Poslovno poročilo za leto 2014 - Center za socialno delo Postojna

NTER ZA S CENTER ZA SOCIALNO DELO
P OSTOJNA
__________________________________________
Novi trg 6, POSTOJNA
POSLOVNO POROČILO
ZA LETO 2014
SPREJETO NA SEJI SVETA CENTRA dne 25.02.2015
Odgovorna oseba
Patricija MOŽE, direktorica
Postojna, februar 2015
To POSLOVNO POROČILO obsega1:
A.
Splošne podatke o Centru za socialno delo Postojna
B. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih, kot ga določa Navodilo o
pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih
neposrednih in posrednih uporabnikov;
C.
Poročilo o delu, ki ga sestavljajo :
I. Poročilo o opravljenih nalogah za leto 2014
II. Poročilo o izvedenih programih za leto 2014
III. Poročilo o izobraževanju in strokovnem usposabljanju za leto 2014
1
v skladu z Navodilom o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo
poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna – Ur. List RS 12/2001, 10/200,
8/2007 in 102/2010
2
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI
POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE POSREDNEGA
UPORABNIKA
1.1. SPLOŠNI PODATKI
Matična številka:
5221960000
Naziv :
CENTER ZA SOCIALNO DELO POSTOJNA
Poštna številka: 6230
Kraj:
Postojna
Ulica:
Novi trg
Hišna številka: 6
Telefon: 05 700 12 00
fax: 05 700 12 11
E-mail: gpcsd.posto@gov.si
Spletna stran: http://csd-postojna.com
Status: Javni socialno varstveni zavod
Ustanovitelj: Republika Slovenija
Številka in datum akta o ustanovitvi: 551-01/92-3 z dne 17. dec. 1992
Vpisan v register pri Okrožnem sodišču v Kopru, vl.št. 1/00560/00
Šifra glavne dejavnosti AJPES: 88.990
Center za socialno delo Postojna je krajevno pristojen za območje naslednjih občin:
Ime občine
1.
2.
Delež občine v
%
100
100
Postojna
Pivka
Število
prebivalcev
15.873
5.962
Trajanje mandata:
- Sveta CSD Postojna do 17.07.2015
- direktorice CSD Postojna do 30.09.2015
1.2. VELIKOST CSD
Skupna tlorisna površina prostorov znaša 371,50m².
lokacija
Novi trg
Postojna
m²
6,
301,50m²
Cena najema
/ m²
Lastni /
najeti
/ lastni
Naziv
lastnika
/
najemo
dajalca
MDDSZEM
Dejavnosti, ki
se opravlja v
prostorih
Celotna
dejavnost
centra
razen
področja
uveljavljanja
pravic
iz
javnih sredstev
3
Novi trg
Postojna
6,
70,00m²
10,00€ najeti
1.3. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE
POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE
Calculus
d.o.o.
Uveljavljanje
pravic
iz
javnih sredstev
(Enotna
vstopna točka)
PODLAGE,
KI
Dejavnost CSD Postojna se izvaja na podlagi naslednjih zakonov in drugih državnih dokumentov:
• Resolucije o nacionalnem programu razvoja socialnega varstva za obdobje 2013 - 2020,
• Strategije varstva starejših do leta 2010,
• Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,
• Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,
• Zakona o socialnovarstvenih prejemkih,
• Zakona o socialnem varstvu,
• Zakona o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb,
• Zakona o preprečevanju nasilja v družini,
• Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
• Kazenskega zakona RS, Zakona o kazenskem postopku in Zakona izvrševanju kazenskih
sankcij,
• Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,
• Zakona o duševnem zdravju,
• Zakona o državnih štipendijah,
• Zakona o tujcih,
• Zakona o zavodih,
• Zakon o urejanju trga dela,
• Zakona o splošnem upravnem postopku,
• Drugih zakonov in podzakonskih aktov, ki neposredno ali posredno urejajo delavsko
zakonodajo in delovanje javnega zavoda,
• Drugih zakonov in predpisov, ki določajo javna pooblastila ali posamezne naloge centrom za
socialno delo.
Posamezne naloge se izvajajo še na podlagi:
• vsakoletnih pogodb o izvajanju storitev sklenjenih z občinama Pivka in Postojna,
• drugih pogodb, temelječih na javnih razpisih z različnimi naročniki nalog.
4
2. DOLGOROČNI CILJI, KOT IZHAJAJO IZ VEČLETNEGA
PROGRAMA DELA IN RAZVOJA OZIROMA PODROČNIH
STRATEGIJ IN NACIONALNIH PROGRAMOV
Skladno s temeljnim aktom dolgoročnega razvoja dejavnosti – Resolucijo o Nacionalnem
programu socialnega varstva za obdobje 2013 – 2020, so naši ključni dolgoročni cilji :
1. PRISPEVATI K STALNEMU IZBOLJŠEVANJU KVALITETE ŽIVLJENJA LJUDI, KI
SO SE ZNAŠLI V SOCIALNI STISKI ALI TEŽAVI TER POSKRBETI, DA BODO OB
STROKOVNI PODPORI CENTRA OHRANILI ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO IN
OSTALI VKLJUČENI V KLJUČNE SISTEME SOCIALNE DRŽAVE;
2. IZBOLJŠEVATI STOPNJO ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV S STORITVAMI IN
USLUGAMI, KI JIH ZAGOTAVLJA CENTER;
3. ZAGOTAVLJATI DOBRE POGOJE ZA DELO ZAPOSLENIH, KI SODELUJEJO V
PROCESIH POMOČI IN PODPORE UPORABNIKOM.
Tudi v letu 2014 smo sledili vsem temeljnim načelom, ki postavljajo uporabnika in kakovost
njegovega življenja v izhodišče in merilo za ocenjevanje kakovosti opravljenih storitev. Tako
smo:
1. Vzpodbujali uporabnike k aktivnemu sodelovanju in zagotavljanju njihove socialne varnosti;
2. Zagotavljali strokovno podporo in pomoč pri razreševanju in preprečevanju socialnih in
psiholoških stisk uporabnikov;
3. Razvijali nove in vzdrževali obstoječe mreže pomoči za uporabnike socialno - varstvenih
storitev;
4. Izvajali storitve iz pristojnosti države in vse ukrepe na osnovi javnih pooblastil;
5. Izvajali storitve in dodatne programe za Občino Pivka in Občino Postojna in sicer:
pomoč družini na domu v občini Pivka,
strokovna pomoč pri oblikovanju razvojnih strategij na področju socialnega varstva in
kakovosti življenja,
izplačevanje izredne denarne socialne pomoči iz za to namenjenih sredstev občine
Postojna,
sodelovanje na obravnavah Komisije za socialna vprašanja in stanovanjske zadeve in
Komisije za ugotavljanje upravičenosti do denarne pomoči občine Pivka,
izpostava centra v pisarni Občine Pivka,
nakazila v zvezi z izvajanjem programov »družinskega pomočnika«,
urejanje pogrebov za osebe brez svojcev,
izvajanje sistema sofinanciranja psihoterapij za občane Občine Postojna,
Dnevni center za otroke in mladostnike Postojna,…
6. Organizirali in izvajali dodatne programe kot so: regijska interventna služba, pomoč otrokom,
razvijanje prostovoljnega dela, promocija dejavnosti in koordinativne vloge centra na socialnem
področju v skupnosti, javna dela, pripravništvo, informator, model kakovosti Eqalin, itd.
7. Poleg zastavljenih ciljev iz letnega plana smo izvedli še vrsto drugih nenačrtovanih
aktivnosti, ki podpirajo ali omogočajo doseganje dolgoročnih ciljev in strateških usmeritev
države na področju socialnega varstva.
5
Pri izvajanju nalog, storitev in programov smo sodelovali z vsemi nosilci socialnih programov v
obeh občinah, zlasti pa z vsemi javnimi socialno varstvenimi zavodi in zasebnimi zavodi ter
drugimi izvajalci, ki izvajajo katero od socialno varstvenih storitev, pa tudi z nevladnimi
organizacijami in društvi iz obeh občin.
Posebej je utečena mreža sodelovanja z ZRSZ Uradom za delo Postojna, s patronažno in
zdravstveno službo, s šolskimi svetovalnimi službami in nekaterimi vrtci, s policijsko postajo in
upravo policije, s stanovanjskima službama obeh občin in z drugimi izvajalci dejavnosti,
namenjenih občanom obeh občin.
Aktivnosti centra smo usmerjali zlasti :
- na zagotavljanje možnosti in podpore pri preprečevanju socialnih stisk in težav
posameznikov, družin in posebnih skupin prebivalstva,
- na iskanje možnosti za doseganje dostojne kvalitete življenja tudi za socialno in
materialno ogrožene,
- skrbi za ohranjanje socialne vključenosti, zlasti posebej ranljivih skupin prebivalstva.
S strokovnimi programi in s strokovno podporo pa smo nudili pomoč zlasti:
- družinam, v katerih smo zaznavali nasilje ali hujše oblike zanemarjanja otrok,
- starejšim, ki niso sposobni skrbeti za svoje preživetje v domačem okolju,
- invalidnim osebam, ki zaradi invalidnosti ali zaradi manjše sposobnosti ne morejo
funkcionirati v okolju ali v družini brez pomoči drugih,
- mladim družinam, ki si šele zagotavljajo pogoje za zdravo družinsko življenje,
- dolgotrajno brezposelnim, ki nimajo pravic iz dela ali zavarovanja ter začasno
brezposelnim,
- tujcem, ki si sami še niso uspeli zagotoviti pogojev in statusa za človeka dostojno
življenje v novem okolju.
Programi in dejavnost centra so temeljili zlasti na naslednjih temeljnih načelih:
- načelo socialne pravičnosti,
- načelo solidarnosti,
- načelo enake dostopnosti,
- načelo spoštovanja pravic uporabnikov,
- načelo aktivnega sodelovanja uporabnikov pri iskanju možnosti za rešitev težav.
3. LETNI CILJI, ZASTAVLJENI V OBRAZLOŽITVI FINANČNEGA
NAČRTA ALI LETNEMU PROGRAMU DELA
Preteklo poslovno leto je bilo sicer realizirano v okvirih načrtovanih ciljev, vendar dokaj
nestabilno in tudi kritično. Nestabilno in kritično predvsem zaradi negotovosti zagotovitve
ustrezne višine sredstev za plačilo nesorazmerij v plačah zaposlenih.
Center je v preteklem letu posloval na podlagi letnih pogodb o financiranju z ustanoviteljem
MDDSZEM in lokalnima skupnostima: Občino Postojna in Občino Pivka.
Ugotavljamo, da sistem financiranja nalog, ki jih center izvaja v okviru pristojnosti države, še
vedno ni dovolj jasen in pregleden, zato se pogosto dogaja, da center nima pokritih vseh
stroškov poslovanja. Zlasti niso zagotovljeni stroški za izvajanje novih nalog, ki jih centru
naložijo novi posebni zakoni. Z nekaterimi notranjimi prerazporeditvami in zlasti z izborom
prioritet nam je uspelo kljub vsemu izpeljati praktično vse zastavljene cilje.
6
Pogodbe o financiranju dejavnosti centra iz strani občin Postojna in Pivka so bile večinoma
podpisane v prvih mesecih leta. Z Občino Postojna smo podpisali več pogodb – za dodeljevanje
izrednih občinskih denarnih pomoči, sofinanciranje psihoterapij, za izvajanje drugih nalog po
dogovoru z občino ter za kritje stroškov strokovnega kadra in brezplačen najem stanovanja za
izvajanje programa dnevnega centra za otroke in mladostnike Postojna.
