12/2015 LOVEC - Lovska zveza Slovenije

Transcription

12/2015
LOVEC
GlASILO LOvske zveze Slovenije
DECEMBER – GRUDEN
Oglasi niso lektorirani.
Foto: M. Artnak – Grœa
LOVEC
IZ VSEBINE:
Revija za lovstvo, lovsko
kinologijo in varstvo narave
Letnik XCVIII., øt. 12
december – gruden
Lovec je z odločbo Ministrstva za
kulturo RS, št. 61510-129-2009/8,
od 6. 7. 2011 vpisan v razvid
medijev pod zap. št. 1633.
Glasilo izdaja
Priprava in tisk
Tiskarna Evrografis, d. o. o.,
Maribor
Poøtnina je plaœana pri poøti
1102 Ljubljana
REDNIØKI ODBOR:
U
Predsednik
Arpad Köveø
Odgovorni urednik
Boris Leskovic
Bojan Avbar, Franc Œernigoj,
Edvard Lenarœiœ, Boøtjan Pokorny,
in Branko Vasa
Lektorica in korektorica
Marjetka Øivic
Tehniœni urednik Milan Samar
Tajnica uredniøtva Eva Strajnar
Lovec izhaja praviloma vsak mesec.
Ta øtevilka je izøla v 24.000 izvodih.
Po zakonu o DDV je glasilo LOVEC
obdavœeno po 9,5% stopnji.
Besedila za objavo obvezno pošljite
po e-pošti v Wordovem formatu,
uradne dopise pa podpisane in žigosane naknadno tudi po navadni pošti.
Fotografije sprejemamo v formatu
jpg, in sicer v nezmanjšani resoluciji
(velikost 1–2 MB; 300 dpi); lahko
tudi na CD. Pošiljatelj naj pripiše
tudi svojo telefonsko številko.
Uredniøtvo glasila Lovec
Æupanœiœeva 9 – p. p. 505
1001 Ljubljana
e-naslov: lovec@lovska-zveza.si
Tel.: (01) 24-10-922
Faks: (01) 24-10-927
Predstavitvene strani LZS:
http://www.lovska-zveza.si
Cene malih oglasov:
do 15 besed 4 €, od 15 do 25 besed
5 €, od 25 do 30 besed 6 €.
Za vsako nadaljnjo besedo 0,2 €.
Male oglase je treba poslati pisno
in plaœati vnaprej na transakcijski
raœun Lovske zveze Slovenije,
Æupanœiœeva 9, Ljubljana,
pri NLB, d.d., Ljubljana:
02010-0015687097.
Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015
B. Breitenberger: Nad lovsko strelstvo se ponovno zgrinjajo œrni oblaki 608
IZ DNEVNEGA TISKA
610
M. Krofel,
S. Al S. Petkovøek,
ﬂ. Huber, M. Jonozoviœ,
T. Liœina, B. Pokorny,
Z. Pavøek, S. Reljiå,
M. Stergar,
K. Jerina:
Povozi medvedov na cestah in æeleznicnicah
612
M. Hafner,
B. Œerne:
Vplivi okoljskih dejavnikov na velikost skupin jelenjadi v vzhodnih Karavankah in Kamniøko-Savinjskih Alpah 616
J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska …
621
LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO
622
F. Œernigoj:
Vidova skala
622
LOVSKA ORGANIZACIJA
625
S. F. Krope: Moje zadnje poroœilo œlanstvu
625
A. Köveø: Lovski in ribiøki dan v Szécsényju na Madæarskem
625
J. Weber: Uredimo si arhive!
626
J. Kovaœiœ Siuka: Osrednja dobrodelna prireditev LZS
626
N. Jarc: Vedno bolj priljubljen tabor mladih ZLD Novo mesto 628
M. Gselman: Drugi tabor mladih LZ Maribor
629
V. Prodan: LZ Koper na sejmu Dnevi kmetijstva Slovenske Istre 631
F. Rotar: Dvanajsto lovsko-kulturno sreœanje na Koroøkem
631
A. Beci: Sreœanje predstavnikov lovskih druæin ZLD Zasavje in Policije
632
M. Toø: 70-letnica organiziranega lovstva LD Lenart
637
K. Stergar: 70-let LD Maleœnik
638
I. Kocjanœiœ: Slovenske lovke in DSL na Poløniku
639
T. Vrøœaj: Za pokal Racman
640
S. F. Krope: Usposabljanje s SV v natanœnem streljanju
640
V. Hace: Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Koœevje
641
F. Œernigoj: Ogenj spomina, iskra boæja in glasovi iz zemlje same 641
P. Zupanœiœ: Delovni akciji na Seœah in v Debelem brdu
643
M. Palœiœ: Lov na Vrhu
644
MLADI IN LOVSTVO 645
B. Galjot: Z divjadjo in lovstvom je seznanil vsaj deset tisoœ mladih 645
F. Klajne: Na turistiœni kmetiji Urøka
645
JUBILANTI
646
LOVSKI OPRTNIK 647
A. Podbevøek: Ko se bliæa zima …
647
S. Liœef: Oglarji in lovci iz Koprivnika in Gorjuø ohranjamo oglarsko dediøœino
647
I. Kenda: Bivak – preæa v Zaglavi
648
M. Richter - Zeleni: Sreœanje LD Kapla in LD Remønik v malem nogometu 649
S. Øtiberc: Lovsko tovariøtvo, ki ga je æal vedno manj
649
B. Æerdin: Puøke in ribiøke palice zamenjali za nedeljsko druæenje
650
I. Roæman: Tradicionalno sreœanje lovcev in ribiœev Gornje Radgone
650
F. Rotar: Druæabne lovske prireditve pod Goro
650
M. Medveøek: Za jelena je bil usoden srobot
651
I. Trœek: Lisica ali øakal v prekmurski drvarnici
652
V. Rutar: Primer zapleta zaradi izgube loviøœa v Goriøkem okraju (5)
653
V SPOMIN
655
LOVSKA KINOLOGIJA
656
J. Øivc: Œetrt stoletja tekem CACT lovskih psov v vodnem delu 656
I. Trœek: Pripravljeni so za lov – JZP v Pomurju
657
T. Medved Prøle: Uporabnostna preizkuønja po krvni sledi – memorial Adolfa Ivanca
658
R. Boøtjanœiœ: Spet dve kinoloøki prireditvi LKD Ilirska Bistrica
658
KZS: Predvidena legla lovskih psov
658
SLIKA NA NASLOVNICI:
Lisica – Vulpes vulpes
Foto: J. Pap
LOVNE DOBE:
Ur. list, øt. 101/17. 9. 2004
in øt. 81/14. 11. 2014
Srna
srnjak, lanøœak:
1. 5.–31. 10.
srna, mladiœi obeh spolov:
1. 9.–31. 12.
mladica:
1. 5.–31. 12.
Navadni jelen
jelen:
16. 8.–31. 12.
koøuta:
1. 9.–31. 12.
teleta:
1. 9.–31. 1.
junica, lanøœak:
1. 7.–31. 1.
Damjak
damjak:
16. 8.–31. 12.
koøuta:
1. 9.–31. 12.
teleta:
1. 9.–31. 1.
junica, lanøœak:
1. 7.–31. 1.
Muflon
oven, lanøœaki obeh spolov in
jagnjeta obeh spolov:
1. 8.–28. 2.
ovca:
1. 8.–31. 12.
Gams
kozel, koza, kozliœi obeh spolov,
enoletni obeh spolov:
1. 8.–31. 12.
Kozorog
kozel, koza, kozliœi obeh spolov,
enoletni obeh spolov:
1. 8.–31. 12.a
Divji praøiœ
merjasec:
1. 1.–31. 12.
svinja:
1. 7.–31. 1.
ozimci in lanøœaki obeh spolov:
1. 1.–31.12.
Poljski zajec
1. 10.–15. 12.
Kuna belica, kuna zlatica
1. 11.–28. 2.
Jazbec
1. 8.–31. 12.
Lisica
1. 7.–15. 3.
Øakal*
1. 7.–15. 3.
Rakunasti pes (enok)
1. 8.–31. 3.
Navadni polh
1. 10.–30. 11.
Alpski svizec
1. 9.–30. 10.
Piæmovka
1. 1.–31. 12.
Nutrija
1. 1.–31. 12.
Fazan
1. 9.–28. 2.
Poljska jerebica (gojena)
1. 9.–15. 11.
Raca mlakarica
1. 9.–15. 1.
Øoja
1. 8.–28. 2.
Sraka
1. 8.–28. 2.
Siva vrana
1. 8.–28. 2.
Medved in volk
Po veljavnem Pravilniku in Odloœbi o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus
arctos) in volka (Canis lupus) iz narave
607
Nad lovsko strelstvo se
ponovno zgrinjajo œrni oblaki
P
ravilnik o lovskem strelstvu LZS (v nadaljevanju pravilnik) je dobro zaživel in lahko rečemo, da ga LD upoštevajo. V veliki večini so LD določila tega pravilnika
že povzele v svoje interne akte ali preprosto vanje zapisale, da
se lovsko strelstvo izvaja v skladu z novim pravilnikom LZS
o lovskem strelstvu. Le redke so družine, iz katerih še vedno
prihajajo določena vprašanja, ki se nanašajo na pristrelitve
lovskega orožja, na morebitne sankcije, če se pravilnik ne
spoštuje in podobno. Prepričan sem, da je pravilnik kljub
nekaterim pomanjkljivostim, ki jih bo treba odpraviti, dobro
uredil področje lovskega strelstva na vseh lovskih organizacijskih ravneh.
Vzorno je urejeno tudi področje usposabljanja lovskih pripravnikov za varno ravnanje z lovskim orožjem, za katerega
lahko argumentirano trdim, da je na višji ravni od t. i. »civilnega« programa usposabljanja in da naš lovski pripravnik
po končanem usposabljanju pridobi bistveno več znanja za
varno ravnanje z vsemi vrstami lovskega orožja, kot ga nudijo
splošni »civilni« programi usposabljanja.
Tudi tekmovalni del lovskega strelstva poteka vzorno; od
dejavnosti v LD prek območne ravni, kjer na območjih volilnih okolišev potekajo izbirna tekmovanja za udeležbo na
tekmovanjih na državni ravni. Nikakor ne smemo prezreti
tudi zavidljivih rezultatov, ki jih v zadnjih letih slovenski lovci
dosegajo na evropskih prvenstvih v lovski kombinaciji.
Kljub temu pa vse navedeno očitno še ni prepričalo organov
nadzora, da ne bi nadaljevali z vztrajnimi aktivnostmi, ki so,
na kratko povedano, vse usmerjene proti lovskemu strelstvu
oziroma strelstvu nasploh. Vse skupaj se je začelo s posameznimi nadzori lovskih strelišč, pri katerih so bili izrečeni tudi,
milo rečeno, vprašljivi ukrepi. Dejstvo je namreč, da je bilo
večino nadzorov opravljenih kot posledica prijav »nezadovoljnih« občanov; v glavnem posameznih sosedov ob streliščih,
ki jih moti strelska dejavnost in ki jo poskušajo preprečiti s
pomočjo prijav inšpekciji. V sicer redkih tovrstnih primerih
gre pogosto za dolgoletne spore, ki jih poskušajo nezadovoljne
osebe začiniti še s prijavami inšpekciji, ki pa se v takih primerih mora odzvati. In če je inšpektor še pred začetkom nadzora
osebno na strani prijavitelja in prepričan, da mora izreči nek
odmeven ukrep, so težave tu.
Ne glede na zapisane ugotovitve v posameznih nadzorih lovskih strelišč si je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju
MNZ) zadalo nalogo, da se je treba aktivno lotiti reševanja
problematike glede strelišč, ki pa je pravzaprav sploh ni.
Na MNZ so imenovali medresorsko delovno skupino za proučitev problematike delovanja in nadzora strelišč v RS. Poleg
predstavnikov MNZ, policije in še nekaterih drugih državnih
organov so v delovno skupino imenovani tudi predstavniki
Strelske zveze Slovenije in nekaterih drugih strelskih organizacij ter tudi dva predstavnika LZS. Še pred prvim sestankom
omenjene delovne skupine je Komisija LZS za lovsko strelstvo
in lovsko orožje naslovila na vse območne lovske zveze prošnjo
za posredovanje podatkov glede stanja lovskih strelišč, saj smo
jih predstavniki v delovni skupini za korektno zastopanje vseh
interesov nujno potrebovali. A žal je na prošnjo LZS podatke
posredovalo le enajst območnih lovskih zvez, in sicer za skupaj
235 LD. Zakaj ni poročalo o stanju preostalih 180 LD, lahko
608
le sklepamo. Menim, da za to ni bilo pravega razloga, saj je
bilo po nekaterih izraženih pomislekih o upravičenosti zbiranja
teh podatkov vsem območnim zvezam natančno obrazloženo,
zakaj jih želimo pridobiti.
Delovna skupina zaenkrat po mojem mnenju ni dosegla
želenih rezultatov, so pa v njenem ožjem sestavu (samo predstavniki različnih služb MNZ) pripravili dokaj obsežno delovno
gradivo – predlog sprememb Zakona o orožju, ki pa tako kot
drugemu strelstvu tudi lovskemu ne obeta nič dobrega.
Najprej velja omeniti dejstvo, da s predlaganimi spremembami želijo ukiniti prej obljubljeno izjemo za strelišča, ki jih
lovci uporabljamo za vsakoletne pristrelitve lovskega orožja
in preskus strelske sposobnosti (50. čl. Zakona o orožju). Da
bi bila taka sprememba hud udarec za lovsko strelstvo, je dokaj nazorno razvidno iz zbranih podatkov, po katerih več kot
40 % LD nima nobenega strelišča in ki vsakoletne pristrelitve
lovskega orožja opravljajo na t. i. »improviziranih streliščih«
oziroma na zemljiščih, kjer se le občasno izvaja streljanje.
Druga predlagana sprememba zakona, ki je škodljiva lovstvu, pa je uperjena v obstoječi sistem usposabljanja lovskih
pripravnikov za varno ravnanje z lovskim orožjem. Predlagana
novela zakona namreč izenačuje vsa strelišča ne glede na to,
ali se streljanje izvaja le trikrat na leto ali vsak dan, kar bo
dejansko zadalo najhujši udarec zakonsko predpisanim pristrelitvam orožja pa tudi in predvsem usposabljanju pripravnikov.
Povsem neutemeljena je tudi predlagana sprememba, da mora
izvajalec usposabljanja za varno ravnanje z orožjem (torej
tudi LZS oziroma njene usposobljene članice) usposabljanje
opravljati z orožjem, ki ga mora imeti v lastni posesti.
A če se podrobneje poglobimo v predlagane spremembe,
nikakor ni težko najti odgovora, zakaj taka zakonska zahteva,
ki je povsem nepotrebna in neživljenjska! Praktičnega usposabljanja se skupaj s pripravniki udeležijo tudi njihovi mentorji,
ki imajo ustrezno lastno lovsko orožje. Če pripravniki nimajo
že svojega, ga lahko nabavijo na podlagi trenutno veljavne
zakonodaje in v njej zapisanih pogojev.
Pri vseh predlaganih spremembah oziroma bolje rečeno
nepotrebnemu zaostrovanju orožne zakonodaje ne moremo
prezreti dejstva, da za to ni prav nobene utemeljene potrebe. Po
zbranih podatkih se pri vsakoletnih pristrelitvah lovskega orožja
ni zgodil niti en nevaren dogodek ali nesreča. Negodovanja
občanov so zaradi dobro organiziranih in varnih pristrelitev
orožja zelo redka. Tudi res redke konflikte se trudimo reševati z vso resnostjo, strpnostjo in se trudimo, da ne nastajajo
ponovno. Pristrelitve v LD potekajo v glavnem največ dvakrat
na leto s posameznimi preizkusi popravljenega ali preskusa
novega orožja, o čemer pa ne gre izgubljati besed, saj je to
povsem zanemarljivo v primerjavi z na deset tisoče izstreljenih
nabojev v loviščih pri lovu oziroma opravljanju predpisanega
odstrela divjadi, kjer ni ne opozorilnih tabel ne opozorilnih
trakov ali celo ograj.
Tudi redno obveščanje policijskih postaj o pristrelitvah orožja
že zdaj poteka v večini LD, čeprav to ni nikjer predpisano. Nič
pa ne bi bilo narobe, če bi to kot obveznost zapisali tudi v zakon;
vendar ne na način, kot je to zapisal predlagatelj sprememb,
ki je to obveznost natančno opredelil (celo v urah) in kar tudi
ni nepomembno, da je za morebitne kršitelje predpisal visoke
strelnega orožja pri lovu. Trdno moramo vztrajati na stališču,
da lovskega strelstva pač ni mogoče izenačevati s strelstvom
nasploh, kar še zlasti velja za usposabljanje lovskega članstva
in za vsakoletne pristrelitve lovskega orožja.
V prizadevanjih, da bi ohranili tisto, kar vzorno in varno
poteka že več desetletij, nam bo moralo pomagati tudi resorno
ministrstvo, ki je pristojno za lovstvo. Usposabljanje za varno
uporabo lovskega orožja, vsakoletne pristrelitve, ne nazadnje
tudi strelska tekmovanja, ki povečujejo usposobljenost naših
strelcev, vplivajo tudi na etičen in učinkovit lov, za kar imamo
lovci koncesijsko pogodbo. Podpisali smo jo s pristojnim ministrstvom, ki je v sestavu Vlade RS, kateri pripada tudi MNZ,
ki nas zdaj poskuša brez vsake potrebe ovirati pri opravljanju
našega poslanstva.
Vsekakor si tudi lovci želimo, da bi vsaka LD imela vzorno
urejeno lastno strelišče po najvišjih varnostnih standardih, in
to za vsak oddani strel, kot vztraja eden od najbolj »udarnih«
inšpektorjev, ki skrbijo za red na tem področju. Vendar moramo
biti stvarni in se vprašati, ali je to res potrebno na tak način in
ne nazadnje, ali si to v tem času, v tej državi (ob standardu ki
ga imamo) lahko tudi privoščimo. Če se že tako radi zgledujemo
po Evropi, ne bi bilo odveč, če bi se naši organi nadzora malo
pozanimali, kako so te zadeve (npr. pristrelitve lovskega orožja)
urejene nam po lovski strani najbližji Avstriji.
Naj končam z optimizmom in upanjem, da bo na koncu le
prevladal razum in da bomo uspeli lovsko strelstvo obdržati
vsaj na zdajšnji kakovostni in varnostni ravni.
Bojan Breitenberger,
predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Foto: Ø. Vesel
globe/sankcije. In če sem že omenil sankcije, moram opozoriti tudi na novost, ki si jo je predlagatelj sprememb očitno
omislil po vzoru Zakona o pravilih cestnega prometa (kjer je
problematika precej bolj pereča in neprimerljiva s strelstvom),
in sicer ponovno opravljanje usposabljanja za varno ravnanje
z orožjem v primeru najmanjše kršitve orožne zakonodaje. Pri
takem zaostrovanju pa se nikakor ne morem znebiti občutka,
da so dali »škarje in platno« v roke nekomu, ki se na področje
ne spozna, ki ne pozna problematike oziroma noče uvideti,
da je sploh ni, nikakor pa ne v obsegu, ki ga želijo prikazati.
Na kratko: predlagani ukrepi so v absolutnem nesorazmerju
s problematiko!
LZS je pred časom uradno zaprosila Policijo za podatke
o najpogostejših kršitvah, ki jih zaznavajo pri svojem delu v
povezavi s problematiko strelišč oziroma nasploh v povezavi
z lovskim strelstvom. Po določenem času smo najprej prejeli
odgovor, »da nam na zaprošeno vprašanje ne morejo dati
odgovora, ker tovrstnih kršitev posebej ne spremljajo«, na
ponovno prošnjo pa smo dobili podatek, da so v letu 2014
opravili dvesto nadzorov strelišč in skupinskih lovov, v katerih
pa niso ugotovili kršitev. Ali ni tak odgovor več kot potrditev
naši trditvi, da na tem področju ni nikakršne problematike,
vsaj ne take, kot jo želi izkazovati predlagatelj nove orožne
zakonodaje.
LZS se bo morala kot krovna organizacija slovenskih lovcev z vsemi legalnimi sredstvi odločno upreti poskusom, da
se želi brez vsakršnih tehtnih argumentov oteževati ali celo
onemogočati dobro utečeno usposabljanje ter vadbe za tako
pomembno področje, kot je varna in učinkovita uporaba
609
Foto: M. Krofel – Diana
IZ DNEVNEGA TISKA
BOBRI ÆE
POSPRAVILI
KORUZO Z NJIVE
V
EČER, 14. 10. 2015 (Nataša Gider) – Po besedah
Aleksandra Korena iz Zavoda
za varstvo narave so poplavni
gozdovi eno najbolj pestrih območij Natura 2000 v Sloveniji.
Med drugim je tod opredeljenih
trideset kvalifikacijskih vrst ptic
in za večino med njimi je to najpomembnejše območje Natura
2000 v državi. Med ključnimi
izzivi za prihodnost je, kako se
odzvati na spremenjene razmere
na tem območju, ko zaradi utrjevanja bregov Mure ne nastajajo
več mrtvice, prodišča, mrtvi rokavi, posledice sta pustila tudi
kmetijstvo in ribištvo. Gozdovi
so tudi pod »udarom« tujerodnih
rastlinskih vrst, problematični so
plantažni nasadi dreves (zlasti
topola), nemir v gozdu v ključnih
obdobjih razmnoževanja (marec,
april, v času intenzivnega gozdarjenja). Poplavne hrastovo-jesenovo-brestove gozdove ogrožata znižanje ravni podtalnice in
skrajšano obdobje poplav, kar je
med drugim posledica človekovih
posegov v te habitate. Z vsemi
naštetimi težavami se ukvarja
projekt GoFoMura, ki ga s partnerji opravlja Gozdarski inštitut
Slovenije (GIS). Glavni namen
projekta je razviti dobro prakso,
pri spremljanju stanja v okviru
omenjenega projekta pa tudi ugotavljajo, kako je s pticami ter z
610
vidro in bobrom, ki sta se ponovno
vrnila v Muro. Med drugim bodo
osnovali njivo vrbe in črne jelše,
kjer bodo uredili krmišča za bobre,
da v obstoječih gozdovih njihov
vpliv ne bi bil prevelik, kar se že
dogaja. Pojavile so se tudi prve
težave, kar zadeva kmetovanje.
Zgodilo se je, da so bobri, ko jim
je zmanjkalo hrane, »pospravili«
koruzno njivo, ob Muri so padla
tudi že drevesa s premerom debel
25 do 30 centimetrov. »To so za
zdaj začetni vplivi, ki pa jih je
treba omiliti,« je povedal vodja
projekta Marko Kovač iz GIS.
Osredotočili se bodo predvsem
na to, kako bobri živijo, da bi jim
vzpostavili najmanjše potrebne
razmere – da ne bi bolj posegali v
zasebno posest in tam povzročali
škodo ter tako širili konflikte z
lokalnim prebivalstvom.
KOLIKO
MEDVEDOV
IMAMO IN KJE SE
GIBLJEJO?
D
ELO, 16. 10. 2015 (B. T.)
− V okviru projekta LIFE
DINALP BEAR se je oktobra začela akcija ocenjevanja številnosti
medvedov s pomočjo genetike.
Več kot dva tisoč sodelujočih,
večinoma lovcev in gozdarjev, je
pomagalo zbirati vzorce medvedov po celotnem življenjskem prostoru medveda v Sloveniji in na
Hrvaškem. Gre za eno največjih
akcij te vrste v svetu, ki presega
običajne nacionalne naravovarst-
vene okvire. Število osebkov v
naravi je ena najpomembnejših
spremenljivk pri upravljanju katere koli živalske vrste in medved
ni pri tem nobena izjema. Še več,
zaradi karizmatičnosti vrste in
velikega zanimanja javnosti je
prav številčnost medvedov zelo izpostavljena tema, na kateri se nenehno lomijo kopja. Številčnost se
pogosto poudarja tudi kot ključni
dejavnik konfliktnosti, pri čemer
pa se zanemarjajo druge težave,
ki dejansko tudi vodijo do težav
s to živalsko vrsto. Ob pomanjkanju zanesljivih podatkov je bila
v preteklosti številnost že večkrat
predmet različnih interpretacij in
manipulacij.
V Sloveniji so številčnost medvedov s pomočjo genetike ocenili
že leta 2007. Takrat so v zelo
uspešni akciji, ki so jo v sodelovanju izpeljali Biotehniška fakulteta
Univerze v Ljubljani, Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove
Slovenije, prvič objektivno ocenili
število medvedov pri nas. Tako
so postavili referenčno točko,
ki je bila in bo merilo za oceno
stanja naše populacije in njenega upravljanja tudi v prihodnje.
Raziskovalci s pomočjo molekularne genetike lahko nedvoumno prepoznajo posameznega
medveda iz materiala − iztrebka,
sline ali dlake −, ki ga je pustil
v okolju, ne da bi vznemirjali
živali. »V projektu LIFE DINALP
BEAR smo se odločili narediti
korak naprej in začeli genetsko
spremljanje stanja (monitoring)
medvedov na čezmejni ravni −
na celotnem osrednjem območju
dinarsko-alpske populacije te vrste
v Evropski skupnosti, torej na
celotnem območju stalne prisotnosti medveda v Sloveniji in na
Hrvaškem,« je povedal Tomaž
Skrbinšek, vodja aktivnosti z
Biotehniške fakultete. Slovenski
partnerji pri zbiranju vzorcev so
Lovska zveza Slovenije, Zavod
za gozdove Slovenije in Univerza
v Ljubljani, na Hrvaškem pa
Univerza v Zagrebu, Hrvatski
lovački savez, Hrvatske šume,
Nacionalni park Risnjak, Nacionalni park Plitvice in Nacionalni
park Sjeverni Velebit.
Na terenu so razdelili več kot
18.000 posodic za vzorce in ocenjujejo, da v akciji sodeluje več
kot dva tisoč ljudi iz obeh držav. Območje, ki ga pokrivajo z
zbiranjem vzorcev, je veliko več
kot 1.900.000 hektarov,od tega
600.000 hektarov v Sloveniji in
1.300.000 hektarov na Hrvaškem.
Sodelujoči in javnost lahko potek
vzorčenja neposredno spremljajo
prek spletnega portala, ki ga za
projekt vodi Geodetski inštitut
Slovenije.
ODSTRELITI
JE MOGOŒE
89 MEDVEDOV
D
ELO, 19. 10. 2015 (B. T.)
− Ministrstvo za okolje in
prostor (MOP) je v Uradnem listu
objavilo spremembe Pravilnika
o odvzemu osebkov vrst rjavega
medveda (Ursus arctos) in volka
IZ DNEVNEGA TISKA
smetnjaki, krčenje goste zarasti
v neposredni bližini naselij in
osveščanje prebivalstva). MOP
sofinancira tudi nadstandardne
načine zaščite živali rejcem, ki
imajo kljub skrbnemu gospodarjenju ponavljajočo se škodo.
V Programu razvoja podeželja
2014 do 2020 (ki je v pristojnosti
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) so navedeni
ukrepi za plačilo dodatnega dela
rejcem, ki ga morajo opraviti za
zaščito premoženja pred velikimi zvermi. V naslednjem letu se
bo MOP osredotočilo predvsem
na področje preventivne zaščite
premoženja ter obravnavanja in
plačila škode. O tej temi so 21.
oktobra 2015 poročali tudi STA,
Svet na kanalu A in Delo in dom,
27. oktobra pa v Slovenski kroniki še TV Slovenija na prvem
programu.
VOLKOVI
KOLJEJO PRED
LJUBLJANO
S
lovenske novice, 28. 10. 2015
(Jaroslav Jankovič) – »Tu
živim že 55 let, o volku ni bilo
duha ne sluha; nekoč so opazili
medvedje stopinje in vsa vas je
letela skupaj,« je povedala 77letna Marija Kržič s Pakega pri
Borovnici. A je dočakala tudi to
– zverinski pokol ovac, ki so ga
volkovi povzročili v noči s 26. na
27. oktober na bližnjem travniku
na robu Ljubljanskega barja, kjer
so že od nekdaj pasli in kosili.
»Trupla odraslih ovac so leža-
la razmetana po pašniku, kot bi
šel čezenj tornado,« je povedal
55-letni sin in gospodar kmetije
Marjan Kržič. Po prvih izsledkih vodje krajevne enote ZGS
na Vrhniki Janka Vidmarja, ki
ocenjuje škodo, ki so jo povzročile
zavarovane vrste, je trop ovac
napadlo več volkov. »Prešteli
smo petnajst trupel odraslih ovac,
medtem ko so odvlekli in požrli
eno jagnje.« Pri Marjanu Kržiču
je 27. oktobra zazvonil telefon;
klical ga je prijatelj in mu povedal žalostno novico, da trupla
njegovih plemenskih ovac ležijo
vsenaokrog po pašniku, morda le
150 metrov od regionalne ceste
Podpeč–Borovnica.
TUDI LENARØKI
LOVCI
SO PRAZNOVALI
70-LETNICO
O
vtarjeve novice, 10/2015
(Marjan Toš) – Pri lovskem
domu v Spodnjem Porčiču je bila
osrednja slavnost ob 70-letnici
LD Lenart. Na njej so zaslužnim
lovcem in kinologom podelili
odlikovanja LZS, KZS in zahvale/
priznanja LD Lenart. Udeležence
slovesnosti, ki so se je udeležili
praproščaki in predstavniki sosednjih LD iz Lenarškega LGB,
pobratene LB Boč na Kozjaku,
predsednik LZ Maribor Marjan
Gselman in lenarški župan mag.
Janez Kramberger, je s posebnim
pozdravnim pismom nagovoril
pokrovitelj tega dogodka, sloven-
ski kmetijski minister mag. Dejan
Židan in se lenarškim lovcem zahvalil za predano in požrtvovalno
delo v dobro narave in divjadi.
Slavnostni govornik je bil starešina LD Lenart Vinko Grajfoner, ki
je med drugim opisal zgodovino
tega najstarejšega kolektiva zelene
bratovščine v osrednjih Slovenskih
goricah. Začetki organiziranega
lovstva pri Lenartu segajo že v
leto 1921, ko je bil ustanovljen
odsek podružnice Slovenskega
lovskega društva Maribor za okraj
Sv. Lenart. Vodil ga je lenarški
narodnjak in sokolski voditelj dr.
Milan Gorišek. Po drugi svetovni vojni so 4. septembra 1945
ustanovili Lovsko zadrugo Lenart
kot predhodnico zdajšnje LD
Lenart v Slovenskih goricah, ki
zdaj šteje 32 članov, med njimi
je tudi več mladih lovcev, kar je
dobra popotnica za nadaljevanje
bogatega izročila in tradicije organiziranega lovstva v središču
Slovenskih goric. V kulturnem
programu slavnostnega zborovanja ob 70-letnici LD Lenart v
Slovenskih goricah sta nastopila
Pihalni orkester MOL iz Lenarta
in Rogisti Lovske zveze Maribor,
program pa je povezovala radijska
napovedovalka Darinka Čobec.
Po slovesnosti je bilo prijetno
družabno srečanje, na katerem
so se članom zelene bratovščine
pridružili mnogi domačini iz bližnje okolice, s katerimi lenarški
lovci dobro sodelujejo. Za lovske
kulinarične dobrote je poskrbel
Stanislav Kegl, kuharski mojster,
sicer tudi član LD Lenart, s sodelavci.
Foto: M. Artnak – Grœa
(Canis lupus) iz narave. Pravilnik
v obdobju od 1. oktobra 2015 do
30. septembra 2016 predvideva
odvzem 109 rjavih medvedov in
sedmih volkov. Rjavi medved in
volk sta v Sloveniji in EU zavarovani vrsti, zato je aktivno
poseganje v populaciji mogoče
le v omejenem obsegu in pod posebnimi pogoji, ki zagotavljajo, da
se zaradi posega ne bo poslabšalo
ugodno stanje ohranjenosti zveri.
Sprejeti pravilnik do 30. septembra naslednje leto predvideva odvzem 109 rjavih medvedov, od
tega z odstrelom 89, predvidene
druge izgube pa naj bi znašale še
dvajset osebkov. Večino odstrela je treba opraviti v osrednjem
območju populacije medveda v
Sloveniji. Za volka je predviden
odvzem sedmih osebkov. Na podlagi strokovne ocene je to število, ki ne bo ogrozilo ugodnega
stanja populacije volkov pri nas.
Odstrel je usmerjen na manjše in
mlajše živali in ob upoštevanju v
pravilniku predvidene prostorske
razporeditve. Zaradi zmanjšanja
možnosti vplivanja na socialno
sestavo tropa je predpisana določba, da se odstrel konča takoj,
ko so iz kateregakoli vzroka mrtvi
trije odrasli volkovi (stari dve leti
ali več).
Poleg uravnavanja populacije
na načine, navedene v pravilniku,
MOP veliko pozornost namenja
tudi drugim ukrepom, zlasti uveljavljanju preventivnih ukrepov za
zaščito premoženja in ukrepom
za zmanjševanje možnosti, da bi
se medved privadil na človekovo prisotnost (»medvedovarni«
611
Foto: M. Krofel – Diana
Povozi medvedov
na cestah in æeleznicah
Analiza smrtnosti in akcijski načrt za preprečevanje povozov
Dandanes je človek glavni vzrok smrtnosti rjavega medveda. Poleg
odstrela so pomemben vzrok smrti medvedov tudi prometne nezgode
z vozili na cestah in železnicah. Prometne nesreče ogrožajo medvede in tudi ljudi, ki so v njih udeleženi. Zato je preprečevanje trkov
vozil z medvedi pomembno z vidika zmanjšanja smrtnosti medveda
pa tudi za izboljšanje prometne varnosti. Tej problematiki v posebni
akciji namenjamo pozornost tudi v okviru mednarodnega projekta,
namenjenega varstvu rjavega medveda v vzhodnih Alpah in severnih
Dinaridih, tj. Life DinAlp Bear. Za uspešno zmanjševanje povozov
je treba najprej dobro razumeti problematiko. Zato smo opravili
natančno analizo povozov medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem v
zadnjih desetih letih in na podlagi pridobljenega znanja pripravili
akcijski načrt za njihovo preprečevanje. Trenutno že potekajo prve
projektne aktivnosti tudi na terenu. V prispevku predstavljamo analizo povozov z oceno njihovega pomena za razširjanje medvedje populacije proti Alpam ter načrt, kako bomo v okviru projekta poskušali v
naslednjih letih zmanjšati število povoženih medvedov v Sloveniji in
na Hrvaškem.
612
P
odatki o odvzemu medvedov na
območju Slovenije in Hrvaške kažejo, da so prometne nezgode, takoj za odstrelom, drugi najpomembnejši
vzrok smrti medvedov v regiji. Gradnja
prometnic poleg večjega tveganja za prometne nesreče s prostoživečimi živalmi povzroča tudi omejevanje genskega
pretoka ter zmanjševanje povezljivosti
prostora za živali. Raziskave v Sloveniji
so kot pomembno oviro za medveda prepoznale primorsko avtocesto (predvsem
odsek Vrhnika–Razdrto), ki razdeljuje
slovensko populacijo medvedov na dva
demografsko zelo ločena dela: severozahodni (pretežno alpski in predalpski)
z majhno številčnostjo medvedov in
spolnim razmerjem v prid samcem ter
južni (dinarski) del populacije z večjo
številčnostjo in gostoto medvedov. Takšna
ovira lahko otežuje vzpostavitev vitalne,
dobro povezane alpsko-dinarsko-pindske
metapopulacije in tako pomembno vpliva
Slika 1: Število vseh povoženih medvedov po letih v obdobju 2005–2014
za območje Slovenije in Hrvaške. Z zvezdico (*) so označena leta z
velikim obrodom bukve.
Slika 2: Število povoženih medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem v
obdobju 2005–2014 (po mesecih)
na ohranitveni status rjavega medveda na
evropski ravni. Slovenski del populacije
medvedov je namreč edini vir za naravno širjenje medvedov v alpski prostor
sosednjih držav.
Nova raziskava
Znano je, da se medvedi ne zmenijo
dosti za državne in druge administrativne
meje, ki jih določamo ljudje, zato si z
našimi sosedi (predvsem s Hrvaško) »delimo« precejšen delež skupnih medvedov.
S tega vidika je smiselno, da poskušamo
čim več raziskav in projektov opravljati
na čezmejni ravni. To je tudi pomemben
vidik projekta Life DinAlp Bear in pričujoče raziskave, v katero smo vključili
podatke o skupno 313 medvedih, ki so
bili povoženi v Sloveniji (157 medvedov) in na Hrvaškem (156 medvedov)
v zadnjih desetih letih (2005–2014). Za
večino teh medvedov smo imeli na voljo
podatke o natančnem mestu (lokaciji)
Slika 3: Prostorska razporeditev lokacij povozov medvedov v Sloveniji. Rumeno: avtoceste,
rdeče: preostale ceste, zeleno: železnice (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo)
in datumu povoza, spolu medvedov ter
za medvede, povožene do vključno leta
2012 za Slovenijo in 2010 za Hrvaško,
tudi natančen podatek o njihovi starosti.
Slednjo so v referenčnem ameriškem
laboratoriju določili na podlagi brušenja
zob in štetja letnic v zobnem dentinu.
Slika 4: Detajlni pregled lokacij povozov medvedov z datumi povozov na problematičnem
odseku regionalne ceste Ljubljana–Kočevje pri Jasnici (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo)
613
medvedov smo opazili, da se delež povoženih medvedk s starostjo zmanjšuje (v
primerjavimi z mladimi je torej povoženih
relativno manj starih medvedk glede na
delež, ki jih živi v populaciji). To bi bilo
lahko povezano z vedno več izkušnjami s
prometom, ki si jih medvedke pridobijo v
času življenja. Podoben vzorec na splošno
velja tudi za samce, pri katerih pa smo
opazili še posebno povečano dovzetnost
za povoze pri eno- in dveletnih živalih.
Ta starost ustreza tistemu življenjskemu
obdobju, ko mladi samci zapuščajo svoj
rodni domači okoliš in si iščejo novega, kjer bodo preživeli odraslo obdobje
(t. i. obdobje »disperzije«). Razliko v
povprečni starosti povoženih medvedov
med spoloma lahko torej razložimo z
biologijo rjavega medveda, saj se pri tej
vrsti zaradi širitvene strategije vrste in
preprečevanja parjenja v sorodstvu samci
odselijo iz rodnega domačega okoliša,
medtem ko samice praviloma ostanejo
blizu svojih mater.
Kdaj se zgodi najveœ
povozov?
Slika 5: Problematični odsek železniške proge Ljubljana–Pivka pri Rakeku z označenimi
lokacijami povozov medvedov (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo)
To je omogočilo doslej najbolj natančen
vpogled o vplivu povozov na populacijo
medvedov ter dovzetnost za povoz glede
na spol in starost medveda. Obenem smo
lahko s pomočjo teh podatkov določili
najbolj problematične cestne in železniške odseke v Sloveniji in na Hrvaškem,
kar bo ključno za učinkovito usmerjanje
aktivnosti na terenu.
samic (Slovenija: 2,6 leta; Hrvaška: 2,3
leta) večja kot pri samcih (Slovenija: 1,3
leta; Hrvaška: 1,5 leta).
Glede na obstoječo sestavo populacije
Število odvzetih medvedov na celotnem
območju Slovenije in Hrvaške med posameznimi leti niha od 15 do 44 povozov
na leto (slika 1). Pri tem lahko opazimo,
da se nihanja med posameznimi leti povečujejo v zadnjem obdobju in da so
trendi enaki v obeh državah. Podatki so
še posebno zanimivi, če jih združimo s
podatki o letnem obrodu bukve. Izkaže
se namreč, da je povozov manj v letih z
izdatnim obrodom bukve. Razlog za to
povezavo je v letih s pomanjkanjem žira
verjetno v povečanem iskanju človeških
virov hrane v okolici prometnic.
Če primerjamo sezonske razlike, opazimo dva viška v povozih, in sicer v
Koliko in kateri
medvedi poginejo
v prometnih nesreœah?
Na območju raziskave je bilo v povprečju zabeleženo 31,3 povoza medvedov na
leto (15,7 v Sloveniji in 15,6 na Hrvaškem)
(slika 1). To je 15 % vse zaznane smrtnosti medvedov. V obeh državah je bil v
obravnavemen obdobju najpomembnejši
vzrok smrtnosti 80 % odstrel.
V obeh državah je bilo med povoženimi medvedi več samcev (delež samic
– SLO: 43 %, HR – 46 %, skupaj: 44 %).
V obdobju, za katerega imamo na voljo
natančne podatke o starosti medvedov, je
bila srednja starost (mediana) povoženih
614
Slika 6: Mesta (lokacije) povozov medvedov na primorski avtocesti pri postojnskih vratih
(karta: BF, Oddelek za gozdarstvo)
Foto: M. Krofel
Slika 7: Povoz je drugi najpomembnejši vzrok smrti medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Najpogosteje so povoženi mladi medvedi.
poznopomladanskem obdobju (maj–junij)
in zgodnjejesenskem (avgust–oktober)
(slika 2). Oba viška lahko razložimo z
biologijo medveda. Pomlad je obdobje,
ko se pri nas medvedi največ premikajo,
kar je povezano predvsem z obdobjem
parjenja. Več gibanja pomeni pogostejše
prečkanje prometnic, s tem pa tudi povečano verjetnost za trk z vozili. Drugi,
še izrazitejši jesenski višek povozov je
najverjetneje povezan z iskanjem hrane.
Jeseni se medvedi intenzivno prehranjujejo zaradi priprav na zimski dremež
(t. i. obdobje »hiperfagije«). Izkušnje s
terena kažejo, da medvedi kot prehranski
oportunisti med iskanjem hrane redno
obiskujejo smetnjake ob avtocestah in
drugih prometnicah, kjer pogosto najdejo
različne organske odpadke. Poleg tega
medvedi pogosto obiskujejo železniške
tire, kjer se hranijo z raztreseno koruzo
in semenjem preostalih žit, ki se osipa s
tovornih vagonov vlakovnih kompozicij
ali pa jih na železnico privabijo ostanki
povožene divjadi. Povečano število povozov v jeseni je zato verjetno povezano z
večjim zadrževanjem medvedov v okolici
prometnic v tem obdobju.
Kje je povoæenih najveœ
medvedov?
V proučevanem obdobju se je 18 %
povozov medvedov zgodilo na avtocestah, 37 % na magistralnih, regionalnih,
občinskih in gozdnih cestah, 45 % pa na
železniških progah (slika 3). V Sloveniji
je bilo največ povoženih medvedov na
železniških progah evidentiranih na odsekih Postojna–Prestranek (14 povoženih
medvedov), Logatec–Rakek (8) in nekaj
100 m južno od Rakeka (5). Izmed cest
je daleč najbolj problematična državna
cesta Ljubljana–Kočevje, še zlasti med
Turjakom in Rašico (4 povoženi medvedi),
Prilesjem in Gornjimi Podpoljanami (3),
Dulami in Rašico (5), Dolenjo vasjo in
Gornjimi Ložinami (območje Jasnice; 5
medvedov; Slika 4) in Novimi Ložinami
ter Koblarji (4). Največja smrtnost medvedov na avtocestah je na primorski avtocesti, in sicer na območju Loma (2), postojnskih vrat (4), okolici Razdrtega (2) ter
med Divačo in Kozino (2). Problematična
je tudi dolenjska avtocesta, še zlasti med
Grosupljem in Ivančno Gorico (4).
Vpliv povozov na alpski
del medvedje populacije
Modelni izračuni za alpski del slovenske medvedje populacije nakazujejo,
da ocenjena povprečna letna smrtnost
(8,8–9,3 odvzetih medvedov/leto) presega
povprečno letno rodnost (7,1 rojenega
medveda/leto) na tem območju. V primeru zaprte populacije (če alpski del ne
bi bil povezan z osrednjim območjem
v Dinaridih) bi se alpski del populacije
vsako leto zmanjšal za približno 4 %.
To pomeni, da alpski del medvedje populacije demografsko ni samoobnovljiv
in je trenutno ponor za populacijo. Zato
ob trenutni stopnji smrtnosti dolgoročno
lahko preživi le ob stalnem dotoku novih
osebkov iz osrednjega (dinarskega) dela
populacije jugovzhodno od avtoceste.
Povozi predstavljajo 24–27 % evidentirane smrtnosti v alpskem območju. Model
je pokazal, da bi bilo mogoče zagotoviti
številčno samooskrbnost alpskega dela
populacije in tako povečati možnosti za
nadaljnje širjenje rjavega medveda v alpski
prostor sosednjih držav že s preprečitvijo
vseh povozov. Vendar bo to v praksi zelo
težko doseči, zato bi bilo treba zmanjšati
tudi druge vzroke smrtnosti ali pa povečati
rodnost, ki bi se se lahko povečala predvsem s povečanjem deleža samic na tem
območju (trenutno delež samic znaša le
30 %), kar pa je v veliki meri povezano
z izboljšanjem povezljivosti alpskega
prostora z jedrom populacije v Dinaridih.
Pri tem je trenutno največji omejujoči
dejavnik dokaj slaba prepustnost primorske avtoceste. V vsakem primeru pa bo
ključno najprej zmanjšati število konfliktov med medvedom in človekom v tem
prostoru ter tako povečati sprejemanje
medvedov s strani ljudi. K zmanjševanju
konfliktov bomo poskušali prispevati tudi
v okviru drugih akcij projekta DinAlp
Bear, o katerih boste lahko brali v kateri
izmed prihodnjih številk Lovca.
Kako bomo poskusili
zmanjøati povoze
medvedov v Sloveniji?
Na podlagi podatkov o mestih (lokacijah) in številu povozov rjavega medveda,
terenskega ogleda in informacij predstavnikov lovskih družin smo določili odseke,
na katerih bomo opravili različne ukrepe
za zmanjšanje števila povozov medvedov,
hkrati pa tudi večjih vrst druge divjadi.
Uporabili bomo naslednje ukrepe: (i) na
državnih cestah in železniških progah
postavitev zvočnih odvračalnih naprav,
s katerimi imamo v Sloveniji že številne
pozitivne izkušnje, ter (ii) dinamičnih
prometnih znakov, ki jih bodo aktivirali
cesti se bližajoči medvedi oz. druge večje
vrste prostoživečih živali; (iii) postavitev
električne ograje na avtocestah.
Izbrani odseki so:
• na državni cesti Ljubljana–Kočevje:
odsek med krajema Koblarji in Nove
Ložine (1,8 km), okolica Gornjih Ložin
(1,4 km), odseka med Ortnekom in
Žlebičem (1,5 km) ter med Turjakom
in Rašico (1,3 km). Na dva odseka (pri
Jasnici in med Ortnekom ter Žlebičem)
bomo namestili dinamične prometne znake, ki s svetlobnimi signali obvestijo
voznike o potencialni nevarnosti,
• na avtocesti Ljubljana–Postojna: odsek med izvozoma Unec in Logatec (10 km)
ter odsek med viaduktom Ravbarkomanda
in izvozom Unec (5 km),
• na železniški progi Ljubljana–
Postojna med Rakekom in Uncem (3 km)
in na železniški progi Postojna–Pivka med
Postojno in Prestrankom (5 km).
Miha Krofel, Samar Al Sayegh
Petkovšek, Đuro Huber, Marko
Jonozovič, Tina Ličina, Boštjan
Pokorny, Zoran Pavšek, Slaven Reljić,
Matija Stergar, Klemen Jerina
615
Foto: M. Masterl – Diana
Vplivi okoljskih dejavnikov na velikost
skupin jelenjadi v vzhodnih Karavankah
in Kamniøko-Savinjskih Alpah
V enem od objavljenih prispevkov (Lovec,
1/2014) smo predstavili velikost skupin jelenjadi in njihovo sestavo v različnih obdobjih leta,
ki smo jo proučevali v vzhodnih Karavankah in
Kamniško-Savinjskih Alpah. V nadaljnjih proučevanjih pa smo želeli ugotoviti, kateri od okoljskih
dejavnikov najbolj vplivajo na velikost skupin.
V obdelavo smo vključili devetnajst različnih
okoljskih spremenljivk in spremenljivke gostote
jelenjadi, letnih obdobij in sestave posegov v
(sub)populacijo z odstrelom. Rezultati analize
kažejo, da na velikost skupin jelenjadi vplivajo
okoljske spremenljivke, povezane s količino hrane
in kakovostnim kritjem pred vznemirjanjem, gostota jelenjadi na lokalnem in (sub)populacijskem
nivoju, letna obdobja z vegetacijskimi spremembami v povezavi z biološkimi značilnostmi jelenjadi kot vrste ter sestava posegov v (sub)populacijo z odstrelom. Največje so mešane skupine (njihova velikost je bila M = 5,10 živali),
sledijo skupine košut (M = 3,20 živali), jelenov
(M = 2,23) in nato (skupine) enoletne jelenjadi
(M = 1,24) in telet (M = 1,07). V primerjavi z
velikostjo skupin jelenjadi v novembru-decembru
je njihova velikost manjša v obdobjih junij, julijavgust in september-oktober.
odatke o velikosti skupin smo pridobili na površini okoli 55.000 ha
v obdobju od leta 2001 do
2009 z opazovanjem jelenjadi v vzhodnih Karavankah in
Kamniško-Savinjskih Alpah.
Opazovanja so opravljali revirni lovci lovišča s posebnim
namenom (LPN) Kozorog -
mestu/lokaciji, številu opažene
jelenjadi v skupini in sestavi
skupine. Mesto opazovanja
je bilo zapisano s krajevnim
imenom in navedbo kvadranta velikosti 100 ha. V analizo
smo vključili 3.695 podatkov
opažene jelenjadi v obdobju
od leta 2004 do 2009. Skupina
je bila določena kot (trenutna)
P
616
Kamnik in nekateri člani lovskih družin (LD) Jezersko,
Storžič, Tržič in Udenboršt ob
vsakodnevnih rednih obhodih
lovišča, pri lovu jelenjadi in
tudi pri lovu druge divjadi ter
ob drugih aktivnostih praviloma v jutranjih in večernih
urah. V opazovalne obrazce so
beležili podatke o datumu, uri,
prostorska združitev istovrstnih živali, v kateri noben osebek ni bil od drugega oddaljen
več kot 50 m. Pri taki razdalji
so živali praviloma v vidnem
stiku in pogosto prek njega
usklajujejo svoje gibanje (Shi
s sod., 2005).
Podatke o okoljskih spremenljivkah smo pripravili na
Preglednica 1: Analizirane okoljske spremenljivke
