Bolezni in škodljivci na fižolu

ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE
Izpostava Kočevje
Rožna ulica 39, 1330 Kočevje
Tel.: 01 8953 876, 041 310 158
E-naslov: ana.ogorelec@lj.kgzs.si
www.lj.kgzs.si
Datum: 4. junij 2015
Bolezni in škodljivci na fižolu
Bakterioze
Vremenske razmere v maju so bile ugodne za razvoj bolezni na fižolu. Pojavljati so se začele
bakterioze. Bakterioze se pojavijo v času dolgotrajnega kaljenja zaradi neugodnih vremenskih
razmer.
(Pseudomonas syringae p.v.phaseolicola)
Zoper njih lahko uporabite CHAMPION 50 WG (0,5%). Močno napadene rastline izpulite in dosejte
novo, zdravo seme fižola, ki ga čez noč namočite v ohlajen čaj iz žajblja.
Talne glivične bolezni
(Rhizoctoni a solani)
Gospodinjska ul .6 Ljubljana, tel (01) 513 07 00, fax (01) 513 07 41, e-naslov: tajnistvo@lj.kgzs.si, internet: www.lj.kgzs.si
Identifikacijska št. Za DDV: SI88840620, transakcijski račun: 01100-6030234632
Talna gliva rizoktonija napada koreninski vrat fižola, na katerem nastajajo rdeče rjave pege.
Rastlina zaostaja v rasti in kasneje propade. Gliva prezimi v tleh, kot saprofit na odmrlem
tkivu. Okužba je močnejša v mokrih in slabše strukturnih tleh. Gliva je aktivna že pri 10 0C in
do 29 0C. Najučinkovitejši ukrep je kolobarjenje. Močno napadene rastline izpulimo.
Uporabimo sredstva za krepitev rastlin (alge) .
Glivične bolezni na listih in strokih
Fižolove rje v posevkih fižola niso pogoste. Če jo opazite, lahko uporabite pripravka ORTIVA (1 – 2
l/ha) ali SIGNUM (1 kg/ha), slednji ima delovanje na vdrto pegavost na fižolu, ki pa je v posevkih
trenutno kar pogosta.
Vdrta fižolova pegavost (Colletotrichum lindemuthianum)
Bolezen opazimo v času nastanka strokov, na katerih se pojavijo vdrte, škrlatno rdeče
obrobljene pege.
Micelij prezimi v semenu. Izberemo odporne sorte in odstranimo ostanke rastlin. Možna
uporaba Ortive.
Vdrta fižolova pegavost
Fižolova muha (Delia platura)
Ličinke fižolove muhe objedajo nežne kaleče rastline (klični list fižola so naluknjani in v
stebelcu najdemo žerke). Škodo delajo na več gostiteljskih rastlinah (40) od fižola, kumar,
špinače, špargljev, zelene, krompirja, koruze... Napadeni poganjki špargljev so deformirani,
olesenijo in imajo grenak okus. Kasneje, ko listna tkiva otrdijo, več niso privlačna za žerke in
te ne povzročajo škode. Škoda je večja v tleh z več organske mase (hlevski gnoj). Škodo
povečujejo nizke temperature in pregloboka setev, kar povzroči dolgo kaljenje fižola.
Biologija:
Muha ima 3-6 generacij na leto, vendar le prva dela škodo na kalečih rastlinah. Samica
spomladi odloži več 100 jajčec v zemljo. Razvoj ličinka traja 3 tedne. Poleg obžiranja kalečih
rastlin, se lahko prehranjuje tudi z odmrlo rastlinsko hrano in hlevskim gnojem. Če sledi suho
in toplo poletje se populacija močno zmanjša. Prezimi v tleh kot buba iz katere spomladi
znova izleti muha.
Gospodinjska ul .6 Ljubljana, tel (01) 513 07 00, fax (01) 513 07 41, e-naslov: tajnistvo@lj.kgzs.si, internet: www.lj.kgzs.si
Identifikacijska št. Za DDV: SI88840620, transakcijski račun: 01100-6030234632
Varstvo:
Pred setvijo fižola ne gnojimo s hlevskim gnojem. Fižola ne sejemo prezgodaj in pregloboko,
ker dalj časa kali in so žerkam dalj časa na voljo klični listi ( kotiledoni) in nežna stebelca. Če
je predhodna kultura krompir ali špinača, je težav še več. Za uspešno kemično varstvo se
priporoča setev tretiranega semena z insekticidi.
Navadna ali fižolova pršica (Tetranychus urticae)
Pršici ustrezajo vroča in suha poletja.
Sončni ožig – posledica hitre otoplitve
Pripravila:
specialistka za vrtnarstvo Ana Ogorelec
Vodja odd. za kmetijsko svetovanje:
Tomaž Močnik
Gospodinjska ul .6 Ljubljana, tel (01) 513 07 00, fax (01) 513 07 41, e-naslov: tajnistvo@lj.kgzs.si, internet: www.lj.kgzs.si
Identifikacijska št. Za DDV: SI88840620, transakcijski račun: 01100-6030234632