Ilirski jeziki

Vinko Vodopivec
Vi nkoVodopi vec
RAZBIRANJE
ILIRSKIH JEZIKOV
razWIraNIE I LIrzKI đ IEzIKOV
ZALOŽNIŠTVO JUTRO
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
811.1/2.
VODOPIVEC, Vinko, 1941Razbiranje ilirskih jezikov /
Vinko Vodopivec. - Ljubljana : Jutro, 2011
ISBN 978-961-6746-53-3
258359040
SPREMNA BESEDA
V obsežnih knjigah Starejša slovenska etnogeneza in Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze je V. Vodopivec zbral veliko arheološkega, zgodovinskega in zlasti jezikovnega
dela o naših davnih prednikih. Ti so živeli že od kamene dobe na sedanjem slovenskem in
širšem srednjeevropskem ozemlju in kot miroljubno poljedelsko ljudstvo postavljali temelje
evropske kulture. O tem pričajo tlopisna imena, posejana po vsej srednji Evropi. Naši staroselci
so jih poimenovali s smislom za obliko in njihov pomen. Vsa ta imenovanja so večinsko dobro
razumljiva v sedanji slovenščini, ki je v svojih številnih narečjih najbolje ohranila značilnosti
predantičnega satemskega govora.
V. Vodopivec orje ledino in razširja primerjalno jezikoslovje z analizami značilnimi za razbiranje starih napisov neznane in največkrat namerno skrite vsebine. S primerjavami jezikovnih značilnosti dokazuje ustreznost razumevanja v slovenščini, ki je pravi jezikovni muzej in
predstavlja temelj razumevanja predantičnih napisov starih Retov, Venetov, Etruščanov, Galcev,
Starih Trakov, Mesapcev in nekaterih drugih predantičnih evropskih narodov in jezikov. Stari
napisi so pisani v tedanjih narečjih in prav narečja so pri Venetih, Retih, Mesapcih in Starih
Frigih prevladujoča, saj obsegajo več kot 60 odstotkov, medtem ko je knjižnih besed manj kot
25 odstotkov.
Pričujoča knjiga ima tri bistvene dele, ki predstavljajo zaključeno celoto iz arheoloških
pogledov, iz sistema razbiranja in iz obravnave ilirskih jezikov. Najpomembnejši del razširja
razumevanje tudi na ilirske – slovenske napise, kjer so najštevilnejši mesapski napisi, ki so jih
napisala ljudstva na vzhodnem koncu Apeninskega polotoka. Obsežnost in razumljivost teh
napisov pričata o naših staroselskih koreninah tudi na celotnem območju Jadranskega morja,
ki se je v rimskem obdobju imenoval Ilirik, do imperializma novega veka pa je vedno pomenil
območje satemske naselitve.
Knjiga je izziv in hkrati odličen pripomoček znanstvenim delavcem, zlasti na jezikovnem
področju, saj podaja besedno razumevanje, ki ga jezikoslovci s predpostavljenimi imeni še
niso podali. Podana razumevanja bi morali jezikoslovci primerjati z razumevanji v drugih
jezikih in pri tem upoštevati širši izbor jezika razumevanja, saj Latinščina in Grščina do sedaj
nista dali ustreznih izidov. Besedno razumevanje bi morali jezikoslovci obdelati z običajnimi
postopki primerjalnega jezikoslovja. Slovenščina in zlasti njena številna in dragocena narečja
se morajo vključiti v to študijo kot tretji klasični jezik.
Začetek takega dela je vedno težak in tvegan, saj besede slovenskih narečij, ki so temelj
takih študij še niso strokovno obdelane. Morda je to vzrok, da se takega dela slovenski znanstveniki še niso oprijeli. Bodoči raziskovalci bodo lahko nadaljevali delo na tej osnovi in
nekatera spoznanja potrdili, druga pa spremenili, dopolnili ali zavrgli. Narejena je bila velika
škoda, ker se tega dela ni lotila že prejšnja generacija znanstevnikov in akademikov.
Ob dvajsetletnici osamosvojitve Slovenije je tudi za zgodovinsko in jezikovno znanost
prišel čas, da opustita dosedanje vsiljene izmišljotine imperialističnih centrov moči. Težko je
izcimiti resnico ob potvorjeni zgodovini, a resnica je vedno le ena in zanjo si moramo vsi prizadevati. Do nedavnega so nam pisali zgodovino drugi in tudi odločali kdo smo in od kod smo
prišli. Kot izpričani staroselci na svoji zemlji se moramo zavedati naše miroljubne zgodovine in
ko smo sedaj zopet samostojni, si moramo zgodovino pisati sami!
Boston, 18. oktobra 2011
Prof. dr. Anton Mavretič
Dopisni član SAZU
Center for Space Physics, Boston University
725 Commonwealth Ave, Boston MA 02215, USA
e-mail: mavretic@bu.edu
Znanost in njene stranpoti
Znanost stremi k naravni resnici, njej je zavezana in k njej teži. Čeprav ji ni v celoti dosegljiva se trudi, da bi jo spoznala in jo posredovala svetovnemu občestvu.
Žal je v humanistične znanosti prodrl libertinski duh, ki mu je resnica tuja in resnico celo
zanika z mnenjem o več resnicah, kar je v nasprotju z znanostjo, saj je resnica vedno le ena
sama.
Ljudje sicer stvari vidimi različno in imamo o isti resnici različna mnenja, toda resnica je
kljub različnim pogledom le ena in prav zanjo si moramo vsi neprestano prizadevati.
Naša narodna zgodovina temelji na laži in zamolčevanju, zato je dolžnost znanosti, da jo
postavi na dokazljive osnove in s tem opravi svojo znanstveno in državljansko dolžnost.
V Združeni Evropi ni prostora za zaničevanje posameznega naroda z lažmi in zamolčevanjem in prav Slovenci smo potomci prvobitnih poljedelskih naseljencev Srednje Evrope.
Čudež samostojne države Slovenije nalaga vsem državljanom dolžnost skrbeti za narodni
ponos in prav humanistične znanosti nosijo zanj največjo odgovornost.
Jezik je najpomembnejša prvina vsakega naroda in prav zemljepisna imena naše staroselske korenine pomikajo v staro kameno dobo, ko se je srednja Evropa sproščala izpod ledu.
Prav jezikoslovci so poklicani, da preuče pogostost in razumljivost zemljepisnih imen v
Srednji Evropi in tako ugotovijo kateremu sedanjemu jeziku podobno so govorili staroselci.
Resnica nas bo osvobodila!
Science and its deviations
Science seeks to natural reality, to it is committed and to it approach. Although it is not
fully available, it seeks to meet it and sent it to the worldwide communion.
Regretfully in humanistic sciences penetrated the libertine spirit, that is foreign with truth
and even deny it with opinion of many truths, which contrary to science, because the truth is
always only one.
Peoples see things differently and have about the same reality different opinions, but the
truth is, despite different views only one, therefore all should to it strive constantly.
Our national history is based on lies and concealing, therefore the duty of science is to
placed it on the proven bases, and with this made his scientific and civic duty.
In the United Europe is no place for contempt of each nation with lies and concealing and
especially the Slovenes are descendants of indigenous agricultural settlers of Central Europe.
The miracle of Slovenia’s independent imposes duty of care to all citizens for national pride
and especially the humanistic sciences bear the greatest responsibility for it.
Language is the most important element of a nation’s and especially geographical names
move our indigenous roots to the Old Stone Age, when Central Europe released from constantly freezing.
Especially the linguists are requested to investigate frequency and clarity of geographical
names spread all over Central Europe in order to find which one of modern languages match
the language of ancient dwellers.
The truth will set us free!
Vsebina
UVODNE MISLI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Arheologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Razbiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Jezikovni okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Ilirski jeziki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Teorije zamegljevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13
Izvor lažnih teorij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14
Nestrokovnost jezikoslovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15
Pristranska zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15
Teorije, mnenja in dejstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16
Država Slovenija in dolžnost znanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17
ZNANOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Prava, vprašljiva in lažna znanost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Povednost znanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19
Časovni pregled slovanskih ljudstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20
Najnovejše znanstvene ugotovitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Pomembno gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22
Tomaž Jarič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Razprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26
Napredek človeštva in Slovenci . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Pojav človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
Najpomembnejše arheološke najdbe na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34
Razvoj prevozov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42
Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49
Razbiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
Tajnost zapisovanja in njegovo razkrivanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54
Razbiranje pozabljenih jezikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67
Sodobno tajnopisje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70
Sistem razbiranja starih napisov . . . . . . . . . . . . . . . 75
Jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75
Pisava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78
Značilni primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .91
Jezikovne
primerjave črk, dvojčkov in trojčkov . . . . . . . . . . . 94
Podatki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94
Analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96
Dodatna primerjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
Razprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
Ilirski NAPISi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .114
PICENSKI NAPISI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116
PRIMERJAVA OBRAVNAV Novilara Stele . . . . . . . . . . . .118
Napis Novillara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
Prečrkovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
Razumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
Mesapski napisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
PRIMERJAVA RAZUMEVANJ MESAPSKIH NAPISOV . . . . . . . 139
Napisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141
Zbir MESAPskih napisov,
delitev, Prevod in SLOVAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .152
Prečrkovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157
Delitev zveznega besedila in prevodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159
Analize prečrkovanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162
Analize prevodov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166
Primerjava besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175
Verjetnosti prečrkovanj in prevodov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181
Analiza narečnosti mesapskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185
Najpogostejše slovenske knjižne in narečne besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190
KATALOG MESAPSKIH NAPISOV,
BESED IN PREVODOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .197
Pregled mesapskih napisov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199
Delitev zveznega besedila in prevodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202
Katalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207
NAPISI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208
Arhaični čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208
Klasično obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220
Helenistično rimsko obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232
Republikansko obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253
Dodatek – nezajeti napisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264
SLOVAR MESAPSKEGA JEZIKA
Vocabulary of Messapic Language . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .288
Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 318
7
UVODNE MISLI
Naša zgodovina je večinoma še vedno zastrta, saj resnica o naših staroselskih koreninah v južni in srednji Evropi še ni širše priznana, čeprav so zanjo neizpodbitni dokazi. Del
krivde je tudi v prilagodljivosti Slovencev, kar je vrlina, ki omogoča dobro delovanje in
sodelovanje, vendar je tudi zlo, če gre za udinjanje tuji moči. Prav slovenska prilagodljivost,
ki je bila skozi zgodovino stalno prisotna, je omogočila prevlado tujih gospodarjev in tujih
jezikov na račun nekdanjega ozemlja in krčenja območja slovenskega jezika.
Še danes so Angleži, Nemci in Italijani predvsem narodnjaki, Slovenci pa smo multikulturni, kar je zopet vrlina, vendar v pretirani slovenski obliki deluje izrazito v škodo
lastnega naroda. Tudi Slovenci smo imeli mnogo pomembnih vojaških, vladarskih in kulturnih velikanov, zato moramo biti nanje ponosni in okrepiti svojo narodno zavest, ki nam
je v talilnem loncu Evropske zveze edino trdno zagotovilo za narodni obstoj.
Posebej pomemben je odnos do materinega jezika slovenščine, ki ima toliko lepote in
zmožnosti izražanja, da jo moramo negovati in ohraniti njeno prvobitnost. Slovenščina je
pravi jezikovni muzej in prav v njej so najbolje ohranjeni predantični predslovanski jeziki,
kar dokazujejo daleč najboljši izidi njihovega razumevanja.
Pričujoča knjiga ima tri bistvene dele, ki predstavljajo zaključeno celoto iz arheoloških
pogledov, iz sistema razbiranja in iz obravnave ilirskih jezikov. Odkriva naše staroselske
korenine, saj smo v srednji in južni Evropi kot miroljubno poljedelsko ljudstvo postavljali
temelje evropskega gospodarstva in njene kulture. Odkriva pa nam jezikovne sledi tudi na
italijanskih tleh in zopet je slovenščina tisto jezikovno orodje, ki najbolje služi za odgrinjanje dosedaj neznane ali zanikane zgodovine Slovencev.
Ključne besede
Pri branju boste naleteli na ključne besede, ki zajemajo predvsem ustrezna znanstvena
področja ter obravnavane narode in jezike.
Ključne besede
etnogeneza, narod, arheologija, genetika, sociologija, elite, religija, bajeslovje, jezikoslovje, pomenoslovje,
etimologija, zgodovina, zgodovinsko jezikoslovje, govor, prečrkovanje, enoglasnik, dvoglasnik, narečje,
krajevna imena, kentum, satem, slovenščina, sanskrt, vede, praslovanščina, Teorija kontinuitete, evropski
staroselci, Etruščani, Veneti, Wendi, Reti, Stari Frigi, Trakijci, Piceni, Mesapci, Rimljani, Germani,
Romani, Slovani, Slovenci, Galci, Kelti, Iliri, Karni, Skiti, kamenodobna piščal, mezolitski deblak, eneolitski voz, situla, poselitev, španovija, fašina, gradnja, ceste, prevoz, prenos, vleka, prevoz.
Key words
etnogenesis, nation, archaeology, genetics, sociology, élites, religion, mythology, linguistics, semantics,
etymology, history, historical linguistic, speech, transliteration, phoneme, diphthong, dialect, toponymes, kentum, satem, Slovene, Sanskrit, Vedic, Ancient-Slavic, Continuity theory, European aborigines,
Etruscans, Venetic, Wends, Rhaetic, Old Phrygians, Thracians, Picenian, Messapian, Romans, Germans,
Romance, Slavs, Slovenes, Gaul’s, Celts, Illyrian, Karnes, Skits, stone age whistle, mezolitic canoe, eneolitic carriage, situl, settlement, španovy, fascine, construction, roads, transport, carry, traction, cartage.
8
Arheologija
Arheologija seže daleč v preteklost, je pa v svojih dognanjih omejena na kulturne,
socialne in gospodarske sestavine vsakokratne družbe, ne daje pa bistvenih podatkov o
ljudstvih in narodnostih, ki jih pokriva zgodovinsko jezikoslovje. Razlaga stvarnih arheoloških podatkov pa nam kjub temu lahko mnogo pove o dejavnostih naših prednikov ali
vsaj o naseljencih naših ozemelj od najstarejših časov do pojave modernega človeka. Homo
sapiens sapiens tudi v arheologiji odpira novo dobo, ter z umnejšim orodjem in kasneje s
pašništvom in poljedelstvom, priča o svojih mnogovrstnih dejavnostih.
O prazgodovini na naših tleh nam največ povedo ostaline od katerih izstopajo kamenodobna piščal, mezolitski deblak in eneolitski voz. Piščal je izjemno pomembna za
razumevanje takratnega življenja, ki je očitno že zajemalo kulturno in družabno okolje
v začetnem času Homo sapiens sapiensa, ki je znalo prisluhniti lastni glasbeni pobudi in
družabnemu razvedrilu ob glasbi. Plovne poti so služile prevozu dobrin že od pradavnine,
zato je najdeni čoln deblak dokaz o stalni in živahni prevozni dejavnosti naših prednikov.
Iznajdba kolesa in vozila s kolesi pa je še pomembnejša za uvid v tedanjo razvojno stopnjo,
ki kaže na gostejšo poselitev, nujnost umnega gospodarstva in povečano socializacijo. Kaže
tudi na organizacijo gradnje skupnih objektov takratne, prav gotovo že tudi širše rodovne
družbe, kjer so bile izjemno pomembne tudi ceste.
Začetki poljedelstva so pogojevali gradnjo ustreznih in suhih prostorov, ki so poleg
zavetja za družino omogočali tudi varno shrambo za živila, ki so morala ostati uporabna
preko vse zime. Gradnja zavetišč in stavb pa ni bilo edina dejavnost naših prednikov, saj
je iznajdba kolesa že prastara in je zahtevala tudi ureditev poti, ki so omogočale prevoz
tovora, najprej v krajših, kasneje pa tudi v čedalje večjih razdaljah. Prometne poti so bile že
v kameni dobi pomembno gibalo razvoja, saj so nudile izmenjavo dobrin, zlasti nakita in
materialov za pripravo obrednih barv in kasneje kovinskih izdelkov.
Najstarejša znana prometnica na slovenskem je znamenita Jantarska pot, ki je povezovala Jadran z Baltikom. V predzgodovinskih časih so bile poti speljane po naravnih
prehodih in praviloma naslonjene na vodne poti. Lega slovenskega ozemlja je v vsej srednji
Evropi reliefno najbolj prehodna v smereh Jadrana in Baltika ter Padske nižine in Panonije,
zato so preko naših krajev v vseh časih potekale izmenjave dobrin, ki so se tovorile po
vodnih poteh in po bolj ali manj utrjenih poteh in cestah.
Ceste so prisotne že iz pradavnine, naši predniki pa so gradili dobre ceste že daleč pred
prihodom Rimljanov, ki so le nekatere ceste izboljšali in zgradili le nekaj vojaških cest.
Znano je, da so Rimljani prevzeli znanje tako na področju umetnosti kot na področju graditeljstva od Etruščanov, ki so izvorno predslovanskega porekla in Venetov, ki so bili sosedi
Etruščanov in po obsegu in ohranjenosti jezika prednjačijo pred njimi.
Poleg gospodarskih dejavnosti so še pomembnejši sociološki temelji, saj so človeštvo
vedno vodile elite, ki so praviloma vzpodbujale družbeni in gospodarski razvoj. Pri nas je
izpričana oblika skupnosti španovija, ki jo je vodil špan in je skrbela za skupne obrambne
in prevozne potrebe, to je za gradnjo utrjenih gradišč in tudi za gradnjo cest.
9
Razbiranje
Veliko je predantičnih napisov, ki še niso razumljeni ali pa so razumljeni napačno.
Razlogi so strokovne in zamolčevalne narave in prav postavitev razbiranja na znanstveno
osnovo lahko bistveno pripomore k pravilnemu vrednotenju dosedanjega dela jezikoslovcev. Tu izrazito izstopajo napisi Slovenov, ki so razširjeni od Male Azije do Francije in
Anglije. Libertizem in imperializem sta zanikala prvobitnost Slovenov v srednji in južni
Evropi in po tej lažni teoriji zahodnoevropski jezikoslovci dosledno odklanjajo razumevanje najstarejših evropskih napisov v slovenščini.
Izločanje slovenščine kot jezika razumevanja potrjuje zamolčevanje naših korenin, saj
nima osnove v arheologiji, še manj v zgodovini in najmanj v jezikoslovju. Razvidna je
nestrokovnost zahodnoevropskih jezikoslovcev, saj je prav izbira jezika temelj strokovnosti
in zavračanja slovenščine, ki je po zgodovinskih in jezikovnih dokazih najprimernejša,
priča o njihovi zavestni nestrokovnosti.
Razbiranje vsebuje tri bistvene sestavine, ki so nujne pri obravnavi doslej nerazumljenih
napisov in sicer: prečrkovanje črkovnih, slikovnih ali sestavljenih znakov, delitev zveznih
ali delno zveznih besedil in razumevanje po prepoznanih besedah v jeziku razumevanja.
Razumevanje napisov lahko potrjuje pravilnost prečrkovanja in delitev zveznih besedil,
lahko pa kaže njune napake, ki jih je možno z analizami ustrezno opredeliti in popraviti.
Vsako razbiranje temelji na analizah pogostosti črkovnih znakov in drugih značilnosti
ter na jezikovnih primerjavah, ki se morajo združiti v ustreznem razumevanju. Najbolj
povedne so primerjave besed po začetni črkah, ki dajejo začetke besednih korenov in s tem
osnovo razumevanja. Primerjave besed po končnih črkah pa dajejo besedne končnice, ki
opozarjajo na narečnost in na morebitno napačno delitev zveznega besedila.
Končno odločitev o ustreznem jeziku razumevanja podaja primerjava razumevanj
istega napisa v različnih jezikih. Prevodi morajo biti dobesedni in izvedeni po enakih
načelih, saj se z deleži prepoznanih črk in prepoznanih besed nedvoumno ugotovi najboljše razumevanje, s tem pa tudi najverjetnejši jezik razumevanja.
Zahodnoevropski jezikoslovci so dokaj dobro prečrkovali ilirske napise, čeprav jih niso
razumeli. Delno zvezna besedila delijo po privzetih imenskih končnicah in v njih berejo
poljubna imena, tako kot pri drugih predantičnih predslovanskih napisih. Taka razlaga
napisov je lahko le predpostavka, ki pa je ovržena z razumevanjem v slovenščini.
Prav sistem razbiranja je z ustreznimi postopki in analizami omogočil ustrezno presojo
in potrdil slovenščino kot najustreznejši jezik razumevanja ilirskih jezikov in zavrnil razumevanje v latinščini, grščini in nemščini.
Jezikovni okvir
Jeziki so prastari, saj so jih uporabljali že naši človečnjaški predhodniki, začetek modernega sporazumevanje pa je podan z nastopom sodobnega človeka Homo sapiens sapiensa
pred več kot 50 000 leti pred sedanjostjo. Vendar jih jezikoslovci ne postavljajo v starejša
obdobja, kot jih nakazujejo zemljepisna imena, verjetno iz nacionalističnih razlogov, saj v
Srednji Evropi prevladujejo slovanska imena, kar je razumljivo, saj so prav Slovani najmočnejše in osrednje deblo indoevropskih jezikov.
10
Časovna in jezikovna porazdelitev
Zanimive so porazdelitve evropskih jezikov, ki so prikazane na naslednjem pregledu,
kjer v jezikovne skupine niso uvrščeni venetski, mesapski in ilirski jeziki, torej prav tisti
jeziki, ki so dobro razumljivi v slovenščini.
Porazdelizev evropskih jezikov, J. P. Mallory, In search of the Indoeuropeans, Language, Archaeology
and Myth, Thames and Hudson, London 1991, Reprint 1996
–– pri slovanskih jezikih niso navedeni jeziki, ki so najbolje ohranili predantični govor, to
so slovenščina, slovaščina in sorbščina,
–– baltski jeziki so pretežno slovanski, kar nedvomno velja za litvanščino, delno za latvijščino in najverjetneje tudi za pruščino,
–– keltski jeziki so pretežno slovanski, saj je večina njihovih predantičnih in antičnih
napisov razumljiva v slovenskem jeziku,
–– sodobni romanski jeziki ne izhajajo iz latinščine, saj imajo mnogo starejše korenine in
bi morala biti porazdelitev podobna ostalim delitvam,
–– latinščina ni izvoren jezik, ampak je zmes staroitalskih in slovanskih jezikov,
–– ker ni povezave med latinščino in venetščino se zanika poskuse razumevanja venetskih
napisov v latinščini,
–– venetski in mesapski jeziki so predantični predslovanski jeziki, saj so njihovi napisi
razumljivi v slovenskem jeziku,
–– ilirski jeziki naj bi se nadaljevali v albanščini, kar je zgodovinsko in jezikovno napačno,
saj večinsko predstavljajo slovanske jezike,
–– etruščanski, retijski in starotrakijski jeziki pa v pregledu niso zajeti, so pa razumljivi v
slovenskem jeziku.
11
Območna porazdelitev
Povedne so tudi jezikovne območne porazdelitve, kot so razvidne iz zemljevida
Rimskega imperija, povzete po Pliniju starejšemu – Naturalis historia okoli 60, Tacitu –
Germania okoli 100 in Ptolomeju – Geographia okoli 140.
Rimski imperij po Pliniju, Taciti in Ptolomeju
Imena ljudstev so sicer polatinjena, vendar se lahko še vedno ugotovi njihov verjetni
jezikovi izvor. Opozoriti moram na pomanjkljivost zemljevida, saj v Rimskem imperiju
niso zabeležene narodnosti, čeprav so staroselci pretežno zadržali svoj jezik.
Barve posameznih verjetnih barbarskih jezikovnih skupin: temnosivo – germansko,
zeleno – balto-slovansko, svetlomodro – keltsko, rjavo – iransko, vijolično – trakijsko,
sivo – finsko-ugrinsko, rdečerjavo – hamito-semitsko in modro – neznano, pa ne ustrezajo
navedenim virom, ampak so plod splošno sprejetih a lažnih imperialističnih teorij, kot je
razvidno iz komentarja posameznih skupin ljudstev.
–– Germani so pisani le za odtenek različno od črne in se ne ločijo od splošnih napisov,
kar jih uvršča skoraj po vsej Evropi, zlasti pa na srednjeevropskem območju, kjer so
pretežno Slovani,
–– Baltoslovani so le na vzhodu, Slovanov pa ni, čeprav so bile Retija, Norikum, Panonija
in Vindelicija, pa tudi Dalmacija, Makedonija in Trakija dežele Slovanov,
12
–– Kelti so le na Irskem in Škotskem, čeprav Keltov tam ni bilo, saj je izvirno ime za Kelte
uporabljeno le za prebivalce južne Francije,
–– Iranci naj bi bili Lazyges, Roxolani in Skiti ter kavkaška ljudstva Anti, Aorsi, Siraci in
Alani, čeprav se za njihove jezike le skepa, večinsko pa so najverjetneje Slovani,
–– Sarmati naj bi bili Hamito-Semiti, vendar so najverjetneje Slovani.
Ilirski jeziki
V dosedanjih zbornikih projekta Korenine slovenskega naroda in v knjigah o Starejši
slovenski etnogenezi so zajete primerjalne študije in razbiranja raznih predantičnih predslovanskih napisov. Nekateri jezikoslovci retijski in venetski jezik, ki sta podrobno že
obdelana, tudi prištevajo k ilirskim jezikom, v dosedanjih študijah pa niso zajeti napisi v
ilirskih jezikih južno od njih.
Območje ilirskih jezikov je vse do 19. stoletja predstavljalo skupnost raznih narodov, ki
so večinoma govorili slovanske jezike. Velikonemški imperializem 19. stoletja pa je z zahtevami širjenja velikonemške rase postavil »znanstvene« teorije, ki so Slovanom v srednji
in južni Evropi odrekale staroselstvo. Ker so naši predniki kot poljedelci poselili srednjo
Evropo, ko se je sproščala izpod ledu od 10. do 8. tisočletja pred sedanjostjo in so jih
bojevita germanska in romanska ljudstva ropala in zasužnjevala, so te laži ustrezale tudi
angleškim, francoskim in italijanskim imperialističnim centrom. Prav ti imperialistični
centri so vršili močan gospodarski, kulturni in nacionalni pritisk na tedanje deloma še
slovansko govoreče skupnosti in tako učinkovito raznorodovali naše prednike v srednji in
južni Evropi. Ilirski jeziki so se govorili na obeh straneh Jadranskega morja in so območno
prikazani na naslednjem zemljevidu.
Ljudstva ob Jadranskem morju od 10. do 1. stoletja pr. Kr.
13
Teorije zamegljevanja
Preseljevanje narodov je dolgo služilo za zastiranje evropske predzgodovine in za dokazovanje česarkoli, predvsem pa je pomenilo osnovo za teorije o poznem prihodu Slovanov.
V Evropi pa genetika preseljevanje narodov postavlja na laž, saj selitve vzhod-zahod in
obratno nedvoumno zavrača, dopušča pa selitve sever-jug in obratno, ki so bile podnebno
pogojene. Le še redki znanstveniki podpirajo teorijo preseljevanja narodov, saj zanjo ni
dokazov in gre večinoma za opise bojnih pohodov, ki pa s pravimi naselitvami nimajo
nič skupnega. V zgodovinskem obdobju pa imamo nekaj naselitev ljudstev tudi v našem
okolju: Langobardi, Madžari, Hrvati in Srbi. O slovenski starobitnosti v srednji in južni
Evropi pa pričajo zemljepisna imena, ki so jih poimenovali staroselci že v stari kameni dobi
med 10. in 8. tisočletjem pred sedanjostjo in so dobro razumljiva v slovenščini.
Iliri kot ljudstvo in jezik so vse do novega veka ime za razna slovanska ljudstva na
obeh straneh Jadranskega morja in šele velikonemške imperialistične teorije 19. stoletja
jim odvzemajo slovansko jezikovno osnovo. S tem pa odvzemajo tudi staroselstvo slovanskim narodom, ki so v tem delu Sredozemlja prvobitno ljudstvo. Prav številna zemljepisna imena, ki so jih poimenovali staroselci in mesapski napisi razumljivi v slovenščini in
njenimi narečji, potrjujejo prvobitnost Slovencev in dokazujejo lažnost teh teorij. Spoznanje, da so bili pravi Iliri sorazmerno majhno pleme na meji med današnjima Albanijo in
Črno goro, bistveno zmanjša njihov resnični zgodovinski pomen, saj o njih in njihovem
jeziku ne vemo nič zanesljivega. Pojem Iliri je zato uporaben območno, jezikovno pa le kot
skupnost različno poimenovanih in pretežno slovanskih rodov.
Kelti kot ljudstvo in jezik so ime za razna romanska ljudstva v jugozahodni in za slovanska ljudstva v srednji Evropi. Ime Kelti je prvi uporabil grški zemljepisec Hecataeus iz
Mileta leta 517 pr. Kr. za slovanska ljudstva v okolici Marseilla. Zmotno prepričanje, da
so jezikovni potomci Galcev v sedanji Angliji je podalo začetke teorij o Keltih, ki še danes
služijo za zamegljevanje evropske zgodovine. Med temi jeziki so res močne vzporednice, ki
pa so v veliki večini slovanske. Vzrok za te teorije je morda posledica neznanja slovanskih
jezikov, verjetneje pa gre za zavestno odrekanje staroselstva našim prednikom. Keltizacijo
so nadaljevali Nemci, ki so napolnili predantično Evropo s Kelti, saj Slovani, ki naj bi se po
njihovih imperialstičnih teorijah naselili šele v 6. stoletju, vendar ne morejo biti prvobitno
ljudstvo v Evropi, zato jih je bilo treba zamenjati s Kelti.
Grška in rimska kultura kot homogeni celoti. Pojma rimski in grški, ki sta se dolga
stoletja prikazovala kot kulturni in narodni edinosti, se v znanstveni zavesti že pretvarjata v
narodnostna in s tem tudi kulturna sestava. Prav velikonemški imperializem je poveličeval
latinsko in grško, saj je s tem zamolčeval slovansko in to prav Slovence in Makedonce, ki
sta prvobitni ljudstvi v Evropi. Poučno je, da tudi naši znanstveniki poveličujejo grško in
rimsko, zametujejo pa prav slovensko, ki je njun pratemelj, kar dokazujejo tako jezikovne
raziskave kot sodobna teorija kontinuitete. Tudi Kelte uporabljajo, v nasprotju z dejstvi kot
ljudstvo, ki naj bi naseljevalo naše kraje. Tudi v mednarodnih zbornikih uporabljajo to
ime, čeprav so se temu v drugih sodelujočih državah odrekli in so uporabili svoja narodna
imena. To priča o njihovi narodni zavesti, še bolj pa priča o zamolčevanju naših znanstvenikov prav o naših slovenskih staroselskih koreninah.
14
Naselitev Slovanov v 6. stoletju še vedno služi za zamegljevanje evropske zgodovine,
čeprav zanjo ni dokaza, medtem ko je prvobitnost naših prednikov, ki so kot poljedelska ljudstva po ledeni dobi poselila srednjo Evropo, izdatno dokazana s tlopisnimi imeni,
to pa bistveno spreminja sedanjo zgodovino drugih srednjeevropskih narodov. Tako
kot so Rimljani ob koncu 3. stoletja pr. Kr. sistematično uničevali etruščanske knjige in
vse sledove njihove kulture, ter so zgodovino prikrojili tako, da so si pripisali zasluge za
antično kulturo, Etruščane pa so iz zgodovinskega spomina izbrisali, prav tako še vedno
delajo nekateri »znanstveniki«. Sedanji srednjeevropski romanski in germanski znanstveniki zanikajo našo prvobitnost in naše korenine, ki so temelj evropske kulture, obenem pa
si laste naše korenine, našo kulturo in našo zgodovino.
Izvor lažnih teorij
Izvor lažnih teorij zamegljevanja evropske zgodovine sta libertizem, ki temelji na laži in
imperializem, ki z lažjo in prevaro zavzema tuja ozemlja in potujčuje tamkajšnje prebivalstvo. Predvsem pa je to velikonemški nacionalizem, ki je z zahtevo po širjenju velikonemške rase vzpodbudil »znanstvene« teorije, ki so naselitev Slovanov postavile v zgodovinsko
dobo, čeprav za izredno obsežno naselitev ni niti enega zgodovinskega dokaza. To je toliko
bolj čudno saj so že stoletja pred tem bistveno manjše naselitve ali celo samo roparski
pohodi podrobno opisani. Znanost je te teorije zavrnila in s tem pokazala njihovo napačnost, sprejela pa je njihove laži o pozni priselitvi Slovanov in tako še naprej služila svojim
naročnikom in podpirala imperializem.
Laži o pozni naselitvi Slovanov so splošno sprejete in nacionalsocializem jih je v pripravah na drugo svetovno vojno posvojil in jih pripeljal do skrajnega zla, ki ga je udejanil
v množičnem genocidu Judov in Slovanov. Ta genocid je ves svet obsodil, splošno sprejete
laži, ki so postavile temelj nacizmu in posledičnemu genocidu, pa še vedno ponavljajo in
zagovarjajo nekateri tuji, pa tudi nekateri naši »znanstveniki«.
Podobno se je zgodilo pred kratkim z memorandumom Srbske Akadenije znanosti in
umetnosti o Veliki Srbiji, Dobrice Čosića, ki pa se je lastnim genocidnim idejam odpovedal, vendar šele, ko je videl koliko gorja so povzročile in kako ničen uspeh za Veliko Srbijo
so imele. Posledic laži o poznem prihodu Slovencev pa Nemška akademija znanosti in
umetnosti še ni obsodila, niti ni lažno zgodovino Evrope in Slovencev postavila na dokazljive osnove. V Združeni Evropi ni mesta za take imperialistične in nacionalistične laži
in evropska, zlasti pa nemška zgodovinska in jezikovna znanost sta poklicani, da sedanje
laži zavrneta in namesto sedanjih pravljičnih izmišljotin predstavita svetovni znanstveni
javnosti zgodovinsko in jezikovno resnico.
Žalostno je, da te očitne laži ponavljajo prav nekateri naši znanstveniki, ki niti v samostojni državi Sloveniji niso zmožni niti toliko narodnega ponosa, da bi zavzeto iskali
resnico in našo zgodovino postavili na dokazljive osnove. Tudi čudež samostojnosti države
Slovenije jim ni prebudil odgovornosti za našo državo, za naš narodni ponos in za resnico,
saj se bomo le z njo uspešno zoperstavili evropskemu talilnemu loncu.
15
Nestrokovnost jezikoslovcev
Te lažne osnove se kažejo tudi pri obravnavi predantičnih predslovanskih napisov, saj
skladno s pozno doselitvijo Slovanov zahodnoevropski jezikoslovci dosledno izločajo slovenski jezik kot najverjetnejšo možnost za razumevanje teh napisov. Zahodnoevropski
jezikoslovci v več generacijah niso uspeli razumeti niti enega samega venetskega, retijskega, galskega – keltskega, starotrakijskega, starofrigijskega, picenskega in mesapskega
napisa in to tudi sami priznavajo.
Kljub nerazumevanju se čvrsto drže latinščine, ki jim ni dala razumevanja in to je
dokaz o njihovi nestrokovnosti, saj je pravilna izbira jezika razumevanja bistvo jezikovne
strokovnosti. Nestrokovnost dokazuje tudi odsotnost analiz pogostosti, ki so temelj vseh
razbiranj in podajajo trdne osnove za ustrezno izbiro jezika razumevanja. To je še toliko
bolj nerazumljovo, saj so bili opozorjeni na svojo nestrokovnost z razumevanji v slovenskem jeziku. M. Bor je, kljub nekaterim napačnim razlagam pri prečrkovanju in razumevanju napisov, v le nekaj letih znanstveno elito postavil na laž in ker so njegove ugotovitve
objavljene tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, njihovo omalovaževanje in
neupoštevanje priča o njihovi nestrokovnosti.
Razumljeni so vsi znani in ne preveč poškodovani venetski, retijski, galski – keltski,
starotrakijski, starofrigijski napisi, picenski in mesapski napisi. Zamolčevanje teh razumevanj v strokovni literaturi, je značilen izraz nestrokovnosti, saj bi njihovo upoštevanje vse
njihovo dosedanje razbiranje sesulo v prah. Razlog za tako nestrokovno zadržanje jezikovnih znanosti iščejo v splošno sprejetih teorijah, ki pa so brez dokazov, kar zopet priča o
njihovi nestrokovnosti.
Prav staroselstvo Slovencev v Srednji Evropi je nedvoumno izpričano že v kameni
dobi in to 7. tisočletij pr. Kr., ko so poljedelska ljudstva poselila Srednjo Evropo, ki se je
sproščala izpod ledu. Prav staroselci so poimenovali značilne zemljepisne pojave, zlasti
gore in reke in prav razumljivost teh poimenovanj v slovenščini dokazuje naše staroselstvo v vsej Srednji Evropi. Jezikoslovci se sklicujejo na lažno Miklošičevo načelo,
da gre za slučajne pojave, a te slučajnosti ne utemelje z analizami pogostosti. Lažnost
navedenega načela je tudi v predpostavljeni enopomenskosti poimenovanega objekta.
Mnogo imen razumljivih v slovenščini opisuje tudi stvarne značilnosti poimenovanega objekta, zato gre za dve neodvisni spremenljivki, ki nedvoumno določata jezik
njihovega poimenovanja, in to prav slovenščino. ki je najbolje ohranila predantični
predslovanski govor
Pristranska zgodovina
Nekateri zgodovinarji pojem zgodovine uporabljajo pristransko in ne upoštevajo
njenega pomena, ki je v SSKJ določen kot: celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s
kakim osebkom, skupnostjo, področjem. Zgodovinarji morajo upoštevati vse arheološke,
genetske in jezikovne dokaze, ki so vezani na območje in jezik in sestaviti najverjetnejšo
narodno zgodbo in jo uveljaviti namesto dosedanjih pravljic. Pri svojem delu so nekateri
zgodovinarji izrazito pristranski in nekaterim narodom pripisujejo zgodnjo zgodovino,
drugim pa ne in to prav Slovencem.
16
Ponazorimo to s primerjavo Grkov in Slovencev.
Grki – priznana starodavnost
Ahajci itd – Troja, Špartanci – Šparta itd, Grki – Grčija
Ali so Grki napadli Trojo? Seveda, pa čeprav Grkov takrat ni bilo, saj sta izraza Grki in
Heleni mnogo kasnejša in so bili to le Ahajci, Danajci, Itačani itd.
Slovenci – zanikana starodavnost
Veneti, Reti, Sloveni, Norik, Sklavinija, Karantanija itd, Slovenci – Slovenija
Ali so Slovenci prvobiten srednjeevropski narod? Seveda, pa čeprav so bivali pod različnimi imeni najbolj pogosto kot Veneti. Tudi ime Sloveni je izpričano že v 5. stol. pr.
Kr. v etruščanskem Pyrgijskem napisu in poudarjeno z drugim narodnim imenom Itala.
Istovetnost
Oseba, ki spremeni svoje ime in priimek je zadržala svojo istovetnost, čeprav se sedaj
imenuje in predstavlja drugače! Prav tako velja za narode, ki so se imenovali različno, a so
govorili isti ali zelo podoben jezik.
Očitna je zlonamerna nestrokovnost nekaterih naših in tujih zgodovinarjev, ki v nasprotju s pojmom zgodovine in celo v nasprotju z lastnim pojmovanjem zgodovine ne upoštevajo
vsega, kar je povezano z območjem, kulturo, izvorom in jezikom posameznega naroda, zlasti
Slovencev.
Teorije, mnenja in dejstva
Zgodovinska znanost mora temeljiti na dejstvih in analizah ter s celovito obravnavo
podatkov različnih področij prikazati čim stvarnejšo sliko nekdanjih dogodkov. Pri tem so
pomembni znanstveniki, ki so sposobni pregledne povezave dosežkov različnih področij in
dosledno ločijo mnenja in dejstva. V med seboj povezane stroke se namreč lahko prikradejo trditve, ki se smatrajo kot dejstva, čeprav gre le za mnenja.
To se je dogajalo med zgodovino, arheologijo in zgodovinskim jezikoslojem, saj so se
strokovnjaki posameznih področij sklicevali na dosežke znanstvenikov drugih področij.
Tako so se vrtili v krogu splošno sprejetih navedkov, mnenj in teorij, zato je šele celovit
pregled pokazal na ničnost navajanih mnenj brez dokazov.
Na naslednji korak dokazov, ki ga omenjene stroke, vsaka zase in skupno, morajo
narediti, pa še čakamo. Prav zgodovina kot sestav dokazov posameznih znanstvenih
področij mora opraviti temeljno delo in sedanje teorije zamenjati z dokazi in tako javnosti
podati zgodbe namesto dosedanjih neresnic.
Posebno pomembno je zgodovinsko jezikoslovje, ki mora na temelju zemljepisnih
imen, ki podajajo najstarejše jezikovne podatke, opraviti obsežne raziskave in z analizami
pogostosti dokazati prvobitni jezik na posameznih evropskih območjih. Pri tem mora
upoštevati smiselna razumevanja poimenovanj ter najstarejše vire v zapisih zgodovinarjev
in zemljepiscev, saj se tudi imena spreminjajo.
Upoštevati je treba tudi jezik in namen vsakega posameznega zapisovalca, saj niso
bili prosti predsodkov, predvsem o svoji poklicanosti in pomembnosti svojega naroda in
njegove kulture. Podana imena so pisali v različnih jezikih, tako kot so predstavljena imena
slišali, praviloma v narečjih in to zapisali v svoji pisavi in prilagoditvi svojemu jeziku.
17
Ob prvobitnosti jezika pa zgodovinsko jezikoslovje lahko poda tudi jezikovne spremembe, saj so zemljepisna imena na različno starih zemljevidih in pri različno starih
zemljepiscih podana morda različno in omogočajo ocenjevanje sprememb tako pri zapisih
kot pri zasledovanju jezikovnih sprememb.
Država Slovenija in dolžnost znanosti
Čudež osamosvojitve Slovenije kot samostojne države, ki se je zgodil kljub silovitemu
nasprotovanju velesil, nam vsem nalaga dolžnost, da uresničeni sen naših davnih rodov
tako, da očuvamo in uresničimo raj pod Triglavom.
Prav Nemčija je po politični poti popravila lastno zgodovinsko krivico in od večjih
držav prva priznala našo samostojnost in skupno s priznanjem Vatikana postavila osnovo
za hitrejša in številčnejša priznanja naše neodvisnosti in državnosti.
Zunanja osvoboditev pa ni prinesla tudi notranje narodne osvoboditve, saj Slovenci še
vedno veljamo za pozne priseljence, čeprav smo prvobitno evropsko miroljubno in poljedelsko ljudstvo in smo postavljali gospodarske in kulturne temelje Evrope.
Narodno osvoboditev nam bo prinesla le resnica o naši nedavni, polpretekli in starejši
zgodovini, ki jo moramo postaviti na dokaze in s tem dati priznanje našim prednikom, ki
so s svojim večtisočletnim mučeništvom podpirali našo osamosvojitev.
Neizpolnjena notranja osamosvojitev postavlja pred znanstvenike odgovornost presoditi dosedanje svetovno in domače znanstveno delovanje. Prav naša znanost mora
ugotoviti stopnjo dokazljivosti in stopnjo zamolčanosti, saj je bila podrejena dosedanjim
centrom moči in jim je služila. Zanikanje te služnosti ni znanstveno, saj poznamo en sam
primer izstopa iz Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Le jezikoslovec Karel Oštir
se ni uklonil partijskim pritiskom in je raje izstopil iz Akademije, kot pa da bi spremenil
svoja jezikovna odkritja o povezavi Etruščanov in Slovencev.
Edini, ki so o nujnosti preveritve dosedanjega znanstvenega dela pisali so arheologi,
vendar pa preveritve še niso naredili. Jezikoslovci in zgodovinarji, ki so morali prestati najmočnejše pritiske in so se morali najbolj udinjati tujim centrom moči, pa ne čutijo potrebe
po znanstveni neodvisnosti in se o nujnosti preveritve svoje znanosti niti ne sprašujejo. To
priča, da še vedno služijo bivšim centrom, kar pa zanika njihovo znanost in zavzetost za
resnico, ki je nesporni temelj vsake znanosti.
Prav Slovenska Akademija znanosti in umetnosti, bi v samostojni državi Sloveniji
morala vzpodbuditi temeljni projekt Osamosvojitev in znanost, kjer bi se znanstveniki
spoprijeli z vrednotenjem svojega dosedanjega dela in s preveritvijo dokazljivosti postavili
trden temelj za napredovanje svojega znanstvenega raziskovanja naše sedanjosti, preteklosti in prihodnosti!
Morda bodo morali politiki zahtevati tako znanstveno preveritev in vzpodbuditi
projekt notranje osvoboditve znanosti, ki je še vedno vkalupljena v lažne teorije o prihodu
Slovencev v zgodovinskem času, čeprav jezikovne ostaline v zemljepisnih imenih nedvoumno pričajo o našem staroselstvu v srednji in jugovzhodni Evropi.
Resnica je čudovita in kot sonce osvetljuje naše okolje,
zato si moramo zanjo prav vsi neumorno prizadevati.
18
ZNANOST
Prava, vprašljiva in lažna znanost
Znanost bi morala skrbeti za resnico, saj obdeluje dejstva in izvaja analize, ki ji
pomagajo izraziti čim bolj resnično sliko sedanjega, preteklega in prihodnjega sveta.
Znanost bi morala biti skromna, saj ne more posegati v presežno in utemeljevati »znanstveni materializem«, ki je izrazito neznanstven, saj znanost o tem kar ne ve, tudi ne more
soditi. Skromnost pa je temelj tudi pri razglašanju svojih dosežkov, ki niso nikoli dokončni,
ampak so v najboljšem primeru le približek resnici.
Prav zgodovina in zgodovinsko jezikoslovje sta morala najbolj služiti naročnikom, ki so
jima narekovali zaključke, ki so bili brez dokazov, so pa služili imperialističnemu pohlepu
po tuji zemlji in podložnikih.
Znanost zato ne bi smela zametavati drugačnih mnenj in dokazov, temveč bi jih morala
preizkusiti in kar je dobro tudi posvojiti.
V nasprotju z znanostjo, ki bi morala na osnovi podatkov, analiz in stvarnega vrednotenja postavljati teorije in jih s stvarnimi ali miselnimi dokazi potrditi, so mnogokrat
splošno sprejete tudi teorije, ki nimajo dokazov. Njihovi zastopniki praviloma ne upoštevajo nasprotnih dokazov, zato so take teorije pogosto nestrokovne.
Zlasti v družboslovju, kjer je velik del dokazovanja odvisen od vrednotenja posameznih vsebin, so pogoste lažne teorije, ki temelje na zamolčevanju dejstev in dokazov ter na
lažnem prikazovanju nekaterih vsebin.
Posebno na udaru je zgodovinsko jezikoslovje, ki s tlopisnimi imeni posega močno v
predantične čase in dokazuje prvotno poselitev Srednje Evrope, ki nekdanjim in sedanjim
centrom moči ni pogodu, saj v njihovo škodo spreminja v evropsko zgodovino.
Zgodovinska znanost je bila tudi pod močnimi pritiski in je skladno z imperialističnimi
željami prilagajala pisna poročila, ki so že sama nosila mnoge nepravilnosti in polresnice
tako, da je poveličevala izvor centrov moči in zamolčevala vse ostale.
Znanost glede verodostojnosti lahko delimo na tri skupine podane v naslednjem
pregledu.
Verodostojnost
prava
znanost
Osnova
Način
podatki, preveritve, analize, teorije,
vrednotenja in dokazi
preveritev dosedanjega dela in
stvarno ugotavljanje stanja
zamolčevalna
znanosti
prikrivanje analiz, dokazov in drugačnih pogledov ter stalno ponavljanje
nedokazanih teorij in lažnih navedb
lažna
znanost
lažna mnenja in teorije, lažne analize
in vrednotenja predstavlja kot
znanost, dokaze pa v strokovni in širši
javnosti prikazuje kot nestrokovne
izločanje dokazov ter drugačnih in
neprijetnih vsebin v strokovni in
širši javnosti ter na kongresih in v
literaturi
lažna mnenja in teorije predstavlja
kot znanost in jih ponavlja v strokovni in širši javnosti ter na kongresih in v literaturi
19
Povednost znanosti
Razne znanosti različno opisujejo etnogenezo starodavnih ljudstev iz zgodovinskega
genetskega, jezikovnega, verskega, bajeslovnega, sociološkega, gospodarskega in kulturnega pogleda. Podajajo različne in časovno opredeljene značilnosti in to je lahko osnova za
temeljno vrednotenje posameznih znanosti in njihovih podatkov.
Vsebinski in okvirni časovni pregled različnih znanosti za evropsko območje ponazorimo v smiselno razdeljeni preglednici.
Področje
Pretekli čas
1
genetika 40.000 PS
jezikoslovje JE2 30.000 PS
arheologija3
20.000 PS
4
jezikoslovje SE 10.000 PS
bajeslovje
5.000 PS
pisni viri
2.800 PS
zgodovina
2.600 PS
Oznake: PS
JE
SE
Vsebina
genetske - telesne značilnosti, starodavnost, preseljevanja
zemljepisna imena – jezik staroselcev – narodnosti
verovanje, gospodarstvo in kultura
zemljepisna imena – jezik staroselcev – narodnosti
verovanje, izročila
jeziki, narodi, verovanja in življenje
rase, narodi, jeziki, kultura, vojne in življenje
pred sedanjostjo
Južna evropa, območje Sredozemlja vključno s severno Afriko
Srednja Evropa, ki se je takrat rešila ledenega okepa
Homo sapiens naj bi se pojavil v Afriki okoli 200.000 PS, Homo sapiens sapiens pa okoli 50.000
PS, http://en.wikipedia.org/wiki/Human.
2
Govor se ocenjuje na starost 1,7 milijona let PS, sedanji govor pa lahko umestimo z modernim
človekon na 50.000 let PS. Prvo razvejanje jezikov je okoli 30.000 PS in iz tega obdobja so verjetno
najstarejši jezikovni ostanki v zemljepisnih imenih. Glej B. Kavur, Kako smo izgubili kožuhe, ARHEO
21, Ljubljana, 2001, 11-12 in wikipedijo.
3
Arheologija podaja najdbe v zelo velikem časovnem razponu. Najstarejše najdbe so sledovi ognja
in kamnitega orodja. Povedne so najdbe kosti, ki pričajo o lovski ali pašniški družbi ter najdbe žitaric,
ki pričajo o poljedestvu. Najdbe žitaric so v Palestini stare že 30.000 let PS, le nekoliko mlajše so v Mali
aziji, kjer so bili slovanski Starofrigijci, zato je prenos poljedelstva v Južno Evropo v času zadnje ledene
dobe okoli 20.000 PS, zelo verjeten.
4
V srednji Evropi so najstarejši jezikovni ostanki v zemljepisnih imenih iz dobe, ko se je sproščala izpod stalne poledenitve, saj so jih poimenovala prvobitna poljedelska ljudstva in je verjetnost
ostankov poimenovanj ledenodobnih lovcev zelo majhna.
1
Podane so okvirne časovne uvrstitve, ki so v posameznih primerih lahko tudi starejše.
Pri vsebinah so podane le najpomembnejše značilnosti, ki pa kažejo na omejenost posameznih znanstvenih področij, zato se le z doslednim upoštevanjem vseh podatkov iz vseh
področij, dobi najverjetnejše predvidevanje prastarih časov.
Posebej je treba smiselno vrednotiti zgodovino, ki včasih opisuje tudi starejše dobe po
izročilu ali po drugih znanih ali verjetnih podatkih. Tako kot pri medpodročnem znanstvenem preverjanju je tudi pri zgodovini nujno upoštevati vse dostopne vire. Šele iz celote,
očiščene nestrokovnih namenov ali stereotipnih razumevanj, je treba ustvariti najverjetnejšo zgodbo, ki jo lahko imamo za najbolj verodostojen prikaz različnih virov.
20
Časovni pregled slovanskih ljudstev
Časovno dogajanje naših jezikovnih prednikov je podano v naslednji preglednici.
DobaČas
Ledena doba 20 do 10 tisoč PS
Otoplitev
10 do 6 tisoč PS
Poljedelstvo 7 do 3 tisoč PS
Selitev
3 do 2,5 tisoč PS
Rimljani
500 pr. Kr do 500
Germani
500 pr. Kr do 500
Srednji vek
500 do 1500
Novi vek
1500 do danes
Opis
Predslovanska ljudstva pretežno poselijo jugovzhodno
Evropo in delno Afriko, kar dokazujejo zemljepisna imena.
Predslovanska ljudstva kot prvobitna poljedelska ljudstva
poselijo Srednjo Evropo, kar dokazujejo zemljepisna imena.
Dobri pogoji za poljedelstvo v srednji Evropi so
omogočili naraščanje predslovanskega prebivalstva.
Potresi v Sredozemlju in Islandiji ter izjemna ohladitev
povzročijo selitev proti jugu.
Rimljani plenijo in podjarmljajo stara evropska
ljudstva. Sistematično uničujejo etruščanske knjige in
druge njihove kulturne spomenike. [1].
Različna bojevita germanska ljudstva napadajo, plenijo
in zasužnjujejo Slovane, ki se jim morajo poslej
pokoravati in jih vzdrževati [2].
Nemška cerkev si načrtno prisvaja slovansko lastnino
in kulturo, na srečo pa pokristjanjenje izvajajo irski
menihi s posluhom za slovanske narode in jezike [3].
Velikonemški imperializem in njegovi »znastveniki«
postavljajo lažne teorije in mnenja, ki poveličujejo
nemštvo, omalovažujejo slovanstvo in mu jemljejo prvobitnost in s tem tudi pravico do poseljenih ozemelj. [4-6].
1. T. Livij, XXV, 1. 12. Rimljani so ob koncu 3. stoletja pr. Kr. sistematično uničevali etruščanske knjige in vse sledove njihove kulture. Tako so si pripisali zasluge za antično
kulturo in zgodovino prikrojili tako, da so oni postali zgodovinski nositelji antične
kulture, Etruščane pa so iz zgodovinskega spomina izbrisali.
2. Jožica Gerden, Prvobitnost Venetov Srednje Evrope, Zbornik posveta, Praprebivalstvo
na tleh Srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 21-30 in Slavonic Enciklopedija, Josef S.
Roucek, University of Bridgeport, New York 1949, 76-77 in 1341-1346.
3. http://sl.wikipedia.org/wiki/Ciril_in_Metod. Ciril in Metod sta uporabljala slovansko
bogoslužje in nemška duhovščina je protestirala pri papežu, da so sveti samo jeziki
hebrejščina, grščina in latinščina in da mora bogoslužje potekati v enem od teh jezikov.
Odpotovala sta v Benetke in v Rim, kjer sta uspešno branila svoja stališča in Papež
Hadrijan II. ju je podprl, ker je imel tudi sam težave z nemško cerkvijo. Metoda je leta
869 poslal nazaj h Koclju v Panonijo, kjer pa so ga nemški duhovniki napadli kot krivoverca in ga zaprli za dve leti in pol.
4. http://en.wikipedia.org/wiki/Gustaf_Kossinna. Gustaf Kossinna * 28. september 1858,
Tilsit † 20. december 1931 Berlin, je bil jezikoslovec in profesor nemške arheologije na
Univerzi v Berlinu. Bil je eden najbolj vplivnih nemških predzgodovinarjev svojega časa
in avtor poravnalne arheologije. Njegove nacionalistične teorije o izvoru Germanov so
vplivale na nacionalsocialistične ideologije.
21
5. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wilhelm_von_Humboldt. Wilhelm von Humboldt, nemški
jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel; spada med najvplivnejše osebnosti v nemški kulturni zgodovini, kot ustanovitelj Humboldtove univerze
v Berlinu in pruskega izobraževalega sistema, ki je bil kasneje uporabljen kot model za
izobraževalne sisteme v drugih državah. Leta 1936 je izšlo njegovo delo O različnosti
človeške jezikovne zgradbe in njenem vplivu na duhovni razvoj človeškega rodu, ki
velja za eno temeljnih jezikoslovnih del. Komentar: Iz njegovega temeljnega dela je ob
stalnem navajanju sanskrta in drugih velikih in manj pomembih jezikih očitno popolno
zamolčevanje slovanskih jezikov, ki predstavljajo večinsko deblo indoevropskih jezikov.
6. Johann Leonhard Parrot je v svojem delu o Slovanih: Versuch einer Entwicklung der
Sprache, Abstammung, Geschichte, Mythologie und bürgerlichen Verhältnisse der
Liwen, Letten und Esten 1828 menil, da so se v Evropi kot prej neznan narod pojavili
šele ob koncu 5. stoletja. Na to delo se je, sicer v pismu Janu Kollarju, nemudoma
odzval Pavel Jozef Šafařík: »... Ko si je /Parrot/ enkrat zabil v betico Kelte, je z njimi
napolnil celo Evropo in je vse jezike spremenil v keltščino. Brodil je skoraj po vseh
evropskih in azijskih jezikih, toda o slovanščini noče niti slišati. Tisočkrat poudarja, da
se po slovanščini menda ni niti vredno ozreti, in zavestno trdi, da so Slovani mlad in
orientalski narod, ki se je bogve od kod pritepel v Evropo in ki pred 5. stoletjem sploh
ni obstajal, ne v Evropi ne nikjer drugje; njihov jezik da ne more biti priznan za jezik,
niti ni znano, kateri je bil njihov izvirni jezik etc. etc. /.../ Nepopustljivo stojim za idejo
o naši starožitnosti. Vsi dokazi jo potrjujejo, vsak dan pa mi prinaša nove in nove. /...«
Najnovejše znanstvene ugotovitve
Slovensko etnogenezo in ilirske jezike najbolje opredeli Teorija kontinuitete, ki na
stvaren način najbolje pojasnjuje evropsko poselitev poljedeskih ljudstev in neprekinjen
kulturni razvoj jugovzhodne Evrope. Avtor Teorije kontinuitete Mario Alinei, vrhunski
zgodovinski jezikoslovec, podaja naslednje ugotovitve:
Alinei neposredno zavrača pojem Retoromanov, kot zgodovinsko in lingvistično
nesprejemljiv in umetno skovan ter namesto njega uveljavlja in utemeljuje ladinščino,
jezik, ki ga še danes govore na prostoru od Furlanije preko Karnijskih Alp do Švice, kjer
ima celo status enega od konstitutivnih državnih jezikov. Uveljavlja ga kot jezik, ki je nastal
iz predhodnega substrata in slovenščine, kar je mogoče podkrepiti ne le lingvistično ampak
tudi z etnološkimi, sociološkimi in zgodovinskimi dokazi.
Alinei (ALI/2, str. 732) poudarja: Po scenariju teorije kontinuitete latinščina, italščina,
venetščina, fališčina in sorodni jeziki ne le predhodijo romanizacijo, ampak tudi samo
ustanovitev Rima in to za cela tisočletja.
Alinei (ALI/2, str. 192) sklepa: »…Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistična
skupina blizu Slovanom, ampak tudi elitna skupina, ki je obvladovala del slovanskega
prostora…«. In (str. 218): »…antična prisotnost Ilirov v južni Italiji, kot so bili Mesapci,
sodi med zgodovinske dosežke zadnjih desetletij. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba
po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri…(str. 220) 'panilirizem' je videl Ilire
vsepovsod. Toda kaj kmalu je nastopil čas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve …
22
v bronasti in železni dobi…so obstajala območja, ki so jih obvladovale posamezne elitne
skupine … in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem … ni mogoče izključiti, da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine, ki je izoblikovala konfederacijo, z
mešano etnično in jezikovno sestavo in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide. Lahko torej
sprejmemo – modificirano kronološko in sociološko kot že omenjeno – danes uveljavljeno
mnenje, da Iliri niso nikoli bili etnično kompaktno ljudstvo, ampak sestavljeni iz heterogenih ljudstev in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij«.
Komentar: To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stališči Sergija, ki je trdil, da so
davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani, tisti, ki so sooblikovali latinščino.
Alinei dobesedno navaja naslednje: »Začeti moram s tem, da pospravim z eno najbolj
absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod', in to celo v zgodovinskem obdobju,
Slovanov na neizmerno področje, kakršnega danes naseljujejo…edini logični sklep je, da
je južna veja Slovanov najstarejša in iz nje sta se razvili, na različne načine in morda v
različnih časih, zahodna in vzhodna veja Slovanov … Danes le še manjšina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov … saj nobena od različic poznega
preseljevanja ne odgovarja na vprašanje: kaj je omogočilo Slovanom, da so iz svojih bronastodobnih ognjišč postali dominantno ljudstvo v Evropi … jugozahodni del Slovanov
je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji, na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nižini …
domnevno 'slovansko preseljevanje' je polno nasprotij … Ne obstaja neka 'severna slovanščina' pač pa je to le različica južne slovanščine…prve metalurške kulture na Balkanu so
slovanske … v povezavi z Anatolijo … Prisotnost Slovanov na območju, ki je zelo blizu
sedanjemu, obstaja od neolitika (in potemtakem še od prej) … Slovani so (prvi, skupaj z
Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo … poljedelsko mešano ekonomijo, tipično evropsko, ki kasneje omogoči rojstvo grškega, etruščanskega in latinskega
urbanizma … Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov … balkansko območje je
eno redkih, na katerem je dokazana prava in resnična naselitev skupin ljudi, ki so prišli iz
Anatolije …[7]«
Te kratke navedbe so dovolj zgovorne, da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete, ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejših časov, dobiva pa v
mednarodni strokovni javnosti nov zagon [8].
[7]M. Alinei, Origini delle lingue d'Europa, vol.2., Il Mulino Ed., Bologna 2000.
[8]L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete – baltiški, jadranski in paflagonski Veneti,
Zbornik prve mednarodne konference, Veneti v etnogenezi srednjeevropskega
prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34.
Pomembno gradivo
Pomembno gradivo je zbral Robert Petrič v delu Venetska teorija in izvor Slovenov,
Zbornik pete mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 65-85.
Jurij I. Venelin (1802 – 1839), v delu Starodavni in današnji sloven/c/i, Slovene uvršča
med prebivalce starorimskih provinc Panonije, Norika, Retije, Vindelicije, itn. Z naslednjo
ugotovitvijo je zelo jasno že takrat razpoznal slovenski narod: »Če bi v današnjem letu
23
1834 bilo potrebno poimenovati dežele in ilirsko pokrajino po imenu njihovih prebivalcev,
bi jo morali imenovati Slovenija, Slowenen land, la Slovenie.«
V odstavku Germani niso Nemci pa še poudarja, da se je z imenom Germanija vedno
označevalo ozemlje, na katerem so živela mnoga slovanska plemena.
Zelo pomembno delo je opravil tudi češki jezikoslovec Pavel Josef Šafařik (1795-1861),
katerega delo na tem področju priznana Ottova enciklopedija takole povzame:
»"Starožitnosti" so dosegle glavni cilj, namreč dokazati starobitnost Slovanov v Evropi,
davno pred Kristusovim rojstvom, v celem obširnem območju od Baltskega do Jadranskega in Črnega morja, od Visle do Dona, zraven tega pa dokazati enakovrednost slednjih
z Germani, Galci, Itali in Grki.«
Med pomembnejša dela, ki zagovarjajo avtohtonistično teorijo Slovanov sodi zagotovo
Helmolts Weltgeschichte, nemški obsežni zgodovinski učbenik iz začetka 20. stoletja, ki
se v svojih ugotovitvah opira na prej omenjeno Venelinovo predstavo. V petem zvezku, na
strani 277, najprej sicer omenja selitev Slovanov proti severu in jugu, vendar, kot vidimo
kasneje, tukaj govori o Hrvatih (Kroaten), ki naj bi se, po opisu cesarja Konstantina Porfirogeneta, leta 626 n. št. naselili na Balkanu. Dalje pa še pove, da ne smemo pozabiti, da so
se Hrvati naselili na ozemlju, ki je »prej pripadalo Slovencem in se je imenovalo Slovenija«
(Slowenen, Slowenia). Kasneje naj bi se slovenska plemena stopíla s hrvaškimi in »danes
spominja ime Slavonija (Slawonien) / …/ in ime slovaškega plemena na Madžarskem na
stare lastnike in na staro panonsko-slovensko kraljestvo (pannonisch-slowenische Reich).«
»Pred tem so bili mnenja, da je priseljevanje Slovanov v balkanske dežele potekalo
med 5.–7. stoletjem. Zdaj tukaj smo odkrili njihove zanesljive sledi že precej pred tem
/obdobjem/. Temu v prid pričajo starejša krajevna imena. Ta novi pogled pa je tudi v
sozvočju z najstarejšimi zgodovinskimi pričanji in na naraven način pojasnjuje pojav, ko
naj bi se Slovani v tolikšnem merilu nenadoma pojavili v teh deželah / …/«
Tudi v The Catholic Encyclopediji, je moč zaslediti pomembno ugotovitev, ko beremo:
»Consequently if we were to follow strictly the written historical authorities, of which a
number are very trustworthy, we would be obliged to support the theory that the original
home of the Slavs is in the countries along the Danube and on the Adriatic coast.«
»Če bi se potemtakem strogo držali zgodovinskih pisnih poročil, od katerih so številna
zaupanja vredna, bi nas to obvezovalo podpirati teorijo o izvirni slovanski domovini vzdolž
Donave in ob Jadranski obali.«
Drugi pomembnejši vir je Vitae sanctorum Columbani (l. 615), kjer J. Bobbiensis
omenja Venete, ki se imenujejo Slovani. V originalu beremo: »termini Venetorum qui et
Sclavi dicuntur.« Malce kasneje pa še kronist Fredegar (7. st.), za leto 631 piše o Slovanih,
ki so imenovani Vinedi (Sclavi coinomento Winidi). V nadaljevanju tega odlomka uporabi
avtor tudi zanimivi imenski izpeljanki Wenedus in Venedorum.
Ti trije viri, so skupaj z omembo Diakonove provincie Sclavorum, upravičeno sprožili
mnogo razmišljanj o avtohtonosti srednjeevropskih Slova(e)nov.
V poznejšem srednjem veku so se pogosteje pričeli pojavljati glasovi o tradicionalno slovanskem izvoru Nemcem sosednjih Vendov in s tem tudi teorije o Slovenskem
izvoru avstrijskih Vindov, Vindišarjev. Po pričanju nemškega zgodovinarja Helmolda
24
(12. stoletje), naj bi Slovani včasih bili poimenovani Vandali, zdaj pa Vendi. To mišljenje je
pri nas prevzelo mnogo avtorjev, posebno od obdobja protestantizma naprej. Tako kronist
Antol Vramec, kot tudi jezikoslovec Adam Bohorič in zgodovinar Janez Vajkard Valvasor
(vsi 16. st.) so bili mnenja, da so Veneti, Vendi, Vindišarji in Slovenci en in isti narod.
Adam Bohorič (1520-1598) povezuje Henete, Vene(d)te, Vinde, Vandale in Slovane v
en narod, ko piše:
»Vsi pa, ki so doslej pisali zgodovino in v njej preiskovali izvor in običaje ljudstev, vsi
soglašajo s tem, da so Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slovani [Slavos] isto
ljudstvo ter enega in istega izvora. Zakaj če temu ljudstvu prideneš katero koli naštetih imen,
boš našel, da pomeni isto. Vsi ti pridevki jim namreč pripadajo po bivališčih, ki so jih pogostoma in velikokrat menjavali, / …/ “Že če kdo preiskuje izvor in starost Slovanov [Slavorum],
bo našel, da je to ljudstvo silno staro. / …/ na jugu so Slovani zasedli ves Jadranski zaliv, ki
se ravno zato imenuje Venetski. / …/ Pa tudi to nemalo prispeva k priporočilu slovanskega
[Slavico] jezika, da se, ne toliko zunaj kakor znotraj Nemčije, nazivi kraljestev, prvakov,
starih rodbin viteškega reda, mest, rek in tudi vasi imenujejo s slovanskimi besedami.«
Janez Vajkard Valvasor (1641-1692), zemljepisec in zgodovinar piše: »Vendi in
Sklaveni so eno ljudstvo, Vandali in Vendi en in isti narod«. V originalu beremo: »Wenden
und Sclaven seynd ein Volk, Wandalen und Wenden einerley Nation.«
Anton Tomaž Linhart (1756 - 1795), avtor knjige Poskus zgodovine kranjske in ostalih
dežel južnih Slovanov Avstrije, je zaradi jasnosti na določenih mestih zemljevide podpisoval: »Slavi seu Vinidi« (»Slovani ali Vinidi«).
Pri nas je začel strokovneje raziskovati izvor Slovencev jezikoslovec Davorin Trstenjak (1817-1887). Ta je pisal o starodavnih jadranskih Venetih, ki da so vindiško-slovanske družine. Poudaril je tudi njihovo sorodnost z armoriškimi ter baltskimi Veneti. Po
njegovem naj bi bilo iz listin in krajevnih imen razvidno, da so v prazgodovinski dobi na
Salzburškem prebivali Slovani.
Takšno razmišljanje je do neke mere podprto z že omenjenim zgodovinskim učbenikom Helmolts Weltgeschichte saj slednje, ko govori o Venetih, tudi namigne, da so Veneti,
Wendi in Windi pravzaprav predniki Slovencev ter, da so le-ti »živeli v starih rimskih provincah Pannoniji, Noriku, Raetiji in Vindeliciji.«
Italijanski zgodovinar, antropolog in jezikoslovec Giuseppe Sergi (1841-1936), je med
drugim razvil teorijo, da je latinščina nastala z zlitjem praslovanščine in jezika neindoevropskih staroselcev na tleh Italije. To pa se je skladalo z imenoslovnimi raziskavami
Henrika Tume (1858-1935), ki je ugotavljal prisotnost slovenskih imen globoko v Alpah,
vse do Švice, in pa venetologa Davorina Žunkoviča (1858–1940), ki je kljub težkemu času
posvetil precej časa in dobro raziskal nekatere napise in zgodovino.
Tomaž Jarič
Pomembna pričevanja o slovenski prvobitnosti podaja tudi zamolčani Tomaž Jarič,
ki v svoji knjižici, izdani v nemščini, v Beljaku leta 1853, O večinsko slovanskem poreklu
nemških dežel, pojasnjuje številna zemljepisna imena in imena slovanskih rodov. Glej E.
Thomas, Predstavitev knjigice Thomasa Jaritza, Zbornik devete mednarodne konference,
Jutro, Ljubljana 2011. Navajam le izbrane prevedene odstavke.
25
Vsaka zmota je ena sramota za človeštvo. Tisti človek pa, ki ljubi človeštvo, sovraži
njegovo zmoto ter ne more drugače, kakor da se trudi zmoto odpraviti. Nevihte očistijo
zrak in iz boja mnenj se izlušči resnica. Temu boju nasproti naj gredo moja izvajanja,
ki sledijo in naj brez obžalovanja potonejo, ako se ne bodo zmogla obdržati v ognjeni
preizkušnji. Zgodovina je kakor eno drugo Sonce na Zemlji, osvetljuje dejanja in usode
ljudstev, toda skoraj bolje je biti kar brez zgodovine, kakor pa živeti z zgodovino brez
resnice. Resnica, ki je Bogu dopadljiva, naj nikogar ne užali, sploh pa tega namena ni v
mojih izvajanjih, ki ne nosijo s seboj niti najmanjšega namena prizadeti plemenito in spoštovanja vredno nemško ljudstvo.
Po izvajanjih v tem drobnem spisu so Helveti, Tigurini, Rauraki, Triboki, Soravadi, Trevi,
Batavi, Frizi, Uzibeti, Franki, Kimri, Hauki, Fozi, Peucini, Hermononi, Katti, Svevi, Heruski,
Boji, Marcomani, Kuadi, Hermunduri nedvomno vinedska imena ljudstev in z nekaj sile
bi brez dvoma prepoznali še več takšnih prastarih imen germanskih ljudstev kot vinedska
imena, ker se je, po vsej verjetnosti, eno glavno vinedsko pleme bilo naselilo v Germaniji ter
sploh na evropskem severovzhodu. Ker med tako številnimi vinedskimi imeni ne najdemo
enega edinega nemškega, potem moramo videti v Nemetih edino resnično nemško ljudstvo
in neke vrste predhodnico kasnejšega nemškega vdora v Germanijo. Precej mogoče je, ja
celo verjetno, da so Nemci šele kot Almani privandrali v Nemčijo, podjarmili tukaj živeče
Vinede, na katere so pri vdoru naleteli in se dvignili v vladajoče ljudstvo.
Vinedska imena so razširjena po vsej Nemčiji. Tako kakor sklepamo iz najdenih
rimskih spomenikov, da so tam nekoč bili Rimljani, enako je nujen zaključek iz vinedskih
imen, ki so razprostrta preko vse Nemčije, da so morali biti tam nekoč Vinedi in sicer pred
Nemci, kajti, ako ne bi bili tam Vinedi pred Nemci, potem bi se bili Vinedi, kot zmagovalci
razširili preko cele Nemčije, postali vladajoče ljudstvo in ne bi bilo nobenega nemškega
jezika, kajti kakor je bil izginil vinedski jezik ravno iz razloga, ker so bili tam nastopili
Nemci kot zmagovalci ter so nato, v teku stoletij, ponemčili vse in vsakogar pred seboj, bi
se bilo zgodilo tudi v nasprotnem primeru.
Nemška zgodovina ne ve ničesar o vinedskih prebivalcih Germanije ter jih ne omenja
niti z enim zlogom, torej temu mešanju manjka vsaka zgodovinska podlaga. Vendar
napaka, ki je sprožila takšen pomislek, ne leži v zgodovinskih dejstvih, marveč v celoti pri
piscih zgodovin, kajti že zdavnaj bi moralo nemške zgodovinopisce zbosti vprašanje, kako
in od kod je vendar dejstvo, da od stotih imen germanskih ljudstev iz njih ne pokuka na
svetlo niti en nemški zlog? Ako bi se bili nemški zgodovinopisci z vso potrebno resnostjo
od blizu soočili s tem prvim vprašanjem, bi se bili sami spotaknili ob naslednje vprašanje,
namreč, od kod jim pravica, da popolnoma tuja ali najmanj nenemško zveneča imena
razglasijo za čisto nemška in ob tem ne začutijo niti najmanjšega nemira ter niti ne podvomijo ob nemškosti teh popolnoma tuje zvenečih imen? Ko bi si bili nemški zgodovinopisci to dvojico lahkih vprašanj temeljito in od blizu ogledali, potem bi se bilo moralo
kmalu pojaviti prepričanje, da vsa ona zgodovinsko trdna dejstva popolnoma manjkajo, po
katerih naj bi v Nemcih videli praprebivalce Germanije.
Plemenito ter spoštovanja vredno je nemško ljudstvo – med ljudstvi tega sveta na daleč
blesti s svojimi umetnostmi, s svojo znanostjo, pogumom in občutkom za vrline – zato ta
26
drobni zapis ne nosi v sebi niti najmanjšega zlega namena užaliti nemška srca, marveč ga
vodi samo en dobrohoten namen, da bi razdrlo ta nemški predsodek, ki Nemce nagiba k
temu, da gledajo na Vinede zviška, z določenim prezirom in čigar velikanski predsodek
sicer priznano nemško temeljitost nemškega raziskovalnega duha zatemni v očeh tistih,
ki morda vedo, da Herman in Hermanova bitka, da Markomani ter večina ostalih germanskih ljudstev, ki so jih opisovali ter imenovali rimski zgodovinarji, niso pripadali k
Nemcem. Na tem svetu je vse minljivo, tudi ta ljudstva so izginila, globoko potonila, kakor
Babilon in Palmyra ter Tir in Kartagina in tako, kakor je Nemec ponosen nanje, naj bo tudi
Vined, dva bratska naroda naj si delita skupaj to dediščino.
Razprava
Navedeni pregledi povednosti posameznih znanosti in zgodovinska pričevanja so
v velikem neskladju z uradno slovensko zgodovino, in znanost se mora s tem spoprijeti. Dosledno mora ločiti mnenja, teorije in navedke od podatkov, analiz in dokazov ter
zavrniti nedokazano in pričevati za resnico z analizami in dokazi.
Posebno veliko odgovornost nosijo zgodovinski jezikoslovci, ki lahko sledijo narodnosti najdalj v zgodovino, z raziskovanjem poimenovanj zemljepisnih imen. Opraviti morajo
analizo pogostosti in imenskih preoblikovanj in tako slediti zgodovinskim spremembam
jezikov od časov poselitve do danes.
Zgodovinarji morajo prevrednotiti svoje dosedanje delo in upoštevati vse stvarne
podatke in dokaze vseh zadevnih znanosti ter na osnovi celovite presoje pripraviti zgodbo,
ki bo najbližje dejanski resničnosti. Tako bodo sedanje pravljice zamenjali z resnično
zgodbo, ki bo temeljila na dokazih.
Osamosvojitev Slovenije kot samostojne države še ni prinesla notranje osvoboditve, saj
je zamolčana naša novejša, starejša in najstarejša zgodovina. O naših staroselskih koreninah se ne uče naši šolarji, niti se o tem ne vrši javna razprava, kar slabi že tako slabotno
narodno zavest o naših kulturnih koreninah, ki so temelj evropske kulture.
Slovenijo in Slovaško še vedno lažno prikazujejo kot naroda brez zgodovine, čeprav sta
živi dokaz nekdanje predslovanske srednje Evrope. Pomembno vlogo je odigral panslavizem, ki je v nasprotju s svojo idejo poudarjal večje narode in omalovaževal manjše, zlasti
vklopljene v večje države in to velja še posebej za Slovence in Slovake.
Velika je odgovornost znanosti, velika pa je tudi odgovornost politike, ki mora skrbeti
za dobro državljanov. Temelj državnosti so prav narodno ponosni državljani in zavedanje lastnih korenin, ki so nam vsem v ponos, je za to najboljša osnova. Prav ta osnova je
resnična in mora zamenjati sedanje izmišljotine.
Politika mora zahtevati razčiščevanje zamolčanih dejstev in tako vzpodbuditi delovanje
mladih raziskovalcev, ki bodo neodvisno od sedanjih univerzitetnih struktur, lahko neobremenjeno raziskovali našo zgodovino. Umestna je ustanovitev projekta Slovenski narod,
ki bo vsestransko prikazal našo zgodovino od najstarejših časov do danes.
27
Napredek človeštva in Slovenci
Abstract
Human development and Slovenes
We learn about prehistory mostly from archaeological remains. There are in Slovenia several
noteworthy remains, the Upper Paleolithic bone whistle, the Mesolithic dugout canoe and the
Neolithic carriage. The whistle is very important for understanding of the culture and social
circumstances at the beginning of the Homo sapiens sapiens period; he knew how to appreciate
his own music and social amusement with music. The dugout canoe was for our ancestors the
principal means of water transportation. Navigable waterways have been used for transportation of goods since prehistoric times. However, the invention of the wheel and the carriage
with wheels is still more important for the understanding of the development of that period,
indicating a denser settlement, a more regulated economy, increased socialization and building
of roads.
Transportation routes were already an important means of development in the Stone Age.
They made possible the exchange of a variety of goods, including raw materials for making of
jewellery, materials for preparation of ceremonial colours, and later, products made from metal.
The oldest known transportation route in Slovenia was the well-known Amber Road, which
connected the northern Adriatic Sea with the Baltic Sea.
The Slovenian lands are in all of central Europe geographically the most easily traversable
in the directions of the Adriatic, Po River basin, Pannonia and the Baltic. For this reason there
has been in Slovenian territory since the earliest times an exchange of goods transported on
waterways and on more or less established roads. Roads have been present since ancient times,
suggesting good road-building skills of our ancestors long before the arrival of the Romans,
who in the main improved the existing roads, and built only a few new ones for military use.
It has been established that there was among Slovenians in ancient times a form of community
known as “španovija,” which was led by a “špan – mayor,” who took care of common needs,
among them the building of fortified settlements and roads. It is also known that Romans took
over the knowledge of art and building from their neighbours Etruscans and Veneti, both of
whom are now considered of Slavic origin.
Povzetek
O prazgodovini na naših tleh nam največ povedo ostaline od katerih izstopajo kamenodobna piščal, mezolitski deblak ali drevak in eneolitski voz. Piščal je izjemno pomembna za
razumevanje kulturnega in družabnega okolja v času začetka Homo sapiens sapiensa, ki je znalo
prisluhniti lastni glasbeni pobudi in družabnemu razvedrilu ob glasbi. Plovne poti so služile
prevozu dobrin že od pradavnine, zato je najdeni čoln deblak dokaz o stalni in živahni prevozni
dejavnosti naših prednikov. Iznajdba kolesa in vozila s kolesi pa je še pomembnejša za uvid v
tedanjo razvojno stopnjo, ki kaže na nujnost gostejše poselitve, umnega gospodarstva, povečano
socializacijo in gradnjo cest.
Prometne poti so bile že v kameni dobi vedno eden najpomembnejših gibal razvoja, saj
so nudile izmenjavo dobrin, zlasti nakita in materialov za pripravo obrednih barv in kasneje
28
kovinskih izdelkov. Najstarejša znana prometnica na slovenskem je znamenita Jantarska cesta,
ki je povezovala zgornji Jadran z Baltikom.
Lega slovenskega ozemlja je v vsej srednji Evropi reliefno najbolj prehodna v smereh Jadrana
in Baltika ter Padske nižine in Panonije, zato so preko naših krajev v vseh časih potekale izmenjave dobrin, ki so se tovorile po vodnih poteh in po bolj ali manj utrjenih cestah. Cesta so
prisotne že iz pradavnine, naši predniki pa so gradili dobre ceste že daleč pred prihodom
Rimljanov, ki so obstoječe ceste večinoma izboljšali in le nekatere vojaške ceste zgradili na
novo. Pri nas je izpričana oblika skupnosti španovija, ki jo je vodil špan in je skrbela za skupne
potrebe, to je za gradnjo utrjenih gradišč in za gradnjo cest.
Ivan Cankar
O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel:
Tod bodo živeli veseli ljudje!
Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih
pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo
milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel:
Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!
Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so
nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem čudom Božjim, srce vztrepeče
od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino
veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo;
bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni
kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se
ozro na čudežno deželo pod seboj.
Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!
Slovenci in Slovenija
Slovenci nimamo le čudovite domovine, ampak imamo tudi pri razvoju človeštva
pomembno vlogo, saj so se prav v naših krajih odvijale dejavnosti, ki so v marsičem
pomenile bistveni kulturni napredek. V Sloveniji so najdbe, ki to izdatno potrjujejo na
kulturnem, prevoznem, poljedelskem in obrtniškem področju in to od najstarejših časov
pojave modernega človeka do rimske zasedbe.
Starejše obdobje proti koncu zadnje ledene dobe je v Sloveniji nudilo dokaj ostre
podnebne razmere, ki so prebivalstvo silile k povečani umski dejavnosti, kar se izraža
v večjem obsegu novejših izdelkov. Podobno tem razmeram, kot bistveni pogoj razvoja
sodobnega človeka navajajo savansko podnebje, ki je pospešilo razvoj sodobnega človeka.
Južneje v območju Jadranskega morja so bile razmere ugodnejše in zato je tam manj
pomembnih starodavnih najdb človekove dejavnosti.
29
Jadransko morje je bilo med zadnjo ledeno dobo, zaradi nižje gladine za 100 m, kopno
do Zadra in je predstavljalo ugodno bivališče številnim prebivalcem. To območje je sedaj
že več kot 10.000 let poplavljeno, in mogoče skriva pomembne arheološke najdbe, ki pa
še niso odkrite. Podmorska arheologija je šele v razvoju in zaradi različnih raziskovalnih
globin zahteva tudi različne delovne in zaščitne pogoje. Zaradi bistveno dražjih raziskav pa
je po obsegu tudi močno omejena, zato na večja odkritja lahko le čakamo.
Slovenci imamo pomembno mesto tudi pri študiju indoevropskih jezikov, saj so predslovanski jeziki starejši kot germanski in romanski jeziki, kar potrjujejo številni naravni
izvori besed, ki so privzete v sedanje romanske in germanske jezike. O tem pričajo tudi
najstarejše jezikovne ostaline, ki so prisotne v poimenovanjih zemljepisnih imen v Srednji
in Južni Evropi, ki so večinsko razumljiva v sedanjem slovenskem jeziku. Prav slovenščina
kot najbolje ohranjeni predslovanski govor, s številnimi in najbolj razvejanimi narečji,
predstavlja dobro orodje za razumevanje zemljepisnih imen in predantičnih preslovanskih
napisov v Evropi.
Tudi za študij razvoja in razvejanja indoevropskih jezikov je, poleg sanskrta, prav slovenščina najprimernejša, saj ima ohranjeno dvojino, ki priča o njeni starodavnosti. Naš
jezik je, najbolj primeren tudi za zgodovinsko jezikoslovje, saj je živ jezikovni muzej in
takega bogastva v slovnici in narečjih ni v nobenem drugem jeziku v Evropi.
Za take študije je primerno tudi izvorno jezikoslovje, ki posega v prastare čase začetka
govornega sporazumevanja, saj je govor nastal s poimenovanjem posameznih predmetov,
dogajanj, hotenj, mnenj, ukazov itd. Prav najpomembnejši izrazi so še razvidni iz sedanjih
besed in izdatno pričajo o davnih jezikovnih zasnovah in o razvoju govornega sporazumevanja.
Sedanji etimološki slovarji so potrebni nadgraditve, saj ugotavljajo le izvor besed v
možnih starejših jezikih, kar je iz zgodovinskega razvoja jezikov primerno, o samem izvoru
besed pa ne dajejo pravih podatkov. Besede so nastale tako, da so ljudje ubesedili to kar
so videli, slišali, čutili, razumeli in poimenovali. Ta naravni izvor besed je najmočneje
pogojen z vremenskimi pogoji, s socialnimi razmerji, s hrano in s čustvi. Prav slovenščina
je z drugimi slovanskimi jeziki dobro orodje za ugotavljanje naravnih izvorov pomembnejših besed.
Pojav človeka
Začetki civilizacije
Začetke civilizacije predstavljajo uporaba ognja in orodja, predvsem pa govorna sposobnost. Uporaba orodja je stara milijon let, uporaba ognja pa je še pol milijona let starejša. Najpomembnejšo vlogo v človekovem razvoju pa je prav gotovo predstavljala zmožnost govornega sporazumevanja. Začetki govora verjetno segajo v davno preteklost 1,7 milijona let, ko
so hominidi dobili že skoraj moderno človeško anatomijo in so poselili savanske predele,
kjer je bila potrebna večja gibljivost in sodelovanje večjih skupnosti pri lovu in preživetju.
V živalskih skupinah primatov sporazumevanje temelji na neposrednih fizičnih kontaktih, zato se jezik ne more razviti, ampak celo izgubi svojo temeljno sporočilno vrednost.
30
Izvor jezika je možen le v skupinah, kjer pri posredovanju mnenj in dobrin sporazumevanje presega fizično obliko, zato temelji na političnih, ekonomskih, socialnih in spolnih
situacijah. Jezikovna izmenjava sporočil se je razvila kot povezovalni element v skupnosti
in je povečala njeno trdnost in povezanost.
Posredovanje razumevanja bistveno znižuje obseg nasilja, saj to ni vedno potrebno, če
partnerja lahko ugotovita skupno korist. V nasprotju s pričakovanji je dajanje informacij
v bistvu skrb zase - danes bi temu rekli trženje informacij, saj se poveča tako samozavest
informatorja kot povpraševanje po znanju in vedenju. Poleg te osebne ravni je še pomembnejša družbena raven, saj znanje in vedenje bistveno prispevata k povezanosti in dobrobiti
celotne skupnosti [1].
Bistveni pogoji človeškega razvoja
Za človeka so bili vedno najpomembnejši naravni in podnebni pogoji, ki so mu omogočali nabiranje, lov in pridelavo hrane. Savansko podnebje, kjer so prvi pojavi modernega
človeka, je bilo ugodno za njegov razvoj, saj je bilo zahtevno in prav pogoste spremembe
klime na tem subtropskem območju so tak razvoj pogojevale. Tako je podnevna vročina
zahtevala hitrejše ohlajanje, kar je omogočala gola koža in najmanjša površina izpostavljena soncu, kar je nudila pokončna drža in na drugi strani hladne noči, ki so zahtevale
zaščito telesa.
Še ostrejši pogoji so bili v času ledenih dob, ki so ustvarjale nasprotne klimatske pogoje,
ki so zahtevali ustrezno zaščito telesa pred mrazom. Zaradi taki naravnih danosti in
širjenja obsega človeške poselitve, se je človek pogosto znašel na podnebno manj ugodnih
območjih. Neugodne razmere so ga prisilile k večji umski dejavnosti, kar je bistveno
vplivalo tudi na pospešen razvoj skupnosti in zlasti jezikovnega sporazumevanja.
Prvotno si je iskal zavetja v jamah in duplinah, kasneje pa si je varna bivalna zavetja
naredil sam. Taka potreba se je pokazala zlasti v času poljedelstva, ko je bilo treba pridelek
shraniti do naslednje žetve, zato si je takratni človek moral zgraditi ustrezne prostore in
stavbe, ki so poleg zavetja družini omogočale tudi varno shrambo za pridelana živila, ki so
morala ostati uporabna preko vse zime. Postopoma je tudi izumil različne postopke shranjevanja živil, predvsem sušenje, ki je bilo uporabno skoraj za vso njegovo prehrano [2].
Na naših tleh so bile doline tudi v času ledenih dob kopne, medtem ko je bila vsa
srednja Evropa pod ledom, zato je večina prebivalstva ostala še iz tistih časov, kar potrjujejo tudi genetske raziskave. Potrebno je poudariti, da je bilo Sredozemsko morje nižje
za okoli 100 m, zato je bil skoraj ves severni Jadran kopnina, ki je skupno s Padsko in
Panonsko nižino predstavljali največjo naselitveno površino v tedanji kopni, to je Južni
Evropi. Te tri izjemno ugodne naselitvene ravnine so bile povezane preko Slovenskega
ozemlja, ki je zato že v pradavnini imelo važno povezovalno vlogo. Ko se je ob otoplitvi
morje dvignilo na sedanjo raven, se je prebivaljstvo selilo na območja Srednje Evrope, ki se
je sproščala izpod stalega ledu [3].
31
Socialni vidik razvoja človeške družbe
Pri obravnavi sodelovanja starih ljudstev in plemen je bistven socialni pogled, ki se je do
sedaj preveč zakrival v področje ekonomije, čeprav je bistvenejši generator razvoja kot pa so
le materialni odnosi v družbi. Občestvena, družinska, rodovna, jezikovna in klanska povezanost so bistveno prispevale k socialni urejenosti in nujnosti govornega sporazumevanja ter
s tem k urejenemu razdeljevanju dobrin in k hitrejšemu razvoju človeka in človeške družbe.
Prav tako ni zadostna delitev le na materialno, kulturno, socialno in versko področje,
ampak je potreben širši pogled, ki z novim razvejanim pristopom zajema tudi druge vidike
in jih združeje v smiselno povezano celoto.
Še posebej je pomemben vpliv rodovnih, verskih in političnih elit, njihova moč in vpliv
ter zmožnost organizacije gradnje pri izvedbi večjih in zahtevnejših gradenj. Pri izvedbi
večjih del ne gre le za znamenite objekte kot so sfinge, piramide in veličastni templji, temveč
predvsem za tiste dobrine, ki so bile skupne večji skupini ljudi. To pa so predvsem skupna
domovanja, zavetišča, utrdbe in v vseh časih tudi prevozne poti, v kasnejših časih predvsem
ceste.
Še pomembnejši vpliv pa imajo vsakokratne elite pri preoblikovanju celotne družbe, saj
prav elite tvorijo osnovo za razvoj družbenih odnosov v vseh človeških skupnostih. Prav
ti odnosi so omogočili delitev dela in s tem razvoj obrtništva, novih načinov pridelovanja
hrane in njenega shranjevanja. Prav tako pa so dali pobude za delitev dela, za nove načine
prevoza, boja in varovanja ter drugih uspešnejših načinov življenja [4].
Začetki Helenizma
Grška kultura je nedvoumno močno vplivala na Rimsko in kasneje na Evropsko
kulturo, zato je treba opozoriti na njeno bistvo. Novost, ki so jo Grki zapustili civilizaciji
je v določenem načinu mišljenja, ki se najbolje izraža v filozofiji, ki upošteva religiozno
bistvo človeka, in išče njegovo bistvo tako v človekovi notranjosti kot v njegovem dejavnem
življenju ter daje odgovore na temelja civilizacijska in vsakdanja vprašanja.
Drugi močan element je politika, to je organizacija mestne države, ki je neločljivo
povezana s helenizmom in predstavlja državno skupnost državljanov, ki so z odločitvami
v ljudskem svetu upravljali z državo in s tem podali osnove parlamentarne demokracije. V
primerjavi z današnjimi pojmi je veljala takratna demokracija le za maloštevilne člane elite,
sužnji pa so bili sploh brezpravni.
Te mestne državice so poudarjale lastne prednosti, zato je bilo prisotno stalno tekmovanje med njimi tako v športu kot na drugih področjih, njihovi dosežki pa se nam ohranili
v njihovi bogati in vsestranski dediščini. Grki so nas na duhovni ravni obogatili z moralo,
etiko in filozofijo, na zavestni in umetniški ravni so nam zapustili množico kipov, stavb in
junaških pesnitev, na praktični ravni pa so uveljavili skupno upravljanje države ter trgovino
s splošno in širšo uporabo denarja [5].
32
Rimski problem
Pri našem zgodovinopisju imamo pogosto opraviti s prikrojevanjem, ki vse kar je
iz rimskih časov poveličuje, vse kar je drugega pa omalovažuje in pripisuje različnim
skupinam plenilcev, ki so kdaj koli viharili preko naših krajev. Poučen je zato prispevek
Rimski problem, ki sicer govori o rimski umetnosti, vendar opozarja na to da izraz rimski
istočasno označuje mesto in državo in zato odpira razviden pogled tudi na druga področja,
ki so bila dosedaj zastrta ali celo zamolčana.
"Tako je rimski problem v resnici in v marsičem priviligirano mesto. Najprej zato, ker
je bila rimska umetnost v novejši zgodovini umetnosti testno področje in pokopališče
marsikatere nove teorije, tako da je zgodovina rimskega problema pravzaprav zgodovina
novejših teorij umetnosti in arheologije. Drugič je rimski problem - priviligirano mesto
zaradi posebne narave gradiva, za katerega so bili številni koncepti in teorije izdelani.
Popolna odsotnost podatkov o izdelkih rimske umetnostne proizvodnje na eni strani in
množica teh izdelkov na drugi, vse to je arheologe in zgodovinarje postavilo v položaj, ki
prej spominja na situacijo v zvezi s podobno prazgodovinsko proizvodnjo kot pa s katerokoli zgodovinsko. V bistvu pa gre za pomembnejše in potrebnejše reči. Najprej za to, da
vpeljemo, predvsem v arheologijo, tisti tako neizmerno potrebni način pisanja in razmišljanja, ki lahko disciplino kot tako šele vzpostavi« [6].
Pojma rimski in grški
Pojma rimski in grški začenjata izgubljati svoj znanstveni pomen kot kulturni in
narodni edinosti in se pretvarjata v narodnostna sestava, njun pojem barbarski, ki je
slabšalno poenostavljen, pa v grško-rimskem pomenu izraža druga ljudstva.
Upoštevati je treba različne namene antičnih piscev, ki so obravnavali narodnosti in
jezike, ki jih zajemata pojma Iliri in Kelti, saj je treba vsakega avtorja obravnavati glede
na njegovo poslanstvo in vire, ki jih je uporabil. Na primeru zapisov Strabona avtor
ugotavlja, da njegova opredelitev Japodov kot Iliro-Keltov nima osnove, saj ne kažejo
podobnosti s to umetno sestavljeno skupino, temveč izkazujejo svoje lastne značilnosti.
Avtor opozarja, da morajo znanstveniki upoštevati arheološke in pisne vire, socialna,
politična in druga okolja, saj sama arheologija ne more dati odgovore glede imen ljudstev
in njihovih jezikov. Izpostavlja kolonialno politiko 19. stoletja pri obravnavi grško-rimske stvarnosti, zlasti Kossino, ki zoži obravnavo narodnosti na arheološke kulturne značilnosti. Kaže na potrebo po postkolonialni znanosti, ki preveri dosedanje delo in celoviteje obravnava dosedanje mnogokrat oguljene in neustrezne opredelitve.
Poudarja, da morajo znanstveniki pri obravnavi predantičnih ljudstev upoštevati skup
vseh značilnosti na katerih so ta ljudstva gradila svojo identiteto. Strogo loči nekdanje
kulture od njihovih nosilcev, od nekdanjih ljudstev, ki so pogosto sprejemala kulturne
prvine, a so obdržala svojo samobitnost, ki se najmočneje izraža v lastnem jeziku [7].
Komentar
Džino podaja sodoben pogled na kulturo kontinentalne Evrope in jo vzporeja z meditranskima kulturama Rimljanov in Grkov. Njegove dobre, postkolonijalne in povsem
33
ustrezne opredelitve kulture primerjanih skupnosti lahko smatramo kot izziv naši znanosti,
ki se še ni izkopala iz »teorij in mnenj imperialistične znanosti«.
Preseljevanje narodov in teorija kontinuitete
Teorija o preseljevanju narodov je bila dolgo časa podlaga za najrazličnejše predpostavke, saj se je z njo lahko poljubno dokazovalo tisto, kar je posameznemu centru državne
ali druge oblasti ustrezalo. To je bilo obdobje izrazite germanizacije in romanizacije nekoč
slovanskega prebivalstva in zasedanje njihovega ozemlja, zato je bilo treba postaviti teorije,
ki so prihod Slovanov na ta območja postavljale v novejše obdobje 6. stoletja.
Teorija o preseljevanju narodov je v znanstvenem svetu še vedno prisotna, čeprav zanjo
ni nobenega zgodovinskega, genetskega, jezikovnega, arheološkega ali drugega dokaza. Žal
tudi mnogi naši in drugi slovanski znanstveniki še vedno zagovarjajo to teorijo, ki je brez
dokazov in ki bistveno krni našo davno zgodovino in s tem tudi našo zgodovinsko zavest.
Prav zgodovinska zavest pa je v sodobni Združeni Evropi še kako pomembna za ohranitev
našega naroda, našega jezika in naše kulturne izvirnosti in samobitnosti [8].
Na naših tleh je arheološko bogato izpričana naselitev že v stari kameni dobi, sedanji
prebivalci pa so na teh ozemljih že od konca zadnje ledene dobe. Konec zadnje ledene
dobe predstavlja tudi zadnje večje preseljevanje ljudstev, saj so se ljudje morali izseliti iz
sedaj poplavljenih ozemelj severnega Jadranskega morja, istočasno pa so se nudile možnosti
naselitve na prej zamrznjenih tleh srednje in severne Evrope.
Genetske raziskave, ki so od vseh uvidov v preteklost najverodostojnejše dokazujejo,
da se je od bronaste dobe, to je v zadnjih tri tisoč letih v Alpah spremenila genetska slika
le za 7 %, kar je manjša sprememba kot pa je sprememba v Kanadi v zadnjih 10 letih.
Znanstveniki po skrbnem proučevanju arheoloških, genetskih, jezikovnih, bajeslovnih in
zgodovinskih dokazov, že zavračajo teorijo o preseljevanju narodov in nam naše slovanske
korenine na naših tleh pomikajo čedalje bolj v staro kameno dobo. V času so se sicer vrstili
osvajalni pohodi, vendar nobeden ni izrinil staroselcev, tudi ne v času najdaljše zasedbe v
času Rimskega imperija [9].
Jezikovne sledi kažejo na skupni izvor sodobnih jezikov in v nasprotju s teorijo preseljevanja narodov kažejo izrazito neprekinjenost in to že iz paleolitika pred več kot 40 tisoč
leti. Za preseljevanje narodov ni nikakršnega arheološkega dokaza, saj najdbe kažejo na
veliko stalnost prebivalcev. To nedvoumno potrjujejo genetske preiskave, ki dokazujejo, da
najmanj 80 % genetskih sledi prebivalcev Evrope izvira iz paleolitika.
Na podlagi mnogih interdisciplinarnih raziskav je razvidno, da je teorija kontinuitete
edina, ki jo potrjujejo prav vsa raziskovana področja, zato jo lahko smatramo kot zmagovalko med naselitvenimi teorijami. Teorija kontinuitete vsebuje kot bistveni element prav
stalnost jezikov in to že iz paleolitika. To še posebej velja za predslovanska ljudstva, saj se z
neprekinjeno naselitvijo in z naravno rastjo prebivalstva, najbolje pojasni številne neolitske
kulture srednje in jugovzhodne Evrope [10].
34
Najpomembnejše arheološke najdbe
na Slovenskem
Na slovenskih tleh imamo kar nekaj izjemno pomembnih arheoloških najdb od katerih
izstopajo: okoli 45.000 let stara piščal najdena v jami Divje babe, ki je do sedaj daleč najstarejše najdeno glasbilo, okoli 7.500 let stari čoln deblak najden v Hotizi, ki je najstarejši
primerek takega tipa in vozilo s kolesi staro okoli 5.300 let najdeno na Ljubljanskem barju,
ki je tudi najstarejše v Evropi.
Piščal je izjemno pomembna za razumevanje takratnega življenja, ki je očitno že
zajemalo kulturno in družabno okolje v času začetka Homo sapiens sapiensa, ki je znalo
prisluhniti lastni glasbeni pobudi in družabnemu razvedrilu ob glasbi.
Plovne poti so služile prevozu dobrin že od pradavnine, saj so omogočale enostaven in
še dovolj varen prevoz, zato je najdeni čoln drevak ali strokovno deblak dokaz o stalni in
živahni prevozni dejavnosti naših prednikov.
Iznajdba kolesa in vozila s kolesi pa je še pomembnejša, tako za vsestranski napredek
družbe, kot za uvid v tedanjo razvojno stopnjo gospodarstva in socializacije. Prav nove
možnosti prevoza nam omogočajo uvid v nujno organizacijo takratne, prav gotovo že tudi
širše rodovne družbe. Tedanje elite so že morale skrbeti tudi za ceste, saj prevoz z vozovi
zahteva vsaj izravnane poti.
Kamenodobna piščal
Najdena kamenodobna piščal narejena iz stegnenice mladega jamskega medveda je
stara okoli 45.000 let in je prirejena za piskanje kot piščalka pa tudi za igranje kot flavta.
Ko so arheologi kopijo najdene piščali pokazali glasbeniku je na njihovo presenečenje takoj
zaigral nanjo.
Ker je šlo za do sedaj daleč najstarejšo piščal je bilo treba ugotoviti ali je tedanji človek
z svojim tedanjim kamnitim orodjem lahko izdelal tako piščal. Po nekajkratnih poizkusih
je bilo možno izdelati piščal s kamnito konico in z udarjanjem z lesenim tolkalom tako,
da je dokazano, da je tedanji človek s kamnitim orodjem, ki ga je imel, prav gotovo lahko
izdelal to glasbilo.
Uporabna vrednost najdene kosti kot glasbila potrjuje, da si je tedanji človek ob
primernih priložnostih tudi zaigral in tako razveselil sebe in svoje poslušalce. Najdeno
glasbilo nam odkriva tedanje socialne odnose in potrjuje rodovno in občestveno povezanost tedanjih prebivalcev.
Primerjava časovno in izvedbeno različnih kostih piščali je podana na sliki 1 in kaže,
da so bile do sedaj najdene bolje izdelane piščali, praviloma še enkrat mlajše od piščali v
Divjih babah, ki je na sliki označena s številom 1 [11].
Novejši podatki pomikajo starost piščali za 10.000 let nazaj v leta 55.000 pred sedanjostjo, piščal pa naj bi bila najdena skupno z značilnim orodjem neandedtalcev, zato v
mnogočem spreminja znanje o njih. Neandertalci naj bi se pojavili pred približno 200.000
leti in naj bi izumrli z nastopom inovativnejših kromanjoncev.
35
Starost najdene piščali je bila ponovno določena z elektronsko spinsko resonanco
preiskav medvedjih zob. Jamo so najprej uporabljali neandertalci, kasneja pa tudi kromanjonci. Piščal iz Divjih bab je najstarejša in prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca, kar
dodatno osvetljuje njegove umske in čustvene sposobnosti, pa tudi poznavanje razvoja
človeškega govora in glasbe [12].
Komentar
Sam sem mnenja, da je piščal iz Divjih bab delo kromanjoncev in ne neadertalcev, zato
imam več razlogov, med njimi tudi pogostostnega, saj do sedaj pri izkopavanjih še niso
našli številnejše izdelke neandertalcev, ki bi potrjevali tako stališče. Na podlagi ene same
najdbe in dvomljivega pomika starosti za 10.000 let nazaj ter dvomljive predpostavke, da je
piščal izdelal neandertalec, zanikati vse ostale najdbe neandertalcev, na njihovem izjemno
obširnem območju ne zdrži znanstvene presoje.
