notranji nadzor - Skupnost občin Slovenije

1
TEMELJNO PRAVILO POSLOVANJA
2
Predstojnik neposrednega uporabnika (= župan) je pristojen za:
 prevzemanje obveznosti,
 verifikacijo obveznosti,
 izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev organa,
ki ga vodi, in
 ugotavljanje pravice izterjave ter
 izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev.
Predstojnik neposrednega uporabnika odgovarja za zakonitost,
namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s
proračunskimi sredstvi.
(tako je določeno v 1. in 2. odstavku 65. člena ZJF)
3
Nadzor vseh proračunskih uporabnikov se izvaja kot:
ZUNANJI NADZOR in/ali NOTRANJI NADZOR
ZUNANJI NADZOR javnega sektorja obsega:
 politični nadzor, ki ga lahko izvaja občinski svet
 zunanja državna revizija, ki jo izvaja Računsko sodišče RS
 inšpekcija, ki jo izvaja Urad RS za nadzor proračuna – MF
NOTRANJI NADZOR javnih financ obsega:
 delo nadzornega odbora občin – na podlagi določb ZLS
 finančnega poslovodenje – na podlagi določb ZJF
 notranje kontrole – na podlagi določb ZJF
 notranje revidiranja – na podlagi določb ZJF
100. člen ZJF - notranji nadzor
4
Predstojnik neposrednega in posrednega uporabnika je odgovoren za
vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega
poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja.
(2) Finančno poslovodenje (menedžment) obsega vzpostavitev in
izvajanje načrtovanja in izvrševanja proračunov in finančnih načrtov,
računovodenja in poročanja z namenom, doseči zastavljene cilje ter
zagotoviti, da bodo sredstva zavarovana pred izgubo, oškodovanji in
prevarami. Notranje kontrole obsegajo sistem postopkov in metod,
katerih cilj je zagotoviti spoštovanja načel zakonitosti, preglednosti,
učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.
(3) Notranje revidiranje zagotavlja neodvisno preverjanje sistemov
finančnega poslovodenja (menedžmenta) in kontrol ter svetovanje
poslovodstvu za izboljšanje njihove učinkovitosti.
KAZENSKE DOLOČBE IZ ZJF
5
108. člen ZJF
Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev (= 417,29 EUR) do 500.000 tolarjev
(=2.086,46 €) se kaznuje za prekršek odgovorna oseba:
…..
6. neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, če ne
organizira finančnega nadzora (100. člen ZJF);
……
POZOR:
FINANČNI NADZOR SE NANAŠA TUDI NA:
- delo in poslovanje krajevnih skupnosti
- delo in poslovanje javnih zavodov
- delo in poslovanje javnih podjetij
- delo in poslovanje koncesionarjev
6
BISTVENO: dobra organizacija dela in učinkovito delo za
finance pristojne osebe in/ali računovodje
(3/92 ZJF) Pooblaščeni računovodja lahko začasno zadrži
izplačilo, če je v nasprotju s tem zakonom (= ZJF) ali
zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto
(=ZIPRS1415), oziroma odlokom, s katerim se sprejme
občinski proračun (=občinski odlok o proračunu).
Pravilnik o skupnih osnovah za postopke dela finančnih služb
neposrednih uporabnikov proračuna Republike Slovenije (Uradni
list RS 84/2012) – sprejet na podlagi drugega odstavka 8. člena ZJF,
se nanaša tudi na občine!
7
BISTVENA JE VLOGA IN POMEN INTERNIH AKTOV
(pravilnikov, navodil, krogotokov dokumentov in
diagramov poteka)
(3/92 ZJF) Pooblaščeni računovodja lahko začasno zadrži
izplačilo, če je v nasprotju s tem zakonom (= ZJF) ali
zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto
(=ZIPRS1415), oziroma odlokom, s katerim se sprejme
občinski proračun (=občinski odlok o proračunu).
8
NOTRANJA REVIZIJA JE OBVEZNA ZA VSE PRORAČUNSKE
UPORABNIKE, KI IMAJO STATUS SAMOSTOJNE PRAVNE OSEBE:
Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega
nadzora javnih financ (Uradni list RS, št. 72/02):
obvezno vsako leto / najmanj 1 x na 3 leta
prag: 2,086 mio €
TRI MOŽNOSTI:
- lastna revizijska služba (zaposlen notranji revizor)
- skupna revizijska služba
- zunanji izvajalec storitev notranjega revidiranja
9
17. člen Pravilnika med drugim določa: Na podlagi pisnih poročil,
predlogov in priporočil notranje revizijske službe so proračunski
uporabniki dolžni v roku, ki ni daljši od 90 dni, sprejeti program
ukrepov za odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju ali
pomanjkljivosti in slabosti pri delovanju notranjih kontrol ter o tem
takoj obvestiti vodjo notranje revizijske službe z odzivnim
sporočilom.
18. člen Pravilnika - Če notranji revizor pri svojem delu ugotovi
nepravilnost, ki kaže na povzročitev večje škode ali sumi, da gre za
kaznivo dejanje, mora nemudoma obvestiti predstojnika oziroma
poslovodni organ in MF – Urad za nadzor proračuna, predstojnik pa
mora takoj sprejeti potrebne ukrepe za zaustavitev takšnih dejanj in
njihovo nadaljnjo raziskavo.
10
REVIZIJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
 Poštenost in popolnost izkazovanja
REVIZIJA ZAKONITOSTI POSLOVANJA
 Skladnost poslovanja s predpisi
REVIZIJA SMOTRNOSTI POSLOVANJA
 Uspešnost
Ali so določeni cilji in kazalniki njihovega doseganja?
 Gospodarnost
 Ali se dejavnost izvaja s kar najmanjšimi stroški?
 Učinkovitost
 Ali je razmerje med outputi in inputi optimalno?

11
REDNA NOTRANJA REVIZIJA:
 vsako leto oz. najmanj vsaka tri leta
 smiselno je, da občina določi revizorja v javnih zavodih
IZREDNA NOTRANJA REVIZIJA:
 ob izrednih in nepričakovanih dogodkih (zahteva javnosti oz.
občinskega sveta, poročanje medijev in razne govorice, najava
nadzora s strani RS RS)
 ob primopredajah oz. zamenjavah ključnih zaposlenih (vodje
oddelkov, vodje financ, izteku mandata župana)
 ob nestrinjanju z ugotovitvami nadzornega odbora.
POVEZOVANJE OZ. SODELOVANJE NOTRANJEGA REVIZORJA IN
NADZORNEGA ODBORA?
12
 Občina prepušča področje revidiranja izključno revizorju
 Revizor revidira področje, ki ni bistveno za poslovanje občine
 revizijo vodi oseba, ki nima praktičnih izkušenj z delom na občini




in/ali delom Računskega sodišča
Občina pri izbir revizorja izhaja izključno iz najnižje cene
Ugotovitve notranje revizije ne upravičijo stroška revizije
Notranji revizor ne sme opravljati nalog inšpekcijskih organov,
prekrškovnih organov, policije, tožilstva, sodišča in/ali Računskega
sodišča in/ali Komisije za preprečevanje korupcije
Kljub rednim notranjim revizijam vsako leto, dobi občina
negativno mnenje s strani Računskega sodišča
13
Nadzorni odbor občine je organ nadzora javne porabe v
občini (32. člen ZLS), to pa pomeni, da:
• NO ocenjuje tveganja za nepravilnosti, predlaga ukrepe
za zmanjševanje tveganj in/ali ugotavlja odstopanja od
posameznih pravnih norm
• NO ne sme opravljati nalog inšpekcijskih organov,
prekrškovnih organov, policije, tožilstva, sodišča,
Računskega sodišča, KPK, Dkom itd.
• NO ne sme svetovati občinski upravi in nadzorovancem
14
Zakon o lokalni samoupravi
POBUDE ZA SPREMEMBO
PREDPISOV
ORGANI OBČINE
ŽUPAN
obveščanje NO (3/32 ZLS)
NADZORNI
ODBOR
OBČINSKI
(MESTNI) SVET
vključevanje RS
(izvajanjem revizije)
(svetovanje na podlagi 21. člena ZRacS-1)
OBRAVNAVA POBUD:
2. odst. 25. člena ZRacS-1
RS RS
15
Statut občine mora (skladno z ZLS) v delu, ki se nanaša na NO,
določati:
1. naloge,
2. postopke in načine dela nadzornega odbora,
3. oblikovanje nadzornega odbora,
4. načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega
odbora, obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z
delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora
5. javnost dela nadzornega odbora.
NI NAMEN STATUTA, DA PREPISUJE ZAKONSKE DOLOČBE in DA DOLOČA
VSEBINO OBVEZNIH NADZOROV, KI JIH MORA OPRAVITI NO.
16
1. IN 2. ODSTAVEK 32. ČLENA ZLS:
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V
okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
 opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
 nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
 nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja
pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in
gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
17
32. člen ZLS – šesti odstavek:
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela
poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi
porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni
obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova
priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
OBLIKA IN VSEBINA POROČILA MORATA BITI SKLADNA S
PRAVILNIKOM O OBVEZNIH SESTAVINAH POROČILA
NADZORNEGA ODBORA OBČINE (Ur. list RS, št. 23/2009)
18
3/32 ZLS - Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi
hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so
opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku 15 dni
obvestiti:
- pristojno ministrstvo (= MF)
- Računsko sodišče RS
KAJ JE HUJŠA KRŠITEV?
 Pomembnost po vrednosti
(npr. 10 %)
 Pomembnost po naravi
(vsebina: prekrški in kazniva dejanja)
 Pomembnost po kontekstu
(primerjava z drugimi, ponavljajoče se napake)
19
 člani NO niso ustrezno usposobljeni in nimajo znanj za nadzor;
 NO ne poroča v obliki, ki jo določa področni pravilnik in/ali





poroča samo v obliki poročila o delu NO in/ali NO poroča na
način, da ni jasno, kaj je bilo sploh pregledano in kaj ugotovljeno;
NO ne poroča občinskemu svetu;
NO ne preveri spoštovanja priporočil iz zadnje revizije, nadzora;
NO presega svoja pooblastila in „odigra“ vlogo tožilstva, sodišča,
policije, Računskega sodišča, KPK itd;
NO naleti na sume kaznivih dejanj in ne ukrepa in o tem ne
poroča;
NO vsako napako in pomanjkljivost šteje za „hujšo kršitev“.
20
Inštitut za javno finančno pravo
Dunajska cesta 156
1000 Ljubljana
info@javne-finance.si