Pravila o organizaciji in delovanju UL ALUO

Na podlagi določil Statuta Univerze v Ljubljani z dne 3. 3. 2009 in v skladu z določbami Zakona o
visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 100/2004 – uradno prečiščeno besedilo) in Odlokom o preoblikovanju
Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 28/2000, 33/2003, 79/2004, 36/2006, 18/2009) je senat Akademije
za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani na peti redni seji dne 27. marca 2009, na
drugi seji dne 17.11.2010, na tretji redni seji dne 21.1.2011, na šesti redni seji dne 8.6.2012, na 7.
redni seji dne 27.9.2012, na 6. redni seji dne 25. 9. 2013, na 1. redni seji dne 9. 10. 2013, na 4. redni
seji 31. 1. 2014 in na 17. redni seji dne 10. 6. 2015 sprejel
ČISTOPIS
P R A V I L A
O ORGANIZACIJI IN DELOVANJU AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST IN
OBLIKOVANJE UNIVERZE V LJUBLJANI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S temi pravili se urejajo in določajo zgolj postopki, razmerja in pravila, ki niso urejeni s Statutom
Univerze v Ljubljani in ki s statutom univerze niso urejeni dovolj podrobno oz. katerih ureditev v
pravilih članice predvideva statut univerze. Zaradi večje jasnosti se le pri določbah, ki urejajo
postopke v zvezi z delom in s sestavo organov akademije, povzemajo že v statutu univerze zapisane
določbe.
2. člen
Uradno ime akademije: Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Sedež: Erjavčeva 23, Ljubljana
Skrajšano ime uradnega naziva: UL, ALUO
Ime akademije v angleškem jeziku: University of Ljubljana, Academy of Fine Arts and Design
II. DEJAVNOST AKADEMIJE IN SPOSOBNOST NASTOPANJA V PRAVNEM PROMETU
3. člen
Akademija izvaja nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalni in razvojni program
ter opravlja druge, s Statutom Univerze v Ljubljani določene dejavnosti.
4. člen
Akademija izvaja nacionalni program visokega šolstva po načelu avtonomije stroke in načelu
matičnosti, ki izhaja iz registrirane dejavnosti akademije, v okviru odloka o preoblikovanju univerze in
sklepa senata univerze.
5. člen
Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega
programa pridobiva akademija prek računa pri UJP univerze sredstva iz proračuna Republike
Slovenije, sredstva iz evropskih in drugih mednarodnih sodelovanj ter projektov, v skladu z veljavnimi
predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.
6. člen
1
V skladu s 4. odstavkom Zakona o visokem šolstvu in prvim odstavkom Odloka o preoblikovanju
Univerze v Ljubljani lahko akademija s soglasjem ustanovitelja opravlja tudi drugo izobraževalno,
raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oz. druge s tem povezane
dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi Statuta Univerze v Ljubljani.
Akademija ima svoj račun pri UJP. Akademija neposredno na svoj račun dobiva finančna sredstva,
pridobljena z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena in z izvajanjem nacionalnega programa
visokega šolstva, za katero se ne zagotavljajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Za izvajanje
dejavnosti, navedene v tem členu, akademija zaposluje osebje v skladu s pravili, ki jih sprejme senat
akademije, in po vnaprejšnjem soglasju rektorja oziroma glavnega tajnika Univerze v Ljubljani.
7. člen
Študij na akademiji poteka v okviru nacionalnega programa visokega šolstva po študijskih programih,
ki jih sprejme senat akademije s soglasjem senata Univerze v Ljubljani.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki se izkazujejo z diplomo akademije so dodiplomski in
podiplomski. Razvrščeni so v tri stopnje:
a) prva stopnja: univerzitetni študijski programi (slikarstvo, kiparstvo, konserviranje in restavriranje
likovnih del, oblikovanje vizualnih komunikacij, industrijsko in unikatno oblikovanje);
b) druga stopnja: magistrski študijski programi;
c) tretja stopnja: doktorski študijski programi.
8. člen
Akademijo vodi, zastopa in predstavlja dekan. Dekan je hkrati poslovodni organ akademije, ko ta
posluje v okviru dejavnosti iz 6. člena pravil. Dekan je strokovni vodja članice in opravlja naloge na
temelju zakona, odloka o preoblikovanju univerze, Statuta Univerze v Ljubljani in pooblastil rektorja,
ki jih ta prenese na dekana. Dekan odgovarja za zakonitost dela članice.
9. člen
Akademija nastopa v pravnem prometu s pečatom okrogle oblike, katerega obris tvori napis Univerza
v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.
III. NOTRANJA ORGANIZIRANOST AKADEMIJE
10. člen
Za izvajanje umetniške, izobraževalne, raziskovalne, strokovne in druge dejavnosti ima akademija
oddelke in katedre, knjižnici in tajništvo.
Oddelki, v katerih akademija izvaja izobraževalno dejavnost, so naslednji:
1.
2.
3.
4.
5.
Oddelek za slikarstvo,
Oddelek za kiparstvo,
Oddelek za restavratorstvo,
Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij,
Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje.
V okviru teh oddelkov delujejo kot temeljna organizacijska enota pedagoškega dela naslednje katedre:
-
Katedra za slikarstvo in risbo,
Katedra za grafiko,
2
-
Katedra za likovno tehnologijo,
Katedra za teoretske predmete,
Katedra za kiparstvo,
Katedra za video in nove medije,
Katedra za fotografijo,
Katedra za ilustracijo,
Katedra za interaktivno oblikovanje,
Katedra za industrijsko oblikovanje,
Katedra za unikatno oblikovanje,
Katedra za grafično oblikovanje,
Katedra za konserviranje in restavriranje likovnih del.
V okviru akademije deluje Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (RI
ALUO). Inštitut usklajuje in spodbuja raziskovalno delo strok, ki so zastopane na akademiji, in
organizira meddisciplinarne raziskave v sodelovanju s posameznimi raziskovalci in organizacijami
doma in v tujini.
Založniško dejavnost akademije izvaja RI ALUO v skladu s Pravilnikom o organizaciji, financiranju
in upravljanju ter izvajanju založniške dejavnosti v okviru RI ALUO.
11. člen
Sklep o ustanovitvi novega (oz. ukinitvi dotedanjega) oddelka sprejme senat akademije na predlog
dekana, akademskega zbora akademije ali kolegija oddelka.
