POPUSTI do 25% Geodezija - nepremičnine

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | April 2016 – 197
Geodezija - nepremičnine - svetovanje
geodet Primož Peterka s.p.
Stegne 10, 1251 Moravče
Akcijska ponudba
spalnic
Salon Žabnica
Alples studio BTC
Ljubljana
Spalnica Bossa Nova
geodetski načrt ureditev meje vpis
stavbe v kataster zakoličba
Za brezplačen nasvet pokličite 041 384 205
DMC Praprotnik d.o.o.
POPUSTI do 25%
Kamniška c. 24
1235 Radomlje - Zgornje Jarše
m: 051 778 477
• Zimski vrtovi
• Nadstreški
• Panoramske stene
• PVC in ALU okna in vrata
Popust velja do 31. 5. 2016
www.zobozdravstvopraprotnik.si
info@zobozdravstvopraprotnik.si
45let
DOBAVA V 15 DNEH.
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27
T: 01/540 85 20 M: 041/312 773
TALJENJE SNEGA IN LEDU
NA ZUNANJIH POVRŠINAH
www.mke.si
info@mke.si
OGREVAM.SI
• dovozi
• klančine
• stopnice
• terase
Poslovna cona Komenda
tel.01 834 15 83
blaz@egro.si
PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA
Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva
Oglasi
www.peugeot.si
VAŠ PEUGEOT V ODLIČNI FORMI:
Originalni
nadOmestni deli
DO
35
% POPUSTA
MOŽNOST PLAČILA
DO 24 OBROKOV S KARTICO
MOJ PEUGEOT DINERS CLUB
* Ponudba velja le za člane programa ugodnosti Moj Peugeot do vključno 31. 5. 2016. Slika je simbolična.
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
KONCESIONAR LETA 2014
Rodex_poprodaja_zima.indd 1
01/03/16 15:38
Modre novice
2
April 2016
Uvodnik
Muhasto
»Joj, spet ta dež! Ah, ti vremenarji so spet zgrešili, kaj sploh
delajo?!« Iz meseca v mesec se
razburjamo doma, v službi, na
kavi, na pivu in povsod drugje.
Vreme je pač osrednja tema,
začetek in konec vseh pogovorov. Vreme poslušamo po radiu,
gledamo na TV, preučujemo na
spletu in preko mobilnih aplikacij ter kličemo na meteorološki
zavod, če nam napoved ni všeč.
Najbolj odmevne napovedi
so seveda tiste na televiziji, ob
katerih naj bi si gledalci odpočili oči. A ne na RTV Slovenija
(gospa Tanja Cegnar, brez zamere). Komericalne televizije kar
tekmujejo, kateri od voditeljic bi TV studio naredili bolj vroč,
saj imajo vremenarke najkrajša kirilca, najgloblje dekolteje
in najbolj svež, mladosten in napet obraz. Slika je praktično
brezhibna, zvok pa nekoliko peša, saj se, ali zatika pri branju
s "trotl bobna" ali pa je glas dekleta svetlobna leta stran od kredibilnosti. A nič zato, tudi če bodo padale "našpičene prekle",
ne bomo slabe volje ali zaskrbljeni, saj nas bodo dekleta vsaj
za nekaj trenutkov povsem pomirila ...
Saj veste, dežja enostavno ne sme biti in pika! Aprila se zdi,
da bo tovrstnega nerganja še več, saj mesec velja za muhastega. A če dobro premislim, je bil maj ponavadi bolj muhast kot
april. Aprila se v naravi vse začne prebujati, nekako tudi vreme,
ki nima niti volje niti časa, da bi nam nagajal z dežjem. Maja
se vreme že opogumi in postane predrzno in muhasto, kot bi
moral biti april. Ne glede na to, kateri mesec je bolj muhast, ne
razumem te naperjetnosti proti dežju. Gre za neke stereotipe in
iskanje krivcev za slabo voljo, nerazpoloženje, ki ga prenašamo
tudi na druge. Kaj pa, če je kriv sam naziv tega vremenskega
pojava, dež ... kratka beseda s šumnikom se ne sliši prav nič
simpatično. Sonce na drugi strani nam že ob izgovorjavi povzroči nasmešek na obrazu. Ha, pa sem našel krivca za vstajanje z levo nogo in ta je čisto etimološke narave. Kaj piše npr. v
slovarju? Da gre za: »Padavine v obliki vodnih kapelj, za veliko
količino česa padajočega, razsipavajočega se, lahko tudi priti
z dežja pod kap, ali pa lase ima počesane na dež.« Najboljši
primer iz slovarja pa je tale: »Babe se zbirajo, dež bo.« Želite
še dodatno obrazložitev? Takoj, samo da posesam po hiši.
Ko na vrtovih gostinskih lokalov ne sedijo zgolj zagrizeni
kadilci, ampak se martinčkajo
vsi, takrat vemo, da je v našo
deželo prišla pomlad. Ta pa je
muhasta: danes sonce, jutri dež,
danes v kratkih rokavih, jutri
bunda, danes z nasmeškom na
ustih, jutri z jezo v očeh. Aprila je
vreme muhasto in, seveda, taki
smo tudi ljudje.
Pregovorno muhaste smo ženske pred tistimi dnevi. Mogoče
ravno zaradi tako butastega
poimenovanja (tisti dnevi)! Ja, ženske smo muhaste pred menstruacijo in med njo. Če vprašate moške, pa še vse dni vmes
med eno in drugo. In ko smo ravno pri moških in mesečnem
perilu – pred kratkim je prišla pobuda, da bi se tudi Slovenija
pridružila nekaterim evropskim državam, ki imajo znižano
davčno stopnjo za "ženske" higienske pripomočke, kot so vložki,
tamponi ipd. Na enem izmed novičarskih spletnih portalov so
ta predlog označili kot diskriminatoren do moških. Smešno ali
žalostno? Dragi moški, ko boste imeli menstruacijo in boste
kupovali dražje higienske pripomočke, samo zato, ker ste moški,
potem bo to res diskriminatorno. Do tedaj pa uživajte, uživajte
v tej "diskriminaciji", ki ji ženske pravimo privilegij – mnoge
ženske bi rade volje kupovale dražje vložke in tampone, če bi
imeli moški menstruacije. Ojoj!
Pregovorno muhasti so tudi uradniki v raznih javnih uradih.
Nečustveni roboti, ki se do minute natančno držijo svojega delovnika in ki jih ne premakne niti Martin Krpan. Sama z javno
birokracijo nimam tovrstnih izkušenj, do sedaj so bili muhasti
(in to milo rečeno) le obiskovalci, ki jih srečujem na teh uradih
in imajo velikokrat nemogoče zahteve in se obnašajo skrajno
arogantno. Ja, uradniki so tam, da vam pomagajo, niste pa jih
kupili.
In ko nastaja tale sestavek, si ne morem pomagati, da mi ne
bi mislil ves čas uhajale k besedam dr. Angelce Žerovnik – v
tokratni številki imamo intervju z njo in možem Markom – ki je
dejala: »Živimo v lepi deželi, morali bi biti veliko bolj zadovoljni,
naše (negativno) razpoloženje je v resnici popolnoma neupravičeno. Ne znamo se veseliti življenja.« In ona že ve – z možem
Markom sta namreč prepotovala kar 62 dežel! Zato se veselite
življenja in bodite čim manj muhasti ... Pomlad je v deželi!
Modre novice
22.1.
19.2.
18.3.
15.4.
20.5.
17.6.
8.7.
26.8.
22.9.
21.10.
18.11.
e: urednistvo@modre-novice.si, t: 01 839 64 00
16.12.
Na naslovnici: Gašper Brodar in Miha Grčar, OŠ Roje
MODRE NOVICE - tudi na www.modre-novice.si
Naslednja številka izide 20. maja 2016
Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960 – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nataša Košnjek, Aco Kramar,
Andrej Žalar, Aleš Senožetnik, Mateja Kegel Kozlevčar – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: studio@ir-image.si – Trženje: oglaševalska agencija IR IMAGE
d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: info@ir-image.si – Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v
Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: urednistvo@modre-novice.si – številka TRR pri
NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice
med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.
April 2016
3
Modre novice
Na kratko
igranju namiznega tenisa, pikada ipd. Posebnost prostora je med drugim
zagotovo tudi, da je vse pohištvo na kolescih in ga tako lahko mladi po
potrebi spreminjajo.
Plac za mlade sta s simbolnim prerezom traku odprli domžalska podžupanja mag. Renata Kosec in direktorica Centra za mlade Domžale Tinkara Koleša. Ob odprtju so mladi že imeli možnost, da s svojimi predlogi
sooblikujejo Strategijo za mlade, ki jo pripravlja Komisija za mladinska
vprašanja Občine Domžale. S strategijo namreč želijo v Občini Domžale
celostno urediti položaj mladih v občini in narediti korak naprej v razreševanju mladinske problematike. Strategija bo sprejeta za obdobje petih
let, od leta 2016 do 2021. V njej bodo na podlagi analiz določeni področni
ukrepi in cilji, ki jim bo Občina morala slediti, če želi izboljšati položaj mladih. »Strategija za mlade bo na eni strani upoštevala obstoječe delovanje
lokalne skupnosti na področju mladih ter na drugi strani ustrezala njihovim realnim potrebam. Naš cilj je, da bo Strategija postala živ dokument,
ki bo mladim olajšal prehod iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti,« je
poudarila podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec.
Dediščina motociklizma v Trzinu
Trzin • V petek, 8. aprila, je v Centru Ivana Hribarja v Trzinu, potekalo odprtje razstave, katere osrednja tematika je bila namenjena
odkrivanju dediščine motociklizma.
Nataša Košnjek
Zgodovina je najboljša učiteljica
Kamnik • Tako je poudaril župan Marjan Šarec ob odprtju Vojnega
muzeja Triglav. Pod glavno kamniško avtobusno postajo je zadnja
tri leta namreč nastajal muzej, ki obsega vojaškozgodovinsko zbirko od prve svetovne vojne do osamosvojitve in delček edinstveno
ohranjene vojaške industrije, ki je delovala v nekdanji tovarni Kemijska industrija Kamnik.
V TD Kanja so tokrat pripravili športno obarvano razstavo, ki obiskovalce popelje skozi razvoj in zgodovino motociklizma v Trzinu. Eksponate za razstavo sta prispevala Silvo Habat in Janko Štefe, oba odlična
jugoslovanska motociklista. Janko Štefe, sin Matevža Štefeta, ki je s
svojim 175-kubičnim motorjem tekmoval že leta 1936 in bil eden izmed
organizatorjev Avto-moto društva Ljubljana, je v letu 1960 začel voziti
s Tomosovimi 50 ccm in kasneje 125 ccm motorji, dvanajst let dirkal na
svetovnih prvenstvih in osvojil številna odličja. Silvo Habat je z dirkami
začel relativno pozno, prvo dirko leta 1982 na Grobniku je namreč peljal
šele pri osemindvajsetih etih, medtem ko so številni tekmovalci zaradi
različnih okoliščin pri teh letih že prenehali s tekmovanji. Že leta 1984 je
prvič osvojil državno prvenstvo Jugoslavije ter uspeh ponovil še leta 1985
in 1986. Takrat mu je AMZ-YU podarila Zlato čelado kot največji dosežek v
motociklizmu za trikratno zaporedno osvojitev državnega prvenstva. Silvu je bil razred 250 ccm kmalu premalo in prestopil je v kraljevski razred
do 500ccm, kjer je tekmoval s številnimi takratnimi svetovnimi prvaki, še
danes pa zmaguje na mednarodnih tekmovanjih starodobnih motociklov.
Zadnjo zmago je namreč zabeležil leta 2015 v Čeških Horicah.
Na odprtju razstave, ki bo na ogled vse do 3. maja, so obiskovalci poleg
razstavnih eksponatov lahko prisluhnili tudi zgodbam obeh razstavljavcev ter njuni poti, ki sta jo preko vzponov in padcev zarisala na zemljevid
motociklizma. Ob prijetnem druženju sta bila nadvse simpatična sogovornika na voljo tudi za vsa vprašanja občinstva.
Vojni muzej je nastal na pobudo članov Kulturno zgodovinskega društva Triglav, prav oni so tudi uredili prostore in muzejsko zbirko, ki jo je
na odprtju predstavil predsednik društva Jernej Brajer. Muzejsko zbirko si
je ogledal tudi komandant operativnega štaba Šlandrove brigade Franc
Sever–Franta, ki je pohvalil idejo in projekt ter poudaril, naj ta muzej ne bo
le spomin na preteklost, temveč opomin, da se kaj takega nikdar več ne
ponovi: »Mlade generacije je treba vzgajati in učiti, da ne bodo nikdar več
dovolili pekla in tragedij iz preteklih vojn. Muzeju želim, da bo zdrav, da se
bo razvijal in da mu bodo vsi skupaj pri tem pomagali.« Vesel ob odprtju je
bil tudi kamniški župan Marjan Šarec, izpostavil je, da je muzej namenjen
miru, saj so vse vojne v naše kraje prinesle razdejanje, ob tem pa je spregovoril še o nevarnosti ekstremizma: »Ta muzej ni namenjen občudovanju
orožja in pogovarjanju o tem, kako se je včasih pobijalo in kako se da zadeve reševati s silo, ampak temu, da si bodo tudi mlade generacije ogledale,
kaj je nekoč bilo in kaj je treba preprečevati. Zakaj pride do vojn? Zato ker
mlada generacija vse odkriva na novo, nima zgodovinskega spomina in
se ne zaveda, kam lahko pripeljejo raznorazni ekstremisti vseh barv, vseh
oblik in vseh parazitskih dejavnosti. Ekstremizem je tisti, ki uničuje odnose in mir in podžiga sovraštvo najprej med sosedi, nato med pokrajinami
in tudi med narodi. Zato naj bo Vojni muzej Triglav v Kamniku opomin,
da se je vse že enkrat zgodilo. Če ne bomo vsak dan delali za mir, če ne
bomo vsak dan reševali naših sporov, potem lahko pride do takšnih ali pa
še hujših zadev, ki smo jim nekoč že bili priča. Ne delajmo si iluzij, da je
mir trajen in večen, saj zgodovina človeštva žal ni zgodovina miru, ampak
zgodovina vojn ...«
Muzej nima uradnih ur, za ogled bo na voljo po predhodnem dogovoru
s predsednikom Kulturnozgodovinskega društva Triglav.
Nataša Košnjek
Plac za mlade
Domžale • V sredo, 6. aprila, so v Centru za mlade Domžale odprli
nov večnamenski prostor, s katerim je domžalska mladina dobila
svoj prostor, namenjen druženju in preživljanju prostega časa.
V Centru za mlade Domžale so se na pobudo mladih odločili, da v svojih prostorih uredijo prav poseben Plac za mlade. Prostor je namenjen druženju, klepetu in preživljanju prostega časa ob različnih družabnih igrah,
Modre novice
4
April 2016
Na kratko
Uspešna čistilna akcija v Mengšu
Kuhna na plac odprla lonec
Mengeš • Prvo aprilsko soboto je v Mengšu potekala že tradicionalna čistilna spomladanska akcija, ki jo organizirajo člani Turističnega društva Mengeš skupaj z Občino Mengeš.
Domžale • Z nizom prireditev Dobrodošli v Domžalah, ki z vsakič
drugačno tematiko ob sobotah potekajo na domžalskem tržnem
prostoru, ta vedno bolj živi. Na Občini Domžale so sedaj dogajanju
dodali še kulinarično noto, od aprila dalje bo vsako prvo soboto v
mesecu na tem prostoru potekala Kuhna na plac.
Druženje in dogajanje na domžalski tržnici so kot primer dobre prakse
izpostavili že bralci revije Eko dežela, ki so z glasovanjem Domžale uvrstili
na tretje mesto med najbolj prijaznimi občinami. Najnovejša pridobitev
Kuhna na plac bo še popestrila to dogajanje. »To je dogodek v stilu ulične
kuhinje, ki obiskovalcem nudi lokalne kulinarične specialitete po dostopnih cenah. Kuhanje na odprtem in ponudba manjših obrokov po ugodnih
cenah so privlačni za obiskovalce in tako ponujajo možnost, da obiskovalci poskusijo več različnih jedi in spoznajo lokalno ter sezonsko ponudbo
hrane,« so v sporočilu za javnost zapisali na Občini Domžale.
Foto: Edvard Vrtačnik
Čiščenja okolice se je lotilo več kot šestdeset udeležencev, ki sta jih
pozdravila in se jim zahvalila mengeški župan Franc Jerič in podžupan
Bogo Ropotar. V dveh urah so očistili Športni park Mengeš, Cegvenški bajer, Mengeško obvoznico, razbremenilnik Pšate in območje Zalok.
Odprli cesto proti Špitaliču
Okrog pri Motniku • V ponedeljek, 4. aprila, so odprli 350-metrski
odsek ceste od Okroga pri Motniku proti Špitaliču, ki ga je lanskega
oktobra saniralo podjetje Euronep iz Kamnika. Na makadamskem
klancu proti vasi Okrog so imeli v preteklosti vedno težave ob večjih
nalivih, ki so z asfaltiranjem in izgradnjo odvodnega kanala sedaj
rešene.
Da je tovrsten dogodek nedvomno prava usmeritev, je dokazala že prva
sobota, ko se je na tržnem prostoru med stojnicami gnetla pisana množica
obiskovalcev, ki so lahko poskusili jedi triindvajsetih ponudnikov.
Embrio na Malem gradu
Kamnik • Do 12. aprila so si obiskovalci kapele na Malem gradu lahko ogledali zanimivo razstavo Embrio. Avtorica del je Kristina Rutar.
»To je razstava za mojo dušo,« je na odprtju povedala avtorica, ki je že
lani sodelovala na razstavi Iz sedanjosti v preteklost ob Dnevih narodnih
noš in oblačilne dediščine, in ni skrivala navdušenja nad kapelo na Malem gradu, »kapela na Malem gradu me je v trenutku začarala. Atmosfera,
ki je ustvarjena s freskami, formo prostora in svetlobo, ki rahlo pronica
skozi okna in odkriva skrivnostne kotičke, je takoj vzbudila željo po razstavljanju v njej. Prostor je edinstven in neponovljiv. Te izzove, hkrati pa
je hvaležen. Sama stavba, prostori mi dajejo občutek maternice; zaprti,
skrivnostni, hkrati pa varni in udobni. Kapelo na Malem gradu povezujem
s formami serije Embrio, ki se tam ugnezdijo, najdejo svoj prostor, s katerim se razvijejo in rastejo.« Razstava je nastala na pobudo KUD-a Hiša
keramike, zakaj pa ne majolka, ob podpori Občine Kamnik in Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Gre za prvo iz cikla Keramika je moj izraz.
Občina Kamnik je v skupni višini 51.500 evrov financirala 190 metrov
cestišča in odvodni kanal, ki je dolg 80 metrov. Za preostalih 160 metrov
so 37 tisočakov zbrali krajani sami. Zbiranje sredstev je organiziral krajan
Igor Zajec, ki je tudi povezoval odprtje. Cesta predstavlja pomembno povezavo prebivalcev zaselka s Špitaličem, v preteklosti je ob dveh požarih
služila tudi kot intervencijska pot gasilcem. Ti so po tej poti v sušnih letih
dostavljali tudi vodo živini na Menini, cesta pa je služila tudi kot obvozna
pot, kadar je bil zaprt prelaz Kozjak.
Odprtja sta se udeležila tudi kamniški župan Marjan Šarec in predsednik krajevne skupnosti Špitalič Marko Drolc. Slednji je poudaril dobre
odnose krajanov z občinsko upravo, dogodek pa je izkoristil tudi za izpostavitev nekaterih težav, s katerimi se soočajo v tem delu občine. »Imamo
veliko neasfaltiranih cest, ob regionalni cesti imamo le 50 metrov pločnika,« je našteval največje tegobe, ki pestijo krajane. Prepričan je, da bodo
še naprej dobro sodelovali s kamniško Občino, hkrati pa se zaveda tudi
pomena prispevkov prebivalcev Okroga. To je eden izmed redkih zaselkov, ki se zna organizirati,« je pristavil, preden je župnik Miran Kelvišar
blagoslovil cesto. Kratke prireditve se je udeležilo kakšnih 50 krajanov, ki
so druženje nadaljevali ob dobrotah, ki so jih spekle domačinke, in zvokih
ansambla Šus.
Foto: Občina Kamnik
Avtorica z županom Marjanom Šarcem.
Aleš Senožetnik
April 2016
5
Modre novice
Na kratko
Novi Kamniški zbornik ugledal luč sveta
Kamnik • Na gradu Zaprice je 8. aprila potekala predstavitev 23. Kamniškega zbornika, ki na 370-ih straneh ponuja obilico kakovostnega branja o najrazličnejših tematikah. Zbornik je bogat vir znanja za
vse, ki jih zanima življenje in dogajanje v občini Kamnik.
Predstavitev Kamniškega zbornika je potekala ob zanimivih komentarjih dr. Marjete Humar, glavne urednice in gonilne sile zbornika, ki ji je
ponovno uspelo združiti več kot 45 piscev, raziskovalcev življenja in zgodovine kamniške občine. Naslovnico letošnjega Kamniškega zbornika je
ustvaril Dušan Sterle po motivih na vodnjaku sredi Glavnega trga (delo
kiparja Leona Homarja), kjer so upodobljeni simboli kamniških obrti in
industrije. Tudi tega dela se namreč dotikajo nekateri izmed avtorjev, ki
so sodelovali pri ustvarjanju letošnjega zbornika. Marko Kumer predstavlja usnjarja Toneta Knafliča in njegovo usodo, Ivana Skamen zgodovino
Svilanita. V Zborniku je predstavljeno tudi mizarstvo Franca Koncilja, ki
je lesene izdelke delal tudi za Plečnika in opremil znamenito kamniško
gostilno Planinka. Vido Kregar je s sodelavci jamarji opravil temeljito raziskavo kvalitete voda, ki pritekajo izpod Kamniških planin. Med zanimivej-
Na sliki: domžalski župan Toni Dragar, lastnik podjetja Sam Domžale
Anton Sedeljšak in izvršni direktor podjetja Sam Domžale Simon Cerar.
Mestna trgovina zaposluje štiri prodajalce-svetovalce in na enem mestu nudi osnovni tehnični material, od vijakov, veznih elementov, notranjih in zunanjih barv, premazov in lakov, svetil, stikal, osnovnega nabora
elektro instalacij, ročnega in električnega orodja do izdelkov za nego in
vzdrževanje vrta ter izdelkov široke potrošnje.
Da je zanimanje med Domžalčani res veliko, je nakazalo že simpatično
odprtje – popestrile so ga Mara in ljudske pevke – saj je bilo kljub mrzlemu in deževnemu sobotnemu dopoldnevu obiskovalcev že prvi dan ogromno.
V Tunjicah sanacija dveh plazov
Tunjice • Pod baročno cerkvijo sv. Ane v Tunjicah sta dva plazova
ogrožala tako cerkev kot pokopališče, zato je Občina Kamnik to območje uredila. Z manjšo slovesnostjo so sanacijo odprli pred štirinajstimi dnevi.
Stanje zemeljskega plazu pod platojem cerkve in dovozne ceste pod
pokopališkim zidom se je poslabšalo pred štirimi leti zaradi večjih količin padavin ob poplavah. Na podlagi izdelane projektne dokumentacije in
terenskih raziskav je Občina Kamnik lansko jesen začela z ureditvijo obeh
plazov. Pri sanaciji plazu pod platojem cerkve je bilo narejeno odvodnjavanje, kamnita zložba oziroma zid, postavili so ograjo in asfaltirali plato.
Pri sanaciji dovozne ceste je bilo narejeno odvodnjavanje, zamenjan je bil
cestni nasip, narejena kamnita zložba oziroma zid v brežini pod cesto, postavili so ograjo in asfaltirali cesto. Vrednost obeh investicij je znašala 49
tisoč evrov.
Da je Občina Kamnik hitro in učinkovito pristopila k reševanju težav,
je na odprtju omenil tudi Matjaž Sedušak, predsednik Krajevne skupnosti
Tunjice. Župan Marjan Šarec se je krajanom zahvalil za potrpežljivost ob
vseh delih v Tunjicah in poudaril: »Če bomo držali skupaj, bomo še marsikaj naredili.« Pred simbolnim prerezom traku je zavarovana plazova blagoslovil župnik Edi Strouhal, s pesmijo pa so odprtje pospremili učenke in
učenci Pevskega zbora POŠ Tunjice.
še gotovo spada članek Marije Klobčar o Kamniškem jezeru. Anže Slana
se je lotil razprave o dataciji oboka cerkve sv. Primoža in Felicijana pri
Svetem Primožu. Vladimir Habjan je opravil pogovora s Kamničankama
ddr. Vereno Vidrih Perko in dr. Zdenko Čebašek Travnik. Kar nekaj člankov
obravnava življenje in delo znamenitih Kamničanov. Med slednje gotovo
sodi Valerija Heybalova, znamenita operna pevka, ki je nastopala na največjih svetovnih odrih, v domovini, tudi v Kamniku, pa je žal pozabljena.
Kamniški zbornik, ki ga je izdala Občina Kamnik, v svoji 23. izdaji ponovno dokazuje, da gre za knjigo, ki predstavlja izredno bogat vir znanja
za vse, ki jih zanima bogata zgodovina kamniškega območja, življenje in
zapuščina številnih znanih Kamničanov, delo kulturnikov ter drugo dogajanje v občini. Po njem, tako kot po izvodih predhodnih edicij, bodo še leta
posegali mnogi vedoželjni posamezniki, ki bi se radi podučili o svojem
kraju.
Aleš Senožetnik
Trgovina s tehničnim materialom tudi v
Domžalah
Domžale • Že nekaj let si Domžalčani želijo trgovine, v kateri bi
lahko kupili osnovni tehnični material. Od minule sobote jim je v
samem centru mesta ob občinski stavbi na voljo sodobna mestna
trgovina Sam.
S simbolnim prerezom traku in manjšo slovesnostjo so preteklo soboto v Domžalah odprli tehnično trgovino Sam. Le-ta je velika 150 kvadratnih metrov. Kot je na odprtju povedal Anton Sedeljšak, lastnik podjetja
Sam Domžale, sta prenova in oprema trgovine stali 88 tisoč evrov, barve
za prenovo je prispevalo podjetje JUB. »Tri leta smo iskali primerno lokacijo, ki bi bila dostopna, obenem pa bi ponujala vse, kar potrebuje manjša
trgovina za oskrbo doma. Z lastnikom te lokacije smo se konec februarja
dogovorili za 6-letni najem. V enem mesecu smo preuredili prostore, postavili police in jih napolnili. Upam, da bomo s to trgovino ustregli Domžalčanom,« je iskanje lokacije in prenovo orisal Sedeljšak.
Modre novice
6
April 2016
Na kratko
degradirali v navadnega delavca in ga nato prisilno upokojili. Iz njegove
tovarne je nastal Utok, ki po osamosvojitvi ni ubežal žalostni usodi mnogih drugih kamniških (in slovenskih) podjetij. Ne glede na vse pa je Knaflič
tudi v povojnih letih med Kamničani ostal zapisan kot poštenjak z izrazitim čutom za ljudi. Umrl je v 64. letu starosti, leta 1957. Spomin nanj še
danes ni zbledel, na kar kaže tudi prepolna dvorana zapriškega muzeja, ki
je bila ob odprtju premajhna za vse, ki so se želeli pokloniti spominu na
Toneta Knafliča in si ogledati razstavo Marka Kumra. Med gosti je bila tudi
Knafličeva hči Špela Železnik ter drugi sorodniki.
Kumrova razstava na zanimiv način prikaže življenje in delo Toneta
Knafliča. Gledalcu so na ogled številne fotografije, slike, dokumenti in
drugi predmeti iz njegove usnjarne in drugo gradivo, ki mu pomagajo
ustvariti vtis o življenju tega pomembnega kamniškega industrialca.
Brezplačne pravne informacije oz. pomoč
Kamnik, Domžale • Občanom Kamnika in Domžal so na voljo brezplačne pravne informacije oz. pravna pomoč. Storitev nudita obe
Občini, od sredine marca pa tudi Klub študentov Domžale.
Z Občine Kamnik so sporočili, da občanom, ki so socialno, materialno
ali kako drugače ogroženi, nudijo brezplačne pravne informacije. »V želji
po pomoči občanom v stiski je Občina Kamnik s programom Pomoč občanom začela vzpostavljati mehanizem za hiter in učinkovit dostop občanov
do pravnih informacij, ki jih potrebujejo. Pri tem je smiselno poudariti,
da podane informacije ne bodo nadomeščale pravnega svetovanja in zastopanja, ki ga izvajajo licencirani odvetniki ali institut brezplačne pravne pomoči (BPP), ki ga zagotavlja država. Pomoč bo informativne narave,
namenjena seznanitvi občank in občanov s pravicami, obveznostmi ter
pravnimi in ostalimi možnostmi,« so zapisali na Občini Kamnik. Če želite
pomoč, se je treba naročiti, in sicer se lahko obrnete na višjo svetovalko
za reševanje pravnih zadev in svetovanje Petro Stergar.
Že šest let pa brezplačno pravno pomoč nudijo na Občini Domžale,
v lanskem letu so sprejeli štiriinštirideset strank, medtem ko je bilo do
konca marca letos prijavljenih devet strank. »Brezplačno pravno pomoč
izvajajo tri odvetnice iz Domžal. Organizirana je tako, da odvetnice dajo
prvi nasvet oziroma usmeritev, kam naj se občani obrnejo, in ne pomeni,
da jim pišejo vloge. Za to storitev se morajo sami dogovoriti z odvetnicami in jo tudi sami plačajo,« nam je sporočila Teja Hauptman, strokovna
sodelavka za odnose z javnostmi z Urada župana Občine Domžale. Občani
Domžal se za pomoč lahko obrnejo na Pravno in kadrovsko službo, kjer se
naročijo na prvi naslednji prosti termin.
Projekta Brezplačna pravna pomoč, ki jo bodo nudili dodiplomski in
podiplomski študenti Pravne fakultete, so se lotili tudi v Klubu študentov
Domžale. »Projekt je humanitaren in brezplačen. Brezplačna pravna pomoč bo poleg članom kluba na voljo tudi vsem prebivalcem na območju
Upravne enote Domžale, še posebej pa socialno šibkim. Nudena pomoč
bo elementarna (osnovna) in bo zajemala splošna mnenja in nasvete o
vsakem konkretnem primeru. Osebe, ki imajo težave s sestavljanjem vlog,
bodo deležne tudi te pomoči. Tako bodo v klubu za vse primere izdelali
določene osnutke, po katerih bo od primera do primera sestavljena vloga.
Vsi tisti, ki bi še vedno potrebovali pravo pomoč, kot je pravno zastopanje
pred sodišči, poglabljanje v vsebino zadeve, pa se bodo morali obrniti na
odvetniško pisarno,« so zapisali v Klubu študentov Domžale.
Aleš Senožetnik
S stihi in prozo v pomlad
Domžale • Literarni večer z naslovom S stihi in prozo v pomlad, ki
ga je v prostorih domžalske knjižnice pripravil literarni krožek pri
Društvu Lipa Domžale, je na zadnji marčevski večer privabil lepo
število obiskovalcev, ki so povsem napolnili dvorano. Svojo poezijo in prozo je predstavilo osem članic literarnega krožka Lipa, v
imenu devete, Silve Mizerit, ki se prireditve zaradi bolezni ni mogla
udeležiti, pa je njene prispevke prebrala vodja literarne delavnice in
povezovalka tega večera, Zlatka Levstek.
Osem vitalnih in vsestransko dejavnih članic nam je tako pripravilo
prvi pomladni pesniško-prozni dogodek v javni izvedbi, saj so pomladno
branje, ki ga sicer izvedejo vsako leto, tokrat prvič predstavile v javnih
prostorih. Tematike, ki so jih popestrili premori v obliki glasbenih vložkov
citrarke Damjane Praprotnik in ljudskega godca Janeza Vrenjaka, so bile
najrazličnejše, vse pa v znamenju pomladnih tem, kot so sanje, rojstvo,
klitje, ljubezen. V različnih oblikah, od moderne do bolj tradicionalne pesniške forme, od haikuja do kratke zgodbe, smo bili priča mehko tekočim
besedam, ki so se porodile ustvarjalkam ob asociaciji “pomlad”. Večina
pripovedi, kot je to morda navada pri samoniklih literatih, temelji na lastnih izkušnjah, od tistih najbolj veselih do bolj bolečih, ki pa so vendarle
zgolj sestavina vsakega življenja.
Na pogostitvi ob zaključku pesniškega večera Zlatka Levstek ni skrivala navdušenja in ponosa nad svojimi kolegicami. Za literarnim krožkom
pri Društvu Lipa Domžale je namreč že osemnajst zelo plodnih let ustvarjanja. Gre za eno prvih skupin v Društvu Lipa, začele so se zbirati že leta
1997, na začetku jih je bilo pet, potem vsako leto več. Vsa leta se dobivajo
ob sredah, dve sredi v mesecu prebirajo svoje pesmi in se o njih pogovarjajo. Voditeljica krožka Zlatka Levstek na vsakem srečanju predlaga dve
temi, o katerih članice razmišljajo in pišejo, naj bo to v obliki pesmi, proze,
aforizma ali humoreske. Eno sredo na mesec posvečajo učenju slovničnih
pravil, branju poezije domačih in tujih avtorjev in pogovorom o literaturi
ter razpravljajo o knjigah, ki so jih prebrale za “domačo nalogo”. Skoraj vedno sledi obvezen klepet ob kavici. Ob doma spečenih dobrotah praznujejo tudi rojstne dneve. In da poletje ni predolgo ter premor med junijem in
začetkom oktobra ne prehud, so se odločile za snidenja enkrat mesečno
tudi med poletnimi počitnicami. Vsako leto izdajo literarni zbornik in za
njimi je že več kot trideset samostojnih pesniških zbirk.
Tone Knaflič – pošteni tovarnar iz Kamnika
Kamnik • V Medobčinskem muzeju Kamnik se je odprla razstava
Tone Knaflič: Zgodba poštenega kapitalista, ki jo je pripravil Marko
Kumer.
Dragica Sušnik
Tone Knaflič je v Kamniku pustil neizbrisen pečat. V dvajsetih letih preteklega stoletja je ustanovil usnjarno, ki se je hitro razvijala in prerasla
v tovarno, ki je zaposlovala številne Kamničane. V nasprotju z današnjo
ustaljeno prakso je Knaflič delavce pošteno plačeval in jih spoštljivo in
enakovredno obravnaval. Kot ugleden meščan je bil birmanski boter
številnim kamniškim otrokom. Kdo ve, kakšen konec bi dočakala zgodba Knafličeve tovarne, če vanjo ne bi zarezala druga svetovna vojna z njo
pa nova oblast. Po vojni so Knafličevo usnjarno nacionalizirali, njega pa
April 2016
Z desne: Zlatka Levstek, Janka Jerman, Marija Jenc, Anica Kvas, Mira
Smrkolj, Marija Dodič, Mija Stupica in Elena Skok.
7
Modre novice
Na kratko
ksi. Poskušajte že kmalu najti kakšen posel, poskušajte biti inovativni,
poskušajte se po končani šoli odločiti za tisto, kar vas bo veselilo, kajti
ne pozabite, da poklic ekonomskega tehnika ponuja veliko možnosti. In
seveda dokončajte zastavljene cilje. Pa ne zato, da se boste hvalili, ampak zato, da boste naši družbi doprinesli kaj koristnega, saj vas, mladi,
naša družba zelo potrebuje.«
NLB zapira poslovalnico v trzinski IOC
Trzin • S 1. junijem NLB zapira osem poslovalnic, med katerimi bo
tudi Poslovalnica Trzin v Industrijsko-obrtni coni Trzin.
V Trzinu ostaja Poslovalnica Mlake, ki bo tudi naslednica poslovalnice iz industrijsko-obrtne cone. Kot NLB navaja v sporočilu za javnost
poslovalnice zapirajo zaradi optimizacije poslovne mreže na podlagi
ključnih kriterijev, med katerimi so rentabilnost, potencial za širitev,
geografska umeščenost, pa tudi dejstvo, da vedno več strank uporablja
elektronsko in mobilno bančništvo ter samopostrežne naprave. »Za prenos poslovanja bo v celoti poskrbela banka, številke računov in plačilnih
kartic bodo ostale nespremenjene, prav tako vsa medsebojna pogodbena razmerja. Posebno pozornost bomo namenili tudi segmentu tistih
strank, ki spletne banke ne uporablja. Vsem strankam iz poslovalnic, ki
se bodo zaprle, bomo avtomatsko oprostili stroške vodenja osebnega
in poslovnega računa za 6 mesecev. Strankam, fizičnim osebam, ki še ne
uporabljajo NLB Klika ali Klikina, bomo ponudili le tega brez pristopnine, prav tako bomo ponudili pravnim osebam brez pristopnine možnost
uporabe NLB Proklika ali Klikina. Strankam z NLB Osebnim računom pa
bomo ponudili tudi možnost koriščenja kuponov različnih ugodnosti, ki
jih bodo lahko izkoristile v roku treh mesecev od zaprtja poslovalnice,«
dodajajo v NLB-ju. Zaposleni iz zaprte poslovalnice bodo v največji možni meri premeščeni v poslovalnico naslednico.
Kljub temu da se bo optimizacija poslovne mreže NLB-ja nadaljevala,
nam odgovora, če se bo zapirala še katera od poslovalnic na našem področju, v tem trenutku še niso mogli dati.
Repetitor na Gradišču bo izboljšal komunikacijo
Kamnik • Že desetletje si člani Gorske reševalne službe Kamnik prizadevajo za postavitev repetitorja na Veliki planini, ki bi omogočal
bistveno boljšo komunikacijo ob nesrečah. Lansko leto ga je Uprava za zaščito in reševanje RS na Gradišču tudi postavila, prejšnji
teden pa so končno dobili frekvenco, da so ga priklopili.
Dijaki so trgovali
Kamnik • V Kamniku je potekala Ekonomijada, strokovno in družabno srečanje slovenskih šol, ki dijake izobražujejo v programu
ekonomski tehnik. Letošnjo je organizirala Gimnazija in srednja
šola Rudolfa Maistra Kamnik.
Foto: Marjana Hanc
»S priklopom smo čakali, saj v sistemu ni bilo prostih frekvenc. Ker
smo toliko časa sitnarili, nam je Ministrstvo za obrambo odstopilo frekvenco. Z repetitorjem, ki je v Kamniški Bistrici, smo že v pretklosti v
glavnem rešili problem pokritosti stranskih dolin Kamniških Alp, Velika
planina pa je zaradi specifike območja slabo pokrita s signalom ZaRe
(signal sistema zaščite in reševanja). Z repetitorjem na Gradišču bo to
sedaj urejeno, hkrati pa bo s tem signalom pokrit tudi dobršen del Kamniških Alp in ne nazadnje tudi severovzhodni del Tuhinjske doline.
Zadeva ne bo koristila samo nam, ampak celotnemu sistemu zaščite in
reševanja na Kamniškem,« nam je povedal Franc Miš, predsednik Društva GRS Kamnik.
Poudaril je še, da se je repetitor izkazal že v fazi testiranja. Ravno takrat so imeli intervencijo, za katero Miš pravi, da ne ve, kako bi se iztekla,
v nevarnosti je bilo tudi človeško življenje, a prav zaradi dobrega signala
se je vse srečno končalo. »Obiskovalci Velike planine in Kamniških Alp
bodo odslej še varnejši, naše delo pa učinkovitejše z namenom ponesrečence čim prej predati v profesionalno medicinsko oskrbo,« zaključujejo
člani Društva GRS Kamnik. Repetitor je sicer v lasti Uprave za zaščito in
reševanje, le-tej ga je doniralo podjetje IT 100 iz Brezovice.
Foto: GSŠRM Press
Ekonomijade se je udeležilo 72 predstavnikov iz 24-ih različnih šol iz
vse Slovenije. Dijaki so v dinamični igri, ki je potekala po ulicah Kamnika,
trgovali z vrednostnimi papirji in odgovarjali na teoretična vprašanja.
Ker je v podjetništvu pomembna tudi sreča, so svoje dodali tudi mentorji in ravnatelji, ki so s športnimi spretnostmi in z vrtenjem kolesa sreče
ekipam svojih šol lahko prislužili dodatne točke ali pa jim jih zapravili.
Dokaz, da je včasih tudi sreča pravična, so letošnji zmagovalci Ekonomijade, to so učenke in učenci Šolskega centra Ptuj, ki so že v tekmovanju
v znanju dobili največ točk.
Na uradnem odprtju sta udeležence pozdravila ravnatelj GSŠRM Kamnik Šemso Mujanovič, ki je poudaril, da kamniška srednja šola opozarja
nase z dobrimi rezultati in tovrstnimi prireditvami, hkrati pa izpostavil,
da program ekonomski tehnik – po krivici – trenutno nima prave veljave; in kamniški župan Marjan Šarec, ki ga žalosti dejstvo, da pridobljeno
znanje v praksi velikokrat zvodeni, mladim pa položil na srce: »Vi, dragi
ekonomski tehniki, imate še vse pred seboj, vi imate priložnost, da storite kaj drugače, vi imate priložnost, da se tudi danes lotite zadev v pra-
Modre novice
Nov vozni red nihalke in sedežnice
Stahovica • Od 11. aprila veljata nova vozna reda za nihalko in sedežnico na Veliki planini.
Nihalka na Veliko planino od ponedeljka do četrtka vozi ob 9., 10. in
16. uri, od petka do nedelje ter ob praznikih pa vsako polno uro od 9.
do 17. ure. Sedežnica vozi od petka do nedelje ter ob praznikih vsako
polno uro med 9.30 in 16. uro. »Vozni redi so prilagojeni glede na število
prevoženih potnikov v preteklosti in v želji, da čim bolj optimiziramo
poslovanje podjetja Velika planina, d.o.o. Za najavljene skupine oz. večje
število potnikov bo nihalka vozila tudi izven voznega reda, to je pogosteje in tudi po končanem uradnem voznem redu,« sporočajo z družbe
Velika planina, d.o.o.
8
April 2016
Na kratko
Ponosni na lanske uspehe
Komenda • Pred skupščino Gasilske zveze Komenda v petek, 8. aprila, so
gasilci na treh občnih zborih gasilskih društev v Gasilski zvezi Komenda
ocenili, da je bilo minulo leto za člane v vseh treh društvih delavno in
uspešno. Zato je razumljivo, da so tudi na skupščini delegatov iz vseh
treh društev pritrdili oceni predsednika zveze Jožeta Sušnika, da so lahko ponosni na lani dosežene uspehe. Med številnimi predstavniki oziroma gosti iz sosednjih gasilskih zvez pa jim je čestital tudi poveljnik
Gasilske zveze Slovenije Franc Petek.
Predsednik Sušnik je v poročilu ocenil, da so kljub bolj prizanesljivi naravi
kot leto poprej lani vsa društva imela veliko dela; predvsem s šolanjem članov
in pri vajah za različna tekmovanja, saj prav dobro izurjen in podučen gasilec
lahko učinkovito priskoči na pomoč sočloveku v nesreči. »Vsa tri društva, Komenda, Križ in Moste, so primerno opremljena in strokovno usposobljena, česar pa ne bi mogli trditi, če ne bi imela podpore Občine Komenda in župana
Slavka Poglajna,« je poudaril predsednik Sušnik.
predavanj in prikazov varnega dela v gozdu, proizvodnje sekancev, delovanja različnih strojev in opreme ter prodajno razstavo živine je bilo
tokrat na sejmu blizu šeststo razstavljavcev.
Slabo vreme v petek in v soboto ni zmanjšalo obiska. Recimo, da je k temu
morda pomembno prispeval obisk predsednika Republike Slovenije Boruta
Pahorja, ki je sejem tudi odprl. Čeprav je predsednik že lani obiskal Spomladanski sejem, je bil to za sedanjo občino Komenda več kot velik dogodek. Ni
bilo namreč v samostojni Sloveniji in občini Komenda ravno veliko najvišjih državnikov na sejmu v Komenda (če izvzamemo različne ministre). Pravzaprav je
bilo sedanje odprtje z Borutom Pahorjem prvi takšen dogodek. Pred petkovim
odprtjem sejma je bil za mlade šolarje in najmlajše iz Vrtca Mehurčki praznični
dan. Učenci in vrtičkarji so predsedniku ob njegovem prihodu pripravili prisrčen program pred novimi hlevi Konjeniškega kluba. Zapomnili pa si ga bodo
vsi, tudi predsednik, zagotovo zaradi skupnega fotografiranja in povabila, da
ga obiščejo tudi v Ljubljani.
Ob kulturnem programu komendske godbe, mažoretk, sopranistke Mojce
Bitenc ter baritonista Domna Križaja sta sejem v polnem prireditvenem šotoru predstavila predsednik in organizator Konjeniškega kluba Komenda Lojze
Lah in župan Občine Komenda Slavko Poglajen. Predsednik Borut Pahor pa
je, vidno razpoložen, ko se je fotografiral z godbeniki, gosti, med drugim tudi
iz Sremske Mitrovice, bil presenečen nad velikostjo sejma in bogatim programom razstavljavcev. Čestital je vsem v Konjeniškem kojniškemu klubu s predsednikom Lojzetom Lahom.
Sejem so zaprli v nedeljo, 10. aprila, v treh dneh pa si ga je na blizu 45 tisoč
kvadratnih metrih ogledalo približno toliko obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine kot lani (75.000–80.000). Prva dva deževna dneva je bil obisk manjši, v nedeljo pa rekorden. Posebnosti spomladanskega sejma so tokrat še vedno bile
brezplačen vstop, brezplačno parkiranje, parkiranje v Poslovni coni Komenda
(Žeje) in krožna brezplačna avtobusna vožnja iz poslovne cone na sejem in nazaj. Po lanski predstavitvi podjetnikov in obrtnikov iz občine Šenčur na Spomladanskem sejmu in iz občine Komenda na Jesenskem sejmu, so se tokrat
na Spomladanskem sejmu predstavljale občine Cerklje, Preddvor in Šenčur s
podjetniki in z obrtniki.
Kljub slabemu vremenu so tokrat prireditelji tako od razstavljavcev kot obiskovalcev slišali številne pohvale za sejem v primerjavi z drugimi v Sloveniji. Še
posebno odgovorni za promet in varnost z Jelenkom Miličem.
Članice A PGD Komenda zmagovalke na državnem tekmovanju za
pokal SSC.
PGD Komenda velja pohvala zaradi dosežkov članic, ki se na tekmovanjih
uvrščajo v sam vrh slovenskih gasilk. Na pravkar končanem pokalnem tekmovanju v spajanju sesalnih cevi so dosegle 1. mesto. Čestitka velja seveda tudi
mentorju Dragu Potokarju. Za PGD Križ, ki je v gasilki zvezi, kjer imajo vsa tri
društva 805 članic in članov, in so tako največji po članstvu v občini, je poznano, da je nosilec vsega družbenega življenja v kraju. V PGD Moste pa so si zadali
nalogo, da zgradijo nov gasilski dom. Gasilska zveza jih bo podpirala, levji delež
pri tem pa pričakujejo od podpore Občine. Odlično pa v zadnjem času delajo z
mladino in se dobri rezultati že kažejo, za kar gre nedvomno zasluga mentorju
mladine. Uspešnost in usposobljenost na tekmovanjih potrjujejo veterani PGD
Križ, ki so se uvrstili tudi na državno prvenstvo v Kopru. Sicer pa se bodo drugi
teden v juliju v Kopru merile kar štiri ekipe iz GZ Komenda za najvišje naslove;
pionirke, mladinci in članice A iz PGD Komenda ter starejši gasilci iz PGD Križ.
Obisk kot lani, nedelja rekordna
Komenda • Komenda je bila minuli vikend, od 8. do 10. aprila, s tradicijo
dveh desetletjih od začetka tradicionalnih sejmov tokrat že enaindvajsetič z organizatorjem, Konjeniškim klubom, prireditelj sejma razstavljavcev kmetijske, gozdarske, gradbene in komunalne mehanizacije,
podjetništva, obrti, vrtnarske in ogrevalne tehnike. Poleg strokovnih
Andrej Žalar
Nagradno
žrebanje
opravite tehnični pregled
med 15.1.2016 in 30.6.2016
sc50
ter osvojite scooter
honda vision n
April 2016
9
Modre novice
Na kratko
Proračun v Mengšu sprejet
Mengeš • Mengeški občinski svetniki so na marčevski seji v drugem branju sprejeli Odlok o občinskem proračunu za letošnje
leto, v katerem predvidevajo 10,3 milijona prihodkov in slabih
8,7 milijona odhodkov.
4,5 milijona evra sredstev na strani prihodkov prihaja iz državnega
proračuna in kohezijskih skladov Evropske unije. 3,3 milijona teh sredstev je načrtovanih za obnovo centralne čistilne naprave ter izgradnjo
kanalizacije v severnem delu občine. Zadolževanja v letošnjem letu ne
predvidevajo, razen če občina še ne bi prejela kohezijskih sredstev za
projekta vodooskrbe in izgradnje kanalizacije. Odplačati nameravajo
tudi slabih 157 tisočakov dolgov, tj. kreditov, najetih v letu 2011 in
2015.
Aleš Senožetnik
Foto: Marko Prezelj
Prva fotografska razstava Mojce Pivar
Domžale • Na trenutke se zdi, kot da je Center za mlade Domžale
v javnosti nekoliko podcenjen ali prezrt. Sodeč po aktivnostih in
organizacijah dogodkov zagotovo po krivici. Fotografska razstava Mojce Pivar z naslovom Ambivalenca opaženega je še en dokaz.
Marko Prezelj, Manu Pellissier, Urban Novak in Hayden Kennedy na
vrhu markantnega Cerro Kishtwarja
Slovenca Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik), Američan Hayden Kennedy in Francoz Manu Pellissier, je med 5. in 8. oktobrom 2015 kot prva uspela preplezati zahtevno vzhodno steno Cerro
Kishtwarja, markantnega vrha v indijskem Kašmirju. Tehnično izjemno
zahteven vzpon, ki so ga ocenili z ED+, povišano najvišjo stopnjo francoske ocenjevalne lestvice, so zaznamovali spremenljivo vreme in zahtevne razmere, a slovensko-ameriško-francoska naveza je v alpskem
slogu preplezala 1200-metrov dolgo prvenstveno smer Light before
wisdom/Svetloba pred modrostjo v vzhodni steni Cerro Kishtwarja
(6173 m), za aklimatizacijo pa še zahtevno smer po južnem grebenu na
Chomochior (6278 m). »Štiridnevni vzpon v vzhodni steni je dodobra
preizkusil njihove moči, zato so smer z imenom Light before wisdom
ocenili z oceno ED+. Vzpon zelo verjetno sodi med najboljše alpinistične vzpone na svetu v letu 2015, zato je tudi močno odmeval v mednarodni alpinistični javnosti,« so se potrdile besede slovenske komisije,
ki je Novaka in Prezlja januarja letos imenovala za najuspešnejša alpinista leta 2015.
Podobe v lesu
24-letna absolventka študija oblikovanja vizualnih komunikacij
na ALUO (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) je živahno
dekle polno energije. Že v začetku ogleda nekaterih fotografij zaznamo rdečo nit in smiseln konceptualizem razstave. Kot je bilo rečeno v
predstavitvi, fotografije niso fotografije same po sebi, temveč gre za
vsebino ali, če hočete, za zgodbo vsake izmed njih. In ko zaokrožite po
vseh prostorih razstavljenih del si zaželite, da bi si razstavo ogledali še
enkrat. Mojca Pivar je to, kar so njene fotografije: mladostna drznost,
ki ne gre čez rob okusnega, ampak ostaja v prvinskem pogledu na naravo, objekte in človeško telo. Izogibanje barvnim fotografijam daje
izdelkom kvečjemu večjo težo in mali pridih neodkritosti, ki ostaja za
obiskovalca. In tako kot slike ne dajejo vsega, kar bi si na prvi pogled
morda želeli, tako je bila, zanimivo, tudi glasbena izvajalka Leah na
odprtju zakrita. Slišali smo le nežno spremljavo kitare in suveren glas,
a smo živo glasbo tudi čutili. Poleg ponosnih staršev je na odprtju Mojčin trud prišlo pozdravit veliko študentskih prijateljev in prijateljic, kar
je še posebej lepo videti.
Domžale • Razstava lesenih skulptur s tem naslovom bo še do 22.
aprila pozdravljala obiskovalce Knjižnice Domžale. Njen avtor je
Janez Žan Jarc iz Prevoj, njegova rezbarska dela pa raznolika in
zanimiva.
V Knjižnici Domžale vsako leto pripravijo razstavo, na kateri sodelujejo avtorji, ki prihajajo z območja bivše občine Domžale. Tako se letos
predstavlja rezbar Janez Žan Jarc iz Prevoj, ki rezbari, odkar je v pokoju,
od leta 2003 pa sodeluje tudi v skupini rezbarjev, ki deluje v okrilju
Turističnega društva Kanja Trzin, vodi jih Marijan Vodnik.
Razstavljena dela nas pobožajo s svojo toploto, še posebej zanimive pa so fotografije nastajanja skulpture od začetka do konca, torej od
štora do končnega umetniškega izdelka. Avtor na njih predstavi potek
dela in miselni tok ob iskanju končnega motiva, tj. skulpture mladega
bika in gospodarja, ki je tudi razstavljena.
Kamniška alpinista Urban Novak in
Marko Prezelj prejemnika zlatega cepina
Kamnik • Med letošnjimi prejemniki zlatega cepina, najvišjega
priznanja za alpinistične dosežke na svetu, sta tudi kamniška alpinista Urban Novak in Marko Prezelj, ki sta skupaj s Haydnom
Kennedyjem in Manujem Pellissierjem oktobra lani preplezala prvenstveno smer na impozantno, 6173 metrov visoko goro Cerro
Kishtwar v Indiji.
To je že sedmi zlati cepin za Slovenijo v 24-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najvidnejši alpinistični vzpon, Prezelj pa bo postal
prvi alpinist na svetu s četrtim zlatim cepinom.
Mednarodna alpinistična odprava Kishtwar 2015, ki so jo sestavljali
Modre novice
10
April 2016
Na kratko
V Arboretumu že vse nared
Individualni PRISTOP.
Ponudba oblikovana po
VAŠI MERI. Korektne cene,
BREZ SKRITIH STROŠKOV.
Volčji Potok • Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v Arboretumu
Volčji Potok, so predstavili pestro spomladansko dogajanje. Prva med
dogodki bo tradicionalna, že 25. spomladanska razstava, kar 300 sort tulipanov, skupaj jih bo 2 milijona, bo zacvetelo v arboretumu.
»Celotno zimo in pomlad smo bili zelo pridni. Končno smo uspeli odpraviti posledice žledoloma, v gozdu in arborističnem delu smo največ pozornosti namenili varnosti. Posadili smo veliko novih dreves, od tega 110
velikih ter več kot 1000 grmovnic in manjših dreves. Obnovljenih je tudi 5
Pošljite povpraševanje:
kilometrov sprehajalnih poti. Z obnovo grajskih ruševin in novo potjo, ki
 racunovodstvo@proevent.si  01/300 32 10
vodi do njih, je park pridobil nove sprehajalne poti in čudovite poglede na
park in okolico,« je delo opisal direktor Aleš Ocepek. Med drugim so zelo povečali tudi rožni vrt, pripravljajo ga za Svetovni kongres Zveze ljubiteljev vrtnic, ki bo naslednje leto v Sloveniji, uredili so Barbarin vodnjak, letos bodo
www.racunovodski-servis.si
začeli tudi s prenovo vhoda za obiskovalce. Pripravljajo tudi nekaj novosti,
in sicer 8 metrov dolgega in 4 metre visokega mamuta, Deželo pravljičnih
junakov s prizori iz desetih pravljic in od 1- do 2-metrskimi figurami. Seveda
za najmlajše tudi letos ne bodo manjkali dinozavri, obstoječim se bo pridružilo še 47 novih, od 15. aprila pa si jih boste lahko ogledali v Zgornjem
proevent_oglas_90x60_modre_novice_v1_20160215.indd
STROJNI TLAKI1 – ESTRIHI – OMETI15.2.2016
angleškem parku. Drugi Koncert v cvetju bo 14. maja, nastopali bodo Big
hitro, kvalitetno in ugodno
Band RTV Slovenije s pevkami Heleno Blagne, Alenko Godec, Evo Boto in
Tinkaro Kovač. Med 18. in 20. majem bo v Arboretumu Volčji Potok svetovno
srečanje cvetličarjev, ki se ukvarjajo z LandArt umetnostjo, pripravljajo ga
skupaj z Biotehniškim centrom Naklo. Še vedno pa bodo tako mlajše kot
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
starejše razveseljevale razne delavnice, od ustvarjalnih za otroke do strokovnega vodenja, vrtnarske in fotografske delavnice ter ornitoloških sprehodov za odrasle.
13:12:57
031 689 832 - Boštjan
Simfoniki orkestra Domžale-Kamnik so nas
popeljali v pomlad
Domžale, Kamnik • Letošnji letni koncert simfoničnega orkestra, ki združuje domžalsko-kamniško regijo s člani iz omenjenih občin in okolice, je,
kot je že v navadi, prinesel dva koncerta, najprej v Domu kulture Kamnik
in nato še v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika.
Foto: Blaž Peterka
Udeležili smo se kamniškega koncerta. Program je bil postavljen smelo in
tehtno, pri čemer je prvi del s kar tremi solisti bolj izstopal, tudi zaradi dinamičnosti. Pohvaliti je treba vse tri soliste – mlade in nadarjene glasbenike, od katerih Katarina Kozjek (violončelo) in Andrej Omejc (alt saksofon) prihajata iz Domžal, medtem ko je Nika Toškan (violina) Primorka. Kozjekova se je pogumno
spopadla z novo skladbo ustanovitelja orkestra, Tomaža Habeta, ki se je obeh
koncertov tudi udeležil. V drugi skladbi je svojo nadarjenost potrdila Toškanova
s skladbo skladatelja Saint-Saensa, za njo pa je Omejc zaključil prvi del koncerta
s priredbo glavne teme iz opere Tosca italijanskega skladatelja Puccinija. Drugi
del je prinesel sicer manj znano, a nadvse poslušljivo in pestro simfonijo Antonina Dvořáka, št. 8. V G-duru,op.88. Inštrumentalisti so pokazali veliko mero
muziciranja pod vodstvom dirigenta Slavena Kulenovića. Morda bi številne violine in suverena sekcija violončel pokazala večjo mero strpnosti do preostalega
orkestra (še posebej do na trenutke premalo slišnih pihal), saj je tako nekoliko
trpela intonacija. Sicer pa je za nami lep koncert svežih zvočnih barv in pozitvne
energije orkestra z glasbeniki zelo različnih generacij.
April 2016
mestna trgovina
v centru Domžal
barve vezni elementi svetila orodje
elektro material vodovodne inštalacije
vijaki
vrtno orodje
SAM Domžale, Ljubljanska cesta 71, Domžale
Tel.: 01 729 88 58, E-mail: dom@sam.si
Delovni čas: pon-pet: 7:00 - 19:30, sob: 7:00 - 13:00
OGLAS - Sam Domzale.indd 1
11
premazi in laki
Modre novice
www.sam.si
11.4.2016 14:09:41
Pogovorza
Ženska
z ministrico
volanom
Nissan Qashqai 1,6 dCi 360°:
gospodovalen crossover z uglajeno dinamiko
Dragica Sušnik
Močno opazen napis UEFA Champions League na pokrovu motorja je bil le eden od razlogov, zakaj so se mimoidoči ozrli za novim Nissanovim
Qashqaijem. Nissan je kot krovna znamka namreč ponosni sponzor nogometnega pokala Lige prvakov. Vendar so tudi drugi razlogi, zakaj je
Nissanov crossover druge generacije pritegoval poglede – močna aduta sta oblika in barva.
Leta 2006 so pri Nissanu sprejeli drzno odločitev, da družinski enoprostorec Almero zamenjajo z modelom Qashqai s podobo športnega terenca, kar
je povzročilo revolucijo v razredu SUV vozil, ki so terenci bolj po obliki kot po
tehniki, a se dobro znajdejo tako na asfaltu kot (bolj ali manj učinkovito) brezpotjih. Ko k temu prištejemo višji položaj sedenja, lahko vstopanje in izstopanje ter prostornost, dobimo zmagovalno kombinacijo, ki jo je Nissan predvidel
med prvimi.
Prenovljen in še obetavnejši
Po velikosti in voznih lastnostih je novi Qashqai umeščen med bolj
kompaktnega Jukea in večjega, sedemsedežnega X-Traila, njegovi tekmeci s podobnimi lastnostmi pa so Škoda Yeti, Kia Sportage in Renaultov
Kadjar. Druga generacija tega vozila je oblikovno prenovljena, bolj resna
in odrasla. Mere so naslednje: v dolžino meri 4.377 mm, po širini 1.806
mm in v višino 1.590 mm, kar je več od predhodnika. Že Qashqaijev prve
generacije je družba Renault-Nissan prodala več kot dva milijona primerkov, tako da bi moralo iti z novim modelom še lažje.
Čeprav ni pravi off-road terenec, pa novi Qashqai ponuja tako pogon na
sprednji kolesi kot pogon na vsa štiri kolesa v 4x4 verziji. Slovenski kupci se,
tudi zaradi cene, bolj odločajo za prednji pogon kot za 4x4, na voljo pa sta
6-stopenjski ročni menjalnik in avtomatski X-Tronic.
Druga generacija Qashqaija se ponaša s kar nekaj izboljšavami, ne samo
po videzu, ampak tudi glede varnostnih rešitev in multimedijskih tehnologij.
Vožnja je dovolj agilna, hrup v potniško kabino so močno zmanjšali, kar je zelo
občutiti predvsem ob hitri vožnji, poskrbeli so tudi za vsesplošno večje udobje
v notranjosti. Z enim stavkom – temu avtu ni kaj očitati, razen za slovenski trg
še vedno relativno visoke cene, ki pa jo precej omilijo razni akcijski popusti.
Avto je dobil zrelejšo podobo in vožnja je nadvse zadovoljiva izkušnja. Elektronsko podprto krmiljenje je neposredno in daje občutek visokega nadzora,
novi Qashqai se v vsakem trenutku na cesti, tudi ob nagibanju v ovinkih, pelje
zelo suvereno in z občutkom nenehnega stika s podlago, tudi zaradi Nissanove tehnologije Active Trace Control. Pri bolj dinamični vožnji ne skriva svoje
terenske zasnove, saj je v hitrih ovinkih podkrmiljen, a nagibanja v ovinkih skoraj ni. Na neutrjenih makadamskih ali gozdnih površinah in ob vožnji v klanec
lahko – vsaj pri testnem modelu – preklopite na funkcijo štirikolesnega pogona, kar daje povsem novo izkušnjo. Funkciji Active Engine Brake in tehnologija
Body Motion Control skrbita za gladko vožnjo in prenos moči tudi ob nižjih hitrostih in vožnji preko ležečih policajev ali na drugih neravnih površinah. Motor
odlikuje odlična prožnost, saj razpoložljiv visok navor poskrbi za odzivnost pri
nizkih vrtljajih, pretikanje s prestavno ročico pa je takorekoč popolna izkušnja.
Mnogo elementov visokega razreda
Visok položaj sedenja med vožnjo, zgledna robustnost vozila in preprosto
manevriranje z obiljem svetlobe v potniški kabini, posebej pri opremi s panoramsko streho (z doplačilom 750 evrov), ki se jo da skoraj v celoti odpreti ali zastreti, so še dodatni nesporni aduti novega Qashqaija, ki se po opremljenosti v
Modre novice
marsičem spogleduje z višjim srednjim ali celo premijskim razredom. Vozniku
je v veliko pomoč tudi novi paket 360° s sistemom around view monitor (AVM),
ki s pomočjo kamer ustvari pogled na okolico vozila s ptičje perspektive. Slika,
ki se prikazuje na 17,8-centimetrskem (7-palčnem) zaslonu, morda ni tako jasna kot v premijskih razredih, a zadovoljivo pomaga vozniku pri parkiranju ali
drugih premikih vozila ter s tem omogoča še večjo varnost za vse udeležence
v prometu. Mimogrede, oprema Tekna se ponaša tudi s parkirnim asistenčnim
sistemom za pomoč pri prostoročnem parkiranju. Sicer pa se sistem navigacije
in multimedije (Nissan Connect) upravlja preko 7-palčnega zaslona na dotik.
Nissan Connect omogoča tudi prostoročno upravljanje telefona in iskanje preko Googlea ter uporabo družabnih omrežij. Varnostni ščit ali Safety Shield, kot
so paket varnostnih sistemov poimenovali pri Nissanu, vključuje še sistem za
preprečevanje naleta v stoječe ali počasnejše vozilo. Sistem voznika z glasnim
piskom opozori na možnost trčenja. Paket 360° vsebuje tudi sistem za samodejno preklapljanje med dolgimi in prednjimi halogenskimi žarometi.
Dovršeno oblikovan zunaj in znotraj
Tudi na pogled je novi Qashqai impresiven, sploh s kovinsko barvo Ink
Blue, kakršno sem imela na testu (model 1,6 dCi z gibno prostornino 1598 kubičnih centimetrov in 96 kilovati so nam posodili v Avtohiši Malgaj iz Ljubljane)
in je med bolj reprezentativnimi v paleti. Ostre poteze prednjega dela, z opaznimi dnevnimi lučmi in LED žarometi, zadnji žarometi, ki ob zaklepanju ali
zaviranju zasvetijo v obliki puščice, višja zasnova karoserije in opazna, pod kotom urezana previsna streha prtljažnika, vse to doda novemu Qashqaiju veliko
dozo privlačnosti. Ko k temu pridamo še kromirane dodatke, obrobe stekel,
zatemnjena zadnja stekla, opazni stranski ogledali in strešne nosilce, dobimo
nadvse samozavesten, celo nekoliko gospodovalen avtomobil. Podobo tega
zapeljivega mestnega crossoverja dopolnijo še zares izstopajoča 18-palčna lita
platišča.
Tudi notranjost je prepričljiva in udobna. Potniški prostor je razkošno velik,
sedeži so pomični vzdolžno in po višini ter imajo dodatno funkcijo za oporo
hrbtenici in posebno oblazinjenje pod koleni. Voznikovo in sopotnikovo okolje
še polepša ambientalna osvetlitev v športno oranžni barvi. Potniki zadaj imajo
veliko prostora in ob odprti panoramski strehi bodo v vožnji še bolj uživali. Številčnica na armaturi je športnega videza, zaslon na sredini konzole pa je barven in dobro pregleden ter se intuitivno odziva na dotik. Čeprav sem še tako
iskala, nisem mogla najti nobene tehtnejše pomanjkljivosti. Avto na testu je
bil polno opremljen, tako da sem lahko preizkusila tudi brezhibno delujočo
navigacijo. Pohvaliti moram še potovalni računalnik, ki daje potniku prav vse
možne podatke o načinu vožnje in izbiri menijev, obenem pa ima vgrajen tudi
kompas, tako da voznik ve, v katero smer vozi. Edini pomanjkljivosti v notranjosti sta avdio sistem, saj bi se zvok vsekakor še dalo izboljšati, prav tako bi
večjo ločljivost pri 360-stopinjskemu nadzoru okolice kazalo dati samemu zaslonu, a to bo nedvomno predmet izboljšav pri naslednji generaciji Qashqaija.
Sicer pa je velika prednost, da kamera na vetrobranskem steklu bere prometne
znake, zato ima voznik na TFT zaslonu med merilniki vseskozi izpisano, koliko
12
April 2016
Ženska za volanom
je omejitev na posameznem cestnem odseku. Omeniti velja še nekaj plusov:
pametni ključ in zagon motorja preko star&stop tipke. Ključ avta imate lahko
v žepu ali torbici in se avtu samo približate ter ga s pomočjo majhne tipke na
sredini kromirane kljuke odprete z dvojnim klikom nanjo. Še en seksi dodatek,
ki okrepi že tako privlačen vtis.
Velik predal za rokavice spredaj in številne uporabne odprtine vsepovsod
več kot zadoščajo povprečnemu uporabniku, tudi na sedežih zadaj je sredinsko naslonjalo za roko, ki daje veliko udobja in praktičnosti. Ker je ročna zavora
elektronska, se na ta račun prostor med voznikom in sopotnikom spredaj še
poveča in omogoča zares razkošno velik dvojni predal na sredini.
Tudi prtljažnik je s svojimi 430 litri in dvojnim dnom več kot spodobno velik
in ima nakladalno polico za lažje nalaganje in iztovarjanje. Z zlaganjem zadnjih
sedežev pa se prostornina prtljažnika poveča celo na 1.585 litrov.
Živahen in varčen turbodizelski motor
Ob vsem povedanem ni presenetljivo, da je Qashqai ne le eden uspešnejših
Nissanovih modelov, ampak tudi eden najbolj priljubljenih športnih terencev
križancev, ki so v zadnjem času osvojili kupce. Štirivaljni turbodizelski motor
1,6 in močjo 96 kW oziroma 130 KM je za večino uporabnikov najbolj optimalen
in tudi dovolj gospodaren – medtem ko so nekateri avtomobilistični kolegi
dosegli porabo 6,4 litra na prevoženih sto kilometrov, se je moja poraba ustavila na sedmih litrih, kar pa še vedno ni slabo. 1,6 dCi turbodizelski agregat je
razmeroma nov in ga tako kot dobro preverjenega 1,5-litrskega dCi agregat
vgrajujejo tudi v Renaultova vozila. Štirivaljnik razpolaga z najvišjo močjo 96
kilovatov (130 KM) pri 4.000 vrtljajih in omogoča bistveno več živahnosti v višjih vrtljajih ter bolj suvereno vožnjo pri višjih hitrostih. Če vas zamika štirikolesni pogon, kot sem ga imela na testu, ta stane 2.200 evrov več, za samodejni
menjalnik bo treba doplačati še 1.700 evrov. Avto s testa doseže končno ceno
30.020 evrov, a pri izbranem prodajalcu lahko računate na kar konkretne akcijske popuste.
Plusi:
• uglajena, udobna, a dinamična vožnja
• nizka poraba goriva
• natančen menjalnik
• obilje asistenčnih ter varnostnih
sistemov in 360-stopinjski nadzor
okolice
• robusten, gospodovalen, a tudi
nadvse eleganten športni videz vozila
• kakovostni materiali v notranjosti
Minusi:
• en sam: resolucija slike na zaslonu pri
AVM bi lahko bila boljša, enako velja
za kamero za vzvratno vožnjo
kar opozori zvočni in vizualni učinek. Nadzorni sistem Around View Monitor,
ki omogoča vozniku preko štirih ločenih kamer popoln pregled nad okolico
(360°) smo že omenili. Tu pa je še sistem Nissan Safety Shield z osmimi senzorji, ki so nameščeni okrog vozila, ki z zvočnim signalom opozarjajo, če se preveč približamo drugemu vozilu ali če se v bližini pojavi kakšna ovira (senzorji
zaznavajo tudi manjše ovire, tudi majhne otroke in domače živali). Ocena pod
črto: kot sem povedala že svojim domačim: ta avto bi najraje obdržala in sploh
ne vrnila, tako zelo me je navdušil. Pri novem Nissanu Qashqai tudi najbolj
pedantni in zoprni zlepa ne bodo odkrili napak, novinec pa v vseh pogledih
ponuja ogromno za svoj denar.
Varnost na prvem mestu
Od varnostne opreme ne smem pozabiti na še enega dobrega pomočnika,
ki opozarja, če ob vožnji zavijemo čez črto oziroma zapustimo vozni pas, na
INTELIGENTNA TEHNOLOGIJA,
INTELIGENTNA PONUDBA.
NISSAN
JUKE
NISSAN
NISSAN
X-TRAIL
QASHQAI
7 LET JAMSTVA*
5 LET VZDRŽEVANJA**
A
, D.O.O., T
. 108, 1000 Ljubljana.
Prodaja novih vozil: 01/20 00 627, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,
servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malgaj.com
ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO
www.malgaj.com
Kombinirana poraba goriva: 3,8–7,4 l/100 km. Emisije CO2: 95–169 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju
kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
*Brezplačno 7-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. 7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto oz. za 100.000 km, karkoli se zgodi prej.
**5 let brezplačnega vzdrževanja ali za do 100.000 km za bencinske motorje oz. za do 150.000 km za dizelske motorje. Velja za redne servisne intervale in velja preko Nissan Financiranja. Več na nissan.si.
Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolna. Nissan 4 YOU = Nissan za vas.
April 2016
13
Modre novice
Intervju
dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik:
Potovanja človeka obogatijo
Mateja Štrajhar
Potovanje je edina stvar, ki jo kupiš in te obogati. Da ta rečenica še kako drži, dokazujeta dr. Angelca in dr. Marko Žerovnik iz Komende, ki sta
prepotovala kar dvainšestdeset dežel. O petintridesetih izven Evrope sta napisala knjigo Potovanja: Doživljanje sveta iz prve roke. Ob pogovoru z njima, med poslušanjem vseh neverjetnih zgodb bi človek kar kupil letalsko vozovnico in odpotoval novim dogodivščinam naproti.
Prijazna in preprosta človeka, ki v sedemdesetih oz. osemdesetih letih svojega življenja, pogumno in samozavestno stopata v svet, hkrati pa
sta še vedno zelo aktivna tudi v lokalni skupnosti.
prisoten, bil je še neotipljiv, v resnici pa se je že takrat kazala izredna zapitost
sovjetskega človeka. To so bila najina spoznanja že takrat.
Na potovanjih se velikokrat srečujemo z raznimi nevšečnostmi,
od driske do zdravstvenih težav. Kako ste bili pripravljeni?
Pred kratkim je izšla vajina knjiga Potovanja: Doživljanje sveta
iz prve roke. Gre za knjigo potopisov, v kateri sta opisala 25
potovanj v 35 različnih dežel izven Evrope. Nam poveste več o
knjigi?
Marko: Knjiga je popolnoma sveža. Želel sem si, da bi izšla ob mojem rojstnem dnevu, to je 19. aprila, pa tudi ob ženinem rojstnem dnevu, 11. maja, ampak potem sem pohitel z delom, tako da je izšla že februarja. Knjiga je natisnjena
v 200-tih izvodih, več si nisva upala, predvsem zaradi finančnega sistema, saj s
knjigo ne želiva postati podjetnika, ampak svobodna človeka. Knjiga je zelo obširna, vsebuje skoraj milijon znakov besedila, 1029 slik, vse so najine, in 41 zemljevidov. Potovala sva 25-krat v 36 dežel izven Evrope. Če bi prištela še evropske
dežele, ta številka doseže 62.
Kdaj sta začela potovati?
Marko: Že davnega 1967. leta. Prvo potovanje je bilo v Sovjetsko zvezo v Uzbekistan. Potem sem šel sam v Jordanijo in Izrael, kamor je šla kasneje tudi Angelca, ki je šla tudi dvakrat v Maroko. Resno nadaljevanje je sledilo leta 1998 z enkratnim potovanjem v Kenijo in Tanzanijo. Želela sva se povzpeti na MountKenyo
in Kilimandžaro. Že pred tem sva veliko hodila po naših gorah, bila pa sva tudi v
Alpah, na Mont Blancu, Grossglocknerju in ostalih štiri tisočakih. Na podlagi tega
sva se odločila za ta del Afrike, ki pa ni bil edini – sam sem bil še v zahodni puščavi
Egipta. Potem pa so prišle na vrsto Argentina z Andi, zahodna in vzhodna Turčija, pa Iran, Pakistan, štirikrat Indija, Nepal, Butan, Burma, Tajska, Vietnam, Laos,
Kambodža, Malezija, Sulawesi, Bali, Kitajska, Kirgizija, dvakrat Jemen, Sokotra in
Eritreja. Sledilo je spet nekaj posebnega: to je bila Papua (IrianJayo) na Novi Gvineji, kjer je bilo zelo adrenalinsko. Zadnja je bila Venezuela.
Kako ste se lotili organizacije potovanj? Ste potovali sami ali z
agencijami?
Angelca: Nekatera potovanja smo organizirali sami in vedno smo vse zorganizirali vnaprej: preštudirali smo pot, kaj želimo videti in se dogovarjali, da smo
dobili tisto, kar smo želeli. Kasneje, ko sva bila starejša, sva se priključila manjšim
skupinam, seveda sva preštudirala tudi naše agencije, ki so zelo odprte in prilagodijo potovanja. Izbirala sva dežele, ki so manj obiskane, kamor turisti manj
prihajajo, kjer je še bolj prvinsko, kjer še vidiš ostanke preteklosti – od kamene
dobe do drugih življenjskih stilov, kot so bili pri nas morda pred stotimi, stopetdesetimi leti.
Vajina prva dežela je bila Sovjetska zveza leta 1967. Kako je
bilo v tistih časih tam?
Angelca: Poti v Sovjetsko zvezo so takrat že bile odprte. Priključila sva se skupini. Toda ne vprašajte, kakšen je bil hotel – ko ti kljuka ostane v roki, ko ne veš,
če bo postelja zdržala. Marsikaj je bilo zelo skromno, ampak zelo zanimivo. Ko
sva ponoči kolovratila okoli, sva videla veliko pijanih ljudi. Alkoholizem je bil zelo
Modre novice
Angelca: Kamorkoli smo šli, smo s seboj vedno imeli lekarno, ki je bila precej
bogata: od sanitetnega materiala do osnovne prve pomoči in zdravil. Že pred
odhodom sem preučila vse v zvezi z deželo, kamor sva šla, tako da sva imela vse
s seboj. To se je kot posebej dobro pokazalo v Papui Novi Gvineji, kjer sem bila
zadolžena za saniteto. V vsaki vasi, v katero smo prišli, se je naredila vrsta. Čistila
sem rane, kraste, razkuževala in obvezovala sem, dajala zdravila, ki seveda niso
bila ne vem kakšna, ampak tam pomaga že en lekadol ali naklofen za revmatično koleno. Bolečina je prenehala in to je bilo za njih neverjetno. Mislili so, da sem
šaman. Ne zdravnik, še rekla sem jim, da nisem zdravnik, ampak tisto, kar smo
imeli, je zadoščalo. Na srečo ni nihče prišel s kakšno hujšo boleznijo. Čeprav je
enkrat nekdo imel malarijo, sama pa nisem vedela, kaj naj naredim. Slekla sem
svojo jopo in mu jo dala. Imela sem zdravilo proti koleri, to sem poznala, vedela
sem, da pomaga tudi pri malariji, in sem mu ga dala. Seveda, dala sem mu eno
samo tableto. Ker če jih daš pet, jih prav toliko naenkrat tudi vzamejo. Dala sem
mu torej to tableto in zjutraj se je prismejal, saj so simptomi izginili. Seveda je bilo
to kratkotrajno, ampak ljudje so bili hvaležni, zato so se odpirali, prihajali k nam
in nam prepevali. Drugače ne slišiš njihovih pesmi. To so res izjemna doživetja.
Kako pa so vaju sprejemali v teh deželah?
Angelca: Zlasti v Afriki gledajo nate, kot da si bogataš, da imaš ogromno denarja. Tudi veliko hočejo zaračunati za ničvredne stvari. Kar naprej prosjačijo. V
Afriki za vsako stvar, ki jo naredijo, pričakujejo nagrado. To je Afrika, medtem ko
je Azija popolnoma drugačna. Npr. budisti – skoraj nič nimajo, v taki skromnosti
živijo v teh hribih, ampak še iz tega malega, kar imajo, nekaj ponudijo in ne pričakujejo nagrade.
Marko: Meni sta se v globino vtisnili dve stvari. Bili smo v Keniji daleč stran od
civilizacije in popolnoma sami. Hči, ki je bila takrat stara osemnajst let, je šla v vas
Masajev. Zunaj je bila velika skala in tam je domačin začel brusiti mačeto. Potem
sem se spomnil na otroško branje, kako so človeka skuhali v kotlu ...
Angelca: Gre za prizore, ki ustvarijo asociacijo, čeprav se ni nič kaj takega
zgodilo.
Marko: Pa še v Papui. Pokazali so nam bojevanje: kako so šli na lov, da so
človeka ujeli oz. ranili in ubili ter pojedli. Vojščaki so se zbrali, eden od njih je potegnil svoj lok, nameril in me pogledal neposredno v oči, jaz pa njega. Kot da bi me
hotel ustreliti! (smeh) Dodal bi še, da povsem razumem, zakaj so bili tu ljudožerci.
Zakaj?
Marko: Da so sploh lahko preživeli. Niso imeli hrane. In da so preživeli, so morali vsake toliko časa oditi na lov, kot gredo tudi pri nas, ampak ne zaradi užitka
– zaradi preživetja. To je bil sestavni del preživetja, zato jih ne moremo obsojati.
Angelca: Povedali so nama, da so se plemena vedno bojevala, a ne da bi pobili veliko ljudi. Enega, dva, toliko, kot so rabili kot pripomoček k prehrani. In ko
sta dva na vsaki strani padla, sta se sovraštvo in boj prenehala.
Kdaj pa ste se odločili za knjigo? Že ko ste potovali ali šele
kasneje?
Marko: Knjiga, ki sem jo napisal, bi bila zelo drugačna, če ne bi imel izvrstnih
podatkov Angelce, ki je na terenu pridno pisala dnevnik.
Angelca: Ja, pisala sem podroben dnevnik. Z vsemi informacijami in podrobnostmi – odvisno, kaj me je zanimalo: šolstvo, zdravstvo, navade, običaji, načini
reševanja raznih življenjskih situacij. Podatke sem zbirala na terenu. To, kar preberemo v knjigah, v opisih narodov, je malo drugače kot na terenu, kjer lahko v živo
dobimo informacije, kako ljudje živijo. Nastali so vsebinsko zelo bogati zapisi.
14
April 2016
Intervju
Mož Marko je veliko fotografiral, imel je
ogromno slik. Ko se je obojega res veliko nabralo, se je pokazalo, da je to zelo
dragocena stvar in da je dobro, da gre
v knjigo. Mož se je tega lotil, vse je sam
uredil, s ključkom je šel v tiskarno, saj bi
bilo predrago, če bi kdorkoli drug urejal
slike, tekste, prelome, itd.
Marko: Na osnovi Angelčinih
podatkov in svojega spomina, sem
ustvaril to knjigo. Naj poudarim, da
ima Angelca izredno dober sluh, jaz pa
ne. Ampak to me ni oviralo pri fotografiranju, zato imam na tisoče in tisoče
fotografij. Knjigo sva izdala v samozaložbi. Veliko sva se pogovarjala, kakšen
smisel ima, da jo izda drugi, saj je toliko
naju v njej ... če povem drugače, moja
duša v knjigi je narava, Angelčina duša
je družba. To dvoje se v knjigi prepleta
in ravno kombinacija najinih različnih
poklicev je izvrstna.
Angelca: Vrneš se zelo bogat, nekako
vesel, da se je vse srečno izteklo, saj se
vmes zgodi veliko, od raznih prigod do
bolezni. In na Slovenijo začneš gledati
drugače. Živimo v lepi deželi, morali bi biti
veliko bolj zadovoljni, naše (negativno)
razpoloženje je v resnici popolnoma
neupravičeno. Ne znamo se veseliti
življenja. To je prvo sporočilo.
Foto: Marko Žerovnik
V ozadju Angelce je 978 m visok
Angelov slap, najvišji slap na
svetu.
Ali se knjiga bere kot vodnik po tujih deželah ali kako drugače?
tature, 40-letne državljanske vojne, polno je še orožja. Revščina je tolikšna, da si
niti predstavljati ne moremo. Polja so velika kot naše sobe. Ko zraste mala pšenička, vsak klas skrbno spravijo, da potem nekako preživijo. Otroci sicer niso podhranjeni, ogromno naredijo za njih, ni tistih velikih trebuščkov in tankih nogic, kot
smo jih videli kje drugje, ampak so vsi drugi ljudje zelo suhi, ker je premalo hrane.
So vas ljudje kje tudi negativno presenetili?
Angelca: Seveda je opisana tudi pot, ampak poudarek je na doživljanju. Ne
gre za klasičen zapis potovanja, ampak predstavlja predvsem doživljanje. Opisane so tudi razne asociacije, ki se ti utrnejo, ko vidiš revščino ali kaj drugega. Ko
pojav preučiš, ugotoviš, da je vse relativno.
Marko: Saj drugače skoraj ne more biti, če si navzoč pri takih stvareh, ko se
npr. šiiti bičajo ali ko naš džip povozi človeka ipd. To seže v globino. Ali pa primer,
ko je Angelca reševala kolega na Kilimandžaru, ki bi drugače umrl zaradi možganskega edema. V knjigi so res globoke stvari. Da ne govorim o drugih deželah,
o Papui npr., kjer najdemo popolno prvinskost: tu enega od dvojčkov umorijo ob
porodu, ker je taka revščina.
Angelca: Zaradi revščine in anemističnih prepričanj, po katerih dvojčka prinašata prekletstvo in je treba enega odstraniti.
Marko: Ali pa primer, ko ženska na eni dojki doji dojenčka, na drugi pa prašička. Ker je ta prašiček tako pomemben za njih. To so takšna doživljanja. V knjigi je
veliko napisanega tudi o legendah, duhovih itd.
Angelca: Malo v Turčiji, kjer je turizem že zelo razvit. Tam nama ni bilo na
kožo pisano, čeprav so taki kulturni in naravni biseri, da greš pogledat. Nisva pa
tu doživljala tiste lepote kot drugod. Drugače pa ne ... vedno sva šla s pričakovanjem, če je človek prijazen, so ljudje prijazni do njega. Venezuela je bila tudi malo
specifična, predvsem zaradi nevarnosti. Težko je razumeti, da se moraš v avtobusu peljati z zastrtimi zavesami, da se ne smeš kar tako ustaviti, tudi če moraš na
potrebo, ne smeš v favele ali v določene, zelo nevarne dele mesta.
Marko: Smo pa na naših potovanjih doživeli tudi posebnosti, ki jih iščejo
mnogi raziskovalci. V naročju smo imeli mladega snežnega leoparda, starega
štirideset dni. Kasneje smo videli po televiziji, kako ga iščejo, da bi ga radi videli ...
Kako se je po taki izkušnji vrniti domov?
Oba: V Mjanmar. Tam je toliko lepega, čeprav so se v tem času, odkar sva bila
midva tam, zgodile velike spremembe, ampak prepričana sva, da v ljudeh ne.
Angelca: Vrneš se zelo bogat, nekako vesel, da se je vse srečno izteklo, saj
se vmes zgodi veliko, od raznih prigod do bolezni. In na Slovenijo začneš gledati
drugače. Živimo v lepi deželi, morali bi biti veliko bolj zadovoljni, naše (negativno)
razpoloženje je v resnici popolnoma neupravičeno. Ne znamo se veseliti življenja.
To je prvo sporočilo.
Marko: In spoznanje, kako bogastvo človeka razgrajuje. Ko vidiš popolnoma
revne, ampak srečne ljudi.
Angelca: Zanimivo je tudi, kako začneš sam sprejemati življenje. Ne vem, spiš
nekje na tleh, v spalni vreči, okrog tebe so glodalci, kar nekaj jih je, ampak vesel
si, da si pod streho, da si lahko odpočiješ, da boš naslednji dan šel naprej, da boš
spoznaval nove kraje. In to ne z nerazpoloženjem, ampak z raziskovalno žilico, da
spet vidiš nekaj novega, saj zato si se namenil na pot – da spoznavaš svet.
V teh časih, ko nekateri vidijo potovanja kot precej nevarna,
veliko je groženj, teroroizma, kako odgovarjate tako mislečim?
Ste imeli tudi sami kakšno slabo izkušnjo?
Ali še vedno potujeta?
Marko: Letos ne – zaradi knjige. Meniva se, če bo dano, da bova šla kam bližje. Azorski otoki mogoče, na Islandiji še nisva bila. Še vedno imava to žilico.
Če bi se lahko v eno od teh držav še vrnili, v katero bi se?
Kako pa je s hrano na potovanjih? Kje ste dobro jedli?
Angelca: V deželah, kot sta Indija in Kitajska, smo v uličnih restavracijah jedli
tisto, kar je bilo vrelo. V penzionu ali hotelu je bila hrana že vprašljiva. Uporabljali
smo osvežilne robce, razkuževali smo si roke itd. Na trekingih smo imeli s seboj
kuharje in pomočnike, kar je res prijetno, saj živiš z njimi, se pogovarjaš, preživiš
večere ob ognju, si pripoveduješ, prepevaš.
Marko: Najbolj sladka hrana je bila v Turčiji, najboljši kruh pa v Vietnamu. V
Himalaji na višini 4500 metrov sta kuhar in pomočnik iz Nepala hčeri za rojstni
dan celo spekla torto. (smeh)
Vas je bilo kdaj strah?
Angelca: Ne, nisva doživela nič slabega, čeprav so bile tudi razne nevarnosti.
Včasih pravimo: mi nekaj načrtujemo, ampak svojo dinamiko imajo neke druge
sile, na katere sami ne vplivamo.
Marko: Ne, nikoli.
Angelca: Meni je bilo edinokrat tesno, ko sva ostala na sveti gori v Indiji, Marko je zbolel, bruhal, imel drisko, treba se je bilo še spustiti, pred nama so bile štiri
ure hoda. Le malo romarjev zna angleško, ne moreš jih vprašati za nasvet, ne veš,
kam poklicati in takrat doživiš tesnobo. Ampak vedno sem zaupala, da se bomo
rešili. Tudi ko sem reševala kolega iz Kilimandžara, je bilo podobno.
V kateri deželi so vas ljudje najbolj pozitivno presenetili?
Kaj se je dogajalo?
Angelca: Jaz bom rekla Mjanmar. Tam so tako neverjetni ljudje, ki preživljajo
zelo težko obdobje, veliko diktature, ogromno zaprtih, ogromno ljudi smo videli,
ki prisilno delajo, ampak njihov odnos do narave, smisel za lepoto, ko iz malega
naredijo lepo, način, kako so pristopali k nam, kako so nam sporočali kakšno
novico, ker si niso upali spregovoriti, pokazali so nam s kretnjami. To je bilo posebno doživetje.
Marko: Jaz bi dodal še Eritrejo. Tam so prestrašeni ljudje.
Angelca: No, to je pa čisto druga stvar. V Eritreji vidiš strahotne posledice dik-
Angelca: Ob vzponu na Kilimandžaro je dobil možganski edem. Začel je
padati v nezavest, bil je bloden, ni mogel hoditi, zato sem ga začela podpirati.
Vodič sprva niti ni hotel pomagati, saj prepustijo, kaj bo naredila narava. Ampak
potem je bil le pripravljen, da sva ga dva, po en na vsaki strani, držala. Tako smo
prehodili delček poti. Vedela sem, da je bistveno, da pride niže. Ko ni mogel več,
sem mu dala požirek vode in košček čokolade pod jezik. Za trenutek je zadremal,
a ga nisem pustila spati. Zbudila sem ga in spet sva malo hodila. Tako smo prišli
nekoliko nižje in takrat je začel edem toliko popuščati, da je preživel.
April 2016
15
Modre novice
Intervju
beti za svoje bolne, invalide, prizadete, duševno prizadete osebe. Ta človečnost ...
ne inštitucija, družina in soseska pokrbi za to. To veliko bolje funkcionira, čeprav
obstajajo tudi tam vsi sistemi kot pri nas, ampak ne z vso birokracijo obteženi.
Tam je prvi človek. V skoraj vseh deželah, ki imajo drugačno filozofijo življenja, je
človečnost izredno v ospredju.
Naša vzgoja, ta individualizem, ki je pri nas, da otrok niti na ulico ne more več,
vsaka družina zapira otroke v svoje hiše, stanovanja, tam tega ni. Tam vzgaja cela
ulica, cela soseka. Pa tudi očetje zelo poskrbijo za otroke, oni jih prenašajo, imajo
v naročju, jih crkljajo. Do otrok je veliko več nežnosti. Ne morem reči, da gre za
permisivno vzgojo, ampak nežno, nežno ravnanje z otroki, to je naravno čuteča
vzgoja. Pri nas smo izgubili stik s tem, ali imamo popolnoma razpuščeno ali pa
pretirano strogo vzgojo.
Foto: Marko Žerovnik
Na vrhu Kilimandžare Uhuru Peak (5895 m), od leve proti desni
Angelca in Marko, na skrajni desni njuna hči Maja.
Gospod Marko, vi ste neločljivo povezani z našimi konci, rojeni
ste v Mengšu, napisali ste knjigo Po trnovi poti, ki govori o
vašem otroštvu v Mengšu, bili ste ravnatelj v srednji šoli v
Domžalah, napisali ste knjigo o Ivanu Selanu, kartografu. Vam
je bogata poklicna pot na kakšen način pomagala pri potovanjih, še posebej "kartografska izkušnja"?
Marko: O, seveda, zelo. Kot geograf in kartograf sem nedvomno vse doživljal
drugače kot drugi. Stroka človeka zaznamuje. Tudi sam sem dal večino idej, kam
naj greva, saj dosti poznam svet. Veliko so me o reliefu in ostalih geografskih zadevah spraševali tudi ostali popotniki, a nikoli nisem želel prevzeti vloge vodiča.
Gospa Angelca, vi pa ste defektologinja, avtorica knjig in
priročnikov o vzgoji na splošno pa v zvezi z otroki z motnjami
v razvoju? Ste mogoče kakšno idejo za stroko prevzeli na
kakšnem od potovanj?
Foto: Marko Žerovnik
Angelca: Ja, predvsem človečnost in vrednoto znanja. Kako si ti ljudje v nemogočih položajih prizadevajo, da pridobijo vrednoto znanja! In kako znajo poskr-
Ker tiger ni kazal zob, se mu je Marko približal in ga
pogladil po vratu.
Perovo 27, Kamnik
na kamniški obvoznici,
vsak dan od 9. ure
PRI NAS SI LAHKO
PRIVOŠČITE PESTRO IZBIRO
PIZZ, SOLAT, ZREZKOV,
SLADIC IN JEDI NA ŽARU.
Možnost rezervacij za zaključene družbe
do 20 oseb.
SKOKOV KUPON
UGODNOSTI
GRATIS pijača pri 5. malici
GRATIS 11. malica
HALLO PIZZA!
 01 831 2449
15 VRST MALIC V LOKALU
PON-PET 9.00-14.00
DUNAJSKI, PIZZA, OCVRT SIR
PON-PET 9.00-19.00
PIZZA PARTY 28. 4. 2016
vsak zadnji četrtek v mesecu
velika pizza po 16. uri
samo 2.99 €
DOSTAVA HRANE
NA DOM
Veselimo se vašega obiska, kolektiv pizzerije Skok
Modre novice
16
April 2016
Kolumna
Za tančico podobnosti
Noah Charney
Američani zelo neradi sami delamo stvari. Znamo – komaj! – zamenjati
žarnico, a še to le, če ni previsoko. Samo zelo redka, skoraj eksotična vrsta
Američana se sama loti popravljanja vodovodne napeljave, nameščanja lestenca ali – najbolj občudovanja vredno – zidanja svoje hiše. Vse to pa je za
Slovence nekaj popolnoma običajnega.
Poznam veliko več Slovencev, ki so sami sezidali hišo, kot tistih, ki so jo kupili.
To se mi zdi neverjetno. Gre za neke vrste lokalni običaj, toda tudi stvar nujnosti.
Slovenci, še posebej pred samostojnostjo, niso imeli veliko denarja, prav tako se
niso želeli zadolževati. Zato so hiše zidali sami in niso najemali gradbenega podjetja. Prav tako so raje kupili (ali podedovali) zemljo, kot kupili že narejeno hišo.
Že ko se tujci prvič vozimo po Sloveniji – in to kjerkoli izven zgodovinskih starih
centrov mest – lahko takoj opazimo podobnost hiš. Velika večina hiš je videti bolj
kot ne enako: zgrajene so iz zidakov (lesena hiša je v Sloveniji zelo eksotična, medtem ko je v ZDA ta tip najbolj pogost), so ometene in barvane, z rahlimi variacijami
v ponavadi živahnih barvah fasade. In to je bolj kot ne vse. Nekaj malega hiš je
modernih, nekaj starejših, tradicionalnih kamnitih kmečkih hiš, a vse so si med
seboj podobne. To niti ni nenevadno, saj večina ljudi sama zida hišo. Tak format
je poceni in zidava je (relativno) lahka. Besedo relativno uporabljam zelo previdno
– če bi sam poskušal sezidati svojo hišo, bi končal z avantgardno, morda celo
kubistično konstrukcijo, ki bi imela stranišče na strehi, kjer bi moral biti dimnik.
Pravzaprav sem na fakulteti obiskoval predmet, pri katerem smo se učili o gradnji
hiš (to je bila velika posebnost, saj je samo en profesor na celi fakulteti dejansko
sam sezidal svojo hišo). A kljub temu nisem imel pojma, kako se naredi hišo. Naš
končni izpit je bil videti takole: dobili smo vezano ploščo, vanjo so bile vrezane
luknje, predstavljala je kopalniška tla; poleg tega smo dobili še straniščno školjko,
umivalnik, prho in pripadajoče cevi. Brez navodil! Vse, kar smo morali narediti, je
sestaviti vse skupaj. Poskušal sem, toda ostale so mi štiri cevi (kljub temu da smo
dobili točno število), torej je šlo nekaj zares narobe. Zato kapo dol mojemu priženjenemu sorodstvu, ki so sami sezidali hiše. Pa tudi vsem ostalim, ki jih poznam
in ne živijo v središču mesta. Še nekaj je v zvezi z arhitekturno podobnostjo v Sloveniji, kar pa nima veze z logistiko gradnje hiše, ampak z družbeno značilnostjo, ki
jo dostikrat omenjajo v vodnikih o tej čudoviti deželi. Slovenci ne marajo izstopati.
Razen v centru Ljubljane je nekdo z značilnim in vpadljivim načinom oblačenja ali
noro frizuro, ki pritegne pozornost, videti nenavadno. V ZDA vsi počnejo nekaj samosvojega, da bi pritegnili pozornost; če se zliješ z množico, nisi kul, izstopanje je
edini pravi način. Gre za dva popolnoma različna življenjska pristopa. Sam niti ne
premišljujem dvakrat o tem: ven grem v pižami, imam dolge lase in rdečo brado,
obut sem v kričeče oranžne krokse in sprehajam psa, ki nima dlake. Ampak najbrž sem edini občan Kamnika, ki se ujema s tem opisom. O tem fenomenu sem
bral sociološke študije, opazil sem ga v romanih, npr. tistih mojega prijatelja Miha
Mazzinija. V socializmu se izstopanja iz množice ni spodbujalo. V celotni slovenski
zgodovini, ki je bila zelo uspešna, glede na to da je država vedno delovala v okviru
večjega, tujega imperija, je bila sklonjena glava in nevzbujanje pozornosti pametna taktika. Ker prihajam iz ZDA in ker živimo v dobi “poglejte mene” družbenih
omrežij, me je ta navidezna podobnost, tako pri oblikovanju hiš kot pri estetiki
ljudi (to je tisto, čemur bi sam rekel normalna ali standardna pričeska ali način
oblačenja), zelo presenetila.
Izraz navidezno sem uporabil, ker je tak le na prvi pogled. Ko malenkostno odstremo tančico, vidimo sijajno čudaštvo in eksotiko, čeprav ju ljudje ne poudarjajo
toliko kot v ZDA. Poglejmo samo, kaj se dogaja v vseh teh normalnih hišah. Na
koncu kamniške Šutne je hiša, v kateri je zbirka umetnin in redkih dragocenosti,
ki jih je zbral Josip Sadnikar. Slišal sem, da Sadnikarjev muzej lahko obiščem, a ne
vem, kako. Ko kukam skozi okno, je videti osupljivo. Poleg tega je na Sadnikarjevi
hiši tudi nekaj neverjetnih kipov in starin, pritrjenih na pročelje. Gre za zasebno
hišo, ki ni odprta za mimoidoče; ponuja zgolj bežen pogled na najverjetneje osupljivo zbirko, ki je niti ne oglašujejo. V ZDA bi bila taka hiša v vseh vodnikih, na avtocesti pa bi nanjo opozarjal ogromen znak. Z mojima starima staršema po ženini
strani sem nekoč šel na srečanje pekov, ki ohranjajo tradicijo peke kruha. Srečanje
je bilo kulturno-zgodovinsko s pokušino kruha, potekalo je v vasi blizu Komende.
Bil je pravi kulturni večer z glasbo in poezijo ter razstavo sveže pečenega kruha
vseh vrst, ki je bil narejen po tradicionalnih receptih, nekaterih starih več stoletij.
Srečanje je bilo prava poslastica, take dogodke obožujem, toda sam zanj nikoli ne
bi izvedel. Sprašujem se, kateri očarljivi dogodki se še dogajajo okrog mene, sam
pa niti ne vem, kako bi jih poiskal. Pa ne samo dogodki! Tudi ljudje, ki jih srečujem,
so pravi “karakterji”. Če bi jih opisal v romanu, mi ne bi verjeli, da niso izmišljeni.
V naslednjih dveh prispevkih za Modre novice bom nekatere od njih opisal. Glede
na to da bralci prihajate iz te okolice, ste mogoče koga od njih celo srečali. Če ne
bi živel tukaj in govoril slovensko – če bi bil zgolj turist – potem ne bi imel možnosti srečati kogarkoli od njih in moje razumevanje ter izkušnja o Sloveniji bi bila
zelo siromašna. Američani so neprikrito čudaški in neobičajni – naša kultura to
spodbuja in ljudje, ki so videti preveč “normalni”, veljajo za dolgočasne. Slovenija
je dežela, ki je pokrita z biseri, a ti so skriti v školjkah. Vedeti moraš, kje jih iskati ali
pa ti jih mora nekdo pokazati. In vedno, ko mi nekdo odpre to školjko in pokukam
v njeno notranjost, sem neskončno hvaležen.
SODELUJ V NAGRADNI IGRI IN ZADENI
NAGRADNA IGRA TRAJA od 7. 3. do 28. 11. 2016!
Sklenitev zavarovanja za sodelovanje v nagradni igri
ni pogoj! Izpolnjen obrazec pošljite na SOP, Vošnjakova 6, 1000 Ljubljana s pripisom »za nagradno igro«.
Ime in priimek
Spol
M
Ž
Naslov
Poštna številka, kraj
Datum rojstva
Telefon
Elektronska pošta
Ali poznate Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP)? DA
NE
Kaj SOP ponuja na slovenskem trgu?
Ali ste že pokojninsko zavarovani? DA, pri
NE
Ali se nameravate v bližnji prihodnosti pokojninsko zavarovati?
DA
NE
Ali želite, da vas kontaktira naš zastopnik?
DA
NE
Podpis
Član SOP?
DA
NE
DRUŽINSKO KOŠARICO ŽIVIL V
VREDNOSTI 500€
ALI
PRENOSNI RAČUNALNIK
Pravila nagradne igre najdete na www.sop.si
S sodelovanjem v nagradni igri udeleženec nagradne igre dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje in hranjenje
posredovanih osebnih podatkov, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 67/07).
Organizator kot upravljavec bo osebne podatke, ki jih pridobi od udeležencev (naslov elektronske pošte, od izžrebancev pa tudi ime, priimek in naslov), uporabljal izključno za naslednje namene: izvedba nagradne igre v vseh vidikih,
obveščanje nagrajencev o rezultatu žrebanja nagrajencev, pošiljanje nagrad, objava nagrajencev na spletni strani
nagradne igre, obveščanje o ponudbi in novostih SOP. S tem, ko po pozivu organizatorja izžrebanci organizatorju
sporočijo svoje ime, priimek in naslov izrecno dovoljujejo objavo svojega imena in priimka na spletnem mestu nagradne igre, naslov pa bo uporabljen le za pošiljanje nagrad. Vsak sodelujoči lahko od organizatorja kadarkoli zahteva, da
ta preneha uporabljati njegove osebne podatke. Če sodelujoči pred zaključkom nagradne igre zahteva blokiranje ali
izbris osebnih podatkov, se s tem odpove sodelovanju v nagradni igri. Organizator ne odgovarja za napačne podatke
udeležencev, ki sodelujejo v nagradni igri in morebitnih posledic tega ter
tudi ne za morebitno odškodninsko odgovornost, ki bi izvirala iz nagradne
igre in podeljenih nagrad. Nagrada družinska košarica živil v vrednosti 500 €
bo podeljena v obliki vrednostnega bona.
S TRADICIJO V PRIHODNOST
Sliki sta simbolični.
April 2016
17
Modre novice
Aktualno
Domžalčan starim zračnicam
vdihnil novo življenje
Žiga Bauer je mlad Domžalčan, idejni oče, izdelovalec in gonilna sila
projekta Ziggie Bag. To so iz starih zračnic izdelane kolesarske torbice,
s katerimi se predstavlja in zbira denar za proizvodnjo tudi na svetovni
platformi Kickstarter.
Foto: Ziggie Bag arhiv
Kolesarske torbice Ziggie Bag so nekaj posebnega, saj so izdelane iz starih zračnic. Trenutno obstaja že deset prototipov torbic, nekatere so celo
multifunkcionalne in imajo vgrajeno baterijo, ki služi kot polnilec pametnega telefona ali predvajalnika za glasbo, hkrati pa poganja LED lučko, ki nam
osvetli pot v večernih urah. Poleg uporabnega vidika so torbice še mnogo več:
pomemben je ekološki vidik (stare zračnice operejo, premažejo in ponovno
Mateja Štrajhar
uporabijo), poleg tega je Ziggie bag lepa torba z dizajnerskim videzom, hkrati
pa gre za popolnoma ročno delo. »Idejo je dobil Žiga, "oče" Ziggie Baga. Delal
je v kolesarskem centru in ugotovil, koliko zračnic kolesarji zavržejo. Zdelo se
mu je preprosto škoda – najprej se nekaj kupi in plača, potem pa odvrže. Predvsem se mu je zdelo škoda, ker gre za zelo dober in trpežen material. Tako
je počasi rasla ideja, da bi iz tega nekaj naredil. Nastale so Ziggie Bag,« nam
o ideji za izdelavo torbic razloži Ajda Vodlan, ki Žigi pomaga pri promociji in
v ekipi Ziggie Bag team skrbi za odnose z javnostmi. Od nastanka ideje se je
ekipa nekoliko razširila in šteje šest ožjih članov. Čeprav, kot pravi Ajda, Žiga
še vedno opravi večino dela – od zbiranja starih zračnic pa vse do izdelave
torbice. Njegova ideja je tudi sam potek proizvodnje. Ta poteka v Domžalah in
tudi v prihodnosti jo želijo obdržati tukaj.
Čeprav kaže, da zastavljenega cilja – zbrati 12 tisoč dolarjev – na Kickstarterju ne bodo dosegli, je Ziggie bag ekipa zadovoljna s svojim delom. »Danes
Kickstarter ni več, kar je bil v preteklosti – bolj kot zbiranje denarja je zelo dobra reklama za tujino. Žiga je predvsem vesel, da imajo vsi ljudje, ki slišijo za
torbico, pozitivno mnenje – prav nobene konkretne kritike še nismo slišali in
to je tisto, kar nam pomeni največ: da so ljudje zadovoljni z našim izdelkom.
Cilj je vztrajati do konca in naprej širiti glas o nas. Ciljali smo na tujino, vendar nas je pozitivno presenetila Slovenija – objavljeni smo bili v vseh večjih
medijih, Žiga se je pojavil tudi na televiziji in radiu. Pa še domžalski župan ga
je sprejel,« v ekipi ne skrivajo zadovoljstva, imajo pa tudi že izdelane načrte
za prihodnost, »že sedaj se trudimo spraviti Ziggie bag torbice v slovenske
kolesarske centre in nam gre zelo dobro. Prav tako smo bili uspešni v Avstriji
in na Hrvaškem, zato upamo, da se bo prodaja tudi tam kmalu začela. Sicer pa
se bomo potem počasi širili naprej. Cilj je ohraniti kakovost in obdržati proizvodnjo v Domžalah. Verjamemo, da bodo ljudje navdušeni in se bo dobra
beseda širila od ust do ust, kar se dejansko dogaja že danes.«
Na GSŠRM Kamnik poskušamo praktična znanja in razmišljanja svojih zaposlenih podeliti
tudi z bralci Modrih novic. V tej rubriki navadno govorijo naši profesorji, tokrat pa dajemo besedo dijakinji programa ekonomska
šola. Ker je pomlad tudi čas maturantskega
in številnih drugih plesov, Lejla Sejfić povzema, kar so se o bontonu na plesu naučili v
šoli:
Plesni bonton je niz smernic, ki nam pomagajo krmariti socialne razsežnosti. Zakaj nam
je mar za plesni bonton? Ker je lepo in dobro
vedeti, kako se je treba v plesnem krogu pravilno obnašati. Najprej nekaj okoli obleke – če
se želite priključiti skupini plesalcev in uživati v njihovi družbi, je dobro, da spremljate in
sprejmete njihove običaje. Najbolj pomembna
stvar pri oblačenju je, da so oblačila in dodatki
udobni ter varni, hkrati pa izražajo kulturo in
formalnost plesne družbe. Nadenite si oblačila, ki vama s partnerjem omogočajo enostaven
in zabaven ples. Ne glede na to, kako domač je
dogodek, vedno obujte plesne čevlje. Ne nosite
superg ali obuvala z gumijastimi podplati, saj pri
vrtenju in drugih korakih onemogočajo eleganten in lažji premik. Izogibajte se velikim uram,
prstanom, ogrlicam ali broškam. Taki dodatki
so lahko nevarni, med plesom se utegnejo zatakniti v partnerjeva oblačila in jih poškodovati.
Gospodje, če res ne morete drugače, svoje ključe
ali druge malenkosti spravite v levi žep, saj tako
zmanjšate verjetnost, da bi z njimi poškodovali
partnerko. Osebam nežnejšega spola je priporočeno, da imajo lase spete. Pred plesom vsekakor
poskrbite za ustrezno higieno, telesno in ustno.
Ni napak, če s seboj prinesete kakšno manjšo
brisačo, gospodje pa morda še dodatno srajco
ali majico, če bi se bilo treba preobleči. Bonton
pa ni pomemben le pri plesu, še kako ga moramo poznati pri slavnostnih večerjah, ki plesu
navadno sledijo. Vedenje za mizo prilagodimo
družbi in vrsti dogodka. Za mizo sedimo vzravnano, noge ne smejo biti prekrižane. Roki sta na
mizi, komolce pa držimo ob telesu. Če morate
hrano ali pijačo iz osebnih razlogov odkloniti,
storite to vljudno. Na stol sedemo z leve strani in
se nato primaknemo do primerne bližine k mizi,
tako da se pri jedi ni potrebno preveč sklanjati.
Počakamo, da hrano dobijo vsi udeleženci, šele
nato začnemo jesti. Med obedom ne vstajamo
od mize. Ko končamo, pribor na krožnik odložimo vzporedno, kot bi bila ura dvajset minut
čez peto. Med uživanjem hrane ne povzročamo
hrupa, jemo pa seveda z zaprtimi usti. Pogovor je
priporočljiv, le če pri tem vsi aktivno sodelujejo.
(Vir: Ksenija Benedetii: Protokol, simfonija
forme; http://www.utdallas.edu/ )
Sedaj, ko veste vse o plesnem bontonu, vas
srčno vabim na Maistrov ples, ki bo 7. 5. 2016
na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra.
Več informacij pa najdete na naši spletni strani
www.gssrm.si.
Modre novice
18
April 2016
Naročnik: GSŠRM Kamnik
Pomlad je tudi čas velikih plesov
Oglasi
Abrahama praznujemo samo enkrat v življenju
Letos sem dopolnil 50 let. Ja, srečal sem se z Abrahamom. Ker
je taka priložnost le enkrat v življenju, sem se odločil za veliko
praznovanje. Povabil sem družino, prijatelje in znance. Ker pa ne
poznam preveč ponudbe gostiln, sem zaupal prijatelju Branku, ki
mi je priporočal Gostišče pri Planinskem orlu. Kakšna fešta je to bila! Zbralo se
nas je 44, jedli in pili smo veliko in odlično. Od Orla je res nemogoče oditi sit kot
boben, take dobrote kuhajo tam! Telečji medaljon s hrustljavo zelenjavo, telečja
rulada, zvitek s skuto in šunko, piščančji file, štruklji, krompir pa telečja obara
in gamsov golaž – vse za oceno odlično!
Ustregli so vsem mojim željam, bili so prijazni in ustrežljivi, zato jih bom nedvomno priporočal naprej. V teh časih ni lahko najti dobre oštarije, zato naj dober
glas o Planinskem orlu zares seže v deveto vas!
Franci M., 50 let, Šmarca
Stahovica 20 ‫ ׀‬1242 Stahovica Kamnik - Slovenija
01 832 54 10 ‫ ׀‬info@priorlu.si ‫ ׀‬www.priorlu.si
Gostilna Pri planinskem orlu
Z varuhom Zdravja
plača eden, Uživata dva.
plavanJe v teRMaH SnOviK
1+1GRatiS
Sproščeno popoldne v bazenih bo
čarobno prenovilo vaše telo in duha. Pa ne
le vaše, saj se s pomočjo Varuha zdravja od
ponedeljka do petka za ceno enega v Termah
Snovik lahko razvajata dva.
A
E SVOJEG
JT
A
V
E
T
H
A
Z
draobviščjiteav!eni
ha Z
varu
ali nas
60
.
20
na 080
ej Sloveniji
po vs
Pokličite
poslovalnic
izmed naših
Ne spreglejte pa tudi ostalih priložnosti v Termah Snovik:
•2 0 % popusta na redne kopalne karte in druge wellness
storitve,
•E nkratna priložnost - dvodnevni paket vzajemna že
za 55 Eur na osebo*.
Ponudba velja do 31. 5. 2016. Med 22. 4. in 2. 5. 2016 je cena 82
EUR na osebo. Več na www.vzajemna.si
ROJSTNODNEVNE ZABAVE
Že od 13,00 €/osebo, vključen vstop v bazen, animacija
in pogostitev. Naj vaši otroci preživijo rojstni dan
zabavno, aktivno in varno na bazenu.
ZAČETNI IN NADALJEVALNI
PLAVALNI TEČAJI
Za otroke vsak torek in četrtek popoldan.
Za odrasle individualno.
Informacije in rezervacije:
01 83 44 100
Terme Snovik - Kamnik, T: 080 8123, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si
Občani Kamnika in Komende imajo 15 % popust ob nakupu prenosljive vstopnice
(30 vstopov po 2 uri). Kopalna karta že od 6,52 € dalje. (Popusti se ne seštevajo.)
April 2016
19
Modre novice
Na kratko
Kubizem Nuše Slatner v Radomljah
Radomlje • Pred slabim mesecem smo bili priča simpatičnemu odprtju razstave v Radomljah simpatične ustvarjalke, ki je sicer učiteljica nemškega in angleškega jezika na Osnovni šoli Trzin. To je bila
prva samostojna razstava Nuše Slatner.
ladjico po Ljubljanici, otroke iz OŠ Roje na zabaven dan v Minicity v Ljubljano ter pleskali prostore Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš.
V minulih dvanajstih letih, odkar se pridružujejo Novartisovi globalni
pobudi prostovoljstva, so v Mengšu stkali zelo tesne vezi s posamezniki
in organizacijami v lokalnem okolju. Edvard Horvat z mengeške lokacije
Leka v prostovoljskih dejavnostih sodeluje že vrsto let, zadnja leta tudi
kot koordinator. »Dejavnosti, ki jih ob Dnevu sodelovanja z lokalno skupnostjo pripravljamo v Domu počitka Mengeš, so odlične. Mislim, da je
prav, da pomagamo tam, kjer smo tudi doma. Pri delu s starejšimi mi je
najbolj všeč njihovo napeto pričakovanje med igranjem tombole in iskreno veselje ob prejemu skromnih pozornosti.«
Mesto na sodu smodnika
Kamnik • Živa Barutana – Mesto na sodu smodnika so organizatorji
poimenovali dogodek, ki ni le osvetlil pomena nekdanje smodnišnice za Kamnik, temveč odprl številna razmišljanja o prihodnji usodi
nekdanje tovarne in bogate industrijske zapuščine, ki je tudi Kamničanom premalo poznana.
Likovno društvo Senožeti iz Radomelj predstavlja enega najpomembnejših akterjev na področju ljubiteljske likovne ustvarjalnosti v domžalsko-kamniški regiji. Razstava njihove članice Nuše Slatner to samo
dokazuje. Na začetku odprtja je predsednica društva, Danica Šraj, poudarila pomen izobraževanja z društvenimi delavnicami in ustvarjalnim
druženjem. Tu ima pomembno vlogo akademski slikar Janez Zalaznik,
tudi mentor razstavljavke, ki je strokovno pospremil razstavljena dela. Poudaril je, da so se člani v minulih treh letih pri ateljejskem delu ukvarjali
z različnimi načini, s katerimi so umetniki v prejšnjem stoletju iskali pot
k abstraktni sliki. Nuša Slatner je v spoznavanju klasičnih likovnih prvin
dokaj hitro dojela in miselno preskočila k drugačnemu razumevanju videnega – h kubističnemu pristopu. Razstavljena kubistična dela so pestra,
zanimiva in, kot je še poudaril Zalaznik, vsa dosegajo visok nivo, saj praktično ni slike, ki bi bila na razstavi šibek člen. Sodelavko so s prisotnostjo
na odprtju v Kulturnem domu Radomlje pozdravile številne učiteljice in
ravnateljica OŠ Trzin ter drugi obiskovalci, kulturno pa so odprtje popestrili pevci Moškega pevskega zbora Radomlje z zborovodjem Primožem
Leskovcem in harmonikar.
Prav je, da pomagamo tam, kjer smo tudi
doma
Mengeš • Lek je že 12. leto organiziral Dan sodelovanja z lokalno
skupnostjo. V Mengšu so polepšali dan prebivalcem Doma počitka
Mengeš, varovance VDC INCE Mengeš peljali na vožnjo z ladjico po
Ljubljanici, otroke iz OŠ Roje na zabaven dan v Minicity v Ljubljano
in pleskali prostore PGD Mengeš.
Foto: Arhiv Lek
31. marca je potekal osrednji del prostovoljskih dejavnosti, ki jih v
Leku, članu skupine Sandoz, že 12. leto zapored organizirajo v sklopu
globalne Novartisove pobude prostovoljstva Dan sodelovanja z lokalno
skupnostjo. Kot vsa leta tudi letos sodelujejo zaposleni iz Mengša, ki so
pripravili družabni dan s tombolo za prebivalce Doma počitka Mengeš,
varovance Varstveno delovnega centra INCE Mengeš so peljali na vožnjo z
Modre novice
Postindustrijski večer v organizaciji Medobčinskega muzeja Kamnik,
Doma kulture Kamnik, Kulturnega društva Priden možic in Mladinskega
centra Kotlovnica je predstavljal rezultat raziskovanja štirih prostovoljk
– Nemk Anne, Lilly in Katharine ter Španke Aurore. Udeležilo se ga je precejšnje število obiskovalcev. Mnogi so bili tudi sami na tak ali drugačen
način povezani s tovarno smodnika. Že v preddverju so z razstavljenimi
eksponati inventarja tovarne organizatorji pričarali kanček nekdanje bogate zgodovine smodnišnice. Predstavili so tudi delo prostovoljk – makete treh objektov smodnišnice: upravne stavbe Katzenberg, vrtnarije in
bazena. Glavni del dogodka v dvorani kamniškega doma kulture, pa je bil
zelo informativen in ravno prav provokativen, da je navzoče spodbudil k
razmišljanju, kakšni so potenciali gromozanskega področja severno od
mesta. V skoraj dveurnem dogodku se je zvrstilo pet kratkih dokumentarnih filmov, v katerih so imeli osrednjo vlogo različni posamezniki, nekdanji delavci tovarne smodnika, ki so s svojimi pričevanji gledalcem na različne načine približali svoj vsakdan. Med prijetnejše gotovo sodi zgodba
nekdanje delavke Tončke Šuštar, ki je ob prvi plači celo menila, da gre za
pomoto, tako visoka je bila. Vendar pa je bila cena, ki so jo plačali nekateri delavci, neizmerno višja. Kar nekaj nesreč je terjalo 137 let zgodovine
smodnišnice. Mnoge so se končale s smrtnimi žrtvami. Za posebej nevarnega je veljal obrat črnega smodnika. »V "ta črnem" ne bi delal za noben
denar,« so pravili mnogi delavci.
Med filmi so si sledili kratki nagovori, ki so na trenutke spominjali na
provokacije performativne narave. Predvsem tisti Gorana Završnika je v
nekoliko ciničnem tonu namigoval, da gre propad tovarne pripisati pohlepu nekaterih posameznikov. Morda najbolje pa je namen večera ubesedil
Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Kamnik:« Kaj bi pravzaprav radi?
Stavbe. Kolikor bi se dalo, bi jih radi vzpostavili v ponovno rabo. Radi bi
jim vdihnili nekakšno novo življenje. To je prva ideja. In druga, da se ta
tradicija ne zravna z zemljo, kot se je to zgodilo s tovarno Utok. To je naša
in vaša dediščina. Želimo, da se ta dediščina ohrani v kolektivnem spominu in se napišejo zgodbe tako imenovanih obstrancev ali premagancev.
Zgodbe malih ljudi.«
Aleš Senožetnik
20
April 2016
Na kratko
Vikendi odprtih vrat v Kamniku
Ustvarjalno likovni natečaj Modrih novic
Kamnik, Mengeš • Od aprila do septembra vas pričakujejo ponudniki v Kamniku, Mengšu, Lukovici, Šmartnem pri Litiji in Litiji s posebnimi doživetji, ugodnostmi, popusti in sodelovanjem v nagradni
igri za 3-dnevno bivanje v koči Košutnik na Veliki planini.
Od petka, 29. aprila, do nedelje, 1. maja, bo Vikend odprtih vrat potekal
v Kamniku, kjer lahko obiščete srednjeveško mesto Kamnik in se udeležite brezplačnega vodenja po Kamniku, obiščete tržnico Okusi Kamnika,
Hišo keramike s prikazi keramičnih tehnik in Budnarjevo domačijo z ohranjeno črno kuhinjo.Dober tek in Na zdravje v Kamniku!
Ob obisku boste lahko spoznali tudi Okuse Kamnika: Gostilna Repnik
omogoča brezplačno pokušino tuhinjske file, v mestni kavarni na Glavnem trgu posebne cene kloštrske kremšnite in žganja iz ruševja, v Zlati
ptički dobrote kamniških butičnih ponudnikov s popustom, v Pubu Pod
skalo pa popoldansko-večerne pokušine različnih vrst piva z območja Kamnika.
Po obisku Spomladanske razstave v Arboretumu Volčji Potok izkoristite posebne ugodnosti za kopanje v Termah Snovik in obisk Velike Planine.
V Zdravilnem gaju Tunjice vas čakajo promocijske cene vodenja ter degustacije žive vode in glinenega napitka.
Najboljšim v našem ustvarjalno likovnem natečaju smo podelili
nagrade, ki so jih med drugim prispevali Mladinska knjiga in Terme
Snovik.
Obiskali smo OŠ 27. julij Kamnik, PŠ Tunjice, OŠ Marije Vere Kamnik, OŠ
Roje in OŠ Rodica. Kako smo se imeli, pa si poglejte na spodnjih slikah.
Naša komisija je kot najboljšo izbrala sliko Roka Letnarja. Nagrado
smo jim predali minuli ponedeljek in ob obisku videli, da je likovna
učilnica na OŠ Marije Vere prava ustvarjalna delavnica.
XVII. Florijanov sejem v Trzinu
Trzin • Že 17. leto zapored bo začetek maja v Trzinu v znamenju Florijanovega sejma, ki bo od 6. do 8. maja v organizaciji Turističnega društva
Kanja potekal na trzinskem šolskem igrišču.
Ko smo z nagrado obiskali učenke in učence OŠ Roje, smo bili mi še
bolj presenečeni kot oni – pripravili so nam namreč krajši kulturni
program in ostali smo brez besed. Nagrado sta OŠ Roje prislikala
Gašper Brodar in Miha Grčar.
Sejemski konec tedna bodo začeli gasilci s petkovo gasilsko veselico z
ansamblom Donačka. Sobotno dogajanje bo začela Glasbena šola Lartko, ki
vedno pripravi atraktiven program, v katerem se predstavijo mladi glasbeniki. Nagovoroma predsednika Turističnega društva Kanja Trzin Ljuba Arsova
in trzinskega župana Petra Ložarja bo sledila prestavitev različnih kulturnih
in športnih društev iz Trzina in bližnje okolice. Dan se bo ponovno zaključil
z glasbo in plesom – Country mačke in skupina The Eccentrics bodo le uvod
v večerno zabavo s skupino Dežur. Nedelja se bo začela s pravo cirkuško delavnico, ki jo organizira Društvo prijateljev mladine Trzin. Tradicionalnemu
sprevodu gasilcev in Mengeške godbe bo sledila pokušina potice velikanke.
Nato se boste lahko zavrteli ob nastopu dveh folklornih skupin, FS Trzin
in FS Veselje, ter zapeli nekaj ljudskih pesmi z Maro in ljudskimi pevkami,
se pridružili lovu na Hribarjev cekin, nad katerim so navdušeni predvsem
otroci. Za zaključek sejma bo nekaj domačih zaigral ansambel Hooruk. Dogajanje bo obogatila pestra ponudba na stojnicah.
Dunja Špendal
April 2016
21
Učenke in učence PŠ Tunjice smo zmotili kar med poukom, pa so se
kljub temu z veseljem slikali za našo revijo. Nagrajena slika je delo
učenk Taje Kočar, Maše Levec in Stelle Podjed Škobrne.
Prisrčno so nas sprejeli na OŠ 27. julija Kamnik, še posebej ponosen
je bil Jaka Blejc, avtor nagrajene slike.
Modre novice
Na kratko
Prodaja in servis računalniške
in avdio-video opreme
Prodaja IT in
avdio-video opreme
Servis, programske in
strojne nadgradnje
Bolj vroče, suho in mokro – pripravimo se
na prihodnost
Domžale • To je geslo letošnjega Svetovnega dneva meteorologije
in rdeča nit pogovora Cvete Zalokar z meteorologoma Jožefom Roškarjem in Gregorjem Vertačnikom. Da je sporočilo slogana treba jemati resno, kažejo mnoga dejstva, tudi to, da sta bila prva letošnja
meseca najtoplejša v zadnjih 137-ih letih.
26 let
Sistemski
inženiring
Uničevanje
trdih diskov
PC H.AND d.o.o., Brezovce 10, IOC Trzin, 01 5300 800, info@pchand.si, www.pchand.si
»Če ne bi bilo tople grede, bi bilo na Zemlji –18 stopinj Celzija, tako
pa temperatura dolgoletnega povprečja Zemljinega ozračja znaša 15 stopinj,« je povedal predsednik Slovenskega meteorološkega društva Jože
Roškar na pogovoru v domžalski knjižnici, ki ga je vodila Cveta Zalokar.
Zaradi globalnega segrevanja ozračja prihaja do številnih podnebnih sprememb. Teh po mnenju strokovnjakov ne moremo preprečiti, moramo pa
se ustrezno zaščititi in sprejeti ukrepe, s katerimi bomo zmanjšali vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju. Glede na stalno rast temperatur se
bo že v sredini tega stoletja temperatura ozračja povečala za dve stopinji.
Tako kot ves svet podnebne spremembe zadevajo tudi Slovenijo. Po bePošljite povpraševanje:
sedah Gregorja Vertačnika so od leta 1961 pri nas vsi letni časi z izjemo
jeseni vse toplejši. Beležimo manj padavin, povprečno vsaki dve leti se so racunovodstvo@proevent.si  01/300 32 10
očamo s sušami. Še pred nekaj desetletji so bile temperature nad 35 stopinj pri nas redkost, danes pa se z vročinskimi vali soočamo skoraj vsako
poletje. Klima v Ljubljani postaja vse bolj podobna tisti v Atenah.
www.racunovodski-servis.si
Globalno segrevanje pa ni zgolj grožnja, je tudi sporočilo, da moramo
nekaj spremeniti. O tem govori dokumentarni film To vse spremeni, ki je
v Kulturnem domu Franca Bernika sledil po pogovoru. Dokumentarec,
posnet po uspešnici Naomi Klein, sledi uspešnim okoljevarstvenim projektom in pokaže, da lahko skupnosti tudi na lokalnem nivoju marsikaj
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Ni vsak odstopljen, obarvan
vent_oglas_90x60_modre_novice_v1_20160215.indd 1
15.2.2016 13:12:57dosežejo. Najprej pa je treba obuditi zavedanje o razsežnostih klimatskih
Pančur d.o.o.
ali zadebeljen noht glivičen!
sprememb. Odličen način za to so ravno takšni pogovori, kot je bil ta v
Knjižnici Domžale.
01/72 45 106
NOVO:
Individualni PRISTOP.
Ponudba oblikovana po
VAŠI MERI. Korektne cene,
BREZ SKRITIH STROŠKOV.
• odvzem vzorca nohta za
laboratorijski pregled
Aleš Senožetnik
031/353 347
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Uspeh mengeških likovnikov v osnovnih
tehnikah in grafikah
Mengeš • V okviru projekta Zlata paleta Zveze likovnih društev Slovenije je bilo v Kulturnem domu Polzela odprtje razstave izbranih
del osnovnih tehnik in grafik, na katero je bilo uvrščenih tudi pet
del likovnic Likovnega društva Mengeš.
Letošnje razpisane teme so slovenske gore in vrhovi, gostilniški motiv
ter verske zgradbe in znamenja. Tričlanska strokovna komisija pod predsedstvom magistra umetnosti Zorana Pozniča je imela zahtevno delo, saj
je sodelovalo v doslej najštevilčnejšem izboru 17 društev, 112 avtorjev s
189-imi deli. Na razstavo je bilo uvrščenih 39 del osnovnih tehnik in 33 del
grafik. Podeljenih je bilo 9 certifikatov za osnovne tehnike in 9 za grafiko,
na zaključni razstavi konec letošnjega leta pa bodo nekateri avtorji prejeli
plakete: podeljene bodo dve zlati paleti, dve srebrni paleti in tri bronaste. Zahvale, priznanja in certifikate je ob odsotnosti predsednika ZLDS
Branka Železnika podelila podpredsednica Leonida Goropevšek. Likovno
društvo Mengeš je sodelovalo z več kot 20 deli in 12 avtorji – od teh so se
v izbor na razstavo uvrstila dela Majde Gartner, Ani Karo, Bince Lomšek,
Modre novice
22
April 2016
Na kratko
SLOV
O
VN
0% NARA
10
10
ENSK
O
Šutna 2, 1240 Kamnik, 01/8392-793, info@zlatapticka.si
Milice Tomšič in Barbare Rabič. Slednja je za svojo monotipijo prejela tudi
certifikat kakovosti, medtem ko ga je Binca Lomšek prejela za svoj linorez.
Oznake za kolesarje v Trzinu
Trzin • Kolesarji, ki se vozijo po Trzinu, se bodo lažje znašli, saj so
pred začetkom kolesarske sezone postavili nove usmerjevalne table.
V Trzinu ugotavljajo, da je kolesarska pot po njihovem kraju priljubljena, saj vsakodnevno videvajo veliko kolesarjev. Zato so postavili usmerjevalne table, ki bodo kolesarjem v pomoč pri orientaciji po Trzinu in so
izdelane na podlagi Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.
Rudolf brez brkov
Kamnik • S slikanico O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta, smo poleg obilice literature o Rudolfu Maistru dobili še zanimivo in poučno knjigo o tem pomembnem Kamničanu, ki je namenjena predvsem otrokom.
Ob številnih dogodkih ob občinskem prazniku se je eden zanimivejših
zgodil pred hišo Rudolfa Maistra, kjer je potekalo odprtje razstave O Rudolfu brez brkov in predstavitev z dolgim naslovom O Rudolfu brez brkov
in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta. Avtorica zanimive in poučne zgodbe je Alenka Juvan, ilustracije pa je prispevala Andreja Peklar. Tematiki razstave in slikanice se nanašata na otroštvo Rudolfa
Maistra in njegovih sodobnikov. Vrstniki mladega Rudolfa so bili namreč
slikarja Anton in Maks Koželj ter Anton Medved. Na panojih pred Maistrovo rojstno hišo so organizatorji prikazali Kamnik v času odraščanja znanih
meščanov, v notranjosti pa njihove odrasle dosežke. Odprtja razstave in
predstavitve slikanice se je udeležil tudi vnuk generala Maistra, Borut Maister, glasbeno popestritev so pripravili učenci Glasbene šole Kamnik, Maistrove in Medvedove pesmi sta recitirala Meta Motnikar in Martin Juvan
Kravos. Odprtja sta se udeležila tudi podžupan Matej Slapar in direktorica
Medobčinskega muzeja Kamnik Zora Torkar.
Aleš Senožetnik
April 2016
23
KU PO
PO PU
N
S
www.zlatapticka.si
Foto: Binca Lomšek
10
%
Domače, naravno, unikatno!
T
0
%
• DNEVNO SVEŽE IZ OKOLIŠKIH KMETIJ
N A R AV N O
• IZDELKI ZA RAZTRUPLJANJE IN HUJŠANJE
• NARAVNA KOZMETIKA
• DOMAČA LEKARNA (čaji, tinkture, olja, mazila)
• IZVIRNA DARILCA iz domače kuhinje ali delavnice
• DOMAČE PIVO, VINOTOČ
Frizerski salon
Čopek – moda v
letu 2016
Smo frizersko podjetje s
tradicijo. Najdete nas v
QLANDIJI KAMNIK (059949-779) in TUŠ CENTRU DOMŽALE (051473-763). S kakovostjo
in znanjem smo zadovoljili že veliko strank.
Uporabljamo kvalitetne
pripomočke in preparate znamk Tigi, Carin,
Moroccanoil, L'oreal idr.
Redno se udeležujemo seminarjev in s tem izpopolnjujemo
svoje znanje na področju striženja in barvanja. V letu 2016
so pri barvah pričesk v ospredju predvsem blond barve s
srebrnimi odtenki in z rahlo hladnim pridihom. Moderni so
tudi pastelni odtenki, rožnate barve, rjavi odtenki in bledo vijoličaste barve. Poročnim in maturantskim pričeskam
namenjamo veliko pozornosti. Radi si vzamemo čas, da
so stranke res zadovoljne, pričeske pa obstojne. Predvsem
smo zadovoljni, če stranki s pričesko polepšamo dan. Poiščite nas na www.salon-copek.si ali nam pišite na
frizer.copek@siol.net.
Rok Posavec s.p.
GSM: 031 470 724
montazaposavec@gmail.com
• svetovanje, izmera, montaža in popravilo pohištva
• prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata
(enodelnih, deljenih, varnostnih)
DODATEN 6% POPUST
NA NAKUP
+ MONTAŽO NOTRANJIH
VRAT IN PODBOJEV
Od 18. do 27. 4. 2016.
Ali veste?
Pri nakupu stavbnega pohištva z montažo pri NAS, plačate samo 9.5% DDV!
Modre novice
Mihec odkriva Srce Slovenije
TOLSTA GORA
m
Izhodišče: pub Pod Skalo 379
Zahtevnost: lahka,
dalje
primerno za otroke od 6. leta
sta Gora 50 minut
Čas hoje: pub Pod Skalo – Tol
ernejši čas: vsi letni časi
Najprim
Zanimivosti:
Kamnik – stari
del mesta, Mali
grad, Stari grad,
734 m
Budnarjeva domačija,
Mamutov most
Tolsta gora
Tolsta gora je vrh nad Kamnikom, ki jo pozna ali se
nanjo
povzpne le redkokdo. Je višja kot Visoka špica, pa kljub
temu je
v njeni senci, saj je mnogo manj obiskana kot priljubljena
Špica.
Izhodišče izleta je pri pubu Pod skalo. Pot ni markirana,
vendar
uhojena, tako da z orientacijo ne bo težav. Pot nas po približn
o petsto
metrih pripelje v manjšo grapo, ki jo prečimo in zavijemo desno
strmo
v hrib. Od tu naprej hodimo po uhojeni poti. Ob posameznih
mestih
nudi lepe razglede na Stari grad, Tunjiško cerkev in na prelepe
Kamniške Alpe. Na vrhu je lesena skrinjica, na kateri je vpisana
višina vrha,
ter zvezek, v katerega se lahko vpišete.
Vrnete se lahko po isti poti, če pa želite še malo razisko
vati, se
odpravite proti Palovčam do Budnarjeve domačije, v kateri
si lahko
ogledate ohranjeno črno kuhinjo, od tu na Visoko špico
ter na Stari
grad ter zopet nazaj v dolino do izhodišča.
Ob obisku Tolste gore, seveda ne gre zamuditi obiska Kamnik
a in
njegovih znamenitosti. Kamnik je mesto v naročju Kamniš
ko Savinjskih Alp, mesto s tradicijo in kulturno dediščino. Že v srednje
m veku
je bilo cvetoče trgovsko mesto in Andeški grofje so imeli
tu celo lastno kovnico denarja. Čudovita arhitektura in sakralna dedišči
na nas
spominja, da je bil Kamnik glavno mesto dežele Kranjske.
Povzpnete
se lahko na Mali grad do Malograjske kapele, kjer je dvonad
stropna
romanska kapela s kripto, ki je edinstvena v Sloveniji in
je ena najbolj pomembnih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, ki
v slovenski
stavbni dediščini nima ustrezen primerjave. Z gradom je
povezana
tudi legenda o skopuški grofični Veroniki, ki je bila pol kača
in je upodobljena v kamniškem grbu.
Sprehodite se po Šutni, ogledate si lahko cerkev Marije Brezma
dežne, mimo rojstne Maistrove hiše pojdite do dvorca Zaprice
.
Po napornem dnevu vas čaka zasluženo kosilo v gostiln
ici Pri
podkvi na Trgu svobode, ki stoji tik pod Malim gradom v starem
delu
mesta.
Vi k e n d i o
dprtih vr
at v
Srcu Slo
ven
Bogomira Skvarča Jesenšek
Modre novice
ije
Od petka
29. aprila
do nedelje
čakajo p
osebna d
1. maja, va
oživetja z
Obiščite
s v KAMN
ug
srednjeve
IKU
ško mesto odnostmi in pop
narave po
ust
,
spoznajte
d Kamniš
Okuse Kam i.
ko-Savin
jskimi Alp
nika in se
ami.
naužijte ča
Od petka
rov
20. do ne
delje 22 .
Valvazorj
maja, se
evega do
v ŠMART
gajanja n
in šparglje
a gradu B
NEM PRI
v,
ogen
LITIJ
ponudnik se sprehodite po
energijski šperk, obiščite Dan I udeležite
e, ki vas p
poti in ob
ričakujejo
iščite štev jagod
odprtih vr
ilne drug
at!
Spremlja
e
jte dogajan
je na ww
sodelujte
w.srce-s
v veliki n
lovenije.s
agradni ig
i/turizem
ri za vike
/vikendi
nd v koči
in
Košutnik
na Veliki
planini!
24
April 2016
Križanka
mlje
ez s.p.
erje, 1235 Rado
Hribar Jan elechova 18, Pres nfo@papirnicalipa.si
i
P
,
0
0
a
7
n
7
i
5
v
3
Trgo
7, M: 051
45
pa.si
pirnicali
a
p
.
w
ww
OBHA JILA, BIRME, ...
7
T.: 01/72 2
VESELI SE ŽIVL JENJA IN PRAZNUJ!
KA, KRST,
DAN, PORO Se bliža pomemben dan v vašem
ROJSTNI50
Vabilo
Sveta birma ima poseben car,
prejeti njen zakrament je božji dar
in tega deležna bom tudi jaz,
tudi zame napocil je ta cas.
Je obdobje otroštva,
mladosti, zrelosti
in prišel je tiho dan,
ko srecal
š me bo Abraham.
Zato kar skupaj z mano
10. aprila 2016 ob 10. uri,
v cerkvico Marije Vnebovzete
na Brdu stopite.
Skupaj z menoj se veselite.
Ko me obsijala bo moc svetega duha
in ob botri prejela bom
zakrament Sv. Birme.
Ker želim lepe trenutke
deliti tudi z vami,
vas prisrcno
š vabim
na praznovanje v gostilno
š (Potok 9 - Kamnik,
Pri Cibru
smer terme Snovik),
v petek 30. avgusta 2013 ob 19. uri.
Nato pa v gostišcu Furman
v Lukovici,
ob 12. uri na kosilu se dobimo.
Janja Novak
Lepo vabljeni.
Katja
Udeležbo potrdite na
M: 041 553 227
najkasneje do 25. 8. 2013.
življenju in ga želite praznovati
z vašimi najdražjimi?
Kako sestaviti vabilo?
V naši papirnici imamo
pripravljene predloge,
50
svetujemo vam glede
oblikovanja in vsebine,
da bo vaš dan res poseben.
Po dogovoru vam izdelamo
vabilo po vaših željah.
9
7
18
16
GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN TISK VABIL
papirnica • fotokopirnica • grafično oblikovanje • okvirjanje • servis in prodaja fotokopirnih strojev
15
6
4
10
3
19
12
14
1
8
5
17
2
13
11
Ime in priimek
Naslov
Podpis
E-mail
1
2
3
4
5
6
9
10
11
12
13
14
Nagradni razpis slikovne križanke
IZŽREBANI REŠEVALCI:
1.
2.
3.
1.
2.
3.
Bon v vrednosti 20 €
Bon v vrednosti 15 €
Bon v vrednosti 10 €
Nagrade podeljuje Papirnica Lipa. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.
Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 20. maja 2016.
Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom
pošljite do petka, 13. maja 2016, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25,
1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.
25
8
16
17
18
19
Večerja za dve osebi (bon za 25 EUR): Franci Martinčič, 1234 Mengeš
Dostava 2 pizz po izboru: Vinko Plevel, 1218 Komenda
Pizza po izboru v lokalu: Veronika Habjan, 1234 Mengeš
Nagrade podarja Pizzerija Napoli, Sadnikarjeva ulica 5, Kamnik.
Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti
objavljena na spletni strani www.modre-novice.si. Vsi podatki so obvezni.
NOVO ! Geslo nagra dne križan ke lahko
oddat e tudi na www. modre -novic e.si!
April 2016
15
7
Modre novice
Osebno
Milan Marinič: Kultura je ena sama
Letošnji dobitnik zlate plakete Občine Domžale je uglajen, pokončen, a zelo dostopen človek. Domžalski kulturnik, ki je Kulturni dom
Franca Bernika postavil na kulturni zemljevid Slovenije in širše.
Foto: Žiga Koritnik
Milana Mariniča se kot direktorja Kulturnega doma Franca Bernika
spomnimo kot zelo aktivnega in vsestransko kulturno prisotnega. Podobno je tudi zdaj, ko pravi, da zelo nerad uporablja stereotipno krilatico,
da kot upokojenec nima časa. Dan seveda poteka nekoliko drugače kot v
prejšnjem, aktivnem obdobju, saj so veliko bolj v ospredju njegovi osebni
interesi kot prej, ko je sebe skoraj povsem podredil svojemu delu. A kot
ugotavlja, je način vključenosti osebnega pristopa do lastnega življenja
večji in videti je, da se da na tak način lepo živeti. Tempo vsakdanjika se je
tem razmeram lepo prilagodil. Po drugi strani je v prvi fazi upokojitvenega
statusa popolnoma vpet v dva velika projekta, ki bi jih težko izpeljal, če
bi bil še vedno zaposlen v KDFB. Prvi projekt je bil zastavljen že prej, gre
za izdajo monografije o Aciju Bertonclju. V tej povezavi sta z urednikom
Francem Križnarjem pripravila simpozij, ki je postregel kar z osemnajstimi tehtnimi referati, ki bodo kmalu objavljeni v knjigi. Delo ga je močno
okupiralo, a kot poudari, gre v primeru Acija Bertonclja za osebo, Domžalčana, za velikana slovenske poustvarjalne umetnosti, ki smo mu za časa
življenja zagotovo posvečali premalo pozornosti. Milan Marinič poudari,
da dajo takšni posamezniki mestu dušo … Drugi projekt, ki ga je vodil v minulem obdobju je bil bolj producentske narave, saj je skupaj z družinskim
podjetjem in v koprodukciji z Mini teatrom iz Ljubljane pripravil krstno
izvedbo novega slovenskega dramskega besedila Drage Potočnjak Zavednonezavedno. Premiera je bila minuli mesec, torej je prva faza, glavni zalogaj projekta sicer končan, zdaj pa sledi postprodukcija, torej ponovitve
predstave.
Ob tem nas je zanimalo, če ga še kdaj zamika tudi vključevanje v kulturo kot neposrednega udeleženca, morda na odrskih deskah, kjer je bil
zelo aktiven v v preteklosti, saj je svojo kulturno pot začenjal kot igralec
v Šentjakobskem gledališču. Milan Marinič prizna, da so ravno ljubiteljski
začetki zaznamovali njegovo osebnost, njegov odnos do estetike, kulture
in do načina življenja. Dejstvo je, da so odrske deske posvečen prostor,
kamor ga stalno vleče in na katerega je Marinič intenzivno navezan. A da
bi spet stopil na oder kot igralec, ni njegova najbolj prvenstvena želja, čeprav hkrati to ni izključujoče. Kljub prvinski navezavi na gledališče smo
ga vprašali, katerega kulturnega dogodka, zvrsti se najraje udeleži, saj
je verjetno pogled nekoliko drugačen zdaj kot v pretekli vlogi direktorja kulturnega doma. Naš sogovornik je bil še pod vtisom in doživetjem
Modre novice
Matej Primožič
večernega koncerta dan pred pogovorom (v KDFB so nastopili Gidon Kremer, eden največjih svetovnih violinistov, in baltski orkester Kremerata
Baltica), ki mu je tokrat sledil le kot "odjemalec". V tem primeru je šlo res
za drugačno intimno povezanost, odnos do vrhunskega dogodka, kot ga
je bil prej morda vajen kot direktor. Ob tem doživetju se je pojavila še dimenzija občutja koncerta, ki ga je naš sogovornik doživel tudi kot tisti,
ki je na nek način soustvaril ta vrhunski dogodek. To je bil dogodek, ki
je bil rezultat dolgoletnega dela in odnosa do programa KDFB in se je v
dosedanjih petnajstih letih iz popolnoma nič zgodil do take stopnje, kot
smo ga bili deležni včeraj – gre za ponos, da nam je v Domžalah kaj takega
uspelo, še doda. Ob tem se nam je porodilo vprašanje, ali je tak rezultat,
ko je KDFB uveljavljen tudi ali, bolje rečeno, predvsem izven meja občine
Domžale želja in vizija že od začetka ustanovitve zavoda ali je to bolj posledica dobrega dela direktorja in ekipe? Milan Marinič na to na kratko
pove, da gotovo slednje. Njegova vizija je bila, kot še doda, da si mesto
Domžale zasluži kakovostno preživljanje prostega časa v okviru kulture
in umetnosti ter vrhunske kulturne dogodke – kultura je zanj ena sama,
saj je ne deli na ljubiteljsko in profesionalno. »Kultura mora biti rezultat
in vsak občan naše občine si zasluži najboljše na vseh področjih. Če so cilji
in delo pravilno zastavljeni, bo samo po sebi prišlo do rezultata – torej, da
so kulturni dogodki KDFB sestavni del življenja občanov Domžal. In če pri
oblikovanju programa sledimo pravim estetskim vrednotam, potem to
samo po sebi pomeni, da kultura ni samo stvar ljudi v KDFB, ampak cele
občine in širše. Kulture ne moremo in ne smemo zapirati, saj je namenjena vsem. Po drugi strani se je tudi dogajalo, da v kulturnem domu vse prireditve niso bile polne, saj tudi nismo gradili na tem, da bi bile polne. Če
bi namreč na tem gradili, potem bi morali ponuditi drug program, in sicer
program za napolnitev dvorane. Tako pa smo želeli slediti svoji kulturni
politiki in preverjenim estetskim kriterijem. Rezultat je bil kakovosten
program in na nek način tudi kulturna vzgoja občinstva na primernem
nivoju. Vse skupaj je stvar razvoja, čeprav imamo samo eno dvorano in to
praktično najmanjšo med javnimi zavodi v Sloveniji, imamo pa program,
ki je zavidanja vreden in dokazuje, da so bile energije za rezultat, ki je zdaj
tu, pravilno vložene.«
Nadaljevanje pogovora smo usmerili v nekoliko bolj sproščene vode,
saj nas je zanimalo, če ga razveseljujejo še kateri drugi hobiji. Milan Marinič pove, da je rad na svežem zraku, rad kolesari, se ukvarja z vrtičkarstvom in neizmerno rad bere, tako da je v zadnjem času prebral številne
knjige, ki jih prej ni utegnil. Prizna, da po eni strani nekoliko pogreša vpetost v dogajanje v okviru funkcije direktorja kulturnega doma, a s situacijo, v kateri se znajdeš, se je treba soočiti in to čim prej, preden je za kaj
prepozno. Na to se je pripravil in je v tem popolnoma predan, tako kot
je bil enako predan funkciji direktorja, ko jo je opravljal. Res je, še poudari, da se kdaj pa kdaj ustavi, pobrska po svojih spominih, ki so lahko
blagor, lahko pa tudi breme. A poudari, da po razmisleku kar ne more
verjeti, koliko lepih doživetij je za njim, koliko čudovitih ljudi je spoznal, z
njimi sodeloval ... Seveda smo se dotaknili tudi zlatega priznanja Občine
Domžale, ki ga bo prejel na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku.
In kakšen je njegov odnos do tovrstnih nagrad? »Nisem se še opredelil,«
pravi na začetku svoje misli. Ima bogate izkušnje z druge strani podeljevanja, saj je bil štiri leta član upravnega odbora Prešernovega sklada, kjer
si je skušal ustvariti odnos do nagrad in mnenje, kaj si nagrajenci mislijo
o nagradah. »Priznanje mora biti spodbuda človeku, ki naj bi ga krepila v
ustvarjalni potenci. Športnik, na primer, dobi medaljo takoj po končanem
dosežku, kar pomeni, da gre za novo spodbudo za naprej. V kulturi smo
pogosto navajeni, da se nagrade podeljujejo za zaokroženo celoto nekega
obdobja. Kulturni ustvarjalec pa potrebuje ves čas nove vzgibe za nove
ustvarjalne potence.« Zato je prepričan, da nagrada mnogim umetnikom
veliko več pomeni sredi ustvarjanja kot pa na koncu. Še doda: »Če nagrada
meni pomeni spoznanje podeljevalca k dosežkom, k stanju duha v mestu,
potem sem potolažen, saj je bil to moj namen. Vsega tega nisem delal
zaradi sebe. Želim si, da je to nagrada za to, kar sem v določenem procesu v Domžalah naredil. Potem mi bo to zadoščenje, da je bilo moje delo
pravilno. Vmes, med samim delom, sem pa zanesljivo dobil premalo vzgibov, da je moje delo pravilno.« Po pogovoru lahko zaključimo, da je Milan
Marinič človek, od katerega lahko jemljemo ogromno navdiha, predvsem
pa še več delovnih, poslovnih in življenjskih izkušenj, iz katerih se lahko
marsikaj naučimo.
26
April 2016
Oglasi
KO V NESREČI NISI SAM ...
NUDIMO:
• avtoličarska in avtokleparska dela na
osebnem in tovornem programu
• popravila toče brez lakiranja
• poliranje vozil
• servis ter polnjenje klimatskih naprav
• hitri servis vozil ter priprava na
Podjelše 2
1241 Kamnik
T: 01 8391 169
GSM: 041 683 016
tehnični pregled ...
30 let delovanja
Ravioli nadevani s čemažem in skuto
Prenova kopalnice
Za 4 osebe potrebujemo:
Kopalnica je prostor, ki ima v našem življenju zelo pomembno mesto. V njej
se želimo in moramo dobro počutiti. Seveda pa čas prinese svoje in kmalu
začnemo ugotavljati, da naša kopalnica potrebuje prenovo. Gre za velik korak, saj je nekaj drugega zidati in opremljati kopalnico na novo, kot pa se v to
podati ko v stanovanju že enkrat živimo. Najbolj pomembno je, da je prenova
čim krajša, zato pa potrebujemo prave mojstre, ki si takoj sledijo eden za
drugim in ki se strokovno dopolnjujejo. Kako se je potrebno lotiti takšnega
projekta ve zelo dobro Klemen Leskovec, ki je strokovnjak za ogrevalne in
vodovodne inštalacije. Ima bogate izkušnje s tovrstnimi sanacijami, saj vam
poleg svetovanja ponuja tudi povezave z drugimi strokovnjaki, ki so potrebni za takšno nalogo. Tu mislimo predvsem na vodoinštalaterja, zidarja,
keramičarja, električarja in še koga. Vse kar potrebujete, je le še pogum za
korak v prenovo in seveda nekaj sredstev, pa je rezultat lahko tako uspešen
kot na fotografijah.
Testo za raviole
· 9 jajc (rumenjakov) · žlica olivnega olja · žlica vode · 5 g soli ·
250 g ostre moke ·
Nadev za raviole
· pretlačena skuta · čemaž · drobtine · sol · poper ·
Omaka
· 50 g stebelne zelene · 140 g gomoljne zelene · 1 šalotka
maslo · vermut · piščančja juha (lahko tudi govejo) · sladka smetana ·
sol · sladkor · muškat · cayjennski poper · pire čemaža
Priprava:
Ravioli
Vse sestavine dobro pregnetemo. Zavijemo v štruco, damo v folijo in damo
počivati v hladilnik.
Nadev za raviole
Čemaž narežemo na lističe in vmešamo v pretlačeno skuto. Dodamo
drobtine, da povežejo maso. Dodamo sol in poper.
Oblikujemo raviole z nadevom. Jih skuhamo, na hitro obrnemo na
prečiščenem maslu in postrežemo.
Omaka
Stebelno zeleno olupimo in skuhamo. Gomoljno zeleno narežemo na kocke
in skuhamo. Šalotko narežemo na kolobarje. Vse skupaj v spenjenem
maslu posteklenimo, zalijemo z vermutom (npr. suh martini bianco) in
piščančjo osnovo ter vse skupaj reduciramo na eno tretjino (mora povreti).
Dolijemo sladko smetano, prevremo. Vse skupaj zmiksamo v mešalniku.
Začinimo in na koncu dodamo zmiksan čemaž. Posujemo s trničem.
Krožnik je pripravil Primož Repnik
Gostilna Repnik,
Vrhpolje 186, Kamnik | 051 300 357 | 01 839 12 93
info@gostilna-repnik.si | www.gostilna-repnik.si
B DENT, d.o.o.
KRAŠNJA 57A
1225 LUKOVICA
• popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
• zgodnja diagnostika paradontalne bolezni in
zdravljenje z laserjem
• vstavitev implantatov
• brezkovinska keramika
TELEFONI:
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522
ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515
MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212
WW W :b-dent.com
April 2016
EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com
27
Modre novice
Naš pogovor
Franc Miš, GRS Kamnik: Priznanje nas obvezuje k še
Mateja Štrajhar
boljšemu delu
Društvo GRS Kamnik je letošnji prejemnik zlatega priznanja
Občine Kamnik za vrhunsko usposobljenost, organiziranost,
širjenje zavesti o varnosti v gorah in predvsem nesebično
pomoč pri reševanju. Kakšni so vaši občutki ob tem visokem
priznanju?
Kot sem dejal v zahvali
ob prevzemu, ponosen sem.
Ponosen, da smo najvišje občinsko priznanje, za katerega
so zaslužni vsi člani, prejeli
kamniški gorski reševalci. Ponosen, ker smo dosegli cilj, ki
smo si ga zastavili pred leti.
Vsak član društva je ponosen,
da je kamniški gorski reševalec. Da smo prejemniki priznanja in da je cilj dosežen, gre
Franc Miš
seveda zahvala vsem članom.
Prepričan sem, da so ponosni tudi vsi reševalci, kajti prejeto priznanje je dokaz,
da kar delamo, delamo dobro. Še en občutek me preveva. Občutek odgovornosti.
Priznanje nas obvezuje, da bomo delali še bolje.
Najbrž bi bili še bolj kot priznanja veseli ureditve prostorov
društva. Kaj se dogaja na tem področju?
Vse ob svojem času. Prepričan sem, da bomo v nekaj letih dočakali tudi te in
imeli razlog biti veseli in ponosni. Trenutno smo v fazi pridobivanja idejnih projektov. Leta 2014 je Občinski svet Občine Kamnik sprejel Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za ureditev prostorov Društva GRS Kamnik in v sklad namenil
sredstva v višini 110 tisoč evrov, lani pa smo skupaj z vodstvom Občine našli tudi
primerno lokacijo – parcelo tik severno od Veterine Kamnik. Moram poudariti,
da se sedanje vodstvo Občine z županom na čelu močno trudi za rešitev naših
prostorskih težav.
Težavo pri vašem delu še vedno predstavlja tudi omejen signal
na Veliki planini, zaradi česar so komunikacijski pogoji slabi.
Borite se za postavitev repetitorja na Veliki planini. Kako kaže?
Glede tega lahko povem, da nam je bila pred tednom s strani MORS-a dodeljena frekvenca in da se trenutno dogovarjam za termin montaže repetitorja. Če
bo vse posreči, bomo, ko bodo bralci to brali, imeli težave z zvezami na območju
Velike planine že rešene. Rešene pa ne bodo samo naše težave, temveč bo repetitor pokril tudi širše območje severovzhodnega dela Tuhinjske doline in bo v korist
celotni kamniški civilni zaščiti.
Največ vredno pri vašem delu je rešeno življenje. Predvidevam
pa, da ste včasih tudi jezni, predvsem takrat, ko se nesreče zgodijo zaradi neumnosti, objestnosti, nepripravljenosti?
Da, kot sem že večkrat dejal in zapisal, nam je največja zahvala za delo rešeno življenje. Kar se tiče neumnosti, objestnosti, nepripravljenosti in še bi lahko
našteval ter s tem povezane jeze, pa to ni v naši domeni. Res je, da bi bili lahko
marsikdaj jezni, vendar s tem ne bi rešili nič. Dostikrat se rajši nasmejemo in nato
v sproščenem vzdušju "nesrečnika" poučimo, kako naj ravna v prihodnje. Običajno vsakega povabimo na svoje tečaje, ga napotimo, da se včlani v planinsko
društvo, vpiše v alpinistično šolo in podobno. Najhujše je, ko se zgodi tragedija,
ko ni več popravnega izpita. Takrat ne pomaga jeza, za nasvet pa je žal prepozno.
Zavedati se moramo, da tako kot imamo npr. neizkušene, objestne in nepripravljene udeležence cestnega prometa, imamo te tudi v gorah.
se ne podajajo sami, predvsem pa naj si izbirajo ture, primerne svojim sposobnostim. Zavedati se morajo, da tako kot povsod v gorah nikdar nismo popolnoma
varni. Na nas prežijo subjektivne in objektivne nevarnosti, gora se ne sme podcenjevati, v hipu gre lahko vse narobe. V tem letnem času bi posebej opozoril na
skrajno previdnost pri hoji, saj obstaja velika nevarnost zdrsov, ti pa so na prvem
mestu med vzroki nesreč. Poti so zasnežene, poledenele in spolzke, v kopnem pa
odpadlo listje skriva kup pasti.
Eden glavnih razlogov za nesreče v gorah je nepoznavanje zakonitosti gorskega sveta. Te so popolnoma drugačne kot v dolini. Treba jih je spoznati, se seznaniti z objektivnimi nevarnostmi, ki nas lahko dolete. Velja namreč, da dokler nevarnosti ne poznamo, mislimo, da smo varni. Če hočemo, da bo pot v gore varna in
prijetna, se moramo na vsako turo dobro pripraviti, primerno opremiti, opremo
pa moramo znati uporabljati!
Nam lahko zaupate kakšno zgodbo s srečnim koncem, ki je na
vas naredila še poseben vtis?
Vsakič, ko pomagamo v nesreči in preprečimo, da bi se zgodila hujša oziroma
bi se zgodila tragedija, je za nas reševalce zgodba s srečnim koncem.
Mogoče takrat, ko smo se pred leti ravno peljali proti Veliki planini, kjer smo
imeli tečaj varne hoje v gore, in medtem prejeli klic iz centra za obveščanje, da si
je ob poti na Veliko planino planinec huje poškodoval glavo, da je v nezavesti in
ne diha. Poškodbe so bile hude in poškodovani bi lahko pod potjo umrl, vendar so
se takrat poklopile vse karte. Bili smo blizu kraja nezgode, z nami je bil zdravnik
gorski reševalec, s seboj smo imeli vso potrebno opremo … Po petih dneh se je
zbudil iz kome in danes se brez posledic sprehaja po Planini.
Število nesreč se kljub vse večjemu obisku gora zmanjšuje, kar
pripisujete preventivnemu delu. Kaj le-to vključuje?
Zavedamo se, da na mladih svet stoji, da je širše usposabljanje, predvsem
pa ozaveščanje, dolgotrajen proces, ki pa ima dolgoročne učinke, zato ogromno
preventivnega dela namenimo mladim in njihovim staršem. Zanje imamo vsako
leto tečaj na Veliki planini, kjer jim na njim primeren način predstavimo, kako v
gore in v gorah. Veliko imamo predavanj v osnovnih šolah, odlično sodelujemo s
planinskimi društvi in njihovimi planinskimi skupinami po šolah. Za odrasle imamo vsako leto tečaj varne hoje v gore v zimskih razmerah.
Sicer pa ste med najbolj obremenjenimi GRS društvi v Sloveniji. Kakšna je statistika za lansko leto oz. prve tri mesece
letošnjega leta?
V letu 2015 smo beležili sedemindvajset intervencij, triindvajset reševalnih in
štiri iskalne, kar nas uvršča med bolj obremenjena društva GRS v Sloveniji. Opravili smo 754 ur reševalnega dela, v intervencijah je sodelovalo 252 reševalcev. S
helikopterjem smo izvedli enajst intervencij, ostale so bile klasične. Zdravnik je bil
prisoten v dvanajstih. Leto je zaznamovalo dejstvo, da po šestih letih – k sreči! – z
gora nismo prinesli mrtvega človeka.
Kljub velikemu povečanju števila obiskovalcev gora beležimo zmanjšanje števila nesreč, kar gre zagotovo pripisati tudi preventivnemu delu, ki ga opravljamo.
Po prvih treh mesecih smo letos z devetimi intervencijami krepko na prvem
mestu. Tolminci, ki so dolga leta najbolj obremenjena postaja, jih imajo šest. Močno upam in si želim, da se ne bo nadaljevalo, kot se je začelo.
Se v zvezi z nepripravljenostjo še vedno pojavljajo težave ali se
ljudje dandanes bolje zavedajo nevarnosti? Na kaj bi opozorili
ljudi?
Na splošno so planinci danes bolje pripravljeni, opremljeni in usposobljeni,
kot vedno pa se najdejo izjeme. Da bi se izognili nesrečam, naj se planinci na turo
odpravijo samo, ko so primerno usposobljeni in opremljeni. Ne zahajajo naj v
brezpotja, razen ko so za to usposobljeni, izkušeni in jih dobro poznajo. Na pot naj
Modre novice
Foto: arhiv GRS Kamnik
28
April 2016
Oglas
PRVI HITRADIO 23. ROJSTNI DAN
PROSLAVIL Z VELIKIM OPEN AIR-JEM S
23-IMI POSLUŠALCI V ETRU!
Vsak, ki je kdaj delal na radiu, bi se verjetno strinjal, da ima
radio svoj poseben čar, ki ga ne pozabiš nikoli. In tak je tudi
naš slogan: Prvega ne pozabiš nikoli. Prav to je bil en izmed
razlogov, da smo se odloči 23. rojstni dan proslaviti na prav
poseben način – z 12-urnim OPEN AIR-jem, v katerem se nam
je v programu pridružilo 23 poslušalcev.
Vsak med njimi je dobil 23 minut lastnega programa, ki ga je lahko oblikoval po svoji želji. S tem so vsi, ki so sprejeli izziv, spoznali
radijsko delo od blizu, se preizkusili v vlogi radijskega voditelja, si
uresničili glasbene želje, posneli izjave, ki jih bomo uporabljali v
programu v sledečih tednih in konec koncev ... morda bo prav kateri izmed triindvajsetih novih glasov, ki smo jih lahko prvega aprila
slišali v našem programu, postal nov vsakodnevni spremljevalec
več tisoč poslušalcev, ki ste nam zvesti skorajda že četrt stoletja.
Med poslušalci, ki so se nam pridružili v programu, je bilo kar nekaj
nadebudnežev, ki so se z radiem spogledovali prvič, nekaj pa jih je
bilo že znanih medijskih “mačkov”: mikrofon je tako med drugim
premamil pevko Majo Založnik, znanki iz resničnostnih šovov Nino
Golub (lanskoletni Big Brother) in Barbaro Imperl (lanskoletna
Kmetija), televizijsko voditeljico Ano Raščan (TV3 Medias), na našo
pobudo pa se je v radijsko voditeljico prelevila tudi aktualna Miss
Slovenije, Mateja Kociper.
Nekaj utrinkov iz samega dogajanja si lahko ogledate na fotografijah v vaši reviji, še več pa jih najdete na naši Facebook strani.
In kako naprej?
V pomlad smo zakorakali z novo zvočno podobo, ponujamo vam
še več vaših hitov, prav tako pa se bomo še naprej iz dneva v dan
trudili pripravljati zanimiv, kakovosten in dinamičen program, ob
poslušanju katerega bo vaš vsakdan še lepši in prijetnejši.
Hvala, ker ste z nami že 23 let. In upamo, da vsaj še toliko let ostanete naši zvesti spremljevalci. Saj veste ... brez vas ne bi bilo nas.
April 2016
29
Modre novice
Anini nasveti
O zemlji za vrt
Marko Hočevar
Oglasno sporočilo.
Bralka iz Mengša nam je poslala vprašanje v zvezi z zemljo za vrt. Odgovoril ji je strokovnjak za organske izdelke Marko Hočevar, univ. dipl.
inž. agronomije.
Vprašanje naše bralke
Nabavila sem navadno vrtno zemljo in nekaj humusa. Namen imam kupiti
po nekaj sadik posamezne zelenjave in zelišč. Rada bi pridelala čim bolj zdravo zelenjavo oziroma s čim manj škodljivimi primesmi. Upam, da ozračje v
Mengšu, kjer živim od lanskega poletja, kljub letalskim preletom to dovoljuje.
Vljudno vas prosim za vaš nasvet, kako naj se zadeve lotim. Vem, da bom v
vsakem primeru le s prakso pridobila znanje, zelo hvaležna pa bi bila za kakršnokoli strokovno mnenje, za kar se vam vnaprej lepo zahvaljujem. Malo
izkušenj s klasičnim vrtom imam sicer še iz mladosti.
ganske plodovke, Organske jagode. Za naravno krepitev rastlin in varovanje
pred boleznimi ter škodljivci se uporablja Lekarna za rastline, pri kateri lahko
izbiramo med številnimi naravnimi rešitvami, kot so HomeOgarden Krepitev
vrtnih plodovk, Krepitev vrtnih zelenjadnic, Odpornost paradižnika, Škodljivci
stop, Bolezni stop, Polži stop itd. Na tak način pridemo do zdravega domačega in organskega pridelka.
Odgovor našega strokovnjaka
Za pripravo organskega vrta je ključno, da uporabljate naravne in organske izdelke, ki ne vsebujejo umetnih gnojil in agrokemikalij. Zemlja, v katero
sadite ali sejete, naj bo rahla in s sposobnostjo zadrževanja vode in hranil. V
ta namen se uporabljajo organske zemlje, najbolje iz kokosovih vlaken. Poleg
tega je treba rastline organsko nahraniti z gnojili, ki vsebujejo leonardit in mikorizo. To so gnojila novejše generacije, ki ji porabite manj, so bolj učinkovita
ter delujejo hitro in dolgotrajno. Priporočamo uporabo gnojila HomeOgarden Organski vrt. Gnojilo je zelo dobro tudi za kompostiranje. V nadaljevanju
dognojujemo – odvisno od posajene (vrste) rastline z gnojili iz alg, kot so Or-
cvetličarna
Pred nakupom balkonskih
rož se oglasite, saj smo
vam pripravili,
• veliko izbiro balkonskih sadik
• novosti
• dodatni popust do 15. aprila
• brezplačni katalog cvetje za
poletje...
Izberite organsko
vrtnarjenje in si zagotovite zdrav, domač in
organski pridelek.
ANA
sobne rastline
Vabljeni v polne rastlinjake.
Brezplačni katalog
Cvetje za poletje 2016.
IZBERITE NARAVO!
Delovni čas:
• delavnik 8:00–19:00
• sobota 8:00–17.00
Imate težave na vrtu? Pišite nam na urednistvo@modre-novice.si ali
na Modre novice, Medvedova 25, 1240 Kamnik in naš strokovnjak za
organsko vrtnarjenje vam bo priskočil na pomoč.
Modre novice
lonci Lechuza
sadike sadja
hrana za male živale
Vrtni center Gašperlin Moste pri Komendi tel. 01 834 35 87 www.vrtnicenter.si
30
April 2016
Oglasi
Prenovljeni Tuš supermarket Perovo Kamnik
Marca je Tuš supermarket Perovo odprl svoja vrata v novi osveženi podobi. Najsodobnejšim nakupovalnim trendom prilagojen supermarket odlikuje razširjena ponudba, urejena po željah kupcev, z osveženim prodajnim asortimanom in odlično založenimi svežimi oddelki. Prenovljeni supermarket poleg široke izbire s poudarkom na svežih oddelkih ponuja tudi privlačnejši videz in prilagojeno nakupno pot. V Tušu so se za prenovo
odločili zaradi izboljšanja nakupovalne izkušnje.
V Tušu so učinkovito in celostno prenovili dosedanji supermarket Perovo v Kamniku, ki v novi podobi prinaša vse najsodobnejše nakupovalne trende in še bolj
pestro ponudbo: razširjena je ponudba kruha in pekovskih izdelkov, prav tako velik poudarek namenjajo ponudbi iz privlačno oblikovane delikatese, razširjenemu mlečnemu programu ter svežini na oddelku sadja in zelenjave. Glavni poudarek prenovljene trgovine bo še vedno na najboljši kakovosti in izjemni svežini, ki
jo Tuš kupcem ponuja za najbolj ugodno ceno.
Mestni trg 1, Domæale
CENTER Domæale
Ugodni spomladanski nakupi.
-25
%
20% popust
za nakup enega izdelka iz
ponudbe ženske in moške
oblačilne konfekcije
za vse ARTDECO
izdelke za ustnice
Ne velja za blago v akciji.
Popusti se ne seštevajo.
Veljavnost kupona do 30. 4. 2016.
Akcija velja od 15. 4.-23. 4. 2016 samo
v Tuš drogeriji Domžale.
KUPON
10% popust
za nakup enega izdelka po
vaši izbiri iz ponudbe
hišnega tekstila ali
spodnjega perila in pižam
za Ëlane
Tuπ kluba
Trgovine
PETEK, 15. 4. ali
SOBOTA, 16. 4. 2016
Ne velja za blago v akciji.
Popusti se ne seštevajo.
Veljavnost kupona do 30. 4. 2016.
Redna cena od: 10,49 €
Art: 21987, 15902, 15896
Super premium hrana za pse
Trainer Natural piščanec z rižem
in Aloa vero 2 kg in 12,5 kg
Akcije veljajo do 30.4.2016 oz. dorazprodaje zalog. Akcije,
popusti in znižanja se med seboj izključujejo.
www.mrpet.si
Spomladanski popusti
do 50%
popust
na določeno
obutev in torbice
NA CELOTEN NAKUP
UnovËite lahko 1 kupon za 1 nakup na 1 Tuπ klub kartico. Kupon je unovËljiv le v trgovinah Tuπ. Popust se
ne obraËuna na Bum izdelke, izdelke iz programa lojalnosti, za noæe Tinita, na darilne pakete Zvezdar,
izdelke iz odprodaje, zniæane pred iztekom roka uporabe, za tobaËne izdelke, Ëasopise, revije, knjige,
plaËilo poloænic, povratno embalaæo, za izdelavo fotografij, darilne
in vrednostne kartice, kartice in predplaËniπke pakete mobilnih
operaterjev, plinske jeklenke, plin v plinskih jeklenkah. V primeru
obroËnega odplaËevanja kupona ni mogoËe uveljavljati. Popust ne
velja na druge popuste na nakup oz. se z njimi izkljuËuje. Kupon ne
velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike.
Spekter Velenje
Akcija velja do 30. 4. 2016..
pravokotnik 2500*670mm
POPRAVLJALNICA
IN
ŠIVILJSTVO
Zajc Metka s.p.
Gsm: 051 770 737
Folien: Rot MACal 9859-04, Weiss MACal 9829-00
Janez
Omahna s.p.
Izvedba: 3D napisi 10 ali 20mm debeline, nesvetleči,, svetlobna elipsa višine 630mm
April 2016
31
Modre novice
Šola teka
LETOS JE PA RES ŽE ČAS,
DA SE SPRAVIM V FORMO!
Ste se prepoznali v naslovu? Poskušate vsako leto prestaviti
mejnik in začeti z zdravim življenjem? Mi poznamo rešitev ...
3. ŠOLA TEKA
MODRIH NOVIC
Za 133 eur dobim:
TRENINGI
MOTIVACIJA
OPREMA
EKIPNI DUH
Za tekaško znanje bo skrbela strokovna ekipa Bodifita 2x tedensko od
sredine maja do konca oktobra. V tem času boste lahko brezplačno obiskovali tudi vodene programe v centrih Bodifit (članarina 10 €).
Da ne bo izgovorov, vam bomo zagotovili vrhunsko športno opremo
Craft. Vsak udeleženec bo prejel 2 tekaški majici, tekaške hlače, nogavice in naglavno svetilko.
MOČNO
SRCE
KONDICIJSKA
PRIPRAVLJENOST
Za uspešen napredek si bomo zadali cilj, da bomo pretekli Ljubljanski maraton, na kakšni razdalji, zaenkrat še ni pomembno. Prijavnino
bomo poravnali mi.
Vsi kdaj pa kdaj potrebujemo brco v rit, nekoga, ki nas spodbuja in se
trudi ter napreduje z nami. Na treningih šole teka Modrih novic, boste
spoznali nove tekaške prijatelje s katerimi boste neustavljivi.
FIZIČNA
PRIPRAVLJENOST
ZDRAVA
PREHRANA
DOBRO
POČUTJE
USPELO MI BO!
Šola teka Modrih novic pa bo poskrbela, da letos ne bo izgovorov.
športna oprema
pokrovitelj
Modre novice
pokrovitelj
32
April 2016
www.bodifit-shop.com
Šola teka
(Pre)oblikovanje telesa
TEČEMO Z BODIFITOM
Kot vsako leto tudi letošnja pomlad v nas prebuja zavest, da so
novoletne obljube že zdavnaj mimo, mi pa še vedno iz dneva v dan prestavljamo svoje cilje in želje. Poletje trka na vrata, zimsko garderobo pakiramo
na podstrešje in kar prehitro je leto naokoli ... Spet bo treba svoje telo izpostaviti v kopalkah. Če smo redno aktivni in z uravnoteženo prehrano skrbimo za svoje zdravje, potem ni težav, še vedno pa, žal, dnevno srečujem kar
nekaj tistih, ki tako ali drugače lovijo »zadnji vlak« na poti preoblikovanja,
preden jih ujame dopust.
Seveda ja zaželeno in priporočljivo, da za svoje telo na vseh segmentih
skrbimo redno celo leto in ne le nekaj toplih mesecev! Treba se je zavedati,
da vsa nihanja na naše telo delujejo izjemno stresno, kar se odraža na slabem imunskem sistemu, številnih poškodbah in vsemu, kar spada zraven.
In če ste eni tistih, ki želite nekaj spremeniti, se prvič soočate z vadbo in imate dovolj neuspešnih bližnjic … potem so spodnje besede namenjene prav
vam!
Razumljivo je, da je najtežji ravno začetek. Trg narekuje ogromno trendovsko obarvanih vadb in raznolikih pripomočkov, na policah je ogromno
izdelkov, ki vas bodo »prepolovili« čez noč. Za piko na i poskrbi še internet
– oaza videoposnetkov, ki vse vadeče meče v isti koš – recept za vse enak!
Žal ali pa na srečo ne bo tako enostavno! Zaupal vam bom svoj (preverjen)
recept. Vas pa izzovem, da preverite, če deluje!
Naj bo prvi korak narejen doma. Svojim bližnjim zaupajte svoje želje in
cilje, saj je ključnega pomena, da imate na poti preoblikovanja podporo tudi
doma! Jedilnik, hladilnik, urnik, varstvo, obveznosti … Vse skupaj bo tako
ali drugače vključevalo tudi vaše bližnje in verjemite, veliko lažje vam bo,
če ne bo kdo na vsakem koraku rušil vašega načrta. Nadaljnji korak je zelo
pomemben! Sami pri sebi razčistite, koliko cenite svoje telo in zdravje in
kaj ste pripravljeni narediti ZASE! Večinoma uspemo prioritete postaviti
v takšen vrstni red, da smo sami sebi nekje na koncu. Čas, denar, energija,
volja … Vse najdemo za vse, le zase bolj poredko. Naredite prve spremembe
že tukaj! Začnite se ceniti in namenite si nekaj več!
Sedaj se moramo odločiti, kam sedaj, katera vadba, kam v fitnes, kako in
zakaj. Svetujem osebni posvet s strokovno usposobljenim kadrom. Obiščite fitnes center, v katerem si bodo za vas vzeli čas in vam svetovali,
vam pripravili prilagojen načrt, ki vključuje vaše želje, vaše šibke točke, vaše
zdravstveno stanje in predvsem vašo telesno pripravljenost. Nikakor ne
sledite množici! Sam najprej svetujem testiranje telesne sestave na profesionalni napravi Inbody, saj le-ta razkrije vse tisto, kar je očem prikrito –
dobimo podroben vpogled v svoje telo. In ravno to je osnova za nadaljnje
delo. Ker se vadeči pretežno odločajo le za tiste vadbe/vaje, ki jih poznajo, ki
so jim všeč ali se z njmi počutijo močne oz. »domače«, jim predlagam zelo
raznolik plan dela. V tedenski urnik umestimo tako kardio vadbo kot tudi
vadbo za moč, body&mind vadbene zvrsti, funkcionalne vadbe itd. Le tako
lahko celostno obdelamo vsa področja. Urnik vadbe naj vam svetuje vaš
osebni trener, saj le on pozna vaše zmožnosti in vaš koncept. In ne pozabite na počitek! Le-ta je nujno potreben za regeneracijo, kurjenje maščob ali
pridobivanje mišične mase.
Verjemite, konceptualno in dolgoročno nastavljen plan rekreacije
ter uravnotežen jedilnik sta ključ do zdravega telesa in duha. Izogibajte se Yo-yo sistemu vadbe, kjer 2 meseca intenzivno treniramo in potem
spet pavziramo, se lotevamo brutalnih diet s kratkoročnimi rezultati in
potem vse kilograme pridobimo nazaj, izgubljamo mišično maso v želji, da
tehtnica pokaže čim manj, maščoba pa ostaja. Vse to je metanje peska v oči,
je začaran krog, kjer potrošimo ogromno denarja, rezultata pa ni oz. ga ne
moremo obdržati.
Na vsakem osebnem posvetu svetujem, naj bo začetek le enkrat – in
nikoli več! Da si umestite rekreacijo in jedilnik v življenjski slog, tako da bo
to postal rutinski del vašega vsakdana, da ne boste o tem razmišljali kot o
nečem, kar morate, ampak ŽELITE! Naj bo gibanje vaše življenje in zdravje vaše vodilo! Tega se žal premalo zavedamo ... za razliko od tistih, ki si
vsega tega (gibanja v polni meri) ne morejo več privoščiti!
Grega Vrečar
BODIFIT inštruktor fitnesa in skupinske vadbe
www.bodifit.net
strokovni partner
Prijavnica
ime in priimek
Prijavite se lahko tudi na www.modre-novice.si
naslov / email / telefon
Samo še
do 20.
aprila!
spol / letnica rojstva
dosedanje tekaške izkušnje
podpis
Prijavnico pošljite do 20. aprila 2016 na naslov IR image d.o.o., Medvedova ul. 25, 1241 Kamnik.
Podrobnejša pravila najdete na www.modre-novice.si
April 2016
33
Modre novice
Družina
Mlada družina in stari starši
Andreja in Matic sta starša 4-letne punčke Taje in 1,5-letnega
Žaka. Živijo v svojem stanovanju v večjem mestu. Tako Andreja
kot Matic sta zaposlena in vpeta v vsakdanje obveznosti. Oboji
starši so oddaljeni več kot uro vožnje, zato nimata veliko vsakodnevnega stika z njimi. To pomeni, da ima družinica lasten prostor in mir, a tudi, da se morata Andreja in Matic zanesti predvsem drug na drugega, ker nimata možnosti širše družinske
podpore. Kljub temu pa odnosi v širši družini bremenijo oba, saj
imata občutek, da nista izpolnila želja svojih družin.
Že ko sta bila par, vsak s svojega konca Slovenije, se je bilo treba
odločiti, kje bo njun dom. Andreja prihaja iz podeželskega okolja, kjer
pa so odnosi težki in brez medsebojnega pogovora, saj oče pije in je
prisoten zakonski konflikt. Mama je tiha in pridna, zasedena še s skrbjo za lastno bolno mamo, pri hiši pa živi še starejši brat, ki je brez
službe, prijateljev in odnosov. Andreja je bila kot mlada ženska zelo
obremenjena z odnosi doma, z željo in hotenjem, da pomaga mami
in bratu in je tu veliko vložila za spremembe, želela je, da bi pogovor
stekel. Hkrati pa je bila jezna in nemočna ob dejstvu, da nihče v družini
v resnici ničesar ne spremeni, da vsak ostaja nefunkcionalen in sam v
svoji bolečini. Zato je Matica prosila, če lahko ostaneta v mestu, kjer
delata, da bo lahko v miru našla sebe in si zgradila družino ter se le
občasno vračala domov. Le tako bo lahko zaživela v novih odnosih,
ki jih bo sama lahko ustvarjala po svojih željah. Tako sta se poročila
in ostala v mestu. Matic je težko sledil njeni želji, saj je bil edini otrok
Variacija 3
(CMYK- 4-barvi tisk, printi, vsakdanja uporaba)
C 0 M45 Y 100 K 25
C 0 M60 Y 70 K 45
dr. Tina Rahne Mandelj
v družini, kjer se je pričakovalo, da bo ostal doma. Ko se je odločil za
Andrejo in mesto, je s tem izdal starša. Andreja in Matic sta želela to
omiliti in sta veliko koncev tedna kot par preživela pri njih na kmetiji, a
čutiti je bilo zamero. Ta bolečina je bila toliko večja ob prihodu hčerke,
torej prve vnukinje, ko je mlada družina zaradi razdalje in potrebe po
svojem miru tudi ob koncih tedna ostajala v mestu. Mladi par je želel
hči vzgajati po svoje in si sam uravnavati svoj čas za družino. Matičeva
starša sta to videla kot ponovno nezaupanje njima kot staršema in kot
nehvaležnost sedaj odraslih otrok. Kot dedek in babica sta se namreč
trudila materialno in časovno čim bolj pomagati in biti prisotna pri
dogajanju v družini, a zaradi velike želje včasih tudi na silo. Velikokrat
sta mladima očitala, da sta osamljena in da ju premalo upoštevata,
tako pri skupno preživetem času kot pri vzgoji otroka. Njihovi odnosi
so tako postajali vedno bolj napeti in hladni. Zdelo se je, da nobena
stran druge ne sliši in da si nenehno povzročajo bolečino prezrtosti
in nesprejetosti, kar se je izražalo tudi v odnosu med starimi starši in
vnukinjo. To je načelo tudi odnos med Maticem in Andrejo. Slednja je
možu zamerila, da se s staršema iskreno ne pogovori in se ne postavi
zase in za njih kot družino, on pa njej, da ne razume njihovih odnosov
in čustvene zaveze, ki jo ima do njiju, velikokrat se mu je v drži do staršev zdela tudi prestroga.
Življenje s predšolskimi otroki ter sodelovanje med mlado in staro družino, sploh pri skrbi za otroke in delu doma, je pomemben del
razvoja para in družine. To je čas, ko mlad par še posebej potrebuje
podporo in pomoč s strani starih staršev pri varstvu otrok. Postavijo se
novi odnosi in vloge, treba je to prepoznati in sprejeti. Vsi vpleteni morajo videti in iskreno dati v pogovor, kje pričakujejo pomoč, ali jo lahko
dajo, da je le-ta dejansko dobrodošla in dobra izkušnja za vse. Torej je
pomembno medsebojno sodelovanje in priznanje med mladimi starši
in starimi starši. Da to lahko steče, pa je potrebna jasna komunikacija,
preko katere lahko pride do vzajemnega spoštovanja časa, vrednot in
želja drug drugega. Velikokrat pa tega ni, zato to prinese nerazumevanje in nesoglasje v odnose. Te izkušnje potem oblikujejo nadaljnje
vzorce delovanja v odnosih, ki vsakemu sporočajo, kdo je za drugega in
ali so njegove potrebe lahko slišane. Če pride do izkušnje izgube stika
med mladim parom oz. družino ter njunima izvornima družinama, je za
vse težko, kar obremeni odnose tudi v naslednji generaciji.
O izzivih sodelovanja med mlado družino ter starimi starši ter pomenu, ki ga ima ta del življenja za razvoj vsakega posameznika, odnosa in
družine nasploh, smo govorili na tokratnem predavanju v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu v četrtek, 14. aprila. Več o četrtkovih srečanjih, kjer se
bomo v letu 2016 sprehodili skozi ves življenjski krog družine, si lahko
preberete na naši spletni strani www.puncica.si in www.pogled.si.
NOVA očesna ambulanta in optika v Kamniku,
Ljubljanska cesta 4F, 1241 Kamnik
DELOVNI ČAS KAMNIK
DELOVNI ČAS DOMŽALE
PON, TOR, SRE, PET: 10.00-18.00,
ČET: 12.00-20.00
OPTIKA
PON: 12:00 – 19:00,
ČET: 8:00 – 17:00
TOR, SRE, PET: 8:00 – 16:00
TEL: 040 872 040, 08 205 63 65
Vrhunske očalne leče vredne vašega zaupanja
Vabljeni!
AMBULANTA
PON: 16:00 – 20:15, TOR: 7:00 – 12:30,
SRE: 8:30 – 13:00, ČET 7:15 – 17.00
PET: 10:00 – 12:00
Slamnikarska c. 3, 1230 Domžale 01/721-12-70
Modre novice
34
April 2016
Aktualno
Cilje bomo dosegli le z enotnostjo, potrpljenjem in realMateja Štrajhar
nimi pričakovanji
Marec je v Kamniku v znamenju praznovanja občinskega praznika. 29. marca je rojstni dan Rudolfa Maistra in od leta 1995 tudi kamniški občinski
praznik. Spominu na kamniškega rojaka, generala in pesnika so posvečene številne prireditve, ki marca potekajo v Kamniku, vrhunec vseh pa
je osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik. Letos je potekala 29. marca. Začelo se je s položitvijo venca v preddverju občinske
stavbe, nadaljevalo s promenadnim koncertom Mestne godbe Kamnik in s proslavo pri spomeniku Rudolfa Maistra, zaključilo pa v Domu kulture
Kamnik z osrednjo slovesnostjo.
Obrnimo očitajoči prst vase
Slavnostni govornik osrednje slovesnosti župan Marjan Šarec se je najprej
dotaknil preteklosti, utrjevanja zavesti in spomina na Rudolfa Maistra v občini
Kamnik ter zgodnje prepoznave njegovega zgodovinskega pomena, orisal je
kamniške uspehe in težave preteklega leta. Kljub vsem težavam pa je na koncu optimistično, a kritično zaključil: »Kamniku se ni bati za prihodnost. Imamo
mnoge danosti, ki jih bomo zagotovo izkoristili v teku na dolge proge. ... Težki
in prelomni časi so izziv za pogumne, odločne, srčne, včasih samosvoje in čudne
ljudi, ki vedo, kaj jim je storiti. Ljudi, ki ne čakajo, kdaj jim bo kdo kaj dal ali naredil namesto njih. Ljudi, ki znajo tudi prvi stopiti korak nazaj, če je to potrebno. To
so časi, ko je treba pokazati tudi solidarnost, odprtost in veliko mero empatije.
Velik zgled nam daje Rudolf Maister in tisti Kamničani, ki so ga znali počastiti že
takrat, ko je bil v družbi prezrt. Leto 2016 ne bo lahko v nobenem pogledu, pred
nami so naloge, ki jih ni moč izvesti s salonskimi prepričanji na načelni ravni in
poudarjanjem vsega slabega, ubijanjem vsake ideje že na samem začetku, širjenjem sovražnega govora in negativizma, trkanjem po prsih in pripenjanjem zaslug. Ne! Cilje bo moč doseči le z enotnim delovanjem vseh članov naše družbe,
potrpljenjem in predvsem realnimi pričakovanji. Kdor kritizira, naj hkrati ponudi
tudi rešitev. S polno malho denarja zna delati vsak, s prazno je to veliko težje.
Moramo biti družba vključevanja in dialoga, a dialog ne sme biti pojmovan kot
pravica za mlatenje prazne slame in nabiranje všečkov na družbenih omrežjih.
Še bolj kot doslej se bomo morali boriti z ekstremizmi vseh vrst, saj le trezno
razmišljanje vodi do rešitev. Pravica enega se konča tam, kjer se začne pravica
drugega. Obrnimo očitajoči prst vase in začnimo vsak pri sebi iskati napake. Našli jih bomo toliko, da bomo imeli vsi dovolj dela. Vse najboljše general Maister,
vse najboljše Občina Kamnik!«
Podeljena priznanja likovno-literarnega razpisa
Še pred podelitvijo občinskih priznanj so razglasili tudi prejemnike priznanj
3. nagradnega razpisa za likovna dela na temo ljubezen do narave in kulturne
dediščine ter za literarna dela na temo domoljubje v pesmi in prozi kamniških
in komendskih osnovnošolcev. Razpis vsako leto pripravi Koordinacijski odbor
veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda, sestavljajo
ga Društvo general Maister Kamnik, Območno združenje veteranov vojne za
Slovenijo Kamnik–Komenda, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik,
Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana – odbor Kamnik in Zveza slo-
venskih častnikov Kamnik–Komenda. Posebno priznanje za najboljše likovno
in literarno delo so letos prejeli: za likovno delo Maks Pucer, učenec 4. razreda
Osnovne šole Toma Brejca pod mentorstvom Lee Zbičajnik, in Elona Nerjovaj,
učenka 8. razreda Osnovne šole Marije Vere pod mentorstvom Irene Zagožen;
za literarno delo Luka Vettorazzi, učenec 4. razreda Osnovne šole Stranje pod
mentorstvom Mire Papež, in Eva Lap, učenka 8. razreda Osnovne šole Toma Brejca pod mentorstvom Katarine Zore.
Društvo GRS Kamnik prejemnik zlatega priznanja Občine Kamnik
Na osrednji slovesnosti so bila podeljena priznanja Občine Kamnik, prejemniki le-teh so s svojim delom dali pečat življenju v občini in izven nje. Zlato
priznanje Občine Kamnik so prejeli člani Društva Gorska reševalna služba Kamnik za vrhunsko usposobljenost, organiziranost, širjenje zavesti o varnosti v
gorah in predvsem nesebično pomoč pri reševanju. Dobitniki srebrnih priznanj
so Ivan Pristovnik za pomemben prispevek pri uspešnem razvoju in prepoznavnosti občine Kamnik, predvsem v obdobju po uvedbi nove lokalne samouprave;
Matjaž Šporar za izreden prispevek pri ohranjanju in promociji edinstvene fotografske zapuščine Petra Nagliča; in Valentin Zabavnik za vsestransko sodelovanje pri razvoju lokalne skupnosti in dolgoletno delo na področju ohranjanja
narave. Prejemniki bronastega priznanja pa so Sonja Bernot za neizbrisen pečat
v krajevni kulturi; Marko Kumer za ohranjanje industrijske dediščine in krepitev
zavedanja o bogastvu, ki se skriva za nekdanjimi tovarniškimi zidovi v Kamniku;
in Dragica Požek za zavzeto delo v Krajevni skupnosti Duplica, humanitarno dejavnost in doprinos pri socialnem vključevanju starejših občanov.
Terapije
bodo potekale
25. – 28.4.
in 16.5. – 19.5.
Bioterapija
po metodi Zdenka
Domančića
Terapije izvaja
licencirani bioterapevt
Primož Ferlič
od 15 ure dalje, v prostorih KS Vir,
na naslovu Vir 19, Domžale.
9.5. – 12.5.
od 15 ure dalje, v prostorih
»bivšega« Kmečkega hrama, na
naslovu Križ 36, Komenda.
Vljudno vabljeni!
Obvezna predhodna rezervacija termina na 041 221 427!
Zaposlimo!
Prodajnega svetovalca
Trajanje: nedoločen čas s štiri mesečno
preiskusno dobo.
Zahteve: vozniško dovoljenje B kategorije, zaključena
izobrazba vsaj 4. Stopnje, znanje angleščine, praktična
uporaba računalnika.
Vloge za razpis s priloženim življenjepisom pošljite na
naslov:
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje
April 2016
35
Modre novice
Mlado mnenje
Ulica in njeni kralji
Gregor Jež
Človek je uganka, verjetno največja uganka na svetu. Nič se ne
more primerjati s človeško osebo, z enkratnim likom človeka in
z njegovo enkratno usodo. Klošar, klatež, potepuh, berač ali brezdomec so le nekatera poimenovanja za ljudi, potisnjene na samo
družbeno dno, kjer živijo v pomanjkanju in bedi. A vsak od njih
ima svoje ime in z vseh vetrov so. Radi se pogovarjajo, a še rajši
stegnejo roko za kakšen evro. Njihovi obrazi govorijo o trpljenju,
mrazu in alkoholu. Prav vsaka njihova guba ima svojo zgodbo.
Pogled v zgodovino brezdomstva nam prinaša spoznanje, da brezdomstvo ni nov pojav. Zdi se celo, da je spremljalo človeško družbo že
vse od njenih začetkov. V velikih zgodovinskih obdobjih civilizacije je
brezdomstvo dobivalo specifične oblike glede na vzroke svojega obstoja in glede na odnos družbe do njega. Brezdomci, predvsem klateži, so
namreč ena redkih družbenih skupin, do katerih je družba vse do danes
močno spreminjala svoj odnos. Vseskozi so bili deležni tako občudovanja kot tudi prezira. Proti njim so različne družbe pogosto uvajale kazenske ukrepe, hkrati pa je vedno obstajala tudi zavest, da so potrebni
pomoči in usmiljenja. Brezdomci so vedno predstavljali izziv družbam,
v katerih so živeli, saj so zaradi svojega načina življenja postavljali pod
vprašaj občo veljavnost ustaljenih življenjskih norm. V našem času še
vedno navzoč, čeprav morda manj izrazit negativni odnos do brezdomcev, se kaže v prepričanju mnogih, da so si pač sami krivi za stanje, v katerem so se znašli, in večini predstavlja temo, ki se ji je najbolje izogniti.
A brezdomstva je veliko vrst in tudi vzrokov zanj, ljudi, ki imajo zvezde
namesto strehe nad glavo, pa čedalje več. Včasih jim "vržem" nekaj drobiža, kupim prigrizek ali kako drugače pomagam, zavedajoč se, da to
ni trajna rešitev, ki bi jo bilo treba zatreti že v kali – preventivno. Mnogovrstne oblike pomoči izvirajo prav iz prepričanja, da ostajajo brezdomci kljub vsemu osebe, ki imajo pravico do neokrnjenosti svojega
dostojanstva. Dobrodelnost, ki je skozi vso zgodovino izražala zavest,
da je bližnjemu v stiski potrebno pristopiti na pomoč, danes dobiva
nove oblike, ki pa vse temeljijo na doslednem spoštovanju dostojanstva človeka brez doma. Danes obstaja mnogo vrst pomoči potrebnim,
od dobrodelnih akcij do deljenja brezplačnih toplih obrokov in oblačil,
socialne pomoči itd., vendar po raziskavah sodeč, največji problem še
vedno predstavlja dom oziroma dejstvo, da so nekateri ljudje brez njega. Torej ključno izhodišče pojava brezdomstva. Življenje brezdomca je
globoko zaznamovano z nezmožnostjo pridobitve primernega bivališča, kar negativno vpliva na njegovo fizično, psihično, socialno in duhovno stanje. Prav odsotnost primernega bivališča pa je skupna točka
vseh različnih oblik brezdomstva. Vsekakor je dom več kot le streha nad
glavo in se ga ne da meriti le v kvadratih in kubikih. Dom je namreč
kraj, kjer človek doživlja izkušnjo varnosti, počitka in miru ter nudi vrednote, brez katerih bi bil notranji razkroj človeka neizbežen. Treba se je
zavedati, da je večina brezdomcev nekoč imela urejeno življenje in jih
je splet okoliščin v nekem obdobju pahnil v stanje brez izhoda. Če to
stanje traja predolgo, lahko vodi do trajnega brezdomstva, ki prinaša
s seboj tudi spremembo moralne občutljivosti. Ta se izraža v znižanju
odgovornosti do sebe in do drugih ter nekaterih nesprejemljivih oblik
vedenja. Vse to lahko vodi do zlorabe alkohola in drog, tatvin in nasilnega vedenja, kar pa še dodatno poveča razkorak med njimi in ostalo
družbo. Brezdomstvo je možno razumeti kot večplasten družbeni pojav, ki ne zadeva le izgube strehe nad glavo, temveč se najpogosteje
navezuje na izgubo plačanega dela, na osebne življenjske tragedije, na
krčenje obsega socialne države, ter cenovno nedostopnost osnovnih
življenjskih potrebščin in stanovanj. Preprečevanje revščine in socialne
izključenosti bi moral postati eden temeljnih ciljev socialne politike
naše države in večine sveta nasploh, saj je naložba v prihodnost. Problematika brezdomstva in porast le tega pa še naprej ostaja odraz družbe, v kateri živimo.
Naj vam kapne, še
preden vam kapne!
Zastopa in prodaja Oben-Auf.
NA
D
A
L
POM IJA
AKC
.!
6
.
5
1
do
Odločitev je padla — imate hišo, ki potrebuje
obnovo strehe!
Ali pa obnavljate staro, dotrajano streho.
Glede na to, da pravkar prebirate ta oglas,
ste se za pravega ponudnika celovitih rešitev
za vašo streho že odločili. Izkoristite ugodne
spomladanske cene – med AKCIJO strešnikov
GERARD Klasik –7% popusta in GERARD
Diamant –15% popusta! Vi kupite in prihranite,
mi dostavimo in položimo.
do
NO KLEPA
VB
R
A
T
Pokličite strokovnjaka! Ne skrbite, vse bomo uredili.
Stavbno kleparstvo in krovstvo, ST SODNIK d.o.o.
Breg 14 B, 1218 Komenda
T/F: 01/83 43 433/434 | M: 041 711 099 | E: tomaz.sodnik@stsodnik.si |
www.krovstvo-kleparstvo.eu
36
S
Modre novice
!
VO
IN KROV
VO
ST
ST
Tomaž Sodnik
April 2016
Na kratko
O oživljanju in uporabi defibrilatorja
Trzin • Rdeči križ Trzin je na pobudo trzinskega Društva upokojencev
Žerjavčki 14. marca pripravil poučno predavanje o oživljanju in uporabi
defibrilatorja, naprave, ki lahko s pomočjo električnega sunka ponovno
požene srce in s tem reši življenje.
šol in izobraževalnega sistema. Posvet je potekal 5. in 6. aprila v Portorožu. V Zasebnem vrtcu Zarja smo se posveta udeležili s prispevkom Alternativni pristop pri organiziranju učnega okolja brez izdelanih igrač, ki
sta ga predstavili strokovni delavki Dragica Zupan in Marjetka Kramžar.
V Zasebnem vrtcu Zarja organiziramo učno okolje brez izdelanih igrač in
otrokom namesto njih ponudimo nestrukturiran in naravni material (karton,
les, papir, blago). V ta pristop je vključenih več oddelkov iz prvega in drugega
starostnega obdobja. Ugotavljamo, da otroci z igro z nestrukturiranim materialom krepijo sposobnost improviziranja in reševanja konfliktov. Prevladovati je začela sodelovalna igra, kjer se otroci dogovarjajo, več komunicirajo in si
medsebojno pomagajo. Otrok pri tem pristopu na svoj lasten način manipulira
z materialom in ne material z otrokom. Alternativni pristop je med otroki, starši
in strokovnimi delavci Zasebnega vrtca Zarja prepoznan kot učno okolje z veliko
dodano vrednostjo.
Dragica Zupan, Marjetka Kramžar
Sprememba pri sprejemu nujnih klicev
V dvorani Marjance Ručigaj je zdravnik dr. Urban Iglič poslušalce postopno
in nazorno vodil skozi vse temeljne postopke oživljanja, pri katerih je izrednega
pomena tudi uporaba defibrilatorja. Po zaključku dveurnega predavanja je vsak
udeleženec na lutki preizkusil svoje osveženo znanje, kako ravnati, ko je človek
nezavesten in ne diha.
Kako reagirati v situaciji, ko je ogroženo človekovo življenje, kaj narediti najprej, kako pravilno masirati srce, kdaj sneti čelado poškodovanemu motoristu,
kako ravnati, ko nekoga strese elektrika, ali nosečnici namestimo defibrilator in
zakaj je treba tako ravnati? To je le nekaj vprašanj in primerov, ki jih je predstavil
zdravnik. Najbolj pomembno je seveda takoj ukrepati. Med samim predavanjem
je večkrat na kratko ponovil, kaj je treba storiti, ko se nekdo pred nami nenadoma zgrudi na tla: preverimo zavest, zakličemo "Na pomoč", sprostimo dihalne
poti, preverimo dihanje in pokličemo 112. Če je žrtev nezavestna in ne diha, začnemo z masažo srca in umetnim dihanjem ali jo priključimo na defibrilator in
sledimo navodilom. Poškodovanca oživljamo vse do prihoda reševalcev. Če je
poškodovanec nezavesten in diha, ga namestimo v stabilen bočni položaj za
nezavestnega, pozorno spremljamo njegovo stanje in počakamo reševalce.
Najprej pa je seveda treba poskrbeti za lastno varnost, varnost poškodovanca
in mimoidočih.
Za pomoč pri reševanju življenja so v Trzinu nameščeni trije priročni elektrošoki. Prvi defibrilator je v Domu Počitka Mengeš, enota Trzin, ki ga je kupila
Občina Trzin in je edini dostopen 24 ur na dan, 7 dni na teden. Drugi je v splošni
ambulanti Trzin v Centru Ivana Hribarja in tretji v podjetju Salesianer Miettex
Periteks v IOC.
Tanja Jankovič
Dušan Papež je novi predsednik Športne
zveze Kamnik
Kamnik • S Službe nujne medicinske pomoči Kamnik sporočajo, da se od 1.
aprila dalje v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik uvaja sprememba pri sprejemu nujnih klicev v službi nujne medicinske pomoči (NMP).
Vse klice v NMP ambulanto izven rednega delovnega časa zdravstvenega
doma Kamnik (ob sobotah, nedeljah, praznikih in v času nočnega dežurstva
med 20. in 7. uro) se zaradi nemotenega dela ambulante sprejema zgolj preko
telefonske številke 112.
JSKD – Območna izpostava Domžale z
novim vodjo
Domžale, Mengeš, Trzin • Matej Primožič je novi vodja JSKD – Območne
izpostave Domžale.
Inštitucijo je dolga leta vodil Pavel Pevec, ki se je nedavno upokojil. Primožič
je znan domžalski kulturnik, pevec in glasbenik v številnih zasedbah, zadnjih
nekaj let tudi uspešen predsednik Godbe Domžale. Slednji sicer od začetka
marca predseduje Ana Ivanšek.
Sta strateško načrtovanje in medijsko
planiranje zate mala malica? Te zanimajo
digitalni mediji ter socialna omrežja?
Potem moraš postati
MEDIJSKI
STRATEG (M/Ž)
v medijskem parku Mesta komunikacij!
Kamnik • S Športne zveze Kamnik so konec marca sporočili, da so izvolili
novo vodstvo. Novi predsednik je Dušan Papež iz Kluba gorskih tekačev
Papež.
»Minilo je štiri leta od zadnje volilne Skupščine ŠZ Kamnik in izvolili smo
novo vodstvo. Za predsednika so predstavniki športnih klubov s tajnim glasovanjem soglasno izvolili Dušana Papeža, Klub gorskih tekačev Papež. V kratkem
nagovoru je človek dejanj in ne besed, novi predsednik, povedal, da se bo zavzemal za povišanje sredstev za športne programe društev, za pokriti olimpijski bazen v Kamniku (lahko tudi prenovo obstoječega z balonom), za celovito
prenovo športne dvorane Kamnik, za sprejem Dolgoročnega programa športa
v občini Kamnik, s čimer bomo jasno določili smer razvoja športa in rekreacije
ter vlaganja v športno infrastrukturo, za zagotovitev sredstev za osnovno delovanje ŠZ Kamnik, za okrepitev sodelovanja z Občino in Javnim zavodom za
turizem in šport v občini Kamnik in vzpostavitev stalnega kontakta s klubi in
društvi ter za spodbujanje razvoja športnega turizma v občini,« so zapisali.
Zasebni vrtec Zarja na V. Znanstvenem posvetu
Vodenje v vzgoji in izobraževanju v Portorožu
Sprejmemo prebivalca, ki:
∤ ima več let izkušenj s tovrstnim delom
∤ je proaktiven, ustvarjalen in iznajdljiv
∤ je sposoben individualnega dela in dela v skupini
∤ je poln pozitivne energije
∤ ima znanje angleškega jezika
∤ ima univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri
Njegove naloge bodo:
∤ projektno vodenje in skrbništvo ključnih naročnikov
∤ strateško in operativno medijsko planiranje
(s poudarkom na poznavanju digitalnega
oglaševanja in družbenih omrežij)
Mesto nudi:
∤ zaposlitev za nedoločen čas (s poskusno dobo)
∤ dinamično delovno okolje
∤ sodelovanje s super ekipo
Prijave na info@ir-image.si
do 29. aprila 2016!
Kamnik • Letošnja tema znanstvenega posveta, ki ga organizira Šola za
ravnatelje, je bila Udejanjanje inovativnih učnih okolij kot izziv vrtcev,
April 2016
37
www.ir-image.si
Modre novice
Kolumna
"Svet stoji na mladih." In to dobesedno ...
"Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ... ker je hrbet skrivljen, biča
vajen in željan!" (Ivan Cankar)
Pred kratkim sem obiskala prireditev, ki je potekala v sklopu šolskega
praznovanja materinskega dneva in na kateri so vsi govorci spregovorili
o mladih kot o "stebrih družbe" in "naši prihodnosti", ki ji moramo pustiti
razpeti krila in poleteti v boljši svet. Kljub temu da so pred mano rajali nasmejani 7-letni otročički, nisem mogla ubežati spominom na garaško delo
prekarnih delavcev in študentov v tovarnah, skladiščih, hladilnicah in drugih "luknjah", kjer v zameno za minimalno urno postavko ravnokar pokopavajo svoje mladostne sanje o spreminjanju sveta na bolje. Ko sem nekoč
med delom za tekočim trakom povprašala tri študente, rojene v času "osamosvajanja" Slovenije, ali pridejo na protikapitalistične demonstracije, so
mi resignirano odvrnili, da v tem ne vidijo nobenega smisla in da raje celo
življenje delajo v isti tovarni in pristajajo na mizerne delovne pogoje, kot da
bi gojili upanje v spremembo. "Pa se zavedate, da če boste vi sedaj popuščali
in sami sebi kršili osnovne delavske in človekove pravice, ki vam po ustavi pripadajo, bodo vaši otroci delali le za kozarec pitne vode in pest riža?"
sem jim navrgla v dobri veri, da bom naletela na bolj aktivističen ali vsaj
zaskrbljen odziv. "To je njihov problem. Si bodo že sami morali zagotoviti
boljše pogoje," je bil njihov odgovor. In prav ta nevednost glede razmer, v
katerih so delali njihovi starši in stari starši v socializmu, ko plače, bolniške
in dopusti niso bili postavljeni pod vprašaj, in apatija glede delovnih razmer
prihodnjih generacij, prispevajo vodo na mlin neoliberalnemu kapitalizmu,
ki išče mlado silo, da bi od jutra do večera polnila malhe, ki nimajo dna.
Ta črna luknja megalomanske hiperprodukcije, ki trga vse, kar je dobrega
na svetu, in v katero brez predaha padajo preverjene ljudske prakse, kot so
medgeneracijsko sožitje, blagovna menjava, vzajemna pomoč itd., se napaja pri človeškemu individualizmu in njegovi resignaciji, da je kakršno koli
spreminjanje sveta že a priori utopija.
Miša Gams
Kaj neki se zgodi z dvajsetletnim študentom v vmesnem obodobju
med brezskrbnim poplesavanjem ob materinskem dnevu in delom v tovarni, kjer kot otopeli stroj brezčutno prelaga stvari po tekočem traku v
veri, da bodo to počeli tudi njegovi otroci, če si jih bo kdaj sploh lahko
privoščil imeti? Med študenti sem delala dovolj časa, da sem videla vse,
kar je možno doživeti. Od tega, da so delali po dva delavnika skupaj brez
oddiha, pa do tega, da so me obsojali, ko sem si vzela odmor za malico in
stranišče, češ da bodo zaradi odrekanja teh "privilegijev" sami pridobili
na ugledu pri delodajalcu. Večina med njimi si je kar sama skopala svojo
jamo – pred šefi so se hvalili, kako so presegli normo, ki je bila iz teden
v teden po njihovi zaslugi višja, dokler niso več mogli ne stopnjevati ne
vzdrževati tempa, ki so si ga zastavili, in obenem v svoj zos potunkali še ostale sodelavce. Tako lahko v gospodarstvu naletimo na cel kup
mladih, ki imajo pri dvajsetih letih poškodovana kolena, kolke, trajno
okvaro hrbtenice, da o zametkih kroničnih bolezni in psihičnih motenj
niti ne govorimo, ker so prepričani, da drugačen svet ni možen in da je
hiperprodukcija edini odgovor na vsa njihova vprašanja. Tudi tisti, ki so
po čudežu pristali v javni upravi, niso na boljšem – samoumevno se jim
zdi, da morajo v zameno za minimalno plačo trpeti mobing in sprejeti
sprevržene psihološke igrice svojih nadrejenih. Če se slučajno kdo od
sodelavcev postavi zase, ga označijo za grešnega kozla in ga še dodatno navdajo z občutki krivde, namesto da bi se mu postavili v bran in se
borili za skupne pravice in za skupno dobro, ki kot izraz počasi izginja
iz slovarja slovenskega jezika. Čas je, da mladi odprejo oči in spregledajo, da ne potrebujejo hlapčevati in druge potiskati v drek samo zato,
ker potrebujejo najnovejši model IPhonea in kolekcijo oblačil blagovne
znamke. Kot vzor jim vedno predstavim sebe, navadno "čistilko čevljev"
– že 20 let sem bolj ali manj brezposelna in sem še vedno živa – kaj ni
že to dovolj dober dokaz, da se nekako vseeno da preživeti, čeprav ne
pristaneš na hlapčevanje in suženjske razmere?
» Diagnoza: vse
bo v redu.«
Martina Ajd Bežan, mag. farm., Lekarna Domžale
Dežurni lekarni od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016:
Lekarna Kamnik ned in prazniki: 9.00 - 12.00
Lekarna Domžale sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00
Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si
Modre novice
38
April 2016
Oglas
500 % VARNOST
Za brezskrben korak
Nezgodno zavarovanje NZS
Ali ste vedeli, da se 75 % vseh nezgod zgodi v prostem času?
Naše novo nezgodno zavarovanje nudi celovito zavarovalno varstvo v primeru
nezgode v poklicu, gospodinjstvu in, kar je še posebej pomembno, v
prostem času, 24 ur na dan, po vsem svetu!
Izbirajte med paketnimi zavarovanji in jih za še večjo varnost nadgradite z
dodatnimi zavarovanji.
ZAVARUJEMO ČUDEŽ – ČLOVEKA.
080 28 55
www.merkur-zav.si
April 2016
39
Modre novice
Tematska priloga: Vrt in urejanje okolice
Cvetoči balkoni, dišeči vrtovi – kako jih
ustvariti doma?
Mateja Kegel Kozlevčar
Zima je zaprla svoja vrata, prestavili smo uro in čas je, da se prepustimo spomladanskemu ustvarjanju. Vsako leto nas pomlad privabi ven, v
naravo, pa najsi gre za rekreacijo ali pa ustvarjanje na vrtu. Prav slednjemu bomo posvetili tokratni prispevek. Vrt nam prinaša številne izzive, sploh če se ga lotimo z željo in jasnimi cilji, ki nam bodo prinesli čudovit vrt, na katerega bodo zavistno pogledali mimoidoči, predvsem
pa bomo v njem in njegovih plodovih znali uživati tudi sami.
Zakaj je vrt dobro načrtovati?
Seveda se greste lahko ustvarjalce in rastline na svojem vrtu nasadite
sem in tja po svoje, a s tem lahko naredite več škode kot koristi. Ne le,
da se nekatere rastline enostavno "ne razumejo" med seboj, si kradejo
energijo, prav tako lahko z naključnim nasajanjem dosežemo nasproten
učinek od želenega in bo naš vrt vse prej kot estetski.
Če sami niste ravno strokovnjaki za vrt in želite doseči čim boljši učinek, v Arboretumu Volčji Potok svetujejo, da se oglasite pri njih na posvet
s projektantom. Ta si bo najprej ogledal vaš teren, naredi inventarizacijo in
analizo terena, seveda pa bo ob pripravi načrta upošteval vaše želje glede
same ureditve. »Projektant bo izdelal predlog zasaditvenega načrta – v
tlorisu prikazane rastlinske in grajene strukture – in predračun s popisom
pripadajočih del. Ko bo predlog končan, se boste dogovorili za ponovno
srečanje, kjer si boste ogledali predlog ureditve. Da si boste bolje predstavljali, kako izgledajo rastline, ki jih je projektant vključil v predlog zasaditvenega načrta, si jih boste lahko ogledali v Vrtnem centru Arboretuma
in strokovni literaturi. Ko boste uskladili mnenja in svoje želje, bo izdelal
končni predlog načrta,« pravijo v Arboretumu, kjer dodajajo, da je od vas
odvisno, če se boste prenove vašega vrta lotili postopno ali v enem kosu.
Črpalke za
škropljenje,
samokolnice
Petra Drešar Planinc
Srednja vas 3D
1241 Kamnik
info.zeleni.raj@gmail.com
T.: 01 8311 862
M.: 031 246 044
Črpalke za namakanje in pretakanje gnojnice
Prihaja čas porok in z njimi poročne dekoracije.
Obiščite nas in si izberite svojo.
Dostava poročnih ali žalnih aranžmajev
do 25 km BREZPLAČNA!
Škropilnice, pršilniki
rezano cvetje žalna floristika in sveče
lončnice aranžmaji za različne priložnosti balkonsko cvetje enoletnice aranžiranje daril zemlja in pesek za grobove …
Vrtavkasta brana je namenjena
mehanskemu okopavanju in zatiranju plevela na
manjših površinah. Pritrditi jo je mogoče na vse vrste
naramnih motornih kos z ravno osjo moči vsaj 2kW.
Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj
T: 04 204 14 79, M: 040 831 441
E: vrecek@vrecek-agro.si
W: www.vrecek-agro.si
Modre novice
40
April 2016
Tematska priloga: Vrt in urejanje okolice
Da si boste predstavljali, kaj je naloga projektanta ali pa krajinskega
arhitekta, naj za lažji oris omenimo, da krajinski arhitekt naredi dolgoročni načrt, kje bo teren tlakovan, kje bo trata, kje bodo zasajena drevesa in
kje grmovnice. Prav tako poskrbi, kje bo živa meja, greda s trajnicami ali
vrtnicami, če jih boste želeli, katera pozicija bo najprijetnejša za morebitni ribnik, in ne nazadnje, kateri konec vašega vrta bo namenjen zeliščem,
ki jih boste lahko uporabili za izboljševanje svojih kuharskih ustvarjanj.
Krajinski arhitekt pa ne zariše le vrta na grobo, ampak se dejansko loti
tudi sorte in vrste rastlin, njihovega števila, mesta itd. »Rastline v nenehni
rasti vsako leto spreminjajo podobo vrta, zato se z zasaditvenim načrtom
izognemo neljubim in motečim kombinacijam ter dragim nepotrebnim
nakupom,« še dodajajo v Arboretumu.
Cvetlični ali zelenjavni? Kaj pa sadje?
Ko se odločamo, kaj bi na našem vrtu pridelovali, je zelo pomembno, da
si postavimo več vprašanj: koliko časa bomo vrtu lahko namenili, kaj želimo, da nam vrt obrodi, in pa kakšne so karakteristike zemlje in lege našega
prostora, kamor bi želeli vrt zasaditi. Seveda se lahko odločite za različne
kombinacije. Če se lotimo zelenjavnega vrta, je pomembno, da si ustvarimo
takšnega, na katerem bomo pridelovali zelenjavo na čim bolj naraven način.
Velikost svojega vrata je najbolje prilagoditi svojemu času, kajti prevelik
vrt nam bo vzel preveč časa in nam bo vse prej kot v veselje. Najti moramo
ravnovesje med količino zelenjave, ki jo želimo imeti, da bomo samooskrbni čez sezono, pa tudi, če želimo poskrbeti, da bomo sami ustvarili del ozimnice. Sezona vrtnarjenja poteka nekje od marca do novembra, kar je tri
četrtine leta, in če ste šele začetniki, se projekta lotite počasneje, predvsem
pa v manjšem obsegu. Seveda bi vsi želeli imeti na svojem vrtu kar vso zelenjavo, morda še tisto bolj eksotično, a izbira mora biti pametna, začeti pa
je treba s tistim, kar je manj zahtevno. Preden se odločimo, katera živila si
bomo pridelali, je, kot omenjeno, dobro preveriti, kakšna zelenjava bi najbolje uspevala na našem vrtu glede na lego, kakovost zemlje pa tudi glede
na podnebje, v katerem živimo. Živila, ki so primerna tako za tiste, ki vrtnarijo že leta, kot tudi tiste, ki se s tem šele začenjajo ukvarjati, so zagotovo solata, paradižnik, korenje, bučke, redkvica, pa nizki fižol in seveda dišavnice,
zelišča, kot sta bazilika in peteršilj.
To pa ni vse, kar si lahko pridelamo na domačem vrtu. Ko boste osvojili
osnove, spoznali svojo zemljo in potrebovali večje izzive, predvsem pa želeli še bolj napolniti domačo kuhinjo z raznovrstno zelenjavo s svojega vrta,
se boste sprehodili skozi čudovito paleto priložnosti. Poleg že omenjene
zelenjave se lahko na vašem vrtu znajde tudi zelena, zelje, špinača, rukola,
repa, rdeča pesa, por, peteršilj, paprika, lubenice, ohrovt, kumare, koleraba,
krompir, jajčevec, visoki fižol, grah, endivija, česen, cvetača, čebula, bob,
ohrovt, brokoli, blitva ter celo artičoke in šparglji. Zelenjavna izbira je res
raznovrstna, kaj boste zasadili v vašem vrtu pa je seveda vaša odločitev. Pri
zelenjavnem vrtu se moramo vprašati, koliko zelenjave želimo pridelati – le
za sproti v sezoni ali tudi za čvrsto ozimnico. Če želimo biti dobro založeni
vso zimo, je treba temu primerno načrtovati tudi vrt, ki mora biti praktično
April 2016
41
poročna floristika,
žalna floristika,
balkonske rastline,
aranžiranje, šopki,
okrasitev...
Mateja Podgoršek s.p., Sp. Stranje 12, 1242 Stahovica,
T: 01 723 15 71, M: 031 870 543, Najdete nas tudi na FB
Kmetijska zadruga z.o.o. Domžale
UGODNA SPOMLADANSKA PONUDBA!
• Na vsa 1kg pakiranja BZ Semenarna in
Valentin nudimo 10% popust!
• Vrtičkarjem in kmetovalcem ponujamo
velik izbor semen, čebulnic, sadik,
semenskega krompirja, žit, krmil za živali,
fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
Kosilnice, motorne žage, vrtno orodje,
delovna oblačila, obutev in še in še.
• Čakajo vas konkurenčne cene in
prijazni ter usposobljeni prodajalci!
Vljudno vabljeni!
Obiščite nas v
naših prodajalnah:
• Zgornje Jarše
T 01/ 722 64 46
• Lukovica
T 01/ 723 66 50
• Ježica
T 01/ 561 48 00
• Dol
T 01/ 563 93 50
• Vrtičkar Domžale
T 01/ 721 31 62
še enkrat večji, da bomo zadostili svojim željam in potrebam.
Vrt poln dišavnic, zelišč? Zakaj pa ne! Na svojem vrtu si lahko omislite
vse od žajblja, timijana, šetraja, ognjiča, čudovitih sončnic, mete, kumine,
kopra, koriandra, janeža, majarona, kamilic, origana, bazilike, ušesnika in
tudi ameriškega slamnika. Z njimi lahko čudovito začinite svoje jedi s svežimi in posušenimi pripravki, nekatere med njimi pa vam pomagajo tudi pri
lajšanju zdravstvenih težav.
Ko smo obdelali zelenjavni vrt, si moramo nekaj prostora omisliti tudi
za sadje, če že ne drugače, da se z njim vsaj posladkamo po nekajurnem
vrtnarjenju. Ob tem imam v mislih seveda jagode, ki nam pričarajo tisti čudoviti okus, ki je še toliko boljši, če smo jih vzgojili sami. Se pa ljudje vse več
odločajo tudi za bolj eksotično sadje, ki ga vzgajajo na svojem vrtu, med
Modre novice
Tematska priloga: Vrt in urejanje okolice
Dvoriščna in garažna vrata, kontrola pristopa, zapornice, ograje, ...
Rok Grzinčič s.p., DORMAN
Zaprice 10, 1240 Kamnik, 041/812 178,
info@dorman.si, www.dorman.si
Vabimo vas na razstavni prostor v Arboretum, v času razstave
tulipanov in vrtne opreme od 23.4. do 2.5.2016.
njimi tudi ameriške borovnice, ne uidejo niti maline ter celo novodobna
gozdičevja, kot je fourberry, tayberry ali sibirska borovnica, ki jo obiramo
že meseca maja.
Domači sadovnjak
Za tiste z nekoliko več znanja in prostora okoli doma, pa vsekakor prav pride tudi sadno drevje, čisto pravi sadovnjak, ki vam bo v poletnih mesecih dajal prijetno senco, najkasneje jeseni pa tudi sadje. Je pa ob tem seveda treba
zagotoviti ustrezno opremo in skrb – tako pri vrtu kot sadovnjaku je ključno,
da zemljo in rastline ustrezno negujemo. Pri drevesih ni pomembna le skrb za
sama drevesa, ampak tudi za zemljo pod njimi, ki skrbi, da uspevajo. Zagotoviti je treba, da imajo naše vrtnine, tudi sadno drevje, ustrezno nego in zadostne količine vode, ne glede na vreme, zato je priporočljivo, še posebej, če se
odločate za večje prekrivne površine, da izberete tudi ustrezne škropilnike, ki
vam bodo olajšali delo in zagotovili, da bo vaš vrt ustrezno zelen in cvetoč.
Če se vrnemo k domačemu sadovnjaku, se velja držati najmanj naslednjih
napotkov. Drevesa zahtevajo nego – različno in v različnih obdobjih. Zato se
vedno že ob nakupu pozanimajte, kaj pomeni vzgoja posameznega sadnega drevja. Drevje je namreč treba vzgajati od prvega leta po sajenju, naš cilj
pa mora biti, da vzgojimo drevo z rodnim volumnom in pravilno gojitveno
obliko, poudarjajo strokovnjaki. Pomembno je, da sadno drevje posadimo
pravilno, le s tem bomo namreč zagotovili njegovo dobro rast in posledično
bogat pridelek. Najpogostejši sadni drevesi v našem sadovnjaku sta jablana
in hruška, seveda pa se lahko odločimo tudi za posaditev številnih drugih
sadnih vrst, od čudovitih rdečih češenj, breskev, višenj, kivija, sliv, nektarin,
aronij in številnih drugih. Pri sajenju sadnega drevja pogosto delamo napake,
kot je preveč gnojenja, prekratek ali predebel kol, s katerim naredimo luknjo
za sadno drevo, pretesno privezane sadike, premalo zalivanja – sploh na začetku – ali preveč "potlačena" zemlja okoli sadike. Poleg tega je pomembno,
da se lotimo sajenja v pravem letnem času, nekatere vrste sadja lahko sadimo
le spomladi, saj jih jeseni prehitro ujame zimski mraz in zato propadajo. To še
posebej velja za robidnice, oreh, marelice, breskev, grozdje in kutine.
Danes ni pomembno le, da sami vzgojimo vrtnine, ki jih želimo, ampak
da si zagotovimo tudi kvalitetna semena. »Naše glavno poslanstvo je pridelava kakovostnega semena na slovenskih tleh, odkrivanje in vzdrževanje avtohtonih slovenskih sort, ki so prilagojene na naše podnebne razmere in so
primerne za ekološko pridelavo, saj so utrjene in lahko kljubujejo težavam,
kot so nekatere bolezni, mraz, suša in podobno, brez umetnih pripravkov in
pomagal,« pravijo v Amarantu, edini slovenski ekološki semenarski hiši. Saj
želite, da se bodo tudi vaše rastline počutile "domače", kajne?
Cvetoči vrt kar na balkonu
Za vse tiste, ki ne živite v hiši, pa bi vseeno želeli imeti cvetoči vrt
doma, so na voljo številne in vse bolj inovativne možnosti, kako polepšati dom in hkrati pomagati čebelam. Vsaka tretja žlica svetovne hrane
aranžiranje, izdelovanje šopkov in aranžmajev za
različne priložnosti
prodaja semen, substratov za presajanje, gnojil,
cvetličnih loncev in korit
lončnice, sobne rastline, sadne sadike, grmovnice
velika izbira enoletnic, balkonskih rastlin, trajnic in
sadik zelenjave iz lastne proizvodnje
zasaditev balkonskih korit
Šolska ulica 14, Domžale
041 741 723 • 01 729 21 14
Vabljeni tudi v našo podružnico “Vrtnarija Ihan” na Breznikovi 93a.
Modre novice
42
April 2016
Tematska priloga: Vrt in urejanje okolice
je namreč odvisna od opraševanja čebel in, kot je dejal že Albert Einstein, če bi čebela izginila z obličja sveta, bi človeku ostala ne več kot štiri
leta življenja. Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več
živali, nič več človeka. Da torej ne bomo pomagali le sebi, ampak tudi
čebelam, lahko prispevate tudi tisti, ki živite v mestu, pa ne le s skrbjo za
čisto okolje, ampak tudi sajenjem medovitih rastlin, ki jih bodo čebele
v mestu zelo vesele. Tako na vrtu kot na balkonu lahko sejemo različne
zdravilne in medovite dišavnice, kot so meta, žajbelj, čudovita sivka, šetraj, materina dušica, bazilika in številne druge. S tem bomo poskrbeli
zase in čebele. Če imamo rajši le cvetoči balkon, pa je izbira med okrasnimi rastlinami še večja. »V cvetlična korita in lončke lahko sadimo vse
vrste začimbnic in dišavnic ter najrazličnejše cvetje. Naj jih navedemo
le nekaj: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija,
ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška
cinija, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja in seveda
še številne druge,« pravijo v društvu Urbani čebelar, kjer so nam dali na
voljo izbor tako dišavnic kot okrasnega cvetja.
Pestra izbira enoletnic, sadik
zelenjave, balkonskega cvetja ...
Obiščite nas na
NOVI lokaciji
ob glavni cesti
v smeri TrzinMengeš.
Kakšna ograja, zakaj in kje jo postaviti?
S predstavljate, da ste zasadili čudovit vrt, na njem imate tudi vse potrebno za "jušni lonec", nato pa se tega vrta lotijo vse tiste čudovite gozdne
in druge živali? Ali pa se na vašem vrtu bohotijo čudovite jagode, morda
na drevesu češnje, vas pa večkrat nenapovedano obiščejo neznanci, ki jim
zadiši vaše sadje? Da se boste temu izognili, bo vsaj nekoliko pripomogla
dobra ograja, ki bo zaščitila vaš skrbno zasajeni vrt. »Zavedamo se, da se
s časom potrebe ljudi spreminjajo in da vrata na motorni pogon niso več
luksuz, ampak potreba skorajda vsake hiše,« menijo v podjetju Dorman,
kjer poskrbijo ne le za ograjo in elektronska vrata, ki bodo le vam olajšala
vstop do vašega čudovitega vrta, ampak tudi za ograje za balkone, če želite tudi ta del svojega doma polepšati, mu dodati nov pridih. Saj veste, če
nimate vrta, ga ustvarite na balkonu. Če se za trenutek vrnemo k ograji,
lahko le-to predstavljajo tudi grmovnice, t.i. živa meja, ki pa za ohranjanje
prave oblike potrebuje ustrezno nego. Ko se odločate za tovrstno omejitev
dostopa do vašega vrta in tudi doma, poskrbite za nakup pravega orodja,
pa naj gre za klasične ročne škarje ali motorne škarje. Ne pozabite niti na
kosilnico, s katero boste negovali travnik. Da bi vam prihranili čas, je danes
na trgu možno dobiti tudi takšno, ki svoje delo opravi kar sama …
mob: 070/405 405 • 041/617 355
še posebej okrasni s čudovitim cvetjem, lahko postane tudi zelo prijeten
prostor za druženje, kamor bodo z veseljem na obisk prišli prijatelji. Še
več, morda se kdo odloči za poročno ali drugo slavje na svojem vrtu, vsekakor ideja, ki nam bo olajšala tudi odločitev o cvetju, saj bomo svojega
imeli že tam, v naravi. Seveda pa na svojem vrtu lahko čudovito ustvarjamo tudi iz odpadnega materiala, pa naj gre za odslužene avtomobilske
gume, ki jih lahko predelamo v čudovite okrasne vrtne lončke oziroma
okvirje ali pa stare gajbice in palete, ki nam bodo, sploh če jih sami pobarvamo, pričarale čudovito okrasje in lepo zaobjele naš vrtiček. Pa veliko
prijetnega vrtnarskega užitka!
lončnice in rezano cvetje • balkonsko
cvetje • sadike zelenjave • poročni
aranžmaji • žalni aranžmaji (venci,
ikebane, sveče)
Za piko na i …
Na polje postavimo strašilo, da odganja ptiče, na vrt pa vrtnega palčka.
Slednjega ne za strašenje ptičev, morda le sem in tja kakšnega, ampak da
bo v kratkih poletnih nočeh stražil naš vrt in nam podnevi polepšal pogled nanj. Še posebej ob prijetnem, lastnem ribniku s fontano … Naš vrt,
AGROSERVIS Vode
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Irma Rems Štritof s.p. PE Kranjska c.6, 4208 Šenčur
(041/727-037)
(04/231-91-96)
-10% POPUST NA VSE IZDELKE ALI STORITVE
Osredke 44
Dol pri Ljubljani
Tel.: 01 563 93 20
www.agroservis-vode.si
• Največji in najbolj založen prodajno servisni
center v Sloveniji.
• Motokultivatorji Labinprogres, vsi priključki in rezervni deli.
• Kosilnice, motorne žage, škarje, škropilnice ter ročno in
električno orodje Villager.
• Motorne laks kose Ibea – active - vsi modeli na zalogi.
• Celotni program Husqvarna.
Izkoristite ugodne cene!
PSC Koper, Cesta Borcev 1A, Bertoki, Tel.: 05 901 97 00, 041 704 090
TRGOVINA, SERVIS IN REZERVNI DELI
April 2016
43
PE Godič 7, 1242 Stahovica
(01/832-56-54)
Modre novice
Šport
ODBOJKA
Calcitovi ekipi v polfinalu
GORSKO KOLESARJENJE
Začetek sezone za gorske kolesarje
Odbojkarji in odbojkarice Calcita Volleyballa so uspešno začeli zadnji
del tekmovanja v državnem prvenstvu. Brez izgubljenega seta so v dveh
tekmah tako dekleta kot moški odpravili svoje nasprotnike. Calcitovke
so bile uspešnejše od Keme Puconci, Calcitovci pa od Krke. Medtem ko
moški še čakajo na svojega nasprotnika v polfinalu, izid med Panvito in
Triglavom je 1:1 v zmagah, pa se bodo dekleta v polfinalu merila s svojimi
klubskimi kolegicami, ekipo Vitala, ki je kar malce presenetljivo gladko
odpravila Luko Koper.
Kamničanke v drugi ligi so že končale svoje tekmovanje. V zadnjem
krogu so premagale Izolo in na koncu osvojile izvrstno četrto mesto. Moški v drugi ligi pa še tekmujejo. V zadnjem krogu so premagali Črno, pred
tem pa osvojili točko proti Go Volleyu in so dve koli pred koncem prav
tako na četrtem mestu.
V tretji ligi je tretja kamniška ekipa izgubila proti Žirovnici in Kočevju
ter je trenutno na osmem mestu. Domžalčanke so v tretji ligi center izgubile proti odbojkarskiopremi.si s 3:2 in premagale Volleyball Ljubljano 2, s
čimer so trenutno na šestem mestu.
NOGOMET
Domžalčani držijo tretje mesto
Domžalski nogometaši še naprej držijo tretje mesto v prvi ligi in sledijo Olimpiji ter Mariboru. V zadnjih krogih so premagali Celje v gosteh z 2:1,
remizirali s Koprom z 1:1 in izgubili proti Mariboru z 2:1 ter presenetljivo
doma s Krškim s 3:2. V drugi ligi so igralci Kalcerja Radomlje dvakrat premagali Šenčur, Tolmin in remizirali v zadnjem krogu z Zarico. Ekipa Roltek
Dob je premagala Tolmin in Šenčur ter remizirala z Veržejem in Aluminijem. Radomljani so še naprej zanesljivo na prvem mestu, ekipa Doba pa
na petem mestu. V tretji ligi center je Komenda premagala Medvode, remizirala z Grosupljim in izgubila z Ivančno Gorico. Trenutno so na šestem
mestu. Ženska ekipa Radomelj Moje-lece.si je premagala Ajdovščino in
izgubila proti Rudarju Škale ter so trenutno ne četrtem mestu.
KOŠARKA
Helios Sunsi peti
Začela se je liga za prvaka v prvi košarkarski ligi. Domžalčani so premagali Krko s 74:70 in Tajfun s 77:75, a izgubili z Olimpijo s 105:54 in Rogaško s 75:59. Trenutno so na petem mestu. V ligi za obstanek pa so igralci
Lastovke premagali Šenčur s 67:62, Elektro Šoštanj s 114:53 in Portorož s
75:70. Premagali so jih le Hopsi s 85:67. Domžalčani so trenutno v varnih
vodah na tretjem mestu.
Igralci Calcita Basketballa se borijo za 13. mesto v tretji ligi. Z zmagama proti Nazarjam in Novi Gorici mladi ter porazoma proti Bistrici so
trenutno na drugem mestu. Dekleta Domžal pa so po dveh visokih porazih proti Athletu Celju, enemu proti Grosupljemu, Triglavu in v zadnjem
krogu proti Mariboru s 65:61, trenutno na zadnjem petem mestu.
NAMIZNI TENIS
Mengšani na koncu šesti
Igralci Mengša so zaključili letošnje državno prvenstvo v prvi namiznoteniški ligi z zmagama proti Križam in Arrigoniju na šestem mestu z osmimi zmagami. Največji delež v ekipi so osmim zmagam dali David Orešnik,
Andraž Avbelj in Klemen Jazbič.
KEGLJANJE
Calcitovci podprvaki
Kegljačem kamniškega Calcita se v zadnjem krogu ni uresničila skrita
želja, da bi ekipa Triglava izgubila v Gorici in tako so kljub visoki zmagi v
Kočevju na koncu zaostali eno točko za Kranjčani in osvojili končni drugo
mesto. S tem rezultatom so se zopet uvrstili v Evropski pokal. Dekleta pa
letos niso bila tako uspešna in so s porazom v zadnjem krogu proti Celju
na koncu osvojila osmo mesto. V tretji ligi so Calcitovci na koncu osvojili
peto mesto v četrti ligi pa tretje mesto.
Velik uspeh pa je Andraž Babnik v paru s Kranjčanko Anjo Dobravec dosegel na mladinskem državnem prvenstvu Tandem Mix dvojice. Izjemno
dobro uigrana dvojica je namreč osvojila naslov državnih prvakov.
Modre novice
Foto: prijavim.se
V Vrtojbi se je na velikonočni ponedeljek že kar tradicionalno začela nova
sezona za gorske kolesarje, prvič kot slovenski pokal SloXcup v olimpijskem
krosu. Člani kamniškega Calcit Bike Teama so prikolesarili kar šest zmag. Prvo
mesto v ženski kategoriji članic in mlajših članic je pričakovano osvojila Tina
Perše, čeprav je imela na startni črti le eno tekmico, Alessandro Teso v kategoriji
elite. Absolutno moško dirko je dobil član domžalske Energije Gregor Dimic, ki
je na koncu imel več moči od Roka Nagliča, ki je odvozil prvo domačo dirko za
slovenski pokal v dresu Calcita. Oba sta tekmovala v konkurenci mlajših članov.
V konkurenci moški elite je bil prvi v cilju Hrvat Đani Simčić, za njim pa sta končala dva člana kamniške ekipe, Boštjan Hribovšek in Luka Tavčar.
Peršetova na Kamenjaku sedma, Naglič petnajsti
Člani A ekipe Calcit Bike Teama pa so prejšnji konec tedna prvič dirkali izven
slovenskih meja, saj so se na Kamenjaku pri Puli pomerili na mednarodni dirki
UCI C.1. Med člani je najvišje končal Rok Naglič, ki je bil 15., Boštjan Hribovšek,
Gregor Krajnc in Luka Tavčar pa so se zvrstili na mesta 20., 21., 22. Tina Perše je
med članicami končala na šestem mestu. V kategoriji master 1 je bil drugi Aleš
Modic, tretji pa Uroš Mikelj. Moško člansko dirko je dobil Italijan Mirko Tabacchi,
žensko pa Tanja Žakelj.
Krajnc najhitrejši v Ledinah, Calcit spet blestel
Druga aprilska sobota je bila v Ledinah rezervirana za gorske kolesarje, ki
so tam dirkali za točke slovenskega pokala SloXcup in spet so bili Calcitovci
odlični. Dirko mlajših članov je dobil Gregor Krajnc, pred Petrom Zupančičem in
Rokom Nagličem, Luka Tavčar je bil najhitrejši član, med članicami je Tina Perše osvojila drugo mesto, pred njo je končala domačinka Tanja Žakelj. Kamniški
gorski kolesarji so sicer še trinajstkrat stopili na oder za zmagovalce.
STRELSTVO
Rožle Repič državni prvak
V Trbovljah je potekalo 25. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem.
Nastopilo je več kot 250 strelcev v mladinski in članski kategoriji z zračno puško
in pištolo. Kamniški strelec Rožle Repič je v streljanju s pištolo postal državni
prvak med člani, odlično pa se je odrezala tudi Ivana Davidovič, ki je osvojila drugo mesto med mladinkami. V soboto so nastopili strelci v mladinski in članski
kategoriji s standard zračno puško. Kamniški strelci so v postavi Jure Ugovšek,
Boštjan Fabjan in Maksimiljan Šorn osvojili ekipno 4. mesto. Posamezno je bil
najboljši Jure, ki se je z rezultatom 615,3 krogov uvrstil med najboljših osem
ter finale končal na 6. mestu, ko ga je po razburljivem razstreljevanju izločil večkratni dobitnik olimpijskih medalj Rajmond Debevec. Ekipno so v postavi Rožle
Repič, Mario Hološ in Stellan Johansson končali na 5. mestu.
VATERPOLO
Kamniški vaterpolisti državni prvaki
Za kamniške vaterpoliste je bil prvi vikend v aprilu izjemno uspešen. V soboto je članska ekipa Kokre (združena ekipa Kokre in Kamnika) premagala Branik iz
Maribora, zadnji vikend pa izgubila proti Kopru s 24:6. Trenutno so četrti. Nedelja
je bila srečen dan za kadete, ki so igrali na finalnem turnirju v Kranju. V polfinalu
državnega prvenstva so premagali vrstnike iz Kopra z 19:8. V velikem finalu so v že
tradicionalnem derbiju z AVK Triglav bili boljši Kamničani, ki so slavili z 11:7 in se
tako veselili naslova državnih prvakov. Na finalni tekmi je bil izredno razpoložen
44
April 2016
Šport
tni konkurenci. Izvrstno sta se odrezali tudi Maruša Klemenc (TK Utrip) in Tjaša
Vrtačič (TK Trisport), ki sta med ženskami osvojili absolutno 2. in 3. mesto.
AMERIŠKI NOGOMET
Prva mednarodna tekma domžalskih Tigrov
Foto: Dare Homar
Martin Mihelič, ki je ubranil tudi dva kazenska strela, ostali igralci VD Kamnik pa
so bili: Blaž Briški, Rok Bergant, Kristijan Burgar, Jaka Kerznar, Tim Ostrež, Žan Komatar, Martina Kemperl, Tjaša Briški, Luka Soklar, David Lukič, Blaž Belentin in Bor
Peterlin. Trener ekipe je Elvir Bečič, pomočnik pa Primož Romšak.
DVIGOVANJE UTEŽI
Dvigovali so uteži
Foto: Domžale Tigers
V soboto, 2. aprila, je bila v Športnem parku Radomlje prva tekma sezone
ameriškega nogometa. V okviru srednjeevropske lige CEFL so se Domžale Tigers v svoji prvi mednarodni tekmi pomerili s Patrioti iz Zagreba. V ligi se bodo
poleg domžalskih Tigrov v letošnjem letu borili še Alp Devils iz Kranja, Sarajevo
Spartans in Zagreb Patriots. Končni rezultat prve mednarodne tekme v Športnem parku Radomlje je bil 33:7 za Patriotse.
PLES
Miha Žerjav in Valerija
Musina sedma
Foto: TAK Domžale
Prvo nedeljo v aprilu je Težkoatletski klub Domžale gostil tekmovalce iz kluba Jeklo. Tekmovanje je potekalo v odličnem vzdušju, kar je pripomoglo k zelo
dobrim rezultatom. Domači tekmovalci so sicer morali priznati premoč jeklenim fantom, ki so zmagali s 1430:1310, a so bili vseeno zelo zadovoljni, saj je to
pomenilo najboljši rezultat v zadnjem času. Daleč najbolj se izkazal tekmovalec
Jekla Matej Šolinc, ki je postavil vse državne rekorde v supertežki kategoriji. V
potegu je dvignil 138 kg, v sunku 171 kg ter v biatlonu 309 kg.
PLEZANJE
Pet stopničk domačih plezalcev na tekmi zahodne lige
Plesni klub Urška je organiziral
tradicionalno mednarodno plesno
tekmovanje Ljubljana Open, ki je eno
izmed tekmovanj mednarodne plesne
zveze WDSF in šteje za mednarodno
točkovno lestvico. Tekmovanja se
je udeležilo preko tristo parov iz vse
Evrope, med njimi tudi vsi najboljši
slovenski plesalci, od katerih sta Miha
Žerjav in Valeriya Musina iz Vira dosegla svoj najboljši rezultat, odkar plešeta in tekmujeta v kategoriji članov. Na
koncu sta osvojila sedmo mesto.
Foto: www.jrphoto.si
Cico 1.
Na tekmi zahodne lige v domačem plezalnem centru Plezalnega kluba Kamnik so Dominika Kodra v kategoriji mlajše deklice, Timotej Romšak v kategoriji mlajši dečki ter Aljaž Resnik v kategoriji starejši dečki osvojili prvo mesto.
Luka Jerman je med starejšimi cicibani osvojil 2. mesto, Katra Mali pa je med
starejšimi deklicami osvojila 3. mesto.
TEK
Peter Lamovec prvi na Sv. Primožu
V začetku aprila je bila na sporedu 1. tekaška tekma letošnjega Tekaškega
pokala občine Kamnik, velikonočni tek k sv. Primožu. Letošnjega, že 21. po vrsti,
se je udeležilo 96 tekačev in tekačic ter 14 tekačev in tekačic v otroških kategorijah. Najhitreje je k sv. Primožu pritekel Peter Lamovec, ki je za 3,5-kilometrsko
progo z višinsko razliko 400 metrov potreboval 16 minut in 32 sekund, drugi
je bil Simon Alič, Gašper Bregar tretji, Franci Volkar četrti in Aljaž Božič peti. V
ženski kategoriji je bila najhitrejša Sara Jaklič s časom 20:50, pred Klaro Zupanc
Korošec, Majo Peperko, Karmen Orehek in Hano Dobovšek.
DUATLON
Triatlonci uspešni na državnem prvenstvu v
duatlonu
Calcit Volleyball
: Triglav Kranj
/ Panvita Pomgrad
16.4. /19:00 1.tekma
23.4. /19:00 eventuelna 3.tekma
Ženska 1/2 finalna / ŠD Galjevica
Triatlonci in triatlonke obeh kamniških klubov (TK Utrip in TK Trisport) so
na državnem prvenstvu v duatlonu v Ribnici osvojili številne uvrstitve na zmagovalne stopničke. Najbolje se je odrezal Matevž Planko (TK Trisport), ki je poleg
naslova državnega duatlonskega prvaka v svoji kategoriji zmagal tudi v absolu-
April 2016
Moška 1/2 finalna / ŠD Kamnik
45
Calcit Volleyball : UOK Vital
16.4. /17:00 1.tekma
20.4./20:00 2.tekma
Modre novice
Mali oglasi
Brezplačni mali oglasi!
Male oglase lahko pošljete
s priloženim kuponom v
kuverti na naslov:
IR IMAGE d. o. o., Modre
novice, Medvedova 25,
1241 Kamnik, na kuverto pa
napišite še »Mali oglasi«.
Za resničnost in vsebino
objavljenih malih oglasov in
sporočil odgovarja izključno
naročnik. Uredništvo si
pridržuje pravico, da preveri verodostojnost vsebine
malih oglasov, prav tako si
pridržujemo pravico krajšanja
malih oglasov. Oglasov po
telefonu ne sprejemamo, niti
ne posredujemo naslovov
oglaševalcev!
rabljene samo eno sezono. 041 601 350
• Električno novo negovalno posteljo
prodam. 850 €. Možna dostava in
montaža zastonj. 051 651 012
• Električni skiro s sedežem in z novimi
baterijami. 200 €. 051 651 012
• 4 letne gume Kormoran Impulser
185/65R14, rabljene eno sezono,
dobro ohranjene. 60 €. 041 747 118
• Vbodno električno ročno žago Einhell
bavaria bps 500E. Cena po dogovoru.
070 574 112
• Akvarij in sesalec! Cena po dogovoru!
031 864 579
• Dvoje nove delovne čevlje št. 42, 45.
cena po dogovoru. 070 574 112
• 4 pnevmatike Michelin Energy Saver
175/65 R14, leto izdelave 2012, dobro
ohranjene. 120€ 041 745 184
• Otroški avtosedež Chicco za otroka od
6 mes do 4 let. 50 €. 031 882 373
• Cisterno za kurilno olje 1600 l, kovinska cena, 50 €. 01 461 40 292
• Malo rabljeno peč na trda goriva
Wamsler. 031 555 705
• Različne sobne luči za 5 € in komplet v
lesu za kopalnico, zelo lepo, 20 €. 031
550 771
• Televizija Sony, srebrne barve, v
odličnem stanju. 30 €. 040 751 604
• Žensko gorenjsko narodno nošo št.
40–42. 041 318 803
• Zamrzovalno skrinjo 60x60 Gorenje.
051 815 988
• Lakirano pasjo uto za srednje velikega
psa, 25 €. 070 778 839
• Rezervne dele za Tomos, 24 €. 040
763 055
• Klavirska harmonika 12 basov Hohner
Corona, sesalec AEG Vampir elektronik.
031 425 860
• Kozo s kozličkom in kozico, starima 3
mesece. 041 903 610
• Tricikel 10 €, prsna črpalka Avent 15 €,
Fredov obroč, oranžen 15 €, posteljica
120x60 + jogi 50 €, nov stol, gugalnik
30 €, sobni stepper Christopeit 100 €,
Ikea stolček za hranjenje + mizica 15 €.
041 281 236
• Jogi Rustol 90x200 cm, protibakterijska zaščita. 041 945 186
• Trosed raztegljiv v ležišče, skoraj nov,
rjavo pisan žamet, trši, 50x90x200, 100
€. 031 296 629
• Peč Kipperbusch, original, nemška,
ohranjena, rezervna nova zaščitna
stekla z mrežico. 20 €. 01 7227 195
• Več manjših kosov blaga. Poceni: kos
približno 5 €. 031 410 843
• Francosko posteljo, dolžina 160x200
cm, modre barve. Cena po dogovoru.
040 133 030
• Masažno mizo Crane sports (
193x70x62-83 cm) original zapakirano
100 €. 040 728 527
• Klavir Heitzman Sohn Wien, star 100
let, odlično ohranjen, 400 €. 041 488
326
• Mercedes benz A-160 Classic, letnik
2000, registriran do junija, 800 €. 041
391 048 ali 040 454 040
• Skoraj novo masažno banjico za noge,
zelo ugodno. 031 619 862
• Gorenjsko narodno nošo prodam po
delih: obleka, srajca, sp. krilo, hlače in
avba. 031 440 655
• Moško in žensko kolo. 051 730 427
• Sesalec Hoover 1600w, malo rabljen,
kot nov, 50 €. 040 817 771
• Dve kozi tretjič breji. 031 312 981
• Platišča za Opel Astro kompletno s
pokrovi. 041 364 320
• Mladinsko gorsko kolo Balance Thunder, 24-colska kolesa, 14-colski okvir,
dobro ohranjeno in vzdrževano. 35 €.
031 658 598
• Otroško kolo Mahutura, od 3 do 5 let,
in enofazni cirkular. 031 273 048
• V Blagovici prodamo veliko hišo:
stanovanje, velika klet, gozd, travnik
(5.000m2) 01 724 2991 ali 040 514 993
• Prodam garažni boks v zgornji etaži
na Ljubljanski cesti 4E v Kamniku. 041
575 520
• Na Pagu možnost najema prikolice, po
1 mesec, maj, junij, september, obala,
vsa oprema. 041 651 562
• Hišo v Nožicah prodam. 200m2,
parcela 600m2. 031 506 942
• Hišo v nizu, 180m2, popolnoma novo
prodam za 150.000 €. 041 492 690
• Prodam nedokončano hišo s parcelo
520m2, ZL., vodovod, elektrika napeljani. Kraj, Stara Sela 11. 041 854 422
PODARIM
• Seno, staro štiri leta, za steljo. Mengeš
041 847 810
• Dve mapi herbarija. 040 273 122
RAZNO
• Podarite odvečne knjige, priročnike.
Pokličite, pridem z veseljem, jih
odpeljem in ohranim. 030 996 225
• Prosim, če mi kdo podari rabljeno
starejšo diatonično harmoniko, moško
zlato verižico, rabljeno otroško trobento, otroške punčke Barbike, hvala.
051 236 302
• Prosim, če mi kdo podari električni
KUPIM
pisalni stroj. 041 334 089
• Odlikovanja, medalje, značke, bajonete,
• Iščem delo kuharice-pomočnice v
razglednice, kovance, knjige, slike,
Mengšu, Kamniku, Domžalah, Trzinu in
kipce in podobno. 051 740 430
Ljubljani. 070 778 839
• Električni kolo. 031 273 048
• Mi lahko kdo podari dva posteljna
nadvložka, mere: 120x200 in 90NEPREMIČNINE
100x200. 070 778 839
• Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd.
• Prosim, če mi kdo podari oblačila in
040 554 000
obutev za 4,5-letno deklico. 051 233
• V Črnuški gmajni, popolnoma obnov188
NOVO ! Mali oglas
ljeno in luksuzno opremljeno dvosob• Menjam sličice Životinjsko carstvo.
no
v
1.
nad.
bloka,
takoj
vseljivo,
zaradi
na
lahko oddat e tudi
Manjkajo mi: 30, 76, 106, 117, 133, 139,
odhoda v tujino, zelo ugodno prodam
www. modre -novic e.si!
153, 169,177, 183, 188, 190, 208, 237.
ali oddam ali zamenjam za morje ali
031 837 409
Kranjsko goro. 041 371 164
• Lastnika gozda prosimo, da mladi
PRODAM
• Oddam 3-sobno opremljeno
družini podari les za drva. Za posek in
• Otroški avtosedež Roomer Trend line
stanovanje na Ljubljanski cesti v
spravilo poskrbimo sami. 031 600 249
3 (15–36 kg), isofix, kot nov, rdeče-črne
Kamniku, možnost najema takoj. Cena
• Vdovec, upokojen, želi spoznati vdovo
barve. 155 € 031 313 222
po dogovoru. 041 252 734
ali samsko, od 80 do 90 let. Star sem
• 26 kosov knjig. 20 €. Za naslove knjig
• Zamenjamo 1,5-sobno stanovanje na
80 let, visok 180 cm, nealkoholik in
pošljite sms. 041 961 114
Matije Blejca na Duplici za 2-sobno v
nekadilec, v glavnem delaven, lahko
• Platišča 13" + letne pnevmatike
isti ali na Groharjevi ulici. 041 961 114
imam manjšo kmetijo. 01 721 1755
165/65R13 Sava + verige (od Clia),
• Sobo s kopalnico, lasten vhod,
•
Sem samski, star 47 let in iščem žensko
ugodno. 031 483 238.
oddamo. 031 245 137
za resno zvezo od 40 do 46 let. Naj bo
• Letne pnevmatike Nokian (195/65/15),
• V Mengšu oddam večnamenski prostor
poštena, resna in odkrita in delovna.
– cca 200 m2 – delavnica, skladišče.040
030 229 743 ali 01 8312 431
206 7376
• Prosim, če mi kdo lahko podari rabljen
• Na Ljubljanski cesti v Kamniku
KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)
prenosni računalnik. 040 550 050
oddam v celoti opremljeno 2,5-sobno
•
Iščem pomoč pri delu v gospodinjstvu.
stanovanje (55 m2). 041 427 298
Ime in priimek: Zaželene predhodne izkušnje v drugih
• Bivalni zidan vikend 20 km iz Kamnika
gospodinjstvih. 041 440 999
Naslov: (nekoč gostišče KEKEC) prodam za
• Brezplačen odvoz bele tehnike, akumu50.000
€.
051
651
012
Telefon:
latorjev ter vseh kovinskih predmetov
• Oddam parkirno mesto v Metuljčku,
Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...)
040 780 078
Ljubljanska c. 15, 1. klet, varovano, 35
Oddajam pocitnisko hisico v Termah
•
€/mesec. 040 487 336.
Čatež od 20. 5. do 31. 12. 2016 z ali
• Oddam skladišče ali garažo 100m2.
brez kopalnih kart. Moznost do 6 oseb.
Vsebina: 041 870 990
Cena po dogovoru. 031470724
• Oddam enosobno, delno opremljeno
• Zelenjavni vrt v Podgorju oddam v
stanovanje na Duplici. 064 122 822
najem. 041 610 580
•
Domžale center, delavniško-skladiščni
• Potrebujemo delujoč laptop in/ali
prostor, 120m2 prodam ali oddam.
kolo, lahko brez prestav, za društvo.
041 435 500
041 643 641
Pišite čitljivo in razumljivo!
Pri objavi bomo upoštevali
le oglase do 10 besed.
Oglase za naslednjo številko
Modrih novic sprejemamo
do petka, 13. maja 2016, in
bodo objavljeni v reviji, ki bo
izšla 20. maja 2016. Malih
oglasov po elektronski pošti
iz objektivnih in zakonskih
razlogov ne sprejemamo
več. Posebno obvestilo:
storitvenih malih oglasov ne
objavljamo več!
Modre novice
46
April 2016
SUZUKI /
S-CROSS1.6DDIS 4x4 Premium 17.990 €
Jimny 1.3 AC 4x4
16.674 €
novo, 2016, 0 km, avt. klimatska naprava,
Bluetooth povezava, USB, tempomat, …
novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, abs, el.
pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, servo volan,
radio cd usb mp3, …
COOPER 100 kW 3 VRATA 22.660 €
COOPER 100 kW 3 VRATA 26.949 €
Klemen, GSM: 051 609 013
Swift 1.2 SE
11.000 €
novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, tempomat, novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, abs,
el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, servo
esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala,
volan, led dnevne luči, …
7x airbag, radio cd usb mp3, …
MINI /
rabljeno, 2015, 11.200 km, avt. klimatska naprava, novo, 2016, 0 km, avt. klimatska naprava, LED
navigacija, LED žarometi, PDC, ogrevani sedeži, paket žarometi, PDC, Radio MINI Visual Boost, športna
Wired, paket Chili, …
sedeža, 16'' alu platišča, …
11.990 €
318 d Touring
12.990 €
Swift 1.2 Deluxe
12.300 €
novo, 2016, 0 km, avt. klimatska naprava, abs,
esp, el. pomik stekel, električno nastavljiva
ogledala, radio cd, …
Din, GSM: 041 979 089
COUNTRYMAN SD ALL4 27.690 €
ONE
rabljeno, 2015, 9.300 km, LED žarometi, Hifi
ozvočenje, MINI park lane, avt. klimatska naprava,
ogrevani sedež, PDC, 4x4, …
novo , 2016, 0 km, radio MINI Visual Boost, avt.
klimatska naprava, multifunkcijski volan, 15'' alu
platišča, PDC, …
BMW /
316d Touring
Vitara 1.6 2WD Premium 16.400 €
21.139 €
32.900 €
CLUBMAN COOPER S
rabljeno , 2015, 11.900 km, LED žarometi,
navigacija, head-up, PDC, ogrevana sedeža, hifi
ozvočenje, paket Wired, paket Chili, …
Robert, GSM: 051 371 251
530 d
22.290 €
118 d
8.290 €
320 d
26.290 €
rabljeno, 2010, 163.475 km, avt. klimatska
rabljeno, 2010, 160.927 km, avt. klimatska naprava, rabljeno, 2010, 166.146 km, avt. klimatska naprava, rabljeno, 2008, 197.664 km, avt. klimatska naprava, rabljeno, 2012, 130.368 km, avt. klimatska naprava,
naprava, abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6x abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6x abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6x abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6x
ogledala, 6x airbag, radio cd usb mp3, ksenon, … airbag, radio cd usb mp3, ksenon, navigacija, …
airbag, radio cd usb mp3, ksenon, navigacija, …
airbag, radio cd, …
airbag, radio cd usb mp3, …
36.900 €
rabljeno, 2015, 17.500 km, podaljševalnik
dometa, hitro polnjenje, navigacija, LED
žarometa, …
i3 BEV
34.900 €
rabljeno, 2015, 12.500 km, domet do 160
km, hitro polnjenje, Professional navigacija,
bluetooth, …
Tilen, GSM: 051 687 064
i3 REX
36.900 €
rabljeno, 2015, 17.500 km, podaljševalnik
dometa, hitro polnjenje, gretje sedežev in
baterije, …
i3 BEV
36.550 €
novo, 2016, 0 km, 7.500 € subvencije, brezobrestni finančni lizing, že od 299 €/mesec, …
168 €
novo, 2016, 0 km, 4.500 € subvencije, brezobrestni finančni lizing, 337 €/mesec, …
108 €
200 €
E
C
NA MES
300 €
E
ZA
ŽE
178 €
300 €
E
NA MES
ZA
ŽE
95 €
V VREDN
RIVO
OS
GO
TI
C
NA MES
41.200 €
ZA
ŽE
V VREDN
RIVO
OS
GO
TI
E
C
NA MES
ZA
ŽE
V VREDN
RIVO
OS
GO
TI
158 €
300 €
C
ZA
ŽE
V VREDN
RIVO
OS
GO
TI
SUZUPER FINANCIRANJE!
i3 REX
V VREDN
RIVO
OS
GO
TI
BMW i /
i3 REX
200 €
E
C
NA MES
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0-7,3 l/100km in 98-221 g/km, emisijska stopnja: EURO5, EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0024-0,158 g/km, trdi delci: 0,0005-0,00129 g/km, število delcev: 0,01-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča
globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolične.
Reprezentativni primeri izračuna za vozila SUZUKI: CELERIO: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 8.599 • lastna udeležba (polog): € 2.305 • znesek financiranja: € 6.294 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 95 • stroški odobritve: € 258 • skupni znesek za
plačilo brez lastne udeležbe: € 8.238 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,62% na dan 16.03.2016. SWIFT: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 9.999 • lastna udeležba (polog): € 2.844 • znesek
financiranja: € 7.155 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 108 • stroški odobritve: € 300 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 9.371 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,65% na dan 16.03.2016. VITARA: • vrsta financiranja:
finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 14.500 • lastna udeležba (polog): € 4.031 • znesek financiranja: € 10.469 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 158 • stroški odobritve: € 435 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 13.707 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in
vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,64% na dan 16.03.2016. JIMNY: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 16.199 • lastna udeležba (polog): € 4.406 • znesek financiranja: € 11.793 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 178 • stroški odobritve:
€ 486 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 15.437 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,63% na dan 16.03.2016. SX4 S-CROSS: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 15.800 • lastna
udeležba (polog): € 4.669 • znesek financiranja: € 11.131 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 168 • stroški odobritve: € 474 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 14.586 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,68% na dan 29.03.2016.
www.avto-aktiv.si
Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00
odpiralni čas: pon-pet 8.00-19.00, sob 9.00-13.00.
www.avto-aktiv.si
Vozi, kar si.
*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranj, odvisno od modela. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na
voljo na Renault.si. **5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu preko Renault Financiranja.
Poraba pri mešanem ciklu 3,3–5,6 l/100 km. Emisije CO2 85–127 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz
prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
Renault priporoča
Vaš trgovec v Domžalah
AVTO SET-SETNIKAR d.o.o.
Dragomelj 26, 1230 Domžale
renault.si
Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem,
PREŠA, d.o.o., Cerklje
Slovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem
Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
0% obrestna mera*
5 let jamstva**