zalozba.zrc-sazu.si - Geografski inštitut Antona Melika
Transcription
zalozba.zrc-sazu.si - Geografski inštitut Antona Melika
Georitem 16 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 12.7.2011 11:03 Page 1 http://zalozba.zrc-sazu.si 9 789612 542917 GEORITEM 15,00 € ISBN 978-961-254-291-7 16 SMREKAR, ERHARTI^, [MID HRIBAR: KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB 16 ALE[ SMREKAR BOJAN ERHARTI^ MATEJA [MID HRIBAR KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB GEORITEM 16 1 2 GEORITEM 16 KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB Ale{ Smrekar Bojan Erharti~ Mateja [mid Hribar 4 GEORITEM 16 KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB Ale{ Smrekar Bojan Erharti~ Mateja [mid Hribar LJUBLJANA 2011 Knji`na zbirka Georitem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 16 KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB Ale{ Smrekar, Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar © 2011, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Valentina Bre~ko Grubar, Milan Oro`en Adami~ Avtor poglavja: Andrej Verli~ (Urbani gozdovi) Kartografka: Manca Volk Fotografi: Bojan Erharti~, Milan Oro`en Adami~, Miha Pav{ek Prevajalec: Matja` Drobne Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalo`nik: Zalo`ba ZRC Za zalo`nika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Present d. o. o., Ljubljana Naklada: 250 izvodov Publikacija je zasnovana na podlagi raziskovalne naloge Ocena obremenjenosti in zmogljivosti gozdnega dela Krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, ki jo je financirala Mestna ob~ina Ljubljana. Izid publikacije je podprla Mestna ob~ina Ljubljana. CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 502.2(497.4-751Ljubljana) 712.2(497.4-751Ljubljana) SMREKAR, Ale{, 1967– Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib / Ale{ Smrekar, Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar ; 2avtor poglavja Andrej Verli~ (Urbani gozdovi) ; kartografka Manca Volk ; fotografi Bojan Erharti~, Milan Oro`en Adami~, Miha Pav{ek ; prevajalec Matja` Drobne3. – Ljubljana : Zalo`ba ZRC, 2011. – (Georitem, ISSN 1855–1963 ; 16) ISBN 978-961-254-291-7 1. Erharti~, Bojan 2. [mid Hribar, Mateja 256600064 6 GEORITEM 16 GEORITEM 16 KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB Ale{ Smrekar, Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar AVTOR Ale{ Smrekar ales.smrekarazrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/smrekar Rodil se je leta 1967 v Ljubljani. Leta 1995 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani diplomiral iz geografije in etnologije, leta 2000 je na istem oddelku zagovarjal magistrsko delo z naslovom Varstvo kra{kega okolja na primeru Cerkni{kega jezera, leta 2005 pa je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem v Kopru zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Zavest o rabi vode kot naravnega vira. Od leta 1995 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2005 pa vodi njegov Oddelek za varstvo okolja. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv znanstveni sodelavec. Sprva se je ukvarjal z metodologijo ranljivosti okolja in njeno uporabo, zadnja leta pa raziskuje predvsem integralno obremenjevanje, varstvo narave ter posku{a ozave{~ati javnosti o okoljskih problemih. Sodeluje pri {tevilnih slovenskih in evropskih raziskovalnih projektih in nalogah, mnoge tudi vodi. Njegova bibliografija v doma~ih in tujih publikacijah obsega ve~ kot 300 enot. AVTOR Bojan Erharti~ bojan.erharticazrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/erhartic Rodil se je leta 1979 v Mariboru. Po maturi na II. gimnaziji Maribor je {tudiral geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2004. Nekaj ~asa je opravljal poklic turisti~nega vodnika. Leta 2006 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Podiplomsko izobra`evanje nadaljuje na interdisciplinarnem {tudiju Varstva naravne dedi{~ine na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno deluje predvsem na podro~ju varstva okolja, varstva narave, zavarovanih obmo~ij, geodiverzitete in geomorfolo{ke dedi{~ine. 7 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar AVTORICA Mateja [mid Hribar mateja.smidazrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/smid-hribar Rodila se je leta 1975 v Kranju. Leta 2000 je diplomirala iz sociologije kulture in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2008 pa je na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjala magistrsko delo v okviru interdisciplinarnega {tudija Varstvo narave dedi{~ine. Leta 2010 je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper Univerze na Primorskem vpisala doktorski {tudij varovanja kulturnih pokrajin. Na Geografskem In{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je zaposlena od leta 2009. Sprva se je ukvarjala z uporabni{kim vidikom digitalnih zbirk ter prostim dostopom do e-vsebin. Zatem se je njeno raziskovalno delo usmerilo v prou~evanje ~lovekovega odnosa do dedi{~ine in dvopomensko dedi{~ino, pri kateri se prepletata kultura in narava (drevesa, oblikovana narava, kulturne pokrajine). Raziskuje tudi mo`nosti varovanja dedi{~ine v sklopu digitalnih medijev in je pobudnica spletnega mesta Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dedi{~ine na Slovenskem. IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU giazrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knji`nico ter zemljepisni muzej. Na in{titutu je sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobra`uje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstvene knji`ne zbirke Geografija Slovenije, Georitem, GIS v Sloveniji, Regionalni razvoj in Naravne nesre~e. 8 GEORITEM 16 GEORITEM 16 KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB Ale{ Smrekar, Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar UDK: 91:712.2(497.451-751) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Kakovostno bivalno okolje je izjemno pomembna vrednota v `ivljenju sodobnega ~loveka, ki se ne meri le z vi{ino bruto doma~ega proizvoda, ampak je eden od kazalcev tudi koli~ina in kakovost zelenih povr{in, ki omogo~ajo prijetnej{e in ne nazadnje tudi bolj zdravo bivanje. Slednjega se obi~ajno zavemo {ele, ko je njihovo pomanjkanje `e kriti~no. Med zelenimi povr{inami v Ljubljani ima posebno mesto obmo~je Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba, ki se razteza zahodno od sredi{~a mesta. Leta 1984 je bilo z odlokom razgla{eno za krajinski park. V odloku, ki je sicer `e zastarel, je posebej izpostavljeno, da park soustvarja identiteto mesta Ljubljane, kjer naravne in kulturne prvine sestavljajo enotno pokrajinsko podobo. Naj{ibkej{i ~len odloka je upravljanje s krajinskim parkom, saj kljub varstvenemu re`imu ne dolo~a ne njegovega upravljavca ne kaj se sme po~eti v njem in na kak{en na~in. Obmo~je krajinskega parka sestavljajo parkovni del Tivoli, osrednji gozdni del ter zeleni pas ob Poti (nekdanja Pot spominov in tovari{tva) na zahodu. Vsak izmed teh delov ima prepoznavno vrednost, ponuja druga~ne na~ine do`ivljanja narave in pre`ivljanja prostega ~asa ter zagotavlja razli~ne `ivljenjske prostore rastlinam in `ivalim. Na vse tri sestavne dele je treba gledati kot na dopolnjujo~o se celoto, po kateri se obmo~je razlikuje od drugih parkov oziroma zelenih povr{in v primerljivih evropskih mestih. V gozdnem delu je najpogostej{a oblika rekreacije hoja, na Poti pa kolesarjenje. V parku Tivoli sre~amo tako sprehajalce kot kolesarje, ~eprav je tam kolesarjenje prepovedano. Zaradi velikega obiska krajinskega parka, v njem se zvrsti tudi do 20.000 obiskovalcev dnevno, oziroma po grobi oceni okrog 1.750.000 ljudi letno, prihaja do konflikta med lastniki zemlji{~, obiskovalci ter cilji ohranjanja naravne in kulturne dedi{~ine. [tevilna nasprotja med dele`niki, ki zavirajo ureditev razmer v parku, so cokla nadaljnjega razvoja obmo~ja, a na nekaterih podro~jih je vendarle mogo~e zaznati napredek. Nujno bi bilo treba dolo~iti profesionalnega upravljavca krajinskega parka, ki bi moral imeti ustrezno {irino in znanja tako o varstvu narave in ohranjanju kulturne pokrajine kot o navzo~nosti ~loveka v parku. Trenutno je obmo~je precej zanemarjeno in marsikje (po nepotrebnem) preve~ degradirano. Nujna bi bila tudi conacija parka z ustrezno razmestitvijo dejavnosti. Povezovanje vsebin, ki so `e prisotne v krajinskem parku, v mozaik zgodb, bo pomembnej{e kot ume{~anje novih grajenih struktur. Podani so predlogi za upravljanje in razvoj krajinskega parka, v sklopu katerih so nakazane mo`nosti {iritve razli~nih `e obstoje~ih dejavnosti. KLJU^NE BESEDE Tivoli, Ro`nik, [i{enski hrib, krajinski park, Ljubljana, razvoj, prostorsko na~rtovanje, vrednotenje, kulturna dedi{~ina, naravne vrednote 9 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar GEORITEM 16 KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB Ale{ Smrekar, Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar UDC: 91:712.2(497.451-751) COBISS: 2.01 ABSTRACT Landscape park Tivoli, Ro`nik and [i{enski hrib A quality living environment is an important value of modern life, which is not measured only with GDP, as one of its key factors is also the amount and the quality of green areas, which guarantee a healthier way of living and overall improve the quality of life. We only become aware of these »life-necessities« when their scarcity is almost critical. Among all green areas in Ljubljana, the area of Tivoli, Ro`nik and [i{enski hrib, which extends to the west of the city centre, has a special place. This area was in 1984 decreed a landscape park. The decree, which is today considered as obsolete, puts a special emphasis on the fact that this park represents the identity of the city of Ljubljana, where natural and cultural elements form a wholesome landscape image. The weakest part of the decree concerns the managing of this landscape park, seeing that, despite the protection arrangement, the decree includes no information regarding the management of the landscape park, nor does it set any standards of behaviour one should uphold when perusing the park. The area of landscape park comprises the park-part Tivoli, the central forest part and the western part, including the green stripe along the Pot (in the past known as Path of remembrance and comradeship). Each of these constituent parts has its own renowned value and offers various ways of experiencing nature and spending free time as well as represents a natural habitat for flora and fauna. All three constituent parts should be regarded as a supplementary entities, with which this area differs from all other parks and green areas in comparable European cities. The most frequent form of recreation in the forest part of the park is walking, while the most common activity in the Pot-part is cycling. In Tivoli Park we can find pedestrians as well as cyclists, even though cycling is not even allowed within the park. Due to high numbers of visitors to the landscape park, which is estimated around 1.750.000 people yearly, a conflict among land-owners, visitors and goals for preserving nature and culture exists. Numerous conflicts among various parties, which prevent the issue of park management from being resolved also hinder further development of the area, although in some aspects the progress made can clearly be seen. It is necessary to address the issue of professional management of the landscape park, which has to possess the needed spectrum of knowledge of nature conservation, of preserving the cultural landscape and understanding the role of man within the landscape park. The park is currently quite neglected and in many places unnecessarily dilapidated. The zonation of the park, with adequate arrangement of activities, is necessary. Combining elements, which are already a constituent part of the landscape park, into a wholesome mosaic, will be far more important than including newly-built structures into the park. We offered also some suggestions about the management and further development of the landscape park. KEY WORDS Tivoli, Ro`nik, [i{enski hrib, landscape park, Ljubljana, development, spatial planning, evaluation, cultural heritage, natural values 10 GEORITEM 16 Vsebina 1 Uvod ...................................................................................................................................................................................... 12 2 Metode dela .................................................................................................................................................................... 15 2.1 [tetje .......................................................................................................................................................................... 16 2.2 Anketiranje .......................................................................................................................................................... 19 2.3 Intervjuvanje ...................................................................................................................................................... 20 2.4 Kartiranje .............................................................................................................................................................. 21 2.5 Kartografski prikaz ...................................................................................................................................... 21 3 Urbani gozdovi .......................................................................................................................................................... 22 4 Zelene povr{ine znotraj avtocestnega obro~a .............................................................................. 25 5 Zavarovana obmo~ja ter krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib .............. 29 6 Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib v ~asu in prostoru .................................................................... 34 6.1 Obmo~je parka do leta 1800 .............................................................................................................. 34 6.2 Zametki parka Tivoli .................................................................................................................................. 36 6.3 Od izgradnje `eleznice do druge svetovne vojne ............................................................ 43 6.4 Od druge svetovne vojne do ustanovitve krajinskega parka leta 1984 .......... 50 7 Temeljne zna~ilnosti krajinskega parka .............................................................................................. 54 8 Parkovni uporabniki .............................................................................................................................................. 69 8.1 Lastniki zemlji{~ .............................................................................................................................................. 69 8.2 Obiskovalci parka .......................................................................................................................................... 70 9 Krajinski park kot vrednota .......................................................................................................................... 90 10 Nosilna sposobnost in conacija krajinskega parka ................................................................ 101 11 Predlog upravljanja in razvoja krajinskega parka .................................................................. 104 12 Sklep .................................................................................................................................................................................. 120 13 Seznam virov in literature ............................................................................................................................ 125 14 Seznam slik .................................................................................................................................................................. 130 15 Seznam preglednic .............................................................................................................................................. 133 11 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar 1 Uvod Mesta so obmo~ja velikih zgostitev prebivalstva in {tevilnih gospodarskih dejavnosti, `ari{~a inovativnosti in usmerjevalci razvoja {ir{ega zaledja, so pa tudi sredi{~a ekonomskega, socialnega in kulturnega `ivljenja. Vse te dejavnosti, ki prepoznavno oblikujejo urbana obmo~ja, so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na kakovost urbanega bivalnega okolja. V urbanem okolju se izraziteje ka`e nenehno prepletanje, nasprotovanje in tudi dopolnjevanje interesov raznovrstnih uporabnikov prostora. Agresivnej{e dejavnosti, kot sta na primer industrija in promet, so bile prepogosto glavno gibalo razvoja posameznih mest. Spro`ajo vrsto negativnih prostorskih u~inkov, ki se ka`ejo predvsem v ~ezmernem onesna`evanju urbanega okolja, njegovi degradaciji in izgubi privla~nosti. Negativni vplivi na prebivalce se odra`ajo tako v zdravstvenem kot socialnem pogledu. Zaradi tega so nujna obmo~ja za sprostitev in iskanje notranjega miru me{~anov, kar zagotavljajo prav zelene povr{ine v mestih. Ljubljana je v marsi~em mesto prese`nikov. Je najve~je slovensko mesto po {tevilu prebivalcev, povr{ini, ki jo zaseda, vi{ini dohodka na prebivalca … A kakovost bivalnega in delovnega okolja se ne meri zgolj z vi{ino bruto doma~ega proizvoda, temve~ tudi z drugimi kazalniki, med katerimi sta tudi koli~ina in kakovost zelenih povr{in oziroma velikost zelenih povr{in na prebivalca mesta. Sistem zelenih povr{in v Ljubljani je ena bistvenih sestavin mestnega prostora, ki dela glavno mesto Slovenije prepoznavno in privla~no, ustvarja mesto po meri ~loveka. Eden izmed kazalnikov kakovosti `ivljenja v urbanem okolju je tudi mo`nost dostopa prebivalcev do zelenih povr{in. Koli~ina, razporeditev in sestava zelenih povr{in so za prebivalce mesta klju~ni dejavniki, ki njihovo bivanje naredijo prijetnej{e in ne nazadnje tudi bolj zdravo. Lokalne skupnosti zelene povr{ine pogosto celo prezrejo ali pa njihov pomen spoznajo {ele ob pomanjkanju, saj je njihova primarna vloga zlasti rekreacijska, nikakor pa ne ekonomska. V Mestni ob~ini Ljubljana, ki se razprostira na povr{ini 275 km2 in ima okrog 280.000 prebivalcev (medmre`je 1), je mo`nost dostopa me{~anov do zelenih povr{in razmeroma ugodna. Temelj zelenega sistema mesta so zeleni klini, ki se dopolnjujejo s poudarjenimi kro`nimi in pre~nimi povezavami ter to~kovnim omre`jem javnih parkov. Zeleni klini se iz zaledja spu{~ajo v mestno tkivo, Ro`nik s [i{enskih hribom in Grajski hrib prav do mestnega sredi{~a, in z okolico sestavljajo zeleni pas. Ve~je zelene povr{ine pa se v mestu niso ohranile zaradi skrbnega, na~rtovanega urejanja prostora, ampak predvsem zato, ker so bile zaradi naravnih danosti (strmine, mo~virnato povr{je) manj primerne za pozidavo. ^eprav imajo Ljubljan~ani v neposredni bli`ini tudi {tevilne druge zelene povr{ine, kot so Golovec, [marna gora, Ljubljansko barje, Ra{ica, gozdovi ob Savi, To{ko ~elo, je Ro`nik s Tivolijem {e vedno najbolj priljubljena rekreacijska destinacija (Jan~ar 1972). 