66. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
F: +386 1 251 23 12
E: gp.ukom@gov.si
www.ukom.gov.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 10. december 2015
66. redna seja Vlade RS
Vlada določila besedilo predloga Zakona o mednarodni zaščiti
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o mednarodni zaščiti in ga
posreduje v obravnavo Državnemu zboru RS.
Temeljni razlog za sprejem zakona je obveznost prenosa zakonodaje EU v nacionalni pravni
red, in sicer dveh direktiv, ki urejata standarde postopkov za priznanje mednarodne zaščite in
sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Z zakonom se določa tudi podrobnejši način
izvajanja t. i. Dublinske uredbe in EURODAC uredbe. Cilj EU je namreč harmonizacija
zakonodaje s področja mednarodne zaščite in vzpostavitev skupnega evropskega azilnega
sistema.
Predlog zakona v veliki meri ohranja obstoječo ureditev področja mednarodne zaščite, skladno
s prenovljeno zakonodajo EU pa so okrepljeni standardi za ranljive kategorije (opredeljuje se
postopek identifikacije) in mladoletnike brez spremstva (podrobneje se opredeljuje načelo
največje koristi otroka), vključeni pa so tudi mehanizmi za preprečevanje zlorab sistema
mednarodne zaščite.
Bistvene novosti, ki hkrati predstavljajo t. i odvračilni učinek, so:
1. Postopek za priznanje mednarodne zaščite
· Z namenom skrajšanja postopkov in s tem krajšo obravnavo prosilcev za mednarodno
zaščito predlog določa krajše roke za odločanje v pospešenih postopkih (pristojni
organ mora odločiti v dveh mesecih od sprejema prošnje) in na novo določa, da
vloženo pravno sredstvo v primeru pospešenih postopkov ne zadrži izvršitve odločitve.
Predlog na ta način omogoča hitro in učinkovito obravnavo tistih, za katere se že na
začetku ugotovi, da očitno ne potrebujejo mednarodne zaščite.
· Omeji se možnost vlaganja ponovnih prošenj, in sicer se osebo, ki ji je pravnomočno
zavrnjen prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka in vloži nov zahtevek, lahko
obravnava skladno z določbami Zakona o tujcih. Pravno sredstvo zoper zavrnitev
drugega in vsakega nadaljnjega zahtevka namreč ne zadrži izvršitve.
· Časovno se omeji možnost vlaganja ponovnih prošenj v primeru, da je prosilec
samovoljno zapustil azilni dom, in sicer se ponovna prošnja ne more več vložiti, če se
prosilec ne vrne v roku devetih mesecev.
· V primerih, ko prosilec samovoljno zapusti azilni dom, se na novo predvidi možnost
meritornega (vsebinskega) odločanja. Trenutna zakonodaja namreč te možnosti ne
predvideva.
· V zakonu se na novo uredijo tudi mejni postopki. V skladu z Direktivo 2013/32/EU
lahko namreč države članice predvidijo postopke, v katerih se na mejah ali tranzitnih
območjih odloča o dopustnosti prošnje oziroma o vsebini prošnje v pospešenem
postopku. V primeru prihodov večjega števila državljanov tretjih držav oziroma oseb
brez državljanstva, ki vložijo prošnje za mednarodne zaščite na meji ali v tranzitnih
območjih, zaradi česar ni mogoče odločati o dopustnosti prošnje oziroma v
pospešenem postopku, je mogoče postopke izvajati tudi, kadar in kolikor časa so te
osebe nastanjene v bližini meje ali tranzitnega območja. Določi se rok 14 dni za
odločitev, prilagodijo se pravna sredstva, in sicer na način, ki bo omogočal, da se
postopek na meji zaključi v roku enega meseca. Za potrebe izvajanja mejnih
postopkov bo potrebno zagotoviti nastanitvene prostore za prosilce, prostore za
izvajanje postopkov in dodaten kader, ki bo vodil postopke na teh območjih.
2. Pravice prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito
Ohrani se obstoječa raven pravic prosilcev za mednarodno zaščito in oseb z mednarodno
zaščito, ki v veliki večini predstavlja zgolj minimalne standarde, ki jih morajo države članice EU
upoštevati skladno z evropskim pravnim redom, razen:
· Pri pravicah oseb s priznano mednarodno zaščito se z namenom spodbujanja oseb z
mednarodno zaščito k vključevanju v slovensko družbo na novo določijo pogoji in
časovno obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, in
sicer se pravica do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev omeji na 18
mesecev, pri čemer se lahko podaljša za nadaljnjih 18 mesecev v primeru, da se
oseba z mednarodno zaščito v obdobju prvih 18 mesecev v 80 % udeleži tečaja
slovenskega jezika. Namen tega pogoja je spodbuditi osebe z mednarodno zaščito k
aktivni udeležbi v tečajih slovenskega jezika. Znanje slovenskega jezika je namreč
ključnega pomena pri vključevanju teh oseb v slovensko družbo. Pri predlogu novega
določila pravice do denarnega nadomestila se je ministrstvo zgledovalo tudi po
praksah številnih drugih držav članic EU, ki določene ugodnosti oziroma denarne
pomoči za osebe z mednarodno zaščito pogojujejo z njihovimi aktivnostmi na področju
vključevanja v družbo sprejema.
· Ukine se enkratna denarna pomoč, ki se osebam z mednarodno zaščito v skladu s
trenutno veljavnim zakonom dodeli v višini zneska denarne socialne pomoči (270
evrov), če nimajo lastnih finančnih sredstev, ki jih nujno potrebujejo za zagotavljanje
osnovnih življenjskih potrebščin. Ker se enkratna denarna pomoč v mesečnem
obdobju izselitve iz azilnega doma prekriva z denarno socialno pomočjo, do katere je
oseba prav tako upravičena, se enkratna denarna pomoč zaradi primerljivosti s
pravicami do socialnih transferjev slovenskih državljanov preneha izplačevati.
· Ukine se pravica osebe s subsidiarno zaščito do denarnega nadomestila za zasebno
nastanitev za družinske člane. Ukinitev se predlaga glede na začasnost dovoljenja za
prebivanje v Republiki Sloveniji osebe s subsidiarno zaščito in dejstvo, da Direktiva
Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine določa ugodnejše pogoje napram
ostalim tujcem z dovoljenji za prebivanje, ki morajo za združitev z družinskimi člani
med drugim izpolnjevati tudi pogoj zadostnih sredstev za preživljanje, določa zgolj za
begunce, ne pa tudi osebe s subsidiarno zaščito. Pogoji za združevanje družine oseb
s priznano mednarodno zaščito sicer niso predmet Zakona o mednarodni zaščiti,
temveč Zakona o tujcih.
Predlog zakona je bil pripravljen skladno z Resolucijo o normativni dejavnosti, opravljena je
bila tudi široka strokovna razprava s civilno družbo in z drugimi resorji.
Vir: MNZ
Vlada sprejela Etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih
Vlada RS je na današnji seji sprejela Etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in
ministrstvih.
Namen etičnega kodeksa je posvetiti večjo pozornost skladnosti ravnanj in vedenj navedenih
funkcionarjev, povečati občutljivost za skladnost lastnih ravnanj ter ravnanj ostalih vladnih
funkcionarjev ter dati večji poudarek primernemu ravnanju v moralno etičnih dilemah, kar bo
posledično prispevalo k oblikovanju pozitivne prakse ravnanj skladnih s pričakovano integriteto
in državotvorno držo, ki pritiče vladnemu funkcionarju. Etični kodeks velja za naslednje
funkcionarje: predsednika Vlade RS, ministre in državne sekretarje.
S sprejemom etičnega kodeksa funkcionarjev želi vlada na enem mestu zbrati vse zaveze, ki
že sedaj veljajo in so vključene v zakonodajo, ter na ta način še posebej poudariti zavedanje o
etični odgovornosti vladnih funkcionarjev.
Na ta način je vlada simbolično obeležila tudi letošnji Mednarodni dan boja proti korupciji (9.
12. 2015).
Ministri kot vladni funkcionarji s prisego v državnem zboru (DZ) podajo izjavo, da bo njihovo
delovanje skladno z integriteto, ko se zavežejo k ravnanju po svoji vesti in k delovanju z vsemi
svojimi močmi za blaginjo Republike Slovenije. Kljub navedeni prisegi v DZ, želi vlada s
sprejemom Etičnega kodeksa funkcionarjev še posebej poudariti zavedanje o odgovornosti
vladnih funkcionarjev ter se na ta način zavezati k spoštovanju dodatnih etičnih standardov.
Besedilo kodeksa združuje zaželene in pričakovane načine vedenja in ravnanja funkcionarjev
vlade in ministrstev glede na splošno sprejete vrednote sedanje slovenske družbe, pri čemer je
poleg navedenega za standarde, ki jih vsebuje kodeks, značilno, da:
· so določeni jasno in nedvoumno;
· so uporabni za vsakokratne funkcionarje v vladi in ministrstvih ter
· zajemajo vrednote in načela, ki so splošno družbeno sprejemljivi in pričakovani,
upoštevajoč dejstvo večje možnosti vplivanja na javne odločitve.
Ob oblikovanju kodeksa je bilo upoštevano, da slovenska zakonska ureditev položaja vladnih
funkcionarjev, predvsem pa ureditev specifičnih institutov, ki jih pri nas ureja Zakon o integriteti
in preprečevanju korupcije (ZIntPK), vendarle zahteva nekoliko drugačen pristop, kot je to na
primer v kodeksih v evropskem merilu. Instituti, kot so nasprotje interesov, lobiranje, nadzor
nad premoženjskim stanjem in nezdružljivost opravljanja funkcije, so namreč že zajeti v
ZIntPK, ki je sistemski predpis na področju integritete in preprečevanja korupcije. Zato je bilo
pri pripravi kodeksa upoštevano, da teh institutov zaradi veljavne zakonske ureditve ne gre
dodatno umeščati vanj, razen na splošni ravni, v pozitivnem smislu – kot zaželeno ravnanje.
Vir: MJU
Vlada je izdala Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz OVE
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih
virov energije.
Sprejem ukrepa bo omogočal gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem (MPO)
samooskrbo z električno energijo iz OVE na podlagi neto merjenja. To pomeni, da bodo
lastniki naprav za samooskrbo imeli obračunano porabo električne energije ob zaključku
koledarskega leta in sicer na način, da se bo upoštevala razlika med dovedeno in odvedeno
električno energijo. Postavitev in priklop naprave za samooskrbo na notranjo nizkonapetostno
inštalacijo stavbe je prvenstveno namenjena pokrivanju potreb gospodinjstva/MPO po
električni energiji na letnem nivoju in ne proizvajanje viškov energije oziroma prodaja
proizvedene el.energije. V primeru, da bo dovedena energija večja od odvedene (kar pomeni,
da gospodinjstvo/MPO ne pokriva vseh svojih potreb), bo lastnik naprave kupil manjko/razliko
energije. V primeru, da bo oddane več energije kot pa prejete (poraba gospodinjstva/MPO je
manjša od količine proizvodene električne energije), pa se višek podari dobavitelju el.energije
(trgovcu). Ker ne bo prodaje el.energije tudi ni potrebe po registraciji fizičnih oseb za
opravljanje dejavnosti, saj v primeru samooskrbe ne gre za opravljanje pridobitne dejavnosti.
Največja nazivna moč naprave za samooskrbo je 11 kVA, največja skupna nazivna moč
naprav v koledarskem letu pa znaša 10 MVA.
Poleg Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije bo sprejet tudi
Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz OVE, ki bo
predpisal določene varnostne zahteve za te naprave, da bo zagotovljena zaščita ljudi, živali in
premoženja pred nevarnostmi, ki izhajajo iz same naprave in pred nevarnostni, ki jih lahko
povzročijo zunanji vplivi na napravo.
Pozitivni učinki uvedbe ukrepa so poleg znižanje računa za električno energijo gospodinjstvom
in MPO, ki se bodo samooskrbovali še pridobivanje el.energije iz OVE in s tem doprinos k
zavezam Slovenije k trajnostnemu razvoju, zmanjševanje energetske odvisnosti Slovenije,
zmanjševanje izpustov CO2, ukrep ne bo obremenjeval podporne sheme za OVE in SPTE,
proizvodnja in poraba el.energije na lokalnem nivoju razbremenjuje VN in SN omrežje in s tem
manjša izgube zaradi prenosa el.energije po daljnovodih, spodbujanje slovenske industrije in
razvoja, kakor tudi nova delovna mesta (industrija, krovci električarji, monterji, inženirji,
administracija).
S sprejemom uredbe Slovenija tudi sledi smernicam Evropske komisije glede transformacije
energetskega sistema.
Vir: MzI
Vlada izdala Uredbo o navzkrižni skladnosti
Vlada RS je izdala Uredbo o navzkrižni skladnosti. Sistem navzkrižne skladnosti se izvaja že
od leta 2005 naprej. V uredbi so poleg že do sedaj predpisanih zahtev po dobrem kmetijskem
in okoljskem stanju zemljišč (DKOS). Spremembe na podlagi pripomb revizije evropske
Komisije obsegajo:
· sistem zgodnjega opozarjanja (bivše male kršitve) je sedaj prenesen v uredbeni
del iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike,
· predpisane zahteve za nitrate so v celoti prenovljene v skladu s spremembo
predpisa o varovanju voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
· predpisane zahteve ravnanja za identifikacijo in registracijo (prašičev, govedi in
drobnice) prinašajo zaostrene range pri zahtevah o označitvi in nepopolni označitvi
živali. Pri drobnici je dodana zahteva o nepopolni označitvi,
· dodana je zahteva o prepovedi reje živali, katerih genotip in fenotip tega ne
dopušča,
· več tehničnih popravkov in bolj jasno zapisanih zahtev v skladu z EU pravnimi
podlagami.
