85. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: info.ukom@gov.si
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 20. april 2016
85. redna seja Vlade RS
Vlada sprejela Program stabilnosti 2016
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Program stabilnosti 2016 in pooblašča Ministrstvo
za finance, da ga posreduje Evropski komisiji.
Progam stabilnosti za leto 2016 je prvič pripravljen skupaj z Odlokom o okviru za pripravo
proračunov, ki ga je skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu, Državni zbor obravnaval in
izglasoval na seji 19. aprila 2016. Program stabilnosti je do sedaj služil tudi kot slovenski
srednjeročni fiskalni okvir, z letošnjim letom pa v skladu s 6. členom Zakona o fiskalnem
pravilu predstavlja dopolnitev Okvira za pripravo proračunov. Tako izpolnjujemo zahteve
Direktive Sveta 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okvirji držav članic.
Slovenija bo na podlagi aprilskega Poročila o primanjkljaju in dolgu o temeljnih agregatih
sektorja država za leto 2015 lahko izšla iz postopka presežnega primanjkljaj in iz korektivne
roke Pakta stabilnosti in rasti (SGP). Primanjkljaj države je bil za leto 2015 po prvi reviziji
ocenjen na 2,9 % BDP, v letu 2014 pa je po reviziji znašal 5,0 % BDP. V letih 2016 – 2019 bo
Slovenija nadaljevala s postopno konsolidacijo javnih financ, tako da bo zniževala nominalni
saldo sektorja država po 0,6 odstotne točke letno. S tem je začrtana pot do srednjeročne
uravnoteženosti javnih financ v letu 2020.
V srednjeročnem obdobju Slovenija načrtuje postopno zniževanje salda sektorja država in
ciklično prilagojenega salda. Zato se pri načrtovanju javnih financ osredotočamo na strukturne
ukrepe, ki bodo imeli trajen vpliv na strukturo in učinkovitost javnih financ. Ključni strukturni
ukrepi za doseganje ciljev javnih financ na področju prihodkov zajemajo prestrukturiranje
bremen javnih dajatev, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje učinkovitosti pobiranja
javnih dajatev. Na področju javnofinančnih odhodkov bodo zajemali prenos ustreznih
kratkoročnih ukrepov, ki so bili med drugim določeni v preteklosti v ZUJF-u, ZIPRS-u in
Dogovoru o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem
sektorju za leto 2015 v sistemsko zakonodajo, ostali pa bodo nadomeščeni z drugimi
sistemskimi ukrepi, s katerimi bodo doseženi primerljivi finančni učinki.
Osnutek progama stabilnosti je bil predstavljen in obravnavan ob predložitvi Odloka o okviru za
pripravo proračunov, skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu. V končnem gradivu so tako
smiselno upoštevane pripombe in predlogi ministrstev, ESS ter odborov državnega zbora, ki
so obravnavali Odlok o okviru za pripravo proračunov.
Vir: MF
Vlada določila besedilo predloga Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o reševanju in prisilnem
prenehanju bank.
S predlaganim zakonom se v nacionalni pravni red dokončno prenaša Direktiva 2014/59/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter
reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta
82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES,
2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012
Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva 2014/59/EU), ki določa pravila glede reševanja
bank.
Pristojnosti organa za reševanje bank se podelijo Banki Slovenije, razen nalog in pristojnosti,
za katere je v skladu z Uredbo EU št. 806/2014 pristojen in odgovoren enotni odbor za
reševanje. Za namene izvajanja funkcije reševanje Banka Slovenije vzpostavi ustrezno
notranjo organizacijo, da se zagotovi operativna neodvisnost in prepreči nasprotje interesov pri
izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem na eni strani ter izvajanju nalog in pooblastil
v zvezi z bonitetnim nadzorom bank na drugi strani. Operativna neodvisnost je zagotovljena,
kadar se zagotovi ločeno poročanje in oblikovanje predlogov za odločitve, ki jih Banka
Slovenije sprejme kot organ za reševanje, ter odločitev, ki jih Banka Slovenije sprejme kot
organ, pristojen za nadzor bank.
Določijo se pogoji za reševanje, in sicer morajo kumulativno biti izpolnjeni naslednji pogoji: a)
banka propada ali bo verjetno propadla; b) niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da
bodo razlogi za propad banke v ustreznem roku verjetno odpravljeni, zlasti z upoštevanjem
alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov, vključno z zgodnjim
posredovanjem v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma z odpisom ali konverzijo
kapitalskih instrumentov; c) ukrepi za reševanje so potrebni zaradi zaščite javnega interesa.
Predlog zakona nadalje določa načela reševanja, ki jih Banka Slovenije upošteva pri uporabi
instrumentov za reševanje, in sicer:
• delničarji banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo izgube;
• za delničarji krijejo izgube banke imetniki kapitalskih instrumentov ter nato ostali
upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev
do subjekta reševanja v običajnem insolvenčnem postopku;
• upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, se praviloma
zamenja, razen če je glede na okoliščine za uresničitev ciljev reševanja ustrezno, da
upravljalni organ in višje vodstvo v celoti ali delno ohrani funkcijo;
• odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke se uveljavlja v skladu s
splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti;
• noben upnik banke ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru, če bi prišlo
do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki, in
• zajamčene vloge so v celoti zaščitene.
Zakon velik pomen daje načrtovanju reševanja bank kot bistvenemu delu potencialnega
učinkovitega reševanja. Banka Slovenije kot organ za reševanje bo morala za vsako banko
vnaprej pripraviti oceno rešljivosti, iz katere bo razvidno, ali je v zvezi z banko mogoče
uporabiti instrumente za reševanje ali instrumente za prisilno prenehanje banke na način, da
se zagotovi nadaljevanje opravljanja kritičnih funkcij banke in v čim večji meri prepreči kakršen
koli resnejši negativen vpliv na finančni sistem. Banka Slovenije bo za vsako banko izdelala
tudi načrt reševanja banke, v katerem bo z upoštevanjem ocene rešljivosti določila ukrepe za
reševanje, ki bi jih lahko izvedla v banki, če bi banka izpolnjevala pogoje za reševanje.
Določenih je več instrumentov za reševanje (odpis in konverzija kapitalskih instrumentov,
prodaja poslovanja, ustanovitev premostitvene banke, izločitev sredstev, odpis in konverzija
kvalificiranih obveznosti), ki jih ima Banka Slovenije na razpolago za reševanje, če se razmere
v banki tako poslabšajo, da njena sanacija v ustreznem časovnem roku ni izvedljiva. Metoda
reševanja je odvisna od posameznih bank in načrtov reševanja, ki so bili pripravljeni zanje.
Predlog zakona opredeljuje tudi financiranje ukrepov reševanja. Če uporaba ukrepov za
reševanje, vključno z uporabo sredstev, ki jih prispeva sistem jamstva za vloge, ne zagotavlja
potrebnih finančnih virov za učinkovito izvajanje teh ukrepov in izpolnjevanje ciljev reševanja,
se dodatna finančna sredstva zagotavljajo v okviru sheme za financiranje reševanje, ki je
vzpostavljena na podlagi Uredbe (EU) št. 806/2014 in predloga zakona. V tem okviru je
zakonom določen tudi mehanizem za zbiranje in prenos predhodnih in izrednih naknadnih
prispevkov bank s sedežem v Republiki Sloveniji v enotni sklad za reševanje v skladu z
Uredbo (EU) št. 806/2014 in Sporazumom o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru
enotnega sklada za reševanje. Uredba (EU) št. 806/2014 namreč zlasti vzpostavlja enotni
sklad za reševanje in pogoje za njegovo uporabo, zbiranje prispevkov na nacionalni ravni pa je
treba urediti tudi v nacionalnih zakonodajah.
Z zakonom se urejajo tudi postopki prisilnega prenehanja banke, in sicer postopek prisilne
likvidacije in stečajni postopek. Tudi pri prisilni likvidaciji banke se lahko uporabi več
instrumentov (prodaja premoženja banke, izločitev sredstev, prodaja poslovanja), njen cilj pa
je, da se zaključi poslovanje banke na urejen in nadzorovan način. Po zaključku postopka
prisilne likvidacije banke sledi njen stečaj.
Vir: MF
Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
plačilnih storitvah in sistemih
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih.
S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2014/92/EU. Poleg tega se s
predlogom zakona v ZPlaSS prenašajo določbe Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) št. 260/2012
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih
zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih in o spremembi Uredbe (ES) št.
924/2009, ter Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o medbančnih provizijah za kartične plačilne
transakcije.
V povezavi s prenosom Direktive 2014/92/EU, predlog zakona ureja tri področja, in sicer
določa pravila glede primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, pravila glede
zamenjave plačilnih računov in pravila glede dostopa do osnovnih plačilnih računov.
Banka Slovenije bo na svoji spletni strani potrošnikom brezplačno omogočila primerjavo
nadomestil, ki jih zaračunavajo ponudniki plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, vključno z
nadomestili za storitve s končnega seznama s standardizirano terminologiji, ki ga bo določila
Evropska komisija z izdajo regulativnih tehničnih standardov.
Predlog zakona ureja zamenjavo plačilnega računa znotraj države članice in čezmejno
zamenjavo. Postopek zamenjave znotraj Republike Slovenije bo začel prejemni ponudnik
plačilnih storitev na zahtevo potrošnika. Prejemni in prenosni ponudnik plačilnih storitev bosta
dolžna izvesti vse postopke pri zamenjavi plačilnega računa, določenih v pooblastilu
potrošnika in v zakonsko določenih časovnih rokih.
S predlogom zakona se uvaja nova kategorija plačilnih računov, to so osnovni plačilni računi.
Osnovni plačilni račun je plačilni račun s točno določenim naborom storitev, ki jih omogoča in
so opredeljene v Direktivi 2014/92/EU, njegovo odprtje pa bodo morale nuditi vse banke v
Republiki Sloveniji pod nediskriminatornimi pogoji.
V predlogu zakona je urejeno tudi razkritje informacij o izrečenih ukrepih v zvezi z vsebinami,
ki pomenijo prenos Direktive 2014/92/EU, po vzoru razkritij iz Zakona trgu finančnih
instrumentov. Po vzoru Zakona o bančništvu pa so vključene določbe, ki Banki Slovenije
omogočajo izdajanje sklepov o uporabi smernic in priporočil evropskega nadzornega organa,
ki zadeva plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja, plačilne sisteme in
upravljavce plačilnih sistemov.
Vir: MF
Vlada potrdila besedilo predloga Zakona o trošarinah
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o trošarinah in ga
posredovala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po rednem postopku.
V Republiki Sloveniji je obdavčevanje alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter
energentov in električne energije (trošarinski izdelki) urejeno z Zakonom o trošarinah, ki ga je
Državni zbor sprejel decembra 1998, uveljavljen pa je bil s 1. julijem 1999. S tem zakonom je
Slovenija uredila obdavčevanje izdelkov, proizvedenih na ozemlju Slovenije in pri uvozu
izdelkov s tujih davčnih območij na slovensko davčno območje. Zakon o trošarinah je bil doslej
spremenjen štirinajstkrat.
Cilji predloga zakona so posodobitev ter vsebinska prenova in uskladitev določb z evropskimi
direktivami, odprava administrativnih ovir ter odprava nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju
predpisa v praksi.
Določbe zakona so prenovljene z namenom zasledovanja cilja preglednega, jasnega,
enostavnega davčnega sistema, ki je učinkovitejši z vidika pobiranja davkov, zagotavlja lažjo
uporabo predpisa in večjo pravno varnost zavezancev, tako da manj obremenjuje
gospodarstvo, zato vpliva na konkurenčnost, prispeva k prostovoljnemu plačevanju davkov ter
zmanjšuje stroške in administrativne obveznosti za zavezance in davčni organ.
Zakon odpravlja administrativne obveznosti na področju, kjer so ocenjena tveganja za
nedovoljena ravnanja nizka (odprava rednega mesečna vlaganja obračunov trošarine, odprava
poročanja o vnosu in uvozu za trošarinske izdelke, za katere ne nastane obveznost za
obračun trošarine, odprava obveznosti pečatenja tovorkov, odprava obveznosti vlaganja
obračunov za cigarete za zneske popisa do 10 evrov, odprava nadzora nad gibanjem in rabo
energentov, ki se ne uporabljajo za pogon ali ogrevanje, vlaganje zahtevkov za vračilo
trošarine v elektronski obliki, opustitev obveznosti prijave opreme za proizvodnjo žganja za
male proizvajalce žganja in prijave v evidenco trošarinskih zavezancev, opustitev pečatenja
kotlov, ukinitev obveznosti vodenja evidence kupcev opreme za proizvodnjo žganja, uvedba
oprostitve za priložnostne male pošiljke trošarinskih izdelkov, ki niso komercialne narave,
poenostavitev prijave in odjave v evidenco trošarinskih zavezancev). Hkrati pa se uvajajo novi
postopki za zavezance, kjer so ugotovljena visoka tveganja za nedovoljena ravnanja, ki lahko
potencialno zmanjšujejo prihodke iz naslova trošarin (uvedba nadzora za energente, za katere
ne velja nazor nad gibanjem in se porabljajo za pogon ali ogrevanje, širitev uporabe dovoljenja
za pooblaščenega uvoznika tudi pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga znotraj
Slovenije, določitev novih kategorij tobačnih izdelkov, uvedba obveznosti plačila razlike
trošarine za drobno rezani tobak in možnost določitve zavarovanja plačila trošarine za
dobavitelje električne energije in zemeljskega plina ter proizvajalce trošarinskih izdelkov izven
režima odloga).
Z zakonom se v nacionalni pravni red prenašajo nekatere določbe evropskih direktiv (ureditev
za male proizvajalce žganja, uvedba pošiljanja vina v režimu odloga za male proizvajalce vina,
lastna raba proizvodnje piva za fizične osebe, ureditev statusa pooblaščenega uvoznika,
odprava oprostitve rabe energenta za proizvodnjo netrošarinskih izdelkov).
Zakon prinaša tudi nove ureditve, ki poenostavljajo postopke in so ugodnejši za davčne
zavezance (ureditev za davka prosto prodajalno, določitev vrste rabe energenta v napravah za
kogeneracijo in rabe energenta za proizvodnjo električne energije, nova ureditev načina
določitve trošarine za električno energijo po količinskih razredih odjema, raba energentov za
energetsko intenzivna podjetja, odprava omejitve uveljavljanja vračila trošarine za komercialni
prevoz blaga in potnikov, ki gorivo kupijo z gotovino).
Zakon prenavlja kazenske določbe in določa uskladitev izdanih dovoljenj, izdanih po veljavnem
zakonu, z dejanskim stanjem.
Vir: MF
Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in ga pošilja Državnemu zboru RS v
obravnavo po rednem postopku.
Predlagana novela ZOFVI določa eksplicitno prepoved vsakršne oblike nasilja, organizacijo
javne mreže za izobraževanje odraslih, racionalizacijo dela vzgojno-izobraževalnih zavodov,
racionalizacijo ministrstva pristojnega za izobraževanje in drugih državnih organov, ki iz enega
mesta pridobivajo podatke o statusu udeležencev, vpis socialno-varstvenih zavodov v razvid,
prepoved vstopa v vzgojno-izobraževalni sistem osebam, zoper katere je uveden kazenski
postopek zoper spolno nedotakljivost in druge manjše popravke.
Vir: MIZŠ
Vlada o Informaciji o stališču reprezentativnih sindikatov javnega sektorja glede
nadaljevanja pogajanj o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju
od vključno leta 2017 dalje
Vlada RS se je seznanila z informacijo o stališču reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
glede nadaljevanja pogajanj o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju
od vključno leta 2017 dalje.
Vlada pooblašča širšo vladno pogajalsko skupino za nadaljevanje pogajanj z reprezentativnimi
sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od
vključno leta 2017 dalje v okviru izhodišča, da rast mase stroškov dela v javnem sektorju za
najmanj 1,5 odstotne točke zaostaja za nominalno rastjo BDP, ki izhaja iz Pomladne napovedi
UMAR.
Informacija se nanaša na stališče reprezentativnih sindikatov javnega sektorja glede
nadaljevanja pogajanj o ukrepih na področju stroškov dela v obdobju od leta 2017 dalje, ki je
bilo izraženo na zadnji seji pogajalske komisije 18.4.2016.
Zadnji sindikalni predlog postopnega sproščanja preostalih ukrepov na področju stroškov dela
pomeni, da bi se masa stroškov dela v letu 2017 poleg povečanja zaradi učinka že
dogovorjene sprostitve plačne lestvice in napredovanj (110 mio €) dodatno povečala še za 138
mio € (skupaj v letu 2017 za 248 mio €). V obdobju 2017 – 2019 pa bi se v primeru realizacije
zadnjega sindikalnega predloga masa stroškov dela povečala skupaj za 463 mio € ali za
10,2%.
Po zadnjem vladnem predlogu bi se masa stroškov dela prav tako povečala, vendar na podlagi
drugačne dinamike sproščanja preostalih ukrepov in z nižjim finančnim učinkom (v obdobju
2017 – 2020 bi se masa povečala za 402 mio ali za 8,9%).
Vladna stran predlaga, da se pogajanja nadaljujejo na podlagi protipredloga vladne strani,
katerega finančni učinki kombinacije ukrepov v tem obdobju ne smejo presegati nominalne
rasti BDP, zmanjšane za 1,5 odstotne točke.
Vir: MJU
Vlada izdala Uredbo o oblikovanju cen učbenikov
Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o oblikovanju cen učbenikov in jo bo objavila v
Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba določa način in postopek oblikovanja cen tistih
učbenikov za posamezen predmet oziroma strokovni modul v nekem razredu, letniku ali
programu, ki so edini in se na trgu ponudijo prvič (novi učbeniki). Maloprodajne cene (v
nadaljnjem besedilu: cene) učbenikov, ki so veljale na trgu na dan 30. aprila 2016, se določijo
kot najvišje. Ta uredba začne veljati 1. maja 2016 in velja eno leto.
Cene učbenikov so od avgusta 1992 pod neposrednim nadzorom Vlade RS. Pravni temelj, na
podlagi katerega je Vlada RS izdajala uredbe o določitvi najvišjih cen učbenikov in uredbe o
dajanju soglasij k cenam novih učbenikov, je bil Zakon o cenah. Od decembra 1999 se cene
učbenikov v skladu z Zakonom o kontroli urejajo z uredbami o oblikovanju cen učbenikov.
Vlada s sklepom določi najvišjo maloprodajno ceno vsakega novega učbenika za posamezen
predmet oziroma strokovni modul v nekem razredu, letniku ali, ki je edini.
Cene vseh preostalih učbenikov (t. i. alternativnih) ter cene vseh delovnih zvezkov, zbirk nalog
oziroma vaj in atlasov določajo založniki prosto v skladu s ponudbo in povpraševanjem ter jih
ta uredba ne ureja.
V celotnem obdobju so se lahko na podlagi uredb maloprodajne cene učbenikov, za katere je
Vlada RS s sklepom že določila najvišjo ceno in so že bili na trgu, povišale dvanajstkrat.
V letu 2016 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni predlagalo povišanja cen
učbenikov, saj je bila inflacija v zadnjih dveh letih skromna, lani pa je bilo zabeleženo celo
znižanje cen.
Vir: MGRT
Vlada o spremembah Uredbe o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo
Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o spremembah Uredbe o nagradi in priznanjih
za prostovoljstvo.
V Zakonu o prostovoljstvu (spremembe so začele veljati 18. novembra 2015) je bila
spremenjena določba o podelitvi nagrad in priznanj za prostovoljstvo tako, da se nagrada oz.
priznanja ne podeljujejo več v decembru, temveč v prvi polovici leta za preteklo leto. V praksi
se je namreč izkazalo, da december (čeprav je 5. december mednarodni dan prostovoljstva) ni
primeren mesec za slavnostno podelitev, saj je zaradi konca leta preveč slavnostnih prireditev,
kar samemu dogodku zmanjša pomembnost. Uredbo je bilo treba uskladiti s spremenjeno
zakonsko določbo.
Posledično se v uredbi spremeni tudi datum javnega poziva, ki mora biti po novem objavljen
med 1. decembrom tekočega leta in 1. marcem prihodnjega za preteklo leto. Uredba začne
veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu.
Vir: MJU
Vlada sprejela Sklep o soglasju k omejitvam vpisa v dodiplomske in enovite magistrske
študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih
Vlada RS je sprejela Sklep o soglasju k omejitvam vpisa v dodiplomske in enovite magistrske
študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu
2016/2017.
Na podlagi 41. člena Zakona o visokem šolstvu in v skladu z 28. členom Pravilnika o razpisu
za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu so pristojni organi visokošolskih zavodov sprejeli
sklep o omejitvi vpisa za skupaj 94 študijskih programov.
Razpis za vpis je bil objavljen 1. 2. 2016 na spletni strani ministrstva. Prvi prijavni rok je trajal
od 5. 2. do 4. 3. 2016. 1. 4. 2016 so bili na spletni strani Visokošolskih prijavno-informacijskih
služb in ministrstva objavljeni podatki o številu oddanih prijav za vpis (prve želje), na podlagi
katerih so visokošolski zavodi odločali o sprejemanju omejitve za vpis in povečanju vpisnih
mest.
Na skupaj 18.542 vpisnih mest se je prijavilo 15.191 kandidatov. Pravilnik o razpisu za vpis in
izvedbi vpisa v visokem šolstvu v prvem odstavku 28. členu določa, da v primeru, kadar število
prijavljenih kandidatov za vpis v dodiplomske študijske programe in enovite magistrske
študijske programe druge stopnje v prvih prijavah, navedenih na prvem mestu, presega število
razpisanih mest za manj kot 10%, lahko pristojni organ univerze ali samostojnega
visokošolskega zavoda ob določitvi vsebine razpisa ali najpozneje v petih tednih po izteku roka
za prijavo sprejme sklep o omejitvi vpisa, oziroma v drugem odstavku citiranega člena določa,
da v primeru kadar število prijavljenih kandidatov za vpis v dodiplomske študijske programe in
enovite magistrske študijske programe druge stopnje v prvih prijavah, navedenih na prvem
mestu, presega število razpisanih mest za 10% ali več, mora pristojni organ univerze ali
samostojnega visokošolskega zavoda ob določitvi vsebine razpisa ali najpozneje v petih tednih
po izteku roka za prijavo sprejeti sklep o omejitvi vpisa oziroma o povečanju števila razpisanih
mest.
Upoštevajoč navedeno so pristojni organi visokošolskih zavodov sprejeli sklep o omejitvi vpisa
za skupaj 94 študijskih programov.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela Uredbo o izvajanju evropske uredbe glede dostopa do odprtega interneta
Vlada RS je sprejela Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom
do odprtega interneta.
V letu 2015 je bila na ravni Evropske unije sprejeta Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o
določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive o
univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in
storitvami ter Uredbe o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji. Z njo so
na ravni EU določena skupna pravila za zaščito enake in nediskriminatorne obravnave
prometa pri zagotavljanju storitev dostopa do interneta ter sorodnih pravic končnih
uporabnikov.
Evropska Uredba, ki je neposredno uporabljiva, zahteva, da države članice EU do 30. aprila
2016 v zvezi z dostopom do odprtega interneta določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za
kršitve njenih določb, in da sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja,
ter o tem obvestijo Evropsko komisijo. Zato je za izvajanje Uredbe v delu, ki se nanaša na
dostop do odprtega interneta, treba sprejeti Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi
ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in v njej določiti pristojni organ, kazenske
določbe in način reševanja sporov.
Organ, pristojen za izvajanje te uredbe in evropske Uredbe, je Agencija za komunikacijska
omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne 30. aprila 2016.
Vir: MIZŠ
Vlada izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine
s strani carinskih organov
Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o uveljavljanju pravic
intelektualne lastnine s strani carinskih organov.
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o
uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe
Sveta (ES) št. 1383/2003 ureja postopanje carinskih organov držav članic Evropske unije v
primerih suma kršitev pravic intelektualne lastnine ob vnosu blaga na carinsko območje Unije.
Z nacionalno uredbo se nadalje določa pristojni organ v Republiki Sloveniji za izvajanje Uredbe
608/2013/EU in način obveščanja carinskega organa v primeru začetka postopka za
ugotovitev ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine. Pristojni organ za izvajanje Uredbe
608/2013/EU v Republiki Sloveniji je Finančna uprava RS. Do zdaj je bila ta vsebina urejena v
Zakonu o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti. Ob zadnji spremembi ZICPES
(veljati je začela 8. avgusta 2015) je bilo sprejeto, da se področje uveljavljanja pravic
intelektualne lastnine s strani carinskih organov uredi v samostojni uredbi, saj to področje po
Carinskem zakoniku Unije (Uredba 952/2013/EU) ne spada v carinsko zakonodajo. S
prehodnimi določbami v ZICPES je določeno, da se določbe od (68. do 76. člena zakona)
glede uveljavitve pravic intelektualne lastnine uporabljajo do uveljavitve nacionalne uredbe o
izvajanju Uredbe 608/2013/EU.
Vir: MF
Uredbe o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob levem bregu vodotoka Sava
na območju Trbojskega jezera v naselju Trboje v Občini Šenčur
Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob levem bregu
vodotoka Sava na območju Trbojskega jezera v naselju Trboje v Občini Šenčur. Ta uredba
določa drugačno zunanjo mejo priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob
levem bregu Save na območju Trbojskega jezera v naselju Trboje v Občini Šenčur, ki zožuje
priobalno zemljišče.
Zakon o vodah (ZV-1) v 14. členu dovoljuje vladi, da sprejme predpis za zoženje priobalnega
območja, če gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,
se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, se s tem ne poslabšuje
stanje voda, če je omogočeno izvajanje javnih služb, če ne omejuje obstoječe posebne rabe
voda in to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
Na podlagi strokovnih mnenj Inštituta za vode RS in Agencije RS za okolje to območje ustreza
vsem šestim pogojem za zoženje priobalnega zemljišča, ki jih predpisuje 14. člen ZV-1.
Vir: MOP
Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob predoru potoka Dupeljščica v
naselju Struževo v MOK
Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob predoru potoka
Dupeljščica v naselju Struževo v Mestni občini Kranj. Ta uredba določa drugačno zunanjo
mejo priobalnega zemljišča ob predoru potoka Dupeljščica v naselju Struževo v Mestni občini
Kranj, ki zožuje priobalno zemljišče.
Zakon o vodah (ZV-1) v 14. členu dovoljuje vladi, da sprejme predpis za zoženje priobalnega
območja, če gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja, se
s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, se s tem ne poslabšuje
stanje voda, če je omogočeno izvajanje javnih služb, če ne omejuje obstoječe posebne rabe
voda in to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
Na podlagi strokovnih mnenj Inštituta za vode Republike Slovenije in Agencije RS za okolje to
območje ustreza vsem šestim pogojem za zoženje priobalnega zemljišča, ki jih predpisuje 14.
člen ZV-1.
Vir: MOP
Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju sheme
šolskega sadja
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju sheme
šolskega sadja.
Uredba spreminja in dopolnjuje Uredbo o izvajanju sheme šolskega sadja (UL RS, št. 64/12,
7/13, 54/14) (v nadaljevanju: Uredba). Shema šolskega sadja in zelenjave pomeni brezplačno
razdeljevanje sadja in zelenjave otrokom v osnovi šoli, z namenom ustaviti trend zmanjševanja
porabe sadja in zelenjave in hkrati ustaviti naraščanje pojava prekomerne teže in debelosti pri
otrocih, ki je eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa. Poleg
brezplačnega dodatnega obroka sadja in zelenjave v šolah, so upravičeni tudi stroški
vrednotenja sheme, obveščanja javnosti in izvajanja spremljevalnih ukrepov.
Shemo šolske sadja in zelenjave v Sloveniji izvajamo od leta 2009/2010 in je zelo uspešna, saj
je vanjo vključenih 90% oziroma 416 osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok
in mladostnikov s posebnimi potrebami . V šolskem letu 2015/2016 je za shemo namenjenih
do 1.113.726 EUR, od tega 83% EU sredstev. Letno se razdeli pribl. 530 ton sadja in
zelenjave, od tega 30% od lokalnih pridelovalcev in zadrug.
Spremembe in dopolnitve Uredbe so naslednje:
• poenostavljen je postopek izvajanja spremljevalnih ukrepov, kadar jih izvajajo zunanji
izvajalci, izbrani po postopku javnega naročanja,
• spremenil se je rok za vlaganje zahtevkov pri izvajalcu vrednotenja v letu, ko se
pripravi petletno poročilo vrednotenja,
• na obrazcu za zahtevek je dodan podatek o davčni številki.
Poleg tega se zaradi prenehanja veljavnosti dosedanje izvedbene uredbe Komisije št.
288/2009 (ES) vsi sklici na to uredbo ustrezno zamenjajo s sklici na dve novi uredbi: na
delegirano uredbo Komisije 247/2016/EU in izvedbeno uredbo Komisije 248/2016/EU. Zaradi
teh dveh novih uredb Komisije se morajo spremeniti tudi vse tiste priloge v Uredbi, ki vsebujejo
izjave iz 7. člena Uredbe 288/2009/ES, saj so te izjave zamenjane z malce spremenjenimi
izjavami iz 6. člena Uredbe 247/2016/EU.
Shema šolskega sadja in zelenjave se bo izvajale le še do konca šolskega leta 2016/2017. S
šolskim letom 2017/1018 se bosta sedanji shema šolskega sadja in zelenjave ter shema
šolskega mleka združili v novo Šolsko shemo, ki bo po izvajanju podobna sedanji shemi
šolskega sadja in zelenjave. Odločitev o novi Šolski shemi je bila sprejeta na Svetu kmetijskih
ministrov EU 11. aprila 2016.
Več informacij o novi Šolski shemi (v angleškem jeziku) najdete na spletni strani:
http://ec.europa.eu/agriculture/newsroom/270_en.htm
Vir: MKGP
Ustavitev postopka za odvzem koncesije na dimnikarskih območjih Litija in Šmartno pri
Litiji
Vlada RS je izdala sklep, s katerim se ustavi postopek za odvzem koncesije na dimnikarskih
območjih Litija in Šmartno pri Litiji, ki se vodi zoper koncesionarja Dimnikarstvo Litija Franc
Dobravec s. p., Litija.
Skladno z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske
javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in
varstva pred požarom morajo koncesionarji voditi evidence svojih storitev na malih kurilnih
napravah, dimnih vodih, zračnikih in pomožnih napravah ter evidence opravljenih meritev
emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. Podatke koncesionarji posredujejo ministrstvu v
elektronski obliki, in sicer najkasneje 15 dni po obračunskem obdobju za opravljene storitve
dimnikarske službe.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je po vpogledu v evidence EviDim dne 15. 2. 2016
ugotovilo, da za dimnikarski območji Litija in Šmartno pri Litiji podatki s strani koncesionarja
niso v celoti vneseni. Skladno z navedenim je MOP pričel s postopkom za odvzem koncesije
po uradni dolžnosti zaradi ravnanja koncesionarja v nasprotju z uredbo kljub predhodnim
opozorilom MOP.
Ker je MOP pri ponovnem vpogledu v evidence EviDim dne 4. 3. 2016 ugotovil, da je
koncesionar svoje obveznosti izpolnil do roka, skladno s pozivom, vlada izdaja sklep, s katerim
se ustavi postopek za odvzem koncesije za dimnikarski območji Litija in Šmartno pri Litiji.
Vir: MOP
Vlada bo sklenila pogodbo o izvajanju naročila za opravljanje nalog inženiringa v javno
železniško infrastrukturo v RS
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da z gospodarsko družbo DRI upravljanje
investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., sklene pogodbo o izvajanju naročila na
podlagi 13. a člena Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu za
opravljanje nalog inženiringa v javno železniško infrastrukturo v Republiki Sloveniji. Za podpis
pogodbe je vlada pooblastila direktorja Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI).
Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu mora DRSI z
DRI skleniti novo pogodbo o izvajanju naročila za opravljanje nalog inženiringa v javno
železniško infrastrukturo v Republiki Sloveniji, ki bo v svojem besedilu upoštevala sprejete
spremembe zakona. Gre za temeljno pogodbo, na podlagi katere DRSI in DRI sklepata
posamezne izvedbene pogodbe za vsako investicijo v javno železniško infrastrukturo.
Temeljna pogodba nima neposrednih finančnih učinkov na javnofinančna sredstva. Porabljajo
se namreč sredstva, ki so že opredeljena v obstoječih Načrtih razvojnih programov oziroma so
zajeta v obstoječih proračunskih postavkah.
Vir: MzI
Vlada sklenila aneks k pogodbi o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza
potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje 20102019
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da z družbo SŽ – Potniški promet, d.o.o. sklene
Aneks št. 21 za obdobje od 1.1.2016 do 31.12.2017 k Pogodbi št. 3/2010-2019 o izvajanju
obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem
železniškem prometu za obdobje 2010-2019. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministra
za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča.
Aneks št. 21 k osnovni pogodbi za izvajanje storitev prevoza potnikov v železniškem prometu
se nanaša na spremembo višine zagotavljanja namenskih sredstev iz državnega proračuna.
V aneksu je določena vrednost in obseg storitev izvajalca obvezne gospodarske javne službe
prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu (OGJS), ki bodo
predvidoma opravljene v obdobju od 1.1.2016 do 31.12.2017. Za leto 2016 so sredstva za
financiranje te OGJS zagotovljena v proračunu Republike Slovenije v višini 48 mio evrov z
DDV in za leto 2017 v višini 48.500.000 evrov z DDV.
Vir: MzI
Vlada podpira predlog sprememb Zakona o Kobilarni Lipica
Vlada RS je danes na redni seji sprejela mnenje in amandma k predlogu Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica, ki ga je skupina poslank in poslancev s
prvopodpisano dr. Simono Kustec Lipicer predložila v Državni zbor RS. Predlog bo po mnenju
Vlade RS pozitivno vplival na razrešitev trenutno najbolj perečih problemov v Lipici, zato ga
Vlada RS podpira ter svoje mnenje in amandma pošilja v Državni zbor RS. Bistveni element
predloženih sprememb je predlagani novi 11.č člen, ki omogoča izvajanje tržne dejavnosti
javnemu zavodu, kar je bilo v okviru trenutno veljavnega zakona onemogočeno.
Vlada predlagane spremembe zakona podpira, saj je poslovanje gospodarske družbe Lipica
Turizem d.o.o., ki izvaja tržno-turistično dejavnost v Lipici, že zaradi neprimerne ustanovitve
brez zagonskega kapitala ogroženo in negativno vpliva tudi na javni zavod Kobilarna Lipica.
Obe pravni osebi sta sicer v lasti Republike Slovenije, vendar v upravljanju različnih subjektov
– ne glede na to, da so dejavnosti, ki jih izvajata, med seboj tesno in v resnici neločljivo
prepletene. Slednje je neracionalno in neučinkovito, med partnerji in v javnosti pa to Lipici
zmanjšuje ugled.
Z možnostjo izvajanja tržne dejavnosti skladno s predlaganim 11.č členom se bistveno
zmanjšuje tudi tveganje za morebitni zastoj ali prekinitev izvajanja turistične dejavnosti v
primeru stečaja ali drugih večjih težav gospodarske družbe ter določa transparenten način
vodenja poslovnih rezultatov posameznih dejavnosti, kar je glede na pretekle izkušnje
bistvenega pomena.
Predlog spremembe 13. člena predvideva jasno določene razmejitev dejavnosti in možnosti
uporabe presežkov prihodkov nad odhodki, s čimer se zmanjšuje tveganje za morebitno
prelivanje sredstev med javno službo in tržnimi dejavnostmi. Omenjeni člen predvideva tudi
spremembo stvarne pristojnosti z ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, na ministrstvo,
pristojno za turizem. Aktivnosti, ki bodo potrebne za izvedbo celovite reorganizacije, so
nenazadnje pretežno v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je
pristojno tudi za področje turizma.
Izpostavljamo tudi, da je v letih 2014 in 2015 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
zagotovilo sredstva za investicije v javnem zavodu v višini 5,6 milijonov evrov. S temi sredstvi
so bili obnovljeni vsi najpomembnejši objekti kulturne dediščine ter krajina, kar predstavlja
podlago za nadaljnji razvoj in uspešnejše poslovanje – predvsem na področju dejavnosti javne
službe in z njo povezane gospodarske dejavnosti. Optimalni učinki pa bodo doseženi le v
primeru enovitega trženja celotnega območja, kar je v danih razmerah izredno težko zagotoviti
in pričakovati. Obe pravni osebi namreč izvajata tržne in prodajne aktivnosti samostojno,
sodelovanja in povezovanja med njima pa praktično ni.
Glede na ugotovitve, da nekatere težave v Kobilarni Lipica izhajajo iz dejstva, da je na
območju preveliko število upravljavcev, Vlada RS s predlogom amandmaja k 1. členu želi
zmanjšati tudi število upravljavcev, kolikor to dopušča zakonodaja.
Vir: MGRT
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem pristopu k memorandumom o
soglasju o zagotavljanju podpore države gostiteljice za izvedbo Natovih operacij in vaj
Na podlagi Akcijskega načrta pripravljenosti, ki je bil sprejet na vrhu Nata v Walesu leta 2014,
so bile oblikovane združene sile v visoki pripravljenosti (Very High Readiness Joint Task Force
– VJTF), katerih glavni namen je odgovoriti nujnim varnostnim izzivom na vzhodnem in južnem
krilu zavezništva. Napotitev združenih sil v visoki pripravljenosti bodo podpirale Natove enote
oz. poveljstva za integracijo sil (Nato Force Integration Unit – NFIU). Tem bodo države članice
Nata zagotavljale podporo države gostiteljice na podlagi že sklenjenih memorandumov o
zagotavljanju podpore države gostiteljice za izvedbo Natovih operacij in vaj. Preostale države
članice Nata bodo s pristopom k vsakemu od memorandumov s posamezno državo gostiteljico
izrazile svojo namero, da bodo sodelovale pri podpori države gostiteljice in drugih obveznostih
pri operacijah oz. vajah, povezanih z aktivnostmi Akcijskega načrta pripravljenosti na območju
teh držav.
V ta namen je Republika Slovenija na podlagi sklepov Vlade Republike Slovenije z dne 27. 11.
2015 že pristopila k memorandumom z dvanajstimi članicami Nata. Tokrat bo pristopila še k
memorandumom z Albanijo, Belgijo, Francijo, Islandijo, Italijo, Nizozemsko, Norveško,
Portugalsko, Španijo in Veliko Britanijo. Druge članice Nata bodo smiselno enako pristopile k
Memorandumu o soglasju med Vlado Republike Slovenije ter Vrhovnim poveljstvom
zavezniških sil v Evropi in Poveljstvom vrhovnega zavezniškega poveljnika za preoblikovanje o
zagotavljanju podpore države gostiteljice za izvedbo operacij/vaj Nata.
S pristopom k memorandumom se ustvarja pravna podlaga za zagotavljanje podpore države
gostiteljice ob napotitvi združenih sil v visoki pripravljenosti na območje vzhodnega krila
zavezništva, skladno z Akcijskim načrtom pripravljenosti.
Vir: MO
Vlada o Drugem vmesnem poročilu Vlade Republike Slovenije o izvedbi popravljalnih
ukrepov v zvezi ugotovitvami Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu
»Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov«
Vlada RS je sprejela drugo vmesno poročilo o izvedbi popravljalnih ukrepov v zvezi z
ugotovitvami Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu »Učinkovitost ureditve
financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov« in ga posreduje Računskemu
sodišču RS.
Ministrstvo za javno upravo do 30. decembra 2016 ponovno poroča o poteku izvedbe
popravljalnih ukrepov v zvezi z ugotovitvami Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu
»Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov«.
Vlada na 66. seji 10. 12. 2015 obravnavala Prvo vmesno poročilo o izvedbi popravljalnih
ukrepov v zvezi z ugotovitvami Računskega sodišča Republike Slovenije v Revizijskem
poročilu »Učinkovitost ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov« in
sprejela sklep, da Ministrstvo za javno upravo do 30. aprila 2016 ponovno poroča o poteku
izvedbe popravljalnih ukrepov.
Na tej podlagi so pristojna ministrstva pripravila poročila o izvedbi popravljalnih ukrepov za
odpravo nesmotrnosti, kot so določeni v odzivnem poročilu vlade in sicer za obdobje december
2015 – april 2016.
Vir: MJU
Odgovor RS v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije glede
direktive o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv
Vlada RS je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo
mnenje Evropske komisije Evropske komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede
direktive o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv.
V odgovoru je pojasnjeno, da je RS 16. 12. 2015 že posredovala terminski načrt za sprejem
Programa ravnanja z odpadki na Vladi RS, ki vključuje tudi program preprečevanja
nastajanja odpadkov. Glede izvajanja terminskega načrta je navedeno, da so bile naloge za
obdobje od decembra 2015 do sedanjega odgovora iz terminskega načrta večinoma že
izvedene. Osnutek programa je bil v decembru 2015 objavljen na spletni strani Ministrstva za
okolje in prostor (tukaj) in je od takrat še vedno na voljo javnosti. Dne 15. 1. 2016 in dne 19.
1. 2016 so bila izvedena celodnevna javna posvetovanja z Gospodarsko zbornico Slovenije
in Zbornico komunalnega gospodarstva ter s predstavniki nevladnih organizacij in širše
zainteresirane javnosti. Program je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) po javnem
posvetovanju dopolnilo in ga ponovno objavilo na spletni strani. Dne 7. 4. 2016 je bila
predstavitev programa v okviru strokovnega posvetovanja »Gospodarno z viri za sonaravni
razvoj Slovenije«, ki ga je organizirala Zveza ekoloških gibanj Slovenije.
V odgovoru je zapisano, da je za program že naročeno okoljsko poročilo, da bi zagotovili
horizontalno skladnost. Opravljena je predpresoja (»screening«) in vsebinjenje (»scoping«),
zaključeno pa je tudi okoljsko poročilo, ki je prav tako že objavljeno na spletni strani
ministrstva tukaj. Republika Slovenija intenzivno dela na programu ter sledi zastavljenemu
cilju, tako da bo najkasneje v mesecu maju 2016 izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz Direktive
2008/98/ES.
Vir: MOP
Vlada za sodelovanje z Republiko Kosovo pri izvrševanju sodnih odločb in izročitvah
Vlada RS je sprejela pobudi za sklenitev dveh pogodb z Republiko Kosovo in sicer o
medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah ter o izročitvi.
Pobudi bosta dali pogajalski okvir za pogajanja o sklenitvi Pogodbe o medsebojnem
izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah ter Pogodbe o izročitvi. S tem bodo olajšani in
pospešeni postopki medsebojnega izvrševanja sodnih odločb v kazenskih zadevah ter
izročitvi. Pravna pomoč po teh pogodbah naj bi obsegala kategorije, opredeljene v primerljivih
sporazumih, ki jih je sklenila Republika Slovenija in so aktualne na področju pravosodnega
sodelovanja v kazenskih zadevah.
Področje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah obsega tudi pravni institut
medsebojnega izvrševanja sodnih odločb v kazenskih zadevah. Že nekaj let opažamo
povečevanje zadev s področja pravne pomoči, in sicer tudi porast zaprosil glede
medsebojnega izvrševanja sodnih odločb v kazenskih zadevah s strani slovenskih in
kosovskih pravosodnih organov. Prav povečano število zadev in naraščajoči trend zaprosil sta
glavna razloga, da se sklene ustrezna pogodba, ki bo omogočala hitrejše, cenejše in
kvalitetnejše izvajanje zaprosil.
V področje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah sodi tudi pravni institut izročitve.
Upoštevajoč zgodovinsko in geografsko povezanost med Republiko Slovenijo in Republiko
Kosovo, se v zadnjih letih kaže trend povečevanja zadev s področja pravne pomoči, tudi
zahtev za izročitev. Povečan obseg zadev in naraščajoči trend zahtev za izročitev sta razloga,
da se sklene ustrezna pogodba, ki bo omogočala učinkovito, hitro in poenostavljeno
sodelovanje med pristojnimi organi obeh držav z namenom učinkovitega pregona storilcev
kaznivih dejanj.
Vir: MP
Članstvo Agencije Republike Slovenije za okolje v mednarodni neprofitni organizaciji
EuroGOOS
Vlada RS se je seznanila s predlogom za članstvo Agencije RS za okolje (ARSO) v
mednarodni neprofitni organizaciji EuroGOOS.
UNESCO-IOC GOOS je globalni opazovalni sistem za trajno spremljanje stanja oceanov,
vpliva klimatskih sprememb na stanje morja ter napovedovanje stanja morja v prihodnosti.
EuroGOOS je podskupina GOOS, katere področje delovanja so evropska morja in ima status
neprofitne mednarodne organizacije. Njene članice so različne neprofitne evropske
organizacije (39 iz 19-ih evropskih držav), ki se ukvarjajo z morjem povezanimi dejavnostmi –
tako na raziskovalnem nivoju kot na operativnem nivoju, to je zagotavljanju stalnega
spremljanja morskih parametrov in določanja enotnih standardov za kvaliteto oceanografskih
produktov. EuroGOOS deluje v skupnem interesu svojih članic in skrbi za oblikovanje skupnih
prioritet ter usmeritev evropske oceanografije, zagotavlja povezovanje, sodelovanje in
izmenjavo oceanografskih podatkov in izkušenj med članicami, kar vodi v nižanje operativnih
stroškov, zagotavlja podporo pri oblikovanju Okvirne direktive o morski strategiji, aktivno
sodeluje pri oblikovanju evropske oceanografske politike in skrbi za promocijo operativne
oceanografije.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, bo s podpisom ustanovitvenega akta
postala polnopravna članica EuroGOOS. S tem pridobi možnost sodelovanja v skupnih
mednarodnih razvojnih projektih s področja oceanografije, večjo dostopnost do
oceanografskega znanja in operativnih izkušenj ter enakovreden položaj z ostalimi evropskimi
inštitucijami, ki se ukvarjajo z oceanografskimi vsebinami.
Sprejem novih članov bo na rednem letnem zasedanju Generalne skupščine EuroGOOS, ki bo
potekalo od 25. 5. do 27. 5. 2016 v Bruslju.
Vir: MOP
Dogovor o hidrometeorološkem in ocenografskem spremljanju in razvoju ter uporabi in
upravljanju sistemov za napovedovanje in preprečevanje poplav in obalnih rizikov
Vlada RS se je seznanila s predlogom za podpis Dogovora o hidrometeorološkem in
ocenografskem spremljanju in razvoju ter uporabi in upravljanju sistemov za napovedovanje in
preprečevanje poplav in obalnih rizikov med Agencijo RS za okolje (ARSO) in Civilno zaščito
Furlanije Julijske krajine iz Italije (PC RAFVG).
Na pobudo italijanske strani pri medsebojni strokovni pomoči pri nadgradnji sistema za
zgodnje opozarjanje pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi v povodju reke Soče in na območju
Tržaškega zaliva je pripravljen je predlog dogovora med ARSO in PC RAFVG. Glavni namen
dogovora je z učinkovitejše bdenje nad naravnimi procesi in opozarjanje pred škodljivim
delovanjem voda na omenjenem povodju in delu Jadranskega morja. Dogovor je nadaljevanje
uspešnega projekta SIMIS s katerim je bil vzpostavljen skupni monitoring v povodju reke Soče.
ARSO ima že sklenjen podoben sporazum o sodelovanju in izmenjavi podatkov s hrvaškim
Državnim hidrometeorološkim inštitutom (DHMZ) ter Regionalno okoljsko agencijo Furlanije Julijske krajine (ARPA FVG), z madžarskim meteorološkim zavodom (OMSZ) pa dogovori o
podpisu potekajo.
Vir: MOP
Vlada sprejela Poročilo UNP o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad
porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od julija do decembra 2015
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Poročilo Ministrstva za finance, Urada Republike
Slovenije za nadzor proračuna o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo
sredstev državnega proračuna v obdobju od julija do decembra 2015.
Poročilo Ministrstva za finance, Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna o opravljenih
postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od
julija do decembra 2015 je poročilo o inšpekcijskem nadzoru, ki ga izvaja Urad Republike
Slovenije za nadzor proračuna kot organ v sestavi Ministrstva za finance. V skladu s 106.
členom Zakona o javnih financah ministrstvo o opravljenih nadzorih, ugotovitvah in odločitvah
polletno obvešča vlado.
Proračunska inšpekcija je v letnem načrtu dela za leto 2015 načrtovala izvedbo 32 postopkov
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZJF in drugih predpisov, ki urejajo poslovanje s
sredstvi državnega proračuna. V letu 2015 je bilo z izdajo zapisnika zaključenih 50
inšpekcijskih nadzorov, od tega obdobju januar – junij 2015 23, v obdobju julij – december
2015, za katero je sestavljeno to polletno poročilo, pa je bilo z izdajo zapisnika zaključenih 27
inšpekcijskih nadzorov. 4 inšpekcijski nadzori, ki so bili začeti v drugem polletju 2015, so na
dan 31.12.2015 še v izvajanju. En inšpekcijski nadzor, ki je bil uveden na podlagi letnega
načrta dela, pa je bil ustavljen, ker proračunski uporabnik (Ustavno sodišče RS) ni omogočil
izvedbe inšpekcijskega nadzora, kot mu nalaga določba drugega odstavka 103. člena Zakona
o javnih financah. Zoper odgovorno osebo tega proračunskega uporabnika je bil uveden
postopek o prekršku in izdana odločba o prekršku.
Od 27 inšpekcijskih nadzorov, ki so bili v obdobju julij – december 2015 zaključeni z izdajo
zapisnika, jih je bilo 7 uvedenih na podlagi letnega načrta dela ali prijave. Pri teh proračunskih
uporabnikih je bilo v nadzor vključenih za 43 mio proračunskih sredstev.
15 inšpekcijskih nadzorov je proračunska inšpekcija uvedla na podlagi Sklepa Vlade RS 16. 7.
2015, s katerim je ta proračunski inšpekciji naložila, da najpozneje do novembra 2015 izvede
inšpekcijske nadzore nad izkazovanjem upravnih taks kot prihodkov proračuna RS in
zakonitostjo določanja tarif pri 15 javnih agencijah. Do roka za izvršitev sklepa, to je
30.11.2015, je proračunska inšpekcija izdala zapisnike o opravljenih nadzorih pri vseh javnih
agencijah. O opravljenih inšpekcijskih nadzorih je poročala Ministrstvu za finance in Ministrstvu
za javno upravo.
V povezavi z inšpekcijskimi nadzori pri javnih agencijah je proračunska inšpekcija uvedla tudi
inšpekcijske nadzore pri 6 ministrstvih, v katerih delovno področje spadajo javne agencije.
Proračunska inšpekcija je v teh nadzorih preverila, ali ministrstva ustrezno izvajajo dolžni
nadzor nad poslovanjem javnih agencij, ki sodijo v njihovo delovno področje. V letu 2015 so bili
z izdajo zapisnika končani nadzori pri 5 pristojnih ministrstvih, nadzor pri enem ministrstvu pa
se nadaljuje v letu 2016.
1. INŠPEKCIJSKI NADZORI, UVEDENI NA PODLAGI LETNEGA NAČRTA DELA IN
PRIJAV
Nepravilnosti so bile ugotovljene pri 5 proračunskih uporabnikih, pri 2 pa nepravilnosti niso bile
ugotovljene. Proračunski inšpektorji so v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi naložili 6
ukrepov, od tega 2 po prvem odstavku 104. člena ZJF (predlog drugemu pristojnemu organu,
da ukrepa v okviru svojih pristojnosti, predlog pristojnemu ministrstvu, da zagotovi sredstva za
delovanje posrednega proračunskega uporabnika) in 4 po drugem odstavku 104. člena ZJF
(predlogi oziroma priporočila za sprejem ustreznih ukrepov v poslovanju). Pri proračunskem
uporabniku, ki ni omogočil izvedbe inšpekcijskega nadzora, je proračunska inšpekcija uvedla
ukrep po prvem odstavku 104. člena ZJF (uvedba postopka o prekršku).
2. INŠPEKCIJSKI NADZORI PRI JAVNIH AGENCIJAH IN PRI MINISTRSTVIH, KI
IZVAJAJO NADZOR NAD POSLOVANJEM JAVNIH AGENCIJ
V inšpekcijskih nadzorih pri javnih agencijah je bila predmet nadzora preveritev izkazovanja
upravnih taks kot prihodkov proračuna RS in zakonitost določanja tarif glede na določbe
Zakona o javnih agencijah (ZJA) v letu 2014. V inšpekcijskih nadzorih pri ministrstvih, v katerih
delovno področje spadajo javne agencije, pa je bilo predmet preveritve izvajanje dolžnega
nadzora nad poslovanjem javnih agencij, ki sodijo v delovno področje posameznega
ministrstva, v letu 2014.
Pri treh javnih agencijah so bile ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, v zvezi s katerimi
so inšpektorji predlagali 8 ukrepov na podlagi prvega in drugega odstavka 104. člena Zakona o
javnih financah. V inšpekcijskih nadzorih pri ministrstvih pa nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Vir: MF
Vlada prerazporedila sredstva na Direkcijo za vode
Vlada RS je na današnji redni seji na predlog Ministrstva za okolje in prostor prerazporedila
sredstva na Direkcijo Republike Slovenije za vode v skupni višini 2.556.963,83 evrov.
Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo prerazporeditev sredstev iz proračunskih postavk
slovenske udeležbe na proračunsko postavko Direkcije Republike Slovenije za vode za
izvajanje vodnogospodarske javne službe.
Upravljanje z vodami, vodnimi in priobalnimi zemljišči je na podlagi določil Zakona o vodah v
pristojnosti države, ki ga izvaja organ v sestavi ministrstva, pristojnega za upravljanje z
vodami. Na podlagi 2. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi
ministrstev (Uradni list RS, št. 62/2015) je prešla pristojnost za področje upravljanja z vodami s
1. 1. 2016 na novo ustanovljen organ v sestavi ministrstva za okolje in prostor, Direkcijo
Republike Slovenije za vode, ki je med drugim zadolžena, da opravlja vse organizacijske,
upravne, strokovne in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb s področja
upravljanja voda. Zakon o vodah določa obvezne državne gospodarske javne službe za
izvajanje nalog na področju obratovanja, vzdrževanja in spremljanja stanja vodne
infrastrukture, vodnih in priobalnih zemljišč, ohranjanja in uravnavanja vodnih količin, izvajanje
izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in
zagotavljanje vodovarstvenega nadzora. Na podlagi Uredbe o načinu izvajanja obveznih
državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb
so bile, po izpeljanem postopku oddaje javnega naročila, sklenjene koncesijske pogodbe z
izbranimi koncesionarji za obdobje 4 let. Financiranje izvajanja obveznih državnih
gospodarskih javnih služb se zagotavlja iz proračunske postavke – Vodnogospodarska javna
služba. Po podatkih iz preteklih let je bilo za namen izvajanja obvezne državne gospodarske
javne službe letno zagotovljenih med 7,5 in 8,0 milijonov evrov. V Akcijskem načrtu iz
novembra 2014, ki je nastal kot vladni akt za zmanjševanje posledic poplav, je bilo za namen
izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe predvidenih 25 milijonov evrov. V okviru
sprejetega proračuna RS za leto 2016 pa je na tej postavki zagotovljenih le 3.244.988 evrov,
od tega za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda zgolj 1.599.989
evrov, preostala sredstva pa so namenjena javni službi, ki jo izvaja javno podjetje INFRA.
Primerjava načrtovanih vrednosti za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe v
preteklih letih z zagotovljenimi sredstvi v proračunu za leto 2016 kaže na izrazito
podhranjenost sredstev za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb.
Prerazporeditev dodatnih sredstev na proračunsko postavko – Vodnogospodarska javna
služba je nujna in potrebna, da se bo zagotovil vsaj minimalen obseg izvajanja nekaterih nalog
obvezne državne gospodarske javne službe, ki jo nalaga zakonodaja.
Vir: MF
Vlada sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV, ki ga je
Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Mnenje Vlade Republike Slovenije o Predlogu
zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1J), ki ga je
Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani dr. Matej T.
Vatovec).
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem je 22. marca 2016
Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Predlog zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1J), s katerim se predlaga uvedba
nižje, 9,5 - odstotne stopnje davka na dodano vrednost za izbrane dobave blaga, od katerih se
po trenutni ureditvi plačuje DDV po splošni, 22-odstotni stopnji, in sicer za:
• damske vložke za enkratno in večkratno uporabo,
• tampone ter podobne izdelke iz kakršnega koli materiala (iz papirne mase, papirja,
celulozne vate ali iz koprene iz celuloznih vlaken) in
• menstrualne skodelice.
Vlada predlogu zakona nasprotuje in v nadaljevanju v zvezi s tem podaja naslednje mnenje.
Slovenija po zadnjem obdobju globalne finančne krize od leta 2014 dosega zmerno
gospodarsko rast. Ugodnejše makroekonomske pogoje mora Slovenija po mnenju Vlade
izkoristiti tudi za nadaljevanje in krepitev strukturnih reform.
Ključne usmeritve ekonomske politike v letih 2016–2017 ostajajo še naprej nespremenjene –
torej spodbujanje gospodarske rasti in javnofinančna konsolidacija s postopnim zniževanjem
deleža dolga sektorja država. Pogoji za gospodarsko rast bodo zagotovljeni z izboljšanjem
dejavnikov konkurenčnosti in dvigom produktivnosti gospodarstva ter ukrepi za povečanje
stopnje zaposlenosti. Za dosego dolgoročne gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest na
eni strani ter na drugi strani tudi za doseganje stabilnih in predvidljivih javnih financ, so na
področju davčne politike začrtani ukrepi, ki gredo v smeri zagotavljanja ključnih ciljev, in sicer
zmanjševanja administrativnih ovir, prestrukturiranja bremen javnih dajatev in izboljšanja
učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.
V zadnjem letu so že bili sprejeti prvi koraki, ki so zasledovali dva ključna cilja poenostavitve
postopkov z zmanjševanjem administrativnih ovir ter spodbujanja k prostovoljnemu
izpolnjevanju davčnih obveznosti in povečanju učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.
Ne glede na sprejete prve korake v preteklem letu, ki bodo torej na eni strani ugodno vplivali
na konkurenčnost gospodarstva, na drugi strani pa bodo zmanjšali izogibanje plačevanja
javnih dajatev, pa si bo Vlada tudi v prihodnje na področju davčne politike prizadevala za
postopen napredek k zdravim javnim financam, k nadaljnji gospodarski rasti ter zagotavljanju
pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženjem
(kapitalom). Upoštevaje navedeno pa bodo ukrepi ciljani v smeri prestrukturiranja bremen
javnih dajatev, vključno s posodobitvijo sistema obdavčitve nepremičnega premoženja,
zmanjšanja administrativnih bremen ter izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.
V zvezi s predlaganim znižanjem stopnje DDV za dodatne (izbrane) dobave blaga vlada
poudarja, da takšen ukrep tudi ne bi sledil zastavljenim ciljem te vlade po zagotovitvi
učinkovitega davčnega sistema s čim bolj primerno strukturo dajatev in omejeno uporabo
davčnih olajšav (potroškov). Slednji, tudi po ugotovitvah OECD, namreč zmanjšujejo
učinkovitost davčnega sistema, njegovo uspešnost, poštenost in enostavnost, zato bi Slovenija
po priporočilih OECD morala skrčiti seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja
nižja stopnja DDV, saj se nižja stopnja DDV zdaj uporablja za zelo širok izbor blaga in storitev.
Aktivnosti vlade so glede na navedena izhodišča usmerjene tudi v preučevanje obsega in
učinkov obstoječih potroškov, seveda ob morebitni nadomestitvi neučinkovitih davčnih olajšav
z drugimi ukrepi.
Predlagano znižanje stopnje DDV bi poleg tega prispevalo k določenemu znižanju
javnofinančnih prihodkov, kar v času javnofinančne konsolidacije ne bi bilo vzdržno in bi bilo
tudi v nasprotju z drugimi predvidenimi ukrepi za konsolidacijo javnih financ, ki so že bili
sprejeti oziroma so načrtovani. Zavedati pa se je treba, da je z vidika zagotavljanja
strukturnega uravnoteženja javnih financ kratkoročno lahko ukrepe zastaviti le na način
prestrukturiranja javnofinančnih bremen, kar pomeni, da morajo biti ukrepi pripravljeni na
nevtralen način za javne finance.
Ob tem je prav tako treba upoštevati, da je negotovo tudi dejstvo ali in v kakšnem obsegu bi se
učinek uporabe nižje stopnje DDV v primeru dobav posameznih vrst izdelkov, za katere se
predlaga sprememba davčne stopnje, dejansko odražal v znižanju končnih cen teh izdelkov in
bi tako imeli koristi tudi potrošniki oziroma bi namesto znižanja cen njihovi dobavitelji znižanje
stopnje DDV kompenzirali z zvišanjem marž. Na oblikovanje cen blaga in storitev na trgu
namreč ne vplivajo le davki, temveč so cene odvisne predvsem od ponudbe in povpraševanja
na trgu.
Nazadnje vlada opozarja tudi na nomotehnične pomanjkljivosti predloga zakona – tako, na
primer meni, da je določba 2. člena predloga, s katerim se določa prehodna ureditev za
uveljavitev nove stopnje, nejasna, ter ugotavlja, da obrazložitev 3. člena predloga zakona ni
skladna z besedilom 3. člena predloga zakona – slednji namreč določa, da se zakon začne
uporabljati »s 1. julijem 2016«, iz obrazložitve pa je razbrati, da bi se znižana davčna stopnja
začela uporabljati »za obdobje od 1. januarja 2017 naprej«.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na sklep Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na sklep sprejet na 19. seji Komisije DZ za
nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, po obravnavi Ocene varnosti slovenskih državljank
in državljanov po terorističnih napadih v Bruslju.
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na 19. nujni seji, 23.3.2016, v
okviru prve točke dnevnega reda obravnavala Oceno varnosti slovenskih državljank in
državljanov po terorističnih napadih v Bruslju, v katerem je bil ranjen tudi slovenski diplomat.
Komisija je po zaključeni razpravi sprejela naslednji ugotovitveni sklep:
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se je s strani predstavnikov
nacionalno-varnostnega sistema seznanila z oceno varnosti slovenskih državljank in
državljanov po terorističnih napadih v Bruslju, v katerem je bil ranjen tudi slovenski diplomat.
Glede na to, da se element širšega varnostnega okolja spreminja, Komisija DZ za nadzor
obveščevalnih in varnostnih služb priporoča Vladi, da prouči vse možnosti za povečanje
finančnih sredstev za nadgradnjo vseh varnostnih struktur, ki so v naši državi močno
podhranjene. V ta sklop ne sodi samo oprema, ampak tudi sistem izobraževanja in plačne
politike zaposlenih v varnostnem sistemu, ki je popolnoma podhranjen in nestimulativen.
Vlada odgovarja, da po ocenah pristojnih varnostnih služb ostaja stopnja ogroženosti Slovenije
zaradi zadnjih napadov terorističnih organizacij v Belgiji nespremenjena oz. nizka, vendar
same grožnje ni mogoče izključiti. Prav tako ni možno izključiti takšnih napadov v sosednjih
državah.
Povečanje groženj v soseščini nedvomno terja proučitev potrebe po posodobitvi celotnega
varnostnega sistema. Hkrati je potrebno poudariti, da sama posodobitev oz. modernizacija
varnostnega sistema ni »ad-hoc« projekt, in da povečanje finančnih sredstev ne more biti edini
takojšnji ukrep za zagotavljanje večje varnosti države pred povečanim delovanjem terorističnih
organizacij.
Odločitev za posodobitev oz. postavitev ustreznejšega sistema zahteva temeljit razmislek in
strokovno presojo, na podlagi katerega se bo mogoče odločiti za sprejem ustreznih ukrepov v
okviru razpoložljivih finančnih in drugih možnosti države.
Skladno s sprejeto Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1)
je nacionalno-varnostna politika Republike Slovenije uravnotežena celota dejavnosti,
programov in načrtov države za doseganje ciljev nacionalne varnosti. Vanjo so vključeni
številni deležniki, ki v okviru razpoložljivih resursov čim bolj učinkovito izvajajo vse potrebne
naloge, med drugim tudi v boju proti terorizmu.
Nesporno velja, da je varnostni sistem države v preteklem obdobju delil usodo finančne in
gospodarske krize, ki se je po letu 2009 odražala tudi v zniževanju izdatkov, namenjenih za
zagotavljanje nacionalne varnosti. Ne glede na navedeno pa lahko upravičeno ugotovimo, da
so se vpleteni deležniki uspešno prilagodili omenjenemu znižanju finančnih sredstev v
preteklem obdobju oz. da navkljub temu korektno in v celoti izvajajo predvidene ukrepe na
področju zagotavljanja nacionalne varnosti v najširšem pomenu.
Pri pripravi proračunov za leti 2016 in 2017 in upoštevajoč takrat znana izhodišča glede
stopnje ogroženosti Slovenije v povezavi s širšimi globalno varnostnimi razmerami, je vlada
sledila zahtevam in priporočilom Sveta EU v okviru zavez Pakta stabilnosti in rasti.
Razpoložljiv okvir odhodkov državnega proračuna pomembno vpliva na obseg sredstev,
načrtovanih za posamezno področje. Ob upoštevanju fiksnih obveznosti, kot so plačila obresti,
plačila v proračun EU, socialni transferi in plače, se programske vsebine, glede na omejen
okvir proračunske porabe izbirajo skladno s prioritetami in zmožnostmi. To velja tudi za
področje varnostnega sistema.
Vlada se zaveda, da je varnost slovenskih državljank in državljanov nedvomno prioriteta,
vendar pa širšega področja nacionalno varnostnega sistema (vključno z morebitno
posodobitvijo opreme, izboljšanja sistema izobraževanja varnostnega sistema in same plačne
politike zaposlenih v varnostnem sistemu), ni možno obravnavati neodvisno od javnofinančnih
zmožnosti.
Z upoštevanjem vseh do sedaj izvedenih ukrepov po posameznih resorjih se ocenjuje, da
predvidena višina sredstev v državnem proračunu zadošča za zagotavljanje ustrezne
nacionalne varnosti oz. omogoča izvedbo vseh predvidenih dejavnosti in ukrepov s tega
področja.
V kolikor bi se med letom varnostna situacija v Sloveniji vseeno znatno poslabšala in bi se
posledično izkazala potreba po zvišanju finančnih sredstev za varnostni sistem, ima vlada na
razpolago zadosten nabor instrumentov za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev skladno z
veljavnimi javnofinančnimi predpisi.
Pri tem je treba poudariti, da se bodo izhodišča za pripravo sprememb proračuna za leto 2017
pripravljala v kratkem. To bo priložnost, da se na novo opredelijo prioritete vlade in države na
varnostnem, gospodarskem, socialnem in razvojnem področju. Seveda ob splošnem
družbenem in političnem soglasju, kar je nujni predpogoj, da bi bilo možno omenjene
spremembe speljati v celoti in za njihovo izvedbo zagotoviti zadostna sredstva.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na sklepa Komisije za nadzor javnih financ
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na mnenje sklepa Komisije za nadzor
javnih financ.
Komisija za nadzor javnih financ je na 15. nujni seji, 17.3.2016, ob obravnavi točke dnevnega
reda »Neuresničevanje zavez o fiskalni politiki – proračun 2016« sprejela naslednja sklepa:
• Komisija za nadzor javnih financ (Komisija) na podlagi podatkov UMAR, OECD in
Evropske komisije ugotavlja, da se gospodarski in finančni položaj države slabša.
Komisija tudi ugotavlja, da sprejeta fiskalna politika vlade (ob sprejemu proračunov za
leti 2016 in 2017) ne zagotavlja uresničitve ciljev glede strukturnega primanjkljaja ter s
tem spoštovanja fiskalnega pravila ter zavez, ki jih je vlada dala Evropski komisiji in
drugim mednarodnim inštitucijam.
• Komisija poziva vlado, da v najkrajšem možnem času sprejme fiskalno politiko, ki bo
zagotavljala uresničitev danih zavez ter izvajanje ciljev, ki jih določa fiskalno pravilo v
Ustavi in Zakon o fiskalnem pravilu. Poleg tega Komisija poziva vlado, da sprejme
ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnji padec gospodarske rasti ter zagotavljali stabilno
gospodarsko rast, večjo zaposlenost in večjo blaginjo ljudi.
Vlada odgovarja, da sprejeti proračun RS za leto 2016 izkazuje nominalni deficit, ki bo za
približno 240 milijonov evrov nižji glede na leto 2015. Jesenski izračuni (2015) MF so
izkazovali, na podlagi obstoječe metodologije in jesenske napovedi UMAR, zadosten strukturni
napor. Tudi Evropska komisija je jeseni ugotovila, da je predlagan proračun za leto 2016
pretežno skladen s pravili EU.
Zaradi naknadne vključitve dodatnih stroškov migrantske krize v predlog proračuna za leto
2016 Evropska komisija ob zimski makroekonomski napovedi ex-ante ugotavlja, da v primeru
Slovenije v letu 2016 obstaja tveganje kršenja fiskalnih pravil, saj kljub obsežnemu znižanju
nominalnega primanjkljaja v letu 2016 glede na leto 2015 trenutni izračuni Evropske komisije
kažejo na nezadostno zmanjšanje strukturnega primanjkljaja. Komisija ugotavlja namreč, da je
naše gospodarstvo pregreto.
Ekonomska realnost pa teh ugotovitev Komisije ne odraža, saj je v Sloveniji prisotna deflacija,
imamo presežek v tekočem delu plačilne bilance in se nam zaposlenost dviguje. Stopnja
investicij, industrijska proizvodnja, ne nazadnje pa tudi stopnje rasti BDP niso na ravneh izpred
krize, torej ne moremo zgolj na podlagi skupne metodologije EU trditi, kot to trdi Komisija, da
se slovensko gospodarstvo pregreva, še posebej, ker izračuni drugih mednarodnih inštitucij
(IMF in OECD) tega ne potrjujejo. Na neustreznost mehanskega opiranja na skupne
metodologije EU za vse države članice pa smo že opozorili na Evroskupini, v zvezi s tem pa je
s posebnim skupnim pismom na Evropsko komisijo že obrnilo osem ministrov Evroskupine.
Pri tem velja izpostaviti, da je Vlada RS zagotovila osnovni cilj, izhod iz postopka presežnega
primanjkljaja, končala leto 2015 z zavidljivim saldom sektorja država (-2,2 % BDP), podatke o
BDP v 2015 pričakujemo konec avgusta, razpolagamo z UMAR-jevo pomladansko napovedjo,
Zimsko napovedjo Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in OECD. Na teh
podlagah bodo pripravljeni novi preračuni in vrednotenja doseganja zahtevanega strukturnega
napora za leto 2016. Marčevska ocena Komisije glede skladnosti s fiskalnimi pravili zato
nikakor ni dokončna, je le ena od ex ante ocen, ki se bodo v prihodnosti še spreminjale.
Ukrepi, ki bodo prispevali k zahtevanemu zmanjšanju strukturnega primanjkljaja, so bili
pripravljeni že ob predlogu proračuna za leto 2016. Gre za »nesprostitev« znižanih vrednosti
plačnih razredov s skupnim učinkom za javni sektor v višini 46 mio evrov, nadaljnjo omejitev
redne delovne uspešnosti z učinkom 71 mio evrov, omejitev delovne uspešnosti z naslova
povečanega obsega dela z učinkom 28 mio evrov, omejitev izplačila regresa za letni dopust v
višini 65 mio evrov, nižje premije za KDPZ v višini 53 mio evrov, omejitev maksimalne višine
prejemkov za starševsko in očetovsko varstvo na 2-kratnik povprečne plače in podaljšanje
ukrepa znižanega izplačila očetovskega in starševskega nadomestila na 90 % osnove z
učinkom v višini 24 mio evrov, ukrepi na področju plačila zdravstvenim storitev vojnim
veteranom v višini 5 mio, podaljšanje ukrepov na področju pomoči ob rojstvu otroka in pri
otroških dodatkih v višini 11,7 mio evrov, omejitev nagrad članom SAZU v višini 0,7 mio evrov,
povečana učinkovitost pri odmeri in pobiranju javnih dajatev, nadaljevanje ukrepov za boj proti
sivi ekonomij, delu in zaposlovanju na črno ter učinkovitejše upravljanje kapitalskih naložb s
skupnim učinkom v višini 170 mio evrov, učinkovitejše javno naročanje v višini 45 mio evrov,
zmanjšanje stroškov financiranja javnega dolga v višini 15 mio evrov in ukrepi za izboljšanje
učinkovitosti in organizacijske racionalnosti javnega sektorja v višini 40 mio evrov. Hkrati je bil
pomemben dolgotrajen ukrep tudi trajno povečanje stopenj DDV na 22% in 9,5%, katerega
letni učinek je 300 mio evrov in uvedba davčnih blagajn s predvidenim učinkom 75 mio evrov.
Poleg naštetih pa so bili že za leto 2015 uvedeni ukrepi z učinkom tudi v letu 2016, in sicer:
novela Zakona o davku na finančne storitve prinaša učinek višini 13 mio evrov letno, novela
Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov 17 mio evrov, zmanjšanje obsega oprostitev
zaradi emisij CO2 v ocenjeni vrednosti 26,5 mio evrov, centralizacija javnih naročil in najširša
uporaba modula e-obratne dražbe 80,5 mio evrov, centralizacija državne informatike 9 mio
evrov, centralizacija upravljanja državnega premoženja in najemnin 1,2 mio evrov, uporaba
modula e-vročanja po ZUP 1 mio evrov, uvedba polnega plačila prispevkov na študentsko delo
v višini 58,3 mio evrov, omejitve plačila prispevkov neinvalidom v invalidskih podjetjih na 2,5kratnik minimalne plače v višini 3 mio evrov, nadomestitev nepovratnih subvencij v povratna
sredstva v višini 27 mio evrov, ukrepi za izboljšanje delovanje sodstva v višini 11 mio evrov in
racionalizacija na gospodarskih javnih službah v višini 6 mio evrov.
Javnofinančna pravila na ravni EU zahtevajo postopno odpravo strukturnega primanjkljaja, to
je javnofinančnega primanjkljaja, iz katerega je izločen vpliv gospodarskega cikla. Na tej
podlagi je bil za leto 2016 načrtovan nominalni deficit, nadaljnje zaveze in spoštovanje Pakta
stabilnosti in rasti, kot fiskalnega pravila bomo predstavili v Okviru za pripravo proračunov
sektorja država in Programu stabilnosti.
Vir: MF
Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke mag. Alenke Bratušek v zvezi z
delovanjem Centra za upravljanje z dediščino živega srebra
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke mag.
Alenke Bratušek v zvezi z delovanjem Centra za upravljanje z dediščino živega srebra in ga
pošlje Državnemu zboru.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da sta bili točki 2. in 3. sklepa Vlade Republike Slovenije št.
47803-51/2014/11 z dne 24. 7. 2014 izvedeni že s sprejetjem citiranega vladnega sklepa.
Točka 4. citiranega vladnega sklepa, tj. da financiranje delovanja javnega zavoda Center za
upravljanje z dediščino živega srebra Idrija zagotavljata Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo ter Ministrstvo za kulturo skladno z njunima delovnima področjema, se izvaja, saj
obe ministrstvi zagotavljata financiranje navedenega javnega zavoda v skladu z njunima
delovnima področjema, in sicer zagotavlja Ministrstvo za kulturo proračunska sredstva za
dejavnosti upravljanja nepremične dediščine povezane z UNESCO, Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo pa v okviru svojih proračunskih postavk zagotavlja financiranje dejavnosti
vzdrževanja nezalitega dela jame in izvajanje monitoringa v vplivnem območju Rudnika živega
srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji.
Napovedi likvidacijskega upravitelja Rudnika živega srebra Idrija, d.o.o. – v likvidaciji, g. Marka
Cigaleta se niso uresničile, saj so delavci še vedno zaposleni v Rudniku živega srebra Idrija,
d.o.o. – v likvidaciji in po podatkih, s katerimi razpolaga Vlada Republike Slovenije, skrbijo za
vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring v vplivnem območju Rudnika živega srebra
Idrija, d.o.o. – v likvidaciji, tako da je za varnost prebivalcev Idrije zagotovljena. Dejavnost
financira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Vlada Republike Slovenije ni seznanjena z nikakršnimi informacijami, iz katerih bi izhajalo, da
bi Idriji, Centru za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija ali Rudniku živega srebra Idrija,
d.o.o. – v likvidaciji, nastajala kakršnakoli škoda. Po splošnih načelih obligacijskega prava pa
za škodo odgovarja tisti, ki jo povzroči. Prav tako nepremični dediščini, vpisani na UNESCO
seznam svetovne dediščine, ne preti nikakršna nevarnost izbrisa z navedenega seznama.
Vir: GSV
Vlada določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma o zračnih prevozih
med Slovenijo in ZAE
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma o zračnih prevozih med
Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih arabskih emiratov, podpisanega 17. septembra
2015 v Ljubljani.
Vladi Republike Slovenije in Združenih arabskih emiratov sta v Ljubljani 17. septembra 2015
podpisali sporazum o zračnih prevozih med državama. Na podlagi sporazuma bo mogoče
vzpostaviti redno letalsko povezavo med državama, če bodo letalski prevozniki obeh držav
ugotovili zadosten interes potnikov. Redna letalska povezava med državama bi pripomogla h
krepitvi sodelovanja na vseh področjih gospodarstva, še posebej na področju turizma.
Vir: MZZ
Vlada sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o stališču v zvezi s sprejetjem
poslovnika skupnega odbora, ustanovljenega s sporazumom med EU in Republiko
Korejo, ter ustanovitvijo posebnih delovnih skupin in sprejetjem njihovega mandata
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki
ga zavzame Unija v okviru skupnega odbora, ustanovljenega z Okvirnim sporazumom med
Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani,
v zvezi s sprejetjem poslovnika skupnega odbora ter ustanovitvijo posebnih delovnih skupin in
sprejetjem njihovega mandata.
Republika Slovenija podpira Predlog sklepa Sveta o stališču, ki ga zavzame Unija v okviru
skupnega odbora, ustanovljenega z Okvirnim sporazumom med Evropsko unijo in njenimi
državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, v zvezi s sprejetjem
poslovnika skupnega odbora ter ustanovitvijo posebnih delovnih skupin in sprejetjem njihovega
mandata.
Okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter
Republiko Korejo na drugi strani je bil podpisan 10. maja 2010 in je začel veljati 1. junija 2014.
Ta celovit sporazum med EU in Republiko Korejo je bil prvi tovrstni sporazum med EU in
azijsko državo. Zagotavlja pravni okvir, ki zajema vprašanja od rednega političnega dialoga do
sektorskega sodelovanja.
V skladu s členom 44 Sporazuma je bil ustanovljen skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki
članov Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki
Republike Koreje na drugi strani. V skupnem odboru potekajo posvetovanja za pospešitev
izvajanja in spodbuditev splošnih ciljev Sporazuma ter ohranjanje splošne skladnosti v odnosih
in zagotavljanje ustreznega delovanja katerega koli drugega sporazuma med pogodbenicama.
Za pomoč skupnemu odboru pri izvajanju njegovih nalog in za olajšanje razprav na strokovni
ravni o nekaterih ključnih področjih, za katera se Sporazum uporablja, se predlaga ustanovitev
dveh posebnih delovnih skupin, in sicer: (1) posebne delovne skupine za energijo, okolje in
podnebne spremembe ter (2) posebne delovne skupine za boj proti terorizmu. Pozneje se
lahko ustanovijo dodatne posebne delovne skupine, če se s tem strinjata obe pogodbenici.
Vir: MZZ
Vlada načeloma podpira Predlog sklepa o podpisu in začasni uporabi Sporazuma o
gospodarskem partnerstvu med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti ter
Evropsko unijo in njenimi državami
Vlada RS je danes na redni seji sprejela, da Republika Slovenija načeloma podpira Predlog
sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med
partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi
državami članicami na drugi strani, in bo, če bo glede na določbe predloga akta in notranji
pravni red to potrebno, podala ločeno izjavo glede začasne uporabe sporazuma. Za podpis
Sporazuma se pooblasti ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Karla Erjavca, v
primeru njegove odsotnosti pa stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Evropski uniji dr.
Rada Genoria, veleposlanika. Vlada pošilja v odločanje predlog stališča Državnemu zboru
Republike Slovenije.
Sporazum bo ustvaril nove priložnosti za izboljšanje dostopa slovenskih podjetij na trge
partnerskih držav Vzhodnoafriške skupnosti in s tem prispeval k povečanju relativno skromne
trgovinske menjave in investicij med Slovenijo in državami Vzhodnoafriške skupnosti.
Vir: MGRT
Vlada načeloma podpira Predlog sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Sporazuma
o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter
državami Južnoafriške razvojne skupnosti
Vlada RS je danes na redni seji sprejela na predlog stališča, da Republika Slovenija načeloma
podpira Predlog sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Sporazuma o gospodarskem
partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami
Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC), ki izvajajo SGP, na drugi strani, in bo, če bo glede na
določbe predloga akta in notranji pravni red to potrebno, podala ločeno izjavo glede začasne
uporabe sporazuma. Za podpis Sporazuma se pooblasti ministra za zunanje zadeve Republike
Slovenije Karla Erjavca, v primeru njegove odsotnosti pa stalnega predstavnika Republike
Slovenije pri Evropski uniji dr. Rada Genoria. Vlada pošilja v odločanje predlog stališča
Državnemu zboru Republike Slovenije.
Sporazum bo ustvaril nove priložnosti za izboljšanje dostopa slovenskih podjetij na trge
partnerskih držav Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) in s tem prispeval k povečanju
relativno skromne trgovinske menjave in investicij med Slovenijo in državami Južnoafriške
razvojne skupnosti.
Vir: MGRT
Vlada se je seznanila z informacijo, da na podlagi prodaje nepremičnine Evropskega
direktorata za kakovost zdravil Republiki Sloveniji pripadajo sredstva
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo, da na podlagi prodaje nepremičnine
Evropskega direktorata za kakovost zdravil (EDQM) RS pripadajo sredstva, v znesku 9.079,00
evrov. Vlada RS je sredstva iz prejšnje točke namenila Svetu Evrope, za izvajanje nalog
Pompidoujeve skupine za boj proti zlorabi drog in prepovedanemu trgovanju z drogami, in
sicer za programe, ki so v posebnem interesu RS.
Generalni sekretar Sveta Evrope je naše Stalno predstavništvo pri Svetu Evrope v
Strasbourgu obvestil o prodaji bivše stavbe Evropskega direktorata za kakovost zdravil
(EDQM) in razdelitvi kupnine proporcionalno med države pogodbenice Konvencije Sveta
Evrope o izdelavi Evropske farmakopeje (države pogodbenice). Celoten znesek od prodaje
znaša 3.500.000 evrov, od tega Republiki Sloveniji pripada 9.079,00 evrov.
Države pogodbenice imajo možnost povračila deleža izkupička v svoj proračun, lahko pa se
odločijo nameniti ta sredstva za katero od aktivnosti Sveta Evrope, ki potrebuje financiranje.
V pismu generalni sekretar Sveta Evrope apelira na države pogodbenice, da sredstva
namenijo pomembnim projektom Sveta Evrope. Med njimi so tudi zelo aktualni tematski
akcijski načrti, ki naslavljajo boj proti nasilnemu ekstremizmu in radikalizaciji, ki vodi v
terorizem, prizadevanja za vključujočo družbo ali vključitev Romov in popotnikov. Tudi akcijske
načrte za posamezne države generalni sekretar Sveta Evrope prepoznava kot projekte
posebnega pomena. Seveda lahko država pogodbenica nameni sredstva tudi za katerikoli
drug namen, ki je pokrit v proračunu za obdobje 2016–2017.
14 držav pogodbenic se je odločilo nameniti pripadajoči delež sredstev za projekte, ki
potrebujejo dodatne vire financiranja, saj se del projektov lahko izvaja le, če so zagotovljena
sredstva s strani zainteresiran držav pogodbenic.
Glede na odlično sodelovanje s Svetom Evrope na vseh področjih dela Sveta Evrope, je Vlada
RS sredstva namenila Svetu Evrope, za izvajanje nalog Pompidoujeve skupine za boj proti
zlorabi drog in prepovedanemu trgovanju z drogami, in sicer za programe, ki so v posebnem
interesu RS.
Vir: MZ
Vlada podala soglasje k imenovanju direktorice javnega zdravstvenega zavoda Splošne
bolnišnice Brežice
Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice (SB Brežice) je 3. 3. 2016 v časopisu
Dnevnik in na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, objavil razpis za
prosto delovno mesto direktorja SB Brežice, za mandatno dobo štirih let.
Razpisna komisija sveta zavoda je 21. 3. 2016 ugotovila, da so na razpis za prosto delovno
mesto direktorja SB Brežice, v zakonitem roku prispele štiri ustrezne, pravočasne in popolne
prijave. Člani sveta zavoda SB Brežice so na 8. redni seji sveta zavoda 31. 3. 2016 sprejeli
Sklep o imenovanju Nataše Avšič Bogovič za direktorico javnega zdravstvenega zavoda SB
Brežice za mandatno dobo štirih let. Sedanjemu direktorju Draženu Levojeviću, poteče mandat
19. 5. 2016.
Vlada soglaša k imenovanju Nataše Avšič Bogovič za direktorico javnega zdravstvenega
zavoda SB Brežice za mandatno dobo štirih let.
Vir: MZ
Vlada podala soglasje za imenovanje generalnega direktorja javnega zdravstvenega
zavoda UKC Ljubljana
Javni zdravstveni zavod UKC Ljubljana je 12. 3. 2016 v časopisu Dnevnik, Delo in na spletnih
straneh UKC Ljubljana, ter dne 14. 3. 2016 na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za
zaposlovanje, objavil razpis za prosto delovno mesto generalnega direktorja UKC Ljubljana, za
mandatno dobo štirih let.
Razpisna komisija sveta zavoda je 20. 3. 2016 ugotovila, da je na razpis za prosto delovno
mesto generalnega direktorja UKC Ljubljana v zakonitem roku prispelo osem prijav, od katerih
so bile tri popolne, za manjkajoča potrdila se je kandidate pozvalo na dopolnitev, za enega
kandidata razpisna komisija ni bila soglasna ali izpolnjuje pogoje in ga je povabila na sejo
sveta zavoda, dva kandidata razpisnih pogojev nista izpolnjevala. Razpisna komisija je vse
kandidate povabila na sejo sveta zavoda.
Člani sveta zavoda UKC Ljubljana so na 33. redni seji sveta zavoda 7. 4. 2016 sprejeli sklepe,
da pet kandidatov izpolnjuje vse razpisne pogoje, da je en kandidat odstopil od kandidature za
prosto delovno mesto generalnega direktorja UKC Ljubljana in da dva kandidata ne
izpolnjujeta razpisnih pogojev. Člani sveta zavoda UKC Ljubljana so po predstavitvi kandidatov
na 33. redni seji, dne 7.4.2016, sprejeli Sklep o imenovanju Andraža Kopača, za generalnega
direktorja javnega zdravstvenega zavoda UKC Ljubljana za mandatno dobo štirih let.
Na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, šestega odstavka 21.
člena Zakona o Vladi Republike Slovenije in drugega odstavka 32. člena Zakona o zavodih
Vlada Republike Slovenije soglaša k imenovanju Andraža Kopača za generalnega direktorja
javnega zdravstvenega zavoda UKC Ljubljana za mandatno dobo štirih let.
Vir: MZ
Odgovor na tožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za podaljšanje koncesijske pogodbe
na dimnikarskih območjih Brezovica in Moravče
Vlada RS je določila besedilo odgovora na tožbo tožeče stranke Dimnikarstvo – meritve emisij
Kasim Alić s. p., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj d. o. o. iz Ljubljane,
zoper sklepa vlade o zavrženju zahteve za podaljšanje koncesije za izvajanje obvezne
državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva
človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Brezovica ter na
dimnikarskem območju Moravče.
Vlada je izdala dva sklepa o zavrženju zahteve za podaljšanje koncesije, in sicer na
dimnikarskih območjih Brezovica in Moravče.
Zoper navedena sklepa je podjetnik vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki v upravnem sporu
poziva vlado k pripravi odgovora na tožbo in za dostavo vseh spisov, ki se nanašajo na
obravnavano zadevo.
Stališče Ministrstva za okolje in prostor je, da je tožba neutemeljena, zato je predlagalo vladi,
da upravnemu sodišču pošlje odgovor na tožbo, skupaj z vso dokumentacijo predmetne
zadeve.
Vir: MOP
Odgovor na tožbo zoper odločbo o prenehanju koncesijske pogodbe na dimnikarskem
območju Ig
Vlada RS je določila besedilo odgovora na tožbo tožeče stranke Dimnikarstvo – meritve emisij
Kasim Alić s. p., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj d. o. o. iz Ljubljane,
zoper odločbo vlade o prenehanju koncesijske pogodbe za izvajanje obvezne državne
gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih
vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega
zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Ig.
Vlada je izdala odločbo, s katero je ugotovila, da je s 1. 1. 2016 koncesijska pogodba,
sklenjena s podjetnikom Dimnikarstvo-meritve emisij Kasim Alić s. p., za izvajanje obvezne
državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva
človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Ig, prenehala zaradi
prenehanja koncesionarja.
Zoper navedeno odločbo je podjetnik vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki v upravnem sporu
poziva vlado k pripravi odgovora na tožbo in za dostavo vseh spisov, ki se nanašajo na
obravnavano zadevo.
Stališče Ministrstva za okolje in prostor je, da je tožba neutemeljena, zato je predlagalo, da
vlada upravnemu sodišču pošlje odgovor na tožbo, skupaj z vso dokumentacijo predmetne
zadeve.
Vir: MOP
Sprejet sklep za upravljavca nepremičnin - Belčne Klavže, Putrihove Klavže in Idrijske
Klavže
Vlada RS je za upravljavca nepremičnin - Putrihove Klavže, Belčne Klavže in Idrijske Klavže
določila Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Idrija.
V skladu z Odlokom o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne
spomenike državnega pomena te nepremičnine predstavljajo kulturni spomenik državnega
pomena z lastnostmi tehniškega, umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega
spomenika. Nepremičnine imajo tudi status UNESCO spomenikov.
Vlada je s sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Center za upravljanje z dediščino živega
srebra Idrija določila, da je Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija med drugim
pristojen za celovito, usklajeno in trajnostno upravljanje kulturne dediščine in naravnih vrednot,
povezanih z idrijskim rudiščem v Idriji ter za vzdrževanje ključnih objektov in nepremičnin
dediščine živega srebra v Idriji, ki so v lasti ustanovitelja oziroma drugih pravnih ali fizičnih
oseb, če obstaja zato ustrezna pravna podlaga.
Vir: MOP
Vlada imenovala dva člana nadzornega sveta Sklada za nasledstvo
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, s katerim je za petletni mandat, z možnostjo
ponovnega imenovanja, imenovala dva člana nadzornega sveta Sklada Republike Slovenije za
nasledstvo. Mandat jima začne teči z 21. 4. 2016.
Zakon o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku Republike
Slovenije za nasledstvo (ZSNVPN) v 8. členu določa, da nadzorni svet Sklada Republike
Slovenije za nasledstvo (Sklad RS za nasledstvo) sestavljajo predsednik in štirje člani.
Predsednik nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo je vedno minister, pristojen za finance,
člane nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo pa imenuje vlada na predlog ministra,
pristojnega za finance, in sicer za petletno obdobje z možnostjo ponovnega imenovanja.
Sestava nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo je opredeljena v 14. členu Akta o
ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada (Akt o ustanovitvi), ki
določa, da je predsednik nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo minister, pristojen za
finance, poleg njega pa nadzorni svet Sklada RS za nasledstvo sestavljajo še:
• dva predstavnika ministrstva, pristojnega za finance,
• en predstavnik ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve in
• en predstavnik Banke Slovenije.
Kot predstavnica MF je bila v nadzorni svet Sklada RS za nasledstvo 21. 4. 2011 imenovana
Damjana Mlakar. Petletni mandat ji je začel teči z dnem imenovanja in ji torej poteče 20. 4.
2016. Namesto nje MF za svojega predstavnika v nadzornem svetu predlaga Igorja Tavzesa.
Kot predstavnik Banke Slovenije je bil v nadzorni svet Sklada RS za nasledstvo 21. 4. 2011
imenovan Tibor Hren. Petletni mandat mu je začel teči z dnem imenovanja in mu torej poteče
20. 4. 2016. Banka Slovenije je za svojega predstavnika v nadzornem svetu ponovno
predlagala Tiborja Hrena.
Člana nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo se imenujeta za mandatno dobo 5 let in
sicer od 21. 4. 2016 do najdlje 20. 4. 2021.
Sestava nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo je:
• dr. Dušan Mramor, predsednik, Ministrstvo za finance;
• Monika Pintar Mesarič, članica, Ministrstvo za finance;
• Igor Tavzes, član, Ministrstvo za finance;
• dr. Ana Polak Petrič, članica, Ministrstvo za zunanje zadeve;
• Tibor Hren, član, Banka Slovenije.
Vir: MF
Vlada razrešila in imenovala člana nadzornega sveta Športne loterije
Vlada RS je na današnji redni seji razrešila dr. Edvarda Kolarja kot člana nadzornega sveta
Športne loterije in za novega člana nadzornega sveta imenovala dr. Bora Štrumblja, za
obdobje štirih let od dneva imenovanja.
Zakon o igrah na srečo (ZIS) v drugem odstavku 35. člena določa, da Vlada Republike
Slovenije (vlada) imenuje enega člana nadzornega sveta gospodarske družbe, ki na podlagi
koncesije vlade trajno prireja klasične igre na srečo.
Na tej podlagi je bil dr. Edvard Kolar s sklepom vlade imenovan za člana nadzornega sveta
Športne loterije. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je predlagalo, da se dr. Edvarda
Kolarja s te funkcije razreši in namesto njega imenuje dr. Bora Štrumblja, generalnega
direktorja Direktorata za šport v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Vir: MF
Vlada sprejela Politiko izbora članov nadzornega sveta SID
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Politiko izbora članov nadzornega sveta SID banke.
V letu 2015 je bil sprejet Zakon o bančništvu (ZBan-2), ki v 34. členu določa sestavo
upravljalnega organa, pri čemer mora biti upravljalni organ banke sestavljen tako, da ima kot
celota ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje
dejavnosti banke in tveganj, ki jim je izpostavljena. Prav tako morajo organi banke, ki so
pristojni za izbor in imenovanje članov upravljalnega organa, vzpostaviti in izvajati ustrezno
politiko izbora primernih kandidatov. Politika mora zagotavljati, da upravljalni organ kot celota
upošteva ustrezno širok nabor znanja, veščin in izkušenj članov upravljalnega organa banke,
ustrezno zastopanost obeh spolov, opredeljeni morajo biti pogoji za opravljanje posamezne
funkcije. Zban-2 prav tako določa, da mora banka politiko izbora primernih kandidatov in njeno
izvajanje ustrezno dokumentirati in objaviti v skladu s točko (c) drugega odstavka 435. člena
Uredbe (EU) št. 575/2013.
Ob različnih odprtih vprašanjih glede uporabe Zban-2, je Banka Slovenije od SID banke
zahtevala, da sprejme politiko o izboru primernih kandidatov za člane upravljalnega organa iz
drugega odstavka 34. člena ZBan-2 in določi cilje glede raznolikosti upravljalnega organa.
Politiko je sprejela uprava SID banke, Komisija za imenovanja in prejemke (šesta točka prvega
odstavka 50. člena ZBan-2) ter nadzorni svet. Politika začne veljati šele, ko jo potrdi Vlada RS,
ki imenuje člane nadzornega sveta (18. člen ZSIRB).
Politika izbora članov nadzornega sveta zasleduje izpolnjevanje zahtev iz 34. in 35. člena
ZBan-2. Namen te politike je določiti postopek in pogoje izbora ustreznih kandidatov za člane
nadzornega sveta na način, da bodo skladni z zakonodajo. Politika se uporablja tako v primeru
imenovanja člana nadzornega sveta kot v primeru spremenjenih okoliščin na strani člana
nadzornega sveta.
Vir: MF
Vlada o uresničevanju Zbirnega kadrovskega načrta (ZKN) in Skupnega kadrovskega
načrta (SKN)
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s Poročilom o uresničevanju Zbirnega kadrovskega
načrta (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leto 2015 in s
Poročilom o uresničevanju Skupnega kadrovskega načrta (SKN) organov državne uprave za
leto 2015.
Zbirni kadrovski načrt za leto 2015 za osebe javnega prava:
Po podatkih, je ZKN za leto 2015 (z naknadno sprejetimi spremembami) dovoljeval 4.103
zaposlitve, v osebah javnega prava iz pristojnosti posameznih ministrstev pa je bilo na dan 31.
12. 2015 zaposlenih 4.077, kar je za 26 manj od dovoljenega števila zaposlitev po ZKN.
Število zaposlenih se je v osebah javnega prava v pristojnosti posameznih ministrstev na dan
31. 12. 2015 (4.077), glede na število zaposlenih na dan 31. 12. 2014 (4.116), zmanjšalo za
39.
Primerjava med številom dovoljenih zaposlitev z vključenimi spremembami za leto 2015
(4.103) in za leto 2014 (4.151) pa kaže, da je bilo v skladu z ZKN za leto 2015 za osebe
javnega prava dovoljenih 48 manj zaposlitev kot za leto 2014.
Skupni kadrovski načrt za leto 2015 organov državne uprave:
Skupno število v SKN za leto 2015 se ni povečalo, saj je šlo le za prenose kvot za zaposlitev
med organi državne uprave. Zaradi nekaterih organizacijskih sprememb in prenosa delovnih
področij med organi državne uprave je prišlo tudi do nekaj manjših sprememb v SKN.
V vladnih službah skupaj ni bilo realiziranih 20 zaposlitev, v civilnem delu organov državne
uprave 281, v vseh organih državne uprave skupaj pa ni bilo realiziranih 598 zaposlitev.
Razlika med dovoljenim številom zaposlitev (primerjava med 31.12.2015 in 31.12.2014) znaša
skupno 323, za toliko je bilo v letu 2015 manj dovoljenih zaposlitev – v vseh organih državne
uprave skupaj.
Razlika med številom zaposlenih (primerjava med 31.12.2015 in 31.12.2014) znaša skupno
12. Za toliko je bilo 31.12.2015, v primerjavi s stanjem 31.12.2014, manj zaposlenih – v vseh
organih državne uprave skupaj.
V civilnem delu organov državne uprave je bilo v navedenem obdobju 76 manj zaposlenih, v
Slovenski vojski pa 122 manj zaposlenih kot na dan 31.12.2014, povečalo pa se je število
zaposlenih v Policiji za 87.
Uresničevanje SKN pristojno ministrstvo spremlja mesečno ter podatke objavlja na svoji spletni
strani ter na NIO-portalu.
Vir: MJU
Vlada odločila kot skupščina o dveh pooblaščencih
Vlada RS je sklenila, da imenuje Boruta Meha za poslovnega pooblaščenca družbe Slovenski
državni gozdovi d.o.o., odgovornega za področje financ, računovodstva in kontrolinga ter
Zlatka Ficka za pooblaščenca družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o., odgovornega za
področje gozdarstva in lesarstva do imenovanja poslovodstva oz. največ do 3. 3. 2017.
Poslovni pooblaščenec družbe za področje gozdarstva in lesarstva in že imenovani vršilec
dolžnosti poslovodstva družbe zastopata družbo skupaj.
Vlada kot skupščina družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. je tudi sklenila, da z Julijanom
Rupnikom, vršilcem dolžnosti poslovodstva družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. sklene
pogodbo o zaposlitvi od 21.4.2016 do imenovanja poslovodstva oziroma največ za eno leto od
dneva imenovanja vršilca dolžnosti poslovodstva.
Vsi sklepi stopijo v veljavo z 21. 4. 2016.
Vir: MKGP