Strategija - zavarovalnice

Strategija
za sektor zavarovalništva
(predlog z dne 24. 2. 2015)
1/30
Vsebina
1.
Področje zavarovalništva.........................................................................................................................3
1.1
Uvod........................................................................................................................................................3
1.2
Svetovni zavarovalniški trg .....................................................................................................................3
1.3
Evropski zavarovalniški trg .....................................................................................................................4
1.4
Slovenski zavarovalniški trg....................................................................................................................6
1.5
Pregled lastniške strukture izbranih zavarovalnic.................................................................................10
1.6
Sprememba lastniške strukture slovenskih zavarovalnic v povezavi z Zakonom o zavarovalništvom 12
1.7
Zahtevan kapital in kapitalske ustreznosti zavarovalnic .......................................................................12
1.8
Skupina Triglav .....................................................................................................................................14
1.9
Skupina Sava Re ..................................................................................................................................18
1.10
Primerjava Skupine Triglav in Skupine Save Re z izbranimi konkurenti ..............................................21
1.11
Strateške možnosti za slovenski zavarovalniški trg..............................................................................23
1.12
Opredelitev prihodnje lastniške strukture Skupine Triglav in Skupine Sava re ....................................24
2.
Področje dodatnega pokojninskega zavarovanja ...............................................................................26
2.1
Gibanja na trgih dodatnega pokojninskega zavarovanja v državah članicah OECD ...........................26
2.2
Slovenski trg dodatnega pokojninskega zavarovanja...........................................................................26
2.3
Analiza Modre zavarovalnice ...............................................................................................................28
2.4
Opredelitev prihodnje lastniške strukture Modre zavarovalnice ...........................................................30
2/30
1. Področje zavarovalništva
1.1 Uvod
Z večanjem bogastva in spremembami socialnega sistema se povečuje tudi potreba po zagotavljanju varnosti
in s tem po različnih zavarovalniških vrstah in produktih. Aktualni trendi v svetovnem zavarovalništvu, ki imajo
vpliv tudi na slovenske zavarovalnice, so pripeljali do potrebe po proaktivnem upravljanju zavarovalnic. Ti trendi
so naslednji:





Demografija: rast življenjske dobe prebivalstva in povprečne starosti prebivalstva
Kupci: nove zahteve po hitrosti zavarovalniških storitev zaradi hitrejšega življenjskega ritma kupcev in
zahtev po donosnosti oziroma varnosti življenjskih zavarovanj
Zakonodaja: povečevanje obsega plačljivih pokojninskih storitev, nove zakonodaje glede upokojitve
Upravljanje s tveganji
Konkurenca: cenovna konkurenca, produktne inovacije.
1.2 Svetovni zavarovalniški trg
Kosmate premije na svetovnem zavarovalniškem trgu so od leta 2003 do krize v 2008 rasle med 3% in 4%
letno, po strmem padcu v letu 2008 pa se je svetovna rast zavarovalniških premij ustalila in se je gibala med 1% in 3%. Podobno kot zadnjih 30 let so tudi v obdobju po krizi višjo rast premij beležili razvijajoči se trgi
(predvsem Latinska Amerika, Bližnji Vzhod in centralna Azija), kjer se je letna realna rast premij povzpela tudi
do 10%, medtem ko je na razvitih trgih rast pobranih kosmatih premij v pokriznem nihala okoli 0%. Do leta 2004
je bila največja regija v zavarovalništvu po pobranih kosmatih premijah Severna Amerika, od tega leta naprej
pa je primat prevzela Evropa. Tako je imela v letu 2007 Evropa glede na kosmate premije že 43 % celotnega
svetovnega trga, po tem letu pa je začel padati tudi delež Evrope, predvsem zaradi rasti deleža pobranih
zavarovalni premij v Aziji. Leta 2013 so bili tržni deleži sledeči: Evropa 35%, Severna Amerika 30%, Azija 28%
in ostali trgi 7%.
Graf: Primerjava kosmatih premij po regijah od leta 2003 do 2013 (v milijardah USD)
Severna Amerika
Evropa
Azija
Ostalo
5000
4000
3000
2000
1000
181
779
212
812
238
935
232
1014
322
338
346
1172
1298
1346
1279
272
140
739
158
765
1.206
1.335
1.489
1.763
1.704
1.614
1.615
1.651
1.535
1.632
1.036
1.117
1.179
1.188
1.262
1.339
1.344
1.249
1.276
1.326
1.393
1.385
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
120
685
0
Vir: podatki za l. 2003 - 2012: CEA Statistics – European Insurance in Figures, februar 2014; podatki za l. 2013: Swiss Re
Sigma, št. 3/2014.
3/30
Graf: Primerjava kosmatih premij ključnih regij svetovnega zavarovalniškega trga v letu 2013
Ostalo 7%
Azija 28%
Evropa 35%
Severna Amerika
30%
Vir: Swiss Re Sigma, št. 3/2014
1.3 Evropski zavarovalniški trg
Po podatkih Swiss Re (Sigma) so imele najvišje kosmate premije v Evropi v letu 2013 Velika Britanija (329,6
milijard USD) s 7,1 % svetovnim tržnim deležem, Francija z 254,8 milijardami USD kosmatih premij in 5,5 %
tržnim deležem ter Nemčija z 247,2 milijardami USD premij in 5,3 % tržnim deležem. Za primerjavo – Slovenija
je imela v letu 2013 za 2,7 milijard USD premij, kar je predstavljalo 0,06 % celotnega svetovnega
zavarovalniškega trga. (Vir: Swiss Re Sigma, št. 3/2014).
V Evropi je opazna velika razlika med zahodnim delom in osrednjim in vzhodnim delom (CEE regija). Tržni
delež zahodne Evrope je v letu 2013 obsegal 33,5 % svetovnega zavarovalniškega trga, medtem ko je ostali
del Evrope predstavljal komaj 1,6% celotnega svetovnega trga. Kosmate premije na prebivalca so v Zahodni
Evropi znašale v povprečju 2.881 EUR, v osrednji in vzhodni Evropi pa komaj 235 EUR na prebivalca (Vir:
Swiss Re Sigma, št. 3/2014).
Upoštevaje število prebivalcev, se največ kosmatih premij v Evropi zbere v Švici (7.701 USD/preb.), na
Nizozemskem (6.012 USD/preb.) in Danskem (5.780 USD/preb.). Slovenija je s premijo 1.309 USD na
prebivalca pod evropskim povprečjem, ki znaša 1.833 USD na prebivalca.
Graf: Kosmate premije na prebivalca po posameznih evropskih državah v 2013
350,0
300,0
250,0
200,0
150,0
100,0
50,0
0,0
Belorusija
Srbija
Ukrajina
Romunija
Turčija
Bolgarija
Rusija
Madžarska
Hrvaška
Grčija
Poljska
Češka
Slovaška
Ciper
Malta
Španija
Slovenija
Italija
Avstrija
Portugalska
Belgija
Nemčija
Irska
Francija
Švedska
Norveška
Velika Britanija
Finska
Luksemburg
Danska
Nizozemska
Švica
Kosmate premije na prebivalca (v USD)
Kosmate premije (v milijardah USD)
9.000
329,6
7.701
8.000
7.000
6.0125.780
254,8
247,2
6.000
5.0735.003
4.5614.4524.320
5.000
3.783
168,6
3.736
4.000
3.2352.977
2.604
3.000
101,1
1.8251.645
2.000
72,5
62,6
1.5491.3091.254882 760
55,8
506 476 Povprečje
469 372 354= 199
41,5
1.833 USD/preb.
39,0
1.000
34,3 27,6 29,7
27,4 166 156 124 104 79 79
24,1
22,1 19,2
18,1
12,5
8,0
2,7 1,1 3,5
2,7 5,3
1,6 3,5
1,1 2,5 0,7 3,6 0,7
0
Vir: Swiss Re Sigma, št. 3/2014
4/30
Delež premij v BDP v Sloveniji je v letu 2013 znašal 5,6%, kar je pod evropskim povprečjem, ki je znašalo
6,8%, hkrati pa je najvišji med državami CEE regije. Najvišje deleže premij v BDP so v Evropi dosegale
Nizozemska, Velika Britanija in Finska, najnižje pa Romunija, Rusija in Belorusija.
Graf: Primerjava deleža premij kot % v BDP v posameznih evropskih državah v letu 2013
12,6
11,5
12,0
10,8
Povprečje = 6,8% BDP
6,7
4,4 4,3
4,0
3,9 3,8
3,4
2,7 2,7 2,6
Hrvaška
Madžarska
Slovaška
Češka
Poljska
Malta
Norveška
Luksemburg
Ciper
Španija
Avstrija
Slovenija
Belgija
Nemčija
Švedska
Irska
Italija
Francija
Portugalska
Švica
Finska
Danska
Nizozemska
0,0
Velika…
2,0
2,2 2,1 2,0
1,8 1,5
1,4 1,3 1,1
Belorusija
4,8
Rusija
5,6 5,3 5,3
6,0
Romunija
7,1
Srbija
7,6 7,5
Turčija
8,0
8,0
Ukrajina
% BDP
9,0 8,7
Grčija
9,8 9,6
10,0
Bolgarija
14,0
Vir: Swiss Re Sigma, št. 3/2014
Graf: Največje zavarovalnice po višini zbranih kosmatih premij v CEE regiji v letu 2012
0
500
1.000
1.500
PZU
2.000
2.500
3.000
3.500
4.000
4.500
3.881
Warta
1.473
Češka Pojišt'ovna
1.341
Kooperativa Pojišt'ovna
1.218
Ergo Hestia
1.012
BENEFIA
937
Skupina Triglav
936
Allianz Polska
838
ČSOB Pojišt'ovna
545
Allianz - Slovenska pojišt'ovna
524
Aviva Polska
511
Kooperativa
491
Generali Polska
481
Allianz Pojišt'ovna
460
Allianz Hungaria
459
Vir: Letno poročilo Skupine Triglav za leto 2013.
