Modernistične soseske v Ljubljani - Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Transcription
Modernistične soseske v Ljubljani - Muzej za arhitekturo in oblikovanje
MODERNISTIČNE SOSESKE V LJUBLJANI PARTNER Ključen za nadaljnjo gradnjo sosesk v Ljubljani je bil projekt, ki so ga v Ravnikarjevem seminarju razvili Majda Dobravec, Janez Lajovic, Janja Lap in Mitja Jernejec. Zasnovali so sosesko za 5000 prebivalcev, znotraj katere je več četrti za 300 do 1000 prebivalcev, ki so organizirane okrog centrov. Centri vključujejo trgovine in lokale, šole, vrtce in športna igrišča. Četrti so razdeljene naprej, na manjša sosedstva, ki so organizirana okrog otroških igrišč. Soseska vključuje različne tipe stanovanj, od stolpnic do vrstnih hiš in je intenzivno zasajena z zelenjem. Njeno središče je praviloma poudarjeno s stanovanjskimi stolpnicami in stoji ob eni glavnih cest, kjer je postaja javnega prometa. Kot prvi preizkus tega teoretičnega modela je bila zgrajena Bežigrajska soseska 6 (BS 6), med današnjo Dunajsko, Šarhovo, Ulico Pohorskega bataljona in Hubadovo, sledijo pa mu vse velike stanovanjske soseske, ki so se v Ljubljani gradile do osemdesetih let prejšnjega stoletja. PROJEKT FINANCIRAJO Ideja in koncept: Matevž Čelik Uredila: Špela Vidmar Besedilo: Matevž Čelik Lektoriranje: Darja Horvatič Oblikovanje: Matej Koren Studio Fotografije: Miran Kambič in arhiv MAO Soseska Koseze po izgradnji leta 1974. Odprto torek–nedelja: 10.00–18.00 Informacije o vodenih ogledih Muzej za arhitekturo in oblikovanje Pot na Fužine 2 1000 Ljubljana T: 01 548 42 70 E: mao@mao.si www.mao.si MODERNISTIČNE SOSESKE V LJUBLJANI Gradnja soseske BS 7 sredi sedemdestih let 20. stoletja. 1956 Na razstavi »Stanovanje za naše razmere«, ki spremlja posvetovanje o stanovanjski izgradnji, so predstavljeni novi tipi stanovanjskih zgradb, sosesk, zadružna gradnja in montažni sistemi. STANOVANJSKA POLITIKA 1956 V Ljubljani je registriranih 35 stanovanjskih zadrug. 1955 Prebivalstvo Ljubljane hitro narašča. Registriranih je 16.000 družin brez stanovanja. 1955 Ustanovitev Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani. 1954 Ob podpori dolgoročnih kreditov individualna gradnja v Ljubljani doseže polovico celotne stanovanjske gradnje. 1945 V Ljubljani ob koncu vojne primanjkuje 2000 stanovanj. 1945 1950 GRADNJA STANOVANJSKIH SOSESK 1946 Stanovanjsko naselje pri tramvajski remizi (Litostrojski bloki), študija v seminarju Edvarda Ravnikarja na Fakulteti za arhitekturo 1947 Regulacijski načrt za stanovanjsko naselje pri tramvajski remizi, Urad za regulacijo Ljubljane 1948–1954 Tovarna Litostroj v Šiški zgradi 15 stanovanjskih blokov za svoje delavce. Publikacija je izšla ob 150 letnici rojstva Maksa Fabianija. © 2015, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je ključno vlogo pri načrtovanju Ljubljane odigralo načrtovanje sosesk. Leta 1965 je Generalni urbanistični plan (GUP) soseske opredelil kot organizacijski princip načrtovanja Ljubljane in postale so orodje za organizacijo novih večjih širitev mesta. Model stanovanjske soseske se je pojavil kot odgovor na prve velike stanovanjske komplekse, ki so se gradili po drugi svetovni vojni. Postavljeni so bili ob tovarnah in so zaradi ponavljanja enega samega tipa nizkega dolgega bloka izpadli uniformno in prebivalcem neprijazno. Metoda načrtovanja stanovanjskih sosesk je v Slovenijo prišla iz Švedske. Temelji na delu Američana Clarencea Perryja, ki je leta 1920 v regionalnem načrtu za New York predlagal soseske s 5000 prebivalci, ki bi bile načrtovane na podlagi merila peščeve poti in z osnovno šolo v središču. Njegov model so po drugi svetovni vojni prevzeli v Angliji in Skandinaviji, odkoder so ga prinesli v Slovenijo. Prve študije za stanovanjske soseske v Ljubljani so pripravili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v seminarju Edvarda Ravnikarja. Pokrivale so tehnično in sociološko plat gradnje stanovanj: od konstrukcij, materialov in industrijske gradnje, do strukture in oblikovanja odprtega prostora. Veliko pozornost so urbanisti posvečali razdalji od šole do stanovanj in celo poudarjali, da ogrodje strukture naselij mora biti šolska mreža. 1955 Janez Vovk, Aleš Šarec, Šišenska Soseska 6 (ŠS 6), model, 1964 1960 Spremembe stanovanjske zakonodaje omogočijo gradnjo stanovanj za trg. Modernistične soseske v Ljubljani 1960 Ustanovitev Urbanističnega inštituta. 1960 Ustanovitev Zavoda za zadružno gradnjo. 1966 Gradnja stanovanj za trg doseže tretjino celotnega števila zgrajenih stanovanj. 1959 V Ljubljani je registriranih 177 stanovanjskih zadrug. 1965 Generalni urbanistični plan Ljubljane 1958 Na razstavi »Porodica i domačinstvo«, organizirani ob posvetovanju urbanistov v Zagrebu, Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane predstavi program in koncept idealne stanovanjske soseske za 5000 ljudi. 1965 Stanovanjska reforma. Kreditiranje in financiranje stanovanjske gradnje prevzamejo poslovne banke. 1960 1958 Soseska Savsko naselje, urbanistični načrt, Božidar Gvardjančič 1965 1961 V Savskem naselju po načrtih arhitektov Milana Miheliča in Ilije Arnautovića zgradijo stanovanjske stolpnice. 1970 1967–1981 Bežigrajska soseska 7 (BS 7), urbanistični načrt, Braco Mušič, Marjan Bežan, Nives Starc 1963 Soseska BS 6 za Bežigradom, urbanistični načrt, Janez Berdajs 1964–1972 Soseska ŠS 6 v Šiški, urbanistični načrt, Janez Vovk, Aleš Šarec 1964–1973 Soseska Ferantov vrt, urbanistični načrt, Edvard Ravnikar 1964 Soseska VS 4, Bonifacija, urbanistični načrt, Roman Rems 1965 Soseska Murgle, I. faza, urbanistični načrt, Marta in France Ivanšek 1975 1971–1982 Bežigrajska soseska 3 (BS 3), urbanistični načrt, Mitja Jernejec 1968 Soseska Murgle, II. faza, urbanistični načrt, Marta in France Ivanšek 1972 Soseska VS 1, Trnovo, urbanistični načrt, Roman Rems 1968 Soseska ŠS 10, Draveljska gmajna, urbanistični načrt, Janez Vovk 1972 Soseska Nove Jarše, urbanistični načrt, Stanko Štor 1968–1974 Soseska Koseze, urbanistični načrt, Mitja Jernejec, Viktor Pust 1973 Soseski ŠS 7/1 in 8/2, Dravlje, urbanistični načrt, Janez Vovk 1968–1986 Soseska MS 4 in MS 5, Fužine, načrt, Boris Novak, Stanko Štor, Milena Macarol 1973–1985 Soseska MS 2-1 in MS 3-2, Štepanjsko naselje, urbanistični načrt, Mirko Mrva, Justin Bevk 1980 1977 Soseska Murgle, III. faza, urbanistični načrt, Marta in France Ivanšek VIR Breda Mihelič, Urbanistični razvoj Ljubljane, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983 1 va Sa 3 7 BEŽIGRAJSKA SOSESKA 7 (BS 7) GLINŠK OVA PL. ŠIŠENSKA SOSESKA 6 (ŠS 6) 1964 Trg komandanta Staneta Janez Vovk, Aleš Šarec ARHITEKTA Ilija Arnautović, Aleksander Peršin NAČRT NASLOV URB. NAČRT 1967 Bratovševa ploščad, Glinškova ploščad, Mucherjeva ulica URB. NAČRT Braco Mušič, Marjan Bežan, Nives Starc ARHITEKTI Braco Mušič, Marjan Bežan, Nives Starc NAČRT NASLOV BRATOVŠ EVA PL. DUNAJSKA CESTA 1968 Ulica Bratov Učakar Mitja Jernejec, Viktor Pust ARHITEKT Viktor Pust NAČRT NASLOV URB. NAČRT Sava LITOSTROJSKO NASELJE Litostrojsko naselje je edino stanovanjsko naselje, ki je bilo zgrajeno v prvem obdobju povojne prenove. Po prvotnem načrtu je bilo na tem mestu predvideno eno samo naselje z 38 stanovanjskimi bloki in s središčem, ki bi obsegalo skupne programe, menzo, zavetišče, trgovino, šolo in otroška igrišča. Prvi zazidalni načrt so leta 1946 izdelali študentje v seminarju Edvarda Ravnikarja na Fakulteti za arhitekturo. Bloke so postavili v smeri zemljiške parcelacije nekdanjih poljedelskih površin, v smeri sever-jug. Pozneje je bilo zemljišče razdeljeno med dva investitorja. Severni del je zgradila tovarna Litostroj za svoje delavce, južnega pa mestni ljudski odbor. Leta 1947 je Urad za regulacijo Ljubljane izdelal nov zazidalni načrt. V njem je urad ohranil osnovni koncept zazidave, spremenil pa je notranjo prometno mrežo in sosesko ob Obirski ulici razdelil na dva dela. Središča naselja s šolo, vrtcem in trgovinami nikoli niso zgradili, temveč so zanje zazidali pritličja blokov, ki so bili po Le Corbusierovem vzoru postavljeni na pilote. Ježica Savlje SOSESKA KOSEZE (ŠS 9 IN ŠS 10) 6 Hipodrom 5 SOSESKA MURGLE (VS 103) Celovito načrtovane in kakovostne gradnje družinskih hiš po drugi svetovni vojni ni bilo veliko. Nastalo je le nekaj projektov, med katerimi je največja soseska Murgle. Sosesko so pričeli graditi kot vzorčno naselje enodružinskih montažnih hiš. Zgrajena je bila v treh fazah, nekaj delov pa so pozidali še kasneje. Urbanistična zasnova naselja se ravna po strukturi barjanskih polj in kanalov, ki jih obrobljajo vrste dreves. Soseska je razdeljena na stavbne otoke velikosti 100 × 100m, ki jih ločujejo ulice za avtomobilski promet. Ulice so zasajene z drevoredi in poimenovane po drevesih, ki rastejo ob njih. Ob ulicah so garaže, do hiš pa skozi zelenje vodijo peš poti. Na posameznem stavbnem otoku stoji od 30 do 35 pritličnih atrijskih hiš. Zaradi močvirnih barjanskih tal so hiše nizke in nepodkletene. Gradnja naselja je potekala skoraj trideset let, a zaradi vnaprej določenih elementov oblikovanja, kot so opečni zidovi in lesene ograje, je uspela zadržati oblikovno enovitost. Zeleno, mirno in od prometa ločeno bivalno okolje je največja kvaliteta naselja. Sava 2 SAVSKO NASELJE REBOLJEVA Tomačevo Arena Stožice CE STA MAROLTOVA PUHOVA VA VOJKOVA CESTA SK OJ TR VA OS KA L IT VŠ IČ E LO AM CE AD CE UČ AK AR KA V Bežigrad NS UL A .B RA TO VU ČA KA Koseze VO R DN IK OV A CE ST Šiška CE A Lj. pokopališče Žale LO Plečnikov stadion VŠ BEŽIGRAJSKA SOSESKA 3 (BS 3) 1971 Reboljeva, Maroltova, Trebinjska in Puhova ulica URB. NAČRT Mitja Jernejec ARHITEKT Ilija Arnautović NAČRT NASLOV KA A A A SAVS DU NA KA JS KA A ST SA IKO VA V MO CE ST CE DR EN A LI N H AR TO ST VA CE ŠM AR T IN SK A CE ST 3 TO PN 2 IŠ K 1 A CE LO VŠ KA Mostec CE VILHARJEVA A ST Železniška postaja MASARYKOVA Center ŠK AC ES SK A RČ EV OR ČIČ Ljubljanski grad EVA ŠK A CE KA RL OV KOP RSK 4 4 A TA E VM S TN I LO G MO KRŠ KA KOP RSK A RG V MU A DV EH CE SA Golovec LAH SOSESKA MURGLE (VS 103) CE ST RJ EV 1965-1977 med Cesto v Mestni log, V Murglah in Koprsko ulico URB. NAČRT Marta in France Ivanšek ARHITEKTA Marta in France Ivanšek NAČRT NASLOV Barje Šišenska soseska 6 (ŠS 6) je ena prvih zaključenih stanovanjskih sosesk, ki so nastale v skladu z leta 1965 sprejetim Generalnim urbanističnim planom Ljubljane (GUP). Zgrajena je bila za 10.000 ljudi in skrbno oblikovana kot sklop več manjših sosedstev. Urbanisti so ob mestni vpadnici, kjer poteka javni mestni prevoz, načrtovali večjo gostoto, proti notranjosti soseske pa manjšo. Zato so ob Celovški cesti predvideli središče soseske, ki ga obdajajo visoki bloki in stolpnice, proti notranjosti pa nižje stanovanjske stavbe. Stanovanjski bloki so postavljeni v razgibane linije, zalive in podkve, med njimi pa je bogato parkovno zelenje z otroškimi igrišči in vrtovi. Avtomobilski promet je omejen samo na nekaj robnih ulic. V zelenem osrčju soseske stojijo šola, vrtec in telovadnica. Poti pešcev so bile skrbno načrtovane, tako da oddaljenost od stanovanj do šole nikjer ne bi presegla 600 metrov. S formalno, pahljačasto zasnovo in z elementi tradicionalnega mesta kot so ulica, trg in zaprt stavbni blok, soseska ŠS 6 predstavlja enega prvih odmikov od funkcionalističnega urbanizma. A Trnovo 5 ŠIŠENSKA SOSESKA 6 (ŠS 6) Štepanjsko naselje ŠK Prule ST CES MAO ZOIS OVA TA A ŽA Poljane Fužine A Vič TR PREŠERNOV TRG Ljubljanica GR EG AŠ KE ŽA 1957–1961 med Linhartovo, Savsko, Topniško in Šmartinsko cesto URB. NAČRT Božidar Gvardjančič ARHITEKTI Ilija Arnautović, Milan Mihelič, Dušan Bohinec NAČRT NASLOV C ES 1946–1947 med Litostrojsko, Celovško in Goriško cesto URB. NAČRT Edvard Ravnikar, Urad za regulacijo Ljubljane ARHITEKTA Edvard Mihevc, Dušan Bohinec NAČRT NASLOV TR SAVSKO NASELJE TA LITOSTROJSKO NASELJE VE N ST SL O CE ŠE KA ŠI T IŠ KA DU R IŠ RA TO PO GO A .B ST UL Savsko naselje je prvi povojni stanovanjski kompleks z vsemi elementi stanovanjske soseske. Stanovanja v Savskem naselju so gradili različni investitorji: jugoslovanska vojska, Zavod za stanovanjsko gradnjo in gradbena podjetja. Še preden so leta 1958 izdelali zazidalni načrt, so zgradili enonadstropne stanovanjske hiše z zidanimi drvarnicami, ki so spominjale na predvojne delavske kolonije. Postavili so jih v ulično mrežo, ki jo je pred vojno zarisal Jože Plečnik v svojem regulacijskem načrtu Svetokriškega okraja. Takrat so v naselju postavili tudi preskrbovalni center. Po letu 1958 so zgradili dolge petnadstropne bloke, ki so jih za najboljše osončenje stanovanj postavili v smeri SV–JZ. V začetku šestdesetih je soseska dobila tudi svoj rob ob Linhartovi cesti, kjer so zgradili štirinajstnadstropne stolpnice. Ob koncu šestdesetih se je naselje razširilo proti zahodu, kjer so zgradili nov del naselja z bloki, vrtcem in šolo. Savsko naselje danes velja za enega najbolj zelenih delov mesta in je priljubljeno zaradi bližine mestnega središča. TREBINJSKA JS KA ŠE DU NA KU A RA 8 FERANTOV VRT NAČRT NASLOV URB. NAČRT ARHITEKT 1964-1975 med Slovensko, Rimsko, Igriško in Gregorčičevo ulico Edvard Ravnikar Edvard Ravnikar FERANTOV VRT Edvard Ravnikar je stanovanjski kompleks Ferantov vrt zasnoval kot gručo stanovanjskih enot, ki naj bi dopolnile obstoječo ponudbo stanovanj v mestnem središču in v južnem delu mesta ustvarile bolj metropolitanski značaj. Nove stavbe skupaj s starejšimi stanovanjskimi hišami ob Rimski ulici tvorijo stanovanjski otok z različnimi trgovskimi lokali v pritličju. Stanovanjski kompleks stoji na območju, kjer so ostanki rimskega foruma. Arhitekt Edvard Ravnikar se je na to odzval z oblikovanjem posameznih stavb, obenem pa je v Jakopičevi galeriji ob Slovenski cesti prikazal arheološke ostanke rimske Emone. Stanovanja so dvostranska ter gledajo na ulico in na dvorišče. Dvorišče je oblikovano kot odprt javni park, pod njim pa so skrite garaže. Pasovi balkonov in oken, ki izmenično preskakujejo na fasadi skupaj s kombinacijo opeke in betona dajejo stavbam poseben značaj. Povezuje pa jih tudi oblikovanje detajlov, med drugim značilni opečni vogalni »šivi« in betonska korita za rože, ki so jih stanovalci zasadili z bujnim zelenjem. 6 BEŽIGRAJSKA SOSESKA 7 (BS 7) Bežigrajska soseska 7 (BS 7) je zasnovana kot megastruktura ob dveh ulicah. Ulici sta vodilni motiv soseske in sta bili zamišljeni kot živ prostor, namenjen izključno pešcem. Dvignjeni sta za pol nadstropja, da je pod njima mogoče parkirati. Vsa pritličja stanovanjskih blokov so bila po prvotnem projektu namenjena trgovskim lokalom za različne storitve. Soseska Ruski car je bila zasnovana v duhu kritik funkcionalističnega mesta, ki je stremelo k univerzalnim rešitvam. Urbanisti so na njej želeli preizkusiti dinamično metodo načrtovanja. Določili so ključne oporne točke in oblikovalske elemente, ki povezujejo sosesko v celoto, znotraj teh okvirov pa dopustili raznoliko oblikovanje. Ob izgradnji je ponudila pestro paleto različnih stanovanj, od ravnih in terasastih blokov, do loftov in atrijskih hišic. Eden najlepših prostorov soseske je park s skrbno oblikovanim reliefom in skupinami dreves. 7 SOSESKA KOSEZE (ŠS 9 IN ŠS 10) Stanovanjska soseska Koseze je okrnjena različica zmagovitega natečajnega predloga za območje Šišenske soseske 9 in 10. Tvorijo jo terasasti bloki, ki združujejo prednosti stanovanjskega bloka in družinske hiše. Ob veliki gostoti zazidave imajo vsa stanovanja v nadstropjih široke zunanje terase, v pritličju pa vrtove. Koseški bloki so prvi terasasti bloki v Ljubljani. Zgrajeni so bili po nemškem vzoru in so ob izgradnji veljali za kvalitetno tipološko novost. Oblikovani so kot »vzpetine« in se proti vrhu ožijo. Stopnjevanje višine in oženje blokov proti vrhu vzpostavlja človeku prijaznejše merilo, obenem pa zagotavlja visoko izrabo zemljišča. Med vzporednimi vrstami enakih blokov do vhodov tečejo ozelenjene pešpoti. Avtomobilski promet se konča na robu naselja, stanovalci pa imajo svoja parkirna mesta v podzemni garaži. Notranjost naselja je tako bogata z zelenjem in osvobojena prometa. 8 BEŽIGRAJSKA SOSESKA 3 (BS 3) Bežigrajska soseska 3 (BS 3) pokriva 800 metrov dolgo in 250 metrov široko območje in je ena največjih ljubljanskih sosesk. Njena kompleksna urbanistična zasnova je delo Mitje Jernejca, arhitekturno oblikovanje stavb pa Ilije Arnautovića. Kot mnoge druge ljubljanske soseske tudi BS 3 ni bila izvedena v celoti. Kljub temu ima mnogo zanimivih lastnosti, ki ustvarjajo njen poseben značaj. Po prvotni urbanistični zasnovi bi na vzhodnem robu namesto stolpnic morala stati dva megabloka. Nadomestile so ju stolpnice s koničastimi kapami, ki so danes prepoznaven znak naselja. Stolpnice v dveh gručah stojijo ob Vojkovi cesti, v notranjosti pa se soseska razvije v dolge linije nizkih stanovanjskih blokov, pod katerimi so speljane dostopne ceste. Prijazen značaj soseske ustvarjajo predvsem velikodušno oblikovani zunanji prostori – zelenice, parki, trgi, ulice in pešpoti. Zasnovani so kot zelene ulice, ki ločujejo stanovanja, ob njih pa so nanizana igrišča, počivališča in rekreacijski otoki.