Sklep o ustanovitvi nove katedre (oz. ukinitvi dotedanje) sprejme senat akademije na predlog dekana
ali kolegija oddelka.
Ustanovitev oddelka je utemeljena, če to narekujejo potrebe izboljšav oziroma posodobitev izvajanja
dotedanjih oziroma novih študijskih programov in če so podani kadrovski, prostorski ter materialni
pogoji za pedagoško, umetniško in raziskovalno dejavnost.
12. člen
Oddelek sestavljajo pedagoški delavci, ki so zaposleni na akademiji za najmanj tretjinski delovni čas
in opravljajo na oddelku najmanj tretjino svoje celotne pedagoške obveznosti. Vsak na akademiji
zaposlen pedagoški delavec je član najmanj enega oddelka, lahko pa tudi več oddelkov, kar je odvisno
od razporeditve njegovih pedagoških obveznosti. Članstvo na oddelkih je vezano na vsakoletno najavo
pedagoških obveznosti in izvajanje te najave.
Oddelek vodi predstojnik oddelka, ki ima naziv visokošolskega učitelja in organizacijske sposobnosti
ter je redno zaposlen za polni delovni čas na akademiji.
Oddelek sprejema veljavne sklepe, če je na sestanku oddelka prisotna več kot polovica članov
oddelka. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov.
Predstojnike oddelkov imenuje senat akademije na predlog oddelka. Oddelek oblikuje predlog na
podlagi izvedenih oddelčnih volitev. Volilno pravico imajo vsi člani oddelka. Če oddelek predloga za
imenovanje predstojnika senatu ne posreduje pravočasno, dekan predlaga predstojnika po lastni
presoji.
Predstojnik je imenovan za dobo dveh let in je lahko ponovno imenovan.
Senat lahko predstojnika predčasno razreši na utemeljen predlog dekana oz. zahtevo najmanj polovice
članov oddelka.
3
13. člen
Oddelek je osnovna organizacijska enota akademije, v kateri pedagoški delavci, v okviru izvajanja
posameznega študijskega programa, opravljajo pedagoško, umetniško ali raziskovalno dejavnost. Če
ima oddelek programske smeri, so te smeri s svojimi vodji organizacijske podenote oddelka. Vodje
smeri na predlog oddelka imenuje senat.
Oddelek je odgovoren in skrbi zlasti za:
1. strokovno in redno izvajanje pedagoškega dela v vseh študijskih programih, ki jih oddelek izvaja
oz. pri katerih izvajanju sodeluje z drugimi oddelki;
2. koordinacijo dela kateder oziroma smeri, ki so združene v oddelku;
3. pravočasno nadomeščanje odsotnega člana oddelka v pedagoškem procesu;
4. vzpodbujanje in predlaganje v zvezi s kadrovsko zasedbo delovnih mest in strokovno utemeljeno
ter racionalno načrtovanje novih delovnih mest in usposabljanje ustreznih kadrov;
5. koordinacijo med člani oddelka, upoštevaje tudi zunanje sodelavce;
6. obveščanje organov akademije o vseh aktivnostih in dejavnostih oddelka ter njegovih članov;
7. racionalno in strokovno porabo oddelku dodeljenih in pridobljenih finančnih sredstev;
8. posodabljanje dotedanjih in pripravljanje novih študijskih programov;
9. pripravo letnega načrta dela oddelka ter pripravo letnega načrta nabav oddelka in vzdrževanje
opreme in prostorov;
10. organiziranje in prirejanje tečajev, seminarjev, poletnih šol in drugih aktivnosti s področja
umetniškega in raziskovalnega dela ter pripravo podatkov za pripravo pogodb za projekte in
akcije;
11. izdelavo letnega poročila o kakovosti študija;
12. izvajanje drugih nalog, povezanih s študijskim ter z umetniškim in raziskovalnim delom
akademije.
Za izvajanje navedenih nalog je odgovoren predstojnik oddelka.
Oddelek se sestaja na rednih sejah vsaj enkrat mesečno, po potrebi pa tudi pogosteje. Na sejah oblikuje
predloge sklepov, ki se nanašajo na naloge in delovno področje oddelka, in jih posreduje pristojnim
organom akademije.
Pedagoški delavci, ki sestavljajo oddelek, imajo pravico in dolžnost sodelovati na rednih in izrednih
sejah oddelka, predlagati sklepe ter razpravljati in glasovati o vseh zadevah, ki jih obravnava oddelek.
14. člen
Katedra je osnovna celica za izvajanje aktivnosti na študijskem področju, v kateri se združujejo
visokošolski učitelji in sodelavci, ki na akademiji izvajajo sorodne vsebine študijskega programa, z
namenom usklajenega podajanja in razvijanja sorodnih vsebin študijskih programov. Spremembe
sestave katedre zaradi kadrovskih sprememb, na podlagi predloga vodje katedre, evidentira kadrovska
služba akademije.
Naloge katedre so:
1. koordinacija med člani katedre, upoštevaje tudi zunanje sodelavce;
2. skrb za ustrezno kadrovsko zasedbo delovnih mest ter strokovno utemeljeno in racionalno
načrtovanje novih delovnih mest in usposabljanje ustreznih kadrov;
3. skrb za racionalno in strokovno porabo katedri dodeljenih finančnih sredstev;
4. skrb za obveščanje organov akademije o vseh aktivnostih in dejavnostih katedre in njenih članov;
5. skrbi za pravočasno nadomeščanje odsotnega člana katedre v pedagoškem procesu;
6. sodelovanje pri pripravi študijskih programov;
4
7. predlaganje učnih načrtov za predmete, ki jih združuje;
8. skrb za redno izvajanje pedagoškega dela;
9. organiziranje in izvajanje umetniškega in raziskovalnega dela, ki je potrebno za nemoten potek
pedagoškega dela;
10. spodbujanje izobraževanja in zaposlovanja učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev za
predmete, ki jih združuje;
11. opravljanje drugih nalog, povezanih s študijskim, z umetniškim in raziskovalnim delom
akademije.
Katedro vodi vodja katedre, ki ga na predlog pedagoških delavcev, ki jo sestavljajo, izvoli senat
akademije. Mandatna doba vodje katedre je dve leti. Po preteku te dobe je lahko ponovno izvoljen.
15. člen
V okviru akademije deluje knjižnica, in sicer na dveh lokacijah:
-
knjižnica na Erjavčevi 23,
knjižnica na Dolenjski 83.