4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
Zastavljene naloge so bile v celoti uspešno realizirane. Poleg zastavljenih nalog pa so bile
realizirane tudi pomembne aktivnosti, ki niso bile načrtovane.
Sodelovanje z obema občinama ocenjujemo kot dobro in uspešno, zlasti pa smo vzpostavili
sprotno dogovarjanje o odprtih vprašanjih.
Glede na predpisane obsege financiranja ter kadrovske normative, je naš CSD optimalno izvedel
vse naloge s področja socialnega varstva uporabnikov. Ministrstvo in županstvi niso našemu
javnemu zavodu predpisala nobenih dodatnih oziroma posebnih meril za izboljšanje kakovosti
oziroma kvalitete poslovanja.
5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI
NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA
V letu 2014 v zvezi z izvajanjem programa ni bilo dogodkov, ki bi bistveno vplivali na
realizacijo zastavljenih ciljev, razen tistih, ki so bili že predstavljeni v predhodnih besedilih.
6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V
PRIMERJAVI Z DOSEŽENIMI CILJI IZ POROČILA
PRETEKLEGA LETA ALI VEČ PRETEKLIH LET
Glede na pretekla leta lahko ugotovimo, da sta obseg in kvaliteta opravljenih storitev
napredovala. V preteklem letu smo sicer imeli več organizacijskih, zakonskih ali finančnih
sprememb, vendar smo delovali v okviru pogojev in možnosti ter kljub kadrovski šibkosti
dosegli vse poglavitne zastavljene cilje.
7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA
GLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA IN
UKREPE ZA IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI TER KVALITETE
POSLOVANJA
V preteklem letu smo poslovali v okviru kadrovskih, finančnih in drugih delovnih normativov.
Poseben problem predstavlja prenos oziroma prevzem posameznih novih nalog v zadnjih letih,
ob čemer pa niso bili zagotovljeni kadrovski, finančni in drugi pogoji za izvedbo nalog.
Operativne rešitve so bile nato sicer za silo izdelane, vendar so povzročale hude težave (nadure,
dodatne zaposlitve, povečana uspešnost itd.), zato so bili potrebni tudi nekateri organizacijski
posegi in pridobivanje delovne sile preko drugih virov financiranja.
7
8. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC
Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ je priloga poročilu.
Kot javni zavod z majhnim številom zaposlenih, nimamo kadra oziroma specializiranih služb, ki
bi izvajale naloge stalnega notranjega nadzora oziroma finančno kontrolo. Tako sta za
zakonitost tekočega poslovanja zadolžena predvsem direktorica zavoda, ter računovodja.
Takšno stanje je značilno za vse CSD v Sloveniji, ki so glede tega odvisni predvsem od
zunanjih finančnih kontrol.
V skladu s podpisanimi pogodbami smo občinama posredovali ustrezna poročila.
9. POJASNILA NA PODROČJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO
BILI DOSEŽENI, ZAKAJ CILJI NISO BILI DOSEŽENI
Večina ciljev v letnem programu dela je bilo izpolnjenih v skladu z načrtovanim.
V raziskavah zadovoljstva zaposlenih nismo dosegli želenih rezultatov, čeprav so bili nekoliko
boljši kot preteklo leto. Predvidevamo, da gre to pripisati predvsem dejstvu, da so centri za
socialno delo v zadnjih letih prevzeli velik obseg novih nalog in so delavci preobremenjeni.
Do dokončne ureditve arhiva in predaje dokumentacije Pokrajinskemu arhivu v Kopru bo
potrebno še vso dokumentacijo vnesti v njihovo računalniško aplikacijo, kar se po novem
zahteva od lastnika dokumentacije.
Ker problem kadrovske šibkosti rešujemo tako, da se trudimo pridobiti dodatne kadre preko
raznih javnih razpisov, smo se prijavili na Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih
programov, ki ga je razpisalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Naša želja je bila pridobiti dodatna sredstva za izvajanje programa Dnevni center za otroke in
mladostnike v Postojni. Žal naša prijava ni bila odobrena zaradi prenizkega števila vključenih
otrok. V letu 2015 se bomo na razpis ponovno prijavili.
10. OCENA UČINKOV POSLOVANJA POSREDNEGA
UPORABNIKA NA DRUGA PODROČJA, PREDVSEM NA
GOSPODARSTVO, SOCIALO, VARSTVO OKOLJA, REGIONALNI
RAZVOJ IN UREJANJE PROSTORA
Kot manjši javni zavod na področju sociale, naša dejavnost nima večjega vpliva na dejavnike
varstva okolja oziroma urejanje prostora. V preteklem letu pa smo bili aktivni pri pripravi
izvedbenih načrtov Nacionalnega programa socialnega področja Primorsko - notranjske
statistične regije.
Sodelovali smo tudi pri posameznih aktivnostih lokalnih razvojnih agencij in območne
gospodarske zbornice ter združenja nevladnih organizacij zlasti na področjih iskanja razvojnih
možnosti za kvaliteto življenja in razvijanja ustvarjalnosti človeških virov.
8
11. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO
KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O
INVESTICIJSKIH VLAGANJIH
Datum soglasja ustanovitelja k aktu o sistemizaciji: 28.11.2011
11.1. ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE
Center organizira delo in dejavnosti s kadri, ki izhajajo iz normativov in standardov, ki jih je
predpisal ustanovitelj. Vsi strokovni delavci in strokovni sodelavci ter drugi zaposleni izpolnjujejo
predpisane pogoje.
Poleg delovnih mest, ki jih v skladu s predpisanimi normativi zagotavlja ustanovitelj, so v Pravilniku
o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Centra za socialno delo Postojna opredeljena
tudi delovna mesta, ki so podlaga za organiziranje in izvajanje nalog za občini, pa tudi delovna mesta,
ki bodo podlaga za uvedbo novih ali razširjenih nalog. V letu 2011 je bil sprejet Pravilnik o
dopolnitvah omenjenega pravilnika, ki v sistemizacijo dodaja še delovna mesta, ki so podlaga za
zaposlovanje delavcev za opravljanje delovnih nalog na področju uveljavljanja pravic iz javnih
sredstev. Ta delovna mesta so: strokovni delavec za prejemke in oprostitve, samostojni svetovalec,
strokovni delavec storitve in strokovni delavec za javna pooblastila.
Zapolnitev večine teh delovnih mest je dolgoročnejša naloga, vsekakor pa bi bilo nujno prednostno
zaposliti dva nova strokovna delavca in sicer svetovalca za programe na področju varstva družine in
strokovnega delavca za storitve ter pisarniškega referenta. Tako odločitev narekuje povečano število
zadev.
Na dan 31.12.2014 je bilo zaposlenih skupno 20,5 delavcev, od tega 4,40 v enoti pomoč na domu.
Pripravili smo tudi tri prijave na Javni poziv ZRSZ za javna dela in za vključitev preko javnih del
pridobili tri delavce – enega za pomoč pri izvajanju programov za občane za eno leto, enega za enak
program za 6 mesecev in enega za pomoč pri izvajanju program za mlade za eno leto. Preko razpisa
Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije smo 1.7.2014 ponovno zaposlili Informatorko (za
obdobje enega leta). Poleg redno zaposlenih so nam pri opravljanju različnih delovnih nalog
(predvsem oskrbe na domu in učne pomoči učencem iz socialno šibkih družin) pomagali tudi
prostovoljci in študentje na praksi.
Drugi kazalci kadrovske funkcije so prikazani v priloženih tabelah.
Pojasnila glede realizacije kadrovskega načrta:
Iz podatkov sprejetega kadrovskega načrta je razvidno, da je bilo planirano število zaposlenih
na dan 1.1.2015 18,50 zaposlenega (enako število zaposlenih kot 1.1.2014). Iz podatkov
realizacije kadrovskega načrta pa sledi, da smo se zaradi povečanega obsega dela na programih
z občinama Postojna in Pivka dogovorili, da med letom 2014 za izvajanje teh nalog zaposlimo 2
javna delavca (za pomoč pri izvajanju programov za občane in za mlade). Na dan 1.1.2015 tako
beležimo enega zaposlenega javnega delavca več kot je bilo sprejeto v kadrovskem načrtu, ker
smo mu delovno razmerje lahko neprekinjeno podaljšali (invalid).
11.2. POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH
Investicijska vlaganja so opisana v računovodskem poročilu.
9
12. POROČILO O OPRAVLJENIH NALOGAH
ZA LETO 2014
Poročilo o opravljenih nalogah v letu 2014 je prikazano kot vsebinski prikaz poglavitnih
aktivnosti in nalog centra po posameznih področjih dejavnosti.
12.1. POROČILO PO POSAMEZNIH PODROČJIH DELA
V okviru rednega programa in v skladu z veljavno zakonodajo je CSD Postojna v preteklem letu
izvajal vsa javna pooblastila in naslednje socialno varstvene storitve :
• socialna preventiva,
• prva socialna pomoč;
• osebna pomoč;
• pomoč družini na domu;
• pomoč družini za dom.
Navedene storitve smo vključili v vsa področja dela, vendar se zavedamo, da njihovo
izpeljevanje v praksi še ni dovolj uveljavljeno in da jih evidentiramo precej neenotno.
Tako na vseh vsebinskih področjih klasično obravnavo težav posameznikov dopolnjujemo z
različnimi programi socialne preventive. Posebno pozornost smo posvečali usmerjanju
uporabnikov v aktivnosti, s katerimi si lažje pomagajo sami, s pomočjo prijateljskih ali
vrstniških skupin, itd.
Prvo socialno pomoč uveljavljamo kot eno najpomembnejših storitev, s katero uporabniku
pomagamo pri opredeljevanju njegove stiske, z njim proučimo možne rešitve, iščemo njegove
lastne resurse ter mu nato predstavimo različne možnosti ter različne izvajalce, ki jih lahko
izbira. V akutnih situacijah izvedemo učinkovite ukrepe.
Osebno pomoč organiziramo v vseh treh oblikah, odvisno od vrste stiske in pričakovanj
uporabnika.
Svetovanje ponujamo uporabnikom, ki so pripravljeni delati »na sebi in s sabo«, ki so
pripravljeni spremeniti svoj odnos do nastale situacije in si zato aktivno prizadevajo. V tem
primeru se trudimo z njimi doseči sporazum o svetovalnem procesu, v katerem opredelimo cilje
in obveznosti vseh udeležencev.
Urejanje je oblika osebne pomoči za osebe, ki se znajdejo v stiski zaradi težav, ki so posledica
neurejenih razmer (alkoholizem, zloraba drog, asocialno vedenje, kazniva dejanja, nasilje itd). S
to skupino uporabnikov je veliko težje doseči partnerski dogovor in so potrebne dodatne
motivacije za vključitev v proces spreminjanja.
Vodenje namenjamo osebam, ki so zaradi prizadetosti ali drugih primanjkljajev nesposobne
funkcionirati brez pomoči drugih. V teh primerih vključimo v postopek dela tudi dodatno
socialno mrežo uporabnika.
