julij 2016 - Ministrstvo za obrambo

ŠTEVILKA
7 JULIJ 2016
25 LET SAMOSTOJNOSTI
PREMIER DR. CERAR
NAGOVORIL PRIPADNIKE
V MOM
INTERVJU
DR. UROŠ SVETE
V PARIZU
EUROSATORY 2016
FACE 2016
V SLOVENIJI
UVODNIK
VSEBINA
4
6
8
11
13
18
25
30
40
41
42
43
44
46
47
47
48
48
49
50
AKTUALNO
PRIPADNIKI SV VELIKO PRISPEVATE K VARNOSTI IN MIRU
IZPOSTAVLJAMO
V ZNAMENJU 25-LETNICE SAMOSTOJNOSTI
IN SUVERENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
INTERVJU
IZKAZALO SE JE, DA EVROPA NIMA ENOTNE VIZIJE
SPREMLJAMO
LEPOTA OSAMOSVOJITVE JE BILA
V VKLJUČEVANJU, NE IZKLJUČEVANJU
NA POLJSKEM VRHUNSKO ZASEDANJE NATA
V LJUBLJANI NAJBOLJŠE EVROPSKE EKIPE PRVE POMOČI
IZ NAŠIH ENOT
Z LADJO TRIGLAV POMAGALI VEČ KOT 1000 LJUDEM
PREVERILI ODZIV IN USKLAJENOST
OB NESREČI HELIKOPTERJA
LOGISTIČNA BRIGADA PRAZNUJE
RODOVSKI BATALJON Z BOJNO ZASTAVO
VIDELI SMO
NA EUROSATORY 2016 NAJVEČ
SLOVENSKIH PODJETIJ DO ZDAJ
SLOVENSKO VOJAŠKO LETALSTVO PO LETU 1991
ZAVEZNIŠTVO ZAUPANJA: 6. MEDNARODNI
SEJEM OBRAMBE, VAROVANJA, ZAŠČITE
IN REŠEVANJA SOBRA 2016
S PRIPADNIKI DRŽAVNE ENOTE ZA VARSTVO PRED NUS
ODREDBE
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
EVROPSKI PROGRAM USPOSABLJANJA
NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE
NAŠE KORENINE
PRIPRAVE NA VOJNO IN VOJNA LETA
1991 NA SLOVENSKEM
NAPISALI STE
SVETOVNO VOJAŠKO OSTROSTRELSKO
PRVENSTVO NA ČEŠKEM
PREDSTAVLJAMO
JUNAŠKA PRETEKLOST PRIMORSKE
PREŽIVETJE
PEČICA V ZEMLJI
ŠPORT V VOJSKI
RAD BI PRESKOČIL ŠEST METROV
POJDITE Z NAMI
UMIK PRED POLETNO VROČINO V ZAVETJE RAŠICE
TERMINOLOŠKI KOTIČEK
TAK IN DRUGAČEN DOPUST
PREBRALI SMO
STE VEDELI?
POMORSKE BITKE PRVE SVETOVNE VOJNE
ODLIKOVANJA V SV
PLAKETA SLOVENSKE VOJSKE
STENČAS
31. SPOMINSKI POHOD NA TRIGLAV
ORKESTER SV NAVDUŠIL V LJUBLJANI
RAZVEDRILO
NAGRADNA KRIŽANKA
POIŠČI PET RAZLIK
25 let
v samostojni
Sloveniji
12
11
13
16
18
Dan državnosti v srcih zavednih Slovenk in Slovencev ostaja
praznik, saj se je 25. julija 1991 obrnila nova stran naše
zgodovine, in dan, ko so se nazadnje uresničile sanje tisočerih
rodov Slovencev, da lahko svojo sedanjost in prihodnost
ustvarjamo sami. Tako čas naše osamosvojitve ostaja eden
izmed najsvetlejših trenutkov v zgodovini slovenskega naroda,
ker je neponovljivo in edinstveno povezal slovenski narod.
Po veliko letih življenja v mladi in neodvisni državi ter z
našim vstopom na enakopravno mednarodno prizorišče smo
dosegli zavidljive uspehe, na katere smo lahko upravičeno
ponosni, ob svetovni finančni in gospodarski krizi pa smo
spoznali tudi hude padce ter nazadovanje. Preprostih rešitev iz
nastalega položaja ni, saj je ta zelo zapleten in zahteva modre
ter predvsem odgovorne rešitve in, kar je najbolj pomembno,
potrebujemo narodno enotnost, preseči moramo medsebojna
nasprotja in ideološke razlike ter biti predani skupnim ciljem,
kot smo bili pred 25 leti. To nam je dalo tako veliko moč, da smo
lahko sprejeli zelo pomembne državotvorne odločitve in jih bili
pripravljeni zavarovati z vsemi sredstvi ter vojaško silo, tudi za
ceno svojega življenja.
Vojne v bližnji in daljni soseščini so v preteklih letih v Evropi
povzročile hudo migrantsko krizo, ki je zamajala njen temelj.
Zdi se, da so prav te migracije načele zaupanje, ki se je v Evropi
vzpostavljalo od leta 1945, saj sta Evropa in Evropska unija
nastali na podlagi zavedanja pomena zaupanja med vsemi
njenimi državami. Rezultati nedavnega referenduma o izstopu
Velike Britanije iz Evropske unije oziroma brexita so pokazali,
da Evropa nima enotne vizije, poleg tega evropski voditelji niso
enotni o vprašanjih prihodnje ureditve Evrope, ali se odločiti za
tesnejše sodelovanje v Evropi ali pa znova vrniti moč državam,
kar bo bistvenega pomena za obstoj skupne Evropske unije.
O vprašanjih globalne varnosti in najpomembnejših varnostnih
izzivih je potekala intenzivna razprava tudi na nedavnem
vrhunskem zasedanju Nata v Varšavi na Poljskem. Tam so
voditelji držav članic kot odziv na bistvene spremembe in izzive
v varnostnem okolju, ki jih predstavljajo sodobni terorizem,
ruske aktivnosti v Ukrajini ter nestabilne razmere na Bližnjem
vzhodu in v severni Afriki, potrdili nov ter prelomen korak
v dolgoročnem postopku prilagajanja Severnoatlantskega
zavezništva novim varnostnim izzivom. Obvladovanje sodobnih
varnostnih tveganj in groženj vpliva tudi na razvoj obrambnih
sistemov zaveznic, kar zahteva ustrezna finančna sredstva.
Zanimivo je, da le redke države članice Nata za obrambo
namenjajo sredstva v predpisani višini dveh odstotkov BDP-ja.
Poleg ZDA to mejo presegajo le še Grčija, Poljska, Velika
Britanija in Estonija, Slovenija pa je tako kot še nekatere
druge članice glede višine obrambnih sredstev med zadnjimi v
zavezništvu.
Marko Pišlar
44
2
SV
48
SV
3
AKTUALNO
PRIPADNIKI SV VELIKO
PRISPEVATE K VARNOSTI
IN MIRU
Na Ministrstvu za obrambo je 22. junija potekala vsakoletna videokonferenca,
na kateri je predsednik vlade dr. Miro Cerar s pripadniki kontingentov Slovenske
vojske v mednarodnih operacijah in na misijah govoril o delu, počutju ter varnostnih vidikih mednarodnih operacij in misij. Poveljniki posameznih kontingentov so
predsedniku vlade v živo na videokonferenci poročali o nalogah na misijah. Dr.
Miro Cerar se je pripadnikom zahvalil za njihovo delovanje v podporo mednarodnemu miru in varnosti ter širjenju ugleda Republike Slovenije v mednarodni skupnosti na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, Afganistanu, Libanonu ter Maliju.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografija: desetnik Daniel Mlakar
U
vodni pozdrav na videokonferenci
je imela ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je izpostavila dobro
delo pripadnikov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah (MOM) ter
da njihovo odlično delo dviga ugled Republike Slovenije v mednarodnem okolju. »Čeprav na začetku nisem bila naklonjena obiskom slovenskih kontingentov v tujini, sem
ugotovila, da je dobro, da minister za obrambo obišče vse svoje pripadnike, ker dobi neposredno informacijo, kakšen je prispevek
Republike Slovenije kot države na teh misijah ter kaj potrebujejo in kaj delajo naši pripadniki.« Kot je dejala, se je dobro seznanila
z delom naših pripadnikov v MOM, ko je obiskala kontingente na Kosovu, v Bosni in Hercegovini ter Libanonu. »Rada bi izpostavila,
da je v okviru nadaljnjega sodelovanja Slovenije v ciljnih zmogljivostih Nata za prihodnje
obdobje pripoznana naša večnamenska ladja
Triglav. To je tudi rezultat tega, da so se naši
pripadniki zelo dobro odrezali v operaciji Sofia, v kateri so opravili pomembno nalogo in tako dvignili ugled države ter Republiko Slovenijo uvrstili na zemljevid pomorskih
držav. To je širši pogled na to, kaj SV prispeva
k ugledu v mednarodni skupnosti.«
»Kot predsednik vlade in kot državljan Slovenije sem zelo ponosen, da imamo poveljnike
in člane kontingentov v državah, v katerih ste
nam v čast in ponos s svojo visoko moralo ter
usposobljenostjo, o katerih nam poročajo iz
teh okolij. Ne nazadnje ste nam v čast s svojim pogumom, saj gre večinoma za nevarne
misije. Tako veliko prispevate k varnosti in
miru v teh delih sveta, pravzaprav k svetovnemu miru, ki ga mora Slovenija spodbujati,« je dejal predsednik vlade dr. Miro Cerar.
Ob tem je še pojasnil, da je obrambno ministrstvo pomemben državotvorni resor ter da
varnostne razmere v svetu in okoli nas kažejo na to, da potrebujemo obrambne sile tako
v domovini kot tujini. »Povečujemo vložek v
vojsko na materialnem področju in ministrica se s svojimi sodelavci trudi, da bo z večjim
vložkom v modernizacijo in z drugimi prijemi zagotovila modernizacijo SV, ki mora še
4
SV
naprej ostati uspešen branik naše domovine. Naša država nam omogoča enakopravno udeležbo v mednarodnih organizacijah in tu se vračam k vam, kajti tudi tu ste
nam v ponos.« Kot je poudaril, so pripadniki v MOM eni naših najboljših ambasadorjev.
Na vprašanja predsednika vlade so odgovarjali poveljniki kontingentov, v katerih deluje
Slovenska vojska. Poleg tega so predstavili še
svoje misije.
Poveljnik kontingenta na Kosovu kapitan
bojne ladje Boris Geršak je dejal, da je v državi ogroženost na severu srednja, v drugih
predelih pa nizka. Najpogostejši dejavnik, ki
vpliva na trenutne razmere v regiji, izhaja iz
političnih razmer, medetničnih sporov in organiziranega kriminala, vendar pa, kot je poudaril, ni nevarnosti za teroristični napad.
Poveljnik kontingenta SV v Bosni in Hercegovini polkovnik Slavko Harc je prav tako
dejal, da je ogroženost nizka, čeprav je BiH
nepredvidljiva, napredka na političnem področju ni, večji vidik glede varnostne ogroženosti pa zna biti v prihodnosti, ko bodo oktobra lokalne volitve. Poveljnika sta izpostavila
dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom,
saj so slovenski vojaki v prednosti zaradi poznavanja regije, kulture in jezika.
3. slovenski kontingent v svetovalni operaciji Odločna podpora (SVNKON 03 RSM) v
Afganistanu vodi podpolkovnik Darko Peče,
ki je predstavil glavne naloge pripadnikov na
misiji. Kot je dejal, usposabljanje in svetovanje nacionalnih varnostnih institucij potekata do ravni korpusov ter sedežev policijskih
okrožij, usposabljanje, svetovanje in pomoč
specialnim silam pa se izvajajo na vseh ravneh delovanja, vključno s skupnim delovanjem v operacijah. »Že začeto preoblikovanje varnostnih sil v Afganistanu je začasno
ustavljeno, saj je skupaj z drugimi dejavniki
povzročilo izrazito poslabšanje varnostnih
razmer in izgubo velikega dela ozemlja, nad
katerim vladne sile nimajo več kontrole in so
pod vplivom upornikov, pretežno talibanov,
kar tam posledično vodi v podporo lokalnega
prebivalstva upornikom. Popolno centralizacijo sil v Kabul ni mogoče izvesti do leta 2020,
predvsem zaradi težav na posameznih funkcionalnih področjih delovanja varnostnih sil
in splošnega razvoja države, odvisnega od investicij drugih držav, saj sama tega trenutno
ni sposobna,« je poudaril in dodal, da bosta
za potek operacije v bližnji prihodnosti pomembna dva dogodka, in sicer varšavsko srečanje ter srečanje v Chicagu. »Na prvem se
bo odločalo o strukturi sil, na drugem pa o
investicijah v regiji.« Podpolkovnik Peče je v
nadaljevanju predstavil delovanje kontingenta, ki deluje na zahodu države in je vključen
v sestavo koalicijskih sil zahodnega poveljstva za usposabljanje, svetovanje in pomoč
varnostnim silam v bazi Arena na letališču
Herat. »V Afganistanu je zdaj obdobje ramazana, vendar kljub temu potekajo štiri večje
vojaške operacije, tri bataljonske ravni in ena
brigadne ravni.« Kot je dejal, je bilo v tednu
do 22. junija 489 varnostnih incidentov. »Na
območju našega poveljstva se je v tem času
zgodilo 32 kinetičnih dogodkov, od tega 22
direktnih napadov in deset napadov z eksplozivom. Imeli smo tudi raketni napad na našo
bazo in smo izvedli postopke ob takem dejanju. Na leto ima afganistanska vojska v operacijah 5500 mrtvih. Za varnost pripadnikov dobro skrbimo in se držimo postopkov
ter protokolov, vendar pa je ogroženost skupna vsem, ki delujejo v tej regiji. V zahodnem
delu je čutiti, da podpora lokalnega prebivalstva varnostnim silam počasi narašča in da
ima večje zaupanje v vojsko in policijo, na
katero se že počasi obrača, tako da je naša
navzočnost pozitivna. Srečujemo se z begunci, ki so že bili v Sloveniji in so se prostovoljno odločili za vrnitev v Afganistan. V interesu nam je, da se vzpostavi država in da mladi
najdejo priložnosti za življenje ter ostanejo doma, da živijo v tem okolju, v katerem so
bili rojeni. Mi poskušamo pomagati, da ta država zaživi, kot si želijo sami.«
Delo slovenskih vojakov na misiji Unifil v
Libanonu je predstavil vodja kontingenta major Jože Čebular. »Varnostne razmere so izjemno nestabilne, dogodki v Iraku
in Siriji, kjer islamska država izgublja bitko
za bitko, se močno odražajo na razmerah v
Libanonu,« je izpostavil major Jože Čebular in dodal, da gre za preoblikovanje sil Islamske države, posebno njihovega vodstva.
»Del njihovega vodstva se je po zadnjih podatkih umaknil prav v Libanon v bližino Bejruta, kjer želijo z različnimi napadi preusmeriti pozornost sveta na enote Unifila, civilne
prebivalce ali libanonske oborožene sile. Čeprav smo sredi ramazana, to obdobje skrajne
islamske skupine razumejo kot obdobje mučeništva, zato odprto pozivajo in zahtevajo,
tudi ukazujejo svojim privržencem, da dokažejo svojo lojalnost z izvajanjem napadov
na naštete strukture. Poveljnik Unifila je zato
sprejel dodatno zaščito sil, vendar pa hkrati
ukazal, da se naloge ne smejo omejiti, temveč
morajo potekati kot do zdaj.« Dodal je, da posebno nevarnost predstavljajo palestinska begunska taborišča. »Nastala so manjša mesta
brez nadzora, v katerih delujejo različne
palestinske politične skupine. Poudaril bi
Fatah in Hamas, v zadnjem času pa smo opazili tudi delovanje predstavnikov Islamske
države. Varnostne razmere v taboriščih in
okolici so odvisne od dogajanj na Zahodnem
bregu, dodatno pa zaostrujejo razmere še številne aretacije pripadnikov Islamske države v
Libanonu.« Poudaril je še, da če opazijo kakršno koli nevarnost, se trudijo dogovoriti za
preoblikovanje naloge tega območja, drugače pa gredo na tako imenovane vroče točke
oziroma hot spot. »Smo edini v tem sektorju
s hummerji in smo že prepoznavni med prebivalci. Če imaš spoštljiv odnos do njih, ga
imajo tudi oni do tebe. Svojega poslanstva ne
smemo omejevati ali naloge skrajševati, ker
bomo drugače izgubili kredibilnost na območju delovanja med prebivalstvom. V Libanonu je tudi približno 1,5 milijona beguncev
iz Sirije in Isis hoče povzročiti paniko ter pregnati begunce proti Evropi in tako destabilizirati razmere v Evropi.«
Iz Malija, kjer poteka misija za usposabljanje oboroženih sil Malija (EU Training Mission – EUTM), se je javil vodja kontingenta
major Tomaž Žbogar, ki je predstavil delovanje pripadnikov na misiji. »V začetku junija
smo vstopili v tretji mandat misije, ki bo trajal do leta 2018, s tem pa se je območje delovanja razširilo proti severu. To predstavlja
pomemben varnostni izziv, saj se je večina
nasilja v preteklih letih zgodila na severu države. Pomembna novost je tudi način usposabljanja malijske vojske. Postopno prehajamo s
centraliziranega usposabljanja na jugu na decentraliziran model usposabljanja, ki predvideva predvsem usposabljanja za poveljujoči
kader malijske vojske po celotnem območju delovanja. Kot inštruktorja za poveljnike vodov malijske vojske trenutno sodelujeta
tudi pripadnika SV, poslanstvo in naloge pa
so podpirali nadgradnjo ter razvoj malijske
vojske in tako prispevali k ohranjanju malijske teritorialne identitete.« Kot je dejal, vodilno vlogo julija prevzema Belgija, vsi pripadniki slovenskega kontingenta pa opravljajo
naloge v centru za usposabljanje. »Varnostne
razmere se spreminjajo med srednjo in visoko stopnjo ogroženosti, vedno pa je na prvem
mestu zaščita sil. Največja tveganja na misiji
predstavljajo tukaj delujoče teroristične skupine, ugrabitve s strani uporniških skupin,
nalezljive bolezni, vpliv posebnega vremena
in ogroženost v prometu. Pot naprej se kaže
v postopni decentralizaciji usposabljanja v
okviru tretjega mandata misije, če bo leta
2018 vključevala usposabljanje vseh vojaških
enot v regijah Malija, torej tudi v osrednjem
in deloma v severnem delu Malija.« Ob koncu
je dejal, da njihova navzočnost vpliva na stopnjo usposobljenosti malijske vojske, ki je po
njihovih ocenah nizka. SV
5
IZPOSTAVLJAMO
treba po svojih močeh pomagati ljudem, ko se znajdejo v stiski zaradi naravnih ali drugih nesreč,« je poudarila ministrica Andreja Katič.
Pripravil: Marko Pišlar
Ministrica Andreja Katič je v svojem govoru poudarila pomen praznovanja 25-letnice samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije
ter 160. obletnice odprtja kadetnice. Jubileja imata skupni imenovalec v državotvornosti, kajti izobraževanje in obramba sta dve izmed
temeljnih dimenzij varne, uspešne in perspektivne države. Kadetnica
ni le ena izmed najlepših stavb, v katerih domuje Slovenska vojska,
natančneje Center vojaških šol Slovenske vojske, temveč je njena najvišja izobraževalna komponenta, je dodala ministrica. Glede na praznovanje 25-letnice državnosti Republike Slovenije je ministrica še poudarila pomen spoštljivega odnosa do osamosvojitvenih dejanj, ki so
slovenski narod združila v prizadevanjih za svojo državnost. Zaradi
takratne enotnosti smo zmagali in ni prav, da si nekateri po 25 letih
pripisujejo vse zasluge za najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine, drugim pa to odrekajo. Osamosvojitev Slovenije je zasluga vseh
državljanov in državljank Republike Slovenije, ki so se na referendumu odločili za samostojnost, takratni voditelji pa so skupaj s pripadniki Teritorialne obrambe in takratne milice osamosvojitev uresničili ter
našo državo uvrstili na evropski in svetovni zemljevid. Poveljnik Centra vojaških šol brigadir mag. Vilibald Polšak je v svojem nagovoru
izrazil ponos ob 160-letnici kadetnice z besedami, da je znanje posameznika rezultat tradicije in preteklih rodov, ki so to znanje pridobivali ter ohranjali. V Centru vojaških šol so ponosni, da jim je zaupana ta pomembna naloga, po njegovih zagotovilih pa jo izvajajo z vso
odgovornostjo.
ca sta položili tudi delegaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo in
Zveze policijskih veteranskih društev Sever. V počastitev 25-letnice neodvisne Slovenije je 24. junija v slovenske vode priplula vojaška križarka ameriške mornarice USS Monterey (CG 61) in se zasidrala v
koprskem pristanišču. Ob tej priložnosti je poveljnik vojaške križarke
povabil ministrico za obrambo Andrejo Katič na obisk in ogled ladje.
Ameriško križarko si je ministrica ogledala z veleposlanikom ZDA v
Republiki Sloveniji Brentom R. Hartleyjem.
Fotografija: Bruno Toič
Fotografija: MO
NAČELNIK GŠSV V AVSTRIJI NA ZASEDANJU DECI
Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman se je z delegacijo
udeležil zasedanja Iniciative o regionalnem obrambnem sodelovanju
(Defence Cooperation Initiative – DECI), ki je potekalo 27. in 28. junija v Salzburgu. Cilji večstranskega obrambnega sodelovanja DECI
oziroma združevanja in razvoja zmogljivosti s partnerji so regionalni pristop v okviru koncepta pametne obrambe, usmerjenost k razvoju potrebnih zmogljivosti, stroškovna učinkovitost in uporabnost v operacijah ter ključno sodelovanje in dopolnjevanje EU ter Nata. V DECI
so poleg Slovenije vključene Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska,
letos pa je na povabilo pristopila še Albanija. Naslednje zasedanje
skupine za regionalno obrambno sodelovanje bo leta 2017 gostila
Madžarska. Po koncu zasedanja DECI je generalmajor dr. Andrej
Osterman nadaljeval dvostransko srečanje z načelnikom obrambnega štaba Republike Avstrije generalom Othmarjem Commendo. Avstrijci so predstavili potek transformacije oboroženih sil, operacije v
POLOŽILI VENEC K SPOMENIKU PADLIM IN
podporo obvladovanja migrantske krize ter mednarodne operaciUMRLIM V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO
je in misije avstrijske vojske. Pogovori so se nadaljevali s pregledom
Ministrica za obrambo Andreja Katič je z delegacijo 24. junija ob dvostranskega sodelovanja med vojskama. Generalmajor Osterman
25-letnici samostojnosti Republike Slovenije položila venec k spome- je ob koncu predstavil konkretne predloge sodelovanja, ki jih lahko
niku padlim in umrlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah. Ven- ponudi Slovenska vojska, in sicer šolo za usmerjevalce združenega
Fotografija: desetnik Daniel Mlakar
V četrtek, 23. junija, je pred kadetnico v Mariboru potekala slavnostna prireditev ob njeni
160-letnici in dnevu državnosti ob 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije. Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za obrambo Andreja Katič.
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO GOSTILO
KONFERENCO DELOVNE SKUPINE ZA
PREUČEVANJE KONFLIKTOV KONZORCIJA PZM
V avditoriju nekdanje vojaške gimnazije je 5. julija potekala tridnevna
mednarodna konferenca z naslovom Veterani in družba – demobilizacija in reintegracija nekdanjih bork in borcev skozi zgodovino. Ob začetku konference je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. Ministrstvo za obrambo je 16. konferenco delovne skupine
za preučevanje konfliktov konzorcija Partnerstva za mir (PfPC Conflict
Studies Working Group) organiziralo v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske, Inštitutom za novejšo zgodovino, ljubljansko Fakulteto za družbene vede in francoskim obrambnim ministrstvom. Ministrica Andreja Katič je dejala, da ministrstvo sodelovanju z veteranskimi
organizacijami namenja veliko pozornosti, saj se zaveda pomena njiognja, skupno usposabljanje obeh enot za specialno delovanje ter hovega delovanja, znanja in izkušenj, ki jih prenašajo na nove generacije. Pojasnila je vlogo ministrstev za obrambo ter za delo, družino, sosodelovanje na področju vojaškega šolstva in zaščite in reševanja.
cialne pravice in enake možnosti, sodelovanje obrambnega ministrstva
ter izboljšave v zadnjih dveh letih. Ob koncu je izrazila prepričanje, da
NA GOLTEH SLOVESNO OB OBLETNICI
bodo ugotovitve tokratne konference dobrodošle za delovanje slovenPREBEGA HELIKOPTERJA GAZELA
Na Golteh in v Zavodnjah sta v torek, 28. junija, potekali slovesnosti, skih veteranskih organizacij, in željo, da ministrstvo spoznanja vključi v
ki so ju pripravili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo sodelovanje z veteranskimi in stanovskimi organizacijami.
Velenje in 151. helikopterska eskadrilja SV ter občina Šoštanj in Območno združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Obeh prire- ODBOR ZA OBRAMBO DZ NA OBISKU
ditev se je udeležila ministrica za obrambo, ki je udeležence tudi na- V VOJAŠNICI EDVARDA PEPERKA
govorila. Na slovesnosti na Golteh je ministrica poudarila, da je bil Člani odbora za obrambo DZ so imeli 6. julija v Vojašnici Edvarda
prebeg helikopterja skrbno načrtovan in izpeljan brez napak, bil pa Peperka delovno sejo. V okviru obiska so poslance seznanili z deloje velika moralna podpora osamosvojiteljem, ki so se na več koncih vanjem 10. pehotnega polka in motorizirano bataljonsko bojno skuSlovenije uprli mnogo večji agresorski vojski. S takimi dejanji posa- pino, ki je prejšnji mesec dosegla raven usposobljenosti po Natovih
meznikov, kot sta bila Jože Kalan in Bogomir Šuštar, in enot TO ter ta- standardih CREVAL (Combat Readiness Evaluation Criteria). Ministrikratne milice po Sloveniji v tistih prelomnih časih osamosvajanja se je ca za obrambo Andreja Katič, načelnik GŠSV generalmajor dr. Ankrepilo slovenstvo, ki se je pokazalo v enotnosti, kakršne v naši zgo- drej Osterman, poveljnik 1. brigade SV brigadir Roman Urbanč in
dovini ne pomnimo, je poudarila ministrica. Dejanja posameznikov, ki poveljnik 10. pehotnega polka podpolkovnik Franc Kalič so članom
so tvegali svoja življenja, so bila še toliko pomembnejša za celotno odbora predstavili delovanje 10. pehotnega polka, predvsem pa najnarodno zavest. Popoldne se je ministrica udeležila tudi slovesnosti novejšo zmogljivost, in sicer motorizirano bataljonsko bojno skupiob dnevu državnosti in prebegu helikopterja gazela na travniku pred no (MotBBSk). Gre za zmogljivost, katere vzpostavitev je ena izmed
kmetijo Žohar, kjer so med osamosvojitveno vojno skrivali prebegli he- glavnih letošnjih nalog Slovenske vojske, namenjena pa je nacionalni
obrambi, delovanju v okviru zavezništva ter sistema zaščite in reševalikopter gazela.
nja ter tudi za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Ministrica Andreja Katič je izrazila zadovoljstvo, da so poslancem predstavili potek
OBRAMBNA MINISTRICA NAGOVORILA
postopkov vzpostavljanja bataljonske bojne skupine, vključno s težaUDELEŽENCE FACE 2016
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v soboto, 2. julija, v ljubljan- vami in izzivi, med katerimi je navedla tudi, da so bili pripadniki skupiskih Križankah kot slavnostna govornica nagovorila udeležence ne vključeni v podporo med migrantsko in begunsko krizo. Predsednik
evropskega tekmovanja ekip prve pomoči FACE 2016 (First Aid Con- odbora za obrambo Žan Mahnič je izrazil zadovoljstvo, da so poslanvention of Europe). Ministrica je v svojem govoru poudarila, da ima ci obiskali 1. brigado in 10. pehotni polk. Kot je dejal, ga veseli, da so
Rdeči križ Slovenije, ki letos praznuje 150 let delovanja, pomembno se končno lotili vzpostavitve MotBBSk, kar so obljubili že pred nekaj
mesto med nevladnimi organizacijami v naši državi in je ena ključ- časa. »S to zavezo smo šli tudi v Nato,« je še dejal in poudaril, da so
nih organizacij v našem sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Deja- na srečanju govorili tudi o nekaterih izzivih, s katerimi se je enota srečela je, da je bilo Ministrstvo za obrambo, predvsem pa Uprava RS za vala v okviru vzpostavljanja MotBBSk, kot sta popolnjevanje in stanje
Fotografija: Slovenska vojska
V znamenju 25-letnice
samostojnosti in suverenosti
Republike Slovenije
6
SV
zaščito in reševanje kot soorganizator, od začetka vključeno v organizacijo letošnjega evropskega festivala prve pomoči FACE. »Prebivalcem Ljubljane in drugim državljanom ter številnim turistom, ki jih je
v tem času v Ljubljani zelo veliko, ste predstavili poslanstvo humanitarnih prostovoljskih organizacij, njihovo skrb za ozaveščanje ljudi o
pomenu pravočasne laične prve pomoči in zavedanje, da je vedno
voznega parka, ki je, kot je dejal Žan Mahnič, posledica dolgoletnega
nespametnega varčevanja v obrambnem sistemu. Predsednik odbora
za obrambo DZ je dodal, da bodo s septembrom organizirali seje odbora, namenjene problematiki, s katero se člani srečujejo ob obiskih
obrambnega resorja, na njih pa naj bi oblikovali konkretne sklepe, s
katerimi bodo ministrstvo in vlado pozvali k izboljšanju stanja. SV
7
INTERVJU
solidarnost z drugimi državami. Kot primer
naj omenim dogovor voditeljev vrha Evropske unije, da bomo ob spoprijemanju z migrantsko problematiko dobili v pomoč dodatnih 400 do 500 tujih policistov, na koncu pa
jih je prišlo približno 100. Migrantska kriza
je pokazala, da je Slovenija kot majhna država z omejenimi resursi v količinskem pomenu zelo težko zagotavljala varnost ob spoprijemanju z migrantsko problematiko, saj
smo uporabili vse razpoložljive sile, ki smo
jih imeli. Največja streznitev je bila, da veliko sil, ki jih imamo napisane na papirju, ne
moremo aktivirati. Naj navedem odziv pogodbenih rezervistov SV na vpoklic za opravljanje vojaške službe, ki je bil majhen. Migrantska kriza je odprla veliko vprašanj, tudi
o vlogi in pomenu rezervne sestave v Policiji, ki veliko let ni naredila ničesar pri usposabljanju pomožnih policistov. Tudi precej
strokovnjakov, ki so včasih podpirali prehod
SV na poklicno vojsko, danes odpira vprašaVojne na Bližnjem in Srednjem vzhodu,
nje ponovne odmrznitve vojaške obveznosti.
v Siriji, Iraku ter Afganistanu so
Pri slovenskih državljanih, ki živijo ob meji
povzročile veliko migrantsko krizo, ki je
na vstopnih točkah v državo, se je pojavila
nekakšna oblika hibridnega bojevanja.
določena grožnja zaradi migrantov, pa ne v
Migracije lahko štejemo kot del hibridnih smislu fizične ogroženosti, temveč kot dvom,
groženj, če imamo neposredno korelacijo in da država sploh obvladuje razmere na meji ob
namen, torej, da je neki akter s populacijskim množičnem prihodu migrantov.
pritiskom namenoma želel destabilizirati neNato je najmočnejše in največje
kega drugega akterja, na primer Evropo.
da imamo v Sloveniji težave, saj smo po letu
1991 premalo vlagali v varnostno kulturo.
To je mogoče vzpostaviti le s socializacijo,
predvsem s sekundarno, ki poteka v izobraževalnem sistemu. Nasploh smo vzpostavitvi varnostne kulture v Sloveniji namenjali
premalo pozornosti, izjema so le gasilci, ki s
svojo strukturo in delom temu področju namenjajo veliko skrb. To se kaže v slabšem odzivanju, ko gre za potrebe nacionalnovarnostnega sistema, predvsem pa pri konkretnem
ravnanju državljanov, ki so vse manj sposobni za opravljanje nalog samozaščite. Imamo
primere naravnih nesreč, ko si ljudje težko
sami pomagajo ali si sploh ne znajo pomagati, čeprav živijo na območjih, ki so ogrožena
z nesrečami, pa nimajo osnovnih sredstev, s
katerimi bi lahko rešili sebe ali svoje imetje.
