Delavnica " Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic "

Biotehniška fakulteta
Oddelek za agronomijo
Delavnica
" Od tehnološke zrelosti do skladiščenja
žit in stročnic "
Izvlečki predavanj
Ljubljana, 27. november 2014
Biotehniška fakulteta
Oddelek za agronomijo
Delavnica
" Od tehnološke zrelosti do skladiščenja
žit in stročnic "
Izvlečki predavanj
Ljubljana, 27. november 2014
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Vodji programa:
• prof. dr. Stanislav TRDAN (Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, Ljubljana)
• doc. dr. Darja KOCJAN AČKO (Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo,
Ljubljana)
Urednik: prof. dr. Stanislav TRDAN
Tehnični urednik: prof. dr. Stanislav TRDAN
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2014
Natisnjeno v 60 izvodih na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete
Publikacija je brezplačna.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
631.36:633.1(082)
631.36:635.65(082)
DELAVNICA Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic (2014
; Ljubljana)
Izvlečki predavanj / Delavnica Od tehnološke zrelosti do
skladiščenja žit in stročnic, Ljubljana, 27. november 2014 ; [urednik
Stanislav Trdan]. - Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za
agronomijo, 2014
ISBN 978-961-6275-46-0
1. Dodat. nasl. 2. Trdan, Stanislav
276670208
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
PROGRAM
Četrtek, 27. november 2014, sejna soba BF (nova stavba), Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva
101
8:00-8:30
REGISTRACIJA UDELEŽENCEV
8:30-9:30
Darja KOCJAN AČKO, Igor ŠANTAVEC
Biotehniška fakulteta,
Oddelek za agronomijo
9:30 – 10:30
Rajko BERNIK
Biotehniška fakulteta,
Oddelek za agronomijo
10:30-10:45
ODMOR
10:45-11:30
Primož TITAN, Robi RIBIČ
Semenarna Ljubljana
11:30-12:00
12:00-12:30
Stanislav TRDAN
Biotehniška fakulteta,
Oddelek za agronomijo
Franci Aco CELAR
Biotehniška fakulteta,
Oddelek za agronomijo
12:30-13:00
ODMOR
13:00-13:45
Metka BARBARIČ
KGZS – zavod MS
13:45-14:15
14:15
Jerica IVANOŠ
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in
hrano, Center za okolje in zdravje, Oddelek
za okolje in zdravje Maribor
SKLEPI DELAVNICE
3
Določanje tehnološke zrelosti
zrnja žit in stročnic
4
Fizikalni aspekti sušenja žit in
stročnic pred in med
skladiščenjem
6
Dodelava semena, ustreznost
skladiščnih prostorov in
pogoji skladiščenja žit in
stročnic
8
Škodljivci skladiščenih žit ter
stročnic: predstavitev in
zatiranje
10
Bolezni skladiščenih žit ter
stročnic: predstavitev in
zatiranje
13
Razkuževanje in ureditve
skladiščnih prostorov za žita
in stročnice na kmetiji
16
Nadzor nad ostanki
fitofarmacevtskih sredstev v
žitih in stročnicah v Republiki
Sloveniji
19
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Določanje tehnološke zrelosti zrnja žit in stročnic
doc. dr. Darja KOCJAN AČKO, asist. dr. Igor ŠANTAVEC
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, Katedra za fitomedicino,
kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana
(darja.kocjan.acko@bf.uni-lj.si; igor.santavec@bf.uni-lj.si)
Spravilo žit in stročnic moramo opraviti pravočasno, hitro in s čim manjšimi izgubami. Zaradi
ohranjanja zunanje in notranje kakovosti pridelkov je potrebno pri spravilu upoštevati
optimalen čas spravila. Podobno kot v preteklosti, prepoznavamo tehnološko zrelost žit in
stročnic organoleptično, s čutili (vid in tip), vendar so nam lahko v pomoč številna sredstva,
ki jih naši predniki niso imeli.
V predavanju bo predstavljeno določanje tehnološke zrelosti zrnja posameznih žit in stročnic
s pomočjo optimalnega koledarskega časa spravila po geografskih območjih Slovenije, ki je
zaradi spremenljivih vremenskih razmer ohlapen in nezanesljiv. Poudarek bo na opisu
optimalnih morfoloških faz za spravilo žit in stročnic glede na namen uporabe pridelka, ko je
mogoče izvesti mehanizirano spravilo glede na odstotek vlažnosti zrnja oziroma slame. Ker
želimo pospraviti čim bolj suho zrnje s čim manjšimi stroški za sušenje, čas spravila pogosto
določa cena dosuševanja pridelka zrnja do optimalne skladiščne vlažnosti, ki naj bi bila čim
manjša. Vprašali se bomo, ali je mogoč kompromis med ekonomiko in povečanimi izgubami
pridelka ter tehnološke kakovosti zrnja?
Za določanje razvojnih faz po številčnem sistemu BBCH (Biologische Bundesanstalt,
Bundessortenamt and Chemical industry) je treba pri žitih (pšenica, pira, tritikala, rž, ječmen,
oves) razpoznati in razlikovati BBCH 85 (voščena zrelost, ko je sredina zrna mehka, struktura
zrna pa je prožna ob pritisku z nohtom), BBCH 87 (žito je v rumeni zrelosti, zrno je izgubilo
prožnost do te mere, da je pritisk na zrno nepovraten), BBCH 89 (zrna so v polni zrelosti in
jih težko prelomimo z nohtom) in BBCH 92 (nastop mrtve zrelosti, ko zrna ni več mogoče
prelomiti z nohtom). Pri koruzi si moramo po istem sistemu od 00 do 100 zapomniti točno
določene razvojne faze, ki nas opozarjajo, da je čas spravila blizu oziroma je že nastopil. To
so BBCH 85 (koruza je v voščeni zrelosti, ko je zrnje rumenkasto do rumeno in vsebuje 55 %
suhe snovi), BBCH 87 (faza fiziološke zrelosti, ki jo preverimo z analizo črne plasti na dnu
spodnjega dela zrna blizu kalčka) in BBCH 89 (faza tehnološke ali polne zrelosti, pri kateri je
zrno trdo in bleščeče, v njem pa je okoli 65 % suhe snovi).
Pri zrnatih stročnicah se iste faze dozorevanja nekoliko bolj razlikujejo med različnimi
vrstami. Na splošno pa velja, da faza BBCH 87 pomeni 70 % zrelih strokov, seme je suho in
trdo ter ima končno barvo, faza BBCH 89 pa je faza polne zrelosti, ko so vsi stroki suhi, seme
pa suho in trdo.
Ročno spravilo, ki so ga v preteklosti sestavljala ločena opravila, kot so žetev s srpom ali
koso, vezanje snopov, zlaganje snopov v kopice, stavke, razstave in križe, prevoz snopov,
zlaganje snopov v kozolce ali ostrvi in mlačev, je v drugi polovici 20. stoletja zamenjalo
mehanizirano spravilo. Najprej so kmetje začeli uporabljati kosilnice, pozneje snopovezalke
4
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
in nazadnje kombajne, ki v času žetve rastline kosijo, sočasno omlatijo in očistijo zrnje. S
tehničnimi izboljšavami so postali kombajni bolj učinkoviti, kmetje pa morajo znati »uloviti«
optimalni čas žetve glede na tehniko in tehnologijo, ki sta ne le olajšali delo, ampak tudi
zmanjšali izgube pridelka zrnja pri spravilu s kombajnom na okoli 1 %. Optimalna vlažnost
zrnja za kombajniranje je za različna žita in stročnice različna, in sicer je v razponu od 14 do
20 %. S pomočjo napotkov različnih avtorjev bodo predstavljene posebnosti pri določanju
tehnološke zrelosti posamezne vrste za spravilo s kombajnom.
Spravila, kot je bilo v preteklosti, se lotimo v primeru, ko je cilj pridelave slama za uporabne
in okrasne izdelke oziroma za prekrivanje streh. Takrat nam bo koristil vpogled v star način
spravila, saj želimo, da je slama čim manj poškodovana, lepa, ustrezno dolga in kakovostna.
5
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Fizikalni aspekti sušenja žit in stročnic pred in med skladiščenjem
prof. dr. Rajko BERNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, Katedra za fitomedicino,
kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana
(rajko.bernik@bf.uni-lj.si)
Sveži zrnati pridelki navadno niso ustrezni za trajno skladiščenje. Zrnje oljne ogrščice in
koruze zahteva postopke konzerviranja. Oljna ogrščica je za skladiščenje ustrezna, ko ima
vlažnost pod 9 %, žanje pa se, ko ima vlažnost 10-18 %. Zrnje koruze je skladiščno, ko ima
vlažnost pod 15 %, žanje pa se, ko ima vlažnost 30-43 %. Po žetvi žita je potrebno sušenje
zrnja, če ima vlažnost večjo kot 15 %. Mikroorganizmi, kot so bakterije, kvasovke, plesni
najdejo na vlažnem zrnju izredno dobro gojišče, kar pa vodi k veliki izgubi zrnja in
gospodarski škodi. Aktivnost mikroorganizmov je predvsem odvisna od temperature in
vlažnosti zrnja, kar jim omogoča življenjsko aktivnost.
Za zaustavitev aktivnosti mikroorganizmov so na voljo sledeči postopki:
- povečanje kislosti skladiščne mase – zrnja (siliranje),
- zmanjšanje temperature (hlajenje),
- prekinitev dotoka kisika (brezzračni prostor),
- odvzem vode (sušenje).
Ko zrnje preneha menjati svojo maso zaradi konstantne relativne vlažnosti okolice in
temperature, je doseženo higroskopsko ravnotežje. Vlažnost zrnja se ustali, stanje zrnja se
imenuje tudi ravnotežna vlažnost zrnja.
Slika 1: Razdelitev sušilnic.
6
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Metode sušenje in vrste sušilnic se medsebojno razlikujejo po načinu dovajanja toplote do
zrnja in gibanju zrnja ob sušenju. Glede načina sušenja po gibanju zrnja se ločijo po tem, ali
se zrnje ob sušenju giblje ali pa miruje. Glede na to razdelitev se razdelijo tudi sušilnice. Tako
poznamo sušilnice z enkratnim polnjenjem in sušilnice s konstantnim pretokom zrnja skozi
sušilnico (slika 1).
Za boljšo predstavitev najmanjše splošne porabe goriva pri sušenju lahko predpostavimo, da
je kurilna vrednost kurilnega olja 41200 kJ/kg in njegova gostota 0,940 kg/l. Za 1 kg
osušenega žita se tako porabi najmanj 0,09466 kg plinskega olja ali največ 0,1165 kg
kurilnega olja. Z upoštevanjem gostote kurilnega olja porabimo po splošnih podatkih za 100
kg osušenega žita najmanj 10,07 l/100 kg žita ali v tem primeru največ 12,39 l/100 kg
osušenega žita.
Za izboljšanje energetske bilance sušenja (manjša poraba goriva) se v današnjih sušilnicah
uporablja povratni tok toplega vlažnega zraka, ki izstopa iz sušilnice ponovno v gorilnik.
Pomeša se s svežim zrakom iz okolice in se ponovno ogreje na temperaturo sušenja ter vodi v
sušilni stolp. S takim načinom uporabe povratnega toka toplega zraka (reciklaža) se zmanjša
potreba po kurilnem olju za okoli 20 %.
Splošno mnenje je, da se pri sušilnicah z enkratno polnitvijo porabi za odvzem 1 kg vode iz
žita okoli 1,5 kWh. Pri pretočnih sušilnicah pa 1 kWh (za lažjo predstavo: 1 kWh energije
ustreza približno 0,1 l kurilnega olja).
Maso vode, ki jo želimo odvzeti materialu, ki ga sušimo, izračunamo iz enačbe:
Gw =
G1 ⋅ (F1 − F2 )
100 − F2
Pri izračunu končne mase osušenega koruznega zrnja je potrebno po sušenju upoštevati
zmanjšanje končne mase koruznega zrnja zaradi primesi, kot so zlomljeni storži, oklaski, ličje
… Vse navedene primesi se upoštevajo v faktorju 1,14 (14 %).
7
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Dodelava semena, ustreznost skladiščnih prostorov in pogoji skladiščenja žit in stročnic
dr. Primož TITAN, Robi RIBIČ
SEMENARNA Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana (primoz.titan@semenarna.si)
Podjetje SEMENARNA Ljubljana, d.d., dokazuje več desetletno tradicijo na področju
organizirane pridelave in dodelave semena vseh gospodarsko pomembnejših vrst strnih žit in
stročnic. Pridelava navedenih rastlinskih vrst poteka večinoma v Republiki Sloveniji in v
sosednjih državah (Hrvaška, Madžarska) pri pridelovalcih, ki se tradicionalno ukvarjajo s
semenarstvom in tako dosegajo dovolj visoko tehnološko raven za kakovostno pridelavo
semena. Po izvedeni aprobaciji (pregledu) in potrditvi semenskih posevkov strnih žit in
stročnic sledi prevzem naturalnega oziroma nedodelanega semena na dodelovalnem centru v
Celju.
Ustrezno dosušeno seme (strna žita z vsebnostjo vlage 14 %, stročnice z vsebnostjo vlage 12
%) je pred postopkom dodelave uskladiščeno v kovinskih silosih skupne skladiščne kapacitete
1100 m3. Skladiščenje poteka pod pogoji zunanje atmosfere brez kontrolirane osvetlitve in
ločevanja posameznih frakcij naturalnega semena. Zaradi varstva pred skladiščnimi škodljivci
se redno izvajata tudi proces fumigacije in deratizacije. Oba procesa potekata predvsem na
kemičen način z nadzorovanim iznosom fumiganta (insekticida) in rodenticida. Prevzemu in
skladiščenju naturalnega semena strnih žit in stročnic sledi postopek dodelave.