Knjižnica akademije je vključena v knjižnično informacijsko mrežo Univerze v Ljubljani in se
povezuje z Narodno in univerzitetno knjižnico, visokošolskimi in s specialnimi knjižnicami ter centri
za znanstveno informiranje sorodnih znanstvenih področij in z drugimi knjižnicami v Sloveniji v
enoten knjižnični informacijski sistem Republike Slovenije. Knjižnica akademije je članica sistema
vzajemne kategorizacije COBISS.
Naloge knjižnice akademije so naslednje:
1. Nabava, inventarizacija, vsebinska obdelava gradiva po mednarodno uveljavljenih načelih,
kategorizacija po mednarodnih standardih, posredovanje, hranjenje in obnavljanje
knjižničnega gradiva.
2. Ugotavljanje potreb strok in uporabnikov po knjižničnem gradivu.
3. Sodelovanje v medknjižnični izposoji.
4. Zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva.
5. Sodelovanje v sistemu vzajemne kategorizacije COBISS.
6. Seznanjanje uporabnikov z uporabo knjižnice in njenih informacijskih virov in uvajanje v
samostojno uporabo knjižnice ter posredovanje informacij o gradivu knjižnice.
7. Podpora pedagoškim in raziskovalnim procesom.
8. Organiziranje, vodenje in izvajanje informacijsko-dokumentacijske dejavnosti v okviru
knjižničnega informacijskega sistema oz. sistema znanstvenega in tehničnega informiranja v
Republiki Sloveniji.
Knjižnica akademije pri nakupih upošteva potrebe pedagoških, umetniških in znanstvenoraziskovalnih
programov v okviru razpoložljivih sredstev.
16. člen
Tajništvo akademije izvaja upravno-strokovno-tehnične naloge na naslednjih področjih:
1. izobraževalnem, raziskovalnem in razvojnem ter umetniškem;
2. kadrovskem, pravnem in splošnem;
3. gospodarskem (sodelovanje pri načrtovanju razvoja, upravljanju s premoženjem, finančnem –
računovodstvo);
4. vzdrževanju skupnih zbirk podatkov, organizaciji in koordiniranji informacijske dejavnosti
akademije.
Tajništvo kot organizacijsko enoto sestavljajo:
5






tajništvo vodstva,
referat za kadrovske in habilitacijske zadeve,
referat za študentske zadeve,
referat za podiplomski študij in mednarodno sodelovanje,
računovodstvo,
tehnične službe.
Tajništvo akademije vodi tajnik akademije.
Naloge tajnika akademije so:
-
vodenje, načrtovanje in usklajevanje dela ter nadzor nad delom notranjih organizacijskih enot
tajništva in administrativne dejavnosti akademije;
kontroliranje določenih stroškov in zagotavljanje učinkovite porabe sredstev;
zastopanje tajništva pri poslovanju z drugimi enotami akademije, univerze ali z zunanjimi
partnerji;
vodenje pravnih in upravnih postopkov akademije;
priprava osnov za splošne akte akademije;
sodelovanje pri delu organov akademije in univerze;
izvajanje ukrepov za varno in zdravo delo delavcev tajništva;
priprava pogodb;
sodelovanje pri drugih delih po nalogu dekana, ki vsebinsko spadajo v okvir delovnega mesta.
Imenovanje tajnika in pogoje za imenovanje določa statut univerze.
Organi akademije
17. člen
Organi akademije so:
1.
2.
3.
4.
5.
dekan,
senat,
akademski zbor,
upravni odbor,
študentski svet.
1. Dekan akademije
18. člen
Dekan je strokovni vodja akademije in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o preoblikovanju
univerze, statuta univerze in nanj prenesenih pooblastil rektorja. Dekan je hkrati poslovodni organ
članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz 16. člena statuta univerze. Dekan odgovarja za zakonitost
dela na akademiji.
Dekan pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa raziskovalnega
in umetniškega dela:
 usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost;
 spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost akademije, študijskih programov,
znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o
kakovosti (samoevalvacija akademije);
 odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja akademije, ki so potrebna za
tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;
6
 redno poroča o svojem delu senatu akademije ter vsaj enkrat letno akademskemu zboru in rektorju
univerze;
 sklicuje in vodi seje senata akademije;
 odloča o zadevah s področja delovnih razmerij delavcev članice razen o zadevah, za katere je
izrecno pristojen rektor;
 predlaga senatu kandidata za prodekana za študijske zadeve, prodekana za razvojne naloge in
prodekana za razvoj programov;
 kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov akademije v študijskih zadevah, če ni s
statutom univerze določeno drugače;
 odloča o delovnih razmerjih delavcev akademije, ki opravljajo dejavnost iz 16. člena statuta
univerze.
Dekan akademije opravlja še naslednje naloge:










predstavlja in zastopa akademijo;
podpisuje listine in pogodbe, ki ne spadajo na področje nacionalnega programa visokega šolstva;
podeljuje diplome, nagrade in priznanja akademije;
sprejema sklep o razpisu volitev in volitvah članov organov akademije;
določa predlog sistemizacije delovnih mest akademije;
opravlja druge dejavnosti v skladu z visokošolsko in delovnopravno zakonodajo ter s sklepi
organov univerze;
oblikuje začasne komisije (ki niso predvidene že s pravili) za posamezna področja in opredeljuje
njihove naloge;
na predlog komisije za podiplomski študij in sporazumno z doktorskim kandidatom določi datum
zagovora doktorske disertacije;
oblikuje predlog in odloča o službeni odsotnosti zaposlenih;
odloča o vseh drugih zadevah na akademiji, ki jih statut ali drugi pravni akti univerze oz. zakonski
predpisi ne prepuščajo v izrecno pristojnost drugim organom na akademiji.
19. člen
Senat akademije najmanj šest mesecev pred potekom mandata dekana sprejme sklep o začetku
postopka za izvolitev dekana ter imenuje volilno komisijo, ki vodi postopke volitev dekana. Tajništvo
akademije sklep o začetku postopka za izvolitev dekana najpozneje v 24 urah po sprejemu objavi na
oglasni deski akademije.
20. člen
Za funkcijo dekana akademije lahko kandidira visokošolski učitelj, ki izpolnjuje zakonske pogoje in
pogoje iz statuta univerze in je redno zaposlen na akademiji Univerze v Ljubljani za polni delovni čas.