Pomoč družini na domu je storitev, s katero starim in invalidnim osebam z nekajurno pomočjo
nadomestimo odhod v zahtevnejšo zavodsko obravnavo. Storitev obsega gospodinjsko pomoč,
osebno higieno in vzdrževanje socialnih stikov v okolju. Program vodi in koordinira strokovna
delavka, neposredno pa izvajajo storitev posebej usposobljene socialne oskrbovalke na domu. Z
vsakim uporabnikom se sklene dogovor o vsebini in obsegu storitve. Izvajanje storitve smo
razširili na vse dni v letu.
Pomoč družini za dom izvajamo v obeh oblikah, kot socialno-pedagoško pomoč družinam pri
vzgoji otrok, pa tudi kot pomoč pri opravljanju vsakodnevnih nalog v zvezi varstvom, vzgojo in
10
kvalitetnem funkcioniranju družine kot celote. Največkrat obstaja potreba po tem, da storitev
izvajata strokovna delavca v paru. V teh primerih gre za najzahtevnejša strokovna dela, ki se
odvijajo po dogovorjeni dinamiki in ob skupno dogovorjenih ciljih in nalogah.
Javna pooblastila predstavljajo naloge, ki sodijo v pristojnost in funkcijo države, pa so z
zakoni prenesene na centre za socialno delo. Najpomembnejša javna pooblastila določajo
centrom za socialno delo Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakon o izvrševanju
kazenskih sankcij ter Zakonik o kazenskem postopku in Kazenski zakon, Zakon o uveljavljanju
pravic iz javnih sredstev ter Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, številni predpisi iz področja
notranjih zadev, nepravdnega prava itd. Gre za naloge, ki obsegajo približno 70% vseh
dejavnosti centra za socialno delo. Največ nalog se nanaša na upravno odločanje in izdajo
odločb, najzahtevnejše pa so tiste iz področja varstva otrok.
Področje javnih pooblastil se je z uveljavitvijo nove zakonodaje na področju uveljavljanja
pravic iz javnih sredstev bistveno spremenilo. Povečal se je obseg dela s prenosom nekaterih
nalog iz občin, ZPIZa in ZZZSja.
Druge opravljene naloge in aktivnosti centra:
Center si vseskozi prizadeva, da bi poleg zakonsko določenega programa dejavnosti razvijal
tudi druge aktivnosti, s katerimi je mogoče vplivati na ugodni socialni položaj prebivalcev ali pa
so podlaga za načrtovanje razvoja na področju socialnega varstva. Med take dejavnosti centra v
letu 2014 sodijo zlasti:
1. Promocija in javna podoba centra
-
-
dijakom srednješolskega centra v Postojni smo predstavili oblike prostovoljnega dela na
Centru za socialno delo Postojna. Nekaj dijakov in dijakinj smo navdušili za izvajanje
prostovoljnega dela učne pomoči osnovnošolcem iz socialno ogroženih družin, kar se izvaja
v Dnevnem centru z otroke in mladostnike, ter za pomoč pri administrativnih delih,
sodelovali v šolskem parlamentu na OŠ Miroslav Vilhar s predstavitvijo dejavnosti CSD
Postojna osnovnošolcem,
objavili prenovljeno spletno stran CSD Postojna,
izvajali in sodelovali v različnih aktivnostih informiranja občanov (preko medijev) v času
izrednih razmer ob žledu (januar, februar 2014), v času poplav v Planini (marec 2014) in v
času množične prometne nesreče na avtocesti (december 2014),
predstavili delo CSD Postojna v času izrednih razmer žledu na seji občinskega svet Občine
Postojna, na MDDSZEM, Fakulteti za socialno delo v Ljubljani ter v Evropskem
parlamentu v Strassbourgu,
dejavnost centra predstavili na zboru članov društva upokojencev v Postojni ter zboru
članov Društva invalidov Postojna,
prejeli »Srebrno priznanje« Občine Postojna za leto 2014 za požrtvovalno pomoč ljudem v
stiski v času žledoloma in poplav na področju občine Postojna
2. Razvijanje sodelovanja in partnerstva v skupnosti
V okviru teh prizadevanj smo:
- na srednješolskem centru v Postojni dijakom predstavili dejavnosti centra, ki bi bile
primerne za mlade prostovoljce,
11
-
sodelovali z društvi invalidov in upokojencev, se udeleževali njihovih aktivnosti,
sodelovali z organizacijami Rdečega križa in Karitasa v Pivki in Postojni,
aktivno smo vključeni pri Društvu upokojencev Postojna v program Starejši za starejše,
sodelovanje z dobrodelnimi in humanitarnimi ustanovami pri pripravi predlogov za donacije
našim družinam,
redno sodelovali s patronažno službo (v okviru pomoči na domu) in zdravniki,
organizirali srečanje s predstavniki Policije glede skupnega sodelovanja,
organizirali srečanje s predstavniki šol glede skupnega sodelovanja,
aktivno sodelovali v Regijski koordinacijski skupini Notranjsko-kraške regije za pripravo
Regijskega izvedbenega načrta Nacionalnega programa za socialno varstvo ter predstavitev
le tega na občinskih svetih obeh občin,
aktivno sodelovali v Občinskem štabu civilne zaščite predvsem v času izrednih razmer.
3. Prijave na javne razpise
V letu 2014 smo preko Javnega razpisa oz. povabila za vključitev brezposelnih oseb na Zavodu
RS za zaposlovanje izvedli tri vključitve v javna dela – eno s sofinanciranjem MDDSZEM, eno
s sofinanciranjem Občine Postojna in eno Občine Pivka (dva na področju programov raznih
pomoči občanom in ene osebe za pomoč v Dnevnem centru za otroke in mladostnike v
Postojni).
Konec leta 2014 smo se prijavili na Javno povabilo Zavoda RS za zaposlovanje, preko katerega
smo pridobili sredstva, da smo lahko preko javnih del zaposlili štiri sodelavce: dva za pomoč
pri izvajanju programov za občane, enega za izvajanje laične pomoči na domu in enega za
pomoč pri izvajanju programov za mlade. Preko razpisa za izvedbo delovnega preizkusa za
mlade na Zavodu RS za zaposlovanje smo vključili dve brezposelni osebi.
Preko programa Erasmus+ smo pridobili sredstva Evropske komisije za izvedbo mobilnosti in
ogled dobrih praks skupnostnih oblik dela na Nizozemskem in v Angliji.
Preko prijave na Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov Ministrstva za
delo, družino in socialne zadeve, smo poskušali pridobiti dodatna sredstva za izvajanja
programa Dnevni center za otroke in mladostnike Postojna. Zaradi premajhnega števila
vključenih otrok žal na razpisu nismo bili uspešni.
Kot partnerji smo sodelovali pri prijavi projekta »Mladi in svet – Gradimo svetlo prihodnost za
otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin« na Javni razpis Norveškega sklada.
Preko Javnega razpisa Skupnosti Centrov za socialno delo Slovenije za izbor izvajalcev za
»Opolnomočenje ranljivih skupin preko informatorjev na Centrih za socialno delo Slovenije«
smo uspeli pridobiti sredstva za zaposlitev enega delavca.
S priporočili smo sodelovali pri prijavah na Javne razpise za prijavitelje programov pomoči
osebam, ki imajo težave v duševnem zdravju.
Na osnovi razpisa Fakultete za socialno delo smo vključili v opravljanje prakse štiri študente.
4. Normativne dejavnosti
V letu 2014 ni bilo bistvenih sprememba na področju normativne dejavnosti. V skladu s
prevzemanjem novih nalog se je dopolnjeval le Katalog javnih pooblastil.
12
5. Skrb za kvaliteto dela in storitev
Kvaliteto dela spremljamo preko:
- anket za zaposlene, uporabnike in partnerje (v okviru uvajanja modela kakovosti Eqalin),
- občasnih posebnih anket za uporabnike pomoči na domu,
- s posebnim kotičkom za uporabnike, kjer so jim na voljo:
+ možnosti za informacije in pojasnila glede njihovih pravic,
+ možnosti za pogovor pri vodji centra,
+ natančna navodila glede možnosti ugovorov, pritožb, inštruktažnih nadzorov,
+ navodila glede zahteve za strokovni/inšpekcijski nadzor itd.
- skrbne proučitve vsake pritožbe in ugovora,
- minimalnega števila zaostankov oziroma zadev v upravnem postopku, ki so rešene po
preteku zakonsko določenega roka.
Glavne značilnosti posameznih vsebinskih področij
1. Oblike urejanja pomoči za stare
Za občini Pivka in Postojna, ki jih pokriva naš center je značilno, da je delež starejših prebivalcev –
nad 65 let, že več let zelo visok. To so obenem območja, kjer sedanji starostniki pretežno niso bili
zaposleni oz. so imeli zaposlitev na slabše plačanih delovnih mestih, kar posledično pomeni, da imajo
sedaj tudi nizke pokojnine. V novejšem času je tudi zelo malo več-generacijskih družin, kar še
dodatno zaostruje materialni, socialni položaj starejšega prebivalstva. Z le temi posledicami se
soočamo tudi na področjih, ki jih obvladuje center za socialno delo.
Vedno bolj je prisotna človeška osamljenost, nemoč, tako v socialnem kot materialnem smislu. Po
spremembi zakonodaje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev opažamo, da še težje, še
bolj skromno živijo, da ne rečemo »životarijo«. Tudi njihovi zavezanci - otroci jim pri preživljanju ne
zmorejo pomagat, ker so tudi sami, skupaj z družinami, potisnjeni na rob preživetja.
Posledice tega zaznavamo tako, da se mnogo svojcev, starostnikov zanima za storitve tako
zavodskega varstva kot pomoči na domu, vendar je pri odločanju za le to ne odločajo oz. se odločajo
v manjšem obsegu, kot si želijo, potrebujejo, ker niso sposobni le tega plačevati.
Tako center za socialno delo pristopa k reševanju težav starostnikov na podlagi lastnih znanj, ocen, o
možnostih izboljšanja kvalitete življenja in v prvi vrsti na podlagi zakonskih predpisov. Vse navedeno
predstavlja dobro podlago za aktivnosti centra, ki so usmerjene zlasti v programe, s katerimi
zagotavljamo starim, da bi čim dlje živeli v domačem okolju, a kljub temu v človeka vrednih pogojih.
Ta sklop pomoči lahko razdelimo na tri področja.
1. Pomoč pri urejanju osebnih stisk: obsega pomoč pri zagotovitvi oskrbe starejšim ljudem v
domačem okolju; pomoč pri uveljavljanju določenih pravic za izboljšanje materialnega stanja
starejših ljudi; pomoč pri urejanju medsebojnih odnosov v družinah, kjer živi starejša oseba v
povezavi z drugimi družinskimi člani, ki ne živijo skupaj in pomoč pri reševanju težav v primerih
nasilja v domačem okolju.
Kar nekaj starostnikov, živi v skrajno neprimernih razmerah, neurejene stanovanjske razmere zanemarjenost tako stanovanjska, higienska, zdravstvena… vendar sami vztrajajo v svojem
načinu življenja in ne želijo sprememb in vztrajajo na pravici, da sami odločajo o svojem načinu
življenja. Le to pa težko sprejema okolica (sosedi, občine, zdravstvo…).
V letu 2014 je bilo takih obravnav 28.