Po letu 1991 smo slovenski državljani skrb za
varnost prenesli na državo, ta pa bolj ali manj
na dve resorni ministrstvi.
IZKAZALO SE JE,
DA EVROPA NIMA
ENOTNE VIZIJE
vojske so tesno vključene v enotno strukturo in med seboj povezane v Natova poveljstva, zato je v tem pogledu veliko bolj močan,
kot je Evropska unija. Največja težava bo nastala, če bo prišlo do varnostnega tekmovanja
med državami članicami Nata. To lahko vodi
do šibkejšega položaja in vloge zavezništva, ne
bom rekel, celo do njegovega razpada, vendar
pa smo tak primer že imeli. Francija je v času
Charlesa de Gaulla vzpostavila posebno razmerje z Natom, saj je ohranila politično članstvo, izstopila pa je iz vojaškega dela.
zavezništvo v zgodovini, ki ga je s
konvencionalnim orožjem nemogoče
poraziti. Kako resno ga lahko
Mislim, da zelo, ne le zaradi veliko migran- ogrozijo asimetrične grožnje?
Koliko so migranti
destabilizirali Evropo?
Svet danes pretresajo številne varnostne grožnje. Konvencionalne vojaške spopade je zamenjal sodobni terorizem, vse pogostejši pa so kibernetski napadi in druge asimetrične oblike varnostnih groženj. Vojne na Bližnjem in Srednjem vzhodu,
v Siriji, Iraku ter Afganistanu so v zadnjih letih v Evropi povzročile hudo migrantsko krizo, ki je zamajala njen temelj. »Ob migrantski problematiki smo v Sloveniji
ugotovili, da smo na področju nacionalne varnosti kot samostojna država zelo šibki. Spoznali smo, da se je težko opirati na neko solidarnost z drugimi državami,«
je v pogovoru poudaril izredni profesor na Katedri za obramboslovje Fakultete za
družbene vede dr. Uroš Svete.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Sodobne varnostne grožnje so
danes drugačne kot v preteklosti,
saj svetu grozijo nove grožnje, ki
jih predstavljajo asimetrični viri
ogrožanja, kot so sodobni terorizem,
kibernetsko bojevanje in drugo.
Bolj kot o novih grožnjah bi govoril o spremenjenih relacijah med viri ogrožanja. Nova
grožnja je posledica nekih novih pristopov,
prijemov ali tehnologij. Med nove vire ogrožanja spadajo tudi tiste, ki izvirajo iz kibernetskega prostora. Ko gre za terorizem, migracije in drugo, to niso nove grožnje, so pa
danes veliko bolj izpostavljene, kot so bile
nekoč, kar pomeni, da se je njihova relacija
do drugih groženj zelo povečala.
8
SV
je ob začetku krize v Ukrajini pojavila ponovna grožnja po izbruhu klasičnih oboroženih spopadov.
Kljub številnim naravnim in drugim
nesrečam državljani Slovenije zaradi
njih nismo zaskrbljeni. Zakaj ne?
Za naravne nesreče skoraj 50 odstotkov vprašanih pravi, da niso zaskrbljeni, ker dobro razumejo, kako v Sloveniji deluje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Pri migracijah smo ta sistem ukrepanja vzpostavljali na hitro, zato so bili ljudje zelo zaskrbljeni glede obvladovanja razmer ob prihoKaj je največja grožnja varnosti
du migrantov. Poleg tega je bila migracijska
slovenskih državljanov?
kriza taka, kot se je pojavila, tudi nekaj povPo podatkih zadnje raziskave Slovensko sem novega za našo politiko in državljane.
javno mnenje so slovenski državljani na
ravni vzorca raziskave kot zelo ogrožajoče Kakšna je raven zavedanja državljanov
ocenili množične migracije in socialno-eko- o varnostnih grožnjah pri nas in kako
nomsko krizo. Med večje grožnje so uvrsti- ocenjujete varnostno kulturo v Sloveniji?
li tudi oborožene spopade. Pred nekaj leti ta O varnostni kulturi je bilo v zadnjem času
grožnja ni bila toliko opazna, saj so bile bolj precej govora, predvsem ko smo zaznali težanavzoče druge oblike ogrožanja, ki jih pred- ve s popolnjevanjem naših varnostnih strukstavljajo naravne in druge nesreče ter delno tur v Policiji, še bolj pa v Slovenski vojski.
terorizem. Ekonomsko-socialna kriza je kot Varnostna kultura se lahko analizira na več
dejavnik ogrožanja posameznikov v Sloveni- ravneh. Lahko jo analiziramo na ravni zaji navzoča že nekaj časa, oboroženi spopadi znavanja ali tega, koliko državljani poznajo
pa so bili manj opazni, potem ko so se leta neke varnostno pomembne teme, lahko pa
1999 končale vojne na Balkanu. V Evropi se tudi z vidika, kako se nanje odzivajo. Mislim,
tov na poti v Evropo, saj je v zadnjem valu
od lanske jeseni presegel milijon. Te migracije so onemogočile vzpostavitev zaupanja,
ki je v Evropi potekala od leta 1945. Evropa in Evropska unija sta nastali na zavedanju pomena zaupanja med evropskimi državami. To je bila v očeh očetov EU edina
možnost, da ne pride ponovno do vojnega
spopada med Veliko Britanijo, Nemčijo in
Francijo. Zdi se, da se je zaupanje med temi
migracijami zelo načelo, s tem pa tudi vizija
Evrope. Izkazalo se je, da Evropa nima enotne vizije, kar je pokazal referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije oziroma
brexit. Tudi Slovenija kot njena članica v tem
kontekstu nima enotne vizije, saj celo mnenja najvišjih slovenskih voditeljev o vprašanjih prihodnje ureditve Evrope niso enotna.
To odprto vprašanje, ali se odločiti za tesnejše sodelovanje v Evropi ali pa ponovno vrniti moč na stran držav, bo bistvenega pomena
za obstoj EU. Tudi pri brexitu se je kampanja
močno osredotočala prav na migracije, in to
v državi, ki ima eno najdaljših tradicij migracij. Velika Britanija je namreč država z zelo
dolgo kolonialno tradicijo, zato so vanjo prihajali migranti iz nekoč britanskih predelov
Afrike, Indije in Pakistana.
Kako so migracije vplivale
na varnost v Sloveniji?
Mislim, da migracije niso neposredno vplivale na našo nacionalno varnost. Danes
imamo pri nas od 250 do 300 migrantov, ki
so zaprosili za azil. Ob migrantski problematiki smo v Sloveniji ugotovili, da smo na
področju nacionalne varnosti pred velikimi izzivi in kot samostojna država zelo šibki.
Spoznali smo, da se je težko opirati na neko
Drži, kar ste rekli. Nato se je pokazal kot najmočnejša vojaška organizacija na svetu predvsem v smislu odvračanja. Nimamo primera,
da bi Natovo državo kdo konvencionalno napadel, če ob tem ne upoštevamo falklandske
vojne. Imeli smo le en primer, ko se je neka država članica Nata sklicevala na 5. člen severnoatlantske pogodbe, in sicer je bilo to ob terorističnih napadih na ZDA leta 2001. Kako
bi se Nato odzval ob napadu na katero izmed
njegovih članic, lahko ocenimo le hipotetično.
Dejstvo je, da že obstoj Nata kot organizacije
odvrača grožnje. Glede tega vprašanja so mnenja med strokovnjaki in analitiki zelo različna. Ameriška korporacija »think tank« RAND
je na primer odkrito objavila, da Nato ob ruskem konvencionalnem napadu ne bi mogel
obraniti treh baltskih članic dlje kot tri dni.
Težko si predstavljamo tudi dejstvo, da bi Nato
na to grožnjo odgovoril z jedrskim orožjem.
Kaj je torej največja grožnja?
Največja grožnja je tista, ki izhaja iz držav članic. Grožnja ne bo prišla iz Rusije, Kitajske ali
Azije, težava je, da se je v Evropi zelo okrepil neki skepticizem v odnosu do nadnacionalnega povezovanja. V 19. stoletju je prišlo
do vrhunca nacionalnega osamosvajanja in
nacionalnih držav, po prvi in drugi svetovni
vojni pa so začeli oblikovati institucionalizirane nadnacionalne strukture v obliki evropskih skupnosti, Evropske unije, Sveta Evrope, OVSE, Nata in drugega. Danes se države
spet poskušajo vrniti k sebi. Mislim, da je to
največja težava tudi za Nato. Za zdaj ne kaže,
da bi se v Natu zgodilo kaj podobnega, kot je
bil brexit za Evropsko unijo. Severnoatlantsko
zavezništvo je kljub vsemu precej trdna politična in vojaška zveza. Ima svoje standarde,
Glede na podatke tako kot Slovenija
velika večina članic Nata ne zagotavlja
denarja v predpisani višini. Ali so
Natovi očitki Sloveniji glede
neizpolnjevanja zavez upravičeni?
Če pogledamo, katere države namenjajo za
obrambo denar v predpisani višini dveh odstotkov BDP-ja, smo lahko presenečeni, da to
dela manjšina držav članic Severnoatlantskega zavezništva. Poleg ZDA to mejo dosegajo le
še Grčija, Poljska, Velika Britanija in Estonija. Dejstvo je, da imamo zavezo v Natu, ki se
je načeloma ne drži večina članic. Omenil bi le
primer Albanije, ki je med pogajanji za vstop
v Nato vzdrževala raven namenjenega denarja, po vstopu pa se je njen obrambni proračun
zelo zmanjšal. Tudi Belgija za obrambo nameni v odstotkih še manj kot naša država. Slovenija je od Nata upravičeno dobila zaušnico
za neizpolnjevanje zavez glede višine denarja za obrambo. Mislim, da je glavna težava v
tem, da se v Sloveniji ne držimo svojih napisanih dokumentov. Tako dajemo slab znak navzven. Če državni zbor sprejme Resolucijo o
splošnem dolgoročnem programu razvoja in
opremljanja SV, nato pa v naslednjih letih še
Srednjeročni obrambni program, ki ni v skladu s prej sprejetimi dokumenti, je to lahko velika težava. Mislim, da bi morali biti pošteni do sebe in zaveznikov, ker če boš odkrit in
SV
9
SPREMLJAMO
pošten, boš tako dosegel, da te zavezniki cenijo, pa čeprav si majhen. Težava v Slovenski
vojski ni le posodobitev, temveč tudi pomanjkanje kadra, saj ima po nekaterih podatkih SV
danes manj kot 7000 pripadnikov, kar ni skladno s sprejetimi dokumenti. Počasi bodo odhajali ne le vojaki po dopolnjenem 45. letu,
temveč tudi najbolj izkušeni podčastniki in
častniki. Teh težav se z nekim simboličnim
povečanjem proračuna za obrambo ne da rešiti na hitro. Prepričan sem, da je večje povečanje obrambnega proračuna zelo malo verjetno. Izkušnje iz zadnjih let so pokazale, da
vlade ne glede na politično opcijo nerade povečujejo vsoto denarja za obrambo, ali če se
drugače izrazim, če je le mogoče, bodo raje
varčevale prav pri obrambi. Po drugi strani so
rezultati zadnjih javnomnenjskih raziskav pokazali, da so državljani, ki so dolga leta podpirali zmanjševanje vsote denarja za obrambo,
danes spremenili svoje prepričanje, kar pomeni, da je velika večina vprašanih izrazila nasprotovanje nadaljnjemu znižanju obrambnega proračuna, relativna večina pa je taka, ki bi
se strinjala celo s povečanjem. To je nekaj no-
vega. Ali bo politika to podporo izkoristila, ne
vem. Slovenskih državljanov na žalost ne skrbi
pretirano, da slovenska politika malo upošteva svoja sprejeta določila. Ko gre za mednarodno skupnost, predvsem Nato, to ni tako.
Ali sta Slovenija in Slovenska
vojska dovolj razvili zmogljivosti za
zagotavljanje kibernetske varnosti?
Mislim, da smo naredili premalo, predvsem
pa precej prepozno. Slovenija je šele letos sprejela Strategijo kibernetske varnosti in zdi se,
da zaradi obiska pomočnika generalnega sekretarja Nata Sorina Ducaruja, ki v Natu skrbi
za nove varnostne izzive. Črna gora je na primer tako strategijo sprejela že pred štirimi leti.
Na vprašanje, ali je Slovenska vojska razvila in
vzpostavila zadostne zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, vam lahko odgovorim, da je pred leti sicer imela zamisel, da bi
v svojo pogodbeno rezervno strukturo vključila strokovnjake za informacijsko tehnologijo, ki bi lahko bili del zmogljivosti za kibernetsko varnost. Kolikor vem, so to bolj zamisli in
10
SV
želje. Prav ta pritisk Nata je Slovenijo spodbudil k razmišljanju o reševanju tega vprašanja
na medresorski ravni, kajti kibernetske grožnje presegajo delovno področje enega resorja.
Z njimi se tudi ne more ukvarjati le malo zaposlenih na Nacionalnem odzivnem centru za
obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT. Kibernetske grožnje zahtevajo jasno identifikacijo, kaj je cilj takih napadov in katere resurse
imamo, da bi se jim lahko uprli. Vzpostavljanje lastnih oziroma vzporednih zmogljivosti je
zelo drago in nesmiselno. Ne morem si predstavljati, kako bo SV dobila informatika za
plačo javnega uslužbenca, ko lahko ta na globalnem trgu informacijskih tehnologij opravlja delo za nekajkrat višji mesečni osebni
dohodek. Mislim, da je edina rešitev v javno-zasebnem partnerstvu vseh akterjev in aktiviranju resursov, ki so tudi v civilnem okolju. V Sloveniji imamo vrhunske strokovnjake
za informacijske tehnologije. Strinjam se tudi
s prizadevanji na posameznih področjih kritične infrastrukture in z zagotavljanjem kibernetske varnosti, na primer na področju ener-
getike, vendar pa je očitno, da nas mora Nato
k ukrepanju priganjati in spodbujati, da naredimo nekaj tudi na področju kibernetske varnosti. Mislim, da je pomembno, da se čim prej
lotimo operacionalizacije strategije, saj sem
prepričan, da v Sloveniji na področju kibernetske varnosti nismo izoliran, varen otok.
Če bi nekdo imel namen, da bi resno ogrozil
kibernetsko varnost v državah članicah Nata
in Evropske unije, ne bo izbral države, ki ima
najbolj razvito tehnologijo za zagotavljanje kibernetske varnosti, temveč države, ki so na
tem področju najbolj šibke. Po meni znanih
podatkih se predvsem Kitajska vede zelo ofenzivno in tudi v Sloveniji zaznavajo kibernetske
napade, ki prihajajo prav iz te države.
Za izboljšanje kibernetske varnosti
je pomemben sistematičen pristop,
predvsem krepitev sodelovanja med
pristojnimi ustanovami tako pri
medresorskem sodelovanju na ravni
države kot tudi v sodelovanju z drugimi
mednarodnimi organizacijami.
V čem je to bistveno za Slovenijo?
Evropska unija ima posebno agencijo za informacijsko varnost, to je ENISA, Nato pa ima
center odličnosti za sodelovanje pri kibernetski obrambi v Estoniji, novi oddelek za nekonvencionalne grožnje in pomočnika generalnega sekretarja Nata za nove varnostne izzive.
Sodelovanje z Natom in Evropsko unijo je za
Slovenijo koristno v smislu izmenjave izkušenj
ter mreženja. Sistem kibernetske obrambe temelji na strokovnjakih za informacijske tehnologije in sistemskih inženirjih, ki vzdržujejo računalniške sisteme. Če pride do napada v
državi, bodo najpomembnejši administratorji za informacijsko tehnologijo dobili podatke
o tem napadu, kakšne vrste je, kako se mu je
mogoče izogniti in kako se pred njim obraniti.
Da bi Nato ustanavljal posebne enote za kibernetsko obrambo, je nesmiselno.
Obravnavanje kibernetskih
groženj ne sme biti osredotočeno
le na tehnični vidik, temveč tudi
na varnostno ozaveščanje in
preventivno delovanje posameznika.
Kako pomembno je zadnje?
Menim, da je ta vidik celo bolj pomemben
od tehničnega, saj za grožnjami vedno stojijo ljudje. Po mojem prepričanju je vprašanje
varnostne kulture v Sloveniji izrazito podcenjeno. Kot zgled bi si lahko postavili skandinavske države, kot so Danska, Finska, Švedska
in Norveška, ki so v vrhu, ko gre za izobraževanje, zaznavanje groženj ter ozaveščanje državljanov o nevarnostih kibernetskih groženj.
Zanimivi so nedavni rezultati raziskave o stanju izobraženosti slovenske populacije, saj kažejo, da smo Slovenci v povprečju informacijsko slabše pismeni, prav tako zelo malo ljudi
pozna na primer SI-CERT oziroma spletno
oko kot prijavno točko za ugotavljanje in preprečevanje sovražnega govora in posnetkov
spolnih zlorab otrok na internetu ter podobno. Informacijska varnostna kultura pri nas
je nizka, problematično pa je predvsem stanje med mladimi. V osnovni šoli se otroci pri
računalništvu ukvarjajo z osnovami logike in
programiranjem, v prostem času pa vstopajo v
družbena spletna omrežja popolnoma brez zavedanja o nevarnosti njihove uporabe.
Nato je na vrhu v Walesu leta 2014 v
okviru razprav o varnostnih izzivih
potrdil prednostne cilje razvoja
zmogljivosti, kamor spada tudi
kibernetska obramba. Ali bodo te
prednostne naloge po letošnjem
vrhu v Varšavi kaj drugačne?
Mislim, da bo vsaj v kratkoročnem obdobju
kibernetska obramba v Natu malo izgubila
pomen, saj se zavezništvo znova vrača h koreninam, torej h krepitvi zmogljivosti za konvencionalno vojskovanje tako na kopnem kot
v zraku in na morju. Po zasedanju voditeljev
držav članic Nata v Walesu leta 2014, ko še ni
bilo krize v Ukrajini, so se asimetrične varnostne grožnje, kot so terorizem in kibernetski napadi, znašle na vrhu dnevnega reda. Po
vrhu v Varšavi bo Nato bolj poskušal okrepiti
svojo klasično vojaško moč in obrambo, razmere pa se lahko spremenijo, če bi prišlo do
odkritega pojava neke resne kibernetske grožnje, ki bi spremenila fokus delovanja zavezništva. LEPOTA OSAMOSVOJITVE
JE BILA V VKLJUČEVANJU,
NE IZKLJUČEVANJU
Na predvečer slovenskega državnega praznika je v petek, 24. junija, v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost ob 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. Proslave ob letošnjem dnevu državnosti so se udeležili najvišji
predstavniki Slovenije, med njimi predsednik vlade dr. Miro Cerar, predsednik
državnega zbora dr. Milan Brglez, predsednik državnega sveta mag. Mitja Bervar, ministrski zbor, poslanci državnega zbora ter nekateri drugi pomembni gostje iz Slovenije. Na povabilo predsednika RS Boruta Pahorja, ki je bil tudi slavnostni govornik, so bili na slovesnosti tudi voditelji iz Avstrije, Hrvaške, Italije in
Nemčije.
SODELOVALI SO ZASTAVONOŠE SLOVENSKE VOJSKE,
POLICIJE TER VETERANSKIH IN DOMOLJUBNIH
ORGANIZACIJ.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografiji: Bruno Toič
SLAVNOSTNI
GOVORNIK BORUT
PAHOR JE POVEDAL, DA
CENI NARODNO IN
LJUDSKO ENOTNOST
IZPRED ČETRT STOLETJA.
D
ogajanje ob praznovanju letošnjega dneva državnosti se je začelo na
simbolnem prostoru slovenske državnosti na Trgu republike, kjer je potekal
protokolarni del s pregledom častne čete Slovenske vojske in dvigom zastave RS na drog
pred državnim zborom. Zastavo je z doskokom na Trg republike prinesel večkratni svetovni prvak v padalstvu višji vodnik
Matjaž Pristavec, pripadniki protokolarne
enote SV pa so v čast državnega praznika z
Ljubljanskega gradu iz šestih protokolarnih
topov izstrelili šest salv. Potem se je dogajanje preselilo na Kongresni trg, na katerem je
predsednik RS Borut Pahor najprej pregledal
ešalon zastavonoš, praporščakov in nosilcev
bojnih zastav SV, Policije ter veteranskih in
domoljubnih društev ter organizacij. Nebo
nad prizoriščem so preleteli letala in helikopterji Slovenske vojske ter Policije.
Slavnostni govornik na prireditvi predsednik RS Borut Pahor je v uvodu poudaril, da ceni narodno in ljudsko enotnost izpred četrt stoletja. Ob tem je dodal, da je bila
lepota osamosvojitve v tem, da je v ta proces
vse ljudi vključevala, nikakor pa ni izključevala, kar je bistveno in velja tudi za vse naše
prihodnje izzive. Po predsednikovem prepričanju enotnost ni nastala čez noč, temveč je
bila rezultat dialoga, sodelovanja in zaupanja. Pahor je prav tako povedal, da imamo
danes svojo državo, vključeni pa smo v najbolj povezan del Evropske unije in zahodnega sveta. Ocenil je, da smo bili ob pravem
času na pravem mestu, zato ni razlogov, da
bi obžalovali takratno in vse poznejše odločitve, vključno z vstopom v Evropsko unijo,
Nato ter druge integracije. Po njegovem prepričanju prihaja čas, ko bo treba krmilo prijeti krepkeje in ga odločneje zasukati zaradi
domačih ter evropskih razmer. V bistvu sta
mogoči le dve poti. Ena je vračanje k nacionalnim politikam, kar pomeni zaton Evropske unije, druga pa njeno povezanost in renesanso te evropske zamisli. Predsednik
Pahor je še omenil, da je za Slovenijo življenjskega pomena, da se EU krepi, ob koncu pa je
čestital vsem državljanom in državljankam
Republike Slovenije ob njihovem državnem
prazniku.
S povabilom voditeljev iz sosednjih držav je
Slovenija pokazala, da namenja velik poudarek prijateljskim odnosom s sosedi, s katerimi si deli skupne zgodovinske in kulturne korenine. Proslave ob dnevu državnosti so
se namreč udeležili predsednica Republike
Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović, predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella
in predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer. Poleg njih je bil na prireditvi tudi predsednik Zvezne republike Nemčije Joachim
Gauck, saj je imela Nemčija pomembno vlogo
v času slovenske osamosvojitve, nas podpirala pri pridobivanju mednarodnega priznanja
in bila velika zagovornica vključevanja Slovenije v mednarodne organizacije ter povezave.
V drugem delu slovesnosti je potekal kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi, glasbo, navdihnjeno s slovensko pokrajino, in štirimi kratkimi filmi. Proslava se
je končala s slavnostnim ognjemetom z Ljubljanskega gradu. SV
11
IZ NAŠIH ENOT
NA POLJSKEM
VRHUNSKO
ZASEDANJE NATA
V Varšavi na Poljskem se je 9. julija končalo vrhunsko zasedanje članic Nata. Slovensko delegacijo je vodil predsednik vlade dr. Miro Cerar. V delegaciji so bili tudi
ministrica za obrambo Andreja Katič, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in
načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Andrej Osterman.
Besedilo: SSK
Fotografija: www.nato.int
P
redsedniki držav in vlad so v odziv na
bistvene spremembe in izzive varnostnega okolja, ki jih predstavljajo terorizem, ruske aktivnosti v Ukrajini ter nestabilnosti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki,
potrdili nov, prelomen korak v dolgoročnem
dokazuje zmožnost hitrega prilagajanja novim
razmeram in izraža odločnost, enotnost, kohezivnost ter solidarnost, k čemur Slovenija že prispeva predvsem s sodelovanjem v Natovih odzivnih silah oziroma silah zelo visoke
stopnje pripravljenosti. Z vidika vnaprejšnje
osrednjem Sredozemlju z vidika izboljšanja koordinacije in podpore operaciji EU Sophia.
Obvladovanje sodobnih varnostnih tveganj
vpliva na razvoj obrambnih sistemov vseh zaveznic, pri čemer se je treba zavedati, da to zahteva tudi več oziroma ustrezna finančna sredstva.
Pregled izvajanja zaveze o dvigu obrambnih izdatkov je bila ena glavnih točk voditeljev držav
in vlad in je bila visoko na agendi tudi na zasedanju obrambnih ministrov. Slovenija je glede
obrambnih izdatkov in izdatkov za opremo
med zadnjimi v zavezništvu. Na drugi strani
se Slovenija glede na zmogljivostna merila in
dejanske prispevke na področju uporabe zračnih in morskih plovil ter sodelovanja v Natovih
operacijah uvršča v zgornjo skupino med zavezniki. Prav tako naša država nadpovprečno popolnjuje hitre odzivne sile in mesta v Natovi poveljniški strukturi ter strukturi sil.
Leta 2015 je Slovenija za obrambne izdatke namenila 361 milijonov evrov oziroma 0,94 odstotka BDP. Raven obrambnih izdatkov RS je
po prejemu dodatnih sredstev za reševanje begunske problematike in realizirani odprodaji premoženja in opreme trenutno 383 milijonov evrov oziroma 0,97 odstotka BDP. Glede na
novi predlog proračuna za leto 2017 bomo naslednje leto za obrambne izdatke namenili 384
Z LADJO TRIGLAV
POMAGALI
VEČ KOT 1000 LJUDEM
Po petih mesecih delovanja v operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia v južnem delu Sredozemskega morja se je 13. marca v koprsko pristanišče srečno vrnila večnamenska ladja Triglav, ki je s 37 člani posadke patruljirala in zbirala podatke za odkrivanje ter spremljanje tihotapskih mrež v Sredozemlju. Skladno z
mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (Safety Of Life At
Sea – SOLAS) so tudi iskali in reševali na morju, če so naleteli na plovila, na katerih so bila ogrožena življenja, predvsem beguncev iz Sirije in držav podsaharske
Afrike, saj so z gumijastimi čolni in odsluženimi ribiškimi ladjami poskušali prečkati
Sredozemsko morje do obale južne Italije. Posadka ladje Triglav je med operacijo
Sophia na morju preživela 58 operativnih dni in onesposobila devet čolnov, ki so
tihotapili begunce, poleg tega je izvedla devet neposrednih reševanj, ob tem pa je
na krov ladje vkrcala več kot 400 ljudi.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: višji vodnik Boštjan Omerza/430. MOD
EVROPSKA UNIJA Z OPERACIJO
SOPHIA OKREPILA BOJ
PROTI TIHOTAPCEM
Zaradi resnih razmer v Sredozemskem morju
se je pojavila potreba po preprečevanju smrtnih žrtev na pomorskih migracijskih poteh,
zato je bila lani na podlagi sklepov Evropske
unije sprejeta odločitev o vzpostavitvi misije NAVFOR MED Sophia. Njeni cilji so bili
povečati navzočnost na morju, okrepiti boj
proti tihotapcem ljudi in preprečiti nezakonite migracije. Misija je dobila ime po somalijski deklici, ki se je rodila na eni izmed ladij
v operaciji. Vlada RS je na podlagi sklepa o
sodelovanju Slovenije v operaciji Slovenski
vojski naložila naloge za pripravo kontingenta. Njegovo jedro je predstavljala večnamenska ladja Triglav, ki je iz koprskega pristanišča v operacijo v južni del Sredozemskega
morja odplula 16. oktobra lani.
procesu prilagajanja zavezništva novim varnostnim razmeram. Izzivi na vzhodu zahtevajo
odvračanje in obrambo, izzivi na jugu pa tudi
krizno upravljanje ter kooperativno varnost.
Oboji izzivi zahtevajo pripravljenost, odzivnost, hitro sprejemanje odločitev in solidarnost
kakor tudi dolgoročna partnerstva, predvsem z
EU, ter investicije v zmogljivosti. S povečano vojaško navzočnostjo na vzhodu, in sicer z rotacijami štirih večnacionalnih bataljonov, so varnostno najbolj izpostavljene vzhodne zaveznice
dobile dodatna varnostna zagotovila, s čimer se
je podkrepila celovita zavezniška odvračalna in
obrambna drža. Hkrati je bil glede odnosov z
Rusijo potrjen dvotirni pristop, saj se zaveznice
strinjajo, da je v času zaostrenih varnostnih razmer dialog za reševanje globalnih varnostnih
vprašanj pomembnejši kot kadar koli prej.
Obrambni ministri so v Varšavi naredili korak
naprej in se konkretneje posvetili praktičnim
vidikom implementacije okrepljene odvračalne in obrambne drže zavezništva. Tako Nato
12
SV
MED 49 PRIPADNIKI SLOVENSKE
VOJSKE LADJA TRIGLAV
S 37 ČLANI POSADKE
V kontingentu Slovenske vojske v operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia je
bilo 49 pripadnikov SV. Na začetku operacije se je vzpostavilo operativno poveljstvo v
Rimu, kjer so imeli tri pripadnike, ki so skrbeli za logistiko, spremljanje razmer in civilno-vojaško sodelovanje. Štirje pripadniki SV
so delovali na poveljniški ladji, italijanski letalonosilki Cavour, in sicer dva v taktičnem
poveljstvu ter dva v medicinskem elementu role 2. Glavnina slovenskega kontingenta je bila na večnamenski ladji Triglav s 37
člani posadke. Poleg pripadnikov 430. mornariškega diviziona so bili na krovu ladje
Triglav tudi pripadniki iz drugih enot SV,
med njimi iz čete vojaške policije, VZE in
enote PEST, skupaj s člani posadke ladje pa
so sestavljali skupino za pregled plovil. Kolektiv ladje je bil mešan, saj so v njem sodelovali tako moški kot ženske. Ladjo Triglav in
njeno delovanje je v pomorski bazi Augusta
na Siciliji podpiral nacionalni podporni element (NPE) s petimi pripadniki, ki so skrbeli za vso logistično podporo in nemoteno
delovanje ladje, in sicer za oskrbo z gorivom, hrano, vodo, rezervnimi deli in drugimi materialnimi sredstvi, ki so jih potrebovali za nemoteno operativno delovanje ladje
ter njene posadke.
KORISTNE IZKUŠNJE
S SODELOVANJEM V OPERACIJI
NAŠE MORJE – LAMPEDUSA
Slovenska vojska je z ladjo Triglav pred
časom že sodelovala v humanitarni operaciji Naše morje – Lampedusa. Njen namen je
bil nadzor v mednarodnih vodah, da bi okrepili pomorsko varnost in zagotovili reševanje
na morju. Ta operacija je bila prva pomorska operacija, v kateri je Slovenska vojska v
takem obsegu sodelovala z ladjo Triglav. Kot
je poudaril poveljnik slovenskega kontingenta v operaciji Evropske unije NAVFOR MED
Sophia poročnik bojne ladje Andrej Pečar,
operacija ni v celoti dosegla rezultatov, saj
niso ničesar odkrili in rešili nobenega življenja, je pa Slovenija s sodelovanjem v tej operaciji pokazala veliko podporo solidarnemu
pristopu pri reševanju in omejevanju migrantske krize v Sredozemlju. Prav tako so
pripadniki 430. mornariškega diviziona s sodelovanjem v tej operaciji pridobili pomembne izkušnje, ki so jih vključili v nadaljnja
usposabljanja in urjenja ter jih pozneje koristno uporabili pri uspešnem opravljanju
nalog v operaciji Evropske unije NAVFOR
MED Sophia. Območje delovanja v operaciji
Naše morje – Lampedusa je bilo precej manjše kot v operaciji Sophia, saj so pokrivali območje delovanja v velikosti 25 navtičnih milj
krat 25 navtičnih milj v oddaljenosti do dve
uri plovbe iz pomorske baze Augusta na Siciliji. Območje delovanja v operaciji Sophia je
bilo razdeljeno na več sektorjev v osrednjem
Sredozemlju in veliko za deset Slovenij, raztezalo pa se je od Tunizije do Egipta ter od libijske do italijanske obale.
SODELUJOČE LADJE V OPERACIJI EVROPSKE UNIJE NAVFOR MED SOPHIA
namestitve sil in zagotavljanja varnostnih zagotovil vzhodnim zaveznicam Slovenija še preučuje obseg sodelovanja ter vodilno državo, ki
bo nosilka bojne skupine. Na podlagi dosedanjega dobrega operativnega sodelovanja in pozitivnih izkušenj pri zagotavljanju skupnih
zmogljivosti se nam zdi povezovanje z Italijo dobra rešitev. Zavezništvo izkazuje ne le pripravljenost in zmožnost dajanja pomoči vsaki
varnostno izpostavljeni zaveznici na vzhodu,
temveč se 360-stopinjsko odziva tudi na druge
varnostne izzive v svoji soseščini.