Vir: MKGP
Vlada izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016
Vlada RS je izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike
Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2016.
Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014 - 2020 v letu 2016 določa ukrep dobrobit živali (ukrep DŽ), in predstavlja podlago za
nadaljevanje izvajanja ukrepa DŽ v letu 2016, ki ga izvajamo že od leta 2014. Uredba
opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa DŽ z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja
obveznosti, nabora možnih zahtev in pogojev za izpolnjevanje le-teh, načina izračunavanja
plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom
zmanjšanja plačil in izključitev itd. Uredba vsebuje v prilogi tudi katalog zmanjšanj plačil.
Vir: MKGP
Vlada izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,
ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami
iz PRP 2014–2020
Vlada RS je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,
ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz
Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
V Uredbi se spreminja skrajni datum izdelave individualnega načrta preusmeritve kmetijskega
gospodarstva iz konvencionalne v ekološko pridelavo, in sicer se podaljšuje rok iz 20.
decembra 2015 na 25. april 2016. Posledično Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge
in razvoj podeželja podatke o opravljenem svetovanju (izdelanih načrtih preusmeritve) za
posamezna kmetijska gospodarstva prevzame 5. maja 2016 in ne 1. februarja 2016, kot to
določa veljavna uredba.
Vir: MKGP
Vlada je sprejela spremembe načina izplačevanja in merila za izračun nadomestila za
zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom
vodovarstvenega režima
Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu
izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima.
Uredba je sprejeta zaradi uskladitve z novimi predpisi o državni pomoči v kmetijskem sektorju
in se z njo le podaljšuje obstoječa državna pomoč za naslednjih pet let. Spremenile so se
mejne vrednosti za višino nadomestila na hektar v skladu s Smernicami EU o državni pomoči v
kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželju za obdobje 2014 –2020.
Za obdobje 2016 - 2020 imamo dve vrsti zavezancev, tiste, ki imajo uveljavljen vodovarstveni
režim več kot 5 let in tiste, ki ga imajo do vključno 5 let. Za tiste, ki imajo uveljavljen
vodovarstveni režim več kot 5 let je zgornja meja nadomestila 200 EUR/ha in se lahko poveča
do 400 EUR/ha v primeru prepovedi paše. Za tiste, ki imajo uveljavljen vodovarstveni režim do
vključno 5 let je zgornja meja nadomestila 500 EUR/ ha in se lahko poveča do 700 EUR/ha v
primeru prepovedi paše.
Vir: MOP
Vlada je sprejela Uredbo o DPN za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov
Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za
rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34.
Trase prenosnih plinovodov potekajo na območjih Mestne občine Nova Gorica
Ajdovščina, Renče – Vogrsko, Šempeter – Vrtojba in Miren – Kostanjevica. Novi
potekajo vzporedno z obstoječimi prenosnimi plinovodi, ki se opuščajo, razen na
akumulacije Vogršček, kjer novi plinovod M3R poteka južno od Vogrščka, in na
Lemovščka.
in občin
plinovodi
območju
območju
Uredba, s katero vlada sprejme DPN, daje v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih
ureditev državnega pomena v prostor podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega
dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov na podlagi katerih se izda gradbeno
dovoljenje.
Vir: MOP
Vlada je sprejela dve uredbi o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin
Vlada RS je na današnji seji sprejela dve uredbi o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin, in
sicer:
· Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja objektov družbe
Siliko d. o. o. iz izvira Furlanove toplice in vrtine Ft-1/81;
·
Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja iz vrtine AFP-1/95
lastnika Aleksandra Poloviča.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v letu 2015 intenzivno pristopilo k reševanju
problematike nepodeljenih koncesij. Pripravilo je koncesijske akte, izvedlo več posvetovanj z
deležniki.
Osnovni razlogi za podelitev koncesij:
· podelitev koncesij predstavlja izpolnitev obvez Slovenije, ki izhajajo iz določb
Direktive 2000/60/ES (točka (e) tretjega odstavka 11. člena);
· podelitev koncesij obstoječim uporabnikom vode predstavlja tudi izvedbo
dopolnilnega ukrepa DUPPS 8.6 - Prepovedi, pogoji in omejitve rabe vode iz
termalnih vodonosnikov, ki je priloga veljavnega Načrta upravljanja voda za vodni
območji Donave in Jadranskega morja (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni
območji Donave in Jadranskega morja);
· podelitev koncesij predstavlja odpravo tveganja zaradi obstoja nedovoljenih
državnih pomoči;
· podelitev koncesij predstavlja izvedbo popravljalnih ukrepov, ki jih je predložilo in
potrdilo računsko sodišče v svoji reviziji o izvajanju Zakona o vodah za leti 2009 in
2010;
· obravnavana uredba in vse ostale koncesijske uredbe, ki so v pripravi z vsemi
določbami o pogojih, vrednotenju, določanju načina rabe,.. povsem sledijo
sprejetim odločitvam vlade, da vzpostavi namenski sklad za vode v letu 2015 (kar
je že izvedeno), reorganizira področje upravljanja z vodami (kar se izvaja v letu
2015) ter vzpostavi sistemski vir za financiranje ukrepov varstva, rabe in
financiranja skozi navedeni sklad;
· podelitev koncesij in zagotovitev pravne podlage za zaračunavanje plačila za
koncesijo predstavlja odpravo neenakopravnega obravnavanja uporabnikov vode;
· podelitev koncesij odpravlja odpravo negotovosti in težav, na katere so opozarjali
uporabniki vode, kot so nezmožnost pridobivanja kreditov, različnih subvencij in
podobno;
· podelitev koncesij predstavlja odpravo pravne negotovosti uporabnikom vode;
· podelitev koncesij omogoča izvajanje lastniške funkcije subjektov, ki rabijo vodo v
primeru prodaje, stečaja in podobno;
· ureditev tega področja predstavlja ureditev in vzpostavitev spremljanja podeljenih
vodnih pravic in dejanske rabe vode, vzpostavitev ustreznih evidenc in nadzora
nad odvzemanjem vode, kar je predpogoj za izpolnjevanje ciljev doseganja
dobrega stanja voda.
Predvideni sistem obračuna koncesnin je stimulativen na način možnega bistvenega znižanja
obveznosti družb za rabo vode v primerih, ko družbe želijo znižati porabo vode in s tem tudi
omogočiti drugim potencialno zainteresiranim novo rabo vode, predvsem pa zagotoviti na
vodonosnikih vzdržno in trajno rabo ter dobro stanje. Postopen prehod na polno plačilo
koncesnine (v letu 2020) tudi omogoča družbam, da časovno in finančno lahko izvedejo svoje
izboljšave.
S sprejemom uredb je vlada zaključila desetletno obdobje, ko navedeni uporabniki vode, kljub
dejansko izvedeni rabi, niso imeli podeljenih koncesij za rabo te vode. Vlada je prepričana, da
predlagana vsebina uredb dopušča tako koncendentu (RS) kot koncesionarjem usmerjeno,
sprejemljivo, trajno in zanesljivo uporabo vodnih virov v prihodnje.
Vir: MOP
Vlada sprejela uredbo o prenehanju veljavnosti začasnih ukrepov za zavarovanje
urejanja prostora
Vlada RS je sprejela Uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o začasnih ukrepih za
zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave državnega prostorskega
načrta za državno cesto od priključka na avtocesti A1 Šentilj – Koper pri Šentrupertu do
priključka Velenje jug. Začasni ukrepi lahko trajajo največ štiri leta, zato je vlada sprejela
prenehanje veljavnosti.
Vir: MOP
Vlada izdala uredbo o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela
zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2016
Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o določitvi višine dnevnega nadomestila za
čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto
2016 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Višina dnevnega nadomestila za čas
zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto
2016 znaša 20 evrov.
Višina dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v
kulturi za polni delovni čas je za leti 2014 in 2015 znašala 20 evrov oziroma 600 evrov za 30
dni. Pri določitvi višine so bili upoštevani razpoložljiva proračunska sredstva in prag revščine,
ki je bil za leto 2012 opredeljen kot dohodek, nižji od 606 evrov na mesec, in za leto 2013 kot
dohodek, nižji od 593 evrov mesečno. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za
leto 2014 je prag revščine opredeljen kot dohodek, nižji od 596 evrov mesečno.
Ker se prag revščine glede na prejšnja leta ni bistveno spremenil, se za leto 2016 predlaga
ohranitev višine nadomestila iz let 2014 in 2015, in sicer 20 evrov.
Vir: MK
Vlada potrdila koledar državnih proslav v letu 2016
Vlada RS je na današnji redni seji potrdila koledar državnih proslav za leto 2016, kakor ga je
pripravil Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.
Program državnih slovesnosti za leto 2016 obsega počastitev naslednjih praznikov: Prešernov
dan, slovenski kulturni praznik, dan upora proti okupatorju, dan državnosti, dan suverenosti (25.
obletnica odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije) in dan samostojnosti in enotnosti ter 25.
obletnica sprejema Ustave Republike Slovenije.
Koordinacijski odbor je kot pomoč organizatorjem osrednjih proslav ob prazniku združitve
prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, prazniku vrnitve Primorske k matični domovini,
dnevu reformacije in dnevu Rudolfa Maistra, ki jih Republika Slovenija v letu 2016 ne bo
obeleževala z državnimi proslavami, predvidel, da se prek javnega poziva podobno kot v
zadnjih treh letih nameni sofinanciranje.
Vir: MK
Vlada se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja EU makroregionalnih strategij
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o stanju izvajanja EU makroregionalnih strategij.
Evropska komisija je 28. julija 2015 sprejela Sporočilo Evropske komisije in pripadajoči Akcijski
načrt Strategije EU za Alpsko regijo (EUSALP) s ciljem, da bo Strategija potrjena v Evropskem
svetu konec leta 2015.
Države in regije se trenutno odločajo glede vodenja posameznih prednostnih področij
(akcijskih skupin). V imenu Slovenije je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, v
soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor, izrazil pripravljenost za vodenje akcijske skupine 7
s področja ekosistemov in biotske raznovrstnosti (v tandemu z Bavarsko). Za začetek izvajanja
EUSALP morajo biti člani akcijskih skupin imenovani do konca letošnjega leta. Zato je
potrebno, da ministrstva, ki sodelujejo pri izvajanju EUSALP najkasneje do 15. decembra 2015
imenujejo člane akcijskih skupin in o tem obvestijo nacionalno koordinacijo na MZZ.
Slovenija lahko s svojimi izkušnjami pomembno prispeva k oblikovanju strukture upravljanja in
vzpostavitvi potrebnih pogojev za njeno učinkovito delovanje. Da bi svoje izkušnje kar
najučinkoviteje udejanjila, je Slovenija ponudila, da v 2016 prevzame prvo predsedovanje
EUSALP, kar so sodelujoče države in regije z odobravanjem sprejele. V tem okviru bo, po
sprejemu EUSALP na Evropskem svetu, Slovenija gostila konferenco ob zagonu EUSALP, in
sicer 25. in 26. januarja 2016 na Brdu pri Kranju. Konferenca je namenjena najširšem krogu
zainteresiranih deležnikov. Pričakujemo udeležbo več kot 500 predstavnikov odločevalskih
struktur sodelujočih držav in regij, EU institucij, predstavnikov gospodarstva, civilne družbe,
nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih.
Uspeh makroregionalnega povezovanja je pomembno odvisen tudi od dostopa do finančnih
virov. Trenutno Evropska komisija spodbuja vključevanje makroregionalnih strategij v finančne
vire EU, osnovni okvir predstavlja spremenjena pravna podlaga Evropskih strukturnih in
investicijskih skladov 2014-2020. Temu je bilo namenjeno tudi ministrsko srečanje ministrov
pristojnih za EU sklade Podonavja, ki je potekalo v okviru četrtega letnega foruma Strategije
EU za Podonavsko regijo, 29. in 30. oktobra 2015 v Ulmu, kjer so pristojni ministri sprejeli tudi
skupno izjavo na to temo. Slovenijo je na zasedanju zastopala ministrica Alenka Smerkolj.
Vir: MZZ
Vlada bo sklenila z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja Aneks h Kolektivni
pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence
Vlada bo sklenila z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja Aneks h Kolektivni pogodbi o
oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence. Za podpis aneksa Vlada RS pooblašča
dr. Anjo Kopač Mrak, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Maja letos je začel veljati Zakon o spremembah Zakona o kolektivnem dodatnem
pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU). Tako se lahko Zaprti vzajemni
pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) preoblikuje v podsklad krovnega
pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla. S to spremembo bo
tudi javnim uslužbencem dana možnost, da glede na starost varčujejo v podskladih z bolj
tvegano naložbeno politiko ter pred upokojitvijo v podskladu z minimalno zajamčeno
donosnostjo, s ciljem doseganja višjih donosov in visoke varnosti prihrankov v času pred
upokojitvijo.