temelju lastnih podatkovnih
baz, vanje pa smo vključili tudi
druge javno dostopne podatkovne baze. Prostorska enota
je bila enaka prostorski enoti
zbiranja podatkov v loviščih
opaženih živali (skupin). Na
temelju drugih podobnih raziskav ter poznavanja značilnosti
ekologije jelenjadi smo analizirali spremenljivke, ki so
predstavljene v preglednici 1.
Poleg okoljskih spremenljivk
smo v raziskavo vključili tudi
podatke o populacijski gostoti,
ki določa razpoložljivost prehranskih virov in njihovo porazdelitev med posamezne živali. Nekateri avtorji (Thirgood
1996, Shi et al. 2005, Blank et
al. 2012, Vander Wal et al.
2013) namreč ugotavljajo, da
je velikost skupin odvisna tudi
od populacijske gostote. Iz številnih analiz velikosti skupin
jelenjadi v drugih okoljih in
tudi iz naše predhodne analize podatkov (Hafner 2014) je
razvidno, da se velikost sku-
Opis neodvisne spremenljivke
Nadmorska višina
Nagib
Kamnitost
Skalnatost
Delež kmetijskih površin (MKGP, 2002;
šifra 1000)
Delež mladovja (rf. 1)
Delež drogovnjakov (rf. 2)
Delež debeljakov (rf. 3)
Delež sestojev v obnovi (rf.4)
Lesna zaloga
Delež iglavcev
Delež smreke v lesni zalogi
Delež bukve v lesni zalogi
Gostota gozdnih cest
Gostota javnih cest
Indeks pestrosti gozdnih združb v
kvadrantu
Razdalja najbližje gozdne ceste do središča
kvadranta
Razdalja najbližje javne ceste do središča
kvadranta
Razdalja najbližjega krmišča do središča
kvadranta
Foto: J. Papeæ
Vir
podatkov
NADM_V
NAGIB
KAM
SKAL
m
%
%
%
RABA_1
%
MKGP
MLAD_%
DROG_%
DEB_%
POMLAJ_%
LZSKU_HA
IGL_%
SMREKA_%
BUKEV_%
GCE_MHA
JCE_MHA
%
%
%
%
m3/ha
%
%
%
m/ha
m/ha
ZGS
ZGS
ZGS
ZGS
ZGS
ZGS
ZGS
ZGS
ZGS
ZGS
ZDR_PEST
ZGS
ZGS
ZGS
ZGS
ZGS
RAZ_GC
m
ZGS
RAZ_JC
m
ZGS
RAZ_KRMI
m
ZGS
ZGS – Zavod za gozdove Slovenije, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Foto: J. Papeæ
Z manjšim deležem kmetijskih površin (travniki, pašniki) se zmanjšuje
velikost skupin jelenjadi.
pin spreminja tudi v različnih
obdobjih leta. Ob upoštevanju fenoloških (vegetacijskih)
ciklov ter bioloških ciklov pri
jelenjadi kot vrsti smo iz zbranih podatkov oblikovali šest
obdobij, podobno, kot so jih
razvrstili tudi nekateri drugi
avtorji (npr. Bender in Haufler,
1999), in sicer (zima) januar–marec, (pred poleganjem)
april–maj, (poleganje) junij,
(po poleganju) julij–avgust,
(parjenje) september–oktober
in (po parjenju) november–december. Ker se skupine živali
Koda
spremenljivke Enota
Pozimi so skupine večje.
oblikujejo glede na socialne
značilnosti vrste, smo v raziskavo vključili pet različnih
socialnih skupin, podobno kot
npr. Bowyer (1984), Bonenfant
et al. (2004), Shi et al. (2005).
Iz predhodne analize (Hafner
2014) smo tudi ugotovili, da
se velikosti različnih socialnih
skupin značilno razlikujejo.
Oblikovali smo I. skupine samic, II. skupine samcev, III.
mešane skupine, IV. skupine
enoletnikov in V. skupine telet. Velikost skupin je odvisna
tudi od sestave populacije (npr.
Bender, 1996). Na njeno sestavo vplivamo tudi s sestavo
odvzema (odstrela), zato smo
v raziskavo vključili podatke o
sestavi odstrela. Podatke smo
obdelali z ustreznimi statističnimi metodami.
Velikost skupin
se zmanjøuje
z manjøanjem
deleæa kmetijskih
povrøin
Kmetijske površine (v območju razširjenosti proučevane
jelenjadi so to predvsem travniki in pašniki) nudijo večjo
ponudbo (količino) hrane v
primerjavi z gozdovi. Ker so
tudi vzdrževani (košnja, paša),
so tudi zato (kakovost hrane) bolj priljubljeni. Manjše
družinske skupnosti košut,
telet in enoletne jelenjadi se
na njih združujejo, zato je na
takšnih večjih prehranskih
krpah mogočeopaziti večje
skupine. Podobno zakonitost
pri pojavljanju večjih skupin
v bolj odprtih habitatih za
navadno jelenjad ugotavljajo
tudi drugi avtorji (npr. CluttonBrock et al. 1982, Jeppesen
1987). Thirgood (1996) je
pri damjaku (Dama dama) v
južni Angliji ugotavljal, da je
bila velikost skupin damjačjih
samic v vseh letnih obdobjih
večja v odprtih kot v zaprtih habitatih. Isti avtor tudi
ugotavlja, da so bile skupine
damjaka v velikih gozdnatih
sestojih majhne. Skupine v
velikih gozdnatih sestojih očitno izgubijo svojo povezanost,
kar povzroči preoblikovanje v
manjše skupine. V kmetijski
krajini, kjer so zaplate gozdov
manjše, se v gozdovih skupine ne razdelijo (po hranjenju
na odprtih površinah), zato
so bile v takšni krajini tudi
v gozdovih večje (Thirgood
1996). Podobne ugotovitve
za damjaka navaja LaGory
(1986). Barrette (1991) za
čitala (Axis axis) v Šrilanki
ugotavlja bistveno večje (nekajkrat večje) skupine v odprti
pokrajini (odprti preriji) kot v
gozdovih. Skupine so bile bistveno večje v deževni sezoni
kot v sušni.
Creel in Winnie (2005) za
populacijo ameriškega vapitija
(Cervus canadensis) ob prisotnih plenilcih (volk) ugotavljata, da se velikost njihovih skupin veča z večjo oddaljenostjo
od kritja, kar se največkrat raz617
618
gobarjenje, preostale oblike
rekreacije …), med njimi je
prav tako vznemirjanje zaradi
lova. Zato je razumljivo večje
osredotočenje jelenjadi in posledično oblikovanje večjih
skupin na območjih, kjer je
vznemirjanje manjše in kjer je
ustreznejše kritje. Jedrzejewski
et al. 2006 npr. ugotavlja, da
na oblikovanje večjih skupin
jelenjadi zelo vpliva aktivnost
ljudi; ta vpliv je celo močnejši
Veœje skupine
so bile opaæene
v predelih
z ustreznejøim
kritjem
Ugotovili smo, da so se večje
skupine pojavljale v prostoru z
večjim deležem drogovnjakov.
To ugotovitev povezujemo z
večjo kakovostjo kritja, saj
površinsko večji obseg dro-
kot nekatere druge spremenljivke (vegetacijske) zgradbe
prostora in nekatere podnebne
spremenljivke (višina in trajanje snežne odeje). Tudi intenziven lov je namreč povzročil
povečanje živali v skupinah,
čeprav se je gostota jelenjadi
manjšala. Isti avtor tudi navaja,
da je pri velikem pritisku na
jelenjad zaradi lova, katerega
namen je zmanjšanje gostote,
zato potrebna dobršna mera
previdnosti. Taka dejavnost
se namreč pri živalih te vrste
odrazi z vedenjskimi in ekološkimi spremembami, kar lahko
vpliva na uravnovešenost lokalnih populacij, še posebno v
okoljih, kjer živijo tudi velike
zveri. Lovska dejavnost povzroča tudi zmanjšano uporabo
travnatih površin in povečuje rabo gozdov (Morgantini
in Hudson 1985, Peek et al.
1982). Podobno tudi druge
oblike človeškega vzemirjanja
(ne samo z lovom) vplivajo na
pogostost pojavljanja živali
(oz. njihovih skupin) v določenem prostoru, npr. gibanja,
odselitve (Edge in Marcum
1985), spremembe velikosti
skupin, način rabe habitatov
(Millspaugh et al. 2000) ipd.
V viøjih
nadmorskih
viøinah so bile
opaæene veœje
skupine
Jeleni oblikujejo manjše skupine kot košute.
govnjakov nudi večje možnosti
kritja več živalim. Omenjena
zakonitost je verjetno še posebno pozitivna v povezavi z
bližino prehranskih krp (bližina kritja in bližina hrane). V
povezavi z varnostnim kritjem
in izogibanjem vznemirjanju
navajamo v raziskavi ugotovljeno značilnost oblikovanja
manjših skupin jelenjadi tudi
v povezavi z večjo gostoto
gozdnih cest, pa tudi oblikovanje večjih skupin v odvisnosti
od večje oddaljenosti od njih.
Gozdne ceste vnašajo v prostor
nekatere oblike vznemirjanja
(vznemirjanje motornih vozil,
Foto: J. Papeæ
Foto: J. Papeæ
laga kot protiplenilski odziv.
Avtorja prav tako navajata, da
ta ugotovitev velja le v primerih oz. dneh, ko volkov ni v
bližini. Ob njihovi prisotnosti
so bile velikosti skupin majhne
ne glede na oddaljenost jelenjadi od kritja. Avtorja menita,
da je povečevanje skupin v
oddaljenosti od kritja v dneh,
ko volkov ni bilo v bližini,
predvsem prehranjevalni in ne
protiplenilski odziv. Bertram
(1978) in Geist (1982) navajata, da je izogibanje plenjenju
najverjetnejši vzrok večanja
velikosti skupin v bolj odprtih
habitatih (s skromnejšim kritjem). Predvidevajo, da je za
veliko žival, kakršna je npr.
jelen, manj verjetno, da bo
opažena v gostem kritju, če
je sama ali v majhnih skupini.
Nasprotno pa so na odprtih
območjih veliki kopitarji preveliki, da bi se lahko skrili,
ko se hranijo. Zato se velike
skupine jelenjadi zadržujejo
bolj na odprtih površinah, kjer
lahko več živali (v skupini)
intenzivneje opreza glede pristnosti plenilcev. Verjetnost,
da bo žival uplenjena v takšni
skupini, je sorazmerna s številom osebkov v skupini (Hirth
1977). Zato so se povezave v
velike skupinah izkazale za
uspešnejše v primerjavi s posameznimi živalmi na odprtih
površinah.
Oblikovanje večjih skupin
na bolj odprtih površinah pa
ne velja vedno za skupine vseh
vrst in v vseh habitatih. Bender
in Haufler (1996) npr. ugotavljata, da se velikost skupin ni
spreminjala tudi obratno, s
spreminjanjem gostote kritja.
Verjetno zato, ker je bilo na
območju aktivnosti jelenjadi
povsod dovolj kritja in verjetno tudi zaradi manj plenilcev.
Barja in Rosellini (2008) za
okolje s prisotnimi volkovi
pri jelenjadi nista odkrila, da
bi sestava habitata (odprtostzaprtost) pogojevala velikost
skupin. V naši proučevani
(sub)populaciji, v kateri so plenilci (volk) odsotni že skoraj
stoletje, povezujemo opažanja
večjih skupin jelenjadi na večjih travnih površinah bolj zaradi večjih količin in kakovosti
hrane kot z združevanjem, ki bi
bilo povezano s protiplenilsko
strategijo.
V povezavi z izogibanjem
motnjam bi lahko navedli tudi
ugotovljeno večjo velikost
skupin jelenjadi v odvisnosti
od večje nadmorske višine. Za
sredogorje in gorski svet sta
»Skupine« telet ali enoletnih živali so najmanjše (najpogosteje so
posamične živali), saj so te starostne skupine praviloma pridružene
košutam – materam.
Foto: M. Hafner
značilni manjša gostota javnih
cest in večja medsebojna oddaljenost od naselij kot v nižjih
nadmorskih višinah. Obenem
je za tako območje značilen
večji delež gozdov, kar je že
samo po sebi (ne glede na
obseg motenj) primernejše
življenjsko okolje jelenjadi.
Jerina (2003, 2006) ugotavlja,
da se verjetnost rabe prostora
napredujoče veča z njegovo
oddaljenostjo od glavnih cest.
Spremljana jelenjad se je izrazito izogibala predelom, ki
so bili blizu glavnih cest in
naselij. V bližini cest pa je,
pogosteje kot sicer, za kritje
uporabljala sestoje v razvojni
fazi mladovij. V povezavi z
nadmorsko višino navajamo
tudi opažanje večjih skupin
jelenjadi v območjih, ki so bolj
kamnita, ter manjših skupin
v bolj skalovitih območjih.
Večja kamnitost je značilna
za nekatere gozdne združbe,
Foto: M. Hafner
V bližini gozdnih cest in v območjih z njihovo večjo dolžino (gostoto)
so skupine jelenjadi po navadi manjše.
skupin zaradi večje skalovitosti terena zato povezujemo
bolj z njegovo primernostjo za
gamsa (in muflona), pa tudi z
dejstvom, da je v območjih z
večjo skalovitostjo v gozdnem okolju (prehranska) nosilnost prostora (manj mladih
razvojnih faz gozda, manj
kmetijskih površin) verjetno
manjša kot v manj skalovitih
območjih. To prav tako lahko
vpliva na manjše število živali
na enoto površine skalovitega
okolja in s tem posledično na
oblikovanje manjših skupin.
Z večjo prehransko ponudbo
lahko povezujemo v raziskavi
ugotovljeno oblikovanje več-
V višjih nadmorskih višinah, kjer je manj vznemirjanja, so skupine
jelenjadi večje. Prav tako so skupine večje v bližini krmišč.
v katerih se jelenjad pogosteje
zadržuje, še posebno na planotah. Z večjo nadmorsko višino
se (sicer šibko) povečuje tudi
kamnitost terena, medtem ko
tega ne moremo trditi za skalovitost. Zmanjševanje velikosti
jih skupin jelenjadi v bližini
krmišč. Jerina (2006) navaja, da krmišča zelo in večstransko vplivajo na jelenjad.
Ugotavlja, da je prostorska
razporeditev krmišč med vsemi obravnavanimi neodvisnimi
spremenljivkami najizraziteje
pogojevala celoletno prostorsko razporeditev jelenjadi, pa
tudi razlike v njeni sezonski
prostorski razporeditvi. Pozimi
se je jelenjad zbirala okrog
krmišč, v toplem delu leta pa
je uporabljala njihovo širšo
okolico.
Foto: M. Hafner
Tudi pozimi so
skupine vedno
veœje
V okolju z obsežnejšimi gostimi sestoji (dobro kritje) so skupine
jelenjadi praviloma večje.
Skupine so v juniju, juliju–
avgustu ter septembru–oktobru
manjše kot v novembru–decembru. Pred poleganjem, že
maja, se samice odmaknejo od
(večjih) skupin, odganjajo pa
tudi lanske mladiče (enoletne
jelene – šilarje in košute – junice). Skupine se razbijejo, zato
je v tem času mogoče opažati
manjše skupine in večji delež posamičnih živali. Košute
polegajo teleta večinoma v
juniju, veliko jih je pritajenih
v kritju, zato so tedaj skupine
še vedno majhne. V juliju in
avgustu je posamezna teleta
že opaziti ob košutah, lanske
živali pa se večinoma še ne pridružijo skupinam. September
in oktober sta meseca paritve. Tedaj je sicer nekaj enoletnih živali spet pridruženih
skupinam samic, vendar pa
v proučevanem območju ni
bilo vedno opaziti le velikih
(paritvenih) haremov, pač pa
pogosto tudi posamično košuto
z jelenom. September in oktober sta meseca začetka lova
na jelenjad, zato se postopno
zmanjšuje velikost skupin.
Kljub vedno večjim pritiskom
za odstrel jelenjadi v jesenskih
mesecih pa se v novembru
in decembru jelenjad začne
premikati na območja zimovališč, kjer se združuje v večje
skupine. Površinsko so taka
območja manjša kot poletna
območja aktivnosti populacije,
na njih so tudi urejena krmišča
za zimsko krmljenje. Zato je v
tem času in tudi v naslednjih
zimskih mesecih največja velikost skupin jelenjadi.
Podobne zakonitosti spreminjanja velikosti skupin navadne jelenjadi (pa tudi nekaterih
drugih vrst jelenov) glede na
letno obdobje (sezono) navajajo tudi drugi avtorji. Bender in
Haufler (1999) za ameriškega
vapitija (Cervus canadensis),
ki ni bil podvržen selitvam,
ugotavljata, da so bile mešane skupine največje pozimi,
najmanjše pa v času poleganja
vapitijevih košut, po poleganju in pred parjenjem – rukom. Jedrzejewski et al. 2006
ugotavlja, da so bile skupine
navadne jelenjadi, košut in
jelenov, vedno večje pozimi
kot poleti. Thirgood (1996)
za damjaka v južni Angliji navaja, da se je velikost skupin
samic spreminjala sezonsko:
največje vrednosti je dosegala
pozimi in spomladi, najmanjše
pa poleti in jeseni. Pri divjih
kozah (Capra hircus) na otoku
Rhum (Shi et al., 2005) se je
619
Foto: L. Skvarœa – Diana
velikost skupin spreminjala
med letom, avtor pa ugotavlja
ravno nasprotno kot nekateri
drugi: skupine teh živali so
bile najmanjše pozno pozimi
in zgodaj spomladi, čez poletje se je velikost večala in
bila največja v času parjenja
v avgustu in septembru.
Vpliva tudi
gostota populacije
Vpliv gostote populacije smo proučevali s spremenljivko gostota odvzema
na lokalnem (kvadrant) in
širšem (lovišče) oziroma
(sub)populacijskem območju. V prvem delu raziskave
smo ugotovili, da se velikost
skupin povečuje z večjo gostoto odvzema v loviščih, pa
tudi z večjo gostoto odvzema v
kvadrantih. V tretjem delu analize smo odkrili, da se velikost
skupin povečuje z večjo gostoto
odvzema na (sub)populacijski
ravni. Podobne ugotovitve so
odkrili tudi številni drugi avtorji pri jelenjadi in drugih
kopitarjih. Vander Wal et al.
(2013) ugotavlja, da gostota
populacije pri vapitiju (Cervus
canadensis) zelo vpliva na
socialno vedenje in velikost
skupin. V populaciji, kjer je
bila gostota poskusno zmanjšana od 1,20 na 0,67 živali/
km2, je bilo ugotovljeno, da
samice kažejo pozitiven odziv
v velikosti skupin pri gostoti
populacije > = 0,70, najmanjšo
velikost skupin pa so dosegale
pri gostoti < = 0,70 živali/km2.
Spremembe v velikosti skupin
so bile v povezavi s populacijsko gostoto tudi pri samcih,
vendar je bila odvisnost šibkejša kot pri samicah. Raman
(1997) pri čitalu (jelenu aksisu)
(Axis axis) v Indiji prav tako
ugotavlja, da je bila velikost
skupin v pozitivni odvisnosti
s populacijsko gostoto, podobno kot na Japonskem pri
sika jelenjadi (Cervus nippon)
ugotavlja Borkowski (2000).
Blank et al. (2012) pri gazelah
(Gazella subgutturosa Guld.,
1780) ugotavlja, da populacijska gostota vpliva na velikost
skupin, vendar je vpliv šibak.
Vpliv letnega razmnoževalnega cikla (obdobje ruka) je na
velikost skupin bolj vplival kot
populacijska gostota. Tudi pri
620
divjih kozah na otoku Rhum
na Škotskem so v velikosti
skupin med posameznimi obdobji ugotovili razlike, ki so
bile najverjetneje povezane s
spremembami velikosti populacije (Shi et al., 2005).
Velikost skupin
se spreminja tudi
glede na vrsto
posegov
v populacijo
z odstrelom
Z odstrelom vplivamo (poleg na gostoto) tudi na sestavo
populacije, s tem pa na socialne odnose in posledično na
sestav in velikost skupin. Več
kot je v populaciji samic in
mladih živali, večje so praviloma skupine, saj samice in
mlade živali bolj težijo k združevanju v skupine kot samci
ali starejše živali. Podobno
velja tudi za spolno razmerje
odraslih živali. Bonenfant et
al. (2004) je npr. ugotovil, da
se z večjim spolnim razmerjem
odraslih samcev (starejših od
5 let) v primerjavi z odraslimi
samicami (starejše od 2 let)
manjša velikost (paritvenih)
haremov, obenem pa se povečuje njihovo število. Podobne
zakonitosti zmanjševanja paritvenih haremov je ugotovil
tudi Bender (1996). V naši
raziskavi smo ugotovili, da se
z večjim deležem mladih (telet
in enoletnih) živali v odvzemu
povečuje velikost skupin, ob
večjem deležu košut (dveletnih
in starejših) v odvzemu pa se
velikost skupin zmanjšuje.
Ugotovljene zakonitosti so v
povezavi s prejšnjim načinom
načrtovanja in upravljanjem z
jelenjadjo v nekaterih revirjih
in loviščih lovskih družin proučevanega območja. V prvih
letih proučevanj (ko letnih
načrtov lovišč še ni bilo treba
dosledno uresničiti) je bila v
nekaterih loviščih in revirjih
mlada jelenjad v odvzemu
zastopana v velikem deležu,
tudi na račun načrtovanega
odvzema dveletnih in starejših
košut. Odstrel telet in enoletne
jelenjadi večjih skupin se praviloma še ni »razdelil«, saj so
njihove matere ostale pridružene večjim skupinam. Za to
obdobje so bile srednje vrednosti velikosti skupin večje
v primerjavi s kasnejšimi leti
(Hafner 2014), verjetno zaradi večje gostote jelenjadi pa
tudi omenjenega razloga. V
zadnjih letih proučevanega obdobja so bile opazne večje težnje po zmanjšanju (pre)velike
številčnosti jelenjadi, obenem
pa je bila s spremembo zakonodaje uvedena zahteva
po obvezni uresničitvi letnih
načrtov odstrela. Zato se je v
teh letih v nekaterih revirjih in
loviščih delež mladih živali v
odvzemu v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšal, povečal
pa se je delež odvzetih košut.
V socialnem pogledu odstrel
odrasle košute iz večje skupine povzroči razbitje tropa na
manjše dele. Tudi če je bilo
tele predhodno že odstreljeno,
se v primeru odstrela košute
njena enoletna žival praviloma
odloči od skupine.
Miran Hafner,
spec., univ. dipl. inž. gozd.
miran.hafner@zgs.si
Blaž Černe,
univ. dipl. inž. gozd.
blaz.cerne@zgs.si
(OP.: Prispevek je v celoti
objavljen v Gozdarskem vestniku 73, št. 3, kjer je naveden
tudi seznam uporabljenih virov).
ZAHVALA
Zahvaljujemo se revirnim lovcem LPN Kozorog
- Kamnik in članom lovskih družin LD Jezersko,
LD Storžič, LD Tržič in
LD Udenboršt, ki so sodelovali pri opazovanju jelenjadi in nam posredovali
podatke.
vstrija: V sosednji državi
so v lovskem letu 2014/15
uplenili 951.677 glav jelenjadi
(– 11 % kot v lovskem letu 2013/
14), 368.054 glav srnjadi (– 1,5 %),
19.690 gamsov (+ 3 %), 2.637 muflonov (+ 4 %), 776 sika jelenjadi
(+ 4 %), 930 damjakov (+ 15 %),
530 kozorogov (+ 9 %), 32.559
divjih prašičev (– 2 %), 116.135
poljskih zajcev (+ 53 %), 2.775
divjih kuncev (+ 111 %), 7.433
alpskih svizcev (+ 5 %), 7.422
jazbecev (– 1 %), 64.107 lisic ( +
18 %), 21.932 kun (+ 6 % ), 15.540
velikih podlasic (+ 51 % ), 4.516
dihurjev (– 7 %), 70.444 fazanov
(+ 32 %), 4.098 poljskih jerebic
(– 30 %), 2.544 slok ali velikih
kljunačev (+ 2 %), 14.650 divjih
golobov (– 2 %), 57.663 divjih rac
(– 15 %), 2.114 divjih gosi (– 2 %),
775 črnih lisk (– 7 %), 186 divjih
petelinov (– 58 %), 1.529 ruševcev (+ 6 %), 111 gozdnih jerebov
(+ 6 %), 36 rakunastih psov in 7
rakunov. Evidentirane izgube v
istem letu pa so znašale 2.887 glav
jelenjadi, 66.778 glav srnjadi (od
tega 56 % v prometu), 1.063 gamsov, 103 muflonov, 55 damjakov,
34 kozorogov, 869 divjih prašičev, 32.382 poljskih zajcev (od
tega 70 % v prometu), 494 divjih
kuncev, 1.351 jazbecev, 3.830
lisic, 13 rakunastih psov, 1 rakun,
11.516 fazanov (od tega 61 % v
prometu), 471 poljskih jerebic, 39
divjih petelinov, 23 ruševcev, 35
gozdnih jerebov… V istem letu je
bilo izdanih 123.283 letnih lovnih
kart (+ 3,3 %), 11.133 lovnih kart
za lovske goste (– 12 %), lovili so
v 12.227 loviščih (od tega 40 % v
velikosti do 300 ha, 17 % v velikosti 301-500 ha, 22 % v velikosti
501-1.000 ha in 20 % večjih od
1.000 ha), 116 živalskih vrtov
in obor (kar je 28 % manj kot v
lovskem letu 2013/14).
(Statistik Austria;
Jagdstatistik 2014/15)
N
emčija: V zvezni deželi Saška-Anhalt so v bližini kraja
Diesdorf prvič potrdili prisotnost
protiteles bolezni Aujeszkega
pri uplenjenem divjem prašiču.
Veterinarji so takoj pozvali lovce
k zbiranju vzorcev krvi uplenjenih
divjih prašičev. Na tak način naj
bi pridobili podatke o stanju in
razširjenosti te bolezni v pokrajini. Bojijo se predvsem možnosti prenosa bolezni na domače
prašiče. Prav tako opozarjajo na
izogibanje stikov lovskih psov z
Foto: J. Pap
A
Na kratko iz tujega tiska …
V nemški pokrajini Saška-Anhalt so veterinarji pri uplenjenem divjem prašiču ugotovili protitelesa
na bolezen Aujeszkega, zato so lovce pozvali k zbiranju vzorcev krvi uplenjenih divjih prašičev.
uplenjenimi divjimi prašiči, saj
je bolezen lahko smrtno nevarna
tudi za pse in druge mesojede
živali. Ob tem še zapišimo, da
so v nekaterih drugih evropskih
državah ugotavljali bistveno večje odstotke prisotnosti protiteles
omenjene bolezni pri uplenjenih
divjih prašičih.
(Wild und Hund internet)
A
vstrija: V bližini kraja Imstemberg na Tirolskem je
pri spravilu uplenjene divjadi s
pomočjo vitla na avtu nastala tragična nesreča 56-letnega Švicarja.
Nesrečni lovec je želel s pomočjo
vitla izvleči uplenjeno divjad, a
je njegov avto potegnilo s ceste
navzdol v dolino. Voznik je pri
prevračanju padel iz avtomobila
in se smrtno ponesrečil.
Nenavadna kraja pa se je zgodila v bližini kraja St. Jakob na
vzhodu Tirolske, kjer je neznanec
uplenjenemu jelenu, ki je ležal
pred lovsko kočo, odrezal eno od
obeh vej rogovja in zbežal. Med
tem časom so lovci sedeli v koči
in proslavljali uplenitev.
(Jagen Weltweit internet)
F
rancija: Nesreča pri lovu
je nastala tudi v pogorju
Belledonne, kjer je 61-letni lovec zamenjal 20-letnega študenta
geografije, ki je bil oblečen v rjava oblačila, s srno in ga ustrelil.
Pri tem je bila poškodovana še
ena oseba.
Z
DA: Potem, ko so v zvezni
deželi Florida prvič po letu
1994 dovolili odstrel črnih medvedov/baribalov (Ursus americanus), so jih lovci v samo dveh
dneh uplenili okrog tristo, kolikor
je tudi znašala dovoljena kvota.
Odstrel je bil sicer načrtovan za
obdobje sedmih dni, vendar so
morali lov že po dveh dneh ustaviti. Na Floridi naj bi sicer živelo
okrog tri tisoč črnih medvedov. Za
omenjeni sedemdnevni lov je sicer
lovno pravico pridobilo kar 3.700
lovcev, omejitev pa je znašala
en medved/lovca, prav tako so
morali uplenjeni medvedi tehtati
več kot 45 kg, s čimer so želeli
preprečiti, da bi lovci odstreljevali
mladiče. Vlada je s prodajo licenc/
dovolilnic za odstrel črnih medvedov zaslužila kar 376.900 US$.
Omenjeni denar bodo namenili
za izboljšanje načinov varovanja
pred črnimi medvedi (izboljšanje
ureditve smetišč in odlaganja odpadkov, zmanjševanje možnosti
konfliktov …).
A
vstrija: V bližini kraja Linz
so pri inšpekcijskem nadzoru
preparatorja v njegovi zamrzovalni skrinji našli zmrznjenega risa,
za katerega preparator ni mogel
dokazati dokumentov o izvoru oz.
legalnosti uplenitve. Preiskovalci
so kasneje ugotovili, da je risa
preparatorju prinesel neki lovec, ki
pa nelegalnega odstrela ni priznal.
Toda nekoliko kasneje je 64-letna
žena omenjenega lovca, prav tako
lovka, priznala, da je pri lovu risa
zamenjala za lisico in ga po pomoti ustrelila. Sodišče je omenjeni
lovki odredilo trimesečno pogojno
zaporno kazen in denarno globo v
višini 2.880 EUR. Prav tako ji je
naložilo plačilo nadomestila škode
narodnemu parku Kalkalpen, od
koder je ris izviral, v višini 12.101
EUR. Lovka se je na tako visoko
kazen pritožila, vendar višje sodišče o tem še ni odločalo.
Š
vica: V bližini kraja Böttstein
v kantonu Aargau je neznani
voznik v noči na 8. oktober na
polju povozil tri ozimce in svinjo,
ki so jo zelo poškodovano kasneje morali ustreliti. Po pregledu
mesta dogodka je policija našla
dokaze vožnje z avtomobilom
(kolesnice) za omenjenim tropom
divjih prašičev in tudi vsa mesta
na polju, kjer so bili divji prašiči
povoženi). Policija neznanega
storilca še išče.
Pripravil: mag. Janko Mehle
621
V
vzbuja pričakovanje – bo iz gozda kaj
priteklo? Bo na naslednji jasi srnjad?
Morebiti lisica?
In res – ob vračanju sva na travnatem
gričku pod gozdom ugledala mlado
lisičko. Sedela je s spodvitim repom in
brez strahu radovedno zrla dol k nama.
»Tata, daj, daj!« je skoraj nestrpno in
pridušeno vzkliknil sin, ko sem z rame
jemal puško. Napeto je gledal zdaj lisičko zdaj mene.
Po strelu je lisička padla. Pob je
stekel do nje in obstal. Strmel je v
mrtvo žival, ki ji je iz gobčka mezela
kri. Vame je leglo nekaj težkega. Prijel
sem živalco in jo dvignil. Mlahavo je
zanihalo mrtvo telo. Po dlaki so polzele
kaplje krvi. »Ali ni lepa?« sem vprašal
fanta, samo da kaj rečem. Bil je tiho.
Po premolku je vprašal: »Kaj bova naredila z njo?«
»Zakopala jo bova,« sem rekel, »mrtva je.«
»Zakopala? Je ne boš nesel nagačit?«
»Na trdni skali bom gradil …«1
isokorasli mož v poznih zrelih letih in
njegov šestletni vnuk
Vid se zgodaj spomladi vzpenjata gor
pod Golake. Drevje je
še golo, v globokih jamah je še sneg.
Medvedje močni mož v zelenem ima
na hrbtu velik težek nahrbtnik, pob
nosi nahrbtniček, a tudi ta ni prazen.
Sol neseta, kameno, v kosih, da z njo
založita solnice, ki jih lovec napolni ob
koncu vsake zime. Brkati mož hodi počasi, da se otrok ne bi prehitro utrudil, a
pob stopa čvrsto in hitro. Starega očeta
zlahka dohaja, tudi če mora za en njegov korak narediti dva.
Dolga je pot od solnice do solnice, z
brega v dol, iz kotanje pod vrh grebena,
čez jačke povprek na jaso. Napolnita
Foto: R. Blaøko
Vidova skala
V skalno poko Vid dá sol in položi drobno
roko nanjo.
Vidova skala
1 Po Svetem pismu nove zaveze: Mr 8, 27–30;
Lk 9, 18–21
622
Šele kasneje, ko je o zapuščeni solnici pravil prijatelju, je lovec izvedel, da
je zanjo skrbel njegov pred letom umrli
oče …
»Ne, poletno dlako ima.«
»Zakaj si jo pa potlej ustrelil?«
»Lovec sem, lovci pa lisice tudi
streljamo,« sem mu odvrnil, v sebi pa
Vzorci v æivljenju se
ponavljajo
Pred časom sem se pogovarjal z
lovcem, ki mu je bilo dano dolgo in
bogato življenje. Že njegov oče je bil
lovec, veselje za lov je preskočilo z
očeta nanj, z njega pa na sina, ki ga je
na lovu spremljal že zmalega. Fanta je
vpeljeval v lov, kot je njegov oče njega.
In je rekel: »Vzorci v življenju se ponavljajo. Sin je postal moj prvi in edini
pravi lovski tovariš, mnogo več kot le
sin …«
In spomnil sem se: meni se je to zgodilo.
Sina sem le pregovoril, da je v zrelem avgustu, pod večer, šel z mano
na obhod po lovišču. Toplo mi je bilo
v duši, ko sva tiho stopala po gozdu.
‘Morebiti je le kaj lovske krvi v njem,’
sem pomislil.
Zdaj pa zdaj sva tiho postala in poslušala v gozd. Čutil sem, da se v fantu
Foto: A. M. Pertini
drugo za drugo, počistita mrtvo listje in
odpadle veje okoli njih in razbirata sledove, ki so jih za sabo pustila gozdna
bitja.
Vzpneta se še do visoke mahovite
skale v strmini. Kot bi bila počena,
skala ta: po sredi, z vrha do tal. Poka
je bogato obrasla z volhkim mahom, v
njej vdolbina. Vanjo Vid dá sol in položi drobno roko nanjo …
Ostal je le še en sam kamen iz soli.
‘Kam naj ga neseva?’ je pomislil lovec.
‘Nad Stanišem, ravnici pod Velikim
Golakom, je solnica, ki lani ni bila
napolnjena,’ se je spomnil. ‘Le kateri
lovec je skrbel zanjo? Kako da je lani
ni napolnil?’
Prideta do drobnejše jelke, do golega
in gladkega olupljene. V višini dobrih
dveh metrov je nanjo pritrjena že skoraj
preperela lesena solnica. Lovec stopi na
skalo ob suhem deblu, očisti iz solnice
listje in star presušen mah ter vanjo
položi sol. Skrbno jo pokrije s svežim
mahom. Kot bi jo pobožal, potegne z
roko čeznjo. Potlej s pobom skreneta
proti stezi v pobočju.
FRANC ŒERNIGOJ
Toplina prevelikega suknjiča
sem pomisli: ‘Saj res, zakaj sem jo pa
ustrelil?’
Ko sem lisico v grmovju zagrebel v
prhlo listje in jo prekril z dračjem, se
mi je zdelo, kot bi pob zraven mene
tiho jokal.
Od tistega avgustovskega večera so
minila desetletja. Moj sin ni postal lovec.
Lovska soba
kamen ali ‘fosil’, ki ga najdeš v naravi.
Tako pa …, razdal jih bom; morebiti jih
kdo obesi na zid.«
»Ja,« sem povzel, »slišal sem za
lovca, ki je hotel prijateljema, možu
in ženi, narediti veselje – podaril jima
je nagačenega fazana. Pa sta ga vrgla
v smeti… Sinovi znanega gozdarja in
kinologa – imel je več kot sto trofej – so
po njegovi smrti naročili kontejner in z
drugo šaro so trofeje končale na smetišču. Spet tretji lovec, moj znanec,
je počitniško hišico predal otrokoma.
Hčer so kmalu začele motiti trofeje v
njej – in jih je tiho umaknil … Sicer pa
bojda res ni zdravo, da spiš v prostoru,
v katerem so trofeje. V njih naj bi bila
nakopičena negativna energija – strah
in bolečina preganjane, dostikrat le ranjene živali.«
Prijatelj je začutil, da postaja pogovor
vse bolj moreč, in ga je hotel obrniti v
šalo: »’Vsaj dilce vzemite, če že nočete
trofej!’ je prosila vdova znanega lovca
prijatelja njenega pokojnega moža, ki
se je branil trofej umrlega.«
»To ni smešno! Si kdaj pomislil, kaj
bo po tvoji smrti s tvojimi trofejami?«
sem vrgel med naju vprašanje.
Foto: D. K.
Skozi podstrešne prostore sva s prijateljem lovcem prišla do lovske sobe
– te kamre lovčevega duha in spominov. Lovci poznamo take prostore: po
stenah rogovja in roglji in čekani in
muflonji polži in nagačene glave uplenjene divjadi, v mirovanje ujete ptice
in zveri z režečimi zobmi in ustrojeni
kožuhi lisic in kun, ponekod raztegnjen
kožuh medveda, morebiti celo volka
ali risa. Prijatelj me je spustil naprej,
stopil za mano in tiho zaprl vrata. Objel
naju je tisti poseben vonj po ostrmelem
življenju, s strupi proti moljem ujet v
negibno brezčasje.
Molk se je poglobil v otrplo tišino.
Vanjo lovec reče: »To je to …«
Kot bi s temi tremi besedami v prostor vdahnil življenje. Zazdelo se mi je,
da so se nagačene živali zdrznile! Kot
bi na rogovja in roglje posijala močnejša luč. Prijatelj je z očmi zakrožil po
prostoru in se s pogledom in z iztegnjeno roko ustavil na močnem jelenjem
rogovju. »Ta je iz Tisovca …,« je začel
pripovedovati zgodbo o lovu na tega
jelena. In že sem bil v duhu z njim, v
svojih prsih sem občutil bitje njegovega
srca in njegov lov je postal tudi moj.
Ko sva se vračala iz lovčeve lovske
sobe skozi mrakobno podstrešje, mi
je prijatelj rekel: »Še nekaj ti pokažem!« Iz kota je potegnil zaprašeno
škatlo. Bila je polna – lovskih trofej!
Orumenele in počrnele lobanjske kosti,
stisnjene v mrak in tesnost škatle: v
brezoblično gmoto prepletena rogovja
in roglji. Zmrazilo me je, četudi je bilo
pod streho toplo. »To so trofeje umrlega
lovca. Njegovim niso pomenile nič in so
jih dali meni. A tudi jaz ne vem, kaj bi
z njimi. So le mrtvi predmeti, brez svojih zgodb. Če bi bilo katero od rogovij
ali rogljev kaj posebnega, nenavadno
oblikovan, skrivenčen, bi trofejo uporabil kot okrasni predmet. Kot poseben
Lovci poznamo take prostore.
623
»Zanimiva misel,« je poprijel prijatelj. »A hudič je v podrobnostih! Kot si
že prej sam rekel – kam z njimi, s takim
številom rogovij, rogljev in rogov, čekanov, prepariranih pernatih in kosmatih
živali, obeljenih lobanj in ustrojenih
kožuhov? Bi ohranili le najmočnejše in
vse druge le popisali in zapečatili ali
komisijsko uničili?«
»Bolje bi že bilo, kot da se znajdejo
na smetiščih ali na bolšjih sejmih, po
borih 10 ali 20 evrov, kot sem prebral
v ‘Lovcu’2.«
»Poznam možaka, ki je kupil močni
jelenji rogovji, da je z njimi opremil
svojo hišo. Nekateri z njimi opremljajo
nove gostinske lokale. Slišal sem tudi,
da trofeje odkupujejo italijanski lovci,
da se potlej z njimi hvalijo v svojih
lovskih družbah,« se je zasmejal prijatelj.
»Mogoče se je tudi to res kdaj zgodilo in dogajalo, mogoče se še …«
Po premolku pa sem sklenil: »Tako
je to, prijatelj moj! Trofeja uplenje2 Gregor Bolčina: Trofeje in trofeizem, Lovec,
št. 1/2005.
ne divjadi se v mislih in željah in
sanjah spočne, se rodi, živi in umre
s tistim, ki divjad upleni. Lahko sicer spremeni svoj namen in pomen,
postane okrasni ali tržni predmet –
a potem ni več to, kar dejansko pomeni uplenitelju lovska trofeja. V njej
ni več lovčeve duše: ni več njegovih
hrepenenj, želja in pričakovanj, doživetij juter pred soncem in večerov po
njem, naporov in tveganj, strahu in
poguma, življenjske moči in veselja
do življenja, pa tudi krvi in boli, žalosti in obžalovanja; v njih ni občutkov osebne odgovornosti za lovsko
dejanje.«
»Oho! Zdaj pa že govoriš kot pesnik
z občutljivo dušo! Stopiva v hram,
užejalo naju je,« je skoraj prešerno,
z besedo in roko, zakrožil prijatelj.
»Bova ob kozarčku še katero rekla!
In morava se tudi zmeniti, kam greva
zvečer na lov.«
‘Na lov?’ se mi je zaiskrilo iz podzavesti v zavest.
‘Na lov!’ sem si potiho rekel in se
naglas zasmejal.
Foto: J. Papeæ – Grœa
»In s tvojimi?« mi je vrnil.
Zasmejala sva se, a najin smeh ni bil
svetel in sproščujoč. Kot bi prihajal iz
zadrgnjenega grla.
»Nimajo vsi lovci svojcev, ki bi v sebi
našli prostor za očetovo življenje. In
– morebiti bo ena generacija potomcev
očetove trofeje še ohranila, redko kje
tudi druga. Kaj bo pa potem?« sem
nadaljeval.
»Kaj čemo! Tako je bilo in bo. Trofeje
divjadi zaprav niso last uplenitelja. On
jih ima le v hrambi, čuvanju. Po smrti
lovca bi sodile v lovski dom, še posebej,
če domačim nič ne pomenijo,« je prijatelj speljal misel drugam.
»Stene lovskih domov bi bile kmalu
premajhne!« sem se posmejal – in stopila sva pred hišo, na sonce.
Zunaj, na svežem zraku, sem prijateljevo misel nadaljeval: »Če so trofeje
last lovske družine in jih ima uplenitelj
le v hrambi, ali ne bi bila lovska družina po njegovi smrti dolžna, da poskrbi
zanje? V dogovoru s svojci pokojnega
lovca, seveda. Ali ne bi bilo prav, da bi
bilo tudi to zakonsko urejeno?«
624
LOVSKA ORGANIZACIJA
PREDSEDNIKOVA BESEDA
Moje zadnje poroœilo œlanstvu
V
zadnjih letih veliko govorimo o številkah v lovstvu. Z njimi
pojasnjujemo konkretno zbrane podatke, jih uporabljamo tako
ali drugače, z njimi tudi dokazujemo svojo aktivnost, na primer s
številom navedenih ur opravljenega neplačanega dela. Na njihovi
podlagi načrtujemo in opravljamo aktivnosti in ukrepe, da se številke povečujejo, kar je lahko tudi negativno ali pozitivno. Velikokrat
primerjamo številke o stanju članstva in govorimo o naši povprečni
starosti. Oglejmo si številke za leto 2015 in tudi primerjalno s 1. 1.
2014 (preglednica).
Mesec/leto
1. 1. 2014
1. 1. 2015
1. 4. 2015
1. 6. 2015
1. 10. 2015
1. 11. 2015
Število članov
20.688
20.653
20.740
20.803
20.697
20.658
Število lovk
397
407
428
432
431
430
Starost
55,2
55,43
55,9
55,8
55,7
55,7
Iz preglednice razberemo, da nas je bilo v začetku letošnjega leta 33
članov manj kot enako obdobje leta 2015. Letos se je število našega
članstva povečevalo navzgor vse do junija, nato pa se je spet začelo
zmanjševati. Povprečno smo stari 55 let, glede na število članstva
letos, stanje se je spreminjalo le z meseci. O vzrokih za »odhode«
sem že pisal v prejšnjih številkah v našem glasilu; so različni, najbolj
pa jih poznamo sami.
Imamo komisijo mladi in lovstvo, ki je v svojem obdobju opravila
veliko delo. Ugotovila in poudarila je, da je za prihod novih članov
ključno, da lovci dosežemo ugled v konkretnem okolju, kar bomo
storili le z dejavnostjo območnih LD. Vesel bom, če bodo LD dale
tej problematiki več poudarka, še bolj pa, ko bom prvič zasledil kje
kakšen oglas, obvestilo ali celo plakat, s katerim bodo LD vabile
medse nove člane. A verjetno je do takrat še daleč ali pa smo že
mimo. Zdaj se v nekaterih LD še dogovarjamo, ali bo sprejem novih
članov konec tekočega leta na izrednem občnem zboru ali pa bomo
še naprej togi in bomo prošnje prejemali samo do konca leta in jih
nato reševali tja do marca. Zakaj jih ne sprejmemo sproti, potem ko
pošljejo vloge? Do konca leta se večina mlajših kandidatov premisli.
Zato potem nemo gledamo, kako se število drugih društev v našem
kraju veča, pri nas pa ne. Se morda bojimo »tekmecev«, se bojimo
mladih zaradi njihovega znanja in višje izobrazbe? Se jih bojimo
zato, ker znajo bolje uporabljati računalnik ali zgolj zato, ker nekateri
izmed naših članov ne znajo napisati niti SMS-sporočila? Predvsem
o tem malo razmislimo v lastnem lovskem okolju. Številke bodo ob
ustreznih rešitvah zagotovo drugačne kot zdaj, tudi nihanja bodo
drugačna, posledično pa se nam bo povečal ugled.
Volitve na ravni LZS bodo že v tem mesecu, zato o tem ne bom
pisal posebej, sem pa jim nekaj stavkov namenil v prejšnjem uvodniku. V zadnjem mesecu opažam veliko napisanega na družbenih
omrežjih; o razlogih, zakaj se nekateri odločajo za prevzem najod-
Lovski in ribiøki
dan v Szécsényju
na Madæarskem
N
a povabilo Madžarske
državne lovske zbornice
(Országos Magyar Vadászkamara)
smo se s predsednikom Lovske
zveze Slovenije mag. Srečkom
F. Kropetom in predsednikom
Zveze lovskih družin Prekmurje
Ludvikom Rituperjem udeležili
slavnostne prireditve na državLovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015
ni ravni z imenom (v prevodu)
Državni lovski in županijski ribiški dan (Országos Vadásznap
és Megyei Horgásznap). Pripravili
so ga v mestu Szécsényi, ki leži
ob slovaški meji, sto kilometrov
severovzhodno od Budimpešte in
sodi v županijo Nógrád. Na pot
smo se odpravili že v petek, 11. 9.
2015, in do tamkajšnjega lovskega
doma Wenckheim, namenjenega
gostom, prispeli pozno popoldne.
Dom je bil blizu kraja prireditve,
kjer smo prespali kar dve noči;
govornejših nalog v okviru lovstva. Komentarjev ne bom komentiral,
niti jih omenjal, morda samo toliko, da je iz njih mogoče razbrati
veliko nepoznavanje lastne organizacije. Za proces odločanja, tudi
komentiranja, je vendarle potrebna popolna informacija, ki pa so nam
v zadnjih letih vse dostopne. Morda z njimi javnost celo posiljujemo,
pa je prav zato zanimanje manjše.
Naj navedem še nekaj zadev, izhajajočih iz dogodkov zadnjega
meseca, za katere menim, da je umestno, da z njimi seznanim našo
notranjo lovsko javnost.
Poročal sem že o srečanju LD z direktorico Sklada kmetijskih
zemljišč in gozdov. Na skupnem sestanku s predstavniki Direktorata
za lovstvo in ribištvo pri MKGP, na katerem so sodelovali tudi
predstavnik ZGS, lovske inšpekcije, smo predstavili pobudo LZS, ki
jo bomo namenili ministru za kmetijstvo. Predstavili smo nerešena
vprašanja glede zemljišče nekaterih LD za najeme zemljišč, ki so v
lasti države. Kot je vsem lovcem znano, skrbimo in opravljamo dela
v okolju, ki so v korist varstva narave, vzdrževanja habitatov divjadi,
ki je v lasti države, brezplačno. Plačujemo koncesijo za upravljanje
lovišč in plačujemo tudi najemnino za zemljišča, ki so v lasti države.
Naša pobuda vsebuje predlog, naj bi LD dobila v najem in za določen
oziroma nedoločen čas v najem državna zemljišča brezplačno. S to
pobudo želimo rešiti tudi tista zemljišča, ki so »sporna« in glede
katerih že potekajo različni postopki pred sodišči.
V zadnjih dveh letih je bilo tudi veliko aktivnosti glede ureditev
strelišč. Res ne ravno na predlog lovske organizacije. Deležni smo
bili – in smo še – različnih nadzorov pristojnih, tudi v času velikih
tekmovanj. Oktobra smo prejeli predlog sprememb Zakona o orožju
v delu, ki se nanaša na strelišča, tudi lovska. S tem predlogom smo
takoj seznanili članice, zato ga ne bom ponovno predstavljal. Toda
ugotavljamo, da predlog oziroma vsebina bistveno posega na področje
lovskega strelstva. Skupno stališče lovske organizacije in še nekaterih
članov medresorske delovne skupine je, naj se Zakon o orožju v delu,
ki se nanaša na aktivnost lovcev na področju lovskega strelstva, ne
spreminja! Kvečjemu se strinjamo, da se zdajšnji Pravilnik o lovskem
strelstvu malenkostno popravi in ga nato podpiše minister, pristojen za
lovstvo, v soglasju z ministrom za notranje zadeve. Dozdajšnji način
delovanja posameznih inšpektorjev, ki so izvajali nadzor na terenu,
ocenjujemo, da je povsem neustrezen in smo temu primerno tudi
pisno odgovorili nanj; najprej s pritožbo pristojni ministrici in nato
še prek upravne inšpekcije. Ne smemo sprejeti majavih argumentov,
ki kažejo na problematiko lovskega strelstva. Nesporno je namreč, da
lovci na leto izstrelimo nekaj tisoč »smrtnih« strelov (zaradi zahteve
po uresničitvi načrta odstrela, ki ga predpiše država), ob tem pa so
nesreče zaradi takih strelov izredno redke. Z nepotrebnimi, nesmiselnimi omejitvami in zaostritvami pogojev na tem področju nekateri
kažejo le svoje neznanje in neozaveščenost. Da, čudno, vendar je
ugotovitev žal resnična!
Še veliko drugih aktivnosti je bilo, ki so razvidne iz članskih
spletnih strani naše prenovljene spletne strani LZS. Le večkrat jo
je treba obiskati.
Želim vam dober pogled in zahvaljujem se vsem, ki ste vsaj občasno prebrali zapisano v podrubriki Predsednikova beseda, ki bo
že v naslednjih številkah rubrike Lovska organizacija podpisana z
drugim imenom.
Dober pogled vam želim!
Mag. Srečko Felix Krope
je v lasti družbe Ipolyerdo Zrt
oziroma gozdnega gospodarstva
Ipoly blizu naselja Nagyorosz, ki
je na hribu Börzsöny. Ime nosi
po nekdanjem lastniku Józsefu
Wenckheimu, strastnemu lovcu, ki je tam prebival pred drugo
svetovno vojno. Koča je v osrčju
enega največjih gozdnih sestojev
na Madžarskem, kjer je pravi raj
za veliko divjad: jelenjad, divje
prašiče in srnjad ter tjakaj naseljene muflone.
Po protokolu je bil uradni
sprejem vseh delegacij že v petek. Goste je sprejel predsednik
Madžarske državne lovske zbornice dr. Lászlo Jámbor. Z nami
je pripotovala tudi delegacija
območne madžarske železnožupanijske zbornice. Poleg naše
delegacije sta slovaško delegacijo zastopala Tibor Lebocky,
predsednik Lovske zbornice in
Lovske zveze na Slovaškem, in dr.
Imrich Šuba, generalni direktor
Lovske zbornice in Lovske zveze
na Slovaškem. Iz Romunije je
625
LOVSKA ORGANIZACIJA
Srečko Felix Krope. Med številnimi pogovori velja omeniti
pogovor z dr. Lászlóm Jámborjem,
predsednikom madžarske državne lovske zbornice. Z njegovim
predlogom, da bi se države višegrajske skupine, Romunija ter
večina držav, ki so nastale na tleh
nekdanje Jugoslavije, intenzivneje
povezovale na strokovnem področju, pa tudi na drugih področjih
lovskega poslanstva, kot so kultura, etika, upravljanje z divjadjo, napori za zdravo življenjsko
okolje divjadi, je soglašala tudi
naša delegacija. Bili smo si enotni, da bi ob povezovalni politiki
vsekakor lažje zastopali skupne
interese v evropskem pa tudi na
svetovnem območju. Dogovorili
smo se, da se bomo v vsakem primeru še naprej vabili na podobna
slavnostna srečanja.
Arpad Köveš
Predsednik LZS in predsednik ZLD Prekmurje v družbi ministrskega
podpredsednika madžarske vlade dr. Zsolta Semyéna in njegovih
sodelavcev.
Uredimo si arhive!
Foto: A. Köveø
L
prišel János Demeter, direktor
lovskega muzeja v Transilvaniji.
V soboto, 12. septembra, smo
se udeležili celodnevne slavnostne
prireditve Državnega lovskega
in županijskega ribiškega dne
v kraju Szécsényi, ki ga je kot
glavna organizatorica organizirala madžarska državna lovska
zbornica. Program je bil podoben, kot so takšne prireditve na
lokalni ravni, le da je bilo ob tej
priložnosti zbranih več visokih
državnih funkcionarjev. Med
njimi velja omeniti ministrskega
podpredsednika njihove vlade dr.
Zsolta Semyéna, s katerim smo
se osebno pozdravili. Tam smo se
srečali tudi z urednico lovskega
glasila Nimrod, dr. Edit Kuhn.
Prireditev je bila svojevrstno
doživetje, ki ga je mogoče doživeti samo v deželi, kjer vsi,
lovci in politiki, z roko v roki
trdno stojijo za cilji in ideali, ki
so si jih zadali. V prečudovitem
okolju je bilo čutiti praznik druženja, povezovanja s tradicionalno madžarsko preteklostjo in s
pogledom, zazrtim v prihodnost.
626
Vse je potekalo po napovedanem
protokolu. V uvodnem govoru je
bil poudarek na lovstvu in ribištvu,
nato pa je sledilo bogoslužje v
znamenju svetega Huberta, zaščitnika zelene bratovščine. Za tem
je sledila slavnostna podelitev
najvišjih priznanj zaslužnim osebam s področja lovstva in ribištva.
Kot po navadi so tudi tokrat slavnostno zaprisegli mladi lovci in
tako skleniili uradni del prireditve.
Popoldne je bil kulturno-zabavni
del prireditve.
Vzporedno so pripravili živahno sejemsko prireditev, kjer so se
na različne načine predstavljale
njihove lokalne lovske organizacije oziroma lovske družine.
Vsi obiskovalci so bili deležni
brezplačne pogostitve in pokušnje
odličnih madžarskih kulinaričnih
specialitet. Sejemski del prireditve
je nudil tudi bogato lovsko in
ribiško opremo.
Delegacija LZS je med dnevnimi dogodki našla priložnost za
srečanja in neformalne razgovore
z gostitelji, ki jih je z naše strani vodil predsednik LZS mag.
Foto: J. Weber
Lovski dom Wenckheim, v katerega so madžarski gostitelji nastanili
našo delegacijo, ki je bila gostja Lovskega in ribiškega dneva na
Madžarskem.
D Babno Polje verjetno ni
edina LD, ki je dojela, da je
treba občasno prevetriti pisne arhive in urediti evidenco članstva.
Ker se je po novem Pravilniku o
lovskih odlikovanjih izkazalo, da
si veliko članov zasluži odlikovanja, smo se v naši družini odločili, da enkrat za vselej uredimo
pisne dokumente. V petek, 18.
septembra 2015, ko je bil jelenji ruk skoraj na vrhuncu, smo
se v lovski koči na Županovem
lazu zbrali nekdanji dolgoletni
tajnik Borislav Vesel, predsednik
nadzornega odbora in komisije
za odlikovanja Janez Škrlj, ki
je pripravil posebne obrazce,
in zdajšnji tajnik Jane Weber,
obiskal pa nas je tudi starešina
Dragan Vasiljevič. Opravili smo
veliko dela in ugotovili, kdo vse
si, glede na funkcije, ki jih je kdaj
opravljal, res zasluži ustrezno lovsko odlikovanje. Izkazalo se je
tudi, da so določena leta slabo
evidentirana in da bo treba popisati zgodovino oziroma poiskati desetletja stare dokumente,
ki so se morebiti ohranili kje v
zasebnih arhivih starih lovcev. Že
res, da aplikacija LIS – Lisjak, ki
jo lovci uporabljamo v novejšem
času, omogoča uspešno sprotno
urejanje evidenc, a kaj ko bo naša
LD kmalu praznovala 70 let dela
in ima za seboj na stotine zapisnikov rednih, volilnih in izrednih
občnih zborov, zapisnikov sej
upravnih odborov, dopisov ipd.
Zato naj bo moj zapis spodbuda
tudi drugim družinam, da začnejo
razmišljati v tej smeri. Zanamcem
moramo omogočiti vpogled v delo
starih generacij. Branje zapisnikov
je včasih dolgočasno; če pa so
urejeni, ponujajo dokaj realno
podobo dogajanja v družini nekoč
in danes. Uredimo si torej arhive.
Tudi nas v babnopoljski družini
čaka še nekaj dela, da bo stanje
urejeno, a smo z delom vsaj že
začeli.
Jane Weber,
tajnik LD Babno Polje
Osrednja
dobrodelna
prireditev LZS
Drugi dobrodelni lovski ples
ovska zveza Slovenije je v
soboto, 10. oktobra 2015, priredila že drugi dobrodelni ples.
V Delavskem domu v Trbovljah
se je plesa udeležilo skoraj dvesto
L
Janez Škrlj (levo) in Borislav Vesel pri urejanju evidence članov LD
Babno Polje v lovski koči Županov laz
LOVSKA ORGANIZACIJA
ljudi, ki so se odzvali dobremu
namenu organizatorjev. Namenjen
je bil namreč zbiranju sredstev za
solidarnostni Zeleni sklad LZS, s
katerim Lovska zveza Slovenije
nudi solidarnostno pomoč svojim
lovkam in lovcem oziroma njihovim svojcem v izredno težkih
življenjskih situacijah.
Lovski zvezi Slovenije je letos
pri organizaciji osrednje lovske
dobrodelne prireditve na pomoč
priskočila Zveza lovskih družin
Zasavje. Organizatorji so sredstva
zbirali z darovanimi prispevki in
dobrodelno dražbo na dogodku.
Med udeleženci plesa je bila draž-
Razstavljena darovana umetniška dela za dobrodelno dražbo
Udeleženci plesa so najprej prisluhnili govorom.
za prijazen odziv. Odzvali so se:
LD Kresnice, ZLD Gorenjske,
občine Trbovlje, Zagorje in
Hrastnik ter podjetja AGM
Nemec, d. o. o., Nuklearna
elektrarna Krško, Eles, d. o. o.,
GH Holding storitvena družba,
d. o. o., KGL, d. o. o., Trgograd,
d. o. o., Pomurski sejem, d. d.,
Biomasa, d. o. o., Žaga - Trbovlje,
d. o. o., Metalia, d. o. o., EVJ
Elektroprom, d. o. o., Radijator
E. U., d. o. o., Zimat, d. o. o.,
Strojništvo Holc, d. o. o., in
ERICo Velenje – Inštitut za
ekološke raziskave, d. d.
Plemenitemu namenu so pri-
ba umetniških del toplo sprejeta in
je tudi dobro uspela. Organizatorji
so letos zaprosili še številčnejši
krog priznanih lovcev umetnikov in podjetij, da bi s svojimi
umetninami, različnimi izdelki
in finančnimi prispevki (donacijami) omogočili soliden priliv v
Zeleni sklad.
K zbiranju sredstev v obliki
prispevkov in sponzorskih sredstev so povabili številne sponzorje
in darovalce, ki se jim na tem
mestu tudi iskreno zahvaljujemo
Vse foto: Ø. Vesel
Med uvodnimi govorniki je županja Trbovelj Jasna Gabrič pozdravila dobro sodelovanje z lovci.
Marsikoga so zasrbele pete …
sluhnili tudi nekateri umetniki in
posamezniki, ki so za dobrodelno
dražbo prispevali svoja umetniška dela: David Černuta, Ernest
Bransberger, Oton Naglost,
Bogdan Breznik, Anton in Janez
Repnik, Franc Šetina, Jurij
Rihtaršič, Katja Bevk, Sely de
Brea Šubic, Venceslav Primožič,
Zora Kampfer, Andrej Puntar
in Branko Žunič. LD Škale je
podarila sliko Jožeta Svetine, Jože
Meh, starešina LD Muta, pa je
podaril sliko Antona Repnika.
Steklarna Hrastnik je za dobrodelno dražbo namenila čudovito
ročno izdelano skledo, Tiskarna
in knjigoveznica Grafika Soča
pa komplete knjig. Podjetje Snef.
Lov je podarilo številne praktične
izdelke, ki so zanimivi za marsikaterega lovca, podjetje Arex pa je
pritegnilo dražitelje s pištolo Rex
Zero 1. Vinarstvo Mijošek, Peter
Bakaršič in kmetija Furlan so
prispevali izvrstna vina. Zavod za
gozdove Slovenije je za dobrodelno dražbo namenil odstrel jelena,
LD Trbovlje odstrel trofejnega
srnjaka, LD Hrastnik odstrel
muflona lanščaka z mesom, LD
Dol pri Hrastniku odstrel gamsa
– koze I. starostnega razreda, LD
Loka pri Zidanem Mostu pa
odstrel gamsa.
Dogodek je vsebinsko pove-
zovala lovka Irena Vidmar. Kot
prve nastopajoče je napovedala
rogiste iz društva Lovski pevski
zbor in rogisti Trbovlje - Zasavje,
ki so jim kasneje sledili še pevci. Zasavski lovski pevski zbor
iz Trbovelj deluje neprekinjeno
že 37. leto. Pred desetimi leti so
se pevskemu zboru priključili še
rogisti z imenom revirski rogisti, v letu 2011 pa so se združili
v enotno Društvo Lovski pevski
zbor in rogisti Zasavje - Trbovlje.
Vsako leto zbor sodeluje na občinski reviji pevskih zborov odraslih in prav tako na vsakoletnem
Srečanju lovskih pevskih zborov
in skupin rogistov. Pevci so na
prireditvi med drugim zapeli napitnico Bratje in ob tej priložnosti
predsedniku LZS mag. Srečku F.
Kropetu izročili leseno gorjačo s
privezano stekleničko žganja, ki
naj predsednika, kot mu je zaželel vodja društva Stane Bizjak,
»greje ob mrzlih jagah«.
Zbrane udeležence dobrodelnega plesa so nagovorili tudi
predsednik LZS mag. Srečko
Felix Krope, predsednik ZLD
Zasavje Tomaž Trotovšek, županja Trbovelj Jasna Gabrič in
podpredsednik LZS Ivan Malešič.
Krope se je v svojem nagovoru
zahvalil vsem, ki so se zbrali na
dobrodelnem plesu in so imeli na
oblačilih značko – srebrno glavo
nemškega ptičarja, ki je v tem letu
simbol dobrodelnosti. Postregel je
z za marsikoga novim podatkom,
da se značko, ki predstavlja lovčevo dobrodelnost, nosi na desni
strani oblačila. Predsednik ZLD
Zasavje Trotovšek pa je dejal, da
so lovci tovariši in imajo čut za
dobrodelnost, kar dokazuje tudi
zavidljiva udeležba na tem plesu. Posebej se je zahvalil županji
Trbovelj Jasni Gabrič za darilo
– brezplačen najem dvorane – in
prav tako za vso pomoč županoma
občin Zagorje in Hrastnik.
Županja Trbovelj Jasna Gabrič
je nagovorila zbrane in pohvalila dobro sodelovanje z lovci.
Povedala je, da dobrodelni ples
poteka v trboveljskem hramu
kulture. V Trbovljah so ponosni na marsikaj, kar je povezano
s kulturo, in napovedala, da bo
čez nekaj let podoba mesta lepša
tudi v gospodarskem, ne samo
kulturnem pomenu. Ob konca
govora se je poslovila s tradicionalnim trboveljskim pozdravom:
»Srečno!« Podpredsednik Lovske
zveze Slovenije in predsednik komisije za dobrodelno dražbo Ivan
Malešič je predstavil Zeleni sklad
ter se javno zahvalil sponzorjem in
umetnikom, ki so prispevali svoja
umetniška dela ali druge prispevke
za dobrodelno dražbo.
627
Z
veza lovskih družin Novo
mesto je letos od 21. 8. do
23. 8. 2015 že tretjič organizirala
tabor mladih z lovci. Prva tabora
sta bila na Ojstrem Vrhu, letošnji
pa je potekal pri lovskem domu
LD Toplice na Pajkežu v bližini
Na lovski tabor za mlade (2015)
se je prijavilo kar enainštirideset
mladih, od katerih se jih je tabora dejansko udeležilo štirideset
(enajst deklet in devetindvajset
fantov). Veliko zanimanje in udeležba na taboru mladih pričata,
da si mladi želijo in potrebujejo
takšne oblike druženja in izobraževanja, na drugi strani pa pomeni
pohvalo strokovni ekipi, ki tabor
organizira, dela kakovostno in ji
vsekakor pomeni spodbudo.
Tabor mladih je tudi na Pajkežu,
tako kot v prejšnjih letih, potekal
pod vodstvom strokovnega tajnika
Zveze lovskih družin Novo mesto Staneta Gabrijela. Mlade in
starše sta sprejela in pozdravila
Udeleženci tabora mladih pred bivakom
Dolenjskih Toplic. Sprememba
kraja se je izkazala kot dobrodošla
novost, saj se na tak način tisti, ki
se zaporedoma udeležujejo tabora,
lahko seznanijo ne le z novimi
vsebinami v okviru programa,
temveč tudi z novim okoljem, novimi lovci in domačini. Udeležba
na letošnjem taboru mladih je
sledila pozitivnemu odzivu in
zadovoljstvu iz leta 2014, zato
je presegla vsa naša pričakovanja.
Tako se je število udeležencev
tabora tudi letos povečalo, in to
skoraj za polovico glede na lani.
628
Foto:N. Jarc
Vedno bolj
priljubljen tabor
mladih ZLD Novo
mesto
Žiga je v dar dobil prvo puško.
Foto:D. Gros
Ples je odprl predsednik LZS s
soprogo, postopoma pa so se jima
pridružili tudi drugi plesno razpoloženi pari. Za plesno glasbo in
dobro razpoloženje je nato skrbel
Ping Pong Band iz Trbovelj, za izborno kulinariko pa Gostilna Čop
s kuharskim mojstrom Lojzetom
Čopom na čelu. Opolnoči se je
dobrodelna dražba končala, podpredsednik LZS in predsednik
komisije za dobrodelno dražbo
Ivan Malešič pa je vsem udeležencem plesa naznanil, da je dražba
odlično uspela, in se zbranim
zahvalil, ker so se odzvali klicu
na pomoč in se družili z dobrim
namenom. Pozval jih je, naj se
naslednje leto ponovno udeležijo
že tretjega dobrodelnega plesa, ki
ga bo organizirala LZS.
Jasna Kovačič Siuka
Foto:N. Jarc
LOVSKA ORGANIZACIJA
še podpredsednik Zveze lovskih
družin Novo mesto Alojz Dragan,
v imenu gostiteljice LD Toplice pa
njen starešina Avgust Bučar.
Že prvi dan jim je osnove prve
pomoči predstavil podpredsednik
ZLD Novo mesto Alojz Dragan.
Mladi so se naučili, kako ravnati v primeru nesreče v gozdu,
ob pikih žuželk, klopov, ugrizih
kač … Predavanje na taboru je bilo
dobrodošla novost, saj je praktično znanje prve pomoči širšega
pomena in zelo koristno za vsakogar. Sledilo je predavanje učitelja
Franc Jarc je na koncu tabora
udeležencem podelil priznanja.
in člana LD Škocjan Marjana
Jenka o živalskih vrstah v slovenskih gozdovih, s poudarkom
na pticah. O gozdnem rastlinstvu
in drevesnih vrstah jih je poučil
univ. dipl. inž. gozdarstva Marjan
Grah. Mladi so takoj in očitno
postali bolj pozorni na ptice in drevesne vrste, ki so jih obkrožale na
taboru. Dve uri na dan so namenili
opazovanju živali. Opazovanje
je potekalo zvečer, ko divjad izstopa iz gozda. Skupaj so našteli
kar šestdeset živali različnih vrst.
Tako so imeli nekateri prvič priložnost v živo opazovati določene
živali. V skupine so bili razdeljeni
glede na starost; starejši otroci so
živali spremljali iz opazovalnice.
Opazovanje so vodili lovci LD
Toplice: Slavko Kristan, Branko
Križe, Igor Nardin, Bojan Pirc,
Slavko Gorše, Avgust Bučar in
Ivan Poreber.
Otroci so si ogledali tudi izobraževalni video o živalih v slovenskih gozdovih in tako spoznali
tudi tiste živali, ki jih med taborom sicer ne bi videli. Živali so
tudi sami posneli s samosprožilno
kamero, ki so jo v gozdu pustili
nastavljeno čez noč. Živali niso
le opazovali, pač pa so njihovo
prisotnost v gozdu ob pomoči
lovke mag. Darje Gros poskušali
razbrati iz sledi, ki so jih pustile
za seboj (odtisi v blatu, iztrebki
in obgrizene rastline). Iz njih niso
poskušali razbrati le, ali so skozi
opazovano območje hodile ali
ne, ampak tudi v kolikšnem številu in katera vrsta jih je pustila.
Darja je za mlade pripravila še
druge aktivnosti in jim predavala
o preživetju v naravi. Zato so se
mladi v času tabora naučili nekaj
uporabnih vozlov in kako si iz
materialov, ki so jih sami našli v
gozdu, postaviti bivak.
Znanje o gozdnih sadežih in
zdravilnih rastlinah je na mlade
prenesel Anton Perko. Med drugim so se seznanili tudi, katere
zdravilne rastline nam lahko pomagajo pri različnih zdravstvenih
težavah, kateri gozdni sadeži so
užitni in kateri strupeni. Z risanjem so nato morali na papir
prenesti svoje znanje o videzu
in drugih značilnostih rastlin in
živali, ki so jih spoznali.
Zelo zanimiv del tabora je bila
tudi predstavitev lovske kinologije, za kar so poskrbeli Žarko
Krese, Peter Lavrič in Željko
Hohnjec, ki so obiskali tabor s
svojimi lovskimi psi. Otrokom
so pokazali različne zanimive
vaje in ukaze, ki jih že dobro
poznajo njihovi psi, nato pa so
lovcem pri vajah lahko pomagali
tudi otroci.
Lovci so mlade učili streljati
z lokom, zračno puško in malokalibrsko puško, nato pa so se
pod nadzorom lovcev lahko sami
preizkusili v streljanju na tarčo.
Na zaključku tabora, ki je bil v
nedeljo popoldne, so se zbrali vsi
lovci, ki so sodelovali na taboru,
mladi ter njihovi starši in svojci.
Za prijetno vzdušje ob zaključku
so poskrbeli harmonikarji ZLD
Novo mesto.
Vse tri dni je bil na taboru Stane
Gabrijel, ki je budno skrbel tudi
za prehrano mladih. Vse tri dni so
za varnost otrok in nadzor skrbeli:
Anton Perko, Darja Gros, Franc
Pintar, Ivan Hodnik in Žiga
Gros. Žigu, trikratnemu udeležencu tabora in zdaj že lovskemu
pripravniku, je Stane Gabrijel ob
zaključku in v zahvalo za trikratno
udeležbo poklonil prvo puško. Ob
obdaritvi mu je položil na srce, naj
orožje uporablja lovsko pravično
in naj bo kot lovec in član lovske
organizacije predvsem človek, ki
skrbi za naravo in divjad. Žiga je
uspešen tudi na drugih področjih,
saj je letos končal srednješolsko
izobraževanje in postal zlati maturant.
Na zaključku je predsednik
ZLD Novo mesto Franc Jarc poudaril pomen preživljanja prostega
časa mladih v naravi in veliko
vrednost seznanjanja z naravovarstvenimi vsebinami. Vsakemu
udeležencu je izročil priznanje za
udeležbo, za spomin na tretji tabor
LOVSKA ORGANIZACIJA
pa so dobili tudi lovsko majico.
Oboji, organizatorji in mladi, so
izrazili željo, da bi se naslednje
leto, če bo le mogoče, spet srečali
na taboru.
Dogajanje na taboru je vse tri
dni spremljal snemalec, zato je nastal dobre pol ure dolg videofilm,
po katerem se bodo mladi lahko
še dolgo spominjali tabora.
Nina Jarc
Drugi tabor
mladih LZ Maribor
K
ot smo zapisali v program
dela za štiriletno mandatno
obdobje, da bomo veliko pozornosti namenili izobraževanju in promociji lovstva med mladimi, smo
tudi letos v septembru v okviru
Lovske zveze Maribor organizirali
drugi tabor mladih. Potekal je na
pogorju Boča, gostiteljica pa je
Predavanja za vse so bila v lovskem domu LD Poljčane.
bila LD Poljčane. Vse je potekalo
v sodelovanju z lokalno Osnovno
šolo Poljčane.
Namen tabora je bil seznaniti
mlade udeležence s poslanstvom
lovstva. Dandanes dejavnost lovcev ni več samo poseganje v
populacije divjadi z odstrelom
in delo v lovišču. Lovstvo je
postalo posebna oblika znanosti,
s strokovnim, t. j. sonaravnim
upravljanjem z divjadjo, in varstvo narave, ki je naše glavno
poslanstvo in cilj.
Enodnevni tabor je potekal
v soboto, 26. septembra 2015,
udeležilo pa se ga je devet osnovnošolk in dvanajst osnovnošolcev
iz OŠ Poljčane v spremstvu ravnateljice mag. Francke Mravlje
in dveh razredničark.
Po jutranjem okrepčilu s čajem
in krofi je dnevni red lovskega
tabora predstavil Borut Mithans,
podpredsednik LZ Maribor, ki je
skrbel tudi za usklajevanje pro-
skega orožja in opreme (Bojan
Urbančič), Delo lovcev v lovišču
(lovci LD Poljčane),Izvajanje lova
(lovci LD Poljčane), Predstavitev
Foto: M. Gselman
Udeleženci tabora mladih z OŠ Poljčane: Lorena, Kaja, Ema, Špela,
Neli, Rosana, Zala, Mika, Evita, Gal, Tomaž, Vasja, Davor, Aleš,
Romando, Nejc, Aljaž, Blaž, Miha, Andraž in Tilen
jega dela smo učence razdelili v
štiri skupine, ki so se izmenjevale
na posebej zanje pripravljenih
predavanjih oziroma delavnicah.
Del predavanj je bil v prostorih
lovskega doma, drugi del pa v
obliki delavnic na terenu v okolici
lovskega doma.
Predstavili smo jim pet sklopov s področja lovstva in jim
skušali prikazati lov in lovstvo
v širšem pomenu besede. Teme
so bile: Varstvo narave, razlogi
in pomen varstva (Ivan Žižek),
Kratka zgodovina in vloga sodobnega lovstva (Ivan Žižek),
Lovska kultura (lovski pevski zbori, lovski rogisti, lovska založniška dejavnost (Rudi Majer, Jože
Želj, Roland Apohal), Lovska
kinologija (skupine in pasme lovskih psov), Praktični prikaz dela
lovskih psov (Marjan Gselman),
Lovsko strelstvo (predstavitev lov-
grama in nemoten potek tabora.
Nato so sledili pozdravi starešine
LD Poljčane Toma Kovačiča,
predsednika LZ Maribor Marjana
Ena izmed tematskih delavnic
Gselmana in nato še ravnateljice OŠ Poljčane mag. Francke
Mravlje.
Zaradi učinkovitejšega in laž-
poklica gozdar – lovec (Mateja Kišek, lovka LD Poljčane),
Lovska kulinarika (lovci LD
Poljčane, Naravoslovna fotografija in videosnemanje (Darjan
Vesenjak, Marjan Gselman),
Logistika (Božidar Kunej, tajnik
LZ Maribor).
Lovci LD Poljčane so predstavili biotehnična dela in opravila
lovcev v lovišču, način lova, divjad na pogorju Boča, za kar je
poskrbel Zvonko Drozg. Lovka
Mateja Kišek jim je predstavila
delo poklicnega gozdarja in gozdarskega tehnika, kar bo mladim
v zadnjem razredu OŠ morda
pomagalo pri lažji odločitvi o
nadaljnjem srednješolskem izobraževanju.
Lovsko kulinariko, pripravo
divjačinskega golaža so predstavili: Emerik Subotič, Sandi Polanec in Renato Vovk.
Golaž so pripravili iz mesa srnjadi ter poljčanske specialitete iz
mesa muflona z Boča, ob golažu
pa so postregli kuhan krompir.
Dokaz, da je bila jed mladim
všeč, je bil kmalu izpraznjen
kotliček.
Borut Mithans, vodja lovskega
tabora mladih LZM, in predsednik
Marjan Gselman sta na koncu tabora OŠ Poljčane ter LD Poljčane
izročila pisno zahvalo LZM za
pomoč in sodelovanje pri izvedbi
lovskega tabora. Vsi sodelujoči
učenci so prejeli pisna potrdila
o udeležbi na lovskem taboru,
spominske kape območne LZ
Maribor, pisalne bloke s pisalom
ter igralne karte Črni Peter, ki jih
je darovala LZS.
Po skupinskem fotografiranju
so se učenci s spremljevalkami vsi
navdušeni in z novimi spoznanji o
lovstvu zahvalili organizatorjem
tabora za vse znanje, ki so si ga
pridobili, ter se odpravili v OŠ v
Poljčane. Predavatelji LZM pa
so se zahvalili predstavnikom
gostiteljice, LD Poljčane, za gostoljubje in pomoč pri organizaciji
tabora.
Na LZM ocenjujemo, da slovensko lovstvo na vsak način potrebuje podmladek. Organizacija
in izvedba takšnih in podobnih
taborov ter različnih srečanj lahko
veliko pripomore, da mlade na
nevsiljiv način pritegnemo v naše
vrste, saj se po naših izkušnjah
večina v soglasju s starši rada
odzove povabilu. S to mislijo smo
sklenili drugi tabor mladih LZM
in se z novimi idejami že začeli
pripravljati na organizacijo naslednjih dveh taborov v letu 2016:
organizirali bomo spomladanskega v LD Fram in jesenskega v LD
Kamnica.
Marjan Gselman
629
LOVSKA ORGANIZACIJA
Pokaæi svojo lovsko izkaznico!
Nadaljujemo z objavljanjem podjetij, ki so z LZS sklenila pogodbo, na podlagi katere bodo vsakemu
članu LZS, ob predložitvi veljavne lovske izkaznice, omogočili nakup lovskih potrebščin in opreme (oz.
uslug) z določenim popustom. Na tej strani bomo objavljali vsa nova podjetja s sklenjeno pogodbo,
s spiska pa opuščali nekatera podjetja, ki so to storila že pred časom. Popoln spisek vseh podjetij je
vsakomur dostopen na spletnih straneh LZS: http://www.lovska-zveza.si.
Popust naj ne bi bil manjši od 5 %, v Lovcu pa bomo objavljali spisek 25–30 zadnjih podjetij,
ki so pogodbo o sodelovanju z 10 % ali višjim popustom za naše člane podpisala v zadnjem času.
Prodajna mesta teh podjetij bodo označena z nalepko, ki jo vidite na fotografiji.
Ker želimo v akcijo pritegniti čim več podjetij, prosimo vse naše člane, da na elektronski naslov
lzs@lovska-zveza.si sporočite imena novih podjetij, ki bi jih zanimala sklenitev take pogodbe.
Želimo si, da nam naša lovska izkaznica na tak način omogoči neposreden prihranek pri
nakupih!
LZS
Stanje: 15. 11. 2015
Podjetje
POGODBE ZA POPUSTE
blago in storitve
% popusta
Zavod Dežela Kranjska, Dunajska 106, 1000 Ljubljana
Lovsko-ribiški slovar, faksimile in biblijofilska izdaja faksimila
10
PREPARATORSTVO, Miran Sušec, s. p., Podgorje 32, 2381 Podgorje
Preparatorske storitve
15
BHS hitri servis, Bojan Ovčjak, s. p., Vrhe 63, Slovenj Gradec
Storitve in material iz programa BHS
15
RTV SERVIS, Marjan Kapela, s. p., Kočevska cesta 13, Dolga vas, Kočevje Baterijske svetilke Led lLenser, daljinski upravljavci
5
Pašni aparati 12 V ali 220 V
8
Baterijski vložki in akomulatorji, polnilci in usmerniki
5 do 15
Tv-LCD, LED zasloni na 12V, DVBt in sat sprejemniki, antenski material, kabli
5
GOSTILNA AJDA David Žunko, s. p., Ptujska c. 14, Gornja Radgona
Malice, kosila, jedi po naročilu, popust za skupine, nočitev in pijače
10
EUROSAN, d. o. o., Nove Fužine 49, LJUBLJANA
Popust za gotovino na vse blago - popusti se ne seštevajo
10
GORNIK, Mojca Mohorič, s. p., Gorenja vas - Reteče 36, Škofja Loka
Aktivno perilo, hlače, jakne, puloverji, jope, flisi, srajce in dodatki GORNIK
10
DOGMANIA, d. o. o., Bojanji Vrh 22, 1295 Ivančna Gorica
Oprema
15
Kozmetika in insekticidi
12
Hrana in poslastice
10
DB vrata, okna, zimski vrtovi, Damjan Brajnik, s. p., Notranja vrata
10
Nasipna ul. 2a, Benedikt
PVC, ALU, LES – okna, vrata, zimski vrtovi, senčila
5
Frizerski salon Tina, Martina Kraševec, s. p., Tomišelj 1, 1292 Ig
Striženje las
5
LUR, Poslovno svetovanje, d. o. o., Peričeva 21, Ljubljana
Računovodske storitve, poslovno-svetovalne storitve
20
Implementacija in podpora pri uporabi programa Pantheon
20
BIFE KREVS, Tomaž Krevs, s. p., Podgorska cesta 103, 2380 Slovenj Gradec Pijača
10
JUPITRA, poslovni inženiring, d. o. o., Motnica 7a, 1236 Trzin
Izdelki za filtiranje vode v spletni trgovini www.moja-voda.si
10
Rezervni deli za izdelke (filtrni vložki)
8
KONFIN, d. o. o., Ljubljanska 76, 1230 Domžale
Geodetske storitve
15
DJ STANE - STANE ČRVIČ, s. p., Bratuževa ulica 14, 5290 Šempeter
Vsa hrana in oprema za pse, razen znamk ORIJEN ACANA IN K9JULIIS, 10
Trgovina za male živali FENIX v Tolminu in Novi Gorici
za plačilo v gotovini
USLUGA NOVO MESTO, d. o. o., Tržaška 10, 8000 Novo mesto
Kemično čiščenje, pranje in šiviljska popravila vseh lovskih oblačil in pripomočkov 10
POT USPEHA, izobraževanje Željko Hohnjec, s. p., Odvajanje od kajenja in alkohola in drugih odvisnosti
15
Občice 25, Dolenjske Toplice
GRAD-ART, d. o. o., Podmilščakova 11, 1000 Ljubljana
Projektiranje novogradenj, rekonstrukcij in sanacij objektov
15
Svetovanje, nadzor in inženering v gradnji
10
KARBO - Renata Kerec, s. p., Partizanska cesta 35, 2230 Lenart
Krovska in kleparska dela - prekrivanje streh in izdelava fasad s paneli
10
Vsa gradbena in tesarska dela ter dobava in montaža stavbnega pohištva
10
DeCARNIS, d. o. o., Vipavska cesta 12, Nova Gorica
Pasja hrana adult, light, puppy in stone cricks plus
10
BORIS TERČIČ, s. p., Mehanika in keramika, Zagomila 1, 5210 Deskle
Servis in popravila traktorjev
15
Storitve s kmetijsko in gozdno mehanizacijo
10
Olja in rezervni deli za traktorje
5
SILVAPRODUKT, d. o. o., Dolenjska cesta 42, 1000 Ljubljana
Silvanolin
15
TAXI CENTER, Anna Majnik, s. p., Avto taxi prevozi
20
Kromberk, Pod Škabrinelom 16, Nova Gorica
Avtomehanične in vulkanizerske storitve ter optična nastavitev podvozja
10
VALDEK, d. o. o., Salon pohištva, Movže 37, 2382 Mislinja
Jogi vzmetnice in omarice za čevlje
10
Kuhinje, sedežne garniture, regali, spalnice, gard. omare, mize, stoli, otroške sobe
5
VETERINARSKA AMBULANTA GABER, Kidričeva 1, Litija, Vse veterinarske storitve, razen cepljenj
10
Veterinarstvo Eva Lesjak, s. p.
HERBAS, Jasmina Avbar, s. p., ŠmarješkeToplice 117, 8220 Šmarješke Toplice Skinners profesionalna hrana za lovske pse
10
BIO PTS, proizvodnja, trgovina, storitve, d. o. o., Zgor. Grušovlje 16, 3311 Šempeter Ogrevalna tehnika iz ponudbe BIO PTS, d. o. o.
5 do 15
ZALAZNIK, d. o. o., Pot čez gmajno 89, 1000 LJUBLJANA
Akumulatorji za osebna in tovorna vozila
15
GORENJE STUDIO, d.o.o., Bračičeva 39, 1239 Ljubljana Črnuče
Mali gospodinjski aparati in posoda
20
trgovine v Ljubljani, Velenju, Mariboru, Kopru in Murski Soboti
Grelne in hladilne naprave
15
Kuhinje (dodaten popust na akcijske cene)
5
INGENIUS, Tihomir Matijević, s. p., Tržaška 204, 1000 Ljubljana - spletna prodaja Tečaji preživetja v naravi
20
Kompleti za preživetje
15
Lovska oblačila
10
Noži, loki in pihalniki
9
SOVEN, d. o. o., Mariborska cesta 48, Selnica ob Dravi
Lovske nadkolenke in podkolenke, lovske kape, rokavice in šali
10
Naravna posteljnjina, odeje, nadvložki in vzglavniki
15
630
LOVSKA ORGANIZACIJA
lovskem izpitu tečajnikom, ki so
letos pod okriljem LZ Koper opravili lovski izpit ter javno podpisali
Zaprisego o spoštovanju določil
Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Slavnostna podelitev potrdil
in podpisovanje Zaprisege sta bila
takoj po uradnem odprtju sejma v
soboto, 3. 10. 2015. V veliko čast
nam je bilo, da nas je v uvodnem
delu nagovoril predsednik LZS
mag. Srečko F. Krope, predsednik LZ Koper Fabio Steffe pa
je predstavil naše poslanstvo in
vse temeljne dejavnosti, ki jih
LZ Koper na sejmu
Dnevi kmetijstva
Slovenske Istre
G
lede na lanski pozitivni odziv obiskovalcev, predvsem
otrok, na našo krstno predstavitev, ki smo jo pripravili na
sejmu z naslovom Dnevi kmetijstva Slovenske Istre, smo se pri
Lovski zvezi Koper odločili, da
bomo tudi letos predstavili svojo
lovsko dejavnost na sejmu, ki
ga redno obišče okrog 15.000
Nagovor predsednika LZS mag. Srečka F. Kropeta; v ozadju LPZ
Dekani in praporščaki LD.
obiskovalcev. Lovci z Obale namreč vedno pogosteje opažamo, da
širša javnost, še posebno otroci,
zaradi sodobnega mestnega načina
življenja vse bolj izgubljajo stik
z naravo, prostoživečimi živalmi (divjadjo) in tudi pozitivno
mnenje do lovcev. Vse skupaj se
odraža z vse manjšim zanimanjem za vključevanje mladih v zeleno bratovščino.
Organizator omenjenega sejma ter Mestna občina Koper
sta prisluhnila našim željam. S
starešinami lovskih družin, ki so
članice LZ Koper, smo se namreč
dogovorili, da bomo svojo letošnjo
predstavitev nadgradili z javno
izročitvijo potrdil o opravljenem
Foto: V. Prodan
Skupinska fotografija letošnjih novih lovcev in lovk s predsednikom
LZ Koper, izpitno komisijo in strokovnim tajnikom.
opravljamo lovci v javnem interesu. V svojem govoru je največji
poudarek namenil izobraževanju,
predvsem zahtevnim pogojem za
opravljanje lovskega izpita. Nato
je bila slavnostna podelitev potrdil
o opravljenem lovskem izpitu,
ki so jih našim tečajnikom izročili predsednik Srečko F. Krope,
Fabio Steffe, dr. Livio Jakomin,
predsednik Izpitne komisije za
lovski izpit pri LZ Koper in Janko
Brezovnik, mag., predsednik
Komisije za izobraževanje pri LZ
Koper. Na pomoč nam je priskočila tudi predstavnica Društva
slovenskih lovk Ivica Kocjančič.
Po podpisu Zaprisege Etičnega
kodeksa slovenskih lovcev so
tečajniki prejeli še simbolično
darilo v obliki kape z logotipom
LZ Koper, ki jih bo spominjala
na omenjeni dogodek.
Slavnostni pridih prireditvi so
dodali praporščaki vseh LD, članic LZ Koper, ter Lovski pevski
zbor Dekani pod vodstvom prof.
Antona Baloha s pevskimi nastopi. O visoki kakovosti našega
pevskega zbora priča dejstvo, da
je s svojim nastopom popestril
tudi uradno odprtje sejma.
Letos smo lovci posebno pozornost namenili ureditvi razstavnega
prostora, kjer smo na več kot desetih kvadratnih metrih pedstavili
življenjski prostor in divjad, ki
živi na območju Slovenske Istre.
V ozadju smo predvajali filme
o lovski kinologiji in divjadi,
na stojnici pa ponudili brošure,
različno literaturo, predvsem pa
glasila številke Lovca, ki nam
jih je posebej za to priložnost
namenila LZS. Ves čas sejma so
obiskovalci od prisotnih lovcev
lahko dobivali vse potrebne informacije. Največ zanimanja je bilo
za podatke o posameznih živalih
in informacije glede preprečevanja
škode od divjadi na kmetijskih
površinah.
Da je bila predstavitev naših
Na razstavnem prostoru LZ Koper je bilo veliko zanimanje obiskovalcev za lovsko dejavnost.
lovcev in naše dejavnosti več kot
uspešna in pozitivno sprejeta, so
potrdili tudi obiskovalci in strokovna komisija, ki so ocenili, da
je bil razstavni prostor LZ Koper
na letošnjem sejmu – med več kot
120 stojnicami – najlepše urejen!
Tako smo tudi sodelujoči lovci
dobili zadoščenje ob ugotovitvi,
da je bil ves vloženi trud poplačan.
Pri obiskovalcih smo se zapisali
kot požrtvovalni varuhi narave
in divjadi.
Vedran Prodan
Dvanajsto lovskokulturno sreœanje
na Koroøkem
Dobro obiskana prireditev v
Mislinji
a trenutke je bila letošnja
lovska jesen na Koroškem
dokaj lovsko-politično aktivna, a
obenem tudi kulturno obarvana.
Če bi koroški lovski funkcionarji,
ki so ali še delujejo v organih
Koroške lovske zveze (KLZ),
predvsem pa člani Komisije za
lovsko izobraževanje, kulturo,
odlikovanja in stike z javnostjo
(IKOM) sledili in verjeli neresnični vsebini odprtega pisma, ki
je zakrožilo, zagotovo ne bi bilo
kulturnega dogajanja. Tako pa je
bilo 23. oktobra spet tradicionalno srečanje tamkajšnjih lovskih
pevcev in rogistov. Če je (užaljeno
in izrazito maščevalno) pisarjenje
koroškega lovca mogoče (tudi)
zaznamovalo letošnjo volilno
lovsko kampanjo na Koroškem,
je nekaterim to za gotovo bolj
škodilo, kot koristilo, pa je, to je
treba posebej poudariti, vsekakor
le koristilo in dalo še večji navdih
tamkajšnji lovski kulturi.
Vem, da se nekateri sprašujete,
kaj je imelo letošnje kulturno srečanje v Mislinji skupnega z omenjenim odprtim pismom. V njem
je namreč avtor, koroški lovec,
po dolgem in počez neopravičeno
žigosal, poniževal in kritiziral delo
in funkcionarje kar vseh komisij
KLZ in povrhu vsega še za več let
nazaj. Še dobro, da se tamkajšnji
lovski kulturniki niso pustili zmesti in da uspešno delujejo naprej
po sprejetem programu.
Prav dvanajsto Srečanje lovske
kulture na Koroškem – pod tem
naslovom se bodo odslej srečevali
koroški lovski pevci, rogisti, vdove pokojnih koroških lovcev in
lovci več kot 75 let –, je dokazalo,
kako trdna in složna je še vedno
koroška lovska kultura. Tudi zaradi nekaterih posameznikov, ki so
imenovani v pismu, preostali pa
smo se vsaj prepoznali, saj smo
Z
631
LOVSKA ORGANIZACIJA
Sreœanje
predstavnikov
lovskih druæin
ZLD Zasavje in
Policije
V
Letošnje tradicionalne osrednje lovske kulturne prireditve v Mislinji
z bogatim in pestrim programom se je udeležilo več kot tristo obiskovalcev.
Plaketo KLZ je iz rok predsednika Dušana Leskovca prejel tudi
najstarejši koroški lovec, 95-letni Ivan Knez, član LD Muta.
ski koktajl, ki so ga dobri dve uri
»mešali«: Rogisti LD Zeleni vrh,
Rogisti LD Muta, Lovski pevski
zbor LD Škale, Lovski oktet LD
Peca - Mežica, Folklorna skupina Majsterski, Humoristična
in glasbena skupina Kar bo, pa
bo, Kvartet Grče ter Marija
Joksimović, vdova prevaljskega
lovca in sestra koroškega pesnika
Stanka Grla, ki je prebrala bratovo pesem, je bil »postrežen«
tudi posebej vabljenim gostom:
Avgustu Reberšaku, predstavniku LZS, Maksimiljanu Arniču,
podpredsedniku SK - ZLD Celje,
Borutu Mithansu, podpredsedniku LZ Maribor, Mirku Kumru
- Fricu, predsedniku Kluba prijateljev lova iz Celovca in njegovim zvestim prijateljem, županu
mislinjske občine in tudi starešini LD Dolič Bojanu Borovniku
ter seveda tudi predsedniku,
strokovnemu tajniku in predsedniku komisije IKOM Koroške
lovske zveze Dušanu Leskovcu,
Francu Prazniku in Boštjanu
Verdineku.
O pomenu slovenske lovske
kulture in tradicionalnih srečanj
so opozoril vsi trije govorniki:
KLZ je ob tem lovskem druženju v Mislinji nekaterim svojim najstarejšim
članom izročila lovska priznanja – pisno priznanje KLZ so prejeli: Alojz
Čas (letnik 1930) iz LD Bukovje, Alojzij Duler (1930) iz LD Slovenj
Gradec, Emil Germadnik (1933) iz LD Bistra, Ludvik Gomboc (1933)iz
LD Slovenj Gradec, Ladislav Kanovnik (1939) iz LD Dolič, Štefan Štern
(1936) iz LD Peca – Mežica in Jožef Žvikart (1935) iz LD Bukovje. Znak
KLZ so prejeli: Jakob Forstner (1933) iz LD Peca – Mežica, Martin Krajnc
(1931) iz LD Orlica, Gabrijel Kremzer (1939) iz LD Zeleni vrh, Franc
Rihter (1936) iz LD Mislinja, Maksencij Topler (1935) iz LD Zeleni vrh,
Anton Turičnik (1932) iz LD Mislinja in Maksimiljan Zajamšek (1934)
iz LD Mislinja. Plaketo KLZ pa so prejeli: Ivan Knez (1920) iz LD Muta,
Ignac Merkač (1929) iz LD Golavabuka, Štefan Podjavoršek (1937) iz
LD Dolič in Oto Skobir (1933) iz LD Mislinja.
632
Foto F. Rotar
v organih KLZ pošteno in odgovorno delovali več kot desetletje.
Očitno vsem to ni bilo všeč in jim
verjetno tudi nikoli ne bo! Toda
koroško lovstvo deluje odgovorno, pregledno in prepoznavno,
kar je pokazala tudi udeležba na
kulturnem dogodku!
V večnamenski prireditveni
dvorani Poslovnega centra Lopan,
nad trgovino Tuš v Mislinji, se je
namreč zbralo več kot tristo nastopajočih, gostov, vdov pokojnih
lovcev, starejših lovcev in lovskih
žena. Tudi letošnji bogat, pester in
izbran kulturni program je v sodelovanju s člani komisije IKOM
pripravil in vodil član UO KLZ
in starešina LD Libeliče Marko
Kogelnik. Glasbeni koroški lov-
Avgust Reberšak, Bojan Borovnik
in tudi slavnostni govornik Dušan
Leskovec, ki je med drugim dejal:
»Tudi takšne lovske prireditve so
eden od načinov, da lovci pokažemo javnosti svojo bogato lovsko
kulturo, ki jo že desetletja dolgo
negujemo. Prav kultura je vedno
bolj pomemben dejavnik tudi pri
pridobivanju in vračanju ugleda
ter spoštovanja naši slovenski
lovski organizaciji. Hkrati pa ob
takih dogodkih vsaj za trenutek
pozabimo na vsakdanje tegobe in
skrbi.« Navedel je nekaj statističnih podatkov: da je na Koroškem
kar 138 lovcev, starih od 75 do
95 let, med katerimi je najstarejši
Ivan Knez, član LD Muta (letnik
1920), da je dvajset lovcev, ki
delujejo v zeleni bratovščini 60 let
in več, in kar potrjuje ugotovitev,
da lovci na Koroškem živijo dolgo
in bogato lovsko življenje. Kljub
temu je v letu 2014 umrlo trinajst
koroških lovcev. Med njimi, avgusta letos, v svojem 89. letu tudi
častni član LD Prežihovo - Kotlje
in priljubljeni in nadvse spoštovani pevovodja Lovskega okteta
Matevž Mitja Šipek.
Tradicionalno lovsko prireditev v Mislinji so organizirali z izdatno pomočjo mislinjske občine,
LD Mislinja, LD Dolič in LD
Golavabuka in še nekaterih sponzorjev. Svoj prispevek so dodali
tudi nekateri koroški lovci: Tadej
Jurač iz LD Orlica in Dušan
Horvat, ki sta poskrbela za ureditev scene prireditve. Za hrano,
pijačo in postrežbo so poskrbeli
mesar Srečko Zajamšek, član LD
Mislinja, in petnajst lovskih pripravnikov, pa tudi koroški Ansambel Duo, ki je poskrbel za plesno
glasbo. Uspešno poslanstvo in razvoj lovske kulture na Koroškem
zaželimo lovcem - kulturnikom
tudi v letu 2016!
Franc Rotar
prostorih Občine Litija je
Tomaž Trotovšek, predsednik ZLD Zasavje, 17. 9. 2015
sklical sestanek predstavnikov
lovskih družin iz ZLD Zasavje s
predstavniki Policije. Pobudo za
sestanek je dala Policijska uprava
(PU) Ljubljana z namenom, da
bi na srečanju obravnavali teme
oz. problematiko, ki zadeva delo
Policije in naloge oz. poslanstvo
lovskih organizacij, še posebno
lovskih čuvajev. Predlagane teme,
težave in vprašanja so LD že predhodno posredovale vodstvu ZLD
Zasavje oz. PU Ljubljana.
Sestanka so se od triindvajsetih družin ZLD Zasavje udeležili
predstavniki šestnajstih LD, in
sicer LD Čemšenik, LD Dobovec,
LD Dole pri Litiji, LD Gabrovka,
LD Ivančna Gorica, LD Kresnice,
LD Mlinše, LD Moravče, LD
Podkum, LD Polšnik, LD Pugled,
LD Šentlambert, LD Šmartno pri
Litiji, LD Trbovlje, LD Vače in
LD Zagorje. Policijo so zastopali predstavniki policijskih postaj
(PP), ki zajemajo območje ZLD
Zasavje (PP Litija, PP Ljubljana
- Moste, PP Domžale, PP Trbovlje,
PP Hrastnik, PP Laško, PP Grosuplje in PP Zagorje) in policijska
inšpektorja PU Ljubljana Dejan
Baša in Ludvik Kastelic ter lovski inšpektor Janez Glavač. V
razpravi sta sodelovala in podala
ustrezne odgovore na postavljena
vprašanja tudi pomočnik komandirja PP Litija Gorazd Sinjur
ter pomočnik komandirja PP
Grosuplje Peter Preinfalk (oba
sta tudi lovca).
V konstruktivni razpravi so se
navzoči strinjali, da je za uspešno preprečevanje nesprejemljivih
pojavov zelo pomembno dobro
medsebojno sodelovanje, skupen
pristop že na terenu oziroma na
lokalni ravni, med posameznimi
lovskimi družinami, lovskimi
čuvaji, lovskim inšpektorjem
in policisti – predvsem z vodji
posameznih policijskih okolišev
(po starem t. i. sektorskimi policisti).
Lovski inšpektor je odgovoril
na določena vprašanja, ki se nanašajo na vlogo in naloge lovskega
čuvaja in lovskega inšpektorja.
Njune naloge se ponekod prekrivajo, zato mora biti v interesu
obeh, da medsebojno sodelujeta
(primeri: nepravilna in časovno
nesprejemljiva uporaba kmetijske
LOVEC
GLASILO LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE
REVIJA ZA LOVSTVO, LOVSKO KINOLOGIJO IN VARSTVO NARAVE
XCVIII. LETNIK
UREDNIK
BORIS LESKOVIC
LJUBLJANA, 2015
633
Kazalo XCVIII. letnika – 2015
Uvodnik:
Avbar, Bojan: Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Breitenberger, Bojan: Nad lovsko strelstvo se ponovno zgrinjajo oblaki . . . . . . . . . . . Bradač, Lado: Po prsku … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kene, Franc: Kaj pa naša lovska kultura? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Köveš, Arpad: Pred novimi volitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Köveš, Arpad: Veseli smo tudi vaših mnenj in predlogov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: O delu LZD v letu 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Kaj puščamo za seboj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Malešič, Ivan: Mandat se izteka, kako naprej? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pokorny, Boštjan: Spremembe so sestavni del življenja, ne zavračajmo jih nekritično . Šumak, Janez: Ko komisija za lovsko kinologijo končuje svoj mandat … . . . . . . . . . . 184
608
428
124
360
4
244
548
488
64
300
Iz dnevnega tiska: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6, 66,
125, 186, 245, 302, 362, 430, 490, 550, 610.
Programi spremljanja in izkoreninjenja bolezni pri divjih živalih v letu 2014: 187,
Programi spremljanja in izkoreninjenja bolezni pri divjih živalih v letu 2015: 431,
Mnenja in predlogi:
Avbar, Bojan: Lovske izkaznice – podaljšanje in preklic veljavnosti (2) . . . . . . . . . . . . Avbar, Bojan: Divjad v ujetništvu – nerešena težava, ki še vedno terja ustrezno rešitev!
Avbar, Bojan: Lovstvo in svetost življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Berce, Marko: Po jelenjadi usekaj! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černač, Janez: Naše sobivanje z medvedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kumelj, Marjan: Košute še vedno »svete krave«, teleta za odstrel? . . . . . . . . . . . . . . . Osrajnik, Edvard: Nujno spet združiti vse dejavnosti v prid varstva habitatov
prostoživečih živali! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pokorny, Boštjan: Pripis uredništva - Učinkovito upravljanje parkljaste divjadi, kazalniki
in plenilci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rajčević, Božidar: Učinkovito upravljanje parkljaste divjadi, kazalniki in plenilci . . . . . Toš, Marjan: Kako dolgo še »povprek in počez?« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Grmišče in remize (znova) v plamenih, vodotoki pa goli – bo kdo že
končno ukrepal? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Pri sosedih pa ni gorelo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zupančič, Miran: Povezovanje – sodelovanje – usklajevanje! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Članki in razprave:
Ambrožič, Ivan, Mahne, Marko: Zbiranje, odstranjevanje in uporaba živalskih
stranskih proizvodov ter pogoji za krmljenje prostoživečih živali . . . . . . . . . . . . . .
Avbar, Bojan: 4. oktober – dan boja proti mučenju živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Bernik, Rajko: Kmetijska tehnika in prostoživeče živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Bernik, Rajko: Poljski zajec in druga mala poljska divjad ter obnovljivi viri energije . . .
Bolčina, Gregor: Razstava najmočnejših lovskih trofej (2015) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Božič, Milan: Vetrne elektrarne na Poreznu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Bren, Andrej: Ugriz strupene kače . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Ekar, France: Že od nekdaj gospodarji gora – lovci gamsarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Ekar, France: Storimo več za varnost lovcev in lovskih gostov v loviščih! . . . . . . . . . .
Erhatič Širnik, Romana: Koristi vidre: plemenito krzno, postna jed in še talija . . . . . . .
Hafner, Miran: Poletna dela v lovišču . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Hafner, Miran: Značilnosti krmišč in krmljenje divjadi v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Hafner, Miran, Černe, Blaž: Vplivi okoljskih dejavnikov na velikost skupin jelenjadi
v vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Hodnik, Gregor: Domače preizkušanje/testiranje lovskih krogel . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Hodnik, Gregor: Ciljna balistika ali učinek lovske krogle na cilju . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Jonozovič, Marko: Letni načrti za lovskoupravljavska območja za leto 2015 . . . . . . . .
Krofel, Miha in skupina avtorjev: Povozi medvedov na cestah in železnicah . . . . . . . .
Krže, Blaž: Divji prašiči – premalo znani znanci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Leskovic, Boris: Večji napredek dosežen pri varstvu vrst kot pri varstvu habitatov . . .
LIFE DINALP BEAR: Projekt celovitega upravljanja in varstva medveda
v severnih Dinaridih in Alpah – LIFE DINALP BEAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Marenče, Miha str.: Živalski svet naših gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Pičulin, Igor: Tri ure za izdelavo in postavitev enostavne visoke lovske preže . . . . . . .
Pokorny, Boštjan in skupina avtorjev: (Sive) vrane v urbanem okolju . . . . . . . . . . . . .
Potočnik, Hubert: Štetje skrivnostnih »gozdnih duhov« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Siuka Kovačič, Jasna, Leskovic, Boris: Sedmi Slovenski lovski dan . . . . . . . . . . . . . .
Skrbinšek, Tomaž in skupina avtorjev: Medvedi in genetika – novi izzivi za novo
desetletje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Stergar, Matija, Jonozovič, Marko: V zdajšnjih razmerah šakala pri nas ni dovoljeno
loviti! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Škrlj, Janko: Projekt za ponovno oživitev populacije divjega petelina v Gorskem
Kotarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Škrlj, Janko: Stanje divjega petelina v severnih Dinaridih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Šuler, Goran: Vožnje v naravnem okolju – uporabimo pač, kar je mogoče . . . . . . . . . .
Toš, Marjan: Ne dovolimo si neukrepanja v primerih neetičnega vedenja
posameznikov do živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vengušt, Gorazd, Žele, Diana: Spremljanje zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji
v letu 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vesel, Štefan: Iz gozda do vilic – pravilno ravnanje za zdravo divjačino . . . . . . . . . . . .
634
508
127
127
8
247
305
432
495
492
188
367
311
133
377
256
372
16
251
439
616
197
559
255
612
14
504
500
9
379
73
194
307
434
433
137
502
364
494
129
317
Po lovskem svetu:
Flajšman, Katarina, Pokorny, Boštjan: Med zobri v Bialowiezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Galjot, Branko: Koliko stane turistični lov gamsa pri nas in v soseščini . . . . . . . . . . . . Krašna, Edvard: Spremljal sem ga na lovu na kapitalnega medveda . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Afriška lovska druženja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Lovstvo in divjad v Republiki Južna Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Lovstvo in divjad v Republiki Južna Afrika (nadaljevanje) . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Lovstvo in divjad v Republiki Južna Afrika (nadaljevanje) . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Habitatna in Ptičja direktiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Umrl je Werner Trense . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tavčar, Igor, Šoba, Vilma Alina, Zemljič, Dragan: Odprtje zastopništva
Mednarodne zveze za sokolarstvo in ohranitev ptic ujed (IAF) na sedežu
Združenja evropskih lovskih zvez (FACE) v Bruslju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo: Michl Ebner je novi predsednik FACE (Združenja evropskih lovskih zvez)
Wakounig, Franc: 62. Zasedanje Delovne skupnosti lovskih jugovzhodnega
alpskega prostora (DSLZJAP) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Na kratko iz tujega tiska … : 26, 84, 144, 205, 264, 325, 381, 448, 511, 565, 621.
68
304
556
71
248
552
260
445
509
18
78
141
201
382
383
323
564
24
Lovsko pripovedništvo:
Černigoj, Franc: Ko zvoki in toni zazvenijo kot spevi in napevi . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Černigoj, Franc: Mož, ki gleda od daleč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Černigoj, Franc: Vidova skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Hribar, Mitja: Atov muflon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Hrovatič, Vladimir: Boroveljčanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Leban, Jože - Drolč: Včasih, ko v Grapi prespim … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Leban, Jože - Drolč: Dnevnik neke preže . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Sušnik, Stane: Šeklova preža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Sušnik, Stane: Moje pasje razmišljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vasa, Branko: Zlati »copatar« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vesenjak, Darjan: Čekani z grenkim priokusom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Lovska organizacija:
Ačko, Branko: LD Slovenska Bistrica z novim vodstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ačko, Branko: Lovci LD Slovenska Bistrica na čistilni akciji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ačko, Branko: Tretji veleslalom za zlatega pohorskega jelena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ačko, Branko: Medobčinska strelska liga – Slovenska Bistrica 2015 . . . . . . . . . . . . . Anzeljc, Mirko: Vodstvo, odgovornost in delitev dela v LD ter vsebina letnega poročila . Avbar, Bojan: Za prvič divji prašič in lisica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Bojan: Dolenjska: skupni lovi združujejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Bojan: Dobrodelni koncert LPZ ZLD Novo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Bojan: Pomagajmo odprtih src! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Matija: Zaključek lovskih izpitov (2015) v Novem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . B. M.: Postojnsko-bistriško tekmovanje v streljanju z risanico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Barkovič, Stanislav: 70 let LD Mokrice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Beci, Anton: Usposabljanje zasavskih lovcev za varno ravnanje z orožjem . . . . . . . . . Beci, Anton: Srečanje predstavnikov lovskih družin ZLD Zasavje in policije . . . . . . . . . Birsa, Boris: ZLD Gorica uspešno končala letošnje usposabljanje lovskih
pripravnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Breitenberger, Bojan: Prvenstvo LZS v lovski kombinaciji in premični tarči . . . . . . . . . Brunskole, Maja: 60 let LD Suhor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Burjan, Marjan: Državno prvenstvo na bežečega merjasca tudi na Gozdniku . . . . . . . Burnik, Radoš: 60 let LD Jelenk in razvitje novega prapora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Pregled upravljanja z divjadjo v Primorskem LUO . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Ogenj spomina, iskra božja in glasovi iz zemlje same . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Kako LD aktivno gradi odnos z lokalno skupnostjo? . . . . . . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Usmerjanje komunikacije v okviru LD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Komuniciranje LD z medijsko javnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Krizna komunikacija v lovskih družinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Komuniciranje LD z odločevalci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Erjavec, Lojze: Pobratenje LD Polšnik z LD Ivančna Gorica in LD Sevnica . . . . . . . . Franko, Andrej ml., Volčajnk, Vinko: 70 let LD Veliki Podlog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gabrijel, Stane: Tradicionalni 64. lov na Frati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gabrijel, Stane: Srečanje in lov starešin v LD Šentjanž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grošelj, Boštjan: Na strelski tekmi Zasavske lige tudi pripravniki . . . . . . . . . . . . . . . . . Grošelj, Boštjan: Podkumski lovci proslavili 70-letnico delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . Grošelj, Franc: Svečan zaključek novih zasavskih lovcev na gradu Bogenšperk . . . . . Gselman, Marjan: Družili so se lovci LD Pobrežje - Miklavž in kmetje . . . . . . . . . . . . . Gselman, Marjan: Okrogla miza Upravni postopki o lovskem orožju in lovstvu . . . . . . Gselman, Marjan: Člani UO LZ Maribor gostili lovske prijatelje iz Slavonije . . . . . . . . . Gselman, Marjan: Zreški lovci gostili UO LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gselman, Marjan: Drugi tabor mladih LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hace, Vladimir. Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Kočevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hace, Vladimir: Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Kočevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hernaus, Miran: Vloga nadzornega odbora (NO) v lovski družini . . . . . . . . . . . . . . . . . Ivančič, Andrej: Perkov križ 1974–2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jakofčič, Gorazd: 60 let LD Dragatuš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Janc, Matija: Liga LZS v kombinacijskem streljanju 2015 določila naše najboljše
strelce za nastop na Češkem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jarc, Nina: Vedno bolj priljubljen tabor mladih ZLD Novo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . Kanižar, Branko: Ocenjevanje lovskih domov (2014) na območju LZ Maribor . . . . . . . Kirbus, Daniel: LD Križna gora – 60 let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kmetec, Ivan: LD Raša Štorje proslavila 60 let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kocjančič, Ivica: Predstavitev Društva slovenskih lovk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kocjančič, Ivica: Slovenske lovke in DSL na Polšniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Koritnik, Mladen ml.: Tradicionalni skupni lov z občani v LD Banja Loka - Kostel . . . . . . Kovač, Bogdan – Danč: Tradicionalno srečanje LD Zeleni Vrh - Vuzenica in
LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovač, Bogdan - Danč: Lovska razstava Koroškega LGB v Vuzenici . . . . . . . . . . . . . . Kovačec, Katka: Odvzem na Ptujsko–Ormoškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Slavnostni sprejem strelske ekipe Lovske zveze
Slovenije in sponzorjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: 42. slovensko in 19. hrvaško srečanje lovskih pevskih
zborov in rogistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Obnovitveno predavanje spet pritegnilo množico lovskih čuvajev
Kovačič Siuka, Jasna: Srečanje z boginjo Diano v Slovenski filharmoniji . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Osrednja dobrodelna prireditev LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Köveš, Arpad, Leskovic, Boris: Lovec in volitve predsednika in organov LZS . . . . . . . Köveš, Arpad: Škrjanček poje in žvrgoli … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Köveš, Arpad: Trinajsta seja Uredniškega odbora glasila Lovec v Mostju pri Lendavi . Köveš, Arpad: Lovski in ribiški dan v Szécṥenyju na Madžarskem . . . . . . . . . . . . . . . . Krašovic, Marjan: Nova streha na lovskem domu Rinka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krašovic, Marjan: Strelski memorial Rojc – Kramarič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krivec, Franc: Občni zbor LD Sv. Jurij - Jurovski Dol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Podpora programu Svit – za našo in skupno korist! . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Odprli lovsko-naravoslovno učno pot LD Boč na Kozjaku . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Strelska tekma LGB Kozjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Usposabljanje s SV v natančnem streljanju . . . . . . . . . . . . . . . . Kunej, Božidar: Zaključek letošnjega izobraževanje lovskih pripravnikov pri
LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kunej, Božidar: Tudi lovci na tržnici društev Oplotnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lenarčič, Edvard: LD Rakek naprej z novim-starim vodstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lepšina, Dušan: Nova generacija posavskih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: LOV – deveti Mednarodni sejem lovstva in ribištva ter
NATURO – Tretji mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Černačeva slikarska razstava Življenje pusti sledi . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Sejma LOV in NATURO vas vabita v Gornjo Radgono . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Na LOV v Gornjo Radgono . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145
512
622
85
449
206
265
27
326
566
384
221
276
276
279
152
41
99
216
456
337
465
575
580
632
517
213
274
582
155
388
641
88
151
211
273
333
337
523
274
280
398
575
460
219
220
279
520
629
36
641
522
40
392
339
628
95
214
92
393
639
101
41
341
343
454
455
578
579
626
387
395
464
625
37
339
340
87
336
467
640
572
582
276
389
31
32
150
210
Leskovic, Boris: Občni zbor Lovske zveze Slovenije 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Obisk profesorja in šestih podiplomskih študentov iz Novega Sada . Macerl, Vanda: 60 let LD Čemšenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Maček, Bojan: Tradicionalni lov na malo divjad v LD Ormož . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Majer, Rudolf: 60 let LD Šentilj v Slovenskih goricah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Makuc, Stanko: 60- letnica LD Otavnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Malek, Marjan: Novoletni lov LD Starše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Malešič, Ivan: Tradicija zavezuje in nas druži . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marhl, Jože: Bazenska lovska razstava na Remšniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marhl, Jože: Tradicionalno srečanje LD ob prazniku Občine Radlje ob Dravi . . . . . . . . Mastnak, Zdravko: Spominsko obeležje Damjanu in Marku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mastnak, Zdravko: Novi lovci s Celjskega podpisali zaprisego . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mastnak, Zdravko: Uspel drugi tabor mladih v ŠK ZLD Celje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Miklavžina, Rok: 60 let delovanja LD Škale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mrlak, Sabina: Prednovoletna novinarska konferenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nared, Pavel: Že sedemnajsto tradicionalno Srečanje lovskih mojstrov in lovskih
čuvajev ZLD Notranjske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nemec, Štefan: Novi lovci v ZLD Prekmurje in ZLD Prlekija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nemec, Štefan: Osmi Lovski tabor mladih v ZLD Prekmurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Peter: Sokolarji in ribiči na sejemski preži . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Peter: Hubert v Županiji Zala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Palčič, Marjan: Tradicionalno dobri odnosi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Palčič, Marjan: Lovski kulturni dan v Trbovljah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Palčič, Marjan: Lov na Vrhu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pečoler, Miloš: 60 let LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pečoler, Miloš: Dvodnevni lovski tabor učencev OŠ Radlje ob Dravi . . . . . . . . . . . . . . Perme, Jože: 60 let LD Šmartno pri Litiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Peternelj, Branko: 60 let LD Javornik - Postojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Peternelj, Branko: Mladinska lovska tabora tudi letos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Petretič, Marko: Sedmo državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja . . . . . . . . Petretič, Marko: Osmo Državno in drugo Mednarodno prvenstvo v oponašanju
jelenjega rukanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pirih, Tomaž: 60 let LD Anhovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Polanc, Tanja: LD Trnovski gozd uspešno sodeluje s sosednjimi LD . . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Predstavitev lovstva na Dnevnih kmetijstva Slovenske Istre in
prazniku vina in oljk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Tradicionalni lov sosednjih LD Šmarje in LD Diana - Momjan . . . . . . Prodan, Vedran: Uspešno opravili lovski izpit pod okriljem LZ Koper . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Predstavniki LZ Koper so se udeležili volilne skupščine LSIŽ . . . . . . Prodan, Vedran: LZ Koper na sejmu Dnevi kmetijstva Slovenske Istre . . . . . . . . . . . . Puconja, Miran: Lovski ples LD Ljutomer – uvod v 70-letnico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Raspet, Anton: Strelstvo v LD Porezen - Cerkno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: 60 ustvarjalnih let LD Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Koraki v tretje desetletje kulturnega udejstvovanja . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Povezano lovstvo v črnjanski občini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Lovske trofeje na sejmu LOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: LD Dravinja - Majšperk se lahko pohvali z dolgo tradicijo . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Sejma LOV in NATURO – zmagovita pobudnika varstva narave . . . . . . Rotar, Franc: Tudi pregledi odstrela in kategorizacije divjadi povezujejo lovce . . . . . . Rotar, Franc: Osemindvajset novih lovcev na Koroškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Lovske trofeje v dvorcu Bukovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Dvanajsto lovsko-kulturno srečanje na Koroškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Matjaž: Pomlad v visokogorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Trije najzaslužnejši prejeli priznanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Koristno predavanje o mali divjadi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožnik, Iztok: Družabni lov LD Negova in LD Gornja Radgona . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: 60 let LD Sabotin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Siuka Kovačič, Jasna: LZS podpisala listino o podpori Programu Svit . . . . . . . . . . . . . Siuka Kovačič, Jasna: Veliko zanimanje za obnovitveni tečaj za lovske čuvaje v Celju Sovič, Sandra: LD Velunja – Šoštanj ima novo prežo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Steinbacher, Ladislav: Pokal Pohorskega bataljona že drugič zapored v vitrini
LD Janžev Vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stergar, Kristijan: 70-let LD Malečnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sušnik, Stane: Osmo srečanje lovcev LD Polskava z lastniki in upravljavci zemljišč . . Svetelj, Franc: 60 let LD Stahovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Svetelj, Franc: Uspešen zaključek petletnega dela vodstva OZUL in lanske
lovne sezone . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Škrlj, Janko: 25. Tradicionalni skupni lov ZLD Notranjske z gosti . . . . . . . . . . . . . . . . . Škrlj, Janko: Strokovni simpozij o divjem petelinu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Štimec, Marjan: Uspešno sodelovanje LD Laporje in LD Cigonca . . . . . . . . . . . . . . . . Štimec, Marjan: Uspešen lov na divje prašiče v LD Laporje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šuc, Žarko: Izredna seja DSL FJK – Doberdob na Matajurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tomat, Viljem: Gorenjska dobila dvaindvajset novih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tomec, Jože: Policisti in lovci za manj prometnih nesreč z udeležbo divjadi . . . . . . . . Toš, Marjan: Kobanski lovski pozdrav v Slovenskih goricah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Lovske tovarišice uživale v Čagoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Lovsko tovarištvo ne pozna meja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Še več skrbi naravnemu okolju za malo divjad! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Srebrni zven Ptujsko-Ormoških lovskih rogistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Ob 40-letnici pobratenja LD Pesnica - Jarenina in LD Most na Soči
podpisali spominske listine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Trije mušketirji iz Dobrave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Pomlajena ekipa LD Benedikt ugnala konkurenco . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: LD Pernica – uspešnih sedem desetletij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: 70-letnica organiziranega lovstva v LD Lenart . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trček, Iztok: Prvenstvo ZLD Prekmurje v lovskem strelstvu (2015) . . . . . . . . . . . . . . . Tucovič, Branko: Dvainštirideseti tradicionalni lov v Dobravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredniški odbor Lovca: Predstavitev predsedniških kandidatov . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo Lovca. Sejma LOV in NATURO v Gornji Radgoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verhovnik, Aljaž: Poklon pri spomeniku NOB na Vrheh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verhovnik, Aljaž: Šesto srečanje častnikov, lovcev in vojakov v Slovenj Gradcu . . . . . Verhovnik, Aljaž: Uspešen lov slovenjgraških lovcev v Anhovem . . . . . . . . . . . . . . . . . Verhovnik, Aljaž: Novoletna tekma v Žančanih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verhovnik, Aljaž: Končana Koroška liga 2015 v lovski kombinaciji . . . . . . . . . . . . . . . . Vesel, Lado: Izobraževanje v LD Padež . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesel, Štefan: LZS uspela na razpisu za izvedbo izobraževanja in popisa
prisotnosti divjega petelina na Kočevskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesel, Štefan: Rogisti ZLD Kočevje s Krke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesenjak, Darjan: LD Gaj nad Mariborom gostila UO LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . Vešner, Drago: Lov z avtomobili . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Tone: 60 let LD Loka pri Črnomlju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Pregled in kategorizacija trofej članic ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Belokranjska strelska liga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Na volilnem Občnem zboru v LS Karlovačke županije . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Mednarodni festival lovskih pevskih zborov in rogistov . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Za pokal Racman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015
453
458
33
97
460
98
96
455
272
583
457
458
519
523
31
271
518
518
332
579
99
463
644
98
573
154
32
573
89
331
91
581
40
221
458
578
631
343
35
34
39
94
156
215
329
342
391
400
631
397
341
521
97
214
87
268
580
277
638
577
93
272
37
269
277
278
520
389
522
35
42
96
335
396
462
466
466
574
637
359
340
569
88
37
38
219
219
399
94
270
461
97
581
153
157
464
465
583
640
Weber, Jane: Lov prijateljstva v LD Babno Polje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Weber, Jane: Lovsko društvo Tetrijeb iz hrvaškega Čabra z gosti iz Slovenije
praznovalo 70-let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Weber, Jane: Uredimo si arhive! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Zakrajšek, Dušan: Zrastel je Jurček! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Zakšek, Slavko: Posavska zveza dobila novo vodstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Zupančič, Peter: Delovni akciji na Sečah in v Debelem brdu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Žerdin, Bojan: Dvajset let uspešnega delovanja Ptujsko-Ormoških rogistov . . . . . . . .
Žerdin, Bojan: Negujejo zvrst lovskega zborovskega petja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Žerdin, Bojan: Praznovanje jubileja LD Ljutomer se je začelo z lovskim krstom . . . . .
Žerdin, Bojan: Lovska razstava divjih živali na Cankovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Žerdin, Bojan: Lovci čistili naravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Žerdin, Bojan: LD Ljutomer je obeležila 70 let delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
96
577
626
217
156
643
95
101
275
338
340
516
Predsednikova beseda:
Krope, Srečko Felix: Zakorakali smo v zadnje leto mandata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Krope, Srečko Felix: Primerjava obiska spletne strani LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Krope, Srečko Felix: Na kakšnih streliščih se dogaja naše lovsko strelstvo . . . . . . . . .
Krope, Srečko Felix: Naša uspešna sejemska promocija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Krope, Srečko Felix: O pobudah in predlogih z delnih občnih zborov . . . . . . . . . . . . . .
Krope, Srečko Felix: Novi sporazum – pogodba s Slovensko vojsko . . . . . . . . . . . . . .
Krope, Srečko Felix: Moje zadnje poročilo članstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
29
149
209
328
386
452
625
212
355
400
659
Pokaži svojo lovsko izkaznico – Popust: 90, 218, 334, 390, 630.
Lovski informacijski sistem Lisjak:
Samec, Jože: Novost v aplikaciji Lisjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Samec, Jože: Obvestilo odgovornim osebam in gospodarjem LD . . . . . . . . . . . . . . . .
Samec, Jože: Popravek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Samec, Jože: Končni roki za vnos podatkov v LIS Lisjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Okrožnice, navodila, predpisi, sklepi, obvestila, popravki,opravičila:
Ačko, Branko: Popravek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bradač, Lado: Zbiramo podatke o aktivnostih LD v vojni za Slovenijo . . . . . . . . . . . . . Čeh, Marija: Javno opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Izid javnega natečaja za literarna besedila (2014) z lovsko tematiko . Kinološka zveza Slovenije: Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kinološka zveza Slovenije: Zavrnitev objavljenih neresničnih trditev . . . . . . . . . . . . . . Komisija LZS za lovsko strelstvo in lovsko orožje: Razpis za izvedbo državnih
strelskih prvenstev LZS v letu 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Komisija mladi in lovstvo: Razpis – Literarni natečaj za učenke in učence
I. triade OŠ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Komisija za lovsko kinologijo pri LZS: Poziv vsem iskalcem obstreljene divjadi . . . . . . LD Iga vas: Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi: Razpis za organizacijo devetega
Državnega prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lovska zveza Slovenije: Javni nagradni natečaj za izbiro uspelih posnetkov divjih
živali za veliki stenski koledar LZS 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . LZS: Javni poziv Lovska kultura 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nacionalna komisija za ocenjevanje trofej: Obvestilo o območnem zbiranju lovskih
trofej za uradno oceno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Raspet, Anton: Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sekretariat LZS: Opozorilo lovskim družinam (Uvedba davčnih blagajn) . . . . . . . . . . . Skumavc, Jože: Dopolnilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tajništvo LZS: Na zalogi so še naslednje knjige Zlatorogove knjižnice in
Strokovne knjižnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredniški odbor Založništva LZS: Javni natečaj (2015) za leposlovna besedila
z lovsko tematiko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo: Obvestilo (Zapisi o jubilantih in umrlih …) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo: Objavljanje zapisov o jubilejih in osmrtnicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo: Popravek (L 7–8/2015, str., 397) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mladi in lovstvo:
Galjot, Banko: Z divjadjo in lovstvom je seznanil vsaj deset tisoč mladih . . . . . . . . . . . Klajne, Franc: Na turistični kmetiji Urška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klanjšek, Marjeta: Makolski lovci pripravili piknik za vrtec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič, Vlado: Mladi in lovstvo – usmeritve dela so v naših objavah . . . . . . . . . . . . . Koželj, Barbara: Medgeneracijsko druženje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lorber, Vera: Lovska razstava LD Paloma – Sladki Vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mali, Marko: Lovski tabor za osnovnošolce tudi na Gorenjskem . . . . . . . . . . . . . . . . . Mali, Marko: Naše prostoživeče živali v igri Črni Peter . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mali, Marko: Drugo srečanje dijakov na temo naravoslovja in lovstva . . . . . . . . . . . . . Miklavčič, Matej: Najin jelen s Straže . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mlinar, Renata: Obiskali smo lovce LD Dole pri Litiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Praprotni, Poldka: Lovec v Vrtcu Podgorje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Otroci Vrtca Bertoki pri koprskih lovcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Strmčnik, Miro: Pri lovskih LD Peca - Mežica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Teršavec, Dragica: Lovci na obisku v vrtcu v Zg. Kungoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trošt, Jožef, Soklič, Marinka, Medja, Mojca: Trideseta obletnica lovsko-naravoslovnih
šolskih dni v Bohinju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vešner, Drago: Učenci OŠ Rače z lovci pri spravilu koruze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jubilanti:
Haler, Albin: 70-letnik, LD Brezovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Jurkošek, Mavricij: 80-letnik, LD Loka pri Zidanem Mostu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kocijan, Lado: 90-letnik, LD Mirna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Krpič, Jožef: 70-letnik, LD Grad - Kuzma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Lavrenčič, Venčeslav: 80-letnik, LD Gaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Lekše, Ivan: 80-letnik, LD Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Lušina, Anton: 80-letnik, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Mahne, Anton: 75-letnik, LD Slavni, Materija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Medvešek, Miro: 70-letnik, LD Dobovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Marn, Niko: 80-letnik, LD Brestanica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Mravljak, Ivan: 80-letnik, LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Osrajnik, Edvard: 80-letnik, LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Perpar, Anton: 75-letnik, LD Dobrnič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Poljšak, Ivan: 85-letnik, LD Čaven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Potočnik, Pavel: 80-letnik, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Rettinger, Gregor Otmar: 75-letnik, LD Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Sešek, Avguštin: 80-letnik, LD Šmarna gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Španjolo, Janko: 85-letnik, LD Čaven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Zajc, Ludvik: 90-letnik, LD Logatec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Žarkovič, Drago: 80-letnik, LD Središče ob Dravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
339
659
215
28
479
420
176
584
176
91
660
358
57
57
229
660
591
600
148
282
345
459
645
645
102
584
222
344
42
222
401
401
281
158
102
222
525
525
158
159
103
526
282
282
43
402
646
646
159
223
223
223
526
402
103
585
526
467
103
V tem mesecu praznujejo svoj življenjski jubilej: 43, 103, 159, 223, 282, 345, 402, 467,
526, 585, 646
635
Lovski oprtnik:
Ačko, Branko: Vidra se vrača v naše vode … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Matija: Lovec tudi kot čebelar in vinogradnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Beer, Aleksander: Lovska zakladnica Županije Zala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bevk, Katja: Likovna kolonija ZLD Gorenjske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Čez sedem let … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Krvava pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Kaj skrivata v sebi besedi preža in druženje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Triinšestdeset šiber. In še rogovi in roglji na lipovem listu … . . . . . . . Čufer, Ivan: Ustrahovalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Rezbarije Staneta Novaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Iz Dolenčeve koče na Zaplati nastalo novo planinsko in lovsko zavetišče Ekar, France: Gorenjski lovci v Baranji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Spominski pohod na Arihovo Peč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, Franc: Tudi za lovce je jezerska slatina vedno bolj privlačna . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Tudi lovci smo hvaležni Slavku Avseniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: 22. tradicionalni lovski veleslalom na Skutnem ledeniku . . . . . . . . . . . . Ekar, Franc: Poklonitev štirim srčnim možem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Naravovarstvenica, ki je sprejemala temeljno poslanstvo lovstva . . . . . Galjot, Branko: Jožetov lov na prašiče v Kočevskem rogu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Galjot, Branko: Pogost volčji plen so tudi lovski psi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Galjot, Branko: Umrl je dr. Gerhard Anderluh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Galjot, Branko: »Večni« gumbar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grl, Stanko: Čiščenje lovskih stez na Peci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grošelj, Boštjan: Krstili in se poveselili … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gselman, Marjan: V LZ Maribor smo lovci lovili ribe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Heric, Mirko: Spomin na ustanovitelja in velikega podpornika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jejčič, Martin: Lovska maša v LD Brje - Erzelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kapun, Stanko: Na trofejah je vedno opaziti kaj zanimivega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kenda, Iztok: Bivak – preža v Zaglavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kladnik, Jurij: Kako je nastal lovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klajne, Franc: Obiskali smo Slavonijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klajne, Franc: Krst kot se šika! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kocjančič, Ivica: Damski skupni lov v LD Videž - Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Koritnik, Mladen: Varnostna odbojna ograja – prednost za človeka, a slabost za živali
Koritnik, Mladen: Fotografska kolonija ZLD Kočevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kosmač, Zdravko: Vzrok: pomrznitev uhljev in rogljev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovač, B., Pečoler, M.: Zadnji obisk najstarejših članov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Samarjevi nostalgični lovski pasteli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Čopič in lov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Častna dejanja častnih ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Dvaindvajseti Jezernikovi dnevi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kryštufek, Boris: Flavističen navadni polh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kryštufek, Boris: Lov na črnega polha! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kutoš, Štefan: Bobri tudi že na Goričekm! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lepšina, Dušan: Ta je pa drugačen! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Swarovski Optik na Bledu predstavil svoje novosti . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Izbrane so fotografije za veliki stenski koledar LZS – 2016 . . . . . . . . Ličef, Slavko: Oglarji in lovci iz Koprivnika in Gorjuš ohranjamo oglarsko dediščino . . Malek, Marjan: Lov za lovske prijatelje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marolt, Miha: Divjad in lovstvo v Trenti na Belarjevih dnevih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mauko, Dani: Divjačinski golaž iz kotlička v Radencih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Medvešek, Miro: Za jelena je bil usoden srobot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mogu, Anton: Štefanov lov in dva lisjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Namestik, Dane: Dvajseta Hubertova maša na Mašunu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Miro: Srnjak z električnim pastirjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Peter: Tradicionalni sokolarski lov v Beltincih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Peter: Lovski dan v Železni županiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podbevšek, Albina: V parku Risnjak je preža namenjena turistom . . . . . . . . . . . . . . . . Podbevšek, Albina: Jamski medved v Landarski jami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podbevšek, Albina: Ko se bliža zima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Primožič, Franc: Gobasto rogovje srnjaka z Blok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Predstavniki LZ Koper na Hubertfesu – festivalu lova LSIŽ . . . . . . . . Raspet, Anton: Živalstvo ob Idrijsko-Cerkljanski planinski poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razpet, Tone: Štiridnevno jelenovo trpljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Richter, Marko - Zeleni: Pavli in spomini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Richter, Marko - Zeleni: Srečanje LD Kapla in LD Remšnik v malem nogometu . . . . . Rotar, Franc: Majšperški dvorožec, ki je postal enorožec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Proslavili Kumrovo državno odlikovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Močni kobiljski jelen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Lov na svizce na Velikem Kleku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Še naprej povezana z lovstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Nov projekt za trajnostno upravljanje Pohorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Skuhali najokusnejši lovski golaž in gobovo juho . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Znani obrazi naših oglaševalcev tudi na sejmu LOV . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Lovec vzgojil največjo bučo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Utihnil je Šipkov bariton . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Srnjak odnesel električnega pastirja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Srečanje praporščakov in zastavonoš na Obretanovem . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Družabne lovske prireditve pod Goro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Ivanov lovski krst malo drugače . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Tradicionalno srečanje lovcev in ribičev Gornje Radgone . . . . . . . . . . Rožnik, Iztok: Enorogi s šestimi izrastki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju . . . . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v goriškem okraju (2) . . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju (3) . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju (4) . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju (5) . . . . . . . . . . Sajko, Ivan: Krst v LD Kobilje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Siuka Kovačič, Jasna: »Ženska je čudovita in nujno potrebna« . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sušnik, Stane: Na prepelice in šakala z lovskimi prijatelji v Srbiji . . . . . . . . . . . . . . . . . Štiberc, Slavko: Lovsko tovarištvo, ki ga je žal vedno manj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Štrucl, Nace: Preža za rojstni dan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Spet krvavi ples v Brengovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Gorjupov Andre z Vurmata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Naši so gozdovi in divjad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Vlado bolj zvit od zvitorepk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan, Leskovic, Boris: Koristni paberki za lovsko zgodovino . . . . . . . . . . . . . . . Trček, Iztok: Lisica ali šakal v prekmurski drvarnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tucovič, Branko: Med srečnimi uplenitelji tudi Darinka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verbič, Fran: Nekaj posebnih trofej tudi v LD Negova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vipotnik, Andrej: Bobri se iz Hrvaške uspešno širijo v Slovenijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Lovka Maja – ponos belokranjskih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Lovke v ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Prvi nastop skupine rogistov ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Žerdin, Bojan: Uredil si je mini »lovski muzej« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 636
166
161
168
468
169
287
348
407
165
44
104
162
227
289
470
471
532
534
165
405
470
591
527
164
586
105
404
284
648
106
163
287
166
405
469
47
165
472
589
112
528
530
590
44
527
469
530
647
104
403
346
651
284
110
407
109
587
45
286
647
592
106
107
226
224
649
112
225
283
286
289
290
346
406
530
531
591
590
650
283
650
112
409
473
533
592
653
47
226
587
649
285
106
107
160
227
408
652
285
47
347
46
529
588
107
Žerdin, Bojan: Ob 70- letnici Hubertova lovska maša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404
Žerdin, Bojan: Puške in ribiške palice zamenjali za nedeljsko druženje . . . . . . . . . . . . 650
Žnidarič, Slavko: Razumel je šalo tudi na njegov račun … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291
Nove knjige:
Černigoj, Franc: Boris Žagar – Bohinjska znamenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
Leskovic, Boris: Rudi Beiser - Užitne divje rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 412
Leskovic, Boris: Luka Pretnar in Andrej Seliškar – Cvetje slovenske dežele . . . . . . . . 535
V spomin:
Bernjak, Bela, LD Radovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Dugonik, Stanislav: LD Boč na Kozjaku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Gričnik, Jernej: LD Zreče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Horvat Ernest, LD Grad - Kuzma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Jurčič,Ciril, LD Krka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Klopčič, Rudolf st.: LD Mlinše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Klopčič, Vinko: LD Mlinše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kovač, Dušan, LD Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kovačič, Janez, LD Grahovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kremser, Anton: LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Krže, Blaž: Lovska zveza Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Leskovec, Gašper, LD Hotedršica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Lutman, Milan, LD Pivka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Mahne, Jožef, LD Slavnik - Materija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Mavhar, Slavko st.: LD Zreče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Miljevič, Karel: LD Radenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Mozgan, Branko: LD Prežihovo - Kotlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Orožen, Marjan, LD Kresnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Pangos, Ivan, LD Dolce - Komen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Peteh, Stanislav, LD Adlešiči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Piciga, Rajmund: LD Dekani in LD Draga - Trava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Planer, Leon: LD Sv. Jurij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Podgornik, Branko: LD Smuk - Semič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Pušnik, Ervin, LD Kamnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Skledar, Anton, LD Rankovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Škabar, Anton: LD Brkini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Škapin, Aldo: LD Vrhe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Štok, Darko, LD Dobrna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vaupič, Franc: LD Orehovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vavken, Janez, LD Hotedršica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Versolato, Jože: LD Prestranek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Volmajer, Alojz, LD Kamnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
413
229
170
413
537
292
292
413
595
350
169
655
595
476
350
350
50
413
476
595
292
229
50
537
476
50
293
655
293
476
170
537
Iz lovskih vrst so za vedno odšli tudi: 50, 112, 170, 229, 293, 350, 413, 476, 537, 595, 655.
Lovska kinologija:
Bauman, Miroslav: JZP za ptičarje ponovno v Račah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Boštjančič, Robert: Spet dve kinološki prireditvi LKD Ilirska Bistrica . . . . . . . . . . . . . . Feregotto, Ervin: Rezultati analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grl, Stanko: Sled brez vrnitve … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gselman, Marjan: Tečaj za vodnike krvosledcev – Pohorje 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačec, Katka: PNZ za jamarje LKD Maribor in LKD Ptuj – Ormož . . . . . . . . . . . . . . Kovačec, Katka: Vadba psov jamarjev v delu v rovu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krnjak, Franc: Državna ŠPP ptičarjev – 35. Memorial Bogdana Sežuna . . . . . . . . . . . KZS: Načrt lovsko-kinoloških prireditev v letu 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Zgoščenka/film o lovski kinologiji – posneta za uporabo v javnem
interesu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Likar, Marijan: Se bo po srečanju KZS in LZS kaj premaknilo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mali, Marko: Šolan lovski pes je najnujnejše osnovno sredstvo … . . . . . . . . . . . . . . . . Markovčić, Josip: Uporabnostna preizkušnja v delu po KS v LD Lazina . . . . . . . . . . . . Medved Pršle, Tanja: Uporabnostna preizkušnja po krvni sledi – memorial Adolfa Ivanca . Mlinarič, Rudko: Uspeh slovenskih vodnikov brak-jazbečarjev na CACT-HR . . . . . . . . Mrlak, Sabina: Srečanje vodstev Kinološke zveze Slovenije in Lovske zveze Slovenije Ocepek, Franci: Preizkušnja psov v delu po umetni KS v Senožetih . . . . . . . . . . . . . . Ocepek, Franc: Tečaj vodnikov psov VP – 1 in VP – 2 v Zasavju . . . . . . . . . . . . . . . . Poljanšek, Dejan: Državni tekmi za terierje, B – preizkušnja in VUP za jazbečarje –
v LKD Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Richter, Branko: UP lovskih psov po umetni KS na Kapli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rosenfeld, Dušan: Mednarodna preizkušnja po KS za jazbečarje – brez prisotnosti
sodnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rosenfeld, Dušan: Državna tekma jazbečarjev za naziv CACT . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Srečanje lovskih kinolog ZLD Prlekija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Osma kinološka preizkušnja vodnikov psov ZLD Prlekija v prinašanju Stanojević, Nikola: Uporabna tekma treh LKD za goniče, a brez zajcev . . . . . . . . . . . Steinbacher, Ladislav: CAC – Radgona 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Steinbacher, Ladislav: Člani LKD Maribor so aktivni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Steinbacher, Ladislav: Vzrejni pregled za pse barvarje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šivc, Jani: Državna tekma lovskih psov v vodnem delu – CACT . . . . . . . . . . . . . . . . . Šivc, Jani: Četrt stoletja tekem CACT lovskih psov v vodnem delu . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: PNZ psov jamarjev v umetnem rovu in na planem . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: UP po umetni krvni sled v LD Luče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Šolanje psov po programu »mala šola« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Vzrejni pregled in volilni občni zbor DLNP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Tradicionalno srečanje vodnikov krvosledcev Slovenije . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Lovsko-kinološki dan SK ZLD Celje in praznovanje 35-letnice
ustanovitve LKD Celje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Preizkušnji naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev LKD Celje . . Šumak, Janez: Uporabnostna tekma goničev in brak-jazbečarjev treh LKD . . . . . . . . Šumak, Janez: Obiskali smo deseti Sejem lova, ribolova in okolja v Riva del Gardi . . Šumak, Janez: Evidenca lovskih psov v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Spremljanje dela vodnikov lovskih psov za iskanje obstreljene velike
divjadi in medveda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Po krvni sledi v lovišču LD Bojansko - Štore . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trček, Iztok: Pomurski lovski kinologi smelo v načrtovane aktivnosti . . . . . . . . . . . . . . Trček, Iztok: Pripravljeni za lov – JZP v Pomurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Turnšek, Franc: Dvanajsta tekma za Pokal sv. Huberta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Velikonja, Jože: Osnovno šolanje lovskih psov v LKD Gorica – Nova Gorica . . . . . . . . Verčko, Jožef: CACT goničev in CACT brak-jazbečarjev v delu na divje prašiče . . . . . Verčko, Jožef: Drugi CACT goničev in CACT brak-jazbečarjev v delu na divjega
prašiča je bil na Hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verčko, Jožef: Kinološki dan v LKD Koroške . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verčko, Jožef: Samostojna državna tekma v delu po umetnem krvnem sledu . . . . . . Volarič, Saša: Preizkušnja psov ptičarjev v delu na divje prašiče . . . . . . . . . . . . . . . . . Volarič, Saša: Izjemen uspeh slovenskih vodikov ptičarjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
658
418
538
538
352
597
55
233
51
113
174
114
658
539
51
117
538
52
478
477
596
116
596
599
351
479
598
54
656
54
114
117
170
172
173
232
232
352
414
415
598
418
657
116
351
171
419
478
597
115
230
Predvidena legla lovskih psov: 56, 118, 174, 237, 293, 353, 420, 540, 599, 658.
LOVSKA ORGANIZACIJA
70-letnica
organiziranega
lovstva LD Lenart
O
srednja slovesnost ob 70letnici LD Lenart je bila
19. 9. 2015 pri lovskem domu v
Foto: M. Toø
učinkovitosti pri varstvu narave.
Skupni cilj takšnega sodelovanja je kakovostnejše in varnejše
življenjsko okolje vseh.
Tomaž Trotovšek se je ob koncu srečanja v svojem imenu in
v imenu vseh prisotnih lovcev,
posebno pa v imenu ZLD Zasavje,
vsem sodelujočim policistom zahvalil za odlično pripravo na pogovor o aktualni problematiki, še
posebno inšpektorju Dejanu Baši,
ki je bil v imenu PU Ljubljana
pobudnik razgovora. Zahvalil se
je tudi Janezu Glavaču za njegov
prispevek. Ob koncu je izrazil
upanje, da do naslednjega srečanja
ne bo treba čakati več let, saj nas
okoliščine silijo k pogostejšim
razgovorom in sodelovanju.
Anton Beci,
tajnik ZLD Zasavje
Slovesnosti ob 70-letnici LD Lenart so se udeležili predsednik LZ
Maribor Marjan Gselman, lenarški župan mag. Janez Kramberger,
član UO LZ Maribor in starešina LD Sv. Jurij Franc Krivec, lenarški
podžupan in starešina LD Voličina Franci Ornik in Vinko Grajfoner,
starešina LD Lenart (od leve).
Starešina LD Lenart Vinko
Grajfoner: »Naša pot je tudi po
sedmih desetletjih zelo smelo
začrtana – skrbeti za naravo in
divjad, ohranjati to neizmerno
bogatsvo za prihodnje generacije
in razvijati široko zasnovano naravovarstveno dejavnost na vseh
področjih.«
Foto: M. Toø
mehanizacije v lovišču, časovno
nedovoljeno požiganje in sekanje
grmovja, obgozdnih in obvodnih
površin, vznemirjanje prostoživečih živali v času gnezdenja,
poleganja in vzgoje mladičev, nedovoljeno izsuševanju mokrišč,
pri lovu neupoštevanje lovnih dob,
uporaba neprimernega orožja ter
kršitve lovske etike, nedovoljeno
vnašanje/izpuščanje živali tujerodnih vrst v naravno okolje,
nedovoljeno krmljenje divjadi,
biotehnični ukrepi, ki niso v skladu z letnim načrtom, pomanjkljivo
vzdrževanje lovnih objektov, problematika odprave posledic škode
od divjadi, nepravilno ukrepanje
pri obstrelitvah divjadi, iztrebljenju, prevozu in oddaji uplenjene
divjadi …). Navzočim je »osvežil«
tudi znanje glede pravice do lova
in opisal pravilne oblike lova.
Predstavniki Policije so nazorno, tudi s predstavitvijo praktičnih
primerov, pojasnili zadeve, ki so
se nanašale na že omenjena vprašanja in ki so povezana z varnim
ravnanjem ter prenašanjem orožja.
Razložili so vlogo, naloge in pristojnosti Policije, povezane z varstvom narave, pri preprečevanju
krivolova, postopkih pri povozih
divjadi na cestah, postopkih pri
vožnjah z motornimi vozili v naravnem okolju, ob najdbi nasadov
prepovedane droge in v drugih
primerih, ko je potrebno posredovanje Policije. Policisti so navzoče
seznanili tudi z delom storilcev,
ki v skupinah povzročajo kazniva
dejanja (drzne tatvine, vlomi v
hiše), ko so žrtve takih kaznivih
dejanj najpogosteje starejši ljudje na osamljenih kmetijah. V
povezavi s tem so navzoče lovce
zaprosili za sodelovanje.
Lovski inšpektor in policisti
so ob koncu delovnega srečanja
poudarili, da je glavni namen takih
srečanj boljše medsebojno sodelovanje in usklajeno povezovanje
na terenu, kar prispeva k večji
Foto: M. Toø
Sredi septembra je bil v prostorih Občine Litija skupni problemski razgovor predstavnikov lovcev iz ZLD Zasavje in Policije.
iz Lenarškega LGB, pobratene
LB Boč na Kozjaku, predsednik
Lovske zveze Maribor Marjan
Gselman in lenarški župan mag.
Janez Kramberger, je s posebnim pozdravnim pismom nago-
Foto: A. Beci
Spodnjem Porčiču. Na njej so podelili odlikovanja LZS, Kinološke
zveze Slovenije in zahvale LD
Lenart. Udeležence slovesnosti,
ki so se je udeležili praproščaki in predstavniki sosednjih LD
Praporščaki na čelu slavnostnega zbora lovcev
voril pokrovitelj tega dogodka,
slovenski kmetijski minister mag.
Dejan Židan, in se lenarškim lovcem zahvalil za predano in požrtvovalno delo v dobro narave in
divjadi. Slavnostni govornik je
bil starešina LD Lenart Vinko
Grajfoner, ki je med drugim opisal zgodovino tega najstarejšega
kolektiva zelene bratovščine v
osrednjih Slovenskih goricah.
Slovensko lovsko društvo
(SLD) je po prvi vojni ustanavljalo podružnice po vsej Sloveniji, te
pa so ustanovile še svoje odseke
v nekaterih pomembnejših središčih. Takšen odsek je bil leta
1921 ustanovljen tudi v takratnem
Svetem Lenartu v Slovenskih goricah. Njegov načelnik je postal
velik narodnjak in sokolski voditelj dr. Milan Gorišek, tajnik je
bil Mirko Korošec in blagajnik
Alojz Kukovec. To se je zgodilo
že novembra 1921 in lenarška
podružnica je vključevala odbornike iz različnih delov Slovenskih
goric. Iz Svete Ane je prihajal
Franc Breznik, iz Benedikta
Leopold Mlinerič, iz Cerkvenjaka
Klement Liewald, iz Svete Trojice
Feliks Lasbaher, iz Voličine Ivan
Muršak, iz Lormanja Anton Rop
in iz Korene Konrad Podlipnik.
Lenart je bil torej med obema
svetovnima vojnama nekakšno
središče takratne lovske organizacije za Slovenske gorice, na
kar so lahko zdajšnji lovci zelo
ponosni. Lenarški lovci so med
obema svetovnima vojnama lepo
637
LOVSKA ORGANIZACIJA
638
danjega kmetijskega kombinata
lovcem veliko pomagal pri pridobivanju zemljišč za ureditev
krmnih njiv in remiz in bil tudi
sicer prepoznaven lovski funkcionar v širšem prostoru Slovenskih
goric. V lenarškem lovskem domu
so bile mnoge pomembne lovske,
kulturne in družbeno-politične
prireditve. Takratni starešina inž.
Jože Šuman je poskrbel tudi za
gradnjo gospodarskega objekta
in novega strelišča LD Lenart.
Lokacijsko dovoljenje za gradnjo
je bilo izdano leta 1979.
Gradnja nikakor ni zavrla drugih dejavnosti lenarških lovcev,
predvsem del v lovišču, v katerem
je vedno bolj postajala gospodarsko pomembna vrsta divjadi
srnjad. Razmere za malo divjad
so se namreč hitro in drastično
poslabševale in se zaradi posegov
v okolje še slabšajo. V lovišču se
občasno pojavljajo tudi divji prašiči in jelenjad, dobro so zastopane
ujede in sove, sive vrane, lisice in
jazbeci, kune, stalna prebivalka
je tudi vidra. V bogati 70-letni
zgodovini so LD Lenart vodili
poleg že omenjenih starešin še
Franc Rogan, Slavko Kurečič,
Franc Krevs, Jože Caf, Franc
Šenveter, Marjan Toš in Viktor
Škof, zdaj pa je na čelu 32-članskega kolektiva zelene bratovščine
že drugi mandat starešina Vinko
Grajfoner. V vlogi aktualnega
starešine in slavnostnega govornika je izpostavil izzive sodobnega
lovstva in poudaril, da so »lenarški lovci svoj pravični odnos do
matere narave v preteklosti že
upravičili, verjamem, da bomo
z še večjo odgovornostjo sledili tem našim plemenitim ciljem
in poslanstvu resničnih varuhov
narave tudi v prihodnje. Vemo,
kaj nam je storiti, imamo voljo
in kjer je volja, je tudi pot, pravi
stari pregovor. Naša pot je tudi
po sedmih desetletjih zelo smelo
začrtana – skrbeti za naravo in
divjad, ohranjati to neizmerno
bogatsvo za prihodnje generacije
in razvijati široko zasnovano naravovarstveno dejavnost na vseh
področjih. Ob tem pa ne smemo
pozabljati na naša lovska izročila,
na kulturo, lovske šege in običaje, predvsem pa ne na krepitev
lovskega tovarištva«.
Na osrednji slovesnosti z velikim zborovanjem lovcev, ki se ga
je udeležilo tudi veliko povabljenih gostov in domačinov, je udeležence najprej pozdravil lenarški
župan mag. Janez Kramberger
in poudaril vlogo lovcev pri ohranjanju čistega naravnega okolja.
Opozoril je tudi na kritike sodobnega lovstva, ki velikokrat
niso upravičene, saj imajo lovci
veliko vlogo pri ohranjanju ravnovesja v naravi. Zanimiv je bil
tudi njegov apel predstavnikom
slovenskogoriškega lovstva, naj
poskrbijo za prihod mlajših lovcev, ki bodo lahko nadaljevali
bogato tradicijo in izročilo lovstva
v tem delu Slovenije. O vlogi
in pomenu sodobnega lovstva
je spregovoril tudi predsednik
Lovske zveze Maribor Marjan
Gselman in izrekel javno zahvalo
lenarškim lovcem za opravljeno
delo v zadnjih desetletjih. V znamenje zahvale in pozornosti jim
je ob visokem jubileju izročil spominsko priznanje LZ Maribor. V
bogatem kulturnem programu, ki
ga je doživeto vodila in povezovala radijska voditeljica Darinka
Čobec, so nastopili rogisti LZ
Maribor in lenarški pihalni orkester MOL. Po slovesnosti so se
lovci skupaj z gosti in domačimi
kmeti dalj časa zadržali v prijetnem druženju ob kulinaričnih
dobrotah, za katere je poskrbel
legendarni lovski kuharski mojster
iz Lenarta Stanko Kegl.
M. Toš
70 let LD Maleœnik
V
sončni soboti, 13. 6. 2015,
je LD Malečnik pri svojem
lovskem domu pod okriljem prijetne sence bližnjega gozdička
priredila skromno proslavo, s katero je obeležila 70-letnico svojega
obstoja in delovanja. Slovesnost
je bila kot zaključek »golažijade«, tradicionalnega srečanja ekip
kuharskih mojstrov iz različnih
društev, ki so se odzvale na vabilo LZ Maribor, organizatorice prireditve. Slovesnosti so se
udeležili praporščaki in lovci iz
sosednjih LD, nekateri starešine,
član UO LZS Emilijan Trafela,
predsednik LZ Maribor Marjan
Foto: M. Vidoviœ
skrbeli za divjad in že takrat iz
umetne vzreje vlagali fazane in
jerebice v revir Čreta. To nalogo je opravljal lovski čuvaj pri
odvetniku dr. Milanu Gorišku,
znani Lenartčan Feliks Ciuha.
Takrat so bile naravne razmere
za malo divjad ugodne, veliko
je bilo poljske divjadi, zajcev in
fazanov, golobov in rac, zelo malo
pa srnjadi. Lenarški lovci so skrbeli tudi za uporabne lovske pse,
posebno dobro so imeli izšolane
koker španjele.
Dobra predvojna organiziranost
in doseženi uspehi so pripomogli,
da je bila v Lenartu kmalu po
končani drugi svetovni vojni, že
4. septembra 1945, ustanovljena Lovska zadruga, predhodnica
zdajšnje Lovske družine Lenart.
Od omenjenega dogodka je minilo
polnih 70 let. Lenarška lovska
zadruga je leta 1945 zajemala nekdanje občine Sv. Lenart, Zg. in Sp.
Žerjavci, Zamarkova - Lormanje
in Šetarova - Radehova. O tem
je ohranjen izvirni dokument v
Pokrajinskem arhivu v Mariboru.
Lovska zadruga Lenart je izvolila
svoj odbor, v katerem so bili Maks
Šuman iz Radehove pri Lenartu,
predsednik, Joško Sernc, podpredsednik, in Mirko Korošec,
tajnik. Med odborniki so bili Jurij
Čuček iz Jurovskega Dola, Jakob
Purgaj iz Varde, Franc Švagl
iz Sp. Porčiča in Karel Horvat
iz Lormanja. Leta 1945 sta bila
lovska paznika Ludvik Rozin iz
Radehove in Alojz Ješovnik iz
Lenarta. V lenarško lovsko zadrugo so se včlanili tudi nekateri okoliši nekdanjih občin Sv. Trojica,
Zgornja Senarska,Verjane, Osek,
Gočova in Porčič. Jeseni 1945 je
vodenje zadruge prevzel Mirko
Korošec iz Lenarta, podpredsednik je postal Vinko Vogrinec iz
Gočove, tajnik pa Maks Šuman iz
Radehove pri Lenartu. Leta 1949
je nastala sprememba zakonodaje
in iz zadruge je nastala LD Lenart,
ki je na primer novembra 1949
oddala sedem zajcev in enega
fazana. Tistega leta je LD Lenart
štela dvajset članov. Leta 1955 se
je LD soočila s težavami in bila za
nekaj časa izključena iz Okrajne
lovske zveze Maribor. A krizo so
kmalu uspešno prebrodili in še
istega leta dobili novo vodstvo
na čelu s starešino Gabrijelom
Kosijem. Tajnik je postal Franc
Šenveter st., odbornika pa Karel
Knuplež in Stanko Pintar. Nato
je LD Lenart doživljala lep razvoj in dosegla mnoge uspehe:
zgradili so mogočen lovski dom
v Sp. Porčiču, ki velja za enega
največjih v Sloveniji. Gradnjo
je vodil takratni starešina Jože
Šuman, ki je kot direktor nek-
Gselman, tajnik LZ Maribor
Božidar Kunej, predstavniki
društev v kraju in nekateri krajani s predsednikom sveta KS
Malečnik na čelu. Odprtje slovesnosti je pripadlo Rogistom LZ
Maribor, ki so svoje mojstrstvo
pokazali še nekajkrat med posameznimi deli programa. Zbrane
je pozdravil Branko Štuber,
namestnik starešine združene
LD Malečnik - Košaki, sicer
vodja Lovno gospodarske enote
Malečnik. Pomembnejša točka
slovesnosti je bila, ko so različnim
posameznikom, društvom in krajevni skupnosti podelili pohvale
in zahvale LD Malečnik, najzaslužnejšim lovskim tovarišem pa
tudi odlikovanja LZS. Na prireditvi je bil slavnostni govornik
Kristjan Stergar, starešina LD
v času njenega povezovanja z LD
Košaki in pisec tega prispevka. V
govoru sem le na kratko opisal
prehojeno pot družine; povzemam
nekaj poudarkov.
Veliko vsega se je zgodilo v
sedemdesetih letih delovanja in
obstoja LD Malečnik, ki je začela
svojo dejavno pot v razburkanem
občutljivem obdobju po končani
drugi svetovni vojni. Vztrajno
brskanje po arhivu Mariborskega
pokrajinskega muzeja in raziskovalna žilica naše lovke Alojzije
Krajnc sta pred nekaj leti obrodila
sadove, ko smo našli sledi in trdne
dokaze o začetkih malečniške LD.
Ker je območje zdajšnje Krajevne
skupnosti Malečnik tedaj nosilo še izvorno ime Sv. Peter pri
Mariboru, je povsem razumljivo,
da se je tudi ime kateregakoli
društva ali organizacije iz tega
okolja navezalo prav na to oznako
območja. Uradna listina, dopis
iz leta 1945, ki ga je Okrajnemu
odboru OF, Odseku za gozdarstvo Maribor – levi breg, poslala
skupina lovskih zanesenjakov
Jubilanti, člani LD Malečnik, zdaj lovnogospodarske enote LD Malečnik - Košaki, pred svojim domom v Celestrini.
LOVSKA ORGANIZACIJA
ustanovami in vsemi drugimi, ki
so vključeni v varovanje narave
in upravljanje z divjadjo, izjemno
zgledno, saj dejavnost temelji tudi
na medsebojnem prijateljstvu, nesebični vzajemni pomoči, zaupanju, delu v slogi in spoštovanju
med vsemi uporabniki prostora, na
katerem že 70 let uspešno deluje
LD Malečnik, ki zdaj kot enota
šteje 32 članov.
Vsem članom LD Malečnik
iskrene čestitke in vzklik: »Še na
mnoga uspešna lovno-gojitvena
leta!«
Kristjan Stergar
Slovenske lovke
in DSL na Poløniku
N
edelja (18. 10. 2015) se je
prebujala v sončen oktobrski
dan in naša ženska lovska druščina
Foto: I. Kocjanœiœ
ga hektarja zemljišča v neposredni
okolici lovskega doma (v letu
2004) sta se potrdili odločenost in
pripravljenost članov, da bodo z
vso resnostjo opravljali častno in
pomembno poslanstvo lovcev pri
varstvu narave in njenega bogastva kot dediščine civilizacije tudi
za naslednje rodove.
Sprejem novega lovskega zakona je ob obilici pričakovanih
sprememb prinesel tudi zakonsko
določilo o zahtevanem najmanjšem obsegu lovne površine za
ohranitev samostojnega lovišča
oziroma LD. To je za nas pomenilo usoden korak združitve LD
Malečnik z drugo LD. V iskanju
najustreznejšega partnerja, predvsem takega, s podobnimi težavami, smo se zbližali z LD Košaki.
Na združitvenem občnem zboru
20. 2. 2005, ki je bil v prostorih
lovskega doma LD Malečnik, smo
združitev potrdili in z registracijo
na Upravni enoti Maribor uradno
končali postopek združitve LD
Malečnik in LD Košaki v enovito
LD Malečnik - Košaki.
Tedaj smo skupaj šteli 58 članov in upravljali 3.367 ha skupne
površine. Organizacijsko je bilo
upravljanje zelo spretno in domišljeno izpeljano s sprejemom
dogovora o ustanovitvi in delovanju dveh lovnogospodarskih
enot (LGE) z nespremenjenima
teritorialnima razdelitvama obeh
lovišč na revirje in v okviru enotne LD.
Ponosni smo na dosežene rezultate naših lovnogojitvenih in
naravovarstvenih prizadevanj, še
posebno ob dejstvu, da je sodelovanje na vseh ravneh, vključno
s tistim na kulturnem področju, z
vsemi sosednjimi LD, LZ Maribor,
LZS, LKD, lastniki zemljišč, organi KS Malečnik, izobraževalnimi
Foto: L. Erjavec
iz Sv. Petra pri Mariboru, priča, da so 7. 9. 1945 v tem kraju
ustanovili Lovsko zadrugo za
okoliš nekdanjih katastrskih občin Malečnik, Vodole, Hrenca,
Celestrina, Trčova, Nebova in
Metava. Čeprav nekateri oporekajo temu datumu kot ustanovnemu datumu LD Malečnik (ker
gre za zadrugo), naj v prid naše
trditve, da je to dejansko rojstni
datum LD Malečnik, navedem
naslednja dejstva: (1) člani lovske
zadruge so bili vsi že obstoječi
lovci s tega območja. (2) zadruga
je imela posebej določeno »lovskočuvajno« (lovskočuvajsko)
službo, kar je bil za tedanje LD
običaj in je pravilo še dandanes,
(3) kot pogoj za članstvo v zadrugi je bil opravljen lovski izpit
pred delegatom Ministrstva za
gozdarstvo, (4) vsak član se je
moral povsem strinjati z lovsko
zakonodajo in pravili lovske zadruge, (5) Ministrstvo za gozdarstvo Narodne vlade Slovenije je
kmalu nato sprejelo predpis, po
katerem so se lovske zadruge morale preimenovati (preoblikovati)
v lovske družine. Slednje so se po
tem zakonu združevale v okrajne
lovske zveze, le-te pa v republiško
lovsko zvezo.
Lovska zadruga se je 15. maja
1946 preimenovala v LD Sv. Peter
pri Mariboru. Dokaj razčlenjena
in natančna Pravila so dolga leta
(z manjšimi popravki) določala
pogoje sprejema novih članov v
lovske vrste, pravilnost organizacijskega dela, obnašanje članov in
za spoštovanje veljavne lovske
zakonodaje. V začetnem delovanju LD je bilo med letoma 1950
in 1954 obdobje začasne združitve
z LD Duplek, ki se je končalo s
ponovno osamosvojitvijo obeh
LD; naše z novim imenom LD
Malečnik.
Dograditev oziroma ureditev
prvega zelo skromnega lovskega
doma v 60–tih letih prejšnjega
stoletja je pomenila veliko pridobitev za boljše delovanje LD,
izhodiščno točko za izpeljavo
akcij lovcev in njihovo domače
mesto za strokovno in prijateljsko
druženje.
Dograditev novega lovskega
doma in njegovo odprtje v letu
1991 sta bila vrhunec trdne odločenosti članov, da bodo vestno
in marljivo gospodarili ter zavzeto
opravljali lovsko dejavnost tudi v
tisto leto osamosvojeni domovini
Sloveniji. Tistikrat se je ob naravovarstvenem duhu med člani
izkazal še visoko razvit domovinski čut, ki je kar štiriindvajsetim
lovcem LD Malečnik prinesel
zaslužen in časten naziv vojnega
veterana. Z nakupom več kot ene-
nega lova. Zbrane lovke in lovce
sta nagovorila in pozdravila starešina Franc Černe in gospodar
Martin Voje. Namenila sta nam
lepe pozdrave in nekaj opozoril o
varnosti in organizaciji tega lepega in zanimivega dogodka.
Kmalu nato nas je pot popeljala
po razgibanem domačem okolju
lovskega revirja Žamboh. Kot
ljubiteljice narave smo opazovale razgibanost lovišča in njene
lepote. Razdelili smo se v dve
skupini, lovovodja pa nas je odpeljal na stojišča. Čakanje je bilo
vznemirljivo. Oglašalo se je ptičje
petje, tudi tako, za katerega nisem
mogla ugotoviti, kateremu ptiču
pripada. Po končanem lovu je
na zbornem mestu sledilo skupinsko fotografiranje. Alojzija
Hrastovec, dobra poznavalka
gamsov, nam je povedala, da je
na stojišču slišala gamsa. Glas,
Po končanem oktobrskem lovu v LD Polšnik so se udeleženke lova
fotografirale.
je imela tisti dan zapisano, da se
bomo ob osmi uri zbrali pred lovskim domom LD Polšnik, kamor
smo bile povabljene slovenske
lovke in Društvo slovenskih lovk,
da bi se z gostitelji udeležili skup-
za katerega sem bila prepričana
na svojem stojišču, da je ptičje,
je bilo v resnici opozorilno gamsovo oglašanje. Eno doživetje in
spoznanje več!
Po končanem lovu smo se zbra-
Skupna fotografija vseh udeležencev skupnega lova v LD Polšnik
639
LOVSKA ORGANIZACIJA
Za pokal Racman
Strelsko tekmovanje štirih LD
iz Slovenije in Hrvaške
sako leto v prvem novoletnem
vikendu ob Kolpi organiziramo lov na race. To je prijateljsko
srečanje lovskih družin LD Lipov
vrh, LD Jelenji jarak iz sosednje
Hrvaške ter LD Sinji vrh in LD
Foto: V. Hace
V
Kot po navadi na vseh pomembnih dogodkih na Hrvaškem in včasih tudi na čezmejnih srečanjih v
Sloveniji se je te tekme udeležil
krojač Božidar Gatarić, KOV
- krojački obrt Vesna, iz naselja
Bubnjarci. Razstavil je model
lovskega oblačila za različne namene in tudi po zelo sprejemljivi
ceni. Zato je prodal skoraj vse iz
svojega kombija.
Damir Babić iz LD Lipov vrh,
glavni organizator, je razporedil
sodniške komisije po strelišču
ter k njim nato napotil strelske
ekipe. Medtem so se tam zbrali
tudi preostali predstavniki območnih ZLD (Milorad Šepić,
predsednik Komisije za strelstvo
Primorsko- Goranske županije,
Janez Pečarič, član Komisije za
strelstvo pri LZS in predsednik
te Komisije pri ZLD Bele krajine, Ivan Marinč, podpredsednik
ZLD Kočevje in predsednik komisije za mednarodne odnose te
območne ZLD, Branko Zlobko,
predsednik ZLD Kočevje, in Toni
Vrščaj, predsednik ZLD Bele
krajine).
S slovenske strani je bila udeležba strelcev ZLD na dogovorjeni
ravni. Naša skupna delegacija je
bila kar močna glede odgovornih
predstavnikov ZLD in tudi po
kakovosti naših strelcev. Pokazali
smo spoštovanje nasprotnikov,
Skupinska fotografija strelcev štirih LD iz Slovenije in Hrvaške, ki
so se pomerili na prijateljski tekmi za pokal Racman.
Predgrad iz Slovenije. Naslednje
srečanje bo že štirinajsto po vrsti.
Soglasno smo se dogovorili, naj bi
se prijateljske vezi še bolj utrdile,
zato smo v ta namen organizirali
strelsko tekmo, prvo v načrtovanem tradicionalnem nizu; tokrat
v Stubici, majhnem kraju na robu
Gorskega kotarja.
Zjutraj smo se zbrali na strelišču na veliki gozdni jasi, malo odmaknjeni od naselja. Lepo vreme,
sonce, že toplo; vse nam je bilo
naklonjeno, le še na strelski tekmi
se je bilo treba izkazati.
640
upoštevali dogovore in izrazili
željo po sodelovanju in prijateljstvu. Strelska tekma je potekala v
skladu s predpisi in disciplinirano.
Pokali in medalje, ki so bile razporejene na mizi za strelsko vrsto,
so dajali pogum tekmovalcem.
Medalje so bile več kot lepe in
posebej izdelane za to priložnost,
za »Racman kup«, kot so ga imenovali naši hrvaški prijatelji. Ob
14.30 je bila podelitev pokalov in
medalj, nato pa je sledilo tovariško
druženje.
Toni Vrščaj
Usposabljanje
s SV v natanœnem
streljanju
L
ZS je, kot je bilo že objavljeno, med drugim podpisala tudi
sporazum o medsebojnem sodelo-
Foto: S. F. Krope
le pred lovskim domom, kjer smo
ugotovile, da nam je bila naklonjena boginja Diana, saj nam je
namenila tele. Nato sta sledila
pozdrav lovini in zadnji pogon.
Gostitelji so pripravili zelo okusen golaž in vse, kar je sodilo
zraven. Tudi peciva ni manjkalo.
Zaigrala je harmonika in prispevala k razpoloženju.
Okoliš, narava in gozd, na katerem stoji prečudoviti lovski dom
LD Polšnik, ki je neposredno povezan z okoliško naravo, nam bo
ostalo v lepem spominu.
Toliko dobrot in sproščenega
tovariškega druženja si v tem hitrem in sodobnem času sploh ne
moremo več zamisliti, pa vendar
nam iz leta v leto ponovno uspeva.
Še enkrat hvala za prijetno druženje in skrb za dobro počutje naših
lovk in posebna hvala revirnim
lovcem za bogato pogostitev.
Ivica Kocjančič
preciznem) streljanju z risanico, ki
je bilo organizirano v vojašnici v
Vipavi. Prijave so bile za začetek
omejene na dvajset udeležencev.
Program usposabljanja, ki je potekalo dva dni, je bil razdeljen na
prvi del, ki je obsegal teoretični
del in praktično streljanje na trena-
Udeleženci usposabljanja v natančnem streljanju na bolj oddaljene
cilje (na strelski liniji 200 m)
vanju s Slovensko vojsko (SV). Z
njim smo se zavezali k rednemu
medsebojnemu obojestranskemu
sodelovanju. Doslej je bilo organiziranih že več oblik sodelovanja,
v septembru pa je bilo zadnje. V
aplikaciji LIS – Lisjak je bilo razpisano dvodnevno usposabljanje
v natančnem (strokoven izraz:
žerju, naslednji dan pa je potekal
drugi del, praktično streljanje z
lastnimi risanicami na različne
razdalje (100, 200 in 300 m).
Usposabljanje je oba dneva vodil inštruktor SV Matjaž Bizjak
(tudi član LD Nanos). Njegovo
strokovno predavanje je temeljilo
na praktičnih primerih, sodelujoLovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015
LOVSKA ORGANIZACIJA
V
sakoletna tradicija strelske
lige in bazenskih tekem je
potekala tudi letos. Komisija za
strelstvo ZLD Kočevje je skupaj
z družinami prirediteljicami organizirala odlično tekmovanje, ki sta
ga v vseh kolih pospremila lepo
vreme ter odlično vzdušje med
tekmovalci, lovskimi kolegi in
znanci. Imeli smo štiri kola, od
tega so za končni rezultat štela tri
najboljša. Dve tekmi, v Predgradu
in Kočevju, so strelci streljali še
disciplino kompak in s puško velikega kalibra, ki sta šteli tudi
za kvalifikacije na državno prvenstvo. Organizirali smo tudi
bazensko tekmo za člane, kjer so
se šteli rezultati A-trap + kompak in s puško velikega in malega kalibra. Prva tekma je bila
v Predgradu, druga v Kočevju.
V
Uspešni strelci ZLD Kočevje
Hace; golobi: enako, MK: Stane
Francelj, Vladimir Hace, Matija
Komljen; superveterani – kombinacija: Branko Krese, Anton
Erjavec, Ivan Curl, golobi: enako, MK: Anton Erjavec, Branko
Krese, Ivan Curl. Na bazenski
tekmi so bili rezultati podobni
pri članih, veteranih in superveteranih. Tekma s pištolami in
revolverji – ekipno: Predgrad,
Dolenja vas, Krka; posamezno:
Tomaž Curl, Vladimir Hace,
Iztok Erjavec.
Vse rezultate s pregledom zbranih točk najdete na portalu ZLD
Kočevje http://www.zld-kocevje.
com.
Vladimir Hace
Erik in Vladimir Hace
Preostali tekmi sta bili v LD Krka
in LD Velike Lašče, kjer je bila
še bazenska tekma za veterane in
superveterane. Na vseh tekmah so
se pomerili tudi v streljanju na glinaste golobe, z MK-tarčo – štirje
položaji – ter na tarčo za veterane
in superveterane. Septembra smo
v LD Dolenja vas izpeljali še tekmo s kratkocevnim orožjem.
Vse družine prirediteljice so se
izkazale kot odlične gostiteljice.
Rezultati so bili zelo izenačeni,
tako da je za končni rezultat odločalo t. i. razstreljevanje. Tudi
lani je bilo podobno, zato je nastala neljuba napaka pri objavi
v reviji Lovec pri rezultatih liga
– posamezno – golobi. Za napako
se opravičujem. Pravilni vrstni red
je bil: 1. Erik Hace, 560 točk, 2.
Dušan Pugelj, 552 točk, 3. Ivan
Curl, 552 točk.
Letošnji rezultati: liga kombinacija – ekipno (LD): Mala gora,
Kočevje, Predgrad; golobi: Mala
gora, Kočevje, Predgrad; MK:
Kočevje, Mala gora, Predgrad;
posamezno – kombinacija: Rudi
Kovačič ml., Erik Hace, Tomaž
Curl; golobi: Erik Hace, Rudi
Kovačič ml., Tomaž Curl;
MK: Rudi Kovačič ml., Peter
Lakner,Tomaž Curl; veterani
– kombinacija: Rudi Kovačič,
Stane Francelj, Vladimir
Foto: D. Namestnik
Strelska liga in
bazenski tekmi
v ZLD Koœevje
Ogenj spomina,
iskra boæja in
glasovi iz zemlje
same
Foto: V. Hace
či pa so si izmenjali tudi lastne
izkušnje in pri tem ugotavljali
različne okoliščine, ki vplivajo na
uspešnost zadetkov na oddaljene
cilje. V teoretičnem delu so bile
obravnavane v povezavi z orožjem
naslednje teme: varno ravnanje,
pravilno prenašanje in nošenje,
vzdrževanje, vrste orožja, strelska načela, položaji pri streljanju,
pristrelitev orožja.
Naslednji dan je potekalo na strelišču praktično streljanje na že prej
omenjene razdalje. Udeleženci so
imeli priložnost streljati na večje
razdalje, na katere streljajo v loviščih. Izkušnje udeležencev so bile
zelo zanimive, vsak pa je povedal,
da si je »nadgradil zaupanje v svoje orožje«, kar je zelo pomemben
občutek pri strelstvu.
Vsi strelci so na osnovni razdalji – 100 m – dosegli dobre rezultate in nato streljali tudi na daljše
razdalje. Ugotovitve so vsekakor
uporabne in zanimive.
Izvajalec, pripadnik SV Matjaž
Bizjak, je imel ves čas polne roke
dela. Udeleženci so ga zasuli s
praktičnimi vprašanji, na katera
jim je na podlagi svojih velikih
izkušenj z lahkoto odgovarjal.
Po končanem usposabljanju smo
se mu vsi udeleženci zahvalili za
vloženi trud. Veliko idej in želj
smo izrazili, da si tudi v prihodnje
želimo sodelovanja na strelskem
področju, mu iskreno stisnili roko
in mu zaželeli dober pogled.
Matjažu Bizjaku, vojašnici Vipava in SV se ob tej priložnosti še
posebej zahvaljujemo za izvedbo
usposabljanja.
Mag. Srečko F. Krope
nedeljo, 23. avgusta 2015,
je bila na Gori pri lovski koči
LD Tabor - Dornberk, Branik,
dobrodelna prireditev Lovska
maša z Zasavskimi rogisti, posvečeno vsem pokojnim slovenskim lovcem. V njenem okviru je
Fundacija Vrabček upanja zbirala
sredstva za Oddelek za invalidno
mladino Zavoda Stara Gora pri
Novi Gorici.
Prireditev sta obogatila Slovenski oktet s koncertom v naravni katedrali pod mogočno lipo
in košatimi jeseni, in slikar Jurij
Mikuletič z izjemno slikarsko
razstavo »divjih bitij« v lovskem
domu.
V snovalcih dogajanja in v
obiskovalcih je tokrat oživela dobrodelnost, saj so se prvi v celoti
ali deloma odpovedali plačilu,
drugi pa so z nakupi priložnostnih
spominkov prispevali v korist zavoda za invalidno mladino. K
sodelovanju sta bila povabljena
tudi predsednica UO Fundacije
Vrabček upanja Darja Povšič
Peršolja in vodja Oddelka bolnišnice v Stari Gori – dr. Jurij
Karapandža.
Razhodna jasa, razpotegnjena
od vzhoda k zatonu, ujeta med
bogato poraščene bregove! Pravi
kostanj in hrast in še drugo plodo-
V dimu kadila, ob zvokih rogov …
641
Zanimiv je podatek, da so ceste
v Dornberku uradno poimenovali v
ulice že leta 1921, in to po slovenskih pesnikih in pisateljih, četudi je
bila Primorska tedaj del fašistične
Italije. Osrednja ulica v tem kraju je
še dandanes Gregorčičeva ulica, saj
je ‘Goriški slavček’ služboval in pel
v bližnjem Rihemberku, današnjem
Braniku, ki ga ima v svojem imenu
tudi LD Tabor Dornberk Branik.
Štefan Kociančič (1818–1883), semeniški profesor v Gorici in prvi pravi
slovenski zgodovinar na Goriškem.
642
Ko malemu ‘angelčku’ postane
slabo. Vlogo angela varuha je
prevzel Silvo Mrevlje, duša prireditve.
tako imenovana Železna vrata in
prispel v Škrbino.«
V kronikah ni mogoče najti
pojasnila, zakaj se prelaz imenuje
Železna vrata, lahko pa izvemo,
da so tam v zasedah čakale skupine razbojnikov, ki so napadali
trgovce, ki so tovorili med Trstom
in Vipavsko dolino, saj je prelaz
res tesen prehod.
Nekaj sto metrov pod prelazom stoji zaselek Gora, kjer
stoji tudi lovska koča LD Tabor
– Dornberk, Branik. To poimenovanje kraja je živo pri lokalnih
prebivalcih in velja tako za zaselek kot tudi za širše območje. Tik
za zaselkom se odpira slikovita
kraška dolina, kjer so bile včasih
njive; danes izgublja svoj nekdanji
pomen, a ohranja svojo naravno
lepoto – in – kot ustvarjena je za
gledališko obarvana množična
srečanja v naravi. In tak duhovno-kulturni in tudi družabni shod
Štefan Kociančič: Curatia Škerbinae (v latinščini, prevedel Silvester
Kopriva); goriški nadškofijski list
Folium Periodicum Archidioceseos
Goritiensis, Gorica 1886
Foto: S. Valiœ
nosno drevje in grmovje raste tod
in je pravi raj za divjad.
Ker ne vemo vsi slovenski lovci
in drugi bralci Lovca, kje je ta
prelestni delček naše dežele, naj
mi bo dovoljeno napisati o njem
kaj več.
Najbližji kraj je Dornberk, srednje velika vas v Zgornji Vipavski
dolini. Okrog in okrog so vinogradi, nasadi breskev, češenj, v
zadnjih letih je vse več oljčnikov.
Tu pot iz goriškega konca izbira
med dvema smerema: levo na
Ajdovsko in skozi Postojnska vrata v Ljubljansko kotlino, druga pot
pa nas popelje mimo Štanjela na
Kras in naprej na Koprsko.
Desno nad dolino se dviga kraški rob, ki Vipavcem od nekdaj
otežuje dostop do morja, zato so si
prebivalci vasi Branik, Dornberk,
Renče, Miren … že zgodaj zgradili kačaste, v laporni breg usekane
poti na Kras in naprej proti morju.
Tako je bila že sredi 19. stoletja
zgrajena tudi cesta, ki pelje iz
Dornberka skozi zaselek Potok
do prelaza Železna vrata in naprej do Škrbine in proti Komnu.
O tej poti piše že duhovnik in
zgodovinar Štefan Kociančič,
ki je odšel iz Gorice na Kras, da
bi »zopet pridobil telesno zdravje«. Takole piše: »Torej sem zapustil mesto 7. septembra 1882
popoldne, se peljal z vozom proti
vzhodu skozi Vipavsko dolino do
Dornberka. Tam sem zapustil to
dolino, krenil na desno po novi
cesti (čez vmesno Goro), prestopil
Foto: D. Namestnik
Smrekove vejice v ognju spomina in sprave …
Foto: I.Saksida
LOVSKA ORGANIZACIJA
je bil to toplo in lepo nedeljo ob
koncu avgusta.
Kaj vse se je na ta dan dogajalo
na Gori pod Železnimi vrati?
Osrednji in povezujoči dogodek
je bil Lovska maša z Zasavskimi
rogisti. Ob domačem dornberškem
župniku Boštjanu Toplikarju in
še drugih svojih duhovnih tovariših je maševal msgr. Metod Pirih,
upokojeni koprski škof. Na odru,
obdanem z brinjem, z jelenovim
rogovjem na sredi, z lovskimi prapori ob strani, žarečimi v soncu,
plapolajočimi v vetru …
Napišimo še tokrat in tu o lovski
maši kaj več.
Ta obred ni le verski. Je del
slovenske lovske etike, ki jo pomagamo oblikovati tudi lovci kulturniki: slikarji, pisci, fotografi,
glasbeniki – pevski zbori, rogisti
in morebiti tudi oponašalci jelenjega rukanja …
in lovskega dogajanja. Nikoli ne
odklonijo svojega sodelovanja in
tudi tako pripomorejo k zbliževanju različno mislečih, tudi lovcev
v 'bratovščini v zelenem'. Tokrat
so izvajali že svojo sedemdeseto
Lovsko mašo, samo na Mašunu že
25! Čisti in globoki glasovi njih
rogov – kot daritev so lebdeli na
zvočnih stebrih, gor v zraku nad
nami …
Pod pojmom 'maša' se je v
glasbenem svetu razvila posebna
glasbena oblika. Vse več maš je
komponiranih za instrumentalno
spremljavo. Tako se lovska ali
Hubertova maša izvaja z lovskimi
rogovi, glasbili, iz katerih glasbeniki izvabljajo ene najbolj prvinskih glasov. Zasavski rogisti že
desetletja na mnogih mašah igrajo
Lovsko mašo Antona Swozileka
(avstrijskega komponista češkega
porekla). Z njo je skladatelj ustva-
Slovenski oktet. Na sredi Vitijan Valič, gonilna sila dogodka, in
Dane Namestnik.
Tokrat bom izpostavil Zasavske
rogiste iz Litije, ki zagotovo
prispevajo k duhovni enotnosti
vseh slovenskih lovcev. Dobrih
štirideset let si z več kot 2.000
nastopi nesebično prizadevajo, da
lovski rog v Sloveniji in zamejstvu
pridobiva izgubljeni simbol lova
Zasavski rogisti. Leta 1974 sta
Dane in Vasja Namestnik ustanovila
skupino lovskih rogistov, predvsem
z družinskimi člani. Pridruževali so
se jim prijatelji, ki jim je bila ta vrsta
prvinske glasbe naravnih tonov všeč.
Doslej je v skupini nastopalo že več
kot trideset rogistov in rogistk, zvestih
pa jih je ob družini Namestnik ostalo
le nekaj. Tako danes z nastopi vse
manj ‘obremenjujejo’ očeta Daneta,
zato pa nosijo glavno breme ob sinu
Vasji še vnuk Gašper in vnukinja
Špela. Prijatelji Matej Bovhan s sinom
Maticem, Jani Izlakar in Lovro Lezič
pa Zasavskim rogistom večkrat pomagajo ‘zapolniti’ zasedbo. Umetniško
vodenje je po dvajsetih letih od očeta
Daneta prevzel sin Vasja, lovski mojster in profesor glasbe.
ril pravo umetnino, ki je poglabljala duhovno doživetje in posebno
občutenje stvarstva tudi na tej
avgustovski Hubertovi maši.
V zbrano množico je globoko
segel mimohod lovcev in drugih
udeležencev maše s polaganjem
vejic v ogenj spomina in sprave,
za pokojne slovenske lovce. V
ogenj, ta simbol očiščenja, ki je
plamenel v veliki svetli kovinski
stožčasti posodi, smo polagali
vejice v tišini, le ob zvoku lovskega roga. In vsak od nas se je
ob tem, ko je v žar ognja položil
smrekovo vejico, spomnil umrlih
lovskih tovarišev, ki so mu bili
blizu in je z njimi delil življenje.
V ozadju so ta čas rogisti igrali v
njihov spomin …
Ideja za ta del obreda je vzniknila prav med lovci v LD Tabor
– Dornberk, Branik.
Ob pojmu ‘lovska’ ali ‘Hubertova maša’, ki je praviloma
spremljana z rogovi, se hote ali
Foto: F. Œernigoj
LOVSKA ORGANIZACIJA
Jurij Mikuletič, mojster čopiča, barv in peresa, je v podobo ujel
mogočnost jelena.
LD Javornik, Črni Vrh nad
Idrijo
Jurij Mikuletič, slovenski slikar;
téme njegovega likovnega ustvarjanja so največ iz sveta živalstva, tako
gozdnega kot vodnega. Svoja dela je
razstavljal na skoraj sto razstavah,
doma in v tujini. Med številnimi priznanji sta najpomembnejši: grand prix
artistic, ki ga podeljuje mednarodni
svet za lovstvo in ohranitev divjadi – CIC; kot doslej edini Slovenec
je bil sprejet v red lovskih slikarjev
Nemškega lovskega in ribiškega muzeja v Münchnu.
rinskost v srnji materi, igrivost
in neponarejeno in simpatično
zvitost v lisicah in lisičkah … v
vseh podobah pa zlitost z naravo.
»Njegova pripoved govori o življenju in gibanju. Je refleksija moči,
urnosti in spretnosti. Je pesem
neponovljive elegance in igrivosti,
ki jo ponuja živalski svet …«
Tako so napisali o njegovem delu
že v letu 1997.
Nikjer niti sledu sprevrženosti,
kot jo kdaj lahko zaslutimo in
začutimo pri ljudeh …
Slovenski oktet – svetovni
mojstri vokalne glasbe – od kod
se skoznje jemljete, glasovi? Iz
zêmlje, iz zráka, iz sónca …, odzvanja v meni, ko jih poslušam.
Še izbor tokrat zapetih pesmi kot
bi bil vzet iz teh elementov. Na
začetku udarijo Mlatiči, v kratki
in udarni pesmi s poudarjenim
delovnim ritmom. Pri pesmi Po
jezeru mi je pri tistem globokem
zadnjem –u-ju bilo, kot bi se do
dna potopil v prosojno jezersko
vodo in se iz nje dvigaje izgubljal globoko v nebu. Z dvema
pesmima – Kadar bom vandral
ter Zvezde na nebu žare – so se
pevci poklonili bratoma Slavku
in Vilku Avseniku. Skoznje nam
je bilo na način plemenitega petja
povedano, 'kako smo srečni, če
smo doma' – tudi 'ko vandramo
zadnjič v življenju …' V drugem
delu nastopa je v sedmih ljudskih
pesmih čez prostrano jaso, pahljačasto od razposajenosti, veselja
in hrepenenja do globoke žalosti,
zadišala plemenita ljudskost.
Ker smo lovci, omenimo še, da
je eden od članov Slovenskega
okteta tudi lovec. To je Tim Ribič,
ki ni le lovec; tudi Ribič je – in
to že od rojstva, kot je bilo med
Prof. Janez Šter, zgibanka Dr. vet.
Med. Jurij Mikuletič, Nova Gorica
1997
spiritus rector – vodilna sila
Delovni akciji
na Seœah in
v Debelem brdu
P
o obvestilu vodje tretjega Sektorja lovišča LD Jesenice
Bojana Birka, ki je zamenjal
nedavno umrlega čuvaja in vodjo
tega sektorja Jaka Praprotnika,
smo se zbrali na Križovcu. Od
tam vodijo štiri gozdne ceste, in
sicer prva proti Savskim jamam do
Foto: P. Zupanœiœ
nehote vprašamo, ali lahko tudi
druge maše v organizaciji lovcev imenujemo ‘lovske maše’.
Menim, da to v svojem bistvu
so, a tudi drugačne. Nima vsaka
lovska družina možnosti, da bi k
svojim mašam povabila rogiste,
zato posamezne družine v okviru
lovskih maš iščejo nove izrazne
in sporočilne možnosti. So tudi,
ki organizirajo maše ob posameznih znamenjih v svojih loviščih,
bodisi s križem ali zvezdo zaznamovanih, vsakokrat ob drugem.
In vsakokrat raziščejo, kaj nam
posamezno znamenje sporoča,
zraven pa razgrnejo še zgodovino
kraja, kjer je postavljeno. Kako
bi rekli takim in drugim mašam
v posameznih lovskih družinam,
kjer lovci iščejo po svoje, če niso
lovske? Terminologija zanje še ni
dogovorjena …
Jurij Mikuletič, slovenski
slikar, lovec, ki v podobe lovi
življenja živali v zgoščena sporočila. V lovskem domu LD Tabor
– Dornberk, Branik je prostor, ki
je kot ustvarjen za likovne razstave. In ta dan je skozi Jurija
iz divjih gozdnih bitij v ta prostor preskočila božja iskra in
ga oživila. Žarela je v prostoru,
prasketaje preskakovala s slike v
sliko. V podobe je mogočni vešč,
mojster čopiča, barv in peresa,
ujel mogočnost v jelenu, mate-
pesmijo in pesmijo v šali posrečeno povedano.
Ideja za to in táko prireditev je
vzklila v letu 2014, ko so v LD
Tabor – Dornberk, Branik, skupina
Dornberk, organizirali spominsko
srečanje za vse pokojne lovce iz te
družine in se jim tako simbolično
oddolžili za vse, kar so dobrega
pustili za sabo. Na svečanosti so
sodelovali tudi Zasavski rogisti
in v Danetu Namestniku, temu
spiritus rector-ju in duši tega
glasbenega sestava, se je porodila
ideja, da bi ta spominska slovesnost zaživela širše, v slovenskem
merilu.
Ali bo ta kulturna prireditev
postala tradicionalni osrednji slovenski lovski kulturni dogodek?
To bo pokazal čas. Marsikaj je
odvisno od pripravljenosti nekaj
zanesenjakov, kakršni so bili letošnji organizatorji tega veličastnega
shoda. To so lovci: Silvo Mrevlje,
Elijo Čotar, Vitijan Valič ter
predsednik gasilskega društva iz
Dornberka – Simon Justin.
Tudi na Lovski zavezi Slovenije
so začutili težo dogodka, saj je na
jasi na Gori, pod Železnimi vrati,
spregovoril tudi podpredsednik
LZS, Ivan Malešič …
Franc Černigoj
Planine pod Golico in naprej proti
Jesenicam, druga okoli grebena
čez Lenčkov špik v vas Javorniški
Rovt, tretja pa prav tako proti vasi
Javorniški Rovt. Mi smo se odločili, da krenemo po četrti cesti, ki
vodi do Pustega Rovta in naprej
do Golice. Na poti med Pustim
Rovtom in Golico se na Kočni
cesta odcepi desno in pelje na
Belško planino (1.680 m). Do tja
smo se pripeljali s traktorjem, nato
pa pot nadaljevali s polurno peš
hojo in prispeli na Planino Seče, ki
je bila naš cilj. Tam smo v okviru
delovne akcije popravili ograjo,
ki varuje izvir s pitno vodo, služi
pa predvsem za napajanje živine.
Omenjena planina leži na meji z
Avstrijo. Včasih je bila v bližini karavla, ki pa so jo graničarji
po odhodu porušili. Tam mimo
vodi tudi planinska transverzala
po Karavankah, zaradi obmejne
lege pa iz Avstrije prihajajo na
planino tamkajšnji planinci, ki
pot največkrat nadaljujejo proti Stolu ali Struški planini. Na
planini Seče imamo od Agrarne
skupnosti Koroška Bela v najemu
majhno kočo, katere uporabo si
delimo s pastirjem. V njej lahko
prenoči tudi več kot deset lovcev
»petelinarjev«. Okoliš je namreč domovanje ruševcev, srnjadi
in gamsa. Dokler je bil ruševec še
loven, je v neposredni bližini koče
pelo več kot pet petelinov. Po letu
2013, ki je prineslo hudo zimo z
obilo snega (tu ga je na spomlad
zapadlo več kot tri metre in v eni
sami noči tudi do meter), se je
število ruševcev zelo zmanjšalo.
Tako je bilo prejšnjo in letošnjo
pomlad na planini mogoče slišati
petje le še dveh ruševcev. Lovci
menimo, da je temu tako zaradi
velike količine zapadlega snega,
saj teža slednjega ukrivlja veje
ruševja, pod katerimi si ruševci
iščejo varno in toplo zavetje. Tako
jim je zaprt izhod in posledično
S poletne delovne akcije lovcev LD Jesenice na Sečah in Debelem
vrhu
643
LOVSKA ORGANIZACIJA
Jeseni načrtujemo sekanje ruševja, ki vedno bolj zarašča planino Seče, s čimer zmanjšuje pašno
površino ter živini in divjadi zapira prehode. Akcija je koristna še
iz enega vidika: posekano ruševje
namreč uporabimo za kurjavo,
ki v koči v mrzlim zimskih dneh
pride še kako prav.
Za konec naj omenim, da je
naša družina od lani bogatejša
še za eno pridobitev. Na Hrušici
Foto: N. Urbanija
tudi poginjajo. Poslušanje ruševčega petja je zato že dve leti bolj
žalostno. Kot sem omenil, v tem
okolišu poleg ruševca prebivajo tudi gamsi in srnjad. V naših loviščih živi tudi jelenjad, ki
se pojavlja v visokogorju in nižje ležečih predelih. Imamo že nekaj prijavljene škode od jelenjadi.
V dolini pod Sečami, kjer se pot
nadaljuje proti Medjemu dolu, je
za omenjene živali pravi raj. Tod
zanj primernih izlaških revirjih,
obogatil pa je tudi lovišča sosednjih lovskih družin.
Izlaški lovci smo znani po druženju, ki ga vsakič priredimo po
brakadi. Za lovsko malico vedno
poskrbi lovec Jože Smrkolj. Ob
družabnem klepetu si pripovedujemo vtise z lova. Takšna druženja
nedvomno krepijo dobre medsebojne odnose in zmanjšujejo
priložnost za nevoščljivost in
obrekovanja, ki so tako pogosta
v drugih LD.
Tudi v nedeljo, 25. oktobra
Spominska fotografija pridnih članov LD Jesenice, ki so sodelovali
na poletni lovski delovni akciji.
644
smo namreč postavili novo hranilnico, za postavitev katere ima
največ zaslug naš sedanji predsednik Lado Dolžan, ki je za njeno
ureditev žrtvoval precej svojega
prostega časa.
Delovne akcije so vsekakor koristne za lovišče in tudi za druženje lovcev, ki pa ga je v družinah
v zadnjem času vedno manj.
Peter Zupančič
2015, je bilo po brakadi še posebno prisrčno, saj je lovec Samo
Urbanija prav tisti dan »srečal
Abrahama«. Malico in vse, kar
sodi zraven, je po brakadi pripeljala njegova žena Nevenka.
Prišla sta bila tudi oba sinova, ki
bosta verjetno nekega dne postala
lovca, saj starejši že pomaga pri
gonjačih.
Lovci smo Samu zaželeli zdravje, razumevanje, druženje z lovci,
predvsem pa »ravne cevi in suh
prfl«.
Marjan Palčič
Lov na Vrhu
V
rh je priljubljen revir lovcev
LD Izlake, kjer vsako leto
poteka skupni lov. Revir je zanimiv tudi zaradi vedno morebitne
prisotnosti gamsa »gošarja« iz
bližnjega revirja Črnolica. Ime, ki
je staro več kot sto let, je predel
dobil prav po gamsu. Njegov prvotni življenjski prostor se razprostira na strmem, precej skalnatem
predelu nad zagorsko železniško
postajo. Ocenjujemo, da na omenjenem območju prebiva do štirideset gamsov. V sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja je LD
Izlake sama za nekaj let povsem
zavarovala gamsa. Tudi sicer je bil
lov nanj vrsto let skrbno načrtovan
in nadzorovan s poimenskim vrstnim redom upravičencev za odstrel. Menimo, da je gams zaradi
vsega omenjenega lahko razširil
svoj življenjski prostor in povečal
številčnost še v nekaterih drugih,
Foto: M. Krofel
je imel svojo kočo baron Žiga
Zoiss, iz katere je hodil na botanična raziskovanja. Na tem kraju
še vedno stoji obzidje, ki nosi
ime Pri gospodovi koči. Tam smo
pred leti izpustili alpske svizce, ki
smo jih odlovili v Kranjski Gori
in Triglavskem narodnem parku.
Naselitev je bila uspešna; izkopali
so rove pod stezo melišča in nad
njo; steza vodi skozi Rido proti
Belščici in Stolu. Svizce smo čez
nekaj let opazili tudi v Zeleni
dolini ter v okolici Stola. Če se od
kraja Pri gospodovi koči spustimo
nižje, pot vodi do izvira, ki napaja
nižje ležeče akumulacijsko jezero.
Dolina, po kateri se vije pot, se
imenuje Medji dol. Ime je dobila
po medvedih, ker so tam imeli in
imajo še vedno prehod medvedi,
ki svojo pot iz Slovenije nadaljujejo v Avstrijo. Prav letošnjo
pomlad je naše lovišče obiskal
medved in v vasi Javorniški Rovt
razdejal čebelnjak.
Naslednja delovna akcija je bila
v avgustu, in sicer v Debelem
Brdu, kjer smo kosili staro travo. Košnja je bila opravljena pod
planino Stamare, kjer stoji naša
lovska koča. Akcija je potekala
v sodelovanju z lovci iz četrtega
sektorja. Po uspešnem zaključku
smo si pri naši koči privoščili
izdatno malico. Po zaslugi lovcev
in takšnih akcij se to območje še
ni zaraslo z grmovjem in je zato
idealen predel za pašo divjadi.
Vesela lovska druščina po brakadi na Vrhu (LD Izlake), ko je Samo
»srečal Abrahama«.
MLADI IN LOVSTVO
Z divjadjo in
lovstvom je
seznanil vsaj
deset tisoœ mladih
S
Priporočljivo bi bilo (čeprav nekaj
takšnih primerov še poznamo), da
bi lovske družine tudi drugod, kjer
te navade še ni, sledile Ladovemu
vzoru in v sodelovanju s šolami v
svojem okolju pripravile podobne
izobraževalne delavnice za novih spoznanj o naravi vedoželjne
šolarje.
Branko Galjot
Na turistiœni
kmetiji Urøka
T
uristična kmetija Urška leži v
kraju Križevec v neposredni
bližini Zreč. Poleti tam organizirajo dva otroška tabora pod imenom
Spoznavajmo življenje na kmetiji
skozi igro. Prvi tabor organizirajo
po končani šoli, drugega pa konec avgusta. Vanj se vključujejo
otroci različnih starosti iz celotne
Slovenije. Letos so se odločili
in v svoj program vključili tudi
obisk lovca in pogovor z njim.
Razveselil sem se povabila in
se odzval. Več kot dvajset let se
že kar tri generacije s te kmetije
ukvarjajo s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Kmetija je dobila ime po hčerki Urški in obsega
dvanajst hektarov in v celoti sodi
1998 objekt urejen po mednarodnih predpisih tudi za invalide. Za
najmlajše so leta 2004 zgradili
hlev za manjše živali, kot so: ovce,
domači kunci, kokoši, race. Leta
2010 je kmetija prešla na ekološko
kmetovanje in za to dejavnost
prejela nagrado EU-Marjetico,
kar pomeni uradni znak za okolju
prijazno turistično namestitev.
Osebje Urške in lovci že vrsto
let dobro sodelujemo. Lovci se
zavedamo, da lovimo na njihovih
zemljiščih, ki so bogata z divjadjo. Nikoli od lastnikov ni bilo
očitkov zaradi škode od divjadi.
Ko jim je lisica pred časom odnesla kar precej kokoši, smo bili
o tem obveščeni na način, kot da
je to razumljivo samo po sebi.
2. julija 2015 sem se pridružil
skupini otrok, s katerimi sem se
po kratkem pozdravu skupaj z domačo Urško odpravil čez njihove
travnike v sosedov gozd, kjer smo
poiskali solnico. Ves čas smo se
pogovarjali o lovu divjih živalih,
ki sodijo med divjad, spoznavali
smo njihovo življenje in prehranske navade. Pri solnici, ki smo jo
dopolnili s kameno soljo, sem jim
razložil smisel njenega polaganja.
Prek travnika nasproti solnice smo
si nato ogledali visoko prežo in
Lado Dolenec otrokom pripoveduje o srnjadi in jim kaže prepariranega srnjega mladička.
neracijo šolarjev. Tudi naše glasilo
in spletne strani LZS že od nekdaj v posebni rubriki zagotavljajo
medijsko podporo delu z mladimi
in njihovim odzivom, za katere
navadno poskrbijo vzgojiteljice in
učiteljice. V lovskih družinah se
z izobraževanjem šolarjev ukvarjajo večinoma za delo z mladimi
navdušeni, žal še vedno preveč
redki posamezniki, ki z voljo in
znanjem seznanjajo in poučujejo
najmlajše o divjadi, temeljnem
poslanstvu lovcev in lovstva ter
o dogajanjih v naravi.
Eden takih zanesenjakov je
Lado Dolenec iz Delnic v Poljanski dolini, dolgoletni član in funkcionar LD Poljane. Čeprav smo
o njem v našem glasilu že brali,
je prav, da o njegovem delu s
šolsko in predšolsko mladino napišemo še kaj. Tudi zato, ker se
Lado z izobraževanjem mladih
ukvarja že skoraj tri desetletja,
od tega predvsem zadnjih deset
let zelo intenzivno in učinkovito.
Lado v sodelovanju z Osnovno
šolo v Poljanah že deseto leto
zapored pripravlja predavanja o
divjadi, lovu in lovstvu za šolarje.
V idilični vasici Četena Ravan,
rojstni vasi prvega slovenskega
jezikoslovca Gregorja Kreka,
pod Starim vrhom, ob razvodnici
med Poljansko in Selško dolino,
problematiko in pomembnost
naravovarstvenih dejavnosti, seveda vse z zornega kota mladih
poslušalcev. Vsaki skupini razloži,
zakaj lovci sploh lovimo oziroma
kaj bi se dogodilo, če tega ne bi
počeli. Poslušalci zbrano poslušajo njegovo razlago, nič ni zehanja
in dremanja. In mladi poslušalci z
otroško navdušenostjo pripovedujejo o svojih doživljanjih narave in
veliko veliko sprašujejo. Še celo
učiteljice in pedagoški delavci si
marsikaj koristnega zabeležijo v
pedagoško beležnico. Tako Lado
Dolenec v aprilu in maju vsako
sredo v petih ali več šolskih urah
»odpredava« 100 do 150 mladim. Lado je izračunal, da je v
zadnjih desetih letih z divjadjo in
lovstvom seznanil, verjeli ali ne,
že več kot 10.000 mladih! Le-ti
prihajajo predvsem z Gorenjske
in iz osrednje slovenske regije,
veliko jih je iz ljubljanskih šol.
Ugotavlja pa tudi vse bolj opazno razliko o poznavanju stanj in
razmer v naravi med mestnimi in
podeželskimi šolarji; četudi veliko
mestnih otrok kar dobro pozna
svet divjih živali. Šolarjem je na
Četeni Ravani lepo. Zanje so to
prav zagotovo zanimive in sproščujoče počitnice, na katerih zvedo veliko novega o podeželju in
dogajanjih ter živalih v naravi.
Foto: F. Klajne
Foto: B. Galjot
lovenska lovska organizacija
namenja izobraževanju vedno
več truda, sodelovanja pa tudi
sredstev. Izobraževanja v lovstvu
in o lovstvu potekajo na različnih
ravneh, od višješolskega programa, šolanja lovskih mojstrov ter
lovskih čuvajev do osnovnega lovskega izobraževanja in vzgojnoizobraževanega dela z mladimi
(Mladi in lovstvo), z učečo se ge-
je na nekaj turističnih kmetijah
organizirana »šola v naravi«. V
sklop njenega šolskega programa
je uvrščen tudi predmet spoznavanje divjadi. Lado vsaki skupini
mladih obiskovalcev šole v naravi
v enournem programu z besedo
in dermoplastičnimi preparati
predstavi najpogostejšo divjad iz
okolja, od koder prihajajo šolarji.
Razumljivo jim razloži značilnosti divjadi predstavljenih vrst, jih
opozori, na kaj morajo biti pozorni
pri opazovanju, pa tudi, kako se
morajo obnašati v naravi in še
mnogo drugega o dogajanjih v
naravi. Opozarja jih na okoljsko
Skupaj smo založili solnico.
v revir LD Zreče. Leta 1991 so
začeli s turizmom pod imenom
Tinče Topolšek. Zdaj gospodari
že tretja generacija in napredek
ter uspeh sta opazna na vseh področjih. Ko se je rodilo Združenje
turističnih kmetij Slovenije, je
postala Vilma Topolšek tudi
prva predsednica in ostala kar tri
mandate. Kmetija je vir bogatega
izbora pridelkov: zelenjave, mesa,
domačih mesnih izdelkov, mleka,
mlečnih izdelkov, sadja, začimb
in vrhunskih domačih vin. Znana
je po svoji kulinarični ponudbi.
Jedi pripravljajo po lastnih receptih in receptih naših babic Vilma
je nekaj svojih objavila v knjigi
ob dvajsetletnici delovanja. Pri
prenočitvenih zmogljivostih je
posebnost Urške, da imajo od leta
razložil sem jim, zakaj vse služi.
Vprašanj kar ni hotelo biti konec
in upam, da mi je otrokom uspelo
vtisniti v spomin vse tisto, kar je
pri lovu pozitivnega, česar v šoli
žal ne slišijo ali pa jim razložijo
pomanjkljivo. V minulih dneh so
namreč spoznavali delo v hlevu,
male živali na kmetiji, spoznavali
skrivnosti kuhinje, pečenje domačega kruha, izdelovanje polstenih
copat, slikanje. Tisti večer jih je
čakalo spanje na seniku. Upam, da
je bil tudi naš pogovor o lovu in
lovstvu za vse udeležence tabora
koristen. Ob slovesu so me postregli z odličnim domačim bezgovim sokom in me povabili na
naslednji tabor, ki so ga načrtovali
v avgustu.
Franc Klajne, LD Zreče
645
JUBILANTI
646
zasluge, od LZS pa jubilejni znak za
štirideset let članstva. Prejeta priznanja in odlikovanja nedvomno kažejo
na zasluge, ki jih ima Medvešek v
lovstvu, zato ga dobovški lovci tudi
cenimo.
Spoštovani tovariš in prijatelj Fric,
vsi lovci LD Dobovec se ti zahvaljujemo za tvoje tovarištvo, prijateljstvo in
iskreno ter nesebično delo v minulem
obdobju. Ob tvojem jubileju ti družno
nazdravljamo in ti želimo še veliko
zdravih in veselih let v krogu tvoje
družine in lovske druščine.
LD Dobovec – J. F.
Kdo izmed lovcev v Matarskem
podolju, na Krasu
in v Brkinih ne
pozna znanih
lovcev – bratov
Mahnetov. Štirje
bratje (dva na
žalost že pokojna) so tlakovali
temelje Lovski družini Slavnik Materija.
Anton Mahne se je rodil 28. 4.
1940 sredi lepih brkinskih gričev zavednim staršem Brkincem, Primorcem,
Slovencem. Območje Brkinov je bilo
med italijansko okupacijo od leta 1918
pribežališče zavednih Primorcev, v
času druge svetovne vojne pa središče odpora južne Primorske proti
okupatorju. Vsa našteta dejstva so
zaznamovala vsakega mladega fantiča,
tudi Antona. Kalila sta ga domača
vzgoja in povojna leta. Razvil se je
v ponosnega Primorca, Slovenca, trmastega Brkinca. Funkcije, priznanja
in odlikovanja, ki so mu bila zaupana
in dodeljena v času njegovega lovskega staža, potrjujejo navedeno. Kot
sin revnih kmečkih staršev je mlad
spoznal pomembnost pridelovanja
hrane in skrb za naravo. Zato se je
že mlad vključil v lovske vrste. V
lovski družini so mu bile zaupane
vse pomembne funkcije. Že leta 1968
je postal član UO LD, nato so od
leta 1970 do 1972 sledile funkcije
družinskega kinologa, od 1972 do
1982 gospodarja, leta 1982 starešine,
predsednika disciplinskega razsodišča,
predsednik komisije za gospodarstvo
in drugih komisij. Ves čas se je tudi dopolnilno izobraževal v lovstvu. Končal
je izobraževanje za mentorja lovskim
pripravnikom, lovskočuvajski izpit,
postal preglednik uplenjene divjadi
in opravil izpit za mednarodno ocenjevanje lovskih trofej. Kot delaven
in zaupanja vreden član LD je tako
deloval domala v vseh organih ZLD
Koper in Obalno-Kraške ZLD. Bil je
podpredsednik upravnega odbora, član
komisije za gojitev divjadi, komisije
za gospodarsko načrtovanje, član sveta
ZGS, OS Sežana, predstavnik za lovstvo v centralnem svetu Zavoda za
gozdove v Ljubljani in skoraj petnajst
let predsednik komisije za ocenjevanje
lovskih trofej. Kot je našteto, so mu
bile zaupane pomembne naloge v
lovstvu, ki jih je opravljal z zvrhano
mero odgovornosti. Dokaz za to so
njegova odlikovanja in priznanja:
priznanje Obalno-Kraške ZLD, znak
LZS za lovske zasluge in redi III., II.
in I. stopnje, plaketa, srebrni znak
KZS za kinološke zasluge.
Njegove lovske trofeje so krasile
marsikatero lovsko razstavo, še posebno
pa je ponosen na trofejo – kožuh risa
(ki je najmočnejša trofeja te vrste v
Sloveniji in druga v Evropi), volka in
medveda. Kljub dolgemu lovskemu
stažu redno sodeluje na vsakem sestanku
LD in nikoli ne manjka na nobeni delovni akciji, ki jih organiziramo v LD.
Lovci Lovske družine Slavnik Materija smo ponosni nate, Tone, zato
ti, spoštovani lovski tovariš, kličemo
še na mnoga leta, naklonjenost boginje
Diane pa naj te spremlja še naprej!
LD Slavnik – Materija – V. K.
V TEM MESECU
PRAZNUJEJO* SVOJ
ÆIVLJENJSKI JUBILEJ
Joæef Furlan, LD Vojkovo
Øtefan Grubenøek, LD Poljœane
Anton Heric, LD Ljutomer
Anton Hrovat, LD Suha krajina
Janez Iskra, LD Pleøivica, Æuæemberk
Anton Kandare, LD Iga vas
Tit Keber, LD Muta
Janko Kolbl, LD Videm ob Øœavnici
Stanko Leniœ, LD Træiøœe
Nikolaj Lutman, LD Fajti Hrib, Renœe
Mihael Majerle, LD Predgrad
Joæe Menœak, LD Gornji Grad
Andrej Militarov, LD Ømarna gora
Janez Novak, LD Toplice
Øtefan Ogrizek, LD Raœe
Pavel Pavlin, LD Grgar
Nikolaj Petroviœ, LD Srediøœe
Henrik Sahornik, LD Kungota
Edvard Slivnik, LD Stol, Æirovnica
Andrej Øvab, LD Udenborøt
Mihael Turk, LD Mirna
Anton Vuzem, LD Joæe Lacko, Ptuj
Joæef Zadravec, LD Velka
Janez Zupan, LD Begunjøœica
Janko Ævegliœ, LD Zabukovje
Narisal: M. Samar
V majhni vasi
Završje pod Kumom se je 4. 7.
1945 rodil naš
lovski tovariš in
prijatelj Miroslav
Medvešek - Fric.
Življenje v hudih
povojnih časih je
v družini s šestimi otroki od njega zahtevalo, da se je
spoprijel z delom na kmetiji.
Po končani osnovni šolo na Dobovcu se je vpisal na poklicno šolo
za elektrikarje v Mariboru in se po
uspešno končanem šolanju zaposlil pri
Podjetju Elektro - Trbovlje, kjer je skozi delovno obdobje prehodil celotno
pot od vajeniške dobe do upokojitve.
V zaselku Škofja Riža pod Kumom,
ki je v neposredni bližini Završja, sta
si ženo postavila dom, kjer prebivata
še dandanes.
Mirov prispevek k razvoju lovstva
pod Kumom je neprecenljiv glede
pravilnega razumevanja upravljanja z
divjadjo ter sobivanja z njo v skupnem
okolju. Njegovo poznavanje živalstva
ne obsega samo znanja o mali in veliki divjadi, temveč prav neverjetno
poznavanje tudi drugih prostoživečih
živali, ptic, njihovega oglašanja, barve
perja samcev in samic, način njihovega življenja, gnezdenja ter selitev.
Zelo zanimiva je njegova zbirka lovskih trofej, ki krasijo njegovo hišo,
ki je vedno odprta vsem, posebno
pa ljudem, povezanim z lovstvom.
Omeniti moram njegovo popolno
zbirko žuželk, hroščev in metuljev,
ki živijo na območju Kuma, kar le še
potrjuje Fricovo celostno povezanost
z naravo. Poudariti velja tudi njegov
odnos do lovskih običajev in navad,
njegovo skromnost in dostopnost vsem
lovcem, posebno mlajšim, ki jim je
z nasvetom vedno na voljo. Mnogi
lovci v naši LD se lahko prav njemu
zahvalijo za najlepše lovske trenutke.
Kot dolgoletni mentor je izobrazil in
izoblikoval veliko generacij lovskih
pripravnikov.
Fric se je v LD Dobovec včlanil
leta 1970 ter od takrat ves čas tvorno
sodeluje v njenem delovanju. Ves svoj
lovski vek se je nenehno izobraževal.
Po opravljenem pripravništvu se je leta
1973 izobrazil za lovskega čuvaja ter
se potem vpisal v šolo za lovskega tehnika, ki jo je uspešno končal leta 1985.
Uspešno je opravil tudi izobraževanje za preglednika uplenjene divjadi
(od leta 2006 naprej). V organih LD
Dobovec je opravljal različne funkcije: bil je dolgoletni član upravnega
odbora LD (od 2004 do 2014), član
disciplinske komisije, dolga leta je bil
lovovodja na skupnih lovih, posebno
pomembno pa je omeniti funkcijo
gospodarja v LD Dobovec, ki jo je
opravljal v letih od 1982 do 2004.
Prav v tem obdobju se je uveljavilo
njegovo poznavanje našega lovišča
in divjadi v njem. Ves čas je bdel nad
ravnovesjem v naravi in željami lovcev. Značilnost tega obdobja so zelo
strokovno sestavljeni lovskogospodarski načrti in dosledno izvrševanje
sprejetih načrtov. Opazno je njegovo
delo v komisiji za izobraževanje, ki
ji je nekaj časa tudi predsedoval, še
pomembnejše pa je njegovo mentorsko
delo z mladimi lovci, ki ga opravlja
še dandanes.
Miro je za svoje dolgoletno strokovno delo, nesebičnost, pripravljenost in
tovarištvo večkrat prejel družinsko
priznanje, LZS pa ga je odlikovala
z znakom za lovske zasluge in redi
III. II. in I. stopnje. Prav tako je od
KZS prejel srebrni znak za kinološke
90-letnico
Anton Brajkovec, LD Suhor
Ivan Kavœiœ, LD Vrhnika
Franc Øtefe, LD Øenœur
85-letnico
Ivan Ahlin, LD Grosuplje
Sebastjan Andrejaøiœ, LD Kojnik, Podgorje
Anton Bukøek, LD Rogatec
Franc Grajø, LD Pleøivica, Æuæemberk
Alfred Gruden, LD Trnovski gozd
Nikola Kiø, LD Kapla
Angel Lapanja, LD Podbrdo
Franc Petek, LD Gozdnik, Griæe
Joæef Rade, LD Predgrad
Anton Velikonja, LD Planota
Anton Velikonja, LD Grgar
Joæe Vovk, LD Dekani
80-letnici
Franc Bigec, LD Podlehnik
Janez Ciperle, LD Komenda
Anton Hribar, LD Polønik
Ivan Kantuæar, LD Zabukovje
Øtefan Markoja, LD Velika Polana
Franc Nemec, LD Gorica
Janez Oreønik, LD Vrhnika
Marjan Petriœ, LD Grgar
Marjan Ponikvar, LD Æilce
Tomaæ Praønikar, LD Øentjernej
Stanislav Rustja, LD Hubelj
Franœiøek Øink, LD Joøt, Kranj
Janez Tomec, LD Laporje
Alojz Vesel, LD Padeæ
Anton Vovko, LD Trdinov vrh
Vladimir Zupaniœ, LD Boris Kidriœ
Joæef Ævikart, LD Bukovje, Otiøki Vrh
75-letnico
Anton Lucjan Bubniœ, LD Strunjan
Edvard Buœek, LD Rogaøovci
Franko Culot, LD Gaberk, Divaœa
Andrej Œernic, LD Lijak
Ivan Œernjak, LD Sinji Vrh
Janez Œernoga, LD Videm ob Savi
70-letnico
Anton Braniselj, LD Cerknica
Vilijem Drnovøek, LD Øentlambert
Joæef Gole, LD Ømartno pri Litiji
Branko Horvat, LD Cirkovce
Alojz Indihar, LD Velike Laøœe
Marjan Isteniœ, LD Rakek
Lucijan Kovaœiœ, LD Most na Soœi
Joæef Krœ, LD Storæiœ in LD Preddvor
Albert Marœiœ, LD Gradiøœe
Vladimir Mavriœ, LD Porezen
Marjan Pirc, LD Krøko
Janez Poljøak, LD Hrenovice
Anton Potoœnik, LD Kropa
Franc Ratajc, LD Ømarje pri Jeløah
Joæef Sladiœ, LD Dole pri Litiji
Franc Slanc, LD Gradac
Franc Svetlin, LD Mirna Peœ
Øtefan Tepeø, LD Boøtanj
Alojz Zlodej, LD Vitanje
Øtefan Zupanœiœ, LD Orehovica
Vsem jubilantom iskrene œestitke!
* Po podatkih, ki so nam jih posredovali
tajniki LD na œlanskih seznamih!
Foto: K. Schneider
LOVSKI OPRTNIK
P
Foto: B. Urbanœiœ
Žalostna in mučna smrt srnjaka,
ki so ga 16. 9. 2015 tako ujetega
med dve debli našli v LD Ruše.
Smuka po celcu ogroža živali
A na smučiščih ne gre le za vsakodnevni in deloma nočni hrup.
Nekateri kraji, kot sta Obertauern
in Ski amade v Avstriji, že oktobra vabijo drzne smučarje na
»popolno svobodno vijuganje po
pršiču«, torej čez drn in strn: med
grmovjem, skalami, čez previse,
gola pobočja, žlebove, skratka
spodbujanje, predvsem mladih,
na »razburljive ture«, kakor so v
slovenščini zapisali predstavniki enega od avstrijskih smučišč.
No, to so izzivi, ki človeku lahko
strežejo po življenju. A prav v
takih predelih naravnega okolja
spomladi gnezdijo ptice, pred
mrazom se skrivajo zajci, divji
petelini, srnjad, jelenjad, v toplejših mesecih leta alpski svizci.
Kot kaže, pa to ponekod ne šteje
kaj dosti. Kaj lovci tod nimajo
nobene besede? V smučarskem
kraju Grossarital, ki je v sklopu
Ski amadeja, so proge za smučanje
v celcu določili skupaj z lokalno
lovsko družino.
Kot so predstavniki smučišča
Obertauern povedali na tiskovni
konferenci v Ljubljani, so ponekod namestili table z informacijami o globini snežne odeje,
temperaturi in možnosti sprožanja
plazov. O takšni smučariji nudijo celo tečaj. Nobenega stavka
pa niso izrekli o divjadi, ki živi
v gorah okrog visokogorskega
prelaza čez Visoke Ture. V pisnem sporočilu je bilo zapisano,
da morajo smučarji zunaj urejenih
prog spoštovati naravo. Le kako,
saj ne vedo, kje pod snegom, v
grmovju in brlogih tičijo živali, ki
jih pozimi že tako ogrožajo mraz,
veter, vihar, snežni plazovi.
Vendar nimajo povsod po
Evropi enakega brezbrižnega
odnosa do divjadi. V švicarskem
Champerryju, na meji s Francijo,
je povsem drugače. Tam ni nobenega bučnega dogajanja, beri
žuriranja na terasah ob smučiščih,
kjer je mogoče v miru, sredi narave kositi ali popiti »kuhančka«.
Foto: A. Podbevøek
Obertauern vabi na smuko čez
drn in strn, divjad pa beži
osebnost prostranih smučišč
na Obertauernu (Avstrija) je
veriga več kot dva tisoč metrov
visokih gorah nad krajem, ki
je videti kot zimski amfiteater.
Vsenaokrog so napeljane žičnice,
ki v eni sami uri lahko prepeljejo petdeset tisoč smučarjev. Gre
za množico, ki tja prihaja ne le
smučat, ampak se tudi zabavat,
kar turistični delavci jemljejo kot
dejstvo. Zato kraji tekmujejo med
seboj, kdo bo imel večjo, beri
hrupnejšo zabavo, predvsem na
prostem. Tako prirejajo velikanske
koncerte s slavnimi nastopajočimi.
A glavne so terase ob gorskih
kočah na smučiščih, kjer na ves
glas navijajo rok, metal, džes,
vmes še kakšno latino pesem in
seveda Avsenika. Množica noro
poplesava v smučarskih čevljih
in žurka traja do noči. Domala
nihče pa se ne vpraša, kako to
prenašajo divje živali v bližnjih
gozdovih in planinah.
Ob žičnicah so table z napisom
Stop in s podobo ruševca, gamsa
ali srnjaka. Če bi imeli medveda,
bi se gotovo tudi on znašel na
tabli, so mi rekli, ko sem tam vijugala po poteptanih stezah. Naši
upravljavci smučišč v glavnem
celo prepovedujejo kakršnokoli
smučanje zunaj urejenih prog ali
pa napišejo opozorilo, da je smučanje na takih predelih na lastno
Ustavi se, hvala; kar pomeni, da je tam prepovedano smučati.
odgovornost. Torej je treba v takem primeru plačati tudi stroške
reševanja. V tujini pa je pogosto
plačljivo vsakršno reševanje.
Albina Podbevšek
Foto: A. Podbevøek
Ko se bliæa
zima …
Oglarji in lovci
s Koprivnika in iz
Gorjuø ohranjamo
oglarsko dediøœino
Psa na povodec!
V
Bohinju in okolici ima
oglarstvo več stoletno tradicijo. Najbolj je bilo razvito v
19. stoletju, ko so bile v Bohinju
647
LOVSKI OPRTNIK
bukovega. Letošnja kopa je imela
poleg glavnega namena – ohranjanje tradicije – še dva druga:
znanstveno-raziskovalno in kulturno-dediščinsko vlogo. Študent
biotehniškega centra Naklo Jure
Grmek namreč pripravlja diplomsko nalogo, s katero bo predstavil povezovalno vlogo človeka
z naravo in njenimi naravnimi
bogastvi ter učinkovito pridobivanje lesnih izdelkov. Poleg
opisanega celoten postopek priprave in kuhanja kope spremljajo učenci in mentorice Osnovne
šole dr. Janeza Mencingerja iz
Boh. Bistrice. Učenci raziskujejo
nastajanje kemijskih spojin pri
visokih temperaturah izgorevanja
kope ter prisotnost ogljikovega
monoksida v dimu.
bilo na našem območju veliko
izkopov železove rude, zato je
bilo zelo razvito kuhanje oglja,
saj so bili vsi izdelki dobro plačani, k čemur sta pripomogla tudi
župnik Valentin Vodnik in baron
Žiga Zois. Krajani Koprivnika
in Gorjuš smo zato veseli, da se
ohranja nekoč zelo pomembna
gozdarska panoga in se oglarjem
ter sodelujočim domačim lovcem
iskreno zahvaljujemo.
Slavko Ličef
LD Nomenj - Gorjuše
Bivak - preæa
v Zaglavi
V
Lovski družini Čezsoča
in verjetno tudi v sosednjih
družinah imamo oziroma imajo
težave z uresničevanjem načrta
odstrela jelenjadi. Te težave nika-
Zaradi naštetega je letni občni
zbor LD Čezsoča letos spomladi
sprejel sklep, da bomo na mestu,
ki mu pravimo Zaglava, postavili
večjo zaprto prežo, v kateri bi
bilo mogoče tudi prespati. Mesto
za prežo mora biti tako, da je z
enega mesta vidne več okolice,
obenem pa je nadmorska višina čim manjša zaradi občasnih
močnih vetrov in debele snežne
odeje pozimi. Za izvedbo del vsi
člani niso bili ravno navdušeni,
je pa veliko lovcev izrazilo željo,
da bi se pridružili akciji. Gradnja
oziroma postavitev objekta na
takem mestu je namreč res zelo
naporna, ker je treba ves potreben
material znositi na hrbtih, kraški
teren tudi ne omogoča postavitve
trdnih temeljev in prehodnost terena je zelo težavna.
Šele konec junija smo končno
dobili ustrezno dovoljenje lastni-
Foto: J. Grmek
fužine v Bohinjski Bistrici in v
Stari Fužini. Oglje so uporabljali
za taljenje železove rude. Takrat
so bili gozdovi za spravilo lesa
še slabo dostopni, zato so se lastniki odločali za kuhanje oglja v
gozdu, ki so ga potem z živinsko vprego vozili v dolino. Na
območju Pokljuke in Jelovice so
bile številne kope, prav tako na
območju Gorjuš in Koprivnika.
Živinoreja je bila v omenjenih
krajih glavni vir preživetja, zato so
kmetje zemljišča čistili za travnike
in pašnike in drva uporabili za
pripravo oglarskih kop. Ker je bila
živinska vprega glavno prevozno
sredstvo, so imeli dovolj dela tudi
kovači, ki so za svoje kovaške
mehe potrebovali velike količine
lesnega oglja. Po zgraditvi južne
železnice so v Bohinju fužinarstvo
začeli opuščati, v železarnah pa so
oglje nadomeščali s premogom.
Oglarji in lovci s Koprivnika in
Gorjuš – Marko, Jure, Gregor,
Klemen in Martin Grmek in
Jaka Korošec – že več let skrbijo za ohranjanje domače kulturne dediščine. Zato vsako leto
pripravijo kope in s kuhanjem
lesa predstavljajo, kako so lesno
oglje pridobivali včasih. Postopek
oglarjenja je zahtevno opravilo
in obsega pripravo lesa, pripravo
kopišča (prostora za postavitev
kope), zgraditev kožarice (lesenega bivaka, pokritega s smrekovim
lubjem), zlaganje lesa, postopek
kuhanja in oglenitve lesa ter postopek ohladitve in razdiranja kope.
Zdaj za kope največ uporabljajo
bukov les, najbolj kakovostno pa
je oglje iz lesa leske.
V naši kopi, ki smo jo pripravili
septembra, je bilo zloženih deset
prostorninskih metrov leskovega
lesa in dva prostorninska metra
648
Kulturno-dediščinska vloga je
povezana tudi z imenom Valentina Vodnika. Kopo smo namreč
pripravili in zažgali ob krajevnem
prazniku. Krajevna skupnost v
sodelovanju z Občino Bohinj in
Turizmom Bohinj vsako leto pripravi že tradicionalne Vodnikove
dneve. Letos so potekali od 11. do
13. septembra. Valentin Vodnik
je bil prvi župnik na Koprivniku,
in sicer je v kraju služboval od
leta 1793 do 1796. Takrat sta se
spoznala z baronom Žigo Zoisom,
ki je imel v Bohinju svoje fužine. Ker na Koprivniku še ni bilo
župnišča, je Žiga Zois Valentinu
Vodniku odstopil stanovanje v
svoji hiši na Gorjušah, ki jo zato
domačini še dandanes imenujejo
Zoisova graščina. Valentin Vodnik
in Žiga Zois sta zelo dobro sodelovala na različnih področjih.
Vodnik je poučeval kmete in poskrbel za dograditev župnišča in
obnovo cerkve. Farani so ga imeli
zelo radi. Prav v tistem času je
Foto: I. Kenda
Oglarji in lovci s Koprivnika in iz Gorjuš na Bohinjskem že več let
skrbijo za ohranjanje domače kulturne dediščine. Zato vsako leto
pripravijo kope in s kuhanjem lesa zdajšnjim generacijam predstavljajo, kako so včasih pridobivali lesno oglje.
Z akcije članov LD Čezsoča, ko so poleti postavljali novo prežo v
Zaglavi.
kor niso povezane z neaktivnostjo
lovcev ali majhno številčnostjo
omenjene divjadi. Prav nasprotno,
številčnost jelenjadi se skokovito
veča. Za odstrel pa se lovci le
težko odločimo, ker se jelenjad
v poletnih in jesenskih mesecih
zadržuje v visokogorju, od koder
je zelo težavno spravilo uplenjenih
živali. Že zalaz na takem terenu
je težaven, saj se jelenjad čez dan
zadržuje v gozdnatih predelih na
nadmorskih višinah od 1.000 do
1.400 m, ponoči pa se pomakne
na pašo nad gozdno mejo. Na prehodu iz gozda v pas nad gozdno
mejo je odstrel najlažje opraviti,
saj to še ni tako visoko in tudi
neporaščenost terena omogoča
dobro vidljivost.
ka, da prežo lahko postavimo na
izbranem mestu. Takoj nato so
se začeli dogovori, kaj naj kdo
naredi. Najprej je bilo treba pripraviti kovinske temelje, ki smo
jih pritrdili na kamnito podlago.
Ves material, približno 300 kg
desk, tramov pločevine in kovinskih podstavkov je bilo treba
znositi na omenjeno mesto. Prevoz
do lokacije ni mogoč, najbližje
mesto za prevoz je le do planine
Dolina. Od tam naprej pa je vse
potovalo na hrbtih prek planin
Slatenik in Golobar do Zaglave.
Lovec v dobri telesni pripravljenosti za tako pot navzgor (brez
tovora) potrebuje slabe tri ure.
Poleg materiala je bilo treba tja
znositi še vse orodje od motornih
Sreœanje LD Kapla
in LD Remønik v
malem nogometu
J
utranji dež je ponehal in začelo se je kazati sonce, ko smo
se nekateri lovci s Kozjaka 3.
10. 2015 popoldne zbrali v vasi
Remšnik. Pod cerkvijo sv. Jurija je
bilo na sporedu že deseto srečanje
v malem nogometu med dvema
sosednjima LD.
Zamisel o takšni vrsti druženja
se je porodila že preminulemu starešini LD Kapla, Stanetu Petarju.
Takratni in zdajšnji starešina LD
Remšnik Ivan Golob mu je z
veseljem pritrdil in tako se je
Člani LD Remšnik in LD Kapla so se že desetič pomerili v malem
nogometu.
pred desetletjem začelo tovrstno
druženje naših LD. Tudi zdajšnji
starešina LD Kapla Jožef Pušnik
je naklonjen tovrstnemu druženju
in je eden izmed igralcev v ekipi.
Čez leto najdemo čas za druženje
na raznih strelskih prireditvah,
krajevnih praznikih, posamičnih
in skupinskih lovih, kjer se skupaj
poveselimo in krepimo medsosedske odnose.
LD sta se prvič pomerili v malem nogometu na igrišču pod cerkvijo sv. Katarine na Kapli. Tekme
smo in jih še vedno popestrimo z
obilico smeha, potekajo v duhu
športne borbenosti, navijaškega
ozračja članov LD, žena, otrok,
spremljevalk …
V naših loviščih je narava takrat
že začela dobivati zlatorumene
barve, kazati se je začel dih jeseni in s sosednjega Pohorja je
pihal svež veter, ki pa ni ohladil
prijetnega vzdušja, nastalega ob
nogometu. Tekma je potekala pod
budnim očesom sodnika Tomaža
Humerja, ki ni dosodil neljubih
pripetljajev, le tu in tam je izjavil:
»Moška igra, moškaaa!« Tekma je
bila korektna, s slavjem domačih
in – v šali z moje strani – pripombo, da smo Kaplčani bolj lovci
kot nogometaši. Zaključek smo
pripravili v lovskem domu LD
Remšnik, kjer je bila tudi uradna
razglasitev najboljšega igralca tekme (Miha Grögl) in osmoljenega
vratarja (Ožbej Petar). Rezultat
niti ni bil bistven, štelo je, da smo
se ponovno zbrali kot prijatelji,
katerim sta ljuba podoživljanje
narave in lov.
Po slastni jedači in dobri pijači
smo se prelevili nazaj v lovce in v
na novo urejenih prostorih lovskega doma so se začela pripovedovanja lovskih prigod. Nekateri so
pripovedovali tako doživeto, da je
bilo mogoče začutiti mraz mrzlih
svetlih zimskih noči, čeprav v
toplem prostoru.
Ob tej priložnosti bi v svojem
imenu in imenu vseh članov LD
Kapla še enkrat čestital ekipi LD
Remšnik za zmago in gostoljubje
na našem desetem srečanju v malem nogometu.
Marko Richter - Zeleni
Lovsko tovariøtvo,
ki ga je æal
vedno manj
K
ot že vrsto let doslej smo se
lovci LD Vurmat, zadolženi
za revir Vurmat II, na opuščeni
kmetiji pri Jegru zbrali na delovni
akciji čiščenja pašnika za divjad.
Zbirno mesto je bilo Pri Gosaku,
kakor se imenuje sosednja kmetija,
katere lastnik je Mirko Vute (oče
znanega mariborskega puškarja
Jerneja Vuteta). Zbrali smo se
ob osmi uri zjutraj; manjkala sta
samo dva lovca, oba iz upravi-
Foto: S. Øtiberc
žag, baterijskih vrtalk do kladiva
in goriva za motorne žage.
Z deli smo začeli že konec
maja, ko smo teren skopali do
trdne skale, na katero smo kasneje pritrdili kovinske nosilce za
ogrodje objekta. Nekaj lesa smo
posekali v okolici, a ga je bilo
premalo, saj je na tisti višini raslo
samo nekaj primernih macesnov,
ki pa so bili zaradi zvitosti skoraj
neprimerni za gradbeni les. Nekaj
materiala in orodja smo tja znosili šele v zadnji polovici junija.
Največ dela smo opravili 10. in
11. julija, ko je bila organizirana
večja delovna akcija. S pripravami
smo začeli v petek, takoj po koncu
služb, nato smo se pozno popoldne
zbrali na planini Dolina, kjer smo
si naložili bremena na krašnje in
jih odnesli do planine Slatenik.
Tam smo prespali in naslednji
dan zjutraj zgodaj nadaljevali pot
do Zaglave. Tam smo se razdelili
v skupine in začeli z delom. Po
začetni negotovosti je delo hitro
steklo in do poldneva je bil nov
lovski objekt pokrit.
Pri delu so nam pomagali tudi
člani drugih lovskih družin, zato
bi se rad na tem mestu v imenu
LD Čezsoča zahvalil za tovariško
pomoč članom LD Boris Kidrič
in članu LD Dolenja vas. S skupnimi napori smo delo kljub izredni
vročini in visokogorskemu soncu
skoraj dokončali. Zadnje deske
in okna smo vgradili šele jeseni,
neposredno pred lovsko sezono.
V delo preže v Zaglavi smo
vložili veliko napora in dobre
volje. Upam, da bo preža služila svojemu namenu in da bomo
lažje uresničevali zahtevani odstrel jelenjadi v naslednjih letih.
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi preže, se iskreno
zahvaljujem in jim želim tudi z
nanovo postavljene preže veliko
lovskih užitkov.
Iztok Kenda
Foto: M. Richter
LOVSKI OPRTNIK
čenih razlogov. Gospodar Mirko
nas je povabil na svoj lepo urejen
vikend in nas najprej pogostil s
kavo, čajem in tudi dodatek za
moč in dobro voljo ni izostal. Nato
je sledila krajša slovesnost ob
sprejemu novega lovca Damijana
Štiberca v naš revir. Mirko mu je
kot pravi lovski tovariš ob sprejemu napisal celo posvetilo, ki
smo ga podpisali vsi delavci v
tem revirju. V prisotnosti vseh je
Damijan glasno prebral posvetilo,
nakar smo mu vsi zbrani zaželeli
dobrodošlico.
Dominik Adam, gospodar revirja, nam je kot vedno razdelil
delo in odpravili smo se na sosednji hrib, kjer je bila delovna
akcija. Ker na kmetiji že več let
nihče ne živi, je bil pašnik že precej zaraščen. Vložiti je bilo treba
veliko truda, da smo posekali grmičje, ki se je razbohotilo po vsej
površini. V tamkajšnjem predelu,
ki je precej oddaljen od urbanega
okolja, je divjadi dovolj. V revirju
od parkljarjev stalno živijo srnjad,
divji prašiči, gamsi in jelenjad.
Ker v bližini ni obdelovalnih površin, smo ob gozdnem robu že pred
časom uredili privabljalno krmišče
za divje prašiče, ki ga »ščetinarji«
radi obiskujejo. Ob pašniku smo
uredili tudi manjšo krmno njivo,
na katero smo posadili topinambur. Divjad ga predvsem pozimi,
ko je druge naravne hrane hrane
manj, rada izkopava.
Ker ob obilnem delu čas zelo
hitro mine, se je jutro kaj hitro
prevesilo v popoldne. Da ne bi
izgubljali dragocenega časa, smo
se že zjutraj dogovorili, da malice
ne bomo imeli. Dogovorili smo
se, da bova z Mirkom pripravila
obilnejšo malico šele po konča-
Po opravljenem delu članov, zadolženih za revir Vurmat II, so se
prilegli dobra malica, družaben pogovor in osvežitev s pijačo.
649
LOVSKI OPRTNIK
Lovci LD Tišina in ribiči RD Gornja Radgona, TE Tišina, se skupaj
trudijo delovati v korist varovanja narave.
Tradicionalno
sreœanje lovcev
in ribiœev Gornje
Radgone
Foto: B. Æerdin
nem delu. Kot se spodobi, je v
veliki meri za dobrote, ki so bile
pripravljene na žaru in tudi »tekoče zadeve«, poskrbel novi član
revirja, Damijan. Napori in preliti
znoj na vročem dopoldanskem
soncu so bili hitro pozabljeni, pa
tudi porabljene kalorije in tekočino smo obilno nadomestili. Kjer
je dobra volja, ne sme manjkati
glasba; zadonel je lovski rog, katerega zvoki zelo lepo odzvanjajo
v tamkajšnji kotlini.
Tako je za večino od nas kar
prehitro minilo popoldne po še
eni od mnogih uspešnih delovnih
akcij v našem revirju Vurmat II in
predvsem ob pristnem tovariškem
druženju lovcev. Žal smo skupaj
ugotovili, da je takih druženj veliko premalo. Delovne akcije so
idealna priložnost za vzpostavljanje boljših medsebojnih odnosov,
za spoznavanje in druženje. To je
tudi priložnost, da lahko izmenjamo nekatera mnenja o posamezni
problematiki v LD Velikokrat se
težavo osvetli z več strani in je
nato lažje rešljiva. Sodelujoči v
akciji bomo s tovrstnimi koristnimi in delovnimi druženji zagotovo
nadaljevali. Veseli bomo, če nas
bo posnemal še kdo.
Slavko Štiberc
Puøke in ribiøke
palice zamenjali
za nedeljsko
druæenje
J
Da je srečanje med lovci in ribiči
uspelo, sta imela največ zaslug
predsednik LD Tišina Evgen
Hašaj (levi) in predsednik TE
Tišina Vinko Šarotar.
unij za radgonske lovce in ribiče že vrsto let pomeni tudi
pripravo na tradicionalno medsebojno družabno srečanje (lovci
LD Gornja Radgona in ribiči
RD Gornja Radgona). Čeprav
je srečanje namenjeno predvsem
sproščenemu druženju, je najzanimivejši del druženja svojevrstno
650
Druæabne lovske
prireditve pod
Goro
Lovski ples, krst, pikniki …
K
Foto: I. Roæman
R
ibiška družina Gornja
Radgona, TE Tišina, je ob
ribnikih v Gradišču pri Tišini
pripravila jesensko srečanje in
druženje z lovci LD Tišina. Prvo
tovrstno srečanje so začeli lani
in so letos nadaljevali, predvsem
z namenom, da bi se ribiči in
lovci še bolj povezali, saj eni in
drugi skrbijo za ohranjanje narave. Srečali so se v nedeljo, 10.
oktobra. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu se ga je udeležilo
dvanajst ribičev in dvanajst lovcev. Tako so tokrat lovci zamenjali
puške za ribiške palice in v družbi
ribičev vneto namakali trnke in
lovili ribe. Lovci LD Tišina imajo
svoje lovišče tudi na območju
Gradišča, kjer so ribniki. Ko lovci
priredijo lov, se radi ustavijo ob
njih in se v prostorih ribičev odpočijejo in pomalicajo. Sicer pa
lovci in ribiči že vrsto let dobro
sodelujejo, na kar je ponosna tudi
Občina Tišina, ki srečanja podpira
in si želi, da bi tako sodelovanje
postalo stalnica.
Da so se lovci in ribiči na druženju imeli lepo in s srečanja na
svoje domove odnesli lepe spomi-
eni skrbijo za živali na kopnem,
drugi pa v vodi. Glavni sodnik
Franc Mauko je pojasnil pravila
iger, a ker pravijo, »da prazna
vreča ne stoji pokonci«, so lovci
svoje goste najprej pogostili z
divjačinskim golažem. Lovci in
ribiči so se med seboj pomerili
v petih igrah, od katerih je bilo
največ zanimanja in tekmovalnosti
zaznati ravno pri zadnji. Pa ne
zaradi svoje vsebine, ampak ker je
bil rezultat prejšnjih iger zelo izenačen in je prav zadnja odločala
o zmagovalcu. Sodniška komisija
je rezultate skrbno zbirala, jih na
koncu pregledala, seštela točke in
razglasila tokratnega zmagovalca
iger. Čeprav so si vse leto pokal
napovedovali ribiči, so tokrat več
spretnosti pokazali lovci, ki so za
nagrado prejeli pokal, a le za prehodno obdobje enega leta, ko se
bo spet odločalo, katera ekipa si ga
bolj zasluži. Kljub porazu ribičev
pri njih ni bilo zaznati slabe volje,
prevladovala je dobra volja in prijetno je bilo druženje ob dobrotah
z žara in dobri kapljici.
Iztok Rožman
S srečanja lovcev in ribičev Gornje Radgone. Letos so si po rezultatih
petih iger prehodni pokal priborili lovci.
ne in vtise, sta poskrbela Vinko
Šarotar, predsednik RD Gornja
Radgona, TE Tišina, in Evgen
Hašaj, predsednik LD Tišina.
Letos so ribiči za lovce pripravili
ribe na različne načine, prihodnjo
jesen, ko bodo spet pripravili srečanje in druženje, pa bodo lovci
za ribiče pripravili lovski bograč.
Skratka, tovrstno ribiško-lovsko
druženje je pohvalno, kajti oboji
se zavedajo pomena neokrnjene narave in kaj vse ob dobrem
sodelovanju lahko postorijo za
naravo.
Bojan Žerdin
tekmovanje, ko se lovci in ribiči
med seboj pomerijo v različnih
športnih igrah, na koncu katerih
si boljša ekipa prisluži prehodni
pokal. Letos je bilo druženje v
soboto, 13. 6. 2015, kot gostitelji
dogodka pa so bili tokrat na vrsti
lovci.
Zbrane sta najprej nagovorila predsednik Ribiške družine
Gornja Radgona, temeljne enote
Gornja Radgona Vlado Drvarič
in starešina LD Gornja Radgona
Milan Kolarič. Kot je povedal
Kolarič, so si lovci in ribiči v
marsičem podobni: oboji so varuhi
naravnega okolja in živali, le da
rajani Prežihovih Kotelj ob
vznožju Uršlje gore že od
nekdaj veliko pozornosti namenjajo tudi urejenosti svojega kraja, še
posebno pa so ponosni na svojo
tradicionalno ljubiteljsko odrsko
in pevsko kulturo. Tudi člani LD
Prežihovo so daleč naokrog prepoznavni kot skrbni gospodarji
svojega lovišča, uspešni upravljavci divjadi, pa tudi po tem, da že
69 let skrbno gojijo svoje lovske
šege in navade. Zlasti si zelo prizadevajo za tradicionalne športne,
strelske, pevske in druge družabne
lovske prireditve. Med njimi velja
posebej omeniti vsakoletni lovski
družabni večer, ki ga neprekinjeno
organizirajo že več kot šestdeset
let. Prav zaradi lovskega plesa
in veselega druženja so še bolj
povezani in tovariški. S plesom
se vsaj delno odkupijo pri svojih
potrpežljivih ženah, brez katerih
ne bi bili tako uspešni lovci in tudi
ne tako pevsko in plesno družabni.
Letošnji družabni večer v Gostišču
Dular, kjer se koteljski »jagri«
sploh najraje družijo, je bil še
posebno svojevrsten. Znano je, da
LD Prežihovo, ki ga že drugi mandat uspešno vodi Milan Košelnik,
samo na družabnih večerih organizira lovski krst. Tamkajšnja
LOVSKI OPRTNIK
tradicija je, da so lovci krščeni,
ko prvič uplenijo veliko divjad, in
to za vsako vrsto posebej. Letos
sta bila zaradi uplenitve dveletnih
muflonov pri krstu najbolj izpostavljena ne več rosno mlada lovca
Aleš Rotar in Matej Gorenšek.
Medtem ko so doslej lovski krščenci za svoje zagovornike izbrali le nekaj lovcev, med katerimi
so bile vedno tudi predstavnice
nežnejšega spola, sta letošnja za
svoje zagovornike izbrala skoraj
vse prisotne lovce. Pa ne zato, da
sama ne bi znala odgovoriti na
strokovna vprašanja, ki jih že leta
skrbno pripravi gospodar Anton
Navodnik, ampak tudi zato, da so
pri krstu najprej vsi skupaj popili
»obvezne« kozarce vina, na koncu
pa za družabni večer tudi plačali
kar nekaj litrov vina.
Le nekaj metrov od cerkve na Šartneku so se pod mogočno zeleno
krošnjo druge najstarejše koroške lipe tudi letos zbrali nekateri
udeleženci lovske sv. maše. Prvič med njimi je bil kaplan in lovski
pripravnik Jure Sojč.
Foto: F. Rotar
Lovski piknik na Ošvenovem
Lovski družabni večer v Gostišču Dular je popestril tradicionalni
lovski krst.
Maša za lovce nad Kotljami
Tudi letošnje tradicionalno srečanje s kmeti pri lovskem domu
na Kogovskem in lovska maša
v podeželski cerkvi sv. Mohorja
in Fortumata na Šartneku nad
Kotljami sta še bolj povezala
lovce in utrdila prijateljske vezi
s kmetovalci in drugimi ljubitelji zelene bratovščine in lovske
kulture. Ker se morajo žal tudi
dušni pastirji seliti iz ene fare v
drugo, menda zato, da se ne bi
preveč navezali na svoje farane,
je po odhodu župnika Marjana
Plohla lansko lovsko mašo daroval ravenski župnik Alojz Bek,
ki je bila zanj sploh prva v vsej
njegovi dolgi dušni pastirski službi. A kot kaže, odslej koteljski
lovci z menjavo duhovnikov ne
bi smeli imeti več težav. Član LD
Prežihovo - Kotlje in mlad lovski
pripravnik Jure Sojč je letos namreč postal tudi ravenski kaplan,
ki občasno službuje v koteljski
fari in je tako po službeni poti
prvič daroval lovsko mašo. Ker
je Jure kmečki sin iz Lovrenca
na Pohorju, kjer je že kot kratkohlačnik spoznaval naravo, divjad
in se srečeval tudi z lovci, je bila
letošnja lovska maša posebno
slavnostna in lovsko obarvana.
Lovske melodije trobil, na katere so zaigrali Ravenčani Janez,
Jani in Žan Plohl, so polnile
dušo vsem zbranim, ki so dodobra napolnili notranjost cerkve.
Čeprav se zaradi bolezni pevovodje Mitja Šipka v cerkvi ni
slišalo ubranega petja domačega
lovskega okteta (Mitja je kmalu
nato umrl, o čemer smo pisali v
Lovcu, 10/2015), je bila lovska
sv. maša vseeno slavnostna tudi
zaradi izbranih besed starešine
Milana Košelnika, ki je zbrane
nagovoril in med drugim spomnil,
da so lovske maše postale del lovske kulture tudi v LD Prežihovo
in jih bo LD zato organizirala tudi
v prihodnje!
A letošnje lovske družabnosti
pod Goro s tem še ni bilo konec.
Lovci iz nekaterih revirjev so
si po delu v revirjih in urejanju
okolice okrog družinskih lovskih
nepremičnin spet organizirali svoje tradicionalne piknike. A posebno odmevno lovsko druženje
je bilo na pobočju Uršlje gore,
nad kmetijo Ošven, kjer imajo že
od leta 1957 koteljski lovci tudi
svojo lovsko kočo. Odkar imajo
v dolini nov lovski dom, lovska
koča zaradi svoje oddaljenosti
ni več tako obiskana, kot je bila
nekdaj. A sredi vročega poletja je
spet oživela. Za prešerno lovsko
druženje so tokrat poskrbeli poleg Antona Navodnika še Alojz
Skarlovnik in Ivan Trobas, saj
so na piknik povabili vse lovce
iz revirja Navrški vrh in tudi njihove soproge. Ko so Tone, Alojz
in Ivan na letošnjem družabnem
lovskem večeru od Dušana
Leskovca (predsednika Koroške
lovske zveze) prejeli odlikovanja
in priznanje LZS (Navodnik red
I. stopnje, Skerlovnik red II. stopnje in Trobas zlasti znak LZS),
so obljubili, da bodo za člane
svojega revirja pripravili pravi
lovski piknik. Obljubo so izpolnili
tudi s pomočjo revirnega vodje in
mladega očka Jureta Pavlina in
ne več rosno mladega lovskega
pripravnika, »glavnega kuharja« revirja Navrški vrh, Simona
Sedelšaka. Menda se bodo letos
lovci z Navrškega vrha še enkrat
prijetno družili. Novo srečanje naj
bi organizirali še preostali lovci
iz revirja: Beno Kotnik in Franc
Rotar, ki sta že pred časom prejela red I. stopnje LZS, in Bojan
Kotnik, ki je prejel red II. stopnje
LZS. Tudi Jože Logar, prejemnik
reda I. stopnje LZS, ki se je iz
revirja Navrški vrh premaknil v
revir Podgora, a je na Navrški
vrh še vedno zelo navezan, bo
tudi soorganizator prihodnjega
srečanja. Ker bo Ošven zagotovo
prehitro pobelil sneg, bo verjetno
srečanje kar na Lubasovi kmetiji v
Podkraju, kjer sta doma Kotnikova
lovca Beno in Bojan.
Franc Rotar
Za jelena je bil
usoden srobot
S
oseda, ki je pravkar prišla s
sprehoda, mi je 17. 7. 2015
povedala, da na območju Završja
(Občina Trbovlje) pod cesto leži
mrtva »večja rjava žival«, ki že
zelo zaudarja. Takoj sem se odpravil na opisano mesto in ostrmel
od presenečenja. V grmovju in
gostem srobotju je ležal razpadajoč jelen. Poklical sem gospodarja
lovske družine in skupaj sva ugotovila, da se je jelen z rogovjem
tako zelo zapletel v navadni sro-
Leva veja rogovja (še v mahu) je bila tako zelo ovita s srobotom, da
se jelen ni mogel rešiti.
651
Foto: M. Medveøek
LOVSKI OPRTNIK
bot, da je v njem ostal nerešljivo
ujet in je zato tam poginil. Imel
je dokaj močno rogovje dvanajsteraka z dolgimi parožki. Levo
vejo rogovja je imel tako zelo
ovito s srobotom, da je bila glava
dvignjena nad tlemi tudi še potem,
ko je omagal. Iz zelo poteptanih
tal je bilo razvidno, da se je žival
dalj časa borila za življenje.
Na tamkajšnjem območju so že
večkrat opazili jelenjad. Verjetno
se je jelen na hitro umaknil pred
vozilom in pri tem planil v goščavje ali pa si je želel očistiti
rogovje mahu. Star je bil od 7 do 9
let in rogovje pa bi bilo ocenjeno
z okroglo 160 točkami.
V Lovcu ali drugem tisku večkrat lahko preberemo o podobnih
primerih, ki so usodni za divjad.
Navadno je kriv človek s postavljanjem različnih žičnatih ograj,
odmetavanjem odpadkov v naravo
in podobno. Toda tudi narava ima
svoje zanke in pasti. Tokrat je bila
past v obliki navadnega srobota
(Clematis vitalba), ki je naša najpogostejša domorodna ovijalka;
raste v gozdovih, predvsem na
gozdnih robovih, med grmovjem
in v živih mejah. Po navadi raste
na svežih, rodovitnih in večinoma
apnenčastih tleh. Je do 8 m (redkeje do 10 m) visok ovijajoč se in
plezajoč grm, ki raste na svetlem
ali v delni senci.
Miro Medvešek
LD Dobovec
Lisica ali øakal
v prekmurski
drvarnici
Š
e nedolgo nazaj zgodbi brez
nekaterih dokazil nihče ne bi
verjel. A je res. Tukaj je, sedaj
in pri nas v Prekmurju. Celotna
652
zgodba se je začela v začetku
letošnjega avgusta, ko so moji
sosedje v strnjenem naselju vasi
Tišina, kmalu nato pa tudi jaz,
videvali tekati okrog hiš, po vrtovih, bližnjem vaškem parku, na
pločniku čudno lisico, ki se ni nič
kaj preveč bala ljudi. Natančnega
datuma v avgustu se ne spomnim,
menim pa, da je bilo okrog 8.
ali 9. avgusta, ko me je obiskal
sovaščan Alojz Horvat in mi v
kratkem pogovoru povedal, da mu
neka čudna lisica prihaja domov
po kokoši, ki jih ima izpuščene
okrog hiše. Prosil me je, če pridem
pogledat in tudi kaj lovskega storim, da bi mu ostalo še kaj kokoši.
Že naslednji dan popoldne sem
se oglasil pri njem, se usedel na
prikrito mesto med kokoši in čakal
na dolgorepo tatico. Čakal sem do
nekaj čez 20. ure. V tem času naj
bi se po pogovoru z oškodovancem prikazovala štirinoga tatica.
A nisem je pričakal ne tistega dne
ne naslednjega in še nekaj dni
za tem. Po teh dneh pa me je po
telefonu poklical sovaščan Kovač
iz Tišine in mi povedal, da sta s
hčerko, ko sta se peljala domov,
med hišami v strnjenem naselju
videla divjo žival, ki ni bila lisica,
je pa precej podobna šakalu, in
se je na travniku v bližini njegove hiše zavlekla v skladovnico nažaganega tehničnega lesa.
Rekel sem mu, naj me s sosedom
Horvatom počakata na kraju, ker
bomo poskušali dobiti žival. S
puško šibrenico sem se po moji
lastni presoji glede strela postavil
na najbolj varen kraj, sovaščana
pa sta začela ropotati in povzročati šume po skladovnici drv. Ni
dolgo trajalo, ko je že večkrat
omenjena čudna lisica skočila iz
skladovnice in jo urno ubrala proti
suhemu vaškemu potoku Mokoš.
Dvakrat sem ustrelil na bežečo
Foto: I. Trœek
Pošteno steptana tla okrog jelena so dokazovala, da se je žival
dolgo trudila, da bi se rešila naravne pasti, potem pa je omagala in
žalostno poginila.
žival, ki jo je po prvem strelu
nekoliko zaneslo, vendar ni padla.
Za tem sem storil vse potrebno,
kar je treba storiti po zgrešenem
ali slabem strelu, vendar živali
nisem našel.
Dva ali tri dni kasneje me je
ponovno poklical Horvat in me
seznanil, da so se prejšnji dan
njegove kokoši ponovno oglašale
in opozarjale na nevarnost ravno
tako, kot so se takrat, ko mu je
»čudna lisica« eno ubila in jo
poskušala odnesti. Da bi pomiril
vznemirjenega sovaščana in tudi
druge, sem spet odšel čakal čudno
lisico, za katero pa ni bilo zanesljivo, da res pripada tej vrsti. Glede
na videz in obnašanje naj bi bila
žival bolna. Da bi nekako pomiril
bližnje vaščane in ohranil dobro
premikala žival sive barve, ki si
je oblizovala zadnjo stran svojega
trupa. Izredno težko sem pomeril skozi lesene late drvarnice.
Zavedal sem se, da moram zadeti;
in to iz več razlogov. Ko sem bil
prepričan, da bo strel učinkovit,
saj je bilo do tja dobrih petnajst
metrov, sem pritisnil na sprožilec.
Po strelu je v drvarnici, in to z
druge strani dvakrat ali trikrat zelo
zaropotalo, nato pa vse utihnilo. Z
lastnikom hiše sva takoj odšla iz
spalnice na dvorišče in na drugo
stran drvarnice, kjer sva na tleh
opazila okrvavljeno mrtvo žival.
Takrat sem bil prepričan, da na
tleh ne leži mrtva lisica, temveč
po vsej verjetnosti še ne eno leto
star šakalji mladič.
Takoj sem na kraj dogodka po-
Čudna »lisica«, za katero se je po odstrelu izkazalo, da je bila mlada
šakalka.
ime naše lovske družine, sem tudi
naslednji dan proti večeru ponovno sedel med njegovimi kokošmi
in s puško čakal na prihod čudne
živali, za katero so že vsi vedeli,
da se ves teden potika med hišami, vrtovi in še kje. Vendar je
tudi tokrat nisem pričakal. Tako
sem od 11. 8. 2015 do jutra 14. 8.
2015 nekajkrat poslušal okoliške
vaščane, kako videvajo čudno
žival. Čeprav noben od njih ni bil
lovec, so nekateri menili, da je po
vsej verjetnosti šakal.
Tistega dne pa me je dober
znanec iz vasi Tropovec, ki se
drži vasi Tišina, malo pred 7. uro
poklical po telefonu in mi povedal, da je v njegovi drvarnici
šakal. Rekel sem mu, naj žival
prikrito opazuje in spremlja njeno
gibanje ter da bom takoj odšel k
njemu. Ker stanuje blizu, sem
vzel puško iz omare v lovski sobi
in bil že po nekaj minutah pri
Stanku Koštricu v Tropovcih.
Ne boste verjeli, da me je povabil
kar v družinsko spalnico in mi
skozi reže polken odprtega okna
pokazal v drvarnico, kjer se je
klical gospodarja naše LD, lovskega tovariša Aleša Števaneca,
ki je po poklicu veterinar, naj si
žival ogleda. Obvestil sem tudi
lovskega inšpektorja Bojana
Kotnika in ga seznanil z vsem.
Glede na okoliščine mi je naročil,
naj vse skupaj dokumentiram tudi
s fotografijo in sestavim zapisnik, ki naj mu ga dostavim. Vse
naročeno sem tudi storil, truplo
živali sem dostavil na veterinarsko
postajo v Mursko Soboto. Od tam
so po predhodnih težavah obvestili inšpektorje VURS v Murski
Soboti, ki so odločili, do bodo
truplo uplenjene živali poslali na
preiskave še v Ljubljano. Žival,
ki je bila v tej zgodbi z izrednim
posegom odvzeta iz lovišča, je bila
mladič ženskega spola.
Brez dlake na jeziku v tej zgodbi si upam na glas razmišljati, da
tudi sam še vedno ne vem, kaj
sem uplenil: ali bolno lisico ali
bolnega šakaljega mladiča.
Tovariši lovci, ki ste prebrali
moj zapis, si boste iz napisanega
in fotografije lahko sami ustvarili
nekatere zaključke. Osebno me
LOVSKI OPRTNIK
pri uplenjeni živali, ki ne kaže na
lisico, motijo dolge noge, videz
glave in uhljev, ki prav tako ne
kažejo tistih značilnosti, ki jih
poznam pri lisici. Pri vsem tem
je res le, da je bilo treba žival, ki
je ljudem povzročala škodo in se
je sumljivo približala naseljem,
nemudoma odstraniti iz urbanega
naselja.
Iztok Trček
Primer zapleta
zaradi izgube
loviøœa v Goriøkem
okraju (5)
Nadaljevanje
a državnem sekretariatu za
gospodarstvo so s pregledom spisa iz Gorice zahtevali še
podatke za podpisnike prošnje
za ustanovitev LD Soča, ki jih je
nato pomočnik načelnika notranje uprave OLO Gorica zbral in
poslal v Ljubljano. 30. decembra
1953 je Upravi javne varnosti
v Ljubljano za podpisnike prošnje – Ivana Gravnerja, Jožefa
Mariniča in Ivana Marušiča
– poslal zahtevano običajno kratko
karakteristiko. Ko je načelnik IV.
oddelka Uprave državne varnosti
iz Gorice za navedene ustanovitelje LD Soča prejel dodatno
karakteristiko, je celotnemu spisu
dodal še svoje končno poročilo.
V njem je navedel, da je Državni
sekretariat za gospodarstvo LRS
odločil, da se ukineta lovišči Brda
in Jelenik, okraj Gorica in ustanovi novo lovišče Soča s skupno
površino 15.549 ha. V povezavi z
ustrezno komasacijo teh lovišč so
v omenjenem predelu že opravili
tudi reorganizacija lovstva in so
v skladu z določili zakona o lovu
tudi ustanovili LD Soča s sedežem
v Kojskem. Zapisal je še, da so
predlagatelji zadostili vsem pogojem zakona o lovu ter zakona
o društvih, zborovanjih in drugih
javnih shodih ter da so ti aktivisti
in na terenu zelo delavni ljudje
in je zato pričakovati, da bodo
dobro vodili lovsko organizacijo
v Kojskem. Glede na navedeno je
N
LRS, OLO Gorica, Tajništvo za
notranje zadeve, Lovska družina Soča,
Ustanovitev, Dopis Upravi javne varnosti na IV. oddelek pri Državnem
sekretariatu za notranje zadeve LRS,
št. IV-502/6 z dne 30. december 1953,
Upravna enota Nova Gorica, Mapa
društev, LD Sabotin, evidenčna št.
256.
Poročilo načelnika IV. oddelka
Uprave javne varnosti pri Državnem
sekretariatu za notranje zadeve LRS
z dne 5. januar 1954, Mapa društev
LD Sabotin.
predlagal, da se potrdi ustanovitev
LD Soča.
Načelnik IV. oddelka Uprave
javne varnosti pri državnem
Sekretariatu je za Notranje zadeve sestavil mapo spisov, ki so bili
po določilih o postopku potrebni
za registracijo društva LD in jo
poslal svojemu nadrejenemu v
razrešitev. Še isti dan, tj. 5. januarja 1954, je državni podsekretar
Sekretariata za notranje zadeve
LRS lahko izdal odločbo, v kateri
je po zakonu o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih ter
izpolnitvi pogojev zakona o lovu,
na podlagi 10. in 13. člena tega
zakona in v sporazumu z državnim
Sekretariatom za gozdarstvo LRS,
št. V/3-1680/1-53 od 24. december 1953, dovolil ustanovitev in
delovanje LD Soča s sedežem v
Kojskem, okraj Gorica.
Na tajništvo za notranje zadeve
sta 14. januarja 1954 iz Ljubljane v Gorico prispela odločba in
spremni dopis, v katerem so tajništvo za notranje zadeve OLO
Registracija, Lovska družina Soča,
Kojsko, Okraj Gorica, Dopis načelnika
IV. oddelka Uprave državne varnosti
pri Državnem sekretariatu za notranje
zadeve LRS, št. IV-5643/2-53 Ve/Ku
z dne 14. januar 1954, Upravna eno-
Gorica obvestili o izdaji odločbe,
s katero so dovolili ustanovitev
in delovanje LD Soča in naložili
njeno izročitev predstavniku LD
Jožefu Mariniču v Kojskem,
Podsabotin št. 2, prvemu predsedniku LD Soča, ki je v navedenem času opravljal dolžnosti
tajnika LD. Po debelih osmih
mesecih je bila končno le rešena
odločba, za katero so predstavniki
LD Soča napisali prošnjo že 27.
aprila 1953.
Zakaj se je tako dogajalo in kdo
nosi krivdo, razjasni poročilo, ki
ga je 14. januarja 1954 napisal
namestnik načelnika IV. oddelka
javne varnosti pri Sekretariatu za
notranje zadeve LRS. O primeru
so bili v mapi priloženi tudi spisi,
ki jih je v medsebojnem uradnem
dopisovanju s tajništvom za notranje zadeve pri OLO Gorica
zbral namestnik načelnika in jih
posredoval svojemu predpostavta Nova Gorica, Mapa društev, LD
Sabotin, evidenčna št. 256.
Poročilo pomočnika načelnika
IV. oddelka Uprave javne varnosti
pri Državnem sekretariatu za notranje
zadeve LRS z dne 14. januar 1954,
Upravna enota Nova Gorica, Mapa
društev, LD Sabotin, evidenčna št.
256.
Odločba o dovoljenju delovanja Lovske družine Soča, št. IV-5643/253, z dne 5. januar 1954. Upravna enota Nova Gorica. Mapa društev.
LD Sabotin, evidenčna št. 256.
ljenemu. V poročilu je navedel,
da priloženi spisi potrjujejo malomarno poslovanje odgovornega
referenta tajništva za Notranje
zadeve pri OLO Gorica. Iz spisov je bilo namreč razbrati, da
so ustanovitelji LD Soča tajništvu za notranje zadeve prijavo
predložili že 27. aprila 1953,
odgovorni referent pa kljub 30dnevnemu strogemu zakonskem
roku za rešitev društvenega spisa
»predmeta« ni obravnaval vse do
2. decembra 1953. Spis je odstopil
šele po osmih mesecih s kratkim
spremnim dopisom, ne da bi sploh
preveril ustanovitelje, niti jim ni
poročal o vsem, kar bi v povezavi z registracijo društva moral.
Skrajno malomarnost in »omalovaževanje« so referentu pripisali
še posebno, ker so iz državnega
Sekretariata LRS večkrat zahtevali
pojasnila o tem, in sicer 4. junija, 6. avgusta, 10. oktobra in 23.
septembra, a tajništvo iz Gorice ni
odgovorilo niti na en dopis. Ker
so tak malomaren odnos referenta
do dela ugotovili tudi v drugih referatih (državljanstvo, »urgence«
o opcijskih zadevah in listinah),
so zahtevali, naj proti uslužbencu
disciplinsko ukrepajo.
LD Soča je »uradno« delovala
od njenega ustanovnega občnega
zbora na Dobrovem, ki je bil 31.
januarja 1952, pa do 22. avgusta
1954, ko sta bila v Kojskem in na
Dobrovem hkrati občna zbora, ter
še v Anhovem 29. avgusta 1954,
na katerih so dotedanji člani LD
Soča sprejeli soglasne sklepe o
njeni razpustitvi, hkrati pa sprejeli sklepe o ustanovitvi novih
LD Anhovo, LD Dobrovo in LD
Sabotin. Predstavniki novih LD so
se šele na sestanku 12. februarja
1955 dogovorili o razdelitvi ostanka denarnih sredstev na računu
nekdanje LD Soča. Sestanka v
Kojskem so se udeležili Mihael
Zelinšček iz LD Anhovo, Alojz
Mavrič in Ciril Šibav iz LD
Dobrovo ter Ivan Marušič, Peter
Lenardič in Jožef Marinič iz
LD Sabotin. Na Dobrovem so se
28. aprila 1956 sestali člani UO
LD Dobrovo in UO LD Sabotin
ter sklenili, da bodo tekoči račun nekdanje LD Soča ukinili in
bodo ostanek, tj. 1.847 takratnih
dinarjev, odposlali na tekoči ra Zapisnik obračuna denarnih sredstev nekdanje lovske družine Soča do
31.12.1954 z dne 12. februar 1955,
Arhiv LD Sabotin.
Izjava UO LD Dobrovo in UO LD
Sabotin o načinu ukinitve tekočega
računa, št. 655-6564-1-430, nekdanje
LD Soča z dne 28. april 1956, Arhiv
LD Sabotin.
V rubriki Za Zlatoroga je bila v
glasilu Lovec, št. 4, julij 1956, na str.
653
LOVSKI OPRTNIK
Lovišča lovskih družin (LD) Veliki vrh, Jelenik in Brda (levo) so uradno obstojala od 27. julija 1949.
Lovišči LD Soča in LD Veliki vrh ter prepovedano območje lova (v sredini). Lovišča lovskih družin (LD)
Kanal, Anhovo, Dobrovo in Sabotin (desno). LD Veliki vrh in LD Soča sta uradno obstojali od 31. januarja 1952 do 22. avgusta 1954. LD Anhovo je bila ustanovljena 29. avgusta 1954, datum ustanovnega
zbora LD Kanal avtorju ni znan. (Grafične skice pripravil Vojko Rutar.)
čun Mestne hranilnice v Ljubljani
za zgraditev Zlatoroga. V glasilu Lovec št. 1, april 1955, str.
1, je bil namreč objavljen poziv
za zbiranje sredstev za zgraditev
omenjenega doma lovcev, ribičev
in planincev, ki pa je na koncu
ostal le dom slovenskih lovcev.
Odprtje doma, pravzaprav kupljene stavbe na vogalu Župančičeve
in Puharjeve ulice v Ljubljani, je
bilo 28. februarja 1959.
Med drugim je zanimivo tudi
vprašanje, zakaj LD Soča, čeprav
je bila uradno registrirana, ni imela svojega žiga. Kot je razumeti,
je bila najverjetneje LD Soča
ustanovljena le za začasno premostitev težav, predvsem lovstva
v Brdih ter za rešitev težav njenega odvečnega članstva. Takoj po
vojni, pa tudi pozneje je bil zaradi
resnih političnih težav briškim
lovcem (in tudi mnogim drugim
ob državni meji) odvzet skoraj
ves lovni teren in je zato nastalo
ogromno presežnih članov. Hkrati
pa je v Soški dolini v dveh velikih
loviščih, s katerima so upravljali,
primanjkovalo lovcev. Rešitev
se je nakazovala sama od sebe.
Če bi bilo namreč takrat v Soški
dolini dovolj domačih lovcev, po
vsej verjetnosti nikoli ne bi bilo
LD Soča. Čeprav je bila LD Soča
ustanovljena že na občnem zboru
na Dobrovem 31. januarja 1952,
so vse tri prejšnje lovske družine
na svojih nekdanjih lovnih terenih
še naprej uporabljale svoje stare
žige, tako pa tudi izkazovale, da
je to le začasna rešitev, nekakšen
izhod v sili. Tudi vodstvo LD Soča
ni dalo narediti žiga iz tega preprostega razloga. Uradno odločbo
102 objavljena vest, da je LD Soča
- Dobrovo za Zlatoroga prispevala
1847 takratnih dinarjev.
Dobili smo lovski dom, Lovec, št.
12, marec 1959, str. 361.
654
je po zakonu o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih in
po izpolnitvi pogojev po zakonu
o lovu dobilo 5. januarja 1954,
obvestilo o tem pa šele po 14.
januarju 1954. Takrat pa so briški
lovci že imeli drugačne predloge,
predvsem glede sprejema osnutka
novega lovskega zakona, tako da
so bile LD Anhovo, LD Dobrovo
in LD Sabotin v grobem že oblikovane. Namesto žiga LD Soča
so v letu 1954 te LD naredile
vsaka svojega.
O tem so še tri nazorna pričevanja. Dva dni pred trinajstim
rojstnim dnem je Mihael Marinič
(najverjetneje njegov oče ali kdo
drug) napisal prošnjo za sprejem
v LD Brda (!). Vendar pa je takrat
(prošnja ima datum 25. februar
1954) še zmeraj obstajala LD
Soča, njegov oče pa je bil njen
tajnik. Zakaj? Preprosto zato, ker
so bili njeni člani v Brdih že razporejeni v dve skupini v prepričanju,
da bodo kmalu ponovno ustanovili
LD Brda, čeprav razdeljeno na dva
dela: vzhodni in zahodni del10.
V delovni pogodbi med LD
Soča in lovskim čuvajem Milanom
Maražem, ki je bila sklenjena v letu
1953, piše, da je delovna pogodba
sklenjena med njim in LD Soča Brda, Arhiv LD Sabotin. Podoben
naziv je LD Soča - Dobrovo; naziv
Soča - Jelenk ali morda Soča - Plave
avtorju ni znan.
10 LD Dobrovo je na ustanovnem
občnem zboru 22. avgusta 1954 v
naslovu zapisnika zapisala, da je to
ustanovni občni zbor lovske družine
»Zapadna Brda«. Šele v razpravi o
novih mejah lovišča so sprejeli sklep,
da se bo nova lovska družina imenovala LD Dobrovo, čeprav je bilo
že v Pismenem orisu lovišč marca
1954, ki ga je izdelala OLZ Gorica,
za to lovišče zapisano ime Dobrovo,
za LD Sabotin pa »lovišče Kojsko«.
Zapisnik ustanovnega občnega zbora
zahodna Brda, Upravna enota Nova
Šele v naslednjih mesecih se je
izoblikovalo stališče, da bosta
v Brdih ustanovljeni dve lovski
družini, Mihael Marinič pa je
s sedemnajstimi leti postal pravi
lovec in član LD Sabotin, saj je
zanj podpisal oče.
Tudi lovci nekdanje LD Jelenik
(Jelenk) so bili seznanjeni z osnutkom novega lovskega zakona in
o reorganizaciji lovišč ter s tem
v povezavi najverjetneje tudi z
obvestilom OLZ Gorica o skorajšnji ukinitvi LD Soča, saj so 13.
marca 1954 na ločenem sestanku11 (takrat še niso poznali imen
novih LD Anhovo, LD Kanal,
LD Dobrovo in LD Sabotin) med
drugim izvolili tri člane in jih
zadolžili »za postavitev« meje
med LD (Brda, Jelenk in Veliki
vrh). To zadolžitev so dobili Peter
Mrak, Dominik Žbogar in Janez
Gabrijelčič.
Glede reorganizaciji lovskih
družin je bilo treba upoštevati, kot
že omenjeno, zvezno Ministrstvo
za notranje zadeve pa tudi zahteve
in navodila KNOJ, poleg tega pa
tudi spremembe Zakonov o območjih okrajev in občin v LRS, po
katerih se je morala vsakokrat ravnati in reorganizirati tudi takratna
organizacija LZS. Pred združitvijo
OLZ Gorica in OLZ Tolmin je
leta 1954 imela OLZ Gorica enaindvajset lovišč in lovskih družin
(LD). V tistem letu so namreč iz
razpuščene LD Soča nastale nove
LD in lovišča LD Anhovo, LD
Dobrovo in LD Sabotin, OLZ
Gorica pa se je takrat pridružila še
LD Črni Vrh. Čeprav sta se okraja
Gorica in Tolmin združila šele leta
Gorica, Mapa društev LD Dobrovo,
evidenčna št. 261.
11 Lovska družina Jelenk, Zapisnik
z dne 13. marec 1954, Upravna enota Nova Gorica, Mapa društev LD
Anhovo, evidenčna št. 153.
1955, v lovnem letu 1955/56 pa
še obe območni lovski podzvezi,
so že leta 1954 vedeli, da se bo
vse to zgodilo. V istem obdobju
sta namreč obstajali dve lovski
družini z imenom LD Soča, in
sicer prva v lovski podzvezi in
kasneje zvezi Tolmin in ki deluje
še dandanes, druga pa v podzvezi
in kasneje zvezi Gorica. To izvemo npr. vsaj iz zapisnika prve
konference starešin in tajnikov LD
OLZ Gorica in zapisnika VII. redne seje OLZ Tolmin12. V prvem
zapisniku med drugim v 10. točki
piše, da je fazanji stalež ugoden
v loviščih Gorica, Soča in Fajti
hrib, v drugem pa med drugim v
4. točki, da so zaradi nevarnosti
gamsje garjavosti iz italijanske
strani potrdili nalogo tajnikov
LD Bovec, Soča in Čezsoča, da
ne bodo ovirali lovskih čuvajev
republiških lovišč, ki so vzajemno nadzorovali trope gamsov v
obmejnih predelih. Tako je ime
nekdanje LD Soča v Spodnji Soški
dolini z združitvijo okrajev in pozneje OLZ po letu 1954 zamenjalo
ime LD Soča iz Zgornje Soške
doline. Dveh istoimenih lovskih
družin in lovišč v isti OLZ ni bilo
mogoče ohraniti.
K rešitvi težav briških lovcev
je pravzaprav največ prispevala
liberalizacija oziroma sprostitev
lova ob državni meji. Zvezni državni sekretar za notranje zadeve
je pod opravilno št. II/3, št. 13801,
21. aprila 1954 podpisal Pravilnik
o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o obmejnem pasu, ki
smo ga že navedli. Čeprav je v
Uradnem listu FLRJ izšel šele
11. avgusta 1954, se je zaradi dopolnilnih predpisov že vedelo, da
bodo od tedaj naprej lahko lovili
neposredno od državnega mejnega
pasu v notranjost proti Italiji (500
metrov) brez kakršnih koli ovir.
To je v bistvu pomenilo, da so
lovske družine tudi ob državni
meji z Avstrijo (500 metrov) in
Madžarsko (1000 metrov) pridobile veliko novih lovišč; tako tudi
lovci iz Brd.
Vojko Rutar
12 Iz zapisnika prve konference
starešin in tajnikov LD OLZ Gorica
z dne 26. januar 1953; Iz zapisnika
VII. redne seje OLZ Tolmin z dne
16. januar 1953, Lovec, marec 1953,
str. 142/143.
Elite 3500
E
na izmed novosti v letu 2015
je strelni daljnogled Bushnell
Elite 3500 3–9 x 40. To je strelni
daljnogled, ki je odličen primer
sodobnega lovskega strelnega
daljnogleda za vsestransko upoLovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015
LOVSKI OPRTNIK
rabo. Razpon povečave omogoča
strele od blizu (na pogonih) in tudi
dolge strele na večjih razdaljah.
Daljnogledi serije Elite so vrhunski optični izdelki, namenjeni
zahtevnim uporabnikom. So spoj
odlične strelske optike in čvrste
zgradbe, kakršna je potrebna za
terensko lovsko uporabo.
Velika proizvodnja in obsežen
trg Bushnellu omogočata, da
ta kakovostni daljnogled lahko
uporabnikom ponudi po izjemno
ugodni ceni.
Strelni daljnogled Elite (s tako
povečavo) še nikoli ni bil tako poceni: letošnja maloprodajna cena
je namreč le 440 evrov. Mnogi
strokovnjaki ocenjujejo, da ima ta
daljnogled enega najboljših razmerij med kakovostjo in ceno.
Zelo čvrsto telo daljnogleda je
Bushnellovi vrhunski izdelki so
bili prvi na svetu, ki so imeli tako
zaščito leč. To je svojevrsten dežni ščit, ki preprečuje zameglitev
zunanje površine leč zaradi dežja, snega, rose ali sape. Zaščitna
prevleka povzroči, da se na zunanji površini leč na objektivu
in okularju vlaga oprijema v bistveno manjših kapljicah, tako da
večja površina leč ostane čista in
pregledna. To pa je bistveno pri
lovu v slabem vremenu. Brez te
zaščite v kritičnem trenutku ne
vidimo skozi daljnogled, ker so
leče zamegljene. Vsi daljnogledi
Elite imajo kakovostne in natančne korekturne bobniče. Zato vsak
premik korekturnega gumba oz.
»klik« zelo dobro občutimo pod
prsti in prav tako slišimo.
Vsi strelni daljnogledi Bushnell,
Model: 353940, povečava: 3–9 x 40, križ: Multi-X, teža: 368 g,
dolžina: 320 mm, vidno polje: 11 m (3 x)/4 m (9 x), izhodna zenica:
13,3 mm (3 x)/ 4,4 mm (9 x).
izdelano iz lahke zlitine z dodatkom 30 % titana. Zlitina je zaradi
tega lahka in izredno trda. Debele
stene objektiva vlivajo potrebno
zaupanje. Žametno matirana površina daljnogleda že na zunaj daje
videz prestižnega izdelka. Vse
daljnoglede serije Elite na koncu
proizvodnega procesa pošljejo
na zahteven preizkus odpornosti
proti udarcem. Preizkus poteka v
posebni napravi in ustreza deset
tisoč trzajem karabinke v afriškem kalibru .375 H&H Mag.
Samo daljnogledi, ki prestanejo
ta preizkus, lahko nadaljujejo pot
na prodajne police.
Vse površine leč so prevlečene s posebno večslojno optično
prevleko, ki izboljša kontrast in
svetlobno prepustnost. Postopek
pod zaščitenim imenom Ultra
Wide Band coating pomeni nanos šestdesetih slojev posebne
optične prevleke na vsaki leči v
daljnogledu. Tudi vse notranje
površine daljnogleda so matirane,
kar zmanjšuje notranji odboj in
izgubo svetlobe.
Leče so zaščitene s priznanim
patentiranim protidežnim sistemom zaščite leč Rainguard.
serija Elite pa še posebno, se odlikujejo po veliki očesni razdalji,
t. j. razdalji od očesa do okularja.
To je predvsem pomembno pri
močnejših kalibrih in pri strelih
strmo navzgor, recimo pri lovu v
gorah, ko je sicer mogoče, da nas
daljnogled udari v nadočesno arkado. Poleg tega daljnogledi Elite
omogočajo tudi veliko prostora
pri merjenju, zlasti ko se mudi.
Zelo hitro boste postavili oko v
žarišče leče na okularju in tako
videli celotno in čisto sliko brez
stranskih senc ne glede na to, ali
bo oko kakšen centimeter naprej
ali nazaj.
Že omenjeni postopek optične prevleke leč omogoča veliko
svetlobno prepustnost in ostrino
slike, zato je daljnogled odličen
tudi za lov v mraku.
Kombinacija vseh lastnosti –
čvrsta zgradba, vrhunska optika,
zaščita leč Rainguard , odpornost
proti udarcem ter doživljenjsko
jamstvo – nas hitro prepriča, da
imamo v rokah enega najboljših
strelnih daljnogledov na svetu v
obdobju zadnjih deset let.
Predstavitvena reportaža
Rodeoteam, d. o. o.
V SPOMIN
S številnimi prapori LD in ob
zvokih štajerskih
rogistov smo se
septembra na
celjskem pokopališču poslovili
od člana LD
Dobrna Darka
Štoke, ki je umrl
29. 9. 2015.
Darko se je rodil 4. 8. 1951 v podjetniški družini v Celju. Po končanem
šolanju je od staršev prevzel vodenje
podjetja Krovstvo in kleparstvo.
Petintrideset let je minilo, odkar se je
leta 1980 včlanil v LD Dobrna in aktivno
opravljal zadolžitve v lovišču naše LD.
V mnogih primerih je bil zgled poštenega in dobrega lovskega tovariša. S
takim pristopom je med preostalimi člani lovci ustvaril zaupanje in spoštovanje. Nikoli ni odrekel, če je bil predlagan
za opravljanje odgovornih funkcij kot
član upravnega ali nadzornega odbora
LD Dobrna. V dveh mandatih – od leta
1991 do 1993 in od leta 1999 do 2003 –
je tudi kot starešina vodil LD Dobrna. To
so bila leta, ko smo popolnoma obnovili
lovsko kočo na Trojni, uredili strelišče
za umetne golobe in druge spremljajoče
objekte, Darko je poleg fizičnega dela
pomagal tudi materialno. Od leta 2005
do 2010 je bil član Izvršnega odbora
Območnega združenja upravljavcev in
lastnikov zemljišč Celje.
Ob vsem naštetem je skrbel tudi
za lastno izobraževanje v lovstvu in
opravil izpit za lovskega tehnika. Nič
drugačen ni bil na področju kinologije,
kjer je vedno zelo previdno izbiral
pravega psa, da ga je nato uspešno
izšolal v uporabnega za lov.
Kar nekaj let je bil vodja revija
Ostrica, ki glede na teren spada med
težavnejše revije v naše LD, saj v njem
domujejo tudi gamsi. Če kdo, je prav
pokojni Darko dobro poznal etični
kodeks in pravo lovsko etiko. Z lastniki
in upravljavci zemljišč v revirju je znal
vzpostaviti zelo dobre odnose.
Za njegovo požrtvovalno delo mu je
LD Dobrna podelila družinska priznanja, Savinjsko-Kozjanska ZLD – Celje
mu je podelila priznanje, Lovska zveza
Slovenije pa ga je odlikovala z znakom
za lovske zasluge in redoma III. in
II. stopnje.
O njegovi bolezni smo se z njim
večkrat odkrito pogovarjali, tudi potem, ko je že zelo napredovala. Žal
je zmagala; za vedno je zamrl njegov
znani nasmešek in omahnila je njegova
topla in čvrsta dlan.
Darko, hvala ti za vse, kar si storil
za lovske tovariše, divjad in lovstvo.
Mirno počivaj v večnih loviščih!
LD Dobrna – A. M.
Kot strela z jasnega je med »hotenjske lovce«
udarila novica, da
se je z Gašperjem Leskovcem
usoda kruto poigrala, in to le
nekaj dni po dopolnjenem tridesetem rojstnem dnevu. Tako mladega,
polnega idej, neutrudnega za delo ga je
6. 7. 2015 vzela smrt, ki konča vsako
življenje, ne more pa izbrisati dobrih
in lepih spominov nanj.
Gašper se je rodil 15. 6. 1985.
Ljubezen in čut do narave so mu privzgojili že starši in oče Franc ga je
že v otroštvu redno vodil v gozd, kjer
sta preživela veliko lepih trenutkov
skupaj. Tudi brat Damjan je bil njegov
stalni spremljevalec in Hrušica je postala Gašperjev drugi dom. Tako se je
leta 2003 vpisal v našo LD Hotedršica.
Po opravljenem lovskem izpitu se je
najbolj posvetil spoznavanju in proučevanju življenja jelenjadi in lovski
kinologiji. Bil je zelo dober vodnik in
tudi psa je zelo dobro izšolal. Kljub
rosnim letom je bil nadvse uspešen
in dober mentor več pripravnikom.
Preglednik uplenjene divjadi je bil od
leta 2007, od leta 2005 do leta 2013
pa je opravljal funkcijo kinološkega
referenta LD. Čeprav mu funkcije
niso pomenile veliko in je bil raje v
naravi z »njegovo« divjadjo in naravo,
ki jo je imel zelo rad. Za vso njegovo
požrtvovalnost in delo v lovski družini
ga je LZS odlikovala z znakom za
lovske zasluge
Njegova družina, dekle Barbara,
prijatelji in okoliška narava so izgubili
velikega človeka, zaveznika in prijatelja. Hotedršiški lovci smo izgubili
tovariša, ki je bil mnogim, predvsem
pa mladim, ki prihajajo v naše vrste, za
zgled in vzor kot človek in lovec, ki je
znal z nasmehom na obrazu premagati
vse ovire. Gašperja se bomo vedno
spominjali kot veselega, pridnega in
poštenega lovca, tovariša, ki je znal
prisluhniti naravi, pomagati divjadi
pa tudi lovskemu tovarišu. Ostal bo
z nami kot nepogrešljiv del najlepših
in najbolj dragocenih spominov in
skupnih trenutkov, ki smo jih doživeli
v naravi. Predvsem jelenov ruk nikoli
ne bo več tak, kot je bil v družbi z
njim.
Dragi Gašper, »hotenjski lovci« se
ti v imenu divjadi in narave iskreno
zahvaljujemo za ves vloženi trud in
požrtvovalno delo. Pogrešamo te.
LD Hotedršica – A. L.
Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi:
Viktor Rismondo, LD Gabrovka,
Franc Smukoviœ,
* 1. 12. 1923, † 29. 9. 2015.
LD Cerklje ob Krki, * 20. 5. 1963, † 10. 10. 2015.
Roman Moleh, LD Sveta Ana, * 17. 11. 1936, † 17. 10. 2015.
Janez Udir, LD Kropa, * 29. 12. 1940, † 14. 10. 2015.
Ivan Kromar, LD Koœevje, * 17. 1. 1930, † 15. 10. 2015.
Miroslav Spielmann,
LD Remønik, Darko Øtok, LD Dobrna, * 7. 7. 1929, † 1. 2. 2015.
* 4. 8. 1951, † 29. 9. 2015.
Joæef Preskar, LD Piøece, Franc Griœnik,
* 13. 1. 1937, † 13. 5. 2015.
LD Slovenske Konjice, * 19. 7. 1962, † 1. 10. 2015.
Martin Kerhe,
LD Øentilj v Slovenskih goricah, Boris Cerjak, LD Velenje, * 17. 12. 1930, † 1. 10. 2015.
* 4. 2. 1953, † 17. 10. 2015.
Øtefan Œebaøek, LD Øenœur, Joæe Kalan, LD Mala Gora, * 5. 1. 1935, † 24. 9. 2015.
* 3. 12. 1956, † 30. 9. 2015.
Umrlim œasten spomin!
655
LOVSKA KINOLOGIJA
I
žanski lovci (LD Ig) smo letos
v prelepi Dragi pri Igu priredili tudi jubilejno, 25. Državno
tekmo lovskih psov v vodnem
delu – CACT v soorganizacijii
z LKD Ljubljana in pod okriljem Kinološke zveze Slovenije
(KZS).
Priprave na prireditev so potekale brez kakršnihkoli zapletov, saj imamo s tem že večletne
izkušnje. Pridno smo opravljali vsa dela in naloge, za katere
smo bili zadolženi, vse v prid
psa ter odložljivost s strelomirnostjo pa je bilo ocenjevalno področje kinološke sodnice Lidije
Šmigoc. Letos je delo sodniške
trojke dopolnjeval tudi kinološki
sodnik Dejan Polanšek.
Malce pred poldnevom smo si
organizatorji in tudi tekmovalci ter
sodniški zbor vzeli nekaj malega
odmora, da smo potešili lakoto in
žejo. Naši lovci, gospodar Jože
Intihar, Tomaž Končan, Aleš
Zakrajšek in Mitja Tavželj, so
se tudi letos odlično izkazali pri
kuhi, peki in postrežbi. Medtem
ko smo si pridno polnili trebuščke
in vmes kakšno pametno rekli,
je bilo vedno več ogledov »semaforja« s trenutnimi točkami
in rezultati, ki ga je sproti vodi-
dobrega počutja gostov, sodnikov,
tekmovalcev in zvestih štirinožnih
prijateljev.
Tudi letos (kot tudi lani in
predlani) je bilo vodenje prireditve zaupano kinologu naše LD
Matjažu Gerbcu in tudi letos je
dokazal, da je prava oseba za to.
Delo je opravil zavzeto, strokovno
in s polno mero odgovornosti.
Sončni žarki so počasi prebujali
jutro zadnje septembrske sobote.
Kazalo je na lep jesenski dan,
pravšnji za praznovanje prve polovice »abrahama«. Vzdušje pa
je bilo vse prej kot praznično.
Del ekipe je žrebal štartne številke, drugi so pripravljali kavice
in tople napitke za dobrodošlico
tekmovalcev, spet tretji so pomagali pri razvrščanju in parkiranju
avtomobilov – skratka, povsod
delovno kot »v mravljišču«.
Ob osmi uri so zvoki himne
naznanili uradni začetek in zaradi
odsotnosti našega starešine je vse
zbrane pozdravil predsednik NO
naše LD Anton Pucihar in vsem
zaželel prisrčno dobrodošlico.
Pridružili so se mu še predsednik
656
Foto: A. Karner
Še zadnji napotki pred začetkom CAC-tekme lovskih psov v vodnem delu
Foto: A. Karner
LKD Ljubljana Dejan Poljanšek,
delegat KZS Zvonimir Poznik,
strokovni vodja Ivan Traven ter
vodja sodniškega zbora Rudi
Rakuša.
Vseh devetnajst tekmovalcev
se je kmalu za tem porazdelilo
na tekmovalna mesta, razdeljena
na tri različne zvrsti zahtevanih
nalog. Kinološki sodnik Rudi
Rakuša je ocenjeval delo psov
pri sledenju psov za izpuščeno
raco v vodi, porasli z ločjem, in
kakovost uporabe nosu.
Kinološka sodnica Nataša
Gederer je ocenjevala ubogljivost in vodljivost psa ter šarjenje v
vodi, porasli z ločjem (brez race).
Način prinašanja izgubljene race
iz vode, ubogljivost in vodljivost
Œetrt stoletja
tekem CACT
lovskih psov
v vodnem delu
la Tina Jež ob pomoči hčerke
Žive. Tina je za letošnjo tekmo
še dodatno izboljšala program za
avtomatsko obdelavo podatkov in
vse je delovalo zelo dobro.
Dan se je počasi prevešal,
sonce se je začelo poslavljati in
najbolj »zmrznjeni« so si začeli
oblačiti oblačila z dolgimi rokavi, ko so s »terena« prihajali še
zadnji tekmovalni pari. Utrujeni,
a z nasmehom na licu, nestrpno
pričakujoč uradne objave svoje
uvrstitve. Po sodniški ureditvi
vseh ocen z vseh disciplin so sledili končni rezultati in slavnostna
razglasitev. Vsak nastopajoči je
iz rok starešine naše LD Marka
Vilfana prejel plaketo in vrečko
s spominskim darilom, prvi trije
v posamični in ekipni razvrstitvi
pa tudi pokale.
Tretje mesto je v ekipni konkurenci zasedla ekipa LKD
Ptuj - Ormož 2 v sestavi Ljubo
Klemenčič, Janez Horvat in Alojz
Žiher (247 točk). Drugo mesto je
pripadlo ekipi LKD Maribor, ki
so jo sestavljali Martina Krančan,
Matjaž Roter in Dušan Ivičak
(248) Zmagovalno ekipo LKD
Ptuj - Ormož 1 pa so sestavljali
Vilko Turk, Anton Vuzem in Silvo
Kralj (264 točk).
Še uvrstitve najboljših treh v
posamični konkurenci.
V konkurenci preostalih pasem
je tretje mesto osvojila Martina
Krančan z labradorcem Tylah My
Bet, drugi je bil Matjaž Roter
s prepeličarko Lolo, zmagal pa
Nagrajenci v družbi sodnikov, Rudija Rakuše in Lidije Šmigoc
LOVSKA KINOLOGIJA
najbolj obiskanih kinoloških prireditev v Sloveniji; in še naprej
naj ostane taka, da bodo ostali
lepi spomini, za vse tiste, ki na
to prireditev redno hodimo in na
katero bomo še hodili.«
Ni kaj; povedano iz srca. Take
besede dajo vetra v jadra, da je
mogoče lažje pluti do naslednjih
zmag. Vse dobro do snidenja v
naslednjem letu!
Jani Šivc
Pripravljeni
so za lov – JZP
v Pomurju
V
Foto: A. Karner
soboto, 10. 10. 2015, je
bilo v jutranjih urah, okrog
8. ure, v Prekmurju, natančneje
pred lovskim domom LD Tišina,
dokaj temačno. Kazalo je, da se
bo ravnokar ulil dež. Zbralo se
nas je okrog 35 lovskih kinologov in pripravnikov. Na priredi-
njihovi mentorji, kar ni ravno
pogosta praksa v LD. Po vseh
urejenih formalnostih, kratkem
pozdravnem nagovoru podpisanega vodje prireditve, razdelitvi skupin in tehničnih napotkih
dveh kinoloških sodnikov, Vlada
Vesela in Saša Ferenčiča, smo v
dveh skupinah odšli na različna terena LD Tišina, kjer sta omenjena
sodnika lahko začela preskušati
pse. V veliko pomoč jima je bil
vodja prireditve in domačin iz
LD Tišina, dolgoletni lovski kinolog, Ivan Gregorn. Nekateri
lovski pripravniki so z velikim
zanimanjem poslušali strokovne
komentarje sodnikov in vodnikov
lovskih psov. Preizkušanje lovskih
psov na polju in vodi je potekalo
dokaj nemoteno in brez kakršnih
koli zapletov. Omeniti velja, da je
vzdržalo tudi vreme; namreč vsaj
deževalo ni. Obe skupini sta se
vrnili s terena do 13.30. Sodnika in
vodja prireditve so opravili še zadnje formalnosti in pripravili vse
Marko Vilfan, starešina LD Ig, predaja prehodni pokal zmagovalcu
Antonu Vuzmu.
podelili 170 pokalov (vsako leto
tudi spominska darila)?
• da je doslej delo psov na tekmah sodilo 28 različnih sodnikov (nekateri večkrat; npr. Vinko
Foršček 20-krat, Jože Selan 18krat, Ivan Traven 13-krat)?
Vodje prireditev so bili (od
začetka) član strokovnega sveta
LKD Ljubljana Jože Grdadolnik,
trikrat; član LD Ig Roman Celarc
enkrat, član LD Ig Ludovik Sterle
osemnajstkrat, član LD Ig Matjaž
Gerbec trikrat.
Na koncu velja zahvala vsem,
ki ste nam kakorkoli priskočili na
pomoč pri organizaciji prireditve. Posebej še zahvala snemalcu
Marjanu Likarju za odstopljeni reklamni prostor na spletu in
čudovito posnet film ter fotografije …
Tudi naslednje leto se bomo pri
organizaciji DTVD kar najbolj
potrudili, pa čeprav ne bo več
jubilejna tekma. Za zaključek naj
navedem še misel delegata KZS
Zvonimirja Poznika, ki je takole zaključil prireditev: »Nimam
nikakršnih pripomb. Vrhunska
prireditev, kot sem tudi že napovedal. Menim, da smo lahko
vsi zadovoljni. Vrhunsko delo,
vrhunski rezultati!
Organizatorju same pohvale.
Menim, da je to ena boljših in
Foto: I. Trœek
je naš član Matej Hunjadi z labradorko Aljo Boltvinsko. Zanju
je bil to debi, zato še enkrat vse
čestitke!
V konkurenci ptičarjev je bil
»bronasti« Vilko Turk z nemško
kratkodlakarko Iso Lovrenško,
»srebrna« sta bila Čedomir
Vugrinc in njegova nemška
kratkodlakarka Joj Svetilovrenc.
Zmago in naslov državnega prvaka v vodnem delu sta letos
osvojila Ptujčan Anton Vuzem
in njegov triletni nemški kratkodlaki ptičar Amor, ki je svojemu
lastniku Kristianu »prinesel« še
naslov CACT. Anton je za leto
prevzel tudi veliki prehodni pokal
Občine Ig.
Ko že pišem o uvrstitvah, pokalih in podobnih rečeh, še nekaj
podatkov.
Ko sem malce ogledoval statistične podatke po zapisih naših tekem skozi petindvajset let,
je podatke polnih devetnajst let
marljivo in vestno beležil starosta slovenske kinologije Vinko
Foršček, zadnjih šest let pa statistiko vodimo sami.
Ste mogoče vedeli:
• da je od prve tekme pa do
danes pri nas nastopilo kar 525
psov?
• da je nastopalo enajst različnih pasem lovskih psov?
• da smo doslej nastopajočim
Preizkušanje ptičarja v delu na polju (prinašanje pernate male divjadi)
tev Jesensko zrejno preizkušnjo
ptičarjev (JZP) je prišlo petnajst
vodnikov z njihovimi mladimi
štirinožnimi pomočniki. Prireditve
se je udeležilo osem vodnikov z
nemškimi kratkodlakimi ptičarji,
pet vodnikov z nemškimi ostrodlakimi ptičarji – žimavci, en vodnik
z madžarsko kratkodlako vižlo in
en vodnik z nemškim dolgodlakim
ptičarjem. Omenjene lovsko-kinološke prireditve se je udeležilo
dvanajst lovskih pripravnikov iz
devetih lovskih družin, ki sodijo
v ZLD Prekmurje. Trije lovski
pripravniki so na prireditev prišli
tudi iz Ivajnkovcev pri Ormožu.
Prireditelj je z zadovoljstvom
ugotavljal, da je na lovsko-kinološko prireditev tistega dne na
Tišino v Prekmurju prišlo zadovoljivo število lovskih pripravnikov,
z nekaterimi od njih so bili tudi
potrebno za razglasitev uspešnosti
preizkušnje. Medtem smo se lahko
primerno okrepčali (bili sta zagotovljeni hrana in pijača).
Rezultati:
1. nemški žimavec Darko I
von den Vier Eichen z vodnikom
Vojkom Pirherjem, ki sta zbrala
196 točk,
2. nemški žimavec Cerr Ljutomerski z vodnikom Miranom
Fickom, 190 točk,
3. nemški žimavec Car Ljutomerski z vodnikom Danielom
Majcnom, 189 točk.
Podpisani vodja prireditve sem
na koncu izrazil zadovoljstvo nad
potekom omenjene preizkušnje in
zanimanjem lovskih pripravnikov.
Tudi sodnika sta izrekla veliko
zadovoljstvo nad pripravljenostjo
psov za to preizkušnjo. Posebej
657
LOVSKA KINOLOGIJA
Uporabnostna
preizkuønja
po krvni sledi –
memorial Adolfa
Ivanca
L
KD Kočevje je v sodelovanju z LD Kočevje 3. 10.
2015 organiziralo uporabnostno
preizkušnjo (UP) po krvni sledi
v spomin na zaslužnega kinologa
Adolfa Ivanca. Vodji prireditve
sta bila Jože Špehar in Toni Škof,
člana LKD Kočevje.
Dan pred prireditvijo so sodniki
v spremstvu lovcev LD Kočevje
položili deset umetnih krvnih sledi, kolikor je bilo tudi prijavljenih
vodnikov s psi, in pripravili še vse
drugo za nemoten potek preizkusa
na določenih terenih. Vsi smo bili
v skrbeh, kako bo preizkušnja
uspela, ker je že ponoči začelo
deževati. Vedeli smo, da bo krvosledce in tudi njihove vodnike
čakalo težko delo, saj je dež spiral
položene krvne sledi.
Prireditev se je začela ob 9.
uri, ko je še vedno deževalo. Po
pozdravnem nagovoru predsednika LD Kočevje Jožeta Kureta
je vodja prireditve Jože Špehar
prisotne prosil, da so z minuto
molka počastili spomin na nedavno preminulega kinološkega
sodnika Jožeta Kalana, ki je
bil soustanovitelj LKD Kočevje.
V nadaljevanju je predstavil še
vodjo sodniškega zbora Franca
Zagoričnika in sodnike Janeza
Šumaka, Janija Krivca, Dejana
Poljanška ter sodniško pripravnico Lorno Resman. Pripravnica je
predstavila še delo psa krvosledca
(po pravilniku), nato je sledil žreb
številk, ki je določil vrstni red
preizkušanja in sodnika.
UP je potekala glede na vremenske razmere tekoče in uspešno. Po končanem preizkusu je
sledila razglasitev rezultatov. Od
desetih prijavljenih jih je UP opravilo devet psov in vodnikov. Prvo
mesto je osvojila Jola Lojanska,
I. n. r., Jožeta Špeharja, drugo si
je priboril Lari Janški, I. n. r., z
vodnikom Brankom Šercerjem
in tretje Aro, I. n. r., z vodnikom
Klemenom Mohoričem.
Ne glede na dež so psi zelo
uspešno opravili sledenje. Vodniki
in vsi sodelujoči na terenu so prejeli praktične nagrade, ki jih je
z darilnim bonom dopolnila še
Trgovina Kostevc.
Zahvaljujemo se vodstvu LD
Kočevje in njenim članom za organizacijo, pomoč in pogostitev v
prostorih lovskega doma in vsem,
ki so kakorkoli sodelovali in pomagali pri prireditvi.
Tanja Medved Pršle
Spet dve kinoloøki
prireditvi LKD
Ilirska Bistrica
KS in PNZ goničev in brakjazbečarjev
ekma po krvni sledi (KS v
LKD Ilirska Bistrica), ki
je bila 4. in 5. 9. 2015 v lovišču LD Žabnik - Obrov, je bila
posebno doživetje, saj je bila na
T
Foto: R. Boøtjanœiœ
sta omenila, da so vodniki tistega dne na preizkušnjo privedli
izredno kakovostno pripravljene
pomočnike ter jih spodbudila, naj
s takim delom nadaljujejo tudi
v prihodnje ter da se je treba s
takimi psi čim več ukvarjati. Res
je, da z uspešno opravljeno JZP
lovski psi lahko lovijo in prinašajo izgubljeno pernato in dlakasto malo divjad oziroma so lahko
dobri lovski pomočniki svojim
vodnikom v lovišču, vendar naj
se vsi zavedajo, da delo vodnikov
z njihovimi psi s tem še zdaleč ni
končano.
Organizator oziroma vodja
omenjene lovsko-kinološke prireditve se tudi na tem mestu zahvaljuje gostiteljici LD Tišina in
njenemu vodstvu za vso nudeno
pomoč in uporabo lovišča, predvsem pa njunima članoma Ivanu
Gregornu in Mateju Rocnerju,
ki sta z njunim izredno pozitivnim
odnosom do lovske kinologije
kot že tolikokrat prej tudi na tej
prireditvi opravila velik del nalog, da smo preizkušnjo lahko
kakovostno pripeljali do konca.
Vsem vodnikom lovskih psov na
omenjeni preizkušnji želim tudi v
prihodnje z njihovimi štirinožnimi lovskimi pomočniki še veliko
lovskih užitkov.
Iztok Trček
nato pa po krvni sledi. Čeprav
je močna nevihta dodobra sprala
umetno sled, sta oba psa uspešno
opravila preizkus, in sicer s III.
nagradnim razredom. Čestitati
velja tudi vodnikoma, ki sta v
šolanje psa vložila precej svojega
prostega časa, pa tudi za odločitev,
da bosta vzgajala in izurila psa za
iskanje po krvnem sledu.
V imenu LKD Ilirska Bistrica
se zahvaljujemo sodniku Robertu
Bandlju za strokovni del izvedbe,
LD Žabnik - Obrov za uporabo
terena, kjer je bila tekma, in LD
Brkini za uporabo prostorov njihove lovske koče.
Preizkus naravnih zasnov
(PNZ) goničev in brak-jazbečarjev LKD Ilirska Bistrica pa
je bil 3. 10. 2015. Kljub slabim
Skupinska fotografija po razglasitvi rezultatov preskusa naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev LKD Ilirska Bistrica (3. 10. 2015)
tem območju ponovno spet po
dolgih letih. Prvi dan je kinološki
sodnik Robert Bandelj položil
tisoč metrov dolge umetne sledi
in za vsako uporabil največ 2 dl
krvi. Tekma je potekala po zelo
težavnem zaraščenem terenu, kar
je bilo za mlada psa bavarja in tudi
za njuna vodnika pravi izziv.
Drugi dan smo se v velikem
številu lovcev, vodnikov in pripravnikov zbrali na zbirnem mestu
pred lovsko kočo LD Brkini. Pred
začetkom tekme sta nas pozdravila vodja prireditve in sodnik.
Po uvodnem žrebu vrstnega reda
opravljanja preizkusa je sledil
preizkus psov v strelomirnosti,
vremenskim razmeram smo tudi
to kinološko preizkušnjo uspeli
pripeljati do konca. Preizkusa se
je udeležilo osem vodnikov s psi.
Na tekmi je ocenjeval kinološki
sodnik Zdravko Kosmač. Vsi psi,
prijavljeni na preskus, so uspešno
opravili preizkus, trem najboljšim
psom pa smo podelili nagrade za
najboljšo gonjo. Tekmo smo končali v poznih popoldanskih urah
ob okusni pogostitvi z lovskim
golažem. V imenu LKD Ilirska
Bistrica se ob tej priložnosti zahvaljujem LD Prem za sodelovanje pri organizaciji prireditve
in pogostitev.
Robert Boštjančič
Foto: T. M. Prøle
Predvidena legla lovskih psov
Sodelujoči na uporabnostni preizkušnji psov po KS – memorial A.
Ivanca, ki je bil v lovišču LD Kočevje 3. 10. 2015.
658
Lovski terierji (SLRLt):
O: tuj plemenjak, m: 4/I, 21. 11.,
Alojz Mihelj, Pleøivica 1/c, 6210 Seæana.
Brak-brak-jazbeœarji (SLRBj):
Jelenje rdeœi
O: 5/I, m: 4/II, 20. 11., David Gazvoda, Peœke 4, 2321 Makole.
Nemøki ptiœarji - æimavci
(SLRNÆ):
O: 5/PZP/77, JZP-184, KS-II., m: 5/ ØPP-I, VUP-I., KS-II,
20.11., Miran Ficko, Desnjak 37/a, 9240 Ljutomer.
Kinoloøka zveza Slovenije
Mali oglasi
Konœni roki za vnos podatkov v LIS Lisjak
O
d sredine novembra 2015 do februarja 2016 morajo pooblaščenci
upravljavcev lovišč opraviti še preostale vnose podatkov. Več dela
bodo imeli tisti, ki tega med letom niso opravljali sproti. Strokovni tajniki
na OZUL-ih bodo začeli s pripravami na pregled odstrela in kategorizacijo.
Roki so določeni s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi
ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju in Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in
upravljanje z divjadjo. Navajam jih v nadaljevanju.
Vnos odvzema
– raven LD –
Načeloma sproti, vendar najkasneje do 15. za obdobje predhodnega meseca, v mesecih intenzivnega odstrela pa tedensko.
Preostale vnose odvzema velike in male divjadi ob koncu
leta 2015 opravite do 9. 1. 2016 in jih zaključite.
Popravki zaklju- Od 15. 12. 2015 do 9. 1. 2016 možnost popravkov ali vnosa
čenih vnosov
manjkajočih podatkov biološke in transportne mase, teže
– raven LD –
trofeje in CIC-točk, spola, in starosti; vse v zavihku Odstrel
in izgube>kategorizacija>leto 2015. Bodite pozorni na programska opozorila pri podatkih, ki odstopajo od običajnih
vrednosti in upoštevajte vsa priporočila. Zunaj tega obdobja
ima tajnik vašega OZUL-a ali administrator možnost odpiranja
že zaključenega vnosa. Podatek popravite in zapis odvzema
ponovno zaključite pod isto evidenčno številko.
Pregled odvzema Od 10. 1. 2016 do 31. 1. 2016 ocena odvzema (kategorizacija),
in izgub divjadi
ki ga opravi komisija za oceno odstrela in izgub LUO.
– raven OZUL –
Popravki po tem roku niso več mogoči, kategorizacija za
leto 2015 je zaključena.
Osnutek načrta
V modul Letni načrt lovišča>načrt odstrela vpis podatkov
odvzema divjadi za o osnutku odvzema divjadi za leto 2016 od 15. 11. 2015
leto 2016
do 9. 2. 2016.
– raven LD –
Načrt odvzema zaključite (status 1/3 – LD zaključeno).
Načrt odvzema
Usklajevanje načrta odvzema divjadi med upravljavci lovišč,
divjadi za leto
IO OZUL in načrtovalci ZGS po potrditvi letnih lovsko2016 – usklajen
upravljavskih načrtov območij za leto 2016, predvidoma v
– raven OZUL –
drugi polovici aprila.
(Status 3/3 – OZUL zaključeno.)
Letni načrt loviVnos podatkov o opravljenih delih v življenjskem okolju
šča za leto 2015
divjadi v Letni načrt lovišča za leto 2015 – uresničitev do
– uresničitev
9. 2. 2016.
– raven LD –
(Status 6/6 – uresničitev LD zaključena.)
Podatke vnašajte sproti, priporočamo takoj po opravljenih
delih.
Letni načrt loviš- Vnos osnutka načrtovanih del v življenjskem okolju divjadi
ča za leto 2016
v letu 2016 od 15. 11. 2015 do 9. 2. 2016.
– osnutek načrta (Status 2/6 – načrt LD zaključen.)
– raven LD –
Letni načrt loviUsklajevanja načrta predvidenih del v življenjskem okolju
šča za leto 2016
divjadi v letu 2016; po potrditvi letnih lovskoupravljavskih
– usklajen načrt
načrtov območij za leto 2016; predvidoma v drugi polovici
– raven OZUL –
aprila (status 4/6 – načrt OZUL zaključen, LD s tipko shrani
prenese LNL v status 5/6 ), vnašanje opravljenih del za leto
2016 je že mogoče.
Lovska škoda
Vnos škodnih primerov v modul Škode – objekti do 31.
v letu 2015 –
12. 2015.
uresničitev
Le podatki iz zaključenih zapisov se samodejno prenesejo
– raven LD –
v LNL, preglednici III/a in III/b.
Podatki o zaključenih zapisih, po tem datumu, se prenesejo
v Uresničitev LNL 2016.
Podatki o iskanjih V modulu Kinologija>iskanja zaključiti zapise do 9. 2.
(sledenjih) ra2016.
njene divjadi ali
Priporočilo: vnos iskanj, ki vsebuje vse zahtevane podatke,
opravljanju kon- shranite in takoj zaključite. Zapisov v statusu shranjeno uptrolnega pregleda ravljavci lovišč v preglednici IV LNL nimajo zabeleženih.
nastrela
Po navedenem roku administrator izbriše nezaključene
– raven LD –
vnose iskanj 2015.
Oroæje in lovska optika
Prodam dobro ohranjeno boroveljsko øibrenico, kal. 16-16,
letnik 1927. Tel.: 051/420-096.
Zelo ugodno prodam risanico Mauser M-98, kal. 5,6 x 57,
s str. daljnogledom Simons 6–18 x
40, z nastavljivo paralakso (zasuœna montaæa) in z novim kopitom.
Zraven dodam øe jermen in 40
nabojev. Tel.: 031/829-114.
Prodam kombinirko znamke
Zoli, kal. 12/7 x 65 R, s str.
daljnogledom in rdeœo piko Aim-
point (Suhlova montaæa). Tel.:
031/483-662.
Kupim MK vloæno cev za øibre-
no cev, kal. 16. Tel.: 068/139-425.
Prodam Suhlovo tricevko,
mod 90, kal. 12-12/7 x 57 R, s
str. daljnogledom (cena 2.800 €);
repetirno risanico Wairauch 60
J, kal. .222 Rem., s str. daljnogledom (1.050 €) in revolver, kal.
.357 Manurhin, cev 5˝ (600 € ali po
dogovoru). Tel.: 031/530-890.
Prodam nerabljena daljnogleda – noœnega ATN Nigh Scout
in ruskega, 7 x 35, z Zeissovimi
leœami. Cena 90 €. Tel.: 051/820975.
Ugodno prodam kombinirano puøko Savage Mod. 24,
kal. 20/.22 Mag, polavtomatsko
piøtolo Unique, mod. L, kal.
7,65 mm, in revolver Arminius,
ZBIRAMO PODATKE o aktivnosti
LD v VOJNI ZA SLOVENIJO
S
poštovani lovci in lovke,
v naslednjem letu bo minilo 25 let od dogodkov v vojni za
Slovenijo iz leta 1991. V okviru različnih združenj so nekateri že
poskrbeli za pregled svojih aktivnosti, ki so jih opravili tedaj. Prav
bi bilo, da bi tudi lovci zbrali opise naše aktivnosti iz tistih časov.
Zato prosimo, da nam sporočite, kakšne so bile vaše aktivnosti v
posameznih lovskih družinah in območnih lovskih zvezah.
Na vas se obračam s prošnjo, da na e-naslov Lovske zveze
Slovenije lzs@lovska-zveza.si ali na moj e-naslov Lado.Bradac@
lovska-zveza.si posredujete kratek pregled vaših aktivnosti, ki jih
je vaša LD opravila med vojno leta 1991. Najpogosteje je bilo
to hramba orožja ali namestitev ljudi v vaših lovskih kočah ali
domovih, morda opis še za katere druge aktivnosti.
Analiziran pregled sporočenih aktivnosti po lovskih družinah
(LD) bi radi vključili v poseben Zbornik ob 25-obletnici vojne
za Slovenijo. Radi bi ga izdali še v letu 2016, vendar je pred tem
treba zbrati dovolj gradiva, ga pregledati, urediti; da bi lahko ocenili
obseg in obliko publikacije (brošura, zbornik ...). Zato vas prosimo,
da nam vaše prispevke pošljete čim prej (tudi fotografije, če jih
imate). Kot primer objavljamo fotografijo spominskega obeležja
z nekega objekta, v katerem so hranili orožje. Za zbornik prosimo
tudi fotografijo obeležja in fotografijo lovskega doma/koče. Če
obeležja še niste postavili, zadostuje le opis aktivnosti, ki ste jih
opravili; le-ta je nujen in je sestani del objave fotografije. Navedite
tudi ime in priimek pošiljatelja in njegovo tel. številko, da ga bomo
po potrebi lahko še kaj vprašali.
Zbiranje podatkov in njihovo ureditev bi želeli končati do konca
letošnjega leta, zato vas prosim, da pohitite in nam podatke posredujte čim prej. Vse dodatne informacije lahko dobite po tel.:
041/33-05-22 ali na strokovnih službah LZS.
Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo!
Mag. Lado Bradač,
podpredsednik LZS
Vsi podatki iz podatkovne baze LIS – Lisjak bodo v določenem roku,
10. 2. 2016, posredovani Zavodu za gozdove Slovenije, Ministrstvu za
kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pa kot poročilo o izvajanju koncesijskih
pogodb za leto 2015.
Rok (datum) do pomeni zadnji dan, ko je še mogoč vnos podatkov.
Želim vam uspešno delo!
Jože Samec, administrator LIS Lisjak pri LZS
659
mod. HW, kal. .357 Mag. Tel.:
041/500-200.
Prodam nov, zapakiran str.
daljnogled (v garanciji) Aim-
point Hunter, Zeiss 7 x 50, z
osvetljeno piko in Blaserjevo
montaæo. Tel.: 041/406-471.
Prodam strelni daljnogled
Hensold Wetzlar DIAVARI-D 1,5 –
6 x 36, kriæ 11, primeren predvsem
za pogone. Tel.: 040/983 999.
Kupim vloæno cev kal. 7 x 57
R ali 6,5 x 57 R za gladko cev kal.
12. Tel.: 041/544-489.
Lovski psi
Prodam slovaøke goniœe
– kopove. Leglo 23. 9. 2015.
Mati in oœe sta odliœna praøiœar-
ja, vztrajna oblajaœa. Oba imata
odliœno oceno v delu. Oœe: 5/I,
mati: 4/I. Tel.: 031/370-884.
Ugodno prodam øtiri mesece
staro resasto jazbeœarko,
potomko delovnih starøev, iz-
redno lepo, socializirano, vodeno
v loviøœe. Tel.: 041/210-486.
Prodam enajst mesecev stare-
ga nemøkega lovskega terierja. Odliœna zunanjost in zna-
œaj. Popolnoma obvlada vaje
ubogljivosti in prinaøanje. Tel.:
041/406-471.
Sprejemam rezervacije za
mladiœe resaste jazbeœarje.
Poleæeni bodo februarja 2015.
Mati: 2 x 1. mesto VUP, UP in
dræavna tekam. Krvna sled I. n r.
Prvakinja v lepoti. Oœe: zmagova-
OPOZORILO LOVSKIM DRUÆINAM
Sprememba zakonodaje: UVEDBA DAVČNIH BLAGAJN
2. januarjem 2016 bo treba v skladu z Zakonom o davčnem
potrjevanju računov vse račune za dobave blaga in storitev,
ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Zakon predvideva prehodno obdobje dveh let,
t.j. do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto
odloči, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za
izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno
upravo RS ali vezano knjigo računov (VKR). V primeru uporabe
VKR bo moral zavezanec račune naknadno potrditi pri Finančni
upravi RS.
Potrjevanje računov pri Finančni upravi RS bo obvezno za vse
osebe, ki pri opravljanju dejavnosti izdajajo račune pri gotovinskem
poslovanju, razen zakonsko določenih izjem (dobavitelji – tujci, ki
opravljajo prodajo na daljavo, tujci, vključeni v sistem mini VEM
v okviru zakonodaje DDV na ravni EU in podjetja, ki množično
izdajajo račune v določenih dejavnostih).
Plačilo z gotovino za namene izvajanja tega zakona pomeni
vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun
prodajalca oziroma dobavitelja blaga ali storitev.
Za namene izvajanja postopka potrjevanja računov bo moral zavezanec pridobiti namensko digitalno potrdilo, zagotoviti
elektronsko (spletno) povezavo elektronske naprave za izdajo
računov s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave
RS in prek elektronske povezave Finančne uprave RS sporočiti
podatke o poslovnih prostorih, v katerih bo izdajal račune pri
gotovinskem poslovanju. Zavezanec bo moral vsak račun, ki bo
plačan z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS. Potrditev računa
bo mogoče opraviti z dodelitvijo enkratne identifikacijske oznake
računa (EOR). Zakon predvideva tudi primere, ko bo račun izdan
brez EOR, in sicer v primeru izpada elektronske povezave, izdaje
računa s plačilom na transakcijski račun, ki bo naknadno plačan
z gotovino, in v primeru opravljanja storitev prek avtomatov ter
v primerih izdaje računa z VKR. Izdaja računa z uporabo VKR je
predvidena v primeru nedelovanja elektronske naprave in nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave. Tako izstavljene račune
bo moral zavezanec naknadno potrditi pri Finančni upravi RS.
Z
Izvajanje postopka potrjevanja računov pri Finančni upravi
RS bo za zavezance obvezno od 2. januarja 2016, neobvezna
vključitev v sistem potrjevanja računov pa bo na strani Finančne
uprave RS omogočena s 1. decembrom 2015.
Več o tem preberite na spletni strani:
http://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane
_knjige_racunov_vkr/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=3510&tx_
news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%
5D=detail&cHash=04d8135d40422c78fcd09941017f6089
Sekretariat LZS
660
lec VUP v Nemœiji, prvak v lepoti.
Tel.: 041/406-471.
Prodam zelo lepo resasto
jazbeœarko, potomko odliœnih
starøev, poleæeno 7. 6. 2015. Cena
370 €. Tel.: 051/652-682.
Prodam zelo lepe resaste
jazbeœarje. Leglo 29. 8. 2015.
Psiœki imajo æe lepo bradico, so
œipirani, tetovirani in 2 x cepljeni.
Na ogled sta tudi oba starøa. Tel.:
041/411-460.
Drugo
Poceni prodam debelo volneno lovsko jopico, kupljeno v
Avstriji, in lovske hlaœe, velikost
52-54. Tel.: 041/630-919.
Prodam navadno jelenjad
in damjake iz obore. Tel.: 041/
891-207.
Prodam starejøe muflone
(po izbiri). Cena ugodna. Tel.:
031/272-404.
Izdelam vam pasti – lovke
iz nerjavne kovine za odlov æivih
æivali velikosti: 30 x 30, 30 x 30,
35 x 35 cm; dolæine: 50, 60, 70, 80,
100, in 120 cm. V teh pasteh æival
ostane nepoøkodovana. WWW.
RAJGELJ.SI Tel.: 041/642-184.
Izdelam vam krmilnice in
valilnice za ptice duplarice
(veœ vrst), netopirnice ali pasti
za lov polhov (veœ vrst) ter. Tel.:
041/255-878 ali (01) 895 -15-96.
Kupim ali zamenjam lovsko
literaturo od leta 1910 do 1946
in vse lovske knjige, ki so izøle do
tega leta. Tel.: 051/611-377.
Prodam novo, trenutno naj-
boljøo in najbolj napredno lovsko kamero na trgu znamke
Ltl. Acorn. Nevidna IR-bliskavica, MMS- in GPRS-funkciji,
12-MP-fotoaparat, odporna proti
vsem vremenskim vplivom. V
maskirni barvi in majhnih mer.
Takojønje obvestilo s fotografijo
na vaø mobilni telefon ali raœunalnik. Dveletno jamstvo in slovenska
navodila! Tel.: 041/353-319.
Prodam nerabljeno elektronsko ovratnico za øolanje psov.
Domet do 1.200 metrov, popolnoma vodotesna, z jamst-vom.
Ugodno. Tel.: 041/406-471.
Prodam nerabljeno GPSsledilno ovratnico za psa (s
slovenskimi navodili). Deluje pre-
ko GPS- in mobilnega omreæja.
Upravljanje prek mobilnega telefona. Tel.: 070/242-155.
Na voljo imam odrasle fazane, race mlakarice in jerebice. Tel.: 041/717-464.
DECEMBER
Datum Luna Soncezora/mrak (navt.)
vzide zaide vzide zaide zaœet. konec
1.To22:1411:31 7:2316:18 6:11 17:30
2.Sr 23:14 12:02 7:24 16:18 6:13 17:30
3.Œe ----- 12:30 7:25 16:17 6:14 17:29 2
4.Pe 0:13 12:57 7:27 16:17 6:15 17:29
5.So 1:13 13:23 7:28 16:17 6:16 17:29
6.Ne 2:11 13:50 7:29 16:17 6:16 17:29
7.Po 3:10 14:17 7:30 16:16 6:17 17:29
8.To 4:09 14:48 7:31 16:16 6:18 17:29
9.Sr 5:09 15:23 7:32 16:16 6:19 17:29
10.Œe 6:09 16:02 7:33 16:16 6:20 17:29
11.Pe 7:07 16:47 7:34 16:16 6:21 17:29 3
12.So 8:02 17:39 7:35 16:16 6:22 17:29
13.Ne 8:52 18:37 7:36 16:16 6:22 17:29
14.Po 9:38 19:40 7:36 16:16 6:23 17:29
15.To 10:19 20:46 7:37 16:17 6:24 17:30
16.Sr 10:56 21:56 7:38 16:17 6:25 17:30
17.Œe11:30 23:06 7:39 16:17 6:25 17:30
18.Pe 12:02 ----- 7:39 16:17 6:26 17:31 5
19.So12:34 0:17 7:40 16:18 6:27 17:31
20.Ne13:07 1:29 7:40 16:18 6:27 17:31
21.Po13:43 2:41 7:41 16:19 6:28 17:32
22.To 14:21 3:53 7:42 16:19 6:28 17:32
23.Sr 15:06 5:03 7:42 16:20 6:29 17:33
24.Œe15:56 6:09 7:42 16:20 6:29 17:34
25.Pe 16:52 7:10 7:43 16:21 6:30 17:34 1
26.So17:52 8:03 7:43 16:21 6:30 17:35
27.Ne18:54 8:49 7:43 16:22 6:30 17:35
28.Po19:57 9:28 7:44 16:23 6:31 17:36
29.To 20:59 10:02 7:44 16:24 6:31 17:37
30.Sr 22:00 10:32 7:44 16:25 6:31 17:38
31.Œe23:00 11:00 7:44 16:25 6:31 17:38
Broøke, gumbi, kravate iz
jelenjega rogovja – izdelki umet-
ne obrti. Franc Barbiœ, Verje 53,
Medvode. Tel.: (01) 362-12-30;
031/770-675.
Ugodno prodam pasti Conibear za lov kun. Velikost 12 x
12 cm. Tel.: 041/868-739.
Podarim dobro ohranjen lovski
kroj (øt. 50) in revije Lovec od
leta 1964 dalje. Tel.: 031/655-326.
Razpis za organizacijo devetega Državnega prvenstva
v oponašanju jelenjega rukanja
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostjo razpisuje kandidaturo za organizacijo devetega Državnega (in odprtega mednarodnega) prvenstva, ki bo predvidoma maja ali junija 2016.
Vse zainteresirane lovske družine ali območne lovske zveze vabimo, naj pošljejo svoje pisne
kandidature najkasneje do 29. 2. 2016 na naslov: LZS, Župančičeva 9, 1000 Ljubljana ali na
e-naslov: lzs@lovska-zveza.si
Organizator prvenstva mora zagotoviti primeren akustičen prostor, kabine za sodnike, poskrbeti
za spremljajoč kulturni program, računalniško obdelavo podatkov, razglasitev rezultatov
(trideset minut po končanem prvenstvu) ter zagotoviti, da bo tekmovanje potekalo tekoče.
Z izbranim kandidatom za organizacijo bo pred izvedbo sklenjena posebna pogodba, na
temelju katere bomo določili medsebojne obveznosti in dolžnosti.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostjo
LOVSKO-KINOLOŠKO DRUŠTVO
GORICA – NOVA GORICA
organizira
TEČAJ OSNOVNEGA ŠOLANJA
LOVSKIH PSOV VP-1.
Te aj je namenjen šolanju mladih psov in bo potekal po dogovoru
te ajnikov dvakrat na teden v ve ernem asu. Te aj bo v Vol ah in
Mirnu.
Za lane LD, ki pla ujejojo delovanje LKD Gorica – Nova Gorica, bo
te aj brezpla en, za druge udeležence pa bo cena te aja 120 evrov. Člani
LKD imajo 50 % popusta.
Te aj se bo za el s teoreti nim delom v soboto, 30. 1. 2016, ob 10. uri
v Vol ah.
Za dodatne informacije pokli ite: 041/695-660 (Ivo Leban) ali
041/207-450 (Jože Velikonja).
www.krojastvo-rozman.si
e-pošta: krojastvo.rozman@siol.net
Afriøki safari za vsak æep
Namibija: 7 dni v loviøœu s petimi dnevi lova in odstrelom øtirih glav divjadi æe
za 2.500 €. Mogoœ je lov na 33 vrst divjadi po izbiri.
Divji petelin, ruøevec, kljunaœ (180 km od Moskve): 5 dni lova v aprilu za
1.990 €. Doslej 100 % uspeh pri lovu na velikega petelina! Ob prijavi do 15. 12.
je cena 1.790 €. Omogoœimo brezplaœen odstrel ruøevca in kljunaœev.
Lov s pogonom na divje praøiœe z jamstvom uspeha (Hrvaøka). Cena 170 €
ob odstrelu desetih praøiœev/skupino 10 do 15 lovcev. Ni doplaœila za odstrel
trofejnega merjasca. Lovimo v decembru in januarju ob vikendih.
Nova Zelandija: 3 dni lova v aprilu 2016 in odstrel jelena trofejne vrednosti za
zlato medaljo (od 215 do 250 CIC-toœk) za 9.500 USD.
Pet dni lova v pampi Argentine, vkljuœno z odstrelom jelena (brez omejitve trofejne vrednosti rogovja) ter dveh divjih praøiœev za 3.990 €. Za zgodnje prijave
do 15. 12. je cena 1.790 €. Dodatni mogoœi odstreli: vodni bivol 2.800 €, black
buck 1.200 €, jelen aksis 2.100 €. Termin lova: marec 2016.
Pasat, d. o. o., Dolenjska cesta 11, 1000 Ljubljana
www.pasat.si > info@pasat.si > tel.: 01 428 37 40 > GSM: 041 728 143
Slavnostne
lovske kroje,
srajce (tudi
z dolgimi
rokavi),
telovnike,
plašče
hubertus
in pelerine
izdelujemo
po meri.
661
662
Oglasi niso lektorirani.

12/2015 LOVEC - Lovska zveza Slovenije

Transcription

Similar documents

ZADEVA: ZAHTEVEK ZA PODATKE IZ KAZENSKE EVIDENCE

Tehniški dan za 2. d (navodila) - Osnovna šola Janka Kersnika Brdo

3/2015 LOVEC - Lovska zveza Slovenije

1/2015 LOVEC - Lovska zveza Slovenije

IZ VSEBINE:

3/2014 LOVEC

11/2016 lovec - Lovska zveza Slovenije

1/2016 LOVEC - Lovska zveza Slovenije

9/2015 LOVEC - Lovska zveza Slovenije

11/2014 LOVEC - Lovska zveza Slovenije

5/2015 LOVEC - Lovska zveza Slovenije

11/2015 LOVEC - Lovska zveza Slovenije