12 GEORITEM 16 V mestu se vseskozi razvijajo nova obmo~ja, nastajajo nove stanovanjske soseske. Za ohranitev privla~nosti prostora je glede na razmere oziroma mo`nosti klju~no usklajevanje med razvojnimi in varstvenimi te`njami na {ir{em obmo~ju krajinskega parka. Po mnenju Pluta (2000) bi moral biti prednostni ukrep mestnega na~rtovanja in politike prav izbolj{anje bivalnih in drugih razmer v mestnem sredi{~u, tudi na ra~un zelenih povr{in. To bi lahko zajezilo nadaljnje izseljevanje prebivalcev iz sredi{~a in vsaj deloma omililo stihijsko suburbanizacijo. Trajnostno na~rtovanje mestnega prostora bi moralo temeljiti na pove~anju privla~nosti javnega prevoza in zmanj{anju potreb po notranjem motoriziranem prometu, kar bi lahko dosegli z zbli`evanjem obmo~ij dela in bivanja, s kolesarskimi stezami, z zelenimi povr{inami, s sodobnim telekomunikacijskih omre`jem in podobnim. Prosto~asna funkcija Ljubljane in njene okolice postaja vse pomembnej{a, saj v sodobni dru`bi prosti ~as ni namenjen le po~itku ter obnavljanju telesnih in du{evnih zmogljivosti, temve~ tudi uresni~evanju drugih `ivljenjskih potreb, kot je osebni razvoj, samopotrjevanje in u`ivanje `ivljenja. Tako prosto~asne dejavnosti niso ve~ zgolj dejavnik rasti mest in obmestij ({iritev prosto~asnih objektov in naprav, javnih zelenih povr{in), marve~ tudi pomembna prvina ugleda mesta ter njegove bivalne kakovosti (Jer{i~ 2002). Ameri{ki psiholog Maslow je ugotovil, da med glavnimi kategorijami potreb obstaja posebna hierarhija. Ta se od ni`jih potreb po pre`ivetju in varnosti razteza do vi{jih potreb, ki omogo~ajo osebnostno rast. Zadovoljitev ni`jih potreb je pogoj, da se pojavijo vi{je in ~lovek lahko realizira osebni potencial, aktivira svoje naravne danosti in jih uporabi. Tako zadovolji potrebo po samouresni~evanju, ki je vrhunec motivacije, `elje in naprezanja, da »mora ~lovek postati to, kar je lahko« (Kranjc 1982). Maslow med potrebe ni`je ravni uvr{~a fiziolo{ke potrebe, potrebe po varnosti, sprejetosti (pripadnosti) in ljubezni ter potrebe po samospo{tovanju in spo{tovanju drugih (medmre`je 2). Med potrebe, pomembne za ~lovekovo pre`ivetje, spada tudi ob~utek, da je telo zdravo, negovano in v formi. K temu prav gotovo pripomorejo razli~ne oblike rekreacije, bodisi v zaprtih prostorih bodisi na prostem. Zelene rekreacijske povr{ine pa ne zadovoljujejo le fizi~nih potreb, ampak tudi psihosocialne, saj vsakodnevni stik z naravo bla`i sicer{nje stresno `ivljenje in delo. Ugotovitve ankete, izvedene v letih 1994 in 1995, postavljajo na prvo mesto poletnih (od za~etka aprila do konca oktobra) prosto~asnih dejavnosti Ljubljan~anov med tednom prav sprehod in hojo. Sprehod in hoja sta najbolj priljubljeni poletni prosto~asni dejavnosti tudi ob koncu tedna (Jer{i~ 2002). Najve~ rekreacije na prostem poteka na med seboj povezanih naravnih in ustvarjenih zelenih povr{inah. Pripisujemo jim vlogo nosilca identitete, ki se zagotavlja z na~rtovanjem prostorskega razvoja ter urejanjem in vzdr`evanjem zelenih povr{in v mestu. Zeleni sistem zadovoljuje fizi~ne, socialne in psiholo{ke potrebe me{~anov ter ekolo{ke funkcije z vidika potreb narave in ~loveka (Kranjc, Simoneti in Vidic 2006). 13 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar BOJAN ERHARTI^ Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Slika 1: Prepletanje pozidanih delov mesta in zelenih povr{in. Urbani gozdovi imajo svojstvene zna~ilnosti. Vsak dan jih uporablja veliko ljudi, kar ka`e na mno`i~no zanimanje za gozdni prostor. Zato je nujno, da ga v mestu postavimo v okvir dolgoro~ne vizije usklajevanja potreb in zahtev obiskovalcev, me{~anov in lastnikov (@i`ek 2010). ^lovekove potrebe in zahteve do gozda se hitro spreminjajo. Zlasti v mestih se spreminjajo hitreje, kot se spreminja gozd. Tako mora gozd, ki je {e pred nekaj desetletji zagotavljal drva in steljo, zdaj zagotoviti primerne razmere za rekreacijo (@i`ek 2010). Gozd je tori{~e razli~nih interesov in slu`i ve~ namenom. Medtem ko lesna industrija zaradi tehnologije potrebuje manj{i premer dreves, varstvo narave te`i k ~im ve~jemu {tevilu debelih dreves. Pri ve~ kot 60-odstotni gozdnatosti imamo v Sloveniji nedvomno prostor tako za pragozdove kot za industrijski les, drva, parkovne in rekreacijske gozdove ter ves spekter razli~nih rab in funkcij. Temelj zanje je trajnostno gospodarjenje (Acman s sodelavci 2003, citirano po @i`kovi 2010). Rekreacija v gozdu je posebna oblika dejavnosti na prostem, ki ima med {tevilnimi oblikami rekreacije posebno mesto. Gozd je lahko samo kraj, kjer se izvaja rekreacija, lahko pa je predvsem vsebina rekreacijskega do`ivetja (Anko 1990). Posebnosti gozda kot rekreacijskega vira so v Sloveniji zlasti zanimive, ~e gozd primerjamo z drugima velikima in uveljavljenima naravnogeografskima tekmecema, morjem in gorami. »Iti na morje« za ve~ino pomeni dogodek z dokaj stereotipno turisti~no in rekreativno 14 GEORITEM 16 vsebino, ki bo trajal obi~ajno teden ali dva in se praviloma ne bo ponovil do prihodnjega poletja. Podobno »iti v gore« pomeni svojstven dogodek z druga~nim razmerjem turisti~no-rekreacijskih sestavin, predvsem po kakovosti (manj{em udobju) in dol`ini trajanja. ^e na podoben na~in sku{amo opredeliti dogodek »iti v gozd«, opazimo, da v njem ni turisti~ne komponente, rekreacijska pa je lahko izra`ena v mnogo oblikah, saj rekreacija v gozdu ni ena sama niti ni enotna, ampak gre za zbir dejavnosti, ki jim je cilj regeneracija ~lovekovih fizi~nih in du{evnih mo~i z begom iz preobremenjenega okolja, iskanjem prvobitnosti, stika z naravo. V gozd odhajamo za kraj{i ~as, a je pogostost obiskov razmeroma velika, predvsem pa lahko gozd tako reko~ zastonj obiskujemo vse leto (Anko 1990), {e zlasti, ~e je »pred na{im pragom«. Knjiga je prvenstveno namenjena zaposlenim v javnih ustanovah, tako na lokalni kot dr`avni ravni, ki se s to ali podobno problematiko ukvarjajo profesionalno, zainteresirani strokovni javnosti (urbanisti, geografi, gozdarji, biologi, etnologi, sociologi …), posameznikom z ustreznim predznanjem, ki jih zanimata problematiki naravovarstva in/ali varstva kulturne dedi{~ine, u~iteljem, ki lahko na podlagi izsledkov usmerjeno izobra`ujejo mladino z manj znanimi vsebinami, {tudentom razli~nih smeri, ki jim je lahko pri~ujo~e delo pomo`ni u~benik, ter seveda vsem obiskovalcem krajinskega parka, ki bi radi ve~ zvedeli o njem. Delo celostno obravnava problematiko varovanja naravne in kulturne dedi{~ine na obmo~ju krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib ter i{~e razvojne izzive. Avtorji se spra{ujemo, ali je najbolj obiskan park v Sloveniji vrednota oziroma za koga bi to moral biti. Razmi{ljamo, kdo in kako bi moral upravljati krajinski park, ki kljub temu, da je bil razgla{en `e leta 1984 (Odlok o razglasitvi Tivolija … 1984), {e vedno nima upravljavca in sprejetega upravljavskega na~rta. 2 Metode dela Raziskava je od julija 2009 do septembra 2010 potekala v ve~ delovnih fazah: • pripravljalna dela: priprava vsebinskega osnutka projekta, analiza literature in sekundarnih virov, preu~itev zakonskih aktov, zbiranje dostopnih obstoje~ih podatkovnih baz, priprava gradiv za terensko delo; • terensko delo: {tetje obiskovalcev in parkiranih vozil, anketiranje obiskovalcev in prebivalcev, intervjuvanje razli~nih javnosti, kartiranje objektov; • ra~unalni{ka obdelava podatkov: vna{anje in organiziranje {tevil~nih in prostorskih podatkov v podatkovne zbirke, statisti~ne obdelave, prostorske analize; • grafi~na predstavitev: prikaz rezultatov na zemljevidih in v grafikonih; • sintezna {tudija: tekstualna predstavitev rezultatov raziskave. Pri~ujo~a raziskava vklju~uje objektivne in subjektivne metode. Soo~amo kvantitativne podatke, kot so {tetje oseb in vozil ter kartiranje obremenjenosti dolo~enih 15 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar poti na eni strani ter anketiranje in intervjuvanje oseb na drugi. Zaradi heterogenosti so rezultati tudi prostorsko prikazani. V nadaljevanju te metode podrobneje predstavljamo. 2.1 [tetje BOJAN ERHARTI^ S {tetjem obiskovalcev smo ocenili njihovo {tevilo in razporeditev v posameznih delih krajinskega parka. Obiskovalce smo {teli na {tevilnih vstopih in na nekaterih najbolj obremenjenih kri`i{~ih. Na podlagi opazovanj in poskusnih {tetij smo ugotovili, da najve~ obiskovalcev prihaja v park ob nedeljah. Zato smo se odlo~ili za tri nedeljska {tetja v razli~nih delih leta (6. september 2009 ter 31. januar in 23. maj 2010), poleg tega pa {e za tri {tetja ob delavnikih. Na dan {tetja je moralo biti ve~ji del dneva son~no vreme z ugodnimi temperaturami za izbrani letni ~as. V nedeljskih {tetjih smo imeli jeseni in pozimi pet {tevnih mest na zna~ilnih vstopih v izbranih delih parka in {tiri {tevna mesta na pomembnej{ih kri`i{~ih v parku. V spomladanskem {tetju Slika 2: V raz{irjeno spomladansko {tetje vstopov v park smo vklju~ili tudi neznatne stezice … Slika 3: Lokacije {tetja obiskovalcev in parkiranih vozil. p 16 GEORITEM 16 3 16 17 15 1 8 2 18 9 10 6 7 4 5 14 12 11 13 Legenda {tetje obiskovalcev vstopna to~ka {tetje parkiranih vozil parkiri{~e 4 kri`i{~e poti {tevno mesto meja krajinskega parka raz{irjeno {tetje {tetje med tednom Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 0,25 0,5 1 km 17 18 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 vhod v Mostec nasproti nogometnega igri{~a prehod in kri`i{~e pri tabli Naravni rezervat Mali Ro`nik vhod na Pot pri Kose{kem bajerju vhod za Tivolskim gradom vhod v Tivoli v podhodu pod `elezni{ko progo pred Jakopi~evim sprehajali{~em vhod na kri`i{~u ceste in vrhu stopnic nad gostilno Pod Ro`nikom kri`i{~e pod cerkvijo na Cankarjevem vrhu kri`i{~e pri mosti~ku v Mostecu, 300 m pred skakalnicami kri`i{~e na Francoskih [ancah pod [i{enskim hribom vhod v Tivoli pri pokritem kopali{~u vhod v Tivoli pri nadvozu nad Cesto 27. aprila vhod med [tudentskim naseljem in vrtnarijo (pri zakloni{~u) vhod nasproti Oddelka za gozdarstvo Biotehni{ke fakultete vhod na Pot na povezovalni cesti Ve~na pot–Brdo stranski vhod v Mostec zahodni vhod s ceste Pod hribom vzhodni vhod s ceste Pod hribom vhod za Halo Tivoli {tevno mesto Preglednica 1: Lokacije {tevnih mest in termini {tetja. vhod • • • • • • • • • • • • • • kri`i{~e • • • • 6. september 2009 • • • • • • • • • 31. januar 2010 • • • • • • • • • 23. maj 2010 • • • • • • • • • • • • • • • • • • med tednom • • • Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar GEORITEM 16 pa smo `eleli pokriti vse pomembnej{e vstope (14) v krajinski park in kri`i{~a (4) v njegovih bolj obiskanih predelih. Zaradi ugotavljanja razlik obiska med posameznimi dnevi v tednu smo opravili {e tri kontrolna {tetja ob delovnikih na dveh vstopih in enem kri`i{~u, s ~imer smo ugotovili razmerje med obiskom ob koncih tedna in ob delovnih dneh. Zaradi pogostih vstopov v park z istimi popisovalci nismo mogli zajeti tudi izstopov iz parka; ti podatki bi nam podali popolnej{o podobo gibanja po parku. Popisni list vsebuje zlasti informacije o na~inu vstopa v park (hoja, tek in podobno), spolu obiskovalca, ocenjeno starost, {tevilu in vrsti obiskovalcev (posamezno, v skupini) ter morebitnih `ivalih, ki spremljajo obiskovalce. Zavedamo se, da bi realno {tevilo obiskovalcev in njihovo gibanje po parku lahko pridobili le z elektronskim {tetjem na mnogih {tevnih mestih, vendar nam tak{nega na~ina dela niso dovoljevala skromna finan~na sredstva. Pridobljeni rezultati {tetja omogo~ajo vrednotenje po razli~nih kriterijih glede na odnose med razli~nimi skupinami popisanih oseb. Na podlagi zbranih podatkov smo lahko izvedli interpolacijo in tako podali pribli`no oceno letnega obiska krajinskega parka. Zanimala so nas tudi parkirana vozila na 19 urejenih in neurejenih parkiri{~ih v bli`ini Hale Tivoli (1), gostilne Pod Ro`nikom (^ad) (3), `ivalskega vrta (3), Mosteca (5), Poti (1), ob Cesti 27. aprila (2) in cesti Pod hribom (4). [tetje smo opravili na po pri~akovanjih zelo obiskano nedeljo 23. maja 2010. Vozila smo {teli ob 9., 12., 15. in 18. uri. Za brisalce na vetrobranskih steklih vseh vozil smo zatikali listke, ki so bili ob vsaki {tevni uri druga~ne barve. Tako smo ne le pre{teli parkirana vozila, temve~ vsaj pribli`no ugotavljali tudi trajanje njihovega parkiranja. Rezultate {tetja smo vnesli v ra~unalni{ko podatkovno zbirko. Ve~ina obdelav je bila opravljena z ra~unalni{kim programom Excel. Klju~ni rezultati obdelav so prikazani grafi~no, tabelari~no in kartografsko. 2.2 Anketiranje Anketiranje je metoda empiri~nega vpogleda v izbrano populacijo in njen vzorec (To{ 1988). Za dosego nekaterih ciljev je anketiranje edina mo`na metoda, saj se tovrstni podatki ne zbirajo na noben drug na~in. Temeljne zahteve anketiranja so individualni pristop, reprezentativnost vzorca, univerzalnost znotraj dolo~enega obmo~ja in so~asnost (Kalton in Vehovar 2001). Subjektivna metoda neposrednega anketiranja nam omogo~a najti odgovore na {tevilna vpra{anja, kako vpra{ano lokalno prebivalstvo dojema obravnavano problematiko. Zavedamo se, da je ta metoda podvr`ena subjektivnim pogledom anketirancev, ki v~asih s svojimi odgovori `elijo celo zavajati. Z dovolj velikim vzorcem smo se tovrstnim manipulacijam sku{ali izogniti. Anketirali smo le nad 15 let stare osebe. Izvedli smo anketiranji o krajinskem parku in parkiranju, ki temeljita na obse`nem terenskem delu. 19 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Prebivalci, vklju~eni v prvo anketiranje, prihajajo iz Ljubljane. Pogoj za sodelovanje je bilo bivanje v prestolnici vsaj zadnje leto pred anketiranjem. Vzorec zajema 300 oseb. Polovico anket smo opravili v obravnavanem krajinskem parku med njegovimi obiskovalci (75 na Cankarjevem vrhu in prav toliko v Mostecu), preostalo polovico pa na Pre{ernovem trgu v sredi{~u Ljubljane med naklju~nimi prebivalci, da bi ugotovili ~im bolj realno celostno podobo. Anketiranje je potekalo od 29. januarja do 28. marca 2010. Izdelava vpra{alnika je bila kompleksna, saj je bilo treba dolo~iti tak{no vsebinsko zasnovo, s katero je bilo mogo~e odgovoriti na bistvene dileme o nadaljnjem razvoju krajinskega parka. Nekatera vpra{anja so bila terminolo{ko poenostavljena. Anketa vsebuje vpra{anja o poznavanju varstvenega re`ima Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba, obiskovanju parka, gozdnega dela in Poti, pomenu teh treh obmo~ij za anketirance, na~inu dostopa in oddaljenosti vstopnih mest od njihovega doma, pre`ivljanju ~asa v krajinskem parku, na~inu obiska, glavnih problemih, manjkajo~ih vsebinah, mnenju o obstoje~i infrastrukturi in nekaterih predvidenih projektih. Na koncu je {e kraj{i demografski oris anketiranca. Anketirali smo {e obiskovalce, ki so se v park pripeljali z lastnimi vozili in parkirali na enem od urejenih ali neurejenih parkiri{~. Anketiranje smo izvedli na parkiri{~ih v bli`ini Hale Tivoli, `ivalskega vrta in Mosteca. Vzorec zajema 145 naklju~no izbranih voznikov, ne glede na kraj bivanja. S kratko anketo smo `eleli izvedeti, od kod prihajajo anketiranci, trajanje parkiranja, ciljno lokacijo obiska, pripravljenost pla~evanja parkirnine, pripravljenost dostopanja z mestnim avtobusom in temeljne podatke o anketirancu. Rezultati anketiranja omogo~ajo vrednotenje po razli~nih kriterijih glede na odnose med razli~nimi skupinami anketirancev. Odgovore iz vpra{alnikov smo vnesli v ra~unalni{ko podatkovno zbirko. Ve~ina obdelav je bila opravljena z ra~unalni{kim programom Excel. Klju~ni rezultati so prikazani grafi~no in tabelari~no. 2.3 Intervjuvanje Intervju je vsak na~rtovan in voden pogovor med dvema ali ve~ ljudmi s tolma~enjem pomena obravnavanih tematik (Steinar 1996), zato lahko re~emo, da je intervju zastavljanje vpra{anj in bele`enje odgovorov nanje. Intervjuvanje omogo~a zelo poglobljeno spoznavanje s preu~evano tematiko, saj z njim dobimo informacije od ljudi, ki naj bi o njej najve~ vedeli, pri ~emer je poglavitni problem njena kompleksnost. Zavedati se moramo, da ima vsak intervjuvanec lasten pogled na obravnavano tematiko, zato je pri interpretaciji njegovih izjav potreben kriti~en odnos. Med razli~nimi vrstami intervjujev smo se odlo~ili za strukturirani intervju, ki vsebuje vnaprej dolo~ena vodilna vpra{anja in podvpra{anja, med razgovorom pa smo po potrebi dodajali {e druga podvpra{anja. 20 GEORITEM 16 Intervjuvali smo eminentne strokovnjake razli~nih ved (gozdarstvo, geografija, arhitektura, sociologija, etnologija), ki niso vpleteni v delovanje krajinskega parka, predstavnike ustanov in posameznike, ki naj bi sooblikovali vsebine v parku (iz obmo~nih enot Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije ter iz @ivalskega vrta Ljubljana, Botani~nega vrta Univerze v Ljubljani, [portno rekreacijskega centra Tivoli in Mestne ob~ine Ljubljana), pa tudi lastnike zemlji{~, stanovalce v parku in predstavnika civilne iniciative. Z izbranci smo navezali stik z elektronsko po{to in se z njimi dogovorili za sre~anje. Prvotno smo na~rtovali 10 intervjujev, vendar smo med razgovori krog intervjuvancev raz{irili, tako da smo na koncu opravili 20 intervjujev. Pripravili smo 14 vpra{anj s podvpra{anji, pri ~emer so bile glavne teme mnenja o pomenu krajinskega parka, njegovi naravni in antropogeni nosilni sposobnosti, ideje o dolo~anju in ume{~anju dejavnosti na obravnavanem obmo~ju, pogledi na prihodnost krajinskega parka ter njegovo delovanje in upravljanje. Ve~ino intervjujev smo opravili v {estdesetih do devetdesetih minutah, vse smo tudi posneli. Po opravljenih intervjujih smo zvo~ne zapise transkribirali v pisno obliko. 2.4 Kartranje V osrednjem, gozdnem delu krajinskega parka smo kartirali poti, klopi in informacijske table. Obmo~je smo prehodili z dlan~nikom in zunanjim GPS modulom. Poti smo evidentirali kot linijske objekte in jih opremili z razli~nimi vrednostmi glede na predhodno dogovorjene kategorije (asfaltna cesta, makadamska cesta, {ir{a neutrjena pot, pe{~ena pot in steza ter {e posebej u~na pot), klopi in informacijske table pa smo evidentirali kot to~kovne objekte. Vsak objekt smo tudi fotografirali. Kartiranje smo opravili med 7. in 28. aprilom 2010. 2.5 Kartografski prikaz Vse prostorske obdelave in iz njih izpeljano kartografsko gradivo smo pripravili z ra~unalni{kim programom ArcGIS 9.3. Pri tematskih kartah smo za podlago uporabili tudi barvne digitalne ortofoto posnetke v merilu snemanja 1 : 1000, tako da je mogo~e dolo~ene prostorske odnose zaradi {tevilnih orientacijskih to~k videti s precej{njo stopnjo natan~nosti. 21 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar 3 Urbani gozdovi BOJAN ERHARTI^ Gozdovi so sestoji visokoraslega drevja in podrasti, ki razli~no na gosto, vendar sklenjeno, pora{~ajo pokrajino (Kladnik 2001). V gozdovih, ki so znotraj mesta in so vsakodnevno dostopni dobr{nemu delu prebivalcev, ti najdejo svoj mir in u`itke povezane z naravo, ki jih drugje v mestu primanjkuje (Verli~ 2006). S tem so gozdovi primerjalna kakovostna prednost `ivljenja v mestih. Urbani gozdovi so gozdovi in parki, kjer so v korist me{~anov poudarjene okoljske in socialne funkcije. So znotraj mestnega obmo~ja in so vsaj nekaterim prebivalcem mesta dostopni z javnim prevozom, s kolesom ali pe{. Pomen proizvodne funkcije urbanih gozdov se zmanj{uje, nara{~a pa njihov socialni in okoljski pomen. Pojma mestni in urbani gozd se razlikujeta na podlagi zgodovinske perspektive. Medtem ko je bil mestni gozd mestna last in je materialno slu`il mestu, je urbani gozd kot ekosistem ali ekosistemski fragment sestavni del urbane pokrajine in urbanega okolja, pri ~emer je njuna povezanost tako tesna, da postaja urbani gozd del mestne infrastrukture (Valen~i~ 1954, citirano po Anku 1993). Gozdovi v Ljubljani imajo razli~ne funkcije. Nekatere so za mesto in njegove prebivalce pomembnej{e, zato imajo tak{ni gozdovi poseben status. Kot navaja Pravilnik Slika 4: V mestnih gozdovih so v ospredju njihove socialne in ekolo{ke funkcije. 22 GEORITEM 16 o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~rtih (1998), so funkcije gozda ovrednotene s tremi stopnjami poudarjenosti: • 1. stopnja: funkcija dolo~a na~in gospodarjenja z gozdom; • 2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na na~in gospodarjenja z gozdom; • 3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na na~in gospodarjenja z gozdom. V gozdovih gozdarji razlikujejo razli~ne funkcije in vloge (Gozdnogospodarski na~rt … 2006). V urbanih gozdovih Ljubljane je pomen dveh osrednjih proizvodnih funkcij gozda, to je lesnoproizvodne in lovnogospodarske, manj{i. Pomembnej{e je pridobivanje drugih gozdnih dobrin, kot so nabiranje kostanja, borovnic, gob in drugih plodov. Med ekolo{kimi funkcijami prevladujejo klimatska, biotopska in hidrolo{ka, med socialnimi pa higiensko-zdravstvena, rekreacijska, estetska ter funkciji ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Urbani gozd je pomemben kot ~istilec zraka in bla`ilec vremenskih ekstremov, varuje prst ter podzemno vodo, je prostor za rekreacijo, v njem je bogastvo naravnih vrednot in tudi kulturne dedi{~ine. Higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja in rekreacijske povr{ine pred {kodljivimi ali nadle`nimi vplivi imisij, predvsem hrupa, prahu, aerosolov, plinov in `ar~enja, pri ~emer bla`ijo {kodljive ali neza`elene u~inke industrijskih objektov. Prvo stopnjo poudarjenosti higiensko-zdravstvene funkcije imajo vsi gozdovi v Ljubljani s povr{ino ve~ kot 100 ha, ki so od poseljenih obmo~ij oddaljeni manj kot 1 km. Rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi, ki so pomembni kot rekreacijski prostor za obiskovalce, ljudem omogo~ajo stik z naravo ter zagotavljajo mir in spremembo okolja. Skoraj vsi gozdovi v Ljubljani imajo najvi{jo, prvo stopnjo poudarjenosti, izjema so le ograjeni gozdovi ob ~rpali{~ih pitne vode in v voja{kem objektu na Rojah. Estetska funkcija je te`je opredeljiva. Imajo jo gozdovi, gozdni otoki in izraziti gozdni robovi ter posamezna drevesa, ki prispevajo k privla~nosti pokrajinske podobe, ki jo zaznavamo z razli~nimi ~utili. Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin je vsaj poleti in jeseni tesno povezana z rekreacijsko vlogo. Obe sta poudarjeni zlasti na Golovcu. Poudarjenost je vezana na rasti{~e, povezana je torej z vrsto gozdnih zdru`b, zato je mo~neje izra`ena na primer v kislih borovih gozdovih in tudi v nekdaj steljarjenih bukovih gozdovih (nabiranje borovnic). Plodove pravega kostanja lahko obiskovalci nabirajo predvsem na obmo~jih kislih bukovih gozdov z rebrenja~o ter v gozdovih gradna in belega gabra. Obe zdru`bi najdemo na Golovcu, Ro`niku, [i{enskem hribu, v okolici ^rnu~ in na [marni gori. Zaradi velikega {tevila nabiralcev ljubiteljsko nabiranje ne more in tudi ne sme preiti v komercialno pridobitni{tvo. Nabiranje drugih plodov, gob in zdravilnih zeli{~ je manj intenzivno. Na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana je 11.080 ha gozdov, ki pora{~ajo dve petini ozemlja ob~ine. Najbolj gozdnato je hribovje vzhodno od Zaloga, kjer je skoraj 23 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar tri ~etrtine gozda. Preostala slaba ~etrtina gozda je v osrednjem in zahodnem delu ob~ine. Ve~ina gozdov, natan~neje 91 %, je v zasebni lasti. Mestna ob~ina Ljubljana je lastnica vsega 189 ha gozdov, kar je manj kot 2 %. Gozdna posest je izredno razdrobljena, saj je kar 15.000 zasebnih gozdnih posesti. Povpre~na zasebna parcela meri 0,7 ha, {e precej manj{a je v osrednjem in zahodnem delu ob~ine, kjer meri le 0,4 ha (Tav~ar 2010a). Mnogi lastniki gozdov imajo manj{i dohodek zaradi omejitev z gozdnogospodarskimi na~rti dolo~ene lesnoproizvodne funkcije, hkrati pa imajo dodatne stro{ke zaradi intenzivnej{e nege in vzdr`evanja, posebnega re`ima ureditve ter opremljanja gozdov z rekreacijsko infrastrukturo (Vilhar 2010). Merilo, da lahko dolo~en gozd obravnavamo kot gozd s posebnim namenom, je poudarjenost njegovih funkcij. Ljubljanski urbani gozdovi imajo zelo poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo, poudarjene so tudi funkcije varovanja naravne in kulturne dedi{~ine ter za{~itna, rekreacijska, pou~na in estetska vloga (Tav~ar in Vidmar 1997). V Zakonu o gozdovih (1993) je opredeljeno, da gozdove, v katerih so izjemno poudarjene raziskovalna in higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija naravne in kulturne dedi{~ine, razglasijo za gozd s posebnim namenom. Po dolgotrajnem obotavljanju je ljubljanska ob~ina sprejela Odlok o gozdovih s posebnim namenom (2010), v katerem je vklju~enih okrog 1500 ha gozdov, kjer so ukrepi gospodarjenja prilagojeni njihovim izjemno poudarjenim socialnim funkcijam (Tav~ar 2010a). Odlok dolo~a zagotovitev sredstev za stro{ke, ki nastajajo zaradi posebnega re`ima gospodarjenja ali posebnega re`ima ureditve in opreme gozda s posebnim namenom. Z njim se je Ljubljana uvrstila med izbrana slovenska mesta, ki imajo pravno podlago za ustrezno gospodarjenje z urbanimi gozdovi (Vilhar 2010). V evropskem merilu je Slovenija zelo gozdnata dr`ava, pri ~emer se dele` gozda zaradi zara{~anja opu{~enih kmetijskih zemlji{~ nenehno pove~uje. Druga~no je stanje urbanih gozdov, saj ti zavzemajo razmeroma majhno povr{ino in so prostorsko razpr{eni. Proces postopnega zmanj{evanja in drobljenja gozdnih posesti se zaradi posegov v te gozdove nadaljuje, zato je treba obstoje~e urbane in primestne gozdove za{~ititi pred nadaljnjim kr~enjem ter zagotoviti na~rtno upravljanje z njimi (Stupan 2003).Lokalne skupnosti po Sloveniji so razli~no pristopale k problematiki urbanih gozdov. Skup{~ina mesta Maribor je `e leta 1983 sprejela Odlok o obmo~ju, v katerem se razgla{ajo gozdovi s posebnim namenom in o njihovi za{~iti. V njem je opredeljen namen razglasitve za zagotovitev zdravega okolja za `ivljenje in dejavnosti ob~anov, varovanja naravnega ravnote`ja v prostorih ter ohranjanja in razvijanja zna~ilnosti pokrajinskih kakovosti. Gozdov in zara{~enih zemlji{~ je v mariborski ob~ini 5600 ha, kar je skoraj dve petini ozemlja Mestne ob~ine Maribor, od tega je 981 ha gozdov (7 % celotne ob~ine), ki so po odloku iz leta 1983 opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom (medmre`je 3). V pripravi je nov odlok o gozdovih s posebnim namenom. Ve~ kot polovica gozdov, ki jih predlagajo za gozdove s posebnim namenom, je v zasebni lasti. Zato je treba pripraviti tudi pravilnik o od{kodninah 24 GEORITEM 16 in odkupih gozdov s posebnim namenom ter zagotoviti ustrezna finan~na sredstva za izvajanje odloka (medmre`je 3). Najuspe{nej{i primer ravnanja z urbanimi gozdovi je v celjski ob~ini. Ta je leta 1997 sprejela Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni ob~ini Celje, v katerem so opredeljeni obmo~je razglasitve, na~in in omejitve pri gospodarjenju ter nadomestila, ki izhajajo iz prilagojenega na~ina gospodarjenja. V njem so opisane pomembnosti urbanih gozdov z vidika izjemno poudarjenih ekolo{kih in socialnih funkcij ter namen razglasitve teh gozdov. Odlok opredeljuje tudi na~in gospodarjenja, ki ne izklju~uje lesnoproizvodne funkcije. Celjski odlok je prvi, ki predvideva nadomestila zaradi omejitev pri gospodarjenju, ki jih izpla~uje razglasitelj odloka, to je lokalna skupnost. Omejitev u`ivanja se ka`e v omejenem dovoljenem poseku, posebnih pogojih pridobivanja lesa ter v opremljanju gozdov z rekreacijsko infrastrukturo. Posebnost odloka je odkup gozdov po `elji lastnika gozda, pri ~emer ima predkupno pravico Mestna ob~ina Celje. Celjska obmo~na enota Zavoda za gozdove Slovenije kot posrednik med lokalno skupnostjo in lastniki vsako leto pripravi mnenje o prioriteti nakupa, pri ~emer sledi cilju povr{insko zgo{~enega odkupa gozdov. Mestna ob~ina Celje `e od leta 1997 na~rtno odkupuje gozdove od zasebnih lastnikov. Doslej je bilo odkupljenih 41 ha zasebnih gozdov, ve~inoma na obmo~ju Anskega vrha (med Mestnim parkom in Petri~kom). Vzporedno z odkupi zasebnih gozdov poteka tudi izgradnja rekreacijske infrastrukture. Od leta 2000 je bila na obmo~ju Anskega vrha in Miklav{kega hriba zgrajena mre`a ve~namenskih in sprehajalnih gozdnih poti v skupni dol`ini ve~ kot 10 kilometrov. Vstopne to~ke v urbani gozd so opremljene z informacijskimi tablami, sprehajalne poti pa s ka`ipoti in drugo infrastrukturo (klopi, stopnice, mostovi in ograje). Tako na ju`nem mestnem obrobju na~rtno nastaja nov javni mestni prostor, namenjen sprostitvi in oddihu Celjanov v naravnem okolju. 60 hektarov prostran urbani gozd `e zdaj predstavlja najve~jo javno zeleno povr{ino v Celju (medmre`je 4). 4 Zelene povr{ine znotraj avtocestnega obro~a Zagotavljanje zelenih povr{in v mestu je povezano z njegovo velikostjo in naravnimi zna~ilnostmi. So pa ta zemlji{~a ena tistih dobrin v mestu, katere pomen se pogosto razkrije {ele ob njihovem pomanjkanju ([pes, Smrekar in Lampi~ 2000). Ljubljana je v primerjavi z drugimi mesti v srednji Evropi razmeroma zeleno mesto. Koli~ina zelenja se ni nikoli izpostavljala niti kot problem niti kot posebna kakovost. Obse`ne zelene povr{ine v Ljubljani pa niso nastale na podlagi kompleksno izdelanih na~rtov, ampak so predvsem posledica naravnih razmer in plod prizadevanj nekaterih posameznikov. Do konca 18. stoletja so bile v Ljubljani javne zelene povr25 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar MILAN ORO@EN ADAMI^ Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Slika 5: »… V Ljubljani se je mo`no v pi~lih 15 minutah skozi sam center mesta sprehoditi iz enega gozda (Ro`nik in [i{enski hrib) v drugega (Golovec) …« (Ro`i~ 2010). {ine na Grajskem hribu, Golovcu, [i{enskem hribu in Ro`niku (Kopriva 1989, Koro{ec 1991, citirano po Ko~arju 1993). V mestu in na robu pozidanega obmo~ja so bili nekateri za javnost zaprti fevdalni vrtovi, kot na primer urejeni nasadi v Turja{kih vrtovih, Eggenbergovi, Fabijan~i~evi in Zoisovi vrtovi. Za pozitiven odnos me{~anov do zelenih povr{in v Ljubljani je pomembno leto 1789, ko so za javnost odprli Zoisove vrtove. Pomembna okoli{~ina je bila tudi razvoj Tivolija v prvi polovici 19. stoletja (Anko 1993). Tudi po drugi svetovni vojni je bila ves ~as prisotna ideja mestnih na~rtovalcev o urejanju zelenih povr{in. V Odloku o varstvu zelenega pasu mesta Ljubljane iz leta 1955 je opredeljen zeleni pas, kamor »… sodijo vsi gozdovi ter gozdno in okrasno drevje in grmi~evje na obmo~ju mesta Ljubljane, ne glede na lastni{tvo in ne glede na to, ali raste v gozdu, zunaj gozda, v ograjenih in neograjenih prostorih …« (Odlok o varstvu zelenega pasu … 1955, citirano po Zadrav~evi 2004). Sestavni deli urbanisti~nih na~rtov so tudi tako imenovani »zeleni klini« Ljubljane. Zasledimo jih `e v Generalnem planu urbanisti~nega razvoja Ljubljane iz leta 1965. Celotno mesto je obdano z zelenim pasom, ponekod se zelenje zajeda celo v mestno sredi{~e. Z jugovzhoda se vanj zajeda zeleni klin Golovca z Ljubljanskim gradom, z zahoda pa Ro`nik s [i{enskim hribom. Vsa tri gozdnata obmo~ja so na vzpetem 26 GEORITEM 16 Slika 6: Zelena klina Ljubljane (Generalni plan … 1965). svetu in prav to jih je obvarovalo pred pozidavo. Parkovna ureditev je v Tivoliju in mestnih parkih, med katerimi izstopa nedavno odprt Severni mestni park ob @upan~i~evi jami. Precej manj{ih parkov je tudi v mestnem sredi{~u, na primer Argentinski park, Miklo{i~ev park ter parka Zvezda in Tabor. Poleg teh je precej razli~no velikih zelenih povr{in v blokovskih soseskah. Ozelenjena so nabre`ja Ljubljanice in pritokov. Precej je tudi drevoredov ob cestah, kot na primer ob Pre{ernovi cesti. Kmalu naj bi bil urejen tudi drugi najve~ji ljubljanski park v [portnem centru Sto`ice. Pot je sklenjen zeleni obro~ okrog Ljubljane, katerega povr{ina naj bi bila po ocenah za polovico ve~ja od povr{ine parka Tivoli (Kranjc, Simoneti in Vidic 2006). Urbano {iritev mesta so omejila tudi kmetijska zemlji{~a, ki so se v severnem delu mesta ohranila zlasti zaradi varovanja ljubljanskih vodnih zajetij, na jugu pa zaradi zahtevnej{e gradnje na barjanskih tleh, vendar praviloma niso nikjer javno dostopna. Pred ve~ kot desetletjem (Pirnat 1997) je bilo znotraj ljubljanskega avtocestnega obro~a 57 % pozidanih zemlji{~, 23 % kmetijskih in rekreacijskih zemlji{~ ter 20 % nad 5 arov razse`nih gozdov. Na obravnavanem obmo~ju je bilo takrat 63 zaplat gozda, ve~jih od 5 arov, od tega le dve ve~ji od 50 ha (Ro`nik s [i{enskim hribom in GoloSlika 7: Dostopnost do zelenih povr{in znotraj avtocestnega obro~a. p str. 28 27 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Legenda zelene povr{ine 500 m pas okrog zelenih povr{in 500 m pas okrog krajinskega parka meja krajinskega parka Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 5000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984, Dejanska raba tal © MKGP 2004 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 28 0 0,5 1 2 km GEORITEM 16 vec). V najnovej{em ~asu se je zaradi intenzivne urbanizacije stanje sicer poslab{alo, vendar podatkov o tem ni. Na kakovost bivanja oziroma po~utje mestnega prebivalstva znotraj avtocestnega obro~a odlo~ilno vpliva dostopnost do zelenih povr{in, kar je pomemben dejavnik kakovosti bivanja v urbanem okolju. Za ugotavljanje dostopnosti do zelenih povr{in v Ljubljani smo obmo~je omejili z avtocestnim obro~em, saj gre znotraj njega za bolj strnjeno pozidavo, tu `ivijo urbani prebivalci z malo kmetijskimi zemlji{~i. Upo{tevali smo le tiste zelene povr{ine, ki so ljudem javno dostopne, od parkov in urejenih zelenic v mestnem sredi{~u, do travnikov in gozdov na mestnem obrobju, kjer je primarna funkcija zemlji{~ rekreacijska. Kot kriterij ugodne dostopnosti prebivalcev na obmo~ju znotraj avtocestnega obro~a, ki ga poseljuje skoraj 184.000 ljudi, smo upo{tevali razdaljo 500 metrov od zelenih povr{in. V tem pasu `ivi kar 51 % oziroma nekaj manj kot 94.000 prebivalcev, ~e pa razdaljo skr~imo na 300 m obro~u, se dele` zmanj{a na 33 % (Evidenca hi{nih {tevilk 2010). Primerjalno smo izra~unali {e {tevilo prebivalcev, ki `ivijo v 500 m oddaljenosti od Krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, in ugotovili, da jih je skoraj 24.000. Po nekoliko slab{i dostopnosti do rekreacijskih zelenih povr{in izstopata soseski Jar{e in Fu`ine. Zeleno zaledje je od njiju v povpre~ju oddaljeno ve~ kot 500 metrov, tako da jih ne moremo {teti med obmo~ja z ugodno dostopnostjo. Mestno sredi{~e ima v primerjavi z drugimi primerljivimi evropskimi mesti presenetljivo dobro dostopnost do parkov, poleg tega pa ima v zaledju Tivoli z Ro`nikom in [i{enskem hribom na eni strani ter Grajski hrib in Golovec na drugi. 5 Zavarovana obmo~ja ter krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Po definiciji Svetovne zveze za ohranitev narave (The World Conservation Union – IUCN), ki je bila sprejeta na 4. svetovnem kongresu o narodnih parkih in zavarovanih obmo~jih leta 1992 v Caracasu, je zavarovano obmo~je »… obmo~je kopnega ali morja, namenjeno zavarovanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti, naravnih in pripadajo~ih kulturnih virov, z upravljanjem na podlagi pravnega zavarovanja ali drugih u~inkovitih sredstev …« (IUCN: Action for … 1994, citirano po Miku{evi 2006). IUCN razlikuje {est kategorij zavarovanih obmo~ij: I – strogi naravni rezervat/naravno obmo~je, II – narodni park, III – naravni spomenik, IV – zavarovani habitati rastlinskih in `ivalskih vrst, V – zavarovana pokrajina, VI – zavarovana obmo~ja naravnih virov. V Sloveniji opredelitev in varstvo zavarovanih obmo~ij dolo~a Zakon o ohranjanju narave. Skladno z njim je sistem varstva narave razdeljen na ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot (nekdanja naravna dedi{~ina), vpi29 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar BOJAN ERHARTI^ Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib BOJAN ERHARTI^ Slika 8: V krajinskem parku se prepletata narava … Slika 9: … in ~lovek. 30 GEORITEM 16 sanih v Register naravnih vrednot. Vendar pa sam vpis v Register naravnih vrednot vrednotam {e ne zagotavlja varovanja – zavarovane postanejo {ele z aktom o zavarovanju. 4. odstavek 49. ~lena Zakona o ohranjanju narave (2004) dolo~a, da se za ohranjanje naravnih vrednot lahko ustanovi tudi zavarovano obmo~je ene ali ve~ naravnih vrednot, pri ~emer 53. ~len zavarovana obmo~ja opredeli na o`ja (naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat) ter {ir{a (narodni park, regijski park in krajinski park). Tak{na opredelitev pa se ne ujema povsem s kategorizacijo IUCN. Zavarovano obmo~je lahko ustanovi vlada oziroma pristojni organ ene ali ve~ lokalnih skupnosti, lahko tudi oba skupaj (55. ~len). V Zakonu o ohranjanju narave so od 64. do 71. ~lena podrobneje opredeljene kategorije zavarovanih obmo~ij. Klju~na kriterija za kategorizacijo sta cilj in namen zavarovanja dolo~enega obmo~ja – oboje dolo~a dopustno stopnjo ~lovekovega vpliva. Poglavitni cilji zavarovanja so znanstveno raziskovanje, ohranitev narave, ohranitev rastlinskih in `ivalskih vrst (genska raznovrstnost), turizem in rekreacija, vzgoja in izobra`evanje, raba virov v naravnih ekosistemih po na~elih trajnosti ter zagotavljanje kulturnih in tradicionalnih prvin (Skoberne 2004). V Sloveniji je bilo do leta 2011 zavarovanega 12,1 % ozemlja; od tega najve~ji dele` (5,7 % celotnega ozemlja Slovenije) odpade na krajinske parke (V. kategorija po IUCN-ovi kategorizaciji). Mednje spada tudi obmo~je Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba, zato se v nadaljevanju osredoto~amo na to kategorijo zavarovanih obmo~ij. Preglednica 2: Pregled zavarovanih obmo~ij v Sloveniji (Erharti~ 2010). kategorija {ir{a zavarovana obmo~ja narodni park regijski park krajinski park o`ja zavarovana obmo~ja strogi naravni rezervat naravni rezervat naravni spomenik skupaj {tevilo 1 3 44 1 52 1217 1318 povr{ina (km2) 838 434 1151 0,02 69,8 155,5 242,3 dele` ozemlja Slovenije (%) 4,1 2,1 5,7 0,0 0,3 0,8 12,1 Kategorijo krajinski park sta v Zakonu o varovanju narave `e leta 1970 opredelila Stane Peterlin in Miro Saje kot »… ve~je naravno zaklju~eno pokrajinsko obmo~je s prvobitno ali kultivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne znamenitosti ali krajinske 31 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar lepote, kulturni spomeniki oziroma spomeniki ~lovekovega dela, ki ji dajejo poseben zna~aj ter imajo rekreacijski pomen …« (Miku{ 2006). Definicija se je pozneje spreminjala, po zdaj veljavni zakonodaji pa velja, da je krajinski park »… obmo~je s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom ~loveka z naravo, ki ima veliko ekolo{ko, biotsko ali krajinsko vrednost …« (Zakon o ohranjanju narave 2004). V krajinskih parkih je dopu{~ena najve~ja stopnjo ~lovekovega vpliva. Ne gre prezreti, da prav (ustrezna) ~lovekova dejavnost vzpostavlja pokrajinsko raznovrstnost, zaradi katere je obmo~je praviloma sploh izbrano za krajinski park, v nadaljevanju pa pomembno prispeva k ohranjanju zna~ilne kulturne pokrajine. Plut (2008) med cilji varovanja krajinskih parkov izpostavlja njihovo vlogo pri ekosistemskih storitvah, varovanju kulturne dedi{~ine in kulturne pokrajine. Mo`nost razvoja tovrstnih zavarovanih obmo~ij vidi predvsem v izobra`evanju, rekreaciji, turizmu in ekolo{kem kmetijstvu, ki omogo~a ohranjanje kulturne pokrajine. Leta 1984 je bilo obmo~je Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost opredeljeno kot krajinski park, »… ki predstavlja svojevrstno identiteto mesta Ljubljane, kjer so naravne in kulturne prvine zdru`ene v enovit kulturno-krajinski prostor …« (Odlok o razglasitvi Tivolija … 1984). Iz 2. ~lena tega odloka je jasno razvidno, da je bilo obmo~je dolo~eno tako zaradi naravnih kot kulturnih vidikov. Znotraj krajinskega parka so tudi druga, o`ja zavarovana obmo~ja. Na obmo~ju Malega Ro`nika in Mosteca sta naravna rezervata. Gre za mokri{~i oziroma reliktni barjanski rasti{~i redkih vrst, kjer velja stro`ji varstveni re`im. Obmo~je pod Turnom, kjer je klasi~no nahajali{~e evropske gomolj~ice (Pseudostellaria europaea), ima status naravnega spomenika. Tivoli, kjer »… so naravne in krajinske kvalitete v so`itju z objekti kulturne dedi{~ine, ob katerih so nastale prve parkovne zasnove, ki so z zasaditvijo Lattermannovih dre voredov dobile javni zna~aj …« (Odlok o razglasitvi Tivolija … 1984), zavzema slabih 10 % povr{ine krajinskega parka in ima status spomenika oblikovane narave. 8. ~len odloka izrecno poudarja, da se z vidika namembnosti na obmo~ju naravne znamenitosti Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba prepletajo mno`i~norekreacijska, u~no-vzgojna, znanstvenoraziskovalna in kulturno-pri~evalna dejavnost, kar dopu{~a sorazmerno velik vpliv ~loveka v okolju. Slika 10: Zavarovana obmo~ja, naravne vrednote in kulturna dedi{~ina v krajinskem parku. p 32 GEORITEM 16 Legenda naravni rezervat naravni spomenik spomenik oblikovane narave naravna vrednota naravna vrednota kulturna dedi{~ina meja krajinskega parka Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 0,25 0,5 1 km 33 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar 6 Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib v ~asu in prostoru Obmo~je krajinskega parka ima dolgo in pestro zgodovino. O starej{em dogajanju ni na razpolago niti pomembnej{ih pisnih niti materialnih virov, zato so se morali zgodovinopisci in antropologi zate~i k posredni rekonstrukciji dogajanj. Od 16. stoletja dalje se za~ne {tevilo pisnih in drugih virov hitro pove~evati, zato je bilo mogo~e pripraviti natan~nej{e rekonstrukcije ~asovnih nizov. Iz njih je razvidno, da je bilo parkovno obmo~je v marsi~em pomembno tudi za {ir{e slovensko zgodovinsko dogajanje. 