Uporaba Carinskega zakonika Unije

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana
T: 01 478 38 00
F: 01 478 39 00
E: gfu.fu@gov.si
www.fu.gov.si
CARINSKI PREDPISI
Uporaba novega carinskega zakonika Unije Uredba (EU) št. 952/2013
Pogosta vprašanja in odgovori
1. izdaja, januar 2016
Kazalo
Vprašanje 1: Kdaj se prične uporabljati nov Carinski zakonik (CZU)?.......................................... 3
Vprašanje 2: Smo imetniki dovoljenja za aktivno oplemenitenje, katerega veljavnost poteče v
letu 2017. Ali je potrebno s pričetkom uporabe CZU (1. 5. 2016) zaprositi za novo dovoljenje? . 3
Vprašanje 3: Ali se po 1. maju 2016 spremenijo kakšni pogoji za pridobitev dovoljenja za
aktivno oplemenitenje? .................................................................................................................. 3
Vprašanje 4: Kakšne so spremembe v zvezi z dovoljenji za carinsko skladiščenje blaga? ......... 3
Vprašanje 5: Smo imetniki carinskega skladišča tipa A. Ali so kakšne spremembe glede pogojev
oz. vodenja postopka skladiščenja po 1. maju 2016. .................................................................... 4
Vprašanje 6: Ali se po 1. maju 2016 spreminjajo roki za vložitev vstopne skupne deklaracije za
blago v zračnem prometu? ............................................................................................................ 4
Vprašanje 7: Ali bo oseba, s sedežem v tretji državi, lahko nastopala kot izvoznik blaga tudi po
1. maju 2016? ................................................................................................................................ 5
Vprašanje 8: Smo špedicija, ki je imetnik dovoljenja za pooblaščenega prejemnika za
skupnostni tranzit in dovoljenja za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja pri uvozu in
izvozu. Po preučitvi Carinskega zakonika Unije (CZU), ki bo vstopil v veljavo 1. 5. 2016, smo pri
carinskih poenostavitvah v 182 čl. tč. 3. zasledili, da bomo za podobne poenostavitve očitno
morali pridobiti status AEO. Zanima nas, ali to drži. ..................................................................... 5
Vprašanje 9: Kateri poenostavljeni postopki so predvideni v okviru CZU? ................................... 5
Vprašanje 10: Ali je v okviru nove zakonodaje še opredeljena uporaba nepopolne deklaracije? 5
Vprašanje 11: Ali je potrebno in za katere poenostavitve, predhodno pridobiti status AEO? ....... 6
Vprašanje 11: Smo imetnik dovoljenja za odlog plačila. Ali bo treba po 1. 5. 2016 zaprositi za
novo dovoljenje? ........................................................................................................................... 6
2
Vprašanje 1: Kdaj se prične uporabljati nov Carinski zakonik (CZU)?
Odgovor
Uporabljati se prične s 1. 5. 2016. Ker CZU vsebuje tudi določbe v zvezi z uporabo elektronskih
sistemov za obravnavo, izmenjavo ali shranjevanje podatkov, ti sistemi pa s 1. majem 2016 še
ne bodo v celoti operativni, bo potrebno po tem datumu upoštevati prehodne določbe. Le-te
bodo objavljene s posebno uredbo.
Vprašanje 2: Smo imetniki dovoljenja za aktivno oplemenitenje, katerega veljavnost
poteče v letu 2017. Ali je potrebno s pričetkom uporabe CZU (1. 5. 2016) zaprositi za novo
dovoljenje?
Odgovor
Dovoljenje za aktivno oplemenitenje, izdano na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 ali
Uredbe Komisije št. 2454/93, ki ima omejen rok veljavnosti, se lahko uporablja še naprej, do
izteka njegove veljavnosti.
Vprašanje 3: Ali se po 1. maju 2016 spremenijo kakšni pogoji za pridobitev dovoljenja za
aktivno oplemenitenje?
Odgovor
Pogoji za izdajo dovoljenj za postopek aktivnega oplemenitenja so navedeni v členu 211/3 CZU.
Bistvena sprememba glede pogojev je, da je po novem obvezno predložiti zavarovanje za
nastanek morebitnega carinskega dolga.
Za obstoječa dovoljenja za postopek aktivnega oplemenitenja, ki so bila izdana pred 1. majem
2016, se predložitev zavarovanja ne bo dodatno zahtevala.
Vprašanje 4: Kakšne so spremembe v zvezi z dovoljenji za carinsko skladiščenje blaga?
Odgovor
Glavna sprememba pri postopku carinskega skladiščenja je v označevanju vrst carinskih
skladišč. V osnovi jih še vedno ločimo na javna in zasebna carinska skladišča. Po novem se
obstoječi tipi skladišč preimenujejo kot je prikazano na sliki:
Posledično se bo po 1. 5. 2016 spremenilo izpolnjevanje polja 49 v carinski deklaraciji, kjer se
bodo namesto starih oznak tipov skladišč uporabile nove oznake (npr. namesto oznake A se
uporabi R). Nove oznake so objavljene v prilogi B Izvedbene uredbe Komisije (EU) št.
2015/2447.
3
Vprašanje 5: Smo imetniki carinskega skladišča tipa A. Ali so kakšne spremembe glede
pogojev oz. vodenja postopka skladiščenja po 1. maju 2016.
Odgovor
Obstoječe dovoljenje za upravljanje s carinskim skladiščem lahko nemoteno uporabljate naprej,
tudi po 1. maju 2016. Upoštevati je potrebno, da se po novi zakonodaji javno carinsko skladišče
tipa A smatra kot javno skladišče tipa I (glej člen 1/1/32 Delegirane uredbe Komisije št.
2015/2446). Posledično se bo spremenila oznaka skladišča v polju 49 carinske deklaracije
(namesto A  R)
Ker dovoljenje za upravljanje s carinskim skladiščem nima omejenega roka veljavnosti, bo
carinski organ v prehodnem obdobju do 1. 5. 2019, po uradni dolžnosti, izvedel ponovno oceno
vašega dovoljenja.
Vprašanje 6: Ali se po 1. maju 2016 spreminjajo roki za vložitev vstopne skupne
deklaracije za blago v zračnem prometu?
Odgovor
V prehodnem obdobju se roki za vložitev VSD v zračnem prometu ne spreminjajo.
V skladu s trenutno veljavno carinsko zakonodajo se vstopna skupna deklaracija (VSD) vloži v
sledečih rokih:
a) pri poletih na kratke razdalje (polet, ki traja manj kot štiri ure od zadnjega letališča odhoda
v tretji državi do prihoda na prvo letališče Unije): vsaj do dejanskega vzleta letala;
b) pri poletih na dolge razdalje: najmanj 4 ure pred prihodom na prvo letališče na carinskem
območju Unije;
V 106. členu Delegirane uredbo Komisije 2015/2446, ki se začne uporabljati 1.5.2016, je
določeno, da se VSD vloži v sledečih rokih:
a) takoj, ko je to mogoče s tem, da mora biti minimalni nabor podatkov vložen najpozneje
pred natovarjanjem blaga na zrakoplov, s katerim bo blago vneseno na carinsko območje
Unije,
b) v primeru vložitve minimalnega nabora podatkov, se druge navedbe vloži v naslednjih
rokih:
 za lete, ki trajajo manj kot štiri ure, najpozneje ob dejanskem vzletu letala,
 za druge lete najpozneje štiri ure pred prihodom zrakoplova na prvo letališče na
carinskem območju Unije.
V postopku sprejema je Prehodna delegirana uredba, ki v prehodnem obdobju od 1.5.2016 do
datuma posodobitve sistema za nadzor izvoza iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/255/EU,
spreminja nekatere določbe Delegirane uredbe Komisije 2015/2446. Ta v 55. členu določa
naslednje roke za vložitev VSD:
a) za lete, ki trajajo manj kot štiri ure, najpozneje do dejanskega vzleta zrakoplova,
b) za lete, ki trajajo štiri ali več ur, štiri ure pred prihodom zrakoplova na prvo letališče na
carinskem območju Unije;
4
Vprašanje 7: Ali bo oseba, s sedežem v tretji državi, lahko nastopala kot izvoznik blaga
tudi po 1. maju 2016?
Odgovor:
Ne. Definicija izvoznika je opredeljena 1. členu Delegirane uredbe Komisije št. 2015/2446 in po
novem pomeni:
a) osebo s sedežem na carinskem območju Unije, ki ima ob sprejemu deklaracije sklenjeno
pogodbo s prejemnikom v zadevni tretji državi in ima pooblastilo za odločanje o pošiljanju
blaga c carinskega območja Unije,
b) fizično osebo, ki prenaša blago za izvoz, če je to blago v njeni osebni prtljagi,
c) v drugih primerih pa osebo s sedežem na carinskem območju Unije, ki ima pooblastilo za
odločanje o pošiljanju blaga s carinskega območja Unije;
Vprašanje 8: Smo špedicija, ki je imetnik dovoljenja za pooblaščenega prejemnika za
skupnostni tranzit in dovoljenja za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja pri
uvozu in izvozu. Po preučitvi Carinskega zakonika Unije (CZU), ki bo vstopil v veljavo 1.
5. 2016, smo pri carinskih poenostavitvah v 182 čl. tč. 3. zasledili, da bomo za podobne
poenostavitve očitno morali pridobiti status AEO. Zanima nas, ali to drži.
Odgovor:
Dovoljenja za poenostavljene carinske postopke, ki ste jih boste pridobili pred 1. 5. 2016, bodo
ostala v veljavi tudi po tem datumu (začetek uporabe CZU). Navedena dovoljenja navadno
nimajo omejenega roka veljavnosti, zato je skrajni rok za ponovno oceno le-teh do 1. 5. 2019.
Pravilno ugotavljate, da je v skladu s CZU status AEOC pogoj za pridobitev dovoljenja za vpis v
evidence deklaranta (sedanje dovoljenje za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja).
Tudi za pridobitev dovoljenja pooblaščenega prejemnika je potrebno izpolnjevati večji del
pogojev za AEOC.
Glede na navedeno je smiselno, da pridobite dovoljenje pooblaščenega gospodarskega
subjekta za carinske poenostavitve, na podlagi katerega boste upravičeni do določenih
poenostavitev, predvidenih s carinsko zakonodajo.
Vprašanje 9: Kateri poenostavljeni postopki so predvideni v okviru CZU?
Odgovor
V okviru CZU so predvideni poenostavljeni postopki opredeljeni v naslednjih členih:
 člen 38 - pooblaščeni gospodarski subjekt (AEO),
 člen 166 - poenostavljena deklaracija,
 člen 179 - centralizirano carinjenje,
 člen 182 - vpis v evidence deklaranta in
 člen 185 - samoocena.
Vprašanje 10: Ali je v okviru nove zakonodaje še opredeljena uporaba nepopolne
deklaracije?
Odgovor
Nova zakonodaja ne opredeljuje več termina nepopolne deklaracije. Navedena poenostavitev je
sedaj zajeta preko določb, ki pokrivajo poenostavljene deklaracije. V 166. členu CZU je tako
opredeljeno, da carinski organi lahko dopustijo, da se blago da v carinski postopek na podlagi
poenostavljene deklaracije, v kateri se lahko izpustijo nekatere navedbe ali spremne listine.
5
Vprašanje 11: Ali je potrebno in za katere poenostavitve, predhodno pridobiti status
AEO?
Odgovor
Vrsta poenostavitve
Pogoj
Poenostavljena deklaracija (člen 166 CZU)
Odsotnost hujših ali ponavljajočih kršitev
carinske ali davčne zakonodaje (člen 39/a
CZU)
Centralizirano carinjenje (člen 179 CZU)
AEOC
Vpis v evidence deklaranta (člen 182 CZU)
AEOC (za oprostitev predložitve blaga)
Samoocena (člen 185 CZU)
AEOC
Vprašanje 11: Smo imetnik dovoljenja za odlog plačila. Ali bo treba po 1. 5. 2016 zaprositi
za novo dovoljenje?
Odgovor
Dovoljenja za odlog plačila dajatev, izdana na podlagi 224. člena Uredbe Sveta (EGS) št.
2913/92, ostanejo v veljavi:
 neomejeno, če je odlog odobren za uporabo postopka iz člena 226(a) Uredbe Sveta (EGS)
št. 2913/92;
 do ponovne ocene dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja, ki je povezana z
dovoljenjem za odlog, kadar je odlog odobren za uporabo kateregakoli postopka iz člena
226(b) ali (c) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92. Če se na podlagi ponovne ocene izda novo
dovoljenje za uporabo splošnega zavarovanja, se bo hkrati avtomatično izdalo tudi novo
dovoljenje za odlog plačila v skladu s členom 110 CZU.
6