Varnostni ukrepi pri povišani temperaturi v delovnem
Transcription
Varnostni ukrepi pri povišani temperaturi v delovnem
Varnostni ukrepi ob visokih temperaturah na delovnih mestih Janez Fabijan, predsednik Zbornice VZD Delovno okolje – vročina Kakšna je maksimalna temperatura na delovnem mestu? Po pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list 89/1999 in 39/2005) Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati + 28 0C. Izjemoma so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 0C, takrat delodajalec mora poskrbeti za druge varnostne ukrepe, da se zmanjša nevarnost Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Zaradi tehnoloških procesov in/ ali povišanih zunanjih temperatur je mora delodajalec sprejeti za zagotovitev toplotnega ugodja delavcev kratkoročne – začasne in daljnoročne varnostne ukrepe za zagotovitev zdravja delavcev. Tveganja za varnost in zdravje pri delu ter ukrepi morajo biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja . V gradivu je predstavljen sistematični pristop pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v vročem delovnem okolju. Vir: http://www.hse.gov.uk/temperature/index.htm Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Varnostni ukrepi v delovnih procesih s povišano temperaturo: 1. sprejeti razumne ukrepe za doseganje toplotnega ugodja na primer z: izolacijo vročih obratov ali cevi; zagotovitvijo zračnega hlajenja obrata; zasenčenjem oken; namestitvijo delovnih postaj stran od lokacij od koder seva toplota. 2. lokalno hlajenje delovnega mesta V zelo vročem vremenu se namesto sistema za hlajenje lahko uporabljajo ventilatorji in povečano prezračevanje. 3. primerna zaščitna obleka Tipični primeri ustrezne zaščitne obleke so hladilni jopiči ali/in zaščitna oblačila z vodnim/zračnim hlajenjem 4. prostor za počitek 5. omejitev časa izpostavljenosti -rotiranje dalavcev Delovno okolje – vročina Kaj je razumna delovna temperatura? Razumna temperatura za posamezno delovno mesto je odvisna od delovne aktivnosti in okoljskih razmer na delovnem mestu. Da bi ugotovili, če je temperatura na delovnem mestu razumna, je potrebno: izvesti oceno tveganja s poudarkom na oceni toplotnih razmer; implementirati ukrepe za nadzor na osnovi ugotovitev iz ocene tveganja. Če je učinek sezonske narave, je potrebno ukrepe le začasno izvajati Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ . Delovno okolje – vročina Navodila zaposlenim za nošenje potrebne osebne varovalne opreme (OVO) Pri delih, kjer je potrebna osebna varovalna oprema (OVO), lahko njihova lastnost preprečevanja izhlapevanja potu povzroči toplotno obremenitev. Za ugotovitev, ali je temperatura na delovnem mestu razumna, je potrebno: − dovoliti, da se aktivnosti izvaja počasneje; − bolj pogosto menjavati zaposlene v delovnem okolju; − dovoliti daljši čas počitka, preden se delavcem ponovno omogoči vstop v delovni prostor; − razmisliti o možnosti razporeditve aktivnosti v hladnejši del dneva; − periodično revidirati oceno tveganja, razmisliti ali obstaja možnost za avtomatizacijo procesa, oziroma ali je mogoče uvesti alternativne sisteme dela/nadzora; − ponovno ovrednotiti svojo OVO; mogoče je z novejšimi OVO možno zagotavljati boljšo raven zaščite in uporabnikomZbornica večje ugodje. varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Kaj je toplotno ugodje? Definicija Toplotno ugodje je opredeljeno v britanskem standardu BS EN ISO 7730 kot: " subjektivni občutek, ki izraža zadovoljstvo glede toplotnega okolja . " Torej izraz " toplotno ugodje " opisuje psihičen občutek posameznika, enostavneje povedano, ali je osebi prevroče ali prehladno. Toplotno ugodje je zelo težko opredeliti. Potrebno je upoštevati vrsto okoljskih in osebnih dejavnikov pri odločanju, kdaj se bodo ljudje počutili ugodno. Ti dejavniki opredeljujejo "človeško toplotno okolje ". Največ kar lahko upamo je, da dosežemo toplotno okolje, ki zadovolji večino ljudi na delovnem mestu, ali povedano enostavneje - "razumno ugodje " . V skladu s HSE smernicami šteje 80% delavcev kot razumna spodnja meja za zagotovljeno toplotno ugodje v delovnem prostoru. Torej toplotno ugodje se ne meri s temperaturo zraka, temveč s številom zaposlenih, ki s se pritožujejo zaradi toplotnega neugodja (6 dejavnikov). Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Zakaj je toplotno ugodje pomembno? Ljudje, ki delajo v neprijetno toplih ali hladnih okoljih, so bodo verjetneje obnašali nevarno, saj je njihova sposobnost za sprejemanje odločitev in/ali ročna sposobnost poslabšana. Na primer: • • • ljudje iščejo in uporabljajo bližnjice, da gredo lahko hitreje iz hladnih okoljih, ali delavci morda ne bodo pravilno uporabljali osebne zaščitne opreme v vročem okolju in s tem povečujejo tveganja, ali sposobnost delavcev, da se osredotočijo na določeno nalogo lahko upade, s tem se povečuje tveganje za napake. Delodajalci se morajo zavedati teh tveganj in poskrbeti, da se ta vedenja razumejo in upoštevajo Obravnava teh vzrokov bo najverjetneje izboljšala moralo in produktivnost, kot tudi zdravje in varnost zaposlenih. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Prilagajanje toplotnemu okolju Ljudje se toplotnemu okolju prilagajajo na različne načine, npr. oblačenje/slačenje posameznih kosov oblačil, nezavedne spremembe v položaju telesa, premiki na hladnejše lokacije, stran od izvirov toplote, ipd.. Problem nastane, ko se možnost prilagoditve (slečena jakna ali premik od izvora toplote) odstrani in se ljudje ne morejo več prilagajati. V mnogo primerih je okolje v katerem zaposleni delajo posledica delovnega procesa, zato se ne morejo prilagoditi okolju. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Metoda šestih osnovnih dejavnikov Najpogostejši kazalnik toplotnega ugodja je temperatura zraka – preprosto jo je uporabiti in večina ljudi se lahko z njo poistoveti. Vendar, kljub temu, da je to pomemben kazalnik, ki ga je potrebno upoštevati, sama temperatura zraka ni veljaven, niti natančen indikator toplotnega ugodja ali toplotnega udara. Temperatura zraka mora biti vedno upoštevana v povezavi z dejavniki okolja in osebnimi dejavniki. Šest dejavnikov, ki vplivajo na toplotno ugodje, se navezuje tako na dejavnike okolja, kot tudi na osebne dejavnike. Ti dejavniki so lahko neodvisni drug od drugega, vendar skupaj vplivajo na delavčevo toplotno ugodje. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Dejavniki okolja: − temperatura zraka − temperatura toplotnega sevanja − hitrost pretoka zraka − vlažnost Osebni dejavniki: − izolativnost obleke − metabolna toplota-metabolizem Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Merjenje toplotnega ugodja Najenostavnejši način ocenjevanja toplotnega - Vprašalnik zaposlenim in njihovim predstavnikom Klimatizirane pisarne Ali se več kot 10% zaposlenih pritožuje, da jim je prevroče ali prehladno? Naravno zračene pisarne Ali se več kot 15% zaposlenih pritožuje, da jim je prevroče ali prehladno ? Maloprodajna podjetja, skladišča, tovarne in vsi drugi zaprti prostori, ki ne smejo uporabljati klimatskih naprav Ali se več kot 20% zaposlenih pritožuje, da jim je prevroče ali prehladno? Če je odstotek nezadovoljnih delavcev višji od določene ravni, je potrebno ukrepati. (glej Pet korakov za oceno tveganja) Če se zadeve želite lotiti bolj znanstveno, uporabite Britanske standarde za izračun toplotnega ugodja. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Ocena tveganja toplotnega ugodja Metoda Petih korakov za oceno tveganja je bila prilagojena z namenom, da se delodajalcem olajša izdelava ocene toplotnega tveganja. Nekatere opisane točke so relevantne samo za pogoje toplotnega udara. Pri vsaki stopnji Petih korakov je potrebno razmisliti tudi o šestih osnovnih faktorjih. Razmislite o tem kako lahko vplivajo na zaposlene in razmislite o načinih kontrole teh faktorjev s ciljem največjega možnega učinka. Če je okolje na delovnem mestu pod vplivom sezonskih variacij, je potrebno (po potrebi) ponovno evalvirati tveganja zaposlenih glede na sezono. Pet korakov za oceno tveganja: − 1. Korak: identifikacija nevarnosti − 2. Korak: določitev kdo je ogrožen − 3. Korak: ocena tveganja − 4. Korak: zapis ugotovitev − 5. Korak: posodabljanje ocene Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Ocena tveganja za toplotni udar Pri izvedbi ocene tveganja za toplotni udar je priporočljivo, da uporabite pristop ocene po korakih. Kontrolni seznam ocene tveganja za toplotni udar (povezava: Heat stress risk assessment checklists 1. KORAK: IDENTIFIKACIJA TVEGANJA − Vizualni pregled okolja za identifikacijo tveganj (npr. izvor vročine, delavci nosijo OVO, itd.). − Pregled poročil o nezgodah in o produktivnosti. Ali je toplotni udar lahko vzrok za kakšno nezgodo (npr. nezavest, zmedenost, slaba koncentracija, ipd.)? Se poveča število nezgod v bolj vročem vremenu? − Prisluhnite delavcem. Strokovnjaki so za svoje delo. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina 2. KORAK: ODLOČITEV KDO JE LAHKO POŠKODOVAN IN NA KAKŠEN NAČIN − Neizkušeni delavci, mladi delavci, pripravniki, izvajalci, čistilke, vzdrževalni delavci in obiskovalci lahko potrebujejo usposabljanje. − − − − Izkušeni delavci z redko izpostavljenostjo lahko tudi potrebujejo usposabljanje. So navajeni dela, vendar niso navajeni dela v vročini. Pomembno je zdravstveno stanje delavcev. Identificirajte posameznike, za katere velja večje tveganje za toplotni udar. Če niste prepričani, se posvetujte z zdravnikom. Kaj se zgodi, če gre kaj narobe? Implementirajte postopke v sili. Vadite postopke v sili. Če niste prepričani, se posvetujte z zdravnikom. Načrtujte nepredvidljivo. Upoštevajte naravo naloge, kje se jo opravlja, katera so tveganja in kaj vse gre lahko kaj narobe. Vzpostavite verigo odločanja. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina 3.KORAK : OCENITE TVEGANJE IN SPREJMITE ODLOČITEV, ČE SO SPREJETI VARNOSTNI UKREPI PRIMERNI, ALI JE POTREBNO STORITI VEČ − − − Preden začnete, razmislite: ali je nujno delati v vročini? Se lahko delo preoblikuje? Se lahko okolje/OVO/intenzivnost dela spremeni? Bistveno je načrtovanje in usposabljanje. Izvedite oceno tveganja in interpretirajte dobljene rezultate. V svoji oceni tveganja za toplotni udar uporabite naslednje metode: Osnova ocena tveganja za identifikacijo tveganja. Kvalitativna ocena tveganja z uporabo kontrolnega lista opazovanj. Kvalitativna ocena tveganja z uporabo indeksa WBGT. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina 3.KORAK: nadaljevanje napišite akcijski načrt. Se lahko izognete vsem nevarnostim? Če ne, kako se lahko zmanjša tveganje za toplotni udar? Možno zaporedje za rešitev problema lahko vključuje: uporabite manj tvegano opcijo – npr. počakajte, da se temperatura zniža; preprečite dostop do nevarnosti – npr. dostop imajo samo aklimatizirani delavci; delo organizirajte tako, da zmanjšate izpostavljenost – npr. urniki dela/počitka, menjava dela, menjava timov, več delavcev za isto delo; predpišite osebno varovalno opremo – npr. aluminiziranega oblačila za tiste, ki so izpostavljeni visokim sevalnim temperaturam; priskrbite možnost za dobro počutje – npr. postopki za prvo pomoč in nujne primere. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina 4.KORAK: ZABELEŽITE SVOJE UGOTOVITVE Implementirajte formalen postopek poročanja in ga vključite v obstoječe postopke poročanja za ostala tveganja. Beležite sprejete ukrepe, uporabljene indekse in rezultate. Opišite razlago ocene. Poročajte o kakršnikoli komunikaciji med zdravstvenimi strokovnjaki, strokovnjaki za toplotno okolje itd . Beležite ugotovitve pri pogovorih Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina 5. KORAK : PREGLED IN AŽURIRANJE OCENE TVEGANJA Preglejte možnosti nadzora in ga izvedite, kjer je to primerno. Ali vaši zaposleni mislijo, da problem še vedno obstaja? So se nevarne aktivnosti, nezgode, bolezni, odsotnost z dela, itd zmanjšale? Je prišlo do povečanja produktivnosti, zadovoljstva delavcev, itd? . Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Kako pogosto so zaposleni izpostavljeni toplotnim razmeram, ki povzročajo neugodje? a) Pogosta izpostavljenost Zavedajte se, da nova oprema, nove metode proizvodnje, nova OVO, ipd. lahko prispevajo k spremembi v tveganju toplotnega udara. Če spremembe v večji meri spremenijo samo tveganje udara, je potrebno izvesti oceno tveganja izpostavljenosti toplotnemu udaru. b) Redka izpostavljenost Izvedite oceno tveganja pred vsako izpostavljenostjo. Poskrbite, da so vpeljane kontrolne točke, da je bilo izvedeno usposabljanje in da so procedure v primeru nesreče dogovorjene. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Kontrolni list toplotnega ugodja Osnovna tabela za ugotovitev ali obstaja tveganje toplotnega neugodja za vaše zaposlene. (osnovni kontrolni list in ne nadomešča ustrezne ocene tveganja toplotnega ugodja.) Vsak dejavnik ugodja označite s primernim odgovorom. Če odgovor 2x ali več z »DA«, obstaja možnost toplotnega neugodja in je potrebno opraviti natančno oceno tveganja. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Kontrolni list toplotnega udobja Dejavnik Opis DA Ali se zdi zrak topel ali hladen? Temperatura zraka Ali se temperatura na delovnem mestu spreminja tekom običajnega delovnega dne? Ali se temperatura na delovnem mestu bistveno spreminja med različnimi sezonami? Sevalna temperatura Ali obstaja izvor vročine v okolju? Je v prostoru oprema, ki ustvarja paro? Ali na prostor vplivajo zunanji vremenski pogoji? Vlažnost Ali zaposleni nosijo neprepustno OVO? Ali se zaposleni pritožujejo nad presuhim zrakom? Ali se zaposleni pritožujejo nad prevlažnim zrakom? Gibanje zraka Ali topel ali hladen zrak piha direktno na delovni prostor? Ali se zaposleni pritožujejo nad prepihom? Ali je hitrost dela srednja do intenzivna v toplih ali vročih pogojih? Metabolna stopnja Ali zaposleni opravljajo sedeče delo v hladnem ali mrzlem okolju? Ali zaposleni uporabljajo OVO, ki jih ščiti pred škodljivimi strupi, kemikalijami, azbestom, plameni, ekstremno vročino, ipd.? OVO Ali lahko zaposleni individualno spreminjajo svoja oblačila kot odziv na toplotno okolje? Zbornica varnosti in zdravja pri delu Zbornica VZD http://www.zbornica-vzd.si/ Ali uporabljajo dihalno zaščito? Kaj menijo zaposleni? DVI Gorenjska in OO Ali zaposleni menijo, da obstaja problem s toplotnim ugodjem? Delovno okolje – vročina Izračun toplotnega ugodja V večini primerov bodo navodila v teh smernicah zadoščala za izboljšanje toplotnega ugodja na delovnem mestu. Če želite izmeriti faktorje, ki prispevajo k toplotnemu udobju bolj natančno, lahko uporabite indeks pričakovane povprečne ocene (En.: PMV) in odstotek nezadovoljnih ljudi (En.:PPD). Priporočamo uporabo angleških standardov BS EN ISO 7730 in BS EN ISO 10551. Indeksa PMV/PPD napovedujeta toplotno ugodje ljudi v določenem delovnem okolju. Uporabljata šest osnovnih dejavnikov in sta v zadnjih letih postala najširše uporabljena indeksa Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Kontrola toplotno ugodja 1/2 Obstaja več načinov za upravljanje s toplotnim ugodjem na delovnem mestu. Administrativna kontrola - vključuje načrtovanje, reprogramiranje delovnih časov, postopkov in urnika počitka, npr. načrtovanje »vročega« dela v hladnejšem času dneva, omogočanje fleksibilnega delovnika zaposlenim v izogib najslabšim učinkom dela pri visokih temperaturah. - je običajno kratkotrajna, začasne narave in tudi splošno priznana kot dražji in na dolgi rok manj stroškovno učinkovit pristop, kot tehnična kontrola. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina - mraz Kontrola toplotno ugodja . 