prireja mleka iz mrve in njegova maščobnokislinska sestava

PRIREJA MLEKA IZ MRVE IN NJEGOVA
MAŠČOBNOKISLINSKA SESTAVA
Tatjana PIRMAN1, Alenka LEVART2, Andrej LAVRENČIČ3
IZVLEČEK
Reja krav molznic se začne na površinah, na katerih pridelujemo krmo za krave molznice. Krave
molznice so prilagojene zauživanju velikih količin voluminozne krme. Priprava mrve različnih
košenj je najzgodnejši način konzerviranja krme za krave molznice za čas, ko v naravi ni bilo na
voljo krme. Od kakovosti mrve je odvisna učinkovitost prireje mleka. Potrošniki si poleg
kakovosti želijo tudi čim bolj naravne proizvode, med take sodi tudi mleko pridelano pretežno iz
mrve. Prireja in prodaja mleka in mlečnih izdelkov (sir) proizvedenih na osnovi mrve različnih
košenj narašča v Avstriji, Nemčiji, pa tudi v Švici in na Danskem. V Avstriji tržijo take proizvode
pod znamko »Heumilch« in na tak način danes proizvedejo približno 10 % mleka in mlečnih
izdelkov (predvsem sira). Za Slovenijo bi to lahko predstavljalo tržno nišo, vendar pa je za prirejo
tako imenovanega senenega mleka pomembna tudi kakovost pridelane mrve, s katero pa imamo
precej težav. Na izbrani kmetiji smo naredili analizo mrve, ki so jo uporabljali kot glavno
sestavino obroka za krave molznice. V mleku, prirejenem na takem obroku, smo določili
maščobnokislinsko sestavo in le to primerjali z maščobnokislinsko sestavo mleka istih krav, ki so
bile kasneje na planinski paši.
Ključne besede: krave molznice, seno, mleko, maščobnokislinska sestava
PRODUCTION OF HAY MILK AND ITS FATTY ACID
COMPOSITION
ABSTRACT
The breeding of dairy cows begins on the land, where the forage for dairy cows is harvested. Dairy
cows consume large quantities of forage. Preparing the hay of different cuts was the earliest
method of preservation of forage for dairy cows for the winter time when the forage was not
available in the environmental. The efficiency of the milk production, depends on the quality of
the hay. Consumers, beside the quality, ask for the products made as much as possible in a natural
way. Product like that is milk produced predominantly from hay. Production and sales of milk and
dairy products (cheese) produced on the hay basis is rising in Austria, Germany, and also in
Switzerland and Denmark. In Austria, the milk and milk products produced on the basis of hay are
traded under the brand "Heumilch". Nowadays almost 10 % of milk and milk products (mostly
cheeses) in Austria, are produced in this way. For Slovenia, it could represent a market niche, but
for the production of the so-called hay milk the quality of produced hay is very important. But the
quality of hay in our farms is not very high. On the selected dairy farm we have made an analysis
of the hay, which was used as a predominant component of the dairy cow diet. In the milk the fatty
acid composition was analyzed and compared with the fatty acid composition of the milk of the
same cows, which latter grazed the mountain pasture.
Key words: dairy cows, hay, milk, fatty acid composition
1
doc., dr., univ. dipl. inž. zoot., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko,
Katedra za prehrano, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
2
asist., dr., univ. dipl. inž. kem., prav tam
3
izr. prof., dr., univ. dipl. inž. zoot., prav tam
1
UVOD IN PREGLED OBJAV
Le kakovostna krma z najboljšo vsebnostjo in razmerjem med posameznimi hranljivimi
snovmi, omogoča pridelavo kakovostnega mleka. Krave molznice oz. prežvekovalci imajo
nekoliko drugače sestavljena prebavila, kot večina ostalih gospodarsko pomembnih živali,
zato lahko izkoriščajo velike količine hranljivih snovi iz voluminozne krme. Značilnost
prebavil prežvekovalcev so predželodci, kjer s pomočjo mikroorganizmov lahko
izkoristijo hranljive snovi iz strukturnih ogljikovih hidratov, ki predstavljajo velik delež
voluminozne krme. Ne samo, da lahko izkoristijo hranljive snovi iz voluminozne krme,
predpogoj za normalno delovanje predželodcev je fizikalno učinkovita vlaknina. Koliko
posameznih hranljivih snovi iz voluminozne krme bodo živali lahko izkoristile pa je
odvisno tudi od kakovosti le-te.