Rok za prijavo kandidatov h kandidaturi za funkcijo dekana je 30 dni od dneva objave sklepa o
začetku postopka za izvolitev dekana na oglasni deski akademije. Prijavo h kandidaturi je treba osebno
ali s priporočeno pošto (s povratnico) dostaviti v tajništvo akademije. Kandidat vloži prijavo h
kandidaturi sam. Prijavi mora obvezno priložiti programska izhodišča oz. program, ki bo podlaga
njegovega delovanja v primeru izvolitve za dekana, in pisno soglasje predlaganih kandidatov za
prodekana.
Če se prijava dostavi osebno, jo je treba predati v tajništvo akademije najpozneje do 15. ure zadnjega
dne roka. Prijava se žigosa z datumom prevzema, vpiše se v knjigo prispelih pošiljk, fotokopija
žigosane prijave pa se vrne kandidatu kot dokazilo o oddaji kandidature.
21. člen
Volilna komisija na seznam kandidatov uvrsti le kandidata, ki je pravočasno oddal popolno prijavo, v
skladu z določbami 20. člena pravil.
7
Volilna komisija objavi seznam kandidatov v sedmih dneh po poteku roka za prijavo. Objava seznama
kandidatov, skupaj s programom vsakega kandidata, se objavi na oglasni deski akademije. Z objavo
seznama kandidatov je kandidacijski postopek zaključen.
22. člen
Če kandidature za funkcijo dekana ni oddal nihče, volilna komisija sprejme in v treh dneh po izteku
roka za prijavo kandidature za volitve dekana objavi ugotovitveni sklep o neuspešnem kandidacijskem
postopku ter objavi podaljšanje roka za vložitev kandidatur za volitve dekana, in sicer se ta rok
podaljša za 30 dni.
Če tudi po izteku tega roka kandidacijski postopek ni uspešno končan, senat akademije sprejme sklep
o ponovitvi celotnega postopka.
23. člen
Če se postopki izvolitve novega dekana zavlečejo čez datum, ko aktualnemu dekanu izteče mandat, se
temu mandat podaljša do imenovanja novega dekana (do vročitve rektorjevega sklepa o imenovanju
novemu dekanu).
24. člen
Dekan akademije najpozneje v 14 dneh po objavi seznama kandidatov skliče sejo akademskega zbora,
na kateri kandidati, uvrščeni na seznam kandidatov, predstavijo svoj program oz. programska
izhodišča. Kandidati morajo na seji akademskega zbora tudi predstaviti svoj predlog kandidatov za
prodekane.
Akademski zbor s tajnim glasovanjem izmed kandidatov, ki so se predstavili na seji akademskega
zbora, voli kandidata, ki ga predlaga v izvolitev senatu akademije. Predlagan je kandidat, ki prejme
več kot polovico glasov, na seji prisotnih članov akademskega zbora.
Če nobeden izmed kandidatov ne prejme zadostnega števila glasov, akademski zbor predlaga senatu v
izvolitev dva kandidata, ki sta dosegla največje število glasov. Če je več kandidatov na prvem ali
drugem mestu (upoštevajoč število na volitvah zbranih glasov) z enakim številom glasov, akademski
zbor v izvolitev v funkcijo dekana predlaga vse te kandidate.
Če se je v kandidacijskem postopku prijavil ali je predstavitev na akademskem zboru opravil le en
kandidat, se akademski zbor s tajnim glasovanjem izreka le za kandidata ali proti njemu. Akademski
zbor predlaga kandidata v izvolitev senatu, če je zbral več kot polovico glasov, na seji prisotnih članov
akademskega zbora. V nasprotnem primeru je treba kandidacijski postopek ponoviti.
Glasovnice in volilni imenik pripravi in volilne postopke na seji akademskega zbora vodi volilna
komisija.
25. člen
Volitve novega dekana se izvedejo s tajnim glasovanjem na prvi seji senata akademije, ki jo dekan
skliče najpozneje v 14 dneh po seji akademskega zbora, na kateri je bil uspešno izvoljen oz. potrjen
vsaj en kandidat za izvolitev v funkcijo dekana akademije.
Za dekana akademije je izvoljen kandidat, ki prejme večino glasov vseh članov senata.
Če je kandidatov več in v prvem krogu nobeden izmed kandidatov ne prejme zadostnega števila
glasov, se v naslednji krog glasovanja uvrstita kandidata z največjim številom glasov, zbranim v
prvem krogu glasovanja. Če tudi v drugem krogu nobeden izmed kandidatov ne dobi potrebnega
števila glasov, se opravi še tretji krog glasovanja, v katerem člani senata glasujejo le o kandidatu, ki je
v drugem krogu prejel največ glasov. Če tudi v tretjem krogu edini preostali kandidat ne prejme
polovice glasov vseh članov senata, je treba celoten postopek volitev ponoviti.
8
26. člen
Če senat akademije do izteka mandata dekana ne predlaga kandidata za dekana, imenuje dekana rektor
izmed učiteljev akademije, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze.
27. člen
Sklep o izvolitvi novega dekana na senatu akademije tajnik akademije pošlje v potrditev rektorju
univerze, ki nato imenuje dekana akademije za dobo dveh let.
Novoizvoljeni dekan nastopi svoj mandat z začetkom novega študijskega leta, ko poteče mandat
prejšnjemu dekanu.
Če je novi dekan izvoljen pozneje, nastopi svoj mandat prvi dan po vročitvi sklepa o imenovanju. Tudi
v tem primeru mandat novoizvoljenemu dekanu poteče, kot če bi bil izvoljen pravočasno.
Dekan je lahko ponovno izvoljen.
28. člen
Dekanu pri vodenju akademije pomagajo največ štirje prodekani, in sicer s področja študijskih zadev,
razvojnih nalog, kakovosti, mednarodnih zadev, gospodarskih zadev, raziskovalnega dela, doktorskega
študija in drugih področij delovanja akademije.
Mandat prodekanov je vezan na trajanje mandata dekana.
29. člen
Novoizvoljeni dekan na prvi seji senata po prevzemu dekanske funkcije senatu predlaga v izvolitev
najmanj dva prodekana. Ostala prodekana lahko glede na potrebe delovanja akademije predlaga v
izvolitev med trajanjem mandata.
Predlog dekana vsebuje opredelitev delovnega področja in konkretnih nalog, ki jih oblikuje
sporazumno s predlaganimi prodekani.
