NADZOR NAD IZVAJANJEM STORITVE N Ocenjevanje doseganja

Transcription

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO
NADZOR NAD IZVAJANJEM STORITVE N
Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov (dopolnitev)
dr. Aleksandra Tabaj
mag. Robert Cugelj
Vodja Razvojnega centra za
Generalni direktor URI SOČA
zaposlitveno rehabilitacijo
URI SOČA
Naročnik:
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Direktorat za invalide, vojne veteran in žrtve vojnega nasilje
Kotnikova 28, 1000 Ljubljana
Izvajalec:
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča
Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Naslov poročila:
NADZOR NAD IZVAJANJEM OCENJEVANJA DOSEGANJA DELOVNIH
REZULTATOV INVALIDOV – storitev N (dopolnitve)
Vodja delovne skupine:
mag. Zdenka Wltavsky, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA
Člani delovne skupine:
Zlatko Perić, URI SOČA
Mira Nemec, URI SOČA
Brane Bucaj, URI SOČA
Andreja Pintarič, OZARA d. o. o.
Damjan Žnidarčič, CRI Celje
Lea Kovač, Zavod RS za zaposlovanje
Strokovna redakcija:
dr. Aleksandra Tabaj, URI SOČA – RCZR
mag. Valentina Brecelj, URI SOČA – RCZR
Datum izdaje poročila:
2012, dopolnjeno 2014
Izvodi:
MDDSZ: Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja
URI SOČA: Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica, spletna
stran: http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/
Odgovorna oseba:
dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo
mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA
ZR
zaposlitvena rehabilitacija
izvajalci ZR
izvajalci zaposlitvene rehabilitacije
MDDSZ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
RCZR
URI SOČA
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA
uporabniki storitev
uporabniki storitev zaposlitvene rehabilitacije
ZPIZ
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
ZRSZ
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
ZZRZI
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški ali ženski slovnični obliki, so uporabljeni kot
nevtralno poimenovanje, uporabljeno za oba spola.
Besedilo ni lektorirano.
1
POVZETEK
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA je skladno z zadnjo alinejo 82. člena Zakona o
zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI–C) pooblaščen, da v okviru
strokovnih nalog Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo izvaja nadzor nad
izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov. Ocenjevanje doseganja
delovnih rezultatov invalidov (storitev N) je ena od storitev zaposlitvene rehabilitacije,
opredeljene z ZZRZI. Način izvedbe je opredeljen v Standardih storitev zaposlitvene
rehabilitacije. Pri pripravi nadzora smo se soočali z naslednjimi vprašanji:
-
-
kako obsežno izvajati nadzor (pregledati vse primere izvedenega ocenjevanja doseganja
delovnih rezultatov invalidov ali samo določeno število),
kako podrobno izvesti nadzor (pregled dokumentacije izvajalca zaposlitvene
rehabilitacije, dokumentacije območne službe ZRSZ, ogled postopka/delovnih pogojev, v
katerih je potekalo ocenjevanje),
kako oblikovati opomnik za beleženje ugotovitev nadzora,
kaj bi lahko bili pričakovani/možni ukrepi in predlogi opravljenega nadzora.
Slednje bo predvsem pomembno za nadaljnje izvajanje nadzora kot sistemsko smiselne in
trajne naloge, zato je potrebno pridobiti določen reprezentativni obseg podatkov več
izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, na podlagi katerih bo možno načrtovati izvedbo in
obseg dela v prihodnjih letih. Tako smo v letu 2012 izvedli nadzor storitve N pri vseh
izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije, posebno pozornost pa smo namenili izvedbi storitve N
za zaposlene invalide.
Na podlagi ugotovitev je delovna skupina pripravila priporočila za izvajalce zaposlitvene
rehabilitacije z namenom primerljivosti in ustreznosti dokumentacije, ki jo pripravljajo v zvezi
s storitvijo N:
- opredelitev vhodnih informacij s strani izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije,
- priprava dopolnitev opomnika nadzora izvedbe storitve N z upoštevanjem standarda
storitve N, pri čemer smo težili k čim bolj jasnim vprašanjem, saj predstavljajo vodilo za
pripravo dokumentacije za nadzor,
- priprava povratnih informacij tako za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije kot za
MDDSZ, z namenom izboljšanja izvajanja storitve N v prihodnje.
Določene spremembe opomnika je delovna skupina večinoma že upoštevala pri nadzorih v
letu 2012, nekatera vprašanja pa bodo predmet izboljšav v naslednjem letu. Izboljšave
opomnika bodo pripomogle k enotnemu razumevanju zahtevane dokumentacije za izvedbo
storitve N. Opomnik upošteva celoten standard storitve N in tako vključuje vsa relevantna
vprašanja za oceno izvedbe storitve N.
Dogovorjeno je bilo, da bo razgovor z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije tudi v prihodnje
sestavni del nadzora. Namen razgovora bo pridobivanje dodatnih pojasnil v primeru
nejasnosti, preverjanje razumevanja vsebine standarda storitve N in pridobivanje povratnih
informacij iz prakse izvajanja storitve N.
Delovna skupina bo še naprej kontinuirano izvajala nadzore v skladu z letnim programom
dela RCZR URI SOČA.
2
KAZALO VSEBINE
POVZETEK ..................................................................................................................... 2
UVOD ¸ ........................................................................................................................ 5
1
PRAVNE PODLAGE ZA OCENJEVANJE DOSEGANJA DELOVNIH
REZULTATOV INVALIDOV ............................................................................................. 5
2
STROKOVNE PODLAGE ZA IZVEDBO NADZORA ........................................ 6
3
IZVAJANJE NADZORA NAD STORITVIJO N .................................................. 8
3.1
DOKUMENTACIJA ZA IZVAJANJE NADZORA ................................................... 8
3.2
IZVAJALEC NADZORA ........................................................................................ 8
3.3
IZVEDBA NADZORA ............................................................................................ 8
4
REZULTATI ANALIZE NADZORA .................................................................... 9
4.1
DINAMIKA IZVAJANJA STORITVE N .................................................................. 9
4.2
ANALIZA IZVEDBE STORITVE N V LETU 2012 ................................................ 11
4.2.1 Izpolnjevanje predpogojev za izvedbo storitve N ................................................ 11
4.2.2 Izključenost dejavnikov, ki lahko vplivajo na zmanjšano učinkovitost invalida .... 13
e) Zaposlitev/usposabljanje invalida več kot 3 mesece na konkretnem (ocenjevanem)
delovnem mestu ............................................................................................................ 15
4.2.3 Izvedba ocenjevanja delovnih rezultatov............................................................. 16
4.2.4 Primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati
zaposlenih brez invalidnosti (zahteve običajnega delovnega mesta) .................. 16
4.2.4.1 Razvidnost podatkov o situacijskem ocenjevanju invalida na delovnem
mestu 16
4.2.4.2 Ustreznost pogojev dela .................................................................................. 17
4.2.4.3 Razvidnost podatkov o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni
podatki o humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah ..................................................... 18
4.2.4.4 Razvidnost uporabe podatkov o delovni anamnezi, poklicni karieri in
usposobljenosti invalida (posredovani s strani invalida in delodajalca) ......................... 18
4.2.4.5 Razvidnost uporabe podatkov o invalidnosti, prevladujočih področjih
prizadetosti in oviranosti posameznika .......................................................................... 22
4.2.4.6 Razvidnost uporabe podatkov v zvezi z opisom del in nalog, zahtevami
delovnega mesta in pričakovanimi rezultati ................................................................... 24
4.2.4.7 Ocena ustreznosti delovnega mesta ............................................................... 29
4.2.4.8 Izpolnjenost tabele »Ocena doseganja delovnih rezultatov« (skladnost z
ostalo dokumentacijo) .................................................................................................... 30
4.2.4.9 Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene – ali temelji na celostni
primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami
delodajalca in s cilji usposabljanja ................................................................................. 31
4.2.4.10 Razvidnost primerjave podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga 1) in
invalida (priloga 2), oziroma ugotovljenost razlogov za morebitna neskladja med
podatki od delodajalca in invalida ter ali je izvajalec poskušal »izravnati« neskladja .... 32
5
ZAKLJUČNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE IZVEDBE
STORITVE N ................................................................................................................. 34
6
PRILOGE ........................................................................................................ 36
UGOTOVITVE IN STALIŠČA ZIZRS NA DOPOLNJENO POROČILO ......................... 44
3
KAZALO TABEL
TABELA 4.1.1: ŠTEVILO IZVEDENIH STORITEV N V LETU 2011 IN ŠTEVILO PREGLEDANIH PRIMEROV STORITVE N
PO IZVAJALCIH ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE .................................................................................. 10
TABELA 4.1.2: ŠTEVILO PRIMEROV STORITEV N ZA ZAPOSLENE INVALIDE V OBDOBJU 2007 – 2011 .............. 10
TABELA 4.2.1: RAZPOLOŽLJIVOST POROČILA O IZVEDBI STORITVE J IN STORITVE B...................................... 11
TABELA 4.2.2: ZAPOSLITEV/USPOSABLJANJE INVALIDA NA ZAŠČITENEM DELOVNEM MESTU, PODPORNI
ZAPOSLITVI ALI INVALIDSKEM PODJETJU ............................................................................................ 12
TABELA 4.2.3: USPOSOBLJENOST INVALIDA ZA OPRAVLJANJE DELOVNIH NALOG .......................................... 13
TABELA 4.2.4: PODATKI O USPOSABLJANJU IN UVAJANJU V DELO ................................................................ 13
TABELA 4.2.5: IZKLJUČENOST DEJAVNIKA NEPRIMERNE IZOBRAZBE INVALIDA .............................................. 14
TABELA 4.2.6: IZKLJUČENOST DEJAVNIKA NEUPOŠTEVANJA PREDPISOV O VARNEM IN ZDRAVEM DELU .......... 14
TABELA 4.2.7: IZKLJUČENOST DEJAVNIKA ZAPOSLITVE NA NEUSTREZNEM DELOVNEM MESTU GLEDE NA
INVALIDNOST ................................................................................................................................... 15
TABELA 4.2.8: ZAPOSLENOST INVALIDA NA KONKRETNEM DELOVNEM MESTU VEČ KOT 3 MESECE ................. 15
TABELA 4.2.9: PRIMERJAVA DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV INVALIDOV Z DELOVNIMI REZULTATI
ZAPOSLENIH BREZ INVALIDNOSTI ...................................................................................................... 16
TABELA 4.2.10: PODATKI O IZVAJALČEVEM SITUACIJSKEM OCENJEVANJU DELAVCA NA DELOVNEM MESTU..... 17
TABELA 4.2.11: DOKAZILA O PREVERJANJU USTREZNOSTI POGOJEV DELA IZ KATERIH SO JASNO RAZVIDNE
ZAHTEVE DELOVNEGA MESTA ........................................................................................................... 17
TABELA 4.2.12: SMISELNE PRILAGODITVE DELA IN HUMANIZACIJA DELA TER ERGONOMSKE REŠITVAH ........... 18
TABELA 4.2.13: PODATKI O IZOBRAZBI ...................................................................................................... 19
TABELA 4.2.14: PODATKI O ZGODOVINI DELA ............................................................................................. 19
TABELA 4.2.15: PODATKI O DELOVNI DOBI ................................................................................................. 20
TABELA 4.2.16: PODATKI O USPOSOBLJENOSTI IN DELOVNEM FUNKCIONIRANJU NA SEDANJEM DELOVNEM
MESTU V ZADNJIH 3 MESECIH ........................................................................................................... 20
