Vzgojni dom Veržej Letni delovni načrt za šolsko leto 2014/15

Transcription

Vzgojni dom Veržej
(Osnovna šola Veržej, Enota Dom)
Letni delovni načrt
za šolsko leto 2014/15
Letni delovni načrt – Vzgojni dom Veržej – šolsko leto 2014/15
VSEBINA
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
Uvod
Pogoji za uresničevanje vzgojnih ciljev in nalog
Načela vzgojnega delovanja
Načini vzgojnega delovanja
Vsebinska vzgojna področja
Vzgojni dejavniki
Spremljanje in vrednotenje vzgojnega dela
Vsebina in oblike dela strokovnih organov
Izobraževanje in ekskurzije
Svetovalne službe: socialna in psihološka
Delo medicinskega tehnika
Program vzgojnih in drugih strokovnih aktivnosti po mesecih
Dodatek:
a) Euromet
b) Mediacija
c) Socialno – pedagoško vplivanje s pomočjo živali
2
I. UVOD
Vzgojni dom v Veržeju je namenjen vzgoji in prevzgoji šoloobveznih
otrok/mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami iz vse
Slovenije. Je organizacija posebnega družbenega pomena, saj skrbi za obvezno
šolanje in vzgojo otrok s posebnimi potrebami.
Pri delu izhajamo iz koncepta Doma:
1. Dom naj bo “šola življenja in dela”, povezana z izobraževalnimi in vzgojnimi
cilji.
2. Osnovna vizija strokovnega socialno-pedagoškega dela temelji na
motivacijski psihodinamični naravnanosti strokovnega dela.
3. Otrokom je treba poleg izobraževanja omogočiti čim več vsebin in
dejavnosti, ki se bodo izvajale v prostem času v- in izven Doma – zmanjšati
koncentracijo otrok v Domu.
4. Pomembna vsebina je iskanje novih oblik dela, vezanih na inkluzijo in
spremenjene potrebe populacije.
5. Delo je lahko uspešno in rezultati prevzgoje so vidni, če k sodelovanju čim
bolj pritegnemo predvsem starše/rejnike/skrbnike, pa tudi druge, za otroke
pomembne sorodnike.
6. Osnovno poslovno sodelovanje s Centri za socialno delo ter različnimi
drugimi strokovnimi službami je stalnica.
Ker je naš zavod del šolskega sistema, so vzgojno-izobraževalni cilji enaki, kot
veljajo za celoten šolski sistem, s poudarkom na socialno-pedagoškem delu.
Zaradi čustvenih in vedenjskih težav/motenj otrok in mladostnikov (v
nadaljevanju otrok), motenj v razvoju, so nujni socialno varstveni,
kompenzacijski in korektivni cilji. Tako so poleg spleta tisočerih vsakdanjih
drobnih skrbi in aktivnosti glavne socialno pedagoške naloge:
- zagotavljanje ustreznih pogojev za življenje in delo otrok;
- nudenje socialne varnosti, zaščita zdravja otrok, socialne in osebnostne
integritete, skrb za delovanje posameznika, skupine in skupnosti v skladu
z veljavnimi internimi in splošnimi družbenimi normami; pri tem tudi skrb
za zaščito ustanove, njene integritete in kontinuitete delovanja;
- nudenje pomoči in opore otrokom pri prilagoditvenih težavah, v
konfliktnih situacijah, v težavah pri učenju, v osebnih stiskah in težavah;
- motiviranje k pozitivnemu napredku na vseh področjih;
- dvig otrokove samopodobe;
- skrb za učni uspeh in organiziranje učne pomoči;
3
- organiziranje vseh dejavnosti iz rednega programa Doma in navajanje na
življenje in delo na načelih soupravljanja oz. soodgovornosti;
- koordiniranje zunanjih in notranjih dejavnikov;
- pedagoško poseganje v otrokovo odraščanje v skladu z vzgojnimi cilji;
- organiziranje dejavnosti prostega časa.
Če sklenemo to v osnovni in končni cilj domske vzgoje, je potrebno povedati,
da je
- osnovni namen domske vzgoje prekinitev otrokove razvojne stagnacije ali
nazadovanja in zagotovitev pogojev za njegov ugodnejši in srečnejši
razvoj,
- končni cilj pa uspešna vključitev nazaj v primarno socialno okolje .
Glavna usmeritev in prednostne naloge pri pedagoškem / socialno pedagoškem
delu so:
1. Humanizacija odnosov na vseh nivojih komuniciranja - ob načelu pozitivne
usmerjenosti, ki zahteva krepitev pozitivnih lastnosti otrok, uporabo
pozitivnih vzgojnih sredstev in uveljavljanja demokratičnih medsebojnih
odnosov. Pozitivna usmerjenost ne izključuje zahtevnosti, temveč vključuje
načelnost, doslednost in vztrajnost v prizadevanjih za odpravo otrokovih
težav oz. motenj.
2. Intenzivno delo s posamezniki in s skupino, s ciljem odpravljanja težav na
vseh področjih, razgrajevanja in odpravljanja agresije in avtoagresije ter
pridobivanja primernejših načinov spoprijemanja s težavami in z življenjem
nasploh.
3. Oblikovanje/grajenje skupine, v kateri se bo vsak posameznik počutil
varnega, sprejetega in uspešnega v prevzgojnem procesu.
4. Vzpodbujanje ustvarjalnosti in samostojnosti, a vendar odgovornosti
posameznih otrok in skupin ( v smeri ustvarjalne in delovne/zaposlitvene
terapije, v smeri komunikacijskih treningov, doživljajske pedagogike,
življenja v skladu z naravo in živalmi...)
5. Vključevanje staršev, rejnikov oz. skrbnikov v proces obravnave otroka v
največji možni meri in skozi celoten proces, razen v primerih, ko iz realnih
razlogov to ni mogoče (odsotnost, odvzete starševske pravice, itd.). Cilj
tega je izboljšanje odnosov med člani družine v domačem okolju ter s tem
4
izboljšanje pogojev za nadaljnje napredovanje otroka, ko se bo vrnil v
domače okolje.
5
II. POGOJI ZA URESNIČEVANJE VZGOJNIH CILJEV IN NALOG
1. Prostorski pogoji
Prostorski pogoji v določenih segmentih ostajajo slabi za normalno vzgojnoizobraževalno delo. Ves kompleks je potreben obnove, saj določene stvari
močno propadajo ( fasada, ometi, vodna instalacija, kopalnice in
sanitarije, razpadajoče pohištvo po spalnicah in notranja vrata…).
Rezultate dela omejuje zgrešena arhitekturna rešitev bivalnega dela
zavoda. Še zmeraj manjka ločena enota Doma (stanovanjska skupina), na
ravni države pa institucija, ki bi s posebnim programom (združenim /s strani
pedopsihiatrije, socialne pedagogike, morebitnih drugih strok in t.i.
alternativnih oblik dela) rešila kompleksno problematiko določenega odstotka
otrok, za katerega rešitev iščemo že več let…
V Domu nam manjkajo prostori za prostočasne/sprostitvene/ustvarjalne
dejavnosti (od sponzorjev smo dobili športne rekvizite, ki bi jih otroci
uporabljali v terapevtske namene, pa nimamo prostora, kjer bi jih namestili)
ter za »umik« vzgojitelja z otrokom, ki je v veliki krizi. Manjka nam tudi prostor
za mediacijo. Zelo si želimo, da bi lahko imeli v prihodnosti vsaj kakšen
večnamenski prostor, namenjen tem potrebam.
2. Družbeno-gospodarski pogoji
Finančna sredstva za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa dobivamo iz
republiškega proračuna, sredstva za oskrbni dan prav tako iz državnega
proračuna. Za garderobo otrok morajo v celoti poskrbeti starši, zato je ob zelo
slabem socialnem statusu le teh vse pogosteje to izredno težko. Večkrat na
leto pomagamo z oblačili, ki jih priskrbimo sami ali od dobrodelnih ustanov oz.
posameznikov. Nekaj je tudi takšnih otrok, za katere občasno garderobo
priskrbijo centri za socialno delo, oziroma oni nakažejo denarno pomoč, mi pa
jim nabavimo potrebno garderobo.
Poseben problem predstavlja zdravstvena zakonodaja. Trenutna finančna
konstrukcija oskrbe otrok ne zagotavlja dovolj denarja za nabavo sredstev za
osnovno zdravstveno nego. Zato so izdatki za različne sanitetne materiale ter
zdravila, ki se morajo nabaviti brez recepta, izredno veliki.
6
Kadrovski pogoji
Vzgojna skupina
I.
Vzgojitelji
Zora Perdigal-Vučko
Lidija Balažic
Leon Vreča
Nataša Rus
II.
III.
IV.
V.
VI.
(1/2)
Kamila Kramarič
(1/2)
Andrej Škrjanec
Karmen Ferš Kukolj
Klavdija Paldauf
Marija Balažic
Marjan Rus
Andreja Gjerek-Kreslin
Natalija Majcen
Tanja Hakl - Ivančič
Dejan Germič
Lidija Košar
(nadomešča Katja Golob)
Branka Šemen
Mateja Marovič
Darinka Gerič
Monika Košec
Jožica Rejak
Martin Duh
Stela Kovačič
Primož Kralj-Ritonja
Marija Zorko
Katja Peteršič
(nadomešča Nuša Zidarič)
Izobrazba
specialni pedagog za MVO in vzgojitelj v
domovih (VI)
univ. dipl. soc. ped. (VII)
prof.nem.,z dokvalif. (PPPU-ČVT) (VII)
prof.razr.pouka, z dokvalif (PPPU-ČVT)
(VII)
prof. def. MVO (VII.)
prof. zg. in soc., z dokvalif. (VII)
prof. nem., z dokvalif. (VII)
PRU gospod. in kem. z dokvalif. (VII)
PRU teh.vzg.,z dokvalif. (VI)
prof. ped. in soc. z dokvalif. (VII), mag.
prof.šport. vzg. z dokvalif. (PPPU-ČVT)
(VII)
prof. nem in soc., z dokvalif. (VII)
mag. ped. znanosti z dokvalif. (VII)
prof. razr. pouka z dokvalif. (VII)
dipl. soc. delavka z dokvalif. (VII)
defektolog MVO (VI)
dipl. soc. del., z dokvalif. (VII)
prof. šport. vzg. z dokvalif. (VII)
PRU šp. vzg z dokvalif. (VI)
univ. dipl. soc. ped (VII)
Nočno delo opravljajo vsi vzgojitelji.
Vedno številnejše prevoze otrok k zdravnikom, pedopsihiatrom, na sodišča, z begov, na
obiske na dom itd., opravljajo svetovalni delavci in vzgojitelji sami. Ker nimamo posebnega
prevoznika, so zato prevozi otrok na vikend domov in nazaj močno omejeni.
Ravnatelj:
Borut Casar
Vodja Doma:
Kamila Kramarič
Soc.delavka:
Vida Šijanec
Psihologinja:
Maja Seliškar
Medicinski tehnik: Matej Rožman
Nadomeščanja:
Lidija Košar:
Katja Golob
prof.šport. vzg. z dokvalif. (VII)
prof.def. za MVO in DP / univ. dipl. soc. ped. (VII)
dipl. soc. delavka (VII)
univ.dipl. psiholog (VII)
med. tehnik (V)
prof. razr. pouka z dokvalifikacijo (VII)
7
Katja Peteršič
Nuša Zidarič
3. Ekološko-psihološki pogoji
univ. dipl. soc. ped (VII)
– Dom nudi otrokom prostor za življenje, za intimnost, za komunikacijo
članov skupinske skupnosti, komunikacijo na nivoju zavoda.
– Zunanje površine urejamo v skladu z ureditvenim načrtom.
– Šolanje skupaj z eksternimi učenci, kot to preciziramo v
individualiziranem programu, za vsakega posameznika in življenje v kraju
pomeni integracijo in tudi inkluzijo otrok in krajanov ter socializacijo
otrok v določeni življenjski sredini. Vse skupaj je pomemben del
normalizacije.
III. NAČELA VZGOJNEGA DELOVANJA
Pri organizaciji vzgojnega procesa nam bodo služila kot temeljna orientacija,
okvir in vodilo za pedagoško delovanje naslednja načela:
1. načelo individualizacije in diferenciacije
2. načelo pozitivne vzgojne usmerjenosti; iskanja pozitivnih lastnosti otroka in
razvijanja že obstoječih interesov
3. načelo aktivne vloge in soodgovornosti otroka/mladostnika v procesu
lastnega razvoja
4. načelo odpravljanja razvojnih zaostankov in vrzeli
5. načelo timskega dela - usklajenosti socialno-pedagoških, svetovalnopsiholoških, svetovalno intervencijskih, psihoterapevtskih, medicinskih,
nevropediatričnih, fizioterapevtskih ter morebitnih drugih posegov
6. načelo kontinuiranega, sistematičnega vzgojno-izobraževalnega procesa
7. načelo sodelovanja z družino
8. načela inkluzije, integracije in normalizacije
IV. NAČINI VZGOJNEGA DELOVANJA
l. Osnovna usmerjenost oz. koncept dela:
- pedagoški in specialno pedagoški model.
2. Vrste vzgojnih programov
1. Vzgojno – preventivni
2. Kompenzacijski programi
- postopki za kompenzacijo šolskega znanja
- postopki kompenzacije zaostankov in vrzeli v socialnem razvoju
- pomoč otroku/mladostniku z zaostanki in posebnostmi v čustvenem razvoju
3. Osebnostno in socialno – integracijski programi
4. Kurativni programi – zdravstveni ukrepi
8
3. Neposredni in posredni vzgojni pristop
se bosta dopolnjevala in delovala istosmerno. Vzgojitelj bo v neposrednem
stiku otrokom/mladostnikom svetoval, jih usmerjal, dajal informacije ipd.
Vzgojno bo deloval z vzgledom, besednimi in nebesednimi sporočili, s
planiranimi procesi, z močjo svoje osebnosti. Posredno bo deloval tako, da bo:
- organiziral in omogočal vključevanje otrok v dejavnosti, ki omogočajo nova
doživetja, spoznanja, spretnosti in navade,
- si prizadeval za delovanje skupine kot osnovne življenjske celice in domske
skupnosti kot celote,
- si prizadeval za integracijo s širšim okoljem.
4. Skupinsko in individualno vzgojno delovanje
Oba vidika enovitega pedagoškega delovanja bo vzgojni dom izkoristil v skladu
s postavljenimi cilji.
5. Pedagoška diagnoza
