Skrivnostna Ljubljanica reka sedmerih imen

Skrivnostna Ljubljanica - reka sedmerih imen
Skrivnostna Ljubljanica - reka sedmerih imen
Star Maln
Tu se dolina raz{iri, tako da je v njej prostora za gosti{~e (odprto
vsak dan) in prijeten rekreacijski prostor z naravnim kopali{~em,
pod katerim se vrti vodno kolo, ki spominja na nekdanji mlin.
Posebnost v opisanem sistemu izvirov in njihovem zaledju so
Furlanove toplice na Mirkah. So tik ob mostu ~ez Ljubljanico po
cesti, ki pelje mimo usnjarne v Mo~ilnik. Po sestavi in temperaturi
(cca 23°C) se bistveno razlikuje od kra{kih voda. Danes slu`i za
tehnolo{ko vodo v usnjarski industriji.
Celotno povodje Ljubljanice je polno {e neraziskanih skrivnosti,
zato vas vabimo, da jih odkrivate z nami!
Stara `aga v Malem Mo~ilniku
Informacije:
TIC Vrhnika, Jelov{kova 1, Vrhnika;
tel.: 01 755 10 54, e-mail: tic@zavod-cankar.si
Izdajatelj:
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, {port in turizem Vrhnika
Besedilo: TD Blagajana Vrhnikalogotip TD)
Fotografije: Andrej Lupinc, Miro Malner{i~
Tisk in oblikovanje: Starling d.o.o.
Veliki Mo~ilnik
Skrivnostna Ljubljanica
reka sedmerih imen
Skrivnostna Ljubljanica - reka sedmerih imen
Ta razporeditev je imela varovalni pomen pri zasnovi bistri{kega
samostana. Ve~ji del nekdanje kartuzije je spremenjen v Tehni{ki
muzej Slovenije, grajska kapela pa je preurejena v prijetno
poro~no dvorano. Lep je tudi grajski park z ribnikom. Z vrhni{ke
strani pridemo najprej do Grajskega izvira. Ta je dajal samostanu
tudi energijo, saj je voda poganjala mlin in `ago. Dobrih 100 m
naprej pod cesto je niz {pranj, iz katerih se steka voda v Zupanov
izvir. Tik ob cesti proti Borovnici najdemo tretjo skupino izvirov,
iz katerih vre voda ob mo~nem de`evju. Imenujejo se Trebinja ali
Galetov izvir. Naprej sta {e dva manj{a izvira, imenovana Pasji in
Ribi~ev studenec. Po poti iz Bistre na Vrhniko pridemo v naselje
Verd, kjer se izviri Gradarjevo brezno, Smukov izvir, Ljubija,
Ceglarjev potok zdru`ijo v Ljubijo. Vodno mo~ Ceglarjevega izvira
so izkoristili za potrebe Kotnikove parketarne `e ob koncu 19.
stoletja.
Na drugi strani Verda nas pot vodi proti skupini izvirov v
Retovju (slika 2), ki tvorijo – Veliko Ljubljanico To je zatrepna
dolina, ki se zajeda pod vzno`je Ljubljanskega vrha in Raskovca.
Ljubljanica
Mo~ilnik – »Jazonova pest«
jubljanica (slika 1) je tipi~na kra{ka reka s kratkim po~asnim
tokom (38 km). Njeno pore~je skupaj s povr{inskimi pritoki
do izliva v Savo pri Zalogu meri 1779 km². Kra{kemu zaledju
do izvirov pri Vrhniki pripada okrog 1100 km². Kra{ki del pore~ja
sestavljajo visoke, prete`no gozdnate planote in znatno ni`ja,
prometno ugodnej{a in zato gosteje naseljena podro~ja. V njih so
stopni~asto razporejena kra{ka polja s ponikalnicami.
Trebuhovica na Babnem polju blizu Prezida, Obrh v Lo{ki dolini,
Str`en s pritoki na Cerkni{kem polju, Rak v Rakovem [kocjanu,
Pivka blizu Postojne in Unica na Planinskem polju. Te vode se
podzemeljsko zdru`ujejo z vodami z Loga{kega polja in obmo~ja
Rovt (Loga{~ica, Rovtarica, Petkov{~ica) ter Hotenjskega podolja,
kjer je ve~ manj{ih ponikalnic, ki se prav tako pod zemljo delno
stekajo Idrijco in Ljubljanico.