Za izvedbo postopka preoblikovanja je treba uskladiti tudi določbe Kolektivne pogodbe o
oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence, ki predstavljajo pravno podlago za
sprejem pokojninskega načrta. Pokojninski načrt se skladno z določili kolektivne pogodbe
lahko spremeni zgolj ob predhodnem sprejemu aneksa h kolektivni pogodbi.
Predlagani aneks h kolektivni pogodbi se tako nanaša na uskladitev določb kolektivne
pogodbe z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki ureja dodatno
pokojninsko zavarovanje ter dopolnitev določb, ki omogočajo preoblikovanje sklada v podsklad
z zajamčeno donosnostjo in uvedbo naložbene politike življenjskega cikla kot to že določa
ZKDPZJU.
Vir: MDDSZ
Vlada se je seznanila s poročilom o aktivnostih Civilne zaščite pri reševanju migrantske
problematike v Republiki Sloveniji med 16. septembrom in 16. novembrom 2015
Poročilo obravnava intervencijske stroške za oskrbo migrantov v času med 16. septembrom in
16. novembrom 2015. Izdelano je na podlagi zbranih poročil pristojnih državnih organov,
poročil vključenih reševalnih služb in humanitarnih organizacij in Civilne zaščite (CZ) ter
poročil izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR).
V Republiko Slovenijo je od 16. septembra do 16. novembra vstopilo več kot 221.000
migrantov, od 16. oktobra povprečno okrog 7.000 migrantov dnevno (največ 26. oktobra,
12.616 migrantov). Pri njihovi namestitvi in oskrbi ter za zagotavljanje potrebnih materialnotehničnih sredstev je bilo v tem obdobju angažiranih 17.746 pripadnikov sil za zaščito,
reševanje in pomoč, predvsem prostovoljcev Rdečega križa, tabornikov, skavtov, gasilcev, CZ
(vključno s poveljniki in namestniki poveljnikov CZ ter člani štabov CZ na vseh ravneh
vodenja), humanitarnih organizacij, prostovoljcev, udeležencev preko javnih del, javnih
uslužbencev in delavcev URSZR. Ocenjeni stroški za povračilo nadomestila plače teh
prostovoljcev za to obdobje znašajo okoli 250.000 evrov.
URSZR je skladno z Navodilom za povračilo stroškov 1. 10. 2015 pozvala Rdeči križ
Slovenije, Slovensko Karitas, Zvezo tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških
skavtinj in skavtov ter Gasilsko zvezo Slovenije k zbiranju intervencijskih stroškov, nastalih kot
posledica migrantskega toka.
Nastali intervencijski stroški ter ocenjeni stroški za opravljanje nalog pri namestitvi in oskrbi
migrantov do konca leta 2015 znašajo skupaj 630.000 evrov.
Vlada je zagotovila povračilo že nastalih intervencijskih stroškov in zagotovitev sredstev za
nemoteno delovanje navedenih organizacij do konca koledarskega leta 2015, in sicer, da se iz
sredstev proračunske rezerve Republike Slovenije dodelijo dodatna sredstva URSZR za
izplačilo intervencijskih stroškov javnim in drugim reševalnim službam ter organizacijam v
višini 630.000 evrov, od tega:
· Rdečemu križu Slovenije 300.000 evrov za nadomestila plač, potne stroške in
stroške prehrane, nujne nabave hrane, poškodovano in uničeno opremo,
porabljen sanitetni material,
· Slovenski Karitas 200.000 evrov za nadomestila plač, potne stroške in stroške
prehrane, nujne nabave hrane, poškodovano in uničeno opremo,
· Zvezi tabornikov Slovenije 15.000 evrov za nadomestila plač, potne stroške in
stroške prehrane,
· Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov 15.000 evrov za
nadomestila plač, potne stroške in stroške prehrane,
· Gasilski zvezi Slovenije 100.000 evrov za delovanje prostovoljnih gasilskih
društev (nadomestila plač, potne stroške in stroške prehrane, stroške opreme
in vozil, stroške poškodovane in uničene opreme).
Vir: MO
Vlada soglaša z soustanovitvijo Slovenskega inovacijskega stičišča – Evropskega
gospodarskega interesnega združenja
Vlada RS daje Univerzi v Ljubljani, Institutu Jožef Stefan, Kemijskemu inštitutu Ljubljana in
Nacionalnemu inštitutu za biologijo soglasje k soustanovitvi Slovenskega inovacijskega
stičišča –Evropskega gospodarskega interesnega združenja – SIS EGIZ.
Univerza v Ljubljani (UL) je julija 2015 Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ),
kot pooblaščenka vseh ustanovnih članov Slovenskega inovacijskega stičišča – SIS,
Evropskega gospodarskega interesnega združenja – SIS EGIZ (SIS EGIZ), posredovala vlogo
za pridobitev soglasja Vlade RS k soustanovitvi SIS EGIZ. Prav tako morajo tovrstno soglasje,
kot javni raziskovalni zavodi, pridobiti Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Ljubljana in
Nacionalni inštitut za biologijo.
Formalni korak za soustanovitev Slovenskega inovacijskega stičišča je bil storjen s pismom o
nameri za ustanovitev ljubljanskega stičišča inovativnosti, ki so ga leta 2013 na pobudo
takratnega rektorja Univerze v Ljubljani, dr. Stanislava Pejovnika, podpisali Univerza v
Ljubljani, Institut Jožef Stefan, Krka, Mestna občina Ljubljana, Regionalna razvojna agencija
Ljubljanske urbane regije, Tehnološki park Ljubljana, Fotona in MIZŠ. Sprejem pogodbe o
ustanovitvi SIS EGIZ tako predstavlja naslednji korak v prenosu koncentracije znanja, ki bi
vodilo k razvojnemu preboju in povezovanju znanja, pri čemer bo SIS EGIZ v tem procesu
nastopal v vlogi povezovalca znanja, spodbujevalca, podpornika velikih razvojnih projektov in
mesto za dogovor partnerjev o razvojnih vprašanjih.
SIS bo delovalo kot neprofitno Evropsko gospodarsko interesno združenje, ki predstavlja
moderno obliko povezovanja organizacij in podjetij iz gospodarstva, raziskovalne,
izobraževalne in širše družbene sfere v Sloveniji in sosednjih državah, s katerimi želi razvijati
razvojno – inovacijsko os: Trst – Ljubljana – Maribor – Zagreb – Gradec. Predstavljalo bo
sestavni del Slovenske inovacijske platforme in kot tako delovalo predvsem v smeri
povezovanja in združevanja kapacitet z namenom zagotavljanja potrebne kritične mase znanja
in kapitala za realizacijo zahtevnejših raziskovalno – inovacijskih projektov. Obenem se bo
vsebinsko v okviru interdisciplinarnih skupin in projektnih potreb povezovalo tudi z nosilci
družboslovnih in humanističnih znanj. Učinkovito delovanje SIS EGIZ je v interesu ne samo
njenih članov, ampak Republike Slovenije kot celote. SIS EGIZ se lahko kot članice pridružijo
tudi univerze, inštituti, podjetja in banke, centri odličnosti in kompetenčni centri ter druge
organizacije.
V začetnem obdobju delovanja SIS EGIZ bo vzpostavljena pisarna združenja, v okviru katere
je poleg direktorja predvidena tudi zaposlitev dveh oseb, Svet SIS EGIZ je za direktorja SIS
EGIZ imenoval dr. Radovana Stanislava Pejovnika, začetne aktivnosti se bodo financirale iz
članarin, za financiranje izvedbe izbranih projektov pa se bo SIS EGIZ povezoval z različnimi
domačimi in tujimi organizacijami kot so EIB, EIF, EBRD, UNDP, finančni program UNIDO,
FAO ter bilateralnimi in multilateralnimi institucijami za razvojno pomoč, Slovensko razvojno
banko (SID), ki je tudi ustanovna članica, in drugimi inovacijsko – razvojnimi institucijami.
SIS EGIZ tako predstavlja pomembno platformo za razvoj RS in bo neločljivo povezano tako s
strategijo pametne specializacije kot z nacionalnim razvojnim programom.
Vir: MIZŠ
Vlada razporedila sredstva splošne proračunske rezervacije in izvršila prenos pravic
porabe
Vlada RS je na današnji redni seji izvršila razporeditev sredstev splošne proračunske
rezervacije in prenos pravic porabe.
MDDSZ je prerazporedilo sredstva v Tekočo proračunsko rezervo v višini 1.308.119,00 evrov.
Prerazporejajo se sredstva s proračunske postavke Poslovni prostori in oprema varstvenodelovnih centrov in konta Investicijski transferi javnim zavodom na Tekočo proračunsko
rezervo in konto Splošna proračunska rezervacija v višini 407.099,00 EUR ter s postavke
Poslovni prostori in oprema zavodov za usposabljanje in konta Novogradnje, rekonstrukcije in
adaptacije na postavko Tekoča proračunska rezerva v višini 901.020,00 EUR.
Prerazporeditev sredstev se izvede zaradi nižje realizacije na proračunskih postavkah od
načrtovane.
Ministrstvo za finance je predlagalo razporeditev pravic porabe v skupni višini 1.308.119,00
evrov na MDDSZ. Izvršila se je razporeditev sredstev splošne proračunske rezervacije s
proračunske postavke Tekoča proračunska rezerva na postavko MDDSZ Program mreže
domov za starostnike in konto Nakup zemljišč in naravnih bogastev v višini 1.308.119,00
evrov.
Razporeditev sredstev je bila potrebna za zagotovitev sredstev za plačilo po pogodbi o prodaji
solastniškega deleža pri DSO Fužine, Ljubljana, na podlagi Sklepa Vlade RS 1. 12. 2015, ki je
odločila, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2015-2018 uvrsti nov projekt »Nakup
solastniškega deleža zemljišča z objektom za DSO Fužine«.
Vir: MF
Vlada seznanjena s poročilom upravnega odbora DUTB o uskladitvi plač s politiko
prejemkov
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s poročilom UO DUTB glede uskladitve plač.
Vlada se je seznanila s poročilom upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank o
uskladitvi individualnih pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev s Politiko prejemkov Družbe za
upravljanje terjatev bank.
Vir: MF
Vlada dala upravnemu odboru DUTB soglasje za zadolžitev
Vlada RS je na današnji redni seji kot skupščina DUTB dala upravnemu odboru DUTB
soglasje za zadolžitev v znesku 200 milijonov EUR.
Generalni sekretar vlade pred notarjem izvede skupščino DUTB, na kateri Vlada Republike
Slovenije v vlogi skupščine DUTB glasuje za soglasje upravnemu odboru DUTB za zadolžitev
ter poskrbi za pripravo notarskega zapisnika v skladu z zahtevami zakona, ki ureja
gospodarske družbe.
Vir: MF
Vlada podaljšala razpis za člane Fiskalnega sveta
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela spremembo besedila ponovnega
javnega poziva za zbiranje prijav možnih kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega
sveta.
Kandidate lahko pošljejo pisne z življenjepisom in zahtevanimi izjavami do vključno 10.
januarja 2016. Spremenjeno besedilo poziva bo objavljeno tudi v Uradnem listu Republike
Slovenije ter na spletnih straneh ministrstva za finance.
Vir: MF
Vlada soglaša z letnim načrtom upravljanja z družbo MLM
Vlada RS je na današnji redni seji dala soglasje Slovenskemu državnemu holdingu k letnemu
načrtu upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi MLM.
Državni zbor Republike Slovenije je 13. 7. 2015 sprejel Odlok o strategiji upravljanja
kapitalskih naložb države, ki pomembno učinkuje tudi na posamezne določbe Zakona o
Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). Na podlagi 13. člena ZSDH-1 med portfeljske
naložbe sodijo naložbe, s katerimi Republika Slovenija poskuša doseči izključno gospodarske
cilje. Skladno s poglavjem 2.3 strategije, pa v to skupino naložb sodijo tudi naložbe, ki jih je
treba prestrukturirati.
Družbi MLM je bila dodeljena državna pomoč za reševanje v obliki poroštva za kratkoročni
kredit v višini 5.100.000,00 EUR. Naveden ukrep državne pomoči je bil podaljšan 10. 4. 2014.
Republika Slovenija je na podlagi pozivov upnikov le-tem plačala poroštveno obveznost v
skupni višini 5.100.000,00 EUR v obdobju od 22.07.2015 do 27.07.2015. Vlada je 29. 7. 2015
družbi MLM dodelila državno pomoč za prestrukturiranje v obliki konverzije dela regresne
terjatve v kapitalski delež družbe, na podlagi česar je postala imetnica 4.335.660 delnic oz.
32,73% deleža družbe. Predlagani letni načrt upravljanja sledi pozitivni odločitvi Evropske
komisije glede programa prestrukturiranja družbe, ki je temeljila tudi na eni izmed vsebovanih
navedb, in sicer, da bo država izstopila iz lastništva družbe oz. da se bo družba privatizirala.
V letni načrt upravljanja, ki ga v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZSDH-1 sprejme uprava
SDH na podlagi sprejete strategije, morajo biti skladno s četrtim odstavkom 15. člena ZSDH-1
vključeni tudi podrobnejši cilji razpolaganja v posameznem poslovnem letu. V prvem odstavku
30. člena ZSDH-1 je med drugim določeno, da se v letnem načrtu opredelijo podrobni cilji SDH
pri upravljanju (ali razpolaganju) posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh
ciljev. Drugi odstavek istega člena določa, da letni načrt pripravi uprava in k njemu poda
soglasje nadzorni sveta SDH najpozneje do konca novembra za naslednje koledarsko leto.
