dovoljenja za delo

SOCIALNO VARSTVENE
STORITVE V SLOVENIJI
Občina Kanal ob Soči
Klara Golja
SOCIALNO VARSTVENE STORITVE
Temeljno izhodišče politike socialnega varstva:
Naloga države in lokalnih skupnosti je predvsem
zagotavljati takšne razmere, ki bodo posameznikom v
povezavi z drugimi v družinskem, delovnem
in bivalnem okolju omogočali ustvarjalno sodelovanje
in uresničevanje njihovih razvojnih možnosti, da bodo s
svojo dejavnostjo dosegali tako raven kakovosti
življenja, ki bo primerljiva z drugimi v okolju in
bo ustrezala merilom človeškega dostojanstva.
Kadar si posamezniki ali družine zaradi različnih
razlogov socialne varnosti in blagostanja ne morejo
zagotoviti sami, so upravičeni do določenih pravic
iz socialnega varstva.
PRAVICE DO STORITEV
Pravice do storitev se uveljavljajo:
• po načelih enake dostopnosti in
proste izbire oblik za vse upravičence
pod enakimi pogoji, ki jih določa zakon,
• in po načelih socialne pravičnosti.
VLOGA INŠTITUCIJ
VLOGA MINISTRSTVA
Ministrstvo skrbi:
da so socialno varstvene storitve dostopne
posamezniku, družini in skupini prebivalstva pri
preprečevanju in odpravljanju osebnih stisk, nudenju
oskrbe, varstva, vzgoje in usposabljanja.
•
VLOGA JAVNE SLUŽBE
•
•
•
•
•
•
•
Javna služba obsega:
socialno preventivo,
prvo socialno pomoč,
osebno pomoč,
pomoč družini za dom in na domu,
institucionalno varstvo,
družinskega pomočnika,
vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi
pogoji.
VARSTVO STAREJŠIH
Ministrstvo na področju varstva starejših pripravlja:
•
petletne strategije varstva starejših
• omogočiti pogoje za kakovostno staranje in oskrbo naglo rastočega
deleža tretje generacije
• povečati solidarnost in kakovost medčloveškega sožitja med tretjo,
srednjo in mlado generacijo.
•
Strategija vsebuje štiri ključne ugotovitve, ki jih je treba razrešiti, da
bi lahko zagotovili skladen razvoj in ohranitev evropskega prebivalstva:
• prenizka rodnost evropskega prebivalstva
• učinkovito vključevanje mladih v proces dela,
• prehitro izključevanje srednje in tretje generacije iz družbene delitve
dela ter
•
oskrbo naglo naraščajočega števila najstarejših ljudi ob
čedalje večji nemoči sodobne družine, da bi skrbela zanje.
VARSTVO STAREJŠIH
•
Širjenje mreže domov za starejše poteka tako iz javnih in zasebnih sredstev
ter na podlagi javno zasebnega partnerstva.
•
Ministrstvo uvaja tudi nove storitve na področju skrbi za starejše:
• institucionalnega varstva v drugi družini, s katero želimo pridobiti nove
izvajalce varstva v družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov upravičenca,
• širjenje mest v oskrbovanih stanovanjih, dnevnih centrih, pomoči na
domu…
•
V okviru institucionalnega varstva smo začeli tudi z ustanavljanjem manjših
bivalnih enot in stanovanjskih skupin, uvedena je bila tudi že omenjena pravica
do družinskega pomočnika.
VARSTVO STAREJŠIH
Neposredne naloge po zakonu o socialnem varstvu v
Sloveniji izvajajo javni socialno varstveni zavodi, ki
vključujejo:
• 62 centrov za socialno delo
• 55 domov za starejše,
• 7 posebnih zavodov za odrasle,
• 5 socialno varstvenih zavodov za usposabljanje otrok in
mladostnikov s težko, težjo ali najtežjo motnjo v duševnem
razvoju,
• 34 varstveno delovnih centrov,
• 10 kriznih centrov za mlade in 2 krizna centra za odrasle
žrtve nasilja.