6.1 Obmo~je parka do leta 1800 Najstarej{a omemba, povezana z obmo~jem Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba, je vodovod, ki je oskrboval rimsko Emono in naj bi bil speljan izpod [i{enskega hriba (Register nepremi~ne … 2010). Prvi viri, ki ka`ejo podobo Ro`nika, so {ele iz Slika 11: Na Florjan~i~evem Na~rtu Ljubljane iz leta 1744 so na obmo~ju zdaj{njega parka Tivoli njive in travniki. Slika 12: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka do leta 1800. p 34 GEORITEM 16 2 3 1 Legenda objekt 1 2 3 grad Podturn ostanki anti~nega vodovoda cerkev Marijinega obiskanja meja zdaj{njega krajinskega parka Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 125 250 500 m 35 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar srednjega veka. Kos (1955) navaja, da so bili na pobo~jih Ro`nika v 15. stoletju vinogradi, Ovsec (1994) pa dodaja, da se je Ro`nik zaradi rde~e ilovnate zemlje sprva imenoval Rusovec; ker Neslovenci tega zemljepisnega imena niso razumeli, so ga napa~no prevedli v Rosenbach (Ro`ni potok). @e leta 1267 naj bi na vzhodnem robu Ro`nika (Pergovnik 1995) stal grad Turn, ki ga je leta 1442 poru{il celjski grof Ulrik II. (Kos 1955). Lastnik Apfalter je pod razvalinami dal sezidati nov gradi~, ki so ga imenovali Podturn in je zamenjal ve~ lastnikov ([krjanec 1996). Leta 1601 so ga kupili jezuiti (Ovsec 1994). Ro`nik se prvi~ omenja leta 1507 (Krajevni leksikon Dravske banovine … 1937). V kupnem pismu iz tega leta je opisano zemlji{~e, ki sta ga brata Saurau prodala Erazmu Praunwartu in je obsegalo opu{~eni grad Turn, pristavo, sadni vrt ter okoli{ki gozd (Vrhovec 1898). Iz opisa zemlji{~a je Vrhovec sklepal, da na Ro`niku leta 1507 {e ni bilo cerkve, sicer bi bila ta zagotovo omenjena. Iz pisma je razbral tudi, da je bilo takrat na Ro`niku ve~ posesti. Pozneje je Praunwart ve~ji del kupljenega posestva na Ro`niku prodal, manj{i del, »na katerem je stala nekdaj neka bolnica«, pa je pred tem njegova takrat `e pokojna soproga podarila v dobrodelne namene (Vrhovec 1898). Na vrhu Ro`nika naj bi bila `e leta 1453 bolni{nica za gobavce (Vrhovec 1898), ki niso smeli priti v stik niti z zdravimi ljudmi niti z drugimi bolniki. To potrjuje tudi Krajevni leksikon Dravske banovine (1937). Nasprotno so se med razsajanjem kuge, ki se je na Kranjskem pojavila v drugi polovici 16, stoletja, na Ro`nik zdravi Ljubljan~ani zatekali na sve` zrak (Vrhovec 1898). Morda je bila cerkev, ki jo prvi~ omenjajo leta 1526, sezidana na zemlji{~u, podarjenem v dobrodelne namene (Vrhovec 1898; Kos 1955). S~asoma je postala priljubljena bo`ja pot (Kor{i~ Zorn 2000). 6.2 Zametki parka Tivoli Park Tivoli ni nastal po vnaprej zami{ljenem na~rtu. Za njegov za~etek velja ureditev parkovnih povr{in ob gradovih Podturn (Tivolski grad) in Leopoldsruhe (Cekinov grad) (Jan~ar 2001). Leta 1713 so jezuiti grad Podturn preuredili ter v okolici uredili nasade in ribnike (Jan~ar 2001; [krjanec 1996). [krjan~eva (1996, 1) po Valvasorjevem opisu povzema, da je »… okolica gradu postala prijetno sprehajali{~e, saj so v naravnem amfiteatru za gradom {tudentje prirejali gledali{ke igre …« Po razpustitvi jezuitov leta 1773 je grad postal letna rezidenca ljubljanskega {kofa ([krjanec 1996), pozneje pa je zamenjal ve~ lastnikov. Ljubljansko Kazinsko dru{tvo je leta 1835 nad gra{~ino uredilo zabavi{~e s kavarno in gostilno, ki so ga poimenovali Tivoli (Pergovnik 1995). Med me{~ani izredno priljubljenega gosti{~a se je zaradi privla~ne zunanjosti oprijelo ime [vicarija (Ovsec 1994). Okrog leta 1720 je dal grof Leopold von Lamberger ob vzno`ju [i{enskega hriba postaviti grad Leopoldsruhe (Jan~ar 2001). Tudi ta grad je menjaval lastnike, ob koncu 18. stoletja je za kratek ~as postal last mad`arske rodbine Szögeny. Ljudje so 36 ARHIV RAZGLEDNIC VIKTORJA TAN^I^A GEORITEM 16 DIGITALNI ORTOFOTO Slika 13: Zasnova parka Tivoli sega na za~etek 19. stoletja; posneto pred 2. svetovno vojno iz letala. Slika 14: Sodobni posnetek obmo~ja parka Tivoli. 37 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ARHIV ZEMLJEPISNEGA MUZEJA GIAM ZRC SAZU Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib ARHIV RAZGLEDNIC VIKTORJA TAN^I^A Slika 15: Zemljevid Ljubljane iz leta 1829, na katerem so dobro prepoznavni Lattermannovi drevoredi. Slika 16: Tivolski drevoredi na stari razglednici. Slika 17: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med letoma 1801 in 1850. p 38 GEORITEM 16 4 4 4 4 6 4 3 1 4 4 4 8 7 11 2 9 5 10 Legenda objekt 1 2 3 4 5 Cekinov grad cerkev Marijinega obiskanja drevored ob Celov{ki cesti, do Peruzzijevega vrta pod Cekinovim gradom Francoske {ance Lattermannov drevored meja zdaj{njega krajinskega parka 6 7 8 9 10 11 kavarna Caffe gostilna Pod Ro`nikom gostilna Pri Matiji grad Podturn ribnik ob gradu Podturn [vicarija Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 125 250 500 m 39 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ARHIV RAZGLEDNIC VIKTORJA TAN^I^A Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib BOJAN ERHARTI^ Slika 18: Na stari razglednici so pod Cerkvijo Marijinega obiskanja obdelovalna zemlji{~a. Slika 19: Na sodobni fotografiji je zemlji{~e pod cerkvijo zatravljeno. 40 GEORITEM 16 Slika 20: Podobica Ro`ni{ke Marije iz leta 1840 z njivami v ospredju (Kor{i~ Zorn 2000). 41 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar te`ko izgovorljivo tuje ime preprosto podoma~ili v Cekinov grad. Pod njim je bil baro~ni parterni park, do leta 1820 pa so zasadili tudi drevored ob zdaj{nji Celov{ki cesti do Peruzzijevega vrta pod Cekinovim gradom (Holz 1997). V ~asu Ilirskih provinc je za Cekinovim gradom, na mestu propadajo~ega hotela Bellevue, stala lesena kavarna Caffee (Ovsec 1994). Ovsec navaja tudi, da so se pod njo vse do Celov{ke ceste spu{~ali terasasti vrtovi, Vrhovec (1898) pa poro~a, da so se od tam do Zgornje [i{ke nizala {e druga gosti{~a. V zvezi s [i{enskim hribom velja omeniti Francoske {ance, topovske okope oziroma jame, ki so jih na pobo~ju leta 1809 za svoje topni{tvo izkopali Francozi, da so lahko obstreljevali avstrijsko postojanko na Ljubljanskem gradu (Koro{ec 1991). Zanimiv je tudi podatek, da je bil od izvirov pod [i{enskim hribom do Robbovega vodnjaka speljan vodovod (Vardjan 1994). Razen manj{ih parkovnih povr{in v neposredni bli`ini obeh gradov so iz Scherrerjevega na~rta mesta Ljubljane iz leta 1808 (Koro{ec 1991) na obmo~ju Tivolija razvidni travniki, na obmo~ju Ro`nika pa gozd. Na na~rtu sta vrisana tudi potok, ki je tekel izza gradu Podturn in naprej ob zdaj{nji Pre{ernovi cesti do Mirja, kjer je napajal ribnika (Koro{ec 1991), ter pot, ki je park pri Cekinovem gradu povezovala z Zoisovimi vrtovi. Mestoma jo je spremljal drevored, zato Vardjan (1994) meni, da je bila ta okoli{~ina izto~nica pri na~rtovanju Lattermannovih drevoredov. Na Reichejevem Na~rtu pokrajinskega glavnega mesta Ljubljane z bli`njo okolico iz leta 1829 je `e vrisano posestvo z gradi~em Rosenbüchel, znanim tudi kot Vider~anov grad pod Ro`nikom, po katerem je dobila ime Ro`na dolina (Koro{ec 1991). Klju~na za nastanek Tivolskega parka je bila zasaditev Lattermannovih drevoredov, kar se je na pobudo mestne uprave zgodilo leta 1814 (Holz 1997). Drevorede je v ~asu Ilirskih provinc zasnoval francoski in`enir Blanchard, poimenovani pa so po avstrijskem guvernerju Lattermannu, ki je poskrbel za njihovo zasaditev. En drevored je povezoval [i{ko z Gradi{~em in je tekel v smeri sever–jug. Pre~kala sta ga radialna drevoreda, ki sta mesto povezovala s Tivolskim gradom. Prvi je potekal od sredi{~a pri dana{nji Po{ti ter po zdaj{nji Cankarjevi cesti, drugi pa je obra{~al Gosposvetsko cesto (Jan~ar 2001). Ob prese~i{~ih drevoredov so bili rondoji. Jan~ar navaja, da so bili drevoredi prvotno zasajeni z akacijami, pozneje pa je posebna komisija strokovnjakov predlagala, da so za zamo~virjene travnike primernej{i kostanji. Me{~ani so se v drevoredih radi sprehajali. O njihovi priljubljenosti pri~ajo tudi Costovi zapisi iz ~asa Ljubljanskega kongresa, kjer je omenjeno, da so se veli~anstva in drugi visoki gostje pogosto sprehajali po Lattermannovih drevoredih, za 20. maj 1821 pa, »… da sta cesar in cesarica razveselila prebivalce Ljubljane z obiskom Lattermannovega drevoreda …« (povzeto po Holzovi 1997). Tivolski grad, Cekinov grad in povezovalni Lattermannovi drevoredi so sestavljali skelet pozneje nastalega osrednjega in najve~jega mestnega parka Tivoli. Po navedbah Ovsca (1994) se je izraz Tivoli prvotno uporabljal za poletno rezidenco (zabavi{~e s kavarno in gostilno) Kazinskega dru{tva za podturnsko gra{~ino. Okrog 42 GEORITEM 16 leta 1848 so s tem imenom poimenovali drevorede, pozneje, v drugi polovici 19. stoletja pa se je ime Tivoli preneslo na celotno urejevano obmo~je med Podturnom in Cekinovim gradom, podturnske gra{~ine pa se je s~asoma oprijelo ime Tivolski grad (Ovsec 1994). Me{~ani so radi zahajali tudi na Ro`nik, kjer so prvotno cerkev poru{ili in leta 1740 za~eli zidati sedanjo, posve~eno Marijinemu obiskanju. Cerkev so leta 1785 zaprli, vendar so jo `e naslednje leto znova odprli, ko je cerkovnik Jurij Selan ugodno kupil cerkovnikovo stanovanje na Spodnjem Ro`niku, kjer je pozneje njegov sin odprl gostilno Pod Ro`nikom, zdaj mnogim bolj znano kot gostilna ^ad. Cerkveni gozd pod cerkvijo, ki se je raztezal po ju`nih pobo~jih Ro`nika, so leta 1808 razdelili na 8 parcel, ki so jih prodali na javni dra`bi. V gozdu so rasli ve~inoma borovci in smreke, v manj{em delu tudi jel{e, hrasti, kostanji in breze (Vrhovec 1898). Gozd na drugi strani hriba si je pridr`al {entpetrski `upnik. V ~asu Ilirskih provinc je bila cerkev znova zaprta, na pro{njo sosednjih ob~in pa so jo leta 1814 ponovno odprli. Costa navaja, da so v ~asu Ljubljanskega kongresa leta 1821 do cerkve na Ro`niku naredili pot. Ob slovesu cesarja in cesarice sta ta za njeno ureditev podarila 104 goldinarje. Costa ob tem dodaja, da so »veli~anstva Ro`nik ve~krat obiskala« (povzeto po Holzovi 1997). Na za~etku 19. stoletja so pod cerkvijo na Ro`niku odprli gostilno Pri Matiji (Ovsec 1994). Okrog leta 1830 je med Ljubljan~ani postala priljubljena tudi gostilna Pod Ro`nikom (Vrhovec 1898). Iz leta 1840 se nam je ohranila bo`jepotna podobica Ro`ni{ke Marije, na kateri so na obronkih Ro`nika v ospredju njive in travniki z drevesi in kozolci, po hribu pa se vije pot, ki vodi do cerkve. Na podobici vidimo, da so bila ju`na pobo~ja Ro`nika manj gozdnata kot so dandanes. 6.3 Od izgradnje `eleznice do druge svetovne vojne Leta 1852 je grad Podturn kupil cesar Franc Jo`ef I., ki ga je »prepustil v dosmrtni u`itek mar{alu Radetzkemu« (Ovsec 1994). Ta je grad prezidal, okrog njega pa uredil nove poti in nasade, ki jih je odprl za javnost. V bli`ini je dal postaviti po~itni{ko hi{ico in hleve (Ovsec 1994). Leta 1856 je grad vrnil cesarju, ki ga je leta 1860 prodal ljubljanskemu `upanu Costi. Tako je Tivolski grad s pripadajo~imi zemlji{~i postal mestno posestvo (Ovsec 1994). Spomladi 1870 so v parku pred gradom zgradili fontano z vodometom, pribli`no v istem ~asu so na stebri~e okrog bazena postavili `elezne vaze. Stopni{~e s {tirimi velikimi kipi psov brez jezikov, ki jih je izdelal kipar Fernkorn, je nekoliko starej{e (Ovsec 1994). Jan~ar (1972) navaja, da je tivolsko obmo~je, z izjemo Cekinovega gradu in njegove okolice, postalo nezazidljiva mestna zelena povr{ina. Leta 1880 so v neposredni bli`ini Cekinovega gradu z izkopom uredili ribnik, na katerem so poleti ~olnarili, pozimi pa je bilo na njem priljubljeno drsali{~e. Pozneje je Magistrat ribnik prepustil nem{kemu dru{tvu Eislaufverein za drsali{~e (Jan~ar 2001). Gozdne poti nad Tivo43 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ARHIV RAZGLEDNIC VIKTORJA TAN^I^A Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib BOJAN ERHARTI^ Slika 21: Tivolski grad na stari razglednici. Slika 22: V zadnjih 150 letih sta se rastlinje in namembnost gradu temeljito spremenila. 44 GEORITEM 16 lijem so speljali leta 1883 (Jan~ar 1972). Leta 1894 so ju`no od ribnika uredili drevesnico za potrebe mesta, kar velja za za~etek Mestne vrtnarije (Jan~ar 2001). Pod Cekinovim gradom, ki ga je leta 1865 kupila dru`ina Kozler, so v tistem ~asu uredili obse`en prostor, namenjen veselicam (Krajevni leksikon Dravske banovine … 1937). V tem ~asu je obravnavano obmo~je do`ivelo prvi huj{i udarec. Leta 1850 se je namre~ v se~i{~e Lattermannovega drevoreda zarezala ju`na `eleznica Dunaj–Trst in odrezala tretjino nastajajo~ega parka (Jan~ar 2001). S tak{no umestitvijo `eleznice je bila zagotovljena mo`nost pozidave zemlji{~a do `eleznice. S tem je bil Tivoli prvi~ okrnjen, neposredna povezava mesta s parkom pa je bila prekinjena. Leta 1897 so na vogalu Pre{ernove ceste in za~etka Lattermannovega drevoreda uredili Bleiweisov park, ki je leta 1908, ko so v njem postavili kip Primo`a Trubarja, postal Trubarjev park. V letih 1933–1934 so v njem zgradili pravoslavno cerkev. Leta 1906 je mesto prevzelo ribnik, obnovili so paviljone in postavili ~olnarno, vendar je bilo med me{~ani bolj kot ~olnarjenje priljubljeno drsanje. Ljubljan~ani so se na Ro`niku, najraje v bli`ini ^ada in na Francoski poti, pozimi tudi sankali in smu~ali (Ovsec 1994). Ljubitelji Kneippovega na~ina zdravljenja so leta 1899 v bli`ini gostilne ^ad postavili kopali{~e – knajpali{~e, ki je obstajalo do prve svetovne vojne (Ovsec 1994). Knajpali{~e naj bi bilo tudi pri [vicariji (Ovsec 2010). Leta 1908 so na mestu kavarne in gostilne [vicarija po Kochovih na~rtih postavili hotel Tivoli, v katerem so se zbirali literati in politiki (Pergovnik 1995). Leta 1933 je za Tivolskim gradom po Ple~nikovem na~rtu nastalo letno gledali{~e (Vardjan 1994), na njegovem mestu so pozneje zgradili letni kino. Po Fabianijevih na~rtih so leta 1909 ob izteku Cankarjeve ceste postavili likovno razstavi{~e Jakopi~ev paviljon (Pergovnik 1995). Na za~etku 20. stoletja je Tivoliju nov pe~at vtisnil vrtnar Hejnic, ki je oblikoval nasade in jih urejal do smrti leta 1924. Med letoma 1905 in 1910 so na njegov predlog zasadili nove drevorede. Po njegovih na~rtih, ki so se zgledovali po baro~nih vzorcih, so na tivolskih travnikih uredili tri velike kro`ne geometrijske parkovne enote, ki pa med seboj niso bile celostno povezane (Jan~ar 2001). V tistem ~asu so pod tivolsko gra{~ino poleg novih drevesnih vrst zasadili palme in oleandre (Pergovnik 1995). Za vzdr`evanje ob~utljivih rastlin je mesto leta 1908 dobilo nova rastlinjaka s centralno kurjavo (Vardjan 1994). Okrog leta 1931 (Jan~ar 1972) je v Tivoliju Mestna vrtnarija po Ple~nikovem na~rtu uredila promenado. V ta namen so posekali radialni kostanjev drevored, kar je med me{~ani spro`ilo ogor~enje (Jan~ar 2001). Novo sprehajali{~e, ki so ga Ljubljan~ani poimenovali Sahara, je bilo {iroko 24 metrov in posuto z gramozom. Po sredini promenade so namestili 23 svetilk in ob njenih robovih zasadili topolov drevored. Med nekdanjo traso `eleznice in Jakopi~evim sprehajali{~em so po Ple~nikovem predlogu uredili trikotni park. V sen~nem gozdi~ku v severozahodnem delu Tivolija je bilo priljubljeno zbirali{~e upokojencev, imenovano Monte Carlo, na za~etku grajskega parka, kjer se zbirajo ptice, pa Ti~istan (Ovsec 1994). 45 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ARHIV RAZGLEDNIC VIKTORJA TAN^I^A Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib BOJAN ERHARTI^ Slika 23: Zbirali{~e upokojencev Monte Carlo na stari razglednici. Slika 24: Priljubljeno zbirali{~e upokojencev je po sto letih ostalo skoraj nespremenjeno. 46 ARHIV RAZGLEDNIC VIKTORJA TAN^I^A GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 25: Neko~ je ob izteku Cankarjeve ceste stal Jakopi~ev paviljon. Slika 26: Pozneje se je Jakopi~ev paviljon moral umakniti prometnicam. 47 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ARHIV ZEMLJEPISNEGA MUZEJA GIAM ZRAC SAZU Od leta 1892 so imeli v gostilni na Ro`niku sede` kluba ljubitelji gora Piparji (Mik{a in Ajlec 2011). Eno od njihovih pravil je bilo, da se morajo v primeru, ~e ob nedeljah in praznikih ne uspejo obiskati katere izmed slovenskih gora, do 8. ure povzpeti na Drenikov vrh. ^e tega niso storili, so morali pla~ati kazen 10 kron. V enem samem izvodu so izdajali glasilo »Planinski {aljivec, zabavni list za vsakdanje goste na Drenikovem vrhu«, ki so ga lahko ~lani Slovenskega planinskega dru{tva na sede`u kluba Piparjev prebirali brezpla~no, ostali obiskovalci pa le ob pla~ilu dveh kron. V letih 1910–1917 je v poslopju pod cerkvijo na Ro`niku bival Ivan Cankar (Ovsec 1994). Na za~etku 20. stoletja je general Drenik na Drenikovem vrhu zgradil gostilno, ki pa ni nikoli obratovala (Pergovnik Coti~ 2010). Na mestu stare lesene kavarne in Malega pratra je v prvem desetletju 20. stoletja Anton Zajc zgradil hotel z restavracijo Slika 27: Na~rt Ljubljane pred letom 1932. Slika 28: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med letoma 1850 in 1941. p 48 GEORITEM 16 23 12 8 4 18 28 22 3 11 1 15 25 20 29 17 24 16 26 9 10 5 27 2 13 19 6 21 7 14 Legenda objekt 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 bivali{~e Ivana Cankarja Trubarjev park Cankarjeve breze Cekinov grad cerkev Marijinega obiskovanja ~olnarna in paviljon drevesnica z rastlinjakom drsali{~e Ilirija pod Bellevuejem fontana z vodometoma pod Tivolskim gradom gostilna ^ad meja zdaj{njega krajinskega parka 11 12 13 14 15 16 gostilna Pri Matiji hotel Bellevue Jakopi~ev paviljon Ju`na `eleznica kopali{~e Ilirija Lattermannov drevored/ Jakopi~evo sprehajali{~e 20 21 22 23 24 25 26 27 28 17 letno gledali{~e za Tivolskim gradom 18 19 objekt na Drenikovem vrhu 29 pravoslavna cerkev Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 Pristava ribnik sankali{~e skakalnica na Galetovem stopni{~e s kipi psov brez jezikov [vicarija/hotel Tivoli Tivolski grad Trikotni park velesejemsko razstavi{~e zbirali{~e upokojencev Monte Carlo in Ti~istan 0 125 250 500 m 49 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Bellevue (Ovsec 1994). V letih 1920–1921 so med Celov{ko cesto in Lattermannovim drevoredom uredili velesejemsko razstavi{~e s paviljoni, ki je delovalo do jeseni leta 1941. V tem obdobju so na obrobju parkovnega obmo~ja uredili prva telovadi{~a in igri{~a. Med letoma 1897 in 1910 so prostor med {i{enskim drevoredom in progo uporabljali za kolesarsko dirkali{~e, leta 1929 so po na~rtih Stanka Bloudka na tem mestu uredili kopali{~e Ilirija in telovadi{~e ljubljanskega Sokola. Med svetovnima vojnama so pod Bellevuejem uredili umetno drsali{~e Ilirija, kjer so 21. februarja 1932 odigrali prvo hokejsko tekmo (Ovsec 1994). Dodatno telovadi{~e in teni{ko igri{~e, ki ga je uporabljalo {portno dru{tvo Antena, je bilo med letoma 1921 in 1937 na prostoru za `elezni{ko progo, ob drevoredu v podalj{ku Tom{i~eve ulice. Ko je leta 1937 Mestna vrtnarija vzdol` `elezni{ke proge urejala promenadno cesto, ki je povezovala [i{ko in Ro`no dolino, je prometnica pre~ila Antenin prostor. Leta 1936 so k mestu pridru`ili gozdna pobo~ja Ro`nika, kjer so od leta 1936 do leta 1938 poti in steze utrdili z gramozom. Leta 1933 so na Galetovem ob Vodnikovi cesti postavili petnajstmetrsko smu~arsko skakalnico, kjer je bilo `e leta 1935 dr`avno prvenstvo v smu~arskih skokih (Ovsec 1994). 6.4 Od druge svetovne vojne do ustanovitve krajinskega parka leta 1984 V eni izmed parkovnih enot Hejnicove ureditve so ob tivolskem ribniku leta 1942 po na~rtih Kobeta uredili otro{ko igri{~e, pri tem pa uni~ili znaten del kostanjevega drevoreda. Istega leta je 22. in 23. februarja italijanska okupacijska vojska Ljubljano vklenila v obro~ bode~e `ice, kar je bil edinstven primer v Evropi. Mejo okupirane Ljubljane zdaj poznamo kot Pot, bolj znano je nekdanje ime Pot spominov in tovari{tva. Del Poti pre~ka tudi obmo~je Krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib. V ~asu okupacije je Tivoli z Ro`nikom Ljubljan~anom zagotavljal zelo pomembne zelene povr{ine, saj niso mogli neovirano zapustiti mesta. Po vojni so v tivolski park postavili {tevilne skulpture. Tako je na primer za prvi svobodni 1. maj leta 1946 nad igri{~em `e stal tivolski pastir~ek (Pergovnik 1995), ki je pozneje postal simbol RTV Slovenija. Med bolj znanimi spomeniki je tudi Cankarjev spomenik iz leta 1948, ki stoji na poti proti Cerkvi Marijinega obiskanja. Istega leta je bila po delu preu~evanega obmo~ja speljana Pionirska `eleznica, ki je obratovala do leta 1954. Povezovala je Ro`no dolino in Koseze, kjer je bila kon~na postaja z remizo. Zdaj je na delu njene trase urejena kolesarska steza. Obmo~je Tivolija je tudi v tem obdobju do`ivelo okrnitve. Na mestu streli{~a pod Ro`nikom so zgradili In{titut za gozdno in lesno gospodarstvo, zdaj{nji Gozdarski in{titut Slovenije. V Tivolskem gradu so do za~etka prenove leta 1967 `iveli najemniki (Ovsec 1994). Stanovanja in ateljeji so bili tudi v hotelu Tivoli. V Cekinovem gradu je leta 1955 na{el prostor Muzej ljudske revolucije in narodnoosvobodilne borbe, 50 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 29: Hala Tivoli je pomembno tori{~e ljubljanskega {porta. Slika 30: Pokrito kopali{~e se globoko zajeda v park Tivoli. 