INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE

Transcription

Poročilo o delu Inštituta za vode
Republike Slovenije za leto 2014
PROGRAMSKI SKLOP: I. SKUPNA EU POLITIKA
DO VODA
PROJEKT: I/3 PRIPRAVA STROKOVNIH
PODLAG
ZA
IZVAJANJE
MORSKE
DIREKTIVE (2008/56/ES)
NALOGA: I/3/6/1 Priprava strokovnih
programe ukrepov – odpadki v morju
Nosilec:
Andreja Palatinus
Ljubljana, december 2014
podlag
za
PROGRAM:
Program dela IzVRS za leto 2014
Poročilo o delu za leto 2014
NASLOV NALOGE
Odpadki v morju
ŠIFRA NALOGE:
I/3/6/1
NAROČNIK:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
IZVAJALEC:
INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE
Hajdrihova 28c
1000, Ljubljana
NOSILEC NALOGE:
Andreja Palatinus
AVTOR(JI):
Andreja Palatinus, univ.dipl.ekol.
Štefan Trdan, dipl.ekotehnolog
Marko Kramar
Dr. Monika Peterlin
DIREKTOR IZVRS:
Igor Plestenjak
(žig)
KRAJ IN DATUM:
LJUBLJANA, december 2014
I
KAZALO VSEBINE
KAZALO VSEBINE.........................................................................................II
1
UVOD .......................................................................................................1
2
OBREMENITVE ZARADI ODPADKOV V MORJU .............................................3
2.1
2.2
3
ISKANJE VIROV ..................................................................................3
DOBRO OKOLJSKO STANJE IN CILJI, H KATERIM STREMIMO ................4
PRIPRAVA PREDLOGA PROGRAMA UKREPOV...............................................5
3.1
PREGLED LITERATURE ........................................................................7
3.1.1 REGIONALNI AKCIJSKI NAČRT RAVNANJA Z MORSKIMI ODPADKI V
SREDOZEMLJU.....................................................................................................7
4
PREDLAGANI UKREPI PO SEKTORJIH,.........................................................7
4.1
POMORSKI PROMET............................................................................8
4.1.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA
IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (POMORSKI
PROMET) ............................................................................................................9
4.1.2 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA
MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU
(POMORSKI PROMET) ........................................................................................11
4.2
MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA................................................12
IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (MORSKO
RIBIŠTVO IN MARIKULTURA) .............................................................................13
(MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA) ..............................................................16
4.3
TURIZEM ..........................................................................................17
IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (TURIZEM)
18
(TURIZEM) ........................................................................................................20
IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (TURIZEM) ......................................20
MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (TURIZEM) ...........................22
4.4
POSELITEV .......................................................................................23
IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (POSELITEV) ...................................24
MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (POSELITEV) ........................26
5
II
ZAKLJUČKI ..............................................................................................27
6
UPORABLJENA LITERATURA .....................................................................28
7
PRILOGE .................................................................................................30
III
POVZETEK
Pripravili smo prvi predlog programa ukrepov (Člen 13 MSFD) za doseganje dobrega
okoljskega stanja in ciljev na področju Deskriptorja 10 (Kazalnik 10.1.1 v okviru
Deskriptorja 10 – odpadki v morju). Program ukrepov vsebuje temeljne ukrepe (obstoječa
zakonodaja) in dopolnilne ukrepe (predlog novih ukrepov), ki bodo pripomogli k
doseganju dobrega okoljskega stanja in ciljev na področju odpadkov v morju (t.j. trend
zmanjševanja količin odpadkov na obali). Prvi predlog programa ukrepov je potrebno v
korakih skrajšati, pripraviti pregled stroškovne učinkovitosti, ter v končni fazi pripraviti
predlog programa ukrepov z izvedeno oceno vplivov, ki vključujet tudi analizo stroškov in
koristi, ter načrt izvedbe. Poročanje končnega programa ukrepov je potrebno Evropski
Komisiji poročati v letu 2015.
IV
Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju
1 UVOD
Republika Slovenija je v okviru poročanja po členih 8, 9 in 10 MSFD v mesecu aprilu 2013
poročala tudi vsebino odpadkov v morju ter jih s tem opredelila kot pomemben dejavnik
pri doseganju dobrega stanja morskega okolja do leta 2020. V okviru poročanja se je
določilo dobro okoljsko stanje ter okoljski cilji v sklopu Deskriptorja 10 – Odpadki v morju.
Evropska komisija je v Sklepu o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega
okoljskega stanja morskih voda (2010/477/EU) definirala štiri kazalnike odpadkov v
morskem okolju kot merila za doseganje dobrega okoljskega stanja. Slovenija je poročala
podatke za vse štiri. Poročila so dostopna na spletnih straneh MKO (Peterlin s sod., 2013
a, b in c).
Republika Slovenija je v okviru poročanja po členu 11 MSFD v mesecu oktobru 2014
poročala tudi predlog programa spremljanja stanja odpadkov na obali (Kazalnik 10.1.1 v
okviru Deskriptorja 10 – odpadki v morju), ki je zaenkrat edini dovolj razvit kazalnik za
spremljanje stanja odpadkov v morju.
V skladu s členom 13 Okvirne Direktive o Morski Strategiji (MSFD) (člen 12 Uredbe o
podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem, Uradni list RS, št. 92/10 z dne
19. 11. 2010) mora država Slovenija za doseganje ciljev in ciljnih vrednosti v skladu z
izvajanjem Uredbe o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem pripraviti
program ukrepov za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskih vodah
Republike Slovenije. Z izvajanjem ukrepov država članica zagotovi doseganje oziroma
ohranjanje dobrega okoljskega stanja kot določenega v skladu s členom 9 MSFD.
Predlog programa ukrepov je pripravljen na podlagi začetne presoje, izvedene v skladu s
členom 8(1) Uredbe, in s sklicevanjem na okoljske ciljne vrednosti, oblikovane v skladu s
členom 10(1) Uredbe, ter ob upoštevanju vrste ukrepov iz Priloge VI Okvirne Direktive o
Morski Strategiji. Program ukrepov se bo nadgrajeval v prvih mesecih leta 2015, ko je
država Slovenija zavezana k poročanju programa ukrepov Evropski Komisiji.
Osnove za pripravo poročila so bile:
- Uredba o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem (UL RS št.
92/2010) (v nadaljevanju Uredba),
- Sklepu o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja
morskih voda 2010/477/EU,
- Pisno poročilo Slovenije Evropski komisiji o stanju onesnaženosti morskega okolja z
odpadki za MSFD Člen 8, Člen 9 ter Člen 10,
- Elektronsko poročanje Slovenije Evropski komisiji o programu spremljanja stanja
odpadkov na obali za MSFD člen 111.
Pri pripravi predloga programa ukrepov je bilo potrebno upoštevati ustrezne ukrepe, ki jih
zahteva zakonodaja Skupnosti, zlasti Direktiva 2000/60/ES, Direktiva Sveta 91/271/EGS z
dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode in Direktiva 2006/7/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. Februarja 2006 o upravljanju kakovosti
1
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=si/eu/msfd_mp/madsi/envvd9xfq/MSFDArt11_Subprogramme_Odpadki&conv=507&source=remote
1
kopalnih voda, kakor tudi prihodnja zakonodaja o okoljskih standardih kakovosti na
področju vodne politike ali mednarodni sporazumi.
Pri pripravi programa ukrepov je posebno pomembno paziti na naslednje zahteve (povzeti
po členu 13 MSFD, členu 22 MSFD):
- Pri oblikovanju programa ukrepov države članice upoštevajo trajnostni razvoj ter
še zlasti socialne in gospodarske vplive predvidenih ukrepov.
- Države članice zagotovijo, da so ukrepi stroškovno učinkoviti in tehnično izvedljivi,
ter pred uvedbo novega ukrepa izvajajo presoje vplivov, vključno z analizo
stroškov in koristi.
- Države članice v svojih programih ukrepov navedejo, kako bodo izvajale ukrepe in
kako bodo ti prispevali k uresničevanju okoljskih ciljnih vrednosti, oblikovanih v
skladu s členom 10(1) MSFD.
- Države članice preučijo vplive svojih programov ukrepov na vode izven svojih
morskih voda, da bi bila nevarnost škode za te vode čim manjša in da bi bil vpliv
nanje po možnosti pozitiven.
- Države članice obvestijo Komisijo in katero koli drugo zadevno državo članico o
svojih programih ukrepov v treh mesecih po njihovem oblikovanju.
- V skladu s členom 16 države članice zagotovijo, da so programi operativni v enem
letu po njihovem oblikovanju.
- EU sofinancira programe, ki jih pripravijo države članice, v skladu z obstoječimi
finančnimi instrumenti.
Financiranje predlaganih ukrepov bodo sofinancirani s strani Evropske Komisije v skladu z
obstoječimi
V obstoječem predlogu programa ukrepov smo upoštevali predvsem predloge strokovne
literature ter vključili že obstoječe ukrepe kot seznam temeljnih ukrepov. Predlog
programa ukrepov vsebuje 14 temeljnih ukrepov in 43 dopolnilnih ukrepov.
Predvidevamo, da bomo seznam v letu 2015 skrajšali, po posvetu z deležniki in
regionalnem usklajevanju.
V nadaljevanju pa bo potrebno predlog programa ukrepov uskladiti na regionalnem
nivoju, predstaviti deležnikom, pripraviti seznam izbranih ukrepov, za katere se preveri
stroške in koristi. Države članice moramo preučiti vplive svojih programov ukrepo na vode
izven svojih morskih voda, da bi bila nevarnost škode za te vode čim manjša in da bi bil
vpliv nanje po možnosti pozitiven.
V obstoječem predlogu programa ukrepov je regionalna usklajenost delno zagotovljena s
sledenjem zahtevam Regionalnega akcijskega načrta ravnanja z morskimi odpadki, ki
vsebuje seznam predlaganih ukrepov. Prav tako smo v poročilo vključili izsledke izvajanja
projekta v Jadranski regiji (program IPA Adriatic) z imenom »Derelict Fishing Gear
Management System in the Adriatic Region«, ki obravnava tematiko morskih odpadkov2.
2
www.defishgear.net
2
2 OBREMENITVE ZARADI ODPADKOV V MORJU
V začetni presoji stanja (člen 8) je bilo ugotovljeno, da so odpadki v morju prisotni v
celotnem morskem in obalnem ekosistemu slovenskega morja. Največ podatkov je država
Slovenija pridobila pri identifikaciji odpadkov na obali (Kazalnik 10.1.1), na podlagi česar
je bila pripravljena ocena začetnega okoljskega stanja. Podatki so nam dali sliko o
količinah ter o tipu odpadkov v morskem okolju. Prav tako pa smo na podlagi podatkov
lahko naredili prvo oceno potencialnih virov odpadkov v morju, ki so opredeljeni kot
sektorji. Ostali podatki (vodni stolpec – vklj. mikroplastika, morsko dno, biota) so nam
omogočili vpogled v to, da so odpadki prisotni povsod, ter pridobili smo prve rezultate
prisotnosti razgradnih produktov odpadkov (mikroplastike) na vodni površini morja.
Na podlagi rezultatov 19 mesečnih vzorčenj odpadkov na več lokacijah slovenske obale
(skupno 16 km slovenske obale), je bilo ugotovljeno, da trenutno okoljsko stanje ni dobro.
Ugotovljeno je bilo:
v povprečju je bilo ob vzorčenju zbranih 1.9 odpadkov (12 g) na dolžinski meter
obale;
po številu vseh odpadkov prevladujejo odpadki iz plastičnih materialov (74%), na
lokaciji Mesečev zaliv predstavljajo odpadki iz plastičnih materialov celo skoraj 85% vseh
zbranih odpadkov po številu (Slika 1);
z analizo podatkov o čiščenju slovenske obale (15,6 km) je bil izražen trend nižanja
količin (teža) odpadkov, kar je spodbudno, vendar hkrati zaskrbljujoče, saj trend pri
številu odpadkov ni bil izražen, kar lahko pomeni, da so odpadki čedalje lažji (plastični
materiali, manjša velikost);
glavni viri odpadkov na slovenski obali so bili ugotovljeni kot ribištvo in marikultura
(5%), poselitev (5%), turizem in rekreacija (2%), pomorski promet (1%), neznano
(87%).
2.1 ISKANJE VIROV
Za uspešno pripravo ukrepov za izboljšanje stanja, je kritičen korak priprava ocene, od kje
ti odpadki prihajajo. Odpadki pridejo v morsko okolje zaradi človekovih dejavnosti in
nepravilnega ravnanja z odpadki. S pomočjo analize sestave in značilnosti odpadkov
zbranih na morski obali v obdobju 2007-2012 smo pripravili prvo oceno tega, kateri
sektorji najbolj zagotovo prispevajo k nastanku odpadkov v morju. Za veliko večino
analiziranih odpadkov (87%) nismo mogli z zagotovostjo trditi iz katerega sektorja
prihajajo. Glede na tip odpadkov pa smo zaključili, da so nekateri odpadkov zagotovo
rezultat slabega ravnanja z odpadki na celini ali na morju.
Sektorji in delež odpadkov, za katere lahko skoraj z zagotovostjo trdimo, da prihajajo od
teh dejavnosti, so:
-
Ribištvo in marikultura (5%),
Poselitev (5%),
Turizem in rekreacija (2%),
Pomorski promet (1%).
3
Slika 1: Prikaz tortnih diagramov sestave odpadkov na obali po številu za tri lokacije, kjer
se je izvajal monitoring odpadkov. Velikost tortnega diagrama izkazuje razmerje med
številom zbranih odpadkov na lokaciji.
Za preostanek odpadkov (87%) s težavo ugotavljamo vire.
2.2 DOBRO OKOLJSKO STANJE IN CILJI, H KATERIM STREMIMO
Deskriptorji kakovosti za določanje dobrega okoljskega stanja morskih voda v Prilogi 1
Uredbe opisujejo dobro okoljsko stanje morskih voda z vidika stanja okolja, ki je rezultat
različnih obremenitev. Med njimi so tudi morski odpadki kot deskriptor 10. Po Uredbi je
dobro stanje doseženo takrat, »ko lastnosti in količine morskih odpadkov ne škodujejo
obalnemu in morskemu okolju«.
Poleg te definicije, ki je dokaj splošna in le usmerja, je vsaka država članica pripravila svoj
opis dobrega okoljskega stanja morja na nivoju deskriptorja, kazalnika ali indikatorja.
Slovenija je za dobro okoljsko stanje na področju onesnaženosti morja z odpadki
pripravila naslednji opis dobrega okoljskega stanja:
»Količine odpadkov v morskem okolju se zmanjšujejo in ne predstavljajo nevarnosti za
morske organizme na ravni posameznih osebkov, bodisi zaradi neposredne umrljivosti ali
v obliki posrednih vplivov, kot je na primer bioakumulacija v prehranjevalnem spletu.
Odpadki v morskem okolju ne ogrožajo blaginje ljudi in ne povzročajo negativnih
ekonomskih učinkov na gospodarstvo in dejavnosti lokalnih obalnih skupnosti.«
4
Zaradi dejstva, da je problem morskih odpadkov v Sloveniji slabo raziskan, s kratko
zgodovino analiz in identifikacijo količin, tipa ter izvora odpadkov, ne moremo z
zagotovostjo trditi ali bomo dosegli dobro okoljsko stanje leta 2020 drugače kot z
zaželjenim trendom padanja količin odpadkov v morskem okolju.
Za lažje spremljanje tega, ali smo na pravi poti pri izvajanju ukrepov za dosego dobrega
okoljskega stanja, katere pripravljamo sedaj, imamo na voljo konkretne cilje, katere smo
pripravili v skladu s členom 10 Uredbe:
zmanjšanje količin odpadkov na obali, v vodnem stolpu in morskem dnu med
2012-2020 z ukrepi za boljše upravljanje z odpadki v regiji pri virih onesnaženja (Cilj 101),
ohranjanje ali zmanjševanje količin mikroplastike na vodni površini med 2012-2020
(Cilj 10-2),
za namen presoje je treba razviti kriterije in kazalnike, ki bodo ustrezno vključevali
vplive morskih odpadkov in njihovih razgradnih produktov (predvsem plastike) na morski
ekosistem in na zdravje ljudi (Cilj 10-3) in
preveriti količine in trende za odpadke na morskem dnu in morski gladini ter
preveriti njihovo relevantnost glede vplivov na morski ekosistem (Cilj 10-4).
V skladu s členom 11 Uredbe, smo pripravili program spremljanja stanja odpadkov na
obali (kazalnik 10.1.1). Kazalnik odpadkov na morskih obali (10.1.1) je uporabljen z
namenom, saj imamo za ta kazalnik serijo podatkov in dovolj dobro osnovo za primerjavo
z izhodiščnim stanjem. Program spremljanja stanja nam omogoča spremljanje doseganja
cilja 10-1, ki govori o zmanjševanju količin odpadkov na obali v letih 2012-2020 v
primerjavi z izhodišnim obdobjem, ki je 2007-2012.
V začetni presoji stanja, katero smo poročali v letu 2012, in v kateri smo zadostili členu 8
Uredbe, smo ugotovili, da je trend količin odpadkov na obali stabilen. Ugotavljamo, da
sistem zakonodaje ne omogoča doseganja zmanjševanja količin odpadkov na obali (v
morskem okolju), kar je dobro okoljsko stanje, tako da smo primorani pripraviti nove
predloge ukrepov za izboljšanje stanja. V nadaljevanju prikazujemo ukrepe, ki so v veljavi
in ki niso bili zadostni za dosego dobrega okoljskega stanja (t.i. temeljne ukrepe), ter
ponujamo tudi predlog programa dopolnilnih ukrepov.
3 PRIPRAVA PREDLOGA PROGRAMA UKREPOV
Na podlagi člena 12 Uredbe mora vsaka država članica pripraviti program s ciljem
doseganja dobrega okoljskega stanja morskih voda in ciljem doseganja okoljskih ciljnih
vrednosti. Programi ukrepov morajo biti pripravljeni do 1.1.2015, medtem ko mora biti
1.1.2016 zagotovljen začetek izvajanja programa ukrepov. V skladu z navodili Uredbe smo
pripravili predlog nabora ukrepov za izboljšanje stanja morskega okolja za onesnaženost
morske obale z odpadki.
Program ukrepov mora zagotavljati:
-
varstvo in ohranjanje morskega okolja;
preprečevanje propadanja morskega okolja;
obnovo morskih ekosistemov;
5
postopno odpravljanje onesnaževanja morskih voda s preprečevanjem in
zmanjševanjem vnosa snovi in energije, ki so posledica človekove dejavnosti tako, da to
ne bo imelo posledic ali ogrožalo biotske raznovrstnosti, človekovega zdravja ali rabe
morskega okolja.
Program ukrepov mora temeljiti na načelih trajnostnega razvoja, pri čemer se mora
upoštevati socialne, gospodarske ter čezmejne vplive teh ukrepov. Ukrepi morajo biti
stroškovno učinkoviti, tehnično izvedljivi. Program ukrepov mora temeljiti na začetni
presoji (člen 8 Uredbe).
Ukrepi morajo biti pripravljeni na način, ki omogoča neposredno povezavo med
zastavljenim ciljem (glej 2.2) in predlaganimi ukrepi. Proces priprave ukrepov je sledil
naslednji časovnici:
izbor strokovne in znanstvene literature, ki vsebuje predloge ukrepov iz drugih
držav, srečanj, projektov, ipd.,
pregled poročanih podatkov za doseganje dobrega okoljskega stanja in ciljev,
analiza literature za izbor temeljnih ukrepov,
priprava temeljnih ukrepov,
ugotavljanje, v kakšni meri temeljni ukrepi pripomorejo k doseganju dobrega
okoljskega stanja,
analiza literature za izbor dopolnilnih ukrepov,
priprava predloga programa dopolnilnih ukrepov,
diskusije z deležniki.
Glede na ocenjeno stanje ugotavljamo, da je poleg ukrepov, ki se že izvajajo, potrebno
pripraviti dopolnilne ukrepe, ki bi omogočili izboljšanje stanja.
Operativni cilji zmanjševanja količin odpadkov v morskem okolju so v prvi fazi
osredotočeni na odpadke, ki izvirajo iz dejavnosti ribištva in marikulture ter turizma, saj k
tem dejavnostim z gotovostjo lahko pripišemo del morskih odpadkov (5%). Velik delež
odpadkov, ki se akumulirajo v morskem okolju, predvidoma prinesejo tudi reke (sektor
poselitev).
Zastavljeni operativni cilji so:
zmanjševanje števila odpadkov, ki so posledica ribiške dejavnosti in marikulture,
zmanjševanje števila odpadkov, ki so posledica turizma na obali.
Cilj se dosega s pomočjo ozaveščevalnih akcij ter z razvojem proizvodnje ter dejavnosti v
smislu zmanjševanja umetnih materialov ter pravilnega ravnanja z odpadki.
Zmanjševanje števila odpadkov, ki so posledica poselitve (kanalizacijski odpadki), s
pomočjo ozaveščevalnih akcij.
Upoštevani morajo biti tudi trajnostni razvoj, socialni in gospodarski vplivi predvidenih
ukrepov, ter da so predlagani ukrepi stroškovno učinkoviti in tehnično izvedljivi, pred
njihovo uvedbo pa morajo biti opravljene tudi presoje vplivov, vključno z analizo stroškov
in koristi. Vse to bomo pripravili v naslednjem letu (2015), ko je tudi leto poročanja
programa ukrepov.
Predlog programa ukrepov je pripravljen na nivoju sektorjev. Vsak sektor, ki je bil
spoznan kot eden izmed virov odpadkov v morju, je predstavljen v nadaljevanju. Temeljni
6
ukrepi, ki vplivajo na sektor so predstavljeni na začetku. V nadaljevanju pri vsakem
sektorju predstavimo predlog programa dopolnilnih ukrepov, ki temeljijo na izboru vseh
potencialnih dopolnilnih ukrepov, ki se predstavljeni v Prilogi I.
Ukrepi morajo služiti tudi okrepitvi in podpori sodelovanja medvladnih in raziskovalnih
inštitucij pri ukslajevanju aktivnosti soočanja z onesnaženjem morskega okoljsa z odpadki.
3.1 PREGLED LITERATURE
Pričeli smo z naborom literature, ki nam je omogočila vpogled v načine preprečevanja
nastajanja morskih odpadkov, izboljšanja stanja ter preprečevanja negativnih posledic na
morsko okolje. V ta namen smo zbrali literaturo, ki je predstavljena v poglavju 6.
3.1.1 REGIONALNI AKCIJSKI NAČRT RAVNANJA Z MORSKIMI ODPADKI V
SREDOZEMLJU
Regijski akcijski načrt ravnanja z morskimi odpadki (Regional Plan on Marine Litter
Management in the Mediterranean3) je bil prvi dokument, sprejet na regionalnem nivoju z
glavnim ciljem preprečevanja nastajanja in zmanjševanja onesnaženosti morskega okolja
z odpadki. V mesecu juliju 2014 je načrt postal tudi zavezujoč, podprle so ga države
podpisnice Barcelonske konvencije na 18.srečanju v mesecu decembru 2013. Načrt
vsebuje pravno zavezujoče ukrepe za preprečevanje nastajanja morskih odpadkov. Načrt
temelji na načelu EcAP (Ecosystem Approach). Akcijski načrt sledi evropskim smernicam s
postavitvijo Okvirne direktive o morski strategiji, razlika pa je v časovnici izvajanja
ukrepov. Medtem, ko moramo države članice ukrepe pripravljene na podlagi 13.člena
Okvirne direktive o morski strategiji, poročati in pričeti izvajati v letu 2015, so ukrepi
zastavljeni v Regionalnem akcijskem načrtu predvideni za izvedbo različno, med leti 2016
in 2025.
Potrebno je zagotoviti koherentnost ukrepov na nivoju podregije. Usklajen tudi z načrtom
Barcelonske konvencije (RAP ML).
4 PREDLAGANI UKREPI PO SEKTORJIH4,5
Dejavnosti, povezane z morskim okoljem, so opredeljene skladno s Standardno
klasifikacijo dejavnosti (SKD) 2008. V tem poročilu obravnavamo le dejavnosti, za katere
3
Informacije dostopne na http://www.unepmap.org/index.php?module=news&action=detail&id=158
4 Peterlin, M., Petelin, Š., Drev, B., Krajnc, G., Zore, K., Gosar, L., Gabrijelčič, E., Kramar, M. in Palatinus, A. 2013. Socio-ekonomska
analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja, str. 76
5 Peterlin, M., Palatinus, A., Jež, E., Ljubec, B., Kržan, A., Forte, J., Kupec, R., Štajnrajh, T., Ajdnik, U., Delić, A., Rauh, T., Birsa, T.,
Karat, A., Karkaya, B. 2013. Predlog spremljanja stanja in začetna presoja morskih voda glede na lastnosti in količine odpadkov v
morskem okolju, določanje dobrega okoljskega stanja in oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti v skladu s členi 8, 9 in 10 Okvirne
Direktive o morski strategiji (2008/56/ES) za deskriptor 10 – morski odpadki, str. 107
7
smo izkazali možen in/ali zagotov doprinos k onesnaženosti morskega okolja s trdnimi
odpadki.
Vsaka od teh dejavnosti prispeva k nastanku določenega tipa odpadkov v morju, katere
bomo lahko s pomočjo analiz sestave in količin odpadkov na morski obali tudi spremljali v
prihodnjih letih. Za vsakega od sektorjev smo pripravili seznam temeljnih ukrepov, ki že
sedaj delno ali v celoti naslavljajo preprečevanje onesnaževanja morskega okolja z
odpadki. Poleg tega pa smo za vsak sektor pripravili tudi seznam dopolnilnih ukrepov za
zmanjšanje onesnaženosti morskega okolja z odpadki.
Za vsakega od predlaganih dopolnilnih ukrepov je potrebno opredeliti naslednje (2014 –
možna opredelitev že sedaj; 2015 – opredelitev ob pripravi končnega predloga programa
ukrepov):
- povezava na deskriptor (2014);
- povezava na dobro okoljsko stanje in okoljske cilje (lokalno in sub-regionalno) (2014);
- povezava na obremenitve (2014);
- geografski obseg uporabe (2014);
- pričakovani učinki (2014);
- odgovornost za implementacijo, časovnico in financiranje (2014);
- koordinacija z implementacijo druge EU zakonodaje (2015);
- stroški in koristi (2015);
- regionalno sodelovanje (2015).
Seznam predloga programa ukrepov z zgoraj navedenimi obrazložitvami so v Prilogi I.
4.1 POMORSKI PROMET
Sektor
-
»pomorski promet« obsega naslednje dejavnosti:
pomorski potniški in tovorni promet;
spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija;
gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov.
Socio-ekonomska analiza je pokazala, da je bil trend prvih dveh dejavnosti naraščajoč,
tretje padajoč, v prihodnosti pa so napovedani naraščajoči trendi za prvi dve dejavnosti,
ter stabilen trend za tretjo dejavnost. Torej se pričakuje v prihodnje povečanje potenciala
za nastanek morskih odpadkov iz sektorja pomorski promet, v kolikor ne bo prišlo do
sprememb pri izvajanju obstoječih ukrepov ali do sprejema dopolnilnih ukrepov.
Seznam kategorij odpadkov6, za katere lahko trdimo, da prihajajo v morsko okolje zaradi
slabega ravnanja z odpadki na ladjah, oziroma so z ladij izgubljeni:
6
Pri analizi odpadkov na obali smo odpadke kategorizirali glede na seznam odpadkov, v katerem je bilo 95 kategorij, razdeljenih
po različnih materialnih razredih (plastični materiali in guma, steklo in keramika, papir in karton, blago, kovine, obdelan les,
drugo).
8
-
prozorne plastične rokavice;
boje;
platna, ponjave;
ladijske vrvi;
jermenje;
steklena vlakna;
embalaža za olje in bencin;
gumijaste rokavice;
žarnice;
platno, raševina;
preproge.
Med ladijske odpadke smo naknadno prišteli še embalažo za hrano, ki izvira iz oddaljenih
dežel (npr. Kitajske), embalaža proizvodov za osebno higieno manjšega volumna, ladijska
oprema, palete.
Količine (število) odpadkov na obali, katere smo analizirali v obdobju med 2007 in 2012
kažejo na to, da sektorju pomorski promet lahko pripišemo 0.84% vseh najdenih
odpadkov.
Slika 2: Prikaz prenosa odpadkov z ladje v roke pristaniški službi za ravnanje z odpadki
(Foto: IzVRS 2014)
9
4.1.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA
MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA
MORJU (POMORSKI PROMET)
Evropska/mednarodna in nacionalna pravna podlaga ukrepa:
MARPOL 73/78 Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z
ladij, 1973, spremenjeno s Protokolom 1978 (Uradni list SFRJ, št. 2/85 – MP), natančneje
Aneks V;
Pomorski zakonik (Ur. l. RS, št. 120/06-UPB2)
Implementira naslednje Direktive:
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra
2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve, s
spremembami
- Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra
2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in
razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora;
Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov
tovora (Uradni list RS, št. 78/08)
Določa pravila za izvajanje naslednjih Direktiv:
- Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2000/59/ES z dne 27. novembra
2000 o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in
ostankov tovora (UL L št. 332 z dne 28. 12. 2000, str. 81)
- Direktiva Komisije 2007/71/ES z dne 13. decembra 2007 o spremembi
Priloge II k Direktivi 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne o
pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov
tovora (UL L št. 329 z dne 14. 12. 2007, str. 33)
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe
zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega tovornega pristanišča (Uradni list RS, št.
59/05)
Regionalni akcijski načrt za ravnanje z morskimi odpadki (Regional Plan on Marine
Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based
Sources Protocol (UNEP(DEPI)/MED IG.21/9)) sprejet na 18. srečanju držav podpisnic
Barcelonske konvencije
- Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe
vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7.
2005)
Zakonodaja prepoveduje in sankcionira izpuščanje, odlaganje ali odmetavanje odpadkov,
snovi ali predmetov, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje
(76. člen Pomorskega zakonika). Ladijske odpadke morajo ladje, dokler so v pristanišču,
oddati osebi, ki zbira in odvaža odpadke s plovil (72. člen Pomorskega zakonika).
Upravljalci pristanišč morajo v pristaniščih urediti tudi redno zbiranje odpadkov s plovil
(44. in 45. člen Pomorskega zakonika).
Zakonodaja določa pravila ravnanja za zmanjšanje nezakonitega odmetavanja ladijskih
odpadkov in ostankov tovora v morje z zagotavljanjem pristaniških zmogljivosti za
prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (1. člen Uredba UL RS št. 78/08).
10
Zakonodaja prepoveduje odmetavanje vseh odpadkov v morje z ladij (člen 3 MARPOL
Aneks V) na posebej zavarovanih območjih, med katere spada tudi celotno Sredozemsko
morje (člen 1 MARPOL Aneks v). V členu 6 MARPOL Aneks V določi izjeme, med katerimi
so posebni pogoji odmetavanja hrane in snovi, ki ne škodujejo morskemu okolju. V sklopu
izvajanja MARPOL konvencije je bil julija 2011 sprejet spremenjen Aneks V z resolucijo
MEPC.201(62), ki je stopil v veljavo januarja 2013. Marca 2012 so bila sprejeta Navodila
za implementacijo MARPOL Aneksa V (MEPC.219(63)) in Navodila za pripravo načrta
ravnanja z odpadki (MEPC.220(63)).
V sklopu Regionalnega akcijskega načrta za ravnanje z morskimi odpadki7 (RAP) je
predvideno, da morajo države podpisnice izvesti ukrepe, ki so pripravljeni v okviru
izvajanja člena 7 (Vključitev morskih odpadkov v nacionalne akcijske načrte pripravljene v
okviru LBS8), člena 9 (Preprečevanje nastajanja morskih odpadkov), člena 10
(Odstranjevanje obstoječih morskih odpadkov in okoljsko sprejemljivo odlaganje) RAP. V
skladu z izvajanjem člena 9 in 10 RAP naj bi države podpisnice raziskale in po možnostih
uporabile »No-Special-Fee-System«, oziroma zaračunavale storitve sprejema odpadkov v
pristaniščih na razumen način (Ukrep št. 15 - člen 9 in Ukrep št. 27 - člen 10). Hkrati
morajo države članice zagotoviti najnovejše informacije o zavezah za izpolnjevanje
obveznosti, ki izhajajo iz konevncije MARPOL Aneks V. Države podpisnice morajo
zagotoviti stroškovno učinkovite ukrepe preprečevanja nastajanja morskih odpadkov
zaradi izkopov, pri čemer je potrebno upoštevati navodila sprejeta v okviru »Dumping
Protokola« Barcelonske konvencije (Ukrep št. 18).
Uredba št. 69/2005 določa predmet in pogoje opravljanja obvezne državne gospodarske
javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja. Med nalogami službe je med
drugim tudi odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov
in snovi iz morja in z vodnih ter priobalnih zemljišč morja (tretja alineja, 1. točke 6. člena
Uredbe UL RS št. 69/2005). Koncesionar, ki to izvaja, je Vodnogospodarsko podjetje Ptuj,
d.d. Služba tako že več let opravlja redno čiščenje priobalnega zemljišča morja, v skupni
dolžini 15.744 m. Leta 2009 je bil sprejet Program dela spremljanja pojava trdih odpadkov
na vodnih in priobalnih zemljiščih morja, s katerim se je pričelo beležiti tudi količine
zbranih odpadkov.
MORJU (POMORSKI PROMET)
Na podlagi pregleda strokovne literature predlagamo nabor naslednjih ukrepov za
preprečevanje nastajanja morskih odpadkov iz sektorja pomorski promet:

Večanje ozaveščenosti o morskih odpadkih v pomorskem sektorju Izvrševanje obstoječe
mednaronde zakonodaje, bolj specifično MARPOL Aneks V
7
UNEP(DEPI)/MED IG.21/9 Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of
the Land Based Sources Protocol
8
LBS – Land-based sources
11


o Močnejša (finančna) spodbuda za oddajo odpadkov z ladij v pristaniščih in
preprečevanje odlaganja odpadkov na morju
o Zagotoviti zadostno število zbirnih mest za odpadke v pristaniščih z ustreznim
ravnanjem in varnim odlaganjem
o Izvajanje in inšpekcija
o Pripraviti navodila za izvajanje "Garbage management plans" na ladjah
Priprava navodil za transport tovora in ravnanje s tovorom v pristaniščih (vključno z
zmanjševanjem izgub peletov v morsko okolje)
Spremljanje izvajanja in rezultatov projekta LIFE »Sustainable Cruise«
Več o predlaganih ukrepih v Prilogi 1.
4.2 MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA
Morsko ribištvo je ena izmed dejavnosti, ki se odvija na morju in pomembno prispeva k
prisotnosti odpadkov v morskem okolju. Ribolovna oprema je danes narejena iz plastičnih
materialov, kar jih naredi še posebej obstojne v morskem okolju in zato bolj nevarne
morskim in ostalim organizmom. Znan je namreč primer t.i. ribolova duhov, ko zavržena
ali izgubljena ribiška oprema v morskem okolju še naprej lovi in mori morske organizme,
tudi če jih nihče ne najde.
Sektor
-
»morski ribištvo in marikultura« obsega naslednje dejavnosti:
morsko ribištvo;
gojenje morskih organizmov;
Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev.
Socio-ekonomska analiza je pokazala, da je bil trend prvega in tretjega od leta 2008
naprej padajoč, drugega naraščajoč. V prihodnosti je za prvega napovedan padajoč trend,
za drugega in tretjega naraščajoč. Pričakujemo lahko torej, da se bo potencial za
nastanek odpadkov zaradi morskega ribištva v slovenskem morju v prihodnosti
zmanjševal, medtem ko se bo zaradi gojenja morskih organizmov in predelave in
konzerviranja rib, rakov in mehkužcev povečeval.
Seznam kategorij odpadkov, za katere lahko trdimo, da prihajajo v morsko okolje zaradi
slabega ravnanja z odpadki pri izvajanju dejavnosti morskega ribištva in marikulture:
12
ribiška oprema;
monofilamentne vrvi;
ribiške vrvi;
ribiške mreže;
penaste boje in plovci;
stiropor škatle;
svetleče ribiške palčke in embalaža;
embalaža za sol;
kovinska ribiška oprema (potopniki, vabe) boje;
-
mrežice za gojenje školjk.
Med ladijske odpadke smo naknadno prišteli še embalažo za hrano, ki izvira iz oddaljenih
dežel (npr. Kitajske), embalaža proizvodov za osebno higieno manjšega volumna, ladijska
oprema, palete.
odpadkov.
Slika 3: Zabojnik za zbiranje odpadkov zbranih naključno ob ribolovu v ribiškem
pristanišču v Izoli, postavljeni v okviru projekta DEFISHGEAR (Foto: IzvRS 2014)
MORJU (MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA)
-
-
MARPOL 73/78 Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij,
1973, spremenjeno s Protokolom 1978 (Uradni list SFRJ, št. 2/85 – MP), natančneje Aneks
V;
13
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra
spremembami
- Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov
- Uredba št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem
skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št.
861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011
Evropskega parlamenta in Sveta (OJ L 149, 20.5.2014, p. 1–66)
- Na podlagi Uredbe 508/2014 je bil pripravljen Predlog Operativnega Programa
za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za
obdobje 2014-2020
- Na podlagi Uredbe 508/2014 je bil pripravljen Nacionalni strateški načrt za
razvoj akvakulture v obdobju 2014-2020
- Regionalni akcijski načrt za ravnanje z morskimi odpadki (Regional Plan on Marine
Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based
Sources Protocol (UNEP(DEPI)/MED IG.21/9)) sprejet na 18. srečanju držav podpisnic
Barcelonske konvencije
vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7.
2005)
-
V sklopu izvajanja MARPOL konvencije je bil julija 2011 sprejet spremenjen Aneks V z
resolucijo MEPC.201(62), ki je stopil v veljavo januarja 2013. Marca 2012 so bila sprejeta
Navodila za implementacijo MARPOL Aneksa V (MEPC.219(63)) in Navodila za pripravo
načrta ravnanja z odpadki (MEPC.220(63)). Zakonodaja prepoveduje odmetavanje vseh
odpadkov (vključno z ribiško opremo, ne vključuje pa svežih rib in njihovih delov, ki so
rezultat ribolovne oziroma marikulturne aktivnosti) v morje z ladij (člen 3 MARPOL Aneks
V) na posebej zavarovanih območjih, med katere spada tudi celotno Sredozemsko morje
(člen 1 MARPOL Aneks v). V členu 6 MARPOL Aneks V določi izjeme, med katerimi so
posebni pogoji odmetavanja hrane in snovi, ki ne škodujejo morskemu okolju. V členu 7
pa izvzame tudi po nesreči izgubljeno ribiško opremo, kadar so bili izvajani vsi preventivni
ukrepi. Člen 7 izvzame tudi namerno odmetavanje ribiške opreme v morje z namenom
zaščite morskega okolja ali za varnost ladje in/ali posadke. Mora pa biti vsakršna izguba
ali nameren vnos ribiške opreme v morje javljeno državi, pod katero ladja pluje (člen 10).
14
Evropski Sklad za Pomorstvo in Ribištvo (EPSR) podpira operacije »pobiranje odpadkov iz
morja s strani ribičev, kot je odstranjevanje izgubljenega ribolovnega orodja in morskih
odpadkov« v členu 40 (Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov
ter ureditev nadomestil v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti).
obveznosti, ki izhajajo iz konvencije MARPOL Aneks V. V skladu s členom 9 morajo države
podpisnice raziskati in kolikor mogoče implementirati ukrepe z namenom vzpostavitve
sistema zbiranja, vračanja in obnove škatel iz ekspandiranega polistirena (EPS), ki se
uporabljajo v ribiški dejavnosti (Ukrep št. 11). V skladu s členom 9 morajo države članice
raziskati in kolikor mogoče implementirati »Fishing For Litter« prakso, z namenom
čiščenja morskega okolja plavajočih odpadkov in odpadkov na morskem dnu, ki se po
naključju ujamejo v ribolovno opremo in/ali ki nastanejo na krovu ob izvajanju ribiške
dejavnosti, vključno z odpadno ribiško opremo (Ukrep št. 16). V skladu s členom 9 morajo
države članice raziskati in kolikor mogoče implementirati koncept označevanja ribiške
opreme z namenom identifikacije lastništva, ter uporabo okoljsko nevtralne ribiške
opreme za preprečevanje učinka »ribolova duhov«11 (Ukrep št. 17). V skladu s členom 10
morajo države članice raziskati in kolikor mogoče implementirati ukrep identifikacije
relevantnih točk akumulacije morskih odpadkov z namenom njihove odstranitve iz
morskega okolja (Ukrep št. 22). V skladu s členom 10 morajo države članice raziskati in
kolikor mogoče implementirati sistem »Fishing For Litter« (FFL) v partnerstvu z ribiči in
zagotoviti zbiranje, sortiranje in/ali okolju sprejemljivo odlaganje odpadkov naključno
ujetih med ribolovom (Ukrep št. 26).
9
UNEP(DEPI)/MED IG.21/9 Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of
the Land Based Sources Protocol
10
11
»Ribolov duhov« označuje posledico lovljenja morskih organizmov v ribiško opremo, ki je ali izgubljena ali zavržena v morsko
okolje in je nihče ne čisti.
15
zbranih odpadkov.
MORJU (MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA)
Na podlagi pregleda strokovne literature predlagamo nabor naslednjih ukrepov za
preprečevanje nastajanja morskih odpadkov iz sektorja morsko ribištvo in marikultura:








Večanje ozaveščenosti o morskih odpadkih v sektorju morsko ribištvo in marikultura
o Izvajanje izobraževanja in promocijskih kampanj za uporabo tehnologije, ki
zmanjša izgube ribiške opreme in učinka "ribolova duhov"
o Povečanje občutljivosti ribiškega sektorja za pravilno ravnanje z odpadki
(predvsem stiroporne škatle in FFL kampanje)
Izvrševanje obstoječe mednaronde zakonodaje, bolj specifično MARPOL Aneks V
Vzpostavitev sistema »deposit-refund« za EPS škatle
Vzpostavitev sistema zbiranja EPS škatel v pristaniščih
Vzpostavitev sistema »No-Special-Fee« za odpadke z ladij in naključno ujetih odpadkov
med ribolovom
Vzpostavitev in izvajanje sistema »Fishing For Litter«
Vključitev operacije »pobiranje odpadkov iz morja s strani ribičev, kot je odstranjevanje
izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov« v Operativni program za izvajanje
Evropskega Sklada za Pomorstvo in Ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2020
Spremljanje izvajanja in rezultatov projekta IPA Adriatic »Derelict Management System in
the Adriatic Region« ter nadaljnja implementacija zastavljenih sistemov v sklopu projekta
Predlagamo nadaljevanje aktivnosti, ki so se v Sloveniji pilotno pričele izvajati v okviru IPA
Adriatic projekta Derelict Fishing Gear Management System in the Adriatic Region
(DEFISHGEAR). Znotraj projekta potekajo aktivnosti v Delovnem sklopu 6 za pripravo in
izvajanje ravnanja z odpadki naključno ujetimi med ribolovom ter odpadno ribolovno
opremo. V Sloveniji aktivnosti sodelovanja z ribiškim sektorjem, obalnimi občinami in
komunalnimi podjetji vodi Inštitut za vode Republike Slovenije, partner v projektu
DEFISHGEAR.
V okviru izvajanja projekta se je v letu 2014:
16
-
Podpisalo sporazume o sodelovanju s 30 ribiči,
Podpisalo sporazume o sodelovanju z občinami in komunlanimi podjetji,
Postavilo zbiralnike za naključno ujete odpadke med ribolovom in odpadno ribiško
opremo v ribiških pristaniščih v Izoli in Kopru,
Poučilo ribiče o problematiki morskih odpadkov ter jim razdelilo ribiško opremo kot znak
zahvale za sodelovanje,
Pričelo z izvajanjem aktivnosti.
Ker so v okviru projekta omogočili izvedbo aktivnosti v občinah Izola in Koper, se
spodbudi podobno infrastrukturo postaviti še v občini Piran. Vzpostaviti je potrebno
sistem, ki bo zagotovil nadaljevanje izvedbe ukrepa tudi po končanju projekta
DEFISHGEAR.
Ukrep je predviden za izvajanje tudi v okviru Barcelonske konvencije.
4.3 TURIZEM
Zaradi večjega števila obiskovalcev obalnih mest, plaž in drugih obalnih območij v pozno
pomladanskih in poletnih mesecih, slovenska obala trpi tudi za povečanim številom trdnih
odpadkov na obali in v morskem okolju.
Sektor »turizem« obsega naslednje dejavnosti:
-
dejavnosti marin;
druge narazvrščene dejavnosti za prosti čas (tudi dejavnosti kopališč, plaž, termalnih
rivier);
druge športne dejavnosti (tudi rekreacijski, športni ribolov);
dajanje športne opreme v najem in zakup;
dajanje vodnih plovil v najem in zakup;
dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih
dejavnosti;
gostinstvo.
Socio-ekonomska analiza je pokazala, da je bil trend za vse dejavnosti sektorja »turizem«
stabilen in se tako pričakuje tudi v prihodnje. Torej se ne pričakuje v prihodnje povečanje
potenciala za nastanek morskih odpadkov iz tega sektorja.
slabega ravnanja z odpadki pri izvajanju dejavnosti turizma:
-
slamice;
igrače;
embalaža za kozmetiko;
škatlice za CD-je in CD-ji;
vložek za plavutko;
embalaža za robčke;
okvirji očal;
oprema za podvodni ribolov (naboji);
17
-
baloni, žoge, gumijaste igrače;
obuvala (flip-flop);
revije, časopisi;
cevi za ognjemet in petarde;
obleke, čevlji, pokrivala, brisače;
nahrbtniki, vreče;
palčke za sladoled, jedilni pribor, zobotrebci;
vžigalice, ognjemet,
parafin, vosek.
odpadkov
Slika 4: Odpadki, katere so za seboj na obali na Debelem rtiču pustili obiskovalci plaže
(Foto IzVRS 2012)
MORJU (TURIZEM)
-
-
18
MARPOL 73/78 Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij,
1973, spremenjeno s Protokolom 1978 (Uradni list SFRJ, št. 2/85 – MP), natančneje Aneks
V;
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra
spremembami
- Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov
- Regionalni akcijski načrt za ravnanje z morskimi odpadki (Regional Plan on Marine
Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the
Land Based Sources Protocol (UNEP(DEPI)/MED IG.21/9)) sprejet na 18. srečanju
držav podpisnic Barcelonske konvencije
vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22.
7. 2005)
V sklopu izvajanja MARPOL konvencije je bil julija 2011 sprejet spremenjen Aneks V z
resolucijo MEPC.201(62), ki je stopil v veljavo januarja 2013. Marca 2012 so bila sprejeta
Navodila za implementacijo MARPOL Aneksa V (MEPC.219(63)) in Navodila za pripravo
načrta ravnanja z odpadki (MEPC.220(63)). Aneks V velja za ladje vseh vrst, ki so prisotne
in operativne v morskem okolju, vključno s plovili za izletniške in rekreativne namene in
jahtami. Zakonodaja prepoveduje odmetavanje vseh odpadkov v morje z ladij (člen 3
MARPOL Aneks V) na posebej zavarovanih območjih, med katere spada tudi celotno
Sredozemsko morje (člen 1 MARPOL Aneks v). V členu 6 MARPOL Aneks V določi izjeme,
med katerimi so posebni pogoji odmetavanja hrane in snovi, ki ne škodujejo morskemu
okolju.
12
UNEP(DEPI)/MED IG.21/9 Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15
of the Land Based Sources Protocol
13
19
obveznosti, ki izhajajo iz konvencije MARPOL Aneks V.
zbranih odpadkov.
MORJU (TURIZEM)
Na podlagi pregleda strokovne literature predlagamo nabor naslednjih dopolnilnih
ukrepov:



Večanje ozaveščenosti o morskih odpadkih v sektorju turizem
o Povečanje občutljivosti obiskovalcev (turistov) in turističnih delavcev za pravilno
ravnanje z odpadki na plovilih
Izvrševanje obstoječe mednaronde zakonodaje, bolj specifično MARPOL Aneks V
Vzpostavitev sistema »No-Special-Fee« za odpadke z ladij
MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (TURIZEM)
-
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06)
Implementira naslednje direktive:
-
20
Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra
2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11.
2008, stran 3)
-
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08,
57/12, 100/13 in 40/14)
Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda
(76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1), zadnjič spremenjena z
Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra
2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen
v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega
postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom –
Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1)
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06,
106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr. in 18/14)14
-
-
-
-
Direktiva Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k
Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni
embalaži (UL L št. 37 z dne 8. 2. 2013, str. 10)
Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011)
-
-
Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19.
novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št.
312 z dne 22. 11. 2008, str. 3
Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014)
-
-
Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na
odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1)
Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne
vode
Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki s poudarkom na doseganju
okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES
Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe
7. 2005)
Zakonodaja določa:
–
Obvezne občinske gospodarske javne službe s področja zbiranja, obdelave in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter čiščenje javnih
površin (149 člen Zakona o varstvu okolja);
–
Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi komunalni odpadki,
odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki njihovo
14
Pripravlja se predlog spremembe Direktive z namenom zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih vrečk, ob zaključku priprave
poročila je bil predlog na čakanju na prvo branje v Svetu Evrope; informacije dostopne na:
http://www.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2013/0371%28COD%29&l=en
21
odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba
zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (157a člen Zakona o varstvu okolja);
–
Odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in
snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč v upravljanju ministrstva v
okviru obvezne gospodarske javne službe (98 člen Zakona o vodah 1);
–
čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in
priobalnih zemljišč v okviru obvezne gospodarske javne službe (98 člen Zakona o vodah
1);
–
imetnik vodne pravice zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na
bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in
snovi iz površinskih voda na območju izvajanja vodne pravice, skladno z aktom o
pridobitvi vodne pravice službe (101 člen Zakona o vodah 1);
–
prepoved puščanja odpadkov v naravnem okolju, jih odmetavati ali z njimi
nenadzorovano ravnati (17. Člen Uredbe o odpadkih);
–
na odlagališčih odpadkov je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje
škodljivih vplivov na zdravje ljudi zaradi raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi
vetra (38. Člen Uredbe o odpadkih).
zbranih odpadkov.
MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (TURIZEM)
ukrepov:
-
-
22
Izboljšan sistem pobiranja odpadkov in čiščenja cestnih površin v obmorskih mestih, še
posebej v času sezone (maj-september)
Pripraviti in postaviti zadostno število posod za zbiranje (vključeno z ločenim zbiranjem)
odpadkov na območjih plaž
Primerna kaznovanja za odlaganje odpadkov / smetenje na plažah in obalnih območjih
Zagotoviti zahteve v zvezi z izboljšanim ločenim zbiranjem odpadkov in čistočo ulic v
javnih naročilih za izvajanje storitev zbiranja odpadkov
Povečati število in kakovost različnih sistemov zbiranja odpadkov (zbirnih mest,
zbiralnikov na sprehajalnih območjih, itd; potrebno določiti število in načine zbiranja za
urbana / podeželska območja)
Uveljaviti tehnične zahteve vsakodnevnega pokrivanja odlagališč (blizu obal) in
okrepiti nadzor / izvajanje kazni
Spremljanje izvajanja in rezultatov projekta »Zero Waste Slovenija«
Priprava in izvedba ozaveščevalnih aktivnosti sektorja o pravilnem ravnanju z
odpadki (s poudarkom ravnanja z embalažo za enkratno uporabo, preprečevanju
nastajanja odpadkov zaradi splakovanja v straniščne školjke (npr. vatirane palčke), o
možnih alternativah za plastenke in plastične vrečke) ter o problematiki morskih
odpadkov ter negativnih vplivih zaradi njih
Vključitev v načrt ravnanja z odpadki na obalnih območjih (in na območjih porečij) poglavja
o zmanjšanju količin morskih (rečnih) odpadkov in o preprečevanju nastajanja takšnih
odpadkov
Spodbujanje sistemov za vračilo depozita manjšega števila (npr za neposredno prodajo na
plažah)
Promocija rabe pitne vode iz vodovodnega sistem (npr postviatev pitnikov na javnih
prostorih in na plažah; obveščanje o kakovosti pitne vode iz javnega vodovoda)
Spodbujanje manjše prodaje pijač v plastenkah ali plastičnih lončkih na plažah (vključno z
javnimi dogodki, npr koncerti) brez sistema za vračilo depozita
Podelitev okoljskih nagrad hotelom in/ali podobnim objektom, ki se na pameten način lotijo
manjšanja uporabe izdelkov v plastičnih embalažah, s poudarkom na plastenkah in vrečkah
Podelitev okoljskih nagrad hotelom in/ali podobnim objektom, ki se na pameten način lotijo
manjšanja uporabe izdelkov v plastičnih embalažah, s poudarkom na plastenkah in vrečkah
Vključiti osebja za nadzor varnosti kopalcev na plažah v kampanje in promocijo
preprečavanja nastajanja odpadkov na plažah
Nameniti določen odstotek turistične takse okoljskim projektom preprečevanja / manjšanja
količin odpadkov na plažah
-
-
4.4 POSELITEV
Nepravilno ravnanje z odpadki v obalni regiji lahko vpliva na prisotnost odpadkov v
naravnem okolju, ki zaradi vetra ali vodotokov pristanejo v morskem okolju. Trdni odpadki
se lahko nahajajo tudi v komunalni odpadni vodi. Zaradi vnosa odpadkov v reke pa na
stanje onesnaženosti morskega okolja z odpadki vpliva tudi poselitev v zaledju rek, saj so
reke znane kot močan vir trdnih odpadkov v morskem okolju.
Sektor » poselitev« obsega naslednje dejavnosti:
-
Oskrba z vodo, ravnaje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
Zdravstvo in socialno varstvo
Druge dejavnosti, ki so posledica poselitve
Socio-ekonomska analiza je pokazala, da je bil trend za vse dejavnosti sektorja poselitev
naraščujoč in se takšen pričakuje tudi v prihodnje. Posledično se v prihodnje pričakuje
povečanje potenciala za nastanek morskih odpadkov iz sektorja » poselitev«, v kolikor ne
bo prišlo do sprememb pri izvajanju obstoječih ukrepov ali do sprejema dopolnilnih
ukrepov.
slabega ravnanja z odpadki v sektorju »poselitev«:
-
injekcijske igle;
vatirane palčke;
kondomi in embalaža;
23
-
obliži in embalaža;
tampon, embalaža in implikator;
damski higienski vložek in embalaža;
korito in lonček za rože;
nosilec za bakterije v čistilnih napravah;
duše, gumijaste prevleke, plašči;
gradbeni material, opeke (keramika);
žice, bodeče žice in palice;
otroške plenice;
zdravila in embalaža.
kažejo na to, da sektorju »poselitev« lahko pripišemo 5,52% vseh najdenih odpadkov.
MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (POSELITEV)
-
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06)
Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra
2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11.
2008, stran 3)
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08,
57/12, 100/13 in 40/14)
-
-
Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda
(76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1), zadnjič spremenjena z
Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra
2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen
v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega
postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom –
Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1)
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06,
106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr. in 18/14)15
-
-
-
-
Direktiva Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k
Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni
embalaži (UL L št. 37 z dne 8. 2. 2013, str. 10)
Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011)
15
Pripravlja se predlog spremembe Direktive z namenom zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih vrečk, ob zaključku priprave
poročila je bil predlog na čakanju na prvo branje v Svetu Evrope; informacije dostopne na:
http://www.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2013/0371%28COD%29&l=en
24
-
-
Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19.
novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št.
312 z dne 22. 11. 2008, str. 3
Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014)
-
-
Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na
odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1)
Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne
vode
Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki s poudarkom na doseganju
okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES
Direktiva 91/271/EGS Evropskega Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju
komunalne odpadne vode ((UL L 135, 30.5.1991, stran 40)
Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe
7. 2005)
Zakonodaja določa:
–
Obvezne občinske gospodarske javne službe s področja zbiranja, obdelave in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter čiščenje javnih
površin (149 člen Zakona o varstvu okolja);
–
Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi komunalni odpadki,
odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki njihovo
odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba
zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (157a člen Zakona o varstvu okolja);
–
Odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in
snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč v upravljanju ministrstva v
okviru obvezne gospodarske javne službe (98 člen Zakona o vodah 1);
–
čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in
priobalnih zemljišč v okviru obvezne gospodarske javne službe (98 člen Zakona o vodah
1);
–
imetnik vodne pravice zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na
bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in
snovi iz površinskih voda na območju izvajanja vodne pravice, skladno z aktom o
pridobitvi vodne pravice službe (101 člen Zakona o vodah 1);
–
prepoved puščanja odpadkov v naravnem okolju, jih odmetavati ali z njimi
nenadzorovano ravnati (17. Člen Uredbe o odpadkih);
–
na odlagališčih odpadkov je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje
škodljivih vplivov na zdravje ljudi zaradi raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi
vetra (38. Člen Uredbe o odpadkih)
25
zbranih odpadkov.
MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (POSELITEV)
ukrepov:
-
-
-
-
-
26
Izboljšan sistem pobiranja odpadkov in čiščenja cestnih površin v obmorskih mestih,
še posebej v času sezone (maj-september)
Pripraviti in postaviti zadostno število posod za zbiranje (vključeno z ločenim
zbiranjem) odpadkov na območjih plaž
Primerna kaznovanja za odlaganje odpadkov / smetenje na plažah in obalnih
območjih
Zagotoviti zahteve v zvezi z izboljšanim ločenim zbiranjem odpadkov in čistočo ulic v
javnih naročilih za izvajanje storitev zbiranja odpadkov
Povečati število in kakovost različnih sistemov zbiranja odpadkov (zbirnih mest,
zbiralnikov na sprehajalnih območjih, itd; potrebno določiti število in načine zbiranja
za urbana / podeželska območja)
Uveljaviti tehnične zahteve vsakodnevnega pokrivanja odlagališč (blizu obal) in
okrepiti nadzor / izvajanje kazni
Spremljanje izvajanja in rezultatov projekta »Zero Waste Slovenija«
Priprava in izvedba ozaveščevalnih aktivnosti sektorja o pravilnem ravnanju z
odpadki (s poudarkom ravnanja z embalažo za enkratno uporabo, preprečevanju
nastajanja odpadkov zaradi splakovanja v straniščne školjke (npr. vatirane palčke),
o možnih alternativah za plastenke in plastične vrečke) ter o problematiki morskih
odpadkov ter negativnih vplivih zaradi njih
Vključitev v načrt ravnanja z odpadki na obalnih območjih (in na območjih porečij)
poglavja o zmanjšanju količin morskih (rečnih) odpadkov in o preprečevanju
nastajanja takšnih odpadkov
Spodbujanje sistemov za vračilo depozita manjšega števila (npr. za neposredno
prodajo na plažah)
Promocija rabe pitne vode iz vodovodnega sistem (npr postviatev pitnikov na javnih
prostorih in na plažah; obveščanje o kakovosti pitne vode iz javnega vodovoda)
Spodbujanje manjše prodaje pijač v plastenkah ali plastičnih lončkih na plažah
(vključno z javnimi dogodki, npr koncerti) brez sistema za vračilo depozita
Priprava ozaveščevalnih aktivnosti za proizvodnjo okolju bolj prijaznih izdelkov, ki
ogrožajo morsko okolje kot sanitarni odpadki (vatirane palčke)
Podpirati in spodbujati zavezanost trgovcev na drobno k uvedbi ciljev za zmanjšanje
in optimizacijo uporabe plastične embalaže Uvedba zahteve za lokalna podjetja
ravnanja z odpadki, da izvajajo nadzor kako prebivalci izvajajo ločevanje odpadkov
Priprava smernic in navodil za pravilno ločeno zbiranje odpadkov za različne ciljne
skupine (občine, podjetja, državljani) glede na njihove potrebe
Vključiti zahteve glede gostote in oddaljenosti zbirnih točk odpadkov (zabojniki in
zbirni centri) v naseljih (v bližini obale večja gostota) v nacionalni zakonodaji
-
-
-
Zagotoviti, da zasnova / oblika košev za odpadke preprečuje uhajanje lažjih frakcij
odpadkov (npr. jih odpihne veter, odnesejo ptice, ipd.); primer neustreznosti so koši
z luknjami, brez pokrova, z manjšim volumnom
Zagotoviti pravilno, enotno in mednarodno prepoznavno označevanje zabojnikov za
različne frakcije odpadkov, ki so enotni v vsej državi
Uvesti sistem okoljskih nagrad za občine, ki so napredne pri uporabi zmanjševanja
in pravilnega ločevanja plastičnih vrečk / plastenk in imajo visoko stopnjo
recikliranja
Organizirati usposabljanje zaposlenih v podjetjih za ravnanje z odpadki za uvajanje
enostavnih ukrepov preprečevanja nastajanja morskih odpadkov
5 ZAKLJUČKI
Na podlagi rezultatov začetne presoje stanja onesnaženosti morskega okolja z odpadki
smo ugotovili, da izvor odpadkov najlažje določimo tistim sektorjem, ki proizvajajo tipične
odpadke. Ti sektorji so pomorstvo, morsko ribištvo in marikultura, turizem in poselitev.
Zaradi težav pri identifikaciji izvora odpadkov smo izvorni sektor lahko določili le 13%
vsem odpadkom, katere smo našli v obdobju med 2007-2012 na slovenski obali. Glede na
rezultate začetne presoje stanja smo določili dobro okoljsko stanje s cilji, h katerim bomo
stremeli v prihodnjih nekaj letih izvajanja Okvirne Direkitve o Morski Strategiji. Pri morskih
odpadkih si želimo doseči trend nižanja količin (število in teža) odpadkov na morski obali.
Spremljali bomo stanje odpadkov na morski obali, kot je bilo poročano Evropski Komisiji v
skladu s členom 13 Okvirne Direktive o Morski Strategiji v letu 2014.
V pričujočem poročilu smo pripravili seznam t.i. temeljnih ukrepov (obstoječa
zakonodaja), ki posredno urejajo onesnaženost morskega okolja z odpadki. Zaenkrat ni
zakonodaje, ki bi se nanašala izključno na odpadke v morju, zato smo uporabili predpise,
ki urejajo ravnanje z odpadki na splošno. Poleg temeljnih ukrepov smo pripravili tudi t.i.
dopolnilne ukrepe (novi ukrepi iz literature), ki bi ob izvajanju obstoječe zakonodaje
pripomogli k izboljšanju stanja.
Ukrepi, ki smo jih pripravili za vsak sektor posebej, predstavljajo izhodišče, t.i. seznam
predloga ukrepov, na katerem bomo nadaljevali z delom v pričetku leta 2015. Predlog
ukrepov je sestavljen s pomočjo literature, v kateri smo povzeli ukrepe, katere že izvajajo
oziroma jih pričenjajo izvajati v drugih državah. Ta seznam moramo z nadaljnjimi
aktivnostmi skrajšati v več zaporednih korakih. Po posvetu s pripravljalci ukrepov na
drugih deskpritorjih, s ključnimi deležniki ter po opravljeni prvi presoji stroškovne
učinkovitosti ukrepov, si želimo pripraviti skrajšan seznam ukrepov, katerega bi poslali v
presojo sektorjem in v presojo javnosti. Na predlaganih ukrepih moramo pripraviti tudi
analizo vplivov, ki vsebuje tudi presojo stroškov in koristi (cost-benefit analiza).
Vsekakor pa je potrebno izboljšati detekcijo izvora onesnaževanja morskega okolja z
odpadki, saj bomo tako v prihodnje ukrepe izboljšali. Po navedbah strokovne literature in
po izkušnjah pridobljenih v sklopu izvajanja različnih projektov, smo prišli do ugotovitev,
da najverjetneje velika večina morskih odpadkov, vključno z mikroplastiko, izvira na
kopnem. Vektor prenosa v morsko okolje so predvsem reke in druge vodne poti, v
obmorskih mestih pa tudi veter. Zato predlagamo, da se v nadalje bolje razišče
27
mehanizem vstopa odpadkov v vodne poti, njihov prenos ter morebitne poti čiščenja že v
tej fazi.
Vsekakor priprava programa predloga ukrepov kot ga predvideva Okvirna Direktiva o
Morski Strategiji predstavlja dober začetek reševanja problematike morskih odpadkov.
Ukrepi morajo biti finančno podprti s strani obstoječih finančnih instrumentov Evropske
Unije, vsekakor pa obstajajo na voljo tudi drugi možni sofinanciranja izvajanja ukrepov
(med drugim tudi prenovljeni Program Skupne Ribiške Politike).
S striktnim izvajanjem vseh temeljnih in izbranih dopolnilnih ukrepov nam bo uspelo
onesnaženost morskega okolja zmanjšati v prihodnjih letih, kar nam bo predstavljajo
dobro izpolnjevanje zastavljenih ciljev doseganja stanja morskega okolja, v katerem
lastnosti in količine morskih odpadkov ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju.
6 UPORABLJENA LITERATURA





ARCADIS. Pilot project »4 Seas« - plastic recycling cycle and marine environmental
impact. Case studies on the plastic cycle and its loopholes in the four European
regional seas areas. European Commission Project number BE011102328, Final
Report (2013)
UNEP(DEPI)/MED IG.21/9 Decision IG.21/7 Regional Plan on Marine Litter
Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based
Sources Protocol (2013)
INTERWIES, Eduard, GÖRLITZ, Stefan, STÖFEN, Aleke, COOLS, Jan, VAN
BREUSEGEM, Wim, WERNER, Stefanie, DE VREES, Leo. Issue Paper to the
"International Conference on Prevention and Management of Marine Litter in
European Seas". 2013, 111 str.
Marine Strategy Coordination Group (MSCG), MSCG/13/2014/04 Programmes of
measures under MSFD: towards recommendations for establishment /
implementation and related reporting. (2014)
PETERLIN, Monika, GABRIJELČIČ, Elizabeta, PALATINUS, Andreja, PETELIN, Špela,
DREV, Bojana, KRANJC, Gregor, ORLANDO-BONACA, Martina, LIPEJ, Lovrenc,
MALEJ, Alenka, FRANCÉ, Janja, ČERMELJ, Branko, BAJT, Oliver, KOVAČ, Nives,
MAVRIČ, Borut, TURK, Valentina, MOZETIČ, Patricija, RAMŠAK, Andreja,
KOGOVŠEK, Tjaša, ŠIŠKO, Milijan, FLANDER PUTRLE, Vesna, GREGO, Mateja,
TINTA, Tinkara, PETELIN, Boris, VODOPIVEC, Martin, JEROMEL, Maja, MARTINČIČ,
Urška, MALAČIČ, Vlado, MARČETA, Bojan, PENGAL, Polona, STROJAN, Igor. Načrt
upravljanja z morskim okoljem : začetna presoja morskih voda v pristojnosti
Republike Slovenije : opis dobrega stanja morskega okolja in okoljski cilji. Ljubljana:

28
Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013 a. IX, 84 str., ilustr.
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_op
is_stanja_in_cilji.pdf.
PETERLIN, Monika, GOSAR, Leon, MOHORKO, Tanja, URBANIČ, Gorazd,
GABRIJELČIČ, Elizabeta, PETELIN, Špela, PALATINUS, Andreja, KRAMAR, Marko,
BREMEC, Urška, CENTA, Mitja, BRUDERMAN, Boris, ORLANDO-BONACA, Martina,
LIPEJ, Lovrenc, MALEJ, Alenka, FRANCÉ, Janja, ČERMELJ, Branko, BAJT, Oliver,
KOVAČ, Nives, MAVRIČ, Borut, TURK, Valentina, MOZETIČ, Patricija, RAMŠAK,
Andreja, KOGOVŠEK, Tjaša, ŠIŠKO, Milijan, FLANDER PUTRLE, Vesna, GREGO,
Mateja, TINTA, Tinkara, PETELIN, Boris, VODOPIVEC, Martin, JEROMEL, Maja,



MARTINČIČ, Urška, MALAČIČ, Vlado, MARČETA, Bojan, PENGAL, Polona, DEŽELAK,
Ferdinand, JENKO, Jernej. Načrt upravljanja z morskim okoljem : začetna presoja
morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije : prevladujoče obremenitve in vplivi.
Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013 b. IX, 75 str., ilustr.
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_pri
tiski_in_vplivi.pdf.
PETERLIN, Monika, PALATINUS, Andreja, JEŽ, Erika, LJUBEC, Bojana, KRŽAN,
Andrej, FORTE, Janez, KUPEC, Rebeka, ŠTJANRAJH, Tjaša, AJDNIK, Urban, DELIĆ,
Ajda, RAUH, Tatjana, BIRSA, Tjaša, KARAT, Ana, KARAKAYA, Batuhan. Predlog
spremljanja stanja in začetna presoja morskih voda glede na lastnosti in količine
odpadkov v morskem okolju, določanje dobrega okoljskega stanja in oblikovanje
okoljskih ciljnih vrednosti v skladu s členi 8, 9 in 10 Okvirne Direktive o morski
strategiji (2008/56/ES) za deskriptor 10 - morski odpadki : naloga I/3/4/2 - izvajanje
morske direktive. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013 c.
PETERLIN, Monika, PETELIN, Špela, DREV, Bojana, KRAJNC, Gregor, ZORE,
Katarina, GOSAR, Leon, GABRIJELČIČ, Elizabeta, KRAMAR, Marko in PALATINUS,
Andreja. Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja
morskega okolja. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013, 76 str.
PETERLIN, M. in sod. (2013). Predlog spremljanja stanja in začetna presoja morskih
voda glede na lastnosti in količine odpadkov v morskem okolju, določanje dobrega
okoljskega stanja in oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti v skladu s členi 8,9 in 10
Okvirne Direktive o morski strategiji (2008/56/ES) za deskriptor 10 – morski
odpadki, 61 str.
29
7 PRILOGE
30
PRILOGA I
Predlog programa ukrepov (Excel Datoteka)

INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE

Transcription

Similar documents

Dihanje Jadrana

Referat - Šolski center Kranj

Prospekt BioAtlantis

GEO & IT NOVICE - Geodetski vestnik

Zgibanka Plovbni tehnik.pdf - Gimnazija, elektro in pomorska šola

Prelistaj - Knjigarna.com

Prezentacija Basta

Portorož 9. in 10. april 2015 (v PDF formatu)

Vabilo na ogled ladij Costa

Državni prostorski načrt za HE Hrastje - Mota na Muri

Okoljsko poročilo za dopolnjen NUV in Program ukrepov

Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega