docPublikacija o bibliotekarskem izpitu
download 
Report Transcription
Publikacija o bibliotekarskem izpitu
Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center Gradivo za pripravo na pripravila: mag. Helena Pečko Mlekuš Ljubljana, april 2015 Bibliotekarski izpiti 2015 Vsi ljudje po naravi težijo k znanju. Aristotel P red vami je publikacija, ki smo jo pripravili z namenom, da vam bo v pomoč pri pripravi na bibliotekarski izpit. V njej najdete informacije o opravljanju izpita, okvirna vprašanja, priporočeno gradivo za pripravo na izpit, na koncu pa tudi seznam predmetov in izpraševalcev. Z opravljenim bibliotekarskim izpitom vstopate v bibliotekarsko stroko; izpit je tudi »odskočna deska« za pridobivanje strokovnih nazivov ter eden od pogojev za pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. Vabimo vas, da obiščete spletno stran NUK/Knjižničarji/ Bibliotekarski izpiti/ na naslovu: http://www.nuk.uni-lj.si/. Tam so sproti objavljene tudi morebitne spremembe v zvezi z izobraževanjem in bibliotekarskimi izpiti. Želimo vam uspešno pripravo na izpit ! Stran 3 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 Kazalo UVOD................................................................................................................................................................................. 5 OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA ........................................................................................................... 6 OKVIRNA IZPITNA VPRAŠANJA ............................................................................................................................... 10 1. SPLOŠNI DEL ......................................................................................................................................................... 10 2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC ................................................................................................................... 12 3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA ........................................................................ 14 4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC ........................................................................................... 15 5. BIBLIOGRAFIJA..................................................................................................................................................... 16 6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ................................................................................................................ 17 7. INFORMACIJSKA SLUŽBA IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (VIŠJI KNJIŽNIČAR) ......................... 17 8. OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (BIBLIOTEKAR) ........................................................................................................................................... 18 9. TUJ JEZIK ................................................................................................................................................................ 20 GRADIVO ZA PRIPRAVO NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT .......................................................................................... 20 1. SPLOŠNI DEL IZPITA: ZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI ...................................................... 21 2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC ................................................................................................................... 21 3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA ........................................................................ 22 4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC ........................................................................................... 25 5. BIBLIOGRAFIJA..................................................................................................................................................... 26 6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ................................................................................................................ 26 7. INFORMACIJSKA IN DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST ............................................................................. 27 8. TUJ JEZIK ................................................................................................................................................................ 27 BIBLIOTEKARSKI IZPITI V LETU 2014 ..................................................................................................................... 28 IZPITNI PREDMETI ....................................................................................................................................................... 30 IZPRAŠEVALCI .............................................................................................................................................................. 31 PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT ...................................................................................................................... 32 Stran 4 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 UVOD V skladu z 39. členom Zakona o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/2001) morajo imeti strokovni delavci knjižnic, ki izvajajo javno službo na področju knjižničarstva, opravljen bibliotekarski izpit. Knjižnični delavec, ki nima opravljenega bibliotekarskega izpita, mora le-tega opraviti najkasneje v dveh letih. Zakon predpisuje tudi sprejem novega pravilnika o bibliotekarskih izpitih, ki je v pristojnosti Ministrstva za kulturo in je še v pripravi. Tako bodo v letu 2015 strokovni delavci knjižnic opravljali bibliotekarski izpit v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS, št. 30/1980), ki je dostopen na spletni strani NUK . Za organizacijo in izvajanje izpitov je odgovorna Izpitna komisija, ki ima sedež v NUK, Turjaška 1, Ljubljana. POMEN IZPITA Knjižnični delavci opravljajo izpit za knjižničarja, višjega knjižničarja oziroma bibliotekarja, in sicer glede na zaključeno stopnjo izobrazbe: - knjižničar (srednja izobrazba), - višji knjižničar (višja izobrazba), - bibliotekar (visokošolska oziroma univerzitetna izobrazba, prva stopnja bolonjskega študija, magisterij, doktorat). Z opravljenim bibliotekarskim izpitom knjižnični delavec: - dokazuje, da je usposobljen za samostojno opravljanje strokovnih del v knjižnici; - lahko začne postopek za pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. V skladu s Pravilnikom o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS, št. 107/2008, 6/11 – odl. US, 7/11 – odl. US) je opravljen bibliotekarski izpit eden od pogojev za pridobitev dovoljenja kategorije A; - lahko napreduje v višje strokovne nazive v skladu s Pravilnikom o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (UL RS, št. 9/2009, 108/11). IZOBRAŽEVANJE Za pripravo na bibliotekarski izpit NUK izvaja in organizira naslednje tečaje: - Tečaj za začetnike v stroki, Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit I in II, Strokovna obdelava knjižničnega gradiva, Vaje iz katalogizacije knjižnega gradiva. Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit bo izveden v dveh delih: prvi del bo namenjen pripravi na izpit iz splošnega dela, drugi del pa pripravi na izpit iz strokovnih predmetov, razen iz predmeta Notranja organizacija in delo knjižnic. Za pripravo na ta izpitni predmet priporočamo obisk tečaja Strokovna obdelava knjižničnega gradiva in Vaje iz katalogizacije knjižnega gradiva. Stran 5 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 Za uspešno pripravo na bibliotekarski izpit priporočamo tudi udeležbo na tečajih, ki jih izvajamo v sklopu permanentnega izobraževanja knjižničnih delavcev. Tečaji, na katerih bodo kandidati poglobili znanje o nekaterih izpitnih vsebinah, so naslednji: - Učinkovito referenčno delo v sodobni knjižnici, - Iskanje in uporaba e-virov v knjižnicah, - Predstavitev in uporaba elektronske izdaje tabel Univerzalne decimalne klasifikacije (tečaj je brezplačen), - Izobraževanja za uporabnike: brezplačni tečaji za iskanje po elektronskih informacijskih virih (ečlanki in e-knjige; citatni indeksi). Kandidatom omogočamo brezplačen dostop do elektronske različice tabel UDK. Dostop je možen z računalnikov v informacijskem središču NUK. Lahko si ga zagotovite tudi tako, da sporočite IP številko računalnika, s katerega boste dostopali do tabel (na naslov: darija.rozman@nuk.uni-lj.si). O podrobnostih dostopa vas bomo pravočasno obvestili na spletnih straneh NUK (http://www.nuk.uni-lj.si/Knjižničarji/Bibliotekarski izpiti). OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA PRIJAVA - Kandidate prijavijo na izpit knjižnice, v katerih so zaposleni (oziroma v katerih se usposabljajo za pristop k izpitu). - Prijave pošljejo na naslov: NUK, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, Izpitna komisija, Ljubljana, Turjaška 1. - Kandidate prosimo, da pošljejo prijave na izpit vsaj mesec dni pred sejo Izpitne komisije. - Izpitna komisija upošteva le prijave, ki imajo priloženo vso predpisano dokumentacijo. - Kandidat, ki pošlje nepopolno prijavo, jo mora v roku 10 dni po prejemu pisnega obvestila dopolniti. V nasprotnem primeru Izpitna komisija njegove prijave ne upošteva. - Za posamezni izpitni rok komisija sprejme največ 50 kandidatov in pri tem upošteva vrstni red prijav. - Izpitna komisija odobri pristop k izpitu le kandidatu, ki je opravil predpisano dobo usposabljanja. Prijava mora vsebovati: - izpolnjeno prijavnico, na kateri naj bo naveden izpitni rok, na katerega se kandidat prijavlja. Prijavnice so dostopne na spletni strani NUK. - izjavo odgovorne osebe knjižnice, ki naj vsebuje podatke o kandidatovi šolski izobrazbi, o trajanju in programu strokovnega usposabljanja v knjižnici in oceno dosedanjega kandidatovega dela; - kopijo dokazila o izobrazbi (zadnji končani šoli); Stran 6 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 - dokumentacijo o morebitnih oprostitvah oziroma dokumentacijo o že opravljenem izpitu v drugi stroki; - kandidati, ki se prijavijo na diferencialni izpit, k prijavi priložijo tudi kopijo potrdila o že opravljenem bibliotekarskem izpitu oziroma navedejo datum opravljanja izpita. Na osnovi prijave in prilog Izpitna komisija odloči, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje in ali sme opravljati izpit v roku, za katerega se prijavlja. Na izpit se lahko prijavijo knjižnični delavci, ki so opravili predpisano dobo usposabljanja. Izpitna komisija priporoča vodjem (direktorjem) knjižnic, naj upoštevajo določila o dolžini pripravniške dobe kandidatov (24. člen Samoupravnega sporazuma o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS, št. 30/1980) ter predlagajo in utemeljijo skrajšanje le v izjemnih primerih: za kandidate, ki so posebno uspešni in predčasno usposobljeni za samostojno delo v stroki (38. in 39. člen sporazuma). Za kandidate, ki niso več pripravniki in ki prihajajo iz drugih strok, Izpitna komisija prav tako priporoča, da se usposabljajo v skladu s 24. členom sporazuma; vsekakor pa naj doba usposabljanja kandidatov ne bo krajša od pol leta (polni delovni čas). ODJAVA - Sprejemamo le pisne odjave. - Kandidat se mora odjaviti najkasneje 7 dni pred datumom izpita oziroma takoj, ko nastopijo okoliščine, zaradi katerih ne more opravljati izpita. POTEK IZPITA - Bibliotekarski izpit je usten. Kandidat je vse predmete izprašan na isti dan. Izpit je sestavljen iz splošnega in strokovnega dela. - Kandidat opravlja najprej splošni del. Uspešno opravljen splošni del je pogoj za opravljanje izpita iz strokovnih predmetov. - Splošni del je za vse kandidate enak, strokovni del pa se po obsegu in zahtevnosti razlikuje glede na strokovni naziv, za katerega kandidat opravlja izpit (glej seznam izpitnih predmetov za posamezne nazive). Kandidat, ki je bil ocenjen negativno iz enega izpitnega predmeta, sme iz tega predmeta opravljati popravni izit po preteku najmanj enega meseca. Kandidat, ki je bil ocenjen negativno iz dveh ali več izpitnih predmetov, sme ponavljati celoten izpit na naslednjem izpitnem roku. Kandidat lahko ponavlja izpit največ dvakrat. Če kandidat določenega dne ne pride na izpit in za odsotnost nima opravičljivega razloga, se šteje, da izpita ni opravil. Enako velja za kandidata, ki brez opravičljivega razloga odstopi od že začetega izpita. Stran 7 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 OPROSTITVE Za vse oprostitve mora kandidat k prijavi na izpit priložiti ustrezne dokumente. O oprostitvah odloča Izpitna komisija. - Glede na zgoraj omenjeni samoupravni sporazum, so kandidati z diplomo iz knjižničarstva na nekdanji Pedagoški akademiji v Ljubljani oproščeni izpita iz predmetov »Zgodovina knjige in knjižnic« in »Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva«. - Kandidat je oproščen izpita iz splošnega dela, če je že opravil izpit v bibliotekarski stroki (če opravlja diferencialni izpit) ali enakovreden izpit v drugi stroki (na primer na področju javne uprave, vzgoje in izobraževanja). Pri predmetu Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva mora izkazati podrobno poznavanje knjižničarske zakonodaje (Zakon o knjižničarstvu, podzakonski akti). - Kandidat je oproščen opravljanja izpita iz tujega jezika, če ima diplomo iz tujega jezika ali potrdilo o opravljenem izpitu iz tujega jezika, ki ga je izdala ustrezna verificirana ustanova (na primer Filozofska fakulteta v Ljubljani, Državni izpitni center) in iz katerega je razvidno, da določen jezik obvlada aktivno oziroma pasivno. Diferencialni izpit Knjižnični delavci, ki so že opravili bibliotekarski izpit