51 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar pozneje preimenovan v Muzej novej{e zgodovine. Ju`no od njega so v letih 1958–1959 zasnovali mednarodni fenolo{ki vrt. Hotel Bellevue je leta 1953 prevzela gostinska {ola (Ovsec 1994). Marca 1951 so s Kolodvorske ulice pod Ro`nik preselili `ivalski vrt. [e usodnej{i za park sta bili zelo bole~a prestavitev `eleznice leta 1961 in ureditev nove obvozne ceste med Tr`a{ko in Gosposvetsko cesto, kar je {e najbolj prizadelo Jakopi~ev paviljon, ki so ga morali odstraniti, in Jakopi~evo sprehajali{~e; popolnoma je osamilo Ple~nikov Trikotni park, ki se je zna{el med cesto in `eleznico, ter, kljub podhodom, dodatno oslabilo povezavo mesta s parkom. Istega leta so podrli velesejemske paviljone ob Celov{ki cesti in prostor preuredili v parkiri{~e (Pergovnik 1995). Ob Cekinovem gradu so postavili umetno drsali{~e, ob katerem so leta 1963 zgradili upravno poslopje, leta 1965 pa dogradili veliko {portno Halo Tivoli. Pozneje so se jim pridru`ili {e pokrito kopali{~e, zgrajeno leta 1973, ter razna igri{~a in zabavi{~a. Okrog leta 1950 so na obmo~ju [i{enskega hriba na novo zgradili znamenito Galetovo skakalnico, ki pa so jo po letu 1962, ko je bila na njej zadnja tekma, postopoma opustili (Ovsec 1994). Leta 1970 je Smu~arski skakalni klub Ilirija v Mostecu zgradil malo, 20-metrsko skakalnico, leta 1972 pa {e ve~jo, 55-metrsko plasti~no skakalnico (medmre`je 5). Na drugi strani hriba je v {estdesetih letih prej{njega stoletja podjetje Agrostroj za preizku{anje vodnih ~rpalk za namakanje z vodo zalilo opu{~eni glinokop. Nastal je Kose{ki bajer, najve~je vodno telo krajinskega parka (Bertok in Podgornik 2004). Ti posegi so v javnosti spro`ili polemike o pomenu in vrednosti obmo~ja Tivolija z Ro`nikom za mesto. Leta 1972 je Jan~ar s sodelavci po naro~ilu Skup{~ine mesta Ljubljana pripravil celovit program ureditve Tivolija. V njem je zapisal, da je Ro`nik najpomembnej{i mestni gozd, ki ga bo treba skupaj s Tivolijem za~eti urejati na na~in, da bo celotno obmo~je obiskovalcem nudilo mo`nosti za razli~ne na~ine gibanja, po~itka in igre (Jan~ar 1972). S sredi{~no lego v mestnem prostoru je Tivoli z Ro`nikom po drugi svetovni vojni postajal ~edalje bolj cenjena naravna dobrina, pomembna za celotno Ljubljano. Da bi to obmo~je zavarovali pred razli~nimi interesi in nadaljnjimi posegi, je bil leta 1984 sprejet Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost. Iz kratkega pregleda razvoja obmo~ja krajinskega parka je razvidno, da se je tivolski del za~el razvijati iz zasebnih parkovnih povr{in, ki so s~asoma postale javne. Najbolj intenzivno obdobje oblikovanja parka je bilo 19. stoletje. Konec 19. stoletja in ve~ji del 20. stoletja je rasel pomen razvedrilnih dejavnosti, kar se je manifestiralo v ureditvi velesejma, {portnih objektov, pa tudi otro{kih igri{~. Ob tem Vardjan (1994) opozarja, da se nesporazumi, katere dejavnosti, v kak{nem obsegu in s kak{no namembSlika 31: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med za~etkom druge svetovne vojne in letom 1984, ko je bil razgla{en krajinski park. p 52 GEORITEM 16 22 21 9 8 3 15 1 10 30 14 16 20 3 6 4 12 2 24 18 25 26 23 27 11 28 17 7 13 16 19 29 Legenda objekt 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 bazen Tivoli Cankarjeve breze Cekinov grad cerkev Marijinega obiskovanja gostilna Na Ro`niku gostilna Pod Ro`nikom Gozdarski in{titut Slovenije Hala Tivoli hotel Belleuve igri{~e Jakopi~evo sprehajali{~e meja krajinskega parka 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 kopali{~e Ilirija 23 Moderna galerija 24 nova trasa `eleznice 25 otro{ko igri{~e 26 parkiri{~e 27 pravoslavna cerkev 28 Pristava 29 ribnik 30 sankali{~e skakalni center Mostec stolp skakalnice na Galetovem Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 {portno igri{~e [vicarija/hotel Tivoli zbirali{~e upokojencev Monte Carlo in Ti~istan Tivolski grad Trikotni park Trubarjev park vrtnarija @ivalski vrt Ljubljana 0 125 250 500 m 53 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar nostjo ume{~ati v Tivoli, vle~ejo `e od leta 1897, ko so v parku uredili kolesarsko dirkali{~e. Upo{tevati je treba tudi dejstvo, da je objekte paviljonskega tipa mogo~e razmeroma zlahka, hitro in poceni odstraniti, zidanih objektov, kakr{na je Hala Tivoli, pa ne. 7 Temeljne zna~ilnosti krajinskega parka Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib se razprostira na severozahodnem obrobju Ljubljane. Obsega mestni park Tivoli ter parkovna gozda Ro`nik in [i{enski hrib v skupni povr{ini 459 ha. Zeleno oazo s severne, vzhodne in ju`ne strani popolnoma omejujejo pozidana zemlji{~a, le na zahodni strani se obmo~je v zelenem pasu povezuje s {ir{im zaledjem Polhograjskega hribovja, `al pa ekolo{ki koridor prere`e trasa zahodnega dela ljubljanske obvoznice. Krajinski park lahko v grobem raz~lenimo na vzhodni, osrednji in zahodni del. V vzhodnem delu je park Tivoli, ki je lep primer oblikovane narave s povr{ino 43 ha. ^eprav je po svojem polo`aju in namembnosti mestni park, je obenem tudi prehodno, blago vzpenjajo~e se obmo~je med sredi{~em mesta in hribovitim Ro`nikom. Najve~ji del krajinskega parka sestavlja osrednji gozdni del, ki se nad sredi{~em Ljubljane dviga do 130 m visoko. 288 ha veliko obmo~je je precej razgibano. Njegove najvi{je vzpetine so [i{enski hrib (429 m, ponekod je navedena vi{ina 430 m), Ro`nik (394 m), Cankarjev vrh (388 m), Tivolski vrh (387 m) in Debeli hrib (374 m). Med njimi je okrog kilometer dolga dolina Mosteca, ki se izteka proti Kose{kemu bajerju. Osrednje obmo~je omejujejo park Tivoli, Cesta 27. aprila, Ve~na pot, Matjanova pot, ulica Pod hribom, Vodnikova cesta, ulica Pod gozdom in Celov{ka cesta. Za zahodni del krajinskega parka velja obmo~je zahodno in jugozahodno od Ve~ne poti, ki je dokaj uravnano in znatno ni`je, saj se spu{~a v dolino potoka Glin{~ice in njenega pritoka Pr`anca. 128 ha veliko obmo~je sicer zve~ine pora{~a gozd, vendar je tudi precej odprtega prostora. Zahodna meja parka poteka v glavnem po Poti, dobrih 30 km dolgem rekreacijskem obro~u okrog Ljubljane, z mo~no kulturnozgodovinsko noto (Kranjc, Simoneti in Vidic 2006). Krajinski park, katerega meja v tem delu sledi popolnoma reguliranima Pr`ancu in Glin{~ici, vklju~uje okrog 2200 m Poti: na razdalji slabih 1700 m po njej poteka meja parka, dobrega pol kilometra pa je je znotraj zavarovanega obmo~ja. Pri Biotehni{ki fakulteti se ju`na meja krajinskega parka priklju~i Ve~ni poti, s tem da je iz parka izvzeto ve~je obmo~je stanovanjskih objektov severno od prometnice. Severna meja poteka od Kose{kega bajerja, ki je v celoti znotraj parka, do vzno`ja vzpetin, iz parka pa sta izvzeti obmo~ji stanovanjske soseske Mostec ter hi{ ob ulici Pod hribom in Vodnikovi cesti. Nato meja krajinskega parka poteka ob Celov{ki in Tivolski cesti, ob stadionu Ilirija (celoten kompleks 54 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 32: Zahodni del krajinskega parka pre~ka urejena Pot. Slika 33: V zahodnem delu parka je tudi na novo urejen Kose{ki bajer. 55 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar letnega telovadi{~a in odprtega bazena je zunaj krajinskega parka) in naprej ob `eleznici ter Bleiweisovi cesti do trase Ceste 27. aprila, ki se nadaljuje v Ve~no pot. Vzpete dele krajinskega parka sestavljajo slabo prepustni permokarbonski skrilavci, pe{~enjaki in konglomerati, ki so malo odporni na mehansko preperevanje, zato so potoki ponekod vrezali strme grape. Ni`je dele krajinskega parka prekrivajo razli~ni, deloma karbonatni nanosi Save, Ljubljanice in Glin{~ice (Osnovna geolo{ka … 1974). Podnebje je celinsko, z najve~ padavinami v poletnih in jesenskih mesecih. Povpre~na letna vi{ina padavin je okrog 1350 mm, povpre~na letna temperatura 9,7o C. Posledica kotlinske lege so zmanj{ana vetrovnost, pogosto pojavljanje megle, ta se v Ljubljani v dolgoletnem povpre~ju pojavi v kar 150 dneh na leto, in temperaturni obrat, dejavniki, ki vplivajo na pove~anje onesna`enosti ozra~ja (Senega~nik 1996). Ve~ji vodotoki so Mostec, ki te~e v Kose{ki bajer, iztok iz bajerja ter ob robu krajinskega parka Pr`anec in Glin{~ica. Zaradi skromnih prispevnih povr{in vodotoki z Ro`nika v poletnih mesecih ve~inoma presahnejo. Na gri~evnatih pobo~jih so ve~inoma ohranjeni v naravnem ali naravi podobnem stanju, v polo`nej{ih in urbaniziranih predelih pa so kanalizirani in biotsko osiroma{eni (Bertok in Podgornik 2004). Na obravnavanem obmo~ju sta dve ve~ji stoje~i vodni telesi ter veliko manj{ih mokri{~. Ribnik Tivoli ima zna~aj parkovnega jezera, s katerim upravlja Ribi{ka dru`ina Barje (medmre`je 2; Le{nik 2003). Za turisti~no-rekreativne namene je urejen tudi Kose{ki bajer. Z njim upravlja Ribi{ka dru`ina Dolomiti in ima status {portnoribolovnega revirja, v katerem lahko lovijo ribe skladno s predpisi. [ir{e obrobje krajinskega parka je na vodonosniku Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Podtalnica na Ljubljanskem polju je od 4 do 30 m globoko, odvisno od vodostaja reke Save. Smer njenega toka je od severozahoda proti jugovzhodu, hitrost pa od nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan (Rejec Brancelj, Smrekar in Kladnik 2005). Na vzhodnem obrobju obravnavanega obmo~ja je podtalnica Ljubljanskega polja »obogatena« z vodo, ki prite~e s [i{enskega hriba, kar ji daje poseben pe~at. Ni naklju~je, da je bila tu pred skoraj 150 leti ustanovljena ena glavnih slovenskih pivovarn, katere temelj {e vedno predstavlja voda posebne kakovosti. Od leta 1995 se ta voda tr`i pod blagovno znamko Zala (medmre`je 6). Krajinski park Ro`nik, Tivoli in [i{enski hrib je kljub bli`ini mestnega sredi{~a, gosto pozidani okolici in {tevilnim obiskovalcem biotsko zelo pester. Njegov vzpeti del po ve~ini pora{~a samoniklo gozdno rastlinje, ki ga sestavljajo kisloljubni gozdovi hrasta gradna in pravega kostanja, gozd bukve z rebrenja~o ter gozd rde~ega bora z borovnico (Jogan 2003). Med drevesnimi vrstami so naj{tevil~nej{e smreka, rde~i bor, bukev, graden, dob, kostanj in ~rna jel{a (DOPPS 2005, citirano po Na~rtu upravljanja…2008). Z analizo letalskih posnetkov smo ugotovili, da gozdovi pokrivajo 341ha Slika 34: Glavni deli krajinskega parka, druga zavarovana obmo~ja v njem in pozidana obmo~ja. p 56 GEORITEM 16 Legenda gozdni osrednji del naravni rezervat zahodni del naravni spomenik Pot stavbe po evidenci hi{nih {tevilk Tivoli/spomenik oblikovane narave Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 meja krajinskega parka 0 0,25 0,5 1 km 57 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar oziroma 74 % povr{ine krajinskega parka. V njegovem osrednjem delu med Tivolijem in Ve~no potjo je dele` gozda {e bistveno ve~ji, kar 92 %. Na celotnem obmo~ju krajinskega parka je znanih ve~ kot 400 rastlinskih vrst (Jogan 2003). Z botani~nega vidika je obmo~je znano kot klasi~no nahajali{~e evropske gomolj~ice (Pseudostellaria europea), na zavarovanih obmo~jih Malega Ro`nika in Mosteca pa so rasti{~a mo~virske in barjanske flore. Na obeh obmo~jih je bilo skupaj popisanih 183 vrst, od tega 13 ogro`enih, med drugim {a{i, munci, rosika, pasji zob, mo~virska ter barjanska vijolica in druge (Na~rt upravljanja … 2008). Doslej je bilo na 40 najdi{~ih evidentiranih 10 vrst dvo`ivk. O njihovem mo~nem selitvenem koridorju med prezimovali{~i, mresti{~i in poletnimi bivali{~i pri~ajo mno`i~ni povozi dvo`ivk na cestah znotraj parka, zlasti na Ve~ni poti med Biolo{kim sredi{~em in odcepom za Mostec (Le{nik 2003). [tevilne vrste dvo`ivk in dele njihovega `ivljenjskega prostora pravno varujejo Rde~i seznam in razli~ne konvencije. V Sloveniji so vse vrste dvo`ivk zavarovane kot naravne znamenitosti. Ena izmed pomembnih kakovosti krajinskega parka je bogata vrstna sestava ptic; v gnezditvenem obdobju jih je bilo v parku popisanih 68 vrst (DOPPS 2005, citirano po Na~rtu upravljanja … 2008). Glavni razlogi za tolik{no raznovrstnost so pestri habitatni tipi: gozd z razli~no zmesjo listavcev in iglavcev ter velik dele` starega drevja, park, vodne povr{ine in urbano okolje. Tako so v parku zastopane popolnoma gozdne vrste, vrste, zna~ilne za naselja, vodne vrste ter vrste mozai~ne kulturne pokrajine. Med najbolj ogro`enimi vrstami v Sloveniji v krajinskem parku gnezdijo ~apljica, zelena `olna in veliki skovik (DOPPS 2005, citirano po Na~rt upravljanja … 2008). Znotraj krajinskega parka ni ve~jih strnjeno pozidanih delov naselja ali gospodarskih organizacij, katerih delovanje bi bilo odvisno od izkori{~anja naravnih virov parkovnega obmo~ja. Najve~je {tevilo stanovanjskih objektov je v ju`nem delu parka, v okolici gostilne Pod Ro`nikom (^ad). V neposredni bli`ini je stavba Gozdarskega in{tituta Slovenije, nekaj sto metrov proti jugozahodu pa je ob Glin{~ici vrtnarija Herzmansky. V ju`nem delu krajinskega parka zaseda precej prostora razpr{en kompleks raziskovalno-izobra`evalnih ustanov nastajajo~ega Biolo{kega sredi{~a, ki ga sestavljajo @ivalski vrt Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta in Nacionalni in{titut za biologijo. V prihodnje naj bi se jim pridru`ila {e Prirodoslovni muzej Slovenije in velik Botani~ni vrt Univerze v Ljubljani (Butina 2009). Slednji `e od ~asa Ilirskih provinc deluje ob I`anski cesti, a so zaradi prostorske stiske (razprostira se na vsega dveh hektarih) `e pred ve~ kot dvema desetletjema sprejeli odlo~itev o dodatni lokaciji nasproti `ivalskega vrta, ki pa {e vedno ni v celoti uresni~ena (Bavcon 2010a). Nov botani~ni vrt naj bi se razprostiral med Ve~no potjo in Glin{~ico (Erhati~ 1988). Slika 35: Razprostranjenost gozda v krajinskem parku. p 58 GEORITEM 16 Legenda gozd gozd s posebnim namenom meja krajinskega parka Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 0,25 0,5 1 km 59 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar BOJAN ERHARTI^ Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Slika 36: @ivalski vrt je tudi pomembno izobra`evalno sredi{~e. 60 ARHIV VIKTORJA TAN^I^A GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 37: Neko~ je bila v hi{i na Drenikovem vrhu tudi gostilna. Slika 38: Dandanes Drenikov vrh kli~e po ureditvi, skladni s smernicami varstva narave in kulturne dedi{~ine. 61 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar @ivalski vrt Ljubljana je na zdaj{nji lokaciji ob Ve~ni poti `e od leta 1951. Razprostira se na 20 hektarih in ima 6,5 km sprehajalnih poti. V njem domuje okrog 500 `ivali iz pribli`no 120 vrst (medmre`je 7). @ivalski vrt ni zgolj zbirka `ivih `ivali, ampak tudi pomembno izobra`evalno, naravovarstveno, raziskovalno in turisti~no sredi{~e (Butina 2009; Miheli~ 2010). Nad `ivalskim vrtom se vzpenja Cankarjev vrh, ena bolj obiskanih to~k gozdnega dela parka. Poimenovan je po knji`evniku Ivanu Cankarju (1876–1918), ki je `ivel v prvem nadstropju tamkaj{nje gostilne, kjer je Mestni muzej Ljubljana uredil Cankarjevo spominsko sobo. Na vrhu Ro`nika nad hi{o stoji Cerkev Marijinega obiskanja, na nasprotni strani cerkve pa je na livadi prostor za razli~ne prireditve. Med njimi sta morda najbolj znani tradicionalno vsakoletno praznovanje praznika dela in ob za~etku poletja podelitev literarne nagrade Kresnik, katere nagrajenec ima ~ast, da pri`ge kres (medmre`je 8). Posamezne stanovanjske hi{e in drugi objekti so raztreseni tudi po Drenikovem vrhu in [i{enskem hribu. V objektu na Drenikovem vrhu so bile do zdaj razli~ne dejavnosti, od voja{ke opazovalne baze, dejavnosti komunalnega podjetja in socialnega stanovanja. Pred dobrim desetletjem je bila posest vrnjena denacionalizacijskim upravi~encem, ki so objekt brez dovozne ceste prodali zasebniku, saj se je Mestna ob~ina Ljubljana odrekla predkupni pravici. Maja 2010 je Ministrstvo za okolje in prostor lastniku izdalo odlo~bo za gradnjo dveh stanovanjskih vil s {estimi stanovanji, s ~imer pa se ne strinja Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije (Pergovnik Coti~ 2010). V gozdnem osrednjem delu krajinskega parka je precej objektov tudi v Mostecu. [portno-rekreacijski center Mostec razen smu~arskih skakalnic ponuja {e teka{ke steze, balini{~e ter gostinski objekt s prostori za piknik in otro{kim igri{~em. Na bli`njem Debelem vrhu je vodno zajetje. Najve~ poti je v Tivoliju, pa tudi v gozdnem delu krajinskega parka nad njim. Med {tevilnimi sprehajalnimi potmi, ki so prepletene v parku, moramo posebej izpostaviti Jesenkovo pot, poimenovano po botaniku in genetiku Franu Jesenku (1875–1931), ki si je prizadeval za za{~ito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo. Pot se za~ne ob poti Pod turnom, kjer stoji Jesenku posve~en spominski kamen, poteka po pobo~ju Ro`nika in kon~a pri Tivolskem gradu. ^eprav tri kilometre dolga Jesenkova pot predstavi le del krajinskega parka, lahko obiskovalec na njej spozna 30 razli~nih drevesnih vrst (Tav~ar 2006; Veber 2010). Skupna dol`ina vseh poti v osrednjem delu krajinskega parka je okrog 85 km, kar je skoraj 300 metrov na hektar. Asfaltnih cest in tlakovanih poti v osrednjem delu ni. Preostale ceste, steze in poti smo razdelili v 4 kategorije: makadamskih cest je 13,3 km, {ir{ih neutrjenih poti 13,2 km, pe{~enih poti 15,0 km in stez 43,3 km. Slika 39: Zemljevid poti in druge prometne infrastrukture v gozdnem osrednjem delu krajinskega parka. p 62 GEORITEM 16 Legenda Parkovni deli makadamska cesta gozdni osrednji del klop pe{~ena pot zahodni del ka`ipot, informacijska tabla {ir{a neutrjena pot Tivoli meja krajinskega parka steza Jesenkova pot Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 0,25 0,5 1 km 63 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Sodobna zasnova parka Tivoli temelji na treh velikih kostanjevih drevoredih in Jakopi~evem sprehajali{~u (medmre`je 9). Park, v katerem je zastopanih ve~ kot 80 vrst dreves, so v 20. stoletju dopolnjevali z razli~nimi objekti {portno-sprostitvene narave. Med starej{imi objekti – vsi so nastali na robu parka Tivoli – velja omeniti Tivolski grad, kjer je na{el prostor Mednarodni grafi~ni likovni center. V njem je kavarna s teraso z lepim pogledom na mesto. Na Jakopi~evem sprehajali{~u `e nekaj let prirejajo odmevne fotografske razstave na prostem. V dotrajani stavbi [vicarije za Tivolskim gradom je zdaj nekaj stanovanj. Preostali objekti so bodisi v severnem bodisi v ju`nem delu mestnega parka. V severnem delu izstopa Cekinov grad, v katerem je Muzej novej{e zgodovine Slovenije. Propadajo~a stavba nekdanjega gostinskega objekta Bellevue je zunaj krajinskega parka, tako kot tudi letno kopali{~e Ilirija, zgrajeno po na~rtih Stanka Bloudka. Po Bloudku so pozneje poimenovali {portni park pod Cekinovim gradom, kjer so igri{~a za tenis, mini golf, ko{arko, kotalkali{~e, balini{~e ter otro{ko igri{~e. Ju`no od Cekinovega gradu je mednarodni fenolo{ki vrt, ustanovljen v letih 1958–1959. Komisija za agrometeorologijo pri Svetovni meteorolo{ki organizaciji je leta 1953 zaradi poenotenje meril za fenolo{ka opazovanja v vseh svojih ~lanicah sklenila urediti mednarodne fenolo{ke vrtove, ki omogo~ajo primerjavo razvoja rastlin na evropski ravni. V njih preu~ujejo zakonitosti periodi~nih pojavov (faz) v razvojnih ciklih rastlin in `ivali ter ugotavljajo njihovo odvisnost od okoljskih dejavnikov (medmre`je 10; medmre`je 11). Najve~ji gostinsko-rekreacijski kompleks znotraj parka je leta 1965 zgrajena Hala Tivoli, s katero upravlja [portno rekreacijski center Tivoli, kraj{e Zavod Tivoli. Velika ali Ledena dvorana, namenjena predvsem hokejskim in ko{arkarskim tekmam, po prenovi leta 2000 sprejme pribli`no 6000 ljudi, Mala dvorana pa ima po prenovi leta 1995 4050 sede`ev (medmre`je 12). Pod dvorano je manj{a okrep~evalnica Hot Horse, znana po »horseburgerjih«. Na ju`nem robu parka Tivoli je manj objektov. Ob Cesti 27. aprila je vrtnarija Rast, ki je del Komunalnega podjetja Ljubljana. Zraven so uredili manj{i botani~ni vrt z rastlinjakom. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije je na tem mestu zrasel ro`ni vrt ali vrt vrtnic. Leta 2007 je bil prenovljen, junija 2010 pa dopolnjen s 160 novimi vrstami, med katerimi je tudi prva izvorno slovenska sorta vrtnice, poimenovana Pre{eren (medmre`je 13; medmre`je 14). Vrtnice, rastlinjak, in sredozemske rastline skupaj s knji`nico pod kro{njami, otro{kim igri{~em, tivolskim ribnikom in gostinskim objektom bogatijo ta del Tivolija. Med ostalimi aktivnimi in opu{~enimi objekti v krajinskem parku je treba omeniti {e star stolp nekdanje Galetove skakalnice, voja{ki objekt na vrhu [i{enskega hriba, {tevilna zakloni{~a (eno ve~je ob Cesti 27. aprila, kjer gojijo {ampinjone, ter ve~ manj{ih) in vodohran na Tivolskem vrhu (Na~rt upravljanja … 2008). V krajinskem parku je okrog 30 objektov kulturne dedi{~ine. Register nepremi~ne kulturne dedi{~ine gozdni del parka obravnava kot kulturno krajino, park Tivoli pa 64 ARHIV VIKTORJA TAN^I^A GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 40: Prvotna gostilna [vicarija je prerasla v imeniten hotel Tivoli. Slika 41: Za zdaj nekdaj privla~en objekt nezadr`no propada. 65 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ARHIV VIKTORJA TAN^I^A Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Slika 42: Prvotno je bilo Jakopi~evo sprehajali{~e tesno povezano z mestnim sredi{~em, kjer se je neposredno navezovalo na Cankarjevo cesto. 