5/30
1.4 Slovenski zavarovalniški trg1
Slovenski zavarovalniški trg je relativno stabilen, v obdobju od leta 2003 do 2009 so kosmate premije
konstantno naraščale, iz 1,3 milijarde EUR na 2,1 milijarde EUR, kar pomeni 8,4 % povprečno letno stopnjo
rasti v tem obdobju (CAGR). Najhitreje je v tem obdobju rasel segment življenjskega zavarovanja (12,9 %
povprečna letna stopnja rasti), nekoliko počasneje pa segment premoženjskega zavarovanja (6,8 % povprečna
letna stopnja rasti). Kljub finančni krizi je zavarovalniški trg rasel tudi v letih 2009 in 2010, vendar počasneje, po
letu 2010 pa se je zavarovalniški trg v Sloveniji začel krčiti. V zadnjih treh letih do leta 2013 se je znesek
zbranih kosmatih premij znižal za 116 milijonov EUR, oziroma povprečno letno za 1,9%. To je posledica
predvsem krčenja obsega življenjskih zavarovanj, medtem ko so premoženjska zavarovanja ostala na podobni
ravni kot leta 2009.
Graf: Pregled rasti slovenskega zavarovalniškega trga od leta 2003 do 2013
Življenjsko zavarovanje
Premoženjsko zavarovanje
Premije v milijonih EUR
2.500
2.000
1.726
1.457
1.500
970
2.073
1.028
1.084
429
465
1.185
1.285
0
2.053
2.054
1.978
1.376
1.443
1.438
1.454
1.457
1.425
643
630
656
599
597
553
2010
2011
2012
2013
500
305
2.094
1.549
1.275
1.000
1.894
2.019
541
609
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2009, 2014
Opazimo lahko, da je struktura slovenskega zavarovalniškega trga ter njegova dinamika po nastopu finančne
krize nasprotna tisti v Evropi. Razmerje med življenjskimi in ne-življenjskimi zavarovanji je v Evropi leta 2013
znašalo približno 60:40, v Sloveniji 30:70. Prav tako je v letu 2013 v Evropi obseg življenjskih zavarovanj še
dodatno porasel (za 4,7%), medtem ko se je v Sloveniji še zmanjšal (za 7,3%).
Delež premij kot % v BDP je relativno konstanten in se je v obdobju 2003 do 2013 gibal med 5,3 in 5,9. Od leta
2003 do leta 2005 je sicer konstantno rasel, nato stagniral v letu 2006, v letih pred nastopom krize pa je prišlo
do opaznega padca. V letu 2009 je nato močno zrasel in po tem ponovno zdrsnil proti 5,6% BDP. Vmesni padci
so posledica predvsem zmanjševanja obsega premoženjskih zavarovanj, ki imajo večji delež v skupnih
zavarovanjih. V zadnjih desetih letih je tako prišlo do povečanja deleža življenjskih zavarovanj v BDP za 0,3
odstotne točke, medtem ko je delež premoženjskih zavarovanj ostal pri 4%. Slednje nakazuje, da lahko v
prihodnosti pričakujemo nadaljnje povečevanje deleža življenskih zavarovanj.
1
V poglavju o slovenskem zavarovalniškem trgu sta uporabljena dva vira: podatki Agencije za zavarovalni
nadzor (AZZ) IN Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ). SZZ objavlja podatke za svoje članice, med
katerimi ni vseh zavarovalnic, ki so registrirane v RS, ni pokojninskih družb, so pa zajeti podatki nekaterih
podružnic tujih zavarovalnic ter podatki Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP), ki ni zavarovalnica v smislu
Zzavar. AZN objavlja podatke zavarovalnic, ki so registrirane v RS.
6/30
Graf: Spremembe deleža skupnih premij v BDP v letih 2003 do 2013
Življenjsko zavarovanje
Premoženjsko zavarovanje
Vsa zavarovanja
7
Premije v % BDP
6
5,3
5,6
5,7
5,7
4,0
4,0
3,9
1,7
1,7
2004
2005
5,9
5,9
4,1
4,1
1,7
1,8
1,9
2008
2009
2010
5,5
5,4
3,7
3,7
1,8
1,8
2006
2007
5
4,0
4
5,7
5,8
4,0
4,1
4,0
1,7
1,7
1,6
2011
2012
2013
5,6
3
2
1,3
1
0
2003
Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2009, 2014
Pregled izdatkov za zavarovanje kaže do leta 2009 na konstantno rast sredstev, ki so jih prebivalci v Sloveniji
namenili za zavarovanje, kar je rezultat različnih dejavnikov – povečanja potreb po zavarovanju različnih vrst,
rasti standarda, dodajanja novih zavarovalnih produktov na trg ter agresivnejšega trženja in prodaje
zavarovalnic. Po nastopu finančne krize so se tudi izdatki za zavarovanja znižali, predvsem za življenjska
zavarovanja.
Graf: Zavarovalna gostota (zavarovalna premija na prebivalca) v obdobju 2003 - 2013
Število prebivalcev (na dan 1.1.)
Premije (v mio EUR)
Zavarovalna gostota (v EUR)
2.080.000
2.500
2.000
EUR
2.046.976
1.726
1.457
1.500
2.019
2.094
1.549
2.053
2.054
1.978
2.050.189
2.055.496 2.058.821
2.040.000
2.032.362
2.025.866
1.275
2.020.000
2.010.377
1.000
500
1.995.033 1.996.433 1.997.590
624
2.060.000
728
2.003.358
776
861
942
997
1.020
1.023
1.002
999
961
0
2.000.000
1.980.000
Število prebivalcev
1.894
2.073
1.960.000
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2014
7/30
Število zaposlenih v zavarovalniški dejavnosti v Sloveniji v zadnjih nekaj letih upada. Glede na leto 2008, ki je
bilo rekordno, se je število zaposlenih do leta 2013 znižalo za 4%, na 6.079 oseb, kar predstavlja 0,8% delovno
aktivnega prebivalstva Slovenije. Prednjačijo ženske (58%), zaposleni z najmanj višješolsko izobrazbo (53%) in
tisti, ki se ukvarjajo s prodajo zavarovanj (53%). V veliki večini so zaposleni na podlagi pogodbe za nedoločen
delovni čas (92%). V primerjavi z ženskami je med moškimi več takih, ki imajo največ nižjo stopnjo formalne
izobrazbe in tistih, ki delajo v prodaji.
Tabela: Zaposleni v zavarovalniški dejavnosti v letu 2013
Število zaposlenih
Stopnja formalne izobrazbe
- Višja (VI) ali več
- Srednja (V)
- Nižja ali manj (I - IV)
Poslovna funkcija
- Prodaja
- Ostalo
Pogodba o zaposlitvi
- Nedoločen delovni čas
- Določen delovni čas
Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2014
SKUPAJ
6.079 (100%)
Moški
2.550 (42%)
Ženske
3.529 (58%)
3.202 (53%)
2.566 (42%)
311 (5%)
1.283 (40%)
1.064 (41%)
203 (65%)
1.919 (60%)
1.502 (59%)
108 (35%)
3.218 (53%)
2.861 (47%)
1.520 (47%)
1.030 (36%)
1.698 (53%)
1.831 (63%)
5.574 (92%)
505 (8%)
2.340 (42%)
210 (42%)
3.234 (58%)
295 (58%)
Leta 2013 je v Sloveniji delovalo 15 zavarovalnic, od tega jih je 9 z večinskim tujim kapitalom. Slednje so
ustvarile 12,8% obračunane zavarovalne premije in so najmočnejše pri življenjskih zavarovanjih, saj imajo tam
26,5% tržni delež (vir: Statistični zavarovalniški bilten 2014). Zavarovalniški trg je precej koncentriran, saj so
štiri največje zavarovalnice skupaj obvladovale 75% delež zavarovalnega trga. Merjeno z obračunano kosmato
premijo ima največji tržni delež, kljub negativnemu trendu, še vedno Zavarovalnica Triglav (37,3% skupaj z
Triglav zdravstveno zavarovalnico). Sledijo ji Adriatic Slovenica (16,1%), Vzajemna (14%) in Zavarovalnica
Maribor (13,2%) (vir: AZN, Poročilo o stanju na področju zavarovalništva za leto 2013).
