IKT-informator

100
95
OGLASNA
PRILOGA
75
IKT-informator
25
5
0
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79 www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79 www.finance.si
Urejeno poslovanje je dobro poslovanje
Vse več podjetij razmišlja širše
in že v prvih korakih posvoji
koncept ECM kot osnovo za
elektronsko poslovanje
Deljenje poslovnih informacij ter dokumentov v podjetju in zunaj tega je
vedno vroča tema, saj si vodstva navadno želijo boljši nadzor nad tem,
kdo lahko dostopa do katerih vsebin, zaposleni pa večji dostop in več
svobode pri uporabi vseh informacij in virov, ki so jim na voljo. Željam
obojih navadno zadosti šele uvedba
sistema za upravljanje vsebin, ki zanesljivo postaja srce in ožilje delovanja podjetij.
Analitiki napovedujejo, da bo za naslednji velik korak v digitalizaciji in informatizaciji poslovanja podjetij poskrbela
prav kategorija rešitev za upravljanje vsebin. Njihov vpliv primerjajo kar z vlogo
UVODNIK
Miran Varga
miran.varga@finance.si
E
den izmed paradoksov digitalnega sveta je tesno povezan s podatki. Za podjetja, ki v njih iščejo konkurenčne prednosti, so lahko blagoslov in prekletstvo hkrati.
Podjetja pač iščejo prave podatke in informacije, a z
vsakim dodatnim podatkom je stvari, ki jih iščejo, teže najti.
elek­tronske pošte, ki je postala nepogrešljiv pripomoček za interno in eksterno komunikacijo ter celo temelj za organizacijo elektronskega poslovanja, čeprav temu
sploh ni namenjena.
»V prihodnjih letih se bo upravljanje in
hranjenje dokumentov selilo v rešitve za
upravljanje vsebin in kmalu se bomo uporabniki čudili, kako smo lahko dokumente
ustvarjali, izmenjevali in hranili v poštnih
predalih ter se ustno usklajevali o procesih,« razlaga Andrej Kositer, direktor podjetja Agenda.
V praksi na področju informatizacije poslovanja podjetij vlada precejšnja vsebinska
zmeda. K tej pripomorejo tako hiter razvoj
tehnologij kot različni organizacijski izzivi,
še najbolj pa nerazumevanje konceptov informatizacije. Ti pa so osnova in vodilo za
razvoj strategij, metodologij in IT-rešitev,
ki bodo zagotavljale učinkovito poslovanje podjetij v digitalni dobi.
Sistem ECM razširja domet
dokumentnega sistema
Sistemi ECM (Enterprise Content Management) vključujejo metodologije in rešitve za upravljanje dokumentov in procesov,
ki so temelj delovanja podjetja, kakor tudi
drugih digitalnih vsebin, ki se pospešeno
množijo v poslovnih okoljih. Poleg dokumentov so za učinkovito poslovanje in prenos informacij vse pomembnejši tudi elektronska pošta, spletne vsebine, trženjski in
prodajni materiali, podatkovne baze, multimedijske vsebine ter različna uporabniška in tehnična dokumentacija.
Rešitev ECM je sodobna nadgradnja dokumentnega sistema. Gre za rešitve, ki podpirajo najrazličnejše digitalne zapise, poslovne procese, sodelovanje zaposlenih. V
primeru, ko ima podjetje že uveden dokumentni sistem, ga rešitev ECM ne nadomesti, temveč razširi njegove funkcionalnosti
ter naredi »bolj univerzalnega«.
Andrej Kositer, direktor podjetja
Agenda:
V prihodnjih letih se bo
upravljanje in hranjenje
dokumentov selilo v rešitve
za upravljanje vsebin in
kmalu se bomo uporabniki
čudili, kako smo lahko
dokumente ustvarjali,
izmenjevali in hranili v
poštnih predalih ter se ustno
usklajevali o procesih.
Ne le tehnologija, pomemben
je pristop k delu
Sistem za upravljanje poslovnih vsebin lahko podjetje uporabi tudi kot temelj za svoje elektronsko poslovanje. »Opažamo, da
čedalje več podjetij razmišlja širše in že v
prvih korakih posvoji koncept ECM kot temelj za elektronsko poslovanje. V podjetju
Agenda se osredotočamo na razvoj konceptov upravljanja dokumentov, procesov in
digitalnih vsebin, zato sistem Alfesco ECM
postavimo v osrčje IT-rešitev. Večji zalogaj
kot sama rešitev je sprememba miselnosti
in načina dela uporabnikov, zato kaže toliko večjo pozornost posvetiti procesom, dokumentom in samemu poslovanju ter izobraževanju uporabnikov. Stopnja informatizacije na področju upravljanja dokumentov je v Sloveniji razmeroma nizka ali pa zelo namenska,« dodaja Kositer.
Primerni za vse panoge
Z vsebinami v digitalni obliki se danes srečujejo vsa podjetja, zato so tudi vsa med potencialnimi uporabniki rešitev ECM. Prvi
kandidati so zagotovo dinamična in hitro
rastoča podjetja, ki se želijo razvijati v smeri
e-poslovanja ter ga izkoristiti za svojo konkurenčno prednost. Rešitve ECM lahko hitro in učinkovito podprejo spreminjajoče se
zahteve vodenja, prodaje, trženja in proizvodnje. Čedalje več podjetij s tovrstnimi
rešitvami obvladuje različna področja in
sisteme: od vodenja kakovosti, odličnosti,
učinkovitosti, nadzora razvoja ... Sistem
ECM lahko s pridom izkoristijo tudi sodobna proizvodna podjetja ter družbe, ki veliko poslujejo s tujino in tujimi partnerji.
Drugi segment tipičnih uporabnikov
rešitev ECM so izrazito dokumentno in/
ali procesno intenzivna okolja podjetij,
kjer jim te rešitve pomagajo obvladovati
velik obseg dokumentov oziroma vsebin
in skrbeti za cenovno učinkovito poslovanje. Predvsem finančni in zavarovalniški sektor ter nekatere organizacije državne in javne uprave lahko z uvedbo sistema
ECM precej pridobijo pri časovni in stroškovni učinkovitosti.
Več kot le upravljanje vsebin
Danes sistem ECM lajša delo tudi številnim
sodelavcem inštituta IVD Maribor. Omenjena organizacija ga uporablja od lani, uvedla pa ga je predvsem z namenom pokriti
procese vhodne pošte, tako za svojo centralno kot druge, oddaljene enote. Iskali so
zmogljivo rešitev brez omejitev pri količini
dokumentov in številu uporabnikov, predvsem pa rešitev, ki bo za končne uporabnike hitra in odzivna.
Izvajalec, podjetje Agenda, je inštitutu
poleg sistema ECM uvedlo še nekaj enostavnih in kompleksnih delovnih tokov (skupno je podprtih več kot 30 različnih procesov oziroma projektov), ki podpirajo proces
nastajanja dokumenta, predvsem pa revizijske sledi v življenjskem ciklu nastajanja
dokumenta. Med uvajanjem rešitev pa sta
naročnik in izvajalec dobila še dodatne ideje in tako danes sistem ECM skrbi tudi za avtomatizacijo nekaterih poslovnih procesov.
»Dlje časa smo iskali rešitev, s katero
bi poleg enotnega upravljanja dokumentov pokrili in avtomatizirali naše poslovne procese. Sistem Alfresco ECM nam je
omogočil prav to in še več. Je odprta, nadgradljiva in prilagodljiva rešitev, ki so jo
naši uporabniki zelo hitro sprejeli,« je povedal Zoran Kovačević, direktor podjetja
IVD Maribor.
Kamena doba elektronskega poslovanja
Čeprav se nam zdi, da že dolgo živimo v elektronski dobi
ter da so internet in družabna omrežja postali del našega vsakdanjika, je razvitost
e-poslovanja v mnogih organizacijah omejena le na
elektronsko pošto, enostavne spletne strani, namenske
računovodske programe in
preprosto deljenje datotek.
Elektronska pošta je zelo preprosta in stara storitev, namenjena predvsem komunikaciji,
Umetnost
upravljanja
podatkov in vsebin
vendar so jo mnoge organizacije prevzele kot osrednji sistem
za sodelovanje, izmenjavo in
hranjenje datotek ter enostavno podporo poslovnim procesom. Dokumenti še vedno živijo na skupnih omrežnih diskih
ali elektronskih predalih, naloge in navodila se delijo v obliki
elektronskih sporočil.
Sistemi ECM – nova
elektronska pošta
Čeprav to ne ustreza pojmu
e-poslovanja, so mnoge orga-
nizacije s trudom komaj osvojile orodja, ki se jih zdaj krčevito oklepajo. Rešitve za upravljanje dokumentov so že pred časom postale zanimive, vendar
jih omejuje usmeritev v klasične elektronske dokumente in
formalno določene standardne procese. Mnoga podjetja
so že ob uvajanju elektronskih
pisarn začutila, da želijo več,
tudi platformo za upravljanje
drugih vsebin in podporo drugim inovativnim, sodelovalnim
procesom v podjetju.
Alfresco ECM – sodobna
odprta platforma
Alfresco ECM kot sodobna odprta platforma omogoča posodobitev poslovanja podjetja in uvedbo novih metodologij za upravljanje dokumentov, procesov in drugih digitalnih vsebin, ki se čedalje pogosteje pojavljajo v organizacijah. S takšno platformo lahko
učinkovito podpremo klasične dokumentne procese, na
primer potrjevanje različnih
računov, upravljanje pogodb,
vodenje vhodne in izhodne pošte. Razvijemo lahko tudi rešitve za podporo drugim vsebinam, kot so upravljanje elektronske pošte, spletnih vsebin,
trženjskih in prodajnih materialov ali dokumentacije.
Naravni kandidat za
univerzalno delovno
mesto
Organizacije se morajo pred
uvedbo sistema ECM zavedati pomembnosti konceptov
uvedbe tovrstnih sistemov in
zasledovati dolgoročne koristi. Sistem ECM je naravni kandidat, da postane univerzalno delovno mesto, kjer lahko
na enem mestu ustvarjamo,
shranjujemo najrazličnejše
vsebine, sodelujemo v formalnih ali neformalnih procesih z
različnimi sodelavci. Hkrati je
tudi mesto za hranjenje vsebin
ter komunikacijski kanal za sodelovanje z našimi partnerji in
kupci. Zaradi zmanjšanja tveganja in človeških dejavnikov
predlagamo postopno uvaja-
nje, kar Alfresco ECM zaradi
številnih možnosti učinkovito podpira.
Sistemi ECM kot priložnost
za razvoj e-uprave
Zanimivo je, da so med prvimi
uporabniki Alfresca v Evropi
nacionalne in lokalne vlade oziroma administracije, ki s centralnim, standardnim repozitorijem dokumentov ustvarjajo možnosti za povezovanje
najrazličnejših namenskih rešitev. Alfresco ECM je namreč
eden prvih dokumentnih repozitorijev, ki je popolnoma
skladen s standardom CMIS,
ki omogoča preprosto povezovanje med rešitvami različnih
proizvajalcev. Prav zaradi svoje odprtosti, skladnosti in univerzalnosti bodo sistemi ECM
marsikje prej ali slej nadomestili zdajšnja preživeta orodja.
Vendar pa uvedba sistema ECM
ni dovolj. Polno učinkovitost
dosežejo uporabniki s temeljito posodobitvijo svojega poslovanja in procesov.
Kakšna je današnja poslovna realnost? Podjetja sedijo na podatkih in si belijo glavo s tem, kako jih ustrezno srednje- ali dolgoročno shraniti, saj jim to v večini primerov nalaga zakonodaja.
Podatki tako pomenijo predvsem strošek, saj jih vendarle potrebujejo pri vsakdanjem poslovanju. Ob tem pa poslušajo in berejo
o tem, kako različni dokumentni sistemi ter rešitve za poslovno
analitiko dvigajo produktivnost zaposlenih ter jim pomagajo odkrivati nove vrednosti v podatkih. Za uvedbo takšnih rešitev se
pogosto ne odločijo, saj jih ne razumejo, zanje ne najdejo denarja ali pa podpore med zaposlenimi, ki bi najraje v nedogled delali
po starem, ker jim je to bližje. Skratka, nazadujejo.
Na drugi strani najdemo podjetja, ki razumejo, da za napredek
potrebujejo rešitve, ki jim pomagajo hitreje, najbolje kar v trenutku, pridobiti prave informacije za boljše poslovne odločitve
na vseh ključnih delovnih mestih. Takšna podjetja že poskrbijo za uvedbo sodobnih rešitev, ki jim pomagajo doseči postavljene cilje. A jih nato pričakajo novi izzivi, povezani s podatki, njihovo hrambo in upravljanjem. Vsakič ko ustvarijo ali sprejmejo mobilno ali spletno aplikacijo, postavijo kazalnik uspeha ali senzorje, ustvarijo nov vir podatkov, z njimi pa tudi več kompleksnosti.
Kompleksnost pa je tista, ki dela podatke manj dostopne ali celo nedostopne – zaradi različnih vmesnikov, vrst zapisa, varnostnih pravil …
Kako torej poenostaviti dostop do podatkov in informacij? S še
več tehnologije. Predvsem pa s pametnejšimi rešitvami. Ponudniki rešitev so vendarle spoznali, da je treba h kompleksnosti
obvladovanja podatkov pristopiti drugače. Strokovnjaki priporočajo oblikovanje kombinacije umetne pameti in človeških navad. Namesto da gledamo le na to, kje in v kakšni obliki se podatki ustvarjajo in hranijo, si kaže ogledati še vse druge aktivnosti,
ki jih s podatki počno zaposleni.
Prvi korak naj bo ustvarjanje centralnega bazena podatkov in
obogatitev s podrobnostmi, ki so sicer vidne samo različnim sistemom oziroma aplikacijam (metapodatki). Morebiti bodo presenečeni, če bodo uporabniki sami našli načine, kako najhitreje najti ustrezno bazo podatkov, pripraviti ustrezno poizvedbo, vprašati strokovnjaka (notranjega ali zunanjega sodelavca) ali pripraviti
najboljšo prakso. Nekaterim bo seveda treba vse to najprej pokazati. Ob pametnejših rešitvah se namreč močno skrajša tudi čas
uvajanja zaposlenih, podjetja za »ustvarjanje« dobrega analitika
ne potrebujejo več let, temveč zgolj nekaj mesecev.
Včasih se izkaže, da je bolje najti človeka, ki pozna odgovor na
vprašanje, ki si ga postavljamo, kot pa porabljati čas, da sami pridemo do pravega odgovora. Podobno velja za IKT-rešitve – velja
uporabiti znanje, ki že je znotraj sistemov za odkrivanje novih informacij.
IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance.
Izhaja enkrat na mesec.
Urednik priloge:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@finance.si
Trženje:
Boris Savić
Tel.: (01) 30 91 534
E-pošta: boris.savic@finance.si
Stalna zunanja sodelavca:
Esad Jakupović
Tel.: 040 296 184
E-pošta: esad.jakupovic@finance.si
Miran Varga
Tel.: 040 427 333
E-pošta: miran.varga@finance.si
Prelom: Finance
Lektoriranje: Finance
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Naslednji IKT-informator bo izšel 21. maja 2015.
100
95
OGLASNA
PRILOGA
75
IKT-informator
25
5
0
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79 www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79 www.finance.si
Urejeno poslovanje je dobro poslovanje
Vse več podjetij razmišlja širše
in že v prvih korakih posvoji
koncept ECM kot osnovo za
elektronsko poslovanje
Deljenje poslovnih informacij ter dokumentov v podjetju in zunaj tega je
vedno vroča tema, saj si vodstva navadno želijo boljši nadzor nad tem,
kdo lahko dostopa do katerih vsebin, zaposleni pa večji dostop in več
svobode pri uporabi vseh informacij in virov, ki so jim na voljo. Željam
obojih navadno zadosti šele uvedba
sistema za upravljanje vsebin, ki zanesljivo postaja srce in ožilje delovanja podjetij.
Analitiki napovedujejo, da bo za naslednji velik korak v digitalizaciji in informatizaciji poslovanja podjetij poskrbela
prav kategorija rešitev za upravljanje vsebin. Njihov vpliv primerjajo kar z vlogo
UVODNIK
Miran Varga
miran.varga@finance.si
E
den izmed paradoksov digitalnega sveta je tesno povezan s podatki. Za podjetja, ki v njih iščejo konkurenčne prednosti, so lahko blagoslov in prekletstvo hkrati.
Podjetja pač iščejo prave podatke in informacije, a z
vsakim dodatnim podatkom je stvari, ki jih iščejo, teže najti.
elek­tronske pošte, ki je postala nepogrešljiv pripomoček za interno in eksterno komunikacijo ter celo temelj za organizacijo elektronskega poslovanja, čeprav temu
sploh ni namenjena.
»V prihodnjih letih se bo upravljanje in
hranjenje dokumentov selilo v rešitve za
upravljanje vsebin in kmalu se bomo uporabniki čudili, kako smo lahko dokumente
ustvarjali, izmenjevali in hranili v poštnih
predalih ter se ustno usklajevali o procesih,« razlaga Andrej Kositer, direktor podjetja Agenda.
V praksi na področju informatizacije poslovanja podjetij vlada precejšnja vsebinska
zmeda. K tej pripomorejo tako hiter razvoj
tehnologij kot različni organizacijski izzivi,
še najbolj pa nerazumevanje konceptov informatizacije. Ti pa so osnova in vodilo za
razvoj strategij, metodologij in IT-rešitev,
ki bodo zagotavljale učinkovito poslovanje podjetij v digitalni dobi.
Sistem ECM razširja domet
dokumentnega sistema
Sistemi ECM (Enterprise Content Management) vključujejo metodologije in rešitve za upravljanje dokumentov in procesov,
ki so temelj delovanja podjetja, kakor tudi
drugih digitalnih vsebin, ki se pospešeno
množijo v poslovnih okoljih. Poleg dokumentov so za učinkovito poslovanje in prenos informacij vse pomembnejši tudi elektronska pošta, spletne vsebine, trženjski in
prodajni materiali, podatkovne baze, multimedijske vsebine ter različna uporabniška in tehnična dokumentacija.
Rešitev ECM je sodobna nadgradnja dokumentnega sistema. Gre za rešitve, ki podpirajo najrazličnejše digitalne zapise, poslovne procese, sodelovanje zaposlenih. V
primeru, ko ima podjetje že uveden dokumentni sistem, ga rešitev ECM ne nadomesti, temveč razširi njegove funkcionalnosti
ter naredi »bolj univerzalnega«.
Andrej Kositer, direktor podjetja
Agenda:
V prihodnjih letih se bo
upravljanje in hranjenje
dokumentov selilo v rešitve
za upravljanje vsebin in
kmalu se bomo uporabniki
čudili, kako smo lahko
dokumente ustvarjali,
izmenjevali in hranili v
poštnih predalih ter se ustno
usklajevali o procesih.
Ne le tehnologija, pomemben
je pristop k delu
Sistem za upravljanje poslovnih vsebin lahko podjetje uporabi tudi kot temelj za svoje elektronsko poslovanje. »Opažamo, da
čedalje več podjetij razmišlja širše in že v
prvih korakih posvoji koncept ECM kot temelj za elektronsko poslovanje. V podjetju
Agenda se osredotočamo na razvoj konceptov upravljanja dokumentov, procesov in
digitalnih vsebin, zato sistem Alfesco ECM
postavimo v osrčje IT-rešitev. Večji zalogaj
kot sama rešitev je sprememba miselnosti
in načina dela uporabnikov, zato kaže toliko večjo pozornost posvetiti procesom, dokumentom in samemu poslovanju ter izobraževanju uporabnikov. Stopnja informatizacije na področju upravljanja dokumentov je v Sloveniji razmeroma nizka ali pa zelo namenska,« dodaja Kositer.
Primerni za vse panoge
Z vsebinami v digitalni obliki se danes srečujejo vsa podjetja, zato so tudi vsa med potencialnimi uporabniki rešitev ECM. Prvi
kandidati so zagotovo dinamična in hitro
rastoča podjetja, ki se želijo razvijati v smeri
e-poslovanja ter ga izkoristiti za svojo konkurenčno prednost. Rešitve ECM lahko hitro in učinkovito podprejo spreminjajoče se
zahteve vodenja, prodaje, trženja in proizvodnje. Čedalje več podjetij s tovrstnimi
rešitvami obvladuje različna področja in
sisteme: od vodenja kakovosti, odličnosti,
učinkovitosti, nadzora razvoja ... Sistem
ECM lahko s pridom izkoristijo tudi sodobna proizvodna podjetja ter družbe, ki veliko poslujejo s tujino in tujimi partnerji.
Drugi segment tipičnih uporabnikov
rešitev ECM so izrazito dokumentno in/
ali procesno intenzivna okolja podjetij,
kjer jim te rešitve pomagajo obvladovati
velik obseg dokumentov oziroma vsebin
in skrbeti za cenovno učinkovito poslovanje. Predvsem finančni in zavarovalniški sektor ter nekatere organizacije državne in javne uprave lahko z uvedbo sistema
ECM precej pridobijo pri časovni in stroškovni učinkovitosti.
Več kot le upravljanje vsebin
Danes sistem ECM lajša delo tudi številnim
sodelavcem inštituta IVD Maribor. Omenjena organizacija ga uporablja od lani, uvedla pa ga je predvsem z namenom pokriti
procese vhodne pošte, tako za svojo centralno kot druge, oddaljene enote. Iskali so
zmogljivo rešitev brez omejitev pri količini
dokumentov in številu uporabnikov, predvsem pa rešitev, ki bo za končne uporabnike hitra in odzivna.
Izvajalec, podjetje Agenda, je inštitutu
poleg sistema ECM uvedlo še nekaj enostavnih in kompleksnih delovnih tokov (skupno je podprtih več kot 30 različnih procesov oziroma projektov), ki podpirajo proces
nastajanja dokumenta, predvsem pa revizijske sledi v življenjskem ciklu nastajanja
dokumenta. Med uvajanjem rešitev pa sta
naročnik in izvajalec dobila še dodatne ideje in tako danes sistem ECM skrbi tudi za avtomatizacijo nekaterih poslovnih procesov.
»Dlje časa smo iskali rešitev, s katero
bi poleg enotnega upravljanja dokumentov pokrili in avtomatizirali naše poslovne procese. Sistem Alfresco ECM nam je
omogočil prav to in še več. Je odprta, nadgradljiva in prilagodljiva rešitev, ki so jo
naši uporabniki zelo hitro sprejeli,« je povedal Zoran Kovačević, direktor podjetja
IVD Maribor.
Kamena doba elektronskega poslovanja
Čeprav se nam zdi, da že dolgo živimo v elektronski dobi
ter da so internet in družabna omrežja postali del našega vsakdanjika, je razvitost
e-poslovanja v mnogih organizacijah omejena le na
elektronsko pošto, enostavne spletne strani, namenske
računovodske programe in
preprosto deljenje datotek.
Elektronska pošta je zelo preprosta in stara storitev, namenjena predvsem komunikaciji,
Umetnost
upravljanja
podatkov in vsebin
vendar so jo mnoge organizacije prevzele kot osrednji sistem
za sodelovanje, izmenjavo in
hranjenje datotek ter enostavno podporo poslovnim procesom. Dokumenti še vedno živijo na skupnih omrežnih diskih
ali elektronskih predalih, naloge in navodila se delijo v obliki
elektronskih sporočil.