66 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 Slika 43: Kljub poznej{i odrezanosti zaradi izgradnje `elezni{ke proge in obvozne Tivolske ceste je Jakopi~evo sprehajali{~e postalo priljubljeno fotografsko razstavi{~e. 67 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar BOJAN ERHARTI^ Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Slika 44: Ena od informacijskih tabel v krajinskem parku. kot vrtno arhitekturno dedi{~ino. Pot ima status memorialne dedi{~ine. Prav vsi objekti so v vzhodnem delu parka – v Tivoliju in na Ro`niku (cerkev, gostilna s Cankarjevo spominsko sobo, Cankarjev kip) ter pod njim (poslopje Gozdarskega in{tituta Slovenije, vila Marija Vera, medvojno skrivali{~e v hi{i Mare in Franja Romiha). V park Tivoli segata tudi obmo~je dedi{~ine, imenovano »arheolo{ko najdi{~e Ljubljana«, in trasa anti~nega vodovoda pod [i{enskim hribom. Status kulturne dedi{~ine imajo Cekinov grad s parkom, Tivolski grad (v registru imenovan dvorec Tivoli), Pristava ob Tivolskem gradu, [vicarija, lokacija nekdanjega Letnega gledali{~a za Tivolskim gradom ter okrog 15 kipov, spomenikov in spominskih plo{~ (Register nepremi~ne … 2010). V letih 2003 in 2004 je takratni Zavod za varstvo okolja Mestne ob~ine Ljubljana na vhodih v Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib postavil 34 tabel, ki obiskovalce seznanjajo z dejstvom, da vstopajo na obmo~je zavarovanega krajinskega parka. Na tablah so tudi informativni piktogrami, ki opozarjajo na pravila obna{anja. Na ve~jih kri`i{~ih v parku je enajst usmerjevalnih znakov, ki nakazujejo smeri gibanja na zavarovanem obmo~ju (medmre`je 15). Na bolj obiskanih to~kah stoji deset informativnih tabel z zemljevidom zavarovanega obmo~ja, ki obiskovalca opozarjajo na posebnosti, zna~ilnosti in vrednote v krajinskem parku, kakr{ne so na primer reliktno nahajali{~e mo~virske in barjanske vegetacije na obmo~ju Malega Ro`nika in Mosteca, klasi~no nahajali{~e evropske 68 GEORITEM 16 gomolj~ice, vodne povr{ine, ki so pomemben `ivljenjski prostor nekaterih redkih in ogro`enih vrst (medmre`je 15). Obiskovalec se lahko seznani z vrstami `ivali, ki `ivijo v gozdu, kot tudi z dedi{~ino, ki jo predstavlja parkovno oblikovano obmo~je Tivolija. Obiskovalci so posebej opozorjeni na Jesenkovo gozdno u~no pot (medmre`je 15). 8 Parkovni uporabniki Urbani gozdovi so zaradi bli`ine ter socialnih in ekolo{kih funkcij, ki jih nudijo, nenadomestljiv rekreacijski prostor me{~anov. Ker so v tovrstnem, »rekreacijskem« konceptu lastniki gozdov pogosto zapostavljeni, za~enjamo poglavje o uporabnikih Krajinskega parka Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib prav z njimi. 8.1 Lastniki zemlji{~ Zadrav~eva (2004) navaja, da je 56 % gozdne posesti na Ro`niku v zasebni lasti. Razdeljena je med okrog 340 lastnikov, med katerimi jih dobra polovica z gozdom ne gospodari. Z anketiranjem je ugotovila, da ima le desetina vpra{anih prihodek od gozda. Polovica lastnikov je starih nad 60 let, skoraj vsi (97 %) pa so gozd na Ro`niku podedovali. Gozdna posest je majhna in zelo razdrobljena: dve tretjini lastnikov ima manj kot hektar gozda, slaba tretjina med en in pet hektarov, ve~ kot 5 ha pa poseduje le sla4% 28 % 30 % 38 % manj kot 0,5 ha 1 do pod 5 ha 0,5 do pod 1 ha 5 ha in ve~ Slika 45: Velikost zasebne gozdne posesti (Zadravec 2004). 69 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ba dvajsetina vpra{anih. Slaba polovica lastnikov gozda `ivi v neposredni bli`ini krajinskega parka (v pe{ razdalji do pol ure). Dve petini jih obiskuje ro`ni{ke gozdove zelo redko, le nekajkrat na leto ali celo nikoli. Redno – nekajkrat na teden – jih tja zahaja ~etrtina, ob~asno, to je od enkrat na teden do enkrat na mesec, pa dobra tretjina. Se~njo jih izvaja 16 %, sanitarno se~njo pa 29 %. Kot najpogostej{e razloge za neizvajanje se~nje navajajo, da za to niso usposobljeni (37 %), da tega fizi~no ne zmorejo (24 %) in dejstvo, da se~nja zanje ni ekonomsko zanimiva (22 %). Avtorica pri navezanosti oziroma odnosu do gozdne posesti na Ro`niku ugotavljadva enakovredno zastopana nasprotna pola: na eni strani je 45 % anketirancev, ki so pripravljeni prodati svojo lastnino, na drugi pa je 42 % takih, ki jo `elijo ohraniti (Zadravec 2004). ^ampa (1993) navaja, da 33 % vpra{anih lastnikov zelenega pasu v Ljubljani `eli svoj gozd prodati ali zamenjati. @i`kova (2010) meni, da bi morala ob~ina odkupiti ali najeti gozdne parcele na Ro`niku; to mnenje pa deli tudi 41 % vpra{anih obiskovalcev Ro`nika. ^as je pravi, saj obstoje~a starostna struktura lastnikov nakazuje bli`nji prenos zemlji{kega lastni{tva na mlaj{o generacijo, kar lahko povzro~i nadaljnji porast {tevila lastnikov in {e ve~jo posestno razdrobljenost Ro`nika. Posledi~no bi bila ote`ena prizadevanja tako stroke pri celostnem gospodarjenju z gozdovi kot ob~ine pri pove~evanju dele`a javnih urbanih gozdov (Zadravec 2004). Zadrav~eva je lastnike gozdov vpra{ala tudi za mnenje o obiskovalcih. Izpostavili so neprimerno obna{anje obiskovalcev in potrebo po njihovem izobra`evanju. Mnogo jih je menilo, da je gozd preobremenjen z obiskovalci, pa tudi, da si `elijo ve~ samostojnosti pri usklajevanju javnih interesov. V nadaljevanju je bila ovrednotena te`nja, da je treba omejiti nabiranje sade`ev v gozdu (Zadravec 2004). Najbolj mote~e dejavnike, ki jih povzro~ajo obiskovalci gozdov, je med lastniki zelenega pasu Ljubljane podrobneje ugotavljal tudi ^ampa (1993). Ugotovil je, da so zlasti problemati~ni vandalizem, rekreacija, nespo{tovanje lastnine in motorizacija. 8.2 Obiskovalci parka V primerjavi z lastniki zemlji{~ so {tevil~no bistveno mo~nej{a skupina uporabnikov parka obiskovalci. Uradnih podatkov ali ocen, koliko ljudi dnevno ali letno obi{~e Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, ni na razpolago, zato smo jih pridobili s {tetji obiskovalcev v letih 2009 in 2010. Najve~, 23.431 obiskovalcev smo zabele`ili 23. maja 2010, od tega 14.857 na 14 vstopnih to~kah v krajinski park. Nekaj obiskovalcev parka se nam je zagotovo »izmuznilo« skozi manj{e vhode, prav tako v {tetje niso zajeti obiskovalci, ki so vstopili pred 9. uro zjutraj ali po 19. uri zve~er. Glede na dol`ino dneva (son~ni vzhod ob 5.22, zahod ob 20.36, (medmre`je 16) ocenjujemo, da je teh lahko ve~ kot tiso~. Slika 46: Lastni{tvo zemlji{~ v krajinskem parku. p 70 GEORITEM 16 Legenda javna last zasebna last meja parcele meja krajinskega parka Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000, Digitalni zemlji{ki kataster © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005, 2009; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 0 0,25 0,5 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 1 km 71 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Preglednica 3: Obisk krajinskega parka na posameznih {tevnih mestih po letnih ~asih. {tevno mesto 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 vhod v Mostec nasproti nogometnega igri{~a prehod in kri`i{~e pri tabli Naravni rezervat Mali Ro`nik vhod na Pot pri Kose{kem bajerju vhod za Tivolskim gradom vhod v Tivoli v podhodu pod `elezni{ko progo pred Jakopi~evim sprehajali{~em vhod na kri`i{~u ceste in vrhu stopnic nad gostilno Pod Ro`nikom (^ad) kri`i{~e pod cerkvijo na Cankarjevem vrhu kri`i{~e pri mosti~ku v Mostecu, 300 m pred skakalnicami kri`i{~e na Francoskih {ancah pod [i{enskim hribom vhod v Tivoli pri pokritem kopali{~u vhod v Tivoli pri nadvozu nad Cesto 27. aprila vhod med [tudentskim naseljem in vrtnarijo (pri zakloni{~u) vhod nasproti Oddelka za gozdarstvo Biotehni{ke fakultete vhod na Pot s povezovalne ceste Ve~na pot–Brdo stranski vhod v Mostec zahodni vhod z ulice Pod hribom vzhodni vhod z ulice Pod hribom vhod za Halo Tivoli skupaj Med njimi prednja~ijo rekreativni teka~i in sprehajalci s psi. Majska nedelja, ko smo izvedli {tetje, je bila lepa, a so temni oblaki sredi dneva gotovo zmanj{ali popoldanski obisk, za katerega ocenjujemo, da bi vsaj dosegel, ~e ne presegel dopoldanskega. Dnevni ritem obiska ob vikendih ka`e, da obiskovalci krajinskega parka prihajajo v dveh valovih. Spomladi in jeseni je dopoldanski vi{ek med 10.30 in 12.30, ni`ek pa okrog 14. ure, ko se obiskovalci vrnejo domov h kosilu in k po~itku. Predvidevamo, da bi poletno {tetje pokazalo podobno sliko, saj se obiskovalci izognejo tudi dnevni vro~ini. Popoldanski vi{ek je med 15.30 in 17. uro, spomladi je raztegnjen vse do 18. ure. Spomladanska vi{ka trajata okrog 3 ure, medtem ko sta januarska kraj{a in pomaknjena proti sredini dneva. V vseh letnih ~asih je ~ez dan najve~je zati{je med poldrugo in poltretjo uro. 72 GEORITEM 16 september 2009 januar 2010 maj 2010 vstop kri`i{~e skupaj vstop kri`i{~e skupaj vstop kri`i{~e skupaj 833 – 1.196 548 2.144 882 – – – – – – – – – – – – 5.603 – 925 – – – – 1.414 2.027 2.114 – – – – – – – – – 6.480 833 925 1.196 548 2.144 882 1.414 2.027 2.114 – – – – – – – – – 12.083 935 – 875 634 1.064 719 – – – – – – – – – – – – 4.227 – 471 – – – – 1.207 1.283 1.868 – – – – – – – – – 4.829 935 471 875 634 1.064 719 1.207 1.283 1.868 – – – – – – – – – 9.056 1.199 – 1.370 634 2.586 918 – – – 2.289 1.461 389 329 1.033 1.616 396 135 502 14.857 – 1.352 – – – – 2.010 2.934 2.278 – – – – – – – – – 8.574 1.199 1.352 1.370 634 2.586 918 2.010 2.934 2.278 2.289 1.461 389 329 1.033 1.616 396 135 502 23.431 V spomladanskih mesecih je {tetje med tednom pokazalo, da med delavniki dopoldanskega vi{ka ni in zati{je vlada vse do pol ~etrte ure. Izrazit vi{ek je uro kraj{i kot tisti ob pomladanskih nedeljah in dose`e vrhunec okrog 17. ure. Med tednom je zjutraj, dopoldan in sredi dneva tri- do petkrat manj obiskovalcev kot ob nedeljah, medtem ko se lahko popoldanski vi{ek ob delavnikih pribli`a nedeljskemu obisku. Na podlagi opazovanja {tevil~nosti obiska v drugih lepih nedeljah ocenjujemo, da je zgornja meja obiska krajinskega parka blizu 20.000 obiskovalcev na dan. Pri tem niso upo{tevani niti posebni dogodki (prvomajsko praznovanje na Ro`niku, masovna sre~anja v Mostecu, velike {portno-zabavne prireditve v Hali Tivoli) niti obiskovalci `ivalskega vrta. V nedeljo, 23. maja, je @ivalski vrt Ljubljana obiskalo 3334 ljudi (otrok 73 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar 1600 1400 {tevilo obiskovalcev 1200 1000 800 600 400 200 18:30–18:59 18:00–18:29 17:30–17:59 17:00–17:29 16:30–16:59 16:00–16:29 15:30–15:59 15:00–15:29 14:30–14:59 14:00–14:29 13.30–13:59 13.00–13:29 12:30–12:59 12:00–12:29 11:30–11:59 11:00–11:29 10:30–10:59 9:30–9:59 10:00–10:29 9:00–9:29 0 ~asovni interval september 2009 maj 2010 (9 {tevnih mest) januar 2010 maj 2010 (18 {tevnih mest) Slika 47: Gibanje {tevila obiskovalcev ~ez dan v izbranih dnevih. do drugega leta starosti ne bele`ijo; Miheli~ 2010). Naj spomnimo, da obe dvorani v Hali Tivoli sprejmeta dobrih 10.000 gledalcev. Med vstopnimi to~kami v krajinski park je bil 23. maja z 2586 zabele`enimi vstopi pri~akovano najbolj obiskan vhod v Tivoli v podhodu pred Jakopi~evim sprehajali{~em. Tesno mu je sledil vhod v Tivoli pri pokritem kopali{~u (2289 vstopov). Med bolj obremenjenimi so {e vhod v Tivoli pri nadvozu nad Cesto 27. aprila, oba vhoda v Mostec ter oba vstopa na Pot. Najve~ obiskovalcev torej vstopa v krajinski park iz mestnega sredi{~a. V gozdni osrednji del parka vstopajo skozi Tivoli in Mostec. Mnogo se jih zadr`uje tudi na delu Poti, ki predstavlja zahodno mejo parka. Na drugi strani presene~a majhen obisk s severne, {i{enske strani, kar delno pripisujemo neurejenim dostopnim potem. Na dveh najbolj obremenjenih vstopnih to~kah v park iz ulice Pod hribom je bilo zabele`enih le 531 vstopov. Z izjemo ceste za gostilno Pod Ro`nikom (^ad) se na Ro`nik poda precej malo obiskovalcev tudi z Ve~ne poti na ju`ni strani 74 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 Slika 48: Ob lepih nedeljah je Tivoli natrpan z obiskovalci. parka. Na treh poteh med `ivalskim vrtom in Gozdarskim in{titutom Slovenije smo v vsem dnevu zabele`ili le 329 vstopov. Majhno obiskanost z ju`ne strani pripisujemo predvsem pomanjkanju parkirnih mest v tem delu parka in manj{i rekreativni potrebi prebivalcev Ro`ne doline, ki imajo ob stanovanjskih hi{ah vilskega tipa lastne zelene povr{ine. Zaradi velikih razlik smo obisk raz~lenili po prostorskih enotah Tivoli, gozdni osrednji del krajinskega parka in Pot. Uporabili smo korigirane vrednosti: {tevno mesto na Francoskih {ancah, na primer, ni vhod v krajinski park, a je bilo zabele`eno kot vhod v gozdni del parka, ~e je obiskovalec prihajal iz Tivolija. S tem je sicer pri{lo do delnega podvajanja, vendar smo lahko tako najla`je ugotavljali razlike med posameznimi obmo~ji. ^eprav je Tivoli na videz precej bolj obiskan kot vzpeti, gozdni del, je analiza pokazala, da sta obmo~ji pribli`no enako obiskani. V parku Tivoli smo 23. maja zabele`ili 6336 obiskovalcev, v osrednjem gozdnem delu krajinskega parka pa 6214. Razlike so seveda v gostoti, saj Tivoli meri le 43 ha, povr{ina vzpetega dela parka med Tivolijem in Ve~no potjo pa je 288 ha. Pribli`no enakovredno obiskanost parka Tivoli in gozdnega dela krajinskega parka potrjujejo izsledki ankete. Tako mestni park kot vzpeti del krajinskega parka vsaj nekajkrat na mesec obi{~e pribli`no polovica vpra{anih. Verli~ (2006) navaja precej ve~jo pogostnost obiskov: kar 70 % obiskovalcev gozda v katastrski ob~ini Zgornja [i{ka (Ro`nik, [i{enski hrib, Mostec) naj bi v park zahajalo vsaj enkrat tedensko, ~etrtina pa vsakodnevno! Razlika je verjetno posledica okoli{~ine, da je Verli~ v raziskavi anketiral izklju~no obiskovalce 75 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar gozdnega prostora. Zahodni del s Potjo med Kosezami in Brdom je bistveno manj obiskan kot preostala dela krajinskega parka. Pri tem ni nepomembno, da gre v bistvu za eno samo pot, zato je njena obremenjenost z obiskovalci kljub temu velika. Preglednica 4: Pogostnost obiskovanja posameznih delov krajinskega parka (v odstotkih; N=300). vsakodnevno nekajkrat tedensko nekajkrat mese~no nekajkrat letno enkrat letno ali redkeje gozdni osrednji del Tivoli zahodni del 6 16 25 30 23 7 17 27 37 12 1 5 21 30 43 Najve~, 41 % registriranih obiskovalcev je v Tivoli vstopilo skozi podhod pri Jakopi~evem sprehajali{~u, 36 % pri pokritem kopali{~u Tivoli in 23 % ~ez nadvoz nad Cesto 27. aprila. V gozdni del krajinskega parka je skoraj polovica obiskovalcev vstopila v Mostecu, s 15 % sledi vstop po stopnicah ali cesti za gostilno Pod Ro`nikom (^ad) in po zaklju~nem delu Jesenkove poti za Tivolskim gradom. Za~etek Jesenkove gozdne u~ne poti je kot vhod v gozdni osrednji del parka uporabilo le okrog 300 oziroma 5 % obiskovalcev. Med enajstimi {tevnimi mesti vstopov v osrednji del krajinskega parka se je za najmanj obremenjenega z vsega 99 vstopi izkazal prehod skozi naravni rezervat Mali Ro`nik. Ta podatek zagotovo razveseljuje naravovarstvenike. Med septembrskim nedeljskim {tetjem smo na 9 kontrolnih to~kah popisali 12.083 oseb. ^e jih interpoliramo na 18 to~k, dobimo pribli`no 18.500 vnosov; od tega je okrog 12.400 vstopov v park, preostale smo zabele`ili na kri`i{~ih. Januarja smo v parku na{teli 9056 oziroma slabih 13.900 oseb, ~e registrirane vstope prera~unamo na 18 kontrolnih to~k. [tevilo vstopov v krajinski park na izbrano januarsko nedeljo ocenjujemo na okrog 9300. Presene~a podatek, da je zimski obisk v dolo~enem ~asovnem intervalu (med 15.00 in 15.30) enakovreden jesenskemu in spomladanskemu, med 12.30 in 13.30 ga celo prese`e! Najve~ji januarski obisk smo zabele`ili na vhodih v Mostec in za Tivolskim gradom, kar pripisujemo zimskim {portnim aktivnostim, zlasti sankanju. Tudi sanka{ka proga od Francoskih {anc proti parku Tivoli, ki ji Ljubljan~ani pravijo Francoska, je bila izjemno dobro obiskana, saj je bila konec januarja 2010 sne`na odeja v Ljubljani debela skoraj pol metra (Na{e okolje 2010). Najve~je zimsko zmanj{anje obiskovalcev glede na ostala {tetja smo zaznali v parku Slika 49: Obremenjenost vhodnih mest v krajinski park. 76 GEORITEM 16 3 16 17 15 1 c Moste 2 [i{enski hrib 18 i 10 l 6 o Ro`nik 4 5 12 13 T i v 14 11 Legenda do 501 vstop od 501 do 1000 vstopov 4 {tevno mesto meja krajinskega parka od 1001 do 1500 vstopov od 1501 do 2000 vstopov nad 2000 vstopov Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 0,25 0,5 1 km 77 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Tivoli (podhod pri Jakopi~evem sprehajali{~u), kar pri~a o dvojem: da je Tivoli namenjen zlasti sprehodom, ki so pozimi manj »priljubljeni«, in da je za u`ivanje mnogih »zimskih radosti« potrebna vi{inska razlika. Sklepamo, da ve~ina sanka~ev ne privle~e sani pe{ iz mesta, temve~ se v park pripeljejo z avtomobilom in parkirajo na parkiri{~u Tivoli. Podobno kot ve~ina rekreacijskih dejavnosti v naravi ima tudi obiskovanje krajinskega parka dva letna vi{ka, spomladanskega in jesenskega. Zaradi vro~ine in dopustov v visokem poletju ter zaradi nizkih temperatur in kratkega dneva pozimi je takrat obisk manj{i. Ob~asno se pove~a ob nekaterih praznikih in/ali prireditvah (veliki {maren, sankanje s Francoskih {anc) ter seveda ob lepem vremenu, saj so tako reko~ vse aktivnosti v naravi povezane s primernim vremenom. Upo{tevati je treba, da med slovenskimi mesti Ljubljana ne slovi po ravno lepem vremenu. V obdobju 1991–2000 je imela povpre~no kar 145 dni z de`jem na leto (medmre`je 17). Ker smo sku{ali oceniti letni obisk krajinskega parka, smo tri {tetja opravili tudi med tednom. Ugotovili smo, da je obisk okrog trikrat manj{i kot nedeljski, kar pripisujemo hitremu `ivljenjskemu ritmu ter slu`benim in drugim obveznostim Ljubljan~anov. Z ve~kratnim {tetjem na treh kontrolnih to~kah med 10. in 18. uro smo ugotovili povpre~no 664 vstopov. ^e vrednost prera~unamo na vseh 14 vstopnih to~k, lahko sklepamo, da je krajinski park med tednom obiskalo v povpre~ju dobrih 5000 oseb. Vsa {tetja ob delovnikih so bila izvedena v »povpre~nem« vremenu (malo sonca, precej obla~nosti, izjemoma kak{na kaplja de`ja), a v spomladanskem ~asu, zato ocenjujemo, da je v drugih letnih ~asih povpre~ni dnevni obisk parka za okrog tretjino manj{i, kar bi pomenilo, da ~ez leto vsak delovni dan krajinski park obi{~e dobrih 3500 ljudi. Na podlagi terenskega opazovanja smo ocenili, da je pozimi povpre~ni nedeljski obisk za okrog 30 % manj{i od tistega, ki smo ga zabele`ili s {tetji v drugih letnih ~asih. Pozimi se torej ob nedeljah v krajinskem parku zadr`uje pribli`no 6000 ljudi, v drugih letnih ~asih pa okrog 9500. S terenskim ogledom smo pri{li do ugotovitve, da je sobotni obisk za okrog ~etrtino manj{i od nedeljskega. S pomo~jo ve~kratnega {tetja, opazovanja in izra~una smo torej pri{li do ocene, da Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib letno obi{~e okrog 1.750.000 obiskovalcev. V to {tevilko niso zajeti obiskovalci `ivalskega vrta in Hale Tivoli ter parkiri{~ Tivoli I in Tivoli II. @ivalski vrt Ljubljana povpre~no letno obi{~e ~etrt milijona obiskovalcev (Miheli~ 2010). Za na~rtovanje rekreacije in rekreacijske infrastrukture je nujno poznavanje najpomembnej{ih oblik rekreacijskih dejavnosti, saj so nekatere oblike bolj in druge manj zahtevne, lahko pa se med seboj celo izklju~ujejo ali tako zelo motijo, da je prizadeta kakovost rekreacije (Anko 1987). Glavna oblika rekreacije, ki smo jo ugotovili na obmo~ju parka, je s 73 % udele`encev hoja. Sledi kolesarjenje s 13 % rekreativcev, 7 % je teka~ev. Rezultati anketiranja se zelo dobro ujemajo s terenskim popisom, le da sta druga in tretja najpogostej{a rekreacijska oblika zamenjani: 13 % anketiranih obi~ajno te~e, 10 % pa jih kolesari. Ker je bila anketa izvedena proti koncu zime sklepamo, 78 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 50: V gozdnem osrednjem delu krajinskega parka sta med najbolj obiskanimi to~kami Mostec … Slika 51: … in Cankarjev vrh. 79 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar 350.000 {tevilo obiskovalcev 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 2009 2007 2008 2004 2005 2006 2002 2003 2001 1999 2000 1996 1997 1998 1995 1992 1993 1994 1990 1991 1988 0 1989 50.000 Slika 52: Gibanje {tevila obiskovalcev @ivalskega vrta Ljubljana v zadnjih 20 letih (Miheli~ 2010). 50.000 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 leto 2007 leto 2008 leto 2009 Slika 53: Mese~ni obisk @ivalskega vrta Ljubljana v letih 2007, 2008 in 2009 (Miheli~ 2010). 