Morda pa je razlog tudi v zamolčevanju naše preteklosti in bi namig o neandertalcih
lahko prišel celo iz tujine, naši arheološki pa so ga z veseljem sprejeli.
Saj vendar ni mogoče, da bi v Sloveniji poleg najstarejšega kolesa in voza ter še bistveno
starejšega deblaka, našli tudi najstarejši kulturni predmet v Evropi in to izdelek naših krajevnih prednikov kromanjoncev, zato ga je bilo treba pripisali neandertalcem.
Moje stališče o kulturnih iz izdelovalskih sposobnostih neandertalcev in kromanjoncev
ter pogostosti najdb iz Divjih bab izdatno podpira tudi prvotni raziskovalec najdišča Mitja
Brodar, ki v več razpravah navaja smiselne dokaze.
Slika 1: Primerjava kostnih piščali [11]
Slika 2: Preluknjane kosti, http://www.gore-ljudje.net/
novosti/39105/
36
Piščalka iz Divjih bab ni neandertalska
Leta 1977 sem zvedel za jame v Divjih babah in takojšen ogled je pokazal, da je v
spodnji jami vsekakor treba poskusno kopati. Prvo presenečenje smo doživeli ob ugotovitvi, da so sedimenti drugačni kakor v drugih jamah. Jama Divje babe I je v dolomitu, ki
razpada drugače kakor apnenec. Že to je pomenilo, da bodo težave pri ocenjevanju plasti.
Drugo presenečenje so bila odkrita orodja, ki niso dala jasne kulturne slike. Šlo je za vprašanje, ali je bival v jami neandertalec s svojo moustériensko kulturo ali pa je hodil v jamo
moderni človek že mlajše paleolitske aurignacienske kulture. Morda je prav opozoriti, da
smo že v mojem času našli nekaj kosti z luknjami.
Po odhodu v pokoj leta 1986 sem nadaljevanje raziskovanja prepustil I. Turku, ki je že
prej vodil dela v jami in tudi pisal sprotna letna poročila. Delo v jami se je nadaljevalo še
vrsto let, število kamenih orodij pa se ni bistveno povečalo, do pomembnega odkritja pa
je prišlo v najvišji kulturni plasti. Odkrita je bila skoraj cela koščena konica s precepljeno
bazo, ki je dokončno opredelila najvišjo kulturno plast kot aurignacien. Ostal je pa problem
kulture starejših plasti. Pred prihodom modernega človeka so v Evropi in tudi pri nas živeli
neandertalci s svojo kulturo moustérienom. Leto za letom smo zaman pričakovali, da se
bodo vendarle našli tipični moustérienski artefakti, ki bodo domnevo o neandertalcih in
moustérienu potrdili, toda ni jih bilo.
Pri prvem izkopavanju v Potočki zijalki leta 1928 so poleg koščenih konic našli tudi
kosti z luknjami. Med prvimi je bila čeljust jamskega medveda s tremi luknjami v mandibularni kanal in razširjenim vhodom vanj. Ta čeljust je takoj postala »piščalka«. O njej se je
veliko razpravljalo, toda le v strokovnih krogih. V Potočki zijalki so pozneje našli še nekaj
desetin najrazličnejših lukenj v raznih kosteh - skoraj vse so bile med vojno uničene. Ko sem
kmalu po vojni raziskoval Mokriško jamo, našo drugo visokoalpsko postajo, se je zgodba z
luknjami ponovila. Našel sem 39 različnih kosti z različnimi luknjami. Problem teh lukenj
je bil še odprt in zato sem vse življenje pri vseh izkopavanjih pazil na take primerke in jih
zbiral, obenem pa zbiral podatke o luknjah drugod. Zadnje luknje, ki so prišle v zbirko, so
bile tiste iz Divjih bab. Skupno je v tej edinstveni zbirki, ki je zdaj v Narodnem muzeju v
Ljubljani, več kot 80 kosti z luknjami - uničene luknje iz Potočke zijalke niso upoštevane.
Na zahodu Evrope lukenj ni, in ker o paleolitiku žal še vedno odločajo Francozi, ki
ga imajo največ, te luknje še vedno niso priznane kot človeško delo. To razlago neomajno
odklanjajo, češ da so jih naredile zveri s svojimi ostro koničastimi podočnjaki. Toda zakaj
naj bi zveri samo v srednji Evropi grizle tako, da so povzročale luknje, na zahodu pa bi
grizle drugače? Poleg tega se časovno te luknje pojavljajo le v zadnjem toplem presledku,
ko se je končeval moustérien in je nastopal aurignacien, kot da bi prej in pozneje zveri
pazile in ne povzročale lukenj. Luknje lahko nastanejo na razne načine in za nekatere smo
prepričani, da jih je naredil človek.
Ko je bil leta 1995 najden odlomek z dvema luknjama, je bil to dober prispevek za
zbirko. Ne zato, ker bi bil ta primerek kaj posebnega, pač pa zato, ker razen tistim, ki so a
priori proti, lepo kaže človeško delo. Res pomemben je pa že precej prej najden odlomek
(na sliki 2 je označen s št. 3). Številne čeljusti jamskih medvedov imajo vse po eno, dve
ali tri luknje v mandibularni kanal. Samo ena iz Potočke zijalke ima preluknjan kronski
37
odrastek in ta je bila šestdeset let unikat. Izredna sreča je bila, da smo našli v Divjih babah
I ravno še dovolj velik odlomek kronskega odrastka, ki ima luknjo na istem mestu. Ta
mali odlomek namreč pomeni direktno povezavo s Potočko zijalko, torej aurignaciensko
kulturo modernega človeka. Ob koščenih konicah, ki že same dovolj jasno povedo, da jih
je naredil moderni človek, saj neandertalci do take obdelave kosti niso prišli, je to potrdil
tudi ta preluknjani odlomek. Naj še dodam, da je bil en odlomek koščene konice najden
celo znatno globlje, kar dokazuje, da sta moderni človek in neandertalec dalj časa živela
eden ob drugem.
Kakor za »grizenje« zveri je tudi v kulturnem pogledu pomembna razširjenost preluknjanih kosti. Daleč največ jih je v naših aurignacienskih alpskih postajah Potočki zijalki in
Mokriški jami. V drugih najdiščih nastopajo v precej manjšem številu ali posamezno. Precej
na grobo lahko rečemo, da jih najdemo le v srednji Evropi. Neandertalska kultura moustérien pa je mnogo bolj razširjena. Na prostoru od Atlantika in daleč v Azijo je odkritih
stotine in stotine moustérienskih najdišč. Jasno je, da neandertalci lukenj niso delali, saj bi
jih sicer morali najti povsod, omejene pa so le na razmeroma majhen prostor sredi Evrope.
V Potočki zijalki je bila k sreči najdena med koščenimi konicami tudi ena, ki je preluknjana. Nikjer drugje ni nobene druge take, pomeni pa, da moramo luknje smatrati za
kulturni pojav. V srednji Evropi so tudi te vrste lukenj element aurignacienske kulture.
Že sto let stara predvidevanja, da sta neandertalec in moderni človek živela nekaj časa
vzporedno, zdaj niso več samo domneva. V Jabrudu v Siriji se v več plasteh menjavata
moustérien in aurignacien. Tudi pri nas sta več tisočletij živela oba in sta se nujno morala
na razne načine, kar je zelo pomembno, tudi srečevati. V nasprotju z drugimi kulturami,
pri katerih lahko ločimo razvojne stopnje, v moustérienu kljub stotisočletnemu trajanju ni
videti razvoja.
Zelo pomembno je dejstvo, da med moustérienom in aurignacienom ni genetske zveze.
Z izumrtjem neandertalcev je moustériena konec. Aurignacien ni od neandertalcev prevzel
ničesar. Zato tudi ni in ne more biti prehodnih kultur. Kjer je vplival moderni človek, se je
do izginotja spreminjal le moustérien. Neandertalci so živeli na velikem prostoru od Atlantika še daleč v Azijo vsaj sto tisoč let. Če bi delali luknje, bi jih v množici najdišč morali
najti na tisoče, pa jih sploh ni. Nasprotno pa so luknje v kosteh posebna značilnost našega
aurignaciena. Majhen preluknjan odlomek kronskega odrastka in odkrite koščene konice
dokazujejo prisotnost modernega človeka tudi v območju Divjih bab [13].
Komentar
Navajanja M. Brodarja so smiselno povezana v celoto, ki jo pri ugovorih nasprotnikov ne zasledim. Na sliki so lepo vidne okrogline, ki ne morejo biti iz ugrizov zveri, saj
bi se pojavile neenakomerno in bi bile različno poškodovane. Tudi mesta lukenj pričajo
o njihovem umnem izdelovalcu, saj so načrtno urejene. Opozarjam tudi na vprašljivo
starost, saj so se razmere sevanja v teku časa spreminjale in atomska ura zahteva korekturo,
ki se spreminja predvsem glede na dotok vode, ki je v dolomitu lahko različen in zato
vprašljiv. Starost tudi ni izmerjena neposredno, ampak iz zob jamskih medvedov, ki pa so
lahko, tako kot tudi najdena piščal, tudi iz višje ali nižje plasti, saj so tudi tedanji prebivalci
urejevali svoja bivališča in lahko spremenili zaporedje bližnjih najb.
38
Neandertalci v svoji stotisočletni zgodovini niso pokazali razvoja, zato bi najdena piščal
zanikala vse dosedanje znanje o neandertalcih. Poleg tega pa Homo sapiens sapiens po
novejših dognanjih posega že v starejše obdobje in sta z neandertalcem dalj časa živela tudi
drug ob drugem. Preveč je očitnih neskladij za znanstveno utemeljenost neandertalske
piščali!
Najstarejši deblak
Najstarejši drevak ali strokovno deblak takega tipa najden pri Hotizi star okoli 7.500
let priča o izjemno starih vodnih prevozih naših prednikov. Do sedaj je na slovenskem zabeleženih 60 deblakov in modelov preprostih plovil. V muzejih je shranjenih
10 deblakov, 19 pa bi se jih moralo nahajati na krajih odkritja. Največ deblakov je na
Ljubljanskem barju, kar pa je predvsem posledica dobrega ohranjanja, saj ima barje
dokaj stalno podtalnico, ki varuje les pred razpadom. Tudi drugod po Evropi je največ
deblakov najdenih na barjih, deblak iz Hotize pa nam dokazuje, da so bile plovne poti
po rekah še bistveno starejše, le deblaki so se lahko ohranili le v stranskih rokavih rek s
stalnim vodostajem.
Deblak iz Hotize je bil dolg okoli 11,5 m, ohranjen je v dolžini okoli 9 m, širok 1,1 m, z
notranjo širino 0,85 m, debeline sten deblaka pa so od 10 do 16 cm. Lahko si prestavljamo
koliko truda in potrpljenja je bilo potrebno, da so izžgali in obtesali takšen deblak iz debla
premera najmanj 1,20 m, saj so imeli na razpolago le kamnito orodje. Na sliki 3 se lepo vidi
zaokrožen sprednji del, zadnji del manjka, prav tako sta lepo vidni izboklini na prednjem
in zadnjem delu notranjosti deblaka, ki lahko služita za veslanje, sedenje ali tovor [14].
Radiokarbonske datacije plovil v Sloveniji [14]
vzorec
Z-634
Z-1932
Z-1031
Z-737
Z-2294
Z-2359
GrN-20807
GrN-20812
GrN-20813
GrN-20809
GrN-20807
GrN-20807
vir
Vuga 1981a
Dirjec 1990
Dirjec 1990
Booth 1984, 191
Horvatinčič 1002
Horvatinčič 1002
Lanting 1994
Lanting 1994
Lanting 1994
Lanting 1994
Lanting 1994
Lanting 1994
kraj
Lipe
Zakotek, Preserje
Blatna Brezovica
Rudnik
Hotiza
Hotiza [ponovljen]
Hotiza [ponovljen]
Črna vas - čep
Črna vas- platica
Bevke-N. Gorice
Matena Iška Loka
Iška Loka
vrsta lesa starost v letu 1950
Quercus sp.
1940
Quercus sp.
2350
Quercus sp.
3190
Abies Alba
3290
Quercus Rob.
7613
Quercus Rob.
7118
Quercus Rob.
7340
Fraxinus sp.
2140
Picea sp.
2135
Quercus sp.
2125
Quercus sp.
2700
Abies sp.
1800
Komentar
Tudi tu je umestna časovna umeritev, saj je deblak najden v stalni vodi v mrtvem
rokavu Mure in je umeritev odvisna od možnega pretoka vode.
39
Slika 3: Deblak iz Hotize [14]
Najstarejše kolo in najstarejši voz
Najstarejše kolo in najstarejši voz v Evropi stara okoli 5300 let, najdena v koliščarski naselbini Stare gmajne na Ljubljanskem barju, pričata o živahni prevozni dejavnosti
naših prednikov. Kolesna plošča je iz jesena premera 72 cm, sestavljena iz treh plošč, ki so
povezane s štirimi letvami in dodatno zvezane z vrvjo, ki pa se ni ohranila. Povezavo z vrvjo
dokazujeta luknji na njihovem stiku. Kolo je bilo v sredini debelo 5 cm in se je tanjšalo proti
robu. Os je bila iz hrasta dolga 124 cm, in je simetrična. Zaključka sta pravokotnega preseka
6x5,5 cm in se ujemata z odprtino na kolesu. Temu štirioglatemu delu, na katerem je bilo
nasajeno kolo sledi odebeljeni del z nadvišanim robom, ki je deloval kot zapora, da os ni
zdrsnila iz ležišč na vozu po katerih je drsela toga prema z dvema kolesoma.
Slika 4 : Kolo in os enoosnega voza [15]
40
Enoosno, dvokolesno vozilo je bilo posebej primerno za naše hribovite kraje, praviloma pa sta ga vlekli dve živali. Kolo in voz sta datirana v drugo polovico 4. tisočletja pr.
Kr. in sta stara okoli 5.300 let. Prikazana sta na sliki 4 [15].
Najdeno vozilo pa je tudi eno najstarejših na svetu, saj se prva vozila s prečkami
na kolesu pojavijo na bližnjem vzhodu šele v času 2000 let pr. Kr. Večja uporaba vozil
predvsem v vojne namene pa sledi šele v prvi polovici drugega tisočletja pr. Kr. Takrat se
pojavijo taka vozila v Egiptu od koder se je ohranila tudi njihova izdelava, ki je podana
na sliki 5 [16].
Slika 5: Izdelava koles bojnih vozil iz Teb [16]
Najdbe delov koles in voz v Sloveniji
V Sloveniji imamo še več najdb delov vozov, ki jih arheologi pripisujejo Keltom, čeprav
so izdelki naših prednikov. Najdbe so predvsem v žarnih grobovih v okolici Brežic, kjer
so v grobu 6 najdeni deli kovinskega enoosnega voza in deli konjske opreme - dva železna
kolesna obroča obsega 272 cm, kar daje premer okoli 95 cm, širine 4,1 cm in debeline
0,4 cm, štirje železni pestni obroči obsega 38 cm, širine 3,7 cm in debeline 0,2 cm in dva
železna osna zatiča s ploščicama okoli 4,6x2,3 in 4,3x2,5 cm s konicama po 12,4 cm in
nekateri drugi deli, ki sodijo k vozu. Vsi kovinski deli, ki se pri vpepelenju pokojnika niso
mogli uničiti so bili obredno uničeni, to je zviti in položeni v grob. Ohranjeni deli voza so
prikazani na sliki 6.
Ob gradnji državne ceste iz Novega mesta proti Bršljinu so našli zatič iz masivnega
železnega jedra, preko katerega je vlit bronast plašč. Premer glave s krilci je 6,2 cm, dolžina
zatiča pa je 5 cm, klinasti del je odlomljen in se ni ohranil. Tehnika izdelave z bronom
omogoča primerjavo s sorodnimi razkošnimi primerki latenskega časa [17].
41
Slika 6: Ohranjeni deli voza iz Brežic [17]
Komentar
Keltov pri nas ni bilo, bila pa je morda njihova oblast, ki pa je bila do prebivalcev tako
dobra, da so jo sprejeli za svojo. Genetske sledi v Evropi kažejo na izrazito razliko med
vzhodom in zahodom in skoraj enako sliko na jugu in severu. To se sklada z naselitvijo,
ki je po koncu zadnje ledene dobe prevladovala v smeri jug – sever in kasneje ob ohladitvi v smeri sever - jug, medtem ko večjih selitev v smereh vzhod – zahod in obratno ni
bilo. Genetske sledi nedvoumno zavračajo tako priselitev Keltov iz zahoda kot priselitev
Slovanov iz vzhoda.
Slika 7: Ohranjena uzda iz Mosta na
Soči
Slika 8: Ohranjeni uzdi iz Magdalenske gore [18]
42
O uporabi konj na naših tleh morajo pisati drugi, zato navajam Wolfganga M. Wernerja,
ki piše o latenskih, od 500 pr. Kr. do 35 pr. Kr., uzdah v Jugoslaviji. Od 43 najdišč jih je v
Sloveniji kar 17 ali 40 %, kar dokazuje vsestransko uporabo konj naših prednikov v bojih,
prevozih in potovanjih v naših krajih in v tem obdobju. Znana nahajališča so: Boštanj,
Brežice, Škocjan-Brežec, Idrija pri Bači, Kobarid, Libnat, Magdalenska gora, Most na Soči,
Novo mesto, Roje, Stična, Šmarjeta, Trnovo, Tržišče, Vače in Zagorje. Na sliki 7 je uzda iz
Mosta na Soči, na sliki 8 pa uzdi iz Magdalenske gore [18].
Razvoj prevozov
Razvoj človeštva se kaže, poleg večjih družbenih in državnih skupnostih, predvsem
v umni uporabi orodja, rastlin in domačih živali – pašništvo, poljedelstvo in obrtništvo,
kar je omogočilo porast prebivalstva in njegovo kulturno napredovanje. Kaže pa se tudi v
raznih vrstah prevozov, ki so se nadgrajevale od človeških in živalskih prenosov ter raznovrstnih vlek in pol vlek, do uporabe vodnih poti ter do iznajdbe kolesa in prevozov. Prav
prevozi so bili pomembni za spravilo poljedelskih pridelkov iz oddaljenejših polj.
Približen časovni razvoj je razviden iz slike 8, ki pa ne zajema vodnih prevozov, ki so
praviloma še bistveno starejši – okrog 10 000 let [19].
Ob tem pregledu moramo upoštevati, da so sedanja znanja iz življenja naših predhodnih
rodov nekatere iznajdbe pomaknile kar precej v starejša obdobja. Udomačitev domačih
živali in poljedelstvo sta bistveno starejša kot sta prikazana in to kar za okoli 20.000 let.
Slika 9: Časovni prikaz pomembnih človeških dejavnosti [19]
43
Sodobni PREVOZI
Razvoj sodobnih prevozov je izjemno hiter, saj z raznimi prevoznimi sredstvi in ustreznimi prometnicami omogoča hiter in še kar zanesljiv prevoz dobrin in omogoča izjemno
gibljivost prebivalstva v službe namene in turizem.
Železnica je v prejšnjem stoletju v marsičem spremenila podobo sveta in bistveno
skrajšala časovne razdalje daljših potovanj, ter omogočila množični prevoz izjemno velikih
količin materiala z bistveno manjšimi stroški. To je močno povečalo prevoz in celotno
izmenjavo dobrin. Povečal pa se je tudi potniški promet, ki je bil precej hitrejši in varnejši
od konjskih kočij.
Še večjo spremembo pomeni cestno vozilo z lastnim pogonom, ki danes močno obvladuje sodobni svet in bistveno vpliva prav na vse človekove dejavnosti, zlasti pa na izrabo
prostega časa. Omogoča prevoze od vrat do vrat, saj ni vezano na tire kot železniška vozila,
niti ni vezano na vozni red kot avtobusni promet, zato omogoča prosto izbiro časa in
prostora ter skrajšuje čase prevozov in potovanj.
Največjo spremembo v zavedanju o majhnosti našega planeta Zemlja pa predstavlja
letalski prevoz, ki je dejansko iz našega vesoljskega doma naredil majhno vas, saj je skoraj
vsaka naseljena pokrajina dobro povezana s celoto, potovanje na drugi konec sveta pa
zahteva le še en dan. Sodobna letala nudijo cenene prevoze in s tem omogočajo hiter
svetovni prevoz in množični turizem.
Zgodovinska pričevanja
Naši predniki so imeli konje že od davnine o čemer priča tudi Homer, ki je pisal v 8. st.
pr. Kr., njegov opis pa se nanaša na trojanske vojne okoli 1200 pr. Kr., saj v Iliadi poje: "Bil
Paflagoncem možem je Pilaimenes vodja možati, tam iz Enetske zemlje, kjer divji mezgi
se plodijo: ti so Kitoros imeli, živeli v Sesamu mestu, kraj Partenia reke prebivali v krasnih
domovih, v Kromni, Aigalu, da na strmih skalah eritanskih [20]. Zapis se nanaša na paflagonske Venete, naše jezikovne predhodnike v Mali Aziji.
O tem priča tudi napis v mešanici frigijskih, grških in venetskih črk na zlatem prstanu, ki
so ga našli v pogrebni gomili pri Duvanliju v okrožju Plovdiv v Bolgariji. Na prstanu sta jezdec
na konju in napis, ki ga uvrščajo v drugo polovico 5. stol. pr. Kr. Napis se glasi: Moj si hej----naj le mezga jezdim! Uporabljena je ista beseda mezeg za konja kot pri Homerju [21].
Beseda kon se v različnih oblikah pojavlja tudi v venetskih – 6x, v starofrigijskih – 2x
in v mesapskih napisih – 4x [22-27].
Najdbe pa pričajo, da so tudi naši območni predniki uporabljali konje že davno prej
tako za jahanje kot za tovorjenje vključno z vlekami in polvlekami. Iznajdba kolesa pa
je bistveno povečala obseg prevoza, saj je omogočala, da je človek ali konj zlahka tovoril
večkratno količino, kot pa jo je lahko nesel. Prav gotovo so za vožnjo že uporabljali tako
konje kot vole. Poti iz pradavnine je bilo treba ob uporabi kolesnih voz izboljšati, kar je
zahtevalo veliko truda in dobro organizacijo, saj je cesta služila vsem, urejevati pa so jo
morali predvsem domačini in prevozniki.
44
Najstarejši pisani vir o prevozu na naših tleh je Herodotova zgodovina iz 5. st. pr. Kr.,
kjer navaja: "Hiperborejci zavijajo svoja darila v pšenično slamo ter jih prinašajo Skitom;
od Skitov jih prevzemajo njih sosedje, od teh zopet drugi in tako zmeraj naprej ljudstvo
za ljudstvom, do Jadrana na daljnem zahodu." Pot o kateri govori Herodot je znana vodna
pot iz železne dobe, o čemer priča tudi legenda o zlatem runu in Argonavtih, ki naj bi,
po pripovedovanju Apolodora iz Rodosa, v začetku 7. st. pr. Kr. pluli iz Črnega morja po
Donavi, Savi in Ljubljanici navzgor do Nauporta - Vrhnike. Od tam pa naj bi ladjo po
kopnem preko Hrušice prenesli ali prepeljali na razdalji okoli 40 km do prve plovne reke
to je do Idrijce pri Idriji. Na poti so morali premagati najvišji teren okoli 600 m nadmorske
višine okoli Godoviča. Možna je tudi varianta do reke Vipave, vendar je manj verjetna, saj
bi morali pri isti nadmorski višini premagati bistveno večjo razdaljo okoli 70 km.
Izčrpnejši je grški zgodovinar Strabon iz 1. st. pr. Kr. "Pri Okri - Hrušica, najnižjem
delu Alp mejijo Japodi na Karne in prek nje tovorijo blago z vozovi iz Aquileje - Oglej v
kraj, imenovan Nauportus - Vrhnika po poti, ki ni mnogo daljša od 400 stadijev. Od tam
prevažajo blago z ladjami po rekah do Donave in do krajev, ki leže ob njej. Mimo Nauportusa teče iz Ilirika prihajajoča plovna reka, ki se izliva v Savo, tako da se tovor brez truda
prevaža v Segestico - Sisak, do Panoncev in Tavriskov. Pri Segestici pa se v Savo izliva tudi
Kolapis - Kolpa."
"Pot od Aquileje do Nauporta, naselja Tavriskov, do koder je treba pripeljati tovorne
vozove, znaša za tistega, ki potuje čez Okro, 350 stadijev; nekateri pravijo tudi da 500. Okra
je namreč najnižji del tistih Alp, ki se raztezajo od Retije do Japodov. Tam pa, pri Japodih,
se gorovje spet dvigne in imenuje Albijsko. Podobno pelje pot čez Okro tudi iz Tergesta
- Trsta, karnijske vasi na barje, imenovano Lugeon - Ljubljana. Blizu Nauporta teče reka
Korkoras - Krka, ki sprejema blago; izliva se v Savo."
Gradnja in vzdrževanje cest sta pridobila na pomenu v času nadvlade Rimskega
imperija, ki je zaradi osvajalnih pohodov in upravljanja imperija potreboval hitre povezave,
ki so jih v tedanjem času nudile le ceste. Cestno omrežje je imelo v rimski državi posebno
mesto. Vojaške ceste je ob osvajanju sproti gradila ali le obnavljala obstoječe ceste, prodirajoča vojska s posebnimi enotami vojaških inženircev. Gradnja cest je bila prilagojena terenu in usposobljenosti razpoložljivega kadra. Ostale javne ceste / viae publicae pa
je vzdrževala državna uprava. Koristniki, predvsem prevozniki, razen armade, pošte in
državnega aparata so plačevali cestnino ali vzdrževalnino. Ohranjenih je precej zemljevidov z napisi pomembnejših krajev, poštnih postaj in prenočišč z navedbami razdalj med
posameznimi kraji. Ceste so označevali z miljniki - rimska milja je 1481,5 m, kar predstavlja tisoč dvojnik korakov. Med pomembnejše javne ceste sodijo: ceste Emona / Ljubljana
– Siscia / Sisak – Sirmium / Sremska Mitrovica; cesta Celeia / Celje – Virunum / Celovec;
cesta Poetovio / Ptuj – Carnuntum / Petronell in ceste Aquilea / Oglej – Poetovio / Ptuj
– Sirmium / Sremska Mitrovica. Med vojaške pa spadajo ceste Poetovio / Ptuj – Neviodunum / Drnovo in japodska cesta Tergeste / Trst – Divača – Stari trg / Civitas Colapianorum
– Lika. Rimljani so zgradili le eno povsem novo cesto in sicer v najkrajši povezavi: Oglej
– Hrušica - Ljubljana in naprej do garnizij po Sloveniji [28].
45
Da je Okra res Hrušica in ne prehod preko Postonjskih vrat nam utemeljujejo navedene
razdalje. Rimska milja je 1480 m ali 8 stadijev po 185 m. Sedanja dolžina poti od Ogleja
preko Razdrtega do Vrhnike je okoli 130 km, preko Hrušice pa okoli 90 km. 350 stadijev je
64,35 km, 500 stadijev pa 92,5 km. Očitno je ustrezna dolžina le 500 stadijev in ta dolžina
ustreza le najkrajši razdalji, ki poteka preko Hrušice. Iz tega lahko sklepamo, da Okra ne
predstavlja Razdrtega, ampak Hrušico.
Zanimiva je etimologija imena Hrušica. Nikakor ni moč sprejeti prevoda ad Pirum Hrušica, saj tam nikoli niso rasle hruške, ki zaradi neugodnega vremena ne bi uspevale.
Tako kot pri vseh starih imenih bistvenih orientacijskih zemljepisnih točk, je treba upoštevati terenske značilnosti in poiskati tem značilnostim ustrezno izrazoslovje. Okra pomeni
suh - brez vode, v sanskrtu pomeni okr sušnat. Ohrni so tisti, ki so suhi in ne dajejo nič od
sebe, krhelj je suh - del suhega sadja itd. Enako je s sedanjim imenom Hrušica, ki izhaja
iz imena krušica, ki so ga Rimljani le nekoliko napačno razumeli in prevedli v ad Pirum,
ki se je kasneje ponovno prevedlo v Hrušica, ne da bi upoštevali krajevne značilnosti tega
območja krušljivih kraških tal [29].
Predrimske ceste
O cestah, ki so jih gradili naši predniki že tisočletja prej kot so nas zasedli Rimljani,
pričajo številni arheološki primeri prastarih cest, številne najdbe konjske opreme po vsej
Sloveniji, zlasti pa najdba najstarejšega voza v Evropi na Ljubljanskem barju. O cestah in
cestnem prometu pričajo tudi številne upodobitve voz s konji na situlah, ki so posejane po
vsej Sloveniji.
Cestne trase so se v vseh arheoloških obdobjih prilagajale prometnim potrebam, naseljenosti in terenu. Povezovale so naselja po najkrajši in najzložnejši poti. Nagel porast naseljenosti in zgostitve cestnega omrežja zasledimo v Halštatskem obdobju od 1200 do 300
pr. Kr., kar izpričuje 3200 dokumentiranih najdišč. V tem času je množičen pojav gradišč
in orodja bronaste in kasneje železne dobe. Kovinarstvo je bilo izrazito vezano na prevoz
surovin in izdelkov, zato so se prometne povezave v tem času še razširile in izboljšale.
Proizvodnja železa na tleh sedanje zahodne in osrednje Slovenije je bila zelo pomembna za
razvoj gospodarstva in obrambe.
V Halštatskem obdobju so bila pogosta utrjena gradišča, ki so služila obrambnim namenom in za zatočišče v primeru plenilnih napadov na vzpetinah, zato so tudi
ceste pogosto speljane po obronkih večjih kotlin. Ozemlje Slovenije pa ni prestavljalo le
stičišča narodov in kultur, marveč je bilo zaradi svoje izredne lege v alpsko-sredozemskem
prostoru, tudi pomembno komunikacijsko območje z zelo razvitim cestnim omrežjem.
Prikaz cestnega omrežja v Halštatskem in rimskem obdobju se navezuje na gradivo Arheološka najdišča Slovenije in je podan na sledeči karti [30].
Iz karte je razvidno, da je enočrtno označenih cest – v legendi so na drugem mestu, ki
predstavljajo antične trase le zelo malo, zato je več kot 90 % cestnega omrežja v rimskem
času že iz časov pred rimsko zasedbo. Tudi primerjava z današnjo cestno mrežo kaže zelo
veliko podobnost [31].
46
Predrimske in rimske ceste [30]
Razmeroma številne postojanke paleolitskega človeka so razvrščene v dve skupini: od
Tržaškega krasa mimo Postojne do Vrhnike in od Dravske doline skozi porečje zgornje
Savinje do Kamnika. Priroda je podelila prostoru sedanje Slovenije posebne naloge, ki
so z ugodnimi zemljepisnimi oblikami vplivale na usmerjenost poglavitnih prometnih
žil na našem ozemlju. Prav na Slovenskih tleh se gorski masiv, ki poteka od Soluna do
južne Francije, zniža na 613 m nadmorske višine, zato se je tu že davno izoblikovalo pravo
križišče, ki predstavlja najugodnejšo povezavo tako od severa proti jugu kot od vzhoda
proti zahodu [32].
Pri nas imamo izpričano obliko urejanja skupnih zadev v tako imenovanih španovijah,
ki jih je vodil špan, po sedanje župan, ki so skrbele za skupno blaginjo, za skupne obrambne
priprave in za gradnjo zavetišč v primeru napadov, ki so jih imenovali gradišča. Beseda špan
pride od glagola povezovati - spajati in se je preoblikovala: spaj - špaj - špan. V ograjena
in utrjena gradišča, ki so bila na zaščitenih mestih tako, da jih je bilo lahko braniti, so se
zatekli prebivalci v primeru hujšega napada. Imela so večji obseg, ki je omogočal daljše
preživetje tako ljudem kot živini, ki so jo tudi prignali v utrjeno postojanko - gradišče.
Gradišča so imela vse sestavine za dobro in čvrsto organizacijo vsakodnevnega življenja
tudi ob daljšem obleganju tako, da je bilo poskrbljeno za vse najnujnejše potrebe. Za dobro
pripravljeno gradišče so morali poskrbeti že v času miru, zato je imela španovija dobro
urejeno skupno gospodarstvo, ki je bilo v območju gradišča. Tam so morali člani španovije
obdelovati skupna polja in travnike, kar jim ni prineslo takojšnjega lastnega dobička. Od
47
tod še danes znani pregovor, da "v španoviji še pes crkne". Kljub tem so imeli španovijo za
svojo, saj brez nje posamezna družina ni mogla preživeti ob naravnih nesrečah , zlasti pa
ne ob tedaj običajnih plenilskih napadih [33].
Španovija je morala imeti tudi druge skupne dobrine, kjer so tako kot danes izstopale
ceste, ki so bile zgrajene in utrjene za tedanje potrebe, za prevoz pridelkov iz polja, zlasti
pa za hitro selitev najpomembnejših dobrin v utrjeno gradišče, ob takrat čestih plenilskih
napadih. Naši predhodni rodovi so prav gotovo imeli utrjene ceste daleč pred Rimljani,
čeprav se za večino starih cest trdi da so jih naredili Rimljani. Ti so res utrjevali ceste na
morda sodobnejši način, ki pa so ga prevzeli od Etruščanov, obdržali pa so večino cest, ki
so jih le dodatno utrdili za svoje potrebe in po potrebi izravnali. Nove ceste so gradili le
tam, kjer stare ceste niso bile v smeri njihovih vojaških povezav. Gradili so tudi kamnite
obokane mostove, pa tudi to tehnologijo so prevzeli od Etruščanov, ki so izvorno predslovanskega ali točneje slovenetskega porekla.
Da so bile številne ceste že daleč pred Rimljani dokazuje tudi najdba kolesa in voza v
ljubljanskem barju. Vozovi pa se pojavljajo tudi drugod po Evropi, zato so bile ceste že v
času pred Rimljani kar dobro razpredene po vsej srednji Evropi. Če so španovije zahtevale
dobro organizacijo na območju posamezne španovije, pa so ceste, ki so imele tranzitni in
daljinski pomen zahtevale sodelovanje več španovij tako, da so tudi ceste, ki so povezovale
več španovij imele svoji vlogi ustrezno lego in utrditev.
Gradnja predrimskih cest
Gradbena dejavnost naših prednikov se začenja z gradnjo domov in shramb, kmalu
pa so se pokazale tudi druge potrebe, saj je iznajdba kolesa že prastara in je zahtevala
tudi ureditev ustreznih poti. Te so omogočale prevoz tovora, najprej v krajših, kasneje
pa tudi v čedalje večjih razdaljah. Prometne poti so bile že od kamene dobe vedno eden
najpomembnejših gibal razvoja, saj so nudile izmenjavo dobrin, zlasti nakita, kultnih barv
in drugih pripomočkov in kasneje tudi kovin. Starodavni prevoz je potekal tudi na velike
razdalje. Najstarejša znana prometnica na slovenskem je znamenita Jantarska cesta, ki
je povezovala zgornji Jadran z Baltikom. V predzgodovinskih časih so bile poti speljane
po naravnih prehodih in praviloma naslonjene na vodne poti, ki so z vodnim prevozom
dopolnjevale kopnega. Lega slovenskega ozemlja je reliefno najbolj prehodna v smereh
Jadrana in Baltika ter Padske nižine in Panonije, zato so preko naših krajev v vseh časih
potekale številne izmenjave dobrin, ki so se tovorile po vodnih poteh in po bolj ali manj
utrjenih cestah.
Gradnja cest je tako zahteven projekt, da so morali ljudje imeti ustrezno organizacijo,
dovolj veliko število ljudi in ustrezno orodje. Tak gradbeni podvig zahteva zato že gostejšo
poselitev in stalno izmenjavanje dobrin, saj so ceste gradili le tam, kjer so jih potrebovali. Prav gotovo so že tedaj kopali naravno drobljeni pesek in z njim posipali svoje ceste
tako, da so istočasno dobili dovolj gladko površino in dovolj utrjeno cestišče, ki se ni
preveč ugrezalo pod težo tovora. Kljub ozkim cestam in le skromni utrditvi je bilo treba
za gradnjo takratnih cest veliko delavcev, ki so s tedanjim preprostim orodjem in pretežno
48
ročnim prenosom kamenja in peska, le v daljšem času uredili tako obsežno cestno omrežje.
Gradnja cest je potekala iz roda v rod v časovnem obdobju mnogo generacij, saj je posamezna generacija lahko le malo dodala k že zgrajenim in vzdrževanim cestam. Ceste so vzdrževali predvsem uporabniki, to je člani rodovnih skupnosti za svoje potrebe in prevozniki,
ki jim je bil prevoz glavna naloga in vir zaslužka. Prevozniki so se prav gotovo dogovarjali
z domačini o posameznih slabših delih ceste, ki so jim predstavljala večjo oviro in so jo
skupnimi močmi prej ali slej uredili v vsesplošno korist.
Ceste so najprej uredili kot jahalne in tovorne karavanske poti, ki so zahtevale le
majhno širino, zato pa že ustrezen vzdolžni nagib, primeren konjskemu tovorjenju. V
bližini naselij so potrebovali že širše ceste z dovolj gladko površino za vleko, pri katerih
je bil prevoz še bolj odvisen od vzdolžnih nagibov. Vleko sestavljata dva povezana droga,
ki so jo običajno vlekle dve tovorne živali, ki sta bili vpreženi na obeh straneh vleke ali pa
ena žival, ki je bila vprežena med oba droga. Na zadnjem delu vleke, ki je bila oblikovana
kot sani pa je bil tovorni prostor s prečnimi klanimi deskami. Bistveno spremembo pa
predstavlja iznajdba kolesa, ki je zahtevala že kar dobro utrjene in dovolj gladke ceste
z širino za vsaj eno vozilo. Ceste so imele tudi naravna ali delno urejena počivališča in
izogibališča. Ceste so gradili že pred iznajdbo kovin, zato so imeli na voljo le zelo preprosto in okorno leseno orodje, ki so ga izdelali s klanjem lesa in z obdelavo s kamnitim
orodjem. Tudi prenos kamenja in peska je bil zahteven, saj so uporabljali vreče za ročni
ali živalski prenos. Uporabljali pa so tudi ročna nosila - trage, ki so bile sestavljene iz
dveh nosilnih drogov z izoblikovanimi ročaji in s tovornim prostorom iz prečnih klanih
desk.
Ceste so gradili tudi preko močvirnih predelov, kjer je bil kolesni prevoz brez utrjenih
cest praktično nemogoč. Gradnje na močvirskih območjih so dokazane že v 4. st. pr. Kr. Na
močvirnem terenu so imeli ustrezno gradnjo, ki jo poznamo tudi iz Ljubljanskega barja.
Slika 9: Gradnja cest na močvirnem terenu [34]
49
Osnovo so tvorile prečne palice, klane poloblice ali pa fašine - povezi ali snopi iz protja vejevja. Ta osnova je bila povezana tudi med seboj z vzdolžnimi palicami. Po potrebi so
tako konstrukcijo še utrdili z več vzdolžnimi in prečnimi plastmi okroglic ali poloblic.
Na tako dobro nosilno podlago so nasuli kamniti drobir in pesek in tako dobro uredili in
utrdili vozno površino.
Na sliki 9 je prikazan izkop take starodavne ceste na močvirnem terenu, kjer se lepo
vidi način utrditve nosilne konstrukcije [34].
Zaključek
Klimatski pogoji ter ekonomske, verske in sociološke potrebe so vzpodbujale naše
predhodnike k umnemu gospodarstvu in k izmenjavi dobrin, pa tudi k umetniškemu
izražanju, ki je potrjeno z najstarejšo piščalko. Prav ta priča o družbeni dejavnosti, saj je
glasbena spremljava piščali prav gotovo združevala skupnost, ki je rada prisluhnila takratnemu muziciranju.
Gospodarske in verske potrebe so zahtevale ustrezno izmenjavo dobrin, zato prevozne
poti segajo že zelo daleč v zgodovino. Prenosom ljudi in živali karavanskega tipa ter
vodnemu prevozu na splavih in čolnih, so sledile vleke in polvleke. Bistveni premik pa
pomeni iznajdba kolesa in vprežnega voza, ki je izjemno olajšal prevoz težjih tovorov. Nova
tehnologija je izdatno povečala znanje pri obdelavi lesa in bistveno povečala izmenjavo
dobrin, istočasno pa je zahtevala urejene ceste, ki so izjemen gradbeni projekt.
Pri gradnji cest so morali sodelovati vsestransko izkušeni ljudje, ki so morali biti dobri
organizatorji, to so bili vodje elit, ki so imeli ustrezno moč in znanje. Za pretežno ročno
izvedbo cest in potrebnega nasipnega gramoznega in peščenega materiala je bila potrebna
tudi množica neutrudnih delavcev. Ceste so se vedno gradile za potrebe vsakokratnega
prevoza, zato so imele takratnim širinam vozil, načinu vprege in hitrosti prevoza, prilagojene tudi elemente prečnega in vzdolžnega profila.
Cesta so prisotne že iz pradavnine, naši predniki pa so gradili dobre ceste že daleč pred
prihodom Rimljanov, ki so obstoječe ceste večinoma izboljšali in le nekatere vojaške ceste
zgradili tudi na novo. Znano je, da so Rimljani prevzeli znanje tako na področju umetnosti kot na področju graditeljstva od Etruščanov, ki so izvorno slovenetskega porekla in
Venetov, ki so bili sosedi Etruščanov.
V času rimskega imperija, pa so navdihe za razvoj umetnosti in graditeljstva dobivali iz
vseh njihovih provinc tako, da so imeli veliko vzornikov. Mnoge dragocenosti iz celotnega
imperija so se stekale v Rim, ki je bil dolga stoletja center moči imperija. To se je dogajalo
tudi kasneje, ko je imel Rim praviloma prednost zaradi svoje vsakokratne moči. Zato je
dobival množico umetniških del, avtorji pa so bili predvsem iz severnejšega italijanskega z
raznovrstnimi umetniki bogatega območja.
Nekateri naši znanstveniki še vedno pristajajo na »Rimski problem« in mnoge iznajdbe,
stvaritve ali celo kulture pripisujejo Rimljanom, pa čeprav niso njihove. To ni skladno
z arheološkimi, jezikovnimi in kulturnimi podatki iz naših krajev. Tudi osamosvojitev
50
Slovenije kot neodvisne države jim ni dala vzpodbude, da bi ocenili dosedanje delo, ki je
bilo praviloma pogojeno z zahtevami tujih centrov moči in zato pristransko, in primerljivo
s kolonialno znanostjo, ki jo v drugih samostojnih državah že nadomeščajo z znanostjo, ki
temelji na dokazih.
Na naših tleh so najdene izjemne arheološke znamenitosti, zato upravičeno ugotavljamo že zelo zgodnjo poselitev in bogato kulturno in gospodarsko dejavnost, ki ima svoje
zametke že v paleolitiku, močnejši razvoj pa v neolitiku. Iz tega časa izvira tudi pretežni
del sedanjega prebivalstva, ki je v veliki meri ohranilo svoje jezikovne in druge značilnosti.
Prav Slovenci smo praprebivalci, ne samo na sedanjem narodnem ozemlju, ampak tudi v
srednji Evropi.
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
B. Kavur, Kako smo izgubili kožuhe, Ljubljana, ARHEO 21/2001, 7-130.
V. Vodopivec, Korenine zahodnih in južnih Slovanov, Zbornih mednarodnega posveta, Sledovi
Evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana, 2004, 203-223.
A. Perdih, Vplivi zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta, Praprebivalstvo
na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2002, 41-50.
R. Bradley, Social Fundations of Prehistiric Britain, Longman series, London 1984.
L. Gernet, Les débuts de l`hellénisme, 1982, prevod Lenca Bogović, Začetki Helenizma, ARHEO
7/1988, 8-16.
B. Djurić, Rimski problem, Predgovor, ARHEO, Ljubljana, 14/1992, 3-4.
D. Džino, The people who are Illyrians and Celts": Strabo and the identities of the 'barbarians'
from Illyricum, Arheološki vestnik, SAZU, Ljubljana 2008, 371-380.
L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornih prve mednarodne konference, Veneti v etnogenezi srednjeevropskega praprebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34.
J. Škulj, Genetske raziskave in njihov pomen za proučevanje Venetov, Zbornik druge mednarodne
konference, Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 31-40.
M. Alinei, The paleolitic continuity theory on indo-evropean origins, an introduction, continuitas.
com, Alessandro Peroni, www.continuitas.com/intro.html.
I. Turk, Moustérienska koščena piščal in druge najdbe iz Divjih bab v Sloveniji, Založba ZRC,
Ljubljana 1997, 157-175.
Piščal iz Divjih bab, http://www.nms.si/slovensko/10_razstave/stalne/nPiscal.html, Narodni
muzej Slovenije, Ljubljana 2006.
M. Brodar, Piščalka iz Divjih bab ni neandertalska, http://www.gore-ljudje.net/novosti/39105/.
M. Erič, Nova datiranja deblakov in čolnov, Ljubljana, ARHEO 16/1994, 74-77.
A. Velušček, Ostanki eneolitskega voza z Ljubljanskega barja, Arheološki vestnik, Ljubljana 2002,
51-57.
C. F. E. Pare, Wagons and Wagon-graves of the Early Iron Age in Central Europe, Oxford University, Committee for Archaelogy, Monographi No.35, 1992, 12-15.
M. Guštin, Prazgodovinski grobovi z vozovi na ozemlju Jugoslavije, Posavski muzej Brežice,
knjiga 6, Keltski voz, Brežice 1984, 111-120.
W. M. Werner, Latenezeitliche Trensen in Jugoslavien, Posavski muzej Brežice, Knjiga 6, Keltski
vot, Brežice 1984, 141-144.
51
19. H. Schlichtherle, Die jungstezetliche Radfunde vom Federsee und ihre kultugeschichtliche Bedeutung, Rundgessprech Hemmenhofen, Schleife, Schlitten, Rad und Wagen, Janus Verlag, Freiburg
2002, 123-132.
20. Homer, Iliada, prevod A. Sovre str. 81, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982.
21. V. Vodopivec, Zgodnji trakijski napisi, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana 2010,
22-27, str. 117 – 9, 10, 18, 18 ,19, 22, 23, 352-357.
22. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
23. V. Vodopivec, Slovar venetskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 176-204.
24. V. Vodopivec, Katalog starofrigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.
25. V. Vodopivec, Besednjak starofrigitskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.
26. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Mesapski jezik, Jutro, Ljubljana 2011.
27. V. Vodopivec, Slovar mesapskega jezika, Mesapski jezik, Jutro, Ljubljana 2011.
28. M. Guštin, D. Grosman, Ceste na Slovenskem: dediščina, trajna dobrina ali dolgoročna naložba v
prihodnost, Ceste in promet, Cestarski dnevi Celje 1995, DRC, Ljubljana 1995.
29. L. Verbovšek, Komu (ni)smo tujci, Jutro, Ljubljana, 1995, 36-37.
30. F. Trhular, Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od Halštatskega do Slovanskega
obdobja, Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, XXII, 3. zvezek, 1974, 156-158.
31. B. Grafenauer, Zgodovina ljubljanskega prostora pred naselitvijo Slovencev, Kronika - časopis za
slovensko krajevno zgodovino, XI, 2 zvezek, Ljubljana, 1963, 86.
32. L. Sever, Iskal sem prednamce, samozaložba, Turjak 2003, 49-64.
33. S. Burmeiter, Strassen im moor, Rundgessprech Hemmenhofen, Schleife, Schlitten, Rad und
Wagen, Janus Verlag, Freiburg 2002.
52
Razbiranje
Razbiranje obsega dve povezani področji in sicer razbiranje tajnopisja in razbiranje
starih napisov neznane vsebine. Kljub temu, da sta področji povezani so razlike precejšne
in je vsebina deljena v poglavji Tajnopis in razbiranje in Sistem razbiranja starih napisov.
Oba načina razbiranja temeljita na analizah pogostosti, ki dajejo možnost razumevanje
skrite ali neznane vsebine. Dodano je tudi poglavje o različnih analizah črkovnih znakov,
ki so prve analize pri določevanju širšega izbora jezika razumevanja.
Abstract
Secret of writing and its deciphering
At all times of writings there are secrets protected with ciphering, while opponents
try to decipher their contents. Methods of deciphering are suitable also in reading of
ancient inscriptions with letters, syllables or pictures with known and unknown values of
single signs. Such methods are applicable also at transliteration and deciphering of ancient
inscriptions understanding on Slavic bases. Secret writing and deciphering were especially
important in war times particularly in the 1st and 2nd World War. Without present secret
writing modern money and product market isn't possible.
Povzetek
Tajnost zapisovanja in njegovo razkrivanje
V vseh časih pismenosti so obstajale skrivnosti, ki so jih varovali s tajnopisjem, medtem
ko so nasprotniki poskušali odkriti njihovo vsebino z razbiranjem. Postopki razbiranja
so uporabni tudi pri preučevanju starodavnih črkovnih, zlogovnih in slikovnih zapisov z
znanimi in neznanimi glasovnimi vrednostmi posameznih znakov. Uporabni pa so tudi
pri prečrkovanju in razumevanju napisov, ki jih predstavljajo pred-antični zapisi v jezikih
razumljivih na slovanskih osnovah. Tajnopisje in razbiranje je bilo posebno pomembno v
vojnih časih, zlasti v obeh svetovnih vojnah. Brez sodobnega tajnopisja ni možna sodobna
organiziranost svetovnega denarnega in dobrinskega trga.
Abstract
Deciphering System of old inscriptions
Deciphering of old inscriptions is clearly divided to substantial fields important to their
understanding. Description of single frequency analyses, which are essentially for treating
of ancient inscriptions are omitted, while they are well presented in quoted literature. Basic
terms for deciphering of ancient inscriptions and for their different characteristics are
given. These are first of all different frequency analyses and suitable choose of language
of understanding, where known data especially of history and linguistic for deciphering
inscription have to be taking into account. At know signs the good knowledge of language
and its dialects is enough, but by unknown signs the supporting points such as geographical names, names of known dynasties names of important kings etc are necessary.
53
Povzetek
Sistem razbiranja starih napisov
Razbiranje starih napisov je pregledno razdeljeno na bistvena področja pomembna
za njihovo razumevanje. Izpuščeni so opisi posameznih analiz pogostosti, ki so nujne za
obravavo starih napisov, so pa dovolj dobro opredeljene v ustrezni literaturi. Podani so
onovni pogoji za razbiranje pri različnih pisavah in različnih značilnostih obravnavanih
starih napisov. To so predvsem različne analize pogostosti in ustrezna izbira jezika razumevanja, ki mora upoštevati znane, zlasti zgodovinske in jezikovne značilnosti obravnavanih napisov. Pri znanih znakih je dovolj znanje jezika razumevanja v njegovih narečij in
besedna analiza, pri neznanih znakih po so nujne oporne točke kot so zemljepisna imena,
imena znanih dinastij, imena znanih kraljev itd.
Abstract
Linguistic comparisons of letters, pairs and triplets
Comparisons of frequency of letters and their pairs and triplets give different results
and for suitable choice of language of understanding of ancient inscriptions these differences are valuated. Many comparisons about extent of single groups and average of words,
which are characteristic for single languages and their dialects, are done. Analysis show
suitable correlation between literary languages and dialects only by letters. Essentially differences appear by comparisons at pairs and triplets which are caused by different extents
and dialectical shapes and especially by different length of words which are basic characteristic of single languages and dialects.
Comparisons of letters give badly arranged results, while different mutations mostly present
in groups of voices with similar pronunciations, especially in dialects, are present. We distinguish vocals and consonants which are divided to voiced and non-voiced, which are divided to
voiced and non-voiced consonants. The best correlations give pondered comparisons of joint
groups of vocals, voiced and non-voiced consonants or only by vocals and consonants. Such
comparisons are especially suitable for narrow choices of language of understanding.
Povzetek
Jezikovne primerjave črk, dvojčkov in trojčkov
Jezikovne primerjave pogostosti posameznih črk, njihovih dvojčkov in trojčkov dajejo
različne rezultate in za ustrezno izbiro jezika razumevanja starih napisov so te razlike ovrednotene. Izvršene so primerjave glede na obsege posameznih skupin in glede na povprečne
dolžine besed, ki so značilnost posameznih jezikov in njihovih narečij. Analize kažejo
ustreznost primerjav normiranih jezikov z narečnimi jeziki le pri uporabi črk. Bistvena
odstopanja pa so pri primerjavah normiranih jezikov z narečnimi jeziki pri dvojčkih in
trojčkih. Ta odstopanja so poleg različnih obsegov in raznovrstnih narečnih oblik predvsem
zaradi različnih povprečnih dolžin besed, ki so značilnost posameznih jezikov in narečij.
Primerjave posameznih črk dajejo nepregledne rezultate, saj so predvsem v narečjih
prisotni številni preglasi, ki so najpogostejši v skupinah posameznih črk glede na njihovo
izgovorjavo. Ločimo samoglasnike in soglasnike, ki se dele na zvočnike in nezvočnike, ki se
dele na zveneče in nezveneče soglasnike. Najbolj povedne so utežene primerjave združenih
skupin: samoglasnikov, zvočnikov in nezvočnikov ali le soglasnikov in samoglasnikov. Ti
primerjavi sta posebno primerni za ožji izbor ustreznega jezika razumevanja.
54
Tajnost zapisovanja in njegovo
razkrivanje
Uvod
V vseh časih so ljudje odkrivali nove in uporabne stvari: orodja in orožja, načine shranjevanja živil in načine priprave hrane, raznovrstnost rastlinske in živalske hrane, obleko
in obutev, posodo za jed in shranjevanje ter vodna, jezdna, vlečna in kolesna prevozna
sredstva. Udomačili so živali za mlečno in mesno prehrano, za volno, za obutev in obleko
iz kožuhov in golega usnja, pa tudi za ježo, boj, delo itd. Vsa tako pridobljena znanja
so predstavljala pomembno prednost pred drugimi skupinami, zato so znanja predstavljala varovane rodovne skrivnosti, ki pa so prej ali slej postale last tudi drugih sosednjih plemenskih in rodovnih skupin. Navedene prednosti so omogočale hitrejšo rast
plemenskih skupin ali celo nadvlado sosednjih plemen. V vseh časih se je pojavljala tudi
magija in s tem v zvezi tudi tajnost sporočil, ki so se ustno prenašala iz roda v rod in so
pomembno vplivala na oblikovanje družbenih elit, včasih v dobrem, velikokrat pa tudi v
slabem pogledu.
Ob izumih zapisovanja pa so bile skrivnosti lahko tudi zapisane in so bile zato skrbno
varovane, predvsem pa so bila narisana ali napisana znamenja znana le ožji elitni skupini.
Vendar so kljub skrbnemu in ustreznemu varovanju lahko prišla v roke tudi drugim, zato
so v vseh časih pismenosti izumljali postopke, kako bi prikrili zapisano vsebino. Tako
prikrivanje napisane vsebine imenujemo tajnopis ali šifriranje, odkrivanje njegove vsebine
pa razbiranje ali dešifriranje. Z ustanovitvijo večjih skupin kot so države in kraljestva, se
je zaradi dobrega poslovanja države povečalo število nujnih sporočil, in nekatera upravna
in zlasti vojaška sporočila so bila zelo pomembna in niso smela s pravo vsebino priti v
sovražne roke. Zato so oblasti uvedle tajne službe, ki so šifrirala poročila za varno prenašanje njihovih pomembnih vsebin. Hkrati s tem pa so nasprotniki iskali poti, kako bi se
dokopali do pravih sporočil in so iskali poti, da bi dobili šifrante ali pa so celo sami poskušali najti ustrezno pot do njihovega razumevanja. Tako sta se dopolnjevali dve povezani
veji: vohunstvo in razbiranje.
Vsaka šifra ima določene lastnosti, ki se opazijo pri razbiranju in po večkratnih
poskusih dobijo smiselno vsebino, ki pomaga odkriti zapisano besedilo. S tem je tajna
pisava odkrita in zato neuporabna. Tako se je vedno bila bitka med tajnopisjem in razkrivanjem: tajnopisje z novimi postopki zapleta odkrivanje, razkrivanje pa uporablja vedno
zahtevnejše analize. Ta boj se je nadaljeval skozi vso zgodovino in je pomembno vplival na
odnose med posameznimi centri moči in njihovimi bitkami in je bistveno odločal o zmagi
in porazu nasprotujočih si sil. V času svetovnih vojn pa je ta boj zajel celoten svet in z
množico različnih tajnopisov in množico štabov za razbiranje odločilno vplival na hitrejši
in uspešnejši zaključek vojn. V sedanje času globalizacije pa brez zanesljivega tajnopisa ni
mogoče niti politično, niti gospodarsko poslovanje, saj se že večina storitev opravlja preko
spletnega trgovanja.
55
Opozorilo
Zapis je izvleček iz knjige [1]: Simon Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega
Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J. Plešej, Učila International, Tržič 2006.
Tajnopisje
Najstarejši tajnopis
Najstarejši znani tajnopis opisuje Herodot, ki je bil kronist o bojih med Grčijo in Perzijo
v 5. stol. pr. Kr., saj naj bi tajnopis rešil Grke pred osvojitvijo perzijskega kralja Kserksa.
Ta se je pripravljal, da si podredi tudi neposlušno Grčijo in je 5 let zbiral največjo vojsko v
dotedanji zgodovini. To je opazil neki Grk v izgnanstvu, ki je pisno opozoril Šparto pred
invazijo, ker pa je bil na tujem ozemlju si je pomagal z zvijačo. S pisalne deščice je postrgal
vosek in nanjo napisal besedilo in preko njega zopet vlil vosek in tako prekril besedilo.
Deščica je prišla v prave roke, toda niso razumeli njenega pomena, dokler ni žena vodje
svetovala naj odstranijo vosek, in tako so prebrali sporočilo in ga poslali še drugim Grkom.
Začeli so se pripravljati na boj in zgradili 200 bojnih ladij. Tako je Kserks izgubil odločilno
prednost presenečenja. Ko je leta 480 pr. Kr. napadel Grke, so perzijsko številčnejše ladjevje
z begom zvabili v ozek zaliv, kjer so bile njihove manjše ladje učinkovitejše kot večje perzijske ladje, in so ponižujoče premagali Perzijce.
Skrito sporočilo
Najstarejši tajnopis je bil načini skritega sporočila, ki se pojavlja v raznovrstnih oblikah.
Kitajci so sporočilo napisali na svilo, jo stisnili v kroglico in jo potopili v vosek. Tako pripravljeno kroglico je sel pogoltnil, in tako varno prenesel sporočilo. Če na trdo kuhano jajce
pišemo z galunom, ta skozi porozno jajčno lupino prodre do beljaka in na njem pusti sporočilo, ki ga lahko preberemo le če jajcu odstranimo lupino. Že v 1. stol. pr. Kr. so poznali
nevidno črnilo, ki s sušenjem postane prozorno in se ob segrevanju obarva rumeno. Še
celo v 20. stoletju so vohuni uporabljali lasten urin, če jim je zmanjkalo nevidnega črnila. V
drugi svetovni vojni so nemški vohuni v Južni Ameriki uporabljati mikrotočko: sporočilo
so pomanjšali v velikost pike in ga tako poslali v nedolžnem pismu. Američani so to odkrili
šele po namigu, naj v pismih pregledajo bleščeče pike, ki so nastale zaradi gladkega fotografskega papirja. Ti postopki skrivanja nudijo določeno varnost, vendar so predvidljivi in
dobra kontrola jih z lahkoto odkrije, potem pa je vsebina takoj znana.
Tajnopis
Naslednja stopnja je tajnopis, ki za nasprotnika nima nobene vrednosti tudi če ga prestreže, če ne pozna ključa za njegovo razbiranje. Način postopka in uporabe je viden na
naslednji sliki. Odprto besedilo in ključ omogočata po postopku določenem s ključem
izdelavo tajnega besedila in po obratnem postopku njegovo branje. Uporabljala sta se
predvsem dva postopka: prestavitev in zamenjava.
Prestavitev
Prestavitev je tajnopis, kjer črka ohrani svojo vrednost, spremeni pa svoje mesto. To
je v bistvu premetanka – anagram čigar rešitev raste potenčno s številom črk zapisa, zato
56
Postopek tajnopisja in branja
je daljši anagram praktično nerešljiv, vendar je nerešljiv tudi za prejemnika. Zato mora
biti urejen po nekakšnem pravilu in to omogoča uporabniku hitro branje, nasprotniku pa
osnovo za ugotovitev ključa za razbiranje. Uporabne so tudi enojne ali večkratne »vrtne
ograje«, kar je razvidno iz naslednjega primera dvojne in trojne »ograje«:
NA VRTU SKRIT
NRSI
N V T S R TATKTNVTRSRTARUKI
A R U K I VURNRSIATKTVUR
Rovaš
Podoben sistem je uporaba rovaša (palica za označbe) iz 5. stol. pr. Kr., ko so Špartanci
tanek trak ovili okoli palice in po dolgem pisali po traku na palici. Potem so trak odvili in
na posameznem mestu so bili največ zlogi, ki niso nič pomenili. Šele če se je trak navil na
palico enake debeline, se je pojavil pravi napis.
Zamenjava
Zamenjava je tajnopis, kjer črka ohrani svoje mesto, spremeni pa svojo vrednost. Gre
za nadomestitev posamezne črke z drugo črko, številko ali simbolom. Najenostavnejše so
zamenjave s črkami, ki so enako oddaljene po znani abecedi na primer za eno ali več mest:
Pri premiku za eno črko namesto ABCD dobimo BCDE, CDEF, DEFG itd. Najstarejša
znana zamenjava je iz 4. stol pr. Kr. v Kamasutri, kjer se poljubno določi par črk ki se
zamenjuje. To je ključ, ki ga morata uporabljati tako pošiljatelj kot sprejemnik. Cezar, ki je
veliko uporabljal premik za tri črke, ki se po njem imenuje Cezarjanka je neko sporočilo
napisal v grški abecedi in zato je bilo za galskega nasprotnika nerazumljivo. Sistem je torej
enostaven, besedilo spremenjeno po ključu se prenese prejemniku, ki ga po znanem ključu
lahko prebere.
Kodiranje
Naslednja stopnja je kodiranje, kjer določena črka ali znak predstavlja besedo. Tak
sistem je možno razbrati šele z dovolj velikim številom zapisov, zato je zelo varen. Sistem
pa ima vendar veliko pomanjkljivost, saj je treba sestaviti debelo knjigo izrazov, ki lahko
pride nasprotniku v roke in skrivna poročila so takoj znana.
57
Razbiranje
Razbiranje tajnopisa je odvisno od dolžine zapisa, saj se ponavljajo podobni pojavi, ki
omogočajo različne analize. Razbiranje je bistveno odvisno od zahtevnosti izbranega ključa
in v nekaterih primerih brez znanega ključa ni možno.
Velik napredek so naredili Arabci, ki so v Bagdadu ustanovili Hišo modrosti, knjižnico
in prevajalski center. S tajno pisavo so zaščitili mnoge dejavnosti, pomemben premik pa
so naredili tudi pri razvrščanju besedil preroka Mohameda. Preverjali so zgradbo zapisov
in ugotavljali ali jih je napisal sam prerok ali so jih napisali drugi. Prav tako so po starosti
posameznih besed časovno razvrstili posamezne zapise.
Odkrili pa so tudi različno pojavljanje posameznih črk in tako postavili temelj razbiranja tajnopisja. Pomembne pa niso le posamezne pogoste ali redke črke, ampak tudi pogosti
ali redki dvojčki. V 19. stol. je arabski »filozof« Al Kindi napisal knjigo o razbiranju tajnih
pisav na osnovi frekvenčne analize najpogostejših črk in drugih jezikovnih značilnosti.
Primer pogostosti pojavljanja posameznih črk v angleščini in slovenščini je v odstotkih
prikazan v naslednji tabeli 1:
Tabela 1a: Pogostost črk v angleščini v odstotkih.
A
B
C D
E
F
G H
I
J
K
L
M N O
P
Q R
S
T U V W X
Y
Z
8,2 1,5 2,8 4,3 12,7 2,2 2,0 6,1 7,0 0,2 0,8 4,0 2,4 6,7 7,5 1,9 0,1 6,0 6,3 9,1 2,8 1,0 2,4 0,2 4,0 2,4
Tabela 1b: Pogostost črk v slovenščini v odstotkih.
A
B
C
Č
D
E
F
G H
I
J
K
L
M N O
P
R
S
Š
T
U
V
Z
Ž
10,9 2,1 0,7 1,6 3,4 10,8 0,1 1,6 1,2 9,3 4,6 3,9 5,0 2,9 6,3 9,1 3,1 5,1 4,9 1,1 4,7 1,6 3,3 2,1 0,9
Poleg značilnih črk v angleščini Q, W, X in Y in v slovenščini Č, Š in Ž so značilne tudi
razlike pri deležih posameznih črk, zato je taka analiza pomembna pri ugotavljanju povezanosti neznanega zapisa z znanimi jeziki. Značilne razlike v podani tabeli med angleščino
in slovenščino so pri črkah: C – 4 krat, F – 22 krat, H – 2 krat, J – 23 krat, K – 6 krat in
T – 2 krat. Pri samoglasnikih takih razlik ni.
Analiza pogostosti
Analiza pogostosti ali frekvenčna analiza se prične z ugotovitvijo jezika zapisa in z
značilno pogostostjo najpogostejših in najredkejših črk. Velika pogostost predstavlja samoglasnike, majhna pa soglasnike, pri zelo majhnih deležih pa že lahko sklepamo na posamezne zelo redke črke: v angleščini J, K, Q in X, v slovenščini pa C, F, Š in Ž. Tako dobimo
možen izbor črk, ki ga nadgradimo z veliko in zelo majhno pogostostjo dvojčkov in že se
izluščijo najverjetnejši glasovi za posamezne črkovne znake. Na tej osnovi je možno že
ugotoviti posamezne besede, zlasti če vsaj približno poznamo vsebino sporočila. Značilne
so na primer vremenske napovedi za posamezna bojišča, kjer se morda celo vsakodnevno
pojavljajo besede: vreme, sončno, oblačno, padavine itd.
Nadgradnja zamenjave je vstavljanje mašil, ki predstavljajo težave za razbiranje, za
naročnika pa ne, saj jih pozna, vendar so tudi taki napisi hitro rešljivi.
58
Enako zamenljiva
Naslednja stopnja tajnopisja je »enako zamenljiva«, kjer se črke, ki se pogosteje uporabljajo označujejo z več znaki ali števili. Tako se onemogoči enostavno analizo pogostosti in
so potrebni bolj zapleteni postopki. Običajno se uporabi značilne dvojčke in sicer črke ki
so zelo redke in njihovih bolj ali manj stalnih spremljevalcev. V angleščini sta to črki Q in
U, ki sta vedno skupaj in imata pogostost Q 0,1 in U 2,8, torej gre za dvojček, ki ima drugo
črko 28 krat pogostejšo kot prvo črko. V slovenščini pa so to črke s pogostostjo F 0,1, Š
1,1 in Ž 0,9, ki jim najverjetneje slede samoglasniki torej zopet najverjetnejše kombinacije
dvojčkov z bistveno pogostejšo drugo črko.
Črne komore
Črne komore so bila posebna vohunska središča, ki so jih imele vse evropske sile,
najbolj znana pa je bila na Dunaju. Ob 7 uri zjutraj so prispela v urad za razbiranje pisma
veleposlaništev; tajniki so omehčali pečate, prepisali sporočila in jih ponovno zapečatili
ter predali pošti, kopije tajnih pisem pa so šla v razbiranje. Tranzitna pisma pa so prispela
v urad ob 10 dopoldne, bila deležna enakega postopka, ob štirih popoldne pa so nadaljevala svojo pot. Skupine dunajske črne komore za razbiranje so tedaj že strle vse navadne
tajnopise, in so s svojimi delom nudile usluge tudi drugim evropskim centrom, na primer
neposredno francoskemu kralju Ludoviku XV.
Več-abecedna zamenjava
Črne komore so razvrednotile klasične tajnopise in pošiljatelji so bili primorani poiskati
močnejše orožje in uporabiti več-abecedno zamenjavo, ki je bila znana že davno pred tem,
vendar so se je izogibali, ker je predstavljala zahtevnejši postopek tajnopisja in branja. Za
to je bil primeren Vigenèrov tajnopis, ki ga je objavil že leta 1586 z razpravo Taicté des
Ciffres. V tistem času pa so kabineti za razbiranje raje uporabljali enostavnejše načine in
njegov genialni izum odložili in sicer kar za 200 let. Vigenère je abecedo ponovil v naslednjih vrstah tolikokrat kot je bilo število črk abecede, vendar premaknjeno za eno mesto
naprej, kar je dalo v angleščini možnost 26 različnih zamenjav črk sporočila z drugimi
črkami. Treba se je bilo le dogovoriti za ključno besedo in potem po postopku določiti
ustrezne vrstice za določitev pravega znaka. Ustrezne so bile tiste vrstice, ki na prvem
mestu vsebujejo ravno črke dogovorjene besede. Z enostavno analizo pogostosti črk ni
možno prodreti v tak tajnopis, saj ima ista črka več znakov, ki so pomešano tako, da lahko
posamezen znak lahko predstavlja pogosto ali redko črko. Pri daljših ključnih besedah je
ta pomešanost dovolj velika.
Razvozlanje Vigenèrovega tajnopisa
Charles Babbage je bil vsestranski znanstvenik z mnogimi izumi, njegov največji izum
pa je bil računski stoj z več kot 25.000 deli, ki bi omogočal tudi komplicirane račune, saj je
vseboval spomin, mlin in odločitve, podobno kot sodobni računalniki spomin, procesor
in zanke. Žal stroj ni bil izdelan, bi se ga pa dalo ustrezno programirati. Šele sto let kasneje
so prve elektronske naprave uresničile njegove zamisli. Njegovo genialno delo na področju
tajnopisja pa je razbiranje Vigenèrovega tajnopisa. Tudi v tem primeru se ponovijo skupine
59
črk, kar je odvisno od dolžine izbrane besede - ključa, ki določa vrstice za tajnopisje. Če
vzamemo besedo dolgo 20 črk je ponovitev samo enkrat in če ta vmesni prostor pregledamo tudi z drugimi ponovitvami lahko ugotovimo, da se pri določenem številu pojavijo
vse ponovitve. Zato je to število enako številu črk izbrane ključne besede.
Na tej osnovi se že lahko vrši analiza pogostosti, ki pa obsega vse črke in iz značilnosti poteka vseh vrednosti lahko sklepamo na značilno zaporedje črk. Opazni so skupni
vrhovi in daljše doline, ki so značilne za vsako abecedo, tak značilni vrh in dolina je v
slovenščini EFGH. Če graf premaknemo tako, da se sklada z normalno porazdelitvijo
ugotovimo vrednost do sedaj predpostavljene črke, ki je v tem primeru E. Tako lahko že
verjetno določimo prvo črko ključa, drugo črko pa določimo po istem postopku z že znano
prvo črko. Če izid ni smiseln je treba postopek ponoviti z drugo najverjetnejšo prvo črko.
Babbage tega odkritja ni objavil in so ga odkrili šele v 20 stoletju, ko so strokovnjaki pregledovali njegovo zapuščino.
Isti postopek je samostojno odkril pruski častnik Kasiski, ki ga je objavil leta 1863 pod
naslovom Die Geheimschriften und die Dechiffrierkunst, in se po njem imenuje Kasiskijev
test.
Odkritje telegrafa in radia
Obe odkritji sta vzpodbudila številne poskuse tajnopisja, vendar brez večjega uspeha.
Telegrafist je znano besedilo v svojem jeziku oddal večkrat hitreje in brez napake, pri
šifriranem poročilu pa je šlo bistveno počasneje, kar je bilo precej dražje in možne so bile
tudi usodne napake. Radijski promet teh možnosti ni imel, zato je bilo treba najti ustrezne
vrste tajnega govora, kar bi omogočilo zaupnost javno poslanega sporočila in njegovo hitro
šifriranje in razbiranje. V prvi svetovni vojni so uporabljali kombinacije starih tajnopisov,
vendar je bilo vedno le vprašanje časa, kdaj bodo novo šifriranje strli.
Nemški napad na Francijo
Le 16 dni pred napadom na Francijo dne 5. marca so Nemci uporabili kombinacijski tajnopis, ki naj bi jim omogočil popolno presenečenje ob napadu, ki je bil 21. marca
1918. Francozi so imeli tedaj najboljšo službo za razbiranja tajnopisja, saj so se po bolečem
porazu leta 1870, ko so Nemci priključili Alzacijo in Loreno dobro organizirali in imeli
obsežno službo s številnimi strokovnjaki. Čas je bil kot vedno bistvena sestavina reševanja nove šifre in razbiranja sporočila. Novo šifro je rešil genialni Francoz G. Painvin, ki
je podnevi in ponoči reševal uganko in jo je še pravočasno rešil, kar je omogočilo branje
prestreženih sporočil. S postavitvijo več sprejemnih postaj so lahko določili tudi mesto
oddajne postaje. Z vsebino poročil o nujnih pošiljkah orožja in z določitvijo mesta oddajanja radijskega sporočila so Francozi ugotovili mesto napada in po hudi 5 dnevni bitki
zavrnili nemški napad, ki mu je manjkala bistvena sestavina presenečenja.
Neomejena podmorniška vojna
Razbiranje je tudi bistveno odločilo, da so se ZDA vključile v prvo svetovno vojno
in s tem bistveno prevesile razmerje moči. Prvega dne prve svetovne vojne še ponoči je
60
britanska ladja dvignila šop čez-atlantskih kablov in jih prerezala ter tako preprečila najvarnejšo povezavo. Novo imenovani nemški zunanji minister A. Zimmermann je zato
poslal tajnopis po radijski zvezi v obliki 152 tri do pet mestnih števil. Telegram je bil poslan
nemškemu veleposlaništvu v Washingtonu, ki ga je poslalo mehiškemu veleposlaništvu.
Bistvo sporočila so Angleži razbrali še isti dan in ga posredovali vodji mornariške obveščevalne službe, ta pa ga je spravil v trezor, saj naj bi napovedani neomejeni podmorniški
napadi v vsakem primeru potegnili ZDA v vojno. Besedilo sporočila:
Prvega februarja nameravamo začeti neomejeno podmorniško vojno. Poskušali bomo
doseči, da bi Združene države kljub vsemu ostale nevtralne. V primeru, da se to ne bi posrečilo,
predlagamo Mehiki zvezo na naslednji podlagi. Skupno vojskovanje. Skupna sklenitev miru.
Bogata finančna podpora in strinjanje z naše strani, da dobi Mehika nazaj svoja izgubljena
ozemlja v Texasu, Novi Mehiki in Arizoni. Podrobnejša določila prepuščamo vaši visokosti.
Prosimo, da vse zgoraj omenjeno strogo zaupno sporočite predsedniku, takoj ko bo vse glede
vojne z Združenimi državami odločeno, hkrati pa še dodate spodbudo, da bi Japonsko sam od
sebe povabil k takojšnjemu pristopu ter posredoval med Japonsko in nami. Prosimo opozorite
predsednika na to, da bo brezobzirna uporaba naših podmornic prinesla dobre možnosti, da bo
Anglija v nekaj mesecih prisiljena k sklenitvi miru. Prosim za potrditev prejema, Zimmermann.
Ker je 1. februarja Nemčija začela neomejeno podmorniško vojno, je predsednik ZDA W.
Wilson sklical 2. februarja sejo kabineta, 3. februarja pa na Kongresu razglasil, da želijo ZDA
še naprej ostati nevtralne in kot posrednik miru. Angleški admiraliteti ni preostalo drugega
kot seznanitev z vsebino telegrama in tako je 2. aprila 1917 predsednik W. Wilson na Kongresu
razglasil: »Ugotavljam, da politika, ki jo v novejšem času vodi nemška cesarska vlada, ni nič
manj kot vojna proti vladi in ljudstvu Združenih držav. Razbrana brzojavka je uspela tam,
kjer ni zadostovalo tri leta napornega diplomatskega dela. Zanimivo je, da so Angleži uporabili zvijačo, češ da je bila vsebina telegrama izdana, zato so po zvezah na mehiškem brzojavnem uradu dobili mehiško verzijo Zimmermannove brzojavke in jo objavili, tako da so
Nemci skoraj dve desetletji živeli v prepričanju, da so njihove šifre nerešljive.
Šifrirne ploščice
Že v 15 stoletju je italijanski arhitekt L. Alberti vzel dve bakreni okrogli ploščici, manjšo
položil na večjo in ju v sredini povezal z iglo. Na robu je napisal črke in z zasukom ploščice
dobimo Cezarjev premik za eno ali več črk. Podobno ploščico so uporabljali tudi v ameriški
državljanski vojni. Že njen izumitelj Alberti je predlagal več abecedno tajnopisje s ključno
besedo in tako prišel do Vigenèrove metode. Ima pa ploščica to prednost, da je mehanska
in omogoča hitrejše tajnopisje in branje.
Novejše šifrirna naprave
Šifrirni stroji – enigma – uganka
A. Scherbius je izumil elektromehanski šifrirni stroj, ki omogoča hitro šifriranje in
hitro branje, zaradi raznovrstne kombinacije postopkov pa zagotavlja tudi izjemno veliko
stopnjo zanesljivosti. Sestavljen je iz več delov, ki jih je sestavil v zelo zapleten šifrirni stroj:
61
tipkovnica za vnos črk, šifrirna enota, ki črke spremeni v šifre in enota z lučkami, ki jih
pokaže. Najpomembnejša enota je valj, ki je prepleten z žicami, vhod in izhod zanje pa
je na šestih mestih, to pa je pomanjkljivost, saj se stanje ponovi po šestih prekinitvah. To
so odpravili tako, da so uporabili dva valja, zato se stanje ponovi šele po 36 ponovitvah.
Po vsaki črki se valj samodejno premakne za 1/26, to je za eno črko abecede, to pa je tudi
pomanjkljivost, saj se stanje ponovi po 26 prekinitvah. To so odpravili tako, da so uporabili
dva valja, ki so jima pozneje dodali še en valj in pri popolni abecedi je bilo že 26x26x26 =
17.576 kombinacij. Šifrer mora valje nastaviti na določen položaj, kar je v bistvu ključ, ki je
veljal le tisti dan. To je pomenilo mesečno 30 ključev in razpošiljanje ključev vsem enotam,
ki so imele enigmo.
Šifriranje in branje sta obratna procesa, ki potekata samodejno ob enaki nastavitvi
valjev. Knjiga ključev ne sme priti v nasprotnikove roke, sam šifrirni stroj pa je seveda
prej ali slej dostopen tudi nasprotniku. Razbiranje bi tudi ob posedovanju enigme zahtevalo preizkus tudi do 17.576 različnih nastavitev. Valje so lahko tudi zamenjevali, kar je
povečalo število možnosti še šest krat. Tudi stikalna plošča je imela šest povezav z valji, ki
so jih lahko zamenjevali z vsemi črkami, kar je dalo skupno število kombinacij 1016. Stroj
je bil izjemen dosežek in majhen, saj je bil v kovčku velikosti 34x28x15 cm. Visoka cena
20.000 $ pa je odvrnila zainteresirane kupce. Podobne naprave so razvili tudi na Švedskem
in v ZDA, vendar prav tako ni bilo zadostnega števila kupcev.
Scherbius pa je imel srečo, saj sta dve objavi iz prve svetovne vojne nedvoumno izdali,
da so Angleži strli nemške tajnopise. Nemška vojska je takoj naročila obsežno raziskavo
in ugotovila, da je enigma najboljša rešitev, ki so jo predelali za vojaško opremo. Zdelo se
je, da bo enigma odločilno prispevala k zmago nacionalsocializma, vendar je prispevala
pomemben delež k njegovemu propadu. Po letu 1926 so angleški, ameriški in francoski
oddelki za razbiranje poslušali radijska poročila, ki jih niso mogli razvozlati. Ker so jim
bila poročila nerešljiva uganka so hitro odnehali, saj je bila Nemčija oslabljena in ni bilo
politične volje za razbiranje teh poročil, zato je število usposobljenih ljudi za razbiranje
hitro padalo.
Poljska, ki je po prvi svetovni vojni postala samostojna, pa je bila med Sovjetsko zvezo,
ki je širila svoj komunizem in Nemčijo, ki je hotela pridobiti nazaj ozemlja, ki jih je morala
prepustiti Poljakom. Tako ukleščeni so bili Poljaki hvaležni za vsako informacijo in so na
novo organizirali službo za razbiranje. Tudi oni so naleteli na tajnopis z enigmo in niso
imeli nobene možnosti za njeno razkrivanje. Francozi so po izdaji dobili kopijo dokumentov: Navodila za uporabo šifrirnega stroja enigma in Navodila za uporabo ključev šifrirnega
stroja enigma. Dokumenti niso vsebovali žičnih povezav, vendar dovolj podatkov, da so
lahko sestavili kopijo enigme. Glede na izjemno število možnosti so bili prepričani, da je ni
možno razrešiti, saj se jim je zdela nepremagljiva. Na srečo so imeli Francozi s Poljaki vojaški
sporazum in so Poljakom izročili fotokopijo dokumentov in jim pustili nalogo naj strejo tudi
to šifriranje. Osnovni prikaz enigme in njenega delovanja je prikazan na naslednji sliki 37:
Poljaki so se zagrizli v možnost, da mora obstajati bližnjica in pri velikem številu dnevnih
poročil z istim ključem se pojavljajo ponovitve, ki pripeljejo do razvozlavanja. Zato so Nemci
dodali še postopek, da so z dnevnim ključem posredovali nov sporočilni ključ za novo
62
nastavitev valjev. Na prvi pogled je sistem neprebojen, toda Poljaki niso izgubili poguma.
Na tečaj razbiranja so povabili 20 matematikov iz univerze v Poznanju, ki je prej pripadal
Nemčiji, zato so vsi tekoče govorili nemško. Trije so pokazali poseben talent za razbiranje in
so jih takoj zaposlili. Najbolj nadarjen je bil M. Rejewski, ki so mu predstavili enigmo.
Razbiranje enigme
Rejewski je delal popolnoma sam in je enigmo spoznal do najmanjše podrobnosti.
Prav tako je vedel, da so ključ za rešitve v ponavljanjih in taka ponavljanja so bili individualni ključi, ki so bili na začetku vsakega sporočila. Te ključe sestavlja šest črk – dva enaka
trojčka, ki v šifriranem besedilu dasta šest šifer. Prvi in četrti, drugi in peti ter tretji in
šesti znak zanesljivo predstavljajo isto črko. Pri zadostnem številu poročil je dobil različne
vzorce povezav in iz njih poiskal zaključene verige, ki so se začele in končale pri isti črki.
Vzel je poljubno črko abecede in znak v spodnji vrsti, poiskal isti znak v gornji vrsti in znak
pod njim in nadaljeval do zaključene verige, kot je prikazano.
prva črka A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
četrta črka F Q H P L W O G B M V R X U X C Z I T N J E A S D K
Primer verig: A→F→W→A
tri povezave
B→Q→Z→K→V→E→L→R→I→B
devet povezav
Verige se vsak dan spreminjajo in črke se zamenjujejo, kar je posledica dnevnega
ključa, vendar se število povezav ohrani in to je povezano z nastavitvijo valjev, ki se pri
63
vsaki naslednji črki premaknejo za eno mesto naprej. Tu je sprejel pomembno ugotovitev: stikalna plošča in valji sicer vplivajo na natančno sestavo verig, vendar je ena lastnost
odvisna izključno le od nastavitve valjev. Tako je uspel razdvojiti vpliv stikalne plošče in je
njene povezave odstranil in dobil le vpliv valjev. Tako je neobvladljivo število kombinacij
spustil na bistveno manjše število in sicer 105.456. Več ljudi je šele v celem letu pregledalo vse možne kombinacije in izdelalo katalog posameznih zaključenih dolžin verig za
določeno črko.
Rejewski je zdaj lahko začel razbirati enigmo. Ko je ugotovil značilnosti verig dnevnega
ključa, je vedel za nastavitev valjev, vendar je bilo še bistveno preveč kombinacij glede na
povezave s stikalno ploščo. Število kombinacij je bilo še vedno previsoko, vendar je bila na
voljo poenostavitev. Odstranil je vse kable na stikalni plošči in prestreženi šifrant vnesel
v enigmo. Večinoma je dobil nesmisle, včasih pa tudi zveze na primer: alkutlibernil –
verjetno ankunft in berlin. Če je bila domneva pravilna je vedel da sta na stikalni plošči
povezani črki R in L in z analizo nadaljnjih zaporedij je bilo možno odkriti še druge črke
in s tem ustrezne povezave na stikalni plošči. Rejewski je imel sedaj prave povezave na
stikalni plošči in nastavitev valjev in je lahko bral vsa poročila tistega dne.
Ko so Nemci nekoliko spremenili svoj postopek prenašanja sporočil, je Rejewski razvil
mehanično verzijo, ki je samodejno poiskala nastavitev valjev. Zaradi šestih položajev
valjev je moralo šest strojev Rejewskega delovati vzporedno, vsak v drugem možnem
položaju. Skupna naprava je lahko našla dnevni ključ v približno dveh urah. Pravili so ji
bomba, ker je tiktakala pri svojem delovanju. Zanimivo je, da je imel šef njihove službe
ključe, ki jih je redno dobival iz istega vira kot opis enigme, vendar jih je imel v svojem
predalu, ker je vedel, da bo prišel čas, ko ključi ne bodo več na voljo in do takrat mora biti
enigma odprta knjiga.
Leta 1938 so Nemci dodali še dva nova valja in za razbiranje bi rabil desetkrat toliko
bomb, kar je predstavljalo 15 letnih proračunov njihovega biroja. Naslednji mesec pa
so število kablov na stikalni plošči povečali iz 6 na 10, zato zdaj niso več zamenjali le
12 črk ampak 20. Poljska služba je bila leta 1938 na višku svoje moči, v letu 1939, ko so
Nemci dopolnili enigmo, pa so bili brez velikih sredstev povsem brez možnosti. Zdaj
bi jim njihov šef lahko prinesel ključe, ki jih je imel. Toda ključev ni bilo več, saj je bila
dotedanja zveza prekinjena. Če Poljaki ne bi mogli streti tudi ojačane enigme, ne bi imeli
nobenih možnosti, da bi ustavili nemški napad, ki je bil oddaljen le nekaj mesecev. Poljski
major Langer je 30. junija svoje francoske in britanske kolege povabil v Varšavo, da bi se
pogovorili o nujnih vprašanjih glede enigme. Longer jih je peljal v prostor, kjer je stala
bomba Rejewskega in presenečeni Francozi in Britanci so ugotovili, da so bili Poljaki
za desetletje pred njimi. Predal jim je tudi dva odvečna primerka enigme in načrte za
bombe, ki bi strle tudi ojačano enigmo. Dne 1. septembra je nemška vojska vdrla na
Poljsko in vojna se je začela.
Jeseni so Angleži že bili sposobni odkriti dnevni ključ in so potem lahko prebrali vsa
ostala poročila. Iskali pa so tudi bližnjice: preobremenjeni šifrerji včasih niso izbrali treh
naključnih črk, ampak kar tri sosednje, kar je dalo imenitno bližnjico. Valji niso smeli
ostati na istem položaju, kar je za polovico zmanjšalo število možnosti. Podobno pravilo
64
je bilo, da na stikalni plošči ne smejo povezati črke s črko pred njo ali za njo, kar je zopet
zmanjšalo število različic. Bližal pa se je čas, ko bodo Nemci ugotovili, da s ponavljanjem
dnevnega individualnega ključa bistveno zmanjšujejo njeno varnost.
Problema se je lotil Turing, ki je bil odličen matematik in je pri ogledu množice poročil
ugotovil določeno podobnost, če vemo za čas in kraj oddajanja. Značilno je bilo vremensko poročilo, ki so ga redno pošiljali malo po šesti uri, kjer so se pojavljale predvidljive
besede na primer wetter – vreme. Torej je treba vnesti wetter v enigmo in moralo bi se
pojaviti šifrirano besedilo, vendar je bilo število kombinacij mnogo preveliko. Zasnoval je
kombinacijo treh strojev, ki so vedno obravnavali le en element šifriranja znotraj zanke,
kljub temu pa je bilo število kombinacij nerešljivo. Tu je uporabil rešitev Rejewskega in
ločil problem stikalne plošče in valjev. Z odstranitvijo stikalne plošče je bistveno zmanjšal
število poskusov od 159x1018 na 17.576, to pa je bilo rešljivo že v petih urah. Vendar to še
ni bilo dovolj saj pri napačnem začetnem položaju valjev žarnica ni zasvetila: teči bi moralo
istočasno 60 trojnih enigem, da bi dobili ustrezen rezultat.
Ko je bila znana prava nastavitev valjev, je bilo treba v enigmo vpisati besedilo in pregledati odprto besedilo. Če je bil rezultat tewwer, je bilo treba le zamenjati povezavo za w
in t in iz vnosa drugega besedila so bile kmalu znane tudi druge povezave. Tudi te naprave
so imenovali bombe, ki pa so bile 2 m dolge, 2 m visoke in 1 m široke, njihova zasnova
pa je bila podobna zasnovi Rejewskega. Prototip so postavili 14. marca 1940, vendar je bil
prepočasen, saj je naprava potrebovala en teden da je našla ključ. Minili so štirje meseci,
ko je bil na voljo nov stroj. Medtem so Nemci v resnici izpustili ponavljanje in mrk razbiranja je trajal več mesecev. Čez leto in pol je delovalo že petnajst bomb in če je šlo po
sreči, so ključ razbrali že v eni uri. Vendar je bila za razbiranje potrebna opora - »crib«, ki
v angleščini pomeni leseno podporo v rovu, v tem primeru pa pomeni oporno točko, na
kateri je mogoče graditi sistem razbiranja, ki je podobno tipanju v temnem rovu. Razbiralci so imeli več takih opornih točk, ki so ob ugodnem razpletu lahko skrajšale čas razbiranja. Predvidena delna rešitev pa je bila lahko na napačnem mestu in glede na pravilo,
da ista črka ne more prestavljati sama sebe, je bilo treba to rešitev le premikati tako, da se
nobena črka ni ponovila v obeh vrstah:
Domnevno besedilo
Znani tajnopis
w e t t e r n u l l s e c h s
I P R E N L W K M J J S X C P L E J W Q
V besedilu »crib« ni na pravem mestu saj sta črki e ena pod drugo! Če pa je »crib« na
pravem mestu so ga lahko uporabili kot izhodišče za razbiranje s pomočjo bombe.
Na naslednji sliki 49 je prikaz ene trojice valjev, ki so ob ustrezni nastavitvi podali
rešitev, ko je lučka zasvetila.
Šifre nemške mornarice pa so bile težavnejše, saj so imele 9 valjev, zato so si šifrante
preskrbeli z napadom na ladje, kjer so zaplenili ključe enigme. Pri tem pa so skrili sledi,
da Nemci ne bi odkrili, da so njihovi tajnopisi brez vrednosti. Prav tako so postavili znana
minska polja in potem so na radijskih sporočilih nemških ladij takoj prepoznali znane
koordinate lastnih minskih polj in imeli odlično osnovo za razbiranje.
65
Razbiranje ostalih tajnopisov
Angleži so razrešili tudi italijanske in japonske tajnopise in s tem bistveno pripomogli k
uspešnemu zaključku druge svetovne vojne tako v Sredozemlju kot po celem svetu. Vendar
pa je bila ta služba v popolni tajnosti in to še desetletja po koncu vojne. Po koncu vojne so
enigme delili članicam Commonwealtha in so tako lahko razbirali njihova »tajna« sporočila. Šele po treh desetletjih popolnega molka je leta 1974 lahko izšla knjiga Ultra, kar je
bil znak za udeležence, da je konec zapovedane molčečnosti, in doba priznanja njihovega
dela, žal za mnoge že prepozno.
66
Navahi
Tudi ZDA, ki so medtem že strle japonski tajnopis, so morale izdelati učinkovito napravo
za prenašanje tajnih sporočil. Angleži so uporabljali TYPEX, Američani pa SIGABA. Obe
sta bili zapletenejši kot enigma in tudi uporabljali so ju strokovno. Obstajale pa so tudi
druge možnosti, saj je bil postopek šifriranja in branja dolgotrajen in ni bil uporaben za
neposredne akcije na bojišču. Nek vojni dopisnik je težave opisal takole: »Ko so se akcije
skoncentrirale na majhno območje, se je vse moralo zgoditi bliskovito hitro. Za šifriranje
in dešifriranje ni bilo časa. Tedaj je pomagala dobra stara angleščina – čim bolj groba, tem
bolje.« Smola pa je bila v tem, da je mnogo Japoncev obiskovalo ameriške kolidže, zato so
tekoče govorili angleško. Tako so informacije prišle tudi v nasprotnikove roke, ki so prav
tako vedeli za nove premike.
Tu se je vključil P. Johnston. Bil je prestar za bojevanje, zato je hotel pomagati na
drugačen način. Videl je, da je angleški jezik ovira in je začel razvijati sistem na izkušnjah
iz otroštva. Odrasel je v arizonskih rezervatih Navahov in je dobro poznal njihov svet,
poznal je njihov jezik in bil tolmač z vladnimi uradniki. Spoznal je, da bi bil jezik Navahov
nerešljiva šifra, hitrost prenosa pa bi bila taka kot v angleščini. Na poskusu so dva Navaha
oddaljili in radijski prenos se je povsem posrečil in takoj so ukazali rekrutiranje. Najprej
so se morali odločiti za najustreznejše pleme med: Navahi, Sjuji, Čipeva in Pimapago.
Odločilo je poročilo, da so Navahi edino pleme, ki jih niso obiskali nemški raziskovalci.
Poleg tega je njihov jezik nerazumljiv za ostala plemena, prav tako pa je nerazumljiv tudi
za ostale jezikoslovce, razen za 28 Američanov, ki so raziskovali njihov jezik.
Navahi so živeli v težkih razmerah in so bili obravnavani kot manj vredno ljudstvo,
vendar so si želeli sodelovati v vojni. Njihov svet je podprl vključitev ZDA v vojno in
pokazal svojo lojalnost: »Ni čistejšega izražanja patriotizma, kot je med prvimi Američani.« Tako so si želeli sodelovati, da so dali celo napačne podatke o starosti ali pa so
pojedli veliko banan in popili mnogo vode, da so dosegli mejno težo 55 kg. Mnogo angleških besed ni bilo v njihovem jeziku in so jih morali nadomestiti. Tako so postali: višji
oficirji - vojni poglavarji, bojni položaji - blatna bivališča, minometi - čepeče puške itd.
Celoten slovar je vseboval 274 besed. Imena pa so črkovali v angleščini, in jih poimenovali
po živalih ali predmetih, ki so prevedeni v navajski jezik, kar je za celotno abecedo prikazano v tabeli 12.
Takoj so pričeli s šolanjem in na koncu šolanja so vsi odlično opravili izpit. Ameriški
strokovnjaki za razbiranje niso znali njihovega govora niti zapisati, kaj šele da bi ga
razumeli, očitno je šlo za izjemen uspeh. Dva sta ostala za izobraževanje naslednje skupine,
ostale pa so poslali na Tihi ocean, kjer so Japonci zavzemali čedalje več ozemlja. Japonci so
gradili letališče na Guadalcanalu in s tem bi postal protinapad zaveznikov skoraj nemogoč.
Admiral E. King je zato priganjal k invaziji in 7. avgusta se je izkrcala I. mornariška divizija.
K njim je spadala tudi prva skupina Navajcev, ki pa je prinesla zgolj zmedo, saj so radiotelegrafisti, ki tega sporazumevanja še niso poznali, v paniki oddajali poročila, da Japonci
uporabljajo ameriške frekvence. Poveljnik je takoj ustavil oddaje v navajščini, dokler se ni
prepričal o njihovi koristnosti.
67
Eden od Navajev se spominja, da mu je polkovnik rekel, da jih bo obdržal, če bodo hitrejši
kot njegov »beli kod«. Oba sva oddala svoja sporočila in vprašali so me koliko časa bom
potreboval, ali dve uri? Bolj verjetno dve minuti sem odgovoril. Po štirih in pol minutah sem
že dobil odobritev poročila in vprašal sem polkovnika, kdaj se bo odpovedal svoji napravi.
Nič ni odgovoril, samo prižgal je svojo pipo in odšel proč. Med boji so Navaji dokazali svojo
prednost v primeru, ko so Američani zavzeli japonski položaj in so jih obstreljevali lastni
ljudje. Takoj so poslali opozorilo, vendar so ga smatrali za japonsko zavajanje in šele Navaji
so dokazali resnični položaj. Pokazali pa so tudi izjemno domoljubnost, saj so kljub čedalje
bolj krvavim bitkam vztrajali in dokazali svoje prednost pri hitrosti, zanesljivosti in tajnosti.
Razbiranje pozabljenih jezikov
Japonci so imeli posneto mnogo navahovskega govora, pa ga kljub temu niso znali
razbrati. Pri razbiranju starih napisov pa pogosto ne vedo za jezik, za glasovno vrednost
posameznih znakov, niti za vsebino zapisov. Pa vendar se mnoge ženske in moški strastno
lotijo te naloge. Pravila razbiranja tajnopisja in starih napisov so v mnogih pogledih
podobna. Tudi tu gre za analizo, pogostost, ponavljanje in oporne točke pomešane z intuicijo in zdravim razmišljanjem.
Hieroglifi
Dolga stoletja je bila to zaprta knjiga, ki se je z mojstrskim razbiranjem odprla in omogočila vpogled v davne čase starega Egipta, saj so najstarejši hieroglifi datirani okoli 3.000
let pr. Kr. Hieroglifi kot okrasne črke ali simboli so se uporabljali v templjih, stilizirani
68
hieroglifi so predstavljali hieratsko pisavo za vsakdanje zadeve, okoli leta 600 pr. Kr. pa je
hieratsko pisavo nadomestila demotska – ljudska pisava. Vse tri pisave so izumrle okoli
leta 400, ko je krščanstvo te pisave nadomestilo s koptsko pisavo, ki je imela 24 grških črk
in 6 demotskih črk za glasove, ki jih grščina ni vsebovala. Koptska pisava je zaradi Arabcev
izumrla v 11. stoletju. S koptsko pisavo je izumrl tudi koptski jezik in tako je bila jezikovna
povezava s starim Egiptom pretrgana. Koptski jezik pa še živi v liturgiji krščansko-koptske
cerkve. Strokovnjaki so bili prepričani, da so hieroglifi slikovna pisava in so celo sestavili
slovar pomenov predpostavljeno slikovnih znakov.
Leta 1799 so francoski učenjaki naleteli na pomemben kamen, po najdišču imenovan
kamen iz Rosette, ki je imel vse tri napise: hieroglifski, demotski in grški napis, ki je bil
takoj povsem razumljiv. To je bila oporna točka za razbiranje, saj naj bi imeli vsi trije napisi
enako vsebino. Kamen je bil popisan leta 196 pr. Kr. in je sedaj v britanskem muzeju.
Prvi, ki je podvomil v slikovno pisavo je bil angleški matematik T. Young. Bil je vsestranski znanstvenik in je znal grško, latinsko, francosko, hebrejsko, kaldejsko, sirsko,
arabsko, samaritansko, perzijsko, turško in etiopsko. Ko je zvedel za kamen iz Rosette,
je zanj postal neustavljiv izziv. Pozornost so mu zbudili znaki obdani s pentljo, ki so se
večkrat ponavljali v enaki ali podaljšani obliki. Predvideval je, da predstavljajo nekaj zelo
pomembnega, morda ime faraona Ptolemaja in tako je dokaj dobro razbral glasovne vrednosti posameznih znakov. Žal je imel preveliko spoštovanje do predhodnikov, ki so v
hieroglifih videli slikovno pisavo, zato je domneval, da so uvedli zapis imen s črkami šele,
ko so po Aleksandru Velikemu Egiptu vladali faraoni, ki so bili Evropejci. Njegovo delo je
nadaljeval Francoz J. F. Champollion, ki je tudi znake na obeliskih prečrkoval tako, kot je
prikazano v tabeli 15.
Naslednji preboj mu je uspel, ko je razbral tudi starejšo pentljo, ki so jo sestavljali
štirje znaki: znak za sonce, neznani znak in dva znaka za S. S tem je dokazal, da so tudi
pri starejših hieroglifih uporabljali črkovno pisavo. Kot mladenič se je učil koptski jezik in
69
ga tekoče obvladal. Z znanjem koptskega jezika je za znak krogec s piko, ki naj bi pomenil
sonce, vstavil glasovno vrednost ra in dobil izraz RA-?-S-S in po njegovem mnenju se je
to ujemalo le z enim imenim faraona. Ob običajnem izpuščanju samoglasnikov in manjkajočo črko M je prečrkoval RAMESES, torej Ramzes, ime enega največjih faraonov. Ta
ugotovitev ima temeljno jezikovno vrednost, saj je lahko določil jezik piscev in podrobno
proučevanje drugih hieroglifov je pokazalo, da gre prav za koptski jezik. Ugotovil je, da
so zapisi kombinacije slikovnih znakov kot sonce itd, lahko so kombinacija slikovnih in
črkovnih znakov, ki lahko predstavljajo tudi več soglasnikov. Daljše besede so sestavljene
iz slikovnih ugank ali pa so zapisane z navadnimi črkovnimi znaki.
Počasi je dopolnjeval svoje prečrkovanje tako, da je bilo možno branje hieroglifov.
Svoje delo je objavil v knjigi Précis du système hiéroglyphique leta 1824.
Champollion je na osnovi Youngovega dela in znanja koptskega jezika razbral hieroglife predvsem na osnovi grškega besedila na kamnu iz Rosette, ni pa razbral demotskega
besedila, ki še danes čaka na ustrezno razbiranje.
Linear B
Linear B je grška pisava iz bronaste dobe. V tem pred-helenističnem času je celino
obvladovala Mikenska kultura, saj so pri izkopavanjih naleteli na veliko umetnostnih
izdelkov, vendar niso našli nobenih zapisov. Med trgovci s starinami v Atenah pa so
našli nekaj pečatnikov, ki niso imeli pisave, ampak le simbole in ti pečatniki naj bi prihajali iz Krete. Leta 1900 so na Kreti izkopali mnogo tablic, ki so bile tako dobro ohranjene, da so se videli celo prstni odtisi zapisovalcev. Zgleda, da so se tablice ohranile,
ker je palačo uničil ogenj, ki je spekel tudi tablice in jih tako ohranil.
Tablice so razdelili v tri skupine: 2000 do 1650 pr. Kr. na katerih so bili slikovni
znaki, 1750 do 1450 pr. Kr. na katerih so bile črke iz preprostih črt, zato so jo poimenovali linear A in tablice iz 1450 do 1375 pr. Kr. na katerih je bila pisava, ki so jo
poimenovali linear B. Ob množici podobnih zapisov se je zdelo razbiranje enostavno,
vendar je bilo v resnici bistveno težje. Opazili so okoli 90 različnih znakov, kar je kazalo
na zlogovno pisano. Črkovne pisave imajo navadno od 20 do 40 črk za posamezne
glasove, zlogovne pisave imajo 50 do 100 znakov za posamezne zloge, slikovne pisave
pa obsegajo več sto, v kitajščini celo več tisoč znakov.
Nekateri raziskovalci so bili prepričani, da gre za izumrli kretski jezik, drugi pa so
menili, da gre za grščino. Leta 1939 so tudi na celini našli tablice s pisavo linear B, vendar
to še ni pomenilo, da gre za grško pisavo. A. Kobler je sredi štiridesetih let spoznala, da
mora pustiti vnemar vse teorije o pisavi in se posvetiti le značilnostim posameznih možnih
besed. Opazila je, da se besede pregibajo z različnimi končnicami, pri tem pa lahko dobijo
še premostitveni zlog podobno kot v akadščini. Primera pregibanja dveh besed, najverjetneje samostalnikov, sta prikazana v tabeli 17.
Sestavila je pregled znakov, kjer je vsakemu znaku dodelila dvomestno število, in z
dvojico številk označila nekatere besede in njihovo pregibanje. Dvojice je sestavila tudi v
rešetko, vendar se ji večji preboj ni posrečil, saj je 1950 umrla za rakom na pljučih v 43 letu.
Le nekaj mesecev pred svojo smrtjo je A. Kobler dobila pismo od angleškega arhitekta
M. Ventrisa, ki se je tudi zanimal za problem razbiranja pisave linear B. Ventris je izpopolnil
70
rešetko A. Kobler tako, da je v stolpce razdelil samoglasnike, v vrste pa soglasnike in dobil
5x15 = 75 polj za posamezne zloge. Skoraj polovico polj je napolnil s števili, ki so pomenili
ustrezne kombinacije. Nekateri samoglasniki in nekateri soglasniki so bili očitno številnejši in zato dobra osnova za razbiranje. Do sedaj se je upiral skušnjavi, da bi nekaterim
skupinam dodelil glasovne vrednosti, sedaj pa je opazil, da se nekatere skupine pojavljajo
pogosteje in tako je namesto šifre 08-73-30-12 vstavil a-mi-ni-so = Amnisos, pomembno
pristanišče. Na tej osnovi je sklepal, da mora zlog 12 vsebovati s, ostala znaka pa o in tako je
za drugo besedo dobil 70-52-12 je ?o-?o-so ali ko-no-so ali Knosos. Na tej osnovi je sestavil
tretjo besedo in sicer 69-53-12 ali ??-?i-so ali tu-li-so ali Tulisos, pomembno mesto na Kreti.
Postopno se je odpirala zaprta stran in posamezni zlogi so postali znani z ustrezno glasovno
vrednostjo. Izkazalo se je, da so zapisi v stari grščini, ki je okoli 500 let starejša od homerjeve
grščine in je bila jezik Odiseja.
Ventris je imel predavanje na BBC, ki ga je poslušal tudi J. Chadwick, ki je bil zgrožen
in je tako kot večina strokovnjakov zavrnil Ventrisovo delo kot dela amaterja, kar je v
jezikovem pogledu tudi bil. Priskrbel si je Ventrisove delovne zapiske in jih študiral, da jih
bo lahko znanstveno raztrgal. Že v nekaj dneh pa je ta skeptični znanstvenik postal eden
prvih zagovornikov Ventrisove teorije, da so zapisi v pisavi Linear B pisani v grščini. Bila
sta idealen par, Ventris kot razbiralec tajne pisave in Chadwick kot poznavalec razvoja
grščine. Skupaj sta izdala več člankov in svoje delo kronala s temeljnim delom Documents
in Mycenaean Greek, ki je izšlo 6. septembra 1956. Pregled vseh zlogovnih znakov in
njihove glasovne vrednosti so podane v tabeli 23.
Sodobno tajnopisje
Razvoj sodobnega tajnopisja je vezan na čedalje zmogljivejše računalnike, ki ob
povezavi v super računalnik obdelajo izjemno količino podatkov in klasični načini tajnopisja niso več nerešljivi. Računalniki pa omogočajo tudi programiranje takih šifrantov, ki posnemajo klasične šifrirne stroje, vendar s skoraj neomejenimi spremenljivkami,
zato jih ni mogoče dešifrirati. Ostane pa problem prenosa šifrirnega sistema, ki ga morata
imeti tako pošiljatelj kot naslovnik. Težava se je pojavila z rabo v poslovnem svetu, zato so
71
72
iskali standardizirani sistem. Uveljavil se je sistem IBM z imenom Lucifer, ki je sporočilo
premešal skladno s ključem, ki sta ga morala imeti pošiljatelj in naslovnik. Dovolj veliko
število ključev je zagotavljalo tajnost sporočil. Ostal pa je problem razdeljevanja ključev.
Problem je rešljiv z osebnim prevzemom ali z dostavo z zanesljivim kurirjem, kar pa je v
sodobnem svetu in globalnem poslovanju predrago in prepočasno.
Razrešitev razdeljevanja ključev
Razrešitev razdeljevanja ključev je največji tajnopisni dosežek vseh časov. Različne
skupine zanesenjakov pa so strle tudi ta problem. Američana Diffie in Hellman sta ugotovila, da je možno poslovanje tako, da A pošlje B sporočilo v zaboju z obešenko. B doda
svojo obešenko in jo pošlje A, ki odstrani svojo obešenko in jo pošlje B, ki sedaj lahko
prebere sporočilo. V elektronski obliki namesto zaboja uporabimo tajnopis, vendar je
pomemben vrstni red, saj mora biti zadnje prvo, tako kot si obujemo nogavice in čevlje
moramo sezuvanje ponoviti v celoti v obratmem vrstnem redu, saj ne moremo sezuti
nogavic prej kot čevljev. Elektronska inačica obešenke daje nesmisel, saj B razbira tajnopis
šifriran s ključem A, ki ga je A že odstranil. Tak sistem v elektronskem poslovanju sicer
ne deluje, je pa odprl možnost uporabe enosmerne matematične funkcije, ki ima lastnost
obešenke. Take lastnosti imajo neponovljivi procesi kot so mešanje barv, razbitje jajca itd,
v matematiki pa je mnogo takih funkcij, predvsem so to modularne funkcije. To pokažemo
na primeru eksponentne funkcije, kjer je modul 7 in je rezultat le presežek preko mnogokratnika števila 7.
x
123456
x
3 9 27 81243729
3
3x(mod7)
326451
Diffie – Hellman – Merklov postopek za izmenjavo ključev (odkril ga je Hellman,
vendar so delovali skupaj) uporabi funkcijo Yx (mod P). Celoten postopek zahteva več
javnih sporočil in je zato nekoliko neprijeten: »A« in »B« se javno dogovorita za vrednosti Y in P, s tem, da mora biti Y manjši od P. »A« izbere vrednost za x in ga obdrži v
tajnosti, z njim pa izračuna vrednost funkcije in vrednost pošlje »B«; »B« stori enako,
vendar s svojo vrednostjo za x; ko ponovita račun s sprejetim številom dobita isti rezultat,
ki je ključ!
Odprti ključ
Nesimetrični ključ
Diffie je odkril nov šifrirni postopek tajnopisja z nesimetričnim ključem. Do sedaj je
bilo tajnopisje in razbiranje preprosto obrnjen postopek, pri nesimetričnem ključu pa je le
enosmeren postopek. Primer: »A« pošlje javni ključ za šifriranje (število) po spletu, zasebni
ključ za razbiranje pa obdrži v tajnosti; katerikoli »B, C itd« lahko pošlje šifrirano sporočilo
A, ki je dostopno tudi vsem drugim uporabnikom spleta; sporočilo pa lahko prebere le »A«
z zasebnim ključem. Ko je poleti 1975 Diffie objavil svoje odkritje so se mu pridružili še
73
drugi znanstveniki in pričeli iskati enosmerne funkcije, ki bi ustrezale pogojem za nesimetrično tajnopisje. Odkritje pa se jim ni posrečilo, saj jih je prehitela druga skupina.
Praštevila
Praštevila so ustrezna nesimetrična funkcija. Skupina Andelman, Rivest in Shamir so
sestavljali odlično ekipo, kjer sta Rivest in Shamir podajala predloge, Andelman pa jih je
zavračal in ju držal v pravi smeri. Rivest je odkril pravo funkcijo v obliki praštevil, postopek
pa so poimenovali ARS po začetnicah avtorjev. Postopek: »A« objavi javni ključ, ki ju tvori
zmnožek dveh praštevil p in q, ki jih je obdržal v tajnosti. Če hoče »B, C, itd« poslati »A«
tajno sporočilo, ga šifrira z njegovim javnim ključem in »A« ga lahko prebere, saj lahko
funkcijo obrne, ker pozna svoji izbrani praštevili. Drugim pa razbiranje ni dostopno, razen
če po dolgotrajnem postopku ugotovijo oba faktorja p in q. Pri majhnih praštevilih je
rešitev hitra, pri zelo velikih praštevilih pa je čas razbiranja prevelik. Za bančne posle se
uporabljajo zmnožki večji od 10300 in čas razbiranja z super računalnikom je večji od 1000
let. Pri dovolj velikih številih p in q pa je šifra ARS nerešljiva.
Prijazna zasebnost
Pretty Good Privacy s kratico PGP. Phil Zimmermann je bil prepričan, da ima vsak
človek pravico do zasebnosti v javnem sporazumevanju in to na enostaven način. Sistem
ARS je nadgradil s programom, ki samodejno opravlja delo tajnopisja in razbiranja in ga
poimenoval Pretty Good Privacy s kratico PGP. Obrnjen postopek ARS pa omogoča tudi
elektronski podpis, ki je javno dostopen, vendar potrjuje, da je sporočilo prišlo prav od osebe
z določenim javnim ključem. Združena postopka omogočata tako zasebnost kot lastnoročni
podpis pošiljatelja. Zimmermann je hotel najprej svoj izum prodajati, zaradi zahtev, da bi
bila elektronska sporočila dostopna tajnim služba zaradi preprečevanje terorističnih dejanj,
pa je ponudil svoj izdelek kot del programske opreme zastonj in se tako izognil mnogim
upravnim oviram. Kljub temu je ameriški FBI tri leta iskal temelje za obtožbo, da je Zimmermann izvozil nevarno orožje, saj je sovražne države in teroriste oskrbel z orožjem s
katerim so se lahko izmaknili obrambnim ukrepom ameriške vlade. Tu so nastopili borci za
človekove pravice, predvsem pa podjetja, ki jim je elektronsko poslovanje prineslo pocenitev, razvoj in široko dostopnost do kupcev in surovin. Končno so pri FBI uvideli, da je stvar
zamujena in so s procesom naredili le reklamo za široko uporabno in prijazno tajnopisje.
Tako je bil Zimmerman rehabilitiran, njegov program pa so s spleta lahko dobili vsi.
Problem terorizma
Ob nedvoumni zaščiti tajnopisja se je pojavilo vprašanje tajnosti dopisovanja terorističnih skupin in to vprašanje je odprto še danes. Sodobno gospodarstvo čedalje močneje
zahteva tajno poslovanje tako za zaščito proizvodnje kot zlasti za spletno prodajo. Nekatere
oblasti pa se kljub temu zavzemajo za obvezno deponiranje ključev, kar pa ne rešuje
problema zadovoljivo, saj so prav tako možne zlorabe, ob izgubi ključa pa je potreben
ustrezen postopek za izbris starega in za dodelitev novega ključa. Poleg tega pa so lahko
kadarkoli objavljeni tudi drugi ne deponirani javni ključi, ki omogočajo tajnopisje. Res je,
da se jih lahko takoj ugotovi in zato lažje preverja njihovo tajnopisno delovanje, ki pa je še
74
vedno nerešljivo. Poleg tega pa se lahko javni ključi tudi hitro spreminjajo in tako sproti
puščajo svoje nove sledi, kar je za teroristično delovanje značilno. Tako jih je težje odkriti,
saj stare sledi niso več uporabne, nove pa še niso odkrite.
Zaključek
V vseh časih so ljudje odkrivali novosti, ki so predstavljale varovane prednosti različnih,
plemenskih, elitnih, narodnih in državih skupin. Ob izumih zapisovanja so zato izumljali
postopke, kako bi prikrili zapisano vsebino, nasprotniki pa so jo poskušali odkriti. Prikrivanje napisane vsebine je tajnopis, odkrivanje vsebine pa razbiranje. Enostavno tajnopisje
je hitreje rešljivo, zato so tajnopisci čedalje bolj zapletali postopek, razbiralci pa uporabljali
čedalje uspešnejše načine analiz. Sodobno tajnopisje uporablja šifriranje z zmožkom dveh
velikih praštevil, ki zagotavlja ustrezno varnost pred razkrivanjem.
Žal je varnost zagotovljena tudi mafijskim in terorističnim skupinam, ki lahko dovolj
skrito poslujejo. Pojavljale so se in se še pojavljajo zahteve po mednarodnih bankah ključev,
kar pa onemogoča sodobno poslovanje, istočasno pa omogoča poslovanje z neprijavljenimi ključi, ki se jih sicer hitro zasledi, a ukrepanje je mnogokrat že prepozno.
Očitno je, da zaradi peščice teroristov ne moremo prepovedati tajnega poslovanja, ki
obsega večji del svetovne proizvodnje in trgovine. Velikemu bratu tudi ne moremo dopustiti, da bo v našem imenu obvladoval naše življenje in nas kontroliral v vseh porah našega
osebnega življenja.
Očitno bo treba poiskati druge in preizkušene načine urejanja sveta, verjetno prav tako
kot nam ga že od nekdaj ponujajo velika verstva sveta. Ponovno se bo treba vrniti k materi
naravi in novim generacijam privzgojiti ne le tekmovalnost, ampak predvsem sodelovanje
v mirnem sožitju med različnimi svetovnimi, narodnimi in osebnimi interesi.
Tajnopisje in razbiranje sta na kratko prikazana prav zaradi tega, ker so mnoge osnove
in postopki uporabni tudi pri razbiranju pred-antičnih napisov razumljivih na slovanskih
osnovah. Razbiranje etruščanskih, venetskih, retijskih, galskih, starofrigijskih in drugih
napisov je enostavnejše, saj so glasovne vrednosti večine črkovnih znakov dobro znane in
le izjemoma naletimo na znake, ki jim je treba glasovno vrednost dodeliti šele na osnovi
razumevanja obdelovanega besedila.
Gre preprosto za to, da neznano zvezno pisano besedilo v glasovno znanem zapisu,
delimo na različne sklope črk, ki predstavljajo znane besede. Tako dobljene besede preverjamo z različnimi znanimi, sodobnimi ali izumrlimi jeziki in njihovimi narečji ter statistično ugotovimo najboljše ujemanje. Tako primerjanje nam podaja tudi najustreznejši
jezik razumevanja in primerna narečja tako obravnavanih napisov, saj navedeni napisi niso
pisani v normiranih jezikih.
Literatura
1 Simon Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel
J. Plešej, Učila International, Tržič 2006.
75
Sistem razbiranja starih napisov
Uvod
Veliko jezikoslovcev in ljubiteljev se je na različne načine spoprijelo z razbiranjem
raznih skupin starih napisov. Načine razbiranja so največkrat sproti prilagajali že ugotovljenim značilnostim posameznih vrst napisov. Uporabljali so dotedaj znane načine jezikovne analize, marsikdaj pa so ubrali tudi povsem nove poti, ki so jim sicer poredko, a vsaj
včasih omogočile globlji vpogled v dotedaj nerazumljive napise. O posameznih razbiranjih
je veliko literature avtorjev posameznih razbiranj, pa tudi preglednih del, ki povzemajo
njihove načine razbiranja in razumevanja. Namen prispevka je osvetliti značilna prizadevanja različnih raziskovalcev pri razbiranju starih napisov in ne navajanje literature, zato
podajam le tri pregledna dela, ki zajemajo tajnopisje in razbiranje, predvsem pa različne
poti do razumevanja predantičnih napisov v znanih in neznanih črkovnih, zlogovnih in
sestavljenih znakih in pisavah [1-3].
Prikazano je sistematično reševanje prečrkovanja, oziroma ugotavljanja glasov uporabljenih črkovnih in drugih znakov, delitev zvezno pisanega besedila in razumevanja različnih skupin predantičnih napisov. Posebna pozornost je dana ustrezni izbiri jezika, saj v
napačno izbranem jeziku, razumevanje ni možno. Postopek oži širši obseg jezikov, ki so
izbrani po znanih arheoloških, jezikovnih, genetskih, zgodovinskih in drugih podatkih,
s črkovnimi in besednimi analizami ter zaključi z primerjavo razumevanj istega napisa v
različnih jezikih.
Jezik
Jezik je bistvena lastnost posameznega naroda in njegova prvinska kultura. Vsa kultura
se odvija v njem, saj se izmenjave kulturnih dobrin, njihovo uživanje in ocenjevanje ter
razmenjav občutij umetnosti, pretežno odvija prav v jeziku. Jezik je lasten posameznemu
narodu, ki z lastnimi glasovi izraža svoja videnja, občutja, mišljenja in raznovrstne dejavnosti in vse to ubesedi. Besede imajo zato svoj naravni izvor in jezik kot skup besed, prav
tako počiva na svojem naravnem izvoru.
Jezik kot dejavnost
Samo po sebi je razvidno, da je govor dejavnost. V filozofiji so govor delili na: prošnjo,
vprašanje, odgovor in ukaz, ki sta se jim kasneje pridružila še izjava in sodba, ki naj bi
bila le pojasnjevalna. Govor pa ima tudi druge družbene značilnosti, ki so odvisne od
širšega okolja kot so zborovanja, protesti, seje, razprave, sodišča, kjer imajo posamezni
govorniki določene naloge, ki jih občinstvo sprejema glede na dogovorjeno vlogo ali glede
na vsebino in obliko govora. Študije jezikov opravljamo v jeziku, zato moramo paziti na
ustrezne izraze, saj sicer lahko dobimo napačno ali celo vsiljeno predstavo. Avtor opozarja
76
na možnosti neuspeha ali celo na manipulacije; zgreške deli na napačno sklicevanje in
napačno izvajanje, čemur sledi napačna uporaba ter zlorabe, ki jih deli na neiskrenosti in
nedoslednosti. Tem pa lahko sledijo zavajanja, manipulacije, strahovanja, pritiski, umori in
druge oblastne stranpoti, praviloma prisotne v tiranijah [4].
Različnost človeške jezikovne zgradbe in njen vplivu na duhovni razvoj
W. Humboldt je predstavnik nemškega liberalizma – svobodomiselnosti, ki se je pri
njegovih naslednikih spremenila v libertinstvo, katerega osnovna značilnost je neresnica,
ki je »znanstveno« utemeljena
Avtor v svojem temeljnem jezikovnem delu opozarja na možne napačne predstave
pri zgodovini, zgradbi, odličnosti in drugih podatkih ali mnenjih o obravnavanih jezikih.
Poudarja pomembnost jezika kot temelja omike, saj v jeziku ljudstva izražajo vse, kar je
v njem delo posameznika ali naroda kot celote. Jezik je vnanja pojavnost duha naroda in
obojega ne moremo nikoli misliti dovolj istovetno. Govor je živ in je v svojem bistvu prehajajoč, saj se stalno spreminja in dopolnjuje. Pisana beseda pa je neke vrste mumija, ki priča
o nekem stanju jezika, daje pa možnost daljšega spominjanja in hitrejšega razvoja različnih
jezikovnih in drugih kulturnih dejavnosti. Opozarja na okostenelost normiranja jezika, ki
večkrat povzroči večjo škodo kot korist [5].
Komentar
Ob dobri razčlenitvi množice jezikov je opazno popolno zamolčanje slovanskih jezikov,
ki so osrednje deblo indoevropskih jezikov, kar je še toliko vpadljiveje ob stalnem ponavajanju sanskrta in dejstva, da je ravno slovenščina najbolj podobna sanskrtu tako po izrazju
kot po slovnični zgradbi. Zamolčanost je še toliko bolj očitna ob navajanju drugih velikih
neindoevropskih, pa tudi manjših značilnih jezikov.
Govor
Govor v ožjem smislu je z besedami izražena misel, volja, namen, prošnja itd. Govor je
temeljna značilnost človeškega sporazumevanje, ki ga dopolnjujejo druga za sporazumevanje pomembna sredstva:
–– Okolje je pomembna sestavina govora, saj v prijetnem okolju poteka sporazumevanje
uspešneje, kar upoštevamo v vsakdanem življenju z urejenim stanovanjem, z okrašeno in
prijetno servirano jedilno mizo in morda tudi s prijetno nevsiljivo glasbo. Še posebej je
to pomembno pri poslovnih pogovorih, ki se mnogokrat vrše v prijetnem okolju ob dobri
hrani in pijači. Tudi shodi in zborovanja morajo biti ustrezno govorno organizirana, sicer
izmenjava mnenj ne zajema večine sodelujočih in zato ne daje ustreznih rezultatov.
–– Govorica telesa je bistvena sestavina prepričljivega govora, saj se govornikovo navdušenje nad vsebino tako najbolje prenaša na poslušalce. Nasprotno pa zapetost, enoličnost
ali celo naveličanost odbija sogovornike in poslušalce ter otežkoča sporazumevanje.
Govori celotno telo z držo in gibanjem, še posebej pa govore roke in obraz, ki lahko
razodeva tudi tisto, kar bi govornik želel prikriti.
–– Govorica predmetov je različna in mnogokrat dobro znana. Znano je fantovo darovanje jabolk, pa tudi drugih sadežev svoji izvoljenki, ki jih lahko sprejme ali zavrne.
77
Dekleta pa darujejo svojim izvoljencem predvsem rože s svojega vrta. Taka darovanja so pogosto zapisana tudi v knjigah in opisana zlasti v ljudskih pesmih. Vržena
rokavica pomeni poziv na besedni ali dejanski dvoboj. Bela zastava pomeni mir ali
celo predajo. Zimzelen zataknjen za klobuk je bil znak upornih kmetov. Pri potovanjih so razpoznavni smerokazi v obliki kamnov v vrsti, v vidno postavljeni in v
pravo smer naravnani ter dvignjeni prekli itd. Posebno govorico imajo cigani, ki z
raznimi vidnimi predmeti drugim posredujejo sporočila o pravih poteh in drugih za
njih pomembnih podakih [2:3]. Tudi prosjaki imajo posebne znake, ki tudi drugim
sporočajo o gostoljubnosti ali sovražnosti posameznih gospodarjev in drugih zanje
pomembnih sporočilih [2:99].
–– Govorica rož je posebno pomembna pri izkazovanju naklonjenosti. Rože imajo
značilno barvo in vonj, ki že sami po sebi pričata o namenu darovalca. V različnih
kulturnih okoljih pa so razpoznavne prav posebne vloge različnih rož, različnih barv,
njihovega števila, oblike šopka itd. Pri nas sta značilna nagelj in rožmarin, v novejšem
času pa predvsem vrtnice. Tudi darovanje cvetja je obilno opisano v knjigah in pesmih,
še posebej ljudskih. Najbolj razvita govorica rož je na bližnjem vzhodu, kjer so jo v
haremih razvili do podrobnosti [2:15].
Beseda in njen izvor
Vsaka beseda ima svoj lasten in značilen pomen, ki je posebnost posameznega jezika
in v besednem sestavu glasovno izraža voljo govorca, da drugim posreduje svoje želje,
prošnje, navodila, zahteve, ukaze, naklonjenost, nasprotovanje itd.
Vsaka beseda ima praviloma svoj naravni izvor, saj prav gotovo ni nastala z uporabo
v nekem, čeprav prastarem jeziku, zato ima večina pomembnejših besed svoj izvor v
osnovnem človeškem zaznavanju. Ta je pogojen s tem, kar so ljudje slišali, videli, otipali,
opazovali, razumeli, posvojili in ugotovili. Te zaznave so ubesedili v svojem jeziku in
njihova poimenovanja so ustrezala tem zaznavam in spoznanjem.
Najpomembnejši naravni izvori besed so vremenski pogoji: sonce, oblak, dan, noč,
vročina, mraz, voda, dež, sneg, slana, led itd; socialna in družbena razmerja: rod, klan,
pleme, vodja, kralj, župan, sodnik, lastnik, sorodstveni izrazi itd; človekove dejavnosti: lovec,
pastir, poljedelec, čuvaj, kovač, čevljar, tkalec, krojač, pevec, vojak itd; značilnosti krajine:
gora, reka, potok, izvir, hrib, vzpetina, ravan, planina, dolina, soteska, strmina, greben,
zemlja, skala itd; rastline: drevesa, zeli, gobe: vrtne, sadne, gozdne, zdravilne, strupene;
živali: domače, divje, jezdne itd; čustva: ljubezen, naklonjenost, prijateljstvo, jeza, sovražnost, zaupanje itd; verovanja: bog, čudež, prošnja, molitev, zaobljuba, dar, nebesa, raj itd.
Številni naravni izvori slovenskih besed so razvidni še danes, čeprav so mnogokrat
že preoblikovani s premeti in preglasi, v tujih jezikih pa tudi z neznačilnimi slovanskimi
glasovi. Naravni izvor besed je za različne primere in pomene podan in literaturi [6-9].
Obrazložitev pa je podana tudi za mnoge sedanje romanske in germanske besede, ki imajo
v etimoloških slovarjih vprašljiv izvor, pa so razumljive prav z značilnimi naravnimi izvori
iz slovanskega izrazja [9].
78
Še danes imamo značilen izraz ubesediti, kar lahko pomeni z znanimi različnimi
besedami pokazati svoje misli, čutenja, dejanja, voljo, prošnjo in podobne namene. Lahko
pa pomeni, da svoja notranja spoznanja izrazimo z novo ali s preoblikovano besedo. Prav
značilni so otroški izrazi, saj neobremenjeno izražajo otrokovo doživljanje in marsikatero
izvirno otroško besedo bi prav lahko sprejeli tudi v knjižni jezik.
Pisava
Pisava je vidni zapis govorjene besede. Izražena je na različne bolj ali manj povedne
in bolj ali manj določene načine. Skozi zgodovino se pisava spreminja in dopolnjuje ter
prehaja od slikovnih zapisov do poenostavljenih oblik, ki že predstavljajo posamezne znake
določene vsebine. Ta slikovna in simbolna pisava se preko zlogovnih pomenov razvije do
sedanje glasovne oziroma črkovne pisave.
Kakor je govor pomenil bistveni napredek v človekovem razvoju, saj je omogočil
višjo raven človekovega sporazumevanja in ohranjanja že preteklih dogodkov, izkušenj in
znanja, saj se je z ustnim izročilom prenašala vednost, je šele pisava podala izjemno orodje
za vsestranski razvoj človekovega znanja, mišljenja in delovanja.
Prav pisava je omogočila zapisovanje družbenih pravil, ki niso več veljala samo za
določeno pleme, ampak za širšo narodno ali državno tvorbo. Omogočila je upravljanje
države, pri organizaciji vsakdanjega življenja in obrambi, pri pobiranju davkov, pri sporočanju obvestil itd, zato se je razvila predvsem na bližnjem vzhodu starih kraljestev in
kultur. Omogočila je tudi pisanje zgodovine, pa tudi svečeniških obrazcev ter zaobljubljenih dejanj in nagrobnih napisov, s katerimi so se poslavljali od pokojnih ali jim želeli
ugodno posmrtno življenje.
Bistveni napredek pisave predstavlja tiskana beseda, ki je omogočila izdelavo večjega
števila izvodov in s tem tudi po obsegu in ceni široko dostopnost znanja ljudem. Še večjo
dostopnost pa nudijo sodobni mediji kot so pisna in oddajna javna glasila ter elektronske
povezave od spleta do osebnih sprejemnih in reklamnih točk in naslovov.
Sistemi pisav
Slikovne pisave
Ljudje so že kmalu poskušali svoja videnja, čutenja in razmišljanja izraziti tudi v vidni
obliki. Prvi poskusi so slike, ki so se ohranile predvsem v jamah z dokaj stalnimi okoljskimi
pogoji. Že prve slike so do neke mere poenostavljene in predstavljajo prve začetke slikovnih pisav. Te še danes uporabljajo Kitajci in Japonci, čeprav imajo več tisoč sestavljenih
znakov, predvsem zaradi ohranjanja narodnega izročila.
Slikovne pisave so povedne, saj tudi v poenostavljenih posameznih pomenih, ki se
združujejo v sestavljene slikovne znake kažejo na vsebino, ki je tako razvidna iz posameznega in sestavljenega slikovnega znaka. Tak način pisave je znan po vsem svetu in se je v
naravnih kulturah ohranil še v srednji vek. Znane so različne slikovne pisave Indijancev,
Eskimov, Indonezijcev, Indijcev itd.
79
Slikovne znake uporabljamo še danes, zlasti pri zemljevidih, kjer označujemo naselja:
mesta, kraje, vasi, posamezne hiše itd, prometnice: ceste, železnice, vzpenjače, mostove,
predore itd, kulture: polja, travnike, gozdove, sadovnjake, vinograde itd, objekte: spomenike, cerkve, šole, hotele, turistične točke itd, dejavnosti: toplice, rudnike, tovarne, ladjedelnice itd, višine: izohipse, različne barve nižin, predgorij, sredogorij, visokih gora itd,
razne podatke: kote in vrhove z označeno višino, imeni itd [2:95].
Uporabljamo jih tudi pri potrebi večjezičnosti, zlasti na mednarodnih prometnih
točkah: cestah, letališčih itd., pri prometnih in informacijskih znakih, v lekarništvu,
medicini ali celo pri navodilih za negovanje in uporabo.
Magična znamenja
Z razvojem rodovnih skupnosti se pojavljajo elite moči, znanja in volje. Za obvladovanje rodovnega okolja so primerne zlasti magijske sposobnosti, ki z dejansko ali navidezno
močjo oblikujejo odnose v vsakokratni rodovni skupnosti.
Magiji so svoje znanje skrivali za oblačili, za glasbenimi melodijami, ki so jih izvajali
predvsem z bobni, ki imajo zaradi svojih nižjih in ponavljajočih se tonov močan vpliv na
podzavestno dojemanje. Skrivali pa so se tudi za raznimi simboli tetoviranja, obrednih
mask, poslikav, obrednih pripomočkov in raznih stiliziranih slik, totemov, ki jih lahko
smatramo za prva lastniška znamenja. Taka znamenja lahko v nekaterih primerih že predstavljajo tudi zlogovna ali črkovna znamenja.
Tudi v Sloveniji so znana lastniška znamenja posameznih hiš in večjih kmetij, saj so se
nekatera ohranila do danes.
Simboli
Simboli predstavljajo pomembno slikovno izražanje in so znani od najstarejših časov
do današnjih dni. Znano je sončno kolo, ki je pogosto tudi na predantičnih slovanskih
napisih. Mnogo je tudi drugih znakov z znanimi pomeni: valovnica, krogi, svastika itd.
Nekateri se uporabljajo še danes za nebesna telesa, za zvezdni živalski krog, za kovine in
pomembnejše elemente, za lekarniško dejavnost itd [2:82-92].
Simbolna so tudi števila, zlasti 3 – trobožje, 5 – prsti ene roke, 10 prsti obeh rok [10-13].
Posebej izstopa število 7 – čez 7 let vse prav pride, judovski sedmerokraki svečnik
– sedem ustvarjenih praduhov in božjih lastnosti po katerih je vse ustvarjeno: ljubezen,
modrost, volja, red, resnost, potrpežljivost, usmiljenost; prav te lastnosti so v različni meri
dane tudi človeku, ki jih po svoji svobodni volji razvija in uporablja v svojo in splošno
korist ali zlorablja v svojo in občestveno škodo [14:43-49].
Simboli pa so mnogo širše uporabni.
– Državni: grb, zastava, himna, denar, spoštljivost itd.
– Vladarski: krona, žezlo, meč, obleka, drža, spoštljivost itd.
– Obredni: različna oblačila, posode, drže, spoštljivost itd.
– Svečani: svatovsko oblačilo, nedeljska obleka, darila itd.
Zlogovne pisave
Poenostavljene stopnje slikovne pisave so zlogovni sistemi, ki imajo osnovo v slikovni
pisavi, zaradi množice znakov pa njihov praviloma slikovni izvor ni vedno razviden.
80
Zlogovne pisave imajo še vedno okoli sto zlogovnih znakov, ki pa lahko predstavljajo tudi
le posamezne črke, predvsem samoglasnike.
Zlogovni sistemi imajo poudarjeno osnovo razumevanja, saj slika neposredno opisuje
predmet ali pojav, ki se ga lahko pri poenostavitvah tudi različno tolmači, zlogovni znak pa
ima že določeno glasovno vrednost, ki so jo skušali s poenostavljenim slikovnim znakom
ustrezno določiti in posredovati.
Črkovne pisave
Splošno uporabna pa je črkovna pisava, ki zahteva le okoli 30 črkovnih znakov, ki
pokrijejo vse glavne glasove v posameznih jezikih. Tudi črke imajo praviloma slikovni
izvor in največkrat ponazarjajo stilizirano začetno črko besede, ki predstavlja njeno
slikovno osnovo.
Različni preglasi posameznih črkovnih znakov praviloma ne spreminjajo pomenov s
črkami izraženih besed, kar je razvidno iz predantičnih slovanskih črkovnih zapisov, ki
vsebujejo le okoli 20 pomembnih črkovnih znakov, ki morajo pokriti okoli 30 različnih
glasov. Dvojne glasove pa je možno pisati v obliki dveh zaporednih črk [10-13, 15-22].
Sestavljene pisave
Sestavljene pisave ne teže k enostavnosti zapisa, ampak k zagonetkam, ki so iz različnih
lepotnih, skrivnih ali magičnih potreb urejene tako, da so lahko skup slikovnih, zlogovnih
in črkovnih sestavnih delov.
Značilen primer so hieroglifi, ki so jih zaradi estetskih prvin, namesto črkovne pisave
uporabljali v pomembnih objektih: svetiščih in grobnicah faraonov. Vsebujejo slikovne,
zlogovne in črkovne elemente, ki so med seboj pomešani. Tako napis predstavlja rebus s
stiliziranimi predmeti, znaki za soglasnike, ki jim je treba dodajati samoglasnike in znaki
za soglasniške skupine. Samoglasnikov praviloma niso pisali in jih je bilo treba vstaviti pri
razumevanju napisanega besedila.
Posebne pisave
Rovaš
Rovaš je palica, ki je praviloma služila za zapis števil z urezi, od koledarskih dni do
izvršenih storitev ali dolgov. Znan je rek na tvoj rovaš, kar pomeni na tvoj račun. V času
konjskih prevozov je delovodja beležil število voženj na dvojnem rovašu tako, da sta imela
enak podatek on in prevoznik. Tako so zapisovali gostilničarji zapitek na rovaš in ob
odhodu obračunali potrošeno. Rovaš je bilo zelo razširjeno sredstvo za zapisovanje števil,
ki je ob dvojnem rovašu pomenil nedvoumno znano število opravljenih storitev.
Vozli
Vozli so bili zelo razširjena vrsta pisave zlasti v srednji in južni Ameriki pa tudi na
Kitajskem, predno so izumili slikovno pisavo. Največkrat so pomenili števila in so s tem
podobni rovašu, lahko pa imajo tudi sestavljene pomene prav tako kot slikovna pisava
[2:24-29]. Tudi na bližnjem vzhodu so se uporabljali, saj je znan Gordijski vozel, ki ga je
presekal Aleksander Makedonski.
81
Načini jezikov in pisav
Normirani jeziki
Normirani jeziki imajo predpisano črkovno, to je glasovno, besedno, to je korensko in
oblikovno, to je slovnično zgradbo. Praviloma ločujejo besede s presledki ali z različnimi
ločili, zato je besedni pomen pisanega sporočila razviden, če le izberemo ustrezen jezik
razumevanja.
Razbiranje normiranih jezikov je zato razmeroma preprosto. Ker so besede s presledki
podane, je možno analizirati pogostosti dobljenih besed in sestaviti ustrezen slovar, ki
omogoča branje in razumevanje tako pisanih besedil. Tudi končnice so normirane, zato je
možno tudi oblikovno primerjanje.
Normirani jeziki z neznano črkovno vrednostjo
Razbiranje normiranih jezikov z neznano črkovno vrednostjo je tudi precej enostavno.
Pri črkovnih pisavah so ustrezne analize pogostosti posameznih črkovnih znakov, ki se jih
lahko primerja s pogostostmi znakov v smiselnih jezikih razumevanja [23-25].
Vsak jezik ima značilne deleže posameznih črkovnih znakov pa tudi značilne črkovne
dvojčke, ki se po pogostosti bistveno razlikujejo in so zato posebno primerni za natančnejšo določitev jezika razumevanja. Značilne so tudi pogostostne črkovne doline in vrhovi,
ki pa se jih lahko primerja le pri znanih abecedah. Pri normiranih jezikih je taka primerjava enostavna pri narečjih pa težavna in je treba izsledke vzporejati tudi z drugimi analizami pogostosti.
Upoštevati je treba zgodovinske, arheološke, genetske in jezikovne podatke in pripraviti širšo izbiro možnih jezikov razumevanja. Pogostostna analiza posameznih črkovnih
znakov že nakaže ožjo izbiro jezika razumevanja in najverjetnejše glasovne vrednosti
pozameznih pogostih črkovnih znakov. Postopna analiza pa praviloma dobro poda tudi
glasovne vrednosti ostalih manj pogostih črkovnih znakov.
Zvezno pisana črkovna besedila z znano črkovno vrednostjo
Mnogo predantičnih napisov je pisano z znano črkovno vrednostjo, toda praviloma
zvezno in le izjemoma so opazni znaki, ki lahko predstavljajo delitev na besede ali na
besedne sklope, večinoma pa le poudarjajo posamezne črkovne znake [10-13, 15-22].
Besede je treba iz zveznega besedila ali iz besednih sklopov šele izluščiti. Če gre za
normirani jezik je uporabna tudi oblikovna primerjava, saj so končnice besed normirane. Praviloma pa so taki napisi pisani v narečjih, zato oblikovna metoda ne daje ustreznih rezultatov. Uporabiti je treba korensko metodo, ki na podlagi postopnih delitev
zveznega besedila in dobljenih možnih besed ugotavlja pomen v izbranem jeziku razumevanja.
Za razbiranje takih napisov je najpomembnejše izbrati najustreznejši jezik razumevanja
pri čemer je treba upoštevati zgodovinske, arheološke, genetske in jezikovne podatke in
pripraviti širšo izbiro možnih jezikov razumevanja. Sledi pogostostna analiza posameznih
črk, ki nakaže ožjo izbiro jezikov razumevanja. Tako so podane bistvene osnove za najustreznejši jezik razumevanja in besedna analiza se lahko prične [15].
82
Analize
Analiza zvezno pisanih črkovnih besedil
Vsak posamezen napis je treba obravnavati postopno z delitvijo zveznega besedila z
naslednjo črko. Tako dobimo niz eno, dve, tri in več črkovnih skupin, ki nam ob ustrezni
delitvi dajejo znane besede v izbranem jeziku razumevanja, ki je predhodno določljiv z
analizo pogostosti posameznih črkovnih znakov oziroma glasov.
Ko je posamezen napis deljen na besede znanega pomena se dobljene besede primerja
z besedami iz drugih napisov. Tako se postopno veča izbor razumljivih besed, kar lahko
izdatno olajša razbiranje naslednjih napisov iste jezikovne skupine.
Pri delitvi na besede nam zato izdatno pomagajo že znane daljše in zanesljive besede,
pa tudi imena božanstev. V pomoč pa so tudi govorno nezdružljive soglasniške skupine, ki
jih je treba deliti na besede ali okrajšave znanih pomenov [10-13, 15-22].
Izbira jezika razumevanja
Izbira jezika razumevanja temelji na strokovnosti razbiralcev, saj je treba upoštevati
zgodovinske, arheološke, genetske in jezikovne podatke in pripraviti širšo izbiro možnih
jezikov razumevanja Postopna analiza uporabe posameznih črk in skupin črk dajeta
začetno ožjo izbiro jezika razumevanja.
Sledi postopna delitev zveznih besedil na besede znanega pomena in razumevanje
obravnavanih napisov v izbranih jezikih razumevanja. Če rezultati razbiranja potrjujejo razumevanje v izbranem jeziku je obravnava zanesljiva. Ako pa rezultati razumevanja niso zadostni je treba preveriti ustreznost in doslednost dosedanjega dela. Če kljub
preverbi doslednosti rezultati ne potrjujejo razumevanja v izbranem jeziku je treba na
istih osnovah upoštevati širši izbor in analize pogostosti ponoviti ter izbrati usteznejši
jezik razumevanja.
Posebno povedne so analize deležev besed z začetno in končno črko, saj besede predstavljajo temelj vsakega jezika. Dobro ujemanje s podpostavljenim jezikom razumevanje
potrjuje pravilno izbiro, slabo ujemanje pa izbrani jezik razumevanja zavrača [15].
Potrditev jezika razumevanja
Potrditev izbire jezika razumevanja se doseže s primerjavo različnih razumevanj istega
besedila v različnih jezikih razumevanja. Primerjani prevodi morajo biti pripravljeni na
istih osnovah, zato mora vsaki dobljeni besedi zveznega besedila ustrezati tudi le ena
beseda v izbranem jeziku razumevanja. Tako se lahko že primerja število besed in povprečna dolžina besed, kot značilnosti izbranega jezika razumevanja.
Najpomembnejša pa je primerjava v posameznih prevodih prepoznanih črk in prepoznanih besed. Če bi razbiranje poskušala razvozlati ustrezna skupina, bi taka primerjava
različnih jezikov razumevanja zelo hitro in najbolje odgovorila na bistveno vprašanje razbiranja; podala bi najustreznejšo izbiro jezika razumevanja [15].
83
Značilni primeri
Predantični slovanski napisi
Slovani in slovanski je poimenovanje izumljeno v 19. stoletju, zato ga je treba ustrezno
opredeliti. Predstavlja skupnost satemskih narodov in jezikov, ki se v predantični, antični
in novejši dobi niso nikoli tako imenovali. Predstavlja torej sestav ljudstev in jezikov, ki so
se tekom časa in območno različno imenovali.
Predantični slovanski napisi so pisani v znanih črkovnih znakih, saj je večina črk
bistveno podobna črkam sedanje latinice, ki je le polepšala že znane črkovne znake.
Zahodnoevropski jezikoslovci so obravnavali večje število venetskih, retijskih, galskih
mesapskih in starofrigijskih napisov in jih dokaj ustrezno prečrkovali. Pri izbiri jezika
niso upoštevali zgodovinskih, arheoloških in jezikovnih podatkov, kar kaže na njihovo
nestrokovnost, saj sta na venetskih ozemljih izpričana le dva starodavna jezika slovenščina
in latinščina [26-32].
Pri razbiranju upoštevajo latinščino kot jezik razumevanja, kar pa jim ni dalo ustreznih
rezultatov, saj napisov ne razumejo. V njih berejo le poljubna imena in ugotavljajo, da gre
predvsem za zaobljubne napise, pa vendar v nobenem napisu niso uspeli pokazati vsebino
zaobljube [33-37].
Kljub popolnemu neuspehu niso naredili ustreznih analiz izbire najustreznejšega jezika
razumevanja, zato je njihovo delo razbiranja šele začeto, ga pa iz neznanih razlogov ne
nadaljujejo z ustreznimi postopki primerjalnega jezikoslovja [15, 38].
Ustrezna je izbira jezika razumevanja – slovenščine, ki je izpričana na območjih
najdenih venetskih in retijskih napisov in je najbolje ohranila predantične značilnosti slovanskega govora. Prav slovenščina z najbolj razvejanim narečnim izražanjem omogoča
ustrezno obdelavo in razumevanje, saj se najbolje prilagaja navedenim predantičnim
napisom. Pokazalo se je, da so napisi pisani v tedanjih narečjih, zato oblikoslovna primerjava ni ustrezna in je treba uporabiti korensko osnovo razumevanja, ki je dala zelo dobre
rezultate, saj so vsi obravnavani napisi dovolj dobro razumljivi.
Slovenska narečja so s svojo raznolikostjo ustrezno orodje, saj omogočajo dobro razumevanje tudi pri narečno okrajšanih besedah predantičnih napisov. Na osnovi razumevanj
so sestavljeni besednjaki obravnavanih napisov, kar je omogočilo tudi analizo narečnosti,
ki je v teh jezikih prevladujoča [38].
Pri razbiranju predantičnih slovanskih napisov se je pokazalo, da ni dovolj le jezikovno
znanje, ampak predvsem poštenost in širši pogled, ki presega splošno sprejete teorije, ki
niso skladne z zgodovinskimi, jezikovnimi in drugimi dokazi. Šele širša izbira jezika je
pokazala neustreznost dosedanjih poskusov zahodnoevropskih jezikoslovcev, saj latinščina
ni prestala analiz pogostosti posameznih jezikovnih značilnosti [15, 38].
Linear B
Zlogovna pisava Linear B ima okoli 90 zlogovnih znakov in je zahtevala ustrezno
analizo pogostosti. Popisane glinaste tablice najdene v zelo velikem številu so imele vsaj
delno normirane zapise, saj so mnoge predstavljale davčne obveznosti in so imele zelo
84
podobne vsebine, zato je bila analiza pogostosti možna, kljub neznanim glasovnim vrednostim posameznih zlogov.
Opazno je bilo tudi pregibanje nekaterih besed s končnicami, ki pa ni bistveno pripomoglo k razbiranju, je pa pokazalo pot v sistemsko obravnavo zlogovnih znakov. Temelj
je predstavljala tabela, kjer so bili po stolpcih razporejeni znaki za samoglasnike, ki imajo
nekajkrat večjo pogostost kot soglasniki, ki so bili razporejeni v vrstice.
B. Ventris je tako dobil 5 x 15 = 75 polj za zlogovne znake in za 20 črk – 5 samoglasnikov in 15 soglasnikov, torej prav toliko, kot so črkovnih znakov običajno uporabljali pri
predantičnih slovanskih črkovnih napisih. V posamezna polja je vstavljal različna dvomestna števila, ki so predstavljala ustrezne kombinacije. Nekateri samoglasniki in nekateri
soglasniki so bili očitno številnejši in zato dobra osnova za razbiranje.
Ko je imel dovolj dobro pokrito mrežo je vstavljal za posamezne zlogovne znake dvočrkovne glasove in tako z znanimi imeni grških pristanišč počasi razvozlaval glasovno
vrednost posameznih znakov. Tako je počasi dopolnjeval pokritost posameznih zlogovnih
znakov z njihovo najverjetnejšo glasovno vrednostjo [1, 2:22-23, 3:B328-333, 39-40].
Ventrisovo razbiranje je temeljilo na analizah pogostosti. Najprej je glede bistveno
različne pogostosti soglasnikov in samoglasnikov sestavil ustrezno mrežo in vanjo vpisoval
pogostost posameznih znakov. Na tej osnovi je za najpogostejše znake vstavljal posamezne
črkovne pomene, ki so se ujemali z znanimi imeni pomembnejših grških pristanišč, ki so
se ohranila še od staroselcev. Tako je lahko postopoma določil ustrezno glasovno vrednost
posameznih zlogovnih znakov.
Linear A
Zlogovna pisava Linear A še ni razvozlana, je pa verjetnost, da posamezni podobni
znaki predstavljajo podobne glasovne vrednosti kot v pisavi Linear B [3:B326-328, 39-40].
Pri takem sklepanju je treba opozoriti, da so pri pisavi Linear B dokaj zanesljive glasovne
vrednosti dobljene na osnovi znanih ohranjenih imen pomembnih pristanišč, ostali znaki
pa imajo manjšo zanesljivost, saj so vezani na razumevanje posameznih napisov, ki pa je
lahko tudi drugačno.
Obravnave razbiranja pisave Linear A so pokazale tudi drugačno možno izbiro jezika
razumevanja in to na slovanskih osnovah. Razumevanje na slovansklih osnovah omogoča
napis na pečatnem zlatem prstanu iz Mavro Spelio na Kreti [41]. Razbiranje izbrane
glinaste ploščice HT 13 s Krete je tudi dalo ustrezno razumevanje v slovanskih jezikih
[42]. Tu čaka jezikoslovce še zahtevno delo izbire najustreznejšega jezika razumevanja in
razbiranje vsebine napisov v zlogovni pisavi Linear A [43].
Klinopis
Klinopis je vrsta pisave, ki so jo razvili Sumerci in dopolnili Akadci v Mezopotamiji
pred približno 5.300 leti, saj so znaki in slike dobivali vedno bolj poenostavljeno obliko.
Za zapis so uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katerimi so v vlažne glinaste
ploščice vrezovali znake. Klinopis je bil prilagodljiv, da so ga lahko uporabljali za različne
jezike. V začetku je bilo okoli dva tisoč klinastih znamenj, pozneje pa so jih skrčili na
kakih osemsto, vendar so jih le dvesto do tristo stalno uporabljali. Pri pisanju so sčasoma
85
iz stolpcev prišli na vrstice od leve proti desni. Klinopis je najstarejša zlogovna pisava. Ime
klinopis izhaja iz podobe pismenk, ki so bile klinaste oblike. Ogromno klinopisnih ploščic
so našli v mestu Ninive. Veliko jih še danes razbirajo [44].
Klinopis je uporabljalo kar 14 znanih narodov: Sumerci, Babilonci, Elamiti, Hetiti,
Kasiti, Asirci, Akadijci, Amoričani, Mitanci, Urartejci, Kapadokijci, Ugoričani, Perzijci,
Armenci in verjetno še drugi narodi, zato ga lahko smatramo za prvo mednarodno pisavo.
Ohranjene so še starejše glinaste ploščice s slikovno pisavo, in z mešano, prehodno pisavo,
ki prehaja od slikovne v klinopisno pisavo. Znani obseg klinopisnih dokumentov je zelo
velik in vsestransko pomemben, saj poleg verskih in obrednih, astroloških in mističnih del
zajema tudi zgodovinske, pravne, zakonodajne, ekonomske, politične, slovnične, filozofske, diplomatske in druge vsebine na primer račune, dobavnice, dopise, ukaze itd [2:137,
3:A71-117, 3:B40-83].
Hamurabijev zakonik iz Mezopotamije – Babilonije iz 18. stol. pr. Kr. je z 282 členi
ena prvih zbirk zakonov. V klinopisu ga je dal zapisati kralj Hamurabi 1792-1750 pr. Kr.
in je najpomembnejši pravni spomenik v taki obliki. Ohranjen je na skoraj tri metre visoki
dioritni steli, ki so jo našli v jugozahodni Perziji, kamor so jo kot vojni plen odpeljali
Elamci. Sedaj je v pariškem Louvru [45].
Evropski popotniki po Perziji so od 17. stoletja poročali, da je tam povsod najti staroperzijske zapise. Pisavo na njih je Nemec Engelbert Kämpfer leta 1700 poimenoval
klinopis. V 18. stoletju so odkrili številne nove zapise, pomembni pa so bili predvsem tisti,
ki jih je nemški popotnik Cartsen Niebuhr prekopiral v staroperzijski prestolnici Perzepolisu. Strokovnjaki so na njih odkrili tri različne pisave: preprosti tip z okrog štiridesetimi
znaki in še dva z občutno več znaki. Prva pisava je bila podobna naši, za drugi dve pa
so domnevali, da sta zlogovni ali besedni. Na podlagi domneve, da je na napisih enako
besedilo v treh jezikih in da so pripadali ahemenidskim kraljem, so sklepali, da je bilo prvo
besedilo v staroperzijščini, ki naj bi bila tesno povezana z avestijščino in sanskrtom. Razporeditev napisanih sekvenc v skupke je poleg tega olajšalo spoznanje, da je bila za ločnico
med besedami uporabljena poševna zagozda.
Nemški jezikoslovec Georg Friedrich Grotefend je v 4. septembra 1802 objavljeni
razpravi domneval, da so bili v uvodnih vrsticah besedila najverjetneje zapisani ime, naslov
in vladarjeva genealogija, vzorec, po katerem so bili znani tudi poznejši iranski zapisi v
prilagojenem aramejskem črkopisu. Sčasoma je lahko prebral več dolgih imen in določil
številne glasove. Grotefendova začetna spoznanja so pozneje razširili številni jezikoslovci.
Sčasoma so se lotili še drugega črkopisa s trijezičnih tabel z več kot stotimi znaki, ki so
najverjetneje označevali zloge. S primerjavo glasovnih poudarkov staroperzijskih imen s
posameznimi deli so določili pomen številnih znakov in delno dobili vpogled v jezik, za
katerega se je izkazalo, da je nova elamitščina [46].
Pietro della Valla je leta 1621 ugotovil, da se klinopisne tablice berejo od leve proti
desni. Leta 1788 je Carsten Neibur ugotovil, da gre za tri različne pisave od katerih ima najenostavnejša le 42 znakov. Le 10 let kasneje je Tyschen ugotovil, da poševni klin predstavlja
sedanji znak piko. Končno je Georg Friedrich Grotefend v 4. septembra 1802 objavljeni
razpravi predstavil svoje ugotovitve: Tri različne pisave predstavljajo tri različne jezike;
86
prva pisava je črkovna, saj obsega le okoli 40 znakov. Obravnaval je dva pomembna napisa,
ki sta prikazana na sliki 1 in sliki 2.
Slika 1: Klinopisna poščica 1 [2:145]
Slika 2: Klinopisna poščica 2 [2:145]
Opazil je, da se znaki 2, 4, 5 in 6 prvega napisa ponove na spodnjem napisu kot znaki
2, 4, 5 in 7. Začetni znaki pa so različni in predstavljajo ime vladarja, toda prvi znak se v
spodnjem pojavi kot znak 6 in predstavlja očeta, zato 8. znak predstavlja besedo sin. Sedaj
je imel imena očeta, sina in vnuka in to se je ujemalo s Hyspadesom, Darijem in Kserksom,
Tako je dobil glasovno vrednost za 13 črkovnih znakov. Tako so se ta srečna in svobodna
razmišljanja ujela z znanimi imeni in predstavljala prvo preokretnico dosedanjega tavanja
v mraku k stvarnemu razbiranju najenostavnejše klinopisne pisave. Leta 1836 sta skoraj
istočasno Lassen in Barnouf objavila točen prevod teh napisov, ki je prikazan na sliki 3.
Slika 3: Prečrkovanje obeh klinopisov [2;148]
87
V prevodu, kjer posamezne besede ustrezajo s števili označenim skupinam črk, se
napisa glasita:
Darij, veliki kralj, kralj kraljev, kralj ozemelj, Hystasposov sin Ahemenid, ki je zgradil
(to) palačo.
Kserks, veliki kralj, kralj kraljev, kralja darija sin, Ahemenid. [2]
Značilnost navedenega razbiranja klinopisa je skup proste domišljije, stvarnih značilnosti zapisa z ugotovljenim ponavljanjem in s srečnim dejstvom ujemanja z znanimi
dinastičnimi imeni. Grotefend je bil filolog in ni bil obremenjen z jezikovnimi pravili in
to mu je omogočilo uporabo običajnih postopkov razbiranja od analize do predvidevanj
možnih pomenov in glasovnih vrednosti črkovnih znakov. Sam je poudaril, da razbiranja
ne smemo enačiti z vsebinsko razlago.
Češki arheolog in jezikoslovec Bedrich Hrozný je razvozlal hetitski klinopis, v katerem
so bila napisana besedila iz arhiva hetitske prestolnice Hatuše, in s tem zgodovinarjem
omogočil vpogled v antično zgodovino Bližnjega vzhoda. Na dunajski univerzi je študiral
akadščino, aramejščino, etiopščino, sumerščino in sanskrt ter klinopisne pisave iz Male
Azije, Mezopotamije in Perzije, na Humboldtovi univerzi v Berlinu pa orientalistiko.
Pozneje je bil profesor na dunajski univerzi in na Karlovi univerzi v Pragi. Med proučevanjem 25.000 klinopisnih tablic iz hetitskih kraljevih arhivov, ki jih je nemška arheološka
odprava leta 1906 odkrila v starodavni prestolnici Hetitov Hatuši blizu današnjega turškega
mesta Boğazköy, je potrdil teorijo, ki jo je leta 1902 postavil norveški raziskovalec J. A.
Knudtzon, da hetitščina pripada indoevropski jezikovni družini in je sorodna iranskim,
italskim, keltskim, germanskim in slovanskim jezikom. Leta 1915 je svoje izsledke objavil
v razpravi Jezik Hetitov, ki pa jo je večina znanstvene srenje zavrnila. Svoje trditve je zato
podkrepil s prevodi številnih dokumentov, med katerimi je bil tudi hetitski pravni zakonik,
in jih leta 1919 objavil v zbirki Hetitska klinopisna besedila iz Boğazköya.
Bedrich Hrozný je poskual razrešiti tudi kretsko pisavo in je opozoril, da dosedanja
razumevanja niso dala ustreznih rezultatov predvsem zaradi vnaprejšnje odločitve, da gre
za grško pisavi in grški jezik. Vendar tudi njegova razmišlanja in razumevanja, ki jih je
vezal na protoindijsko pisavo iz mesta Mohenjo Daro nimajo ustrezne potrditve, saj gre za
neznano pisavo in neznan jezik, zato je treba nadaljnih proučevanj, ki bi potrdila njegova
predvidevanja tako o kretski kot o protoindijski pisavi [2:163-171]. Kretska pisava naj bi
bila tudi izvor feničanske pisave, saj kar 20 od 22 znakov feničanske pisave izvira iz kretske
pisave [2:193-207].
Vprašljivost grščine kot jezika razumevanja
V izvirniku Homejevih pesnitev je mnogo slovanskega izrazja, kar dodatno odpira
izbiro jezika razumevanja predgrških napisov na tem območju, saj se predantična grščina
precej razlikuje od klasične, še bolj pa od današnje grščine [9].
Pregledne knjige o pisavah in njihovem razbiranju ne vsebujejo novejšega dognanja
o vinčanki pisavi, kot prvi črkovni pisavi [47], niti kanaanskega napisa iz Tell el-Dab'e, ki
je pisan v venetski pisavi, čeprav se navajajo tamkajšnja izkopavanja, saj so tam našli tudi
mnogo klinopisnih ploščic. [7]. Oboje močno prednjači pred grško pisavo!
88
V literaturi 3 je posebno poglavje, ki navaja začetke evropskega pismenstva na Balkanu
in z največ znaki navaja Vinčo v Srbiji in Tordos v Romuniji nasproti Vinče, ki pa je bolj
oddaljen od Donave [3:A31-44]. Žal v pregledu pisav ta bistveno stareja pisava od feničanske ni zajeta in se še vedno prikazuje napačen izvor črkovnih pisav.
Hieroglifi
Časovni prikaz pisave s hieroglifi je dobro podan z egiptovskimi dinastijami, ki segajo
od predzgodovinskih časov 5. tisočletja pr. Kr. do Makedonske dinastije v 4. stol. pr. Kr. in
je podan na sliki 4.
Slika 4: Egiptovske dinastije [3:A121]
89
Slika 5: Piktogrami različnih predmetov in pojmov [2:177]
Razbiranje hieroglifov bi bilo še bistveno težje, saj gre za sestav slikovne, zlogovne in
črkovne pisave. Na srečo je bil najden kamen iz Rozete, ki je imel tri napise enake vsebine.
Grškega, ki je bil takoj razumljiv, hieroglifnega, ki ga je po primerjavah z grškim napisom
in z znanjem koptskega jezika razbral J. F. Champollion, ni pa razbral demotskega – ljudskega napisa, ki še čaka na razbiranje raziskovalcev [48]. Delno razbiranje nudijo makedonski raziskovalci, ki so uspeli razbrati nekatere dela napisa [49]. Tudi oni so uporabili
analizo pogostosti in so posamezne znake razvrstili v ustrezne preglednice.
90
Slika 6: Eno in dvečrkovni hieroglifni znaki [3:A151]
91
Champollion je imel tri za razbiranje pomembe osnove: znanje koptskega jezika, ki je
izumrl v 11. stoletju, a se je ohranil v liturgiji krščansko-koptske cerkve, enako znano grško
vsebino na kamnu iz Rozete ter pomembne dele hieroglifnega besedila, ki so bili v ovojnicah in so pomenile imena znanih osebnosti iz egiptovske zgodovine, predvsem imena
faraonov [1, 2:29, 3:A121-153, 3:B84-158]. Brez teh osnovnih in neodvisnih podatkov bi
bili hieroglifi verjetno še danes zaprta knjiga.
Napis iz Rozete je iz časa makedonskega faraona Ptolemaja, ki je po smrti Aleksandra
Velikega vladal v Egiptu, in je pisan v tedanjem koptskem jeziku, zato je bilo razbiranje z
znanjem tega jezika toliko lažje. Starejši hieroglifi pa so pisani v tedanjih jezikih, ki so se
s starostjo spreminjali. Tako ostane za raziskovalce še ugotavljanje najustreznejšega jezika
razumevanja starejših egipčanskih zapisov v hieroglifih v različnih časovnih obdobjih in
prav slovanske osnove nudijo dobre možnosti razumevanja [50].
Starejši hieroglifi so pretežno slikovni mlajši pa kombinirani. Slikovni prikaz posameznih hieroglifov in njihovih pomenov je podan na sliki 5 [2].
Mlajši hieroglifi, ki imajo enočrkovne znake za samoglasnike in dvočrkovne znake za
soglasnike, so predstavljeni na sliki 6.
Zaključek
Za razbiranje starih napisov so potrebne postopne analize pogostosti, ki lahko določijo
ustrezne glasovne vrednosti posameznih črkovnih znakov. Za ugotavljanje glasovnih vrednosti zlogovnih znakov pa so nujne oporne točke znanih zemljepisnih imen, ki so se
mnoga ohranila še iz dobe poselitve, saj so najpomembnejše zemljepisne značilnosti poimenovali staroselci. Oporne točke so tudi dinastična imena in imena znanih zgodovinskih
osebnosti, ki so lahko celo oblikovno ali drugače poudarjena. Če takih imenskih osnov
ni, pa bi bile potrebne zahtevnejše mrežne analize, ki bi ob velikem številu po vsebini
podobnih napisov lahko podale tudi glasovne vrednosti zlogovnih znakov.
Na osnovi znanih glasovnih vrednosti je že možno jezikovno razbiranje ob ustrezni
izbiri jezika. Jezik razumevanja se okvirno določi s pogostostjo posameznih glasov z upoštevanjem znanih zgodovinskih, arheoloških in jezikovnih podatkov in preverja z ustrezno
razumljivostjo znanih besed iz podobnih napisov.
Starejši napisi so praviloma pisani v tedanjih narečjih, saj so normirani jeziki večinoma
mlajši, zato oblikoslovni načini primerjanja niso vedno uspešni, medtem ko korenski način
razbiranja išče znane besede in daje zanesljivejše rezultate. Šele znane besede omogočajo
oblikoslovne analize primerjalnega jezikoslovja, ugotavljanje stopnje narečnosti in določitev jezikovnih sprememb glede na izbrani jezik razumevanja.
Najboljši rezultat pri izbiri jezika razumevanja pa podaja primerjava razbiranj istega
napisa v različnih jezikih, saj se s številom prepoznanih črkovnih ali zlogovnih znakov in
prepoznanih besed v različnih jezikih najbolje določi najustreznejši jezik razumevanja.
Če rezultat razbiranja kljub ustreznemu delu ni zadovoljiv, je treba na osnovi znanih
jezikovnih značilnosti razširiti začetno izbiro jezika razumevanja. Na taki širši osnovi je
treba ponoviti, tako analize za določitev najustreznejšega jezika razumevanja, kot primerjalno razumevanje v različnih jezikih.
92
Literatura
1. S. Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J.
Plešej, Učila International, Tržič 2006.
2. Z. Kulundžić, Historija pisama, materijala i instrumenata za pisanje, Školska knjiga, Zagreb 1951.
3. W. Seipel, Der Turmbau zu Babel, Ursprung und Vielhaft von Sprache und Schrift, Band II – Sprache,
Band III A – Schrift, Band III B – Schrift, Kunsthistirisches Museum, Wien, Graz 2003.
4. N. Mišković, Jezik kot dejavnost, John Langshaw Austin, Zbirka Analecta, DDU Univerzum,
Ljubljana 1983.
5. W. Humbold, Ueber die Verschiedenheit des menschlichen Sprachbaues und ihren Einfluss auf die
geistige Entwickelung des Menschengeschlechts, Berlin 1883 / O različnosti človeške jezikovne zgradbe
in njenem vplivu na duhovni razvoj človeškega rodu, prevedla Samo Krušič in Alfred Leskovec,
Nova revija, Ljubljana 2006.
6. L. Sever, Iskal sem prednamce, Dokazi o starožitnosti Slovencev na Dolenjskem zahodu, L. Sever,
Turjak 2003, 17.
7. V. Vodopivec, Staroegiptovski napis Tell el Dab’a, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana
2010, 382-391.
8. B. Petrič, Koren gor in njegovi siminimi v alpskem svetu, Zbornik sedme mednarodne konference,
Izvor Evropejcev, Ljubljana, Jutro 2010, 185-193.
9. O. Belchevsky, The Principles of Conceptual Linguistics and its Nature-Based Evolution, Proceedings
of the Eight International Topical Conference, Jutro, Ljubljana 2010, 7-28.
10. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne
konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.
11. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
12. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010,176-204.
13. V Vodopivec, Atestinske tablice verski in jezikovni pomniki naših prednikov, Zbornik prve med­
narodne konference, Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2001,
167–181.
14. J. Lorber, Janezov veliki evangelij, 7. knjiga, Založba Aura, Ljubljana 2011, 43-49.
15. V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.
16. V Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.
17. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.
18. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010,271-287.
19. V. Vodopivec, Zbir starih frigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik sedme mednarodne konference Izbor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.
20. V. Vodopivec, Katalog starih frigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.
21. V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.
22. V. Vodopivec, Primerjava branj zlatih Pyrgijskih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh
srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.
23. G. Tomezzoli, M. Silvestri, Linguistic computational analysis between Venetic, Latin and Slovenian
languages, Zbornik tretje mednarodne konference, Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005,
77–85.
24. M. Silvestri, G. Tomezzoli, Linguistic distances between Rhaetian, Venetic, Latin and Slovenian
languages, Jezikovne razdalje med retijskim, venetskim, latinskim in slovenskim jezikom, Zbornik
pete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 184 – 190.
93
25. A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages,
Primerjava sedanjih in nekdanjih jezikov, Zbornik šeste mednarodne konference Izbor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2008, 40-87.
26. Julien Cezar, Les actions de l´Empereur ou de la royaute, 17, Les Belles lettres. I, Paris 1932, 143;
Glej: I Tomažič, Slovenske korenine, I Tomažič, Ljubljana 2003, 23.
27. M. Alinei, The paleolitic continuity theory on indo-evropean origins, an introduction, continuitas.
com, Alessandro Peroni, www.continuitas.com/intro.html.
28. M. Alinei, Origini delle lingue d’Europa, Il Mulino, Ed., Vol 1, Bologna 1996, Vol 2, Bologna 2000.
29. J. Škulj, Etruscans, Veneti and Slovenians – a genetic perspective, Zbornik tretje mednarodne
konference, Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 20–30.
30. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske
dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 785-815.
31. P. J. Šafařík. Slovanské starožitnosti, Praga 1837.
32. R. Petrič, Venetska teorija in izvor Slovenov, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2007, 65-85.
33. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di
Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280.
34. M. Lejeune, Manuel de la langue Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag,
Heidelberg 1974, 316-341.
35. S. Schumacher, Die Rätischen Inschriften, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 121,
Innsbruch 2004.
36. C. Brixhe, M. Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les
Civilisations, Paris 1984, 283-289.
37. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre
Chronologie, J. Unterman, Die messapischen Personnamen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.
38. V. Vodopivec, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov, Jezikovni temelji
starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46.
39. M. Ventris, J. Chadwick, Documents in Mycenaean Greek, 1956, Second edition Cambridge 1974.
40. M. Ventris, Work notes on Minoan language research and other unedited papers, Edizioni dell’Ateneo,
Roma 1988.
41. P. Serafimov, G. Tomezzoli, Evidence for the Early Slavic Presence on the Island of Crete During
the Minoan Period, New Reading of the Linear A Script on the Golden Ring from Mavro Spelio,
Proceeding of the First International Congress, Pre-Cyrillic Slavic Writing and Pre-Christian
Slavic Culture, St. Petersburg 2008, 321-330.
42. P. Serafimov, A. Perdih, Translation of the Linear A Tablet HT 13 from Crete, Zbornik sedme
mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 58-73.
43. A. Perdih, V. Vodopivec, Posebni znaki v starofrigijskih napisih, Zbornik osme mednarodne
konference, Izvor Evroppejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 139-152.
44.Klinopis, Wikipedia, http://sl.wikipedia.org/wiki/Klinopis.
45. Hamurabijev zakonik, zbirka.si, http://www.zbirka.si/hamurabijev-zakonik/.
46. Delo, Klinopis, http://www.delo.si/clanek/o236542.
47. R. Pešić, I accuse the silence, Denial plot how to help Europe, Lectures and notes 1982 – 1992,
Pešić i sinovi, Beograd 2001, 23-24.
48. J. F. Champollion, Précis du système hiéroglyphique des anciens Égyptiens, Paris 1824.
49. T. Boshevski, A. Tentov, Tracing the script and the language of the ancient Macedonians, Zbornik
pete mernarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 43-64.
50. V. Vodopivec, Staroegiptovski napis v venetski pisavi, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana
2010, 379-381.
94
Jezikovne primerjave črk, dvojčkov
in trojčkov
Uvod
Pri razbiranju starih napisov so nujne analize pogostosti črkovnih, zlogovnih ali slikovnih znakov, oziroma njihovih glasov ali pomenov. Analize črkovnih znakov oziroma
njihovih glasov lahko že pokažejo določene značilnosti jezika obravnavanih napisov in s
tem nakažejo širšo izbira jezika razumevanja [1-4].
Ustrezna izbira jezika razumevanja je bistvenega pomena, saj ob napačni izbiri razumevanje ni možno, lahko pa vodi v stranpoti, ki ne dajejo pravih zaključkov, lahko pa
služi tudi za zavestno prikrivanje pravega razumevanja iz različnih oblastnih, kariernih ali
drugih osebnih, narodnih ali službenih razlogov [5-6].
Dosedanje raziskave so pokazale ustreznost primerjav uporabe pogostosti črk med
posameznimi sedanjimi in starimi jeziki, medtem ko primerjave dvojčkov in trojčkov
kažejo precej drugačne rezultate. Očitno je treba poiskati vzroke v obsegih primerjanih
jezikovnih skupin, njihovi knjižnosti ali narečnosti ter v povprečnih dolžinah besed, ki so
pomembne značilnosti vsakega jezika in narečja [7].
Podatki
Podrobno so primerjani predantični predslovanski jeziki, kjer so jezikoslovci z razlago
napisov s poljubnimi imeni dobili več kot dvojne dolžine besed, kot pa so jih ugotovili
raziskovalci z normalnim jezikovnim razumevanjem.
Veneti
Reti
Starofrigi
Mesapci
Raziskovalci
7879 črk / 2426 besedami = 3,25 črk
[8-10]
Jezikoslovci
4686 črk / 758 besedami = 6,18 črk
[11]
4793 črk / 768 besedami = 6,24 črk
[12]
Raziskovalci
2301 črka / 779 besedami = 2,95 črk
[13-15]
Jezikoslovci
po imenih je ocenjena na 6 črk
[16]
Raziskovalci
2438 črk / 867 besedami = 2,81 črk
[17-19]
Jezikoslovci
1992 črk / 359 besedami = 5,55 črk
[20]
Raziskovalci
6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črk
[21-23]
Jezikoslovci
3215 črk / 424 besedami = 7,85 črk
[24-25]
Slovenci
Povprečne dolžine slovenskih leposlovnih besed 4,55 črk
[26]
Latinci
Latinsko besedilo
[27]
2022099 črk / 3579 besedami = 6,17 črke
95
Povprečne dolžine besed jezikoslovcev so več kot še enkrat daljše, zato dvojčki in
trojčki niso primerljivi, kar kažejo tudi ustrezne analize. Bistvena razlika je tudi med normiranima jezikoma slovenščino in latinščino, ki ima precej daljše besedno povprečje.
Rezultati
Primerjava je izvedena za tri predantične jezike, podatki pa so označeni:
VEN
venetski napisi
RET
retijski napisi
FRI
starofrigijski napisi
Za štetje znakov je bil uporabljen program, ki ga je naredil B. Perdih [28].
Za oceno jezikoslovne razdalje je bil uporabljen korelacijski koeficient R [29].
Števila posameznih črkovnih znakov, dvojčkov in trojčkov v navedenih datotekah so
podana v tabeli 1. Mesapski jezik ni primerjan, glede na še manjšo povprečno dolžino
besed pa še bolj odstopa in je dvojčkov in trojčkov primerljivo še manj.
Tabela 1: Število črkovnih znakov, dvojčkov in trojčkov
Jezik primerjave
Posamezni znaki
Dvojčki znakov
Trojčki znakov
Ustrezno število
FRI
RET
VEN
700
2438
2301
7879
8000
1451
1485
5393
30000
786
837
3368
–– Posameznih znakov je v vsaki od teh baz podatkov več kot 700, zato so dovolj velike, da
njihova velikost ne vpliva na rezultate analize [7].
–– Parov znakov je manj kot 8.000, trojčkov znakov pa mnogo manj kot 30.000, zato na
njihovi podlagi resna analiza ni mogoča [29].
Več dimenzionalna analiza
Več dimenzonalna analiza [7] je podala primerjavo črkovnih znakov za različne
predvsem stare jezike. Izpuščene so različice istih jezikov, ki so dobljene na osnovi različnih prečrkovanj. Za oceno jezikoslovne razdalje je bil uporabljen korelacijski koeficient R
[29], zaporedja po večanju oddaljenosti uporabe črk pa so podana v tabeli 2.
Tabela 2: Zaporedne bližine jezikov po črkah
FRI
1
FRI
RET
1
RET
VEN
1
VEN
0,916 0,886 0,885 0,881 0,872 0,871 0,866 0,851 0,847 0,836 0,828 0,827
Sl
Fi
VEN
Vz
Es
Gr
Bq
Cs
LaC
My
RET
Os
0,879 0,867 0,860 0,857 0,836 0,828 0,827 0,824 0,793 0,790 0,770 0,730
Sl
Os
EtT
Fi
LaC
FRI
Es
VEN
Lu
Cs
Bq
Um
0,937 0,908 0,885 0,848 0,842 0,834 0,812 0,793 0,786 0,784 0,726 0,720
Cs
Sl
FRI
Gr
Fi
My
LaC
RET
Vz
Os
EtB
Bq
96
–– Starofrigijskemu jeziku so najbližji stara slovenščina, finščina in venetščina, ki jim slede
benečanščina, estonščina, grščina, baskovščina, starocerkvena slovanščina, latinščina,
micenščina, retijščina in oskanščina.
–– Retijskemu jeziku so najbližji stara slovenščina, oskanščina in etruščanščina, ki jim
slede finščina, latinščina, starofrigijščina, estonščina, venetščina, luvijščina, starocerkvena slovanščina, baskovščina in umbrijščina.
–– Venetskemu jeziku so najbližji starocerkvena slovanščina, stara slovenščina in starofrigijščina, ki jim slede grščina, finščina, micenščina, latinščina, retijščina, benečanščina,
oskijščina, etruščanščina in baskovščina.
Razvidno je, da sama primerjava črkovnih znakov oziroma črkovnih glasov ne pokaže
vedno tudi smiselno ožjega izbora jezika razumevanja, saj finščina, estonščina, latinščina
in grščina po besednih značilnostih niso ustrezni jeziki razumevanja slovenskih in slovanskih besedil, niti predantičnih predslovanskih napisov.
Analize
Črke
Primerjanih črk je le 21, ki so v uporabi v navedenih predatičnih slovanskih jezikih,
zato so so pri slovenskih besedilih prenesene črke: F v V, Č v C, J v I in Ž v Z; črke X, Y in
W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgovorjava končnega L kot U; pri latinskih besedilih pa so prenesene črke : F v V, Q v K in X v K in S.
Glede na obseg primerjanih črkovnih datotek je število črk majhno, zato daje primerjava ustrezne rezultate, ki so podani v tabeli 3 in so dobro upodobljivi in prikazani v grafu
1 za naslednje skupine:
VEN
RET
FRI
MES
SLO
LAT
venetski napisi
retijski napisi
starofrigijski napisi
mesapski napisi
slovenska besedila
latinska besedila
7879 črk
2301 črk
2438 črk
6507 črk
14264113 črk
1027885 črk
[8-9]
[13-14]
[17-18]
[21-22]
[26]
[30]
Graf 1: Primerjava deležev črk venetskih, retijskih, starofrigijskih, mesapskih, slovenskih in latinskih besedil
97
–– Obseg posameznih črk je podoben, opazne pa so posebnosti posameznih napisov
oziroma jezikov, ki v različnem obsegu uporabljajo glasovno podobne črke.
–– Pri samoglasnikih so razlike velike, saj venetski O nadomešča A, retijski U nadomešča
O, starofrigijski A nadomešča I, mesapski A nadomešča U, slovenski O nadomešča U,
latiski U pa črko O.
–– Pri soglasnikih je ujemanje boljše, opazne pa so izravnave med črkami podobne izgovorjave, zlasti med nezvočniki: med B, D, P in T, med G in H in med C, Č, S in Š.
Posebej izstopata slovenski in latinski C ter mesapski in slovenski Z.
–– Opazna je izravnava med zvočniki: med M in L ter R in V, medtem ko so deleži pri črki
N zelo izenačeni.
–– Opazne izravnave med navedenimi črkovnimi glasovi nakazujejo ustreznejšo primerjavo po skupinah črk podobne izgovorjave.
ČRKE
Tabela 3: Primerjava venetskih, retijskih, starofrigijskih, mesapskih, slovenskih in latinskih besedil po
številih in deležih črk
Števila
VEN RET FRI MES
A
738
313
B
62
18
402 1177
39
Deleži v odstotkih
SLO
LAT
VEN RET
FRI
MES
SLO
LAT
1493812
94413
9,37 13,60 16,49 18,09 10,47
9,19
136
276435
15995
0,79
0,78
1,60
2,09
1,94
1,56
C
86
0
0
1
305818
42410
1,09
0,00
0,00
0,02
2,14
4,13
D
131
12
67
244
483353
28209
1,66
0,52
2,75
3,75
3,39
2,74
E
677
194
263
695
1529542
122232
8,59
8,43 10,79 10,68 10,72 11,89
G
175
59
33
86
233506
11908
2,22
2,56
1,35
1,32
1,64
1,16
H
31
21
0
2
149351
8589
0,39
0,91
0,00
0,03
1,05
0,84
I
1371
456
339
921
1955896
K
259
82
109
114
528202
103853 17,40 19,82 13,90 14,15 13,71 10,10
21394
3,29
3,56
4,47
1,75
3,70
2,08
L
240
120
51
271
712366
32597
3,05
5,22
2,09
4,16
4,99
3,17
M
248
42
101
143
471258
55881
3,15
1,83
4,14
2,20
3,30
5,44
N
542
139
131
375
902311
63007
O
991
11
196
525
1296149
6,88
6,04
5,37
5,76
6,33
6,13
58076 12,58
0,48
8,04
8,07
9,09
5,65
P
101
71
33
108
481082
28121
1,28
3,09
1,35
1,66
3,37
2,74
R
366
100
79
359
714326
69091
4,65
4,35
3,24
5,52
5,01
6,72
S
469
140
217
465
720550
82429
5,95
6,08
8,90
7,15
5,05
8,02
Š
59
31
0
72
142079
0
0,75
1,35
0,00
1,11
1,00
0,00
T
718
199
194
528
617265
85192
9,11
8,65
7,96
8,11
4,33
8,29
U
308
216
81
43
306424
88823
3,91
9,39
3,32
0,66
2,15
8,64
V
284
68
103
125
552382
15620
3,60
2,96
4,22
1,92
3,87
1,52
23
9
0
117
392006
45
0,29
0,39
0,00
1,80
2,75
0,00
7879 2301 2438 6507 14264113 1027885
100
100
100
100
100
100
Z
VSE
98
Dvojčki
Število črkovnih dvojčkov je izrazito odvisno od povprečne dolžine besed, ki je značilnost posameznega jezika, pa tudi od posameznega narečja, saj narečja krajšajo knjižne
besede. Razlika je že pri normiranih jezikih slovenščini in latinščini: slovenščina s povprečno dolžino besed 4,55 črk ima le 3,55 dvojčkov na povprečno besedo, latinščina s
povprečno dolžino besed 6,17 črk ima že 5,17 dvojčkov na povprečno besedo.
Še večje so razlike pri narečjih in zlasti pri predantičnih predslovanskih napisih, ki
imajo veliko okrajšav in vzklikov žalosti: venetščina s povprečno dolžino besed 3,25 črk
ima le 2,25 dvojčkov, retijščina s povprečno dolžino besed 2,95 črk ima le 1,95 dvojčkov,
starofrigijščina s povprečno dolžino besed 2,81 črk ima le 1,81 dvojčkov, mesapščina s povprečno dolžino besed 2,78 črk pa ima le še 1,78 dvojčkov na povprečno besedo.
Dvojčki črk se po dolžini že bližajo povprečni dolžini besed predantičnih predslovanskih napisov, ki so pisani v tedanjih narečjih in imajo povprečno dolžino besed le okoli 3
črke.
V treh zajetih datotekah VEN, RET in FRI je vseh dvojčkov 8329 in 284 različnih
dvojčkov. Obseg dvojčkov je prevelik, zato je prikaz narejen le za različne dvojčke z začetno
črko A: skupno število dvojčkov na začetno črko A je 987, različnih dvojčkov pa je le 20.
Različni dvojčki z začetno črko A so prikazani v grafu 2 za naslednje skupine:
VEN
RET
FRI
VSI
vseh 5393
vseh 1485
vseh 1451
vseh 8329
vseh na A 555
vseh na A 195
vseh na A 237
vseh na A 987
različnih 108
različnih 108
različnih 162
različnih 284
različnih na A 17
različnih na A 16
različnih na A 17
različnih na A 20
Graf 2: Primerjava deležev različnih dvojčkov na A v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih
99
–– Opazna so izrazita odstopanja, ki kažejo besedne značilnosti posameznih jezikov: AE,
AI in AT pri Starofrigijcih; AI, AS in AT pri Venetih; AL kot zelo pogosta končnica pri
Retih ter AT, ki pri Starofrigijcih in Retih pride od ATA v raznih oblikah, pri Venetih
pa od besed ŠAINATEI in predvsem TRUMUSICATEI. Edino dobro ujemanje je pri
dvojčku AN, ki največkrat pomeni in ali en v raznih oblikah.
–– Namesto primerjave dvojčkov, ki se že bližajo povprečni dolžini besed je bolje primerjati te jezike po besedah na različne začetne črke.
Primerjava dvojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika po začetnih črkah
je v številih in deležih prikazana v tabeli 4 in v grafu 3.
Graf 3: Primerjava deležev vseh dvojčkov po začetnih črkah v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih
–– Opazne so razlike zlasti pri skupinah črk kot so samoglasniki in zvočniki ter pri črkah
D in P, ki se očitno zamenjujeta. Dobro ujemanjeje pri črkah S, T in V.
Trojčki
Število črkovnih trojčkov je še bolj odvisno od povprečne dolžine besed, ki je značilnost posameznega jezika, pa tudi od posameznega narečja, saj narečja krajšajo knjižne
besede. Razlika je že pri normiranih jezikih slovenščini in latinščini: slovenščina s povprečno dolžino besed 4,55 črk ima le 2,55 trojčkov, latinščina s povprečno dolžino besed
6,17 črk ima že 4,17 trojčkov na povprečno besedo.
Še večje so razlike pri narečjih in zlasti pri predantičnih slovanskih napisih, ki imajo
veliko okrajšav in vzklikov žalosti: venetščina s povprečno dolžino besed 3,25 črk ima le
1,25 trojčkov, retijščina s povprečno dolžino besed 2,95 črk ima le 0,95 trojčkov, starofrigijščina s povprečno dolžino besed 2,81 črk ima le 0,81 trojčkov, mesapščina s povprečno
dolžino besed 2,78 črk pa ima le še 0,78 trojčkov.
100
Tabela 4: Števila in deleži dvojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika po začetnih črkah
Števila dvojčov
Deleži v odstotkih
Začetne
črke
VEN
RET
FRI
VEN
RET
FRI
A
E
I
O
U
B
C
D
G
H
K
L
M
N
P
R
S
Š
T
V
Z
VSE
555
489
578
678
214
56
87
122
160
18
192
171
180
330
89
272
274
44
615
249
20
5393
195
93
228
7
113
18
0
12
46
9
72
84
33
108
64
81
90
19
153
54
6
1485
237
125
145
136
53
31
1
49
28
0
79
29
85
69
28
53
73
0
156
74
0
1451
10,29
9,07
10,72
12,57
3,97
1,04
1,61
2,26
2,97
0,33
3,56
3,17
3,34
6,12
1,65
5,04
5,08
0,82
11,40
4,62
0,37
100
13,13
6,26
15,35
0,47
7,61
1,21
0,00
0,81
3,10
0,61
4,85
5,66
2,22
7,27
4,31
5,45
6,06
1,28
10,30
3,64
0,40
100
16,33
8,61
9,99
9,37
3,65
2,14
0,07
3,38
1,93
0,00
5,44
2,00
5,86
4,76
1,93
3,65
5,03
0,00
10,75
5,10
0,00
100
Trojčki večinoma že prestavljajo besede, saj so povprečne dolžine predantičnih slovanskih besed, ki so pisani v tedanjih narečjih le okoli 3 črke.
Vseh trojčkov v treh zajetih datotkah je 4991, različnih trojčkov pa je 512, podrobnejši
podatki pa so:
VEN
RET
FRI
VSI vseh vseh
vseh vseh 3368
837
786
4991
vseh na A 255
vseh na A 121
vseh na A 136
vseh na A 512
različnih 820
različnih 469
različnih 422
različnih 1208
različnih na A
različnih na A
različnih na A
različnih na A 58
56
55
103
Obseg trojčkov je prevelik, zato je prikaz narejen le za trojčke z začetno črko A: skupno
število trojčkov na začetno črko A je 512, različnih trojčkov pa je 103. To je še vedno
mnogo preveč za grafičen prikaz, zato omejim pogostost posameznega trojčka v posamezni skupini na najmanj 4, kar daje 36 različnih pogostejših trojčkov na začetno črko A.
Primerjava teh trojčkov je podana v grafu 3 za obravnavane skupine:
101
Graf 4: Primerjava trojčkov v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih na začetno črko A
–– Odstopanje je še večje, saj ujemanja skoraj ni. Izstopajo prepoznane besede: pri Starofrigijcih ABA, AGA, ANA, ANO, ATA, ATE in ATI, pri Retijcih ANI, ANU, ARI, ATA,
ATI in AVI, pri Venetih pa AIN, AST in ATE.
–– Venetski ain iz besede šainat, ast in besede donasto in ate, iz besed ŠAINATEI in
predvsem TRUMUSICATEI.
–– Trojčki, ki se pokrivajo so AIS, ANE, ARA in ATI.
Graf 5: Primerjava vseh trojčkov v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih po začetnih črkah
102
Primerjava deležev vseh trojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika po
začetnih črkah je prikazana v tabeli 5 in v grafu 5.
–– Tudi tu so opazne izravnave med samoglasniki, saj je le črka E uravnotežena, izravnave
so tudi med zvočniki, izrazita je zopet izravnava med D in P.
–– Možna je delna izravnava tudi med U in V, kar je posebnost izgovorjave v tedanjih
narečjih in v slovenskem jeziku.
Primerjava črk, dvojčkov in trojčkov
Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah za venetski jezik je
podana v tabeli 6 in prikazana v grafu 6.
–– Izrazita je dobra pokritost črk, dvojčkov in trojčkov, kar kaže na to, da so večinoma že
prišle do izraza besede, ki imajo povprečno le okoli tri črke.
–– Nekoliko odstopata le I in T.
Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah za retijski jezik je
podana v tabeli 7 in prikazana v grafu 7.
–– Tudi tu je ujemanje zelo dobro in zopet največ odstopata črki I in T.
Tabela 5: Števila in deleži trojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika
Števila dvojčov
Deleži v odstotkih
Začetne
črke
VEN
RET
FRI
VEN
RET
FRI
A
E
I
O
U
B
C
D
G
H
K
L
M
N
P
R
S
Š
T
V
Z
VSE
555
489
578
678
214
56
87
122
160
18
192
171
180
330
89
272
274
44
615
249
20
5393
195
93
228
7
113
18
0
12
46
9
72
84
33
108
64
81
90
19
153
54
6
1485
237
125
145
136
53
31
1
49
28
0
79
29
85
69
28
53
73
0
156
74
0
1451
10,29
9,07
10,72
12,57
3,97
1,04
1,61
2,26
2,97
0,33
3,56
3,17
3,34
6,12
1,65
5,04
5,08
0,82
11,40
4,62
0,37
100
13,13
6,26
15,35
0,47
7,61
1,21
0,00
0,81
3,10
0,61
4,85
5,66
2,22
7,27
4,31
5,45
6,06
1,28
10,30
3,64
0,40
100
16,33
8,61
9,99
9,37
3,65
2,14
0,07
3,38
1,93
0,00
5,44
2,00
5,86
4,76
1,93
3,65
5,03
0,00
10,75
5,10
0,00
100
103
Graf 6: Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov za venetski jezik po začetnih črkah
Tabela 6: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za venetski jezik po začetnih črkah
Začetne
črke
A
E
I
O
U
B
C
D
G
H
K
L
M
N
P
R
S
Š
T
V
Z
VSE
Števila
črke
738
677
1371
991
308
62
86
131
175
31
259
240
248
542
101
366
469
59
718
284
23
7879
dvojčki
555
489
578
678
214
56
87
122
160
18
192
171
180
330
89
272
274
44
615
249
20
5393
Deleži v odstotkih
trojčki
255
250
417
308
174
49
63
109
60
14
126
128
153
209
81
230
208
33
300
183
18
3368
črke
9,37
8,59
17,40
12,58
3,91
0,79
1,09
1,66
2,22
0,39
3,29
3,05
3,15
6,88
1,28
4,65
5,95
0,75
9,11
3,60
0,29
100
dvojčki
10,29
9,07
10,72
12,57
3,97
1,04
1,61
2,26
2,97
0,33
3,56
3,17
3,34
6,12
1,65
5,04
5,08
0,82
11,40
4,62
0,37
100
trojčki
7,57
7,42
12,38
9,14
5,17
1,45
1,87
3,24
1,78
0,42
3,74
3,80
4,54
6,21
2,40
6,83
6,18
0,98
8,91
5,43
0,53
100
104
Graf 7: Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov za retijski jezik po začetnih črkah
Tabela 7: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za retijski jezik po začetnih črkah
začetne
črke
A
E
I
O
U
B
C
D
G
H
K
L
M
N
P
R
S
Š
T
V
Z
VSE
števila
črke
313
194
456
11
216
18
12
59
21
82
120
42
139
71
100
140
31
199
68
9
2301
dvojčki
195
93
228
7
113
18
0
12
46
9
72
84
33
108
64
81
90
19
153
54
6
1485
deleži v odstotkih
trojčki
121
58
127
5
71
14
0
8
21
5
26
41
28
39
47
61
57
8
62
32
6
837
črke
13,60
8,43
19,82
0,48
9,39
0,78
0,00
0,52
2,56
0,91
3,56
5,22
1,83
6,04
3,09
4,35
6,08
1,35
8,65
2,96
0,39
100
dvojčki
13,13
6,26
15,35
0,47
7,61
1,21
0,00
0,81
3,10
0,61
4,85
5,66
2,22
7,27
4,31
5,45
6,06
1,28
10,30
3,64
0,40
100
trojčki
14,46
6,93
15,17
0,60
8,48
1,67
0,00
0,96
2,51
0,60
3,11
4,90
3,35
4,66
5,62
7,29
6,81
0,96
7,41
3,82
0,72
100
105
Graf 8: Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov za starofrigijski jezik po začetnih črkah
Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah za starofrigijski jezik je
podana v tabeli 8 in prikazana v grafu 8.
–– Tudi tu je ujemanje dovolj dobro in zopet največ odstopata črki I in T, ki se jim pridruži
tudi črka S, ki samostojno predstavlja povezovalni besedi s in z.
Pri vseh primerjavah črk, dvojčkov in trojčkov je ujemanje zelo dobro in kaže, da gre
večinoma že za besede. Črki I in S imata tudi številen samostojen pomen, zato odstopajo
enočrkovne besede navzgor, črka T pa predstavlja sredinsko črko v pogostih besedah ali
delih besed ATA, ATE, ATI in ATO.
Dodatna primerjava
Primerjava po skupinah
Primerjava črk kaže na preglase črk podobne izgovorjave v navedenih jezikih, zato
primerjava po črkah ni najboljša in jo je treba nadomestiti s skupinami črk podobne izgovorjave tako, kot so bile že dosedaj izvršene nekatere primerjave [30-32]. Različne preglase
podajata tudi J. Kollar [33] in V. P. Nikčević [34] in njuna graf sta podana na sliki 1 in 2.
Primerjali bomo uporabo črk venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisov
tudi s slovenščino in z latinščino.
Primerjane so črke po skupinah kot so podane v literaturi [35].
Primerjava po posameznih skupinah črk je podana v tabelah 9, 10, 11 in 12.
106
Tabela 8: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za starofrigijski jezik po začetnih črkah
števila
deleži v odstotkih
začetne
črke
črke
dvojčki
trojčki
črke
dvojčki
trojčki
A
E
I
O
U
B
C
D
G
H
K
L
M
N
P
R
S
Š
T
V
Z
402,00
263,00
339,00
196,00
81,00
39,00
0,00
67,00
33,00
0,00
109,00
51,00
101,00
131,00
33,00
79,00
217,00
0,00
194,00
103,00
0,00
237,00
125,00
145,00
136,00
53,00
31,00
1,00
49,00
28,00
0,00
79,00
29,00
85,00
69,00
28,00
53,00
73,00
0,00
156,00
74,00
0,00
136,00
65,00
76,00
61,00
29,00
18,00
1,00
32,00
17,00
0,00
28,00
17,00
54,00
37,00
25,00
34,00
42,00
0,00
61,00
53,00
0,00
16,49
10,79
13,90
8,04
3,32
1,60
0,00
2,75
1,35
0,00
4,47
2,09
4,14
5,37
1,35
3,24
8,90
0,00
7,96
4,22
0,00
16,33
8,61
9,99
9,37
3,65
2,14
0,07
3,38
1,93
0,00
5,44
2,00
5,86
4,76
1,93
3,65
5,03
0,00
10,75
5,10
0,00
17,30
8,27
9,67
7,76
3,69
2,29
0,13
4,07
2,16
0,00
3,56
2,16
6,87
4,71
3,18
4,33
5,34
0,00
7,76
6,74
0,00
2438
1451
786
100
100
100
VSE
Slika 1: Preglasi soglasnikov Jan Kollar [33]
Slika 2: Preglasi samoglasnikov V. P. Nikčević [34]
107
Tabela 9: Primerjava deležev samoglasnikov
Primerjava jezikov
VEN
RET
FRI
MES
SLO
LAT
Deleži samoglasnikov: a, e, i, o in u
51,84
51,72
52,50
51,65
46,15
45,47
–– Primerjava kaže bistveno ujemanje venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine, slabše ujemanje s slovenščino in najslabše z latinščino.
Tabela 10: Primerjava deležev zvočnikov
Primerjava jezikov
VEN
RET
FRI
MES
SLO
LAT
Deleži zvočnikov: m, n, l, r in v
21,32
20,38
19,08
19,57
23,50
22,98
–– Primerjava kaže dobro ujemanje retijščine, starofrigijščine in mesapščine, slabše z
venetščino in latinščino in najslabše s slovenščino.
Tabela 11: Primerjava deležev zvenečih soglasnikov
Primerjava jezikov
VEN
RET
FRI
MES
SLO
LAT
Deleži zvenečih soglasnikov: b, d, g, z in ž
4,96
4,26
5,74
8,96
9,71
4,46
–– Primerjava kaže dobro ujemanje venetščine, retijščine, starofrigijščine in latinščine,
slabše ujemanje z mesapščino in najslabše s slovenščino.
Tabela 12: Primerjava deležev nezvenečih soglasnikov
Primerjava jezikov
VEN
RET
FRI
MES
SLO
LAT
Deleži nezven. soglas.: p, t, s, š, č, k, h in c
21,88
23,64
22,68
19,82
20,64
26,09
–– Primerjava kaže dobro ujemanje venetščine, starofrigijščine, mesapščine in slovenščine, slabše ujemanje z retijščino in najslabše z latinščino.
Najpomembnejša je primerjava s samoglasniki, ki imajo tudi daleč največji delež med
značilnimi skupinami črk oziroma glasov, in ta primerjava kaže na boljše ujemanje venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine s slovenščino kot pa z latinščino.
Uteženo ujemanje
Uteženo ujemanje po vseh skupinah
Uteženo ujemanje po navedenih štirih skupinah izvršimo glede na primerjalni jezik jezikoslovcev latinščino. Upoštevane so razlike deležev posameznih skupin črk v posameznem
jeziku glede na latinščino, razmerje pa je zmnožek teh razlik in uteži, ki so deleži latinskih
črk po istih skupinah. Utežena primerjava uporabe črk je podana v tabelah 13, 14, in 15.
Tabela 13: Uteženo ujemanje po vseh skupinah glede na latinščino
Jezik
Samoglasniki
Razmerje
Zvočniki
Razmerje
VEN
51,84
330,22
21,32
38,15
RET
51,72
323,25
20,38
59,75
FRI
52,50
369,08
19,08
89,62
MES
51,65
319,20
19,57
78,36
SLO
46,15
31,38
23,5
11,95
LAT
45,47
0,00
22,98
0,00
108
Zveneči soglasniki
Razmerje
Nezven. sogl.
Razmerje
Vsota razmerij
4,96
2,23
21,88
109,84
480,44
4,26
0,89
23,64
63,92
447,81
5,74
5,71
22,68
88,97
553,37
8,96
20,07
19,82
163,58
581,21
9,71
23,42
20,64
142,19
208,94
4,46
0,00
26,09
0,00
0,00
–– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki ji na precejšnji razdalji slede retijščina, venetščina, frigijščina in mesapščina.
Uteženo ujemanje po treh skupinah
Tabela 14: Uteženo ujemanje po treh skupinah
Jezik
Samoglasniki
Razmerje
Zvočniki
Razmerje
Soglasniki
Razmerje
Vsota razmerij
VEN
51,84
330,22
21,32
38,15
26,84
113,34
481,71
RET
51,72
323,25
20,38
59,75
27,90
80,96
463,96
FRI
52,50
369,08
19,08
89,62
28,42
65,07
523,77
MES
51,65
319,20
19,57
78,36
28,78
54,07
451,63
SLO
46,15
31,38
23,5
11,95
30,35
6,11
49,44
LAT
45,47
0,00
22,98
0,00
30,55
0,00
0,00
–– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki se ji je precej približala in ji na precejšnji
razdalji slede mesapščina, retijščina, venetščina, frigijščina.
Uteženo ujemanje po dveh skupinah
Tabela 15: Uteženo ujemanje po dveh skupinah
Jezik
Samoglasniki
Razmerje
Soglasniki
Razmerje
Vsota razmerij
VEN
51,84
330,22
48,16
287,46
617,68
RET
51,72
323,25
48,28
281,03
604,28
FRI
52,50
369,08
47,50
322,79
691,86
MES
51,65
319,20
48,35
277,29
596,48
SLO
46,15
31,38
53,85
17,13
48,51
LAT
45,47
0,00
53,53
0,00
0,00
–– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki ji na precejšnji razdalji slede mesapščina
retijščina, venetščina, frigijščina.
–– Samo mesapščina je spremenila svoj položaj za tri mesta pri združitvi nezvenečih in
zvenečih soglasnikov, kar pomeni, da je imela precej preglasov črk med navedenima
skupinama.
–– Tudi slovenščina ima veliko teh preglasov, kar pa se je pokazalo le v večji bližini glede
na latinščino.
Vrstni red in jezikovne razdalje so zelo podobne pri zadnjih dveh primerjavah, ki sta
zato tudi najprimernejši za ugotavljanje širšega izbora jezika razumevanja.
Točkovanje ujemanja
Točkovanje ujemanja izvedemo za posamezen jezik s primerjavo glede na latinščino.
Najboljše ujemanje točkujemo rastoče z 1, 2, 3, 4 in 5. Izračun z upoštevanjem deležev
latinščine in točkovanega ujemanja, je prikazan v tabeli 16.
109
Tabela 16: Točkovanje in izračun primerljivega ujemanja z latinščino
Točkovanje
% lat.
VEN RET FRI MES
SLO
VEN
RET
FRI
MES
181,88 136,41 227,35
Samoglasniki
45,47
4
3
5
2
1
Zvočniki
22,98
2
3
4
5
1
45,96
68,94
Zven. sogl.
5,46
2
1
3
4
5
10,92
5,64
Nezv. sogl.
26,09
3
1
2
5
4
78,27
26,09
100
11
8
14
16
11
Skupaj
SLO
90,94
45,47
91,92 114,90
22,98
16,38
27,30
21,84
52,18 130,45 104,36
317,03 237,08 387,83 358,13 200,11
–– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki ji slede retijščina, venetščina, mesapščina in
starofrigijščina.
–– Razmerje jezikov je podobno uteženemu razmerju, razdalje pa so seveda različne, saj je
namesto razlike upoštevano točkovanje.
Pri vseh primerjavah izstopajo dobre povezane primerjanih predantičnih jezikov, slabše
povezave s slovenščino in najslabše povezave z latinščino. Slabše povezave s slovenščino v
dobri meri pogojujejo primerjave narečnih jezikov venetščine, retijščine, starofrigijščine in
mesapščine z normiranim jezikom slovenščino.
Primerjava več dimenzionalne analize z uteženim izračunom
Primerjavo bomo izvedli za venetščino, ki najbolje ustreza povprečju uteženega računa,
ki je: (617,68 + 604,28 + 691,86 + 596,48) / 4 = 627,575, glej tabelo 15.
Upoštevani so jeziki, ki so po več dimenzionalni raziskavi črkovno bližje predantičnim
slovanskim govorom: venetščini, retijščini in starofrigijščini. Deleži samoglasnikov, zvočnikov in soglasnikov so podani v tabeli 17, utežena primerjava po teh črkovnih skupinah pa v
tabeli 18.
Tabela 17: Primerjava deležev črk po skupinah za navedene jezike
Jezik
VEN
SL
SI
FI
OS
CS
ES
GR
ET
BQ
LA
samoglasniki 51,84 46,15 49,76 49,13 44,55 48,75 48,50 51,29 47,06 51,15 46,67
zvočniki
21,32 23,50 19,32 24,56 20,05 19,89 20,65 19,44 27,29 19,70 20,96
soglasniki
26,84 30,35 30,92 26,31 35,40 31,36 30,85 29,27 25,65 29,15 32,37
Tabela 18: Utežena primerjava deležev črk po skupinah za navedene jezike
Jezik
VEN
SL
SI
FI
OS
CS
ES
GR
ET
BQ
LA
samoglasniki 51,84 46,15 49,76 49,13 44,55 48,75 48,50 51,29 47,06 51,15 46,67
razmerje
0,00 295,0 107,7 140,6 377,7 160,1 173,2
28,6
247,8
35,9
268,1
zvočniki
21,32 23,50 19,32 24,56 20,05 19,89 20,65 19,44 27,29 19,70 20,96
razmerje
0,00 46,50 42,70 69,10 27,00 30,50 14,2o 40,0o 127,4 34,6o
soglasniki
26,84 30,35 30,92 26,31 35,40 31,36 30,85 29,27 25,65 29,15 32,37
razmerje
0,00 94,2 109,6 14,20 229,6 121,4 107,5 65,10 32,00 62,10 148,6
Skupaj
0,00 435,7 260,0 223,9 634,4 312,1 294,9 133,6 407,2 132,6 424,5
7,8o
110
–– Venetščini sta najbližje baskovščina in grščina, slede finščina, stara slovenščina, estonščina in starocerkvena slovanščina, bolj oddaljene so etruščanščina, latinščina in slovenščina, najbolj oddaljena pa je oskijščina.
–– V več dimenzionalni raziskavi sta venetščini najbližje starocerkvena slovanščina in
stara slovenščina, ki jim slede grščina, finščina, micenščina, latinščina, benečanščina,
oskijščina, etruščanščina in baskovščina.
–– Izrazito izstopa baskovščina, ki je iz zadnjega mesta prišla na prvo mesto. Očitno je
možna večja razlika pri vrednotenju pogostosti posameznih glasov v primerjavi s primerjavo po skupinah glasov podobne izgovorjave.
–– Slovenski in latinski jezik sta zamenjala mesti, saj so ugotovljene vsebnosti glasov
drugačne, kar pomeni, da ni bila upoštevana enaka izbira besedil.
Rezultat nedvoumno pokaže, da primerjava črk poda le en vidik, ki ga je treba dopolniti z drugimi znanji iz področij zgodovine, jezikoslovja, zgodovinskega jezikoslovja, arheologije, genetike in drugih ustreznih znanstvenih področij.
Dosedanje raziskave
Raziskava [37] je potrdila, da je venetski jezik po uporabi črk bistveno bolj podoben
slovenskemu jeziku kot pa latinščini.
Raziskava [38] je potrdila, da je retijski jezik po uporabi črk bistveno bolj podoben
venetskemu in slovenskemu jeziku kot pa latinščini.
Poglobljena več razsežnostna raziskava [7] je potrdila, da so retijski, venetski, starofrigijski in etruščanski jezik po uporabi črk bistveno bolj podobni staroslovenskemu jeziku
kot pa latinščini.
Razprava
Primerjave črk so pokazale različnost posameznih preglasov črk podobne izgovorjave v različnih jezikih, zato so ustreznejše primerjave po skupinah glasov podobne
izgovorjave, ki so pokazale zelo dobro ujemanje. Večje razlike s slovenščino so posledica
primerjav narečnih jezikov venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine z normiranim jezikom slovenščino.
Primerjave dvojčkov predantičnih slovanskih jezikov kažejo že povezave z besedami,
saj je povprečna dolžina besed v obravnavanih jezikih okoli tri črke in dvojčki predstavljajo
že 2/3 povprečne dolžine besed. Primerjave teh jezikov pisanih v narečjih, z normiranimi
jeziki niso ustrezne, saj ima že slovenščina precej daljše besede. Primerjava z nerazumljenimi napisi s poljubnimi imeni jezikoslovcev pa očitno ni ustrezna, saj so njihove povprečne besede še enkrat daljše.
Primerjave trojčkov še bolj nakazujejo besede, saj trojčki predstavljajo že povprečno
dolžino besed v obravnavanih jezikih, zato taka primerjava ni smiselna. Primerjava teh
jezikov pisanih v narečjih, z normiranimi jeziki ni smiselna, primerjava z nerazumljenimi
in poljubnimi imeni jezikoslovcev pa tudi ni ustrezna, saj so njihove povprečne besede še
enkrat daljše.
111
Primerjave dvojčkov in trojčkov so vprašljive celo pri normiranih jezikih, saj ima latinščina s povprečno dolžino 6,17 črke v povprečju 5,17 dvojčkov in 4,17 trojčkov, slovenščina
pa ob povprečni dolžini besed 4,55 črke le 3,55 dvojčkov in le 2,55 trojčkov. Slovenščina
ima zato le 69 % dvojčkov in le 61 % trojčkov v primerjavi z latinščino glede na povprečno
dolžino besede.
Najustreznejša primerjava
Primerjave pogostosti posameznih črkovnih glasov so sicer ustrezne, vendar jih je
smiselno zamenjati s primerjavami pogostosti med skupinami črk podobne izgovorjave.
Tudi pri različnih črkovnih primerjavah so pomembne razlike, zato je najustreznejša primerjava uteženo razmerje po združenih skupinah samoglasnikov, zvočnikov in soglasnikov ali celo samo samoglasnikov in soglasnikov.
Namesto primerjav dvojčkov in trojčkov pa je ustrezna primerjava besed po začetnih
črkah tako kot so zajete v slovarjih in so temeljna značilnost vsakega jezika. Možne pa so
tudi primerjave besed po zadnjih črkah, saj so končnice značilne za posamezne jezike, pa
tudi za posamezna narečja, ki pa morajo biti strokovno normirana.
Zahvala
Zahvaljujem se prof. dr. Antonu Perdihu za vzpodbude in za podatke o dvojčkih in
trojčkih ter o kriterijih za njihovo smiselno primerjavo, saj bi bil brez tega prispevek
pomankljiv.
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
V. Vodopivec, Sistem razbiranja starih napisov, Zbornik devete mednarodne konference, Izvor
Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.
S. Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J.
Plešej, Učila International, Tržič 2006.
Z. Kulundžić, Historija pisama, materijala i instrumenata za pisanje, Školska knjiga, Zagreb 1951.
W. Seipel, Der Turmbau zu Babel, Ursprung und Vielhaft von Sprache und Schrift, Band II –
Sprache, Band III A – Schrift, Band III B – Schrift, Kunsthistirisches Museum, Wien, Graz 2003.
V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.
V. Vodopivec, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov, Jezikovni temelji
starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46.
A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages.
Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev (Proceedings of the Sixth International
Topical Conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 40-87, http://www.korenine.
si/zborniki/zbornik08/comparison_languages.pdf.
V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne
konference, Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.
V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
112
10. V. Vodopivec, Slovar venetskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 176-204.
11. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di
Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280.
12. M. Lejeune, Manuel de la langue Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag,
Heidelberg 1974, 316-341.
13. V. Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.
14. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.
15. V. Vodopivec, Besednjak retijskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 271-287.
16. S. Schumacher, Die Rätischen Inschriften, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 121,
Innsbruch 2004.
17. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik osme mednarodne
konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.
18. V. Vodopivec, Katalog starofrigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.
19. V. Vodopivec, Besednjak starofrigitskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.
20. C. Brixhe, M. Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les
Civilisations, Paris 1984, 283-289.
21. V. Vodopivec, Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik devete mednarodne
konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.
22. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro,
Ljubljana 2011.
23. V. Vodopivec, Slovar mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.
24. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.
25. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre
Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den
Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964,
26. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku,
Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html.
27. J. Cezar, Commentariorvm de bello Gallico, Liber tertivs, http://www.thelatinlibrary.com/caesar/
gall3.shtml.
28. A. Perdih, Comparison of some methods of estimation of linguistic distances, Zbornik osme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 78-86.
29. A. Perdih, Linguistic analysis based on the frequency of sound pairs and triplets, Zbornik devete
mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.
30. G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/from data base:
Propertius, The Latin Library, The Classics Homepage.
31. V. Vodopivec, Primerjava razumevanj Pyrgijsjih zlatih ploščic, Starejša slovenska etnogeneza,
Jutro, Ljubljana 2010, 309-333.
32. V. Vodopivec, Najdaljši venetski napis, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2010, 97-118.
113
33. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.
34. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Piceni, Cisarske kralovske dvorske
a statni tiskarne, Viden 1853, 82.
35. V. P. Nikčević. Kritika monogenetskoga etničkoga jezičkoga pristupa, Fran Ramovš kao mladogramatičar,
Zbornik mednarodnega posveta Sledovi evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana, 2004, 31.
36. C. Bačar, in drugi, Slovenščina – jezik na maturi: za slovenščino – jezik v četrtem letniku gimnazijskih
programov: zbirka nalog za ponovitev jezikovne snovi, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2004, 90-92.
37. M. Silvestri, G. Tomezzoli, Linguistic Computational Analysis to measure the distances between
ancient Venetic, Latin and Slovenian Languages, Proceedings of the Third International Topical
Conference, Ancient Settlers of Europe, Jutro, Ljubljana 2005, 77-85, http://www.korenine.si/
zborniki/zbornik05/tomezzoli_venslolat.htm.
38. M. Silvestri, G. Tomezzoli, Linguistic distances between Rhaetian, Venetic, Latin and Slovenian
languages, Jezikovne razdalje med retijskim, venetskim, latinskim in slovenskim jezikom, Zbornik
pete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 184–190.
114
Ilirski NAPISi
Knjigi Starejša slovenska etnogeneza in Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze
sta podali temelje za prevrednotenje sedanje zgodovine in jezikoslovja Slovencev in naših
evropsko prvobitnih poljedelskih kulturnih korenin, saj obravnavata venetske, retijske, starotrakijske, starofrigijske in galske napise.
Pričujoča knjiga pa razširja védenje tudi na jezike jugovzhodnega dela Apeninskega
polotoka, ki jih predstavljajo tako imenovani ilirski napisi, ki so zgodovinsko in jezikovno
označeni kot praslovanski, oziroma praslovenski.
Vzhodni del Apeninskega polotoka je arheološko podoben ozemlju na drugi strani
Jadranskega morja, kot Ilirik, ki pa zgodovinsko pomeni območje pretežne naselitve slovanskih ljudstev in jezikov.
Območna porazdelitev Ilirskih ljudstev je prikazana na naslednjem zemljevidu:
http://www.google.si/search?q = iliri&hl = sl&prmd = ivns&tbm = isch&tbo = u&source
= univ&sa = X&ei = -MW_TcGsJNDxsgaxqvzCBQ&ved = 0CDUQsAQ&biw = 1579&bih
= 1023.
Zemljevid ilirskih in sosednjih narodnih ali jezikovnih skupin pred Rimsko zasedbo
115
Ilirska ljudstva so označena z njihovimi imeni.
–– Veneti so prišteti k Ilirom, niso pa všteti Reti, Vindelicijci in Noričani, ki tudi predstavljajo zibelko naših prednikov.
–– Dobro se vidi zaokrožena celota okrog Jadranskega morja, ki je pogojena s skupno
naselitvijo severnega Jadrana že v času zadnje ledene dobe in s pomorskim prometom
v njegovem južnem delu.
Ilirski jeziki so še iz časa zadnje ledene dobe, ko je bilo Jadransko morje nižje za okoli
100 m in kopno do Zadra. To pojasnjuje veliko podobnost v kulturi znani iz arheoloških
najdb in v jezikih, ki pa so v predantičnih napisih znani le iz italijanskega dela, na drugi
strani Jadrana pa jih še niso našli ali pa še niso objavljeni. Na balkanski strani je zato
možno primerjati le zemljepisna imena, ki večinsko kažejo izrazito slovansko osnovo razumevanja.
Na italijanski strani pa imamo na severu venetske napise, na jugu pa picenske in
mesapske napise. Številna zemljepisna imena na omenjenih območjih, ki imajo večinsko
razumevanje v slovanskih jezikih, je podrobno obravnaval Slovak Jan Kollar v obsežni
knjigi Staroitalija Slavjanska.
Po otoplitvi in dvigu morja med 15. in 10. tisočletjem pred sedanjostjo za okoli 50 m
so se prebivalci poseljenih in poplavljenih območij selili proti severu, kjer se je Evropa
sproščala izpod ledu. Dvig morja je bil počasen in je obsegal le tretjino sedanjega polavljenega območja, zato so se prebivalci poseljenih območij lahko postopno selili proti severu.
Na nepoplavljenih območjih, pa je večina prebivalstva verjetno ostala s svojo jezikovno in
kulturno dediščino.
Pri bistveno hitrejšem dvigu v 7. tisočletju pred sedanjostjo za ponovnih 50 m, pa sta
bili poplavljeni kar dve tretjini preostalega kopnega, kar je pomenilo dejansko množično
selitev proti severu, saj se je poljedelsko prebivalstvo v vmesnih tisočletjih precej pomnožilo. V Srednji Evropi pa so bili zaradi močne otoplitve, ko so bile temperature precej nad
sedanjimi, celo ugodnejši pogoji za poljedelstvo. Ugodni podnebni pogoji in neporaščenost zemlje z gozdovi so omogočili takojšnje in donosno poljedelstvo, ki je nudilo obilo
hrane in hitrejšo rast prebivalstva.
Območje poplavljenega Jadranskega morja je bilo največje v Evropi in je zaradi prisilne
selitve proti severu bistveno pripomoglo k temu, da so prav naši jezikovni predniki poselili
večino Srednje Evrope, o čemer pričajo zemljepisna imena, ki so jih poimenovali staroselci
in so večinsko razumljiva v slovenskem jeziku.
Na nepoplavljenih območjih, pa je večina prebivalstva verjetno ostala s svojo jezikovno
in kulturno dediščino, kar potrjujejo velike podobnosti arheoloških, predvsem keramičnih,
najdb na obeh straneh Jadranskega morja.
Najbolj pa naše staroselske korenine potrjujejo zemljepisna imena, ki izvirajo še iz
zadnje ledene dobe pred 15. tisočletjem pred sedanjostjo in številni napisi razumljivi na
slovanskih osnovah in najbolje v slovenskem jeziku.
116
PICENSKI NAPISI
Picenske napise so ustvarila ljudstva na zgornji sredi, desne strani Apeninskega
polotoka, kot je razvidno iz naslednjega zemljevida.
Območje picenskega jezika v širšem okolju, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Iron_Age_Italy.svg
Picenski napisi so skromni po obsegu, zato ni soglasja med jezikoslovci ali je picenski
jezik indoevropski, pa čeprav je picensko območje obkroženo z napisi razumljivimi v slovenskem jeziku. Daleč najbolj ohranjen in najdaljši je napis iz Novilare, ki bo obravnavan
posebej, tu pa bosta prikazane le krajša napisa, ki ju obravnava Jan Kollar v svoji knjigi
Staroitalija Slavjanska, kjer podaja prečrkovanje in razumevanje.
Kollar
Napis na bronastem kipcu Apola, črke niso vrezane ampak vdelane, glej stran 663.
Prečrkovanje
CAIS PAIS VARIENS JUVE SALSE SURE
Dobesedno
Koiš pyje Varinskeho Gove Solke Sure.
Smiselno
Koiš Syn Variskeho Volu Slunci Belbohu.
Latinsko
Caius puer Varini Jovi Soli Genio.
117
Glosar
CAIS
Koiš od kojiti – sesati
PAIZ
od pyjec, chlapec, syn – sin
VARIENS
mesto Varinsk
JUVE
Jovi Gove – volu – bohu – od goveda
SALSE
Solnce – sonce
SURE
žari, bohu belbohu
Uporabljena so imena, kar ni prepričljivo, saj v obrazložitvi podaja tudi razumevanje nekaterih besed, ki niso nujno imena.
Vodopivec
CAIS PAIS VARIENS JUVE SALSE SURE
Kdor pije varjeno mlademu sonce žari.
Kdor poje varinsko mlademu sonce žari.
Opis kipca ustreza Aplolonu, izvirno Apulu, ki je bil bog vina in petja, kar se sklada tudi z
obema različicama razumevanja.
Kollar
Napis na skali je pisan serpentinasto v petih vrstah, glej strani 664-665.
Po vrstah podajam prečrkovanje, dobesedni, smiselni in latinski zapis
DANEIS PAS IE PAE ANA AIPAS A PARATAM EMSPAM PARINNSATU UZET
Dane kas je kojem janom apach a brodom jemcom porančato uzeti.
Platy ktere jest kterym rokem vod a brodu najemcum poroučeno vziti.
Taxae quas est quo anno aquarum et portuum conductoribus mandatum accipere.
Glosar
DANEIS
dane – dajatev, obdavčitev
PAS
kas, namestka - namestnik
IE
jest - jaz
PAE
kterym - katerim
ANA
janom, leto – leto
AIPAS
vodach – vodah
A
a–a
PARATAM
brodom – brodom
EMSPAM
na-jemcom – najemnikom
PARINNSATU
poroučeno – zapovedano
UZET
uzeti – vzeti
Prevod je smiseln in se opira na kraj najdbe, kjer bi bil lahko brod, ker pa je na kipcu
Apolona je manj verjeten.
Vodopivec
DANEIS PASIE PAE ANA AI PAS A PARATAM EM SPAM PARINNSATU UZET
Danes poslovilno poje in aja pazi a poračunam jem spim peresnato uzet.
Verjetneje je, da gre za nagrobni napis, kar kaže razumevanje, ki govori o pokojnem, ki poslovilno poje in pazljivo poračuna ter aja in spi, peresno lahko uzet.
118
PRIMERJAVA OBRAVNAV
Novilara Stele
Abstract
COMPARISON OF decipherments OF NOVILLARA STELE
Novillara inscription from 6th century BC on smooth sandstone is in Picene language and
because of it’s exceptionality it gave rise to much interest by historical linguists while officialy it
is still considered to be undeciphered. On the front side there is a lavishly illustrated inscription
whereas on the back there is picture that could explain the contents of the inscriptin.
In the surrounding of Picene there are ancient inscriptions which can be understood in
Slavic languages and also in this case such understanding gave suitable results. Horak’s Czech
translation based on somewhat different transliterations but it reaches the understanding
demands. Use of Slovene gave rise to good results and decipherment and confirms Slovene
language as a useful tool for decipherment of ancient Slavic inscriptions.
Povzetek
Napis Novillara iz 6. stoletja pr. Kr. je na gladki plošči iz peščenjaka v severno picenskem
jeziku neznanega izvora in zaradi svoje izjemnosti vzbuja zanimanje zgodovinskih jezikoslovcev, saj kljub nekaj poskusom razumevanja uradno velja za nerazumljenega. Na prednji strani
je lepo berljiv in ilustriran napis v etruščanski pisavi, na zadnji strani pa je slika, ki naj bi pojasnjevala vsebino napisa.
Okoli picenskaga območja so napisi razumljivi na slovanskih osnovah in tudi v tem primeru
je razumevanje dalo ustrezne rezultate. Horakov češki prevod sicer temelji na nekoliko drugačnem prečrkovanju, a kljub temu izpolnjuje pogoje razumevanja, prevod v slovenščino pa
dosega dobre rezultate in potrjuje razumevanje v slovenščini, ki je ohranila največ arhaičnosti
in z najštevilčnejšimi narečji nudi večjo izbiro besednih različic.
Uvod
Staroselci tega območja so poseljevali tudi celotno območje severnega Jadrana, ki je
bilo med zadnjo poledenitvijo nižje za 100 metrov in je bilo kopno do Zadra. Apenini pa
so ločevali vzhodni in zahodni del poselitve Apeninskega polotoka, saj je bila tam stalna
poledenitev do višine 1200 [1].
Po otoplitvi v obdobju od 15. do 10. tisočletja pred sedanjostjo je bilo takratno kopno
do Zadra poplavljeno za 50 metrov višine, zato je bilo kopno le še v severnem Jadranu brez
globljega Kvarnerskega zaliva. Tako stanje je trajalo okoli 1000 let, ko se je morje zelo hitro,
v obdobju okoli 1000 let, dvignilo na sedanjo raven zaradi dotoka iz Atlantskega oceana.
Dotedanjo skupno poselitev je dvig gladine razdelil na dvoje, vendar sta poselitvi obeh
strani Jadranskega morja zadržali veliko skupnih značilnosti [2-3].
Možna bi bila zgodovinska in jezikovna podobnost z mesapskimi napisi, ki so jih našli
na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva, ki so se priselila
119
(ali so morda kar ostala) z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana. S stališča
jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti
sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [4-6].
Iliri so v zgodovinskih zemljevidih vpisani na obeh straneh Jadrana, kar potrjuje
prvotno poselitev v zadnji ledeni dobi. Treba je ločiti med upravnim pomenom Ilirija in
narodnim ali jezikovnim pomenom. Ime ilirski v pomenu slovanski pa se je ohranjal vse
do 19. stoletja za ozemlje na zahodnem delu jadranskega morja, na vzhodnem pa je v rabi
še sedaj. Ilirščina pri starih piscih pomeni slovanščino. Pomen ilirski za skupino južno
slovanskih jezikov ali za posamezni jezik je bil uveljavljen pri jezikoslovcih še v začetku
19. stoletja [7-8].
Koprski škof P. Naldini je leta 1710 pisal za jezik v Istri »qua Sclava seu Illirica« [9].
Jezikoslovec G. Sergi je še v začetku 20. stoletja ugotovil, da narečja v severni Italiji ob
Jadranskem morju vsebujejo ilirski substrat, ki sega celo do juga polotoka. Navajal je slovanski izvir za staroselce, za katere se je po rimskem pravu uporabljalo ime ilirski [10]. Te
navedbe so podane v literaturi [7].
Picenci in Mesapci so možen ostanek prvotne poselitve skupnega severnojadranskega
območja, saj so poselitve in jeziki mnogo trajnejši kot so mislili prej in Teorija kontinuitete
to izdatno potrjuje. Prav to območje z Balkanom naj bi bilo najstarejša evropska staroslovanska poselitev, ki zajema mnoga ljudstva, predvsem Venete in Starotrakijce, ki so
zapustili predantične napise razumljive na slovanskih osnovah. Avtor Teorije kontinuitete
zgodovinski jezikoslovec Mario Alinei glede naših prednikov izjavlja: »The totally absurd
thesis of the so called ‘late arrival’ of the Slavs in Europe must be replaced by the scenario of
Slavic continuity from Paleolithic, and the demographic growth and geographic expansion of
the Slavs can be explained, much more realistically, by the extraordinary success, continuity
and stability of the Neolithic cultures of South-Eastern Europe (the only ones in Europe that
caused the formation of tells)« [11-13].
Picene omenja tudi J. P. Mallory, ki navaja prepis besedila Novilara in mnenje, da jezikoslovci niso odločili ali je picenski jezik indoevropski ali ne, strinjajo pa se, da nobena
beseda napisa ne more biti zanesljivo prevedena [14].
Ime Piceni
Ime Piceni, Picen – Pečen, izvira iz njihovega znanja peke kruha – Picenum panis, saj
Jan Kollar navaja Plinija «Durat sua Piceno in panis inventione gratia...« in dodaja, da so
pogosta imena ki sledijo prehrani: konjejedci, ribojedci itd [15].
Beseda pečen se pojavi tudi na etruščanskem krožniku iz 6. do 5. stoletja pred Kr.,
ki ga jezikoslovci prečrkujejo - mi venelus leceniies [16:653] in pojasnjujejo z imeni - Io
(sono) di Venel Leceniie [17:182]. Točno prečrkovanje in razumevanje napisa je podano
pri obravnavi venetskih napisov s prečrkovanjem - MIV EN ELU SPECENI IES, kar v
prevodu pomeni - Mili eno jelo spečeno ješ [18:167].
Jan Kollar navaja tudi slovanski izvor imen dveh vrhov, devet voda, devetnajst mest in
štiri sestavljena imena, na picenskem območju. Nekatera imena niso prepričljiva, večina pa
120
ima očitno slovansko razumevanje. Podaja tudi obravnavo in razumevanje krajšega napisa
na kipu in nekaj daljšega na kamnu [15].
Napis Novillara
Napis Novillara iz 6. stoletja pr. Kr. je na gladki plošči iz peščenjaka napisan v severno
picenskem jeziku neznanega izvora, morebiti iz ilirskih krajev. Zaradi svoje izjemnosti vzbuja
zanimanje zgodovinskih jezikoslovcev in kljub nekaj poskusom razumevanja uradno velja za
nerazumljenega. Na prednji strani je lepo berljiv in ilustriran napis v etruščanski pisavi, na
zadnji strani pa je slika, ki naj bi pojasnjevala vsebino napisa. Napis je pisan iz desne proti
levi, besede pa so deljene s presledki. Zadrega je pri novih vrsticah, kjer ta delitev ni jasna,
saj se beseda v novi vrsti lahko še nadaljuje. Na zadnji strani je slika, ki naj bi ponazarjala
lovske motive [19-23]. Razvidno je, da je napis izdelan mnogo natančneje kot pa slika, ki je
precej preprosto oblikovana. Območje picenskega jezika je prikazano na zemljevidu 1 [24].
Zemljevid 1: Območje picenskega jezika v širšem okolju [23]
Opis
Prednja in zadnja stan napisa sta prikazani na slikah 1 in 2.
121
Slika 1: Napis
Slika 2: Slika
Na sprednji strani je lepo ilustriran napis v 12 vrsticah. Zunanji del je okrašen z valovitim ornamentom, ki ni usmerjen, podstavek pa s črkami C, ki kažejo smer branja napisa
to je od desne proti levi, tako kot se berejo starejši venetski napisi. Notranji del ilustracije
predstavlja 6 povezanih sončnih koles – po tri na vsaki strani. Na vrhu so tri znamenja:
na levi je trikotnik, ki se pojavi tudi na zadnji strani, na desni je križ s štirimi prameni, na
sredini pa je lepo oblikovano kolo s petimi prečniki, prav tako kot na situli in Vač. Razumevanje simbolov je pomembno: en spomenik, dve njegovi strani, levo trikotnik, desno križ s
štirimi kraki, sredi kolo s petimi prečniki, vse obdaja šest povezanih sončnih koles. Zajeta
so vsa števila od ena do šest, dvojnik zaključnega števila pa daje število vrstic napisa. Preveč
smiselnosti je v avtorjevem delu, da bi upodobljeno simboliko lahko imeli za slučajno.
Na zadnji strani sta dva simbolna znaka zgoraj kolo in levo trikotnik. Ker se oba
pojavita tudi na sprednji strani in je kolo različno, saj ima le štiri prečnike, verjetno predstavljata števili tri in štiri. Na zgornjem delu je 5 človeških postav v delovanju, saj imajo
trije verjetno moški v rokah kopja, ena značilno ženska s širšimi boki ima v roki palico ali
srp, morda tudi ribo, manj značilna postava, verjetno tudi ženska, pa ima morda v roki
tudi vodoravno kopje, ki pa je zaradi prekrivanja z drugo postavo le nakazano ali pa nekaj
podaja zraven stoječemu moškemu s kopjem.
Srednji del, ki ločuje zgornji in spodnji del, je večpomenski: lahko predstavlja spolno združitev, počitek, plavanje ali smrt. Najverjetneje predstavlja tri mrtve: levo, desno in v sredini.
Spodnji del predstavlja bodisi lov, bodisi pastirstvo. Osebi imata v rokah sicer kopja, saj
sta vidni osti, ni pa izključeno da gre za pastirstvo.
122
Če obdržimo isto simboliko, sta spodaj dve osebi, sledi trikotnik, na vrhu je kolo
s štirimi prečniki, pod njim pa pet oseb. Manjka število 6, ki je morda upodobljeno v
srednjem delu, ki je večpomenski. Če seštejemo vse upodobljene osebe in simbola dobimo
zopet število 12, torej število vrstic napisa. Isto število dobimo, če simbola zamenjamo z
upodobljenima živalma.
Možno je tudi razumevanje slike od zgoraj, ko od petih zgornjih stoječih oseb, po smrti
treh oseb ležečih v sredini, ostaneta le še dve stoječi osebi, ki sta upodobljeni spodaj.
Iz slike ni možno nedvoumno sklepati na vsebino napisa, saj je možnih več različnih
pomenov. Najverjetneje gre za nagrobni napis ob smrti več oseb, bodisi ubitih v boju,
bodisi umrlih zaradi kake hujše nalezljive bolezni.
Prečrkovanje
Prečrkovanje je lažje, saj so črke lepo pisane in v večini tudi lepo ohranjene. Imamo več
prečrkovanj, ki jih lahko primerjamo med seboj. Za ustrezno prečrkovanje napačno prečrkovani črkovni znaki ne smejo preseči 10 % črk napisa. Primerjamo štiri prečrkovanja, ki
so podana po navedenem vrstnem redu.
Splet[19]
Poultney[20]
Horak[21-22]
Vodopivec
Pri Horaku je upoštevana črka Š in ne dvoglasnik ŠČ, ki je možna sprememba glasu
zaradi češkega govora pri prevajanju.
Pri spletu in Poultneyu pa je posebej prikazano napačno prečrkovanje črkovnega znaka
J kot S, saj se praviloma prečrkuje kot Š.
Vse črke
Napačne
Črka Š
MIMNIS ERUT SAARES TADES
33
MIMNIS ERUT GAARES TADES
43
MIMNIŠ ĚRUT ČAARĚŠ TAJAĚŠ 2 0
MIMNIŠ.ERUT.SAAREŠ.TADEŠ21
ROTNEM UVLIN PARTENUS
11
ROTNEM UVLIN PARTENUS
11
ROTNĚM UVLIN CARTĚNUŠ 10
ROTNEM.UVLIN.PARTENUŠ19
NOUEM ISAIRON TET
POLEM ISAIRON TET
COLĚM IŠAIRON TĚT
NOLEM.IŠAIRON.TET15
2
2
1
1
1
0
SUT TRAT NEMI KRUVS
1
0
SUT TRAT NEŠI KRUŠ?
40
MUT TRAT NĚMI KRUVE
10
MUT.TRAT.NEMI. KRUVS
16
123
TENAS TRUT IPIEM ROTNEM
TENAG TRUT IPIEM ROTNEM
IĚŠIČ TRUT IŠĚM ROTNĚM
TENAS.TRUT.IPIEM.ROTNEM20
0
1
5
0
0
0
LUTUIS TALU ISPERION VUL
LUTUIS THALU ISPERION VUL
LUTUIŠ HALU IŠCĚRION VUL
LUTUIŠ.TALU.IŠPERION.VUL21
2
2
2
2
2
0
TES ROTEM TEU AITEN TAMUR
TES ROTEM TEU AITEN TAŠUR TĚŠ ROTĚM TĚU AITĚN TAMUR
TEŠ.ROTEM.TEU.AITEN.TAMUR21
1
2
0
1
1
0
SOTER MERNON KALATNE
SOTER MERPON KALATNE
ŠOTĚR MĚRCON KALATNĚ ŠOTER.MERNON.KALATNE18
1
2
1
1
1
0
NIS VILATOS PATEN ARN
NIS VILATOS PATEN ARN
NIŠ VILATOŠ CATĚN ARN
NIŠ.VILATOŠ.PATEN.ARN18
2
2
1
2
2
0
UIS BALESTENAS ANDS ET
UIS BALESTENAG ANDS ET
UIŠ BALĚŠTĚNAČ ANJAŠ ĚT
UIŠ BALEŠTENAS.ANDŠ.ET
19
3
4
2
3
3
0
?UT IAKUT TRETEN TELETAU
ŠUT LAKUT TRETEN TELETAU
NUT IAKUT TRĚTĚN TĚLĚTAU
NUT.LAKUT.TRETEN.TELETAU21
2
1
1
0
0
0
NEM POLEM TINU SOTRIS EUS
32
NEM POLEM TIŠU SOTRIS EUS
32
NĚM COLĚM TIMU ŠOTRIŠ ĚUŠ
1
0
NEM.POLEM.TIMU.ŠOTRIŠ.EUŠ21
Razlika
Skupaj Splet
21
16
5
Poultney 271611
Horak
18
0
18
Vodopivec
230
Izdi prečrkovanje so podani v tabeli 1.
124
Tabela 1: Izidi prečrkovanja po avtorjih
Splet
Poultney
Horak
Vodopivec
Avtor
Vse napačne črke
21
9,13 %
27
11,74 %
18
7,83 %
0
0,00 %
[19]
[20]
[21-22]
5
11
18
Brez črke Š
2,17 %
4,78 %
7,83 %
Prečrkovanji Splet in Poultney ne izpolnjujeta pogoja manj kot 10 % napak, vendar bi
bila ob zanemarjanju napačnega prečrkovanja črke Š tudi ustrezna. Največ nedoslednosti
prečrkovanja je zaznati pri Horaku.
Prečrkovalci ne pišejo pik, ampak uporabljajo presledek, kar ni dosledno, ne spremeni
pa niti delitve niti pomena.
Vodopivec je po skrbnem pregledu slike upošteval pravilna dosedanja prečrkovanja in
prav povsod obdržal dosedanje najverjetnejše prečrkovanje.
Črkovne sorodnosti
Primerjava deležev črk po značilnih skupinah
Pisava je najbolj podobna etruščanski, zato primerjamo pogostost pojavljanja skupin
črk napisa Novilara z etruščanskimi, pyrgijskimi, venetskimi, umbrijskimi, latinskimi in
slovenskimi besedili [24-30]. Primerjava deležev po skupinah je podana v tabeli 2, primerjava bližine jezikov pa v tabeli 3.
Tabela 2: Primerjava deležev po posameznih skupinah v odstotkih
Primerjava jezikov
VEN
SLO
LAT
PYR
UMB
ETR
Deleži samoglasnikov a, e, i, o in u
52,18
46,14
45,47
49,06
49,08
41,91 41,74
Deleži zvočnikov m, n, l, r in v
21,46
23,51
22,98
27,5
21,90
28,39 29,57
Deleži zvenečih soglasnikov b, d, g, z in ž
5,01
9,71
5,46
2,81
1,87
2,69
Deleži nezvenečih soglasnikov
p, t, s, š, č, k, h in c
21,33
20,64
26,09
20,63
27,15
27,01 27,39
–
–
–
–
Ujemanje pri samoglasnikih
Ujemanje pri zvočnikih
Ujemanje pri zvenečih soglasnikih
Ujemanje pri nezvenečih soglasnikih
NOV
1,30
etr, lat, slo, pyr, umb, in ven
etr, pyr, slo, lat, umb in ven
umb, etr, pyr, ven, lat in slo
umb, etr, lat, ven, slo in pyr
Tabela 3: Točkovanje in utežena primerjava po skupinah in bližini jezikov glede napisa Novilara
Točkovanje od 1 do 6
Etruščanski
Latinski
Slovenski
Pyrgijski
Umbrijski
Venetski
6+6+5+5
5+3+2+4
4+4+1+2
3+5+4+1
2+2+6+6
1+1+3+3
Skupaj
22
14
11
14
16
8
Uteženo z deleži
251,46+170,34+13,45+135,05
227,35+ 68,94+10,92+104,36
184,56+ 94,04+ 9,71+ 41,28
147,18+137,50+11,24+ 20,63
98,16+ 43,80+11,22+162,90
52,18+ 21,46+15,03+ 63,99
Skupaj
570,75
411,57
329,59
316,55
316,08
174,12
125
–– Črkovno številčno ujemanje po značilnih črkovnih skupinah je izrazito z etruščanskimi, manjše z umbrijskimi napisi, z latinskimi besedili in s pyrgijskim napisom, še
manjše s slovenskimi besedili in najmanjše z venetskimi napisi.
–– Črkovno uteženo ujemanje po značilnih črkovnih skupinah pa je izrazito z etruščanskimi napisi, manjše z latinskimi besedili, še manjše s slovenskimi besedili, pyrgijskim
napisom in umbrijskimi napisi in najmanjše z venetskimi napisi.
–– Opazna je bistvena razlika med etruščankimi besedili in napisom na Pyrgijskih zlatih
ploščicah, kar kaže na različnost posameznih napisov in prav gotovo tudi napis iz
Novillare zaradi enostranske vsebine odstopa po črkovnih značilnostih.
Ujemanje črk še ne pomeni tudi izbiro jezika razumevanja, kar je očitno ob dobrem
črkovnem ujemanje napisa Novillara z napisom na Pyrgijskima zlatima ploščicama, ki sta
najbolje razumljiva na osnovi slovenskega jezika.
Primerjava deležev posameznih črk
Pregled deležev uporabe posameznih črk je za navedene jezike podan v tabeli 4 in
prikazan v grafu 1.
Upoštevane so le črke predantični napisov, zato so pri slovenskih besedilih prenesene
črke: F k V, Č k C, J k I; črke Q, X, Y in W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgovorjava
končne črke L kot U. Pri latinščini so prenešene črke; F k V, Q h K, Y v I in X h K in S.
Tabela 4: Števila in deleži posameznih črk v odstotkih v obravnavanih jezikih
Števila
PYR NOV UMB
ETR VEN
A
B
C
D
E
G
H
I
K
L
M
N
O
P
R
S
Š
T
U
V
Z
VSE
65
20 2152
3
1
193
0
0
0
0
2
170
36
30 3536
0
0
55
8
0
294
31
17 2353
19
3
753
25
11
350
15
14
739
16
22 1237
6
11 1298
2
5 1178
13
17 2676
19
4 1961
0
17
168
18
34 2245
19
18 2591
19
4
321
5
0
35
320 230 24305
4337
6
1528
6
3329
452
231
3269
387
2352
1088
2326
5
684
1759
1837
971
2703
2284
961
368
30883
739
63
88
129
676
176
30
1370
261
241
248
544
990
101
366
472
59
716
299
287
24
7879
Deleži
SLO
LAT
1493812
94413
276435
15995
305818
42410
483353
28209
1529542 122232
233506
11908
149351
8589
1955896 103853
528202
21394
712366
32597
471258
55881
902311
63007
1296149
58076
481082
28121
714326
69091
720550
82429
142079
0
617265
85192
306424
88823
552382
15620
392006
45
14264113 1027885
PYR NOV UMB ETR VEN SLO LAT
20,31
0,94
0,00
0,00
11,25
0,00
2,50
9,69
5,94
7,81
4,69
5,00
1,88
0,63
4,06
5,94
0,00
5,63
5,94
5,94
1,56
100
8,93
0,45
0,00
0,89
13,39
0,00
0,00
7,59
1,34
4,91
6,25
9,82
4,91
2,23
4,91
1,79
7,59
15,18
8,04
1,79
0,00
100
8,85
0,79
0,00
0,70
14,55
0,23
1,21
9,68
3,10
1,44
3,04
5,09
5,34
4,85
11,01
8,07
0,69
9,24
10,66
1,32
0,14
100
14,04
0,02
4,95
0,02
10,78
1,46
0,75
10,59
1,25
7,62
3,52
7,53
0,02
2,21
5,70
5,95
3,14
8,75
7,40
3,11
1,19
100
9,38
0,80
1,12
1,64
8,58
2,23
0,38
17,39
3,31
3,06
3,15
6,90
12,57
1,28
4,65
5,99
0,75
9,09
3,79
3,64
0,30
100
10,47
1,94
2,14
3,39
10,72
1,64
1,05
13,71
3,70
4,99
3,30
6,33
9,09
3,37
5,01
5,05
1,00
4,33
2,15
3,87
2,75
100
9,19
1,56
4,13
2,74
11,89
1,16
0,84
10,10
2,08
3,17
5,44
6,13
5,65
2,74
6,72
8,02
0,00
8,29
8,64
1,52
0,00
100
126
Graf 1: Deleži posameznih črk obravnavanih jezikov v odstotkih
–– Pri samoglasnikih so vidne prerazporeditve: Pyrgijski A se razporedi z O, Novilara ima
uravnotežene, Umbrijski E se razporedi z U, O pa z U, etruščanski A se razporedi z O,
venetski E se razporedi z I, O pa z U, slovenski in latinski O pa se razporedita z U.
–– Pri soglasnikih so razlike velike in kažejo značilnosti posameznih jezikov, zato
podrobno primerjamo le napis Novilara: črk C, G, H ni in se verjetno prerazporede s
črko T, črki S in Z se razporedita s črko Š, črka K pa bi se razporedila s črko N, črka R
pa se razporedi s črkama L in V.
–– Značilna so odstopanja posameznih črk C, G, H, K, L, M, N, S, Š, T in Z, ki pa ne
dajejo skupnih značilnosti z najbližjima jezikoma etruščanskim in umbrijskim, zato je
primerjava po posameznih skupinah črk različne izgovorjave ustreznejša.
Razumevanje
Glede na vrsto pisave - etruščanska, smer pisave – venetska in okolje napisov razumljivih na slovanskih osnovah, je smiselno predpostaviti jezik razumevanja med slovanskimi
jeziki. Na voljo imamo le dve razumevanji in sicer Horakovo na osnovi češčine in avtorjevo
na osnovi slovenščine.
Podrobna primerjava prevajanja
Delovni hipotezi
– Delež prepoznanih črk v posameznem prevodu mora biti najmanj 25 %, in to brez imen
in neprevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja obravnavanega besedila.
127
– Delež prepoznanih besed v posameznem prevodu mora biti najmanj 30 % in to brez
imen in neprevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja
obravnavnega besedila [31].
Podrobnejša primerjava je izvedena po dobesednih prevodih tako, da se lahko primerja
v prevodih uporabljene črke in uporabljene besede in sicer:
– po prepoznanih črkah v besedah brez imen, ki so odebeljene in
– po prepoznanih besedah, ki imajo vsaj polovico prepoznanih črk in so podčrtane
Števila prepoznanih črk in besed ter vseh besed so podana na koncu vrstic.
Horak
Napačna prečrkovanja so odebeljena in niso upoštevana, združevanje ločenih besed je
označeno z vprašaji, preglasi pa so poševno odebeljeni in so primerjalno upoštevani.
Podana so števila napak in preglasov; uporabljena so okrajšave: napačno prečrkovanje – NP,
preglas – PR, prepoznane črke – PČ, prepoznane besede – PB in vse besede – VB.
1
NPPR PČ PB VB
MIM NIŠČ ĚRUT ČA AR ĚŠČ TA JA ĚŠČ
0
2
My (jim) nic věříc. Co pán je
to já jsem. 112 9
We (them) nothing believe. What master is that I am.
2
ROTNĚM UVLIN CAR TĚ NUŠČ
0
1
Bojem (ubíjením) uvadlý, čaroděj tě zbídačí (nouze).
9
2
5
(By) fight (eradication) wilted, wizard (will put) you (in) indigence.
3
COLĚM IŠČ AI RON TĚT
0
1
Celkem věštec aj (v) základu zloděj.
7
2
5
Stands (out as) seer also inside thief.
4
MUT TRAT?NĚMI KRUVE
11
Zmučeni ztrácíme
krve. 122 3
Tortured (we are) loosing blood.
5
I ĚŠČIČ TRUT IŠČĚM ROTNĚM
0
5
I věštíc trápí věštěním, bojem (ubíjením),
8
0
5
And foretelling torment (by) foretelling, eradication,
6
LUTU IŠČ HALU
IŠČ CĚRI ON VUL
0
2
lítou věštící saní.
Věštec léčí on vůl, 152 7
fierce foretelling dragon. Seer medicates he fool,
7
TĚŠČ ROTĚM TĚU
AI TĚN?TAM UR
1
0
těšící ubíjením těl.
Aj tentam (je) úroda. 174 6
enjoying eradication body. Oh gone (is) harvest.
128
8
ŠČOTĚR MĚR CON KALATNĚ
0
1
Součty měr skrývají špinavě (kalí).
6
1
Sums (of) measures hiding filthily.
9
NIŠČ VILATOŠČ CA TĚN ARN
0
1
Ničící vilnost
co ten pan
12
3
Destroying vileness what the master
10
UIŠČ BAL ĚŠČ TĚ NAČ?ANJAŠČ ĚT
1
2
ující (bůh) bál je. Tě začínají
jí-
11
3
ing (god) baal is. You start
ea11
NUT IAK UT TRĚTĚN TĚLĚTAU
0
1
st
jak zvíře obětní (ztracený), telátko 82
t
as animal sacrifice (lost), (little) calf
12
NĚM COLĚM TIMU ŠČOT RI ŠČĚ UŠČ
0
1
němé. Veřejně ti vše(součet). Věru chci zdechnout (ujít).
7
1
mute. (In) public you all (sum). Really want (to) die (escape).
Skupaj
4
5
6
5
2
3 18123 24 62
Delež prepoznanih črk je 123/230 = 53,48 %, kar močno prekoračuje postavljeno mejo 25
%.
Delež prepoznanih besed je 24/62 = 38,71 %, kar le malo prekoračuje postavljeno mejo
30 %.
Horak ima tri napake in kar 18 samosvojih prečrkovanj, kar zmanjšuje zanesljivost razumevanja, saj gre lahko za prikrojevanje zapisa.
Namesto črke Š uporabi dvoglasnik ŠČ, ki se bolje prilega češkemu jeziku. Taka prilagoditev je lahko ustrezna, saj gre za različne preglase, ki so pogosto prisotni tudi v slovenskih
narečjih.
Prevod nima enovite vsebine, niti ne ponazarja dovolj dobro slike na drugi strani napisa,
zato v celoti ni prepričljiv, čeprav kaže nekatere značilnosti napisa, ki so prepoznavne v
izbranem jeziku razumevanja.
Na treh mestih se ne drži ločil in združuje besede, ki bi morale biti ločene, kar zmanjšuje
zanesljivost razumevanja.
Prevod slabo sledi prečrkovanju in besedam, niti ni v celoti prirejen za podrobno obravnavo in bi po ustreznem izboljšanju lahko dosegel boljši izid.
Kljub opaženim pomankljivostim je to dosedaj najboljši prevod, ki kaže na ustreznost
razumevanja v slovanskih jezikih.
129
Prosti češki in angleški prevod
1
My jim nic nevěříme. Co pán jest, to i já jsem.
We don’t believe them anything. What a master is, the same I am.
2
Jsi bojem uvadlý a čaroděj tě zbídačí.
You are wilted from fight, eradication and wizard will put you in indigence.
3
Navenek veštec a zároveň uvnitř zloděj.
He is posing as a seer, but in fact, he is a thief.
4
Zmučeni ztrácíme krve.
We are loosing blood being tortured.
5
I věštíc, trápí nás věštěním, ubíjením,
Whilst foretelling, they torment us by foretelling, eradication,
6
lítou věštící saní. Věštec, ten vůl, léčí
fierce foretelling dragon. Foolish seer medicates
7
ubíjením těl a je mu to potěšením. Ach, tatam je úroda.
through eradication of bodies and he is enjoying it. Oh, the harvest is gone.
8
Podvodně, špinavě skrývají součty měr.
They are hiding sums of measures in a filthy manner.
9
Ničící zloba, to je panDestroying vileness is the description of the master10
ující bůh bál. Začnou tě pojídat,
-ing god baal. They start to eat you,
11
jako bys byl obětní zvíře, telátko
as if you were a sacrifice animal, as if you were a mute little calf.
12
němé. Otevřeně ti vezmou vše. Věru chci zdechnout.
They’ll take everything from you openly, in public. I really feel I want to die.
Obrazložitev posameznih besed je podana v navedeni literaturi [21-22].
130
Vodopivec
1
VČ
MIM NIŠ ERUT SAAREŠ TADE Š
21
Meni nisi rut zares tedaj še
2
ROTNEM UVLIN PAR TE NUŠ
19
rotim vil par te naše.
3
NOLEM IŠAI RON TET
15
Golem šel mrtev tebi
4
MUT TRAT NEMI KRUV S
16
mati trati nemi kriv si.
5
TE NAS TRUT IPIEM ROTNEM
20
Te naš trud ispijem rotim.
6
LU TUI Š TALU IŠPERI ON VUL
21
le tuoje šlo telo isperi on bol
7
TEŠ ROTEM TEU AI TEN TA MUR
21
teši rotim telo aja te ta mrtev.
8
ŠOTER MERNON KALATNE
18
Noter mrtev pokopan
9
NIŠ VILA TOŠ PATEN ARN
18
niš vila boš raten ran
10
UIŠ BALEŠ TE NAS AN D Š ET
19
Uis valeš te nas in da še te
11
NUT LAKUT TRETEN TELETAU
21
nut lakoten trepeten telesno
12
NEM POLEM TIMU ŠOTRI Š E UŠ
21
nem potem timu notri še je ostal. PČPB VB
Skupaj
17658 76
230
196 6
145 5
72 4
145 5
175 5
155 7
176 7
6
1
3
165 5
178 8
174 4
17
6
7
Delež prepoznanih črk je 176/230 = 76,25 %, kar več kot trikrat prekoračuje postavljeno mejo razumevanja 25 %.
Delež prepoznanih besed je 58/76 = 76,32 %, kar več kot dvakrat prekoračuje postavljeno mejo razumevanja 30 %.
131
Rezultati omogočajo dovolj veliko zanesljivost razumevanja tega edinstvenega, bogato
ilustriranega in najdaljšega picenskega napisa.
Primerjava značilnih besed, Horak - Vodopivec
Skupno razumljive besede
MIN, NIŠ, TE, TRAT, ON, TEU, NIŠ, TE, NEM, TIMU,
Skupno razumljivih je 10 besed ali 10 / 76 = 13,16 % besed in 29 / 230 = 12,61 % črk.
Skupne besede so sicer krajše vendar je njihov pomen razviden.
Različno razumljive besede
ROTNEM, KRUV, ROTNEM, PERI, VUL, TEŠ, ROTEM, TELETAU, UŠ
Različno razumljivih besed je sicer le 9 ali 9 / 76 = 11, 82 % besed in 40 / 230 = 17,39 %
črk, so pa daljše in je različno razumevanje odvisno od predvidene vsebine.
Različno prečrkovane besede
SAAREŠ, TADE, PAR, NOLEM, TE, NAS, TALU, IŠPERI, TE, NAS, AN, POLEM
Različno prečrkovane besede so pretežno daljše in bi ob pravilnem prečrkovanju dale
skupno ali različno razumevanje. Teh besed je 12 ali 12 / 76 = 15,79 % besed in 44 črk ali
44 / 230 = 19,13 % črk.
Skupna sorodnost
Skupna sorodnost obeh prevodov je 31 besed ali 31 / 76 = 40,79 % besed in 113 črk
ali 113 / 230 = 49,13 % črk. Skupna sorodnost precej prekoračuje postavljena kriterija in
potrjuje ustreznost razumevanja v slovanskih jezikih.
V napisu se dvakrat pojavi beseda ROTNEM in enkrat ROTEM s pomenom rotiti –
zarotiti, ki se pojavljajo tudi v venetskih napisih [18, 26-27], a ju Horak prevaja z bojevati se.
Besedi VUL in TELETAU, ki ju Horak prevaja kot vol in teliček, se ne skladata najbolje
s pokopom svojcev, razen če bi šlo za njihovo žrtvovanje pokojnim, kar pa iz vsebine obeh
prevodov ni razvidno.
Pojavijo se tudi značilne besede: ERUT, RON in RUT s pomenom grob ter MUR in
MER s pomenom mrtev. Ker so v sredini slike najbolj verjetno trije mrtveci, je precej
verjetno, da gre za umrle in za njihov pokop.
Pojavi se nekaj nenavadnih preglasov, ki kažejo na morebitna drugačna preoblikovanja jezika v različnih okoljih in različnih vplivih. Preglasi so razvidni tudi iz primerjave
deležev posameznih črk.
Horak ugotavja 62 besed ali 230/62 = 3,71 črk/besedo, kar je več od pričakovane dolžine
3 črke na besedo. Vodopivec ugotavlja 76 besed ali 230/76 = 3,03 črk/besedo, kar je blizu
pričakovani dolžini besed [31-35].
Kratice/Abbreviations
SK
SN
HK
PL
Slovensko knjižno
Slovensko narečno
Hrvaško knjižno
Pleteršnikov slovar
Literary Slovenian
Dialectal Slovenian
Literary Croatian
Pleteršnik's dictionary
okr
preg
prem
prpr
okrajšava
preglas
premet
preglas/premet
abbreviation
mutation
toss
mutation/toss
132
Glosar – Različice so pisane poševno
MIM
NIŠ
ERUT
SAAREŠ
TADE
Š
ROTNEM
UVLIN
PAR
TE
NUŠ
NOLEM
NOLEM
IŠAI
RON
TET
MUT
TRAT
NEMI
KRUV
S
TE
NAS
TRUT
IPIEM
ROTNEM
LU
TUI
Š
TALU
IŠPERI
ON
VUL
TEŠ
ROTEM
TEU
AI
TEN
TA
MUR
ŠOTER
ŠO
TER
MERNON
MERN
min, men, meni – preg, SN, SK
niš, nis, nisi – preg, SN, SK
rut, grob – SN, PL, SK
zares – preg, SK
tad, tade, tedaj – HK, SN, SK
še – okr, SK
rotnem, rotim – preg, SN, SK
vil, vile – prem, SK
par – SK
te – SK
nuš, nəš, naš – preg, SN, SK
golem, velik – preg, HK, SN, SK
golem, glo, nag – preg, SN, SK
išai, šel – SN, SK
gron, grob – okr, SN, SK
teb, tebi – preg, SN, SK
mut, mət, mat, mati – preg, okr, SN, SK
trat, trati – okr, SN,SK
nemi – SK
kriv – preg, SK
s, si – okr, SN, SK
te, tedaj – okr, SN, SK
naš – prg, SK
trut, trud – preg, SN, SK
pijem, ispijem – SK
rotnem, rotim – okr, preg, SN, SK
le – preg, SK
tui, tvoj – okr, SN, SK
šlo – okr, SK
talu, telo – preg, SN, SK
išperi, isperi – preg, SN, SK
on – SK
bol – preg, SK
teš, teši – okr, SN, SK
rotem, rotim – preg, SN, SK
teu, telo – okr, preg, SN, SK
ai, aja – okr, preg, SN, SK
te – SK
ta – SK
mrtev – okr, SK
noter – preg, SK
šo, šel – okr, preg, SN, SK
ter – SK
mrtev – preg, SK
mrtev – okr, preg, SK
to me
not
grave
really
then
still
conjure
fairies
pair
these
our
great
naked
went
grave
to you
mother
waste
mute
guilty
you are
then
us
trouble, effort
drink off
conjure
just
your
went
body
bathe, clean
he
pain
console
conjure
body
lie
you
this
dead
inside
went
and
dead
dead
133
ON
KALATNE
NIŠ
VILA
TOŠ
PATEN
ARN
UIŠ
BALEŠ
TE
NAS
AN
D
Š
ET
NUT
LAKUT
TRETEN
TELETAU
NEM
POLEM
TIMU
ŠOTRI
Š
E
UŠ
on – SK
kalan, pokopan – sin, PL, SN, SK
niš, nič – preg, SN, SK
vila – SK
boš – preg, SK
raten, bojevit – preg, HK, SN, SK
ran, jar – prem, SK
uis, ais – preg, SN, SK
valeš, veljaš – preg, SN, SK
te – SK
nas – SK
an, in – preg, SN, SK
d, da – okr,. SN, SK
še – okr, SK
te – ptem, SK
nut, not – preg, SN, SK
lakot, lakoten – okr, preg, SN, SK
trepeten – okr, SK
telesno – preg, SK
nem – SK
potem – preg, SK
timu, temu – preg, SN, SK
notri – preg, SK
š, še – okr, SN, SK
e, je – okr, SN, SK
ostal – okr, preg, SK; tudi ušel
Prosti slovenski in angleški prevod
1
Meni nisi grob zdaj še zares.
Grave isn't really for me.
2
Nekaj teh naših vil rotim.
I conjure some of our fairies.
3
Velik šel mrtev tebi.
Great went dead to you.
4
Mati trati, kriv si nemi.
Mother waste, mute you are guilty.
5
Tu naš trud ispijem roteč.
Here I drink our trouble beseeching.
he
buried
null
fairy
you will
fighting, militant
young, early
ah
walue, worth
you
us
and
that
still
these
inside
hungry
trembling
of body
mute
than
to this
inside
still
is
remain; also escape
134
6
Le tvoje telo je šlo, isperi si bol.
Only your body was gone, you bathe your pain.
7
Tešim, rotim, telo počiva saj je mtrvo.
I console, conjure, body rest while is dead.
8
Noter si mrtev pokopan.
Inside you are dear burried.
9
Nič vila, boš bojevit mlad.
Nothing fairy, you will be fighting young.
10
Joj veljaš za nas in da še tam
Oh you value for us that still there
11
not lačen, trepetav, telesno
inside, hungry, trembling, bodily
12
nem, potem tam notri je ostal.
mute, than there inside remeined.
Zaključek
Napis, ki uradno velja za nerazumljenega, je s primerjavo prečrkovanja in razumevanja omogočil dovolj zanesljive zaključke. Oba primerjana prevoda prekoračujeta
postavljeni zahtevi za še ustrezno razumevanje in imata tudi precej skupnih besed, med
katerimi pa so nekatere razumljene različno. Slovenski prevod podaja smiselno vsebino
in z najboljšimi rezultati potrjuje razumevanje na slovanskih osnovah.
Prečrkovanje napisa v etruščanski pisavi je dovolj zanesljivo, saj sem lahko obdržal
dosedanje najboljše prečrkovanje posameznih črk. Analiza pogostosti črkovnih skupin
kaže na etruščanski jezik, ki pa je razumljiv na osnovi slovanskih jezikov, saj je velika
podobnost tudi s Pyrgijskima zlatima ploščicama, ki sta razumljivi v slovenskem jeziku.
Napis loči posamezne besede in tudi vrste pomenijo ločitev besed, kar lajša delitev
na besede, saj je treba deliti le še besedne sklope. Razumevanje v češkem jeziku je sicer
slabše, kar je posledica nekoliko drugačnega prečrkovanja, vendar je koristno in kaže na
možnost razumevanja tudi s pomočjo drugih slovanskih jezikov. Tako razumevanje je
pričakovano slabše, saj je ravno slovenščina ohranila največ arhaičnosti in z najštevilčnejšimi narečji nudi večjo izbiro besednih različic. Zaradi velike sorodnosti slovanskih
jezikov pa je pričakovano tudi razumevanje tega napisa v drugih slovanskih jezikih.
135
Rezultati razumevanja v slovenskem jeziku so dovolj dobri za ustrezne zaključke, žal
pa jih ni moč primerjati z razumevanji drugih picenskih napisov, ki so maloštevilni in
bistveno krajši. Ni pa jih možno primerjati tudi z razumevanji tega napisa v neslovanskih
jezikih.
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
A. Perdih, Vpliv zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta Praprebivalstvo
na tleh sedanje Evrope, Jutro,Ljubljana 2003, 41-50.
V. Vodopivec, Kelti na Slovenskem, resnica ali mit, Zbornik četrte mednarodne konference
Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 59-81.
T. Šegota, Paleoklimatske i Paleografske promjene, Praistorija Jugoslavenskih zemalja, Akademija
nauka i umjetnosti BIH, Sarajevo, 1979, 21- 33.
Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language.
H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.
H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre
Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den
Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.
D. K. Umek, Meja med Histri in Veneti v opisu iz leta 1775, Zbornik tretje mednarodne konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 7-19.
D. K. Umek, Staroselci Severnega Jadrana v opisih od 16. do 19. stoletja, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2005, 91-100.
Nadškofijski arhiv v Vidmu, ACAU, Fondo a parte imperii, Diocesi di Capodistria (Koper),
Dokunent iz leta 1710, ki ga je napisal Pavel Naldini.
G. Sergi, Gli Arii in Europa e in Asia, Studio etnografico, Torino 1903, 40-41.
L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34.
M. Alinei, Origini delle lingue d’Europa, Vol. I, II, il Mulino, Bologna 1996, 2000.
M. Alinei, Interdisciplinary and linguistic evidence for Palaeolithic continuity of Indo-European, Uralic and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis. http://
www.continuitas.com/intro.html.
J. P. Mallory, Search of the Indo-Europeans, Language, Archaeology and Mith, Thames amd
Hudson, London 1991, Reprint MK Ljubljana 1996, 92.
J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Piceni, Cisarske kralovske
dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 660-665.
G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di
Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 1. del, 653.
A. Marinetti, AKEO I Tempi della Scrittura, Veneti antichi. Alfabeti e documenti, TIF Cornuda,
Montebelluna, Museo di Storia Naturale e Archeologia, Cornuda 2002, 182.
V. Vodopivec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
Prečrkovanje napisa Novilara na spletu, http://ancienthistory.about.com/od/language/p/novilarastele.htm.
J. W. Poultney, The Language of the Northern Picene Inscriptions, JIES 1979 VII, 49-64.
A. Horak, O Slovanech uplne jinak, Lipa - A. J. Rychlik, Vizovice 1991, 148-151.
D. Polansky, Reading of Novilara Stele by Antonin Horak, Zbornik osme mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 189-200.
Zemljevid staroitalskih jezikov, http://en.wikipedia.org/wiki/North_Picene_language.
136
24. A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages.
Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev (Proceedings of the Sixth International
Topical Conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 40-87, http://www.korenine.
si/zborniki/zbornik08/comparison_languages.pdf.
25. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta, Praprebivalstvo na
tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.
26. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne
konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 120-144.
27. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010,176-204.
28. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem
jeziku, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/
statopis.htmlV. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše
slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.
29. G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/from data base:
30. Propertius, The Latin Library, The Classics Homepage
31. V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.
32. V. Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.
33. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 271-287.
34. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Jezikovni temelji starejše
slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312.
35. V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.
137
Mesapski napisi
Območje
Mesapske napise naj bi napisali prišleki z druge strani Jadranskega morja ali pa prvotni
prebivalci z obeh strani sedanjega morja, saj je bil v zadnji ledeni dobi Jadran 100 m nižji
in je bilo sedanje morje kopno do Zadra.
Mesapski napisi so na vzhodnem koncu Apeninskega polotoka in so z ostalimi italskimi jeziki prikazani na naslednjem zemljevidu.
138
Obseg
Mesapski napisi zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr in so po obsegu le malo
manjši od venetskih napisov. So izrazito usmerjeni v pokop in onostranstvo, saj je le nekaj
napisov, ki jih je možno razumeti tudi posvetno. Taka vsebinska usmerjenost povečuje
zanesljivost razumevanja, saj se vsebine in podobne besede prekrivajo.
Prečrkovanje je dovolj zanesljivo, čeprav se črke s starostjo nekoliko spreminjajo,
vendar so jezikoslovci te spremembe zajeli in jih pri prečrkovanju tudi upoštevali. Večina
prečrkovanj je dovolj dobra za nadaljnje delo in le pri nekaterih napisih so očitne napake,
ki jih je možno nedvoumno popraviti povsod tam, kjer so slike napisov dovolj dobre.
Razumevanje jezikoslovcev
Razumevanje jezikoslovcev je omejeno na poljubna moška, ženska in rodbinska imena,
ki jih določajo s svojimi izbranimi končnicami. Tako razumevanje je lahko le hipoteza, ki
je ovržena z bistveno napako prečrkovanja njihove najpogostejše končnice IHI, ki se ne
izgovarja ihi, ampak iei, saj, znak H ne pomeni glasu H, ampak glas E, tako kot v grških in
starotrakijkih napisih.
Zavrnitev razumevanja s poljubnimi imeni pa je potrjena tudi z razumevanji vseh
dovolj dobro ohranjenih mesapskih napisov v slovenskem jeziku in v njegovih narečjih.
Zanesljivost prevodov v slovenski jezik je zelo velika, saj z odličnimi in prav dobrimi
prevodi dosega 83 % napisov, kar je bistveno več od smiselno postavljene meje 30 % razumljenih besed, brez imen in neprevedenih besed.
Tabula Bantina
Jan Kollar v svoji knjigi Staroitalija Slavjanska, v II. delu, v glavi VI, v poglavju VIII
Mesapia, poleg imen gora, rek in mest obravnava na straneh 788-814 tudi dvojezično
tablico poimenovano po mestu Bantina. Napis je na medeni plošči in ima na eni strani
napis v opskem, na drugi pa v latinskem jeziku. Našli so jo leta 1793 v mestecu Obvodi
blizu jezera Noč in ga uvrščajo v leta 625 do 636 mesta Rima ali 150 pr. Kr. Ime so ji dali
učeni možje pa kraju Bantiu, ki se v napisu večkrat pojavlja.
Z razumevanjem tablice so se spoprijeli jezikoslovci, Italijani: Rosini, Marini, Guarini
in Nemci: Klenze, Lachmann, Grottefend in Momsen.
Jan Kollar podaja prečrkovanje napisa, dobesedni in smiselni prevod v češčino, smiselni
prevod v latinščino in pojasnilo dobljenih besed.
Tablica ima na opski strani sedem delov, na latinski strani pa le štiri.
Opska stran opisuje ustanovitev mestnega sveta, njegovega območja, meja, sredstev,
potokov in površin, glavarino, davke, postopke in kazni.
Latinska stran pa predpisuje senatorjem in sodnikom obleko in obutev na sejah, njihove
prisege in kazni za nezakonita dejanja.
Napisa na plošči sta dokaj obsežna, nista pa zajeta v mesapske napise, zato v tej knjigi
nista podrobno obravnavana.
139
PRIMERJAVA RAZUMEVANJ MESAPSKIH
NAPISOV
Abstract
COMPARISON OF UNERSTANDIG OF MESAPIC INSCRIPTION
Messapic inscriptions on shore of Adriatic Sea, Southeast of Apennine Peninsula are quite
extensive with 346 more or less preserved inscriptions. Dating of these inscriptions extend
from 6th to 1st century BC, when they are exchanged with Latin. Linguists transliterated these
inscriptions but they read only names as in other ancient inscriptions understanding in Slavic
languages. Six inscriptions are treated by M. Bor and his transliterations and translations are
compared with authors treating and both translations confirm understanding in Slovene, which
with its language archaism and with numerous and different dialects once more demonstrate,
as a good tool also for deciphering of Messapic inscriptions.
Povzetek
Mesapski napisi na obali Jadranskega morja, na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka
so dokaj obsežni, saj obsegajo 346 bolj ali manj ohranjenih napisov. Časovno zajemajo obdobje
od 6. do 1. stoletja pr. Kr., ko jih zamenjujejo latinski napisi. Jezikoslovci so prečrkovali te
napise, v napisih pa berejo predvsem imena tako kot v drugih predantičnih napisih, ki so razumljivi v slovanskih jezikih. Šest napisov je obravnaval tudi M. Bor in njegovo prečrkovanje in
razumevanje je primerjano z avtorjevim delom in oba primerjana prevoda potrjujeta razumevanje v slovenščini, ki se je z jezikovno arhaičnostjo in s svojimi številnimi in različnimi narečji
izkazala kot dobro orodje tudi za razumevanje mesapskih napisov.
Uvod
Mesapske napise so našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi
jih napisala ljudstva, ki so se priselila z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji
to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh
Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo
dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [1-2].
Verjetneje pa so Mesapci ostanek ledenodobnega prebivastva, ki poseljevalo obe strani
Jadrana in tedanje kopno do Zadra, ki pa je bilo ob koncu ledene dobe poplavljeno in
prejšnje enotno ljudstvo se je razdelilo. Tako možnost nakazujejo klimatske razmere na
koncu ledene dobe in višina Sredozemskega morja, ki se je v ledeni dobi znižala za 100 m,
ob otoplitvi pa se je povišala na prejšnjo raven in poplavila obsežna območja. Največ
poplavljene zemlje je bilo ravno v Jadranskem morju [3].
Mesapski napisi so dokaj obsežni, saj obsegajo 346 bolj ali manj ohranjenih napisov,
od katerih jih je kar nekaj izgubljenih in so ohranjene le njihove slike ali prerisi. Časovno
zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr., ko jih zamenjujejo latinski napisi [1-2].
140
Jezikoslovci so prečrkovali te napise, v napisih pa berejo predvsem imena tako kot v
drugih predantičnih napisih, ki so razumljivi v slovanskih jezikih in ne podajajo razumevanj njihove vsebine. Šest napisov: 72, 85, 101, 196, 198 in 221 je obravnaval tudi M.
Bor in njegovo prečrkovanje in razumevanje bo primerjalno obravnavano v tem sestavku.
Mesapski napisi so na peti italijanskega škornja kot je prikazano na zemljevidu.
Najdišča starejše dobe mesapskih napisov [2]
Ime Mesapci tolmači Jan Kollar takole: Mesapia = Mez-apia → Mez-apa → Mez-ava, to
je Mezi-vodja ali medvodja, saj je ravno starejše območje pretežno na majhnem polotoku
in ga obliva morje z obeh strani [4].
Obravnava napisov
Prečrkovanje
Prečrkovanje jezikoslovcev je dovolj dobro in ga večinoma lahko obdržim, razen nekaterih očitnih napak, kjer izstopa prečrkovanje črkovnega znaka H. V napisih se pogosto
pojavlja črkovni znak H, zlasti v skupini IHI, ki z vrednostjo znaka H kot črke H nima
ustreznega pomena. Napisi so v veliki večini nagrobni, zato so pogosti vzdihljaji objokovanja. Venetski IOI, ki se pojavlja 71 krat in je najpogostejša venetska beseda, se tu pojavi
kot mesapski IEI, ki se pojavi kar 125 krat in je daleč najpogostejša mesapska beseda. Znak
H zato ne predstavlja znaka za glas H, ampak za glas E tako kot v grških in starotrakijskih
napisih. Podrobna obrazložitev takega prečrkovanje je podana v obravnavanih starotrakijskih napisih, kjer tako prečrkovanje upoštevajo tudi jezikoslovci [5-6].
141
Obravnava
Pri vsakem napisu podajam:
– Prečrkovanje jezikoslovcev s komentarjem. Razumevanje z imeni, saj ne podajajo
vsebine napisov [1-2], če ni niti možne delitve je na tem mestu vprašaj. Podajam tudi
kratek komentar k njihovi obravnavi.
– Borovo obravnavo s kratkim komentarjem. Ne podajam obrazložitve njegovih besed
napisov, saj je pomen razviden iz podanega prevoda, podrobna obrazložitev pa je
podana v navedeni literaturi [7].
– Svojo obravnavo s prečrkovanjem in komentarjem, delitvijo delno zveznih besedil,
dobesedni in prosti slovenski prevod, angleški prosti prevod, komentar in glosar besed
obravnavanega napisa.
Uporabljene kratice
SK
Slovensko knjižno
[8]
SN
Slovensko narečno
HK
Hrvaško knjižno
[9]
PL
Pleteršnikov slovar
[10]
okr
preg
prem
I
R
okrajšava
preglas
premet
imena
različica
Napisi
Napis 72
Napis iz najdišča Ceglie z višino črk 2 cm se bere desno v 4 vidnih vrstah dolžine 13, 14,
15 in 15 cm. Je vgraviran na zgoraj in desno odlomljenemu obdelaneme kamnu 27x21x26
cm in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. Starost napisa je ocenjena na prvo
polovico 4. stoletja pr. Kr. slika [2:267]
Napis je prikazan na sliki 1.
Slika 1: Napis 72 na odbitem kamnu [2]
Jezikoslovci
xx----[ / aθida--[ / plator--[ / lahon--[ / hadive--[ [2:69]
Aθida Plator Lahon hadive
I
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki je E; ne podajajo pa razumevanja, razen s poljubnimi imeni. Delitev je izvedena po podobnih imenih iz drugih napisov.
142
Bor
ATHIDA PLATOR LAHON HA DIVE
dolžina besed 22/5 = 4,4
Odide Plator Lahon k bogu.
[7:81]
Bor prečrkuje θ kot TH, kar je možno. Njegovo razumevanje je smiselno, čeprav upošteva
dve poljubni imeni.
Avtor
Črke so lepo vidne, zato je prečrkovanje zanesljivo, žal pa manjkata zgornji in desni rob,
kar zmanjšuje možnost razumevanja. Črkovni znaki so delno venetski: A, L, TH, I in V; delno
grški, starofrigijski ali starotrakijski: D in H ter delno latinski, saj imajo znaki: A, I, R in T
že sedanjo obliko. Pri obravnavi drugih mesapskih napisov se je izkazalo da črkovni znak H
v resnici predstavlja glas E, tako kot pri starogrških in starotrakijskih napisih [5-6]. Črka TH
pomeni preglas, ki je blizu glasu za črko T.
ATIDA/PLATOR/LAEON/EADIVE
ATIDA PL ATOR L AE ON EA DIVE
dolžina besed 22/8 = 2,75
Odide pol ator le aja on aja bogu. Odide ata on le aja bogu.
Father leaved, he just lies to God.
R ATI DA PLATOR oče da plačilo ali očetu daj plačilo
Branje znaka H kot glas E precej spremeni pomen napisa, ki predstavlja nagrobnik očetu,
ki je odšel in le aja bogu, ali v različici izraža željo, da naj mu bog sam daje plačilo.
Glosar
ATIDA
PL
ATOR
L
AE
ON
EA
DIVE
R
ATI
DA
PLATOR
atide, odide – preg, SN, SK
pol, potem – SN, SK
ator, ata – SN, SK
l, le – SN, SK
aja, SN, SK
on – SK
aja, SN, SK
div, diva, deva, bog, boginja – SN, SK
leaved
then, after
father
just
lie
he
lie
giant, girl, god, goddess
ati, atu – preg, SN, SK
da, dam – okr, SN, SK
plačnik – preg, SK
father, to father
give
payer
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: EA – 5x, ATI – 13x, DA – 69x, PL –
13x in ON – 13x [11-13].
Napis 85
Napis iz najdišča Ceglie je štirivrstičen z višino črk 1 cm in je poškodovan. Bere se
desno in je vrezan na obdelanem pilastru 26x19 cm. Shranjen je v Pokrajinskem muzeju v
Brindisiju. Starost napisa je ocenjena na drugo polovico 4. stoletja pr. Kr.
slika [2:271]
Napis je prikazan na sliki 2.
143
Slika 2: Napis 85 na kamnu [2]
Jezikoslovci
plastas 2 moldatθehiai 3 biliaetθeta 4 hipadesaprod(i)ta
[2:73]
Plastas Moldatθehiai(hi) Bilia Etθeta hipades Aprod(i)ta
I
[2:168, 183]
Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki predstavlja glas E; ne
podajajo pa razumevanja, razen s poljubnimi imeni.
Bor
PLAŠTAŠ MOLDA T THE H JAJ BILIA ET DETA HIPADES APROD(I)TA
Plačaš mlada ti tja ki greš bivanje od deteta Hipades Aprodita.
[7:80]
Bor bere dvakrat S kot Š, črko θ bere enkrat kot TH in enkrat kot D. Pri razumevanju
upošteva dve imeni, vendar podaja smiselno povezano vsebino, ki pa ne sledi vedno dobljenim
besedam.
dolžina besed 45/11 = 4,1
Avtor
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razem znaka
H, ki po primerjavi z drugimi napisi pomeni E. Tudi tu so črke mešanica venetskih, grških,
starofrigijskih in starotrakijskih črkovnih znakov.
PLASTAS/MOLDATTEEIAI/BILIAETTETA/EIPADESAPRODITA
P LAS TA S MOL DAT TEE IAI BIL IAET TE TA EI PADE SA PRODI TA
Pa sem tu si moli dat tej aja bil ajan tu ta je padel se porodi tam.
Tu si molil da tvoj aja bil bi ajan in ko tu pade se tam porodi.
There you pray that your father could bi dandled and when here fall there he rise.
dolžina besed 45/17 = 2,65
R PLASTAS MOLDA T Plačaš mlada tu ali Plačnilo mladi tu
R PADES A padeš a R TETA tota, ta
Možno je razumevanje tudi brez imen, ki podaja smiselno vsebino, saj plačaš ali z
molitvijo daš, da pokojni aja, a ko tu pade se tam porodi. Napis morda nakazuje reinkarnacijo, kot napis 19 v članku Nekaj galskih napisov [14]. Pojavljajo se pogoste venetske besede
MOL-6x in podobne-8x in IAI-40x [15-17].
144
Glosar
P
LAS
TA
S
MOL
DAT
TEE
IAI
BIL
IAE
T
TETA
EI
PADE
SA
PRODI
R
PLASTAS
MOLDA
T
PADES
A
TETA
p, pa – okr, SN, SK
las, les, sem – preg, SN, SK
ta, tu – preg, SN, SK
s, si – okr, SN, SK
mol, moli – okr, SN, SK
dat, dati – okr, SN. SK
teh – SK
iai, aja – preg, SN, SK
bil – SK
aie, aja – prem, preg, SN, SK
t, ti – okr, SN, SK
teta, tam – SN, SK
ki, ko – preg, SK
pade, umre – SK
sa, se – preg, SN, SK
poroditi, okr, preg, SK
just
here
this
you are
pray
give
these
lie
was
lie or oh
you
there
when
fall, die
itself
birth, rise
plačaš – preg, SkK
mlada – prem, SN, SK
t, tu – okr, SN, SK
pades, padeš – preg, SN, SK
a, toda – SN, SK
tota, ta – SN, SK
you pay
young
here
you fall
but
this
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: LAS – 9x, TA – 80x, MOL – 4x, BIL –
7x, IAI – 5x, PADE – 3x in PRODI – 6x [11-13].
Možno ime Aprodita – Afrodita ima naravni zvor, ki podaja bistvo ženske narave, ki rodi
in ohranja rod. Pojavlja se praviloma tik pred koncem napisov, kjer bi lahko pomenilo ime
boginje, vendar sosednje besede kažejo na rojevanje in ne na ime. Glej tudi razlago imena
Afrodita na osnovi slovanskih izrazov [18].
Napis 101
Napis iz najdišča v kraju Valensio je na votivnem kamnu, prva beseda je ločena z
dolžino 21cm, ostali del pa je dolg 72 cm, višina črk je 3 cm, bere se desno in je shranjen
pri V. Stamera v Aradeu. Starost napisa je ocenjena na 3. stoletje pr. Kr.
slika [2:277]
Napis je prikazan na sliki 3.
Slika 3: Napis 101 na votivnem kamnu [2]
145
Jezikoslovci
haloti taotoritaolneidibarislaoho
haloti Taotori Taolneidi dibarislaoho
I
[2:79]
[2:162]
Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje in poljubna imena, ne pa razumevanja.
Prečrkovanje je težko kontrolirati, saj slika ni dovolj dobra, črka H pa predstavlja glas E.
Bor
HALOTI TA OTORITA OL NE IDI VA RIS LA OHO
Golota tvoja naj bo skrita ali ne idi v ris tu okoli.
dolžina besed 32/10 = 3,2
[7:77]
Bor bere V namesto B, kar pa je glasovno blizu. Njegov prevod podaja smislno vsebino, ki
pa je lahko tudi nekoliko drugačna.
Avtor
EALOTITAOTORITAOLNEIDIBARISLAOEO
EAL OTITA OTO RI TAO L NEIDI BAR IS LA OEO dolžina besed 32/11 = 2,91
Ajal očita tu raj ta le najdi saj isti le aja.
Pokopal si očeta, naj raj le najde, saj isti tu aja.
You bury your father, let he find the heaven, as the samne he lie here.
R OTI TAO TORI TA OL oče tu potuje tu al R OTORITA odkrita
Podani nagrobni smisel je večpomenski in je lahko tudi votivne narave. Pojavljajo se
pogoste venetske besede TA-10x in IS-6x [15-17].
Glosar
EAL
OTITA
OTO
RI
TAO
L
NEIDI
BAR
IS
LA
OEO
R
OTI
TAO
TORI
TA
OL
OTORITA
ajal – preg, SN, SK
atita – preg, SK oto, to, tu – preg, SN, SK
raj – okr, SK
tao, ta, tu – SN, SK
l, le – preg, okr, SN, SK
nejdi, najdi, preg, SN, SK
bar, le, saj – SN, SK
ist, isti – okr, SN, SK
le – preg, SK
aja – preg, SK
lay
father
this, here
heaven
this, here
just
find
just
the same
just
lie
oti, oči – preg, SN, SK
tao, ta, tu – SN, SK
tura, potuje – SN, SK
ta, tu – preg, SN, SK
ol, al, ali – preg, okr, SN, SK
odkrita – preg, SK
father
this, here
travel
this, here
or
decovered
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: RI – 4x, TAO – 5x, IS – 14x, LA – 9x,
OEO – 3x, OTI – 3x, TORI – 5x in TA – 80x [11-13].
146
Napis 196
Napis iz kraja Ruvo v štirih vrstah je vtisnjen v pikčasti tehniki v bronasto ploščo
12,5x8,8 cm, bere se desno in je sedaj izgubljen.
Starost napisa je ocenjena na 2. do 1. stoletje pr. Kr.
slika [2:320]
Napis je prikazan na sliki 4.
Slika 4: napis 196
na bronasti plošči v
pikčasti tehniki [2]
Jezikoslovci
artosatotio2[s]taiθoitaigunak3haipensklen4xupave
[2:113]
Artos Atotios tai θoitai Gunakhai Pensklen ]Upave
I
[2:167, 184]
Jezikoslovci podajajo dovolj dobro prečrkovanje in imena, ne pa razumevanja.
Bor
ARTOS ATOITOS TAJ DO ITAJ GUNAK HA I PEN SKLEN DUGA VE
Artos Atoitos taj da je junak ki tudi ko glava je sekana dolg (svoj) ve.
[7:76]
Bor pri prečrkovanju včasih zamenjuje I z J, neznano črko x pa upošteva kot G. Pri delitvi
enkrat ne upošteva vrstice. Podaja smiselno razumevanje z dvemi imeni, ki je možno, čeprav
ne sledi dobro dobljenim besedam.
dolžina besed 43/12 = 3,58
Avtor
ARTOSATOTIOS/TAITOITAIGUNAK/EAIPENSKLEN/(D)UPAVE
Dodane črke S ni videti je pa smiselna, črka H je slabo vidna in praviloma predstavlja glas
E, neznana črka x pa je lahko D, L ali A in glede na sosednje črke je najverjetneje D.
AR T OS ATO TI OSTAI TOI TAI GUNAK EAI P EN SKLEN D UPAVE
Mlad tu ostani ati ti ostani tvoj ta junak aja pa en skleni da upamo.
Mlad tu ostani ati, tu doli ostani junak, ajaš a mi sklenemo da upamo.
Young stay here daddy, stay down here the hero, you lie but we conclude to hope.
R OS TAI ostane tu R S KLEN si klen R UPA VE upa ve
Podani prevod nima imen in podaja smiselno vsebino o mladem junaku in očetu, ki naj
tu ostane, saj je bil klen možak, ki ve svoj dolg. Pojavljajo se pogoste venetske besede AR-2x,
OS-26x in TAI-10x [15-17].
dolžina besed 43/16 = 2,69
147
Glosar
AR
ar, iar, mlad – okr, SN, SK, PL
young
T
t, tu – okr, SN, SK
here
OS
osti, ostani – okr, SN, SK
remain
ATO
ato, ati – preg, SN, SK
father
TI
ti – SK
you
OSTAI
ostaj, ostani okr, SN, SK
remain
TOI
toi, tvoj – preg, okr, SN, SK
your
TAI
tai, ta – poudarjeno, SN, SK
your
GUNAK
junak – preg, SK
hero
EAI
aja – preg, SK
lie
P
p, pa – okr, SN, SK
and
EN
en – SK
one
SKLEN
sklen, skleni – okr, SN, SK
decide
D
d, da – okr, SN, SK
that
UPAVE
upave, upamo – SN, SK
hope
VE
ve – SK
know
R
OS
osti, ostani – okr, SN, SK
remain
TAI
tai, ta, tu – SN, SK
this, here
S
s, si – okr, SN, SK
you are
KLEN
klen – SK
vigorous
UPA
upa, upati – okr, SN, SK
hope
VE
ve – SK
know
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: AR – 5x, OS – 38x, ATO – 10x, TI – 27x, TAI –
10x, EAI – 5x in EN – 4x [11-13].
Napis 198
Napis iz kraja Manduria v dveh vrstah z višino črk 1 do 2 cm je naslikan z rjavim
firnežem na glinastem vrčku premera 5 cm in višine 5 cm. Bere se desno in je shranjen v
Občinski knjižnici v Manduriji.
Starost napisa je ocenjena na 2. do 1. stoletje pr. Kr.
slika [2:321-323]
Napis je prikazan na sliki 5.
Slika 5: Napis198 na glinastem vrčku v dveh pogledih [2]
148
Jezikoslovci
asstaizalles2ilirailaziova
? [2:113]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, ne pa delitve na besede niti razumevanja.
Bor
AS S TA ZALLES ILIRAI LA ZIOVAJ
dolžina besed 25/7 = 3,57
Ko s to zaliješ, Iliru tu vzklikni!
[7:75]
Bor enkrat izpusti I na koncu pa doda J. Podaja smiselno vsebino povezano z vrčkom in
podaja ime ljudstva, kar se večkrat pojavlja tudi v venetskih napisih [15-17].
Avtor
ASSTAIZALLES/ILIRAILAZIOVA
AS S TAI ZALLES ILIR AI LAZI OVA
dolžina besed 25/8 = 3,13
Ko s tem zaliješ Ilir aja leži tu.
Ko z vrčka popiješ tu Ilir ležiš. When you drinking of the jug you lie down here Illytian.
Razlika je le na koncu, kjer so značilne besede lezi in ova, ki podajajo tudi bolj verjetno
vsebino, ki je še bolj povezana z opojno pijačo vrčka. Pojavljajo se pogoste venetske besede
TAI-10x in AI-27x [15-17].
Različica
AS STAI ZALLES ILI RAI LAZI OVA
dolžina besed 25/8 = 3,13
Ali stoje zaliješ ali raje ležiš tu.
Ali raje stoje piješ ali raje tu ležiš.
Do you prefer to drink standing or prefer to lie here?
Različica še bolj poudarja pitje, ki je lahko stoje še bolje pa leže.
Glosar
AS
S
TAI
ZALLES
ILIR
AI
LAZI
OVA
R
STAI
ILI
RAI
ak, ko – preg, SN, SK
s, z – SK
tai, tem – SN, SK
zaliješ – preg, SK
Ilir – ime ljudstva
ai, aja – okr, SN, SK
lazi, lezi – preg, SN, SK
ova, ta, tu – okr, HK, SN, SK
when
with
this
drink up
Ilir – nameof people
lie
lie down
thia, here
stai, stoj, stoje – preg, SN, SK
ili, ali – SN, SK
raj, raje, rajši – SN, SK
stand
or
rather
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: TAI – 10x in AI – 9x [11-13].
Napis 221
Napis v 4 vrstah dolžine 44, 40, 39 in 19 cm z višino črk 1,5 do 2 cm iz kraja Ruvo je
vklesan na kamniti plošči 45x13x6,2 cm in je shranjen v muzeju Jatta v kraju Ruvo.
Starost napisa je ocenjena na 2. do 1. stoletje pr. Kr.
slika [2:331]
149
Napis 221 je prikazan na sliki 6.
Slika 6: Napis 221 na kamnu [2]
Jezikoslovci
1sonrukadamaturatou2 ebugeimakeikonalon
3toundetuaasute 4aturena
?[2:119]
Jezikoslovci podajajo delno napačno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne. Podčrtana črka
je lahko tudi R, črka A pa je vrinjena, saj je ni! Črko H berejo kot v grščini, torej E, kar je
smiselno in je podobno kot v starotrakijskih napisih iz istega obdobja. Jezikoslovci ne podajajo
delitev na besede niti razumevanja.
Bor
SON RUKA DAMATURA TOU E BUGEI MAKEI KONA LON
T OUNDE TA VA SUTE ATURENA
dolžina besed 58/15 = 3,87
Sin narical, Damatura, tvoj in (z) božjo močjo opravil popotnico
[7:72]
te potem tja v grob odpeljana.
Sin narical, Damatura, je tvoj in z božjo močjo končal je truplo,
potem je bilo tja v grob odpeljano.
Bor vrine A, ki ga ni in U prečrkuje kot V. Podaja smiselni prevod z enim imenom, vendar
ne sledi dobro dobljenim besedam.
Avtor
SONRUKADAMATURATOR/EBUGEIMAKEIKONALON/
TOUNDETUASUTE/ATURENA
dolžina besed 58/17 = 3,41
SON RUKA DAM ATU RATOR E BUGE IMA KEI KONA LON
TO UN DETU ASUTE A TUR ENA
Sin roko dam atu bojevniku in bog ima koj konja lon
tu in dedu zasute a pot ena.
Sin roko dam atu bojevniku in bogu dam konja tu za lon, a za zasutega dedu je pot le ena.
Son I give my hand to fighting father and I give to God a horse as a loan here, but for
burried grandpa is just one way.
R SON sonce R DA MATURA TORE da mati potuje
150
Napis govori o pokojnem atu in dedu, ki je bojevnik in bogu zanj darujejo konja, sin
mu da roko, a za v grobu zasutem je pot le ena. Možna pa je različica z materjo. Pojavljajo
se pogoste venetske besede SON-5x, ATU z različicami 17x, KON-5x, LON-14x, TO-20x,
UN-4x in TUR z različicami 6x [15-17].
Glosar
SON
RUKA
DAM
ATU
RATOR
E
BUGE
IMA
KEI
KONA
LON
TO
UN
DETU
ASUTE
A
TUR
ENA
R
SON
DA
MATURA
TORE
son, sin – preg, SN, SK
ruka, roka – preg, HK, SN, SK
dam – SK
atu – SK
rator, bojevnik – HK, SN, SK
e, je, in – SN, SK
bug, buge, bogu – preg, SN, SK
ima – SK
kei, koj, takoj, preg, okr – SN, SK
kona, konja – okr, SN, SK
lon, dar – SN, PL, SK
to – SK
un, in – preg. SN, SK
detu, dedu – preg, SN, SK
asute, osute, zasute – SN, SK
a, toda – SN, SK
tura, pot – SN, PL, SK
ena – SK
son
hand
give
to father
fighter
is, and
God
have
immidiately
horse
gift
this
and
to grandfather
covered, buried
but
travel
one
son, sonce – okr, SN, SK
da – SK
matora, mati – SN, SK
tura, potuje – SN, SK
sun
that
mother
travel
Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: DAM – 7x, ATU – 4x, LON – 4x, TUR – 5x in
DA – 69x [11-13].
Zaključek
Podane primerjave prečrkovanj in razumevanj jezikoslovcev kažejo na mestoma nedosledno prečrkovanje. V ločenem poglavju podajajo možno razumevanje nekaterih napisov
z imeni, ki pa ne omogočajo razumevanja vsebine. Bor tudi ni dosleden pri prečrkovanju,
podaja pa smiselno vsebino, čeprav po nepotrebnem vključuje osebna in rodbinska imena.
Avtor preverja prečrkovanje jezikoslovcev in podaja smiselno vsebino brez imen, razen
možnega imena ljudstva, saj se imena različnih ljudstev pojavljajo tudi v venetskih napisih.
Slovenščina je z jezikovno arhaičnostjo in s svojimi številnimi in različnimi narečji dobro
orodje tudi za razumevanje mesapskih napisov.
151
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.
H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre
Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den
Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.
V. Vodopivec, Kelti na slovenskem, resnica ali mit, Zbornik četrte mednarodne konference,
Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 59-82.
J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske
dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 785-815.
V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.
V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.
M. Bor, Etruščani in Veneti, Mesabski ali japodski napisi, I. Tomažič, Wien 1995, 71-81.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 2002.
J. Jurančič, Slovensko – Srbohrvaški slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1989.
M. Pleteršnik, Slovensko – Nemški slovar, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974.
V. Vodopivec, Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik devete mednarodne
konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.
V. Vodopivec, Kalalog mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Razbiranje ilirskih jezikov,
Jutro, Ljubljana 2011.
V. Vodopivec, Slovar Mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.
V. Vodopivec, Nekaj galskih napisov, Zbornik pete mednarodne konference, Izvor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2007, 155-177.
V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne
konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.
V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
V. Vodopivec, Slovar venetskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204.
O. Belchevsky, Proto Slavic roots of the European languages were analyzed and confirmed with
a new methodology, Principles of conceptual linguistics and their nature-based evolution, Proceedings of eighth International Topical Conference, Origin of Europeans, Jutro, Ljubljana 2010,
7-28.
152
Zbir MESAPskih napisov, delitev,
Prevod in SLOVAR
Abstract
Collection of Messapian texts, punctuation, translation
and vocabulary
Messapian inscriptions in Southeast of Apennine Peninsula are for that epoch quite extended
with 303 understandable inscriptions, comprising 2345 words and 6507 letters. They are known for
a long time and different more or less qualified people of different profession studied them. First
of all there are reknown linguists who do not understand the inscriptions and, on the other hand,
the people who understand these texts on Slavic bases. While in transliterations there are not big
differences there are essential differences in understanding the inscriptions. Italian and German
linguists by their own statements they do not understand them. As a rule they read in texts only
names, what makes possible almost any explanation, while with fictitious names all texts even
those completely not understood could be explained. Such readings can be treated only as working
hypotheses, which are convincing rejected with comparisons of understanding on Slavic bases.
At successive treatment on giving hypotheses, analyses and results it happens that all Messapian texts can be understood on Slavic basis. Based on understanding of contents, good division
of continuous inscriptions is obtained, which gives the base for a credible Messapian vocabulary. The Slovene language with its numerous dialects, as an archaic language, is an exceptional
tool for studying the ancient Slavic texts. Its usefulness proved also in this case, so there is
no need to use the reconstructed Old-Slavic. Collection of texts is sufficiently extended and
documented by archaeology, language and time, to give feasible conclusions. More than 80 %
of Messapian inscriptions reach excellent transliterations and more than 83 % reach excellent
and very good translation. This confirms successful transliteration, reading, translation and
vocabulary. Such results confirm ancient settlement on Adriatic shores with Slavic and Slovene
language ancestors.
Povzetek
Mesapski napisi na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka so že dolgo znani in
za tiste čase dokaj obsežni, saj obsegajo 303 razumljene napise, ki vsebujejo 2340 besed
in 6507 črk. Obdelovali so jih bolj ali manj usposobljeni ljudje različnih strok. Predvsem
so to priznani jezikoslovci, ki napisov ne razumejo in slovenski raziskovalci, ki razumejo
napise na slovanskih osnovah. Medtem ko v samem prečrkovanju ni bistvenih razlik,
pa so bistvene razlike pri razumevanju zapisanih besedil. Italijanski in nemški jezikoslovci po njihovih lastnih izjavah obravnavanih besedil ne razumejo. Praviloma berejo
v napisih samo imena, kar omogoča skoraj poljubno razlago, saj se z imeni vedno lahko
pokrije prav vsaka, tudi povsem neznana besedila. Tako branje lahko obravnavamo
le kot možno delovno hipotezo, ki pa je prepričljivo ovržena s prevodi na slovanskih
osnovah.
153
Po postopni obdelavi podani v delovnih hipotezah ter analizah in rezultatih je razvidno,
da so vsi mesapski napisi razumljivi v slovanskem izrazju. Na podlagi razumevanja vsebine
je bila možna dokaj ustrezna delitev deloma zveznega besedila, kar je podalo osnovo za
pripravo mesapskega slovarja. Tudi tu se izkaže slovenščina kot izrazito arhaičen jezik
in s svojimi številnimi narečji predstavlja izjemno orodje za proučevanje najstarejših slovanskih zapisov, saj ni bilo nobene potrebe po uporabi izrazov v praslovanščini. Nabor
napisov je dovolj obsežen in arheološko, jezikovno in časovno dovolj dokumentiran, da
omogoča podane zaključke. Več kot 80 % napisov dosega odlično prečrkovanje in več kot
83 % napisov dosega odlične in prav dobre prevode, kar omogoča nedvoumne rezultate in
uspešno zaključeno delo prečrkovanja, branja, prevajanja in slovarja. Ti rezultati nedvoumno pričajo o predantični poselitvi obal Jadranskega morja s slovanskimi in slovenskimi
jezikovnimi predniki.
Uvod
Prvobitni prebivalci severnega jadranskega območja so poseljevali tudi celotno območje
severnega Jadrana, ki je bilo med zadnjo poledenitvijo nižje za 100 metrov in je bilo kopno
do Zadra. Apenini so ločevali vzhodni in zahodni del poselitve Apeninskega polotoka, saj
je bila stalna poledenitev do višine 1200 metrov. Apenini tudi na koncu polotoka dosegajo
višino 2000 m, zato so bilo stiki obeh strani omejeni le na južni obalni del polotoka.
Tesnejše povezave so bile zato z ljudstvi na sedanji vzhodni jadranski obali [1].
Po otoplitvi v obdobju od 15. do 10. tisočletja pred sedanjostjo je bilo takratno kopno
do Zadra poplavljeno za 50 metrov višine, zato je bilo kopno le še v severnem Jadranu brez
globljega Kvarnerskega zaliva. Poplavljeni del je že ločil južni del, medtem ko je severni še
ostal povezan. Tako stanje je trajalo okoli 1000 let, ko se je morje zaradi dotoka iz Atlantskega oceana precej hitro, v obdobju okoli 1000 let, dvignilo na sedanjo raven. Dotedanjo
skupno poselitev je dvig gladine razdelil na dvoje, vendar sta poselitvi obeh strani Jadranskega morja zadržali veliko skupnih značilnosti [2-3].
Možna je zgodovinska in jezikovna podobnost ilirskih napisov z mesapskimi napisi,
ki so jih našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva,
ki so se priselila ali so morda kar ostala, z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji
to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh
Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo
dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [4-6].
Iliri so v zgodovinskih zemljevidih vpisani na obeh straneh Jadrana, kar potrjuje
prvotno skupno poselitev v zadnji ledeni dobi. Ime Iliri se pogosto uporablja napačno,
zato je treba ločiti med upravnim pomenom Ilirija in narodnim ali jezikovnim
pomenom. Ime ilirski v pomenu slovanski pa se je ohranjal vse do 19. stoletja za ozemlje
na zahodnem delu jadranskega morja, na vzhodnem pa je v rabi še sedaj. Ilirščina pri
starih piscih pomeni predantično slovanščino. Pomen ilirski za skupino južno slovanskih jezikov ali za posamezni jezik je bil uveljavljen pri jezikoslovcih do začetka 19.
stoletja [7-8].
154
Koprski škof P. Naldini je leta 1710 pisal za jezik v Istri »qua Sclava seu Illirica« [9].
Jezikoslovec G. Sergi je še v začetku 20. stoletja ugotovil, da narečja v severni Italiji ob
Jadranskem morju vsebujejo ilirski substrat, ki sega celo do juga polotoka. Navajal je slovanski izvor za staroselce, za katere se je po rimskem pravu uporabljalo ime Ilirski [10].
Navedbe so podane v literaturi [7].
Mesapci so možen ostanek prvotne praslovanske poselitve skupnega severnojadranskega območja, saj so poselitve in jeziki mnogo trajnejši kot so mislili prej in Teorija kontinuitete to izdatno potrjuje. Prav to območje z Balkanom naj bi bilo najstarejša evropska
staroslovanska poselitev, ki zajema mnoga ljudstva, predvsem Venete in Starotrakijce, ki so
zapustili predantične napise razumljive na slovanskih osnovah. M. Alinei kot utemeljitev
Teorije paleolitske kontinuitete pod naslovom Glavne smernice zgodovinske rekonstrukcije navaja: "The totally absurd thesis of the so called ‘late arrival’ of the Slavs in Europe must
be replaced by the scenario of Slavic continuity from Paleolithic, and the demographic growth
and geographic expansion of the Slavs can be explained, much more realistically, by the extraordinary success, continuity and stability of the Neolithic cultures of South-Eastern Europe
(the only ones in Europe that caused the formation of tells)" [11-13].
Območje mesapskih napisov je prikazano na naslednjem zemljevidu [15].
Imena
J. Kollar izvaja ime Apulia = Opolja iz opaliti (morda še iz časov krčenja zemlje iz
gozdov – pri nas Poljane itd.). Podobno izvaja ime Mesapia = Mez-apia → Mez-apa →
Mez-ava, to je Mezi-vodja ali medvodja, saj je območje delno na majhnem polotoku in ga
obliva morje z dveh strani. Navaja tudi podobne primerjave izvorov imen.
Navaja tudi slovanski izvor imen dveh vrhov na apulskem in dveh na mesapskem,
sedem voda na apuljskem in pet voda na mesapskem, 24 mest na apuljskem ter 17 mest in
štiri sestavljena imena na mesapskem območju.
Podaja tudi obravnavo in razumevanje daljšega, dvojezičnega in mlajšega napisa Tabula
Bantina iz let 625 do 636 mesta Rima ali okoli 150 pr. Kr. Napis na medeninasti plošči so
našli leta 1793 v mestecu Obvodi blizu jezera Noč. Napisa na plošči sta obojestranska,
pisana v opskem in latinskem jeziku. Sta dokaj obsežna in nista zajeta v mesapske napise,
zato nista podrobno obravnavana [14].
Napisi
Mesapske napise so našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi
jih napisala ljudstva, ki so se priselila z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji
to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh
Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo
dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [15-17].
Vzporednice mesapskega jezika iščejo jezikoslovci z ilirskimi jeziki na širšem območju
Balkana, kjer so ohranjeni starotrakijski in venetski napisi, ki pa so razumljivi na slovanskih
155
Mesapsko območje je označeno: IE2, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Messapian_map.png
osnovah. Osebna imena obsegajo obširno poglavje, vendar gre večinoma za poljubnost,
ki nima izvorne jezikovne osnove [16:49-81]. Navedenih je množica možnih božanstev,
njihova imena pa imajo prav posvetni pomen, saj je edino prepoznaven bog Belin [16:8186]. Belin se dvakrat pojavlja v venetskih napisih, nista pa omenjeni venetski božanstvi
Reita, ki se pojavlja 36 krat in Trumusicatei, ki se pojavlja 48 krat [18]. Pri rečnih imenih,
praviloma z latinskimi končnicami, podajajo primerjave končnic tudi z osebnimi imeni na
156
strani 91, navajajo pa tudi vzporednice z rečnimi imeni v srednji Evropi. Pri teh imenih
so večinsko razpoznavne slovanske korenske osnove [16:87-97]. Pri sicer redkih imenih
gora, pa te korenske osnove navedejo in sicer dvakrat celo pravilno: Bora - gora in Tomor
– teman [16:97-98]. Široko obravnavajo imena naselij, kjer zajemajo podobna imena tudi v
širšem srednjeevropskem prostoru, zlasti na venetskem območju in iščejo jezikovne vzporednice, kjer pa so mnogokrat razvidne slovanske osnove [16:98-111]. Obravnavajo tudi
različna imena ljudstev, ki pa so prikazana le zelo skopo in z malo verjetnimi obrazložitvami [16:111-113].
Mesapske napise so proučevali že številni znanstveniki navedeni v literaturi [17], ki
zapisov do sedaj niso razumeli, njihova razmišljanja o njihovem pomenu pa nimajo stvarne
podlage za razumevanje teh napisov. Kot običajno iščejo v napisih predvsem poljubna
imena, ki pa ne morejo podati razumevanja napisov, saj se z »imensko teorijo« razloži
lahko prav vsak nerazumljen napis in to v različnih jezikih.
Mesapske napise smatrajo za ilirske, napisane v njim nepoznanem jeziku, čeprav zgodovinsko ilirski pomeni slovanski, saj Ilirija predstavlja krajevno in ne jezikovno poimenovanje. Sorodnost mesapščine in ilirščine pojasnjujejo z osebnimi in krajevnimi imeni in
jo smatrajo za nedokazano. Glede osebnih imen se gotovo motijo, saj v mesapskih napisih
imena niso izkazana, čeprav zahodnoevropski jezikoslovci prav z njimi pojasnjujejo te
napise. Krajevna imena so sicer zanesljiv pokazatelj, vendar je treba ločiti med izvirnimi
imeni in imeni kasnejših osvajalcev, zlasti Rimljanov.
M. Bor je obravnaval 6 mesapskih napisov na slovanskih osnovah in bolj ali manj
uspešno ugotovil pomen posameznih napisov [19], ni pa obravnaval več napisov skupaj.
Skupno obravnavanje napisov je koristno, saj se tako lahko bolje pokažejo določene zakonitosti, ki pri posameznih napisih niso razvidne.
V tabeli 1 prikazujem število napisov, ki jih zahodnoevropski jezikoslovci uvrščajo med
mesapske napise ter število v njih prepoznanih besed in črk.
Tabela 1: Število mesapskih napisov ter v njih prepoznanih besed in črk
Napisi
Prebrani napisi
Neprebrani, prekratki in pomanjkljivi
napisi
Vsi napisi
Napisi berljivi v obeh smereh
Število napisov
303
Število besed
2340
Število črk
6507
43
347
346
23
6854
164
65
V literaturi [6] je še 60 strokovno neobdelanih napisov, vendar ima 6 napisov podano
tudi prečrkovanje in so v obravnavi tudi upoštevani.
Povprečna dolžina mesapskih napisov je 6507 črk / 303 napisi = 21,48 črk ali 2340
besed / 303 napisi = 7,72 besed. Povprečna dolžina mesapskih napisov je večja od venetskih
napisov z 18,71 črk ali 5,76 besed, od starofrigijskih z 10,68 črk ali 4,19 besed in večja od
retijskih napisov z 10,51 črk ali 3,5 besed.
Povprečna dolžina besed je 6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črke. Povprečna dolžina
besed je manjša od venetskih, ki je 3,25 črk, pa tudi od starofrigijskih napisov z 2,81 črkami
157
in od retijskih z 2,95 črkami [20-22]. Razlog za razkorak pri dolžinah besed je v velikem
številu mesapskih besed in okrajšav objokovanja.
V tabeli 2 so podane dopolnitve napisov s črkami, ki so jih dodali strokovnjaki, s
črkami, ki jih je avtor dodatno prebral in s črkami, ki jih je po razumevanju dodal.
Tabela 2: Dopolnitev napisov s črkami
Dopolnitev
napisov
Števila
Deleži v odstotkih
Črke
napisa
6107
93,85
Dodali
strokovnjaki
153
2,35
Dodatno
prebrano
150
2,31
Dodatno
dodano
97
1,49
Vse črke
skupaj
6507
100
Deleži črk, ki so jih po primerjavi z drugimi napisi dodali jezikoslovci in deleži dodanih
in dodatno prebranih črk kot jih podaja avtor so zelo majhni, saj so napisi večinoma dovolj
dobro ohranjeni.
Delovni hipotezi
Delovni hipotezi, ki sta bili uporabljeni pri podrobni primerjavi različnih prečrkovanj
in branj istih napisov, pri obravnavi vseh mesapskih napisov nista uporabni in sta ustrezno
preoblikovani podobno kot pri retijskih napisih:
–– Verjetnost prečrkovanja je ocenjena glede na število znanih in glede na število dodanih
in v prevodu uporabljenih črk.
–– Verjetnost prevoda je ocenjena glede na znani pomen predvsem daljših in pogostejših
besed in glede na smiselni prevod celotnega napisa.
Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov
Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov so enaki kot pri dosedaj
obravnavanih napisih in so podani v tabeli 3 [23-25].
Tabela 3: Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov
Ocena
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
Verjetnost prečrkovanj
> 0,85
> 0,70
> 0,55
> 0,40
< 0,40
Verjetnost prevodov
> 0,80
> 0,60
> 0,40
> 0,20
< 0,20
Osnova za obravnavo je seznam mesapskih napisov, prečrkovanj z obrazložitvami,
podatki o najdiščih, starosti in slikami napisov, objavljen v publikaciji [17].
Prečrkovanje
Prečrkovanje stokovnjakov
Strokovnjaki podajajo prečrkovanja, ki se delno spreminjajo s starostjo napisov in so
dovolj dobra osnova, zato prečrkovanja v pretežnem delo lahko obdržim. Edina izjema je
znak H, ki ga prečrkujejo kot glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko H, vendar vsebina
158
napisov takega prečrkovanja ne potrjuje. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je
najpogostejša mesapska beseda in se pojavlja kar 125 krat, medtem ko se druga najpostejša
beseda RAS pojavlja le 21 krat. Obe besedi imata nedvoumen pomen, pa ju kljub temu
uporabljajo kot končnici poljubnih imen, čeprav ju smiselno ne utemeljijo.
Napačno prečrkovanje črke H je s primerjavo pogostosti prikazano v poglavju Analize.
Prečrkovanje
Večina črkovnih znakov je podobna črkam Venetov, Retijcev, Starofrigijcev, Etruščanov [23-32] ter Starotrakijcev [33-34] in prečrkovanja jezikoslovcev ustrezno upoštevajo
njihovo podobnost, zato sem lahko po preveritvi prečrkovanj napisov s slikami, obdržal
večino njihovih prečrkovanj.
Napačno pa prečrkujejo znak H, ki ga v slovenščini označujemo kot glas za črko H, saj
vsebina napisov takega prečrkovanja ne potrjuje. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici
IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda, ki se pojavlja kar 125 krat. Zelo pogosto pa se
znak H pojavlja tudi v različnih dvojicah ali trojicah kot HA, OHA itd s pomeni vzklikov
žalovanja za pokojnikom ali njegovega ležanja v grobu. Znak H zato prečrkujem kot v
grških in starotrakijskih napisih, kjer znak H pomeni glas, ki ga v slovenščini označujemo
s črko E. Najpogostejša venetska beseda IOI s pomenom joj, ki se pojavi 71 krat se pri
mesapskih napisih spremeni v IHI s pomenom jej, ki ima enak pomen kot joj. Pravilnost
takega prečrkovanja potrjuje dejstvo, da je od 303 razumljenih mesapskih napisov le 25
napisov, ki se lahko razumejo tudi posvetno, ostalih 278 napisov ali 278 / 303 = 91,75 %
pa ima nedvomno nagrobno vsebino. Prav vzklika joj in jej pa sta značilna za žalovanje po
pokojnikih in za žalne napise.
Pri samoglasnikih praviloma ni drugačnih prečrkovanj, čeprav se pogosto pojavijo
dvojice II in EE s pomenom je in dvojice AA s pomenom aja.
Pri soglasnikih pa je več možnosti, saj sta za glas T dva znaka; znak t za glas T in znak
t, ki ga jezikoslovci prečrkujejo kot θ, ki pa ima podobno glasovno vrednost kot glas
za črko T in šele z razumevanjem se najbolje določi utrezna glasovna vrednost. Zato se
večkrat pojavijo dvojice TT, vendar so pogoste tudi dvojice DD, LL, RR, NN, SS, ŠŠ, TT
in ZZ. Značilnost teh dvojic je, da ne predstavljajo povsem zanesljive delitve zveznega
besedila in lahko le poudarjajo določeno vsebino.
Možna je tudi narečna izgovorjava znaka za črko V, ki lahko predstavlja tudi glas za
črko U ali Uə kot v slovenskih narečjih.
Edini znak, ki ima drugačen pomen kot v venetskih in retijskh napisih je znak T,
ki v navedenih jezikih pomeni T, v mesapskih napisih pa ta znak pomeni glas, ki ga v
slovenščini označujemo s črko Š.
Treba se je zavedati, da so tudi ti napisi pisani v tedanjih narečjih in točnega glasu za
posamezni črkovni znak ni možno ugotoviti, zato je razumevanje omejeno na glavni izbor
glasov za posamezne črkovne znake, ki so določeni dovolj zanesljivo.
159
Delitev zveznega besedila in prevodi
Razumevanje jezikoslovcev
Razumevanje jezikoslovcev je vezano na poljubna imena, saj praviloma ne podajajo
smiselnih prevodov ampak le predvidevanja, saj naj bi napisi večinsko vsebovali rodbinska
ter moška in ženska mesapska imena. Teh poljubnih imen ne pišejo z veliko začetnico in
je le iz spremnega besedila možno vsaj delno ugotavljati njihovo opredelitev za posamezna
imena. Zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti njihove delitve delno zveznega besedila niti
predvidenih imen. Razlog za imensko teorijo ima podlago v kasnejših latinskih napisih,
kjer so številna imena nedvomno razpoznavna. Enačiti rimske in predrimske napise, ki
so pisani v drugačnem jeziku in z drugačnimi pokopnimi navadami in željami pa ni strokovno in se lahko upošteva le kot delovno hipotezo, ki pa je prepričljivo ovržena z razumevanji s pomočjo slovenskega jezika.
Jezikoslovci sicer govore o staroitalskih jezikih, vendar jih ne navedejo, niti ne
navedejo svojega jezika razumevanja, zato celotna njihova obravnava nima temeljev in ni
dokazljiva. Navajajo sicer podobnosti lastnih in rodbinskih ter zemljepisnih imen z imeni
na drugi strani Jadrana, vendar so tudi tu praviloma podane le oblikoslovne primerjave
in brez razumevanj navedenih imen. Značilna je popolna odsotnost analiz pogostosti, ki
so bistveni temelj razbiranja vseh neznanih jezikov. Povedna je tudi predvidena delitev
delno zveznih besedil, kjer bistveno odstopajo ravno štirje najdaljši napisi: napis 166 s 462
črkami, 191 s 165, 192 s 350 in 195 s 251 črkam, kjer ni moč ugotoviti njihove predvidene
delitve. Razlog je enak kot pri najdaljšem venetskem napisu, ki ga ni moč pojasnjevati s
poljubnimi imeni kot pri drugih venetskih napisih [35]. Pregled teh napisov je podan v
tabeli 4.
Tabela 4: Primerjava delitev najdaljših mesapskih napisov avtorja in jezikoslovcev
Najdaljši
napisi
166
191
192
195
Skupaj
Črke Besede Dolžine
%
Besede Črke Dolžine % črk % besed
napisa avtorja bes. avt. avtorja jezikos. jezik. jezikosl. jezikos. jezikosl.
462
140
3,30
100
7
69
9,86
0,15
0,05
165
52
3,17
100
2
13
6,50
0,08
0,04
350
114
3,07
100
16
117
7,31
0,33
0,14
251
87
2,89
100
17
131
7,71
0,52
0,20
1228
393
3,12
100
42
330
7,86
0,27
0,11
–– Povprečna dolžina besed jezikoslovcev 7,86 črk je več kot dvojna in je daljša od slovenskih leposlovnih besed s povprečno dolžino 4,55 črke [36], pa tudi od latinskih besed
s povprečno dolžino 6,17 črk [37]. Predvsem bistveno odstopa število ugotovljenih
besed, ki je bistveni pokazatelj razumevanja, saj je v povprečju le 11 %, kar dokazuje
njihovo nerazumevanje.
Od 346 napisov je 43 napisov s 347 črkami prekratkih ali močno poškodovanih in
njihovo razumevanje ni smiselno; poleg štirih posebej obravnavanih napisov jezikoslovci
podajajo osnove za delitev 162 napisov s 2885 črkami, ne podajajo pa osnov za 137 napisov
s 2400 črkami, ki jih obravnavam v tem prispevku.
160
Končnice imen in drugih besed jezikoslovcev
Po posebej navedenih imenih in po uporabljenih končnicah drugih besed pri katerih
dele delno zvezno pisano mesapsko besedilo so zbrane končnice jezikoslovcev.
Končnice moških in rodbinskih imen ter drugih besed:
ahi, aos, bas, bos, das, des, ehe, ehi, eos, eti, has, hes, his, hos, ias, idi, ihe, ihi, ios, iti,
nes, kas, kes, kos, les, mas, mes, mos, nas, nes, oas, oho, oni, oos, ori, oti, ras, res, ris, sat,
ses, ssi, sso, tas, tes, tis, tos, tor, vas, ves, zet.
Končnice ženskih imen ter drugih besed:
ana, ara, ata, ati, aza, boa, dda, eta, ika, ina, ino, ita, iva, lia, lla, loa, nda, nia, nna, oao,
ona, ora, ota, ova, rai, ria, rta, sia, sno, sti, šta, toa, vas, voa.
Nekatere končnice so povsem razumljive v slovenskem jeziku, a jezikoslovci ne podajajo
njihovega pomena niti jezikovnih analiz pogostosti, ampak le posamezne primerjave, ki pa
ob nerazumevanju napisov ne dajejo ustreznih rezultatov. Posebej izstopa najpogostejša
končnica IHI, ki nima pomena v znanih jezikih in je ne pojasnjujejo.
Podana imena in uporabljene končnice, ki naj bi ločevale besede, so uporabljene pri
delitvi delno zveznih besedil jezikoslovcev, v Katalogu mesapskih napisov [38].
Osnove razumevanja
Obravnavanje predpostavljeno nerazumljivega besedila poteka postopno tako, da se
po posameznih značilnostih določi prepoznane skupine črk: 1, 2, 3, 4, 5 in več črk, ki
omogočajo določitev ustreznega pomena. Znane besede, ki predstavljajo samostalnike,
glagole, pridevnike, imena, zaimke, vzklike in druge besedne oblike, omogočajo začetno
delitev zveznega besedila, ki se z dopolnjevanjem znanja in izkušenj iz drugih napisov
stalno dopolnjuje. Tako postajajo zvezna besedila čedalje bolj smotrno razdeljena na
posamezne besede, njihovi prevodi pa čedalje bolj razumljivi in zanesljivi. Zanesljivost
dobljenih besed je glede na njihove značilnosti podana v tabeli 5. Smiselna je tudi primerjava dobljenih besed s pogostimi besedami iz venetskih, retijskih in starofrigijskih
napisov [39-41].
Tabela 5: Skupine večkrat ponavljajočih se črk, ki predstavljajo besede
Besede
daljše besede
krajše besede
Razumljivost
razumljive
razumljive
razumljive
razumljive
slabše razumljive
nerazumljive
Številčnost
številne
manj številne
številne
manj številne
Ocena
odlično
prav dobro
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
Za razumevanje prebranega besedila so najpomembnejše daljše in razumljive besede,
pomembne pa so tudi krajše številne besede, saj omogočajo ustrezno delitev zveznega
besedila in razumevanje celotnega besedila. Nerazumljive besede ali točneje nerazumljive
skupine črk so v prevodih označene z vprašaji.
161
Za razumevanje prebranega besedila so pomembne vse prepoznane in razumljive
besede, pa tudi mnoge okrajšave. Razumljivo je, da so bile okrajšave bistveno pogostejše
kot pa so danes in to tako zaradi omejenega prostora, kot tudi zaradi bistveno težjega zapisovanja v kamen, keramiko ali kovino.
Okrajšave so zelo pogoste in nam lahko kažejo tudi takratno govorjeno besedo, ki
je tako kot tudi danes praviloma odstopala od pravopisne besede. Večkrat so izpuščene
manj pomembne črke, ki jih tudi danes v pogovornem jeziku ne izgovarjamo, čeprav bi
jih morali po pravopisu izgovarjati in tudi zapisati. Okrajšave so lahko delne ali pa skoraj
popolne, saj največkrat opazimo le prvi del besede, včasih pa je okrajšava tako korenita,
da zajema le prvo črko. Pri sodobnih okrajšavah so te zapisane z velikimi črkami, kar pri
Mesapcih ni mogoče, saj niso razlikovali velikih in malih črk. Zlasti so pogoste okrajšave
vzklikov žalovanja.
Delitev praviloma zveznega besedila
–– delitev pri znanih besedah,
–– delitev pri znanih in pogostih okrajšavah.
Delitev zvezno pisanega besedila je pri znanih daljših besedah ustrezna in zelo zanesljiva, medtem ko je delitev pri znanih krajših besedah praviloma le zanesljiva. Pri okrajšavah je možno upoštevati delitev kot pravilno le z dobrim razumevanjem celotnega smiselno
prebranega dela napisa ali celotnega besedila.
Smer branja
Smer branja je praviloma podana s smerjo črk in je praviloma od leve proti desni, pa
tudi obratno, navzgor, navzdol ali v krogu.
Pri težavnih zapisih v kamen so tudi takratni ljudje prej določili, kaj hočejo zapisati in
pri tem vsaj včasih upoštevali tudi obratno smer branja, ki je tako prikazala njihovo duhovitost ali pa poseben namen. Morda gre tudi za prikrit namen, saj so hoteli skriti določeno
vsebino pred ljudmi ali še verjetneje pred duhovi ali pa so hoteli dobiti odgovor umrlih in
obratna smer branja bi bila zato kar ustrezna. Taki ugotovljeni zapisi so prevedeni tudi v
obratni smeri.
Število napisov razumljivih v obeh smereh je pri Mesapcih zanemarljivo, saj jih je le
23 ali le 23 / 303 = 7,59 %. Delno je to pogojeno z daljšimi napisi, delno pa z izrazitimi
nagrobnimi vsebinami, kjer prevladujejo stvarni občutki ob pokopu.
Različice
Pri razumevanju vsakodnevnih besednih sporočil je za pravilno razumevanje posredovanega sporočila potrebno poznati: okolje dogodka, način podajanja, namen, v neposrednem govoru pa tudi govorico telesa. Pri starih napisih mnogih od teh podatkov nimamo,
zato je možnost različnega tolmačenja velika. Praviloma se različna razumevanja le delna,
pri krajših napisih pa so lahko tudi povsem različna. Veliko število besednih različic
lahko zmanjšuje verjetnost razumevanja, lahko pa jo tudi povečuje, če kaže na dobro
isto-smiselno razumevanje besedila. Številne različice povečujejo število prepoznanih
162
besed, vendar bi bilo oporečno opuščati take različice, saj so povsem umestne in skladne
s celotnim besedilom. Tudi v slovarjih so praviloma podane take različice, ki so v vsakdanjem govoru tudi bolj ali manj uporabljene.
Dosedanja razumevanja
Šest napisov z zaporednimi števili: 72, 85, 101, 196, 198 in 221 je obravnaval tudi M.
Bor [17] in njegovo prečrkovanje in razumevanje je primerjalno obravnavano v sestavku
Primerjava razumevanj mesapskih napisov [42].
Analize prečrkovanj
Prečrkovanja
Prečrkovanja zahodnoevropskih jezikoslovcev so dobra osnova za določitev glasovnih
vrednosti za posamezni črkovni znak, v spornih primerih pa je ustrezno vrednost možno
določiti šele z dobrim razumevanjem besedila. Napačno pa je prečrkovanje črkovnega
znaka H, ki se izjemno pogosto pojavlja v skupini IHI, kjer nima ustreznega pomena.
Pravilno prečrkovanje je tako kot v grških in starotrakijskih napisih, kjer znak H pomeni
glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko E. Razumevanje daje vzdih IEI, ki je značilen za
nagrobne napise. Vsi mesapski napisi so obravnavani v Katalogu mesapskih napisov, besed
in prevodov [38], mesapske besede pa so zbrane v Slovarju mesapskega jezika [43].
Primerjava prečrkovanj znaka H
Pri prečrkovanju znaka H so bistvene razlike, saj ga jezikoslovci prečrkujejo kot glas H,
avtor ga pa po primerjavi s starotrakijskimi napisi in z grško črko za glas E, prečrkuje kot
glas E. Izvedena je primerjava deležev črke H in črke E po obeh prečrkovanjih, s slovenskim in latinskim jezikom za naslednje skupine.
M_J
M_V
SLO
LAT
Mesapski napisi – jezikoslovci
Mesapski napisi – Vodopivec
Slovenska leposlovna besedila
Latinska besedila
[6]
[36]
[34]
[37]
Skupina
črke H
vse črke % črke H
črke E
% črke E
M_J
298 65074,58 397 6,10
M_V
2 65070,03 695 10,68
SLO
14935114264113 1,05 1529542
10,72
LAT
85891027885 0,84 122232 11,89
Deleži črk H in E pri obeh prečrkovanjih mesapskih napisov so v primerjavi s slovenščino in latinščino prikazani na grafu 1.
Očitno je nesorazmerje prečrkovanj jezikoslovcev črke H in črke E in to celo z latinskim jezikom, ki ga praviloma upoštevajo kot jezik razumevanja.
163
Graf 1: Primerjava deležev črk H in E obeh prečrkovanj s slovenščino in latinščino
Manjša razlika je tudi pri mojem prečrkovanju, saj je težko ločiti glas H in glas E, če sta
pisana enako, saj so pogoste dvojice različnih ali enakih samoglasnikov.
Analiza je pokazala neustreznost prečrkovanja jezikoslovcev in pravilnost avtorjevega
prečrkovanja znaka H kot glasu E. Tako prečrkovanje se smiselno pokriva tudi z najverjetnejšim razumevanjem najpogostejše besede IHI s pomenom iei, ki je značilna za nagrobne
napise, ki so pri mesapskih napisih v veliki večini.
Primerjava prečrkovanj je izvedena tudi na primeru iz doktorske disertacije Primoža
Jakopina: Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v slovenskem jeziku. Upoštevana
so besedila 60 del, 40 avtorjev – vzorec S1 in vsa besedila Cirila Kosmača, 52 del – vzorec
S2, v skupnem številu znakov 19,281.418, kot so podani v tabeli 28 v poglavju 5.1 Znaki.
Iz tabele kjer so navedeni posamezni znaki, so sešteti vsi znaki za črke in je tako dobljeno
število 14,264.113, kar je 2196 krat večji vzorec od mesapskega vzorca prebranih napisov s
6507 črkami. Razlika med naborom vseh znakov in naborom vseh črk v velikosti 5,017.305
znakov je velika in obsega 3,462.851 presledkov, ter drugih ločil, števil, oklepajev in drugih
znakov [36].
Primerjava uporabe črk med slovenskimi besedili ter venetskimi, retijskimi in mesapskimi napisi je podana v grafu 2 in v tabeli 6, kjer so podana števila vseh prebranih in
dodanih črk in njihovih deležev po posameznih stolpcih in sicer:
SLO
LAT
VEN
RET
FRI
MES
vse črke navedenih slovenskih besedil 14,264.113 črk
vse črke navedenih latinskih besedil 1,027.885 črk
vse črke venetskih napisov brez pon. in obj. delov 7.879 črk
vse črke navedenih retijskih napisov 2.301 črk
vse črke navedenih starofrigijskih napisov 2.438 črk
vse črke navedenih mesapskih napisov 6.507 črk
[36]
[37]
[23]
[24]
[25]
[38]
164
Graf 2: Primerjava uporabe črk v slovenskih, latinskih, venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih
besedilih
Tabela 6: Števila in deleži črk v slovenskih, venetskih, retijskih, starofrigijskih, mesapskih in latinskih besedilih
ČRKE
A
B
C
D
E
G
H
I
K
L
M
N
O
P
R
S
Š
T
U
V
Z
Vse
Števila posameznih črk
VEN
SLO
RET FRI MES
deleži v odstotkih
LAT
VEN
SLO
RET
FRI
MES LAT
738 1493812 313 402 1177 94413 9,37 10,47 13,60 16,49 18,09 9,19
62
276435
18
39 136 15995 0,79 1,94 0,78 1,60 2,09 1,56
86
305818
0
0
1 42410 1,09 2,14 0,00 0,00 0,02 4,13
131
483353
12
67 244 28209 1,66 3,39 0,52 2,75 3,75 2,74
677 1529542 194 263 695 122232 8,59 10,72 8,43 10,79 10,68 11,89
175
233506
59
34
86 11908 2,22 1,64 2,56 1,39 1,32 1,16
31
149351
21
0
2
8589 0,39 1,05 0,91 0,00 0,03 0,84
1370 1955896 456 338 921 103853 17,39 13,71 19,82 13,86 14,15 10,10
260
528202
82 109 114 21394 3,30 3,70 3,56 4,47 1,75 2,08
240
712366 120
51 271 32597 3,05 4,99 5,22 2,09 4,16 3,17
248
471258
42 101 143 55881 3,15 3,30 1,83 4,14 2,20 5,44
542
902311 139 131 375 63007 6,88 6,33 6,04 5,37 5,76 6,13
991 1296149
11 196 525 58076 12,58 9,09 0,48 8,04 8,07 5,65
100
481082
71
33 108 28121 1,27 3,37 3,09 1,35 1,66 2,74
366
714326 100
79 359 69091 4,65 5,01 4,35 3,24 5,52 6,72
469
720550 140 217 465 82429 5,95 5,05 6,08 8,90 7,15 8,02
59
142079
31
0
72
0 0,75 1,00 1,35 0,00 1,11 0,00
719
617265 199 194 528 85192 9,13 4,33 8,65 7,96 8,11 8,29
308
306424 216
81
43 88823 3,91 2,15 9,39 3,32 0,66 8,64
284
552382
68 103 125 15620 3,60 3,87 2,96 4,22 1,92 1,52
23
392006
9
0 117
45 0,29 2,75 0,39 0,00 1,80 0,00
7879 14264113 2301 2438 6507 1027885
100
100
100
100
100 100
165
Upoštevane so le črke predantični napisov, zato so pri slovenskih besedilih prenesene
črke: F v V, Č v C, J v I in Ž v Z; črke X, Y in W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgovorjava končnega L kot U; pri latinskih besedilih pa so prenesene črke : F v V, Q v K in X
v K in S.
–– Iz grafa je lepo vidno bistveno ujemanje samoglasnikov E, I in O med mesapskimi in
slovenskimi črkami, večje odstopanje pa je pri črki A, ki se pokriva s črko U.
–– Pri soglasnikih je opazno dobro ujemanje med mesapskimi in slovenskimi črkami,
večje odstopanje pa je pri črkah C, P in T.
–– Pri latinskih besedilih je večja razlika glede mesapskih napisov pri samoglasnikih A in
U ter pri soglasnikih C, H, M, P, Š in Z.
Primerjava posameznih črk kaže na boljše ujemanje mesapskih črk s slovenskimi kot
pa z latinskimi črkami, zato naredimo še skupinsko analizo.
Tabela 7: Primerjava deležev samoglasnikov
Primerjava jezikov
VEN
SLO
LAT
MES
Deleži samoglasnikov: a, e, i, o in u
51,84
46,15
45,47
51,65
–– Primerjava somoglasnikov kaže bistveno ujemanje z venetščino, nekoliko manjšo s slovenščino in najslabše ujemanje z latinščino.
Tabela 8: Primerjava deležev zvočnikov
Primerjava jezikov
VEN
SLO
LAT
MES
Deleži zvočnikov: m, n, l, r in v
21,32
23,50
22,98
19,57
–– Primerjava zvočnikov kaže največje ujemanje z venetščino, manjše z latinščino in najmanjše ujemanje s slovenščino.
Tabela 9: Primerjava deležev zvenečih soglasnikov
Primerjava jezikov
VEN
SLO
LAT
MES
Deleži zvenečih soglasnikov: b, d, g, z in ž
4,96
9,71
5,46
8,96
–– Primerjava zvenečih soglasnikov kaže najboljše ujemanje s slovenščino, nekoliko
manjšo z latinščino in najslabše ujemanje z venetščino.
Tabela 10: Primerjava deležev nezvenečih soglasnikov
Primerjava jezikov
VEN
SLO
LAT
MES
Deleži nezvenečih soglas.: p, t, s, š, č, k, h in c
21,88
20,64
26,09
19,82
–– Primerjava nezvenečih soglasnikov kaže bistveno ujemanje s slovenščino, nekoliko
manjšo z venetščino in najslabše ujemanje z latinščino.
166
Najpomembnejša je primerjava s samoglasniki, ki imajo tudi daleč največji delež med
značilnimi skupinami črk oziroma glasov, in ta primerjava kaže na najboljše ujemanje črk
mesapskih napisov z venetščino in nekoliko slabšo s slovenščino. Večje število samoglasnikov v venetskih in mesapskih napisih je pogojeno s pogostimi vzkliki žalosti IEI in IOI ter
AIA v različnih oblikah.
Točnejša primerjava je razvidna iz uteženih deležev s točkovanjem najboljšega ujemanja
z utežjo 3, srednjega z 2 in najslabšega z 1. Z upoštevanjem deležev posameznih jezikov in
navedenih uteži je izračunana ustreznega ujemanja in prikazana v tabeli 11.
Tabela 11: Točkovani in uteženi izračun primerljivega ujemanja v odstotkih
Točkovanje
VEN
SLO
LAT
VEN
SLO
LAT
Samoglasniki
3
2
1
155,52
92,30
45,47
Zvočniki
3
1
2
63,96
23,50
45,96
Zveneči soglasniki
1
3
2
4,96
29,13
10,92
Nezveneči soglasniki
2
3
1
43,76
61,92
26,09
Skupaj
9
9
5
268,20
206,85
128,44
Največ primerjav kaže na ujemanje z venetščino in s slovenščino in najmanj z latinščino. Upoštevanje deležev posameznih skupin, ki daje boljšo primerjavo pa kaže, da je
ujemanje s slovenščino za 206,85 / 128,44 = 1,61 krat boljše kot z latinščino, ujemanje z
venetščino pa 268,20 / 128,44 = 2,09 krat boljše kot z latinščino.
Analize prevodov
V Katalogu napisov in besed so prikazane delitve zveznega besedila na besede, prevodi
v slovenščino in ocene verjetnosti prevodov prebranih napisov.
Upoštevana so do sedaj znana razumevanja mesapskih napisov M. Bora v navedeni
literaturi [18] in sicer napisi: 72, 85, 101, 196, 198 in 221.
Pogostejše besede
Za ocenjevanje ustreznosti prevodov so pomembne pogostejše besede, ki imajo zaradi
pogostosti večjo verjetnost in s tem povečujejo verjetnost ustrezne delitve zveznih napisov
in njihovih prevodov. Značilne in vsaj dve-črkovne besede so prikazane v tabeli 12. Pri
vsaki skupini zapisanih besed, ki se nizajo v začetnem stolpcu, je v vrstici za prevodom po
vrstnem redu za vsako besedo podano tudi njihovo število v slovarju mesapskih besed, na
koncu pa še njihovo skupno število.
Navedene besede omogočajo ustrezno delitev zveznega besedila in njegovo razumevanje. Delitev zveznega besedila je sicer razvidna, vendar je pogosto možna v različicah, zato
je navedeni spisek v pomoč predvsem pri ugotavljanju zanesljivosti posamezne delitve. V
spisku niso upoštevane posamezne črke, ki sicer predstavljajo dokaj veliko množico dovolj
zanesljivih pomenov, vendar se pri njih pogosto izraža večpomenskost.
167
Tabela 12: Pogoste in vsaj dvečrkovne mesapske besede brez obratne smeri branja [38, 43]
Zapisane besede
Prevodi
aa, aai, ae, aea, aeas, aeaš, aee, aeeš, aei, aeia,
aja, eja, leži,
aeias, aeo, aes, ai, aia, aiai, aias, aie, aiei, aio,
nina, sanja, spi
ao, aoa, aoe, aos, apa, aspa, aspae, aspi, ea,
eai, eal, eao, eaš, eee, eei, eeiei, ees, eeš, ei, eia,
eiai, eias, eiaš, eiaz, eie, eies, eii, eiias, eio, eiol,
eo, eoe, esplla, ia, iae, iaei, iaet, iai, lais, lazi,
legia, loezis, na, naa, nae, nai, naie, nana, nani,
nanser, nin, nina, ninin, niniš, nink, ninkoe,
nino, ninši, ninvas, oa, oae, oas, oass, oea, oei,
oeiz, oeo, oev, oi, pa, pava, saeo, sana, sanaa,
sn, sna, sno, snoi, sp, spa, spe, spi, spla, spo,
vasno, zaeias, zania, zesna, zesp, zespa, zzes
eee, eie, iai, iei, ieo, io, ioi, oi, ou,
jej, joj, oj
al, ale, all, iin, ili, ol,
ali, in
ar, ara, eir, er, ir, ira, iri, nib, or, ora, ra, rae,
raj, van
raei, rai, rao, rar, re, reai, rei, reio, ri, ria, rie,
riei, rii, rio, ro, roa, roe, roi, rro, van, vana, ven
Posamezna števila besed
Vse
1, 1, 2, 2, 1, 1, 1, 4, 4, 1, 1,
1, 9, 3, 2, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1,
1, 1, 1, 1, 5, 5, 2, 1, 1, 2, 1,
1, 3, 1, 5, 14, 2, 3, 2, 1, 5,
1, 2, 1, 3, 1, 1, 1, 1, 5, 1, 1,
5, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 2, 7, 1, 2,
1, 1, 1, 6, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1,
1, 4, 1, 1, 1, 1, 2, 2, 3, 1, 1,
1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 2, 2, 1, 2,
1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 3, 3, 1
209
3, 1, 1, 125, 1, 2, 3, 2, 1
140
8, 1, 1, 1, 1, 1
13
84
aire, ar, ari, arri, iar, iaro, iaros, iri, mad,
molda, ran,
ais, boaal, bol, brid, eis, martas, matra,
jar, mlad
4, 1, 2, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1,
18, 2, 1, 3, 2, 1, 2, 1, 2, 13,
4, 4, 2, 1, 3, 1, 1, 3, 1, 1,
2, 1, 1
2, 5, 1, 1, 5, 1, 1, 1, 1, 2, 4
ais, bol
1, 1, 1, 1, 3, 1, 1
9
asute, bar, bara, barai, bari, baro, baroa, eama,
gr, gra, grave, greb, gron, grov, grove, kata,
kote, ner, pare, rarou, reov, ron, rot, rou,
garo, gra, graee, graiva, palia, pallenka, tliš,
zegia
andi, dle, eto, ke, kl, kla, las, laso, oto, ova,
sem, ta, tao, taota, te, tea, teee, teo, tia, tl, tli,
tm, to, tt, tta, tte, ttes,
as, os, osa, osda, ose, oses, osi, ost, osta, ostai,
ostan, oste, ostel, ostell, osto, ozze, stane, stei,
us
aide, aidde, ašo, ašša, atida, dšle, eide, ge, gel,
id, ide, idee, idova, iti, ode, ošo, ošor, ošš, oššo,
paiva, sel, seo, sla, sli, slo, ša, šai, šail, šal, ši,
šiaal, šil, šl, šli, šo, šoa, šol, vša, zaide,
ame, ami, aš, eo, ga, im, io, ma, mae, mai,
man, mani, me, men, mi, mie, miei, min, moa,
moas, moi, nai, naiu, nam, nami, nas, nasa,
nase, naš, naz, nen, nes, neš, niei, nm, nnas,
nniei, nom, noz, ns, tab, tabo, taboa, tee, tei,
tibe, tiei, tistn, to, toa, tobi, toe, toi, tooa, tti,
vai, vas, vasa, vaš, vi, zan, zate
an, ana, ano, ean, eden, en, ena, ene, enna, ian,
ien, in, ino, un
ee, ei, ie, iee, ii,
bara, grob,
kot, rov
1, 2, 14, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 4,
1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1,
1, 1, 1
1, 2, 1, 4, 1, 1, 1, 1
43
1, 1, 1, 6, 5, 4, 9, 1, 10, 1,
1, 80, 5, 1, 22, 2, 1, 5, 3, 1,
1, 1, 17, 3, 1, 2, 1
2, 38, 3, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1,
1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 5
186
1, 1, 1, 1, 1, 1, 5, 1, 1, 5, 1,
1, 2, 1, 2, 1, 1, 3, 1, 1, 3, 1,
1, 2, 1, 2, 1, 2, 1, 2, 1, 1, 1,
5, 2, 1, 1, 1
zame, jim,
1, 1, 1, 1, 11, 1, 2, 15, 3, 3,
moj, meni,
2, 1, 7, 1, 7, 1, 1, 2, 1, 1, 1,
nas, nam, tebi, 1, 3, 1, 1, 17, 1, 1, 2, 2, 2,
vaš, vi, zate
1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1,
5, 2, 1, 5, 1, 1, 1, 1, 3, 1, 1,
2, 1, 2, 1, 19, 1, 2, 11, 2, 1
62
173
en, ena, in
18, 2, 1, 4, 1, 4, 2, 1, 1, 2,
1, 10, 1, 1
8, 5, 1, 3, 1
50
7, 2, 9, 1, 1, 5, 7, 1, 2, 5, 2,
1, 1, 1, 17, 4
66
bil, bilia, bla, blo, nisse, se, si, sma, smo, so, ss,
ssi, ste, sva, zi, zo,
gori, pali, tli
ondi, tu, tam,
sem
ostane
ajde, odšel,
gre, šel
je
bil, si, ste, so
24
12
63
18
168
ata, atai, atas, atata, ate, atei, ati, atita, ato,
atoor, ator, atorr, atto, atu, atute, maz, ocoto,
oti, otita, tati, tato,
dadi, ded, dedi, dedo, detu, sin, sino, son, zet,
zin, zinne,
gen, gena, mat, mate, mati, matia, matira,
mato, matonk, matonka, matr, matri, matura,
mit, motai, nano, noni, šena, zen, zena, zeni,
deiva, diva, dive
ata, mož, oči,
tata
57
ded, sin, zet
11, 1, 1, 1, 1, 1, 13, 1, 10,
1, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 3, 1
1, 1
1, 1, 1, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 2, 1
žena, mati,
nona
1, 1, 9, 1, 6, 2, 3, 1, 1, 1, 1,
1, 1, 1, 1, 2, 1, 3, 2, 2
41
deva
1, 3, 1
5
15
boh, buge,
bog
1, 1
2
briga, brin, brinnaš, mar, mare, mari, nega,
skrb, nega
1, 2, 2, 1, 1, 1, 1
9
2, 1, 1, 6, 1, 1, 1, 1, 1, 6, 6,
1, 2, 1
31
bale, baleei, balei, baletas, vala, valat, valdan,
baletnik,
valdes, vale, valetas, valla, vallai, vallaid, vallas, veljak,
vrednost
avi
javi
4
4
blat blatan, blate, blato, ila, illo, ilo,
blato, ilo
6, 1, 1, 1, 1, 1, 1
12
is, isa, iste, isti,
isti
13, 1, 2, 1
17
iua, iva, ivaa, ive, ivva, siva,
živa
1, 5, 1, 1, 1, 1
10
krit, skri, skrita, skro, tajan, taio, tano
skrit
1, 1, 1, 2, 1, 1, 1
8
sea, seiva, sia, sie, siei, sies, siet, sii, soa, soe,
ssia, ssivaa, zasio, zoi,
sa, saba, se, seb, sebi, ze
seva, sije,
zasije
se, sebi
1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1,
1, 1
3, 1, 8, 1, 1, 1
13
15
pei, peor, zepoe,
poj
1, 1, 1
3
zao, zav, zil
žal
1, 1, 1
3
dibna, dik, diva, divan, kas, lib, liba, libbi, libi,
lip, lpa, lpe, maro, rad, rada, rao, rat, saka,
salu, voli, zao, zav,
dade, dai, daia, dal, dall, dam, dao, dar, das,
dasta, daš, dat, dati, daz, ddao, dei, diva, do,
dona, donomo, loan, lon, lona,
asira, gla, lai, lei, loi, lte, matri, pas, paste, vid,
vit,
da, dde, de, des, di, do, kor, ten,
lep, ljub
1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1,
2, 1, 2, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1
26
daj, dam
50
ozira, vidi
1, 1, 1, 3, 1, 7, 2, 2, 1, 2,
6, 1, 2, 5, 1, 4, 1, 1, 1, 1,
1, 4, 1
1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 2
da, kar
69, 1, 12, 1, 1, 1, 2, 5
92
16
dm, teme, teni, tima, tin, tinn, tn,
tema
1, 1, 1, 1, 1, 1, 3
9
osk, oskei, tes, tisan, tisin,
tesen
1, 1, 8, 1, 1
12
tarnata, tgov, tuzi,
tarnati
1, 1, 1
3
bera, beran, beree, ver, verine, verne, verri,
verrin
ba, bas, bi, bo, boa, deiva,
vera, veren
2, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1
9
bo, bova
9, 2, 5, 6, 2, 1
25
prodi, prodit, pridita, rodi, rodit, rodita
roditi
5, 2, 3, 1, 1, 1
13
kos, mak, rot
kos, mag
3, 1, 1
5
pa, sa, sai, sei,
saj, toda
4, 1, 1, 2
8
bas, la, lae, le, li, ll, lo,
baš, le
1, 9, 1, 8, 2, 1, 1
23
gar, gir, gor, goria, ori, orr, sgor,
gor
2, 1, 11, 1, 1, 1, 1
18
169
ka, ke, kei, kel, ker, ko, ku,
ko, ker
7, 3, 2, 1, 1, 11, 1
26
lan, leta, letos, liat, liti,
leto
4, 2, 1, 1, 1
9
nes, nnes,
nesi
7, 1
8
oll, olle
ulje
4, 2
6
pade, pades, pala, pale, pandes, pao, pate,
pade
3, 3, 2, 2, 1, 1, 1
13
pall, pl, po, pol, polai, poll,
potem
1, 13, 2, 5, 1, 1
23
doa, dolas, ras, rasd, rasi
dol
1, 1, 21, 1, 1
25
res, ros, rz, zaras, zaris, zarres
res
5, 1, 1 2, 1, 2
12
vin, vina, vinna
vino
1, 2, 3
6
in, on, ona, oni, onn, onne, ono, onoe, onom,
onomo, sve, svi,
ak, as, pak,
on, ona vsi
1, 13, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 1,
1, 1, 1
1, 1, 1
26
ako, če
3
dm, doma, dome, domu, zoma
doma
1, 1, 1, 1, 1
5
bal, beil, bl, boll
bolj
3, 1, 1, 2
7
bar, bara, bari, baro, barr, pita
vsaj, vpraša
8, 1, 1, 1, 1, 1
13
beiri, ber, bera, beree
beri
1, 1, 2, 1
5
dazi
dasi
3
3
do, dok
do
5, 3
8
gol, nagi
gol
2, 1
3
ias
jaz
10,
10
iei, ieo, kosi, sit, sita
jej
3, 2, 1, 1, 1
8
im, ima, imiei, ma, mei, mel,
ima
1, 2, 1, 1, 1, 1
7
kas
kasno
3
3
ker, kr,
ker
4, 1
5
kon, kona
konj
3, 1
4
makos
makneš
3
3
giina, gin, kerpani, marta, mor, mork, morke,
morki, morko, moroa, morta, mre, rieino, sg,
stin
mol, moltem, šernaje
ginil, mrtev,
rajni
1, 2, 1, 1, 9, 2, 1, 2, 2, 1, 1,
1, 1, 1, 1
27
moli
4, 1
5
na, nata, natar, nati nd, net, neta, nett, no, nn,
nt, nta, ntan, ntav, nti, ot
nade, tost, upa, upave
noter
33
nada, up
5, 1, 1, 1, 2, 2, 1, 1, 4, 2, 7,
2, 1, 1, 1, 1
3, 1, 1, 1
nab, ne, ni, nne
ne
1, 4, 4, 1
10
6
neka, nn, nnaa, pu,
naj
1, 1, 1, 1
4
nev, noa, nnoa, nova, nva
nov
1, 3, 1, 1, 1
7
otor, otoras, potorre, romat, sotor, tor, tora,
torar, toras, tore, tori, toria, toris, torna, torre,
torres, torri, tourar, tur, turar
plastas, plat, plato, plator, platur
tura, pot,
potnik
2, 1, 1, 1, 1, 13, 1, 1, 4, 2,
4, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 5, 1
45
plačnik
1, 1, 3, 2, 5
12
Ret, Reti, Rette
Reti
1, 5, 1
7
170
gunak, porvai, rat, ratou, rvata
bori
aze, ba, ka, na, od, pri, sa, va, ven, vni,
17
ita, ova, ta, taa, tai, tala, talae, tas, teta, ti, tis,
tisda, tista, to, toto, un, zo
vas, ves, vs
v, k, s, od, pri, 1, 1, 1, 5, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 1
ven
ta, ti
1, 1, 1, 2, 10, 1, 1, 1, 2, 25,
2, 1, 1, 3, 2, 1, 1
vse
6, 1, 1
za, ze
za
8, 4
12
sa, se, še, ze
še, že
1, 7, 1, 11
20
groš, groše, poula, poulai
1, 2, 1, 2
6
ka, kai, ki
groš,
polovnjak
kot, kaj, ki
1, 3, 2
6
kes, kesa
kes
1, 1
2
avil, avita, lam, lomia, nab, nabti, nalomia,
savit, tpen
naid, naide, naidei, neidi
uvil, lomi, zvit 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1
9
najdi
1, 1, 1, 1
4
pia, pil, pio, zalles
pil
1, 1, 1, 1
4
1, 1, 2, 1, 1
5
56
8
plas, splaz
plaz
1, 1
2
ran, ranniš
raniti
2, 2
4
rin, rinai, riniš, rinn
rini
1, 1, 1, 1
4
tade, teda, tedo
tedaj
1, 1, 1
3
dir, dirr, tekel,
teči
1, 1, 1
3
ava, tibal, tivas
tava
1, 1, 2
4
oda, vada, voadi, voto
voda
1, 1, 1, 1
4
baos, boas
bati
1, 1
2
kola, kole, tak, toik
tako
1, 1, 1, 1
4
snai, uka, umen, va, vai, ve, vei, vesta
znaj, vej
1, 1, 1, 1, 2 1, 1, 1
9
son, sorra, svan, zare,
sonce, zor
2, 1, 1, 1
5
kelk, tol,
koliko
1, 2
3
–– V primerjavi s pogostimi besedami v venetskih napisih je pri mesapskih začetna pogostost večja in še bolj usmerjena v posmrtno življenje. Najpogostejša je beseda IEI s
pomenom jej se pojavlja 125 krat, TA s pomenom tu se pojavlja 80 krat, DA s pomenom
da se pojavlja 69 krat in OS s pomenom ostani se pojavlja 38 krat, TI se pojavlja 25 krat
in TE se pojavlja 22 krat.
–– V venetskih napisih pa so najpogostejše besede: IOI – 71 krat, TI – 49 krat, VI – 44
krat, IAI 40 krat, KOS – 35 krat, VAN – 30 krat in OS 26 krat.
–– V retijskih napisih so najpogostejše besede: pa TI – 33 krat, TU – 22 krat in SI – 13 krat,
II – 13 krat, NA – 11 krat, GA – 10 krat in LE – 9 krat.
–– V starofrigijskih napisih so najpogostejše besede: OS – 31 krat, TI – 19 krat, SI – 15
krat, ATA – 15 krat, TA – 15 krat, TE – 15 krat in NA – 13 krat.
171
Prikaz pomena posameznih SKUPIN
pogostih besed
Primerjava je podana glede na venetske napise, ki so jim mesapski po vsebini najbolj
podobni. Upoštevane so le besede iz normalne strani branja, zato je pri venetskih napisih
upoštevano enako pravilo v nasprotju z dosedanjimi primerjavami. Zaradi precej večje
dolžine mesapskih napisov ne primerjam po številu napisov kot dosedaj, ampak po številu
črk.
Imena možnih božanstev
V mesapskih napisih se pojavlja venetska boginja Reita: Ret – 1 krat, Reti – 5 krat in
Rette -1 krat skupaj 7 krat in ime Apola – Apalloa – 1 krat, skupaj 8 krat.
V venetskih napisih se božanstva pojavljajo kar 86 krat, zato se v mesapskih napisih
pojavljajo 7869/6507x8/86 = 0,112 ali 8,89 krat manj.
Besede ki izražajo verovanje
Besede: ar, ara, eir, er, ir, ira, iri, nib, or, ora, ra, rae, raei, rai, rao, rar, re, reai, rei,
reio, ri, ria, rie, riei, rii, rio, ro, roa, roe, roi, rro, van, vana, ven, s pomenom nebo ali raj
se pojavljajo 84 krat; besede: gar, gir, gor, goria, ori, orr, sgor, s pomenom gor – v nebo se
pojavljajo 18 krat; besede: boh, buge, s pomenom bog se pojavljajo 2 krat; besede iua, iva,
ivaa, ive, ivva, siva, s pomenom živa se pojavljajo 10 krat; besede sea, seiva, sia, sie, siei,
sies, siet, sii, soa, soe, ssia, ssivaa, zasio, zoi, s pomenom sije se pojavljajo 13 krat; besede
bera, beran, beree, ver, verine, verne, verri, verrin, s pomenom veren se pojavljajo 9 krat;
besede prodi, prodit, pridita, rodi, rodit, rodita, s pomenom poroditi se pojavljajo 13
krat; besede mol, moltem, šernaje, s pomenom moliti se pojavljajo 5 krat; torej se najpogostejši izrazi verovanja pojavljajo skupno 154 krat.
V venetskih napisih se izrazi verovanja pojavljajo 174 krat, zato se v mesapskih napisih
pojavljajo 7869/6507x154/174 = 1,07 krat več.
Besede ki izražajo željo po ugodnem posmrtnem bivališču
Besede: son, sorra, svan, zare s pomenom sonce, zor se pojavljajo 5 krat; besede: nade,
tost, upa, upave s pomenom nada, up se pojavljajo 6 krat; besede: dm, teme, teni, tima,
tin, tinn, tn s pomenom tema, senca se pojavljajo 9 krat; besede: aa, aai, ae, aea, aeas,
aeaš, aee, aeeš, aei, aeia, aeias, aeo, aes, ai, aia, aiai, aias, aie, aiei, aio, ao, aoa, aoe, aos,
apa, aspa, aspae, aspi, ea, eai, eal, eao, eaš, eee, eei, eeiei, ees, eeš, ei, eia, eiai, eias, eiaš,
eiaz, eie, eies, eii, eiias, eio, eiol, eo, eoe, esplla, ia, iae, iaei, iaet, iai, lais, lazi, legia,
loezis, na, naa, nae, nai, naie, nana, nani, nanser, nin, nina, ninin, niniš, nink, ninkoe,
nino, ninši, ninvas, oa, oae, oas, oass, oea, oei, oeiz, oeo, oev, oi, pa, pava, saeo, sana,
sanaa, sn, sna, sno, snoi, sp, spa, spe, spi, spla, spo, vasno, zaeias, zania, zesna, zesp,
zespa, zzes, s pomenom aja, leži, nina, sanja, spi se pojavljajo 209 krat; torej skupno 229
krat.
V venetskih napisih se izrazi ugodnega očitka pojavljajo 126 krat, zato se v mesapskih
napisih pojavljajo 7869/6507x229/126 = 2,20 krat več.
172
Besede ki izražajo žalost po pokojniku ali žalost nad njegovo usodo
Besede: eee, eie, iai, iei, ieo, io, ioi, oi, ou s pomenom jej, joj se pojavljajo 140 krat;
besede ais, boaal, bol, brid, eis, martas, matra s pomenom bol se pojavljajo 9 krat; besede
zao, zav, zil s pomenom žal se pojavljajo 3 krat; besede dm, teme, teni, tima, tin, tinn, tn
s pomenom tema se pojavljajo 9 krat; besede osk, oskei, tes, tisan, tisin s pomenom tesen
se pojavljajo 12 krat; besede tarnata, tgov, tuzi s pomenom toži se pojavljajo 3 krat; besede
pade, pades, pala, pale, pandes, pao, pate s pomenom pade se pojavljajo 13 krat; besede
doa, dolas, ras, rasd, rasi s pomenom dol se pojavljajo 25 krat; besede aide, aidde, ašo,
ašša, atida, dšle, eide, ge, gel, id, ide, idee, idova, iti, ode, ošo, ošor, ošš, oššo, paiva, sel,
seo, sla, sli, slo, ša, šai, šail, šal, ši, šiaal, šil, šl, šli, šo, šoa, šol, vša, zaide s pomenom
odšel se pojavijo 62 krat; skupno kar 276 krat.
V venetskih napisih se izrazi žalosti pojavljajo 130 krat, zato se v mesapskih napisih
pojavljajo 7869/6507x276/130 = 2,57 krat več.
Besede ki izražajo sorodstvena razmerja
Besede: ata, atai, atas, atata, ate, atei, ati, atita, ato, atoor, ator, atorr, atto, atu, atute,
maz, ocoto, oti, otita, tati, tato, s pomenom ata se pojavljajo 57 krat; besede: gen, gena,
mat, mate, mati, matia, matira, mato, matonk, matonka, matr, matri, matura, mit,
motai, nano, noni, šena, zen, zena, zeni s pomenom žena, mati se pojavljajo 49 krat;
besede: dadi, ded, dedi, dedo, detu, sin, sino, son, zet, zin, zinne, s pomenom ded, sin zet
se pojavljajo 15 krat; besede: deiva, diva, dive s pomenom deva se pojavljajo 5 krat; skupno
se pojavljajo pogostejši izrazi za sorodnike 121 krat.
V venetskih napisih se izrazi sorodstva pojavljajo 51 krat, ata 21x, mati 15x, sin 12x in
nona 13x, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x121/51 = 2,87 krat več.
Besede ki izražajo dar, darovanje, darovalca in osebo za katero se daruje
Besede: dade, dai, daia, dal, dall, dam, dao, dar, das, dasta, daš, dat, dati, daz, ddao,
dei, diva, do, dona, donomo, loan, lon, lona, s pomenom dar se pojavljajo 50 krat ame,
ami, aš, eo, ga, im, io, ma, mae, mai, man, mani, me, men, mi, mie, miei, min, moa,
moas, moi, nai, naiu, nam, nami, nas, nasa, nase, naš, naz, nen, nes, neš, niei, nm, nnas,
nniei, nom, noz, ns, tab, tabo, taboa, tee, tei, tibe, tiei, tistn, to, toa, tobi, toe, toi, tooa,
tti, vai, vas, vasa, vaš, vi, zan, zate, s pomenom zame, zate itd se pojavljajo 173; besede
bil, bilia, bla, blo, nisse, se, si, sma, smo, so, ss, ssi, ste, sva, zi, zo s pomenom bil si itd
se pojavljajo 66 krat; besede: briga, brin, brinnaš, mar, mare, mari, nega, s pomenom
skrbi se pojavljajo 9 krat; besede: dibna, dik, diva, divan, kas, lib, liba, libbi, libi, lip, lpa,
lpe, maro, rad, rada, rao, rat, saka, salu, voli, zao, zav, s pomenom lep, ljub se pojavljajo
26 krat besede: asira, gla, lai, lei, loi, lte, matri, pas, paste, vid, vit, s pomenom glaj, vidi
se pojavljajo 16 krat beseda: ias s pomenom jaz se pojavlja 10 krat besede: iei, ieo, kosi,
sit, sita, s pomenom jej, sit se pojavljajo 8 krat, besede: im, ima, imiei, ma, mei, mel, s
pomenom ima se pojavljajo 7 krat, torej skupno kar 365 krat.
V venetskih napisih se izrazi darovanja, darovalca in osebo za katero se daruje pojavljajo 207 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x365/207 = 2,13 krat več.
173
Besede ki izražajo urok, čarovnijo in čarovnika
Besede: kos, mak, rot s pomenom čarovnik, čaraj se pojavljatjo 5 krat; besede: krit,
skri, skrita, skro, tajan, taio, tano, s pomenom skrito se pojavljajo 8 krat ali skupno 13
krat.
V venetskih napisih se izrazi čaranja pojavljajo 64 krat, zato se v mesapskih napisih
pojavljajo 7869/6507x13/64 = 0,25 ali 4,07 krat manj.
Besede ki izražajo željo, da pokojni ostane mlad ali enak
Besede: aire, ar, ari, arri, iar, iaro, iaros, iri, mad, molda, ran s pomenom mlad se
pojavljajo 24 krat; besede: as, os, osa, osda, ose, oses, osi, ost, osta, ostai, ostan, oste,
ostel, ostell, osto, ozze, stane, stei, us, s pomenom ostani, stati se pojavljajo 63 krat;
besede: is, isa, iste, isti, s pomenom isti se pojavljajo 17 krat, besede: dm, doma, dome,
domu, zoma, s pomenom dama se pojavljajo 5 krat, besede: bal, beil, bl, boll, s pomenom
bolje se pojavljajo 7 krat, besede: nev, noa, nnoa, nova, nva, s pomenom nov se pojavljajo
7 krat, besede: plastas, plat, plato, plator, platur s pomenom plačnik se pojavljajo 12 krat,
besede: naid, naide, naidei, neidi, s pomenom najdi se pojavljajo 4 krat, torej skupno 139
krat.
V venetskih napisih se dobre želje pojavljajo 111 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x139/111 = 1,51 krat več.
Besede ki izražajo smrt, ogenj, grob in pokop
Besede: giina, gin, kerpani, marta, mor, mork, morke s pomenom smrt in umrl se
pojavljajo 27 krat; besede: garo, gra, graee, graiva, palia, pallenka, tliš, zegia, s pomenom
ogenj, gorenje se pojavljajo 12 krat; besede: asute, bar, bara, barai, bari, baro, baroa,
eama, gr, gra, grave, greb, gron, grov, grove, kata, kote, ner, pare, rarou, reov, ron, rot,
rou s pomenom grob se pojavljajo 43 krat; besede: blat blatan, blate, blato, ila, illo, ilo,
s pomenom blato, ilo, pokop se pojavljajo 12 krat, besede: na, nata, natar, nati nd, net,
neta, nett, no, nn, nt, nta, ntan, ntav, nti, ot, s pomenom not se pojavljajo 33 krat, besede:
avil, avita, lam, lomia, nab, nabti, nalomia, savit, tpen, s pomenom zvit itd se pojavljajo 9
krat, besede: andi, dle, eto, ke, kl, kla, las, laso, oto, ova, sem, ta, tao, taota, te, tea, teee,
teo, tia, tl, tli, tm, to, tt, tta, tte, ttes, s pomenom tu se pojavljajo 186 krat, torej skupno
kar 322 krat.
V venetskih napisih se beseda vezane na grob in pokop pojavljajo 78 krat, zato se v
mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x322/78 = 4,99 krat več.
Besede ki izražajo hranjenje
Besede: iei, ieo, kosi, sit, sita, s pomenom jej, sit se pojavljajo 8 krat; besede: pia, pil,
pio, zalles s pomenom pitje se pojavljajo 4, besede: vin, vina, vinna s pomenom vino se
pojavljajo 6, torej skupno 18 krat.
V venetskih napisih se besede jedi in pijače pojavljajo 16 krat, zato se v mesapskih
napisih pojavljajo 7869/6507x18/16 = 1,36 krat več.
174
Besede, ki izražajo boj in bojevnika
Besede: gunak, porvai, rat, ratou, rvata s pomenom boj in bojevnik se pojavljajo 5
krat.
V venetskih napisih se besede borbe pojavljajo 13 krat, zato se v mesapskih napisih
pojavljajo 7869/6507x5/13 = 0,47 ali 2,15 krat manj.
Besede, ki izražajo petje
Besede: pei, peor, zepoe, ki izražajo petje se pojavljajo 3 krat.
V venetskih napisih se besede petja pojavljajo 8 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x3/8 = 0,45 ali 2,21 krat manj.
Besede, ki izražajo potovanje ali romanje
Besede: otor, otoras, potorre, romat, sotor, tor, tora, torar, toras, tore, tori, toria,
toris, torna, torre, torres, torri, tourar, tur, turar s pomenom tura, pot, potovati se pojavljajo 45 krat; besede: dir, dirr, tekel s pomenom teči se pojavljajo 3 krat, besede: ava, tibal,
tivas s pomenom tava se pojavljajo 4 krat, torej skupno 52 krat.
V venetskih napisih se besede potovanja pojavljajo 34 krat, zato se v mesapskih napisih
pojavljajo 7869/6507x52/34 = 1,85 krat več.
Besede, ki izražajo stvari
Besede: bale, baleei, balei, baletas, vala, valat, valdan, valdes, vale, valetas, valla,
vallai, vallaid, vallas s pomenom veljak se pojavljajo 31 krat; besede oll, olle s pomenom
ulje se pojavljajo 6 krat; besede lan, leta, letos, liat, liti s pomenom leto se pojavljajo 9
krat; besede kon, kona s pomenom konj se pojavljajo 4 krat; besede groš, groše, poula,
poulai s pomenom groš, polovnjak se pojavljajo 6 krat, besede plas, splaz s pomenom plaz
se pojavljajo 2 krat, besede oda, vada, voadi, voto s pomenom voda se pojavljajo 4 krat,
torej skupno 68 krat.
V venetskih napisih se besede za stvari pojavljajo 30 krat, zato se v mesapskih napisih
pojavljajo 7869/6507x68/30 = 2,74 krat več.
Besede, ki izražajo delovanje
Besede: avi s pomenom javi se pojavljajo 4 krat; besede: ba, bas, bi, bo, boa, deiva s
pomenom bova se pojavljajo 25 krat; besede: nes, nnes s pomenom nesi se pojavljajo 8 krat;
besede: bar, bara, bari, baro, barr, pita s pomenom vpraša se pojavljajo 13 krat; besede:
beiri, ber, bera, beree s pomenom bere se pojavljajo 5 krat; beseda makos s pomenom
makne se pojavlja 3 krat, besede: snai, uka, umen, va, vai, ve, vei, vesta s pomenom ve se
pojavljajo 9 krat; besede: kes, kesa s pomenom kes se pojavljajo 2 krat; besede: ran, ranniš
s pomenom rana se pojavljajo 4 krat; besede: rin, rinai, riniš, rinn s pomenom rine se
pojavljajo 4 krat; besede: baos, boas s pomenom bojiš se pojavljajo 2 krat; toraj skupno 79
krat.
V venetskih napisih se besede delovanja pojavljajo 23 krat, zato se v mesapskih napisih
pojavljajo 7869/6507x79/23 = 4,15 krat več.
175
Primerjave potrjujejo namembnost mesapskih napisov, saj so besede namenjene
pokojnim in pokopu mnogo pogostejše. Pogostejše so tudi sorodstvene besede, saj se
pokopavajo sorodniki in to je razvidno tudi iz te pogostosti. Bistveno manj je besed božanstev, čaranja, boja in petja, kar pomeni, da so smrt jemali bolj naravno, ob nedvoumnem
verovanju v posmrtno življenje.
Primerjava besed
Primerjava dolžin vseh besed
Primerjava dolžin vseh besed naslednjih vzorcev je glede na dolžino besed podana v
grafu 3 in v tabeli 13.
SLO2
VEN
RET
FRI
MES
slovenskih besedil, upoštevan je vzorec S2
venetskih napisov brez ponavljalnih in objokovalnih delov
retijskih napisov
starofrigijskih napisiv
mesapskih napisov
[36]
[23]
[24]
[25]
[38]
Graf 3: Primerjava dolžin vseh slovenskih, venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih besed
Iz grafa je razvidno bistveno odstopanje pri eno črkovnih besedah, kar je pogojeno
z mnogimi okrajšavami. Nesorazmerje pri slovenščini je pri dve črkovnih besedah je
pogojeno s knjižnim jezikom, ki veliko eno-črkovnih besed v slovenskih narečjih, piše kot
dve-črkovne besede. Pri tri-črkovnih besedah pa je razlika predantičnih napisov pogojena
z mnogimi vzkliki: AIA, IOI itd, ki so najpogostejši pri venetskih napisih ter IEI, ki so
pogoste v mesapskih napisih. Opazno je večje odstopanje vseh predantičnih napisov pri
daljših besedah, ki v kratkih napisih niso pogoste.
176
Tabela 13: Porazdelitev po dolžinah vseh besed
Števila vseh besed
Deleži v odstotkih
Število
črk
VEN
RET
FRI
MES
VEN
RET
FRI
1
366
135
173
343
15,09
17,33
19,95
14,68
4,10
2
534
233
238
663
22,01
29,91
27,45
28,38
30,00
3
754
169
224
810
31,08
21,69
25,84
34,67
9,05
4
306
119
126
296
12,61
15,28
14,53
12,67
12,35
5
251
79
59
154
10,35
10,14
6,81
6,59
13,20
6
59
30
24
51
2,43
3,85
2,77
2,18
10,80
7
76
7
14
16
3,13
0,90
1,61
0,68
8,70
8
24
4
7
3
0,99
0,51
0,81
0,13
5,70
9
6
3
1
0
0,25
0,39
0,12
0,00
3,25
10
11
0
0
0
0,45
0,00
0,00
0,00
1,60
11
6
0
1
0
0,25
0,00
0,12
0,00
0,70
12
33
0
0
0
1,36
0,00
0,00
0,00
0,30
2426
779
867
2336
100
100
100
100
99,75
VSE
MES
SLO2
Pri slovenščini vsota deležev ni 100 %, saj se daljše besede še nadaljujejo.
Primerjava dolžin različnih besed
Primerjavo dolžin različnih besed izvedemo s porazdelitvijo dolžin različnih besed, ki
je podana v poglavju 5.2.2 Dolžine besed na sliki 14 [36]. Primerjava različnih besed brez
obratne smeri branja je podana v Grafu 4 in tabeli 14 za skupine:
SLO2
VEN
RET
FRI
MES
deleži različnih besed v drugem vzorcu slovenskih besedil po številu črk
deleži različnih besed prebranih venetskih besedil po številu črk
deleži različnih besed prebranih retijskih besedil po številu črk
deleži različnih besed prebranih starofrigijskih besedil po številu črk
deleži različnih besed prebranih mesapskih napisov
Graf 4. Porazdelitev po dolžinah različnih besed vseh vzorcev
[36],
[39],
[40],
[41],
[43].
177
Ta primerjava od vseh najbolj odstopa od slovenskih besedil, kar je razumljivo, saj je
nabor različnih venetskih, retijskih in mesapskih besed zaradi velike podobnosti večine
napisov, primerjalno zelo majhen. Izrazito so očitne okrajšave in kratki vzkliki žalosti, zato
je podobnost venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih zapisov dokaj velika.
Dobro je ujemanje s slovenskim vzorcem pri pet-črkovnih besedah, pri daljših besedah
pa ujemanje hitro pada in pri deset in več črkovnih besedah ujemanja ni več, razen pri
venetskih napisih, zaradi imena božanstva Trumusicatei v različnih oblikah.
Tabela 14: Porazdelitev po dolžinah različnih besed po vseh vzorcih
Števila različnih besed
Deleži v odstotkih
Število
črk
VEN
RET
FRI
MES
VEN
RET
FRI
MES
SLO 2
1
21
17
18
19
1,86
3,26
2,78
1,83
0,20
2
114
76
78
111
10,11
14,59
12,04
10,67
1,26
3
369
153
219
363
32,71
29,37
33,80
34,90
5,05
4
287
137
181
292
25,44
26,30
27,93
28,08
11,20
5
198
79
77
175
17,55
15,16
11,88
16,83
17,18
6
72
37
38
59
6,38
7,10
5,86
5,67
18,88
7
34
14
17
17
3,01
2,69
2,62
1,63
17,95
8
15
4
11
3
1,33
0,77
1,70
0,29
12,47
9
3
4
6
0
0,27
0,77
0,93
0,00
7,25
10
7
0
1
1
0,62
0,00
0,15
0,10
4,30
11
5
0
1
0
0,44
0,00
0,15
0,00
2,06
12
3
0
1
0
0,27
0,00
0,15
0,00
1,00
1128
521
648
1040
100
100
100
100
98,80
VSE
–– Pri slovenščini vsota deležev ni 100 %, saj se tudi daljše različne besede še nadaljujejo.
Primerjava povprečnih dolžin besed in napisov
Primerjava povprečnih dolžin vseh besed
Primerjava povprečnih dolžin vseh besed in predantičnih napisov: v venetskih napisih
brez ponavljalnih in objokovalnih delov VEN, v retijskih RET, v starofrigijskih FRI, v
mesapskih napisih MES ter v slovenskih leposlovnih besedilih SLO.
VEN
RET
vseh besed
vseh besed
7879/2426 = 3,25 črk napisov
2301/ 779 = 2,95 črk napisov
2426/421 = 5,76 besed
779/219 = 3,56 besed
[23]
[24]
FRI
MES
SLO
vseh besed
vseh besed
vseh besed
2438/ 867 = 2,81 črk napisov
6507/2340 = 2,87 črk napisov
= 4,55 črk
867/207 = 4,19 besed
2340/303 = 7,72 besed
[25]
[42]
[35]
Povprečna dolžina vseh besed v slovenskih leposlovnih vzorcih je 4,55 črk, ob
upoštevanju mnogih okrajšav zaradi težavnega pisanja v kamen, kost ali keramiko in
narečnih govorov, ki krajšajo besede, pa moramo pričakovati v pred-antičnih napisih
178
precej krajše povprečne dolžine besed, to je okoli tri črke. Venetski napisi imajo največjo
povprečno dolžino besed, predvsem zaradi številnih daljših imen božanstev.
Mesapski napisi so v povprečju najdaljši s 7,72 besedami, Venetski napisi so krajši s 5,76
besedami, starofrigijski so še krajši s 4,19 besedami, retijski pa so najkrajši s 3,56 besedami.
Primerjava povprečnih dolžin različnih besed
Primerjava povprečnih dolžin različnih besed brez obratne smeri branja: v venetskih
s ponavljalnimi in objokovalnimi deli, v retijskih in mesapskih napisih ter v slovenskih
leposlovnih besedilih.
VEN
RET
FRI
MES
SLO
razl. besed
razl. besed
razl. besed
razl. besed
razl. besed
4469/1126 = 3,97 črk napisov
1959/ 521 = 3,76 črk napisov
2461/ 648 = 3,80 črk napisov
3880/1040 = 3,73 črk napisov
= 8,00 črk
1126/421 = 2,67 besed
521/219 = 2,38 besed
648/207 = 3,13 besed
1040/303 = 3,43 besed
[39]
[40]
[41]
[43]
[36]
Povprečna dolžina različnih besed v slovenskih leposlovnih vzorcih je 8,00 črk, ob
upoštevanju mnogih okrajšav zaradi težavnega pisanja v kamen, kost ali keramiko in
narečnih govorov, ki krajšajo besede, pa moramo pričakovati v pred-antičnih napisih tudi
precej krajše povprečne dolžine različnih besed in sicer okoli štiri črke, to je približno le
polovico dolžine slovenskih leposlovnih besed, saj so zaradi okrajšav pogoste tudi različne
kratke besede.
Povprečna dolžina različnih besed se dovolj dobro ujema s predpostavljeno dolžino 4
črk. Glede na vse besede, se povprečne dolžine različnih venetskih besed povečajo za 0,72
črke ali za 22 %, pri retijskih besedah se povečajo za 0,81 črke ali 27 %, pri starofrigijskih
besedah se povečajo za 0,99 črke ali za 36 % in pri mesapskih besedah se povečajo za 0,99
črke ali za 36 %.
Pri različnih besedah je razmerje povprečnih dolžin napisov spremenjeno, saj
so venetski in mesapski napisi po vsebini zelo podobni in je zmanjšanje zato največje.
Mesapski napisi imajo povprečno največ različnih besed, starofrigijski manj venetski še
manj in retijski najmanj. Povprečne dolžine napisov pri različnih besedah se pri venetskih
napisih zmanjšajo za 3,09 besed, pri mesapskih za 4,29 besed, pri starofrigijskih za 1,06 in
pri retijskih za 1,18 besed.
Primerjava najpogostejših besed
V poglavju 5.2.1 Rast besednega zaklada je tudi tabela 35 z najpogostejšimi besedami
obeh vzorcev z njihovimi deleži [36], zato primerjamo tudi na tej osnovi. V tabeli 15 in
grafu 5 je 10 najpogostejših vsaj dvečrkovnih besed v slovenskih besedilih ter v venetskih,
retijskih in mesapskih napisih, brez obratne smeri branja in z njihovimi deleži.
179
Tabela 15: Deset najpogostejših vsaj dvečrkovnih slovenskih, venetskih, retijskih in mesapskih besed z
njihovimi deleži
SLO
je/5,63
in/3,31
se/2,65
da/1,56
na/1,24
so/1,19
pa/0.91
ne/0,90
ki/0,84
bi/0,80
VEN ioi/2,93
ti/1,94
iai/1,69
ego/1,69
vi/1,57 donasto/1,48 mego/1,48 kos/1,44
RET
ti/3,47
tu/2,57
si/1,54
ii-je/1,28
ga/1,28
le/1,56
ke/1,03
iti/1,03
ie/1,03
iai/0,77
FRI
os/3,58
ti/1,96
ata/1,73
si/1,73
mi/1,27
da/1,15
na/1,15
ie/1,15
toj/1,04
ak/1,04
MES iei/5,35
ta/3,42
da/2,95
os/1,63
ti/1,07
te/0,94
an/0,77
ra/0,77
to/0,73
zi/0,73
Reiti/1,36 van/1,24
Graf 5: Deset najpogostejših vsaj dvečrkovnih slovenskih, venetskih, retijskih in mesapskih besed uvrščenih po njihovih deležih
–– Medtem ko najpogostejše slovenske besede niso razumljive brez stavčnih povezav z
ostalimi besedami razen besede so, je pri venetskih besedilih samostojno razumljivih
kar vseh 10 besed, pri retijskih 5 besed, pri starofrigijskih 6 besed, pri mesapskih pa že
7 besed; vse te besede so odebeljene.
–– Slovenski leposlovni vzorci so pretežno povedni, zato so najpogostejše besede JE, IN in
SE; venetski so usmerjeni k pokojnikom zato so najpogostejše besede IOI, TI in IAI;
retijski so usmerjeni v neposredno delovanje zato so najpogostejše besede TI, TU in SI;
starofrigijski pa so usmerjeni tako k pokojnikom kot k delovanju zato so najpogostejše
besede OS, TI in ATA, mesapski pa so izrazito usmerjeni k pokojnim, zato so najpogostejše besede IEI, TA, DA in OS.
Pomembna razlika se pokaže, če upoštevamo tudi enočrkovne besede, saj jih je zaradi
okrajšav in narečnega zapisa bistveno več kot pa v knjižnem jeziku, ki ga prestavlja slovenski vzorec. Ti podatki so pokazani v tabeli 16 in grafu 6.
180
Tabela 16: Deset najpogostejših slovenskih, venetskih in retijskih besed z njihovimi deleži
je/5,63
in/3,31
se/2,65
na/1,24
so/1,19
pa/0.91
VEN ioi/2,93
SLO
ti/1,94
t-tu/1,94 i-je/1,73 i-in/1,73 iai/1,69
ego/1,69
vi/1,57
l-le/1,80
si/1,54
ga/1,28
ii-je/1,28
si/1,73
t-ta/1,50
a-toda/1,50
mi/1,27
l-le/0,98
te/0,94
RET
ti/3,47
e-je/2,70 i-in/2,70
FRI s-s/5,65 e-je/4,27
os/3,58
MES iei/5,35
da/2,95
ta/3,42
v/1,86
da/1,56
tu/2,57
i-je/2,57 t-tu/2,05
ti/1,96
t-tu/1,96 ata/1,73
s-si/2,52 t-tu/2,05 os/1,63
a-toda/1,58 e-je/1,11
ne/0,90
ki/0,84
donasto/1,48 mego/1,48
–– Deleži mesapskih besed so bistveno bližji slovenskemu vzorcu od ostalih, saj je njihova
razporeditev skoraj enaka slovenski.
Graf 6: Deset najpogostejših slovenskih, venetskih, retijskih in mesapskih besed uvrščenih po njihovih
deležih
–– Tudi pri tem prikazu je razmerje podobno, saj najpogostejše slovenske besede niso
samostojno razumljive, venetske pa so samostojno razumljive še vedno v 8 primerih,
samostojno razumljive retijske so še 4, starofrigijskih je 6, mesapskih pa je tudi 6; vse
te besede so odebeljene.
–– Deleži se v tem primeru povečajo, saj se je pri slovenščini pojavila ena, pri venetskih
napisih tri, pri retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisih pa kar pet enočrkovnih
pogostih besed. Pri enočrkovnih besedah je poleg črke podan tudi njihov pomen.
Največja sprememba je pri starofrigijskih napisih, kjer je pojavita dve zelo pogosti enočrkovni besedi.
Od četrte pogoste besede imajo vsi predantični napisi večje deleže kot slovenski leposlovni napisi, razlog pa je v manjšem obsegu opazovanih besed.
Primerjava dolžin povedi
V poglavju 5.3.1 Dolžina povedi pa je tudi slika 17: Porazdelitev dolžin povedi v
besedah za vsak vzorec posebej [36]. Tudi to sliko bomo primerjali z vzorcema mesapskih
povedi na Grafu 7, podatki pa so v tabeli 17.
181
VEN
RET
FRI
MES
SLO1
deleži prebranih venetskih besedil brez pon. in obj. delov po številu besed
deleži vseh prebranih retijskih besedil po številu besed
deleži vseh prebranih starofrigijskih besedil po številu besed
deleži vseh prebranih mesapskih besedil po številu besed
deleži povedi v prvem vzorcu slovenskih besedil po številu besed
[23]
[24]
[25]
[38]
[36]
Graf 7: Dolžine povedi venetskih, retijskih, mesapskih in slovenskih besedil po številu besed
–– Tudi tu je opazna razlika pri zelo kratkih napisih, kjer še posebej izstopajo starofrigijski napisi na keramiki, pa tudi kratki retijski napisi na kosteh, kar je razumljivo,
saj je težko primerjati običajno pisano besedo s skromnimi posvetilnimi ali sporočilnimi napisi. Dobro ujemanje venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov je le pri
5 besednih povedih, medtem ko mesapski še odstopajo in se približujejo šele pri 8
besednih povedih.
–– Bistvena razlika je pri povprečno precej daljših mesapskih napisih, kjer je precej boljše
ujemanje skoraj pri vseh dolžinah povedi.
Pri mesapskih napisih so daljši napisi deljeni na posamezne zaključene celote: napis 37
na 17 in 20; napis 166 na 32, 28, 26, 27 in 27; napis 191 na 28 in 24; napis 192 na 20, 23, 26,
23 in 12 ter napis 195 na 21, 26, 21 in 19 besed. Zato se število napisov v tabeli 17 poveča
za 13 in je 316.
Verjetnosti prečrkovanj in prevodov
Verjetnosti prečrkovanja in razumevanja napisov so za vsak napis posebej podane v
Katalogu napisov in prevodov. Ocene so podane na podlagi postavljenih kriterijev. Zbir
verjetnosti pa statistično uvršča napise glede prečrkovanj in branj po kriterijih podanih v
delovnih hipotezah.
182
Tabela 17: Primerjava števila in deležev povedi po številu besed
Števila besed
Deleži v odstotkih
Število
besed
VEN
RET
FRI
MES
VEN
RET
FRI
MES
SLO1
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
Skupaj
34
37
56
48
33
37
34
19
22
14
10
10
8
8
3
6
1
3
2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
385
49
43
38
31
16
10
7
3
8
2
1
2
2
1
1
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
215
56
52
35
16
16
5
3
3
2
2
1
1
0
3
4
1
3
0
0
2
1
2
1
0
1
0
0
0
0
0
0
0
210
13
27
34
43
38
42
28
20
10
11
2
3
4
2
3
1
6
2
2
3
4
2
4
1
0
3
2
2
1
0
1
2
316
8,83
9,61
14,55
12,47
8,57
9,61
8,83
4,94
5,71
3,64
2,60
2,60
2,08
2,08
0,78
1,56
0,26
0,78
0,52
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
100
22,79
20,00
17,67
14,42
7,44
4,65
3,26
1,40
3,72
0,93
0,47
0,93
0,93
0,47
0,47
0,47
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
100
26,67
24,76
16,67
7,62
7,62
2,38
1,43
1,43
0,95
0,95
0,48
0,48
0,00
1,43
1,90
0,48
1,43
0,00
0,00
0,95
0,48
0,95
0,48
0,00
0,48
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
100
4,11
8,54
10,76
13,61
12,03
13,29
8,86
6,33
3,16
3,48
0,63
0,95
1,27
0,63
0,95
0,32
1,90
0,63
0,63
0,95
1,27
0,63
1,27
0,32
0,00
0,95
0,63
0,63
0,32
0,00
0,32
0,63
100
4,61
4,74
6,45
7,65
7,7
7,49
6,32
5,75
5,15
4,79
4,24
3,88
3,4
3,2
2,66
2,35
2,11
1,88
1,74
1,48
1,35
1,18
1,11
0,87
0,8
0,74
0,61
0,58
0,48
0,5
0,35
0,34
96,5
–– Pri slovenščini vsota deležev ni 100 %, saj se daljše povedi še nadaljujejo.
183
Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prečrkovanj
Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prečrkovanj so podani v tabeli 18.
Tabela 18: Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prečrkovanj za napise, besede in črke
Ocena
prečrkovanj
Napisi
Kriterij v
odstotkih
število
odlično
> 85
243
prav dobro
> 70
dobro
črke
Besede
število
odstotek
število
odstotek
80,20
1753,00
74,91
4845,00
74,46
38
12,54
407,00
17,39
1154,00
17,73
> 55
20
6,60
161,00
6,88
453,00
6,96
zadostno
> 40
2
0,66
19,00
0,81
55,00
0,85
nezadostno
< 40
0
0,00
0
0,00
0
0,00
303
100
2340
100
6507
100
SKUPAJ
odstotek
–– Odlično oceno prečrkovanja je dobilo več kot 80 %, verjetnost prečrkovanj besed in črk
pa se zmanjša, kar je pogojeno s slabšo berljivostjo daljših napisov.
Primerjava verjetnosti prečrkovanj venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih
napisov je podana tudi na grafu 8.
Graf 8: Primerjava verjetnosti prečrkovanj venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisov
–– Graf kaže na najboljše prečrkovanje mesapskih besedil celo v primerjavi z venetskimi
besedili, saj je delež odličnega prečrkovanja največji, zato pa je delež prav dobrega in
dobrega manjši.
184
Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prevodov
Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prevodov so podani v tabeli 19.
Tabela 19: Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prevodov za napise, besede in črke
Ocena
prevodovj
Napisi
Besede
Kriterij v
odstotkih
število
odstotek
število
odlično
> 85
137
45,21
991,00
prav dobro
> 70
115
37,95
893,00
dobro
> 55
41
13,53
zadostno
> 40
10
3,30
nezadostno
< 40
0
303
SKUPAJ
Črke
odstotek
število
odstotek
42,35
2785,00
42,80
38,16
2442,00
37,53
397,00
16,97
1129,00
17,35
59,00
2,52
151,00
2,32
0,00
0
0,00
0
0,00
100
2340
100
6507
100
–– Odlično oceno prevodov je dobilo več kot 45 % prevedenih napisov, odlično in prav
dobro pa celo več kot 83 %, verjetnost prevedenih besed in črk pa je precej manjša, kar
je prav tako pogojeno s slabšo berljivostjo daljših napisov.
Primerjava verjetnosti prevodov venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih
napisov je podana tudi na grafu 9.
Graf 9. Primerjava verjetnosti prevodov venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisov
–– Graf kaže na dobro razumevanje mesapskih besedil, saj je celo nekoliko boljše od razumevanja venetskih in starofrigijskih ter precej boljše od retijskih besedil. Zanesljivost
prevodov je bistveno povezana z namembnostjo mesapskih napisov, ki so v veliki večini
nagrobni.
Rezultati prečrkovanj in prevajanj so ustrezni in kažejo na uspešno zaključeno delo. Pri
obravnavi starih zapisov ni možno vedno ugotoviti dejanske vsebine, zato sta pri vsakem
napisu ocenjena tako verjetnost prečrkovanja kot prevajanja. Možne so vedno izboljšave, ki
se bodo pojavile z novimi, doslej še neznanimi besedili in s še izboljšanim razumevanjem
že znanih mesapskih napisov.
185
Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov
Na podlagi navedenih pogostih besed so bila zvezna besedila ustrezno deljena na posamezne besede z znanim pomenom. To je omogočilo prevode napisov s pomočjo sedanjega slovenskega jezika. Prevodi so oblikovani tako, da se kar najbolj prilegajo izvornemu zapisu, zato je besedni red prevoda tak, kot je besedni red v napisu, zato ne zvene
sodobno, vendar tako bolje kažejo na jezik tedanjega časa. Neprevedeni so le zelo kratki in
zelo poškodovani ali zelo nepopolni zapisi, saj ni moč z zadostno zanesljivostjo ugotoviti
njihove vsebine. Prebranim mesapskim napisom so podane njihove verjetnosti prečrkovanja in razumevanja. Vsa besedila so označena z običajnimi oznakami in so zbrana v
posebni prilogi Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov [38].
Slovar mesapskega jezika
Na podlagi razumljenih in prevedenih napisov je sestavljen tudi Slovar mesapskega
jezika, ki obsega 1209 besed, najdenih v znanih mesapskih napisih. Tudi v besednjaku so
podane različice, saj ni možno vedno upoštevati prav določeno vsebino pri tako različnem
zapisovanju, kot je razvidna iz zapisa pogostejših in znanih mesapskih besed. Besednjak
zajema besede zapisane v originalnem prečrkovanju, njihov pomen v slovenskem jeziku
z navedbo preoblikovanja in jezikovne uporabe, pomen v angleškem jeziku, navedbo v
katerem zapisu je dana beseda in potrebna pojasnila. Besede iz obratno berljivih napisov
so označene s poševno oznako napisa. Besednjak je pripravljen v posebni prilogi Slovar
mesapskega jezika [43].
Analiza narečnosti mesapskega jezika
Temeljno primerjavo stopnje narečnosti bomo izvedli na najboljšem vzorcu, to je na
besedah, ki so zbrane v Slovarju venetskega jezika [39], v Retijskem [40] in Starofrigijskem
besednjaku [41] ter v Slovarju mesapskega jezika [43]. Osnova za navedene slovarje so:
Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov [20], Katalog Retijskih napisov, besed in
prevodov [21], Katalog Starofrigijskih napisov, besed in prevodov [22] in Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov [38]. Upoštevane so le besede iz običajne smeri branja, ki
je praviloma podana z usmerjenostjo črkovnih znakov. Zajete besede predstavljajo takratni
govor in se lahko delijo v razne skupine, ki omogočajo poglobljeno ugotavljanje povprečne
ocene narečnosti. Besede delimo v štiri temeljne in za narečnost pomembne skupine, ki so
podane v tabeli 20.
Tabela 20: Skupine besed pomembne za ugotavljanje narečnosti
Izločilna skupina
imena, neslovenske besede in neznačilne slovenske besede
Skupina okrajšav
besede okrajšane na koncu besed
Knjižna skupina
besede slovenskega knjižnega jezika ali drugih slovanskih jezikov
Narečna skupina
besede slovenskih narečij
186
Razdelitev v navedene skupine je v veliki večini nesporna, v mejnih primerih pa gre
za osebno presojo. Imena, neslovenske besede in neznačilne slovenske besede so besedni
vrinki, ki niso značilni za slovenski jezik in jih je treba izločiti. Besede z okrajšavami na
koncu besed, kjer ni mogoče ugotoviti niti narečnih oblik, ki sicer krajšajo oblike knjižnih
besed, so uvrščene v drugo skupino. Besede, ki so okrajšane na začetku ali v sredini in
imajo ustrezne končnice, so uvrščene bodisi v slovensko knjižno ali slovensko narečno
skupino.
Slovenska narečja niso strokovno zajeta v slovarjih narečij, ampak so opisana le po značilnostih posameznih narečnih govorov. Narečja hitro izginjajo, zato so mlajši bralci prikrajšani, saj večinoma ne poznajo lepot naših slovenskih narečij. Imajo po možnost seznanjanja z nekaterimi narečji, saj jih je več dostopnih na spletu, v datotekah in v knjigah, ki so
jim lahko v pomoč pri ohranjanju naše jezikovne dediščine. Navajam le slovar Wikipedije
[43], ki pa ne zajema polglasnikov in drugih različnih izgovorjav, ki izdatno razširjajo
narečni besedni zaklad.
Pri venetskih napisih je nekaj imen narodnosti ter obilo imen bogov in netipičnih
besed, ki jih retijski in starofrigijski napisi praktično ne vsebujejo. To so jezikovni vrinki,
ki popačijo jezikovno sliko in jih je treba izločiti, zato so venetske besede ustrezno upoštevane v popravljeni skupini V-KOR [18].
Nekaj takih besed je tudi med mesapskimi besedami, ki bodo prikazane v tabeli 21, kot
izločeni jezikovni vrinki.
Tabela 21: Izločeni jezikovni vrinki
ime narodnosti – Ilirai
1x
imena bogov Reita - 7x in Apola - 1x, skupaj
8x
skupine BALE, BALET in VALA, VALDAN, skupaj
besedi DONO, DONOMO, skupaj
skupine vseh besed TORA in TORNA
25x
2x
46x
skupaj 72
–– vse ostale netipične besede – 53x, so zajete tudi v korigirani primerjavi [38].
Narečna analiza vseh besed
Analiza narečnosti vseh besed je izvedena za venetski, retijski, starofrigijski in mesapski
jezik tako kot je izvedena v prvi analizi narečnosti [18]. Vse besede so označene glede na
ustrezno skupino pomembno za ugotavljanje narečij podanih v tabeli 20.
Števila vseh besed in deleži vseh besed navedenih jezikov v obravnavanih napisih,
zbranih v ustreznih katalogih, so po navedenih skupinah v tabeli 20, prikazani v tabeli 22
za naslednje skupine.
VEN
RET
FRI
vseh venetskih besed brez obratne smeri branja ter pon. in obj. delov [20]
vseh retijskih besed brez obratne smeri branja
[21]
vseh starofrigijskih besed brez obratne smeri branja
[22]
187
MES
V-KOR
M-KOR
vseh mesapskih besed brez obratne smeri branja
[38]
vseh korig. ven. besed brez obr. smeri branja in brez pon. in obj. delov [18]
vseh korigiranih mesapskih besed brez obratne smeri branja
[38]
Okrajšave:
NE-S netipične slovenske besede
SK
slovenske knjižne besede
OKR
SN
okrajšane besede
slovenske narečne besede
Tabela 22: Števila in deleži vseh besed po navedenih skupinah
Obravnavani
jezik
NE-S
Števila vseh besed
OKR
SK
Deleži v odstotkih
SN
VSE
NE-S
OKR
SK
SN
VSE
VEN
436
262
832
1278
2808
15,53
9,33
29,63
45,51
100
RET
36
115
265
687
1103
3,26
10,43
24,03
62,28
100
FRI
59
124
383
601
1167
5,06
10,63
32,82
51,50
100
MES
125
241
868
1601
2835
4,41
8,50
30,62
56,47
100
V-KOR
104
262
832
1278
2476
4,20
10,58
33,60
51,62
100
M-KOR
53
241
868
1601
2763
1,92
8,72
31,42
57,94
100
–– Delež narečnosti vseh besed je pri vseh štirih navedenih skupinah napisov: RET, FRI,
V-KOR in M-KOR več kot 51 %, delež slovenskih knjižnih besed, po katerih bi lahko
ugotavljali slovnične oblike, pa manjši od 34 %.
–– Retijski jezik kaže največjo stopnjo narečnosti, kar je delno pogojeno s kratkimi napisi
na kosteh, ki še poudarjajo narečne okrajšave. Sledi mu mesapski jezik, ki ima bistveno
manj jezikovnih vrinkov kot venetski jezik.
Narečna analiza različnih besed
V navedeni primerjavi so bile upoštevane vse besede obravnavanih napisov, kar pa
ne daje prave slike glede narečnosti, saj so posamezne besede navedene večkrat in je
njihova pogostost odvisna od namena napisov, ki so vsebinsko mnogokrat podobni. Zato
je bistveno ustreznejša primerjava narečnosti z upoštevanjem le različnih besed. Tudi tu
so v korigiranem prikazu venetskih in mesapskih besed izpuščene iste skupine besed, kar
podaja ustreznejšo primerjavo z ostalimi skupinami napisov, ki takih skupin besed praktično nimajo.
Analiza narečnosti različnih besed je izvedena na besedah v besednjakih obravnavanih napisov. Število različnih besed je manjše od števila besed v slovarjih, zaradi izpustitve besed iz obratne smeri branja in zaradi večpomenskih kratkih besed. Števila različnih besed se nekoliko povečajo, saj so enočrkovne besede ustrezno deljene med slovenske
knjižne in slovenske narečne besede, zato so zajete dvakrat. Označene so vse posamezne
besede glede na ustrezno skupino pomembno za narečnost podano v tabeli 20.
Število različnih besed in deleži različnih besed po navedenih besednjakih in navedenih skupinah podanih v tabeli 20, so prikazani v tabeli 23.
188
VEN
RET
FRI
MES
V-KOR
M-KOR
raz. ven. besed brez obratne smeri branja in brez pon. in obj. delov
različnih retijskih besed brez obratne smeri branja
različnih starofrigijskih besed brez obratne smeri branja
različnih mesapskih besed brez obratne smeri branja
raz. kor. ven. besed brez obr. smeri in brez pon. in obj. delov
različnih korigiranih mesapskih besed brez obratne smeri branja
Okrajšave:
NE-S netipične slovenske besede
SK
slovenske knjižne besede
OKR
SN
[39]
[40]
[41]
[43]
[18]
[38]
okrajšane besede
slovenske narečne besede
Tabela 23: Števila in deleži različnih besed po navedenih skupinah
Obravnavani
jeziki
VEN
RET
FRI
MES
V-KOR
M-KOR
NE-S
137
29
48
88
68
53
Števila različnih besed
OKR SK
SN
VSE
71
196
553
957
24
93
433
579
38
146
355
587
26
213
715 1042
71
196
553
888
26
213
715 1007
NE-S
14,32
5,01
8,18
8,45
7,66
5,27
Deleži v odstotkih
OKR
SK
SN
7,42 20,48 57,78
4,15 16,06 74,78
6,47 24,87 60,48
2,49 20,44 60,62
8,00 22,07 62,27
2,58 21,15 71,00
VSE
100
100
100
100
100
100
–– Delež narečnosti različnih besed je pri vseh treh navedenih skupinah napisov (V-KOR
in M-KOR) več kot 60 %, delež slovenskih knjižnih besed, po katerih bi lahko ugotavljali slovnične oblike, pa je manj kot 25 %.
–– Opazna je bistvena razlika pri retijskem jeziku, ki ima precej večji delež narečnosti in
znatno manjši delež knjižnosti. Razlog je verjetno v krajših napisih s številnimi okrajšavami, ki pa so še značilne za slovenska narečja in v manjšem številu neslovenskih
vrinkov. Razlika je tudi pri mesapskem jeziku, ki ima drugi največji delež narečnosti, ki
je pogojen s številnimi različicami.
Grafični prikaz narečnosti
Grafični prikaz narečnosti in knjižnosti je za obravnavane pred-antične jezike predstavljen za vse besede in za različne besede v grafu 10, podatki pa so v tabeli 24.
–– Opazna je razlika narečnosti in knjižnosti med vsemi in med različnimi besedami,
opazna je čistost retijskega in korigiranega mesapskega jezika in podobna čistost korigiranega venetskega in starofrigijskega jezika.
Tabela 24: Prikaz narečnosti in knjižnosti za obravnavane predantične jezike
Obravnavani
jezik
VEN
RET
FRI
MES
V-KOR
M-KOR
SK-VSE
29,63
24,03
32,82
30,62
33,60
31,42
Vse besede
SN-VSE
45,51
62,28
51,50
56,47
51,62
57,94
Skupaj
75,14
86,31
84,32
87,09
85,22
89,36
SK-RAZ
20,48
16,06
24,87
20,44
22,07
21,15
Različne besede
SN-RAZ
57,78
74,78
60,48
60,62
62,27
71,00
Skupaj
78,27
90,85
85,35
81,06
84,35
92,15
189
Graf 10: Prikaz narečnosti in knjižnosti za obravnavane pred-antične jezike
–– Deleži slovenskih besed so v vseh navedenih pred-antičnih jezikih večji od 84 %, kar
močno presega merilo še zadovoljivega razumevanja, ki je ocenjeno na 30 % razumljenih besed brez imen in neprevedenih besed.
–– Zanimiva je tudi čistost jezika, saj so slovenske knjižne in narečne oblike najpogostejše pri korigiranem mesapskem in retijskem jeziku v deležu 92,15 in 90,85 %, manjša
čistost je pri starofrigijskem jeziku z deležem 85,35 %, najmanjša čistost pa je pri korigiranem venetskem jeziku z deležem 84,34 %.
–– Venetski jezik ima veliko vrinkov in neznačilnih slovenskih besed, zato ima čistost jezika
le 78,26 %. Tudi te razlike so razumljive in so pogojene z različnimi obsegi navedenih
skupin, saj je pri večjem obsegu praviloma večja tudi raznolikost, ki pogojuje tudi večje
tuje vplive. Največ neslovenskih vrinkov je pri venetskem jeziku, kjer se kaže etruščanski
in italski vpliv. Pri kasnejših venetsko-latinskih napisih, ki so tudi zajeti v obravnavi, pa
je opazen tudi vpliv latinščine, ki pri še kasnejših latinskih napisih že prevladuje.
Razprava
Analiza je pokazala, da so celo pri dobrem razumevanju navedenih predantičnih
napisov slovnične oblike, ki jih določajo končnice, močno vprašljive. Knjižne oblike so
v izraziti manjšini in se šele po več enakih besedah lahko sklepa na ustreznost besednih
končnic. Šele dovolj velika zanesljivost prevodov določa tudi ustrezno delitev zvezno
pisanih besedil. Šele dovolj zanesljiva delitev pa omogoča ugotavljanje stopnje narečnosti
in knjižnosti in šele pri dovolj veliki stopnji knjižnosti in večkrat ponovljenih knjižnih
besedah, je možno zanesljiveje ugotavljati tudi slovnične oblike in s tem čase, sklone itd.
Slovnične analize predantičnih napisov bi se lahko vršile na osnovi narečnih besed,
ki imajo zelo velik delež, vendar manjka bistvena osnova, saj niti slovenska narečja niso
190
strokovno obdelana. Jezikoslovce čaka izjemno delo pri ugotavljanju narečnih končnic v
slovenskih narečjih in njihova primerjava s končnicami v obravnavanih venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisih.
Analiza je ponovno potrdila nerazumevanje navedenih skupin predantičnih napisov s
strani zahodnoevropskih jezikoslovcev, ki ob nerazumevanju navedenih napisov sklepajo
na slovnične oblike in ugotavljajo slovnične podrobnosti kot v znanem knjižnem jeziku.
Njihovo »razumevanje« nima dobrih osnov niti v besedah v izbranem jeziku razumevanja,
še manj pa v slovničnih oblikah v njim neznanem jeziku pisanem v neznanem narečju. Ob
zavračanju možnosti razumevanja navedenih skupin predantičnih napisov s pomočjo slovanskih jezikov, ki so posredno ali neposredno izpričani na njihovih območjih [44-46], ob
neustrezni delitvi zveznih napisov, ob upoštevanju poljubnih imen in določanju končnic,
in ob nedvoumno napačno izbranem jeziku razumevanja, ostane od njihovega jezikoslovnega obravnavanja le še večinoma ustrezno prečrkovanje [47].
Najpogostejše slovenske knjižne
in narečne besede
Najštevilčnejše slovenske knjižne in narečne in vsaj tričrkovne besede so za obravnavane jezike prikazane v naslednji tabeli 25 in 26.
Tabela 25: Najpogostejše slovenske knjižne in narečne in vsaj tričrkovne besede
Venetske
knjižne
narečne
knjižne
Mesapske
narečne
knjižne
narečne
knjižne
narečne
IOI
71
IAI
40
IEI
125
RAS
21
KOS
35
NAI
22
VAS
19
NAI
17
VAN
30
VIREM
18
NAS
17
BARA
14
IAR
18
OSTI
17
ATI
13
EIA
14
ŠAINATEI
14
LON
15
ATA
11
TAI
10
TEI
14
ZOTO
13
GOR
11
ATO
10
TER
12
OUGON
11
IAS
10
MAT
9
TOLER
9
NEI
11
BIL
7
LAS
9
VDAN
6
NOS
11
DAM
7
MOR
9
VSE
5
TAI
11
DASTA
6
BLAT
8
–– Skladno z obsegom obravnavanih napisov so tudi pogostejše slovenske knjižne
in narečne besede v venetskih napisih, s tem da izrazito odstopata venetski IOI in
mesapski IEI, nato pa števila najpogostejših besed zelo hitro padajo.
–– Knjižne besede imajo večjo začetno pogostost kot narečne predvsem zaradi številnih
narečnih oblik besed istega pomena. Začetna pogostost pa hitreje upada in se prevesi
k narečnim oblikam pri venetskih in mesapskih besedah pri 8. najpogostejši besedi.
191
Tabela 26: Najpogostejše slovenske knjižne in narečne in vsaj tričrkovne besede
Retijske
knjižne
ITI
narečne
8
Starofrigijske
knjižne
NUA
narečne
6
knjižne
ATA
narečne
15
knjižne
narečne
ATE
9
IAI
6
RISNA
5
BABA
8
TOJ
9
IUI
6
LAVI
5
ATI
7
MEKA
7
REDI
3
AVI
5
VAN
6
VOS
6
ATI
3
ESI
4
AIS
5
MAN
6
VINU
2
IAVE
3
NAV
5
VEI
5
NAGE
2
STRI
3
SIT
4
NOGAV
4
LIPI
2
LAS
3
DOIKA
3
MATAR
4
ZNA
2
RAI
3
LAS
3
DUMA
3
NAGI
2
GAR
3
IOI
3
BEJA
3
–– Skladno z obsegom obravnavanih napisov so tudi pogoste slovenske knjižne in narečne
besede številnejše v starofrigijskih napisih in redkejše v retijskih napisih.
–– Knjižne besede imajo večjo začetno pogostost kot narečne predvsem zaradi številnih
narečnih oblik besed istega pomena. Začetna pogostost pa hitreje upada in se prevesi
k narečnim oblikam, pri retijskih besedah že pri 4. in pri starofrigijskih pri 5. najpogostejši besedi.
Opazne so značilne in povsem samostojno razumljive ter slovenskim knjižnim podobne
besede:
Venetske
IOI, KOS, VAN, IAR, ŠAINATEI, TOLER, VDAN in VSE
Retijske
ITI, IUI, REDI, ATI, VINU, NAGE, LIPI, ZNA in NAGI
Starofrigijske
ATA, BABA, ATI, VAN, AIS, NAV, SIT, DOIKA in LAS
Mesapske
IEI, VAS, NAS, ATI, ATA, GAR, IAS, BIL, DAM in DASTA
Pri značilnih slovenskih najpogostejših besedah je še bolj nerazumljivo zavračanje
razumevanja navedenih napisov v slovenskem jeziku s strani naših jezikoslovcev, saj se
nekatere navedene besede pojavljajo tudi v besednjakih zahodnoevropskih jezikoslovcev.
Predantični medosebni odnosi
Navedeni predantični napisi nam vsaj delno odkrivajo tedanje medosebne odnose, ki
jih lahko osvetlimo z različnimi študijami. Zanimiva je primerjava družinskih in družbenih odnosov, ki se kažejo v razmerju med spoloma v tedanjem času, zato primerjamo
razmerje med različnimi besedami za moške in ženske člane tedanje družbe. Upoštevane
so le besede brez obratne smeri branja in so prikazane v tabeli 27.
192
VEN
RET
FRI
MES
vse besede navedenih pomenov v prevedenih venetskih napisih
vse besede navedenih pomenov v prevedenih retijskih napisih
vse besede navedenih pomenov v prevedenih starofrigijskih napisih
vse besede navedenih pomenov v prevedenih mesapskih napisih
[39]
[40]
[41]
[43]
Tabela 27: Števila in deleži sorodstvenih besed
jezik
oče
sin
drugi mama
nona
druge moški ženske
vsi
oče % moški %
VEN
18
12
3
17
10
3
33
30
63
29 %
52 %
RET
14
3
2
2
1
1
19
4
23
61 %
83 %
FRI
42
1
2
25
12
5
45
42
87
48 %
52 %
MES
57
9
6
41
3
5
72
49
121
47 %
60 %
Pri venetskih napisih sta poudarjena oče in sin skupaj 30 ter mama in nona skupaj
27, razmerje moških je podobno kot pri ženskah in je le nekaj večje od 50 %. Značilnost
venetskih napisov je močna prisotnost sinov in popolna odsotnost hčera, ter poudarjen lik
matere in none – 27, ki skupaj močno presegata očeta in dedka – 20. Venetski napisi so
močno onostransko usmerjeni, zato imajo najmanjši delež sorodstvenih izrazov 63/2426 =
2,60 %, kar jih uvršča blizu retijskih napisov.
Pri retijskih napisih je razmerje bistveno drugačno, saj je poudarjen predvsem oče,
ki že zajema 61 %, pri moških pa se delež poveča na 83 %, kar je verjetno povezano z
lovsko naravnanostjo teh napisov. Tudi očetje in dedi, ki jih je skupaj 11, močno presegajo
omembe mater in babic, ki jih je skupaj le 3. Retijski napisi so po obsegu in po dolžinah
napisov najkrajši, majhen pa je tudi delež sorodstvenih izrazov: 23/779 = 2,95 %, kar jih
statistično uvršča takoj za venetskimi napisi.
Pri starofrigijskih napisih je razmerje pri očetu malo pod 50 %, pri moških pa se le
nekoliko poveča, saj sta pogosta izraza tudi za nono in za dekle. Razen izrazite prednosti
očeta, je delež matere in none podoben kot pri Venetih, kar izkazuje celo enako razmerje
med spoloma kot pri Venetih in s tem žensko enakopravnost. Starofrigijski napisi imajo
največ sorodstvenih izrazov: 87/867 = 10,03 %, zato je njihova zanesljivost največja.
Pri mesapskih napisih je razmerje pri očetu malo pod 50 %, pri moških pa se poveča,
saj sta pogosta izraza tudi za sina in deda. Zaradi večje prednosti očeta in sina je razmerje
med spoloma nekoliko večje vendar še vedno blizu ženski enakopravnosti. Mesapski napisi
imajo vmesno pogostost sorodstvenih izrazov: 121/2340 = 5,17 %, zato je njihova zanesljivost velika.
Ženska enakopravnost značilna za slovanske skupnosti se je izkazala pri Venetih in
Starih Frigijcih, pa tudi pri Mesapcih. Pri Retijcih prevladuje lik očeta, zato gre bolj za
očetovsko ali pa za lovsko družbo, kjer je poudarjen moški lik lovca.
193
Naravni izvor imen in priimkov
Besede imajo svoj naravni izvor, saj so ljudje pomensko ubesedili to kar so slišali, videli,
opazovali in razumeli, bodisi v naravi ali v medsebojnih odnosih [48-50]. Tudi imena in
priimki so nastali na enak način, saj so ubesedene značilnosti posameznikov: hiter, len,
hraber, borben, visok, majhen, pošten, tatinski, dober, trd, varčen, zapravljiv, vzdržljiv,
mevžast itd. ali pa njihove dejavnosti, sposobnosti, zadolžitve in podobno.
Sedanja imena so v precejšnji meri privzeta iz drugih jezikov in zato njihovi izvori niso
vedno razumljivi v slovanskih jezikih, na primer Peter – skala. Drugače pa je s priimki,
ki večinsko izvirajo iz slovenskih jezikovnih osnov. Kot značilen primer navajam začetek
imen iz telefonskega imenika z začetno črko K, kjer so po vrsti priimki: Kanc, Kanceljak, Kancilija, Kančal, Kandare, Kandorfer, Kandrič, Kanduč, Kandus, Kandušer, Kandžič,
Kandič, Kanelloulos, Kangled, Kanič, Kanižaj, Kanjuo, Kanlič, Kanoni, Kansky, Kantar,
Kantarevič, Kante, Kantušer, Kanurič, Kaos, Kaparič, Kapele, Kapelj, Kapetan, Kapetanovič, Kapevski, Kapič itd. Prav nobenega ni, ki bi mu bilo težko pokazati naravni izvor,
čeprav nekateri priimki izvirajo iz pomenov v drugih jezikih.
Značilno je, da poljubna imena zahodnoevropskih jezikoslovcev s katerimi pojasnjujejo
pomen predantičnih slovanskih napisov, ne kažejo takih naravnih izvorov. To odstopanje
od običajnih pomenov priimkov ponovno dokazuje njihovo poljubnost in nerazumevanje
na njihovi osnovi. Zopet je opazna odsotnost analiz pogostosti, ki bi morale dokazovati
pomen besed ali priimkov in imen v izbranem jeziku razumevanja.
Zaključek
Postopna obdelava celotnega obsega znanih mesapskih napisov, opisana v delovnih
hipotezah, je omogočila dovolj dobro delitev zveznega besedila in razumevanje prebranih
besedil. Mestoma so možna tudi drugačna branja, ki lahko delno spremenijo del prevedenega besedila, celoten pomen pa lahko spremenijo le pri zelo kratkih ali z okrajšavami
izraženimi napisi. Celotni izbor prebranih zveznih napisov je zato razumno razdeljen in
preveden v slovenski jezik tako, da omogoča nadaljnje poglabljanje v posamezna besedila.
Mesapski napisi so izrazito usmerjeni v onostranstvo, saj je le nekaj napisov, ki jih je možno
razumeti tudi posvetno, zato je zanesljivost prevodov zelo velika. Prvič je narejen tudi
Slovar mesapskega jezika, ki obsega vse besede v navedenih besedilih in navaja napise kjer
so te besede. Slovar omogoča dobro razumevanje že navedenih besedil in ustrezno branje
novo odkritih besedil v istem ali podobnem jeziku. Ne prevedeni so le zelo kratki in zelo
poškodovani ali nepopolni zapisi, saj ni moč z zadostno zanesljivostjo ugotoviti njihove
vsebine. Odlično oceno prečrkovanja ima več kot 80 % prečrkovanih napisov, odlično in
prav dobro oceno pa ima celo več kot 83 % prevedenih napisov. Taki rezultati omogočajo
nedvoumne rezultate in uspešno zaključeno delo prečrkovanja, branja, prevajanja in besednjaka.
Veneti, Etruščani, Wendi, Reti, Mesapci in drugi naši jezikovni predniki, ki so naseljevali večji del Srednje Evrope, so s svojo pisno, gradbeno, religiozno, kmetijsko in tehnično
194
kulturo nedvomno bistveno pripomogli k vsestranskemu razvoju antične kulture, ki je
gradila predvsem na njihovi osnovi. Naši jezikovni predniki pa so bili tudi v centru Male
Azije, ki pa so se delno preselili v Evropo, ostali pa so se pomešali z drugimi narodi in
izgubili svojo jezikovno kulturo. Tudi ta jezikovna študija potrjuje že do sedaj znana
dejstva, da so mesapski napisi berljivi in razumljivi na slovanskih osnovah. Zanimivo je, da
je za razumevanje teh prastarih napisov ustrezna sedanja slovenščina in ni bilo potrebno
iskati izrazov v praslovanščini, kar postavlja sedanje pojmovanje praslovanščine pod resen
vprašaj! Tudi tu se je pokazala slovenščina z upoštevanjem mnogih narečij in jezikovnega
bogastva širšega istrsko – tolminskega območja kot izrazito arhaičen jezik in zelo dobro
orodje za razumevanje teh prastarih napisov.
Literatura
1. A. Perdih, Vpliv zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta Praprebivalstvo na
tleh sedanje Evrope, Jutro,Ljubljana 2003, 41-50.
2. V. Vodopivec, Kelti na Slovenskem, resnica ali mit, Zbornik četrte mednarodne konference Evropski
staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 59-81.
3. T. Šegota, Paleoklimatske i Paleografske promjene, Praistorija Jugoslavenskih zemalja, Akademija
nauka i umjetnosti BIH, Sarajevo, 1979, 21- 33.
4. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language.
5. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.
6. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre
Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den
Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.
7. D. K. Umek, Meja med Histri in Veneti v opisu iz leta 1775, Zbornik tretje mednarodne konference
Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 7-19.
8. D. K. Umek, Staroselci Severnega Jadrana v opisih od 16. do 19. stoletja, Zbornik pete mednarodne
konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2005, 91-100.
9. Nadškofijski arhiv v Vidmu, ACAU, Fondo a parte imperii, Diocesi di Capodistria (Koper), Dokunent
iz leta 1710, ki ga je napisal Pavel Naldini.
10. G. Sergi, Gli Arii in Europa e in Asia, Studio etnografico, Torino 1903, 40-41.
11. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi
srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34,
12. M. Alinei, Origini delle lingue d’Europa, Vol. I, II, il Mulino, Bologna 1996, 2000.
13. M. Alinei, Interdisciplinary and linguistic evidence for Palaeolithic continuity of Indo-European, Uralic
and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis. http://www.continuitas.
com/intro.html.
14. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske dvorske a
statni tiskarne, Viden 1853, 785-815.
15. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language.
16. V. Vodopivec, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov, Jezikovni temelji starejše
slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46.
17. M. Bor, Mesapski ali japodski napisi, Etruščani in Veneti, Drugi venetski zbornik, Ivan Tomažič, Wien
1995, 71-81.
18. V. Vodopivec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
195
19. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.
20. V. Vodopivec, Katalog starofrigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.
21. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne konference
Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118 – 144.
22. V Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.
23.V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Jezikovni temelji starejše
slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312.
24. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh
srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.
25.G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di
Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280.
26. M Lejeune, Manuel de la langue Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag,
Heidelberg 1974, 316-341.
27. S, Schumacher, Die Rätischen Inschriften, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete
Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 121, Innsbruch
2004.
28.C, Brixhe, M, Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les
Civilisations, Paris 1984, 283-289.
29. U. Di Martino, Gli Etruschi, Mursia, Milano 1982, 96-100.
30. G. M. Facchetti, L’enigma svelato della lingua Etrusca, Newton, Roma 2001, 240-244.
31. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.
32. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konference
Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.
33. V. Vodopivec, Najdaljši venetski napis, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro,
Ljubljana 2010, 97-118.
34. P. Jakopin, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku, Doktorska disertacija,
Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999, http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html
35. J. Cezar, Commentariorvm de bello Gallico, Liber tertivs, http://www.thelatinlibrary.com/caesar/
gall3.shtml.
36. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih napisov, Jutro, Ljubljana
2011.
37. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana
2010, 176-204.
38. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana
2010, 271-287.
39. V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 385-402.
40. V. Vodopivec, Primerjava razumevanj mesapskih napisov, Zbornik devete mednarodne konference Izvor
Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.
41. V. Vodopivec, Slovar mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih napisov, Jutro, Ljubljana 2011.
42.G. Tomezzoli, M, Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/from data base:
Propertius, The Latin Library, The Classics Homepage
196
43.Slovenska narečja v vikipediji, http://sl.wikisource.org/wiki/Slovar_nare % C4 % 8Dnih_in_manj_
znanih_besed.
44. Julien Cezar, Les actions de l´Empereur ou de la royaute, 17, Les Belles lettres. I, Paris 1932, 143; Glej:
I Tomažič, Slovenske korenine, I Tomažič, Ljubljana 2003, 23.
45. J. Škulj, Etruscans, Veneti and Slovenians – a genetic perspective, Zbornik tretje mednarodne konfe­rence,
Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 20 – 30.
46. R. Petrič, Venetska teorija in izvor Slovenov, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2007, 65-85.
47. V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 16-30.
48. L. Sever, Iskal sem prednamce, Dokazi o starožitnosti Slovencev na Dolenjskem zahodu, L. Sever, Turjak
2003, 17.
49. O. Belchevsky, Proto Slavic roots of the European languages were analyzed and confirmed with a new
methodology, Principles of conceptual linguistics and their nature-based evolution, Proceedings of eighth
International Topical Conference, Origin of Europeans, Jutro, Ljubljana 2010, 7-28.
50. V. Vodopivec, Novo razumevanje napisa Tell el Dab’a, Zbornik osme mednarodne konference, Izvor
Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 210-213.
197
KATALOG MESAPSKIH NAPISOV,
BESED IN PREVODOV
Uvod
Mesabski napisi naj bi bili ilirski, Iliri pa so večinsko prebivali na drugi strani Jadranskega morja in so se tudi različno poimenovali, saj je izraz Ilirija krajevni in ne narodnostni [1]. Razčilnost njihovega poimenovanje je razvidna iz preglednega zemljevida 1, z
označenimi imeni posameznih območij iz 4. stoletja pr. Kr., ki so že bližje imenom posameznih narodnih skupin [2].
Zemljevid 1: Možni narodi, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Ancient_Tribes.png [2]
–– Zanimiv je prikaz Venetov vse do Liburnov, medtem ko med Veneti in Mesapci ni
povezave kot na drugih zemljevidih podobnega obdobja.
198
Mesabski napisi so dokaj obsežni saj obsegajo 346 bolj ali manj ohranjenih napisov
od katerih jih je kar nekaj izgubljenih in so ohranjene le njihove slike ali prerisi. Večina
napisov je na kamnitih podlagah – 197, ki jim lahko prištejemo tudi neznane podlage
iz grobov – 93, torej skupaj 290. Le 32 jih je na glinenih izdelkih, največkrat na vrčih in
piramidah, 18 jih je na bronastih predmetih, največkrat na kovancih, trije so na srebrnih
kovancih, dva napisa sta na zlatu in le en je na svinčeni podlagi. Časovno zajemajo obdobje
od 6. do 1. stoletja pr. Kr., ko jih zamenjujejo latinski napisi. Jezikoslovci so prečrkovali
napise, pri tem pa so upoštevali spremembe pisave s starostjo. V napisih berejo predvsem
imena tako kot v drugih predantičnih napisih, ki so razumljivi v slovanskih jezikih in ne
podajajo razumevanj njihove vsebine. Mesabska imena jezikoslovcev so obravnavana v
posebnem poglavju in so v katalogu tudi prikazana [1, 3].
Mesabski napisi so na peti italijanskega škornja kot je za različne takratne pisave prikazano na zemljevidu 2.
Zemljevid 2: Mesabski napisi na peti italijanskega škornja in takratne pisave [3]
Nekaj podatkov je tudi na spletu Wikipedije. Mesapsko so govorili v okrožju Apulia, kjer
so bili trije rodovi: Mesapci, Dauni in Peucetti. Mesapski jezik naj bi bil ilirski in bi naj se
pretežno govoril na nasprotni strani jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo
podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na
podobnosti osebnih in krajevnih imen. Mesapce so po punskih vojnah v času republikanske
vlade zasedli Rimljani in potujčili tedanje prebivalstvo. Sedanje stanje tedanjih pokrajin je
prikazano na zemljevidu 3 za deželo Puglia, kjer je glavno mesto Bari [4].
199
Zemljevid 3: Okrožje mesabskih napisov v sedani deželi Pugliji [4]
–– Zanimivo je ime Apulija, ki se je ohranilo v imenu pokrajine Puglia, in predstavlja
deželo Apolona, izvirno Apula, ki je bil etruščanski bog glasbe in petja. Podobno se je
ohranilo ime mesta Pula izvirno slovensko Pulj, kjer je bilo tudi Apulovo svetišče.
Pregled mesapskih napisov
V tabeli 1 prikazujem število napisov, ki jih zahodnoevropski jezikoslovci uvrščajo med
mesabske napise ter število v njih prepoznanih besed in črk.
Tabela 1: Število mesabskih napisov ter v njih prepoznanih besed in črk
Napisi
Število napisov
Prebrani napisi
303
Neprebrani, prekratki in pomanjkljivi napisi
43
Vsi napisi
346
Napisi berljivi v obeh smereh
23
Število besed
2340
65
Število črk
6507
347
6857
164
Strokovno neobdelanih v literaturi [3] je 60 napisov, vendar ima 7 napisov podano tudi
prečrkovanje in so v obravnavi tudi upoštevani.
Povprečna dolžina mesapskih napisov je 6507 črk / 303 napisi = 21,48 črk ali 2340
besed / 303 napisi = 7,72 besed.
200
Povprečna dolžina besed je 6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črke. Povprečna dolžina
besed je manjša od venetskih, ki je 3,25 črk, pa tudi od starofrigijskih napisov z 2,81
črkami in od retijskih z 2,95 črkami [5-7]. Majhna povprečna dolžina mesapskih napisov
je pogojena s številnimi okrajšavami in žalnimi vzdihi.
V tabeli 2 so podane dopolnitve napisov s črkami, ki so jih dodali strokovnjaki, s
črkami, ki jih je autor dodatno prebral in s črkami, ki jih je po razumevanju dodal.
Tabela 2: Dopolnitev napisov s črkami
Dopolnitev
napisov
Števila
Deleži v %
Črke napisov
6107
93,85
Dodali
strokovnjaki
153
2,35
Dodatno
prebrano
150
2,31
Dodatno
dodano
97
1,49
Vse črke
skupaj
6507
100
Deleži dodanih in dodatno prebranih črk so zelo majhni, saj so napisi večinoma zelo
dobro ohranjeni.
V tabeli 3 so napisi razporejeni po času nastanka ali po drugih značilnostih glede
črkovnih znakov, podatkov ali obdelave.
Tabela 3: Napisi razporejeni po navedenih značilnostih
Značilnosti
Arhaični čas
Obdobje od konca 6. do začetka 5. stoletja pr. Kr.
Obdobje 490/480-444/433 pr. Kr.
Obdobje 444/433-400 pr. Kr.
Klasično obdobje
Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr.
Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr.
Helenistično rimsko obdobje
Obdobje 3. stoletja pred Kr.
Obdobje od 3. do 2. stoletja pred Kr.
Republikansko obdobje
Republikansko obdobje od 2. do 1. stoletja pred Kr.
Dodatek - nezajeti napisi
Mlajše staro obdobje 444/433-400 pred Kr.
Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr.
Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr.
Helenistčno-Rimsko obdobje 3. stoletja pred Kr.
Helenistčno-Rimsko obdobje 3. do 2. stoletje pred Kr.
Republikansko obdobje 2. do 1. stoletje pred Kr.
Napisi negotove kronologije
Napisi nedoločljive kronologije
Napisi z neznačilnimi črkami
Napisi s preveč okrnjenim poročilom
Neobdelani napisi
Skupaj
Napisi
Število
1 do 1
2 do19
20 do 48
1
18
29
49 do 80
81 do 100
32
20
101 do 165
166 do 189
65
24
190 do 225
36
226 do 229
230 do 250
251 do 251
252 do 262
263 do 265
266 do 268
269 do 280
281 do 284
285 do 322
323 do 339
340 do 346
1 do 346
4
21
1
11
3
3
12
4
38
17
7
346
201
Delovni hipotezi
Delovni hipotezi, ki sta bili uporabljeni pri podrobni primerjavi različnih prečrkovanj
in branj istih napisov, pri obravnavi vseh mesabskih napisov nista uporabni in sta ustrezno
preoblikovani podobno kot pri retijskih in starofrigijskih napisih:
–– Verjetnost prečrkovanja je ocenjena glede na število znanih in glede na število dodanih
in v prevodu uporabljenih črk.
–– Verjetnost prevoda je ocenjena glede na znani pomen predvsem daljših in pogostejših
besed in glede na smiselni prevod celotnega napisa.
Osnova za obravnavo je seznam mesapskih napisov, prečrkovanj z obrazložitvami,
podatki o najdiščih, starosti in slikami napisov, objavljen v publikaciji [3].
Kriteriji ocenjevanja verjetnosti
prečrkovanj in prevodov
Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov so enaki kot pri dosedaj
obravnavanih venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih in so podani v tabeli 4.
Tabela 4: Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov v odstotkih
Ocena
Odlično
Prav dobro
Dobro
Zadostno
Nezadostno
Verjetnost prečrkovanj
> 0,85
> 0,70
> 0,55
> 0,40
< 0,40
Verjetnost prevodov
> 0,80
> 0,60
> 0,40
> 0,20
< 0,20
Abeceda in prečrkovanje
Prečrkovanje stokovnjakov
Strokovnjaki podajajo prečrkovanja, ki se delno spreminjajo s starostjo napisov in so
dovolj dobra osnova, zato prečrkovanja v pretežnem delo lahko obdržim. Edina izjema je
znak H, ki ga prečrkujejo kot glas za črko H, vendar vsebina napisov tako prečrkovanje ne
potrjuje. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda in
se pojavlja kar 125 krat, medtem ko se druga najpostejša beseda RAS pojavlja le 21 krat.
Obe besedi imata nedvoumen pomen, pa ju kljub temu uporabljajo kot končnici poljubnih
imen, čeprav ju smiselno ne utemeljijo.
Prečrkovanje
Večina črkovnih znakov je podobna črkam Venetov, Retijcev, Starofrigijcev, Etruščanov
[8-13] in Starotrakijcev [14-15]. Prečrkovanja jezikoslovcev ustrezno upoštevajo njihovo
podobnost, zato sem lahko po preveritvi prečrkovanj napisov s slikami, obdržal večino
njihovih prečrkovanj.
202
Napačno pa prečrkujejo znak H kot glas za črko H. Praviloma se ta znak pojavlja v
trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda. Zelo pogosto pa se znak H pojavlja tudi v
različnih dvojicah ali trojicah kot HA, OHA itd s pomeni vzklikov žalovanja za pokojnikom
ali njegovega ležanja v grobu. Znak se prečrkuje kot v grških in starotrakijskih napisih,
kjer črka H pomeni glas za črko E. Najpogostejša venetska beseda IOI s pomenom joj, ki se
pojavi 71 krat se pri mesapskih napisih spremeni v IHI s pomenom jej, ki ima enak pomen
kot joj. Pravilnost takega prečrkovanja potrjuje dejstvo, da je od 303 razumljenih mesapskih napisov le 25 napisov, ki se lahko razumejo tudi posvetno, ostalih 278 napisov ali 278
/ 303 = 91,75 % pa ima nedvomno nagrobno vsebino. Prav vzklika joj in jej pa sta značilna
za žalovanje po pokojnikih in za žalne napise.
Pri samoglasnikih praviloma ni drugačnih prečrkovanj, čeprav je pogosto pojavijo
dvojice II in EE s pomenom je in dvojice AA s pomenom aja.
Pri soglasnikih pa je več možnosti saj sta za črko T dva znaka; znak t za glas T in znak
t, ki ga jezikoslovci prečrkujejo kot θ, ki pa ima podobno glasovno vrednost kot T in šele
z razumevanjem se najbolje določi utrezna glasovna vrednost. Zato se večkrat pojavijo
dvojice TT, vendar so pogoste tudi dvojice DD, LL, RR, NN, SS, ŠŠ, TT in ZZ. Značilnost
teh dvojic je, da ne predstavljajo povsem zanesljive delitve zveznega besedila in lahko le
poudarjajo določeno vsebino.
Edini znak, ki ima drugačen pomen kot v venetskih in retijskih napisih je znak T, ki
tam pomeni T, v mesapskih napisih pa ta znak pomeni glas za črko Š.
Treba se je zavedati, da so tudi ti napisi pisani v tedanjih narečjih in točnega glasu za
posamezni črkovni znak ni možno ugotoviti, zato je razumevanje omejeno na glavni izbor
glasov za posamezne črkovne znake, ki so določeni dovolj zanesljivo.
Delitev zveznega besedila in prevodi
Razumevanje jezikoslovcev
Razumevanje jezikoslovcev je vezano na poljubna imena, saj praviloma ne podajajo
smiselnih prevodov ampak le predvidevanja, saj naj bi napisi večinsko vsebovali rodbinska
ter moška in ženska mesapska imena. Ta poljubna imena ne pišejo z veliko začetnico in je
le iz spremnega besedila možno vsaj delno ugotavljati njihovo opredelitev za posamezna
imena. Zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti njihove delitve delno zveznega besedila
niti predvidenih imen. Razlog za imensko teorijo ima sicer podlago v kasnejših latinskih
napisih, kjer so številna imena nedvomno razpoznavna. Enačiti rimske in predrimske
napise, ki so jih pisala druga ljudstva v drugačnem jeziku in z drugačnimi pokopnimi
željami pa ni strokovno in se lahko upošteva le kot delovno hipotezo, ki pa je prepričljivo
ovržena z razumevanji v slovenskem jeziku.
Jezikoslovci sicer govore o staroitalskih jezikih, vendar jih ne navedejo, niti ne navedejo
svojega jezika razumevanja, zato celotna njihova obravnava ni dokazljiva. Navajajo sicer
podobnosti lastnih in rodbinskih ter zemljepisnih imen z imeni na drugi strani jadrana,
vendar so tudi tu praviloma le oblikoslovne primerjave in brez razumevanj navedenih
imen. Značilna je popolna odsotnost analiz pogostosti, ki so bistveni temelj razbiranja vseh
203
neznanih jezikov. Povedna je tudi predvidena delitev delno zveznih besedil, kjer bistveno
odstopajo ravno štirje najdaljši napisi: 166 s 462 črkami, 191 s 165, 192 s 350 in 195 s 251
črkam, kjer ni moč ugotoviti njihove predvidene delitve. Razlog je enak kot pri najdaljšem
venetskem napisu, ki ga ni moč pojasnjevati s poljubnimi imeni kot pri drugih venetskih
napisih [16]. Pregled teh napisov je podan v tabeli 5 z oznakami: A avtor, D – dolžina, B –
beseda, J – jezikoslovci.
Tabela 5: Primerjava značilnosti in razumevanj najdaljših mesapskih napisov
Napisi
Črke
Besede A DBA
Delež Besede J
Črke J
DBJ
166
462
140
3,30
100
191
165
52
3,17
100
192
350
114
3,07
195
251
87
2,89
VSI
1228
393
3,12
% črk % besed
7
69
9,86
0,15
0,05
2
13
6,50
0,08
0,04
100
16
117
7,31
0,33
0,14
100
17
131
7,71
0,52
0,20
100
42
330
7,86
0,27
0,11
–– Povprečna dolžina besed jezikoslovcev v daljših napisih je več kot dvojna in je daljša od
slovenskih leposlovnih besed s povprečno dolžino 4,55 črke [17], pa tudi od latinskih
besed s povprečno dolžino 5,84 črk [18], zato predvsem bistveno odstopa število ugotovljenih besed, ki je bistveni pokazatelj razumevanja, saj je pri vseh napisih manjši od
20 %, pri prvih dveh pa celo pod 5 %.
Od 346 napisov je 43 napisov s 347 črkami prekratkih ali močno poškodovanih in
njihovo razumevanje ni smiselno; poleg štirih posebej obravnavanih napisov jezikoslovci
podajajo osnove za delitev 162 napisov s 2885 črkami in 382 besedami. Ne podajajo pa
osnov za 137 napisov s 2400 črkami, ki so dovolj dobro ohranjeni za ustrezno obdelavo in
so prevedeni v slovenski jezik.
Povprečna dolžine besed jezikoslovcev je (330 + 2885) / (42 + 382) = 7,85 črk.
Končnice imen in drugih besed jezikoslovcev
V katalogu so imena v posamezen napis vstavljena po posebej navedenih imenih in po
uporabljenih končnicah predvidenih imen in drugih besed pri katerih dele zvezno pisano
besedilo.
Končnice moških in rodbinskih imen ter drugih besed:
ahi, aos, bas, bos, das, des, ehe, ehi, eos, eti, has, hes, his, hos, ias, idi, ihe, ihi, ios, iti,
nes, kas, kes, kos, les, mas, mes, mos, nas, nes, oas, oho, oni, oos, ori, oti, ras, res, ris, sat,
ses, ssi, sso, tas, tes, tis, tos, tor, vas, ves, zet.
Končnice ženskih imen ter drugih besed:
ana, ara, ata, ati, aza, boa, dda, eta, ika, ina, ino, ita, iva, lia, lla, loa, nda, nia, nna, oao,
ona, ora, ota, ova, rai, ria, rta, sia, sno, sti, šta, toa, vas, voa.
Nekatere končnice so povsem razumljive v slovenskem jeziku, a jezikoslovci ne podajajo
njihovega pomena niti jezikovnih analiz pogostosti, ampak le posamezne primerjave, ki
pa ob podobnosti vsebine napisov, ki so večinsko pokopne narave in brez razumevanju
napisov, ne dajejo ustreznih rezultatov.
204
Posebej izstopa najpogostejša končnica IHI, ki nima pomena v znanih jezikih in je ne
pojasnjujejo. Ta končnica se pojavlja tudi v zelo kratkih besedah, ki so ugotovljene tako, da
so preštete črke pred to končnico. Tako bi predpostavljena imena bila bistveno krajša od
ugotovljenega povprečja in sicer: 4 črkovno ime 1x, 5 črkovno 10x, 6 črkovno 4x in sedem
črkovno ime kar 13x.
Najpogostejše začetne tri črke v besedah jezikoslovcev so podane v tabeli 6.
Tabela 6: Najpogostejše besede jezikoslovcev
Začetek
Število
Naipogostejše besede
daz
32
Dazimaihi 8x, Dazimas 3x, Dazet 3x, Dazihi 2x, Daza 1x, DazeGiaihi
1x, Dazehiias 1x, Dazes 1x, Dazetid 1x, Dazetθihi 1x, Dazihonas 1x,
Dazihonihi 1x, Dazihonnes 1x, Dazinnihi 1x, Dazinnota 1x, Dazohonnihi 1x, dazoihi 1x, Dazoimihi 1x, Dazomas 1x in Dazomoas 1x
tab
17
Tabara 12x, Tabarai 1x, Tabaraihe 1x, Tabarovas 1x in Tabarios 1x in
Tabaroas 1x
tot
13
θotor 8x, θotoras 2x, totora 1x, θotoria 1x in θotorridas 1x
bla
10
Blatθihi 3x, Blaθihi 3x, Blates 1x, Blatana 1x, Blatθes 1x in Blatθeihas
pla
10
Platoras 5x, Plastas 2x, Plato 1x, Plasbtas 1x in Platorrihi 1x
teo
10
θaotoras 2x, θeotoras 2x, θeotoridda 2x, θeotor 1x, θaotorras 1x,
θaotorres 1x in Teotinihi
mor
9
Morkehiaiih 1x, Morkes 1x, Morkihi 1x, Morkohiaihi 1x, Morkohias
1x, Morkos 1x, Morqorihi 1x in Morθana 1x
bal
8
Balakrahiaihi 1x, Balasiirihi 1x, Baledonas 1x, BaleGias 1x, Balehi 1x,
Baletθihi 1x, Balakrahiaihi in Balias 1x,
sta
7
Staboos 3x, Staboaos 2x, Stabaos 1x in Stabos 1x
val
7
Vallaos 2x, Vallaidihi 2x, Valla 1x, Vallaso 1x in Valatis 1x
apr
7
Aprodita 4x, Aproditas 2x in Aproditiovas 1x
daš
7
Daštas 5x in Dašta 2x
bil
6
Bilia 3x, Bilihi 1x, Bilivia 1x in Biliovasno 1x
daš
7
Daštas 5x in Dašta 2x
dam
6
Damatria 2x, Damatras 2x, Damatrivas in Damatriovas 1x
gra
6
Graivaihi 3x, Grahis 2x in Graheos 1x
lah
5
Lahika 1x, Lahon1x, Lahona1x, Lahianes 1x in Lahiones 1x
alz
5
Alzenas 3x, Alzan 1x in Alzanaidihi 1x
Najpogostejše ime jezikoslovcev je Tabara, ki se pojavlja 12 krat in vedno na začetku
besedila, petkrat pa tudi samostojno, skupno 17 krat.
Drugo značilno ime jezikoslovcev je Dazimaihi, ki se pojavlja 8 krat pa tudi v različnih
oblikah, skupno kar 32 krat.
Pogosta beseda je θotor, ki se pojavlja 8 krat, pa tudi v drugih oblikah skupno 13 krat.
Značilne so začetne črke navedenih imen, ki imajo praviloma v slovenščini določen
pomen, ki pa ga zahodnoevropski jezikoslovci ne vidijo.
205
Navedena pogosta imena jezikoslovcev so prav dobro razumljiva v slovenščini. Imena
večinoma podajajo tudi nek smisel, saj imajo praviloma svoj naravni izvor, ki ga jezikoslovci ne pojasnjujejo, zato ne podajajo njihovo razumevanje ampak imena le navajajo, kar
pa je daleč od jezikovne utemeljitve.
Osnove razumevanja
Obravnavanje predpostavljeno nerazumljivega besedila mora potekati postopno tako,
da se po posameznih značilnostih določi prepoznane skupine črk: 1, 2, 3, 4, 5 in več črk,
ki omogočajo določitev ustreznega pomena. Znane besede, ki predstavljajo samostalnike,
glagole, pridevnike, imena, zaimke, vzklike in druge besedne oblike, omogočajo začetno
delitev zveznega besedila, ki se z dopolnjevanjem znanja in izkušenj iz drugih napisov
stalno dopolnjuje. Tako postajajo zvezna besedila čedalje bolj smotrno razdeljena na posamezne besede, njihovi prevodi pa čedalje bolj razumljivi in zanesljivi.
Temeljna osnova za delitev zveznih besedil so pogoste besede, ki so zbrane iz vseh
razumljenih mesapskih napisov in so prikazane v delu Zbir mesapskih napisov, delitev,
prevodi in slovar [19]. Smiselna je tudi primerjava dobljenih besed s pogostimi besedami
iz venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov [20-22].
Tabela 7: Skupine večkrat ponavljajočih se črk, ki predstavljajo besede
Besede
Razumljivost
Številčnost
Ocena
daljše besede
razumljive
Številne
odlično
razumljive
manj številne
prav dobro
razumljive
Številne
prav dobro
razumljive
manj številne
dobro
krajše besede
slabše razumljive
zadostno
nerazumljive
nezadostno
Za razumevanje prebranega besedila so najpomembnejše daljše in razumljive besede,
pomembne pa so tudi krajše številne besede, saj omogočajo ustrezno delitev zveznega
besedila in razumevanje celotnega besedila. Za razumevanje prebranega besedila so
pomembne vse prepoznane in razumljive besede, pa tudi mnoge okrajšave. Razumljivo
je, da so bile okrajšave bistveno pogostejše kot pa so danes in to tako zaradi omejenega
prostora, kot tudi zaradi bistveno težjega zapisovanja v kamen, keramiko ali kovino.
Okrajšave so zelo pogoste in nam lahko kažejo tudi takratno govorjeno besedo, ki
je tako kot tudi danes praviloma odstopala od pravopisne besede. Večkrat so izpuščene
manj pomembne črke, ki jih tudi danes v pogovornem jeziku ne izgovarjamo, čeprav bi
jih morali po pravopisu izgovarjati in tudi zapisati. Okrajšave so lahko delne ali pa skoraj
popolne, saj največkrat opazimo le prvi del besede, včasih pa je okrajšava tako korenita,
da zajema le prvo črko. Pri sodobnih okrajšavah so te zapisane z velikimi črkami, kar pri
mesapcih ni mogoče, saj niso razlikovali velikih in malih črk.
206
Delitev praviloma zveznega besedila
–– delitev pri znanih besedah,
–– delitev pri znanih in pogostih okrajšavah.
Delitev zvezno pisanega besedila je pri znanih daljših besedah ustrezna in zelo zanesljiva, medtem ko je delitev pri znanih krajših besedah praviloma le zanesljiva. Pri okrajšavah je možno upoštevati delitev kot pravilno, le z dobrim razumevanjem celotnega
smiselno prebranega dela napisa ali celotnega besedila.
Smer branja
Smer branja je praviloma podana s smerjo črk in je praviloma od leve proti desni, pa
tudi obratno, navzgor, navzdol ali v krogu.
Pri težavnih zapisih v kamen so tudi takratni ljudje prej določili, kaj hočejo zapisati in
pri tem vsaj včasih upoštevali tudi obratno smer branja, ki je tako prikazala njihovo duhovitost ali pa poseben namen. Včasih gre tudi za prikrit namen, saj so hoteli skriti določeno
vsebino pred ljudmi ali še verjetneje pred duhovi ali pa so hoteli dobiti odgovor umrlih in
obratna smer branja bi bila zato kar ustrezna. Taki ugotovljeni ali možni zapisi so prevedeni tudi v obratni smeri.
Število napisov razumljivih v obeh smereh je pri Mesapcih zanemarljivo, saj jih je le
23 ali le 23 / 303 = 7,59 %. Delno je to pogojeno z daljšimi napisi, delno pa z izrazitimi
nagrobnimi vsebinami, kjer prevladujejo stvarni občutki ob pokopu.
Različice
Pri razumevanju vsakodnevnih besednih sporočil je za pravilno razumevanje posredovanega sporočila potrebno poznati: okolje dogodka, način podajanja, namen, v neposrednem govoru pa tudi govorico telesa. Pri starih napisih mnogo teh podatkov nimamo,
zato je možnost različnega tolmačenja velika. Praviloma se različna razumevanja le delna,
pri krajših napisih pa so lahko tudi povsem različna. Veliko število besednih različic lahko
zmanjšuje verjetnost razumevanja, lahko pa jo tudi povečuje, če kaže na dobro isto-smiselno razumevanje besedila. Številne različice povečujejo število prepoznanih besed, vendar
bi bilo oporečno opuščati take različice, saj so povsem umestne in skladne s celotnim besedilom. Tudi v slovarjih so praviloma podane take različice, ki so v vsakdanjem govoru tudi
bolj ali manj uporabljene.
Uporabne so tudi besede iz dosedaj razumljenih predantičnih slovanskih venetskih,
retijskih in starofrigijskih napisov, ki so zbrane v ustreznih besednjakih [23-25]. Besede
mesapskega jezika so zbrane v Slovarju mesapskih besed [26].
Dosedanja razumevanja
Pet mesabskih napisov je obravnaval tudi M. Bor in njegova prečrkovanja in razumevanja bodo, z oznako literature, primerjalno navedena in obravnavana [27].
207
Katalog
Ureditev kataloga
Katalog je urejen po starosti napisov ali po drugih značilnostih kot so podane v tabeli 3.
Pri vsakem napisu je:
–– Zaporedno število napisa, vrsta napisa, mesto najdbe in hrambe, smer branja in kje se
nahaja slika.
–– Prečrkovanje jezikoslovcev s komentarjem; delitev besedila in razumevanje s poljubnimi imeni, ki imajo krepko veliko začetnico, če razumevanja ni je tam vprašaj, število
znakov H, ki so prečrkovani kot H.
–– Dosedanje prečrkovanje in razumevanje na podlagi slovanskega izrazja z navedbo literature in s komentarjem.
Avtor:
–– Prečrkovanje in verjetnost prečrkovanja, število besed in število črk napisa - število
vidnih črk, število dodanih črk jezikoslovcev in število dodatno prebranih in število
dodanih črk.
–– Delitev zveznega ali delno zveznega napisa, dobesedni prevod v slovenščino z verjetnostjo prevoda in s komentarjem razumevanja.
Oznake v katalogu
–– S
Slika.
–– R
Različica.
–– N
Nazaj
označeno poševno.
–– [1:233]
Literatura 1, stran 233.
–– Drugače ali novo prebrane črke so označene krepko in poševno.
–– Dodane črke so v oklepaju.
–– Velike krepke začetnice označujejo imena jezikoslovcev.
Števila v Katalogu - primer Napis 1
–– ,9 ,8 verjetnost prečrkovanja verjetnost prevoda.
7 18 število besed število črk.
–– 18 0 0 0 18 črke strokovnjakov, njihove dodane črke,
novo prečrkovane, dodane in vse črke.
–– Napisi, ki niso prevedeni imajo označeno le število črk.
Pri napisih brez slik so zaradi primerljivosti na mestih neznanih črk upoštevane dodane
črke kot novo prečrkovane, na mestih manjkajočih črk pa kot dodane črke!
208
NAPISI
Arhaični čas
Zgodnje staro obdobje od konca 6. do začetka 5. stoletja pr. Kr.
Napis 1. Napis iz najdišča Nardo na obdelani grobni kamniti plošči 28x9x6 cm je v dveh vrstah dolžine 15,2
in 13 cm, črke so visoke 2 do 4 cm, bere se levo serpentinasto. S [1:233]
baopihinolibataos Baopihi Nolibataos I 1
[1:48]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen prve črke, ki je R, črke H, ki je O in
izpuščenega I.
,9,8RAOPIOIINOLIBATAOS
17 0 1 0 18
7
18
RAO PIO I INO LIB ATA OS R RAO P IOI INO LIB ATA OS
Rad pil je in lep ata ostal. Rai pa joj in ljub ata ostal.
Očitno gre za nagrobno vsebino, saj ljubi ata ostane tudi v raju.
Staro obdobje prva polovica 5. stoletja, 490/480 - 444/433 pr. Kr.
Napis 2. Napis je na dvoročnem trebušastem glinenem vrču iz Rugge visokem 20 cm, ki je shranjen v Muzeju
v Bostonu. Na eni strani sta dve človeški figuri z napisoma z rjavim firnežem, na drugi strani pa sta petelina z
napisom z rjavim firnežem.
S [1:234-235]
Prva stran
a) avroĆias
b) lahika
AvroĆias Lahika iapi
Druga stran
iapi
I
1
[1:49]
Pri prečrkovanju je nekaj razlik, saj je 5. znak, ki je označen s puščico dvojen in predstavlja črki TL, kakor zadnji
znak, ki ga prečrkujejo kot PI, vendar predstavlja črki TA. Zadnja črka bi bila lahko vprašljiva in bi bila lahko tudi
zlogovni znak z neznanim pomenom, vendar je pomen prepričljiv, saj gre za jato ptic, ki so vedno imele magični
pomen. Črka H praviloma pomeni E tako kot v grških in starotrakijskih napisih.
,9,7AVROTLIAS/LAEIKA/IATA
14 0 1 0 15
6
15
A V ROT L IAS LAEIKA IATA
R LAEIKA lahko
A v rotitev le jaz lahka, jata.
R ROTV grob
Prevod podaja smiselno vsebino, ki je povezana s slikama, saj prva predstavlja verjetno dve ženski od katerih
je ena bojevnica, saj ima bič, druga pa je zakrita in bi lahko predstavljala žrtev ali čarovnico. Druga slika pa
predstavlja dva petelina in bi lahko pomenila petelinji boj, a sta ptiča povezana z značilnim znakom, ki lahko
pomeni tudi skupnost ali jato. Na eni strani sta dve ženski, na drugi strani pa petelina, torej ne gre za par, ampak
za skupino ali jato.
R
A V ROT L IAS L AEI KA IATA R L AIE KA le ajam kot
A v grob le jaz le ajam kot jata.
Če vrč predstavlja žaro je to verjetnejša različica, saj tudi duše po smrti lahko predstavljajo jato; pa tudi dve ptici
lahko neseta dve duši v raj [20].
209
Napis 3. Napis z rjavim firnežem na zunanjem dnu dvoročnega trebušastega vrča iz Valesio se bere desno in je
shranjen v Muzeju obrtne umetnosti v Hamburgu.
S [1:236-237]
vaikanetaos
Vaikanetaos I 0
[1:49]
Jezikoslovci podajajo točno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
1
VAIKANETAOS
11 0 0 0 11
4
11
VAI KA NETA OS Vej ko notri ostane.
Prevod podaja smiselno vsebino, ki je povezana z vrčkom, ki po smislu sodeč predstavlja žaro s pepelom umrlega.
Napi 4. Napis iz najdišča Ognissanti dolžine 87 cm in povprečne višine črk 3 do 4 cm je vklesan v obdelan
peščenjak velikosti 1,46x0,16x0,36 cm
S [1:233-239]
a) θaidikihilasiniaorinasiannzatxx(x)b) xaxrl ?
θaidikihi Lasinia Orinasia annzat I 11
[1:49-50]
Obdržim prečrkovanje spodnjega dela, ki je na koncu nezanesljiv, dvojni nn pa je verjetneje NM, črka H pa je E;
zgornji del pa se prične s črko R, tretja črka je O, četrta je verjetno N, zadnja pa je E.
RAONRLE/TAIDIKIEILASINIAORINASIANMZATO32 0 5 0 37
,8
,6
RA ON R LE TAI DIK IEI LAS IN IA ORI NA SIA NM ZATO
15
37
Raj on res le taj lep jej sem in aja gori naj sije nam zato.
Prevod podaja smiselno vsebino, povezano z nagrobnikom, saj je pokojnik našel lep raj in tu počiva in nam sije.
Napis 5. Napis je na zgornjem delu oboda vrča premera 19 cm iz najdišča Valesio, vrezan je pred žganjem in je
shranjen v Museo Castromediano v Lecce. Napis dolžine 16 cm in višine črk 2 cm se bere z leve na desno. S [1:240]
haivaG iaszaras HaivaGia Zaras I 2
[1:50]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, razen črke H, ki je E.
1
1
EAIVAGIASZARAS
14 0 0 0 14
4
14
EAI VAG IAS ZARAS Joj vagan jaz zares.
Prevod podaja smiselno vsebino, povezao z vrčem, saj gre za žaro in napis govori o pokojniku, ki je zares zvagan.
Napis 6. Napis je vrezan na bronasti votivni okrogli plošči iz območja Valesio, teški 215 g s premerom 10,9 cm
in debeline 2 mm, bere se desno.
S [1:240-241]
aviθasbaleG iaszaras Aviθas BaleGias Zaras I 0
[1:51]
Jezikoslovci podajajo dovolj zanesljivo prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.
1
1
AVITASBALEGIASZARAS
18 0 0 0 18
6
19
AVITA S BA LEGIA S ZARAS Ovita s bo legla si zares.
R
AVI TA Javila tu
Prevod podaja smiselno vsebino, ki je povezana z nagrobno vsebino, morda gre za mumijo ali za žaro in napis
govori o pokojni, ki je ovita ali skrita v žari in je zares legla.
210
Napis 7. Napis iz območja Vereto v okrožju Sv. Andreja je vgraviran na vrhnjem delu desetstranega nalomljenega kamnitega stebra višine 1,41 m in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. Napis dolžine 46 cm in
višine črk 2,5 cm se bere levo.
S [1:242]
]rzaideĆ iashaiθraaθivareti
RzaideĆias Haiθraa θivareti
I
1
[1:51]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, razen črke H, ki je E.
RZAIDETIASEAITRAATIVARETI
25 0 0 0 25
1
,9
R ZAIDE TIA S EAI T RA ATI VA RETI
10
25
Res zajde tja saj aja tu raju ati v Reti.
R RETI Reti
R
RZ AI DE TIA S EAI TRA ATI VA RE TI
Res aja da tja saj aja trajno ati v raju ti.
Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na vidnem stebru, ki naj ga ljudje berejo in morda govori tudi o
boginji Reti.
Napis 8. Napis je na treh združenih delih oboda glinastega vrča.
S [1:243]
a
]rinzanixtis:dazeGiai[hi[1:51]
b
]irišaihi Rinzanixtis DazeGiaihi Irišaihi I 1
ni slike [1:52]
Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj je večina črk lepo vidna, vendar so nekatere neobičajne. Črka x je
najverjetneje A, dvopičja ni, na koncu pa dodajo I ki ga ni. Druge vrstice ni moč preveriti, saj ni slike, pojavlja pa
se črka h, ki najverjetneje pomeni E.
Pri delitvi pomagajo nezdužljive soglasniške skupine NZ in SD. Napis ni popoln, zato je na manjkajočih delih
lahko tudi drugačna vsebina.
RINZANIATISDAZEGIAIEI/IRIŠAIEI
26 2 1 0 29
,9
,7
R IN ZANIA TIS DA ZEGIA IEI IRI ŠA IEI R IRI mlad
9
27
Res in zaspi tisti da sežge jej raj šel jej. R RI N Raju naj
Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na vrču, ki najverjetneje predstavlja žaro, saj napis govori o
pokojnem, ki zaspi in ko je sežgan gre v raj.
Napis 9. Napis na delu žare iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:243]
]ai.slax[ ? 0
[1:52]
Napis je slabše berljiv, vendar sta zadnji črki: obrnjeni N in I, zato bi prečrkovanje najverjetneje bilo.
,8,8AI:SLNI
5 0 1 0 6
2
6
AI SLNI Aja silni.
Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na delu žare in govori o silnem pokojnem, ki sedaj mirno spi.
Napis 10. Napis iz Ceglie je vrezan na delu opeke 28x 20 cm. Bere se z leve na desno, črke pa so visoke 7 mm. S [1:244]
]raGe ? 0
[1:52]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, vendar prvega znaka ne prečrkujejo je pa
lahko ločilna črta, črka I, še verjetneje pa je črka S.
,9,8SRAGE
4 0 1 0 5
1
5
SRAGE Srage. R S RA GE Saj raj gre.
Prevod podaja smiselno vsebino, ki govori o potnih sragah, najverjetneje o smrtnih sragah.
211
Napis 11. Napis iz Vaste je izgubljen, bere pa se iz leve v desno.
S [1:244]
]dr[ ? 0
[1:53]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, saj sta črki lepo vidni, vendar naj bi se napis spredaj in zadaj nadaljeval, iz slike pa je razvidno, da gre le za dve črki, ki najverjetnej predstavljata okrajšavi.
1
,5 DR
2 0 0 0 2
2
2
D R Daj raj.
Prevod podaja smiselno vsebino, zaradi kratkosti, pa so možne različice.
Napis 12. Napis iz najdišča Rugge je na obdelani kamniti, verjetno nagrobni plošči napušča 50x10,5x7 cm in
je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. Napis dolžine 32,5 cm z višino črk od 2 do 3 cm se bere iz desne
proti levi.
S [1:244]
dazima[ih]ivastoaihi Dazima[ih]i Vastoaihi I 2
[1:53]
Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke razen manjkajočega dela lepo vidne, črka H pa je E.
,9 1
DAZIMAIEIVASTOAIEI
16 2 0 0 18
7
18
DA ZI MA IEI VAS TOA IEI Da si moj jej vsa tvoja jej.
Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na nagrobniku in govori o pokojniku in verjetno ženi, ki je vsa
njegova.
Napis 13. Napis iz Canosa na glinasti skodelici premera 10 cm in višine 4,5 cm je v Narodnem muzeju v
Tarantu. Napis dolžine 11cm in višine črk 1,9 cm je rahlo vrezan in se bere iz leve proti desni.
S [1:245]
dazims ? 0
[1:53]
Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.
1
,6 DAZIMS
6 0 0 0 6
4
6
DA ZI M S Da za mizo si. R DA ZI M S Da si moj si.
N
S MIZA D Z mize daš.
Prevod je smiseln in možen tudi v obratni smeri. Kratek napis omogoča razumevanje v več različicah. Možna je
tudi nagrobna vsebina.
Napis 14. Napis iz najdišča Vaste na kamniti plošči 46x31x16 cm je shranjen v Museo Castromediano v Lecce.
Napis dolžine 15 cm z višino črk 4 cm je površinsko vgraviran in se bere iz desne proti levi.
S [1:245]
]Goq(x)no[? ? 5
Jezikoslovci podajajo delno prečrkovanje, saj je napis na sliki slabo viden.
Pri tako slabem in nezanesljivem prečrkovanju je preveč možnih različic.
[1:53]
Napis 15. Napis dolžine 18 cm z višino črk 4 cm je vgraviran na obdelanem kamnu 30x20x17 cm in je shranjen
v Museo Castromediano v Lecce, bere se desno.
S [1:246]
zairikihi Zairikihi I 1
Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, črka h pa je E.
1
,7 ZAIRIKIEI
9 0 0 0 9
4
9
ZA I RIK IEI Zadnji je krik jej.
R
ZA IRI K IEI Za raj ko jej
Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino in je zelo verjeten, zaradi kratkosti, pa so možne različice.
[1:54]
212
Napis 16. Napis iz Valesio je na stranski nagrobni plošči 41,5x23x9 cm in je v zbirki G. Marzana v S. Pietro
Vernotico. Napis dolžine 19 cm z višino črk od 3 do 4 cm je vklesan in se bere iz leve proti desni. S [1:246]
tabara Tabara I 0
[1:54]
Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.
1
1
TABARA
6 0 0 0 6
2
6
TA BARA Tu grob.
R
TA BAR A Tu bar aja. Tu vsaj aja.
Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino, zaradi kratkosti pa so možne različice; možno ime Tabara pa ni
smiselno, saj se pojavlja prevečkrat in v različnih povezavah, ki tako možnost zavračajo.
Napis 17. Napis iz Muro je na kamnitem stebru in je sedaj izgubljen.
?]xdxx(x)rasnx[2]ihil[? ? 1
S [1:247]
[1:54]
Napis je slabše čitljiv, in ga jezikoslovci zelo pomanjkljivo prečrkujejo. Bere se desno, spodnja vrsta pa levo. črka
h je E.
,7,4ODNS(V)RASNO/LIEI
9 0 4 1 14
6
14
OD NS V RA SNOL IEI Od nas v raju snul jej.
Podano razumevanje je smiselno in povezano s pokojnikom, ki je doma v raju kjer spi.
Napis 18. Napis iz najdišča Vaste je vgraviran na nagrobni plošči 51x21x13 cm in je shranjen v Narodnem
muzeju v Tatantu. Bere se iz desne proti levi. S [1:247]
]oras ? 0
[1:54]
Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.
1
,8 ORAS
4 0 0 0 4
1
4
Okras.
R O RAS Oj dol.
V obratni smeri se črka R spremeni v SI. N ZASIO Zasijal.
Razviden je smisel, zaradi kratkosti napisa pa je možno tudi delno različno razumevanje.
Napis 19. Napis dolžine 27 cm z višino črk 1 cm iz najdišča Muro je vgraviran na okroglem delu kamnitega
umivalnika velikosti 48x20x13 cm in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. Bere se levo.
S [1:247]
hanqoriasananaproditanma hanqorias anana proditanma 1
[1:54]
Jezikoslovci podajajo točno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, črka H je praviloma E.
1
,8
9
24
EANKORIASANANAPRODITANMA
EAN KO RIA SA NANA P RODITA N MA
En ko raj za počitek pa rodita naj me.
24 0 0 0 24
Podano razumevanje je smiselno in povezano s predmetom, ki naj bi bil umivalnik lahko pa ima tudi žrtveniški
ali nagrobni namen.
213
Mlajše staro obdobje 444/433 – 400 pr. Kr.
Napis 20. Napis je vgraviran na bronastem žezlu, verjetno iz okraja Brindisi in je shranjen v zbirki O. Lebreton.
Napis je na obeh straneh žezla v grškem in mesabskem zapisu. Napis se bere iz desne proti levi.
S [1:247]
Δαμοσιονβςενδεσινον (damosionbgendesinon) ? 0
[1:55]
Jezikoslovci podajajo le prečrkovanje grškega napisa, ki ni podan s sliko in ga ni mogoče preveriti; ne podajajo pa
njegovega razumevanja.
Po sliki je možno določiti prečrkovanje mesapskega napisa.
,9 ,7 NONINERNEVMOI NONID
0 0 18 0 18
6
18
NONI NER NEV MOI NONI D
Noni grob nov moji noni dam.
Razumevanje podaja posmrtne želje dragi noni, ki ima nov grob in je na predvidenem posmrtnem potovanju.
Napis 21. Napis iz Mesagne na grobnem kamnu se bere desno in je izgubljen.
S [1:248]
keilaias dastas Keilaias Dastas I 0
[1:55]
Jezikoslovci podajajo točno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.
1
,9 KEILAIAS DASTAS
14 0 0 0 14
7
12
KEI L AIAS DA S TA S Ko le ajaš da sam tu si.
R
DASTA dosti
Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino.
Napis 22. Napis na kamnu iz Rugge se bere desno in je sedaj izgubljen.
S [1:248]
baaxx[i]hi Baaxx[i]hi I 1
[1:55]
Napis ima več izbrisanih črk, po primerjavi z drugimi napisi bi lahko bilo.
,8 ,8 BAA(TI)IEI
5 1 0 2 8
3
8
BA ATI IEI Bo ati jej.
Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino.
Napis 23. Napis je na nagrobnem kamnu iz Vaste in je izgubljen.
S [1:248]
θabaramorqorihi--(-)s θabara Morqorihi I 1
[1:55]
Jezikoslovci podajajo točno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, razen črke H, ki verjetneje predstavlja E.
Na koncu se nakazujeta črki AI.
,9,8TABARAMORKORIEIAIS
16 0 2 0 18
7
18
TA BARA MOR KOR IEI AI S
Tu bar mrtev skoraj jej ajal si.
R MORKO R mrtev res
R
BARA grob R KO RIE IAI ko raju ajal R AIS ajs
Prevod podaja smiselno a večpomensko nagrobno vsebino.
Napis 24. Napis iz Ceglie se bere desno in je sedaj izgubljen.
moldahias2ba[? Moldahias ba I 1
Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, razen H, ki je E.
S [1:248]
[1:55]
214
1
,9 MOLDAEIAS/BA
5
11
MOL DA EIA S BA Moli da ajal še bo.
R
MOLDA Mlada
Razumevanje podaja smiselno vsebino povezano s prošnjo božanstvu.
Napis 25. Napis iz Oria je na grobnem kamnu in je sedaj izgubljen.
tabarios d(r)omatriaš
Tabarios D(r)omatriaš I 0
11 0 0 0 11
S [1:248]
[1:56]
Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne; zadnja črka je X, ki jo prečrkujejo kot Š, kar
je smiselno.
1
,9 TABARIOS DROMATRIAŠ
17 1 0 0 18
7
18 TA BARI OS D ROMAT RIA Š R BARI grobu
Tu bar ostani da romat raju šel.
R
IO SDRO MAT joj zdrava mati
Razumevanje podaja smiselno vsebino in željo pokojnemu, da tu ostane pokopan in bo lahko šel romat v raj.
Napis 26. Napisi iz najdišča Muro so vgravirani na petstranem nagrobnem kamnu višine 44 cm, ki se proti vrhu
zoži, spodaj pa ima premer 27 cm. Kamen ima 7 napisov in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce.
a)
Napis dolžine 24 cm z višino črk 2 cm se bere iz leve proti desni
S [1:249]
klaias(-)θaqsdazima(-) ? 0
[1:56]
Prečrkovanje jezikoslovcev je še dokaj zanesljivo in ga obdržim.
,9 ,8 KLAIAS TAKSDAZIMA
16 0 0 0 16
8
17
KL AIA S TAK S DA ZI MA Tu ajal si tako si da si moj.
Napis je razumljiv, vendar je zaradi neobičajnega prečrkovanja manj zanesljiv.
b)
Napis dolžine 21 cm z višino črk 1 cm se bere iz desne proti levi
S [1:249]
qollaisbalaidratis ?
0
[1:57]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje kot da ni nobene črke vprašljive, sam pa zaradi slabe slike ne morem preveriti
prečrkovanja, zato ga obdržim.
KOLLAISBALAIDRATIS
18 0 0 0 18
,9
,8
KO L LAIS BAL AID RAT IS
7
18
Ko le ležiš bolj ajd borec isti.
Napis je sicer razumljiv, zaradi nepreverjenega prečrkovanja pa je manj zanesljiv.
c)
Napis dolžine 9 cm z višino črk 2 do 3 cm se bere iz leve proti desni
S [1:249]
ψaa ? 0
[1:57]
GAA ali GAS
3 0 0 0 3
,7 ,5 2
3
GA A Ga aja. R G AS Glej ostaneš.
Napis je kratek in različno prečrkovan, zato je možnih več različic.
215
d)
Napis dolžine 6 cm z višino črk 6 do 8 mm se bere iz desne proti levi
S [1:250]
hnthaša ? 1
[1:57]
Črke so sicer slabše vidne, vendar je prečrkovanje jezikoslovcev razvidno napačno.
,7,6SIEATAVŠA
7 0 2 0 9
3
9
SIE ATA VŠA Sije ata všel.
R
S IE ATA V ŠA Sam je ata veš šel.
Napis je dobro razumljiv, vendar je zaradi manj zanesljivejšega prečrkovanja in kratkosti lahko večpomenski.
e)
Napis dolžine 2 cm z višino črk 1,2 cm se bere iz desne proti levi
bo ?
1 1 1 1 BO Bo.
2 0 0 0 2
Obdržim prečkovanja jezikoslovcev, vsebina je jasna, čeprav zaradi kratkosti lahko večpomenska.
S [1:250]
[1:57]
f)
Napis dolžine 9 cm z višino črk 1 cm je poškodovan in se bere levo.
broxox[??
Prečrkovanje jezikoslovcev je slabo, črke so težje razločljive in nekoliko drugačne.
,6,5BAIOS E
4 0 2 0 6
4
6
B AIO S E Bo ajal sam je.
Prevod je razumljiv, zaradi težjega prečrkovanja pa je nekoliko manj zanesljiv.
S [1:250]
[1:58]
g)
pax? 0
Prečrkovanje ni zanesljivo, in je popolnoma drugačno od jezikoslovcev.
,5,4BIAIOS V
2 0 5 0 7
4
7
B IAI OS V Bo joj ostal v.
Vsebina je razumljiva, zadadi težjega prečrkovanja pa je manj zanesljiva.
S [1:250]
[1:58]
Skupno razumevanje
52 0 9 0 61
,9
,8
KL AIA S TAK S DA ZI MA KO L LAIS BAL AID RAT IS G AS
SIE ATA VŠA BO B AIO S E B IAI OS V
29
61
Tu ajal si tako si da si moj ko le ležiš bolj ajd borec isti glej ostaneš
sije ata všel bo bo ajal sam je bo joj ostal v.
R
AIAS ajaš R SE se ali še R RAT rad
Prav vsi napisi so smiselno povezani s pokojno osebo, vejetno z očetom, ki je v grobu sam.
Napis 27. Napis na kamnu iz Oria je izgubljen, bere se desno.
?]alaskiritas[ ?]slaono[ ?]elib]? ?
2
3
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim.
Začetek verjetno ne manjka, konec pa zelo verjetno.
,9 ,8 ALASKIRITAS/SLAONO/ELIB(A)
21 0 0 1 22
10
22
A LAS K IRI TA S SLA ONO E LIBA
R ONOE njej
A sem ko raj tu si šla ona je ljuba.
R LIBA lepa
Napis je nagrobni in razumljiv, zaradi manjkajočih koncev pa tam manj zanesljiv.
S [1:250]
[1:58]
216
Napis 28. Napis iz Oria je izgubljen, bere se desno.
S [1:250]
doimatagrahis Doimata Grahis I
[1:58]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim razen črke H, ki je E.
1
,9 DOIMATAGRAEIS
13 0 0 0 13
5
13
DO IMA TA GRA EIS Da ima ta grob ajs.
R
DIOMA dojema R GRA greje
Prevod je razumljiv in nagroben, ni pa podatka ali je napis iz groba in na kakšni podlagi je, zato ni možno
dodatno sklepanje o ustreznosti razumevanja.
Napis 29. Napis dolžine 108 cm z višino črk 2,5 cm iz najdišča Rugge je vgraviran na kamnu 145x46x34 cm,
bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:251]
graivaihimoadah-ataos Graivaihi Moadah-ataos I 2
[1:58]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen črke H, ki verjetneje pomeni črko E, predzadnji a
je verjetno I, naslednja črka I pa je lepo vidna, zadnji A pa ne.
GRAIVAIEIMOAD IEI TA OS
20 0 1 0 21
,9
,9
G RAI VA IEI MOA DA IEI TA OS R GRAIVA grejeva
9
21
Glej raj vei jej moj da jej tu ostane.
Prevod je razumljiv in skladen s pokopnim namenom.
Napis 30. Napis iz Vaste dolžine 13,3 cm z višino črk 2,9 cm se bere levo in je na nagrobniku 195x32x88 cm,
shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:252]
arψam[ ?0
[1:59]
Napis je slabše čitljiv, vendar črka R ni razvidna in verjetneje pomeni črko I.
,8 ,6 AIGAM
5 0 0 0 5
3
5
AI GA M Ajaj ga mi.
N
MAGIA Magija.
Napis je razumljiv v obeh smereh in se sklada s pokopnimi željami: beseda magija pa se sklada tudi s okrasom
nagrobnega stebra.
Napis 31. Napis iz najdišča Valesio je vrezan na kamnu 69x64x14 cm. Dvovrstni napis dolžine 13,3 cm s črkami
višine 2,9 cm se bere desno in je shranjen v Lokalnem muzeju v Brindisiju.
S [1:253]
damatras2prespolis
Damatras Prespolis I 0
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim.
1
,8 DAMATRAS/PRESPOLIS
17 0 0 0 17
6
17 DA MATRAS P RES POL IS R MAT RAS mati dol
Da matraš pa res pol isti. R MATRA SP mati spi
Napis je razumljiv in se sklada s pokopnimi željami, saj kljub temu da se matra ostane isti.
[1:59]
217
Napis 32. Napis dolžine 85 cm z višino črk 2 do 4 cm iz groba iz Ceglie je vrezan na apnenčevem napušču
127x55x26 cm, bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce.
S [1:253]
dazimaihikelonihixp Dazimaihi Kelonihi xp I 2
[1:59]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E, zadnji črki sta ločeni od napisa, sta
pa skupni in lahko predstavljata PK in sta večpomenski.
DAZIMAIEIKELONIEI/PK
18 0 1 0 19
1
,9
DA ZI MA IEI KE LON IEI P K R PK tako
9
19
Da si moj jej ko dar jej, pa kraj.
Napis je razumljiv in verjetno govori o pokojnem moškem, ki dobi dar.
Napis 33. Napis dolžine 5,5 cm z višino črk 7 mm iz najdišča Ruvo se bere desno, je na polkrožni glinasti opeki
in je shranjen v Muzeju Jatta v Ruvem.
S [1:253]
epakas ? 0
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim.
1
,9 EPAKAS
6 0 0 0 6
3
6
E PA KAS Je pa kasno. R KAS krasno.
N
SAKA P E Ljubil pa je.
Napis je razumljiv v obeh smereh in se lahko sklada s stilizirano sliko obraza.
Napis 34. Napis iz groba iz najdišča Alezio je izgubljen, bere pa se levo.
[1:59]
S [1:254]
laparedonas ?
[1:60]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim.
LAPAREDONAS
11 0 0 0 11
1
,9
LA PAR E DO NAS R LA PARE DONA S
5
11
Le par je do nas. Le pare daroval si.
Napis je razumljivo nagrobni, saj nam je pokojni blizu, je pa lahko večpomenski.
Napis 35. Napis iz Oria je s temnordečo barvo izpisan na polovični plošči iz tufa velikosti 100x75 cm in naj bi
bil shranjen v Komunalni biblioteki v Oriu. Višina črk je 75 mm, bere pa se iz desne na levo.
S [1:254]
grahisdamatria Grahis Damatria I 1
[1:60]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen črke H, ki predstavlja E.
GRAEISDAMATRIA
14 0 0 0 14
1
,9 GRA EIS DA MAT RIA R GRA Grob
5
14
Greje ejs da mati (v) raj.
Napis je razumljiv, saj boleče sežigajo mater, da pride v raj.
Napis 36. Napis iz najdišča Alezio dolžine 1,35 m z višino črk 5 do 6 cm je vsekan in rdeče prebarvan na notranjem daljšem delu sarkofaga iz štirih kamnitih plošč 248x147x90 cm. Bere se desno in je shranjen v Ljudskem
muzeju v Civico.
S [1:254]
daštasmirgetaos Daštas Mirgetaos I 0
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen presledka v napisu.
[1:60]
218
DAŠTAS/MIRGETAOS
15 0 0 0 15
1
,9
DAŠ TA S MIR GE TA OS
R SMIR zmeraj
7
15
Daš tam si mir gre ta ostane.
Napis je razumljiv in se sklada s pokopnimi željami.
Napis 37. Napis iz neznanega najdišča je v Muzeju v Berlinu in se bere desno.
?]oaxosebsdo[?
?
S [1:255]
0
[1:60]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, neznana črka pa se nakazuje kot T.
,7,7OATOSEBSDO
9 0 1 0 10
5
10
O ATO SEB S DO O ata sebi si dal.
Napis je razumljiv je pa lahko večpomenski, saj ni znan namen napisa.
Napis 38. Napis iz groba iz Lecce je izgubljen, bere se desno.
S [1:255]
taotinahiai/ hidastas
Taotinahiaihi Dastas I 2
[1:61]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen H, ki predstavlja E.
1
,9 TAOTINAEIAI/NIDASTAS
19 0 0 0 19
8
19
TA OTI NAE IAI EI DAS TA S Tu ati nina joj je daš tam si.
R
DASTA dasta ali dosti
Napis je razumljiv in se sklada s pokopnimi željami.
2
Napis 39. Napis iz Manduria je vsekan v kamen in je na odlomljenem stebru višine 1,27 m in premera 0,59 m.
Shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:255
a)
tizaopiaratamesdoaratox[ ?
0
b)
?]xom-dx
?
0
glavni napis se bere desno in je dolžine 80 cm in
višine črk 4 cm
[1:61]
gornji napis se bere levo in je dolžine 21 cm in
višine črk 2 cm
[1:61]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen zadnje črke ki je S, zgornji del pa ni čitljiv.
TIZAOPIARATAMESDOARATOS
22 0 1 0 23
1
,8
TI ZAO PIA RAT AME S DAO RA T OS
10
23
Ti žal pil rad zame si dal raju tu ostani.
R
RAT boj, bojeval, bojevnik R ZAO zal
Napis je razumljiv, saj gre za zalo osebo, ki je rada pila a naj raju tu ostane.
Napis 40. Dvevrstični napis na kamnu iz Oria je izgubljen, bere se desno.
S [1:255]
?]asra[? ?]exta[? ?0
[1:61]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim razen neznane črke, ki je S, črka R je lahko tudi P.
ASRA/ESTA
7 0 1 0 8
,8
,6
A S RAE S TA R A SRA E STA R ASPA E S TA
5
8
A si (v) raju si tam
A sral je stalno.
Zaspal je si tam.
R
ASPAE zaspal
Nagrobni napis je razumljiv, a je kratek in izražen z okrajšavami, zato je večpomenski.
Pri različici gre morda za drisko, ki je vzrok smrti.
2
219
Napis 41. Napis iz nekropole iz Lecce dolžine 43 cm z višino črk 5 cm je vsekan v veliko obdelano kamnito
grobno ploščo 74x23x12 cm. Bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:256]
ziletes Ziletes I 0
[1:62]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, saj so črke lepo vidne.
1
,9 ZILETES
7 0 0 0 7
4
7
ZIL E TE S Žal je tu sam. R ZIL Cilj
Napis je razumljiv, saj gre za pokojno osebo, ki je žal v grobu sama.
Napis 42. Napis iz Ceglia je izgubljen, ohranjen je v prepisu in se bere desno.
morkesartemes Morkes Artemes I 0
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim.
1
,7 MORKESARTEMES
5
13
MOR KESA R TEME S Mrtev kesa res teme se.
R
MORKE SA R TE ME Mrtev z rajem tu meni
Napis podaja smiselno vsebino, saj je mrtvi v temi in se kesa.
Napis 43. Napis iz Vaste je izgubljen, bere se desno.
S [1:256]
[1:62]
13 0 0 0 13
S [1:256]
dasz[e?]sirx[ ? 0
[1:62]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobra osnova, vendar soglasniška skupina SZ ni verjetna in se znak za črko Z jezikoslovcev prečrkuje kot E. Prvi A je dokaj viden drugi A pa se nakazuje.
,8,6DASEASIRA 7 1 1 0 9
3
9
DA SE ASIRA Da se ozira.
Napis podaja smiselno vsebino, saj se mrtvi še ozira na živeče.
Napis 44. Napis iz Rugge se bere desno in je na majhnem črnolakiranem vrčku, shranjen je v Muzeju v
Berlinu.
S [1:256]
]vaihikavasbo
?
1
[1:62]
Prečrkovanje jezikoslovcev je dobra osnova, vendar H pomeni E; prva črka je delno vidna in je lahko V, lahko pa
tudi G, kar je verjetneje.
,9 ,7 GAIEIKAVASBO
12 0 0 0 12
5
12
GA IEI KAVA S BOGa jej kava še bo.
R
GA IEI K AVA S BO Ga jej ko tava sam bo.
R
KA VAS ko vas
Napis podaja smiselno vsebino, saj naj se jé, kava pa pride potem. Kava se pojavi tudi v starofrigijskih napisih.
Možna je tudi pokopna različica.
Napis 45. Napis iz najdišča Alezio dolžine 105 cm z višino črk 3 cm je vsekan v notranjosti daljše stranice monolitega kamnitega sarkofaga 200x88x70 cm. Bere se desno in je shranjen je v Museo Civico v Gallipoliju. S [1:256]
šaillonna lomiaihino
Šaillonna Lomiaihi no
I
[1:62]
Napis je na sliki nekoliko slabše viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev razen že navedenega H, ki je E.
220
,9 ,7 ŠAILLONNA LOMIAIEINO
19 0 0 0 19
7
19
ŠAI L LON NA LOMIA IEI NO
Šel le dar na lomljenje jej no.
R
ŠAIL Šel R NALOMIA nalomil
Napis podaja smiselno vsebino, saj je dar za lomljenje ali pa je zlom vzrok smrti.
Napis 46. Napis iz Muro je dvevrstičen, bere se desno in je vrezan na delu vaze.
a)
?]sit[? ?]na[? ? 0
b)
]iGiina[ ?
S [1:257]
2
[1:63]
Jezikoslovi podajajo prepis in sliko podobnega napisa zato upoštevam kombinacijo obeh napisov s prečrkovanjem.
,7 ,4 SIT/NA/IGIINA
11 0 0 0 11
5
11
SI TN A I GIINA Si temi aja je umrl.
R SIT NA sit nina
R
SITNA I
Sitna je
R AI aja
Napis podaja smiselno vsebino, saj je dragi umrl.
Napis 47. Napis na grobnem kamnu iz Oria je izgubljen, bere se desno.
S [1:257]
tabara oaši Tabara oaši I 0
[1:63]
Napis je na prerisu dobro viden in lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev.
1
,9 TABARA OAŠI
10 0 0 0 10
4
10
TA BAR AOA ŠI Tu bar aja šel.
R BAR grob
Napis podaja smiselno nagrobno vsebino.
Napis 48. Napis na tufu iz najdišča Oria je izgubljen, bere se desno.
tabara Tabara I 0
S [1:257]
[1:63]
Napis je na sliki ja slabše viden prečrkovanje jezikoslovcev pa je zanesljivo in ga obdržim.
1
1
TABARA
6 0 0 0 6
2
6
TA BARA Ta grob.
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Klasično obdobje
Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr.
Napis 49. Napis na posodi iz Vaste je izgubljen, bere se desno.
?]hixrad[? ? 1
S [1:257]
[1:63]
Napis je na sliki dobro viden, prva črka ni H in je lahko I, Š ali P in po razumevanju je P, neznana črka pa je L.
,9,7PILRAD
5 0 1 0 6
2
6
PIL RAD Pil rad. N DAR LIP Dar lep.
Napis podaja smiselno vsebino, ki je povezana s kozarcem za pitje, ki je na sliki.
221
Napis 50. Napis vsekan na kamnu iz najdišča Valesio je sedaj izgubljen, bere se iz leve na desno.
S [1:258]
tabara damatriav Tabara Damatria I 0
[1:63]
Napis je na prerisu dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno.
1
1
TABARA DAMATRIA
14 0 0 0 14
5
14
TA BARA DA MAT RIA Tu grob da mati (v) raj.
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, ko so mater pokopali, da gre v raj.
Napis 51. Napis na grobnem kamnu iz Gnathia je izgubljen, bere se desno.
S [1:258]
tabara damatras Tabara Damatras I 0
[1:64]
Napis je na prerisu dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno.
TABARA DAMATRAS
14 0 0 0 14
1
1
TA BARA DA MAT RA S R RAS dol
6
14
Ta grob da mati(v) raju spi.
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za napis, ko so mater pokopali, da v raju lahko spi.
Napis 52. Napis iz najdišča Alezio dolžine 57 cm z višino črk 5 do 7 mm je vrezan na zlomljeni kamniti plošči
100x22x16 cm. Bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:258]
stabova[s/os ? 0
[1:64]
Napis je na sliki dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno, dodane črke pa so smiselne.
1
,9 STABOVASOS
9 1 0 0 10
4
10
S TABO VAS OS S teboj ves ostanem.
N
SO VAS OBA T S So vsa oba tu sta.
Napis je razumljiv v obeh smereh in podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, ko žalujoči ostane ves
povezan s pokojnikom.
Napis 53. Napis iz Manduria je izgubljen, bere se desno.
θabara θabara I
S [1:258]
[1:64]
Napis je na prerisu dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno.
1
1
TABARA
6 0 0 0 6
2
6
TA BARA Ta grob.
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Napis 54. Napis je na obeh straneh srebrnika iz najdišča Valesio.
a)
baleθas/vh ? 1 na relijefu je delfin, bere se desno
Napis je na sliki slabše viden zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E.
S [1:258]
[1:64]
b)
baleθas/he ? 1 na relijefu je delfin, bere se levo
[1:64]
Napis je na sliki je napačno prečrkovan, saj je enak kot na strani a.
1
,8 BALETAS/VE/BALETAS/EE
18 0 0 0 18
4
18
BALETAS VE BALETAS EE
Baletnik ve. Baletnik je. ali Veljak ve. Veljak je.
Napisa podajata smiselno vsebino, saj delfini izvajajo pogosto prave plesne točke, lahko pa pomeni tudi vrednost
oziroma veljavnost novca.
222
Napis 55. Napis iz najdišča Carovigno v dveh vrstah dolžine 85 in 109 cm z višino črk 8 do 10 cm je vsekan na
zlomljeni kamniti grobni plošči 127x45x17 cm. Bere se desno in je shranjen v gradu Dentice di Frasso v Carovinju.
S [1:258-259]
tabarovas2aproditiovas Tabarovas Aproditiovas I 0
[1:65]
Napis je na sliki slabo viden, vendar se zdi prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno.
TABAROVAS/APRODITIOVAS
21 0 0 0 21
1
,9 TA BARO VAS A PRODIT IO VAS R VASA vaša
7
21 Ta grob vas a porodit jo vas. R BARO vprašal
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Napis 56. Napis iz Lecce dolžine 32 cm se bere desno in je izgubljen.
S [1:259]
nosetis Nosetis I 0
[1:65]
Napis je na prerisu dobro viden in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno.
1
1
NOSETIS
7 0 0 0 7
4
7
N OSE T IS Naj ostane tu isti. R NO SE Not si
N
SIT OSE N Sit ostane naj.
Napis je razumljiv v obeh smereh in podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Napis 57. Napis iz Lecce se bere desno in je izgubljen.
S [1:259]
]sno-[]2r(-)o(-)xs ? 0
[1:65]
Napis je v prerisu le delno ohranjen in je lahko večpomenski, neznana črka je U. Smiselna dopolnitev bi bila.
,4,4SNO(I)/R(I)O(B)US
6 0 1 3 10
5
10
SNO I RIO B US Spal je (v) raju bo ustal. R SNOI Spal
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Napis 58. Napis iz groba iz Ostuni dolžine 8 cm in višine črk 2 cm na apnenčasti plošči 103x65x17 cm se bere
desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:259]
morkiith?
1
[1:65]
Napis je na sliki dovolj dobro viden in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno razen zadnje črke ki je dvojni I.
1 ,8MORKIITII
8 0 1 0 9
4
9
MOR KI ITI I Mrtev ki šel je. R MORKI Mrtev
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Napis 59. Napis iz Valesio dolžine 36 cm in višine črk 6 cm se bere desno in je na kamniti plošči 104x41x9 cm,
shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:260]
morkohiaihi Morkohiaihi I
Napis je dovolj dobro viden in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno razen črke H, ki je E.
1
1
MORKOEIAIEI
11 0 0 0 11
4
11 MOR KO EIA IEI Mrtev ko aja jej. R MORKI Mrtev
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
[1:65]
223
Napis 60. Napis iz najdišča Valesio je na obeh straneh srebrne drahme in se na obeh straneh
bere levo
a)
b)
valeθas
valeθas/he
?
?
0
1
S [1:260]
na relijefu je jezdec na delfinu
na relijefu je delfin
[1:66]
Napis je na sliki dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno, razen črke h, ki je E. Primerjaj napis 54 na
srebrniku, saj gre za betatizem, preglas V v B ali obratno.
1 ,9 VALETAS/VALETAS/EE
16 0 0 0 16
3
16
VALETAS VALETAS EE
Baletnik, baletnik je ali Veljak, veljak je. ali Veljaven, veljaven je.
Napis podaja smiselno vsebino, saj delfini izvajajo pogosto prave plesne točke, na sliki pa človek jezdi delfina in sta
kot plesni par. Možno je tudi, da napis poudarja veljavnost novca.
Napis 61. Napis iz Alezio dolžine 105 cm in višine črk 3 cm se bere desno in je vgraviran na zlomljeni kamniti
plošči sarkofaga 233x087x021 cm. Shranjen je v Narodnem muzeju v Galipoliju.
S [1:260-261]
blaθihikonbazetaos Blaθihi Konbazetaos I 1[1:66]
Napis na sliki je slabše viden in obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E.
1 ,8 BLATIEIKONBAZETAOS
18 0 0 0 18
8
18
BLA T IEI KON BA ZE TA OS Bila tu jej konec bo že tu ostala.
RBLAT Blato
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, glej napise 78, 86, 92, 123, 125, 175 in 216.
Napis 62. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
S [1:261]
lahianes vallasso Lahianes Vallasso I 1[1:66]
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E.
1
,7
LAEIANES VALLASSO
16 0 0 0 16
6
16
L AEIA NES VAL LAS SO Le aja nesel val sem sem so.
RNES naš R VALLAS veljak
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, morda za utopljenca.
Napis 63. Napis iz Ceglie je na zlomljeni grobni plošči in je izgubljen.
S [1:261]
spiloonno ? 0[1:66]
Napis na sliki je na začetku slabo viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev.
11SPILOONNO 9 0 0 0 9
4
9
SPI LO ON NO Spi le on not.
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Napis 64. Napis iz Muro v dveh vrstah dolžine 34 cm in višine črk 3 cm se bere desno in je vrezan na majhnem
obdelanem, na vrhu okrašenem stebru 75x25x45 cm, shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:262]
ψaotoras2-aozzeGihi ψaotoras AozzeGihi I 1[1:67]
Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E.
1 ,8GAOTORAS/(T)AOZZEGIEI 17 0 0 1 18
7
18
GA OTO RAS TA OZZE G IEI Ga tam dol a ostal glej jej.
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
224
Napis 65. Napis iz Rugge dolžine 5 cm in višine črk 1 cm se bere desno in je vrezan na dvoročnem glinastem trebušastem vrču višine 24 cm in premera odprtine 10 cm, shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:263]
ψaroasno ψaroas no I 0[1:67]
Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev.
1 ,9GAROASNO 8 0 0 0 8
28GARO ASNO Gorel jasno.
R
GAR OA SNO Gor aja snuje.
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, očitno je pokojnikov pepel shranjen v lepi glineni žari.
Napis 66. Napis iz najdišča Grottaglie dolžine 70 cm in višine črk 5 cm se bere desno in je na kamniti plošči
121x37x24 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:264]
š-(-)ntoraikixas ? 0[1:67]
Napis je na sliki je delno viden, zato delno obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, črka K je E, neznana črka je O,
manjkajoči črki pa sta vidni in sta OO.
,8,7ŠOONTORAIEIOAS 11 0 3 0 14
6
14
ŠO ON TORA IEI OA S Šel on potuje jej aja sam.
Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.
Napis 67. Dvevrstični napis iz najdišča Rugge dolžine 30 in 29 cm in višine črk 2 do 3 cm se bere desno in je
vrezan na obdelani kamniti plošči 35x27x9 cm, shranjen je v Museo Castromediano v Lecce.
S [1:264]
šaillonas2genollihi Šaillonas Genollihi I 1[1:68]
Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E.
1 ,8 ŠAILLONAS/GENOLLIEI
18 0 0 0 18
6
18
ŠAIL LONA S GEN OLL IEI Šel dar si geni ulje jej.
Napis govori o daru za ženino zdravje, ki je neuspešno zaradi uljesa.
Napis 68. Napis iz Ostuni se bere desno in je izgubljen.
S [1:265]
nabxti(x)o ? 0[1:68]
Napis je na sliki dobro viden, zato lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, neznanih črk ni.
1
,7
NABTIO6 0 0 0 6
26NABTI O Nabit joj. R AB TI O Nabit ti joj.
Črka o je posebej, zato gre verjetno za nagrobni napis pretepenemu do smrti.
Napis 69. Napis na dvoročnem vrču iz Rugge se bere desno in je izgubljen.
S [1:265]
arrinihi Arrinihi I 1[1:68]
Napis je na sliki dobro viden, zato lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E.
1
,9
ARRINIEI8 0 0 0 8
3
8
AR RIN IEI Mlad rinil jej. R ARRI N Mlad not
Napis govori o mladem, ki je rinil v smrt; vrč je očitno žara.
225
Napis 70. Napis iz Vaste dolžine 21 cm in višine črk 3 cm se bere desno in je na zlomljenem marmornem kosu
27x18x12 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:266]
?]tinasa ? 0[1:68]
Napis je na sliki dobro viden, zato lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev.
11TINASA 6 0 0 0 6
26TI NASA Ti naša.
Napis je verjetno nagrobni in govori o naši pokojni osebi.
Napis 71. Napis iz Ruvo se bere desno in je ilustriran s prizorom, ki iz slike ni razviden, shranjen je v Metropolitanskem muzeju v New Yorku.
S [1:266]
noraretteblo
?
[1:69]
Napis je na sliki slabo viden in obdržim prečrkovanje jezikoslovcev; posebej so še črke TEDA.
NORARETTEBLO/TEDA 12 0 4 0 16
,8
,6
NORA RET TE BLO TEDA R N ORA RETTE
5
16
Nora reč (je) tu bila tedaj. Naj raj Rete
Napis morda predstavlja slovo od nore žene, morda pa gre za noro zabavo, saj iz slabo vidnega napisa in nerazločne slike, ni mogoče bolje ugotoviti vsebine napisa. Možno je tudi ime boginje Rete.
Napis 72. Napis iz najdišča Ceglie je v 4. vidnih vrstah dolžine 13, 14, 15 in 15 cm in višine črk 2 cm, bere se
desno in je vgraviran na zgoraj in desno odlomljenem obdelanem kamnu 27x21x26 cm, je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju.
S [1:267]
xx----[ / aθida--[ / plator--[ / lahon--[ / hadive--[ Aθida Plator Lahon hadive I 1
[1:69]
[2:81] ATHIDA PLATOR LAHON HA DIVE
Bor obdrži prečrkovanje jezikoslovcev, zato dobi nekoliko drugačno vsebino.
Odide Plator Lahon k bogu.
Bor uporabi dve imeni, ki nista nujni.
Črke so lepo vidne, zato je prečrkovanje zanesljivo, žal pa manjkata zgornji in desni rob, kar zmanjšuje možnost
razumevanja. Črka H je v resnici črka E.
ATIDA PLATOR LAEON EADIVE
22 0 0 0 22
1
,8
ATIDA PL ATOR L AE ON EA DIVE
8
22
Odide pol ator le aja on aja bogu. R DIVE
deve
R
ATI DA PLATOR oče da plačilo ali očetu daj plačilo
Napis predstavlja nagrobnik očetu, ki je odšel in la aja bogu.
Napis 73. Napis iz groba iz Ostuni se bere desno in je izgubljen.
S [1:267]
bizatassolahiaihi Bizatas Solahiaihi I 2[1:69]
Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E.
11BIZATASSOLAEIAIEI 17 0 0 0 17
7
17
BI Z ATAS SO L AEIA IEI Bi z atom so le ajali jej.
Napis verjetno govori o pokojnem očetu, ki je zaspal.
226
Napis 74. Napis iz Oria je v pet vrsticah in je shranjen v dveh prerisih, bere se desno in je izgubljen. Podano je
prečrkovanje prerisa Casatija, čeprav je boljši preris iz muzeja Castromediano.
S [1:267]
divana--(-)tabes[? / litito[? / makosax arx[? / naitahiatitaian-(-)s[? /
gata---(-)oxx---[? ? 1[1:69]
Napis je podan v dveh delno različnih prerisih, zato je dobro prečrkovanje težko, z dodatno prebranimi črkami je
verjetnejša različica taka.46 0 4 0 50
,8,5DIVANATABES/LITITO/MAKOSATARI/NAITAEIATITAIAN S/GATA ATO
17
50
DI VAN ATA BES LITI TO MAKOS ATA RINAI TA EIA TI TAIAN S G ATA ATO
Da nebo ata bežijo leta tu manjkaš ata rinemo tu počivaš ti tajen si grob ata, ata.
R
DIVAN Lep R SG umrl
Napis verjetno govori o pokojnem očetu, ki manjka družini, saj se težko prebija, on pa počiva tajno v grobu.
Napis 75. Napis iz Carovigno dolžine 40 cm in višine črk 8 do 9 cm se bere desno in je vgraviran na zlomljeni
grobni kamniti plošči 65x45x14 cm, shranjen je v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju.
S [1:268]
?]olθe[ ? 0[1:70]
Napis je dobro viden.
,9,9(M)OLTE 4 0 0 1 5
15MOLTE Molite.
Ker gre za nagrobnik je kljub le štirim ohranjenim črkam verjetnost razumevanja precejšna.
Napis 76. Napis iz najdišča Valesio dolžine 41 cm in višine črk 5 do 6 cm se bere desno in je vgraviran na grobni
obdelani kamniti plošči 102x41x9 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:268]
traohanθihi[ Traohanθihi I 1[1:70]
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E.
11TRAOEANTIEI 11 0 0 0 11
4
11
TRAO EAN T IEI Trajno en tu jej.
Nagrobni napis je dobro razumljiv.
Napis 77. Napis iz najdišča Lucera v dveh vrstah dolžine 11 in 7 cm in višine črk 2 do 3 cm se bere desno in je
vklesan na plošči iz rdečega apnenca 21x7x2,5 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Luceri.
S [1:269]
]θimeireix[2]xdeinami(x) (x) ? 0[1:70]
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, naznanih črk ni.
1 ,9TIMEIREI/DEINAMI 15 0 0 0 15
6
15
TI MEI REI DEI NAM I Ti imej raj daj nam je.
RNAMI nam.
Nagrobni napis ima smiselno vsebino.
Napis 78. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:269]
blaθihidirrihi Blaθihi Dirrihi I 2[1:71]
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črki H, ki sta E.
1
,8 BLATIEIDIRRIEI
14 0 0 0 14
5
14
BLAT IEI DIR R IEI Blat jej dirjal res jej.
R
BLA T Bila tu R DIRR dirja
Verjetno je pokojnika pokopalo blato, morda poplava ali zemeljski plaz, glej napise 61, 86, 92, 123, 125, 175 in 216.
227
Napis 79. Napis iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
S [1:269]
dazimaihialzanaidihi Dazimaihi Alzanaidihi I 2
[1:71]
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črki H, ki sta E.
1
1
DAZIMAIEIALZANAIDIEI
20 0 0 0 20
9
29
DA ZI MA IEI AL ZA NAI D IEI Da si moj jej al za naj da jej.
R
DAZI Dasi R NAID najdi
Napis je razumljiv in verjetno govori o pokojnem moškem, ki ga pogrešata - dvojina.
Napis 80. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
baoštas stinkaletosbiliovasno
S [1:269]
Baoštas Stinkaletos Biliovas no I 0
[1:71]
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev.
BAOŠTAS STINKALETOSBILIOVASNO
1
,8
BAOŠ TA S STIN KA LETOS BIL IO VASNO
9
28
Bojiš tu si umrl ko letos bil joj zasnul. 28 0 0 0 28
Napis je razumljiv in verjetno govori o pokojnem moškem, ki je letos zasnul.
Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr.
Napis 81. Napis iz Ceglie je v 6 vrstah naslikan na grobni steni in je izgubljen.
S [1:269]
hop---(-)noasmokata / noasmogamates / ----(-)iaiminkoskroseti / ----(-)motaimogamatis(-)ataine / ----(-)tanep(-)
okananisdeinen / ----(-)siddama----ri ? 1
[1:71]
Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki praviloma pomeni E.
Napis je v ločenih skupinah, zato je težko predvideti skupno besedilo.
EOP/NOASMOKATA/NOASMOGAMATES/IAIMINKOSKROSETI/MOTAIMOGAMATIS/ATAINE/
TANEP/OKANANISDEINEN/SIDDAMA/RI
90 0 0 0 90
EO P NOA SMO KATA NOA SMO GA MATE S IAI MIN KO SKRO SE TI MOTAI MOGA MATI S ATAI NE
TANEP OKA NANI S DEI NEN SID DAM A RI ,9 ,8
Jo pa novo smo grob nov smo ga mati si ajala meni ko skrila se ti mati mogla mati si ata ne tanek oka noni si
dala njen sad dam a raj.
32 90
R SIAI sijaj R SIDDA MARI sada mari R ARI mlad
Napis je razumljiv in govori o grobu pokojne matere, ki je sad – otroka dala noni, ki je morda poskrbela tudi za
grob in tako izčrpen napis.
Napis 82. Napis iz najdišča Ruvo je na obeh straneh bronastega kovanca in je shranjen v Berlinskem muzeju. S [1:269]
a)
grove e ? na relijefu je glava Zeusa
[1:72]
Črka V ni značilna in je lahko tudi C, S ali Š in daje z preglasi zadostno razumevanje – glej podoben napis 288.
,9 ,9 GROŠ E
6 0 0 0 6
2
5
GROŠ E Groš je. R GROV grob
Morda napis pomemi vrednost kovanca, ki je en groš. Morda pa gre za grobni kovanec, ki je dan pokojnemu.
b)
ςυ
na relijefu je ženska s polnilnim rogom
[1:72]
Grški napis je lahko večpomenski.
228
Napis 83. Napis iz najdišča Valesio je dvovrstičen dolžine 49 in 47 cm in višine črk 3,5 do 3,7 cm, bere se desno
in je vklesan na obdelanem kamnu 51x30x23 cm, shranjen je v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:270]
]θihideranθ[oa? 2 ]asdazze[s ? 1
[1:72]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.
1
,8 TIEIDERANTOA/ASDAZZES
18 3 0 0 21
9
20
T IEI DE RAN TOA AS DAZ ZE S Tu jej da mlad tvoja ostanem daš se sam.
R
TOOA S DA ZZES tvoja sem da zasnuješ
Napis govori o mladem pokojnem, ki ga objokuje žena ali dekle.
Napis 84. Napis iz najdišča Muro dolžine 25 cm in višine črk 1,5 cm se bere desno in je pod napuščem globoko
vklesan na pilastru 33x26x20 cm in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce.
S [1:270]
oššovašnohazavaθi ? 1
[1:72]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.
1
,8 OŠŠOVAŠNOEAZAVATI
17 0 0 0 17
6
17
OŠŠO VAŠ N OEA ZAV ATI Odšel vaš naj aja zal ati.
Napis govori o zalem pokojnem očetu.
Napis 85. Napis iz najdišča Ceglie je štirivrstičen z višino črk 1 cm, se bere desno in je vrezan na obdelanem
pilastru 26x19 cm, ki je poškodovan in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju.
S [1:271]
plastas 2 moldatθehiai 3 biliaetθeta 4 hipadesaprod(i)ta
[1:73]
Plastas Moldatθehiai(hi) Bilia Etθeta hipades Aprod(i)ta I 2
[2:80] PLAŠTAS MOLDA T THE H JAJ BILIA ET DETA HIPADES APROD(I)TA
Plačaš mlada ti tja ki greš bivanje od deteta Hipades Aprodita.
Bor bere dvakrat S kot Š, črko θ bere enkrat kot TH in enkrat kot D. Pri razumevanju upošteva dve imeni, podaja
smiselno povezano vsebino, ki pa ne sledi dobljenim besedam. Zaradi upoštevanja črke H pa je tudi vsebina
drugačna.
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.
PLASTAS/MOLDATTEEIAI/BILIAETTETA/EIPADESAPRODITA
1
,9
P LAS TA S MOL DAT TEE IAI BIL IAET TE TA EI PADE SA PRODI TA
17
45
Pa sem tu si moli dat tej aja bil ajan tu ta je padel se porodi tu.
Pa tu si molil da tej aja bil je ajan a ko pade se porodi.
R
PLASTAS MOLDA T Plačaš mlada tu
43 1 0 0 44
R
TETA tota, ta R PADES A padeš a
Napis predstavlja nagrobno vsebino.
Napis 86. Nagrobni napis iz Alezio je naslikan, bere se desno in je izgubljen.
blatθihianpiavidihi Blatθihi Anpiavidihi I 2
S [1:271]
[1:73]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E in črke θ, ki je O.
BLATOIEI ANPIAVIDIEI
20 0 0 0 20
1
,7
BLATO IEI AN PIAVI D IEI R BLA TO IEI AN P IAVI D IEI
6
19
Blato jej in plavi da jej. Bila tu jej in pa javi da jej.
229
Verjetno je pokojnika pokopalo blato, morda poplava ali zemeljski plaz. Primerjaj vsebino z napisi 61, 78, 92, 123,
125, 175 in 216.
Napis 87. Nagrobni napis iz Nardo je naslikan, se bere desno in je izgubljen.
S [1:272]
morkihiš-θollihi Morkihi Š-θollihi I 2
[1:73]
Napis je slabše viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.
,8 ,7 MORKIEIŠ TOLLIEI
15 0 0 0 15
7
15
MOR K IEI Š T OLL IEI Mrtev ko jej šel tu ulj jej.
R
MORK mrtev
Napis je zelo dobro razumljiv, saj gre za pokojnika, ki ga je ugonobilo ulje.
Napis 88. Napis iz Francavilla je osemvrstičen in je vsekan na nagrobni plošči 49x62x6 cm, bere se desno in je
shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:272]
[ ] / (-)-[θ]ivinaihidx(-) / (-)ntaninkohi-(-) / setasnaiaθix- / tailexaship- / valexabisxx / ikoterrasido /
kaheštanθa / θivinaihi ? 5
[1:74]
Napis je slabše berljiv in je na le delno ohranjenem kamnu zato prevzemam prečrkovanje jezikoslovcev razen črke
H, ki je E. Začetek je verjetno enak koncu, zato dodam črki AT. Po možnem razumevanju so dodane še štiri črke.
(A)TIVINAIEIDA/NTANINKOEI(EI)/SETASNAIATI/TAILETASEIP(A)/VALETABISE/IKOTERRASIDO/
KAEEŠTANTA/TIVINAIEI
79 1 4 4 88
ATI VI NA IEI DA NT A NINKOE IEI SE TA SNAI ATI TAI LETA SEI PAVA LETA BI SEI KOTE R RASI
DOK AEEŠ TA NT ATI VI NA IEI
,8 ,7 31 88
Ati vi not jej dan not a ninkaš jej se ta znaj ati ta leta saj spava leta bi saj kot res dol dokler ajaš tu not ati vi not jej.
R
VINA IEI vina jej R VALE TA veljak ta
Napis je kljub temu, da ni moč kontrolirati prečrkovanje dovolj dobro razumljiv, saj gre za nagrobnik očetu, ki žal
spi v grobu.
Napis 89. Nagrobni napis iz najdišča Valesio dolžine 19 cm in višine črk 2,2 cm je vklesan na obdelani nagrobni
plošči 24x9,8x11 cm, bere se desno in shranjen v zbirki G. Marzano v S. Pietro Vernotico.
S [1:273]
idedosn[? ? 0
[1:75]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga dopolnim z A.
,9 1
IDEDOSN(A)
7 0 0 1 8
3
8
IDE DO SNA Gre do sna. R I DEDO Je ded
Napis je dobro razumljiv, saj gre za nagrobnik.
Napis 90. Napis iz Valesio dolžine 36 cm z višino črk 4 cm je vrezan na kamniti plošči 125x56x12 cm, bere se
desno in je v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:273]
šigirreθos Šigirreθos I 0
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno.
1
,9 ŠIGIRRETOS
4
10
ŠI GIR RET OS Šel gor Reti ostani.
Napis je dobro razumljiv, saj gre za nagrobnik in za božanstvo Reti.
[1:75]
10 0 0 0 10
230
Napis 91. Napis iz najdišča Ceglie je dvevrstičen z dolžinami 36 in 34 cm z višino črk 2 cm in je vrezan na treh straneh
obdelanem kamnitem pilastru 42x28x34 cm, bere se desno in je v Komunalni knjižnici v Manduriji.
S [1:274]
daštamoroanaap/2roditahipades Dašta Morθana aprodita hipades I 1
[1:75]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno, razen drugega O, ki je T. Prva črka P je vejetneje V,
manjka pa črka I.
DAŠTAMORTANAAVI/RODITAEIPADES
,9
,8
DAŠ TA MORTA NA AVI RODI T AEI PADE S
10
28
Daš tu mrtev na javi rodi tu ajaš padel si.
27 0 1 0 28
R
NAA VI RODIT nina vi rodit R PADES padeš.
Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik in izmenjavo rojstva in smrti.
Napis 92. Napis iz Gnathia na glinastem kipcu se bere desno in je izgubljen.
S [1:274]
blaθes morkohias Blaθes Morkohias I 1
[1:75]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.
BLATES MORKOEIAZ
15 0 0 0 15
1
,9
BLATE S MOR KO EIAZ R BLA TEBila tu
5
15 Blaten si mrtev ko ajaš. R MORKOmrtev
Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik in smrt v blatu, glej napise 61, 78, 86, 123, 125, 175 in 216.
Napis 93. Napis iz neznanega najdišča je vrezan na odlomljenem glinastem kosu, bere se desno krožno in je
izgubljen.
S [1:274]
klohizisodatisozar ? 1
[1:75]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E in drugega O, ki je
značilen T.
1
,9 KLOEIZISTDATISOZAR
18 0 0 0 18
7
18
KL OEI ZIST D ATI SO ZA R Ko aja čist da ati so za raj.
Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik in čist ata bo za raj.
Napis 94. Napis iz najdišča Alezio je vklesan v dveh vrstah na kamnitem sarkofagu, bere se desno in je sedaj
izgubljen.
S [1:274]
ψaotoras 2 polla[hia]ihi ψaotoras Pollahiaihi I 2
[1:76]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E in prvega O, ki je
značilen za črko T.
1
1
GATTORAS/POLLAEIAIEI
16 3 0 0 19
7
19
G ATTO RAS POL L AEIA IEI Glej ata dol potem le aja jej.
Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik očetu, ki v grobu aja.
Napis 95. Napis iz Rugge z višino črk 7 mm je vrezan na bronasti oljenki 18x8 cm, bere se krožno desno in je
sedaj v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju.
S [1:275]
leonaihivasteos Leonaihi Vasteos I 1
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.
[1:76]
231
1
1
LEONAIEIVASTEOS
15 0 0 0 15
715
LE ONA IEI VA S TE OS Le ona jej v sama tu ostane. R VAS vsa
Napis je razumljiv, saj gre za pokopni dodatek in ona naj v grobu ostane.
Napis 96. Napis iz nekropole v Lecce je na dveh obdelanih grobnih kamnitih ploščah, bere se desno in je
shranjen v Museo Castromediano v Lecce.
S [1:275]
a) θeotor
b) vistina
θeotor I 0 plošča 59x23x10 cm, napis dolžine 40 cm z višino črk 7 cm
Vistina I 0 plošča 25x20x10 cm, napis dolžine 25 cm z višino črk 3 cm
[1:76]
Napisa sta dobro vidna in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno, zato ga obdržim.
1
,9 TEOTOR/VISTINA
13 0 0 0 13
5
13
TEO TOR V ISTI NA Tu potuje, v isti počiva.
Napisa sta razumljiva, saj gre za nagrobnik in stvarnost ter dobre želje.
Napis 97. Napis iz groba iz Rugge se bere desno in je sedaj izgubljen.
S [1:276]
etθetoassiillonas etθetoas Siillonas I 0
[1:76]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim.
1
,7 ETTETOASIILLONAS
16 0 0 0 16
6
16
E T TE TOA SIILLO NAS Je tebi tu tvoja silno naš. R TTE tu
R
SI ILLO si ilu
Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik, in sporočilo, da je pokojni silno naš.
Napis 98. Napis iz Alezio se bere desno in je sedaj izgubljen.
S [1:276]
atiθaosbaledonasψ Atiθaos Baledonas I 0
[1:77]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim.
1
,8 ATITAOSBALEDONASG
16 0 0 0 16
8
17
ATI TA OS BA LE DO NAS G Ati tu ostal bo le do nas gleda.
R
ATITA atita R BALE veljak
Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik očetu.
Napis 99. Napis dolžine 3 cm z višino črk 1 cm iz najdišča Ruvo je vdolben v glinasto piramido 5,5x5,5 cm
višine 8 cm, bere se desno in je v muzeju Jatta v Ruvu.
S [1:276]
eiol ? 0
[1:77]
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim.
1
,9 EIOL 4 0 0 0 4
1
4
EIOL Ajal. R EIO L Ajaj le.
Napis je kljub kratkosti razumljiv, saj gre za nagrobni predmet.
Napis 100. Napis iz groba iz Monopoli se bere desno in je ohranjen v dveh prerisih s 7. in z le 4. vrstami in je
sedaj izgubljen. Podano je prečrkovanje v 7 vrstah.
S [1:276]
klaohivenasdenθ / avanvaldestaimakos / invintavaldankosi / nininvitatilišidar
gahešitatooitinai / hiditaissinomaison / toltxsisinai ? 3
[1:77]
232
Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno, čeprav ne upoštevajo razmakov med črkami oziroma
besedami in razen črke H, ki je E.
Imamo prečrkovanji dveh prerisov in poskusimo najti najustreznejše prečrkovanje; upošteval sem drugi čistopis
tako kot jezikoslovci, razen pri najdaljšem zapisu.
1
,8 KLAO EIVE NAS DENT AVAN VALDES TAIMAKOS / napis delim na dvoje
37
115 INVINTA VALDANKOSI NIN INVITATI / 20
61
DIŠIDAR GAEEŠITATO OITINAI EIDITA /
ISSINO MAISON TOLTUZ IZINAI
17
54
KL AOE IVE NAS DE NTAV AN VALDES TAI MAK OS IN VI NTA VALDAN K OSI NININ VI TATI DIŠI
DAR GAEEŠI TATO OI TI NAI EIDI TA IS SINO MAI SON TOL TUZI ZI NAI
Kle aja žive nas da not in veljak ta mag ostane in vi not veljak ko ostane nina vam tati diši dar gojiš tato oj ti
naj jedi tu isti sin moje sonce tolko toži si spi.
114 0 1 0 115
R
MAKOS manjkaš R VIN TA vino tu R KOSI kosi
Daljši nagrobni napis govori o pokojnem očetu, ki morda lahko jé tudi dišeči dar.
Helenistično rimsko obdobje
Obdobje 3. stoletja pred Kr.
Napis 101. Napis iz najdišča Valesio je na votivnem kamnu, prva beseda je ločena z dolžino 21cm, ostali del pa
je dolg 72 cm, višina črk je 3 cm, bere se desno in je shranjen pri V. Stamera v Aradeu.
S [1:277]
haloti taotoritaolneidibarislaoho haloti Taotori Taolneidi dibarislaoho I 1
[1:79]
Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje, ki ga je težko kontrolirati, saj slika ni dobra, črka H pa je E.
[2:77]
HALOTI TA OTORITA OL NE IDI VA RIS LA OHO
Golota tvoja naj bo skrita ali ne idi v ris tu okoli.
Bor bere V namesto B, kar pa je glasovno blizu. Njegov prevod podaja smiselno vsebino, ki pa je lahko tudi
nekoliko drugačna, zlasti zaradi črke H, ki je E.
1
,9
EALOTI TAOTORI TAO L NEIDI BAR IS LA OEO
11
32
EAL OTITA OTO RI TAO L NEIDI BAR IS LA OEO
Ajal očita tu raj tu le najdi vsaj isti le aja.
32 0 0 0 32
R
OTI TAO TORI TA OL oče tu potuje tu al R OTORITA odkrita
R
BARI SLA grobu šla
Podani smisel je očitno nagrobni, čeprav morda večpomenski.
Napis 102. Napis je vrezan na kamniti plošči z večjimi merami 46x45 cm v štirih vrstah 22, 35, 9 in 29 cm z
višino črk 4 do 6 cm, bere se desno in je vzidan v hiši Abatantuono v ulici Vieste Garnico.
S [1:277]
diva2damati/3ra4-opakalgo ? 0
[1:79]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim in dodam vidno črko I in verjetno črko B.
DIVA/DAMATI/RAI/(B)OPAKALGO
20 0 1 1 22
1
,9
DIVA DA MATI RAI BO PA KAL G O R G glej
9
22 Devo da mati raje bo pa kal gre ostane. R DIVA Dajva R RAI raj
Podani napis je iz vsakdanjega življenja, saj mati da raje hčere, ki so kal in odidejo ter ohranjajo rod.
233
Napis 103. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je sedaj izgubljen.
S [1:277]
(x)θotor(x)brigannas spogeras θotor Brigannas Spogeras I 0
[1:79]
2
Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,9 ,8 TOTOR(S)BRIGANNAS/SPOGERAS
22 0 0 1 23
8
23
TO TOR S BRIGA NNAS SPO GE RAS Tu potuješ še briga nas spi gre dol.
R
TOROS potuješ
Napis je nagrobni, saj sorodnike briga za pokojnega in ker spi naj gre v grob.
Napis 104. Napis iz Ruvo je na bronastem kovancu in se bere desno.
a
S [1:277]
platur ? Palasina glava
[1:80]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
1
PLATUR
6 0 0 0 6
1
6
PLATUR Plačnik. R PL ATU R Pol atu raj.
Napis je razumljiv, saj gre za plačilni novčič.
b
χ--λαωχως/ςυ ? sova na oljki grški napis
[1:80]
Napis 105. Napis iz najdišča Francavilla je vklesan na obojestransko odbitem kamnu 45x30 cm, bere se desno v
štirih vrsticah.
S [1:278]
]aθa[2]xgraiva[3dazi?maihiaviθiaix[4][?] ? 1
[1:80]
Jezikoslovci podajajo le delno prečrkovanje, ki se ga zaradi slabe slike težje preverja, zato ga obdržim, razen H, ki je E.
ATA/GRAIVA/DAZI/MAIEIAVITIAI
25 0 0 0 25
,8
,8
ATA GRAIVA DA ZI MAI EIA VIT AIA
8
25
Ata grejeva da si tu moj aja vidi aja.
Napis je nagrobni in praviloma pomeni, da je bil pokojni skurjen.
Napis 106. Napis iz najdišča Arpi je na bronastem kovancu shranjenem v Berlinskem muzeju, bere se desno. S [1:278]
a
poula ? 0 prva stran bik [1:80
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
,9 POULA
1
5
POULA Polovnjak.
Napis je razumljiv, saj gre za plačilni novčič.
b
Aςπάνου ? druga stran konj grški napis
Napis 107. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je sedaj izgubljen.
5 0 0 0 5
[1:80]
S [1:278]
vallamoldahias Valla Moldahias I 1
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
4
14 VALLAMOLDAEIAS
14 0 0 0 14
1
1
VALLA MOL DA EIAS Veljak moli da ajaš.
Nagrobni napis je razumljiv.
[1:81]
234
Napis 108. Napis iz Rutigliano je vrezan na odlomljenem zidnem kamnu 96x30 cm, bere se desno v treh vrstah
in je izgubljen.
S [1:278]
]xx.xedentas.so.u.voθo.i.endedaren ]-------xturartaneiredazemoi ]--------------xsaspraazeran ? 0 [1:81]
Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim.
EDENTAS SO U VOTO I ENDEDAREN/TURARTANEIREDAZEMOI/SASPRAAZERAN
EDEN TA SSO U VOTO IEN DED AREN TURAR TA NEI REDA ZEMOI SA SPRA AZE RAN
,8
,7
En ta sešel u vodo en dedec uren tekač ta ni reda zemlje si spral iz ran.
17 55 R SPRAA ZE RAN spravil že mlad.
55 0 0 0 55
Nagrobni napis je zanimiv, zaradi predvidenih manjkajočih delov pa je na teh mestih manj zanesljiv.
Napis 109. Napis iz Ruvo dolžine 4,5 cm z višino črk 0,5 cm je na glinasti piramidi osnove 5x5 cm in višine 2,5
cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Jatta v Ruvo.
S [1:279]
tiokuloi ? 0
[1:81]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje.
1
,6 TOIKULOI R ULOI ulov
8 0 0 0 8
2
7
TOI KULO I Tvoje kolo je. R TOIK ULOI Tak ulj.
R
TOIK ULOI Taka teža. R T OI K U LOI Tu aja ko v loju.
Napis je kratek in zato večpomenski, morda gre za sončno kolo, ulov ali za ulje ali za udobno bivališče kot v loju.
Napis 110. Napis iz groba iz nekropole v Lecce je vrezan na obdelanem kamnu 58x30x10 cm, bere se desno v
dveh vrstah 25 in 50 cm z višino črk 4 cm in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:279]
mernihi2malaganegas Mernihi Malaganegas I 1
[1:82]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
MERNIEI/MALAGANEGAS
18 0 0 0 18
6
18
MER N IEI MALAGA NEGA S
Marnjaj ne jej malega negovala si.
R
MERNIEI Mernjaj R MER meri
Nagrobni napis govori o neutolažljivi materi, ki naj se zave, da je malega dobro negovala.
Napis 111. Napis dolžine 74 cm z višino črk 10 cm iz groba iz nekropole v Lecce je vklesan na obdelanem
kamnu 92x27x10cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:279]
platlan ? 0
[1:82]
Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1 ,8PLATLAN
2
7
PLAT LAN Plačal lani.
R
P LA T LAN Počiva le tu lani.
Napis je nagrobni, saj je bil umrli lani pokopan.
Napis 112. Napis iz groba iz Mesagne je izgubljen.
7 0 0 0 7
S [1:280]
?]nsd--hidaoza[? ? 1[1:82]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje, prva vidna črka je U, dodane pa so črke po razumevanju.
235
,7,8USD(EI)EIDAOZA(LON)
6
15
US DE IEI DAO ZA LON Ustal da jej dal za lon.
Nagrobni napis govori o vstalem saj je dal zanj dar.
10 0 1 4 15
Napis 113. Napis iz najdišča Vaste je v dveh vrstah z višino črk 5 cm, je na obeh straneh odbite pravokotne
apnenčaste plošče 98x38x18 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:280]
daninagiθaosgrosdihiinker[maθi? / daninšilpaihidazinnihinaix[[1:82]
danin Agiθaos Grosdihi inkermati danin Šilpaihi Dazinnihi nai I 3
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1 ,9DANINAGITAOSGROSDIEIINKERMATI/DANINŠILPAIEIDAZINNIEINAI
20
54
DA NI NAGI TA OS GR OS D IEI IN KER MATI DA NINŠI LPA IEI DA ZIN NIEI NAI
Da ni nag tu ostane grobu ostane da jej in ker mati da ninka lepo jej da sin njej aja.
R
NINA G ITA nina grobu ta R DAZI NNIEI dasi njej
50 4 0 0 54
Napis govori o mladem sinu, ki ga mati še v grobu ninka.
Napis 114. Napis sestavlja zapis: a) Momsena in b) napis dolžine in 51 cm z višino črk 3 cm na obdelanem
kamnu 62x16x11 cm, ki se bere desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:281]
a)
b)
platoraspaletaosisareti Platoras Paletaos Sisareti I 0
platoraspaletao[s Platoras Paletaos I 0[1:83]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, drugi napis je enak prvemu.
1 ,9PLATORASPALETAOSISARETI/PLATORASPALETAOS(ISARETI)
15
46
PL ATO RAS PALE TA OS ISA RETI PL ATO RAS PALE TA OS ISA RETI
38 1 0 7 46
Potem ata res pal tu ostal isti Reti, potem ata res pal tu ostal isti Reti.
R
PLATO Plačal R RE TI raj tebi. R PAL E potem je
Napis govori o umrlem očetu, ki ostane Reti.
Napis 115. Napis iz groba iz Ceglie je izgubljen.
S [1:281]
platorasvaššnihi Platoras Vaššnihi I 1[1:82]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1 ,9PLATORASVAŠŠNIEI 16 0 0 0 16
7
16
PL ATO RAS VAŠ Š N IEI Potem ata res vaš šel not jej.
RPLATO Plačal
Napis govori o umrlem očetu, ki je šel v grob.
Napis 116. Napis iz Ugento v treh vrstah dolžine 60, 76 in 21 cm z višino črk 4 cm je na delno odlomljenem pilastru
107x30x50 cm in je precej poškodovan, bere se desno in je shranjen v zbirki Colosso v Ugentu.
S [1:281]
(-)---xoxxbohxx(x)des----(-) / ---ohebbomato(x)pred[ami? /
-mitθo ? 29
[1:83]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki glede na le delno ohranjen napis ni dovolj poveden za razumevanje, čeprav
se pojavijo znane besede: bo, mator in pred.
236
Napis 117. Napis iz groba iz Gnathia je naslikan, bere se desno in je izgubljen.
S [1:282]
staboas porvaides Staboas Porvaides I 0
[1:84]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
,8 STABOAS PORVAIDES
16 0 0 0 16
6
16
S TABO A S PORVAI DE S S tabo a se poruval da se.
R
TA BOA SPOR VAI tu bova spor vej
Napis je verjetno nagrobni in govori o umrlem borcu.
Napis 118. Napis na grobni plošči iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:282]
daszeszarisθesspaθillai Daszes Zarisθes Spaθillai I 0
[1:84]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
,8 DASZESZARISTESSPATILLAI
25 0 0 0 25
8
23
DA SZES ZARIS TES SPA TI L LAI Da sežeš zares tesno spiš ti le leži.
R
LL AI le ajaj R DAZ ZES Daš sežeš
Napis je verjetno nagrobni in govori o grobu v katerem umrli tesno spi.
Napis 119. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
S [1:282]
staboaos polonnihi Staboaos Polonnihi I 1
[1:85]
2
Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje, razen črke H, ki je E.
1
1
STABOOS/POLONNIEI
16 0 0 0 16
6
16
S TABO OS POL ONN IEI
S tabo ostane potem on jej. R ON NIEI on njej
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 120. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
S [1:282]
vallaos potorre/tavidih[i?] Vallaos Potorretavidihi I 1
[1:85]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
VALLAOS POTORRE/TAVIDIEI
21 1 0 0 22
6
22
VALLA OS POTORRE TA VID IEI Veljak ostal potuje tu vidiš jej.
R
PO TORRE pa potuje R POTO RRE potem raj
Napis govori o veljaku, ki potuje, jej.
Napis 121. Napis iz Ceglie, bere se desno in je izgubljen.
S [1:282]
platoras mimeteos Platoras Mimeteos I 0
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
1
PLATORAS MIMETEOS
16 0 0 0 16
6
16
PL ATO RAS MIME TE OS Pol ata dol mimo tu ostani.
R
PLATO Plačal R RASMI ME razumi me
Vsebina podaja značilen nagrobni napis posvečen očetu.
[1:85]
237
Napis 122. Napis v dveh vrstah iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:282]
kolahiaihipasetθih[i?] / doapalloa Kolahiaihi Pasetθihi Doapalloa I 3
[1:85]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,8 KOLAEIAIEIPASETTIEI/DOAPALLOA
27 1 0 0 28
8
28
KOLA EIA IEI PASET T IEI DO APALLOA
Tako aja jej pase tu jej do Apola. R KO LA ko le
R
DOA PALL OA dol pol aja. R DOAPALLOA dopadljivo
Vsebina podaja značilen nagrobni napis, morda gre za božanstvo Apolona, izvirno Apula.
Napis 123. Napis iz najdišča Oria v sedmih vrstah z velikostjo črk 2 cm je na nagrobniku 100x29x22 cm, bere
se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:283]
hipakabla-(-) / θanablat-- / dazihonibil[ia] / anθetaθiap[r] / oditaapatex(-) / li[1:86]
hipa Bla[t]θana Blat[θi(hi)] Dazihoni(hi?) Bilia Anθeta θiap[r]odita apatex I 4
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
,9,8 EIPAKABLA/TANABLAT/DAZIEONIBILIA(I)/ANTETATIAV/ODITAAPATE/LI
17
54
EI PAKA BLATAN A BLAT ODA ZIE ONI BIL IAI AN TETA TIA VODITA A PATE LI
Je pekel blaten a blatna voda zalije on bil ležal in ta tja vodita a pade le.
R
BLAT ANA blato in R VODI TAA vodi tu
51 2 0 1 54
Vsebina podaja značilen nagrobni napis, očitno gre za utopljenca v blatu, ki ga je zalila blatna voda in so ga neuspešno reševali, glej napise 61, 78, 86, 92, 125, 175 in 216.
Napis 124. Napis iz groba iz Oria bere se desno in je izgubljen
S [1:283]
tabara aprodi[tas? Tabara aprodi[tas I 0
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
,9 TABARA APRODITAS
6
15
TA BARA A PRODI TA S Tu grob a porodi tu se.
R
PRODITA porodita
Vsebina podaja značilen nagrobni napis, ki opozarja na vstajenje.
Napis 125. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen
blaθihikordomaos Blaθihi Kordomaos I 1
[1:86]
12 3 0 0 15
S [1:283]
[1:86]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
BLATIEIKORDOMAOS
16 0 0 0 16
5
16
BLAT IEI KOR DOMA OS Blato jej kar doma ostani.
Vsebina podaja značilen nagrobni napis, očitno gre za utopljenca v blatu, ki naj v novem domu ostane, glej napise
61, 78, 86, 92, 123, 175 in 216.
238
Napis 126. Napis iz najdišča Valesio z višino črk 3,6 cm je na obdelanem kamnitem kvadru 82x22x11 cm, bere
se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:283]
?]šoleostannohandimeb-[? ? 1
[1:83]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki je E in vidnega I.
11ŠOLEOSTANNOEANDIMEBI
20 0 1 0 20
8
20
ŠO LE OSTAN NO E ANDI ME BI Šel le ostani not je tam meni bi.
R
ŠOL E OSTA NN EAN DI Šel je ostal not en da
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 127. Napis iz groba iz Ceglie dolžine 53 cm z višino črk 5 do 6 cm je vklesan na obdelanem kamnitem
kvadru 77x19x12 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:284]
θeotorrasšernaihiθi θeotorras Šernaihi θi I 1
[1:83]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki je E in črk θ, ki so O.
1
,9 OEOTORRASŠERNAIEIOI
19 0 0 0 19
5
19
OEO TOR RAS ŠERNAIE IOI Aja potuje dol žebraje joj.
R
TORRAS ŠE R NAIE potuje šel raju nina
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 128. Napis iz groba iz Ceglie se bere se desno in izgubljen.
S [1:284]
verrinihimahehos Verrinihi Mahehos I 3
[1:87]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,8 VERRINIEIMAEEEOS
16 0 0 0 16
6
16
VERRI N IEI MAE EE OS Veruj naj aja moj je ostal.
R
VERRIN Veren
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 129. Napis iz najdišča Rugge dolžine 77 cm z višino črk 10 do 20 cm je vklesan na obdelanem kamnitem
kvadru iz tufa 119x70x28 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:284]
θobar[a? θobara I 0
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
1
TOBARA
2
6
TO BARA Tu grob.
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:87]
6 0 0 0 6
Napis 130. Napis iz Canosa z višino črk 5 cm je z rjavim firnežem napisan na zunanjem dnu glinastega trebušastega vrča premera 7 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:285]
klareovttantohvre ? 1
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,8 KLAREOVTTANTOEVRE
17 0 0 0 17
6
17
KLA REOV TTA NT OEV RE Tu rov tu not ajav raj.
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:88]
239
Napis 131. Napis iz Mesagne dolžine 90 cm z višino črk 3 do 4 cm je rdeče naslikan na grobni steni, bere se
desno in je izgubljen.
S [1:285]
tabaroasdamatrivas Tabaroas Damatrivas I 0
[1:88]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
,9 TABAROASDAMATRIVAS
18 0 0 0 18
7
18
TA BAROA S DA MATR IVA S Ta grob si da mater živa si.
R
MATRI VAS motri vas. R MATRI VAS materi vse
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 132. Napis iz groba iz Brindisija dolžine 95 cm z višino črk 4 cm je vsekan v trikrat prelomljeno poščo iz
tufa 123x67x12 cm, bere se desno in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju.
S [1:285]
vallaosdazetθihi Vallaos Dazetθihi I 1
[1:88]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,7 VALLAOSDAZETTIEI
16 0 0 0 16
6
16
VALLA OS DA ZET T IEI Veljak ostal da zet tu jej.
R
ZE TT že tudi R OSDA ostal
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 133. Napis iz Oria je vrezan na kamniti grobni steni in je izgubljen.
S [1:286]
tabaraihetaotorrihe Tabaraihe Taotirrihe I 2
[1:88]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,8 TABARAIEETAOTORRIEE
19 0 0 0 19
7
19
TA BARA IEE TA OTOR RIE E Ta grob je ta otvor (v) raj je.
R
TAO TOR ta potuje
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 134. Napis iz groba iz Alezio je vklesan na treh kosih 51x30x8 z višino črk 6 cm, 29x2x8cm z višino črk
7 cm in neznanih dimenzij, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:286-287]
?][p]latoor[r]ih[i]x[-]gelihi i[-]h--ias ? 3
[1:88]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E in črke R, ki je ni; dopolnitev
bi verjetno bila.
,7 ,7 PLATOORIEIGELIEIIE(I)IAS
19 2 0 1 22
7
22
PL ATOOR IEI GEL IEI IEI IAS
Potem ati jej šel jej jej jaz.
Vsebina podaja značilen nagrobni napis. R ATO OR ati raj
Napis 135. Napis iz groba iz najdišča Valesio dolžine 193 cm z višino črk 7 cm je vklesan na zlomljenem
kamnitem kvadru 254x25x11 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:287]
staboaosbarzidihi Staboaos Barzidihi I 1
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
STABOAOSBARZIDIEI
17 0 0 0 17
6
17
S TABOA OS BAR ZID IEI S tabo ostane vsaj zid jej.
Vsebina podaja značilen nagrobni napis. R TABO AOS tabo ajaš
[1:89]
240
Napis 136. Napis iz najdišča Valesio se bere desno in je izgubljen.
S [1:287]
dazimaihi malohiaihini Dazimaihi Malohiaihini I 3[1:89]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E in črke Z, ki je črka T.
1
,8
DATIMAIEI MALOEIAIEINI
21 0 0 0 21
7
22
DATI MA IEI MALO EIA IEI NI Dati moj jej malo ajaš jej ni.
R
D ATI Da ati
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 137. Napis iz najdišča Ceglie dolžine 50 cm z višino črk 3 cm je vklesan v grobno ploščo napušča
126x45x24 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:287]
θotoraskailomaidihi θotoras Kailomaidihi I 1[1:89]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,9
TOTORASKAILOMAIDIEI
19 0 0 0 19
7
19
TO TORAS KA ILO MAI D IEI Tu potuješ k ilu moj da jej.
R
TOTO RAS Tu dol
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 138. Napis iz Oria v sedmih vrstah z višino črk 2 do 3 cm je vklesan v pilaster 44x17x7 cm, bere se desno
in je shranjen v Mestni knjižnici v Oriju.
S [1:288]
]zas / ]onas / ]batto / sdozas / a?]ndaθi / ]onn[i]hi / ]ekori / ](x)n ? 36[1:90]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje skladno z ohranjenostjo stebra in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
Posamezni deli napisa so nepovezani, zato razumevanje ni smiselno, čeprav se pojavljajo znane besede: nas, atto, ati, on in iei.
Napis 139. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
S [1:289]
laidehiabaslogetibas Laidehiabas Logetibas I 1[1:87]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
11LAIDEEIABASLOGETIBAS 20 0 0 0 20
7
20
LAI DE EIA BA SLOGE TI BAS Glej da ajal v slogi ti boš.
Vsebina podaja značilen nagrobni napis s poudarkom na dobrem razumevanju v nebesih.
Napis 140. Napis iz najdišča Muro se bere desno in je izgubljen.
S [1:289]
?]x[---]xo[--]nato--(-)ni[ ]irrino[? ? 13[1:87]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje skladno z napisom, vendar posamezni deli niso povezani in razumevanje ni smiselno.
2
Napis 141. Napis je na kamniti grobni plošči iz tufa 45x29x10 cm vzidani v fasadi levo, v hiši Abatantuono v
Viesta Garganico; je v dveh vrstah 16 in 17 cm z višino črk 2 do 3 cm in se bere desno.
S [1:289]
dama(tira?)2klatori ? 0[1:90]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
,9,9DAMATIRA/KLATORI 11 4 0 0 15
5
15
DA MAT IRA KLA TORI Da mati raj tu potuje.
RMATIRA matera
Vsebina podaja značilen nagrobni napis s poudarkom na potovanju v nebesa.
241
Napis 142. Napis iz groba iz Oria je v štirih vrstah in je izgubljen, podan je v dveh prerisih in podano prečrkovanje
je kombinacija obeh.
S [1:289]
2
3
4
tabarai zavais kritaboa ax[? Tabarai Zavais Kritaboaa(s) I 0
[1:91]
Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje in ga obdržim; zadnja črka je L.
1 ,9TABARAI/ZAVAIS/KRITABOA/AL
22 0 1 0 23
7
23
TA BARAI ZA VAI SKRITA BOA AL Ta grob je za vaju skrita bova ali.
R
BARA I grob je R SKRI TA BOAAL skri to bol
Vsebina podaja značilen nagrobni napis s poudarkom na dvojini.
Napis 143. Napis iz najdišča Ruvo je vtisnjen na glinasti piramidi 8x8 cm, z višino 9 cm
in je shranjen v muzeju Ruvo.
S [1:290]
dleukani ? 0
[1:91]
Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje in ga obdržim.
1
1
LEUKANI
7 0 0 0 7
2
7
LE UKANI Le ukani. R LE UKA NI Le uka ni.
Vsebina je morda povezana z utežjo, verjetneja pa piramida pomeni amulet proti urokom.
Napis 144. Napis iz Viesta Garganico je v treh vrstah na dveh kamnitih ploščah 19x19 in 19x29 cm, bere se
desno in je sedaj izgubljen.
S [1:290-291]
agol2zonve3nana diva2dama3tira ? 0
[1:91]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
,8 AGOL/ZONVE/NANA/DIVA/DAMA/TIRA
25 0 0 0 25
8
25
A GOL ZONVE NANA DIVA DA MATI RA
A gol zove nono lepa da mati raj.
R
DIVA boginja R MATIRA matera
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 145. Napis iz Canosa je vrezan na krožnem delu dna glinastega vrča,
bere se desno in je sedaj shranjen v Narodnem muzeju v Neaplju.
S [1:291]
avilgaudazoun ? 0
[1:92]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
,9 AVILGAUDAZOUN
13 0 0 0 13
5
13
AVIL GA UDA ZO UN Uvil ga uda se on. R AVI L javi le
Morda gre za žaro in žarni napis, morda pa opisuje oblikovanje glinastega vrča.
Napis 146. Napis iz Ceglie dolžine 36 cm in višine črk 1,5 cm je vklesan na plošči iz apnenca 100x37x13 cm,
črke so pobarvane rdeče, bere se desno in je sedaj shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju.
S [1:292]
platorasdroššihi Platoras Droššihi I 1
[1:92]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,7 PLATORASDROŠŠIEI
16 0 0 0 16
6
16
PL ATO RASD ROŠ Š IEI Potem ata dol rajši šel jej.
R
RAS D dol da
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
242
Napis 147. Napis dolžine 39 cm z višino črk 10 cm je na večkrat uporabljeni obdelani krovni kamniti grobni
plošči 55x20x10 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:292]
?]stas ? 0
[1:92]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
,9 ,7 STAS
1
4
STAS Stas. R S TA S Sam tu si.
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
4 0 0 0 4
Napis 148. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
S [1:292]
saihikaskonkolastis Saihikas Konkolastis I 1
[1:92]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,7 SAIEIKASKONKOLASTIS
19 0 0 0 19
8
19
SA IEI KA S KON KO LASTI S Saj jej ko si konj ko lastil si.
R
KOLAS TI kočijaž ti R KAS kasno R LAS TI sem ti
Vsebina podaja značilen nagrobni napis, povezan s konjem.
Napis 149. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:292]
daštas moldahiaihi Daštas Moldahiaihi I 2
[1:93]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,9 DAŠTAS MOLDAEIAIEI
17 0 0 0 17
6
17
DAŠ TA SMOL DA EIA IEI Daš tu smola da ajaš jej.
R
S MOL si moli
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 150. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:292]
valatis Valatis 0
[1:93]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
,9 VALATIS
7 0 0 0 7
2
7
VALAT IS
Veljak isti. R VALA T IS Veljak tu isti.
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 151. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
tabarada[zim]aih[i?]
Tabara Da[zim]aih[i?]
I
S [1:292]
1
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
,7 ,9 TABARADA ZIMAIEI
11 4 0 0 15
6
15
TA BARA DA ZI MA IEI Ta grob da si moj jej.
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
[1:93]
243
Napis 152. Napis iz Carovigna se bere desno in je izgubljen.
S [1:292]
otormahehe Otor Mahehe I 2
[1:93]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,9 OTORMAEEEE
10 0 0 0 10
4
10 O TOR MAE EEE O potuje moj aja. R EEE joj
Vsebina podaja značilen nagrobni napis.
Napis 153. Napis iz najdišča Alezio je na grobni plošči, bere se desno in je sedaj izgubljen.
dazetdazihonne[s]
S [1:293]
Dazet Dazihonne[s] I 1
[1:93]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki je E in črke I, ki je G.
,9 ,6 DAZETDAZGEONNES
14 1 0 0 15
6
15
DA ZET DAZ GE ON NES Da zet daš gre on nese.
Vsebina ni običajna, čeprav je verjetno nagrobna.
V muzeju Castromediano ste dve plošči iz tufa 46x23x0,9 in 74x22x0,9 cm z napisoma, ki vsebujeta izgubljena napisa: a) zeta b) ihonne ? 1
S [1:293]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E; združitev napisov bi bila.
,9 ,6 ZETA /IEONNE
10 0 0 0 10
4
10
ZE TA IEO NNE Že tu joj ne.
Napisa sta razumljiva vsak zase in združena.
Skupno razumevanje
,9 ,6 DAZETDAZGEONNES/ZETA/IEONNE
24 1 0 0 25
10
25
DA ZET DAZ GE ON NES ZE TA IEO NNE
Da zet daš gre on nese. Že tu joj ne.
R
ZE T že tu R ZE T AIE ONNE Že tu ajal one R IEO jedel
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 154. Napis iz Ceglie je vgraviran na zgoraj in levo odlomljeni bronasti ploščici 5,5x6,7 cm v sedmih
vrstah z višino črk 6 mm, bere se desno in je sedaj shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju.
S [1:294]
---baonnes[? / tidatinaima[? / sebinainink[? / bennanser[? / setibenna[? / apro?]ditanber(x)[? /
hhonom---(-)[? ? 2
[1:94]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. Napis naj bi se spredaj in zadaj
nadaljaval, vendar je tudi tako smiseln.
,9,8BAONNES/TIDATINAIMA/SEBINAININK/BENNANSER/SETIBENNA/
APRODITANBER/EEONOM
65 0 0 0 65
23
65
BA ON NES TI DATI NAI MA SEBI NAI NINK B EN NANSER SE TIBE
NNAA PRODIT AN BER EE O NOM
Bo on nese ti daš naj ima sebi naj ninka bo en up še tebe naj porodi in beri joj on nam.
R
ONNESTI odnesti R BEREE bere R BEREE vere
R
SE se R ONOM
njemu
Očitno gre za nagrobno vsebino, ki zaradi manjkajočih črk ni najbolje razumljiva.
244
Napis 155. Napis iz Vieste Garganico v šestih vrstah z višino črk 2 do 3 cm je globoko vklesan na kamnitem
bloku iz tufa 33x20x16,2 cm, bere se desno in je sedaj last Komune v Vieste Garganico.
S [1:294]
deiva2dama/3tirapre/4veziv/5ena ? 0
[1:94]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
,8 DEIVA/DAMA/TIRAPRE/VEZIV/ENA
24 0 0 0 24
6
24
DEIVA DA MATI RA PREVEZIV ENA Dajva da mati raj prevozi ena.
R
MATIRA matera R DEI VADA daj vodo
Očitno gre za nagrobno vsebino, saj naj mati ob pomoči prevozi in doseže raj.
Napis 156. Napis iz Rugge dolžine 72,5 cm z višino črk 5 do 6 cm je vsekan na arhitravu grobnega prostora in
je rdeče premazan, bere se desno in je sedaj v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:295]
ladihibohonihi Ladihi Bohonihi I 3
[1:94]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
LADIEIBOHONIEI
14 0 0 0 14
5
14 LAD IEI BOH ON IEI Hladen jej bogu on jej. R BOE bo
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 157. Napis iz groba iz najdišča Alezio se bere desno in je kot kopija shranjen v Muzeju Castromediano v
Lecce.
S [1:295]
ioeossallih[i? ? 1
[1:94]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
IOSESSALLIEI
11 1 0 0 12
4
12
IO SESSAL L IEI Jo sesal le jej.
R
I OSES S AL Je ostal sam al
Očitno gre za nagrobno vsebino otroku, ki je umrl čeprav je šele začel sesati.
Napis 158. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:295]
vallaidihi Vallaidihi I 1
[1:95]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,8 VALLAIDIEI 10 0 0 0 10
3
10
VALLAI D IEI Veljak da jej.
R
VAL LAI val lej R VALLAID Veljak
Očitno gre za nagrobno vsebino, morda gre za rušilni morski val.
Napis 159. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:295]
dazihilasoθihi Dazihi Lasoθihi I 2[1:95]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,9 DAZIEILASOTIEI
14 0 0 0 14
5
14
DAZ IEI LAS OT IEI Daš jej sem not jej.
R
LASO T sem tu
Očitno gre za nagrobno vsebino.
245
Napis 160. Napis iz groba iz najdišča Lecce dolžine 16 cm z višino črk 7 cm je vklesan na grobni plošči iz obdelanega kamna 53x20x12 cm, bere se desno in shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:295]
blai ? 0
[1:95]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
BLAI
4 0 0 0 4
2
4
BLA I Bila je. R BL AI Bolje ajaj.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 161. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
kriθonas
S [1:296]
Kriθonas I 0
[1:95]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
KRITONAS 8 0 0 0 8
3
8
KRIT O NAS Krit od nas.
Očitno gre za nagrobno vsebino, saj je umrli skrit v grobu.
Napis 162. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
S [1:296]
divanovas Divanovas I 0
[1:95]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
1
DIVANOVAS
9 0 0 0 9
3
9
DIVA NOVA S Deva nova si. N SAV ONA VID Vse ona vidi.
Očitno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh in za vero v posmrtno življenje.
Napis 163. Napis iz najdišča Ceglie je vrezan na kosu nagrobnega stebra 20x18x10 cm,
bere se desno in je izgubljen.
vaske[ ? 0
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
1 VASKE
2
5 VAS KE Ves tja.
Očitno gre za nagrobno vsebino in pokop.
S [1:296]
[1:96]
5 0 0 0 5
Napis 164. Napis iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
sana--(-)h[? ? 1
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje ki ga obdržim, razen črke H, ki je E in z dopolnitvijo.
,6 ,6 SANA(I)E(I)
5 0 0 2 7
2
7
SANA IEI Sanja jej. R S ANA Sama ona
Očitno gre za nagrobno vsebino in vero v posmrtno življenje.
S [1:296]
[1:96]
246
Napis 165. Napis iz groba iz Canosa dolžine 7 cm z višino črk 5 do 6 mm se bere desno in je vgraviran na
okovju lične bronaste škatlice s premerom 15,5 cm in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:296]
opakassabaleidas Opakas Sabaleidas I 0
[1:96]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1
,6 OPAKASSABALEIDAS
16 0 0 0 16
5
16
OPAKA S SA BALEI DAS Narobna si s plesom daš.
R
BALEI veljak
Morda gre za nagrobno vsebino, čeprav je razumljiva tudi posvetno.
Obdobje od 3. do 2. stoletja pred Kr.
Napis 166. Napis na kamnu iz Brindisi je vgraviran v dveh stolpcih v 16 vrstah, bere se desno, prepis je ohranjen
v knjižnici De Leo v Arcivescovile.
S [1:297]
1]azena klaohizisdenθ[ava]nv[a]sti
27 4[1:97]
2
]e-(-)aos
andadera[n] θoaras--(-)o----(-)xa
21 1
3
]aθinai
hiaihit--laihassida-sinn-r(-)dazi32 0
4
]olime
maihiθibaliahiai[hi]andaθivas32 2
5
]etpal
mannatidaštasv(-)osθellihiθao31 0
6
]xoris-
tarassibalasiiri[hi]θaotorassi32 2
7]-espa- vallaidihitaizihiatavetesmaber[an]36 2
8
](-)-torxx
argorian(-)olanmazzesna
23 0
9]all--(-) tanomanininvastiberadam[
26 0
10]-asix-- θendonomorohidehatantat[
26 0
11 nintarihenerikidenargorianeš[
32 0
-(-)olasninθaolanmaberanai[min]
27 3
]ran--s
12]aš----
13]-olo--- koskraapatiargorianpreišr[
28 0
14]oaθei- nesnabtaiθisandapelaθ[?
26 0
15]θenaid hiberainvastir—dia
23 0
16]axin-- g
4 0 426 14
426 – 14 = 412
Dazimaihi-θi Baliahiaihi, Daštas V(-)osθellihi, Balasiiri[hi] θaotoras-si, Vallaidihi I ? 15
Jezikoslovci podajajo dovolj zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. Razvidno je, da sta
napisa levo in desno v istih vrstah, zato je smiselno združiti vse besedilo po vrstah.
AZENA/KLAOEIZISDENTAVANVASTI/
27 0 0 27
E(AT)AOS/ANDADERANTOARAS(NT)OSA/
21 1 4 26
ATINAI/EIAIEIT(N)LAIEASSIDA(I)SINN(T)R(A)DAZI/
32 0 4 36
(V)OLIME/MAIEITIBALIAEIAIEIANDATIVAS/
32 0 1 33
ETPAL/MANNATIDAŠTASV(E)OSTELLIEITAO/
31 0 1 32
TORIS/TARASSIBALASIIRIEITAOTORASSI/
32 1 0 33
(Z)ESPA/VALLAIDIEITAIZIEIATAVETESMABERAN/
36 0 1 37
(VI)TORNA/ARGORIAN(D)OLANMAZZESNA/
23 2 3 28
247
ALL(TA)/TANOMANININVASTIBERADAM/
26 0 2 28
(N)ASIE(I)/TENDONOMOROEIDEEATANTAT(A)/
26 1 3 30
RAN(NI)S/NINTARIEENERIKIDENARGORIANEŠ/
32 0 2 34
AŠ(O)/(D)OLASNINTAOLANMABERANAIMIN/
27 0 2 29
(T)OLO(VI)/KOSKRAAPATIARGORIANPREIŠR/
28 0 3 31
(T)OATEI/NESNABTAITISANDAPELAT/
26 0 1 27
TENAID/EIBERAINVASTIR(OD)DIA/AEIN(O)/G
27 1 3 31
,9 ,9
A ZENA KLA OEIZ IS DEN TA VAN VASTI
426 630 462
412146
30
462
9
27
10
26
13
36
10
33
9
32
9
33
9
37
9
28
8
28
9
30
9
34
9
29
8
31
9
27
delitev
A žena tu ajaš isti dan tu nebo gosti
E ATA OS AN DADE RAN TOA RAS NT OSA
je ata ostal in daje rana tvoje dol not ostane
ATI NAI EIA IEI TN L AIEAS SI DAI SIN NT RADA ZI
32 89
ati počiva aja jej temi le ajaš si dal sin not rada si
VOLI ME MA IEI TIBAL IAEI AIEI AN DA TIVAS
voli me ma jej taval joj ajej in da tavaš
ETPAL MAN NATI DAŠ TA SVE OSTELL IEI TAO
odpadel men notri daš tu vse pustil jej tu
TORIS TA RAS SIBALA SII RIEI TAOTO RAS SI
28 98
potuješ tu dol zibala siješ raju tu dol si
ZESPA VALLAID IEI TAI ZIEI ATA VETE SMA BERAN
zaspala veljak jej ta vzel ata veste smo verni
VI TORNA AR GOR IAN DO LAN MAZ ZESNA
vi potuješ raju gor en da lani mož zasnul
ALL TA TANO MANI NINVAS TI BERA DAM
26 93
ali tu tajno meni ajaš ti berila dam
NAS IEI TEN DONOMO ROE IDEE ATA NT ATA
nas jej tu darujemo raj gre ata not ata
RANNIS NIN TA RIE ENE RIKI DENAR GORIA NEŠ
raniš ajaš ta raj in rečeš denar gori neseš
AŠO DOLAS NIN TAO LAN MA BERA NAI MIN
27 93
odšel doli ninaš tu lani ma beri počiva meni
TOLO VI KOS KRAA PAT IAR GOR IAN PREIŠR
telo vi kos krade trpi mlad gor en prešel
TO ATEI NES NA B TAI TISAN DA PELAT
to atu nesi naj bo ta tesen da peljat
TE NAIDEI BERA IN VAS TI RODDIA AEI NO G
tu najde vera in vas ti rodila aja not gre.
10
31
140
462
27 89
248
R OSTEL L ostal le R GORIAN gorjan R DOLAN dolan
R NAB nebi R TA OTORAS tu potuješ R NAI naj
R VAS TI vsa ti R TI VAS ti ves R NIN VAS ajaš ves
R TE ND ONOMO te not njemu R DO LAS do sem
R OS TELL ostal telo R PREI Š prej še raj
R DONO MOROE darujem mrtvemu R BERA vera
Po vzpostavitvi zveznega napisa in dopolnitvi nekaterih manjkajočih črk je vsebina dokaj dobro razumljiva in
podaja vsebino, ki pozdravlja umrlo ženo in ata, ki se ji je pridružil. Napis 167. Napis na kamnitem pokrovu groba iz najdišča Ugento je vgraviran v štirih vrstah, bere se desno in
je izgubljen.
S [1:296]
]xamihilaθohandazespa/--esdazonnesstares/--tadentanθonzihar/----ninkermaθiapa [1:98]
?
Dazes Pa[--]es Dazonnes I ? 3
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E; levi spodnji del napisa manjka.
,8,8DAMIEILATOEANDAZESPA/(A)ESDAZONNESSTARES/
TADENTANTONZIHAR/NINKERMATIAPA
64 0 1 1 66
22
66
DAM IEI LA TOE AN DA ZESPA AES DA ZON NESTA RES
TADE NTA AN T ON ZIHAR NIN KER MATI APA
Dam jej le tvoje in da zaspi aja da zona nestane res tedaj noter in tu on res nina kjer mati spi.
R
NTAN notranji R MATIA PA mati spi
R
ZIE AR zija raj
Očitno gre za nagrobno vsebino in vero v posmrtno življenje.
Napis 168. Napis je na sliki na steni grobnega prostora iz Gnathia, bere se desno in je shranjen v Narodnem
muzeju v Napoliju.
a)
dazihonasplatorrihibollihi ? ščit z meduzino glavo
[1:99] S [1:298]
b)
bo?]llihi[](b)[](r)einie[](hii) ? mladec s konjem
[1:99] S [1:299]
Dazihonas Platorrihi Bollihi Bollihi b-reine-hii I 5
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
,4,4DAZIEONASPLATORRIEIBOLLIEI/BOLLIEIB(A)REINIE(I)EII
14
45
DAZ IEO NAS PL ATORR IEI BOLL IEI BOLL IEI BAR EI NIEI EII
Daš jej naš pol ata jej boli jej, boli jej vsaj aja njej ajaj.
38 5 0 2 45
R PLATOR plačnik
Očitno gre za nagrobno vsebino napisov in vero v posmrtno življenje.
Napis 169. Napis dolžine 17 cm z višino črk 3 do 4 cm iz Gnathia se bere desno in je vklesan na večkrat uporabljeni pravokotni plošči iz apnenca 67x37 cm in je na prvotnem mestu pri ruševinah Gnathia.
S [1:300]
anah[ 2 ]hipades ?1
[1:99]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke h, ki je E.
,9 ,8 ANAE/(I)EIPADES
11 0 0 1 12
4
12
A NAE IEI PADES A ninaš jej padeš. R PADE S padel si.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
249
Napis 170. Napis z višino črk 4 cm iz Vaste se bere desno in je vsekan na zlomljenih delih štirikotne plošče iz
obdelanega kamna, ki ima v sredi okroglo odprtino saj je bila plošča kot zaključek na vrhu vodnjaka. Trije deli
24x28x14, 14x8x7 in 28x26x10 so še v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:300-302]
dazetspa---(-)alainnes[-]obradiθo[? Dazet Spa---(-)alainnes[ obradito I ? 0
[1:100]
Jezikoslovci podajajo slikam primerno prečrkovanje in ga obdržim, čeprav ni povsem zanesljivo in T ni viden.
,8 ,5 DASESPA(P)ALAINNESOBRADITO
23 0 0 1 24
7
25
DA ZESPA PALA IN NES OBRADI TO
Da zaspi pala in nesi obradi to. R NESO BRADI nesi bratu
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 171. Napis dolžine 84 cm z višino črk 7 do 8 cm iz Rugge se bere desno in je na arhitravu vklesan na dveh
obdelanih ploščah 102x24x15 in 48x24x15 cm, ki sta shranjeni v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:302]
labalzexp beileia ? 0
[1:100]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen neznane in naslednje črke, ki bi lahko bila
dvojna pš ali šp ali le š ali p, najverjetneje pa je sp.
,9,9LABALZESP BEILEIA
15 0 1 0 16
5
16
LA BAL ZESP BEIL EIA Le bolj zaspi bolj aja.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 172. Napis dolžine 50 cm z višino črk 3 do 6 cm iz Mesagne se bere desno in je vrezan na kamniti obrobi
grobnega prostora in je sedaj izgubljen.
S [1:303]
paivaskebeirišoas Paivas Kebeirišoas I 0
[1:100]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.
1
1
PAIVASKEBEIRIŠOAS
17 0 0 0 17
6
17
PAIVA S KE BEIRI ŠOA S Pojdiva saj tu beri šel si.
R
PA IVA Pa živa R BEIRI veruj
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 173. Napis iz groba iz najdišča Ostuni se bere desno in izgubljen.
S [1:303]
θeotoras artahiaihi. bennarrihino θeotoras Artahiaihi Bennarrihi no I 3
[1:100]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,8
TEOTORAS ARTAEIAIEI BENNARRIEINO
10
30
TEO TORAS AR TA EIA IEI B ENNA R RIEINO
Tu potuje raj tu aja jej bo ena res rajna. 30 0 0 0 30
R
RRI EINO raj eno R AR mlad
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 174. Napis na napušču iz Rugge je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 47x27x33 cm v treh delih dolžine
10, 8 in 4,5 cm z višino črk 2 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:303]
ψotori ddi ψana ? 0
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen neznane črke, ki je G.
[1:101]
250
,9 ,6 GOTORI DDI GANA
5
15
GO TORI D DI GANA Gre potuje da da gre ena.
R
G O TORI DDI GANE Glej on potuje da gane.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
13 0 0 0 13
Napis 175. Napis na bronastem žezlu 10,7x7 cm iz Taranta je v treh vrstah, bere se desno in je shranjen v
Narodnem muzeju v Napoliju.
S [1:304]
blatθihi2kalatoras3baletθihi Blatθihi Kalotoras Baletθihi I 2
[1:101]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,7 BLATTIEI/KALATORAS/BALETTIEI
26 0 0 0 26
8
26
BLAT T IEI KALATO RAS BALET T IEI
R BLA TT Bila tu
Blato tu jej zajemi dol valit tu jej. R KAL ATO kal ata
Očitno gre za nagrobno vsebino utopljencu, glej napise 61, 78, 86, 92, 123, 125, in 216.
Napis 176. Napis na desno odlomljenem obdelanem kamnitem kvadru 46x34x13 cm iz neznanega najdišča je
v treh vrstah dolžine 25, nedoločeno in 17 cm, z višino črk 1 do 2 cm, bere se desno in je shranjeni v Muzeju
Castromediano v Lecce.
S [1:305]
]-tθašarslatarva-hami-ibis n / po lo an / viθe(i)otiaidšleti ? 1
[1:101]
Jezikoslovci podajajo slabo prečrkovanje prvega dela in črke H, ki je E. Prve črke ni, ostale pa so vsaj delno vidne.
,7 ,6TAŠLIŠLATARVATAOVATEAMIGIEIIEIVNI/POLOAN/VITEIOTIAIDŠLETI
19
56
TA ŠLI ŠL ATA RVATA OVA TEA MIGI IEI IEI VNI PO LOAN VI TEI OTI AI DŠLE TI
Tu šli šel ata Ruvol ta tu miga jej jej vn po dar vi tei ati aja došel ti.
R
ŠLIŠL slišal
43 1 12 0 56
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 177. Napis iz najdišča Ugento v 7 vrstah z višino črk 1,5 cm je vrezan na treh straneh odlomljeni
pravokotni kamniti plošči 16x13x0,4 cm, bere se desno in je shranjen v zbirki
Colosso v Ugentu. S [1:306]
]---ai----[/]-lihaidei--[/]-tišeneθi--[/]-arro-blan [/]-kosmala -[/]olaosasta--[/]soššeslae--[ ? 51
[1:102]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
Deli napisa so zaradi manjkajočih delov nepovezani, zato razumevanje ni smiselno, čeprav se pojavijo znane
besede: ai, dei, tiše, ne, lan, kos mala, osasta, ošše itd.
Napis 178. Napis iz Rugge je rdeče naslikan na steni grobnega prostora v dveh vrstah, bere se desno in je shranjeni v Muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:306-307]
[g]rahe[osd]amatriovasmogelihe[o] / [s]keire[o]--(-)[i]s[ai]ivvas[i] ? 2
[1:102]
[G]rahe[os D]amatriovas mogelihe [s]keire[o]--(-)[i ]s[ai]ivvas[i] I ?
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
,8,7GRAEEOSDAMATRIOVASMOGELIEEO/SKEIREO ISAIIVVASI
12
42
GRAEE DA MAT RIO VAS MOGEL IEE OSKEI REOI SAI IVVA SI
Greje da mat raj vas mogel joj oske raju saj živa si.
R
OSK EIR EOI ozko raju aja
31 11 0 0 42
Očitno gre za nagrobno vsebino.
251
Napis 179. Napis iz Rugge je vrezan na obrobi groba, bere se desno in je verjetno še na licu mesta.
S [1:307]
dazoimihibalehidaštasbilihi Dazoimihi Balehi Daštas Bilihi I 3
[1:103]
Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,9 DAZOIMIEIBALEEIDAŠTASBILIEI
27 0 0 0 27
9
27
DA ZO IMIEI BALEEI DA ŠTA S BIL IEI
Da to imej veljak da šta si bil jej. R ZOIM IEI zajemi jej
R
ZOI MIEI sij moj R BAL EEI bolje ajaj
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 180. Napis dolžine 50 cm z višino črk 5 cm iz najdišča Soleto je vrezan na plošči sarkofaga iz prodnega
konglomerata 126x109x20 cm, bere se desno in je shranjeni v Mestnem muzeju v Gallipoliju.
S [1:307]
kraotedonas Kraotedonas I 0
[1:103]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,9 KRAOTEDONAS
11 0 0 0 11
3
11
KRAO TEDO NAS Kradel tedaj nas.
R
K RAO TE DO NAS Ko raj tu do nas.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 181. Napis v dveh vrstah dolžine 12 in 13 cm z višino črk 3,8 cm iz najdišča Ugento je vrezan na odlomljenem kosu apnenca 29x24 cm, bere se desno in je shranjeni v zbirki Colosso v Ugentu.
S [1:308]
]saho2[ ]nspri ? 1
[1:103]
Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E in R, ki je B.
,8 ,7 SAEO/NSPBI
9 0 0 0 9
4
9
SAEO NS P BI Sanjal nas pa bi. R S AEO Saj ajal
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 182. Napis iz najdišča Vaste dolžine 51 cm z višino črk 5 cm je vrezan na obdelanem desno odlomljenem
kamnitem stebru 74x40 cm, bere se desno in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:308]
θeotorasge[ θeotoras ge I 0
[1:103]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.
1
,9 TEOTORASGE
10 0 0 0 10
4
10 TE OTO RAS GE Tu to dol gre. R TEO TORAS Tu potuje
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 183. Napis iz najdišča Ugento je vrezan na apnenčasti nagrobni plošči 60x46x18 cm v 14 vrstah
z višino črk 3 do 4 cm, bere se desno in je shranjeni v zbirki Colosso v Ugentu, slike predstavljajo dele
popisane strani.
S [1:309-310]
tisin/etei/tanin/dedi/ranθa/θonkra/kohen/pritai/maθia/lam/liatin/krina/nax/in ? 1
[1:104]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
,8,6TISIN/ETEI/TANIN/DEDI/RANTA/TONKRA/KOEEN/PRITAI/MATIA/
LAM/LIATIN/KRINA/NAS/IN
61 0 1 0 62
252
21
62
TISIN E TEI TA NIN DEDI RANTA T ON KRA KOE EN PRI TAI MATIA
LAM LIAT IN KRI NAS IN
Tesen je tej ta spanec dedi ranta tu on kraj koj en pri tej materi lom let in kri nas on.
R
RAN TA ran ta R RANTAT robantit
R
TI SIN ti sin R MATI A mati aja
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 184. Napis v petih vrstah z višino črk 2 cm iz najdišča Brindisi je vklesan na odlomljenem kamnitem
trapezoidu 40x27x4 cm, bere se desno in je shranjeni v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju.
S [1:310]
]berx-[/]abil-[/]anta[/]taride[s/n/]xxnnx[ ? 21[1:104]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.
Deli napisa so nepovezani, zato razumevanje ni smiselno, čeprav se pojavijo znane besede BER, BIL, AN, TA in TARI.
Napis 185. Napis dolžine 60 cm z višino črk 5 cm iz najdišča Manduria je vrezan na odlomljenem kamnitem
trapezoidu 82x33x66 cm, bere se desno in je shranjeni v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:311]
?]arθasvaretis Arθas Varetis I 0[1:105]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.
1
,9
(I)ARTASVARETIS
12 0 0 1 13
5
13
IAR TA SVA RETI S Mlada tu sva Reti sva.
Očitno gre za nagrobno vsebino mladcema, ki potujeta k Reti.
Napis 186. Napis v treh vrstah dolžine 23 cm z višino črk 5 cm iz Vaste je vklesan na odlomljenem kamnitem
bloku 44x42x21 cm, bere se desno in je shranjeni v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:311]
va--d[e/ara?]2nθoaa[---]rasli[---] ? 17[1:105]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.
Deli napisa so nepovezani, zato razumevanje ni smiselno.
Napis 187. Napis v dveh vrstah iz groba iz najdišča Ruge je vrezan na plošči iz obdelanega kamna 122x50x10
cm, bere se desno in je verjetno kot kopija shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:312]
2
plas(b)tasbar/ reinihi
Plas(b)tas Barreinihi I 1[1:105]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.
1 ,7 PLASBTASBAR/REINIEI
17 1 0 0 18
7
18
P LAS B TAS BAR REI NIEI R PLAS plaz
Pa sem bo ta vsaj raj njej. R BAR grob
Očitno gre za nagrobni napis.
Napis 188. Napis dolžine 70 cm iz Ruge je naslikan na ometu grobnega prostora, bere se levo in je shranjeni v
muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:312]
ψabarovas ψabarovas I 0[1:106]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.
1 ,7GABAROVAS
3
9
GA BARO VAS Ga grob vas.
9 0 0 0 9
253
R
GA BA RO VAS Ga bo raj vas.
N
SAV ORA BAG Ves raju bog.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 189. Napis v dveh vrstah dolžine 38 cm z višino črk 4 cm iz Ruge je vklesan na obdelanem kamnitem
kvadru 43x24x10 cm, bere se desno in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:312-313]
2
aproditaψaoto[-]ao/ rinnihibilia aprodita ψaoto[ra Aorinnihi Bilia I 1[1:106]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.
,9,7APRODITAGAOTO(E)AO/RINNIEIBILIA
8
28
A PRODITA GA OTO EAO RINN IEI BILIA
A porodita ga tod aja rine jej bila.
27 0 0 1 28
R PRODI TAGA porodi tega
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Republikansko obdobje
Republikansko obdobje od 2. do 1. stoletja pred Kr.
Napis 190. Napis dolžine 56 cm z višino črk 3,5 cm iz najdišča Soleto je vklesan na obdelani grobni kamniti
plošči 74x24x8 cm, bere se desno in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:313]
polaidehias Polaidehias I 1[1:106]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.
11POLAIDEEIAS 11 0 0 0 11
3
11
POLAI DE EIAS Potem da ajaš. R POL AIDE Potem gre
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 191. Napis v 12 vrstah z višino črk 2 do 3 cm iz Brindisi je vrezan na trapezoidnem kamnitem kosu
40x27x14 cm, je precej poškodovan in se bere le del napisa, bere se desno in je shranjeni v Pokrajinskem
muzeju v Brindisiju.
S [1:314]
1]---------bbix---(-)niništ--[
2 ]---------hibrinnašteszarr[es?
27
3]-----ibisinhamipallenkaθ----[ 4 ]----lanbrinnašteszikelk------[
38
5]----tarpalianinotθesk-------[
6 ]---aax(-)ašallasteorr-------[
31
7]---tore[he]sdenθehesgor[r----[ 8 ]-rresettisestohhes------------[36
9h]amahiaštes-zxx-----------[
10 ]--asoaθena----------------[
20
11]----------------------------[
12 ]-------naz----------------[
3
?
Ettis Estohhes
I
? 8
[1:107]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.
(LI)BBI(SIN)NINIŠT/(I)EIBRINNAŠTEZARRES/(L)IBISINEAMIPALLENKAT/LANBRINNAŠTESZIKELK/
(NA)TARPALIANINOTTESK/(T)AA(E)AŠALLASTEORR/TOREKESDENTEEESGOR/(TO)RRESETTISESTOEES/DAMAEIAŠTES/ASOATENA(Z)/NAZ
LIBBI SIN NINIŠ T IEI BRIN NAŠ TE ZARRES LIBI SIN EA MI PALLENKA T LAN BRIN NAŠ TES ZI KELK
NATAR PALIA NINO T TES K TA - AEA ŠAL LAS TE ORR TORE KES DEN TEEE SGOR TORRE SE TTI
SESTO EES DA MA EIAŠ TES A SOA TE NAZ NAZ
Delitev 28 92 in 24 73
254
Ljubi sin ninaš tu jej skrbni naš tu zares ljubi sin aja mi kurili tu lani skrbni naš tesen si kolk noter sežgan ninaš tu
tesno ko tu ajaš šel sem tu gor potuješ kesaš da tu zgoraj potuješ še ti zvesto ajaš da moj aiaš tesno a siješ tu naš naš.
,6,5R SE se
144 5 2 14 165
52
165 R BRINNAŠ brineš R T EEE tu aja R EEŠ GOR ajaš gor
Deli napisa so nepovezani, se pa nekoliko ponavljajo, zato je dopolnjevanje zaneslivejše. Ob prekinitvah je verjetnost razumevanja manjša, vendar je zapisana vsebina dovolj dobro razumljiva. Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 192. Napis iz najdišča Carovigno je izgubljen, ohranjena sta prepisa napisov, ki so vklesani na dveh
straneh pokončnega kamnitega stebra.
S [315-317]
Leva stran xx / xx / inx / ni / (x) / iep / xx / vx / o ?
[1:108]
Deli napisa so nepovezani in razumevanje ni možno, verjetno pa predstavljajo vzklike žalosti.
Zgornja stran axx/ssiaoxxx/iodxx/li ? 6 0 5 0 11
Prečrkovanje napisa ni zanesljivo in je razumevanje vprašljivo.
Prednja stran je zapisana v 19 vrstah
1 [k]laohizisven
[1:109]
2 as0/denθa/ginsvan
3 ennantotorad4 azinnot/zatx/utθe
5 b/tissišx/iaal(---)naxx/tas
6 azenma0/reoll(--)esda/n
7 zenθtiborrahetistai/n
8 makoste0/(i?)nnatatane
9 espa/llanax/sndaiand
10 adaranθoa/ldazetθ/poe
11 shaštorr/iiihianda12 dazihizatetθ0/gov[ihi?
13 maddessietti(s?)da
14 zetisdazethas/št0/i[o]15 rreshamahiašte0/a[s]--
16 ehestor/bihhesšx/peor
17 eisdei/šrretisblatθe[s]18 zarressha/0ivahias19 aiddetisorranas
?, Totora Dazinnota, Haštor, Dazihi Zatetθihi, Etis Dazetid Dazet Hašt[o]res Hamahiaštes, Deirretis Blatθe[s],
Zarres, Haivahias Aiddetis Orranas I ? 14
Jezikoslovci podajajo prvi in čistejši sliki primerno prečrkovanje in ga pretežno obdržim, razen črk h, ki so E in
razvidnih napak, ki so označene krepko in z ulomkom so podana ustreznejša prečrkovanja. Ustreznih črk jezikoslovcev je 252, dodanih črk pa je 8.
Ustrezneje prečrkovanih je 34 črk, novo dodanih pa ni.
266 9 8 0 283
Zanimiv je začetek, ki je podoben kot v prav tako obsežnem napisu 166, nadaljevanje pa daje drugo nagrobno
vsebino:
ASSIAOIODLI/KLAOEIZISVEN/ASDEGINSVAN/ENNANTOTORAD/
AZINNOZATUTTE/TISSIŠIAALNATAS/AZENMAREOLLESN/
ZENTTIBORRAEITISTN/MAKOSTEINNATATANE/ESPLLANASNDAIAND/
ADARANTOLDAZEPOE/SEAŠTORIIEIANDA/DAZIEIZATETGOV/
MADDESSIETTIDA/ZETISDAZETEAŠTI/RRESEAMAEIAŠTAS/EIESTOBIEESŠPEOR/EISDEIŠRRETISBLATTES/ZARRESSEIVAEIAS/AIDDETISORRANAS
Druga stran zapisana v 9 vrstah
1 ]taspla[
2 ]dibnas[ 3 ]azinne[
4 ]aštisvi[
5 ]aheθes[
6 ]aslopin[
7 ]masbarr[ 8 ]nasga[ 9 ]erriniš[ ?1
[1:111]
Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E in drugega P, ki je G, saj je pokončna
črtica, ki je značilna za črko P prečrtana.
TASPLA/DIBNAS/AZINNE/AŠTISVI/AETES/ASLOGIN/MASBARR/NASGA/ERRINIŠ
Ustreznih črk jezikoslovcev je 56, ustrezneje prečrkovana črka je 1, novo dodanih pa ni.
56 0 0 0 56
255
Skupno razumevanje
Po oblikovni podobnosti z napisom 166 tudi tu uvrstim vsako vrsto napisa na drugi strani v vsako drugo vrsto
napisa prednje strani začenši s prvo vrsto.
delitev
AE TES MAKOS TEI NN ATATA NE ESPLLA NA SN DAIA ND
12 38
TA SPLA A SSIA OI ODLI KLA OEIZ IS VEN
10 29
Tu spala a sije oj odlična tu ajaš ista nebu
DIBNA S A SDE GIN SVAN ENNA NT OTO RAD
10 29
divna si a tu gineš vstani ena not tu rad
A ZINNE A ZIN NOZ ATUTTE TI SSI ŠIAAL NATA S
11 34
Aja sine aja sin naš atitu tu si šel not si
AŠ TI SVI A ZEN MARE OLLESN ZEN TTI BOR RAEI TISTN
12 39
naš ti ves a ženi mar olesenel zelen ti bor raje tistim
AE TES MAKOS TEI NN ATATA NE ESPLLA NA SN DAIA ND
12 38
aja tesno makni tej naj atatu ni zaspala na sen dala not
A SLO GIN A DA RAN TOL DA ZEPOE SEA ŠTORI IEI AN DA
14 38
a šla gineš a da mlada tolko da zapoje sije stori jej in da
MA S BARR DAZ IEI ZATE TGOV MAD DES SIET TIDA
11 35
meni si vsaj daš jej zate tugoval mlad da sije toda
NAS GA ZE TISDA ZE T EAŠ TI RRESEAMA EIAŠ TA S
12 35
Nas ga že tista že tu ajaš ti presojana ajaš tu s
ER RINIŠ EIE S TOBI EES Š PEOR EIS DEI Š RRETI S BLA TTES
15 43
Raju rineš joj s tabo ajaš še poješ joj daj še Reti si bila tesna
ZARRES SEIVA EIAS AIDDE TI SORRA NAS
7 30
zares seva ajaš pojdi ti zora naša.
,8 ,6
Skupaj
114350
20 58
23 73
26 76
23 70
12 73
Delitev: 20 in 58 23 in 73 26 in 76 23 in 70 12 in 73
R
ATU TTE atu tu R OLLE SN ulj spi R EIES ajaš
R
R RES EAMA raju res jama R R RETI raju Reti
RVEN ven R BLAT TES blatu tesno
R
SEAŠ TORI siješ potuješ
328 9 13 0 350
Prevod podaja zanimivo nagrobno vsebino, zaradi slabega prečrkovanja in združevanja prednje in zadnje strani
pa je manj zanesljiv.
Napis 193. Napis iz najdišča Ceglie v treh vrstah z višino črk 3 cm je vsekan na podnožju kapitlja iz obdelanega
kamna 42x33x11cm, bere se desno in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju.
S [1:317]
ana/gaproditalahonaθeoto/riddahipakaθ/oiθ/oeotoriddaθ/o/aotoraskeošorrihibiliva
Ana Aprodita Lahona θeotoridda Hipakaθi θeotoridda θaotoras Keošorrihi Bilivia I 3[1:111]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E, drugega A, ki je G in troje θ, ki so O.
1 ,9ANGAPRODITALAEONATEOTO/RIDDAEIPAKAOIOEOTORI
DDAO/AOTORASKEOŠORRIEIBILIVA 69 0 0 0 69
23
69
AN GA PRODI TALAE ONA TE OTO RIDDA EI PAK AOI OEO TORI
DDAO A OTO RAS KE OŠO R RIEI BIL IVA
R OŠOR odšel
256
In ga porodi tale ona tu to rada je če aja joj potuje dal a tu dol ko šel res raju bila živa.
R
PRODITA LAE porodi le R TALA E ta je
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 194. Napis iz najdišča Galatina v treh vrstah z višino črk 3 cm je vklesan na vrhu obdelanega kamnitega
kvadra 56x36x8cm, bere se desno in je shranjen v muzeju v Galatini.
S [1:318]
klohizisaviθosθo2torridasanaaprodi3taapaogrebis[1:111]
klohizis Aviθos θotorridas anaaprodi taapaogrebis I ? 1
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.
1 ,9KLOEIZISAVITOSTO/TORRIDASANAAPRODI/TAAPAOGREBIS
13
45
KL OEI ZI SAVIT OSTO TORRI DA SANAA PRODI TAA PAO GREB IS
Tu joj že zavit ostal potujoč da sanja porodi tu padel (v) grob si.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
45 0 0 0 45
Napis 195. Napis iz Vaste v osmih vrstah je vrezan na obdelanem kamnu, bere se desno in je sedaj izgubljen,
ohranjen je le preris.
S [1:318-319]
1 klohizisθotoriamartapidovasteibasta2 veinana/iuaranindaranθoavastistaboos
3 šonedonasdaštassivaanetosinθitrig/ionošo4 astaboosšonetθihidazimaihibeile/iihi
5 intireššorišoakazareihišonetθihiotθ/oeihiθi6 do/azohonnihiinθivastima
7 daštaskraθe/vheihiinθiardannoapoššonnihia8 imarnaihi[1:112]
?, θotoria Marta, ? Staboos Šonedonas, Daštas si Vaanetos, ? Staboos Šonetθihi Dazimaihi, Beileihi, ? Kazareihi Šonetθihi Otθeihi Dazohonnihi, ? Daštas Krateheihi, ? I ? 13
Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E in nekaterih očitnih napak, ki so označene
krepko, saj je napis dobro viden.
Napis je podoben napisoma 166 in 192.
KLOEZISTOTORIAMARTAPIDOVASTEIBASTA34
VEINAIUARANINDARANTOAVASTISTABOOS33
ŠONEDONASDAŠTASSIVAANETOSINTITRIIONOŠO38
ASTABOOSŠONETTIEIDAZIMAIEIBEILIIEI34
INTIREŠŠORIŠOAKAZAREIEIŠONETTIEIOTOEIEITI42
DAZOEONNIEIINTIVASTIMA22
DAŠTASKRATVEEIEIINTIARDANNOAPOŠŠONNIEIA39
IMARNAIEI9
1 ,9 251 0 0 0 251
K LOEZIS TO TORIA MARTA P IDOVA STEI BAS TA
10 34
delitev
Ko ležiš tu potuješ mrtev pa vdova stoji prav tu
VEI NAIU A RANIN DAR AN TOA VAS TISTA BO OS
11 33 21 67
vej počiva a rani dar in tvoja vsa tista bo ostala
ŠO NE DO NAS DAŠ TA SSIVAA NET OSI NTI T RII ON OŠO
14 38
šel ni do nas daš ta siva not ostani not t raju on odšel
A S TABO OS ŠO NETT IEI DAZI MA IEI BEILE IEI
12 34 26 72
A s tabo ostal šel not jej dasi moj jej beli jej
IN TI REŠŠO RI ŠOA KA ZARE IEI ŠO NET TI EIO OTO EIE ITI
15 42
257
in ti rešil rraj šel ko zori jej šel not ti ajaš tu joj šel
DOZOE ONN IEI IN TIVAS TIMA
dozorel on jej in tavaš temi
DAŠ TA S KRATEE EIE IIN T IAR DA NNOA P OŠŠO NN IEI A
daš tu si kratko ajaš in tu mlad da nova p odšel ni jej a
I MAR NA IEI
Je mar nam jej.
6 22 21 64
15 39
4 9 19 48
87 251
R SS IVAA si živa R SKRATEE skrajšanje
R BAS boš
R IDOVA ideva
R ARA NIN raju počitek
R POŠŠO pošel
Delitev: 21 67 in 26 72 in 21 64 in 19 48
Vsebina podaja značilen in obilen nagrobni napis.
Napis 196. Napis iz najdišča Ruvo v štirih vrstah je vtisnjen v pikčasti tehniki v bronasto ploščo 12,5x8,8 cm,
bere se desno in je sedaj izgubljen.
S [320]
artosatotio2[s]taiθoitaigunak3eaipensklen4xupave[113]
Artos Atotios tai θoitai Gunakhai Pensklen ]Upave I 0
[2:76] ARTOS ATOITOS TAJ DO ITAJ GUNAK HA I PEN SKLEN DUGA VE
Artos Atoitosta da ta je junak ki tudi ko glava je sekana dolg (svoj) ve.
Bor bere θ kot D, dva I kot J, črko H obdrži čeprav je E in drugi P bere kot G, kar daje nekoliko drugačno vsebino.
Jezikoslovci podajajo primerno prečrkovanje in ga obdržim, črko H pa že prečrkujejo kot E.
1 ,9ARTOSATOTIO/STAITOITAIGUNAK/EAIPENSKLEN/(D)UPAVE
15
43
AR T OS ATO TI OSTAI TOI TAI GUNAK EAI P EN SKLEN D UPAVE
Mlad tu ostani ata ti ostani tvoj ta junak aja pa en skleni da upamo.
RAR raju R OS TAI ostane tu R S KLEN si klen
R
UPA VE upa ve
43 0 0 0 43
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 197. Napis iz najdišča Vereto z višino črk 3 do 3,5 cm je vklesan na dveh odlomljenih delih zidnega napušča
19x14x16 in 28x20x17 cm, bere se desno in je shranjen v Mestnem muzeju v Gallipoliju.
S [1:320-321]
a) ]essil[ ]eneoh[ ? 1 1
b) ]anmitθoa[ ]epitar[ ? 0[1:113]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.
,8
,7
(T)ESSIL(E)/ENEOE/ANMITTOA/E PITA R(AI)
11
28
TES SI LE EN EOE AN MIT T OAE PITA RAI R TESSI teši
Tesno si le en aja in mati tu aja vpraša raj.
24 0 0 4 28
Po dopolnitvi štirih črk bi bila vsebina napisa očitno nagrobna.
Napis 198. Napis iz najdišča Manduria v dveh vrstah z višino črk 1 do 2 cm je naslikan z rjavim firnežem
na glinastem vrčku premera 5 cm in višine 5 cm, bere se desno in je shranjen v Občinski knjižnici
v Manduriji.
S [1:321-323]
asstaizalles2ilirailaziova ? 0
[1:113]
258
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
[2:75] AS S TA ZALLES ILIRAI LA ZIOVAJ
Ko s to zaliješ, Iliru tu vzklikni. Bor izpusti črko I in jo na koncu doda kot J.
1
1
ASSTAIZALLES/ILIRAILAZIOVA
25 0 0 0 25
7
25
AS S TAI ZALLES ILIRAI LA ZIOVA Če s tem zaliješ Ilira le zovi.
R
ILI RAI LAZI OVA ali raje lezi tu.
Napis se sklada z dobro vsebino vrčka.
Napis 199. Napis dolžine 50 cm z višino črk 16 cm iz nekropole iz Lecce je vklesan v obdelan kamnit kvader,
bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:324]
?]vaso[? ? 4 0
[1:114]
Napis je le delno ohranjen, kratek in večpomenski.
Napis 200. Napis dolžine 70 cm z višino črk 12 cm iz nekropole iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči
53x20x12 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:324]
kornas Kornas I 0
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
1
KORNAS
6 0 0 0 6
3
6
KOR NAS
Kori nas. R KO R NAS Ko raj naš.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:114]
Napis 201. Napis iz nekropole iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 150x33x10 cm v dveh vrstah
dolžine 137 in 106 cm z višino črk 7 cm in na plošči in 60x20x10 cm dolžine 42 cm z višino črk 10 do 12 cm,
napisa se bereta desno in sta shranjena v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:324]
a) dazomoasvel2θotorbalias Dazomoas vel θotor Balias lto I 0
b) lto ?
[1:114]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
,7 DAZOMOASVEL/TOTORBALIAS/LTO
25 0 0 0 25
10
25
DA ZO MOAS VEL TO TOR BAL IAS L TO
Da so moj velja tu potujem bolj jaz le tu. R MOA S moja si
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 202. Napis iz nekropole iz Lecce dolžine 40 cm z višino črk 8 cm je vklesan na nagrobni kamniti plošči
60x22x10, napis v dveh vrstah dolžine 58 in 41 cm z višino črk 6 do 8 cm pa je na plošči 68x50x10 cm, napisa
se bereta desno in sta shranjena v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:325]
a) θotorθotor I 0
b) soollesstabos Soolles Stabos I 0[1:115]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
11TOTOR/SOOLLE/STABOS
7
17
TO TOR SO OLLE S TAB OS
Tu potuješ so uljesa s tabo ostala.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
17 0 0 0 17
259
Napis 203. Napis iz Rugge v dveh vrstah dolžine 32 in 39 cm z višino črk 2 do 4 cm je zelo površinsko vrezan
na obdelani nagrobni kamniti plošči 50x21x6 cm, napis se bere desno in je shranjen v muzeju Castromediano
v Lecce.
S [1:325]
θotoras2kxxxhioihi θotoras Kxxxhioihi I ? 2[1:115]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in dodam delno vidne
črke.
,9,9TOTORAS/KTIIEIOIEI
14 0 3 0 17
8
17
TO TO RAS K TI IEI O IEI R TOTO To
Ti tu dol k tej jej o jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 204. Napis groba iz najdišča Lecce dolžine 63 cm z višino črk 3 do 6,5 cm je vklesan na grobnem kamnu,
bere se desno in je še na mestu.
S [1:325]
torehesθotorTorehes θotor I 1[1:115]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,9
TOREEESTOTOR
12 0 0 0 12
5
12
TOR EEE S TO TOR
Potuješ joj si tu potuješ.
N
ROTO T S EEE ROT Rotil tu si ajal rotil.
Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.
Napis 205. Napis iz nekroplole iz groba iz Lecce je vklesan na štirih ploščah skupne velikosti 192x20x10 cm s skupno
dolžino 170 cm in z višino črk 7 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:326]
θotorsohinnes θotor Sohinnes I 1[1:115]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
1 ,9TOTORSOEINNES
12 0 0 0 12
4
12
TO TOR SOEI NES R SOE I sij in
Tu potuješ svoje nesi.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 206. Napis iz nekroplole iz groba iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 132x20x10 cm z dolžino
115 cm in z višino črk 8 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:326]
θotorkabahas θotor Kabahas I 1[1:116]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
1
,8
TOTORKABAEAS
12 0 0 0 12
5
12
TO TOR KA B AEAS R BAEAS bajaš.
Tu potuješ ko bolje ajaš.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
260
Napis 207. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:326]
ettis arnisses θeotorres Ettis Arnisses θeotorres I 0[1:116]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
1
ETTIS ARNISSES TEOTORRES
22 0 0 0 22
8
22
E TT IS AR NISSE S TEO TORRES R TOR RES potuješ res
Je tu isti mlad nisi sam tu potuješ.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 208. Napis iz Ceglie se bere desno in je izgubljen.
S [1:326]
dazomaslahionashopakoassθi Dazomas Lahionas Hopakoas sθi I 2
[1:116]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
1 ,8DAZOMASLAEIONASEOPAKOASSTI 26 0 0 0 26
8
26
DA ZOMA SLA EIO NASE OPAK OASS TI R ZO MA so moji
Da zdoma šla aja naša narobe ajaš ti. R OAS S ajaš še
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 209. Napis iz Carovigno se bere desno in je izgubljen.
S [1:327]
θotorargorapandes ? θotor Argorapandes I 0[1:116]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
11TOTORARGORAPANDES 17 0 0 0 17
5
17
TO TORAR GOR A PANDES R TOR AR potuješ raj
Tu potnik gor a padeš.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 210. Napis v dveh vrstah iz groba iz Salapio se bere desno in je izgubljen.
S [1:327]
deivaspenkeos teotin[i]h[i?] Deivas Pankeos Teotinihi I[1:116]
2
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
,9,8DEIVASPENKEOS/TEOTINIEI 20 2 0 0 22
8
22
DEIVA SPE N KE OS TEO TIN IEI
Deva spi naj ko ostane tu temi jej. R OSTE O ostane oj
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 211. Napis dolžine 49 cm z višino črk 6 cm je vklesan v čelno ploščo groba is Ceglie, bere se desno in je
v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:327]
trohanθes Trohanθes I 1[1:117]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
11TROEANTES 9 0 0 0 9
5
9
T ROE AN TE S Tebi raj in tu si.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
261
Napis 212. Napis v 5 vrstah z višino črk 3 cm iz najdišča Diso je vklesan v kamnit kvader 38x21x39 cm, bere se
desno in je v Narodnem muzeju v Tarantu.
S [1:327]
[s?]ekonda / kezareihei / eipeigrave / stanapged / -pa[1:117]
?[S?]ekonda Kezareihei I ? 1
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
,91 SEKONDA/KEZAREIEEI/EIPEIGRAVE/STANAPGED/(S)PA
13
39
SE KON DA KE ZA REI EEI EI PEI GRAVE STANA PGED SPA
Se konča da tja za raj joj je poj grob stoj poglej spi.
R
SE KON Še konj
37 1 0 1 39
R
GRA VESTA NA grob vesta na R EEIEI ajaj
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 213. Napis v dveh vrstah iz nekroplole iz groba iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 74x48x12
cm z dolžino 53 in 58 cm in z višino črk 10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v
Lecce.
S [1:328]
dezes2bolosas Dezes Bolosas I 0[1:117]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke Z, ki je verjetneje H oziroma E.
1
,9
DEEES/BOLOSAS
12 0 0 0 12
6
12
D EEE S BOL OSA S
Da joj si bol ostala si. R DE EES Da ajaš
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 214. Napis je vrezan na notranji steni vhoda v grobni prostor v najdišču Gnathia, bere se desno in je
izgubljen.
S [1:328]
bosatpenkaheh[e?] ? Bosat Penkaheh[e?] I 2[1:117]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in zadnjih črk E, ki so
drugačne in predstavljajo črko I.
1
,7
BASATPENKAIEI
12 1 0 0 13
5
13
BA SA TPEN KA IEI Bo še tepen ko jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 215. Napis v štirih vrstah iz groba nekroplole iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 46x41x10 cm
z višino črk 10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:328]
[?]m-2dazx3kole/4tos ? Daza Koletos I 0[1:118]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim ter z dodano in prebrano črko napis dobi
smiselno vsebino.
,7,7M(I)/DAZI/KOLE/TOS
11 0 1 1 13
6
13
MI DAZ I KOLE T OS
Mi daš in tako tu ostani.
R
MI DA ZI KO LETOS Moj da si ko letos.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
262
Napis 216. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
S [1:329]
dazesblatθeihas2plastasotorana Dazes Blatθeihas Plastas Otorana I 1[1:117]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je P.
1 ,9DAZESBLATTEIPAS/PLASTASOTORANA
10
29
DA ZES BLAT TEI PAS PLAS TA SO TOR ANA
Da zasuje blato te pazi plaz ta se potuje en.
29 0 0 0 29
R
PA SPLAS pa splazi R SOTOR sopotnik
Očitno gre za nagrobno vsebino, glej napise 61, 78, 86, 92, 123, 125 in 175.
Napis 217. Napis dolžine 187 cm z višino črk 9 cm iz groba nekroplole iz Lecce je vklesan na napušču iz obdelanega kamna 230x54x35 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:330]
andamaaeideseistennes Andamaeides Eistennes I 0[1:118]
Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen zadnjega A, ki je L.
1 ,8ANDAMALEIDESEISTENNES 21 0 0 0 21
7
21
AN DAM AL EIDE SE ISTE NNES
R N NES not nes
In dam ali gre še iste nesi.
R SE se
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 218. Napis je na bronastem kovancu iz Ugento po katalogu Hunterian.
S [1:330]
kaisies eoumentei ? 0[1:118]
Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj H že prečrkujejo kot E.
1
,9
KAISIES EOUMENTEI
16 0 0 0 16
6
16
KAI SIE SEO UMEN T EI R SIES OU MEN TEI siješ oj men tej
Kaj sije šel umen tu aja.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 219. Napis je vrezan na bronastem votivnem astragalu 17x9 cm teže 5,49 kg iz Canosa, bere se desno v
treh vrstah 2,7, 14,5 in 16,0 cm z višino črk 1 do 1,2 cm in je shranjen v zbirki P. Petroni v Canosi. S [1:330]
vθ2dmzetourar3dzkumpurar ?0
[1:119]
Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj H že prečrkujejo kot E.
1 ,6VT/DMZETOURAR/DZKUMPURAR 22 0 0 0 22
10
22
V T DM ZE TOURAR D Z KUM PU RAR
R DM doma
V tej temi že potuje da s kom pusti raj.
Očitno gre za nagrobno vsebino in obliko verza.
Napis 220. Napis dolžine 41 cm z višino črk 3 do 4 cm je vrezan na večkrat uporabljenem kamnitem bloku
vzidanem v obok hiše Abatantuono v Vieste Garganico.
S [1:331]
blasitagolzei ? 0[1:119]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
,8 BLASITAGOLTEI
13 0 0 0 13
6
13
BLA SI TA GOL T EI Bila si tu gola tu ajaj. R SITA sita
Očitno gre za nagrobno vsebino.
263
Napis 221. Napis v 4 vrstah dolžine 44, 40, 39 in 19 cm z višino črk 1,5 do 2 cm iz Ruvo je vklesan na kamniti
plošči 45x13x6,2 cm in je shranjen v muzeju Jatta v Ruvo.
S [1:331]
1sonrukadamaturatou 2 eibugeimakeikonalon ? 0
3 toundetuaasute
4
aturena
? 0[1:119]
[2:72] SON RUKA DAMATURA TOU E BUGEI MAKEI KONA LON
T OUNDE TA VA SUTE ATURENA
Sin narical, Damatura, je tvoj in z božjo močjo končal je truplo.
Potem je bilo tja v grob odpeljano.
Bor izpusti I, doda A in U zamenja z V. Pri razumevanju upošteva ime in ne sledi dobljenim besedam.
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen dvojnega A, ki ga ni.
1 ,9SONRUKADAMATURATOU/EIBUGEIMAKEIKONALON/
TOUNDETUASUTE/ATURENA
18
56
SON RUKA DAM ATU RATOU E BUGE IMA KEI KONA LON
TO UN DETU ASUTE A TUR ENA
56 0 0 0 56
Sin roko dam atu bojevniku je bog ima ko konja dar ta in dedu zasute a potuje ena.
RSON sonce
R
DA MATURA TORE da mati potuje
RDETU detetuR
RATOU bojeval
Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je dovolj razumljiva.
Napis 222. Napis v 4 vrstah dolžine 29, 32, 33 in 19 cm z višino črk 2 do 4 cm iz podzemnega arhitrava iz Lecce
je plitvo vrezan in je na mestu najdbe.
S [1:332]
1alzenas
2 alzenasgor ? 0
3alzenasgo 4 valzangor ? 0[1:120]
Alzenas Alzenas gor Alzenas go Alzan gor I
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
11ALZENAS/ALZENASGOR/ALZENASGO(R)/ALZANGOR
15
35
AL ZE NAS AL ZE NAS GOR AL ZE NAS GOR AL ZA N GOR
Al za nas, al za nas gor, al za nas gor al za nas gor.
34 0 0 1 35
Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je povsem razvidna, saj se vsebina ponovi kar štirikrat.
Napis 223. Napis dolžine 98 cm z višino črk 10 cm je vklesan na grobni plošči 130x37x8 cm iz Lecce, bere se
desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:333]
θotorbostahi θotor Bostahi I 1[1:118]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
11TOTORBOTAEI 11 0 0 0 11
5
11
TO TOR BO T AEI Tu potuješ boš tu ajal. R BOT bodi
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 224. Napis v dveh vrstah je vrezan na zlatem prstanu iz groba iz nekropole v Lecce, bere se desno in je
shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:333]
lido/2kos ? 0[1:118]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
264
1 ,7LIDO/KOS 7 0 0 0 7
3
7
LI DO KOS Le daj kos. R LI DOK OS Le doklej ostaneš.
R
L IDE le gre
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 225. Napis v dveh vrstah dolžine 49 in 29 cm z višino črk 12 do 14 cm je vrezan na grobni plošči iz obdelanega kamna 58x40x11 cm iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:333]
zenai/2des
Zenaides I 0[1:118]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1 ,6ZENAI/DES 8 0 0 0 8
3
8
ZE NAIDE S Že najde se. R ZENA IDE S Žena gre sama.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Dodatek – nezajeti napisi
Mlajše staro obdobje 444/433-400 pred Kr.
Napis 226. Napis dolžine 39 in 29 cm z višino črk 2 do 3 cm je vklesan na prelomljeni nagrobni plošči iz obdelanega kamna 56x21x5,5 cm iz najdišča Valesio, bere se desno in je shranjen v zbirki G. Marzano v S. Pietro
Vernotico.
S [1:334]
klaidihi Klaidihi I 1[1:121]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
KLAIDIEI
R KL AI tu aja
8 0 0 0 8
4
8
K LAI D IEI Ko glej da jej. N IEI DIAL K Jej djal ko.
Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.
Napis 227. Napis dolžine 3,4 cm z višino črk 9 mm je vrezan na glineni piramidi 5x5 z višino 7,5 cm iz Rugge,
bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:334]
ska ? 0[1:121]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
,4
SKA3 0 0 0 3
3
3
S K A Sam ko aja. N AK S Ak si.
Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je zaradi kratkosti možna v različicah.
Napis 228. Napis iz najdišča Ruge v dveh vrstah dolžine 4,4 in 4,5 cm z višino črk 2 do 3 cm je vrezan na glineni
piramidi 6,6x6,6 cm z višino 10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:335]
a) nab ?
b) ink ? 0[1:121]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen manjkajoče črke I in črke K, ki je L.
265
1 ,4NAIB/INL R BI N bi naj
6 0 1 0 7
4
7
NAI B IN L Naj bi in leži. N L NIB IAN Le nebu en.
Verjetno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh.
Napis 229. Napis iz Vaste je izgubljen.
S [1:335]
?]hiax[? ? 1[1:121]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E, in zadnje črke, ki je L.
,9
1
EIAL3 0 1 0 4
14EIAL Ajal. N L AIE Le aja.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr.
Napis 230. Napis na majhnem pilastru v treh vrstah z višino črk 2 do 3 cm se bere desno, je precej poškodovan
in je vzidan na fasadi hiše Abatanuono v Vieste Garganico.
S [1:335]
[de/i]va(-)2(-)all(-)2(-)z ? 9[1:122]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, je pa tako pomanjkljivo, da ne omogoča
razumevanja. Začetek je podoben napisu 155 in 210, nadaljevanje pa ne kaže podobne vsebine.
Napis 231. Napis dolžine 4 cm z višino črk 5 mm iz najdišča Ruvo je vtisnjen z žigom pred žganjem na glineni
piramidi 3,7x3,7 cm z višino 7 cm, bere se levo in je shranjen v muzeju Jatta v Ruvo.
S [1:336]
θeniana ? 0[1:122]
Jezikoslovci podajajo primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen drugega N, ki je I.
11TENIAIA 7 0 0 0 7
3
7
TE NI AIA Te ni aja. R TENI AIA Temi aja.
N
AIAI NET Ajaj not.
Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.
Napis 232. Napis dolžine 2,5 cm z višino črk 8 do 9 mm je vrezan na glineni piramidi 4x6,4 cm iz Ruvo, bere se
desno in je shranjen v muzeju Jatta v Ruvo.
S [1:336]
bla ? 0[1:122]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.
1 1 BLA 1 3 BLA Bila. 3 0 0 0 3
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 233. Napis je vrezan na Apolovem lekitosu višine 13,5 cm iz Gnathia, bere se desno in je shranjen v
Mestnem muzeju v Genovi.
S [1:336]
graias ? 0
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
,7 GRAIAS
6 0 0 0 6
3
6
G RA IAS Glej raj jaz. R GRAIAS Grajaš. ali Greješ.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:122]
266
Napis 234. Napis z višino črk 7,5 cm je vklesan na odbitem kosu apnenca 55x45 cm iz Gnathia, bere se desno
in je izgubljen.
S [1:337]
[tr(a)oh]anθes ? 1
[1:123]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
,8 ,6 TRAOEANTES
5 5 0 0 10
5
10
T RAO EAN TE S Tu raj en tu si. R RA OE AN raju aja in
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 235. Napis v dveh vrstah iz groba iz Oria je izgubljen.
S [1:338]
[1:123]
ašena/2obilias ? 0
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
,7 AŠENA/OBILIAS
12 0 0 0 12
5
12 A ŠENA O BIL IAS A žena oj bol jaz. R AŠENA Oženjen
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 236. Napis iz groba iz Oria je izgubljen.
S [1:338]
diθehaihi
Diθehaihi
I
2
[1:123]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
1
1
DITEEAIEI
9 0 0 0 9
3
9
DITE EA IEI Dete aja jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 237. Napis iz groba iz Oria je izgubljen.
S [1:338]
grosdihe
Grosdihe I 1
[1:123]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke h, ki je E.
1
,9 GROSDIEE
8 0 0 0 8
4
8
G ROS D IEE Glej res da aja.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 238. Napis iz Oria je izgubljen.
S [1:338]
?]pala[?
?
0
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,9 ,9 PALA
1
4
PALA Padla.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:123]
4 0 0 0 4
Napis 239. Napis v dveh vrstah dolžine 35 in 37 cm z višino črk 14 cm je vklesan na levo odlomljeni obdelani
kamniti pošči 43x35x10 cm iz nekropole iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v
Lecce.
S [1:338]
]aza2[-]θa ? 0[1:121]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,7,6TAZA/(A)TA
3
7
TA ZA ATA Ta za ata.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
5 0 1 1 7
267
Napis 240. Napis je naslikan na ometu 70x26 cm iz groba iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju
Castromediano v Lecce.
S [1:338]
korahiaihi Korahiaihi I 2[1:121]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
11KORAEIAIEI 10 0 0 0 10
4
10
KO RA EIA IEI Ko raju aja jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 241. Napis je na sliki na ometu 55x20x12 cm iz groba iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju
Castromediano v Lecce.
S [1:338]
?]skroxkxxihi ? 1[1:121]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črk I, E in S, ki so
lepo vidne.
1 ,9SKROIKESIEI 8 0 3 0 11
5
11
SKRO I KE S IEI Skril je ke se jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 242. Napis dolžine 28 cm z višino črk 4 cm je vklesan na obdelani kamniti plošči 115x47x42 cm iz
najdišča Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:338]
gaorio ? 0[1:121]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
,9
GAORIO6 0 0 0 6
3
6
G AO RIO Glej aja raju. R GA ORIO Ga oral.
Verjetno gre za nagrobno vsebino, možno pa je tudi posvetno razumevanje.
Napis 243. Napis dolžine 78 cm z višino črk 2 cm je rahlo vgraviran na obdelanem kamnitem kvadru 93x41x30
cm pod napuščem iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:339]
xxxxxxmorkehiaiih Morkehiaiih I 2[1:121]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
,8,7MORKEEIAIIE 11 0 0 0 11
4
11
MOR KE EIAI IE Mrtev tu ajal je. R MORKE Mrtev
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 244. Napis je iz groba iz Rugge, bere se desno in je izgubljen.
S [1:340]
dalmaθoa2dalmaihi Dalmaθoa Dalmaihi I 1[1:125]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je U.
1 ,9 DALMATOA/DALMEIUI
16 0 0 0 16
6
16
DAL MAT OA DAL ME IUI Dal mat aja dal me joj.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
268
Napis 245. Napis iz Rugge je naslikan na spodnji ploskvi majhnega vrčka, bere se desno in je izgubljen. S [1:340]
koileih[i?] ? 1[1:125]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
,9,9KOILEIEI 8 1 0 0 9
3
9
KOI LEI IEI Takoj glej jej. N IEI IE L IOK Jej je le jok.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 246. Napis iz groba iz najdišča Rugge je na plošči iz tufa, bere se desno in je izgubljen.
S [1:340]
bale[? ? 0[1:125]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,9,5BALE 4 0 0 0 4
24BA LE Bo le. R BALE Veljak.
Očitno gre za nagrobno vsebino, a je napis kratek in večpomenski.
Napis 247. Napis je vklesan na kamnitem bloku 29x29x7 cm iz najdišča Vaste, bere se desno in je izgubljen. S [1:340]
oššo[vas?]nohazav[aθi?] ? 1[1:125]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
,8,7OŠŠOVASNOEAZAVATI 11 6 0 0 17
5
17
OŠŠO VASNO EA ZAV ATI Odšel zasnul aja ves ati.
RZAV zal R ZAV žal
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 248. Napis je vklesan na kamnu iz Vaste, bere se desno in je izgubljen.
S [1:340]
]zpxslx[ ? 0[1:126]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim razen dodanih črk, ki so delno vidne.
,7,4ZPMSLI4 0 2 0 6
2
6
ZPM SLI Zapomni šli.
R
Z P M SLI Zaspali pa meni šli.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 249. Napis je vklesan v kamnu iz Vaste, bere se desno in je izgubljen.
S [1:340]
]vilaihi Vilaihi I 1[1:126]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen H, ki je E.
,9,9VILAIEI 7 0 0 0 7
3
7
V ILA IEI V ilo jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 250. Napis iz Alezio se bere desno in je izgubljen.S [1:340]
gorrih[i?] Gorrih[i?] I 1[1:126]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črke I, ki je ni.
,9,8GORRIE 6 0 0 0 6
26GOR RIE Gor raj. R GORRIE Gorje.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
269
Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr.
Napis 251. Napis v dveh vrstah dolžine 52 in 6 cm z višino črk 9 cm je vgraviran na dveh obdelanih kamnitih
krovnih ploščah groba iz nekropole v Lecce 58x23x10 cm in 50x25x10 cm, bere se desno in je shranjen v
muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:341]
a) kerpani ?b) hb ? 1[1:126]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
,9,5KERPANI/EB 9 0 0 0 9
3
9
KERPANI E B Umrl je bil.
R
KER PANI Ker gospod R KER PANI Kot kruh
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Helenistčno-Rimsko obdobje 3. stoletja pred Kr.
Napis 252. Napis v treh vrstah z višino črk 3 do 4 cm je vgraviran na kosu stele 40x20 cm vzidani na fasadi hiše
Abatantuono v Vieste Garganico.
S [1:341]
(x)dga[?2?]rxd[?3?]d--ix ? 7[1:127]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, a je napis tako pomankljiv da ni možno
razumevanje.
Napis 253. Napisi na treh glinastih piramidah so vtisnjeni z žigom pred žganjem z višino črk 7 do 9 mm, berejo
se levo in so shranjeni v muzeju Jatta v Ruvo.
S [1:342-343]
a) vinnadeus2pla[tur]
dolžini napisa 7 in 4 cm ?
0
b) vinnad[eus]2platu[r]
dolžini napisa 5 in 3 cm ?
0
c) vinnade[us]2platur
dolžini napisa 8 in 4 cm ?
0
[1:127]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,9,7VINNADEUS/PLATUR//VINNADEUS/PLATUR//VINNADEUS/PLATUR
21
45
VINNA DE US PLATUR VINNA DE US PLATUR VINNA DE US PLATUR
Vina da ustane plačnik, vina da ustane plačnik, vina da ustane plačnik.
36 9 0 0 45
R
VI N NADE US PL A TUR VI N NADE US PL A TUR VI N NADE US PL A TUR
Vi naj nada ostane pol na pot, vi naj nada ostane pol na pot, vi naj nada ostane pol na pot.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 254. Napis dolžine 2,5 cm z višino črk 1 cm iz Ruvo je vrezan na glinasti piramidi 5x5 cm z višino 9 cm,
bere se desno in je shranjen v muzeju Jatta v Ruvo.
S [1:343]
pl(atur) ? 0[1:127]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,6,6PLATUR 2 4 0 0 6
3
6
P LA TUR Pa le potuje. R PL ATU R Plačilo atu raj.
RPLATUR Plačnik.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
270
Napis 255. Napis iz groba iz Gnathia je vklesan na kamniti blok, črke so premazane rdeče, bere se desno in je
izgubljen.
S [1:344]
morkosdazeh[i]/ 2ias Morkos Dazehiias I 1[1:127]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
11MORKOSDAZEEI/IAS 14 1 0 0 15
6
15
MORK OS DA ZE EI IAS Mrtev ostanem da že ajam jaz.
REIIAS ajaš R MOR KOS mrtev kos
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 256. Napis na steni groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
S [1:344]
a) graivaihi ?b) g(raivaihi?) ? 2[1:128]
Graivaihi Graivaihi I
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
,8,8GRAIVAIEI/GRAIVAIEI 10 8 0 0 18
8
18
G RA IVA IEI G RA IVA IEI Glej raj gre jej, glej raj gre jej.
R
GRAIVA Grejeva ali Grajava
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 257. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
S [1:344]
henn/2a ? 1[1:128]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in prvega N ki je II.
1
,6
EEIINAI6 0 0 0 6
3
7
E EII NAI Je aja spi.
Očitno gre za nagrobno vsebino, a je napis kratek in večpomenski.
Napis 258. Napis iz groba iz Carovigno se bere desno in je izgubljen.
S [1:344]
ašša-(-)eal/ x(x) ? 0[1:128]
2
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim; dodani sta vidni črki.
,9,8AŠŠAEAL/ON 7 0 2 0 9
3
9
AŠŠA EAL ON Odšel ajal on.
N
NO L AEAŠ ŠA Not le ajaš šel.
Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva v obeh smereh.
Napis 259. Napis verjetno iz groba iz Oria je na apnencu in je izgubljen.
S [1:344]
?](x)haiθihi[? ? 2[1:128]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
,9,8TEAITIEI7 0 1 0 8
4
8
T EAI T IEI
Tu ajaj tu jej N IEI T IAE T Jej tu aja tu.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
271
Napis 260. Napis iz Oria se bere desno in je izgubljen.
S [1:344]
θabara θabara I 0[1:128]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
11TABARA 6 0 0 0 6
26TA BARA Tu grob.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 261. Napis dolžine 25 cm z višino črk 5 cm iz Vaste je vklesan na obdelanem kamnitem desno odbitem
kvadru 33x19x14 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:345]
anda[ ? 0[1:129]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.
,8,7ANDA 4 0 0 0 4
24AN DA In da. N ADNA Ena. ali Jadna.
Verjetno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.
Napis 262. Napis dolžine 91 cm z višino črk 6,5 cm je vklesan na zlomljeni kamniti grobni plošči iz tufa 98x13x13
cm iz Alezio, bere se desno in je verjetno kot kopija shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:345]
Bridihi Ba[r]zidihi I 2[1:129]
bridihiba[r]zidihi
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črke Z, ki je ni.
,9,8BRIDIEIBARIDIEI 14 1 0 0 15
5
15
BRID IEI BAR ID IEI Bridko jej saj gre jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Helenistčno-Rimsko obdobje 3. do 2. stoletje pred Kr.
Napis 263. Napis na kamnu iz Gnathia se bere desno in je izgubljen.
S [1:345]
[](-)nanoras [d]amatra ? 0[1:129]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,8,7NANORAS/DAMATRA 13 1 0 0 14
6
14
N ANO RAS DA MAT RA Naj eno dol da mati (v) raj.
RNANO nono
Očitno gre za nagrobno vsebino.
2
Napis 264. Napis vklesan na delu napuščnega kamna iz Ceglija 23x21x13 cm, bere se desno in je izgubljen. S [1:345]
]spredami ? 0[1:129]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,9,7SPREDAMI 8 0 0 0 8
28S PREDAMI S predniki.
R
S PRED AMI Si pred nami.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
272
Napis 265. Napis dolžine 78 cm z višino črk 3 cm je vrezan na napušč grobnega prostora v najdišču Rugge, bere se
desno in je še na mestu najdbe, kopija 90x25x13 cm pa je shranjena v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:346]
dazimaihibalakrahiaihi Dazimaihi Balakrahiaihi I 3[1:129]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
1 ,9DAZIMAIEIDALAKRAEIAIEI 22 0 0 0 22
9
22
DA ZI MA IEI DAL AK RAE IA IEI Da si moj jej dal ak raj aja jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Republikansko obdobje 2. do 1. stoletje pred Kr.
Napis 266. Napis na grobni plošči iz najdišča Ruvo se bere desno.
S [1:346]
2
eireai aθena ? 0[1:130]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1 ,7 EIREAI/ATENA
11 0 0 0 11
4
11
EI REAI ATE NA Ajaj raj ate not. R EIR EAI Raju aja
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 267. Napis dolžine 34 cm z višino črk 4 cm je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 45x24x9 cm iz
groba iz Ceglie, bere se desno, kopija pa je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
S [1:346]
nekassihi
Nekassihi
I
1
[1:130]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
1 ,6NEKASSIEI 9 0 0 0 9
3
9
NE KAS SIEI Ne kasni sije.
R
NEKA S S IEI Čeprav sam si jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 268. Napis je naslikan na vrču v obliki delfina 9,5x17 cm iz Rutigliano, bere se desno in je shranjen v
muzeju v Dresdenu.
S [1:347]
dastasemi
Dastas emi I ? 0[1:130]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1 ,7DASTASEMI 9 0 0 0 9
3
9
DASTA SEM I Dasta sem jo.
R
DA S TA SE MI Da si tu še mi. R SE se
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napisi negotove kronologije
Napis 269. Napis iz Gnathia je izgubljen, verjetno 1. polovica 4. stol. pr. Kr.
S [1:347]
2
tabar[a] ap[rodit]as[? Tabar[a] ap[rodit]as I ? 0[1:130]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,8,7TABARA/APRODITAS
6
15
TA BARA A PRODI TA S Tu grob a porodi tu se.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
9 6 0 0 15
273
Napis 270. Napis iz najdišča Ostuni je vrezan na kosu grobnega napušča, bere se desno in je izgubljen, verjetno
3. stol. pr. Kr.
S [1:347]
2
etostrohanθes [st]aboasgronahias Etos Trohanθes [St]aboos Gronahia I 2[1:131]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
1 ,7ETOSTROEANTES/STABOASGRONAEIAS
12
29
ETO S T ROE AN TES S TABOA S GRON AEIA S
Tu s tabo raj in tesen s tabo z grob ajal si. 27 2 0 0 29
R
E TOST Je trošt R T OST tu ostal R TROE troje
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 271. Napis iz groba iz Ostuni se bere se desno in je podan v dveh prerisih, a je sedaj izgubljen, verjetno
okoli 3. stol. pr. Kr.
S [1:348]
setimrhiar ? 1[1:131]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.
11SETIMREIAR 10 0 0 0 10
4
10
SE TI MRE IAR Še ti umrl mlad. R SE se
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 272. Napis v treh vrstah na grobni plošči iz Ceglie se bere se desno in je ohranjen v prerisu, verjetno 2.
stol. pr. Kr.
S [1:348]
a) dazimasver(x)tahetis DAZIMAS Ver(x)tahetis
I
1
b) dazimasvernetis
DAZIMAS Vernetis I 0
c) dazimasverinetis
DAZIMAS Verinetis I 0
[1:132]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E; neznane črke ni.
1 ,7DAZIMASVERTAEETIS/DAZIMASVERNETIS/DAZIMASVERINETIS
DA ZI MA S VER T AEE T IS DA ZI MA S VERNE T IS DA ZI MA S VERINE T IS
23
48
Da si moj z vero tu aja tu isti, da si moj z vero tu isti, da si moj z vero tu isti.
R
TI S ti si. R TIS tisti
48 0 0 0 48
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 273. Napis iz groba iz Ceglie se bere se desno in je izgubljen, verjetno 3. stol. pr. Kr.
datteos Datteos I 0
S [1:349]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.[1:132]
1
,9 DATTEOS
7 0 0 0 7
4
7
DA T TE OS Da ti tu ostaneš.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 274. Napis iz groba iz Ceglie se bere se desno in je izgubljen, verjetno 4. stol. pr. Kr.
S [1:349]
θeotoriaspollihi θeotorias Pollihi I 1
[1:132]
Jezikoslovci podajajo napačno prečrkovanje, saj so črke iz slike dobro razvidne.
1
,7 OCOTOKIMS POLLIEI
16 0 0 0 16
6
16
OCOTO KI M S POLL IEI Očetu ki meni si potem jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
274
Napis 275. Napis na kamnu iz Oria se bere se desno in je izgubljen, verjetno 4. stol. pr. Kr.
S [1:349]
tabarahaixavoadivana Tabara Haixavoa Divana I 1
[1:133] Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E, in neznane črke, ki
je U.
1
,9 TABARAEAIUAVOADIVANA
20 0 0 0 20
6
20
TA BAR AEA IUA VOADI VANA Tu vsaj aja živa vodi nebo.
R
BARA EA grobu aja R VOADI vodi
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 276. Napis z višino črk 7 do 10 mm je vrezan na dnu vrčka premera 8,5 in višine 6,7 cm iz Mesagne, bere
se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce, verjetno 3. stol. pr. Kr.
S [1:349]
aviθaax(x)nos Aviθa Ax(x)nos I 0
[1:133]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,9,5AVITAAITNOS
9 0 2 0 11
5
11
A VIT AAI TN OS A vitek ajaj temi ostani.
R
AVI T Javi tu N SO NT IAAVI TA So not javi tu.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 277. Napis v treh vrstah iz Lecce je izgubljen, verjetno 4. stol. pr. Kr.
S [1:350]
dokikohiagaratitaxxata / krxxxaihiθikorθihi[ri]gias / moroas ? 3
[1:134]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črk R, N, T in Š,
ki so dobro vidne.
1 ,7DOKIKOEIAGARATITARNATA/KRTTŠAIEIOIKERTIEIGIAS/MOROAS
18
50
D OKI KO EIA GAR ATI TARNATA KR TT ŠA IEI OI KER TIEI G IAS MOROA S
Da oči ko aja gor ati tarnata ker tu šel jej oj ker tebi glej jaz mrtev sem.
R
T IEI tu jej
45 0 5 0 50
R
TAR NATA ter noter R DOK IKO dokler kdo
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 278. Napis dolžine 58 cm z višino črk 12 do 14 mm je vklesan na obdelani kamniti plošči 100x33x10
cm iz groba iz nekropole iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce, verjetno
3. stol. pr. Kr.
S [1:350]
xooxas v ? 5[1:134]
Jezikoslovci podajajo slabo ohranjenemu napisu sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, je pa preveč
možnih različic za smiselno razumevanje.
Napis 279. Napis v dveh vrstah iz groba iz Rugge se bere desno in je izgubljen, verjetno 3. stol. pr. Kr. S [1:350]
agraθosivasboas2(x)xsralias ? 0[1:135]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen drugega O, ki je L in dobro vidnih
dodatno prečrkovanih črk TE.
1 ,6AGRATOSIVASBOAS/TESRALIAS
22 0 2 0 24
10
24
A GRA TO SIVA S BOAS TES RA L IAS
A grob tu živa se bojiš tesno raju le jaz. R SIVA siva
Očitno gre za nagrobno vsebino.
275
Napis 280. Napis v dveh vrstah dolžine 32 in 39 cm z višino črk 4 cm je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru
50x21x6 cm iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce, verjetno 3. stol. pr. Kr. S [1:351]
oššon metass/xxtoon ? 0
[1:135]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, zaradi slabše slike se črke ROI nakazujejo.
,7,5OŠŠON/METASS/ROITOON
15 0 3 0 18
8
18
OŠŠ ON ME TA SS ROI TO ON Odšel on meni tu si raj tu on.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napisi nedoločljive kronologije
Napis 281. Napis na zlati ploščici iz grobne urne iz najdišča Ugento se bere levo in naj bi bil pri g. Bacile di
Castiglione
ni slike
dazos : selte : kelte2agapaste : salualpe ? 0
[1:135]
Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim, čeprav ga ni možno preveriti.
,9,5DAZOS/SELTE/KELTE/AGAPASTE/SALUALPE
13
31
DA Z OS SEL TE KE LTE A GA PASTE SALU A LPE
Da si ostal sel te tja lejte a ga pazite zalo in lepo.
R
TEKEL TE tekel tja
31 0 0 0 31
R
PA STE pa ste R SEL šel
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 282. Napisa s firnežem na vrčku premera 7 cm in višine 6,1 cm iz Canosa sta na trebušnem delu vrčka,
ločena z dvema vodoravnima črtama, bereta se desno in sta v zbirki P. Petroni v Canosi.
S [1:352]
a) θollim? b) iaurom ? 0
[1:136]
Jezikoslovci podajajo primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen drugega M, ki je N.
,9,7TOLLIM/IAURON
12 0 0 0 12
4
12
TOLLIM IA U RON Tulim aja u grobu
R
T OLL IM Tu ulje imel
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 283. Napis na več delih se bere desno in je bil vrezan na steni grobnega prostora v najdišču Canosa; v
Mestnem muzeju v Canosi so ohranjeni deli: 44x17x10 cm, 48x22x10 cm, 58x23x10cm in 90x20x10 cm. S [1:353]
a) dallir ?
b) keliarsaba-ziaro / z\anmat-onk / a\atliaspirorarou ? 0
[1:136]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
,7,4DALLIR/KELIARSABAIARO/Z/ANMATONK/A/ATLIASPIRORAROU
14, 45
DALL IR KEL IAR SABA IARO Z AN MATONK AA TLI ASPI RO RAROU
Dal raj ko mlad seboj mlad z eno materjo aja tle zaspi raju grobu.
R
IAROZ mlad R ZAN nanj
45 0 0 0 45
R
MATONKA matka R TL IA S PIRO RA ROU tu aja s piro raj grob
Očitno gre za nagrobno vsebino, čeprav je napis manj razumljiv.
Posebej je v Mestnem muzeju v Canosi kamnita plošča iz tufa 41x50x10 cm s plitvo vklesanim in težko
berljivim napisom.
S [1:353-354]
2
Grxx a (neznani znak podoben znaku Ć)
3[1:137]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga lahko obdržim, a je napis skromen in ni možno razumevanje.
276
Napis 284. Napis je na dveh stenah grobnega prostora blizu Massafra.
S [1:355]
Napis na levi steni se bere levo in je v dveh delih dolžine 30 in 60 cm:
?]nko----(-)xanxh h
?
7
Napis na srednji steni ima najmanj štiri vrstice, ki se berejo levo in desno, zadnja vrstica se verjetno nadaljuje
na desni steni.
?]tutepokaauatsxxx / ?]ohx--pax[? / ?]xe[? / klevdmepa/ri
?
29
Napis na desni ima 4 vrstice z negotovim branjem.
(xx)melisdx / evhe / tutepok / axu
?
19
Skupaj55
[1:138]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, vendar so slike slabe, prečrkovanje pa je
tako pomanjkljivo, da smiselno razumevanje ni možno.
Napisi z neznačilnimi črkami
Napis 285. Napis iz najdišča Sepino je vrezan na bronasti zaponki premera 3 cm, bere se desno, tolmačenje in
jezik sta sporna.
S [1:356]
taoderadabilia ? 0[1:139]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, čeprav ga ni možno preveriti.
,9,6TAODERADABILIA 14 0 0 0 14
4
14
TA ODE RADA BILIA
Tu odšla rada bila. R RA DA BIL IA raju da bil ajan
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 286. Napisi na različnih bronastih kovancih iz 3. stoletja pr. Kr. iz najdišča Arpi so hranjeni v muzeju v
Berlinu.
S [1:357-358]
a) poulai; Aςπάνου
b) poula; Aςπάνου
c) eieman; Aςπάνωυ
?
?
?
0
0
0
bik; konj
bik; konj
Apolo; lev
[1:139]
Jezikoslovci podajajo slikam primerno prečrkovanje in ga obdržim čeprav ga ni možno preveritim saj napisi niso
dovolj vidni, slike pa niso smiselno povezane z napisom.
1
,8
POULAI/POULAI/EIEMAN
18 0 0 0 18
4
18
POULAI POULAI EIE MAN Polovnjak, polovnjak, aja meni.
Prva napisa sta enaka napisu na novčiču 106 POULA s pomemo polovnjak, kot vrednost novčiča; zadnji napis ni
povezan s prvima in ima nagrobno vsebino.
Napis 287. Napis na bronastih kovancih iz 3. stoletja pr. Kr. iz Salapia so shranjeni v Britanskem muzeju. ni slike
a) daze--edamaire
?0
b) ?]damaire--dazeni
?
0
delfin
c) dazuxdam
?
0
delfin
d) domular
?
0 konj
e) zente?
0
delfin
Σαλπίνων
Σαλαπίνωνkonj
Σαλαπίνωνkonj
o xn n
delfin
Σαλαπίνωνkonj
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj ni slike in ga smiselno dopolnim.
[1:139]
277
,8,8DAZE(NI)EDAMAIRE/(E)DAMAIREDAZENI/DAZUZDAM/DOMULAR/ZENTE
17
48
DA ZENI E DAM AIRE E DAM AIRE DA ZENI DA ZUZDAM DOMU L AR ZEN TE
Da ženi je dam mladi je dam mladi da ženi da zauzdam domu le raj ženi tej.
RZENIE ženi R DAMA damo
44 0 1 3 48
Očitno gre za nagrobno vsebino; pri tretjem pa morda tudi za posvetno.
Napis 288. Napis na bronastem kovancu iz 3. stoletja pr. Kr. iz najdišča Ruvo je shranjen v Britanskem
muzeju.
ni slike
a) gr.ve.e
b) grove.e
? 0 zeusova glava ςυ ženski lik
? 0 zeusova glava ςυ ženski lik
[1:139]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj ni slike, možno je tudi da je črka V v resnici Š kot pri
napisu 82.
,9
,6
GR(O)VE E/GROVE E
11 0 0 1 12
4
12
GROVE E GROVE E Grob je, grob je. R GROŠE groš
Verjetno gre za nagrobno vsebino, morda so novci za plačilo tudi onkraj groba.
Napis 289. Napis vklesan na kamnitem bloku 6x3x2,5 cm iz akropole iz najdišča Gnathia je izgubljen. ni slike.
tm ? 0[1:140]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj ni slike.
1 ,3 TM TM Tam 1 2 2 0 0 0 2
Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je lahko večpomenska.
Napis 290. Napis iz Oria je na bronastem kovancu, starost 217 do 89 pr. Kr.
ni slike
a) orra, or
?
b) gor, al, em ? 0
[1:140]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
,7 ,6 (G)ORRA (G)OR/GOR AL EM
13 0 0 2 15
6 15 GOR RA GOR GOR ALE M Gor raj gor gor ali meni.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 291. Napis na ploskem reliefu 35x47x4 cm, ki je glava z lorberjevim vencem, ob vratu pa je vrezan napis,
je shranjen v Mestni knjižnici v Manduriji.
ni slike.
tliš ? 0
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
1 1 TLIŠ TLIŠ Tliš. 1 4
Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:140]
4 0 0 0 4
Napis 292. Napis na kamnu 13x10 cm je izgubljen.
ni slike
?]xka[? ?]ko[? ? 4
[1:140]
2
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je tako pomanjkljiv, da smiselno razumevanje ni možno.
278
Napis 293. Napis na srebrnem kovancu iz najdišča Valesio se bere desno in je v katalogu McLean, starost
350 pr. Kr.
ni slike
a) baleθashe ? 1 delfin
b) [baleθas]/he ? 1 kreša
[1:140]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka H je E.
1
,8 BALETASEE/BALETAS/EE
11 7 0 0 18
4
18
BALETAS EE BALETAS EE Baletnik je, baletnik je.
R
BALETAS EE BALETAS EE Veljak je, veljak je.
Napis na kovancu je podoben kot pri napisu na srebrnem kovancu napisa 54 in srebrni drahmi napisa 60. Če gre
za veljaka ima napis posmrtni smisel.
Napis 294. Napis je na dveh obdelanih kamnitih ploščah iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju
Castromediano v Lecce.
ni slike
a) lvr v ?
b) lvr ? 7 Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napisa sta kratka in večpomenska.
[1:141]
Napis 295. Napis je vrezan na obdelani kamniti plošči 52x20x12 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen
v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
pla ? 3
[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike; jezikoslovci v takih primerih dopolnjujejo v platur.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 296. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 84x25x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je
shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
šmko ? 4
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
[1:141]
Napis 297. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 60x32x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je
shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
ψ(o)t(o)r ? 0
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
,6 ,6 GOTOR
3 2 0 0 5
2
5
G OTOR Glej potuje. R OTO R tu raju
N
ROTO G Rotim glej
Očitno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh.
[1:141]
Napis 298. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 40x30x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je
shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
bm ? 2
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
[1:141]
279
Napis 299. Napis je na obdelani kamniti plošči iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
ko ? 2
[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 300. Napis je na obdelani kamniti plošči 28x32x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v
muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
dk ? 2
[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 301. Napis je rdeče narisan na kamniti plošči iz Lecce in je izgubljen.
ni slike
m ? 1[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 302. Napis je s pikami vklesan na kamnitem kosu iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju
Castromediano v Lecce.
ni slike
h ? 1[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 303. Napis je vrezan na krožniku iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano
v Lecce.
ni slike
ž ? neznani znak 1[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 304. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 20x20x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je
shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
de ? 2[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 305. Napis je vklesan na obdelanem kamnitem stebru iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v
muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
dv ? 2[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
280
Napis 306. Napis je vklesan na obdelanem kamnitem kosu iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v
muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
s ? 1[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 307. Napis je vklesan na obdelanem kamnitem kosu iz groba iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen
v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
db ? neznani znak 2[1:141]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 308. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 55x25x10 cm iz območja nekropole iz Lecce in je
shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
plax[? ? 3[1:143]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike; jezikoslovci običajno dopolnjujejo napis v platur.
Napis je kratek, nedokončan in zato večpomenski.
Napis 309. Napis dolžine 24 cm z višino črk 10 cm je vklesan na obdelanem kosu kamnite plošče 45x23x11 cm
iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
riθ ? 3[1:143]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 310. Napis je vklesan na obdelanem kosu kamnite plošče 31x19x0,9 cm iz območja nekropole iz Lecce in
je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
θkgb ? 4[1:143]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 311. Napis na kamniti plošči iz nekropole iz Lecce je izgubljen.
ni slike
aka ? 3[1:143]
Napis 312.
primerjaj 311.
ba
?
ni slike 2
[1:144]
Napis 313.
primerjaj 311.
pk
?
ni slike 2
[1:144]
Napis 314.
primerjaj 311.
em
?
ni slike 2
[1:144]
Napis 315.
primerjaj 311.
k
?
ni slike 1
[1:144]
Napis 316.
primerjaj 311.
dm
?
ni slike 2
[1:144]
Napis 317.
primerjaj 311.
d
?
ni slike 2
[1:144]
Napisi so kratki in večpomenski.
281
Napis 318. Napis na nagrobni plošči iz Rugge je izgubljen.
ni slike
ψ(ot?)o(r?) ? 0[1:144]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike – glej napis 297.
,6,6GOTOR 2 3 0 0 5
25G OTOR Glej potuje. N ROTO G Rotim glej.
R
OTO R tu raju
Očitno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh.
Napis 319. Napis dolžine 18 cm z višino črk 8 cm iz najdišča Roca se bere desno, je vklesan na obdelani kamniti
grobni plošči in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce.
ni slike
taio[? 0
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
,9,9TAIO
1
4
TAIO Tajno.
R
TA IO(I) Tu joj.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:144]
4 0 0 0 4
Napis 320. Napis je kamnitem kosu iz Vaste in naj bi bil shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu.
ni slike
]dko[2]xl axx(x) ? 5[1:145]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je nedokončan in zato večpomenski.
Napis 321. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
ni slike
bo ? 2[1:145]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
Napis je kratek, nedokončan in zato večpomenski.
Napis 322. Napis na bronastih kovancih iz Ugento na zadnjih straneh.
ni slike
a) aozen b) aoze c) ozan d) ao e) kaisies ? 0
[1:145]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
1
,7 AOZEN/AOZE/OZAN/AO/KAISIES
22 0 0 0 22
9
22
AO ZEN AO ZE O ZAN AO KAI SIES
Aja ženi, aja že, oj zanj, aja kaj siješ.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napisi s preveč okrnjenim poročilom
Napis 323. Napis na arhitravu iz groba iz Gnathia je izgubljen.
ni slike
maesxa dazimida di ? 0
[1:143]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
,9 ,6 MAESA DAZIMIDA DI
15 0 0 0 15
6
15
MAE SA DA ZI MI DADI Moj si da si moj dedi. R SADA sedaj
Očitno gre za nagrobno vsebino.
282
Napis 324. Napis iz najdišča Ostuni se bere desno in je izgubljen.
ni slike
θolnoas mato (θianoas?) ? 0
[1:145]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
,8 ,7 TOLNAS MATO TIANOAS
10 7 0 0 17
7
17
TO L NAS MATO TIA NOA S Tu le naša mati tja nova si.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 325. Napis v štirih vrstah iz Manduria se bere desno in je izgubljen.
ni slike
imvsglarro dleiinvaho (..)iamaro lamihonv? ? 2
[1:146]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je E.
,9
,7
IMVSGLARRO DLEIINVAEO IAMARO LAMIEONV
13
34
IM VS GLARRO DLE II NVA EO IA MARO LA MIE ON V
Jim vse gladko tle je nova aja jaz maram le moja ona ve.
R
GLA RRO Glej raj
R
MARO mrtev
34 0 0 0 34
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 326. Napis iz groba iz Mesagne je izgubljen.
θroxgenxs ? 0
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
,8,9TROAGENAS
4
9
T ROA GENA S Tu raju žena si.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike
[1:146]
7 0 2 0 9
Napis 327. Abeceda na kamnu iz Vaste je izgubljena.
a.b.g.d.e v z.h.[θ]i.k l.m / n o[p]š.q.rxs.txxx ? 1
ni slike
[1:146]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike, žal ravno abeceda ni podana s sliko, saj je zaporedje
črk pomembno pri prečrkovanju. Črka h je verjetno E.
A B G D E V Z E I K L M N O P Š Q R S T 20
Napis podaja abecedo.
Napis 328. Napisi na svincu iz najdišča Muro.
a)xx b) q c) k d) x e) l f) n ? 4
Napisi so krateki, nedokončani in zato večpomenski.
ni slike
[1:146]
Napis 329. Napis iz groba iz Alezio se bere desno.
dxxhmxbo ? 1
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.
,6,7DEIEMIBO
5 0 3 0 8
4
8
D EIE MI BO Da ajal mi bo.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike
[1:146]
283
Napis 330. Napis iz groba iz Alezio se bere levo in je izgubljen.
?]sbihixamaxx[ ? 1
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.
,8,7SBIEISAMA
8 0 1 0 9
4
9
S B IEI SAMA Sama boš jej sama.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike
[1:146]
Napis 331. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
ni slike
?]rexmox(x)tas ? 0
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
,8,7RESMORTAS
7 0 2 0 9
4
9
RES MOR TA S Res mrtev tu si. R MORTA mrtev
Očitno gre za nagrobno vsebino.
[1:146]
Napis 332. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen.
mxdzahiasx?
1
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.
,8,6MID ZAEIAS
8 0 1 0 9
3
9
MI D ZAEIAS Meni da zaajaš. R ZAE IAS vzel jaz
Očitno gre za nagrobno vsebino.
ni slike
[1:146]
Napis 333. Napis iz groba iz Ugento se bere desno in je izgubljen.
ni slike
?]asethidexxx(x) ? 1
[1:146]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.
,8 ,5 (N)ASETEIDE
8 0 0 1 9
3
9
NASE TE IDE
Naša tu gre. R NAS E naš je
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 334. Napis iz groba iz Ugento se bere desno in je izgubljen.
ni slike
xehix xxvxxx ? ŠEEI 3
[1:146]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.
Napis je kratek, nedokončan in zato večpomenski.
Napis 335. Napis iz groba iz Ugento se bere desno in je izgubljen.
ni slike
xomesralhx ? 1
[1:146]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.
,8,5DOMESRALE
8 0 1 0 9
4
9
DOME S RA LE Doma si raju le.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
284
Napis 336. Napis iz groba iz Ugento se bere desno in je izgubljen.
ni slike
baxoxxxisθe[? ? 0
[1:146]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.
,6,6BAROTAISTE
7 0 3 0 10
3
10 BARO TA ISTE Grobu tu iste. R TAI STE tu ste
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 337. Napis dolžine 42 cm z višino črk 4 do 7 cm je vgraviran na obdelanem kamnitem kvadru 60x26x10
cm iz zbirke De Simone, muzej Castromediano v Lecce.
S [1:359]
avesθes avesθes ?V0
[1:148]
Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.
1
,9 AVESTES R SE se
7 0 0 0 7 4
7
A VES TE S A ves tu sam. N SE T SEVA Še tu seva.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 338. Napis na kamnu, neznano najdišče.
Jezikoslovci ne podajajo prečrkovanja. ? ? 2
1
1
ŠILE IEI EIA IEI
5
13
ŠIL E IEI EIA IEI Šel je jej aja jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 339. Napis na kamnu, neznano najdišče.
Jezikoslovci ne podajajo prečrkovanja.
da ? 2
Napis je kratek in večpomenski.
S [1:359]
0 0 13 0 13
S [1:359]
Neobdelani napisi
Napis 340. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce.
ni slike
gobeihiazeirihi gobeihi azeirihi ? 2
[1:148]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim, razen H, ki je E.
1
,8 GOBEIEIAZERIEI
14 0 0 0 14
6
14
G OBE IEI A ZE R IEI Glej obe jej a za raj jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 341. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce.
ni slike
pollos; ]aihi ? 1
[1:148]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim, razen H, ki je E.
,9 ,9 POLLOS AIEI
10 0 0 0 10
4
10
P OLL OS A IEI Poglej, ulje ostal aja jej.
R
POL L OSA IEI Pol lej ostal jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
285
Napis 342. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce.
ni slike
meli ? 0
[1:148]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim.
1
,7 MELI R LI le
4 0 0 0 4
3
4
ME L I Meni le je. R MEL I Imel je.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 343. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce.
ni slike
šilehieihi šilehieihi ? 2
[1:148]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim. Črka H je E.
1
1
ŠILEEIEIEI
10 0 0 0 10
4
10
ŠIL E EIE IEI Šel je aja, jej.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 344. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce.
ni slike
da ?
[1:148]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim.
Napis je kratek in večpomenski.
Napis 345. Napis neznanega najdišča.
ni slike
vaθais ? 0
[1:148]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim.
1
,7 VATAIS
6 0 0 0 6
3
6
V ATA IS Vej ata isti. N SI ATAV Si atov.
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Napis 346. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce.
ni slike
dazoihidertinnihi dazoihi dertinnihi ? 2
[1:149]
Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim, razen H, ki je E.
1
,7 DAZOIEIDERTINNIEI
17 0 0 0 17
7
17
DA ZO IEI DE R TINN IEI Da so jej da res temi jej.
R
DAZ OIEI D ER TI NN Dao ojej da raj ti not
Očitno gre za nagrobno vsebino.
Literatura
1. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.
2. Možni predantični narodi okoli Jadranskega morja, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Ancient_
Tribes.png.
3. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den Messapischen
Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964,
286
4. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language.
5. V. Vodopivec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
6. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.
7. V. Vodopivec, Katalog starofrigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.
8. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova,
Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280.
9. M. Lejeune, Manuel de la langue Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag, Heidelberg 1974, 316-341.
10. S. Schumacher, Die Rätischen Inschriften, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete
Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 121, Innsbruch 2004.
11. C. Brixhe, M. Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les Civilisations,
Paris 1984, 283-289.
12. U. Di Martino, Gli Etruschi, Mursia, Milano 1982, 96-100.
13. G. M. Facchetti, L’enigma svelato della lingua Etrusca, Newton, Roma 2001, 240-244.
14. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konference
Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.
15. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konference Izvor
Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.
16. V. Vodopivec, Najdaljši venetski napis, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro,
Ljubljana 2010, 97-118.
17. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku,
Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html
G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek / from data base:
18.Propertius, The Latin Library, The Classics Homepage
19. V. Vodopivec, Zbir Mesapskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik devete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.
20. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne konference
Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118 – 144.
21. V Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor
Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.
22. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312.
23. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana
2010, 176-204.
24. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana
2010, 271-287.
25. V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.
26. V. Vodopivec, Slovar Mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.
27. M. Bor, Mesapski ali japodski napisi, Etruščani in Veneti, Drugi venetski zbornik, Ivan Tomažič, Wien
1995, 71-81.
287
SLOVAR MESAPSKEGA JEZIKA
Vocabulary of Messapic language
Slovar mesapskega jezika zajema besede iz vseh znanih mesapskih napisov in obsega:
zapis v latinici, prevod v narečno ali knjižno slovenščino ali drug slovanski jezik, njihovo
obrazložitev glede na sedanjo rabo in jezikovno preoblikovanje, prevod v angleščino,
oznako napisa in po potrebi še dodatno pojasnilo. Podane so vse razumljene besede v različicah iz vseh znanih mesapskih napisov [1].
Besede so zbrane v različicah razumevanja iz vseh znanih mesapskih napisov, ki so
obdelani v Katalogu mesapskih napisov, besed in prevodov [2].
Po ustrezni metodologiji so črke in besede iz mesapskih napisov primerjane, obrazložene in utemeljene v delu Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar [3].
Ob upoštevanji venetskih, retijskih, starofrigijskih, galskih, etruščanskih, trakijskih
[4-10] in drugih napisov razumljivih na slovanskih osnovah, bi besednjak dobil popolnejšo vsebino.
Vocabulary of Messapic language include words from all known Messapic inscriptions
with record in Latin letters, translation in Dialectical or Literary Slovene or other Slavic
language, their explanation in view of present use and linguistically transformation, translation into English, mark of inscription and added commentary if necessary. Quoted are all
understandable words from known Messapic inscriptions [1].
The words from all Messapic inscriptions are collected in variants of reading und understanding in Catalogue of Messapic inscriptions, words and translations [2].
Upon suitable methodology letters and words are compared, explained and founded in
paper Collection of Messapic texts, punctuation, translation and vocabulary [3].
Considering Venetic, Rhaetic, Old Phrygian, Gaulic, Etruscans, Thracian [4-10] and other
inscriptions understanding on Slavic bases, the vocabulary would get complement contents.
Skupaj / Altogether 1209 besed / words
Poševno označeni so napisi za besede iz obratne smeri branja.
Inscriptions in italics are for words from the inverse direction of reading.
Za razumevanje besed so podana le osnovna izhodišča, ki zadostujejo le za bistveno
obrazložitev posameznih besed. Podani pa so tudi ustrezni slovarji za nadaljnje podrobnejše iskanje.
For understanding of words are presented only basic origins, enough just for basic explanations of single words. Presented are also suitable dictionaries for further and detail searching.
288
Kratice /Abbreviations
SK Slovensko knjižno [11] Literary Slovenianokr okrajšava
SN Slovensko narečno
Dialectal Slovenianpreg preglas
HK Hrvaško knjižno
[12] Literary Croatian prempremet
PL Pleteršnikov slovar [13] Pleteršnik's dictionarysin
sopomenka
SLVSlovaško
[14]Literary Slovakian
prpr
preglas in premet
MK Makedonsko knjiž. [15] Literary Macedonian VEN
Venetsko [4]
Mesapsko Slovensko
Messapic Slovene
Angleško English
A
a, toda – SN, SK
but
A
aa, aja – okr, SN, SK
lie
A
aa, na – okr, SN
on
AA
aa, aja – okr, SN, SK
lie
AAI
aji – preg, SK
lie
ADNA
adna, ena – SN, SK
one
ADNA
jadna, uboga – SN, SK
poor
AE
aje, aja – okr, SN, SK
lie
AEA
aje, aja – okr, SN
lie
AEAS
ajaš – preg, SN, SK
lie
AEAŠ
ajaš – preg, SN, SK
lie
AEE
aje, aja – okr, SN, SK
lie
AEEŠ
ajaš – preg, SK
lie
AEI
aej, ajaj – okr, SN, SK
lie
AEIA
aja – SK
lie
AEIAS
aja – SK
lie
AEO
ajo, ajal – preg, SN, SK
lie
AES
ajaš – SK
lie
AI
ai, aja – okr, SN, SK
lie
AIA
aja – SK
lie
AIAI
ajaj – SK
lie
AIAS
ajaš – preg, SK
lie
AIDE
ajde, gremo – SN, SK
go
AIDDE
ajde, gremo – SN, SK
go
AIE
aje, aja – preg, SN, SK
lie
AIEI
ajej – preg, SK
lie
AIO
ajo, aja – preg, SN, SK
lie
AIRE
jari, mladi – preg, SN, SK
young
AIS
ajs, bol – SN, SK
pain
AK
ak, ako – SN, SK
if
AL
al, ali – okr, SN, SK
or
abbreviation
mutation
toss
synonym
mutation and toss
Venetic
Mesapski napisi Pojasnilo
Messapic inscriptions
Comment
2, 27, 40, 55, 81, 85, 88, 117, 123, 123, 124, 144, 166,
169, 189, 192, 192, 92, 192, 192, 192, 192, 193, 195,
195, 195, 191, 209, 221, 235, 269, 276, 279, 281,
281, 337, 340
16, 46, 183, 227, 341
253, 253, 253
283
276
261
261
72, 192
191, 275
206
258
272
88
2, 91, 166, 223
62, 73, 94, 270
166
181
167
7, 9. 23, 30, 46, 118, 160, 176, 226
26, 105, 231
231
21, 26
190
192
2, 153, 229
166
193
287, 287
23
227, 265
79, 142, 157, 217, 222, 222, 222, 222
289
ALE
ale, ali – preg, SN, SK
or
ALL
al, ali – preg, SN, SK
or
AME
ame, zame – okr, SN, SK
for me
AMI
ami, nam – okr, SN, SK
to us
AN
an, in – preg, SN, SK
and
ANA
ana, ena, ona – preg, SN, SK
one, she
ANDI
andi, ondi – SN, SK
there
ANO
ano, eno – preg, SN, SK
one
AO
ajo, aja – okr, preg, SN, SK
lie
AOA
aja – preg, SK
lie
AOE
aja – preg, SK
lie
AOS
ajaš – okr, SK
lie
APA
panča, spi – okr, SN, SK
lie
APALLOA Apolo – SK
Apollo
AR
jar, mlad – okr, SN, SK
young
AR
raj – okr, preg, SK
heaven
ARA
raj – okr, preg, SK
heaven
AREN
aren, uren – preg, SN, SK
quick
ARI
jar, mlad – okr, SN, SK
young
ARRI
jar, mlad – okr, SN, SK
young
AS
ostaneš – okr, SK
remain
AS
če – preg, SK
if
ASIRA
azira, ozira – preg, SN, SK
look around
ASNO
asno, jasno – okr, SN, SK
clearly
ASPA
zaspal – prem, preg, SK
fell asleep
ASPAE
zaspal – prem, preg, SK
fell asleep
ASPI
aspi, zaspi, – okr, SN, SK
fell asleep
ASUTE
asute, zasute – okr, SN, SK
covered, buried
AŠ
aš, naš – okr, SN, SK
our
AŠENA
ašena, oženjen – okr, preg, SN, SKmarried
AŠO
ašo, odšel, SN, SK
went
AŠŠA
ašša odšel - SN, SK
went
ATA
ata – SK
father
ATAI
atai, ata – NS, SK
father
ATAS
atom – preg, SK
with father
ATATA
atata, ata – SN, SK
father
ATAV
atav, atov – preg, SN, SK
of father
ATE
ate, ata – SN, SK
father
ATEI
atej, ata – SN, SK
father
ATI
ati – SK
father
ATIDA
odide – preg, SK
go
ATITA
atita – SK
father
ATO
ato, ati – preg, SN, SK
father
ATOOR
ato, ati – preg, SN, SK
father
ATOR
ata – SK
father
ATORR
ata – SK
father
290
166
39
264
86, 100, 123, 154, 166, 166, 167, 167, 192, 193, 195,
197, 211, 217, 234, 261, 270, 283
123, 164, 216
126
263
242, 322, 322, 322
47
100
135
167
122
izvirno Apulu/original Apulu
69, 166, 173, 196, 207
167, 173, 196, 209, 287
195
108
81
69
26, 83
198
43
65
40
40
283
221
192
235
166
258
1, 74, 74, 74, 105, 166, 166, 166, 166, 176, 239, 345
81
73
192
345
266
166
7, 22, 72, 84, 88, 88, 88, 93, 98, 136, 166, 247, 277
72
98
37, 74, 114, 114, 115, 121, 134, 136, 175, 196
134
72
168
290
ATTO
ATU
ATUTE
AVA
AVI
AVIL
AVITA
AZE
ato, ati – preg, SN, SK
atu – SK
atu – SK
tava – okr, SK
avi, javi – okr, SN, SK
avil, uvil – preg, SN, SK
avita, zavita – okr, SN, SK
iz – SK
father
to father
to father
rove
report
bended
envelopped
from
B
b, bo – okr, SN, SK
will be
B
bolje – okr, SK
better
B
bil – okr, SK
was
BA
ba, bo – preg, SN, SK
will be
BA
va, v – SN, SK
in
BAEAS
bajaš – preg, SN, SK
divine
BAG
bog – preg, SK
God
BAL
bl, bal, bolj – okr, SN, SK
more
BALE
veljak – preg, SK
worthy
BALEEI
veljak – preg, SK
worthy
BALEI
veljak – preg, SK
worthy
BALEI
bal, ples – SN, SK
dance
BALET
valit – preg, SK
roll
BALETAS baletnik – sin, SK
ballet dancer
BALETAS veljak – preg, SK
worthy
BAOŠ
bojiš – okr, SK
fear
BAR
bar, vsaj – SN, SK
leastwise
BAR
barje, grob – SK
grave
BARA
bara, grob – sin, SK, PL
marsh, grave
BARA
bar, vsaj – SN, SK
leastwise
BARAI
bari, grobu – PL, SK
to marsh, to grave
BARI
bari, grobu – PL, SK
to marsh, to grave
BARI
bar, vsaj – SN, SK
leastwise
BARO
baro, grob – SK
grave
BARO
baro, vprašal – SN, SK
asked
BAROA
bara, grob – SK
grave
BARR
bar, vsaj – SN, SK
leastwise
BAS
baš, ravno – preg, SN, SK
just
BAS
boš – preg, SK
you will
BEIL
bl, bolj – okr, SN, SK
more
BEILE
bejle, bele – SN, SK
white
BEIRI
bejri, beri – preg, SN, SK
read
BEIRI
vejri, veruj – preg, SN, SK
believe
BER
ber, beri – okr, SN, SK
read
BERA
bera, berila – okr, SN, SK
reading
BERA
bera, vera– preg, SN, SK
belief
BERAN
beran, veren – preg, SN, SK
believing
94
104, 192, 221, 254
192
44
6, 91, 145, 276
145
6
108
26, 26, 57, 154, 166, 173, 187, 228, 330
206
251
6, 22, 24, 61, 98, 154, 188, 214, 246
139
206
188
26, 171, 179, 201
98, 246
179
165
165
175
54, 54, 54, 54, 293, 293
54, 54, 54, 54, 293, 293
80
16, 47, 101, 135, 168, 187, 262, 275
47, 187
16, 23, 48, 50, 51, 53, 124, 129, 133, 142, 151, 260,
269, 275
23
142
25, 101
25
55, 188, 336
55
131
192
195
139, 195
171
195
172
172
154
166, 166
166, 166
166
291
BEREE
BEREE
BES
BI
BIL
BILIA
BL
BLA
BLAT
BLATAN
BLATE
BLATO
BLO
BO
BOA
BOAAL
BOAS
BOE
BOE
BOH
BOL
BOLL
BOR
BOT
BRADI
BRID
BRIGA
BRIN
BRINNAŠ
BUGE
bere, beri – okr, SN, SK
vere – preg SK
bež, beži – okr, preg, SN, SK
bi – SK
bil – SK
bila – SK
bl, bolje – okr, SN, SK
bla, bila – okr, SN, SK
blat, blato – okr, SN, SK
blatan, blaten – preg, SN, SK
blate, blato – preg, SN, SK
blato – SK
blo, bilo – okr, SN, SK
bo – SK
bova – okr, SK
bol – SK
bojaš, bojiš – preg, SN, SK
boje, boji – okr, SN, SK
bo – SK
boh, bog – preg, SN, SK
bol, bolečina – SN, SK
bol, bolj – preg, SN, SK
bor – SK
bot, bodi – SN, SK
brati, bratu – SN, SK
bridk, bridko – okr, SN, SK
briga – SK
brine, skrbi – okr, SN, SK
brineš, skrbiš – okr, SN, SK
buge, bog – preg, SN, SK
read
believe
flee
would
was
was
better
was
mud
of mud
mud
mud
was
will
we will do
pain
afraid
afraid
will
God
pain
more
pine
you will
to brather
pain
concern
care
care
God
D
d, da, daj – okr, SN, SK
that, give
DA
da – SK
that
DADE
dade, da – SN, SK
give
DADI
dadi, dedi – SN, SK
grandfather
DAI
daj – SK
give
DAIA
daja, dala – preg, SN, SK
give
DAL
dal – SK
gave
DALL
dal – SK
gave
DAM
dam – SK
I give
DAMA
dama, damo – SN, SK
we give
154
154
74
73, 88, 126, 181, 228
80, 85, 123, 179, 193, 235, 285
189, 285
160
61, 78, 86, 92, 160, 175, 192, 220, 232
61, 78, 123, 123, 125, 175, 192, 216
123
92
86
71
26, 44, 102, 195, 223, 329
117, 142
142
279
156
156
156
213
168, 168
192
223
170
262
103
191, 191
191, 191
221
11, 13, 20, 25, 79, 86, 93, 113, 136, 137, 146, 158,
196, 213, 219, 226, 237, 277, 329, 332, 346
8, 12, 13, 21, 24, 26, 29, 31, 32, 35, 43, 50, 51, 72, 79,
83, 88, 102, 105, 107, 113, 113, 113, 118, 131, 132,
141, 144, 149, 151, 153, 155, 166, 166, 167, 167, 170,
178, 179, 179, 192, 192, 192, 194, 195, 191, 208, 212,
215, 216, 221, 255, 261, 263, 265, 268, 272, 272, 272,
273, 281, 285, 287, 287, 287, 323, 346
166
323
166
192
244, 244, 265
283
81, 166, 167, 217, 221, 287, 287
287
292
DAO
dao, dak – preg, SN, SK
give
DAR
dar – SK
gift
DAS
daš – preg, SK
you give
DASTA
dast, dosti – preg, SN, SK
enough
DASTA
dasta – SK
give
DAŠ
daš – SK
you give
DAT
dat, dati – okr, SN, SK
give
DATI
dati – SK
give
DAZ
daš – preg, SK
you give
DAZI
dasi – preg, SK
although
DDAO
dao, dal – SN, SK
gave
DDE
de, da – preg, SN, SK
that
DE
de, da – preg, SN, SK
that
DED
ded –SK
grandfather
DEDI
dedi –SK
grandfather
DEDO
dedo, ded – preg, SN, SK
grandfather
DEI
dej, daj – preg, SN, SK
give
DEIVA
dejva, dajva – preg, SN, SK
we will do
DEIVA
deva – preg, SN, SK
girl
DEN
den, dan – preg, SN, SK
day
DENAR
denar – SK
money
DES
de, da – SN, SK
that
DETU
detu, dedu – preg, SN, SK
to grandfather
DETU
detu, detetu – okr, SN, SK
to baby
DI
d, da – okr, SN, SN, SK
that
DIAL
djal, dejal – preg, SN, SK
said
DIBNA
divna – preg, SN, SK
nice
DIK
dik, lep – SN, SK
nice
DIR
dir, dirja – okr, SK
run
DIRR
dir, dirja – okr, SK
run
DIŠI
diši – SK
smell
DITE
dite, dete – preg, SN, SK
baby
DIVA
divna, lepa –okr, SN, SK
nice
DIVA
diva, deva, boginja – preg, SN, SKgirl, goddess
DIVA
dajva – okr – SK
give, make
DIVAN
diven, čudovit – SN, SK
marvellous
DIVE
dive, deve, boginje – sin, SN, SK girl, goddess
DLE
tle, tu – preg, SN, SK
here
DM
tm, temi – okr, SK
dark
DM
doma, domu – okr, SK
home
DO
da – preg, SK
that
DO
do – SK
until
DO
do, daj – okr, SN, SK
give
DOA
doa, dol – preg, SN, SK
down
DOAPALLOA dopadljivo – SK
suited
DOIMA
doima, dojema – SN, SK
comprehend
DOK
dok, dokler – okr, SN, SK
as long as
39, 112
49, 100, 195
165
21, 38
38, 268
36, 91, 149, 166, 195, 195
85
136, 154
83, 118, 159, 168, 192, 215, 346
79, 113, 195
193
174
7, 83, 100, 112, 117, 139, 190, 213, 253, 253, 253, 346
108
183
89
77, 81, 155, 192
155
210
166, 191
166
192
221
221
74, 126
226
192
4
78
78
100
236
144
102, 144, 162
102
74
72
325
219
219
28, 34, 89, 98, 122
166, 166, 180, 195, 224
37
122
122
28
88, 224, 277
293
DOLAS
DOLAN
DOMA
DOME
DOMU
DONA
DONO
DONOMO
DOZOE
DŠLE
dola, dol – SN, SK
dolinec – SK
doma – SK
dome, doma – preg, SN, SK
domu, domov – SN, SK
donira, daruje – VEN
damo, darujemo – SK, VEN
damo, darujemo – SK, VEN
dozorel – okr, SK
dšle, došle – okr, SN, SK
down
dalesman
at home
at home
to home
give
give
give
ripe
arrived
E
je – okr, SK
is
EA
ea, aja – okr, preg, SN, SK
lie
EAI
eai, aja – preg, SN, SK
lie
EAL
eal, ajal – okr, SN, SK
lie
EAMA
jama – preg, SK
pit
EAN
en – SK
one
EAO
ajal – okr, SK
lie
EAŠ
eaš, ajaš – okr, SN, SK
lie
EDEN
eden, en – SK
one
EE
je – preg, SK
is
EEE
aja – preg, SK
lie
EEE
joj – preg, SK
oh
EEI
ajaj – preg, SK
lie
EEIEI
ajaj – preg, SK
lie
EES
ajaš – preg, SK
lie
EEŠ
eješ, ajaš – preg, SN, SK
lie
EI
je – prem, SK
is
EI
aja – preg, SK
lie
EIA
eja, aja – preg, SN, SK
lie
EIAI
eiaj, ajal – preg, SN, SK
lay
EIAS
ejaš, ajaš – preg, SN, SK
you lie
EIAŠ
ejaš, ajaš – preg, SN, SK
you lie
EIAZ
ejaš, ajaš – preg, SN, SK
you lie
EIDE
eide, ajde, gremo – SN, SK
go
EIE
joj – preg, SK
oh
EIE
eje, aja – preg, SN, SK
lie
EIES
eješ, ajaš – preg, SN, SK
you lie
EII
eji, aja – preg, SN, SK
lie
EIIAS
ajaš – preg, SK
you lie
EINO
ejno, ono – SN, SK
one
EIO
ejo, aja – preg, SN, SK
lie
EIOL
eiou, ajal – preg, SN, SK
lie
EIR
raj – preg, SK
heaven
166
166
125
335
287
34
166
166
195
176
26, 27, 33, 33, 34, 40, 41, 82, 97, 114, 126, 126, 133,
166, 183, 193, 207, 221, 251, 257, 270, 287, 287, 288,
288, 333, 338, 343
72, 191, 236, 247, 275
5, 7, 196, 259, 266
101, 258
192
19, 76, 126, 234
189
192
108
54, 54, 60, 60, 128, 154, 293, 293
152, 191
152, 204, 204, 213
179, 212
212
192, 191, 213
191
38, 85, 123, 193, 212
168, 218, 220, 255, 266
24, 59, 74, 105, 122, 136, 139, 149, 166, 171, 173,
240, 277, 338
229, 243
107, 190, 192
192, 191
92
217
192
195, 195, 286, 329, 343
192
168,257
255
173
99, 195, 208
99
178, 266
294
EIS
EN
ENA
ENE
ENNA
EO
EO
EOE
ER
ESPLLA
ETO
ETPAL
eis, ajs, bol – preg, SN, SK
en – SK
ena – SK
ene – SK
ena – SK
jo – preg, SL
ejo, aja – preg, SN, SK
aja – preg, SK
raj – okr, preg, SK
zaspala – preg, SK
eto, to, tu – SN, SK
odpal, odpadel – SN, SK
pain
one
one
ones
one
her
lie
lie
heaven
fall asleep
here
secede
G
glej – okr, SK
see
G
gra – okr, SK
go
G
grob – okr, SK
grave
GA
ga – SK
him
GAEEŠI
gojiš – preg, SK
grove
GANE
gane – SK
move, touch
GAR
gar, gor – preg, SN, SK
up
GARO
garo, gorel – okr, SN, SK
burn
GE
gre – okr, SK
go
GEL
šel – preg, SK
went
GEN
žen, ženi – okr, SN, SK
to wife
GENA
žena – preg, SK
wife
GIINA
gine, umre – SN, SK
die
GIN
gine, umre – SN, SK
die
GIR
gir, gor – preg, SN, SK
up
GLA
glej – okr, preg, SK
see
GLARRO gladko – preg, SK
smoothly
GOL
gol – SK
naked
GOR
gor – SK
up
GORIA
goria, gor – SN, SK
up
GORIAN gorjan – SK
highlander
GORRIE gorje – SK
woe
GR
grob – okr, SK
grave
GRA
grob – okr, SK
grave
GRA
greje – okr, SK
worm
GRAEE
graje, greje – okr, SN, SK
worm
GRAIAS
greje, grajaš – preg, SN, SK
blame
GRAIAS
grajaš, greješ – preg, SN, SK
worm
GRAIVA grajva, grejeva – preg, SN, SK
worm
GRAIVA grajva, grajava – preg, SN, SK
blame
GRAVE
grobe – preg, SK
grave
GREB
greb, grob – preg, SN, SK
grave
GRON
grob – preg, SK
grave
28, 35, 192
154, 183, 196, 197
155, 221
166
173, 192
81
325
197
192, 346
192
270
166
26, 29, 64, 94, 98, 102, 174, 233, 237, 242, 256, 256,
277, 297, 297, 318, 318, 340
102
74, 113
30, 44, 64, 81, 145, 188, 189, 192, 193, 242, 281
100
174
65, 277
65
10, 36, 103, 153, 182
134
67
326
46
192, 192
90
325
325
144, 220
166, 166, 191, 209, 222, 222, 222, 250, 290, 290, 290
166
166
250
113
28, 35, 212, 279
28, 35
178
233
233
29, 105, 256, 256
29, 105, 256, 256
212
194
270
295
GROŠ
GROŠE
GROV
GROVE
GUNAK
groš – SK
groš – preg, SK
grob – preg, SK
grob – preg, SK
junak – preg, SK
penny
groš
grave
grave
hero
I
i, je – okr, SN, SK
is
I
i, in – okr, SN, SK
and
IA
aja – okr, SK
lie
IAAVI
javi – preg, SK
report
IAE
aja – preg, SK
lie
IAEI
ajaj – preg, SK
lie
IAET
ajan – preg, SK
lie
IAI
aja – preg, SK
lie
IAI
joj – preg, SK
oh
IAN
jan, en – SN, SK
one
IAR
jar, mlad – SN, SK
young
IARO
jar, mlad – SN, SK
young
IAROZ
jar, mlad – SN, SK
young
IAS
jas, jaz – preg, SN, SK
I
IATA
jata – SK
flock
ID
ide, gre – SN, SK
go
IDE
ide, gre – SN, SK
go
IDEE
ide, gre – SN, SK
go
IDOVA
vdova – preg, SK
widow
IDOVA
idevam greva – preg, SN, SK
we go
IE
je – SK
is
IEE
je – SK
is
IEI
jej, joj – preg, SK
oh
IEI
jej – SK
eat
IEN
jen, en – SN, SK
one
IEO
joj – preg, SK
oh
IEO
jeo, jedel – SN, SK
ate
II
je – preg, SK
is
IIN
in – SK
and
IKO
iko, kdor – SN, SK
who
82
288, 288
82
288, 288
196
1, 15, 46, 57, 58, 77, 89, 109, 142, 157, 160, 195, 241,
268, 342
205, 215
4, 265, 282, 283, 285, 325
276
259
166
85
23, 26, 81, 85, 123
38
166, 166, 228,
166, 185, 195, 271, 283
283
283
2, 5, 134, 201, 233, 235, 255, 277, 279, 332
2
262
89, 166, 224, 225, 333
166
195
195
243, 245,
133, 178, 237
4, 8, 8, 12, 12, 15, 17, 22, 23, 29, 29, 32, 32, 44, 45,
59, 61, 64, 66, 67, 69, 73, 76, 78, 78, 79, 79, 83. 86,
86, 87, 87, 88, 88, 88, 94, 95, 110, 112, 113,
113, 115, 119, 120, 122, 122, 125, 128, 132, 134, 134,
134, 135, 136, 136, 137, 146, 148, 149, 151 156, 156,
157, 158, 159, 159, 164, 166, 166, 166, 166, 166, 167,
168, 168, 168, 169, 173, 175, 175, 176, 176, 179, 179,
189, 192, 192, 195, 195, 195, 195, 195, 195, 195, 191,
203, 203, 210, 214, 226, 226, 236, 240, 241, 245, 245,
249, 256, 256, 259, 259, 262, 262, 265, 265, 267, 274,
277, 277, 330, 338, 338, 341, 343, 346, 346, 340, 340
44, 88, 88
108
153
153, 168
325
195
277
296
ILA
ila – SK
clay
ILI
ili, ali – SN, SK
or
ILIRAI
Ilira – SK
Illyrian
ILLO
ilo – SK
clay
ILO
ilo – SK
clay
IM
imel – okr, SK
had
IM
im, jim – okr, SN, SK
to them
IMA
ima – SK
have
IMIEI
imej – SK
have
IN
in – SK
and
IN
on – preg, SK
he
INO
ino, in – SN, SK
and
IO
joj – okr, SK
oh
IO
jo – SK
her
IOI
joj – SK
oh
IOK
jok – SK
cry
IR
raj – okr, prem, SK
heaven
IRA
raj – prem, SK
heaven
IRI
raj – prem, preg, SK
heaven
IRI
jar, mlad – prem, SN, SK
young
IS
ist, isti – okr, SN, SK
the same
ISA
isa, ista – okr, SN, SK
the same
ISTE
iste – SK
the same
ISTI
isti – SK
the same
ITA
ita, ta – SN, SK
this
ITI
iti, šel – SK
went
IUA
iva, živa – okr, SN, SK
alive
IVA
iva, živa – okr, SN, SK
alive
IVAA
iva, živa – okr, SN, SK
alive
IVE
ive, žive – okr, SN, SK
alive
IVVA
iva, živa – preg, SN, SK
alive
249
198
198
ime ljudstva/name of nation
97
137
282
325
28, 221
179
4, 8, 100, 113, 166, 170, 183, 195, 195, 228
183
1
25, 80
55, 157
1, 127, 319
245
283
141
8, 27
8
26, 31, 56, 100, 101, 150, 166, 192, 194, 207, 272,
272, 272, 345
114
217, 336
96
113
58, 195
275
131, 172, 193, 256, 256
195
100
178
K
k, ko – okr, SN, SK
when
K
kraj – okr, SK
end
KA
k – SK
to
KA
ka, kot – okr, preg, SN SK
as
KA
ka, ko – preg, SN, SK
when
KAI
kaj – SK
what
KAI
kaj, kako – SN, SK
how
KAL
kal – SK
bud
KAL
kal, mlaka, bajer – SN, SK
pool
KALATO kalati, zajeti – PL, SK
laddle
KATA
kot, grob – sin, SK
corner, grave
KAVA
kava – SK
coffee
KAS
kasno – okr, SK
late
15, 27, 44, 87, 100, 109, 180, 195, 191, 203, 226, 226,
227
32
137
2
3, 44, 80, 148, 195, 206, 214
218, 322
218, 322
102
175
175
81
44
33, 148, 267
297
KAS
KE
KE
KE
KEI
KEL
KELK
KER
KER
KERPANI
KES
KESA
KI
KL
KLA
KLEN
KO
KOE
KOI
KOLA
KOLAS
KOLE
KON
KON
KONA
KOR
KOR
KOR
KOS
KOSI
KOTE
KR
KRA
KRAA
KRAO
KRATEE
KRI
KRIT
KU
KULO
KUM
krasno – okr, SK
ke, ko – SN, SK
ke, tja – SN, SK
ke, tu – SN, SK
ke, ko – preg, SN, SK
ko – preg, SK
kolk, koliko – SN, SK
ker – SK
kot – preg, SK
krepani, umrli – SN, SK
kes – SK
kesa – SK
ki – SK
kle, tu – okr, SN, SK
kla, tu – SN, SK
klen – SK
ko – SK
koj – preg, SK
koj – preg, SK
kola, tako – preg, SN, SK
kolnik, kočijaž – okr, sin, SK
kole takole – okr, SN, SK
kon, konj – okr, SN, SK
konča – okr, SK
kona, konja – okr, SN, SK
kor, skor, skoraj, okr, SN, SK
kor, kar – preg, SN, SK
kori, pokori – SN, SK
kos – VEN, SK
kosi – SK
kot, grob – sin, SN, SK
kr, ker, kar – okr, SN, SK
kraj – okr, SK
krade – preg, SK
krao, kradel – preg, SN, SK
kratko – preg, SK
kri – SK
krit – SK
ku, ko – preg, SN, SK
kulo, kolo – preg, SN, SK
kum, s kom – preg, SN, SK
nice
when
there
here
when
when
how much
while
as
dead
regret
regret
who
here
here
vigorous
when
immediately
immediately
such
coachman
such
horse
finish
horse
nearly
that
submit, atone
blackbird
lunch, mow
corner, grave
while
end
steal
steal
short
blood
concealed
when
cycle
with whom
L
l, le – okr, SN, SK
just
L
leži – okr, SK
lie
L
l, lej, glej – okr, SN, SK
see
33
32, 193, 210
163, 212, 241, 281
172, 243
21, 221
283
191
113, 167, 251, 277
251
251
191
42
58, 274
26, 93, 100, 194, 226
130, 141, 166, 192
196
19, 23, 26, 59, 81, 92, 122, 148, 200, 215, 240, 277
183
245
122
148
215
61, 148, 212
212
221
23
125
200
166, 224, 255
čarovnik/magus
100
88
277
183
166
180
195
183
161
109
109
219
2, 2, 21, 26, 45, 62, 72, 73, 94, 99, 101, 118, 145, 157,
166, 166, 201, 224, 228, 229, 245, 258, 279, 287, 324,
342
228
341
298
LA
LAD
LAE
LAEIKA
LAI
LAIS
LAM
LAN
LAS
LASO
LASTI
LAZI
LE
LEGIA
LEI
LETA
LETOS
LI
LIAT
LIB
LIBA
LIBBI
LIP
LITI
LL
LO
LOAN
LOEZIS
LOI
LOI
LOMIA
LON
LONA
LPA
LPE
LTE
le – preg, SK
lad, hlad, hladen – okr, SN, SK
le – SK
lahka, lahko – preg, SK
lej, glej – okr, SN, SK
ležiš – okr, SK
lam, lomi – okr, preg, SN, SK
lan, lani – okr, SN, SK
les, sem – preg, SN, SK
les, sem – preg, SN, SK
lasti – SK
lazi, lezi – preg, SN, SK
le – SK
legia, legla – preg, SN, SK
lej, glej, okr, SN, SK
leta – SK
letos – SK
li, le – preg, SN, SK
ljet, let – SN, SK
lib, lep, ljub – preg, SN, SK
lib, lep, ljub – preg, SN, SK
libi, ljubi – okr, SN, SK
lip, lep – preg, SN, SK
liti, leta – preg, SN, SK
l, le – preg, SN, SK
le – preg, SK
lon, dar – SN, SK
ležiš – preg, SK
loj – SK
loj, lej, glej – SN, SK
lomil – preg, SK
lon, dar – SN, SK
lona, daru – SN, SK
lpa, lepa – okr, SN, SK
lpe, lepo – okr, SN, SK
lejte, glejte – okr, SN, SK
just
cold
just
light, could
see
lie
break
last year
here
here
property, claim
lie down
just
lay down
see
years
this year
just
years
nice, dear
nice, dear
dear
nice
years
just
just
gift
you lie
suet
see
break
gift
gift
nice
nice
see
34, 101, 111, 122, 167, 171, 198, 254, 325
156
193
2
118, 139, 158, 226
26
183
111, 166, 166, 191
4, 27, 62, 85, 148, 159, 166, 187, 191
159
148
198
4, 95, 98, 126, 143, 197, 246, 335
6
245
88, 88
80, 215
123, 224, 342
183
1
1, 27
191
49
74
118
63
176
195
109
109
45
32, 45, 112, 221
67
113
281
281
M
M
M
MA
MA
MA
MAD
MAE
MAGIA
MAI
m, moj – okr, SN, SK
mi – okr, SK
miza – okr, SK
ma, moj – okr, preg, SN, SK
me, meni – preg, SK
ma, ima – okr, SN, SK
mad, mlad – okr, SN, SK
maj, moj – preg, SN, SK
magija – SK
maj, moj – preg, SN, SK
my
to me
table
my
me, to me
have
young
my
magic
my
13
30, 248, 274, 290
13
12, 26, 32, 151, 166, 195, 191, 208 265, 272, 272, 272
19, 166, 192
154
192
128, 152, 323
30
100, 105, 137
299
MALAGA malega – preg, SK
MALO
malo – SK
MAK
mag – preg, SN, SK
MAKOS
manjkaš – okr, SK
MAN
men, meni – preg, SN, SK
MANI
mani, meni – SN, SK
MAR
mar, maraj – okr, SN, SK
MARE
mari, maraj – okr, SN, SK
MARI
mari, maraj – okr, SN, SK
MARO
maro, mrtev – SN, SK
MARO
maro, maram – SN, SK
MARTA
mrtva – prem, preg, SK
MARTAS matraš, trudiš – prem, SN, SK
MAT
mat, mati – okr, SN, SK
MATE
mate, mati – preg, SN, SK
MATI
mati – SK
MATIA
matja, mati – SN, SK
MATIRA matr, mati – okr, SN, SK
MATO
mati – SK
MATONK materi – SK
MATONKA matka, mati – SN, SK
MATR
matr, mati – okr, SN, SK
MATRA
matra, trudi – SK
MATRI
matri, materi – okr, SN, SK
MATRI
matri, motri – SK
MATURA matera, mati – SN, SK
MAZ
mož – preg, SK
ME
me, meni – okr, SN, SK
MEI
mej, imej – okr, SN, SK
MEL
mel, imel – okr, SN, SK
MEN
men, meni – okr, SN, SK
MER
meri – okr, SK
MER
marnja – okr, SN
MERNIEI marnjaj – okr, SN
MI
mi – SK
MI
moj – okr, SK
MIGI
migi, migaj – SN, SK
MIE
moj, moja – SK
MIEI
moj – SK
MIME
mimo – preg, SK
MIN
men, meni – preg, SN, SK
MIR
mir – SK
MIT
mat, mati – preg, SN, SK
MIZA
miza – SK
MOA
moja – okr, SK
MOAS
moja – okr, SK
MOGA
mogla – okr, SK
little
little
magus
lack
to me
to me
care
care
care
dead
wont
dead
take pain
mother
mother
mother
mother
mother
mother
to mother
mother
mother
take pain
to mother
look
mother
husband
to me
have
had
to me
measure
bunkum
make bunkum
to me
mine
move
my
my
by, past
to me
peace
mother
table
my
my
could
110
136
100
74, 100, 192
166, 286
166
195
192
81
325
325
195
31
25, 31, 35, 50, 51, 141, 178, 244, 263
81
81, 102, 113, 144, 155, 157, 183
157, 183
141, 144, 155
324
283
283
131
31
131
131
221
166
42, 121, 126, 166, 244, 280, 342
77
342
218
110
110
110
191, 215, 268, 323, 329, 332
215
176
325
179
121
81, 166
36
197
13
29, 201
201
81
300
MOI
MOL
MOLDA
MOLTE
MOR
MORK
MORKE
MORKI
MORKO
MOROA
MOROE
MORTA
MOTAI
MRE
moj, moji – SK
mol, moli – okr, SN, SK
mlada – prem, SK
molte, molite – SN, SK
mrtev – okr, SK
mrtev – prem, preg, SK
mrtev – prem, preg, SK
mrtev – prem, preg, SK
mrtev – prem, preg, SK
mrtev – okr, SK
mrtev – okr, SK
mrtva – preg, SK
mati – SK
mre, umre – okr, SN, SK
my, to my
pray
young
pray
dead
dead
dead
dead
dead
dead
dead
dead
mother
die
N
n, naj – okr, SN, SK
let
N
n, ne – okr, SN, SK
not
N
not – okr, SK
inside
N
nas – okr, SK
us
NA
na – SK
on
NA
not, noter – okr, preg, SN, SK
inside
NA
nina – SN, SK
lie
NAA
nina – SN, SK
lie
NAB
neb, nebi – preg, SN, SK
not
NAB
nabit – okr, SK
beat
NABTI
nabit – prem, SK
beat
NADE
nade – SK
hopes
NAE
nina, počiva – okr, SK
lie
NAGI
nagi, nag – SN, SK
naked
NAI
nina, spi – preg, SK
lie, sleep
NAI
naj, naju – okr, SN, SK
to us
NAID
najd, najdi – okr, SN, SK
find
NAIDE
najde – SK
find
NAIDEI
najdi – SK
find
NAIE
nina, počiva – preg, SK
lie
NAIU
naju – SK
us
NALOMIA nalomil – okr, SK
break
NAM
nam – SN, SK
to us
NAMI
nami, nam – SK
to us
NANA
nana, spi – SN, SK
sleep
NANI
nani, spi – SN, SK
sleep
NANO
nono – preg, SN
nana
NANSER nanček, spi – preg, SN, SK
sleep
NAS
nas – SK
us
NAS
naš – preg, SK
our
NASA
naša – preg, SK
our
20
24, 85, 107, 149
24, 85
75
23, 42, 58, 59, 87, 92, 243, 255, 331
87, 255
42, 243
58, 59
23, 92
277
166
91
81
271
8, 19, 56, 56, 71, 84, 128, 210, 228, 253, 253, 253, 263
110
69, 115, 217
222
4, 45, 91, 192, 212
88, 88, 166, 195, 266
46, 96
91
166
68
68
253, 253, 253
38, 169
113
100, 100, 113, 166, 166, 228, 257
79, 166, 154, 154
79
225
166
127
195
45
77
77
19, 144
81
263
154
34, 97, 98, 100, 161, 166, 168, 180, 183, 192, 192,
195, 200, 222, 222, 222, 324
333
70
301
NASE
NAŠ
NATA
NATAR
NATI
NAZ
ND
NE
NEGA
NEIDI
NEKA
NEN
NER
NES
NES
NESO
NESTA
NET
NETA
NETT
NEV
NI
NIB
NIEI
NIN
NINA
NININ
NINIŠ
NINK
NINKOE
NINO
NINŠI
NINVAS
NISSE
NM
NNAS
NNE
NNIEI
NO
NO
NOA
NOM
NOZ
NN
NN
NNAA
NNES
naša – preg, SK
naš – SK
notri – okr, SK
natar, noter – preg, SN, SK
notri – okr, SK
naš – preg, SK
notri – okr, SK
ne – SK
nega, negovati – okr, SK
nejdi, najdi – preg, SN, SK
neka, naj – HK, SN, SK
nen, njen – okr, SN, SK
grob – sin, SK
nes, nesi – okr, SN, SK
naš – preg, SK
neso, nesel – SN, SK
nestane – okr, SK
not, noter – SN, SK
neta, not, noter – SN, SK
not, noter – SN, SK
nev, nov – preg, SN, SK
ni – SK
nebo – okr, SK
njej – SK
nin, spanec – SN, SK
nina – SK
ninkal, ležal – SN, SK
niniš, ninaš – SN, SK
ninkal, ležal – SN, SK
ninkal, ležal – SN, SK
ninš – okr, SN, SK
ninkaš – okr, SK
ninkaš – okr, SK
nisi – preg, SK
nm, nam – okr, SN, SK
nas – SK
ne, ni – SK
njej – SK
no – SK
not, noter – okr, SN, SK
noa, nova – okr, SN, SK
nam – preg, SK
naš – preg, SK
not – preg, SK
naj – okr, preg, SK
naj – preg, SK
nes, nesi – SN, SK
our
our
inside
inside
inside
our
inside
not
care
find
let
her’s
grave
carry
our
carry
lack
inside
inside
inside
new
not
sky, heaven
to her
lie
lie
lay
lay
lay
lay
lie
lie
lie
you are not
to us
us
not
to her
well
inside
new
us
our
inside
let
let
carry
208, 333
191, 191
192, 277
191
166
191, 191
166, 192
81, 192, 195, 267
110
101
267
81
20
62, 153, 154, 166, 170, 205, 217
62, 166
170
167
195, 195, 231
3
195
20
113, 136, 143, 231
228
113, 119, 168, 187
166, 166, 166, 167, 183, 195
113
100
191
154
88
191
113
166
207
4
103
153
113
45
56, 63, 126, 258
81, 81, 324
154
192
126, 195
192, 346
154
217
302
NNOA
NONI
NORA
NOVA
NS
NT
NTA
NTAN
NTAV
NTI
NVA
nove – preg, SK
noni – SN, SK
nora – SK
nova –SK
ns, nas – okr, SN, SK
nt, not, noter – okr, SN, SK
nta, not, noter – okr, SN, SK
notranji – okr, SK
notranji – okr, SK
notri – okr, SK
nva, nova – SN, SK
new
to nana
mad
new
us
inside
inside
inner
inside
inside
new
O
o, oj – okr, SN, SK
oh
O
o, od - okr, SN, SK
from
O
ostane – okr, SK
remain
O
on – okr, SK
he
OA
aja – okr, preg, SK
lie
OAE
aja – okr, preg, SK
lie
OAS
ajaš – okr, preg, SK
lie
OASS
ajaš – okr, preg, SK
lie
OBA
oba – SK
both
OBE
obe – SK
both
OBRADI obradi, obdelaj – HK, SN, SK
work
OCOTO
očetu – preg, SK
to father
OD
od – SK
from
ODA
oda, voda – okr, SN, SK
water
ODE
ode, gre – SN, HK, SK
go
ODLI
odličen – okr, SK
prime
OEA
aja – preg, SK
lie
OEI
ajaj – okr, preg, SK
lie
OEIZ
ajaš – okr, preg, SK
lie
OEO
ajaj – preg, SK
lie
OEV
ajal – preg, SK
lie
OI
oj – SK
oh
OI
aja – okr, SK
lie
OIEI
ojej – SK
oh
OKA
oka, očesi – SN, SK
eyes
OKI
oki, očesi – SN, SK
eyes
OL
al, ali – okr, preg, SN, SK
or
OLL
ulje – okr, SK
ulcer
OLLE
ulje – okr, SK
ulcer
OLLESN oleseni – okr, SK
lignify
ON
on – SK
he
ONA
ona – SK
she
ONI
oni – SK
that
ONN
on – SK
he
195
20, 20
71
162
17, 181
88, 88, 130, 166, 166, 166, 192, 276
100, 167
167
100
195
325
18, 37, 68, 152, 154, 203, 210, 235, 322
161
102
174
65, 66, 122, 244
197
208
208
52
340
170
274
17, 192
123
285
192
84
93, 194
166, 192
101, 127, 193
130
100, 277
109
346
81
277
101
67, 87, 282, 341
192, 202
192
4, 63, 66, 72, 119, 153, 156, 167 183, 258, 280, 280, 325
95, 162, 193
123
119, 195
303
ONNE
one – SK
that
ONNESTI odnesti – preg, SK
take away
ONO
ono, ona – SN, SK
she
ONOE
onoj, njej – preg, SN, SK
to her
ONOM
onom, njemu – SN, SK
to that
ONOMO onemu, njemu – SN, SK
to that
OPAK
opak, narobe – HK, SK
wrongly
OPAKA
opaka, narobna – HK, SK
wrongly
OR
raj – okr, preg, prem, SK
heaven
ORA
raj – preg, prem, SK
heaven
ORAS
oras, okras – okr, SN, SK
adornment
ORI
gori – okr, SK
up
ORIO
orio, oral – preg, SN, SK
ploughed
ORR
gor – okr, SK
up
OS
ostal – okr, SK
remain
OSA
osa, ostane – okr, SN, SK
remain
OSDA
osta, ostal – okr, preg, SN, SK
remain
OSE
ose, ostane – okr, SN, SK
remain
OSES
ostane – okr, SK
remain
OSI
osi, ostane – okr, SN, SK
remain
OSK
osk, ozek – okr, SN, SK
narrow
OSKEI
oskei, ozki – okr, SN, SK
narrow
OST
ost, ostane – okr, SN, SK
remain
OSTA
osta, ostane – okr, SN, SK
remain
OSTAI
ostai, ostane – okr, SN, SK
remain
OSTAN
ostan, ostane – okr, SN, SK
remain
OSTE
oste, ostane – okr, SN, SK
remain
OSTEL
ostal – preg, SK
remain
OSTELL
ostal – preg, SK
remain
OSTO
osto, ostal – preg, SN, SK
remain
OŠO
ošo, odšel – okr, SN, SK
went
OŠOR
ošo, odšel – okr, SN, SK
went
OŠŠ
ošo, odšel – okr, SN, SK
went
OŠŠO
ošo, odšel – okr, SN, SK
went
OT
not, noter – okr, SN,SK
inside
OTI
oči, ati – preg, SK
father
OTITA
očita – preg, SK
father
OTO
oto, tu, tam – preg, SN, SK
here, there
OTOR
otvor, odprtina – okr, SN, SK
opening
OTOR
popotuje – sin, SK
travel
OTORAS popotuješ – sin, SK
travel
OTORITA odkrita – preg, SK
uncovered
OU
ou, oj – preg. SN, SK
oh
OVA
ova, ta – SN, SK
this
153
154
27
27
154
166
208
165
134
71, 188
18
4
242
191
1, 3, 25, 26, 29, 36, 39, 52, 61, 90, 95, 98, 100, 113,
113, 114, 114, 119, 120, 121, 125, 128, 132, 135, 166,
166, 195, 195, 196, 196, 202, 210, 215, 224, 255, 273,
276, 281, 341
166, 213, 341
132
56
157
100, 195
178
178
270
126
196
126
210
166
166
194
193, 195
193
280
84, 195, 247
159
38, 101, 176
101
64, 100, 182, 189, 192, 193, 193, 195, 297, 318
133
297, 318
166
101
218
176
304
OVA
OZZE
ova, tu – SN, SK
ostane – okr, SK
here
remain
P
pa – okr, SK
and, but
P
počiva – okr, SK
rest
P
poglej – okr, SK
see
PA
počiva – okr, SK
rest
PA
pa – SK
but, however
PADE
pade – SK
fall
PADES
padeš – preg, SK
you fall
PAIVA
pejva, pojdiva – preg, SN, SK
go
PAK
pak, če – SN, SK
if
PAKA
paka, pekel – okr, preg, SN, SK hell
PAL
pal, pol, potem – okr, SN, SK
after
PALA
pala, padla – okr, SN, SK
fall
PALE
pale, padle – okr, SN, SK
fall
PALIA
paljenje, kurjenje – SN, SK
burn
PALL
pol, potem – preg, okr, SN, SK after
PALLENKA paljenje, kurjenje – SN, SK
burn
PANDES padneš, padeš – prem, HK, SK fall
PANI
pani, gospod – SLV
mister
PANI
pane, kruh – VEN, LAT, SK
bread
PAO
pao, padel – SN, SK
fall
PAR
par – SK
pair
PARE
pare – SN, SK
deathbed
PAS
pas, pazi – okr, SN, SK
watch
PASET
pasti – prem, SK
pasture
PASTE
paste, pazite – SN, SK
watch
PAT
pati, trpi – HK, SN, SK
suffer
PATE
pate, pade – preg, SN, SK
fall
PAVA
pava, spava – okr, SN, SK
sleep
PEI
pej, poj – preg, SN, SK
sing
PELAT
pelat, peljat – SN, SK
cart
PEOR
poje – prem, preg – SK
sing
PIA
pia, pila – okr, SN, SK
drink
PIAVI
piavi, plavi – preg, SN, SK
float
PIL
pio, pil – preg, SN, SK
drink
PIO
pio, pil – preg, SN, SK
drink
PIRO
piro – SK
spelt
PITA
pita, vpraša – SN, SK
ask
PK
pak, tako – okr, SN, SK
so
PL
pol potem – okr, SN, SK
after
PLAS
plas, plaz – preg, SN, SK
avalanche
PLASTAS plačaš – preg, SK
pay
PLAT
plačal – HK, SN, SK
payed
198
64
19, 31, 32, 33, 81, 85, 86, 181, 187, 195, 195, 196,
248, 254
111
341
167
33, 102, 172, 216, 281
85, 91, 169
85, 91, 169
172
193
123
114
170, 238
114, 114
191
122
191
209
251
251
194
34
34
tudi denar/also money
216
122
281
166
123
88
212
166
192
39
86
49
1
283
vrsta žita/kind of corn
197
32
72, 104, 114, 114, 115, 121, 134, 146, 168, 253, 253,
253, 254
187, 216
85
111
305
PLATO
PLATOR
PLATUR
PO
POL
POLAI
POLL
PORVAI
POŠŠO
POTO
POTORRE
POULA
POULAI
PRED
PREDAMI
PREI
PREIŠR
PREVEZIV
PRI
PRODI
PRODIT
PRODITA
PU
plačal – HK, SN, SK
plata, plačnik – HK, SN, SK
plata, plačnik – HK, SN, SK
po, pa – SK
pol, potem – okr, SN, SK
polej, potem – SN, SK
pol, potem – SN, SK
poruvaj – okr, SK
pošo, odšel – SN, SK
potom potem – okr, SN, SK
poturi, popotuje – SK
pol, polovnjak – okr, SK
pol, polovnjak – okr, SK
pred – SK
predniki – SK
prej – SK
prešel – preg, SK
prevozil – preg, SK
pri – SK
porodi – okr, SK
porodit – okr, SK
porodita – okr, SK
pusti – okr, SK
payed
payer
payer
after, and
after
after
after
fight
went
after
travel
penny
penny
before
ancestors
before
pass over
passed
at
bear
bear
bear
let, allow
R
res – okr, SK
really
R
raj – okr, SK
heaven
RA
raj – okr, SK
heaven
RAD
rad – SK
gladly
RADA
rada – SK
gladly
RAE
raj – preg, SK
heaven
RAEI
raj – preg, SK
heaven
RAI
raj – SK
heaven
RAI
raje – okr, SK
rather
RAN
ran, mlad – sin, SN, SK
young
RAN
ran – SK
wounds
RANIN
ranin, zgodnji – SN, SK
early
RANNIŠ raniš – SK
wound
RANTA
ranta, rentači – preg, SN, SK
snarl
RANTAT rentačit – preg, SK
snarl
RAO
rao, rad – preg, SN, SK
gladly
RAO
raj – preg, SK
heaven
RAR
raj – preg, SK
heaven
RAROU
rov, grob, sin, SK
grave
RAS
ras, raz, dol – SN, SK
from, by, down
114, 115, 121
72, 168
104, 253, 253, 253, 254
120, 176
31, 94, 119, 190, 341
190
274
117
195
120
120
106
286, 286
264
264
166
166
155
183
85, 124, 189, 193, 194, 269
55, 154
124, 189, 193
219
4, 7, 8, 23, 42, 78, 88, 173, 193, 346
11, 42, 93, 104, 127, 166, 192, 192, 200, 254, 297,
318, 340
4, 7, 10, 17, 39, 51, 155, 233, 234, 240, 256, 256, 263,
279, 283, 285, 290, 335
49, 192
166, 285
40, 265
192
29, 102, 197
102, 198
83, 108, 183, 192
108, 166
195
108, 166
183
183
1
180, 234
219
283
18, 31, 51, 64, 94, 103, 114, 114, 115, 121, 127, 137,
146, 166, 166, 166, 175, 182, 193, 203, 263
306
RASD
RASI
RASMI
RAT
RAT
RATOU
RATOU
RE
REAI
REI
REIO
REOV
RES
REŠŠO
RET
RET
RETI
RETTE
RI
RIA
RIDDA
RIE
RIEI
RIEINO
RII
RIK
RIKI
RIN
RINAI
RINIŠ
RINN
RIO
RO
ROA
RODI
RODIT
RODITA
ROE
ROI
ROMAT
RON
ROS
ROŠ
ROT
ROT
ROTO
ROU
ras, raz, dol – SN, SK
ras, raz, dol – SN, SK
razmi, razumi – SN, SK
rat, rad – preg, SN, SK
ratnik, borec – okr, HK, SK
ratou, nastal – SN, SK
ratou, bojeval – SN, SK
rej, raj – okr, SN, SK
rej, raj – okr, SN, SK
rej, raj – preg, SN, SK
raju – preg, SN, SK
rov, grob – SK
res – SK
rešo, rešil – okr, SN, SK
reč – preg, SK
Reti – okr, VEN, SK
Reti – VEN, SK
Reti – VEN, SK
raj – okr, SK
raj – prem, SK
rada – preg, SK
raj – preg, SK
raj – preg, SK
rajno – preg, SK
raj – preg, SK
rik, krik – okr, SN, SK
riki, rečeš – SLV, SK
rin, rini – okr, SN, SK
rinai, rini – SN, SK
rineš – preg, SK
rin, rini – okr, SN, SK
raj – prem, preg, SK
raj – okr, SK
raj – preg, SK
rodi – SK
rodit – SK
rodita – SK
raj – preg, SK
roj, raj – preg, SN, SK
romat – SK
grob – sin, SK
ros, res – preg, SN, SK
roš, rajš, rajši – okr, SN, SK
rot, rotitev – okr, SN, SK
rut, grob – preg, SN, SK
roto, rotim – okr, SN, SK
rov, grob – sin, SK
from, by, down
from, by, down
understand
gladly
fighter
originate
fight
heaven
heaven
heaven
heaven
level, grave
really
save
thing
Reti
Reti
Reti
heaven
heaven
willingly
heaven
heaven
dead
heaven
shriek
say
push
push
push
push
heaven
heaven
heaven
bear
bear
bear
heaven
heaven
pilgrimage
grave
really
rather
spell
grave
spell
grave
146
88
121
26, 39
26, 39
221
221
114, 130
266
77, 187
178
130
31, 167, 192, 207, 331
195
71
90 venetska boginja/Venetic goddess
7, 114, 114, 185, 192 glej / see RET
71 venetska boginja/Venetic goddess
8, 81, 101, 195
19, 25, 35, 50
193
23, 133, 166, 250
166, 193
173
195
15
166
69
74
192
189
57, 178, 242
188
326
91
91
19
166, 211, 270
280
25
282
237
146
2, 204
2
204, 297, 318
283
307
RRE
raj – preg, SK
RRESEAMApresojana – preg, SK
RRI
raj – preg, SK
RRO
raj – preg, SK
RUKA
ruka, roka – SN, SK
RVATA
ruvata – okr, preg, SK
RZ
rs, res – okr, SN, SK
heaven
estimated
heaven
heaven
hand
fight
really
S
s, si, sta – okr, SN, SK
you are
S
s, z – SN, SK
from
S
s, saj – okr, SN, SK
but
S
sam – okr, SK
alone
S
sem – okr, SK
I am
S
še – okr, preg, SK
still
S
s, se – okr, SN, SK
oneself
S
spi – okr, SK
sleep
SA
sa, za – preg, SN, SK
for
SA
se, si – preg, SN, SK
oneself
SA
s, z – SN, SK
with
SA
sa, saj – okr, SN, SK
but
SA
sa, še – SN, SK
still
SABA
saba, seboj – SN, SK
with oneself
SADA
sada, sedaj – SN, SK
now
SAEO
sanjal – okr, SK
dreamed
SAI
saj –SK
but
SAKA
ljubi – MK
love
SALU
zalu, zalo – preg, SN, SK
pretty
SAMA
sama – SK
alone
SANA
sanja – okr, SK
dream
SANAA
sanja – okr, SK
dream
SAV
sav, ves, vse – preg, prem, SK
all
SAVIT
savit, zavit – SN, SK
wrap up
SDE
zdaj – okr, preg, SK
now
SDRO
zdro, zdrav – okr, SN, SK
healthy
SE
se – SK
oneself
SE
si – preg, SK
you are
SE
se – SK
oneself
SE
še – preg, SK
still
SEA
sije – okr, preg, SK
shine
SEAŠ
siješ – okr, preg, SK
shine
120
192
173
325
221
176
7
6, 6, 13, 21, 23, 26, 26, 27, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 40,
52, 67, 74, 80, 81, 81, 81, 85, 91, 92, 110, 131, 131,
147, 148, 148, 162, 165, 169, 172, 179, 185, 192. 192,
192, 192, 192, 195, 196, 201, 204, 204, 211, 213, 213,
227, 234, 264, 267, 268, 270, 272, 274, 324, 326, 331,
335
13, 52, 117, 119, 135, 192, 195, 198, 202, 270, 270,
270, 272, 272, 272, 283
7, 10, 172, 181
21, 26, 41, 66, 83, 95, 147, 164, 207, 225, 227, 267,
330, 337
83, 277
24, 44, 103, 208
42, 117, 117, 124, 225, 241, 269, 279
51
19
85, 108, 323
42, 165
148
214
283
323
181
178
33
281
330
164
194
162, 188
194
192
25
43, 81, 88, 212
56
26, 154, 191, 212, 217, 268, 271, 337
26, 154, 191, 212, 217, 268, 271, 337
192
192
308
SEB
SEBI
SEI
SEIVA
SEL
SEL
SEM
SEO
SESSAL
SESTO
SEVA
SG
SGOR
SI
SIA
SIBALA
SID
SIDDA
SIE
SIEI
SIES
SIET
SII
SIILLO
SIN
SINO
SIT
SITA
SITNA
SIVA
SIVA
SKLEN
SKRATEE
SKRI
SKRITA
SKRO
SLA
SLI
SLNI
SLO
SLOGE
SMA
SMIR
SMO
SMOL
SN
SNA
seb, sebi – okr, SN, SK
sebi –SK
sej, saj – preg, SN, SK
sejva, seva – preg, SN, SK
sel – SK
šel – preg, SK
sem – SK
šel – preg, SK
sesal – SK
zesto, zvesto – okr, SN, SK
seva – SK
umrl – SK
zgor, zgoraj – SN, SK
si – SK
sija, sije – SK
zibala – preg, SK
sad – preg, SK
sada, sadaj – HK, SN, SK
sija, sije – SK
sija, sije – SK
siješ – preg, SK
svet, sijati – okr, SK
sij – SK
silno – preg, SK
sin – SK
sinko – okr, SK
sit – SK
sita – SK
sitna – SK
siva – SK
živa – preg, SK
sklen, skleni – SN, SK
skrajšanje – okr, preg, SK
skri – SK
skrita – SK
skro, skril – SN, SK
šla – preg, SL
šli – preg, SL
slni silni – okr, SN, SK
šla – preg, SK
sloga – SK
sma, smo – preg, SN, SK
zmer, zmiraj – okr, SN, SK
smo – SK
smol, smola – okr, SN, SK
sn, sna – SK
sna – SK
to oneself
to oneself
but
shine
courrir
went
here
went
suckled
faithfully
shine
died
up
you are
shine
dandle
friut
now
shine
shine
shine
shine
shine
mightily
son
son
sated
sated
annoying
gray
alive
decide
shortening
hide
hide
hide
went
went
mightily
went
concord
we are
always
we were
mishap
dream
dream
37
154
88, 88
192
281
281
268
218
157
191
337
74 segi = venetsko umrl/Venetic died
191
46, 97, 166, 166, 178, 197, 220, 345
4
166
81
81
26, 218
267
218, 322
192
166
97
166, 183, 191, 191
100
46, 56
220
46
279
279
196
195
142
142
81, 241
27, 101, 208
248
9
192
139
166
36
81, 81
149
192, 192
89
309
SNAI
SNO
SNOI
SO
SOA
SOE
SOEI
SON
SON
SORRA
SOTOR
SP
SPA
SPE
SPI
SPLA
SPLAZ
SPO
SPOR
SPRA
SPRAA
SRA
SRAGE
SS
SSI
SSIA
SSIVAA
SSO
STA
STANA
STAS
STE
STEI
STIN
SVA
SVAN
SVE
SVI
SZES
znaj, vedi – preg, SN SK
snul, spal – preg, SN, SK
snul, spal – preg, SN, SK
so – SK
sije – okr, preg, SK
soj, sij – preg, SN, SK
svoje – okr, preg. SK
sonce – okr, SK
sin – preg, SK
zora – preg, SK
sotur, sopotnik – SN, SK
sp, spi – okr, SN, SK
spi – preg, SK
spi – preg, SK
spi – SK
spala – okr, SK
splaz, splazi – SN, SK
spi – SK
spor – SK
spral – okr, SK
spravil – okr, SK
sra, sral – okr, SN, SK
srage – SK
si – SK
si – SK
sja, sije – preg, SN, SK
seva – preg, SK
sešel – okr, preg, SK
stalno – okr, SK
stani, stoj – preg, SN, SK
stas – SK
ste – SK
stoji – preg, SK
stinjal, umrl – SK
sva – SK
svane, zori – okr, SN, SK
sve, vse – prem, SN, SK
svi, vsi – prem, SN, SK
sežeš – okr, SK
you know
slept
slept
they are
shine
shine
own
sun
son
dawn
fellow traveller
sleep
sleep
sleep
sleep
sleep
avalanche
sleep
quarrel
wash off
store
shit
sweat
you are
you are
shine
shine
descend
permanently
stand, remain
figure
you are
stand, remain
die
we are
dawning
all
all
reach
88
57, 65
17, 57
52, 62, 73, 93, 202, 216, 276
191
205
205
100, 221
221
192
216
31
118, 212
210
63
103
216
103
117
108
108
40
10
smrtne srage/dead sweat
195, 280
192
192
195
108
40
212
147
281, 336
195
80
185
192
166
192
118
Š
Š
ŠA
ŠAI
ŠAIL
ŠAL
š, šel – okr, SN, SK
še – okr, SK
ša, šel – okr, SN, SK
šai, šel – okr, SN, SK
šail, šel – okr, SN, SK
šal, šel – SN, SK
went
still
went
went
went
went
25, 87, 115, 146
166, 192
8, 258, 277
45
45, 67
191
310
ŠE
ŠENA
ŠERNAIE
ŠI
ŠIAAL
ŠIL
ŠL
ŠLI
ŠLISL
ŠO
ŠOA
ŠOL
ŠTA
ŠTORI
še – SK
žena – preg, SK
žebraje – SK
šel – okr, SK
šel – okr, SK
šil, šel – preg, SN, SK
šl, šel – okr, SN, SK
šel – okr, SK
slišal – okr, preg, SK
šo, šel – okr, SN, SK
šoa, šel – preg, SN, SK
šol, šel – preg, SN, SK
šta, kaj – HK, SK
stori – preg, SK
still
wife
praying
went
went
went
went
went
heard
went
went
went
what
make
T
t, ta, tu – okr, SN, SK
here
T
t, teb, tebi – okr, SN, SK
to you
T
tej, tem – okr, SK
this
T
t, ti – okr, SN, SK
you
TA
ta, tu – preg, SN, SK
here
TA
ta, tam – okr, SN, SK
there
TA
ta, to – preg, SN, SK
this
TAA
ta, to – preg, SN, SK
this
TAA
taa, tu – preg, SN, SK
here
TAB
tab, tabo – okr, SN, SK
with you
TABO
tabo – SK
you, with you
TABOA
teboj – SK
with you
TADE
tade, tedaj – okr, SN, SK
then
TAGAtəga, tega – preg, SN, SK
this
TAI
taj, ta – SN, SK
this
TAIAN
tajan, tajen – preg, SN, SK
secret
TAIO
tajno – okr, SK
secret
TAK
tak, tako – okr, SN, SK
such
TALA
tale, ta – SN, SK
this
TALAE
tale, ta – SN, SK
this
TANEP
tanek – preg, SK
thin
127
235
127
47, 90
192
176, 343
176
338
178
66, 126, 195, 195, 195
172, 195
126
179
192
7, 39, 52, 56, 61, 76, 78, 83, 85, 87, 91, 109, 111, 122,
132, 133, 133, 150, 153, 159, 167, 175, 175, 183, 192,
195, 195, 197, 191, 191, 191, 191, 204, 211, 215, 218,
220, 223, 234, 259, 259, 259, 259, 270, 272, 272, 272,
272, 276, 277, 282, 326, 337
97, 270
219
273
6, 16, 21, 23, 25, 27, 28, 29, 36, 38, 47, 48, 50, 51, 53,
55, 61, 74, 80, 85, 85, 85, 88, 88, 88, 91, 98, 100, 100,
101, 108, 108, 113, 114, 114, 117, 120, 124, 124, 131,
142, 147, 149, 151, 153, 166, 166, 166, 166, 166, 173,
176, 183, 183, 185, 192, 192, 195, 195, 196, 191, 216,
220, 239, 260, 268, 269, 269, 275, 276, 280, 285, 319,
331, 336
36, 38, 40, 64, 166, 195
142
142, 194
123
202
52, 117, 119, 135, 195
135, 270
167
189
4, 88, 100, 166, 166, 183, 196, 196, 198, 336
74
319
26
193
193
81
311
TANO
tano, tajno – okr, SN, SK
secret
TAO
ta, tu – preg, SK
this, here
TAOTA
ta, tu – preg, SK
this, here
TARNATA tarnata – SK
lament
TAS
ta – SK
this
TAR
ter – preg, SK
and
TATI
tati – SK
to father
TATO
tatu – preg, SK
to father
TE
te, tu – preg, SN, SK
here
TE
te, tja – okr, SN, SK
there
TEA
te, tu – preg, SN, SK
here
TEDA
teda, tedaj – okr, SN, SK
then
TEDO
tedo, tedaj – okr, SN, SK
then
TEE
tej – preg, SK
to her
TEEE
tu – SK
here
TEI
tej – SK
to this, to her
TEKEL
tekel – SK
run
TELL
tel, telo – okr, SN, SK
body
TEME
teme – SK
dark
TEN
da – preg, SK
that
TENI
temi – preg, SK
dark
TEO
tu – preg, SK
here
TES
tesno – okr, SK
tightly
TESSI
teši – SK
console
TETA
tota, ta – preg, SN, SK
this
TGOV
tugoval – okr, SK
grieve
TI
ti, tej – SK
you, to you
TIA
tja – SK
there
TIBAL
taval – preg, SK
rove
TIBE
tebi – prem, SK
to you
TIEI
tebi – preg, SK
to you
TIMA
tima, tema – preg, SN, SK
dark
TIN
temi – okr, SK
to dark
TINN
temi – okr, SK
to dark
TIS
tist, tisti – okr, SN, SK
that
TISAN
tesan, tesen – preg, SK
hewing, tight
TISDA
tista – preg, SK
that
TISIN
tesan, tesen – preg, SK
hewing, tight
TISTA
tista – SK
that
TISTN
tistm, tistim – okr, SN, SK
to their
TIVAS
tavaš – preg, SK
rove
TL
tle, tu – preg, SN, SK
here
TLI
tle, tu – preg, SN, SK
here
TLIŠ
tliš – SK
you glow
166
101, 101, 133, 166, 166
166
277
187
277
100
100
41, 42, 71, 85, 92, 95, 97, 121, 166, 166, 180, 182,
193, 191, 191, 191, 211, 231, 234, 273, 333, 337
281
176
71
180
85
191
176, 183, 192, 216, 218
281
166
42
166
231
96, 173, 182, 207, 210
118, 192, 192, 197, 191, 191, 191, 270, 279
197
85, 123
192
39, 68, 70, 74, 77, 81, 100, 114, 139, 148, 154, 166,
166, 176, 183, 192, 192, 192, 192, 195, 195, 196, 203,
208, 271, 272, 346
7, 123, 324
166
154
277
195
210
346
8, 272
166
192
183
195
192
166, 195
283
283
291
312
TM
tm, tam – okr, SN, SK
there
TN
temi – okr, SK
dark
TO
tu – preg, SK
here
TO
to, ta – SN, SK
this
TO
ti – SK
you
TOA
toa, tvoja – okr, SN, SK
your
TOBI
tobi, tabo – preg, SN, SK
with you
TOE
toje, tvoje – okr, SN, SK
your
TOI
toj, tvoj – okr, SN, SK
your
TOIK
tak, tolik – okr, SN, SK
such
TOL
tolk, toliko – okr, SN, SK
so much
TOLLIM tulim – preg, SK
roar
TOLO
telo – preg, SK
body
TOOA
toa, tvoja – preg, SN, SK
your
TOR
tura, potuje – okr, sin, SK
travel
TORA
tura, potuje – okr, sin, SK
travel
TORAR
turar, potnik – okr, sin, SK
traveller
TORAS
turaš, potuješ –sin, SK
travel
TORE
tura, potuje – okr, sin, SK
travel
TORI
tura, potuj – okr, sin, SK
travel
TORIA
tura, potuj – okr, sin, SK
travel
TORIS
turaš, potuješ –sin, SK
travel
TORNA
tura, potuje –sin, SK
travel
TORRE
tura, potuje –sin, SK
travel
TORRES turaš, potuješ –sin, SK
travel
TORRI
tura, potuje –sin, SK
travel
TOST
trošt, up – okr, SN, SK
hope
TOTO
toto, to – SN, SK
this
TOURAR turar, potnik – SN, SK
traveller
TPEN
tpen, tepen – SN, SK
beaten
TRA
trajno – okr, SK
lastingly
TRAO
trajno – okr, SK
lastingly
TROE
troje – okr, SK
triply
TT
tudi – okr, SK
also
TT
tu – preg, SK
here
TTA
tu – SK
here
TTE
tu – SK
here
TTES
tu – SK
here
TTI
ti – SK
you
TUR
tura, potuje – okr, SK
travel
TURAR
turar, popotnik – sin, SK
traveler
TUZI
toži – preg, SK
lament
289
46, 166, 276
74, 86, 103, 129, 137, 195, 201, 201, 202, 203, 204,
205, 206, 209, 223, 279, 324
166, 170, 221
203
12, 83, 166, 195
192
167
109, 196
109
100, 192
282
166
83
96, 103, 127, 152, 201, 202, 204, 204, 205, 206, 207,
209, 223
66
209
127, 137, 173, 182
191, 221
101, 141, 174, 192, 193
195
166
166
120, 191
207
194
270
137, 203
219
214
7
76
270
132
175, 207, 277
130
97, 192
192
192, 191
221, 253, 253, 253, 254
108
100
U
UDA
109, 282
145
u, v – SK
uda – SK
in
give up
313
UKA
UKANI
ULOI
ULOI
ULOI
UMEN
UN
UN
UPA
UPAVE
US
uka, uči – SN, SK
ukani – SK
ulj – SK
ulov – preg, SK
teža – sin, SK
umen – SK
un, on, tisti – SN, SK
un, in – preg, SN, SK
upa – SK
upava – preg, SK
ustane, ostane – okr, SK
teach
trick
beehive
catch
weight
vise
that
and
hope
we hope
rise, remain
143
143
109
109
109
218
145
221
196
196
57, 112, 253, 253, 253
V
V
VA
VA
VADA
VAG
VAI
VAI
VAL
VALA
VALAT
VALDAN
VALDES
VALE
VALETAS
VALLA
VALLAI
VALLAID
VALLAS
VAN
VANA
VAS
VAS
VASA
VASNO
VASTI
VAŠ
VE
VEI
VEL
VEN
VEN
VER
VERINE
VERNE
v – SK
ve – okr, SK
va, v – SN, SK
vej, vedi – oke, SN, SK
uada, voda – preg, SN, SK
vagan – okr, SK
vaj, vej – preg, SN, SK
vaj, vaju – SN, SK
val – SK
veljak – okr, preg, SK
veljak – okr, preg, SK
veljak – okr, preg, SK
veljak – okr, preg, SK
veljak – okr, preg, SK
baletnik veljak – sin, SK
veljak – preg, SK
veljak – preg, SK
veljak – preg, SK
veljak – preg, SK
van, nebo – PL, SN, SK
van, nebo – PL, SN, SK
ves, vsa, vse – prem, SK
vas – SK
vaša – SK
vsnul, zasnul – SN, SK
gasti, gosti – preg, SN, SK
vaš – SK
ve, zna – SK
vej – SK
velja – okr, SK
van, nebo – PL, SK
ven – SK
veri, veruj – SN, SK
verne – SK
verne – SK
into
know
in, at
you know
water
balanced
know
you
wave
worthy
worthy
worthy
worthy
worthy
dancer, worthy
worthy
worthy
worthy
worthy
heaven
heaven
all
you
your
fall asleep
entertain
your
know
know
valid
heaven
out
believe
believe
believing
2, 17, 26, 96, 219, 249
325, 345
7
29
155
5
3, 117
142
62, 158
150
150
100
100
88
60, 60, 60, 60
tudi veljaven / also valid
107, 120, 132
158
158, 166
62
74, 166
275
12, 52, 52, 95, 131, 163, 195
44, 55, 55, 131, 166, 166, 166, 166, 178, 188
55
80, 247
166
84, 115
54
195
201
192
192
272
272
272
314
VERRI
VERRIN
VES
VESTA
VI
VID
VIN
VINA
VINNA
VIT
VIT
VNI
VOADI
VOADI
VODI
VODITA
VOLI
VOTO
VS
VŠA
Z
Z
ZA
ZA
ZAE
ZAEIAS
ZAIDE
ZALLES
ZAN
ZANIA
ZAO
ZAO
ZARAS
ZARE
ZARIS
ZARRES
ZASIO
ZATE
ZATO
ZAV
ZAV
ZE
ZE
ZE
ZEGIA
ZEMOI
ZEN
veri, veruj – SN, SK
veren – SK
ves – SK
vesta – SK
vi – SK
vid, vidi – okr, SN, SK
vin, vino – okr, SN, SK
vina – SK
vina – SK
vit, vid, vidi – okr, SN, SK
vit, vitek – okr, SN, SK
vn – SK
uadi, vodi, – preg, SN, SK
uadi, vodi, – preg, SN, SK
vodi – SK
vodita – SK
voli, ljubi – HK, SN, SK
uoto, vodo – preg, SN, SK
vs, vsa, vse – okr, SN, SK
vša, všel – okr, SN, SK
s, z – SK
zaspali – okr, SK
za – SK
zadnji – okr, SK
zel, vzel – okr, preg, SN, SK
zaajaš – preg, SK
zajde, zaide – prem, SN, SK
zaliješ – okr, SK
zan, zanj – okr, SN, SK
zanina, zaspi – okr, SN, SK
žao, žal – preg, SN, SK
zao, zal – preg, SN, SK
zares – preg, SN, SK
zare, zore – preg, SN, SK
zaris, zares – preg, SN, SK
zares – preg, SK
zasio, zasijal – okr, SN, SK
zate – SK
zato – SK
zal, lep – preg, SN, SK
žal – preg, SK
že – preg, SK
se – preg, SK
ze, za – preg, SN, SK
sežgan – preg, SK
zemlje – preg, SK
žen, ženi – okr, preg, SK
believe
believing
whole
you know
you
see
vine
vine
vine
see
slim
out
guide
to water
to water
guide
love
water
all
enter
with
frlt asleeo
for
the last
took
fall asleep
go astray
wet, drink
for him
fall asleep
alas
nice
really
dawn
really
really
beggin to shine
for you
therefore
nice
alas
already
oneself
for
burned
of earth
to wife
128
128
337
212
88, 88, 91, 100, 100, 166, 166, 176, 253, 253, 253
120, 162
100
88, 88
253, 253, 253
105, 276
105, 276
176
275
275
123
123
166
108
325
26
73, 283
248
15, 79, 93, 112, 142, 212, 222, 239
15
332
332
7
198
283, 322
8
39
39
5, 6
195
118
192, 191
18
192
4
84, 247
247
61, 108, 132. 153, 153, 192, 192, 219, 225, 255, 322
83
222, 222, 222, 340
8
108
192, 287, 322
315
ZEN
zelen – okr, SK
green
ZENA
žena – preg, SK
wife
ZENI
ženi – preg, SK
to wife
ZENIE
ženi – preg, SK
to wife
ZEPOE
zepoje, zapoje – preg, SN, SK
sing
ZES
sez, sežeš – okr, preg, SN, SK
size
ZES
zesuje zasuje – okr, SN, SK
cover, bury
ZESNA
zaspal – SK
felt asleep
ZESP
zaspal – okr, SK
felt asleep
ZESPA
zaspal – SK
felt asleep
ZET
zet – SK
son-in-law
ZI
si – preg, SK
you are
ZI
za – preg, SK
behind
ZID
zid – SK
wall
ZIE
zalije – okr, SK
flood
ZIE
zija, vidi – okr, SN, SK
see
ZIEI
zel, vzel – okr, SN, SK
took
ZIHAR
ziher, sigurno – SN, SK
sure
ZIL
žal – preg, SK
alas
ZIL
cil, cilj – okr, SN, SK
aim
ZIN
sin – preg, SK
son
ZINNE
sine – preg, SK
son
ZIOVA
zovi, kliči – preg, SN, SK
call
ZIST
čist – preg, SK
unstained
ZONVE
zove – SK
call
ZO
se – preg, SK
oneself
ZO
so – preg, SK
they are
ZO
to – preg, SK
this
ZOI
soj – preg, SK
shine
ZOIM
zojm, zajm, zajemi – SN, SK
laddle
ZOMA
zdoma – okr, SK
off home
ZON
zon, zona – okr, SN, SK
shudder
ZUZDAM zauzdam – okr, SK
check, curb
ZZES
zasnuješ, zaspiš – SK
fall asleep
192
166, 225
287, 287
287
192
118
216
166
166, 167, 170
166, 167, 170
132, 153
12, 13, 26, 32, 79, 100, 105, 151, 166, 194, 191, 215,
265, 272, 272, 272, 323
13
135
123
167
166
167
41
41
113, 192
192
198
93
144
145
201, 208, 346
179
179
179
208
167
287
83
Število besed po črkah / Number of words by letters
A
B C Č
85 67 0
0
D
E F G
H
67 45 0 38
0
I
J
K
L
M N
O
P
R
S
Z
Ž
61 0 54 39 71 89 80 65 74 118 20 107 13 55 61
0
Skupno 1209 besed / Altogether 1209 words
Š
T
U
V
316
Literatura / Literature
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre
Chronologie, 1-151, J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den
Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.
V. Vodopivec, Katalog Mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro,
Ljubljana 2011.
V. Vodopivec, Zbir Mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik devete mednarodne
konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.
V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 176-204.
V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 271-287.
V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.
V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.
V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.
V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh
srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.
V. Vodopivec, Nekaj galskih napisov, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2007, 155-175.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, Državna založba Slovenije, Ljubljana 2002.
J. Jurančič, Slovensko – srbohrvaški slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1989.
M. Pleteršnik, Slovensko – nemški slovar, ponatis, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974.
V. Smolej, Slovaško - slovenski slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1976.
Srbskohrvatsko - Makedonski rečnik, Makedonska knjiga, Prosvetno delo, Skopje 1989.
317
Zaključek
Upam, da ste obogatili svoje zavedanje o davnih in staroselskih koreninah Slovencev
v Sredozemlju in v Srednji Evropi, ki so bivali pod različnimi imeni in imeli tudi svoje
različne državne skupnosti. Prav naši genetski, kulturni in jezikovni predniki so, kot miroljubni poljedelci, poselili Srednjo Evropo in s svojim delovanjem na področju kulture,
kmetijstva, obrti in kovinarstva postavili temelje evropskega gospodarstva in evropske
kulture. Umni razvoj poljedelstva je našim prednikom omogočil velike družine in hitro
rast prebivalstva, saj smo osrednje in najmočnejše deblo indoevropskega drevesa, prav
slovanski narodi.
Ženska enakopravnost in demokratično odločanje na večah in vaških skupnostih,
kjer se je urejalo medsebojne odnose, predstavljata začetek in temelj demokracije, ki je
priznano jedro sodobne družbe. Kot poljedelci in živinorejci so vse potrebno pridelali
sami, orodje pa so izdelovali sami ali pa so ga menjavali za svoje pridelke. Kot miroljubna
ljudstva so bili na udaru bojevitih Latinov, ki so jih premagali in izkoriščali ter Germanov,
ki so jih plenili in pokorili ter zahtevali, da jim dajejo desetino, še večkrat pa kar dajatve
po njihovih potrebah.
Upam, da ste izostrili občutek za resnico in boste lahko dosledno ločevali mnenja in
razlage od analiz in dokazov. Resnica je čudovita in si moramo zanjo stalno prizadevati
s kritičnim preverjanjem vsakodnevnega družbenega, gospodarskega, finančnega, kulturnega, političnega, javnomnenjskega, moralnega in znanstvenega okolja. Prav v imenu
znanosti je bilo izrečenih mnogo laži v preteklem imperialističnem in komunističem
obdobju in še danes se v njenem imenu izrekajo mnoge neresnice. Te neresnice se izrekajo
vedno na škodo zapostavljenih družbenih skupin, pogosto pa tudi na škodo narodov. Laži
in neresnice so vedno družbeno škodljive, zato si moramo vsi prizadevati za njihovo razkrinkavanje in se s tem osvobajati.
Ves stari in srednji vek ni bila vprašljiva prvobitna poselitev Slovanov – Slovencev v
srednji in jugovzhodni Evropi. Šele libertinski – lažni imperializem je od znanosti zahteval
zanikanje slovenske prvobitnosti in pojavile so se teorije, ki jih je znanost zavrnila, sprejela
pa je njihove laži o pozni naselitvi Slovanov – Slovencev v 6. stoletju. Ker za te trditve
ni nobenega dokaza, za prvobitnost Slovencev pa pričajo tlopisna imena po vsej srednji
Evropi, čaka znanost očiščenje lastnih vrst in izločitev splošno sprejetih a lažnih teorij ter
postavitev zgodovine na dokazljive temelje. Prav lažni zgodovinarji so idejni predhodniki
nacizma in so sokrivi za množičen genocid Judov in Slovanov.
Slovensko zgodovino je treba postaviti na dokazljive temelje.
318
V katalogu mesapskih napisov so obravnavani vsi znani napisi in bolje ohranjeni
in daljši so tudi ustrezno prevedeni. Podana so prečrkovanja 303 napisov, delitev delno
zveznih besedil in prevodi, ki vsebujejo 2340 besed in 6507 črk. Podana so tudi predvidevanja jezikoslovcev s komentarjem prečrkovanja in razumevanja. Le 23 napisov je razumljivih tudi v obratni smeri.
V slovarju mesapskega jezika so zbrane vse besede razumljenih napisov iz kataloga in
so posredovane v prečrkovanju v slovenski abecedi; dodani so narečni in knjižni izrazi,
besedno preoblikovanje, pomen v angleščini in oznake napisov ter pojasnila.
Mesapski napisi so izrazito pokopne narave, saj je le 25 napisov, ki se lahko razumejo
tudi posvetno. Besed božanstev, urokov in podobnih značilnosti je zelo malo, kar priča o
tem, da so smrt obravnavali zelo stvarno, ob nedvoumnem verovanju v posmrtno življenje.
Tudi mesapski napisi so pisani v tedanjem praslovenskem narečju, saj je slovenskih
knjižnih besed le 21,15 %, slovenskih narečnih besed pa kar 71,00 %. Skupno je slovenskih
besed že 92,15 %, kar je bistveno več od postavljene mejne zahteve razumevanja 30 %.
Iz sorodstvenih izrazov, ki so v mesapskih napisih številnejši in zato tudi zanesljivejši, je
razvidna ženska enakopravnost, saj oče obsega 47 %, in se pri moškemu spolu dvigne delež
na 60 %, kar je za tiste čase še vedno značilno za žensko enakopravnost.
Razbiranje ilirskih jezikov je izjemno uspešno, saj so verjetnosti prečrkovanj mesapskih
napisov v razredu odlično in so od vseh obravnavanih predantičnih napisov razumljivih v
slovenskem jeziku najvišja.
Verjetnosti razumevanja mesapskih napisov so tudi zelo visoke, saj so v razredu odlično
le malo nižje od razumevanja venetskih napisov.
Pričujoči dokumenti in dokazi ne oznanjajo enoveljavne resnice, ampak kažejo na
različne in nedogmatizirane možnosti obravnave predantičnih jezikov in preverjanja dosedanjega dela jezikoslovcev.
Raznovrstne analize in primerjave prikazujejo razlikovanja možnih razumevanj predantičnih napisov, ki so za ustrezno presojo verjetnosti najpomembnejša. Temelj strokovnosti razumevanja je pravilna izbira jezika, ki temelji na postopnem oženju širše izbire z
analizami črkovnih znakov in se zaključi z ustreznim razumevanjem v končno izbranem
jeziku.
Podane primerjave dokazujejo bistveno prednost razumevanja zajetih predantičnih
napisov na slovenskih knjižnih in narečnih jezikovnih osnovah in potrjujejo mnenja zahodnoevropskih jezikoslovcev, ki večinsko upoštevajo latinščino kot jezik razumevanja, da
teh napisov ne razumejo.
Resnica o naši slavni, miroljubni in kulturni zgodovini,
je najboljše zagotovilo za bodočnost Slovencev
in samostojne države Slovenije.
Vinko Vodopivec
RAZBIRANJE ILIRSKIH JEZIKOV
Stavek in prelom
ONZ Jutro
Izdalo
Založništvo Jutro, Jutro d.o.o., Črnuška c. 3, Ljubljana
© Vinko Vodopivec,
Pot na Drenikov vrh 12, 1000 Ljubljana
vinko.vodopivec@uau.si
Natisnjeno v Sloveniji
Naročila
JUTRO d.o.o., Črnuška c. 3, p. p. 4986, SI-1001 Ljubljana
Tel. (01) 561-72-30, 031 521-195, 041 698-788 • faks (01) 561-72-35
E-pošta: Jutro@siol.net • www.jutro.si
ali
Vinko Vodopivec, Pot na Drenikov vrh 12, SI-1000 Ljubljana
Tel. (01) 422-45-60 • vinko.vodopivec@uau.si