prelistaj Tabor 2004-10 - Zveza tabornikov Slovenije

prelistaj Tabor 2004-10 - Zveza tabornikov Slovenije

TOTEM * ROT * INTERVIJU
2
STROKOVNO
POTEPANJA
4
7
10
12
Intervju
Tabor na obisku
Totem
ROT
AKTUALNO
17
18
20
22
24
25
26
Taborni{ke novice
Tema meseca
Klepet
Mednarodne strani
Taborni{ki vestnik
Iz Taborovega arhiva
Od rodov
KDAJ?
16. oktober
16. - 17. oktober
KAJ?
28
30
32
33
33
34
36
37
38
Nasveti za vodnike
Dnevnik u~itelja kitare
Taborni{ka fotografija
Vozli
Metode
Astronomija
Predstavitve rodov
Kosobrin
Izleti v naravo
RAZVEDRILO
40
42
44
45
46
46
47
^rna luknja
Faca
Dotik
Je`kov koti~ek
Stric volk
Igra
Nagradna kri`anka
KDO?
Mo~ne ukane (Rod dveh rek) Medvode
47. JOTA (Jamboree on the air) in
JOTI (Jamboree on the Internet)
18. - 24. oktober Teden vse`ivljenjskega u~enja (po Sloveniji)
2. - 7. november Vodni{ki te~aj (Rod zelene Rogle)
Skomarje nad Zre~ami
4. - 5. december ZNOT (Rod skalnih taborov)
Dom`ale
Aktivnosti, ki bodo potekale v okviru Tedna vse`ivljenjskega u~enja:
15. - 17. oktober Lov na lisico (radioamaterski)
Selnica ob Dravi (Kobanski rod)
V tednu od 18. do Sve~ana podelitev nazivov Vodja - na~elnik
22. oktobra
rodu, ~ete in Pomo~nik pri izobra`evanju
23. oktober
Predstavitev, delavnice in fotoorientiring
Velenje (Rod jezerski zmaj)
23. oktober
Izlet v de`elo Petra Klepca
iz Dom`al (Rod skalni tabori)
23. oktober
Izlet na Kofce iz Dom`al (Rod skalni tabori)
29. oktober
Taborni{ka liga v panogah mnogoboja
O[ Rodica (Rod skalni tabori)
rdr.rutka.net
www. scout.org
tvu.rutka.net, tvu.acs.si
emil.mumel@guest.arnes.si
saso.jenko@siol.net
rst.rutka.net
Dubi Martinjak
Komisija za vzgojo in
izobra`evanje v ZTS
Petra Glin{ek
Vivija Kolar
An`e Virk
Erika Zalokar
oktober
3
UVODNIK
"A Tabor da je luzerski projekt?!"
V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot
Pomo~nik urednika: Miha Bejek
Urednik fotografije: Bla` Verbi~
Urednica priloge Medo: Meti Buh
Urednik priloge Gozdovnik: Ale{ Skali~
Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak
Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a,
Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an,
Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder,
Jure Habjani~, Toma` Hudomalj, Irena Jeretina, Klemen Kenda,
Primo` Kolman, Jernej Kova~i~, Frane Merela, Du{an Petrovi~,
Tadej Pugelj, Iris Skrt, Matic Stergar in Goran Tom{i~.
Lektoriranje: Marta Le{njak
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije,
Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za
{olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.
NASLOV UREDNI[TVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org.
WWW: http://www.zts.org.
Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700
SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.
Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.
Rokopisov in fotografij ne vra~amo.
Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e
leto.
Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu.
DDV je vra~unan v ceno.
Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana.
Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca
Gori~ane, Medvode d. d..
[tevilka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800
izvodov.
Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi
Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.
ISSN 0492-1127
Naslovnica: Meti Buh
Letos smo na ROT-u
prvi~ tekmovali tudi v
kategoriji zunanjih
tekmovalcev. Na
fotografiji je ekipa
[tudentk biologije.
Kuhalo se je dolgo. Dokon~no skuhalo pa zaradi nesklep~nosti na junijski seji stare{instva
{ele na septembrski v Ljubljani. Beseda te~e o predlogu (ne)povi{anja odvoda ~lanarine, seveda. Na{i "poslanci" so se s tesnim izidom glasovanja odlo~ili, da bo odvod ~lanarine skromnih
2500 tolarjev. Skromnih kakor za koga. Tako kot na pol izpit kozarec vina. Nekateri ga vidijo
na pol praznega, drugi na pol polnega. Stare{instvo je sprejemalo s ¾ ve~ino. Menda je "dra`ji"
predlog, 5000 tolarjev, padel za samo dva glasova. Podobno so padli tudi vsi ostali predlogi.
V dnevih in tednih pred odlo~ilno sejo stare{instva so se me lotevali me{ani ob~utki. Pogovarjal sem se z gore~imi nasprotniki ob~utnega povi{anja ~lanarine, kakor tudi z gore~imi zagovorniki. Naletel sem tudi na take, ki so o zadevi vedeli zelo malo oziroma skorajda ni~ glede
na njihovo funkcijo v taborni{ki organizaciji in vlogo pri sprejemanju odlo~itve. Tudi lobiranja ni manjkalo. A vse skupaj me niti malo ne presene~a. Naj povzamem besede nekoga drugega, prisotnega na seji stare{instva: "Glede ~lanarine je bil spet divji Zahod. Za smejat. Na
koncu smo sprejeli 2500 SIT ~lanarine, tako, bolj za hec, kot zares." Pa besede nekoga drugega ... " ... da Tabora nima smisla financirat iz ~lanarine, saj je luzerski projekt". Vsak
ima pravico do svojega mnenja. Cenim odkritost, ~etudi nemalokrat meji na nesramnost, je
bolj{a kakor figa v `epu.
Tekle so debate o tem, da je povi{anje odvoda ~lanarine zgolj poskus re{evanja finan~nega
stanja revije Tabor, in seveda o tem, da to sploh ni res. Politiko prepu{~am politikom v na{i
organizaciji, me ne zanima. Zanimajo me samo dejstva. Revija Tabor ima pred seboj negotovo
prihodnost, kajti sklep stare{instva bo nanjo vidno vplival. Pora`enci bi lahko rekli, da pa~ vsak
najprej gleda na svojo rit. A zdaj ni ve~ ~asa za obto`evanje, temve~ za delo. Ob prevzemanju
polo`aja v.d. urednika revije nisem {pekuliral s tem, da bodo izglasovali povi{an odvod ~lanarine in da bo ~ez mesec ali dva delo precej la`je, perspektivnej{e, postlano z ro`icami. Kakor
tudi preostali ~lani Taborove ekipe, sem se dela lotil predvsem zaradi veselja do dela, ker verjamem, da bodo na{e ideje prinesle bolj{i, kakovostnej{i Tabor. Ve~ina nas je s Taborom
odra{~ala. Navezanost nanj pa je najbolj{a garancija, da bomo pri svojem delu uspe{ni.
Prenovili smo Taborovo ekipo, ki se {e vedno {iri. Sprejem predloga o bistvenem povi{anju
odvoda ~lanarine bi dodal piko na i, prinesel Tabor v vsako taborni{ko dru`ino v Sloveniji.
Tako bi bilo delo mo~no olaj{ano, res pa je, da bi se pojavili o~itki, da prodajamo ma~ka v
`aklju. Da ponujamo revijo izgubljeno v ~asu in prostoru, da na "lepe o~i" ponujamo bistvene
izbolj{ave enkrat v bli`nji prihodnosti. Tako pa se bomo morali krepko potruditi, pa ne v na{em
osnovnem delu, ki bi ga opravili tako ali tako - oblikovanju vsebine revije, temve~ z vpra{anjem, kako pove~ati {tevilo naro~nikov. Na vsak na~in je prakti~no nemogo~e dose~i danes maksimalno {tevilo naro~nikov - le-to se giblje nekje okrog {tevilke 5000 - ki bi ga prinesel druga~en sklep stare{instva. Mogo~e pa se bo to zgodilo ob naslednji prilo`nosti. ^e bo seveda Tabor {e `iv, po besedah pesimista.
Nabiranje novih in novih naro~nikov pa je naloga, ki presega delo uredni{tva. In pri tem
ra~unamo tudi na vse tiste, ki ste odlo~no glasovali PROTI! Oblikovanje mre`e, ki bo skrbela za
vedno nove naro~nike po Sloveniji, bo tudi va{e delo. Verjamem namre~, da plujemo v istem
~olnu. Pozivam vse pristojne subjekte v taborni{ki organizaciji, da se lotijo spoprijetja z velikim
izzivom. Naloga je jasna, pot do cilja precej manj, morebitni uspeh pa velika neznanka. Ste
pripravljeni? Pa brez fige v `epu, prosim.
Ale{ Cipot
4
INTERVJU
Tina Br`an - Tinnnkara,
foto: Arhiv Pi{ot
dr. Rado Pi{ot - FI[
Profesor s taborni{ko du{o
Lucija, Sonja in Robert so dobili bratca na {eleste~ septembrski dan v
za~etku {estdesetih. Prijatelji ga {e danes kli~ejo po imenu Fi{, ki ga
je s krstom pridobil na taborjenju v @abji vasi. Ime se je pravzaprav
prijelo obeh bratov po doma~iji njunega starega o~eta "Pri Fi{erjevih" iz Sela na Vipavskem.
izziva zelenega horizonta svojim otrokom:
10-letni Ani, 6-letnemu Martinu in 2-letnemu Juriju.
S poletnega taborjenja
pred srednjo {olo se je
Fi{ domov vrnil vi{ji za
celih 12 centimetrov
Z vodom Banane je sodeloval na {tevilnih taborni{kih tekmovanjih in akcijah ob
boku Son~kom, tedaj nepremagljivi ekipi
koprskih tabornic. Tudi aktivnemu difovcu
se je dogodilo, da ga je na stra`i, po {tirih
taborni{ko adrenalinskih dneh in no~eh,
premagal spanec, ki ga je stal kilske ri`eve
~okolade v zameno za ukradeno zastavo. V
njegovih raznobarvnih `ivljenjskih utrinkih se pomudimo le pri nekaterih: je ~lan
Strokovnega sveta za {port pri vladi RS, u~itelj smu~anja III. stopnje in ~lan dr`avne
izpitne komisije za alpsko smu~anje, nekdanji trener NK Izola in NK Olimpija, doktorand Fakultete za {port in njen predavatelj ter izredni profesor na primorski pedago{ki fakulteti in njeni ljubljanski ina~ici,
dekan Pedago{ke fakultete Univerze na Primorskem in predstojnik In{tituta za kineziolo{ke raziskave koprskega Znanstvenoraziskovalnega sredi{~a. Fi{ ob vsem tem
ohranja aktivno taborni{tvo, ki se je `e takrat dale~ neko~ zraslo z njegovim bistvom.
Z `eno Sa{o, nekdanjo smu~arsko mladinsko reprezentantko, podajata brezmejnost
Tvoji spomini na taborni{tvo?
Moji spomini na taborni{tvo so vedno
`ivi. Tudi moja taborni{ka dru`ba je {e vedno ista. Taborni{ki spomini so na kratko
ve~ina lepega, kar sem v `ivljenju do`ivel.
Tudi danes sku{am pre`iveti ~imve~ prostega ~asa v taborni{ki dru`bi z vsemi petimi
~lani dru`ine. Seveda pa je velik del letnega
dopusta namenjen taborjenju, brez tega ne
gre.
Kam segajo za~etki delovanja dru{tva
starih koprskih tabornikov - KOST?
KOST je bil v osemdesetih organiziran
kot klub znotraj takratnega OSG-ja (op.p.
sedaj Rod srebrnega galeba – RSG). Imeli
smo KOST Ljubljana in KOST Koper. [tudentje, ki smo {tudirali v Ljubljani (KOST
Ljubljana) smo se dobivali ob ponedeljkih v
gostilni Ro`a v Ro`ni dolini. Celo dopisovali smo si! (smeh) Takrat ni bilo mobitelov
in interneta kot danes, pa je KOST Ljubljana pisal razglednico KOST-u Koper: »Kako
ste v Kopru? Pozdravljamo vas s sestanka v
Ljubljani!«. Predvsem zaradi {tudija in
dejstva, da je bilo veliko ~lanov pomorcev
in so od{li na plovbo, je delovanje KOST-a
po~asi zamrlo.
Kako pa KOST deluje danes?
Sredi devetdesetih smo se na pobudo
oktober
petih prvi~ spet dobili in se odlo~ili, da zopet vzpostavimo klub tabornikov. V tem ~asu je v RSG-ju in ZTS pri{lo do velikih sprememb, ne samo tistih, ki so bile logi~na posledica osamosvajanja Slovenije, ampak
tudi dolo~enih vsebinskih sprememb, za
katere pa smo menili, da bi jih raje ne
vklju~evali in sledili stari tradiciji. Ustanovili smo samostojno dru{tvo KOST, s katerim smo letos organizirali `e osmi tabor z
vsemi vsebinami, ki smo jih izvajali na taborih nekdanjega OSG-ja.
RSG ni letos uspel zadostiti niti registrskim pogojem zveze. Ali kostovce ne
mika, da bi ponovno vzpostavili delovanje RSG-ja?
Dejansko smo se s predstavniki RSG-ja
kar nekajkrat sre~ali, jih povabili na nekaj
skupnih akcij in povedali, da smo z veseljem pripravljeni pomagat. V Kopru res obstaja mo~na generacija starih tabornikov,
ki bi lahko podprla delovanje taborni{kega
rodu. (op.p. Brez te`av na{teje ducat koprskih tabornikov, med katerimi so znani direktorji, akademiki, medijske osebnosti.)
^e bi se mladi vsaj malo dali skupaj, bi
imeli podporo iz na{ih vrst.
Filozofija, ki jo taborni{tvo nudi
Kak{no je tvoje mnenje o vplivu taborni{kega programa na otroka oziroma
mladostnika?
Vedno sem bil prepri~an, da ima celotna filozofija, ki jo taborni{tvo nudi, zelo
pomemben dele` pri vzgoji in pri celostnem
razvoju posameznika. Prepri~an sem na osnovi tega, kar sem sam do`ivel in tudi tistega, kar sem sku{al kasneje na razli~nih taborni{kih funkcijah, tudi dajati naprej. V
dana{njem ~asu je v vzgoji in pripravi otrok
na `ivljenje pomanjkanje vsebine za spoznavanje `ivljenja z neko toleranco, s spreje-
manjem, socializacijo, s timskim pristopom. Mislim, da ve~ino tega lahko dajo
ravno vsebine, ki jih dobimo pri tabornikih.
Skrbi me dejstvo, da se otroci manj odlo~ajo za taborni{tvo. Kje bodo lahko sploh pridobili normalen, strpen in socializiran na~in `ivljenja ter nujno potrebne vrednote?
Lahko taborni{tvo pre`ivi v informacijski dru`bi?
Mo~no upam, da bo. Dejansko se ljudje, ki so dovolj osve{~eni, zopet vra~ajo, kakor lahko zasledimo iz razli~nih raziskav
in pisanj. Zanimivo je, da so ravno tisti, ki
uporabljajo podporo, ki jo nudi informacijska dru`ba, tudi tisti, ki se najbolj intenzivno vra~ajo v naravo. Mislim, da je zaenkrat
ta skupina ljudi preozka. Ponovno bi se
morali vrniti v {irino, da bi bilo omogo~eno
slehernemu otroku, da izkusi taborni{tvo.
Zagotovo pa je problem tudi v {tevilni in {iroki ponudbi, ki jo imajo otroci.
Bi morali biti bolj atraktivni pri »nova~enju« novih ~lanov?
Potrebno bi bilo poiskati na~in, ki bi
otroka pritegnil ter v toliko motiviral s primernimi pristopi, ponujenimi vsebinami,
da bi pri tem tudi ostal. Veliko je odvisno
tudi od prijateljev. To gre na nek na~in vedno na generacijske valove. V mojih ~asih
nas je bilo samo na gimnaziji okoli 50 tabornikov. To je bil takrat resni~no na~in
`ivljenja …
[tevilo aktivnih ~lanov starej{ih od 15
let v ZTS usiha. So mladi danes manj samoiniciativni ali so samo generacije
druga~ne?
Ponavadi se ~lanstvo giblje po valovih,
generacije se menjujejo. Po profesionalni
plati prisegam, da se da pridobiti in anga`irati tudi to generacijo. Treba je le najti pravo noto, pravi motiv, kako jih prepri~ati in
prepri~an sem, da se da. Opa`a se spremembe … premalo je altruizma, `elje, da
bi nekaj naredili skupaj, za druge. Te generacije so enostavno preve~ navajene samo
~akati, da se jim bo nekaj zgodilo. To se vidi
tudi pri {tudentih. Ko imamo izobra`evanja
organizirana zunaj predavalnic, pasivno
~akajo, da se bo nekaj dogajalo. Program
5
6
organizatorji naredimo zelo intenziven in
poln vsebin, da me v~asih `e mlaj{i asistenti `elijo prepri~ati, da bo to pa preve~. Toda
to~no vem, da ~eprav je na za~etku muka,
je potem krasno in vsi zatrjujejo, da so se
imeli enkratno. ^e jim damo popoldan prosto, da si ga lahko organizirajo po lastni re`iji, jim je brezveze, ker se ni~ ne dogaja. Se
zdi, kot da si sami ne znajo narediti `ura.
Mi se nismo nikoli vpra{ali, ali se kaj dogaja ali ne. Naredili smo `ur iz enega no`kanja ali treh instrumentov, ki smo jih zimprovizirali in se {li izmi{ljevat pesmi in `ure. Nikoli ni bil problem dolg~asa. Danes je
to prepogosto.
Med profesuro in
taborni{tvom – vse
znanje ti pride marsikdaj prav
V taborni{tvu se intenzivno razvija koncept neformalnega in vse`ivljenjskega
izobra`evanja. Je ta na~in pridobivanja
znanj pridobil veljavo tudi v visoko{olskem svetu?
Ja, sploh s programom vse`ivljenjskega
izobra`evanja se bodo vedno bolj razvijali
programi neformalnega izobra`evanja. Dejansko `e tendenca omogo~anja sleherniku
nadaljevanje svojega izobra`evanja na razli~nih podro~jih, do katerih ka`e interes,
vodi v to smer. Dolo~ene vsebine bodo tudi
omogo~ale se{tevanje kreditov na {tudijskih programih, da bo dejansko pri{lo do
nekega formalnega ovrednotenja. Mislim
pa, da bo po tem marsikdo posegel tudi
zgolj zaradi pridobivanja nekih znanj za
podro~ja, do katerih goji poseben interes.
Lahko {tudent primorske pedago{ke fakultete uveljavlja tudi tako pridobljena
taborni{ka znanja?
Ja, seveda. Na razrednem pouku in
pred{olski vzgoji imajo {tudenti dolo~eno
koli~ino ur integrirane prakse, ki jo morajo
izpeljati v razli~nih skupinah. Nekateri {tudentje so jih `e opravljali v taborni{kih
dru{tvih in mislim, da so ta znanja lahko s
pridom uporabljana. Taborni{tvo je `e bilo
predmet {tevilnih seminarskih nalog. Bil
sem tudi mentor nekaj diplomam s taborni{ko vsebino.
Pri tabornikih sku{amo razvijati metode u~enja, ki so precej razli~ne tistim v
nekdanji tradicionalni {oli. Ali visoko{olsko izobra`evanje {e vedno temelji
zgoj na ex katedra podajanju snovi?
Moje geslo je, {e posebno ~e se osredoto~im na pedago{ko fakulteto, da je te`ko
biti dober pedagog, ne da bi spoznal in do`ivel vsebin, ki jih lahko do`ivi{ v naravi. @e
pri izbirnem programu, ki smo ga vklju~ili
pri razrednih u~iteljih sem nekako v hecu
dal vodilo: »tisti , ki ne da glave pod vodo,
ne pre`ivi no~i v {otoru ali ne okusi veselja
na snegu, ne more otroku predstaviti teh
vsebin na tak na~in, kot jih lahko tisti, ki je
to do`ivel«. Ko govorimo o pedago{ki fakulteti, je pomemben del didaktike, nauka
o pou~evanju, po moje mogo~e do`iveti in
spoznati samo v neformalnih oblikah.
Ti pri akademski karieri taborni{ka
znanja pridejo kdaj prav?
Ja, velikokrat.(smeh) Orientacija v
prostoru je zelo pomembna in akademski
prostor ima velikokrat zelo nejasno dolo~ene smeri neba. In ~e se spozna{ na orientacijo in ~e se zna{ dr`ati starega pravila, da
je tabornik iznajdljiv, potem ti pride vse to
marsikdaj prav.