Vedenje o otroku je za organizacijo vzgojnega procesa in za vzgojne posege
ključnega pomena, zato bomo v vzgojnih načrtih za posameznike in skupino
izhajali iz pedagoške diagnoze, ki se sistematizira na diagnostični timski
konferenci. Pred postavitvijo pedagoške diagnoze se izdela za vsakega
posameznika začasni načrt vodenja. Vsi individualizirani vzgojni načrti se
sproti evalvirajo. Z individualiziranim vzgojnim načrtom določi strokovna
komisija še zlasti sledeče:
- na nivoju vseh strokovnih služb definira potrebne vrste/vsebine vzgojnih
programov,
- operacionalizirajo se pogoji in dejavnosti glede na potrebe vsakega
posameznika,
- uskladi se prehajanje med programi in strokovnimi službami,
- definirajo se posebnosti in
- postavi se rokovnik za evalvacijo IVN.
9
V. VSEBINSKA IN VZGOJNA PODROČJA
1. Moralna in družbena vzgoja
bo potekala tako, da bo oblikovala posameznega otroka v socialno in družbeno
bitje. Temeljila bo na pridobivanju znanih moralnih lastnosti in spreminjanju
izkrivljenih moralnih norm. Moralna vzgoja bo osrednje področje vzgojnega
delovanja. Potekala bo v skladu s humanističnimi vrednotami in sodobnimi
vrednostnimi usmeritvami. Zlasti bomo poučevali o moralnem in nemoralnem,
dajali v
ospredje poštenost, iskrenost, pravičnost, discipliniranost in
samodiscipliniranost, spoštovanje drugih in sebe, strpen in kulturen odnos do
drugih ljudi, zlasti do vrstnikov v vzgojni skupini, ne glede na narodnost ali
duhovno pripadnost. V sodelovanju z drugimi se bodo učili kulturnega vedenja
in spoštovanja skupnih pravil.
2. Področje izobraževanja
Otroci so šoloobvezni, zato zavzema področje izobraževanja izredno
pomembno mesto, saj aktivno prispeva k osebnostnem razvoju učencev. V
glavnem se bo uresničevala v šoli, v vzgojnem domu pa bomo soustvarjalci
izobraževanja (vrednotenje dosežkov, konkretna pomoč pri učenju,
organizacija učnih ur, oblikovanje pozitivnega odnosa do branja, sredstev
javnega obveščanja, organizacija kvizov, ogledov, razstav ipd.). V nekaterih
primerih ima vzgojni vidik prednost pred učnim, zato se lahko izvajanje
slednjega začasno prilagodi ali zamakne.
3. Delovna vzgoja
Cilje delovne vzgoje bomo uresničevali:
- s vsakodnevno organizacijo učenja kot temeljno delovno obveznostjo
otrok,
- s konkretno skrbjo in delom otrok, da vzdržujejo ožji življenjski prostor,
- z navajanjem, da skrbijo sami zase (obleka, obutev, šolske potrebščine
ipd.),
- s pomočjo pri delih v okolici Doma in širše (grede, hiške, dovozi,
drevje,...),
- z aktivnim delom otrok/mladostnikov v prostočasnih aktivnostih
(interesne dejavnosti: sadjarski krožek, popravila koles, umetniško
ustvarjanje, gospodinjstvo, fotografski krožek, skrb za živali, čebelarji in
ostale ustaljene interesne dejavnosti)
10
4. Estetska vzgoja
Uresničevali jo bomo preko dejavnosti v
- v Domu (dramski in likovni krožek, glasbene dejavnosti, urejanje domačih
spletnih strani, skrb za akvarij, urejanje avle in stenčasa, oblikovanje iz
različnih materialov itd.)
- urejanje skupinskih prostorov, okolice in sebe, priprava razstav, kulturnih
praznovanj, proslav in zabav
- v šoli in širši skupnosti, občini.
- vzpodbujali bomo vse ustvarjalne in poustvarjalne dejavnosti, ki bodo
prispevale k estetski kulturi.
5. Športna vzgoja
Smotre športne vzgoje bo Dom uresničeval tako, da bomo:
- vključevali telesno vzgojo v reden vsakodnevni vzgojni program,
- zagotavljali pogoje za izvajanje športne vzgoje (skrbeli bomo za lastno
igrišče, nabavljali športne pripomočke),
- gojili bomo kolektivne in skupinske športe in organizirali tekmovanja
(nogomet, odbojka, med dvema ognjema, košarka, atletika, namizni
tenis, pohodništvo, šah, zabavne igre...),
- omogočali bomo prosto rekreacijo (neorganizirano vključevanje, družabni
ples),
- organizirali bomo kopanje (predvsem maj, junij, julij, avgust, september),
- čim bolj bomo izkoristili možnosti rekreacije na prostem (igre, pohodi,
sprehodi, kolesarjenje...),
- organizirali bomo ali se udeležili drugih tradicionalnih pohodov v lastni
režiji ali v organizaciji drugih zavodov oziroma društev.
6. Zdravstvena vzgoja
Skrbeli bomo, da bodo fantje in dekleta
- zadovoljevali svoje potrebe (hrana, osebna higiena, rekreacija) v skladu z
zdravstvenimi in higienskimi normami,
- odpravljali posledice pomanjkljive zdravstvene vzgoje in skrbeli za
sprotno zdravstveno stanje otrok (oskrba vsakodnevnih zdravstvenih
težav, prvi sistematični pregledi, zdravljenje zastarelih obolenj),
- odpravljali zanemarjen odnos do osebne higiene (redno navajanje),
- navajali otroke, da vzdržujejo prostor v skladu s higienskimi zahtevami,
- spreminjali slab način prehranjevanja,
- se borili proti kajenju in uživanju alkoholnih pijač ter drugih drog (vzgledi,
pogovori, predavanja, pa tudi prepovedi in sankcije),
11
- skrbeli za redno spolno vzgojo in redne preglede deklet pri ginekologu,
- v okviru projekta Zdrava šola bomo opravljali dogovorjene naloge.
7. Politehnična vzgoja
Cilj politehnične vzgoje bomo uresničevali tako, da bomo:
- preskrbeli materialne pogoje za izvajanje politehnične vzgoje (materiale
za delo),
- vključevali otroke v krožke (modelarstvo, računalništvo, prometni krožek,
fotografski krožek, ročnodelski krožek),
- omogočili otrokom udeležbo na občinskih in regijskih srečanjih mladih
tehnikov.
8. Kompenzacijski programi
Vzgojni dom pripravlja kompenzacijske programe in organizira izvajanje teh
programov za otroke in mladostnike, ki imajo fizične ali funkcionalne
primanjkljaje, primanjkljaje v socialnem doživljanju, v socialnih veščinah in
spretnostih, primanjkljaje v šolskem znanju, v navadah - delovnih, učnih,
higienskih, socialnih ter v navadah, ki se nanašajo na skrb za zdravje in telesno
vzdržljivost, s tem da:
- ugotovi na osnovi dokumentacije in diagnostičnega materiala pri vsakem
otroku oz. mladostniku ob njegovem prihodu v Dom vse primanjkljaje, ki
bi jih bilo treba v času njegovega bivanja v zavodu nadomestiti;
- vključi v vzgojni program posameznika vse dejavnosti in programe,
predvidi izvajalce, ki bodo sodelovali in prevzeli odgovornost za
medicinske, zobozdravstvene, fizioterapevtske, predvsem pa pedagoške
in specialno pedagoške posege. Del aktivnosti iz dopolnilnih programov
bo mogoče uresničiti v okviru rednih pedagoških programov, ki potekajo
dnevno v Domu in v katere je vključena večina otrok in mladostnikov
(npr. aktivnosti v prostem času), le da je v takih primerih vzgojitelj
posebej pozoren na posamezne otroke oziroma mladostnike, katere,
glede na njihove primanjkljaje, potrebe in načrtovani program, še
posebej usmerja v najbolj ustrezne aktivnosti skupine, prostočasne
aktivnosti in v ustrezne doživljajsko pedagoške projekte.
9. Korektivni programi, osebnostni in socialno integracijski cilji
Vzgojni dom pripravlja korektivne programe in organizira izvajanje teh
programov za otroke in mladostnike z akutnimi in kroničnimi boleznimi za
otroke in mladostnike, ki so vedenjsko in nevrotično moteni, ki zapadajo v
12
depresivna stanja s suicidalnimi težnjami, ki imajo funkcionalne motnje ali
motnje navad, s tem da:
- ugotovi pri vsakem otroku oz. mladostniku ob njegovem prihodu v Dom
motnje, ki predstavljajo problem zanj ali za okolje; označi motnje, ki so
bile vzrok oddaje v vzgojno ustanovo (diagnostična timska ocena);
- vključi v individualiziran vzgojni program postopke in posege, s pomočjo
katerih bi bilo mogoče popraviti motnje in probleme. Pripravi vrstni red
posegov, posebej označi kratkoročne in dolgoročne posege in predvidi
izvajalce. Opredeli vlogo vzgojitelja in drugih strokovnih delavcev v
zavodu ter zunanjih sodelavcev – specialistov;
- oceni vlogo ekološko psiholoških razmer, organizacije, odnosov, klime,
pravil življenja in dela, pa tudi standardnega pedagoškega delovanja. Vse
navedene dejavnike postavi v funkcijo dolgoročnih korektivnih in vzgojnih
ciljev. Določi vlogo nepedagoških, zlasti tehničnih in pomožnih delavcev v
ustanovi s posebnim poudarkom na ravnanju, odnosih in prijemih, ki bi
bilo lahko v škodo korektivnim posegom in vzgojno-terapevtski klimi v
ustanovi. Usklajuje med izvajalci in vsemi subjektivnimi dejavniki v
ustanovi;
- večkrat v šolskem letu razčleni opravljeno delo, dopolni programe in
redefinira kratkoročne cilje. Poskuša izključiti moteče objektivne in
subjektivne dejavnike in okrepiti pozitivne.
Intenzivne oblike pomoči ter novi integrirani programi, ki jih
izvajamo ob rednih, dosedanjih vsebinah
a) delo z otrokom/družino na domu
b) delo z družino znotraj Doma/zavoda, predvsem preko vikenda in počitnic (za
otroke)
c) poseben, ločeni individualni program v skupini
d) socialno-pedagoško delo s pomočjo živali/psov
e) večkratni obiski na domu (ne le začetni po sprejemu)
f) ostalo:
*mediacija
*Izvajanja individualizirane pomoči, pretežno s pomočjo doživljajsko pedagoških dejavnosti idr.
*učenje, svetovanje, vodenje preko interneta (skype)
Navedene oblike pomoči otrokom in staršem se izvajajo skozi vse leto. Za
katerega otroka, kako pogosto in kakšne so konkretne vsebine, je odvisno od
posameznega primera. Načrt oblikujejo strokovni delavci zavoda, po potrebi
tudi v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi službami. Slednje velja predvsem za
pomoči, ki se družini nudijo zunaj zavoda.
13
VI. VZGOJNI DEJAVNIKI
l. Socialni pedagogi/vzgojitelji in ostali delavci
Socialni pedagogi so ključni dejavniki v Domu. Predlagajo in izvajajo vzgojni
program. V vsaki skupini sestavljajo ožji strokovni tim štirje vzgojitelji:
- socialni pedagogi
- in/ali vzgojitelji z drugo pedagoško izobrazbo ter zahtevano
dokvalifikacijo.
Delo v izmenah je po skupinah isto. Vodja Doma izvaja naloge na nivoju
celotnega Doma z vsemi otroki in zaposlenimi v Domu: sestanki, individualni in
skupinski razgovori z otroki, reševanje različnih situacij, domska skupnost,
pogovori s starši, stiki s člani strokovnih timov, usklajevanje in spremljanje
dela strokovnih delavcev ter ostale vodstvene naloge.
Dan
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
1.
12:00-17: 00
12:00-17: 00
12:00-17: 00
12:00-17: 00
11:30-16:00
9:00-21:00
(druženje)
9:00-21:00
2.
6:30-8:00
6:30-8:00
6:30-8:00
6:30-8:00
6:30-8:00
3.
NOČNI
ali
PODALJŠEVANJE
A(1+2)
21:00-6:30
B(3+4)
21:00-6:30
A(1+2)
21:00-6:30
B(3+4)
21:00-6:30
A(1+2)
21:00-9:00
B(3+4)
21:00-9:00
C(6+2)
21:00-6:30
20:30-01:30
20:30-01:30
20:30-01:30
20:30-01:30
16:00-21:00
16:00-21:00
16:00-21:00
16:00-21:00
Turnusi
4.
16:00-21:00
20:30-01:30
16:00-21:00
(druženje)
Izmensko delo vzgojiteljev se menjuje/kroži, vključno z nočno izmeno. Vzgojno
dejavnost pokrivajo tudi v soboto in nedeljo, ponoči, ob praznikih in v času
vseh počitnic.
V vzgojni proces so vključeni: svetovalni delavki (soc. delavka in psihologinja)
ter medicinski tehnik, in sicer redno in načrtno, enako vodstveni delavci
(ravnatelj in vodja Doma), ostali delavci pa toliko, kolikor pridejo na
posameznih področjih dela v stik z otroki zavoda. Zlasti intenzivno se vključuje
v vzgojni proces medicinski tehnik, občasno pa še zunanji sodelavci: zdravniki,
pedopsihiatri, zobozdravnik, pediater in drugi.
14
2. Pravila življenja in dela ter dnevni red
Pravila življenja v skupnosti služijo socializacijskim procesom, so vzgojno
korektivno sredstvo. Natančneje jih določa dnevni red.
Hišni red služi urejenosti in večji kvaliteti življenja v Domu, predvsem pa
varnosti vseh, ki v njem bivajo. Upoštevati ga je dolžan vsak, ne glede na to, iz
katere skupine prihaja, in pri uresničevanju njegovih ciljev vsak nosi tudi svojo
odgovornost.
V zaključni fazi priprave je dokument Pravila domskega reda. Ko bo sprejet še
na Svetu zavoda, bo dopolnil oz. razširil obstoječa pravila.
SPLOŠNI DEL
 Vsi skrbimo za red in čistočo znotraj in v okolici Doma;