Graf: Tržni deleži zavarovalnic v letu 2013 (merjeno s skupno obračunano kosmato premijo)
Zavarovalnica
Tilia
4,5%
Generali
zavarovalnica
4,6%
Triglav
zdravstvena
zavarovalnica
5,5%
Ostali
10,3%
Zavarovalnica
Triglav
31,8%
Zavarovalnica
Maribor
13,2%
Adriatic Slovenica
16,1%
Vzajemna
14,0%
Vir: AZN, Poročilo o stanju na področju zavarovalništva za leto 2013
8/30
Tabela: Tržni deleži zavarovalnic v letu 2013 po vrstah zavarovanj
Premoženjska
zavarovanja
46,1%
14,8%
0,2%
19,1%
0,0%
7,0%
8,3%
0,8%
0,2%
1,4%
0,0%
2,1%
0,0%
0,0%
100,0%
SKUPAJ
Zavarovalnica Triglav
Adriatic Slovenica
Vzajemna
Zavarovalnica Maribor
Triglav zdravstvena zavarovalnica
Generali zavarovalnica
Zavarovalnica Tilia
Merkur zavarovalnica
NLB Vita
Grawe zavarovalnica
Prva osebna zavarovalnica
SID - Prva kreditna zavarovalnica
Modra zavarovalnica
Ergo zavarovalnica
SKUPAJ
31,8%
16,1%
14,0%
13,2%
5,5%
4,6%
4,5%
2,4%
2,3%
1,7%
1,7%
1,0%
0,9%
0,3%
100,0%
Zdravstvena
zavarovanja
0,0%
23,4%
55,0%
0,0%
21,5%
0,0%
0,0%
0,1%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
100,0%
Življenjska
zavarovanja
36,0%
11,4%
0,0%
15,2%
0,0%
4,6%
1,9%
7,8%
8,6%
3,8%
6,3%
0,0%
3,3%
1,1%
100,0%
Vir: AZN, Poročilo o stanju na področju zavarovalništva za leto 2013
Za boljši pregled posameznih zavarovalnic po posameznih vrstah zavarovanja je na spodnji sliki prikazana
njihova struktura. Zavarovalnice so razvrščene glede na njihove tržne deleže.
Graf: Razmerje vrst zavarovanj po posameznih zavarovalnicah v letu 2013
Življenjska zavarovanja
Premoženjska zavarovanja
100%
1%
15%
84%
97%
99%
100%
100%
100%
Ergo zavarovalnica
45%
89%
Modra zavarovalnica
74%
100%
SID - Prva kreditna
zavarovalnica
70%
99%
Prva osebna
zavarovalnica
41%
70%
50%
1%
3%
37%
75%
Zdravstvena zavarovanja
59%
25%
Grawe zavarovalnica
11%
NLB Vita
Generali zavarovalnica
Triglav zdravstvena
zavarovalnica
Zavarovalnica Maribor
1%
Merkur zavarovalnica
26%
Zavarovalnica Tilia
30%
Vzajemna
Zavarovalnica Triglav
0%
19%
Adriatic Slovenica
30%
Vir: AZN, Poročilo o stanju na področju zavarovalništva za leto 2013
9/30
1.5 Pregled lastniške strukture izbranih zavarovalnic
V nadaljevanju je prikazana lastniška struktura nekaterih zavarovalnic ter največje zavarovalnice v osrednji in
vzhodni Evropi (CEE) po višini zbranih kosmatih premij.
Tabela: Lastniška struktura izbranih evropskih zavarovalniških družb na dan 21.12.2014
Francija:
AXA
Tip lastništva:
Investicijsko-svetovalne družbe in skladi
Zavarovalnice
Individualni delničarji
Ostali
Skupaj
Geografska razpršitev lastništva:
Francija
ZDA
Luksemburg
Norveška
Združeno kraljestvo
Ostali
Skupaj
Hrvaška:
Delež
69,5%
29,8%
0,2%
0,2%
100,0%
46,1%
28,1%
7,0%
4,7%
3,3%
10,9%
100,0%
Nemčija:
ALLIANZ
Tip lastništva:
Investicijsko-svetovalne družbe in skladi
Zavarovalnice
Ostali
Skupaj
Geografska razpršitev lastništva:
ZDA
Nemčija
Luksemburg
Švica
Norveška
Ostali
Skupaj
Skupaj
Geografska razpršitev lastništva:
Hrvaška
Ostalo
Delež
62,3%
31,3%
6,4%
100,0%
99,6%
0,4%
Skupaj
100,0%
* Po lanski prodaji državnega deleža in dokapitalizaciji je
večinski imetnik rednih delnic holding družba Adris Grupa d.d.
Nemčija:
Delež
95,4%
1,9%
2,8%
100,0%
41,8%
16,3%
11,5%
6,0%
5,0%
19,4%
100,0%
Italija:
ASSICURAZZIONI GENERALI
Tip lastništva:
Investicijsko-svetovalne družbe in skladi
Banke
Država
Podjetja
Ostali
Skupaj
Geografska razpršitev lastništva:
Italija
Luksemburg
CROATIA OSIGURANJE
Tip lastništva:
Holding družba
Država
Ostali
MÜNCHENER RÜCKVERSICHERUNG
Tip lastništva:
Investicijsko-svetovalne družbe in skladi
Banke
Ostali
Skupaj
Geografska razpršitev lastništva:
ZDA
Nemčija
Luksemburg
Švica
Kitajska
Ostali
Skupaj
Delež
99,3%
0,7%
1,1%
100,0%
51,0%
11,6%
7,6%
7,3%
6,2%
16,3%
100,0%
Avstrija:
Delež
50,7%
27,5%
4,5%
7,3%
10,0%
100,0%
54,2%
9,9%
VIENNA INSURANCE
Tip lastništva:
Wiener Städtische Vers. združenje*
Zavarovalnice
Investicijsko-svetovalne družbe
Ostali
Skupaj
Geografska razpršitev lastništva:
Avstrija
Luksemburg
Delež
70,0%
18,0%
13,2%
0,5%
100,0%
88,2%
4,5%
10/30
ZDA
Švica
Kitajska
Ostali
Skupaj
9,0%
4,8%
4,5%
17,7%
100,0%
ZDA
Kanada
2,7%
1,6%
Ostali
Skupaj
2,9%
100,0%
*gre za vzajemno združenje (Versicherungsverein), ki je v lasti
lastnikov zavarovalnih polic
Poljska:
PZU
Tip lastništva:
Država
Investicijske družbe in skladi
Pokojninske družbe
Ostali
Skupaj
Geografska razpršitev lastništva:
Poljska
ZDA
Luksemburg
Nemčija
Norveška
Ostali
Skupaj
Češka:
Delež
35,2%
41,5%
23,0%
0,4%
100,0%
77,3%
7,5%
4,1%
2,2%
2,0%
6,8%
100,0%
ČESKA POJIŠT'OVNA
Tip lastništva:
Holding družba*
Delež
100,0%
Skupaj
Geografska razpršitev lastništva:
Nizozemska
100,0%
100,0%
Skupaj
100,0%
* Končni lastniki holdinga: 76% Assicurazioni Generali (Italija),
24% finančni holding PPF Group (Nizozemska).
Viri: Bloomberg, spletne strani družb.
Iz zgornjih tabel je razvidno, da v skupini največjih evropskih zavarovalnicah država ni pomemben lastnik (npr.
primer Allianz, kjer imajo investicijsko svetovalne družbe več kot 90% lastništva zavarovalnice), v drugi skupini,
to je v skupini večjih zavarovalnic pa ima država največ zgolj pomemben vpliv (npr. primer poljska
zavarovalnica PZU, kjer ima država 35,2% delnic zavarovalnice).
Tabela: Pregled lastniške strukture domačih zavarovalnic na dan 21.12.2014
Zavarovalnica
Delničarji na dan 21.12.2014
Adriatic Slovenica
Ergo zavarovalnica
Generali zavarovalnica
Grawe zavarovalnica
Merkur zavarovalnica
Modra zavarovalnica
NLB Vita
KD GROUP D.D.
ERGO VERSICHERUNG AKTIENGESELLSCHAFT
GENERALI PPF HOLDING B.V.
GRAZER WECHSELSEITIGE VERSICHERUNG AG
MERKUR INTERNATIONAL HOLDING
KAPITALSKA DRUŽBA, D.D.
NLB D.D.
KBC SECURITIES - FIDUCIARNI RAČUN
SKUPINA PRVA D.D.
SID BANKA, D.D., LJUBLJANA
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
SAVA RE D.D.
SAVA RE D.D.
ZPIZ
SDH, D.D.
HYPO ALPE - ADRIA - BANK D.D. ZAGREB - FIDUCIARNI
SKANDINAVISKA ENSKILDA BANKEN S.A. LUXEMBOURG
HRVATSKA POŠTANSKA BANKA D.D. - FIDUCIARNI RAČUN
OSTALI
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Prva osebna zavarovalnica
SID - Prva kreditna zavarovalnica
Triglav zdravstvena zavarovalnica
Zavarovalnica Maribor
Zavarovalnica Tilia
Zavarovalnica Triglav
Vzajemna
Delež
kapitala
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
50,00%
50,00%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
34,47%
28,09%
5,95%
2,04%
1,53%
27,92%
100,00%
Viri: GVIN, KDD.
11/30
1.6 Sprememba lastniške strukture slovenskih zavarovalnic v povezavi z
Zakonom o zavarovalništvom
Agencija za zavarovalni nadzor (dalje AZN) izdaja na podlagi Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št.
99/10 - uradno prečiščeno besedilo, 90/12, 56/13 in 63/13 - ZS-K, v nadaljevanju: ZZavar), dovoljenja za
pridobitev kvalificiranega deleža. ZZavar in Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev zavarovalnic (Uradni list RS,
st. 41/09, v nadaljevanju: Sklep) podrobneje predpisujeta merila, ki jih mora izpolnjevati posamezni imetnik
kvalificiranega deleža. AZN bo na podlagi ZZavar in Sklepa enakovredno presojala katerega koli imetnika
oziroma bodocega imetnika kvalificiranega deleza v katerikoli zavarovalnici. Na tem mestu velja opozoriti na
Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 25.11.2009 o začetku opravljanja in opravljanju
dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (v nadaljevanju: Direktiva Sll). Direktiva Sll opredeli temeljna merila
presoje kvalificiranih imetnikov, dodaja pa določbe, ki so za AZN zavezujoče, in sicer direktiva v tretjem
odstavku 59. člena pravi: »Države članice ne smejo določiti nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža,
ki ga je treba pridobiti, niti ne smejo dovoliti svojim nadzornim organom, da preučujejo predlagane pridobitve v
smislu gospodarskih potreb trga«.