Slovenija bo v tem kontekstu s posebno pozornostjo spremljala in podpirala tudi prizadevanja zavezništva za stabilizacijo razmer na južnem krilu, saj imajo ta dogajanja neposreden
varnostni vpliv na Zahodni Balkan in tako posledično tudi na Slovenijo. Na tem območju Slovenija že sodeluje v pomorski operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia, podpira pa
tudi trenutna Natova prizadevanja v Egejskem
morju in njegovo morebitno aktivnejšo vlogo v
milijonov evrov oziroma 0,95 odstotka BDP.
Sloveniji je tako uspelo ustaviti trend padanja
nominalnih obrambnih izdatkov, kar je bilo
tudi naše sporočilo zaveznicam in najava o postopnem (minimalnem) dvigu obrambnih izdatkov, ki je sicer predviden šele od leta 2018.
Slovenija oziroma obrambno ministrstvo se je
na prelomne in tudi pri nas otipljive ter zaznane
varnostne spremembe odzvalo s pripravo strateškega pregleda obrambe, ki je v svoji drugi fazi že
dal bistvene ukrepe in aktivnosti za izboljšanje
stanja Slovenske vojske in pripravljenosti širšega
obrambnega sistema. Strateški pregled obrambe
bo opredelil minimalni finančni obseg sredstev,
ki še omogoča postopno izboljšavo obrambnega stanja Slovenije. Obrambni ministri so se v
okviru vrha sestali tudi s 25 partnerskimi državami v formatu za povezljivost in skupaj pregledali napredek od valižanskega vrha na področju
izboljšave vojaške povezljivosti s partnericami.
Naslednji vrh Nata bo leta 2017 na novem sedežu zavezništva v Bruslju. SV
13
SODELOVALI S TUJIMI
VOJAŠKIMI LADJAMI IN LADJAMI
IZ DRUGIH OPERACIJ
Večnamenska ladja Triglav je v operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia delovala s šestimi tujimi vojaškimi ladjami,
čeprav so v času operacije v Sredozemlju potekale še druge operacije, in sicer italijanska operacija Mare Sicuro, Frontexova operacija Triton, Zdravniki brez meja, operacija
italijanske obalne straže in druge. Kot je pojasnil poročnik bojne ladje Pečar, je premik
ladje Triglav od pristanišča Augusta na Siciliji do območja stalnega delovanja v operaciji Sophia trajal tudi do 24 ur, kar je precej
več kot v operaciji Naše morje – Lampedusa, v kateri so za to potrebovali do dve uri
plovbe. Delovanje je bilo težavno tudi z vidika logistične podpore, saj je cikel operativnega delovanja ladje Triglav na morju vključeval plovbo in načrtovano delovanje na morju
do pet dni, temu pa je sledilo tridnevno bivanje v pristanišču, kar je posadka izkoristi- PREKRCAVANJE BEGUNCEV NA LADIJSKI ČOLN, S KATERIM SO JIH VARNO PREPELJALI NA KROV LADJE TRIGLAV
la za popolnjevanje ladje pred naslednjo plovbo, za čiščenje in druga vzdrževalna dela ter kar vpliva na njeno stabilnost med plovbo na imena. Po odobritvi poveljstva so vzpostamorju in tako posledično tudi na varnost po- vili zvezo s posadko, da so preverili podatpočitek.
sadke. Pojasnil je še, da je ladja Triglav lahko ke o ladji, njenem tovoru in njeni plovbi. Te
RAZMERE ZA DELOVANJE NA
delovala v razmerah, ko valovi na morju niso so posredovali v poveljstvo, v katerem so preMORJU SO BILE ZELO TEŽKE
presegli dveh metrov, pri čemer so bili pri na- verili, ali se ujemajo s podatki iz njihovih poTudi razmere za delovanje v operaciji Sophia logah v takih razmerah omejeni le na nadzor datkovnih baz. »Ob razlikah se lahko opravi
so bile zelo težke, saj je potekala jeseni in in patruljiranje, niso pa pregledovali plovil tudi pregled ladje,« je razložil Pečar. Nadzipozimi, ko vremenske razmere za delova- ali reševali, saj v morje niso mogli spustiti la- rali so še ribiške ladje na območju delovanja,
nje pogosto niso najbolj ugodne, predvsem dijskih čolnov.
saj niso natančno vedeli, ali so v njih res ribiza tak tip ladje, kot je Triglav. Kot je pojači ali se za njimi skrivajo tihotapci. Poleg tega
snil Pečar, so cikel delovanja prilagajali pred- NADZIRALI SO POMORSKI
so zbirali obveščevalne podatke, na podlagi
vsem vremenu in razmeram na morju. Tako PROMET, PREGLEDOVALI SUMLJIVA
katerih bi lahko izvedli postopke pridržanja
se je zgodilo, da so ob poslabšanju vremen- PLOVILA IN REŠEVALI NA MORJU
sumljivih ljudi. Glede na podatke, ki so jih
skih razmer na morju delovali tudi po manj Posadka ladje Triglav je nadzirala pomor- dobili iz poveljstva, so pregledovali sumljiva
kot sedem dni in so se čim prej varno vrnili ski promet na svojem območju odgovorno- plovila za tihotapljenje beguncev.
v pristanišče v Augusti, ob drugi plovbi pa so sti, pregledovala sumljiva plovila in, če je bilo
ob boljših vremenskih razmerah izpad ope- treba, opravljala postopke iskanja ter reševa- ČE JE BILA OGROŽENA VARNOST,
rativnih dni nadomestili z daljšim delova- nja na morju. Patruljirala je na območju de- SO RAZGLASILI DOGODEK
njem na morju. Poročnik bojne ladje Pečar je lovanja v sektorju, ki ji je bil dodeljen. Prav ISKANJA IN REŠEVANJA
ob tem poudaril, da je bil v takem primeru tako je v tem sektorju nadzirala plovila. »Če Ob prihodu ladje Triglav v bližino sumljivevelik izziv predvsem logistična zagotovitev je v naš sektor vstopila tovorna ladja, smo jo ga plovila je posadka najprej opravila preddelovanja, saj imajo na ladji omejene zmoglji- najprej identificirali z avtomatskim identifi- hodni varnostni pregled z oceno razmer.
vosti za skladiščenje hrane, prav tako so mo- kacijskim sistemom AIS,« je pojasnil Pečar Ta se je nanašal na plovnost plovila, število
rali skrbno načrtovati zaloge goriva na ladji, in dodal, da sistem omogoča izpis njenega vkrcanih ljudi in stanje na plovilu. Poročnik
EKIPA VZE JE NA KROVU POSKRBELA
ZA ZDRAVSTVENO OSKRBO.
REŠENE IN OSKRBLJENE BEGUNCE SO PREPELJALI TER PREDALI POSADKAM
DRUGIH LADIJ, KI SO JIH PREPELJALE V VARNO PRISTANIŠČE.
BEGUNCE SO NA KRMI LADJE TRIGLAV PREGLEDALI, POPISALI IN OSKRBELI S HRANO, PIJAČO TER OBLEKO.
bojne ladje Pečar je pojasnil, da se za tihotapljenje ljudi večinoma uporabljajo tipska gumijasta plovila velikosti 12 metrov,
ki niso vrhunske proizvodnje, ali odslužene ribiške ladje, na katere se lahko vkrca od
200 do 700 ljudi. Če je bila ogrožena varnost
življenj, je poveljnik skladno s konvencijo
SOLAS razglasil dogodek iskanja in reševanja. Ob ugodnih vremenskih razmerah je
reševanje potekalo z ladijskim čolnom, pri
čemer se je čoln s posadko za pregled najprej previdno približal plovilu in ocenil razmere ter stanje ljudi na plovilu. Nato so predali rešilne jopiče, da se pri prekrcavanju ne
bi zgodili neljubi dogodki ali celo utopitve,
šele nato so začeli prekrcavanje. »Skladno s
pravili smo najprej reševali otroke in ženske, nato pa še moške,« je povedal Pečar in
dodal, da so na krov ladje lahko vkrcali največ 120 ljudi. Ob prihodu na ladjo so najprej varnostno pregledali ljudi, pri tem pa
so iskali tudi dokaze, ki bi bili koristni pri
nadaljnjem odkrivanju tihotapskih mrež.
Po pregledu so popisali njihove osebne
podatke, jih oskrbeli s hrano, pijačo, obleko in toplimi odejami, ki so jih ščitile pred
žgočim soncem ter vetrom, jim zagotovili
zdravniško pomoč in jih predali posadkam
ladij iz operacije Frontexa Triton ali italijanski obalni straži, ki jih je odpeljala v varno
pristanišče na Lampeduso ali Sicilijo. Kot je
dejal Pečar, so v prvih reševalnih akcijah večinoma reševali ljudi, ki so prihajali iz Sirije
in držav podsaharske Afrike. Ko se je odprla balkanska pot, ki je bila za begunce z Bližnjega vzhoda lažja, manj nevarna in hitrejša, so rešili manj Sircev in več migrantov iz
držav podsaharske Afrike.
AGENCIJA RS ZA OKOLJE
ZAGOTOVILA METEOROLOŠKOOCEANOGRAFSKO PODPORO
DELOVANJA LADJE TRIGLAV
Pri delovanju ladje Triglav v operaciji Sophia je bila pomembna vloga Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO),
saj je posadki ladje nenehno zagotavljala meteorološko-oceanografsko podporo.
ZAJETA PLOVILA SO PREGLEDALI IN ONESPOSOBILI ALI UNIČILI.
Generalni direktor ARSO Joško Knez je pojasnil, da so na agenciji s sredstvi Evropske unije v okviru projekta nadgradnje sistema za spremljanje in analiziranje stanja
vodnega okolja v Sloveniji, ki so ga poimenovali Bober, kar pomeni boljše opazovanje
za boljše ekološke rešitve, tudi precej izboljšali svoje znanje in možnosti za zagotovitev
oceanografskih podatkov za Jadransko morje
ter Sredozemlje. ARSO že dolgo dobro sodeluje s Slovensko vojsko, predvsem pri letalski
meteorologiji in zagotavljanju kadra za delovanje meteorološke posadke na Kredarici ter
pri oskrbi naše najvišje meteorološke postaje, zato so bili na agenciji zelo zadovoljni, da
so lahko to uspešno sodelovanje s SV okrepili tudi z zagotavljanjem meteorološke in
oceanografske podpore pri delovanju večnamenske ladje Triglav na misiji Evropske unije
NAVFOR MED Sophia v Sredozemlju. Služba za morsko meteorologijo in oceanografijo ARSO je vsak dan med misijo pripravljala
prilagojene napovedi o stanju morja in vremenu v Južnem Sredozemlju ter jih posredovala posadki ladje Triglav. Knez je še dodal,
da so meteorološke in oceanografske napovedi zelo učinkovit pripomoček pri načrtovanju
plovbe ladij in zagotavljanju varnosti plovbe.
V DEVETIH NEPOSREDNIH
REŠEVANJIH NA KROV LADJE
TRIGLAV REŠILI VEČ KOT 400 LJUDI
Posadka ladje Triglav je med petmesečnim delovanjem na misiji Evropske unije
NAVFOR MED Sophia preživela 58 operativnih dni na morju. V tem času je onesposobila devet čolnov, ki so tihotapili begunce, eno potopljeno plovilo pa je tudi našla.
Poleg tega so pripadniki izvedli devet neposrednih reševanj in pet odkritih plovil prepustili v reševanje posadkam drugih ladij. Z
ladjo Triglav so tako skupaj pomagali pri reševanju življenj 1072 ljudi, neposredno pa so
jih na krov ladje Triglav vkrcali 425. Poleg
tega je posadka pregledala sumljivi plovili
in zasegla več zunajkrmnih motorjev, ki so
jih dali na uničenje. Na podlagi pridobljenih
podatkov so bili pridržani trije sumljivi ljudje, ki jih je tožilstvo ovadilo nedovoljenega
tihotapljenja ljudi. 14
SV
SV
15
PREVERILI ODZIV IN
USKLAJENOST OB
NESREČI HELIKOPTERJA
je za pomoč zaprosilo tudi poveljstvo Kforja. Polkovnik Klavžar je še dejal, da bi ob
več smrtnih žrtvah sodelovali Policija, Nacionalni forenzični laboratorij in Inštitut za
sodno medicino s svojimi zmogljivostmi.
Aktivirala se je enota brezpilotnih letal, ki
je snemala prizorišče, s čimer se ne ogrožajo zdravje in življenja ljudi, ki so vključeni
v preiskavo. Na podlagi posnetkov brezpilotnih letalnikov so dobili celovito sliko prizorišča nezgode, z njimi pa so lahko identificirali tudi morebitne nevarne snovi. Nato
so prek Združenega operativnega centra izdali zahtevo za aktiviranje ustreznih specializiranih enot SV, predvsem za identifikacijo
lanserja in drugih nevarnih minskoeksplozivnih sredstev, ki so jih našli na kraju nesreče. Za to nalogo je skrbel vod za uničevanje NUS iz 430. mornariškega diviziona.
Od 22. do 24. junija je v letalski bazi na Brniku in v vadbenem centru na Pokljuki potekala že deseta vaja Zlomljeno krilo 2016. Vključevala je preiskavo letalske
nesreče vojaškega helikopterja SV na namišljenem območju mednarodne operacije in misije, in sicer na območju delovanja Kforja na Kosovu. Kot je pojasnil načelnik Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov RS
ter vodja vaje polkovnik mag. Mihael Klavžar, je njen namen izboljšanje kakovosti
skupnega sodelovanja z medsebojno izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse med predstavniki vseh pristojnih služb in organov resornih ministrstev, ki sodelujejo pri preiskavi letalskih nesreč.
Besedilo in fotografije: Marko Pišlar
ZAVAROVANJE DOKAZNEGA
GRADIVA, IDENTIFIKACIJA TRUPEL
vojaških zrakoplovov. Nato so se začeli po- IN ISKANJE ČRNE SKRINJICE
Z BREZPILOTNIMI LETALI SO NAJPREJ PREGLEDALI TEREN IN UGOTOVILI MOREBITNE NEVARNOSTI.
LOCIRANJE IN EVIDENTIRANJE SMRTNIH ŽRTEV TER POSAMEZNIH DELOV LETALNIKA
SCENARIJ PREDVIDEVAL NESREČO
VOJAŠKEGA HELIKOPTERJA
COUGAR V OPERACIJI
KFORJA NA KOSOVU
Slovenija je z zavezniški silami in partnerskimi državami že dolgo udeležena v operaciji Kforja na Kosovu, tudi z zračnimi silami. Kosovo še ni povsem stabilizirano, zato
obstajajo različni vidiki ogrožanja varnosti,
izključene pa niso niti tehnične odpovedi
na letalnikih. Scenarij vaje Zlomljeno krilo
2016 je predvideval, da se je zgodila nesreča
helikopterja AS 532AL cougar. V njej so ljudje umrli ali so se poškodovali, poleg posadke pa so bili mrtvi tudi civilisti. Vzrok za letalsko nesrečo ni bil znan. Večina ostankov
helikopterja je bila na vojaškem oporišču zavezniških sil, del razbitin pa tudi zunaj vojaškega objekta.
Z BREZPILOTNIMI LETALNIKI VARNO
DO CELOVITE SLIKE PRIZORIŠČA
NESREČE IN NEVARNIH SNOVI
stopki napotitve preiskovalcev in drugih subjektov na kraj nezgode. ZOC je izdal tudi
Vaja Zlomljeno krilo 2016 se je začela, ko so naloge poveljstvu slovenskega kontingenpo obvestilu o nesreči izvedli samosklic stal- ta, ki je najprej zagotovil podporo preiskavi,
ne komisije za preiskovanje letalskih nesreč prek ustreznih diplomatskih kanalov pa se
PRIPADNIKA VODA ZA UNIČEVANJE NUS STA PREGLEDALA KRAJ
NESREČE IN EVIDENTIRALA NEVARNA MINSKOEKSPLOZIVNA SREDSTVA.
Kraj nesreče so zapečatili, tako da je bil pristop na prizorišče mogoč le s posebno odobritvijo vodje preiskave. Dokazno gradivo so
zavarovali v sodelovanju s pravosodnimi organi. Potekali so identifikacija trupel, iskanje
POSAMEZNE DELE LETALNIKA SO OZNAČILI Z
ZASTAVICAMI IN ŠTEVILKAMI.
POMEMBNA VLOGA ZDRUŽENEGA
OPERATIVNEGA CENTRA
Pristojnost za preiskovanje letalske nesreče
ali incidenta vojaškega zrakoplova je opredeljena v Natovemu standardu 3531 – STANAG
3531. Obveščanje o letalski nesreči poteka
prek Združenega operativnega centra (ZOC)
po ustaljenem postopkovniku, pri zavarovanju območja nesreče pa sodelujejo tudi sile
Kfor, ki z zavarovanjem prizorišča preprečijo
nadaljnje poškodbe in spreminjanje razmer
na kraju nezgode. Kot je razložil načelnik
polkovnik Klavžar, je z vidika preiskovanja
nesreče zelo pomembna vloga Združenega
operativnega centra, prek katerega potekajo
vse komunikacije in se posredujejo vsi zahtevki za logistične ter druge potrebe preiskave. Treba je tudi potrditi informacijo, da je šlo
res za zrakoplov Slovenske vojske, saj v praksi pogosto prihaja do nepopolnih informacij. Ob tem je še dodal, da je ob letalski nesreči zelo pomembna hitra akcija iskanja in
reševanja. Na kraj nesreče najprej pridejo reševalci, ki poskušajo rešiti čim več preživelih potnikov, smrtne žrtve pa pustijo na kraju
dogodka, dokler Policija ne opravi potrebnih
forenzičnih preiskav, nato pa poteka evakuacija posadke in preživelih.
16
SV
in zavarovanje črne skrinjice, v kateri so podatki, ki najhitreje ter najbolj natančno omogočijo odgovor na vprašanje, ali je mogoče
šlo za tehnično okvaro, s čimer se prepreči,
da bi se podobne nesreče zgodile še na drugih helikopterjih podobnega tipa. Ko so Policija in pravosodni organi končali svoje delo,
je glavni preiskovalec izdal pisni akt o prenehanju varovanja. V nadaljevanju pod strokovnim nadzorom odpeljejo razbitine v varovan objekt oziroma hangar, v katerem so
varovane, na koncu pa sledijo še postopki za
sanacijo prizorišča letalske nesreče, saj je bila
na tleh razlita večja količina kerozina ali drugih nevarnih snovi, tudi minskoeksplozivnih
sredstev, ki jih je bilo treba nevtralizirati ali
varno odstraniti ter s kraja nezgode odpeljati
v nadaljnje uničenje. SV
17
VIDELI SMO
Na Eurosatory
2016 največ
slovenskih
podjetij do zdaj
Od 13. do 17. junija je na razstavišču Paris Nord Villepinte
v Parizu v Franciji potekal letošnji sejem Eurosatory 2016 –
Defence & Security International Exhibition. Med več kot
1500 razstavljavci iz več kot 50 držav je pod vodstvom Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit Slovenija) ter ob
podpori Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS) in Ministrstva za obrambo na skupnem razstavnem prostoru svoje izdelke in storitve obrambne industrije predstavilo do zdaj
največ slovenskih podjetij in ustanov, in sicer kar 16.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
PODJETJE C-ASTRAL JE RAZSTAVILO BREZPILOTNI LETALNIK BRAMOR.
SKUPNI NASTOP SLOVENSKE OBRAMBNE INDUSTRIJE
POD VODSTVOM JAVNE AGENCIJE SPIRIT SLOVENIJA
IN OB PODPORI MINISTRSTVA ZA OBRAMBO TER GOIS
Sejem Eurosatory, ki poteka vsako drugo leto, velja za vodilnega na
področju obrambe, varnosti in zaščite v Evropi, namenjen pa je predvsem predstavitvi izdelkov ter storitev varnosti in obrambe, zato je navzočnost slovenskih podjetij, ki delujejo v obrambni industriji, zelo pomembna. Na sejmu Eurosatory 2016 je tako na skupnem razstavnem
prostoru svoje izdelke in storitve predstavilo največ slovenskih podjetij do zdaj. Agencija Spirit Slovenija je z javno objavo podjetjem
za udeležbo na skupinskem sejemskem nastopu na letošnjem sejmu
Eurosatory omogočila predstavitev kar 16 slovenskih podjetij in ustanov, in sicer podjetij Arex, Artos skupina, C-Astral, DAT-CON, Elan,
EM.Tronic, Guardiaris, Le-tehnika, MIL Sistemika, Oxygenium, Predilnica Litija, Prevent & Deloza, STRATO in Trival Antene. Poleg omenjenih podjetij sta se obiskovalcem na sejmu predstavljala tudi Grozd
obrambne industrije Slovenije kot gospodarsko in interesno združenje podjetij ponudnikov izdelkov ter storitev na področju obrambe,
varnosti in zaščite pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Ministrstvo
za obrambo. Generalni direktor Direktorata za logistiko na MO mag.
Željko Kralj je razložil, da Ministrstvo za obrambo podpira obrambno
industrijo v Sloveniji. Pomaga predvsem pri razvoju in testiranju nekaterih izdelkov, s čimer so v zadnjem obdobju močno okrepili povezanost ministrstva s slovenskimi proizvajalci. Prav tako spodbuja slovenska podjetja obrambne industrije k udeležbi na mednarodnih sejmih,
kot je tudi Eurosatory, in jim pomaga pri lažji vzpostavitvi stikov ter organizaciji srečanj s predstavniki tujih podjetij in obrambnih ministrstev
iz drugih držav. MO je v podporo promociji slovenske obrambne industrije na sejmu pripravilo in izdalo tudi katalog zmogljivosti slovenskih podjetij obrambne industrije ter ustanov, v elektronski ali tiskani
obliki pa so ga dobili obiskovalci stojnice slovenske obrambne industrije na sejmu Eurosatory v Parizu.
tudi v Latinski Ameriki, saj se je število brazilskih razstavljavcev v zadnjih dveh letih povečalo s 17 na 20, prvič pa so se na sejmu predstavljala podjetja iz Kolumbije. Od držav vzhodne Evrope je največje povečanje prav iz Slovenije, ki je na letošnjem sejmu sodelovala
kar s 16 podjetji obrambne industrije in ustanovami, kar je za dvakrat
več kot pred dvema letoma. Navzočnost drugih zahodnoevropskih
držav je še vedno zelo visoka, predvsem iz Francije, Nemčije, Velike
Britanije, Belgije in Nizozemske, od koder je prišlo največ razstavljavcev. Na sejmu Eurosatory 2016 je tako svoje izdelke in storitve predstavilo skupno 1572 razstavljavcev iz 56 držav, sejem pa je obiskalo
57.108 obiskovalcev iz 151 držav. Med njimi je bilo kar 213 uradnih
delegacij iz 94 držav. Sejem Eurosatory z organizacijo presega pojme klasičnega sejma, saj omogoča tako razstavljavcem kot obiskovalcem različne možnosti mreženja. V sodelovanju s pariško gospodarsko zbornico so bili tudi letos organizirani številni poslovni sestanki
med kupci, proizvajalci in podizvajalci, razstavljavcem so bili na voPODJETJE AREX JE PRIKAZALO MODEL PUŠKE REX
AKB15, KI JE NADGRADNJA STARE KALAŠNIKOVKE.
ljo strokovnjaki za posamezne države v Združenih državah Amerike,
Evropi, Indiji, Izraelu, na Srednjem vzhodu in v Franciji. Organizirane
so bile tudi mednarodne tako imenovane konference Think tank z geopolitičnimi in geostrateškimi analizami, tematskimi forumi, konferencami ter strokovnimi simpoziji, hkrati pa so dvakrat na dan potekale tudi
dinamične predstavitve v živo na zunanjem delu razstavišča.
ZA PODJETJA SLOVENSKE OBRAMBNE INDUSTRIJE
NUJNI REDNI NASTOPI NA SEJMIH V TUJINI
Slovenska obrambna industrija deluje na različnih področjih, od pro­
izvodnje orožja, sistemov za nadzor meje, brezpilotnih letal, sistemov
za poveljevanje, vojaških simulatorjev, sistemov za JRKB-zaščito, sistemov za prečiščevanje vode do prediva za izdelavo vojaških uniform
in drugega. Zaradi nizkih vlaganj v obrambne sile v Sloveniji podjetjem ne preostane drugega kot izrazita usmeritev v izvoz, da lahko preživijo in se obdržijo na trgu. Slovenska podjetja obrambne in-
dustrije so tako izrazito izvozno usmerjena, saj izvozijo več kot dve
tretjini svojih izdelkov na tuje trge. Večina podjetij slovenske obrambne industrije je povezana v GOIS, ki v sodelovanju z Ministrstvom za
obrambo izvaja številne aktivnosti v pomoč podjetjem pri prodoru
na nove tuje trge in pri krepitvi njihove prepoznavnosti v svetu. Direktor GOIS mag. Jože Renar je pojasnil, da je slovenski trg premajhen,
zato so za slovenska podjetja obrambne industrije nujni redni nastopi na tujih sejmih, predvsem v smislu preizkušanja konkurenčnosti izdelkov, pozicioniranja na novih trgih in razvoja novih izdelkov. Na
takih sejmih se navadno nakazujejo tudi trendi prihodnjega razvoja
orožja in vojaške opreme v svetu. Slovenska podjetja obrambne industrije stopajo na tuje trge na dva načina, in sicer nekatera kot dobavitelji visokotehnoloških izdelkov in storitev, namenjenih neposredno
končnim uporabnikom, torej ministrstvom za obrambo in ministrstvom
za notranje zadeve po vsem svetu, druga pa kot dobavitelji različnih
sklopov, komponent, delov in storitev za proizvajalce sredstev na področju obrambe, zaščite in varnosti. Renar je pojasnil, da so za vojaške trge značilni dolgi ekonomski cikli, kar pomeni, da vojaškega posla ni mogoče skleniti na hitro, temveč je treba temu nameniti veliko
časa in energije, kljub temu pa ves čas preživeti. To je za majhna in
srednje velika podjetja zelo zahtevno, zato morajo skrbno načrtovati svoje dejavnosti tudi v obdobju, ko na vojaškem trgu ni dovolj posla za preživetje, medtem pa si pomagati s prodajo svojih izdelkov in
storitev na civilnih trgih. Renar je izrazil zadovoljstvo, da se zanimanje slovenskih podjetij za udeležbo na sejmu povečuje, kar kaže dvakratno povečanje števila slovenskih razstavljavcev v primerjavi s številom sodelujočih podjetij slovenske obrambne industrije pred dvema
letoma v Parizu. Po Renarjevih besedah so morali glede na večje zanimanje za udeležbo na sejmu zmanjšati velikost stojnic posameznega razstavljavca na skupnem razstavnem prostoru, saj je bila želja organizatorja, da se vsem podjetjem slovenske obrambne industrije, ki
jih to zanima, omogočita nastop in predstavitev na tem vodilnem sejmu z obrambnega področja v Evropi.
PREDSTAVITEV NA 156 KVADRATNIH
METRIH RAZSTAVNEGA PROSTORA
Slovenski proizvajalci so se tako predstavili na razstavnem prostoru
številka J-138, velikem 156 kvadratnih metrov, na elitni lokaciji v hali
številka 6, kjer so se predstavljala nekatera vodilna podjetja obrambne industrije iz Evrope, ZDA in Azije. Agencija Spirit Slovenija je za
skupno predstavitev obrambne industrije na sejmu Eurosatory namenila denar za najem razstavnega prostora. Oblikovanje razstavnega prostora, postavitev stojnic in panojev, prevoz razstavnih izdelkov
ter druge stroške sejemske predstavitve v Parizu so plačala podjetja.
Slovenski vojaški trg je zelo majhen, SV pa za nakup orožja in opreme ter posodabljanje sredstev namenja vedno manj denarja, zato so
za mnoga podjetja slovenske obrambne industrije nastopi na tujih trgih nujni, s tem pa posledično tudi udeležba na mednarodnih sejmih,
na katerih lahko predstavijo svoje izdelke in storitve. Prav zato je bilo
LE-TEHNIKA JE PREDSTAVILA RAZVOJ IN PROIZVODNJO
MINIATURNIH KRIOGENSKIH HLADILNIKOV.
MED VEČ KOT 1500 RAZSTAVLJAVCI JIH
JE BILO KAR 16 IZ SLOVENIJE
Kljub svetovni gospodarski krizi se število razstavljavcev in obiskovalcev sejma Eurosatory iz leta v leto povečuje. Po geografski delitvi
se je letos povečalo število razstavljavcev iz Azije, največ iz Kitajske,
kjer se je število sodelujočih proizvajalcev z 20 leta 2014 povečalo
na 36, prav tako iz Južne Koreje, ki se je predstavila s 27 podjetji, kar
je 16 podjetij več kot leta 2014. Vedno večje zanimanje za sejem je
18
SV
SV
19
SLOVENSKO VOJAŠKO
LETALSTVO PO LETU 1991
Letalstvo Slovenske vojske je začelo opravljati svoje poslanstvo z ustanovitvijo letalske enote Teritorialne obrambe (LETO), ki je delovala leta 1991 in 1992. V sestavi je imela tudi helikopter gazela SA-341 z oznako TO-001 Velenje, s katerim sta
major Jože Kalan in praporščak Bogomir Šuštar prebegnila iz JLA, in nekaj letal
utva 75, ki so od JLA ostala na letališču Brnik.
Besedilo: Borut Podgoršek, Aleš Zajc in Matjaž Ravbar
Fotografije: Borut Podgoršek
V ELANU IŠČEJO POSLOVNE PRILOŽNOSTI
ZA SVOJ INOVATIVNI IZDELEK
Na sejmu se je prvič predstavil tudi Elan, v svetu zelo uveljavljen in
prepoznaven proizvajalec smuči ter smučarske opreme. Vinko Avguštin iz podjetja Elan je povedal, da je podjetje na sejmu predstavljalo zložljivo turno smučko, pri razvoju katere intenzivno sodeluje
z Ministrstvom za obrambo. Vojak je z navadno smučko, ki jo pripne
na nahrbtnik, zelo omejen pri gibanju, predvsem po poraščenem terenu, smučko težko prenaša in z njo pleza v klasičnem alpskem stilu,
zato so pri največjem slovenskem proizvajalcu smuči in smučarske
opreme začeli razmišljati o razvoju zložljivih turnih smuči. Zložljive
turne smuči so kot izdelek posebno zanimive za vojsko, zato so želeli ta izdelek čim bolje predstaviti na sejmu v Parizu. Projekt je v razvojni fazi, saj za naslednjo zimo s Slovensko vojsko načrtujejo še
izvedbo vzdržljivostnih testov, smučke pa še ni mogoče kupiti. Kot
je dodal Avguštin, so želeli s sejemsko predstavitvijo predvsem raziskati trg, ga analizirati in poiskati morebitno poslovno priložnost za
svoj inovativni izdelek.
MIL SISTEMIKA MORA PRODAJATI
SVOJE IZDELKE NA TUJIH TRGIH
Matevž Florjančič iz podjetja MIL Sistemika, ki se ukvarja s proizvodnjo programske opreme za poveljevanje in kontrolo, programske
taktične komunikacijske opreme in opreme za trenažerje oborožitvenih sistemov, je pojasnil, da se je njihovo podjetje na sejmu Eurosatory letos predstavilo prvič, čeprav je že večkrat sodelovalo na sejmih
vojaške opreme in oborožitve v tujini. Glede na dejstvo, da z Ministrstvom za obrambo in s Slovensko vojsko v zadnjih dveh letih zelo
malo posluje, je prisiljeno svoje izdelke prodajati na tujih trgih, predvsem tujim vojskam. Florjančič je dodal, da so bili načrti predstavitve
na sejmu Eurosatory v Parizu zelo ambiciozni, saj so se dogovorili za
več sestankov z najpomembnejšimi kupci, zato so od udeležbe na sejmu pričakovali tudi kakšen nov sklenjen posel.
