Zaradi praštevil imamo danes milijardno industrijo

Teden Univerze
Najodmevnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2015
»Zaradi praštevil imamo danes milijardno industrijo.«
Ljubljana, 30. novembra 2015 – Tradicionalni Teden Univerze v Ljubljani se je začel s
predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2015.
Dogodek je poudaril usmerjenost Univerze v raziskovanje in izpostavil tiste raziskovalce,
ki so dosegli še posebej vidne rezultate. Dan, ki smo ga namenili raziskavam v znanosti,
se je zaključil z okroglo mizo. Razprave na temo vlaganja v raziskave so se udeležili
predstavniki države, visokega šolstva in gospodarstva, rezultate raziskave na obravnavano
temo v Združenem kraljestvu je predstavila izvršna direktorica univerz Združenega
kraljestva Nicola Dandridge.
»Ustvarjanje znanja Univerzo v Ljubljani vzpostavlja kot raziskovalno univerzo in je hkrati
podlaga izobraževanju ter drugim oblikam prenosa znanja v uporabo. Zato je tudi raziskovanje
treba skrbno načrtovati, spodbujati in promovirati. Ponosni smo na to, da v zakladnico znanja
prispevamo skoraj polovico znanstvenih objav v Sloveniji,« je ob tej priložnosti povedal rektor
Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik. Ob tem je poudaril, da razvojno znanje praviloma
izhaja iz rezultatov temeljnega raziskovanja in vnaprej neobremenjene raziskovalne radovednosti
raziskovalcev, ki ju morata s posebno pozornostjo gojiti tako država kot univerza. »Praštevila, ki
so primer temeljnega raziskovanja, so skrajno abstraktna. Na prvi pogled ne prinašajo nobene
uporabne vrednosti. A danes omogočajo kodiranje. Gre za milijardno industrijo,« je jasno
povedal prorektor Univerze v Ljubljani za znanstveno raziskovalno delo prof. dr. Martin Čopič.
Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani je med več kot štiridesetimi
predlogi za najodmevnejše raziskovalne dosežke v letu 2015 izbrala deset takih, s katerimi se
Univerza v Ljubljani uvršča v vrh svetovne znanosti. Pri izboru teh dosežkov je upoštevala
predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo
objavljeno. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in
splošno javnost, ter koristnost uporabe.
Osrednji govorec dogodka in avtor enega izmed lanskoletnih najodmevnejših raziskovalnih
dosežkov Univerze v Ljubljani prof. dr. Tomaž Zwitter je izpostavil, da raziskovalci Univerze v
Ljubljani sodelujejo z vodilnimi ustanovami po vsem svetu. »Dejstvo, da brez aktivnega
raziskovanja ni kakovostnega univerzitetnega izobraževanja, je postalo samoumevno. Z leti
opažam, da se na Univerzi v Ljubljani bistveno izboljšuje tudi odnos med učitelji in študenti.
Lepo je slišati naše študente, ki se vračajo z izmenjav na najuglednejših evropskih univerzah in
povedo, da ne opažajo bistvenih razlik,« je povedal.
Pred začetkom razprave na okrogli mizi »Zakaj vlagati v raziskave?« se je prisotnim na dogodku
prek svetovnega omrežja pridružila izvršna direktorica univerz Združenega kraljestva Nicola
Dandridge. Predstavila je ključne rezultate raziskave o vplivu univerz v Zduženem kraljestvu na
njihovo gospodarstvo, družbo in posameznike (*‘The Impact of Universities on the UK
economy’ in ‘Why Invest in Universities’). Raziskava je med drugim pokazala, koliko univerze
neposredno prispevajo lokalnemu gospodarstvu. »En evro, ki ga država da univerzi, se v
gospodarstvo vrne v obliki skoraj trikratnika,« je razkrila Nicola Dandridge. Tudi ona je
poudarila, da je univerze treba podpirati, saj predstavljajo prihodnost vsake države. »Visokošolski
sektor je resen ekonomski igralec. Spada med tiste, ki največ prispevajo k ekonomski rasti države,
poleg na primer farmacevtske industrije.« Izpostavila je tudi podatke na področju zaposlovanja.
»Univerze Združenega kraljestva so v letu 2011 zaposlile 378.250 ljudi. To je več kot odstotek
vseh zaposlitev Združenega kraljestva v tem letu. Sicer pa vsakih sto polnih zaposlitev na
univerzah generira 117 polnih zaposlitev v gospodarstvu in drugje.«
Tudi sogovorniki okrogle mize so potrdili potrebno podporo družbi prek podpore univerzam.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je povedala, da se tega
zavedajo tudi na vladni ravni. »Trend podpore znanosti in raziskovanju se je letos obrnil navzgor.