Sistemi ECM – nova
elektronska pošta
Čeprav to ne ustreza pojmu
e-poslovanja, so mnoge orga-
nizacije s trudom komaj osvojile orodja, ki se jih zdaj krčevito oklepajo. Rešitve za upravljanje dokumentov so že pred časom postale zanimive, vendar
jih omejuje usmeritev v klasične elektronske dokumente in
formalno določene standardne procese. Mnoga podjetja
so že ob uvajanju elektronskih
pisarn začutila, da želijo več,
tudi platformo za upravljanje
drugih vsebin in podporo drugim inovativnim, sodelovalnim
procesom v podjetju.
Alfresco ECM – sodobna
odprta platforma
Alfresco ECM kot sodobna odprta platforma omogoča posodobitev poslovanja podjetja in uvedbo novih metodologij za upravljanje dokumentov, procesov in drugih digitalnih vsebin, ki se čedalje pogosteje pojavljajo v organizacijah. S takšno platformo lahko
učinkovito podpremo klasične dokumentne procese, na
primer potrjevanje različnih
računov, upravljanje pogodb,
vodenje vhodne in izhodne pošte. Razvijemo lahko tudi rešitve za podporo drugim vsebinam, kot so upravljanje elektronske pošte, spletnih vsebin,
trženjskih in prodajnih materialov ali dokumentacije.
Naravni kandidat za
univerzalno delovno
mesto
Organizacije se morajo pred
uvedbo sistema ECM zavedati pomembnosti konceptov
uvedbe tovrstnih sistemov in
zasledovati dolgoročne koristi. Sistem ECM je naravni kandidat, da postane univerzalno delovno mesto, kjer lahko
na enem mestu ustvarjamo,
shranjujemo najrazličnejše
vsebine, sodelujemo v formalnih ali neformalnih procesih z
različnimi sodelavci. Hkrati je
tudi mesto za hranjenje vsebin
ter komunikacijski kanal za sodelovanje z našimi partnerji in
kupci. Zaradi zmanjšanja tveganja in človeških dejavnikov
predlagamo postopno uvaja-
nje, kar Alfresco ECM zaradi
številnih možnosti učinkovito podpira.
Sistemi ECM kot priložnost
za razvoj e-uprave
Zanimivo je, da so med prvimi
uporabniki Alfresca v Evropi
nacionalne in lokalne vlade oziroma administracije, ki s centralnim, standardnim repozitorijem dokumentov ustvarjajo možnosti za povezovanje
najrazličnejših namenskih rešitev. Alfresco ECM je namreč
eden prvih dokumentnih repozitorijev, ki je popolnoma
skladen s standardom CMIS,
ki omogoča preprosto povezovanje med rešitvami različnih
proizvajalcev. Prav zaradi svoje odprtosti, skladnosti in univerzalnosti bodo sistemi ECM
marsikje prej ali slej nadomestili zdajšnja preživeta orodja.
Vendar pa uvedba sistema ECM
ni dovolj. Polno učinkovitost
dosežejo uporabniki s temeljito posodobitvijo svojega poslovanja in procesov.
Kakšna je današnja poslovna realnost? Podjetja sedijo na podatkih in si belijo glavo s tem, kako jih ustrezno srednje- ali dolgoročno shraniti, saj jim to v večini primerov nalaga zakonodaja.
Podatki tako pomenijo predvsem strošek, saj jih vendarle potrebujejo pri vsakdanjem poslovanju. Ob tem pa poslušajo in berejo
o tem, kako različni dokumentni sistemi ter rešitve za poslovno
analitiko dvigajo produktivnost zaposlenih ter jim pomagajo odkrivati nove vrednosti v podatkih. Za uvedbo takšnih rešitev se
pogosto ne odločijo, saj jih ne razumejo, zanje ne najdejo denarja ali pa podpore med zaposlenimi, ki bi najraje v nedogled delali
po starem, ker jim je to bližje. Skratka, nazadujejo.
Na drugi strani najdemo podjetja, ki razumejo, da za napredek
potrebujejo rešitve, ki jim pomagajo hitreje, najbolje kar v trenutku, pridobiti prave informacije za boljše poslovne odločitve
na vseh ključnih delovnih mestih. Takšna podjetja že poskrbijo za uvedbo sodobnih rešitev, ki jim pomagajo doseči postavljene cilje. A jih nato pričakajo novi izzivi, povezani s podatki, njihovo hrambo in upravljanjem. Vsakič ko ustvarijo ali sprejmejo mobilno ali spletno aplikacijo, postavijo kazalnik uspeha ali senzorje, ustvarijo nov vir podatkov, z njimi pa tudi več kompleksnosti.
Kompleksnost pa je tista, ki dela podatke manj dostopne ali celo nedostopne – zaradi različnih vmesnikov, vrst zapisa, varnostnih pravil …
Kako torej poenostaviti dostop do podatkov in informacij? S še
več tehnologije. Predvsem pa s pametnejšimi rešitvami. Ponudniki rešitev so vendarle spoznali, da je treba h kompleksnosti
obvladovanja podatkov pristopiti drugače. Strokovnjaki priporočajo oblikovanje kombinacije umetne pameti in človeških navad. Namesto da gledamo le na to, kje in v kakšni obliki se podatki ustvarjajo in hranijo, si kaže ogledati še vse druge aktivnosti,
ki jih s podatki počno zaposleni.
Prvi korak naj bo ustvarjanje centralnega bazena podatkov in
obogatitev s podrobnostmi, ki so sicer vidne samo različnim sistemom oziroma aplikacijam (metapodatki). Morebiti bodo presenečeni, če bodo uporabniki sami našli načine, kako najhitreje najti ustrezno bazo podatkov, pripraviti ustrezno poizvedbo, vprašati strokovnjaka (notranjega ali zunanjega sodelavca) ali pripraviti
najboljšo prakso. Nekaterim bo seveda treba vse to najprej pokazati. Ob pametnejših rešitvah se namreč močno skrajša tudi čas
uvajanja zaposlenih, podjetja za »ustvarjanje« dobrega analitika
ne potrebujejo več let, temveč zgolj nekaj mesecev.
Včasih se izkaže, da je bolje najti človeka, ki pozna odgovor na
vprašanje, ki si ga postavljamo, kot pa porabljati čas, da sami pridemo do pravega odgovora. Podobno velja za IKT-rešitve – velja
uporabiti znanje, ki že je znotraj sistemov za odkrivanje novih informacij.
IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance.
Izhaja enkrat na mesec.
Urednik priloge:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@finance.si
Trženje:
Boris Savić
Tel.: (01) 30 91 534
E-pošta: boris.savic@finance.si
Stalna zunanja sodelavca:
Esad Jakupović
Tel.: 040 296 184
E-pošta: esad.jakupovic@finance.si
Miran Varga
Tel.: 040 427 333
E-pošta: miran.varga@finance.si
Prelom: Finance
Lektoriranje: Finance
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Naslednji IKT-informator bo izšel 21. maja 2015.
Elektronski arhiv kot
konkurenčna prednost
Pravi izziv ni iskanje šivanke
v kupu sena, temveč iskanje
in obvladovanje (vsaj) tega kupa sena. Sodobno analitiko so
podjetja prignala do točke, da
v kupu sena oziroma podatkov,
ki jih ima na voljo, zelo dobro
opravi svojo nalogo in najde
odgovor, ki ga iščemo (šivanko). Tako lahko sistem za poslovno odločanje povežemo s
programsko opremo, ki skrbi
za beleženje prodaje, in ustrezni kazalniki nam bodo takoj
postregli s podatkom o tem,
koliko strank je kupilo določen
izdelek v izbranem časovnem
obdobju. Podobno učinkovite
so tudi trženjske e-poštne rešitve, ki spremljajo, kateri izmed
naslovnikov je odprl poslano
e-sporočilo in katere povezave v njem je kliknil.
vo uporabo spregledamo večino res zanimivih informacij. Predvsem zato, ker se večina takšnih rešitev ukvarja le s
svojo bazo podatkov (kupom
sena). Če pa bi podatke črpali oziroma povezali iz različnih podatkovnih virov, bi se
lahko ukvarjali tudi z vprašanji, na katera sicer niti ne pomislimo. Trgovci bi morebiti v
tem primeru odkrili, da na njihove spletne oglase sicer res
najpogosteje klikajo mamice z
majhnimi otroki in tudi kupijo
največ oglaševanih izdelkov, a
hkrati povsem spregledali dejstvo, da mamice pri svojih nakupih niti približno ne zapravijo toliko denarja kot nekoliko starejši moški, ki tako rekoč nikoli ne kliknejo na spletne oglase. In prav s takšnimi
odgovori lahko postrežejo rešitve, ki zajamejo širši nabor
podatkov. Najboljše med njimi celo postrežejo z odgovori
na vprašanje, ki ga nikoli nismo postavili.
Posledično predvsem oddelek trženja sodeluje z oddelkom IT pri gradnji in prilagoditvi podatkovno usmerjene infrastrukture, prav takšne, ki bo
prioriteto dodelila odkrivanju
vprašanj namesto zgolj iskanju
odgovorov.
Odgovor na vprašanje, ki
ga sploh nismo postavili
Take rešitve očitno delujejo,
težava je le v tem, da z njiho-
Povezovanje podatkov
Prvi korak je pogosto najtežji. Tako rekoč vsi oddelki v
podjetju hranijo svoje podat-
THINKSTOCK
Težava ni v šivanki, temveč v kupu sena
Veliko pozornosti glede velikih podatkov, analitike in
poslovnih odločitev je osredotočene na iskanje pregovorne šivanke v kopici sena. Podjetja se osredotočajo na zadeve, ki jih poznajo, in podatke, ki so jim na
voljo, analizirajo tako, da
dobijo ustrezen odgovor.
Vse lepo in prav, a težava je
drugje – kako vedo, ali postavljajo prava vprašanja?
""Pravi izziv ni iskanje šivanke v kupu sena, temveč iskanje in obvladovanje (vsaj) tega kupa sena.
ke v lastni bazi. Razbijanje in
povezovanje baz podatkov v
podjetju je torej prvi korak
k pridobivanju 360-stopinjskega pregleda nad stranko.
Pri tem ne gre povezovati le
podatkov trženja in prodaje,
temveč dobesedno vse podatke, ki jih podjetje premore o
svojih strankah – tudi reklamacije, garancijska popravila, klice na center za podporo uporabnikom ... Ko ima
enkrat podjetje vse podatke
na voljo v skupnem podatkovnem bazenu, se lahko loti
iskanja najprimernejše analitične rešitve.
Rezultati v realnem času
Odkrivanje novih informacij
v dobi velikih podatkov in napredne analitike je ponavljajoč proces. Tako kot se novi
podatki stalno stekajo v podatkovni bazen in ga posledično
spreminjajo, tudi odgovori na
vprašanja, ki temeljijo na »starih« podatkih, hitreje zastarijo. Zato si podjetja postavljajo
nova vprašanja. Takšno okolje
je seveda precej bolj koristno
za vodstvo podjetja, ki je v preteklosti več tednov čakalo na
poročilo analitikov in pri tem
bilo postreženo z ugotovitvami, ki so temeljile na vsaj mesec dni starih podatkih.
Da bi kar najbolj izkoristila vse trženjske priložnosti,
podjetja potrebujejo infrastrukturo, ki jim bo omogočala spremljanje podatkov in
opravljanje poizvedb v realnem času. Zaposleni se bodo
tako laže osredotočili na trenutne informacije in ustrezno
ukrepali.
IKT-INFORMATOR 17
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
Neposredna podpora
odločanju
Večtedensko čakanje na poročilo analitikov je le del težave, ki je še danes v večini
podjetij. Drugi del izziva je
zaupanje v rezultate analize.
V preteklosti so strokovnjaki,
znanstveniki in razvijalci precej dvomili o takem pristopu,
zdaj o njem dvomijo vsi. Hitrost poslovanja in dogajanja
sprememb je namreč tako visoka, da odločanje na podlagi starih podatkov ne koristi nikomur več, nasprotno,
odločevalca lahko celo (povsem) zavede.
Podjetja se morajo tudi zavedati, da ni le vodstvo tisto,
ki odloča o vsem. Zaposleni
na pomembnih delovnih mestih morajo vsak dan sprejemati odločitve, ki imajo pomemben vpliv na samo poslovanje.
Torej kaže analitične rešitve toliko poenostaviti, da bodo pomagale tudi zaposlenim z manj
tehničnega znanja – ne nazadnje znajo tudi ti postavljati prava vprašanja.
Pred informatiki je pomembna naloga – razmisliti
morajo, kako IT-infrastrukturo prilagoditi novim zahtevam,
kako varno in ustrezno povezati podatke ter jih narediti razpoložljive različnim analitičnim rešitvam posameznih oddelkov. Čas je torej, da pozabijo na šivanko in se osredotočijo na kup sena.
Februarja je minilo deset let, odkar je bil v spletni arhiv Arhiviraj.si uvožen prvi dokument Hypo
Alpe-Adrie Bank. Ta banka je bila ena prvih organizacij, ki se je odločila
za uporabo storitev elek­
tronske hrambe v zunanjem izvajanju oziroma
oblaku. Prepustiti dokumente v upravljanje in
hrambo zunanjemu ponudniku je bilo pred desetletjem kar drzno dejanje, saj storitve v oblaku
takrat še niso bile v širši
uporabi.
Danes je storitev Arhiviraj.si
najbolj uporabljana storitev
elektronske hrambe tako na
slovenskem trgu kot v širši regiji. V spletnem arhivu Arhiviraj.si svoje dokumente hrani
več kot 240 podjetij in organizacij iz šestih držav. Arhiviraj.
si danes hrani več kot 260 milijonov elektronskih dokumentov, do katerih neposredno dostopa približno 6.100 končnih
uporabnikov.
GORDANA GRLIČ/FOTO PAULI
16 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
""»Dokumentacija v
aplikaciji za brezpapirno
poslovanje in elektronskem
arhivu je vsem na voljo
ravno ob pravem času,«
pravi Vesna Popović,
vodja oddelka Center
dokumentacije v Hypo
banki.
Več kot desetletje
digitalizacije gradiv
Hypo Alpe-Adria Bank je na slovenskem trgu dobrih 15 let, z digitalizacijo gradiv pa se ukvarja predvsem zadnje desetletje.
Dodaten pospešek na tem področju je bančno-finančni pa-
nogi in tudi drugim panogam
gospodarstva omogočilo predvsem sprejetje ustrezne zakonodaje, ki je dokumentom, nastalim ali pretvorjenim v digitalno
obliko, dala pravno veljavnost.
»Tako kot vsak začetek je bilo tudi v Hypo banki spogledovanje z elektronskim arhivom
na začetku bolj sramežljivo.
Odločitev banke o prehodu na
e-arhiviranje je bila sprejeta že
v začetku leta 2003. Banka se
je zavedala, da takratne prostorske zmogljivosti za hrambo dokumentov preprosto ne
bodo zadostovale za daljše časovno obdobje, saj je banka dosegala hitro rast poslovanja, posledično pa je hitro naraščal tudi obseg dokumentacije. Že takrat je bilo jasno, da hramba dokumentov samo v papirnih izvirnikih dolgoročno ne bo možna,« je odločitev za uporabo
storitev hrambe in upravljanja
dokumentov v zunanjem izvajanju povzela Vesna Popović,
vodja oddelka Center dokumentacije v Hypo banki.
Dokumentarno gradivo, ki
nastaja kot rezultat poslovnih
odločitev, ima prva leta po nastanku največjo intenzivnost
uporabe. Z leti uporabe ta upada, nadaljevanje hrambe pa je
še vedno potrebno. Dejstvo je,
da je treba ves čas hrambe gradiva tega hraniti varno in ohranjati njegovo uporabnost in
celovitost.
Elektronski arhiv pospeši
poslovanje
Uvajanje digitalizacije dokumentarnega gradiva v Hypo
banki je bilo in je še vedno zahteven, a kljub temu prijeten izziv. V začetni fazi so v banki digitalizirali dokumentarno gradivo, ki je bilo količinsko najobsežnejše, in gradivo, za katero
je bilo povpraševanje zaposlenih največje. Pozneje so začeli
združevati različne vrste gradiva v smiselne skupine. Tako
so zaposlenim omogočili, da na
podlagi enega iskalnega parametra prejmejo celostno informacijo. »Izvedli smo integracijo
poslovnih aplikacij z elektronskim arhivom, kar zaposlenim
omogoča hiter dostop do potrebnih informacij. Ta rešitev je
idealna ob postopku obravnave stranke pri bančnem okencu,« dodaja Popovićeva.
Zagotavljanje skladnosti
z zakonodajo
Danes ima Hypo banka že okoli
90 odstotkov vsega gradiva v digitalizirani obliki, postopki njegove priprave, zajema in hrambe pa so skladni z zakonodajo. V
banki so izdelali interna pravila, v katerih so natančno dokumentirali vse postopke za izvajanje zakonsko skladnega zajema in hrambe dokumentarnega gradiva. »Večletno plodno
sodelovanje zaposlenih v banki z zaposlenimi na Mikrocopu
ter nenehna želja po napredku
in uvajanju izboljšav so nam pri
pripravi internih pravil olajšali delo. Priprava pravil je stekla
brez večjih težav, rezultat dobrega in učinkovitega sodelovanja pa je bil hitro viden. Popravki predloženih internih pravil
niso bili potrebni, odločbo Arhiva Republike Slovenije smo
prejeli v poldrugem mesecu
po oddaji,« se priprave internih
pravil spominja sogovornica.
Na poti k povsem
brezpapirnemu
poslovanju
Uvedba centralizacije poslovanja je sprožila začetek brezpapirnega poslovanja v banki. Začetki brezpapirnega poslovanja
so temeljili na cilju, da stranke
informacije o odločitvah prejmejo kar se da hitro. Brezpapirno poslovanje banki prinaša
veliko prednost. Zajem gradiva
poteka v vseh fazah obravnave
vloge, od sprejema, obravnave, končne odločitve do hrambe. Uvedba tovrstnega poslovanja je vsekakor dodana vrednost učinkovitemu poslovanju.
Aplikativna podpora omogoča zaposlenim dostop do vsebin in dokumentov ves čas trajanja procesa.
»Množično posredovanje
gradiva na digitalizacijo po
končanem postopku ni več
potrebno. Če se izrazim v gospodarskem žargonu, je dokumentacija v aplikaciji za brezpapirno poslovanje in elektronskem arhivu vsem na voljo ravno ob pravem času,« dodaja Vesna Popović.
NA KRATKO
POŠTA SLOVENIJE
AMIS
Nova storitev za e-vročanje
PoštAR
Najbolje ocenjen ponudnik
interneta
Pošta Slovenije je poleg informacijskih storitev, ki
jih že ponuja in trži pod krovno blagovno znamko PosITa, predstavila tudi novo storitev elektronskega vročanja PoštAR, ki je odprta za prejemanje
in pošiljanje prek vseh najrazličnejših že obstoječih in razširjenih odjemalcev e-pošte. Rešitev pomeni elektronsko zamenjavo nekaterih že znanih storitev fizičnega prenosa, kot so standardno
in navadno pismo, priporočeno pismo, pisma po
posebni zakonodaji (ZUP) in drugo, ki že vrsto let
upadajo zaradi rasti nadomestnih e-rešitev (predvsem e-pošte in SMS). PoštAR zagotavlja uporabniku tudi dodatne storitve, kot so vnovično pošiljanje v primeru neprevzema, prevzem z SMS-geslom namesto s kvalificiranim digitalnim potrdilom, prevzem brez podpisa in zakasnitev vročitve.
V neodvisni raziskavi ugledne švicarske hiše
Icertias je Amis pridobil prestižno priznanje Best
Buy za leti 2015 in 2016. V raziskavi so slovenski
uporabniki na podlagi izkušenj ocenjevali zadovoljstvo z razmerjem med ceno in kakovostjo internetnih storitev vseh ponudnikov v Sloveniji ter Amisu podelili najvišjo oceno. Raziskava je
ena od redkih, ki ne meri tržnih deležev ali splošnega ugleda blagovne znamke, ki ju dosega posamezni ponudnik.
IBM SLOVENIJA
Novi podatkovni center
IBM v Ljubljani
100
95
75
25
5
0
Družba IBM je odprla novi IBM Data Center v Ljub­
ljani. Strokovnjaki podjetja IBM bodo strankam v
Sloveniji in jugovzhodni Evropi pomagali prilagajati vrhunske IT-rešitve za poslovno rast in inovacije. Novi center ponuja širok nabor infrastrukturnih
in aplikativnih storitev IBM, s katerim bodo imele
stranke na lokalni ravni boljši dostop do strežnikov
IBM Power in x86, pomnilnikov IBM Storage, varnostnih in omrežnih storitev, varnostnega kopiranja in
številnih drugih rešitev, s katerimi lahko ustvarijo
popolna javna, zasebna ali hibridna okolja v oblaku,
ki ustrezajo njihovim potrebam. Z globalnimi programi podjetja IBM bodo lahko tudi zagonska podjetja pridobila sredstva in tehnologije za razvoj svojih idej, strokovnjaki centra pa bodo zanje izvajali
mentorske programe ter jim zagotavljali dostop do
infrastrukture IBM.
SFC AUTOMOTIVE
Seminar za dobavitelje
avtomobilski industriji
Podjetje SFC Automotive je v sodelovanju s slovenskim avtomobilskim grozdom (GIZ ACS) in
podjetjem Avtenta pripravilo seminar SAP Automotive Consulting Solutions (ACS). Udeležence so seznanili z najsodobnejšimi rešitvami SAP
ACS, ki jih uporabljajo dobavitelji vseh velikosti
v avtomobilski industriji po svetu. SFC Automotive (uradno SFCA, d. o. o.) ponuja svetovanje na
področju informacijskega sistema SAP in je specializirano za posebnosti, ki jih imajo dobavitelji
v avtomobilski industriji. Glavni govornik seminarja Mario Rebitzer, globalni produktni vodja
za SAP ACS pri podjetju SAP Nemčija, je predstavil nekatere najbolj zanimive izmed več kot 100
razpoložljivih rešitev SAP ACS. Tovrstne rešitve
lahko direktorjem, vodjem logistike, komercialistom in IT-strokovnjakom iz podjetij, ki so avtomobilski in industrijski dobavitelji sistemov ter
komponent, občutno pomagajo pri optimizaciji
poslovnih procesov in izpolnjevanju zahtev do
partnerjev.
S
R
u
v
i
h
r .
A
i
i
s
r
p rak
o
n vp
a
r
i no
c
fi
i rje
t
r
Ce reve
p
in
Urejenost, preglednost, varnost, prihranek
prostora, takojšen dostop, hitra odzivnost, večja
produktivnost. Vse prednosti elektronske hrambe
na enem mestu.
240 podjetij, 6 držav, 6.000 uporabnikov, 260
mio dokumentov. Arhiviraj.si ima vsak dan več
uporabnikov. Pridružite se nam tudi vi.
Saved by Mikrocop.