Seno ima pozitiven vpliv na prebavo pri prežvekovalcih, saj krave suho in grobo krmo dlje
časa prežvekujejo v ustih, s tem pa jo močno prepojijo s slino, ki ima kasneje pozitiven
vpliv na vzdrževanje primernega pH v vampu (6,3 -7,0). Na tak način preprečimo pojave
acidoz in pozitivno vplivamo na aktivnost mikroorganizmov ter na oskrbo živali s
hranljivimi snovmi. Seno ima pozitiven vpliv tudi na plodnost krav, saj je intenzivnost
prireje manjša, živali pa so v primerni kondiciji tudi, ker je obrok energijsko bolj izravnan.
V Avstriji se je v zadnjih nekaj letih prireja mleka iz mrve različnih košenj in njegova
predelava v mlečne izdelke občutno povečala. V letu 2011 so prodali 4200 ton sirov
narejenih iz takega mleka. Za seneno mleko in proizvode iz njega, pa se povečuje
zanimanje tudi v Nemčiji in Švici. Na Danskem so v letu 2011 prodali 83 ton sirov iz
senenega mleka, zanimanje zanje pa se še povečuje (Overgård Lehmann, 2012). V Avstriji
tržijo tako mleko in proizvode pod blagovno znamko »ARGE Heumilch Österreich« in v
to shemo je vključeno že 8000 kmetov. Cilji so ohranjanje kmetovanja in priprava sena
(mrve), izkoriščanje priložnosti na trgu, proizvodnja sira v manjših sirarnah na podeželju
in ohranjanje kulturne krajine (Arge Heumilch Österreich, 2014). O senenem mleku lahko
govorimo, če je delež sena v obroku najmanj 75 % suhe snovi (Osterreichisches
Heumilchregulativ, 2013). S senom ne moremo vedno izravnati obroka po hranljivih
snoveh, zato ga moramo dopolniti z ustreznimi krmili in seveda mineralno vitaminskim
dodatkom. Da bodo živali lahko izkoristile hranljive snovi za čim večjo prirejo mleka
mora biti seno ustrezne kakovosti. Opozoriti moramo, da izraz seneno mleko velja za vse
mleko, prirejeno na osnovi krme pridelane iz mrve različnih košenj.
V Sloveniji po podatkih Verbič in sod. (2011) pridelujemo mrvo v povprečju z za skoraj
15 % slabšo energijsko vrednostjo, kot je povprečna energijska vrednost travnih silaž.
Ciljna vsebnost NEL v mrvi prve košnje (seno) je vsaj 5,6 MJ NEL/kg SS, za otavo in
naslednje košnje pa 5,4 MJ NEL/kg SS. Vendar je v obdobju od leta 2000 do 2010
preseglo te vsebnosti le 15 % vzorcev analizirane mrve. V tem obdobju tudi ni bilo opaziti
napredka v kakovosti mrve. Možnosti za izboljšanje kakovosti mrve so v izboljšanju
travne ruše, zgodnejši košnji in v postopkih spravila in skladiščenja (Verbič in sod., 2011).
Povprečna vsebnost NEL v 611 analiziranih vzorcih med leti 2000 in 2010 je bila 5,05
MJ/kg SS, vsebnost surovih beljakovin 111 g/kg SS in surove vlaknine 315 g/kg SS
(Verbič in sod., 2011). Glede na število analiziranih vzorcev in število kmetij v Sloveniji
je delež analiziranih vzorcev majhen. Predvidevamo, da analizirani vzorci mrve prihajajo s
kmetij, kjer se zavedajo pomena kakovosti voluminozne krme pomembna za učinkovito
prirejo mleka in jim ni vseeno, kakšne kakovosti je mrva na kmetiji. Ko so na Danskem
analizirali vzorce mrve prve, druge in tretje košnje na 4 kmetijah, ki se ukvarjajo s prirejo
senenega mleka, je bila povprečna vsebnost NEL od 5,35 MJ NEL/kg SS pri tretji košnji
do 6,19 MJ NEL pri drugi košnji (5,83 MJ NEL/kg SS pri prvi košnji) (Overgård
Lehmann, 2012), kar je bistveno boljše, kot pri vzorcih, analiziranih v Sloveniji.
Mleko krav, ki so krmljene izključno z mrvo različnih košenj, naj bi bilo po podatkih iz
literature kakovostnejše, saj naj bi vsebovalo manj klostridijev (Ginzinger, 2002). Boljša
naj bi bila tudi njegova maščobnokislinska sestava, saj naj bi vsebovalo več linolne (C18:2
n-6) in α-linolenske kisline (C18:3 n-3) (Ginzinger, 2012), njun prenos iz mrve v mleko pa
je, kljub manjši vsebnosti v senu, učinkovitejši (29 % za C18:2 n-6 in 17 % za 18:3 n-3)
kot pri travni silaži (15 % za C18:2 n-6 in 3 % za C18:3 n-3) (Chilliard in sod., 2007).
Bartsch in sod. (1979) so krmili krave z mrvo in ječmenom v različnih deležih. Krave, ki
so dobivale v obroku le mrvo, so imele v mleku več oleinske in α-linolenske kisline ter
manj linolne kisline v primerjavi s kravami, ki so imele v obroku še ječmen. Vendar pa je
bila mlečnost krav, krmljenih s senom, manjša. Manjša pa je bila tudi vsebnost beljakovin
in maščob v mleku. Ko v obrok dodamo močna krmila, s katerimi pokrijemo in
uravnotežimo potrebe po hranljivih snoveh pri kravah molznicah, mrva v primerjavi s
travno silažo, nima več negativnega vpliva na mlečnost in vsebnost beljakovin in maščob,
vendar pa se s tem, poleg α-linolenske kisline, poveča tudi vsebnost linolne kisline, četudi
je vsebnost le teh v obroku in s tem tudi njihovo zauživanje manjše (Shingfield in sod.,
2005).
Namen tega prispevka je predstaviti pomembnost kakovosti mrve različnih košenj za
prirejo tako imenovanega senenega mleka in vpliv mrva v obroku na sestavo mleka
predvsem z vidika vsebnosti maščobnih kislin, med njimi pa večkrat nenasičenih
maščobnih kislin (VNMK). Zato smo analizirali vzorca sena in planinske paše in nekaj
vzorcev mleka krav, ki so dobivale z obrokom seno oz. pretežno seno (dodan prilast), ter
jih primerjali s sestavo mleka krav na planinski paši.
2
MATERIAL IN METODE DELA
Na kmetiji, kjer smo dobili vzorce mrve in mleka, redijo krave lisaste pasme. Vzorce
mleka smo vzeli tri krat in sicer prvič, ko so živali dobivale izključno domačo mrvo prve
in druge košnje (18 kg), drugič, ko so poleg kupljene mrve (15 kg), dobivale v obrok še
svežo travo (10 kg) in tretjič, ko so bile živali na planinski paši. Med vsakim jemanjem
vzorcev mleka je preteklo najmanj 14 dni. Vzorce mleka smo dobili od 4 krav, dve sta bili
v tretji laktaciji, ena v peti in ena v šesti laktaciji, poleg tega pa smo vzeli še skupni
vzorec. V vzorcih mleka smo določili vsebnost posameznih maščobnih kislin.
Analizirali smo tudi domačo mrvo, kupljeno mrvo in planinsko pašo v času jemanja
vzorcev mleka. V kemijskem laboratoriju Katedre za prehrano Oddelka za zootehniko
Biotehniške fakultete smo opravili wendsko analizo in analizo posameznih mineralov (Ca,
P, Mg, K in Na) ter maščobnokislinsko sestavo posameznih vzorcev krme.
3
REZULTATI IN RAZPRAVA
Kot vidimo v preglednici 1 je bila kakovost doma pridelane mrve, še bolj pa kupljene
mrve slaba. Z oceno mrve po Verbič in sod. (2011) je doma pridelana mrva nekje med
zadovoljivo in slabo, pri kupljeni pa so vsebnosti še nižje od vrednosti v slabem
kakovostnem razredu. Vsebnost surove vlaknine je v kupljeni mrvi nizka, vsebnost
surovega pepela pa dokaj visoka. Pri vsebnosti mineralov se vrednosti med doma
pridelano mrvo in kupljeno mrvo ne razlikujejo veliko, razen pri natriju, ki je iz
nepoznanega razloga precej visoka. Planinska paša je bila po kakovosti boljša, saj je bila
vsebnost NEL skoraj za 20 % večja v primerjavi z doma pridelano mrvo in več kot 60 %
boljša v primerjavi s kupljeno mrvo, pa vendar je kakovost, po podatkih Lavrenčič (2014)
za zeleno krmo, zgolj povprečna.
Preglednica 1. Kemijska analiza domače mrve, kupljene mrve in planinske paše (g/kg SS)
Table 1. Chemical composition of home prepared hay, purchased hay and mountain
pasture (g/kg DM)
Suha snov (g/kg) /
Dry matter (g/kg)
Surove beljakovine /
Crude protein
Surove maščobe /
Crude fat
Surova vlaknina /
Crude fibre
Brezdušični izvleček /
Nitrogen free extractives
Surovi pepel /
Crude ash
Ca
P
Mg
K
Na
NEL (MJ/kg SS) /
NEL (MJ/kg DM)
PSB (g/kg SS) /
DCP (g/kg DM)
Domača mrva /
Home prepared hay
Kupljena mrva /
Purchased hay
Planinska paša /
Mountain pasture
894,7
842,3
287,5
88,7
62,3
111,6
16,6
10,8
21,1
351,2
269,1
301,1
487,2
539,1
507,0
56,4
118,7
59,2
5,76
2,12
1,87
14,45
0,59
5,48
1,66
1,71
13,61
15,03
7,96
2,11
2,48
15,8
0,29
4,63
3,37
5,50
46
27
67
NEL - neto energija za laktacijo / NEL net energy for lactation
PSB - prebavljive surove beljakovine / DCP – digestible crude protein
Pri maščobnokislinski sestavi vzorcev krme velja, da je bila pri vseh vzorcih največja
vsebnost α-linolenske kisline (C18:3 n-3), sledita pa ji palmitinska (C16:0) in linolna
kislina (C18:2 n-6), vendar pa je planinska paša vsebovala več linolne, kot palmitinske
kisline. Več kot 1 % vseh maščobnih kislin sta zavzemali še oleinske kisline (C18:1) in
stearinske kislina (C18:0). Teh 5 maščobnih kislin je bilo tudi v raziskavi Shingfield in
sod. (2005) najbolj zastopanih v mrvi, le da je bila vsebnost palmitinske kisline bližje
vsebnosti α-linolenske kisline, medtem ko je bila pri naših rezultatih bližje linolni kislini
(pregl. 2). Razmerja med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami so pri obeh
vzorcih sena podobna, nekoliko nad 60 % večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK),
32 % nasičenih maščobnih kislin (NMK) in okrog 5 % enkrat nenasičenih maščobnih
kislin (ENMK). Pri planinski paši pa je VNMK nekoliko več (70 %), manj je NMK (25
%) in podobno ENMK (5 %). Razmerje med n-6 in n-3 VNMK je v vseh treh vzorcih v
prid n-3 VNMK, s tem, da je najširše pri kupljeni mrvi.
Preglednica 2. Vsebnost (%) posameznih maščobnih kislin v vzorcih mrve in planinske
paše
Table 2. Fatty acid composition (%) of the samples of hay and mountain pasture
Maščobne kisline /
Fatty acids
C14:0
C15:0
C16:0
C18:0
C18:1
C18:2 n-6
C18:3 n-3
C20:0
NMK / SFA
ENMK / MUFA
VNMK / PUFA
n-3 VNMK / n-3 PUFA
n-6 VNMK / n-6 PUFA
Razmerje n-6 : n-3 /
Ratio n-6 : n-3
Domača mrva /
Kupljena mrva /
Home prepared hay Purchased hay
0,78
0,65
0,22
0,33
22,01
22,59
1,67
1,84
4,04
4,88
17,03
20,57
45,75
41,09
0,98
0,70
32,36
32,36
4,85
5,99
62,79
61,66
45,75
41,09
17,03
20,57
0,37 : 1
Planinska paša /
Mountain pasture
0,77
0,19
15,91
1,70
3,79
18,75
51,29
1,03
25,17
4,80
70,04
51,29
18,75
0,50 : 1
0,37 : 1
NMK - nasičene maščobne kisline/ SFA - saturated fatty acids
ENMK - enkrat nenasičene maščobne kisline/ MUFA - monounsaturated fatty acids
VNMK - večkrat nenasičene maščobne kisline/ PUFA - polyunsaturated fatty acids
Maščobno-kislinska sestava mleka krav, ki so v obrok dobivale izključno mrvo, je bila
sicer podobna, vendar pa je opaziti nekaj individualnih razlik med posameznimi kravami,
saj je imela krava št. 2, ki je bila v tretji laktaciji, več oleinske in linolne kisline v
primerjavi z ostalimi kravami. Tudi delež konjugirane linolne kisline (KLK) je bil v
njenem mleku največji, delež NMK pa je bil najmanjši. Tudi razmerje med n-6 in n-3
VNMK je bilo v mleku te krave najširše. Pri ostalih treh kravah pa so bile vrednosti bolj
primerljive. Predpostavljamo, da gre za individualno lastnost krave in ne za vpliv
laktacije, saj je bila tudi krava št. 3 v tretji laktaciji, pa je maščobnokislinska sestava
mleka bolj podobna kravi št. 1 in št. 4, ki sta bili v šesti oz. peti laktaciji. Seveda pa je
možen tudi naključen vpliv, saj je bila maščobnokislinska sestava mleka določena v
združenem dnevnem vzorcu mleka.
Preglednica 3. Vsebnost maščobnih kislin (%) v mleku krav, krmljenih izključno z mrvo
Table 3. Milk fatty acid composition (%) of cows fed with hay
Maščobne kisline /
Fatty acids
C14:0
C15:0
C16:0
C18:0
C18:1
C18: 2 n-6
C18:3 n-3
KLK / CLA
C 20:0
NMK / SFA
ENMK / MUFA
VNMK / PUFA
n-3 VNMK / n-3 PUFA
n-6 VNMK / n-6 PUFA
Razmerje n-6 : n-3 /
Ratio n-6 : n-3
1*
11,57
2,32
27,83
10,75
22,99
1,48
1,52
0,81
0,30
67,53
27,82
4,65
2,02
1,83
2
10,56
1,39
30,85
10,30
26,27
2,17
1,39
0,99
0,19
64,49
30,31
5,20
1,78
2,43
3
11,66
1,86
39,92
8,63
16,54
1,08
1,06
0,59
0,23
76,66
19,96
3,38
1,47
1,33
4
11,91
1,74
39,01
7,44
18,02
1,32
1,20
0,66
0,18
73,52
22,58
3,90
1,64
1,60
0,91 : 1
1,37 : 1
0,90 : 1
0,98 : 1
*1, 2, 3, 4 - vzorci mleka posameznih krav/ 1, 2, 3, 4 - samples of milk of individual cow
KLK - konjugirana linolna kislina/ CLA - conjugated linoleic acid
NMK - nasičene maščobne kisline/ SFA - saturated fatty acids
ENMK - enkrat nenasičene maščobne kisline/ MUFA - monounsaturated fatty acids
VNMK - večkrat nenasičene maščobne kisline/ PUFA - polyunsaturated fatty acids
Ko so živali dobivale kupljeno mrvo, je bil v obroku tudi prilast (14 % suhe snovi obroka),
kar se na maščobno-kislinski sestavi mleka praktično ne pozna. Mleko krav, ki so bile na
planinski paši pa je vsebovalo nekoliko manjši delež NMK, ter več ENMK in VNMK v
primerjavi z mlekom krav, ki so bile krmljene v večini z mrvo. To je v skladu z raziskavo
Lock in Garnsworthy (2003), ki sta ugotovila, da se delež nenasičenih maščobnih kislin v
mleku poveča, če so živali na paši. Poleti, ko se živali pasejo se za 2 do 3 krat poveča
vsebnost KLK v mleku v primerjavi s konzervirano krmo (Parodi, 1999), kar so pokazali
tudi naši rezultati. Priprava krme oz. vrsta konzerviranja ima velik vpliv na fermentacijo v
vampu in s tem na koncentracijo posameznih hranil v krvi (Shingfield in sod., 2002), ki se
kasneje prehajajo v mleko. Velja tudi, da se s povečanjem deleža zelene krme v obroku
povečuje vsebnost n-3 VNMK in KLK v primerjavi s krmljenjem koruzne silaže in
močnih krmil (Ginzinger, 2012; Dhiman in sod., 1999). Železnikar (2007) je ugotovila, da
je delež n-3 in n-6 VNMK večji v mleku, prirejenem s krmljenjem poletnega obroka
(paša) v primerjavi z mlekom, prirejenim s krmljenjem zimskega obroka. V tej raziskavi
sta bili v zimski obrok vključeni tako travna kot koruzna silaža v različnih deležih, kar ima
vpliv na delež n-3 in n-6 VNMK, medtem ko mrva vpliva na povečanje deleža αlinolenske kisline (n-3) in zmanjšanje deleža linolne kisline (n-6) (Dhiman in sod., 1999),
kar delno velja tudi za naše rezultate.
Preglednica 4. Vsebnost maščobnih kislin (%) v skupnem vzorcu mleka krav na različnih
obrokih
Table 4. Fatty acid composition (%) of bulk milk sample of cows fed with different rations
Maščobne kisline /
Domača mrva /
Fatty acids
Home prepared hay
C14:0
11,34
C15:0
1,87
C16:0
32,08
C18:0
9,66
C18:1
22,49
C18:2 n-6
1,64
C18:3 n-3
1,38
KLK / CLA
0,82
C 20:0
0,22
NMK / SFA
68,36
ENMK / MUFA
26,98
VNMK / PUFA
4,65
n-3 VNMK / n-3 PUFA
1,88
n-6 VNMK / n-6 PUFA
1,95
Razmerje n-6 : n-3 /
1,04 : 1
Ratio n-6 : n-3
Kupljena mrva /
Purchased hay*
12,34
1,69
34,76
8,04
20,17
1,68
1,52
0,84
0,16
70,32
24,78
4,90
2,09
1,98
Planinska paša /
Mountain pasture
8,98
1,53
24,05
14,68
29,68
1,98
1,28
1,99
0,31
60,67
33,32
6,01
1,73
2,29
0,95 : 1
1,33 : 1
*86 % suhe snovi iz mrve in 14 % suhe snovi iz prilasta/ 86 % of dry matter from hay and 14 % of dry
matter from fresh grass
KLK - konjugirana linolna kislina / CLA - conjugated linoleic acid
NMK - nasičene maščobne kisline / SFA - saturated fatty acids
ENMK - enkrat nenasičene maščobne kisline / MUFA - monounsaturated fatty acids
VNMK - večkrat nenasičene maščobne kisline / PUFA - polyunsaturated fatty acids
4
ZAKLJUČEK
V naši raziskavi smo skušali prikazati prednosti uporabe mrve, kot vira hranljivih snovi,
ki jih krave molznice izkoriščajo za prirejo mleka. Maščobno-kislinska sestava mleka je
ugodnejša, posebno z vidika n-3 VNMK, ki jih v prehrani ljudi primanjkuje, zaradi
povečanega vnosa n-6 maščobnih kislin. Razmerje med n-6 in n-3 maščobnimi kislinami v
prehrani ljudi naj bi bilo med 5:1 in 8:1 (WHO, 2003), vendar pa je precej širše, tudi 15:1
(Simopoulos, 2002). Vsebnost KLK je sicer nižja, kot pri živalih na paši, vendar naj bi
bila vseeno večja v primerjavi s krmljenjem silaže ali močnih krmil. Živali, ki nimajo
uravnoteženega obroka, kar je z mrvo slabe kakovosti težko doseči, imajo manjšo
mlečnost (Dhiman in sod., 1999). Čeprav je vsebnost maščob v mleku lahko podobna, pa
je količina prirejene maščobe manjša in s tem tudi skupna količina »dobrih« maščobnih
kislin. Če obrok dopolnimo pa s tem spremenimo vir zaužitih maščob, ob tem pa
spremenimo maščobno-kislinsko sestavo maščob mleka. V ekstenzivnih pogojih reje krav
molznic bi bila uporaba mrve, kot edinega vira hranljivih snovi (poleg mineralno
vitaminskega dodatka) v obroku za krave molznice primerna alternativa za prirejo mleka,
vendar le ob predpogoju, da bi bila ta mrva vsaj dobre kakovosti. Ob primernem trženju
takšnega mleka, bi rejci lahko zanj dosegli tudi nekoliko višjo ceno.
5
LITERATURA
Arge Heumilch Österreich. Wikipedia. http://de.wikipedia.org/wiki/ARGE_Heumilch_
%C3%96sterreich (23.9.2014)
Bartsch, B.D., Graham, E.R.B., McLean, D.M. 1979. Australian Journal of of Agricultural
Research, 30(1): 191-199.
Chilliard, Y., Glasser, F., Ferlay, A., Bernard, L., Rouel, J., Doreau, M. 2007. Diet, rumen
biohydrogenation and nutritional quality of cow and goat milk fat. European Journal of Lipid
Science and Technology, 109: 828-855.
Dhiman, T.R., Anand, G.R., Satter, L.D., Pariza, M.W. 1999. Conjugated linoleic acid content of
milk from cows fed different diets: Journal of Dairy Science, 82: 2146-2156.
Ginzinger, W. 2002. Vorteile der silofreien Heumilch. 4 s. http://www.kaeserei-glocknerhof.de/
vorteile_der_heumilch.pdf (13.8.2014)
Ginzinger, W. 2012. Projekt: Fettsaeurenstudie von Heumilch und Heumilchprodukten mit
Schwerpunkt CLA und Omega-3 Fettsäuren. Heumilch: 4 s. http://www.heumilch.at/
wpcontent/uploads/2014/05/Zusammenfassung_Projekt_Fettsaeurenstudie_2012_01.pdf
(9.8.2014)
Lavrenčič, A. 2014. Ocenjevanje hranilne vrednosti voluminozne krme. Domžale, Biotehniška
fakulteta, Oddelek za zootehniko (neobjavljeno).
Lock, A.L., Garnsworthy, P.C. 2003. Seasonal variation in milk conjugated linolenic acid and ∆9desaturase activity in dairy cows. Livestock Production Science, 79: 47-59.
Österreichisches Heumilchregulativ. 2013. Vorschriften für silofreie Milch. Heumilch. 2 s.
http://www.heumilch.at/wp-content/uploads/2014/04/A151_Heumilchregulativ1.pdf
(13.8.2014)
Overgård Lehmann, J. 2012. Production of hay milk. Master's thesis. Department of Large Animal
Sciences. University of Copenhagen. Copenhagen: 81 s.
Parodi, P.W. 1999. Conjugated linoleic acid and other anticarcinogenic agents of bovine milk fat.
Journal of Dairy Science, 82: 1339-1349.
Shingfield, K.J., Jaakkola, S., Huhtanen, P. 2002. Effect of forage concervation method,
concentrate level and propylene glycol on diet digestibility, rumen fermentation, blood
metabolite concentrations and nutrient utilisation of dairy cows. Animal Feed Scince and
Technology, 97: 1-21.
Shingfield, K.J., Salo-Väänänen, P., Pahkala, E., Toivonen, V., Jaakkola, S., Piironen, V.,
Huhtanen, P. 2005. Effect of forage conservation method, concentrate level and propylene
glycol on the fatty acid composition and vitamin content of cows' milk. Journal of Dairy
research, 72: 349-361.
Simopoulos, A.P. 2002. The importance of the ratio of omega-6/omega-3 essential fatty acids.
Biomedicine & Pharmacotherapy, 56: 365-379.
Verbič, J., Čeh, T., Gradišer, T., Janžekovič, S., Lavrenčič, A., Levart, A., Perpar, T., Velikonja
Bolta, Š., Žnidaršič, T. 2011. Kakovost voluminozne krme in prireja mleka v Sloveniji. V: 20.
mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali »Zadravčevi-Erjavčevi
dnevi«, Radenci, 10.-11. november 2011. Čeh, T., Kapun, S., Verbič, J., Salobir, J.,
Kramberger, B., Steingass, H., Steinwidder, A., Špur, M. (ur.) Murska Sobota, Kmetijsko
gozdarski zavod Murska Sobota: 97-110.
WHO (World Health Organization). 2003. Diet, nutrition and the prevention of chronic diseases.
Geneva, WHO Tehnical Report Series, 916: 38 s.
Železnikar, P. 2007. Vpliv načina reje na maščobnokislinsko sestavo mleka. Diplomsko delo.
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Odd. za zootehniko: 51 s.