Upajmo, da se bo tako tudi nadaljevalo,« je še povedala ministrica. Direktor ARRS prof. dr. prof.
dr. József Györkös je izpostavil strategijo pametne specializacije: »Tudi zdaj, ko potekajo razprave o
projektih pametne specializacije, mora ARRS obdržati spodbujanje tistih področij in raziskav, ki v
projekte pametne specializacije ne bodo vpeti.« Prof. dr. Dragan Mihailović z Inštituta Jožef Stefan
in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je poudaril merjenje
učinkov vlaganj v znanost in raziskave: »Če ne znamo izmeriti učinkov raziskav, ne moremo
krojiti pametne politike na tem področju,« je prepričan. Ob tem je predstavnik gospodarstva,
izvršni direktor razvoja podjetja Kolektor Group Marjan Drmota, povedal, da si gospodarstvo želi
več usmerjenih raziskav, direktor podjetja RLS merilne tehnike Janez Novak pa je poudaril
pomembnost vlaganja v raziskave z ustrezno davčno politiko. Prorektor Univerze v Ljubljani za
področje znanstveno raziskovalnega dela prof. dr. Martin Čopič je sklepne misli povzel z besedami:
»Slovenci, ki imajo ključna ali če želite pomembna delovna mesta, tako doma kot v svetu, so
univerzitetno izobraženi. Univerze so temelj razvoja vsake države in temelj oblikovanja elit z
znanjem.«
* Več informacij o raziskavah The Impact of Universities on the UK economy in Why Invest in Universities:
Gareth Morgan, pressoffice@universitiesuk.ac.uk
__________________________________________________________________________
Seznam desetih najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2015:
1. Tetraciklinski antibiotik nove generacije učinkovit proti večkratno odpornim
bakterijam
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Urška Lešnik, Tadeja Lukežič, Ajda Podgoršek, Jaka Horvat, Tomaž Polak,Martin
Šala, Branko Jenko, Kirsten Harmrolfs, Alain Ocampo-Sosa, Luis Martinez-Martinez, Paul R.
Herron, Štefan Fujs, Gregor Kosec, Iain S. Hunter, Rolf Müller , Hrvoje Petković
2. Vrnitev velikih zveri v sodobno, gosto poseljeno Evropo
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Klemen Jerina, Ivan Kos, Miha Krofel, Aleksandra Majić Srbinšek, Hubert Potočnik,
Tomaž Skrbinšek
3. Bibliometrične metode v managementu in organizaciji
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Ivan Župič, Tomaž Čater
4. Enostavna in učinkovita priprava čistega vodikovega trioksida (HOOH)
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Gregor Strle, Janez Cerkovnik
5. Stabilnost raztopin globularnih proteinov
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Miha Kastelic, Yurij V. Kalyuzhnyi, Barbara Hribar Lee, Ken A. Dill, Vojko Vlachy
6. Svetlobni nadzor nad topološkim nabojem v nematskih tekočih kristalih
Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Maryam Nikkhou, Miha Škarabot, Simon Čopar, Miha Ravnik, Slobodan Žumer, Igor
Muševič
7. Podatkovno rudarjenje z zlivanjem mnogoterih podatkovnih virov
Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Marinka Žitnik, Blaž Zupan
8. Kalorične tehnologije toplotnih črpalk in hladilnikov prihodnosti
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Andrej Kitanovski, Jaka Tušek, Urban Tomc, Uroš Plaznik, Marko Ožbolt, Blaž
Jelenc, Alojz Poredoš
9. Časovna in prostorska genetska analiza virusa Ebola med epidemijo v zahodni Afriki
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Tatjana Avšič Županc, Miša Korva
10. Učinkovit program populacijskega presejalnega testiranja otrok za povišan holesterol
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Gašper Klančar, Urh Grošelj, Jernej Kovač, Nevenka Bratanič, Nataša Bratina,
Katarina Trebušak Podkrajšek, Tadej Battelino
___________________________________________________________________________
Predstavitev najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2015 si
oglejte v dokumentu v priponki.
___________________________________________________________________________
Vljudno vabljeni na Slavnostno sejo senata, ki bo jutri, v torek, 1. decembra, ob 11. uri, v
Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Na svečanem dogodku bomo podelili najvišja priznanja;
nazive častni doktor in častni senator, plakete »Pro universitate labacensi«, Zlate plakete in
svečane listine mladim visokošolskim učiteljem.
Prosimo vas, da svoj prihod načrtujete vsaj pet minut pred začetkom dogodka, saj po začetku
dogodka vstop v dvorano ne bo več možen.