Postopek dodelave predstavlja tako imenovana dodelovalna linija, ki je sestavljena iz
naslednjih posameznih enot:
• Luščilnik: služi za luščenje celih ali delnih klasov in posameznih neoluščenih semen. Ta
operacija olajša delo strojem, ki sledijo in igrajo odločilno vlogo pri kakovosti končnega
proizvoda.
• Predselektor: služi za predhodno grobo čiščenje semena, ki ga očisti prahu, grobih nečistoč
in večjih semen drugih rastlinskih vrst (plevelov).
• Fini selektor: uporabljamo za fino čiščenje semena, kjer se izločijo drobne frakcije skozi
sita na stroju.
• Trier: loči semena na podlagi različne oblike in velikosti. Sestavljen je iz dveh zaporedno
vezanih valjev; prvi ločuje predolga semena od čiste frakcije, drugi pa drobno zrnate
nečistoče, plevele in zdrobljena zrna.
• Gravitacijska miza (separator): seme, ki pride na mizo, je izenačeno po obliki in teži, tako
da se tu seme ločuje na podlagi specifične teže posameznih semen. S tem postopkom ločimo
kakovostno seme normalne specifične teže od specifično lažjega semena, ki je prizadeto
zaradi bolezni, insektov ali neustrezne dozorelosti kot posledice morebitne sušne ali premokre
letine.
• Stroj za razkuževanje: služi za površinsko obdelavo semena s fungicidi in insekticidi.
Prirejen je za uporabo tekočih in praškastih pripravkov ter ima zaprt vakuumski sistem, ki
onemogoča emisijo sredstev za razkuževanje v okolje.
• Avtomatska elektronska neto pakirna tehtnica: namenjena je pakiranju različnih neto tež
semena v natron vreče.
• Aspiracija prahu:
- na stroju za razkuževanje: za odsesavanje aerosola razkužilnih sredstev, da ne uhajajo v
okolje;
8
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
- centralna: namenjena je preprečevanju emisije prahu na odprtih presipih semena. Izvedena je
na elevatorjih, trierju, pakirni tehtnici, gravitacijski mizi in selektorjih.
Po končanem postopku dodelave se za posamezna partijo semena opravi še končna analiza
kakovosti semena. To pomeni, da se vzorec od posamezne partije semena pošlje na analizo k
ustrezno akreditiranemu laboratoriju. V primeru, da je ta analiza uspešno opravljena seme
pridobi ustrezen certifikat in je primerno za plasiranje na tržišče.
9
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Škodljivci skladiščenih žit ter stročnic: predstavitev in zatiranje
prof. dr. Stanislav TRDAN
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, Katedra za fitomedicino,
kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana
(stanislav.trdan@bf.uni-lj.si)
Med skladiščne škodljivce uvrščamo škodljive žuželke, pršice, glodavce in ptice, ki se hranijo
v, na ali z uskladiščenim rastlinskim materialom. Gospodarsko najpomembnejšo skupino
skladiščnih škodljivcev predstavljajo škodljive žuželke, ki večinoma izvirajo iz tropov in
subtropov. Čeprav se v skladiščih lahko pojavljajo predstavniki žuželk iz sedmih redov,
gospodarsko najpomembnejše vrste pripadajo redoma hroščev (Coleoptera) in metuljev
(Lepidoptera). Kot toploljubne vrste se najbolje in najhitreje pri okrog 30 °C, zelo dobro med
20 in 30 °C, pod 20 °C je njihov razvoj počasnejši, pod 10 °C pa se pri številnih vrstah razvoj
ustavi. Dobro se razvijajo v zrnju in na njem pri 12-13 % vlagi v zrnju, pri vlagi, manjši od 12
%, pa je razvoj večine vrst daljši. Kljub kontinuiranemu preučevanju in implementaciji vedno
novih načinov zmanjševanja škodljivosti skladiščnih škodljivcev, se njihov pomen povečuje
kot posledica skladiščenja večjih količin pridelkov kot pred leti, sprememb v tehnologiji
pridelave in vse intenzivnejšega prometa s kmetijskimi pridelki.
Glede na način prehrane skladiščne škodljivce delimo na primarne in sekundarne,
mrhovinarje, mikofagne in slučajne vrste. Primarni škodljivci (črni žitni žužek, rižev žužek,
koruzni žužek, žitni kutar, fižolar, grahar, idr.) napadajo in poškodujejo zdravo zrnje žit in
stročnic. V to skupino spada relativno malo vrst, a povzročajo 90 % vse škode. Sekundarni
škodljivci se hranijo s predhodno napadenim zrnjem, s predelanim zrnjem (moka, šrot,
otrobi), na raznih primeseh ali odpadkih. So spremljevalci primarnih škodljivcev, saj jim
slednji ustvarjajo ugodne razmere za razvoj. Še ustreznejše razmere za njihov razvoj ustvarja
človek z mehanskimi poškodbami pridelka (med obiranjem ali žetvijo, med prevozom itn.).
Značilni predstavniki te skupine so mokarji iz rodu Tribolium (T. confusum, T. castaneum
idr.), surinamski mokar (Oryzaephilus surinamensis), žitniki iz rodu Cryptolestes, krhljev
molj, močna vešča idr. Mikofagne vrste se hranijo z glivami, ki se pojavljajo na uskladiščenih
pridelkih. Niso neposredno škodljive, med škodljivce pa jih uvrščamo zaradi njihove
zastopanosti. Lahko prenašajo glive in bakterije in so indikatorji višje vlage v pridelku in
njegove slabše kakovosti. Predstavniki so vrste Typhaea stercorea, Ahasverus advena,
Cryptophagus spp. idr. Mrhovinarji se hranijo se z razpadajočimi rastlinskimi ostanki.
Pojavljajo se v vlažnih skladiščih, navadno v majhnih številih in niso gospodarsko pomembni.
Predstavniki so vrste iz rodu Blaps. Slučajne vrste ne napadajo uskladiščenih pridelkov,
ampak so v njih zastopane zato, ker se hranijo s poginulimi škodljivci, jih parazitirajo ali pa
so bile po žetvi slučajno pripeljane v skladišča. Pridelku škodujejo le z njihovo zastopanostjo.
Med več kot 60 vrstami v svetu znanih škodljivih skladiščnih hroščev in 15 vrstami škodljivih
metuljev se na uskladiščenemu žitu hrani 27 vrst hroščev in 6 vrst metuljev, na uskladiščenih
stročnicah pa 9 vrst hroščev. Glede na potencial njihove škodljivosti, jih uvrščamo v 4
kategorije: 1 - malo pomembni škodljivci, ki redko povzročajo veliko škodo; 2 - vrste, ki
lahko povzročijo škodo, 3 - vrste, ki lahko povzročijo veliko škodo in 4 - najpomembnejši
škodljivci, ki lahko v kratkem času povzročijo veliko škodo. Iz najvišje kategorije škodljivosti
(4) se v Sloveniji na uskladiščenem žitu pojavljajo vrste Rhyzopertha dominica, Sitophilus
oryzae, S. zeamais, Cryptolestes ferrugineus, Oryzaephilus surinamensis, Tribolium
castaneum, T. confusum, na uskladiščenih stročnicah pa Acanthoscelides obtectus. Iz
10
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
pomensko 2. kategorije škodljivosti (3) se pri nas na uskladiščenem žitu pojavljajo vrste
Sitophilus granarius, Sitotroga cerealella in Anagasta kuehniella, iz pomensko 3. kategorije
škodljivosti (2) pa na uskladiščenem žitu vrsta Tenebroides mauritanicus.
Skladiščni škodljivci, ki svetovno vrednost uskladiščenih pridelkov zmanjšujejo za okrog 10
% in vplivajo na večji izpad uskladiščenega pridelka v manj razvitih državah, državah z
vlažnim in toplim podnebjem (v Latinski Ameriki in Aziji celo do 50 %), lahko kakovost
skladiščenih pridelkov zmanjšujejo že z njihovo navzočnostjo in iztrebki. Na uskladiščenem
materialu vplivajo na zmanjševanje mase in kakovosti pridelkov (npr. hranjenje z
endospermom), posledično pa se močneje napadeni pridelki segrevajo in v njih se zvišuje
vlaga (ustvarjanje ustreznih razmer za razvoj mikroorganizmov). V takšnem materialu pride
do biokemijskih sprememb, npr. do povečanja deleža dušika in prostih maščobnih kislin, s
čimer se kvari vonj in videz blaga. Skladiščni škodljivci znižujejo nekatere biološke lastnosti
pridelkov, npr. kalivost semena. V Evropi skladiščni škodljivci zmanjšujejo vrednost
uskladiščenih pridelkov za okrog 5 %.
Skladiščni škodljivci se širijo pasivno in/ali aktivno. Pasivno širjenje je vezano na prenos
žuželk v različnih razvojnih stadijih z rastlinskim materialom prek različnih predmetov ali
transportnih sredstev, aktivno širjenje pa na prenos žuželk z letanjem ali hojo z blaga na
blago, kupa na kup… Osnovni varstveni ukrepi uskladiščenega žita so skladiščna higiena,
fizikalni in mehanski ukrepi, biotično in kemično varstvo. Tudi v varstvu uskladiščenih
kmetijskih pridelkov upoštevamo načela integriranega varstva in z njim v zvezi uporabimo
vsa dovoljena sredstva, kemično varstvo pa uporabimo le v skrajnem primeru. Varstvene
ukrepe delimo na preventivne in kurativne. Prvi so relativno enostavni in poceni, omogočajo
najboljše rezultate, saj z njimi preprečimo pojav škodljivcev (ne pride do poškodb), za
njihovo izvajanje pa ne potrebujemo tuje pomoči. Za izvajanje kurativnih ukrepov
potrebujemo opremo, pomoč pooblaščenih organizacij, so dražje, njihov uspeh pa je navadno
slabši kot pri preventivnih, saj že pride do prvih poškodb, mrtvi škodljivci pa enako kot živi
smetijo pridelke in zmanjšujejo njihovo vrednost.
Med pomembne preventivne ukrepe štejemo ustrezno izgradnjo objektov (skladišč), ki
omogočajo čim bolj učinkovito in gospodarno varstvo (gladke stene...), preverjanje morebitne
napadenosti v skladišča vnesenih pridelkov in embalaže, reguliranje vlage in temperature v
skladišču, uporabo ostalih fizikalnih ukrepov (fizikalni insekticidi - npr. diatomejska zemlja ki poškodujejo epikutikulo škodljivcev [dehidracija], hermetično skladiščenje žit [v
nadzorovani atmosferi se večji del kisika zamenja z ogljikovim dioksidom ali dušikom in zato
škodljivci poginejo]. Eden od osnovnih ukrepov za preprečevanje močnejšega pojava
škodljivcev pa splošna higiena v skladišču in njegovi bližini (temeljito čiščenje objektov
najmanj enkrat letno). Tudi namen uporabe kemičnih sredstev mora biti preventiva, t.j.
preprečitev napada škodljivcev in njihovega širjenja. V svetu je že bila ugotovljena
rezistentnost skladiščnih škodljivcev na večino sintetičnih insekticidov.
Tudi biotično zatiranje skladiščnih škodljivcev v Evropi ni več tabula rasa in tako na primer
v Švici skladiščne hrošče zatirajo s parazitoidnimi osami Anisopteromalus calandrae in
Lariophagus distinguendus, skladiščne metulje pa s parazitoidoma Habrobracon hebetor in
Trichogramma evanescens. Slednjo na primer v nekaterih evropskih državah uporabljajo tudi
za zatiranje tekstilnih moljev v bivalnih prostorih. Pri nas uporaba naravnih sovražnikov pri
zatiranju skladiščnih škodljivcev ni razširjena in upoštevajoč Pravilnik o biotičnem varstvu
rastlin tudi ni dovoljena. V Sloveniji se namreč lahko v praksi uporabljajo le domorodne vrste
naravnih sovražnikov, ki so uvrščene na seznama EPPO (Appendix I – Seznam tržno
11
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
dostopnih biotičnih agensov, Appendix II – Seznam uspešno vnesenih biotičnih agensov v
okviru klasičnega biotičnega varstva). In čeprav smo parazitoida Anisopteromalus calandrae
v juniju 2014 našli na laboratorijskih populacijah škodljivih hroščev v Laboratoriju za
entomologijo Katedre za fitomedicno na Biotehniški fakulteti, ga zaenkrat še ne moremo
uporabljati v praksi, saj še ni sestavni del seznama EPPO. Zato se pri nas ne uporablja tudi
parazitoid Dibrachys microgastri, ki smo ga leta 2012 našli v istem labotatoriju, in sicer v
posodah s pšeničnim zrnjem, ki so namenjene laboratorijskemu namnoževanju populacije
črnega žitnega žužka (Sitophilus granarius).
V zadnjih 7 letih se na Katedri za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in
travništvo ukvarjamo tudi s preučevanjem učinkovitosti različnih okoljsko sprejemljivih
načinov zatiranja skladiščnih škodljivcev. Tako smo v povezavi s tujimi (prof. Christos
Athanassiou iz Grčije idr.) in domačimi strokovnjaki (dr. Aleksander Horvat) preučevali
insekticidno delovanje diatomejske zemlje. Ugotovili smo, da gre za učinkovit naravni
insekticid za zatiranje različnih skladiščnih hroščev (fižolar, rižev žužek) in danes je pripravek
s 100 % deležem diatomejske zemlje dostopen tudi na našem tržišču. Slabše od diatomejske
zemlje so v naših raziskavah na fižolarja delovala prah prave sivke in njivske preslice, čeprav
vsebujeta nekatere sestavine s predhodno dokazanim insekticidnim delovanjem. Prav tako je
nezadovoljivo insekticidno delovanje izkazal kremenov pesek, saj je večina izpostavljenih
odraslih osebkov riževega žužka preživela. Eterični olji navadnega rožmarina in žajblja sta v
laboratorijskih razmerah izkazali odlično delovanje na fižolarja in črnega žitnega žužka, za
zagotavljanje varstva uskladiščenega materiala pa bi ob upoštevanju koncentracij, ki smo jih
uporabili v laboratorijskih poskusih v skladiščih potrebovali približno 0,25 l eteričnega olja za
1000 litrov skladiščenega materiala. Smo pa najhitrejše delovanje in največjo učinkovitost na
odrasle osebke črnega žitnega žužka ugotovili pri lesnem pepelu, tako pri samostojni kot pri
kombinirani uporabi z drugimi okoljsko sprejemljivimi insekticidno delujočimi snovmi
(diatomejska zemlja, Neem listni prah, kremenov pesek). Tako na podlagi rezultatov naših
raziskav implementacijo v okoljsko sprejemljive sisteme skladiščenja žita in strošnic
priporočamo eterična olja in pepel.
12
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Bolezni skladiščenih žit ter stročnic: predstavitev in zatiranje
prof. dr. Franci Aco CELAR
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, Katedra za fitomedicino,
kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana
(franc.celar@bf.uni-lj.si)
Številne glive lahko okužijo in poškodujejo zrna oziroma semena. Na splošno lahko
razdelimo te glive v dve večji skupini, poljske in skladiščne. Poljske glive okužijo zrna že
pred žetvijo in vplivajo tako na njihov videz kot kakovost. Navadno lahko škodo, ki jo
povzročajo glive pred spravilom, ugotovimo že z rutinskim pregledom. Če je zrnje primerno
suho in skladiščeno pri ustrezni temperaturi, se te glive v skladišču ne razvijajo naprej in
počasi zamrejo. Njihov ponovni pojav pa nas opozori na neustrezno skladiščeno zrnje.
Na njivah pride do večjih okužb s temi glivami, če je v času polnjenja in dozorevanja zrn več
padavin. Obseg okužb s temi glivami povečujejo tudi poškodbe zaradi žuželk, ptičev in toče.
Navadno je zrnje pri koruznih hibridih, katerih storži imajo bolj prilegajoče ličje in se ob
dozorevanju obrnejo navzdol, manj okuženo s plesnimi, kot pri hibridih z odprtim ličjem in s
pokončno stoječimi storži. V letošnjem deževnem letu pa se je v naših razmerah izkazalo
ravno obratno. Pri vseh hibridih, ki so imeli storže s čvrsto prilegajočim ličjem, je bilo zrnje
na zgornjem delu storža mnogo bolj okuženo s fuzariozami. Običajne poljske glive na
koruznem zrnju pripadajo rodovom Fusarium, Alternaria, Cladosporium, Helminthosporium,
Aspergillus, Penicillium itd.
Skladiščne glive, imenovane tudi skladiščne plesni, okužujejo zrna oz. semena med
skladiščenjem. Majhne količine trosov skladiščnih gliv se lahko pojavljajo že na zrnju
pripeljanem na skladiščenje, ostankih predhodno skladiščenega zrnja ter objektih, opremi in
orodju za manipulacijo in skladiščenje. Najbolj pogosto se razvijajo na zlomljenih zrnih in na
prašnatem odpadu, ki prihaja preko transportnih poti v stik z uskladiščenim zrnjem. Po
nekaterih raziskavah je bila po žetvi le v 0,5 % vzorcev odkrita prisotnost skladiščnih gliv. Po
teh rezultatih gre sklepati, da so vzrok za razvoj skladiščnih gliv neustrezne razmere v
skladiščih.
Razvoj skladiščnih gliv je odvisen od vsebnosti vode v zrnju, temperature skladiščenja, števila
žuželk in pršic ter njihove aktivnosti. Vsi ti dejavniki so med seboj povezani in soodvisni. Za
vsako izmed skladiščnih gliv obstaja vrednost zračne vlage in temperaturni razpon, v katerem
poteka njen razvoj (preglednica 1). Najbolj pogoste skladiščne glive pripadajo rodovoma
Aspergillus in Penicillium. Te glive so splošno razširjene in skoraj vedno prisotne.
Tako poljske kot skladiščne plesni so potencialne tvorke mikotoksinov, presnovkov, ki
negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali.
Najpogostejši mikotoksini ugotovljeni v žitnem zrnju in glive, ki jih tvorijo, so prikazani v
preglednici 2.
13
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Preglednica 1: Minimalna in maksimalna temperatura ter minimalna zračna vlaga, potrebna za
razvoj nekaterih skladiščnih gliv (Korunič, 1990)
Vrsta glive
Apergillus restrictus
A. glaucus
A. candidus
A. flavus
Penicillium spp.
Temperatura za rast v °C
minimalna
maksimalna
0 do 5
30 do 35
0 do 5
30 do 35
10 do 15
45 do 50
10 do 15
40 do 45
-5 do 0
20 do 25
Min. RZV (%) pri
optim. T za rast
70
73
80
85
80 do 90
Preglednica 2: Mikotoksini in glive, za katere so ugotovili, da jih tvorijo
MIKOTOKSIN
GLIVE
Aflatoksini
Aspergillus flavus, A. parasiticus, A. nomius
Ohratoksin
Aspergillus ohraceus, A. niger, Penicillium verrucosum
Fumonozini
Moniliformin
Fusarium verticillioides, F. proliferatum, F.
subglutinans
F. prolireratum, F. subglutinans
Deoksinivalenol, nivalenol
Fusarium graminearum, F. culmorum, F. crookwellense
Zearalenon
Fusarium graminearum, F. culmorum, F. crookwellense
T-2 in HT-2 toksin
Fusarium sporotrichoides, F. poae?
Alternariol, tenuazojska
ksl
Alternaria alternata, A. tenuis
Glavni dejavniki, ki so odločilni za razvoj skladiščnih gliv (plesni):
- Vsebnost vlage: vsebnost vlage pod 13,5 % v škrobnatih zrnih žit, kot so pšenica, ječmen,
koruza in sirek in 12,5 % pri soji, preprečuje vdor gliv, ne glede na to koliko časa je
skladiščeno. Ko se vsebnost vlage dvigne nad to raven, se razvoj skladiščnih plesni povečuje
v odvisnosti od temperature in časa. Potrebno se je zavedati, da v večji masi zrnja obstajajo
razlike v »točkovni« vsebnosti vlage. Skladiščne plesni bodo rastle tam, kjer je primerna
vlaga, ne glede na povprečno vlago v celokupni masi zrnja. Za varno skladiščenje zrnja ta
omejitev glede vsebnosti vlage pomeni, da nikjer v celokupni masi zrnja ne sme biti
presežena ta vrednost.
- Temperatura: pri temperaturi med 5 in 10 °C glive rastejo zelo počasi, medtem ko je
njihova rast zelo hitra pri temperaturah med 25 in 35 °C (Aspergillus spp., Penicillium spp.).
- Počena in zlomljena zrna in tujki (nečistoče): kakorkoli poškodovana ali deformirana zrna,
onesnažena s trosi skladiščnih gliv, so v skladišču veliko bolj podvržena plesnenju kot zdrava
nepoškodovana zrna. Tujki oz. razne nečistoče med zrnjem omejijo gibanje zraka skozi žitno
maso, kar lahko doprinese k povečanju temperature in vlage ter posledično do razvoja plesni.
14
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
- Obseg okuženosti oz. kontaminiranosti zrnja s skladiščnimi glivami namenjenega
skladiščenju: večji kot je ta obseg, večja je verjetnost za pojav skladiščnih plesni in s tem
povezane škode. Pri zdravem in neonesnaženem zrnju je ta možnost relativno majhna.
- Obdobje skladiščenja: zrnje, ki se skladišči le kratek čas pred predelavo (nekaj tednov),
lahko vsebuje večji odstotek vlage in je lahko bolj okužen oz. kontaminiran s skladiščnimi
glivami ter je lahko skladiščeno pri višjih temperaturah, pri primerjavi s tistim, ki ga
skladiščimo več mesecev ali let.
- Aktivnost žuželk in pršic v zrnju: žuželke in pršice lahko na svojih telesih prenašajo trose
gliv in tako razširjajo skladiščne glive po žitni masi. Posledica dejavnosti žuželk in pršic je
tudi povečana temperatura in vlaga okoli mesta njihove aktivnosti. Na teh t.i. »vročih točkah«
se ustvarijo ugodni pogoji za rast in razvoj plesni.
Ukrepi za zmanjšanje škod zaradi skladiščnih gliv:
- Izvesti žetev takoj, ko je vsebnost vlage v zrnju taka, da so mehanske poškodbe ob spravilu
čim manjše.
- Prilagoditev naprav za spravilo tako, da je poškodovanost zrnja čim manjša, hkrati pa je
čiščenje požetega žita maksimalno.
- Pred začetkom žetve moramo temeljito očistiti vse naprave in opremo za žetev in
manipulacijo. V skladiščnih prostorih moramo temeljito odstraniti vso umazanijo, prah in
druge tujke, ostanke prej skladiščenega žita, pleve, žitni drobir idr.
- Pred skladiščenjem očistimo žito s čistilniki, da odstranimo majhna, deformirana in
poškodovana zrna, kot tudi tujke (zemlja, plevelna semena, ostanke rastlin idr.) in žitni drobir.
- Po žetvi v najkrajšem možnem času posušimo zrnje do tiste vsebnosti vlage, ki omogoča
varno skladiščenje.
- Zračenje zrnja, da vzpostavimo enakomerno in hkrati »varno« temperaturo po vsej žitni
masi.
- Zavarujemo žito pred napadom žuželk in pršic.
- Redno preverjanje skladiščenega zrnja in po potrebi zračenje, da vzdržujemo primerno
nizko vlago in temperaturo.
Za uspešno skladiščenje zrnja žit moramo torej najprej poskrbeti za zdrav, čist in ustrezno suh
pridelek, čisto skladišče, zagotoviti moramo kontrolirane pogoje skladiščenja, s hlajenjem in
premetavanjem zrnja poskrbeti, da se zrnata masa ne pregreva in izvajati redno kontrolo
uskladiščenega pridelka.
15
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Razkuževanje in ureditve skladiščnih prostorov za žita in stročnice na kmetiji
Metka BARBARIČ
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, Ulica
Štefana Kovača 40, Murska Sobota (metka.barbaric@gov.si)
Dr. Ritz: »Proizvesti določen proizvod znamo, vprašanje pa je ali ga znamo tudi varno
skladiščiti do trenutka uporabe.«
Iz misli dr. Ritza, ki ga velikokrat citirajo, lahko sklepamo, da dajejo pravilnemu skladiščenju
žit in stročnic strokovnjaki velik pomen. Je pa skladiščenje in pravilna skrb za uskladiščeni
material zahtevna naloga. Dokazano je, da se žita in stročnice lahko skladiščijo tudi daljše
časovno obdobje, če imamo primerno urejena skladišča. To pomeni, da morajo biti zračna,
suha, hladna, čista, brez škodljivih organizmov, …. Največ se sicer naučimo iz lastnih napak,
nas pa velikokrat te lastne napake precej stanejo. Skrb za čista skladišča, varstvo skladiščenih
prostorov, priprave že pred spravilom pridelka, so dejavniki, katere moramo vedno
upoštevati, saj so predpogoj, da naša skladiščena semena ohranimo pri življenjski
sposobnosti. Ravno hranjenje semena oz. skladiščenje doma in žetev je najbolj kritično
obdobje pri ohranitvi življenjske sposobnosti semena. Veliko napako lahko naredimo tudi pri
samem času in načinu žetve, ker če žanjemo presuho zrnje, pride do poškodb semena in se
nam osipa na njivi. Pri prepozni žetvi je kalivost zmanjšana. Če pa žanjemo prezgodaj, je
zrnje nezrelo, premokro in v skladišču se mu zmanjša kalivost. Prav tako je potrebno
preprečiti mešanje drugega semena (plevela) s semenom, ki ga želimo skladiščiti, saj le tedaj,
če je zrnje čisto in brez primesi, ne obstaja možnost, da se nam v skladišču pokvari. Zrnje žit
in stročnic ne sme v skladiščih presegati (optimalne razmere) 13-14 % vlage pri žitih in 8-10
% vlage pri stročnicah, sama temperatura med skladiščenjem pa naj bi bila okrog 10 °C in 70
% relativna zračna vlažnost. Problem % vlage zrnja ni pri velikih gospodarstvih, ampak pri
malih gospodarskih obratih. Zrnje žit in stročnic mora biti pravilno osušeno, da ne pride v
skladišču do samovžiga. Med skladiščenjem potekajo v zrnju žit in stročnic biokemijski in
mikrobiološki procesi ter dihanje, kar lahko uravnavamo v nadzorovanih razmerah. S tem
zrnju žit in stročnic podaljšamo obstojnost in ohranimo kakovost pridelka.
Kakovost uskladiščenih žit in stročnic je v veliki meri odvisna od priprave prostorov za
skladiščenje, saj predhodna zastopanost žitnih škodljivcev in ostalih škodljivih organizmov,
kot so glive in drugi mikroorganizmi, lahko slabo vpliva na zdrava skladiščena žita in
stročnice, povzroča gospodarsko škodo in zmanjšuje hranilno vrednost žit in stročnic, s tem
pa posledično vplivajo na količino razpoložljive hrane za človeštvo. 1,02 milijarde ljudi na
svetu trpi lakoto, vsakih 6 sekund pa zaradi podhranjenosti umre otrok, zato je vsak gram
zdravih žit in stročnic zelo pomemben. Številke so skrb vzbujajoče, lakota je prizadela že
šestino svetovnega prebivalstva, kar predstavlja resno grožnjo svetovnemu miru in varnosti.
Cene hrane so, predvsem v državah v razvoju, izjemno visoke, število ljudi, ki živijo v lakoti,
pa se zvišuje iz leta v leto.
Poznamo kurativne in preventivne postopke, s katerimi zmanjšujemo število žuželk, okužb,
obolenj v samih skladiščih, surovinah, transportnih sistemih in pridelkih rastlinskega izvora.
16
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Delimo jih v osnovne skupine – higienske, fizikalne, mehanične, biološke, kemične in na
zakonsko regulativo.
Osnova varstva žit in stročnic je preventiva pred napadi in okužbami škodljivih organizmov.
Med preventivne ukrepe sodi priprava prostorov, objektov za skladiščenje, skladišč. S
pripravo skladišč, čiščenjem, moramo začeti vsaj 30-45 dni preden bomo želeli žita in
stročnice skladiščiti. Med preventivne ukrepe sodijo odstranjevanje ostankov starih žit in
stročnic, temeljito mehanično čiščenje, gradbeni popravki prostorov, objektov, dezinsekcija
ostankov neporabljenih žit in stročnic, dezinsekcija prostorov, odstranitev ostalih škodljivcev
(ptice, glodavci, domače živali). Uvesti je potrebno ostrejše ukrepe za varstvo pred
skladiščnimi škodljivci, saj se nam na malih kmetijskih gospodarstvih ravno ti največkrat
pojavljajo in imamo z njimi velike probleme, včasih nerešljive in si sami ne moremo
pomagati. Skladišča morajo biti svetla, saj večina škodljivcev uspeva v temnih prostorih in
pred svetlobo bežijo. Opazimo jih šele takrat, ko so nam že naredili škodo in je velikokrat
prepozno. Zato moramo vedno pred skladiščenjem žit in stročnic pregledati skladiščne
prostore, špranje, lesene stene, tla, …
Priporočljivo je seme žit in stročnic vzorčno presejati skozi sita (tudi moko, ki jo imamo
skladiščeno), saj na ta način ugotovimo ali so prisotni kakšni telesni ostanki žuželk ali
njihovih zapredkov. Prav tako je priporočena uporaba feromonskih vab, ki lovijo škodljivce in
so prvi znak, da se v skladišču nekaj dogaja. Med samim skladiščenjem je potrebno s sondami
večkrat vzeti vzorce semena iz globljih plasti, presejati in natančno pregledati. V globljih
plasteh je potrebno meriti temperaturo večkrat, ker če so zastopani škodljivci, se nam zrnje
segreje. Potrebno je uravnavati temperaturo v skladiščih, saj so pri temperaturi med 25 in 30
°C škodljivci najbolj aktivni, nekaterim odgovarja že 20-25 °C. Čim bolj bomo poskrbeli za
odstopanja od te optimalne temperature, tem bolj bomo ovirali razvoj škodljivcev. Če je vlaga
v zrnju 13-14 % je razvoj večine škodljivcev močno oviran, pri 12 % pa onemogočen.
Omogočeno mora biti zračenje skladiščnih prostorov in uskladiščene robe. Ob novih pošiljkah
le-te temeljito pregledamo in jih ne mešamo s starim uskladiščenim zrnjem žit in stročnic.
Vse površine skladiščnega prostora morajo biti čim bolj gladke, špranje morajo biti očiščene,
saj so tu lahko ostanki zrnja in so izvor napada škodljivcev na novo uskladiščeno robo. Take
ostanke je potrebno uničiti, še preden pripeljemo novo zrnje v skladišče. Prav tako se
škodljivci lahko nahajajo v embalaži, v vrečah in so lahko vir napada škodljivcev, zato je te
stvari potrebno pregledati, očistiti ali celo uničiti. Med samim skladiščenjem veliko naredimo,
če izvajamo neposredne varstvene ukrepe. To so fizikalni, biotični, kemični ukrepi. Pomeni,
da moramo vzdrževati nizke temperature v skladiščih s hladilnimi napravami (če drugače ne
gre), z uporabo toplote, z uporabo visokih frekvenc za stalno vznemirjanje škodljivcev, z
uporabo rentgenskih žarkov, ki sterilizirajo škodljive žuželke ali jih neposredno zatrejo, z
uporabo CO2, z uporabo inertnih praškov (pepel, diatomejska zemlja, silicijevi aerogeli), ki
jih nanesemo na zrnja žit in stročnic, ker s tem poškodujemo kutikulo škodljivcev,
povzročimo dehidracijo in pogin. Z uporabo koristnih organizmov ne bomo preveč uspešni,
ker koristne vrste ne morejo povsem zatreti škodljivca.
Poleg škodljivcev, zlasti žuželk, zrnje žit in stročnic napadajo tudi razni mikroorganizmi.
Pojavljajo se predsvem glive in bakterije (aktinomicete). Slednje so vzrok za kvarjenje zrnja v
silosih in so najbolj aktivne pri temperaturah med 25 in 37 °C. Pri razvoju bakterij
17
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
(Clostridium botulinum, Staphylococcus auerus, Salmonella spp., Streptococcus faecalis,
Trichinella spp., Erwinia spp.) je ugodna že temperatura nad 25 °C. Okužba z glivami pa je
odvisna od padavin v času žetve in od intenzivnosti gibanja zračne mase. Najpogosteje se
zrnje okuži s poljskimi glivami (Alternaria, Cladosporium, Helminthosporium, Fusarium) in
s skladiščnimi glivami (Penicillium - problem na semenu pšenice jeseni 2013, Aspergillus,
Sporendonema, kvasovke). In nenazadnje so tu še kemični ukrepi, kjer uporabljamo
fitofarmacevtske pripravke, vendar to smejo izvajati le za to pooblaščene organizacije. Pri
nas, na območju KGZS-zavoda Murska Sobota to izvajata Nacionalni laboratorij za zdravje,
okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, Oddelek za DDD, Enota za DDD Murska Sobota
in podjetnik Jožef Forjan iz Murske Sobote, ki je specializiran za čiščenje skladišč in silosov
za skladiščenje moke. Omenjeni skrbi za skladiščno higieno v večjih mlinih in pekarnah, saj
pravi, da daje poudarek na higieno skladiščnih prostorov, kar nedvomno vpliva na boljšo
kakovost moke. Ima tudi dovoljenje za delo v Avstriji.
Njegovo delo poteka v glavnem ročno, saj je mnenja, da je to najboljši način odpravljanja
skladiščnih težav (metla, sesalec, krtače, strgala, izpihovanje, …). Enota za DDD Murska
Sobota prav tako opravlja čiščenja skladiščnih prostorov na velikih in malih kmetijskih
gospodarstvih (in tudi drugih skladiščnih prostorih), se pa v glavnem poslužujejo kemičnih
ukrepov (dezinsekcija, deratizacija, dezinfekcija). Drugače se profesionalci ukvarjajo s
preventivnim tretiranjem objektov pred skladiščenjem, nadalje lahko uskladiščeno robo
preventivno tretirajo ob prvem premetavanju - hlajenju. Tretira se za daljše skladiščenje - 6
mesecev, oziroma enega leta. Ko je zrnje žit in stročnic okuženo pride v poštev samo
fumigacija.
In kakšne skladiščne prostore imajo kmetijska gospodarstva pri nas?
Pri nas je še vedno precej podnih skladišč, kjer so žita in stročnice v vrečah ali v razsutem
stanju, nekatera so že opremljena z napravami za transport in prezračevanje. V takšnih
skladiščih, še posebno, če je veliko lesenih elementov, je napad skladiščnih škodljivcev velik,
zato je tem potrebno nameniti še večjo skrb glede vzdrževanja higiene skladiščnih prostorov
in uskladiščenega zrnja žit in stročnic. Poleg podnih skladišč imajo na kmetijskih
gospodarstvih še silose, ki so sestavljeni iz skladiščnega dela (celice, katerih dno je navadno v
obliki lijaka) in strojnega dela (strojni elementi, ki so nujni za nemoteno praznjenje in
polnjenje silosnih celic). Vzdrževanju pa je potrebno tudi pri teh skladiščnih prostorih
nameniti veliko pozornost in natančnost.
18
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Nadzor nad ostanki fitofarmacevtskih sredstev v žitih in stročnicah v Republiki
Sloveniji
mag. Jerica IVANOŠ
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, Oddelek za
okolje in zdravje Maribor, Prvomajska 1, Maribor (jerica.ivanos@nlzoh.si)
Ostanki fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) v živilih lahko predstavljajo
potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Glede na navedeno moramo vsebnost le-teh redno
spremljati in pri tem preverjati njihovo skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov (MVO), ki
so določene s predpisi.
MVO pomeni zgornjo dovoljeno mejo koncentracije ostankov FFS v ali na živilih, določeno v
skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005, ki temelji na dobri kmetijski praksi ter najnižji
izpostavljenosti potrošnika, ki je potrebna za zaščito ranljivih potrošnikov.
Uradni nadzor nad vsebnostjo ostankov FFS v živilih v Republiki Sloveniji (RS) poteka v
okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprave RS za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Ministrstva za zdravje, Zdravstvenega
inšpektorata RS (nadzor nad vsebnostjo ostankov FFS v otroški hrani).
Višji delež vzorcev živil vzorčenih v okviru uradnega nadzora nad ostanki FFS je odvzetih v
okviru načrtovanega spremljanja ostankov FFS (Nacionalnega nadzornega programa za
ostanke FFS v živilih), manjši delež pa ob uvozu in v okviru dodatnega ter izrednega nadzora.
Laboratoriji, ki izvajajo preiskave ostankov fitofarmacevtskih sredstev v okviru uradnega
nadzora, morajo biti ocenjeni in akreditirani v skladu s standardi, ki jih določa Evropski odbor
za standardizacijo (CEN). Prav tako morajo omenjeni laboratoriji sodelovati v
medlaboratorijskih primerjalnih testih, ki jih organizirajo EU referenčni laboratoriji. Zahteve
glede analiznih metod so podane v dokumentu SANCO/12571/2013.
Za določanje ostankov aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev v živilih se uporabljajo
različne analizne metode:
- »multirezidualne« metode za določanje ostankov večjega števila FFS (na osnovi plinske
kromatografije z masno spektrometrijo [GC-MS], tekočinske kromatografije visoke ločljivosti
s tandemsko masno spektrometrijo [LC-MS/MS]…)
- posamezne metode za določanje enega ali skupine kemijsko sorodnih ostankov aktivnih
snovi fitofarmacevtskih sredstev (ditiokarbamati, abamektin…)
Uradni nadzor UVHVVR nad vsebnostjo ostankov FFS v žitih in izdelkih in žit*
V okviru uradnega nadzora UVHVVR nad vsebnostjo ostankov FFS je bilo v letu 2013
preiskanih 68 vzorcev žit in izdelkov iz žit SLOVENSKEGA POREKLA (pšenica, pšenična
moka, rž, ržena moka, ovseni kosmiči, koruzna moka in ajda).
Iz rezultatov preiskav je razvidno, da so bili vsi vzorci glede vsebnosti ostankov FFS v skladu
z določili Uredbe (ES) št. 396/2005 (mejne vrednosti ostankov FFS niso bile presežene). 62
od skupno 68 vzorcev (91 %) žit in izdelkov iz žit ni vsebovalo ostankov FFS oz. so bile
dokazane vsebnosti pod mejo določanja uporabljene analizne metode (LOQ). V enem vzorcu
pšenične moke je bila dokazana vsebnost pirimifos-metila, v 3 vzorcih ržene moke in 2
19
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
vzorcih ovsenih kosmičev pa klormekvata. Uporaba navedenih aktivnih snovi na zadevnih
kmetijskih pridelkih/živilih v RS je dovoljena.
Uradni nadzor UVHVVR nad vsebnostjo ostankov FFS v stročnicah*
V okviru uradnega nadzora UVHVVR nad vsebnostjo ostankov FFS je bilo v letu 2013 in
2014 preiskanih 28 vzorcev fižola v strokih SLOVENSKEGA POREKLA in vzorci sušenega
fižola, graha… Število vzorcev za leto 2014 še ni dokončno.
Iz rezultatov preiskav je razvidno, da so bili vsi vzorci glede vsebnosti ostankov FFS v skladu
z določili Uredbe (ES) št. 396/2005 (mejne vrednosti ostankov FFS niso bile presežene). 26
od skupno 28 vzorcev (93 %) fižola v strokih ni vsebovalo ostankov FFS oz. so bile dokazane
vsebnosti pod mejo določanja uporabljene analizne metode (LOQ). V enem vzorcu smo
dokazali ostanke iprodiona, katerega uporaba na fižolu v RS je dovoljena. V enem vzorcu
fižola v strokih, vzorčenem v primarni pridelavi, pa smo dokazali ostanke flonikamida,
katerega uporaba na fižolu v RS ni dovoljena (po podatkih UVHVVR navedena aktivna snov
v Sloveniji ni registrirana za uporabo na stročjem fižolu). V vzorcih sušenega fižola in graha
ostankov FFS nismo dokazali oz. so bile dokazane vsebnosti pod mejo določanja uporabljene
analizne metode.
Iz rezultatov uradnega nadzora UVHVVR nad vsebnostjo ostankov FFS v žitih, izdelkih iz žit
in stročnicah SLOVENSKEGA POREKLA je torej razvidno, da zelo visok delež navedenih
kmetijskih pridelkov/živil (nad 90 %) ni vseboval ostankov FFS oz. so bile dokazane
vsebnosti pod mejo določanja uporabljene analizne metode. V posameznih vzorcih so bili
dokazani ostanki FFS, vendar pa dokazane vsebnosti niso presegale mejnih vrednosti
ostankov. Kljub navedenemu pa smo v enem vzorcu dokazali ostanke aktivne snovi FFS,
katere uporaba v RS ni dovoljena.
*Naročnik in plačnik preiskav je UVHVVR
20
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
Beležke:
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
21
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
22
Delavnica "Od tehnološke zrelosti do skladiščenja žit in stročnic"
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
________________________________
23