2/2 Tehnična kontrola - mora biti prva izbira za zmanjšanje ali eliminiranje nevarnosti. Čeprav se zdijo začetni stroški tehnične kontrole visoki, je bilo ugotovljeno, da se stroški implementacije pogosto izravnajo z izboljšanjem produktivnosti in zmanjšanjem izpadov v proizvodnji, zmanjšanim absentizmom in povečano motivacijo. - pomembno je poudariti, da je vsaka praktična rešitev za nadzor nad toplotnim ugodjem kombinacija različnih mnenj in konsenz Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Generični ukrepi za nadzor Obstaja osem glavnih metod za nadzor: a) nadzor nad virom toplote − tega ne upoštevajte samo v povezavi s temperaturo zraka; − zmanjšanje/povečanje temperature, vlažnosti, toplote sevanja ali gibanje zraka; − izolirajte vir toplote ali mraza. b) nadzor nad okoljem − zamenjate vroč zrak z mrzlim, ali obratno – kar je pač potrebno; − povečajte ali zmanjšate stopnjo vlažnosti – kar je potrebno; − povečajte pretok zraka z zračenjem ali uporabo klimatske naprave; − zmanjšajte neugodje zaradi prepiha s preusmeritvijo ventilatorja ali klimatske naprave na način, da ne piha direktno v delavca. c) odstranite vir toplote/mraza iz bližine delavca − postavite zapore, zaščitite delovno območje ali prepovejte dostop; − preoblikujte delovne procese in s tem odstranite delavce iz območja. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina d) nadzor opravil − omejite čas izpostavljenosti vročim ali hladnim pogojem; − nadzirajte količino dela, ki jo morajo delavci opraviti; − vpeljite mehanična pomagala za lažje opravljanje fizično zahtevnih del v toplih in vročih okoljih ali kadar delavci nosijo veliko količino oblačil. e) nadzor nad oblačili − če delavci uporabljajo OVO, zagotovite, da delavci ne uporabljajo več OVO kot je potrebno (večji varnostni faktor, kot je potrebno); − če delavci uporabljajo uniforme, ocenite možnost uporabe drugega dizajna, novih materialov, ipd. za izboljšanje počutja delavcev; − ocenite kodeks oblačenja in dovolite delavcem, da prilagajajo svoja oblačila kjer je to le možno; − večplastnost oblačil omogoča delavcem, da se prilagajajo okolju glede na subjektivno počutje. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina f) dovolite delavcem, da prilagodijo svoje obnašanje − kjer je to le možno, odstranite vse prepovedi, ki delavcem lahko omejujejo manjša prilagajanja v oblačenju ali delovni hitrosti; − zagotovite območja za ohladitev ali ogrevanje; − zagotovite osebne grelce ali ventilatorje; − dovolite delavcem, da prilagodijo termostate ali odprejo okna. g) zaščitite delavca − zagotovite primerno obleko in/ali opremo (npr. namizni ventilatorji); − zagotovite usposabljanje. h) spremljajte vedenje delavca − zagotovite ustrezen nadzor; − pridobite zdravniški nasvet za nosečnice, delavce s kroničnimi boleznimi ali invalidnostjo, oziroma delavce, ki jemljejo zdravila; − opravite specifično oceno tveganja za noseče delavke z namenom identificiranja in upravljanja vseh tveganj. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Osebna varovalna oprema (OVO) in toplotno ugodje: Osebna varovalna oprema (OVO) je v skladu s predpisi (zadnji izmed ukrepov) OVO zmanjšuje zmožnost telesa, da oddaja znoj. Če je OVO okorna ali težka, lahko prispeva k povečanju toplote, ki jo ustvari človeško telo. Uporaba OVO v toplem/vročem okolju in/ali pri delih, ki zahtevajo hitrost, lahko poveča tveganje vročinskega stresa. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Toplotni udar Toplotni udar je posledica stanja, ko telo ne zmore več nadzorovati svoje notranje temperature. Temperatura zraka, vlaga, oblačila, ki jih delavci nosijo med delom lahko povzročijo toplotni udar. Za nekoga, ki se samo sprehodi skozi rizične prostore ni nujno, da sploh opazi, da obstaja nevarnost toplotnega udara. Tako delodajalci, kot tudi delojemalci morajo biti seznanjeni na kakšen način je delo varno v vročem okolju, poznati dejavnike, ki vodijo do toplotnega udara in na kakšen način zmanjšati tveganje. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Tipičen primer toplotnega udara Posameznik, ki oblečen v zaščitno obleko, ki opravlja težko delo v vročih in vlažnih pogojih, je izpostavljen toplotnemu udaru, ker: znojenje preprečuje tip oblačil in vlažnost okolja; toplota se v telesu dodatno ustvarja zaradi dela. Če je odvajanje le-te onemogočeno, se telesna temperatura prične dvigovati; ko se temperatura telesa zvišuje, telo reagira s povečanim izločanjem znoja, posledično se lahko pojavi dehidracija; zviša se tudi srčni utrip, kar dodatno obremeni telo; če telo generira več toplote, kot jo lahko izgublja, se bo telesna temperatura zviševala; sčasoma doseže stopnjo, ko telesni nadzorni mehanizem neha delovati; simptomi se bodo stopnjevali glede na dolžino dela v enakih pogojih. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Kakšni so učinki toplotnega udara? Toplotni udar ima različne posledice; nekateri posamezniki so bolj dovzetni kot drugi. Tipični simptomi so: − nesposobnost koncentracije; − mišični krči; − vročinski izpuščaji; − močna žeja – simptom se pojavi dokaj pozno; − omedlevica; − izčrpanost - utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža; − vročinska kap – vroča, suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti. To je najhujša možna posledica in se lahko konča s smrtjo, če se je ne opazi v zgodnji fazi. Delovno okolje – vročina Na kaj moramo biti posebej pozorni pri izdelavi ocene tveganja? Ob izdelavi ocene tveganja moramo upoštevati sledeče dejavnike: teža dela – pri težjih delih se generira več telesne toplote; delovna klima – vključuje zračno temperaturo, vlažnost, gibanje zraka, delo v bližini izvora vročine; delovna obleka in oprema za zaščito dihal – lahko zmanjša učinkovitost znojenja in drugih načinov za reguliranje telesne temperature; delavčevo starost, telesno zgradbo in zdravstveno stanje – vse lahko vpliva na toleranco za posameznika. Najprej pogovor z delavci in delavskimi predstavniki: - glede pojavnosti zgodnih znakov toplotnega udara. Če obstaja možnost za potencialni problem toplotnega udara, se boste morda morali posvetovati z ljudmi, ki so bolj izkušeni pri ugotavljanju tveganja dela v vročih okoljih, na primer poklicnimi higieniki, medicinskimi sestrami ali zdravniki Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Kako lahko zmanjšamo tveganje? 1/2 Kjer je to le možno, odstranite ali zmanjšate vire vročine: nadzorujte temperaturo, npr. s tehničnimi rešitvami, npr.: s spremembo procesov; z uporabo ventilatorjev ali klimatskih naprav; s fizičnimi preprekami za zmanjšanjem toplotnega sevanja. priskrbite delovna orodja kjer je to le možno za zmanjšanje težavnosti dela; regulirajte čas izpostavljenosti, npr.: dovolite delavcem vstop v prostor samo, če je temperatura pod določenimi stopinjami ali opravljanje dela samo v hladnejšem delu dneva; v navodilih za delo opredelite koliko časa je dovoljeno delati v razmerah, kjer obstaja tveganje; zagotovite odmore in hladne prostore za odmor . Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Kako lahko zmanjšamo tveganje? 2/2 . Preprečite dehidracijo. Priskrbite osebno zaščitno opremo.. Zagotovite usposabljanje Dovolite delavcem, da se prilagodijo na svoje delovno okolje Ugotovite kateri delavci so bolj dovzetni za toplotni udar, bodisi zaradi bolezni/zdravil, Spremljanje zdravja delavcev, ki so izpostavljeni tveganju - . Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Meritve pri tveganjih toplotnega udara 1) Temperaturni indeks »Wet Bulb Globe – WBG« oziroma indeks mokrega termometra 2) Ocenjevanje stopnje metabolizma – EMR 3) Fiziološki monitoring 4) Srčni utrip 5) Ocenjevanje izolativnih vrednosti oblačil Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Pri ocenjevanju vročih okolij se uporabljajo tri metode: − empirična – uporaba laboratorijskih rezultatov za predvidevanje najverjetnejših učinkov okolja na posameznika (npr. fizičen odziv); metoda omogoča predvidevanje vpliva hitrosti dela, stopnje metabolizma, faktor vpliva oblačil, ipd. − neposredna – uporaba standardiziranih inštrumentov za merjenje okoljskih parametrov npr. temperature − racionalna – izračun izmenjave toplote med zaposlenim in delovnim okoljem zagotovi metodo za predvidevanje odziva zaposlenih. Namen uporabe teh metod je ocena ali ugotovitev fizičnih odzivov posameznika na okolje. Končni cilj je zagotoviti vrednost, ki omogoča primerjavo med okoljem, različnimi delovnimi situacijami in različnimi tipi oblačil. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina 1. Temperaturni indeks »Wet-Bulb Globe (WBGT) oziroma indeks mokrega termometra Index WBGT je najpogosteje uporabljen in sprejet indeks za ocenjevanje tveganja toplotnega udara v industriji. Objavljen je bil kot britanski standard BS EN 27243. Indeks WBGT je empirični indeks. Index je bil razvit posebej za uporabo v industrijskih okoljih. Zaradi možnosti enostavne implementacije v industrijsko okolje je index kompromis med natančnostjo in enostavno možnostjo ter enostavnim spremljanjem meritev. WBGT naj se uporablja za oceno, ali problem obstaja ali ne, s primerjavo referenčne vrednosti z izmerjenimi vrednostmi. Ko so referenčne vrednosti prekoračene, je potrebno uporabiti bolj napreden indeks (BS EN 12515 – Zahtevana stopnja znojenja) za zagotovitev natančnejše ocene možnosti tveganja toplotnega udara. Indeks WBGT je kombinacija treh meritev: − temperature mokrega termometra (tnw) − temperature globus termometra (tg) − zračne temperature (ta) Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Spodaj navedeni formuli služita za ilustracijo odnosa med različnimi meritvami. Notranji prostori in zunanji prostori brez vpliva sončne radiacije (obremenitve sonca): − WBGT = 0.7tnw + 0.3tg Zunanji prostori z obremenitvijo sončne radiacije ali notranji prostori s prisotnostjo toplotnega sevalnega vira: − WBGT = 0.7tnw +0.2tg +0.1ta Za pridobitev vrednosti WBGT indeksa se v eno izmed zgornjih formul vnese vrednost opravljenih meritev. Vrednost se na to primerja z referenčnimi vrednostmi, ki so v standardu za primerno metabolno stopnjo in stopnjo prilagojenosti delavca na delovno okolje. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Spodnji primer prikazuje, kako se lahko uporabi WBGT referenčna vrednost. Nanaša se na pogoje, kjer je lahko 95% vseh delavcev izpostavljenih možnosti toplotnega udara brez negativnih učinkov na zdravje. Pomembno je dodati, da te referenčne vrednosti predvidevajo fizično sposobnost delavcev, njihovo dobro zdravje, običajno oblačilo, ustrezen vnos soli in vode in - če razmere ostanejo znotraj meja – njihovo sposobnost učinkovito delati, ne da bi presegli telesno temperaturo 38 ° C Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Temperaturna v okolju se v tovarni meri kot del ocene tveganja; Primer: temperatura zraka (ta) = 26°C; temperatura globus termometra (tg) = 26.5°C in; temperatura mokrega termometra (tnw) = 18°C (kar pomeni, da je relativna vlažnost 55% in delni parni tlak 1.662 kPa.); zrak se skoraj ne giblje; za delavce, ki so prilagojeni na okolje, se predvideva, da delajo 250 W/m2; vnos v formulo WBGT da WBGT vrednost 20.5°C. Ta vrednost je primerjana z WBGT referenčno vrednostjo; uporabimo referenčno vrednost 25°C za »metabolno stopnjo razreda 3«, ko je »posameznik prilagojen na vročino« in »ob skoraj nepremičnem zraku«; izmerjena vrednost 20.5°C je pod WBGT referenčno vrednostjo 25°C za opisano okolje. Ker referenčna vrednost 25°C ni presežena, lahko sklepamo, da v okolju ni tveganja za toplotni udar. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Ponovna ocena – poletje Če se med poletjem delavci v istem okolju pritožujejo, da jim je vroče, je potrebno napraviti novo oceno z novimi izmerami: temperatura zraka (ta) = 32°C; temperatura globus termometra (tg) = 33°C in; temperatura mokrega termometra (tnw) = 28°C (kar pomeni, da je relativna vlažnost 55 delni parni tlak 1.662 kPa.). izmerjena vrednost je 29.5°C, kar je nad WBGT referenčno vrednostjo 25°C in kaže na to, da v teh okoliščinah obstaja tveganje toplotnega udara. DVI Gorenjska in OO Zbornica varnosti in zdravja pri delu Zbornica VZD http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Referenčne vrednosti WBGT indeksa po standardu ISO 7243 v povezavi z maksimalno telesno temperaturo 38°C Metabolna stopnja, M Referenčna številka WBGT Razred metabolne stopnje V povezavi z enoto površine kože W/m-2 Skupaj (za povprečno Oseba prilagojena na površino kože temperaturo °C 1.8m2) W Oseba neprilagojena na temperaturo °C 0 (počitek) M≤65 M≤117 33 32 1 65<M≤130 117<M≤234 30 29 2 130<M≤200 234<M≤360 28 26 3 200<M≤260 360<M≤468 Brez zaznavnega gibanja zraka 25 4 M>260 M>468 23 Zaznavno gibanje zraka 26 25 Brez zaznavnega gibanja zraka Zaznavno gibanje zraka 23 22 18 Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ 20 Delovno okolje – vročina 2. Ocenjevanje metabolne stopnje Metabolna stopnja se lahko ocenjuje z uporabo spodnje tabele, ali z uporabo britanskega standarda BS 8966 : Nivo I Metoda Natančnost Pregled delovnega mesta A – Klasifikacija glede na vrsto aktivnosti Groba informacija, kjer je tveganje napak visoko Ni nujen B – Klasifikacija glede na poklic II A – Uporaba tabel skupne ocene Informacija o tehničnih napravak in delu Visoko tveganje za napako; Nujno opazovanje v natančnost ± 15% časovnem obdobju B – Uporaba tabel ocene za specifično aktivnost C – Uporaba srčnega utripa; pogoji definirani za posameznika III Meritve Ni nujen Tveganje za napako znotraj mej v povezavi z Nujno opazovanje v natančnostjo meritve in časovnem obdobju časa preučevanja; natančnost ±5% Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Klasifikacija metabolnih stopenj glede na aktivnost (ISO 8996): Razred Srednja metabolna stopnja (Wm-2) Primer Počitek 65 počitek Nizka 100 udobno sedenje/stanje Zmerna 165 dolgo delo z rokami/dlanmi Visoka 230 intenzivno delo Zelo visoka 290 zelo intenzivna do maksimalna aktivnost Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Klasifikacija glede na poklic (primeri iz ISO 8996): Poklic Metabolna stopnja (Wm-2) zidar 110 do 160 tesar/mizar 110 do 175 steklar 90 do 125 slikopleskar 100 do 130 vrtnar 115 do 190 voznik traktorja 85 do 110 Obrniki: Kmetijstvo: Itd. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Preračun povprečne metabolne stopnje v obdobju, ko se izvajajo različne naloge in aktivnosti (BS EN 8996): Trajanje (s) Metabolna stopnja (Wm-2) Hoja po tovarni 4 km h-1 35 165 Nošnja bremena teže 30 kg 50 250 Stanje 25 70 Časovno tehtano povprečje = 200 Wm-2 Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Ocenjeno povečanje metabolne stopnje pri uporabi osebne zaščitne opreme: Počitek Nizka metabolna stopnja Zmerna metabolna stopnja Visoka metabolna stopnja Zelo visoka metabolna stopnja Varovalni čevlji/nizki škornji 0 5 10 15 20 Visoki varovalni škornji 0 10 20 30 40 Respirator (nizka/zmerna zmogljivost, npr. P1, P2) 5 10 20 30 40 Respirator (visoka zmogljivost, npr. P3) 5 20 40 60 80 Zaprti dihalni aparat 10 30 60 95 125 Lahka, paroprepustna zaščitna obleka za kemikalije (npr. za enkratno uporabo) 5 10 20 30 40 Kemična zaščitna paroneprepustna OVO, npr. iz PVC materiala, s kapuco, rokavicami in škornji 10 25 50 80 100 Visoko izolativna, delno paroprepustna zaščitna obleka, npr. oprema gasilcev 15 36 OVO DVI Gorenjska in OO Zbornica varnosti 115 in zdravja pri delu Zbornica VZD http://www.zbornica-vzd.si/ 75 155 Delovno okolje – vročina 3. Fiziološki monitoring Fiziološki monitoring se izvaja kadar ne moremo implementirati nobenih drugih metod, iz naslova nepraktičnosti, ali pa zaposleni delajo v okoljih izven objekta - z drugimi metodami - nadzorovanih delovnih mestih. V primeru uporabe fiziološkega monitoringa je potrebna pomoč specialista in uporaba standarda ISO 9886. Meritve (npr. telesne temperature, srčnega utripa, stopnje potenja, itd.) zahtevajo, da: se zaposleni strinjajo in se v polni meri zavedajo morebitnega nelagodja ali tveganja, povezanega z uporabljenimi metodami ter se strinjajo z njihovo uporabo in zagotovijo svoje sodelovanje; zaposleni lahko kadarkoli zavrnejo sodelovanje pri meritvah. To zagotovi, da je monitoring etičen, oziroma opravljanje meritev v nobenem primeru ne izpostavi zaposlenega kakršnemkoli tveganju zaradi le-teh. možno je, da bo edini način, da delavcev ne izpostavimo kakršnemkoli tveganju toplotnega udara, implementacija osebne metode monitoringa. Zaradi praktičnih omejitev se zato monitoring običajno izvaja periodično, vendar ta način zmanjšuje stopnjo možnosti detekcije tveganja. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina - mraz 4. Srčni utrip 1/2 Merilna oprema za merjenje srčnega utripa je na voljo, enostavna za uporabo in interpretacijo (npr. prenosni aparati za merjenje srčnega utripa in ure za merjenje srčnega utripa). Naprave so uporabne, ker ne motijo delavca pri opravljanju dela in niso neprikladne, kot na primer elektrokardiogram. Nekatere naprave za merjenje srčnega utripa imajo možnost shranjevanja podatkov in pregleda nad utripom v določenem obdobju. Druga možnost je, da lahko delavec, nadzornik ali zdravstveni delavec pri delu enostavno uporabi ročno merjenje srčnega utripa z zaznavanjem pulza na zapestju ali vratu; v tem primeru jih je treba usposobiti za izvajanje ročnih meritev. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina - mraz 4. Srčni utrip 2/2 V situacijah, v katerih je termično sevanje zelo visoko (kot predvideno v metodi, ki je opisana v standardu ISO 7933), je nujno potrebno istočasno meriti tudi telesno temperaturo. Poleg tega mora uporabljen sistem omogočati monitoring srčnega utripa v realnem času med samo izpostavljenostjo. Idealno bi bilo to ugotoviti s testom posameznika oziroma predvideti s sledečo enačbo: HRL = 185 - (0.65*A) Legenda: HRL = meja srčnega utripa in A = starost. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina HR mejna vrednost na delovnem mestu ne sme prekoračiti maksimalne vrednosti za posameznika, zmanjšane za približno 20 udarcev/minuto. Uporaba te formule lahko predstavlja pomembno tveganje za nekatere posameznike. V skladu z maksimalno mejo telesne temperature 39°C, je maksimalna mejna vrednost za porast HR iz naslova toplotne obremenitve 60 utripov/minuto. To velja v enakih okoliščinah in predvsem, kadar je na voljo medicinski nadzor in stalni monitoring. − trajen srčni utrip manj kot 160 udarcev/minuto, če je delavec, mlajši od 35 let; − trajen srčni utrip manj kot 140 udarcev/minuto za delavce starejše od 35 let. Ne glede na uporabljeno metodo je pomembno, da se ne obravnava vsakega posameznega ukrepa (simptomi, telesna temperatura, srčni utrip) posamezno, ampak se - če je le mogoče - upošteva vse tri. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Za delavce, ki so izpostavljeni vročini, je potrebno opraviti zdravstveni nadzor, da se oceni ustreznost in ugotoviti morebitne razloge za prepoved dela v tem okolju. Zdravstveni nadzor teh delavcev naj bo izveden s strani ustrezno usposobljenega medicinskega osebja, ki ima veliko izkušenj z obravnavanjem zdravja ljudi, ki so izpostavljeni tem vplivom (glej SIST EN ISO 12894 (2001)). Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina 5. Ocenjevanje izolativne vrednosti oblačil Iz BS ISO 9920: »Ergonomija toplotnega okolja - Ocena toplotne izolacije in odpora izhlapevanja oblačil« Za pridobitev podatka izolativne vrednosti oblačil se lahko uporabi dve metodi: ocena izolativnosti na podlagi tabel, ki so na voljo v standardu izračun izolativnosti za določeno oblačilo na podlagi tega, kar delavec dejansko nosi (npr. čevlji, nogavice, majica, ipd.), na podlagi materiala vsakega kosa in površine, ki jo vsak kos pokriva. Poiščite oblačilo, ki je najbolj reprezentativno tistemu, ki ga delavec nosi, pridobite ocenjeno izolativno vrednost oblačila. Ta vrednost bo uporabljena v kvantitativni oceni tveganja: Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina - mraz Izolativne vrednosti oblačil Delovna obleka Clo vrednost Spodnje hlače, srajca, delovni kombinezon, 0.8 nogavice in čevlji Spodnja majica z dolgimi rokavi in spodnjice z dolgimi hlačami, srajca, hlače, delovni kombinezon, čevlji in nogavice 1.1 Spodnje perilo, delovni kombinezon, termojakna in termohlače, čevlji in nogavice 1.4 Te izolativne vrednosti veljajo za specifična oblačila, to se pravi narejena iz specifičnih materialov, s posebnim prileganjem, ipd.. Lahko zadostuje uporaba ocenjenih izolativnih vrednosti, ki so navedeni v standardu (kot zgornji primer) in ni potrebe po posebni natančnosti. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Dehidracija − − − − Dehidracija lahko resno vpliva na sposobnost varnega funkcioniranja zaposlenega, ko je ta pod vplivom toplotnega stresa. Učinke dehidracije je v stresih situacijah zaradi toplote mogoče zmanjšati s spodbujanjem zaposlenih, da pogosto pijejo hladno vodo (raje kot čaj, kavo ali gazirane pijače) v manjših količinah za nadomeščanje izgube tekočine zaradi potenja. žeja ni dober kazalnik dehidracije. Ko so zaposleni žejni, že začnejo trpeti zaradi posledic dehidracije. Zaposleni morajo pri težkem delu v vročih okoljih zaužiti okoli 250 ml tekočine vsakih 15 minut ali 500 ml vsakih 30 minut. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Delo na prostem Pri delu na prostem lahko vreme učinkuje na učinkovitost posameznika; tega ne moremo upravljati samo z tehničnimi kontrolami. Najbolj učinkovito upravljanje v teh okoljih je vpeljava nekaterih enostavnih administrativnih nadzorov, na primer: Hladno okolje: • zagotovite ustrezno osebno varovalno opremo • zagotovite mobilne objekte za ogrevanje in spodbujajte pitje toplih tekočin, kot je juha ali vroča čokolada; • uvedite pogostejše odmore za počitek; • ali se lahko delo prestavi in se opravi v toplejšem obdobju v letu brez ogrožanja zdravja; • naučite delavce prepoznati zgodnje simptome stresa zaradi mraza. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Vroče delovno okolje: prestavite dela na hladnejše obdobje v dnevu; zagotovite pogostejše odmore in senco na območjih namenjenih počitku; zagotovite prost dostop do hladne pitne vode; zagotovite senco na območjih, kjer posamezniki delajo; spodbujajte, da delavci odložijo osebno varovalno opremo med počitkom za boljšo izgubo toplote; naučite delavce prepoznati zgodnje simptome toplotnega udara. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Delo na soncu − Kaj je problem? Preveč sončne svetlobe je škodljivo za kožo. Zagorelost je znak, da je koža poškodovana. Škodo povzročajo UV žarki v sončni svetlobi. − Kdo je ogrožen? Pri delu na prostem dlje časa, je koža izpostavljena soncu dlje, kot je to zdravo. Delavci, ki so lahko ogroženi, so na primer kmetje, gradbeni delavci, vrtnarji, delavci v dejavnostih na prostem in nekateri javni uslužbenci. Še posebej pozorni morajo biti: svetlopolti in pegavi posamezniki, katerih koža ne zagori ali pordeči preden postane zagorela; svetlolasi, rdečelasi in modrooki posamezniki; posamezniki z velikim številom lepotnih znamenj. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina - mraz Delo na soncu − Kateri so škodljivi učinki? Kratkoročno tudi manjše pordečitve kože zaradi izpostavljenosti soncu pomenijo, da je le-ta poškodovana. Opekline povzročijo mehurje in luščenje kože. Dolgoročno se problem poveča. Preveč sonca pospeši staranje kože, le-ta zadebeli, postane lisasta in zgubana. Najresnejša posledica je lahko povečana možnost razvoja kožnega raka. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina - mraz Kaj lahko storimo, da se zaščitimo? ostanite oblečeni (navadno oblačilo iz gosto tkanega blaga, kot so na primer delovne obleke z dolgimi rokavi ali jeans, ustavijo večino UV žarkov); nosite pokrivalo z robom, zaščito ušes in/ali vratu; kadarkoli je to možno, med odmorom in – še posebej – med malico ostanite v senci; uporabite zaščitno kremo z visokim faktorjem (vsaj SPF15) na izpostavljenih delih; pijte veliko vode, da se izognete dehidraciji; redno preverjajte svojo kožo, če se pojavijo nenavadni madeži ali lepotna znamenja. V primeru, da opazite spremembo v obliki, velikosti, barvi znamenj takoj obiščite zdravnika. Enako velja, če madež/znamenje srbi ali celo krvavi. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Zaključek: Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročem in zdravem delovnem okolju torej zahteva: sistematičen pristop pri identifikaciji in ocenjevanju tveganja. usposabljanje zaposlenih in nadzornikov nadzor,…. Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Temperatura [°C] Primer: Ocenjevanja tveganja v okolju z visokimi temperaturami 42 41 40 39 38 37 36 35 34 33 32 31 30 29 28 27 26 25 24 23 22 25 48 46 45 43 42 40 39 37 36 34 33 32 30 29 28 27 26 25 24 23 22 30 50 48 47 45 44 42 40 39 37 36 34 33 32 30 29 27 26 25 24 23 22 35 52 51 49 47 45 44 42 40 39 37 36 34 33 31 30 28 27 26 24 23 22 40 55 53 51 49 47 45 44 42 40 39 37 35 34 32 31 29 28 27 25 24 22 45 57 55 53 51 49 47 45 44 42 40 38 37 35 33 32 30 29 27 26 25 23 50 59 57 55 53 51 49 47 45 43 41 40 38 36 35 33 31 30 28 27 25 24 55 62 59 57 55 52 50 48 46 44 42 40 39 37 35 33 32 30 29 28 26 25 Vlaga 60 64 61 59 57 55 52 50 48 46 44 42 40 39 37 35 33 32 30 28 27 25 [%] 65 66 64 61 59 56 54 52 50 48 46 44 42 40 38 36 34 33 31 29 28 26 Nevarnost Smrtna nevarnost Resna nevarnost Močno neudobje Neudobje Rahlo neudobje Udobje 70 68 66 63 61 58 56 54 51 49 47 45 43 41 39 37 35 34 32 30 28 27 Stopnja 5 4 3 2 1 0 75 71 68 65 63 60 58 55 53 51 48 46 44 42 40 38 36 34 33 31 29 27 80 73 70 67 65 62 59 57 54 52 50 48 45 43 41 39 37 35 34 32 30 28 Ocena 5 4 3 2 1 0 85 75 72 69 66 64 61 59 56 54 51 49 47 45 42 40 38 36 34 33 31 29 90 77 74 71 68 66 63 60 58 55 53 50 48 46 43 41 39 37 35 33 32 30 95 80 76 73 70 67 65 62 59 57 54 52 49 47 45 42 40 38 36 34 32 30 100 82 79 75 72 69 66 63 61 58 55 53 50 48 46 43 41 39 37 35 33 31 Opozorilo – navodilo- ukrep SMRTNO NEVARNO: Skorajšnji toplotni udar NEVARNO: Ustavite fizične aktivnosti OPOZORILO: Izogibajte se naporom Opozorilo: Omejite najtežje aktivnosti Občutek rahlega neudobja Občutek udobja Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ Delovno okolje – vročina Vir: http://www.hse.gov.uk/temperature/index.htm Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ HVALA ZA POZORNOST ! Zbornica varnosti in zdravja pri delu http://www.zbornica-vzd.si/ 65