Mikrocop d.o.o. | Industrijska cesta 1, Ljubljana | T: 01 587 42 80 | E: info-si@mikrocop.com | www.mikrocop.si
Elektronski arhiv kot
konkurenčna prednost
Pravi izziv ni iskanje šivanke
v kupu sena, temveč iskanje
in obvladovanje (vsaj) tega kupa sena. Sodobno analitiko so
podjetja prignala do točke, da
v kupu sena oziroma podatkov,
ki jih ima na voljo, zelo dobro
opravi svojo nalogo in najde
odgovor, ki ga iščemo (šivanko). Tako lahko sistem za poslovno odločanje povežemo s
programsko opremo, ki skrbi
za beleženje prodaje, in ustrezni kazalniki nam bodo takoj
postregli s podatkom o tem,
koliko strank je kupilo določen
izdelek v izbranem časovnem
obdobju. Podobno učinkovite
so tudi trženjske e-poštne rešitve, ki spremljajo, kateri izmed
naslovnikov je odprl poslano
e-sporočilo in katere povezave v njem je kliknil.
vo uporabo spregledamo večino res zanimivih informacij. Predvsem zato, ker se večina takšnih rešitev ukvarja le s
svojo bazo podatkov (kupom
sena). Če pa bi podatke črpali oziroma povezali iz različnih podatkovnih virov, bi se
lahko ukvarjali tudi z vprašanji, na katera sicer niti ne pomislimo. Trgovci bi morebiti v
tem primeru odkrili, da na njihove spletne oglase sicer res
najpogosteje klikajo mamice z
majhnimi otroki in tudi kupijo
največ oglaševanih izdelkov, a
hkrati povsem spregledali dejstvo, da mamice pri svojih nakupih niti približno ne zapravijo toliko denarja kot nekoliko starejši moški, ki tako rekoč nikoli ne kliknejo na spletne oglase. In prav s takšnimi
odgovori lahko postrežejo rešitve, ki zajamejo širši nabor
podatkov. Najboljše med njimi celo postrežejo z odgovori
na vprašanje, ki ga nikoli nismo postavili.
Posledično predvsem oddelek trženja sodeluje z oddelkom IT pri gradnji in prilagoditvi podatkovno usmerjene infrastrukture, prav takšne, ki bo
prioriteto dodelila odkrivanju
vprašanj namesto zgolj iskanju
odgovorov.
Odgovor na vprašanje, ki
ga sploh nismo postavili
Take rešitve očitno delujejo,
težava je le v tem, da z njiho-
Povezovanje podatkov
Prvi korak je pogosto najtežji. Tako rekoč vsi oddelki v
podjetju hranijo svoje podat-
THINKSTOCK
Težava ni v šivanki, temveč v kupu sena
Veliko pozornosti glede velikih podatkov, analitike in
poslovnih odločitev je osredotočene na iskanje pregovorne šivanke v kopici sena. Podjetja se osredotočajo na zadeve, ki jih poznajo, in podatke, ki so jim na
voljo, analizirajo tako, da
dobijo ustrezen odgovor.
Vse lepo in prav, a težava je
drugje – kako vedo, ali postavljajo prava vprašanja?
""Pravi izziv ni iskanje šivanke v kupu sena, temveč iskanje in obvladovanje (vsaj) tega kupa sena.
ke v lastni bazi. Razbijanje in
povezovanje baz podatkov v
podjetju je torej prvi korak
k pridobivanju 360-stopinjskega pregleda nad stranko.
Pri tem ne gre povezovati le
podatkov trženja in prodaje,
temveč dobesedno vse podatke, ki jih podjetje premore o
svojih strankah – tudi reklamacije, garancijska popravila, klice na center za podporo uporabnikom ... Ko ima
enkrat podjetje vse podatke
na voljo v skupnem podatkovnem bazenu, se lahko loti
iskanja najprimernejše analitične rešitve.
Rezultati v realnem času
Odkrivanje novih informacij
v dobi velikih podatkov in napredne analitike je ponavljajoč proces. Tako kot se novi
podatki stalno stekajo v podatkovni bazen in ga posledično
spreminjajo, tudi odgovori na
vprašanja, ki temeljijo na »starih« podatkih, hitreje zastarijo. Zato si podjetja postavljajo
nova vprašanja. Takšno okolje
je seveda precej bolj koristno
za vodstvo podjetja, ki je v preteklosti več tednov čakalo na
poročilo analitikov in pri tem
bilo postreženo z ugotovitvami, ki so temeljile na vsaj mesec dni starih podatkih.
Da bi kar najbolj izkoristila vse trženjske priložnosti,
podjetja potrebujejo infrastrukturo, ki jim bo omogočala spremljanje podatkov in
opravljanje poizvedb v realnem času. Zaposleni se bodo
tako laže osredotočili na trenutne informacije in ustrezno
ukrepali.
IKT-INFORMATOR 17
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
Neposredna podpora
odločanju
Večtedensko čakanje na poročilo analitikov je le del težave, ki je še danes v večini
podjetij. Drugi del izziva je
zaupanje v rezultate analize.
V preteklosti so strokovnjaki,
znanstveniki in razvijalci precej dvomili o takem pristopu,
zdaj o njem dvomijo vsi. Hitrost poslovanja in dogajanja
sprememb je namreč tako visoka, da odločanje na podlagi starih podatkov ne koristi nikomur več, nasprotno,
odločevalca lahko celo (povsem) zavede.
Podjetja se morajo tudi zavedati, da ni le vodstvo tisto,
ki odloča o vsem. Zaposleni
na pomembnih delovnih mestih morajo vsak dan sprejemati odločitve, ki imajo pomemben vpliv na samo poslovanje.
Torej kaže analitične rešitve toliko poenostaviti, da bodo pomagale tudi zaposlenim z manj
tehničnega znanja – ne nazadnje znajo tudi ti postavljati prava vprašanja.
Pred informatiki je pomembna naloga – razmisliti
morajo, kako IT-infrastrukturo prilagoditi novim zahtevam,
kako varno in ustrezno povezati podatke ter jih narediti razpoložljive različnim analitičnim rešitvam posameznih oddelkov. Čas je torej, da pozabijo na šivanko in se osredotočijo na kup sena.
Februarja je minilo deset let, odkar je bil v spletni arhiv Arhiviraj.si uvožen prvi dokument Hypo
Alpe-Adrie Bank. Ta banka je bila ena prvih organizacij, ki se je odločila
za uporabo storitev elek­
tronske hrambe v zunanjem izvajanju oziroma
oblaku. Prepustiti dokumente v upravljanje in
hrambo zunanjemu ponudniku je bilo pred desetletjem kar drzno dejanje, saj storitve v oblaku
takrat še niso bile v širši
uporabi.
Danes je storitev Arhiviraj.si
najbolj uporabljana storitev
elektronske hrambe tako na
slovenskem trgu kot v širši regiji. V spletnem arhivu Arhiviraj.si svoje dokumente hrani
več kot 240 podjetij in organizacij iz šestih držav. Arhiviraj.
si danes hrani več kot 260 milijonov elektronskih dokumentov, do katerih neposredno dostopa približno 6.100 končnih
uporabnikov.
GORDANA GRLIČ/FOTO PAULI
16 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
""»Dokumentacija v
aplikaciji za brezpapirno
poslovanje in elektronskem
arhivu je vsem na voljo
ravno ob pravem času,«
pravi Vesna Popović,
vodja oddelka Center
dokumentacije v Hypo
banki.
Več kot desetletje
digitalizacije gradiv
Hypo Alpe-Adria Bank je na slovenskem trgu dobrih 15 let, z digitalizacijo gradiv pa se ukvarja predvsem zadnje desetletje.
Dodaten pospešek na tem področju je bančno-finančni pa-
nogi in tudi drugim panogam
gospodarstva omogočilo predvsem sprejetje ustrezne zakonodaje, ki je dokumentom, nastalim ali pretvorjenim v digitalno
obliko, dala pravno veljavnost.
»Tako kot vsak začetek je bilo tudi v Hypo banki spogledovanje z elektronskim arhivom
na začetku bolj sramežljivo.
Odločitev banke o prehodu na
e-arhiviranje je bila sprejeta že
v začetku leta 2003. Banka se
je zavedala, da takratne prostorske zmogljivosti za hrambo dokumentov preprosto ne
bodo zadostovale za daljše časovno obdobje, saj je banka dosegala hitro rast poslovanja, posledično pa je hitro naraščal tudi obseg dokumentacije. Že takrat je bilo jasno, da hramba dokumentov samo v papirnih izvirnikih dolgoročno ne bo možna,« je odločitev za uporabo
storitev hrambe in upravljanja
dokumentov v zunanjem izvajanju povzela Vesna Popović,
vodja oddelka Center dokumentacije v Hypo banki.
Dokumentarno gradivo, ki
nastaja kot rezultat poslovnih
odločitev, ima prva leta po nastanku največjo intenzivnost
uporabe. Z leti uporabe ta upada, nadaljevanje hrambe pa je
še vedno potrebno. Dejstvo je,
da je treba ves čas hrambe gradiva tega hraniti varno in ohranjati njegovo uporabnost in
celovitost.
Elektronski arhiv pospeši
poslovanje
Uvajanje digitalizacije dokumentarnega gradiva v Hypo
banki je bilo in je še vedno zahteven, a kljub temu prijeten izziv. V začetni fazi so v banki digitalizirali dokumentarno gradivo, ki je bilo količinsko najobsežnejše, in gradivo, za katero
je bilo povpraševanje zaposlenih največje. Pozneje so začeli
združevati različne vrste gradiva v smiselne skupine. Tako
so zaposlenim omogočili, da na
podlagi enega iskalnega parametra prejmejo celostno informacijo. »Izvedli smo integracijo
poslovnih aplikacij z elektronskim arhivom, kar zaposlenim
omogoča hiter dostop do potrebnih informacij. Ta rešitev je
idealna ob postopku obravnave stranke pri bančnem okencu,« dodaja Popovićeva.
Zagotavljanje skladnosti
z zakonodajo
Danes ima Hypo banka že okoli
90 odstotkov vsega gradiva v digitalizirani obliki, postopki njegove priprave, zajema in hrambe pa so skladni z zakonodajo. V
banki so izdelali interna pravila, v katerih so natančno dokumentirali vse postopke za izvajanje zakonsko skladnega zajema in hrambe dokumentarnega gradiva. »Večletno plodno
sodelovanje zaposlenih v banki z zaposlenimi na Mikrocopu
ter nenehna želja po napredku
in uvajanju izboljšav so nam pri
pripravi internih pravil olajšali delo. Priprava pravil je stekla
brez večjih težav, rezultat dobrega in učinkovitega sodelovanja pa je bil hitro viden. Popravki predloženih internih pravil
niso bili potrebni, odločbo Arhiva Republike Slovenije smo
prejeli v poldrugem mesecu
po oddaji,« se priprave internih
pravil spominja sogovornica.
Na poti k povsem
brezpapirnemu
poslovanju
Uvedba centralizacije poslovanja je sprožila začetek brezpapirnega poslovanja v banki. Začetki brezpapirnega poslovanja
so temeljili na cilju, da stranke
informacije o odločitvah prejmejo kar se da hitro. Brezpapirno poslovanje banki prinaša
veliko prednost. Zajem gradiva
poteka v vseh fazah obravnave
vloge, od sprejema, obravnave, končne odločitve do hrambe. Uvedba tovrstnega poslovanja je vsekakor dodana vrednost učinkovitemu poslovanju.
Aplikativna podpora omogoča zaposlenim dostop do vsebin in dokumentov ves čas trajanja procesa.
»Množično posredovanje
gradiva na digitalizacijo po
končanem postopku ni več
potrebno. Če se izrazim v gospodarskem žargonu, je dokumentacija v aplikaciji za brezpapirno poslovanje in elektronskem arhivu vsem na voljo ravno ob pravem času,« dodaja Vesna Popović.
NA KRATKO
POŠTA SLOVENIJE
AMIS
Nova storitev za e-vročanje
PoštAR
Najbolje ocenjen ponudnik
interneta
Pošta Slovenije je poleg informacijskih storitev, ki
jih že ponuja in trži pod krovno blagovno znamko PosITa, predstavila tudi novo storitev elektronskega vročanja PoštAR, ki je odprta za prejemanje
in pošiljanje prek vseh najrazličnejših že obstoječih in razširjenih odjemalcev e-pošte. Rešitev pomeni elektronsko zamenjavo nekaterih že znanih storitev fizičnega prenosa, kot so standardno
in navadno pismo, priporočeno pismo, pisma po
posebni zakonodaji (ZUP) in drugo, ki že vrsto let
upadajo zaradi rasti nadomestnih e-rešitev (predvsem e-pošte in SMS). PoštAR zagotavlja uporabniku tudi dodatne storitve, kot so vnovično pošiljanje v primeru neprevzema, prevzem z SMS-geslom namesto s kvalificiranim digitalnim potrdilom, prevzem brez podpisa in zakasnitev vročitve.
V neodvisni raziskavi ugledne švicarske hiše
Icertias je Amis pridobil prestižno priznanje Best
Buy za leti 2015 in 2016. V raziskavi so slovenski
uporabniki na podlagi izkušenj ocenjevali zadovoljstvo z razmerjem med ceno in kakovostjo internetnih storitev vseh ponudnikov v Sloveniji ter Amisu podelili najvišjo oceno. Raziskava je
ena od redkih, ki ne meri tržnih deležev ali splošnega ugleda blagovne znamke, ki ju dosega posamezni ponudnik.
IBM SLOVENIJA
Novi podatkovni center
IBM v Ljubljani
100
95
75
25
5
0
Družba IBM je odprla novi IBM Data Center v Ljub­
ljani. Strokovnjaki podjetja IBM bodo strankam v
Sloveniji in jugovzhodni Evropi pomagali prilagajati vrhunske IT-rešitve za poslovno rast in inovacije. Novi center ponuja širok nabor infrastrukturnih
in aplikativnih storitev IBM, s katerim bodo imele
stranke na lokalni ravni boljši dostop do strežnikov
IBM Power in x86, pomnilnikov IBM Storage, varnostnih in omrežnih storitev, varnostnega kopiranja in
številnih drugih rešitev, s katerimi lahko ustvarijo
popolna javna, zasebna ali hibridna okolja v oblaku,
ki ustrezajo njihovim potrebam. Z globalnimi programi podjetja IBM bodo lahko tudi zagonska podjetja pridobila sredstva in tehnologije za razvoj svojih idej, strokovnjaki centra pa bodo zanje izvajali
mentorske programe ter jim zagotavljali dostop do
infrastrukture IBM.
SFC AUTOMOTIVE
Seminar za dobavitelje
avtomobilski industriji
Podjetje SFC Automotive je v sodelovanju s slovenskim avtomobilskim grozdom (GIZ ACS) in
podjetjem Avtenta pripravilo seminar SAP Automotive Consulting Solutions (ACS). Udeležence so seznanili z najsodobnejšimi rešitvami SAP
ACS, ki jih uporabljajo dobavitelji vseh velikosti
v avtomobilski industriji po svetu. SFC Automotive (uradno SFCA, d. o. o.) ponuja svetovanje na
področju informacijskega sistema SAP in je specializirano za posebnosti, ki jih imajo dobavitelji
v avtomobilski industriji. Glavni govornik seminarja Mario Rebitzer, globalni produktni vodja
za SAP ACS pri podjetju SAP Nemčija, je predstavil nekatere najbolj zanimive izmed več kot 100
razpoložljivih rešitev SAP ACS. Tovrstne rešitve
lahko direktorjem, vodjem logistike, komercialistom in IT-strokovnjakom iz podjetij, ki so avtomobilski in industrijski dobavitelji sistemov ter
komponent, občutno pomagajo pri optimizaciji
poslovnih procesov in izpolnjevanju zahtev do
partnerjev.
S
R
u
v
i
h
r .
A
i
i
s
r
p rak
o
n vp
a
r
i no
c
fi
i rje
t
r
Ce reve
p
in
Urejenost, preglednost, varnost, prihranek
prostora, takojšen dostop, hitra odzivnost, večja
produktivnost. Vse prednosti elektronske hrambe
na enem mestu.
240 podjetij, 6 držav, 6.000 uporabnikov, 260
mio dokumentov. Arhiviraj.si ima vsak dan več
uporabnikov. Pridružite se nam tudi vi.
Saved by Mikrocop.
Mikrocop d.o.o. | Industrijska cesta 1, Ljubljana | T: 01 587 42 80 | E: info-si@mikrocop.com | www.mikrocop.si
18 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
Vstop v podatkovno družbo
zahteva spremembo kulture
Za prehod v informacijsko
družbo je prvi korak povezan s priznanjem, da so podatki nov naravni vir ali surovina
poslovanja za tako rekoč vse organizacije. Tega se sicer ta hip
najbolj zavedajo v finančnem
sektorju in trgovini, a že jutri
bo drugače. Pravilno analizirani podatki zaposlenim postrežejo z informacijami, s katerimi lahko sprejmejo ustrezne
in natančne poslovne odločitve. V idealnih primerih take odločitve prinašajo prebojne rešitve pri razvoju novih izdelkov in storitev, upravljanju
tveganja, upravljanju odnosov
s strankami, upravljanju blagovnih znamk in trženjskih sistemov ter postavljanju cenovne politike.
Podatkovni strokovnjaki
so še redki
Danes le redka podjetja zaposlujejo podatkovne znanstvenike, saj se zanašajo na izkušnje in znanja strokovnjakov
posameznih oddelkov. A nekdo, ki zna delati s podatki, jih
upravljati, povezovati ali čisti-
THINKSTOCK
Prehod v informacijsko
družbo ima sicer veliko
opraviti s tehnologijo, a še
več s podatki. Trenutno
se le redka podjetja zares
ukvarjajo z analitiko velikih podatkov, a že prihodnje desetletje brez nje ne
bo mogoče uspešno poslovati. Delo s podatki je
umetnost v malem, dotika se čedalje več delovnih
mest, sprememba organizacijske kulture, ki je bolj
naklonjena analizi vseh
mogočih podatkov, pa se
vedno začne na vrhu, pri
vodstvu.
ti, je lahko izjemen adut in pomoč vsem oddelkom v podjetju, saj z njegovim delom analitične rešitve postanejo še natančnejše in predvsem pridobijo širino analiz(e). Še največ podatkovnih znanstvenikov v svetu zaposlujejo finančne ustanove, kjer ti skrbijo predvsem za
izračun in upravljanje tveganj.
Medtem ko gre sicer za zelo pomembno delo, pa tovrstna praksa kaže tudi, da ima že tradicionalno konservativna panoga
velike težave na prehodu v podatkovno družbo.
Za večino podjetij je danes
globlje proučevanje podatkov
le ideja na papirju ali pa niti to
ne. Spet druga, ki so analitiki
namenila nekaj več sredstev in
pozornosti, so to storila v okviru omejenih projektov po oddelkih. Vodstva podjetij marsikje niso zadovoljna z naložbami v analitiko velikih podatkov, saj je njihova doba povra-
čila trenutno razmeroma dolga. A ne po krivdi same analitike in podatkov, temveč predvsem zaradi dejstva, da podjetja ne premorejo dovolj ustreznega kadra za proučevanje
podatkov. Veliki podatki se izrazijo takrat, ko njihova analiza zajame vse notranje in zunanje dejavnike poslovanja, torej
tudi okolje.
Podatkovna družba
se bo začela leta 2020
Futurologi s področja IT so
prepričani, da nas le še nekaj
let loči od nove dobe – podatkovne družbe. Njihov optimizem se zdi po eni strani pretiran, če vemo, kakšno je stanje
tehnologije po podjetjih danes,
po drugi strani pa razumljiv –
podjetja, ki se ne bodo zmogla
prilagoditi novim razmeram in
načinu dela, bo trg izločil.
Univerzalnega recepta, kako podjetje postane podat-
kovno usmerjeno, ni. Za začetek bi bilo že dobrodošlo, da bi
vodstvo podjetja vsakemu oddelku naložilo nalogo, naj poišče vse mogoče podatke, ki jih
premore, in preveri, kaj lahko z njimi še počne. Vodstvo
mora nato realistično proučiti prednosti in slabosti podjetja na področju zbiranja in obdelave podatkov, šele nato se
lahko loti priprave prenovljene večdimenzijske strategije
poslovanja.
V novi poslovni kulturi
so v središču podatki
Trgovska podjetja in finančne
institucije so med prvimi, ki
začenjajo graditi novo poslovno kulturo, v središču katere so
podatki. Podatkovno usmerjene organizacije so namreč precej bolj prilagodljive, se hitreje odzivajo na spremembe na
trgu, ponujajo nove izdelke in
storitve hitreje od konkurence
ter bolje zadovoljujejo potrebe
strank (ker jih ne nazadnje bolje poznajo).
Posedovanje velikanskih
količin podatkov in njihova
razpoložljivost zaposlenim pa
še ne pomenita kakovostnega
odločanja. Vodstvo in zaposleni morajo razumeti, kako
deluje podatkovna znanost,
kako se podatki analizirajo in
kako pridobljeni rezultati oziroma informacije vplivajo na
sprejemanje odločitev. Za kaj
takega pa seveda potrebujejo podatkovne znanstvenike,
ki bodo svoje znanje prenašali na druge zaposlene. Gre za
kulturo negovanja in obdelave podatkov.
Tehnologija je pomembna,
a ni vsemogočna
Sodobno podjetje mora tako
vselej vedeti, kje so vsi podatki (strukturirani in nestrukturirani) ter kakšna je njihova
Univerzalnega
recepta, kako podjetje postane podatkovno usmerjeno,
ni. Za začetek bi
bilo že dobrodošlo, da bi vodstvo
podjetja vsakemu
oddelku naložilo
nalogo, naj poišče
vse mogoče podatke, ki jih premore,
in preveri, kaj lahko
z njimi še počne.
morebitna vrednost. Obdelava strukturiranih podatkov je
seveda precej enostavnejša od
obdelave nestrukturiranih, a
šele poizvedbe prek vseh mogočih podatkovnih virov (tudi industrijskih poročil, raziskav, celo časopisnih člankov)
lahko dajo odločevalcem tisto
pravo sliko.
V podatkovno usmerjeni
organizaciji morajo biti tehnološki viri poravnani s poslovno strategijo. Če niso, bo trpela predvsem prilagodljivost
poslovanja. Naložbe v tehnologijo naj se zato osredotočijo
predvsem v podatkovne vire,
premikanje podatkov po podjetju in upravljanje podatkov.
Zdajšnje tehnologije najbrž niso primerne za obdelavo nestrukturiranih podatkov, zato
se mora vodstvo skupaj s podatkovnimi strokovnjaki odločiti, kako se bo lotilo trenja
tega oreha.
IKT-INFORMATOR 19
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
NA KRATKO
OKROGLA OBLETNICA
NOVA GENISOVA STORITEV
FESTIVAL INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ
Deset let družbe RRC v Sloveniji
Gen4PDF za brezpapirno poslovanje z
dokumenti PDF
Približevanje inovativnih IKTtehnologij mladim
Podjetje RRC je pred kratkim praznovalo deset let poslovanja
na slovenskem trgu. Ob tej priložnosti se je deset zaposlenih
preselilo v nove prostore v poslovni stavbi na Verovškovi ulici
v Ljubljani. Milanka Memon, regijska direktorica skupine RRC,
je ob slovesni priložnosti pohvalila delo in dosežke lokalne
ekipe ter poudarila pomembnost regijskega in lokalnega sodelovanja s partnerji in sistemskimi integratorji. Negovanje partnerskih odnosov je sklenila simbolična zasaditev aloe vere.
Družba RRC je eden ključnih partnerjev IKT-velikana Cisco
Systems, s katerim bodo na bližajoči se NT-konferenci predstavili rešitev Cisco InterCloud za povezljivost različnih rešitev iz
računalniških oblakov.
Genisva novo oblačna storitev Gen4PDF omogoča avtomatizacijo zajema podatkov neposredno iz datotek PDF ter tako poenostavlja brezpapirno poslovanje, saj so dokumenti PDF najpogostejša oblika e-dokumentov v EU in drugod po svetu. Kot pravijo v Genisu, podjetja s
storitvijo Gen4PDF tudi pri uporabi datotek PDF, na primer pri računih, dosežejo enako stopnjo avtomatizacije kot pri dokumentih XML,
kar doslej ni bilo možno. Nova storitev namreč poleg zajema omogoča tudi prenos podatkov v druge računalniške programe za potrebe
procesiranja e-dokumentov. Celoten proces obdelave datotek PDF
poteka v elektronski obliki in je revizijsko sledljiv, zato je skladen z zakonodajnimi zahtevami glede e-računov.
Mobilnost prevzema primat
Lani je število mobilnih
uporabnikov preseglo število uporabnikov osebnih
računalnikov.
Večina uporabnikov mobilnike uporablja tudi za spremljanje medijev in druge storitve:
pridobivanje informacij, poslušanje glasbe, igranje igric,
družabno mreženje, branje
e-pošte in knjig ter plačevanje. Današnji uporabnik informacijskih rešitev in storitev je
tako najprej uporabnik mobilnega telefona in šele nato računalnika ali kake druge naprave. Tudi poslovni uporabniki, ki večinoma še delajo z namiznimi aplikacijami, v svoje
delovno okolje prinašajo enaka pričakovanja glede mobilne uporabniške izkušnje, kot
jo doživljajo zasebno.
Mobilnost odpira niz novih
poslovnih priložnosti, vendar
podjetja pogosto ne upoštevajo, da je uporabniška izkušnja v mobilnem svetu drugačna kot v »namiznem« svetu in preprosta preslikava namiznih rešitev na mobilne naprave ni dovolj. Tudi sama komunikacija ni več omejena samo na družbeno in poslovno
okolje, ampak vključuje čedalje več naprav ter informacijskih sistemov.
UPORABA MOBILNIH
NAPRAV
Delež
uporabnikov v %
Namen
Dostop do vsebin
in informacij
99,5
Dostop do
medmrežja
63,1
Pregledovanje
e-pošte
62,1
Poslušanje glasbe
49,2
Igranje igric
46,0
Prenašanje in
uporaba aplikacij
41,7
Nakupovanje
15,0
Branje knjig
15,
Vir: Online Publishers Association/Frank N.
Magid Associates, 2014
Slovenske globalne
mobilne aplikacije
V podjetju Comtrade so ponudili
zanimivi mobilni inovaciji: družino mobilnih rešitev v oblaku
Voyego, ki naslavlja izzive turističnih ponudnikov, ter platformo Beezify, ki prinaša novo dimenzijo poslovnih komunikacij
med zaposlenimi in strankami
ter integracijo napredno obdelanih poslovnih podatkov.
Z družino modularnih rešitev
Voyego Comtrade naslavlja trende in izzive, s katerimi se srečujejo različna podjetja v turistični
""Prek mobilne aplikacije Voyego uporabniki turističnih
storitev na enem mestu dobijo vse potrebne informacije,
zahtevajo izvedbo storitev, rezervirajo in plačajo različne
aktivnosti v sklopu namestitve in njene okolice … Storitev
omogoča nastavljanje interesnih področij, tako da uporabnik
dobi le tiste informacije, ki jih želi, hkrati pa podpira izvedbo
različnih bonitetnih oziroma modelov zvestobe.
""Platforma Beezify je v prvi vrsti namenjena ponudnikom
telekomunikacijskih storitev, saj jim omogoča ustvarjanja
dodatnih virov prihodkov in konkurenčne prednosti pri
ponudbi poslovnih storitev. Uporabnikom postreže z lažjim
dostopom do poslovnih podatkov in informacij, olajša
komunikacijo in sodelovanje ter tako dviga produktivnost
poslovnih okolij.
panogi. Glavna zamisel rešitve je
poglobitev odnosa med gostom
in turističnim ponudnikom. Z
uporabo Voyega turistični ponudniki dobijo neposreden dostop
do gosta in s tem podroben vpogled v njegove želje in navade ter
izhodišče za osebno prilagoditev
ponudbe in povečevanje zvestobe. Na drugi strani mobilna rešitev gostom ponuja priročno in
popolno avtonomno upravljanje turistične izkušnje kjerkoli
in kadarkoli, prek lastnega pametnega telefona ali tablice (več
na www.voyego.net).
ezify lahko zajame poslovno komunikacijo, ki poteka prek različnih kanalov, kot so glasovni
klici, kratka sporočila, e-pošta,
takojšnje sporočanje in VOIP, ter
jo nadgradi s sledljivostjo po vsebini oziroma kontekstu (več na
www.beezify.net).
Platforma Beezify je namenjena okrepitvi sodelovanja in komunikacije. Povezuje zaposlene,
stranke in poslovne podatke. Rešitev iz oblaka združuje tako glasovno kot podatkovno komunikacijo, podpira vrsto mobilnih
platform in omogoča delo skupinam zaposlenih iz različnih lokacij, kjerkoli in kadarkoli. Zaposleni v različnih oddelkih, zunanji
partnerji in/ali stranke se tako
lažje povežejo, izmenjajo dokumente, ideje, sodelujejo pri projektih ter so o vsem dogajanju in
vsebinah sočasno obveščeni. Be-
HP 3PAR in OneView sta zmagovit par
HP 3PAR StoreServ
sodobna »Tier 1« diskovna polja,
optimizirana za flash
Tehnologije Flash oziroma
SSD so najhitreje rastoči segment na področju shranjevanja podatkov. Po napovedih analitske hiše IDC
bo njihova povprečna letna
stopnja rasti (CAGR) do leta
2018 kar 17-odstotna. Kljub
temu je za pravšnje razmerje med zmogljivostjo in
ceno še vedno najzanimivejša kombinacija klasičnih in SSD-pogonov.
Zato je podjetje HP pred nedavnim predstavilo nov hibridni diskovni sistem 3PAR StoreServ 7440c, ki na trg prihaja nekaj mesecev za »all flash« zastavonošo 7450. Novinec tako po
zmogljivostih kot po ceni sodi v
sredino ponudbe HP. Ima enak
tip krmilnika kot model 7450,
razlika je le v tem, da podpira
tako klasične kot SSD-pogone.
Verjetno najpomembnejša no-
vost modela 7440c je funkcionalnost, ki omogoča združljivost protokolov »block« z datotečnimi in objektnimi protokoli; z drugimi besedami, nanj
lahko shranjujemo tudi klasične datoteke. Ta funkcionalnost
sicer pomeni večje obremenitve krmilnikov, zato imajo ti
več procesorskih jeder in več
predpomnilnika.
Hiter prenos metadata
podatkov
Tako kot vsi diskovni sistemi
3PAR se tudi novinec ponaša z
izredno hitrim prenosom metadata podatkov s pogonov na
krmilnik, kar omogoča brezhibno delovanje deduplikacijskih algoritmov, ki zmanjšujejo porabo fizičnega prostora,
tudi pri izjemno velikih količinah podatkov. Največja teoretična zmogljivost 3PAR StoreServ 7440c je 900 tisoč ope-
racij I/O na sekundo ob latenci
700 milisekund.
Učinkovito upravljanje ITinfrastrukture z OneView
Seveda so diskovni sistemi samo del celostne IT-infrastrukture, in če je ta razdrobljena na ločene, slabo integrirane vertikale, je njeno učinkovito upravljanje vse prej kot preprosto. Nezaželena posledica je oteženo
odzivanje na hitro spreminjajoče se zahteve poslovnih procesov, poleg tega prihaja do
številnih napak, ki podjetja veliko stanejo. Tem težavam se v
dobršni meri ognemo z vpeljavo učinkovitega upravljavskega orodja, kot je HP OneView, ki
združuje dosedanja ločena programska orodja in močno poenostavlja izvajanje IT-storitev na
fizični in virtualni infrastrukturi. Z njim gradnike IT-sistemov
implementiramo in upravljamo
lažje in hitreje, ne glede na to, ali
gre za okolja z nekaj ali stotinami strežnikov.
Orodje je bilo razvito z upoštevanjem dobrih praks, kjer
je v ospredju predvsem to, kako delujejo procesi. Vsebuje namreč programsko določene
procesne vzorce, ki omogočajo
enkratno definicijo postopkov
izvajanja nastavitev na mrežni,
strežniški in diskovni opremi,
ki se nato vsakič izvajajo enako, prilagojeno posameznemu procesu. Interoperabilna
je z rešitvami HP Cloud­System,
Vmware vCenter in Microsoft
System Center, kar omogoča
učinkovito vzpostavitev modela IaaS (Infrastructure-as-aService) v tipu oblaka, kot ga
želimo. Analitiki (IDC, Forresterb ...) se strinjajo, da ima HP
z diskovnimi sistemi 3PAR in
orodjem OneView ta hip v rokah zmagovit par.
Na fakulteti za elektrotehniko (FE) je potekala ena največjih domačih promocijskih prireditev na področju približevanja znanstvenih in raziskovalnih dosežkov inovativnih IKT-tehnologij
mladim. Gre za že tradicionalen Festival inovativnih tehnologij
(FIT), ki ga pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS)
v sodelovanju s FE ter fakultetami FRI iz Ljubljane in FERI iz Maribora. Osnovno- in srednješolci so se pomerili v več tekmovalnih
kategorijah – programiranju, digitalni fotografiji, predstavitvi sporočil in izdelavi spletnih strani. Letos je prvič potekal tudi natečaj
za praktični projekt s področja interneta stvari in interneta prihodnosti, dijaški izziv Intel Galileo.
Dokumenti, procesi in BPM na enem mestu
CREA ProcesnaPisarna je družina procesno naravnanih rešitev, ki omogoča
upravljanje s poslovnimi procesi in dokumenti na enem mestu.
Prinaša pregleden in urejen način dela, preprosto, hitro in učinkovito
poslovanje, omogoča bistveno višjo storilnost in pravočasno izvedbo nalog.
V podjetje uvaja načela BPM (ang. Business Process Management),
ki povezuje zaposlene, dokumente in informacijske sisteme iz različnih
poslovnih funkcij.
Omogoča ukinjanje nepotrebnih dokumentov in prinaša občutno
zmanjšanje birokracije.
www.ProcesnaPisarna.si
Evolucija v mobilno
Kmalu bo samoumevno, da ima
podjetje svoje storitve podprte
tudi z mobilnimi aplikacijami.
V podjetju Comtrade zato na razvoj mobilnih aplikacij gledajo
kot povsem naraven proces. Pri
tem se ne osredotočajo le na tehnološke inovacije, temveč predvsem na poslovne izzive svojih
strank in ponudbo optimalnih rešitev za konkreten izziv. Kot pravijo, so možnosti, ki jih odpirajo
mobilne aplikacije, neomejene –
treba jih je le izkoristiti.
18 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
Vstop v podatkovno družbo
zahteva spremembo kulture
Za prehod v informacijsko
družbo je prvi korak povezan s priznanjem, da so podatki nov naravni vir ali surovina
poslovanja za tako rekoč vse organizacije. Tega se sicer ta hip
najbolj zavedajo v finančnem
sektorju in trgovini, a že jutri
bo drugače. Pravilno analizirani podatki zaposlenim postrežejo z informacijami, s katerimi lahko sprejmejo ustrezne
in natančne poslovne odločitve. V idealnih primerih take odločitve prinašajo prebojne rešitve pri razvoju novih izdelkov in storitev, upravljanju
tveganja, upravljanju odnosov
s strankami, upravljanju blagovnih znamk in trženjskih sistemov ter postavljanju cenovne politike.
Podatkovni strokovnjaki
so še redki
Danes le redka podjetja zaposlujejo podatkovne znanstvenike, saj se zanašajo na izkušnje in znanja strokovnjakov
posameznih oddelkov. A nekdo, ki zna delati s podatki, jih
upravljati, povezovati ali čisti-
Thinkstock
Prehod v informacijsko
družbo ima sicer veliko
opraviti s tehnologijo, a še
več s podatki. Trenutno
se le redka podjetja zares
ukvarjajo z analitiko velikih podatkov, a že prihodnje desetletje brez nje ne
bo mogoče uspešno poslovati. Delo s podatki je
umetnost v malem, dotika se čedalje več delovnih
mest, sprememba organizacijske kulture, ki je bolj
naklonjena analizi vseh
mogočih podatkov, pa se
vedno začne na vrhu, pri
vodstvu.
ti, je lahko izjemen adut in pomoč vsem oddelkom v podjetju, saj z njegovim delom analitične rešitve postanejo še natančnejše in predvsem pridobijo širino analiz(e). Še največ podatkovnih znanstvenikov v svetu zaposlujejo finančne ustanove, kjer ti skrbijo predvsem za
izračun in upravljanje tveganj.
Medtem ko gre sicer za zelo pomembno delo, pa tovrstna praksa kaže tudi, da ima že tradicionalno konservativna panoga
velike težave na prehodu v podatkovno družbo.
Za večino podjetij je danes
globlje proučevanje podatkov
le ideja na papirju ali pa niti to
ne. Spet druga, ki so analitiki
namenila nekaj več sredstev in
pozornosti, so to storila v okviru omejenih projektov po oddelkih. Vodstva podjetij marsikje niso zadovoljna z naložbami v analitiko velikih podatkov, saj je njihova doba povra-
čila trenutno razmeroma dolga. A ne po krivdi same analitike in podatkov, temveč predvsem zaradi dejstva, da podjetja ne premorejo dovolj ustreznega kadra za proučevanje
podatkov. Veliki podatki se izrazijo takrat, ko njihova analiza zajame vse notranje in zunanje dejavnike poslovanja, torej
tudi okolje.
Podatkovna družba
se bo začela leta 2020
Futurologi s področja IT so
prepričani, da nas le še nekaj
let loči od nove dobe – podatkovne družbe. Njihov optimizem se zdi po eni strani pretiran, če vemo, kakšno je stanje
tehnologije po podjetjih danes,
po drugi strani pa razumljiv –
podjetja, ki se ne bodo zmogla
prilagoditi novim razmeram in
načinu dela, bo trg izločil.
Univerzalnega recepta, kako podjetje postane podat-
kovno usmerjeno, ni. Za začetek bi bilo že dobrodošlo, da bi
vodstvo podjetja vsakemu oddelku naložilo nalogo, naj poišče vse mogoče podatke, ki jih
premore, in preveri, kaj lahko z njimi še počne. Vodstvo
mora nato realistično proučiti prednosti in slabosti podjetja na področju zbiranja in obdelave podatkov, šele nato se
lahko loti priprave prenovljene večdimenzijske strategije
poslovanja.
V novi poslovni kulturi
so v središču podatki
Trgovska podjetja in finančne
institucije so med prvimi, ki
začenjajo graditi novo poslovno kulturo, v središču katere so
podatki. Podatkovno usmerjene organizacije so namreč precej bolj prilagodljive, se hitreje odzivajo na spremembe na
trgu, ponujajo nove izdelke in
storitve hitreje od konkurence
ter bolje zadovoljujejo potrebe
strank (ker jih ne nazadnje bolje poznajo).
Posedovanje velikanskih
količin podatkov in njihova
razpoložljivost zaposlenim pa
še ne pomenita kakovostnega
odločanja. Vodstvo in zaposleni morajo razumeti, kako
deluje podatkovna znanost,
kako se podatki analizirajo in
kako pridobljeni rezultati oziroma informacije vplivajo na
sprejemanje odločitev. Za kaj
takega pa seveda potrebujejo podatkovne znanstvenike,
ki bodo svoje znanje prenašali na druge zaposlene. Gre za
kulturo negovanja in obdelave podatkov.
Tehnologija je pomembna,
a ni vsemogočna
Sodobno podjetje mora tako
vselej vedeti, kje so vsi podatki (strukturirani in nestrukturirani) ter kakšna je njihova
Univerzalnega
recepta, kako podjetje postane podatkovno usmerjeno,
ni. Za začetek bi
bilo že dobrodošlo, da bi vodstvo
podjetja vsakemu
oddelku naložilo
nalogo, naj poišče
vse mogoče podatke, ki jih premore,
in preveri, kaj lahko
z njimi še počne.
morebitna vrednost. Obdelava strukturiranih podatkov je
seveda precej enostavnejša od
obdelave nestrukturiranih, a
šele poizvedbe prek vseh mogočih podatkovnih virov (tudi industrijskih poročil, raziskav, celo časopisnih člankov)
lahko dajo odločevalcem tisto
pravo sliko.
V podatkovno usmerjeni
organizaciji morajo biti tehnološki viri poravnani s poslovno strategijo. Če niso, bo trpela predvsem prilagodljivost
poslovanja. Naložbe v tehnologijo naj se zato osredotočijo
predvsem v podatkovne vire,
premikanje podatkov po podjetju in upravljanje podatkov.
Zdajšnje tehnologije najbrž niso primerne za obdelavo nestrukturiranih podatkov, zato
se mora vodstvo skupaj s podatkovnimi strokovnjaki odločiti, kako se bo lotilo trenja
tega oreha.
IKT-informator 19
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
na kratko
OKROGLA OBLETNICA
NOVA GENISOVA STORITEV
Festival inovativnih tehnologij
Deset let družbe RRC v Sloveniji
Gen4PDF za brezpapirno poslovanje
z dokumenti PDF
Približevanje inovativnih
IKT-tehnologij mladim
Genisova nova oblačna storitev Gen4PDF omogoča avtomatizacijo zajema podatkov neposredno iz datotek PDF ter tako poenostavlja
brezpapirno poslovanje, saj so dokumenti PDF najpogostejša oblika
e-dokumentov v EU in drugje po svetu. Kot pravijo v Genisu, podjetja
s storitvijo Gen4PDF tudi pri uporabi datotek PDF, na primer pri računih, dosežejo enako stopnjo avtomatizacije kot pri dokumentih XML,
kar doslej ni bilo možno. Nova storitev namreč poleg zajema omogoča tudi prenos podatkov v druge računalniške programe za potrebe
procesiranja e-dokumentov. Celoten proces obdelave datotek PDF
poteka v elektronski obliki in je revizijsko sledljiv, zato je skladen z zakonodajnimi zahtevami glede e-računov.
Na fakulteti za elektrotehniko (FE) je potekala ena največjih domačih promocijskih prireditev na področju približevanja znanstvenih in raziskovalnih dosežkov inovativnih IKT-tehnologij
mladim. Gre za že tradicionalni Festival inovativnih tehnologij
(FIT), ki ga pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS)
v sodelovanju s FE ter fakultetami FRI iz Ljubljane in FERI iz Maribora. Osnovno- in srednješolci so se pomerili v več tekmovalnih
kategorijah – programiranju, digitalni fotografiji, predstavitvi sporočil in izdelavi spletnih strani. Letos je prvič potekal tudi natečaj
za praktični projekt s področja interneta stvari in interneta prihodnosti, dijaški izziv Intel Galileo.
Podjetje RRC je pred kratkim praznovalo deset let poslovanja
na slovenskem trgu. Ob tej priložnosti se je deset zaposlenih
preselilo v nove prostore v poslovni stavbi na Verovškovi ulici
v Ljubljani. Milanka Memon, regijska direktorica skupine RRC,
je ob slovesni priložnosti pohvalila delo in dosežke lokalne
ekipe ter poudarila pomembnost regijskega in lokalnega sodelovanja s partnerji in sistemskimi integratorji. Negovanje part­
nerskih odnosov je sklenila simbolična zasaditev aloje vere.
Družba RRC je eden ključnih partnerjev IKT-velikana Cisco
Systems, s katerim bodo na bližajoči se NT konferenci predstavili rešitev Cisco InterCloud za povezljivost različnih rešitev iz
računalniških oblakov.
Mobilnost prevzema primat
Lani je število mobilnih
uporabnikov preseglo število uporabnikov osebnih
računalnikov.
Večina uporabnikov mobilnike uporablja tudi za spremljanje medijev in druge storitve:
pridobivanje informacij, poslušanje glasbe, igranje igric,
družabno mreženje, branje
e-pošte in knjig ter plačevanje. Današnji uporabnik informacijskih rešitev in storitev je
tako najprej uporabnik mobilnega telefona in šele nato računalnika ali kake druge naprave. Tudi poslovni uporabniki, ki večinoma še delajo z namiznimi aplikacijami, v svoje
delovno okolje prinašajo enaka pričakovanja glede mobilne uporabniške izkušnje, kot
jo doživljajo zasebno.
Mobilnost odpira niz novih
poslovnih priložnosti, vendar
podjetja pogosto ne upoštevajo, da je uporabniška izkušnja v mobilnem svetu drugačna kot v »namiznem« svetu in preprosta preslikava namiznih rešitev na mobilne naprave ni dovolj. Tudi sama komunikacija ni več omejena samo na družbeno in poslovno
okolje, ampak vključuje čedalje več naprav in informacijskih sistemov.
Uporaba mobilnih
naprav
Delež
uporabnikov v %
Namen
Dostop do vsebin
in informacij
99,5
Dostop do
medmrežja
63,1
Pregledovanje
e-pošte
62,1
Poslušanje glasbe
49,2
Igranje igric
46,0
Prenašanje in
uporaba aplikacij
41,7
Nakupovanje
15,0
Branje knjig
15,0
Vir: Online Publishers Association/Frank N.
Magid Associates, 2014
Slovenske globalne
mobilne aplikacije
V podjetju Comtrade so ponudili
zanimivi mobilni inovaciji: družino mobilnih rešitev v oblaku
Voyego, ki naslavlja izzive turističnih ponudnikov, ter platformo Beezify, ki prinaša novo dimenzijo poslovnih komunikacij
med zaposlenimi in strankami
ter integracijo napredno obdelanih poslovnih podatkov.
Z družino modularnih rešitev
Voyego Comtrade naslavlja trende in izzive, s katerimi se srečujejo različna podjetja v turistični
""Prek mobilne aplikacije Voyego uporabniki turističnih
storitev na enem mestu dobijo vse potrebne informacije,
zahtevajo izvedbo storitev, rezervirajo in plačajo različne
aktivnosti v okviru namestitve in njene okolice … Storitev
omogoča nastavljanje interesnih področij, tako da uporabnik
dobi le tiste informacije, ki jih želi, hkrati pa podpira izvedbo
različnih bonitetnih oziroma modelov zvestobe.
""Platforma Beezify je namenjena predvsem ponudnikom
telekomunikacijskih storitev, saj jim omogoča ustvarjanje
dodatnih virov prihodkov in konkurenčne prednosti pri
ponudbi poslovnih storitev. Uporabnikom postreže z lažjim
dostopom do poslovnih podatkov in informacij, olajša
komunikacijo in sodelovanje ter tako dviga produktivnost
poslovnih okolij.
panogi. Glavna zamisel rešitve je
poglobitev odnosa med gostom
in turističnim ponudnikom. Z
uporabo Voyega turistični ponudniki dobijo neposreden dostop
do gosta in s tem podroben vpogled v njegove želje in navade ter
izhodišče za osebno prilagoditev
ponudbe in povečevanje zvestobe. Na drugi strani mobilna rešitev gostom ponuja priročno in
popolno avtonomno upravljanje turistične izkušnje kjerkoli
in kadarkoli, prek lastnega pametnega telefona ali tablice (več
na www.voyego.net).
ezify lahko zajame poslovno komunikacijo, ki poteka prek različnih kanalov, kot so glasovni
klici, kratka sporočila, e-pošta,
takojšnje sporočanje in VOIP, ter
jo nadgradi s sledljivostjo po vsebini oziroma kontekstu (več na
www.beezify.net).
Platforma Beezify je namenjena okrepitvi sodelovanja in komunikacije. Povezuje zaposlene,
stranke in poslovne podatke. Rešitev iz oblaka združuje tako glasovno kot podatkovno komunikacijo, podpira vrsto mobilnih
platform in omogoča delo skupinam zaposlenih iz različnih lokacij, kjerkoli in kadarkoli. Zaposleni v različnih oddelkih, zunanji
partnerji in/ali stranke se tako
lažje povežejo, izmenjajo dokumente, ideje, sodelujejo pri projektih ter so o vsem dogajanju in
vsebinah sočasno obveščeni. Be-
HP 3PAR in OneView sta zmagovit par
HP 3PAR StoreServ
sodobna »Tier 1« diskovna polja,
optimizirana za flash
Tehnologije Flash oziroma
SSD so najhitreje rastoči segment na področju shranjevanja podatkov. Po napovedih analitske hiše IDC
bo njihova povprečna letna
stopnja rasti (CAGR) do leta
2018 kar 17-odstotna. Kljub
temu je za pravšnje razmerje med zmogljivostjo in
ceno še vedno najzanimivejša kombinacija klasičnih in SSD-pogonov.
Zato je podjetje HP pred nedavnim predstavilo nov hibridni diskovni sistem 3PAR StoreServ 7440c, ki na trg prihaja nekaj mesecev za »all flash« zastavonošo 7450. Novinec tako po
zmogljivostih kot po ceni sodi v
sredino ponudbe HP. Ima enak
tip krmilnika kot model 7450,
razlika je le v tem, da podpira
tako klasične kot SSD-pogone.
Verjetno najpomembnejša no-
vost modela 7440c je funkcionalnost, ki omogoča združljivost protokolov »block« z datotečnimi in objektnimi protokoli; z drugimi besedami, nanj
lahko shranjujemo tudi klasične datoteke. Ta funkcionalnost
sicer pomeni večje obremenitve krmilnikov, zato imajo ti
več procesorskih jeder in več
predpomnilnika.
Hiter prenos metadata
podatkov
Tako kot vsi diskovni sistemi
3PAR se tudi novinec ponaša z
izredno hitrim prenosom metadata podatkov s pogonov na
krmilnik, kar omogoča brezhibno delovanje deduplikacijskih algoritmov, ki zmanjšujejo porabo fizičnega prostora,
tudi pri izjemno velikih količinah podatkov. Največja teoretična zmogljivost 3PAR StoreServ 7440c je 900 tisoč ope-
racij I/O na sekundo ob latenci
700 milisekund.
Učinkovito upravljanje ITinfrastrukture z OneView
Seveda so diskovni sistemi samo del celostne IT-infrastrukture, in če je ta razdrobljena na ločene, slabo integrirane vertikale, je njeno učinkovito upravljanje vse prej kot preprosto. Nezaželena posledica je oteženo
odzivanje na hitro spreminjajoče se zahteve poslovnih procesov, poleg tega prihaja do
številnih napak, ki podjetja veliko stanejo. Tem težavam se v
dobršni meri ognemo z vpeljavo učinkovitega upravljavskega orodja, kot je HP OneView, ki
združuje dosedanja ločena programska orodja in močno poenostavlja izvajanje IT-storitev na
fizični in virtualni infrastrukturi. Z njim gradnike IT-sistemov
implementiramo in upravljamo
lažje in hitreje, ne glede na to, ali
gre za okolja z nekaj ali stotinami strežnikov.
Orodje je bilo razvito z upoštevanjem dobrih praks, kjer
je v ospredju predvsem to, kako delujejo procesi. Vsebuje namreč programsko določene
procesne vzorce, ki omogočajo
enkratno definicijo postopkov
izvajanja nastavitev na mrežni,
strežniški in diskovni opremi,
ki se nato vsakič izvajajo enako, prilagojeno posameznemu procesu. Interoperabilna
je z rešitvami HP Cloud­System,
Vmware vCenter in Microsoft
System Center, kar omogoča
učinkovito vzpostavitev modela IaaS (Infrastructure-as-aService) v tipu oblaka, kot ga
želimo. Analitiki (IDC, Forresterb ...) se strinjajo, da ima HP
z diskovnimi sistemi 3PAR in
orodjem OneView ta hip v rokah zmagovit par.
Dokumenti, procesi in BPM na enem mestu
CREA ProcesnaPisarna je družina procesno naravnanih rešitev, ki omogoča
upravljanje s poslovnimi procesi in dokumenti na enem mestu.
Prinaša pregleden in urejen način dela, preprosto, hitro in učinkovito
poslovanje, omogoča bistveno višjo storilnost in pravočasno izvedbo nalog.
V podjetje uvaja načela BPM (ang. Business Process Management),
ki povezuje zaposlene, dokumente in informacijske sisteme iz različnih
poslovnih funkcij.
Omogoča ukinjanje nepotrebnih dokumentov in prinaša občutno
zmanjšanje birokracije.
www.ProcesnaPisarna.si
Evolucija v mobilno
Kmalu bo samoumevno, da ima
podjetje svoje storitve podprte
tudi z mobilnimi aplikacijami.
V podjetju Comtrade zato na razvoj mobilnih aplikacij gledajo
kot povsem naraven proces. Pri
tem se ne osredotočajo le na tehnološke inovacije, temveč predvsem na poslovne izzive svojih
strank in ponudbo optimalnih rešitev za konkreten izziv. Kot pravijo, so možnosti, ki jih odpirajo
mobilne aplikacije, neomejene –
treba jih je le izkoristiti.
20 oglasna priloga
OD 23. APRILA
DO 31. MAJA
Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in
mesto dogodka ter spletna stran za dodatne informacije.
""Microsoft BUILD 2015, dogodek na temo razvoja, zmogljivosti in izkoriščanja programske opreme Windows, Windows Server,
Windows Azure, Visual Studio in druge, San Francisco, 29. aprila–1. maja, Moscone Center (www.buildwindows.com)
""EMC World 2015, letna konferenca uporabnikov opreme EMC2
s fokusom na oblaku in velikih podatkih, EMC2, Las Vegas, 4.–7.
maja, The Venetian (www.emcworld.com)
­ raks
""IBM Edge 2015, konferenca na temo inovacij in najboljših p
razvoja, upravljanja ter optimiziranja opreme in rešitev s področja
oblaka, velikih podatkov in varnosti, IBM, Las Vegas, 11.–15. maja,
The Venetian (www-03.ibm.com/systems/edge)
""CGS konferenca 2015, mednarodna konferenca o najnovejših
informacijskih tehnologijah za nizko gradnjo, geodezijo, okolje in
GIS, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 13. maja (www.cgs-konferenca.si)
""ConhIT 2015, mednarodni kongres in razstava s področja industrije IT v zdravstvu, Bundesverband Gesundheits-IT (bvitg) in
Messe Berlin, Berlin, 14.–16. maja, Messe Berlin (www.conhit.de)
""ZAUH 2015, predstavitev storitev in produktov za zajem, arhiviranje, upravljanje in hrambo podatkov različnih podjetij, Palsit,
Ljubljana, 14. maja, Gospodarsko razstavišče (www.palsit.com)
""Cloud Services 2015, dogodek na temo storitev v oblaku, Palsit,
Ljubljana, 14. maja, Gospodarsko razstavišče (www.palsit.com)
""SAP Financials 2015/GRC 2015/HR 2015/BI 2015, vzporedne konference na teme financ/upravljanja, tveganja in skladnosti
s predpisi/kadrovskih rešitev/poslovnega obveščanja, SAP, Nica,
16.–18. maja, Nice Acropolis Convention Center (www.sap.com)
""NT konferenca 2015, vodilni strokovni in izobraževalni IT-dogodek strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov Microsoftove
opreme, Microsoft Slovenija, Portorož, 16.–20. maja, Grand hotel
Bernardin (www.ntk.si)
""IBM Vision 2015, konferenca na temo rešitev IBM za poslovno
analitiko, upravljanje delovnega učinka in tveganja ter izboljšanje
financ, prodaje in vodenja kadrov, IBM, Orlando, 17.–20. maja, Hilton Bonnet Creek (www.ibm.com/si/sl)
""Master Data Management Summit Europe 2015/Data Governance Conference Europe 2015, konferenci o upravljanju glavnih
podatkov (MDM) oziroma upravljanju podatkov (DG), IRM UK, London, 18.–21. maja, Radisson Blu Portman Hotel (www.irmuk.co.uk)
""Izdelava avtomatiziranega sistema za preizkušanje v treh
urah, seminar, posvečen avtomatiziranim sistemom za preizkušanje, National Instruments Slovenija, Ljubljana, 19. maja, Four Points by Sheraton Ljubljana Mons (slovenia.ni.com)
""Poslovni zajtrk o brezpapirnem poslovanju, brezplačni dogodek, Mikrografija in Časnik Finance, Ljubljana, 21. maja,
Grand hotel Union (www.brezpapirno-poslovanje.si)
""SIRikt 2015, mednarodna konferenca spletnega izobraževanja
in raziskovanja z IKT, Zavod RS za šolstvo, Miška, Kopo in drugi, Hotel Kompas, Kranjska Gora, 27.–29. maja (www.sirikt.si)
""CIO leta 2015, slovesna razglasitev, Programski svet in Housing
co., Brdo pri Kranju, 29. maja, Kongresni center Brdo (www.cio.si)
Iskanje talentov
prek tehnologije
Današnjo podobo sveta
spreminjamo predvsem
ljudje in tehnologija. Hiter
vzpon visokotehnoloških
podjetij po lestvici Fortune 500 v zadnjem desetletju je presenetil tudi strokovnjake. Apple, Facebook, Google in Lenovo so le
nekatera izmed njih. Živimo namreč v svetu, ko uresničena dobra ideja iz posameznika ali ekipe naredi milijonarje. A bitka za
talente se je komaj dobro
začela, pri tem pa spet, nepresenetljivo, prednjači
tehnologija.
Tudi za sodobno tehnologijo
namreč stoji predvsem talent.
Raziskava analitske hiše MGI
predvideva, da bodo najbogatejše države sveta do leta 2020
imele izjemen primanjkljaj visokokvalificirane delovne sile.
Manko bo »težak« kar 18 milijonov nadpovprečno sposobnih posameznikov. Kako jih
bodo lovili kadrovski oddelki
podjetij in kakšen bo videti kadrovnik prihodnosti, pa sta le
dve izmed vprašanj, ki si jih še
vedno postavlja premalo podjetij. Del tistih, ki gledajo v prihodnost, se zaveda spremenjene dinamike v svetu delovne sile in tehnoloških inovacij. Zato
bi kazalo tudi v podjetjih prevetriti prakse na področju kadrovanja.
Diplome so stvar
preteklosti
Nekatera podjetja, predvsem
ameriška, so že začela drugače
gledati na prihodnje zaposlene.
Čeprav sta prav onkraj luže največ štela (in za večino še vedno)
formalna izobrazba in ugled izobraževalne ustanove, se prav
tam »pravila zaposlovanja« očitno začenjajo spreminjati. V
""Sodobni kadrovniki imajo novo nalogo – poiskati ljudi, ki
bodo s svojim talentom prinesli največ vrednosti podjetju.
ZDA in drugje po svetu diplome, magisteriji in doktorati z
uglednih fakultet ne bodo več
jamčili dobre zaposlitve.
Sodobni kadrovniki imajo
novo nalogo – poiskati ljudi, ki
bodo s svojim talentom prinesli največ vrednosti podjetju. Po
tej plati je vsekakor v ospredju
spletni velikan Google, ki v svojih vrstah zaposluje ogromno
briljantnih ljudi, hkrati pa kar
14 odstotkov njegovih zaposlenih ni obiskovalo (kaj šele končalo) študija na fakulteti! Vodja kadrovske službe v Googlu
Laszlo Bock je v intervjuju za
časnik The New York Times poudaril več glavnih meril zaposlovanja. Na prvo mesto je uvrstil kognitivne sposobnosti posameznika in zmožnost vodenja projektov ali ekipe, tem pa
sta sledila ponižnost (!) in strokovno znanje kandidata oziroma kandidatke.
Poslavljajo se tudi
življenjepisi
Googlova merila zaposlovanja se torej močno razlikujejo od tradicionalnih metod, ki
stavijo na ustrezno izobrazbo
(dokazljivo s potrdili o šolanju,
diplomami, tečaji ...) in pogovore s kandidati. Kadrovanje
bo v prihodnjih letih bržkone odpravilo še en danes pomemben dokument – življenjepis. Življenjepis prihodnosti
bo kar sam internet. Kadrovniki bodo namreč preverjali, kje
in v kakšnem kontekstu se ime
kandidata pojavlja v spletnih
iskalnikih in kakšen je njegov
prispevek poslovnemu svetu.
Aktivnost iskalcev zaposlitve
na družabnih omrežjih, kot so
Facebook, Twitter in Linked­
In, bo seveda tudi pod drobnogledom. Odločevalce bodo
pri zaposlovanju zelo zanimale profesionalne sposobnosti
mreženja.
Preobrazba sistema
ocenjevanja
Kadrovniki večino svojega časa
posvetijo upravljanju kadrov,
njihovemu ocenjevanju in načrtovanju izobraževanj za pridobivanje kompetenc. Pri ocenjevanju opravijo veliko pogovorov s klasičnimi vprašalniki,
s katerimi želijo pridobiti odziv
zaposlenih glede njihovega razvoja, zadovoljstva ... Takšen
sistem pa ubija kreativnost, saj
številni zaposleni nato spremenijo svoje vedenje in začnejo zasledovati le še skupaj s kadrovnikom (ozko) postavljene
IKT-informator 21
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
Rešitev Kadris 4 uporablja več kot
1.200 slovenskih podjetij
Thinkstock
KOLEDAR IKT-DOGODKOV
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
cilje, podobno kot prodajniki
prodajne načrte. Strokovnjaki podjetjem svetujejo uvedbo
bolj odprte kulture, več »mehkih« izobraževanj in preproste odkrite pogovore z zaposlenimi, ki naj nato ne vodijo v
grobe sankcije zaradi njihove
iskrenosti.
Upravljanje človeških virov
je navadno preprostejše od
upravljanja IT-virov, saj se
ti pogosto hitreje množijo
in so vse kompleksnejši. Z
dobrim kadrovskim informacijskim sistemom pa je
vse še precej lažje, hitreje in
pod črto tudi ceneje.
Prevlada spletnega
izobraževanja
Napredna podjetja vseh velikosti porabljajo precejšnja
sredstva za izobraževanje zaposlenih, saj vedo, da sta od
njihovih znanj odvisna razvoj
in prihodnost podjetja. Izobraževanje se v prihodnjih letih ne
bo umaknilo iz načrtov kadrovnikov, se pa bo spremenila njegova izvedba. Množični spletni
tečaji so v zadnjih letih več kot
dokazali svojo dodano vrednost, saj so za podjetja in posameznike cenovno ugodnejši in še vedno zelo učinkovita
možnost osvajanja novih znanj.
Z izzivom ukvarjanja s kadrovskimi podatki se podjetja
navadno začno ubadati, ko število zaposlenih preseže dvomestno številko, pomoč tehnologije pa je skoraj nuja, ko ta preseže trimestno številko. V izjemno dinamičnih organizacijah
je ta meja lahko še precej nižja.
In kakšna je povprečna slika večje slovenske organizacije z nekaj sto zaposlenimi? Pogosto imajo takšna podjetje sicer urejeno evidentiranje navzočnosti na delovnem mestu,
a ne zbirajo kaj več od podatka o opravljenem številu ur na
mesec. Zelo uporabno bi bilo,
če bi vodje oddelkov in ne nazadnje tudi računovodstvo ob
koncu meseca prejeli podatke o urah, zbranih po različnih izmenah, različne dodatke, nadomestila za prehrano
in prevoz, ter podatke o tem,
na katera stroškovna mesta se
opravljene ure navezujejo. In
to dober kadrovski informacijski sistem zna, pa še marsikaj več.
Ko denar ni več glavni
motivator
Kadrovniki lahko večino zaposlenih vedno motivirajo z
denarjem oziroma obljubami o boljšem zaslužku, poviških (v naslovu in denarju),
različnimi nagradami in privilegiji. Ta strategija pa ne deluje več pri vodstvenih kadrih,
ki imajo vsega v izobilju. Celo zelo uspešni direktorji se
vse pogosteje odločajo za zamenjavo okolja. Zakaj? Oziroma kako jih ustaviti? Kadrov­
ska služba mora za ključne zaposlene najti drugačno motivacijo, s katero jih bo zadržala. Ena takšnih je opravljanje
pomenljivega dela, ki ima višji namen, možnost postati najboljši na nekem področju ali
pa zgolj (za)obljuba o večji samostojnosti pri delu.
Več dni za obračun plač –
potrata časa
»Številna podjetja premorejo lahko zelo celovito evidenco kadrov, a le v papirnati obliki. Za vsako poročilo oziroma
izpis za vodstvo pa mora kadrovska služba brskati po fasciklih in ročno pripravljati podatke. Takšno nalogo kadrovnik v sistemu Kadris 4 opravi z
nekaj kliki. Podobni prihran-
»Za obračun plač nekatera
večja podjetja porabijo
cel teden časa, saj morajo
najprej iz različnih virov
zbrati podatke, preračunati
na primer potne naloge, vsa
nadomestila in dodatke ter
potem vse to ročno vnesti
v sistem za obračun plač,
drugje pa s pomočjo sodobne
tehnologije to postori
ena sama oseba v enem
delovniku,« pravi Tilen
Treven, direktor področja
Trženje v podjetju Četrta pot.
ki časa in denarja so v računovodstvu. Za obračun plač nekatera večja podjetja porabijo cel
teden časa, saj morajo najprej
iz različnih virov zbrati podatke, preračunati na primer potne naloge, vsa nadomestila in
dodatke ter potem vse to ročno
vnesti v sistem za obračun plač,
drugje pa s sodobno tehnologijo to postori ena sama oseba
v enem delovniku,« primerjavo starega in novega pristopa
k upravljanju človeških virov
povzame Tilen Treven, direktor področja Trženje v podjetju Četrta pot.
Papir pač ne zna sam
skočiti iz mape
Mnoga podjetja so šele v zadnjih letih spoznala pomen načrtnega izobraževanja zaposlenih. Večina jih je to nalogo spet
prepustila kadrovnikom in njihovim prepolnim fasciklom.
Področje izobraževanja zaposlenih je še ena izmed kategorij,
kjer računalniško podprta rešitev pomeni ogromno prednost,
saj kadrovniku zagotavlja večjo
preglednost in sledenje začrtani poti izobraževanj – list papirja pač ne zna skočiti iz mape in
opozoriti zaposlenega ter kadrovnika na posamezno izobraževanje ali intervju.
Sistem Kadris 4 denimo zna
pomagati voditi celotni izo­
braževalni proces, od kataloga izobraževanj, prijav in ocen
posameznega izobraževanja.
Podjetjem lahko pomaga tudi
pri vodenju vseh predpisanih
evidenc s področja varnosti in
zdravja pri delu, kar s pridom
izkoriščajo napredna proizvodna podjetja.
Centralizacija informacij
in urejena distribucija
Za učinkovitost poslovanja
podjetij je zelo pomembna tudi
komunikacija. Srednja in velika
podjetja pogosto trpijo za težavo, kot je slab pretok informacij med oddelki. Posledično zaposleni porabijo veliko časa za
pridobivanje ustreznih podatkov in informacij, številne nalo-
ge se lahko podvajajo in podobno. Hramba podatkov v različnih sistemih z neurejeno distribucijo podatkov ali celo na
papirju ima vrsto pomanjkljivosti. V tem primeru je v podjetju zelo težko poskrbeti za na
primer obveščanje vseh deležnikov, ko nekdo od zaposlenih
na podlagi uspešno opravljenega izobraževanja napreduje in
je usposobljen za večje število
del. Ko pa ima podjetje na voljo kompetence in znanja vseh
zaposlenih, sodelavci hitreje
najdejo ustreznega sogovornika s pravimi odgovori na svoja
vprašanja.
Integracija z drugimi
sistemi je odločilnega
pomena
Ena glavnih prednosti sistema Kadris 4, ki pokriva celotno kadrovsko informatiko, je
izjemna možnost integracije
z različnimi sistemi in rešit-
vami. Podjetje mu lahko poleg vodenja podatkov o zaposlenih, upravljanja delovnega
časa ter obračuna plač zaupa
še vrsto drugih naprednih nalog. Da gre za resnično odprt
ekosistem, dokazujejo številne integracije z najrazličnejšimi proizvodnimi, logističnimi ter drugimi sistemi. Modularna zasnova rešitve pa
omogoča, da jo podjetje dograjuje in uvaja glede na svoje
dejanske potrebe. Kadris 4 je
namenjen tako manjšim kot
velikim organizacijam, primeren za rabo v javnemu sektorju in v gospodarstvu, preprost
za upravljanje ter nezahteven
za vzdrževanje. Rešitve Kadris 4 uporablja več kot 1.200
slovenskih organizacij iz gospodarstva in javnega sektorja, njegovo polno funkcionalnost (kadrovske, registracijske in plačne rešitve) pa okoli
50 organizacij.
Celovita rešitev je cenejša od treh sistemov
delovnega časa dobili tudi rešitev za napredno obračunavanje
potnih nalogov ter plač. Ne nazadnje je bila takšna rešitev tudi cenejša od treh ločenih sistemov,« se uvedbe sistema Kadris
spominja Martina Filej, HR-menedžer za Slovenijo in Hrvaško
v podjetju DHL Logistika.
Sistem Kadris so v podjetju DHL Logistika uvedli leta 2013. Podjetje je hitro povečevalo obseg prometa in
se kadrovsko krepilo, zato upravljanje človeških
in drugih virov ni bilo več
upravljivo ročno. Družba se
je odločila za uvedbo napredne rešitve, ki bo kar najbolj
povezala različne aktivnosti v okviru upravljanja kadrov v podjetju.
»V ožji izbor so prišle rešitve štirih ponudnikov, za Kadris 4 pa
smo se odločili predvsem zaradi njegove celovitosti, saj smo
z njim poleg preglednih kadrovskih evidenc in registracije
""»Za Kadris 4 smo se
odločili predvsem zaradi
njegove celovitosti,« pravi
mag. Martina Filej, HRmenedžer za Slovenijo in
Hrvaško v podjetju DHL
Logistika.
Kadris 4 skrbi za celotno
kadrovsko operativo
Danes Kadris 4 skrbi za celotno kadrovsko operativo v njihovem logističnem podjetju (DHL
Global Forwarding) v Sloveniji in na Hrvaškem z več kot sto
zaposlenimi, poleg delovnega
časa pa upravlja tudi pogodbe o
zaposlitvah in odločbe o letnih
dopustih. Kadrovsko službo v
podjetju DHL Logistika močno razbremeni tudi integrirana rešitev za pripravo različnih poročil in statistik, saj morajo o svojem poslovanju redno
poročati matičnemu podjetju v
tujini in tudi vodstvu družbe.
»Integracija sistema Kadris
4 z drugimi rešitvami v podjetju je potekala nad vsemi pričakovanji in brez večjih zapletov. Verjamem, da smo zahtevna stranka, saj natančno vemo,
kaj želimo. Pri podjetju Četrta pot nas je navdušila odzivnost, saj znajo njihovi strokovnjaki dogovorjene stvari hitro
uresničiti,« je ponudnika rešitve pohvalila Filejeva.
NIL, sistemski integrator, ki
povezuje Microsoft in Cisco
Kompleksnost in obseg
panoge IKT sta velik izziv za vsa podjetja. Tudi IKT-velikani so spoznali, da so lahko še boljši
in bolj prepričljivi, če sodelujejo in se povezujejo. Na prihajajoči Microsoftovi NT konferenci se
bo predstavila slovenska
poslovno-tehnološka naveza družb Cisco in Microsoft, pri kateri je v vlogi skupnega imenovalca
sistemski integrator NIL.
Tehnološko sodelovanje
korporacij Cisco Systems in
Microsoft se je okrepilo predvsem v zadnjih dveh letih.
Omenjena velikana sta za povezovanje izbrala dve poti.
Sodelovanje pri strojni
in programski opremi
Prva oblika sodelovanja temelji na strojni in programski opremi, namenjeni strežniškim
sobam in podatkovnim centrom. Cisco je v skupno rešitev prispeval vsestranske strežnike Cisco UCS (Unified Computing System), na katerih teče optimiziran operacijski sistem Windows Server 2012 R2.
Omenjena kombinacija je certificirana za delo z najrazličnejšo poslovno programsko
opremo, hkrati pa tudi visoko učinkovita, saj so strežniki
brez strojne identitete, v celoti
virtualizirani in se posledično
hitreje in natančneje prilagodijo posameznemu informacijskemu okolju.
Upravljanje podatkovnih
centrov in omrežja
Druga raven sodelovanja je
povezana z upravljanjem podatkovnih centrov in omrežja, kjer sta se partnerja odločila narediti konec statičnim
infrastrukturnim oblikam.
Rešitev Cisco ACI (Application Centric Infrastructure),
ki odlično sodeluje s sistemi
Windows Server 2012 R2, sistemskim skrbnikom omogoča, da hitreje opravijo vse z
navideznimi strežniki povezane naloge – od omrežnih
zahtev, varnostnih pravil in
drugih elementov, potrebnih za ustvarjanje nove rešitve ali storitve. Rezultat so programsko določena omrežja in
podatkovni centri, ki dvigajo
prilagodljivost poslovanja na
novo raven.
NIL, odličen poznavalec
obeh okolij
Rešitve obeh partnerjev v Sloveniji implementira družba
NIL, ki že desetletja velja za
enega večjih slovenskih sistemskih integratorjev in specialistov za okolja Microsoft
in tehnologij Cisco. Strokovnjaki družbe NIL premorejo
ogromno znanja in izkušenj z
najbolj kompleksnimi implementacijami IT-infrastruktur
doma in v svetu.
Več o tem, kako NIL vidi
prednosti sodelovanja med velikanoma, bomo pisali v posebni prilogi NT konferenca, ki bo
izšla 18. maja.
Četrta pot, d. o. o., Kranj, Planina 3, 4000 Kranj / T: 04 280 66 00 / F: 04 280 66 18 / E: info@cetrtapot.si
20 OGLASNA PRILOGA
OD 23. APRILA
DO 31. MAJA
Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in
mesto dogodka ter spletna stran za dodatne informacije.
""Microsoft BUILD 2015, dogodek na temo razvoja, zmogljivosti in izkoriščanja programske opreme Windows, Windows Server,
Windows Azure, Visual Studio in druge, San Francisco, 29. aprila–1. maja, Moscone Center (www.buildwindows.com)
""EMC World 2015, letna konferenca uporabnikov opreme EMC2
s fokusom na oblaku in velikih podatkih, EMC2, Las Vegas, 4.–7.
maja, The Venetian (www.emcworld.com)
""IBM Edge 2015, konferenca na temo inovacij in najboljših praks razvoja, upravljanja ter optimiziranja opreme in rešitev s področja oblaka, velikih podatkov ter varnosti, IBM, Las Vegas, 11.–15.
maja, The Venetian (www-03.ibm.com/systems/edge)
""CGS konferenca 2015, mednarodna konferenca o najnovejših
informacijskih tehnologijah za nizkogradnjo, geodezijo, okolje in
GIS, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 13. maja (www.cgs-konferenca.si)
""ConhIT 2015, mednarodni kongres in razstava s področja industrije IT v zdravstvu, Bundesverband Gesundheits-IT (bvitg) in
Messe Berlin, Berlin, 14.–16. maja, Messe Berlin (www.conhit.de)
""ZAUH 2015, predstavitev storitev in produktov za zajem, arhiviranje, upravljanje in hrambo podatkov različnih podjetij, Palsit,
Ljubljana, 14. maja, Gospodarsko razstavišče (www.palsit.com)
""Cloud Services 2015, dogodek na temo storitev v oblaku, Palsit,
Ljubljana, 14. maja, Gospodarsko razstavišče (www.palsit.com)
""SAP Financials 2015/GRC 2015/HR 2015/BI 2015, vzporedne konference na teme financ/upravljanja, tveganja in skladnosti
s predpisi/kadrovskih rešitev/poslovnega obveščanja, SAP, Nica,
16.–18. maja, Nice Acropolis Convention Center (www.sap.com)
""NT-konferenca 2015, vodilni strokovni in izobraževalni IT-dogodek strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov Microsoftove
opreme, Microsoft Slovenija, Portorož, 16.–20. maja, Grand Hotel
Bernardin (www.ntk.si)
""IBM Vision 2015, konferenca na temo IBM-ovih rešitev za poslovno analitiko, upravljanje delovnega učinka in tveganja ter izboljšanje financ, prodaje in vodenja kadrov, IBM, Orlando, 17.–20.
maj, Hilton Bonnet Creek (www.ibm.com/si/sl)
""Master Data Management Summit Europe 2015/Data Governance Conference Europe 2015, konferenci o upravljanju glavnih
podatkov (MDM) oziroma upravljanju podatkov (DG), IRM UK, London, 18.–21. maja, Radisson Blu Portman Hotel (www.irmuk.co.uk)
""Izdelava avtomatiziranega sistema za preizkušanje v treh
urah, seminar, posvečen avtomatiziranim sistemom za preizkušanje, National Instruments Slovenija, Ljubljana, 19. maja, Four Points by Sheraton Ljubljana Mons (slovenia.ni.com)
""Poslovni zajtrk o brezpapirnem poslovanju, brezplačni dogodek, Mikrografija in Časnik Finance, Ljubljana, 21. maja,
Grand hotel Union (www.brezpapirno-poslovanje.si)
""SIRikt 2015, mednarodna konferenca spletnega izobraževanja
in raziskovanja z IKT, Zavod RS za šolstvo, Miška, Kopo in drugi, Hotel Kompas, Kranjska Gora, 27.–29. maja (www.sirikt.si)
""CIO leta 2015, slovesna razglasitev, Programski svet in Housing
co., Brdo pri Kranju, 29. maja, Kongresni center Brdo (www.cio.si)
Iskanje talentov
prek tehnologije
Današnjo podobo sveta
spreminjamo predvsem
ljudje in tehnologija. Hiter
vzpon visokotehnoloških
podjetij po lestvici Fortune 500 v zadnjem desetletju je presenetil tudi strokovnjake. Apple, Facebook, Google in Lenovo so le
nekatera izmed njih. Živimo namreč v svetu, ko uresničena dobra ideja iz posameznika ali ekipe naredi milijonarje. A bitka za
talente se je komaj dobro
začela, pri tem pa spet, nepresenetljivo, prednjači
tehnologija.
Tudi za sodobno tehnologijo
namreč stoji predvsem talent.
Raziskava analitske hiše MGI
predvideva, da bodo najbogatejše države sveta do leta 2020
imele izjemen primanjkljaj visokokvalificirane delovne sile.
Manko bo »težak« kar 18 milijonov nadpovprečno sposobnih posameznikov. Kako jih
bodo lovili kadrovski oddelki
podjetij in kakšen bo videti kadrovnik prihodnosti, pa sta le
dve izmed vprašanj, ki si jih še
vedno postavlja premalo podjetij. Del tistih, ki gledajo v prihodnost, se zaveda spremenjene dinamike v svetu delovne sile in tehnoloških inovacij. Zato
bi kazalo tudi v podjetjih prevetriti prakse na področju kadrovanja.
Diplome so stvar
preteklosti
Nekatera podjetja, predvsem
ameriška, so že začela drugače
gledati na prihodnje zaposlene.
Čeprav sta prav onkraj luže največ štela (in za večino še vedno)
formalna izobrazba in ugled izobraževalne ustanove, se prav
tam »pravila zaposlovanja« očitno začenjajo spreminjati. V
""Sodobni kadroviki imajo novo nalogo – poiskati ljudi, ki
bodo s svojim talentom prinesli največ vrednosti podjetju.
ZDA in drugje po svetu diplome, magisteriji in doktorati z
uglednih fakultet ne bodo več
jamčili dobre zaposlitve.
Sodobni kadrovniki imajo
novo nalogo – poiskati ljudi, ki
bodo s svojim talentom prinesli največ vrednosti podjetju. Po
tej plati je vsekakor v ospredju
spletni velikan Google, ki v svojih vrstah zaposluje ogromno
briljantnih ljudi, hkrati pa kar
14 odstotkov njegovih zaposlenih ni obiskovalo (kaj šele končalo) študija na fakulteti! Vodja kadrovske službe v Googlu
Laszlo Bock je v intervjuju za
časnik The New York Times poudaril več glavnih meril zaposlovanja. Na prvo mesto je uvrstil kognitivne sposobnosti posameznika in zmožnost vodenja projektov ali ekipe, tem pa
sta sledila ponižnost (!) in strokovno znanje kandidata oziroma kandidatke.
Poslavljajo se tudi
življenjepisi
Googlova merila zaposlovanja se torej močno razlikujejo od tradicionalnih metod, ki
stavijo na ustrezno izobrazbo
(dokazljivo s potrdili o šolanju,
diplomami, tečaji...) in pogovore s kandidati. Kadrovanje
bo v prihodnjih letih bržkone odpravilo še en danes pomemben dokument – življenjepis. Življenjepis prihodnosti
bo kar sam internet. Kadrovniki bodo namreč preverjali, kje
in v kakšnem kontekstu se ime
kandidata pojavlja v spletnih
iskalnikih in kakšen je njegov
prispevek poslovnemu svetu.
Aktivnost iskalcev zaposlitve
na družabnih omrežjih, kot
so Facebook, Twitter in LinkedIn, bo seveda tudi pod drobnogledom. Odločevalce bodo
pri zaposlovanju zelo zanimale profesionalne sposobnosti
mreženja.
Preobrazba sistema
ocenjevanja
Kadrovniki večino svojega časa
posvetijo upravljanju kadrov,
njihovemu ocenjevanju in načrtovanju izobraževanj za pridobivanje kompetenc. Pri ocenjevanju opravijo veliko pogovorov s klasičnimi vprašalniki,
s katerimi želijo pridobiti odziv zaposlenih glede njihovega razvoja, zadovoljstva... Takšen sistem pa ubija kreativnost,
saj številni zaposleni nato spremenijo svoje vedenje in začnejo zasledovati le še skupaj s kadrovnikom (ozko) postavljene
IKT-INFORMATOR 21
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
Rešitev Kadris 4 uporablja več kot
1.200 slovenskih podjetij
THINKSTOCK
KOLEDAR IKT-DOGODKOV
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
cilje, podobno kot prodajniki
prodajne načrte. Strokovnjaki podjetjem svetujejo uvedbo
bolj odprte kulture, več »mehkih« izobraževanj in preproste odkrite pogovore z zaposlenimi, ki naj nato ne vodijo v
grobe sankcije zaradi njihove
iskrenosti.
Upravljanje človeških virov
je navadno preprostejše od
upravljanja IT-virov, saj se
ti pogosto hitreje množijo
in so vse kompleksnejši. Z
dobrim kadrovskim informacijskim sistemom pa je
vse še precej lažje, hitreje in
pod črto tudi ceneje.
Prevlada spletnega
izobraževanja
Napredna podjetja vseh velikosti porabljajo precejšnja
sredstva za izobraževanje zaposlenih, saj vedo, da sta od
njihovih znanj odvisna razvoj
in prihodnost podjetja. Izobraževanje se v prihodnjih letih ne
bo umaknilo iz načrtov kadrovnikov, se pa bo spremenila njegova izvedba. Množični spletni
tečaji so v zadnjih letih več kot
dokazali svojo dodano vrednost, saj so za podjetja in posameznike cenovno ugodnejši in še vedno zelo učinkovita
možnost osvajanja novih znanj.
Z izzivom ukvarjanja s kadrovskimi podatki se podjetja
navadno začno ubadati, ko število zaposlenih preseže dvomestno številko, pomoč tehnologije pa je skoraj nuja, ko ta preseže trimestno številko. V izjemno dinamičnih organizacijah
je ta meja lahko še precej nižja.
In kakšna je povprečna slika večje slovenske organizacije z nekaj sto zaposlenimi? Pogosto imajo takšna podjetje sicer urejeno evidentiranje navzočnosti na delovnem mestu,
a ne zbirajo kaj več od podatka o opravljenem številu ur na
mesec. Zelo uporabno bi bilo,
če bi vodje oddelkov in ne nazadnje tudi računovodstvo ob
koncu meseca prejeli podatke o urah, zbranih po različnih izmenah, različne dodatke, nadomestila za prehrano
in prevoz, ter podatke o tem,
na katera stroškovna mesta se
opravljene ure navezujejo. In
to dober kadrovski informacijski sistem zna, pa še marsikaj več.
Ko denar ni več glavni
motivator
Kadrovniki lahko večino zaposlenih vedno motivirajo z
denarjem oziroma obljubami o boljšem zaslužku, poviških (v naslovu in denarju),
različnimi nagradami in privilegiji. Ta strategija pa ne deluje več pri vodstvenih kadrih,
ki imajo vsega v izobilju. Celo zelo uspešni direktorji se
vse pogosteje odločajo za zamenjavo okolja. Zakaj? Oziroma kako jih ustaviti? Kadrovska služba mora za ključne
zaposlene najti drugačno motivacijo, s katero jih bo zadržala. Ena takšnih je opravljanje
pomenljivega dela, ki ima višji namen, možnost postati najboljši na nekem področju ali
pa zgolj (za)obljuba o večji samostojnosti pri delu.
Več dni za obračun plač –
potrata časa
»Številna podjetja premorejo lahko zelo celovito evidenco kadrov, a le v papirnati obliki. Za vsako poročilo oziroma
izpis za vodstvo pa mora kadrovska služba brskati po fasciklih in ročno pripravljati podatke. Takšno nalogo kadrovnik v sistemu Kadris 4 opravi z
nekaj kliki. Podobni prihran-
»Za obračun plač nekatera
večja podjetja porabijo
cel teden časa, saj morajo
najprej iz različnih virov
zbrati podatke, preračunati
na primer potne naloge, vsa
nadomestila in dodatke ter
potem vse to ročno vnesti
v sistem za obračun plač,
drugje pa s pomočjo sodobne
tehnologije to postori
ena sama oseba v enem
delovniku,« pravi Tilen
Treven, direktor področja
Trženje v podjetju Četrta pot.
ki časa in denarja so v računovodstvu. Za obračun plač nekatera večja podjetja porabijo cel
teden časa, saj morajo najprej
iz različnih virov zbrati podatke, preračunati na primer potne naloge, vsa nadomestila in
dodatke ter potem vse to ročno
vnesti v sistem za obračun plač,
drugje pa s sodobno tehnologijo to postori ena sama oseba
v enem delovniku,« primerjavo starega in novega pristopa
k upravljanju človeških virov
povzame Tilen Treven, direktor področja Trženje v podjetju Četrta pot.
Papir pač ne zna sam
skočiti iz mape
Mnoga podjetja so šele v zadnjih letih spoznala pomen načrtnega izobraževanja zaposlenih. Večina jih je to nalogo spet
prepustila kadrovnikom in njihovim prepolnim fasciklom.
Področje izobraževanja zaposlenih je še ena izmed kategorij,
kjer računalniško podprta rešitev pomeni ogromno prednost,
saj kadrovniku zagotavlja večjo
preglednost in sledenje začrtani poti izobraževanj – list papirja pač ne zna skočiti iz mape in
opozoriti zaposlenega ter kadrovnika na posamezno izobraževanje ali intervju.
Sistem Kadris 4 denimo zna
pomagati voditi celotni izo­
braževalni proces, od kataloga izobraževanj, prijav in ocen
posameznega izobraževanja.
Podjetjem lahko pomaga tudi
pri vodenju vseh predpisanih
evidenc s področja varnosti in
zdravja pri delu, kar s pridom
izkoriščajo napredna proizvodna podjetja.
Centralizacija informacij
in urejena distribucija
Za učinkovitost poslovanja
podjetij je zelo pomembna tudi
komunikacija. Srednja in velika
podjetja pogosto trpijo za težavo, kot je slab pretok informacij med oddelki. Posledično zaposleni porabijo veliko časa za
pridobivanje ustreznih podatkov in informacij, številne nalo-
ge se lahko podvajajo in podobno. Hramba podatkov v različnih sistemih z neurejeno distribucijo podatkov ali celo na
papirju ima vrsto pomanjkljivosti. V tem primeru je v podjetju zelo težko poskrbeti za na
primer obveščanje vseh deležnikov, ko nekdo od zaposlenih
na podlagi uspešno opravljenega izobraževanja napreduje in
je usposobljen za večje število
del. Ko pa ima podjetje na voljo kompetence in znanja vseh
zaposlenih, sodelavci hitreje
najdejo ustreznega sogovornika s pravimi odgovori na svoja
vprašanja.
Integracija z drugimi
sistemi je odločilnega
pomena
Ena glavnih prednosti sistema Kadris 4, ki pokriva celotno kadrovsko informatiko, je
izjemna možnost integracije
z različnimi sistemi in rešit-
vami. Podjetje mu lahko poleg vodenja podatkov o zaposlenih, upravljanja delovnega
časa ter obračuna plač zaupa
še vrsto drugih naprednih nalog. Da gre za resnično odprt
ekosistem, dokazujejo številne integracije z najrazličnejšimi proizvodnimi, logističnimi ter drugimi sistemi. Modularna zasnova rešitve pa
omogoča, da jo podjetje dograjuje in uvaja glede na svoje
dejanske potrebe. Kadris 4 je
namenjen tako manjšim kot
velikim organizacijam, primeren za rabo v javnemu sektorju in v gospodarstvu, preprost
za upravljanje ter nezahteven
za vzdrževanje. Rešitve Kadris 4 uporablja več kot 1.200
slovenskih organizacij iz gospodarstva in javnega sektorja, njegovo polno funkcionalnost (kadrovske, registracijske in plačne rešitve) pa okoli
50 organizacij.
Celovita rešitev je cenejša od treh sistemov
delovnega časa dobili tudi rešitev za napredno obračunavanje
potnih nalogov ter plač. Ne nazadnje je bila takšna rešitev tudi cenejša od treh ločenih sistemov,« se uvedbe sistema Kadris
spominja Martina Filej, HR-menedžer za Slovenijo in Hrvaško
v podjetju DHL Logistika.
Sistem Kadris so v podjetju DHL Logistika uvedli leta 2013. Podjetje je hitro povečevalo obseg prometa in
se kadrovsko krepilo, zato upravljanje človeških
in drugih virov ni bilo več
upravljivo ročno. Družba se
je odločila za uvedbo napredne rešitve, ki bo kar najbolj
povezala različne aktivnosti v okviru upravljanja kadrov v podjetju.
»V ožji izbor so prišle rešitve štirih ponudnikov, za Kadris 4 pa
smo se odločili predvsem zaradi njegove celovitosti, saj smo
z njim poleg preglednih kadrovskih evidenc in registracije
""»Za Kadris 4 smo se
odločili predvsem zaradi
njegove celovitosti,« pravi
mag. Martina Filej, HRmenedžer za Slovenijo in
Hrvaško v podjetju DHL
Logistika.
Kadris 4 skrbi za celotno
kadrovsko operativo
Danes Kadris 4 skrbi za celotno kadrovsko operativo v njihovem logističnem podjetju (DHL
Global Forwarding) v Sloveniji in na Hrvaškem z več kot sto
zaposlenimi, poleg delovnega
časa pa upravlja tudi pogodbe o
zaposlitvah in odločbe o letnih
dopustih. Kadrovsko službo v
podjetju DHL Logistika močno razbremeni tudi integrirana rešitev za pripravo različnih poročil in statistik, saj morajo o svojem poslovanju redno
poročati matičnemu podjetju v
tujini in tudi vodstvu družbe.
»Integracija sistema Kadris
4 z drugimi rešitvami v podjetju je potekala nad vsemi pričakovanji in brez večjih zapletov. Verjamem, da smo zahtevna stranka, saj natančno vemo,
kaj želimo. Pri podjetju Četrta pot nas je navdušila odzivnost, saj znajo njihovi strokovnjaki dogovorjene stvari hitro
uresničiti,« je ponudnika rešitve pohvalila Filejeva.
NIL, sistemski integrator, ki
povezuje Microsoft in Cisco
Kompleksnost in obseg
panoge IKT sta velik izziv za vsa podjetja. Tudi IKT-velikani so spoznali, da so lahko še boljši
in bolj prepričljivi, če sodelujejo in se povezujejo. Na prihajajoči Microsoftovi NT konferenci se
bo predstavila slovenska
poslovno-tehnološka naveza družb Cisco in Microsoft, pri kateri je v vlogi skupnega imenovalca
sistemski integrator NIL.
Tehnološko sodelovanje
korporacij Cisco Systems in
Microsoft se je okrepilo predvsem v zadnjih dveh letih.
Omenjena velikana sta za povezovanje izbrala dve poti.
Sodelovanje pri strojni in
programski opremi
Prva oblika sodelovanja temelji na strojni in programski opremi, namenjeni strežniškim
sobam in podatkovnim centrom. Cisco je v skupno rešitev prispeval vsestranske strežnike Cisco UCS (Unified Computing System), na katerih teče optimiziran operacijski sistem Windows Server 2012 R2.
Omenjena kombinacija je certificirana za delo z najrazličnejšo poslovno programsko
opremo, hkrati pa tudi visoko učinkovita, saj so strežniki
brez strojne identitete, v celoti
virtualizirani in se posledično
hitreje in natančneje prilagodijo posameznemu informacijskemu okolju.
Upravljanje podatkovnih
centrov in omrežja
Druga raven sodelovanja je
povezana z upravljanjem podatkovnih centrov in omrežja, kjer sta se partnerja odločila narediti konec statičnim
infrastrukturnim oblikam.
Rešitev Cisco ACI (Application Centric Infrastructure),
ki odlično sodeluje s sistemi
Windows Server 2012 R2, sistemskim skrbnikom omogoča, da hitreje opravijo vse z
navideznimi strežniki povezane naloge – od omrežnih
zahtev, varnostnih pravil in
drugih elementov, potrebnih za ustvarjanje nove rešitve ali storitve. Rezultat so programsko določena omrežja in
podatkovni centri, ki dvigajo
prilagodljivost poslovanja na
novo raven.
NIL, odličen poznavalec
obeh okolij
Rešitve obeh partnerjev v Sloveniji implementira družba
NIL, ki že desetletja velja za
enega večjih slovenskih sistemskih integratorjev in specialistov za okolja Microsoft
ter tehnologij Cisco. Strokovnjaki družbe NIL premorejo
ogromno znanja in izkušenj z
najbolj kompleksnimi implementacijami IT-infrastruktur
doma in v svetu.
Več o tem, kako NIL vidi
prednosti sodelovanja med velikanoma, bomo pisali v posebni prilogi NT-konferenca, ki bo
izšla 18. maja.
Četrta pot, d. o. o., Kranj, Planina 3, 4000 Kranj / T: 04 280 66 00 / F: 04 280 66 18 / E: info@cetrtapot.si
Informatika je v poslu nepogrešljiva
Sredi aprila je Slovensko dru­
štvo Informatika (SDI) v Por­
torožu pripravilo že 22. neod­
visno konferenco Dnevi slo­
venske informatike. Ta je tu­
di letos navdušila z bogatim
naborom zanimivih vsebin in
predavateljev, ob tem pa opo­
zorila na dosežke s področ­
ja računalništva in informati­
ke doma in v tujini. Udeležen­
cem je dvodnevna konferen­
ca ponudila veliko možnosti
za pridobivanje novih znanj,
navdihov, izkušenj in infor­
macij za boljše poslovne odlo­
čitve. Predkonferenčni dan je
bil namenjen srečanju in mre­
ženju vodstvenih kadrov pod­
jetij s področja računalništva
in informatike ter tistih, ki so
pri svojem poslovanju odvis­
ni od IT-storitev in izdelkov.
Konferenca Dnevi slovenske
informatike je v več kot dveh
deset­letjih prerasla v srečanje,
ki združuje velike dobavitelje,
naročnike, mala podjetja ter
prodorna zagonska podjetja
in nadarjene študente, ki se
s svojim znanjem in idejami
spogledujejo s svetovnimi trgi
in odkrivajo tržne niše.
""Svoj koncept pametnega kolesa
FlyKly je predstavil Niko Klanšek, ki je
udeležence razgibal s svojo dinamično
predstavitvijo in odličnim izdelkom, ki
so ga udeleženci lahko tudi preizkusili.
Informatika za velike
družbe in male podjetnike
Predkonferenčni dan je zdru­
žil nagovore svetovnih velika­
nov iz panoge IT, kot so EMC,
SAP in HP, ki so udeležencem
predstavili svoje vizije priho­
dnosti računalništva in infor­
macijskih rešitev. S svojimi
navdihujočimi zgodbami in
idejami so navdušili tudi pa­
raolimpijec Gal Jakič ter pod­
jetji 3FS in Chipolo. Dogajanje
predkonferenčnega dne je za­
okrožila okrogla miza, h kate­
ri so prisedli tisti, ki jim je tudi
s pomočjo informatike uspelo
na različnih področjih ustvar­
janja – Ana Roš (Hiša Franko),
Urša Sojer (Zvezda), Damijan
Omerza (GoOpti) in Marin Me­
dak (pustolovec in pomorski
kajakaš). Četudi vsi niso ne­
posredno povezani z informa­
cijsko tehnologijo, pa so teža­
ve in izzivi teh podjetnikov ze­
lo podobni.
»Želimo si, da bi Slovensko
društvo Informatika s svojim
letnim dogodkom opogumilo
posameznike, da bodo pri svo­
jem poslovanju bolj samozave­
stni in prodorni. Naša ambicija
je, da bi predkonferenca poleg
izmenjave informacij o razvitih
informacijskih sistemih in teh­
nologijah postala tudi vsaj mini
ekonomski forum, ki bi posredo­
val med informatiki in drugimi
dejavnostmi, ki lahko odločil­
no napredujejo le, kadar je med
njimi sinergija,« je povedal Niko
Schlamberger, predsednik Slo­
venskega društva Informatika.
Slovenski informatiki
in globalno poslovanje
Osrednji govorec letošnje kon­
ference DSI Matej Golob je so­
ustanovitelj podjetja Lean30,
kjer delujejo kot mentorji vit­
kega inoviranja v že uveljavlje­
nih organizacijah. »Veliko slo­
venskih zagonskih podjetij ni­
ma trga v Sloveniji, zato mo­
ramo gledati prek meja. Mno­
ga uspešna slovenska podje­
tja, ki so začela kot start-up, so
pravzaprav nišna podjetja, ki
so našla svoje mesto na svetov­
nem trgu in v Sloveniji pravza­
prav ne poslujejo,« je povedal
Golob in v razmislek ponudil
ZDRAVKO PRIMOŽIČ/FPA
Portorož je aprila gostil že
22. Dneve slovenske informatike, na katerih so izjemni posamezniki pokazali, da znajo z idejami in rešitvami uspeti tako doma
kot v tujini.
še dodatno preprosto resnico:
»Pomembno je, da vemo, kaj
delamo, in da delamo prav.«
Uspeh doma je dobrodošel,
a še slajši je uspeh v tujini. Kaj
so povedali tisti, ki so šli v svet?
Svoj koncept pametnega kolesa
FlyKly je predstavil Niko Klan­
šek, ki je udeležence razgibal s
svojo dinamično predstavitvi­
jo in odličnim izdelkom, ki so
ga udeleženci lahko tudi preiz­
kusili v praksi. Na okrogli mizi
so govorili nekateri Slovenci, ki
jim je s tehnološko inovacijo ali
dobro poslovno idejo uspelo na
tujih trgih: Bernarda Škrabar,
zasebna detektivka iz Detek­
tivsko varnostne agencije, mla­
di podjetnik Peter Korun, izu­
mitelj sistema Cops Road, kjer
se ukvarjajo s prometno signa­
lizacijo za večjo preglednost
prometnih lokacij, vlagatelj v
Silicon Gardens in ustanovitelj
podjetja Buds Darko Butina,
Nenad Protega, izvršni direk­
tor podjetja Duol, ki se ukvarja
s proizvodnjo prenosljivih ba­
lonov za pokrivanje velikih po­
vršin, in Boštjan Bregar, direk­
tor podjetja Marg, ki mu je us­
pelo pridobiti pomembno tu­
jo investicijo v slovensko pod­
jetje, ki se danes razvija v Veli­
ki Britaniji.
Mladi so resničnost
Zadnji dan konference so za­
nimivi gosti dokazovali, da
svet resnično stoji na mladih.
S svojimi dosežki so se denimo
predstavili genialni študentje
mariborske in ljubljanske uni­
verze, ki so udeležencem omo­
gočili pogled v svoje razvojne
laboratorije informatike. O no­
vih medijih in virtualnem mar­
ketingu je predavala Mija Lor­
bek iz podjetja UNIKI, Gregor
Smrekar iz zagonskega pod­
jetja Celtra pa je spregovoril o
vključevanju mladih v projek­
te podjetja.
Letošnji Dnevi slovenske in­
formatike so tako v celoti izpol­
nili svoje poslanstvo, saj so v
treh dneh na istem mestu zbra­
li najpomembnejša zasebna in
državna podjetja, ki v sloven­
skem prostoru ustvarjajo na
področju računalništva in in­
formatike, pa tudi podjetja in
posameznike, ki so lahko vzor
in navdih za vse tiste, ki si svojo
pot na trg šele utirajo.
Digitalna preobrazba podjetij je nujna
Prednostne naloge sodobnih podjetij so zelo podobne. Večina želi povečati prihodke in/ali znižati stroške, ob tem pa si prizadeva še za dvig učinkovitost procesov, zadovoljstva strank ter izboljšanje kakovosti lastnih izdelkov ali storitev. Večini
prav vpeljava naprednih
tehnologij pomaga korenito spremeniti poslovanje
na bolje.
Podjetja morajo ugotoviti, kako
z uporabo tehnologij, ki so jim
na voljo, spremeniti poslovanje
na bolje, pa tudi kako bolje pos­
krbeti za ljudi, ki jim pomaga­
jo služiti denar, torej izboljšati
odnose s partnerji in dobavite­
lji. Danes tako imenovana tre­
tja platforma IT, sestavljena iz
tehnologij in rešitev, ki omo­
gočajo mobilnost, družbeno
poslovanje, delo z velikimi po­
datki in analitiko ter računalni­
ške oblake, prinaša nove stori­
tve in poslovne modele. Konec
dneva ni pomembno, kaj voziš,
temveč kako voziš. Sodelova­
nje posla in tehnologije mora
postati preprosto boljše, od ar­
hitekture do uvedbe. Vse sku­
paj se lahko poceni in izboljša,
če se le najde prava kombinaci­
ja notranjih in zunanjih rešitev
ter storitev. Danes veliko preg­
lavic podjetjem povzročata tu­
di kultura poslovanja in prema­
lo poudarka inovacijam, ki ubi­
jata prilagodljivost.
Tretja platforma IT kot nov
temeljni kamen
Tretja platforma IT prinaša
predvsem nove ravni inte­
rakcije človeka in tehnologi­
je. Največje napredke lahko
že vidimo na področju roboti­
ke, obdelave/prepoznave jezi­
ka, 3D-tiska, zaznavnih siste­
mov, interneta stvari in drug­
je. Tretja platforma IT premo­
re rešitve, ki preprosto ne de­
lujejo brez infrastrukture. Ta
je zelo pomembna. Podjetja si
ne morejo privoščiti, da bi bila
dan brez elektrike, e-pošte ali
podatkov.
»Zaradi vse večjega števi­
la različnih poslovnih rešitev
in interakcij z aplikacijami in
podatki bo tudi avtomatiza­
cija morala preiti na novo ra­
ven, saj ročna intervencija in
upravljanje naprav ter stori­
tev preprosto ne prideta več
v poštev. Avtomatizacija lah­
ko poskrbi, da bodo podjetja
lahko hitreje uvajala več stori­
tev v poslovanje. Veliko podje­
tij težko sliši, da se mora vesti
kot Google, Facebook ali Ama­
zon, da velja preizkusiti nove
stvari in jih predstaviti stran­
kam ter uporabnikom,« razla­
ga Andrew Hicks, direktor raz­
iskav v IDC CEMA.
Približevanje IT in poslovanja
""»Na področju tehnologij bo na voljo veliko denarja, še
več ga bo za tiste, ki jih bodo znali spraviti v posel,« pravi
Andrew Hicks, direktor raziskav v IDC CEMA.
Varnost žal ni
samoumevna
Digitalizacija poslovanja pri­
naša tudi številne pomisleke v
zvezi z varnostjo. Lažji dostop
do podatkov je tako izziv za in­
formatike, ki skrbijo za njihovo
varnost. Potreba po večji var­
nosti vsekakor je, tako na ravni
podatkov kot zasebnosti. V di­
gitalnem svetu je ogromno ran­
ljivosti, posebej na osebni rav­
ni, a tudi v podjetjih razmere
niso prav dobre. Ljudje bomo
morali začeti drugače razmi­
šljati o varnosti in se zavedati
nevarnosti, ki prežijo na nas in
naše podatke.
»Nova generacija varno­
stnih rešitev stavi predvsem na
tako imenovano funkcionalno
varnost, kjer z uporabo biome­
trije – na primer prstnih odti­
sov, prepoznave obraza, oči in/
ali ožilja – uporabnikov bistve­
no bolj ne obremenimo, napa­
dalcem pa precej otežimo de­
lo. Vsekakor pa drži, da ena sa­
ma varnostna raven ni več do­
volj, saj bo ob napadu prej ali
slej pokleknila,« meni Hicks.
Prihod interneta stvari v
prakso odpira ogromno vpra­
šanj, povezanih z varnostjo. Pa­
metna omrežja, povezani av­
tomobili, zdravstvo in še mi­
lijon drugih povezanih stvari
prav veliko možnosti učinko­
vite zaščite ne puščajo, proiz­
vajalcem postaja vse bolj jasno
stališče varnostnih strokovnja­
kov, da bo moral biti tako rekoč
vsak element zaščiten, denimo
kriptiran.
""Regionalna podružnica IDC Adriatics je marca in aprila v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu organizirala regionalne
konference ICT Leadership Forum, ki so se osredotočile na izzive, s katerimi se srečujejo poslovni uporabniki pri digitalni transformaciji poslovanja. Na začetku konference so organizatorji in
pokrovitelji dogodka (Samsung, IN2data, 360ECM in Check Point) z obiskovalci konference v manjših skupinah razpravljali o
aktualnih temah. Sledila so predavanja Andrewa Hicksa (IDC
CEMA) in predavateljev iz podjetij 360ECM, Check Point, FrodX
in RC IKT ter okrogla miza. Predstavljena je tudi raziskava IDC
Adriaticsa med vodji informatike v podjetjih v štirih državah, ki
je med drugim pokazala, kako pomembno je za uspešno poslovanje, da poslovodstvo razume vrednosti IT, oddelki IT pa poslovno strategijo.
Brez informatikov ne gre
Sodobni informatiki ne skrbijo
le za to, da so luči prižgane (da
infrastruktura deluje), temveč
za dejansko prilagodljivost po­
slovanja, ki vse bolj temelji na
IT-rešitvah. Zato postaja vse po­
membnejša razvojna vloga in­
formatikov, saj morajo vodstvu
pogosteje predstavljati nove re­
šitve, s katerimi lahko podje­
tje doseže konkurenčne pred­
nosti. Obenem so oddelki IT
v podjetjih vse bolj omejeni z
vse skromnejšimi proračuni,
direktorji informatike pa raz­
mišljajo, kako narediti kar naj­
več z omejenim denarjem. No­
ve tehnologije so drage, zato so
zelo pazljivi pri izbiri. Ne more­
jo si privoščiti napak. Nove re­
šitve je treba dizajnirati s pog­
ledom v prihodnost in se vpra­
šati, kakšno bo ujemanje s sis­
temi, ki jih danes še ni. Pred di­
rektorji informatike je velik iz­
ziv – kako izbrati prave bitke in
zgraditi ekosistem, ki bo visoko
učinkovit in s katerim bodo za­
posleni ter stranke zadovoljni.
Kdo bo največ zaslužil
V informatiki je že desetletja
jasno, da pravega denarja ne
služijo platforme, temveč ver­
tikale in specializirane rešit­
ve. »Na področju tehnologij bo
na voljo veliko denarja, še več
ga bo za tiste, ki jih bodo zna­
li spraviti v posel. Danes dob­
ro služiš, če si tehnološki ge­
nij, prav tako, če znaš tehno­
logijo približati ljudem,« še do­
daja Hicks.
IKT-INFORMATOR 23
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
INTERVJU:
Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon Forte
Na napaki se učimo le
enkrat, potem znamo
Ciril Kraševec ima s panogo IKT bogate izkušnje, saj v njej deluje že
več kot tri desetletja.
Kljub temu še vedno najde izziv, da mednarodno
navzočo skupino Xenon
Forte uvršča na zemljevid prepoznavnejših sistemskih integratorjev v
regiji.
""Praznovali ste 25. obletnico ustanovitve podjetja. Njegovo poslovanje ste usmerili v informacijske tehnologije že v času, ko je bilo računalništvo v Sloveniji šele v
povojih. Kako se spominjate začetkov?
To so bili romantični časi. Na
področju računalništva ni bi­
lo veliko konkurence, saj ni
bilo niti veliko znanja o raču­
nalnikih in sorodnih rešitvah.
Tudi sami smo se ves čas pred­
vsem učili. Ukvarjali smo se z
najrazličnejšimi stvarmi, od
predelav slovenskih znakov
za tiskalnike različnih proiz­
vajalcev, rešitev za namizno
oblikovanje do različnih ob­
lik programske opreme. Bili
smo predvsem programska hi­
ša, naučili pa smo se prodajati
tudi strojno opremo.
""Danes ste predvsem sistemski integrator, kar pomeni, da obvladate tako strojno kot programsko opremo,
posebej pa ste navzoči na
področju tiskanja in dokumentnih rešitev. Kaj je razlog za to spremembo?
Morali smo se osredotočiti na
posamezen del posla. Števil­
ne stranke so od nas želele ce­
lostno podporo, od tod tudi
dejavnost sistemske integra­
cije. Sklepali smo partnerstva
z različnimi proizvajalci opre­
me, naš del posla pa je pome­
nila dodana vrednost v proda­
ji in podpori poslovanja podje­
tij. Iz oddelkov in programov,
ki smo jih zavestno opustili, saj
jih nismo mogli ali želeli raz­
vijati do podrobnosti, so nato
nastala ločena podjetja, ki so
jih ustanovili nekdanji zapos­
leni. S številnimi izmed njih
sodelujemo še zdaj. Leta 2008
smo se odločili za res korenito
preoblikovanje. Programska
oprema je pomenila čedalje
manjši delež prihodkov podje­
tja, zato smo se usmerili na po­
dročje dokumentnih rešitev in
tiskanja, kjer smo najbolj dejav­
ni še danes.
""Poltretje desetletje pozneje so romantični časi računalništva mimo. Katere spremembe so najbolj zaznamovale panogo IKT in kam je ta
usmerjena danes?
Xenon Forte ima zdravo ozadje in natančen vpogled v segment trga, kjer nastopa. Prav zato nas zanima širša perspektiva, ne le slovenska omejenost.
""Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon Forte
prakse. Na napaki se učimo le
enkrat, potem znamo. Znanj
ne prenašamo samo iz Sloveni­
je na jug, temveč tudi v naspro­
tni smeri. Zanimivo je dejstvo,
da smo v BiH partnerji velikih
korporacij, kot sta EMC2 in
SAP, v Sloveniji pa smo za do­
mači podružnici »premajhni«.
MIRAN VARGA
22 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
Vse gre v storitve. Vse analit­
ske hiše »trobijo« isto, omenja­
jo se veliki podatki, trend no­
šenja zasebnih naprav na de­
lovno mesto, analitika, oblak.
Naša ciljna usmeritev je obvla­
dovanje in upravljanje vsebin
v podjetjih. Smo na tem vlaku.
Zgolj obdelava in ustvarjanje
dokumentov sta že mimo, da­
nes delamo in poslujemo dru­
gače. Informatika in njene re­
šitve se premikajo v oblak, za­
to je treba v podjetjih poskrbe­
ti za ustrezno ureditev poslov­
nih procesov in tokokroga do­
kumentov. In prav zanje ima­
mo vse ključne rešitve.
""Kaj se vam je v dozdajšnji
IT-karieri najbolj vtisnilo v
spomin?
Predvsem obdobje 1983–1985,
ko je prihod osebnih raču­
nalnikov začetno ljubiteljsko
dejavnost spremenil v resen
posel.
""Prste ste imeli vmes celo
pri ustvarjanju slovenske
valute, tolarja. Kakšna je bila vaša vloga?
Avtor slovenskih bankovcev
in kovancev je Miljenko Licul.
Delal je v tandemu z Zvone­
tom Kosoveljem, ki je bil tudi
»dvorni« oblikovalec za Xenon
Forte. Zvone je bil eden prvih
oblikovalcev, ki se je zavedel
prednosti uporabe računal­
nika v grafičnem oblikovanju.
Podjetje Xenon Forte je obli­
kovalcema ponujalo popolno
tehnično podporo, zato so bi­
li slovenski bankovci že od za­
četka narejeni digitalno. Pre­
dlagana rešitev, ki je nato zma­
""Več kot dve desetletji ste
tesno povezani z japonsko
korporacijo Kyocera. Kaj ta
pomeni za vaše poslovanje?
Smo regionalni partner Kyoce­
re, tri četrtine naših prihod­
kov so povezane s tem podje­
tjem. Z japonsko korporacijo
delamo že od leta 1989, od le­
ta 1993 smo tudi uradno v par­
tnerskem odnosu, ki smo ga v
zadnjem desetletju nadgradi­
li v pravo strateško partner­
stvo z razvojno komponento.
S Kyocero snujemo različne re­
šitve, ki so nato na voljo v regi­
ji. Veliko imamo zunanjih so­
delavcev in partnerjev. Dela­
mo še vedno kot sistemski in­
tegrator, pri čemer v partner­
stvu skrbimo za nišne in spe­
cializirane integracije.
""Kako je poslovati z japonsko korporacijo? Tamkajšnji poslovni svet se zdi včasih skrajno krut?
Kyocera ni tipična japon­
ska korporacija. Že kultura
v tej korporaciji je povsem
drugačna, v njej se pretaka­
ta vzhodni zen in ameriška
šola poslovanja. Takšen pri­
stop deluje bolj življenjsko in
predvsem uspešno. Še zda­
leč ni tako kruta, kot se sicer
lahko bere v medijih o japon­
ski poslovni praksi. Kyocera
ima precej bolj prijazen od­
nos do zaposlenih in do oko­
lja. Že njena filozofija poslo­
vanja razume in se zaveda,
da posluje v globalnem oko­
lju in da mora skrbeti za traj­
nostni razvoj.
""Kako bo Xenon Forte videti čez pet let?
Podjetje vidim kot regijsko
razširjenega ponudnika do­
kumentnih rešitev. Več se
bomo povezovali in zdru­
ževali.
gala na natečaju, je bila tako že
pripravljena na tisk.
""Kako gledate na slovenski
trg IKT?
Največja težava slovenskega
trga je njegova majhnost in z
njo povezane omejitve. Pre­
skoka v domači IT-industri­
ji, razen redkih presenečenj,
ni in ga tudi ne gre pričako­
vati. Xenon Forte ima zdra­
vo ozadje in natančen vpog­
led v segment trga, kjer nasto­
pa. Prav zato nas zanima širša
perspektiva, ne le slovenska
omejenost. Stvari se v Slove­
niji, žal, dogajajo z drugo hit­
rostjo kot v svetu. Doma smo
lahko najboljši sistemski inte­
grator, zunaj pa le ribica ozi­
roma majhno poglavje v več­
ji zgodbi.
""Ste tudi regijsko navzoči, poslujete v državah nekdanje skupne države. Je na
teh trgih računalniški kruh
bolj bel?
Skupina Xenon Forte, ki je
navzoča v Sloveniji, Bosni in
Hercegovini, Črni gori in na
Hrvaškem, šteje skoraj 50 za­
poslenih. Zadnji dve leti je na
omenjenih tujih trgih laže po­
slovati, čeprav se tudi tam ne
cedita med in mleko. Vsako
podjetje želi izkoristiti svoje
prednosti in spretnosti. Dej­
stvo je, da je na trgih nekda­
nje skupne države konkuren­
ca v panogi IT manjša, za na­
še uspehe pa so zaslužna pred­
vsem pravočasna vlaganja v
ključne ljudi in njihova znanja.
Na vseh trgih nastopamo kot
skupina in prenašamo dobre
ODKRIJTE SKRITE STROŠKE
V VAŠEM PODJETJU.
KYOCERINE STORITVE
UPRAVLJANJA Z DOKUMENTI.
Stroški izpisa dokumentov so vedno podcenjeni.
V resnici predstavljajo skoraj 3%* prihodkov vašega podjetja. S storitvami upravljanja z
dokumenti KYOCERA MDS (Managed Document Services) boste zmanjšali stroške izpisa do kar
do 30%**. Ne glede na to, ali gre za strojno opremo, programske ali delovne tokove, lahko
odkrijemo generatorje vaših stroškov in razvijemo prilagojeno strategijo optimizacije. S stalnim
nadzorom bomo poskrbeli, da bo vse delovalo brezhibno.
Za kar najboljši učinek priporočamo povezavo MDS z našimi zanesljivimi napravami ECOSYS
TASKalfa, ki temeljijo na tehnologiji z dolgo življenjsko dobo. S tem bo zagotovljena tako
vrhunska zmogljivost, kot izjemna kakovost odtisov.
Vir: *Gartner Group, **Photizo Group
Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si
KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.si
KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com
KYO23088_129x179_City_Finance.indd 1
9.4.2015 12:21:22
Informatika je v poslu nepogrešljiva
Sredi aprila je Slovensko dru­
štvo Informatika (SDI) v Por­
torožu pripravilo že 22. neod­
visno konferenco Dnevi slo­
venske informatike. Ta je tu­
di letos navdušila z bogatim
naborom zanimivih vsebin in
predavateljev, ob tem pa opo­
zorila na dosežke s področ­
ja računalništva in informati­
ke doma in v tujini. Udeležen­
cem je dvodnevna konferen­
ca ponudila veliko možnosti
za pridobivanje novih znanj,
navdihov, izkušenj in infor­
macij za boljše poslovne odlo­
čitve. Predkonferenčni dan je
bil namenjen srečanju in mre­
ženju vodstvenih kadrov pod­
jetij s področja računalništva
in informatike ter tistih, ki so
pri svojem poslovanju odvis­
ni od IT-storitev in izdelkov.
Konferenca Dnevi slovenske
informatike je v več kot dveh
deset­letjih prerasla v srečanje,
ki združuje velike dobavitelje,
naročnike, mala podjetja ter
prodorna zagonska podjetja
in nadarjene študente, ki se
s svojim znanjem in idejami
spogledujejo s svetovnimi trgi
in odkrivajo tržne niše.
""Svoj koncept pametnega kolesa
FlyKly je predstavil Niko Klanšek, ki je
udeležence razgibal s svojo dinamično
predstavitvijo in odličnim izdelkom, ki
so ga udeleženci lahko tudi preizkusili.
Informatika za velike
družbe in male podjetnike
Predkonferenčni dan je zdru­
žil nagovore svetovnih velika­
nov iz panoge IT, kot so EMC,
SAP in HP, ki so udeležencem
predstavili svoje vizije priho­
dnosti računalništva in infor­
macijskih rešitev. S svojimi
navdihujočimi zgodbami in
idejami so navdušili tudi pa­
raolimpijec Gal Jakič ter pod­
jetji 3FS in Chipolo. Dogajanje
predkonferenčnega dne je za­
okrožila okrogla miza, h kate­
ri so prisedli tisti, ki jim je tudi
s pomočjo informatike uspelo
na različnih področjih ustvar­
janja – Ana Roš (Hiša Franko),
Urša Sojer (Zvezda), Damijan
Omerza (GoOpti) in Marin Me­
dak (pustolovec in pomorski
kajakaš). Četudi vsi niso ne­
posredno povezani z informa­
cijsko tehnologijo, pa so teža­
ve in izzivi teh podjetnikov ze­
lo podobni.
»Želimo si, da bi Slovensko
društvo Informatika s svojim
letnim dogodkom opogumilo
posameznike, da bodo pri svo­
jem poslovanju bolj samozave­
stni in prodorni. Naša ambicija
je, da bi predkonferenca poleg
izmenjave informacij o razvitih
informacijskih sistemih in teh­
nologijah postala tudi vsaj mini
ekonomski forum, ki bi posredo­
val med informatiki in drugimi
dejavnostmi, ki lahko odločil­
no napredujejo le, kadar je med
njimi sinergija,« je povedal Niko
Schlamberger, predsednik Slo­
venskega društva Informatika.
Slovenski informatiki
in globalno poslovanje
Osrednji govorec letošnje kon­
ference DSI Matej Golob je so­
ustanovitelj podjetja Lean30,
kjer delujejo kot mentorji vit­
kega inoviranja v že uveljavlje­
nih organizacijah. »Veliko slo­
venskih zagonskih podjetij ni­
ma trga v Sloveniji, zato mo­
ramo gledati prek meja. Mno­
ga uspešna slovenska podje­
tja, ki so začela kot start-up, so
pravzaprav nišna podjetja, ki
so našla svoje mesto na svetov­
nem trgu in v Sloveniji pravza­
prav ne poslujejo,« je povedal
Golob in v razmislek ponudil
ZDRAVKO PRIMOŽIČ/FPA
Portorož je aprila gostil že
22. Dneve slovenske informatike, na katerih so izjemni posamezniki pokazali, da znajo z idejami in rešitvami uspeti tako doma
kot v tujini.
še dodatno preprosto resnico:
»Pomembno je, da vemo, kaj
delamo, in da delamo prav.«
Uspeh doma je dobrodošel,
a še slajši je uspeh v tujini. Kaj
so povedali tisti, ki so šli v svet?
Svoj koncept pametnega kolesa
FlyKly je predstavil Niko Klan­
šek, ki je udeležence razgibal s
svojo dinamično predstavitvi­
jo in odličnim izdelkom, ki so
ga udeleženci lahko tudi preiz­
kusili v praksi. Na okrogli mizi
so govorili nekateri Slovenci, ki
jim je s tehnološko inovacijo ali
dobro poslovno idejo uspelo na
tujih trgih: Bernarda Škrabar,
zasebna detektivka iz Detek­
tivsko varnostne agencije, mla­
di podjetnik Peter Korun, izu­
mitelj sistema Cops Road, kjer
se ukvarjajo s prometno signa­
lizacijo za večjo preglednost
prometnih lokacij, vlagatelj v
Silicon Gardens in ustanovitelj
podjetja Buds Darko Butina,
Nenad Protega, izvršni direk­
tor podjetja Duol, ki se ukvarja
s proizvodnjo prenosljivih ba­
lonov za pokrivanje velikih po­
vršin, in Boštjan Bregar, direk­
tor podjetja Marg, ki mu je us­
pelo pridobiti pomembno tu­
jo investicijo v slovensko pod­
jetje, ki se danes razvija v Veli­
ki Britaniji.
Mladi so resničnost
Zadnji dan konference so za­
nimivi gosti dokazovali, da
svet resnično stoji na mladih.
S svojimi dosežki so se denimo
predstavili genialni študentje
mariborske in ljubljanske uni­
verze, ki so udeležencem omo­
gočili pogled v svoje razvojne
laboratorije informatike. O no­
vih medijih in virtualnem mar­
ketingu je predavala Mija Lor­
bek iz podjetja UNIKI, Gregor
Smrekar iz zagonskega pod­
jetja Celtra pa je spregovoril o
vključevanju mladih v projek­
te podjetja.
Letošnji Dnevi slovenske in­
formatike so tako v celoti izpol­
nili svoje poslanstvo, saj so v
treh dneh na istem mestu zbra­
li najpomembnejša zasebna in
državna podjetja, ki v sloven­
skem prostoru ustvarjajo na
področju računalništva in in­
formatike, pa tudi podjetja in
posameznike, ki so lahko vzor
in navdih za vse tiste, ki si svojo
pot na trg šele utirajo.
Digitalna preobrazba podjetij je nujna
Prednostne naloge sodobnih podjetij so zelo podobne. Večina želi povečati prihodke in/ali znižati stroške, ob tem pa si prizadeva še za dvig učinkovitost procesov, zadovoljstva strank ter izboljšanje kakovosti lastnih izdelkov ali storitev. Večini
prav vpeljava naprednih
tehnologij pomaga korenito spremeniti poslovanje
na bolje.
Podjetja morajo ugotoviti, kako
z uporabo tehnologij, ki so jim
na voljo, spremeniti poslovanje
na bolje, pa tudi kako bolje pos­
krbeti za ljudi, ki jim pomaga­
jo služiti denar, torej izboljšati
odnose s partnerji in dobavite­
lji. Danes tako imenovana tre­
tja platforma IT, sestavljena iz
tehnologij in rešitev, ki omo­
gočajo mobilnost, družbeno
poslovanje, delo z velikimi po­
datki in analitiko ter računalni­
ške oblake, prinaša nove stori­
tve in poslovne modele. Konec
dneva ni pomembno, kaj voziš,
temveč kako voziš. Sodelova­
nje posla in tehnologije mora
postati preprosto boljše, od ar­
hitekture do uvedbe. Vse sku­
paj se lahko poceni in izboljša,
če se le najde prava kombinaci­
ja notranjih in zunanjih rešitev
ter storitev. Danes veliko preg­
lavic podjetjem povzročata tu­
di kultura poslovanja in prema­
lo poudarka inovacijam, ki ubi­
jata prilagodljivost.
Tretja platforma IT kot nov
temeljni kamen
Tretja platforma IT prinaša
predvsem nove ravni inte­
rakcije človeka in tehnologi­
je. Največje napredke lahko
že vidimo na področju roboti­
ke, obdelave/prepoznave jezi­
ka, 3D-tiska, zaznavnih siste­
mov, interneta stvari in drug­
je. Tretja platforma IT premo­
re rešitve, ki preprosto ne de­
lujejo brez infrastrukture. Ta
je zelo pomembna. Podjetja si
ne morejo privoščiti, da bi bila
dan brez elektrike, e-pošte ali
podatkov.
»Zaradi vse večjega števi­
la različnih poslovnih rešitev
in interakcij z aplikacijami in
podatki bo tudi avtomatiza­
cija morala preiti na novo ra­
ven, saj ročna intervencija in
upravljanje naprav ter stori­
tev preprosto ne prideta več
v poštev. Avtomatizacija lah­
ko poskrbi, da bodo podjetja
lahko hitreje uvajala več stori­
tev v poslovanje. Veliko podje­
tij težko sliši, da se mora vesti
kot Google, Facebook ali Ama­
zon, da velja preizkusiti nove
stvari in jih predstaviti stran­
kam ter uporabnikom,« razla­
ga Andrew Hicks, direktor raz­
iskav v IDC CEMA.
Približevanje IT in poslovanja
""»Na področju tehnologij bo na voljo veliko denarja, še
več ga bo za tiste, ki jih bodo znali spraviti v posel,« pravi
Andrew Hicks, direktor raziskav v IDC CEMA.
Varnost žal ni
samoumevna
Digitalizacija poslovanja pri­
naša tudi številne pomisleke v
zvezi z varnostjo. Lažji dostop
do podatkov je tako izziv za in­
formatike, ki skrbijo za njihovo
varnost. Potreba po večji var­
nosti vsekakor je, tako na ravni
podatkov kot zasebnosti. V di­
gitalnem svetu je ogromno ran­
ljivosti, posebej na osebni rav­
ni, a tudi v podjetjih razmere
niso prav dobre. Ljudje bomo
morali začeti drugače razmi­
šljati o varnosti in se zavedati
nevarnosti, ki prežijo na nas in
naše podatke.
»Nova generacija varno­
stnih rešitev stavi predvsem na
tako imenovano funkcionalno
varnost, kjer z uporabo biome­
trije – na primer prstnih odti­
sov, prepoznave obraza, oči in/
ali ožilja – uporabnikov bistve­
no bolj ne obremenimo, napa­
dalcem pa precej otežimo de­
lo. Vsekakor pa drži, da ena sa­
ma varnostna raven ni več do­
volj, saj bo ob napadu prej ali
slej pokleknila,« meni Hicks.
Prihod interneta stvari v
prakso odpira ogromno vpra­
šanj, povezanih z varnostjo. Pa­
metna omrežja, povezani av­
tomobili, zdravstvo in še mi­
lijon drugih povezanih stvari
prav veliko možnosti učinko­
vite zaščite ne puščajo, proiz­
vajalcem postaja vse bolj jasno
stališče varnostnih strokovnja­
kov, da bo moral biti tako rekoč
vsak element zaščiten, denimo
kriptiran.
""Regionalna podružnica IDC Adriatics je marca in aprila v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu organizirala regionalne
konference ICT Leadership Forum, ki so se osredotočile na izzive, s katerimi se srečujejo poslovni uporabniki pri digitalni transformaciji poslovanja. Na začetku konference so organizatorji in
pokrovitelji dogodka (Samsung, IN2data, 360ECM in Check Point) z obiskovalci konference v manjših skupinah razpravljali o
aktualnih temah. Sledila so predavanja Andrewa Hicksa (IDC
CEMA) in predavateljev iz podjetij 360ECM, Check Point, FrodX
in RC IKT ter okrogla miza. Predstavljena je tudi raziskava IDC
Adriaticsa med vodji informatike v podjetjih v štirih državah, ki
je med drugim pokazala, kako pomembno je za uspešno poslovanje, da poslovodstvo razume vrednosti IT, oddelki IT pa poslovno strategijo.
Brez informatikov ne gre
Sodobni informatiki ne skrbijo
le za to, da so luči prižgane (da
infrastruktura deluje), temveč
za dejansko prilagodljivost po­
slovanja, ki vse bolj temelji na
IT-rešitvah. Zato postaja vse po­
membnejša razvojna vloga in­
formatikov, saj morajo vodstvu
pogosteje predstavljati nove re­
šitve, s katerimi lahko podje­
tje doseže konkurenčne pred­
nosti. Obenem so oddelki IT
v podjetjih vse bolj omejeni z
vse skromnejšimi proračuni,
direktorji informatike pa raz­
mišljajo, kako narediti kar naj­
več z omejenim denarjem. No­
ve tehnologije so drage, zato so
zelo pazljivi pri izbiri. Ne more­
jo si privoščiti napak. Nove re­
šitve je treba dizajnirati s pog­
ledom v prihodnost in se vpra­
šati, kakšno bo ujemanje s sis­
temi, ki jih danes še ni. Pred di­
rektorji informatike je velik iz­
ziv – kako izbrati prave bitke in
zgraditi ekosistem, ki bo visoko
učinkovit in s katerim bodo za­
posleni ter stranke zadovoljni.
Kdo bo največ zaslužil
V informatiki je že desetletja
jasno, da pravega denarja ne
služijo platforme, temveč ver­
tikale in specializirane rešit­
ve. »Na področju tehnologij bo
na voljo veliko denarja, še več
ga bo za tiste, ki jih bodo zna­
li spraviti v posel. Danes dob­
ro služiš, če si tehnološki ge­
nij, prav tako, če znaš tehno­
logijo približati ljudem,« še do­
daja Hicks.
IKT-INFORMATOR 23
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
INTERVJU:
Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon Forte
Na napaki se učimo le
enkrat, potem znamo
Ciril Kraševec ima s panogo IKT bogate izkušnje, saj v njej deluje že
več kot tri desetletja.
Kljub temu še vedno najde izziv, da mednarodno
navzočo skupino Xenon
Forte uvršča na zemljevid prepoznavnejših sistemskih integratorjev v
regiji.
""Praznovali ste 25. obletnico ustanovitve podjetja. Njegovo poslovanje ste usmerili v informacijske tehnologije že v času, ko je bilo računalništvo v Sloveniji šele v
povojih. Kako se spominjate začetkov?
To so bili romantični časi. Na
področju računalništva ni bi­
lo veliko konkurence, saj ni
bilo niti veliko znanja o raču­
nalnikih in sorodnih rešitvah.
Tudi sami smo se ves čas pred­
vsem učili. Ukvarjali smo se z
najrazličnejšimi stvarmi, od
predelav slovenskih znakov
za tiskalnike različnih proiz­
vajalcev, rešitev za namizno
oblikovanje do različnih ob­
lik programske opreme. Bili
smo predvsem programska hi­
ša, naučili pa smo se prodajati
tudi strojno opremo.
""Danes ste predvsem sistemski integrator, kar pomeni, da obvladate tako strojno kot programsko opremo,
posebej pa ste navzoči na
področju tiskanja in dokumentnih rešitev. Kaj je razlog za to spremembo?
Morali smo se osredotočiti na
posamezen del posla. Števil­
ne stranke so od nas želele ce­
lostno podporo, od tod tudi
dejavnost sistemske integra­
cije. Sklepali smo partnerstva
z različnimi proizvajalci opre­
me, naš del posla pa je pome­
nila dodana vrednost v proda­
ji in podpori poslovanja podje­
tij. Iz oddelkov in programov,
ki smo jih zavestno opustili, saj
jih nismo mogli ali želeli raz­
vijati do podrobnosti, so nato
nastala ločena podjetja, ki so
jih ustanovili nekdanji zapos­
leni. S številnimi izmed njih
sodelujemo še zdaj. Leta 2008
smo se odločili za res korenito
preoblikovanje. Programska
oprema je pomenila čedalje
manjši delež prihodkov podje­
tja, zato smo se usmerili na po­
dročje dokumentnih rešitev in
tiskanja, kjer smo najbolj dejav­
ni še danes.
""Poltretje desetletje pozneje so romantični časi računalništva mimo. Katere spremembe so najbolj zaznamovale panogo IKT in kam je ta
usmerjena danes?
Xenon Forte ima zdravo ozadje in natančen vpogled v segment trga, kjer nastopa. Prav zato nas zanima širša perspektiva, ne le slovenska omejenost.
""Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon Forte
prakse. Na napaki se učimo le
enkrat, potem znamo. Znanj
ne prenašamo samo iz Sloveni­
je na jug, temveč tudi v naspro­
tni smeri. Zanimivo je dejstvo,
da smo v BiH partnerji velikih
korporacij, kot sta EMC2 in
SAP, v Sloveniji pa smo za do­
mači podružnici »premajhni«.
MIRAN VARGA
22 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 23. aprila 2015, št. 79
Vse gre v storitve. Vse analit­
ske hiše »trobijo« isto, omenja­
jo se veliki podatki, trend no­
šenja zasebnih naprav na de­
lovno mesto, analitika, oblak.
Naša ciljna usmeritev je obvla­
dovanje in upravljanje vsebin
v podjetjih. Smo na tem vlaku.
Zgolj obdelava in ustvarjanje
dokumentov sta že mimo, da­
nes delamo in poslujemo dru­
gače. Informatika in njene re­
šitve se premikajo v oblak, za­
to je treba v podjetjih poskrbe­
ti za ustrezno ureditev poslov­
nih procesov in tokokroga do­
kumentov. In prav zanje ima­
mo vse ključne rešitve.
""Kaj se vam je v dozdajšnji
IT-karieri najbolj vtisnilo v
spomin?
Predvsem obdobje 1983–1985,
ko je prihod osebnih raču­
nalnikov začetno ljubiteljsko
dejavnost spremenil v resen
posel.
""Prste ste imeli vmes celo
pri ustvarjanju slovenske
valute, tolarja. Kakšna je bila vaša vloga?
Avtor slovenskih bankovcev
in kovancev je Miljenko Licul.
Delal je v tandemu z Zvone­
tom Kosoveljem, ki je bil tudi
»dvorni« oblikovalec za Xenon
Forte. Zvone je bil eden prvih
oblikovalcev, ki se je zavedel
prednosti uporabe računal­
nika v grafičnem oblikovanju.
Podjetje Xenon Forte je obli­
kovalcema ponujalo popolno
tehnično podporo, zato so bi­
li slovenski bankovci že od za­
četka narejeni digitalno. Pre­
dlagana rešitev, ki je nato zma­
""Več kot dve desetletji ste
tesno povezani z japonsko
korporacijo Kyocera. Kaj ta
pomeni za vaše poslovanje?
Smo regionalni partner Kyoce­
re, tri četrtine naših prihod­
kov so povezane s tem podje­
tjem. Z japonsko korporacijo
delamo že od leta 1989, od le­
ta 1993 smo tudi uradno v par­
tnerskem odnosu, ki smo ga v
zadnjem desetletju nadgradi­
li v pravo strateško partner­
stvo z razvojno komponento.
S Kyocero snujemo različne re­
šitve, ki so nato na voljo v regi­
ji. Veliko imamo zunanjih so­
delavcev in partnerjev. Dela­
mo še vedno kot sistemski in­
tegrator, pri čemer v partner­
stvu skrbimo za nišne in spe­
cializirane integracije.
""Kako je poslovati z japonsko korporacijo? Tamkajšnji poslovni svet se zdi včasih skrajno krut?
Kyocera ni tipična japon­
ska korporacija. Že kultura
v tej korporaciji je povsem
drugačna, v njej se pretaka­
ta vzhodni zen in ameriška
šola poslovanja. Takšen pri­
stop deluje bolj življenjsko in
predvsem uspešno. Še zda­
leč ni tako kruta, kot se sicer
lahko bere v medijih o japon­
ski poslovni praksi. Kyocera
ima precej bolj prijazen od­
nos do zaposlenih in do oko­
lja. Že njena filozofija poslo­
vanja razume in se zaveda,
da posluje v globalnem oko­
lju in da mora skrbeti za traj­
nostni razvoj.
""Kako bo Xenon Forte videti čez pet let?
Podjetje vidim kot regijsko
razširjenega ponudnika do­
kumentnih rešitev. Več se
bomo povezovali in zdru­
ževali.
gala na natečaju, je bila tako že
pripravljena na tisk.
""Kako gledate na slovenski
trg IKT?
Največja težava slovenskega
trga je njegova majhnost in z
njo povezane omejitve. Pre­
skoka v domači IT-industri­
ji, razen redkih presenečenj,
ni in ga tudi ne gre pričako­
vati. Xenon Forte ima zdra­
vo ozadje in natančen vpog­
led v segment trga, kjer nasto­
pa. Prav zato nas zanima širša
perspektiva, ne le slovenska
omejenost. Stvari se v Slove­
niji, žal, dogajajo z drugo hit­
rostjo kot v svetu. Doma smo
lahko najboljši sistemski inte­
grator, zunaj pa le ribica ozi­
roma majhno poglavje v več­
ji zgodbi.
""Ste tudi regijsko navzoči, poslujete v državah nekdanje skupne države. Je na
teh trgih računalniški kruh
bolj bel?
Skupina Xenon Forte, ki je
navzoča v Sloveniji, Bosni in
Hercegovini, Črni gori in na
Hrvaškem, šteje skoraj 50 za­
poslenih. Zadnji dve leti je na
omenjenih tujih trgih laže po­
slovati, čeprav se tudi tam ne
cedita med in mleko. Vsako
podjetje želi izkoristiti svoje
prednosti in spretnosti. Dej­
stvo je, da je na trgih nekda­
nje skupne države konkuren­
ca v panogi IT manjša, za na­
še uspehe pa so zaslužna pred­
vsem pravočasna vlaganja v
ključne ljudi in njihova znanja.
Na vseh trgih nastopamo kot
skupina in prenašamo dobre
ODKRIJTE SKRITE STROŠKE
V VAŠEM PODJETJU.
KYOCERINE STORITVE
UPRAVLJANJA Z DOKUMENTI.
Stroški izpisa dokumentov so vedno podcenjeni.
V resnici predstavljajo skoraj 3%* prihodkov vašega podjetja. S storitvami upravljanja z
dokumenti KYOCERA MDS (Managed Document Services) boste zmanjšali stroške izpisa do kar
do 30%**. Ne glede na to, ali gre za strojno opremo, programske ali delovne tokove, lahko
odkrijemo generatorje vaših stroškov in razvijemo prilagojeno strategijo optimizacije. S stalnim
nadzorom bomo poskrbeli, da bo vse delovalo brezhibno.
Za kar najboljši učinek priporočamo povezavo MDS z našimi zanesljivimi napravami ECOSYS
TASKalfa, ki temeljijo na tehnologiji z dolgo življenjsko dobo. S tem bo zagotovljena tako
vrhunska zmogljivost, kot izjemna kakovost odtisov.
Vir: *Gartner Group, **Photizo Group
Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si
KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.si
KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com
KYO23088_129x179_City_Finance.indd 1
9.4.2015 12:21:22