docČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
download 
Report Transcription
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
NISEM LE SODELOVAL, MARVEČ PRIJATELJUJEM S PORABSKIMI SLOVENCI STR. 4 Obraze je najbole žmetno šivati ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, STR. 5 18. junija 2015 Leto XXV, št. 25 Slovenski zunanji minister obiskal Budimpešto 12. junija se je na uradnem obisku v Budimpešti mudil minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Karl Erjavec. Na začetku svojega programa se je sestal s predsednikom madžarskega Parlamenta Lászlóm Kövérjem, sestanka - kjer je bilo največ govora o obeh narodnostnih skupnostih - pa se je udeležila tudi slovenska zagovornica v parlamentu Erika Köleš Kiss. Nato je visoki gost s svojim madžarskim partnerjem, ministrom za zunanje zadeve in trgovino Pétrom Szijjártóm nagovoril zbrane udeležence poslovnega foruma, na katerem je sodelovala tudi slovenska gospodarska delegacija iz sektorja transporta in logistike ter turizma. Po plenarni seji na madžarskem Ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino je Péter Szijjártó izpostavil, da je za madžarski izvoz v vzhodne države izjemnega pomena Luka Koper. Poudaril je, da je potrebno posodobiti železniško povezavo od ukrajinsko-madžarske meje do slovenske obale, pri čemer so odsek na Madžarskem že elektrificirali. Povezali naj bi avtocestno omrežje obeh držav s hitro cesto M70, v prihajajočih petih letih pa nameravajo vlagati v izgradnjo šestih čezmejnih cestnih povezav v podporo obmejnim podjetjem. Pomemben del pogovorov je bila energetika, tako Szijjártó, dobrodošlo bi bilo povezati Minister Karl Erjavec z gostiteljem Pétrom Szijjártóm Minister Karl Erjavec v spremstvu veleposlanice Ksenije Škrilec električno omrežje in plinovode obeh sosednjih držav. Minister Karl Erjavec je dodal, da političnih odnosov ne bremeni nobeno odprto vprašanje, kar pa se tiče gospodarskega sodelovanja, obstajajo velike rezerve, ki bi jih lahko izkoristili tudi z razvojem logistike in transporta. Modernizacija železniškega odseka Pragersko-Hodoš bo še letos zaključena, povezava plinovodov - in tako dostop do Italije - pa naj bi bila uresničena do leta 2020. Lansko leto je Slovenijo sicer obiskalo za 15 odstotkov več madžarskih turistov, je spomnil slovenski minister, sodelovanje na področju kulture, izobraževanja in znanosti pa je na visoki ravni. Minister se je sestal tudi s predstavniki Slovencev na Madžarskem, ki so mu spregovorili o pozitivnih spremembah v zadnjih letih ter izpostavili prizadevanja na gospodarskem področju in trud za pridobitev mladih za slovenstvo. Uradni obisk Karla Erjavca se je na povabilo veleposlanice RS v Budimpešti mag. Ksenije Škrilec zaključil na budimskem gradu, kjer so priredili tradicionalni sprejem ob Dnevu državnosti. Slovenski minister za zunanje zadeve je ob prazniku nagovoril prisotne, večer pa se je končal z gastronomsko in turistično predstavitvijo Slovenije, ki jo je pripravila agencija za spodbujanje razvoja SPIRIT. -dm- 2 Že eno leto dela v madžarskom parlamenti odbor za narodnosti BITI ZAGOVORNIK SKUPNOSTI POMENI, KA ČLOVEK MORA BATRIVEN BITI Od 6. juniuša 2014 – zdaj nej dugo je bilau eno leto – majo narodnostni zagovorniki svoj odbor (bizottság) v madžarskom parlamenti. Slovenska zagogovornica je po volitvaj gratala leranca slovenskoga gezika Erika Köleš Kiss. V odbori razpravlajo o vsej tistij zakonaj, o steraj oni sami ščejo razpravlati. Zvün toga pa majo različne teme, stere zavolo toga, ka se tičejo vsej narodnosti na Vogrskom, majo na dnevnom redi. Na začetki njim nej léko bilau, ka so nej znali, kak naj začnejo z delom, ka pomeni zagovorniška institucija. »6. majuša je bilau eno leto, ka smo prisegali v parlamenti«, pravi Kölešova. »Na začetki smo tak bili, ka smo sami nej znali, kak de naše delo potekalo, pa kakšne pravice mamo. Kasneje smo vsigdar bole čedni gratali pa vsigdar več znanja pridobili, več pravic si priborili. Gda smo prisegali, smo dobili tri knjige, gde je vse dojspisano, kakšne pravice majo poslanci pa zagovorniki. Zakon o državnom zbori (parlamenti) se je zavolo nas tö spremejno. En mejsec smo tak bili, ka smo iskali svojo mesto. Ge sem te eške tö nej mejla svojga sodelavca, tak ka ojdla sem od pisarne do pisarne, od vsakšoga sem nika zvedla. Te smo eške nej meli svojoga odbora, te smo se eške malo zgübleno počütili. 6. juniuša smo ustanovili svoj odbor, napravili smo pododbore tö. Te smo že začnili delati po plani. Zvün toga so nas pozvali na pogovore različni predstavniki vlade in strank. Predsednik rosaga nas je tö povabo,« se spomina na prve stopaje slovenska zagovornica. Vsepovsedik so njim tanačivali, ka če majo kakšne probleme, če majo predloge, naj ziščejo odgovorne lidi. Erika Köle Kiss tam misli, ka je ona tau do kraja vöponücala. »Tak mislim, biti zagovornik skupnosti pomeni, ka si človek mora pogum (batrivnost) vzeti, pa vse tiste lidi, steri pri tom leko kaj pomorejo ali pa kakše dobre tanače dajo, mora iskati. Leko povejm, ka zvekšoga so zatok oprejti do naši pitanj pa prošenj. Tü pa tam se človek zatok malo preseneti, ka gestejo takši lidgé tö, steri nej. Dapa s tem se trbej sprijazniti,« tumači Erika. 13 zagovornikov je aktivno pauleg pri sprejemanji vsej tisti zakonov, steri so pomembni za narodnosti. Tak čüti, ka pri ništrni zakonaj so bili uspešni s svojimi predlogi. Pri proračunskom zakoni je dvakrat razpravlala, tapovedala svoje predloge. »Velki naš uspeh je biu«, pravi, »ka smo leko proračun za leto 2015 tak spremenili, ka trinajst narodnosti na Madžarskom je za dvej milijardi forintov več pejnez dobilo v letošnjom proračuni. Za na Slovence tau pomeni približno 30 procentov več penez. Ka smo prosili, tau smo zvekšoga dobili. Državna slovenska samouprava pa njene inštitucije so že fejst dolostanjene bile s proračunom, tau smo dobro vred vzeli. Zdaj že razpravlamo o proračuni za 2016. leto. Ka so narodnosti prosile, tisto so direktno dali v osnutek proračunskega zakona. Zdaj tak vögleda, ka eške gnauk telko penez mamo notri, kak smo za letošnje leto dobili. Vsoto za civilno sfero so malo tö zdignili, dapa do te pejnez leko samo prejk natečajov pridejo civilne organizacije..« Erika Köleš je predsednica pododbora (albizottság) za šaule pa za kulturo. Kak leranca dobro vej, ka normalno samo tak leko včiš, če maš za tau pogoje, najbole penaze. Zatok je za narodnostne šaule prosila, naj se pogodbe o financiranji za pet lejt podpišejo, nej vsigdar samo za eno leto. Tau so šaule, stere gordržijo državne narodnostne samouprave, med njimi sta dvej naši šauli (Števanovci pa Gorenji Senik), steri gordrži Državna slovenska samouprava. Pogodbo z njimi podpiše Ministrstvo za človeške vire. »Tau se nam je nej posrečilo,« pravi Erika, »dapa meni je gospaud minister tak pravo, ka tau nej za naši dvej šaul volo, liki gestejo taši vzdrževalci, pri steraj tau morajo eške malo testirati. Ge mo eške delala za tau, pa vüpam, ka de mi gratalo«. Ranč tak vüpa, ka do se z vogrsko televizijo tö leko poglijali, ka bi narodnostni programi v baugši vöraj bili. Povejmo Slovenski utrinki, stere zdaj leko poglednemo zazranka v 6-oj vöri na Duna tv. »Dosta dela nas prosi, ka se ne moremo poglijati z madžarsko televizijo zavolo toga, ka so narodnostne oddaje nej v najbaugšom cajti. Generalni direktor je nam oblübo, ka je na baukšo mesto dajo. Odgovorna urednica je pa spremenila po svoje, zavolo toga eške itak mamo z njimi debate«, pravi Erika pa se ji vidi, zdignejo peneze za delovanje (műkődési költség).« Dostafart narodnostim, med njimi Slovencom tö, v auči mečejo, ka ne znajo vöponücati tiste možnosti, stere ponüjajo natečaji in razpisi, ka tam je prej dosti penez. Veške narodnostne samouprave se taužijo na tau, ka je dosta administracije pa za tau une nejmajo človeka, ka bi tau delo. »Delamo na tem, da naj bi natečaje poenostavili (egyszerűsíteni), naj bi skupnosti bole naleki prišle do penez. Problem je tüdi, ka samouprave dobijo peneze samo po tistim, ka so program že napravile (naknadno financiranje). Lastni delež (önrész) morajo meti, dapa tauga Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss na ne smejo vzeti iz predaji sedeža DSS na Gorenjom Seniki tisti pejnez, steka se nede tak na léki podala. re so dobile za delovanje. Naj Ništrne stvari pri financiranji lo- si prej iščejo sponzore. Pitam kalni narodnostni samouprav se ge, po taši mali vasnicaj, kak ji ne vidijo, pa tau ona povej tö. so naše kauli Varaša, kakšne »Vsoto za delovanje (működés) sponzore najdejo,« pravi bole žalokalni narodnostni samo- lostno kak čemerno slovenska zauprav so zdignili na duplo. Tau govornica, stera je mejla več predse meni trno ne vidi, zatok ka logov (javaslat), med drügim tüdi dosta taši lokalni narodnostni tauga, naj se županskim uradom, samouprav geste na Vogrskom, steri vodijo administracijo za nastere praktično ne opravlajo rodnostne samouprave, dapa za narodnostnoga dela. Bole se tau dobijo malo penez, zdignejo mi vidi, če dajo peneze za na- tej pejnazge. loge (feladat alapú). Samo pri Erika Köleš Kiss je v enom leti v tom je pa tau baja, ka se za tau, parlamenti mejla 6 nastopov (gukelko dobi ena samouprava za čuv) kak predsednica pododbora naloge, odlaučijo po tom, kakš- za javno šolstvo in kulturo. »Tau ne zapisnike pošle. Zapisnike mi dosta dela dava, ka vejmo, so pregledovali študentje, šteri ka je šolstvo trno občutljivo podso leko subjektivni tö. Pa če so ročje, nej samo pri narodnosti, mislili, ka pa nas tau briga, ka liki splošno. Lani geseni se je so povejmo v Slovenoj vesi meli spreminjau zakon za šolstvo, slovenski den, so dali 0 točko. Ge zdaj smo ga pá meli, zdaj zasem naredla analizo - najbole volo strokovni šol. Na šolskom zasé - dapa ta sem tö pravla, ka področji sem mejla 4 nastope, gestejo narodnosti, stere so kla- pri proračuni dva. Trbej se vsigsično vsigdar več dobile kak na- dar pripraviti, ka bi človek nej primer naša. Pa te sem pitala, norosti gučo, moraš pogledniti zakoj recimo, Hrvati dostafart prejšnje zakone.« več majo kak mi. Pa rejsan, di- Strokovne šaule prejkpridejo od rektor, steri je za tau odgovoren, Ministrstva za človeške vire (Sekje pravo, ka on tö vidi, ka so te retariat za šolstvo) k Ministrstvi razlike. Pa zavolo toga, te raj za gospodarstvo. »Tau se meni Porabje, 18. junija 2015 vredi vidi. Ka ge najbole ženém, ka naj leko dvojezične usmeritve majo te šole. Povejmo, naši v Varaši za gostinstvo in turizem. Bi logično bilau, ka bi tam nadaljevali z dvojezičnostjo. Zdaj so mi na Ministrstvi za gospodarstvo oblübili, ka kak oni prejkvzemejo strokovne šaule, naj se zglasim pri njij s tem programom. Na podlagi posebne pogodbe so prej pripravleni pomagati. Tak vögleda, ka nika leko na tom področji tö naprej staupimo. Ge sem tau gospaudi ministri Gorazdi Žmavci v Ljubljani tö tapravla. Ka mo seveda mi prosili za pomauč, ka strokovni pedagoški kader mi nemamo. Oblübili so mi, ka so pripravleni pomagati, tak ka vüpanje mamo, ka venak se kaj uresniči.« V parlamenti pa Erika doživi lejpe momente tö. Na ednom njenom nastopi so bili tam tüdi njeni nekdenešnji dijaki z bivšim ravnatelom varaške srejdnje šaule Šanjinom Bedičom. Dapa ona o tom nika nej vedla, samo da je končala, so jo gorsprvajali na balkon, gde so go čakali mladi. Tak se je presenetila (meglepődött), ka ešče vodé nej spila, če rejsan je trno žedna bila, ka so ji pred gunčom pozabili vodau prinesti. (Parlament ma program, ka dijaki leko za cejli den gorziščejo parlament, vse jim pokažejo, leko za pau vöre notsedejo na plenarno sejo itd. Šaule si za tau pridobijo peneze z natečaja.) Erika Köleš Kiss zvün narodnostnoga odbora odi na seje dvej parlamentarni odborov (za kulturo, za pripravo zakonov). Dvakrat je bila v Sloveniji na uradnom obiski. Bila je v državnom zbori (Odbor za zunanje zadeve, Jože Horvat), pogučavala sta se s poslancom pomurski Madžarov Lacinom Gönczom o sodelovanji. Bila je član delegacije predsednika madžarskoga parlamenta Lászla Kövérja, gda so bili na obiski v Ljubljani. Gda je doma v Porabji, pa leko ojdi na vse programe, prireditve. Po nauvom ma slovenska zagovornica pisarno v Porabji tö, na Gorenjom Seniki v obnavljeni iži Državne slovenske samouprave. Tam je po petkaj, gda je doma, go tam leko najdete. Če njau nej, te njenoga sodelavca dr. Ferenca Sütőna. Pripravlena sta pomagati vsakšoma. Marijana Sukič foto: F. Sütő 3 Ferenc Hajós - 80 let NISEM LE SODELOVAL, MARVEČ PRIJATELJUJEM S PORABSKIMI SLOVENCI Doma in v Evropi uveljavljeni strokovnjak za manjšine, diplomat in pravnik Ferenc Hajós iz Lendave je te dni, natančno 17. junija, dopolnil 80 let ustvarjalnega življenja in dela. Odlična priložnost za pogovor z uglednim Lendavčanom, ki poudarja in tako tudi ves čas deluje, da ni samo sodeloval s Slovenci v Porabju, marveč je prijateljeval in še zdaj prijateljuje z njimi. - Začniva nekaj desetletij nazaj, s Srečanjem manjšin sosednjih držav, ki je z leti preseglo vsebinske in organizacijske okvire sosedstva in vstopilo v politično raznolik evropski prostor. »Srečanja narodnosti se spominjam z veseljem in zadovoljstvom. Ideja se je porodila po udeležbi madžarske in italijanske manjšine iz Slovenije ter nekaterih drugih manjšinskih organizacij iz Avstrije in zahodne Evrope na protestnem shodu koroških Slovencev v Pliberku. Na seji komisije za narodnosti pri Republiški konferenci Socialistične zveze, ki ji je predsedoval Jože Hartman, smo se Boris Race iz Trsta, dr. Franci Zwitter iz Celovca in jaz, dogovorili o organizaciji tega srečanja. Prvo srečanje je bilo v Sekiri v Avstriji leta 1976. Srečanja so se razen nas iz Slovenije udeležile delegacije slovenskih organizacij iz Italije in gradiščanskih Hrvatov iz Avstrije. Naslednje srečanje je bilo v Lendavi leta 1977, udeležilo se ga je 12 delegacij, in kar je še posebej pomembno, prvič tudi delegacija Porabskih Slovencev. Kasneje so se nam pridružili tudi Retoromani iz Švice. Zadnje srečanje je bilo v Osijeku, kjer so bile razmere pred vojno v Jugoslaviji že tako napete, da so nas spremljali oboroženi varnostniki. (Osiješki RTV center, iz katarega sem za RTV Slovenija poročal, sta varovala dva varnostnika z avtomatskima puškama - dodatek podpisanega.) Razlog za moje zadovoljstvo je zlasti v tem, da smo manjšinci iz neuvrščenih in nevtralnih držav, Varšavskega pakta in članic Nata bili sposobni ustvarjalno in koristno sodelovati za uveljavljanje manjšinskih pravic in da smo uspeli v mednarodno dogajanje pritegniti Porabske Slovence.« - Vsaj zame ni bilo presenečenje, ko ste bili imenovani za prvega slovenskega veleposlanika na Madžarskem, kajti imeli ste bogate izkušnje in stike z najuglednejšimi politiki in kulturniki na Madžarskem. Kako ste Vi, kot pripadnik madžarske manjšine, sprejeli imenovanje? »Zame je pravzaprav imenovanje za prvega veleposlanika Slovenije na Madžarskem, s tem da sem iz Budimpešte bil akreditiran tudi za Ukrajino in Bolgarijo, bilo presenečenje. Prvotno so mi iz slovenske Vlade sporočili, da me predvidevajo za generalnega konzula v Celovcu, verjetno zaradi mojih aktivnosti na področju manjšinskih pravic in prijateljskih stikov s koroškimi Slovenci, vendar so me čez nekaj časa obvestili, da me bodo imenovali za veleposlanika na Madžarskem. Na Madžarskem so odločitev slovenske Vlade, da pošljejo za veleposlanika pripadnika madžarske narodnosti, sprejeli z velikim zadovoljstvom in prepričan sem, da je tudi to prispevalo k uspešnemu razvijanju prijateljskih odnosov med sosednjima državama. S takratnim predsednikom Madžarske Árpádom Gönczem sem po predaji akreditivov v razgovoru v njegovem kabinetu, ko me je vprašal, če želim, da me naslavlja z »vaša ekscelenca« seveda odgovoril, da tega ne želim, da na Madžarsko nisem prišel zaradi protokola, temveč zaradi dela Ferenc Hajós pri razvijanju prijateljskih odnosov med državama. Tako sem vspostavil iskrene, prijateljske odnose in mislim, da se le malo veleposlanikov lahko pohvali, da jih je predsednik države obiskal v času njihovega mandata na njihovem domu. Tudi, ko sem bil upokojen, nas je ponovno obiskal v Lendavi in dejal, da je prišel na kavo.« - Znani so Vaši, celo prijateljski, stiki z naujglednejšimi kolegi v Budimpešti. Morda zato, ker ste z večino govorili v njihovem jeziku? »Prijateljske odnose sem imel skoraj z vsemi veleposlaniki. Mnogi so naju z ženo obiskali na domu v Lendavi, med drugimi angleški, ukrajinski, poljski, izraelski, finski, norveški in kitajski ter veleposlanica Kanade. S finskim veleposlanikom sva ustanovila Klub madžarsko govorečih veleposlanikov, ki je imel več kot 20 članov in je bil v uradnih in drugih krogih na Madžarskem izjemno lepo sprejet.« - Na nek način ste tudi po vrnitvi v Lendavo in upokojitvi nadaljevali svoje delo. »Iz Budimšpešte sem se vrnil leta 1998, ko sem se upokojil. Tedaj me je Slovenija predlagala za člana ekspertne Komisije Sveta Evrope za Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin. V Svetu Evrope so me izvolili za člana komisije v Strasburgu in sem bil njen član skupaj deset let. Zelo sem bil zadovoljen, da sem lahko na mednarodni ravni nadaljeval z aktivostmi za varstvo manjšin. Z delegacijo Sveta Evrope sem pri proučevanju položaja manjšin prepotoval številne države od Irske do baltskih držav, in se veliko naučil ter se seznanil s položajem in težavami mnogih manjšin v Evropi. V odboru so sodelovali številni visoko izobraženi strokovnjaki, univerzitetni profesorji in diplomati. Menim, da sem takrat kot edini član odbora iz vrst manjšine prav zaradi izkušenj na področju varstva manjšin v Sloveniji in drugod, ter pripadnosti manjšinski skupnosti, veliko prispeval k uspešnemu delu odbora.« - Za konec vprašanje, s katerim bi pogovor lahko tudi začela. Vseskozi ste imeli in še imate dobre stike s Slovenci na Madžarskem. Sodelovanje se prepleta z nastavki in začetki demokratičnih procesov in ciljev, vidnih zdaj in v prihodnje. Kaj Vam, kot pripadniku madžarske narodnosti, pomenijo stiki s Porabjem, s tamkajšno, še Porabje, 18. junija 2015 vedno na marsikaterem področju »krhko«, pa tudi večkrat pogumno manjšino? »O Porabskih Slovencih sem nekaj že povedal v zvezi s Srečanjem manjšin sosednjih držav. Vendar moje sodelovanje, moram povedati, da tudi prijateljevanje z njimi, sega v čas pred organizacijo Srečanja. Moje življenjsko vodilo je vedno bilo v zavzemanju za človekove pravice in še posebej za pravice manjšin. Tako so se spletle vezi s Slovenci v Porabju, pa tudi prijateljske vezi z mnogimi, naj omenim le Jožeta Hirnöka, Marijano Sukič, Franceka Mukiča, Martina Ropoša, Ireno Pavlič in s še mnogimi drugimi, in te vezi še trajajo. Tudi kot veleposlanik sem veliko sodeloval z njimi, pogosto prihajal v Porabje, sodeloval pri nastajanju Slovenskega kulturnega in informativnega centra, v pripravah na ustanovitev slovenskega Generalnega konzulata v Monoštru in na drugih področjih. Sodeloval sem pri sklenitvi Sporazuma med državama o varstvu pravic Porabskih Slovencev in Madžarov v Sloveniji. Osnutek Sporazuma smo na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani pripravili dr. Miran Komac, dr. Mitja Žagar in jaz. Slovenci v Porabju so zaradi svoje zgodovine in majhnosti res »krhka«, vendar tudi hrabra manjšina, zato je stalna in vsestranska podpora Slovenije za njihov obstoj in razvoj še kako nujna.« - Zavedam se dejstva, da sva se zgolj dotaknila Vašega bogatega življenja in dela, zato: Še na mnoga leta in čimveč zdravja Vam želim v imenu bralk in bralcev ter uredništva Porabja! »Zahvaljujem se za dobre želje in hvala uredništvu Porabja, da se me je spomnilo ob jubileju!« ERNEST RUŽIČ 4 OD SLOVENIJE… Ustavno sodišče Janši dokončno vrnilo poslanski mandat Ustavno sodišče je dokončno odpravilo sklep državnega zbora o odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši. Odločilo je tudi, da je zakon o poslancih neskladen z ustavo. Državni zbor (DZ) je z ugotovitvijo, da je Janezu Janši prenehal mandat, nedopustno posegel v pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata oziroma kršil 43. člen ustave, je odločilo ustavno sodišče. Predsednik SDS je bil na lanskih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, a je funkcijo nekaj časa opravljal tako rekoč iz zapora, saj je moral nekaj tednov pred volitvami zaradi pozneje razveljavljene obsodilne sodbe v zadevi Patria na prestajanje kazni na Dob. DZ je nato oktobra lani zavrnil predlog, da bi Janša ostal poslanec, zato je prvak SDS ostal brez mandata. Pritožil se je na ustavno sodišče, to pa se je odločilo, da bo obenem preučilo tudi ustavnost zakona o poslancih. Novembra lani je do končne odločitve zadržalo sklep o prenehanju Janševega poslanskega mandata in ta se je do končne odločitve lahko vrnil v poslanske klopi. Z najnovejšo, končno odločitvijo pa so ustavni sodniki Janši po njegovih navedbah mandat zdaj vrnili dokončno. Najpopularnejši stranki sta ZL in SDS Trenutno sta najbolj priljubljeni politični stranki v Sloveniji Združena levica (ZL) in Slovenska demokratska stranka (SDS), ki imata po devet odstotkov podpore. Stranka modernega centra (SMC), največja parlamentarna stranka, še naprej izgublja podporo pri volivcih in ima po anketi časopisa Delo ob svoji prvi obletnici najmanjšo (7,6-odstotno) podporo. SMC-ju sledi SD s sedmimi odstotki, NSi podpirajo štirje odstotki vprašanih, DeSUS 2,6 odstotka in ZaAB 0,3 odstotka. Nobene stranke ne bi volilo 12,4 odstotka vprašanih, neopredeljenih je 28,6 odstotka, volitev pa se ne bi udeležilo 15,8 odstotka vprašanih. Vlada je za svoje delo v primerjavi z majem dobila nižjo oceno, 2,51 (maja 2,53). Vlado sicer podpira 20 odstotkov volivcev, ne podpira je dobra polovica, slaba tretjina pa jo je ocenila s srednjo oceno ali pa se ni znala opredeliti. Pohod Državne slovenske samouprave Člani občnega zbora Državne slovenske samouprave in sodelavci njenega Urada so se 6. junija po občnem zboru odpravili na pohod. Pot jih je peljala z Gornjega Senika preko gozda na Grbenjšnjeku do nove ceste, ki vodi do Verice-Ritkarovcev. Vreme je bilo lepo sončno. Visoka drevesa na obeh straneh ceste so tu pa tam nudila senco pohodnikom. Tudi veter je malo pihal. Cesta je bila vijugasta, ponekod strma, a prijetna za pohod. Svétnike DSS je po Grbenjšnjeku »vodil« domačin Laci Brašič, po ritkarovskem gozdu pa Pišti Trajbar. V Ritkarovcih smo se ustavili pri zvoniku in pri kapeli, ki je bila postavljena leta 1948 in jo je letos – malo pred smrtjo - obnovil Rövcin Jenek (Oreovec János). Med potjo smo videli lepo obdelane in tudi zapuščene njive. Videli smo pokošene travnike, na katerih se je sušilo seno, ki so ga obračali s strojem. Naši starši in stari starši so več dni obračali seno ročno. Časi se spreminjajo. Nismo videli otrok, ki bi pasli krave. Saj, skoraj več ni krav v Porabju. Med potjo smo se spominjali starih časov iz naših otroških let. Ljudje so se spremenili, pokrajina pa ostaja še naprej lepa. Namesto kmetovalcev »krasijo« danes pokrajino pohodniki kot tudi člani DSS. Na prvi sliki se že približujejo Vericam. Na drugi pa so se najbolj vztrajni ustavili za trenutek ob tabli, na kateri je ime »ciljne vasi«. -mkmOGLAS – HIRDETÉS Kmetija v Veržeju išče žensko od 30 do 35 let za stalno zaposlitev. Zagotovijo tudi nastanitev in hrano. Informacije dobite: 0036-94-380-767 Veržeji parasztgazdaság (Szlovénia-Muravidék) keres női munkaerőt (30-tól 35 éves korig) állandó foglalkoztatásra. Szállást és étkezést is biztosítanak. Információ: 94-380-767 Pismo iz Sobote Drama pa komedija Vse se gnouk zgotouvi. Tak se je za sigdar zgotouvila gledališka sezona 2014/2015. Na domanji oudraj smo zvekšoga komedije gledali, drame pa je skur nikšne nej bilou. Zakoj je tou tak bilou? Vejndrik nam v tej nej najbole lejpi pa dobri časaj komedija najlepše spadne. Pa smej je polonje zdavdja gé. Tak se smedjati tak ali ovak trbej. Z dramo je malo ovak gé. Drame so bole žmetne. »Moje živlenje je trno žmetno. Zatoga volo meni nikšne drame nej trbej. Vej pa nemo eške vekšo žmečavo na plečaj kaulakvrat vlačo,« se je trouso krčmar Pali. »Več skur niške ne pidjé. Vej pa so takši tö, ka samo eden špricer naručijo pa mi dvej vöri eti sedijo. Mam ge vsikši večer v svojoj buksi, gda pejneze štém. Pa eške potejm doma, gda ženi povejm, kelko sam tisti den prislüžo. Tou, moški moji, tou je drama gé.« Krčmar Pali se je tak doj svado sam s seuv, ka je cejloj krčmej eno pošteno rundo vöplačo. Ne vejm, tak je vövidlo, kak bi njemi cejli té guč na vüje prišo, je nut v krčmau stari plebanoš Bunto stoupo. »Moški, mer si dajte,« je trno pomalek začno. »V naši žitkaj je vse, ka se godi, boža vola. Zatoga volo, tanjajte takše guče. Leko kakše karte vržemo ali pa kakšen dober špricer spidjemo,« pogledne kaulak sebe, če njemi stoj volo ma pijačo plačati. »Gospoud, vi nam mer njajte! Vi nikšne baje nemate,« se je v gospoudovo rejč nut zmejšo malo bole stari študent Kiki. »Vi leko do konca svoji dnevov doj davate, ka škete, lidgé vam vörvati morajo. Vi samo tou brigo mate, ka leko kaj dobroga pogejte pa spigete. Nej meni takše gučati!« Ja, malo bole starejši študent Kiki se je nej nikomi dau doj poglednoti. Drugi so bole ovakši lidge. Dun nikšo poštüvanje majo. Plebanoš je plebanoš, kakoli obrneš. Zatoga volo je mladi penzionist Lali začno bole pomalej. »Gospoud, eden guč mamo. Guč mamo od komedije pa od drame. Od toga, ka drame nej trbej gledati nej v gledališči pa nej na teveni. V tej časaj je naš žitek zavole velka drama gé. Bole radi kaj za smej poglednemo,« se je Lali na konci eške križo. Potejm je tiüča gratala. Leko zatoga volo, ka so gospoud nika več nej povedali. Leko pa zatoga volo, ka so si več kaj nej vedli povedati. Tak so po tejm eden čas samo sejdli. Niške nika nej pravo, zvün malo bole strejšoga študenta Kikija ranč eden nika nej brodo. Tisto, ka je brodo, je za eden čas vö prišlo. »Vejte, drama pa komedija edna z drugo po svejti vküper ojdita. Kak bi se za rokou držala se šejtata kaulakvrat. V tou sam najbole gvüšen gé.« »Če je takša boža vola….« je začno stari plebanoš Bunti, depa nej zgotouvo. »Enjajte s tou božo volo,« ga doj stavi Kiki. »Tou je nikša druga vola. Depa, tou sam škeu prajti. Vejmo, kak je tou. Tisti naši najbole prejgnji pa malo menje prejgnji iz našoga živlenja nam dramo delajo. Depa gda je gledamo nut v parlamenti pa eške vseposedi indri, kak se korijo eden z drugim, ka eden drugomi doj davlejo, tou pa je nebesko velka komedija. Ja, tak tou dé!« Včasin potejm je krčmar televizijo nut zakapčno. V parlamenti so si ranč doj davali, če se leko moški med seuv ženijo pa ženska ranč tak. Nej ena, nej dva, je krčma puna smeja bila. Vse je tak vövidlo, kak bi se dva sauseda gor gemala, od steroga je djajce, ka ga je od tretjoga sauseda koukouš na njiva znesla. Smeja je bilu vse več pa vse več. Samo stari plebanoš Bunto je tiüma ostano. Za njega je tou trno velka drama gratala. Malo starejši študent Kiki dun istino ma. Miki Porabje, 18. junija 2015 5 Ema Bac in njeni gobelini Obraze je najbole žmetno šivati Na Goričkom, v vesnici Strukovci, živi 90-letna Ema Bac, stera ma en zanimivi hobi, šivle gobeline. »Tau se je začnilo tak pred malo več kak dvajstimi leti. Eden gobelin je doma ležo, ne vem, što ga je sploj delo, ges sem ga pa te dokončala. Po tistom sem se vcujzela k tomi deli. Ne vem, če sem jih nej že več kak 150 napravila. Med njimi je tüdi dvanajst Sveti večerdj. Té je fejst žmetno delati, zatau ka je dosta lidí na kejpi. Obraze je najbole žmetno šivati,« pravi Goričanka, stera je pauleg lejpij krajin, rauž in ške marsičega drügoga, tüdi »nage babe za mlade moške« šivala. »Tau sem ges tak napravila, niške me je nej proso ali dau penez za tau. Tüdi ovak sem ges za peneze nikomi nej šivala gobeline. Velko žlato mamo, tak ka sem dosta njim raztalala.« Je pa sogovornica vesela, če ji gda što kakši gobelin v dar da, vej pa vse tau, od podlage do preje, dosta košta. Prva lejta je za té svoj Rauže, rauže, rauže… hobi polonje svoje penzije davala, zadnja lejta, gda šivanji nameni tüdi po osem vör na den, bi bila ta penzija ške premalo, če ji nej bi poznanci in žlata gobeline nosili. »Eni peneze dajo za kavo, drügi za cigarete, ge pa za gobeline. Mené tau delo gordrži, sploj po tistom, gda mi je lani mrla moja edina či, Olga. Eti, v künji, mi je na rokaj mrla. Zdaj po njenoj smrti tüdi do- sta prejaučem,« z žalostjo v glasi povej Ema, stera je sploj zadovolna, ka ške dobro vidi. »Bejli konec (cvören) dejem v iglo ške brez očal, z očalami pa vidim vse. Roke mam tüdi takše mejke, ka na lejko tau pri našom rami, nazadnje je tau moja či delala, zdaj pa že dvej leti toga ne delamo več. Nega več krav in nega več mleka. V tom spaudnjom tali vesnice ške samo dva pavra krave mata, pa samo eden se Ema Bac trno rada šiva gobeline šivam. Dobro je, ka tau delam, ka če ne delam toga, te preveč brodim, tüdi o vsej tistih, ka jih nega več med nami. Gda šivlem, tau dregam, te si nika ne brodim, te je tau za mené velka sprostitev,« in z iglo pa pikne v gobelin, na sterom so sončnice in en lejpi mali ram. »Eti mam ške dva gobelina, ka prideta za tem na red. Te, gda nemam niti enoga v rezervi, sem že fejst nervozna, ka se bojim, ka pravi cajt ne pridem do nauvoga gobelina. Tau more biti furt po spoloma. Te sem ge merna gé.« Ema Bac že cejli žitek živi v Strukovcaj. Rodila se je v rami, steri je bio gorzozidani na mesti, gé je stau ram, v sterom se je naraudo protestantski pastor in pisatel Števan Küzmič. »Oženila sem se k sausedom, 1948. leta. Z možom sva nikdar nej bila prva tak vküper. Te so še stariške ženili. Doma sva oba delala. Mauž je vrli biu, nej tak razdreti, kak so gnesden tej mladi, ka se derejo. Mejren je biu, nika sva se nej gorsvadila. Z zemlauv sva delala. Meli smo tüdi maro, krave, pa smo tüdi neka cajta mleko za ceilo vesnico brali. Od 1957. leta smo tau delali sprvla z mlejkom in ga vozi v sausedne Puževce. Gda smo začnili, smo na den poubrali ške gezero litrov, vej pa je skor vsakši ram meu krave,« povej Ema, najstarejša od šesti mlajšov v držini Vučak, stera je v cajti drüge svetovne bojne neka mejsecov preživela tüdi v Kecskeméti na Vogrskom, ta. Iz Miskloca je piso slednje pismo, te pa se je 1944. leta za njim zgübo vsakši glas in so nej nikdar zvedli, gé je pokopani. »Tri brate sem mejla in dvej sestri, pa so na žalost že vsi poumrli. Zdaj pa je ške či mrla,« povej Ema, stera se je v časi té drüge bojne na küjarskom tečaji, steroga so mele Vogrinke, dobro navčila küjati in je po tistom bila glavna küjarca na 43 gostüvanjih. »V glavnom so me prosili vsi tisti, ka so bili moja žlata. Baug moj, vej pa zdaj tau nej bi več šla. Za 150 ali včasi ške več lüdi je trbelo večerdjo, drügi den pa ške obed pripraviti. Goveja župa in govedina sta skauz bile, pa pohani picek, tüdi fašejrano meso. Ovak pa se je med kednom nej vsaki den meso gelo kak gnesden. Na keden ednauk smo geli meso,« pove Ema, stera ške gnesden svojim domanjim rada kaj sküja. Včasi ške tüdi krü spečé, samo ka ji more pri tom, gda ga mejsi, pomagati vnük. »Za dober krü je fejst pomembno, ka se pripravi dobro drože (kvas). Toga mladi Slejdnja večerja gé se je včila vogrski gezik: »Ške gnesden dosta razmejm, samo žmetno gučim té gezik. Moj oča so bili dvakrat oženjeni. Prva žena je bila iz Őriszentpétra, njen sin pa je živo v Kecskeméti pa sam ges šla k njim. Devet mejsecov sam tam bila.« V drügoj bojni je sogovornica zgibila svojoga bra- ške ne vejo tak dobro pripraviti,« ške cujda Ema Bac, stere gobelini krasjijo marsikateri ram po cejloj Sloveniji, od Prekmurja do Kopra, mogauče pa je kakši že na drügom konci sveta, vej pa ne vej, kamo so jih lidge vse nej odnesli. Tekst in kejpi: Silva Eöry Porabje, 18. junija 2015 … DO MADŽARSKE Evropski parlament obsodil akcijo madžarske vlade Evropski parlament je prejšnjo sredo obsodil izjave madžarskega premierja Viktorja Orbána o smrtni kazni in opozoril, da bi uvedba smrtne kazni na Madžarskem pomenila kršitev evropskih pogodb in evropske konvencije o človekovih pravicah. Prav tako so bili kritični do besedišča, ki ga madžarska vlada uporablja v javnem posvetovanju o migracijah. V okviru t. i. narodne konzultacije je vlada poslala vprašalnik vsem polnoletnim državljanom, v katerem sta vsebina in jezik – kot navaja resolucija EP »zavajajoča, pristranska in neuravnotežena« ter vzpostavljata pristransko in neposredno povezavo med migracijami in varnostnimi grožnjami, so menili evropski poslanci. Resolucijo je Evropski parlament na plenarnem zasedanju v Strassbourgu potrdil s 362 glasovi za, 247 proti in 88 vzdržanimi. Parlament je tudi naložil Evropski komisiji, naj oceni stanje na Madžarskem in vzpostavi evropski mehanizem za nadzor nad demokracijo, vladavino prava in spoštovanjem človekovih pravic. Volivci se vse bolj obračajo vstran od politike Po najnovejših podatkih agencije za merjenje javnega mnenja Ipsos so na eni strani velike stranke spet izgubile del svojih volivcev, na drugi strani so negotovi volivci vse večji meri ravnodušni do politike. Raziskava je bila izvedena na začetku junija na vzorcu 1000 ljudi. Večja vladna stranka je od aprila izgubila en odstotek volivcev, trenutno jo podpira 20 odstotkov vseh volivcev ali 1,6 milijona ljudi. Največja opozicijska stranka, desničarski Jobbik, ima 1,2 milijona volivcev, kar pomeni 15-odstotno podporo. Tudi socialisti so zgubili 2 odstotka svojih volivcev in jih podpira 750 tisoč ljudi. Za en odstotek je narasla podpora opozicijski stranki Demokratski forum, ki ga vodi nekdanji premier Ferenc Gyurcsány. 6 Najbaukše je doma Če slovenske vasnice gledamo v Porabji, te vejndrik na Dolenjom Seniki žive najmenje Slovencov. Zato, ka so tü vsigdar bola Nemci živeli, tisti Slovenci, steri se tü najdejo, so zvekšoga vsi z Gorenjoga Senika. Ranč tak so z Gorenjoga Senika prišli es živet Marija Kozar, po možej Čuk tö, steri so najprvin edno staro ižo küpli tü. Pa samo potistim so zidali, gda njim je zidar tau tanačivo, ka se ne splača, ka bi telko obnavlali. Dapa nej je bilau leko zidanje, pa ranč tak življenje tö nej, ka so ga oni doživeli. - Marija, kak tau, ka ste vi z Gorenjoga Senika se na Dolenji Senik prišli? Vej pa tistoga reda tam pri vas so zato bola vsi v vesi ostali. »Zato, ka tü smo leko küpli tau staro ižo, dvej leti smo nut bili, vse smo na nauvo dali naredti, pa te itak smo go dojftrgnili.« - Zaka? »Tau je tak bilau, ka smo pa steli strejo ovak naredti, pa gda je zidar prišo, on je pravo, ka najbaukše bi bilau, če bi nauvo naredli, zato ka tau sir staro bau, gnauk de tü nika trbelo, gnauk de tam nika trbelo popravlati.« - Zaka ste nej na Gorenjom Seniki zidali? »Vrkar na brgej, gde smo mi živeli, smo ranč nej steli. Zato ka tistoga reda je vsikši dojüšo k poštiji zidat, nej gor. Tak smo te dojvtrgnili staro ižo pa smo nauvo zidali. Nej je velka gé, dapa nam dojde, meni zdaj že tau dosta, gda trbej delati nutrik. Tisti stari ram je z zemle biu, tak mislim, ka tisti bi zdaj že vküpodišo, eške naja z možaum bi nej vözdržo.« - Težko je bilau tistoga reda zidati? »Težko je bilau, najbola žmetno je tau bilau, ka smo penez nej meli. Tistoga cajta sem ge tö doma bila z mlajšemi, samo mauž je delo na TÜZÉP-i. Od banke smo peneze tö nej dobili telko, kelko smo steli. Tistoga reda smo petdeset gezero prosili, dapa samo tresti so dali nam, pa eške skur telko smo nej dobili.« - Kak tau? »Prvin kak bi peneze dali, te so eške vöprišli pa so poglednili, ka vse maš k zidanji, lejs, cigle pa tašo, pa eške tau so tö poglednili, kelko penez maš, dapa mi smo nej meli.« - Kak so tau poglednili, tau so vam pravli, aj peneze vö na sto dejate? »Nej, poglednili so knjige, štere so pisale, ka v banki kelko penez maš. Ka smo mi delali, na pausado smo prosili peneze, štere smo nutik v bank djali. Gda je že vse vreda bilau pa so vse poglednili, te smo peneze nazaj vövzeli, pa smo je nazaj dali, ka bi leko drugo delali?« - Stariške so nej mogli pomagati? »Nej moji, nej njavi so nej mogli pomagati naja. Pa te je eške tau nej dojšlo, ka smo nej meli penez telko, kelko bi trbelo, meli smo eške edno betežno dejte, ka je tö velka briga bila. Ta hčer eške zdaj ne mora domau priti, zato ka tak velko astmo ma.« - Kelko mlajšov mate? »Dva pojba pa edno deklo. Dekla v Csákvári žive, ona se je petdesetštrtoga leta naraudila, vekši sin Laci petdesetdevetoga, Tomi pa šestdesetštroga leta, tejva obadva v Varaša živeta.« - Gda ste vpamet vzeli, ka hči astmo ma? »Gda je ona štiri lejta stara bila, te smo že napamet djamali. Najprvin smo samo tau mislili, ka go je ftraga, zato ka gda smo domau šli k starišom, vö po velkom brejgi go je vsigdar nesti trbelo. Sledkar smo samo gorprišli, ka tü drüga baja geste, zato ne lada vö na brejg titi.« - Kak je v Csákvár prišla vaša hči? »Zato, ka te luft je njej nej dober, zato je mogla ona oditi od tec. Z njauv je telkokrat trbelo leteti v špitala, ka tau tebi ranč tapovedati ne vejm. Gda smo go v špitala odpelali, te je ona en čas tam bila pa tam je vse vredi bilau, dapa kak smo prauto Varaši šli, te go je že znauva zgrabilo. Ranč smo nej mogli domau, liki v sanatorium smo šli, od tistec pa zraven ta nazaj v špitala. Ona sirauta je več bila v špitala kak doma, potistim je pa gorik mogla titi v Budimpešto na Szabadsághegy, kak je sanatorium, vej pa osnovno šaulo je tak tam vözopojdla. Bilau je tak, ka je dvej leti tam bila tak, ka doma sploj nej odla. Po dvej leti je padarkinja pravla, ka zdaj do gnauk probali, leko ka zdaj de že dobro. Ranč kak smo Sombotel tanjali, pá njej je že lagvo grtüvalo. Te je tö tak bilau, ka nej domau, liki včasin v sanatorium smo go pelali. Tak ka ona je indrik gorrasla, nej doma. Bilau tak, ka je domau prišla pa tak je njej lagvo gratalo, ka s Sombotela so go s helikopterom pelali nazaj v Budimpešto. - Zdaj odi domau? »Trno narejdki pa tak, ka zazrankoma tam kraj dejo pa zadvečerka že idejo nazaj, na nauč tü ne ostanejo. Samo dvakrat je bilau tak, ka je ostala, gnauk gda se je Laci ženo, drugo paut pa gda Tomi. Ona se je tam spoznala z ednim, tam se je oženila pa tam ma familijo.« - Kakšno astmo ma vaša hči, alergično? »Nej, ona plüčno astmo ma.« - Gda je vaša hči osnovno šaulo skončala, kama se je tadala včila? »Ona se je za medicinsko sestro stejla tadale včiti, samo prvo leto so go nej gorvzeli, zato ka astmo mejla. Drugo leto je znauva probala, pa te so go že gorvzeli, dapa samo tak, če nede ji lagvo. Ona se je tak včila, ka zmejs je delala, zato ka že dočas je dosta penez koštalo nam, pa mi bi tau nej ladali vse plačüvati. Zato ka mi, dočas smo njau dosta vozili k paderi tak privatno, ka dun kaj baukše bau, dapa nej pomagalo.« - Dostakrat ste šli v Budimpešto, gda je hči tam bila? »Vsikši mejsec smo gnauk šli, gda je ona nej mogla domau, tam smo bili dva dni, potistim smo pa te domau prišli.« - Vi ste nikdar nej delali? »V Varaši na štreki sem delala, vse ka je trbelo pucati pa kaj tašo, dapa dobro je bilau.« - Gda ste začnili tam delati? »Sedemdesetštrtoga leta, nejsem dobro pravla, sedemdesetdrugoga leta, zato ka sedemdesetštrtoga sem v Meriko odišla brata gledat, Lacija, na en mejsec, on je petdesetšestoga leta odišo. Drügi brat Toni je tö tam, samo on je sledkar odišo tavö, obadva sta tam paulak Chicaga.« - Vam je nej na pamet prišlo, ka bi tavö odišli? Mena nej, pa če bi stejla, bi nej mogla, vejpa hčerka je samo dvej leta stara bila. - Kak je bilau v Meriki? Porabje, 18. junija 2015 »Ka aj povejm? Tak dobro mi je nikdar nej šlau pa ranč nede mi, kak je tam bilau. Dva kedna se mi je fejst vidlo, dosta smo se vozili, dapa potistim bi že najraj domau prišla. Moja mama je tö bila, ona nikoga nej mejla že doma, njej je baukše bilau. Dapa dja sem doma familijo mejla, name je srce domau vleklo. Vsigdar, gda sem dolalegla, tau mi je napamet prišlo, ka če zaspim pa se prebidim, te mo že doma, zato ka tau se mena gvüšno samo senje, ka sem v Meriki.« - Bojali ste se, gda ste se s fligarom pelali? »Nej, samo moja mati je vsigdar tau spitavala, če smo eške više vode. Ge sem njej vsigdar tau pravla, nika se ne bojte, če dojspadnemo, te mo se enga kaupali.« - Ka so mauž k taumi pravli, ka ste vi v Meriko odišli? »Nika nej, vej tak je on kriv biu zato, ka se je tistoga reda večkrat napiu. Laci je gnauk ranč tašoga ipa poslo pismo pa pito, če bi nej šla v Meriko, zato ka te pošle povabilno pismo pa edno karto za fligar. Ge sem njema te tak včasin nazaj spisala, samo pošli pa deve z materdjov. Sledkar mi je že žau bilau, dapa vüpanje sem mejla, ka tak ne dobimo vizum. Dapa dobili smo, tak ka mujs je bilau titi, če smo steli ali nej. Ge sir tau pravim, kakkoli je dobro, dapa zato najbaukše je doma.« - Leko ka dosta ste trpeli, gda ste mladi bili, dapa zdaj na stara lejta že zato v méri pa lopau živeta z možaum, z mlajši pa z vnukicami, nej? »Šestdesetedno leto je, ka sva oženjena pa vküper živeva, zdaj že, hvala baugi, bola mirno kak prvin, gda smo vsefele brige meli. Pojba pa vnuki naja vsakši den poglednejo. Mava že pravnuke tö, šterim se nabole veseliva. Karči Holec 7 Zakoj, zakoj? Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. Djajce Skur vsikšomi je pozanano tisto, če je prvo djajce bilou ali pa je najprva bila kokouš. Mali Peter od toga brodi vcejlak ovak. Un je eške tak mali gé, ka od kokouši ranč nika ne poumni. Un samo vej, kak žmane so ocvrejta djajca. Pa tou tö vej, ka djajca trbej küpiti. Ja, telko že poumni. »Ata, zakoj djajce ne more gor stati. Škem prajti, kakoli ga gor postavlam, uno se doj lejže,« mali Peter na stoli v künji nevoule z djajcom ma. »Peter, ti bole djajce es daj. Ti ga ocvrejm. Drugo aj ti ne mantra glavou,« ata šké vujti od sinovoga »zakojanja«. Depa ne more vujti. Malomi Petri gvüšno ka nej. »Zakoj? Zakoj takšo djajce ne naredijo, kak je ta mala kaštülica. Pogledni, kakoli jo obrneš, una stodji. Zakoj je tak nej z djajcom?« Zdaj je ata znouva tam gé, ka se trbej pri sinej doj sesti. »Peter, djajce ne naredi človek. Tou, ka mi kažeš, je v fabriki napravleno. Djajce kokouši znesé. Inda svejta smo mi pri rami tö kokouši meli. Gda sam ge tak mali biu, kak si tou zdaj ti. Zdaj djajce raj küpimo. Tak, kak leko küpiš kaj drugoga. Kak leko küpiš praj za gvant prati, mlejko, šalice za kafej pa eške vse drugo.« »Zakoj,« mali Peter tadale za djajcami rova. »Te kokouši, kak praviš. Zakoj ne morejo ovakša djajca naprajti. Kak bi lepou bilou, če bi leko djajce stale.« »Škeš prajti, ka bi djajca kiklate bile,« ata dun gor pride, od koga njemi sin tumači. »Vej pa, tou ti gučim! Djajca bi leko tö v fabriki delali, ka nej? Tak bi leko naprajli djajca, kakša bi sto škeu meti. Ge ne vejm, kak si je tou eške niške nej vözbrodo,« mali Peter djajce ati tada, aj njemi ga speče. Ata pa vej, ka trbej sinej ške kaj tapovedati. »Peter, v fabrikaj ne mremo naprajti vse tisto, ka bi človek škeu. Kokouš je živa stvar gé. Ge ne vejm, kakša bi bile djajce iz fabrike. Buma, nej! Pogledni! Zdaj deva k enim mojim poznancom. Tam boš vido, kak tou dé.« Tak ata pa sin odideta. Na, se z autonom odpelata. Kama prideta, po dvouri ojdijo kokouši. Ata malomi Petri kokouš pokaže. »Vej je pa tou ftič. Tou je velki ftič,« skrči mali Peter. »Zakoj pa ojdi pa ne leti?« Ata vej, kak trbej pomalek tadale tumačiti. Tak ga pela tanut do sedala. Tam brž najde tri djajca. Mali Peter je gleda. Gleda djajca, gleda kokouši. Poškarble se za vüjo. »Tou je njivo delo? Škem prajti, tou kokouši naredijo? Se tak povej,« se škarble že zar za drugo vüjo. »Tak je,« povej domanja vertinja. »Depa kokouš eden čas djajce nut v sebi nosi, potejm pa jo znesé. Tak se tou povej, ka kouš djajce znesé.« Ata si na velke zdejne. Un si zdejne, glava maloga Petra pa mele tadale. »Vej pa, ja! Leko povejmo, ka je vsikša kokouš ena mala fabrika za djajce delati. Samo tou je, ka ne poumnijo kiklate delati. Lako za toga volo, ka so nej tak čedne, kak smo mi lidgé. Gda mo ge velki, je navčim, kak se ovakše djajce naredi,« mali Peter trno vesejlo povej pa že gleda po dvouri. Gleda po dvouri, ka leko znouva pita: »Zakoj?« Miki Roš Ekskurzija porabskih učencev na Gorenjsko Ob koncu šolskega leta so kaj naporen izziv je bil vzpon larje. Po kosilu v Vodnikovem potekale štiri ekskurzije, na- po več kot petstotih stopnicah hramu je sledila Hiša eksperimenjene vsem porabskim do slapa Savica blizu Bohinj- mentov, kjer se je vsakdo med osnovnošolcem, ki se učijo skega jezera. Res škoda, da je nami preizkusil v odkrivanju slovenščino. Enodnevni eks- stopnja znanja in razumeva- in dokazovanju fizikalnih kurziji po Pomurju sta bili nja slovenščine pri učencih zakonitosti. Po poljudnozorganizirani za nižje razrede na tako nizki ravni, da lahko nanstvenih doživetjih smo se gornjeseniške in števanovske žal le bežno omeniš Črtomir- sprehodili še med kulturnozdvojezične osnovne šole; dvo- ja in Bogomilo iz Prešernove godovinskimi znamenitostmi dnevni pa za višje razrede pesnitve Krst pri Savici. Za stare Ljubljane, se z vzpenjačo obeh šol in za monoštrski tem smo si ogledali slovenski povzpeli na Ljubljanski grad, skupini učencev, ki se učijo zimskošportni ponos – Plani- od koder smo s ptičje perslovenščino. Celoten finančni co. Čeprav porabskim učen- spektive občudovali majhno, zalogaj je pokrilo slovensko cem niso toliko blizu alpske a po lepotah veliko slovensko Ministrstvo za šolstvo, organi- smučarske discipline, vseeno prestolnico. Še sprehod do zacijo in vodenje vseh štirih ekskurzij pa je Zavod RS za šolstvo zaupal turistični agenciji Pütra iz Murske Sobote. Zadnja, dvodnevna ekskurzija je potekala 8. in 9. junija, udeležili so se je učenci višjih razredov DOŠ Števanovci in razredničarke: Anica, Eva ter Andrea. Števanovskim učencem se je pridružila še skupina gimnazijskih šestošolcev, Fotografirali smo se ob najnovejši blejski atrakciji – ogromnem srčku... ki se učijo slovenščino, in skupina monoštrskih peto- pod planiškimi velikankami Prešernovega spomenika, pošolcev, ki se prav tako učijo nihče od nas ni ostal ravno- gled na Julijino okno in polni slovenščino. Spremljali sta jih dušen. Verjamem, da je mar- nepozabnih vtisov smo se poučiteljici slovenščine, Irena in sikomu rojila po glavi misel: zno popoldne odpravili proti Agica. Seveda sem se ekskur- Kako si ti fantje upajo od tam domu. Seveda sem naslednji zije udeležila tudi jaz, in sicer zgoraj poleteti v dolino? Kajti dan poskušala strniti vtise sva se porabskim izletnikom mnogim med nami se že ob učencev s pomočjo dveh pres sinom priključila v Murski pogledu na to višino zamegli prostih vprašalnic: Kaj vam Soboti. Prijazna vodička Vi- pred očmi… Sledil je krajši po- je bilo v Sloveniji všeč in kaj oleta je v obeh jezikih – (več stanek v Kranjski Gori, kjer vam ni bilo všeč? Dobila sem v) slovenskem in (manj v) smo se v Mercatorju oskrbeli odgovore le na prvo. Všeč mi madžarskem – skrbela za pri- z novimi zalogami pijač in je bilo vse, Slovenija je zelo jetno in poučno vzdušje pri prigrizkov, kajti pred nami je lepa. Super je bilo v živalskem odkrivanju gorenjskih lepot. bila končna destinacija prve- vrtu, Hiša eksperimentov je Najprej smo se podali v osrčje ga dne – hotel Špik v Gozdu najboljša, hrana je dobra, Gorenjske, k biseroma sloven- Martuljku. Mirna zelena oaza Bled je čudovit, gore so zelo ske naravne lepote – Bledu in pod zasneženimi vrhovi in lepe, slap Savica je zanimiv, … Bohinju. Sprehodili smo se ob obilna samopostrežna večer- Zanimivo odkritje zame pa je Blejskem jezeru, občudovali ja sta nas popeljali v prijeten naslednje: Nihče od učencev pravljično lepa, otoček s cer- spanec, kajti pred nami je bil ni rekel, da ni ničesar razukvico sredi jezera in grad nad še en naporen dan. Naslednje mel, saj je namreč ekskurzija jezerom. Fotografirali smo se jutro smo se po zajtrku od- skoraj v celoti bila vodena v ob najnovejši blejski atrakciji pravili proti prestolnici Slove- slovenskem jeziku… In na – ogromnem srčku, namenje- nije – Ljubljani. Najprej smo koncu so tudi učenci meni zanem vsem, ki so zaljubljeni, si ogledali živalski vrt. Slon, stavili vprašanje: Kdaj bomo predvsem pa tistim, ki gledajo tjulenj, medved in surikate so spet šli v Slovenijo? svet tudi s srcem. Velik in do- najbolj navdušili porabske šoMetka Perger Porabje, 18. junija 2015 PETEK, 19.06.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.55 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT: ALENKA CILENŠEK, ODDAJA TV MARIBOR, 12.20 10 DOMAČIH, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 PRESNETO ŠTIRINAJSTO: AVGUST: TEK ČEZ DRN IN STRN, AVSTRALSKA MLADINSKA NADALJEVANKA, 17.55 NOVICE, 18.00 AVA, RIKO, TEO: PUHASTI DAR, RISANKA, 18.05 OBLAKOV KRUHEK: ČAROBNA ČESTITKA, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (IV.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ALPSKI VEČER, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: LASTOVKE, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL PETEK, 19.06.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.50 SVETO IN SVET: V SLUŽBI ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA, 13.50 SLOVENCI V ITALIJI, 14.30 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DR. MILENA HORVAT, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.55 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: MOHENDŽO DARO – SKRIVNOST INDSKE KULTURE, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.30 KAJ PA MOJCA ?, DOKUMENTARNI FILM, 16.25 ŽOGARIJA, 17.00 NAMIZNI TENIS - FINALE (M), 18.30 RITMIČNA GIMNASTIKA, 19.15 TEKVONDO, 20.20 PREGLED DNEVA, 21.00 500-LETNICA VSESLOVENSKEGA UPORA, 22.00 DA, GOSPOD PREMIER: KAVALIRSKI DOGOVOR, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.30 BROADCHURCH (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 23.20 PSIHO, AMERIŠKI FILM, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI KANAL *** SOBOTA, 20.06.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 USKOŠKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE, DOKUMENTARNI FILM, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 PARADIŽ (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.15 HRIBOVCI POD KRILOM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.55 JUAREZ ŽIVI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 Z VRTA NA MIZO, 17.35 ČEZ PLANKE: HRVAŠKA - KVARNER, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O POHODU NA LEŠNIKE, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 KRALJEVI VARIETE, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLETNA SCENA, 23.30 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 0.05 BOLJŠI ČLOVEK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 0.55 OZARE, 1.00 DNEVNIK, 1.25 UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL SOBOTA, 20.06.2015, II. SPORED TVS 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.30 NA LEPŠE, 10.00 CITY FOLK - OBRAZI MEST: LJUBLJANA, 10.30 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO U-20, FINALE, 12.30 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRIJE, 15.05 ATLETIKA: EKIPNO EVROPSKO PRVENSTVO, 19.00 ODBOJKA NA MIVKI - FINALE (Ž), 20.15 GIMNASTIKA - ORODJA, 22.15 PREGLED DNEVA, 22.50 MARKO HATLAK IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 0.20 TOČNO POPOLDNE, 1.20 ZABAVNI KANAL, *** NEDELJA, 21.06.2015, I. SPORED TVS 6.25 POLETNA SCENA, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 KAPITAN ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: ZABAVA PRESENEČENJA, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.30 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: VELIKO TEKMOVANJE, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.50 SLEDI: STEKLARSTVO NA POHORJU IN KOZJANSKEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: KAJ JE DUHOVNOST? 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI - 46. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, 15.00 ARABESKA, AMERIŠKI FILM, 17.0 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.15 ŠIROKI VRH, BROAD PEAK, DOKUMENTARNI FILM, 18.05 NOETOVA BARKA: MARC, ANNETTE IN INGOLF, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.40 MUK: BEŽEČA PALICA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA: PROFESOR V ČEVLJIH, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 TO NAŠE ŽIVLJENJE (I.), AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 21.30 INTERVJU: IVAN ČOLOVIČ, 22.25 KRESNIK - SLOVANSKO BOŽANSTVO DOBREGA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.25 POLETNA SCENA, 23.55 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 0.25 OBLAST (II.): 19. DEL: ZASEBNOST, DANSKA NADALJEVANKA, 1.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 2.00 DNEVNIK, 2.25 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.20 INFO-KANAL NEDELJA, 21.06.2015, II. SPORED TVS 6.30 GLASBENA MATINEJA: KD PIHALNI ORKESTER KRKA, 7.10 ALPSKI VEČER, 8.30 ŽOGARIJA, 9.00 EVROPSKE IGRE: KOLESARSTVO - CESTNA VOŽNJA (M), 12.30 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 13.00 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRIJE, 15.45 ATLETIKA: EKIPNO EVROPSKO PRVENSTVO, 19.00 VESLANJE - SVETOVNI POKAL, 20.00 ŽREBANJE LOTA, 20.10 ODBOJKA NA MIVKI - FINALE (M), 21.10 PREGLED DNEVA, 21.40 POIROT: SLONI SI ZAPOMNIJO (XIII.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 23.10 PRIJATELJICA V KOMI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL *** PONEDELJEK, 22.06.2015, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.10 VEM!, KVIZ, 9.40 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 10.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: LASTOVKE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.05 DUHOVNI UTRIP, 16.20 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 NUKI IN PRIJATELJI: RISTANC, RISANKA, 18.05 ČARLI IN LOLA: MOJE MALO MESTO, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (V.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 22.55 STRASTI, TVNADALJEVANKA, 23.30 OPUS, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 20. JAZZ CERKNO 2015 – CERKNO JUBILEUM ORCHESTRA IN ZLATKO KAUČIČ, 1.00 DUHOVNI UTRIP, 1.15 SLOVENSKI VODNI KROG: LEDAVA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 DNEVNIK, 2.35 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.05 TEDNIK, 3.55 STUDIO CITY, 4.50 VIKEND PAKET, PONEDELJEK, 22.06.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.55 DOBRO JUTRO, 13.00 NA LEPŠE, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 14.00 KRESNIK - SLOVANSKO BOŽANSTVO DOBREGA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.35 Z VRTA NA MIZO, 14.50 ČEZ PLANKE: HRVAŠKA Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB – KVARNER, 16.00 EVROPSKE IGRE, RITMIČNA GIMNASTIKA – POSAMIČNA FINALA, 18.00 BADMINTON (SLOVENSKI NASTOPI), 18.30 PREGLED DNEVA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: VOLČJI DVOREC, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 21.30 VERA (V.): BLATNE VODE, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.00 BABIČINO STANOVANJE, IZRAELSKO-NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI KANAL *** TOREK, 23.06.2015, I. SPORED TVS 6.05 POLETNA SCENA, ODMEVI, DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.10 VEM!, KVIZ, 9.40 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 10.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.00 SLEDI: STEKLARSTVO NA POHORJU IN KOZJANSKEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.25 PRAVA IDEJA! 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OPUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SANJSKA DOMOVANJA – NOVE OBLIKE BIVANJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 OBLAKOV KRUHEK: KUHANJE Z OČKOM, RISANKA, 18.05 KIOKA: NOGAVICA, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (V.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 OBUPANI STARŠI (I.), FRANCOSKA NADALJEVANKA, 20.45 KINO FOKUS, 21.00 TRETJA GENERACIJA, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.10 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 23.45 PRIČEVALCI: VERA MEJAK, 1.45 UMETNOST PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA: SANJSKA DOMOVANJA – NOVE OBLIKE BIVANJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2.10 SLOVENSKI VODNI KROG: ŠČAVNICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.50 TRETJA GENERACIJA, DOKUMENTARNI FILM, 4.40 VIKEND PAKET, TOREK, 23.06.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.30 DOBRO JUTRO, 12.40 ALPSKI VEČER, 14.15 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.45 CITY FOLK - OBRAZI MEST: ZAGREB, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.15 JUAREZ ŽIVI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.15 OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI - 46. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, 17.55 EVROPSKE IGRE: ODBOJKA (Ž), ČETRTFINALE, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 BADMINTON (SLOVENSKI NASTOPI), 20.55 PREGLED DNEVA, 21.25 ČOKOLADNE SANJE, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 22.00 ZLOM, ANGLEŠKI FILM, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI KANAL *** SREDA, 24.06.2015, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.15 VEM!, KVIZ, 9.40 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 10.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.00 TRETJA GENERACIJA, DOKUMENTARNI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: IVAN ČOLOVIČ, 14.25 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ TOMA BREJCA, KAMNIK IN OŠ ŠKOFJA LOKA-MESTO, KVIZ, 16.25 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 PUJSEK BIBI: PRIJATELJI, RISANKA, 18.10 BACEK JON: PREPLAŠENI JON, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (V.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 POGOVORNA ODDAJA, 21.15 SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 22.20 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 23.15 POLETNA SCENA, 23.40 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 0.15 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 0.40 SLOVENSKI VODNI KROG: TRIGLAVSKA JEZERA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 DNEVNIK, 1.55 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.20 POGOVORNA ODDAJA, 3.25 SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 4.35 VIKEND PAKET, SREDA, 24.06.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.30 DOBRO JUTRO, 12.45 ALPEDONAVA-JADRAN, 13.30 NOETOVA BARKA, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.10 ŠIROKI VRH, BROAD PEAK, DOKUMENTARNI FILM, 15.00 UMETNOST PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.35 LE PLESAT ME PELJI 2013, 16.45 DOMOVINA IN DRŽAVA, DOKUMENTARNI FILM, 17.55 EVROPSKE IGRE: ODBOJKA - ČETRTFINALE (M), 20.00 ŽREBANJE LOTA, 20.10 ŠPORTNI IZZIV, 20.40 EVROPSKE IGRE: PREGLED DNEVA, 21.10 NOGOMET: PREGLED SEZONE EVROPSKE LIGE, 22.00 SE ZGODI: SINDROM OBUBOŽANJA, SLOVENSKA NANIZANKA, 22.25 LOVCI NA GLAVE, NORVEŠKOŠVEDSKO-DANSKO-NEMŠKI FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI KANAL *** ČETRTEK, 25.06.2015, I. SPORED TVS 5.45 POLETNA SCENA, 6.10 ODMEVI, 6.55 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2015, 8.35 10 DOMAČIH, 9.15 VEM!, KVIZ, 9.40 DISKO ČRVI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 10.55 DVORIŠČE, SLOVENSKI ANIMIRANI FILM, 11.20 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.50 ZDRAVJE SLOVENCEV: ADITIVI V ŽIVILIH, DOKUMENTARNA SERIJA, 12.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 LASSIE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 15.10 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DR. ZVEZDAN PIRTOŠEK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 LOJZEK: LOJZEK, NARIŠI MI PSA, RISANKA, 18.05 NUKI IN PRIJATELJI: SLASTNI PIŠKOTI, RISANKA, 18.10 TINKA IN ŽVERCA: TINKA IN ŽVERCA NA RIBOLOVU, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (V.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 20.05 MARKO SKAČE, SLOVENSKI BARVNI FILM, 21.35 SLOVENIJA NA BARIKADAH, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 POLETNA SCENA, 23.45 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 0.20 KRALJEVI VARIETE, 2.55 SLOVENSKI VODNI KROG: PAKA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 3.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.40 DNEVNIK, 4.05 DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 4.35 KD PIHALNI ORKESTER KRKA, 5.10 VIKEND PAKET, ČETRTEK, 25.06.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 ZBOROVSKI BUM 2015, 10.05 SLOVENSKI VODNI KROG: PAKA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 10.30 SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 11.35 IVAN OMAN, KMET IZ ZMINCA, DOKUMENTARNI FILM, 12.25 PRIČEVALCI: LUČKA KRALJ JERMAN, 13.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 14.00 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA – VENDÉGEM, 14.45 EVROPSKE IGRE, JUDO - KVALIFIKACIJE, 15.15 JUDO, 18.30 ODBOJKA - POLFINALE (Ž), 20.30 ŽREBANJE DETELJICE, 20.40 EVROPSKE IGRE: PREGLED DNEVA, 21.10 KONEC PARADE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.10 UMOR V HIŠI MEDIČEJCEV: VZPON PRILEŽNICE, NEMŠKA IGRANODOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 23.05 L...KOT LJUBEZEN, SLOVENSKO-ČEŠKI FILM, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI KANAL Na pozvanje Turistično kulturno športnoga drüštva Pečarovci je porabska gledališka skupina Nindrik-indrik ZSM tü zašpilala svojo igro z naslovom Agencija za lidij 29. majuša 2015 na 9. festivali skečov v Pečarovci. Vsem igralkam: Marijani Fodor, Micki Bajzek, Marijani Kovač pa Klari Fodor so podelili Priznanje PREFRIGANI ZGREBAŠ za najbaugšo stransko vlogo (mellékszerep) po mnenji strokovne ocenjevalke. Igro je napiso, nota navčo pa glavno vlogo, šefa agencije špilo Milivoj M. Roš. Klara Fodor vodja skupine