80 december november oktober september avgust julij junij maj april marec februar januar 0 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 Slika 54: Na Poti je najpogostej{a oblika rekreacije kolesarjenje. da mnogo vpra{anih {e ni pomislilo na kolesarjenje. Verli~ (2006) navaja, da je v gozd v katastrski ob~ini Zgornja [i{ka 68 % obiskovalcev pri{lo zaradi sprehoda, 20 % zaradi teka, precej manj pa zaradi kolesarjenja, gostinske ponudbe ali nabiranja plodov. Med posameznimi deli krajinskega parka so precej{nje razlike. V gozdnem delu je hoja najpogostej{a oblika rekreacije treh ~etrtin obiskovalcev, v parku Tivoli to velja za dve tretjini, na Poti pa le za 40 % tamkaj{njih obiskovalcev. Na odseku Poti se je s 43 % zastopanostjo kot najpogostej{a oblika rekreacije izkazalo kolesarjenje. Med kolesarji je priljubljen tudi park Tivoli, saj je bila kar ~etrtina popisanih obiskovalcev na kolesu, ~eprav je kolesarjenje v tem delu krajinskega parka prepovedano. Najmanj kolesarjev je v vzpetem delu krajinskega parka, najverjetneje zaradi ve~jih strmin in odsotnosti urejenih kolesarskih stez. Tek je najmanj pogost v Tivoliju (2 %), bolj v vzpetem svetu (10 %), {e najbolj pa na Poti (13 % obiskovalcev). Obiskovalcev s psi je bilo v krajinskem parku manj kot 5 %. Med njimi tekom leta ni zaznati posebnih odstopanj, saj `ivali rabijo sprehod ne glede na letni ~as. Pozimi je sicer v parku manj psov, a je tudi manj obiskovalcev. Zanimiva je ugotovitev, da je pozimi kar 60 % psov spu{~enih, medtem ko jih je v drugih letnih ~asih precej ve~ na povodcu; spu{~enih pa je le dobra tretjina. Ob majskem {tetju, ko smo zabele`ili skoraj tiso~ psov, jih je bilo najmanj, 13 % spu{~enih v parku Tivoli, v preostalih delih krajinskega parka pa kar 40 %! Sprehajanje s psi, ki niso na povodcu, je lahko problemati~no tako za naravo, zlasti za divjad, kot za druge obiskovalce. 81 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Zanimalo nas je tudi, koliko ~asa se obiskovalci povpre~no zadr`ujejo na zavarovanem obmo~ju. Z anketiranjem smo ugotovili, da sta si glede na ta kazalnik Tivoli in gozdni del parka zelo podobna; v gozdnem osrednjem delu parka se obiskovalci zadr`ujejo le za odtenek dlje. Na obeh obmo~jih je najve~, 37 % tak{nih, ki so v parku slabo uro (od 41 do 60 minut), sledijo tak{ni, ki obi{~ejo park za od 21 do 40 minut, njim pa tak{ni, ki parkovno obmo~je zapustijo prej kot v 20 minutah. Ljudi, ki bi se v krajinskem parku zadr`evali ve~ kot 2 uri, je zelo malo, kar potrjuje domnevo, da je krajinski park zlasti rekreacijsko obmo~je, kjer si Ljubljan~ani sku{ajo na hitro »napolniti baterije«. V krajinski park prihajajo ljudje iz vseh delov mesta, najve~ iz bli`nje [i{ke (27 %) in, zanimivo, nekoliko bolj oddaljenega Be`igrada (19 %), kjer primanjkuje vzpetin. Iz Centra in z Vi~a, ki krajinski park obrobljata z vzhodne in ju`ne strani, prihaja 18 % oziroma 15 % vpra{anih obiskovalcev obmo~ja. Prebivalci Most in Rudnika so zastopani z okrog 10 %. Povsem druga~no sestavo obiskovalcev ima `ivalski vrt, saj je bilo pred njim skoraj tri ~etrtine vpra{anih iz drugih koncev Slovenije. 120 {tevilo obiskovalcev 100 80 60 40 20 0 gozdni osrednji del Tivoli zahodni del 20 minut in manj od 21 do 40 minut od 41 do 60 minut od 61 do 90 minut od 91 do 120 minut ve~ kot 120 minut Slika 55: Povpre~ni ~as zadr`evanja obiskovalcev v krajinskem parku (N = 300). 82 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 56: Med ve~jimi problemi krajinskega parka je neurejeno parkiranje, zaradi katerega se uni~uje gozdna podrast. Slika 57: Parkirna zmeda pred vhodom v `ivalski vrt. 83 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Preglednica 5: [tevilo popisanih vozil 23. maja 2010 po popisnih lokacijah. Tivoli ob 9. uri skupaj 162 162 ob 12. uri od 9. ure 50 na novo 434 skupaj 484 ob 15. uri od 9. ure 41 od 12. ure 70 na novo 254 skupaj 365 ob 18. uri od 9. ure od 12. ure od 15. ure na novo skupaj 10 20 60 202 292 16 32 48 ob 15. uri od 9. ure od 12. ure na novo skupaj 12 20 18 50 ob 18. uri od 9. ure od 12. ure od 15. ure na novo skupaj 11 16 16 13 56 4 82 86 ob 15. uri od 9. ure od 12. ure na novo skupaj 1 16 37 54 ob 18. uri od 9. ure od 12. ure od 15. ure na novo skupaj 0 6 5 27 38 ob 18. uri od 9. ure od 12. ure od 15. ure na novo skupaj 8 1 38 167 214 skupaj 1303 Ve~na pot (ob [tudentskem naselju) ob 9. uri skupaj 26 26 skupaj 180 ob 12. uri od 9. ure na novo skupaj gostilna Pod Ro`nikom (^ad) ob 9. uri skupaj 12 12 skupaj 190 ob 12. uri od 9. ure na novo skupaj `ivalski vrt (vsa parkiri{~a) ob 9. uri skupaj 55 55 skupaj 1068 84 ob 12. uri od 9. ure 13 na novo 435 skupaj 448 ob 15. uri od 9. ure 10 od 12. ure 43 na novo 298 skupaj 351 GEORITEM 16 Pot ob 9. uri skupaj 10 10 skupaj 29 ob 12. uri od 9. ure na novo skupaj 1 4 5 ob 15. uri od 9. ure od 12. ure na novo skupaj 1 0 6 7 ob 18. uri od 9. ure od 12. ure od 15. ure na novo skupaj 0 0 2 5 7 Mostec (vsa »parkiri{~a«) ob 9. uri skupaj 58 58 skupaj 650 ob 12. uri od 9. ure 39 na novo 109 skupaj 148 ob 15. uri od 9. ure 21 od 12. ure 22 na novo 140 skupaj 183 ob 18. uri od 9. ure od 12. ure od 15. ure na novo skupaj 20 14 94 133 261 ob 12. uri od 9. ure na novo skupaj ob 15. uri od 9. ure od 12. ure na novo skupaj 4 1 4 9 ob 18. uri od 9. ure od 12. ure od 15. ure na novo skupaj 4 1 3 9 17 ob 15. uri 1019 ob 18. uri 885 Pod hribom ob 9. uri skupaj 8 8 skupaj 43 SKUPAJ ob 9. uri 331 4 5 9 ob 12. uri 1228 Slika 58: Prometna ureditev v krajinskem parku. p str. 86 Slika 59: Gibanje obiskovalcev krajinskega parka 23. maja 2010 na izbranih kri`i{~ih. p str. 87 85 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Legenda Prometni znak neurejeno parkiri{~e prepoved za vsa vozila urejeno parkiri{~e dovoljeno za vsa vozila razen koles meja krajinskega parka proga mestnega avtobusa kolesarska pot Pot Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 86 0 0,25 0,5 1 km GEORITEM 16 8 2 9 7 Legenda manj kot 500 obiskovalcev od 500 do 1000 obiskovalcev 9 {tevno mesto meja krajinskega parka ve~ kot 1000 obiskovalcev Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 0,25 0,5 1 km 87 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Kljub precej{nji bli`ini se kar 45 % vpra{anih poda v krajinski park z avtomobilom ali motorjem. 27 % jih pride pe{, 18 % s kolesom in le 10 % z javnim prevoznim sredstvom. Tiste, ki se pripeljejo z avtobusom, ~aka {e nekaj hoje, saj ni niti do parka, kaj {ele po njem speljane nobene proge mestnega avtobusa. Ne glede na prevozno sredstvo najve~ anketiranih obiskovalcev rabi od doma do zavarovanega obmo~ja od 16 do 30 minut, 36 % jih lahko pride do parka v od {estih do 15 minutah, »sre~ne`ev«, ki imajo krajinski park tako reko~ pred vrati, pa je 5 %. 16 % vpra{anih rabi do parka ve~ kot pol ure. Dokaj dolg ~as potovanja od doma do parka pripisujemo dejstvu, da je bila polovica anket izvedena na Pre{ernovem trgu, torej ne le med uporabniki krajinskega parka, pa tudi zelo slabi prometni infrastrukturi v parku. V celotnem krajinskem parku sta samo dve urejeni parkiri{~i. V Tivoliju je 450 parkirnih mest (medmre`je 18), pri `ivalskem vrtu pa 120 (Miheli~ 2010). Na obeh je 23. maja parkiralo tri ~etrtine obiskovalcev, ki so se v park pripeljali z osebnimi vozili. Ta dan smo v parku zabele`ili 3475 vozil, od tega najve~, 1228, ob 12. uri. V {tirih {tetjih smo na{teli 2745 razli~nih vozil, saj so bila nekatera parkirana dalj ~asa in smo jih zabele`ili ve~krat. Ugotovili smo, da je 80 % vozil parkiranih manj kot 3 ure, a so med posameznimi deli parka precej{nje razlike. Najve~ vozil je bilo za dalj{i ~asa parkiranih na nekdanji raz{iritvi cesti{~a ob Cesti 27. aprila; predvidevamo, da so lastniki vozil {tudenti iz [tudentskega naselja. Pri `ivalskem vrtu je za manj kot 3 ure parkiranih 86 % vozil. Na tej lokaciji se je v enem dnevu izmenjalo skoraj 1000 vozil. @ivalski vrt je priljubljen cilj dru`inskih izletov, saj je bilo na parkiri{~u kar 85 % anketiranih skupaj z dru`ino. Zaskrbljujo~ je podatek, da je ob konicah na urejenem delu parkiri{~a le ~etrtina vozil. ^e bi bila parkiri{~a urejena, bi bila pripravljena pla~ati parkirnino nekaj ve~ kot polovica vpra{anih. Prav tako dobra polovica bi bila pripravljena uporabljati mestni avtobus, ~e bi ta kro`il okrog Ro`nika in [i{enskega hriba vsaj na vsake pol ure. Anketiranje obiskovalcev, ki so v park pri{li z avtom, je pokazalo tudi, da se ti obi~ajno zadr`ujejo na obmo~ju, kjer so parkirali. Zaskrbljujo~ je zlasti precej{en dele` obiskovalcev, ki so se pripeljali z vozilom v gozdni osrednji del parka (7 %). Mo~no izstopa Mostec, saj se je majsko nedeljo skozi glavni vhod pripeljalo 689 oziroma 23 % obiskovalcev. Ti so parkirali nekje ob cesti, ki vodi proti skakalnicam, saj je bilo pri naslednji kontrolni to~ki – mosti~ku – »voza~ev« le {e 5 %. Ugotovili smo, da je krajinski park pri obeh spolih pribli`no enako priljubljen. Najve~ (44 %) obiskovalcev je starih med 15 in 35 let, s 36 % zastopanostjo sledijo pripadniki starostne skupine od 36 do 65 let. Starej{ih od 65 let je le 6 %, saj starostniki dalj{ih sprehodov ne zmorejo brez vmesnih postankov, v parku pa primanjkuje klopi (Kranjec Mena{e 2010; Kurin~i~ Miku` 2010). S popisom smo sku{ali ugotoviti tudi najpogostej{e oblike dru`enja obiskovalcev. Od tega so namre~ odvisne dinamika, vedenjske zna~ilnosti, potrebe po infrastrukturi, (ne)zdru`ljivost razli~nih oblik rekreacije … (Anko 1987). Ocenjevanje skupin 88 GEORITEM 16 6% 3% 1% 1% 10 % 27 % 16 % 38 % 43 % 18 % 35 % Tivoli `ivalski vrt Mostec gostilna Pod Ro`nikom (^ad) 2% Ve~na pot pri [tudentskem naselju Pod hribom POT Slika 60: Dele` parkiranih vozil po popisnih lokacijah (N = 2745). pe{ z osebnim avtomobilom s kolesom z avtobusom z mopedom/motorjem Slika 61: Na~in potovanja od doma do krajinskega parka (N = 300). je bilo seveda subjektivno, tako kot tudi ocenjevanje nekaterih drugih parametrov (starost, obutev). Popis obiskovalcev je razkril, da je v krajinskem parku ~etrtina obiskovalcev samih, ~etrtina v paru, ~etrtina je dru`in, 18 % jih pride v park s prijateljem, 7 % pa v ve~jih skupinah. Da bi ugotovili, za kak{no obliko rekreacije je najbolj privla~en Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, smo popisovali tudi obutev obiskovalcev. Raz~lenili smo jo na nizko ali visoko pohodno obutev (~evlji za treking, »gojzarji«), nizko {portno (superge), lahko {portno obutev ({portni sandali), mestno obutev in kategorijo drugo. Ker se obutev med letnimi ~asi zelo spreminja, je morda bolj kot splo{na sestava zanimiva primerjava med posameznimi deli parka. Maja je povsod prevladovala nizka {portna obutev, a so se dele`i njenih uporabnikov razlikovali, od 67 % na Poti do 52 % v Tivoliju. V parku Tivoli izstopa dele` obiskovalcev z mestno obutvijo, kar ka`e, da je Tivoli za {tevilne uporabnike del mestnega okolja, kamor se odpravijo na kraj{i »oddih« kar v mestni opravi. Dele` uporabnikov mestne obutve je velik tudi v osrednjem delu krajinskega parka, zlasti na ra~un Mosteca, kamor se ~etrtina obiskovalcev pripelje z avtomobilom. V gozdnem delu parka je precej ve~ (14 %) obiskovalcev s pohodno obutvijo, kar nakazuje, da obmo~je jemljejo bolj »resno«, kot pravi pohod89 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ni{ki cilj, ne zgolj sprehajali{~e v naravi. Na Poti glede na ostali obmo~ji izstopajo obiskovalci z lahko, odprto {portno obutvijo, saj je celotna trasa suha, posuta s peskom in kot tak{na primerna za dalj{e, nezahtevne sprehode. 9. Krajinski park kot vrednota Slovar slovenskega knji`nega jezika (1994) besedo vrednota razlo`i kot nekaj, »… ~emur priznava kdo veliko na~elno vrednost in mu zato daje prednost …«. Vrednoto dolo~amo z vrednotenjem, pri ~emer razli~nim stvarem pripi{emo dolo~eno vrednost. S tem nekatere stvari postanejo vrednej{e, pomembnej{e in bolj `elene od drugih. Lahko torej re~emo, da je vrednota nekaj, kar v dolo~enem ~asu zaradi posebnih lastnosti prepoznamo kot pomembnej{e in zaradi tega vrednej{e. Ker pa se dru`ba s~asoma razvija in spreminja, z njo pa se spreminjajo tudi kriteriji in merila, so spremembam podvr`ene tudi vrednote ([mid Hribar 2008). Ena izmed izto~nic na{ega dela je bilo poizvedovanje, ali je Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib vrednota, in ~e je, kak{na je. Krajinski park je za Ljubljan~ane zagotovo zelo pomemben, saj jim ponuja raznoliko do`ivljanje narave ter mo`nost psihi~ne sprostitve in rekreacije v naravnem okolju. Sode~ po mnenjih v intervjujih lahko sklenemo, da predstavlja vrednoto, ki jo je treba varovati. Kot prvo in klju~no vrednost obravnavanega obmo~ja izpostavljamo neposredno bli`ino narave (341 ha gozda in 43 ha oblikovanega parka Tivoli), ki se zajeda v sredi{~e mesta in do katere imajo prost dostop {tevilni prebivalci in obiskovalci Ljubljane. Torelli (2010) meni, da tak{no so`itje mesta z gozdom, kjer mesto prek oblikovanega parka prehaja v ohranjen gozd, te`ko najdemo v drugih ve~jih evropskih mestih. [e ve~, v Ljubljani se je mogo~e v pi~lih 15 minutah skozi sredi{~e mesta sprehoditi iz enega gozda (Ro`nik in [i{enski hrib) v drugega (Golovec) (Ro`i~ 2010). To dejstvo v ospredje postavlja rekreacijske in socialne vidike. Gozd ljudem omogo~a razli~ne oblike sprostitve, rekreacije na sve`em zraku in do`ivljanja narave, kar pomembno prispeva k dobrobiti bivanja v mestu (Pirnat 2010; Pergovnik Coti~ 2010). V tehnolo{ki dobi, ko smo se v urbanih sredi{~ih oddaljili od narave, je zagotavljanje vsakodnevnega stika z naravo, znotraj katere {e lahko prepoznavamo in ob~udujemo naravne ritme, posebej pomembno. Da je obravnavano obmo~je, {e zlasti Tivolski grad z okolico, me{~anom neko~ pomenilo tudi estetsko vrednoto, pri~a podatek, da so leta 1860, ko je takratni ljubljanski `upan Costa odkupil Podturn, ~asopisi Tivoli opisovali kot »najlep{i kraj ljubljanski« (Ovsec 1994). K lepoti krajinskega parka prispevajo tudi gozdni robovi, ki se z letnimi ~asi spreminjajo. V krajinskem parku so poudarjeni tudi ekolo{ki in ekosistemski vidiki, saj je v Ljubljani gozdni ekosistem, ki zagotavlja `ivljenjske prostore {tevilnim `ivalskim in rastlinskim vrstam, hkrati pa prispeva h kakovosti `ivljenja ljudi. Pri vzdr`evanju biotske raznovrstnosti so pomembna naravna 90 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 Slika 62: V krajinskem parku lahko sledimo `ivljenjskemu ciklu narave. 10 % 25 % 3% 3% 8% 23 % 28 % narava obiskovalci rekreacija park sprostitev drugo dru`enje Slika 63: Miselne asociacije anketirancev na dele krajinskega parka, ki jih najpogosteje obiskujejo (N = 300). 91 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Kaj vam pomeni park Tivoli? Pre{ernov trg stik z naravo Cankarjev vrh fizi~na aktivnost psihi~na sprostitev Mostec pre`ivljanje prostega ~asa z dru`ino, igranje na igralih Kaj vam pomeni gozdni del Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba? dru`enje s prijatelji Pre{ernov trg mno`i~no sre~anje (kresovanje) Cankarjev vrh kraj za zmenke sprehajanje psa ali druge doma~e `ivali Mostec nabiranje plodov Kaj vam pomeni zeleni pas med Kosezami in Brdom? kulinarika (obisk gostiln, piknik) Pre{ernov trg obisk razstave, muzeja Cankarjev vrh krmljenje ptic drugo Mostec 0% 10 % 20 % 30 % 40 % Slika 64: Pomen parka Tivoli, gozdnega osrednjega dela Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba ter zelenega pasu med Kosezami in Brdom za anketirance glede na kraj anketiranja (N = 300). 92 GEORITEM 16 mokri{~a (Ro`i~ 2010; Tav~ar 2010b), kjer so {e ohranjene barjanske vrste. Povsem razumljivo je, da so v takem okolju ekonomski vidiki potisnjeni v ozadje. Ve~plastnost urbanega gozda, ki je hkrati naravna in kulturna dedi{~ina, je treba upo{tevati tudi pri upravljanju s krajinskim parkom! Druga vrednost, ki na prvi pogled ni tako o~itna, je vodnatost obmo~ja (Jerman 2010, Ro`i~ 2010). Na Ro`niku in [i{enskem hribu so {tevilni izviri in studenci. Ni naklju~je, da se pot od Bellevueja do [vicarije imenuje Pot sedmih mosti~kov (Jerman 2010; Ro`i~ 2010), v bli`ini gostilne Pod Ro`nikom (^ad) pa je na za~etku 20. stoletja delovalo knajpali{~e (Ovsec 1994; Torelli 2010). Torelli (2010) je opozoril {e na muzejsko oziroma vzgojno vrednost obmo~ja, ki nam omogo~a dojemanje gozda kot `ivega muzeja. Semkaj uvr{~amo tudi neokrnjeni predel gozda oziroma tako imenovano urbano divjino. Ne gre torej le za oblikovani park, ampak tudi gozd, v katerem je {e mogo~e videti veverico, srno, zajca, fazana, lisico! Medtem, ko so parki v prestolnicah sorazmerno obi~ajni, je gozd, ki daje vtis divjine, v neposredni bli`ini sredi{~ glavnih mest prava redkost (Kurin~i~ Miku` 2010; Kranjec Mena{e 2010). »Divjina«, ki je pravzaprav posledica slabega vzdr`evanja gozda zaradi neurejenih lastni{kih razmerij, v manj{em obsegu predstavlja dodatno vrednost, saj me{~anom ponuja mo`nosti ogleda in primerjave »naravnega« gozda z vzdr`evanim. Vse to potrjujejo rezultati anketiranja, ki razkrivajo, da anketiranci obmo~je krajinskega parka miselno povezuje jo z rekreacijo, naravo in sprostitvijo, manj pa z dru`enjem, obiskovalci in parkom. Pri vpra{anjih, kaj anketirancem pomenijo park Tivoli, gozdni del Ro`nika in [i{enskega hriba ter zeleni pas med Kosezami in Brdom, so ti lahko izbrali najve~ dva izmed vnaprej predvidenih odgovorov. Na podlagi analize gradiva lahko sklepamo, da jim vsa tri obmo~ja, {e zlasti pa gozdni del, v najve~ji meri pomenijo stik z naravo. Po pomenu sledijo fizi~ne aktivnosti, ki so {e zlasti priljubljene v gozdnem delu in zelenem pasu, manj pa v Tivoliju, ter psihi~na sprostitev in vzdr`evanje socialnih stikov, kot sta pre`ivljanje prostega ~asa z dru`ino in dru`enje s prijatelji. Pri slednjih je opazen malenkostno ve~ji pomen parka Tivoli. Manj{emu {tevilu anketiranih vsa tri obmo~ja pomenijo tudi prostor za sprehajanje psov ali drugih doma~ih `ivali, kraj za zmenke, mno`i~na sre~anja, krmljenje ptic, nabiranje plodov, obisk razstav in/ali muzejev ter kulinariko. Podobne ugotovitve v raziskavi o odnosu javnosti do gozdov v mestih navaja tudi @i`kova (2010), pri kateri med razlogi za obisk gozdov prednja~i rekreacija (sprehod, tek, kolesarjenje), pribli`no enakovredno si sledijo sprostitev po napornem dnevu, sprehajanje s psom ter umik od mestnega vrve`a, manj pomembni pa so opazovanje dreves in `ivali, nabiranje plodov, zdravje in dru`enje s prijatelji. Zanimalo nas je tudi, katere rastlinske in `ivalske vrste se anketiranim najbolj vtisnejo v spomin. Za vsako obmo~je so lahko navedli najve~ po tri `ivalske in rastlinske 93 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ARHIV VIKTORJA TAN^I^A Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib BOJAN ERHARTI^ Slika 65: Pomembna vrednota obiskovalcev je tradicija obiskovanja gostiln – na Ro`niku neko~. Slika 66: Pomembna vrednota obiskovalcev je tradicija obiskovanja gostiln – na Ro`niku dandanes. 94 ARHIV VIKTORJA TAN^I^A GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 67: V gostilni Pod Ro`nikom (^ad) so pred 2. svetovno vojno pripravljali slovenske jedi … Slika 68: … danes pa privablja goste s kakovostno srbsko hrano. 95 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar 25 % 20 % 15 % 10 % 5% 0% @ivalske in rastlinske vrste, ki se anketiranim najbolj vtisnejo v spomin v parku Tivoli. psi ptice veverice golobi race, labodi @ivalske in rastlinske vrste, ki se anketiranim najbolj vtisnejo v spomin v gozdnem delu Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba. `abe ro`e, cvetlice kostanji bukev smreka @ivalske in rastlinske vrste, ki se anketiranim najbolj vtisnejo v spomin v zelenem pasu med Kosezami in Brdom. druga drevesa okrasno grmovje zelenje gobe trava drugo ni podatka Slika 69: @ivali in rastline, ki se anketirancem v parku Tivoli, v gozdnem osrednjem delu Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba ter v zelenem pasu med Kosezami in Brdom najbolj vtisnejo v spomin (N = 300). vrste. Med `ivalmi se anketiranci v parku Tivoli najbolj spominjajo psov, ptic (med njimi izstopajo golobi) in veveric; med rastlinami pa cvetlic na splo{no, dreves (med njimi posebej izpostavljajo kostanje) in trave (zelenice), v manj{i meri pa okrasnega grmovja. V gozdnem osrednjem delu parka se slika spremeni, saj tu izstopajo drevesa in ptice. Medtem ko vpra{ani v Mostecu izpostavljajo ptice, anketiranci s Cankarjevega vrha in Pre{ernovega trga na prvo mesto postavljajo drevesa. Anketiranci se iz gozdnega dela parka spominjajo {e veveric, `ab in v manj{i meri psov, posebej pa omenjajo tudi kostanje, smreke, bukve in gobe. V zelenem pasu ob Poti med Kosezami in Brdom spet prednja~ijo psi, anketiranci pogosto omenjajo tudi race in labode, saj je Pot speljana mimo Kose{kega bajerja. Veverice in `abe v tem delu parka navajajo le redki. Med rastlinami se anketiranci v tem delu krajinskega parka pogosteje spominjajo zelenja na splo{no, nekoliko manj dreves, znatno manj pa cvetlic, ki v tem pasu dejansko niso tako vpadljive, kot na primer v parku Tivoli. 96 GEORITEM 16 Slika 70: Asociacije na besedno zvezo »Ro`nik in [i{enski hrib«, kot so jih izpostavili intervjuvanci; ve~ja pisava nakazuje ve~krat navedeno asociacijo. Zanimiv pogled na obmo~je so podali intervjuvanci, ki so za besedno zvezo »Ro`nik in [i{enski hrib« na{teli vrsto zanimivih asociacij. Pri tem nas je presenetilo, da nekatere obmo~je asociira tudi na divje odlaganje odpadkov in na breme neurejenih lastni{kih razmerij. Kljub temu, da je obmo~je `e od leta 1984 zavarovano z odlokom, to dejstvo med naj{ir{o javnostjo ni dovolj znano. Kos (2010) je poudaril, da so se ljudje krajinskega parka zavedli {ele s postavitvijo informativnih tabel v zadnjih letih. Kljub temu je presenetljivo, da se samo dobra polovica (53 %) od 300 vpra{anih zaveda, da je obmo~je zavarovano z odlokom; 11 % anketirancev je prepri~anih, da obmo~je ni zavarovano, kar dobra tretjina (36 %) pa jih na vpra{anje ni znalo odgovoriti. Med 267, ki so odgovorili pritrdilno oziroma niso vedeli ali je obmo~je zavarovano ali ne, jih je 40 % navedlo, da je obmo~je zavarovano kot krajinski park, 9 % kot regijski park, 6 % kot narodni park, 1 % kot naravni rezervat, 4 % kot naravni spomenik, 3 % pa kot spomenik oblikovane narave. 36 % jih je izjavilo, da ne vedo, kak{en je status zavarovanega obmo~ja. Poudariti pa je treba, da se odgovori pomembno razlikujejo glede na lokacijo anketiranja. Obiskovalci parka v Mostecu so namre~ veliko bolje seznanjeni z vrsto zavarovanja kot naklju~no povpra{ani posamezniki na Pre{ernovem trgu v mestnem sredi{~u. Ob razmi{ljanjih o vrednosti krajinskega parka se je pomembno zavedati tudi dejavnikov, ki ga ogro`ajo. Anketiranci so med mo`nimi dejavniki ogro`enosti posebej izpostavili odpadke (26 %), ~loveka v naj{ir{em pomenu besede (20 %), promet (16 %) in gradbene posege (10 %). Vendar pa iz anketnih vpra{anj odprtega tipa ne moremo razbrati, v kak{nem smislu naj bi ~lovek ogro`al preu~evano obmo~je. Med preostalimi 28 % navedbami so se pojavili {e vandalizem (6 %), psi (5 %), slabo vzdr`evanje (3 %), mno`i~nost (3 %) in kategorija drugo (11 %), ki vklju~uje bolezni, {kodljivce, lubadarja, bli`ino mesta, ogljikov dioksid, slab zrak in podobno. Zanimivo je, da 97 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar 60 50 40 30 20 10 0 Pre{ernov trg narodni park naravni rezervat ne vem Cankarjev vrh regijski park naravni spomenik ni podatka Mostec krajinski park spomenik oblikovane narave Slika 71: Poznavanje statusa zavarovanja obmo~ja Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib med anketiranimi na Pre{ernovem trgu, Cankarjevem vrhu in v Mostecu (N = 300). se pomen navedenih glavnih dejavnikov ogro`anja bistveno razlikujejo glede na lokacijo anketiranja. Tako anketirani na Pre{ernovem trgu na prvo mesto postavljajo odpadke, zatem ~loveka, promet in gradbeni posegi se jim skorajda ne zdijo problemati~ni. V nasprotju z njimi anketirani na Cankarjevem vrhu in v Mostecu menijo, da preu~evano obmo~je v bistveno ve~ji meri ogro`a promet. V Mostecu kot dodaten razlog za zaskrbljenost navajajo ~loveka, na Cankarjevem vrhu pa naj bi anketirance najbolj skrbeli odpadki. Na vpra{anje o mote~ih dejavnikih na obmo~ju Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba so anketiranci med vnaprej pripravljenimi odgovori lahko izbrali najve~ dva. Najbolj jih motijo odpadki (29 %), vandalizem (12 %), spu{~eni psi in njihovi iztrebki (12 %) ter neurejeno parkiranje oziroma premalo parkirnih mest (11 %). Manj mote~i dejavniki so hrup (9 %), pozidava in gradbeni posegi (6 %), preveliko {tevilo 98 GEORITEM 16 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5% 0% Pre{ernov trg odpadki ~lovek promet Cankarjev vrh drugo* gradbeni posegi vandalizem Mostec psi slabo vzdr`evanje mno`i~nost Slika 72: Poglavitni dejavniki, ki po mnenju anketiranih oseb na Pre{ernovem trgu, Cankarjevem vrhu in v Mostecu ogro`ajo obmo~je krajinskega parka (N = 300). obiskovalcev (6%), motoristi (3%), pomanjkanje varnosti (3%), neurejen videz obmo~ja (2 %) in slabo vzdr`evane poti (2 %). 4 % vpra{anih na obravnavanem obmo~ju ne moti prav ni~. Z izjemo odpadkov in prometa so v drugih opravljenih raziskavah obravnavani drugi dejavniki, na primer pri @i`kovi (2010) smeti, uni~ene klopi in table, mrtvo in po{kodovano drevje, blatne poti, zara{~enost in nepreglednost, pri Mlinarju (1971, citirano po @i`kovi 2010) pa avtomobilski promet, kolesarji, odpadki, zanemarjenost, nenegovanost gozda, okrnjenost narave, neurejene ceste in poti ter prah na cesti. Razlike so najbr` posledica osredoto~enosti njunih raziskav na gozdni del Ro`nika, medtem ko sta park Tivoli ter zeleni del med Kosezami in Brdom potisnjena v ozadje. Iz analize je razvidna raz~lenjenost krajinskega parka na tri prepoznavne dele: urejen parkovni del (Tivoli), gozdni del (Ro`nik in [i{enski hrib) ter zeleni pas med Kosezami in Brdom. Vsak od njih ima zna~ilno prepoznavnost, ponuja druga~ne na~ine do`ivljanja narave oziroma pre`ivljanja prostega ~asa ter nudi razli~ne `ivljenjske prostore rastlinam in `ivalim, kar potrjujejo anketna raziskava in izsledki iz litera99 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5% 0% Pre{ernov trg odpadki parkiranje (neurejeno, premalo mest) preve~ obiskovalcev pomanjkanje varnosti drugo Cankarjev vrh psi (spu{~eni, iztrebki) hrup ni~ (vse je šok’) neurejen videz obmo~ja ni podatka Mostec vandalizem pozidava, gradbeni posegi motoristi slabo vzdr`evanje poti Slika 73: Dejavniki, ki so po mnenju anketiranih oseb na Pre{ernovem trgu, Cankarjevem vrhu in v Mostecu v krajinskem parku najbolj mote~i (N = 300). ture. Na vse tri dele pa je treba gledati kot na dopolnjujo~o celoto, saj prav prepletanje razli~nih prostorov, pomembnih tako za ljudi, kot za rastlinske in `ivalske vrste (pestrost habitatnih tipov), predstavlja edinstveno dodano vrednost. Prav zaradi tega prepleta se obmo~je Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba bistveno razlikuje od ostalih parkov, gozdov oziroma zelenih povr{in, ki jih najdemo v drugih ve~jih evropskih mestih. Celotno obmo~je prek celega leta ponuja obiskovalcem mo`nosti razli~nega na~ina pre`ivljanja prostega ~asa, obenem pa jim omogo~a do`ivljanje spreminjanja narave tako v dolo~enem letnem ~asu, kot v razli~nih letnih ~asih. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da se gozda, kakr{en je Ro`nik s [i{enskim hribom, ne da poustvariti, »… zato je treba narediti vse, kar je mogo~e, da se ga ohrani v najve~ji mo`ni meri …« (Oro`en Adami~ 2010). Posebno vrednost tega obmo~ja nakazuje tudi okoli{~ina, da so naravovarstveniki `e leta 1961 opozorili na po njihovem mnenju neustrezno lokacijo `ivalskega vrta in izrazili `eljo, da se ga preseli v Kose{ki bor{t (Butina 2009). 100 GEORITEM 16 Namesto zaklju~ka analize vrednot v razmislek navajamo Chevalleriejevo misel, v kateri opozarja, da je »… za nadaljnji razvoj parka Tivoli pomembno, da `e danes ovrednotimo celoten prostor mesta Ljubljane in ga kot »zeleni pas« zapi{emo v prostorsko na~rtovanje. Naloga, ki jo bo ko{~ek za ko{~kom uresni~evala kot svojo dol`nost vsaka generacija, bo odlo~ala o kakovosti `ivljenja v Ljubljani …« (Chevallerie 1994). 10 Nosilna sposobnost in conacija krajinskega parka Nosilna sposobnost naravnega okolja je eno od osrednjih vpra{anj, ki se pojavljajo v tovrstnih raziskavah. Prepri~ljivih odgovorov o mejah pravzaprav ni, saj gre za kompleksen sistem s prevelikim {tevilom spremenljivk. Temeljno vpra{anje je, koliko obiskovalcev lahko v dolo~enem ~asu obi{~e dolo~eno obmo~je, ne da bi bila bistveno ogro`ena tamkaj{nja narava na eni strani in da je za ~loveka {e vedno privla~no na drugi. To vpra{anje si je treba zastaviti dovolj zgodaj, kajti, ko je meja enkrat prese`ena, je obi~ajno prepozno za primerno ukrepanje. Narava je namre~ takrat `e tako degradirana, da je njena regeneracija zelo ote`ena. Obisk najla`je nadzorujemo na dva na~ina, s premi{ljeno kakovostjo in koli~ino infrastrukture na tem obmo~ju ter s preusmerjanjem obiskovalcev na podobne, vendar manj obremenjene lokacije v bli`ini. Normativi za gibanje v naravnem okolju so postavljeni zlasti z vidika razli~nih rekreacijskih zmogljivosti (Debelak 1970): • tehni~na rekreacijska zmogljivost (najve~ja mo`na gostota uporabnikov na dolo~enem obmo~ju, da je izvajanje rekreacije {e neovirano in v mejah ugodnega po~utja), • ekolo{ka rekreacijska zmogljivost (tehni~na rekreacijska zmogljivost, zmanj{ana za del, ki je za dolo~eno obmo~je potreben za zagotovitev ekolo{kega ravnovesja), • ekonomska rekreacijska zmogljivost ({tevilo uporabnikov rekreacijskega obmo~ja, ki ob normalni uporabi zagotavljajo spodnjo mejo rentabilnosti vlo`enih sredstev), • socialnopsiholo{ka rekreacijska zmogljivost (zmogljivost dolo~enega rekreacijskega obmo~ja, ki je hkrati zasedeno s takim {tevilom uporabnikov, da omogo~a ugodno ~love{ko so`itje glede na razli~no socialno strukturo in mentaliteto uporabnikov ob razli~nem rekreacijskem udejstvovanju), • optimalna rekreacijska zmogljivost (skupek celovite in usklajene rekreacijske intenzivnosti izkori{~anja posameznega rekreacijskega vira). Na podlagi normativov lahko sklepamo, da dnevna nosilna sposobnost v celotnem krajinskem parku praviloma ni prese`ena, saj smo ob spomladanskih konicah zabele`ili 32 obiskovalcev dnevno na hektar parka. Notranja porazdelitev obremenjenosti ka`e dolo~ene razlike. [tetja so pokazala, da je najmanj obremenjen najkakovostnej{i gozdni osrednji del parka z 22 obiskovalci dnevno na hektar obravnavanih zemlji{~ (6214 zabele`enih vstopov). Precej ve~je zgostitve (147 obiskovalcev 101 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Preglednica 6: Primerjava normativov (obiskovalcev na hektar) za rekreacijo v zelenju pri razli~nih avtorjih (Debelak 1970). avtor primestne zelene povr{ine robni del osrednji del parki Schulz Ihlen Feld 124–183 46 10–20 5 7–10 13–15 sovjetski normativ 50 Debelak 10–183 7–46 13–50 dnevno na hektar zemlji{~) so v Tivoliju (6336 zabele`enih vstopov), ki s svojo parkovno ureditvijo in posledi~no bolj odprtimi pogledi tudi vizualno ne zmanj{uje ob~utka ve~je zgo{~enosti obiskovalcev. Najve~ja zgostitev obiskovalcev je verjetno na Poti, kjer zaradi ene same poti te`je predstavimo gostoto obiskovalcev. Veliko koncentracijo obiskovalcev nakazujejo `e absolutne vrednosti, saj smo na dveh glavnih vstopnih mestih, medsebojno oddaljenih vsega 2,2 km, zabele`ili kar 2403 vstope. Ve~ji konflikt je na ravnini med te`je zdru`ljivima skupinama pe{cev in kolesarjev, ki praviloma uporabljata iste poti. Lepo majsko nedeljo smo na Poti med vsemi obiskovalci zabele`ili kar 43% kolesarjev, v Tivoliju pa 27%, ~eprav tam vo`nja s kolesi ni dovoljena. Bistveno ve~je zgostitve obiskovalcev opa`amo na vstopnih mestih ob konicah. Ob koncih tedna sta dve, ob delovnikih pa le ena, popoldanska. Vsako leto je v krajinskem parku precej mno`i~nih prireditev, ki privabijo na majhno povr{ino veliko obiskovalcev. Ve~inoma gre za prireditve na tradicionalnih lokacijah. Najbolj tradicionalna prireditev sploh je 1. maja, ob prazniku dela na Cankarjevem vrhu in v okolici. Ljudje se pogosto zbirajo tudi v Mostecu (sre~anja politi~nih strank, raznih zdru`enj, tekmovanja na smu~arski skakalnici …) ter v Tivoliju na in ob Pasji ravni (koncerti, teka{ke prireditve …). Glavni problem ob mno`i~nih prireditvah je ~ezmeren hrup, ki, ~e zanemarimo preostale obiskovalce parka, moti zlasti `ivali. V Mostecu je problemati~no tudi parkiranje na travnatih zemlji{~ih in med drevjem, ki po{koduje travno ru{o in podrast, na Cankarjevem vrhu in v Tivoliju pa zgo{~ena hoja po travi (po{kodovanje travne ru{e) ter dovoz in odvoz prireditvenih odrov s te`kimi tovornjaki. Povsod so praviloma problem odpadki, ki po prireditvah vsaj za kak{en dan oble`ijo vsenaokrog. Ve~ino leta je obiskovalcev precej manj. Velik obisk je le nekaj nedelj in popoldnevov med tednom, zlasti spomladi, ko so ljudje {e posebej navdu{eni nad toplej{im vremenom in ve~jo koli~ino zelenja. Po mnenju nekaterih intervjuvancev (Kranjec Mena{e 2010; Kurin~i~ Miku` 2010; Tav~ar 2010b) je takrat obmo~je `e prezasedeno. Re{itev vidijo v alternativnih lokacijah Golovcu in Ljubljanskem barju, ki bi ju morali tako miselno kot infrastrukturno bolj pribli`ati ljudem. 102 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 74: Najmanj je obremenjen najkakovostnej{i gozdni osrednji del parka. Slika 75: V Tivoliju je zaznaven izrazit konflikt med pe{ci in kolesarji. 103 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar [tevilo obiskovalcev ni, ali vsaj ne bi smelo biti, edini kriterij nosilne sposobnosti dolo~enega obmo~ja, je pa najla`je merljiv. Poleg {tevila moramo poznati tudi strukturo obiskovalcev. Razlikujemo jih lahko po namenu obiska (rekreacija, dru`enje, udele`ba na mno`i~nih prireditvah …) in po njihovem obna{anju (spo{tljivi do okolja, soljudi, agresivni do so~loveka, narave, infrastrukture). Gozdni osrednji del krajinskega parka je prepreden z okrog 85 km razli~nih vrst poti, od {irokih cest, urejenih sprehajalnih poti, vlak pa vse do razli~no utrjenih in neutrjenih stez. Problem je prav prepredenost po vsem obmo~ju, saj to omogo~a enostavno gibanje obiskovalcev skoraj po slehernem koti~ku krajinskega parka. Smiselna bi bila conacija krajinskega parka po na~elu gostej{e mre`e urejenih poti na obrobju in redkej{e v osrednjem delu. Treba bi bilo razmisliti o opustitvi nekaterih stez, vendar so se tovrstni poskusi v preteklosti izjalovili. Nekatere steze so lastniki gozdov (^ad 2010) `e zagrajevali z vejami, vendar so bile ovire kmalu odstranjene. Obiskovalci so navajeni na dolo~ene poti, po katerih hodijo `e leta in so prepri~ani, da je to njihova neodtujljiva pravica. Problemati~no je tudi nabiranje borovnic, gob in kostanja, saj obiskovalci zapu{~ajo poti, pre~esavajo dolo~ena obmo~ja in s tem uni~ujejo podrast, spodbujajo erozijo na strminah in pla{ijo `ivali. Slednje je posebej pere~e v gozdnem osrednjem delu, kamor se `ivali zaradi manj{ega obiska umikajo pred ~lovekom. Gozdni rob je zelo raznolik. Tu so `e zdaj {tevilne sprehajalne, teka{ke in kolesarske poti, otro{ka in {portna igri{~a, po~ivali{~a, prostori za piknike in prireditve, gostinska ponudba, parkiri{~a in podobno. Prav ta raznolikost bi lahko ob ustrezni urejenosti omogo~ala zadovoljevanje potreb ve~ine obiskovalcev, tako da mehko zapiranje stez v osrednjem delu ne bi imelo opaznej{ih posledic. Z usmerjenim obiskom bi bilo treba nameniti pozornost ohranitvi naravnih rezervatov Mali Ro`nik (nizko barje) in Mostec (mo~virje in nizko barje) ter naravnemu spomeniku Pod turnom s klasi~nim nahajali{~em evropske gomolj~ice (Pseudostellaria europaea). 11 Predlog upravljanja in razvoja krajinskega parka Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib se skladno z Zakonom o ohranjanju narave (1999) uvr{~a med {ir{a zavarovana obmo~ja, s katerimi je po tem zakonu treba upravljati. Zakon v razli~nih ~lenih podrobneje opredeljuje upravljanje zavarovanih obmo~ij, bistveno pa je, da za upravljanje zavarovanih obmo~ij predvideva javno slu`bo ter finan~ne vire za izvajanje zavarovanja in razvoj lokalnega prebivalstva (53. ~len). V primeru razglasitve zavarovanega obmo~ja s strani lokalne skupnosti Slika 76: Predlagani obmo~ji umirjanja obiska v krajinskem parku. p 104 GEORITEM 16 Legenda obmo~je umirjanja meja krajinskega parka gozd gozd s posebnim namenom Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 Dejanska raba tal © MKGP 2004 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 0,25 0,5 1 km 105 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar (kot je bilo na primer pri obravnavanem krajinskem parku) je obvezna lokalna javna slu`ba (132. ~len). Upravljanje se izvaja skladno z namenom, zaradi katerega je bilo obmo~je zavarovano, zavarovano obmo~je pa lahko upravlja javni zavod ali pa se za upravljanje podeli koncesija. Delo upravljavca na zavarovanem obmo~ju zajema varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge (133. ~len). Po tem zakonu na~rt upravljanja za krajinski park sicer ni obvezen, vendar bi z njegovim sprejetjem la`je usmerjali razvoj zavarovanega obmo~ja. Po drugi strani obravnavano obmo~je sega tudi v sfero kulturne dedi{~ine, ki jo opredeljuje Zakon o varstvu kulturne dedi{~ine. Ta leta 2008 sprejeti akt predvideva, da morajo imeti vsa spomeni{ka obmo~ja, ki imajo upravljavca, tudi na~rt upravljanja, ki se v primeru prekrivanja z obmo~jem, varovanim ali zavarovanim na podlagi predpisov s podro~ja ohranjanja narave, sprejme v soglasju z ministrstvom, pristojnim za ohranjanje narave (60. ~len). 61. ~len istega zakona izrecno poudarja, da mora biti v takem primeru upravljavec obmo~ja, ki ga skladno s tem zakonom imenuje vlada, strokovno usposobljen za opravljanje nalog ohranjanja naravnih vrednot in varstva kulturne dedi{~ine. Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost iz leta 1984 je `e zastarel in ni skladen z veljavno zakonodajo. V ~asu njegovega nastanka sta bili ljubljanski obmo~ni enoti Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave {e zdru`eni znotraj Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine, kar je razvidno iz opredelitve obmo~ja, kjer se prepletata tako naravna kot tudi kulturna dedi{~ina. Naj{ibkej{i ~len odloka je upravljanje krajinskega parka, saj kljub varstvenem re`imu, navedenem v 6. ~lenu, odlok ne podaja temeljnih informacij o tem, kdo s krajinskim parkom upravlja, kaj se sme po~eti in kako. Ve~ intervjuvancev (Anko 2010; Miheli~ 2010; Oro`en Adami~ 2010; Torelli 2010) je poudarilo, da je treba prostor (tudi gozdni!) upravljati in negovati, sicer lahko v nekaj desetletjih izgubi svojo privla~nost. Krajinski park ni nikoli imel upravljavca, ki bi poskrbel za upravljavski na~rt, prav tako ni imel rednega financiranja za vzdr`evanje (Anko 2010). Na to {ibkost so opozorili tudi drugi intervjuvanci, med katerimi se vsi, razen enega, strinjajo z razglasitvijo obmo~ja Ro`nika in [i{enskega hriba za krajinski park in dodajajo, da sama razglasitev {e ni bila dovolj. Pri tem so poudarili, da je zavarovanje obmo~ja sicer zaustavilo oziroma prepre~ilo pozidavo in ve~je posege, kot na primer umestitev adrenalinskega parka, vendar sam pravni akt nima posebnega smisla, ~e smernice njegovega upravljanja in razvoja niso konkretno dolo~ene. Odsotnost upravljavca ote`uje gospodarjenje s prostorom, saj samo zavarovanje, {e zlasti, ko gre za kategorijo »krajinski park«, kjer je bistvenega pomena prav preplet ~loveka z naravo, {e ne pomeni, da se v parku ne sme ni~ po~eti. Za prepre~itev konfliktov je treba jasno izpostaviti dejavnosti, ki so skladne z varstvenimi cilji ter urediti lastni{ka razmerja, saj se v nasprotnem primeru ne moremo 106 GEORITEM 16 izogniti nezadovoljstvu med lastniki. V zvezi s tem je kmetovalec Babnik (2010) povedal, da je bilo zanj zavarovanje obmo~ja neugodno. Zaradi neurejenih lastni{kih razmerij je gozd lastnikom breme oziroma, kot je izpostavil Anko (2010): »… Ro`nik je skrajno neuporaben za lastnika, kar zadeva me{~ana, pa je idealna stvar …«. V ~asu zavarovanja parka sredi osemdesetih let prej{njega stoletja, ko sta bila dru`beni in ekonomski sistem bistveno druga~na, lastniki parcel ob razglasitvi zavarovanega obmo~ja niso dobili nikakr{ne od{kodnine. Zaradi institucionalno-pravne delitve varstva na naravno in kulturno dedi{~ine ter zaradi denacionalizacijskega postopka bi bilo Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib nujno posodobiti in uskladiti z veljavno zakonodajo, tako s podro~ja varstva narave kot s podro~ja varstva kulturne dedi{~ine. Parcialni interesi lastnikov parcel, ob~ine ali obiskovalcev brez skupne dolgoro~ne vizije, ki bi zdru`evala razvoj in varovanje, odpirajo pot spontanemu razvoju, kar obi~ajno pove~uje nezadovoljstvo med vsemi dele`niki. Da bi zagotovili uravnote`en razvoj, bo, ob upo{tevanju naravnih danosti obmo~ja, z razli~nimi dele`niki treba iskati skupne re{itve. Pri tem mora klju~no vlogo prevzeti ob~ina, katere cilj je iskanje in uresni~evanje skladnosti med razli~nimi interesi. Poleg varstva dedi{~ine bi ob~ini moralo biti v interesu iskanje ekonomske blaginje in zagotavljanje kakovostnega bivanja njenim prebivalcem, zato predlagamo, da odkupi zasebna zemlji{~a v krajinskem parku in ga s tem ohrani. Korak v tej smeri je `e bil narejen s sprejetjem Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (2010). Skladno z njim so lastniki gozdnih parcel upravi~eni do dav~ne olaj{ave oziroma pravice do od{kodnine, v primeru zahteve lastnika pa je Mestna ob~ina Ljubljana njegov gozd dol`na kupiti. