Krmilna tehnika

29. Osnovne lastnosti RS pomnilnika.
Osnovne lastnosti, ki jih izpolnjuje ta pomnilnik, so naslednje:
1. Ima dve stabilni stanji: Q = 1 in Q = 0.
2. Izhod Q preide v stanje 1, če se na vhodu S spremeni stanje iz 0 v 1, izhod Q
preide v stanje 0, če se na vhodu R spremeni stanje iz 0 v 1.
3. Če se na katerem od obeh vhodov spremeni stanje iz 1 v 0, se postavljeno
izhodno stanje ohrani.
30. Simbol in funkcijski diagram RS pomnilnika
31. Simbol in funkcijski diagram JK pomnilnik
32. Funkcijski diagram časovnega člena na osnovi simbolne označbe v
blokovni shemi časovnega člena.
33. Delilnik binarnih impulzov 2:1 ali 3:1 simbol in funkcijski diagram.
2.1
3.1
34. Osnovni besedni opis binarnega števca.
Števec imenujemo sekvenčno vezje, čigar stanje se spreminja po določenem redu, in
to vsakič, ko na vhod prihaja impulz. Ti impulzi – pravimo jim števni impulzi – so
lahko urni impulzi, lahko prihajajo od drugih vezij v rednih intervalih ali statistično.
Zaporedje impulzov lahko ustreza binarnemu štetju ali kakršnemukoli zaporedju.
Števec najdemo praktično v vsakem digitalnem krmilnem sistemu. Uporabljamo jih za
štetje najrazličnejših dogodkov ter za proizvajanje časovnih zaporedij, potrebnih pri
upravljanju avtomatov.
35. Besedni opis zgradbe krmilja.
Dajalnik signalov, vhodna prilagoditev, obdelava signalov, izhodna prilagoditev,
nastavitveni člen in napajanje.
36. Simbolne označbe značilnih dajalnikov signalov pri krmilju.
37. Značilne naloge elementov vhodne prilagoditve pri krmiljenju.
Zajemanje in merjenje vhodnega signala v obliki kakršnekoli fizikalne veličine.
38. Značilne naloge elementov izhodne prilagoditve pri krmilju.
…
39. Osnovni pogoji za uspešno načrtovanje krmilija.
Osnovni pogoji za uspešno izdelavo osnutka in projektiranja logičnih krmilij je v tem
da prikažemo naloge, ki jih mora izpolnjevati krmilje na enosmiselni in splošno
razumljiv način.Način prikaza mora biti takšen da iz njega jasno razberemo funkcijo
krmilja,ne glede na to, kakšna bo kasneje fizična izvedba krmilja
40. Osnovna značilnost kombinacijskega krmilja.
Kombinacijska krmilja sestavljajo kombinacijske logične funkcije IN, ALI in NE. Imajo končna
števila vhodov X in izhodov Y
41. Osnovna značilnost koračnega krmilja.
Značilno za koračna krmilja je, da se odvijajo postopno, korak za korakom, ustrezno danemu
programu oziroma tehnologiji krmilnega procesa.
42. Kaj razumemo pod stopnjo avtomatizacije s krmilnim načelom.
Ko govorimo o stopnji avtomatizacije, ki jo dosežemo s krmilnim načelom, nimamo v mislih
fizičnega obsega obravnavanega krmilja, temveč globino obdelave podatkov oziroma
“rafiniranost” izvedbe krmilnega postopka. Različne izvedbe krmilnih komponent oziroma
tehnike so primerne za različne nivoje stopnje avtomatizacije.
43. Opiši posamezne izmed štirih nivojev stopnje avtomatizacije.
Električna kontaktna krmilja
Pnevmatska krmilja
Hidravlična krmilja
Hibridna krmilja:elektro-pnevmatska, elektro-hidravlična, pnevmatsko-hidravlična
44. Naštejte značilne tehnične izvedbe krmilij.
1. elektriško kontaktno (relejno) tehniko,
2. polprevodniško tehniko v ožičeni ali prostoprogramabilni izvedbi,
3. pnevmatsko tehniko,
4. hidravlično tehniko,
5. hibridno tehniko (elektro-pnevmatsko, elektrohidravlično, itd.)
45. Vplivni vidiki pri izbiri posamezne krmilne tehnike.
- želena stopnja avtomatizacije,
- razpoložljivi izvor napajalne energije,
- varnost in zanesljivost delovanja,
- cena in dostopnost posameznih komponent,
- tehnološke zahteve pri izvedbi krmilja.
46. Značilne prednosti in slabosti releja kot krmilne komponente.
Relativno visoka cena na enoto obdelave informacije, energetska zahtevnost, počasnost
omejena življenjska doba.
Njegova prednost je v zanesljivem in neproblematičnem delovanju v "grobem"
industrijskem okolju.
47. Shematski prikaz releja v funkciji logične komponente, spominskega člena
ali časovnega člena.
48. Osnovna lastnost polprevodniške diode kot komponente logičnega vezja.
Pri polprevodniški diodi je prevajanje oziroma neprevajanje toka odvisno od polaritete
enosmerne napetosti na diodi
49. Osnovna lastnost tranzistorja kot komponente logičnega vezja.
Tranzistor v funkciji brezkontaktnega stikala deluje kot odprto stikalo alo kot sklenjeno stikalo
med priključkom emitorja in kolektorja odvisno od napetostnega signala na priključku baze.
50. Katera fizikalna veličina predstavlja binarna stanja 0 in 1 v polprevodniški
logiki?
Električna napetost.
51. Kdaj govorimo o pozitivni in kdaj o negativni polprevodniški logiki?
V odvisnosti od tega, kateremu napetostnemu nivoju predpišemo vrednost logične 1 in logične 0,
delimo digitalne sisteme na sisteme s pozitivno in negativno logiko.
52. Pomanjkljivosti, ki so bile v začetnem razvoju polprevodniške krmilne
tehnike.
Poglavitna težava je vseeno tičala v močni občutjivosti tako izdelanih elektronskih struktur na
številne elektriške in ostale (temperaturne) motilne vplive v grobem industrijskem okolju
53. Značilnost ožičenih polprevodniških krmilij.
Možno neposredno iz funkcijskega načrta izdelati ustrezno vezalno shemo krmilja.
54. Glavna pomankljivost ožičenih polprevodniških krmilij.
..
55. Značilnost programabilnih polprevodniških krmilij.
Osnovna značilnost teh sistemov je ta, da jih sestavljajo tipizirani podsestavi v neki določeni
kombinaciji ("konfiguraciji"), pač ustrezno konkretni nalogi, program krmilja ni več podan z
medsebojnim ožičenjem vgrajenih elementov in podsestavov, temveč se program vstavi prek
posebne programirne naprave v programski pomnilnik.
56. Blokovna shema zgradbe programabilnega krmilja.
57. Komponente programabilne krmilne naprave.
58. Osnovna enota krmilnega programa in njena zgradba.
59. Način obdelave krmilnega programa v programskem pomnilniku.
Program, ki je vstavljen v programski pomnilnik, se obdeluje ciklično. Programi so napisani v
enostavnem programskem jeziku in jih v obliki zaporednih instrukcij prek programirne naprave
vstavimo v zaporedne celice programskega pomnilnika.
60. Podprogram za realizacijo osnovnih logičnih funkcij IN, ALI v programskem
jeziku S5 ali S7.
61. Osnovni parametri komprimiranega zraka v pnevmatskih krmiljih.
- območje delovnih tlakov:
3-15 barov
3
- pretočne kapacitete:
50-500.000 m /h
- dolžine prenosnih vodov:
do nekaj 100 m
- dovoljeni padci tlaka v vodih: do 5 %
- vrsta komprimiranega zraka:
suh ali naoljen
62. Namen uporabe tlačne posode v pnevmatski razdelilni mreži.
Tlačna posoda je priključena neposredno na kompresor in izravnava tlačne
sunke iz kompresorja. Običajno služi tudi kot rezervoar za napajanje celotne napajalne
mreže.
63. Namen uporabe pripravne skupine v pnevmatski napajalni mreži
Poskrbi za dokončno čiščenje zraka, nastavitev nazivnega delovnega tlaka in po potrebi
naoljevanje zraka s fino oljno meglo za mazanje krmilnih in delovnih pnevmatskih komponent.
64. Vrste pnevmatskih ventilov.
tlačni ventili, tokovni ventili, zaporni ventili in potni ventili ali razvodniki
65. Načini krmiljenja pnevmatskih ventilov.
ročno, mehansko, električno in pnevmatso.
66. Vrste tlačnih ventilov in simboli.
67. Tokovni pnevmatski ventil in namen uporabe.
To vrsto ventila uporabljamo za omejevanje toka zraka v eno ali obe smeri. Dušenje toka
zraka je običajno nastavljivo. Tokovni dušilni ventil, kombiniran z nepovratnim zapornim
ventilom, omejuje tok le v eni smeri. Uporabljamo ga v pnevmatskih krmiljih za ročno
nastavitev hitrosti hodov batnic pnevmatskih cilindrov.
68. Zaporni ventili in lastnosti kot logične funkcije.
Zaporni ventili zapirajo pretok stisnjenega zraka. Zapira se vedno ena smer pretoka zraka, druga
smer pretoka je neovirana. Konstrukcija ventila je izvedena tako, da tlak zraka dodatno
obremenjuje zaporni del ventila in tako pomaga pri tesnenju ventila
Menjalno-zaporni ventil predstavlja izvedbo pnevmatske logične funkcije ALI
Dvotlačni ali pogojno-zaporni ta ventil opravlja funkcijo pnevmatskega logičnega člena IN.
69. Razvodniški ventili in pomen njihovega številčnega označevanja npr. 4/2.
Razvodniki so diskretni ventili za krmiljenje smeri toka stisnjenega zraka. Po število
razvodnih poti razlikujemo razvodnike z dvema, tremi, štirimi in več smermi. Kot
razvodne poti so opredeljeni priključki na napajalno pnevmatsko mrežo, do potrošnikov
in priključki za odzračevanje. Pnevmatski razvodnik ima praviloma dvoje, redkeje več
diskretnih stanj oziroma krmilnih položajev. Ob simbolu v pnevmatski krmilni shemi s
številčno oznako npr. 4/2 označimo število delovnih priključkov 4 in število krmilnih stanj 2.
70. Osnovne vrste pnevmatskih cilindrov po načinu napajanja.
Standardni izvedbi delovnih valjev sta enosmerno delujoči in dvosmerno delujoči delovni valj.
Pri enosmerno delujočih delovnih valjih krmilimo samo en hod, delovni ali mirujoči, odvisno od
izvedbe. Drugi hod se izvrši zaradi delovanja sile vzmeti. Pri dvosmerno delujočih cilindrih
krmilimo oba hoda.
71. Kriteriji pri izbiri pnevmatskih cilindrov.
Delovni tlak, sila delovnega valja, premerdelovnega valja.