Do izvirov Malo in Veliko okence pridemo preko Ljubljanice
~ez slikovit jez, ki je ostanek nekdanje `age. Ob nizkih vodostajih
se voda umakne v `relo okenca pod steno in pe{ poti ob izvirih so
prehodne. Ob sovodnji obeh zastaja topla voda in se imenuje
Kofe. Tu je bilo nekdaj priljubljeno kopali{~e va{ke mlade`i.
L
Podzemeljski tok Ljubljanice se kon~a na jugozahodnem robu
Ljubljanskega barja pri Vrhniki. Naj{tevilnej{i izviri so v zatrepnih
dolinah Retovja in Mo~ilnika ter pri Bistri. Ob izvirih so
zanimivi kraji, ki privla~ijo ljudi na poseben na~in. K njim je
zahajal kamenodobni lovec. Pisatelj Janez Jalen je junake iz
zgodovinske povesti Bobri po{iljal z mosti{~ na barju k njenim
izvirom; `e od starih Grkov pa se je ohranila bajka, da se je tu
ustavil Jazon z Medejo in zlatim runom, ko je z Argonavti priplul
po rekah od ^rnega morja.
Pridite tudi vi in se prepri~ajte o lepoti Ljubljanice in njenih
izvirov.
Za~nimo v Bistri, kjer so izviri razporejeni na razdalji dobrega
kilometra. Tvorijo tri povirne krake, ki se zdru`ijo v strugo Bistre.
Veliko in Malo okence so ve~krat raziskovali potaplja~i, ki so v
globokih vodnih rovih opazili ~love{ke ribice. V Mo~ilniku (slika
3) se stekajo izviri Male Ljubljanice. Do njih pridemo pe{ preko
Mirk ali z avtom skozi Vrhniko. Napajajo jih izviri Velikega in
Malega Mo~ilnika, ki so razporejeni v izraziti zatrepni dolini. Na
dale~ od restavracije pod 40 m visokimi prepadnimi stenami
imenovanimi tudi Hudi~eve skale vre na dan Veliki Mo~ilnik (slika
5). Nad mosti~kom ~ez izvir v kotu doline je v skali vtisnjena
Jazonova pest. Tudi na nasprotni strani Kotla plezalci za~etniki
urijo svoje ve{~ine.
Nastala je s postopnim podiranjem stropov nekdanjih vodnih jam.
Retovje se pravzaprav za~enja s Krnico in izviri pri nekdanji
Maroltovi `agi.
Izvir Pod Orehom je le 60 m odmaknjen od Ljubljanice. Ob
visokih vodostajih voda kipi in se zaganja visoko nad razburkano
gladino, preden zdrvi po strugi v Ljubljanico. Ju`no od izvira je
Matja`evka, nekdanje letno gledali{~e in telovadi{~e krajanov.
Naprej je izvir Pod skalo, ta je najizdatnej{i in stalni vir Velike
Ljubljanice. Previsna 20 m visoka zatrepna stena je v zadnjem ~asu
postala pravi raj prostega plezanja.
Iz gru{~a pod skalnato Dr~o ( spomenik padlim borcem NOB)
vre voda Malega Mo~ilnika. V bli`ini je star kamnolom, kjer so
lomili skale za cesto. Na prepadni steni je bil v~asih napis “Tu je
pri~etek Krasa“.
K Ljubljanici spadajo tudi izviri med Raskovcem in sv. Trojico z
obmo~ja hribovite Zaplane. Najgloblje v hrbte in slemena pod
Planino in Ulovko so pomaknjeni izviri Bele. Eden njenih
najpomembnej{ih izvirov je Lintvern, ki je tipi~na zaganjalka. O
njem je pisal Valvasor, ko je omenjal mlade zmaje, kot je imenoval
~love{ke ribice, ki jih je voda ob~asno izbruhnila na povr{je. Do
izvira pridemo po ozki dolini Bele mimo Stor`evega gri~a, Staj,
Ga~nika v Star maln (slika 4).