V PODJETJU C-ASTRAL ŽELIJO S SEJEMSKO
PREDSTAVITVIJO UTRDITI POLOŽAJ NA TUJIH TRGIH
Položaj na mednarodnih trgih z vnovično predstavitvijo na sejmu EuPODJETJE DAT-CON JE PRIKAZALO OPTOELEKTRONSKE
rosatory v Parizu je želelo utrditi tudi podjetje C-Astral, ki proizvaja
NAPRAVE ZA IZVAJANJE NADZORA IN OPAZOVANJE.
brezpilotne sisteme za kartografijo, opazovanje in pridobivanje informacij ter podatkov iz zraka. Uroš Kravos iz podjetja C-Astral je
pojasnil, da je razvoj njihovih brezpilotnih letalnikov usmerjen predvsem v civilne aplikacije, prav tako pa se lahko njihova brezpilotna
letala uporabljajo v vojaške namene ter pri opravljanju zaščitno-reševalnih nalog ob naravnih in drugih nesrečah. Za C-Astral je bila
to že druga udeležba na sejmu Eurosatory, saj so tako želeli utrditi svoj položaj na mednarodnem trgu. Slovenski vojaški trg je zelo
majhen, zato podjetje največ brezpilotnih letal proda na tujih civilnih trgih, predvsem se za njihove izdelke zanimajo geodetski inštituti, univerze, ekološki aktivisti in nevladne organizacije. Kot je še dodal Kravos, z Ministrstvom za obrambo dobro sodelujejo, saj je tudi
razvoj njihovih brezpilotnih letal potekal v okviru projekta Ciljnih
raziskovalnih programov (CRP), ki ga je sofinanciralo MO. Podjetje C-Astral, ki je bilo izbrano na javnem razpisu za dobavo brezpilotnih letal razreda mini za Slovensko vojsko, ji je letos že dobavilo
prvega izmed štirih kompletov s tremi brezpilotnimi letali bramor, ki
jih SV že pospešeno uvaja v operativno uporabo, uporabljala pa jih
bo predvsem za obveščevalno-izvidniško podporo aktivnostim, ki
jih enote SV izvajajo pri nacionalni obrambi, zagotavljanju varnosti
v mednarodnih operacijah in na misijah v tujini ter pri nalogah zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. 20
SV
Med pomembnejšimi mejniki je leto 1992, ko
je bila 9. junija ustanovljena 15. brigada vojaškega letalstva (15. BRVL). V njenem okviru je delovala helikopterska eskadrilja, ki je
imela pet helikopterjev, in sicer po en SA-341
in A-109 ter tri bell 412. Poleg tega je imela
Na letališču v Cerkljah ob Krki je bila 15.
maja 1995 v okviru dneva Slovenske vojske
velika slovesnost, na kateri je po mimohodu
enot in tehničnih sredstev priseglo 1500 vojakov majske generacije, tri letala PC-9 pilatus pa so bila poimenovana po mestih Piran,
Ptuj in Škofja Loka. Šolska letalska skupina s helikopterji bell 206 in letali zlin 142L
ter 242L, ki je bila del 15. BRVL in je bila nastanjena na Brniku, se je novembra 1995 za
stalno preselila v Vojašnico Cerklje ob Krki.
Ponedeljek, 3. april 2000, je bil za letalce 15.
BRVL poseben dan. Tistega dne so po krajši slovesnosti z brniškega letališča vzletela letala pilatus PC-9 in PC-9M ter odletela proti
letališču Cerklje ob Krki. Na Brniku so ostali le helikopterji bell 412 in transportno letalo
GAZELO SA-341 SO POPOLNOMA OBNOVILI IN JE DANES RAZSTAVLJENA V PARKU
VOJAŠKE ZGODOVINE V PIVKI. SLIKA JE BILA POSNETA LETA 1991.
Vir: Cvetko Daničič
opaziti večje zanimanje za udeležbo na sejmu Eurosatory tudi med
nekaterimi slovenskimi podjetji, ki so z zadovoljstvom sprejela predlog za skupinsko predstavitev slovenske obrambne industrije v Parizu. Nekateri so na sejmu sodelovali že v preteklosti, za druge pa je
bila to prva izkušnja.
15. BRIGADA VOJAŠKEGA
LETALSTVA
SELITEV Z BRNIKA V CERKLJE OB KRKI
Vir: Vojaški muzej
P
ELAN JE DOSEGEL VELIKO ZANIMANJA S TURNO SMUČKO, KI JO PODJETJE
RAZVIJA V SODELOVANJU Z MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO.
relomnega leta 1991 je bilo letališče
Cerklje ob Krki, kjer je danes sedež
15. polka vojaškega letalstva (15. PVL),
eno največjih v takratni Jugoslaviji. Na njem
je delovala 82. letalska brigada, ki so jo sestavljale tri eskadrilje, in sicer 237. lovskobombniška eskadrilja z letali J-21 in NJ-21 jastreb,
238. lovskobombniška eskadrilja z letali J-22
in NJ-22 orel ter 351. izvidniška eskadrilja z
letali IJ-21 in INJ-21 jastreb ter IJ-22 in IJN22 orel. Na letališču je bilo kar 67 letal, 1400
oficirjev, podoficirjev, vojakov in civilistov ter
od 150 do 200 pripadnikov specialne enote iz
Niša. Poleg tega je tu gostovalo približno trideset helikopterjev iz Zagreba, Niša in Mostarja. Med osamosvojitveno vojno so pripadniki TO obkolili letališče in prekinili ter
blokirali dostavo hrane, vode in elektrike. 27.
junija 1991 so pripadniki 25. območnega štaba
TO izvedli minometni napad na letališče.
Napad se je začel ob 20.45, teritorialci pa so izstrelili deset min, ki so padle na vzletno-pristajalno stezo. Vsa letala in helikopterji so zaradi nevarnosti novega napada še isto noč ter
naslednji dan zapustili letališče in odleteli večinoma v Bihać. Nato so v obdobju moratorija
brigada v svoji sestavi tudi transportno letalo
turbolet L-410, od leta 1994 pa tudi šolska letala zlin 242L in tri letala pilatus PC-9, ki so
prišla v Slovenijo leta 1995. V zadnjem desetletju 90. let prejšnjega stoletja je SV sodelovala pri nadgradnji letala PC-9 in do konca
leta 1999 pridobila v svojo floto devet nadgrajenih letal PC-9M hudournik. Enota je imela
sedež na Brniku.
NAŠITEK LETALSKE ENOTE TO
vojaki JLA z letališča odpeljali vsa tehnična
sredstva in opremo, objekte pa uničili. Zadnji
pripadniki JLA so letališče zapustili 26. oktobra 1991, prevzeli pa so ga pripadniki 25. območnega štaba TO iz Brežic. Po odhodu JLA
je objekte obnavljalo podjetje Pionir s kooperanti, tako da so v zimskih mesecih leta 1991
in 1992 potekala intenzivna dela. Na letališču
je bila 20. novembra 1991 prva slovesna prisega pripadnikov Teritorialne obrambe iz vse
Slovenije.
ORLI J-22 IZ SESTAVE 351. IAE. LETALO S ŠTEVILKO 605 JE OREL IJN-22.
FOTOGRAFIJA JE BILA POSNETA LETA 1991 V CERKLJAH OB KRKI.
Dan slovenskega vojaškega letalstva praz­
nujemo v spomin na prvi bojni let pilotov ljubljanske letalske stotnije 12. januarja 1919,
ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič poletela na izvidniški polet na Koroško
ter mitraljirala avstrijske enote. Mariborska
letalska stotnija je prve vojaške lete opravila
v okviru proslave ob osvoboditvi Maribora
15. decembra 1918.
turbolet L-410. Enota, nameščena v Cerkljah
ob Krki, se je imenovala letalska skupina Cerklje. Sestavljali sta jo šolsko-trenažna
eskadrilja (ŠTRESK) in letalsko-bojna eskadrilja (LEBESK). V šolsko-trenažni eskadrilji sta bila helikopterski oddelek, ki je imel
tri helikopterje bell 206, in letalski oddelek,
opremljen z letali zlin 242L. V letalsko-bojni eskadrilji je bilo dvanajst letal pilatus PC-9
in PC-9M, slednja pa so opremljali z orožjem.
Za hrambo letal in helikopterjev so uredili
SV
21
POSTROJ PRIPADNIKOV BRZOL LETA 2010
POSTAVITEV NOVEGA RADARJA IN OBNOVA STOLPA NA LEDINEKOVEM KOGLU
prometa (16. BNZP), Letalska šola (LETŠ) in
letalskotehnična enota (LETEHE).
Fotografija: Tone Polenc
PAR PILATUSOV PC-9 MED LETOM NAD GORENJSKO
štiri zapuščene hangarje, obenem pa so obnovili tudi bivalne prostore za posadke letal
ter tehnično osebje. Leta 2000 je bil v Vojašnico Cerklje ob Krki nameščen tudi 4. lahki
raketni topniški bataljon zračne obrambe v
okviru 9. brigade zračne obrambe, ki je imela
sedež v Kranju. Leta 2003 se je letalska baza,
ki je delovala na Brniku, preselila v Vojašnico
Cerklje ob Krki. S povečanjem letalskih aktivnosti se je Vojašnica Cerklje ob Krki spet
začela funkcionalno približevati svojemu prvotnemu namenu, torej letališču. Konec leta
2007 se je takratnim enotam letalstva in protizračne obrambe v Cerkljah ob Krki pridružil še 15. helikopterski bataljon (15. HEB).
NAKUP NOVIH LETALNIKOV
Brigada se je kadrovsko in tehnično dopolnjevala tudi z nakupom helikopterjev bell 412, ki
so bili uporabljeni za redne vojaške aktivnosti, poleg tega pa tudi za potrebe Civilne zaščite in reševanje. Leta 1998 so za šolanje
novih pilotov dobili še letali pilatus PC-6 turboporter, helikopterje bell 206 in letali zlin.
Leta 2003 in 2004 se je letalstvo okrepilo s
transportnimi helikopterji AS 532 AL cougar.
Kot zadnje je v današnji polk leta 2013 prišlo
poslovno letalo falcon 2000EX, ki ga uporabljajo za prevoze pomembnih ljudi, organov
za presaditev v okviru Slovenija-transplanta
in v programu ATARES.
Večina letalnikov Slovenske vojske je danes
stacionirana na vojaškem letališču Cerklje
ob Krki, ki je v okviru projekta posodobitve
letališča Cerklje ob Krki doživelo tehnološko prenovo, letalo falcon, transportno letalo
turbolet, turboporterja in dežurne helikopterske posadke pa so na Brniku. Na vojaškem
letališču Cerklje ob Krki je bilo zgrajeno več
hangarjev za letala in helikopterje ter njihovo vzdrževanje. Najpomembnejša naložba je
bila gradnja novega stolpa kontrole zračnega
prometa, v njem pa imajo sedež tudi letališke službe.
22
SV
OBLIKOVANJE BRIGADE ZRAČNE
OBRAMBE IN LETALSTVA
Organizacijsko je letalstvo doživelo več pre­
oblikovanj, med njimi iz že omenjene letalske
enote TO in 15. brigade vojaškega letalstva v
1. operativno poveljstvo SV. Leta 2008 je bila
ustanovljena brigada zračne obrambe in vojaškega letalstva (BRZOL), v njej pa so bile
združene vse enote zračne obrambe in letalstva SV pod enim poveljstvom, in sicer 9. bataljon zračne obrambe (9. BZO), 15. helikopterski bataljon (15. HEB), 107. letalska baza
(107. LEBA), 16. bataljon za nadzor zračnega
LETALA IN HELIKOPTERJI
PC-9M zlin 242L zlin 143L
9
8
OBOROŽITEV PC-9M
NALOŽBE V INFRASTRUKTURO
Prenova letališča se je začela z obnovo takratnih upravnih, bivalnih in skladiščnih zgradb
ter se nadaljevala z gradnjo novih hangarjev
na letališču. Prvi in drugi sta bila zgrajena leta
2004 in predana v uporabo leta 2005, tretji pa
je bil zgrajen leta 2008. Večina prenove je bila
povezana z zmogljivostmi letališča.
Maja 2010 je bila v vojašnici slovesnost ob odprtju in uvedbi v uporabo novega stolpa kontrole zračnega prometa. S tem objektom sta
vojašnica in Slovenska vojska pridobili sodoben objekt ter naprave za delo navigacijskih
služb zračnega prometa, ki zagotavljajo letališko kontrolo zračnega prometa, letalske informacije in meteorološke podatke. V novem
objektu so zagotovljene tudi razmere za delo
služb, ki skrbijo za letališke površine ter sprejem in oskrbo letalnikov ter potnikov na letališču. V okviru tega projekta so bili zgrajeni
še prostori za vodenje zračnega transporta in
delo gostujoče letalske enote, bili pa so v celoti ali delno financirani z Natovim denarjem.
2
turbolet falcon
L-410 2000EX
1
1
VZDRŽEVANJE LETALNIKOV JE ENA IZMED TEMELJNIH NALOG.
PC-6
bell
206
bell
412
cougar
AS532AL
2
4
8
4
OSREDNJI OBJEKT PRENOVE LETALIŠČA JE BIL STOLP KONTROLE LETENJA.
bojni tovor
1050 kilogramov
dodatna oprema in oborožitev
rezervoar za gorivo za 154 litrov
zabojnik za tovor
100 kilogramov
nosilec 6170 za bombe
Mk-81 in Mk-82
nosilec T-65 šolskih bomb
BDU in IBDU
zabojnik HMP z mitraljezom 12,7 mm 250 nabojev
lanser LAU 7A 70 mm
sedem raket
lanser LAU 19A 70 mm
19 raket
zabojnik za samozaščito CFP
60 vab
zabojnik z laserjem LRF
do 20 kilometrov
zabojnik ATMS s simulatorjem rakete
do sedem kilometrov
zrak–zrak in toplotnim oddajnikom
OBOROŽITEV BELL 412 IN COUGAR
*
mitraljez MAG 7,62 mm
1380 nabojev
*lanser LAU-7H 70 mm
sedem raket
le bell 412
RADARJI IN OPREMA
radar kratkega dosega EL/M2106 NG
5
radarski sistem dolgega dosega ground master 403
2
sistem za nadzor zračnega prostora (ASOC/MASE)
1
komunikacijski sistem frequentis
1
RAKETNA BATERIJA ROLAND V SESTAVI 9. BATALJONA ZRAČNE OBRAMBE NA VAJI NA KRETI LETA 2008
Vojašnica Cerklje ob Krki se je 13. julija 2012
preimenovala v Vojašnico Jerneja Molana.
Avgusta 2012 so se začela gradbena dela, s katerimi je bila rekonstruirana vzletno-pristajalna steza na letališču Cerklje ob Krki. Podaljšana je bila za 330 metrov proti zahodu
in za 250 metrov proti vzhodu, tako da danes
meri 3000 metrov. Posodobljena so bila tudi
svetlobna in navigacijska sredstva. Poleg tega
so zgradili ploščad za transportna letala, gradijo pa tudi rezervoarje za gorivo s pripadajočo infrastrukturo.
Leta 2014 so bili zgrajeni in dani v uporabo
ploščad za nevarni tovor »R«, ploščad za generične lovce »V«, skladišče Nata s ploščadjo, črpališče podtalnice, črpališče z 10 bari
za požarno vodo, skladišče minskoeksplozivnih sredstev in ploščad za minskoeksplozivna sredstva. Prav tako sta bili kupljeni rabljeni glavni gasilski vozili, ki sta vključeni v
gasilsko reševalno službo na letališču Cerklje
ob Krki. Na svoj novi objekt čakajo še letališki
gasilci. Naložbe, ki jih z 41 milijoni evrov sofinancira Nato, so vredne 70 milijonov evrov.
Vsi objekti so zgrajeni dvonamensko, torej
tudi po civilnih predpisih.
VZPOSTAVITEV 15. POLKA
VOJAŠKEGA LETALSTVA
S transformacijo Slovenske vojske se je
BRZOL 15. maja 2013 preoblikovala v 15. polk
vojaškega letalstva. V njem so bile oblikovane tudi nove enote, in sicer poveljstvo polka,
151. HEESK, 152. LEESK, 153. LETEHESK,
16. CNKZP, 107. LEBA in LETŠ. Iz strukture se je razformirala 9. BZO, ki se je razdelila
na LRBATZO 1. brigade pod poveljstvo 1. brigade in LRBATZO 72. brigade pod poveljstvo
72. brigade. Enoti sta še vedno nastanjeni v
Vojašnici Jerneja Molana.
151. HEESK je namenjena zračni podpori delovanja enot Slovenske vojske, naloge pa opravlja s transportnimi helikopterji bell 412 in
AS 532 AL cougar. Bataljon ima tudi omejene zmogljivosti za podporo bojnega delovanja enotam Slovenske vojske, kadar je nujno,
predvsem z uporabo oborožitve, namenjene
svoji zaščiti pri podpori delovanja s helikopterji. Skladno z opremljenostjo sodeluje pri iskanju in reševanju, vključno z zmogljivostjo
za bojno iskanje ter reševanje s helikopterjem.
V polku je zaposlenih 583 pripadnikov, od
tega je 67 pilotov.
SV
23
V sistemu zaščite, reševanja in pomoči opravlja gašenje, reševanje v gorah ter nujne evakuacije državljanov z območij, prizadetih ob
naravnih katastrofah.
152. LEESK je enota, ki opravlja zračni prevoz
ljudi in materialnih sredstev za enote Slovenske vojske s poslovnim letalom falcon 2000EX
in letalom turbolet L-410 ter manjšima transportnima letaloma pilatus PC-6 turboporter.
V 153. LETEHESK potekata načrtovanje in
vzdrževanje letal, helikopterjev ter materialnih sredstev na prvi in drugi stopnji, s postopnim prehodom na zagotovitev vzdrževanja
na drugi stopnji na zunanje izvajalce.
16. CNKZP je specialistična enota Slovenske
vojske, namenjena nenehnemu operativnemu
nadzoru in kontroli zračnega prostora Republike Slovenije, prenosu podatkov uporabnikom o razmerah v zračnem prostoru ter vodenju opravljanja nalog v zračnem prostoru. V
operativni uporabi ima radarska sistema dolgega dosega ground master 403 in mobilne radarske sisteme kratkega dosega z radarjem
EL/M2106 NG, ki zagotavljajo popoln nadzor zračnega prostora RS. Prvi radar ground
master 403 deluje na radarskem položaju na
Ljubljanskem vrhu nad Vrhniko, drugi pa na
radarskem položaju Ledinekov kogel na Pohorju. 16. CNKZP je kot prva enota Slovenske
24
SV
Od leta 1991 se je zgodila ena letalska
nesreča s smrtjo. V letalskih nesrečah sta
bila uničena gazela leta 1994 in PC-9 leta
2004. Zgodilo se je tudi nekaj resnih incidentov, med njimi uničen motor na helikopterju bell 412, katapultiranje iz PC-9M, trd
pristanek pilatusa PC-6, poškodba krila
PC-9 ob trku s hruško in ptico, »sekanje« žic
s helikopterjem bell 412 in L-410 ter drugo.
vojske od vstopa Slovenije v Severnoatlantsko
zavezništvo polnopravni del Natovega sistema kolektivne zračne obrambe. Posredovanje zavezništva v slovenskem zračnem prostoru je mogoče tako z italijanske kot madžarske
strani.
107. LEBA je enota, ki je namenjena zagotovitvi ter podpori delovanja enot zračne obrambe in letalstva, oskrbi ter vzdrževanju letališč
in letalskih enot Slovenske vojske ter opravljanju nalog podpore države gostiteljice na letališču Cerklje ob Krki. Poleg tega upravlja vojaško letališče Cerklje ob Krki in vojaški del
letališča Brnik. Temeljna naloga baze je zagotavljanje splošne logistične podpore ter podpore države gostiteljice, povezane z letalskimi
HELIKOPTERJI BELL 412 SO NEPOGREŠLJIV DEL VOJAŠKIH LETALSKIH ENOT.
SV
5229.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika
o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur.
list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in
37/15) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA
ZA OBRAMBO
I. zlato medaljo generala Maistra
prejmeta:
Tomaž VISINSKI, 1970
Milan ŽURMAN, 1964
II. zlato medaljo Slovenske vojske
prejmejo:
Zvonimir BRATUN, 1955
Robert BRAUC, 1969
Jože GORŠIČ, 1955
Bojan PIPENBAHER, 1962
Branko PODBREŽNIK, 1963
Mirko ROŽIĆ, 1953
Nataša SKUBIN, 1965
Vilko ŽNIDARŠIČ, 1964
5228.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika
o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur.
list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in
37/15) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo za mednarodno sodelovanje III.
stopnje
prejme:
podpolkovnik ANTON VIKTOROVIČ
MOMATJUK, 1978, Ruska federacija
Številka: 094-1/2016-7
Datum: 18. 4. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
št. 323, julij 2016
III. srebrno medaljo generala Maistra
prejmejo:
Tomaž AHEJ, 1972
Ciril ANDOLJŠEK, 1963
Drago BABIČ, 1967
Franjo BAUMAN, 1972
Tilen BERGER, 1975
Iztok ČEBOKLI, 1964
Beno DEBELJAK, 1972
Lidija HORVAT PETEK, 1973
Benjamin HROVATIČ, 1962
Valter ILENIČ, 1969
Mojca KAUČIČ ŠKUFCA, 1969
Franc MAJCEN, 1964
Mitja MARGON, 1971
Aleš PETEK, 1971
Marko PIRC, 1972
Larisa POGRAJC, 1963
Andrej RIŽNER, 1972
Simon SAJOVIC, 1975
Matej STAVANJA, 1976
Bensad ŠINIKOVIĆ, 1971
Marjan ŠKEDELJ, 1972
Dušan TOŠ, 1961
Dušan URŠIČ, 1966
Branko VINKOVIČ, 1963
Vesna VOJINOVIĆ STANKOVIĆ, 1965
Primož ZUPANC, 1971
Milan ŽAGAR, 1966
IV. srebrno medaljo Slovenske vojske
prejmejo:
Iztok DEKLEVA, 1969
Aleksander DRNOVŠEK, 1976
Marko GERŠAK, 1971
Robert GRADIŠČAJ, 1970
Damjan HAFNER, 1964
Dušan HUDOLIN, 1954
Drago JARC, 1971
Irena JURCA, 1965
Dušan KLADNIK, 1977
Jože KOTAR, 1965
Marjan KOZLEVČAR, 1970
Karmen KRALJ, 1975
Janez KROŠL, 1973
OBJAVE MINISTRSTVA
ZA OBRAMBO
V srednjeročnem obrambnem programu RS
2016–2020 je zapisano, da bo sedanja struktura letalnikov optimizirana za opravljanje poslanstva in iz njega izhajajočih nalog letalstva
Slovenske vojske. Nekatere letalnike naj bi prodali. Za taktični zračni transport bo poskrbljeno z zamenjavo letala L-410. Do leta 2018 bodo
pripravljene vsebinske podlage za celovit nadaljnji razvoj helikopterskih zmogljivosti SV. V
resoluciji o splošnem dolgoročnem programu
razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta
2025 je zapisano, da bo SV razvila zmogljivosti za taktični zračni transport s transportnimi
helikopterji in taktičnimi transportnimi letali.
Za izvajanje vertikalnega manevra bo v podpori delovanja kopenskih sil Slovenska vojska zagotovila zmogljivost za prevoz pehotne čete v
enem naletu. V okviru helikopterskih zmogljivosti bo Slovenska vojska sposobna opravljati
tudi iskanje in reševanje, zračno medicinsko
evakuacijo ter nekatere naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Del helikopterskih in letalskih zmogljivosti bo
lahko deloval v okviru zavezništev ter mednarodnih operacijah in na misijah.
Slovenska vojska bo v okviru zmogljivosti za
zračno obrambo razvila sodobne mobilne (prevozne oziroma prenosne) raketne zmogljivosti
kratkega dosega, zagotavljale pa bodo neposredno zračno obrambo bistvene infrastrukture
in elementov razporeditve sil Slovenske vojske.
Z oblikovanjem premestljivih modulov zračne
obrambe v bataljonski bojni skupini bo zagotovljena zračna obramba sil tudi ob delovanju
zunaj države. Sistem zračne obrambe ter nadzora in kontrole slovenskega zračnega prostora
bo popolnoma integriran v Natov integrirani
sistem zračne obrambe. Republika Slovenija ne
bo vzpostavila svojih letalskih zmogljivosti za
nadzor in kontrolo slovenskega zračnega prostora, temveč bo rešitev nadzora zračnega prostora še naprej iskala v okviru Nata.
Premestljivost sil Slovenske vojske bo tudi v
prihodnje temeljila na strateškem zračnem
in pomorskem transportu, ki se bo zagotavljal v okviru različnih pobud Nata in Evropske unije ter z nacionalnimi oziroma drugimi pogodbenimi izvajalci. Letališče Cerklje
ob Krki bo zagotavljalo zmogljivost osrednjega vojaškega letališča Slovenske vojske, če pa
bo treba, bo ponudilo del zmogljivosti podpore države gostiteljice v okviru Severnoatlantskega zavezništva. 5231.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika
o priznanjih Ministrstva za obrambo
5230.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika
o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur.
list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in
37/15) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo za mednarodno sodelovanje II.
stopnje
prejme:
polkovnik LIBERATO AMADIO, 1969, Italija
Številka: 094-1/2016-10
Datum: 25. 4. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
Slavica ADAMIČ, 1973
Silvica BALANTIČ, 1960
Karla HUDELJA PINTAR, 1977
Urban JAVORNIK, 1979
Barbara JUHANT, 1975
Robert KLINAR, 1969
Danilo METUL, 1961
Samo MIHAČIČ, 1972
Viktor STERLE, 1962
Katarina ZUPANC, 1976
VIII. srebrno medaljo za znanstvenoraziskovalne dosežke Fridolin Kavčič
prejme:
Tomaž KLADNIK, 1964
IX. bronasto medaljo za kulturne dosežke
in promocijo SV Andrej Komel, plemeniti
Sočebran
prejme:
Aljoša DEFERRI, 1971
X. plaketo ministra za obrambo
prejmejo:
Jože KRANJEC, 1963
Marko LOVŠE, 1973
Lidija PIPAN PELC, 1959
XI. strelno orožje
prejme:
Andrej OSOLNIK, 1966
XII. nož Ministrstva za obrambo
prejmeta:
Darko BUT, 1963
Srečko ŠESTAN, 1955
XIII. veliko plaketo za sodelovanje
prejme:
EM TRONIC D. O. O.
Številka: 094-1/2016-9
Datum: 25. 4. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
VIZIJA RAZVOJA LETALSKIH ENOT
1
MEDICINSKA EVAKUACIJA POTEKA S HELIKOPTERJI COUGAR IN BELL 412.
Mojca LEBAR, 1975
Zoran LESKOVŠEK, 1975
Ivan MASLO, 1963
Peter MIHALINEC, 1965
Dragica MILAVEC, 1960
Frančiška PANGERC, 1956
Peter PAPLER, 1966
Blaž PAVLIN, 1962
Peter PETAČ, 1978
Aleksander PETROVIČ, 1973
Andrej ŠIJANEC, 1971
Roman VOLK, 1961
Milojko ZIDAR, 1953
V. bronasto medaljo generala Maistra
prejmejo:
Primož BERNARD, 1974
Rok GUČEK, 1982
Drago HARL, 1960
Matjaž HVASTI, 1978
Karin LOWNDES, 1969
Mirko MEŽAN, 1968
Bojan PERŠIČ, 1974
Radko PETROVIĆ, 1961
Bogomir POVŠE, 1955
Milena POŽEG, 1970
Iztok RACMAN, 1976
Janez ROŽANEC, 1963
Peter SITER, 1967
Miro STRMČNIK, 1976
Stanislav ŠEGA, 1970
Franc TURK, 1968
Jure VELEPEC, 1965
Daniel ZAVELJCINA, 1969
Peter ZVONC, 1975
Džani ŽALAC, 1968
VI. bronasto medaljo Slovenske vojske
prejmejo:
Andrej BABNIK, 1978
Darko BER, 1963
Blaž BIDOVEC, 1979
Boris BODLAJ, 1971
Peter CVELBAR, 1971
Robert DAJČMAN, 1971
Boštjan DOBOVIŠEK, 1973
Žiga FRANJIČ, 1979
Peter HRIBERŠEK, 1975
Klemen JAUNIG, 1971
Davor KOPITAR, 1977
Jure KOVAČ, 1982
Zvonko KRUNIĆ, 1965
Samo MAROH, 1969
Bernard POŽAR, 1976
Miro ŠPACAPAN, 1972
Goran TURUDIĆ, 1978
Jana TUŠAR, 1968
Janez TUŠAR, 1966
Kristina VATOVEC, 1977
Iztok VIZJAK, 1974
Peter ZALOŽNIK, 1971
Simon ZAVNIK, 1969
Peter ŽELE, 1977
VII. medaljo ministra za obrambo
prejmejo:
5233.
Na podlagi tretjega odstavka 63. člena
Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –
uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter
11. člena Uredbe o činih in poviševanju
v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,
87/05, 34/06, 116/07 in 39/15) izdajam
ODREDBO
O POVIŠANJU ČASTNIKOV
I. v čin brigadir:
Klemen MEDJA, 1967
Vilibald POLŠAK, 1966
II. v čin kapitan bojne ladje:
Roman ANŽIČ, 1966
Gorazd BARTOL, 1967
III. v čin polkovnik:
Borut CESAR, 1967
Slavko HARC, 1962
Viljem KOBAL, 1966
Venčeslav LORBEK, 1966
Davorin REČNIK, 1961
IV. v čin podpolkovnik:
Alojz ANŽIN, 1964
Drago BABIČ, 1967
Valter BOSOTINA, 1962
Aleš GOGALA, 1971
Lidija HORVAT PETEK, 1973
Tomislav KOMAC, 1968
Danijel KOVAČIČ, 1961
5232.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika
o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur.
list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in
37/15) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
veliko sabljo Ministrstva za obrambo
prejmeta:
Klemen MEDJA, 1967
Vilibald POLŠAK, 1966
Številka: 094-1/2016-12
Datum: 12. 5. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
(Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13
in 37/15) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo za mednarodno sodelovanje I.
stopnje
prejme:
general FRANK GORENC, 1957, Združene
države Amerike
Številka: 094-1/2016-11
Datum: 12. 5. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
aktivnostmi. Zagotavlja tudi delovanje komunikacijskih, informacijskih in navigacijskih
sistemov na letališču ter varovanje in kontrolo
vstopov na vojaško letališče Cerklje ob Krki in
vojaški del letališča Brnik.
LETŠ je nosilec šolanja pilotov letal in helikopterjev ter drugega letalskega strokovnega osebja. Štipendistom in drugim slušateljem ponuja izhodiščne pogoje za pridobitev
osnovnih licenc letalskih poklicev ter tudi posebnih letalskih pooblastil.
Poslanstvo letalskih enot Slovenske vojske se
ne spreminja veliko in obsega nadzor ter zaščito zračnega prostora Republike Slovenije,
opravljanje stabilizacijskih nalog v operacijah
kriznega odzivanja, aktivno sodelovanje na
mednarodnih vajah v domovini in tujini ter
sodelovanje v aktivnostih sistema zaščite, reševanja in pomoči.
3
2
SV
5240.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in drugega odstavka 80. člena
Pravilnika o priznanjih Ministrstva za
obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11,
86/11, 105/13 in 37/15) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
prejmejo:
Mihael ABERŠEK, 1994
Jure ADAMIČ, 1980
Primož ADAMLJE, 1979
Srečko AMON, 1972
Karmen ANDREJČIČ, 1978
Aleksander ANDRIC, 1965
Matej ARBEITER, 1987
Edvard ARNUGA, 1972
Uroš AVBELJ, 1979
Matej BAJC, 1980
Matej BEKE, 1971
Dušan BELOVIČ, 1970
Nataša BELOVIČ, 1964
Marko BELŠAK, 1979
Marjan BERKE, 1971
Franci BERLAN, 1968
Žiga BEZJAK, 1992
Saša BILANDŽIJA, 1973
Uroš BINCL, 1989
Boris BOLFEK, 1971
Teodor BRATUN, 1983
Renato BREZNER, 1971
Matic BREZOČNIK, 1991
Nikolaj BREŽAN, 1976
David BRODNJAK, 1985
Sašo BURGIĆ, 1983
David BUT, 1989
Blaž CEFERIN, 1975
Gregor CERAR, 1985
Darijan CIRNSKI, 1983
Nina CIZELJ, 1976
Igor CVERLE, 1966
Rudi ČEH, 1980
Siniša ČRETNIK, 1967
Urban ČRETNIK, 1980
Maksimiljan ČRNKO, 1967
Katjuša DEBERNARDI, 1979
Boris DEŽMAN, 1975
Denis DEŽMAN, 1990
Gregor DIMIC, 1979
Nataša DOLENC LISEC, 1976
Peter DRAKSLER, 1993
Vladimir ROGULJA, 1964
Stefan TOMANOVIĆ, 1971
Borut ŽUPEVC, 1975
Številka: 094-3/2015-176
Datum: 7. 1. 2016
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
SV
Karmen KRALJ, 1975
Igor LANIŠNIK, 1970
Jože ROTAR, 1959
Boris STANKOVIČ, 1966
Iztok STAVANJA, 1972
Demitrij ŠVIGA, 1970
Branko URBANČ, 1967
Iztok VELIKONJA, 1964
Bernarda VOLČANJK PERČIČ, 1970
Nataša ZORMAN, 1974
V. v čin kapitan korvete:
Zdravko ALEKSIĆ,1965
VI. v čin major:
Edvard ARNUGA, 1972
Boris DELOPST, 1969
Robert FRANK, 1978
Ervin HATUNIĆ, 1971
Andrej HRIBAR, 1968
Dušan JURATOVAC, 1967
Danilo KEKEC, 1973
Borut KOROŠEC, 1964
Andrej KRIVEC, 1979
Franko KUKANJA, 1967
Rajko LIKAR, 1965
Franc LOGAR, 1976
Slavko MAJCEN, 1976
Stojan MARN, 1963
Mitja MAVKO, 1970
Aleš MIKLAVČIČ, 1963
Aljoša PAHOR, 1972
Anton PAKAR, 1969
Boštjan PAVLIN, 1973
Vincenc PETERCA, 1966
Rudi PUCONJA, 1966
Simon SAJOVIC, 1975
Viktor SLUGA, 1975
Samo STREHAR, 1975
Dejan ŠIBILJA, 1974
Goran ŠTEFANEC, 1966
Marko TEPEJ, 1977
Aleš UMEK, 1973
Gregor VIRANT, 1977
Tomaž VISINSKI, 1970
Aleš ZELENKO, 1974
VII. v čin stotnik:
Peter BARTOL, 1967
Blaž BENIGER, 1978
Renato BREZNER, 1971
Jure BURJEK, 1978
Primož ČUČEK, 1978
Miran GORENC, 1972
Barbara HOLEŠEK, 1979
Simon JAKSETIČ, 1977
Iztok JANC, 1975
Miloš JENKO, 1965
Franc KLEMEN, 1981
Danilo KLINAR, 1973
Damijan KOGEJ, 1970
Robert KOKOT, 1975
Gaber KOŠIR, 1972
Rok KOVŠE, 1981
Ivan KRALJIČ, 1973
Jure LAMPE, 1978
Sandi DRAŠKOVIČ, 1978
Dejan DRGANC, 1988
Janja DROBNE, 1986
Zlatko DROBNE, 1983
Darko DUH, 1966
Miloš DUMIĆ, 1970
Amir EGRLIĆ, 1968
Roman FAJHTINGER, 1970
Tilen FELDIN, 1984
Aleksandra FERLEŽ, 1971
Igor FIR, 1976
Matej FLERIN, 1976
Goran FLISAR, 1980
Goran FOJTL, 1985
Dušan FRAJNKOVIČ, 1964
Simona FUJS, 1979
Smiljan FUJS, 1976
Žiga GABROVEC, 1987
Matjaž GIDER, 1981
Gregor GLAS, 1991
Alojz GLOBOKAR, 1970
Timi GOLOB, 1991
Aleš GORIČAN, 1989
Aleksander Sandi GOSAR, 1969
Urban GRADIŠEK, 1986
Miran GRAH, 1980
Robert GREGORČIČ, 1983
Tatjana GROZNIK, 1977
Mitja HAJDINJAK, 1980
Jernej HANC, 1982
Drago HARNIK, 1981
Zvonko HEBAR, 1979
Danijel HERCEG, 1970
Alen HORVAT, 1990
Izak HORVAT, 1987
Marjan HORVAT, 1973
Milan HORVAT, 1980
Mišel HORVAT, 1978
Šemso HOZIĆ, 1986
Boštjan HRIBERNIK, 1975
Edis HRUSTANOVIĆ, 1978
Jernej HUDOMALJ, 1990
Dejan HUTAR, 1986
Boštjan HVALA, 1976
Ninoslav IVEZIĆ, 1991
Natalija JAGER, 1977
Matjaž JAKŠA, 1977
Alenka JAMAR, 1982
Dušan JAMNIK, 1981
Leon JAUŠOVEC, 1992
Nataša JERNEJČIČ, 1968
Sebastijan JESENIČNIK, 1981
Robi JESENŠEK, 1986
Tomaž JEVNIK, 1983
David JORDAN, 1979
Tomaž JOSIPOVIĆ, 1988
Marjan JURIČ, 1973
Maja JUS, 1989
Vid KAJTNA, 1991
Boštjan KAPL, 1986
Katja KARBA, 1989
Tom Nino KASTELIC, 1974
Damijan KELENC, 1971
Gašper LOČNIŠKAR, 1979
Simon LUŽAR, 1976
Mitja MAGDIČ CAPELLO, 1970
Miran MARTINC, 1976
Robert OŠTIR, 1971
Matej OTRIN, 1975
Damjan PERŠUH, 1979
Boris PIRNAT, 1979
Ivan POGOREVC, 1972
Nina REŽEN, 1980
Marko SAJOVIC, 1978
Igor ŠIFTAR, 1978
Ela TONIN MALI, 1978
Franc VUČKO, 1970
Matej ŽAŽE, 1973
Marko ŽITEK, 1980
VIII. v čin nadporočnik:
Jernej ALIČ, 1982
Matej ARBEITER, 1987
Žigmond BALOG, 1984
Klemen BANČIČ, 1986
Jaka BERGER, 1979
Alex BOBNJAR, 1984
Vasja BUČAR, 1982
Janez CUZNAR, 1980
Siniša ČRETNIK, 1967
Boris DEŽMAN, 1975
Bojana DIMEC, 1981
Darko DOMAJNKO, 1978
Mojca FLERIN, 1980
Mitja HAJDINJAK, 1980
Anton HRIBAR, 1976
Janez JERALIČ, 1982
Miha JOST, 1986
Krištof KAČ, 1970
Maja KOČNAR, 1982
Luka Nejc KONČINA, 1985
Nejc KOVAČ, 1984
Dominik LADIČ, 1973
Robert LAH, 1969
Zoran LASNIK, 1977
Martin LIČEN, 1981
Samo LIKAR, 1982
Mihael MARTINČIČ, 1976
Aleš OBREHT, 1986
Peter OŽURA, 1983
Daniel PEJOVIĆ, 1982
Tanja PETROVČIČ, 1978
Marjeta PFAJFAR, 1977
Janez PIRIH, 1976
Matej POLJAK, 1984
Gregor PONGRAC, 1980
Jure PREZELJ, 1979
Tine SETNIKAR, 1986
Matevž ŠEŠET, 1984
Mitja TOPALOVIČ ČAPELNIK, 1985
Mitja TRGLEC, 1984
Srečko VENE, 1979
Aleš ZUPANČIČ, 1978
Številka: 811-11/2016-4
Datum: 14. 5. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
Roman KERVINA, 1969
Franc KLEMEN, 1981
Jernej KLEMENČIČ, 1984
Andrej KLINAR, 1976
Marko KOČEVAR, 1969
Aleš KOČNAR, 1982
Damijan KOGEJ, 1970
Tomaž KOLAR, 1990
Luka Nejc KONČINA, 1985
Dejan KOREN, 1976
Dominik KOREN, 1978
Vekoslav KORITNIK, 1973
Marcel KOROŠAK, 1992
Stanislav KOROŠEC, 1985
Tim KORPAR, 1992
Andrej KOS, 1987
Gregor KOS, 1989
Simon KOSI, 1979
Anže KOŠMRLJ, 1986
Ernest KOTNIK, 1981
Zdenka KOVAČIČ, 1960
Kristjan KOVŠE, 1980
Zlatko KOZOLE, 1980
Aleksander KOŽAR, 1975
Rok KOŽAR, 1987
Jernej KOŽELJ, 1981
Ivan KRAJNC, 1969
Robert KRAJNC, 1972
Matej KRASER, 1987
Janez KREBS, 1986
Tadej KRISTL, 1991
Andrej KRIVEC, 1979
Boštjan LACKOVIČ, 1975
Zoran LAMOT, 1982
Roman LANŠČEK, 1964
Ivan LAVRENČIČ, 1972
Boris LEBAR, 1979
Julian LEBAR, 1986
Matjaž LEBAR, 1980
Milan LEVIČAR, 1991
Simon LJUBEC, 1981
Rok LOPAN, 1989
Robi LUBINIĆ, 1989
Bernad LUKENDA, 1973
Mitja LUKOVNJAK, 1991
Jasmin MAHMUTOVIĆ, 1976
Janko MAJCEN, 1971
Duško MAKSIMOVIĆ, 1980
Janez MATEJ, 1977
Rok MAVRIN, 1988
Aljoša MEDVED, 1984
Damijan MEDVED, 1977
Denis MERC, 1986
Igor MESTEK, 1971
Aleš MEZNARIČ, 1981
Klemen MIHALIČ, 1986
Jasna MIKLIČ, 1979
Verner MLAKER, 1970
Barbara MRVA, 1987
Blaž MUHAR, 1971
David MURN, 1988
Azren MUSTEDANAGIĆ, 1982
Andreja NOVAK, 1965
5235.
Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in 11. člena Uredbe o vojaških
uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03, 119/07 in
88/15) izdajam
ODREDBO
O POTRDITVI RAZREDA VIŠJIM
VOJAŠKIM USLUŽBENCEM
I. potrditev XII. razreda:
Jasna STRMOLE, 1976
II. potrditev X. razreda:
Zoran TRATNIK, 1982
III. potrditev IX. razreda:
Aleš GOLOB, 1970
Alenka LIKAR, 1980
Jure ROZMAN, 1979
5234.
Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in 12. člena Uredbe o vojaških
uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03, 119/07 in
88/15) izdajam
ODREDBO
O NAPREDOVANJU VIŠJIH VOJAŠKIH
USLUŽBENCEV V RAZREDIH
I. napredovanje v XIV. razred:
Robert FERLEŽ, 1969
II. napredovanje v XIII. razred:
Gregor POTOČNIK, 1976
III. napredovanje v XII. razred:
Barbara LEBEN, 1963
Tomaž ŠVARA, 1971
IV. napredovanje v XI. razred:
Barbara FRUMEN, 1981
Alenka JAMAR, 1982
Mateja KOKOL, 1976
Tanja KORPIČ, 1969
Janko KREBELJ, 1970
Sonja MOHAR, 1977
Zdenko MUSAR, 1967
Rajko PETEK, 1971
Filip PLAHUTNIK, 1976
Tatjana POLC, 1967
Špela RUS, 1981
Saša SIMONIČ, 1980
Jernej ŠKRGET, 1980
Janez ŽOKALJ, 1982
V. napredovanje v X. razred:
Jasmina BEVC, 1983
Radmila BRECELJ, 1970
Igor JAKŠE, 1975
Jaka JERAJ, 1978
Jurij JURTELA, 1963
Jani LIKAVEC, 1968
Jana SLUGA, 1979
Damjan ZAVRL, 1971
Aljoša ŽERJAV, 1980
Številka: 811-11/2016-5
Datum: 14. 5. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
Boštjan NOVAK, 1972
Kristjan NOVAK, 1980
Matevž NOVAK, 1977
Peter NOVAK, 1987
Ciril ORTER, 1988
Daniela OSRAJNIK, 1991
Mihajlo OSTROGOVIĆ, 1959
Mićo PANIĆ, 1987
Franci PAPEŽ, 1969
Jasmin PAUČINAC, 1981
Dušan PAVLI, 1974
Andrej PAVLIHA, 1980
Andrej PAVLIN, 1984
Vahid PAVLOVIĆ, 1984
Tomislav PEČEK, 1963
Martin PERKO, 1972
Smiljan PERNEK, 1978
Mitja PEŠEC, 1993
Primož PETERLE, 1978
Slavica PETROVIĆ, 1968
Primož PIKALO, 1981
Primož PIKELJ, 1978
Tanja PLAZOVNIK, 1983
Boris PLEMENITAŠ, 1977
Mihael PLEVNIK, 1973
Andrej PLOHL, 1986
Stanko PODLESNIK, 1976
Uroš PODLESNIK, 1973
Ivan POGOREVC, 1972
Alen POPLATNIK, 1989
Kristijan PRAPOTNIK, 1993
Milan PREGELJ, 1964
Uroš PRIMON, 1975
Tomaž PULKO, 1987
Damjan RAJH, 1980
Blaž RAKUŠA, 1993
Barbara RAMŠAK, 1978
Robert RANTAŠA, 1968
Matej RATAJC, 1990
Gregor REBERNIK, 1977
Tomaž REP, 1990
Dejan ROJKO, 1979
Mateja ROKVIČ, 1965
Damjan ROPOŠA, 1982
Aleksander ROZMAN, 1977
Jože RUIS, 1986
Romana RUPAR, 1962
Danilo RUS, 1980
Borut RUTAR, 1981
Tomaž SAGADIN, 1985
Peter SAMOTORČAN, 1976
Renato SAVIOZZI, 1974
Robert SEME, 1972
Primož SILA, 1986
Natalija SINRAJH, 1982
Rene SKAZA, 1991
Srečko SKOČIR, 1973
Jože SLADIČ, 1969
Matjaž SLANC, 1985
Samo SMOLEJ, 1972
Matic SOBOTIČ, 1990
Radovan SRŠA, 1974
Davorin STEMELAK, 1984
5238.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in drugega odstavka 80. člena
Pravilnika o priznanjih Ministrstva za
obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11,
86/11, 105/13 in 37/15) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
prejmejo:
Matej ARKO, 1987
Andrej BABNIK, 1978
David BARUT, 1984
Ivo BEDNARIK, 1959
Bernard ČELHAR, 1970
Blaž ČOLIG, 1976
Kristijan DRAGOJEVIĆ, 1977
Teo HORVAT, 1987
5237.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena
Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS,
št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja
vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 8111/2009-915 z dne 11. 9. 2009) izdajam
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKA
OB UPOKOJITVI
v čin podpolkovnik:
Bojan COLAVINI, 1957
Številka: 811-11/2016-7
Datum: 26. 5. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
5236.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika
o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur.
list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in
37/15) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA
ZA OBRAMBO
I. spominski znak premik 1991
prejme:
Anton POJE, 1949
II. spominski znak orožja nismo oddali
prejme:
Franc KODRIČ, 1948
Številka: 094-1/2016-14
Datum: 24. 5. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
Tjaša ŠTRITOF, 1980
Številka: 811-11/2016-6
Datum: 14. 5. 2016
Andreja KATIČ
MINISTRICA
Mario SUHIĆ, 1977
Karmen ŠABEDER, 1984
Gregor ŠAJTEGEL, 1977
Konrad ŠALEHAR, 1985
Elvedin ŠARIĆ, 1984
Stanko ŠAVOR, 1969
Tadej ŠČANČAR, 1990
Katja ŠENK, 1987
Jaka ŠERBEC, 1980
Denis ŠIMAC, 1981
Srečko ŠKERLAK, 1966
Miha ŠKRJANEC, 1984
Nejc ŠOMEN, 1985
Marko ŠPES, 1984
Boštjan ŠPILAK, 1978
Zoran ŠTALCER, 1968
Aleš ŠTARKL, 1972
Tadej ŠTEHARNIK, 1990
Dragana ŠTERK, 1979
Sergej ŠTIBERC, 1989
Viktor ŠTRITOF, 1978
Rok ŠTUHEC, 1992
Matej ŠUMAK, 1988
Sebastjan TAJNŠEK, 1974
Bernard TANŠEK, 1978
Simon TARKUŠ, 1981
Sebastjan TEMLIN, 1977
Dario TODOROVIĆ, 1992
Anton TOPOLOVEC, 1978
Peter TRBOVC, 1991
Rado TRETJAK, 1981
Boštjan TURK, 1979
Jože TURK, 1975
Mitja TURK, 1981
Marinko UMOLAC, 1987
Andrej UŠTAR, 1978
Dušan UTROŠA, 1975
Borut VALENTAN, 1982
Boštjan VEDERNJAK, 1977
Dušanka VEGMAHER, 1984
Vesna VENCELBERGER, 1970
Robert VERŠIČ, 1977
Robert VESENJAK, 1969
Alojz VIDMAR, 1970
Tadej VIDMAR, 1981
Suzana VIDOVIČ, 1979
Andrej VINDIŠ, 1979
Inge VINDIŠ, 1963
Tomaž VINŠEK, 1986
David VNUK, 1987
Gregor VOGRINC, 1988
Matjaž VOLOVEC, 1979
Rok VRANC, 1980
Andrej VRBNJAK, 1987
Saška VRBNJAK, 1987
Primož VRHOVNIK, 1978
Sebastijan VRHOVŠEK, 1986
Daniel VRTAČNIK, 1984
Igor VRTAČNIK, 1975
Franc VUČKO, 1970
Gregor VUKOBRAT, 1981
Damjan ZAGORŠČAK, 1985
Adrijana ZALOŽNIK, 1986
5239.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in drugega odstavka 80. člena
Pravilnika o priznanjih Ministrstva za
obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11,
86/11, 105/13 in 37/15) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
prejmejo:
Tomaž GRINTAL, 1972
Jernej KOSMAČ, 1969
Rok KOVŠE, 1981
Davorin OSOJNIK, 1968
Simon HREŠČAK, 1974
Andrej KODBA, 1967
Srečko KODRIČ, 1958
Dejan KOLAR, 1980
Lidija KOREN, 1981
Matjaž KRPIČ, 1982
Žiga KRŽIČNIK, 1988
Dejan LENIČ, 1969
Zdravko LIKOVIČ, 1963
Edin LJUBIJANKIĆ, 1988
Mile MAJKIĆ, 1971
David MARIN, 1985
Christian MAROT, 1973
Anže NOVAK, 1991
Boštjan OMERZA, 1970
Valter PAVLIČ, 1963
Davorin PAVLINEK NIKOLIĆ, 1977
Andrej PEČAR, 1972
Iztok PETROVIČ, 1984
Arpad PINTER, 1963
Aleš PIRC, 1972
Janko PIRNAT, 1970
Bojana PLOŠINJAK, 1963
Simon PRIMC, 1978
Iztok PROSEN, 1963
Sašo RAUTER, 1979
Kristijan REMIC, 1985
Klemen RUDOLF, 1972
Franko SKOK, 1967
Boštjan ŠKUTELJ, 1978
Franci ŠPES, 1982
Miha TOMAŠEK, 1982
Ivan URBANČIČ, 1981
Peter VERDNIK, 1971
Simon VRABEC, 1976
Nino ZALAR, 1983
Robert ŽEKŠ, 1985
Peter ŽELE, 1977
Davor ŽEŽELJ, 1981
Matija ŽIŽEK, 1991
Bogdan ŽVANUT, 1967
Številka: 094-3/2015-175
Datum: 7. 1. 2016
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
4
SV
5241.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno
besedilo) in drugega odstavka 80. člena
Pravilnika o priznanjih Ministrstva za
obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11,
86/11, 105/13 in 37/15) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA
ZA OBRAMBO
I. srebrno medaljo načelnika GŠSV
prejmejo:
Dušan DUKIĆ, 1962
Jožef FAIČ, 1969
Gregor FERBEŽAR, 1973
Danilo JAZBEC, 1964
Jože KAPELE, 1972
Tamara KOGOJ, 1971
Petra KOSEC, 1980
Franci KOVAČ, 1975
Mihael MARKIČ, 1971
Tatjana PEČNIK, 1967
Aleš RAJŠEK, 1971
Simeon SETNIKAR, 1970
Boštjan ŠPANINGER, 1979
Matej ZAVRŠNIK, 1976
Marjan ŽAGAR, 1967
II. bronasto medaljo načelnika GŠSV
prejmejo:
Jernej BITTNER, 1980
Maja BIZJAK, 1982
Suzana BOŠKOVIĆ, 1979
Djovana ČULE, 1974
Dejan EKART, 1982
Gregor FEKONJA, 1984
Valter FURLANIČ, 1960
Andrej GORIŠEK, 1978
Franci GRABNAR, 1982
Mihaela HOŠNJAK, 1975
Matjaž HROVAT, 1975
Aljoša KODRIČ, 1979
Primož KODRIČ, 1979
Tadeja KOKOL, 1984
Andrej KOŠMRLJ, 1976
Izidor KURENT, 1980
Blaž LANGUS, 1981
Zoran LASNIK, 1977
Mitja MAGDIČ CAPELLO, 1970
Vasilije MARAŠ, 1960
Srečko MARKUŠ, 1963
Matjaž ZAVRŠNIK, 1983
Uroš ZVER, 1986
Karel ŽALIG, 1987
Marko ŽITEK, 1980
Zlatko ŽMAVC, 1976
Petra ŽNIDARIČ, 1978
Boris ŽUNKO, 1974
Številka: 094-3/2016-7
Datum: 10. 3. 2016
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Mišo MATIJEVIĆ, 1971
Billy MEHLE, 1971
Bojan MIHALIČ, 1968
Aleš MIKLAVČIČ, 1963
Marko MOČNIK, 1981
Cirila OZIMEK, 1969
Bojan PEJČIĆ, 1970
Katja RIHTER, 1975
Matija SELČAN, 1958
Marija SKALIČ, 1960
Andrej SKODIČ, 1972
Anton ŠEMEN, 1974
Janez ŠIBERLE, 1968
Milan ŠPACAPAN, 1965
Damijan ŠTEMBERGER, 1972
Toni TURŠIČ, 1969
Branko VUJAKLIJA, 1963
Aleš ZELENKO, 1974
Branko ZUPAN, 1967
Marko ZUPANC, 1969
Domen ZVER, 1980
III. medaljo načelnika GŠSV
prejmejo:
Stanko ANŽELAK, 1980
Jaka BERGER, 1979
Marija ČADEŽ, 1960
Anže ČESEN, 1986
Anže ČESEN, 1986
Gregor FLAKUS, 1983
Beno GOLOB, 1979
Miloš GORJANC, 1964
Andrej GREŠAK, 1979
Sašo HAJNŠEK, 1978
Robert HARTMAN, 1978
Zdravko HLASTAN, 1961
Darko ISKRA, 1962
Roman ISKRA, 1966
Borut JAN, 1968
Marta JEŽEK, 1967
Darja KADENŠEK, 1965
Andrej KAVNIK, 1976
Matej KEKUŠ, 1985
Bojan KLOBČAR, 1968
Matjaž KORELC, 1974
Marko KOTAR, 1967
Bogdan KREČIČ, 1969
Zdravko KREFT, 1961
Iztok KUŽEL, 1976
Igor LIPOVEC, 1969
Gašper LOČNIŠKAR, 1979
Egon LOZEJ, 1981
Simon LUŽAR, 1976
Moša MARŽUN, 1986
Jernej MAZE, 1983
Peter MEDVEŠEK, 1963
Miran MEZGEC, 1964
Sonja MOHAR, 1977
Rok MURKO, 1987
Dejan OLOVEC, 1984
Bojan PETEK, 1978
Iztok PETROVIČ, 1984
Mitja PINTARIČ, 1975
Jože PLAHUTA, 1966
Boris PLEŠNIK, 1988
Marjeta PODLESNIK, 1980
Jure POTRPIN, 1987
Elizabeta PRETNAR, 1962
Andrej REHBERGER, 1976
Anton RIBIČ, 1966
Matjaž ROBAR ČAVNIČAR, 1978
Robert ROTAR, 1974
Gabrijel ROŽAC, 1973
Dejan SEVŠEK, 1974
Mito SMERDELJ, 1976
Alojz SUMER, 1971
Tadej ŠPENKO, 1972
Jurij ŠRIBAR, 1968
Dejan ŠTUMPFEL, 1979
Luka TOMAŽIN, 1981
Bojan TONIĆ, 1978
Aleš TURK, 1982
Simona VALIČ, 1985
Robert VIDOVIČ, 1973
Robert VILFAN, 1973
Franci VOGA, 1983
Boštjan VOLČJAK, 1979
Marko VRBNJAK, 1983
Klemen ZOREC, 1980
Aleš ŽAGAR, 1972
Jaša ŽIBERNA, 1981
Kristijan Jožef ŽVAR, 1972
IV. srebrno plaketo Slovenske vojske
prejmejo:
Liliana BROŽIČ, 1967
Nataša CANKAR, 1969
Borut CESAR, 1967
Irena ČUFAR, 1971
Dimitrij FABČIĆ, 1964
Carmen KOS, 1971
Matjaž KOVAČ, 1971
Tina KRALJIČ ŠTEMBERGER, 1976
Aleš KUHAR, 1972
Rajko LIKAR, 1965
Karel MOVRIN, 1974
Rudi PUCONJA, 1966
Boštjan TOMC, 1972
V. bronasto plaketo Slovenske vojske
prejmejo:
Katarina BINDER BISTAN, 1960
Azemina ĆOSIĆ, 1957
IZPITNI CENTER MARIBOR
Aljoša KIRBIŠ, 1976
Karlo LENASSI, 1976
ODDELEK ZA PROMET EZD
Sašo RADIĆ, 1982
Blaž TORKAR, 1981
Andrej TRKOV, 1973
Urban ULČAR, 1989
VI. zlato medaljo vojaku SV za dosežene
uspehe
prejmejo:
Urška DRŽANIČ, 1979
Evgen HRIBERNIK, 1977
Katja KOBENTAR, 1982
Štefka POLUTNIK, 1981
Tadej ŠTURM, 1978
Bogomir ŠUŠTAR, 1980
VII. srebrno medaljo vojaku SV za
dosežene uspehe
prejmejo:
Rok AHLIN, 1980
Aleš ALEŠ, 1981
Aleš BEDENIK, 1983
Erik BLAŠKO, 1977
Igor ČERNOŠA, 1986
Simon ČINČ, 1974
Marjan ČOP, 1961
Erik DRAGAN, 1986
Gregor HECL, 1985
Darjan HOZJAN, 1985
Gregor JELEN, 1985
Sara JEVEC, 1981
Silvo KOCUVAN, 1983
Boštjan KOLENC, 1972
Andrej LAJNŠČEK, 1982
Nina LINDIČ, 1981
Damjan MERLAK, 1981
Mitja MESEC, 1981
Boris MLADKOVIČ, 1976
Nina OMAHEN, 1985
Peter OREŠNIK, 1987
Marjan PAR, 1980
Emil PAVLIN, 1969
Kristjan PESJAK, 1987
Renata PONJAVIĆ, 1976
Janko PROSEN, 1967
Tomaž SKUMAVC, 1982
Matevž ŠABEC, 1981
Boštjan VOGRIN, 1985
Boris VRATNIK, 1980
Gašper ZDEŠAR, 1977
VIII. medaljo vojaku SV za dosežene
uspehe
prejmejo:
Tanja AVSEC, 1983
Igor BALON, 1975
Boštjan BLATNIK, 1978
Matej BOGATAJ, 1990
David BRODNJAK, 1985
Haris BURZIĆ, 1988
Robert BUTALA, 1985
Goran CAJNER, 1980
Ivan CIRJAK, 1975
Miha ČIČIĆ, 1985
Niko ČUČEK, 1986
Denis DEŽMAN, 1990
Mojca DOLIŠKA, 1978
Grega DOMJAN, 1991
Tadeja FAJFAR, 1981
Denis GOMBOC, 1986
Danilo HABJANIČ, 1987
Jože HOČEVAR, 1985
Jure IGLIČ, 1977
Natalija JAGODIČ, 1982
Denis JAMNIK, 1989
Matic JEREB, 1987
Igor JERŠIN, 1979
Zlatko JURGEC, 1974
Igor KEŽMAN, 1977
Branka KOKOT, 1982
Nejc KOS, 1990
Nina KOSTANJEVEC, 1981
Aleš KOŠTIĆ, 1982
Uroš KOZMELJ, 1989
Aljaž KUHAR, 1991
Lidija LEBER, 1982
Blaž LOGAR, 1987
Martin LOGAR, 1985
Marjan LOKATELJ, 1988
Luka LORBERG, 1980
Matija MAJES, 1978
Uroš MARKOVIČ, 1991
Stanislav MARTINEC, 1977
Aleš MIŠJAK, 1988
Tomi MLAKAR, 1990
Miha MRAK, 1988
Branko NAHTIGAL, 1981
Anže NOVAK, 1991
Simon OJSTERŠEK, 1978
Tomaž PISNIK, 1976
Jana PODJED, 1981
Andrej POTRBIN, 1975
Boris PRAH, 1965
Christian PREGL, 1991
Luka RAVNIKAR, 1990
Matjaž REPOVŽ, 1989
Natalija RODOŠEK, 1980
Žan RUPNIK, 1988
Peter ŠELA, 1983
Davorin ŠEŠIĆ, 1987
Domen ŠIVIC, 1988
Sandi ŠOLMAN, 1990
Amadej ŠVIGELJ, 1989
Tibor TENKO, 1989
Boris TERBUC, 1977
Alojz TOPLAK, 1974
Slavko UMEK, 1964
Sergej VOZEL, 1984
Uroš VRŠEC, 1983
Manca ZAVEC, 1982
Tin ŽURAN, 1989
IX. bronasti strelski znak
prejme:
Uroš GRUDEN, 1991
X. srebrno priznanje za delo na športnem
področju
prejme:
Filip FLISAR, 1987
XI. bronasto priznanje za delo na
športnem področju
prejmeta:
Tina ZAGORC, 1985
Nejc ŽNIDARČIČ, 1984
Številka: 094-3/2016-14
Datum: 13. 5. 2016
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
ZAVEZNIŠTVO ZAUPANJA:
6. MEDNARODNI SEJEM
OBRAMBE, VAROVANJA, ZAŠČITE
IN REŠEVANJA SOBRA 2016
Sodelovanje na 6. mednarodnem sejmu obrambe, varovanja, zaščite in reševanja SOBRA so poleg
najvidnejših poslovnih ponudnikov potrdili Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, policija,
Gasilska zveza Slovenije ter Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska
bosta predstavila mednarodno sodelovanje,
oborožitev, usposobljenost pripadnikov najrazličnejših vojaških rodov in enot, izobraževanje in zaposlitvene možnosti za vojaške
poklice ter humanitarne projekte.
Slovenska vojska bo prikazala dinamične predstavitve bojnih sredstev in vozil ter
spretnosti obrambnih sil. Predstavila bo vrhunske športnike, zaposlene v svoji sestavi.
V kulturnem programu bodo navdušili glasbeniki Orkestra Slovenske vojske.
Uprava za obrambo Maribor bo na sejmu
SOBRA 22. in 23. septembra izvedla tudi seznanitev 1802 vojaških obveznikov z letnikom rojstva 1998.
SOBRO bodo v organizaciji MO obiskali tuji
vojaški atašeji.
Ob strokovnih predstavitvah Ministrstva za
obrambo in Slovenske vojske bodo razstavljavci predstavljali najsodobnejšo oborožitev, transportna sredstva, elektronsko in
optično opremo, informacijsko, komunikacijsko in laboratorijsko tehniko, pripomočke za usposabljanje ter izdelke za preskrbo
in prehrano.
S področja zaščite in reševanja bodo za najširši krog obiskovalcev še posebno zanimivi predstavitve in svetovanja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje o tem,
kako se pravilno in učinkovito zaščititi pred
naravnimi nesrečami. Gasilsko društvo
Gornja Radgona bo izvedlo prikaz skupne
akcije reševanja z gasilci iz sosednje Avstrije. Na sejmu bodo poleg njih aktivno sodelovali tudi predstavniki gasilcev in civilne zaščite iz Hrvaške ter Madžarske.
Strokovne predstavitve bodo podprle predstavitve opreme za osebno zaščito, oblačil,
obutve, medicinskega in sanitetnega materiala, prehranskih paketov ter orodja za reševanje ob poplavi, požaru in potresu.
Obiskovalcem bodo na voljo strokovni nasveti za varovanje objektov, oprema za samozaščito in samoobrambo, protivlomna
zaščita ter alarmni sistemi.
Državnim, civilnim in prostovoljnim silam
za zaščito, reševanje in pomoč bodo na voljo
gasilska ter reševalna vozila in oprema, naprave in sredstva za gašenje požarov, pripomočki za reševanje ob naravnih nesrečah,
oprema za orientacijo, sanitetni material,
medicinski pripomočki ter oprema za prvo
pomoč in tudi za varstvo pri delu.