1.7 Zahtevan kapital in kapitalske ustreznosti zavarovalnic
Zavarovalnice bodo s 1.1.2016 prešle na poslovanje po pogojih, ki jih določa Direktiva Sll, ki opredeli povsem
nova pravila poslovanja, tako na področju kapitalskih zahtev, kot na področju upravljanja in poročanja. Izračun
kapitalskih zahtev bo temeljil na tveganjih katerim je posamezna zavarovalnica izpostavljena.
Če tveganja katerim je izpostavljena posamezna zavarovalnica pomembno odstopajo od predpostavk, ki so
osnova za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala po standardni formuli, ki jo predpisuje Direktiva SII o
začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) oziroma ZZavar-1,
lahko AZN v skladu s Solventnostjo II naloži zavarovalnici uporabo specifičnih parametrov ali uporabo
internega modela za izračun zahtevanega kapitala posamezne zavarovalnice. V predhodnem obdobju nobena
od slovenskih zavarovalnic ni zaprosila za odobritev internega modela, kar pomeni, da vsaj v grobem tveganja
katerim so slovenske zavarovalnice izpostavljene bistveno ne odstopajo od standardne formule, lahko pa bo
praksa v prihodnje pokazala drugače
Zadnje stresne teste in s tem tudi izračun kapitalske ustreznosti je Evropski organ za zavarovanja in poklicne
pokojnine (EIOPA) v sodelovanju s pristojnimi nadzornimi organi ter zavarovalnicami izvedel v letu 2014. V
testih sodelujoče zavarovalnice je določil pristojni nadzorni organ, pri čemer je moral pokriti 50% trga
premoženjskih in življenjskih zavarovanj. V RS je pri testih sodelovalo vseh 14 zavarovalnic in 2
pozavarovalnici.
Stresni testi so bili sestavljeni iz dveh modulov, in sicer:
o
dveh tržnih scenarijev (testiranje občutljivosti na obrestno mero, podjetniške obveznice,
državne obveznice, delnice in nepremičnine) z vključenimi zavarovalniškimi šoki,
o
dveh scenarijev daljšega obdobja nizkih obrestnih mer.
Osnova za izračun zahtevanega kapitala, kapitalske ustreznosti in stres teste so bile zahteve nove ureditve
Solventnost II, ki se bo začela uporabljati v začetku leta 2016. Ker pa Solventnost II dovoljuje za izpolnitev
kapitalski zahtev prehodno obdobje, morajo v skladu z ugotovitvami nekatere zavarovalnice v obdobju od
začetka uporabe nove ureditve do konca leta 2017 postopoma povečevati primerne lastne vire sredstev
oziroma kapital.
12/30
V poročilu o rezultatih stresnih testov rezultati posameznih zavarovalnic niso bili predstavljeni, saj je bil namen
poročila predstaviti vzdržnost zavarovalniškega sektorja na agregatni ravni. Če bi režim Solventnost II veljal po
stanju na dan 31.12.2013 bi bili dve od 16 testiranih zavarovalnic kapitalsko neustrezni še pred izvedbo
neugodnih scenarijev. AZN je v svojem sporočilu za javnost objavila, da po stanju na dan 31.12.2013 samo dve
družbi ne izkazujeta kapitalske ustreznosti z minimalnim skupnim primanjkljajem v višini 4 mio EUR, kar
predstavlja 0,2% celotnih sredstev, ki jih imajo zavarovalnice na voljo za zagotavljanje solventnostnega
kapitala. Glede na to, da je bil izračun opravljen po stanju na dan 31.12.2013, torej dve leti pred uvedbo
Solventnosti II, ter da gre za minimalni primanjkljaj (4 mio EUR za celotni zavarovalni sektor) lahko
pričakujemo, da ob nespremenjenih poslovnih modelih z uvedbo Solventnosti II, ne bo dodatnih zahtev po
povečanju kapitala slovenskih zavarovalnic.
AZN je tudi razkrila, da so zavarovalnice posebej odzivne na tržna tveganja (torej tveganja, ki izhajajo iz
naložbenih politik zavarovalnice). Zato je v tem delu je pomembno izpostaviti, da lahko spremenjene naložbene
politike bistveno vplivajo na izračun potrebnega solventnostnega kapitala.
13/30
1.8 Skupina Triglav
Zavarovalnica ostaja vodilna slovenska zavarovalnica, pri čemer dosega višji tržni delež pri življenjskih
zavarovanjih in nekoliko nižjega pri premoženjskih zavarovanjih. Pomemben segment zdravstvenih zavarovanj
na trgu pokriva Triglav zdravstvena zavarovalnica, d.d.
Graf: Tržni deleži največjih igralcev (skupin) v Sloveniji v letu 2013
36,10%
17,20%
Skupina
Triglav
Skupina
Sava
15,60%
Adriatic
Slovenica
13,70%
Vzajemna
17,40%
Ostali igralci
Vir: Letno poročilo družbe za 2013, stran 53
Skupina Triglav ima okrog 5.000 zaposlenih, od tega polovico v Zavarovalnici Triglav, ostali so zaposleni izven
Slovenije. Skupina Triglav omogoča tudi podporo slovenskemu gospodarstvu skozi finančne naložbe, ki jih kot
skupina plasira v Sloveniji. Zavarovalnica je s svojim poslovnim modelom tudi dobro pozicionirana, da v
prihodnosti ustvarja dodano vrednost za lastnike (delničarje) ter izvede morebitne nadaljnje akvizicije.
Zavarovalnica ima vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj. Med premoženjskimi zavarovanji so
zavarovanja premoženja in premoženjskih interesov, avtomobilska, kmetijska, transportna zavarovanja,
zavarovanja terjatev in zavarovanja za prosti čas in potovanja. Osebna zavarovanja pa sestavljajo vse vrste
življenjskih, rentnih, pokojninskih, nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj. Zavarovalnica ima poslovno mrežo 12
območnih enot, 136 predstavništev in zastopstev ter preko 700 zavarovalnih zastopnikov, ima pa tudi spletno
zavarovalništvo in prijavljanje škod. Lastno poslovno mrežo dopolnjuje z nekaterimi zavarovalnimi agencijami,
sodeluje pa tudi z zavarovalnimi posredniki. Agencijske pogodbe za sklepanje zavarovanj ima sklenjene s
podjetji za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, s svojo ponudbo pa je prisotna tudi na mejnih prehodih
in turističnih agencijah.
Skupino Triglav sestavljajo Holding Zavarovalnica Triglav, d.d. in 28 drugih podjetij. Hčerinske družbe ima na
tržiščih Republike Češke, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije ter Črne gore. Sodeluje z vsemi
pomembnejšimi pozavarovalnicami na svetu, s strani najpomembnejših evropskih zavarovalnic pa je
pooblaščena za likvidacijo tujih škod v Sloveniji.
Poleg zavarovalništva, ki je ključna dejavnost podjetja, se Zavarovalnice Triglav ukvarja še z upravljanjem
premoženja (vzajemni skladi, investicijske družbe, finančni holdingi, nepremičnine).
Iz spodnje tabele je razvidno, da dosega Skupina poleg Slovenije največje premije na Hrvaškem, v Črni gori in
na Češkem (trenutno v postopku prodaje).
14/30
Tabela: Pregled kosmate premije, deležev posameznih podjetij znotraj Skupine Triglav in njihovih tržnih
deležev v posamezni državi
Obračunana kosmata premija v 2013
(tisoč EUR)
Država
Premoženje
Življenje
Skupaj
Struktura
530.603
38.358
28.376
28.426
18.085
16.578
17.474
677.900
179.200
8.591
1.285
0
2.375
618
0
192.069
709.803
46.949
29.661
28.426
20.459
17.196
17.474
869.969
81,6%
5,4%
3,4%
3,3%
2,4%
2,0%
2,0%
100,0%
105.016
-73.653
709.262
0
-439
191.631
105.016
-74.092
900.892
Slovenija
Hrvaška
Črna gora
Češka
BiH
Srbija
Makedonija
Skupaj
Pozavarovalnica Triglav Re
Izločitev v konsolidaciji
Skupaj konsolidirano
Vir: Letno poročilo družbe za 2013
Zavarovalniški trgi v državah nekdanje Jugoslavije imajo nedvomno velik potencial, saj je gostota premij ter %
premij v BDPju v teh državah precej nizka v primerjavi s Slovenijo in Evropsko unijo. Rast premij v teh državah
pa je zelo počasna. Razvoj zavarovalniškega trga in premij je močno povezan z gospodarsko rastjo in rastjo
kupne moči prebivalstva.
Iz spodnje tabele je razvidno poslovanje Skupine Triglav v 10 letnem obdobju. V obdobju pred finančno krizo
(2004-2008) je obračunana kosmata zavarovalna premija rasla po povprečni letni stopnji 13,1%, v obdobju po
finančni krizi (2009-2013) pa je bila ta rast negativna (-3,1%). Primerjava poslovanja Skupine Triglav za
obdobje 2012 – 2013 prikazuje, da je le-ta obračunala za 4% manj kosmate zavarovalne premije ter dosegla
69,8 mio EUR dobička in ROE v višini 12%.