DOVOLJENJA ZA DELO
Zakon o socialnem varstvu določa:
•
storitve socialnega varstva lahko opravljajo pravne in fizične osebe, če
izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom, in s predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi.
•
Storitve, ki jih zakon določa kot javno službo, opravljajo v okviru mreže javne
službe pod enakimi pogoji javni socialno-varstveni zavodi ter druge pravne
in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu.
•
DOVOLJENJA ZA DELO
• Storitve
socialnega
varstva
zunaj
mreže
javne
službe opravljajo pravne in fizične osebe, ki pridobijo
dovoljenje za delo, ki ga daje in odvzame ministrstvo,
pristojno za socialno varstvo. Isti zakon v prvem odstavku 65.
člena določa, da lahko socialno-varstvene storitve opravlja
zasebnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
• ima ustrezno strokovno izobrazbo v skladu z 69. ali 70. členom
zakona
• ima opravljen strokovni izpit in je pridobil mnenje socialne
zbornice
• ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju, na katerem
bo opravljal zasebno delo, če bo opravljal delo, za katero se
zahteva najmanj višješolska izobrazba
DOVOLJENJA ZA DELO
• ni v delovnem razmerju
• mu ni s pravnomočno odločbo sodišča
prepovedano opravljanje poklica
• ima zagotovljene prostore, opremo in kadre, če
tako zahteva narava dela.
• Socialno-varstvene storitve so naštete v 11. členu
Zakona o socialnem varstvu in opisane v členih od
12. do 18. istega zakona, podrobnejši standard in
normativ za vsako od socialno-varstvenih storitev
pa določa Pravilnik o standardih in normativih
socialnovarstvenih storitev.
SOCIALNO VARSTVENE STORITVE ZA
STAREJŠE
1. SVETOVANJE POSAMEZNIKU
2. POMOČ NA DOMU
3. INSTITUCIONALNO VARSTVO
1. SVETOVANJE POSAMEZNIKU
• Svetovanje posamezniku
obsega:
• Prva socialna pomoč
• Osebna pomoč
PRVA SOCIALNA POMOČ
• Prva socialno pomoč obsega
obsega::
– pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali
težave
– oceno možnih rešitev
– seznanjanje
upravičenca
z
možnimi
socialnovarstvenimi storitvami in dajatvami z
obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali
dajatve ter
– predstavitev mreže izvajalcev, ki lahko
upravičencu nudijo pomoč
pomoč..
PRVA SOCIALNA POMOČ
• Upravičenec do prve socialne pomoči je vsakdo, ki se
znajde v socialni stiski, če se za storitev odloči
prostovoljno in jo išče pri pooblaščenem izvajalcu, če
sprejme storitev, ki jo pooblaščeni izvajalec začne na
pobudo upravičenih predlagateljev, ali če pristane na
storitev, ki jo začne pooblaščeni izvajalec po uradni
dolžnosti, ali na osnovi obvestil organov in zavodov, ki
so ugotovili socialno ogroženost upravičenca
upravičenca..
• Izvajalci prve socialne pomoči so centri za socialno
delo.. Storitve prve socialne pomoči opravljajo
delo
strokovni delavci iz drugega in tretjega odstavka 69
69..
člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št
št..
3/07 – uradno prečiščeno besedilo) s pet let delovnih
izkušenj..
izkušenj
OSEBNA POMOČ
Osebno pomoč obsega:
• svetovanje - organizirana oblika strokovne pomoči posamezniku
v socialnih stiskah in težavah, ki jih sam ne zna ali ne zmore
odpraviti, je pa pripravljen spremeniti svoje vedenje, poiskati
ustrezne rešitve in urediti odnose z drugimi osebami v
socialnem okolju
• urejanje - oblika strokovne pomoči posamezniku, ki je zašel v
socialne stiske in težave zaradi osebnostnih ali vedenjskih
posebnosti in pri tem ogroža tudi druge osebe
• vodenje - oblika podpore posamezniku, ki je zaradi duševne
prizadetosti, duševne bolezni ali drugih osebnostnih težav
začasno ali trajno nesposoben za samostojno življenje.
OSEBNA POMOČ
• Namen osebne pomoči je posamezniku omogočiti
razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljševanje
njegovih socialnih zmožnosti.
• Izvajalci osebne pomoči so centri za socialno delo.Osebno
pomoč v obliki svetovanja izvajajo strokovni delavci iz
drugega in tretjega odstavka 69. člena Zakona o socialnem
varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
besedilo) s 5 leti izkušenj na področju svetovalnih
dejavnosti (socialni delavci)
• Osebno pomoč v obliki urejanja in vodenja lahko izvajajo
strokovni delavci iz drugega in tretjega odstavka 69. člena
Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 –
uradno prečiščeno besedilo) ter strokovni sodelavci iz 70.
člena istega zakona.
2. POMOČ NA DOMU
•
Socialna oskrba na domu je namenjena
upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge
pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi
starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne
morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa
take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo
možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične
pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za
določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem
varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani
obliki.
IZVAJALCI Pomoči na domu
•
POMOČ DRUŽINI NA DOMU IZVAJAJO
•
v okviru mreže javne službe javni socialnovarstveni zavodi ter
druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu.
•
Koncesijo za storitev pomoč družini na domu podeljujejo občine, ki so tudi
zadolžene za organizacijo, razvoj in financiranje te storitve v okviru mreže
javne službe. Občina se torej lahko odloči, da bo storitev v okviru mreže
javne službe izvajal javni socialnovarstveni zavod, lahko pa objavi javni
razpis za podelitev koncesije za izvajanje pomoči na domu za druge pravne
ali fizične osebe. Če se storitev izvaja v okviru mreže javne službe, bo del
celotnih stroškov storitve (najmanj 50 %) financirala občina, del pa
uporabniki. Pri nas krije občina okoli 75%.
IZVAJALCI Pomoči na domu
Pomoč na domu lahko izvajajo:
• domovi za starejše (javni socialnovarstveni
zavodi),
• centri za socialno delo,
• posebni javni zavodi, ustanovljeni v občinah
prav za ta namen,
• zasebni izvajalci na podlagi pridobljene
koncesije ali dovoljenja za delo.
POGOJI KONCESIONARJA
POGOJI KONCESIONARJA
• da je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v RS
• da izpolnjuje pogoje po ZSV za opravljanje dejavnosti, za katero se razpisuje koncesija
• da zagotavlja zaposlitev zadostnega števila strokovnih delavcev ter zagotavlja ustrezno
vodenje
• da ima izdelan podroben program dela in
• da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve.
• Če za izvajanje storitve pomoč na domu ni mogoče pridobiti koncesije (npr. če je v občini
že en izvajalec, ki pokriva celotno ozemlje občine), je mogoče to storitev opravljati
tudi zunaj mreže javne službe, in sicer na podlagi dovoljenja za delo, ki ga izda
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve V tem primeru bi morali celotne
stroške kriti neposredni uporabniki kot samoplačniki. Med drugim je treba
predložiti izjave o poznavanju standardov in normativov storitve, vzorec dogovora, mnenje
Socialne zbornice Slovenije itd. Posebna strokovna komisija po pridobitvi popolne vloge izda
dovoljenje za delo. Na podlagi pridobljenega dovoljenja za delo se vloži na občino
predlog za izdajo soglasja k ceni storitve. Na podlagi občinskega soglasja k ceni
storitve in dovoljenja za delo MDDSZ izvajalca vpiše v register, kar je pogoj za
začetek opravljanja dejavnosti zunaj mreže javne službe.
IZVAJALCI-STROKOVNO OSEBJE
Pomoči na domu
•
•
•
Socialno oskrbo na domu v okviru pomoči na domu izvajajo
strokovni delavci (vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo
usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri
zapletenih življenjskih situacijah upravičencev) opravlja strokovni delavec
iz 69. člena ali strokovni sodelavec iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu
z najmanj višješolsko izobrazbo. To je ponavadi socialni delavec.
strokovni sodelavci (neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca
opravljajo strokovni sodelavci iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki so končali
najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki usposablja za
socialno oskrbo ali zdravstveno nego, lahko pa tudi delavci, ki imajo
pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe
na domu. Medicinske sestre, oskrbovalci na domu.
laični delavci (posamezna opravila pod vodstvom strokovnega delavca
izvajajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi).
NORMATIVI Pomoč na domu
• NORMATIV STORITVE
• ugotavljanje upravičenosti, priprava dogovora o izvajanju
storitve, organizacija ključnih članov okolja in začetno
srečanje – 1 strokovni delavec na vsakih 200 upravičencev.
• vodenje storitve, koordinacija izvajalcev in njihovo
usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju
dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah
upravičencev – 0,5 strokovnega delavca na vsakih 20
neposrednih izvajalcev;
• neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca –
povprečno 110 ur efektivnega dela (letno) na mesec.
OBSEG Pomoči na domu
•
•
•
•
•
STORITEV OBSEGA NASLEDNJA OPRAVILA:
pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila:
pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju,
opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih
ortopedskih pripomočkov;
gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega
pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane,
pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov
z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila:
vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom,
spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje
ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na
institucionalno varstvo.
Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve
opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.
3. INSTITUCIONALNO VARSTVO ZA
STAREJŠE
• Institucionalno varstvo je oblika obravnave v
zavodu, drugi družini ali drugi organizirani
obliki, ki upravičencem nadomešča,
dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali
lastne družine. Obsega osnovno
oskrbo in socialno oskrbo v skladu s predpisi s
področja socialnega varstva ter zdravstveno
varstvo po predpisih s področja zdravstvenega
varstva
DOMOVI ZA STAREJŠE
• javni domovi za starejše: 14.035 mest v 55
zavodih na 75 lokacijah,
• zasebni domovi za starejše: 4.490 mest pri 39
izvajalcih s koncesijo na 39 lokacijah,
• posebnih zavodih za odrasle 1.552 mest v
5 zavodih na 7 lokacijah.
STORITVE Domov za starejše
• STANDARDNA STORITEV OBSEGA:
• osnovno oskrbo (bivanje, organiziranje prehrane,
tehnično oskrbo in prevoz)
• socialno oskrbo (strokovno vodena dejavnost,
namenjena izvajanju vsebin socialne preventive,
terapije in vodenja upravičencev. Vključuje
izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva,
vzgoje in priprave na življenje in nalog vodenja)
• zdravstveno varstvo.
NADZOR NAD DOMOVI ZA STAREJŠE
•
•
•
•
•
Ministrstvi, pristojni za področji socialnega in zdravstvenega varstva
(Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za
zdravje);
Socialna inšpekcija;
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
Računsko sodišče.
Delovna razmerja zaposlenih pri koncesionarju se urejajo v skladu z
zakoni, kolektivnimi pogodbami in drugimi akti, ki veljajo za
zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
Dejavnost lahko opravljajo tudi druge pravne osebe, ki na podlagi
koncesije, ki jo v soglasju Socialne zbornice podeli Ministrstvo
pristojno za socialne zadeve. Dejavnost mora biti nepridobitna.
POGOJI ZA PRIDOBITEV KONCESIJE
• da je pravna oseba v Republiki Sloveniji registrirana za
opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma da
je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti
vpisana v register v Republiki Sloveniji ali da je fizična oseba
v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti,
ki je predmet koncesije,
• da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in
druge pogoje, kot jih določajo zakon in na njegovi podlagi
izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se
razpisuje koncesija,
• da ima izdelan podroben program dela izvajanja storitve,
• da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve,
• da izkazuje finančno in poslovno sposobnost
MINIMALNE TEHNIČNE
ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
•
•
•
•
Prostori v domovih za starejše občane in posebnih socialnovarstvenih zavodih so
organizirani v bivalnih enotah ter bivalnih enotah za stanovalce z demenco in
sorodnimi stanji.
Bivalna enota zajema največ 20 stanovalcev, bivalna enota za stanovalce z
demenco in sorodnimi stanji pa zajema največ 12 stanovalcev v tako imenovani
gospodinjski enoti.
Stanovalci bivajo v eno ali dvoposteljnih sobah s kopalnicami. Izjemoma je možno
urediti tri posteljno sobo. Bivalna enota ima še večnamenski prostor s čajno
kuhinjo, negovalno kopalnico, shrambo za čisto perilo ter prostor za čistila in
umazano perilo. V bivalni enoti stanovalcev z demenco in podobnimi stanji je
potrebno v okviru horizontalnih komunikacij organizirati več separejev za počitek
ter omogočiti povezavo z urejenimi zelenimi površinami.
Skupni prostori v DSO so namenjeni stanovalcem in obiskovalcem. To so
večnamenski prostor, prostor za duhovno oskrbo, prostor za delovno terapijo,
prostor za fizioterapijo. Prostora za delovno terapijo ter fizioterapijo sta lahko
namenjena tudi zunanjim obiskovalcem. Posamezne terapevtske dejavnosti se
lahko izvajajo tudi v večnamenskem prostoru.
MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE
• Zdravstvena dejavnost se lahko izvaja v domu starejših občanov,
lahko se dejavnost kombinira z drugim izvajalcem zdravstvene
dejavnosti v kraju. Domska zdravstvena služba je sklenjena enota
objekta, prostori službe so sestrska soba, večnamenska zdravniška
ambulanta, čakalnica. Če se zdravstvena dejavnost ne izvaja v domu
starejših občanov, pa mora dom imeti sestrsko sobo.
• Prostori uprave so prostori za upravno, računovodsko in
administrativno delo.
• Gospodarsko servisni prostori so tehnološki prostori: kuhinja, katere
prostori so določeni z načinom priprave in razdeljevanja hrane,
pralnica s prostorom za sprejem umazanega perila, s sušilnico,
likalnico ter shrambo za čisto perilo, skladišča za opremo in orodje,
prostor za vzdrževalca opreme in naprav, recepcija.
• DSO, ki nima svoje kuhinje in se vanj dovaža pripravljena hrana,
mora imeti razdelilno kuhinjo.
NORMATIVI ZAPOSLENIH:
•
•
•
•
Storitev osnovne in socialne oskrbe v oskrbovanem stanovanju in oskrbnih
domovih izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter drugi delavci.
Vodenje storitve ter postopka v zvezi s pripravo dogovora o opravljanju storitve,
uvodno srečanje med upravičencem in izvajalcem storitve ter koordinacijo
neposrednih izvajalcev, vodi strokovni delavec iz 69. člena Zakona o socialnem
varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) ali strokovni
sodelavec iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno
prečiščeno besedilo) z najmanj 4 letno srednješolsko izobrazbo. To je po navadi
socialni delavec.
Socialno oskrbo upravičenca izvajajo strokovni sodelavci iz 70. člena Zakona o
socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki so
končali srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo
ali zdravstveno nego (oskrbovalka, socialna oskrbovalka, bolničar negovalec).
Osnovno oskrbo izvajajo tudi drugi delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z
opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem
programu za področje socialnega varstva ter delavci s srednjo poklicno šolo
ustrezne smeri (kuharica, gospodinja kmetovalka, gospodinja oskrbovalka,
pomočnik kuharja ipd.).
DNEVNO VARSTVO ZA
STAREJŠE:
• Kot oblika institucionalnega varstva je namenjena
posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne,
stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo
pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za
določeno število ur dnevno. Osnovni kriterij za
vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki
dnevno vračajo domov. Standardi za celodnevno obliko
storitve se smiselno uporabljajo tudi za dnevno obliko.
Storitev dnevnega varstva se izvaja do 10 ur dnevno.
Koncesionar bo moral zagotoviti opravljanje koncesije v
obsegu najmanj 50 % standardne storitve.
OSKRBOVANA STANOVANJA
• Ta storitev je praviloma namenjena
starejšim ljudem, ki se sami ne morejo več v
celoti oskrbovati ali negovati, kljub temu
pa lahko še vedno živijo razmeroma
samostojno življenje z večjo ali manjšo
pomočjo strokovnega osebja.
USTANOVITEV
• Ustanovitev:
• Javno je kot del domov upokojencev ali zasebni zavod s
koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
• Institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih
obsega na osnovi Pravilnika o standardih in normativih
socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 52/95, 2/98, 19/99,
28/99, 127/03, 125/04 in 60/05) osnovno in socialno
oskrbo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno nego po
predpisih o zdravstvenem varstvu. Storitev se izvaja v
funkcionalno povezanih in potrebam starejših ljudi
prilagojenih stanovanjih.
Osnovna oskrba v oskrbovanem
stanovanju
Obsega:
• pomoč pri bivanju, kamor sodi: osnovno
čiščenje vseh ali posameznih prostorov
stanovanja z odnašanjem smeti in postiljanje
• organizirano prehrano, kamor sodi: prinašanje
pripravljenih obrokov ali priprava hrane v
stanovanju in pomivanje uporabljene posode
• pomoč pri pranju, sušenju in likanju perila.
Socialna oskrba v oskrbovanem
stanovanju
Obsega:
• pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in
izvajanju dnevnih opravil, na primer pomoč pri
oblačenju, slačenju itd.
• varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov,
kamor sodi: vzpostavljanje socialne mreže z
okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom,
spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih
obveznosti, informiranje ustanov o stanju in
potrebah upravičenca.
Oskrba v oskrbovanem stanovanju
Izvajalec storitve je dolžan zagotoviti tudi
izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvene
nege s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem te
dejavnosti.
OSKRBOVANA STANOVANJA
Oskrbovana stanovanja so lahko:
–
–
lastniška
najemna.
•
Gradnja tovrstnih stanovanj je podrobneje določena v Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah
za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo
obratovanje, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. V omenjenem pravilniku so
podane minimalne tehnične zahteve za stavbe z oskrbovanimi stanovanji (določbe glede števila
parkirnih mest, dostopa do stavb z oskrbovanimi stanovanji, vhoda v stavbo, skupnih
prostorov, dvigal) ter minimalne tehnične zahteve za oskrbovana stanovanja.
•
Opredeljene posebne zahteve glede velikosti in opreme teh stanovanj. Tako na primer prostori v
oskrbovanih stanovanjih, ki so namenjeni bivanju in spanju, ne smejo biti ožji od polovice svoje
dolžine in ne ožji od 220 cm. Širina prehodov, namenjenih komunikaciji med prostori mora znašati
najmanj 100 cm, tudi po namestitvi opreme.
•
Oskrbovana stanovanja pa morajo imeti tudi oskrbnika (pravna ali fizična oseba), ki skrbi za 24-urno
dnevno pomoč stanovalcem oskrbovanih stanovanj.
Občina Kanal ob Soči-SOFINACIRANJE
INŠTITUCIJ ZA OSKRBO STAREJŠIH
• POMOČ NA DOMU: 1,3 % proračuna
– URA POMOČI NA DOMU: 3,8 EUR za
uporabnika
– Občina financira najmanj 50%, v SLO je
v povprečju financirana okoli 68%
• INSTITUCIONALNO VARSTVO: 1,9%