TABELA 4.2.17: PODATKI O DOSEGANJU PRIČAKOVANIH DELOVNIH UČINKOV V ZADNJIH TREH MESECIH......... 21
TABELA 4.2.18: UPOŠTEVANJE OCEN POROČANJA DELODAJALCA O DOSEGANJU DELOVNIH REZULTATOV...... 21
TABELA 4.2.19: MNENJA INVALIDSKIH IN DRUGIH KOMISIJ ........................................................................... 22
TABELA 4.2.20: VPLIV INVALIDNOSTI NA DELOVNO UČINKOVITOST............................................................... 23
TABELA 4.2.21: OCENE RAVNI FUNKCIONALNIH ZMOGLJIVOSTI IN UGOTOVITVE IZ PROGRAMOV ZAPOSLITVENE
REHABILITACIJE ............................................................................................................................... 23
TABELA 4.2.22: SISTEMIZACIJA DELOVNEGA MESTA OZ. OPIS DELOVNEGA MESTA........................................ 25
TABELA 4.2.23: METODOLOGIJA VREDNOTENJA DELOVNE UČINKOVITOSTI................................................... 25
TABELA 4.2.24: POTREBNE VEŠČINE IN ZNANJA ......................................................................................... 26
TABELA 4.2.25: POTREBEN OBIČAJEN ČAS UVAJANJA ................................................................................ 26
TABELA 4.2.26: OPIS DELOVNEGA POSTOPKA IN KLJUČNIH ELEMENTOV DELA .............................................. 27
TABELA 4.2.27: PODATKI O STALNOSTI DELA ............................................................................................. 27
TABELA 4.2.28: PODATKI O ODSOTNOSTI Z DELA ....................................................................................... 28
TABELA 4.2.29: »OCENA DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV« IN UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI Z OSTALO
DOKUMENTACIJO ............................................................................................................................. 30
TABELA 4.2.30: IZPOLNJENOST TABELE "OCENA DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV" (SKLADNO Z OSTALO
DOKUMENTACIJO) ............................................................................................................................ 31
TABELA 4.2.31: POVZETEK UGOTOVITEV IN UTEMELJITEV ZAKLJUČNE OCENE TEMELJI NA CELOSTNI PRIMERJAVI
DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV INVALIDA S KONKRETNIMI ZAHTEVAMI DELODAJALCA IN CILJI
USPOSABLJANJA .............................................................................................................................. 32
TABELA 4.2.32: PRIMERJAVA PODATKOV, PRIDOBLJENIH OD DELODAJALCA IN INVALIDA TER UGOTOVLJENI
RAZLOGI ZA MOREBITNA NESKLADJA MED PODATKI OD DELODAJALCA IN INVALIDA TER ALI JE IZVAJALEC
POSKUŠAL IZRAVNATI NESKLADJA ..................................................................................................... 33
4
UVOD
Spremljanje izvajanja ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov (storitev N) poteka
od leta 2006 dalje, ko se je storitev N pričela izvajati v okviru mreže izvajalcev zaposlitvene
rehabilitacije. Za izvajanje nadzora nad ocenjevanjem doseganja delovnih rezultatov
invalidov je pristojen URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, v skladu z
določili Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (82. člen).
Ob upoštevanju, da je bila celotna dejavnost zaposlitvene rehabilitacije postavljena na novo,
vključno z izborom izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in izvajanjem storitev po sprejetih
Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije, je bil nadzor v prvem letu izveden v obliki
»pilotske izvedbe«. Tako je bil leta 2006 v okviru RCZR URI SOČA razvit model nadzora nad
izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov (pilotska
izvedba), ki smo ga v naslednjih letih na podlagi izkušenj opravljenih nadzorov izboljševali z
namenom pridobiti kar največ pomembnih informacij o izvajanju storitve N, na podlagi katerih
so možne izboljšave izvajanja storitve, spremljanje trendov in predlogi za nadaljnje delo.
V okviru pilotske izvedbe je bilo ugotovljeno, da je za ustrezen nadzor nad izvajanjem
storitve N potrebno opredeliti cilje in namen nadzora, za dosego le-tega smo opredelili merila
za izbor primerov ter obseg in vsebino nadzora. Da bi dobili primerljive rezultate več
izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, smo nadzor nad storitvijo N izvajali po isti metodologiji
tudi v naslednjih letih.
Pred vsakoletno izvedbo nadzora sprejmemo dogovor:
-
-
kako obsežno izvajati nadzor (pregledati vse primere izvedenega ocenjevanja
doseganja delovnih rezultatov invalidov ali samo določeno število),
kako podrobno izvesti nadzor (pregled dokumentacije izvajalca zaposlitvene
rehabilitacije, dokumentacije območne službe ZRSZ, ogled postopka/delovnih
pogojev v katerih je potekalo ocenjevanje),
kako beležiti ugotovitve nadzora,
kateri bi lahko bili pričakovani/možni ukrepi in predlogi na podlagi ugotovitev
opravljenega nadzora.
Predvsem slednje je pomembno za nadaljnje izvajanje nadzora kot sistemsko smiselne in
trajne naloge, zato je potrebno pridobiti dovolj velik reprezentativni obseg podatkov več
izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, kar omogoča spremljanje trendov pri izvajanju
storitve N.
1
PRAVNE PODLAGE ZA OCENJEVANJE DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV
INVALIDOV
Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide
(UL 117/05) določa:
-
pravno podlago za ocenjevanje delovnih rezultatov invalidov, ki je namenjena
določanju višine subvencije plače za čas njihove zaposlitve in
postopek, po katerem izvajalci zaposlitvene rehabilitacije izvajajo storitev ocenjevanja
delovnih rezultatov zaposlenih invalidov.
5
Za ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji
(6. člen):
-
-
da je invalid kot brezposelna oseba prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in je
vključen v storitve zaposlitvene rehabilitacije oziroma je zaposlen v invalidskem
podjetju, zaposlitvenem centru oziroma v podporni zaposlitvi;
da delodajalec poda pisno izjavo o upoštevanju pravnih, organizacijskih in tehničnih
ukrepov po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu ter
da sta invalid in delodajalec seznanjena z vsebino, postopki in namenom
ocenjevanja.
Skladno s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide
je ocena doseganja delovnih rezultatov brezposelnih invalidov strokovna podlaga za oceno
zaposlitvenih možnosti (2. člen). Določa tudi merila za ocenjevanje delovnih rezultatov, ki so
namenjena določanju višine subvencije plače za čas njihove zaposlitve (1. člen).
Načela, ki so jih izvajalci zaposlitvene rehabilitacije dolžni upoštevati pri ocenjevanju delovnih
rezultatov invalidov po tem pravilniku, so (7. člen):
-
individualna obravnava invalida,
spoštovanje zasebnosti invalida,
nepristranskost in zagotavljanje možnosti nadzora nad ocenjevanjem,
prilagojenost postopka stopnji razumevanja invalida.
Način izvedbe, metode dela, časovni obseg, pričakovani cilji in učinki ter osnovni strokovni in
organizacijski pogoji za izvajanje storitve N so določeni v Standardih storitev zaposlitvene
rehabilitacije – storitev N »Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov«.
2
STROKOVNE PODLAGE ZA IZVEDBO NADZORA
Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov (storitev N) je ena od storitev
zaposlitvene rehabilitacije, opredeljene z ZZRZI. Način izvedbe je opredeljen v Standardih
storitev zaposlitvene rehabilitacije.
Strokovne podlage za izvedbo storitve N so opredeljene v Standardih storitev zaposlitvene
rehabilitacije. Standard določa:
-
cilj storitve in predvidene učinke storitve,
pogoje in načela pri izvajanju storitve,
časovni obseg, ciljno skupino, metode, tehnike in izvedbo storitve,
izvedbene in kadrovske pogoje.
Obvezen del inštrumentarija za ocenjevanje sta vprašalnika »Ocena delovne učinkovitosti in
delovne prilagoditve« (obrazec 1), ki ga izpolni delodajalec, in »Samoocena delovnega
vedenja« (obrazec 2), ki ga izpolni invalid. Določen je tudi način poročanja o izvedeni storitvi
N (obseg in vsebina).
Na podlagi standarda storitve N je delovna skupina opredelila tiste vsebine, ki jih mora
izvajalec zaposlitvene rehabilitacije pri izvajanju storitve N pridobiti za oceno delovne
učinkovitosti invalida, le-te so podlaga za opomnik.
6
Osnovni kriteriji po standardu storitve N, relevantni za ugotavljanje ustreznosti izvedbe
storitve N, so naslednji:
-
invalid je zaposlen na zaščitenem delovnem mestu, v podporni zaposlitvi ali v
invalidskem podjetju,
invalid je vključen v storitve zaposlitvene rehabilitacije,
delodajalec izpolnjuje predpise o varnem in zdravem delu,
invalid je usposobljen za opravljanje del in nalog,
upoštevanje odločb o invalidnosti oz. omejitev za delo glede na konkretno delovno
mesto,
primerjava doseganja delovnih rezultatov invalidov z zaposlenimi neinvalidi,
upoštevanje dosedanjih ugotovitev iz poročil o vključitvah v različne rehabilitacijske
programe,
upoštevanje poročil neposrednih vodij na delovnem mestu o delovnem funkcioniranju
invalida.
Izvedba storitve N je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen zbiranju in analizi
podatkov/informacij o dosedanjem poteku poklicne kariere posameznika in njegovi zaposlitvi.
Uporablja se naslednje vire:
razpoložljivi podatki o delovni anamnezi, poklicni karieri, usposobljenosti delavca:
delovno anamnestični podatki, ki jih posredujeta invalid in delodajalec,
podatki o invalidnosti, prevladujočih področjih prizadetosti in oviranosti posameznika:
obstoječa zdravstvena dokumentacija, odločbe invalidskih in drugih komisij, poročila iz
programov zaposlitvene rehabilitacije in druga relevantna dokumentacija,
opis del in nalog, zahteve delovnega mesta in pričakovani delovni rezultati: sistemizacija
delovnih mest, ocene tveganja, interni akti o postopkih vrednotenja delovnih učinkov in
nagrajevanja za konkretno delovno mesto in drugi relevantni dokumenti (dokumentacija
delodajalca).
Drugi del je namenjen pripravi celovite ocene funkcioniranja invalida na delovnem mestu,
določanju konkretnih področij dela ter načina ocenjevanja kvantitativnih in kvalitativnih
značilnosti delovne učinkovitosti delavca na konkretnih delovnih nalogah. Možni viri
informacij so:
ogled in analiza delovnega mesta, neposredno opazovanje, ocenjevanje in spremljanje
delavca na delovnem mestu: situacijsko ocenjevanje delavca na delovnem mestu, ocena
primernosti delovnega mesta oziroma skladnosti zahtev in pogojev dela s
posameznikovim profilom zmožnosti in omejitev, izobrazbo in usposobljenostjo,
ustreznost delovnih pogojev, morebitne prilagoditve delovnega mesta in delovnih
postopkov;
ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve, ki jo poda delodajalec: vprašalnik za
delodajalca, dokumentirani podatki delodajalca o doseganju pričakovanih delovnih
rezultatov delavca na opredeljenem delovnem mestu za obdobje zadnjih treh mesecev
oziroma za opazovano obdobje usposabljanja;
samoocena delavca: vprašalnik za delavca in intervju z delavcem o stopnji zadovoljstva
z delom, lastnem videnju svojega delovnega funkcioniranja, težavah pri delu, primernosti
dela in pogojev dela ter njegovih predlogih za opravljanje težav in ovir pri delu.
7
3
3.1
IZVAJANJE NADZORA NAD STORITVIJO N
Dokumentacija za izvajanje nadzora
V letu 2006 je bil v okviru pilotne izvedbe za namen izvajanja nadzora nad izvajanjem
ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov izdelan Opomnik nadzora izvedbe
storitve N. Opomnik služi kot vodilo s kriteriji, ki morajo biti upoštevani pri izvajanju nadzora.
Opomnik nadzora izvedbe storitve N je bil izdelan na podlagi standarda storitve N. V okviru
analize izvajanja nadzora pa je bilo ugotovljeno, da opomnik ne povzema celotne strukture
standarda storitve N, zato smo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju nadzora,
opomnik dopolnili oziroma nadgradili z namenom večje primerljivosti med zahtevanimi
podatki in podatki, ki jih je izvajalec zaposlitvene rehabilitacije dejansko pridobil za izvedbo
storitve N.
Opomnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu ugotavljamo izpolnjevanje predpogojev