Tabela: Pregled ključnih kategorij poslovanja in posameznih finančnih kazalnikov poslovanja Skupine Triglav
za obdobje 2004 - 2013
Skupina
Triglav
(v tisoč EUR)
Obračunana
n kosmata
zav. premija
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
CAGR
20042008
13,1%
CAGR
20092013
-3,1%
CAGR
20042013
4,1%
627.806
712.686
818.122
915.425
1.028.52
2
1.022.26
0
1.013.56
0
989.399
936.263
900.893
Bruto premija
na
zaposlenega
202
217
207
198
206
196
193
192
179
168
0,5%
-3,8%
-2,0%
Čisti odhodki
za škode
392.353
385.523
485.669
531.569
586.308
610.885
557.705
576.117
578.938
571.663
10,6%
-1,6%
4,3%
Kosmati
obratovalni
stroški
127.321
147.620
165.134
182.610
207.932
207.752
208.136
203.308
198.478
199.362
13,0%
-1,0%
5,1%
-48,8%
-
18,9%
17,1%
1,8%
8,8%
Čisti
poslovni izid
ROE
ROA
Celotna
sredstva
14.671
27.561
36.519
54.458
1.010
-6.292
26.650
47.497
73.181
69.851
6,9%
1,1%
1.439.52
3
10,8%
1,8%
1.702.91
0
9,2%
1,9%
2.217.87
1
9,5%
2,2%
2.710.30
3
0,2%
0,0%
2.703.37
2
-1,3%
-0,2%
2.865.98
0
5,5%
0,9%
3.024.39
6
9,6%
1,6%
2.962.00
0
13,8%
2,4%
3.123.80
8
12,0%
2,3%
3.077.10
7
Finančna
sredstva
1.090.02
6
1.290.34
8
1.858.92
1
2.112.38
9
1.963.31
8
2.132.15
0
2.282.45
0
2.326.02
4
2.445.87
9
2.432.18
3
15,8%
3,3%
9,3%
Kapital
Število
zaposlenih
238.037
3.116
271.190
3.463
523.604
4.428
624.871
4.829
516.930
5.174
477.788
5.237
498.978
5.247
489.470
5.064
574.564
5.379
590.537
5.351
21,4%
13,5%
5,4%
0,5%
10,6%
6,2%
Vir: Letna poročila in spletne strani družbe
15/30
Graf: Prikaz gibanja ključnih kategorij poslovanja Skupine Triglav za obdobje 2004 - 2013
Obračunanan kosmata zav. premija v obdobju 2004-2013 (mio EUR)
1.100
1.000
900
800
700
600
CAGR2004-2013=4,1%
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2010
2011
2012
2013
2010
2011
2012
2013
Čisti poslovni izid v obdobju 2004-2013 (mio EUR)
100,0
CAGR
2004-2013=18,9%
50,0
0,0
2004
2005
2006
2007
2008
2009
-50,0
ROE v obdobju 2004-2013 (v %)
15%
10%
5%
0%
-5%
2004
2005
2006
2007
2008
2009
Vir: Letna poročila in spletne strani družbe
Iz pregleda lastniške strukture izhaja, da ima 15 največjih delničarjev cca 79% delnic. Največjega posamičnega
delničarja zavarovalnice predstavljata ZPIZ in SDH, ki skupaj obvladujeta 62,6% delnic.
Tabela: Pregled lastniške strukture zavarovalnice (december 2014)
Največji delničar
ZPIZ
SDH
Hypo alpe - adria - bank d.d. zagreb - fiduciarni račun
Skandinaviska Enskilda Banken s.a. luxembourg – fid. Račun
Hrvatska poštanska banka d.d. - fiduciarni račun
Eastern european fund
Austrian Anadi Bank ag - fiduciarni račun
Sava Re d.d.
Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad - Jugovzhodna Evropa
Unicredit Bank Austria ag - fiduciarni račun
Parametric Emerging Markets Fund
The Bank of New York Mellon - fiduciarni račun
Kd balkan, delniški
Savske elektrarne d.o.o.
Societe generale - splitska banka d.d. - fiduciarni račun
Ostali delničarji
Skupaj
Lastniški delež
34,5%
28,1%
5,9%
2,0%
1,5%
1,5%
1,2%
0,7%
0,7%
0,7%
0,6%
0,5%
0,4%
0,3%
0,3%
21,1%
100,0%
Delež tujega
kapitala
14,3%
16/30
Graf: Prikaz največjih delničarjev zavarovalnice po skupinah (december 2014)
Lastniški deleži
Ostali delničarji;
21,0%
ZPIZ; 34,5%
Investicijski skladi* ;
16,4%
SDH; 28,1%
*V delež investicijskih skladov so upoštevani samo investicijski skladi, ki so uvrščeni med prvih 15 največjih delničarjev
Gibanje cene delnic zavarovalnice na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v obdobju 2012 – 2014
pozitivno. Tečaj delnic se je povzpel iz obnočja 10 EUR za delnico v območje 22 EUR za delnico. Trenutna
tržna kapitalizacija zavarovalnice znaša v januarju 2015 cca. 507 mio EUR.
Graf: Gibanje cene delnice Zavarovalnice Triglav na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev
Gibanje cene delnic Zavarovalnice Triglav
za obdobje 2012-2014
25
20
15
10
5
Vir: LJSE
17/30
1.9 Skupina Sava Re
Pozavarovalnica Sava izvaja dejavnost pozavarovanja, pri čemer posle sklepa na mednarodnih pozavarovalnih
trgih, ob enem pa je tudi nadrejena družba v zavarovalniški skupini, ki skupaj poleg pozavarovalnice kot
nadrejene družbe šteje še deset zavarovalnih družb (2 kompozitni zavarovalnici, 5 premoženjskih zavarovalnic
in 3 življenjske zavarovalnice). Skupina Sava Re v zavarovalnem segmentu deluje na šestih zavarovalnih trgih.
Pozavarovalnica Sava ima bonitetno oceno dveh bonitetnih hiš: Standard&Poors (BBB+ stable outlook) in AM
Best (A- stable outlook).
Poslovni model Skupine Sava Re temelji na treh stebrih:



Zavarovalniški del: strategija tega segmenta sloni na povečevanju vrednosti oziroma optimizaciji
poslovanja in s tem porastu učinkovitosti in posledično dobičkonosnosti.
Pozavarovalni del: strategija tega segmenta je zmerna rast na mednarodnih trgih ter povečevanje
dobičkonosnosti tega posla.
Zavarovalniški del izven skupine: strategija tega segmenta je doseganje višjih stopenj rasti posla,
saj so trgi izven Slovenije, na katerih je skupina prisotna, relativno nizko razviti in se v prihodnje
pričakuje rast.
Skupina Sava Re zaposluje 2.400 zaposlenih, od tega je približno polovica zaposlenih v Sloveniji in je tako
pomemben delodajalec. Skupina Sava Re omogoča tudi podporo slovenskemu gospodarstvu skozi finančne
naložbe, ki jih skupina plasira v Sloveniji. Zavarovalnica je s svojim poslovnim modelom tudi dobro
pozicionirana, da v prihodnosti ustvarja dodano vrednost za lastnike (delničarje) ter izvede morebitne nadaljnje
akvizicije. Pozavarovalnica Sava ima dobro postavljeno platformo za obvladovanje zavarovalne skupine, kar se
kaže na izboljševanju rezultatov družb v skupini. S tem ima tudi dobre temelje za nadaljnjo rast v regiji.
Samo poslovanje Skupine Save Re se je v zadnjih letih izboljšalo. V naložbeni segment je do vključno 2012
spadala tudi Zavarovalnica Maribor, ki je bila konsolidirana po kapitalski metodi, s prevzemom pa je ta
zavarovalnica s 1.5.2013 polno konsolidirana v rezultatih Skupine Sava Re. S tem so se precej spremenile
značilnosti poslovanja, saj od vseh premij le še petina izvira iz pozavarovalnega segmenta, ki je v obdobju do
2012 igral zelo pomembno vlogo.
Tabela: Pregled ključnih kategorij poslovanja in posameznih finančnih kazalnikov poslovanja Skupine Save Re
za obdobje 2004 - 2013
Skupina
Sava Re
(v tisoč EUR)
Bruto premija
Bruto premija
na
zaposlenega
Čisti odhodki
za škode
Obratovalni
stroški
Čisti poslovni
izid
ROE
ROA
Sredstva
Finančne
naložbe
Kapital
Število
zaposlenih
2004
2005
2006
2007
2008
2009
118.933 126.402 140.461 188.637 229.607 251.417
400
360
213
64.804
75.223
15.043
17.860
192
199
2011
2012
259.103 258.415 270.763
77.442
97.853 121.848 147.818 140.010 136.168 149.887
229.010
20.050
56.648
129.401
85.288
169
386.705
160
81.250
164
2013
177
73.868
143
2010
87.921
87.727
6.180
5.697
12.945
20.845
-8.473 -28.216
5.521
4.066
11.788
15.622
8,3%
7,0%
14,0%
15,4%
-4,9% -16,8%
3,5%
2,7%
7,4%
7,6%
2,2%
1,9%
4,0%
5,0%
-1,7%
-5,1%
1,0%
0,7%
1,9%
1,5%
295.275 294.726 358.418 478.960 535.347 560.712 578.385 582.037 640.592 1.378.300
228.733 239.695 257.823 332.255 308.427 341.552 371.455 380.345 410.617
80.659
82.587 102.276 168.551 174.087 161.677 154.685 148.080 171.353
297
351
660
984
1.153
1.757
1.580
1.530
1.534
939.555
240.099
CAGR
20042008
CAGR
20092013
CAGR
20042013
17,9%
16,0%
11,4%
2,9%
14,0%
-9,7%
17,1%
11,6%
15,1%
48,9%
12,3%
27,0%
-
-
10,9%
16,0%
7,8%
25,2%
28,8%
18,7%
17,0%
21,2%
40,4%
10,4%
8,2%
12,9%
26,2%
2.411
Vir: Letna poročila in spletne strani družbe
Konsolidirani podatki za leto 2013 kažejo, da se je višina skupne kosmate zavarovalne premije spremenila
glede na enako obdobje v predhodnem letu iz 271 mio EUR na 387 mio EUR oziroma za +42,8%. Razlog v
spremembi skupne kosmate premije je zaradi že omenjene vključitve Zavarovalnice Maribor v konsolidacijo z
18/30
dnem 1.5.2013. Visoke stopnje rasti zaradi konsolidacije Zavarovalnice Maribor v skupino so vidne tudi pri
ostalih finančnih kategorijah. Primerjava med Skupino Triglav in Skupino Savo Re po sredstvih na zaposlenega
v letu 2013 kažejo, da je pri obeh zavarovalnicah ta delež v nivoju 570.000 EUR na zaposlenega.