Slovenska policija načrtuje zanimive predstavitve posameznih področij policijskega
dela in preventivnih vsebin v sejemski hali
ter na zunanjem prireditvenem prostoru, in
sicer dela, vozil in opreme prometnih policistov, policistov kolesarjev, specialne enote,
posebne policijske enote, gorske enote, kriminalistične policije, policijske forenzike,
mejne policije, vrhunskih športnikov, zaposlenih v policiji, policistov na mednarodnih
MEJES INDORANDEM .6
ETIČŠAZ ,AJNAVORAV ,EBMARBO
AJNAVEŠER NI
6. MEDNARODNI SEJEM
OBRAMBE, VAROVANJA, ZAŠČITE
IN REŠEVANJA
anogdaR ajnroG ,6102 .9 .42 - .22
22. - 24. 9. 2016, Gornja Radgona
civilnih misijah, preventivnih projektov policije, vozil nekdanje milice, Muzeja slovenske policije, policijskih združenj in policije na vodah. Obljubljajo tudi več prikazov
praktičnega izvajanja policijskega postopka
in samoobrambe z različnimi rekviziti, postopkov posebne policijske enote, vodnikov
službenih psov za splošno in specialistično
uporabo, spretnosti policistov motoristov in
konjenikov ter glasbene nastope kvarteta,
kvinteta, seksteta in koncertne sestave Policijskega orkestra. Obiskovalci se bodo lahko
preizkusili na simulatorjih vožnje motornega kolesa in streljanja. www.pomurski-sejem.si
SV
29
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
različnih sistemih mednarodnega odziva in
usklajevanja ob večjih nesrečah, posebno o
mehanizmu Evropske unije, ter zmožnostih
mednarodnih modulov in večkulturnem ter
večdisciplinarnem okolju z veliko sodelujočimi. Novost tega razpisa je tečaj TEC na temo
onesnaženja morja.
Na obeh vrstah tečajev lahko kot udeleženci
iz Slovenije sodelujejo pripadniki sistema zaščite, reševanja in pomoči, na primer Uprave
RS za zaščito in reševanje, pripadniki Civilne zaščite, Gasilske zveze Slovenije, predstavniki strokovnih ustanov iz varstva pred nesrečami in drugi strokovnjaki. Za Slovenijo
je bistvenega pomena, da bo s projektom pridobila in dopolnila znanje ter usposobila določeno število vodij ekip oziroma strokovnjakov, ki bodo lahko usposobili več članov
reševalnih enot za slovenske potrebe.
EVROPSKI PROGRAM
USPOSABLJANJA
NA PODROČJU
CIVILNE ZAŠČITE
Projekt Načrtovanje, priprava, izvedba in
evalvacija tečajev mehanizma Evropske unije
na področju civilne zaščite
Uprava RS za zaščito in reševanje je na razpisu Evropske komisije uspešno pridobila evropski denar za izvedbo štiriletnega programa usposabljanja, ki poteka v okviru mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. V štiriletnem obdobju od
leta 2016 do 2020 bo tako skupaj s partnerji iz Švedske in Avstrije izvajala evropski projekt Načrtovanje, priprava, izvedba in evalvacija tečajev mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Skupno bo organizirala 44 tečajev za module civilne zaščite in tečajev za tehnične strokovnjake za približno 920 udeležencev iz
več kot 35 držav.
JUNIJA PRVI OSNOVNI
TEČAJ ZA MODULE
skupinam. Namen usposabljanj je ustvariti sinergijo med sodelujočimi iz civilne zaščite in
med posameznimi državami, sodelujočimi v
mehanizmu. Hkrati se poskušata zagotoviti
različnost in pestra izbira programov tečajev
iz civilne zaščite tako, da spodbujajo države
udeleženke k pripravi in izvajanju tečajev prek
objave razpisa, na katerega se države lahko
prijavijo in kandidirajo za evropski denar.
Besedilo: mag. Lucija Jereb, Manca Orehek in mag. Milena Dobnik Jeraj, URSZR
Fotografije: arhiv URSZR
EVROPSKI PROGRAM
USPOSABLJANJA NA
PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE
Evropski program usposabljanja iz civilne
zaščite je eden najpomembnejših delov mehanizma Evropske unije na področju civilne
zaščite, ki je glavno operativno orodje EU za
izvedbo skupnih reševalnih intervencij držav
članic ob nesrečah tako v EU kot drugih državah. Njegova glavna namena sta na prošnjo
prizadete države skladno z načeloma subsidiarnosti in solidarnosti zagotoviti pomoč ob
nesreči in izboljšati usklajevanje dajanja pomoči, ki jo zagotavljajo države. Glavni elementi mehanizma so:
–– Center za usklajevanje nujnega odziva
(Emergency Response Coordination Centre – ERCC) v Bruslju, ki deluje 24 ur na
dan sedem dni na teden in je povezan z nacionalnimi točkami za stike. V Sloveniji
je to Center za obveščanje Republike Slovenije v okviru Uprave RS za zaščito in
reševanje;
–– skupni komunikacijski in informacijski
sistem (Common Emergency Communication and Information System – CECIS)
je podatkovna zbirka, ki omogoča pregled
zmogljivosti držav, ki jih lahko kot pomoč
ponudijo ob večjih nesrečah;
–– zmogljivosti za odziv: sistem modulov civilne zaščite, enot in strokovnjakov, ki jih
države prispevajo za sodelovanje v mednarodnih reševalnih intervencijah;
–– usposabljanja in vaje za boljše sodelovanje
enot ter strokovnjakov iz različnih držav;
–– evropski program usposabljanja iz civilne zaščite poteka od leta 2004 in vključuje tri sestavine, in sicer tečaje različnih vrst
30
SV
PROJEKT NAČRTOVANJE, PRIPRAVA,
IZVEDBA IN EVALVACIJA TEČAJEV
MEHANIZMA EVROPSKE UNIJE
in stopenj, vaje (štabne vaje, terenske vaje, NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE
vaje za posamezne module) in izmenjavo
strokovnjakov, ki delujejo na področju civilne zaščite. Program upravlja in financira Evropska komisija.
Glavna namena in cilja programa sta prispevati k učinkovitemu skupnemu delovanju ter
izboljšati koordinacijo, kompatibilnost in
komplementarnost tako enot in strokovnjakov, ki jih države na zaprosilo prizadete države napotijo v mednarodne reševalne intervencije v okviru mehanizma Evropske unije,
kot tudi pripadnikov enot, organov in drugih
strokovnjakov, ki v prizadeti državi zagotavljajo podporo države gostiteljice.
Program tečajev mehanizma obsega 12
vrst tečajev, namenjenih različnim ciljnim
Uprava RS za zaščito in reševanje je leta 2015
uspešno kandidirala na razpisu Evropske komisije za izvedbo tečajev mehanizma Evropske unije iz civilne zaščite. Razpis je bil sestavljen iz osmih delov oziroma lotov, URSZR
pa je uspešno kandidirala za lot 2 in izvajanje
dveh vrst tečajev:
–– osnovnih tečajev za module civilne zaščite
(Module Basic Course – tečaji MBC),
–– tečajev za tehnične strokovnjake (Technical Expert Course – tečaji TEC).
Projekt v celoti financira Evropska komisija.
Za izvedbo skupno 44 tečajev MBC in TEC za
približno 920 udeležencev iz več kot 35 držav
v štiriletnem obdobju od leta 2016 do 2020 bo
skupno zagotovila skoraj 3,5 milijona evrov.
Denar je namenjen za pripravo, organizacijo in izvedbo projektnih aktivnosti, stroškov
dela ter zagotovitev ustreznih razmer za izvedbo usposabljanj.
Uprava RS za zaščito in reševanje izvaja projekt kot vodilni partner skupaj s tremi konzorcijskimi partnerji, in sicer Švedsko agencijo za zaščito in pripravljenost (MSB),
avstrijskim Ministrstvom za notranje zadeve
(BMI) in avstrijskim Rdečim križem (ARC).
Dodatno v projektu kot izvajalec tečajev nastopa Gasilska šola iz Velike Britanije (FSC).
V okviru lota 2 bo od leta 2016 do 2020 oblikovanih, pripravljenih, izvedenih in ocenjenih 20 osnovnih tečajev za module civilne
zaščite (MBC) ter 24 tečajev za tehnične strokovnjake (TEC). Posameznega tečaja, ki traja
šest dni in obsega tako teoretični kot praktični del, se lahko udeleži največ 20 udeležencev. V letnem ciklu bo izvedenih 11 tečajev, in sicer pet tečajev MBC ter šest tečajev
TEC. Od tega bodo trije tečaji MBC v Sloveniji v Izobraževanem centru za zaščito in reševanje RS na Igu, trije tečaji TEC v Avstriji, trije tečaji TEC na Švedskem in dva tečaja
MBC v Veliki Britaniji. Konzorcij kot celota
in vsi njegovi člani imajo dolgoletne izkušnje
iz priprave in izvedbe mednarodnih tečajev, vključno s tečaji iz mehanizma Evropske
unije iz civilne zaščite.
OSNOVNI TEČAJI ZA MODULE (MBC)
Moduli civilne zaščite so vnaprej predpisane specializirane operativne organizacijske
strukture oziroma enote (19 vrst, na primer
za odziv na potrese, poplave, požare v naravnem okolju, nesreče z nevarnimi snovmi in
podobno), ki jih je prostovoljno ustanovila
ena ali več držav. Trenutno je v podatkovno
zbirko CECIS prijavljenih 157 modulov, med
njimi slovenski modul za pomoč po potresu –
za iskanje in reševanje v urbanih okoljih (Medium Urban Search and Rescue – MUSAR).
Glavna namena tečaja za module sta povečati zmožnost vodstvenih struktur modulov za
vodenje modulov civilne zaščite na misijah
oziroma intervencijah mehanizma Evropske
unije in jih uspešno združiti v sedanje mednarodne mehanizme koordinacije odziva ob
nesrečah. Tečaj namenja posebno pozornost
povezljivosti oziroma interoperabilnosti modulov in njihovi samozadostnosti pri izvajanju mednarodnih misij.
TEČAJI ZA TEHNIČNE
STROKOVNJAKE (TEC)
Namenjeni so tehničnim strokovnjakom z
različnih področij, povezanih s civilno zaščito, ki v mednarodnih intervencijah s strokovnim znanjem sodelujejo kot člani enote.
Strokovnjaki na tečaju dopolnijo znanje o
Izobraževalni center za zaščito in reševanje
RS je od 18. do 24. junija na Igu gostil prvi
osnovni tečaj za module civilne zaščite, ki
poteka v okviru 14. cikla evropskega programa usposabljanja mehanizma Evropske unije
iz civilne zaščite.
Podobna usposabljanja potekajo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje že od
leta 2008, vendar tokrat prvič v okviru konzorcija, ki ga vodi Uprava RS za zaščito in
reševanje. Usposabljanja se je udeležilo 17
udeležencev iz 15 držav, in sicer Albanije, Avstrije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Estonije, Italije, Litve, Makedonije, Nemčije, Nizozemske,
Poljske, Španije, Švedske ter Velike Britanije.
Tečaja so se udeležili vodje modulov za reševanje na vodi in iz nje, za čiščenje vode, za iskanje in reševanje ponesrečenih v ruševinah,
zdravstvenih modulov in modulov za odkrivanje ter vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi. Moduli delujejo
v okviru sistemov zaščite in reševanja v svojih državah, hkrati pa so na voljo za sodelovanje v mednarodnih intervencijah.
Med tečajem sta se ves čas prepletala teoretični in praktični del. Na predavanjih o mehanizmu Evropske unije iz civilne zaščite,
o modulih, načrtovanju misij, koordinaciji, komunikaciji ter zbiranju in obdelovanju
podatkov so udeleženci pridobili teoretično
znanje, ki so ga pozneje uporabili v praktičnem delu na dvodnevni vaji. Scenarij je predvideval hudo neurje s poplavami in porušenimi mostovi v namišljeni državi, udeleženci
tečaja pa so na vaji vadili postopke, s katerimi
bi se kot vodstveni kader enote, ki zagotavlja
pomoč, srečali na mednarodni intervenciji.
Hkrati so tujim strokovnjakom, ki so se
usposabljali v Sloveniji, predstavili slovenski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poznavanje osnov slovenskega
sistema varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter vzpostavljanje prijateljskih vezi
na takih tečajih sta koristna tudi za poznejše
morebitne skupne intervencije v tujini ali ob
sprejemu mednarodne pomoči ob morebitni
veliki nesreči v Sloveniji.
Naslednji osnovni tečaj za module bo potekal od 3. do 9. septembra v Sloveniji, Švedska pa bo letos gostila dva tečaja za tehnične
strokovnjake, prvega septembra in drugega
oktobra. SV
31
SPREMLJAMO
V Ljubljani
najboljše evropske
ekipe prve pomoči
»Boli me, boli in še hudo me peče,« se je slišal glas enega
izmed ponesrečencev, saj je na nedavnem evropskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči 2016 (First Aid
Convention in Europe – FACE) v slovenski prestolnici predstavljal poškodovanca. Njegov zamaskirani opečeni obraz
je prepričljivost še povečal, ob njem pa so že bili strokovno usposobljena ekipa prve pomoči in številni natančni sodniki, ki so opazili še tako majhne podrobnosti reševanja,
brez katerih pri prvi pomoči ne gre. FACE je rezultat nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca in ga
vsako leto organizirajo v drugi državi. Na prizoriščih, ki so
bila po vsej Ljubljani, je bilo ves čas čutiti human odnos tekmovalcev, ki so imeli pred seboj številne zahtevne naloge.
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
NA FACE 2016 VEČ KOT 500 UDELEŽENCEV
Ljubljana se je v soboto, 2. julija, spremenila v prizorišče, na katerem je bil na majicah mnogih dobro viden napis FACE, prireditev z
nekaj več kot 550 udeleženci pa je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Uradno
se je začela že 30. junija s pozdravnim nagovorom ljubljanskega
župana Zorana Jankovića, generalne sekretarke RKS in predsednice OO FACE 2016 Renate Brunskole, generalnega direktorja URSZR Darka Buta in predsednika IOC FACE 2016 Toma Horwella, pihalni orkester Litostroja pa je pospremil mimohod sodelujočih ekip.
Mesto Ljubljana je tako s preverjanjem znanja iz prve pomoči gostilo tekmovalce iz Makedonije, Latvije, Kazahstana, Kirgizistana,
Irske, Italije, Črne gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Albanije,
Avstrije, Norveške, Nemčije, Romunije, Poljske, Slovaške, Švice in
Srbije. Poleg naštetih sta se prireditve udeležili tudi ekipa prve pomoči mestne občine Ptuj 1, ki je lani na državnem preverjanju uspoSCENSKI DELAVEC JE ZARADI UDARA ELEKTRIKE PADEL Z LESTVE.
32
SV
izmed članov sekte želela maščevati njihovemu vodju in mu ponudila
kislino, ki ji jo je ta v hipu izpljunil v obraz.
PRIKAZ OSKRBE VOJAKA NA BOJIŠČU
sobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa dosegla prvo mesto in bo leta 2017 zastopala Slovenijo na tej prireditvi,
ter ekipa PP RKS OZ Grosuplje, lani na preverjanju FACE v Bukarešti prav tako prva.
EVROPSKE EKIPE PRVE POMOČI VEŠČINE IN ZNANJE
PRIKAZALE NA DESETIH LOKACIJAH V LJUBLJANI
V središču Ljubljane so bile na številnih deloviščih simulirane nesreče
poškodb. Po napadu nekdanjega uslužbenca na črpalki nekaj sto metrov od Ambroževega trga je bilo opaziti spretne tekmovalce, katerih
naloga je bila oskrba ranjenih. V pogovoru sodnikov v ozadju smo
lahko slišali: »Ali sem prav slišal, da je vprašala, koliko ljudi je bilo na
črpalki med napadom?« Nadaljevali so s preverjanjem udeleženke
in si opaženo aktivnost skrbno zapisali v formular preverjanja. Nedaleč stran je pred Poljansko gimnazijo ekipa hrvaškega Rdečega križa
zapuščala prostor za počitek in se odpravila novim nalogam napro-
ti. Med omenjenimi 550 udeleženci je bilo poleg tekmovalcev veliko
maskerjev poškodb, imitatorjev poškodovancev, statistov in prostovoljcev. Ekipe prve pomoči so tako svoje veščine in znanje lahko pokazale na desetih lokacijah, med katerimi je bila tudi tovarna Rog. Tam
so tekmovalci reševali izpod ruševin in oskrbovali poškodbe, povezane s tem, saj je poslopje stresel močan potres. Na Mesarskem mostu
je med plesno predstavo nekomu počil čir na želodcu, na Prešernovem trgu pa so se maturanti pod vplivom najrazličnejših snovi z nakupovalnim vozičkom spustili po stopnicah. Poleg omenjenih scenarijev
sta bila na poligonu tudi poškodovanec z udarom električnega toka in
množična nesreča v begunskem centru, pri čemer je bila uporabljena
triažna lestvica Sieve. V parku Tivoli je ribič na čolnu doživel srčni infarkt, njegov vinjeni prijatelj pa je na obali s prevelikim mahanjem trnka povzročil, da se je ta ribiču zapičil v obraz. Poleg vsega hudega je
mimoidočega še pičila osa, na pik katere je bil alergičen, v podhodu
pri Jakopičevem sprehajališču pa se je vernica med pogrebom enega
KMALU PO NAPADU NA BENCINSKEM SERVISU
NA FACE 2016 NAJBOLJŠA SRBIJA
PRED IRSKO IN ČRNO GORO
Letošnje tekmovanje FACE je potekalo v okviru dogodkov ob praznovanju 150-letnice delovanja Rdečega križa na Slovenskem. Rdeči križ
Slovenije je dogodek organiziral v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje ter mestno občino Ljubljana. Poleg zanimivega dogajanja na deloviščih so se na Kongresnem trgu predstavile sile za zaščito, reševanje in pomoč, vojaška zdravstvena enota SV pa je prikazala
oskrbo vojaka na bojišču, novo vozilo nujne medicinske pomoči, bojno sanitetno vozilo valuk ter terensko bolnišnico role 1, v šotoru katere
so tudi predstavili operativni poseg in sprejem ob množičnih nesrečah.
Navdušencev je bilo veliko, saj so se poleg omenjenih predstavili policisti, pripadniki državne enote za varstvo pred NUS, sile zaščite in reševanja mesta Ljubljane, Agencija RS za okolje z mobilno enoto za meteorologijo, Institut Jožef Stefan z ekološkim laboratorijem z mobilno
enoto, Gorska reševalna zveza Slovenije, Jamarska reševalna služba,
Podvodna reševalna služba, Kinološka zveza Slovenije, Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije, Zveza radioamaterjev Slovenije, Zveza
tabornikov Slovenije ter Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Vsak izmed njih je pokazal veščine svojega dela, mnogi obiskovalci pa so imeli številna vprašanja, na katera so dobili natančne odgovore. Vroč dan se je končal v ljubljanskih Križankah. Tam je ministrica
za obrambo Andreja Katič kot slavnostna govornica nagovorila udeležence evropskega preverjanja ekip prve pomoči, po koncu tekmovanja pa je bilo treba med dvajsetimi ekipami določiti zmagovalca. Prvo
mesto je letos dosegla Srbija, na drugo mesto so se povzpeli pripadniki Rdečega križa Irske, tretje mesto pa je zasedla ekipa iz Črne gore.
Tako se je končalo preverjanje FACE 2016, v okviru katerega so vse
ekipe pokazale veliko znanja in spretnosti, kar je prav, saj jih bomo mogoče že kmalu potrebovali v vsakdanjem življenju. NA PRIZORIŠČU POTRESA
SV
33
IZ NAŠIH ENOT
Slovenske vojske. Kot je dodala, tudi področje logistike zahteva spremembe, ki jih je treba
uvrstiti v razvoj sistema Slovenske vojske, zato
od vodstva SV v najkrajšem mogočem času
pričakuje predlog načrtovanih organizacijskih sprememb Slovenske vojske, vključno s
pripravljenimi kariernimi potmi njenih pripadnic in pripadnikov.
storitev opravičila svoje cilje takratne transformacije, saj sta se s koncentracijo logističnih
virov povečali učinkovitost in uspešnost delovanja«. Ob tem je opozoril na omejenost tako
kadrovskih in materialnih virov v Slovenski
vojski, zato je bila po njegovih besedah ustanovitev logistične brigade prava rešitev. »To dokazujejo naše odlično delovanje na skoraj vseh
aktivnostih Slovenske vojske tako doma kot v
tujini, zagotavljanja visoko usposobljenih logističnih modulov za motorizirano bataljonsko
bojno skupino in bataljon za JRKBO, področja vzdrževanja materialnih virov, na katerih
poskušamo z omejenimi viri in maksimalno
optimizacijo procesov iz razpoložljivih virov
dobiti čim več, izjemno delovanje tankistov v
Nemčiji, maksimalno skrajšanje zdravstvenih
pregledov pri zaposlovanju novega kadra in
sodelovanja pri Natovih odzivnih silah. Naša
neprecenljiva vloga se je pokazala pri operaciji Migrant, pri kateri smo od 16. septembra
2015 kot prvi v SV začeli zagotavljati najrazličnejše storitve tako URSZR kot slovenski Policiji in različnim poveljstvom ter enotam SV.«
Ob koncu nagovora je opozoril, da bodo v prihodnosti nujne vsebinske spremembe, ki bodo
potekale na podlagi podrobnih analiz in ki
imajo na koncu dodano vrednost. »Brez vašega znanja, predanosti, profesionalnosti, iznajdljivosti in motiviranosti ne bi mogli doseči tega, prav tako brez dobrega voditeljstva na
Brigadir Milan Žurman je spomnil na začetke ustanavljanja logistične brigade, ki segajo v
sestavo delovne skupine pred 14 leti. Ob tem
je poudaril, da lahko danes po vseh preoblikovanjih enote in ustanovitvi brigade leta 2013 z
vso odgovornostjo trdi, da je logistična brigada »z našega vidika in vidika uporabnika naših
vseh ravneh, za kar se vam iskreno zahvaljujem. V logistični brigadi se bomo še naprej trudili biti čim boljši, saj je naša služba domovini
posebna čast.«
Čestitkam pripadnikom brigade se je pridružil tudi načelnik GŠSV brigadir dr. Andrej
Osterman, saj je dejal, da ceni njihovo strokovno in predano delo, ki ga opravljajo vsak
dan tako v domovini kot tujini. Poudaril je, da
razvoj vojaške logistike ni nikoli končan proces in da je predvsem odvisen od visoko strokovno usposobljenih pripadnikov in izmenjave znanja ter izkušenj z drugimi domačimi in
tujimi strokovnjaki z njihovega področja dela.
»Opravljene naloge so vam prinesle izkušnje
in trdne temelje za izzive, ki vas čakajo, in prepričan sem, da jih boste uspešno premagali.«
Slovesnost so s kulturnim programom popestrili kvartet Orkestra SV, pevski zbor osnovne šole dr. Franceta Prešerna in pevka Maša
Kocjančič, podelili pa so tudi priznanja logistične brigade. LOGISTIČNA BRIGADA
PRAZNUJE
V kranjski Vojašnici Petra Periča je 1. julija potekala slovesnost, na kateri so se spomnili tretjega leta delovanja logistične brigade. Pred štirinajstimi leti se je v Šentvidu v Ljubljani prvič sestala delovna skupina, ki je imela nalogo postaviti temelje za
delovanje poveljstva enot za podporo. Ta enota se je z leti razvila v učinkovito logistično organizacijo Slovenske vojske in podpira vse enote tako v domovini kot tujini. Ob transformaciji Slovenske vojske leta 2013 je nastala logistična brigada, ki
jo sestavlja 1428 pripadnikov 157. logističnega polka, 670. logističnega polka, vojaške zdravstvene enote in inženiringa.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: desetnik Daniel Mlakar
O
b tej priložnosti je slavnostna govornica ministrica za obrambo Andreja
Katič pripadnikom logistične brigade čestitala in ob tem poudarila, da je logistika bistveni del vsake vojske. »Brez logistike ne
bi bilo mogoče opraviti prav nobenega premika, transporta ali druge aktivnosti. Logistika
ima znotraj vojske zelo pomembno vlogo tudi
za delovanje države. Številne naloge, ki jih
strokovno in predano opravljate, so namreč
zelo pomembne tako za nacionalno varnost
kot delovanje Slovenske vojske. Doma in tudi
v tujini.« Ob tem je poudarila vlogo logistične brigade pri podpori sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter humanitarnih dejavnosti
34
SV
RODOVSKI BATALJON
Z BOJNO ZASTAVO
Pripadniki rodovskega bataljona 1. brigade SV so se 10. junija s krajšo slovesnostjo s slavnostnim postrojem enote v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani spomnili dneva enote. Praznujejo namreč na dan rojstva pokojnega pripadnika TO
Edvarda Peperka, ki je umrl v vojni za Slovenijo. Slovesnosti so se udeležili načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman, poveljnik 1. brigade brigadir Roman
Urbanč in svojci pokojnega Edvarda Peperka, enota pa je dobila bojno zastavo.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografiji: stotnica Barbara Hanžič Visinski/1. brigada
R
odovski bataljon 1. brigade je nastal
leta 2013 ob preoblikovanju SV, da bi
zagotovili specialistične zmogljivosti rodovskih čet in baterij za bojno podporo
ofenzivnega in defenzivnega delovanja brigade, bojno podporo bataljonskim bojnim skupinam v domovini ter mednarodnih operacijah in na misij ter za zagotavljanje specialistične
podpore v sistemu zaščite in reševanja. V svoji
sestavi združuje baterijo ognjene podpore, četo
vojaške policije, četo za JRKBO, četo zvez, inženirsko četo, lahko raketno baterijo ZO, obveščevalno-izvidniško četo in protioklepno četo.
Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej
Osterman je ob dnevu rodovskega bataljona z
navzočimi na slovesnosti delil spomine na čas
zadnjega preoblikovanja SV, ob tem pa je poudaril nekaj pomembnih mejnikov in dogodkov
v razvoju enote. Poveljnik rodovskega bataljona 1. brigade podpolkovnik Lojze Pavič je v
svojem nagovoru izrazil ponos na pripadnike,
ki so z vsem srcem in dušo predani tako močni
oborožitvi kot tehniki. Ob tem se je vprašal:
»Kaj je pehota brez artilerije, inženirstva, zračne obrambe, jedrske, radiološke, biološke in
kemične obrambe, zvez, protioklepnih enot,
obveščevalnih informacij in policije? Sama nič,
skupaj pa smo vse in tudi dosežemo lahko vse.«
Omenil je še, da je bil rodovski bataljon v zadnjem obdobju nosilec dveh obsežnih mednarodnih usposabljanj, in sicer Okretni velikan
ter Orel Feniks. Pripadniki rodovskega bataljona so našli poligon za urjenje in dokazovanje svojih spretnosti ter znanja tudi v motorizirani bataljonski bojni skupini, ki jo je pred
kratkim vzpostavila 1. brigada. Podpolkovnik Pavič je izpostavil najpomembnejše dosežke vseh podrejenih čet in baterij pri opravljanju
nalog v domovini in tujini, opozoril pa je na
pomoč v civilnem okolju, predvsem ob žledu,
poplavah, migrantski problematiki in drugih
naravnih nesrečah. Govoril je tudi o sodelovanju pripadnikov na nedavni vaji Anakodna
na Poljskem, na kateri so se skupaj usposabljali z več kot 31.000 pripadniki vojsk držav Nata
in partnerskih držav. Podpolkovnik Pavič je še
dejal, da je jasno, da ob pomanjkanju denarja najbolj trpijo prav rodovi, ki imajo tehnično najzahtevnejša sredstva in opremo. »Z zadnjim preoblikovanjem so vam ukinili enote.
Ni vam bilo lahko, toda pobrali ste se in soočili
s tem izzivom. Izbrali ste pot, na kateri je treba
glavo držati pokonci in na kateri ni prostora za
omahljivce in nergače, vendar je to pot optimizma in trdega dela,« je povedal in se kot poveljnik rodovskega bataljona 1. brigade vsem
zahvalil za dobro opravljeno delo na nalogah,
povezanih z varovanjem južne meje, pri čemer
so pokazali pripadnost enoti in SV. Ob koncu
je dodal, da vsem pripadnikom enote, ne le kot
poveljnik, temveč tudi kot veteran vojne za Slovenijo ob praznovanju 25-letnice samostojnosti slovenske države polaga na srce in dušo, naj
jih ime Edvarda Peperka in vseh drugih, ki so
v vojni za Slovenijo umrli, vedno in vsak dan
opominja, da morajo biti kot pripadniki rodovskega bataljona 1. brigade delavni, častni in
pošteni, prav tako pa morajo Sloveniji ter slovenskemu narodu zagotavljati samostojnost,
svobodo in mir, za kar je Edvard Peperko žrtvoval svoje življenje.
Ob dnevu enote je načelnik GŠSV generalmajor dr. Osterman podpolkovniku Paviču podelil bojno zastavo, ki bo pripadnike enote opominjala, da so tu za Slovenijo, slovenski rod
in Edvarda Peperka. Najbolj zaslužni pripadnice in pripadniki bataljona so dobili medalje in priznanja, povišanim pa so izročili čine.
Slovesnost se je nadaljevala z razglasitvijo najboljšega vojaka in podčastnika bataljona v preteklem letu. Tokrat sta oba iz čete vojaške policije. Najboljši vojak je naddesetnik Damjan
Martinčič, najboljši podčastnik pa višji vodnik
Janez Oblak. Pripadniki rodovskega bataljona
1. brigade so slovesnost končali zelo pozorno.
V znak hvaležnosti, ponosa in spomina na takratni 2. junij so družinskim članicam pokojnega Edvarda Peperka, in sicer mami Emi, ženi
Mojci ter hčerki Petri, dali darilo – simbol žrtve
in spomina ter hkrati hvaležnosti in povezanosti z bataljonom. Kamen namreč simbolizira strto srce z vklesanim znakom bataljona, iz
takega kamna pa so narejeni tudi podstavki, na
katerih stojijo zastavice rodovskih čet. SV
35
VIDELI SMO
S PRIPADNIKI
DRŽAVNE ENOTE ZA
VARSTVO PRED NUS
Soška fronta, na kateri je umrlo veliko vojakov, je del slovenske zgodovine, ki še
danes vznemirja pohodnike po poteh Rombona in gorskih vršacev nad dolino
smaragdne reke Soče. Ta je bila v času spopadov pogosto obarvana s krvjo slovenskih vojakov, med boji pa je ponudila zadnji žarek svetlobe in zadnji utrip srca
pred smrtjo. Številni slovenski vojaki so zaradi največjih gorskih spopadov v zgodovini tam ostali za vedno. Noben kotiček Slovenije ne ostaja zgodovinsko nepopisan, saj so jo med drugo svetovno vojno prav tako preletavala sovražnikova
letala, ki so skupaj z drugimi vojaškimi pripomočki posegala po slovenskem ozemlju, nanje pa lahko naletimo še danes.
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
POLIGON 208
Na poligonu 208 je bilo od zgodnjega jutra
zelo pestro, saj je minilo 90 dni, v tem času
pa so pripadniki enote za varstvo pred NUS
uskladiščili nekaj ton neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), saj v naravi pomenijo precejšnje tveganje in jih je treba umakniti na varno. Med pripravo jam za uničenje
neeksplodiranih ubojnih sredstev so visoko strokovnim in usposobljenim možem zazvonili telefoni in dispečer regijskega centra za obveščanje jim je naložil novo nalogo.
Med izletom skozi eno izmed vasi na Severnoprimorskem je naključni mimoidoči opazil ročno bombo in je najdeno takoj prijavil na
številko 112. Hitra in strokovna komunikacija med pripadniki je bila takoj vidna. Po dva
člana sta že sedela v vozilu in sta bila usmerjena k cilju, saj jih je kličoči še vedno čakal
pri najdbi. Medtem je bager izkopal štiri skoraj enake jame, nato je bila na vrsti priprava
na uničenje, posledica predhodnega sestanka
vseh sodelujočih. Vodja je že pred začetkom
dela vprašal pripadnike po počutju in pripravljenosti, saj narava dela zahteva povsem zbranega človeka. Po izkopu so se na kraj pripeljali
reševalci z zdravnikom in gasilci, ki so poskrbeli za varnost širše okolice. Medtem je poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko
Zonič razložil aktivnosti na poligonu. Nekaj
pridnih mož je vmes pred jame položilo neeksplodirana ubojna sredstva, pri katerih se nevarnost z leti povečuje iz dneva v dan in ki so
velika nevarnost za naključne najditelje. »Najdena sredstva so bila izstreljena med vojnami,
vendar zaradi različnih vzrokov niso bila aktivirana, kar je zdaj naša naloga,« je dodal strokovni sodelavec Igor Boh z URSZR in obenem
poudaril, da so bili pogumni možje tam prostovoljno. Pripadniki so različno izobraženi,
saj so med njimi profesorji, električarji in pirotehniki, vsi pa morajo imeti končano srednjo šolo ter številna usposabljanja, preden
lahko začnejo samostojno delati v enoti. Med
DELO NA POLIGONU
JE SKUPEK ZNANJA,
VISOKE STROKOVNOSTI
IN MIRNE ROKE.
36
SV
opazovanjem dela pripadnikov v enoti sem
videl manjšo vremensko napravo, ki je pošiljala podatke v »bunker« v neposredni bližini
jam za uničenje. Poveljnik Zonič mi je pozneje razložil, da so pri tem delu pomembni temperatura zraka, smer vetra in zračni tlak, poleg
tega tudi ne sme grmeti in se bliskati. Pogled
proti nebu je sicer obetal kakšno deževno kapljo, kar se je tudi kmalu zgodilo, toda nebo
je ostalo temno in tiho. Pripadniki so si poleg
čelad, ki jih imajo ves čas na glavah, nadeli še
dežne plašče in nemoteno delali naprej.
NAJVEČ NEEKSPLODIRANIH
UBOJNIH SREDSTEV OD 20 DO
30 CENTIMETROV POD ZEMLJO
Delo je bilo iz ure v uro nevarnejše, saj so pripadniki neeksplodirana ubojna sredstva zlagali v jame in začeli pripravljati razstrelivo ter
PRIPADNIKI ENOTE MED
PRIPRAVO VODNIKOV
NEELEKTRIČNEGA
SISTEMA ZA PROŽENJE
V JAMAH
SV
37
POLAGANJE NEEKSPLODIRANIH UBOJNIH SREDSTEV V JAME ZA UNIČENJE
detonatorje. »Pri tem opravilu se nevarnost še
poveča,« je dejal Zonič, ki je s pripadniki ves
čas komuniciral tudi po radijski zvezi. Med
drugim mi je pojasnil, da je največ primerov neeksplodiranih ubojnih sredstev na globinah od 20 do 30 centimetrov pod zemljo,
razlika je le pri letalskih bombah, ki so zarite tudi do pet metrov pod zemljo, ker so priletele z višine in imele zato večjo moč. Med
pripravo so se na poligon 208 pripeljali tudi
kolegi iz Dolenjske, Štajerske in Prekmurja, s
seboj pa so imeli še nekaj primerkov. Po odprtju modrih vrat na posebno prirejenih vozilih so bila ubojna sredstva skrbno zložena v
posebnih zabojnikih, v katerih je bil izolator
vermikulit, ki spominja na sipek pesek, vendar ima visoko tališče in ne gori. Med primerki je največ ročnih bomb, minometnih min,
topovskih granat in izstrelkov. Te imajo zapisane tudi v identifikacijskem priročniku,
v katerem je že več kot 800 možnih primerkov, vendar se občasno najde še kaj novega,
so dodali pripadniki posebne enote, ki nekatere najdbe uničijo kar na kraju najdbe. To je
odvisno od primera neeksplodiranega ubojnega sredstva, možnosti varnega ravnanja s
tem, od varnega prevoza do poligona, od stanja vžigalnega mehanizma in okoliščin, saj bi
lahko povzročili več škode kot koristi. Poleg
identifikacijskega priročnika pripadniki uporabljajo podatkovno bazo EOD TURPIN z
več kot 14.000 primerki, kar je rezultat dela
francoskih strokovnjakov za NUS. V Sloveniji največ neeksplodiranih ubojnih sredstev
38
SV
še vedno najdejo pohodniki in kmetovalci, saj
na najdbo naletijo naključno pri vsakodnevnih opravilih na polju ali v gozdu. Nekaj manj
je gradbenikov, ki se z NUS prav tako srečajo pri svojem delu. »Zemlja se med letom segreva in ohlaja, zaradi česar se krči ter razteza in iztiska NUS proti površju zemlje,« je
še poudaril Boh. Medtem so možje s čeladami in zaščitnimi antistatičnimi oblekami pripravili posebne palice, ob katerih so napeljali
posebne žične povezave, ki jih povežejo z razstrelivom različnih oblik, nameščenih tik nad
neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Mirni
pripadniki so vse skupaj povezali, obdali s
kartonom in zasuli z zemljo.
NEVARNOST NA VRHUNCU
Na poligonu sem zagledal poln tovornjak zemlje, stresene poleg jam za uničenje. Sledilo
je zasutje, kar je opravil izkušen strojnik na
bagru. Medtem sta pripadnika vse štiri jame
povezala v celoto in pripravila povezavo, ki
neposredno pri jamah ni imela stika z elektriko, temveč vodnike neelektričnega sistema
za proženje eksplozivnih polnitev, ki so šele
nekaj metrov pred »bunkerjem« prešli v električni impulz. Kljub zelo nepredvidljivemu
delu to vsako leto postaja manj tvegano, saj
se znanje in nova tehnologija ves čas spreminjata na bolje ter prispevata k večji varnosti,
sreča pa ni nikoli odveč. Vodilo pripadnikov
enote je ves čas varnost, zato postopek poteka
mirno in brez naglice, saj bi ta lahko ogrozila človeška življenja. Čez nekaj trenutkov so se
OB DETONACIJI VELJAJO NAJSTROŽJI VARNOSTNI PREDPISI.
iz neposredne bližine jam umaknili vsi pripadniki z vsemi vozili, ki so sodelovala pri projektu. Poveljnik je po radijski zvezi obvestil
vse sodelujoče, da so se umaknili s prizorišča
dogajanja, kar se je preverilo tudi fizično.
VARNA EKSPLOZIJA
Upornost mreže za proženje je bila pripravljena, vsi razen pripadnikov v »bunkerju« so bili
oddaljeni tri kilometre od prizorišča, za kar
so poskrbeli gasilci, ki so že nekaj ur pred izvedbo zavarovali omenjeno območje pred naključnimi mimoidočimi. Vodja je medtem
vsakega sodelujočega še enkrat poklical in
opozoril na nevarnost, zavijanje sirene pa je
naznanilo skorajšnjo detonacijo. Eden izmed
pripadnikov je pogledal skozi lino v »bunkerju« in obrnil stikalo na komandni mizi, kar je
povzročilo silovito razstrelitev neeksplodiranih ubojnih sredstev v nekaj sekundah. Kljub
močnemu poku je bila razdeljena na štiri proženja, med katerimi je bilo le 0,25 milisekunde razlike, česar človeško uho ne zazna, udarni val pa je čutiti nekaj sekund za tem.
ugotavljalo, ali je bilo uničeno vseh 1200 kilogramov, se je zrak nekoliko razelektril. Sledilo
je pospravljanje prizorišča, toda telefon je pripadnikom ponovno zazvonil. Tokrat je kmetovalec iz Bele krajine med delom na polju
našel minometno mino, kar je dispečerju na
številki 112 izčrpno opisal in olajšal delo pripadnikom, ki so bili kmalu na poti. Medtem
mi je strokovni sodelavec Boh še razložil, da se
najdbe nikoli ne smemo dotikati, prav tako je
treba dobro opisati najdbo in njen kraj. Najdbe pogosto ležijo na težko dostopnih krajih, v
gozdovih, gorah, na brežinah rek in terenih,
po katerih človek ne hodi vsak dan. Medtem
so pripadniki državne enote za varstvo pred
NUS pospravili poligon 208 in odšli vsak po
svoje, še pred tem pa so poklicali svoje bližnje
in jim sporočili, da so živi in da je vse v redu. NAJIZKUŠENEJŠI
PRIPADNIK
DRŽAVNE ENOTE ZA
VARSTVO PRED NUS
BOJAN KOPAČ Z
MINOMETNO MINO
1200 KILOGRAMOV UNIČENIH
V MANJ KOT SEKUNDI
Po močni eksploziji je najprej sledilo nekaj trenutkov čakanja, ko morajo pripadniki preživeti v varnem zavetju, takoj za tem pa je
usposobljen pripadnik enote pregledal teren.
Najprej so bile jame videti različnih oblik in
barv, kakršne bi bilo mogoče videti na luni.
Po strokovnem pregledu, med katerim se je
SV
39
NAŠE KORENINE
NAPISALI STE
PRIPRAVE NA VOJNO
IN VOJNA LETA 1991
NA SLOVENSKEM
Vojaški muzej Slovenske vojske je v počastitev 25. obletnice nastanka samostojne
slovenske države 21. in 22. junija v kadetnici v Mariboru organiziral simpozij. Pri
organizaciji dogodka so sodelovali še Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza
policijskih veteranskih društev Sever in Muzej slovenske policije. Simpozij sta vodila major mag. Zvezdan Marković in višja vojaška uslužbenka XIII. razreda dr. Valerija Bernik. Namen strokovnega posveta je bil predstaviti različne vidike poteka
priprav in vojne za Slovenijo leta 1991. Na simpoziju so sodelovali aktivni udeleženci vojne za Slovenijo in raziskovalci teh prelomnih dogodkov polpretekle slovenske zgodovine. V uvodu je skupina Zvok, katere pripadniki prihajajo iz VOK,
zapela slovenski narodni pesmi, in sicer Nocoj pa, oh, nocoj ter Dajte, dajte.
Besedilo: višja vojaška uslužbenka XIII. razreda dr. Valerija Bernik in mag. Mladen Horvat
Fotografija: štabni vodnik Matjaž Česnik
O
b slovesnem začetku simpozija so
udeležence nagovorili takratni načelnik Republiškega štaba TO generalmajor v pokoju Janez Slapar, predsednik
Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor v pokoju Ladislav Lipič, predsednik Združenja Sever dr. Tomaž Čas in poveljnik Centra vojaških šol brigadir mag. Vilibald Polšak.
Sledile so predstavitve strokovnih in znanstvenih prispevkov.
Načelnik Vojaškega muzeja SV polkovnik
Miran Fišer je predstavil mobilizacijske postopke v vojni za Slovenijo, predsednik Zveze
slovenskih častnikov generalmajor v pokoju
dr. Alojz Šteiner pa okoliščine, ki so med pekrskimi dogodki privedle do tragične smrti
Josefa Šimčika v Mariboru, prve žrtve slovenske osamosvojitve.
Brigadir v pokoju Janez Kavar je analiziral vojaškostrokovne temelje poveljniškega kadra
slovenske Teritorialne obrambe, večinoma
pridobljene na Šoli za rezervne oficirje pehote
v Bileći. Podpolkovnik v pokoju Karlo Nanut
je izpostavil pomen Ljubljane kot strateškega
cilja JLA, s pregledom prometno-geografskega pomena Ljubljanskih vrat in slovenskega
40
SV
ozemlja skozi zgodovino. Polkovnik v pokoju Miha Butara je predstavil težave, s katerimi
se je spoprijemal med reorganizacijo TO ljubljanske pokrajine kot njen takratni poveljnik.
Poveljnik 2. partizanske brigade TO Ljubljana
major v pokoju Borut Zajec in poveljnik 1. brigade TO Ljubljana major v pokoju Janez Presl
sta se osredotočila na bojne akcije svojih enot,
stotnik v pokoju Stane Lunder pa na izvajanje
inženirskega delovanja v Ljubljani. Slednji je
Vojaškemu muzeju predal tudi originalno dokumentacijo iz tistega časa, ki se nanaša na izvajanje postopkov oviranja.
Dr. Jurij Ferme je predstavil policijsko zbiranje dokaznega gradiva glede kaznivih dejanj,
ki jih je JLA opravila v občini Ormož. Višja
vojaška uslužbenka XIII. razreda dr. Valerija Bernik je predstavila pomen nacionalnega
vprašanja za oborožene sile med vojno za Slovenijo, mag. Biserka Debeljak pa je kot nekdanja direktorica Muzeja slovenske policije
obravnavala predstavitve razstav in muzejske
dogodke v Sloveniji na temo vojne leta 1991.
Drugi dan so simpozij spremljali tudi kandidati Šole za častnike. Generalmajor v pokoju dr. Alojz Šteiner je predstavil dokumente
SVETOVNO VOJAŠKO
OSTROSTRELSKO
PRVENSTVO NA ČEŠKEM
JLA, ki se nanašajo na drugi poskus razorožitve Teritorialne obrambe konec leta 1990 in v
začetku leta 1991, torej pol leta po kontroverznih dogodkih maja 1990. Major mag. Zvezdan Marković je ovrgel znano tezo, da je bila
JLA v prelomnih dogodkih četrta ali celo tretja vojaška sila v Evropi, major Anton Ribič pa
je predstavil zmogljivosti Pomurja v osamosvojitvenih aktivnostih.
Pedagog andragog Vojaškega muzeja SV dr.
Blaž Torkar je pojasnil potek vojne na Severnoprimorskem, s poudarkom na kontroverznih dogodkih na mejnem prehodu Rožna
Dolina. Pedagog andragog Vojaškega muzeja
SV dr. Martin Premk je na kratko opisal zmogljivosti oklepnih enot JLA, nato pa njihovo
delovanje med vojno za Slovenijo. Mag. Matjaž Ravbar, prav tako kustos Vojaškega muzeja SV, je predstavil pregled historiografskega gradiva, ki se nanaša na vojno dogajanje v
dolenjski pokrajini, kustodinja Muzeja novejše zgodovine Nataša Strlič pa vojno dogajanje
v Sloveniji leta 1991, kot ga je skozi svoj objektiv videl fotograf Mladine Tone Stojko.
Dora Mezek Kukec je predstavila prispevek z
naslovom Pomen in vloga slovenskih železnic
v času vojne za Slovenijo, stotnik v pokoju
Slavko Skokić pa pomen urjenja in psiholoških priprav za uspešno delovanje operaterjev protioklepnih sredstev. Polkovnik v pokoju Miha Butara je pojasnil svoje odločitve
v vlogi poveljnika TO ljubljanske pokrajine z
vidika mednarodnega vojnega prava. Kustos
Vojaškega muzeja SV mag. Gregor Kastelic je
primerjal delovanje tiskanih in elektronskih
medijev v republikah nekdanje države. Osamosvajanje Slovenije s poštno-filatelističnega
vidika je predstavil kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik, Zala Koren
pa prispevek Janka Štampfla o tej temi. Aleš
Hojs in Slavko Kmetič iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve sta predstavila dokumente iz časa vojne, in sicer analize
bojnih poročil pokrajinskih štabov TO ter republiškega štaba TO. Kustos Vojaškega muzeja SV mag. Mladen Horvat je opisal razloge za ustanovitev zbirnih centrov za prebegle
pripadnike JLA v vzhodnoštajerski pokrajini ter varovanje in usposabljanje pripadnikov
JLA, ki so prestopili k TO, kustos Vojaškega
muzeja SV Rok Filipčič pa odhod zadnjih
pripadnikov JLA iz Slovenije.
Simpozij je pomembno prispeval k oblikovanju slovenskih vojaških tradicij in ohranjanju zgodovinskega spomina na dosežke Teritorialne obrambe kot predhodnice Slovenske
vojske. Ob tem dogodku so predstavniki
ZVVS Ormož Vojaškemu muzeju SV podarili prometni znak z ormoškega mosta, in sicer
kažipot z napisoma Maribor in Ptuj, ki so ga
pripadniki JLA leta 1991 prestrelili, povozili
ter vrgli v reko Dravo. Besedilo: Tomaž Jamnik, PPRS
O
strostrelci po svetu, še posebno v
Evropi, so v zadnjih letih dobili precej možnosti za preizkus svojih sposobnosti in znanja. Ena je tudi svetovno vojaško ostrostrelsko prvenstvo, ki je tokrat že
osmič od 17. do 22. aprila potekalo na jugu
Češke republike na dveh vojaških streliščih v
bližini krajev Bzenec in Hodonin.
Organizacija in izvedba tekmovanja pod
vodstvom 7. mehanizirane brigade češke
vojske sta bili zelo kakovostni, še posebno
pa je k temu pripomogel nekdanji pripadnik
posebnih enot, zdaj inštruktor ostrostrelcev
Petr Marek. Kljub nazivu tekmovanja svetovni so tokrat sodelovale le ekipe iz Evrope. Z omejenimi prijavami je gostovalo 35
parov najboljših čeških ostrostrelcev in gostov iz Poljske, Slovaške, Italije, Francije,
Velike Britanije, Belgije, Finske in Slovenije. Skupaj je bilo 70 tekmovalcev, nekatere
številčne ekipe pa so imele še svoje opazovalce oziroma inštruktorje, ki so bili v vlogi
svetovalcev.
dobili smo koordinate tarče in tri ure časa za
premik na lokacijo ter zalezovanje (stalking)
do primernega položaja za strel. Pri tem so
nas nenehno opazovali, odkritje pa je pomenilo diskvalifikacijo. Ob določenem času je
bilo treba proti sodniku sprožiti strela s slepimi naboji, ne da bi bili tekmovalci pri tem
odkriti. Precej parov so našli, midva pa sva
opravila brez napak.
eksplozivne tarče s ciljnim delom tri centimetre na 50 metrov. Sledilo je čakanje v pripravljenosti v sedečem položaju. Po približno
petih urah in pol je vsak dobil znak za strel, ki
je moral biti sprožen v treh sekundah. Sledil
je premik z oklepnikom BMP na zadnje naloge. Spet nekaj taktike, skrite tarče, neznane razdalje in streljanje z nagnjenim orožjem.
SLOVENCI KONKURENČNI
Po koncu tekmovalnega dela so sponzorji, večinoma proizvajalci orožja in opreme,
omogočili streljanje z domačo puško kalibra
12,7 mm in novo puško CZ bren ter predstavitev ročnega minometa 60 mm, optike meopta in nekaj naprav za nočno opazovanje.
Sklepne slovesnosti s postrojem in razglasitvijo rezultatov so se udeležili tudi minister
za obrambo Martin Stropnicky in predstavniki policije, lokalnih oblasti ter podjetij.
Tekmovanje je bilo za udeležence zelo koristna izkušnja in naslednja tekmovanja so
lahko priložnost tudi za Slovensko vojsko
tako glede podpore pri udeležbi kot vzdrževanju ostrostrelskega znanja, saj so bili slovenski
PREIZKUS TAKTIKE IN STRELJANJA
Slovenijo so zastopali trije pari, med njimi
tudi par z rezervistom iz 132. GORP in civilnim »spotterjem«, ki je zasedel sedmo mesto.
Na koncu je bila Slovenija poleg Češke po državah najuspešnejša. Prvi dan tekmovanja
so tekmovalci začeli s kratko nastrelitvijo in
streljanjem na tarčo bombo, potem pa je slovenska skupina začela opravljati taktične naloge. Pripeljali so nas na določeno lokacijo,
Nato so bile na vrsti različne naloge, nekatere pa so se med seboj tudi prepletale. Med
zanimivimi so bili strel na tanko žico, ki bi
jo morali prestreliti na razdalji 20 metrov,
ter tek in strel skozi podzemni kanalizacijski jašek s premerom 140 centimetrov z dolžino približno 120 metrov. Sledili so ocenjevanje razdalje, vpad v zgradbo, iskanje tarč s
komunikacijo strelca in opazovalca prek postaje ter streljanje na tarčo z različnih mest
in položajev.
Drugi dan nas je čakalo več nalog za zelo natančno streljanje pri razmeroma kratkih razdaljah do 400 metrov. Dve izmed nalog sta
obsegali tudi streljanje z brzostrelsko scorpion evo in pištolo, pri čemer smo se Slovenci
odlično izkazali.
Tretji dan je bil poudarek na nenavadnih
strelskih položajih in hitrih menjavah razdalj. S simultanim strelom sva kot ena izmed
zelo redkih to uspešno opravila, saj je bil zaradi narave tarče nujen hkraten strel.
Četrti dan se je začel ob 5. uri z alarmom z
bombo, petimi minutami za pripravo, z zborom z vso opremo in premikom na strelišče, kjer so čakale pripravljene reakcijske
REZULTATI TEKMOVANJA:
1.–3. mesto: češki pari,
4. mesto: slovenski par,
5. mesto: češki par,
6. mesto: britanski par,
7. mesto: slovenski par,
8. mesto: italijanski par,
9. mesto: slovenski par.
Med posamezniki je pripadnik rezervne sestave zasedel sedmo mesto.
predstavniki eni redkih brez podpore oboroženih sil, zavedati pa se je treba tudi finančnih
razmer in omejitve, ki jih te prinašajo. Slovenci smo naredili odličen vtis in načrtovana je
vrnitev naslednje leto. Tudi v Sloveniji imamo
nekaj izkušenj s prirejanjem takih tekmovanj,
res da manj obsežnih, po zahtevnosti pa primerljivih. Za njihovo organizacijo skrbijo civilni navdušenci in pripadniki SV, ki pomagajo v prostem času, spodbudno pa je, da so do
zdaj vedno zmagovali pripadniki SV. SV
41
PREDSTAVLJAMO
PREŽIVETJE
JUNAŠKA PRETEKLOST
PRIMORSKE
Med 15. in 18. junijem je v vojašnici na Ajševici pod pokroviteljstvom teritorialnega
polka 1. brigade potekala prva likovna kolonija, ki je privabila šest pripadnikov
Slovenske vojske, in sicer Billyja Mahneta, Domna Kotnika, Maksa Goloba, Mateja Maglico, Bojana Brezovnika ter Zdeno Šabec, dva člana Društva upokojencev
Ministrstva za obrambo in enajst umetnikov iz civilnega okolja, ki so ustvarjali slike v olju in akrilu, akvarele ter s peskom.
Besedilo in fotografiji: Nataša Oblak
Na koloniji je bil bogat spremljevalni program, saj so udeleženci iskali ustvarjalni navdih in motive ob ogledu stolpa Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, na Sabotinu
so si ogledali muzejsko zbirko prve svetovne
vojne Bogdana Potokarja in v Vojašnici Janka
Premrla Vojka v Vipavi muzejsko zbirko višjega vodnika Mitje Močnika.
Skupini umetnikov sem se pridružila drugi
dan kolonije, ko so motive začeli iskati na Sabotinu. Oblaki, ki so grozili z dežjem, so jim
le dopustili, da so v času, ko smo bili na planoti, ujeli motive. V skupini umetnikov je bila
tudi Klavdija Mozetič iz Nove Gorice, sicer
Kraševka in nekdanja uslužbenka Ministrstva za obrambo, ki je ob obisku spominske
sobe teritorialnega polka odkrila neprecenljiv
zaklad, za katerega je mislila, da je že davno
izgubljen. »Vedela sem, da je nekje, toda da ga
bom našla tu, si pa res nisem mislila. Zgodba moje mame Justine Čehovin iz Gornje
Branice je vse prej kot lepa,« je začela pripoved o mami, aktivistki v narodnoosvobodilnem boju leta 1941. Dom Justine Čehovin je
bil prvo zatočišče partizanov, ki so ob vsakem
času dobili dobrote. »Zame in za brata je to
pomenilo, da mame tudi veliko ni bilo doma.
Spominjam se, da je rada šivala, tako da sem
imela vedno lepa oblačila, iz ostankov blaga
pa mi je naredila pentlje,« se je nasmehnila.
»Ko sem včeraj stopila v to sobo, sem opazila znan izvezen prt. Že prej so mi povedali,
da imajo v sobi tudi takega s parolo, ki ga poznam iz otroštva. Iz naroda hlapcev v narod
junakov. Rodila sem se leta 1941. Moja mama
je bila aktivistka Osvobodilne fronte in je delovala v tej smeri, transparent pa je bil narejen
leta 1944, ko je bil miting v bližini naše vasi.
Imeli smo še en tak transparent, na katerem
je pisalo Na lastni zemlji hlapci nikdar več.
Moja mama je kmalu po vojni umrla, zato sta
bila ta transparenta na naših stenah doma v
okvirjih. Kako in kdaj je ta transparent potoval v Postojno v muzej, se ne spomnim, saj
sem bila po domovih in v učiteljišču, toda pozneje sem videla ta prt v solkanskem muzeju. Ni pisalo, kdo ga je naredil, vendar sem ga
prepoznala. Povedala sem jim, da je to naredila moja mama.« Transparent so pozneje
prestavili v spominsko sobo v Ajševico, pravijo pa, kot je dejala, da je bil ta transparent zraven tudi takrat, ko se je ustanavljala prva slovenska vlada v Ajdovščini.
Umetnike je v petek zjutraj pozdravil poveljnik teritorialnega polka polkovnik Emil Velikonja, ki je ob tem dejal, da so v teritorialnem polku z veseljem gostili likovno kolonijo.
»Pobudo o likovni akademiji je dala majorka Zdena Šabec, ki se ljubiteljsko ukvarja s
Pečica v zemlji
Za peko v pečici v zemlji najprej potrebujemo nekaj, kar bomo pekli. Tokrat bo to perutnina. Da bi se preizkusili v taki
peki, je za začetek najbolje, da kupite že očiščenega piščanca, je pa prav, da znate tudi sami očistiti perutnino. Verjetno
ste že kdaj videli, kako to delajo kje na podeželju. Ubito ptico najprej za kratek čas potopijo v vročo vodo in si tako zelo
olajšajo delo pri puljenju peres. V divjini te možnosti verjetno
ne boste imeli, zato s ptice slečemo kožo in tako tudi perje, vodnih ptic pa zaradi povoskanega perja nikoli ne namakamo
v vroči vodi. Perje lahko populimo tudi na suho in preostanek
osmodimo na ognju. Kar nekaj prednosti je, če koža ostane
na mesu, toda če ne gre, ne gre.
Besedilo in fotografije: Igor Fortuna
Da bo delo bolj preprosto, izberite teren, kjer je zemlja mehka, tako
da ne boste porabili preveč časa in energije, da boste skopali jamo,
ki jo potrebujete. Globoka naj bo približno 50 centimetrov in prav toliko široka. Izkopano zemljo nalagajte ob strani, ker jo boste še potrebovali. Potrebujete tudi ploščate kamne, s katerimi obložite jamo po
dnu in okoli. Teh kamnov nikoli ne nabirajte v bližini vodnih virov, potokov ali rek. Vsebujejo namreč veliko vlage, čeprav so videti suhi, zato
jih bo ob segrevanju razneslo. Po dnu jame lahko zložite tudi manjše
kamne. Da bi jamo pokrili, lahko uporabite ploščate kamne, vendar
vem, da teh ni lahko najti povsod, ali pa čez jamo naložite ravne palice, na primer leske, eno zraven druge in jih pokrijte z listi rastlin ali vejami, nanje pa nasujte zemljo. Meso se bo v obeh primerih lepo speklo, tako da ni treba, da so tudi na vrhu kamni. Če jih imate, jih lahko
uporabite. Jaz sem jamo delno pokril, druge kamne pa le priložil, da
so se greli. Jame takrat ne smemo preveč zapreti, da ogenj lahko gori.
Še preden boste zakurili, poiščite primerno palico, ki jo boste zataknili med kamne. Nanjo nataknite piščanca. Ko je namreč pečica enkrat
segreta, je palico težko krajšati na primerno dolžino, da bo lepo sedla med kamne. To palico shranite za pozneje, v pečici zakurite in postopno nalagajte vejice. Najbolje je kuriti z drobnimi vejami, ki dobro
gorijo. Po dveh urah kurjenja bodo kamni postajali beli. Bolj ko bodo
beli, bolj bo pečica vroča. Ogenj pustite, da pogori, in s kosom lubja spravite iz jame čim več žerjavice. Lopatka bi prišla zelo prav …
Piščanca nataknemo na palico, ki sem jo prej omenil, in se niti ne trudimo, da bi ga kakor koli pritrdili. S palico ga postavimo v jamo in ob
tem pazimo, da se nikjer ne dotika kamnov ali žerjavice. Če bi pekli
kakšen drugi kos mesa, bi lahko na dno jame položili nekaj palic in
nanje položili meso. Če je v jami še tleča žerjavica, ni nič narobe, ker
bo kmalu ugasnila, ko bomo jamo pokrili. Jamo pokrijemo s kamni ali
vejami. Da vroče kamne položite na pravo mesto in da se pri tem ne
opečete, zahteva kar nekaj spretnosti. Veliko laže je, če imate pomagača in naredita poleg jame pokrov, ki ga potem le prestavita ter pokrijeta jamo. Vse odprtine najprej zatesnite z zelenim listjem ali travo,
nato pa še z zemljo oziroma ilovico. Ne glede na to, kako dobro boste zatesnili, vedno se bo malo kadilo, vendar bo to večinoma vlaga
iz zemlje. Prednost take pečice je med drugim to, da ste zdaj končali. Imate dve prosti uri, saj se povprečen piščanček peče približno toliko časa. Če nimate ure, zapičite v zemljo pol metra dolgo palico in
si označite smer, v katero poteka senca. Od te sence si označite kot
približno 30 stopinj proti vzhodu. Ko bo senca prišla do tam, bosta
minili dve uri.
Nič ne bo narobe, če boste zamudili eno uro. Meso je zaprto v pečici in vlaga ne more ven, tako da piščanček tudi po treh urah ne bo posušen. Po dveh urah lahko pečico odprete. To naredite zelo previdno,
da vam vsa zemlja ali celo kamni ne padejo noter. Kamni bodo še vedno vroči. Če ste vse naredili prav, vas je pričakal prizor, ki se ga boste radi spominjali, da ne govorim o odličnem okusu. Hrustljava kožica in sočno meso … Kožica je pri taki peki tudi dobra zaščita, kajti če
se meso kje dotika kamnov, se bo koža tam mogoče malo zažgala,
meso pod njo pa ne.
Nekateri pečejo podobno, le da meso kar položijo na vroče kamne
in ga zasujejo še z drugimi vročimi kamni ter zemljo. Meso se prav
tako speče, vendar je koža večinoma zažgana, poleg tega pa še kaj
mesa.
Največ težav nam lahko povzroči dež, tako da imejte pripravljeno kakšno ponjavo ali pa počakajte na lepše vreme.
Dober tek! slikarstvom, tako pa želimo poglobiti civilno-vojaško sodelovanje na našem območju.
Povabili smo tudi naše nekdanje pripadnike in upokojence, s kolonijo pa proslavljamo
obletnice, ki zaznamujejo letošnje leto. To so
25. obletnica osamosvojitve, 75 let osvoboditve in obletnica začetka soške fronte.« Kot je
dodal, bodo dela razstavljena v vojašnici, načrtujejo pa, da jo bodo odprli ob dnevu teritorialnega polka, torej 15. septembra. »Kako je
gostiti umetnike? Težko vprašanje, toda vidi
se, da imajo radi red,« je povedal. »Po drugi
strani nam je združevati Slovensko vojsko
in umetnost izziv. To vidim kot neko dodano vrednost, saj poskrbimo za naše nekdanje
pripadnike in navezujemo stike z zunanjim
okoljem, v katerem je naša vojašnica.«
Kljub spremenljivemu vremenu je bilo vzdušje v skupini umetnikov imenitno, dela, ki so
začela nastajati pod njihovimi čopiči, pa so
poudarila domoljubje, spomine na junaštva
preteklih vojn in vedute krajev, v katerih je
potekala fronta med prvo svetovno vojno. 42
SV
SV
43
ŠPORT V VOJSKI
se moraš dobro osredotočiti na skok, ki mu
doda še občutek, brez katerega ne gre. »Sam
že po prvem koraku čutim, kje sem,« je dodal
športnik, ki zase pravi, da ima pogosto veliko
adrenalina v krvi, po drugi strani pa je lahko
tudi zelo umirjen. Po krajšem počitku se je
ponovno odpravil na start, kjer je že po nekaj
korakih vsem pokazal svoj dobri občutek in
temu primeren skok.
RAD BI PRESKOČIL
ŠEST METROV
Po številnih ovinkih skozi lenobno podobo nedeljskega celjskega jutra me je prizor
v dvorani, ki že zaradi imena napoveduje delo, kar naenkrat predramil. Vsi okoli mene so bili aktivni, stekla na oknih so bila zarošena in večkrat sem moral prav
paziti, da kakšnemu atletu nisem prekrižal steze in mu podrl osebnega rekorda.
Med številnimi, ki so se tisto jutro potili v Atletskem društvu kladivar, je bilo videti
tudi mladega, toda perspektivnega skakalca s palico Roberta Rennerja. Po odlično opravljenem skoku s palico je vzel s tal kocko magnezija, popil požirek vode
in že pripravljen stal na startu. Robert je član druščine športnikov Slovenske vojske od letošnjega aprila, kar mu pomeni varnost in da je nekaj »za zihr«, kot pove
v značilnem celjskem narečju in doda, da se prav zaradi služenja domovini lahko
posveti le športu in ni obremenjen z vprašanjem preživetja.