Namen in zasnova ZSDH-1 pričata v prid stališču, da se letni načrt upravljanja naložb iz 30.
člena ZSDH-1 nanaša na vse relevantne naložbe, vendar samo besedilo členov ZSDH-1
eksplicitno ne prepoveduje možnosti priprave letnega načrta le za posamično naložbo.
Vir: MF
Vlada o Poročilu MJU glede analize primernosti pravnoorganizacijske oblike, v kateri
opravljajo naloge javne agencije in uskladitev ustanovitvenih aktov javnih agencij s 7.
členom Zakona o javnih agencijah
Vlada RS je sprejela Prvo vmesno poročilo o izvedbi popravljalnih ukrepov v zvezi z
ugotovitvami Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu »Učinkovitost ureditve
financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov« in ga posreduje Računskemu
sodišču Republike Slovenije.
Vlada se je obenem seznanila s poročilom Ministrstva za javno upravo o analizi primernosti
pravnoorganizacijske oblike, v kateri opravljajo naloge javne agencije in uskladitvi
ustanovitvenih aktov javnih agencij s 7. členom Zakona o javnih agencijah.
Ministrstvo za javno upravo do 30. aprila 2016 ponovno poroča o poteku izvedbe popravljalnih
ukrepov v zvezi z ugotovitvami Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu »Učinkovitost
ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov«.
Vlada je s sklepom 8. 10. 2015, na 55. redni seji pod točko 8, ob obravnavi Usmeritev za
opravljanje nadzora nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela javnih agencij med
drugim sprejela tudi sklepa, s katerima je naložila ministrstvom, da do 1. decembra 2015:
· izvedejo analizo primernosti pravnoorganizacijske oblike, v kateri se opravljajo
naloge javne agencije, predvsem z vidika vsebinske utemeljitve obstoja javne
agencije iz svoje pristojnosti in
· pregledajo ustanovitvene akte javnih agencij ter jih, če je to potrebno, uskladijo s
7. členom Zakona o javnih agencijah.
V zvezi z izvedbo 4. točke sklepa vlade je Ministrstvo za javno upravo prejelo odzive:
· Ministrstva za finance, s katerim za Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP),
Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem
(ANR) in Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES)
pojasnjuje, da je pravnoorganizacijska oblika, v kateri se opravljajo naloge agencij iz
njegove pristojnosti ustrezna. V medresorsko usklajevanje je posredovan
ustanovitveni akt Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, na podlagi česar bo
odpravljena nepravilnost, kot jo je ugotovilo Računsko sodišče v revizijskem poročilu
»Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov«,
· Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v katerem ministrstvo obvešča, da je
pravnoorganizacijska oblika Javne agencije RS za varstvo konkurence ustrezna,
· Ministrstva za infrastrukturo, s katerim obvešča, da so ustanovitveni akti Javne
agencije za železniški promet Republike Slovenije, Javne agencije Republike
Slovenije za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije
in Agencije za energijo v celoti usklajeni z Zakonom o javnih agencijah. Tudi pravno
organizacijska oblika, v kateri se opravljajo naloge agencij iz njegove pristojnosti, je
ustrezna,
·
·
Ministrstva za kulturo, s katerim za Slovenski filmski center, Javno agencijo Republike
Slovenije in Javno agencijo Republike Slovenije za knjigo podpira obstoj v obstoječi
pravnoorganizacijski obliki Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Ministrstvo
za kulturo pojasnjuje, da je v postopku medresorskega usklajevanja predlog Sklepa o
spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju Filmskega sklada Republike
Slovenije, javnega sklada, v Slovenski filmski center, javno agencijo Republike
Slovenije. Ustanovitveni akt Javne agencije za knjigo RS Sklep o ustanovitvi Javne
agencije za knjigo Republike Slovenije je usklajen z Zakonom o javnih agencijah,
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v katerem utemeljuje upravičenost
obstoja in pravnoorganizacijske oblike Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS
predvsem z vidika neodvisnosti od političnega vpliva na stabilnost sistema, podobno.
Ministrstvo utemeljuje primernost pravnoorganizacijske oblike tudi za Agencijo za
komunikacijska omrežja in storitve. Za obe agenciji ministrstvo ugotavlja, da sta
ustanovitvena akta usklajena z določbo Zakona o javnih agencijah.
Vir: MJU
Vlada se je seznanila z informacijo o zadevi Mnenje 2/15 glede sklenitve Sporazuma o
prosti trgovini s Singapurjem
Vlada RS se je seznanila z informacijo o zadevi Mnenje 2/15 v zvezi s predlogom Evropske
komisije Sodišču EU za razlago prava EU glede pristojnosti Evropske unije za sklenitev
Sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem.
Med državami članicami EU in Evropsko komisijo ni bilo mogoče doseči soglasja o pravni
naravi (mešana ali izključna) Sporazuma o prosti trgovini med EU in Singapurjem ter o obsegu
izključne pristojnosti EU. Evropska komisija je v skladu s členom 281(11) PDEU podala
predlog Sodišču EU za izdajo mnenja glede sporazuma o prosti trgovini med EU in
Singapurjem.
Mnenje sodišča EU v konkretni zadevi bo imelo vsebinske in procesne posledice na vse
bodoče sporazume o prosti trgovini, ki jih s tretjimi državami sklepa EU, ter na investicijske
sporazume, ki jih s tretjimi državami sklepajo bodisi EU bodisi države članice EU. Sodišče EU
lahko v mnenju s široko razlago člena 207 PDEU razširi izključno pristojnosti EU na celotno
investicijsko področje, tudi na posredne tuje investicije. Če bo Sodišče EU v mnenju ugotovilo,
da je omenjeni sporazum v izključni pristojnosti EU, to pomeni, da ga bo podpisala samo EU in
potrdil samo Evropski parlament, brez sodelovanja držav članic EU in nacionalnih
parlamentov. Če sodišče ugotovi, da so določbe sporazuma, ki se nanašajo na investicijsko
politiko, v izključni pristojnosti EU, bo to vplivalo med drugim tudi na pravico držav članic
samostojno sklepati bilateralne investicijske sporazume s tretjimi državami. Sodišče EU bo
presojalo o pristojnost EU tudi na področju trajnostnega razvoja, TRIPs, pomorskega
transporta in drugih področij, ki so navedena v sporazumu in v vlogi Komisije.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je Državno pravobranilstvo Republike
Slovenije obvestilo, da je aktivna udeležba Republike Slovenije v omenjenem postopku nujno
potrebna. V postopek priprave vsebinskih prispevkov in argumentov so vključena resorna
ministrstva.
Rok za posredovanje pisnega stališča strank je bil na predlog držav članic EU zaradi
kompleksnosti zadeve podaljšan na 8. januar 2016. Vlada RS bo pred posredovanjem gradiva
Sodišču EU prejela v obravnavo in potrditev predlog pisnega odgovora Republike Slovenije na
vlogo Evropske komisije v zadevi Mnenje 2/15.
Vir: MGRT
Informacija o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih
postopkih ugotavljanja kršitev prava EU
Vlada RS se je seznanila z informacijo o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike
Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU.
Informacija v prvem delu vsebuje stanje prenosa direktiv, katerih rok za prenos je že potekel,
vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma notificirani, in direktiv, katerih rok za
prenos poteče najpozneje 31. 5. 2016. Skupno gre za 62 direktiv, pri čemer je 23 direktiv takih,
katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma
notificirani, in 39 takih, katerih rok za prenos poteče najpozneje 31. 5. 2016.
V drugem delu informacije so vsebovani postopki ugotavljanja kršitev prava EU (predsodni in
sodni postopki), ki jih je Evropska komisija sprožila zoper Republiko Slovenijo bodisi zaradi
nepravočasnega prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije oziroma zaradi
nenotifikacije nacionalnih predpisov bodisi iz razlogov neizpolnjevanja ali neustreznega
izpolnjevanja drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravnega reda EU, in še niso zaključeni. Na dan
20. 11. 2015 je odprtih 55 postopkov, od katerih se 36 postopkov nanaša na nepravočasen
prenos direktiv v pravni red RS oziroma nenotifikacijo nacionalnih predpisov za prenos ter 19
na nepravilno implementacijo direktiv in druge kršitve prava EU. Štiri zadeve so predmet
postopkov pred Sodiščem Evropske unije.
Tretji del informacije vsebuje obrazložitev zamud pri sprejemanju predpisov, potrebnih za
prenos direktiv, katerih rok za prenos je že potekel.
Vir: SVZ
Vlada sprejela stališče do Uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za
nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v
nekaterih vodah zunaj Unije
Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto
2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije
v nekaterih vodah zunaj Unije. Vlada podpira predlog uredbe in podpira doseganje dogovora
glede predloga uredbe, da se ribičem EU omogoči pravočasen začetek ribolova v ribolovni
sezoni 2016.
Ribolovne možnosti (celotni dovoljeni ulovi in kvote oziroma režimi ribolovnega napora, tj.
števila dovoljenih dni na morju za posamezne segmente ribiških flot) se za države članice EU
določajo na ravni EU. V zvezi s tem se na ravni EU vsako leto konec leta sprejemajo uredbe o
ribolovnih možnostih, in sicer ločeno za Baltik in Črno morje ter za ostale staleže, uredbe o
ribolovnih možnostih za globokomorske staleže pa se sprejemajo vsaki dve leti. Sprejme se
tudi letna uredba o določitvi ribolovnih možnosti za staleže ribolovnih organizmov, ki veljajo za
vode EU in za plovila EU.
Določanje ribolovnih možnosti pomeni ciklus letnega upravljanja. Vendar to ne ovira uvedbe
pristopov dolgoročnega upravljanja. Po oceni Komisije EU na tem področju dobro napreduje in
ključni staleži komercialnega interesa se upravljajo z večletnimi načrti, ki jih je treba upoštevati
pri določanju zgornjih mej za letne celotne dovoljene ulove in omejitve ribolovnega napora.
Uredbe o določitvi ribolovnih možnosti omejujejo ulov staležev ribolovnih organizmov na ravni,
ki morajo biti skladne s splošnimi cilji skupne ribiške politike (SRP).
Ta predlog vsebuje ribolovne možnosti, ki jih EU določi samostojno. Vsebuje tudi ribolovne
možnosti na podlagi dvo- ali večstranskih posvetovanj o ribištvu. Rezultat se izvaja tako, da se
po načelu relativne stabilnosti (tj. načelo, da se delež celotnega dovoljenega ulova, ki je
dodeljen posamezni državi članici v posameznem letu, med leti ne spreminja) določi notranja
dodelitev med države članice.
Obveznost iztovarjanja, uvedena z osnovno uredbo o skupni ribiški politiki, se od leta 2015 do
leta 2019 začenja postopoma uporabljati. Od 1. januarja 2016 bo obveznost iztovarjanja
začela veljati za ribolov nekaterih pridnenih vrst v Severnem morju ter severozahodnih in
jugozahodnih vodah Atlantika. Z uvedbo obveznosti iztovarjanja morajo predlagane ribolovne
možnosti odražati razliko med iztovorjenimi in ulovljenimi količinami, pri tem pa upoštevati, da
zavržki niso več dovoljeni. Zato bo Komisija predlagala povečanje celotnega dovoljenega
ulova za staleže, za katere bo v letu 2016 začela veljati obveznost iztovarjanja.
Pomembno je, da se ribolovne možnosti opredeli še pred začetkom novega leta, kar ribičem
EU omogoči pravočasen začetek ribolova, da ne prihaja do gospodarskih izgub.
Vir: MKGP
Vlada sprejela stališče k predlogu Uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto
2016 za nekatere staleže rib v Črnem morju
Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto
2016 za nekatere staleže rib v Črnem morju. Vlada RS podpira predlog uredbe in meni, da je v
pogajanjih o predlogu uredbe treba upoštevati mnenja tistih držav članic, ki jih predlog uredbe
neposredno zadeva.
Cilj tega predloga uredbe je za leto 2016 določiti ribolovne možnosti za države članice za tržno
najpomembnejše staleže rib v Črnem morju. Predlog uredbe zadeva le dve državi članici EU –
Bolgarijo in Romunijo, ki izvajata ribolov v Črnem morju.
Vir: MKGP
Odgovor vlade na predlog Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za zagotovitev
dostopa do pitne vode v romskem naselju Goriča vas
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je na vlado naslovil predlog za zagotovitev
dostopa do pitne vode v romskem naselju Goriča vas v občini Ribnica. Varuh si je na povabilo
prebivalcev naselja dne 21. 9. 2015 ogledal bivanjske razmere v tem naselju in se seznanil z
nekaterimi težavami prebivalcev, med njimi tudi, po mnenju varuha, najbolj perečo, in sicer da
v naselju ni zagotovljene pitne vode in sanitarij.
Na podlagi ugotovljenega stanja varuh v svojem predlogu ugotavlja, da naj bi bili izpolnjeni
pogoji za posredovanje vlade na podlagi tretjega odstavka 5. člena Zakona o romski skupnosti
v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07), zato predlaga vladi, da naj:
· v najkrajšem možnem času sprejme in izvede vse potrebne ukrepe za zagotovitev
dostopa do pitne vode in sanitarij v romskem naselju Goriča vas, in sicer z
zagotovitvijo javnega dostopa oziroma dostopa na javnem priključku;
· do izgradnje dostopa do vode na javnem priključku prebivalcem romskega naselja
Goriča vas nemudoma zagotovi dovoz pitne vode v cisterni na prizadeto območje.
Vlada je skrbno proučila predlog varuha in sicer razume utemeljene in legitimne cilje, ki jih ta
zasleduje, zlasti urejanje bivanjskih razmer romske skupnosti, kar je tesno povezano z
uresničevanjem temeljnih človekovih pravic kot je dostop do zdrave pitne vode in sanitarij.
Prav tako se tudi vlada zaveda dejstva, da je v praksi v nekaterih občinah proces urejanja
bivanjskih razmer romske skupnosti počasnejši in iz različnih razlogov težji, zato so vsa
prizadevanja državnih organov usmerjena v iskanje celovitih in dolgoročnih rešitev v
tripartitnem sodelovanju med občino, državo in romsko skupnostjo.
Na podlagi zbranih informacij s strani pristojnih državnih organov in organov lokalne
samouprave je vlada ugotovila, da se dejansko stanje v primeru tega naselja razlikuje od
stanja, ki je prikazano v predlogu varuha in ki je bilo s strani prebivalcev naselja predstavljeno
varuhu ob njegovem obisku v naselju dne 21. 9. 2015. Kljub temu vlada ne more soditi o
točnosti informacij, ki jih imajo različne institucije, lahko pa ocenjuje, da na podlagi takšne
situacije in izhajajoč iz obstoječih pravnih aktov nima dovolj trdne podlage, da bi posegala v
pristojnosti samouprave lokalne skupnosti. Ne glede na navedeno se vlada zaveda
pomembnosti dialoga med državno in lokalno ravnjo, predvsem pa med občino in njenimi
občani, zato bo tudi v okviru novega nacionalnega programa ukrepov za Rome za naslednje
obdobje napore usmerila v krepitev tega dialoga.
Vlada v svojem odgovoru ugotavlja, da glede na razpoložljive podatke o dejanskem stanju in
proaktivnem delovanja občine, ne obstajajo zakonsko opredeljeni razlogi, ki bi utemeljevali
uporabo tretjega odstavka 5. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, zato
predloga Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki ga ta navaja v prvi točki predloga,
ne podpira. Kljub temu namerava vlada spremembo omenjenega zakona vključiti v svoj
program dela za leto 2016, tudi zaradi nekaterih strokovnih kritik glede neustreznosti oziroma
nezmožnosti izvajanja 5. člena zakona, vključno z vidika nejasne razmejitve pristojnosti med
občino in državo.
Ker je na podlagi predloženih informacij in dokazil s strani Občine Ribnica, prav tako pa tudi
informacij, ki so jih ob obisku predstavnikov Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti v
naselju dne 20. 5. 2015 podali sami prebivalci naselja, jasno razvidno, da prebivalci naselja že
imajo cisterno, v katero jim PGD Ribnica dobavlja vodo, vlada ocenjuje, da glede predloga
Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki ga ta navaja v točki št. 2., niso potrebni
dodatni ukrepi, saj se ta ukrep že izvaja.
Vir: UN
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča RS za oceno ustavnosti tretjega
odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje Vlade RS o zahtevi Upravnega sodišča
Republike Slovenije za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet
nepremičnin.
Vlada meni, da določba tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin
(ZDPN-2) ni v neskladju s 147. členom Ustave in je zatorej obravnavana zahteva Upravnega
sodišča (predlagatelja) za presojo ustavnosti neutemeljena.
Razlogi za tako mnenje so naslednji:
Vlada meni, da napadena določba tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 ni v nasprotju z ustavo.
Glede Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN), ki je zakonska podlaga za
vrednotenje, je Ustavno sodišče (US) z odločbo U-I-313/13 ugotovilo, da je zakon v neskladju
z Ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja
nepremičnin. Navedena ustavna določba pa se ne nanaša na ZDPN-2, kot predpis, ki ureja
obdavčitev prometa z določenim premoženjem (nepremičninami).
Vlada meni, da bi predlagatelj ustavnoskladen način uporabe tretjega odstavka 8. člena
ZDPN-2 lahko ugotovil z uporabo metod pravne razlage. Intervencija Ustavnega sodišča (US)
v smislu presoje predmetne določbe ZDPN-2 z vidika 156. člena Ustave in upoštevaje 125.
člen Ustave ni potrebna.
Po mnenju vlade ni mogoče trditi, da se učinki odločbe US v zadevi U-I-313/13-86 neposredno
raztezajo (tudi) na določbe ZDPN-2. ZDPN-2 posplošeno tržno vrednost uporablja z drugačnim
namenom, kot je bila uporabljena v Zakonu o davku na nepremičnine (ZDavNepr), hkrati pa
uvaja dodatne zakonske rešitve glede izpodbijanja te posplošene tržne vrednosti, zaradi česar
ni mogoče trditi, da je določba tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 v neskladju z Ustavo.
Določba tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 je le del določb o ugotavljanju davčne osnove za
potrebe odmere davka na promet nepremičnin, zato je 8. člen potrebno presojati kot celoto.
Kot izhodišče za ugotavljanje davčne osnove 8. člen določa prodajno ceno nepremičnine (prvi
in drugi odstavek). Šele v primeru bistvenega odstopanja izkazane prodajne cene navzdol
(nižje od 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine), davčni organ kot davčno osnovo
določi 80 % posplošene tržne vrednosti te nepremičnine (tretji odstavek). Davčni zavezanec pa
ima pravico neustreznost uporabljene posplošene tržne vrednosti kot davčne osnove
dokazovati, in sicer s predložitvijo posamične cenitve tržne vrednosti nepremičnine (četrti
odstavek), ki kot taka prevlada nad uporabo posplošene tržne vrednosti nepremičnine
(določba četrtega odstavka 8. člena ZDPN-2 torej ni vključena kot zakonska določba, ki določa
davčno osnovo brez možnosti izpodbijanja). Če se torej davčni zavezanec s postopanjem
davčnega organa ne strinja in dvomi v pravilnost davčne osnove, določene na podlagi tretjega
odstavka (t.j. 80 % posplošene tržne vrednosti), ima možnost in pravico dokazovati nasprotno.
Poleg tega ima lastnik nepremičnine možnost vplivati na posplošeno tržno vrednost svoje
nepremičnine v sistemu množičnega vrednotenja, saj ima v skladu z Zakonom o evidentiranju
nepremičnin pravico in dolžnost, da podatke o svoji nepremičnini spreminja in dopolnjuje sproti
tako, da odražajo dejansko stanje nepremičnine.
Davčni organ ima že na podlagi več določb (5. člen, 73. člen) Zakona o davčnem postopku
(ZDavP-2) pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih navaja davčni zavezanec (ali prodajna
cena, ki jo je navedel, ustreza tržni vrednosti nepremičnine ali pa je bila vrednost davčnemu
organu prikazana v nižjem znesku zaradi ugodnejše odmere davka). Do vzpostavitve podatkov
o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin na podlagi sistema množičnega vrednotenja
nepremičnin (v letu 2010) je davčni organ pravilnost zavezančevih trditev dokazoval z
ugotavljanjem tržne vrednosti posamezne nepremičnine v odmernem postopku. Tretji odstavek
8. člena ZDPN-2 služi kot pomoč davčnemu organu, ali je potrebno davčno osnovo ugotavljati
drugače od prodajne cene nepremičnine, ki jo je navedel davčni zavezanec, ter v skladu z
načelom ekonomičnosti davčnega postopka nadomešča ugotavljanje vrednosti nepremičnine v
odmernem postopku.
V zvezi s predlogom predlagatelja, da US zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno protiustavnost
tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 odpravi (v roku) ter odloči o načinu izvršitve odločbe tako,
da se pri odmeri davka na promet nepremičnin do uskladitve zakonodaje vnovič uporablja
prehodna ureditev iz 21. člena ZDPN-2, vlada meni, je ta določba takoj, ko so bili podatki o
posplošeni tržni vrednosti nepremičnin po predpisih o množičnem vrednotenju nepremičnin
vzpostavljeni, postala pomensko izčrpana, konzumirana ter je – tudi in zlasti na način, kot ga
predlaga predlagatelj – ni mogoče oziroma ni dopustno ponovno uveljaviti.
Vlada meni, da ureditev iz tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 ni v neskladju z Ustavo tudi iz
razloga, ker lahko davčni zavezanec na način in pod pogoji, ki jih določa že sam ZDPN-2, do
poteka roka za pritožbo zahteva, da se namesto posplošene tržne vrednosti nepremičnine kot
davčna osnova upošteva ocenjena posamična tržna vrednost nepremičnine (četrti odstavek 8.
člena ZDPN-2) ter, da bi bila ponovna vzpostavitev prehodne, že konzumirane ureditve iz 21.
člena ZDPN-2 ne le v nasprotju z Ustavo, temveč tudi nepotrebna.
V primeru, da se US odloči za poseg v določbo tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2, vlada US
predlaga, da v zvezi s to določbo izda ugotovitveno odločbo ter morebitno neustavnost
določbe veže le na veljavnost ZMVN, za katerega je US presodilo, da je neskladen z Ustavo.
Vlada namreč pripravlja novo sistemsko zakonodajo, s katero bo odpravljena očitana
neustavnost v zvezi z ugotavljanjem posplošene tržne vrednosti v sistemu množičnega
vrednotenja nepremičnin. (V kolikor US določbo razveljavi, bo potrebno zakon dopolnjevati s
smiselno povsem enako določbo po tem, ko bo nova zakonodaja o množičnem vrednotenju
sprejeta).
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje o predlogu priporočila v zvezi s problematiko svetovalnih
pogodb v Novi Ljubljanski banki, d. d.
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje o predlogu priporočila v zvezi s
problematiko svetovalnih pogodb v Novi Ljubljanski banki, d. d., ki ga je Komisija za nadzor
javnih financ na 8. nujni seji, 11. 11. 2015, ob obravnavi točke dnevnega reda »Problematika
svetovalnih pogodb v največji državni banki«, predlagala v obravnavo in sprejem Državnemu
zboru.
Komisija za nadzor javnih financ je na 8. nujni seji 11. 11. 2015 ob obravnavi točke
»Problematika svetovalnih pogodb v največji državni banki« sprejela sklep, s katerim je
predsedniku Državnega zbora predlagala, da na dnevni red prve naslednje seje Državnega
zbora vključi »Predlog priporočila v zvezi s problematiko svetovalnih pogodb v Novi Ljubljanski
banki, d. d.«.
Predlog priporočila vsebuje dve točki, in sicer:
»1. Državni zbor predlaga Računskemu sodišču Republike Slovenije, da na podlagi 3. alineje
druge točke 5. odstavka 20. člena in v skladu z drugim odstavkom 25. člena Zakona o
računskem sodišču pregleda poslovanje Nove Ljubljanske banke, d. d. (v nadaljnjem besedilu:
NLB), tudi z vidika upravljanja s slabimi terjatvami banke.
2. Državni zbor predlaga Vladi in Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., da skladno s
svojimi pristojnostmi pregledata in zagotovita zakonitost in gospodarnost poslovanja NLB in
preverita dosežene rezultate sklenitve pogodbe s podjetjem R.U.R.«.
Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije je Ministrstvo za finance zaprosil, da predlog
priporočila prouči in pripravi mnenje ter gradivo do 1. decembra 2015 pošlje vladi. Na podlagi
navedenega je Ministrstvo za finance predlog priporočila proučilo in pripravilo predlog mnenja
vlade, ki ga je predlagalo Vladi RS v sprejem.
V zvezi s predlogom priporočila v delu, ki se nanaša na predlog, da Računsko sodišče
Republike Slovenije pregleda poslovanje NLB, tudi z vidika upravljanja s slabimi terjatvami
banke, vlada zgolj navaja, da Zakon o računskem sodišču v okviru določitve revizijske
pristojnosti nesporno omogoča Računskemu sodišču revidiranje NLB. Računsko sodišče pa
izvaja svoje pristojnosti v skladu z ZRacS-1 povsem samostojno, pri čemer mu status
samostojnosti in neodvisnosti zagotavljata Ustava Republike Slovenije in že omenjeni zakon.
Glede pregleda in zagotovitve zakonitosti in gospodarnosti poslovanja NLB ter preverjanja
doseženih rezultatov sklenitve pogodbe s podjetjem R.U.R., Vlada Republike Slovenije
poudarja, da nima pristojnosti poseganja v politiko poslovanja bank, torej tudi ne v sklepanje
svetovalnih pogodb. Vodenje poslov oziroma določanje poslovne politike banke je namreč v
pristojnosti uprave, ki je samostojna in za to prevzema popolno odgovornost, nadzor nad
poslovanjem banke pa je v rokah nadzornega sveta, ki je samostojen in neodvisen organ.
Uprava in nadzorni svet banke morata delovati v skladu z veljavno zakonodajo.
Republika Slovenija je res 100% lastnik NLB, pri čemer pa pravice Republike Slovenije kot
delničarja v bankah v državni lasti izvršuje Slovenski državni holding d. d. (v nadaljnjem
besedilu: SDH). Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v
nadaljnjem besedilu: ZSDH-1) za delovanje SDH v 7. členu izrecno določa načelo
neodvisnosti, po katerem SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali
tretjih oseb, pri izpolnjevanju svojih zakonsko določenih nalog pa morajo delovati neodvisno in
samostojno. To pomeni, da Vlada Republike Slovenije ne sme dajati navodil poslovodstvu
SDH.
Edina pristojnost, ki jo v zvezi z upravljanjem kapitalskih naložb ima vlada ali Ministrstvo za
finance, je določena v 69. členu ZSDH-1. Ta določa, da lahko Ministrstvo za finance, če pri
uresničevanju svojih zakonskih pristojnosti ugotovi dejstva in okoliščine, ki dokazujejo sum
oškodovanja Republike Slovenije ali SDH, kot zastopnik javnega interesa organom vodenja ali
nadzora SDH predlaga postopke za začetek posebnih revizij, začetek odškodninskih
postopkov proti članom organov vodenja ali nadzora in vseh drugih ustreznih postopkov, s
katerimi se zaščitijo premoženje in interesi Republike Slovenije ali SDH.
V skladu z navedenim 69. člena ZSDH-1 je Ministrstvo za finance zaprosilo SDH, da v okviru
svojih pristojnosti preveri smotrnost sklepanja svetovalne pogodbe z družbo R.U.R., d. o. o., ki
za NLB opravlja specializirano forenzično revizijo slabih kreditov. Nadaljnji postopki se vodijo v
pristojnosti SDH in ne vlade.
Vlada Republike Slovenije ne more in ne sme presojati utemeljenosti posameznih odločitev
poslovne banke.
Vlada odločitev ne more presojati, saj nima informacij, ki bi jih potrebovala za informirano
presojo. Vlada tudi ne more zahtevati informacij od banke, saj upoštevajoč ZSDH-1 pravice, ki
gredo delničarju, in torej tudi pravico do informiranosti, izvršuje SDH.
Vlada odločitve NLB ne sme presojati, saj med drugim tudi v skladu z zavezami, ki jih je RS
dala Evropski komisiji, ko je le ta dovolila državno pomoč, velja, da delničar ne sme vplivati na
poslovanje banke.
Vir: MF
Vlada nasprotuje Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
Vlada RS je obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G), ki ga je
vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Vlada Republike
Slovenije meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Uvodoma Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da uvodna obrazložitev ocene stanja in
razlogov za sprejetje predloga zakona vsebujeta zgolj posplošene navedbe o dosedanji pravni
ureditvi nekaterih institutov in zgolj splošno oceno, brez navajanja konkretnih statističnih
podatkov ali analize minulega in trenutnega stanja postopkov prestrukturiranja slovenskih
podjetij v težavah ter teka sodnih postopkov zaradi insolventnosti. Predlog zakona tudi ne
vsebuje posebne ocene o delovanju Zbornice upraviteljev Slovenije in vodenju disciplinskih
postopkov pred disciplinskimi organi. Pregled primerjalno–pravne ureditve ne prikazuje
trenutne pravne ureditve v drugih državah članicah Evropske unije in predstavlja dobesedno
isti (skopiran) prikaz primerjalno-pravne ureditve, kot je že bil vsebovan v Predlogu Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v letu 2007.
Zato predlog zakona ne prepriča v utemeljenost in upravičenost predlaganih sprememb.
Predlog zakona je tudi nomotehnično pomanjkljiv, saj ne predvideva sočasne novelacije tistih
členov veljavnega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju, ki so povezani bodisi s členi, ki razveljavljajo posamezne institute (prenehanje
Zbornice upraviteljev Slovenije in ukinitev poenostavljene prisilne poravnave) in bi jih bilo treba
posledično prav tako črtati, bodisi predstavljajo uzakonitev dodatnih določb, zaradi česar bi bilo
treba redakcijsko popraviti sklice na preštevilčene odstavke člena tudi v drugih členih, ki se
sklicujejo na spremenjeni člen.
Zaradi navedenih pomanjkljivosti Vlada Republike Slovenije tako ugotavlja, da predlog zakona
ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Vir: MP
Vlada sprejela mnenje k predlogu zakona o spremembi Zakona o dohodnini, ki ga je
Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje k predlogu zakona o spremembi Zakona o
dohodnini, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in
poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem.
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem je 30. 11. 2015 Državnemu
zboru Republike Slovenije predložila Predlog zakona o spremembi Zakona o dohodnini.
Predlog zakona spreminja prvi odstavek 122. člena Zakona o dohodnini na način, da se doda
četrti davčni razred s stopnjo 50% za neto letno davčno osnovo nad 70.907,20 evrov. Po
predlogu zakona se predlagana rešitev uporablja od 1. januarja 2016 dalje.
Vlada je pripravila predlog zakona, ki vsebuje podaljšanje ukrepa četrtega davčnega razreda s
stopnjo 50 % in spremembo meje med drugim in tretjim davčnim razredom z nevtralnim
učinkom za javne finance in ga je že posredovala v zakonodajni postopek Državnemu zboru
Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije Predlogu zakona o spremembi Zakona o
dohodnini nasprotuje in predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije sprejetje sklepa, da
predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, ki
ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje glede Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila
skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Anjo Bah Žibert.
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Anjo Bah Žibert je v zakonodajni postopek
predložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti.
Navajajo, da se s predlogom zakona ne odstopa bistveno od ciljev trenutno veljavnega zakona
in da se s predlaganimi rešitvami zasleduje načela določnosti, nacionalne varnosti, javne
koristi, varovanje meja in zaščito schengenske meje.
Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da je večina predlaganih rešitev v nasprotju z zakonodajo
Evropske unije na področju mednarodne zaščite, v nekaterih delih pa pomenijo tudi kršitev
Konvencije o statusu begunca, ki predstavlja temeljni mednarodni akt s področja zaščite
beguncev.
Vlada Republike Slovenije tudi ugotavlja, da se s predlogom zakona predlagajo rešitve, ki so
že del Zakona o mednarodni zaščiti oziroma gredo v smeri ureditve, ki jo vlada predlaga v
novem Zakonu o mednarodni zaščiti.
Vir: MNZ
Vlada sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o varstvu
javnega reda in miru, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah
Zakona o varstvu javnega reda in miru - prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru Republike
Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Anja Bah Žibert), in ga
posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Anja Bah Žibert) je Državnemu zboru v
obravnavo predložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega
reda in miru – prva obravnava (v nadaljevanju predlog zakona). Osnovni namen predloga
zakona je ureditev vprašanja nošenja burk in nikaba, pokrivala, pri katerem je prekrito celotno
telo, na javnem kraju, ker to lahko predstavlja varnostni problem. Po njihovem mnenju se sledi
tudi odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je potrdilo odločitev francoskega
sodišča o prepovedi nošenja burk in nikaba v javnosti in zavrnilo pritožbo Francozinje, da je
kršena njena pravica do svobodnega izražanja vere.
Nošenje burke in nikaba je izraz verskega prepričanja, po Ustavi RS pa je izpovedovanje vere
in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno (41. člen). Svoboda vesti je
zagotovljena vsem fizičnim osebam ne glede na to, ali so državljani RS, tuji državljani ali osebe
brez državljanstva, država pa ne sme posegati v ravnanja, varovana v tem členu Ustave, jih
urejati ali jih dejansko omejevati.
Ustava RS v 61. členu (izražanje narodne pripadnosti) tudi določa, da ima vsakdo pravico, da
svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo
kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Pravica predstavlja civilizacijski temelj sožitja med
ljudmi različnih narodnih skupnosti in omogoča manifestacijo pripadnosti svojemu narodu
oziroma narodni ali etnični skupnosti.
Nadalje 63. člen Ustave RS prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali
drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva
in nestrpnosti.
S »splošno« prepovedjo nošenja burke in nikaba na javnih krajih bi posegli v ustavno varovane
pravice. Predlagana sprememba je sistemsko nekonsistentna, neustrezna in ne dovolj
premišljena, saj se burka in nikab v Sloveniji praktično ne uporabljata, v laični in strokovni
javnosti pa so bili zaznani zelo različni odzivi na predlog. V Sloveniji živi okoli 50.000
muslimanov, pri katerih pokrivanje ženskega obraza ni običajno oziroma se uporabljajo
naglavne rute, prav tako pa to v praksi ne povzroča varnostnega tveganja.
Z vidika izvajanja policijskih nalog Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) v 40. členu
določa pogoje za ugotavljanje identitete, v 41. členu pa način ugotavljanja identitete. Na
podlagi ZNPPol smejo policisti zahtevati od osebe, ki je zakrita ali zamaskirana (navedeno
samo po sebi ni razlog za ugotavljanje identitete), da se odkrije zato, da bi lahko nedvomno
ugotovili njeno identiteto. ZNPPol tudi določa, da morajo policisti pri izvajanju policijskih nalog
spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne
svoboščine. Navedena pravica vsebuje tudi pravico do spoštovanja verskih čustev in
prepričanj. Pri zakrivanju obraza muslimank gre za ravnanje, ki pomeni manifestacijo verske
svobode, ki jo, če okoliščine to dopuščajo, policisti spoštujejo v policijskih postopkih. Navedeno
pomeni, da v takih primerih identiteto osebe ugotovi (preveri) policistka na kraju samem
oziroma v policijski enoti, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 41. člena ZNPPol (privedba
osebe zaradi izvedbe identifikacijskega postopka). Pri tem je tako kot v ostalih primerih
pomembno, da policist nedvomno ugotovi identiteto osebe.
Poudariti je treba, da slovenska policija ne zaznava povečane varnostne problematike,
povezane z nošenjem nikaba oziroma burk, niti niso zaznani problemi pri ugotavljanju
identitete.
K neprepričljivosti predloga skupine poslank in poslancev kaže tudi primerjalno-pravni pregled,
iz katerega izhaja, da sta le dve evropski državi (Francija in Belgija) prepovedali nošenje
tovrstnih oblačil oziroma pokrival in ena od pokrajin v Španiji. Vse ostale članice Evropske unije
tovrstne potrebe očitno niso zaznale in niso pristopile k spremembi zakonodaje.
Vir. MNZ
Odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi s problematiko vodenja
Direktorata za šport
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi
s problematiko vodenja Direktorata za šport. V njem med drugimi poslanec navaja sporna
ravnanja dveh posameznikov, ki naj bi kandidirala na javnem natečaju.
Vlada v odgovoru pojasnjuje postopek imenovanja generalnega direktorja Direktorata za šport.
V izbirni postopek, v katerem je posebna natečajna komisija ocenjevala primernost kandidatov
glede na njihovo strokovno usposobljenost je bilo uvrščenih več kandidatov.
Na podlagi seznama, ki je bil ministrici za izobraževanje, znanost in šport posredovan s strani
posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaj generalnega direktorja
Direktorata za šport v MIZŠ, je ministrica tudi po svoji presoji kot primernega kandidata za
položaj generalnega direktorja Direktorata za šport v MIZŠ izbrala dr. Bora Štrumblja. S
predlogom z dne 26. 10. 2015 je vladi predlagala, da dr. Bora Štrumblja imenuje na položaj
generalnega direktorja Direktorata za šport v MIZŠ za dobo petih let, in sicer od 15. 11. 2015
do najdlje 14. 11. 2020. Vlada je na 60. redni seji, dne 29. 10. 2015, dr. Bora Štrumblja tudi
imenovala za generalnega direktorja Direktorata za šport.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Franca Breznika glede finančnih
sredstev za migrante
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi
s potrebnimi finančnimi sredstvi za migrante in ga posreduje Državnemu zboru Republike
Slovenije.
V letu 2015 se pravice porabe za kritje stroškov, povezanih z migracijskim tokom, zagotavljajo
iz integralnih proračunskih postavk in s prerazporeditvami iz namenov, kjer sredstva ne bodo v
celoti porabljena. Glede na upravičenost stroškov se bodo ti delno krili tudi iz sredstev,
pridobljenih od Evropske komisije. Dodatno k omenjenim sredstvom je v proračunu 2015
mogoče računati še na morebitna sredstva bilateralnih donacij domačih in tujih donatorjev.
Za evidentiranje stroškov je bilo 1. 10. 2015 pripravljeno posebno Navodilo za povračilo
stroškov, nastalih kot posledica migrantskega toka. Na njegovi podlagi vpleteni resorji o
nastalih stroških poročajo MNZ, ki zbirno poročilo dvakrat mesečno pošlje Ministrstvu za
finance. Na podlagi pripravljenega poročila Ministrstvo za finance pripravi predlog za
prerazporeditev iz tekoče proračunske rezerve na pristojnega proračunskega uporabnika.
Prerazporeditev je upravičena, če gre za dodatne stroške, ki jih proračunski uporabnik ni
mogel predvideti v svojem finančnem načrtu.
Stroški, ki se nanašajo na sprejem, namestitev in oskrbo migrantov, nastali v obdobju od
avgusta do 11. novembra 2015, znašajo okvirno 8,7 milijonov evrov. V ta znesek niso vključeni
redni stroški dela, stroški železniških in avtobusnih prevozov ter stroški, ki so občinam nastali
kot posledica migrantskega toka in jih bo poravnala država.
Evropska komisija je 5. novembra 2015 odobrila 10,17 milijona evrov izrednih sredstev za
soočanje s pritokom migrantov v Slovenijo, in sicer 4,918 milijona evrov iz nujne pomoči (t. i.
emergency assistance) v okviru Sklada za notranjo varnost (ISF) in 5,256 milijona evrov iz
nujne pomoči Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter na tej podlagi konec
novembra tudi nakazala 4,204 milijona evrov iz Sklada AMIF in 3,934 milijona evrov iz Sklada
ISF. Upravičenec črpanja iz skladov AMIF in ISF je Ministrstvo za notranje zadeve.
Odobrena sredstva bodo slovenskim organom v pomoč pri upravljanju pretoka ljudi in
zagotavljanju potreb novih migrantov. Finančna pomoč bo namenjena financiranju ukrepov za
povečano prisotnost policije na slovensko-hrvaški meji, izboljšanje sprejemnih in nastanitvenih
zmogljivosti v Sloveniji in kritje stroškov nastanitve policistov, napotenih iz drugih držav članic
EU. Sredstva za ukrepe nujne pomoči iz skladov AMIF in ISF bo Slovenija prejela poleg že
odobrenih sredstev za izvajanje rednih nacionalnih programov za obdobje 2014–2020.
Razvojna banka Sveta Evrope je Sloveniji donirala 1,5 milijona evrov. Sredstva bodo skladno s
pogodbo porabljena namensko za nakup materialno-tehničnih sredstev. Materialno-tehnična
sredstva in storitve v protivrednosti predvidoma 1 milijon evrov (postopna realizacije glede na
potrebe in namenskost porabe) Sloveniji zagotavlja tudi Agencija Združenih narodov za
begunce/Urad visokega komisariata ZN za begunce.
Slovenija je 22. 10. 2015 zaprosila za mednarodno pomoč prek mehanizma civilne zaščite
Evropske unije v obliki materialnih, tehničnih in zaščitnih sredstev v zvezi z nastanitvijo in
oskrbo beguncev in migrantov. Na zaprosilo so se odzvale številne države, in sicer smo prejeli
pomoč 12 držav (Avstrija, Češka, Danska, Francija, Latvija, Luksemburg, Madžarska,
Nizozemska, Slovaška, Španija, Švica in Združeno kraljestvo).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v sodelovanju z Zavodom
RS za zaposlovanje in Upravo RS za zaščito in reševanje pripravilo program javnih del z
nazivom "Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov", ki se bo izvajal v novembru in decembru
2015. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo v okviru sredstev
aktivne politike zaposlovanja za izvedbo programa zagotovilo 650.000 evrov.
V program "Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov" bo vključenih do 260 dolgotrajno
brezposelnih oseb (osebe, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci
brezposelnih oseb). Osebe, vključene v program, bodo izvajale koordinativne naloge in
informiranje, pomoč pri čiščenju in urejanju sprejemnih in nastanitvenih centrov, pomoč pri
sprejemu in odpremi humanitarnega materiala v logističnih centrih ter pomoč humanitarnim
organizacijam pri razdeljevanju hrane in drugega materiala. Udeleženci javnih del so bili v
okviru seznanitvenega razgovora, ki je potekal pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi,
seznanjeni s pravili dela v nastanitvenih centrih. Preko območnih služb Nacionalnega inštituta
za javno zdravje je bilo poskrbljeno za brezplačna preventivna cepljenja. Pristojna služba za
varnost in zdravje pri delu, ki deluje v okviru Ministrstva za obrambo, je izvedla usposabljanje s
področja varnega opravljanja dela. Uprava RS za zaščito in reševanje je poskrbela za osebno
varovalno opremo udeležencev javnih del.
Udeleženci omenjenega programa bodo v skladu z določbami 52. člena Zakona o urejanju trga
dela, enako, kot vsi udeleženci katerega koli programa javnih del, upravičeni do plače,
izražene v deležu od minimalne plače po ravneh izobrazbe, povračila stroškov za prehrano
med delom in prevoza na in z dela, vključno z dodatki za delo v manj ugodnem delovnem
času. Udeležencem javnih del bo izplačan sorazmerni del regresa za letni dopust, upravičeni
pa so tudi do sorazmernega dela letnega dopusta.
V proračunu za leto 2016 so pri Ministrstvu za finance zaradi migracijskih tokov načrtovana
dodatna sredstva rezerv v višini 123 milijonov evrov, iz katerih se bodo pravice porabe
razporejale na proračunske uporabnike, pri katerih bodo stroški nastajali.
Vir: MNZ
Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža
transparentnostjo in javnostjo dela vlade
Lisca
v
zvezi
s
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža
Lisca v zvezi s transparentnostjo in javnostjo dela vlade in pošlje Državnemu zboru.
Vlada poslancu v odgovoru podrobneje pojasnjuje, kako zagotavlja javnost in transparentnost
dela vlade. Med drugim poslancu odgovarja glede hrambe zvočnih zapisov sej vlade oziroma
ukinitve pisanja dobesednih prepisov sej vlade. Ker je pravno relevantna le vsebina potrjenih
zapisnikov in sprejetih sklepov vlade, se je zato pisanje dobesednih zapisov sej vlade brez
škode za zakonito delovanje vlade ukinilo.
Vlada pojasnjuje, da magnetogrami sej vlade v skladu s Poslovnikom Vlade RS že sedaj niso
dostopni javnosti. Kljub ukinitvi dobesednih zapisov je tako javnost še vedno seznanjena z
vsemi odločitvami vlade preko novinarskih konferenc in objav o njenih odločitvah na vladni
spletni strani, tako kot doslej, s čimer se zagotavlja pravica iz drugega odstavka 39. člena
Ustave. Delovanje vlade se namreč v našem političnem sistemu presoja samo skozi končne
odločitve vlade kot kolektivnega organa, izražene v njenih sklepih, in ne preko stališč njenih
posameznih članov v razpravi. V tem se skriva glavni razlog, zakaj razprave na seji vlade niso
dostopne javnosti. Vlada pa javnosti kljub temu ponuja raznovrstne možnosti seznanitve z
njenim delom, s čimer je zagotovljena preglednost oziroma transparentnost njenega delovanja.
Vir: GSV
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi z
izgradnjo železniških odsekov
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka v
zvezi z izgradnjo železniških odsekov, vezano na obdobja vladanja Marije Terezije, Franca
Jožefa in Tita.
Odgovor Vlade RS na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka, poslanca Državnega zbora
Republike Slovenije, v zvezi z izgradnjo železniških odsekov, se nanaša na tri različna
obdobja. To so obdobja vladanja Marije Terezije, Franca Jožefa in Tita.
Glede prvega vprašanja, ki zadeva železniške odseke, ki so bili v času Marije Tereze zgrajeni
in odmontirani in v kateri dolžini, vlada v odgovoru navaja, da v tem času na Slovenskem ni
bilo zgrajenih prav tako tudi ne odmontiranih nobenih železniških prog. Zgodovina železnice v
Sloveniji se namreč začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—
Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh. Slovenija je bila v sklopu Avstrije zelo
prometno pomembna in tako je bila med leti 1841 in 1857 zgrajena tudi južna železnica »lauf«,
ki je povezovala glavno mesto Dunaj s Trstom.
V zvezi z drugim in tretjim vprašanjem glede obsega zgrajenih in odmontiranih železniških
odsekov v času Franca Jožefa in Tita na slovenskih tleh pa je vlada podala podrobne
informacije tako dolžine zgrajenih in odmontiranih železniških odsekov kot tudi obdobja, ko so
bili le-ti zgrajeni ali demontirani.
Vir: MzI
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi s prodajo podjetja
Adria Airways
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka v
zvezi s prodajo podjetja Adria Airways.
Poslanec Jože Tanko je ministru za finance dr. Dušanu Mramorju v okviru instituta
poslanskega vprašanja naslovil vprašanja v zvezi s prodajo podjetja Adria Airways. Poslanec
ministra sprašuje naslednje: Ali držijo trditve, zapisane v medijih, da bo podjetje Adria Airways
dokapitalizirano s strani države? Če da, ali je Vlada, glede na dejstvo da je Adria Airways v
preteklosti že prejela državno pomoč, za predvideno novo dokapitalizacijo pridobila soglasje
Evropske komisije? Če tega soglasja ni in se zgodi, da bo Adria Airways dobljena sredstva
morala vrniti, sprašuje Vlado, ali so morebitni kupci podjetja Adria Airways seznanjeni s to
možnostjo?
V zvezi z zastavljenimi vprašanji je vlada sprejela odgovor v nadaljevanju. Ministrstvo za
finance, kljub temu, da resorno ne pokriva tega področja, spremlja poslovanje družbe Adria
Airways in sodeluje z vsemi resornimi ministrstvi, da prepreči kakršnokoli škodo za
davkoplačevalce. Trenutno je prioritetni cilj države v zvezi z Adrio Airways, da se uspešno
zaključi privatizacija podjetja. Ministrstvo za finance je preučilo nekaj variant, ki bi pripomogle k
odpravi trenutnih težav podjetja.
Možnosti, da se družbi odobri državna pomoč, so zelo omejene, saj je v letu 2011 prejela
državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje in tako 10 let ni upravičena do kakršnih koli
novih pomoči s tega naslova.
Ministrstvo za finance je skupaj z drugimi resornimi ministrstvi, z namenom rešitve nastale
situacije, preverilo nekatere možne rešitve, ki bi lahko bile delno tudi v njeni pristojnosti in ne bi
predstavljale nedovoljene državne pomoči:
· državne pomoči, ki so dovoljene pri letalskih prevoznikih so vezane predvsem na
zagonsko pomoč za nove letalske linije pod določenimi pogoji;
· izboljšanje poslovnega okolja v okviru dogovorov s pristojnimi resornimi ministrstvi;
·
·
·
trenutno se proučuje sistem, da bi se nekatere linije v Evropi in državah bivše
Jugoslavije opredelile kot obvezne javne službe, za kar pa bi seveda morali
zagotoviti ustrezne obrazložitve pri Evropski komisiji. V srednji in vzhodni Evropi
tovrstnih linij skorajda ni, uporabljajo jih predvsem države kot so Italija, Grčija,
Norveška, Irska, kjer imajo močno razvit notranji letalski promet ali pa zelo
oddaljene destinacije – otoke. Obrazložitev mora temeljiti na izredno pomembnem
in vitalnem tako družbenem kot ekonomskem interesu. Postopek je dolgotrajen in
podjetju ne zagotavlja takojšnje pomoči, vseeno pa smo pričeli z vsemi aktivnostmi
na tem področju;
posredna pomoč bi se lahko izvedla tudi kot promocija Slovenije preko določenih
državnih institucij;
poseči bi bilo potrebno v Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2) glede beneficirane dobe pilotov in kabinskega osebja.
Vse pomoči, ki jih države članice dodelijo svojim prevoznikom, Evropska Komisija zelo
podrobno nadzira. V zadnjih letih je bilo na podlagi odločb o nedovoljenih državnih pomočeh s
strani Evropske Komisije kar nekaj nacionalnih prevoznikov prizemljenih oz. umaknjenih s trga.
Iz izkušenj drugih držav, ki so morale prizemljiti svoje letalske prevoznike, se je izkazalo, da so
novi letalski prevozniki najkasneje v petih dneh vzpostavili nove linije in nadomestili
prizemljenega prevoznika. Zavedamo pa se, da bi bil obseg linij bistveno drugačen od trenutno
obstoječih. Novi prevozniki bi ohranjali samo tiste linije, ki so komercialno zanimive oziroma
donosne, tako da bi slovensko gospodarstvo vsekakor utrpelo znatne posledice zaradi slabše
mobilnosti in povezljivosti z ustaljenimi gospodarskimi in socialnimi povezavami.
Državni zbor RS je 13. 7. 2015 potrdil Strategijo upravljanja kapitalskih naložb, kjer je naložba
v družbi Adria Airways, d.d., opredeljena kot portfeljska naložba. Soglasje za odtujitev je podal
Državni zbor Republike Slovenije. V Strategiji je tudi navedeno, da se prodajni postopek
navedene naložbe nadaljuje na njeni podlagi. Slovenski državni holding, kot upravljavec
kapitalskega deleža Republike Slovenije, v Adrii Airways vlaga velike napore, da čim prej
zaključi privatizacijo družbe.
Po nam znanih informacijah naj bi bila privatizacija izvedena z dokapitalizacijo privatnega
vlagatelja ob možnem sodelovanju države, vendar samo v obsegu in pod pogojem, da ta ne bi
predstavljala nedovoljene državne pomoči. Pogajanja tečejo tudi z dobavitelji, ki naj bi odpisali
del svojih terjatev.
Nadaljnji poudarek pri prestrukturiranju družbe Adria Airways bo, da se zagotovi večja
stroškovna učinkovitost in omogoči poslovanje v zaostrenih pogojih na trgu letalskih prevozov.
Ministrstvo za finance ni vključeno v pogajanja s kupci oziroma potencialnimi investitorji, je pa
preko SDH obveščeno, da so morebitni kupci podjetja natančno obveščeni in se zavedajo
vseh potencialnih tveganj v zvezi z nakupom podjetja ter z okviri, v katerih bi bila morebitna
državna pomoč še dovoljena.
Vir: MF
Vlada sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s
sodelovanjem NLB in drugih bank v Sloveniji s policijo pri preiskovanju sumov kaznivih
dejanj vezanih na bančno luknjo
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka
Gorenaka v zvezi s sodelovanjem NLB in drugih bank v Sloveniji s policijo pri preiskovanju
sumov kaznivih dejanj vezanih na bančno luknjo.
Poslanec dr. Vinko Gorenak je v skladu s Poslovnikom DZ na vlado v okviru instituta
poslanskega vprašanja naslovil štiri vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje NLB d.d. in
drugih bank v Sloveniji s policijo pri preiskovanju sumov kaznivih dejanj vezanih na bančno
luknjo.
Ob sodelovanju Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za pravosodje je Ministrstvo za
finance pripravilo odgovore na zastavljena vprašanja, ki so podana v nadaljevanju.
1. Seznanjenost Vlade RS ali z vsebino in namenom pogodbe oziroma poslovnega
sodelovanja NLB z zasebnim podjetjem Draga Kosa, R.U.R.
Vlada nima pristojnosti poseganja v politiko poslovanja bank, torej tudi ne v sklepanje
svetovalnih pogodb.
Na podlagi ZSDH-1 je Ministrstvo za finance zaprosilo SDH, da v okviru svojih pristojnosti
preveri smotrnost sklepanja svetovalne pogodbe z družbo R.U.R., ki za NLB opravlja
specializirano forenzično revizijo slabih kreditov. Nadaljnji postopki se tako vodijo v pristojnosti
SDH in ne vlade.
2. Mnenje Vlade RS glede poslovnega sodelovanje z vidika preiskav sumov kaznivih dejanj,
vezanih na bančno luknjo
Vlada ne more in ne sme presojati utemeljenosti posameznih odločitev poslovne banke.
Vlada odločitev ne more presojati, saj nima informacij, ki bi jih potrebovala za celovito presojo.
Vlada tudi ne more zahtevati informacij od banke, saj upoštevajoč ZSDH-1 pravice, ki gredo
delničarju, in torej tudi pravico do informiranosti, izvršuje SDH.
Vlada odločitve NLB ne more presojati, saj v skladu z zavezami, ki jih je Republika Slovenija
dala Evropski komisiji, ko je le ta dovolila državno pomoč, velja, da delničar ne sme vplivati na
poslovanje banke.
3. Ukrepi Vlade RS pri odpravi ovir pri preiskovanju sumov storitev kaznivih dejanj vezanih na
bančno luknjo
Ministrstvo za pravosodje pripravlja spremembe Zakona o kazenskem postopku (novela ZKPN), s katerimi bo olajšalo tudi odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, storjenih v
okviru bančnega sistema.
Poleg tega so predvidene tudi spremembe 156. člena ZKP, torej določb, ki urejajo pridobivanje
podatkov od bank, hranilnic in podobnih oseb zasebnega prava. Z novelo ZKP-N bodo bolj
nedvoumno razmejeni podatki, za pridobitev katerih je potrebna odredba preiskovalnega
sodnika ter ostali podatki, ki jih policija lahko pridobi brez odredbe sodišča.
Hkrati velja poudariti, da je bilo že z novelo ZKP-L določeno, da smejo v primeru kaznivih
dejanj zoper gospodarstvo preiskovalna dejanja, glavna obravnava in odločanje o rednih in
izrednih pravnih sredstev trajati najkrajši potrebni čas ter da je dolžnost vseh organov, ki
sodelujejo v kazenskem postopku, in organov, ki jim dajejo pravno pomoč, da postopajo
posebno hitro.
V zakonodajnem postopku (drugo branje) se že nahaja predlog vladnega Zakona o sistemskih
preiskavah projektov državnega pomena (ZSPPDP), katerega namen je omogočiti, da se, po
zgledu tujih ureditev, v relativno kratkem času in zdržema izvede celovita sistemska preiskava
posameznih projektov državnega pomena – vključno z dokapitalizacijami bank zaradi
zagotavljanja varnosti in stabilnosti delovanja bančnega sistema v RS.
Predlog ZSPPDP daje pravno podlago za ustanovitev preiskovalne komisije in določa
pristojnosti ter pooblastila komisije z namenom, da se Vladi zagotovi potrebne in verodostojne
informacije za odločitev o nadaljnjem izvajanju, financiranju, udeležbi oziroma investiranju ali
prevzemanju obveznosti države.
4. Preučitev poslovnega sodelovanja z zasebnim podjetjem R.U.R. s strani Vlade RS
Edina pristojnost, ki jo v zvezi z upravljanjem kapitalskih naložb ima vlada ali ministrstvo je
določena v 69. členu ZSDH-1. Le ta določa, da lahko Ministrstvo za finance, če pri
uresničevanju svojih zakonskih pristojnosti ugotovi dejstva in okoliščine, ki dokazujejo sum
oškodovanja Republike Slovenije ali SDH, kot zastopnik javnega interesa organom vodenja ali
nadzora SDH predlaga postopke za začetek posebnih revizij, začetek odškodninskih
postopkov proti članom organov vodenja ali nadzora in vseh drugih ustreznih postopkov, s
katerimi se zaščitijo premoženje in interesi Republike Slovenije ali SDH.
V skladu z ZSDH-1 je Ministrstvo za finance zaprosilo SDH, da v okviru svojih pristojnosti
preveri smotrnost sklepanja svetovalne pogodbe z družbo R.U.R., ki za NLB opravlja
specializirano forenzično revizijo slabih kreditov.
Vir: MF
Vlada izdala Uredbo o ratifikaciji sprememb Ustave, Konvencije in Splošnih pravil
Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU).
Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji sprememb Ustave, Konvencije in Splošnih pravil
Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU).
Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) je vodilna agencija Združenih narodov za
področje informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter je ena najstarejših mednarodnih
organizacij, ustanovljena leta 1865. Danes vključuje zveza že 193 držav članic. Republika
Slovenija je postala članica ITU 16. junija 1992.
Temeljni akti ITU so Ustava, Konvencija in Splošna pravila. ITU na štiri leta organizira plenarno
konferenco na kateri spremeni in prilagodi temeljne akte glede na stanje tehnike oziroma
mednarodne odnose. Z ratifikacijo njihovih sprememb, sprejetih na konferenci pooblaščenih
predstavnikov držav članic ITU, se zagotovi usklajenost slovenskih pravnih podlag za
enakopravne pogajalske pozicije v organih zveze ITU glede ključnih političnih in tehničnih
problemov v svetovnih telekomunikacijah tako pri regulatorjih kot operaterjih. Spremembe teh
sklepnih listin so tehnično-organizacijske narave.
Spremembe Ustave, Konvencije in Splošnih pravil ITU so bile sprejete na konferenci
pooblaščenih predstavnikov držav članic v Guadalajari 22. oktobra 2010. Spremembe Ustave
in Konvencije za države članice opredeljujejo izbiro prispevnih enot in prispevnih razredov.
Spremembe Splošnih pravil v zvezi z volilnimi postopki za volitev držav članic Sveta pa
določajo skupno število držav članic za izvolitev in število sedežev.
Te spremembe ne zahtevajo izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov in ne zahtevajo
dodatnih finančnih sredstev v proračunu Republike Slovenije.
Vir: MZZ
Vlada potrdila Izvedbeni varnostni dogovor o izmenjavi podatkov pri varnostnem
sodelovanju med nacionalnima varnostnima organoma Slovenije in Hrvaške
Vlada RS je izdala Sklep o potrditvi Izvedbenega varnostnega dogovora o izmenjavi podatkov
pri varnostnem sodelovanju med nacionalnima varnostnima organoma Republike Slovenije in
Republike Hrvaške.
Izvedbeni varnostni dogovor je bil sklenjen na podlagi Sporazuma med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o medsebojnem varovanju tajnih podatkov, ki je bil
podpisan 15.4. 2011 in ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o medsebojnem varovanju tajnih podatkov (Uradni list
RS,št. 66/11) zaradi izmenjave podatkov pri varnostnem sodelovanju.
Vir: MZZ
Vlada znova imenovala Darka Buta na položaj generalnega direktorja Uprave Republike
Slovenije za zaščito in reševanje
Vlada RS je na današnji seji znova imenovala Darka Buta na položaj generalnega direktorja
Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za dobo petih let, in sicer od 1. 6. 2016 do
31. 5. 2021.
Darko But je bil na položaj generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in
reševanje na Ministrstvu za obrambo imenovan s 1. 6. 2011 za dobo petih let, in sicer z
odločbo Vlade Republike Slovenije, št. 10012-5/2011/5, z dne 26. 5. 2011.
Zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena določa, da generalne sekretarje in
generalne direktorje na ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje
vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne
službe odgovoren.
Četrti odstavek 82. člena Zakon o javnih uslužbencih določa, da se uradniki za položaje
generalnega sekretarja, generalnega direktorja na ministrstvih, direktorjev organov v sestavi
ministrstev in direktorjev vladnih služb izbirajo na podlagi internega ali javnega natečaja.
Najkasneje tri mesece pred potekom obdobja imenovanja mora biti končan postopek javnega
natečaja za položaj. V istem roku lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje,
uradnika znova imenuje na isti položaj brez internega oziroma javnega natečaja.
Vir: MO
Razrešitev in imenovanje članov v Komisiji Vlade Republike Slovenije za narodni
skupnosti
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, s katerim je razrešila dr. Eriko Rustja z Ministrstva
za izobraževanje, znanost in šport, dosedanjo članico komisije ter namesto nje v komisijo
imenovala Marka Koprivca z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Vlada ugotavlja, da Komisija Vlade Republike Slovenije za narodni skupnosti deluje v naslednji
sestavi:
predsednik:
· Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo;
· članice in člani:
· Marko Koprivc, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
· dr. Sašo Gazdić, Ministrstvo za kulturo,
· Rihard Čibej, Ministrstvo za javno upravo,
· Aljaž Britvič, Ministrstvo za pravosodje,
· Nina Gregori, Ministrstvo za notranje zadeve,
· Tomaž Pečjak, Ministrstvo za notranje zadeve,
· Aleksandar Arsekić, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
· mag. Stane Baluh, Urad Vlade RS za narodnosti,
· mag. Anton Balažek, Občina Lendava,
· mag. Igor Kolenc, Občina Izola,
· Ferenc Horváth, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost,
· Alberto Scheriani, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti.
Vir: UN
Vlada imenovala viceguvernerko Banke Slovenije v Medresorsko delovno skupino za
prestrukturiranje in razdolževanje podjetij
Vlada RS je na današnji redni seji sklenila, da v Medresorsko delovno skupino za
prestrukturiranje in razdolževanje podjetij na predlog Banke Slovenije namesto dr. Janeza
Fabijana kot članico in namestnico vodje delovne skupine, imenuje mag. Ireno Vodopivec
Jean, viceguvernerko Banke Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je 22.1.2015 imenovala Medresorsko delovno skupino za
prestrukturiranje in razdolževanje podjetij.
Člani medresorske delovne skupine so predlagani s strani pristojnih ministrstev ter Banke
Slovenije.
23. 11 2015 je Banka Slovenije obvestila Ministrstvo za finance, da je Svet banke z 10.11.2015
namesto dr. Janeza Fabijana imenoval mag. Ireno Vodopivec Jean viceguvernerko Banke
Slovenije za namestnico vodje Medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in
razdolževanje podjetij.
Vir: MF
Vlada o imenovanju Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na
področju prostovoljstva
Vlada RS je na današnji seji imenovala Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih
priznanj na področju prostovoljstva.
Odbor ima devet članov oziroma članic in je sestavljen tako, da člani v njem zastopajo vsa
področja prostovoljskega dela. Za zagotavljanje nemotenega delovanja odbora se za vsakega
člana določi tudi njegov namestnik oziroma namestnica. Mandat članov odbora je štiri leta.
Gre za imenovanje članov in namestnikov članov Odbora Republike Slovenije za podelitev
državnih priznanj na področju prostovoljstva zaradi poteka mandata dosedanjim članom ter
zagotovitve nemotenega nadaljnjega dela.
Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva je na podlagi vnaprej znanega
postopka izbire predstavnikov prostovoljskih organizacij v Odbor RS za podelitev državnih
priznanj na področju prostovoljstva, posredovala predlog imenovanja novih članov in
nadomestnih članov, predstavnikov prostovoljskih organizacij. Prav tako so bili predlagani novi
člani in nadomestni člani s strani Urada Predsednika Republike Slovenije, Ministrstva za javno
upravo, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za obrambo in Ministrstva za zdravje.
Za člane in nadomestne člane se imenujejo na predlog:
· Urada Predsednika Republike Slovenije: Petra Aršič, član; nadomestni član: mag.
Nataša Brenk;
· Ministrstva za javno upravo: mag. Jurij Mezek, član; nadomestni član: Špela Turk;
· Ministrstva za obrambo: mag. Stanislav Lotrič, član; nadomestni član: Gregor Turnšek;
· Ministrstva za kulturo: Bojana Kovačič, član; nadomestni član: Aleksej Adrijan Loos;
· Ministrstva za zdravje: Lidija Kristančič, član; nadomestni član: dr. Jože Hren;
· prostovoljske organizacije: Primož Jamšek, član; nadomestni član: Jošt Jakša;
· prostovoljske organizacije: Ivan Kramberger, član; nadomestni član Emil Kačičnik;
· prostovoljske organizacije: Ema Verbnik, član; nadomestni član Borut Kramer;
· prostovoljske organizacije: Teodor Goznikar, član; nadomestni član Jurček Nowakk.
Pravna podlaga za ustanovitev Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na
področju prostovoljstva je podana v Zakonu o prostovoljstvu.
Vir: MJU