 prav posebej je za urejanje zadolžena dežurna skupina in tista, ki je
določena za čistilne in podobne delovne akcije;
 v vseh prostorih Doma je obvezna uporaba hišnih copat;
 vsi smo dolžni čuvati inventar znotraj in zunaj Doma; namerno škodo je
storilec dolžan poravnati;
 na dvorišču/parkirišču ni dovoljena igra, vožnja s kolesi, rolerji, rolkami in
podobnim, prepovedana je uporaba žog in drugih športnih ali
rekreacijskih rekvizitov;
 vrata glavnega vhoda so zaklenjena od 21.00 do 6.00 ure, v zimskem
času pa že od ure, ko se povsem stemni; v tem času morajo biti prižgane
zunanje luči; za zaklepanje oz. odklepanje vhodnih vrat sta odgovorna
nočni oz. dežurni vzgojitelj in tisti, ki se je s skupino vrnil od zunaj;
 med 8.00 in 11.30 uro so vhodna vrata v posamezne skupine zaklenjena
in jih sme učencem po presoji odkleniti le strokovni delavec;
 ob pouka prostih dnevih in v počitnicah se zapisano v prejšnjih alineah
prilagaja potrebam takratne organizacije dela;
 izjeme tega hišnega reda morajo biti predhodno dogovorjene in
zapisane.
DNEVNI RED
 Otroci praviloma vstajajo ob 6.30, ob pouka prostih dnevih pa do 9.30;
po dogovoru z matičnim vzgojiteljem lahko vstanejo zaradi učenja,
izletov, ekskurzij, tekmovanj, delovne pomoči ipd. tudi prej oz. pozneje;
 otroci se morajo zjutraj urediti in obleči primerno vremenu; oblačila,
pričeske, nakit in ličila, ki so namenjena zabavnim priložnostim, ne sodijo
v Dom/šolo; iz varnostnih (množica otrok, šport…) in zdravstvenih
razlogov, enako velja za »piercinge«; oblačil si ni dovoljeno izposojati,
zanje odgovarja vsak sam;
15
 zajtrk je ob delavnikih med 6.30 in 7.00 uro, ob ostalih dnevih med 9.00
in 9.30; zaradi opravljanja dežurnega dela v pomivalnici, mora biti ob
šolskih dnevih pomivanje posode zaključeno do pol osme ure, na dan
razrednih ur do 7.15, po tej uri vsaka skupina za sabo počisti korito in
tla;
 v šolo gredo otroci ob 7.55, razen, ko je z urnikom drugače določeno;
 iz šole se učenci vračajo naravnost v skupino in šele z dovoljenjem
vzgojitelja sme otrok drugam;
 dokler v šoli traja pouk in se v njeni okolici ter na športnem igrišču
odvijajo razne dejavnosti, tja ni dovoljeno hoditi, še posebej ne brez
vzgojitelja;
 kosilo je ob delavnikih med 13.15 in 13.30, ob ostalih dnevih ob 12.30;
 popoldanske aktivnosti in delo potekajo po načrtu posameznih skupin in
programu prostočasnih dejavnosti:
interesne dejavnosti na nivoju skupine, Doma,
- različne družabne aktivnosti,
- zaposlitve in opravila v Domu in v njegovi okolici, delovne akcije,
- po potrebi individualno učenje, individualno svetovanje,
- druge načrtovane in priložnostne aktivnosti;
 popoldanska malica je ob 15.30;
 učna ura traja od 16.00 do 18.30;
 v času učne ure praviloma niso dovoljeni izhodi iz matičnih skupin niti
zadrževanje pred skupinami ali na njihovih vrtovih, v hiškah; ta čas tudi
ni namenjen telefonskim klicem staršev, (vse to moti učno uro);
 ob pouka prostih dnevih, predvsem vikendih, je učna ura praviloma od
16.00 do 18.00 ure, lahko pa zaradi dejavnosti, projektov, izletov tudi
drugače; vzgojitelj lahko učne ure po potrebi razdeli na dopoldanski in
popoldanski čas;
 v počitnicah vzgojitelji učne ure organizirajo po potrebi;
 otroci se praviloma zadržujejo v svoji skupini in smejo v drugo skupino ali
kam drugam (tudi na vrt) samo z dovoljenjem matičnega vzgojitelja ter
tistega vzgojitelja, v čigar skupino so namenjeni; brez vednosti in
dovoljenja slednjega se v skupini ni dovoljeno zadrževati; vsako
nedovoljeno zapuščanje dvorišča ustanove se obravnava kot beg;
 večerja je med 18.30 in 18.45, čez vikend in med prazniki ob 18.00 uri;
 večerne aktivnosti potekajo po načrtih skupine, krožkov, domske
skupnosti in urnika uporabe telovadnice;
 ko se zunaj stemni, otroci zunaj niso neorganizirano ali sami;
 ob 20. uri se praviloma nehajo vse aktivnosti, da se lahko otroci do 20.30
uredijo in pripravijo na nočni počitek; ob 20.30 mora biti v skupinah mir,
po tej uri praviloma tudi telefonskih klicev ne sprejemamo več;
16
 televizija se med tednom po 20.30 ne gleda; izjemoma pa enkrat na
teden, če se tako dogovorijo vzgojitelji in presodijo primernost oddaje oz.
filma(matični vzgojitelj je z njimi);
 ob večerih, ko naslednji dan ni pouka, je dovoljen ogled televizijskih
programov, ki se končajo do 23. ure, odvisno od posameznih otrok,
njihove starosti in zrelosti;
 v času nočnega počitka, od 21.00 do 6.30, mora biti v vseh sobah mir in
tišina.
POSEBNI DEL
 Otroke lahko praviloma po telefonu kličejo le starši, rejniki in bližnji
sorodniki, s katerimi kontaktirajo najprej matični vzgojitelji, in sicer med
delavniki med 12.00 in 16.00 ter od 19.00 do 20.30, ostale dni od 8.00
do 20.00 ure;
 če otrok ne pokličejo starši sami, praviloma lahko oni domov pokličejo ob
četrtkih; po dogovoru z vzgojitelji lahko kličejo tudi takrat, kadar
ostanejo za vikend v Domu;
 otroci imajo lahko v Domu mobilne telefone, če to zahtevajo nekatere
okoliščine (npr. kontaktiranje s starši na potovanju domov); vsi imajo
telefone spravljene v kabinetu matične skupine in jih dobijo tik pred
odhodom domov (oz. iz kombija); z zlorabo telefona v nedovoljene
namene to pravico izgubijo; kadar je zaradi zlorab telefonov ogrožena
varnost otrok, lahko velja prepoved nošenja telefonov na ravni celotnega
Doma (zadrževanje telefona pri sebi za uporabo v nedovoljene namene,
nagovarjanje h konfliktom, agresiji itd.) – takšen ukrep ukinitve izreče
vzgojiteljski zbor;
 najstrožje je prepovedano fizično obravnavanje (pretepanje, spolne in
nasploh vsakršne fizične zlorabe), pa tudi verbalna in psihična
agresivnost (žaljivo vedenje, zmerjanje, grožnje, ustrahovanje,
izsiljevanje…), tako do otrok kot do vseh ostalih udeležencev domskega
življenja;
 najstrožje je prepovedano tudi vnašanje in uživanje alkohola, tobačnih
izdelkov in ostalih prepovedanih drog.
KRŠITVE IN SANKCIJE
 Kot kršitev se obravnava neupoštevanje zgoraj navedenih hišnih pravil
(npr. zapuščanje skupine in vstopanje v druge brez dovoljenja
vzgojitelja, nedovoljeno zadrževanje zunaj po pouku, odhod na igrišče
brez dovoljenja, kajenje v Domu in njegovi okolici, pitje alkohola…,
17
motenje učnih ur, vnašanje in uživanje nedovoljenih substanc, skrivanje
mobilnih telefonov, namerno uničevanje inventarja, kraje, nočni nemir,
neprimerno vedenje na potovanju domov, beg, vse vrste nasilja nad
drugimi itd.); kot beg obravnavamo vsak primer, ko otrok brez dovoljenja
zapusti Dom in domsko dvorišče in se na opozorila vzgojitelja ne vrne;
 sankcije določijo matični vzgojitelji (kazen ali/in popravilo škode, slediti
mora primerna razrešitev konflikta), pri težjih kršitvah se sankcije
dogovorijo na ravni zavoda, v razširjenem strokovnem timu.
Nekaj sankcij, ki so vnaprej določene:
o hujše oblike psihičnega in fizičnega nasilja nad sočlovekom se
sankcionira z najmanj eno prepovedjo celotnega vikenda doma, otrok je
brez posebnih ugodnosti in obenem dodatno obravnavan s strani vseh
matičnih vzgojiteljev, vodstva Doma ter svetovalnih delavk; v primeru
povzročenih telesnih poškodb se opravi prijava policiji in zdravniku;
sankcija mora vsebovati otrokove napore, da po mirni poti razreši nastali
konflikt;
o namerno poškodovanje inventarja – otrok povrne stroške nastale škode
finančno in s koristnim delom ( vsakih 30 evrov do dogovorjenega deleža
= 3 ure zaposlitev s koristnim delom);
o kršitve na potovanju domov – neprimerno vedenje med vožnjo z vozilom
ustanove ogroža varnost vseh prisotnih v vozilu; če se otrok ne odzove
na opozorila voznika, se lahko ta odloči, da ga pripelje nazaj v Dom;
enako velja za prevoze z javnimi vozili (vlaki, avtobusi) - neprimerno
vedenje in ogrožanje sebe ter drugih pomeni, da otrok ni sposoben
samostojnega potovanja domov, kar se sankcionira z ostajanjem v Domu
naslednji vikend in ostalimi vzgojnimi dejavnostmi v skupini, oz. z
ukinitvijo samostojnega potovanja, vse dokler otrok ni sposoben sam
primerno potovati;
o vnašanje nedovoljenih stvari se sankcionira najmanj s skrajšanim
vikendom, odvisno od ostalih okoliščin, ki jih otrok s tem povzroči
(uživanje v zavodu, neprimerno vedenje, podkupovanje, izsiljevanje
drugih, nasilje…);
o zadrževanje za vogali/kajenje po pouku – prvič je ob tem prekršku otrok
le opozorjen, ponovno seznanjen s hišnim redom; če krši še naprej, se
matični vzgojitelji odločijo za odvzem ugodnosti v neorganiziranem
prostem času (popoldanska dela v skupini), lahko tudi odpoved vikenda
doma; še strožje je sankcionirano kajenje znotraj zavoda.
Vse kršitve pravil bomo sankcionirali v skladu z Zakonom o osnovni šoli, Pravili
šolskega reda ter v skladu z Domskim hišnim redom.
18
3. Skupine
Otroci so letos razvrščeni v 4 fantovske, 1 dekliško in 1 po spolu mešano
skupino (v primeru drugačnih potreb lahko pride do spremembe). Skupina je
temeljna enota
realizacije skupinskega programa dela (tedenskega,
mesečnega in letnega) ter individualiziranega socialno – pedagoškega načrta.
Načrtovanje in izvajanje skupnih aktivnosti, zadolžitve posameznikov,
obravnava pozitivnih in negativnih pojavov, planiranje izhodov, vrednotenje
posameznikovega vedenja ipd. so vsebine, ki polnijo vsakdan otrok v vzgojni
skupini.
4. Šola
Učenci so v dopoldanskem času v šoli, kjer sledijo programu OŠ. Pri tem
potrebujejo individualno pomoč zaradi vrzeli v znanju, ki so si jih nabrali v času
prejšnjega šolanja. Šola je izredno občutljiv vzgojni dejavnik predvsem zaradi 3
postavk:
- prejšnjega izrazitega odklanjanja šole in vrzeli v znanju otrok,
- delne in programirano načrtovane integracije z zunanjimi učenci,
- zaradi velikega napora, ki ga programsko-ciljna šola zahteva od učenca.
5. Domska skupnost
bo delovala kot soupravna organizacija, saj lahko otroci in mladostniki v njej
izražajo in uresničujejo svoje interese in potrebe ter sodelujejo pri oblikovanju
življenjskega prostora in pogojev življenja. Predstavniki domske skupnosti se
bodo sestajali predvidoma vsakih 14 dni, celotna domska skupnost pa po
potrebi.
Domsko skupnost sestavljajo vsi otroci in mladostniki Doma ter vsi zaposleni.
Naloga domske skupnosti je, da navaja posameznike in skupino na:
- soodločanje in sprejemanje soodgovornosti,
- višji nivo moralnega in etičnega vedenja,
- samoiniciativnost,
- kolektivno in individualno odgovornost,
- obravnavo in reševanje vprašanj ter problemov s področja souprave
otrok/mladostnikov v okviru statuta,
- opravljanje nalog, ki so pomembne za Dom in šolo,
- skrb za urejenost Doma in okolice,
- zbiranje in argumentiranje predlogov za pohvale, nagrade in kazni,
- sodelovanje pri organizaciji izletov, letovanj in ekskurzij,
- izražanje želja, prenašanje pobud posameznikov in skupin,
- sprejemanje sklepov in nalog ter njihovo posredovanje skupinskim
skupnostim (ter prenašanje vsebin pogovorov iz skupin na sestanke DS),
- usklajevanje dela in življenja delovnih skupin.
19
6. Aktivnosti v prostem času / prostočasne interesne dejavnosti
Vsak otrok sodeluje v kakšni od teh aktivnosti. Načrtujemo široko ponudbo
prostočasnih aktivnosti. Vsak vzgojitelj-mentor izdela letni delovni program, ki
vsebuje tudi smotre, metode, materialne potrebe in urnik. Dejavnosti so
razporejene skozi ves teden in tudi čez vikend. Nekateri posamezniki v prostem
času obiskujejo tudi dejavnosti oz. društva zunaj zavoda.
7. Družbeno koristno delo
Vsaka skupina ima zadolžitve na treh nivojih: v skupini, znotraj in v okolici
Doma ter v kraju. Tudi pri uresničevanju ciljev slednjega področja upoštevamo
tri stopnje: priprava, izvedba in ovrednotenje. Na tak način je družbeno
potrebno delo izkoriščeno kot močan vzgojni dejavnik. Pred tremi leti smo