VOZOVNICA ZA RIO DE JANEIRO
Najperspektivnejšega skakalca s palico je
letos poleg dobrih rezultatov obsijal poseben žarek, ki sveti iz daljnega Ria de Janeira, kamor bo mladi Celjan odšel sredi poletne vročine in skupaj s še nekaterimi drugimi
pripadniki Slovenske vojske zastopal majhno podalpsko deželo na poletnih olimpijskih
igrah. Čeprav skok s palico izhaja z močvirnatih območij Nizozemske, Anglije ter pokrajin ob severnem morju in so aktivnost
najprej uporabljali le za prečkanje močvirnatih kanalov, da si ne bi zmočili nog in da so
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
MLAJŠI MLADINSKI
SVETOVNI PRVAK
Robert je atletiki zapisan že od mladih nog,
saj je kot otrok opazoval očeta Darka, ki je
treniral mnogoboj in mu je atletiko pravzaprav položil v zibelko. Začelo se je v šestem
razredu osnovne šole, ko je prvič skočil tudi
sam in tako stopil na zahtevno pot atletike,
ki ga je vodila skozi različne treninge kraljice športa. »Treniral sem tek in skok v daljino,
zdaj pa le še skačem s palico,« je povedal ponosno in se z dolgo in na prvi pogled okorno
palico odpravil proti veliki blazni, na katero
je že čez nekaj sekund padel in se nasmejal,
kar je bilo pripisati dobremu skoku. Robert je
leta 2011 poleg omenjenega slavil tudi uspehe
vseh državnih rekordov kategorij na prostem
in v dvorani, preteklo leto je bil v finalu svetovnega prvenstva za člane, ponosen pa je še
na naslov evropskega prvaka za mlajše člane.
Poleg omenjenih lovorik je dobil bronasto
BREZ MAGNEZIJA NE GRE.
44
SV
sme zaporedoma podreti letvice, sicer je izločen s tekmovanja. Takih primerov Robert
skoraj ne pozna, za kar je lahko hvaležen tudi
svojemu trenerju Milanu Kranjcu, ki je v Robertovi karieri vzporeden člen že od začetka in za katerega pravi, da nikoli nima slabega dne. »Milan je optimist, poleg tega pa tudi
zelo natančen, saj mu nič ne uide in vidi vse,«
je dodal Robert. Medtem se je moj sogovornik ponovno odpravil na start in že je bil visoko v zraku, objet s palico, ki ga je v nekaj sekundah ponesla čez letvico. Opazovali so ga
drugi mlajši atleti v dvorani, saj jim je s svojim trdim delom in športnim vedenjem prav
gotovo zgled. Tudi sicer je življenje atleta Roberta asketsko, ker po jutranjem vstajanju
opravi lažji trening, kot je povedal. Po kosilu ima nekaj časa za regeneracijo in počitek, v
TRIJE POSKUSI
večernih urah pa gre ponovno v atletsko druRobert je povedal, da ima skakalec s palico štvo, v katerem trenira do poznega večera.
na tekmi le tri poskuse, med katerimi pa ne Dvaindvajsetletniku ob strani ves čas stojita
plaketo Atletske zveze Slovenije in osvojil
priznanje atlet leta pri pionirjih, kar mu je
uspelo že leta 2009. Med najinim pogovorom
si je s čela obrisal kapljice potu, pihnil v roke,
polne magnezija, pogledal proti letvici nad
modro blazino in se odločil za sprint, zaradi česar je bil čez nekaj sekund ponovno nasmejan. Njegovi treningi so zelo različni, saj
poleg skoka s palico trenira tudi z utežmi in
se preizkuša v gimnastiki. »V pripravljalnem
obdobju na teden opravim kar enajst treningov,« je z nasmehom povedal in zamenjal palico, ki jih ima v posebni omari toliko, da jih
niti ne šteje več. Njegov osebni rekord je 5,70
metra, za skok s palico pa je povedal, da je
tehnično zahteven šport, ki ga je treba dolgo
trenirati, da dosežeš dobre rezultate.
družina in dekle, velike načrte pa ima mladi
Celjan tudi v prihodnosti, saj si v športu želi
nekaj večjega, kar vključuje tudi skok šestih
metrov. »Pravzaprav je vse v mojem življenju
povezano s športom,« je še dodal in si pripravil novo palico. Po skoku si je zavezal športne
copate in nekoliko odpočil.
Kot je povedal, mora imeti dober atlet najprej atletiko zelo rad, saj se tu vse začne. Ko
je najpomembnejši pogoj izpolnjen, pridejo
na vrsto treningi, za nekaj malega pa je odgovorna sreča. Med športnimi kolegi je pohvalil Ivana Horvata, ki prihaja iz Hrvaške
in ima enak rekord, poleg tega sta velika prijatelja tudi zunaj stadiona. Robert se občasno odpravi na zelenico z goloma, da s prijatelji odigra prijateljsko tekmo nogometa,
toda najpomembnejša v njegovi športni karieri ostaja atletika. Med pomembne elemente skoka s palico Robert prišteva zalet, za katerega pravi, da je zelo pomemben, poleg tega
se izognili dolgim potem čez mostove, je leta
1896 disciplina postala del prizorišča pod
plameni olimpijskega ognja. Vztrajno se je
tudi razvijala v sodobno atletsko disciplino,
ki gledalca ne pusti ravnodušnega. Ob njej
se tekmovalci močno utrudijo, saj poskušajo s palico poseči po vrtoglavih višinah, ki se
na tekmovanju lahko tudi spreminjajo, kar za
skakalce pomeni dodatno delo. To ni edina
nadloga tekmovalcev enega izmed štirih skakalnih dogodkov v atletiki. Zgodi se tudi, da
se palica med odrivom zlomi, kar za skakalca lahko pomeni poškodbo. Robert se vsemu
temu le nasmehne. Njegov vzornik je Sergej
Bubka, ki je leta 1985 prvi preskočil magično mejo šestih metrov in postavil nov mejnik
v zgodovini težke atletske discipline. Medtem je Robert vzel zalet, stekel, opravil vbod,
odriv, zamah, iztez, obrat in odriv od palice
ter pristal na sredini blazine s trebuhom navzgor, letvica pa je ostala trdno na svojem položaju ter čakala na njegov naslednji skok. KONCENTRACIJA JE NA VRHUNCU.
SKOK S PALICO JE ZELO STARA ATLETSKA DISCIPLINA.
SV
45
POJDITE Z NAMI
TERMINOLOŠKI KOTIČEK
Umik pred
poletno vročino
v zavetje Rašice
Rašica, 28 metrov nižja in manj obljudena pa tudi ne tako
strma soseda Šmarne gore, je priljubljena izletniška točka v
okolici Ljubljane. Pod tem imenom pravzaprav pojmujemo
celotno hribovito in gozdnato območje, ki ga obkrožajo ceste Šmartno–Gameljne–Črnuče na jugu, Povodje–Skaručna–
Koseze–Mengeš na severozahodu in Črnuče–Trzin–Mengeš
na jugovzhodu. Do rašiškega planinskega doma in najvišje
točke na 641 metrih nadmorske višine, ki je poimenovana po
narodnem heroju, domačinu Stanetu Koscu, in kjer je tudi razgledni stolp, vodi več poti. Rašica je s svojimi gozdovi pomemben pomnik zgodovinskega dogajanja, saj je bila v obdobju
slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja območje začetka in konca delovanja Rašiške čete, njenih velikih
preizkušenj ter trpljenja civilnega prebivalstva.
TAK IN DRUGAČEN DOPUST
vsak dan, zadnji teden julija in prvi teden avgusta pa bo odprt ob koncih tedna. To je dobra priložnost za osvežitev in okrepčilo. Od tam je
do Vrha Staneta Kosca z razglednim stolpom, ki je bil ob postavitvi
leta 1957 lesen in visok 17 metrov, zdaj pa je kovinski in nekoliko višji, le še nekaj korakov. S stolpa je čudovit razgled na Ljubljano in večji del osrednje Slovenije, še posebno na Kamniško-Savinjske Alpe.
Narodni heroj Stane Kosec (1913–1941), po katerem je poimenovan
vrh Rašice, je bil komandant Rašiške čete, ki se je oblikovala že prvo
leto druge svetovne vojne v Sloveniji, 28. julija 1941, iz šmarnogor-
Besedilo in fotografije: Jerica Pavšič
Na vrh Rašice se lahko odpravimo iz Črnuč, Trzina, Mengša, Sela pri
Vodicah ali Povodja. Najkrajša pot, za katero potrebujete manj kot
uro, je iz vasi Rašica na 400 metrih nadmorske višine, do nje pa se
pripeljete iz Srednjih Gameljn. V zgornjem delu vasi ob kapelici sledimo planinskim oznakam za planinski dom Rašiške čete. Po kolovozu
za zadnjo hišo se gozdna cesta vzpne čez sončne travnate senožeti ob obronku gozda, nato pa se zoži in gre v gozd. Po tej ne posebno zahtevni in dobro označeni ovinkasti poti vztrajamo do planinskega doma v upravljanju planinskega društva Rašica. Dom je zdaj odprt
Pred kratkim sem se vrnila s porodniškega dopusta, zato sem se odločila, da bo to izhodišče za moj tokratni članek.
V angleščini se v tej besedni zvezi uporablja izraz leave, in sicer maternity leave za porodniški dopust, paternity leave za očetovski dopust in parental leave za starševski dopust, ki se lahko razdeli med
oba starša in kot tak ustreza našemu dopustu za nego in varstvo
otroka. Če starša otroka posvojita, sta upravičena do posvojiteljskega dopusta oziroma adoption leave.
Odsotnost z dela (bolniška) zaradi nege ali spremstva v tujini ni urejena kot pri nas, je pa na primer v Veliki Britaniji mogoče dobiti compassionate leave oziroma izredni dopust iz družinskih vzrokov, ki je
lahko plačan ali neplačan (paid or unpaid). Odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin se lahko prevaja tudi kot family leave.
Samostalnik leave se uporablja tudi za letni dopust, annual leave, in
odsotnost z dela zaradi bolezni, sick leave. Uporablja se s predlogom on in glagoloma be in go, torej to be/to go on leave (biti na dopustu oziroma iti na dopust), lahko pa uporabimo tudi glagol take in
rečemo, da vzamemo dopust, to take a leave.
Dotaknimo se še dveh angleških izrazov, ki prav tako označujeta
odsotnost z dela. Prvi je holiday, ki ima v slovenščini dva pomena,
in sicer državni ali verski praznik in dopust ali počitnice. Samostalnik holiday s pomenom dopust ali počitnice se uporablja predvsem
v britanski angleščini (camping/skiing holiday, summer/autumn/winter/spring holiday, school holiday). Za praznike se v Veliki Britaniji uporabljajo izrazi public holiday, national holiday, legal holiday,
bank holiday in še kakšen se najde, vse pa lahko v slovenščino prevedemo kot državni praznik. V ameriški angleščini se množinska
oblika samostalnika, holidays, uporablja za čas konec decembra in
začetek januarja, ki vključuje božič, hanuko ter novo leto (We were
at home for the holidays).
V angleščini se prazniki v nasprotju s slovenščino pišejo z veliko začetnico (Christmas, Easter, St. Patrick's Day).
Tudi izraz holiday se uporablja s predlogom on in glagoloma be in
go, torej to be/to go on holiday, če želimo reči, da smo na dopustu
oziroma počitnicah ali da gremo na dopust oziroma počitnice, ali z
glagolom take (to take a holiday), če bi radi povedali, da si bomo
ali smo si vzeli dopust oziroma počitnice.
Drugi angleški izraz, ki prav tako označuje odsotnost z dela, je vacation. Ta se za počitnice ali dopust pogosteje uporablja v ZDA in
označuje tudi sodne počitnice. Tudi samostalnik vacation se uporablja s predlogom on in glagoloma be in go (to be/to go on vacation)
ali glagolom take (to take a vacation). Glagolska oblika samostalnika je to vacation (We are hoping to vacation in Spain this summer),
oseba, ki dopustuje, pa je vacationer.
Upam, da sem vam vsaj malo predstavila in približala besedišče,
povezano z odsotnostjo z dela, zdaj pa naj vam ob vsem napisanem le še želim čim bolj prijeten ter sproščujoč dopust.
Kristina Grilc
Šola za tuje jezike
PREBRALI SMO
EGYPT AFTER THE SPRING
REVOLT AND REACTION,
UREDILA EMILE HOKAYEM
IN HEBATALLA TAHA
sko-gameljske in črnuške partizanske skupine. Po eni izmed partizanskih akcij se je nemško zasledovanje te partizanske enote septembra
istega leta poostrilo, na območje njenega delovanja pa so poslali tudi
več močnih patrulj, ki so prekrižarile ves rašiški hrib. 27. septembra so
Rašiško četo obkolili in jo razbili, v boju pa je bilo veliko ranjenih ter
padlih. Zajeli so tudi komandanta Staneta Kosca in ga odpeljali v zapor v Begunjah, kjer so ga ubili. Rašiške čete ni bilo več, preživeli rašiški borci in borke pa so delovali v drugih partizanskih enotah ter bili
svojim soborcem vzor v pogumu in požrtvovalnosti. Okupator se je
žal znesel tudi nad civilnim prebivalstvom. Vaščani Rašice so bili namreč izgnani v Bosno in Hercegovino ter na Hrvaško, vas Rašico pa
so požgali. Danes o dogodkih iz partizanskih dni na Rašici priča več
spominskih znamenj. 46
SV
V zborniku Egypt after the spring revolt and reaction, ki je izšel v začetku letošnjega leta, je skupina strokovnjakov predstavila obdobje
egiptovske notranje politike po revoluciji leta 2011. Posebej so izpostavili vlogo vojske v političnem in gospodarskem življenju, njeno sposobnost prilagajanja v različnih fazah tranzicije ter dejstvo, da se je polastila države.
Predstavili so tudi najpomembnejše politične igralce po odstopu Hosnija Mubaraka
februarja 2011, Muslimansko bratovščino,
njen prihod na oblast, delovanje in razloge, zaradi katerih se je v letu dni iz dominantne politične sile spremenila v marginalno, mnoštvo sekularnih strank, ki so se
borile za oblast, da bi si zagotovile obstoj
na hitro spreminjajočem se političnem prizorišču, ter njihova razhajanja in spore, ki
so vodili do propada ter drobitve politične opozicije. Pojasnili so tudi vlogo civilne
družbe med tranzicijo, predvsem medijev, sindikatov, nevladnih organizacij in mladinskih skupin, ki so se ves čas poskušale izogniti potiskanju na politični rob. Kljub burni notranji politiki je zunanja politika
Egipta ves čas tranzicije ostala stabilna in dosledna, varnostna politika pa je podprla Al-Sisijevo strategijo konsolidacije države. To je po
mnenju avtorjev pospešilo militarizacijo in prispevalo k širjenju uporništva po državi. Avtorji so se lotili tudi gospodarskih razmer, ki so
po petih letih stagnacije ostale skoraj nespremenjene, njihove značilnosti pa so inflacija, devalvacija, brezposelnost, padec plač, motena oskrba in pomanjkanje nekaterih življenjskih dobrin. Prebivalstvo
je nezadovoljno zaradi neizpolnjenih volilnih obljub ter slabih socialnih in gospodarskih razmer. Glavnega krivca za nastale razmere je
prepoznalo v vladah, ki so se od leta 2011, čeprav so bile gospodarske reforme zaželene, tem izogibale, saj so dajale prednost politični
preračunljivosti pred strateško vizijo in reformami. Sedanji predsednik
rešuje razmere z velikimi državnimi projekti in tujimi naložbami, vendar izhod iz krize dolgoročno ostaja vprašljiv.
Ana Brodnik, KIZC
SV
47
STENČAS
STE VEDELI?
POMORSKE BITKE
PRVE SVETOVNE VOJNE
Besedilo: Blaž Torkar
Vojna na morju je pomembno vplivala na
potek prve svetovne vojne. Mornarica najmočnejše pomorske sile na svetu Velike Britanije je na začetku vojne blokirala nemška
pristanišča, zato je Nemčija na blokado odgovorila s pošiljanjem podmornic na odprto morje. Nemške podmornice niso bile zelo
uspešne pri potapljanju nasprotnikovih in
nevtralnih ladij, najodmevnejša pa je bila
potopitev britanske potniške ladje Lusitanija 7. maja 1915, s čimer si je Nemčija naredila tako imenovano medvedjo uslugo. ZDA, ki
so sicer bile nevtralne, so se močno približale
antanti in ko se je leta 1917 Nemčija odločila
za totalno vojno na morju ter začela potapljati tudi ladje nevtralnih držav, največkrat pa je
šlo za ameriške, so ZDA dobile povod, da so
vstopile v vojno na strani antantnih sil. To je
antantnim silam prineslo pomembno prednost ter odločilno vplivalo na nadaljnji potek
vojne in svetovni razvoj, saj so se ZDA od takrat začele vmešavati v evropsko politiko.
Pomorska bitka je bila v prvi svetovni vojni le
ena. Zadnje dni maja 1916 sta se pri Jütlandu
srečali ladjevji Nemčije in Velike Britanije.
Nemška flota pod admiralom Reinhardom
Scheerom je Britance dvakrat napadla, toda
britansko poveljstvo, ki mu je načeloval admiral John Rushworth, je bilo preveč neodločno. Tako do prave pomorske bitke sploh ni
prišlo. Čeprav so Britanci imeli večje izgube
kot Nemci, bitka ni imela zmagovalca, toda v
strateški prednosti je bila Velika Britanija, saj
so nemške ladje do konca vojne ostale zasidrane v pristaniščih, antantna pomorska blokada pa je Nemčiji in Avstro-Ogrski povzročala hude težave. 31. SPOMINSKI POHOD NA TRIGLAV
V petek, 8. julija, sta na Triglavu pri Aljaževem stolpu in planinskem domu na Kredarici potekali slovesnosti v spomin na partizanske patrulje, ki so leta 1944 razvile
zastavo pri Aljaževem stolpu na Triglavu.
Besedilo in fotografija: Borut Podgoršek
ODLIKOVANJA V SV
PLAKETA
SLOVENSKE VOJSKE
Besedilo: zbrala iz uradnih virov Carmen Kos, Kabinet načelnika GŠSV/OOJ
Plaketa Slovenske vojske se lahko podeli pripadnikom SV za izredno uspešno izvajanje
nalog vojaške službe, izredne zasluge pri razvoju in višanju ugleda SV, za izredne zasluge pri višanju bojne pripravljenosti SV, za pomemben prispevek pri razvoju, krepitvi in
višanju ugleda SV ter kot zahvala za minulo
delo, pripadnikom Ministrstva za obrambo,
tujim oboroženim silam, pripadnikom tujih
oboroženih sil ter organizacijam, društvom in
posameznikom za izredne zasluge pri razvoju
in višanju ugleda SV. Plaketa ima tri stopnje.
Zlata plaketa SV se lahko podeli:
–– za izredne dolgoletne zasluge pri razvoju,
krepitvi in višanju ugleda SV,
–– pripadnikom tujih oboroženih sil za izjemen dolgoletni prispevek pri večanju ugleda in prepoznavnosti SV v svetu,
–– pripadnikom tujih oboroženih sil za izjemen enkratni prispevek pri večanju ugleda
in prepoznavnosti SV v svetu,
–– pripadnikom stalne in rezervne sestave za
izredno uspešno izvajanje nalog vojaške
službe,
–– za dosežke pri krepitvi in višanju ugleda SV,
če pripadnik že ima srebrno plaketo SV,
–– posameznikom, organizacijam in društvom za najmanj sedemletno uspešno sodelovanje, s katerim sta se povečala ugled
in prepoznavnost SV v domačem in mednarodnem okolju, če že imajo srebrno plaketo SV.
48
SV
Srebrna plaketa SV se lahko podeli:
–– za dolgoletne zasluge pri razvoju, krepitvi in
višanju ugleda SV,
–– pripadnikom tujih oboroženih sil za dolgoleten prispevek pri večanju ugleda in prepoznavnosti SV v svetu,
–– pripadnikom stalne in rezervne sestave za
uspešno izvajanje nalog vojaške službe,
–– pripadnikom stalne in rezervne sestave ter
civilnim osebam, zaposlenim v SV, kot zahvala za minulo delo,
–– posameznikom, organizacijam in društvom za najmanj petletno uspešno sodelovanje, s katerim sta se povečala ugled in
prepoznavnost SV v domačem in mednarodnem okolju.
Bronasta plaketa SV se lahko podeli:
–– za pomemben prispevek pri razvoju, krepitvi in višanju ugleda SV,
–– pripadnikom tujih oboroženih sil za enkraten ali dolgoleten prispevek pri večanju
ugleda in prepoznavnosti SV v svetu,
–– pripadnikom stalne in rezervne sestave ter
civilnim osebam, zaposlenim v SV, kot zahvala za minulo delo,
–– posameznikom, organizacijam in društvom za enkraten prispevek, s katerim sta
se povečala ugled in prepoznavnost SV v
domačem in mednarodnem okolju.
Plaketa vseh stopenj je oblikovana kot elipsa
z velikostjo 110/105 milimetrov, obrobljena s
stiliziranimi lipovimi listi, na vrhu pa je znak
SV s premerom 25 milimetrov. V sredini je
napis ZA SLOVENIJO, pod katerim je ploščica z velikostjo 46 milimetrov x 13 milimetrov, na njej pa so vgravirani ime in priimek
prejemnika oziroma ime organizacije ter leto
podelitve. Plaketa je v škatli z velikostjo 150
milimetrov x 180 milimetrov, temnomodre
barve, z zlatim odtisom znaka SV s premerom 15 milimetrov. Pod znakom je z velikimi
tiskanimi črkami v barvi plakete zapis REPUBLIKA SLOVENIJA/MINISTRSTVO ZA
OBRAMBO/SLOVENSKA VOJSKA.
Znotraj ima izdelano ležišče v beli barvi za
plaketo. V notranjosti pokrova, ki je iz bele
svile, je na sredini z velikimi tiskanimi črkami zapis stopnje plakete. Zapis je v barvi podeljene plakete. V zgornjem desnem kotu je
trak z barvami Slovenske zastave s širino 10
milimetrov.
Prejemnik plakete vseh stopenj dobi tudi
ustrezno listino o podelitvi v mapi z zavihkom. Listina je velikosti formata A4 iz trdega
papirja v bež barvi. Z leve, desne, zgornje in
spodnje strani je obrobljena.
V sredini listine je vodni tisk znaka SV. Na
vrhu v sredini listine je grb Republike Slovenije v barvah. Pod grbom je navedena
glava enote oziroma napis je v črni barvi.
Pod napisom je navedena vrsta priznanja.
Oboje je napisano z velikimi tiskanimi črkami v enaki barvi, kot je barva stopnje plakete. Pod vrsto priznanja sta navedena ime in
priimek prejemnika, oboje je v črni barvi. V
spodnjem levem kotu sta navedena mesec in
leto podelitve priznanja, v desnem spodnjem
kotu so navedeni čin, ime, priimek in dolžnost podpisnika ter njegov podpis. Spodaj
v sredini je žig poveljstva.
Nadomestna oznaka plakete vseh stopenj je
trak moarirane svile velikosti 33 milimetrov
x 10 milimetrov, ki je za vse stopnje plaket
rdeče barve. V sredini ima zapis ZA SLOVENIJO z velikostjo črk 4 mm, je pa galvansko
obdelan in enake barve, kot je barva stopnje
plakete. SLOVESNOST NA KREDARICI
Na vrh Triglava so se leta 1944 povzpele tri
partizanske patrulje. Patrulja Gradnikove brigade je Triglav osvojila konec maja, skupina
kulturnikov 9. korpusa 2. avgusta in patrulja Jeseniško-bohinjskega odreda v drugi polovici oktobra. Letos se je v organizaciji Zveze
veteranov vojne za Slovenijo, Združenja Sever,
Zveze borcev za vrednote NOB in Zveze slovenskih častnikov spominskega pohoda na
Triglav udeležilo več sto pohodnikov iz vse
Slovenije. V organiziranih skupinah in posamično so pohodniki začeli osvajati Triglav že
ORKESTER SV NAVDUŠIL V LJUBLJANI
Festival junij v Ljubljani gostil big band Orkestra SV
Letošnji junij je v glavno mesto Slovenije prinesel osvežitev, tako da je 17. junija v okviru festivala na Kongresnem trgu nastopil big band Orkestra Slovenske vojske. Gost
orkestra je bil Vlado Kreslin, pridružil pa se jim je tudi združeni dekliški zbor 1. letnika
Škofijske klasične gimnazije, Gimnazije Ledina in mladinski zbor OŠ Alojzija Šuštarja.
Besedilo in fotografija: Nataša Oblak
v četrtek. Najbolj vztrajni pohodniki so prišli peš celo iz Ankarana, z Nanosa, Kuma in
Cerja.
»Triglav je bil in bo naš simbol, simbol slovenstva. Že pred leti se je tega zavedal dovški župnik Aljaž, za njim pa še mnogi drugi zavedni
Slovenci, tudi tisti, ki so med NOB izobesili
zastavo na najvišjem vrhu Jugoslavije, kot tisti,
ki so v dneh osamosvojitvene vojne izobesili
novo slovensko zastavo na najvišjem vrhu Slovenije. 25 let mineva od takrat. Mislim, da je
potrebno, da to cenimo in se tega zavedamo
tudi danes, saj naroda brez zgodovine ni, ni pa
tudi prihodnosti naroda, če se ne zaveda, da
mu ni bilo nič podarjeno in si je moral skozi
zgodovino vse pridelati in priboriti sam. Imeli
smo zgodovinsko priložnost in izkoristili smo
jo,« je povedal član organizacijskega odbora
pohoda na Triglav Marjan Bohinc.
Pod Triglavom so v navzočnosti praporov ob
kulturnem programu, ki ga je popestril kvartet trobil Orkestra Slovenske vojske in pohodniški pevski zbor, odmevale pesmi Slovenec
sem, Oj, Triglav, moj dom, Hej, brigade, Vstajenje Primorske in druge.
Podpredsednik ZVVS Danijel Božič je v slavnostnem govoru povedal: »Borili smo se za
Slovenijo. Za boljšo družbo, za samostojnost,
za to, da bomo imeli državo, na katero bomo
ponosni. Nismo se borili za nobeno politično
stranko. Borili smo se za Slovenijo. Ko so nas
poklicali, nismo vprašali, kdo kliče. Klicala
nas je Slovenija.«
Spominski pohod na Triglav so podprli logistična brigada, 15. polk vojaškega letalstva,
enota za protokol Slovenske vojske in iz 1. brigade 132. gorski polk, katerega pripadniki so
skupaj s člani GRS in gorske enote slovenske
Policije poskrbeli za varnost pohodnikov .
Od višine se zvrti, prav tako pa je zapel novejše pesmi S tabo je izi, Tak kot riba, Tisoč let in
Odpiram okno. Še pred nastopom smo govorili
s Kreslinom, ki ni mogel skriti navdušenja nad
nastopom z big bandom Orkestra SV. »Lani
sem igral z glasbeniki big banda, pri čemer sem
imel sicer manjši del nastopa, in že takrat sem
bil navdušen nad njimi. Ko mi je Rudolf Strnad dejal, da bi tudi letos nastopili skupaj, sem
bil navdušen, saj so odlični. Ko za teboj igra 20
ljudi, ki so povezani, pridni, delavni, profesionalni, srčni in topli, ne potrebuješ več.«
Največ pove stavek, ki ga je izrekel obiskovalec
zraven mene: »Ko Slovenska vojska zaigra laibache, veš, da bo vse dobro.« Koncert, ki je obiskovalce popeljal v melos
Vlada Kreslina, je bil razdeljen na dva dela.
V prvem delu so bile ob podpori združenega dekliškega zbora izvedene nove priredbe uspešnic znanih rockovskih skupin. Tako
so obiskovalci skupaj z nastopajočimi prepevali Nirvanino Smells Like Teen Spirit, Creep
od Radiohead, With or Without you skupine
U2 ter Another Brick in the Wall od skupine
Pink Floyd. Največje najprej začudenje, potem
pa navdušenje je doživela izvedba The Whistleblowers skupine Laibach z žvižganjem zbora
in orkestra. V drugem delu koncerta se je orkestru in zboru pridružil Vlado Kreslin, ki je
obiskovalce popeljal v svoje zimzelene pesmi,
kot so Dan neskončnih sanj, Mali bogovi in
SV
49
RAZVEDRILO
NAGRADNA KRIŽANKA
POIŠČI PET RAZLIK
POSODA ZA
KEMIČNE ČASTNIK, KI ZADETEK STROKOVPOIZKUSE, SKRBI ZA
PRI
NJAK ZA
PREKAPOROŽJE NOGOMETU
ETIKO
NICA
OSEL,
KI RIGA
DESKA NA
KOLEŠČKIH,
ROLKA
Informativno glasilo
Izdajatelj in financer:
AMERIŠKA
IGRALKA IN
PLESALKA
(GINGER)
LJUBEZENSKI PESNIK
Naslednja številka revije SV
izide 29. avgusta 2016.
SAMOKOLNICA
(NAREČNO)
OTON
ŽUPANČIČ
Avtor.
DROBEN
Vladimir
PALIČAST
Milovanović, MAGNET V
NAJETO
KOMPASU
PERO
GENERATOR ZA
IZMENIČNI
EL. TOK
TONE
TISELJ
STARA
PLOŠČINSKA
MERA, ORAL
MUSLIM.
VERSKI
VODJA
SL. ATLET.
(ALENKA)
OTOK V
KVARNERJU
ČUFAR
TONE
POŽELENJE,
STRAST
MAJHEN
GLODAVEC
TALNA
OBLOGA
VRAG,
HUDIČ
KISLA REPA
(NAREČNO)
Uredništvo:
Služba za strateško komuniciranje MO
SL. BIOLOG
(RAFAEL)
Novinarja:
Nataša Oblak in Marko Pišlar
KRALJ
ŽIVALI
VRV Z
ZANKO
LAHKOŽIVA
ŽENSKA
ZNAMKA IT.
AVTOV
GLASEN
VZKLIK
GLEDALIŠKI
DELAVEC
MONGOLSKI
VLADAR
KATJA
LESJAK
LASTNIK
KRČME
MESTO NA
JUGU NORVEŠKE
VESLAČ
TUL
NINA
STRNAD
KAČA
NAOČARKA
RITUAL
POŽIREK
TITAN
KLADA ZA
SEKANJE
DRV
KRAJ NA
BLOŠKEM
Fotograf:
Bruno Toič
FOTOGRAF
HODALIČ
ŽIVALSKA
USTNICA,
ŠOBA
REKA V
BOSNI
OČE
FINOMEHANIK
DROG ZA
JADRO
NIKO
KRALJ
ŠKOTSKI
IGRALEC
(SEAN)
LOK NAD
DVEMA
STEBROMA
NEKDANJI
KENIJSKI
TEKAČ
(MIKE)
MESTO OB
AZOVSKEM
MORJU
PEVKA
JANKOVIČ
PERJE
PRI REPI
IVAN
TAVČAR
ZAMAKNJENOST,
ZANOS
IGRALEC
CAVAZZA
JAMA S
STENSKIMI
SLIKARIJAMI
V ŠPANIJI
NEKDANJA
ŠVICARSKA
ALPSKA
SMUČARKA
(SONJA)
Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1/471 26 62
Faks: +386 1/471 27 70
Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si
PODELITEV
IMENA
MATIČNA,
VPISNA
KNJIGA
GREGOR
TOMC
Revija Slovenska vojska je prvič izšla
14. maja 1993. Na leto izide 12 številk
revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso
uradna stališča Ministrstva za obrambo.
Nenaročenega gradiva ne vračamo.
DAN. PISATELJ MUNK
STAREJŠI
ČLOVEK,
STAREC
FOTO:
BRUNO
TOIČ
JAPONSKI
BORILNI
ŠPORT
REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Fotografija na naslovnici:
Bruno Toič
Lektoriranje:
SSK MO
Tajnica uredništva:
Milena Topolovec
REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: JADRANSKI UDAR.
Nagrade prejmejo:
– Danica Kunc, Škofja vas 52 g, 3211 Škofja vas,
– Aleš Očko, Božičeva ulica 5, 2204 Miklavž na Dravskem polju,
– Natalija Šrol, Panonska ulica 6, 2000 Maribor.
Nagrajencem čestitamo.
Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 10. avgusta 2016, na naslov:
Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.
Oblikovanje, prelom in tisk:
Schwarz print, d. o. o.
Naklada:
7200 izvodov
Revija SV je članica Evropskega
združenja vojaškega tiska (EMPA).
Revija SV je tudi na družbenem
omrežju facebook.
50
SV
SV
51