13
2. Pomoč pri urejanju oskrbe v zavodih: obsega pripravo starostnika in svojcev na odhod v
institucionalno obliko varstva. Zavodsko varstvo je namenjeno osebam starejšim od 65 let oz.
osebam, ki so zaradi invalidnosti ali bolezni nesposobni bivanja v svojem domačem okolju.
Center za socialno delo lahko pomaga posameznikom ali njihovim svojcem pri urejanju sprejema
v zavod. Tako v obliki skupne priprave potrebne dokumentacije in kontaktiranje z zavodi glede
možnosti sprejema oz. tudi nadaljnjih morebitnih težav, premestitev. V postopku urejanja
zavodske oskrbe podajamo informacije tudi z osnovami glede samega sprejema v zavod ter tudi
glede plačila storitev oskrbe. V zvezi z nameščanjem v domove se pojavljajo zgolj občasne
težave, večino nujnih namestitev pa zaenkrat uspemo urediti v domačih postojnskih domovih in v
bližnji okolici. Še vedno pa na našem območju ni zadovoljivo rešen problem oskrbe starostnikov
z demenco, ki potrebujejo posebne varovane oddelke. Tu se poslužujemo rešitev v sosednjih
občinah, vendar žal je na tovrstne proste kapacitete potrebno predolgo čakati oz. ponovno se
pojavlja problem plačila storitev, ker je oskrba dementnega človeka bolj zahtevna in posledično
dražja. Prav tako je v državi premalo prostih kapacitet za upravičence, prosilce za oskrbo v
posebnih zavodih, ki imajo predvsem težave v duševnem zdravju, lahko tudi v povezavi z
odvisnostjo od alkohola. Tu se poslužujemo namestitev v bivalne skupnosti nevladnih organizacij,
ki pa vedno ni prava rešitev.
V letu 2014 je bilo tovrstnih obravnav 39 in sicer za občane Občine Pivka 10, za občane Občine
Postojna 29.
3. Urejanje in odločanje o plačilu storitev v oskrbi v javnih zavodih ali zavodih s koncesijo: obsega
informiranje ter dogovarjanje na kakšen način bodo poravnani stroški oskrbe v zavodu. Način
plačila socialno varstvenih storitev je urejen tako, da predvidoma le to plača vsak uporabnik sam.
V kolikor nima sam dovolj sredstev, lahko zaprosi za oprostitev, o kateri odloča Center za
socialno delo. V postopku se ugotavlja ali ima zavezance (otroke) in v kolikšni meri lahko
posamezni zavezanec pomaga pri plačilu storitve. V kolikor še vedno ni dovolj sredstev za
celotno poravnavo storitve, se ugotavlja ali ima še nepremično premoženje, ki ga je potrebno
zastaviti v korist plačnika storitve – občine. Manjkajoči del sredstev se poravna iz občinskih
sredstev. O tem center izda odločbo iz katere izhaja, kolikšen znesek lahko prispeva upravičenec,
kolikšen znesek zavezanec ter koliko prispeva občina. Pri plačilih institucionalnega varstva pa
zaznavamo največ težav v primerih, ko se je potrebno o tem dogovarjati z zavezanci, še posebej
na »nizko« določene cenzuse. Zakonodaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je še bolj
obremenila zavezance. To pomeni, da se ljudje v manjši meri odločajo za zavodsko oskrbo, tisti,
ki bi s tem obremenili družine otrok oz. tudi zavezanci se le temu upirajo ter svoje starše
prepričujejo, da ostanejo še na svojem domu. V preteklem letu se je s 1.9. ponovno spremenila
zakonodaja na področju oprostitev, ki je centrom naložila, da ponovno preverijo vse upravičence
do oprostitve in podvojila obseg običajnega letnega dela. Tako je bilo potrebno odločat o
upravičencih, ki so bili »novi«; katerim se je oprostitev spremenila zaradi osebnih sprememb
(oskrbe ali dohodka); in preverjanje po spremenjeni zakonodaji.
V večini primerov se odloča za uporabnike zavodov za starejše, vendar tudi za odrasle invalidne
osebe, ki so vključene v institucionalno varstvo.
V letu 2014 je bilo skupaj izdanih 149 odločb.
Novih upravičencev iz Občine Pivka – 4; skupaj upravičenih – 34
Novih upravičencev iz Občine Postojna – 15; skupaj upravičenih – 64.
Poleg odločanja o oprostitvah za institucionalno varstvo, odločamo in vodimo postopek tudi za
storitve pomoči na domu. Tu je manj obravnav in odločanj, ker si dejansko uporabniki prilagodijo
količino storitev svoji plačilni sposobnosti.
14
V letu 2014 so bili vodeni oz. upravičeni do oprostitve Pomoči na domu – 3.
Primerjava števila opravljenih storitev s preteklimi leti:
Namestitev in oskrba v zavodu
120
100
št uporabnikov
80
2008
2009
2010
2011
2012
60
2013
2014
40
20
0
Urejanje zavodskega
varstva in namestitev
v zavod
Doplačilo zavoda na
novo
Urejanje prispevkov
zavezancev
Ukinitev doplačila oz.
plačila zavoda
Doplačilo oskrbe v
zavodu
vrsta storitve
c. Pomoč družini na domu
Storitve pomoči na domu so namenjene upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje
za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati
in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.
Upravičencem socialna oskrba nadomešča in odmika vstop v institucionalno varstvo.
Upravičenci do storitve pomoč na domu so:
– osebe stare nad 65 let,
– osebe s statusom invalida, druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje nege in
pomoči,
– kronično bolne osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja,
– kronično bolni otroci in otroci s težjo motnjo v duševnem ali telesnem razvoju, ki niso vključeni v
organizirane oblike varstva.
V letu 2014 smo izvajali storitve pomoči na domu za občane občine Pivka.
Center za socialno delo Postojna skrbi za izvajanje storitev pomoči družini na domu na območju
Občine Pivka v kateri živi, po podatkih Zavoda za statistiko RS (za leto 2014), 6051 prebivalcev. Od
tega je 1047 prebivalca starejših od 65 let oz. 17,30 % deleža vseh prebivalcev. V oskrbovanje s
storitvami socialne oskrbe je vključenih 34 uporabnikov starejših od 65 let oz. 3,25 % populacije.
15
Oseb starejših od 80 let je v občini Pivka skupaj 264 oz. 4,36 % , ugotavljamo,da je 29 uporabnikov
starejših od 80 let oskrbovanih s storitvami socialne oskrbe na domu oz. 10,98 %.
Na nacionalnem nivoju je predviden cilj 3%, tako ugotavljamo, da smo na območju občine Pivka ta
cilj dosegli oz. ga presegli.
Dinamika vključenosti uporabnikov v storitve po posameznih mesecih ter obseg opravljenih mesečnih
ur s številom delavcev, ki izvajajo neposredno socialno oskrbo so prikazani v spodnji tabeli.
LETO 2014- občina PIVKA
mesec
št.zaposl.
JANUAR
4
FEBRUAR
4
MAREC
4
APRIL
4
MAJ
4
JUNIJ
4,5
JULIJ
4,5
AVGUST
4,5
SEPTEMBER
4,5
OKTOBER
4
NOVEMBER
4
DECEMBER
4
SKUPAJ
povp.št.4,14
št.uporab.
38
37
38
36
36
40
43
42
43
40
41
39
povp.št. up.40
št.efek.ur
352,73
316,16
340,84
381,75
392,19
394,00
480,53
389,35
427,81
421,90
413,57
397,36
4.708,19
Ob delovnikih smo izvajali storitve med 7 in 15 uro, ter ob praznikih in vikendih zagotavljali
storitve med 7- 11 uro uporabnikom, kateri so potrebovali pomoč iz sklopa storitev pri
temeljnih dnevnih opravilih in kateri nimajo v svoji socialni mreži nikogar, ki bi jim pomoč
lahko nudil.
Prispevek uporabnikov za efektivno uro pomoči na domu je v občini Pivka v letu 2014 ob delovnikih
znašal 4,71 €, ob nedeljah 4,83€ ter ob praznikih 4,94€.
d. dopolnilne vsebine programov za starejše
Dvakrat letno uporabnike posebej obiščemo in obdarimo. Za božične in novoletne praznike voščimo z
ročnimi izdelki – voščilnicami.
V okviru varstva starih smo tudi v letu 2014 posebno pozornost namenili obveščanju starih ljudi o
njihovih pravicah do storitev, ki si jih lahko izberejo v našem okolju. V ta namen smo se povezali z
drugimi zavodi in društvi.
– Strokovni delavki centra s področja varstva starih se skozi leto vključujeta v posamezne
aktivnosti, ki jih organizirajo nevladne organizacije ter drugi javni zavodi v našem okolju.
– Skozi celo leto smo sodelovali z izobraževalnimi organizacijami, ki usposabljajo za poklic
socialni oskrbovalec na domu in omogočali prakso njihovim slušateljem.
e. druge naloge, storitve
- urejanje pogrebov za osebe brez svojcev oz. zavezancev ter odločanje o plačilu pogrebnih
stroškov:
V primerih, ko starostnik ali drugi občan nima svojcev ali so le ti zaradi različnih razlogov
nesposobni poskrbeti za pogreb, je po zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti dolžna poskrbeti
za pogreb občina stalnega bivališča. Tako za občino na podlagi sklenjene pogodbe o opravljanju
dodatnih nalog urejamo tudi t.i. socialne pokope in odločamo o plačilu. Samo izvedbo opravlja
16
Komus d.o.o. Postojna. Strokovne službe občine so zastavile, da se le to naredi z najmanjšimi
možnimi stroški – oz. da je pogreb urejen z raztrosom pepela na postojnskem pokopališču. V praksi je
to težko izvedljivo, še posebej, ko ima pokojni svojce, bližnje, ki tudi že imajo grobni prostor in si
tudi le tega želijo pokopati v družinskem grobnem prostoru, kar tudi zagovarjamo kot strokovni
delavci socialnega varstva. Vsled precejšnjega povečanja števila upravičencev do »socialnega
pokopa«, smo se v decembru s strokovnimi službami občine posebej dogovorili oz. zbližali stališča
pri obravnavi in priznanju pravice do plačila stroškov. Še vnaprej ostaja, da je potrebno vsakega
posameznika individualno obravnavat. Odločanje o načinu pokopa upošteva skrb, da je le to
opravljeno z najmanjšimi možnimi stroški, pa vendar še ohranitev človeškega dostojanstva do
pokojnega in sorodnikov. Vnaprej ni možno predvideti niti števila socialnih pokopov niti kolikšni
bodo stroški. Precejšen del le teh namreč predstavljajo prevozni stroški, ki so odvisni predvsem od
kraja smrti.
V letu 2014 je bilo obravnavanih 10 oseb, priznana pravica je bila za 9 oseb ali v skupnem znesku
7.112,00EUR.
- vodenje in spremljanje dejavnosti socialnega servisa:
Tudi t.i. socialni servis je dogovorjena naloga med centrom in Občino Postojna. Le tu imamo že več
let enega uporabnika. Odločanje in izdajanje sklepov je potrebno le ob spremembah, po potrebi v
povezavi s skrbnico in referatom skrbništva centra za socialno delo. V letu 2014 ni bilo novega
odločanja.
- ugotovitveni postopek za določitev oprostitve po merilih vlade RS v primerih, ko je bila
upravičencem oziroma zavezancem zagotovljena nadomestna oblika bivanja in oskrbe izven mreže
javne službe:
Glede na potrebe uporabnikov, se pri oskrbi poslužujemo tudi storitev, ki jih nudijo nevladne
organizacije, predvsem stanovanjske skupine društev na področju duševnega zdravja. Pobuda za
tovrstno obliko oskrbe v večini primerov podajo psihiatrične bolnišnice. V preteklem letu smo
sodelovali z naslednjimi društvi: Altra, Novi Paradoks, Vezi in Šent. Glede na to, da nudijo storitve,
ki niso vključene v javno službo, ne more center odločat o oprostitvah plačil. O tem odloča financer
sam – občine. Glede na sklenjeno posebno pogodbo, smo na centru izpeljali nameščanja in vodili
ugotovitveni postopek oprostitve z odločanjem.
V letu 2014 je bilo v oskrbi izven javne mreže 7 oseb, od tega 2 na novo, 2 osebama se je plačilo
zaključilo zaradi premestitve v javni zavod oz. smrti.
2. Otroci in mladostniki s težavami v odraščanju
a. mladoletni storilci kaznivih dejanj in prekrškov
Mladoletni storilci kaznivih dejanj in prekrškov:
-obravnava otrok, mlajših od 14 let zaradi suma storitve kaznivega dejanja ali prekrška (obvestilo
policijske postaje):
1
(1 deček)
-obravnava mladostnikov, starejših od 14 let zaradi suma storitve kaznivega dejanja ali prekrška na
(2 fanta, 1 dekle)
podlagi poročila policije: 3
-obravnava mladostnikov zaradi suma storitve kaznivega dejanja - pred kazenski postopek (postopek
na tožilstvu):
4
(4 fantje)
-obravnava mladostnikov zaradi suma storitve kaznivega dejanja - kazenski (pripravljalni) postopek:
4 (4 fantje)
17
-vzgojni ukrepi (po KZ in ZKP), ki so se izvajali oz. so bili izrečeni v letu 2014 s sklepom sodišča
zoper mld. storilce kaznivih dejanj:
- ukor
/
- navodilo in prepoved obiskovati vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo posvetovalnico
1
(1 fant)
- nadzorstvo organa socialnega varstva:
11
(11 fantov)
- ukrep oddaje v vzgojni zavod
1
(1 fant)
- prevzgojni dom
1
(1 fant)
-obravnava mladostnikov zaradi postopka o prekršku:
5 (5 fantov)
Ugotovitve:
V letu 2014 je število mladostnikov, ki so bili obravnavani zaradi kaznivih dejanj in prekrškov
primerljivo s številom obravnavanih v predhodnih letih.
Podobna ostaja tudi struktura izrečenih sodnih vzgojnih ukrepov, s poudarkom na strožjih vzgojnih
ukrepih kot sta oddaja v vzgojni zavod in prevzgojni dom. V letu 2014 je naraslo število izrečenih
vzgojnih ukrepov nadzorstva organa socialnega varstva.
Povečalo se je število mladostnikov, pri katerih poleg specifičnih osebnostnih dejavnikov,
ugotavljamo neurejene odnose v družini in slabo materialno stanje družine in revščino s socialno
prikrajšanostjo in izključenostjo iz socialnega okolja.
Učinkovitost vzgojnih ukrepov, ki jih izreče sodišče, se posledično odraža v aktualni situaciji z
določenim upadom obravnavanih mladoletnikov oz. manjšim številom povratnikov.
Vzroke opisanih pojavov mladoletniške delinkventnosti poleg zgoraj navedenih dejavnikov lahko
iščemo tudi v težki gospodarski in družbeni situaciji.
MLADOSTNIKI S TEŽAVAMI V ODRAŠČANJU - BREZ KAZNIVIH DEJANJ:
-učna in vzgojna problematika
5 primerov
Varstvo-ukrepi za vzgojo in varstvo otroka zaradi suma ogroženosti: 3 primeri
od tega
-sum fizičnega nasilja, sum psihičnega nasilja ali zanemarjanja otrok
-sum spolne zlorabe izven družine
2
1
b. Posvojitve
-v letu 2014 je bil zaključen 1 postopek enostranske posvojitve
-v letu 2014 je tudi druga kandidatka (samska ženska) umaknila vlogo za posvojitev otroka v R
Makedoniji. Po ponovnem prejetju obvestila osrednjega organa v Makedoniji, da je potrebno
ponovno obnoviti vlogo oziroma dokumentacijo za posvojitev, se je odločila, da vloge ne bo
obnavljala. Ostaja kandidatka za posvojitev otroka v R Sloveniji.
-za posvojitev otroka v R Sloveniji ostajata kandidata tudi zakonca, ki sta umaknila vlogo za
posvojitev v R Makedoniji že v letu 2013.
-v 1 primeru se je v letu 2014 v okviru storitve PSP zaključil postopek poizvedbe o bioloških starših,
ki se je pričel na zaprosilo prosilca.
3. Obravnava odvisnosti od alkohola in zlorab različnih vrst drog
V letu 2014 je bilo obravnavanih v zvezi z odvisnostmi od alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih
snovi veliko uporabnikov oziroma družin. Posledice, ki jih povzročajo različne odvisnosti, pa so
obravnavane kot različne socialno varstvene storitve in prikazane v različnih poglavjih.
18
Veliko uporabnikov z zgoraj omenjeno problematiko je obravnavanih v okviru odpravljanja vzrokov
začasne nezaposljivosti v skladu z Zakonom o urejanju trga dela.
4. Področje skrbništva
Skrbništvo je posebna oblika družbenega varstva mladoletnikov, ki nimajo staršev ali za katere starši
ne skrbijo, in tistih odraslih oseb, ki jim je sodišče odvzelo poslovno sposobnost, pa tudi za osebe
neznanega bivališča ali v različnih drugih primerih, kadar je to potrebno za zaščito ali varovanje
njihovih pravic in koristi.
Namen skrbništva je varstvo osebnosti osebe, kateri se imenuje skrbnika, skrb za zdravje in da se
zavaruje premoženjske ter druge pravice in koristi oseb pod skrbništvom. Pri mladoletnih osebah gre
še za skrb za vzgojo, izobrazbo ter usposabljanje za samostojno življenje ter delo.
a. Stalno skrbništvo
Skupno je bilo v letu 2014 vodenih oseb pod stalnim skrbništvom 19. V letu 2014 so bile tri osebe na
novo postavljene pod skrbništvo.
Nad štirimi od devetnajstih oseb izvaja skrbništvo neposredno Center za socialno delo Postojna.
V postopku odvzema poslovne sposobnosti smo trem osebam postavljali začasnega skrbnika. V dveh
primerih je bil Center predlagatelj za odvzem poslovne sposobnosti.
b. Skrbništvo za posebni primer nad odraslimi osebami
V postopku postavitve skrbnika za posebni primer odraslim osebam je bilo na novo izdanih odločb o
imenovanju skrbnika za poseben primer 35. V 25 primerih je bil postopek zaključen. Največje je bilo
število oseb, za katere je bilo potrebno postaviti skrbnika po uradni dolžnosti.
Tudi v primerih izvajanja skrbniških dolžnosti skrbnikov za posebni primer se izdaja sklep o potrditvi
oz. sprejemu skrbniških poročil. V ostalih primerih skrbniške naloge niso tako obsežne, da bi posebej
zahtevali skrbniška poročila ali pa se sklep v šestdesetih dneh po prejemu poročila ni izdal in se je
smatralo, da se s skrbniškim poročilom Center strinja ter ga sprejme v celoti.
V bazo socialnih podatkov ne vpisujemo skrbništva za poseben primer, ko Upravna enota v postopku
ugotavljanja dejanskega bivališča postavi skrbnika za poseben primer in Centru pošlje sklep v
vednost.
V letu 2014 sta se dve stranki pritožili na odločbi Centra o skrbništvu. V enemu primeru je pristojno
ministrstvo ugotovilo, da je pritožba neutemeljena, v drugem primeru pa je odločilo, da je le-ta
utemeljena.
Nadzor nad izvajanjem skrbništva za poseben primer se izvaja v 140 odprtih skrbniških zadevah.
V okviru teh skrbništev za poseben primer in v okviru stalnih skrbništev pa se izdajajo razne odločbe
o odobritvah pravnih poslov, odločbe o upravičenosti do povrnitev skrbniških stroškov,…itd.
c. Skrbništvo za posebni primer mladoletnim osebam
Posebno kategorijo uporabnikov predstavljajo mladoletni tujci, ki jih organi za notranje zadeve
nastanijo v Centru za tujce. Podlago za izdajo teh odločb daje Zakon o tujcih ter Zakon o zakonski
19
zvezi in družinskih razmerjih ter Protokol o sodelovanju med policijo in CSD. Zadeve morajo
potekati kar najhitreje in postopki so zelo nujni. Ko krajevno pristojni CSD izda odločbo in postavi
CSD Postojna za skrbnika, pooblaščena strokovna delavka izvede skrbniške naloge (npr. pomaga v
različnih postopkih npr. pri vlaganju prošnje za azil, pri vračanju v matično domovino, pri
razreševanju morebitnih konfliktov in vzpostavljanju komunikacije z drugimi uradnimi osebami) in
zadevo zaključi s skrbniških poročilom. V teh zadevah je bilo v letu 2014 izvedenih 29 neposrednih
izvajanj skrbniških nalog.
V 7 primerih so bile izdane odločbe za odobritve – soglasja k pravnim poslom oz. k odtujitvi
otrokovega imetja.
V zadevah varstva premoženjskih koristi smo obravnavali 3 zadeve.
Mladoletnim osebam smo postavljali kolizijskega skrbnika za poseben primer v 3 zadevah, in sicer v
dveh primerih v postopku sklepanja pravnega posla ter v enemu primeru v zapuščinskem postopku po
smrti enega od mladoletnikovih staršev.
5. Pomoč odraslim obsojenim osebam in organiziranje dela v splošno
korist
V predkazenskih in pokazenskih postopkih je potekalo delo pred odhodom na prestajanje
kazni zapora, v zvezi z izdajanjem socialnih poročil za sodišče, mnenj v zvezi z odlogom
kazni, socialnih poročil za kazenske zavode ob nastopu kazni, delo z družinami, koordinacijski
sestanki v zaporih skupaj s strokovnimi delavci zavodov zaradi skupne izdelave prevzgojnih
programov dela itn. Dvanajst oseb je ostalo v obravnavi iz prejšnjega obdobja, na novo pa so
bile so bile v tu 2014 vključene 3 osebe a prestajanju kazni zapora. Pri posredovanju podatkov
in socialnih poročil je center sodeloval v 4 zadevah zaporne kazni in dela v splošno korist.
V letu 2009 je center dobil novo dejavnost, to je organiziranje dela oseb, ki jim sodišče izreče
globo, pa zaprosijo za možnost, da višino globe odslužijo s t.i. koristnim delom v
humanitarnih dejavnostih ali za potrebe lokalne skupnosti. V letu 2014 smo prejeli skupno 33
zadev v zvezi z nadomestno kaznijo, od tega je bila kazen zapora do dveh let nadomeščena z
delom v splošno korist v treh primerih, ostalo so bile nadomestne kazni zaradi plačila globe
oziroma prekrškov. V letu 2014 je bilo, od vseh prejetih, zaključenih 17 zadev, ena je ostala iz
leta 2013, ki pa je v reševanju. Koordinatorica skrbi za vzpostavljanje novih mrež izvajalcev,
tako, da smo imeli v letu 2014 na območju obeh občin sklenjene pogodbe za izvrševanje dela
v splošno korist z 13 organizacijami. Glede novih izvajalskih organizacij je predvideno
povečanje števila možnih izvajalskih organizacij.
6. Osebe s težavami v duševnem zdravju
Tudi tem osebam je bilo v letu 2014 nudena pomoč v smislu pogovorov, kontaktiranja s
socialnimi službami institucij, kjer se te osebe zdravijo ali so nameščene, ali v smislu vključitve
teh oseb v obravnavo v skupnosti (v letu 2014 2 novi vključitvi v obravnavo). Opravljenih je
bilo tudi nekaj skupnih obiskov v psihiatričnih ustanovah in obiskov na domu, predvsem skupaj
s koordinatorjem za obravnavo v skupnosti.
Nekatere od teh oseb so obravnavane še v okviru drugih javnih pooblastil, skrbništva, osebne
pomoči, ali pa pomoči Centra za socialno delo niso želele.
20
7. Varstvo družine
a. Rejništvo in zavodsko varstvo
V letu 2014 smo urejali vikend rejništvo za mladostnico, katera je bila med tednom nameščena v
stanovanjski skupini, vikende pa preživljala doma. Razmere doma so se bistveno poslabšale tako da
je mladostnica sprejela namestitev v vikend rejništvo. Smo pa v tem obdobju aktivno zaključevali
rejništvo za mladoletno deklico, katera se je vrnila domov. Stiske tako rejnic kot staršev smo v večini
primerov reševali v okviru našega centra, vsaj enkrat na leto pa smo načrtovali delo z rejenci tudi v
okviru indiviudalnih projektnih skupinah.
OTROCI V REJNIŠKIH DRUŽINAH V LETU 2014
PO OBČINAH
fant
CSD DOMŽALE
CSD POSTOJNA
CSD ILIRSKA BISTRICA
1
deklica
1 (vikend rejništvo)
1
Na našem območju trenutno razpolagamo s tremi osebami ki imajo status rejnice. V tem letu
predlogov za ureditev statusa rejnic oziroma rejniških družin nismo imeli.
ZAVODSKO VARSTVO
V lanskem letu smo nameščali v sporazumu s starši mladostnico v vzgojno izobraževalni zavod
Smlednik. Trenutno so trije mladostniki nameščeni v stanovanjsko skupino, kjer opažamo pozitivne
rezultate. Dva mladostnika, katera pa sta nameščena v Mladinski dom Malči Beličeve in v
stanovanjsko skupino Kranj v tem letu zaključujeta bivanje. Mladostnik kateri je nastanjen v
Mladinskem domu Malči Beličeve zaključuje izobraževanje in se vrača domov, mladostnik kateri pa
je nameščen v stanovanjsko skupino Kranj pa napredoval v osebnosti rasti in odpravljanju vedenjskih
težav, ter razmere v družini so se uredile do te mere, da bomo zagotovo meseca junija iskali
primernejše rešitve. (namestitev v dijaški dom).
V letošnjem letu smo zardi vedenjskih težav skušali nameščati v stanovanjsko skupino mladostnico
za katero naš center ni bil pristojen, starša pa sta vztrajal pri obravnavi zadeve na našem območju.
Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti nam še do danes potrdil, da lahko
nameščamo mladostnico zato kljub temu, da nimamo soglasja ministrstva družino vodimo v storitvi
pomoč družini za dom, saj je želja staršev, da rešujejo težave v okviru našega centra za socialno delo.
pred namestitvijo mladostnika v stanovanjsko skupino oziroma v vzgojno izobraževalni dom veliko
delamo z družino na tem, da se odnosi v družini saniramo do te mere, da mladostnik lahko normalno
funkcionira. V primeru, da družina ne zmore in posredno tudi mladostnik oziroma da so
mladostnikove vedenjske težave prevelike in tudi njegova želja po izločitvi iz družine potem se
odločamo za namestitev.
OTROCI V VZGOJNIH ZAVODIH IN STANOVANJSKIH SKUPINAH V LETU 2014.
Pivka
Mladinski dom Malči Beličeve
Stanovanjska skupina Postojna
Stanovanjska skupina Kranj
Vzgojno izobraževalni zavod Smlednik
Postojna
1 mladostnik
3 mladostnik
1 mladostnik
1 mladostnica
21
b. pomoč družini ob razvezi
V lanskem letu smo opravili 19 svetovalnih razgovorov pred razvezo zakonske zveze in pomagali 23
parom pri dogovarjanju o varstvu in vzgoji ml. otrok oziroma o posledicah razpada izven zakonske
skupnosti. V lanskem letu se je povečal trend staršev da so skušali že pred vlogo za razvezo oziroma
razpadom izven zakonske skupnosti na centru za socialno delo sprejeti skupen dogovor v korist otrok.
Veseli smo, da nas starši oziroma pari prepoznavajo kot pomoč pri dogovarjanju in zaupajo v naše
strokovno delo.
Želimo pa si da bi partnerji oziroma starši prej poiskali pri nas pomoč, saj smo mnenja, da bi se na tak
način tako zakonska zveza kot izven zakonska zveza v dokaj velikem procentu števila primerov
ohranila.
c. stiki, predodelitev
V lanskem letu smo 8 staršem pomagali pri dogovoru o stikih izven sodnih postopkov. Veliko več
staršev je prihajalo na pogovor zaradi konfliktnih situacij, predvsem ugotavljamo, da starši, ki niso
zmogli predelati razveze in sprejeti dejstva, da ostajata le starša, so v konfliktnih situacijah veliko
pogostejše. Kljub temu, da se nam konflikt kot strokovnemu delavcu včasih zdi neprimeren za
obravnavo (npr. oče na stik z otrokom prišel pet minut prej) začutimo stisko enega ali drugega starša
in jih vedno povabimo na razgovor in ponujamo vključitev v osebno pomoč kot v storitev pomoč
družini za dom tako, da je številka obravnavanih primerov, ki niso evidentirani, bistveno višja.
d. varstvo otrok, mladostnikov in odraslih telesno in duševno prizadetih
oseb
V letu 2014 smo eni osebi priznali status invalidna in dve osebi sta se vključili v varstveno delovni
center z našo odločbo.
e. institut družinskega pomočnika
Naloge družinskega pomočnika je v letu 2014 opravljalo šest oseb; pet iz občine Postojna in ena iz
občine Pivka.
8. Preživnine in denarne dajatve za otroke
a. preživnine
V letu 2014 smo imeli enkrat valorizacijo preživnin in sicer 01.04.2014. Vseh preživnin je bilo 503.
Po statistiki je bilo 37 dogovorov na CSD, 275 sodnih poravnav, 186 sodb sodišč in 5 notarskih
zapisov. V letu 2014 je bilo 41 novih preživnin. V lanskem letu smo ukinili 26 preživnin (upravičenci
so končali šolanje, se zaposlili, starša zopet živita skupaj, zavezanec umrl)
Število preživnin po občinah
POSTOJNA
379
PIVKA
112
DRUGE OBČINE
12
b. dodatek za nego
V letu 2014 smo izdali 45 odločb za dodatek za nego otroka, od tega 19 negativnih.
22
9. Starševsko varstvo in nadomestila
V aprilu 2014 je stopil v veljavo nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je
prinesel nekatere izboljšave. Z novo zakonodajo je izboljšana ureditev pravic za »socialne starše«, ki
otroka dejansko negujejo in varujejo, tako lahko npr. tudi rejnik ali skrbnik uveljavlja pravico do
plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom. Spremenjeno je
poimenovanje posameznih pravic, tako npr. materinski dopust nadomešča porodniški dopust,
uveljavlja se nova pravica do nadomestila v času odmora za dojenje. Poenoteno je obdobje za
koriščenje pravice do plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom,
prenesenega starševskega dopusta, to je do zaključenega prvega razreda osnovne šole. Zakon
izenačuje pravice ob rojstvu otroka ali njegovi posvojitvi in na ta način vsem staršem omogoča lažje
usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Spremenjene določbe za uveljavljanje starševskega
dopusta omogočajo večjo fleksibilnost staršev pri spremembi izrabe dopusta v dogovoru z
delodajalcem. Zakon je uredil tudi vročanje odločb z dostavo v hišni predalčnih, kar predstavlja
prihranek pri materialnih stroških centra.
Uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka je še vedno vezano na Zakon o uravnoteženju
javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) in ugotavljanje upravičenosti do pomoči ob rojstvu otroka, do
katere je oseba upravičena, če povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne
plače skladno z določili ZUPJS, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka.
V letu 2014 smo obravnavali 1655 zadev, v letu 2013 je bilo obravnavanih 1795 zadev. Nihče še ni
uveljavljal nove pravice do nadomestila v času odmora za dojenje.
Število zadev za pravice po ZSDP in ZSDP-1 v letu 2014:
- očetovski dopust: 220
- očetovsko nadomestilo (skupaj z nadomestilom brez dopusta): 220
- porodniški/materinski dopust: 165
- dopust za nego in varstvo otroka/starševski dopust: 220
- porodniško/materinsko nadomestilo (skupaj z nadomestilom brez dopusta): 165
- nadomestilo za nego in varstvo otroka/starševsko nadomestilo (skupaj z nadomestilom brez
dopusta): 220
- plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi varstva in
nege otroka: 169
- delno plačilo za izgubljeni dohodek: 4
- plačilo prispevkov za socialno varnost 40 ur tedensko zaradi varstva štirih otrok: 2
- pomoč ob rojstvu otroka: 220
- starševski dodatek: 50
10. Priznanje očetovstva
Izjemno je bilo število priznanj očetovstva, od tega večina pred rojstvom otroka. Vseh priznanj je bilo
92. Podatek kaže na eni strani, da se povečuje delež mladih roditeljev, ki ne sklenejo zakonske zveze,
po drugi strani pa kažejo vsaj na odgovornost roditeljev, da še pred rojstvom uredijo vsa pomembna
vprašanja v zvezi z rojstvom skupnega otroka.
11. Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev podatki kažejo, da vse več občanov
uveljavlja te pravice. Predvsem je vse več tistih, ki prosijo za izredno denarno pomoč pri plačilu
dolgov, nakupu hrane, ozimnice, obleke,..:
23
VLOGE
Enotna vloga
Državne štipendije
Izredna pomoč
Oprostitve
Družinski
pomočnik
Dodatek za veliko
družino
Pogrebnine in
posmrtnine
Vloge
2012
5884
531
1059
92
2013
5957
468
1401
54
2014
6400
505
1732
189
7000
6000
5000
2012
4000
2013
3
3
4
0
18
3
0
7569
0
7901
43
8876
3000
2014
2000
1000
0
Enotna vloga
Državne
štipendije
Izredna pomoč
Oprostitve
PRAVICE
Otroški dodatek
Denarna socialna pomoč
Izredna pomoč
Varstveni dodatek
Državne štipendije
Subvencija najemnin
subvencija kosil
subvencija malic
subvencija vrtca
Dopolnilno zavarovanje
Osnovno zavarovanje
Oprostitve
Družinski pomočnik
Subvencija prevoza
Dodatek za veliko
družino
Pogrebnine
Posmrtnine
Generalni sklepi
2012
2841
1706
999
442
678
197
256
660
1344
1757
1799
86
2
153
2013
2798
1493
1339
147
417
232
452
1083
1302
1585
1614
54
4
1
2014
3006
1789
1655
156
1087
278
204
656
1405
1848
1893
173
0
0
0
302
339
13259
230
13053
314
41
36
231
14772
S preteklim letom je prišlo do spremembe zakonodaje na področju uveljavljanja pravice do
pogrebnine in posmrtnine in sicer sta to pravici, ki ju lahko uveljavljajo družinski člani pokojnika.
Pogrebnina oz. posmrtnina je pravica do enkratne izredne socialne pomoči kot finančna pomoč pri
kritju stroškov pogreba oz. pomoč po smrti družinskega člana za vse družinske člane umrlega.
Pogrebnina znaša največ 538,40 EUR, posmrtnina pa 269,20 EUR. Upravičenost pa je pogojena z
dohodkom vlagatelja.
V letu 2014 je bilo obravnavanih 43 vlog. Pogrebnin je bilo dodeljenih 41, posmrtnin pa 36.
24
OSTALE AKTIVNOSTI CENTRA
Da bi lahko zagotovili kvalitetno opravljanje vseh predstavljenih dejavnosti, smo zaposleni skrbeli
tudi za številne strokovne aktivnosti, s katerimi bi še bolje opravljali naloge v zadovoljstvo
uporabnikov. Med take aktivnosti sodijo zlasti:
-
dodatna strokovna izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja,
zagotavljanje supervizije, intervizije in drugih oblik evalvacije dela,
povečanje števila obravnav in timskega dela,
priprava ponudb, prospektov in drugih gradiv, namenjenih uporabnikom,
povezovanje s poslovnimi partnerji v okolju itd.
Posebej pa želimo izpostaviti tudi nekatere zadeve, ki ravno tako pomembno prispevajo h kvaliteti
dela za uporabnike:
1. Uporabniki lahko dobijo informacije in napotke vsak dan v poslovnem času centra,
2. Cel poslovni čas je na voljo uporabnikom storitev PRVA SOCIALNA POMOČ,
3. Uporabniki so preko posebnega plakata seznanjeni z vsemi pravicami in možnostmi
vlaganja ugovorov, pritožb, zahtevkov za inštruktažni in inšpekcijski nadzor,
4. Objavili smo prenovljeno spletno stran z aktualnimi vsebinami in informacijami, ki so
pomembne za uporabnika,
5. Nadaljevali smo z računalniško podprtim sistemom poslovanja sprejemne pisarne,
6. Nadaljevali smo sistem spremljanja zadovoljstva uporabnikov storitev, zaposlenih in
partnerjev s pomočjo anket, usmerjenih razgovorov itd.
7. Za posamezne programe smo pridobili dodatna sredstva preko prijav na razne javne razpise
in razvijali partnerstva z že delujočimi strokovnimi programi, ki jih na našem področju še ni, jih pa
občani potrebujejo itd.
8. Oblikovali smo več predlogov za donatorstva, itd.
9. Izvajali promocijo dejavnosti centra in s tem krepili dobro javno podobo.
KLJUČNE UGOTOVITVE:
V obeh občinah, v katerih deluje Center za socialno delo Postojna, ugotavljamo naslednje:
1. Struktura uporabnikov storitev je še vedno primerljiva z drugimi okolji v približno enako
razvitih občinah v državi. Izstopata skupina t.im. nevključenih mladostnikov, ki nimajo spodbudnih
možnosti za zaposlitev in za osamosvojitev ter problematika odnosov in vzgojnih kriterijev pri
družinah, kar se kaže v neustreznih vzgojnih postopkih in v različnih oblikah nasilja.
2. Večina kriznih situacij uporabnikov je pogojena z neperspektivnimi obeti za zaposlitev, zlasti to
velja tudi za skupine težje zaposljivih oseb in invalidov.
3. V obeh občinah sicer izstopajo težave s pomanjkanjem možnosti za razrešitev stanovanjske stiske,
vendar je situacija na območju Občine Postojna veliko bolj pereča.
4. Okolje še ni ustrezno povezano in organizirano za učinkovito delo na področju preprečevanja
odvisnosti zlasti od prepovedanih drog.
5. Visoko je število obravnav v zvezi z nasiljem v družinah. Število prijav, ki jih podajo žrtve nasilja
ali drugi ogroženi, kaže na oceno, da smo skupaj s širšimi družbenimi akcijami uspešni pri
ozaveščanju posameznikov in okolja o problemih nasilja. Večje število družin, v katerih je bilo
prisotno nasilje smo vključili v celovito obravnavo, zlasti pa smo se usmerili na podporo žrtvam,
storilce pa smo usmerili v specializirane programe, ki jih ponujajo nekatere nevladne organizacije.
Pomembno je, da smo se uspele povezati vse ključne službe, ki se srečujemo s problemi nasilja
(policija, zdravstvo, šole, vrtci) in da so naše akcije skupne in usklajene.
25
6. Izstopa vprašanje povečanega števila oseb, ki so hospitalizirane na psihiatričnih oddelkih in jim
je treba po končanem zdravljenju organizirati nove ali dodatne socialne mreže.
7. Vzpodbuden je sistem dobrega sodelovanja in partnerstva med centrom za socialno delo in
številnimi nevladnimi organizacijami, ki razvijajo programe za posebne skupine ogroženih na
območju obeh občin.
8. Opažamo tudi veliko potrebo po zavetišču za brezdomne in deložirane družine, ki ostanejo brez
strehe nad glavo. Ti uporabniki potrebujejo zavetišče s strokovnim vodstvom, ki jim pomaga, da si v
času začasne nastanitve v zavetišču ustvarijo pogoje za nadaljnje življenje v skupnosti.
8. Ugotavljamo pa tudi, da kljub podobnemu številu uporabnikov naših storitev, se njihova socialna
problematika intenzivira, kar posledično zahteva bolj kompleksne in dolgotrajne postopke
pomoči. To pa strokovne sodelavce centra močno obremenjuje in predstavlja visoko delovno
obremenitev trenutne kadrovske strukture.
Glede na dane možnosti in glede na dobro sodelovanje okolja lahko ugotovimo, da je
izvajanje socialno varstvenih storitev v Občinah Pivka in Postojna dobro organizirano, da so
različni izvajalci programov dobro povezani, zato se njihovi programi dopolnjujejo in
predstavljajo ugodne razmere za vzpodbujanje kvalitete življenja vseh prebivalcev.
Center za socialno delo Postojna je tudi v letu 2014 uspešno opravil vse zastavljene naloge
in dodatne aktivnosti ter še v večji meri kot doslej uveljavil svojo funkcijo osrednje institucije
za organiziranje in izvajanje pomoči posameznikom in družinam v socialnih in materialnih
stiskah. Pri tem je izvajal ne le zakonsko določene naloge temveč tudi druge naloge, ki pomenijo
prispevek zlasti k preprečevanju socialnih stisk najbolj ranljivih skupin.
26
POROČILO O IZVEDENIH DODATNIH PROGRAMIH
V LETU 2014
Poleg rednih dejavnosti je center izvajal tudi naslednje dodatne programe:
1. NAZIV PROGRAMA: POMOČ DRUŽINI NA DOMU
CILJI: Nudenje oskrbe ostarelim občanom na njihovem domu ter prinašanje toplega obroka
ČAS IZVAJANJA: Vsak dan v letu
UPORABNIKI: Občani, starejši od 65 let, invalidi in bolniki, ki jim s pomočjo na domu
nadomestimo potrebo po institucionalnem varstvu
OBSEG PROGRAMA: področje Občine Pivka, povprečno število uporabnikov v občini Pivka v
letu 2014 je bilo 40.
UMESTITEV PROGRAMA: Storitev sodi v okvir javne službe, ki jo zagotavlja občina.
FINANCIRANJE: Občini Pivka financira program v celoti, to je : vodenje in koordiniranje ter
neposredno oskrbo. Del stroškov krijejo tudi sami uporabniki, ki niso oproščeni plačila deloma ali v
celoti, v skladu z uredbo vlade o merilih za oprostitve plačil.
REZULTATI IN EVALVACIJA: Glede na predhodno leto število uporabnikov ostaja približno
enako, se je pa povečalo število opravljenih efektivnih ur socialnih oskrbovalcev na terenu, ker so
bile potrebe vključenih uporabnikov bolj obsežne (več vrst storitev) in ker storitev izvajamo tudi čez
vikende in ob praznikih.
TEŽAVE: Večjih težav pri izvajanju tega programa ni bilo. Opažamo pa, da so stroški za
uporabnike kar veliki, saj so zelo previdni pri dogovarjanju o obsegu storitve, nekateri pa so tudi
odpovedali usluge, kljub temu, da je bila to pomembna oblika za doseganje kvalitete življenja v
domačem okolju.
2. NAZIV PROGRAMA: REGIJSKA INTERVENTNA SLUŽBA
CILJI: Zagotavljanje prve socialne pomoči in morebitnih nujnih začasnih namestitev mladoletnim
otrokom in drugim predstavnikom ranljivih skupin, v kriznih situacijah, ki nastopijo izven
poslovnega časa območnih centrov za socialno delo.
Dejavnost se je okrepila odkar je stopil v veljavo Pravilnik o prepovedi približevanja določenim
osebam ali krajem. Usmerjanje dejavnosti je zagotovljeno z vzpostavitvijo regijske koordinatorice
za nasilje.
ČAS IZVAJANJA: vsak delavnik med 15. in 7. uro zjutraj, sobote, nedelje in dela prosti dnevi
neprekinjeno.
Pri izvajanju nalog center tesno sodeluje s pristojnimi policijskimi postajami in z vsemi CSD.
27
OBSEG PROGRAMA: Center je v letu 2014 opravljal interventno službo za področje CSD:
Postojna, Ilirska Bistrica in Cerknica.
Program je izvajalo 7 strokovnih delavk našega centra in direktorica. Center je na območju navedenih
centrov v letu 2014 opravil skupno 27 intervencij, v glavnem je bil povod obravnava nasilja. Policisti
so v navedenih primerih izrekli storilcem skupno 16 ukrepov prepovedi približevanja žrtvam ali
določenim krajem.
FINANCIRANJE: dejavnost se financira iz državnega proračuna po posebni letni pogodbi med
Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter CSD Postojna.
REZULTATI IN EVALVACIJA: Doseženi so bili vsi zastavljeni cilji.
TEŽAVE: Dotrajano prevozno sredstvo in pomanjkanje možnosti za krizne namestitve oseb, ki
kažejo znake duševne bolezni ali duševno manj razvitih. Težavo s prevozi uporabnikov ob
intervencijah smo rešili s podpisom pogodbe s TAXI službo, ki nudi take prevoze. Povečalo se je
število intervencij na račun obravnav mladoletnih tujcev (v skladu s spremembami Zakon o tujcih in
podpisanega protokola sodelovanja s policijo pri obravnavah le teh). V letu 2013 smo se soočili tudi s
prenizkim številom strokovnih delavk CSD Postojna, ki so bile pripravljene opravljati naloge
interventne službe na podlagi soglasja. Da smo zagotovili opravljanje teh nujno potrebnih nalog in da
uporabniki niso bili prikrajšani, so bile izdane odredbe sedmim strokovnim delavkam, ki izpolnjujejo
pogoje za opravljanje dela interventne službe. Poleg tega je delo v interventni službi opravljala tudi
direktorica.
3. NAZIV PROGRAMA: DNEVNI CENTER ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE POSTOJNA
CILJI:
- zmanjševanje in preprečevanje socialne izključenosti ter njenih negativnih posledic npr. odklonskega
vedenja
- učenje socialnih veščin; razvijanje občutka varnosti, pripadnosti, dvig samozavesti, pomoč drugemu
- graditev pozitivne samopodobe,
- učenje konstruktivne izrabe prostega časa,
- učenje komunikacijskih spretnosti,
- izoblikovanje delovnih navad,
- izboljšanje učnih navad in šolskega uspeha,
- pomoč na poti odraščanja, učenje odgovornosti in samostojnosti.
- izboljšanje kakovosti preživljanja prostega časa otrok in mladostnikov
ČAS IZVAJANJA:
Program Dnevnega centra za otroke in mladostnike Postojna se izvaja v dvosobnem stanovanju v
izmeri 51m2 v katerem je na razpolago: kuhinja opremljena z jedilno mizo in manjšim računalniškim
kotičkom, ena delovna soba, ki je opremljena z delovnimi mizami in stoli, v prostoru so omare za
shranjevanje materiala za delo, in dvema računalnikoma. Stanovanje ima sanitarije in kopalnico.
Stanovanje ima tudi dva manjša balkona.
Dnevni center za otroke in mladostnike Postojna je med šolskim letom odprt od ponedeljka do petka
med 11. in 17. uro. V času šolskih počitnic se upoštevajo želje in potrebe otrok in se dejavnosti
izvajajo v dopoldanskem času.
28
OBSEG PROGRAMA:
Dnevni center za otroke in mladostnike Postojna deluje kot enovita skupina.
V času prihajanja uporabnikov v dnevni center poteka z uporabniki individualno svetovalno delo v
obliki razgovorov. Delo se nadaljuje z individualnim in skupinskim delom na področju učenja tehnik
učenja in učne pomoči, pomoči pri pisanju domačih nalog, utrjevanju in ponavljanju šolske snovi.
Drugi del preživljanja uporabnikov v dnevnem centru se nadaljuje v skupni, kjer se izvajajo razne
socialne igre, delavnice sproščanja, treningi socialnih veščin, igrajo se družabne igre, tematske oz.
ustvarjalne delavnice.
Skupinsko delo je organizirano v eni skupini z osmimi uporabniki dnevno, skupaj deset ur tedensko.
V času počitnic dejavnosti v dnevnem centru potekajo v dopoldanskem času v obliki skupinskega
dela: To so ustvarjalne, likovne, kuharske delavnice, športne aktivnosti in drugo. Njihov namen je, da
se uporabnikom ponudi kvalitetno obliko preživljanja prostega časa med počitnicami.
FINANCIRANJE:
Izvajanje programa temelji na Pogodbi o sofinanciranju programa dnevnega centra za otroke v
Postojni v letu 2014 in Pogodbi o podelitvi pravice do brezplačne uporabe nepremičnine. Delež kadra
sofinancira tudi ZRSZ na podlagi pogodbe o izvajanju javnega dela.
REZULTATI IN EVALVACIJA:
Evalvacija doseganja ciljev in rezultatov dejavnosti v okviru programa poteka s pisanjem rednih
mesečnih in letnih poročil, kjer se ugotavlja doseganje ciljev in rezultatov programa.
Poročila vsebujejo tudi povzetke intervizijskih srečanj.
TEŽAVE:
Z željo, da bi pridobili dodaten kader oz. strokovnega delavca za izvajanje aktivnosti dnevnega centra
za otroke in mladostnike, smo se prijavili na Javni razpis Ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti. Žal na razpisu nismo bili uspešni zaradi prenizkega števila vključenih
otrok. Tako smo aktivnosti izvajali z zmanjšanim številom kadra in skromnimi sredstvi za materialne
stroške.
III. POROČILO O IZOBRAŽEVANJU IN STROKOVNEM
USPOSABLJANJU ZA LETO 2014
Zaposleni na centru za socialno delo so se tudi v letu 2014 izobraževali, usposabljali in se
izpopolnjevali v skladu z določili Pravilnika o izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev in
strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva in v okviru pogojev, ki jih določa panožna
kolektivna pogodba. Obseg izobraževanja in usposabljanja pa je bil precej manjši kot pretekla leta, saj
smo v okviru ukrepov za racionalizacijo poslovanja, skrčili ravno program usposabljanja. Kljub temu
so bili realizirani naslednji programi:
Ena zaposlena je v letu 2014 opravila strokovni izpit iz področja socialnega varstva in Zakona o
upravnem postopku.
Udeležili smo se naslednjih seminarjev:
- usposabljanje za uporabo informacijskega sistema ISCSD,
- usposabljanja za pripravo in posodabljanje spletne strani,
- usposabljanja iz vsebin posameznih delovnih področij (skrbništvo, varstvo otrok,...),
- usposabljanje za področje izvajanja nalog v računovodstvu (fakturiranje),
- raznih strokovnih srečanj in posvetov,..
29
Supervizija:
- ena strokovna delavka je nadaljevala z obiskovanjem skupinske oblike supervizije , ki jo
izvaja dr. Peter Praper za psihologe, zaposlene na področju socialnega varstva. Srečanja
potekajo 1 krat mesečno (1. torek v mesecu) v prostorih Inštituta za klinično psihologijo v
Ljubljani,
- ostale strokovne delavke so vključene v skupinsko supervizijo, ki je v letu 2014 potekala na
CSD Postojna en krat mesečno pod vodstvom supervizorja Janija Brasa,
- socialne oskrbovalke pa so bile vključene v skupinsko supervizijo s socialnimi oskrbovalkami
iz CSD Ajdovščina, ki je potekala en krat mesečno pod vodstvom Branke Knific.
Odgovorna oseba
Patricija MOŽE, direktorica
30
POROČILO O IZVAJANJU FUNKCIJE LOKALNE KOORDINACIJE
1. VLOGA KOORDINATORJA V LOKALNI MREŽI PLURALNIH PROGRAMOV
SOCIALNEGA VARSTVA
A. KOORDINACIJA NA RAVNI STORITEV
B. KOORDINACIJA NA RAVNI RAZVIJANJA SKUPNOSTI
C. POVEZOVANJE SISTEMA NA LOKALNEM NIVOJU
D. SPODBUJANJE NOVIH PROGRAMOV
E. ORGANIZACIJA STROKOVNE PODPORE AKTERJEM IZ NEVLADNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA
2. REGIJSKA KOORDINACIJA ZA OBRAVNAVO NASILJA V DRUŽINI
3. REGIJSKA KOORDINACIJA IZVAJALCEV NADOMESTNE KAZNI ZAPORA
4. REGIJSKA KOORDINACIJA ZA OBRAVNAVO V SKUPNOSTI
K NALOGI 1. A.
Center ima razmeroma malo možnosti za koordiniranje izvajanja storitev, saj gre za
samostojne izvajalce, ki izvajajo različne programe in storitve. Kljub vsemu se letno
dobimo na strokovnem srečanju z vsemi izvajalci storitev socialnega varstva. Posebej
pa center skrbi za koordinacijo aktivnosti drugih izvajalcev, ki opravljajo naloge,
povezane s socialnimi stiskami. Med temi najpogosteje organiziramo povezovalne
aktivnosti z uradom za delo, s šolskimi svetovalnimi službami, s policijskimi
postajami, zdravstveno službo in drugimi izvajalci.
Bolj intenzivno smo se v letu 2014 povezali z nevladnimi organizacijami, ki naše delo
na področju storitev dopolnjujejo (npr. Projekt Človek, Center za psihološko
svetovanje Posvet, Zagovornik otroka,…)
Posebno mesto pri sodelovanju ima tudi Center za tujce v Vel. Otoku.
K NALOGI 1. B.
Razvijanje skupnosti vzpodbujamo z uvajanjem in promocijo različnih preventivnih
programov, namenjenih širšemu okolju. Ocenjujemo, da smo najbolj uspešni pri
programih, s katerimi razvijamo medgeneracijsko sožitje in dobre medčloveške
odnose ter skrb za kakovostno preseganje težav v odraščanju.
K NALOGI 1. C.
Center se je v zadnjih letih uveljavil kot pomemben povezovalec lokalnih programov
in aktivnosti. Pri tem je najpomembnejše poslovno in strokovno sodelovanje pri
načrtovanju občinskih politik socialnega varstva in pri iskanju modelov za razvoj
posameznih področij.
K NALOGI 1. D.
Center je iniciator novih programov, ki jih nato nadaljujejo drugi izvajalci, zlasti
nevladne organizacije in društva.
31
K NALOGI 1. E.
Center podpira nevladne organizacije in društva s podatki, s strokovnim svetovanjem
in preko sodelovanja strokovnih delavcev centra v strokovnih organih različnih
nevladnih organizacij. Med najpomembnejše izvajalce nevladnega sektorja, ki s
svojimi programi dopolnjujejo programe iz okvira javne službe sodijo zlasti:
Območno združenje RK, Župnijski Karitas, Društvo VEZI, Šent, BOREO združenje
nevladnih organizacij in drugi.
K NALOGI 2.
Naloge koordinacije izvaja CSD Koper.
V letu 2014 smo bili večji del leta brez koordinatorice, skupaj z novozaposleno
koordinatorico pa smo opredelili ključne protokole dela, skupno smo obravnavali tudi
individualne primere obravnave nasilja, zlasti pa tudi odprta vprašanja izvajanja nalog
interventne službe. Organizirali smo srečanje s policijo.
K NALOGI 3.
Tudi koordinacijo te naloge opravlja CSD Koper.
V letu 2009 je center dobil novo dejavnost, to je organiziranje dela oseb, ki jim
sodišče izreče globo, pa zaprosijo za možnost, da višino globe odslužijo s t.i.
koristnim delom v humanitarnih dejavnostih ali za potrebe lokalne skupnosti. V letu
2014 smo prejeli skupno 33 zadev v zvezi z nadomestno kaznijo, zaključenih je bilo
17 zadev. Koordinatorica na CSD Koper skrbi za vzpostavljanje novih mrež
izvajalcev, tako, da smo imeli v letu 2013 na območju obeh občin sklenjene pogodbe
za izvrševanje dela v splošno korist s 13 organizacijami.
K NALOGI 4.
V drugi polovici leta 2009 je bil uveljavljen nov zakon o duševnem zdravju, ki je
podlaga za poglobljeno in prijaznejšo obravnavo teh oseb, zlasti pri organiziranju
programov za njihovo življenje v skupnosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve je zaposlilo nove koordinatorje za več centrov in naš center sodi pod okvir
koordinatorice iz CSD Idrija. Ugotavljamo, da je tako vsem uporabnikom s težavami v
duševnem zdravju, omogočena kvalitetnejša obravnava v skupnosti po njihovi meri.
V letu 2014 sta bili na novo vključeni dve osebi. Koordiniranje, pomoč in podporo so
uporabniki potrebovali predvsem pri širjenju socialne mreže, vzpostavljanju boljših
medosebnih odnosov, skrbi za zdravje, urejanje stanovanjskih in bivalnih razmer,
urejanju zaposlitve in podpore pri opravljanju dnevnih opravil ter urejanju socialne in
pravne varnosti.
Pripravila: Patricija MOŽE, direktorica
32