ocenjevanja, drugi del pa je namenjen ugotavljanju ustreznosti izvedbe ocenjevanja na
podlagi priloženih dokazil in podatkov.
Z namenom čim kakovostnejšega zbiranja podatkov je bil izvajalcem zaposlitvene
rehabilitacije pred samim nadzorom na voljo opomnik (vir: spletna stran RCZR); tako lahko
opomnik služi izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije kot pripomoček za ustrezno pripravo
dokumentacije za nadzor, s čimer bodo pripomogli h kvalitetnejši analizi opravljenih storitev
in s tem k uresničevanju zastavljenih ciljev izvedbe nadzora storitve N.
3.2
Izvajalec nadzora
Člani delovne skupine za nadzor so:
-
-
3.3
vodja delovne skupine, razvojno-raziskovalna sodelavka Razvojnega centra za
zaposlitveno rehabilitacijo,
strokovni delavci z znanjem in izkušnjami s področja tehnoloških procesov, ocenjevanja
delovne učinkovitosti ter postopkov ocenjevanja in usposabljanja invalidov v procesu
zaposlitvene rehabilitacije,
strokovni delavci s poznavanjem področja sistema zaposlovanja invalidov (vodenje
postopkov, odločanja o statusu invalida, pravici do storitev zaposlitvene rehabilitacije ter
ocenjevanja zaposlitvenih možnosti in zaposljivosti invalida).
Izvedba nadzora
Izvajalec zaposlitvene rehabilitacije na povabilo delovne skupine za nadzor pošlje RCZR URI
SOČA zahtevano dokumentacijo, ki je vezana na izvedbo storitve N. V posameznih primerih
lahko delovna skupina zaprosi OS ZRZS za dodatno dokumentacijo za primere, ki so jih člani
delovne skupine izbrali za podrobnejši pregled. Delovna skupina se lahko odloči, da bo
pregled dokumentacije za izvedbo storitve N opravila na sedežu izvajalca zaposlitvene
rehabilitacije.
8
4
4.1
REZULTATI ANALIZE NADZORA
Dinamika izvajanja storitve N
V letu 2012 je delovna skupina izvedla nadzor izvajanja storitve N pri vseh izvajalcih
zaposlitvene rehabilitacije (N = 14). Nadzor je potekal za izvedene storitve N v letu 2011. V
prvem delu nadzora smo od vsakega izvajalca zaposlitvene rehabilitacije pridobili
dokumentacijo za dva primera izvedene storitve N za brezposelne invalide in za dva primera
za zaposlene invalide (v kolikor je izvajalec zaposlitvene rehabilitacije izvajal storitev N tudi
za zaposlene invalide). Dodatno merilo za izbor primerov je bil, da izvajalci zaposlitvene
rehabilitacije izberejo en primer, ki ga smatrajo kot primer dobre prakse, in en primer, ki bi ga
sami označili kot zahteven primer. Zahtevano dokumentacijo smo po pošti prejeli od vseh
izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, skupaj 44 primerov storitve N.
Drugi del nadzora je potekal na sedežu izvajalca zaposlitvene rehabilitacije; nadzor na mestu
samem smo izvedli pri 5 izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije (CRI Celje, Centerkontura,
Papilot, Racio in Želva), ki so odstopali po številu izvedenih storitev N za zaposlene invalide
(glej Tabelo 4.1.1). Kriterij za izbor je bil več kot 20 izvedenih storitev N. Pri izvajalcih
zaposlitvene rehabilitacije smo skupaj pregledali 23 primerov, kar predstavlja skoraj tretjino
vseh pregledanih primerov.
Opis vzorca: v analizi je bilo zajetih 67 primerov izvedbe storitve N pri vseh izvajalcih
zaposlitvene rehabilitacije, od tega 33 primerov storitve N za brezposelne invalide in 34
primerov za zaposlene invalide. V primerih, ko je bil naročnik ZRSZ, gre za ocenjevanje
doseganja delovnih rezultatov brezposelnih invalidov, v primeru, ko je bil naročnik
delodajalec, pa za zaposlenega invalida.
Največ pregledanih primerov je bilo pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije Papilot (7), Racio
(7) in Želva (7), kar skupaj predstavlja tretjino vseh primerov (31,3 %). Polovica vključenih
invalidov je bilo zaposlenih (49,3 %), ostali so bili brezposelni (50,7 %). Dobra tretjina
primerov (34,3 %) je predstavljala nadzor na sedežu izvajalca zaposlitvene rehabilitacije.
Posamezne primere smo si člani delovne skupine naključno razdelili.
Pred izvedbo nadzora so člani delovne skupine na podlagi ugotovitev dosedanjih nadzorov
opomnik pregledali in ga v določenih delih dopolnili oziroma nadgradili tako, da bo zagotavljal
tiste informacije, ki jih pri nadzoru potrebujemo.
V letu 2011 smo opazili, da se je več težav pojavljalo pri izpolnjevanju zahtev po
dokumentaciji za izvedene storitve N pri zaposlenih invalidih, zato smo jim v letu 2012
namenili večjo pozornost. Izvajalce zaposlitvene rehabilitacije smo pozvali, da nam
posredujejo informacijo o številu izvedenih primerov storitve N za zaposlene invalide v letih
od 2007 do 2011 (glej Tabelo 4.1.2).
V letu 2011 je bilo skupno izvedenih 768 storitev N, od tega kar 67 % za zaposlene invalide.
Podrobnejše število izvedb po posameznih izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije je razvidno iz
spodnje tabele.
9
Tabela 4.1.1: Število izvedenih storitev N v letu 2011 in število pregledanih primerov storitve
N po izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije
zaposleni invalidi
brezposelni invalidi
Skupaj
št. storitev
N v 2011
št.
pregledanih
primerov
št. storitev N
v 2011
št.
pregledanih
primerov
št. storitve
N v 2011
št.
pregledanih
primerov
URI Soča*
1
1
37
8
38
9
Centerkontura
39
4
29
2
68
6
CRI Celje
96
4
18
2
114
6
Integra inštitut
0
0
9
2
9
2
IP Posočje
11
2
17
2
28
4
10
3
Izvajalec
zaposlitvene
rehabilitacije
1
1
9
2
Papilot
30
5
16
2
46
7
Racio
284
5
49
2
333
7
Šentprima
3
2
6
2
9
4
Zavod Jelša
2
2
12
2
14
4
Zavod Ruj
0
0
8
2
8
2
Zavod Vitis
13
2
7
2
20
4
ZIP center
0
0
12
2
12
2
Želva
37
5
22
2
59
7
768
67
Ozara
517
33
251
34
Skupaj
*analizirali smo v vseh treh enotah: Ljubljana, Maribor s Ptujem, Murska Sobota
Zaradi večjega števila izvedb storitve N za zaposlene invalide pri 5 izvajalcih zaposlitvene
rehabilitacije (CRI Celje, Centerkontura, Papilot, Racio, Želva), smo dodatno pogledali število
izvedb storitve N od leta 2007 dalje (glej Tabelo 4.1.2). Ugotavljamo, da je v vseh
opazovanih letih največ storitev N izvedel Racio, pri vseh petih izvajalcih je število izvedb po
letih nihalo.
Tabela 4.1.2: Število primerov storitev N za zaposlene invalide v obdobju 2007 – 2011
Leto
2007
2008
2009
2010
2011
Skupaj
Racio
108
143
126
142
284
803
CRI Celje
51
40
35
30
96
252
Želva
137
71
28
86
37
359
Papilot
85
23
50
30
188
Centerkontura
3
17
4
18
39
81
10
4.2
Analiza izvedbe storitve N v letu 2012
Preverja se izvajanje zahtev standarda storitve N in delodajalčevo upoštevanje predpisov.
Predpogoje za izvedbo storitve N zajemajo točke opomnika od 1 do 5, ki omogočajo oceno
»da« ali »ne«, zato jih povzemamo posebej.
a) Obvezni trije dokumenti storitve N
1. Poročilo o ocenjevanju in zaključna ocena (v nadaljevanju Poročilo),
2. Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve – vprašalnik za delodajalca,
(Priloga 1),
3. Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve – vprašalnik za delavca (Priloga
2).
Kriterij ocenjevanja: V spisu izvedbe storitve N morajo biti priloženi vsi trije dokumenti.
Ugotovitev: Pri vseh obravnavanih primerih storitve N, tako pri brezposelnih kot pri
zaposlenih invalidih, so bili priloženi vsi trije zahtevani dokumenti (N = 67).
b) Poročila iz storitev zaposlitvene rehabilitacije: poročilo o izvedbi storitve B
in storitve J (za brezposelne invalide)
Kriterij ocenjevanja: Eden izmed virov za izvedbo ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov
so tudi poročila o do sedaj izvedenih storitvah zaposlitvene rehabilitacije. Kot najbolj
relevantna vira za pridobivanje informacij o invalidu in njegovem delovnem funkcioniranju sta
poročili o izvedbi storitve B (Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih
navad in poklicnih interesov) in storitve J (Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu
oziroma v izbranem poklicu). V okviru nadzora smo preverjali, ali sta poročili na razpolago in
skladnost med poročiloma in poročilom o storitvi N.
Ugotovitev: Poročili o storitvi B in storitvi J sta bili na razpolago v 47,1 % primerov od 34
primerov (brezposelni invalidi). Dodajamo, da gre za dodatno dokumentacijo (nadstandard).
Tabela 4.2.1: Razpoložljivost poročila o izvedbi storitve J in storitve B
Poročilo o izvedbi storitve J in storitve B
Invalid
brezposeln
da
ne
skupaj
število
16
18
34
%
47,1%
52,9%
100,0%
4.2.1 Izpolnjevanje predpogojev za izvedbo storitve N
a) Zaposlitev/usposabljanje invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni
zaposlitvi, invalidskem podjetju
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je invalid zaposlen na zaščitenem delovnem mestu,
podporni zaposlitvi ali v invalidskem podjetju, kar je predpogoj za zaposlene invalide.
Naveden pogoj za izvedbo storitve N ne velja za brezposelne invalide – storitev N je lahko
izvedena ne glede na pravni status delodajalca, kjer se izvaja storitev N. Podatki so razvidni
iz zapisa v Poročilu (2., 4., 5., 6. in 7. točka).
Ugotovitev: Ugotavljamo, da je bila zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu,
podporni zaposlitvi ali invalidskem podjetju prisotna pri 97 % zaposlenih invalidih. Za eno
zaposleno osebo je bila ocena narejena v času vključitve v javno delo, ki je predstavljalo
11
zaključno fazo izvajanja storitve zaposlitvene rehabilitacije. Z rehabilitacijskim načrtom je bila
predvidena priprava ocene zaposlitvenih možnosti po zaključku javnega dela, zato v
konkretnem primeru sicer formalno ni izpolnjen ta predpogoj v smislu priprave ocene
zaposlitvenih možnosti, ga pa v celoti izpolnjuje.
Tabela 4.2.2: Zaposlitev/usposabljanje invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni
zaposlitvi ali invalidskem podjetju
Zaposlitev/usposabljanje invalida na zaščitenem delovnem
mestu, podporni zaposlitvi, invalidskem podjetju
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
da
ne
skupaj
število
32
1
33
%
97,0%
3,0%
100,0%
število
29
5
34
%
85,3%
14,7%
100,0%
število
61
6
67
%
91,0%
9,0%
100,0%
b) Usposobljenost invalida za opravljanje delovnih nalog1
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je invalid ustrezno usposobljen za opravljanje dela, kar
je razvidno iz podatkov o:
-
delovnih nalogah in zahtevah delovnega mesta, na katerem se je invalid usposabljal,
znanju, delovnih izkušnjah in delazmožnosti invalida,
trajanju usposabljanja na delovnem mestu.
Podatki so razvidni iz:
-
-
2., 4. ali 5. točke Poročila (z navedbo časovne opredelitve usposabljanja in opisom
delovnega mesta),
poročila o izvedeni storitvi J (za brezposelne invalide) in ostala relevantna poročila o
izvedenih storitvah ZR; pričakuje se podatke o doseganju normativov, opisno oceno
doseganja pričakovanih rezultatov, opis delovnega funkcioniranja ipd.
poročila delodajalca o usposobljenosti za delo (za zaposlene invalide),
dokumentov, v katerih so opisane delovne naloge in ostale zahteve delovnega mesta,
npr.: sistemizacija delovnega mesta, ocena tveganja ipd..
Ugotovitev: Iz dokumentacije je razvidno, da je bila večina invalidov (95,5 %) usposobljena
za opravljanje del, pri ostalih 4 % pa je bilo v dokumentaciji premalo podatkov, da bi lahko
potrdili usposobljenost za delo.
1
Predstavljene so ugotovitve iz več točk opomnika (2.c., 3.b., 5.,10.d., 12.d.,)
12
Tabela 4.2.3: Usposobljenost invalida za opravljanje delovnih nalog
Usposobljenost invalida za opravljanje del in nalog
zaposlen
Invalid
brezposeln
skupaj
da
ne
skupaj
število
32
1
33
%
97,0%
3,0%
100,0%
število
32
2
34
%
94,1%
5,9%
100,0%
število
64
3
67
%
95,5%
4,5%
100,0%
Obenem smo preverjali tudi, v kolikšni meri so bili ustrezno podani podatki o usposabljanju
na delovnem mestu.
Ugotovitev: Podatki o usposabljanju na delovnem mestu in uvajanju v delo so v dobri polovici
primerov povsem zadovoljivi. Med njimi smo identificirali tudi 5 primerov dobre prakse
(7,5 %). Podatek je pomanjkljiv v dobri četrtini primerov. Za 9 pregledanih primerov v
dokumentaciji ni bilo podatka o izvedenem usposabljanju na delovnem mestu.
Tabela 4.2.4: Podatki o usposabljanju in uvajanju v delo
Ali obstajajo podatki o
usposabljanju in uvajanju v
delo?
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
ni podatka
pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
število
7
9
15
2
33
%
21,2%
27,3%
45,5%
6,0%
100,0%
število
2
9
20
3
34
%
5,9%
26,5%
58,8%
8,8%
100,0%
število
9
18
35
5
67
%
13,4%
26,9%
52,2%
7,5%
100,0%
Skupaj
4.2.2 Izključenost dejavnikov, ki lahko vplivajo na zmanjšano učinkovitost invalida
a) Neprimerna izobrazba
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali ima invalid za opravljanje dela ustrezno stopnjo in smer
izobrazbe oziroma potrebna znanja za opravljanje delovnih nalog, kar je razvidno iz 2., 4. ali
5. točke Poročila (opis del in nalog ter zahtevanih znanj in izkušenj) in iz priloženih
dokumentov: sistemizacija delovnega mesta, opis del, nalog in zahtev delovnega mesta ter
ocena tveganja za konkretno delovno mesto.
Ugotovitev: Dejavnik neprimerne izobrazbe je izključen v skoraj vseh obravnavanih primerih;
98,5 % invalidov ima primerno izobrazbo.
13
Tabela 4.2.5: Izključenost dejavnika neprimerne izobrazbe invalida
Primerna izobrazba
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
da
ne
skupaj
število
32
1
33
%
97,0%
3,0%
100,0%
število
34
0
34
%
100,0%
0,0%
100,0%
število
66
1
67
%
98,5%
1,5%
100,0%
b) Nezadostna usposobljenost za delo
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je invalid za opravljanje dela ustrezno usposobljen.
Ugotovitev: Dejavnik nezadostne usposobljenosti za delo je bil izključen v 98,5 %
obravnavanih primerov. Podrobnejši rezultati so predstavljeni v točki 4.2.1.b. –
Usposobljenost invalida za opravljanje delovnih nalog.
c) Neupoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali se je invalid pri delodajalcu usposabljal na področju
varstva in zdravja pri delu (v nadaljevanju VZD) in varstva pred požarom (v nadaljevanju
VPP). Upošteva se, ali je invalid zmožen ravnati v skladu z VZD in VPP, ki veljajo pri
delodajalcu. Preverja se izvajanje z namenom zaščite invalida. Podatki so razvidni iz 2., 4. ali
5. točke Poročila (ugotovitve izvajalca ZR o upoštevanju varnega in zdravega izvajanja dela),
izjave delodajalca o usposobljenosti iz VZD in VPP in/ali potrdil o opravljenem usposabljanju
iz VZD in VPP.
Ugotovitev: Pri skoraj vseh obravnavanih primerih je bil izključen dejavnik neupoštevanja
predpisov o varnem in zdravem delu (98,5 %).
Tabela 4.2.6: Izključenost dejavnika neupoštevanja predpisov o varnem in zdravem delu
Upoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
da
ne
skupaj
število
32
1
33
%
97,0%
3,0%
100,0%
število
34
0
34
%
100,0%
0,0%
100,0%
število
66
1
67
%
98,5%
1,5%
100,0%
d) Zaposlitev na neustreznem delovnem mestu glede na invalidnost (ali so bile
pretekle razporeditve in sedanja razporeditev skladne s cilji usposabljanja)
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, da je invalid razporejen na ustrezno delovno mesto v
skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi. Podatki so razvidni iz Poročila (2., 4. ali 5.
točka – ali je zapisan opis delovnih nalog in zahtev delovnega mesta ter zdravstvenih
omejitev invalida). Ustreznost delovnega mesta je razvidna iz priloženih dokumentov:
sistemizacija delovnega mesta, opis delovnih nalog in zahtev delovnega mesta, ocena
tveganja za konkretno delovno mesto in navedb zdravstvenih težav in omejitev invalida
(poročila o izvedenih storitvah ZR, odločbe o invalidnosti ipd.).
14
Ugotovitev: Pri skoraj vseh obravnavanih primerih (97 %) je bil izključen dejavnik zaposlitve
na neustreznem delovnem mestu, pri dveh primerih ustreznost delovnega mesta iz
dokumentacije ni bila razvidna.
Tabela 4.2.7: Izključenost dejavnika zaposlitve na neustreznem delovnem mestu glede na
invalidnost
Zaposlitev na ustreznem delovnem mestu glede na invalidnost
(skladnost preteklih in sedanje razporeditve s cilji usposabljanja)
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
da
ne
skupaj
število
32
1
33
%
97,0%
3,0%
100,0%
število
33
1
34
%
97,0%
3,0%
100,0%
število
65
2
67
%
97,0%
3,0%
100,0%
e) Zaposlitev/usposabljanje invalida več kot 3 mesece na konkretnem (ocenjevanem)
delovnem mestu
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali se je invalid usposabljal/bil zaposlen na ustreznem
delovnem mestu najmanj tri mesece. Podatki so razvidni iz Poročila (2., 4. ali 5. točka – ali je
zapisano obdobje usposabljanja) in iz priloženih dokumentov: vmesna/obdobna/mesečna
poročila o usposabljanju na delovnem mestu oziroma poročila neposrednega vodje v primeru
zaposlenih invalidov.
Ugotovitev: V 89,5 % obravnavanih primerov je bilo iz dokumentacije razvidno, da je bil
invalid zaposlen na konkretnem delovnem mestu več kot 3 mesece.
Tabela 4.2.8: Zaposlenost invalida na konkretnem delovnem mestu več kot 3 mesece
Delavec - invalid je več kot 3 mesece zaposlen na konkretnem
delovnem mestu
da
ne
skupaj
število
32
1
33
%
97,0%
3,0%
100,0%
število
28
6
34
%
82,4%
17,6%
100,0%
število
60
7
67
%
89,5%
10,5%
100,0%
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
15
4.2.3 Izvedba ocenjevanja delovnih rezultatov
Ugotavljanje ustreznosti izvedbe ocenjevanja delovnih rezultatov zajemajo točke opomnika
od 6 do 16. Za ocenjevanje se uporablja ocenjevalna lestvica: ni podatka, pomanjkljivo,
povsem zadovoljivo in primer dobre prakse.
4.2.4 Primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati
zaposlenih brez invalidnosti (zahteve običajnega delovnega mesta)
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali delodajalec za invalida, ki se usposablja/je zaposlen,
prilaga konkretne podatke o zahtevah glede količine in kakovosti opravljenega dela, ki
predstavljajo pričakovane rezultate polno delovno zmožnih delavcev. Preverja se, ali so v
Poročilu zapisane količinske zahteve in zahteve po kakovosti ter primerjava rezultatov.
Podatki so razvidni tudi iz primerjave z zahtevami v priloženih dokumentih: vsebinski opis
delovnih nalog, doseganje norme oziroma pričakovanih rezultatov ipd.
Ugotovitev: Primerjava doseganja delovnih rezultatov invalidov z drugimi zaposlenimi
(zahteve običajnega delovnega mesta) je v skoraj 57 % povsem zadovoljiva. Identificirali
smo 6 primerov dobre prakse (9 %).V 16,4 % je bila primerjava pomanjkljiva, za skoraj 18 %
pa nismo imeli podatka o primerjavi doseganja rezultatov.
Tabela 4.2.9: Primerjava doseganja delovnih rezultatov invalidov z delovnimi rezultati
zaposlenih brez invalidnosti
Primerjava
doseganja
delovnih rezultatov invalida z
delovnimi
rezultati ni podatka pomanjkljivo povsem
zadovoljivo
zaposlenih
na
običajnih
delovnih mestih
število
7
6
15
zaposlen
%
21,2%
18,2%
45,5%
Invalid
število
5
5
23
brezposeln
%
14,7%
14,7%
67,6%
SKUPAJ
primer
dobre
prakse
Skupaj
5
33
15,1%
100,0%
1
34
3,0%
100,0%
število
12
11
38
6
67
%
17,9%
16,4%
56,7%
9,0%
100,0%
4.2.4.1 Razvidnost podatkov o situacijskem ocenjevanju invalida na delovnem mestu
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je bilo izvedeno situacijsko ocenjevanje na delovnem
mestu (v sodelovanju z delodajalcem). Preverja se, ali so v Poročilu zapisane vsebine, ki se
navezujejo na spremljanje in ocenjevanje invalida. Podatki so razvidni tudi iz priloženih
dokumentov: vsebinski opis v vmesnih (mesečna) poročilih.
Ugotovitev: Pri situacijskem ocenjevanju prihaja do večjih razlik med zaposlenimi in
brezposelnimi invalidi. V dobri polovici primerov so bili podatki o situacijskem ocenjevanju
brezposelnih invalidov povsem zadovoljivi (58,8 %). Pri zaposlenih invalidih situacijsko
ocenjevanje ni bilo razvidno oz. je bilo pomanjkljivo pri dobri polovici primerov, pri
brezposelnih invalidih pa je bilo situacijsko ocenjevanje v več kot 70 % primerov ocenjeno
kot povsem zadovoljivo in kot primeri dobre prakse.
16
Skupaj je bilo kar 9 % je bilo primerov dobre prakse. Podatki pa so bili pomanjkljivi v 22,4 %
vseh pregledanih primerov. Za skoraj petino primerov nismo imeli podatka (19,4 %) o
situacijskem ocenjevanju.
Tabela 4.2.10: Podatki o izvajalčevem situacijskem ocenjevanju delavca na delovnem mestu
Ali so razvidni podatki o
situacijskem
ocenjevanju
invalida
na
delovnem
mestu?
število
zaposlen
%
Invalid
število
brezposeln
%
SKUPAJ
ni podatka
pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
11
7
13
2
33
33,3%
21,2%
39,4%
6,1%
100,0%
2
8
20
4
34
5,9%
23,5%
58,8%
11,8%
100,0%
število
13
15
33
6
67
%
19,4%
22,4%
49,2%
9,0%
100,0%
Skupaj
4.2.4.2 Ustreznost pogojev dela
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je invalid razporejen na ustrezno delovno mesto glede
na zdravstvene omejitve in zmožnostmi. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane konkretne
zahtevane vsebine (2., 4. ali 5. točka). Podatki so razvidni iz priloženih dokumentov:
sistemizacija delovnega mesta, opis delovnih nalog in zahtev, ocene tveganja za konkretno
delovno mesto, lahko tudi iz priloženih dokumentov: poročilo o storitvi G – Analiza
konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida in/ali poročilo o storitvi H –
Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida in/ali poročila o
storitvi I – Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo.
Ugotovitev: Dokazila o ustreznosti pogojev dela so pri dobri polovici primerov (52,2 %)
povsem zadovoljiva. Kar petina primerov (19,4 %) predstavlja primere dobre prakse, v 19,4
% primerov pa je bil podatek pomanjkljiv, oziroma ga ni bilo (9 %).
Tabela 4.2.11: Dokazila o preverjanju ustreznosti pogojev dela iz katerih so jasno razvidne
zahteve delovnega mesta
Dokazila
o
preverjanju
ustreznosti pogojev dela z
jasno razvidnimi zahtevami
delovnega mesta
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
ni podatka
pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer dobre
prakse
skupaj
število
2
7
17
7
33
%
6,1%
21,3%
51,5%
21,1%
100,0%
število
4
18
5
34
%
11,8%
20,5%
52,9%
14,8%
100,0%
število
6
13
35
13
67
%
9,0%
19,4%
52,2%
19,4%
100,0%
7
17
4.2.4.3 Razvidnost podatkov o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni
podatki o humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah
Kriterij ocenjevanja: Ugotavlja se, ali so bile potrebne fizične in/ali psihosocialne prilagoditve,
da je invalid lahko opravljal delo. Upošteva se, ali so navedene izvedene prilagoditve
delovnega mesta. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane konkretne zahtevane vsebine (2., 4.
ali 5. točka). Podatki so lahko razvidni tudi iz priloženih dokumentov: INP (individualni načrt
podpore), poročila o storitvi G – Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja
invalida in/ali poročila o storitvi H – Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in
delovnega okolja invalida in/ali poročila o storitvi I – Izdelave načrta potrebne opreme in
sredstev za delo.
Ugotovitev: Podatki o smiselnih prilagoditvah dela ter humanizaciji dela in ergonomskih
rešitvah so povsem zadovoljivo razvidni pri 40,3 %. Kar 22,4 % primerov je primerov dobre
prakse. Za 14,9 % primerov nimamo podatka.
Tabela 4.2.12: Smiselne prilagoditve dela in humanizacija dela ter ergonomske rešitvah
Podatki
o
smiselnih
prilagoditvah
dela
in
humanizaciji
dela
ter
ergonomskih rešitvah
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
ni podatka
pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
število
6
6
14
7
33
%
18,2%
18,2
42,4%
21,2%
100,0%
število
4
9
13
8
34
%
11,8%
26,5%
38,2%
23,5%
100,0%
število
10
15
27
15
67
%
14,9%
22,4%
40,3%
22,4%
100,0%
Skupaj
4.2.4.4 Razvidnost uporabe podatkov o delovni anamnezi, poklicni karieri in
usposobljenosti invalida (posredovani s strani invalida in delodajalca)
Zajema naslednje informacije:
- podatki o izobrazbi, o zgodovini dela in o delovni dobi,
- dokazila o ustreznosti pogojev dela glede na invalidnost (opis delovnega mesta oz.
sistemizacija delovnega mesta, iz katerih so jasno razvidne zahteve delovnega
mesta),
- upoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu,
- podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem mestu v
zadnjih 3 mesecih,
- podatki o situacijskem ocenjevanju invalida na delovnem mestu,
- podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih,
- upoštevanje ocen poročanja delodajalca o doseganju delovnih rezultatov in
- primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati zaposlenih na
običajnih delovnih mestih.
18
a) Podatki o izobrazbi
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali so razvidni podatki o doseženi izobrazbi in ustrezna
vsebina zapisa. Podatke se preverja v 2., 4., 5., in 7. točki Poročila.
Ugotovitev: Tudi podatki o izobrazbi so bili večinoma ustrezni. Pomanjkljivih primerov je bilo
le 7,5 % in dober odstotek primerov, ki so bili brez podatka. Skoraj 60 % primerov je bilo
ocenjenih kot povsem zadovoljivih, 31% pa primerov dobre prakse.
Tabela 4.2.13: Podatki o izobrazbi
Podatki o izobrazbi
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
ni podatka pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
0
3
19
11
33
%
0,0%
9,1%
57,6%
33,3%
100,0%
število
1
2
21
10
34
%
2,9%
5,9%
61,7%
29,5%
100,0%
število
1
5
40
21
67
%
1,5%
7,5%
59,7%
31,3%
100,0%
b) Podatki o zgodovini dela
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali so razvidni podatki o delovni anamnezi in ustreznost
vsebina zapisa. Podatki so razvidni iz zapisa v 2., 4., 5., in 7. točki Poročila.
Ugotovitev: Podatki o zgodovini dela so bili v večini primerov ustrezno zbrani in predstavljeni.
Kar 28,4 % primerov je opredeljenih kot primer dobre prakse, dobrih 60 % pa je povsem
zadovoljivih. Pri vseh primerih so bili podatki dostopni. Pomanjkljivih je bilo 10,4 % primerov.
Tabela 4.2.14: Podatki o zgodovini dela
Podatki o zgodovini dela
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
ni
povsem
pomanjkljivo
podatka
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
0
3
21
9
33
%
0
9,1%
63,6%
27,3%
100,0%
število
0
4
20
10
34
%
0
11,8%
58,8%
29,4%
100,0%
število
0
7
41
19
67
%
0
10,4%
61,2%
28,4%
100,0%
c) Podatki o delovni dobi
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali so razvidni podatki o delovni dobi in ustreznost vsebine
zapisa. Podatki so razvidni iz 2., 4., 5., in 7. točke Poročila.
Ugotovitev: Podatki o delovni dobi so bili ocenjeni podobno kot podatki o zgodovini dela; več
kot 90 % primerov je bilo ocenjenih povsem zadovoljivo ali pa so bili primeri dobre prakse. Le
4,5 % primerov je bilo ocenjenih pomanjkljivo, za 3 % pa ni bilo podatka.
19
Tabela 4.2.15: Podatki o delovni dobi
Podatki o delovni dobi
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
ni
povsem
pomanjkljivo
podatka
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
1
1
19
12
33
%
3,0%
3,0%
57,6%
36,4%
100,0%
število
1
2
22
9
34
%
2,9%
5,9%
64,7%
26,5%
100,0%
število
2
3
41
21
67
%
3,0%
4,5%
61,2%
31,3%
100,0%
d) Podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem
delovnem mestu v zadnjih 3 mesecih
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost delovnega mesta, na katerega je invalid
razporejen v skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi ter se je usposabljal vsaj 3
mesece in uspešno zaključil usposabljanje. Preverja se delovno funkcioniranje invalida na
sedanjem delovnem mestu v zadnjih treh mesecih. Podatki so razvidni iz Poročila in iz
priloženih dokumentov: vsebinski opis v vmesnih (mesečnih) poročilih.
Ugotovitev: Največ primerov (53,7 %) je bilo ocenjenih povsem zadovoljivo. Kar 11,9 %
primerov smo ocenili kot dobro prakso. Pri tretjini primerov so bili podatki pomanjkljivi.
Tabela 4.2.16: Podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem
mestu v zadnjih 3 mesecih
Podatki o usposobljenosti in
delovnem funkcioniranju na
povsem
sedanjem delovnem mestu v ni podatka pomanjkljivo zadovoljivo
zadnjih 3 mesecih
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
1
11
19
2
33
%
3,0%
33,3%
57,6%
6,1%
100,0%
število
0
11
17
6
34
%
0,0%
32,4%
50%
17,6%
100,0%
število
1
22
36
8
67
%
1,5%
32,9%
53,7%
11,9%
100,0%
e) Podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost delovnega mesta, na katerega je bil invalid
razporejen v skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi, kjer se je usposabljal vsaj 3
mesece in uspešno zaključil usposabljanje. Preverja se delovna učinkovitost invalida na
sedanjem delovnem mestu v najmanj zadnjih treh mesecih. Podatki so razvidni iz Poročila
(zapisane zahteve po količini in kakovosti ter primerjava rezultatov) in iz priloženih
dokumentov: vsebinski opis del in nalog, doseganje norme oziroma pričakovanih rezultatov.
Ugotovitev: Dobra polovica primerov je bila povsem zadovoljivih (56,7 %). Primerov dobre
prakse je bilo 6 %. V dobri petini so bili podatki pomanjkljivi, za 14,9 % primerov pa ni bilo
podatka.
20
Tabela 4.2.17: Podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih
Podatki
o
doseganju
pričakovanih
delovnih
povsem
učinkov v zadnjih treh ni podatka pomanjkljivo zadovoljivo
mesecih
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
5
9
18
1
33
%
15,2%
27,3%
54,5%
3,0%
100,0%
število
5
6
20
3
34
%
14,7%
17,6%
58,9%
8,8%
100,0%
število
10
15
38
4
67
%
14,9%
22,4%
56,7%
6,0%
100,0%
f) Upoštevanje ocen poročanja delodajalca o doseganju delovnih rezultatov
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost ocen delodajalca o doseganju delovnih
rezultatov invalida. Podatki so razvidni iz Poročila (ali so zapisane zahteve po količini in
kakovosti) in iz priloženih dokumentih: vsebinski opis del in nalog, doseganje norme oziroma
pričakovanih rezultatov.
Ugotovitev: Upoštevanje ocen je bilo v 67 % primerov povsem zadovoljivo ter pri četrtini
primerov pomanjkljivo. Primerov dobre prakse je bilo 6 %.
Tabela 4.2.18: Upoštevanje ocen poročanja delodajalca o doseganju delovnih rezultatov
Upoštevanje ocen poročanja
povsem
delodajalca o doseganju
zadovoljivo
delovnih rezultatov
zaposlen
Invalid
brezposel
n
SKUPAJ
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
0
9
22
2
33
%
0,0%
27,3%
66,7%
6%
100,0%
število
0
9
23
2
34
%
0,0%
26,4%
67,7%
5,9%
100,0%
število
0
18
45
4
67
%
0,0%
26,9%
67,1%
6,0%
100,0%
21
UGOTOVITVE GLEDE UPORABE PODATKOV O DELOVNI ANAMNEZI, POKLICNI
KARIERI IN USPOSOBLJENOSTI INVALIDA (POSREDOVANI S STRANI INVALIDA IN
DELODAJALCA) S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH
Ugotovljena področja možnih izboljšav po posameznih primerih:
- V poročilu o izvedbi storitve N ni navedena primerjava doseganja delovnih rezultatov
invalidov z zaposlenimi na običajnih delovnih mestih.
- Iz dokumentacije ni dovolj razvidno, da je invalid 3 mesece opravljal enako delo in
kakšne rezultate je dosegal po mesecih. Manjka datum začetka in zaključka
usposabljanja na konkretnem delovnem mestu.
Ugotovljene so bile naslednje dobre prakse:
- Primerjava delovnih rezultatov invalida z rezultati ostalih delavcev je iz poročila jasno
razvidna in pregledna.
- Situacijsko ocenjevanje na delovnem mestu je opisano zelo dobro.
4.2.4.5 Razvidnost uporabe podatkov o invalidnosti,
prizadetosti in oviranosti posameznika
prevladujočih področjih
- mnenja invalidskih in drugih komisij (odločbe o invalidnosti, odločbe ZRSZ o
zaposljivosti invalida (samo pri zaščitni in podporni zaposlitvi)
- vpliv invalidnosti na delovno učinkovitost,
- ocena stopnje funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz programov zaposlitvene
rehabilitacije.
a) Mnenja invalidskih in drugih komisij
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov iz zdravstvene
anamneze (odgovornost pooblaščenega zdravnika koncesionarja). Razvidno je iz izvidov,
poročil in mnenj zdravnikov specialistov, odločb zdravniških in invalidskih komisij ipd.
Ugotovitev: Za petino primerov nimamo podatka o mnenju invalidskih in drugih komisij;
podatki so pomanjkljivi v dobrih 15 % primerov. Dobra polovica (53,8 %) primerov je povsem
zadovoljivih. Primerov dobre prakse pa je 10,4 %.
Tabela 4.2.19: Mnenja invalidskih in drugih komisij
Mnenja
komisij
invalidskih
zaposlen
Invalid
brezposel
n
SKUPAJ
in
drugih
ni podatka
pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
število
5
6
18
4
33
%
15,2%
18,2%
54,5%
12,1%
100,0%
Skupaj
število
8
5
18
3
34
%
23,5%
14,7%
53%
8,8%
100,0%
število
13
11
36
7
67
%
19,4%
16,4%
53,8%
10,4%
100,0%
22
b) Vpliv invalidnosti na delovno učinkovitost
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se doseganje delovnih rezultatov invalida glede na njegove
zdravstvene težave in preostalo delovno zmožnostjo. Podatki so razvidni iz priloženih
dokumentov: podatki o invalidnosti, opis del in nalog, doseganje norme oziroma pričakovanih
rezultatov. Preverja se, ali so podatki zapisani v Poročilu.
Ugotovitev: Vpliv invalidnosti na delovno učinkovitost je bil povsem zadovoljivo definiran v
dobri polovici primerov ter primer dobre prakse v dobri petini primerov. Podatkov nimamo za
6 % primerov, v dobri četrtini pa so pomanjkljivi.
Tabela 4.2.20: Vpliv invalidnosti na delovno učinkovitost
Vpliv invalidnosti na delovno
povsem
učinkovitost
zadovoljivo
zaposlen
Invalid
brezposel
n
SKUPAJ
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
2
7
17
7
33
%
6,1%
21,3%
51,5%
21,1%
100,0%
število
2
8
17
7
34
%
5,9%
23,5%
50%
20,6%
100,0%
število
4
15
34
14
67
%
6,0%
22,4%
50,7%
20,9%
100,0%
c) Ocene ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz storitev zaposlitvene
rehabilitacije
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov iz zdravstvene
anamneze in storitev zaposlitvene rehabilitacije. Razvidno je iz izvidov, poročil in mnenj
zdravnikov specialistov, odločb zdravniških in invalidskih komisij.
Ugotovitev: Za skoraj četrtino primerov nimamo podatka o oceni ravni funkcionalnih
zmogljivosti in ugotovitev iz storitev zaposlitvene rehabilitacije. Petina primerov so primeri
dobre prakse, 45 % je povsem zadovoljivih primerov. Ugotovili smo, da pri zaposlenih
invalidih več kot polovico primerov nima podatka oz. so pomanjkljivi, razlog je v tem, da le-ti
niso bili v procesu zaposlitvene rehabilitacije in zato podatkov ni bilo mogoče pridobiti.
Tabela 4.2.21: Ocene ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz programov
zaposlitvene rehabilitacije
Ocene ravni funkcionalnih
zmogljivosti in ugotovitve iz
povsem
programov
zaposlitvene ni podatka pomanjkljivo zadovoljivo
rehabilitacije
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
14
4
10
5
33
%
42,4%
12,2%
30,3%
15,1%
100,0%
število
2
5
20
7
34
%
5,9%
14,7%
58,8%
20,6%
100,0%
število
16
9
30
12
67
%
23,9%
13,5%
44,8%
17,8%
100,0%
23
UGOTOVITVE GLEDE UPORABE PODATKOV O INVALIDNOSTI, PREVLADUJOČIH
PODROČJIH OVIRANOSTI POSAMEZNIKA, S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH
- Zdravstveno stanje je bilo opisano preveč podrobno (varstvo osebnih podatkov) in se
ni nanašalo na delovno zmožnost.
- Iz poročila ni bilo razvidno za kakšno obliko invalidnosti gre, niti niso bile razvidne
zdravstvene omejitve.
- Iz dokumentacije ni bilo razvidno ZPIZ-ovo soglasje z razporeditvijo na delovno
mesto.
- V poročilu se navaja predpisana terapija (zdravila in njihovo doziranje), kar je bilo v
tem primeru nepomembno za delovno funkcioniranje.
- Zdravnik je v kratkem povzetku navedel samo pridobitev statusov na podlagi
pridobljenega povzetka osebnega zdravnika.
- Invalid je navedel bistveno več zdravstvenih težav, ki jih zdravnik ali delodajalec nista
navedla ali upoštevala.
- Zdravstveni del poročila je bil preobsežen in se je skliceval na nepomembne težave.
Določene trditve niso bile ciljno usmerjene na vplive (npr. medikamentozna terapija),
ki dejansko znižujejo delovno funkcioniranje in rezultate invalida.
- Dober primer okvirne analize in strokovne zdravstvene ocene delovnega mesta
pripravljene s strani zdravnika.
- Ustrezno in pomembno navajanje pridobitev statusa, kategorije, kratek in jedrnat
pregled zdravstvenih težav in povzetek ocene storitve B.
- Ustrezno in pomembno navajanje omejitev delovne zmožnosti.
4.2.4.6 Razvidnost uporabe podatkov v zvezi z opisom del in nalog, zahtevami
delovnega mesta in pričakovanimi rezultati
- sistemizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta,
- metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti (določena: ocenjevalno, analitično,
normativno, ipd.),
- opredeljene potrebne veščine in znanja,
- opredeljen potreben običajen čas uvajanja,
- opis delovnega postopka in ključnih elementov dela,
- podatki o stalnosti dela (invalid se usposablja na istem delovnem mestu) in
- podatki o odsotnosti z dela (bolniški stalež, zdravljenje).
a) Sistemizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov za ustrezno
delovno mesto v skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi. Preverja se, ali je v
poročilu zapisan opis del in nalog (4. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz
priloženih dokumentov: sistemizacija delovnega mesta, opis del in nalog, zahtev delovnega
mesta in ocene tveganja za konkretno delovno mesto.
24
Ugotovitev: Podatki o sistemizaciji delovnih mest so v dobri polovici primerov povsem
zadovoljivi, v petini so pomanjkljivi, za 10 % primerov pa ni podatka. Skoraj petina primerov
pa je primerov dobre prakse.
Tabela 4.2.22: Sistemizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta
Sistemizacija
delovnega
povsem
mesta oz. opis delovnega
zadovoljivo
mesta
zaposlen
Invalid
brezposel
n
SKUPAJ
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
3
5
17
8
33
%
9,1%
15,1%
51,5%
24,3%
100,0%
število
4
8
17
5
34
%
11,8%
23,5%
50%
14,7%
100,0%
število
7
13
34
13
67
%
10,4%
19,4%
50,8%
19,4%
100,0%
b) Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti (določena: ocenjevalno,
analitično, normativno, ipd.)
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se stopnja ustreznosti navajanja zahtev za ustrezno delovno
mesto ter način merjenja in vrednotenja delovne učinkovitosti. Preverja se, ali so v poročilu
zapisane zahteve delovnega mesta (4. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni iz priloženih
dokumentov: opis del in nalog, izpisi normativov in njihovega doseganja, opisna ocena
pričakovanih rezultatov in doseganja teh za konkretno delovno mesto.
Ugotovitev: Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti je v 43,3 % povsem zadovoljiva
in v dobrih 7 % primer dobre prakse. Za kar petino primerov nimamo podatka, v skoraj tretjini
so podatki pomanjkljivih.
Tabela 4.2.23: Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti
Metodologija
vrednotenja
povsem
delovne učinkovitosti
zadovoljivo
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
6
10
14
3
33
%
18,2%
30,3%
42,4%
9,1%
100,0%
število
7
10
15
2
34
%
20,6%
29,4%
44,1%
5,9%
100,0%
število
13
20
29
5
67
%
19,4%
29,8%
43,3%
7,5%
100,0%
c) Potrebne veščine in znanja
delovno mesto v skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi. Preverja se, ali so v
Poročilu zapisane zahteve in pričakovane veščine in znanja delovnega mesta (4., 5. in 7.
točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: sistemizacija delovnega
mesta, opis del in nalog ter zahtev in ocene tveganja za konkretno delovno mesto.
25
Ugotovitev: Podatek o potrebnih veščinah in znanju je povsem zadovoljiv v 63 %. Pri 9 %
nimamo podatka, dokumentacija pa je pomanjkljiva pri 15 % primerov. Primerov dobre
prakse pa smo identificirali kar 13,4 %.
Tabela 4.2.24: Potrebne veščine in znanja
Potrebne veščine in znanja
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
3
4
21
5
33
%
9,1%
12,1%
63,6%
15,2%
100,0%
število
3
6
21
4
34
%
8,8%
17,6%
61,7%
11,9%
100,0%
število
6
10
42
9
67
%
9,0%
14,9%
62,7%
13,4%
100,0%
d) Potreben običajen čas uvajanja
delovno mesto v skladu z zahtevami delovnega mesta, opisa del in nalog in zmožnosti
invalida. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane časovne zahteve usposabljanja in obdobje
usposabljanja na delovnem mestu (4., 5. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz
priloženih dokumentov: sistemizacija delovnega mesta, opis del in nalog ter zahtev in ocene
tveganja za konkretno delovnega mesta, vmesna (mesečna) poročila z navedbo podatkov.
Ugotovitev: Kar v 28 % primerov ni bilo navedenega podatka o potrebnem času uvajanja;
podatek je pomanjkljiv v petini primerov. Podatki so povsem zadovoljivi v polovici primerov.
Primerov dobre prakse pa je bilo 3 %.
Tabela 4.2.25: Potreben običajen čas uvajanja
Potreben
uvajanja
običajen
čas
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
10
7
16
0
33
%
30,3%
21,2%
48,5%
0,0%
100,0%
število
9
6
17
2
34
%
26,5%
17,6%
50%
5,9%
100,0%
število
19
13
33
2
67
%
28,4%
19,4%
49,2%
3,0%
100,0%
e) Opis delovnega postopka in ključnih elementov dela
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih vsebin za ustrezno
invalida (4., 5. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: opis
del in nalog ter zahtev, navodila za delo in ocene tveganja za konkretno delovno mesto.
Ugotovitev: Opis delovnega postopka je v več kot petini primerov (20,9%) predstavljal
primere dobre prakse, povsem zadovoljivo pa je bilo v dobrih 60 % primerov (61,2 %). Le za
26
dober odstotek primerov o opisu delovnega postopka nimamo podatka, v 16,4 % pa so bili
podatki pomanjkljivi.
Tabela 4.2.26: Opis delovnega postopka in ključnih elementov dela
Opis delovnega postopka in
pomanjkljiv
povsem
ni podatka
ključnih elementov dela
o
zadovoljivo
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
1
5
19
8
33
%
3,0%
15,2%
57,6%
24,2%
100,0%
število
0
6
22
6
34
%
0,0%
17,6%
64,7%
17,7%
100,0%
število
1
11
41
14
67
%
1,5%
16,4%
61,2%
20,9%
100,0%
f) Podatki o stalnosti dela (invalid se usposablja na istem delovnem mestu)
invalida. Preverja se, ali je v Poročilu zapisano časovne obdobje usposabljanja na delovnem
mestu (4., 5. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: vmesna
(mesečna) poročila z navedbo podatkov, izpisi doseganja normativov, opisna ocena
doseganja pričakovanih rezultatov za konkretno delo in/ali posamezne vsebine delovnega
mesta.
Ugotovitev: Podatki o stalnosti dela so ustrezni; kar 67 % primerov je povsem zadovoljivih in
10 % primerov dobre prakse. Za 3 % primerov nimamo podatka, v četrtini pa so bili podatki
pomanjkljivi.
Tabela 4.2.27: Podatki o stalnosti dela
ni podatka
pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
število
2
6
21
4
33
%
6,1%
18,2%
63,7%
12,0%
100,0%
število
0
7
24
3
34
%
0,0%
20,5%
70,6%
8,9%
100,0%
število
2
13
45
7
67
%
3,0%
19,4%
67,2%
10,4%
100,0%
Podatki o stalnosti dela
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
Skupaj
27
g) Podatki o odsotnosti z dela (bolniški stalež, zdravljenje)
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov (število dni ali
obdobje izostajanja) za obdobje usposabljanja. Preverja se, ali je v Poročilu zapisan razlog
bolniškega staleža s poudarkom zdravstvenih težav v povezavi z invalidnostjo (4., 5. in 7.
točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: vmesna (mesečna)
poročila z navedbo podatkov, bolniški listi, zdravniška opravičila ipd.
Ugotovitev: Podatki o odsotnosti dela so bili v več kot 60 % primerov navedeni povsem
zadovoljivo. V 13,4 % primerov iz dokumentacije ni bila razvidna odsotnost z dela, v 12 % pa
so bili podatki pomanjkljivi. Kar 13 % pa je bilo primerov dobre prakse.
Tabela 4.2.28: Podatki o odsotnosti z dela
Podatki o odsotnosti z dela
zaposlen
Invalid
brezposeln
SKUPAJ
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
Skupaj
število
6
2
19
6
33
%
18,2%
6,1%
57,5%
18,2%
100,0%
število
3
6
22
3
34
%
8,8%
17,7%
64,7%
8,8%
100,0%
število
9
8
41
9
67
%
13,4%
12,0%
61,2%
13,4%
100,0%
28
UGOTOVITVE IN OPOMBE GLEDE UPORABE PODATKOV V ZVEZI Z OPISOM DEL IN
NALOG, ZAHTEV DELOVNEGA MESTA IN PRIČAKOVANIH REZULTATOM, S
POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH
- V vprašalniku za delodajalca storilnost invalida ni kvantitativno opredeljena.
- Ni opisanih zahtev delovnega mesta ter kakšna izobrazba se zahteva.
- Nepojasnjena neskladnost med usposabljanjem na konkretnem delovnem mestu in
pridobljenim poklicem.
- Nepojasnjeno neskladje: invalid navaja, da izvaja normirano delo, izvajalec
zaposlitvene rehabilitacije pa, da delo ni normirano.
- V poročilu je ustrezno povzeta sistemizacija delovnega mesta, na katerem se je
invalid usposabljal.
- Dokumentacija je zelo dobro urejena, veliko je dodatnih dokumentov v pomoč, ki
sicer niso predpisani – so nadstandard.
- Delovne naloge in zahteve delovnega mesta, na katerem se je invalid usposabljal, so
ustrezno opisane in podprte z obsežno dokumentacijo.
- Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti je ocenjevalne in analitične narave.
4.2.4.7 Ocena ustreznosti delovnega mesta
- zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, invalidskem
podjetju,
- izpolnjevanje predpisov o varnem in zdravem delu (priložena izjava delodajalca),
- usposobljenost invalida za opravljanje del in nalog,
- podatki o usposabljanju in uvajanju v delo,
- podatki o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni podatki o humanizaciji dela
in ergonomskih rešitvah in
- zaznana in ovrednotena psihosocialna pomoč in podpora invalidu v delovnem okolju.
29
UGOTOVITVE IN OPOMBE GLEDE OCENE USTREZNOSTI DELOVNEGA MESTA, S
POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH
- Ni razvidno izpolnjevanju predpisov o varnem delu.
- Primer ocenjevanja delovnih rezultatov za zaposlenega delovnega invalida – ni bilo
priloženega mnenja ZPIZ-a o ustreznosti delovnega mesta.
- Glede na omejitve invalida ni bilo primerno izbrano delovno mesto na katerem se je
invalid usposabljal.
- V primeru ocenjevanja delovnih rezultatov osebe s težavami v duševnem zdravju ni
navedena psihosocialna podpora – v poročilu je navedena le ocena ustreznosti
humanizacije dela in ergonomskih rešitev ( ocena 4 – popolna težava in ovira: 96100 %).
- Ugotovljeno je neskladje med delovnimi omejitvami delavca in dejanskim
opravljanjem dela.
- Iz zelo dobro podanih omejitev delazmožnosti, je bila jasno razvidna ustreznost
delovnega mesta.
- Izpolnjevanje predpisov o varnem in zdravem delu je potrjeno s priloženim dokazilom.
- Priložena je bila zdravstvena ocena delovnega mesta, posebne zdravstvene zahteve
delovnega mesta, na katerem je oseba zaposlena ter odločba ZPIZ o invalidnosti.
- Delodajalec se je aktivno vključil in pomagal delavcu invalidu z ustrezno prilagoditvijo
delovnega mesta glede na njegove zdravstvene težave.
- Dober primer opisa delovnega mesta vključno z opisom prilagoditev za osebo s
težavami v duševnem zdravju.
4.2.4.8 Izpolnjenost tabele »Ocena doseganja delovnih rezultatov« (skladnost z
ostalo dokumentacijo)
Tabela 4.2.29: »Ocena doseganja delovnih rezultatov« in ugotavljanje skladnosti z ostalo
dokumentacijo
Ocena
0
1
2
3
4
X
Stopnja težav
(ovir)
Ni težave (ni ovire)
Majhna težava (ovira)
Zmerna težava (ovira)
Velika težava (ovira)
Popolna težava (ovira)
Opis stopnje težav
(ovir)
ne obstaja, odsotna, zanemarljiva
lažja, blaga
srednja, znatna
Težka, resna, huda
najtežja, v celoti
Ocene ni mogoče podati
Kvantitativna
lestvica
0 - 4%
5 - 24%
25 - 49%
50 - 95%
96 - 100%
Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih vsebin z oceno doseganja
delovnih rezultatov. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane vsebine ustrezno ovrednotene
glede na stopnjo težav. Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: vmesna (mesečna)
poročila z navedbo vsebin, opisom delovnega funkcioniranja.
30
Ugotovitev: Iz tabele je razvidno, da je več kot polovica primerov povsem zadovoljivih. Kar
četrtina primerov je primerov dobrih praks, pomanjkljivih primerov pa je 22,3 %. Primerov
dobre prakse je bilo kar 23,9 %.
Tabela 4.2.30: Izpolnjenost tabele "Ocena doseganja delovnih rezultatov" (skladno z ostalo
dokumentacijo)
Izpolnjenost tabele "Ocena
doseganja
delovnih
rezultatov" (skladno z ostalo
dokumentacijo)
število
zaposlen
%
Invalid
število
brezposeln
%
SKUPAJ
ni podatka
pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
0
7
18
8
33
0,0%
21,2%
54,6%
24,2%
100,0%
0
8
18
8
34
0,0%
23,5%
53%
23,5%
100,0%
število
0
15
36
16
67
%
0,0%
22,3%
53,8%
23,9%
100,0%
Skupaj
4.2.4.9 Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene – ali temelji na celostni
primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami
delodajalca in s cilji usposabljanja
-
-
povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene temelji na celostni primerjavi
doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in s cilji
usposabljanja,
razvidna primerjava podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga 1) in delavcainvalida (Priloga 2) in
ugotovljeni razlogi za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida in
ali je izvajalec poskušal »izravnati« neskladja.
glede na stopnjo težav. Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: primerjalna tabela
doseganja delovnih rezultatov – primerjava vprašalnikov, vmesna (mesečna) poročila z
navedbo vsebin, opisom delovnega funkcioniranja ipd.
Ugotovitev: Več kot polovica primerov je bilo povsem zadovoljivih, skoraj petina pa je
primerov dobre prakse. Dobra petina primerov je pomanjkljivih, v 6 % odstotkih primerov pa
ni bilo podatka.
31
Tabela 4.2.31: Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene temelji na celostni
primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in cilji
usposabljanja
Povzetek
ugotovitev
in
utemeljitev zaključne ocene
temelji na celostni primerjavi
doseganja
delovnih
rezultatov
invalida
s ni podatka
konkretnimi
zahtevami
delodajalca
in
cilji
usposabljanja
število
1
zaposlen
%
3,0%
Invalid
število
3
brezposeln
%
8,8%
SKUPAJ
pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
7
19
6
33
21,2%
57,6%
18,2%
100,0%
8
16
7
34
23,5%
47%
20,7%
100,0%
Skupaj
število
4
15
35
13
67
%
5,9%
22,4%
52,3%
19,4%
100,0%
UGOTOVITVE IN OPOMBE GLEDE POVZETKA UGOTOVITEV IN UTEMELJITVE
ZAKLJUČNE OCENE, S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH
- Ugotovljeno je neskladje: motivacija, prizadevnost in iniciativnost so ocenjeni z
oceno 2 (25-49 % zmerna težava, ovira), v poročilu pa je zapisano, da je delavec za
delo motiviran, zainteresiran in rad dela.
- Pri podatkih o smiselni prilagoditvi dela, humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah je
prišlo do neskladij: v poročilu so potrebe zaznane (psihosocialna podpora), skrajšan
delavnik, podpora s strani delodajalca), v tabeli 6 "Ocena doseganja delovnih
rezultatov" pa je področje prilagajanja dela invalidu, ocenjeno z 0 = ni težav.
- Psihosocialna podpora ni omenjena, kljub temu da gre za osebo s težavami v
duševnem zdravju. Ocena humanizacije na delovnem mestu nosi oceno 4 (popolna
težava, ovira: 96-100 %).
- Vzoren in koristen obrazec za primerjavo podatkov iz vprašalnika 1 in vprašalnika 2.
4.2.4.10 Razvidnost primerjave podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga 1) in
invalida (priloga 2), oziroma ugotovljenost razlogov za morebitna neskladja
med podatki od delodajalca in invalida ter ali je izvajalec poskušal »izravnati«
neskladja
glede na stopnjo težav. Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: primerjalna tabela
doseganja delovnih rezultatov – primerjava vprašalnikov, vmesna (mesečna) poročila z
navedbo vsebin, opisom delovnega funkcioniranja.
Ugotovitev: Skoraj četrtina podatkov je pomanjkljivih (23,9 %), več kot polovica (54 %) je
povsem zadovoljivih, petina pa je primerov dobre prakse (19,4 %). V dveh primerih nismo
imeli podatka (3 %).
32
Tabela 4.2.32: Primerjava podatkov, pridobljenih od delodajalca in invalida ter ugotovljeni
razlogi za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida ter ali je izvajalec
poskušal izravnati neskladja
Primerjava
podatkov,
pridobljenih od delodajalca
in invalida in ugotovljeni
razlogi
za
morebitna
neskladja med podatki od ni podatka
delodajalca in invalida ter ali
je
izvajalec
poskušal
izravnati neskladja
število
1
zaposlen
%
3,0%
Invalid
število
1
brezposeln
%
2,9%
SKUPAJ
pomanjkljivo
povsem
zadovoljivo
primer
dobre
prakse
7
20
5
33
21,3%
60,6%
15,1%
100,0%
9
17
7
34
26,5%
50%
20,6%
100,0%
Skupaj
število
2
16
36
13
67
%
3,0%
23,9%
53,7%
19,4%
100,0%
UGOTOVITVE IN OPOMBE GLEDE PRIMERJAVE PODATKOV PRIDOBLJENIH OD
DELODAJALCA IN DELAVCA, S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH
- Manjkajo podpisi strokovnih delavcev, ki so pripravili oceno.
- Spremenjena tabela ocene doseganja delovnih rezultatov (ni v skladu s standardom):
ni opredeljen % subvencije.
- Ni povzetka zdravstvene dokumentacije,
- V poročilu niso bili navedeni strokovni delavci, ki so izvajali storitev N.
- Iz dokumentacije ni razvidno, da je bil invalid dejansko zaposlen na konkretnem
delovnem mestu.
Dobre prakse:
- Urejenost dokumentacije je omogočala veliko preglednost ugotovitev in stanja
invalida.
- Zaključno poročilo je racionalno in vzorno napisano z ustreznimi povzetki.
- Prilagoditev delovnega mesta za osebe s težavami v duševnem zdravju.
33
5
ZAKLJUČNE
STORITVE N
UGOTOVITVE
IN
PREDLOGI
ZA
IZBOLJŠANJE
IZVEDBE
Nadzor nad izvajanjem storitve N je bil opravljen po priloženem opomniku. Glede na
ugotovitve so pripravljeni predlogi za novelacijo oziroma popravki pri določenih postavkah.
V okviru nadzora je delovna skupina v letu 2012 posebno pozornost namenila ocenam
delovne učinkovitosti zaposlenih invalidov in ugotovila, da bi izvajalcem lahko predlagala
dodatne izboljšave pri pripravi poročil za storitev N. Delovna skupina je tudi ugotovila številne
primere dobre prakse, za katere meni, da jih je potrebno razširiti med vse izvajalce.
Ugotovljene pomanjkljivosti glede dokumentacije ZRSZ (reha načrt, ocena zaposlitvenih
možnosti) bodo podlaga za spremembo metodologije pridobivanja navedene dokumentacije
tako, da je vir podatkov ZRSZ in ne izvajalec zaposlitvene rehabilitacije.
Primeri dobrih praks, ki so navedeni po posameznih poglavjih, nam bodo služili kot vodilo za
pripravo priporočil za izvajanje storitve N v naslednjem letu.
Ugotovljene neskladnosti z zahtevami standarda storitve N po posameznih primerih
predstavljamo kot področja, ki omogočajo nadaljnje izboljšave. Kljub temu, da gre za
posamične primere, ki ne predstavljajo splošne prakse, menimo, da je potrebno nanje
opozoriti z namenom, da se poročila storitve N še izboljšajo.
Osnovni namen nadzora je bil ugotoviti ustreznost izvajanja storitve N pri izvajalcih
zaposlitvene rehabilitacije in ugotoviti tista področja, ki so potrebna izboljšav. Ugotovitve je
smiselno predstaviti vsem izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije, bodisi v okviru
izobraževalnih seminarjev ali pa v okviru intervizijskih skupin. Le na osnovi tega lahko
pričakujemo, da se bo v bodoče storitev N izvajala še kvalitetnejše in se izboljševala. Pri
invalidih, vključenih v proces zaposlitvene rehabilitacije je sama ocena delovne učinkovitosti
zaključni del usposabljanja oziroma povzetek funkcioniranja na delovnem mestu. Do
korektne ocene lahko pridemo le na osnovi izvedenih predhodnih storitev zaposlitvene
rehabilitacije, ki pa morajo biti ustrezno zabeležene oziroma zapisane in ovrednotene. V
bodoče bi več pozornosti morali namenili predvsem storitvi J oziroma sprotnemu spremljanju
delovne učinkovitosti invalida na konkretnem delovnem mestu, saj so rezultati, ki jih dosega,
povzeti v oceni storitve N.
Predlagamo, da Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo v okviru intervizijskih skupin
omogoča reševanje dilem, s katerimi se izvajalci srečujejo pri izvajanju storitve N, ob
sodelovanju delovne skupine za nadzor.
Na osnovi ugotovitev rezultatov nadzora v letu 2012 predlagamo izobraževanje za strokovne
delavce – člane strokovnih timov zaposlitvene rehabilitacije z naslovom: »Storitev N kot
zaključek zaposlitvene rehabilitacije«. Namen seminarja bi bil predstavitev rezultatov
nadzora za vse izvajalce ZR v lanskem letu, določitev smernic za usklajeno izvedbo storitev
N in predstavitev priporočil delovne skupine za izvedbo storitve N in dokumentiranje le-te.
Poudarki glede izvedbe nadzorov v letu 2013 se nanašajo predvsem na:
34
-
-
-
posebno pozornost je potrebno posvetiti dopolnitvi standarda storitve J, saj mora
že sama izvedba usposabljanja vsebovati tudi sistematično spremljanje delovne
učinkovitosti na konkretnem delovnem mestu,
v okviru standarda storitve J je potrebno definirati potrebo po usklajevanju
področja usposabljanja z zaposlitvenimi cilji invalida glede na primerno in
ustrezno zaposlitev,
določili število (in raznolikost) področij usposabljanja pred pripravo končnega
predloga in
izpostaviti primere dobre prakse, po kateri bi se lahko zgledovali.
35
6
PRILOGE
Priloga 1: Opomnik nadzora izvedbe storitve N – brezposelni invalidi
Šifra Izvajalca
Storitve
Šifra primera
Šifra izvajalca
nadzora
Datum nadzora
Predpogoji za izvedbo storitve N
(z oznako »X« označite odgovor za posamezno vprašanje)
Ali dokumentacija potrebna za izvedbo nadzora vsebuje :
1
a) Vse 3 priloge
Da Ne
priloga 1: Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve (vprašalnik za delodajalca)
priloga 2: Ocena delovne učinkovitosti in delovnega vedenja (vprašalnik za delavca invalida)
priloga 3: Poročilo o izidu ocenjevanja in zaključna ocena.
b) Poročilo o izvedbi storitve J (mesečna poročila) in poročilo storitve B
c) Rehabilitacijski načrt – opredeljen po zakonu*
d) Kopijo odločbe ZRSZ o zaposljivosti invalida (samo pri zaščitni in podporni zaposlitvi)*
2
3
e) Kopije odločbe o invalidnosti*
f) Ocena zaposlitvenih možnosti oziroma zaposljivosti invalida*
Ali so bili za izvedbo storitve izpolnjeni vsi zahtevani predpogoji?
a) zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, invalidskem podjetju
b) izpolnjevanje predpisov o varnem in zdravem delu (priložena izjava delodajalca)*
c) usposobljenost delavca-invalida za opravljanje del in nalog
Ali so izključeni dejavniki, ki lahko vplivajo na zmanjšano učinkovitost invalida:
a) neprimerna izobrazba
b) nezadostna usposobljenost za delo
c) neupoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu
d) zaposlitev na neustreznem delovnem mestu glede na invalidnost (ali so bile pretekle razporeditve in
sedanja razporeditev skladne s cilji usposabljanja)
36
Da Ne
Da Ne
4
Ali je iz dokumentacije razvidno, da je delavec – invalid več kot 3 mesece zaposlen na konkretnem
(ocenjevanem) delovnem mestu?
5 Ali je iz dokumentacije razvidno, da je delavec zaključil ustrezno usposabljanje na konkretnem delovnem mestu?
komentar:
Legenda ocenjevalne lestvice:
Ni podatka 0 Nezadostno 1 Pomanjkljivo 2 Zadovoljivo 3 Povsem zadovoljivo
4
5
Primer dobre prakse
Izvedba ocenjevanj
(z oznako »×« označite oceno za posamezno vprašanje)
0 1 2
6
7
8
9
3
4
5
Ali je razvidna primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati zaposlenih na
običajnih delovnih mestih?
Ali so razvidni podatki o izvajalčevem situacijskem ocenjevanju delavca na delovnem mestu?
Ali obstajajo dokazila o preverjanju ustreznosti pogojev dela (opis delovnega mesta oz. sistemizacija
delovnega mesta – iz katerih so jasno razvidne zahteve delovnega mesta)?
Ali so razvidni podatki o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni podatki o humanizaciji dela in
ergonomskih rešitvah?
komentar:
37
4
5
Primer dobre prakse
10
V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov o delovni anamnezi, poklicni karieri in
usposobljenosti delavca (posredovani s strani delavca in delodajalca)?
0
11
12
a) Podatki o zgodovini dela
b) Podatki o delovni dobi
c) Podatki o izobrazbi
d) Podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem mestu v zadnjih 3
mesecih
V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov o invalidnosti, prevladujočih področjih
prizadetosti in oviranosti posameznika?
0
a) Povzetek odstopov v telesni zgradbi in funkciji, ki so vzrok invalidnosti in vplivajo na delovno
učinkovitost
b) Mnenja invalidskih in drugih komisij
c) Ocene ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz programov zaposlitvene rehabilitacije
V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov v zvezi z: opisom del in nalog, zahtev delovnega
mesta in pričakovanih rezultatov?
0
a) Sistematizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta
b) Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti (določena: ocenjevalno, analitično, normativno, ipd.)
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
38
13
4
Ocena ustreznosti delovnega mesta.
0
14
15
16
5
Primer dobre prakse
1
2
3
4
5
a) Ali je bila zaznana in ovrednotena psihosocialna pomoč in podpora invalidu v delovnem okolju?*
b) Ali obstajajo podatki o usposabljanju in uvajanju v delo?
Izpolnjenost tabele »Ocena doseganja delovnih rezultatov« (skladnost z ostalo dokumentacijo)
Ali povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene temelji na celostni primerjavi doseganja delovnih
rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in s cilji usposabljanja? (priloži se izjava s
podpisi vseh članov tima)
Ali je razvidna primerjava podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga1) in delavca-invalida (priloga2),
Oziroma, ali so bili ugotovljeni razlogi za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida in
ali je izvajalec poskušal »izravnati« neskladja?
komentar:
priloge:_____________________________
podpis izvajalca nadzora: ___________________
*točka izvzeta iz raziskave
39
Priloga 2: Opomnik nadzora izvedbe storitve N – zaposleni invalidi
Šifra Izvajalca
Storitve
Šifra primera
Šifra izvajalca
nadzora
Predpogoji za izvedbo storitve N
(z oznako »X« označite odgovor za posamezno vprašanje)
Ali dokumentacija potrebna za izvedbo nadzora vsebuje :
1
b) Vse 3 priloge
Datum nadzora
Da Ne
priloga 1: Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve (vprašalnik za delodajalca)
priloga 2: Ocena delovne učinkovitosti in delovnega vedenja (vprašalnik za delavca invalida)
priloga 3: Poročilo o izidu ocenjevanja in zaključna ocena
b) Kopijo odločbe ZRSZ o zaposljivosti invalida (samo pri zaščitni in podporni zaposlitvi)*
c) Kopije odločbe o invalidnosti*
Da Ne
2 Ali so bili za izvedbo storitve izpolnjeni vsi zahtevani predpogoji?
d) zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, invalidskem podjetju
e) izpolnjevanje predpisov o varnem in zdravem delu (priložena izjava delodajalca)
f) usposobljenost delavca-invalida za opravljanje del in nalog
Da Ne
3 Ali so izključeni dejavniki, ki lahko vplivajo na zmanjšano učinkovitost invalida:
e) neprimerna izobrazba
f) nezadostna usposobljenost za delo
g) neupoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu*
h) zaposlitev na neustreznem delovnem mestu glede na invalidnost (ali so bile pretekle razporeditve in
sedanja razporeditev skladne s cilji usposabljanja)
4 Ali je iz dokumentacije razvidno, da je delavec – invalid več kot 3 mesece zaposlen na konkretnem
(ocenjevanem) delovnem mestu?
5 Ali je iz dokumentacije razvidno, da je delavec zaključil ustrezno usposabljanje na konkretnem delovnem mestu?
40
komentar:
4
5
Primer dobre prakse
Izvedba ocenjevanj
0 1 2
6
7
8
9
3
4
5
Ali je razvidna primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati zaposlenih na
običajnih delovnih mestih?
Ali so razvidni podatki o izvajalčevem situacijskem ocenjevanju delavca na delovnem mestu?
Ali obstajajo dokazila o preverjanju ustreznosti pogojev dela (opis delovnega mesta oz. sistemizacija
delovnega mesta – iz katerih so jasno razvidne zahteve delovnega mesta)?
Ali so razvidni podatki o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni podatki o humanizaciji dela in
ergonomskih rešitvah?
komentar:
41
4 Primer dobre prakse
10 V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov o delovni anamnezi, poklicni karieri in
usposobljenosti delavca (posredovani s strani delavca in delodajalca)?
0 1 2 3
a) Podatki o zgodovini dela
b) Podatki o delovni dobi
c) Podatki o izobrazbi
d) Podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem mestu v zadnjih 3
mesecih
11 V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov o invalidnosti, prevladujočih področjih
prizadetosti in oviranosti posameznika?
0 1 2 3
a) Povzetek odstopov v telesni zgradbi in funkciji, ki so vzrok invalidnosti in vplivajo na delovno
učinkovitost
b) Mnenja invalidskih in drugih komisij
c) Ocene ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz programov zaposlitvene rehabilitacije
12 V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov v zvezi z: opisom del in nalog, zahtev delovnega
mesta in pričakovanih rezultatov?
0 1 2 3
a) Sistematizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta
b) Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti (določena: ocenjevalno, analitično, normativno, ipd.)
5
4
5
4
5
4
5
42
13 Ocena ustreznosti delovnega mesta.
4
0
14
15
16
5
Primer dobre prakse
1
2
3
4
5
a) Ali je bila zaznana in ovrednotena psihosocialna pomoč in podpora invalidu v delovnem okolju?*
b) Ali obstajajo podatki o usposabljanju in uvajanju v delo?
Izpolnjenost tabele »Ocena doseganja delovnih rezultatov« (skladnost z ostalo dokumentacijo)
Ali povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene temelji na celostni primerjavi doseganja delovnih
rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in s cilji usposabljanja? (priloži se izjava s
podpisi vseh članov tima)
Ali je razvidna primerjava podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga1) in delavca-invalida (priloga2),
Oziroma, ali so bili ugotovljeni razlogi za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida in
ali je izvajalec poskušal »izravnati« neskladja?
komentar:
priloge:_____________________________
podpis izvajalca nadzora: ___________________
*točka izvzeta iz raziskave
43
ZIZRS Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Slovenije
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Telefon 01 2803450, faks 01 2803451 Elektronski naslov: zizrs@siol.net
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA
Ugotovitve in stališča ZIZRS na dopolnjeno poročilo z naslovom »Nadzor nad
izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov - storitev N za
leto 2012« (dopolnjeno poročilo)
Na podlagi dogovora s sestanka med predstavniki Razvojnega centra za
zaposlitveno rehabilitacijo URI – SOČA (v nadaljevanju RCZR) in predstavniki
ZIZRS glede spremembe poročila Nadzoru nad izvajanjem ocenjevanja doseganja
delovnih rezultatov invalidov – storitev N za leto 2012, ki je bil 13. maja 2014, je
RCZR pripravil dopolnjeno poročilo ter ga nato 23. julija 2014 posredoval ZIZRS v
pregled in morebitno dopolnitev s predlogi.
Dopolnjeno poročilo je bilo nato obravnavano v okviru delovne skupine ZIZRS, ki je
zbrala in pripravila pisna mnenja, stališča, pripombe in predloge k osnovnemu
poročilu objavljenemu na spletni strani URI – SOČA. Dopolnjeno poročilo je dvakrat
obravnaval tudi Izvršni odbor ZIZRS ter po razpravi sprejel skupne ugotovitve in
stališča oziroma predloge do dopolnjenega poročila.
1.
Dopolnjeno poročilo upošteva glavna priporočila ZIZRS in dogovore iz sestanka za
uskladitev mnenj glede priprave zaključnega poročila o izvajanju storitve N za leto
2012. Analiza je sedaj pripravljena kot skupna in ne po posameznih izvajalcih
zaposlitvene rehabilitacije, smiselno so ločeni tudi primeri za zaposlene invalide in za
brezposelne invalide.
2.
Dopolnjeno poročilo upošteva osnovno pripombo ZIZRS in sicer, da se naj izpusti
konkretna navedba izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Razlog za tak dogovor je bil
način zbiranja primerov ter nato pri analizi uporaba aritmetične sredine in neustrezna
interpretacija podatkov v poročilu. Menimo, da bi bilo potrebno pri objavi
dopolnjenega poročila izpustiti navedbo konkretnih izvajalcev pri katerih so bili
dodatni razgovori (na strani 9 in 10).
44
3.
V dopolnjenem poročilu se delo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije pri izvajanju
storitve N skozi analizo nehote prikazuje v veliki meri kot pomanjkljivo in nepopolno,
pri nekaterih celo več kot v 20 odstotkih primerov do skoraj 30 odstotkov primerov
Glede na osnovne pripombe h gradivu bi bilo pozitivno če bi oceno pomanjkljivo
izpustili. S takšnim prikazom v dopolnjenem poročilu analiza ni uravnotežena z
dejstvom, da je bil neprimeren način zbiranja primerov saj so bile obravnavane
dobre in slabe prakse skupaj (1 primer dobre prakse in 1 primer, bolj zahteven in bi o
njem potrebovali dodatno mnenje) ter, da navodila za obvezno dokumentacijo niso
še do sedaj usklajena. Hkrati se k nadzoru ni pristopalo po enotni metodologiji, glede
na to, da so nekateri izvajalci zaposlitvene rehabilitacije izbrane primere pošiljali po
pošti, drugi pa so bili deležni osebnega nadzora in izbora naključnih primerov
izvedenih storitev.
4.
Kljub vsem naporom za izboljšanje poročila še vedno ugotavljamo, da se je potrebno
pri podobnih analizah glede izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije jasno
opredeliti, katere vhodne informacije se pričakuje od izvajalcev zaposlitvene
rehabilitacije. Vsa vprašanja za pripravo analize o izvajanju posamezne storitve
zaposlitvene rehabilitacije bi morala biti pregledna in razumljiva. Jasno bi moralo biti
razvidno, katero dokumentacijo mora priložiti posamezni izvajalec zaposlitvene
rehabilitacije in kaj je predmet evalviranja.
5.
Ugotavljamo, da je na primer opomnik za nadzor (analizo izvajanja) storitve N še
vedno premalo dodelan, saj dopušča preveč različnih interpretacij. Hkrati ponovno
ugotavljamo, da se kot predpogoj za izvedbo storitve N zahtevajo določene vsebine,
ki bi jih bilo potrebno poglobljeno uskladiti v okviru standardov storitev zaposlitvene
rehabilitacije, vzporedno z vsebinsko nadgradnjo in uskladitvijo navodila za izvajanje
storitve J – usposabljanja na konkretnem delovnem mestu.
Po naših ugotovitvah pri letos dopolnjenih standardih storitev zaposlitvene
rehabilitacije ni pričakovati bistvenih sprememb pri izvajanju storitve N, razen v
prilogah prerazporejenih nekaterih vprašanj in drugače strukturirani obliki Poročila o
ocenjevanju in zaključni oceni. Poleg tega bi bilo potrebno izvedbo storitve N uskladiti
z možnostmi nove računalniške aplikacije ZRSZ.
45
6.
Ponovno želimo opozoriti na po našem mnenju neprimeren naslov poročila o
izvajanju storitve N ter pravno podlago za izvedbo analize. Nadzor nad storitvijo N
skladno z 82. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je
po našem mnenju upravičen samo v konkretnih primerih kot nadzor nad izvajanjem
ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov ocenjevanj in to na
konkretno zahtevo pristojnega ministrstva - MDDSZ.
Iz poročila je razvidno, da je način izvedbe nadzora ter obseg dokumentacije in
nadzora opredelila in sprejela sama delovna skupina RCZR. Podlaga za izveden
nadzor je bil opomnik, ki se je spreminjal in dopolnjeval. Po našem mnenju pa bi
moralo ustrezno navodilo za konkreten nadzor pripraviti MDDSZ. Predlagamo, da o
tem po proučitvi naše pripombe presodi MDDSZ.
7.
V ZIZRS menimo, da je vso opravljeno delo glede izvajanja storitve N bolj strokovno
razvojna naloga za katero je podlaga v 8.čenu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov po katerem RCZR usklajuje in koordinira strokovni razvoj na
področju zaposlitvene rehabilitacije ter pripravlja standarde storitev zaposlitvene
rehabilitacije.
Po našem mnenju se je dosedanje več letno analiziranje izvajanja storitve N preko
RCZR izvajalo kot sistemsko smiselno in trajno strokovno nalogo. Na podlagi
dosedanjih ugotovitev in prikazov primerov dobre prakse se je samo izvajanje
storitve N že bolj uskladilo in izboljšalo. Takšen pristop se pričakuje tudi v prihodnje.
8.
Ponovno je bilo izpostavljeno stališče, da bi morala biti delovna skupina RCZR ko
gre za strokovno razvojno nalogo dopolnjevanja storitve N sestavljena iz
predstavnikov zainteresiranih izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki bi jih dogovoril
ZIZRS. Tako bi dobili priložnost sodelovanja v razvojno naravnani nalogi predstavniki
vseh izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije oziroma zainteresiranih izvajalcev z
ustreznim znanjem in izkušnjami.
Ko pa gre za nadzor po 82. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov pa bi morala biti delovna skupina RCZR bolj nevtralna, sestavljena le iz
predstavnikov inštitucij ali posamezniki, ki niso izvajalci zaposlitvene rehabilitacije.
46
Zaključek
Predlagamo, da se dopolnjeno poročilo objavi na spletni strani URI SOČA in
nadomesti s obstoječim poročilom h kateremu je imel ZIZRS pisne pripombe.
Pred objavo dopolnjenega poročila na spletni strani pa predlagamo, da se na zadnji
strani dopolnjenega poročila v zaključku povzame naše ugotovitve od točke ena do
osem in to kot stališča izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije ob obravnavi poročila.
Ugotovitve zbral in uredil:
Karl Destovnik, predsednik skupščine ZIZRS
47

NADZOR NAD IZVAJANJEM STORITVE N Ocenjevanje doseganja

Transcription

Similar documents

ZIP CENTER d.o.o.

LOKALIZIRAN KONCEPT SLOVENIJA

vloga posameznih nosilcev v postopkih po zzrzi

Pravilnik o razdelitvi počitniških kapacitet ZDIS

vloga delovnega terapevta v zaposlitveni

Prijava za letovanje v počitniških enotah SŽ - SŽ

Brošura: Vodnik Skupnost po meri invalidov

pomen celostne obravnave v postopku ocenjevanja invalidnosti

Preberi več - Društvo invalidov Kočevje

Reklamacijski obrazec - Študentski servis Agencija M servis