Graf: Prikaz gibanja ključnih kategorij poslovanja Skupine Save Re za obdobje 2004 - 2013
Bruto premija v obdobju 2004-2013 (mio EUR)
400
350
CAGR2004-2013=14%
300
250
200
150
100
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2011
2012
2013
2011
2012
2013
Čisti poslovni izid v obdobju 2004-2013 (mio EUR)
30
CAGR2004-2013=10,9%
20
10
0
-10
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
-20
-30
ROE v obdobju 2004-2013 (v %)
20%
15%
10%
5%
0%
-5%
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
-10%
-15%
-20%
Vir: Letna poročila in spletne strani družbe
Iz pregleda lastniške strukture zavarovalnice izhaja, da ima 15 največjih delničarjev cca 76% delnic. Največji
delničar je SDH, ki obvladuje 25%+1 delnico.
19/30
Tabela: Pregled lastniške strukture (december 2014)
Največji delničar
Lastniški delež
SDH, d.d.
Societe generale - splitska banka d.d. - fiduciarni račun
European bank for reconstruction and d.
Raiffeisen bank austria d.d. - fiduciarni račun
Sava Re d.d.
Modra zavarovalnica, d.d.
Skandinaviska enskilda banken s.a. luxembourg - fiduciarni račun
Abanka d.d.
Adriatic slovenica d.d. - kritno premoženje
KD Galileo, fleksibilna struktura naložb
SOP Lljubljana
NKBM d.d.
Modra zavarovalnica d.d. - ZVPS
Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad - Jugovzhodna Evropa
Kapitalska družba d.d. - SODPZ
Ostali delničarji
Skupaj
25,0%
9,9%
6,2%
4,4%
4,2%
4,2%
3,8%
3,8%
2,9%
2,5%
2,3%
2,2%
1,9%
1,5%
1,4%
23,9%
100,0%
Delež tujega
kapitala
24,4%
Lastniški deleži
Ostali delničarji;
23,9%
Sava Re d.d.; 4,2%
SDH, d.d.; 25,0%
Investicijski skladi in
družbe* ; 46,9%
*V delež investicijskih skladov so upoštevani samo investicijski skladi, ki so uvrščeni med prvih 15 največjih delničarjev
Gibanje cene delnic zavarovalnice na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v obdobju 2012 – 2014
pozitivno. Tečaj delnic se je povzpel iz obnočja 6 EUR za delnico v območje 16 EUR za delnico. Trenutna tržna
kapitalizacija zavarovalnice znaša v januarju 2015 cca. 277 mio EUR.
20/30
Graf: Gibanje cene delnice Pozavarovalnice Save na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev
Gibanje cene delnic Pozavarovalnice Save
za obdobje 2012-2014
18
16
14
12
10
8
6
4
Vir: LJSE
1.10 Primerjava Skupine Triglav in Skupine Save Re z izbranimi
konkurenti
V nadaljevanju je prikazana primerjava Skupine Triglav in Skupine Save Re z izbranimi konkurenti. Skupina
Triglav je glede na kosmate premije po stanju v letu 2013 (901 mio EU premij) na 6. mestu v Centralni Evropi.
Največja zavarovalnica v Centralni Evropi je poljska PZU (3.914 mio EUR premij), ki ima prav tako kot Skupina
Triglav visok odstotek državnega lastništva (45%). Skupina Sava Re v regiji zaseda z 387 mio EUR premij 19.
mesto.
Tabela: Primerjava Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Save z največjimi zavarovalnicami v centralno
evropski regiji
Mesto
v CE
regiji
1.
2.
3.
4.
5.
6.
19.
Zavarovalnica
Država
PZU
Češka Pojištovna
WARTA
Kooperativa Pojištovna
Ergo Hestia
Skupina Triglav
Skupina Sava Re
Poljska
Češka
Poljska
Češka
Poljska
Slovenija
Slovenija
Kosmate
premije 2013
(mil EUR)
3.914
1.242
1.234
1.203
1.006
901
387
Rast kosmate
premije
2013/2012 (%)
0,8 %
-2,9 %
-16,2 %
-1,3 %
-0,6 %
-3,8 %
42,8 %
Čisti dobiček
2013
(mil EUR)
783
173
60
133
41
70
16
Rast čistega
dobička
2013/2012 (%)
0,6 %
17,1%
-6,9 %
2,5 %
-32,0%
-4,6%
32,5 %
Vir: Deloitte, Central Europe Top 500, Ranking Report Appendix, L. 2013
V naslednji tabeli je prikazana bolj poglobljena primerjava Skupine Triglav in Skupine Save Re z izbranimi
zavarovalnicami. V primerjavo je vključena zmagovalka centralno evropske regije PZU, za primerjavo pa so
dodane tudi tri večje zavarovalnice, Swiss Re, Vienna Insurance in Generali.
21/30
Tabela: Primerjava finančnih kazalnikov izbranih zavarovalnic (januar 2015; podatki so na osnovi TTM
podatkov)
Finančni kazalci
(mil EUR razen pri št. zaposlenih)
ROA
Sk.
Triglav
2,5 %
Sk. Sava
Re
1,2 %
PZU
Swiss Re
Generali
2,1 %
Vienna
Insurance
0,8 %
4,8 %
ROE
13,0 %
7,6 %
24,4 %
13,4 %
7,1 %
9,2 %
Profitna marža
5,6 %
5,8 %
16,8 %
12,2 %
2,4 %
2,3 %
169.000
160.000
249.000
-
-
-
Škodni količnik*
60,4
59,1
61,9
54,2
69,4
68,5
Stroškovni količnik**
27,6
35,7
25,9
29,1
31,2
27,1
Kombiniran količnik***
88,0
96,1
87,8
83,3
100,6
95,6
Premije na zaposlenega (EUR)
0,4 %
*škodni količnik je opredeljen kot razmerje med čistimi odhodki za škode ter čistmi prihodki od premij
**Stroškovni količnik je opredeljen kot razmerje med Čistimi stroški ter čistimi prihodki od premij
***Kombinirani količnik je opredeljen kot seštevek škodnega količnika in stroškovnega količnika
Vir: tedenska poročila NLB, d.d.
22/30
1.11 Strateške možnosti za slovenski zavarovalniški trg
a) Primerljiva lastniška struktura s tujimi zavarovalnicami
Iz analize je razvidno, da v skupini največjih evropskih zavarovalnicah država ni pomemben lastnik (npr. primer
Allianz, kjer imajo investicijsko svetovalne družbe več kot 90% lastništva zavarovalnice), v drugi skupini, to je v
skupini večjih zavarovalnic pa ima država zgolj največ pomemben vpliv (npr. primer poljska zavarovalnica PZU,
kjer ima država 35,2% delnic zavarovalnice). Država je le izjemoma prevladujoč lastnik zavarovalnic.
b) Zagotavljanje kapitala ob naraščajočih potrebah zavarovalnic
Zavarovalniška panoga se postopno konsolidira. Zavarovalnice bodo potrebovale za rast s prevzemi ali hitrejšo
organsko rast dodatni kapital. Zagotavljanje kapitala zavarovalnic s strani lastnikov je ključno za nadaljnjo rast
celotne industrije. Koristno je, da ga lastniki lahko zagotavljajo (velja tudi za državo). V kolikor lastniki svežega
kapitala ne zagotavljajo, je za razvoj zavarovalnic smiselno ta sredstva pridobiti na kapitalskih trgih. Načeloma
imajo delniške družbe, ki niso v lasti države prednost pri pridobivanju svežega kapitala na trgih. Investitorji
večkrat državno lastništvo obravnavajo kot negativno. Pripravljenost investiranja v taka podjetja je nižja.
c) Akumulacija kapitala v državi in reinvestiranje v nacionalni ekonomiji
Zavarovalnice večinoma investirajo v dolžniške vrednostne papirje (približno 65% portfelja) od tega
prevladujejo državne obveznice, ki se gibljejo med 55% in 60% v strukturi obveznic. Lastniških vrednostnih
papirjev je med 10% in 15%. Depozitov imajo med 5% in 15%.
Z nacionalnega vidika je tako dobro, da določen vpliv na upravljanje zavarovalnic ostane v Sloveniji, saj
predstavlja enega od možnih stebrov lastništva in akumulacije kapitala v finančnem sektorju kot tudi razvoj
strokovnega znanja s področja zavarovalništva.