Pa si je Fi{, ko je sedel na svoji prvi no~ni stra`i, predstavljal, da bo neko~ dekan?
Ne, kje pa. Tako kot se ne spomnim, kje
je bila in kako je minila prva stra`a, v tistem trenutku zagotovo nisem niti za trenutek pomislil, da bi kdaj bil dekan. Taborni{tvo mi je resni~no dalo velik pe~at v `ivljenju. Ta ~as je bil tako lep, zanimiv in
poln, da sploh nismo razmi{ljali kaj bomo,
kje bomo in kako bomo. Da bi razmi{ljali o
tem, kaj se bo kasneje dogajalo … sploh na
prvih stra`ah, kje pa. @iveli smo za tisti trenutek in ga z veliko `lico u`ivali.
oktober
Maru{a Ba{a, foto: arhiv RKV
TABOR NA OBISKU
Rod kra{kih viharnikov Postojna
So najstarej{i {e delujo~i rod v Sloveniji, marsikdo bi jih
ozna~il tudi kot simbol "resnega" rodu. Njihov na~in dela je
profesionalen, v~asih celo preve~. S pribli`no sto ~lani
spadajo med manj{e rodove, vendar se zadnja leta raje kot
za kvantiteto, borijo za kvaliteto. Kljub vsemu pa so {e vedno
~isto (ne)navadni, zabave `eljni taborniki.
"Amerika", eno izmed taborjenj na Debelem
Rti~u, takrat {e Odreda kra{kih viharnikov.
Taborni{tvo je bilo v Postojni vedno
popularno in se je verjetno prav zato
obdr`alo vse od leta 1951, ko sta predvojni skavt Drago Jordan in gozdovnik
Rudi Hohn-Pe{enda{ sklicala ustanovni ob~ni zbor taborni{kega dru{tva. Leto naj bi `ivljenje takratne mladine
pribli`alo naravi in njenim ~udesom.
In tako se je za~elo.
"Na u~ne sestanke smo radi hodili,
ker je bilo za nas to nekaj novega in zanimivega. Med prvimi stvarmi, ki smo
se jih nau~ili je bila priprava le`i{~a iz
priro~nega gradiva in nato izdelava
{otora iz vej, na kraju, kjer ti ga veter ne
bo poru{il, priprava ognja brez v`igalic
in {e in {e. Tudi pravilna vezava vozlov,
njihov naziv in uporaba nam niso u{li.
Sami smo si izdelovali "turnistre" (nahrbtnike, ki so bili z vrhnje strani prevle~eni s tele~jo ko`o) in celo platnene
{otore. Res, skavt in gozdovnik sta bila
izku{ena in vseh muh polna in sta nas
marsi~esa nau~ila, kar nam je pozneje,
tudi v `ivljenju, prav pri{lo.
Nekega dne sta nam oznanila veselo novico - {li naj bi na pravo taborjenje
v Preddvor, kjer naj bi v naravi preverili
pridobljeno teoreti~no znanje. Tabor
smo postavili na jasi ob robu smrekovega gozda. Pogled je bil obrnjen proti
gradu, za njim pa se je dvigal mogo~ni
in ponosni Stor`i~. V taboru je imel
vsak svojo nalogo, ki jo je moral vestno
opravljati, v nasprotnem mu je bila odvzeta in to je bila huda sramota. ...".
Tako se za~etkov spominja Franko
7
Bla`ina, eden prvih postojnskih tabornikov.
Seveda pa ni {lo ves ~as gladko pred pribli`no desetimi leti je taborni{tvo na postojnskem skoraj zamrlo, a
je pe{~ica tabornikov, ki so {e ostali, z
veliko truda rod zopet postavila na
noge.
Akcije organizirajo s posebnim,
celo nekoliko nenavadnim pristopom,
ki pa se je izkazal za zelo u~inkovitega.
Za organizacijo je zadol`ena pet~lanska ekipa, v kateri sodelujeta GG-ja iz
sedmega in osmega razreda, dva PP-ja,
ki nista vodnika ter mentor in vodja
ekipe, ki je vodnik, na~elnik ali
8
Rodova uprava
Na{ skromni "domek", taborni{ka ko~a na Ma~kovcu.
To, da je taborni{tvo v Postojni
dobro razvita in cenjena
dejavnost, dokazuje tudi
nagrada za posebne {portne
dose`ke, ki jo je [portna zveza
Postojna v lanskem letu podelila
PP klubu.
Stare{ina rodu - Miha Uhelj
Na~elnica rodu - [pela Uhelj
Na~elnica ~ete v Pivki - Anja [abec
Na~elnik M^ - Sa{o Petrovi~
Na~elnik GG - Luka Tratnik
Na~elnik PP - Borut @u`ek (pomo~nik Aljo{a
Ger`elj)
Na~elnik gr~ - Mitja Primc
Na~elnica za vzgojo kadrov - Beti Ger`elj
Tajnica - Martina Stegel
Propagandistka - Maru{a Ba{a
Gospodar - Andrej Samsa
Oskrbnik ko~e - Mihael Prelc
De`urni vod, prva jutranja stra`a
ve~nega ognja.
in{truktor. Na ta na~in se starej{i GG-ji postopoma uvajajo v
organizacijo ter dobijo ob~utek za timsko delo. Delo v ekipi
tudi razbremeni za organizacijo zadol`enega posameznika,
vendar je ta na~in izvedljiv le pri nekaterih splo{nih rodovih
akcijah.
V preteklosti so bili cilji rodu predvsem stalno {tevilo aktivnih ~lanov. Sedaj, ko so to dosegli, gradijo predvsem na
kvaliteti akcij, sestankov in navsezadnje tudi zabave. Aktivno
se posve~ajo nekaterim obse`nim projektom, med drugim
tudi ustanovitvi ~ete v Pivki in okrepitvi M^ dru`ine, pripravljajo pa tudi zbornik o prvih 55 letih Kra{kih viharnikov.
Vodova sre~anja potekajo v taborni{ki sobici in ne na
{olah, kot je v navadi drugod, velika pa je `elja po taborni{kem domu, kjer bi vzporedno lahko potekalo ve~ sestankov.
@e nekaj let izvajajo tudi projekt na~rtnega izobra`evanja, v katerega so vklju~eni ~lani od sedmega razreda osnovne {ole naprej. ^lani so pomo~niki na sestankih M^ in GG vodov, enega od sestankov vodijo tudi sami. Smisel tega projekta je v tem, da se na podlagi izku{nje bodo~i vodniki dosti
la`je odlo~ijo za vodni{tvo, specializacijo ali katero drugo
funkcijo v rodu.
Tudi pri nas dvigajo zastavo le tisti, ki si to res zaslu`ijo.
30-~lanska odprava Postojn~anov na Pow wow-u.
oktober
januar
Struktura rodu
M^
GG
PP
Gr~e
Skupaj
23
31
18
14
86
[pela Uhelj, absolventka visoke {ole za
turizem v Portoro`u, je na~elnica rodu `e
~etrto leto.
[pela: "Veliko se ukvarjamo z izobra`evanjem in motivacijo vodstva. S
tem namenom organiziramo akcijo, ki
je sedaj `e neka stalnica, z imenom in
znakom; vsako leto se nekaj tudi spremeni, dogradi. Za~eli smo, na primer, z
enim vikendom letno, sedaj jo izvajamo `e dvakrat. Gre za pridobivanje
znanja in spodbujanje kreativnosti, ki
jo potrebujemo za delo z vodi in klubi.
Pomemben je seveda tudi popoln odklop, da se za nekaj dni razbremenijo
vse napetosti. Iz tega izhaja tudi mo~na
povezanost ~lanov vodstva, ki se potem
prena{a tudi na ostale akcije."
[pela: "Pomembno je, da
ne obstanemo na mestu,
temve~ da delamo na
kvaliteti."
Sta kajenje in u`ivanje alkohola
v va{ih vrstah res tabu?
"V na{em dru{tvu `elimo z aktivnim programom mladim dokazati da
se je mogo~e zabavati, smejati in u`ivati tudi brez alkohola ter da je `ivljenje
lep{e brez vseh {kodljivih opojnih substanc. Kajenje in alkohol vsekakor ne
smeta ostati tabu in tudi v na{ih vrstah
to nista. Problem je namre~ v tem, da je
to v dana{nji dru`bi akutalen in "popularen" na~in zabave. O tem se je treba z
mladimi vedno pogovarjati ter jim
predstaviti posledice u`ivanja vsakr{nih drog."
Kaj pa sodelovanje z ostalimi taborniki?
"@e dolgo sodelujemo z Ra{i{kim
rodom iz Ljubljane, nekajkrat smo celo
skupaj taborili. V zadnjih letih se je ta
"naveza" s pomo~jo PP-jev le {e okrepila. Povezani smo tudi z velenjskimi taborniki, saj so nas pred leti obiskali na
zimovanju, nekaj na{ih ~lanov pa se je
udele`ilo tudi njihovega jesenovanja.
Dober odnos imamo tudi z ostalimi rodovi JPN, predvsem z Ru{evci in J'rtami
- z obema rodovoma smo skupaj bivali
v Avstriji, na mednarodnem taboru
Techuana."
So finan~na sredstva problem?
Pomembno je, da se zadnja leta rod
odpira navzven. Imamo dober odnos z
ob~ino Postojna, ki nas pri projektih
pogosto finan~no podpre, sredstva pa
~rpamo tako reko~ od povsod.
S pomo~jo drugih mladinskih
dru{tev v Postojni `e vrsto let organiziramo ~istilno akcijo, ki je za na{o razpoznavnost med najpomembnej{imi
akcijami. Z njo pa ne dosegamo le vsako leto ob~utno ~istej{e okolice, temve~
skrbimo tudi za osve{~enost ob~anov in
dru`enje ter predstavitev ostalih postojnskih dru{tev.
^e bi ti taborni{ka vila lahko izpolnila tri `elje bi to bile ...
(po dolgem premisleku in posvetovanju s stare{ino)
1. Da taborni{ka ko~a na Ma~kovcu
postane skavtski center.
2. Da dobimo taborni{ki dom v
Postojni.
3. Da se arhiv sam zlo`i in uredi ☺.
Lani smo RKV-jevci vsi skupaj taborili ob Lahinji.
[pela: "Vodstvo se po
vrednotenju ne sme takoj
raziti, vse se mora kon~ati z
zabavo."
9
10
REPORTA@A
Besedilo in foto: Miha Bejek
Mivka, sonce in smeh ... TOTeM 2004
Taborni{ko odbojkarsko tekmovanje na mivki je prva akcija v novem
taborni{kem letu, zato ima poseben ~ar. Tistih, ki pridejo zgolj igrat je
malo. Za ve~ino je sre~anje v Ilirski Bistrici prilo`nost za obujanje
spominov na poletne dogodiv{~ine, objeme starih in novih prijateljev
ter nabiranje energije za naprej.
Na mivki
Na stadionu Trnovo se je zbralo 26 ekip, da bi se na mivki
potegovale za pokal sedmega TOTeM-a. Predtekmovalni del
je potekal v skoraj ekstremnih pogojih, saj se je polovica tekem odigrala v hladnem ve~eru, polovica pa v pripekajo~em
totemskem soncu. To je o~itno vplivalo tudi na navija~e, ki so
kar obsedeli v senci in prepustili ekipe lastni motivaciji. A
me{ane {tiri~lanske ekipe so v ~etrtfinalu in polfinalu kljub
temu prikazale obilico dobre in atraktivne igre.
Prava poslastica je bil finale z odli~no igro obeh ekip, ki
se je odlo~ilo {ele v tretjem setu. Zmago si je priborila doma~a
ekipa IAN in {tevilni navija~i iz vrst sne`ni{kih ru{evcev so
ubranitev lanskega naslova glasno pozdravili.
Ob mivki
Na igri{~u je prostora za osem tekmovalcev. Ostali lahko
le navijajo in se dru`ijo. Poleg vsakoletnih udele`encev TOTeM-a ter udele`encev in{trukta`e in vodni{kih te~ajev so se letos sre~ali {e znanci s Pow wow-a, ki je mesec prej potekal le
nekaj kilometrov vstran. Predvajanje dokumentarca o Pow
wow-u v petek zve~er je tako bila dobrodo{la popestritev. A
{tevilni udele`enci so tokrat pogre{ali ogenj, ki je le srce
ve~dnevnih taborni{kih akcij. Ve~ina udele`encev je tako
od{la v Ilirsko Bistrico, nekaj pa jih je v {otoru {e pozno v no~
pelo ob kitari.
Vtisi s TOTeM-a
Polona ^eligoj - Vida, RSR - organizatorka tekmovanja:
"Zadovoljna sem, ker je bilo veliko ekip. Zahvaliti se moram
na{im popotnikom in gr~am, ki so ta TOTeM naredili
mogo~. Sami so se organizirali in uredili igri{~e, ki je bilo
prej v izjemno slabem stanju, saj ga sicer nih~e ne vzdr`uje.
Ljudje so se dru`ili, bilo je spro{~eno vzdu{je - in to je glavno
na TOTeM-u."
oktober
Ekipa IAN (Ilirska Bistrica) je glavno nagrado podarila
ekipi RJS 1 (Izola), ki je `e drugo leto zapored naletela nanje
v ~etrtfinalu in izpadla. Glavna nagrada je bil vikend paket v
ko~i RSR v ^rnem dolu. MMM!
Anja, RKV - ekipa Jljni: "Bili smo
prvi~ na Totem-u, tako da je bilo
vse novo, ampak carsko. Igrali
smo celo nad pri~akovanji, ker
nismo ni~ trenirali. Ampak drugo
leto bomo in bo tudi rezultat
bolj{i."
Tomi, RJS - ekipa RJS 2 (3.
mesto): "Super je bilo.
Fenomenalno. Vse je bilo dobro:
vreme, dru`ba. Dali smo vse od
sebe in z rezultatom smo seveda
zadovoljni."
Najbolj{i:
1. mesto: ekipa IAN
2. mesto: ekipa Po~asi
3. mesto: ekipa RJS 2
Ekipa IAN je ubranila 1. mesto z
lanskega TOTeM-a. Vesna, RSR:
"Potihem smo upali, da bomo pri{li
vsaj v finale, ampak je bil tak{en boj,
da smo ve~krat podvomili v zmago."
Katarina, RaR - ekipa D`amii: "V
redu je to, da smo pri tabornikih
lahko brez sodnika. To~ke {teje
nekdo, ki nikoli ni igral odbojke,
spo{tuje se fair play in res je
taka zakon igra. Niti enkrat se
nismo skregali."
Janja, RR - ekipa Ne vem:
"Najprej sploh nisem mislila priti
tekmovat na Totem, pa sem se
na koncu le zna{la v ekipi. V
gledanju finalnih iger u`ivam, ker
ti res znajo igrati. @al mi je bilo
le, da zve~er nismo imeli ognja,
sicer pa je bilo ful fajn."
Miha, RSR - ekipa Po~asi organizator prvih {estih Totemov: "Ob~utek je fenomenalen.
Enkrat po dolgih letih sem lahko
popolnoma u`ival v igri brez skrbi
za organizacijo. Presre~en sem,
da se imajo ljudje krasno, da
zadeva `ivi in bo `ivela naprej."
11
12
ROT
Toma` Hudomalj
Fotografije: Meti in Vi~o
Kapo dol!
Naloga nikakor ni lahka. Pogled na republi{ko orientacijsko tekmovanje s kriti~ne perspektive. Najla`je je oceniti
vreme. Bilo je ... skoraj popolno. De`nih kapljic je bilo v soboto pozno popoldne zgolj za vzorec. Pravih te`av tako (skoraj)
ni bilo ... V nadaljevanju pa o ROT-u 2004 vendarle nekoliko
bolj resno.
jektivnosti ne gre pri~akovati. Menim pa, da je (vsaj kar se
kategorije gr~ ti~e) vse jasno. Ata Roman ri{e najlep{e skice,
"Efenki~i" so bili (kljub dvema izpu{~enima KT-jema) najbolj{i v orientaciji, ko potegnemo ~rto, pa je zmaga zaslu`ena. Bravo, Volkci!
Kon~na ocena je nedvomno zelo visoka. @e od predstavitve na internetu in propagande do uvodnih minut v okolici
{portnega kompleksa slovenske policije. Slike tistih, ki so
imeli nekaj (malce bolj pomembnega) zraven, so super ideja. Prva (~e se izrazim po gimnasti~no) desetinka odbitka je
zaradi ne povsem primernega prostora za no~no signalizacijo. Tista lu~ je bila prej mote~a kot ne. Brez zamere, ampak
tudi petkov koncert ni bil najbolj posre~ena ideja. Ob sprehodu med poslu{alci je bilo sli{ati: "Sj se trudijo, ampak ..." O
dogajanju na progi same pohvale. Kontrolorji so bilo izjemno korektni, vedno prijazni, {e najbolj pa so se tistim bolj
la~nim v spomin vtisnili zaradi keksov (ali pi{kotov, ~e
ho~ete). Sledi zahvala. [tfku za prijetno progo. Dovolj zahtevno, razgibano, a kljub vsemu ne "`ivalsko" te`ko. Spet pa
ne gre brez minus to~k. ^asovnica je bila (predvsem prvi
dan) nora. Na meji mogo~ega ... Nedvomno je bila izredno
selektivna. O vrstnem redu nima smisla razpravljati. Tu ob-
Dotaknimo se {e nagrad. Ve~na polemika najve~jega taborni{kega tekmovanja na son~ni strani Alp. Tudi tokrat ni
bilo vriskanja od veselja. A truda organizatorjem ne gre
o~itati.
[e o vzdu{ju. Bilo je pravo. Tekmovalno. Ko je bilo to potrebno, pa tudi povsem prijateljsko. Gotovo obstaja {e kak{en
pogled, ki sem ga (nenamerno) izpustil ... A zdi se mi, da je
zdaj ~as, da potegnemo ~rto ...
^e smo `e za~eli gimnasti~no, tako {e kon~ajmo. Za tiste,
ki vam ta {port ni preve~ blizu - najvi{ja ocena je desetica,
Ra{i~anom pa za republi{ko orientacijsko tekmovanje dva
tiso~ {tiri namenjam 9,000. Utemeljitev je v prvem delu tega
sestavka. Ob koncu le {e tole. Tema zadnjega septembrskega
vikenda je bila [marna gora. Eden najbolj znanih prebivalcev popularnega "Holma" je biv{i slovenski nogometni selektor Sre~ko Katanec. ^e si izposodim njegove besede: "Dekleta
in fantje, kapo dol!"
oktober 13
Organizatorji
zadovoljni
Djurko
Nekaj dni po koncu tekmovanja smo o vtisih povpra{ali
organizatorje. Glavni {ef Gregor Traven Travca ugotavlja, da
je bil ROT uspe{en. "Organizatorji smo sicer naredili nekaj
napak, vendar tako, da jih tekmovalci sploh niso opazili," je
za Tabor povedal Travca. Med tekmovalci so bili {tevilni, ki so
bili na tak{nem tekmovanju prvi~, vendar so se kljub temu
zna{li na progi. Med ekipami se je ob tekmovalnem duhu
razvila tudi pomo~ med posameznimi ekipami. Vro~o razpravo, ali je to dovoljeno in v kolik{ni meri je ta pomo~ dovoljena, prepu{~amo forumu Rutke, tokrat par besed o sami progi
in organizaciji.
Tekmovalci so na cilju ugotavljali, da je bila proga pribli`no tako te`ka kot lani. Teren je bil edinstven, vklju~eval je
namre~ obse`na obmo~ja praproti in vrta~, za name~ek {e
mo~virje. Vse ekipe so bile kljub temu na bivaku precej hitro,
zadnja po ne povsem uradnih informacijah pred deveto uro
zve~er. "Nas je sicer skrbelo, da se bodo ekipe {e bolj izgubljale, kar pa se ni uresni~ilo," pravi Tina Lesko{ek, ki je na ROTu skrbela za progo in karte. In zakaj so bile vse ekipe iz ~asovnice? "Bila je malo preve~ na{ponana," priznava Tina.
Na leto{njem ROT-u je bilo tudi precej novosti. Vrisovanje je bilo samo v petek, ena od nalog na progi je bila postavljanje mlin~ka na potoku, izven kategorije se je pomerila
tudi ekipa {tudentov biologije. To so bili sicer tudi edini netaborni{ki tekmovalci. "Od vojske ni bilo odziva. Skavti so se
umaknili, ko je bilo `e vse dogovorjeno," poro~a Traven.
Skupno {tevilo ekip se je tako ustavilo pri {tevilki 41, kar bo
dovolj za pokritje stro{kov. Kon~nega izra~una sicer {e nimajo, vendar Ra{i~ani pravijo, da v rde~e {tevilke ne bodo {li. Na
njihove pozive so se odzvali tudi sponzorji, ki so poskrbeli za
prakti~ne nagrade.
Glavni organizator je
prepri~an, da je z organizacijo republi{ke orientacije veliko pridobil tudi
Ra{i{ki rod. "^lani se
zdru`ijo v dobro ekipo. Vsi
so zadovoljni, da lahko pomagajo in so del projekta.
Vsak si je nabral neke nove
izku{nje, ki jih bo porabil
za naprej," se strinjajo
Ra{i~ani, ki bodo {tirinajst
dni po ROT-u organizirali
{e eno ve~jo prireditev, ~istilno akcijo [marne gore.
14
ROT
Djurko
Pogled opazovalca
Da je na{a ekipa nekaj posebnega, sem za~util `e
kak{en teden pred ROT-om. Dejanje, ki me je v to dokon~no prepri~alo, se je pripetilo v petek zve~er, na dan
za~etka tekmovanja. Na topografski test smo se odpravili samo trije, saj je ~etrti ~lan doma {tudiral. In {e
enemu od preostalih treh junakov so kot prvemu v zgodovini skavtske organizacije vzeli topo-test zaradi plonkanja. To seveda ni bil povpre~en, na roke napisan listek. Bila je popolna umetnina, oblikovana na ra~unalnik in pomanj{ana na primerno velikost. In da bo
zgodba popolna: ko je na{ ~lan ekipe ugotovil, da na
listku ne najde primernih odgovorov, ga je frcnil na
mizo sosedu. [ele njega so opazili sodniki in mu vzeli
test. ^lan na{e ekipe je brez testa ostal malce kasneje,
ker je z neustavljivim smehom motil ostale. Tekmovanje smo lahko kljub temu nadaljevali. Glavni sodnik
Floki si je dokazno gradivo ogledal. Floki, sicer u~itelj telovadbe, je bil vesel, da se bo v zbornici kon~no lahko pohvalil, da tudi pri njem "plonkajo" ...
V soboto zjutraj sem si pred startom v mikrovalovni pe~ici pogrel ~aj za na progo. Ekipa
je namre~ po sklepu ~lanov v celoti prespala na toplem, doma. Podobno so si privo{~ili tudi
{tevilni ostali na ROT-u, saj je bilo med njimi precej Ljubljan~anov in v prestolnici `ive~ih
{tudentov. Vreme je bilo precej mokro, kar je tradicionalno za dru`enje nerazpolo`ene tekmovalce kljub dobremu ve~ernemu programu nagnalo spat. Nedru`abnost ekip se je po
skupnem mnenju izkazala {e nekajkrat. Kontrolor Vid je bil na primer ob obisku njegove
zastavice zgro`en nad na{o pojedino s pr{utom in olivami ter nam zagotavljal, da se je vsem
ostalim tekmovalcem nekam mudilo in se niso `eleli dru`iti.
Grozni del poti se je za~el z vstopom v mo~varo, preko katere je vodila proga. "Zdaj vem,
kam bom skril truplo od `ene," je ugotavljal najmlaj{i ~lan ekipe. "In sploh ti ne bo treba
kopat, saj se bo samo pogreznilo v blato," so
modrovali ostali. @enske, ki bi protestirala
Plusi ROT-a:
proti tak{nim besedam, v ekipi nismo imeli.
• ekipe so dobile na vsaki KT pija~o
Mimogrede, dele` `enskih ekip na ROT-u osin sponzorsko ~okolado
taja dale~ za mo{kimi, kar nevarno ru{i
• organizirana ve~erna zabava tako
du{evni mir v taborni{kih vrstah in ~lani
prvi dan kot na bivaku
izvr{nega odbora ZTS bi morali resno razmi• zanimiv teren
sliti o tej tematiki. Pred prihodom na cilj se
• odli~na organizacija
je na{a ekipa odlo~ila, da se odre~e postavitvi
Minusi ROT-a:
bivaka in se spravi domov. Bolehni ~lan eki• velik del tekmovalcev se je prvi
pe je dokon~no odpovedal. Pisca teh vrstic so
dan odpravil spat domov
ob tem za~eli med potjo prehitevati deli goj• neuravnote`enost spolov
zarjev in ko je v blatu izgubil podplat, smo se
(premajhno zanimanje tabornic za
odlo~ili za ~astni umik. Sklenjeno je bilo, da
tekmovanje)
smo se imeli dobro in da kljub ~astitljivi sta• ni bilo prakti~nih nalog na prvi
rosti {e nismo za staro {aro. O zmagi pa kdaj
pomo~i
drugi~.
Za~etek ni bil preve~ obetaven. Nalivi
~ez dan in tisto nadle`no pr{enje ves ve~er
so nas v petek stra{ili, da lahko postane tekmovanje {e nekoliko zahtevnej{e. Blato na
progi, dva dni v premo~enih obla~ilih in {e
nekaj dodatne te`e rezervnih obla~il v nahrbtniku. A ~asa za take in podobne skrbi ni
bilo. Ko je nad {portnim igri{~em policijske
akademije v Tacnu zaplapolala taborni{ka
zastava, se je za~elo zares.
Petminutni topotest z napenjanjem sivih celic o znakih za vodnjake in {tetjem
izohips med A in B je bil dobro ogrevanje
pred vrisovanjem kontrolnih to~k (KT) prvega dne. Organizatorji so naredili hvale
vredno potezo in ukinili vrisovanje KT na
bivaku. Vsak, ki se je `e kdaj udele`il ROTa, ve, kako mu~no je navsezgodaj v mrazu
in vlagi odmerjati razdalje in azimute.
Po morseju smo si ekipe lahko do jutra
odpo~ile, a na vrsti je bil {e koncert. Nastopile so s Pow wow-a vsem dobro znane
Du{ene bu~ke. @al Luka tokrat ni bil tako
zgovoren, pa tudi de` in kar pozen za~etek
so razred~ili poslu{alstvo. Mnogim ni bilo
do ~akanja na de`ju, a kdor je `elel - bilo
nas je kar nekaj - je ostal in se zabaval.
Zjutraj nas avtobus odpelje na {tart v
Gameljne. Vreme se dobro dr`i, nahrbtniki
z vso obvezno, neobvezno in brezvezno
opremo so kmalu na ramah, prejmemo
{tartni list in odsopihamo. Na sre~o sta
za~etna dva kilometra ravninska, tako da se
ogrejemo, preden zavijemo v hrib na lov za
prvo KT. Malo se {e lovimo, a jo kon~no le
najdemo, se povzpnemo na Stra{ki vrh in
odidemo ugibanju na tematskem testu naproti. Sledi brezpotje, hoja po strugi, vzpon
in KT - seveda v vrta~i. Na poti proti trojki
ve~ina ~lanov ekipe ugotavlja, da nam je
teren zelo znan, nakar pre~kamo zelo
zara{~eno traso daljnovoda in vse nam je
jasno. Skozi to go{~avo smo se prebijali na
zadnjem ZNOT-u.
Med KT 4 in 6 moramo narisati skico
poti. Pol poti poteka po brezpotju v gozdu,
kar precej olaj{a risanje in reambulacijo,
vendar v ~asovnici ni temu namenjenega
~asa, tako da imamo takoj zamudo. Prav
oktober 15
Tekmoval~ev pogled na ROT
Prva me je na ROT povabila Pamela. Pravzaprav vsaki~, ko sem v Gozdni {oli sedel na
strani{~u. Govorim o Pameli s plakata, seveda. Odlo~itev je bila tako {e la`ja kot prej{nja
leta. Stekle so priprave in tudi vremenska napoved je bila ugodna. Republi{ko orientacijsko tekmovanje, prihajamo!
prijetna osve`itev pa je pionirski objekt, saj
dobimo nalogo, postaviti mlin~ek. Lepo je
bilo videti, da so se vsi trudili dobiti to~ke za
kreativnost. Tako so se vrteli mlin~ki vseh
oblik in materialov - iz pal~k, izrezljanih
lopatic, lubja, listja in celo iz gobe. Na tej
to~ki pa se je kon~ala razgibanost terena za
prvi dan, saj je bila nadaljnja vi{inska razlika le kak{en meter. Kaj storiti drugega,
kot izmeriti azimut in posku{ati pre`iveti?
Sli{i se dobro, a izvedba je bila precej te`ja.
Gozd je bil namre~ zaradi visoke praproti,
smre~ja in podrtih dreves komaj prehoden.
Kaj prehoden - prava d`ungla na trenutke.
In `alostno, sredi te "d`ungle" sama divja
odlagali{~a odpadkov, predvsem gradbenega materiala. Na koncu le ugotovimo, da se
je dobro dr`ati poti, ki so v tem gozdu vrisane na karti. Nekdo je to o~itno reambuliral,
kajti iz sicer{njih izku{enj takim potem ne
gre zaupati. Odlo~imo se narisati {e skico
pod kotom in prehoditi minsko polje, kjer
nas raznese na ~etrti mini, nato pa naravnost na bivak. Mrtvi KT 10 in 11 kot ve~ina
ekip izpustimo, saj smo precej iz ~asovnice.
Tema je `e, ko je postavljen bivak in
skuhan gola`. Oba sta ocenjena zelo visoko.
Nasploh so bili sodniki na leto{njem Rotu
precej prizanesljivi, veliko bolj kot lani. Kaj
to pomeni za rezultate, je te`ko re~i, gotovo
pa vpliva na bolj{e vzdu{je. Medtem ko mi
jemo ve~erjo, je ob glavnem ognju prav
`ivahno. Ritem daje skupina z bobni,
ozra~je pa segrevajo bruhalci ognja in
gore~e verige. Po koncu programa se ve~ina
zavije v spalne vre~e, pe{~ica pa ob Bubijevem igranju kitare vztraja {e ~ez polno~.
Drugi dan je bil fizi~no {e bistveno
manj naporen kot prvi, saj nismo naredili
nikakr{ne vi{inske razlike. Zato je bila pa
~asovnica {e zmeraj preve~ navita. Kar je
{koda. Veliko ekip raje ni risalo krokija in si
je s tem prihranilo precej negativnih to~k
za zamudo. Mi smo sklenili kroki le narisati, ~eprav bi bilo za razultat bolje, da ga ne
bi. Hitrostna etapa ni bila zahtevna fizi~no,
je pa zahtevala nekaj ve~ orientacijskih
spretnosti, saj je potekala na skoraj povsem
ravnem delu, zara{~enem z visoko praprotjo. Tudi nas je odneslo s prave poti, a smo
na koncu le iztr`ili nekaj to~k za tek v gojzerjih.
Na cilju smo morali priznati, da je bila
proga kar zanimiva, svoj dele` pa so k
splo{nemu vtisu dale tudi zasne`ene Alpe v
daljavi.
Organizator Ra{i{ki rod in vse osebje si
zaslu`i veliko pohvalo, saj so tekmovanje
izpeljali skoraj brezhibno, imeli posluh za
probleme ekip in ve~ino te`av re{ili, ne da
bi jih tekmovalci sploh zaznali.
Pamele kljub vabljivemu vabilu nisem
sre~al. Morda je bila na enajstem KT-ju - tistem, ki ga sploh nismo iskali. A ni~ hudega, saj se sploh ne bi mogla kosati s simpati~nimi in vedno nasmejanimi kontrolorkami, ki so imele vedno kak{en pribolj{ek
za tekmovalce - od ~aja pa do ~okoladic in
pi{kotov.
Miha Bejek, ekipa Proletarci, Rod
morskih viharnikov Portoro`
16
ROT
Razmi{ljanje
Goran Tom{i~ in Ajda Drozg
Republi{ko orientacijsko tekmovanje je najbolj presti`na preizku{nja znanja v Zvezi
tabornikov Slovenije. Po leto{nji udele`bi lahko sklepamo, da je tudi znanje presti`na kategorija.
^e `elimo ilustrirati, kaj to dejansko
pomeni, moramo pomisliti na podelitev
nagrad za skupno uvrstitev rodu. Ob prejetju nagrade za 2. mesto se je {tevilo ljudi v
zboru krepko zmanj{alo, na zmagovalnih
stopni~kah pa bistveno pove~alo. To pomeni, da je bil precej{nji del ekip iz enega rodu
in tokrat to niso bili Ra{i~ani. Navkljub solidni organizaciji, izzivalnemu terenu in
dobremu vzdu{ju je ve~ kot dve tretjini rodov ostalo doma. Zakaj je temu tako?
Tekmovanje se je dogajalo v bli`ini
Ljubljane, ki je geografsko najbolj enakovredno dostopen kraj v dr`avi. To torej ne
bo razlog za nizko udele`bo. Soorganizator
je bil rod, ki praviloma osvoji enega od treh
najbolj{ih mest v skupni zmagi, torej tudi
izku{enj in idej tukaj ne primanjkuje. Glede na to, da so prireditev naznanjali na vseh
ve~jih akcijah v leto{njem letu in preko
mnogih drugih kanalov obve{~anja znotraj
organizacije ter vklju~no s podporo Pamele
Anderson posku{ali priklicati ~im ve~je {tevilo tabornikov na tekmovanje, lahko
re~emo, da je tudi obve{~anje dobro delovalo. Kje sta torej ostali dve tretjini rodov? Zakaj nismo ob~utili znatnega pove~anja
ekip?
Za nepristransko mnenje smo povpra{ali Polono Pengal in Moniko Podgorelec, ~lanici edine ekipe, ki se je ROT-a udele`ila v kategoriji Zunanjih tekmovalcev.
[tudentke biologije so bile navdu{ene nad
vzdu{jem in splo{nim konceptom tovrstne
avanture, vendar menita, da le`i poudarek
tekmovanja na doseganju ~asovnice in ne
na posebnih taborni{kih znanjih. Same bi
namre~ dosegle visoko uvrstitev v primerljivi kategoriji, ob tem pa dodajajo, da niso
oddale nobenih tehni~nih izdelkov, niso os-
vojile KT pod nobenim kotom in niso posku{ale prepri~ati Vi~otovega zahtevnega
jezi~ka s kuharskimi ~ari. Biologinje so sicer u`ivale na tekmovanju, vendar pravijo,
da po tej izku{nji {e vedno ne nameravajo
postati tabornice.
A je morda ROT res bolj ekstremna oblika orientacijskega teka in ne odraz konkuren~nosti specialisti~nega znanja? Za komentar smo povpra{ali pomo~nico na~elnika za program pri ZTS za vejo PP, ki je
bila hkrati ena izmed zmagovalk v kategoriji gr~ic Polono ^eligoj - Vido. Na~elnica je
bila s tekmovanjem zadovoljna in meni, da
so bile za zmago odlo~ilnega pomena tehni~ne discipline in orientacijske ve{~ine. Za
bolj{e razumevanje teh nasprotujo~ih si
stali{~ upo{tevajmo dejstvo, da so le redke
ekipe osvojile progo v predvideni ~asovnici.
Iz tega lahko sklepamo dvoje; redke
ekipe so dovolj dobre ali pa so zahteve previsoke. Resnica je nekje vmes. ^e se namre~
tekmovanja udele`uje manj{ina, potem se
moramo vpra{ati, ali je namen vzpodbujati
tekmovanje za o`jo elito ali pa prilagoditi
program na raven, ki jo dosega {ir{a
mno`ica. Zni`evanje zahtevnosti nedvomno prina{a upad kakovosti, vendar nedosegljivo visoka zahtevnost zatira motiviranost in `eljo slab{ih, da bi se priklju~ili
bolj{im. Igranje s propozicijami tako prina{a dve dokaj slabi plati medalje. Po eni
strani upad kvalitete, po drugi kvantitete.
Morda je potrebna tretja pot. Pot, ki
vklju~uje sintezo realnega stanja in `elenega cilja. Potrebno se je zazreti v rodove in se
postaviti v glave ~lanov, ki so integralni del
na{ega programa. Ponuditi jim je potrebno
znanje, ki predstavlja izziv. Omogo~iti jim
je potrebno pot do uspeha, ki bo hkrati dosegljiv in zaslu`en. Vsekakor je napo~il ~as,
da na{e programske cilje usmerimo k temu
zaslu`enemu uspehu. Mogo~e bi zraven
in{truktorske evforije potrebovali {e kak{no
evforijo programskih vsebin. Mogo~e bi ta
infuzija taborni{kih ve{~in morala dobiti
vidnej{e mesto pri vzgoji vodnika in odmevnej{i sloves pri pristojnih vijoli~notrakne`ih. Sistem z ve~ posluha in bistveno ve~
pozornosti do te problematike bi bil primerno okolje za ponastavljanje razmerja kvaliteta : kvantiteta. Najve~ja te`ava pri prenovi
programskih konceptov je seveda oddaljenost u~inka in z njo povezana abstraktnost.
Tisto, kar spremenimo danes, bo vidno ~ez
eno, dve, pet ali ve~ let. Vendar enkrat je treba za~eti! Vsi tisti, ki so danes pripravljeni
zastaviti sloves za tako korenito spremembo, bodo vsekakor tvegali mno`i~no neodobravanje, ko bo naslednji rod izmeril zanemarljive razlike. Vpra{ati pa se je potrebno:
"^e ne zdaj, potem kdaj, in ~e ne jaz, potem
kdo?" Vendar, to je tveganje, ki je nerazdru`ljivo z no{enjem vijoli~nih trakcev in
zlato zna~ko ...
oktober 17
TABORNI[KE NOVICE
Pa spet od za~etka ...
Dom`al~ani zopet zavihali rokave
Kostanjevi pikniki oziroma kakr{ne koli akcije v zvezi s
kostanjem so pri tabornikih po navadi ena tistih prvih dogajanj v sezoni. Torej, ko zadi{i po omamnih plodovih, vemo
kje in kdaj smo. Spet smo namre~ na za~etku, jesen je tista
negativka, ki prina{a {olo in mraz, pa vse tiste nove za~etke,
vendar tega kranjski taborniki ne jemljejo za tako stra{no.
Raj{i takoj {tartajo in na drugo oktobrsko soboto ob vodnjaku sredi Kranja organizirajo kostanjev piknik za vse mimoido~e me{~ane in vse tabornike, kar jih premore to gorenjsko mesto. GG-ji bodo vabljeni na pohajkovanje po mestu v
stilu foto-orientacije in igre ilegalca (saj {e vemo kaj je to,
ne?). Za M^-je pa bo bolj pestro na kraju peke kostanjev, ko
bodo iz njih lahko izdelali tudi kako figurico in se preizkusili
tako v spretnih prstih kot domi{ljiji.
Da pa se tradicionalno akcijo malo popestri, planirajo
kranjski taborniki postaviti propagandni "{tant" in se {e
malo predstaviti. Ko bomo ravno v ~asu za~etkov, bi bilo
{koda zamuditi prilo`nost, da kdo na novo za~ne svojo taborni{ko pot.
@e lanski posvet smo Dom`al~ani obrnili na glavo z novimi metodami, ki so se izkazale za veliko bolj u~inkovite kot
debatiranje v neskon~nost. To je potrdilo tudi plodno leto
RST - uspe{na izvedba rodovih akcij in udele`ba na drugih.
Zato smo tudi letos pripravili posvet na tak{en na~in. Beseda
je tekla o komunikaciji brez {umov, novih in prenovljenih
akcijah ter o odnosih s skupnostjo. Komaj ~akamo, da
za~nemo uresni~evati zastavljene cilje.
Nina Arnu{
Barbara Ba~nik - Ba~a
Najve~ji entuziasti bodo obnovili rodovo sobico.
Ve~er taborni{ke fotografije
Varna pot v {olo
Na ^rnu~ah smo taborniki Rodu Heroj Vitez letos `e ~etrti~ pripravili Ve~er taborni{ke fotografije. Nanj vsako leto povabimo na{e tabornike in njihove dru`ine, izkoristimo pa ga
tudi v propagandne namene, saj si ga vsaki~ ogleda kar nekaj
bodo~ih tabornikov.
Na prireditvi smo pokazali fotografije z aktivnosti, ki smo
jih izvajali celo leto, najve~ pa jih je bilo s poletnega taborjenja. Po kon~anem ve~eru smo podelili ve{~ine in znanja, sledila pa je pristna taborni{ka pogostitev. Ve~er je tudi letos
lepo uspel, saj je bilo obiskovalcev ve~ kot sto.
Ljubljanski taborniki smo letos `e drugo leto v za~etku
septembra sodelovali pri aktivnostih za varnej{o pot v {olo. V
dogovoru s policijo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo se oble~eni v kroje postavili k dolo~enim
kri`i{~em in prehodom za pe{ce v bli`ini {ol in pomagali
otrokom ~ez cesto. Na za~etek pouka v {olah smo tako `eleli
opozoriti voznike, poleg tega otroke pou~iti o varni poti v
{olo. Akcija se je zopet izkazala kot zelo uspe{na, z akcijo pa
smo med drugim tudi opozorili nase v okolju, kjer delujemo,
tik pred propagandnimi aktivnostmi na {olah.
Katarina Jesenko
Bla` Verbi~
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu
tabor@rutka.net. Rok oddaje ~lankov za
novembrsko {tevilko je 15. oktober.
Uredni{tvo
18
TEMA MESECA
Amerikanec
Kruha in iger
Razmi{ljanje ~lana stare{instva ZTS ob zadnjem, septembrskem stare{instvu
Razo~aranje ...
@e nekaj ~asa trajajo~emu razo~aranju
nad na~inom razprave in odlo~anja na stare{instvih Zveze tabornikov Slovenije je
piko na i dalo zadnje, septembrsko stare{instvo. Res je, da je bila glavna to~ka
tega stare{instva, ne glede na pomembnost
ostalih tem, sprejemanje odlo~itve o vi{ini
odvoda ~lanarine, kar je vedno vro~a tema,
ki je bila pa~ letos 'podkurjena' {e z negotovim finan~nim stanjem organizacije. Pa
vendar ne gre samo za to, kolik{en bo znesek odvoda in s tem ~lanarine za leto 2005.
Je kriva demokracija ...
Za~etek razo~aranja je bilo vsekakor
spoznanje, da je demokracija pa~ kriva za
vse. Za preglasovanja, za nezmo`nosti
odlo~anja, za slabe kompromise, za nepoznavanje in neupo{tevanje statuta in pravil.
Da se pri tem bolj ka`e na{e nepoznavanje
demokracije in sistema odlo~anja v organizaciji pa je bogokletno razmi{ljanje, ~e ne
celo `alitev za vodstvo organizacije, kar stare{instvo vsekakor je. Gro`nje in izsiljevanja z odstopi, prelaganja odgovornosti na
Izvr{ni odbor, in na rodove - ja, celo izredne
skup{~ine so v~asih v igri - ali zgolj prestavljanja odlo~anj v prihodnost - v lep{e ~ase.
Pa novotarije v poslovniku, ki naj bi
zmanj{ale vpliv IO in pove~ale vpliv
obmo~ij na odlo~anje, povzro~ijo pa
nemalo te`av, v bistvu lahko dose`ejo celo
nasprotno, saj pri zahtevani tri~etrtinski
ve~ini za odlo~anje lahko IO celo la`je blokira sprejem kak{ne odlo~itve, saj ima za to
potrebno {tevilo glasov (~eprav je bila ta
re{itev predlagana za pove~anje vpliva
obmo~ij na odlo~anje). Vse to ka`e na globje te`ave v vodstvu organizacije.
Pa poglejmo malo
globje ...
Stare{instvo je v bistvu vodstvo organizacije. Vklju~uje predstavnike obmo~ij,
~lane izvr{nega odbora, stare{ino ZTS in
~lane nadzornega odbora. @e v sestavi stare{instva je nesmisel, saj so ~lani stare{instva, ki med drugim odlo~a tudi o finan~nomaterialnih zadevah, tudi ~lani nadzornega odbora. Torej nadzorujejo sami sebe, saj
so sprejemali odlo~itve, ki jih nadzorujejo.
Pa to nikogar ne moti. Vse pa moti, da so
~lani vodstva ZTS tudi vsi ~lani Izvr{nega
odbora. Ker da baje sami sebi dajejo naloge.
To, da tisti ~lani stare{instva, ki smo tam
kot predstavniki obmo~nih organizacij ne
`elimo dajati nalog. Da se temu zelo izogibamo in velikokrat predlagamo celo to, da
se IO pooblasti za sprejem odlo~itve. To pa
je seveda druga~e. Da nekaj ni v redu,
ka`ejo ne samo odstopi ~lanov IO zaradi
odlo~itev na stare{instvu, ampak tudi ome-
njanja odstopov celega IO, pa pozivi k sklicem izrednih skup{~in.
Mandati ...
Res je, da so predlogi, ki pridejo na stare{instvo, velikokrat slabo pripravljeni.
Vendar sam v tem ne vidim te`ave, saj lahko predloge v razpravi popravimo, izbolj{amo, spremenimo. V tem ne, te`ava
(pravzaprav ve~ te`av) je drugje, spet povezana z na{im razumevanjem demokracije.
Prva je `e ta, da se ~lani stare{instva iz
obmo~ij, seveda, ko jim to ustreza, ne pa
vedno, postavijo v polo`aj prena{alca informacij iz rodov. Ne moremo glasovati druga~e, ker imamo mandat rodov (oz.
obmo~ja) samo za to odlo~itev. Kar je v samem bistvu napa~no, posledi~no pa {e enkrat, ko je odlo~anje zaradi tega blokirano.
Ker predstavniki obmo~ij niso samo prena{alci volje rodov in ker velikokrat
odlo~amo o predlogu, ki nastane kot vmesni, kompromisni ali kombinirani predlog.
Tipi~en primer je odlo~anje o odvodu ~lanarine na zadnjem stare{instvu, ko so zaradi odlo~anja v imenu rodov (t.i. baze) bili
blokirani vsi vnaprej znani predlogi, nato
pa sprejet kompromisni. Predstavniki
obmo~ij so najprej 'z ognjem in me~em'
zagovarjali odlo~itve, za katere je bila
ve~ina rodov na obmo~nih posvetih (in zaradi tega ni bil sprejet nobeden predlog),
nato pa sprejeli predlog, za
katerega ni bil
noben rod (ker
zanj ni vedel)?
Predstavniki
obmo~ij so, pa
naj se sli{i {e
tako nepopu-
oktober 19
larno, svoj mandat za odlo~anje na stare{instvu dobili ob izvolitvi. Takrat so jim rodovi zaupali, da bodo njihovi predstavniki. Mnenje rodov je lahko vodilo pri odlo~anju, ne more pa biti tisti mlinski kamen,
ki je zavezan okrog vratu vodstvu ZTS in s tem organizaciji sami.
Predlogi ...
Pa {e o tem, da so predstavniki IO ~lani stare{instva in da torej
odlo~ajo o tem, kar bi morali izvr{evati pa imam spet svoje mnenje.
Saj, ~e tega ne bi bilo, bi IO delal skoraj ni~ (razen teko~ih poslov, ki
jih mora po statutu in pravilnikih ter zakonih. Kolikor sem sam bil na
stare{instvih, je bilo pripravljenih in argumentiranih predlogov ~lanov stare{instva izredno malo. Nekaj jih je bilo oblikovanih na sami
seji, ve~inoma kot kompromisi. Res je sicer, da ima IO na razpolago
ve~ informacij in zato la`je pripravi predloge, vendar pa bi do teh informacij zelo lahko pri{el vsak ~lan stare{instva, ~e bi le `elel.
Razprava ...
Na kratko: ni za`elena. Manj je je, bolj{e je. Zato pa velikokrat
sprejmemo re{itev, ki je slaba. Slabo premi{ljena. Pri kateri se ne zavedamo vseh vplivov na organizacijo. Re{itev, ki kratkoro~no sicer
re{uje nek problem, je pa dolgoro~no slaba, saj jih prinese {e ve~. Saj
bistvo demokracije ni zgolj mo`nost glasovanja. Za demokrati~no
odlo~anje je vsaj toliko pomembnih {e ve~ zadev kot samo svobodne
volitve. Vsaj {e svoboda informiranja in pravica do informiranja. Pa
svobodna izmenjava mnenj. Bistvene so torej informacije. Ki so podlaga za odlo~anje. Po drugi strani pa demokracija ne pomeni diktature ve~ine. Res je, da odlo~a ve~ina. Vendar je pri tem potrebno vsaj
upo{tevati posledice, ki jih bo ta odlo~itev imela za manj{ine. Za{~ita
manj{in je merilo demokracije, za{~ita {ibkej{ih, da jim damo glas,
da se jih sli{i in upo{teva.
Pred ~asom je bil na mizi predlog (izoblikovali so ga obmo~ni
na~elniki na enem od posvetov), da bi se ~lani stare{instva dobili en
dan pred stare{instvom in prediskutirali teme stare{instva. Jih premleli. Oblikovali druga~ne re{itve. Z mo`nostjo, da na ta del pride tudi tabornik, ki sicer ni ~lan stare{instva, pa ga zadeva zanima in/ali ima
bolj{e re{itve. Pa je to padlo v vodo. Zakaj - ker ni bilo udele`be in je
posledi~no zmanjkalo volje za vztrajanje. Pa bi lahko ta re{itev bila
dobra za organizacijo.
Zaklju~ek ...
Bli`a se ~as, ko se bo oblikoval nov statut ZTS. Zbiranje predlogov,
iskanje re{itev, razprava bo trajala ve~ kot eno leto. V tem ~asu bo
mo`no oblikovati predloge in re{itve za bolj{i sistem odlo~anja, ~e ta
ni najbolj{i. Izkoristite to prilo`nost vsi, ki vam je mar.
Na razmi{ljanje in delovanje ~lanov stare{instva `al ne moremo
vplivati druga~e, kot da se jih zamenja po demokrati~nem postopku z volitvami. Kjer pa je spet potrebno imeti (bolj{e) alternative. ^e jih
imamo.
Septembrsko stare{instvo (kon~no) potrdilo
vi{ino odvoda ~lanarine
za 2005
Po nesklep~nem stare{instvu v juniju, na katerem naj bi med
drugim odlo~ili tudi o resnej{em povi{anju ~lanarine, je septembrsko stare{instvo zbralo 30 predstavnikov vseh obmo~ij ter organov
ZTS.
Na dnevnem redu skoraj {tiri ure trajajo~ega stare{instva so
bile tudi druge pomembne teme. Tako je stare{instvo kon~no sprejelo finan~ni na~rt ZTS za 2004. Sprejeli smo spremembe Navodil
za organizacijo ve~jih dr`avnih akcij v ZTS, kamor smo zapisali
re{itve te`av, ki so se pojavljale pri organizaciji ve~jih dr`avnih akcij od sprejema navodil dalje. Tako so v navodila vne{ena dolo~ila o
pogojih za odpoved akcije ter podrobnej{a navodila o urejanju odnosa med ZTS in soorganizatorjem akcije. Sprejet je bil tudi koledar akcij ZTS, poro~ilo o registraciji rodov, potrjen je bil seznam
prejemnikov priznanj in odlikovanj, ki ga je tokrat prvi~ pripravila
na prej{njem stare{instvu potrjena komisija za priznanja in odlikovanja.
Potem, ko je na mar~evski seji stare{instva po nesprejetju finan~nega na~rta ZTS za leto 2004 na~elnik za finan~no materialne
zadeve odstopil, je bilo v dnevnem redu tudi imenovanje novega
na~elnika za finan~no materialne zadeve. Pa ga ni bilo, ker ni kandidata za to mesto. Na~elnik ZTS je zato pozval prisotne, da naj pomagajo pri iskanju novega na~elnika za finan~no materialne zadeve.
Pri sprejemanju Pravilnika o delovnih razmerjih je bilo nekaj
ve~ razprave, saj ta pravilnik dolo~a pogoje zaposlovanja v ZTS. Z
majhnimi dopolnitvami je bil tudi ta pravilnik sprejet.
Sledil je veliki finale - odlo~anje o vi{ini odvoda ~lanarine za
leto 2005. Iz ankete v Taboru je bilo jasno, da bo katerikoli predlog
te`ko dobil tri~etrtinsko ve~ino prisotnih, ki je bila po poslovniku
potrebna za odlo~itev o vi{ini odvoda ~lanarine za leto 2005. Ker po
dalj{i razpravi nobeden od treh predlogov ni dobil zadostne ve~ine,
se je v naknadni razpravi oblikoval predlog o kompromisnem odvodu, ki je bil z minimalnim potrebnim {tevilom glasov sprejet.
Odvod ~lanarine na ~lana organizacije bo za leto 2005 tako v vi{ini
2500 slovenskih tolarjev.
Pod razno je sledilo {e nekaj predlogov in vpra{anj. O imenovanju vodje odbora za organizacijo Lu~i miru, o izbiri izvajalca za
pripravo aplikacije za vodenje ~lanstva ...
Amerikanec
20
KLEPET
Ale{
Toma` Strajnar - Blondi
Menda je bila zadnja seja stare{instva res dramati~na. ^e se po{alimo, lahko re~emo,
da po njej marsikaj ne bo ve~ tako, kot je bilo do sedaj. Sklepi stare{instva obetajo
taborni{ki organizaciji in s tem tudi na{i in va{i reviji nejasno prihodnost. O tem, kako
bo poslej naprej, smo se pogovarjali z iskrenim in na pogovor vedno pripravljenim
na~elnikom Zveze tabornikov Slovenije.
Predlog ob~utnega povi{anja odvoda
~lanarine, ki ste ga predlagali ~lani
IO (Izvr{nega odbora), na seji stare{instva ni dobil zadostne podpore.
Kak{ni so ob~utki po dramati~ni
seji?
"Delaj s tistim kar ima{" je bil nasvet mojega vzornika, ko sem prevzemal
vlogo na~elnika v rodu. In tega na~ela
se dr`im {e danes. Zato kak{nih posebnih ob~utkov okoli sprejetega sklepa
nimam. Sklepi stare{instva so zgolj navodila IO kako naj izvaja dolo~eno politiko v organizaciji in kot take jih tudi
sprejemam. V primeru, da kak{ni sklepi
ne bodo v skladu z mojimi prepri~anji
in usmeritvami, bo organizaciji moral
na~elovati nekdo drug.
Je pa IO predlagal tri variante ~lanarine, zaradi sistema glasovanja pa
nobeden ni dobil podpore. Zato se je na
predlog stare{ine izoblikoval ~etrti, ki je
dobil le glas ve~ kot eden od predlogov
(3500 SIT). Predlogi s strani ~lanov
stare{instva (obmo~nih organizacij in
nadzornega odbora) so bili, da bi
odlo~itev o vi{ini ~lanarine sprejemali
na decembrski seji stare{instva, vendar
sem temu nasprotoval, ker bi to pomenilo, da bi se IO v naslednjih mesecih
ukvarjal le s pripravo razli~nih variant
finan~nega na~rta, ostalo delo pa bi
morali odlo`iti. Sam menim, da je najpomembnej{a naloga IO nuditi podporo delovanju rodovom pri izvajanju ta-
borni{kega programa, pri usposabljanju ~lanov rodov za opravljanje razli~nih nalog in krepitvi prepoznavnosti
gibanja v dru`bi. Podpora pa ne pomeni delati namesto drugega ampak skupaj. In upam, da se bodo ~lani stare{instva tega zavedli ~imprej. Delati
moramo skupaj za dobro vseh ~lanov.
Stare{instvo je izglasovalo predlog
odvoda ~lanarine v vi{ini 2500 tolarjev za leto 2005, torej precej ni`jega
od izhodi{~nega predloga. Dogajanja bodo tako dobila druga~en tok
od na~rtovanega. Kak{nega?
Seveda bo sprejet sklep vplival na
tok dogajanj v prihodnje. Vendar je v
enem tednu te`ko oceniti, kateri programi bodo financirani iz ~lanarine in
kateri ne. @e pred sejo stare{instva se je
IO odlo~il, da bo finan~ni na~rt za prihodnje leto pripravljal v za~etku novembra. Bo pa, kot vedno, pri sprejemu
odlo~itev in dolo~itvi programov zadnjo besedo imelo stare{instvo, ki bo v
za~etku decembra. IO pa bo le izvr{evalec sklepov. Tako je govoriti o obljubah
pred tem neodgovorno.
Kako bo z izdajanjem revije Tabor in
njenima prilogama v prihajajo~em
letu? Se bo karkoli spremenilo, obstajajo mo`nosti, da spremenimo
merila za izpla~evanje honorarjev?
Vpra{anje je sicer preprosto, vendar
v sebi skriva veliko skritih vpra{anj, na
katera bo potrebno najti odgovor. Usta-
novitelj revije Tabor je Zveza tabornikov Slovenije in ne IO. Zato bo vse
odlo~itve o usodi Tabora moralo sprejeti stare{instvo oz. skup{~ina. IO bo le
pripravil predlog skupaj z uredni{kim
odborom in izdajateljskim svetom, ostalo pa bo odvisno od ljudi, ki bodo o
tem odlo~ali.
Prva odlo~itev pa ne sme biti o
vi{ini honorarjev ali o tem, kako zadovoljiti potrebe vseh starostnih skupin.
Najpomembnej{e vpra{anje je, ali `elimo naro~ni{ki koncept revije ali glasilo
oz. revijo, ki bo ogledalo gibanja. Pri
naro~ni{kem konceptu morajo imeti
glavno besedo pri vsebinah naro~niki,
pri drugem konceptu pa je vsebina pogojena z delovanjem oz. aktivnostmi v
organizaciji. S to odlo~itvijo bo torej
znano, kdo bo financiral revijo Tabor
oz. ali bo revija Tabor {e izhajala.
oktober 21
Sli{ali smo razli~ne pripombe v zvezi z (ne)rentabilnostjo Tabora. Od
tega, da bi bil brez "donacij" ZTS-a
`e davno pokopan, do tega, da sicer
rentabilni reviji pridelajo minus
predvsem neupravi~eni odtegljaji s
strani ZTS ter pisarne itn. Kaj je torej
res?
Kaj je ZTS v tem primeru? Tabor je
last rodov povezanih v ZTS in ~e smo se
odlo~ili za Tabor, ga moramo tudi financirati, tako ali druga~e. Ker se v Taboru nahajajo razli~ne vsebine, se tudi
finan~no pokriva iz razli~nih virov:
naro~nine, ~lanarine, dotacij. ^e se finan~na konstrukcija ne zapre, pomeni,
da moramo sredstva ~rpati iz "drugih
programov". Vendar je pri tem potrebno omeniti, da imamo v Taboru tudi
prostor za reklame, ki ga v ve~ini zasedajo sponzorji, vezani na te "druge programe" (Gozdna {ola, Pow wow, jamboree ...). Reklame so seveda upravi~ene, vendar od`irajo sredstva za lastno financiranje Tabora. Zaradi koncepta financiranja kot ga ima revija
Tabor, smo vedno podvr`eni konfliktom interesov. Kar je dobro za revijo
Tabor v finan~nem smislu, ni dobro recimo za odpravo v tujino, ker bo morala pla~ati objavo reklame sponzorja.
Po mnenju nasprotnikov ob~utnega
povi{anja ~lanarine je bilo bistvo
predloga Izvr{nega odbora, med
drugim re{evanje revije Tabor. So to
zgolj napa~ne trditve, zavajanje javnosti ali pa preprosto povsem resni~ne trditve?
Moje mnenje in argumente o
povi{anju ~lanarine si lahko prebral v
prej{nji {tevilki Tabora. V nobenem od
argumentov ni omenjeno finan~no
re{evanje revije Tabor. Zato naj si vsak
sam odgovori na to vpra{anje. Dejstvo
pa je, da je potrebno v~asih stopiti iz
gozda, da ne vidi{ le dreves okoli sebe,
ampak celoten gozd z vsem kar je v
njem.
Vsi se strinjamo, da je informiranje
neustrezno. Informacije ne prihajajo
do uporabnikov, ker je v prenos vpletenih preve~ filtrov, ki zavedno ali nezavedno zadr`ujejo informacije. Strokovnjaki pravijo, da je naju~inkovitej{e direktno informiranje, kar pomeni po{iljanje informacij na znan naslov, v
na{em primeru ~lanom rodov. Ali je za
tak{no informiranje potrebno "izumiti" novo orodje, ki bo zahtevalo nova
dodatna sredstva? Eno orodje, revijo
Tabor, `e imamo pa je ne `elimo izkoristiti, `al.
Katere bodo prioritete Izvr{nega odbora v letu 2005? Ali med njimi vidite tudi revijo Tabor?
Naloga celotne organizacije, od rodov do komisij in ostalih institucij na
dr`avnem nivoju, je podpora izvajanju
taborni{kega programa. In tej nalogi
so podrejeni vsi cilji in prioritete, ki tvorijo program ZTS. IO je o tem razpravljal na posvetu v Gozdni {oli v za~etku
septembra in se odlo~il za naslednje
prioritete:
• komuniciranje - znotraj organizacije in z javnostmi (internal,
external),
• bolj{a izraba ~love{kega potenciala v organizaciji,
• izbolj{anje kvalitete dela, storitev
in odnosov v organizaciji.
Kon~no besedo bo seveda imelo stare{instvo, ki bo sprejemalo finan~ni
na~rt in se hkrati odlo~alo tudi o vsebini programa ZTS za naslednje leto.
V odgovoru na prej{nje vpra{anje
lahko najde{ tudi odgovor ali IO vidi
Tabor kot pomembno orodje organizacije.
Kot si zapisal v prej{nji {tevilki Tabora, se "pri denarju prijateljstvo
neha". Seje stare{instva potekajo v
popolnoma druga~nem duhu,
kakr{nega smo vajeni s taborni{kih
akcij. Navadni smrtniki, ki se sej ne
udele`ujemo, se ne moremo znebiti
ob~utka, da je v igri preve~ politike,
obrekovanj ... Kak{no je tvoje mnenje?
Stare{instvo je politi~en organ, saj
mora krojiti politiko organizacije. In
kdor misli druga~e, pa~ ni primeren, da
sedi v tak{nem organu. Vsak pa se mora
zavedati, da mora delati v korist vseh
rodov v organizaciji in ne le za rod katerega ~lan je. Nekateri ~lani stare{instva {e vedno ne razumejo svoje vloge v
stare{instvu in vloge stare{instva v organizaciji.
Pripadnost in sinergija je tisto, kar
pogre{am pri delovanju organizacije.
Namesto da bi obdelovali veliko njivo,
obdelujemo 86 vrti~kov in skrbno skrivamo izku{nje in znanje, ki ga imamo.
Tretja stvar, ki jo pogre{am, pa je zaupanje med ~lani stare{instva. Veliko
dela na{ {e ~aka predvsem na izgradnji
medsebojnih odnosov, za to pa je odgovoren vsak sam in tisti, ki izvolijo posameznike na dolo~eno funkcijo.
Kak{ne so mo`nosti, da v prihodnjem letu ali v prihodnjih letih ~lani
stare{instva vendarle potrdijo
ob~utno vi{ji znesek ~lanarine? Misli{, da jih bo tok dogodkov sam prepri~al o nujnosti take odlo~itve, ali
bo potrebno ogromno lobiranja?
Na to vpra{anje bi la`je odgovorila
kak{na vede`evalka kot pa jaz. Bo pa
tak{no odlo~itev potrebno sprejeti. Edino orodje, ki ga imamo na voljo, so argumenti in informiranje. In ko ne bodo
pri sprejemanju tak{ne odlo~itve prevladovala ~ustva, ampak le argumenti,
takrat bo tudi mo`no sprejeti odlo~itev,
ki jo bomo tudi spo{tovali. Najbolj{a
prilo`nost za to bo skup{~ina prihodnje
leto.
22
MEDNARODNE STRANI
Matic Stergar
Lepo pozdravljeni. Te dni mineva `e celo leto, odkar sem
prevzel pisanje mednarodnih strani in od takrat sem vas zasul `e s
kar lepim kup~kom tak{nih in druga~nih informacij. Vse lepo in prav
- saj zato pa sem tukaj, kajne - le da od ~asa do ~asa dobim
ob~utek, da ne veste od kod to~no te informacije prihajajo. Vseskozi
je govor o nekih krokodilih, ki se jim mo~no dogaja, vam pa se ne
sanja preve~ dobro, kam to~no bi jih dali. Zato sem se odlo~il, da, ob letu, ponovno predstavim
na{o skupino in dejavnosti s katerimi se ukvarjamo, vse z namenom, da se nam pridru`ite pri
na{ih poskusih vna{anja mednarodnega duha v na{o son~no de`elo.
Krokodili (ali: Komisija za mednarodno dejavnost ZTS, na kratko KMD)
To so Alja, Bojan, Grega, Nina, Petra, Tja{a, Ur{ka, Zala,
jaz sem Matic, ti si pa ... zeleni krokodil!
Kolikokrat ste se `e {li to igrico? Vam je je `e dosti? Pa ste
se kdaj {li "The Green Crocodile", "Das grüne Krokodil" ali pa
"El Cocodrillo Verde"?
Vam je `e jasno, zakaj torej krokodil kot simbol za mednarodno dejavnost ZTS? Konec koncev gre tudi pri na{i komisiji za spoznavanje novih prijateljev, novih obrazov, novih
dogodiv{~in ... Tudi na mednarodnem podro~ju ni vse samo
resno delo, ampak se veliko nau~imo skozi igro. Recimo, z
Zelenim krokodilom. Zato nam pomagaj, da svetovni
dru{~ini zelenih krokodilov damo obraz in ime.
Kdo torej smo krokodili?
Skupina zagnanih prostovoljcev, ki se ukvarjajo z mednarodno dejavnostjo ZTS. Nina je na~elnica komisije, kar pomeni, da sku{a imeti v glavi ~imve~ informacij in koordinirati delo (zaenkrat) osmih glavnih krokodilov in nekaj bolj tihih krokodil~kov. Zeleni plazilci iz komisije se ukvarjajo z
mednarodnimi izmenjavami, obiski tujih tabornikov,
mednarodnimi tabori in mednarodnimi izobra`evalnimi seminarji in konferencami. Krokodili smo polno zaposleni skozi vse leto in vedno i{~emo nove ~lane skupine.
Kaj bomo krokodili delali med septembrom 2004 in poletjem 2005?
Uf, veliko stvari ...
Najprej, ne pozabi na EUROJAM
EUROJAM, evropski jamboree, ki
bo konec julija potekal v Veliki Britaniji. Vodstvo odprave ZTS
`e zbira prijave, zato pohiti in si z interneta poberi prijavnico
in ve~ informacij (http://eurojam.rutka.net).
Ne bi {el/{la nikamor? Pa ostani doma in se spoznaj s katero od {tevilnih skupin tujih tabornikov
tabornikov, ki bodo naslednje
poletje taborili pri nas. Letos so bili v Sloveniji Irci, Nemci,
Francozi, Angle`i, Avstrijci ...
Velike akcije te ne zanimajo? Zakaj ne bi organiziral/a
obiska katere od evropskih dr`av s svojimi prijatelji in se
na poti spoznal/a {e s kak{nim tabornikom, se ustavil/a na
zanimivem taboru, pogledal/a na taborni{ki svet {e z druge
strani? Oglasi se pri nas, radi ti bomo pomagali.
Vsa ta potovanja in te re~i so `e v redu,
ampak tebe zanima kaj bolj resnega?
Letos jeseni bomo za~eli s pripravami
na organizacijo Evropskih skavtskih
konferenc, ki ju bosta leta 2007 gostili
skupaj ZTS in ZSKSS. Tudi tu i{~emo
ljudi, ki jih veseli resen izziv. Bli`a se
tudi stoletnica skavtstva, ki bo potekala v znamenju u~enja za mir. Te zanima, kaj to pomeni? Kaj pomeni mir
slovenskim tabornikom in kaj sploh mi
lahko naredimo za mir v svetu? ^e
meni{, da ve~ kot ni~, se oglasi pri nas.
oktober 23
Foto: arhiv Pi{ot.
Kje najdem ve~ informacij?
Krokodili smo vam na voljo med {olskim letom (za~en{i
z oktobrom) vsako sredo med 15. in 17. uro v pisarni ZTS
ZTS,
kjer imamo tudi svoj koti~ek. Lahko nas pokli~ete, se oglasite
ali po{ljete e-mail na kmd-gure@rutka.net.
Lahko se tudi prijavi{ na na{o obve{~evalno listo kmdobvestila@liste.rutka.net. Po{lji mail s svojim e-naslovom na
kmd-gure@rutka.net in povej, da bi se nam rad/a pridru`il/a.
Informacije o mednarodnih dogodkih v Taboru ravnokar
berete, deloma pa so dosegljive tudi na spletni strani http://
tabor.rutka.net.
Krokodili zasipamo rodove tudi z obvestili v PO{ti ROdovom (POROD)
(POROD), ki jo dobiva vsak rod. Posamezniki lahko
najdejo Porod na spletni strani www.zts.org/porod ali se nanj
naro~ijo na e-porod@liste.rutka.net.
A`urne informacije objavljamo tudi v novi~kah na
doma~i strani http://www.rutka.net in na (zaenkrat {e ne
dodelani) strani http://kmd.rutka.net.
Pogosto najde{ mlade krokodile v oran`nih maj~kah
tudi na taborni{kih akcijah
akcijah, kjer sku{ajo na ~udne na~ine
vzbujati pozornost.
To smo torej krokodili. ^e vas le zanima katero od zgoraj
opisanih podro~ij, ne oklevajte in pokli~ite - veseli vas bomo!
NARO^AM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK: _______________________________________________
ROD: ________________________________________________________
ULICA: _______________________________________________________
PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: _____________________________________
NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
TABORNI[K
ABORNI[KII VESTNIK
UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI
oktober*2004* 24
Mo~ne ukane
Rod dveh rek iz Medvod vas vabi na peto tekmovanje za
pokal MO^NIH UKAN. Tekmovanje se bo za~elo v soboto,
16. oktobra, ob 15. uri in se kon~alo v nedeljo, 17. oktobra,
okrog 9. ure.
Ekipe tekmujejo v naslednjih kategorijah: GG, PP in gr~e;
lahko so me{ane in {tejejo {tiri ali pet ~lanov. Ekipi se lahko
pridru`i vodnik ali en starej{i tabornik (lahko iz kategorije
PP ali gr~ - vodnik) z namenom, da pomaga neizku{enim
pri no~ni orientaciji, da skupaj izbolj{ajo znanje in si
pridobijo potrebne izku{nje. Starej{i ~lan lahko aktivno
sodeluje le pri no~ni orientaciji.
^as od 15. ure do ve~era je namenjen {aljivim spretnostnim
nalogam in pa {e ~em - pustite se presenetiti! Ko se bo
spustil mrak, vas bomo z zavezanimi o~mi odpeljali na
neznan kraj, kjer boste za~eli z no~no orientacijo, na poti
pa vas bodo ~akale tudi raznovrstne naloge.
Prijave in pla~ila {tartnine sprejemamo do 12. oktobra na:
miki@rutka.net ali na RDR, p.p. 16, 1215 Medvode. V
prijavnico vklju~ite podatke o va{em rodu, imena tekmovalcev, kategorijo in kontaktne podatke.
[tartnino 5.000 SIT na ekipo, ki med drugim vklju~uje
na{itek, po{teno malico, preno~itev v {oli, merico ali dve
kostanja, karte in dobro organizacijo, lahko poravnate na
poslovni ra~un 02013-0011903465 s pripisom "va{ rod MU04". [tartnino lahko izjemoma poravnate tudi na
tekmovanju, vendar takrat zna{a 7.500 SIT. Ve~ informacij
in prijavnico dobite na http://rdr.rutka.net ali 041/533 206
(Miki).
Vodni{ki te~aj
Za vse, ki poleti niste imeli ~asa iti na vodni{ki te~aj, in za
vse tiste, ki ste takrat zamudili je sedaj vodni{ki te~aj v ~asu
jesenskih po~itnic od 2. 11. do 7. 11. na Skomarju, in {e en
dodatni vikend, ki ga organizira Celjsko-zasavsko obmo~je.
Cena celotnega te~aja je 20.000,00 SIT. V ceno je v{teta
prehrana, namestitev, stro{ki organizacije te~aja in stro{ki
predavateljev. Prijave po{ljite na naslov: Emil Mumel, Cesta
na Roglo 11 e, 3214 Zre~e; email: emil.mumel@guest.arnes.si, po telefonu (pozno zve~er) 03/57 61 077 ali 041/551857. Prijave po{ljite najkasneje do ponedeljka 20. 10. 2004.
Pri~etek te~aja je v torek 2. 11. 2004 ob 9.00 na Skomarju,
lahko pa pridete `e v ponedeljek zve~er, ob predhodni
najavi. Ker je med po~itnicami ~asa samo 6 dni, bomo s
prvim delom zaklju~ili v nedeljo 7. 11. po kosilu in potem
nadaljevali {e en vikend.
Na te~aju se bomo dogovorili o nadaljevalnem vikendu v
novembru, najverjetneje pa kar naslednji vikend, kjer bo
zaklju~ek in preverjanje ter podelitev potrdil. Te~ajniki
imejte s sabo poleg osebne opreme za bivanje v {oli {e:
copate za v {oli, spalno vre~o, {karje, lepilo, pisalni pribor,
geometrijsko orodje, kompas. Te~aj bo lo~en za M^ in GG
vodnike, kvalitetno pripravljen, vodili ga bodo sami izku{eni
mentorji in predavatelji. Za vse, ki so `e vodniki M^ in bi
radi postali tudi vodniki GG, pa je usposabljanje za vodnike
GG.
Vsa nadaljnja navodila dobite prijavljeni po roku prijave.
Emil MUMEL, na~elnik obmo~ja
P.S. Pridite in zopet se bomo imeli lepo, prijavite svoje
te~ajnike in ne bo jim `al. Vam tudi ne, saj bomo vzgojili
dobre vodnike.
Vi{ina odvoda ~lanarine 2500
tolarjev
V Ljubljani je 16. 9. potekala ponovljena 3. seja stare{instva,
na kateri je sodelovalo 30 ~lanov, predstavnikov vseh
obmo~nih organizacij. Stare{instvo je potrdilo finan~ni
na~rt za leto 2004, sprejelo Pravilnik o delovnih razmerjih
ter dopolnitev Navodil za organiziranje ve~jih dr`avnih
akcij v ZTS. Pri dolo~anju vi{ine ~lanarine za leto 2005 se je
razvila razprava, po kateri je bil sprejet predlog vi{ine
odvoda ~lanarine v vi{ini 2500 tolarjev. Ob registraciji bodo
rodovi tak znesek odvedli za vsakega svojega ~lana, o porabi
~lanarine na nivoju ZTS pa bo odlo~eno na decembrski seji
stare{instva.
Aljo{a Bizjak
Oktober
1954 (15.) Na Muti ob
Dravi so ustanovili Odred
bistrega potoka.
oktober 25
Izbrala in uredila: Irena Jeretina
IZ TABOROVEGA ARHIVA
STPM Izola 74
Za nami je {e en ROT. Najve~je, najbolj{e, najzahtevnej{e taborni{ko orientacijsko tekmovanje. Tekmovanje z ve~ desetletno tradicijo. V toku zgodovinskih dru`benih sprememb se je
spreminjalo njegovo ime, z razvojem tehnologije se je izbolj{ala njegova izvedba. A vendar
je ROT v svojem bistvu ostal enak. O tem pri~a prispevek v Taboru izpred 30 let ...
V po~astitev rojstnega dne mar{ala Tita, dneva mladosti,
je komisija za delo s taborniki in tabornicami s pomo~jo
odreda Jadranskih stra`arjev iz Izole organizirala tradicionalno republi{ko orientacijsko tekmovanje, ki pa je letos dobilo novo ime: Slovenski taborni{ki partizanski mnogoboj.
Lepo, ~eprav malce hladno vreme, je privabilo v Izolo na
prostor campa Simonovega zaliva kar devetintrideset ekip, ki
so pripotovale z vlaki in avtobusi iz vseh krajev Slovenije. Milko Okorn, ~lan KTT in predsednik tekmovalne komisije, jim
je za`elel tekmovalno sre~o ter jih opozoril na tovari{ko
{portno obna{anje. Vodje tekmovalnih ekip so potem iz`rebali {tartne {tevilke. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela.
V petek zve~er so ekipe v obliki testa odgovarjale na vpra{anja
iz topografije in zgodovine taborni{tva. Drugi del tekmovanja
se je odvijal v soboto in nedeljo na progi, ki je bila postavljena
po obronkih primorskega gorovja.
Proge so bile prav mojstrsko pripravljene, pisana navodila pa jasna in po svoje originalna, ker tako pripravljene proge
taborniki sre~ajo le {e na Milovanovi~evem memorialu. Opisi
proge so vsebovali azimute in dol`ine ter pravokotne koordinate ipd., ki so jih morali tekmovalci vnesti na karto ter tako
zarisati traso. S takimi podatki in navodili ne bi smela nobe-
na ekipa zatajiti `e na samem za~etku, a `al je moral {tarter
marsikateri ekipi narisati polo`aj partizanskih baz in jih
tako `e na za~etku ozna~iti kot ekipo, ki je diskvalificirana.
Kljub temu so vse ekipe od{le na pot in so proti ve~eru prvega
dne vse pri{le na cilj, si razprostrle {otore in si skuhale
ve~erjo.
@e pred son~nim vzhodom je tekmovalce prebudil glas iz
megafona, ki jih je vabil na {tart in na vrisovanje partizanskih baz v karto. Med potjo so morali tekmovalci opravljati
naloge iz signalizacije, prve pomo~i, risanje profila, skic,
krokija s poti, hitrostne etape, streljanje ipd. taborni{kih
ve{~in. Proga drugega dne je bila kraj{a, tako da so bile do
kosila vse ekipe spet v taboru. Tekmovalna komisija je zato
lahko razglasila rezulate vsem, ki so vztrajali do uradnega
zaklju~ka taborni{ko partizanskega mnogoboja.
Skromna analiza tekmovanja je precej zanimiva. Ve~ina
ekip se je po splo{nem mnenju za to tekmovanje slabo pripravila ali pa jim je bilo to tekmovanje trening in so samo
ovirali tekmovanje. Zato bi bilo priporo~ljivo v bodo~e posvetiti ve~ ~asa in pozornosti kvaliteti, tekmovalci bi morali pokazati ve~ znanja, sposobnosti in iznajdljivosti, kljub temu,
da bi vse te vrline lahko pokazali tudi v Izoli.
Iz Tabora 6-7/1974
26
OD RODOV
Toma` Hudomalj - Hugo
Expedition Scandinavia 2004 ali po
na{e Odprava Skandinavija 2004
Severna obzorja
Pred vami je dvaindvajset dni norih do`ivetij, fantasti~ne pokrajine, nenormalnih cen, izjemne
dru`be in nepozabnega raziskovanja. Brez pretiravanja ... Zgodbo za~enjamo na prvo avgustovsko sredo. Tisti, ki so `e bili v Velenju, gotovo poznajo Rde~o dvorano. Hram velenjskega
{porta. Tam se navadno za~enjajo vse taborni{ke pravljice. Tokratna je bila med dalj{imi.
Natan~neje - dolga je bila nekaj ve~ kot 8900 kilometrov. Preve~? [e zdale~ ne ...
Triintrideset Velenj~anov (rod Jezerski zmaj), {tirje [o{tanj~ani (rod
Pusti grad), dve Pesjanerki (rod Lilijski
gri~) in Rado. Kralj ceste smo mu rekli.
Za bolj{o predstavo - {ofer avtobusa.
Skupaj torej {tirideset ljudi na raziskovalni misiji. Na{ stare{ina (popularni
Sine) je odpravo poimenoval "exploring varianta". Raziskali pa smo ...
Ogromno. Za~enjamo povsem po taborni{ko. V naravi. Malce pesni{ko - na
strehi Skandinavije. Galdhöpiggen.
O~ak norve{kih gora. Vzpon nanj je uspel ~etverici najbolj drznih. Bra~ko,
Razi, Ro{er in Vrabi~. Ve~ni sneg in led
sta zaznamovala vzpon. Brzice Storforsen in Laksforsen. Voda v vsej svoji
mogo~nosti in lepoti. Norve{ki fjordi.
In na prvem mestu Geiranger fjord. Popolnost barv, usklajenost narave, pravlji~nost pokrajine. In {e kak{en superlativ bi se na{el. In kiti. Mogo~ni sesalci
so navdu{ili. Predvsem tiste, ki jim na
ladji ni bilo slabo. Nekateri (`al) niso
imeli te sre~e. "Nikol' mi {e ni blo tk
slabo za 80 eurov!" Besede enega manj
sre~nih.
Verjamem, da je precej jasno, kako
smo potovali. Pa vendarle. Samo nekaj
stavkov. Vsak dan smo prevozili med
300 in 600 kilometri. Zve~er pa postavljanje {otorov, ve~erja in potem ... Hja,
to je nedvomno zanimivo. Kar je sledilo, je bilo vedno zanimivo. In kar je
najbolj pomembno - vedno nekaj dru-
gega ... Ve~erni ogled Stockholma in
Osla (v {vedski prestolnici smo s petjem
celo zaslu`ili 44 njihovih kron), ve~eri
ob kitari, bowling v Levangerju, sprehodi po izpraznjenih mestih (zanimivo, ob ve~erih so lahko predvsem
manj{a mesta povsem "izropana"),
dru`enje z (bolj ali manj treznimi)
doma~ini, spremljanje olimpijskih
iger. Najve~ji {portni dogodek na svetu
ni {el mimo nas. Imeli smo olimpijsko
stavnico in skupni ogled teka na 800
metrov za `enske. Na{a Joli je bila izje-
oktober 27
men povod za prijeten ve~er. To je bilo v
Copenhagnu. Tam (morda vam je bli`je, ~e
zapi{em Kobenhaven) smo na{li tudi gotovo najbolj{o trgovino s pli{astimi igra~ami
na svetu. Videli pa smo tudi svet zase. Christiania. Ulica, kjer je dovoljeno vse razen trdih drog.
Gotovo vse skupaj deluje precej zmedeno. Verjemite, ni bilo tako. A vtisi po fenomenalni izku{nji so tak{ni, da jih je najla`je strniti v tak{no impresionisti~no slikanje. In po tem zaporedju so sedaj na vrsti
najve~je ... kar po doma~e - natege. Za tiste,
ki jim je bolj pristen slovenski jezik nekoliko bli`je pa - kdaj so nas najbolj speljali na
limanice. V Dörarpu (kamp na jugu [vedske) smo do`iveli najve~jo invazijo komarjev. Toliko mr~esa nakenkrat pa {e ne! V
Skandinaviji obstaja tudi `ivalski vrt
Lycksele. Vstopnina zanj je (prera~unano v
tolarje) 2400 SIT. Na{ predlog: ne hodite
tja. Zakaj? Predstavljajte si botani~ni vrt, v
katerega bi po pomoti za{el los, nekaj krav,
dva pra{i~a in race. To je bil "`ivalski vrt"
Lycksele. Sme{no ... In {e en nasvet - ko (oz.
~e) boste v Andenesu ... Nikar ne hodite po
muzejih. Kar boste videli tam, lahko najdete tudi doma. Brez skrbi!
[e ena zanimivost severa Starega kontinenta. Polarni dan. Zanimivo je, ko dan
pravzaprav traja ... dva dni. Pa naj se sli{i {e
tako neumno. No, ne moremo pa mimo
mrzlih dni in ledenih no~i. Kiruna se je verjetno najbolj pribli`ala minusu. Govorimo
seveda o temperaturi. Preden potegnemo
~rto pa {e nekaj za mo{ki del populacije. Vsi
stereotipi o tem, da so Skandinavke izredno
~edne ... No, ja ... Ne dr`ijo povsem. [ele v
Kobenhavnu smo na{li dekle, ob katerem
nam je zastal dih. Tako da lahko ponovimo
besede na{ega najve~jega pesnika - "bog
`ivi vas Slovenke, prelepe, `lahtne ro`ice!".
In zaklju~ek? Svetovno in nepozabno!
In ~isto zares - brez pretiravanja ...
28
NASVETI ZA VODNIKE
Pugy
Projektni pristop v taborni{tvu
Tretji korak - na~rtovanje
Na~rtovanje je
Na~rtovanje obsega:
• usklajevanje "obogatenega" projekta,
• definiranje nalog in ~asovnega plana izvedbe,
• oblikovanje nabora potrebnih virov in ocena stro{kov,
• oblikovanje vlog in skupin za izvajanje nalog.
Usklajevanje "obogatenega" projekta
Ko je za nami drugi korak, v katerem ste skupaj z ostalimi vodniki v dru`ini in vodstvom v projektu identificirali in
integrirali prilo`nosti za osebno napredovanje, je potrebno
morebitna dopolnila predstaviti in uskladiti s ~lani, ki so oblikovali skupno idejo in cilje projekta. Razlo`ite, zakaj je bilo
potrebno prirediti podrobnosti. To omogo~a ~lanom, da bolje
razumejo globalno sliko tega, kar naj dose`e projekt.
Izzovite vpra{anja in razvijte soglasje vseh ~lanov.
Definiranje nalog in ~asovnega plana
izvedbe
Uporabite osnutek projekta, da preu~ite vse, kar je potrebno narediti, da bi uresni~ili projekt. Zagotovite, da bo vse zapisano! ^e projekt zajema strokovno pomo~, na{tejte usposobljene ljudi, ki jih poznate in za katere mislite, da bi bili
pripravljeni pomagati (biv{i taborniki, star{i, prijatelji strokovnjaki, sodelavci, itn.). Tudi ZTS, druge prostovoljne organizacije, lokalne oblasti in celo lokalna podjetja so lahko v
pomo~.
S ~lani sestavite preizkusni ~asovni na~rt, za~nite na koncu - t.j., ko se projekt kon~a. Oblikujete ga lahko od zadaj naprej, vna{ate pomembne roke, do kdaj morajo biti dolo~ene
naloge zaklju~ene in po kak{nem vrstnem redu morajo biti
narejene.
^asovni na~rt mora upo{tevati ~as, ko bodo imeli ~lani
veliko drugih obveznosti (doma ali v {oli). V tem ~asu ne
pri~akujte, da se bo veliko dogajalo. Predvideti je potrebno
tudi ~as za sre~anja, na katerih se bomo pregledali, kaj je bilo
opravljeno in kako (analiza).
Oblikovanje nabora potrebnih virov
in ocena stro{kov
Za izvedbo projekta potrebujemo razli~ne vire. Za
za~etek poizkusite najti kak{en priro~nik na to temo. Pomagajo vam lahko nekatere knjigarne, knji`nice, agencije za
razvoj ali prostovoljne organizacije.
Prera~unajte in zapi{ite stro{ke vsakega dela na va{ seznam. Tukaj je eden izmed na~inov za ureditev va{ega seznama:
Izdatki
• Operativni (npr. stro{ki izobra`evanja,
transporta, najemnin, telefona/ faxa/
po{tnine, itn.)
• Oprema (t.j. trajni predmeti, npr. orodja,
oprema, itn.)
• Zaloge (t.j. potro{ni{ki material, npr. papir,
film za fotografiranje, hrana, pripomo~ki za
prvo pomo~, `eblji, tkanine, itn.)
• 10% za nepredvidene izdatke (t.j. odstotek
od celotne vsote za kritje nepri~akovanih
stro{kov)
Naredite nov seznam, ki se bo imenoval Prihodki. Ocenite vse mo`ne prihodke:
Prihodki
• pobude za zbiranje sredstev
• prispevki star{ev
• donacije ali posojila
• sponzorstvo lokalnih podjetij, itn.
Preglejte sezname, ki ste jih pravkar naredili. Ali lahko
na sprejemljiv na~in zberete dovolj denarja, da boste pokrili
stro{ke? Za katere stvari veste, da si jih boste lahko izposodili?
oktober 29
Katere dele opreme bi lahko po projektu ponovno prodali? Za koliko denarja? Ali ima
obmo~na zveza ali Zveza tabornikov Slovenije kak{ne vire, ki bi jih lahko uporabili?
Bolj ali manj natan~na ocenitev prora~una bo vzela kar nekaj ~asa, vendar pozor; to je va{a zadnja prilo`nost, da
zmanj{ate previsoke stro{ke projekta!
Oblikovanje vlog in skupin za izvajanje nalog
^lani voda in vodnik bodo morali delo
organizirati tako, da bodo u~inkovito
opravljali naloge in izkoristili vse mo`nosti
za u~enje. Eden izmed na~inov je delitev
vlog v vodu in oblikovanje delovnih skupin
za izvajanje nalog.
Vloga v timu je odgovornost, ki jo je
prevzel posamezen ~lan voda. Vloge ponudijo mladim izku{njo, preko katere razvijajo svoje znanje in razli~ne spretnosti ter jim
pomagajo dosegati vzgojne cilje. Vloge
pove~ajo tudi samostojnost voda.
Vsak ~lan prevzema vlogo za dolo~en
~as, glede na medsebojni dogovor z vodnikom (ponavadi za dol`ino projekta od 6
mesecev do enega leta). Ob zaklju~ku ~lani
oblikujejo nov projekt in si izberejo druga~no vlogo. Na ta na~in se ~lani ne
za~nejo dolgo~asiti zaradi enakih nalog,
ampak se nau~ijo novih spretnosti, pridobijo nove izku{nje in pomagajo drugim ~lanom voda, ko ti prevzamejo njihovo delo.
Prevzemanje vlog v vodu ne pomeni, da
posamezen ~lan ves ~as izvaja samo svoje
naloge; npr nekdo, ki je prevzel vlogo kuharja ne bo ves ~as sam kuhal in pomival
posodo - pomagali mu bodo tudi ostali
~lani voda. Bo pa "kuhar" prevzel celotno
odgovornost.
Tak{na organiziranost podpira shemo
osebnega napredovanja. Vsak ~lan:
ose nau~i, kaj zajema delo (pridobivanje znanja) in pridobi potrebne prakti~ne
spretnosti (pridobivanje spretnosti);
ouporablja znanje in spretnosti za dobrobit voda (razvijanje vedenja);
oko je delo kon~ano, pomaga ostalim ~lanom voda razumeti delo in se
nau~iti spretnosti (pomo~ drugemu pomeni pridobivanje novega znanja, spretnosti in vedenja).
Dejstvo, da prevzame vsak ~lan celotno odgovornost, od vseh v vodu pa se
pri~akuje, da bodo pomagali, ko bo to potrebno, vzpodbuja ob~utek soodvisnosti, solidarnosti in spo{tovanja dela vsakega ~lana. ^lani voda se hitro nau~ijo,
da ~e ne pomagajo, ko je to potrebno, tudi drugi njim ne bodo pomagali! Naloga vodnika pa je, da povezuje ~lane voda in vloge, ki jih imajo.
Skupina za izvajanje nalog je majhna skupina ~lanov znotraj voda, ki skupaj izvaja naloge projekta. ^lani se pove`ejo glede na podro~ja njihovega zanimanja in vzgojne cilje, ki jih `elijo dose~i. Tako skupino ponavadi "vodi" ~lan
voda, ki ima `e nekaj izku{enj z nalogo, ki mora biti opravljena.
Vsak ~lan naj bi imel svojo vlogo, hkrati pa bi bil tudi ~lan ene ali ve~ skupin za izvajanje nalog. S tem se oblikujejo in razvijajo odnosi - vodov duh. Odgovornosti v skupinah za izvajanje nalog dopu{~ajo ve~jo fleksibilnost in omogo~ajo ~lanom, da se dru`ijo glede na bolj osebna podro~ja zanimanja - in s
tem tudi bolje spoznajo med seboj.
DNEVNIK U^ITELJA KITARE
30
Akordi ...
Klemen Kenda - Bubi
Svet bi bil zares najlep{i, ~e bi za vse skladbice, ki jih `elimo igrati, nekje na{li
ustrezna besedila in akorde. Na `alost ni vedno tako in sploh pri slovenskih popevkah zelo redko naletimo na ustrezne vire. Ko ima ~lovek nekaj prakse, je v resnici
najve~ dela s tem, da za neko novo pesmico pretipka besedilo, akordi so obi~ajno
"mala malica". Dejstvo je, da ve~ina popularnih pesmi uporablja preproste harmonije in omejeno {tevilo trikov.
Nekaj zakonitosti
Ve~ina skladbic uporablja osnovne akorde izbrane durove lestvice. Vsi poznamo do-re-mi-fa-sol-la-ti-do. Zlog "do" ozna~uje
prvi ton - prvo stopnjo v lestvici, "re" drugo, "mi" tretjo ipd. V durovi
lestvici imamo torej sedem tonov, na vsakem tonu pa to~no dolo~en
akord. C durovo lestvico lahko zapi{emo kot C-D-E-F-G-A-H-C. Na
prvi stopnji v tej lestvici se nahaja durov akord - C dur. Durova akorda se prav tako nahajata na IV. in V. stopnji. To sta F dur in G dur.
Na II., III. in VI. stopnji se nahajajo molovi akordi - d mol, e mol in
a mol. Molov akord na VI. stopnji je {e posebej pomemben, saj pravimo, da je vzporeden osnovnemu duru (v na{em primeru C duru).
V~asih, ko pri skladbicah i{~emo ustrezne akorde, se nam lahko
zgodi, da taka dva vzporedna akorda zamenjamo med seboj. Primeri vzporednih durov/molov so: C/a, G/e, D/h, A/f#, F/d. Na VII.
stopnji se nahaja zmanj{an kvintakord, ki se zelo redko uporablja,
v tuji literaturi ga najdemo ozna~enega z oznako "dim" (diminished). Tabla prikazuje mo`ne akorde v posameznih lestvicah, skladbice pa so obi~ajno pisane v C, G, D ali A duru, v~asih F ali E duru,
redkeje pa v kak{nem drugem.
Tabelo lahko uporabimo {e za eno koristno stvar. V~asih se
na{i pevci prito`ujejo, da dolo~eno skladbico igramo prenizko ali
previsoko. S pomo~jo zgornje tabele lahko skladbico npr. iz C dura
pretvorimo (transponiramo) v G dur. Ob tem akorde na ustreznih
stopnjah v C duru zamenjamo z akordi v G duru. C dur tako preide
v G, a mol v e, F dur v C, ipd.
^e dolo~ena pesem nima kak{nih posebnosti, bomo v njej na{li
to~no dolo~ene akorde - torej imamo obi~ajno najve~ 7 (oz. 6)
mo`nosti pri posameznem akordu. Dosti preprostih skladbic najdemo napisanih samo v 2-h, 3-h, veliko ve~ino pa v 4-h akordih.
V kateri lestvici je pisana dolo~ena
skladba?
Obi~ajno se pesmi kon~ajo na osnovnem tonu - torej na tonu,
v katerega durovi (ali v~asih molovi) lestvici je pisana skladba.
Obi~ajno se z osnovnim tonom - ali pa vsaj z osnovnim akordom pesem tudi za~ne. Tak ton obi~ajno najdemo s posku{anjem. Ko
najdemo osnovni ton, si ogledamo pripadajo~e akorde in `e smo
pripravljeni za delo. V~asih nam izvajalci "ponagajajo" in svoje
Akordi za posamezne durove lestvice
Tonaliteta:
C
C# ali Db
D
D# ali Eb
E
F
F# ali Gb
G
G# ali Ab
A
A# ali B
H
I.
C
C#
D
D#
E
F
F#
G
G#
A
B
H
II.
d
d#
e
f
f#
g
g#
a
b
h
c
c#
III.
e
f
f#
g
g#
a
b
h
c
c#
d
d#
IV.
F
F#
G
G#
A
B
H
C
C#
D
Eb
E
V.
G
G#
A
B
H
C
C#
D
D#
E
F
F#
VI.
a
b
h
c
c#
d
d#
e
f
f#
g
g#
VII.
Hdim
Cdim
C#dim
Ddim
D#dim
Edim
Fdim
F#dim
Gdim
G#dim
Adim
A#dim
oktober 31
in{trumente uglasijo za pol tona ni`je ali vi{je. V tem primeru je
najbolje, da na{ in{trument prilagodimo njim. Akorde obi~ajno
ugibamo ob poslu{anju pesmi z enako ugla{eno kitaro.
Triki
Na tem mestu omenimo samo 3 izjeme, ki jih najpogosteje
sre~amo pri pesmih ob tabornem ognju. Prvi in najbolj te`aven trik
je menjava lestvice
lestvice. Npr. prehod iz C dura v G dur. To se obi~ajno
zgodi pri prehodih (bridge). Npr. v Kreslinovi skladbi "^ez tiso~ let"
med ponovitvama zadnjih dveh refrenov, ali pa pri "Preko mure,
preko Drave", kjer je refren v D duru, preostali del skladbe pa v C
duru. Najbolj o~iten primer pa je skladbica "Mala terasa", kjer se po
vsaki kitici sprehodimo v nekoliko vi{jo lestvico.
Preprost trik, ki marsikateremu izku{enemu kitaristu dela
te`ave, je uporaba molovega akorda na IV. stopnji
stopnji. Npr. v C duru
poleg F dura uporabljamo tudi f mol. Primer je pri refrenu Mlakarjeve skladbice "En gla` vina mi dej" ali pa pri objavljenem "ROT
komadu", kjer imamo v prvi kitici zadnjega dela skladbe takoj za C
durom c molov akord.
Nasprotna zgornjemu je uporaba durovega akorda na III.
ali VI. stopnji
stopnji, kjer imamo obi~ajno molov akord. Take kombinacije obi~ajno zasledimo v pesmih Parnega Valjaka, Bala{evi~a (to
obi~ajno v C duru uprabimo E dur na III. stopnji), zelo lep primer
najdemo tudi pri partizanski "Po~iva jezero v tihoti".
Vaje
Glavni in{trument pri ugotavljanju akordov dolo~ene pesmi bo
torej na{ posluh. Nikoli ne recite, da nimate posluha, ker to ni res.
Baje bi se brez posluha te`ko nau~ili govoriti. Posluh lahko zelo dobro izve`bamo. Predvsem s petjem, poslu{anjem samega sebe, igranjem, vajami.
Poleg rednega igranja vam bodo pri ob~utku pomagale {e vaje
za razlo~evanje durovih in molovih akordov, lahko pa je razpoznati
tudi septakorde (npr.: C7, G7, a 7). Poslu{ajte razliko med pari
tak{nih akordov: C in C7, G in G7, C in a, C in e, C in c ... Posebej
bodite pozorni na kombinacije iz to~ke "Triki".
Za tem se lahko lotite osnovnih skladbic. Poskusite npr. poiskati akorde za pesem Dan je {el (brez poslu{anja, saj jo vsi dobro poznamo). Za~nite na akordu C. V pomo~ naj vam povem, da v tej pesmici nastopa samo {e en akord. Najdite ga! Naslednji izziv je lahko
himna M^, ki zopet vsebuje samo 2 akorda. Taborni{ka himna ima
vse 3 durove akorde. Znate najti pravo zaporedje? Spet lahko
za~nete iz kateregakoli dura (obi~ajno je najla`je iz C ali G). Za
tem lahko za~nete z nekoliko bolj kompliciranimi skladbami. Za
za~etek predlagam npr. Blowing in the Wind (Bob Dylan), ^ist nor
(Sokoli), Dan ljubezni (Pepel in kri), Dekle moje, pojdi z menoj
(Vlado Kreslin), House of the Rising Sun (The Animals), Kam so {le
vse ro`ice (Toma` Domicelj) ...
ROT komad
G
D
Spet jesen pri{la je,
h
C
G
taborniki so se zbrali,
D
da bi spet
C
D
med sabo tekmovali.
G
D
Kdo se na zemljevidu znajde,
h
C
G
kdo ve, kako se ujame raca,
D
kdo najhitreje te~e
C
D
in kdo je najve~ja faca.
e
C
Spet so se sre~ali
G
D
stari prijatelji in znanci,
e
C
ki `e jutri tekmeci
D
bodo tekali med klanci.
G
D
Po testih ~as je za po~itek,
C
D
a nih~e ne more spati,
G
D
saj s toliko ljudmi
C
D
spet je treba po~vekati.
C
D
^e vedno najde{ pravo pot,
G
e
najdi jo {e k nam na ROT,
C
D
zato jeseni ne pozabi,
C
D
G
v Ljubljano RaR te vabi.
CDG
Igor Bra~i~
(akordi v tem delu kot na levi)
Zjutraj navsezgodaj me
komaj zvle~ejo do {tarta,
kontrolorka me zbudi,
tu je kompas, tu je karta.
^ez gozdove in mo~virja,
na{a zdaj ekipa dirja,
te~emo, da {vic kar {prica,
a {e bolj nas matra skica.
Na daljavo in pod kotom,
kroki in minsko polje,
na testu prve pomo~i
nam po~asi zmanjka volje.
@e po~asi mrak se spu{~a
in ekipa mulo kuha,
a na sre~o cilj je blizu,
slasten gola` se `e duha.
C
D
^e vedno najde{ pravo pot ...
e
h
[e naporna no~ nas ~aka,
C
c G
bivak po~asi `e zamaka,
e
h
zjutraj hlad se nam pridru`i,
C
D
ko se zbujamo v lu`i.
G
D
Pozabi na utrujenost,
h
C
zdaj ni ~as za bole~ine,
G
D
C
ko pridemo na cilj,
D
itak nas vse to mine.
G
D
Po~asi treba bo domov,
C
D
G
se umiti in naspati,
D
kaj pa rezultat?
C
D
Va`no je sodelovati.
C
D
^e vedno najde{ pravo pot ...
32
TABORNI[KA FOTOGRAFIJA
Besedilo: Bla` Verbi~,
karikatura: Andrej Verbi~
Od negativa do fotografije
Rde~a lu~, pogled v kad z razvijalcem in kup velikih o~i, vse uprte v bel list papirja. In v
naslednjih nekaj trenutkih se na prej belem listu fotografskega papirja nari{e fotografija taborni{kega voda. Rde~e osvetljeni prostor se v hipu napolni z navdu{enjem.
opisan na embala`i. Najve~krat imamo teko~e kemikalije, ki
jih v dolo~enem razmerju zme{amo z vodo. V prvo kad
zame{amo razvijalec, v drugo damo vodo, v zadnjo pa fiksir.
Osvetljevanje in razvijanje fotografije
@e v prej{nji {tevilki revije Tabor smo pisali o ~rno-beli fotografiji in o ~aru ~rno-bele fotografije, ki ga lahko pri~aramo tudi na taborjenju ali zimovanju. Zato si bomo v tokratni
{tevilki {e natan~neje pogledali, kako iz negativa pridemo do
~rno-bele fotografije na papirju.
Ureditev temnice
Najprej potrebujemo popolnoma temen prostor, ki ga
bomo uporabili kot temnico. Temnica ne sme imeti nobenega vira svetlobe razen rde~e fotografske lu~i. [otor je preko
dneva te`ko povsem zatemniti, lahko pa ga zatemnimo in slike razvijemo pono~i ali pa temnico uredimo v kak{nem zidanem objektu. [e la`je pa je temnico urediti na zimovanju, ko
smo `e tako ali tako v ko~i ali hi{i.
Kaj potrebujemo?
Kako razvijemo fotografijo je opisano predvsem v starej{ih fotografskih priro~nikih, v novej{ih pa vse redkeje. Zato
postopek na hitro opi{imo tudi tukaj. Potrebujemo
pove~evalnik, masko, 3 kadi, razvijalec, fiksir in nekaj
mla~ne vode. In pa seveda negativ ter nov (torej neosvetljen)
fotografski papir. Kemikalije pripravimo po postopku, ki je
Preden za~nemo z razvijanjem fotografij si pripravimo
negativ. Negativ vlo`imo v pove~evalnik in ga pripravimo na
posnetek, katerega `elimo razviti. Ne smemo pozabiti pripraviti tudi izreza in formata ter fotografije izostriti. Nato ugasnemo vse lu~i, v temnici lahko ostane pri`gana le rde~a fotografska lu~. [ele takrat lahko odpremo {katlo s fotografskim papirjem, iz katere vzamemo en list in ga vlo`imo v
masko pod pove~evalnik. Prva fotografija je navadno testna,
s katero ugotovimo, kako bomo vse fotografije, ki so posnete
na istem negativu, osvetljevali. Zato na od{tevalniku ~asa
("tajmerju") nastavimo kraj{i ~as, navadno 2 sekundi, pokrijemo 2/3 fotografskega papirja in vklopimo pove~evalnik.
Nato pokrijemo le {e preostalo 1/3 papirja in ga osvetlimo {e
enkrat. Nazadnje pa osvetlimo {e celoten papir ne da bi ga
pokrili. Ko papir razvijemo lahko vidimo tri pasove razli~no
osvetljene fotografije: prva je temnej{a, srednja svetlej{a in
zadnja najsvetlej{a. Na podlagi tega se odlo~imo, s kak{nim
~asom bomo vse fotografije osvetljevali in tak{en ~as naravnamo na "tajmerju".
Nato iz {katle s fotografskim papirjem vzamemo en list
papirja, ga postavimo pod pove~evalnik in ga vklopimo. Ko
je fotografija osvetljena jo damo v kad z razvijalcem, kjer jo
pustimo pribli`no eno minuto, nato jo speremo v drugi banjici, in jo nazadnje damo {e v fiksir. Nazadnje moramo fotografijo {e dobro oprati pod teko~o vodo in jo posu{iti. Suhe
fotografije pa lahko razdelimo med udele`ence voda, da na
zadnji strani napi{ejo naslove in jih odpo{ljejo kot kartice ali
pa jih vzamejo domov za spomin na nepozabno taborni{ko
akcijo.
oktober 33
VOZLI
Miha Eder
Kako iz ambulantnega vozla naredi{
kavbojskega?
Kako se ambulantni
vozel spremeni v
kavbojskega??
Vsi taborniki poznamo ambulantni in kavbojski
vozel. To sta ponavadi "taprva" vozla, ki ju spoznamo. Ambulantnega uporabljamo pri imobilizaciji in
z njim vedno zaklju~imo vsako vezavo. Kavbojskega
pa uporabljamo pri postavljanju bivaka.
Ta vozla sta med seboj zelo povezana. Ste za en
preizkus? Vzemite v roko taborni{ko vrvico in naredite ambulantni vozel. Nato pa konca, ki sta na eni
strani, potegnite narazen.
Kaj se je zgodilo? Vozel je presko~il in dobili smo kavbojski vozel. Mogo~e ga morate {e malo popraviti, da ga
boste la`je prepoznali.
SLOVAR:
Ambulantni vozel - Reffknoten (nem{ko),
Reef Knot (angle{ko)
Kavbojski vozel - Ankerstich (nem{ko),
Lark's head (angle{ko)
Ajda
METODE
Tema: Skavtsko gibanje in skavtske organizacije
Situacija: Vodov sestanek
Sodelujejo: ^lani enega ali ve~ vodov
Namen: Pogovor o skavtskem gibanju in WOSMu. Katere organizacije so vklju~ene v WOSM, kaj
imajo skupnega skavtske organizacije po svetu.
Ali smo taborniki tudi skavti? Ali na{ rod sodeluje
z ZSKSS? Kaj nas dru`i in katere so razlike med
tema dvema organizacijama? Kak{ne skavtske
organizacije poznajo v tujini?
Metoda: Akvarij
Metoda dela Akvarij je namenjena starej{im M^jem, GG-jem, PP-jem in gr~am. ^lani voda se
razdelijo na dve skupini. Ena skupina predstavlja
ribe v akvariju, ostali pa so opazovalci in sedijo
oziroma se sprehajajo zunaj akvarija. Skupina, ki
je v akvariju, za~ne diskusijo na temo, opazovalci
oz. poslu{alci pa spremljajo dogajanje od zunaj.
Ko se kak{nemu od opazovalcev kak{na od rib ne
zdi dovolj aktivna v debati in bi rad sam sodeloval
v debati, se lahko vanjo vklju~i tako, da izlo~i ribo
iz akvarija in jo zamenja. Prav tako lahko katera
od rib izstopi iz akvarija, nekdo od opazovalcev
pa jo mora zamenjati. Pozor: govorijo lahko le
ribe v akvariju. Opazovalci se debate ne morejo
udele`iti, razen, ~e "zamenjajo kak{no ribo" in se
sami potopijo v akvarij. Na ta na~in se nau~ijo
poslu{ati in se vklju~ijo v debato le, ko imajo
kak{no konstruktivno idejo. Metoda je primerna,
ko imamo veliko ljudi in veliko razli~nih mnenj o
neki temi. Z zamenjavo rib lahko pride na vrsto
vsak, ki `eli deliti svoje mnenje.
34
ASTRONOMIJA
Primo`
Zgodovina astronomije - kako se je
nadaljevalo
Na Giordana Bruna je mo~no vplival Nikolaj Kopernik (1473 - 1543), ki je `e v sredini 16.
stoletja podal prvi model vesolja, ki je temeljil na matemati~nih zakonih. Pri vsej stvari je
najbolj revolucionarno prav to, kar imamo danes za nekaj popolnoma samoumevnega prvi poskus opisa gibanja teles v vesolju z matemati~nimi izrazi.
Do takrat je namre~ veljala matematika za nekaj tako imaginarnega, da
nih~e ni verjel, da bi se jo dalo uporabiti tudi za opis gibanja nebesnih teles. V
svojem modelu vesolja Kopernik postavi v center Sonce, Zemljo pa obravnava
kot enega izmed teles, ki kro`ijo okoli
Sonca po kro`nicah. Prav zato veljajo
njegovi revolucionarni poskusi za prelomnico v Astronomiji. Kopernikov model je imel seveda ogromno nasprotnikov, med njimi tudi Tycho Brahe (1546
- 1601), ki je sicer verjel, da se planeti
gibljejo okoli Sonca, vendar se zanj
Sonce in Luna gibljeta okoli Zemlje, ki
je {e vedno v sredi{~u. Po Tychovi smrti
je njegove zapise nasledil njegov asistent Johannes Kepler (1571 - 1630), ki
je po nekaj letih trdega dela ugotovil,
da se vsi planeti gibljejo okoli Sonca,
vendar ne po kro`nicah ampak po bolj
ali manj iztegnjenih elipsah. V letih
med 1609 in 1618 je objavil tri osnovne
zakone gibanja planetov. Prvi zakon
pravi, da je planetova pot elipsa s Soncem v enem od njenih `ari{~. Drugi zakon trdi, da se planet giblje hitreje, ko
je bli`je Soncu, in po~asneje, ko je bolj
oddaljen. Tretji zakon pa predstavlja
matemati~no zvezo med ~asom, ki ga
porabi planet, da Sonce popolnoma obkro`i in srednjo oddaljenostjo od Sonca. Val novih pogledov na vesolje je
zaokro`il Isac Newton (1643 - 1727), ki
je Keplerjevemu modelu vesolja dodal
{e gravitacijo. Tako je Newton razre{il
"problem dveh teles" in njuno soodvisnost lepo umestil v formule. Newton
pa je imel ve~ te`av s "problemom treh
teles", ko je posku{al postaviti v matemati~no soodvisnost Sonce, Luno in
Zemljo. Danes vemo, da je to prakti~no
nemogo~e brez posebnih popravkov, ki
jih upo{tevajo sodobni ra~unalni{ki
programi.
V 17. stoletju je v Evropi izbruhnila
Kopernik, Kepler in Galileo - zagovorniki heliocentri~nega sistema.
znanstvena revolucija. Sprva jo je dokaj uspe{no zatirala Katoli{ka cerkev,
ki je dosegla svojo skrajnost z inkvizicijo v takratni [paniji. Cerkev je tako trdno zagovarjala Aristotelov model vesolja, da je nove znanstvene ideje kaznovala s se`igom na grmadi. Vendar izbruha znanosti, ki je sovpadal z razsvetljenstvom, ni mogla popolnoma zatreti. Odkritje teleskopa (1609) je omo-
Tycho Brahe, zagovornik geocentri~nega
sistema in veliki nasprotnik Kopernikovega
modela, je bil pred odkritjem teleskopa eden
najpomembnej{ih opazovalcev zvezdnega
neba. En ve~jih kraterjev na Luni nosi po
njem tudi ime.
Tudi Kopernik ima svoj krater na Luni.
oktober 35
pomo~jo starih zapiskov dokazal, da so
se nekatere svetle zvezde v nekaj stoletjih premaknile in da ozvezdja, kot jih
poznamo, niso stalna, temve~ se s
~asom postopoma spreminjajo. Kako
veliko je vesolje so ugotovili mnogo kasneje, ko so za~eli meriti razdalje do
zvezd. Prvo razdaljo do bli`nje zvezde v
Labodu je izmeril Fridrich Bessel (1784
- 1846) leta 1838. Ugotovil je, da je oddaljena okoli 96.000 milijard kilometrov, kar je okoli 11 svetlobnih let.
Ve~ina zvezd je {e bolj oddaljenih in je
zato njihove razdalje {e te`je izmeriti.
Newton je z dodajanjem gravitacije
Keplerjevim zakonom zaokro`il revolucionaren skok znanstvenega pogleda na vesolje v
17. stoletju.
go~ilo Galileu Galileiu (1564 - 1642)
odkritje najve~jih Jupitrovih lun, Venerinih men, kraterjev in gorovij na Luni
ter zvezdno strukturo Rimske ceste. S
sistemati~nim opazovanjem skozi
doma izdelan prototip teleskopa je sklepal, da se podobno tudi Zemlja vrti okoli Sonca. "E pur si muove" ali "In vendar se vrti" je njegov znameniti stavek.
Kepler je `e leta 1629 izra~unal in napovedal prehode Merkurja in Venere.
Giovanni Cassini (1625 - 1712) je
izra~unal razdaljo med Soncem in
Zemljo 138 milijonov kilometrov, kar
je presenetljivo blizu prave vrednosti.
Edmund Halley (1656 - 1742) pa je s
Popolni Lunin mrk - 28.
oktobra
V Sloveniji bomo spet imeli pri-
06. 10. 2004
14. 10. 2004
21. 10. 2004
28. 10. 2004
05. 11. 2004
12. 11. 2004
Resnica je grda. Umetnost
imamo zato, da ne bi propadli
zaradi resnice. (NIETZSCHE)
lo`nost opazovati popolni lunin mrk tokrat v jutranjih urah. Delni mrk se bo
pri~el 28. oktobra `e ob 03:16, popolni
mrk pa ob 04:25. Sredina mrka bo ob
05:05, konec popolnega mrka bo ob
05:45. Delnega mrka bo konec ob
06:53. Opazovalcem `elim jasno jesensko no~ brez megle. Dne 14. oktobra bo
sicer s severne poloble viden tudi delni
son~ni mrk, vendar ne iz na{ih krajev.
Mrk bo namre~ ob 5h zjutraj, ko pri nas
Sonca {e ni nad obzorjem.
Ob popolnem luninem mrku je Luna temna - rjava.
LUNINE MENE
Zadnji krajec
Mlaj
Prvi krajec
Polna luna
Zadnji krajec
Mlaj
MODRA MISEL
VZHODI IN ZAHODI SONCA
ob
ob
ob
ob
ob
ob
12:13
04:48
00:00
05:08
06:55
15:27
1.10. Vzhod: 07:01 1. 11. Vzhod: 06:43
Zahod: 18:42
Zahod: 16:48
15.10. Vzhod: 07:19 15. 11. Vzhod: 07:03
Zahod: 18:16
Zahod: 16:30
36
PREDSTAVITVE RODOV
Rod Sivega volka
Leto ustanovitve: 1973.
Podro~je delovanja: Ljubljana.
[tevilo aktivnih ~lanov: 180.
Struktura rodu: 10 vodov M^, 12 vodov
GG, klub PP in 3 klubi gr~ (skupaj).
Najbolj zagnana ~lanica rodu: Bla`ka
Orel, blazka.orel@siol.net.
Naslov spletne strani rodu: rsv.rutka.net.
Simbolika
rodovega
imena
Ime na{ega rodu je bilo taborni{ko ime Pavla Kunaverja, ustanovitelja predvojnega skavtstva na
Slovenskem.
oktober 37
U~inkovine: vitamin C, vitamin B1,
kalij, fosfor, `elezo.
Uporabnost: pomaga pri slabokrvnosti, razdra`ljivosti, pri slabih `ivcih,
pospe{uje delovanje prebave, deluje
diureti~no in laj{a vnetje. Iz kosmulje
lahko naredimo {e kompot, marmelado, `ele, sok, juho, jogurt, pecivo.
Me{an sok
Potrebujemo: ½ kg kosmulj, ½ kg
rde~ega ribeza, 20 dag malin, 20 dag
sladkorja.
Plodove preberemo, operemo in odcedimo. Sade`e rahlo stisnemo. Dobljenemu dodamo ½ litra vode in zavremo.
Tako dobljeno ka{o damo v cedilko, ki
smo jo pregrnili z bomba`no krpo, iztisnemo sok. V soku zavremo sladkor in
dobljeni sok nalijemo v ~iste steklenice
in takoj zapremo.
Kosmulja
KOSOBRIN
(Ribes grossularia L.)
Je mo~no razvejan grm. Zraste do enega metra visoko in ima veliko
trnja. Med dlanasto krpatimi listi se skrivajo majhni, rumeno zeleni
cvetovi. Grm cveti od meseca aprila do maja. Sade`i so majhni,
rumeni, rde~i, beli ali zelenkasti in so pora{~eni z dla~icami.
Plodove kosmulje lahko predelujemo zrele ali nezrele. Nezreli so
posebno cenjeni zaradi velike koli~ine pektina. Zato iz njih izdelujemo `eleje in marmelade. Zreli plodovi pa imajo zelo veliko
koli~ino sladkorja.
Marmelada
Potrebujemo: 5 kg kosmulj, 4 kg
sladkorja, sok dveh limon.
Kosmulje o~istimo in operemo. V
lonec damo kosmulje, sladkor, limonin
sok in 1 liter vode, vse skupaj kuhamo
vsaj ½ ure. Nato vse skupaj pretla~imo
in kuhamo tako dolgo, da se marmelada zgosti, {e vro~o nadevamo v dobro
o~i{~ene kozarce in dobro zapremo.
@ele
Potrebujemo: 1 liter kosmuljinega
soka in 1 kg sladkorja.
Bistremu nesladkanemu soku dodamo sladkor. Dobro preme{amo in
kuhamo, da vre vsaj 10 minut. Pene
sproti odstranjujemo. Na hladen
kro`nik damo `li~ko vro~e mase, le-ta
se mora strditi. Vro~ `ele napolnimo v
tople kozarce in dobro zapremo.
Jogurt s kosmuljami
Potrebujemo 25 dag zrelih kosmulj, 2 lon~ka jogurta, 4 jedilne `lice
cvetli~nega medu.
Kosmulje operemo, preberemo in
jih na drobno nare`emo. Jogurtu prime{amo med ter v dobljeno zmes
ume{amo {e na drobno narezane kosmulje.
Puding iz kosmulj
Potrebujemo: 80 dag zrelih kosmulj, 15 dag sladkorja, 2 jajci, 3 dag
belih drobtin, 6 `lic malinovega sirupa.
Zrele plodove posipamo s polovico
sladkorja in kuhamo na majhnem ognju, da se kosmulje popolnoma
zmeh~ajo. Jajca stepemo z ostankom
sladkorja in vanje ume{amo drobtinice. Prime{amo {e dobljeno ka{o iz kosmulj in sladkorja. Vse skupaj kuhamo
dokler se puding ne zgosti. Nato ga nalijemo v okroglo posodo, ki smo jo
splahnili z vodo. Ko se malo ohladi, ga
prevrnemo na kro`nik in prelijemo z
malinovim sirupom.
38
IZLETI V NARAVO
Ur{ka in Andrej Stritar
Po Fu`inskih planinah
Z Blata na Krstenico in na Planino v Lazu
Vi{ina izhodi{~a: 1088 m
Vi{ina Krstenice: 1655 m
Vi{ina Planine v Lazu: 1560 m
Vi{inska razlika: 600 m
Mnogi menijo, da smo Slovenci zapisani svojim goram in da smo narod planincev.
Ljubitelji gorskega sveta so v ve~ini ~lani planinskih dru{tev, ki se zdru`ujejo pod okriljem Planinske zveze Slovenije, nekateri prav radi posegajo tudi po reviji Planinski
vestnik.
Kaj pa so planine? Odgovor je jasen - hribi in gore zagotovo ne. Slovar slovenskega
knji`nega jezika planine opredeljuje kot: s travo poraslim svetom v gorah, ki je namenjen za pa{o. V preteklosti je na{e sobivanje z drugimi slovanskimi sosedi povzro~ilo,
da smo planine poistovetili z gorami. Ta pomen se je kar dobro prijel in zakoreninil,
~eprav sku{a marsikdo danes planince zamenjati z gorniki in planinstvo z gorni{tvom.
`ivino umaknili nanje. Ob studencih so
si postavili zna~ilne lesene stane, ki {e
dandanes prispevajo k slikovitosti okolja. Pred nekaj leti je plan{arska dejavnost skoraj zamrla. Danes se `ivljenje
po~asi vra~a. V juliju in avgustu nas
tako spet pozdravlja zvonjenje `ivine,
roji muh ter table, ki nas vabijo na kislo
mleko. Mikaven pa je tudi jesenski
obisk za~asno opustelih planin. S seboj
prina{a prijetno sonce, skrivnostne meglice, mir, barve ter ~udovite fotografske prilo`nosti.
Tudi tokrat gremo v hribe in to na
prave planine. Obiskali bomo svet pod
Triglavom, podro~je, ki je skrivnostno
razbrazdano s kra{kimi posebnostmi
ter bogato prekrito s travniki, gozdovi
in ru{evjem. Dviguje se visoko nad Bohinjskim jezerom, s svojim zelenjem pa
se dotika vzno`ij najvi{jih gora. Tu
gnezdijo Fu`inske planine: Ov~arija,
Dedno polje, Laz, Krstenica, Blato ...
Dolga stoletja so se doma~ini poleti z
Izhodi{~e
Kro`no turo za~nemo na Blatu
(1088 m). Do njega se pripeljemo po
makadamski cesti, ki se odcepi v Stari
Fu`ini in je speljana po dolini Suhe. Do
planine je 10 km vo`nje. Paziti moramo, da se v zgornjem delu dr`imo desno, kajti cesta, ki vodi naravnost, pelje
na Vogar. Doma~ini v ~asu sezone pobirajo cestnino, kljub temu pa je parkiri{~e na izhodi{~u ob lepem vremenu
precej zasedeno. ^e smo brez avtomobila, izlet lahko za~nemo v Stari Fu`ini.
Uberemo jo na Vogar in nato nadaljujemo s turo. ^as hoje pa se v eno smer
podalj{a vsaj za poldrugo uro.
Vzpon
Vozilo pustimo na parkiri{~u blizu
planine Blato. Na desni strani opazimo
stezo, ki je speljana pod skalami in je
na enem mestu zavarovana z jeklenico.
Pot nas kmalu pripelje do strmega kolovoza, ga pre~i in se nato ob njem vije
po gozdu rahlo navzgor. Po slabih pol
ure vzpona se na{a stezica zlije s {ir{o
in bolj izrazito neozna~eno lovsko potjo. Nadaljujemo strmo navzgor, do
roba planote, nato pa bolj umirjeno
pre~imo po gozdu. Kmalu pridemo do
lovske ko~e, zatem pa na rob pa{nikov
in {ir{i kolovoz. [e malo in `e smo pri
mlekarni na Krstenici (1655 m). Nagrajeni smo s ~udovitim razgledom in
enkratnim okoljem.
oktober 39
Na spodnjih travnikih Krstenice
poi{~emo markirano pot na Planino v
Lazu. V velikem loku obidemo prostrano
dolino Za Ogradi, nato pa nadaljujemo po
valovitem, z gozdom pora{~enem svetu v
vzno`ju prostrane gore nad nami (Ogradi).
Na koncu nas ~aka {e rahel spust do planine v Lazu (1560 m), ki se pona{a z osve`ilnim studencem.
Vrnitev
S planine se vrnemo (oziroma vzpnemo) po isti poti. Kmalu za klancem nas oznake usmerijo navzdol proti Blatu. Malo
pred izhodi{~em se na{a steza pridru`i
markirani cesti s Planine pri jezeru.
^e imamo {e dovolj mo~i v nogah lahko turo podalj{amo, tako da s planine v
Lazu nadaljujemo do Planine pri jezeru in
od tam do Blata.
Nevarnosti
Pot je lahka. Steza na Krstenico ni
ozna~ena, je pa dobro uhojena. Kljub temu
se nanjo ni dobro podati brez zemljevida ali
opisa. Na ozna~enih poteh pazite na markacije - kra{ki teren. V jesenskem ~asu so
steze v gozdu pogosto mokre in spolzke.
Najprimernej{i letni ~asi:
Primerno v kopnih letnih ~asih.
^asi:
Blato - Krstenica: 1.30 h
Krstenica - Planina v Lazu: 1.30 h
Planina v Lazu - Blato: 1.30 h
Skupaj: 5 - 6 ur
Zemljevid:
Triglav. 1 : 25 000. Planinska
zveza Slovenije. Ljubljana.
40
Kroje sodi naj kroja~
Iz nezaupnih virov zbral Miha Bejek
Iz nezaupnih virov
Kon~no se je le premaknilo. Tudi taborniki bomo stopili v korak s ~asom in v ta
namen spremenili taborni{ki kroj. Preverili smo, kar se je `e dolgo {u{ljalo po
hodniku Parmove 33 in po {otorih pozno v no~. A spremembe niso lahke in tudi
tokrat ne ka`e druga~e. Predlogov je mnogo, vsak zagovarja svoje, tri skupine pa
so `e pri~ele pridobivati podporo {ir{ih taborni{kih mno`ic.
Predlog: Oprijet kroj v barvi ko`e.
Obrazlo`itev: Smo za konec militantnega uniformizma brezobli~nih in vre~astih krojev. Na{ model kroja omogo~a vsakemu taborniku in tabornici, da izrazi svojo edinstvenost in poka`e vse svoje kvalitete. Zakaj bi skrivali elegantne linije tabornic in prekipevajo~o mo~ tabornikov? Barva ko`e je seveda simboli~na. Neumno se
je skrivati za rjavo barvo sedanjih krojev, barvo dreves. Stopimo izza
dreves in se poka`imo kot to, kar smo - ljudje. Naj se vsak ~lovek/
tabornik ponosno postavi zase.
Maneken Jess: "Nad krojem sem navdu{en, saj je izjemno udoben. Predvsem pa mi je v{e~ elasti~nost materiala, tako da kroja zlepa ne prerase{. M^ in gr~a bi lahko nosila isti kroj."
Skupina: Sexy boy.
oktober 41
Predlog: Son~na o~ala kot
obvezni dodatek kroju.
Skupina: ^au son~ek.
Obrazlo`itev: Son~na o~ala so prakti~en in
nujen del osebne opreme vsakega tabornika. S
podobnim prakti~nim namenom je BadenPowell uvedel skavtski klobuk. Na za~etku 20.
stoletja son~na o~ala `al {e niso bila tako uveljavljena. Hkrati pa bi taborniki pridobili bolj
moderen stil in bili tako bolj prepoznavni ter
vabljivi za mlade. Razhajanja obstajajo le glede barve okvirjev. Obstaja predlog, da bi o~ala
uskladili z ruticami, in predlog, da bi se barvno skladala z gumbi na krojih. A proizvajalci
o~al opozarjajo, da verzija z gumbi ni uresni~ljiva, saj nimajo na voljo toliko razli~nih
odtenkov in vzorcev za okvirje. Testna skupina
`e testira prototipe.
Predlog: Mini-krila
Skupina: Nekateri so za vro~e.
Obrazlo`itev: Tradicionalizem du{i taborni{ke vrste. Danes krila nosijo `e vsi, zato stopimo v korak s ~asom in jih nosimo {e mi. Minice omogo~ajo zelo dobro zra~enje in pridejo
prav v kombinaciji s sedanjim krojem, ki sploh
ne diha. Prednost kratkih kril se izka`e tudi na
hajkih, saj se zaradi dol`ine manj zatikajo v
podrast in grmi~evje ter dalj ~asa ostanejo kot
nova. Predlagamo bela bomba`na krilca za
uradne prilo`nosti in bolj trpe`na usnjena,
~rne barve, za vsakdanjo uporabo.
42
FACA
Da{a Lamut, foto Miha Ma~ek in N.[.
"Movie child"
LARA ... energi~na petnajstletnica z izredno voljo do `ivljenja. Ljubiteljica taborni{tva, plesa, klavirja, kolesarjenja, rolanja, boardanja,
hkrati pa tudi ljubljenka kamer in odrov.
Kdaj si se prvi~ seznanila s taborni{tvom?
S taborni{tvom se ukvarjam `e celo
`ivljenje, ker so tudi moji star{i in brat
taborniki. Zato sem bila na prvem taboru `e, ko sem bila stara 10 mesecev.
Eno leto in pol sem bila stara, ko sem
prvi~ dvigala zastavo, in sicer zato, ker
sem bila takrat najmlaj{a na taboru.
Koliko ~asa pa si `e sama tabornica
in kje?
V vodu sem od prvega razreda osnovne {ole, prva tri leta sem bila v rodu
Beli bober, potem pa sem {la v rod Dobre volje, kjer so tudi moji star{i in moj
brat Miha.
Zakaj ti je taborni{tvo pravzaprav
v{e~?
Ker se vedno zabavamo, hodimo na
razne akcije in spoznavamo veliko novih ljudi.
Katere taborni{ke akcije pa si se nazadnje udele`ila?
Nazadnje sem bila na Pow wow-u ,
torej na zletu gozdovnic in gozdovnikov v Ilirski Bistrici.
In prav na tem zletu v Ilirski Bistrici
smo te med otvoritveno slovesnostjo
videli na odru, kaj si po~ela?
Ja, to je bilo med predstavitvami
planetov. [e z dvema sotabornicama
smo pele pesem za na{o predstavitev.
To pa ni bilo prvi~, da si stala na
zletnem odru med otvoritveno slovesnostjo, kajne?
Res ni bilo prvi~. Pred dvema letoma na zletu v Tolminu sem vodila celotno otvoritveno slovesnost.
Kako to?
Izbrali so me zaradi izku{enj. Pred
tem sem namre~ snemala neko oddajo
in menili so, da sem primerna kandidatka, ker nimam treme in rada nastopam.
Ali je mesto na zletnih odrih torej
vedno rezervirano zate?
Do sedaj je bilo tako, za naprej
bomo pa videli.
Taborniki te kli~ejo Movie Child. Od
kje ta naziv?
Ime (ki pa pravzaprav ni pravo taborni{ko ime, ker nisem bila kr{~ena
zanj) sem dobila zaradi vloge otroka v
kratkem film~ku, ki smo ga snemali na
akciji Vesela sre~anja M^-jev.
oktober 43
Spomnimo se te tudi s televizije. Vodila si oddajo
na TVS, kak{na oddaja je to bila?
To je bilo ve~ polurnih oddaj za otroke, in sicer o
razli~nih evropskih dr`avah. V vsaki oddaji je bila
predstavljena ena dr`ava. [lo je za izmenjavo oddaj
med dolo~enimi dr`avami v Evropi, otrokom so na zanimiv na~in predstavile evropske dr`ave in njihove
glavne zna~ilnosti.
Si jo sama vodila?
Ne, vodila sem jo z An`etom [krubetom, imela pa
sva {e dva sovoditelja, Ma{o in Tilna. Ostali nastopajo~i so bili v vsaki oddaji drugi, vedno pa so bili povezani z dr`avo, ki smo jo predstavljali (gostili smo otroke, ki so imeli star{e iz tistih dr`av in podobno ).
Kako si dobila vlogo?
Na neki tekmi hip-hopa je re`iserka po mojem
nastopu pri{la do mene in me vpra{ala, ~e me zanima
delo na televiziji oz. ~e bi posnela oddajo. Ker me je
zanimalo, sem poklicala in to je bilo to.
Je bila ta oddaja tvoje prvo sre~anje s kamerami?
Ja, bilo je prvo resno snemanje. Ampak je bilo pa
zanimivo in neka nova izku{nja, na to imam lepe
spomine.
Kaj pa ti je bilo najbolj v{e~ na snemanjih?
Najbolj zanimivo je bilo snemanje na terenu, {e
posebej ko smo {li smu~at na Kanin in ko smo leteli z
balonom.
Omenila si hip-hop. Se resno ukvarja{ s plesom?
Kar dosti resno. Hodim na razne tekme, predvsem
pa mi ples predstavlja u`itek in zabavo.
Pa ima{ kak{ne ve~je dose`ke?
Zmagali smo na dr`avnem prvenstvu leta 2000 v
malih formacijah, leto kasneje sem bila prva na
dr`avnem prvenstvu v electric boogie-ju. Pred dvema
letoma smo zasedli drugo mesto v mali formaciji in
drugo mesto v parih. Bila sem tudi na svetovnem prvenstvu.
Igra{ pa tudi klavir?
Ja, klavir igram od svojega {estega leta. Sedaj obiskujem osmi razred glasbene {ole.
Ob vsem tem, pa {e rolanju, boardanju, pohodni{tvu, kolesarjenju in {e ~em, verjetno te`ko najde{ ~as {e za fanta?
Si ga `e vzamem.☺
44
DOTIK
Sergeja Bogovi~ - Sergy
Skupni imenovalec
V `ivljenju se lotimo marsi~esa in na pomembnem
mestu so tudi razmerja, ki jih ustvarjamo z razli~nimi
ljudmi.
Kamorkoli
gremo, karkoli
po~nemo in ne
glede na to,
kak{no kariero
smo izbrali, povsod nas spremlja
en skupni imenovalec - ljudje.
Kadar smo v razmerjih uspe{ni, je `ivljenje
lepo, kadar smo v razmerjih
razo~arani pa veselje do `ivljenja za~ne izginjati. Razmerja
nam v `ivljenje lahko prinesejo veliko zadovoljstva, znajo pa
biti tudi zelo zoprna zadeva, kar je `al najve~krat odvisno
ravno od nas samih.
^e se odlo~imo, da bomo `iveli sami, bomo v razmerjih
najverjetneje trpeli, ~e se odlo~imo, da bomo pozornost in
energijo usmerjali v razmerja (prijatelje,
dru`ino, sosede ...) pa bodo na{a razmerja
dobila tisto pravo harmonijo.
Z razdajanjem lahko na `ivljenje drugih
ljudi vplivamo zelo pozitivno. Seveda vse le ni
tako ble{~e~e, saj je pot do zelo uspe{nih razmerij
te`avna in `e na naslednjem koraku lahko sre~amo
"trn na{ega `ivljenja".
Ne dopustimo, da bi njegovo obna{anje vplivalo na
na{ odnos do njega, ampak vedno gradimo na njegovih pozitivnih lastnostih.
Ljudje se med seboj razlikujemo in vsak od nas ima pravico do druga~nosti, `al pa se dostikrat zgodi, da le-te okolje
v katerem `ivimo ni odprto sprejeti.
Postati ~lovek ob katerem se ljudje dobro po~utijo, je
umetnost in do nje zagotovo pride{, ~e poka`e{ iskreno zanimanje za ljudi. To pomeni, da jim dviguje{ razpolo`enje in
odpu{~a{ bole~a dejanja.
oktober 45
JE@KOV KOTI^EK
Sopotnika
Spominjam se, da sem neko~ pisal o tem, kako hvale`na prijateljica je knjiga. Nikoli,
nikdar ne zameri, ~e jo odlo`im na polico in se je naslednji~ spomnim, ko si je mo~no
za`elim. Danes dodajam, kako ~udovito darilo je knjiga. Z nekaj truda in mislijo na
obdarovano osebo zlahka najdete ~udovite zaklade. K iz srca podarjeni knjigi vedno
sodi {e posvetilo. S tem o sebi poveste najve~!
Knjiga, ki vam jo predstavljam danes, mi je ljuba ravno
zato, ker je bila izbrana z zvrhano mero pozornosti, prav
zame. Vedno, ko jo bom vzel v roke, se bom z veseljem spomnil nadvse prijetne osebe, ki mi jo je podarila.
Pijevo `ivljenje je v prvi vrsti nenavadna zgodba, ki na
najbolj absurden na~in za slabo leto dni zdru`i usodi dveh
glavnih junakov. Kakor da ni dovolj, da si je pisatelj Yann
Martel izmislil de~ka po imenu Piscine Molitor Patel, ki je z
du{o in telesom predan trem veram hkrati! Prav ta de~ek, ki
ga v obse`nem uvodu dodobra spoznamo, se po {e bolj ~udnem spletu okoli{~in znajde sredi morja, v precej majhnem
re{ilnem ~olnu, nekje med Indijo in Kanado. Da je komedija
popolna in {e bolj fantasti~na, mu usoda za sopotnika dolo~i
Richarda Parkerja - ogromnega, stra{nega, oran`nega, dvesto kilogramskega bengalskega tigra. Odisejada, katere cilj je
golo pre`ivetje, se lahko pri~ne!
Nenavadno `ivljenjsko popotovanje de~ka in bengalskega tigra je opisano tako podrobno in do`iveto, da bi bilo
v~asih morda bolje, ko bi pisatelj kako malenkost preprosto
izpustil. Ob~utljivej{im ljudem prijazno svetujem, da se branja ne lotevajo pred jedjo. Ostali pa boste gotovo u`ivali v sila
realisti~nih opisih ob~utkov, misli in dejanj glavnih junakov.
Je` svetuje, vi preberete:
Yann Martel, Pijevo `ivljenje
Knjiga je bogata, polna, izvirna in duhovita hkrati. Ko zgodbo presenetljivo hitro preberemo, si `elimo, da je avtor ne bi
sklenil `e pri stotem poglavju.
Nek japonski uradnik, ki je kasneje v zgodbi napisal
poro~ilo o nenavadni nesre~i na morju, je suhoparno zapisal: "Izpoved edinega pre`ivelega potnika, gospoda Piscina
Molitorja Patela, dr`avljana Indije, pri~a o nepredstavljivem
pogumu in vzdr`ljivosti v izjemno te`kih in tragi~nih okoli{~inah. Po mnenju avtorja poro~ila je njegova zgodba
edinstvena v zgodovini brodolomov. Doslej so le redki brodolomci pre`iveli na morju ve~ kot sedem mesecev, {e nobeden
pa v dru`bi odraslega bengalskega tigra."
Knjiga {e di{i po tiskarski barvi. ^aka in vabi.
46
IGRA
Ajda
Menjava prostorov
Namen: ogrevanje, odkrivanje lastnosti in zna~ilnosti ~lanov
voda.
[tevilo: 10 do 30 udele`encev.
^as: 10 do 20 minut.
Vsi udele`enci sedijo v krogu, razen vodnika, ki stoji na sredini in spra{uje po lastnostih in zna~ilnostih (kdo je rojen v
znamenju tehtnice, kdo nosi modre nogavice ...). Udele`enci z
imenovanimi zna~ilnostmi med seboj zamenjajo prostore, tisti,
ki ostane brez zamenjave prepusti prostor vodniku in naprej
spra{uje po zna~ilnostih.
Opomba: tisti na sredini sku{a sebi priskrbeti prostor v krogu. Na dogovorjen znak morajo udele`enci ~im hitreje zamenjati prostore (samo tisti, ki se jih izgovorjena zna~ilnost ti~e).
STRIC VOLK
Ste se oddahnili. Od ~esa neki, se spra{ujete? Od volitev
vendar. Upam, da ste tisti, ki imate pravico voliti, izbrali "ta
pravega". Tak{nega, ki mu taborni{ka organizacija v Sloveniji ne bo {panska vas. Tak{nega, ki bo taborni{ki organizaciji v Sloveniji sem ter tja bolj razvezal svoj mo{nji~ek,
in predvsem tak{nega, ki nas bo imel rad in to ne samo pred
volitvami.
Da v taborni{ki organizaciji ne verjamemo preve~ predvolilnim obljubam, so dokazali tudi na zadnji seji stare{instva, ko si je modro vodstvo na{e zelene bratov{~ine reklo "postavit se moramo na svoje noge" in se dogovorilo o
prihodnji ~lanarini. To je bila tragikomedija v nekaj nadaljevanjih. Prvo dejanje je bilo prav gotovo tisto z nesklep~no
sejo na{ega vrhovnega {taba v Velenju. Drugo v ve~ slikah
pa, za na{o zeleno bratov{~ino, ki je bolj navajena {torov in
skal, v "prenobel" dvorani zdravstvene blagajne sredi Ljubljane. Da bi jo vsaj MZT-jevci najeli, pa {e to ne. Pa tudi
roglji~kov ni bilo. ^e bi bili, bi se ob njih in morda {e ob
kak{ni kavici prej uskladila mnenja, kdo je bogat in kdo reven in kdo je za ~lanarino za NA[O bratov{~ino in kdo ne.
Pa ni bilo ne roglji~kov in ne kave in tudi ne ta prave ~lanarine, ki bi lahko zagotavljala nemoteno delo organizacije.
Prepri~an pa sem, da bodo slabo odnesli prav tisti, ki jim je
odve~ pobrati za skupno vre~o nekaj ve~ kot doslej.
Da ni te`ko zbrati v enem dnevu ve~ kot prispevek rodu
za skupno blagajno, pri~a tudi dogodek sredi Postojne, ko
so v enem samcatem dnevu nabrali prek 22 ton starega papirja, se v taborni{ki uniformi predstavili na premnogih
vratih stricev, tet, sorodnikov, znancev, trgovcev, direktorjev, `upanov, predsednikov ... in mnogim prihranili neljub
obisk kontejnerjev, v katerih najve~krat kon~a star papir.
Prav vsi so jim v pozdrav klicali "pridite {e". Odgovor je bil
preprost, "pridemo".
Voljo imamo, taborni{ko iznajdljivost tudi, roke nam
slu`ijo {e za kaj drugega kot za dvigovanje "proti".
Doka`imo to sebi in vsej zeleni slovenski bratov{~ini in zberimo toliko ton starega papirja v svojem kraju, da pokrijemo zavrnjeni del ~lanarine. Ne bo treba nabrati 22 ton,
izra~unajte si sami.
Do takrat pa, prosim, nikar ve~ ne prisegajte na svojo
rev{~ino, kajti prav lahko se vam lahko zgodi, da se ob
va{em ravnanju res znajdete v njej.
Pa lep pozdrav do prihodnji~!
Va{ stric volk
oktober 47
NAGRADNA KRI@ANKA
Nagrajenci iz {tevilke 9 so: Matic Cankar, @iri knjiga, Kaja [ergan, Zagorje - knjiga, Ne`a Buh,
Lj.-[martno- knjiga, Maja Frelih, @iri - Droga. ^estitamo!
Nagradne kupone {t. 10 po{ljite najpozneje do
25. oktobra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33,
1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
NAGRADNI KUPON - 10
Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 10
Re{itve so: ___________________________
_____________________________________
LIEBER
Penzion-restavracija
_____________________________________
Srednje Gameljne 32e
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
Re{evalec: ____________________________
_____________________________________
_____________________________________
Ali {e vedno ne veste kam boste {li za
Bo`i~ in Silvestrovo ali na zimovanje?
Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju pravi
odgovor na to vpra{anje.
Ne odla{ajte, ~impreje pokli~ite 041/490 888 in
si zagotovite prostor.