in so si v času zaposlitve v knjižnici pridobili šolsko izobrazbo, ki je višja od prejšnje, lahko opravljajo diferencialni izpit za višji strokovni naziv. Diferencialni izpit za naziv višji knjižničar obsega naslednje predmete: Notranja organizacija in delo knjižnic, Bibliografija, Informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva. Diferencialni izpit za naziv bibliotekar obsega naslednje predmete: Notranja organizacija in delo knjižnic, Bibliografija, Osnove informacijsko dokumentacijske dejavnosti in uporaba knjižničnega gradiva, izpit iz tujega jezika – aktivno znanje jezika. IZPITNA TERMINA Izpiti bodo od 1. do 5. junija (pomladanski rok) in od 30. novembra do 4. decembra (jesenski rok) v NUK (Učilnica - Leskoškova 12). Seji Izpitne komisije bosta predvidoma 23. aprila oziroma 27. oktobra, po teh datumih bosta pripravljena razporeda izpitov. Kandidat je obveščen o datumu izpita najkasneje 10 dni pred dnevom izpita (na naslov stalnega bivališča, ki je naveden na prijavnici). Stran 8 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 PARTICIPACIJA V letu 2015 znaša participacija za opravljanje bibliotekarskega izpita 100 EUR na kandidata, cena diferencialnega izpita pa 80 EUR. - V skladu z določbo 8. točke 42. člena ZDDV-1 (Ur. l. RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11) so bibliotekarski izpiti uvrščeni med izobraževalne storitve, ki so oproščene plačila DDV, zato v ceni ni vključen 22% DDV. Participacijo nakažejo knjižnice (oziroma fizične osebe – samoplačniki) po prejemu računa na TR pri UJP 01100-6030371984. - Kandidat, ki se izpita ni udeležil in za odsotnost nima opravičljivega razloga, poravna participacijo v celoti. - Kandidat, ki se izpita iz opravičljivega razloga ni mogel udeležiti, poravna 20% participacije. INFORMACIJE Dodatna pojasnila o bibliotekarskih izpitih in njihovi izvedbi lahko dobite pri mag. Heleni Pečko Mlekuš (tel. 01/200-11-39, elektronski naslov: helena.pecko-mlekus@nuk.uni-lj.si) in Poloni Marinšek (tel. 01/200-11-60, elektronski naslov: polona.marinsek@nuk.uni-lj.si). Stran 9 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 OKVIRNA IZPITNA VPRAŠANJA Splošni del je enak za vse kandidate, ne glede na stopnjo izobrazbe. 1. SPLOŠNI DEL Državna ureditev Republike Slovenije Ustava Oblika vladavine Oblika političnega sistema Oblika državne oblasti Oblika državne ureditve Načelo delitve oblasti Pravna država Socialna država Človekove pravice in temeljne svoboščine Varstvo človekovih pravic - Enako varstvo - Pravica do pravnega sredstva - pritožba - Upravni spor - Ustavna pritožba - Pritožba varuhu človekovih pravic - Pravica do povračila škode Avtonomnost univerze in drugih visokih šol Posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti Državni zbor Državni svet Predsednik republike Vlada Uprava Sodstvo Ustavno sodišče Državno tožilstvo Odvetništvo in notariat Samouprava (lokalna in druga) Lokalna samouprava Odnosi delavcev v delovni organizaciji Pogodba o zaposlitvi (sklenitev, prenehanje, suspenz) Oblike odločanja delavcev Obveščanje delavcev Odgovornost delavcev Disciplinska odgovornost Materialna odgovornost Kazenska odgovornost Stran 10 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 Začasno in občasno delo Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas Pogodba o zaposlitvi za določen čas Delovna knjižica Delovno razmerje - predpisi Delovni čas Odmori Pripravništvo Poskusno delo Izobraževanje Razporejanje Način sklenitve delovnega razmerja Delo na domu Odsotnost z dela brez nadomestila Pogodba o zaposlitvi Plače v zavodih Ugotavljanje znanja in sposobnosti Ureditev in položaj zavodov Kaj so zavodi Ustanovitev zavoda Akt o ustanovitvi Dejavnost zavoda Organi zavoda (svet, direktor, strokovni vodja, strokovni svet) Svet zavoda Strokovni svet Strokovni vodja Direktor Splošni akti zavoda Povezovanje zavodov Avtorska in sorodne pravice Zgodovinski razvoj Mednarodna ureditev Avtor Avtorsko delo Avtorske pravice Druge pravice avtorja Avtorska pravica v pravnem prometu Sorodne pravice Uveljavljanje pravic Varstvo pravic Socialno zavarovanje Vrste zdravstvenih zavarovanj (obvezno, prostovoljno) Obvezno zavarovanje Stran 11 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 Prostovoljno zavarovanje Zdravstveno zavarovanje / pravice Zdravstveno zavarovanje / predpisi Pokojninsko zavarovanje/osebe Pokojninsko zavarovanje/pravice Pokojninsko zavarovanje/pokojnine Starostna pokojnina Invalidsko zavarovanje/osebe Poklicna rehabilitacija 2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC Razvoj pisave Embrionalna pisava Logogrami (piktogrami, ideogrami, determinante) Klinopis Hieroglifi Črkovna pisava Latinica Gotica Cirilica Razvoj knjige Mezopotamija (klinopisne tablice) Egipt (papirusni zvitki) Hebrejska knjiga Grške knjige Rimske knjige Kodeksi Posebni pojmi Kolofon Epigrafika Paleografija Ekslibris Pisne podlage skozi stoletja Glinaste tablice Papirus Pergament Papir Izum tiska Pečatniki Blokovske knjige Inkunabule Stran 12 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 Knjižnice v antiki Mezopotamija Egipt Grčija Rim Srednjeveške knjižnice Samostani Univerze Plemiške knjižnice Razvoj knjižnic v novem veku Francija Anglija Španija Vatikan Italija Avstrija Zgodovina knjigotrštva Razvoj bibliotekarskih pravil Zgodovina knjižnic na slovenskem Samostani Grajske knjižnice Trubarjeva knjižnica Valvasorjeva knjižnica Semeniška knjižnica Licejska knjižnica NUK Učiteljske knjižnice Čitalništvo na Slovenskem Razvoj ljudskih in javnih knjižnic Zgodovina tiskarstva na slovenskem Prvi tiskarji in papirničarji Janez Mandelc Janez Krstnik Mayr Ignac Kleinmayr Jožef Blaznik Anton Schütz Kandidat mora podrobneje poznati zgodovino knjižnice, kjer je zaposlen in zgodovinski razvoj knjižničarstva v širši regiji. Stran 13 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA Zakonski predpisi in strokovni standardi na področju knjižničarstva Zakon o knjižničarstvu Zakon o obveznem izvodu publikacij Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij Uredba o osnovnih storitvah knjižnic Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Pravilnik o razvidu knjižnic Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva Strokovni standardi na področju knjižničarstva in njihov pomen Splošna organizacija knjižničnega informacijskega sistema Slovenije Vrste knjižnic Načini povezovanja knjižnic: knjižnični informacijski sistem in knjižnična mreža Izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Brezplačne osnovne storitve knjižnic Nacionalni vzajemni bibliografski sistem Knjižnični informacijski servis Nacionalni svet za knjižnično dejavnost Nadzor nad dejavnostjo knjižnic Financiranje knjižnične dejavnosti kot javne službe Knjižnično gradivo kot kulturni spomenik Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnice Svetovalna dejavnost na področju knjižničarstva Knjižnična statistika: zbiranje, obdelava in predstavitev statističnih podatkov o dejavnosti knjižnic Vrste knjižnic Nacionalna knjižnica: poslanstvo in naloge Nacionalne knjižnica: naloge v okviru nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema Visokošolske knjižnice: poslanstvo in naloge Univerzitetne knjižnice: poslanstvo in naloge Splošne knjižnice: poslanstvo in naloge Osrednje območne knjižnice: poslanstvo in naloge Šolske knjižnice: poslanstvo in naloge Specialne knjižnice: poslanstvo in naloge Osrednji specializirani informacijski centri: poslanstvo in naloge Stran 14 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 Knjižničarska stroka Mednarodna knjižničarska združenja ter njihove funkcije Slovenska knjižničarska združenja ter njihove funkcije Časopisi (revije - domače in pomembnejše tuje) s področja knjižničarstva Etični kodeks knjižničarjev Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev Knjižničarski strokovni nazivi: Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti Kandidat, ki je oproščen izpita iz splošnega dela, mora pri predmetu Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva izkazati podrobno poznavanje knjižničarske zakonodaje. 4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC Opisna katalogizacija gradiva Naloge kataloga pariška načela mednarodna katalogizacijska načela funkcionalne zahteve za bibliografske zapise Pravila za katalogizacijo Vrste avtorstva Vrste značnic in kriteriji za izbiro Osebna značnica Korporativna značnica Stvarna značnica Glavni in dodatni vpisi, kazalke in vodilke Normativna kontrola ISBD (nastanek, cilji) Osnovna shema in raba ločil Viri podatkov za posamezna območja – uporaba oglatih oklepajev Značilnosti enega od območij bibliografskega opisa Stopenjski opis – variante Na izpitu kandidat izdela bibliografske opise za 2 enoti (za naziv knjižničar in višji knjižničar) oziroma 3 enote(za naziv bibliotekar) knjižnega gradiva (monografske publikacije). Vsebinska katalogizacija gradiva Stvarni katalogi – vrste, značilnosti Splošna načela predmetnega označevanja knjižničnega gradiva: natančnost vsebinske obdelave, število predmetnih oznak, specifičnost predmetnih oznak, uvajanje novih predmetnih oznak, opuščanje predmetnih oznak, selekcija Pravila za oblikovanje predmetnih oznak: - oblika predmetnih oznak Stran 15 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 - ednina in množina - sinonimi - kratice - homonimi - kvalifikatorji Predmetne oznake glede na vsebino, pravila za oblikovanje: - imenske predmetne oznake - tematske predmetne oznake - zemljepisne predmetne oznake - oblikovne predmetne oznake Predmetni niz Predmetna določila Kazalke Vodilke Klasifikacija, klasifikacijski sistemi UDK – nastanek, struktura Splošni privesni vrstilci – vrste, simboli, uporaba Posebni privesni vrstilci – vrste, simboli, uporaba Vezni znaki Razreševanje primerov vrstilcev UDK 5. BIBLIOGRAFIJA Razlaga besede in pojma “bibliografija” Moderna definicija in razlaga le-te Zbiranje gradiva za bibliografijo Vrste bibliografij Popisovanje gradiva (formalni opis) Klasifikacija gradiva (vsebinska oznaka) Ureditev bibliografij (vrste, dobre in slabe strani vsake od njih) Oblike bibliografij Elementi popisa za gradivo Nacionalna bibliografija Smernice UNESCO za izdelavo nacionalnih bibliografij Glavni namen Smernic UNESCO (kaj so želeli z njimi doseči) Standardi za popis gradiva za nacionalne bibliografije Kaj poveča uporabnost bibliografij Bibliografija: katalog (razlike) Univerzalna bibliografska kontrola Kaj je bibliografska enota Slovenska bibliografija po letu 1945 - principi in kriteriji izbora, popisa, klasifikacije, načina izhajanja - katero gradivo zajema Vzajemni katalog (načelna izhodišča) Retrospektivna bibliografija pri Slovencih Najpomembnejši bibliografi pri Slovencih Stran 16 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 Razvoj tekoče nacionalne bibliografije (za različne vrste gradiva) pri Slovencih (primerjava pred letom 1945 in po letu 1945) Retrospektivna bibliografija člankov (Leksikografski zavod v Zagrebu) Osebne bibliografije, založniške, pokrajinske, strokovne, bibliografije prevodov, bibliografija bibliografij itd. (razlaga, naštej primer) 6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Sestavni deli knjige Razvoj pisne podlage, vezave in črnil ter trajnost le-teh Papirus, pergament, papir - primerjava materialov (surovine, izdelava, trajnost) Zgodovina papirništva Identifikacija različnih vrst papirja ter njihova trajnost Sestava papirja Surovine za proizvodnjo papirja nekoč in danes Kemijska zgradba celuloze Razlika med celulozo, lesom in papirjem Kislost oziroma pH papirja Kaj je lignin in kako vpliva na trajnost papirja Primerjava trajnosti knjižničnega gradiva, ki je nastalo v 17. in 20. stoletju Vzroki poškodb papirja Vpliv okolja na gradivo (zrak, temperatura, sončna svetloba…) Optimalni pogoji hranjenja papirja Biološki škodljivci knjižničnega gradiva Restavriranje knjižničnega gradiva Skladišče - izgradnja, razsvetljava, ogrevanje… Papir in novi nosilci informacij (primerjava obstojnosti) Fotografsko gradivo (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja) Gramofonske plošče (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja) Magnetni nosilci (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja) Optični nosilci (sestava, vzroki za razgradnjo, obstojnost, pogoji hranjenja) Zaščita s prenosom na nov nosilec: primerjava postopkov prenosa na mikrofilm in digitalizacije gradiva Naravne katastrofe: poglavitne poškodbe pri poplavi, požaru… Delovanje v primeru naravnih nesreč 7. INFORMACIJSKA SLUŽBA IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (VIŠJI KNJIŽNIČAR) Informatika - dokumentalistika Informacijsko-dokumentacijska dejavnost Podatek/informacija Organizacija znanja Informacijski ciklus Diseminacija informacij Referenčna dejavnost Stran 17 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 Elektronski referenčni servis Informacijske storitve in uporabniki (značilnosti, potrebe, informacijska pismenost, informacijsko vedenje) SDI Informacijski viri Primarni dokumenti Sekundarne publikacije Terciarne publikacije Konvencionalni informacijski viri (primeri, značilnosti) Katalog Elektronski viri na spletu Dokumentiranje (postopek, metode) Vsebinska katalogizacija (načini) Povzemanje Povzetek in izvleček Indeksiranje Klasificiranje Klasifikacijski sistemi Tezaver Podatkovne zbirke (delitev) Informacijska tehnologija v knjižnicah Programska oprema v knjižnicah Strojna oprema v knjižnicah Kooperacija, vzajemna katalogizacija OPAC Odprti dostop Elektronski časopisi Internet, iskalna orodja in servisi na njem Značilnosti elektronskih virov Informacijska pismenost Knjižnica 2.0 8. OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI IN UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (BIBLIOTEKAR) Eksplozija informacij Informatika – dokumentalistika Informacijsko-dokumentacijska dejavnost Podatek/informacija Organizacija znanja Informacijski ciklus Informacijske storitve in uporabniki (značilnosti, potrebe, informacijska pismenost, informacijsko vedenje) Iskanje informacij/poizvedovanje Stran 18 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 Diseminacija informacij Referenčna dejavnost Elektronski referenčni servis Referatni časopisi, signalne informacije Sprotne poizvedbe / retrospektivne poizvedbe SDI Nevidni kolegij Informacijski viri Konvencionalni informacijski viri (primeri, značilnosti) Katalog Retrospektivna konverzija katalogov Elektronski viri na spletu Primarni dokumenti Sekundarne publikacije Terciarne publikacije Dokumentiranje (postopek, metode) Vsebinska katalogizacija (načini) Povzemanje Povzetek in izvleček Indeksiranje Klasificiranje Avtomatsko indeksiranje Klasifikacijski sistemi Tezaver Podatkovne zbirke (delitev) Sistemi za poizvedovanje Uporabniški vmesniki Odziv in natančnost Relevantnost in pertinentnost Citiranost in odmevnost Značilnosti elektronskih virov Informacijska tehnologija v knjižnicah Programska oprema v knjižnicah Strojna oprema v knjižnicah Informacijsko-komunikacijsko omrežje v knjižnicah Kooperacija, vzajemna katalogizacija OPAC FZBZ (FRBR) Elektronski časopisi Internet, iskalna orodja in servisi na njem WWW (značilnosti) Digitalna knjižnica Digitalna skladišča (repozitoriji) Metapodatki URI, URL, URN Stran 19 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 OAI-PMH Odprti dostop Tehnologije spleta 2.0 v knjižnicah Splet 3.0 9. TUJ JEZIK Kandidati opravljajo izpit iz tujega jezika, ki ga navedejo v prijavi na izpit. Izbirajo med jeziki, za katere lahko zagotovimo izpraševalce (angleški, nemški, italijanski, francoski, španski, hrvaški jezik; izjemoma madžarski jezik). Pri izpitu je poudarek na poznavanju osnovne terminologije s področja bibliotekarstva, pri čemer pomeni: - pasivno znanje: branje krajšega strokovnega besedila v tujem jeziku in njegov ustni prevod v slovenski jezik; - aktivno znanje: branje krajšega strokovnega besedila v tujem jeziku, razlaga strokovnih izrazov ter njegova ustna obnova v tujem jeziku. GRADIVO ZA PRIPRAVO NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT Priporočamo naslednje strokovne časopise: Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti - URL: http://revijaknjiznica.zbds-zveza.si/; Knjižničarske novice – URL: http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/; Organizacija znanja - URL: http://home.izum.si/cobiss/oz/; Šolska knjižnica - URL: http://www.zrss.si/. Svetujemo, da pregledate najnovejše zbornike s kongresov ZBDS (Zveze bibliotekarskih društev Slovenije) in posvetovanj sekcij ZBDS. Številne publikacije, ki vam utegnejo koristiti pri pripravi na izpit, so dostopne v Bibliotekarskem raziskovalnem, izobraževalnem in informacijskem centru NUK, Turjaška 1 (4. nadstropje). Kandidatom brez formalne izobrazbe s področja bibliotekarstva priporočamo knjigo o temeljih stroke: Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2010. Stran 20 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 IZBOR PRIPOROČENEGA GRADIVA Pripravili smo popis novejših del s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti (večinoma v slovenskem jeziku), ki so povezana z izpitnimi vsebinami in ki jih kandidati po svoji presoji uporabljajo pri pripravi na izpit. 1. SPLOŠNI DEL IZPITA: ZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI Predpisi so dostopni na spletnih straneh Uradnega lista RS www.uradni-list.si in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport http://www.mizs.gov.si/ . 1. Ustava Republike Slovenije. UL RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06, 47/13. 2. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. UL RS, št. 21/95, 9/01, 30/01, 43/04, 58/04 17/2006, 139/06, 16/07, 68/08, 85/10, 47/13, 110/13. 3. Zakon o delovnih razmerjih. UL RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08, 83/09, 21/13. 4. Zakon o inšpekcijskem nadzoru. UL RS, št. 56/02, 16/07, 43/07, 40/14. 5. Zakon o javnih uslužbencih. UL RS, št. 56/02, 110/02, 2/04, 10/04, 23/05, 62/05, 113/05, 21/06, 23/06, 62/06, 131/06, 11/07, 33/07, 63/07, 65/08, 69/08, 74/09, 40/12 - ZUIJF. 6. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. UL RS, št. 96/12. 7. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. UL RS, št. 96/02, 123/06, 7/07, 53/07, 65/07, 77/07, 56/08, 94/09, 4/10, 100/11, 111/13. 8. Zakon o varstvu kulturne dediščine. UL RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13. 9. Zakon o zavodih. UL RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 36/00, 127/06. 2. ZGODOVINA KNJIGE IN KNJIŽNIC 1. Bahor, Stanislav. Skriti knjižni zakladi. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2009. 2. Berčič, Branko. O knjigah in knjižničarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000. (BiblioThecaria; 8). 3. Dolar, Jaro. Spomin človeštva. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982. 4. Dolinar, France. Knjižnice skozi stoletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2004. (BiblioThecaria; 14). 5. Dular, Anja. Živeti od knjig: zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2002. 6. Golob, Nataša. Stiški rokopisi. Ljubljana: Narodna galerija, 1994. 7. Illich, Iztok. Knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. 8. Janeš, Lidija. Slovensko knjižničarstvo do konca reformacije. Šolska knjižnica (2009)19, str. 3643. 9. Kodrič-Dačić, Eva. Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu. Knjižnica 41(1997)2-3, str. 17-31. 10. Kodrič-Dačić, Eva. Neuspešni poskusi za sprejem zakona o javnih knjižnicah v Kraljevini Jugoslaviji v letih 1929-1935. Knjižnica, 44(2000)3, str. 7-29. 11. Kodrič-Dačić, Eva. Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1918-1938. Knjižnica 47(2003)1-2, str. 85-107. 12. Kodrič-Dačić, Eva. Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941-1950. Knjižnica 55(2011)4, str. 70-87. Stran 21 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 13. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica v obdobju 1938-1943. Knjižnica 49(2005)1-2, str. 151-168. 14. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Knjižnica 49(2005)1-2, str. 169-185. 15. Kovač, Miha. Od katedrale do palačinke: tisk, branje in znanje v digitalni družbi. Ljubljana: Študentska založba, 2009. 16. Možina, Klementina. Knjižna tipografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 2003 (BiblioThecaria; 13) 17. Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007. (Monumenta bibliothecaria; 1) 18. Smolik, Marijan. Semeniška knjižnica v Ljubljani. Maribor: Obzorja, 1975, 30 str. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 54). 19. Stefan, Konrad. Zgodovina C. kr. Študijske knjižnice v Ljubljani. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2009. (Monumenta bibliothecaria ; 2). 20. Stipčević, Aleksandar. Povjest knjige. Zagreb : Nakladni zavod Matice hrvatske, 1985. 21. Vodopivec, Jedert. Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 2000. 22. Zajc, Neža. Slovanske knjige v XVI. Stoletju: med rokopisom in tiskom. Knjižnica 55(2011)4, str. 133-146. 23. Zgodovina knjige in bralne kulture na Slovenskem. Knjižnica 55(2011)4. (Tematska številka). 3. SPLOŠNA ORGANIZACIJA KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARSTVA ZAKONI, PRAVILNIKI,PREDPISI IN DRUGI PRAVNI AKTI Najnovejši zakoni, predpisi in drugi pravni akti oziroma strokovni dokumenti s področja knjižničarstva so v celotnem besedilu dostopni na spletnih straneh NUK /Knjižničarji/Zakoni, predpisi, načela (URL: http://www.nuk.uni-lj.si/). Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. Ljubljana: NUK, 2003. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. Ur. List RS, št. 9/09, 108/11. 3. Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. UL RS, št. 107/08, 6/11 – odl. US, 7/11 – odl. US. 4. Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila. Ur. List RS št. 42/04, 14/09. 5. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. UL RS, št. 88/03. 6. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. UL RS, št. 73/03, 70/08, 80/12. 7. Pravilnik o razvidu knjižnic. UL RS, št. 105/03. 8. Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij. UL RS, št. 90/07. 9. Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod. UL RS, št. 90/07. 10. Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke. UL SRS, št. 30/80. 11. Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. UL RS, št. 29/03. 12. Zakon o knjižničarstvu. UL RS, št. 87/01, 96/02 – ZUIJK. 1. 2. Stran 22 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 13. Zakon o obveznem izvodu publikacij. UL SRS, št. 69/06, 86/09. VRSTE KNJIŽNIC Nacionalne knjižnice 1. Kodrič-Dačić, Eva. Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1918-1938. Knjižnica 47(2003)1-2, str. 85-107. 2. Kodrič-Dačić, Eva. Sindrom Feniksa: Narodna in univerzitetna knjižnica 1941-1950. Knjižnica 55(2011)4, str. 70-87. 3. Kodrič-Dačić, Eva. Slovenika. Knjižnica 47(2001)1-2, str. 85-107. 4. Kodrič-Dačić, Eva. Slovenska nacionalna knjižnica. Knjižnica 49(2005)3, str. 139-153. 5. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica v obdobju 1938-1943. Knjižnica 49(2005)1-2, str. 151-168. 6. Kodrič-Dačić, Eva. Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Knjižnica 49(2005)1-2, str. 169-185. 7. Slovenska nacionalna knjižnica: ob 60-letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: NUK, 2006. Visokošolske knjižnice 1. Izzivi sodobnih tehnologij: konkurenčna prednost knjižničnih storitev: zbornik referatov. 5. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS, Ljubljana, 17.-18. oktober 2012. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2012. 2. Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah: zbornik prispevkov. 3. skupno posvetovanje specialnih in visokošolskih knjižnic, Ljubljana, 23. oktober 2008. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2008. 3. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010. 4. Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov: zbornik prispevkov 4. skupnega posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010. 5. Kos, Jelka, A. Šauperl. Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva: primer visokošolskih knjižnic. Knjižnica 55 (2011)2-3, str. 87-109. 6. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic. Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2012. URL: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STA NDARDI_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf Splošne knjižnice 1. Bon, Milena. Splošne knjižnice po knjižničnih območjih v letu 2009. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 203-222. 2. IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. Ljubljana: NUK, 2002. 3. Kozinc, Željko. Podobe splošnih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana: Modrijan, 2007. 4. Nielse, Gyda Skat. Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007. 5. Novljan, Silva. Apologija za krajevno knjižnico. Knjižnica 57(2013)1, str. 15-47. 6. Novljan, Silva . Domoznanska zbirka: neizkoriščene zmožnosti?. Knjižnica, 49(2005)3, str. 7-37. 7. Novljan, Silva. Izobraževalna moč splošnih knjižnic. Knjižnica, 48 (2004)3, str. 107-124. Stran 23 od 32 Bibliotekarski izpiti 8. 9. 10. 11. 12. 13. 2015 Novljan, Silva. Načrtujemo knjižnico. Knjižnica, 44 (2000)1-2, str. 35-56. Rampih, Slavica. Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010. Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2005. URL: http://www.kultura.gov.si Strategija razvoja splošnih knjižnic 2013-2020. URL: http://www.zbdszveza.si/sites/default/files/dokumenti/2012/strategija_razvoja_splosnih_knjiznic_predlog_za_ra zpravo_strokovne_javnosti_avg_sep2012.pdf Vodeb, Gorazd. Združevanje različnih vrst knjižnic: izkušnje v tujini. Knjižnica 52(2008)2-3, str. 29-47. Zagovorništvo v knjižnici: kako pridobiti in obdržati podporo knjižnici? Grosuplje: Jara, Zavod za razvoj knjižnic, 2013. Šolske knjižnice 1. IFLA/UNESCO: manifest o šolskih knjižnicah : šolska knjižnica pri učenju in poučevanju za vse. Šolska knjižnica, 11(2001)3, str. 138-139. 2. IFLA/UNESCO-ve smernice za šolske knjižnice. Šolska knjižnica, 13(2003)3, str. 115-124. 3. Steinbuch, Majda. Šolska knjižnica in knjižničar v sistemu. Šolska knjižnica 21(2011)1, str. 1725. 4. Zwitter, Savina. Pedagoško delo v šolski knjižnici . Ljubljana : Modrijan, 2012. ISBN 978-961241-679-9. Specialne knjižnice 1. Dular, Anja. Muzej in muzejska knjižnica ter šola in šolska knjižnica. Šolska knjižnica (2009)4, str. 212-217. 2. Knjižnice za slepe v informacijski dobi: razvojne smernice. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010. 3. Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic. Ljubljana: 2000. URL: http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2007/SPECIALNE_merila_standardi_2000.pdf 4. Tarfila, Uršula; Primož Južnič. Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah: analiza stanja v letu 2010. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 111-127. 5. Vovk, Damjana, B. Badovinac. Pregled organiziranosti knjižničnih storitev za slepe in slabovidne v izbranih državah. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 33-61. KNJIŽNIČARSKA STROKA 1. Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. Knjižničarske novice, 5(1995)12, priloga. URL: http://www.nuk.uni-lj.si/ knjižničarji / Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. 2. Deklaracija o knjižnicah in trajnostnem razvoju. URL: http://www.zbdszveza.si/deklaracija_o_knjiznicah.asp. 3. Glasgowska deklaracija o knjižnicah, informacijskih storitvah in intelektualni svobodi. URL: http://www.zbds-zveza.si/glasgowska_deklaracija.asp. 4. Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov = Library: open space for dialogue and knowledge: proceedings / Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Maribor, 20.-22. oktober 2011. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2011. 5. Lyonska deklaracija. URL: http://www.zbds-zveza.si/?q=node3/lyonska_deklaracija. Stran 24 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 6. Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Ljubljana, 2004. URL: http://www.zbdszveza.si/manifest.asp. 7. Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007. (Monumenta bibliothecaria; 1). 8. Rubin, Richard. Fundations of library and information science. New York: Neal-Schuman Publishers, 2010. 9. Skupaj smo močnejši [Elektronski vir] : povezovanje, sodelovanje in etično delovanje : zbornik povzetkov / Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Laško, 18.-19. september 2014. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2014. 10. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic. Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2012. URL: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STANDAR DI_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf 4. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO KNJIŽNIC 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. OPISNA KATALOGIZACIJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Abecedni imenski katalog. Ljubljana: NUK, 1967. ISBD(A): mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) monografskih publikacij. Druga predelana izdaja. Ljubljana: NUK, 1997. ISBD(CR): mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij in drugih kontinuiranih virov. Ljubljana: NUK, 2005. ISBD(CM): mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva. Ljubljana: NUK, 1999. ISBD (ER): mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov. Ljubljana: NUK, 2000. ISBD(G): splošni mednarodni standardni bibliografski opis. Ljubljana: NUK, 1997. ISBD(M): mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij. Ljubljana: NUK, 1997. ISBD(NBM): mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva. Ljubljana: NUK, 1997. ISBD(PM: mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov. Ljubljana: NUK, 1988. Načela, sprejeta na mednarodni konferenci o katalogizacijskih načelih v Parizu, oktobra 1961. Knjižnica 5(1961)1-4, str. 110-117. Oblika in struktura korporativnih značnic. Ljubljana: NUK, 1998. PREKAT: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. Ljubljana: NUK, 2001. Priročnik za UNIMARC. Format za normativne podatke. Ljubljana: NUK, 2003. Smernice za normativne zapise in napotila. Ljubljana: NUK, 2004. Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1983-1986, 1. in 2. del. Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Razlage strokovnih izrazov in stvarni kazali. Ljubljana: NUK, 1998. Značka: priročnik za določanje značnic pri katalogizaciji. Ljubljana: NUK, 2001. Stran 25 od 32 Bibliotekarski izpiti 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 2015 VSEBINSKA KATALOGIZACIJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Kos, Jelka, A. Šauperl. Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva: primer visokošolskih knjižnic. Knjižnica 55 (2011)2-3, str. 87-109. Priročnik za UNIMARC. Ljubljana: NUK, 1999. Splošni slovenski geslovnik: navodila za predmetno označevanje knjižničnega gradiva in geslovnik. Ljubljana: NUK, 2002. URL: http://www.nuk.uni-lj.si/ssg/. Sternad, Metka. Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva: učno gradivo. Ljubljana: NUK, 2014. URL: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/izobrazevanje/2014/Vsebinska_obdelava.pdf Šauperl, Alenka. Klasifikacija knjižničnega gradiva: učbenik za študentke in študente bibliotekarstva. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000. Univerzalna decimalna klasifikacija: priročnik. Ljubljana: NUK, 2006. Univerzalna decimalna klasifikacija MRF 2006. URL: http://www.nuk.unilj.si/udcmrf2006/GlavnaTabela.aspx). 5. BIBLIOGRAFIJA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Kocijan, Gregor. Bibliograf Janko Šlebinger (1876-1951). Knjižnica 45 (2001)1-2, str. 7-22. Logar, Janez. Uvod v bibliografijo. NUK: Ljubljana, 1970, 282 str. Mišković, Veselin. Na začetku je (bila) knjiga: bibliografija na Slovenskem. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2010. Munda, Jože. Knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1983, 104 str. (Literarni leksikon, 22). Škerget, Daniela, B. Rifl. Spletni viri in Slovenska bibliografija : študija primera. Knjižnica 58 (2014) 1-2, str. 35-56. Šušterčič, Marjeta, B. Rifl. Izbor gradiva za Slovensko bibliografijo: s posebnim poudarkom na selekciji člankov. Knjižnica 54 (2010)4, str. 119-135. Veselko, Maks. Osnove bibliologije in bibliografije. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1984. Wagner, Lidija. Slovenska bibliografija : prikaz stanja glede na priporočila UNESCO za izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij. Knjižnica 44 (2000)1-2, str. 113-120. Žumer, Maja. Nacionalne bibliografije – njihova zgodovina in pomen. Knjižnica 44 (2000)1-2, str. 89-111. 6. ZAŠČITA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 1. 2. 3. 4. Gspan, Alfonz. Konzerviranje in restavriranje bibliotečnega gradiva. Ljubljana: Pedagoška akademija, 1966. IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za bibliotekarstvo: Arhiv RS, 2005 (BiblioThecaria; 7. Prevodi; 2) Malešič, Jasna, Andrej Štolfa. Zaščita najstarejšega fotografskega gradiva v Narodni in univerzitetni knjižnici. Konservator-restavrator (2009), str. 34. MATERIALNO varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji : ocena depojev v osrednjih območnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino, 2012 . Stran 26 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 7. INFORMACIJSKA IN DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 7. 8. Bawden, David, Robinson, Lyn. Introduction to information science. London: Facet Publishing, 2012. Bešter, Tomaž. Knjižnično informacijsko znanje. Šolska knjižnica 21(2011), str. 52-53. Bešter, Tomaž. Smernice IFLA za digitalno referenčno službo. Šolska knjižnica 19(2009), str. 159-170. Darnton, Robert. Zadeva: knjiga : preteklost, sedanjost in prihodnost. Ljubljana : Cankarjeva založba, 2011. Eržen, Matjaž. E-knjige: dileme, težave in realnost v knjižnicah Univerze v Ljubljani. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 129-145. Ljubljana vBiTiH – BiTi v Ljubljani. Prispevki iz prvega ljubljanskega kongresa digitalizacije kulturne dediščine. Knjižnica 56 (2012)3 (Tematska številka). Ločniškar-Fidler, Mateja. E-založbe, e-knjige, bralniki, knjižnice in avtorske pravice. Šolska knjižnica (2009)19, str. 155-158. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010. Tarfila, Uršula; Primož Južnič. Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah: analiza stanja v letu 2010. Knjižnica 55(2011)2-3, str. 111-127. Trajno ohranjanje digitalnih virov v Sloveniji. Knjižnica 55 (2011), 1 (Tematska številka). 8. TUJ jezik Pri izpitu iz tujega jezika kandidat dokazuje, da obvlada terminologijo s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Priporočamo, da prebirate strokovne knjige in članke v ustreznih tujih jezikih ter da si na spletu ogledate predstavitvene strani tujih knjižnic. Predlagamo, da obiščete spletno stran mednarodnega združenja IFLA (URL: http://www.ifla.org/), kjer najdete strokovne publikacije v več svetovnih jezikih. Publikacije v tujih jezikih, ki vam utegnejo koristiti pri izpitu iz tujega jezika: ANGLEŠČINA 1. 2. Harrison, C., Beenham R. The Basics of Librarianship. - London: Clive Bingley, 1989. Kanič, Ivan: Angleško - slovenski slovar bibliotekarske terminologije. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2002. Marinko, Irena. English for librarians - Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2003. (BiblioThecaria; 12). 3. HRVAŠČINA 1. Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice i redalice. 2. izd. - Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1986. (Posebna izdanja / Hrvatsko bibliotekarsko društvo ; knj. 5) Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo. URL: http://www.hkdrustvo.hr/vbh. 2. NEMŠČINA 1. Hacker, Rupert: Bibliothekarisches Grundwesen. - München: K. G. Saur, 1989. Stran 27 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 BIBLIOTEKARSKI IZPITI V LETU 2014 Bibliotekarske izpite smo v letu 2014 izvajali v skladu s Samoupravnim sporazumom o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke – UL SRS, št. 30/80. Število kandidatov za opravljanje bibliotekarskega izpita je bilo 49, uspešno ga je opravilo 48 kandidatov ali 98 %. Glede na vrsto knjižnice je bilo največ kandidatov iz splošnih knjižnic (izpit je opravilo 30 kandidatov ali 63 % vseh), sledjo specialne knjižnice 6 kandidatov ali 13 %), šolske knjižnice (5 kandidatov ali 10 %), visokošolske knjižnice (opravilo ga je 5 kandidatov ali 10 %), NUK (2 kandidata ali 4 %). Glede na strokovni naziv je bilo največ kandidatov za naziv bibliotekar (39 kandidatov ali 81 %), za strokovni naziv knjižničar jih je bilo 5 (11 %), za naziv višji knjižničar pa 4 kandidati (8 %). Polovica kandidatov za bibliotekarski izpit je imela formalno (visokošolsko) bibliotekarsko izobrazbo. SPLOŠ ŠOL SPEC VISOK NUK 70 60 50 40 30 20 10 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slika 1: Bibliotekarski izpiti glede na vrsto knjižnice kandidata (20052014) KNJIŽNIČAR VIŠJI KNJIŽNIČAR BIBLIOTEKAR 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slika 2: Bibliotekarski izpiti glede na strokovni naziv kandidata (20052014) Stran 28 od 32 Bibliotekarski izpiti višji bibliotekar knjižničar leto knjižničar 2005 2006 2007 2008 2009 6 (9%) 7 (9%) 6 (8%) 12 (13%) 18 (17%) 1 (2%) 4 (5%) 1 (1%) 4 (4%) 6 (6%) 58 (89%) 66 (86%) 73 (91%) 76 (83%) 80 (77%) 65 77 80 92 104 2010 2011 2012 2013 5 (5%) 23 (24%) 18 (21%) 11 (17%) 2 (2%) 2 (2%) 3 (4%) 5 (7%) 95 (95%) 70 (74%) 64 (75%) 50 (76%) 102 95 85 66 2014 5 (11%) 4 (8%) 39 (81%) 48 2015 skupaj Tabela1: Opravljeni bibliotekarski izpiti glede na strokovni naziv kandidata (20052014) Stran 29 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 IZPITNI PREDMETI Izpitni predmeti Strokovni naziv 1. Splošni del K VK 2. Zgodovina knjige in knjižnic K VK - B 3. Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva K VK - B 4. Notranja organizacija in delo knjižnic K VK VK-PA B 5. Bibliografija K VK VK-PA B 6. Zaščita knjižničnega gradiva K VK VK-PA B 7.* Informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva Osnove informacijsko dokumentacijske dejavnosti in uporaba knjižničnega gradiva - VK VK-PA - - - - B 9. Tuj jezik – aktivno - - - B 10. Tuj jezik – pasivno K VK 8.** VK-PA B VK-PA B Strokovni nazivi: K – knjižničar VK – višji knjižničar VK – PA – višji knjižničar (končana Pedagoška akademija – knjižničarstvo) B – bibliotekar *predmet opravljajo kandidati za naziv višji knjižničar ** predmet opravljajo kandidati za naziv bibliotekar Stran 30 od 32 Bibliotekarski izpiti 2015 IZPRAŠEVALCI 1. Izpitni predmet Splošni del Izpraševalci Borut Abram Janja Žlogar Piano 2. Zgodovina knjige in knjižnic 3. Splošna organizacija knjižnic in knjižničarstva mag. Marijan Rupert dr. Sonja Svoljšak mag. Gorazd Vodeb mag. Helena Pečko Mlekuš 4. Notranja organizacija in delo knjižnic (opisna in vsebinska katalogizacija gradiva) 5. 6. Bibliografija Zaščita knjižničnega gradiva 7. Informacijska služba in uporaba knjižničnega gradiva 8. Osnove informacijsko dokumentacijske dr. Alenka Kavčič-Čolić dejavnosti in uporaba knjižničnega gradiva Srečko Bončina 9. Tuj jezik angleški nemški hrvaški italijanski francoski madžarski Opisna katalogizacija: Irena Kavčič, Mojca Trtnik, Valentina Velkavrh Vsebinska katalogizacija: Metka Sternad, mag. Darija Rozman Marjeta Šušterčič Andreja Kozjek, dr. Jasna Malešič, Andrej Štolfa dr. Alenka Kavčič-Čolić Srečko Bončina mag. Helena Pečko Mlekuš, Irena Kavčič, Irena Sešek Irena Kavčič Tereza Poličnik-Čermelj, Irena Sešek Marjeta Šušterčič Vesna Cej mag. Helena Pečko Mlekuš Rajsli Emese Stran 31 od 32 Priimek in ime kandidata _________________________________________________________________________ Stalni naslov _________________________________________________________________________ NUK Izpitna komisija Turjaška 1 1000 Ljubljana PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT za strokovni naziv ______________________________ izpitni rok ________________________ Podatki o kandidatu (Prosimo, izpolnite s tiskanimi črkami) 1. Priimek (dekliški priimek) in ime 2. Rojstni podatki (datum in kraj rojstva) Izobrazba (zadnja končana šola, smer) 3. 4. Telefonska številka 5. Elektronski naslov 6. Ustanova, kjer je kandidat zaposlen (naziv, naslov, telefon) 7. Plačnik participacije za izpit (naziv, naslov, poštna številka) 8. Plačnik - davčni zavezanec DA 9. Naziv delovnega mesta kandidata, oddelek (služba; enota) 10. Doba usposabljanja v knjižnični dejavnosti (pripravniška doba) Skupna delovna doba 11. davčna številka (obkroži) NE od od tega v knjižnični dejavnosti ____ let ____ mesecev 12. Kandidat je že opravil strokovni izpit v drugi stroki (navedite stroko in datum) do ____ let ____ mesecev 13. Kandidat želi opravljati izpit iz naslednjih tujih jezikov 14. aktivno znanje pasivno znanje 1. V skladu s predpisi kandidat prosi za oprostitev 2. opravljanja 3. naslednjih izpitnih predmetov 4. Dovoljujem uporabo osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov za potrebe Bibliotekarskega raziskovalnega, izobraževalnega in informacijskega centra, in sicer v skladu s predpisi s področja varovanja osebnih podatkov. Podpis kandidata Podpis odgovorne osebe ŽIG V/Na ......................................, dne ........................ Priloge: Participacijo za bibliotekarski izpit ________ EUR bomo poravnali po prejemu računa na TR pri UJP 01100-6030371984.