Pri odločanju o naložbah mora lastnik predvsem gospodarno ravnati. Zavarovalnice so dolgoročno stabilna
naložba in ob dobrem upravljanju lahko pričakujemo rast vrednosti takih naložb.
23/30
1.12 Opredelitev prihodnje lastniške strukture Skupine Triglav in Skupine
Sava re
Na podlagi predhodnih ugotovitev in analize panoge zavarovalništva navajamo naslednjo opredelitve prihodnje
lastniške strukture Zavarovalnice triglav in Pozavarovalnice Save:

Za razvoj slovenskega zavarovalništva in maksimiziranja vrednosti naložbe za državo ni smiselno, da
ta zadrži večinski delež nad 50% v obeh zavarovalnicah, hkrati pa ga tudi ne potrebuje za ohranitev
določenega dolgoročnega vpliva nad upravljanjem, saj ga glede na lastniško strukturo lahko zagotovi z
ohranitvijo deleža 25%+1 delnica. Glede na opredelitev naložb po ZSDH-1 lahko država za svoj
dolgoročen vpliv na upravljanje v zavarovalnicah zagotovi, če je naložba opredeljena kot pomembna
naložba. Zato se predlaga, da se obe zavarovalnic uvrstita v skladu z ZSDH-1 med pomembni
naložbi, s ciljnim deležem 25%+1 delnica.
Možnost za doseganje prihodnje lastniške strukture, kjer država z manjšim deležem ostane dolgoročno dovolj
vplivna pri upravljanju obeh zavarovalnic, je teoretično več. Te možnosti so:

Razpršitev lastništva preko SPO (Secondary Public Offering)
Možno je omejevanje nakupa največjega deleža v prospektu in preko SPO prodati novo izdane delnice na
likvidnih kapitalskih trgih. Na tak način lahko dobimo zelo razpršeno lastništvo portfeljskih vlagateljev za kar
po odzivu različnih svetovalnih družb obstaja interes. Za interes za nakup delnic mora biti cena za
investitorje privlačna. Tak način bi državi zagotovil kontrolo oziroma zadosten vpliv nad upravljanjem tudi z
manjšim deležem.

Razpršitev lastništva poučenim vlagateljem in finančnim institucijam
Glede na željo države, da ostane dolgoročno pomembno vplivna v upravljanju, je možna ponudba
zaprtemu krogu vlagateljev (obstoječi paket delnic ali preko dokapitalizacije) in delničarski dogovor med
največjimi lastniki (primer v preteklosti je bil v primeru NLB dosežen delničarski dogovor s KBC). Tudi tukaj
obstaja možnost določiti največji delež, ki je naprodaj. Vprašanje se pojavlja predvsem, kakšen interes bi
našli večji nestrateški vlagatelji. To je nedvomno lahko nek stabilni dividendni donos.

Vključitev mednarodnih finančnih institucij (npr. IFC, EBRD)
Kombinacija državnega lastništva in lastništva mednarodnih finančnih institucij je pogosta. Največkrat je to
prehodna rešitev (5 do 10 let) in vsebuje vnaprejšnji dogovor o kasnejšem izstopu mednarodnih finančnih
institucij in privatizaciji.

Statutarne/pravne rešitve
Država bi lahko s statutarnimi spremembami ne glede na lastniško strukturo zagotovila svoj dolgoročen
vpliv. Za vse spremembe je potrebna najmanj 75% večina prisotnih na skupščini, v primeru, da sprememba
lahko vpliva na zmanjšanje vrednosti delnic pa soglasje vseh delničarjev (npr. vinkulacija). To področje
zahteva posebno dodatno analizo, oblikovanje pravnih rešitev in analizo izvedljivosti.
Sklepno:
Med zgoraj omenjenimi teoretičnimi možnostmi za doseganje prihodnje lastniške strukture zavarovalnic, je
strateško najbolj smiselna kombinacija možnosti med razpršitvijo lastništva preko SPO (Secondary Public
Offering) in vključitvijo mednarodnih finančnih institucij (npr. IFC, EBRD). Lastniška struktura Skupine Sava Re
je ze v tem trenutku relativno blizu tej ciljni lastniški strukturi, zato lahko SDH skladno z zgornjimi smernicami
že sedaj samostojno upravlja z lastniškim deležem države nad ciljnim lastniškim deležem (25%+1 delnica) v
najboljšem ekonomskem interesu države.
24/30
V primeru Skupine Triglav bi bilo smiselno, da se takšna ciijna lastniška struktura vzpostavi na način, da se
zadrži vsaj takšen del lastniškega deleža, katerega imetnik je ZPIZ, ki bo dolgoročno zagotavljal najmanj ciljni
lastniški delež 25%+1 delnica. Iz sedanjega lastniškega deleža države v Skupini Triglav bi se ciljnemu
lastniškemu deležu približali z razpršitvijo lastništva s pomočjo sedanjega lastniškega deleža, katerega imetnik
je SDH, in sicer preko SPO ter dodatno z vključitvijo mednarodnih finančnih institucij v lastniško strukturo
zavarovalnice. Hkrati bi bilo tudi smiselno, da država na ta način zniža lastniški delež v Skupini Trigiav pod
zakonsko določeni prevzemni prag 1/3 vseh glasovalnih pravic ter s tem ponovno pridobi možnost
uresničevanja glasovalnih pravic iz naslova delnic, ki jih ima v neposrednem all posrednem imetništvu. Država
trenutno namreč ne more uresničevati glasovalnih pravic na skupščinah delničarjev. Glede na to, da je ZPIZ
imetnik 34,47% lastniškega deleža v zavarovalnici, bi to pomenilo vključitev minimalnega dela tega lastniškega
deleža v SPO, in sicer zgolj toliko, da bi se lastniški delež ZPIZ- a in s tem države po izvedbi predlagane
lastniške transformacije Skupine Trigiav znižal pod 1/3 vseh glasovalnih pravic.
Predlagana ciljna lastniška struktura zavarovalnic z vključitvijo mednarodnih finančnih institucij in preostalim
razpršenim lastništvom zagotavlja nadaljnji razvoj slovenskega zavarovalništva ob hkratnem maksimiranju
vrednosti dolgoročne naložbe za državo. Določeno razpršeno lastništvo med mednarodne in domače
institucionalne ter fizične vlagatelje se je že do sedaj v primeru obeh zavarovalnic pokazalo kot zelo koristno.
Zagotavlja namreč visoko transparentnost poslovanja in doseganje čim višje vrednosti naložbe za vse
delničarje. Z dodatno, ciljno razpršitvijo lastništva bi se tovrstne spodbude še dodatno okrepile, saj portfeljski
vlagateiji stremijo izključno k stabilnim dividendam in maksimiranju cene delnic.
Vključitev mednarodnih finančnih institucij v ciljno lastništvo zavarovalnic je komplementarno razpršenemu
lastništvu, saj njihova prisotnost zvišuje interes mednarodnih in domačih institucionalnih investitorjev k
naložbam v lastniški kapital zavarovalnic. Po eni strani se dodatno zagotavlja najvišje standarde
transparentnosti poslovanja in korporativnega upravijanja, po drugi strani pa zavarovalnicam omogoča lažje
poslovanje na ciljnih tujih trgih v regiji, kar ponovno zvišuje vrednost naložbe za vse delničarje. Ob tem velja
izpostaviti, da je za državo in druge manjšinske portfeljske viagatelje najbolj smiselno, da model vključitve
mednarodnih finančnih institucij vsebuje mehanizme, ki Skupini Triglav (v Skupini Sava re je Iastniško že
vključen EBRD) omogočajo čim večjo uspešnost poslovanja na tujih trgih v JV Evropi (npr. določena hkratna
vključitev teh institucij v Iastniško strukturo hčerinskih družb obeh zavarovalnic).
Na koncu velja opozoriti na izziv dolgoročnega zagotavljanja kapitala Zavarovalnice Triglav in
Pozavarovalnice Save za namene zagotavljanja kapitalske ustreznosti in morebitne širitve poslovanja
(zagotavljanje kapitala za rast poslovanja) zaradi povečevanja vrednosti naložbe. Temeljni pogoj za rast
zavarovalnic je njihova kapitalska ustreznost, sposobnost pridobivanja dodatnega kapitala od
obstoječih ali novih lastnikov. Dolgoročno gledano, bo moral SDH za ohranitev obstoječega
lastniškega deleža v obeh zavarovalnicah s kapitalom slediti rasti obeh zavarovalnic v regiji
(zagotavljanje kapitala za morebitne prevzeme), kar pomeni tudi sodelovanje v morebitnih
dokapitalizacijah zavarovalnic.
25/30
2. Področje dodatnega pokojninskega zavarovanja
2.1 Gibanja na trgih dodatnega pokojninskega zavarovanja v državah
članicah OECD
Zbrana sredstva institucionalnih vlagateljev (investicijski skladi, zavarovalnice in pokojninski skladi), so v letu
2013 beležila rast. V obdobju 2009 – 2013 so zbrana sredstva rastla po nekaj več kot osemodstotni povprečni
letni stopnji. Kljub nestabilnemu finančnemu okolju so pokojninski skladi dosegli pozitiven donos v letu 2013 v
večini držav članic OECD. Od tega je bila realna donosnost v 16 državah višja od 4,5% (Slovenija 2,5% donos).
V večini držav članic OECD, so obveznice in delnice dva najpomembnejša naložbena razreda, v katera so
investirali pokojninski skladi v letu 2013.
Povprečni delež zbranih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja v BDP v državah OECD se je v letu
2013 povečal s 77,1% na 84,2%. Največji delež ima Nizozemska, kjer je dosegel 166,3% BDP. V Republiki
Sloveniji se je omenjeni delež sredstev v BDP v letu 2013 po podatkih OECD povečal s 3,7% na 4,0%.
Slika: Delež zbranih sredstev v BDP v državah OECD konec leta 2013 (v %)
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
Vir: Pension Markets in Focus 2014 - OECD
Kot kaže zgornja slika, je imelo konec leta 2013 samo pet držav članic OECD več kot 100-odstotni delež
zbranih sredstev glede na njihov BDP, in sicer Nizozemska (166,3%), Islandija (148,7%), Švica (119,0%),
Avstralija (103,3%) in Velika Britanija (100,7%). Minimalni kriterij OECD za opredelitev trga dodatnega
pokojninskega zavarovanja kot zrelega trga (delež zbranih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja v
BDP mora presegati 20%) pa je izpolnjevalo samo 13 držav članic OECD.
2.2 Slovenski trg dodatnega pokojninskega zavarovanja
Ob koncu leta 2013 je dodatno pokojninsko zavarovanje na slovenskem trgu ponujalo 10 izvajalcev. 4 izvajalci
(Abanka, Banka Koper, Zavarovalnica Generali in Modra zavarovalnica) so upravljali pet vzajemnih
26/30
pokojninskih skladov, tri pokojninske družbe (Pokojninska družba A, Skupna pokojninska družba in Moja
naložba) in tri zavarovalnice (Prva osebna zavarovalnica, Zavarovalnica Triglav in Adriatic Slovenica) pa so
pokojninsko zavarovanje ponujale v obliki kritnih skladov. Vsi izvajalci skupaj so iz naslova dodatnega
pokojninskega zavarovanja konec leta 2013 upravljali 1,759 milijarde EUR sredstev članov/zavarovancev, kar
je za 2 odstotka manj kot konec leta 2012, ko so sredstva članov/zavarovancev znašala 1,785 milijarde EUR.
Podatki o vzajemnem pokojninskem skladu, ki ga je upravljala Probanka in zoper katero je bil septembra 2013
začet postopek programirane likvidacije, niso na voljo. Prav tako v navedeni primerjavi ni zajet Prvi pokojninski
sklad kot posebna oblika dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se uvršča med pokojninska zavarovanja III.
stebra.
Modra zavarovalnica je tržni delež na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja v letu 2013 v primerjavi z
letom 2012 še nekoliko povečala in je znašal 45% vseh zbranih sredstev dodatnega pokojninskega
zavarovanja oziroma 47% vseh vključenih zavarovancev/članov.
Slika: Domači pokojninski skladi/izvajalci (čista vrednost sredstev v upravljanju 31. 12. 2013; v mio EUR)
700
646,7
600
500
400
300
200
100
0
186,5
149,6
227,5
217,8
158
101
18,8
5,9
28,4
25,2
Vir: letna poročila družb
Naraščajoči pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je razviden tudi iz spodnje
slike. V obdobju od leta 2003 do leta 2013 se je po podatkih OECD delež zbranih sredstev v okviru dodatnega
pokojninskega zavarovana povečal v domačem BDP povečal z 0,5% na približno 4%.
27/30
Slika: Gibanje deleža zbranih sredstev v upravljanju v BDP v Republiki Sloveniji (v %)
4,5
4,0
3,7
4,0
3,3
3,5
3,1
3,0
2,6
2,5
1,8
2,0
1,9
1,6
1,3
1,5
0,9
1,0
0,5
0,5
0,0
Vir: Pension Markets in Focus 2014 - OECD
2.3 Analiza Modre zavarovalnice
Modra zavarovalnica je največja upravljavka vzajemnih pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih
pokojnin v Republiki Sloveniji. Ima 54 zaposlenih, njen tržni delež pa pomeni približno 45% vseh zbranih
sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Ohranjanje življenjske ravni po upokojitvi je brez dvoma eden izmed osrednjih strateških ciljev Republike
Slovenije. Najpomembnejši element zagotavljanja socialne varnosti po upokojitvi je varnost posameznikovih
sredstev, kar pa je eden izmed osrednjih strateških ciljev Modre zavarovalnice.
Modra zavarovalnica je imela konec tretjega četrtletja 2014 v upravljanju za približno 1,2 milijardi EUR
sredstev. Lastna finančna sredstva in sredstva obeh izplačevalnih kritnih skladov (KS PPS in KS Modra renta)
so sestavni del bilance zavarovalnice, sredstva treh varčevalnih vzajemnih pokojninskih skladov (KVPS,
ZVPSJU in PPS) pa ne in predstavljajo ločeno premoženje.
Letne donosnosti pokojninskih skladov v letu 2013 so bile precej nižje od donosnosti v letu 2012. Pri tem so bile
donosnosti skladov KVPS in ZVPSJU v upravljanju Modre zavarovalnice v letu 2013 med najvišjimi. Dosežena
donosnost je presegla zajamčeno donosnost za razliko od pokojninskih družb in Prve osebne zavarovalnice, ki
zajamčene donosnosti niso dosegle. V zadnjih treh letih je med vsemi pokojninskimi skladi v Sloveniji sklad
ZVPSJU dosegel najvišjo donosnost, sklad KVPS pa po doseženi donosnosti zaostaja zgolj za pokojninskim
skladom ZVPSJU in pokojninskim skladom v upravljanju zavarovalnice Generali.
Sestava sredstev je razvidna iz spodnje slike. V primerjavi z oktobrom 2011, ko je Modra zavarovalnica začela
s poslovanjem, so se sredstva v njenem upravljanju povečala za okoli 20%, kar je rezultat uspešnega
poslovanja v minulem obdobju.
28/30
Tabela: Gibanje sredstev v upravljanju Modre zavarovalnice od začetka poslovanja: okt. 2011: 1,0 mrd EUR sept. 2014: 1,2 mrd EUR
Sredstva v upravljanju (v mio evrov)
1.000
900
okt.11
sep.14
v mio EUR
871
766
800
700
600
500
400
300
200
150
219
127
89
100
0
Lastna finančna sredstva
Vzajemni pokojninski skladi
(varčevalni del)
Kritni skladi (izplačevalni del)
Modra zavarovalnica ima skupaj že več kot 13.000 prejemnikov dodatne pokojnine; konec leta 2014 jo je
izplačevala že 4.600 zavarovancem dodatnega pokojninskega zavarovanja in 8.700 zavarovancem Prvega
pokojninskega sklada.
Tabela: Podatki o vzajemnih pokojninskih skladih v upravljanju Modre zavarovalnice na dan 30.9.2014
206.258
Čista vrednost sredstev v
upravljanju (v mio EUR)
677
ZVPSJU - Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence
27.383
163
PPS - Prvi pokojninski sklad
25.366
31
259.007
871
Vzajemni pokojninski sklad
KVPS - Kapitalski vzajemni pokojninski sklad
Skupaj
Število članov
Tabela: Primerjava finančnih podatkov Modre zavarovalnice za obdobje 2012 - 2013
2013
2012
Indeks
2013/12
Prihodki od premij
16.593
17.610
94,2
Odhodki za škode
11.600
7.677
151,1
6.839
11.725
58,3
178.076
173.169
102,8
Poslovni izid pred obdavčitvijo
3.921
14.922
26,3
Čisti poslovni izid
4.070
12.323
33,0
Kazalec (tisoč EUR razen pri št zaposlenih)
Sprememba matematičnih rezervacij
Kapital
Obratovalni stroški
Sredstva zavarovalnice
Vsa sredstva v upravljanju*
Število zaposlenih
Vsa sredstva v upravljanju na zaposlenega*
5.438
5.296
102,7
307.560
291.670
105,4
1.139.160
1.095.567
104,0
55
56
98,2
20.712
19.564
105,9
29/30
* Opomba: upoštevana so vsa sredstva v upravljanju (vzajemni pokojninski skladni namreč niso sestavni del bilance Modre zavarovalnice. d. d.)
Tabela: Primerjava finančnih kazalnikov Modre zavarovalnice za obdobje 2012 - 2013
Finančni kazalniki
2013
2012
ROE
2,30%
7,60%
ROA
1,40%
4,40%
Tabela: Pregled lastniške strukture Modre zavarovalnice
Največji delničar
Kapitalska družba d. d.
Lastniški delež
Delež tujega kapitala
100%
0,00%
2.4 Opredelitev prihodnje lastniške strukture Modre zavarovalnice
V skladu z 80. členom Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), se Modra zavarovalnica šteje za
strateško naložbo, dokler upravlja Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU).
Modra zavarovalnica je pomembna naložba Kapitalske družbe in bo tudi po njenem preoblikovanju v neodvisni
avtonomni demografski rezervni sklad, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
ostala eden temeljnih gradnikov zagotavljanja varnosti pokojninskih prihrankov zavarovancev. Ena izmed
možnosti za zagotovitev dodatne likvidnosti Kapitalski družbi je tudi morebitna prva javna ponudba delnic
Modre zavarovalnice.
Skladno z določili ZSDH-1 je treba v primeru prodaje kapitalske naložbe v Modri zavarovalnici pripraviti
program razpolaganja, ki mora temeljiti na javni ponudbi. Prednostno pravico za pridobitev delnic v javni
ponudbi morajo imeti zavarovanci v skladih, ki jih upravlja Modra zavarovalnica, in sindikati, ki predstavljajo
zavarovance v skladu z zakonom, ki ureja kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence,
ter delodajalci, ki financirajo pokojninske načrte kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
30/30