Kandidata za prodekana senat akademije voli s tajnim glasovanjem. Prodekan je izvoljen, če prejme
večino glasov navzočih članov senata.
Če kdo izmed predlaganih kandidatov za prodekana ne prejme zadostnega števila glasov navzočih
članov senata, se glasovanje ponovi. Če tudi po ponovnem glasovanju predlagani kandidat za
prodekana ne prejme zadostnega števila glasov, mora dekan na prvi prihodnji seji predlagati novega
kandidata.
30. člen
Dekan za primer svoje odsotnosti za nadomeščanje pisno pooblasti enega izmed prodekanov.
Prodekan, ki nadomešča dekana, ima iste pravice in dolžnosti kot dekan, lahko pa dekan prodekana
pooblasti samo za določen obseg pristojnosti.
31. člen
Dekanu preneha funkcija:




s potekom mandata,
s prenehanjem delovnega razmerja na akademiji,
z odstopom,
z razrešitvijo.
Pisno pobudo za razrešitev dekana, s pisno obrazložitvijo, lahko poda vsak član senata na senatu
akademije. Predlog za razrešitev se posreduje rektorju, če ga senat sprejme z dvotretjinsko večino vseh
9
članov senata akademije. Dekan je razrešen z dnem, ko mu je vročen sklep o razrešitvi, ki ga je
podpisal rektor.
32. člen
Posvetovalni organ dekana, ki pomaga dekanu pri sprejemanju odločitev, je kolegij dekana, ki ga
sestavljajo dekan, prodekani, predstojniki oddelkov in tajnik akademije.
2. Senat akademije
33. člen
Senat je najvišji strokovni organ akademije.
Senat opravlja zlasti naslednje naloge:
-
-
-
sprejema pravila članice;
sprejema predlog študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
sprejema predlog študijskih programov za podiplomski študij;
predlaga rektorju v imenovanje dekana;
v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega
sodelavca imenuje po tri poročevalce o usposobljenosti kandidata;
voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv oziroma
senatu univerze predlaga kandidata za izvolitev v naziv rednega profesorja in znanstvenega
svetnika;
sprejema program dela;
imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in usposobljenosti kandidata
za opravljanje doktorata znanosti ter senatu univerze predlaga v potrditev temo doktorske
disertacije in mentorja;
imenuje poročevalce za oceno in komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije;
določa način sprejemanja in ocenjevanja magistrskih nalog;
imenuje mentorja podiplomskemu študentu;
imenuje komisijo in odloča o priznavanju tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja;
imenuje komisije in druga delovna telesa senata akademije;
kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah;
oblikuje predloge za univerzitetna priznanja;
razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta akademije s področja njegove pristojnosti;
skrbi za spremljanje kakovosti izobraževanja, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela
ter sprejema samoevalvacijsko poročilo;
določa način sprejemanja tem diplomskih nalog;
imenuje predstojnike oddelkov, vodje smeri in (oziroma) vodje kateder;
opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, s statutom ali z drugim splošnim aktom
univerze.
34. člen
Senat ima osem komisij, in sicer:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
komisijo za študijske zadeve,
komisijo za podiplomski študij,
komisijo za znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost,
komisijo za priznavanje izobrazbe,
komisijo za zagovor diplomskega dela,
komisijo za mednarodno sodelovanje,
komisijo za samoevalvacijo,
habilitacijsko komisijo.
35. člen
10
Komisija za študijske zadeve je stalno delovno telo senata, ki obravnava vsa pomembna vprašanja v
zvezi z izvajanjem rednega in izrednega dodiplomskega študija na 1. in 2. stopnji ter dodiplomskih in
podiplomskih študijskih starih programih, ki spadajo v pristojnost senata.
Komisija na sejah sklepa o zadevah iz svoje pristojnosti ter oblikuje predloge sklepov in jih posreduje
v obravnavo oziroma sprejem senatu akademije.
Komisija za študijske zadeve:
Pripravlja predloge sklepov senata o vseh študijskih vprašanjih;
Odloča o diferencialnih obveznostih v primeru prekinitve študija;
Daje senatu mnenje o hitrejšem napredovanju študenta;
Predlaga upravnemu odboru oprostitev plačila šolnine oziroma obročno plačevanje;
Predlaga senatu kandidate za priznanja in nagrade študentom;
Daje senatu mnenje o prehajanju med študijskimi programi in med univerzami;
Odloča o izjemnem vpisu v višji letnik, o ponovnem vpisu, o dodatnem letu in o prošnji za šesto
opravljanje izpita;
8. Opravlja druge naloge v skladu s statutom univerze in temi pravili ter naloge, ki ji jih naloži senat;
9. Odloča o priznavanju znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Komisija za študijske zadeve šteje šest članov. Pet članov imenuje senat na predlog oddelkov izmed
visokošolskih učiteljev akademije, šestega člana, predstavnika študentov v komisiji pa predlaga
študentski svet akademije. Iz vsakega oddelka je v komisiji po en predstavnik. Če predstojnik oddelka
senatu v izvolitev ne predlaga člana komisije, lahko predlog poda dekan akademije. Prodekan za
študijske zadeve je član komisije po funkciji in je tudi njen predsednik.
Komisija za študijske zadeve veljavno odloča, če je na seji prisotna večina njenih članov, odločitve pa
sprejema z večino glasov prisotnih članov.
36. člen
Komisija za študijske zadeve ima pristojnost, da obravnava študijske zadeve s področja starih
študijskih programov ter predlaga senatu v potrditev sklepe v zvezi z doktorskim študijskim
programom.
37. člen
Komisija za znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost obravnava vsa pomembna vprašanja,
povezana z umetniško dejavnostjo in znanstvenoraziskovalnim delom ter pripravlja gradivo in
predloge sklepov za obravnavo oziroma sprejem na senatu.
Komisija za umetniško in znanstveno dejavnost:
1.
2.
3.
4.
Predlaga senatu program dolgoročnega razvoja umetniške in raziskovalne dejavnosti akademije;
Spremlja razpise raziskovalnih projektov in odloča o prijavah;
Spremlja izvajanje raziskovalnih projektov, v katere je vključena akademija;
Opravlja druge naloge v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in temi pravili ter naloge, ki jih
določi senat akademije.
V komisiji za znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost je šest članov, ki jih imenuje senat na
predlog dekana izmed visokošolskih učiteljev akademije. Prodekan za razvojne naloge je član
komisije po funkciji in je tudi njen predsednik.
Komisija veljavno odloča, če je na seji prisotna večina njenih članov, odločitve pa sprejema z večino
glasov prisotnih članov.
11
Delo komisije vodi predsednik komisije.
38. člen
Komisija za priznavanje izobrazbe vodi postopke za priznavanje v tujini pridobljene izobrazbe za
prosilce, ki želijo nadaljevati študij v enem izmed študijskih programov, ki jih izvaja akademija, in
oblikuje predloge sklepov s tega področja za odločanje na senatu. Komisija za priznavanje izobrazbe
šteje pet članov, od katerih je en član prodekan za študijske zadeve, ki je obenem predsednik komisije.
39. člen
Komisija za zagovor diplomskega dela deluje v različnih sestavah, ki so določene v Izpitnem
pravilniku ALUO.
40. člen
Komisija za mednarodno sodelovanje:
1. Obravnava predloge za nove oblike mednarodnega sodelovanja, predvsem študentskih
izmenjav;
2. Določi seznam tujih ustanov, s katerimi bo akademija podpisala bilateralne pogodbe o
izmenjavah v okviru programa VŽU Erasmus za posamezno študijsko leto;
3. Obravnava prijave pedagogov za mobilnost;
4. Obravnava prijave študentov akademije za izmenjave v okviru programa VŽU Erasmus;
5. Obravnava prošnje študentov akademije in tujih študentov za podaljšanje izmenjave v okviru
VŽU Erasmus;
6. Določa obveznosti, ki jih morajo študenti akademije opraviti po vrnitvi z izmenjave v okviru
programa VŽU Erasmus.
41. člen
Habilitacijska komisija akademije obravnava zadeve s področja izvolitev v nazive in s področja
pridobitve priznanja pomembnih umetniških del kot pogoju za začetek postopka izvolitve, skladno s
Statutom Univerze v Ljubljani in z Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih
delavcev in sodelavcev Univerze v Ljubljani. Šteje šest članov, ki jih imenuje senat akademije.
Sestava komisije zagotavlja enakovredno zastopanost vseh oddelkov in Katedre za teoretične vede.
Habilitacijsko komisijo akademije vodi predsednik komisije, ki ga izmed sebe na konstitutivni seji
izvolijo člani komisije.
Habilitacijska komisija akademije:
1. Preverja ustreznost gradiva kandidatov in svetuje morebitne dopolnitve;
2. Predlaga senatu v imenovanje poročevalce za pisanje strokovnih poročil o kandidatih za
izvolitve v nazive oz. za postopke PPUD;
3. Predlaga senatu spremembe poročevalcev (če poročevalec odkloni sodelovanje v komisiji).
42. člen
Komisija za samoevalvacijo:
1. Opredeli vizije in poslanstva akademije ter jih predlaga senatu fakultete v potrditev;
2. Spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost dela akademije, študijskih programov,
znanstvenoraziskovalnega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti
(samoevalvacija akademije);
3. Pripravi akcijske načrte in ukrepe za izboljšave;
4. Oblikuje načrt strateške prenove fakultete v skladu z evropskimi trendi;
5. Opravlja druge naloge, ki spadajo v njen vsebinski okvir ali jih določi senat akademije.
6. Obravnava vsebine študijskih programov 1. in 2.stopnje ter jih predlaga v sprejem senatu.
12
V komisiji za samoocenjevanje kakovosti je sedem članov:
-
predsednik komisije je prodekan za študijske zadeve;
pet članov iz vrst učiteljev akademije, predstavnikov posameznih oddelkov;
en predstavnik študentov.
43. člen
Seje senata, ki so lahko redne ali izredne, sklicuje in vodi dekan akademije.
44. člen
Dekan oblikuje dnevni red na lastno pobudo, pobudo člana senata, po sklepu senata ali na pisno
zahtevo predstojnika oddelka ali vodje katedre.
Predlagatelji dnevnega reda morajo predložiti pisno gradivo k točki, ki jo predlagajo. Če tega ne
storijo, dekan ni dolžan upoštevati predloga za uvrstitev točke na dnevni red.
45. člen
Redne seje senata so praviloma enkrat mesečno, razen avgusta.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda se pošlje praviloma pet delovnih dni pred dnem, določenim za
sejo. Gradiva s predlogi sklepov komisij se dostavijo članom senata najpozneje do dneva seje.
Izredna seja senata se lahko skliče, če okoliščine, ki zahtevajo sklic seje, ne dopuščajo časovnih rokov
izvedbe sklica redne seje (odprava grozeče večje škode, nujnost čimprejšnjega sprejetja sklepa ipd.).
Sklic izredne seje se lahko opravi po telefonu, najpozneje do izredne seje pa je treba članom senata
predložiti pisno gradivo k točkam dnevnega reda. V primeru sklica izredne seje ne veljajo roki iz
drugega odstavka tega člena.
Korespondenčno sejo senata je mogoče sklicati le izjemoma, če ni mogoče sklicati niti izredne seje
senata – zaradi odsotnosti članov senata z akademije ni mogoče zagotoviti sklepčnosti senata, treba pa
je sprejeti nujen sklep.
46. člen
Seje senata so javne, razen če senat zaradi narave obravnave tematike, v določeni točki ali v celoti,
sejo zapre za javnost.
Na vsaki seji senata se piše zapisnik, ki obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o sklepih, ki so bili
sprejeti na seji, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Na zahtevo člana senata se v zapisniku
navede njegovo ločeno mnenje v zvezi s posameznim sklepom.
Zapisnikar na seji je tajnik vodstva, za oblikovanje sklepov skrbi predsedujoči senata, ob pomoči
tajnika akademije. Obvezna prva točka vsake seje senata je pregled izvršitve sklepov zapisnika
prejšnje seje.
Zapisnik se objavi na oglasni deski akademije, vsem članom senata in predstojnikom oddelkov pa se
pošlje tudi kopijo zapisnika.
47. člen
Člani senata imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej senata in njegovih komisij, katerih člani
so.
Člani senata imajo pravico do vpogleda v vso gradivo s študijskega področja, s katerim razpolaga
akademija.
13
48. člen
Senat lahko začne delo in sprejema veljavne sklepe, če je na seji prisotna več kot polovica vseh
članov. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh prisotnih članov (navadna večina), če ni s
Statutom Univerze v Ljubljani ali temi pravili določen višji kvorum (kvalificirana večina).
Glasuje se javno, razen če dekan ali več kot polovica navzočih zahteva tajno glasovanje.
V primeru nesklepčnosti dekan prekine sejo in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
49. člen
V primeru zadržanosti dekana sejo senata vodi član senata, ki ga za vodenje seje pooblasti dekan.
50. člen
Za člana senata akademije lahko kandidira in je lahko izvoljen učitelj, ki izpolnjuje zakonske pogoje in
pogoje iz statuta univerze ter je redno zaposlen na akademiji za polni delovni čas.
Senat akademije šteje 20 članov. Vsak oddelek je zastopan z dvema članoma, Katedra za teoretične
predmete ima dva člana, dekan in prodekani so člani senata po funkciji, štirje člani senata pa so
predstavniki študentov in jih izvoli v senat akademije študentski svet akademije. Brez pravice
glasovanja na sejah senata sodeluje tajnik akademije.
Mandatna doba članov senata iz vrst učiteljev je dve leti, iz vrst študentov pa eno leto. Član senata je
lahko ponovno izvoljen.
51. člen
Mandat članu senata preneha:




s potekom mandata,
s prenehanjem delovnega razmerja na akademiji,
z odstopom,
z razrešitvijo.
Če članu senata preneha mandat v senatu akademije, postane član senata učitelj, ki je bil na volitvah za
člana senata uvrščen na tretje mesto. Nadomestne volitve se izvedejo na enak način, kot velja za redne
volitve članov senata.
Mandat novega (nadomestnega) člana senata traja do izteka mandata članom tekočega sklica.
52. člen
Dekan akademije najmanj tri mesece pred iztekom mandata članom senata akademije sprejme sklep o
začetku postopka za izvolitev članov senata novega sklica in pozove predstojnike oddelkov, da
izvedejo kandidacijski postopek za oblikovanje predloga članov senata, ki jih bo oddelek predlagal v
izvolitev akademskemu zboru.
Sklep o začetku postopka za izvolitev članov senata novega sklica tajništvo akademije najpozneje v 24
urah po sprejemu objavi na oglasni deski akademije.
53. člen
Predstojnik oddelka najpozneje v 30 dneh od dneva objave sklepa o začetku postopka za izvolitev
članov senata novega sklica skliče sestanek vseh članov oddelka, na katerem člani oddelka izberejo
kandidate, ki jih oddelek predlaga v izvolitev akademskemu zboru.
Način izvedbe postopka predstavitve kandidatov na oddelku, izbire (javno, tajno glasovanje) ipd. je v
pristojnosti oddelka.
14
54. člen
Najpozneje v 24 urah po sestanku iz 47. člena teh pravil oz. prvi naslednji delovni dan mora
predstojnik oddelka sporočiti izide oddelčnega glasovanja in ime oz. imena kandidatov za člana senata
dekanu akademije, ki najpozneje v naslednjih treh dneh objavi sezname kandidatov vseh oddelkov na
oglasni deski akademije.
Z objavo seznama kandidatov je kandidacijski postopek za volitve članov senata akademije novega
sklica zaključen.
55. člen
Vsak oddelek in Katedra za teoretične predmete predlagajo najmanj tri kandidate. Če oddelek ali
katedra ne predlaga vsaj treh kandidatov za člana senata novega sklica v roku iz 53. oz. 54. člena,
manjkajoče kandidate predlaga dekan akademije.
56. člen
Če se postopki izvolitve novega senata zavlečejo čez datum, ko članom aktualnega senata poteče
mandat, se članom senata starega sklica mandat podaljša do izvolitve članov senata novega sklica.
57. člen
Dekan akademije najpozneje v 14 dneh po objavi seznama kandidatov skliče sejo akademskega zbora,
na kateri se lahko kandidati, uvrščeni na seznam, kandidatov, predstavijo.
Akademski zbor s tajnim glasovanjem izmed kandidatov, ki so jih predlagali oddelki (oz. dekan), na
seji akademskega zbora izvoli po dva kandidata izmed predlogov vsakega oddelka oziroma teoretičnih
predmetov. Izvoljen je kandidat, ki med kandidati posameznega oddelka prejme največ glasov.
Če je več kandidatov na prvem mestu (upoštevajoč število na volitvah zbranih glasov) z enakim
številom glasov, akademski zbor ponovi volitve le za te člane.
58. člen
Volilna komisija, ki jo imenuje dekan akademije, pripravi glasovnice in volilni imenik ter na seji
akademskega zbora vodi volilne postopke.
59. člen
Na enak način, kot akademski zbor voli člana senata, odloča tudi o njegovem odpoklicu.
Obrazložen predlog za odpoklic člana senata (oz. članov senata) lahko poda predstojnik oddelka
oziroma dekan akademije. Predlog s pisno obrazložitvijo se odda v tajništvu dekanata, kjer se predlog
zavede v knjigo prispele pošte in nemudoma pošlje v vednost predsedniku akademskega zbora, ki
najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga skliče sejo akademskega zbora, na kateri člani obravnavajo
predlog in sprejmejo odločitev (zavrnitev ali sprejem predloga in s tem odpoklic člana senata).
Če predsednik akademskega zbora seje akademskega zbora ne skliče v roku iz drugega odstavka tega
člena, sejo skliče dekan akademije.
3. Akademski zbor
60. člen
Akademski zbor akademije sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski
sodelavci akademije ter predstavniki študentov akademije. Število študentov mora biti tako, da je
njihov delež v celotnem številu članov akademskega zbora najmanj enak eni petini.
Število študentov pred konstituiranjem akademskega zbora oziroma na začetku vsakega študijskega
leta, glede na število visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev
15
akademije, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo v akademskem zboru, z ugotovitvenim sklepom razglasi
dekan akademije.
61. člen
Akademski zbor:
-
voli (in odpokliče) člane senata akademije;
senatu predlaga kandidate za dekana;
obravnava poročila dekana o delu akademije ter daje predloge in pobude senatu (v razpravi in
odločanju o tem sodelujejo tudi študenti).
62. člen
Akademski zbor voli člane senata akademije in senatu predlaga kandidate za dekana, s tem da imajo
pravico glasovanja samo člani akademskega zbora, ki so zaposleni na akademiji s polnim delovnim
časom.
63. člen
Akademski zbor je sklepčen in sprejema veljavne sklepe, če je prisotna več kot polovica vseh članov
akademskega zbora. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh prisotnih članov (navadna
večina), če ni s Statutom Univerze v Ljubljani ali temi pravili določen višji kvorum (kvalificirana
večina).
64. člen
Prvo (konstitutivno) sejo akademskega zbora skliče dekan akademije.
Člani akademskega zbora izvolijo predsednika akademskega zbora izmed visokošolskih učiteljev.
Predsednik sklicuje seje in vodi delo akademskega zbora. Sejo akademskega zbora lahko skliče tudi
dekan akademije.
Mandatna doba predsednika akademskega zbora je dve leti.
O delu akademskega zbora se piše zapisnik. Ta obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o sklepih,
ki so bili sprejeti na seji, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Na zahtevo člana akademskega
zbora se v zapisniku navede njegovo ločeno mnenje v zvezi s posameznim sklepom.
65. člen
Sklic seje z dnevnim redom objavi predsednik akademskega zbora na oglasni deski akademije najmanj
sedem dni pred sejo.
66. člen
Zapisnik seje akademskega zbora se objavi na oglasni deski akademije. Predsednik akademskega
zbora eno kopijo zapisnika obvezno vroči dekanu akademije, in sicer najpozneje v desetih dneh po seji
akademskega zbora.
4. Upravni odbor
67. člen
Upravni odbor akademije odloča o zadevah materialne in vsebinske narave ter skrbi za nemoteno
materialno poslovanje akademije, ko ta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
68. člen
Naloge upravnega odbora so:
 oblikovanje in sprejemanje predloga investicijskega načrta;
 sprejemanje finančnega načrta in spremljanje izvajanja načrta financiranja akademije;
 sprejemanje sklepov o višini šolnine in oblikovanje cenika različnih prispevkov za študij;
16
 odločanje o oprostitvi plačila šolnine oziroma o obročnem plačevanju;
 skrb za smotrno porabo sredstev, s katerimi razpolaga akademija;
 sprejemanje izhodišč za sistemizacijo delovnih mest, ki niso financirana iz nacionalnega programa
visokega šolstva;
 sprejemanje letnega načrta finančnega poslovanja in spremljanje izvajanja načrta financiranja
akademije;
 sprejemanje sklepov o načinu financiranja pedagoškega dela, ki ni financirano iz nacionalnega
programa visokega šolstva.
69. člen
V upravnem odboru je osem članov.
Upravni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, prodekan za razvojne naloge, predstojniki
oddelkov in en predstavnik teoretičnih predmetov, ki ga predlaga dekan in imenuje senat akademije.
Pri delu upravnega odbora sodelujejo brez pravice glasovanja dekan, prodekan za študijske zadeve,
tajnik akademije, vodja finančno-računovodske službe in ekonom.
70. člen
Upravni odbor vodi predsednik upravnega odbora, ki ga izvoli senat ALUO izmed visokošolskih
učiteljev, ki so na ALUO zaposleni za polni delovni čas. Mandatna doba predsednika upravnega
odbora je 2 leti. Predsednik upravnega odbora je lahko izvoljen za največ dva mandata zaporedno.
Med odsotnostjo predsednika vodi upravni odbor njegov namestnik, ki je izvoljen izmed članov
upravnega odbora.
71. člen
Seja upravnega odbora je sklepčna, če je navzoča večina članov upravnega odbora. Upravni odbor
sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov. O sejah upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga
podpiše predsednik. Zapisnik se objavi na oglasni deski.
72. člen
Mandat članu upravnega odbora preneha:





s potekom mandata,
s prenehanjem delovnega razmerja na akademiji,
z odstopom,
z razrešitvijo,
s smrtjo.
Mandat novega (nadomestnega) člana upravnega odbora traja do izteka mandata članom tekočega
sklica.
5. Študentski svet
73. člen
Študentski svet akademije je organ študentov akademije, ki deluje v skladu z določili Statuta Univerze
v Ljubljani in v skladu s svojimi pravili.
Študentski svet je dolžan dekanu akademije v 15 dneh od sprejetja predložiti en izvod pravil ali
vsakega drugega predpisa, s katerim študentski svet ureja svoje delovanje oziroma sprejema sklepe v
zvezi z delom in s poslovanjem akademije, ter mu vročati izvod zapisnikov s sej študentskega sveta.
17
IV. IZREDNI ŠTUDIJ
74. člen
Izredni študij je po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Izredni študent mora opraviti vse obveznosti,
ki se zahtevajo v okviru rednega študija.
Število vpisnih mest za prehod z izrednega na redni študij je omejeno s številom vpisnih mest za redni
študij v prvem letniku. V primeru preseganja želja imajo prednost kandidati z boljšim uspehom med
študijem.
75. člen
Minimalno povprečje ocen pri vseh predmetih, ki jih mora doseči študent, ki želi preiti z izrednega na
redni študij je 9.
V. ŠTUDENTI
76. člen
Študentom, ki imajo status športnika, status študenta priznanega umetnika ali status študenta s
posebnimi potrebami, oziroma zaradi svojega zunajštudijskega delovanja, bolezni ali telesne okvare ne
morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se status študenta lahko izjemoma podaljša.
Status študenta športnika dobi študent, ki ob vpisu v prvi ali višji letnik predloži potrdilo o
kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu senat članice na njegov predlog, na temelju
predloženih kritik, objavljenih v strokovnem in dnevnem tisku, s sklepom podeli ta status.
Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne
komisije.
Akademija s sklepom senata opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v
višji letnik za študente iz prvega odstavka tega člena za vsak primer posebej na predlog komisije za
študijske zadeve.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77. člen
Ta pravila začnejo veljati, ko jih z večino glasov sprejme senat akademije. Določbe v zvezi s
prodekanom za razvojne naloge in z ustanovitvijo novega oddelka za oblikovanje vizualnih
komunikacij ter oddelka za industrijsko in unikatno oblikovanje (namesto dozdajšnjega oddelka za
oblikovanje) se uporabljajo od 1. 10. 2009. Pravila se objavijo na oglasni deski akademije.
Spremembe in dopolnitve pravil se sprejemajo po enakem postopku kot ta pravila – na seji senata
akademije z večino glasov navzočih članov.
Ljubljana, 10. 6. 2015
Dekan
izr. prof. Boštjan Botas Kenda
18