pričeli izvajati še projekt »Pomoč starejšim«, v okviru katerega otroci skupaj z
vzgojitelji obiskujejo dom upokojencev v Gornji Radgoni in Ljutomeru.
Prizadevamo si tudi najti pomoči potrebne ljudi v našem kraju.
8. Sredstva množičnega obveščanja
V skupino otroci dobijo otroško periodiko, ki pa je je vsako leto manj, ker je
sredstev za to čedalje manj. Imajo (po potrebi in nadzorovan) dostop do
interneta v računalniškem kabinetu v šoli. Radio, televizija in DVD predvajalnik
bodo omogočili načrtno in nenačrtno informativno delovanje (filmi,
informativne oddaje, mladinske oddaje, radijske igre ipd.). Internetna
povezava je tudi v kabinetih skupin.
9. Povezovanje z družbenim okoljem
- OŠ: načrtovanje vzgojno-izobraževalnega in vzgojnega programa je
skupno. Strokovni delavci Doma in šole bodo redno sodelovali (redne in
priložnostne govorilne ure o posameznih otrocih, skupni roditeljski
sestanki, vsakodnevno medsebojno seznanjanje s posebnostmi v pozitivni
ali negativni smeri, sodelovanje na oddelčnih skupnostih...) in se trudili za
enotno vzgojno delovanje na otroka-učenca.
- Sodelovanje s krajem je načrtovano s posameznimi akcijami in
dejavnostmi in tudi priložnostno ob določenih potrebah kraja (delovne
akcije, kulturne in športne prireditve, obisk starejših občanov, domov
upokojencev, likovno opremljanje občinske avle…). Permanentno
sodelujemo s turistično-informativnim centrom v kraju ter z Občino
Veržej.
20
- Sodelovanje s centri za socialno delo
V skladu s principom celovitega reševanja otrokove problematike je nujno
najtesnejše sodelovanje s centri za socialno delo; to delo bo potekalo v
različnih oblikah:
o težili bomo k temu, da novinca pripelje v Dom socialni delavec in da v
razgovoru z njim vzpostavimo sodelovanje, po potrebi tudi kasneje
vzpostavljamo kontakt;
o še naprej bomo pristojne delavce centrov vabili na skupne delavnice z
otroki in starši;
o na timske konference odpustnikov bomo tudi letos vključevali socialne
delavce CSD, prav tako na problemsko obravnavo;
o centrom za socialno delo bomo pošiljali letna učno-vzgojna poročila in
poročila timskih obravnav;
o vzpodbujali jih bomo k pogostejšim kontaktom z otrokom in njegovo
družino ter k sodelovanju pri izvajanju posebnih programov;
o strokovne službe se bodo po potrebi udeleževale oblik dela s starši, ki
jih bodo organizirali centri.
- Sodelovanje s kadrovskimi šolami planiramo tudi letos - delovna praksa
študentov in izobraževanje naših delavcev. S srednješolskimi zavodi pa se
bomo povezovali ob vključevanju naših učencev v nadaljnje
izobraževanje. Pri tem bomo sodelovali tudi z zavodi za zaposlovanje.
- Sodelovali bomo s pedopsihiatričnimi dispanzerji v Mariboru, Ptuju,
Ljubljani in drugod (posvet o otrocih in pomoč pri reševanju posameznih
primerov), s svetovalnimi in kriznimi centri,...
- Sodelovanje z mediji (Murski val, Radio Maxi, Pomurski vestnik,
Fünkešnica, priprava nadaljnjih TV oddaj, tudi za Infodrom in Tednik…)
- Sodelovanje z okoliškimi športnimi klubi, z zavetiščem za živali, v kolikor
bo še možno ipd.
9. Povezovanje z družino
Zaradi ohranitve emocionalnih vezi s starši in postopne priprave domačega
okolja na vrnitev otroka ali mladostnika, poskušamo kljub objektivnim težavam
razvijati različne oblike dela s starši:
- težili bomo k temu, da bodo starši ali skrbniki v čim večjem številu
prisotni pri sprejemu otroka v Dom, da spoznajo njegov nov življenjski
prostor in da z njimi navezujemo redne stike; kjer bodo skrbstveni organi
naleteli na velik odpor staršev in otroka do Doma, jim bomo predlagali,
da starši skupaj z otrokom Dom najprej obiščejo;
- obiske staršev v Domu izkoristimo za informativne in svetovalne
razgovore, v katerih sodelujejo vzgojitelji, učitelji, socialna delavka,
21
psihologinja, medicinski tehnik, po potrebi pa tudi vodja Doma in
ravnatelj;
- otroke vzpodbujamo k pisnim stikom s starši; po potrebi bodo starši pisno
komunicirali tudi z vzgojitelji in socialno službo; na razpolago je tudi
telefon;
- v kolikor se bo pojavil poseben problem na relaciji otrok-starši ali Domstarši, bomo vabili starše na razgovor.
o Po potrebi bomo organizirali obiske na domu.
o Tudi letos bomo poskušali formirati »skupino staršev«, s katero bomo
intenzivno delali na področju sanacije medosebnih odnosov v družini.
Zanje bomo pripravili roditeljske sestanke in najmanj dve predavanji;
obstaja možnost mediacije.
o Jeseni in spomladi bodo starši preživeli dan skupaj s svojimi otroki, oz. s
skupino in vzgojitelji, ob v naprej načrtovanih aktivnostih/delavnicah.
Spet bomo istočasno na delavnice oz. dneve odprtih vrat povabili
delavce CSD-jev, ki delajo z našimi otroki.
o V primeru določenih težav v odnosu otroci/starši, za slednje pripravimo
projekt kratke vključitve staršev v domsko življenje in svetovanje v
odnosu med njimi.
o V primerih, ko to zahtevajo okoliščine, v dogovoru s pristojnimi centri
organiziramo tudi posebno obliko pomoči na domu.
Glavni cilji našega prizadevanja za aktivno vključevanje staršev je predvsem,
da:
- začutijo pomen bivanja otrok v našem zavodu,
- spoznajo pozitivne učinke/rezultate življenja in aktivnosti otrok pri nas in
- skupaj z vzgojitelji in otroki ugotovijo, kako veliko in na katerih področjih
lahko tudi sami doprinesejo k napredovanju otrok in k boljšim odnosom
znotraj njihovih družin.
22
Organizirali bomo 4 roditeljske sestanke:
1. skupni roditeljski sestanek: petek, 24. oktober 2014
- strokovno/svetovalno predavanje oz. delavnica,
psihologinja ga. Maja Seliškar
- individualni razgovori z vzgojitelji, učitelji in ostalimi strokovnimi delavci
2. skupni roditeljski sestanek: petek, 27. februar 2015
- strokovno/svetovalno predavanje oz. delavnica,
socialna delavka ga. Vida Šijanec
- individualni razgovori z vzgojitelji, učitelji in drugimi strokovnimi delavci
3. roditeljski sestanek za starše osmošolcev oz. devetošolcev
odpustnikov: petek, 12. junij 2015
- vzgojno-izobraževalni uspeh in poklicna usmeritev mladostnikov
- odpustnikom in njihovim staršem na pot (kulturni program v slovo od
zavoda)
4. roditeljski sestanek in zaključna veselica, torek, 23. junij 2015
- individualni razgovori z vzgojitelji, učitelji in ostalimi strokovnimi delavci
- navodila/nasveti za preživljanje poletnih počitnic
- "Otroška veselica"
- priznanja in nagrade otrokom
Delavnice skupaj s starši in pristojnimi socialnimi delavci otrok:
1. petek, 12. december 2014, ob 10. uri
2. petek, 3. april 2015, ob 10. Uri
Dan odprtih vrat:
Sreda, 13. maj 2015
Otroci bodo starše obiskovali ob koncu tedna, ob večjih praznikih, doma bodo
preživljali jesenske, novoletne in zimske počitnice, nekateri zaradi okoliščin le
del počitnic. V družini bodo preživeli tudi večino poletnih počitnic. Pogostost in
dolžino izhodov bodo določali aktualne okoliščine, dosežena stopnja zrelosti,
družinska situacija in tudi mnenje CSD.
23
VII. SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE VZGOJNEGA DELA
Naloge, ki bodo deležne posebne pozornosti pri spremljanju:
- posamezne vsebine in aktivnosti domskega življenja in doseženi cilji,
- odnos starši - otroci – strokovni delavci,
- učno delo,
- odkrivanje, razvijanje in zadovoljevanje interesov otrok (kvalitetna izraba
prostega časa),
- estetsko-higienska urejenost otrok in prostorov,
- ustreznost didaktičnih vzgojnih pripomočkov,
- potek in realizacija prednostnih nalog,
- varnost v cestnem prometu in železniškem prometu,
- dejavnosti v skladu z varovanjem narave.
Analitično in znanstveno raziskovalno delo:
- še nadaljnje izboljševanje pri načrtovanju individualiziranega vzgojnega
programa in evalvacija vsebine IP,
- modeli za izdelavo letnega delovnega načrta posameznega strokovnega
delavca in za posamezne skupine na osnovi Okvirnega vzgojnega
programa,
- simptomatika motenj v posameznih vzgojnih skupinah,
- študijska skupina organizira skupaj z ZRSŠ študijska srečanja strokovnih
delavcev.
VIII. VSEBINA IN OBLIKE DELA STROKOVNIH ORGANOV
1. Zbor strokovnih delavcev vseh enot se bo sestal najmanj 2 krat:
na začetku in koncu šolskega leta. Na začetku bo obravnaval novosti v
zakonodaji in dokumentaciji, organizacijo dela v VIZ Veržej v vseh enotah,
oblike in vsebine sodelovanja strokovnih delavcev šole in Doma. Ob koncu
šolskega leta bo evalviral preteklo šolsko leto in sprejel smernice delovanja za
naslednje šolsko leto.
2. Zbor strokovnih delavcev Doma se bo sestajal enkrat tedensko, ob
četrtkih in obravnaval vso izvedbo in problematiko vzgojnega dela, ukrepov,
sodelovanje Doma navzven,... Pred vsakim sestankom se bo sestal ožji
strokovni tim skupine, ki bo načrtoval in usklajeval strokovno delo v vsaki
posamezni skupini, za vsakega otroka.
Obravnaval bo tudi teme, dogovorjene v študijskih skupinah vzgojiteljev.
24
Člani strokovnega zbora se bodo udeleževali tudi seminarjev po razporedu, ki
ga bosta pripravila študijska skupina in strokovni kolegij zavoda, tudi letos v
okrnjenem obsegu, saj za to ni potrebnih finančnih sredstev.
Strokovni delavci so vključeni v svojo študijsko skupino.
3. Strokovni kolegij
se bo sestajal enkrat tedensko, ob ponedeljkih, po potrebi večkrat in bo
obravnaval vsa pedagoška, materialna in organizacijska vprašanja. Strokovni
kolegij sestavljajo ravnatelj, vodja šole, vodja Doma ter vodja vrtca, po potrebi
tudi kateri od svetovalnih oziroma administrativnih delavcev. Posebej si bo
letos prizadeval za:
- realizacijo prednostnih nalog iz LDN,
- kvalitetno delo na vseh področjih,
- delovno vzdušje s čim manj stresnih situacij,
- dvig kvalitete dela v sodelovanju s starši otrok ter
- skrb za prepoznavnost institucije in vsebin, ki jih nudi.
4. Strokovna skupina
Za vsakega otroka je v skladu s 36. členom Zakona o usmerjanju otrok s
posebnimi potrebami naredi ti Individualizirani program. Za pripravo in
spremljanje izvajanja individualiziranega programa ravnatelj imenuje strokovno
skupino.
Strokovno skupino sestavljajo: vodja Doma, ki je predsednik strokovne
skupine, ostali člani pa so še socialna delavka, psihologinja šolska svetovalna
delavka, medicinski tehnik, predstavnik Centra za socialno delo in starši.
Naloge strokovne skupine so določene in se izvajajo v skladu z Zakonom o
usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
Individualizirani program
1)Najkasneje v roku 30 dni po dokončnosti odločbe strokovna skupina izdela
individualizirani program.
(2)Z individualiziranim programom se v programu določijo organizacija,
vsebine in izvedba vzgojnega programa.
(3)Z individualiziranim programom dela se določijo:
–cilji in oblike dela na posameznih vzgojno-izobraževalnih področjih,
–strategije vključevanja otroka s posebnimi potrebami v skupino,
–potrebne prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, doseganju
standardov in napredovanju,
–uporaba prilagojene in pomožne izobraževalne tehnologije,
–izvajanje morebitne fizične pomoči,
25
–veščine za čim večjo samostojnost v življenju (prilagoditvene spretnosti) in
načrt vključitve v nadaljnje šolanje.
(4)V pripravo in spremljanje individualiziranega programa so vključeni starši
ter otrok s posebnimi potrebami, upoštevaje njegovo zrelost in starost.
Strokovna skupina se sestane najmanj dva krat v enem šolskem letu (priprava
individualiziranega programa na začetku vključitve in evalvacija ob koncu
šolskega leta), po potrebi in glede na situacijo pa večkrat. Interventno se lahko
sestane tudi v okrnjeni obliki.
Na prvem sestanku strokovne skupine se izdelajo Začasna navodila, kjer se
začrtajo naslednja področja dela:
o vzgojni proces
o izobraževalni proces
o delo z družino
o svetovalno in psihoterapevtsko vodenje
o somatski status - zdravstveno vodenje
o vzgojni proces
o izobraževalni proces
o delo z družino
o svetovalno in psihoterapevtsko vodenje
o somatski status - zdravstveno vodenje
V začasnih navodilih opredelimo cilje individualiziranega tretmana glede na to,
kaj lahko spremenimo oz. koliko je možno spremeniti ter jih vnesemo v
individualizirani program. Vsak posamezen član tima vnese metode, tehnike in
postopke obravnave za svoje strokovno področje.
Diagnostika po področjih vključuje:
- socialno - pedagoški izvid
- izobrazbeni status
- psihološko eksploracijo (mentalni status)
- sistematični zdravniški pregled (somatski status)
Strokovna skupina oblikuje naslednje timske ugotovitve:
a) Prevladujoča simptomatika z etiologijo motenosti ( npr. model Bregantove
klasifikacije):
- težke motnje organskega porekla z epilepsijo, endogenimi psihozami,
postravmatskim sindromom; gre za kombinirane motnje
- sekundarno peristatične, emocionalno pogojene motnje
- primarno peristatične MVO, pretežno socialnopedagoški indikatorji
- globoko zasidrane motnje nejasne etiologije
26
b) Diagnostična in prognostična ocena
c)
-
Osnovna izhodišča tretmana:
predvideno trajanje tretmana
realni cilji
otrokova močna področja
Metodo observiranja (spremljanja) si vsak strokovni delavec izbere po lastni
presoji. V praksi našega zavoda se najpogosteje uporabljajo observacijski
zapisi, anekdotska metoda, redkeje pa ocenjevalne lestvice, ki prve metode ne
izključujejo. Obe metodi je mogoče dopolnjevati tudi z metodo
samoocenjevanja, s katero otrok neposredno sodeluje v ocenjevanju samega
sebe in svojega napredka.
Na diagnostični obravnavi poda vsak član strokovne skupine poročilo s svojega
strokovnega področja. Sintezo ocen posameznih članov pa tim izrazi v:
- oceni dosežene ravni osebnostne zrelosti
- oceni celotnega vzgojnega napredka
- prognostični oceni pozavodske prilagoditve
mnenju in predlogu tima glede prihodnjega bivanja, poklicne odločitve,
vključitve v izobraževanje, nadaljnjega vodenja in drugih potrebnih intervencij.
Sprejem, namestitev otrok
Pred namestitvijo otroka se po prejeti dokumentaciji sestane skupina za
sprejem, ki jo sestavljajo vodja Doma, socialna delavka, psihologinja, po
potrebi pa se razširi z vzgojitelji in šolsko svetovalno delavko. Pred sprejemom
se:
- prouči dokumentacija o predhodnih obravnavah,
- sprejme odločitev o sprejemu s sklepom,
- sprejme o namestitvi otroka v vzgojno skupino in razred.
IX. Predvideno izobraževanje in ekskurzije
- Udeležba na treh(3) srečanjih študijske skupine
- Dokler ni dovolj finančnih sredstev, udeležba na pomembnejših seminarjih
ter tistih, za katera niso potrebna finančna sredstva (kotizacija)
- Sodelovanje na mednarodnem projektu EUROMET; letos simpozij na
Poljskem
27
X. DELO SVETOVALNIH SLUŽB: SOCIALNE IN PSIHOLOŠKE
Temeljna naloga svetovalne službe v zavodu je, da se na podlagi svojega
posebnega strokovnega znanja vključuje v reševanje pedagoških, psiholoških
in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu in osnovni šoli, s
tem, da je v nenehni interakciji z vsemi subjekti (šolo, vzgojnim domom,
posameznimi strokovnjaki, družino, okoljem).
Pri svojem delu svetovalni delavci izhajajo iz načel, zapisanih v etičnem
kodeksu svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Svetovalna služba skrbi za:
- organizacijo informativnih obiskov bodočih otrok/mladostnikov in staršev,
- organizacijo in izvedbo sprejemov otrok/mladostnikov, odpustov in
premestitev,
- pomoč otrokom/mladostikom pri prilagoditvenih težavah (svetovalno delo),
- dopolnitev psihološke diagnostike,
- predstavljanje zavoda navzven
- sklic in vodenje internega tima za pripravo pomoči otroku žrtvi nasilja,
- timsko delo v zavodu in šoli,
- sodelovanje in koordiniranje dela s starši, izvedbo predavanj za starše,
zaposlene,
- izvedbo individualiziranih programov vzgoje in izobraževanja in evalvacijo
le-teh,
- sodelovanje z drugimi ustanovami (zdravstvo, sodišča, šole, policijske
postaje, CSD, KC, dispanzerji, Zavod za zaposlovanje…,
- delo z nadarjenimi učenci,
- delo z z otroki v kriznih situacijah
- poklicno usmerjanje,
- izvajanje interesnih dejavnosti (mentorstvo),
- oblikovanje poročil, pisanje zapisnikov, izpolnjevanje anket, statistike in
priprava analiz v zvezi s problematiko otrok/mladostnikov,
- organizacijo obiskov na domu otrok/ mladostnikov,
- vodenje dokumentacije v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov,
- nadomeščanje začasno odsotnega strokovnega delavca,
- za lastno strokovno izpopolnjevanje,
- za evalvacijo lastnega dela.
DEL0 SOCIALNE DELAVKE
V okviru svojih nalog in strokovnih kompetenc, socialna delavka pomaga pri
zagotavljanju pogojev za rast in razvoj posameznega otroka/mladostnika ter za
zaščito pravic vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa v okviru
28
ustanove. Z informacijami, ki jih prejme ravna strokovno in v skladu z veljavno
zakonodajo.
Socialna delavka se povezuje in sodeluje z vsemi subjekti in se na podlagi
svojega posebnega strokovnega znanja vključuje v reševanje pedagoških,
psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu in v
osnovni šoli. Pri svojem delu socialna delavka izhaja iz načel zapisanih v
etičnem kodeksu svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
V šolskem letu 2014/2015 bo opravljala dela in naloge določene s predpisi in
letnim delovnim načrtom zavoda tako, da bo skrbela za:
 organizacijo in izvedbo informativnih obiskov bodočih otrok/mladostnikov
in staršev,
 organizacijo in izvedbo sprejemov otrok/mladostnikov, odpustov in
premestitev,
 urejanje vrnitve otrok iz počitnic, praznikov, vikend izhodov in begov
(obveščanje CSD, prijava ustreznim službam),
 sodelovanje pri sestavi vzgojnih skupin in razporeditvi otrok po razredih,
 pomoč otrokom/mladostnikom pri prilagoditvenih težavah (svetovalno
delo),
 predstavljanje zavoda navzven,
 sklic in vodenje internega tima za pripravo pomoči otroku, žrtvi nasilja,
 timsko delo v zavodu in šoli,
 skrb za sodelovanje na delovnih, pedagoških, redovalnih, problemskih in
oddelčnih konferencah, strokovnih aktivih,
 sodelovanje in koordiniranje dela s starši (obiski na domu, skupaj z
vzgojitelji in CSD), izvedba predavanj za starše,
 izvedbo individualiziranih programov vzgoje in izobraževanje in evalvacijo
le-teh,
 sodelovanje z drugimi ustanovami (zdravstvo, šole, sodišča, policijske
postaje, CSD, krizni centri, Dispanzerji, Zavod za zaposlovanje…),
 poklicno usmerjanje v sodelovanju s šolsko pedagoginjo in psihologinjo,
 skrb za primerna oblačila (garderobo) tistih otrok, katerih starši so v
finančni stiski (povezovanje s CSD, Rdečim križem, Društvom prijateljev
mladine…),
 oblikovanje poročil, pisanje zapisnikov, izpolnjevanje anket, statistike in
pripravo analiz v zvezi s problematiko mladostnikov,
 vodenje dokumentacije v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov,
 izvajanje interesnih dejavnosti (mentorstvo),
 mentorstvo študentom socialnega dela,
 nadomeščanje začasno odsotnega strokovnega delavca,
 lastno strokovno izpopolnjevanje,
 evalvacijo lastnega dela.
29
DEL0 PSIHOLOGINJE
1. Psihodiagnostika in pisanje psiholoških poročil
Psihodiagnostični pregledi se izvajajo pri otrocih novincih, ki pred prihodom v
vzgojni dom niso bili obravnavani pri psihologu, kjer se opravi poglobljen
psihodiagnostični pregled. Pri ostalih novincih se opravi dopolnilna
psihodiagnostika.
Pri psihodiagnostičnem pregledu se najprej opravi uvodni intervju z otrokom ali
mladostnikom, nato se preide na aplikacijo psihodiagnostičnih sredstev. Izbor
diagnostičnih sredstev je odvisen od namena psihološkega pregleda – ocena
razvojnih značilnosti, ocena intelektualnih in drugih sposobnosti, pozornosti,
spomina, koncentracije itd., ocena čustvenega stanja, osebnostnih lastnosti.
Obenem na izbor diagnostičnih sredstev vpliva tudi starost otroka oz.
mladostnika.
Na podlagi opravljenih psiholoških pregledov ter opazovanj vedenja otrok in
mladostnikov v vzgojnih skupinah, se najmanj enkrat letno oblikujejo
psihološka evalvacijska in zaključna poročila za posamezne otroke v namen
informiranja centrov za socialno delo.
2. Preventivno, svetovalno in terapevtsko delo
Svetovalni razgovori so načrtovani na osnovi ugotovitev psihodiagnostike
ali uvodne anamneze. Svetovanje je primerno za obravnavo
prilagoditvenih problemov otrok oziroma mladostnikov in ima lahko
značilnosti terapevtskega pristopa, kadar so težave otrok dolgotrajne in
intenzivne. Namen terapevtskega dela je vzpostavitev empatičnega
odnosa, zmanjšanje ali redukcija simptomov, modifikacija vedenja,
izboljšanje socialnih zmožnosti ravnotežja z okoljem, usmerjanje in
pomoč pri realizaciji razvojnih nalog, osebnostna rast ter diferenciacija in
integracija. Poteka skozi vse leto in sicer na pobudo vzgojiteljev,
učiteljev, socialne delavke in psihologinje ali na potrebo otroka samega.
a) Individualni svetovalni in terapevtski razgovori z otroki se nanašajo na:
 pomoč posameznikom pri reševanju aktualnih problemov in konfliktov,
 intenzivnejše individualne obravnave po individualnem načrtu pomoči.
b) Skupinsko svetovalno in terapevtsko delo
poteka v eni ali več skupinah skozi vse leto:
 v vsaki skupini je od 5 do 7 otrok;
 vsaka skupina se srečuje enkrat na dva tedna;
 udeležba v skupini je prostovoljna;
30
 poudarek je na svetovalnih in edukacijskih razgovorih ter interaktivnih
igrah za mladostnike, še posebej pri odpustnikih;
 predvidene teme razgovorov (tudi glede na aktualnosti in interes otrok):
spoznavanje sebe in svojih značilnosti, posebnosti, talentov..., čustva,
njihovo prepoznavanje in izražanje na primeren način, odnosi s starši,
medosebni odnosi, ljubezen in spolnost, alkoholizem, droge,
depresivnost, samodestruktivnost, komunikacijske in socialne spretnosti,
samopodoba in samospoštovanje, izbira poklica, motivacija za učenje,
cilji mladostnikov, moralne vrednote idr.
-
c) Delo z novinci:
sodelovanje pri sprejemu in vključitvi otroka v skupino;
- psihološki pregled novincev, ki pred prihodom v zavod niso bili obravnavani
pri psihologu;
sodelovanje pri oblikovanju individualiziranega vzgojnega načrta za
posameznega otroka na sestankih strokovne skupine.
d) Spremljanje vseh otrok v času vzgojno – izobraževalnega procesa, in
sicer:
- s pogovori in svetovanjem;
- razgovori z vzgojitelji, učitelji in starši;
- z opazovanjem v vzgojni skupini;
- s sodelovanjem na sestankih strokovne skupine.
e) Delo z odpustniki:
- psihološki pregledi odpustnikov, poklicno usmerjanje;
- sodelovanje na sestankih strokovne skupine;
- oblikovanje zaključnih poročil, mnenj in ugotovitev.
3. Poklicno usmerjanje
V program poklicnega usmerjanja so poleg domskih učencev vključeni tudi
eksterni učenci zaključnih razredov. Omenjeni program se tesno prepleta s
programom, ki ga izvaja Zavod RS za zaposlovanje, obenem pa se dopolnjuje
tudi s programom dela s skupino odpustnikov v vzgojnem domu.
V prvem polletju je poudarek na pomenu, ki ga ima pravilna izbira poklica v
življenju posameznika. Potrebno je nuditi informacije o poklicih, šolah in
izobraževalnih inštitucijah, možnostih bivanja v domovih, finančni pomoči, trgu
dela ipd. Ob koncu prvega polletja učenci tudi izpolnijo Vprašalnik o poklicni
poti.
V januarju in februarju je poudarek na individualnih svetovalnih razgovorih z
učenci zaključnih razredov, s ciljem, da se poklicna opredelitev posameznika še
utrdi oz. se mu svetujejo druge alternativne možnosti, ki so zanj bolj ustrezne.
31
V skladu s tem se organizirajo sestanki strokovne skupine, pri kateri sodelujejo
učenec in njegovi starši, razrednik učenca, matični vzgojitelj, ter svetovalna
služba, in kjer so učencu in njegovim staršem svetuje o poklicni poti na osnovi
rezultatov testiranja učenca s testi sposobnosti MFBT. V tem obdobju poteka
tudi testiranje poklicnih interesov pri tistih učencih, ki se še niso opredelili.
V marcu in aprilu poteka informiranje učencev in staršev ter aktivnosti v zvezi z
vpisom na srednje šole, prepisi, eksternim preverjanjem znanja, zdravniškimi
pregledi.
V aprilu in maju pa se izvaja testiranje učencev, ki v naslednjem šolskem letu
zaključujejo osnovno šolo, s testi sposobnosti MFBT, ki so namenjeni
poklicnemu svetovanju.
4. Delo na šoli
Delo na šoli poteka v obliki:
- sodelovanja na roditeljskih sestankih;
- sodelovanja na konferencah, oddelčnih konferencah z namenom ustreznega
pretoka informacij med domom in šolo;
- sodelovanja pri razrednih urah internih razredov ob aktualnih problemih, ki
jih zaznava razrednik ali učenci sami;
- razgovorov z učenci o aktualni problematiki, ki se pojavi tekom pouka v šoli
(npr. zamujanje, izostajanje, nesodelovanje itd.);
- psiholoških pregledov učencev na pobudo razrednika ali drugih učiteljev;
- poklicnega usmerjanja;
- pisanja poročil v namen dela področnih Komisij za usmerjanje otrok in
mladostnikov s posebnimi potrebami na republiških enotah Zavoda za
šolstvo.
Psihološko testiranje učencev, ki so evidentirani kot nadarjeni učenci s strani
učiteljev, svetovalne službe ali pa predlagani s strani staršev.
5. Delo s starši otrok in mladostnikov
Starši oz. skrbniki so tisti, ki so kljub oddaji otroka v vzgojni dom, odgovorni za
otroka ali mladostnika in sprejemajo odločitve v zvezi z njim, zato je
vzpostavljanje stika z njimi zelo pomembno, če že ne nujno. Sodelovanje s
starši in ostalimi družinskimi člani otroka ali mladostnika je potrebno pri
celostni obravnavi otroka, saj je večina otrokovih težav v neposredni ali
posredni povezavi z družino, hkrati pa na ta način nudimo kontinuiteto
vzgojnega programa in pedagoških ciljev tudi, ko otrok zapusti vzgojni dom.
Sodelovanje s starši poteka v obliki:
- informativnih, svetovalnih in edukacijskih razgovorov kot tudi poglobljenih
obravnav vsaj enkrat letno, obiski na domu, kjer je to potrebno;
32
- sodelovanja na roditeljskih sestankih, pripravljenih temah, delavnicah in
predavanjih za starše;
- razgovorov s starši otrok odpustnikov o poklicnih namerah in možnostih
nadaljnjega izobraževanja, kar naj bi potekalo že na prvem roditeljskem
sestanku.
6. Delo v vrtcu
Delo z vrtcem poteka v obliki:
- opazovanja otrok v skupini;
- psiholoških pregledov otrok na pobudo vzgojiteljic.
7. Delo s strokovno skupino
Pri vseh oblikah dela je nujno sodelovanje z vzgojitelji in razredniki posameznih
otrok, ki so vključeni v vzgojni dom. V ta namen bodo enkrat mesečno
ponujene motivacijske in sprostitvene delavnice za vzgojitelje, namenjene
izboljšanju medsebojnih odnosov in boljšemu pretoku informacij.
8. Sodelovanje z drugimi institucijami in poklicnimi profili
Psihološka služba pri svojem delu sodeluje:
- s kliničnimi psihologi in pedopsihiatri na Pedopsihiatriji v Mariboru, Ljubljani
in na Ptuju, ki obravnavajo nekatere naše otroke in mladostnike
(spremljanje otrok k pedopsihiatru, prenos informacij med strokovnimi
delavci in pedopsihiatrijo, organizacija timskih posvetov v vzgojnem domu o
otrocih, ki so pedopsihiatrično obravnavani);
- s socialnimi delavci Centrov za socialno delo;
- z zdravnikom in zobozdravnikom Zdravstvenega doma Ljutomer;
- z drugimi strokovnjaki.
9. Analitično delo (načrtovanje, spremljanje, vrednotenje lastnega
dela) ter strokovno izobraževanje in usposabljanje
- delo v študijskih skupinah;
- udeležba na seminarjih;
- individualni študij strokovne literature;
- spremljanje individualiziranih vzgojnih načrtov;
- sodelovanje v strokovni skupini za posameznega otroka;
- sodelovanje na strokovnem aktivu svetovalnih delavk;
- sodelovanje pri notranjih in zunanjih projektih (inovativnih ipd.);
- promocija domske dejavnosti.
33
XI. DELO MEDICINSKEGA TEHNIKA
Delo zdravstvene enote v domu bo slonelo na dvigu kvalitete življenja otrok in
mladostnikov nastanjenih v zavodu, s sprotnim informiranjem in
preprečevanjem bolezni, poškodb in predvsem z ozaveščanjem otrok o
zdravem, aktivnem načinu preživljanja časa v zavodu in pripravljanjem na
odgovorno, skrbno in zdravo življenje po končanem bivanjem v našem zavodu.
Prioritetni cilji v šolskem letu 2014/15 so:
 Podpora otrokom oz. mladostnikom v kriznih trenutkih.
 Vsakodnevni obiski otrok po matičnih skupinah in ugotavljanje
zdravstvenega stanja, pregledi v zavodski ambulanti, v kateri se bodo
sanirale že nastale bolezni in poškodbe ter sodelovanje z izbranim
pediatrom otrok v ZD Ljutomer.
 Oskrba otrok pri že diagnosticiranih bolezni, poškodbah z zdravili in terapijo
ter spremstvo na kontrolne preglede v dane ambulante.
 Vsi otroci bodo obiskali izbranega Stomatologa, opravili celoten pregled
zobovja, po potrebi sanirali bolezni zobovja in opravili dodatne preglede po
napotitvi in naročilu zobozdravnika.
 Opravila se bo vsa obvezna sistematika (sistematični pregledi) za 1., 3., 6.,
in 8. razred.
 Zagotavljalo se bo redno jemanje predpisane medikamentozne terapije ter
sodelovanje in sprotno obveščanje o učinku zdravil z izbranim
pedopsihiatrom.
 Sodelovanje s starši/skrbniki in obveščanje/svetovanje ob zdravstvenih
težavah otrok.
 Tudi to šolsko leto se bodo izvajale razne delavnice na različne aktualne
teme (zdrava prehrana, spolnost, vpliv škodljivih substanc na telesno
mentalni razvoj telesa, spodbujanje k zdravim športnim aktivnostim…)
 Sodelovanje na sprejemih otrok/ mladostnikov, na strokovnih sestankih.
 Skrb za omarice prve pomoči v skladu z veljavno zakonodajo.
34
XII. PROGRAM VZGOJNIH IN DRUGIH STROKOVNIH AKTIVNOSTI
PO MESECIH
Šolski koledar
je identičen letnemu delovnemu načrtu šole.
Skupinski posveti: vsak četrtek ob 8:00
Tedenski sestanki strokovnega zbora Doma: vsak četrtek ob 8:30
Značilnosti in prednostni cilji v letnih načrtih posameznih
vzgojnih skupin
Pri svojem delu strokovni delavci največjo pozornost dajemo individualnim
značilnostim, potrebam, interesom in sposobnostim naših otrok na eni strani,
po drugi pa uspešnemu življenju v različnih življenjskih skupnostih, tudi
skupinah.
Naše skupne prednostne naloge bodo:
- čim boljše prepoznavanje in razvijanje sposobnosti otrok, tako na področju
šolanja, medčloveških odnosov, dobre komunikacije… kot tudi prostočasnih
dejavnosti,
- pomoč pri vzpostavljanju dobrih odnosov, predvsem z družinskimi člani,
- pomoč pri reševanju konfliktov na primeren način, konstruktivno,
- pomoč pri iskanju pozitivnih življenjskih ciljev,
- pozitivno doživljanje zavodskega življenja tako otrok kot staršev, pa tudi
strokovnih delavcev
- …in mnogo drugih, ki so razvidne iz našega celotnega delovnega načrta.
Vzgojitelji šestih vzgojnih skupin so letne delovne načrte pripravili na osnovi
temeljnih ciljev, načel in načinov vzgojnega delovanja našega strokovnega
področja, obenem pa so upoštevali svoje dosedanje delovne izkušnje, lastne
sposobnosti ter pogoje v katerih delamo.
Delo vsake izmed skupin vodi neka rdeča nit, razpoznavne so po določenih
svojih karakteristikah, po prednostnih nalogah in po dejavnostih, ki jih
vzgojitelji soustvarjajo, tako znotraj matičnih skupin kot tudi navzven, za
otroke drugih skupin. Kaj so posebnosti vsake skupine so zapisali njihovi
vzgojitelji:
1. vzgojna skupina
V skupini bomo dekleta navajali na samostojno, dosledno in natančno
opravljanje del in zadolžitev. Strukturirano, urejeno okolje je osnova, da se
lahko posameznica umesti v prostor in čas ter začne aktivno razmišljati o sebi.
Poudarek bo na:
35
1.
OSEBNEM IN SOCIALNEM RAZVOJU
Pri vzgojnem delu bomo dajali poudarek umirjanju, osebnemu in socialnemu
razvoju. Učili jih bomo sodelovanja, strpnosti, sprejemanja drugačnih,
temeljnih komunikacijskih veščin s treningi, gradili spoštljive medsebojne
odnose znotraj skupine in navzven na vseh ravneh. Sprotno bomo razgrajevali
neustrezne oblike vedenja s poudarkom na hišnih pravilih in dolžnostih kot
pogoju za pravice, jih navajali na odgovorno ravnanje in ustrezno vedenje v
različnih okoljih in situacijah in razvijali veščine reševanja problemov …
2.
PONUJANJU RAZLIČNIH DEJAVNOSTI
V raznovrstnih dejavnostih se bodo lahko udejstvovali, pozitivno dokazovali in
razvijali svoje spretnosti in sposobnosti, imeli bodo možnosti za pridobivanje
pozitivnih izkušenj, znanj in iskanje občutka osebne vrednosti, kar bo
pomagala do boljše samopodobe in večjega zaupanja vase … Te bodo: različne
ustvarjalno kreativne delavnice z naravnimi materiali, s papirjem, z glino,
kvačkanje, našivavanje, sodelovanje na in soustvarjanje kulturnih prireditev,
urejanje stenčasa, spoznavanje uporabnih veščin: izdelovanje mil, naravnih
krem, pralnih praškov, masaža obraza itd. (v sodelovanju s povabljenimi gosti).
3.
SAMOSTOJNOSTI PRI UČNEM DELU IN USMERJANJU V NADALJNJE
POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Motiviranje za učno delo, razvijanje učnih tehnik in navad, učna pomoč,
spodbujanje k različnim aktivnostim, posredno in neposredno povezanih z
učenjem, razumevanjem učne snovi (dodatni viri, informacijska tehnologija,
opazovanje v naravnem okolju …), aktivno spoznavanje različnih poklicev
(razgovori z ljudmi, ki opravljajo določene poklice, obiski na terenu (delavnice,
saloni itd.)).
4.
ŽIVLJENJU V SOŽITJU Z NARAVO
Sprehodi, tek, rolanje, jahanje (Ekološka kmetija Kosec), izleti, kolesarjenje,
pohodi po gozdnih učnih poteh, spoznavanje turističnih znamenitosti v ožjem
in širšem okolju, športno-rekreativne aktivnosti (alternativni sporti: asquash, tai
chi, ples v krogu…), doživljajsko-pedagoški projekti, osveščanje o
pomembnosti ustreznega odnosa do narave in voda, do gibanja na svežem
zraku, o pravilnemu prehranjevanju in o škodljivih posledicah uživanja
psihoaktivnih snovi … Iskanje vsebin, oblik in možnosti za pridobivanje izkušenj
iz življenja na kmetijah (živali - skrb za njih, ravnanje z njimi …).
5.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE – PROSTOVOLJSTVO
Sodelovanje z Domom starejših občanov (sprehodi, animacija itd.), nudenje
pomoči starejšim občanom pri različnih gospodinjskih/hišnih opravilih v
lokalnem okolju.
6.
VKLJUČEVANJU V REALNE ŽIVLJENJSKE SITUACIJE
Obiski in ogledi aktualnih prireditev v kraju in okolici, ogledi kulturnih,
etnoloških, etnografskih znamenitosti in razstav, knjižnice, sodelovanje v raznih
natečajih …
36
7.
BRALNO-PRAVLJIČNI VEČERI
Navajali jih bomo na branje leposlovne literature in prebiranje za njih zanimivih
člankov, obiski knjižnic, sodelovanje na pravljičnih uricah v Splošni knjižnici
Ljutomer, učenje uporabe programa Cobiss, izposoja knjig, filmov ...
8.
SPOZNAVANJE KUHARSKIH VEŠČIN
Učenje priprave različnih vrst testa, peka peciva in drugih pekovskih izdelkov,
kuhanje marmelade, sirupov ..., področna kulinarika in kulinarika iz različnih
koncev sveta (seznanitev z navadami, običaji, znamenitostmi in kulinariko iz
drugih držav).
9.
FILM IN FOTOGRAFIJA
Spoznavanje osnov filma (od scenarija do krajšega filma) in osnov fotografije
(portretno fotografiranje, fotografiranje narave, arhitektura (zanimive stavbe iz
naše okolice), umetniška fotografija in priprava razstav ter sodelovanje na
natečajih.
10. SODELOVANJE S STARŠI, Z DRUŽINO
Razgovori, svetovanje, po potrebi obiski v Domu in na domu, mediacija,
skupno načrtovanje za preživljanje prostih vikendov, skupne delavnice …
2. vzgojna skupina
Skupino sestavlja 5 deklet in 1 fant. Skupinska dinamika je že utečena, saj se
med seboj že dobro poznajo in razumejo.
Skupaj se bomo posvetili gradnji pozitivne skupinske klime, sodelovanju,
strpnosti, sprejemanju drugačnih, učenju temeljnih komunikacijskih veščin,
gradnji
spoštljivih medsebojnih odnosov. V vsakodnevnih situacijah in
interakcijah bomo utrjevali znanje na različnih področjih udejstvovanja in
bivanja v okviru ustanove kot tudi v okolici. Razvijanje posameznikovih
spretnosti in sposobnosti na različnih področjih bomo usmerili v pridobivanje
pozitivnih izkušenj, ki povečujejo občutek osebne vrednosti in pripomorejo k
gradnji zdrave in pozitivne samopodobe.
1) Komunikacija in odnosi
- sprejemanje drugačnosti, odgovorno in ustrezno ravnanje v drugih okoljih in
situacijah za krepitev medsebojnega razumevanja in razumevanja drugačnosti;
- sodelovanje z ustanovami v ožji in širši okolici (VDC, dijaški dom, srednje
šole, dom starejših občanov, vrtec...);
- sodelovanje v delavnicah, druženje z drugačnimi;
- skrb za promocijo doma v različnih medijih (glasilo, internet, časopisi…);
- sodelovanje pri različnih dejavnostih v Domu (glasilo, internetna stran,
natečaji, kulturne prireditve, športne prireditve, družabni dogodki...).
2) Sprostitvene dejavnosti
- športno - rekreativne aktivnosti (aktivno preživljanje prostega časa, skrb za
zdravje, spreminjanje navad, sprostitev…);
- doživljajski projekti (izleti, obiski prireditev, razstav, dogodkov…);
37
- učenje kuharskih veščin/priprave hrane;
- stik z živalmi;
- aktivno vključevanje v interesne dejavnosti.
3) Ročne spretnosti
- urejanje bivanjskega okolja (skupinski prostori, terasa, gredica, okrasno
grmičevje);
- ustvarjanje in dekoriranje z različnimi materiali s poudarkom na razvijanju
ustvarjalnosti in kreativnosti.
3. vzgojna skupina
V III. vzgojni skupini si bomo v šolskem letu 2014/2015 prizadevali za dobro
skupinsko klimo – predvsem za dobre medsebojne odnose med otroki samimi
ter vsemi ostalimi (vzgojitelji, učitelji in ostalimi zaposlenimi). To bomo vedno
znova postavljali v ospredje. Pri razreševanju konfliktov se bomo tudi v
prihodnje posluževali mediacije. Znotraj skupine bomo organizirali različne
aktivnosti, s katerimi bomo krepili močna področja vsakega posameznika
(ustvarjalne delavnice, tehnično področje, kolesarjenje). Na nivoju zavoda se
bodo otroci vključevali v različne interesne dejavnosti, tako da bomo čim bolj
koristno izkoristili prosti čas. Redno bomo skrbeli za osebno higieno, prostore,
v katerih bivamo, okolico skupine ter gredico. Na učnem področju bomo
poskušali vnesti čim več samostojnosti pri učnem delu in si prizadevali za
pozitiven učni uspeh ob koncu šolskega leta. Še naprej bomo vzdrževali dobro
sodelovanje s starši, centri za socialno delo ter ostalimi strokovnimi službami.
4. vzgojna skupina
Skozi celotno šolsko leto bomo tudi vzgojitelji četrte vzgojne skupine
organizirali interesne dejavnosti na različnih področjih.
Pri krožku Dekoriranje občinske avle, ki ga bo vodila vzgojiteljica Mateja, se
bodo otroci in mladostniki preizkušali v različnih ročno-spretnostnih tehnikah,
izdelovali ter oblikovali bodo različne aranžmaje in izdelke iz naravnih
materialov, blaga ter papirja, s katerimi bodo olepšali avlo občinske stavbe. Pri
Pohodništvu, v katerem bo v sodelovanju z vzgojiteljem Primožem iz 6.
vzgojne skupine sodelovala tudi vzgojiteljica Mateja, pa se bodo otroci in
mladostniki navajali predvsem na stik z naravo, krepili svoj imunski sistem,
skrbeli za zdrav duh v zdravem telesu ter se navajali na zdravo preživljanje
prostega časa.
Pri krožku Male sive celice, ki ga bo v sodelovanju z vzgojiteljico Jožico iz 5.
vzgojne skupine, vodila vzgojiteljica Branka, bodo otroci in mladostniki
pridobivali na splošni razgledanosti ter razvijali svoje kognitivnih sposobnosti.
38
Vzgojitelj Dejan bo organiziral različne aktivnosti oz. igre z žogo, s čimer bodo
otroci in mladostniki zadovoljevali prvinske potrebe po gibanju in igri, pridobili
številne in raznovrstne gibalne spretnosti ter športna znanja, kakor tudi
čustveno in razumsko dojemanje športa. Hkrati se bo s temi aktivnostmi
skrbelo za skladen bio-psiho-socialni razvoj otroka in mladostnika, sprostitev,
nevtralizacijo negativnih učinkov večurnega sedenja in drugih nezdravih navad.
Pri Nogometu, v katerem bo v sodelovanju z vzgojiteljem Primožem iz 6.
vzgojne skupine sodeloval tudi vzgojitelj Dejan, se bodo otroci in mladostniki
spoznali z osnovami tehničnih in taktičnih elementov nogometne igre ter si
skozi igro oblikovali pozitivne vedenjske vzorce (spodbujanje medsebojnega
sodelovanja, strpnosti in sprejemanja drugačnosti, razvoj zdrave tekmovalnosti
in spoštovanje športnega obnašanja).
Pri Risarskem krožku, bodo otroci in mladostniki pod vodstvom vzgojiteljice
Lidije razvijali prostorske spretnosti, ki jih bodo po opazovanju skušali zliti na
papir ali slikarsko platno, razvijali pa bodo tudi opazovanje, predstavljivost,
likovno mišljenje, spomin ter domišljijo.
5. vzgojna skupina
Vzgojni program 5. skupine, se nanaša na letni delavni načrt 5. vzgojne
skupine. Temelji na celovitem razvoju otrokove osebnosti, kar LDN tudi
zajema. Glede na posameznike, ki so v naši skupini začeli šolsko leto, njihove
značilnosti in sposobnosti, bomo letos še posebej posvečali pozornost na
področju:
skrbi za zdravje in telesni razvoj (prehrana, rekreacija)
kulture (razvijanje umetniške dejavnosti, dostop do različne literature)
vrednot, kot so poštenost, pravičnost, iskrenost, discipliniranost in
samodiscipliniranost, spoštovanje drugih in sebe, kulturen odnos do drugih,
spoštovanje skupnih pravil.
vlaganje energije za doseganje uspehov in premagovanje naporov,
priredili bomo dan odprtih vrat v tednu pred prvo adventno nedeljo
(24.10.2014), kjer bomo predstavili izdelke na temo božično-novoletna
dekoracija
6. vzgojna skupina
V šolskem letu 2014/15 si bomo v skupini prizadevali za dobro počutje v
skupini in za dobre medsebojne odnose. Tedensko in ob kritičnih situacijah
bomo v skupini izpeljali skupinske sestanke, kjer se bomo pogovarjali o
tekočih zadevah, počutju v skupini in načrtovali skupne aktivnosti.
39
Za otroke bomo organizirali različne dejavnosti ter jih vključevali v interesne
dejavnosti, saj je to priložnost, da otroci razvijajo svoja močna področja in
da kvalitetno preživijo prosti čas. V skupini bomo poleg izvajanja športnih
(nogomet, pohodništvo) in ustvarjalnih dejavnosti (ustvarjanje z glino in
drugimi materiali), poskrbeli tudi za urejenost akvarija in skrbeli za ribe.
Sodelovali bomo pri projektu terapije z živalmi (sprehod, skrb za psa), prav
tako se bomo vključevali v projekt pomoči starejšim in pomoči potrebnim ter
poskrbeli, da se bomo predstavili na različnih prireditvah v domu in okolici.
Otroke bomo spodbujali k povezovanju z okolico na kulturnem in
humanitarnem področju.
Otroke bomo navajali na samostojno učenje in opravljanje domačih nalog
ter jim po potrebi priskočili na pomoč pri razlagi snovi. Prizadevali si bomo
za čim boljši učni uspeh ter učence osmih in devetih razredov seznanili z
različnimi možnostmi nadaljnjega izobraževanja.
Ker si bomo prizadevali za čistočo in urejenost skupine ter Doma, bodo
otroci preko opravljanja različnih del redno skrbeli za prostore v skupini in
za okolico Doma ter tako razvijali svoje delovne navade. Vključevali se
bomo v načrtovane delovne akcije za urejanje okolja Doma in znotraj
skupine opravili potrebno obnovo pohištva in sten. Izpeljali bomo tudi
skupinske projekte za pridobivanje dodatnih finančnih sredstev, namenjenih
boljšemu počutju v skupini.
Vzgojitelji bomo ves čas sodelovali s starši. Na začetku šolskega leta oz. ob
vključitvi otroka v našo skupino bomo opravili obiske na domu otrok, kjer
bomo jasno predstavili naše želje o sodelovanju z njimi, jih pozvali k
dobremu sodelovanju in sprotnemu prenosu informacij. V tem šolskem letu
bomo nadaljevali tudi z dogovarjanji s starši o aktivnostih med preživljanjem
vikendov in počitnic doma, saj bomo le z enotnim pristopom k otrokovim
težavam, dosegli zastavljene cilje.
7. Nočno vzgojno delo
Tako nočno vzgojno delo kot »podaljševanje« opravlja večina vzgojiteljev.
To delo temelji predvsem na zagotavljanju miru in tišine med 21. in 6.30 uro in
s tem omogočanju čim bolj kakovostnega nočnega počitka naših otrok. V tem
času jim vzgojitelji skozi pogovor nudijo tudi pomoč, če jo potrebujejo,
40
predvsem pa jih spodbujajo, da je lahko primeren počitek temelj za dober
začetek dneva.
Otroke spodbujajo tudi pri učenju, kadar je to potrebno in želijo zjutraj
utrjevati učno snov. Prav tako jih usmerjajo pri ogledu TV programa preko
vikenda na čim bolj kakovostne vsebine, ki so na programu.
41
Področja prostočasnih aktivnosti in zadolžitve:
Dejavnost/mentor
Dejavnost/mentor
Nogomet: P. K.-Ritonja
Čebelarji in sadjarji: M. Duh
Ustvarjalne delavnice: M. Zorko
Ustvarjalni krožek: N. Rus
Igre z žogo: D. Germič
Popravilo koles/šah: M. Rus, L. Vreča
Ustvarjalne delavnice: M. Balažic, K.F.Kukolj
Mladinske interaktivne delavnice: M.
Seliškar, M. Košec
Pohodništvo: P.K.- Ritonja, M. Marovič
Kuharski krožek: K. Paldauf
Kolesarjenje,računalništvo: A. Škrjanec
Zabave/programi: A.G.-Kreslin, L. Balažic, M.
Košec, Z. P.-Vučko, D. Gerič
Male sive celice: J. Rejak, B. Šemen
Domske spletne strani: K. Paldauf
Prostovoljstvo/medgeneracijsko
sodelovanje: V. Šijanec, N.Zidarič
Trening komunikacijskih veščin/mediacija:
L. Balažic
Ustvarj. dejavnosti in dekoracija občinske
avle: M. Marovič
Dramsko recitacijski krožek: D. Gerič, Z. Vučko,
(K. Peteršič)
Lit. glasilo in stenčas: Z. Vučko, A. G.-Kreslin,
L. Balažic, K. Paldauf
Akvarij, fotografiranje: P.K.-Ritonja
Kinološko-doživljajske urice: S. Kovačič, V.
Potočnik (zunanji prostovoljec)
Moški laboratorij: L. Vreča
Likovni krožek: K. Golob
(L. Košar)
Športni krožek: T.H.-Ivančič
Ustvarjalna dejavnost: N. Majcen
Domska skupnost in mediacija, K. Kramarič
Mediatorke še: M. Košec, L. Balažic in D. Gerič
Vsaka navedena dejavnost se organizira v odnosu na letni urnik in ima svoj
delovni načrt, smotre in cilje, ki jih želi doseči. Mentor izdela vsebinski
program, ki vsebuje tudi finančno konstrukcijo. Ravnatelj program in finančno
konstrukcijo potrdi oz. sprejme. Določene aktivnosti so vezane na letne čase
oz. aktualne dogodke in prireditve na nivoju Doma in šole.
42
ENKRATNE AKTIVNOSTI/PROJEKTI DOMA
2014/2015
september
oktober
november
december
januar
februar
marec
april
maj
junij
Novo šolsko leto… Spoznavanje…
Evropski teden mobilnosti: 16. – 22. 9.
Krpanova pot (letos 1. in 3. skupina)
Pohod na Jeruzalem – orientacijski pohod in Brenholzova učna pot (B.
Casar)
Jesenski piknik (3. in 4. vzgojna skupina)
Teden otroka; skozi besedo in sliko (L. Balažic, A. G.- Kreslin, K.
Paldauf)
Spoznavni izleti skupin po bližnji okolici
V spomin pokojnim…
Dan odprtih vrat 5. Skupine, 25.11.
Delavnica za starše in CSD-je, 12.12
Pohod Smlednik-Vrba
Praznovanje Novega leta (A. G.-Kreslin, L. Balažic, M. Košec, D. Gerič,
Z. P.-Vučko in vsi ostali)
Božično-novoletni turnir v malem nogometu (P. K.- Ritonja)
Odprto prvenstvo doma v smučarskih tekih in v alpskem smučanju (M.
Rus, M. Duh…)
Literarni natečaj (A. G.- Kreslin, L. Balažic, Z. P. – Vučko, K. Paldauf)
Slovenski kulturni praznik + kviz
(L. Balažic, A. G.- Kreslin, Z. P. - Vučko, D. Gerič)
Slovenski kulturni praznik – vsaka skupina obisk muzeja, galerije ali
razstave
Tematska zabava v mesecu Pusta
Dan zemlje – čistilna akcija (sodelovanje s šolo in Občino)
Materinski dan (A. G. - Kreslin, L. Balažic, K. Paldauf)
Delavnica za starše in CSD-je, 3.4.
Svetovni dan zdravja (L. Balažic, A. G.- Kreslin, K. Paldauf)
Nogometni turnir med ekipami zavodov (telovadnica
Ljutomer)
Likovna kolonija v Višnji Gori (L. Košar)
Po Jurčičevi poti, Višnja gora, Maraton treh src
Majski turnir v malem nogometu (P. K. - Ritonja)
Dan odprtih vrat, 13. 5.
Zaključni izleti skupin v bližnjo okolico
Zaključna zabava oz. podelitve priznanj
IZLETI SKUPIN: oktober in junij
EVAKUACIJA (M. Rus)- oktober
Turnir v malem nogometu: tor 16.12.2014 in tor 19.5.2015
Državni nogometni turnir med ekipami zavodov: april
43
Dodatek
a) Smo člani organizacije EUROMET
Mednarodni projekt je neprecenljive vrednosti tako za otroke kot za vzgojitelje.
Zato sodelovanje in soustvarjanje v njem ohranjamo še naprej. V letu 2016
bo predvidoma naš zavod organizator strokovnega simpozija te organizacije.
Kaj konkretno projekt prinaša vsem nam:
ZA OTROKE
- spoznavanje drugih dežel in kultur, jezikov, navad in običajev
- vzpostavljanje odnosov z drugimi mladostniki zunaj zavodskega okolja,
pa tudi z odraslimi
- razvijanje tolerance, strpnosti, humanosti, prilagajanje a tudi izražanje
lastnega…
- pridobivanje in razvijanje sposobnosti in spretnosti na različnih področjih
odnosi, izražanje in komunikacija, kultura in etika, šport, glasba,
umetnost,… ustvarjanje na teh različnih področjih
- spoznavanje in učenje drugih jezikov
- izražanje in razvijanje individualne in skupinske identitete
- vzpodbuda za nadaljnje sodelovanje v soc.-ped./vzgojnem in
izobraževalnem procesu
- vzpostavljanje sproščenih in spontanih odnosov med vzgojitelji in otroki,
vzajemnega spoštovanja, medsebojno spoznavanje; kot potencial za
prihodnost
- doživljanje uspehov, dvig lastne samopodobe…
o odklop iz lastne ozke prostorske omejenosti in omogočanje spoznanja
širnosti socialnega prostora, ki ga ponuja Evropa
o sprejemanje drugačnosti – ne samo zunanjega izgleda, ampak tudi
drugačnosti navad, običajev in družbenih vredno
ZA STROKOVNE DELAVCE
- Jamboree: pridobivanje znanj in izkušenj pri delu z mladostniki,
sodelovanje in izmenjava znanj med strokovnjaki (tudi o načinih
reševanja težke problematike nekaterih otrok), dvig kvalitete odnosov
med njimi in otroki, kakor tudi vse vsebine, ki so navedene pri otrocih
o izkušnje pri delu z otroki v popolnoma drugačnih situacijah in pogojih
o neposredno opazovanje reševanja nestandardnih situacij pri drugih
skupinah
o možnost debate in analiziranja, vrednotenja lastnih pedagoških
posredovanj (z otroki in z drugimi strokovnimi delavci)
o neformalna komunikacija z vsemi drugimi udeleženci – prenos
uspešnih izkušenj drugih
o pridobivanje novih kontaktov, naslovov
44
- Simpozij: pridobivanje novih strokovnih znanj in izkušenj, izmenjava leteh z drugimi strokovnimi delavci, spoznavanje novih programov, učenje
na pozitivnih in negativnih izkušnjah, primerjanje različnih rezultatov pri
vzgojnem delovanju, navezovanje stikov za prihodnje sodelovanje…
ZA INSTITUCIJO/VZGOJNI ZAVOD
- prenos znanj in izkušenj še na ostale strokovnjake zavoda in s tem
izboljšanje njihovega dela
- boljše poznavanje drugih institucij
- vzgled in medsebojna izmenjava informacij med zavodi o vsebinah,
organizaciji dela, financiranju itd.
- uporaba programov oz. dejavnosti, ki so drugod prinesli dobre rezultate
in so uporabni tudi za naše okolje ( enako izogibanje takšnim, za katere
se ugotovi, da bi njihova uporaba pomenila slabe rezultate)
- predstavitev lastne institucije in dobrih rezultatov širše, v evropskem
prostoru
- medsebojno vzpodbujanje za izboljševanje vzgojnega dela in samih
pogojev dela
- prizadevanje za širitev strokovnih obzorij, posledično tudi skozi strokovno
literaturo
- morebitno sodelovanje tudi posameznih institucij itd.
o izmenjava strokovnih člankov, debat in drugačnih prispevkov v
najrazličnejših medijih v drugih državah
o neposredna izmenjava zaposlenih za krajši ali daljši čas
o morebitni skupni projekti dveh ali večih institucij
o medijsko (članki, prispevki …) biti opazni v Sloveniji oziroma na
strokovnem področju
ZA SKUPNO DELO IN PRIZADEVANJA NAS KOT STROKOVNE INSTITUCIJE
TER MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
- višji nivo strokovnega dela in sodelovanja
- spremljanje obstoječega stanja pri nas in primerjava z socialno-vzgojnimi
sistemi drugih držav po Evropi
- boljše razumevanje stroke s strani ministrstva
- ugotavljanje pomanjkljivosti in programov, ki bi jih potrebovali v našem
vzgojnem sistemu
- izboljšanje le-tega…
o sistemsko omogočanje izmenjave zaposlenih za krajši ali daljši čas
o omogočanje uvajanja inovativnih programov, uspešno delujočih že
drugje
o …
Letošnji Euromet simpozij poteka na Poljskem.
45
b) MEDIACIJA
Šolska mediacija pri nas obstaja kot ena izmed možnosti reševanja konfliktov
predvsem med otroki, pa tudi med otroki in delavci zavoda ali med otroki in
starši. Usposabljanje vrstniških mediatorjev je zaradi vrste populacije in
njihovega vključevanja in odhajanja iz Doma oteženo, zato se bo izvajalo
takrat, ko bodo za to ustvarjeni pogoji.
Cilji našega programa:
- predstavitev programa in pomena mediacije
- promocija mediacije
- primerni urniki in prostor za mediacijo
- izvajanje mediacij v odnosih otroci/starši/strokovni delavci
- tematske delavnice za zavodske otroke
- …predvsem pa na podlagi vsega tega izboljšanje kvalitete odnosov v
zavodu, dvig sposobnosti za komunikacijo in učinkovito reševanje
konfliktov vseh udeležencev procesa, njihova osebnostna rast itd. (večja
aktivnost in odgovornost otrok, manj sankcioniranja
Vzgojiteljice/mediatorke so dostopne po dogovoru, glede na njihovo vzgojno
delo v skupini, oz. fleksibilno po potrebi.
C) SOCIALNO - PEDAGOŠKO VPLIVANJE S POMOČJO ŽIVALI
Govor, jezikovno izražanje se pogosto izkaže kot neprimeren ali nezadovoljiv
medij za psihološko, psihosocialno, terapevtsko pa tudi vzgojno delo z otrokom
oz. mladostnikom. Zato se moramo pogosto osredotočiti na njegovo telesno
izražanje in igro (igra vlog, psihodrama, igralna terapija…). Izkušnje in
raziskovanja različnih znanstvenikov so pokazala velik pomen medijev,
predvsem živali in pomen odnosa žival - človek. Najbolj raziskana medija na
tem področju sta konj in pes.
Pri terapiji s pomočjo živali, pri terapevtskem vplivanju preko njih (tudi
socialno-pedagoškem vplivanju), gre najprej za zaposlitve okoli te živali:
opazovanje, dotikanje, nego in oskrbo, vodenje itd. Na podlagi teh se razvijejo
psihoterapevtsko uporabni odnosi in skupinske strukture. Z živaljo se lahko
»cartamo«, igramo kontaktne igre ali fantazijsko potovanje. Lahko pa se z njo
tudi primerjamo, jo občudujemo, se skupaj z njo učimo, pustimo se voditi, se
nanjo naslonimo... Žival nam ponuja ogromno možnosti, a tudi postavlja meje.
46
Vsaj iz treh razlogov v svoj socialnopedagoško-terapevtski koncept že dolga
leta vključujemo tudi terapevtsko vplivanje s pomočjo živali:
- ker dajemo odnosu žival-človek velik terapevtski pomen,
- ker dajejo smernice Evropske Unije za mrežo oblik pomoči otrokom in
mladostnikom tudi priporočila v tej smeri in države članice že razpolagajo
s pozitivnimi izkušnjami s tovrstnimi programi,
- ker so tudi dolgoletne izkušnje v našem vzgojnem domu izredno
pozitivne - tako s socialno-pedagoškim vplivanjem s pomočjo konja kot s
pomočjo psa (v zavodu imamo občasno zaposlene vzgojitelje, ki takšna
znanja imajo, vendar pa jih vedno znova izgubljamo, saj njihova osnovna
izobrazba ni socialno-pedagoška, zaradi česar nam »država« togo
omejuje zaposlitev ljudi z alternativnimi in uporabnimi znanji, ki so za
naše otroke izrednega pomena).
Značilnosti odnosa človek in žival
Človek in žival sta povezana v tesnem odnosu in med njima poteka
sporazumevanje. Žival človeku zapolnjuje primanjkljaj kontaktov, daje mu
občutek sprejetosti, kar je v današnjem svetu spet vedno bolj pomembno. V
očeh živali pa je človek njegova čisto posebna oseba, ne glede na njegovo
kariero, (ne-)uspehe, šolske ocene ali izgled- sprejme ga brezpogojno.
Obenem preko živali sklepamo kontakte z drugimi ljudmi, tudi neznanimi
(sprehod s psom, med člani terapije).
Žival že s svojo pojavo v interakcijskem odnosu od partnerja zahteva
spoštovanje in primerno ravnanje z njo. Odreagirala bo na vsako naše
ravnanje, tudi na agresivno.
Od nas zahteva neko določeno komunikacijo, sama pa rabi točna in jasna
navodila. Tako fantje kot dekleta izrabljajo vsak trenutek, da se živali dotikajo.
Dotik pa vzbuja vse čute. Iskreno reagiranje živali v obliki »feed-backa«
omogoča graditev novega zaupanja in opazovanje lastnega vedenja. Na
otroka/mladostnika ne deluje kot človek, pod vplivom moralnih vrednot in
predsodkov, vse ljudi enako ceni in vzpostavlja enak kontakt tudi s socialno
najbolj izoliranimi.
Osnovni cilj takega vplivanja je odprava psihičnih razvojnih težav ali motenj.
Zajema individualne in skupinske aktivnosti, kot tudi svetovanje v socialnem
okolju, tj. redno svetovanje otroku, staršem, vzgojiteljem in učiteljem.
Otrok v odnosu do živali in do ostalih članov skupine pridobiva občutek
pripadnosti, je spet v središču pozornosti, na novo pridobiva sposobnosti
socialnega funkcioniranja, večje samozaupanje, pozitivne izkušnje z lastnim
telesom, dejanji in čustvi, dobi nove prijatelje.
47
Rezultat te terapije sta projekcija in identifikacija vsebin drugih odnosov v
otrokovem življenju - značilnosti odnosa mati - otrok, vzgoja, hierarhija vlog,
avtoriteta, varnost, rivalstvo, prijateljstvo, antipatije, nemoč, podrejanje itd.
Otrok projicira v žival lastno vedenje, izkušnje, strahove in želje in navzven
izraža svoj notranji svet, brez da bi moral o vsem poročati z besedami. Mi pa
opažamo doslej potlačene, nezavedne želje.
Prednost učenja / spoznavanja na takšen način je tudi neobremenjujoče
okolje, odmaknjeno od šolskega/zavodskega in konfliktnega v družini, kar je za
mnogo otrok/mladostnikov z raznimi težavami zelo dobrodošla možnost
»naučiti se učiti«. Ugotovijo tudi, da potrebujejo pomoč odraslih, ki so jo v
takem kontekstu (preko živali) pripravljeni spet sprejeti. Predvsem pri
vedenjsko in čustveno motenih otrocih in mladostnikih je neverjetno, kako
velika pomoč je pri tem žival. Brez pritiska zahtev po sposobnostih in po
ocenah, najdejo svoje cilje, ki jim lahko sledijo z veliko večjo motivacijo, saj
zahteve niso postavljene od zunaj.
Ob vsem tem dobiva mladostnik izkušnje s svojim lastnim telesom - telesni
kontakt, sprejemanje čutnih dražljajev, kontakt z živaljo pa pomirja.
Danes so terapije te vrste pri nas marsikje priznane, sprejete kot učinkovite,
izvaja pa jih le peščica ljudi oz. skupin. Pod »ministrstvom za šolstvo« še
zmeraj ni možno takih vsebin (delo s pomočjo živali, umetniškega ustvarjanja,
glasbe ipd.) vključiti kot redni del programov v vzgojnih zavodih. Zato vsa leta
te vsebine izvajamo kot projekt oz. kot prostovoljstvo.
Oba vzgojitelja (vsebine sta peljala kot kinološki in konjeniški krožek) smo
» izgubili«,ker njuna izobrazba v osnovi ni socialno-pedagoška, želja otrok in
staršev, da se ta dejavnost ohrani, pa je velika (uradno so za to zaprosili na
Svetu staršev Doma). Letos prijavljamo ta program na razpis za inovacijske
projekte, vendar v času pisanja LDN še ne vemo, ali bo le-ta pozitivno
odobren.
Dejstvo pa je, da te vsebine, še posebej pri obravnavi naših otrok in
mladostnikov, potrebujemo permanentno, ves čas ter za več otrok. Zato si
bomo prizadevali tudi v prihodnosti.
Vodja doma:
Kamila Kramarič, prof. def. MVO
Ravnatelj:
Borut Casar, prof. šport. vzg.
___________________________
_________________________
48
VZGOJNI DOM VERŽEJ
Osnovna šola Veržej/Enota DOM
Puščenjakova 7
9241 Veržej
Tel.: 02 587 16 54 ali 02 587 16 66
Fax : 02 587 16 54
e-pošta: viz.verzej@guest.arnes.si
Domači naslov: http://www.vzgojni-zavod-verzej.si/
49

Vzgojni dom Veržej Letni delovni načrt za šolsko leto 2014/15

Transcription

Similar documents

Vzgojni načrt - Osnovna Šola Braslovče

Publikacija 2015/16 - Vzgojni zavod Slivnica

Vzgojni načrt OŠ Tišina.

Prenos - Osnovna šola Milana Šuštaršiča

VZGOJNI NAČRT - Osnovna šola Prule

Publikacija

Zasnova in oblikovanje vzgojnega načrta OŠ Tišina.

VZGOJNI NAČRT OŠ KOMENDA MOSTE

VZGOJNI NAČRT št. 2

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti