Vloga za akreditacijo - Fakulteta za gradbeništvo

Transcription

PREDLOG ZA AKREDITACIJO
Visokošolskega zavoda:
Prva akreditacija
Študijskega programa:
Prva akreditacija
Akreditacija preoblikovanja
Akreditacija spremembe
Podaljšanje akreditacije
Podaljšanje akreditacije
Ime visokošolskega zavoda in sedež:
Ime študijskega programa:
Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Prometno inženirstvo
prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova
ulica 17, 2000 Maribor
A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU
1. Vrsta visokošolskega zavoda:
univerza
članica univerze
samostojni visokošolski zavod
število sodelujočih zavodov je ___
2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:
Utemeljitev:
Prvo podaljšanje akreditacije:
Sklep UM: 24. 09. 2013
Sklep UM FGPA: 24. 10. 2012
Prva akreditacija:
Odločba MVZT: 6. 7. 2007
Sklep Sveta RS za visoko šolstvo: 8.12.2006
Sklep UM: 14. 07. 2006
Sklep UM FGPA: 26. 05. 2006
3. Podatki o vlagatelju:
Zastopnik (ime in priimek,
funkcija)
Zavod, organizacija
Ulica in hišna številka
Poštna številka in pošta
Telefon / Faks
Elektronski naslov
Prometno inženirstvo UN
Prof.dr. Danijel Rebolj, Rektor
UM Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in
arhitekturo
Slomškov trg 15
2000 Maribor
02 23 55 280 / 02 23 55 211
rektorat@um.si
4. Podatki o članici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije študijskega
programa:
funkcija)
Zavod, organizacija
Telefon
Elektronski naslov
prof.dr. Miroslav Premrov, Dekan
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Smetanova ulica 17
2000 Maribor
02 22 94 300
damijana.zlatolas@um.si
5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju zavoda:
funkcija)
Zavod, organizacija
Telefon
Elektronski naslov
Tabelo po potrebi kopirajte.
6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj
Republika Slovenija.):
funkcija)
Zavod, organizacija
Telefon
Elektronski naslov
B. PODROČJA PRESOJE
1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno objavljeni.
da
ne
a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni,
raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji.
da
ne
b) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev.
da
ne
c) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so
pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja.
da
ne
Utemeljitev:
Univerza v Mariboru:
2
Poslanstvo, vizija, cilji, strateška usmeritev in organiziranost zavoda izhajajo iz poslanstva, vizije,
strategije in ciljev Univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/predstavitev/Strani/Poslanstvoin-vizija.aspx), ki je usklajena z Nacionalnim programom visokega šolstva ter drugimi dokumenti
Republike Slovenije. Strateška usmerjenost se prilagaja v skladu z dokumenti fakultete ter Univerze.
Delovati želimo na način, da dosežemo celostno dopolnjevanje izobraževanja na vseh nivojih z rezultati
lastnih in tujih znanstvenih raziskav ter s smernicami razvoja družbe, ki vodijo v ekonomsko učinkovito,
vendar do narave in ljudi odgovorno, trajnostno naravnano gospodarsko aktivnost.
Članica Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo:
1. Poslanstvo, vizija, strategija in organiziranost so objavljeni na spletni strani fakultete
(http://www.fgpa.um.si/o-fakulteti/fakulteta-se-predstavi/Strani/default.aspx) in podani v
samoevalvacijskih poročilih, ki so za leta od 07/08 do 013/14 dostopna na
http://www.fgpa.um.si/o-fakulteti/kakovost/Strani/default.aspx V poslanstvu in viziji Fakultete
za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so natančno opredeljeni izobraževalni,
znanstvenoraziskovalni in strokovni cilji.
2. Strategija FGPA vsebuje načrt in načine za uresničevanje zastavljenih ciljev na
področjuizobraževalne, znanstveno-raziskovalne, strokovne in mednarodne dejavnosti Fakultete
za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.
3. Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo sestavljajo 3 oddelki:
Gradbeništvo (9 kateder in 3 inštituti), Arhitektura (2 katedri in 1 inštitut) in Prometno inženirstvo
(2 katedri in 1 inštitut) in 3 samostojne katedre (http://www.fgpa.um.si/ofakulteti/organigram/Strani/default.aspx ). Organi članic Univerze v Mariboru, njihove
pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so
določeni s statutom Univerze v Mariboru.
Organiziranost Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je pregledna
http://www.fgpa.um.si/o-fakulteti/katalog-informacij/Strani/default.aspx. Pristojnosti, naloge in
dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljeni.
Opredeljena so v Splošnem aktu o organiziranosti in sistematizaciji univerze in članic, ki je dostopen
na povezavah s spremembami in dopolnitvami:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/katalog-informacij/Strani/default.aspx.
Sistemizacija je dosegljiva na: http://sistemizacija.uni-mb.si/docs/indeks.php.
Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Zakona o visokem šolstvu in Statuta UM
(http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx),
kjer
študenti
sodelujejo v vseh organih UM tako, da imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov
študentov.
2. Navedite študijski/e program/e:
Vrsta študijskega programa
Univerzitetni
Stopnja študijskega
programa
1. stopnja
Ime študijskega programa
Prometno inženirstvo
a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:
Ime programa: Prometno inženirstvo
Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-SRV:
(Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.)
ožja skupina vrst – raven:
3
šesta raven: visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje …….....….
1 6
podrobna skupina vrst – vrsta:
visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)……… ..... ............ 1 6 2 0 4
Utemeljitev:
Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P:
(Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih
klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3- in 4-mestno kodo. V primeru interdisciplinarnega
programa tabelo po potrebi kopirajte.)
široko področje: ………………………………………………………………………………………………..........…………..…. 5
ožje področje: ………………………………………………………………………………………….......................…….. 5 2
podrobno področje:……………………………………………………………………………………....….....…............5 2 0
nacionalno-specifično področje:…………………………………………………………………...............…... 5 2 0 0
Utemeljitev:
Visokošolski univerzitetni študijski program 1. stopnje »Prometno inženirstvo« na FGPA UM, po ISCEDE
klasifikaciji sodi v področje (52) 'Tehniške vede'. V tem interdisciplinarnem programu pa so ob
tehniško-inženirskih, močno zastopana tudi druga področja (naravoslovna, družbena, pravna,
ekonomska, tehnološka, okoljevarstvena in storitvena). Po KLASIUS-P , študijski program »Prometno
inženirstvo« delno sodi tudi v področja (58) 'Gradbeništvo', (84) 'Transportne storitve' in (85) 'Varstvo
okolja'.
b) Opredelitev študijskih področij po klasifikaciji ISCED:
(Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)
(14) izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev
(21) umetnost
(22) humanistične vede
(31) družbene vede
(32) novinarstvo in informiranje
(34) poslovne in upravne vede
(38) pravo
(42) vede o živi naravi
(44) vede o neživi naravi
(46) matematika in statistika
(48) računalništvo
(52) tehniške vede
(54) proizvodne tehnologije
(58) arhitektura in gradbeništvo
(62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
(64) veterinarstvo
(72) zdravstvo
(76) socialno delo
(81) osebne storitve
(84) transportne storitve
(85) varstvo okolja
(86) varnost
Utemeljitev:
Dodiplomski univerzitetni študijski program FGPA UM »Prometno inženirstvo« po ISCEDE klasifikaciji
sodi v področje (52) tehniške vede, močno so še zatopana tudi druga področja. Osnova predloženega
programa je prepletanje tehnično-inženirskih znanj, predvsem s področja planiranja in upravljanja
prometa, prometnic in prometnih sistemov (tehniške vede) , vključno z ekonomiko teh aktivnosti;
močno pa so pristona tudi znanja potrebna za izvajanje transportnih storitev, kakor tudi prostorskega
in okoljskega načrotvanja (arhitektura) ter projektiranja in grajenja objektov (gradbeništvo).
3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:
(Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)
4
naravoslovno-matematične vede
družboslovne vede
tehniške vede
humanistične vede
medicinske vede
druge vede
biotehniške vede
Utemeljitev:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo razvija discipline s področja tehniških
ved, predvsem s področja gradbeništva in prometa. Razen klasičnih tehnično-inženirskih znanj,
program vsebuje v skladu z načeli interdisciplinarnosti tudi znanja s področja ekologije, ekonomije in
družbeno-humanističnih ved.
4. Umetniške discipline:
Utemeljitev:
B.1 VPETOST V OKOLJE
5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v:
 gospodarskem razvoju,
 družbenem razvoju,
 kulturnem razvoju.
da
da
da
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Univerza v Mariboru je celovita izobraževalna in raziskovalna ustanova, ki si prizadeva za odličnost
izobraževanja in povečevanje znanja s pomočjo temeljnih in aplikativnih raziskav. Sožitje družboslovja,
ekonomije, humanistike, medicine, naravoslovja, pedagoških ved, prava, tehnike in umetnosti ustvarja
najboljše pogoje za sodelovanje, konkurenčnost in multidisciplinarnost. Študentom zagotavlja enake
možnosti izobraževanja, saj se zavzema za akademsko korektnost in integriteto; temeljne vrednote, ki
jih pri tem izpostavlja, so svoboda mišljenja in izražanja, enakopravnost ter strpnost.
Univerza v Mariboru je tesno povezana z mednarodnim univerzitetnim prostorom – spodbuja
mednarodno izmenjavo študentov in zaposlenih ter aktivno sodelovanje v mednarodnih društvih,
mrežah in projektih, pri tem pa upošteva nacionalno identiteto in skrbi za slovenski jezik (predvsem je
odgovorna za razvoj slovenske znanstvene terminologije), dediščino in kulturo. Univerza v Mariboru se
povezuje z gospodarstvom, civilno družbo, javno upravo in drugimi institucijami v okolju ter tako
spodbuja raziskovalno in umetniško aktivnost, širi znanje, sooblikuje državljansko in ekološko zavest,
krepi demokratične in etične vrednote, sooča se z družbenimi vprašanji okolja, skrbi za trajnostni
razvoj ter si prizadeva za skupno blaginjo in celostni razvoj družbe.
Dejavnosti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerze v Mariboru so
osredotočene na visokošolsko izobraževanje in raziskovanje na področju gradbeništva, prometnega
inženirstva in arhitekture. V okviru raziskovalnih programov izvajamo mednarodne, nacionalne in
regionalne znanstvene in razvojno raziskovalne projekte, izdelujemo pa tudi elaborate, izvedeniška in
strokovna mnenja za ustanove, podjetja in ostale naročnike. Fakulteta pri svoji težnji za stalno
izboljševanje sledi načelom doslednosti, iskrenosti, odprtosti in mednarodne primerljivosti.
Naši diplomanti omogočajo delovanje gradbenih in prometniških podjetij (ki ustvarjajo 15% BDP-ja
Slovenije), zasedajo odgovorna invodilna mesta v lokalni in državni upravi (v javnem sektorju) ter tako
pripomorejo k družbenem razvoju.
5
Glede na definicijo kulture (http://dictionary.reference.com/browse/culture) ima zavod opredeljene
cilje in dejavnosti v skladu z zahtevami in vlogo kulture v ožjem in širšem okolju.
6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe:
 gospodarstva,
da
ne
Utemeljitev:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo , po prenovi ponuja štiri dodiplomske
univerzitetne študijske programe: gradbeništvo, arhitektura, gospodarsko inženirstvo in prometno
inženirstvo. Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je prve študente prometa
vpisala v študijskem letu 1993/1994, prva diploma univerzitetnega diplomiranega inženirja prometa
pa je bila podeljena leta 1998.
Ugotovili smo, da so se diplomanti uspešno zaposlili oziroma zaposljevali in da slovenski trg prav gotovo
potrebuje določeno število strokovnjakov za področje prometnega inženirstva (predvsem: prometno
in prostorsko planiranje, promet in okolje, upravni postopki v povezavi s prometom, prometna varnost,
zagotavljanje mobilnosti prebivalstva). Diplomanti so se zaposlili pri naslednjih delodajalcih:
V gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je prevoz (Slovenske železnice, Veolia), še
več pa pri podjetjih, kjer so diplomanti prevzeli naloge organizacije notranjega transporta (npr.
TUŠ, Gorenje, Petrol).
Svetovalne, planerske in projektantske družbe oz. biroji (kot so Prometni inštitut, PNZ, Lineal,
Epi spektrum); pri čemer so diplomanti tudi uspešno odprli lastna podjetja za storitve v
prometnem planiranju (npr. Logiteh).
V podjetjih za razvoj opreme za transport in transportno telematiko (Ultra, Telargo).
V zavarovalnicah (analiza prometnih nesreč, transportna zavarovanja).
V gospodarstvu se je v preteklosti zaposljevala približno tretjina naših diplomantov.

negospodarstva.
da
ne
Utemeljitev:
Diplomanti so se tudi zaposlili pri naslednjih delodajalcih:
Ministrstvo, pristojno za promet in organi v njihovi sestavi (direktorati, direkcije), Agencije
(predvsem za železniški promet in regionalne razvojne agencije), občinske službe (predvsem
prometni uradi, komunalne službe), visokošolski in srednješolski zavodi in inštitucije (raziskave,
pedagoški proces), Ministrstvo za notranje zadeve (predvsem v sektorju za varnost cestnega
prometa).
V gospodarskih javnih službah (npr. Nigrad, Snaga)
Pregled, kje so diplomanti našli zaposlitve, potrjuje interdisciplinarnost vsebin, saj je razpršenost
delodajalcev, ki so zaposlovali »naše« diplomante izjemna. Po drugi strani so se pokazali določeni
problemi. Diplomanti, ki so se zaposlili v operativnem gradbeništvu ali urbanističnem planiranju, pa jim
veljavna regulativa ne omogoča vodenja oziroma odgovornega projektiranja, so karierno zadržani na
nivoju pripravljavcev strokovnih podlag. Splošnost in širina, ki je bila po eni strani adut študijskega
programa »Promet«, po drugi strani izključuje specializacijo ter dopušča široko možnost interpretiranja
»kaj dela in zna inženir prometa«. Opaziti je, da (pre)široka usmerjenost sicer daje izvrstno osnovo za
nadaljevanje študija na različnih področjih, hkrati pa najdemo na razpisih (npr. zavoda za zaposlovanje)
za področja, ki jih pokrivajo »naši« diplomanti praviloma deskripcijo: »Inženir elektrotehnike
(strojništva, gradbeništva, ... ) ali sorodnih strok«; tako, da formalne analize razpisov kažejo na
relativno majhno eksplicitno povpraševanje po inženirjih prometa.
6
7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih
študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.)
da
ne
Utemeljitev:
Izvajanje praktičnega usposabljanja je na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in
arhitekturo organizirano na način, da se le-to opredli s pogodbo, ki jo sklenejo gospodarska družba,
študent in fakulteta pred začetkom praktičnega izobraževanja. Sodelovanje imamo urejeno z izjavo
podjetij, ki ponujajo možnost praktičnega usposabljanja.
Način izvedbe praktičnega usposabljanja:
Študent si v dogovoru s koordinatorjem strokovnih praks FGPA (oz. s tutorjem ali mentorjem za
diplomsko delo), na podlagi svojih interesov, motiviranosti in trenutne strokovne usposobljenosti,
izbere primerno strokovno področje na katerem bi se želel dodatno izpopolniti z opravljanjem
obveznega praktičnega usposabljanja.
Študent osebno napiše dopis s prošnjo za usposabljanje na naslov gospodarske družbe, ustanove ali
skupnosti. V kolikor pri subjektu usposabljanja obstaja možnost in potreba po usposabljanju, se
študent v firmi osebno predstavi in pogovori za termin, način in druge zadeve v povezavi z
usposabljanjem. V primeru želje oz. prošnje študenta, mu koordinator pomaga pri zagotavljanju
usposabljanja z nasveti, s priporočilom, ipd.
Koordinator pripravi študentu potrebna pisna navodila za usposabljanje (za študenta in mentorja v
firmi), primerek tripartitne pogodbe za usposabljanje (študent, firma, fakulteta), zagotovi plačilo
dodatnega zavarovanja študenta za primer poškodbe ali izgube zdravja ter podpis in overitev pogodbe
o usposabljanju. V času izvajanja usposabljanja sta s študentom in z mentorjem iz firme, na občasni
telefonski ali E zvezi in lahko posreduje v skladu s potrebami.
Mentor v podjetju-ustanovi (določi ga lastnik oz. kadrovska služba) vodi študenta skozi različne faze
praktičnega usposabljanja, po programu usposabljanja, ki ga pripravi po prejetih navodilih iz Fakultete
(v skladu s konkretnim študijskim programom in specializacijo študenta). Mentor je zadolžen za
spremljanje napredovanja študenta, z navodili in pojasnili zagotavlja postopnost in varnost dela v
procesu praktičnega usposabljanja študenta in na kraju opisno oceni angažiranje študenta.
Na kraju izdela študent pisno poročilo o praktičnem usposabljanju.
Poleg tega študentje pridobivajo praktične izkušnje in se usposabljajo za praktično delo tudi pri
strokovnih predmetih in sicer z laboratorijskimi in terenskimi vajami, ogledi gradbišč, projektnim delom
in izdelavo seminarskih nalog, ki predstavljajo reševanje realnih problemov gradbene prakse.
7
B.2 DELOVANJE ZAVODA
8. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z:
 znanstvenim
 raziskovalnim,
 umetniškim,
 strokovnim
delom nosilcev predmetov.
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Povezanost študijskih programov z delom nosilcev predmetov na omenjenih področjih se kaže v samih
učnih načrtih predmetov, v katerih so vključene vsebine delovanja posameznega nosilca predmeta. To
se še bolj odraža pri pripravah diplomskih nalog na vseh stopnjah. Oblike povezanosti se izkazujejo v
izvedbah mednarodnih in domačih delavnic ter vabljenih predavanj tujih in domačih strokovnjakov
delujočih na področjih dela nosilcev predmetov.
Število temeljnih, aplikativnih in mednarodnih projektov ter mednarodnih konferenc daje ob številnih
pogodbah in sporazumih o sodelovanju s tujimi fakultetami nazorni pregled uspešnega in učinkovitega
dela.
Znanstveno-raziskovalna dejavnost je evidentirana v bazi SICRIS:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo - raziskovalna dejavnost
9. Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem:
 znanstvenem,
 raziskovalnem,
 umetniškem
delu nosilcev predmetov.
da
da
da
ne
ne
ne
Utemeljitev:
70% NA ZNANSTVENEM DELU
20% NA RAZISKOVALNEM
2% NA UMETNIŠKEM
8% NA IZKUSTVENEM
10. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja)
znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi:
 visokošolskimi zavodi,
da
ne
 inštituti,
da
ne
 drugimi organizacijami,
da
ne
 podjetji,
da
ne
 strokovnimi združenji.
da
ne
Utemeljitev:
V nadaljevanju je naštetih nekaj slovneskih inštitucij s katerimi FGPA sodeluje v nacionalnih
projektih in je vsebina sodelovanja vezana na promet in mobilnosti:
- Univerza v Ljubljani (FGG in FPP)
- ZRC – SAZU, GI
8
-
Urbanistični inštitut RS
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Direkcija Republike Slovenije za ceste,
DARS,
Komunaprojekt,
DRI upravljanje investicij, d.o.o.,
DiS Consulting d.o.o.,
Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja MB,
Ponting inženirski biro d.o.o.,
TELARGO, ULTRA
Sodelujemo tudi z občinami po Sloveniji: Maribor, Ptuj, Kranj...
11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja)
znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi:
 visokošolskimi zavodi,
da
ne
 inštituti,
da
ne
 drugimi organizacijami,
da
ne
 podjetji,
da
ne
 strokovnimi združenji.
da
ne
Utemeljitev:
Z Znanstveno-raziskovalna dejavnost je evidentirana v bazi SICRIS. V tej evidenci so razvidni podatki
o vseh zgoraj naštetih institucijah, s katerimi ima Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo
in arhitekturo vzpostavljeno znanstveno-raziskovalno, umetniško in strokovno sodelovanje.
Mednarodna dejavnost je evidentirana na spletni strani - Mednarodna dejavnost FGPA UM. V okviru
mednarodnih projektov je vzpostavljeno sodelovanje tako z inštituti, organizacijami, podjetji, kot
tudi z drugimi visokošolskimi zavodi.
V nadaljevanju je naštetih nekaj inštitucij s katerimi FGPA sodeluje v mednarodnih projektih:
– FGM AMOR (Graz),
– Trivector (Lund),
– PTV Plannung transport Verkehr AG,
– European Intermodal Association,
– Vilniaus Gedimino Technikos Universitetas
– Newcastle University,
– Miskolc Holding, Plc.,
– Marche Regional Government,
– Central European Initative Executive Secretariat,
– Thessaloniky Public Transport Authority...
Podpisani bilateralni sporazumi oz. meduniverzitetni sporazumi s fakultetami oz. univerzami, s
katerimi sodeluje Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru:
1. Technische Universität Graz, Avstrija
2. Univerzitet v Sarajevu, Bosna in Hercegovina
3. Sveučilište u Osijeku, Hrvaška
4. Sveučilište u Rijeci, Hrvaška
5. Sveučilište u Splitu, Hrvaška
6. Sveučilište u Zagrebu, Građevinski fakultet, Hrvaška
9
7. Universita degli Studi di Trieste, Italija
8. Technical University of Budapest, Madžarska
9. Fachhochschule München, Nemčija
10. Technische Universität München, Nemčija
11. Universität Bayreuth, Nemčija
12. Czech Technical University in Prague, Faculty
13. Univerza “St.Klimen Ohridski” v Bitoli, Makedonija
14. Faculty of Architecture, University of Belgrade, Srbija
15. Institute of Thermomechanics, Academy of Sciences of the Czech Republic, Češka
16. Univerza v Zagrebu, Fakulteta prometnih znanosti, Hrvaška
17. Univerza v Novem Sadu, Fakulteta tehničkih nauka, Hrvaška
18. Dublin Institute of technology, Irska
19. University College CORK, Irska
20. University of Hasslet, Belgija
B.3 KADRI
12. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev
Zap.
Ime
št.
Priimek
Naziv
1
Stanislav
Božičnik
izredni profesor
2
Borut
Bratina
izredni profesor
3
Nenad
Čuš Babič
docent
4
Bojana
Dolinar
izredna profesorica
5
Vladimir
Drozg
izredni profesor
6
7
8
Renata
Boštjan
Milan
Jecl
Kovačič
Kuhta
redna profesorica
izredni profesor
docent
9
Marjan
Lep
docent
10
Uroš
Lobnik
izredni profesor
11
Tomislav
Mlinarić
redni profesor
12
13
14
15
Sabina
Jurij
Marko
Marko
Mulej
Planinšec
Pinterič
Renčelj
lektorica
redni profesor
docent
docent
16
Drago
Sever
izredni profesor
17
Matjaž
Šraml
redni profesor
Področje izvolitve
organiziranje prometa,
poslovna logistika, prometno
inženirstvo, predmet: Osnove
transportnih tehnologij
gospodarsko pravo
gradbena in prometna
informatika
inženirska geologija
družbena in regionalna
geografija
hidrotehnika
geodezija, gradbeništvo
geradbene konstrukcije
prometno inženirstvo,
prometna informatika,
upravljanje mobilnosti
arhitektura, prostorsko
načrtovanje
tehnologija prometa in
transporta (znan. polje!)
nemški jezik , angleški jezik
kineziologija – pedagoški vidik
aplikativna fizika
prometno inženirstvo
tehnologija in organizacija
prometa, prometno
inženirstvo
prometna tehnika, prometna
varnost, prometno inženirstvo
Datum zadnje
izvolitve
24.09.2014
19.12.2012
29.02.2012
17.02.2010
01.07.2008
21.06.2010
04.11.2014
25.02.2011
29.01.2014
21.05.2014
16.01.1999
25.09.2014
15.12.2009
06.10.2010
26.01.2011
24.10.2012
20.05.2014
10
18
Sergej
Težak
docent
19
Andrej
Tibaut
docent
20
21
22
Tomaž
Branka
Borut
Tollazzi
Trček
Zalar
redni profesor
docentka
redni profesor
23
Bojan
Žlender
izredni profesor
prometno inženirstvo,
predmet: Geometrijsko
modeliranje
računalništvo in informatika,
gradbena informatika,
gradbeništvo
prometno inženirstvo
varstvo okolja, zemlja in okolje
matematika
geotehnika, gradbena
mehanika
20.06.2012
29.01.2014
17.11.2009
25.09.2013
18.05.2004
05.11.2009
13. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter
znanstvenih delavcev so predpisani in javni.
da
ne
Utemeljitev:
Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja zaposlenih so predpisani z javno veljavno zakonodajo
in akti Univerze v Mariboru oziroma Univerze v Ljubljani.
Zakon o delovnih razmerjih in s postopki opredeljenimi v Kadrovskem priročniku UM (Obvestila XXV9-2007), v katerem so opredeljeni tudi postopki imenovanja in napredovanja visokošolskih učiteljev
in sodelavcev ter znanstvenih delavcev.
Postopki napredovanja (v plačni razred) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o
napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (UR. L. RS št. 94/2010) – velja od
11.12.2010
Postopki izbire za zaposlitev (sklenitve pogodb o zaposlitvi) potekajo na podlagi javno objavljenih
prostih delovnih mest.
14. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo minimalne
standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija.
da
ne
Utemeljitev:
Na Univerzi v Mariboru so zagotovljeni ustrezni habilitacijski postopki, ki jih urejajo Merila za
izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki jih je sprejel Senat UM dne
28. 8. 2012 in so usklajena z Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, ki jih je sprejel NAKVIS.
Merila in ostali akti o postopku izvolitve v naziv pa so objavljeni na spletnem naslovu:
http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=261 .
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO (OBVESTILA UM ŠT.
XXIV-9-2006)
Senat Univerze v Mariboru je na podlagi 253. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št.
115/2004) in 29. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev (Obvestila UM, št. XXIII-1-2005) ter na predlog Senata Fakultete za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo z dne 25. 1. 2006 sprejel Zahtevnejši kriteriji za
volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Univerzi
v Mariboru, Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
11
1.
2.
3.
Za izvolitev v naziv docenta mora kandidatova bibliografija vsebovati vsaj 1 objavo v revijah s
faktorjem vpliva (JCR), ki jih indeksira SCI.
Za izvolitev v naziv izrednega profesorja mora kandidatova bibliografija vsebovati vsaj 2 objavi
v revijah s faktorjem vpliva (JCR), ki jih indeksira SCI.
Za izvolitev v naziv rednega profesorja mora kandidatova bibliografija vsebovati vsaj 3 objave
v revijah s faktorjem vpliva (JCR), ki jih indeksira SCI.
Senat Univerze v Mariboru je sprejel Zahtevnejše kriterije za volitve v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Univerzi v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo,
prometno inženirstvo in arhitekturo na 27. seji dne 11.04.2006.
Podrobnejša merila za priznavanje mednarodne pomembnosti znanstvenih in umetniških del za
volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Fakulteti
za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru s področja Arhitekture in
prostorskega načrtovanja.
Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala
prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri
zaposlovanju raziskovalcev ter Univerzi dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research. Kodeks
in Listina sta objavljena na spletni strani UM:
http://www.um.si/projekti/raziskovanje/Strani/Vizija-poslanstvo.aspx
15. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih
programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev.
da
ne
Utemeljitev:
Struktura visokošolskih učiteljev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev na dan 30.1.2013:
- redni profesorji: 8
- izredni profesorji: 13,
- docenti: 25,
- višji predavatelji: 6
- predavatelji: 5
- lektorji: 1
16. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno, raziskovalno,
umetniško oziroma strokovno delo.
da
ne
Utemeljitev:
Po klasifikaciji, ki jo vodi kadrovska služba je vrednost FTE za izobraževalno delo visokošolskih
učiteljev in sodelavcev FGPA na dan 31. 12. 2012: 69,7 FTE pedagoških in raziskovalnih zaposlitev je
5,5.
17. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem
oziroma strokovnem delu je določena.
da
ne
Utemeljitev:
Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na
Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti:
- Zakon o visokem šolstvu
12
-
Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005-2BB
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx in vseh
dopolnitvah, dostopnih na spletni povezavi http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/statut_um.aspx
- Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx,
- Merila
za
zmanjšanje
neposredne
pedagoške
obveznosti
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx in
- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM FGPA
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx, ki so
bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev
UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, ki dodatno
omogoča pedagoškim delavcem poleg izvedbe pedagoških obveznosti tudi sodelovanje na
znanstveno-raziskovalnem področju.
V skladu z Merili za vrednotenje dela viskošolskih učiteljev in sodelavcev UM, imajo pedagoški
delavci tako neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob le tej še aktivno opravljajo raziskovalno
delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi.
18. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih
sodelavcev.
da
ne
Utemeljitev:
Mentorji mladih visokošolskih sodelavcev so zadolženi za sprotno in stalno spremljanje njihovih
študijskih in pedagoških uspehov. Omogoča se jim usposabljanje na raznih delavnicah in tečajih.
Zagotovljena sta stalno informiranje in finančno ter časovno omogočanje aktivne in pasivne
udeležbe na domačih in tujih znanstvenih konferencah, sodelovanje v mednarodnih in domačih
programih, kot so Erasmus, CEEPUS, itd., kjer se znanstveno in pedagoško izpopolnjujejo in
dokazujejo.
Mlajši visokošolski sodelavci se vključujejo v raziskovalne programe ARRS, saj se s področja
prometnega inženirstva izvajajo ciljni-raziskovalni programi in temeljni raziskovalni program.
Katedre s področja prometnega inženirstva izvajajo tudi evropske projekte (različnih shem: okvirni
programi EU, čezmejno sodelovanje, bilateralni projekti), kjer je mladi visokošolski sodelavci aktivno
vključujejo in tudi pridobivajo sposobnosti za vodenje mednarodnih projektov.
FGPA obvešča svoje zaposlene o aktualnih izobraževanjih. Tudi Rektorat UM jih obvešča in hkrati
organizira izobraževanja za zaposlene na celotni Univerzi.
V zadnjem času se je pokazala potreba po vzpostavitvi evidence o izobraževanju zaposlenih, zato
bomo v prihodnje začeli postopek vodenja evidenc kako in kje se izobražujejo zaposleni na FGPA. S
tem bomo sistematsko dopolnjevali ekspertizo zaposlenih.
19. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih
delavcev:
 doma,
da
ne
 v tujini.
da
ne
Utemeljitev:
Bilateralni sporazumi sklenjeni v okviru Erasmus programa:
1. A EISENTST 02 - Fachhochschulstudiengänge Burgenland GesmbH
2. A GRAZ 02 - Technische Universität Graz
13
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
A SPITTAL 01 - Fachhochschule Kaernten
A WIEN 63 - FH Campus Wien, University of Applied Sciences
B DIEPENB 01 - Hasselt University
CZ OSTRAVA 01 - VŠB - Technical University of Ostrava
CZ PLZEN 01 - University of West Bohemia
CZ PRAHA 10 - CTU in Prague, Faculty of Civil Engineering
D AMBERG 01 - Hochschule für angewandte Wissenschaften-Fachhochschule AmbergWeiden
D ERFURT 03 - Fachhochschule Erfurt
D DRESDEN 02 - PI Technische Universität Dresden
D DRESDEN 02 - G Technische Universität Dresden
D STUTTGA 01 - Universität Stuttgart
D DRESDEN 02 - A Technische Universität Dresden
D WIESBAD 01 - Fachhochschule Wiesbaden
D WURZBUR 01 - Bayerische Julius - Maximilians - Universität Würzburg
DK RISSKOV 06 - VIA University College
E BARCELO 03 - Escola Tècnica Superior dEnginyeria Industrial de Barcelona
E LAS-PAL 01 - Universidad de las Palmas de Gran Canaria
E MURCIA 04 - Technical University of Cartagena (UPTC)
EE TARTU 01 - Estonian University of Life Sciences
G THESSAL 01 - Aristotle University of Thessaloniki
HU BUDAPES 02 - Budapesti Műszaki és Gazdaságtudományi Egyetem
HR OSIJEK 01 – Sveučilište Josipa Jurija Strossmayera u Osijeku
HR SPLIT 01 - University of Split
HR RIJEKA 01 - University of Rijeka
HR ZAGREB 01 - Sveučilište u Zagrebu, Faculty of Geotechnical Engineering
HR ZAGREB 01 - Sveučilište u Zagrebu, Faculty of Civil Engineering
HR ZAGREB 01 - Sveučilište u Zagrebu, Faculty of Transport and Traffic science
I ENNA 01 - Universitá degli Studi di Enna "Kore"
I ROMA 16 - Universita degli studi Roma TRE
I TRIESTE 01 - Universita degli Studi di Trieste
IRL CORK 01 - University College Cork
LT VILNIUS 02 - Vilniaus Gedimino Technikos Universitetas
LT VILNIUS 14 - Vilnius College of Construction and Design
P BRAGA 01 - Universidade do Minho
P COVILHA 01 - Universidade da Beira Interior
P FARO 02 - Universidade do Algarve
P FUNCHAL 03 - Universidade da Madeira
P LISBOA 04 - Faculdade de Arquitectura - Universidade técnica de Lisboa
PL GDANSK 02 - Politechnika Gdanska
PL GDANSK 01 - University of Gdansk
PL LUBLIN 03 - Politechnika Lubelska
RO IASI 05 - Georghe Asachi Technical University of Iasi
S MALMO 01 - Malmö University
SF ROVANIE 01 - University of Lapland
TR ANKARA 02 - Gazi Üniversitesi
TR ISTANBU - 08 - Bahçeşehir University
TR ISTANBU 22 - Okan University
TR SAKARYA 01 - Sakarya University
UK DANDEE 01 - University of Dundee
14
01/02
02/03
03/04
04/06
05/06
06/07
07/08
08/09
09/10
10/11
11/12
12/13
»Outgoing«
profesorji
(TS)
»Incoming«
profesorji
(TS)
00/01
Erasmus
učiteljske
izmenjave
5
4
3
6
5
3
1
6
3
4
6
5
7
6
3
3
2
4
-
5
3
2
3
5
2
6
Norveški finančni mehanizem:
2009/2010: izvedena 1 »outgoing« mobilnost
CEEPUS mobilnost
2011/12: 1 »incoming« profesorska mobilnost
2012/13: 1 »outgoing« profesorska mobilnost in 2 »incoming« profesorski mobilnosti
Število visokošolskih sodelavcev, ki se izobražujejo v tujini:
- Dodiplomski študij: 0
- Podiplomski študij: 4
Predavanja na tujih univerzah so evdentirana v COBISS bibliografiji pod točko 3.14.
20. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj
vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti.
da
ne
Utemeljitev:
Celotno izobraževanje vseh delavcev na fakulteti se vsako leto opredeli v Programu dela za tekoče
leto. Program dela je javno objavljen na spletni strani Univerze v Mariboru:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/programi-dela-poslovnaporocila/Strani/default.aspx
Pedagoškim sodelavcem se omogoča raziskovalno in pedagoško izobraževanje doma in v tujini,
omogoča se udeležba na domačih in tujih znanstvenih konferencah, sodelovanje v mednarodnih in
domačih programih, kot so Erasmus in CEEPUS programi. Zaposlenim se omogoča
pedagoškoandragoško izobraževanje za pedagoško-andragoško usposobljenost. V decembru 2009 se
je ena oseba raziskovalno izobraževala v Skandinaviji. Na fakulteti smo imeli en podoktorski študij.
Upravni odbor Univerze v Mariboru je na svoji 2. redni seji dne 15.6.2009 odloči, da se oprosti plačila
šolnin vsem nepedagoškim delavcem vpisanim na študijske programe na Univerzi v Mariboru, ki so
zaposleni na delovnih mestih sistemiziranih v okviru Univerzitetne uprave. Nepedagoškim sodelavcem
se omogoča izobraževanje doma in v tujini preko Erasmus programa, omogoča se udeležba na raznih
tečajih in seminarjih:
– tečaji tujih jezikov
– seminar za tajnice
– računovodska izobraževanja
– seminarji za poglabljanje znanja glede na nove predpise s področja kadrovskega dela,
– seminarji za mednarodno področje delovanja (Erasmus, CEEPUS, mednarodni projekti programi)...
15
Pridob
ivanje
Krajša
Strokovno
formal
usposablj
usposablj
ne
anja in
anje J
izobra
tečaji J
zbe J
leto
2010
leto
2011
leto
2012
leto
2013
Daljša
usposablj
anja (več
kot 1
mesec v
tujini) J
Pridobiva
Krajša
nje
Strokovno
usposablj
formalne usposablj
anja in
izobrazb anje D
tečaji D
eD
Daljša
usposablj
anja (več
kot 1
mesec v
tujini) D
8
8
7
0
20
2
1
0
9
7
8
0
21
2
2
0
10
10
15
0
18
2
2
1
8
8
13
0
14
2
2
0
21. Delež visokošolskih učiteljev, ki so (bodo, v primeru prve akreditacije zavoda) na zavodu v
rednem delovnem razmerju, je 52,69 %.
22. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 67. Število študentov
na enega (FTE) delavca je 14,80.
23. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 10,67.
24. Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 45,1.
25. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za izvajanje
študijskih programov.
da
ne
Utemeljitev:
Število zaposlenih visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev, tako pogodbeno kot redno, se
iz leta v leto povečuje, kar pa za strokovne službe predstavlja dodatno obremenitev, ki pa v času
poročil, bolniških, in drugih nepredvidenih situacij predstavlja zelo veliko preobremenjenost
strokovnih služb. Število sodelavcev v strokovnih službah se iz leta v leto ne povečuje, obseg dela pa je
iz leta v leto večji.
Strokovne službe fakultete izvajajo in opravljajo upravnoadministrativne ter finančnogospodarske in
strokovnotehnične naloge. Organiziranost in naloge strokovnih služb članic so določene z 31. členom
Splošnega akta o organiziranosti in sistematizaciji univerze in članic št. A 17/2005 – 2 BB:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx
Spremembe in dopolnitve sistemizacije in organizacije univerze (Obvestila UM, št. XXIV-2-2006) s
spremljajočimi dokumenti: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-naum.aspx
Strokovne službe vodi tajnik fakultete. Vloga podpornih služb je, da nudi podporo pri vodenju
fakultete, pri izvajanju študijskega procesa, pri izvajanju raziskovalnega dela tako na nacionalnih kot
na mednarodnih projektih.
Organiziranost podpornih služb FGPA:
Referat za študentske in študijske zadeve
Služba za računovodske zadeve
Služba pravnih, kadrovskih in splošnih zadev
Tajništvo fakultete
16
-
Samostojni strokovni delavec za področje mednarodnega in meduniverzitetnega sodelovanja
Samostojni strokovni delavec za področje raziskovalne dejavnosti in habilitacij
Samostojni strokovni delavec za področje praks in tržnih projektov
Sistemski inženir
Tehnični sodelavci
Knjižnica
Trenutno se kljub povečanemu obsegu dela strokovnih služb in podpornih delavcev zagotavlja
kakovostna podpora za izvajanje študijskih programov. To dosegamo predvsem z notranjim
razporejanjem in večjo učinkovitostjo dela strokovnih služb in podpornih delavcev. Zaradi finančne
situacije se trenutno ne planirajo nove zaposlitve.
Vse osebe na FGPA odgovorne za študentske zadeve delajo na vseh študijskih programih UM FGPA in
tudi seveda na UŠP-G, zaposlene na teh delovnih mestih, so v rednem delovnem razmerju na UM FGPA.
26. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po delovnih
mestih):
Zap. št.
Delovno mesto
1
2
Tajnik fakultete FGPA
Samostojni strokovni delavec za področje
mednarodnega in meduniverzitetnega
sodelovanja
raziskovalne dejavnosti in habilitacij
praks in tržnih projektov
Sistemski inženir
Sistemski inženir
Vodja službe za računovodstvo
Glavni knjigovodja
Glavni knjigovodja
Vodja službe pravnih, kadrovskih in splošnih
zadev
Strokovni sodelavec II pravnih, kadrovski in
spolšnih zadev – z omejetivami
Višji strokovni referent pravnih, kadrovskih
insplošnih zadev - z omejitvami
Tajnica službe
Bibliotekar
Vodja referata za študentske in študijske
zadeve
Višji strokovni referent za študentske in
študijske zadeve
Višji strokovni sodelavec I za študentske in
študijske zadeve
Višji strokovni referent za študentske in
študijske zadeve - Celje
Samostojni strokovni delavec
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
(Predvideno) število zaposlenih na tem
delovnem mestu
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
17
20
21
Tehniški sodelavec VII/1
Tehniški sodelavec VII/1
1
1
B.4 ŠTUDENTI
27. Predvideno število razpisanih mest študentov je: 60. / Pri podaljšani akreditaciji: Število
študentov je 40.
Utemeljitev:
Dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje Prometno inženirstvo.
OPOMBA: Predvideno število razpisanih mest študentov:
redni študij 40
izredni študij 20
V študijskem letu 2012/2013 je vpisanih 29 študentov:
1. letnik 8
2. letnik 3
3. letnik 10
absolventi 8
28. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom svetovalne
storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih.
da
ne
Utemeljitev:
Na ravni univerze za informiranje o vpisnem postopku skrbi Visokošolska prijavno – informacijska
služba UM, ki javno objavlja vse potrebne informacije na http://vpis.um.si/. . Prav tako je na ravni
univerze vzpostavljen Karierni center UM, kjer študente in diplomante ozaveščajo o pomenu
pravočasnega načrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi osebno svetovanje, uspešne priprave na
zaposlitveni razgovor in raznovrstna izobraževanja. Organizacijam je omogočen vpogled v
življenjepise študentov in diplomantov Univerze v Mariboru ter iskanje bodočih visoko izobraženih
sodelavcev. Njihova spletna stran omogoča objavo prostih delovnih mest, praks ter tem diplomskih
in seminarskih nalog.
Univerza v Mariboru na svoji spletni strani informira kandidate za študij in že vpisanim študentom o
splošnih informacijah o študiju, dodiplomskem in podiplomskem študiju, nacionalni mobilnosti
študentov, šolninah, vpisninah, štipendijah, o praksah: http://www.um.si/vpis/Strani/default.aspx
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo preko strokovnih služb Referata za
študentske in študijske zadeve, kandidatom za študij in že vpisanim študentom nudi svetovalne
stritve povezane z vpisom in informacijami o študiju. Dodatne informacije o študijskem programu
Prometno inženirstvo in tudi ostalih študijskih programih, ki jih ponuja fakulteta, so objavljene na
spletni strani: http://www.fgpa.um.si/izobrazevalna-dejavnost/studijski-programi/prometnoinzenirstvo/Strani/default.aspx
Na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo se izvaja tutorski sistem, ki se je
izkazal za zelo efektivnega pri izboljšanju kvalitete študija na naši fakulteti. Tutorji profesorji in tutorji
študentje so razporejeni po smereh študija, prav tako pa skrbijo za vse študente, ki so mnenja, da
potrebujejo pomoč pri svojem izobraževanju. Naloge tutorjev so naslednje:
- tutorantu svetuje pri problemih, ki so vezani na študij;
- tutorantu svetuje pri iskanju literature;
- tutoranta usmerja pri izbiri predmetov;
18
-
tutorantu svetuje pri odločitvah o strokovni praksi;
tutorantu svetuje pri odločitvah o študiju v tujini (LLP/Erasmus izmenjave, Neptune projekti
ipd.);
spodbuja in pomaga tutorantu pri vsestranskem razvoju.
Poleg zgoraj naštetih svetovalnih funkcij imajo tutorji na FGPA tudi širše, izvenštudijsko poslanstvo:
organizirajo okrogle mize, predavanja za tutorje in podobno. Na FGPA imamo 25 študentov tutorjev.
Tutorska pomoč študentom je organizirana na dveh nivojih. Tekočo sprotno pomoč izvajajo tutorji
študenti, ki na periodičnih sestankih s posameznimi letniki in študijskimi smermi ugotovijo
morebitne probleme in potrebe za pomoč pri študiju. Če je dovolj interesentov, posamezni tutorštudent izvede razlago in reševanje problemov z ali brez tutorja profesorja, odvisno od narave
problema. Prav tako so študentom na razpolago rešene naloge in zapiski iz prejšnjih let oz. izpitnih
rokov.
Pomoč pa na drugem nivoju izvajajo strokovni tutorji-profesorji na področjih:
- informatika,
- prakse,
- mehanika,
- fizika,
- matematika.
Do sedanje izkušnje kažejo, da pomoč v takšni ali drugačni obliki išče cca. 5-10 % vpisanih študentov.
Spletna stran tutorjev: http://www.fgpa.um.si/studenti/tutorstvo/Strani/default.aspx
29. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena.
da
ne
Utemeljitev:
Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v
Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx . 211. Člen
Statua ureja položaj študentov invalidov in drugih, ki potrebujejo prilagojene pogoje za
izobraževanje.
Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na
Univerzi v Mariboru http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx
enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov
Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx .
Fakulteta si tudi načelno (in ne zgolj zaradi določil pravilnikov) prizadeva za enakopravnost študentov.
Objavljeni pravilnki in druge koristne povezave na spletni strani FGPA:
http://www.fgpa.um.si/studenti/navodila-in-pravilniki/studenti-s-posebnimipotrebami/Strani/default.aspx
30. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno:
 organiziranje,
 sodelovanje v organih upravljanja.
da
da
ne
ne
Utemeljitev:
V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako,
da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.
19
V skladu z določili Statuta Univerze v Mariboru imajo študenti med drugim pravico da:
- sodelujejo v kulturnih, športnih in drugih obštudijskih dejavnostih,
- sodelujejo pri upravljanju univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole v skladu z
zakonom in Statutom,
- kot predstavniki študentov odgovorno izpolnjujejo svoje obveznosti v organih univerze,
fakultete oziroma visoke strokovne šole.
Statut Univerze v Mariboru določa organe univerze (rektor, Senat, Upravni odbor in Študentski svet
univerze) in organe članic univerze (dekan, Akademski zbor, Senat članice, Poslovodni odbor
članicen univerze, Študentski svet članice univerze in študentski sveti letnikov članice univerze) in
minimalni delež študentov v organih univerze in njenih članic:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx
V Senat univerze Študentski svet univerze izvoli predstavnike, ki morajo imeti status študenta, tako
da ima Senat univerze najmanj eno petino izvoljenih članov študentov.
Organi univerze imajo s statutom določene stalne komisije:
1. Habilitacijska komisija,
2. Komisija za dodiplomski študij,
3. Komisija za podiplomski študij,
4. Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve,
5. Komisija za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje,
6. Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze.
Stalne komisije sestavljajo poleg visokošolskih sodelavcev tudi ena petina študentov, ki jih imenuje
Senat Univerze na predlog Študentskega sveta univerze. Mandatna doba članov stalnih komisij traja
štiri leta, mandat članov iz vrst študentov pa traja dve leti.
Upravni odbor Univerze v Mariboru je na osnovi predloga Študentskega sveta Univerze v Mariboru
z dne 21.2.2001 sprejel PRAVILNIK o podelitvi statusa študentskega društva oz. združenja, ki deluje
v interesu študentov Univerze v Mariboru; http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/studij-na-um.aspx. Upravni odbor sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja;
štirje predstavniki Univerze, od tega trije iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost
(visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci) in en predstavnik drugih delavcev;
en predstavnik študentov in en predstavnik delodajalcev.
UM FGPA organi upravljanja:
- dekan kot strokovni vodja fakultete, ki ima tudi druga pooblastila, ki jih določajo Statut,
splošni akti univerze, ali pa jih nanj prenese rektor univerze,
- Senat fakultete s svojimi stalnimi komisijami (v vsaki komisiji sta izvoljena dva predstavnika
iz vrst študentov), kot strokovni organ članice univerze, ki ga sestavlja 14 članov iz vrst
visokošolskih uciteljev in znanstvenih delavcev ter 4 članov iz vrst študentov,
- Poslovodni odbor fakultete, ki nadzira poslovanje članice v zadevah materialne narave glede
odločitev, ki jih sprejme dekan članice pri upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih je
članica univerze pridobila v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter za
obravnavanje in sklepanje o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente,
ima članica univerze Študentski svet.
- Akademski zbor članice univerze, ki ga sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci
in visokošolski sodelavci skupaj s predstavniki študentov, ki jih izvoli Študentski svet članice.
20
-
Študentski svet Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo:
http://studenti.fg.unimb.si/index.php?option=com_content&task=view&id=18&Itemid=32
Študenti delujejo v Študentskem svetu fakultete v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju
študentskih svetov:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=48 .
Študentski svet UM: Člane Študentskega sveta univerze volijo Študentski sveti članic univerze ter
Študentski svet stanovalcev študentskih domov izmed študentov tako, da ima vsaka članica univerze
ter Študentski domovi po enega predstavnika.
Organiziranje Društvo študentov FGPA:
Društvo študentov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (DŠFG) je bilo
ustanovljeno 16.05.2001 z namenom:
- povezovanja in sodelovanja med študenti in profesorji FGPA
- izvajanja obštudijskih dejavnosti
- informiranja študentov o dogajanju na FGPA
- organiziranja strokovnih ekskurzij, srečanj, seminarjev s študenti sorodnih fakultet na
državni in mednarodni ravni
- organizacije športnih, kulturnih in družabnih prireditev ipd
- Društov diplomantov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo:
http://diplomanti.fg.uni-mb.si/
- Časopis študentov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo:
http://studenti.fg.unimb.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1480&Itemid=115
31. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka
in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc.
da
ne
Utemeljitev:
Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v
Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41
AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in
ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, Obvestila XXVIII-7-2010) Vsi
dokumenti so dostopni na spletni strani http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/studij-na-um.aspx .
Za spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc imajo študentje
možnost vpogleda v svoje pisne izdelke, ustni izpiti pa se izvajajo javno. V Samoevalvacijskih poročilih
so javno dostopni podatki s pomočjo katerih lahko študent primerja svoje dosežke in sicer:
- Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija,
- Analiza napredovanja rednih študentov in
- Trajanje rednega in izrednega študija.
S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in
ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa
študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.
21
32. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v
raziskovalne in strokovne projekte.
da
ne
Utemeljitev:
Študenti na dodiplomskih študijskih programih se vključujejo v projektno delo pri nekaterih predmetih
z namenom, da se bolje usposobijo za raziskovalno in projektno delo. V okviru izbirnega predmeta
Mednarodni projekt se vsako leto organizirajo mednarodne študentske delavnice (NEPTUN in CITY
AND TRAFFIC). Vključevanje v raziskovalno delo izvajamo tudi z usmerjanjem študentov pri temah za
samostojne seminarje ter z organizacijo rednih seminarskih predavanj. Teme diplomskih nalog so
oblikovane tako, da je rezultate mogoče uporabiti v raziskovalnih projektih (različna testiranja sistemov
v praksi, npr. avtomatizacija spremljanja gradnje). Na področju strokovne dejavnosti se posamezni
študentje, ki izkažejo interes za sodelovanje pri izvedbi meritev na terenu, vključujejo v aktivnosti, ki
jih izvajamo na avtocestnem programu. Nadalje smo v letu 2009 v izvedbo obiska raziskovalcev v okviru
ARRS bilateralnega znanstvenoraziskovalnega projekta vključili nekaj naših študentov.
ŠTUDENTSKI PROJEKTI V letih 2009 do 2012:
Mednarodni projekt: NEPTUN - mednarodna študentska delavnica Renovation of the ‘Gare
d’Eau’ park and of the river marina, Francija
Mednarodni projekt: NEPTUN - mednarodna študentska delavnica Matchville Kuopio, Finska
Arhitekturno projektiranje II: Razstava študentskih del- Arhitekturna delavnica Mestna četrt
Koroška vrata
Studio I: Razstava študentskih del Intervencije v mestu - Intervencija v mestu kot generator
programa in estetike, v okviru Piranskih dnevov arhitekture 2009
Studio II: razstava študentskih del z naslovom Preureditev območja tehniških fakultet in
srednjih šol ob Smetanovi ulici v Mariboru
Lesene konstrukcije: študentska delavnica Lesena nizkoenergijska hiša; razstava; mednarodni
posvet
Studio III: razstava študentskih del MESTO NA VODI
Studio I: razstava študentskih del v okviru Piranskih dnevov arhitekture 2010 – REANIMACIJA
ARHITEKTURE
Tematska razstava diplomskih del študentov 3. letnika programa arhitektura 1. st. »Gradimo s
slamo, zemljino in lesom«
Mednarodni projekt: NEPTUN - mednarodna študentska delavnica Urban Sound Scape, Švica
Mednarodni projekt: NEPTUN - mednarodna študentska delavnica Maribor - Jug, Slovenija
Študentski natečaj: Novi Bloudek – kreativno obeležje ograje gradbišča plavalno gimnastičnega
centra ILIRIJA v LJUBLJANI
Mednarodne študentske delavnice City& Traffic; v letu 2012 Vilnius (Litva), v letu 2011
Maribor, 2010 Krakow, 2009 Usti nad Labem (Češka).
Znanstveni in raziskovalni projekti v katere se vključujejo študentje FGPA:
Mednarodni projekti:
MOVE; Towards energy sustainability; OP SI-AT; Pliberšek Tomaž; Koordinator: E-Zavod;
01.01.2009-31.12.2011
PMinter; The interregional interaction of residential heating and traffic related measures with
the PM-levels in the Slovenian-Austrian border region; OP SI-AT; Branka Trček; Koordinator:
Magistrat der Landeshauptstadt Klagenfurt am Wörthersee, Abteilung Umweltschutz, Avstrija
TransNEW; Support for realising New Member and Associated States potentials in transport
research; VII. OP; Božičnik Stanislav; Koordinator: NewRail - University of Newcastle upon
Tyne; 01.01.2010-31.12.2011
B2B LOCO; Baltic - To - Balkan network for Logistics competence; VII. OP; Božičnik Stanislav;
Koordinator: Instytut Logistyki i Magazynowania (Poljska);01.09.2009-31.08.2011
22
-
KOMODA;Co-modality optimised integrated chains in fright transport logistics; VII. OP;Božičnik
Stanislav; Koordinator: Instytut Logistyki i Magazynowania (Poljska);01.01.2008-31.12.2009
CASTLE; Cooperation Among SMSs Toward Logistic Excellence; INTERREG IV; Božičnik Stanislav;
Koordinator: Fundazione Instituto sui transporti e la Logistica; 01.11.2008-31.10.2011
Tržni projekti:
Izdelava mestnih prometnih načrtov; Marjan Lep
Sanacija brežin in ureditev zaliva ob Vodnem stolpu; Kaja Pogačar
Ocena tveganj in predlog sanacije za desni bok jezu Markovci; Stanislav Škrabl
Energetska učinkovitost v arhitekturi in gradbeništvu; Miroslav Premrov
Razvoj pasivne stanovanjske hiše; Miroslav Premrov
Izvedba 3D meritev na HC Vipava- Razdrto – ekspertiza; Boštjan Kovačič
Revizija PGD za predor T3 in T5 na drugem tiru železniške proge Divača – Koper, odsek Črni Kal
– Koper; Stanislav Škrabl
Delavnica Maribor – jug s ciljem preveritve možnih scenarijev nadaljnega prostorskega
prostorskega razvoja širšega območja v povezavi z različnimi variantnimi predlogi umestitve
južnega kraka zahodne obvoznice Maribor in v povezavi z veljavnim lokacijskim načrtom za del
zahodne obveznice; Uroš Lobnik
Izdelava študije: Optimalna ureditve DC Slovenj Gradec – Kotlje; Tomaž Tollazzi
Študija optimalne ureditve DC Majšprk-Hajdina;
Tomaž Tollazzi
Prometna študija cestnega omrežja v Občini Lenart; Tomaž Tollazzi
Študija optimalne ureditve DC Slovenj Gradec – Kotlje; Tomaž Tollazzi
Študija optimalne ureditve DC Lesično-Podsreda in Prelasko_Buče; Tomaž Tollazzi
Študija optimalne ureditve križišča v Gornji Radgoni; Tomaž Tollazzi
Prometna študija optimalne ureditve priključka Njiverce; Tomaž Tollazzi
Prometna študija optimalne ureditve priključka Skakovci; Tomaž Tollazzi
Izdelava študije optimalne ureditve križišča na DC G2-107/1275 Šentjur Mestinje; Tomaž
Tollazzi
Izdelava študije za odpravo “Črnih točk” na državnih cestah v republiki Sloveniji za obdobje
2007-2009, sklop 18 – Slovenske Konjice; Tomaž Tollazzi
Študentje so v samoevalvacijskem poročilu FGPA 2011/2012 navedli, da čutijo pomanjkanje priložnosti
za vključevanje v strokovne in raziskovalne projekte. V študijskem letu 2012/2013 smo s
področja prometnega inženirstva intenzivirali vključevanje študentov. Ti so, med drugim,
sodelovali pri projektu PMinter (uvajanju okoljske cone v Mariboru), ATTAC (Uvajanje sistema
za obveščanje potnikov v mestnem avtobusnem prometu), sodelovali na mednarodnih
delavnicah »City&Traffic« v Vilniusu in Bratislavi ter opravili več strokovnih del v okviru
prometnih študij.
Vsi mednarodni projekti so objavljeni na spletni strani: http://www.fgpa.um.si/mednarodnadejavnost/mednarodno-raziskovalno-sodelovanje/Strani/default.aspx
33. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov pri
posameznih obveznostih.
da
ne
Utemeljitev:
Na Univerzi v Mariboru se ob koncu študijskega leta izvaja redne letne ankete o dejanski študijski
obremenjenosti študentov, v skladu s Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski
študijski obremenitvi študenta, ki ga je UM sprejela 30. 3. 2010 in je dostopen na:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx . Študenti v anketi
23
izrazijo mnenje o dejanski študijski obremenitvi študentov pri posameznih predmetih študijskih
programov.
Anketa v uvodu vsebuje podatke o fakulteti in študijskem programu, v katerega je študent vpisan. V
nadaljevanju so navedena imena predmetov z navedbo nosilca, izpisi oblik izvedbe pedagoškega
procesa z navedenim številom študijskih ur, kot jih določa študijski program. Študenti pri vsaki obliki
izvedbe pedagoškega procesa označijo, ali je ta presegala število študijskih ur, določenih v študijskem
programu ter vnesejo morebitne razlike v številu ur.
V študijskem letu 2010/2011 se je prvič izvedla anketa za preverjanje obremenitev študentov pri
posameznih obveznostih, po planu se bi naj izvedla vsaki dve leti.
PRAVILNIK o ECTS kreditnem sistemu študija na Univerzi v Mariboru Št.: A 5/2006 - 41 AG:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx
PRAVILNIK o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta:
PRAVILNIK o izvajanju študentske ankete na Univerzi v Mariboru Št. A3/2009-41AG:
Na splošno študenti za večino predmetov ocenjujejo, da se po učnem načrtu predvideno število ur
ujema z njihovo dejansko obremenitvijo. Pri ocenjevanju predmetov je treba paziti tudi na vrednost
standardnega odklona, ki pri mnogih predmetih kaže veliko razpršenost rezultatov okrog aritmetične
sredine.
Nenazadnje naj poudarimo, da rezultatov ankete ne kaže posploševati, saj velik del rezultatov ni
reprezentativen, poleg tega pa je interpretacija lahko vprašljiva zaradi specifike anketnega vprašalnika.
Na podlagi takšnih ugotovitev in zaključkov so bile predlagane akreditacijske spremembe pri tistih
predmetih, kjer je prevladovalo mnenje, da so pripombe študentov primerno utemeljene.
34. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se
upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi.
da
ne
Utemeljitev:
Anketa merjenja kakovosti o obremenitvi študentov je bila prvič izvedena v študijskem letu 2010/2011.
Glede na to, da smo rezultate ankete prejeli konec decembra 2011, so se le ti analizirali in upoštevali v
študijskem letu 2012/2013.
Z anketami so bili preko predstojnikov kateder seznanjeni vsi izvajalci, obravnavala jih je tudi komisija,
pristojna za študijske zadeve ter senat. (Tudi) na podlagi teh ugotovitev, je bilo v predmetniku
študijskega programa predlaganih in izpeljanih nekaj sprememb (primer: zmajšanje števila ur pri
predavanjih in seminarju in povečanje števila ur za seminarske in terenske vaje pri predmetu Prometna
informatika in telematika).
Rezultati anket so objavljeni speltni strani: http://www.um.si/kakovost/studentskaanketa/Strani/default.aspx
24
35. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega
programa.
da
ne
Utemeljitev:
Študentje bodo v univerzitetnem dodiplomskem študijskem programu »Prometno inženirstvo« v
okviru splošnih kompetenc pridobili predvsem:
Usposobljenost, da bodo na podlagi osvojenega znanja sodelovali pri:
zagotavljanju mobilnosti prebivalstva,
načrtovanju prometnih sistemov in prometnih podsistemov,
načrtovanju, projektiranju, gradnji in vzdrževanju prometnic,
upravljanju s prometom in prometnimi tokovi,
načrtovanju in izvajanju prevozov.
Usposobljenost povezovanja načel trajnostnega razvoja, osnov ekonomike, pravne ureditve,
problematike razvoja prostora in poselitve, problematike varstva okolja s problematiko zagotavljanja
mobilnosti prebivalstva in konkurenčnosti gospodarstva.
Kreativnost in inovativnost kot rezultat širokega spektra nabora vsebin pri študiju.
Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic.
Obvladovanje osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in
samokritične presoje.
Sposobnost uporabe znanja v praksi.
Razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacij v mednarodnem okolju.
Etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki.
Kooperativnost, delo v skupini in v mednarodnem okolju.
okviru predmetno specifičnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti:
- razumevanje medsebojne odvisnosti sklopa “prostor – bivalne funkcije – potreba po mobilnosti”;
(“Osnove prometnega sistema ”), (“Izbrana poglavja iz geografije”, “Osnove urbanističnega in
regionalnega planiranja ”).
- Razumevanje postopkov in kriterijev pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti (“Prometno
planiranje”, “Osnove okoljevarstvenega načrtovanja”, “Prometno pravo”, “Transportna
ekonomija”,“Varnost v prometu ”).
- Razumevanje posameznih pojavov, lastnosti in elementov prometnega sistema (“Prometni sistem”
“Transportna sredstva”, “Teorija prometnega toka”, “Železnice”).
- Razumevanja kriterijev pri načrtovanju, projektiranju, grajenju in vzdrževanju prometne
infrastrukture (»Projektiranje prometnic«, »Gradnja prometnic«, »Gospodarjenje s
prometnicami«).
- Razumevanje tehnoloških procesov v transportu ter metod in postopkov organiziranja prometa
(»Tehnologija prometa«, »Organizacija prometa«).
- Razumevanje potencialov uporabe sodobnih telekomunikacijskih, avtomacijskih in informacijskih
tehnologij v prometni praksi (“Prometna telematika in informatika”, “Izbrana poglavja geodezije in
GISov”).
Komuniciranje znotraj organizacije in navzven s partnerji in strankami.
- Sposobnost reševanja posameznih (manj zahtevnih) delovnih problemov z uporabo znanstvenih
metod in postopkov.
- Diplomant predlaganega dodiplomskega programa ni sposoben samostojno voditi projektov
gradnje prometnic, lahko pa sodeluje v projektnem timu pri opravljanju določenih nalog.
- Diplomant predlaganega dodiplomskega programa lahko sodeluje pri pripravi občinskih, mestnih,
regionalnih, nacionalnih prostorskih in razvojnih planov.
25
-
Diplomant je sposoben samostojnega dimenzioniranja prometnic, prometnih površin, terminalov.
Diplomant je tako usposobljen za samostojno in kreativno opravljanje določenih nalog v
prevozniških podjetjih, sposoben je opravljanja posameznih zahtevnejših nalog znotraj
»teamskega« dela.
Študentje nadalje pridobijo znanja za:
- Koherentno obvladovanje temeljnega znanja (naravoslovne vede, matematika s statistiko,
informatika) ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njihove aplikacije.
- Uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na temeljnem in osnovnem
strokovnem področju.
Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline.
- Razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi poddisciplinami.
Razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju.
36. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini ter
priznava študijske obveznosti, opravljene drugod.
da
ne
Utemeljitev:
Na Univerzi v Mariboru izvede postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev Erasmus
Charterja, ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti Služba za mednarodno in
meduniverzitetno sodelovanje. Mobilnosti študentov, učnega osebja in zaposlenih po programu
Erasmus se načrtujejo in izvajajo v skladu z Razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno in
meduniverzitetno sodelovanje UM.
Mobilnost študentov na UM je omogočena preko nacionalne mobilnosti študentov v Sloveniji:
http://www.um.si/studij/splosno/Strani/default.aspx ter za tujino preko programa Erasmus.
(http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/program-erasmus/Strani/default.aspx ).
Nacionalna mobilnost: http://www.um.si/studij/splosno/Strani/default.aspx
Mednarodno sodelovanje na UM:
http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/splosno/Strani/default.aspx
Vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor omogoča na dodiplomski univerzitetni ravni sistem
kreditnih ECTS točk. Gostovanje na univerzi je mogoče v okviru mednarodnih porgramov (Erasmus,
CEEPUS, ...). Mobilnost se omogoča preko objavljenih razpisov s strani Univerze v Mariboru. Izvajajo se
informativni dnevi za študente in ažurirajo spletne strani za Erasmus program:
http://www.fgpa.um.si/mednarodna-dejavnost/izmenjava/erasmus-mobilnost/Strani/default.aspx
Število mobilnosti je odvisno od sklenjenih bilateralnih pogodb in razpisanih mest v pogodbi.
Postavljena so merila za izbor, ki so objavljena na spletni strani FGPA - Erasmus.
Aktivna izmenjava študentov že od leta 1995 poteka v okviru programa CEEPUS (Central European
Exchange Program for University Studies) ki je koordiniran neposredno na fakultetah UM. Od leta 2000
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru aktivno sodeluje
v okviru programa Erasmus. S študijskim letom 2011/201 je Fakulteta za gradbeništvo, prometno
inženirstvo in arhitekturo potrdila dodatnega koordinatorja za področje Prometnega inženirstva.
12/13
*
11/12
10/11
09/10
08/09
07/08
06/07
05/06
04/06
03/04
02/03
01/02
Erasmus študijske
izmenjave
00/01
Erasmus izmenjave na celotni FGPA:
26
»Outgoing« študenti
3
(SM)
»Incoming« študenti
7
(SM)
»Outgoing« praksa
(SP)
»Incoming« praksa
(SP)
* podatki še niso dokončni
3
11
19
18
18
19
11
21
20
33
36
5
6
14
11
11
7
11
12
10
13
29
-
-
1
-
1
-
-
-
1
-
28
21
S šolskim letom 2009/10 smo začeli spremljati mobilnost študentov po študijskih programih. V
spodnji tabeli je prikazana izmenjava študentov s področja Prometnega inženirstva.
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Incoming Outgoing Incoming Incoming Outgoing Incoming Outgoing
Prometn
o
inženirst
vo
0
0
1
2
2
6
1
Incomin
g
2
Študentom se priznajo obveznosti na podlagi študijskega programa in ravni sistema kreditnih ECTS
točk, ki ga potrdi Erasmus koordinator in opravljenih študijskih obveznostih v tujini. Študentje, ki v
sklopu študijskega sporazuma, dogovorjenega med študentom in koordinatorjem, uspešno opravijo
predmete v okviru mobilnosti in le ti vsebinsko ustrezajo našim učnim načrtom, se v celoti priznajo.
Nacionalna mobilnost se je začela izvajati s šolskim letom 2010/2011.Informacije o mobilnosti so
dostopne na spletni strani: http://www.fgpa.um.si/mednarodna-dejavnost/izmenjava/erasmusmobilnost/Strani/default.aspx
Do sedaj ni bilo izvedenih nacionalnih mobilnosti.
37. Zavod omogoča notranjo izbirnost.
da
ne
Utemeljitev:
Članice Univerze v Mariboru skladno z načeli bolonjske reforme in v prizadevanju za dvig kakovosti
študija, za večjo izbirnost v programih in za povečevanje sinergije na področju izobraževanja in
raziskovanja, omogočajo pri njih vpisanim študentom, da izbirajo predmete na drugih članicah, tam
opravljajo študijske obveznosti ter nabirajo kreditne točke, ki so priznane kot del opravljene študijske
obveznosti na matični članici. Notranja izbirnost je predvidena s študijskim programom oz. ponudbo
izbirnih predmetov znotraj študijskega programa ali v okviru drugih študijskih programov Fakultete za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo in drugih članic Univerze v Mariboru.
-
-
Senat Univerze v Mariboru je na 23. redni seji dne 23.6.2009 sprejel Navodila o izvajanju
izbirnosti med članicami Univerze v Mariboru Številka: N 20/2009-41 AG;
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/navodila.aspx
Senat Univerze v Mariboru je na 33. redni seji dne 21.6.2010 sprejel Spremembe in dopolnitve
Navodil o izvajanju izbirnosti med članicami Univerze v Mariboru, št.: N 20/2009-41 AG;
27
Študijski program je prilagojen načelom ECTS, ki študentom omogoča, da opravijo vsaj en semester na
eni od tujih univerz, s tem pa se jim ta študij prizna na domači univerzi. V skladu s smernicami je možno
pridobiti 30 ECTS točk na semester (kar je 60 ECTS točk na študijsko leto).
38. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse.
da
ne
Utemeljitev:
Način izvedbe praktičnega usposabljanja.
Koordinator pripravi študentu potrebne potrebne obrazce za usposabljanje (učni načrt, primerek
tripartitne pogodbe za usposabljanje (študent, firma, fakulteta). Po podpisu pogodbe fakulteta
zagotovi plačilo dodatnega zavarovanja študenta za primer poškodbe ali izgube zdravja ter podpis in
overitev pogodbe o usposabljanju. V času izvajanja usposabljanja sta s študentom in z mentorjem iz
firme, na občasni telefonski ali E zvezi in lahko posreduje v skladu s potrebami.
in izdelavo seminarskih nalog, ki predstavljajo reševanje realnih problemov prometne prakse.
39. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov.
da
ne
Utemeljitev:
Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študenstke svete
članic.
Informacije o delu študentskih svetov na
http://www.um.si/univerza/organiziranost/Strani/%c5%a0tudentski-svet.aspx. Pravilnik o delovanju
in sestavi študentskih svetov št. A19/2005 – 81AH (http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Strani/studij-na-um.aspx).
28
Delo, pristojnosti in sestava Študentskih svetov letnikov ter Študentskega sveta Fakultete za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so predstavljeni na spletni strani
http://www.fgpa.um.si/studenti/Studenti.FG/Strani/default.aspx
B.5 MATERIALNI POGOJI
40. Visokošolski zavod ima:
v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih dejavnosti,
najete primerne prostore za obdobje ________ let.
41. Visokošolski zavod ima prostore za:
 izvajanje študija,
 vodstvo zavoda,
 tajništvo,
 služba za študentske zadeve,
 ustrezne sanitarije,
 knjižnico.
Vsi ti prostori so na isti lokaciji.
da
da
da
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Prostori za študijski proces na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo razpolaga z ustreznimi prostori,
knjižnično infrastrukturo in drugo opremo za izvajanje študijskega procesa vseh univerzitetnih
študijskih programov. Na rednem študiju teče študijski proces v prostorih Fakultete za gradbeništvo,
prometno inženirstvo in arhitekturo v objektih tehniških fakultet, in sicer na Smetanovi ulici 17. Na
Smetanovi 17 razpolaga fakulteta s skupnimi uporabnimi površinami za študijski proces v skupni izmeri
3.191,72 m2.
Objekti tehniških fakultet, v katerih deluje Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in
arhitekturo, so stari od 40 do 20 let. Fakulteta postopoma prenavlja predavalnice in je tako do tega
trenutka sama popolnoma prenovila in sodobno opremila 4 matične predavalnice (A-203, A-204a, A204b in A-205), uredila računalniško učilnico in projektno učilnico na lokaciji Smetanove ulice 17. S
pomočjo ostalih tehniških fakultet je bila prenovljena in sodobno opremljena tudi velika predavalnica
»Boruta Pečenka«.
Prikaz obstoječih neto zazidanih površin FGPA v objektih tehniških fakultet – Smetanova ulica 17:
Predavalnice Smetanova 17 = št. sedežev; Površina v m2
Predavalnica Boruta Pečenka (v uporabi FGPA 3 dni v tednu) = 300; 402.56m2
Predavalnica A-203 = 60; 69.39m2
Predavalnica A-204a = 60; 70.00m2
Predavalnica A-204b = 40; 36.45m2
Predavalnica A-205 = 105; 106.45m2
Računalniška učilnica J1-209 = 38; 65.52m2
Projektna učilnica J1-210 = 12; 52.20m2
Predavalnica B-301 = 58; 69.15m2
Predavalnica A-101 = 62; 84.91m2;
Skupaj = 735; 956,63m2
Laboratoriji, seminarske sobe; Št. sob; Površina m2
Seminarska soba = 1; 52.20m2
29
Laboratoriji = 2; 828.65m2
Kabineti = Št.; Skupaj m2
Kabineti = 69; 877.52m2
Administrativno upravni prostori = Skupaj m2
Dekan = 27.70m2
Dekanat = 12.80m2
Tajništvo = 18.80m2
Kadrovska služba = 26.33m2
Računovodstvo = 32.42m2
Administracija = 62.70m2
Referat za štud. zadeve* = 58,08m2
Sejna soba = 164.91m2
Diplomska soba = *25.80m2
*V uporabi skupaj z ostalimi tehniškimi fakultetami
Sanitarije = Št.; Skupaj m2
Sanitarije = 14; 108.64m2
Predavalnice UKM – Gospejna ulica 10, Maribor 100 sedežev (Glazerjeva dvorana).
Predavalnice Rektorat - Slomškov trg 15, Maribor 70 sedežev (Dvorana Borisa Podrecce).
Predavalnice Medobčinskega društva slepih in slabovidnih – Gospejna ulica 11, Maribor v izmeri 102,05
m2 ter pripadajoče stopnišče in preddverje.
Predavalnice Birostroj Computers d.d. - Mladinska ulica 3, Maribor:
- prostor 1 = 16,08m2
- prostor 2 = 18,16m2
- prostor 3 = 54,81m2
- prostor 4 = 20,86m2
42. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna:
 informacijsko-komunikacijska tehnologija,
 učna tehnologija,
 oprema.
da
da
da
ne
ne
ne
Utemeljitev:
OPREMA NA FAKULTETI ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Navajamo kratek pregled najpomembnejše računalniške opreme, s katero razpolaga FGPA:
- predavalnice z računalniško projekcijo = 9;
- predavalnice z računalniško projekcijo in multimedijo = 1;
- skupno število osebnih in prenosnih računalnikov na fakulteti = 250;
od tega za študijske namene:
- število računalnikov v računalniških učilnicah = 45;
- število javno dostopnih računalnikov za študente na hodnikih = 3;
- število javno dostopnih računalnikov za študente v knjižnici in čitalnici = 2;
- število strežnikov na fakulteti = 3.
(Vrsta opreme = število)
30
Računalniška oprema po uporabnikih
Za študente = 45
Za nepedagoško osebje = Vsi
Za učitelje = Vsi
Opremljenost predavalnic
Namizni PC = 35
Prenosni računalniki = 12
DVD predvajalniki = 2
Fiksni projektorji = 10
Prenosni projektorji = 19
Televizije = 2
Programska oprema namenjena raziskovalnemu delu:
AutoCAD, ArchiCAD, CorelDraw, Visual Studio, ArcView, Revit, SolidWorks, AlfaCAD, Ocean, Tower,
Plateia, Diana, Linko, Plaxis, SciNotebook, Mathematica, Matlab, Geos, Groove, MS project, MS
frontpage, Sidra, QuickPaletMaker, Cosmos, Sap, GAMS, Diana, paket CLICKOMEET, MS Office, Gkal,
Allplan, ...
Laboratorijska oprema za izvedbo raziskovalnega dela:
Zwick elektronski aparat za določevanje mehanskih karakteristik materiala, merilni sistem HBM
MGCplus, enoosna naprava s priborom, tresalna miza, tahimeter, teodolit, stiskalnica, trgalni stroj ZD20, Webe aparat, stiskalnica ZDM-300, Devalov stroj, nivelir Zeiss Ni 030, stiskalnica ZD-200, obročni
strižni aparat, aparat za merjenje obrusa, hidravlični edometer P 1320/HS, univerzalni merilni
inštrument, edometer, namizni edometer 970, kalorimeter, laboratorijski mlin in sito, laboratorijska
krilna sonda, enosna naprava tip SOILTEST, aparat za preizkavo cementnega agregata, nivelir Zeiss NI
060, aparat za izvajanje triaksialne preizkave, autoredukcijski tahimeter, naprava za preizkavo
vodotesnosti betona, Prokterjeva igla, rezidualni strižni aparat, sklerometer, Los Angeles stroj,
električni paletni voziček, razdelilna naprava, kovinski vpenjalni okvir kapacitete 100 kN, aparatura za
preizkus betonskih vzorcev, električno dvigalo, sušilnik, merilni komplet HP-3852, elektronska tehtnica,
električni akumulator, akcelometer 4370 S, edometer v valjasti izvedbi, hidravlični cilinder 200 kN,
laboratorijska tehtnica PM30K, laboratorijska tehtnica PM200, umirjevalec pulzacij, deaktivator,
ojačevalnik Bruel&Kjaer 2635, las. Nikon s priborom, terminal EPS za Nikon, akcelometer 4370 S, las.
senzor Nikon EPS-02A, motor DD-160E, agregat EB2000, enojna prizma, edometer Wille, laserski video,
čistilni stroj Karcher HD1090, dinamometer 2000N, aparat za preizkus odtržne sile, elektro uporavna
peč, higrometer Testo 635, konusni penetrometer, avt. nivelir Nikon, dinamični triaksialni aparat,
naprava za merjenje gostote, elektronski volumometer, kompenzator za silo, laserski merilnik hitrosti,
brezžična postaja, mešalec betona EL34-3540-01, porozimeter, ultrazvočna merilna postaja, totalna
postaja NPL-362, LCR hitister UEI, tresalnik, krilna sonda, komora za preizkušanje gradbenih vzorcev,
krmilni sistem za hidravlični cilinder, merilec hitrosti in števec prometa, hidravlični agregat kladivar
TELEM, GPSMAP 276C Garmin, sušilnik FED 240, laboratorijska peč, EPP komplet, proctor univerzalni,
ultrazvočni merilnik pretoka, GPS GLONASS, Le Chatelierjeva naprava, GPS Leica, induktivni senzor,
merilnik KEI 2611, seizmograf minimat plus, Mikroskop Olympus SZX 16, Merilec sorpcije vode WP4-T,
Prenosni merilec PH/COND 340i SET WV,
magnetni števec cestnega prometa, indukcijska zanka vgrajena v cestišče in cestna grbina...
43. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom.
da
ne
Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma
strokovne dejavnosti.
da
ne
31
Utemeljitev:
PROSTORI IN OPREMA TRENUTNO SKORAJ ZADOŠČA POTREBAM.
Laboratoriji, seminarske sobe = Št.; Površina m2
Seminarska soba = 1; 52.20m2
Laboratoriji = 2; 828.65m2
Za izvedbo študijskega programa je na razpolago nova generacija računalniško podprtih informacijskih
sistemov z ustrezno programsko opremo.
Trenutno lahko izvajamo pedagoški proces z večjim naporom, ker ga izvajamo v popoldanskem času,
večernih urah in v večjih skupinah zato je reševanje prostorske stiske v polnem zagonu. Imamo sprejet
natančen načrt za nakup, najem prostorov in opreme. Stremimo v nakup lastnih prostorov in zato
zbiramo dodatna finančna sredstva, da bo omogočen lažji dostop do boljših pogojev dela tako za
študente kot za zaposlene na FGPA. Oprema s katero trenutno razpolagamo tudi v glavnem zadošča
po kvaliteti, seveda pa zmeraj obstajajo želje in načrti za sodobnejšo in boljšo opremo že zaradi tega,
ker se novi izdelki izredno izboljšujejo. Problem količine opreme pa rešujemo na enak način kot pri
prostorih.
44. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami.
da
delno
ne
Utemeljitev:
Glavni vhod v stavbo je prilagojen študentom s posebnimi potrebami: dostopnost v objekte B in J1. V
objektu J1 je dvigalo, ki omogoča prehode v višja nadstropja. Omogočen je dostop do računalniške
učilnice. Pred vhodom v Tehniške fakultete so parkirna mesta namenjena invalidom.
45. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami.
da
delno
ne
Utemeljitev:
Fakulteta za gadbeništvo ne razpolaga z opremo za študente s posebnimi potrebami, ker trenutno na
FGPA ne študirajo študenti, ki bi potrebovali posebne prilagoditve.
Oprema se bo nabavila v kolikor se bo pokazala potreba. Pri nabavi opreme za študente s posebnimi
potrebami pomaga tudi DŠIS.
46. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično
informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij:
 študija,
da
ne
 znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti visokošolskega
zavoda.
da
ne
47. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna:
 v knjižnici,
 v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju.
da
da
ne
ne
32
48. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna:
 v knjižnici,
da
 v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju.
da
ne
ne
49. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami.
da
ne
Utemeljitev:
KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET
Knjižnica tehniških fakultet je skupna knjižnica 4 tehniških fakultet: FERI, FGPA, FKKT in FS. Knjižnica
tehniških fakultet zagotavlja dostop do ustreznega knjižničnega gradiva za študij in znanstveno,
raziskovalno in umetniško dejavnost FGPA. Prav tako izvaja ustrezno knjižnično informacijsko
dejavnost. Obvezni izvodi (vsaj 5 izv. vsakega naslova) študijske literature so brezplačno dostopni v
knjižnici, dostop do študjske literature v e-učnem okolju ureja fakulteta. V Digitalni knjižnici Univerze v
Mariboru so dostopne vse diplomske in magistrske naloge in doktorske disertacije od leta 2009 naprej,
le delno pa tudi e-učbeniki. V knjižnici je dostopna tudi priporočljiva slovenska in tuja študijska
literatura (priročniki, učbeniki drugih slovenskih fakultet in tuje monografije). Knjižnica sodeluje z
ostalimi knjižnicami v Sloveniji (konzorciji, medknjižnična izposoja, koordinacija knjižnične dejavnosti
znotraj UM), vendar niti knjižnica niti FGPA z njimi nima sklenjenih posebnih pogodb. Podatki o
knjižničnem fondu so za leto 2011 (iz poročila za NUK): Knjižnični fond je obsegal 103.676 enot
knjižničnega gradiva. Naročene so bile 204 serijske publikacije, od tega 110 tujih. Letni prirast
knjižničnega gradiva v 2011 je 2055 enot. Knjižnica ima čitalnico, ki je del osrednjega prostora knjižnice.
Obsega 30 čitalniških sedežev, 10 računalniških mest, priključke za prenosne računalnike in brezžično
omrežje EDUROAM. Vključena je v vse slovenske konzorcije za dostop do e-revij, e-knjig in drugih
pomembnih baz podatkov. Spletna stran knjižnice je na povezavi: http://www.ktfmb.uni-mb.si/ in bo
v kratkem povsem prenovljena.
50. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije.
da,v celoti
delno
ne
Utemeljitev:
Viri financiranja so za obdobje akreditacije delno zagotovljeni s strani Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov Ur.l.
RS, št. 7/2011 in spremembami. To financiranje ne pokriva v celoti stroške izvajanja pedagoškega
procesa, preostali del se pokriva s sredstvi pridobljenimi s sodelovanjem z gospodarstvom. Z
raziskovalnim delom na raziskovalnih programih in raziskovalnih projektih se omogoča nabava
raziskovalne opreme, ki se uporablja tudi v pedagoškem procesu in znanstvenem delovanju študentov.
Kot podlaga za financiranje se upošteva Zakon o visokem šolstvu (72. člen Zakona, Ur. l. RS št.
199/2006, spremembe 64/2008, 86/2009 in 34/2011) o zagotavljanju finančnih sredstev za
financiranje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov ter Uredbo o javnem financiranju visokošolskih
zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/2011).
Pridobivanje dodatnih sredstev načrtujemo in sistematsko sledimo možnostim financiranja s strani
Ministrstva, gospodarstva ter evropskih sredstev vendar je nemogoče natančno predvideti izid glede
na gospodarsko situacijo v Sloveniji in v svetu.
33
51. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz
strateškega načrta.
da
ne
Utemeljitev:
Vsako leto Univerza v Mariboru pripravi Plan dela in finančni načrt za tekoče leto. Univerza pozove
svoje članice, da ga dopolnijo s svojimi točkami. Priloge so: Finančni načrt - Splošni del, Kadrovski načrt
in Mednarodna mobilnost. Plan dela in finančni načrt tekočega leta sprilogami je javno objavljen na
spletni
strani:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/programi-dela-poslovnaporocila/Strani/default.aspx
V planu dela in finančnem načrtu se predvidijo tako kratkoročni kot dolgoročni cilji Fakultete za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo in viri za uresničevanje teh ciljev. Sredstva niso v
celoti zagotovljena. Pridobivanje virov je v veliki meri odvisno od uspešnosti konkuriranja na javnih
razpisih tako na nacionalnem, tržnem kot mednarodnem področju.
Program ni polno financiran s strani MIZŠ vendar ga izvajamo v celoti in kvaliteno (kvaliteta in obseg je
razviden iz ostalih točk vloge). Pri tem so vsi sodelavci polno izkoriščeni. Ta dejstva dokazujejo, da s
finančnimi sredstvi najbolje razpolagamo.
Da so zagotovljena finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega
načrta je potrebno posebej izpostaviti in pohvaliti požrtvovalnost pedagoških in raziskovalnih
sodelavcev. To se kaže v visokih pedagoških obremenitvah sodelavcev, kateri so v tretjinski
nadobremenitvi plačani polovično, pri še višjih obremenitvah pa pedagoški proces izvajajo zastonj. Ker
v preteklem obdobju, kljub vpeljavi novega študijskega programa, nismo dobili potrjenih predlaganih
novih sistematiziranih delovnih mest se velik del pedagoškega procesa izvaja tudi pogodbeno z
gostujočimi strokovnjaki iz prakse (imajo s strani Senata FGPA ustrezno odobreno časovno omejeno
habilitacijo) in s tem dvigujemo kvaliteto študijskega procesa.
Manjkajoča materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta, so bila
pridobljena preko mednarodnih in domačih projektov. Uspešnost pridobivanja projektov na javnih
razpisih (točki B.2:11, B.5:53) se kaže v dejstvu, da je s tega naslova pokrito preostale štiri desetine
izvajanja študijskih programov na zavodu.
Tudi v prihodnosti načrtujemo uspešno pridobivanje sredstev iz projektov na javnih razpisih, ker so
osnova za znanstveno raziskovalno delovanje zavoda. Pridobivanje dodatnih sredstev načrtujemo in
sistematsko sledimo možnostim financiranja s strani Ministrstva, gospodarstva ter evropskih sredstev
vendar je nemogoče natančno predvideti izid glede na gospodarsko situacijo v Sloveniji in v svetu.
52. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost so
dolgoročno zagotovljena iz različnih virov.
da
ne
Utemeljitev:
Sredstva za študijsko dejavnost so zagotovljena, medtem ko za znanstveno, raziskovalno, umetnostno
oziroma strokovno dejavnost so delno zagotovljena iz različnih virov: MIZŠ ter iz uspešno prijavljenih
razpisov na nacionalnem, tržnem in/ali mednarodnem področju.
Izvedba študijske dejavnosti je usklajena z Uredbo o javnem financiranju, primanjkljaj pa se krije iz
drugih virov (pogodba z MIZŠ št. 3211-12-000002).
53. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje
znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela.
34
da
ne
Utemeljitev:
Zavod ima sklenjene srednjeročne pogodbe, nima pa sklenjenih dolgoročnih pogodb. V nadaljevanju
so navedene pogodbe in projekti do 5 let.
Sklenjene pogodbe - nacionalni viri http://www.um.si/projekti/raziskovanje/Strani/default.aspx:
Pogodba o financiranju raziskovalnega programa Raziskave v energetskem, procesnem in
okoljskem inženirstvu 1.1.1999―31.12.2013
Pogodba o financiranju raziskovalnega programa Inteligentno računalniško konstruiranje
1.1.1999―31.12.2012
Pogodba o financiranju raziskovalnega programa Geotehnologija 1.1.1999―31.12.2011
Pogodba o financiranju raziskovalnega programa Razvoj, modeliranje in optimiranje objektov
in procesov v gradbeništvu in prometu 1.1.1999―31.12.2011
Pogodba o financiranju projekta Presoja učinkovitosti umetnega vpliva na vreme z letali do
1.10.2010―30.9.2012
Pogodba o financiranju projekta Analiza stanja, razvojnih teženj ter usmeritve za strateški
prostorski razvoj Slovenije 1.10.2010―30.9.2011
Pogodba o financiranju projekta Razvoj modelov za upravljanje prometnih tokov
1.9.2008―31.8.2011
Pogodba o financiranju projekta Razvoj slovenskih potencialov na področju raziskav v prometu
- TransSLO PLUS 1.9.2008―31.8.2011
Pogodba o financiranju projekta Razvoj Robno Območne Integralske Metode za modeliranje
turbulentnega toka v porozni snovi 1.5.2009―30.4.2011
Pogodbe o sodelovanju pri izvedbi programa dela osmih mladih raziskovalcev iz gospodarstva
Pogodba o financiranju podiplomskega raziskovalnega usposabljanja mladega raziskovalca
Pogodba o financiranju domače znanstvene periodične publikacije Acta Geotechnica Slovenica
Donatorske pogodbe za izdajanje revije Acta Geotechnica Slovenica
Sklenjene pogodbe - evropska sredstva:
Vsi mednarodni projeki so predstavljeni v točki C.2 Prva akreditacija študijskega programa –Točka 21
ter na spletni strani FGPA UM: http://www.fgpa.um.si/mednarodna-dejavnost/mednarodnoraziskovalno-sodelovanje/Strani/default.aspx
Sklenjene pogodbe - tržna dejavnost:
Izdelava preveritve ustreznosti alternativnega koridorja za prometni tok Šentilj - Gruškovje v
smeri Šentilj - Maribor - Slovenska Bistrica - Hajdina - Gruškovje, št. Pog. 1279/06, 046/2006JC-TT, 29.12.2006; DARS
Javno naročilo za izdelavo strokovnih podlag za izvedbo javnega razpisa Integrirani sistem
elektronske enotne vozovnice in sistema obveščanja potnikov v javnem potniškem prometu v
Sloveniji, pogodba št. 2411-06-114, 24.11.2006; Ministrstvo za promet
Razvojno raziskovalni projekt E-Gradnja, pogodba RN 116/2006-1, 6.12.2006; TRIMO d.d.
Harmonizacija tehnične standardizacije na področju varovanja žičniških naprav pred požarom,
pogodba št. 2411-06-100043, 8.11.2006; Ministrstvo za promet
V5-0301 CRP Pomen majhnih in srednjih velikih mest za razvoj urbanih območij Spremljava in
nadzor izvedbe del ter izdelava ocene geološko-geotehničnih in seizmičnih poročil o rezultatih
raziskovalnih del kot podlog za izvedbo projekta ČHE Kozjak, št. Pog. 06-0218, 16.10.2006; DEM
Sodelovanje v strokovnem odboru za plazove št. 2523-06-100798, , št. 033/2006-JC-LT,
10.10.2006; RS Ministrstvo za okolje
Analiza tranzitnega prometa skozi RS in ocena možnih prometno političnih ukrepov za
zmanjšanje letega skozi Slovenijo, št. 2511-06-200697, št. 031/2006-JC-SB; RS Ministrstvo za
35
-
okolje Akustične meritve za veliko dvorano SNG, št. 3202-20006K8, 030/2006-JC-LT,
26.09.2006; SMELT d.d.
Študija idejne rešite za ureditev odseka Črne točke Hajdina - Ptuj, št. 2415-06-000784/0,
024/2006-JC-TT, 3.7.2006; RS MP DRSC
Študija idejne rešite za ureditev odseka Črne točke Slivnica - Slovenska Bistrica, št. 2415-06000792/0, 023/2006-JC-TT, 3.7.2006; RS MP DRSC
Študija idejne rešite za ureditev odseka Črne točke Slovenska Bistrica - Poljčane, št. 2415-06000805/0, 022/2006-JC-TT, 3.7.2006; RS MP DRSC
Študija idejne rešite za ureditev odseka Črne točke Rogoznica - Senarska, št. 2415-06000806/0,021/2006-JC-TT, 3.7.2006; RS MP DRSC
Ocena funkcionalnosti obstoječega označevanja širšega območja predorov na avtocestah z
vidika uporabnikov avtocest, št. 1020/2006, 019/2006-JC-TT, 3.11.2006; DARS d.d.
Metodologija za napovedovanje pričakovane ravni prometne varnosti v načrtovanih nivojskih
križiščih, št. 2415-05-001277/1, 028/2005-JC-TT, 7.10.2005; RS MP DRSC
Razvojno raziskovalni projekt E-Gradnja, faza 2.1 pogodba RN 116/2006-3, 093/2007-JC-DR,
19.12.2007; TRIMO d.d.
Izvedba urbanistično - arhitekturne delavnice Matiborsko jezero, pog. 090/2007-JC-UL,
12.11.2007; Fakulteta za arhitekturo Ljubljana
Evidentiranje in določanje avtobusnih postajališč na cestah v Republiki Sloveniji, št. 2415-07001742/0, 089/2007-JC-TT, 6.12.2007; Ministrstvo za promet, DRSC
Čezmejni voznoredni informacijski sistem Gradec - Maribor, št. Pog. 37102-92/2007 080126
AK,29.11.2007; Mestna občina Maribor
Hidravlični preračun kanalizacijskega sistema Murska Sobota, št. 489/07, 083/2007-JC-EP,
2.11.2007; KOMUNALA, javno podjetje d.o.o. M. Sobota
Izvedba geotehnične raziskave in izdelava geotehničnega poročila o pogojih izvedbe obnove in
izgradnje stadiona za Bežigradom, št. 079/2007-BŽ-JC, 18.10.2007; GSA d.o.o.
Izdelava študij idejne rešitve za ureditev odseka »črne točke« Sl. Bistrica 1 ter križišč »Črnih
točk« Sl. Bistrica 2 in Ptuj, št. 2515-07-001261/0, 075/2007-JC-TT,1.9.2007; MP DRSC
Razvojno raziskovalni projekt E-Gradnja, faza 2.1 pogodba RN 116/2006-2, 067/2007-JC-DR,
14.9.2007; TRIMO d.d.
Tehnične in organizacijske zahteve za postavitev višinske kontrole na AC omrežju v RS, št.
1142/07, 066/2007-JC-TT, 25.10.2007; DARS d.d.
Opredelitev najdaljših dovoljenih reakcijskih časov upravljavca predora v primeru izrednega
dogodka v predoru Jasovnik, št. 1040/07, 063/2007-JC-TT, 2.10.2007; DARS d.d.
Izdelava strokovno tehničnih podlag za pripravo nove Uredbe o koncesijah (JPP), 2415-07001007/0, 061/2007-JC-ML20.7.2007; DRSC
Pregled, kontrola in potrjevanje študij ter projektne dokumentacije za gradnjo avtocest,
616/2007, 11.9.2007; DDC d.o.o.
Strategija izgradnje žičniških sistemov v RS upoštevajoč predvsem naravne danosti, št.
03/07,042/2007-JC-DS; OMEGAconsult d.o.o.
Izvedba razvojno investicijskega projekta »Razvoj tehnologije za odstranjevanje plavja in
usedlin pred akumulacijskimi jezovi«, št. 034/2007-JC-LT, 11.5.2007; TIMI KRŠKO d.o.o.
Sodelovanje v strokovnem odboru za plazove večjega obsega v letu 2007, št. 2523-07-100090,
009/2007-JC-SŠ, 21.3.2007; RS MOP
Vključitev mednarodnih voznih redov v informacijski sistem »AVRIS«, št. 2415-07-000096/0,
008/2007-JC-AT, 16.3.2007; DRSC
Ocena tokov tovornega prometa Slovenije, št. 2411-07-100010, 004/2007-JC-SB, 26.1.2007; RS
Ministrstvo za promet
Analiza sedimentacije v akumulacijskem jezeru Boštanj; KOSTAK komunalno stavbno podjetje
d.d.
Geotehnične smernice za načrtovanje črpalne hidroelektrarne Kozjak, št. 002/007-LT-JC,
12.1.2007; Dravske elektrarne Maribor, d.o.o.
36
-
-
-
-
-
-
Študije kapacitetne preveritve in optimalne prometne ureditve križišč na DC R2-437/0267
Šentilj, ter odsek 0268 Šentilj- Pesnica, št. 2415-08-001644/0, 058/2008-JC-TT, 27.10.2008;
DRSC
Izdelava tehnične specifikacije za javne ceste - Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v
nivojskih nesemaforiziranih križiščih, št. 2415-08-001710/0, 057/2008-JC-TT, 16.10.2007; DRSC
Nadzor kakovosti za strokovne podlage in analize za strategijo ravnanja z obsevanim jedrskim
gorivom v Sloveniji, GEN/229/2008, 15.10.2008; GEN energija d.o.o.
Nadzor in svetovanje pri sanaciji teras Borova vas 27-31, št. 04/GA-27124, št. 053/2008-JCSL,
22.9.2008; Staninvest d.o.o.
Prevod projekta jeklene konstrukcije za prenovo stadiona Jožeta Plečnika v Ljubljani, št.
03/08,045/2008-JC-S-ŠI, 10.8.2008; Inženiring biro Armatura Uroš Žvan s.p.
Načrt trajnostne mobilnosti na območju Mestne občine Murska Sobota, št. 943/2008-JC-ML,
26.6.2008; Mestna občina Murska Sobota
Izdelava študij »črnih točk« Spuhlja - Zavrč 2, Spuhlja - Ormož 1 ter Spuhlja - Ormož 2, št. 241508-001271/0, 040/2008-JC-TT, 26.8.2008; DRSC
Izdelava študij »črnih točk« Maribor - Vurberk - Ptuj 1, Maribor - Vurberk - Ptuj 2 ter Maribor Vurberk - Ptuj 3, št. 2415-08-001270/0, 039/2008-JC-TT, 26.8.2008; DRSC
Najnujnejše prometno varnostne študije na državnem cestnem omrežju na območju projekta
- Vzhod in Zahod, št. 2415-08-001260/0, 038/2008-JC-TT, 6.8.2008; DRSC
Priprava strokovnih podlag za izvajanje GJS javnega potniškega prometa v Sloveniji, št. 241508-000941/0, 031/2008-JC-AT, 21.8.2008; DRSC
Izdelava načrta trajnostne mobilnosti na območju Mestne občine Murska Sobota, št. 47/2008zp,030/ML-JC-OL, 26.6.2008; Mestna občina Murska Sobota
Izvedba meritev vibracij in geodetskega monitoringa na objektih grad Trebnje in Zakrajškov
mlin v času gradnje odseka AC Pluska- Ponikve - glavna dela sklop 1 trasa, št. CEVO-008/2008PG,029/2008-JC-SL, 17.6.2008; Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor
Strokovne podlage za izdelavo tehnične specigikacije za projektno tehnično in prometno teh.
dimenzioniranje krožnih križišč s spiralnim potekom krožnega vozišča, št. 2415-08-000739/0,
028/2008-JC-TT, 10.6.2008; DRSC
Analiza prometnih nesreč na slovenskem AC omrežju in ugotavljanje morebitnih povezav med
nesrečami in avtocestnimi podsistemi - infrastrukturni objekti, 1140/2008, 025/2008-JC-TT,
4.8.2008; DARS d.d.
Preizkusi nosilnosti montažnih betonskih elementov po ustreznih standardih , št.319/2008I001, 024/2008-JC-SL, 4.8.2008; PRIMORJE d.d.
Opis standarda, Izbor kazalcev za MOL in terenski preskus uporabe izbranih kazalcev, št. GIAM33/2007, 022/2008-JC-ML, 24.6.2008; Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Prihodnost razvoja krožnih križišč v RS - Alternativni tipi krožnih križišč in možnosti njihove
uvedbe v slovenski prostor, št. 2415-08-001077/0, 020/2008-JC-TT, 30.6.2008; DRSC
Analiza stanja tal pod objektom HE Vuhred in projekt sanacije, št. PG08-0050, 019/2008-JCSŠ,
29.4.2008; DEM d.o.o.
Izdelava celovite študije izvedljivosti obratovanja letališča Maribor po načelu javno –
zasebnega partnerstva, št. 2411-07-100077, 017/2008-JC-SB, 3.3.2008; RS Ministrstvo za
promet
Izvedba dodatne geotehnične raziskave o pogojih izvedbe stadiona Jože Pučnik, št. 01/2008,
014/2008-BŽ.JC, 18.3.2008; BŠP, športni marketing d.o.o.
Izdelava prometne študije mesta Laaško, št. 430-7/08, 013/2008-JC-TT, 30.4.2008; Občina
Laško
Pregled, kontorla in potrjevanje študij ter projektne dokumentacije za gradnjo AC, št.
304/2008, 10/2008-JC-INS, 29.5.2008; DDC
Izvedba okoljskega monitoringa vplivov na okolje med gradnjo predora Leščevje na AC
Dolenjka A2, odsek Trebnje-Novo mesto, pododsek Pluska - Ponikve, št. CEVO - 002/2008-PG,
08/2008-JC-SL, 25.2.2008; Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor
37
-
-
-
-
-
-
Izdelava študij za odpravo črnih točk na državnih cestah v RS, št. 2415-09-001680/0, 29/2009JCTT, 23.9.2009; DRSC
Raziskava rešitve hidroizolacije na prebojih armature s končnim poročilom, 025/2009-JC-SL,
5.6.2009; FRAGMAT TIM d.d.
Geološko-geotehnične raziskave za potrebe priprave tehnične in prostorske dokumentacije za
HE Renke in ČHE Požarje za potrebe faze izdelave IDZ, št. 2306/09, 021/2009-JC-BD, 30.6.2009;
GeoSi Inštitut za zemljeslovje d.o.o.
Strokovne podlage za določitev pogojev in tehničnih elementov za izvedbo cestnih priključkov
na javne ceste, št. 2415-09-000822/0, 018/2009-JC-TT, 9.6.2009; DRSC
Študija optimalne ureditve območja križišč Ptuj, Kidričevo in Rače, št. 2415-09-001030/0,
017/2009-JC-TT, 22.5.2009; DRSC
Prometna študija za občino Lenart (Tollazzi), št. 016/2009-JC-TT, 9.7.2009; Občina Lenart Izdelava idejnih strokovnih podlag na arhitekturni delavnici za prenovo MKC stavbe Mestne
četrti Koroška vrata v Mariboru, 014/2009-JC-MS, 15.10.2009; MOM Mestna četrt Koroška
vrata
Ukrepi za izboljšanje ravni prometne varnosti voznikov koles z motorjem in motornih koles, št.
2415/09-000805/0, 013/2009-JC-TT, 15.5.2009; DRSC
Izdelava urbanističnih prostorskih strokovnih podlag na urbanističnih delavnicah za območje
Lendavska sever v Murski Soboti, 3505-0016/2008-4(182), 002/2009-JC-UL, 23.2.2009; Mestna
občina Murska Sobota
Možnosti optimizacije tokov cestnega tovornega prometa in možne komodalne rešitve, št.
2411-09-100017, 001-JC-SB, 13.3.2009; RS MP in DARS d.d.
Priprava strokovnih podlag za izboljšanje javnega potniškega prometa v Mariboru (ekspertno
delo), št. Nar. 20/09 GK, 2.10.2009; MOM
Strokovna ocena nadvozne in podvozne variante prečkanja železniške proge v Zg. Logu pri Litiji,
št. Nar. N2415-09-0667, 8.9.2009; DRSC
Izdelava modela razporeditve prihodkov po koncesijah za potrebe razpisa koncesij – JPP (dr.
LEP), št. Nar. N2415-09-1127, 29.12.2009; RS MP DRSC
Prometna študija optimalne ureditve priključka Njiverce (dr. Tollazzi), št. Nar. 108/2009,
30.9.2009; KOMUNAPROJEKT
Prometna študija optimalne ureditve priključka Skakovci (dr. Tollazzi), št. Naroč. 017/09,
21.1.2010; Biro Grahovac
Novelacije študije optimalne ureditve priključka Arja vas (dr. Tollazzi), št. Naroč. N2415-100160, 23.2.2010; RS MP DRSC
Obremenilna preizkušnja montažnih plošč trgovskega centra v sklopu Športnega parka Stožice
v Ljubljani, nar. št. 10060, 22.3.2010; ZRMK d.o.o.
Analiza študijskih programov z vidika javnega potniškega prometa (Lep naročilnica št.
N241131-09-0037, z dne 30.12.2009; MP DRSC
Hidrogeološko kartiranje za določitev lokacij za vzorčenje in priprava vzorčnih mest v okviru
hidrogeološkega monitoring na vplivnem območju vodnjaka MUBI 1 v Pivovarni Peć (Trček), št.
402/2010, 21.4.2010; GEOSI
Izdelava študije optimalne ureditve križišča na DC G2-107/1275 Šentjur Mestinje (Tollazzi,
naročilnica N2415-10-0589, 29.6.2010); MP DRSC
2007-2009, sklop 18 – Slovenske Konjice (Tollazzi, pogodba št. 2415-10-0009690/0, 16.8.2010);
MP DRSC
Izdelava Študije – Vzrok posedanja upravne zgradbe HE Vuhred (Škrabl) PG10-0126, 24.8.2010;
Dravske elektrarne Maribor
Izdelava študije – Ocena tveganj in predlog sanacije za desni bok jezu Markovci (Škrabl), PG100125, 24.8.2010; Dravske elektrarne Maribor
Izvajanje monitoringa na stanovanjskem objektu Košaški dol 32, Maribor in poročilo o
intenziteti vibracij (Lubej) št. Naroč. 3/10 SKP, 19.1.2010; Mestna občina Maribor
38
-
-
Izvedba nadzora in tehničnega svetovanja pri sanaciji objekta Ul. Veljka Vlahoviča 23-29
(Lubej), naročilnica JMSS, št. 131/10, 20.8.2010; Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor
Izdelava študije “Protivetrni ukrepi na HC Razdrto – Vipava (Štrukelj), naročilnica 1/2010,
23.11.2010; Inštitut za raziskavo prometnih nezgod in varnost v cestnem prometu
Izdelava prometnih indikatorjev - povezava s partnerji CITEAIR II – faza II (Trček, naročilnica
18/2010, 11.5.2010); MOM
Izvedba 3D GPS meritev premikov ter klasičnih geodetskih meritev Šumljak, Lozice in Rebernice
2010(Kovačič – pog.190/2007 – F824 09/2006 – BK, aneks 2- naročilnica za leto 2010, št.
0081401, 6.7.2010; Primorje d.d.
Izvajanje monitoring na stanovanjskih objektih na Dupleški cesti v Mariboru (Lubej, naročilnica
09/2010, 20.1.2010); IVD
Idejna cestna povezava med Meljsko cesto in Gosposvetsko c. Ter njena vpetost v projekt EPK,
naroč. Št. 32/2010BK, 30.11.2010; MOM
Izdelava smernic za visokokakovosten javni avtobusni potniški promet v MOL, št. 99/2010,
27.12.2010; Delo v svetovalnem odboru EU /OP projekt CIVITAS ELAN Urbanistični inštitut
Ljubljana
54. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno,
umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena.
da
ne
Utemeljitev:
Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško
oziroma strokovno delo, so načrtovana za vsako tekoče leto v Programu dela in finančnem načrtu
Univerze v Mariboru.
Fakulteta prejema finančna sredstva na osnovi Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in
drugih zavodov Ur.l. RS, št. 7/2011 s spremembami in upravlja v skladu z Zakonom o preglednosti
finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD) Ur.l. RS, št. 53/2007 s
spremembami.
55. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in
uspešnost porabe po posameznih dejavnostih.
da
ne
Utemeljitev:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ima aktiven organ Poslovodni odbor, ki
se sestaja na 14 dni in obravnava planiranje in porabo finančnih sredstev.
V skladu z navodili financerja in z internimi akti UM se sproti spremljajo rezultati izvajanja potrjenega
finančnega načrta za tekoče leto.
B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
56. Samoevalvacije se izvajajo periodično
da
ne
Utemeljitev:
Samoevalvacijo izvaja Komisija za ocenjevanje kakovosti po Pravilniku o postopku samoevalvacije in
evalvacije Univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti
univerze št.: A 3/2006 - 812 MP.
39
Samoevalvacija se izvaja 1-krat letno. Na spletni strani Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo
in arhitekturo se spremlja delo Komisije za kakovost: http://www.fgpa.um.si/ofakulteti/kakovost/Strani/default.aspx
Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije UM
in njenih članic št. A3/2006-812-MP http://www.um.si/kakovost/splosno/Strani/default.aspx ter
njegovih sprememb.
57. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in
učinkovitost:
 izobraževalnega dela,
da
 znanstvenega dela,
da
 raziskovalnega dela,
da
 umetniškega dela,
da
 strokovnega dela.
da
ne
ne
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Področje kakovosti je v preteklosti obravnaval Pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije na UM
http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=439., iz katerega je razvidno, da se kakovost presoja na
področju izobraževanja, znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela in umetniškega dela. V letu
2012 je bilo na Univerzi v Mariboru sprejet tudi poslovnik kakovosti, ki kot dodatni dokument ureja
področje delovanja razvoja in spremljanja kakovosti na Univerzi v Mariboru.
58. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni.
da
ne
Utemeljitev:
Način vključevanja zaposlenih v samoevalvacijo določa pravilnik. Komisija je sestavljena iz naslednjih
predstavnikov, ki zastopajo vse zaposlene: visokošolski učitelji, strokovni delvci, študenti. Rezultati
samoevalvacije so dostopni javno, na spletni strani fakultete:
http://www.fgpa.um.si/o-fakulteti/kakovost/Strani/default.aspx
Vsi pedagoški in nepedagoški oddajajo samoevalvacijska poročila, ki jih posamezne komisije na FGPA
analizirajo. Vsak izvajalec pedagoškega predmeta poda predloge za izboljšanje izvajanja učnega načrta,
ki ga predstavi svoji katedri. Le ta posreduje zbrane predloge vodjem ŠP in te Komisiji za študijske
zadeve. Komisija poda predlagane akreditacijske spremembe Senatu FGPA, le ta pa jih (v primeru, da
jih potrdi) posreduje posredno preko Komisije za študijske zadeve UM na Senat UM.
59. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti.
da
ne
Utemeljitev:
Pravilnik o postopku članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti univerze št.:
A 3/2006 - 812 MP, določa sestavo Komisije za kakovost - 3. člen (Oblikovanje samoevalvacijske
skupine). Komisijo za kakovost Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
sestavljata, poleg zaposlenih, tudi dva člana študenta. http://www.fgpa.um.si/ofakulteti/organigram/senat-in-komisije/Strani/default.aspx
60. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami
ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.
40
da
ne
Utemeljitev:
Vodstvo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo seznanja zaposlene o svojih
odločitvah preko objavljenih zapisnikov Komisij, Poslovodnega odbora in Senata fakultete. Zapisniki
organov so objavljeni interno na serverju fakultete. Sprejeti akti in pravilniki se objavljajo na speltni
strani fakultete:
http://www.fgpa.um.si/o-fakulteti/fakulteta-se-predstavi/predpisi/Strani/default.aspx .
Študenti se seznanjajo o odločitvah vodstva fakultete preko svojih članov v organih fakultete. Fakulteta
na svoji spletni strani: Kakovost na FGPA seznanja z delovanjem komisije, akcijskimi načrti, poročili o
delu,
samoevalvacijskimi
poročili,
zapisniki…
http://www.fgpa.um.si/ofakulteti/kakovost/Strani/default.aspx
61. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti:
 so formalno sprejeti,
 so javno objavljeni,
 v njih je opredeljena vloga zaposlenih,
 v njih je opredeljena vloga študentov.
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ima javno objavljeno strategijo, vizijo
in poslanstvo fakultete:
- strateške usmeritve:
http://www.fgpa.um.si/o-fakulteti/fakulteta-se-predstavi/Strani/strateske-usmeritve.aspx
- poslanstvo in vizija fakultete:
http://www.fgpa.um.si/o-fakulteti/fakulteta-se-predstavi/Strani/default.aspx
Fakulteta skrbi za kakovost na področju pedagoške in raziskovalne dejavnosti. Notranjo kontrolo
kakovosti izvaja Komisija za ocenjevanje kakovosti. Komisija spremlja stanje na področju kakovosti na
FGPA na podlagi metodologije, ki je predpisana s Kazalniki kakovosti na Univerzi v Mariboru in s svojimi
lastnimi analizami, ki so v fazi izdelave. Komisija o svojem delu poroča Senatu Fakultete za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo in Komisiji za kakovost Univerze v Mariboru. Delo
Komisije je javno. http://www.fgpa.um.si/o-fakulteti/kakovost/Strani/default.aspx
Senat FGPA obravnava samoevalvacijsko poročilo in sprejme Akcijski načrt korektivnih ukrepov
Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Akcijski načrt določa roke za izpeljavo
korektivnih ukrepov in odgovornost organov, ki poskrbijo za odpravo ukrepov.
Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalnega izboljševanja kakovosti. Deluje v skladu
z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega,
umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze in
njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze, upoštevajoč
smernice, navodila in priporočila Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru
(vse dostopno na: http://www.um.si/kakovost/splosno/Strani/default.aspx ).
Akcijski načrt korektivnih ukrepov je javno objavljen na spletnih straneh http://www.fgpa.um.si/ofakulteti/kakovost/Strani/default.aspx
41
62. Zavod ima formalna orodja za
 potrjevanje,
 spremljanje,
 presojanje
študijskih programov.
da
da
da
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Statut Univerze v Mariboru določa postopke oblikovanja in sprejemanja študijskih programov. Katedre
sodelujejo pri pripravi študijskih programov, obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri
izvajanju študijskih programov, skrbijo, da se znanstveno raziskovalni dosežki in nova spoznanja
prenašajo v pedagoški proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh študija. Izvajajo se
anketne meritve dejanske količinske obremnjenosti študentov, ki so ena izmed podlag pri spreminjanju
študijskega programa.
Komisija za študijske zadeve FGPA in Komisija za podiplomski študij FGPA sta organa, ki odločata o
študijskih programih, odločitve oz. sprejete sklepe posredujeta nadalje v obravnavo na Senat fakultete
FGPA. Vsak študijski program ima določenega vodjo, ki skrbi za ustreznost programa in njegovo
izvajanje.
Senat fakultete FGPA posreduje sprejete sklepe nadalje v obravnavo na Komisijo za dodiplomski študij
UM in Komisijo za podiplomski študij UM, ta pa na Senat Univerze.
Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme Senat
univerze na predlog Komisije za dodiplomski študij Univerze v Mariboru.
63. Zavod ima formalna orodja za
 spremljanje,
 presojanje
kompetenc diplomantov.
da
da
ne
ne
Utemeljitev:
Karierni center Univerze v Mariboru http://kc.um.si/
Študentske ankete: http://www.um.si/kakovost/studentska-anketa/Strani/default.aspx
Fakulteta je ustanovila alumni klub, ki združuje diplomante fakultete UM FGPA. Alumni klub organizira
predavanja in strokovna srečanja ter diplomante obvešča o strokovnih dogodkih na fakulteti.
Nosilci in izvajalci predmetov pedagoškega procesa so aktivni v stroki, so (so)pripravljavci zakonodaje,
partnerji v razvojnih in tržnih projektih. Na ta način pridobivajo neposredne informacije o dejanski ali
občuteni usposobljenosti diplomantov.
64. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno
 zbirajo,
 analizirajo.
da
da
ne
ne
Utemeljitev:
V postopku samoevalvacije se letno zbirajo in analizirajo podatki o učnih izidih študentov in celotnega
izobraževanja in sicer:
- Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija,
42
- Analiza napredovanja rednih študentov in
- Trajanje rednega in izrednega študija.
65. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so:
 javno dostopni,
 dosledno uporabljani.
da
da
ne
ne
Utemeljitev:
čni izidi so definirani v učnih načrtih, ki so objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov.
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41AG.
Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št.
A4/2009-41AG;
Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentov so javno dostopni. Pravilnik o preverjanju in
ocenjevanju znanja na UM je dostopen na spletnih straneh:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx.
Zadnja sprememba Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je bila septembra 2014. Nov
pravilnik bo z dnem veljavnosti omogočal višjo kakovost študija na UM.
66. Informacije o zaposljivosti diplomantov se:
 zbirajo,
 analizirajo,
 uporabljajo.
da
da
da
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Informacije o zaposljivosti diplomantov se zbirajo in uporabljajo za potrebe priprave in oblikovanja
novih študijskih programov.
Redno spremljamo kateri profil oz. katera znanja diplomantov so najbolj zaželena oz. so najbolj iskana
pri delodajalcih ter glede na to usmerjamo učne programe in predlagamo izbirne predmete.
Na Univerzi v Mariboru se letno pripravi tako analiza vpisa v dodiplomske študijske programe in analiza
vpisa v podiplomske študijske programe. Obe obravnava Senat Univerze v Mariboru, ki po razpravi
zadolži za obravnavo tudi posamezne fakultete. Analize prijave in vpisa v dodiplomske študijske
programe so dostopne na naslovu http://www.um.si/vpis/Strani/default.aspx .
67. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se:
 zbirajo,
 analizirajo,
 uporabljajo.
da
da
da
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Mariboru zbira in analizira statistične podatke o
prijavno–sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija na UM in značilnostih
kandidatov, ki so v tem postopku kandidirali. Zajeti so podatki, ki se nanašajo na prvi in drugi rok
43
izbirnega postopka, podatki o prijavno-sprejemnem postopku tujcev in Slovencev brez slovenskega
državljanstva in podatki o vpisanih študentih na visokošolske zavode Univerze v Mariboru. Navedeni in
analizirani so podatki o številu razpisanih vpisnih mest, o prejetih prijavah, o omejitvah vpisa, postopku
razvrščanja in sprejetih kandidatih. Značilnosti kandidatov, ki so kandidirali za vpis v prvem in drugem
roku izbirnega postopka, so predstavljene s podatki o spolu kandidatov, doseženem uspehu v srednji
šoli,
načinu
zaključka
srednje
šole
in
s
podatki
o
regijski
pripadnosti;
http://www.um.si/vpis/Strani/default.aspx.
V samoevalvacijskih poročilih Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so
povzeti in analizirani podatki o:
- razpisu in prijavah na vpis v 1. letnik rednega/izrednega študija,
- strukturi študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole,
- strukturi študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole in
- primerjavi gibanja števila študentov po letnikih.
Informacije o zanimanju kandidatov se uporabljajo za aktualiziranje promocije študijskih programov.
Ugotavlja se tudi zanimanje za podiplomski študij prometnega inženirstva.
68. Redno se objavljajo informacije o:
 izvajanju študijskih programov,
 dosežkih visokošolskih učiteljev,
 dosežkih znanstvenih delavcev,
 dosežkih drugih zaposlenih.
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Informacije se objavljajo na spletnih straneh Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in
arhitekturo in se dosledno ažurirajo. Informacije o izvajanju študijskih programov se objavljajo na
naslednjih spletnih straneh:
Izobraževalna dejavnost
Študenti: dodatne ifnormacije o urnikih, bolonjskih programih
Dosežki visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev se objavljajo na naslednjih spletnih straneh:
Uspehi fakultete
Novice in obvestila
Osebne spletne strani
69. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti.
da
ne
Utemeljitev:
Zavedujoč se pomena stalnega spremljanja izvajanja in implementacije korektivnih ukrepov
predvidenih z akcijskim načrtom za povečevanje kakovosti izobraževalnega in raziskovalnega dela ter
organizacije FGPA, je Komisija za ocenjevanje kakovosti odločila, da bo izvajanje akcijskega načrta in
implementacijo ukrepov redno spremljala z najmanj trimesečno časovno dinamiko ter s svojimi
ugotovitvami redno seznanjala Senat FGPA ter Komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze.
V vsakoletnem samoevalvacijskem poročilu se navedejo vsi korektivni ukrepi predvideni z akcijskim
načrtom za posamezno študijsko leto, predstavi se analiza njihovega izvajanja. Ta analiza in ugotovitve
44
glede učinkov izvedenih korektivnih ukrepov so osnova za načrt novih korektivnih ukrepov akcijskega
načrta za naslednje študijsko leto.
70. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti:
 izobraževanja,
da
ne
Utemeljitev:
Dejavnost fakultete temelji na Programu dela in Strategiji razvoja znanstvenoraziskovalne in razvojne
dejavnosti UM.
Dejavnosti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerze v Mariboru so
osredotočene na visokošolsko izobraževanje in raziskovanje na področju gradbeništva, prometnega
inženirstva in arhitekture. Na izobraževalnem področju fakulteta izvaja študijske programe 1. stopnje
Gradbeništvo, Prometno inženirstvo in Arhitektura, študijske programe 2. stopnje Gradbeništvo,
Prometno inženirstvo in Arhitektura in študijske programe 3. stopnje Gradbeništvo, Prometno
inženirstvo ter Jedrska energetika in tehnologija, pri izvajanju interdisciplinarnega programa
Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo pa sodeluje z Ekonomsko poslovno fakulteto na 1. in 2.
stopnji.
Poslanstvo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je:
izobraževanje široko razgledanega diplomanta, ki bo pri reševanju inženirskih problemov
sposoben inovativnega povezovanja različnih področij. Način,da se to doseže je vključevanje
študentov v mednarodne raziskovalne projekte in mednarodne študentske delavnice (npr. Citiy
and Traffic);
študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi dodiplomskimi programi. To dosegamo z
možnostjo izbirnih predmetov, ki si jih študentje lahko izberejo na različnih dodiplomskih
študijskih programih;
zadostiti vsebini pričakovanih znanj za področja gradbeništva, prometa, prometnega
inženirstva, gradbenega inženirstva in arhitekture kot to zahteva slovenska gradbena stroka;
ponuditi študijske programe, ki povezujejo vsa specifična znanja in specialnosti s področij
gradbeništva, prometa, prometnega inženirstva, gradbenega inženirstva in arhitekture kar
omogoča diplomantu po končanem programu nadaljevanje študija na podiplomskih študijskih
programih iz stroke ali sorodnih podiplomskih programih;
usklajenost študijskih programov z Bolonjsko deklaracijo, kar posredno omogoča mednarodno
primerljivost in prehodnost. Študentje to možnosto koristijo preko programa Erasmus, kar se
bo v bodoče še bolj vzpodbujalo;
izobraziti lik strokovnjaka s področij gradbeništva, prometa, prometnega inženirstva,
gospodarskega inženirstva in arhitekture v skladu z evropskimi smernicami ter z mednarodno
primerljivostjo programa diplomantu omogočiti po končanem študiju nadaljevanje
podiplomskega študija na inštitucijah širom Evrope ali sveta. To dosegamo s pošiljanjem naših
podiplomskih študentov na tuje univerze. Na področju prometnega inženirstva so naši
podiplomski študentje zagovarjali doktorske disertacije v Grazu, Trstu, Zagrebu, podiplomsko
se študetntje izobražujejo v okviru doktorskega študija v Dresdenu in Hasselt-u;
možnost zaposlovanja diplomantov v evropski uniji: Ocenjujemo, da vsaj 10 % diplomantov
študijskega programa Prometno inženirstvo dela izven Slovenije v EU državah in v preostalem
svetu. Tako so naši diplomanti zaposleni (ali so bili zaposleni) v projektantskih birojih v Avstriji,
na Letališču v Grazu, v Patentnem uradu v Münchnu, v New Yorku pri OZN (vodja oddelka za
letalstvo), v logističnem transportnem podjetju v Bratislavi ....
V okviru akcijskega načrta za študijski leti 2011/2012 in 2012/2013 so podane naslednje akcije:
45
-
evidenca izvedbe izopbraževalnega procesa
izvajanje poročil o tutorskem sistemu
motivacija manj aktivnih članov kolektiva k bolj kvalitetnemu delu in uvedba mehanizma
sprotnega preverjanja rezultatov ter nagrajevanja uspešnih
zadati si je potrebno strateški cilj, kako zmanjšati razmerje študent/učitelj in še posebej
razmerje študent/visokošolski učitelj
usklajevanje vpisa študentov s potrebami relevantnih okolij
zastaviti si je potrebno srednjeročni načrt za odpravo pedagoških nadobremenitev pedagoških
delavcev, da bodo lahko okrepili svoje znanstvenoraziskovalno delo
stalno vključevanje rezultatov znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma
strokovnega dela v izobraževanje
identifikacija potreb literature za potrebe pedagoškega dela
nakup literature za potrebe pedagoškega dela
sodelovanje kariernega centra UM s ŠS FGPA v smislu uvedba sistematične podpore pri
svetovanju za razvoj kariere
ureditev sistema nagrajevanja avtorjev učbenikov in zbirk vaj
skrb za pripravo promocijskega in informativnega materiala
promocijske aktivnosti za ohranitev – povečanje vpisa
iniciacija aktivnosti za pripravo vlog za podaljšanje akreditacije univerzitetnih študijskih
programov 1. stopnje Prometno inženirstvo, Gospodarsko inženirstvo in Arhitektura, ki
potečejo decembra 2013
oddaja vlog za podaljšanje akreditacije univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje
Prometno inženirstvo, Gospodarsko inženirstvo in Arhitektura
podaljšanje akreditacije univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje Prometno inženirstvo,
Gospodarsko inženirstvo in Arhitektura
-
-

znanstvenega in raziskovalnega dela,
da
ne
Utemeljitev:
dejavnosti UM.
V okviru raziskovalnih programov izvajamo mednarodne, nacionalne in regionalne znanstvene in
razvojno raziskovalne projekte, izdelujemo pa tudi elaborate, izvedeniška in strokovna mnenja za
ustanove, podjetja in ostale naročnike. Fakulteta pri svoji težnji za stalno izboljševanje sledi načelom
doslednosti, iskrenosti, odprtosti in mednarodne primerljivosti.
Znanstveno odličnost bomo zagotavljali s skrbjo za kakovostno raziskovalno delo, ki se bo zrcalilo v
nadaljevanju naraščanja števila mednarodno odmevnih znanstvenih del, v povečanju deleža mladih
raziskovalcev in doktorandov ter njihovi vključenosti v nove raziskovalne projekte in programske
skupine. Prepletenost znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela bomo dosegali z
vzpodbujanjem tesnega povezovanja in odgovornosti med visokošolskimi učitelji, sodelavci in
znanstvenimi sodelavci. Posebno podporo bomo namenili interdisciplinarnim raziskovalnim
področjem, ki so fakulteti naravno dana s prepletom dejavnosti gradbeništva, arhitekture in prometa.
Zagotavljali bomo pogoje za vzdrževanje obstoječih in vzpodbujali ustanavljanje novih laboratorijev, za
stabilno delovanje znanstvene revije, ki jo izdaja fakulteta in je uvrščena na seznam revij s faktorjem
vpliva ter skrbeli za ustvarjanje znanj, ki bodo vodila do ustanavljanja spin-off podjetij.
V okviru znanstvenega in razsikovalnega dela bomo te cilje dosegli tudi z vlkjučevanjem štrudentov v
raziskovalne projekte (v okviru dela na terenu ali v laboratorijih ) ali v okviru izbire tem diplomskih
nalog, ki se nanašajo na vsebino razsikovalnih in razvojnih projektov.
46
stalno vključevanje rezultatov znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma
strokovnega dela v izobraževanje
opredelitev deleža učnih vsebin, ki so neposredno utemeljene na doseženem in aktualnem
znanstvenem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev predmetov
neposredno vključevanje študentov vseh stopenj v znanstveno, raziskovalno, umetniško
oziroma strokovno delo. Vodi se evidenca o vključenosti študentov v tekoče in uspešno
zaključene projekte
zastaviti si je potrebno srednjeročni načrt za odpravo pedagoških nadobremenitev pedagoških
delavcev, da bodo lahko okrepili svoje znanstvenoraziskovalno delo
medsebojno povezovanje zaposlenih, ki so uspešni na raziskovalnem področju in tistih, ki
uspešno sodelujejo z gospodarstvom
težiti k uvedbi 3 lastnih programskih skupin na FGPA
prizadevanja za pridobitev temeljnih in aplikativnih raziskovalnih nalog, ki so obvezen sestavni
del študijskih programov tretje stopnje
primerjalna analiza znastvenoraziskovalne aktivnosti visokošolskih učiteljev na FGPA UM s
tujimi sorodnimi fakultetami (TU Gradec, FGG UL, TU Praga, FG Uni Zagreb, FG Uni Reka)

umetniškega dela,
da
ne
Utemeljitev:
dejavnosti UM.
Čeprav je umetniški del programa minimalen je kakovost umetniškega dela opredeljena z vsebinami
predmetnika.
Del študijskega programa izvajajo tudi predavatelji iz študijskega programa Arhitektura (umeščanje v
prostor...), kjer obravnavajo tudi umetniške pristope.
Pri posameznih predmetih se podajajo osnove iz zgodovinskega razvoja arhitekture in slikarstva: npr.
področje geometrijskega modeliranja in opisne geometrije (npr. zgodovinski razvoj perspektivne
projekcije v slikarstrvu...), prometna infrastruktura (npr. zgodovinski razvoj in arhitektura žel. postaj...).
- neposredno vključevanje študentov vseh stopenj v znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma
strokovno delo. Vodi se evidenca o vključenosti študentov v tekoče in uspešno zaključene projekte

strokovnega dela,
da
ne
Utemeljitev:
Dejavnost fakultete temelji na Programu dela UM.
S sodelovanjem strokovnjakov iz prakse na projektih, delavnicah in pedagoškem procesu stalno
zagotovljamo cilje glede kakovosti. V okviru strokovnega dela oz. sodelovanja z gospodarstvom
izvajamo mednarodne, nacionalne in regionalne razvojno raziskovalne projekte, izdelujemo pa tudi
elaborate, izvedeniška in strokovna mnenja za ustanove, podjetja in ostale naročnike. Fakulteta pri
svoji težnji za stalno izboljševanje sledi načelom doslednosti, iskrenosti, odprtosti in mednarodne
primerljivosti.
47
Da študente čim bolj povežemo s strokovnim delom v praksi (podjetjih in državnih ustanovah) pri
določenih strokovnih predmetih proti koncu študija povabimo, da del predavanj ob prisotnosti nosilca
predmeta, izvedejo gosti iz posameznih podjetjih, ki so strokovnjaki z določenega področja. V okviru
strokovnih predmetov organiziramo tudi oglede in ekskurzije v posamezna podjetja. V okviru
Univerzitetnega študijskega programa prometno inženirstvo izvajamo v okviru terenskih vaj ali
ekskurzij oglede naslednjih podjetij:
ogled logističnega procesa v Gorenju,
ogled Luke Koper,
ogled blagovno distribucijskih entrov (npr. Graz)
ogled mestni prometnih sistemov (železniških in avtobusnih postaj)
ogled nadzornih centrov na avtocestah in železnicah,
ogled podjetij, ki se ukvarjajo s prometno telematiko (Telargo...)
ogled organizacij za opravljanje tehnuičnih pregledov motornih vozil,
ogled žičniških prometnih sistemov.....
spodbujanje medpredmetnega in medpodročnega sodelovanja v obliki strokovnih seminarjev
neposredno vključevanje študentov vseh stopenj v znanstveno, raziskovalno, umetniško
oziroma strokovno delo. Vodi se evidenca o vključenosti študentov v tekoče in uspešno
zaključene projekte
medsebojno povezovanje zaposlenih, ki so uspešni na raziskovalnem področju in tistih, ki
uspešno sodelujejo z gospodarstvom
težiti k uvedbi 3 lastnih programskih skupin na FGPA
s skupnimi aktivnostmi z Društvom študentov FGPA priti do uporabnih povratnih informacij

zavoda v celoti,
da
ne
Utemeljitev:
Zavod ima opredeljene cilje glede kakovosti po področjih, kar se kaže v poslanstvu in viziji fakultete, na
pedagoškem kot raziskovalnem področju ter v realizaciji projektov na nacionalnem in mednarodnem
področju.
Pripravi se strateški načrt z opredeljeno vlogo FGPA v gospodarskem, socialnem in kulturnem
razvoju ožjega in širšega okolja, posebej z ugotavljanjem učinkov, ki jih ima delovanje fakultete
na okolje ter racionalno rabo javnih virov ter z jasno definiranimi izobraževalnimi,
znanstvenimi, raziskovalnimi, umetniškimi oziroma strokovnimi cilji ter načini, kako se jih
namerava uresničiti
vzpostavitev sistema namenskega varčevanja sredstev za rešitev prostorske problematike
pripraviti celovito strategijo za pridobivanje prostorskih kapacitet
nujna je tudi vsaj postopna posodobitev (zamenjava zastarele) laboratorijske opreme v
obstoječih laboratorijih
nujna je tudi vsaj postopna posodobitev (zamenjava zastarele) v predavalnicah
izvedba računalniškega tečaja za upravne in strokovno-tehnične delavce
vključitev upravnih in strokovno-tehničnih delavcev v pripravo letnega samoevalvacijskega
poročila
jasno se opredelijo pristojnosti, naloge, dolžnosti in odgovornosti vodstva ter zaposlenih FGPA
48

mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih
delovanja.
da
ne
Utemeljitev:
Mednarodna dejavnost Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v
Mariboru temlji na smernicah Nacionalnega programa visokega šolstva 2012-2020 (NPVŠ). Kaže se v
številnih sklenjenih sporazumih o sodelovanju s fakultetami in univerzami v različnih državah sveta.
Sodelujemo v več mednarodnih znanstveno raziskovalnih projektih in programih. Posledica teh
aktivnosti so poleg ustvarjanja novega znanja in mednarodnih izkušenj tudi objave v najuglednejših
znanstvenih revijah sveta in citiranost naših del. Fakulteta pri svoji težnji za stalno izboljševanje sledi
načelom doslednosti, iskrenosti, odprtosti in mednarodne primerljivosti.
Fakulteta s svojo vizijo uresničuje cilje tudi preko mednarodnega sodelovanja, tako na pedagoškem kot
tudi na raziskovalnem področju. Na ta način se povečuje prepoznavnost v mednarodnem prostoru.
povečanje mobilnosti študentov, še posebej delež »incoming« študentov
nadaljevanje trenda povečanja mobilnosti pedagoškega osebja
nove ERASMUS bilateralne povezave
skrb za vključevanje v mednarodno okolje v obliki članstva v mednarodnih združenjih
spletna stran FGPA v angleškem jeziku za tuje študente
71. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih postopkih,
omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti.
da
ne
Utemeljitev:
Letno se pripravi Akcijski načrt korektivnih ukrepov ter analiza njihovega izvajanja, katera je podlaga
za načrt novih korektivnih ukrepov. http://www.fgpa.um.si/o-fakulteti/kakovost/Strani/default.aspx
evidenca izvedbe izobraževalnega procesa
analize dejanske obremenitve študentov pri posameznih predmetih
izvajanje korektivnih ukrepov glede na izvajanje anket
fakulteta naj izvaja anketiranje diplomantov vseh študijskih programov
vzpostaviti sistem zbiranja informacij o zaposljivosti in nadaljnjem študiju diplomantov
permanentno pridobivanje povratnih informacij o zaposljivosti diplomantov
72. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev
oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom
razvoja kakovosti.
da
ne
Utemeljitev:
Vodstvo fakultete 1-krat letno izvede pogovore z vodji kateder, kjer se obravnava problematika na
posameznih področjih in predlagajo ukrepi za izboljšanja.
73. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih samoevalvacije,
omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega,
umetniškega oziroma strokovnega dela:
 na celotnem zavodu,
da
ne
49


v vseh oddelkih,
na vseh stopnjah izobraževanja.
da
da
ne
ne
Utemeljitev:
V Samoevalvacijskem poročilu Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze
v Mariboru za študijsko leto 2009- 2010 so v preglednici 2-1 navedeni vsi korektivni ukrepi predvideni
z akcijskim načrtom za študijsko leto 2009-2010, v nadaljevanju pa je predstavljena analiza njihovega
izvajanja. Ta analiza in ugotovitve glede učinkov izvedenih korektivnih ukrepov bodo osnova za načrt
novih korektivnih ukrepov akcijskega načrta za študijsko leto 2010-2011; http://www.fgpa.um.si/ofakulteti/kakovost/Strani/default.aspx
74. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom.
da
ne
da
ne
da
da
da
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Samoevalvacijska poročila so javno dostopna na spletni strani:
75. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno.
Utemeljitev:
Samoevalvacijska poročila so javno dostopna na spletni strani:
76. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri:
 celoviti presoji stanja,
 oblikovanju ukrepov,
 razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo.
Utemeljitev:
Študenti imajo svoje predstavnike v organih Univerze v Mariboru ter na članici Fakultete za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo in so na ta način dejavno vključeni v delovanje
fakultete: presoja stanja, oblikovanje ukrepov in razvojnih usmeritvah.
Senat Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Akademski zbor
Komisija za pedagoške zadeve
Komisija za mednarodno sodelovanje
Komisija za habilitacije in kadrovske zadeve
Komisija za znanstveno raziskovalno delo
Komisija za promocijo
Komisija za kakovost
Komisija za založniško in informacijsko dejavnost
Komisije in njeni člani so javno predstavljeni na spletni strani fakultete: http://www.fgpa.um.si/ofakulteti/organigram/senat-in-komisije/Strani/default.aspx
77. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta _2006 .
50
78. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto.
da
ne
Utemeljitev:
1. člen Sprememb in dopolnitev Pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih
članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti univerze št.: A 3/2006 –812MP,
ki jih je sprejel Senat Univerze v Mariboru na 9. redni seji dne 25.2.2008 določa:
Spremeni se 6. točka 9. člena tako, da glasi:
Letno evalvacijsko poročilo (za preteklo študijsko leto) pošlje članica univerze Komisiji za ocenjevanje
kakovosti univerze vsako leto do 15. januarja.
Opomba:
 v primeru prve akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko C.1,
 v primeru prve akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko C.2,
 v primeru prve akreditacije skupnega študijskega programa nadaljujte s točkama C.2 in
C.3,
 v primeru podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko D.1,
 v primeru podaljšane akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko D.2.
51
C. PRVA AKREDITACIJA
C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
1. Za oblikovanje senata visokošolskega zavoda je zagotovljeno ustrezno število visokošolskih
učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev.
da
ne
2. V senatu visokošolskega zavoda bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja,
znanstvene discipline in umetniška področja visokošolskega zavoda.
da
ne
3. Oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na zavodu v rednem delovnem razmerju.
da
ne
Utemeljitev:
4. Visokošolski zavod izvaja študij na dislociranih enotah.
da
ne
da
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
ne
da
ne
da
ne
Utemeljitev:
5. Na dislociranih enotah so zagotovljeni prostori za:
 izvajanje študija,
 službo za študentske zadeve,
 govorilne ure,
 primerne sanitarije,
 knjižnico.
Utemeljitev:
6. Na dislociranih enotah so zagotovljeni kadri za izvajanje študija.
Utemeljitev:
7. Na dislociranih enotah je zagotovljen sodelavec za študentske zadeve.
Utemeljitev:
52
C.2 PONOVNA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
1. Ime študijskega programa: PROMETNO INŽENIRSTVO
2. Splošni podatki o študijskem programu:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ponovno
akreditira dodiplomski univerzitetni študijski program »PROMETNO INŽENIRSTVO«. ,,V študijskem
programu prevladujejo naravoslovne in tehnične vsebine. Pri obravnavi naravoslovno-tehničnih vsebin
pa je poudarek na njihovi soodvisnosti in povezanosti z družboslovnimi, humanističnimi in okoljskimi
vsebinami. Gre za sodoben študijski program, usklajen z Bolonjskimi procesi, ki je oblikovan ob
upoštevanju najnovejših trendov na področju visokošolskega izobraževanja prometa in transporta,
prometnega inženirstva, ravnanja s prostorom in okoljem ter je ustrezno primerljiv z najsodobnejšimi
tovrstnimi programi evropskih univerz.
Dejstvo, da je 10% vseh delovnih mest v Republiki Sloveniji vezano na prometni sektor, da ta ustvari
7,5% družbenega proizvoda ter da je 60% vseh delovnih mest v gradbeništvu vezanih na gradnjo in
vzdrževanje prometne infrastrukture (Vir: Resolucija o Prometni politiki Republike Slovenije, 2006),
daje legitimnost in osnovo ponovni akreditaciji študijskega programa Prometno inženirstvo.
Prestrukturiranje slovenskega gospodarstva v skladu z evropskimi smernicami, procesi povezovanja in
globalizacije, sprememnjen odnos do mobilnosti, prostora, okolja, predvsem pa spremenjeni kriteriji
vrednotenja kvalitete življenja in bivanja, zahtevajo tovrsten študijski program. V smislu zagotavljanja
večje kreativnosti, inovativnosti in evropske mobilnosti diplomantov slovensko gospodarstvo
potrebuje študijski program s povečanim deležem interdisciplinarnih znanj, nadgrajenimi z ustreznimi
aplikacijami.
V študijskem programu zagotavljamo lik univerzitetnega diplomiranega inženirja prometa, ki bo na
podlagi osvojenega temeljnega znanja matematično-naravoslovnih ved, računalništva, informatike in
telematike, materialov, mehanike, geografije, prava, ekonomije ter ved o prostoru, ekologiji in varnosti
razvil ustrezne sposobnosti za:
izvajanje prevozov, upravljanje s prometom in prometnimi tokovi ter načrtovanje, upravljanje in
vzdrževanje prometnic in prometnega sistema. Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s
širokim teoretičnim znanjem in specifičnimi strokovnimi znanji, kar mu bo omogočalo samostojno in
inovativno opravljanje različnih nalog s področja prometnega inženirstva širom Evrope, saj bo njegovo
znanje primerljivo z znanji pridobljenimi na sorodnih ustanovah v Evropi.
ŠP Prometno inženirstvo ponuja vse vsebine potrebne za zagotavljanje mobilnosti; za kar so potrebna
znanja:
– načrtovanje prometnega sistema in prometnih podsistemov,
– načrtovanje, projektiranje, gradnja in vzdrževanje prometnic,
– upravljanje s prometom in prometnimi tokovi,
– načrtovanje in izvajanje prevozov.
Kako študent na UNI – ŠP Prometno inženirstvo doseže ta znanja?
Tako, da k splošnim osnovnim inženirskim znanjem doda:
– razumevanje projektiranja, gradnje in vzdrževanja prometnic (vključno z opremo),
– razumevanje procesov upravljanja s prometnimi tokovi (vzroki, organizacija, kapacitete,
varnost, ekonomika, vplivi na okolje),
– razmevanje procesa prevozov (organizacije, tehnologij in ekonomike),
– razumevanje sklopa »človek (poselitev, aktivnosti) – prostor – okolje« kot osnove za procese
načrtovanja; predvsem prometnega sistema.
53
3. Vrsta študijskega programa:
visokošolski strokovni,
univerzitetni,
magistrski,
enovit magistrski,
doktorski,
za izpopolnjevanje.
4. Stopnja študijskega programa:
prva,
druga,
tretja.
5. Trajanje programa:
1 leto
2 leti
3 leta
4 leta
5 let
6 let
6. Študijski program je:
interdisciplinarni,
dvopredmetni,
skupni,
drugo: _______________ .
7. Študijski program ima:
smeri,
module.
Utemeljitev:
Študijski program Prometno inženirstvo nima predvidenih smeri ali modulov.
8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov.
da
ne
Utemeljitev:
Temeljni cilji programa
Izobraževanje široko razgledanega diplomanta, ki bo pri reševanju inženirskih problemov
sposoben inovativnega intermodalnega povezovanja različnih področij.
Izobraževanje diplomanta s področja prometnega inženirstva, ki bo mu po končanem študiju
omogočeno zaposlovanja širom Evrope ali sveta.
Študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi dodiplomskimi programi.
Usklajenost študijskega programa z Bolonjsko deklaracijo, kar posredno omogoča mednarodno
primerljivost in prehodnost.
Cilj novega programa je tudi zagotavljanje boljše prehodnosti študentov s poudarkom na
povečanem individualnem delu pod vodstvom mentorja (tutorja) v višjih letnikih.
Zaradi želje po kasnejši akreditaciji programa za naziv Euro-ing. zagotoviti usklajenost
programa z minimalnimi zahtevami združenja FEANI:
Matematika in naravoslovje vsaj 20 % vseh ECTS.
54
-
Višja matematika (linearna algebra, analitična geometrija, diferencialni in integralni račun,
numerična analiza, operacijske raziskave, ...) vsaj 24 ECTS.
Tehniški predmeti vsaj 60 % vseh ECTS pri tri letnem študiju in 50 % pri daljšem študiju.
Ne-tehniški predmeti (komunikacijske spretnosti, ekonomika, management, skupinsko delo,
pravo, varnost, okolje, jeziki, ...) okoli 10 % vseh ECTS.
9. Naštejte splošne kompetence diplomanta.
Utemeljitev:
okviru splošnih kompetenc pridobili predvsem:
a) Usposobljenost, da bodo na podlagi osvojenega znanja sodelovali pri:
zagotavljanju mobilnosti prebivalstva,
načrtovanju prometnih sistemov in prometnih podsistemov,
načrtovanju, projektiranju, gradnji in vzdrževanju prometnic,
upravljanju s prometom in prometnimi tokovi,
načrtovanju in izvajanju prevozov.
b) Usposobljenost povezovanja načel trajnostnega razvoja, osnov ekonomike, pravne ureditve,
problematike razvoja prostora in poselitve, problematike varstva okolja s problematiko zagotavljanja
mobilnosti prebivalstva in konkurenčnosti gospodarstva.
Kreativnost in inovativnost kot rezultat širokega spektra nabora vsebin pri študiju.
Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic.
Obvladovanje osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in
samokritične presoje.
Sposobnost uporabe znanja v praksi.
Razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacij v mednarodnem okolju.
Etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki.
Kooperativnost, delo v skupini in v mednarodnem okolju.
10. Naštejte predmetno-specifične kompetence diplomanta.
Utemeljitev:
okviru predmetno specifičnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti:
Razumevanje medsebojne odvisnosti sklopa “prostor – bivalne funkcije – potreba po
mobilnosti”; tako v zgodovinskem smislu (“Trajnostni promet in mobilnost”), kot v širšem
razvojnem smislu (“Izbrana poglavja iz geografije”, “ Osnove urbanističnega in regionalnega
planiranja”).
Razumevanje postopkov in kriterijev pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti (“Prometno
planiranje”, “Osnove okoljevarstvenega načrtovanja”, “Prometno pravo”, “Transportna
ekonomija ”,“Varnost v prometu”).
Razumevanje posameznih pojavov, lastnosti in elementov prometnega sistema (“Prometni
sistem”, “Transportna sredstva”, “Teorija prometnega toka”, “Železnice«”).
-Razumevanja kriterijev pri načrtovanju, projektiranju, grajenju in vzdrževanju prometne
infrastrukture (»Projektiranje prometnic«, »Gradnja prometnic«, »Gospodarjenje s
prometnicami«).
55
-
-
-
-
Razumevanje tehnoloških procesov v transportu ter metod in postopkov organiziranja
prometa (»Tehnologija prometa«, »Organizacija prometa«).
Razumevanje potencialov uporabe sodobnih telekomunikacijskih, avtomacijskih in
informacijskih tehnologij v prometni praksi (“Prometna telematika in informatika”, “Izbrana
poglavja geodezije in GISov”).
Komuniciranje znotraj organizacije in navzven s partnerji in strankami.
Sposobnost reševanja posameznih (manj zahtevnih) delovnih problemov z uporabo
znanstvenih metod in postopkov.
Diplomant predlaganega dodiplomskega programa ni sposoben samostojno voditi projektov
gradnje prometnic, lahko pa sodeluje v projektnem timu pri opravljanju določenih nalog.
Diplomant predlaganega dodiplomskega programa lahko sodeluje pri pripravi občinskih,
mestnih, regionalnih, nacionalnih prostorskih in razvojnih planov.
Diplomant je sposoben samostojnega dimenzioniranja prometnic, prometnih površin,
terminalov.
Diplomant je tako usposobljen za samostojno in kreativno opravljanje določenih nalog v
prevozniških podjetjih, sposoben je opravljanja posameznih zahtevnejših nalog znotraj
»teamskega« dela.
Študentje nadalje pridobijo znanja za:
Koherentno obvladovanje temeljnega znanja (naravoslovne vede, matematika s statistiko,
informatika, mehanika) ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njihove
aplikacije.
Uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na temeljnem in osnovnem
strokovnem področju.
Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline.
Razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi
poddisciplinami.
Razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju.
11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja:
 zaposljivost diplomantov,
 možnosti za nadaljevanje izobraževanja.
da
da
ne
ne
Utemeljitev:
Prenovljeni dodiplomski program je tematsko razdeljen v tri sklope znanj, ki si sistematično sledijo v
naslednjem vrstnem redu:
A1 – študent osvoji potrebna osnovna znanja iz temeljnih naravoslovnih in računalniškoinformacijskih
predmetov (matematika s statistiko, fizika, kemija, informatika, geodezija, varstvo okolja, ...)
A2 – študent osvoji osnovna znanja iz temeljnih predmetov prometne stroke (uvod trajnostno
načrtovanje mobilnosti, osnove prometnega sistema, izbrana poglavja iz geografije, prometna
infrastruktura, mehanika, prostorsko planiranje, prometno planiranje, teorija prometnega toka,
transportna sredstva, prometno pravo, ekonomija prometa, materiali,...).
A3 - študent pridobi osnovna znanja iz strokovnih prometnih predmetov (organizacija in tehnologija
prometa, projektiranje prometnic, gradnja in vzdrževanje prometnic, varnost v prometu, prometna
telematika in informatika, železnice) ter osnovna znanja iz gradbeniške stroke, potrebna pri
načrtovanju, grajenju in vzdrževanju prometne infrastrukture (gradbene konstrukcije, hidrotehnika,
geologija in geotehnika; izbere pa lahko tudi sklop ekonomika, organizacija in tehnologoja grajenja, ...).
56
Cilj predlaganega programa je predvsem izobraževanje in priprava za nadaljnji študij. Predlagani
program bo študentom omogočal in jih vzpodbujal k nadaljnjemu študiju na podiplomskem programu,
saj jim bo posredoval dovolj široka temeljna in osnovna strokovna znanja, kar ga bo usmerilo v izbiro
ustrezne specializacijske smeri na podiplomskem študiju. Tam bo temeljna znanja glede na izbrano
smer študija še ustrezno nadgradil, strokovna pa specializiral in poglobil.
Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim znanjem in osnovnimi
strokovnimi znanji, kar mu bo omogočalo samostojno opravljati določene naloge s področja prometa,
pa tudi s prometom povezanih področij. Njegovo dodiplomsko znanje bo primerljivo z znanji
pridobljenimi na dodiplomskih programih sorodnih ustanov v Evropi.
Diplomanti Univerzitetnega študijskega programa Prometno inženirstvo bodo predvidoma zaposljivi v
podjetjih in ustanovah, ki se ukvarjajo s prometnim in prostorskim planiranjem , upravnimi postopki v
zvezi s prometom, prometno varnostjo, zagotavljanjem mobilnosti prebivalstva (podjetja, ki izvajajo
javni potniški promet – avtobusna podjetja, železniška podjetja), dejavnostmi trasnporta blaga,
svetovanjem in projektiranjem, zavarovalno dejavnostjo...
Nadaljne izobraževanje v okviru podiplomskega magistrskega študija je za diplomante Prometnega
inženirstva možno na na vseh tehničnih področjih študija, ki so v povezavi s prometno stroko.
12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe:
 gospodarstva,
da
ne
Utemeljitev:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ponuja štiri dodiplomske univerzitetne
študijske programe: gradbeništvo, arhitektura, gospodarsko inženirstvo in prometno inženirstvo.
Medtem, ko je osnovni in tradicionalni program gradbeništva jasno profiliran in usidran v prostor, je
na področju prometa, transporta in logistike, preglednost in prepoznavnost programov šibkejša. To
občutijo, oziroma so občutili, iskalci zaposlitve, določena zmeda obstaja tudi na trgu delodajalcev,
zakonodajalcev, predvsem pa pri dijakih. Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in
arhitekturo je prve študente prometa vpisala v študijskem letu 1994/1995.Ugotovili smo, da so se
diplomanti uspešno zaposlili oziroma zaposljevali in da slovenski trg prav gotovo potrebuje določeno
število strokovnjakov za področje prometnega inženirstva (predvsem: prometno in prostorsko
planiranje, promet in okolje, upravni postopki v povezavi s prometom, prometna varnost, zagotavljanje
mobilnosti prebivalstva). Diplomanti so se zaposlili pri naslednjih delodajalcih:
V gospodarskih javnih službah (npr. Nigrad, Snaga)
V gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je prevoz (Slovenske železnice, Veolia), še
več pa pri podjetjih, kjer so diplomatni prevzeli naloge organizacije notranjega transporta (npr.
TUŠ, Gorenje, Petrol).
Svetovalne, planerske in projektantske družbe oz. biroji (kot so Prometni inštitut, PNZ, Lineal);
pri čemer so diplomanti tudi uspešno odprli lastna podjetja za storitve v prometnem planiranju
(npr. Logiteh).
V podjetjih za razvoj opreme za transport in transportno telematiko (Ultra, Telargo).
V zavarovalnicah (analiza prometnih nesreč, transportna zavarovanja).

negospodarstva.
da
ne
Utemeljitev:
Diplomanti Univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa Prometno inženirstvo so se v okviru
negospodarstva zaposljevali na ministrstvu, pristojnem za promet in organe v njegovi sestavi
57
(direktorati, direkcije), na agencijah (predvsem za železniški promet in regionalne razvojne agencije), v
občinskih službah (predvsem prometni uradi, komunalne službe), na visokošolskih in srednješolskih
zavodih in inštitucijah (raziskave, pedagoški proces), na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve
(predvsem v sektorju za varnost cestnega prometa).
13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami.
da
ne
Utemeljitev:
Na podlagi SWOT analize, ki so jo katedre, ki pokrivajo področje prometa, opravile v marcu 2005, je bil
podan predlog (potrjen na senatu FGPA), ki bi naj zagotavljal prepoznavnost in zaposljivost bodočih
»prometnih inženirjev« in je postal tudi operativno vodilo izdelave predmetnika:
Pripraviti študijski program tako, da bi naj v prihodnosti »pokril« niše ter se nekoliko odmaknil
od tistega dela trga, ki ga že dokaj intenzivno polnijo diplomanti programov UL-FPP, UM-FL. Na
ta način lahko obdržimo ali zvišamo zaposljivost diplomantov.
Študijski program prometa se preimenuje v prometno inženirstvo, da se jasneje - tudi skozi
naslov - nakazuje vsebina;
Okrepijo se tehnične in inženirske vsebine; ob predpostavki, da bo v prihodnosti o zaposljivosti,
pooblastilih in položaju na trgu iskalcev delovnih mest odločala vsebina (iz priloge k diplomi)
ne pa izključno formalni naziv.
K prenovi se pristopi tako, da bo novi program za izvajalce in financerje ekonomsko vzdržen
(približno 50% vsebin obveznih predmetov se pokriva iz nabora predmetov, ki jih ponujajo
katedre na FGPA za potrebe študijskih programov gradbeništva, gospodarskega inženirstva in
drugih nastajajočih ŠP)
Planirano število vpisnih mest naj bo usklajeno z realnostjo slovenskega in evropskega
prostora; ob nekoliko povečani prehodnosti, kar naj bi dosegli tudi z bolje strukturiranim
predmetnikom, naj bo letno število predvidenih diplomantov med 15 in 20.
Cilj študija prometnega inženirstva na Univerzi v Mariboru je, da bi skladno s potrebami družbe (države,
regij in pokrajin ter občin in mest), posameznikov (zagotavljanje kakovosti življenja z učinkovito in
trajnostno individualno mobilnostjo) in našega gospodarstva (zagotavljanje pogojev za konkurenčnost)
izobraževali na dodiplomski ravni prometnega inženirja, ki bi bil usposobljen za izvajanje strokovnih in
razvojnih opravil (torej neposredno zaposljiv), predvsem pa bi bil usposobljen za nadaljevanje študija.
Fakulteta spremlja potrebe po kadrih s strokovno izobrazbo s področja prometa predvsem na podlagi
posredovanih podatkih o potrebah, ki jih pridobivamo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Kot je bilo zapisano ob analizah pred prvo akreditacijo študijskega programa v letu 2005, smo takrat
zaznavali eksplicitno izraženo potrebo po dvajsetih diplomantih univerzitetnega študijskega programa
Prometno inženirstvo in približno stotih diplomantih sorodnih univerzitetnih študijskih programov
tehnologije prometa, prometnega inženirstva in logistike.
Med leti 2006 in 2012 (dopis Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Maribor; Priloga E2-10) je
eksplicitno povpraševanje po univerzitetnih diplomiranih inženirjih prometa, kljub recesiji in izrazitemu
upadu aktivnosti v prometnem gospodarstvu ter ustavitvi zaposlovanja v javnem sektorju, ostajalo na
ravni med desetimi in dvaindvajsetimi razpisanimi delovnimi mesti.
14. Študijski program je mednarodno primerljiv.
da
ne
58
15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi programi.
da
ne
Utemeljitev:
Prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program »Prometno inženirstvo« je oblikovan na podlagi
analize učnih programov različnih univerz v Evropi. Pri oblikovanju programa smo upoštevali tudi
smernice Federation des Associations Nationales des Ingenieurs (FEANI), saj želimo, da predlagani
program diplomantu omogoči pridobiti tudi naziv Euro-ing. Zato smo pri snovanju predmetnika
upoštevali tudi minimalne zahteve tega združenja. ,
Dodiplomski študijski program je oblikovan v skladu z ugotovitvami analize primerljivih programov
študija prometa ali prometnega inženirstva na fakultetah za promet ali kot študija prometnega
inženirstva na fakultetah za gradbeništvo nekaterih univerz v Evropi. Proces iskanja primerljivih
programov smo pričeli v okviru povezave osmih evropskih fakultet, s katerimi že deset let pripravljamo
skupne delavnice in mednarodne projekte »Promet in mesto« (»City & traffic«). V konzorciju so
fakultete, ki izobražujejo študente za potrebe prometnega inženirstva. Prva ugotovitev z delavnice (julij
2004 v Mariboru) je bila, da se zelo podobne ali enake vsebine ponujajo na osmih različnih univerzah
v okviru različnih fakultet, študijskih programov ali usmeritev. Tudi nadaljnja iskanja v Evropi so
potrdila, da obstaja več modelov dodiplomskega študija prometa oziroma prometnega ali
infrastrukturnega inženirstva. Enake oziroma zelo sorodne vsebine se ponujajo kot:
univerzitetni študijski programi prometa na fakultetah za promet,
univerzitetni študijski programi prometnega inženirstva na gradbenih fakultetah,
univerzitetni študijski programi gradbeništva, smer promet,
študij prometa kot program ali smer na fakutetah za prostorske, okoljske vede
Razen primerljivih programov v preglednici, smo pregledali tudi številne druge, zlasti programe
inštitucij, s katerimi imamo sklenjene Socrates/Erasmus bilateralne pogodbe in z njimi že leta uspešno
izmenjujemo študente in tudi akademsko osebje. ,
Potrebno je tudi poudariti, da študijske programe prometa kar nekaj evropskih vrhunskih inštitucij
izvaja po sistemu 4 + 1. Pri pregledu teh programov in programov 3 + 2 smo ugotovili, da se ne glede
na trajanje dodiplomskega študija (torej 3 ali 4 leta) programi izvajajo s primerljivim povprečjem študija
temeljnih matematično-naravoslovnih ter temeljnih strokovnih znanj.
Verodostojno primerjavo omogoča le primerjava celotnega (petletnega) študija, saj štiriletni
dodiplomski programi ponujajo bolj poglobljene vsebine strokovnih in aplikativnih znanj, kar programi
s strukturo 3 + 2 dodajajo v svojem podiplomskem delu.
Neposredna izvedba univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa, ki ga prijavljamo, obsega:
predavanja,
vaje, projektno delo
seminarje in
diplomsko delo.
Zaporedno vključevanje in prepletanje temeljnih znanj naravoslovnih in tehničnih ved ter tudi
družboslovnih ved zagotavlja spontan prehod k usmerjenim strokovnim znanjem in aplikativnim
rešitvam ter dopolnitvam stroke z interdisciplinarnimi in izbirnimi znanji iz najsodobnejših področij
prometnega inženirstva, kar na naši fakulteti ponujamo z možnostjo nadaljevanja na dvoletnem
podiplomskem študijskem programu »Prometnega inženirstva « znotraj dveh predlaganih smeri:
a.)
Planiranje in upravljanje prometa,
b.)
Organizacija in tehnologija prometa.
59
Kljub temu, da smo pri snovanju predmetnika univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa
»Prometnega inženirstva« upoštevali in primerjali tudi številne druge študijske programe, na podlagi
8. člena »Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov«, kot primerljive,
navajamo naslednje dodiplomske programe:
1.
2.
3.
4.
5.
TU Dresden, Fakultät für Verkehrswissenschaften \"Friedrich List\", program
Verkehrsingenieurwessen
Slovak University of technology in Bratislava, Faculty of Civil Engineering, study programme:
Civil and Transportation Engineering
Budapest University of technology and economics, Faculty of Transportation Engineering,
program Transportation engineering
TU Berlin - Fakultät für Verkehrs- und Maschinensysteme, Studiengang Verkehrswesen,
TU
Graz
Fakultät
für
Bauingenieurwissenschaften,
Bakkalaureatsstudium
Bauingenieurwissenschaften
16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije.
da
ne
Utemeljitev:
1.
TU Dresden, Fakultät für Verkehrswissenschaften "Friedrich List", program
2.
Slovak University of technology in Bratislava, Faculty of Civil Engineering, study programme:
Civil and Transportation Engineering
3.
Budapest University of technology and economics, Faculty of Transportation Engineering,
program Transportation engineering
4.
TU Berlin - Fakultät für Verkehrs- und Maschinensysteme, Studiengang Verkehrswesen,
5.
TU Graz - Fakultät für Bauingenieurwissenschaften, Bakkalaureatsstudium
17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma
priznani.
da
ne
Primerjani študijski programi:
Vrsta
programa
Dodiplomski
univerzitetni
Stopnja
programa
Prva stopnja
Dodiplomski
univerzitetni
Ime programa
Država in zavod
Nemčija, TU Dresden
Prva stopnja
Civil and Transportation
engineering
Slovaška, Slovak University of
technology in Bratislava
Dodiplomski
univerzitetni
Prva stopnja
Transportation engineering
Madžarska, Budapest University
of technology and economics
Dodiplomski
univerzitetni
Prva stopnja
Verkehrswesen
Nemčija, TU Berlin - Fakultät für
Verkehrs- und Maschinensysteme
Dodiplomski
univerzitetni
Prva stopnja
Verkehr
Avstrija, TU Graz - Fakultät für
60
Dodiplomski univerzitetni program Prometno inženirstvo; FGPA UM
Formalna sestava programa
Dodiplomski univerzitetni program je triletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 180 kreditnih točk.
1 ECTS točka predstavlja 30 urno obremenitev študenta. Vsak semester študija je ovrednoten s 30 ECTS
točkami. Po letnikih so kontaktne ure enakomerno razporejene
Trajanje študija
V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in ECTS merili traja dodiplomski univerzitetni študij 3 leta (6
semestrov). Študijski program je ovrednoten s 180 ECTS točkami.
Vsebinska sestava programa
Študij je tematsko razdeljen v tri dele:
- Splošni teoretični del iz naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin ter družboslovnih vsebin
predstavlja osnovo in se odvija v glavnem v prvem letniku študija. Študent osvoji precej globoka znanja
iz naravoslovno-matematičnih predmetov, računalniške informatike, prava in ekonomije, ki
predstavljajo osnovo za kasnejšo nadgradnjo znanja iz prometnih inženirskih vsebin.
- Drugi del vsebuje osnovna znanja iz temeljnih predmetov prometne stroke (uvod v promet, osnove
prometnega sistema, transportna sredstva, prometna infrastruktura, prometno planiranje, teorija
prometnega toka, urbanistično in regionalno planiranje...) in se odvija v glavnem v drugem letniku
študija. Študent pridobi potrebna znanja za rešitev enostavnega inženirskega problema z uporabo
sodobnih matematičnih in inženirskih metod.
- Tretji del, ki se odvija v tretjem letniku študija, predstavlja osnovna znanja iz strokovnih prometnih
predmetov (prometna varnost, gradnja prometnic, organizacija prometa, trasnportna ekonomija II,
projektiranje prometnic, gospodarjenje s prometnicami, prometna informatika in telematika,....)
Vsebine predstavljajo aplikacijo pridobljenih teoretičnih znanj iz prvega in drugega dela študija.
Delež izbirnih vsebin
Izbirni predmeti, ki so vsi v tretjem letniku študija, predstavljajo skupno 10% vrednosti kreditnih točk
celotnega programa, torej 18 ECTS. Specializacijskih smeri ni na dodiplomskem študiju, ampak se
pojavijo šele na podiplomskem programu.
Učni izidi oz. kompetence diplomantov
Pridobljeni strokovni naslov: »Diplomirani inženir/ka prometa (UN)». (dipl.inž.prom UN)
Program Verkehrsingenieurwessen (Prometno inženirstvo); TU Dresden
Na TU Dresden na Fakulteti za prometne znanosti "Friedrich List" je možen študij na študijskih
programih Prom. gospodarstvo, Prom. inženirstvo ter Mehatronika. Znotraj programa
Verkehrsingenieurwessen (Prometno inženirstvo), je možen študij na naslednjih smereh:
Verkehrsplanung und Verkehrstechnik (Prometno planiranje in prometna tehnika),
Verkehrssystemtechnik und Logistik (Prometna sistemska tehnika in logistika), Verkehrstelematik,
Planung und Betrieb elektrischer Verkerhssysteme (Prometna telematika, planiranje in obratovanje
električnih sistemov v prometu). Vse tri smeri imajo skupne predmete v prvih 4 semestrih, nakar se v
ostalih semestrih ločijo po smereh.
Trajanje študija
Študijski program traja 5 let in je razdeljen na Grundstudium (4 semestri) in Huptstudium (4 semestri),
ki se konča s prakso in diplomo v petem letniku.
61
Program Verkehrsingenieurwessen (Prometno inženirstvo); TU Dresden
Splošni teoretični del iz naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin predstavlja osnovo in se
odvija v prvih dveh semestrih. Tretji in četrti semester vsebuje predmete, kateri vsebujejo osnovna
znanja iz temeljnih predmetov prometne stroke. Temu delu študija pravijo »osnovni« (Grundstudium)
in je skupen vsem programom in usmeritvam.
V tretjem in četrtem letniku se predavajo osnovne in poglobljene vsebine iz strokovnih prometnih
predmetov glede na študijski promgram in usmeritev.
Pridobljeni strokovni nslov: Diplom Verkehrsingenieur/in (Dipl. Ing.)
Program Civil and Transportation engineering (Gradbeno in prometno inženirstvo); Slovak University
of technology in Bratislava
Na študijskem programu Civil and Transportation engineering (Gradbeno in prometno inženirstvo) je
možno izbirati med naslednjimi smermi: Concrete Structures (Betonske konstrukcije), Steel and Timber
Structures, (Jeklene in lesene konstrukcije) Geotechnics (Geotehnika), Roads and Airports (Ceste in
letališča), Urban Traffic Engineering (Javni potniški promet) in Railways (Železnice).
Trajanje študija
Študij se ravna po evropskih smernicah. BSc študijski program traja 3 leta. Celotni študijski dodiplomski
program traja 3 leta, in se konča s B.Sc. projektom (2 ECTS) po končanem tretjem letniku študija.
Program obsega 180 kreditnih točk. Pogoji za napredovanje po etnikih niso navedeni.
Splošni naravoslovno-matematični predmeti se nahajajo v prvem letniku. V drugem in tretjem letniku
se podajajo osnovna znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke ter osnovne vsebine iz strokovnih
predmetov gradbeno-prometne stroke. Tretji letnik se zaključi z diplomskim (B.Sc.) projektom.
Poglobljene vsebine iz prometne stroke se potem podajajo v četrtem in petem letniku, ko se program
zaključi z diplomo.
Pridobljeni strokovni naslov: Bachelor of Science in Traffic Engineering.
Program Transportation engineering (Transportno inženirstvo); Budapest University of Technology
Študij na programu »Transportation engineering« je tematsko razdeljen na tri module:
- V osnovnem (»basic«) modulu so splošni teoretični predmeti naravoslovno-matematičnih,
informacijskih, družboslovnih in humanističnih vsebin. Predmeti iz tega modula se nahajajo v prvih
dveh letnikih
- Glavni (»main«) modul vsbuje predmete z osnovnimi znanji iz temeljnih predmetov prometne stroke
ter se odvija v 5., 6. in 7. semestru.
62
Program Transportation engineering (Transportno inženirstvo); Budapest University of Technology
- Dopolnilni (»subsidiary«) modul vsebuje vsebuje podajanje strokovnih znanj iz prometne stroke.
Predmeti se predavajo v 6., 7. in osmem semestru. Na koncu 8. semestra je diplomska naloga, za katero
je predvidenih 30 kreditnih točk.
Trajanje študija
Program traja štiri leta in je podan v kreditnih točkah Vrednost ene kreditne točke ustreza vrednosti
ene ECTS točke.
Pridobljeni strokovni naslov: Bachelor of Science in Traffic Engineering
Program »Verkehrswesen« (Prometne znanosti); Technische Universität Berlin
Program »Verkehrswesen« (Prometne znanosti), kateri je primerljiv s programom na FGPA, vsebuje na
dodiplomski (B.Sc.) stopnji:
- splošne teoretične vsebine iz matematičnih osnov, tehnično-naravoslovnih osnov,
tehničnometodoloških osnov, ekonomskih in pravnih osnov in socialnih ter psiholoških osnov.
- strokovne vsebine iz prometne stroke.
Za dodiplomski (B.Sc.) program mora študent zbrati 120 SWS (kontaktnih ur) med izbirnimi vsebinami.
V osnovnem študiju (Grundstudium) ima študent na voljo obvezne predmete od katerih mora izbrati
74 SWS in izbirne predmete – med katerimi mora zbrati minimalno 26 SWS. Skupaj mora izbrat 100
SWS iz predmetov, da lahko napreduje v Hauptstudium . Osnovni študij traja 5 semestrov. Pogoji za
napredovanje med letniki niso navedeni, le pogoji za prehod iz Grundstudium na Hauptstudium.
Trajanje študija
Program Verkehrswesen vsebuje osnovni študij in nadaljni strokovni študij. Osnovni študij traja 5
semestrov.
Program je podan v SWS točkah, kreditni sistem študija je možen z izbiro predmetov znotraj TU Berlin.
Ni še usklajen z ECTS. Nabor predmetov je podan in je možno izbirat predmte tudi iz drugih fakultet. –
študent mora zbrat med 64 in 80 SWS.
Po končani diplomi študnet dobi naziv Diplomingenieur (Dipl-Ing.)
Verkehr; TU Graz
Program je triletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 180 kreditnih točk. 1 ECTS točka predstavlja
25 urno obremenitev študenta. Vsak semester študija je ovrednoten s 30 ECTS točkami. Semester
predstavlja 15 tednov kontaktnih ur. Tedenska obremenitev študenta predstavlja 26 kontaktnih ur.
63
Verkehr; TU Graz
Študij je podobno kot na FGPA UM tematsko razdeljen v tri osnovne sklope:
- Splošni teoretični del iz naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin predstavlja osnovo in se
odvija v glavnem v prvih treh semestrih študija. Po prvem letniku študija je tudi možno zamenjati
program študija tehniških ved brez večjega števila diferencialnih izpitov.
- Od tretjega semestra naprej se študij orientira v 8 temeljnih gradbenih področij (statika gradbenih
konstrukcij, gradbeni materiali, gradbena fizika, geotehnika, gradbene konstrukcije, gradbena
infrastruktura, hidrotehnika in gradbeni management).
- V zadnjih dveh semestrih študent osvoji osnovna znanja iz strokovnih gradbenih predmetov, ki
predstavljajo nadgradnjo temeljnih znanj iz drugega dela.
Trajanje študija
Dodiplomski univerzitetni študij traja 3 leta (6 semestrov). Študijski program je ovrednoten s 180 ECTS
točkami.
Dodiplomski študijski program ne ponuja izbirnih predmetov. Specializacijskih smeri ni na
dodiplomskem študiju, ampak se pojavijo šele na podiplomskem programu.
Za uspešen zaključek študija mora študent opraviti vse predpisane (in izbrane) izpite, seminarske
naloge, projektna dela, strokovno prakso in zagovor diplomskega dela, ki je ovrednoteno z 10 ECTS
točkami. Tema diplomskega dela se izbere ob koncu 5. semestra. Če študent neuspešno zagovarja
diplomsko delo, si mora izbrati novo temo, ki pa jo nato mora v naslednjem poiskusu uspešno
zagovarjati. Pridobljeni strokovni naslov: »Bakk. Techn. der TU Graz».
18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s primerjanimi.
da
ne
Utemeljitev:
Iz analize rezultatov v v točki C.2.17 je razvidno, da prenovljeni dodiplomski univerzitetni študijski
program »Prometno inženirsto« izkazuje le malo odstopanje napram izbranim primerljivim tujim
programom glede predlaganih ECTS točk po posameznih tematskih področjih kakor tudi po posameznih
predmetnih področjih. Višja stopnja primerljivosti velja zlasti za splošno-teoretični del programa,
medtem ko strokovni del vsebuje vse tiste komponente in usmeritve znanj, ki omogočajo diplomantu
vključitev v različne veje gospodarstva in kreativno oblikovalsko delovanje, kakor tudi obvladovanje
ustreznih razvojno-raziskovalnih in znanstvenih področij. Program je predvsem namenjen specifičnim
potrebam slovenskega gospodarstva, s svojo zasnovo pa ima tudi potencial zadovoljevanja potreb po
kadru s področja prometa v Evropi.
Program se dobro ujema s primerljivimi programi, saj je nekakšen kompromis med
»prometnotehnološko « usmerjenimi programi (TU - Berlin, Budapest UT) in »prometno-gradbeniško«
usmerjenimi programi – smermi (STU Bratislava, TU Graz), kar kaže tudi primerjava v naslednjih dveh
tabelah. Program vsebinsko izkazuje zelo dobro ujemanje s primerljivimi programi, saj je večina njih
tematsko razdeljena na tri področja, torej tako kot dodiplomski univerzitetni program »Prometno
inženirstvo«. Tudi po številu direktnih kontaktnih pedagoških ur je predlagani program povsem
primerljiv.
64
Ker je FGPA UM že leta članica mednarodnega študijskega projekta SOCRATES/ERASMUS, predlagani
prenovljeni dodiplomski univerzitetni porgram »Prometno inženirstvo« izkazuje dobro možnost
vključevanja v skupni evropski visokošolski prostor.
Glede nevsebinskih primerjav je iz prikazanega razvidno, da med predstavljenimi primerljivimi
mednarodnimi programi in predlaganim dodiplomskim univerzitetnim študijskim programom
»Prometno inženirstvo« ni bistvenih razlik. Vpisni pogoji so bolj ali manj poenoteni (dokončana ustrezna
srednješolska maturitetna izobrazba), programi imajo vpeljan tutorski način študija, študij se le v
nekaterih programih zaključi z ECTS točkami ovrednotenim diplomskim delom oziroma diplomskim
projektom. Prehodni pogoji se med programi sicer razlikujejo, saj so nekateri še 4 letni drugi pa 3 letni.
Praktično usposabljanje je zelo različno pri programih. Pri nekaterih ga ni, oziroma je predvideno ob
pripravi diplome, drugje pa je predvideno dosti časa za prakso (TU Dresden). Pri nobenem programu ni
praksa ovrednotena z ECTS točkami.
19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji.
da
ne
da
ne
Utemeljitev:
Diplomirani inženir prometa (UN) ne sodi med regulirane poklice.
20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje.
Utemeljitev:
Univerza v Mariboru ima jasno določene cilje na področju mednarodnega sodelovanja. Začetki
delovanja, naravnanost in področja delovanja so predstavljena na spletni strani:
http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/splosno/Strani/default.aspx. Vzpostavljena je Služba za
mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje, ki izvaja naloge obvjavljene na spletni strani:
http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/splosno/Strani/default.aspx. Služba je v podporo
Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki ima zaposleno samostojno strokovno
sodelavko za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje. Delovno mesto je v pomoč zaposlenim na
fakulteti, ki želijo sodelovati na mednarodnem in medunivezitetnem področju.
Mednarodna dejavnost Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo se kaže v
številnih sklenjenih sporazumih o sodelovanju s fakultetami in univerzami v različnih državah sveta.
Sodeluje v več mednarodnih znanstveno raziskovalnih projektih in programih. Posledica teh aktivnosti
so poleg ustvarjanja novega znanja in mednarodnih izkušenj tudi objave v najuglednejših znanstvenih
revijah sveta in citiranost del. Mednarodni projekti so navedeni v spodnji točki 21.
Spletna stran: http://www.fgpa.um.si/mednarodna-dejavnost/mednarodno-raziskovalnosodelovanje/Strani/default.aspx
Vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor omogoča na dodiplomski ravni sistem kreditnih ECTS
točk. Na ostalih ravneh je to vključevanje omogočeno z gostovanjem tujih profesorjev, z izmenjavo
profesorjev in s sodelovanjem v skupnih pedagoških in raziskovalnih programih. FGPA UM je članica
SOCRATES/ERASMUS, LEONARDO DA VINCI in CEEPUS programov za mednarodno mobilnost.
Predlagani študijski program je po vsebini in obsegu trajanja študija povsem mednarodno primerljiv in
diplomant ima vse pogoje za mednarodno priznanje diplome.
21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v:
 raziskovalnih projektih EU,
 drugih mednarodnih raziskovalnih programih,
da
da
ne
ne
65








bilateralnih programih,
multilateralnih programih,
meduniverzitetnih sporazumih,
tematskih omrežjih,
intenzivnih programih,
mobilnosti visokošolskih učiteljev,
mobilnosti študentov,
drugo.
da
da
da
da
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
ne
ne
ne
ne
Utemeljitev:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je razvila
intenzivno sodelovanje z izbranimi univerzami iz tujine, tako da je vključena v več mednarodnih mrež
za izmenjavo učiteljev in študentov. Pestro mednarodno sodelovanje fakultete v mednarodnem
visokošolskem prostoru poteka tudi v obliki vedno številnejših izmenjav študentov in učiteljev. V
študijskem letu 1999/2000 se je FGPA vključila v evropski program izobraževanja Socrates/Erasmus, ki
omogoča izmenjavo študentov letno s 14 evropskimi univerzami oz. fakultetami, s katerimi je FGPA
sklenila ustrezne sporazume.
Osnovna ideja programa je omogočiti študentom svoboden prehod in študij na evropskih univerzah.
Najpomembnejši cilji programa so: internacionalizacija študija, odprtost izobraževalnega sistema
evropskih univerz svetu, internacionalizacija študentov in profesorjev, ki ostanejo doma, idr.. Program
podpira in spodbuja tudi mobilnost učnega osebja (TS Mobility), saj se predvsem za vsebinski del preko
tovrstnih stikov dogovarja mobilnost študentov (OMS Mobility) in mobilnost zaposlenega osebja (ST
Mobility). Študij opravljen v tujini je priznan kot sestavni del študijskega programa FGPA. Obdobje, ki
ga študent opravi v tujini, FGPA v celoti prizna v akademske namene, če je seveda izpolnil vse
obveznosti. Akademsko priznavanje olajša uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS
sistem (European Credit Transfer System), ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih
univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk ter s tem olajšuje
priznavanje opravljenih akademskih obveznosti študentov med partnerskimi ustanovami. Fakulteta za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ima sistematizirano delovno mesto za mednarodno
in meduniverzitetno sodelovanje, Erasmus koordinatorja in ECTS koordintorja.
- CZ-01010; Development of methods for timber structures and timber-based construction design;
CEEPUS II; Premrov Miroslav; VSB Ostrava; 2006-2007
- C 10; Outskirts of European Cities COST; Sitar Metka; Evropska komisija, MSŠ, ARRS;2000-2004
- A 26; The European city regions in a nage of multi-level governance reconciling competitiveness
and social cohesion; COST; Sitar Metka; Izvajalec; 2003-2007
- C 19; Proactve Crisis Management of Urban Infrastructure; COST; Petrešin Eugen; Evropska
komisija, MSŠ, ARRS; 2005-2008
- TU0905; Structural Glass - Novel design methods and next generation products; COST; Premrov
Miroslav; 07.04.2010-06.04.2014
- PILE SAFETY; Rationalization of deep bridging structures foundations using new deformation
monitoring techniques; EUREKA; Trauner Ludvik; Koordinator: FGPA UM; 01.02.2008-01.02.2010
- CO2NeuTrAlp; CO2 - Neutral Transport for the Alpine space; European Teritorial Cooperation;
Toplak Sebastian; Koordinator: B.A.U.M. Consult GmbH, München; 01.09.2008-31.08.2011
- RECODRIVE; Recognition and Rewarding for Ecodriving schemes and energy eware Vehicle
procurement and maintenance; IEE - Inteligent Energy Europe; Božičnik Stanislav; Koordinator:
FGM AMOR; 01.10.2007-31.03.2010
- ESPON; European Spatial Planning Observation Network; INTERREG III; Sitar Metka; Koordinator:
Nordegio Nordic Centre for Spatial Development Stokholm; 2004-2006
- CORELOG; Coordinated regional logistics; INTERREG III; Božičnik Stanislav; Koordinator: Emillia Romagna Region; 01.09.2005-30.11.2007
66
- REDECON; Regional Development Along Corridors and Nodes; INTERREG III; Lep Marjan;
Koordinator: Regione Veneto; 19.06.2006-30.06.2008
- AlpCheck; Alpine Mobility Check; INTERREG III; Sever Drago; Koordinator: Regione Veneto;
01.08.2006-01.07.2008
- CASTLE; Cooperation Among SMSs Toward Logistic Excellence; INTERREG IV; Božičnik Stanislav;
Koordinator: Fundazione Instituto sui transporti e la Logistica; 01.11.2008-31.10.2011
- TEMTIS; Educational Materials for designing and Testing of timber Structures Leonardo da Vinci;
Premrov Miroslav; Koordinator: VSB Ostrava; 01.10.2006-31.01.2009
- MOVE; Towards energy sustainability; OP SI-AT; Žegarac Leskovar Vesna; Koordinator: E-Zavod;
01.01.2009-31.12.2011
- DRA-MUR-CI; Čezmejna vodarska iniciativa za reki Drava in Mura; OP SI-AT; Jecl Renata;
Koordinator: FGPA UM; 01.04.2009-31.03.2013
- NK 3; WP 3.1.1.B Untersuchungsstrategie zu den Nutzungsmöglichkeiten des geothermischen
Potenzials in Sedimentbecken; Sodelovanje v CO; Petrešin Eugen; Koordinator: PeF Maribor;
15.08.2005-31.12.2006
- NK 4; WP 4.4.2 Water storage business and environmental impact of Kozjak reservoir; Sodelovanje
v CO; Trauner Ludvik; Koordinator: PeF Maribor; 01.08.2005- 30.06.2007
- NK 1, WP 1.1.4 Finalization and activation of the lysimeter research station Tezno for defining the
hydropedological parameters of the Dravsko polje; Sodelovanje v CO; Smaka Kincl Vesna;
Koordinator: PeF Maribor; 01.01.2006-30.06.2008
- NK 4; WP 4.3 Optimierung der Kraftwerksnutzung im Hochgebirge; Sodelovanje v CO; Trauner
Ludvik; 01.04.2009-31.12.2009
- WP 1.4; Water for beverage industry applying best management practises; Sodelovanje v CO; Trček
Branka; Koordinator: GeoSI d.o.o. Geological Institute; 01.07.2008-31.12.2009
- IKTRu; Integration der IKT an Technische Hochschulen Ruslands; TEMPUS; Rebolj Danijel;
Koordinator: TU Dresden; 01.04.2009-31.03.2012
- DATELINE; Design and Application of a travel Sufvery for European long-distance Trips Based on an
International Network of Expertise; V. OP; Čuš Babič Nenad;Koordinator: Socialdata GmbH Nemčija;
01.04.2000-31.12.2002
- PORTAL; Promotion of Results in transport Research and learning; V. OP; Lep Marjan; 01.06.200031.07.2003
- ALP-NET; Thematic Network on Trans Alpine crossing; V.OP; Lep Marjan; 01.04.2001- 30.09.2003
- VELOINFO; Veloinfo the European network for cycling expertise; V. OP; Rebolj Danijel; Koordinator:
Master Plan VB; 01.10.2002-31.03.2004
- UPTUN; Upgrading of exsisting Tunels; V. OP; Tollazzi Tomaž; 01.09.2002-31.08.2006
- TREMOVE;European Tremove Transport Model; VI. OP; Božičnik Stanislav; 2003-2004
- ENTRANCE; Analysis of the national transport policies of the New member States and their impact
on Community transport objectives;VI. OP; Toplak Sebastian; Koordinator: Austrian Mobility
Research; 30.12.2004-28.08.2005
- DIFFERENT; User Reaction and Efficient Differentiation of Charges and Tolls; VI. OP; Božičnik
Stanislav; Koordinator: TRI Napier University; 01.05.2006-30.04.2008
- BYPAD Platform; Training on and implementation of Bicycle Policy Audits in European Cities; VI. OP;
Toplak Sebastian; Koordinator: Langzaam Verkeer Mr. Ti Belgija; 01.01.2006-30.09.2008
- PTaccess; Public Transport Systems Accessibility for People with Disabilities in Europe; VI. OP;
Toplak Sebastian; Koordinator: 01.02.2007-01.02.2009
- MAX; Successful Travel Awareness Campaigns and Mobility Management Strategies;VI. OP; Lep
Marjan; Koordinator:FGM AMOR; 01.10.2006-30.09.2009
- PROCEED;Principal of successful high quality public transport operation and development; VI. OP;
Lep Marjan; Koordinator: Trivector (Lund Sweden); 01.10.2006-30.09.2009
- ADD HOME; Mobility Management for housing areas - from car-dependency to free choice; VI. OP;
Toplak Sebastian; Koordinator: FGM AMOR; 01.12.2006-30.11.2009
67
- MODULE CLOSE TO; General Preventive Teaching MODULE CLOSE -TO the implementation of a
successfully tested methodological approach in the European driving education system; VI. OP;
Toplak Sebastian; Koordinator: FGM AMOR; 30.03.2007-30.03.2010
- InPro; Open Information Environment for Knowledge-based Collaborative Processes throughout
the Lifecycle of a Building; VI. OP; Čuš Babič Nenad; Koordinator: NCC Construction Sverige AB;
01.09.2006-31.08.2010
- CONNECT;Developing and disseminating excellent mobility management measures for young
people; VI. OP; Toplak Sebastian; Koordinator: Institut für Verkehrspädagogik;30.09.200730.09.2010
- KOMODA; Co-modality optimised integrated chains in fright transport logistics; VII. OP; Božičnik
Stanislav; Koordinator: Instytut Logistyki i Magazynowania (Poljska); 01.01.2008-31.12.2009
- B2B LOCO; Baltic - To - Balkan network for Logistics competence; VII. OP; Božičnik Stanislav;
Koordinator: Instytut Logistyki i Magazynowania (Poljska); 01.09.2009-31.08.2011
- TransNEW; Support for realising New Member and Associated States\' potentials in transport
research; VII. OP; Božičnik Stanislav; Koordinator: NewRail - University of Newcastle upon Tyne;
01.01.2010-31.12.2011
- COST TU0701 SITAR METKA 2008-2012
- COST TUD DC SITAR METKA 2010-2014
- COST TU0905 PREMROV MIROSLAV 2008-2012
Podizvajalski projekti:
- Program Study of regional development of triangle Austria-Slovenia-Hungary; INTERREG III; Lep
Marjan; Koordinator: RISO; 03.05.2005-30.05.2007
- REPUS; Strategy for a Regional Polycentric Urban System in central-Easter Economic Integration
Zone; INTERREG III; Sitar Metka; Koordinator: Emillia-Romagna Region; 28.06.2006-15.02.2008
- ARTS; Action on the Integration of rural Transport Service; V. OP; Lep Marjan; Koordinator:
FGMAMOR; 2002-2004
- GUIDE-MAPS; Gaining Understanding of Improved Decision Making And Participation Strategies; V.
OP; Sever Drago; Koordinator: Institute for Urban and transport planning; 01.04.2002-30.03.2004
- BYPAD+; Training on and implementation of Bicycle Policy Audits in European Cities; V. OP; Toplak
Sebastian; Koordinator: Langzaam Verkeer Mr. Ti Belgija; 01.01.2003-31.12.2004
- EUPI; Towards Passenger Intermodality in the EU; VI. OP; Lep Marjan; Evropska komisija (DG TREN);
2004-2005
- TRALOTRA; Development, diffusion and application of professional innovative Training tools in
Logistics and Transport trough territorial Agencies in order to improve intermodal transport, based
on European best practices; VI. OP;Božičnik Stanislav; Koordinator: Provinca di Brescia; 01.01.200731.12.2008
- BESTUFS II; Best Urban Freight Solutions; VI. OP; Božičnik Stanislav; PTV Traffic Mobility Logistics
AC; 1.08.2006-28.02.2009
- PROMIT; Promoting Innovative Intermodal Freight Transport; VI. OP; Božičnik Stanislav;
Koordinator: PTV Traffic Mobility Logistics AC; 01.09.2006-28.02.2009
- SaferBrain; VII. OP; Čuš Babič Nenad; koordinator: Master Plav VB; 15.11.2009-01.03.2012
- MIMOSA; VII. OP; Čuš Babič Nenad; Koordinator: Master Plav VB; 15.11.2009-01.09.2012
Bilateralni ARRS projekti:
- BI-UA/07-08-008 Pretok spinov, nosilcev električnega naboja v sistemih kovina/polprevodnik, vodja
Bruno Cvikl, 1.1.2007-31.12.2008
- BI-CN/07-09-22 Modeliranje akustičnih in dielektričnih lastnosti poroznih snovi s frakcijsko
dinamiko, vodja Dean Korošak, 1.7.2007-31.12.2009
68
- BI-US/11-12-032 Modeliranje vpliva rotacije glavnih napetosti na odziv dinamično obremenjenih
temeljnih tal
Seznam podpisanih bilateralnih sporazumov Uuniverze v Mariboru, dostopen na spletni strani UM:
http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/partnerske-univerze/Strani/default.aspx
Erasmus bilateralni sporazumi Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so
objavljeni na spletni strani za študente in zaposlene: http://www.fgpa.um.si/mednarodnadejavnost/izmenjava/erasmus-mobilnost/Strani/default.aspx
69
22. Predmetnik:
1. semester
Zap.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Učna enota
Nosilec
Matematika
Izbrana poglavja iz geografije
Trajnostni promet in
mobilnost
Računalništvo in Informatika
Geometrijsko modeliranje z
opisno geometrijo
Prometni sistem
Kontaktne ure
Sem.
Lab.
vaje
vaje
25
10
10
5
Rač.
vaje
0
0
Ter.
vaje
0
0
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECTS
145
75
240
120
8
4
Pred.
Sem.
Zalar Borut
Drozg Vladimir
60
30
0
0
Lep Marjan
15
15
15
0
0
15
90
150
5
Tibaut Andrej
24
0
0
21
0
0
45
90
3
Težak Sergej
20
0
10
15
0
0
75
120
4
45
194
21,56%
0
15
1,67%
15
75
8,33%
0
51
5,67%
0
0
0,00%
15
30
3,33%
105
535
59,44%
180
900
100,00%
6
30
Težak Sergej
SKUPAJ
DELEŽ
2. semester
Zap.
št.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Učna enota
Nosilec
Digitalno modeliranje
Statistika
Inženirski materiali
Osnove okoljevarstvenega
načrtovanja
Osnovne pravne ureditve
Transportna sredstva
Kontaktne ure
Sem.
Lab.
vaje
vaje
0
15
15
10
15
15
Rač.
vaje
0
0
0
Ter.
vaje
0
0
0
Pred.
Sem.
Čuš Babič Nenad
Zalar Borut
Lubej Samo
15
30
60
15
0
0
Trček Branka
40
0
10
0
0
30
45
220
24,44%
0
0
15
1,67%
15
30
85
9,44%
0
15
55
6,11%
0
0
0
0,00%
Bratina Borut
Šraml Matjaž
SKUPAJ
DELEŽ
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECTS
45
65
120
90
120
210
3
4
7
10
90
150
5
0
0
10
1,11%
45
150
515
57,22%
90
240
900
100,00%
3
8
30
70
3. semester
Zap.
št.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
Učna enota
Nosilec
Projektiranje prometnic I
Teorija prometnega toka
Izbrana poglavja geodezije in
GISov
Geotehnika v prometnem
inženirstvu
Transportna ekonomija
Osnove matematične
optimizacije
Fizika
Kontaktne ure
Sem.
Lab.
vaje
vaje
20
5
20
5
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECTS
90
90
150
150
5
5
0
75
120
4
0
5
45
90
3
0
0
0
75
120
4
15
10
0
0
65
120
4
20
95
10,56%
0
40
4,44%
0
0
0,00%
0
15
1,67%
90
530
58,89%
150
900
100,00%
5
30
Rač.
vaje
0
0
0
0
Ter.
vaje
5
0
5
0
Rač.
vaje
0
0
Ter.
vaje
5
5
15
0
5
5
0
15
30
0
40
220
24,44%
0
0
0,00%
Pred.
Sem.
Tollazzi Tomaž
Sever Drago
30
30
0
0
Kovačič Boštjan
30
0
0
Žlender Bojan
30
0
Božičnik Stanislav
30
Zalar Borut
Pinterič Marko
SKUPAJ
DELEŽ
4. semester
Zap.
št.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
Učna enota
Nosilec
Planiranje prometa
Strokovni angleški jezik
Cestni tovorni promet
Prometna varnost
Osnove urbanističnega in
regionalnega planiranja
Gradbene konstrukcije v
prometu
Železnice
Kontaktne ure
Sem.
Lab.
vaje
vaje
10
15
0
0
10
0
15
0
Pred.
Sem.
Lep Marjan
Mulej Sabina
Sever Drago
Šraml Matjaž
45
30
30
30
0
0
0
0
Lobnik Uroš
15
0
5
5
0
Kuhta Milan
40
0
15
5
Mlinarič Tomislav
SKUPAJ
60
250
0
0
10
65
10
35
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECTS
135
60
45
45
210
90
90
90
7
3
3
3
5
60
90
3
0
0
60
120
4
0
0
10
25
120
525
210
900
7
30
71
DELEŽ 27,78%
0,00%
7,22%
3,89%
0,00%
2,78%
Rač.
vaje
Ter.
vaje
58,33%
100,00%
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
5. semester
Zap.
št.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
Učna enota
Križišča in mestne prometne
površine
Promet v mestih in javni
potniški promet
Gradnja prometnic in
voziščne konstrukcije
Ekonomika transportnih in
logističnih procesov
Prometna telematika
Presoje varnosti cestne
infrastrukture
Nosilec
Pred.
Sem.
Kontaktne ure
Sem.
Lab.
vaje
vaje
ECTS
Renčelj Marko
30
0
15
10
0
5
90
150
5
Sever Drago
45
0
15
15
0
15
120
210
7
Renčelj Marko
30
10
15
0
0
5
90
150
5
Božičnik Stanislav
45
0
15
0
0
0
90
150
5
Lep Marjan
30
0
0
10
0
5
45
90
3
Tollazzi Tomaž
30
10
10
0
0
10
90
150
5
210
23,33%
20
2,22%
70
7,78%
35
3,89%
0
0,00%
40
4,44%
525
58,33%
900
100,00%
30
Kontaktne ure
Sem.
Lab.
vaje
vaje
55
0
0
0
0
0
55
0
6,32%
0,00%
Rač.
vaje
0
0
0
0
0,00%
Ter.
vaje
35
0
0
35
4,02%
SKUPAJ
DELEŽ
6. semester
Zap.
št.
33.
34.
Učna enota
Nosilec
Pred.
Izbirni predmeti
Strokovna praksa
Projektna naloga
SKUPAJ
DELEŽ
90
0
0
90
10,34%
Sem.
0
0
0
0
0,00%
Sam. delo
študenta
360
240
90
690
79,31%
Ure
skupaj
540
240
90
870
100,00%
ECTS
18
8
4
30
72
Izbirni predmeti
Kontaktne ure
Sem.
Lab.
vaje
vaje
Zap.
št.
Učna enota
Nosilec
35.
Žičniške naprave
Težak Sergej,
Sever Drago
30
0
10
0
0
20
120
180
6
Šraml Matjaž
30
0
30
0
0
0
120
180
6
Renčelj Marko
30
0
15
0
0
15
120
180
6
Planinšec Jurij
10
0
60
0
0
0
20
90
3
Jecl Renata
30
0
0
0
0
0
60
90
3
36.
37.
38.
39.
Vzdrževanje in vrednotenje
motornih vozil
Gospodarjenje s
prometnicami
Šport
Hidrotehnika v prometnem
inženirstvu
Pred.
Sem.
Rač.
vaje
Ter.
vaje
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECTS
SKUPAJ
Študenti lahko izbirajo izbirne predmete iz:
1.
nabora izbirnih predmetov vpisanega študijskega programa
2.
nabora ponujenih predmetov drugih študijskih programov FG UM
3.
nabora ponujenih predmetov drugih študijskih programov 1. stopnje domačih ali tujih fakultet oz. univerz.
Najmanj polovica ECTS točk mora biti zbranih z izbiro predmetov iz točke 1.
23. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med ECTS točkami, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami)
(Po potrebi vstavite vrstice nad vrstico Skupaj.)
Letnik
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Skupaj
Obvezne vsebine
Izbirne vsebine
Praktično usposabljanje
Diplomska/magistrska naloga
ali doktorska disertacija
60/100%
60/100%
30/50,00%
150/83,33%
18/30,00%
18/10,00%
8/13,33%
8/4,44%
4/6,67%
4/2,22%
73
24. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani.
da
ne
Utemeljitev:
Horizontalna povezanost se pojavi že v drugem letniku (na primeru Planiranje prometa, Teorija
prometnega toka), bolj poudarjena je v tretjem letniku (na primer Projektiranje prometnic, Gradnja
prometnic in voziščne konstrukcije, Gospodarjenje s prometnicami). Za horizontalno povezovanje
vsebin in predmetov je študentom na razpolago še vrsta izibirnih predmetov, kjer lahko na izbranem
področju v skladu s svojimi željami širijo znanja iz določenega predmetnega področja.
25. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani.
da
ne
Utemeljitev:
Program je načrtovan tako, da si sledijo v logičnem zaporedju temeljni predmeti, tem sledijo temeljni
predmeti za prometno inženirstvo, vertikalni niz pa zaključujejo strokovni predmeti.
Tako predstavljajo v prvem letniku poglaviten delež temeljni predmeti (Matematika, Računalništvo in
informatika, Geometrijsko modeliranje z opisno geometrijo, Osnove pravne ureditve, Izbrana poglavja
iz geografije), deloma pa temeljni strokovni predmeti (Osnove okoljevarstvenega načrtovanja,
Inženirski materiali). V drugem letniku prevladujejo temeljni strokovni predmeti (Transportna sredstva,
Planiranje prometa, Osnove urbanističnega in regionalnega planiranja, Teorija prometnega toka,
Ekonomija transporta). V tretjem letniku pa je poudarek na specifičnih strokovnih predmetih.
V študijskem programu smo izhajali iz tako imenovanih vertikalnih nizov, kot so na primer:
– Transportna sredstva – Tehnologija prometa – Organizacija prometa
- Osnove prometnega sistema, Izbrana poglavja iz geografije – Osnove okoljevarstvenega načrtovanja,
Osnove urbanističnega in regionalnega planiranja – Planiranje prometa, Teorija prometnega toka –
Projektiranje prometnic
- Računalništvo in informatika – Inženirsko oblikovanje s CAD, Programiranje in podatkovne baze –
Prometna informatika in telematika.
26. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje.
da
ne
27. Praktično usposabljanje bo trajalo _240__ ur.
28. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično
usposabljanje.
da
ne
Utemeljitev:
Izvajanje praktičnega usposabljanja je na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in
arhitekturo organizirano na način, da se le-to opredli s pogodbo, ki jo sklenejo gospodarska družba,
študent in fakulteta pred začetkom praktičnega izobraževanja. Sodelovanje imamo urejeno z izjavo
podjetij, ki ponujajo možnost praktičnega usposabljanja.
Način izvedbe praktičnega usposabljanja:
74
Koordinator pripravi študentu potrebne obrazce za usposabljanje (učni načrt, primerek tripartitne
pogodbe za usposabljanje (študent, firma, fakulteta). Po opdpisu pogodbe fakulteta zagotovi plačilo
dodatnega zavarovanja študenta za primer poškodbe ali izgube zdravja ter podpis in overitev pogodbe
o usposabljanju. V času izvajanja usposabljanja sta s študentom in z mentorjem iz firme, na občasni
telefonski ali E zvezi in lahko posreduje v skladu s potrebami.
in izdelavo seminarskih nalog, ki predstavljajo reševanje realnih problemov prometne prakse.
29. Pogoji za vpis v program:
Utemeljitev:
Vpisni pogoji:
V dodiplomski univerzitetni študijski program »Prometno inženirstvo« se lahko vpiše:
a.)
kdor je opravil maturo,
b.)
kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz
maturitetnega predmeta matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni
maturi,
c.)
kdor je pred 01.06.1995 končal katerikoli 4-letni srednješolski program.
30. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
Utemeljitev:
Omejitev vpisa:
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz:
1) točk a) in c) iz vpisnih pogojev izbrani glede na:
splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60% točk (ponder 0,6)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk (ponder 0,4)
2) točke b) iz vpisnih pogojev izbrani glede na:
splošni uspeh pri poklicni maturi 40% točk (ponder 0,4)
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk (ponder 0,4)
uspeh pri maturitetnem predmetu 20% točk (ponder 0,2)
31. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti,
pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v
celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam,
75
določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost,
ovrednoteno po ECTS.
da
ne
Utemeljitev:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo bo kandidatom priznala pridobljena
znanja, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim
in/ali predmetno specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, kjer se znanja
pridobijo s formalnim učenjem in ovrednotijo z ustreznim potrdilom. S tem študenti lahko nadomestijo
študijske obveznosti v tem programu.
Priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja (pridobljen s prakso idr.) je usklajeno s
Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program. ,
Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi
enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na univerzitetnem programu Prometno inženirstvo.
32. Prizna se lahko za največ 20 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa
Utemeljitev:
Komisija za študijske zadeve bo vse takšne primere proučila, senat fakultete pa bo na predlog komisije
in nosilca predmeta odločil o deležu priznanih (pred)znanj, vendar največ v obsegu 20 ECTS.
Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi
enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na univerzitetnem programu »Prometno inženirstvo«, na
katerega se bo kandidat vpisal.
33. Pogoji za napredovanje po programu:
Utemeljitev:
Pogoji za napredovanje v 2. letnik:
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS, obvezno pa
mora opraviti izpite pri predmetih: Matematika.
Pogoji za napredovanje v 3. letnik:
Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse izpite 1. letnika in če zbere še najmanj 40 ECTS z
opravljenimi izpiti 2. letnika. Obvezno mora opraviti naslednja predmeta 2. letnika: Osnove
matematične optimizacije, Teorija prometnega toka.
Ponavljanje letnika:
Študent, ki ni izpolnil pogojev za napredovanje, lahko ponavlja letnik in sicer v primeru, ko je zbral vsaj
30 ECTS točk z opravljenimi izpiti tistega letnika, ki ga želi ponavljati. Zaradi neizpolnjevanja obveznosti
lahko študent samo enkrat ponavlja en letnik v teku celotnega študija. Če študent iz opravičenih
razlogov (npr. zdravstvenih) ni mogel zbrat 30 ECTS, mora razlog nedoseganja potrebnih ECTS dokazati
z ustrezno dokumentacijo.
Napredovanje pod izrednimi pogoji:
Napredovanje v višji letnik pod izrednimi pogoji lahko odobri Komisija za študijske zadeve na podlagi
upravičenih razlogov in določi rok, v katerem mora študent izpolniti manjkajoče obveznosti. Upravičeni
razlogi so določeni v Statutu Univerze v Mariboru.
Podaljšanje statusa:
76
Študentu se lahko podaljša status največ za eno leto, če se iz opravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik
v skladu s Statutom UM.
34. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih:
Utemeljitev:
Ocena gibanja števila vpisanih študentov in diplomantov v letih 2007–2011, ki jih je pripravila FGPA:
FGPA - UN Prometno inženirstvo (bolonjski program):
1. letnik = 30; 2. letnik = 22; 3. letnik = 20; Skupaj = 77; Diplomanti = 18
Napredovanje glede na predhodni letnik:
2. letnik = 75,00%; 3. letnik = 90,00%; Diplomanti = 90,00%
Napredovanje glede na prvi letnik:
2. letnik = 75,00%; 3. letnik = 67,50%; Diplomanti = 60,00%
35. Glede na število vpisanih študentov je predviden 60 % delež diplomantov.
36. Pogoji o prehodih med programi:
Utemeljitev:
Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve univerzitetne stopnje FGPA UM in drugih
fakultet skladno z »Zakonom o visokem šolstvu« in »Merili za prehode med študijskimi programi«. Ob
spremembi študijskega programa mora študent upoštevati pravila, ki veljajo za način študija, v
katerega se želi vpisati, kot so npr. število vpisnih mest, plačilo šolnine na izrednem študiju, kraj
izvajanja študijskega procesa idr.
Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja po študijskem
programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja po novem študijskem programu, pri
čemer mora izpolniti naslednje pogoje:
1. Prehod iz univerzitetnih študijskih programov (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004)
in iz (bolonjskih) univerzitetnih programov prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih
programov FGPA ter sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje s področja tehniških in
naravoslovno-matematičnih ved (bolonjskih in tistih, sprejetih pred Zakonom o visokem šolstvu iz leta
2004), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v novi študijski program (iz točke C.2.29), se določijo manjkajoče
obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
2. Prehod iz visokošolskih strokovnih študijskih programov (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu
leta 2004) in iz (bolonjskih) visokošolskih strokovnih programov prve stopnje Študentom visokošolskih
strokovnih študijskih programov FGPA ter sorodnih visokošolskih strokovnih programov prve stopnje
s področja tehniških in naravoslovno-matematičnih ved (bolonjskih in tistih, sprejetih pred Zakonom o
visokem šolstvu iz leta 2004), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v novi študijski program (iz točke C.2.29), se
določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
3. Prehod z višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ter z višješolskih programov
po Zakonu o poklicnem in strokovnem usposabljanju na dodiplomski univerzitetni študijski program
»Prometno inženirstvo« Prehod z višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ter z
višješolskih programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem usposabljanju na dodiplomski
univerzitetni študijski program »Prometno inženirstvo« ni mogoč.
77
37. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.
da
ne
Utemeljitev:
Študijski program ne vsebuje modulov oz. vseživljenjskega učenja.
38. Pogoji za dokončanje študija:
Utemeljitev:
Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180
ECTS.
39. Strokovni oziroma znanstveni naslov:
Po uspešnem zagovoru diplomskega dela pridobi kandidat naslednji strokovni naslov:
DIPLOMIRANI INŽENIR/KA PROMETA (UN) – dipl. inž.prom. (UN)
78
C.3 PRVA AKREDITACIJA SKUPNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
40. Visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri izvajanju skupnega študijskega programa, so v
državi, v kateri delujejo, akreditirani oziroma ustrezno priznani.
da
ne
41. V vseh sodelujočih državah je začet postopek za akreditacijo skupnega študijskega programa.
da
ne
42. Opredeljeno je sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega
programa.
da
ne
Utemeljitev:
43. Določena je vsebina in oblika skupne diplome in priloge k diplomi ter način podeljevanja.
da
ne
Utemeljitev:
44. Delež študijskega programa, ki ga bo izvajal eden ali več visokošolskih zavodov iz Republike
Slovenije, je ______________ .
Utemeljitev:
79
D. PODALJŠANJE AKREDITACIJE
D.1 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
1. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter
je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.
da
ne
Utemeljitev:
2. Visokošolski zavod ima predstavnika vodstva, ki je odgovoren za kakovost in razvoj.
da
ne
3. Oseba, odgovorna za zagotavljanje kakovosti, je (ime, priimek in funkcija)
_______________________.
Utemeljitev:
4. Določene so pristojnosti, pooblastila in odgovornosti vseh zaposlenih.
da
ne
5. Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci sodelujejo pri oblikovanju in
sprejemanju odločitev o:
 izobraževalni,
da
 znanstveni,
da
 raziskovalni,
da
 umetniški,
da
 strokovni dejavnosti.
da
ne
ne
ne
ne
ne
Utemeljitev:
6. Študenti sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o:
 izobraževalni,
 znanstveni
 raziskovalni,
 umetniški,
 strokovni dejavnosti.
da
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
ne
da
ne
da
ne
Utemeljitev:
7. Študenti sodelujejo v vseh organih zavoda.
Utemeljitev:
8. Visokošolski zavod ima urejene evidence o svoji dejavnosti.
80
Utemeljitev:
9. Visokošolski zavod zbira podatke o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske
programe ter jih obvešča o študiju na svojem zavodu.
da
ne
10. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo vpisa.
da
ne
da
da
da
ne
ne
ne
da
ne
Utemeljitev:
11. Visokošolski zavod spremlja:
 učne izide študentov,
 prehodnost študentov,
 dejansko trajanje študija.
Utemeljitev:
12. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo študija.
Utemeljitev:
13. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, po letnikih je:
 iz 1. v 2. ___%,
 iz 2. v 3.___%.
(Po potrebi nadaljujte.)
Utemeljitev:
14. Delež študentov, ki ponavljajo letnik, po letnikih je ___%.
Utemeljitev:
15. Povprečno število opravljanj izpitov je ___.
16. Povprečno število komisijskih izpitov je ___.
Utemeljitev:
17. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v zadnjih 7 letih je:
Utemeljitev:
81
18. Visokošolski zavod zbira informacije o nadaljnjem študiju svojih diplomantov.
da
ne
19. Visokošolski zavod spremlja:
 diplomante po zaključku študija,
 delodajalce svojih diplomantov.
da
da
ne
ne
20. Visokošolski zavod ima karierni center.
da
ne
Utemeljitev:
21. Zaposljivost diplomantov v:
 6 mesecih je ___%,
 enem letu je ___%,
Utemeljitev:
22.



Organizirano je anketiranje študentov in izvajanje drugih instrumentov merjenja kakovosti o:
izvedbi in organiziranosti študijskih programov v celoti,
da
ne
pedagoški izvedbi po predmetih,
da
ne
kakovosti storitev strokovnih oz. podpornih služb.
da
ne
Utemeljitev:
23.




Z izsledki anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se seznanja:
študente,
pedagoge,
raziskovalce,
strokovne delavce.
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
24.






Izsledke anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se upošteva pri:
preoblikovanju,
posodabljanju,
razvijanju študijskih programov,
izboljševanju pedagoškega dela,
razvoju kakovostnih podpornih storitev,
razvoju celovite kakovosti zavoda oz. programa.
da
da
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
ne
ne
Utemeljitev:
25. Visokošolski zavod vsako leto načrtuje svoje znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma
strokovno delo ter o njem poroča vsem deležnikom zavoda.
da
ne
82
Utemeljitev:
26. Znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna dejavnost visokošolskega zavoda je
skladna z njegovim strateškim načrtom in nacionalnimi ter evropskimi usmeritvami in
standardi. Razvija se na vseh področjih, s katerih so študijski programi, ki jih zavod izvaja.
da
ne
Utemeljitev:
27. Visokošolski zavod zagotavlja, da se sodobna znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma
strokovna spoznanja uporabljajo v izobraževanju.
da
ne
Utemeljitev:
28. Visokošolski zavod skrbi za to, da:
 zaposleni razširjajo ugotovitve iz svojega znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega
oziroma strokovnega dela z rednim objavljanjem v mednarodnih in domačih recenziranih
strokovnih oziroma znanstvenih publikacijah ali tako, kot določa stroka;
da
ne
 imajo zaposleni patentne prijave in odobrene patente oziroma umetniške dosežke, kot jih
določa mednarodna praksa;
da
ne
 zagotavlja prenos znanja v prakso (tako v poučevanje na zavodu kot v gospodarstvo in
negospodarstvo),
da
ne
 o vsem tem vodi ustrezno evidenco.
da
ne
Utemeljitev:
83
D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
1. Študijski program je v celoti javno objavljen.
da
ne
Utemeljitev:
Študijski program Prometno inženirstvo je objavljen na spletni strani Univerze v Mariboru:
http://www.um.si/studij/dodiplomski-studij/Strani/Dodiplomski-programi.aspx
Učni načrti:
https://aips.um.si/PredmetiBP5/Main.asp?Mode=leto&Jezik=
Spletna stran Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo:
http://www.fgpa.um.si/izobrazevalna-dejavnost/studijski-programi/Strani/default.aspx
2. Za zagotavljanje učnih izidov študentov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih
organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in
sodelavcev, znanstvenih delavcev, podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih
sodelavcev, ter med številom študentov.
da
ne
Utemeljitev:
Število rednih in izrednih študentov: 992
Število vseh zaposlenih na FGPA, na dan 31. 1. 2013: 101
Število študentov na 1 delavca: 9,82
Število študentov na 1 visokošolskega učitelja: 19,84
Število študentov na 1 visokošolskega sodelavca: 13,41
Število študentov na 1 upravno-strokovnega sodelavca: 45,10
Število študentov na 1 tehničnega sodelavca: 496
3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih:
Utemeljitev:
Po študijskih letih:
2008/09: iz 1. v 2. letnik 37,5%,
2009/10: iz 1. v 2. letnik 78,95%, iz 2. v 3. letnik 66,67%,
2010/11: iz 1. v 2. letnik 89,47%, iz 2. v 3. letnik 105,55%,
2011/12: iz 1. v 2. letnik 46,15%, iz 2. v 3. letnik 52,94%
2012/13: iz 1. v 2. letnik
Ocenjujemo, da so deleži in prehodnosti relativno nizki. V prvi vrsti je to posledica neustrezne kvalitete
srednješolskega uspeha vpisanih študentov. Analize, ki jih izvajamo, so jasno pokazale, da je kvaliteta
dijakov, ki se vpišejo na ta študij v znatnem upadanju. Podoben problem se večinoma pojavlja pri vseh
podobnih študijih.
Trenutno bodoči študentje ocenjujejo, da je študij Prometnega inženirstva zaradi stanja gradbeništva
in splošne pomanjkanja investicij v gospodarstvu neperspektiven. Drugi razlog pa je v tem, da študentje
nimajo ustreznih posledic, če ne študirajo učinkovito (za primer plačljiv študij). Zato študentje niso
ustrezno motivirani za dovolj prizadevno študiranje, kar se seveda kaže v slabi prehodnosti.
Pričakujemo, da se bo vse to izboljšalo s ponovnim vzponom gospodarskih in investicijskih aktivnosti.
84
4. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje
akreditacije je:
Utemeljitev:
40 vpisanih v 1. letnik 2007/08, 0 diplomiralo v 2009/10 delež diplomiranih je 0%
19 vpisanih v 1. letnik 2008/09, 4 diplomiralo v 2010/11 delež diplomiranih je 21,05%
19 vpisanih v 1. letniku 2009/10, 9 diplomiralo v 2011/12 delež diplomiranih je 47,37%
Pri izračunu smo upoštevali vse diplomante, tudi tiste, ki so koristili absolventski staž.
Za izboljševanje obstoječega stanja še naprej ohranjamo vlogo tutorskega sistema in spodbujamo
nastajanje novih gradiv za študente, predvsem učbenikov in zbirk vaj.
Glede na predznanje in prizadevnost študentov, ocenjujemo da je navedena prehodnost realna.
Glede na pojasnila v prejšnji točki študij temu primerno dokonča tudi manj diplomantov.
5. Kadrovska struktura je:
 stabilna,
 primerna stopnji in vrsti študijskega programa.
da
da
ne
ne
Utemeljitev:
Pri študijskem programu Prometno inženirstvo sodeluje 78 visokošolskih učiteljev in sodelavcev,
znanstvenih delavcev, podpornih delavcev. Od tega je 66 oz. 84,62% redno zaposlenih, 12 oz. 15,38%
zunanjih sodelavcev. 12 zunanjih sodelavcev sodeluje pri študijskem programu že več let.
Število sodelujočih ne vključuje strokovnih sodelavcev, ki jih je na FGPA 21 in so podpora vsem
študijskim programom, ki jih izvaja fakulteta.
6. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja:
 vsebino učnih načrtov,
 metode učenja in poučevanja.
da
da
ne
ne
Utemeljitev:
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo po potrebi posodablja vsebino učnih
načrtov, metode učenja in poučevanja skladno s postopkom UM. Vodi se evidenca posodabljanj.
Konkretno je bil na osnovi samoevalvacije sestavljen akcijski načrt za upoštevanje kritičnih
zaključkov in priporočil samoevalvacijskega poročila. Akcijski načrt je opredelil potrebne
spremembe, izvajalce sprememb in časovni okvir sprememb. Komisija za kakovost spremlja izvajanje
akcijskega načrta, rezultati pa se preverjajo z novo samoevalvacijo.
V skladu z akcijskim načrtom in ukrepa Izobraževanje - študijska dejavnost, ustrezno izvajamo
akreditacijske spremembe dva krat na leto na Komisiji za študijske zadeve. Spremembe, ki se izvajajo
so naslednje: kontaktne ure, nosilstvo, posodabljanje literaturnih virov, posodabljanje nabora
izbirnih predmetov, itd. Izvajanje študijskega programa se je na ta način izboljšalo.
7. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa.
da
ne
Utemeljitev:
Kdaj? Praviloma vsako leto do konca meseca februarja, pol leta pred vpisom.
85
Kje? Na spletnih straneh
UM: https://aips.um.si/PredmetiBP5/Main.asp?Mode=leto&Jezik=
in FGPA: http://www.fgpa.um.si/izobrazevalna-dejavnost/studijski-programi/Strani/default.aspx
Kako? Podane so vsebine in pogoji študija.
Spletne strani, kjer je objavljen študijski program in učni načrti se posodabljajo oz. ažurirajo po
potrditvi senata UM oz. NAKVIS-a.
8. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med
visokošolskimi zavodi.
da
ne
Utemeljitev:
Študentom se priznavajo kreditne točke opravljenih obveznosti na podlagi potrjenih učnih načrtov
gostujočih visokošolskih zavodov, za kar so pripravljeni ustrezni obrazci.
Koordinator najprej pregleda vsebine učnih načrtov gostujočih visokošolskih zavodov, nakar se
podpiše Študijski sporazum za vsakega kandidata posebej. Glede na tako potrjen študijski sporazum
priznamo vse obveznosti, ki jih je študent opravil na izmenjavi.
Postopek mobilnosti je opisan v točki B.4:36
9. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del
izobraževanja na ta program, je 8_ .
10. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je 3.
Utemeljitev:
Erasmus incoming študentov od 07/08 do 12/13: 96 (točka 9)
Erasmus outgoing študentov od 07/08 do 12/13: 149 (točka 10)
S šolskim letom 2009/10 smo začeli spremljati mobilnost študentov po študijskih programih. V
spodnji tabeli je prikazana izmenjava študentov s področja Prometnega inženirstva.
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Incoming Outgoing Incoming Incoming Outgoing Incoming Outgoing
Prometn
o
inženirst
vo
0
0
1
2
2
6
1
Incomin
g
2
Mobilnost se omogoča preko objavljenih razpisov s strani Univerze v Mariboru. Študentska mobilnost
se izvaja na podlagi sklenjenih bilateralnih pogodb, ki so objavljene na spletni strani FGPA. Izvajajo se
informativni dnevi (promocija mobilnosti) za študente in ažurirajo spletne strani za Erasmus program:
http://www.fgpa.um.si/mednarodna-dejavnost/izmenjava/erasmus-mobilnost/Strani/default.aspx
Detajlno je izvedba mobilnosti podana v točki B.4:36
86
11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom.
da
ne
Utemeljitev:
Na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo se izvaja tutorski sistem, ki se je
izkazal za zelo efektivnega pri izboljšanju kvalitete študija na naši fakulteti. Tutorji profesorji in tutorji
študentje so razporejeni po smereh študija, prav tako pa skrbijo za vse študente, ki so mnenja, da
potrebujejo pomoč pri svojem izobraževanju. Naloge tutorjev so naslednje:
tutorantu svetuje pri problemih, ki so vezani na študij;
tutorantu svetuje pri iskanju literature;
tutoranta usmerja pri izbiri predmetov;
tutorantu svetuje pri odločitvah o strokovni praksi;
tutorantu svetuje pri odločitvah o študiju v tujini (LLP/Erasmus izmenjave, Neptune projekti
ipd.);
spodbuja in pomaga tutorantu pri vsestranskem razvoju.
Poleg zgoraj naštetih svetovalnih funkcij imajo tutorji na FGPA tudi širše, izvenštudijsko poslanstvo:
organizirajo okrogle mize, predavanja za tutorje in podobno.
Spletna stran tutorjev: http://www.fgpa.um.si/studenti/tutorstvo/Strani/default.aspx
12. Visokošolski zavod omogoča in vzpodbuja sodelovanje študentov pri znanstvenoraziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu.
da
ne
Utemeljitev:
Študenti so vključeni praktično v vseh projektih navedenih v točki C.2:21
Študentje so vključeni z delom v laboratoriju, delu na terenu, pri računalniški obdelavi podatkov in
analizi rezultatov.
Njihova kvaliteta in obseg dela v okviru znanstveno-raziskovalnih projektov se oceni in ovrednoti, in če
ustrezno odgovarja obsegu učnih vsebin seminarskih nalog, se jim prizna kot seminarska naloga.
Znanstveni in raziskovalni projekti v katere se vključujejo študentje FGPA:
Mednarodni projekti:
MOVE; Towards energy sustainability; OP SI-AT; Pliberšek Tomaž; Koordinator: E-Zavod;
01.01.2009-31.12.2011
PMinter; The interregional interaction of residential heating and traffic related measures with
the PM-levels in the Slovenian-Austrian border region; OP SI-AT; Branka Trček; Koordinator:
Magistrat der Landeshauptstadt Klagenfurt am Wörthersee, Abteilung Umweltschutz, Avstrija
TransNEW; Support for realising New Member and Associated States potentials in transport
research; VII. OP; Božičnik Stanislav; Koordinator: NewRail - University of Newcastle upon
Tyne; 01.01.2010-31.12.2011
B2B LOCO; Baltic - To - Balkan network for Logistics competence; VII. OP; Božičnik Stanislav;
Koordinator: Instytut Logistyki i Magazynowania (Poljska);01.09.2009-31.08.2011
87
-
KOMODA;Co-modality optimised integrated chains in fright transport logistics; VII. OP;Božičnik
Stanislav; Koordinator: Instytut Logistyki i Magazynowania (Poljska);01.01.2008-31.12.2009
CASTLE; Cooperation Among SMSs Toward Logistic Excellence; INTERREG IV; Božičnik
Stanislav; Koordinator: Fundazione Instituto sui transporti e la Logistica; 01.11.200831.10.2011
Tržni projekti:
Izdelava mestnih prometnih načrtov; Marjan Lep
Sanacija brežin in ureditev zaliva ob Vodnem stolpu; Kaja Pogačar
Ocena tveganj in predlog sanacije za desni bok jezu Markovci; Stanislav Škrabl
Energetska učinkovitost v arhitekturi in gradbeništvu; Miroslav Premrov
Razvoj pasivne stanovanjske hiše; Miroslav Premrov
Izvedba 3D meritev na HC Vipava- Razdrto – ekspertiza; Boštjan Kovačič
Revizija PGD za predor T3 in T5 na drugem tiru železniške proge Divača – Koper, odsek Črni Kal
– Koper; Stanislav Škrabl
Delavnica Maribor – jug s ciljem preveritve možnih scenarijev nadaljnega prostorskega
prostorskega razvoja širšega območja v povezavi z različnimi variantnimi predlogi umestitve
južnega kraka zahodne obvoznice Maribor in v povezavi z veljavnim lokacijskim načrtom za del
zahodne obveznice; Uroš Lobnik
Izdelava študije: Optimalna ureditve DC Slovenj Gradec – Kotlje; Tomaž Tollazzi
Študija optimalne ureditve DC Majšprk-Hajdina;
Tomaž Tollazzi
Prometna študija cestnega omrežja v Občini Lenart; Tomaž Tollazzi
Študija optimalne ureditve DC Slovenj Gradec – Kotlje; Tomaž Tollazzi
Študija optimalne ureditve DC Lesično-Podsreda in Prelasko_Buče; Tomaž Tollazzi
Študija optimalne ureditve križišča v Gornji Radgoni; Tomaž Tollazzi
Prometna študija optimalne ureditve priključka Njiverce; Tomaž Tollazzi
Prometna študija optimalne ureditve priključka Skakovci; Tomaž Tollazzi
Izdelava študije optimalne ureditve križišča na DC G2-107/1275 Šentjur Mestinje; Tomaž
Tollazzi
2007-2009, sklop 18 – Slovenske Konjice; Tomaž Tollazzi
13. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z
gospodarstvom in negospodarstvom.
da
ne
Utemeljitev:
V dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu Prometno inženirstvo ni predvidenega
praktičnega usposabljanja v smislu samostojnih učnih enot z lastnim kreditnim ovrednotenjem.
Praktično usposabljanje je vključeno v strokovnih predmetih in sicer z laboratorijskimi in terenskimi
vajami, ogledi gradbišč, projektnim delom in izdelavo seminarskih nalog, ki v mnogih primerih
predstavljajo reševanje realnih problemov gradbene prakse. Strokovna praksa je vključena v študijske
programe pri posameznih strokovnih predmetih v obliki izdelave projektov, strokovnih ekskurzij in
podobno.
14. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij in
strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje.
da
ne
Utemeljitev:
88
Zaposlovanje svojih diplomantov preverjamo posredno preko splošnih statistik zaposlenih pri Zavodu
za zaposlovanje in preko informacij Inženirske zbornice Slovenije. Za njihov nadaljnji študij in strokovno
izpopolnjevanje ponujamo nadaljevanja študija na magistrskem in doktorskem programu ter prirejamo
strokovne seminarje in konference. Vzdržujemo tudi sodelovanje pri reševanju strokovnih problemov
alumnov v gospodarstvu in upravi.
Strokovno pomoč se izvaja v okviru Kariernega centra Univerze v Mariboru, ki ponuja raznovrstne
aktivnosti za študente, diplomante in delodajalce:
osebno in skupinsko svetovanje
dogodki (predavanja, seminarji, delavnice, okrogle mize ter druga srečanja in večje dogodke,
kot je npr. Karierna tržnica)
Informiranje o prostih delovnih mestih in praksah ter splošnih možnostih zaposlitve
sodelovanje z delodajalci (oglaševanje prostih delovnih mest in praks ponujamo tudi vpogled
v življenjepise študentov in diplomantov ter predstavitev delodajalcev na fakulteti)
Z namenom vzpostavitve in razširitve aktivnega sodelovanja med Univerzo v Mariboru, delodajalci ter
Kariernim centrom Univerze v Mariboru omogočamo delodajalcem, da razpišejo teme diplomskih in
seminarskih nalog, za katere potrebujejo strokovne rešitve.
15. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti.
da
ne
Utemeljitev:
Vzdrževanje stikov je preko Društva diplomantov. Alumne (redno) tudi vabimo na srečanja
diplomantov ter na razne (druge) svečanosti, ki jih prireja zavod.
Kraj in datum: Maribor 31. 07. 2015
Odgovorna oseba:
prof.dr. Miroslav Premrov
Dekan UM FGPA
Podpis:
89

Vloga za akreditacijo - Fakulteta za gradbeništvo

Transcription

Similar documents

Vabilo in prijavnica - Skupnost vrtcev Slovenije

V 1. letnik - Visoka šola za proizvodno inženirstvo

PROMETNO VARNOSTNI NAČRT OŠ Velika Dolina 2014/2015

bb.si - B&B Izobraževanje in usposabljanje

klikni_4

Predstavitveni zbornik

Zloženka Ogrevanje z nizkimi emisijami škodljivih snovi

plan dela društva 2015 - Slovensko muzejsko društvo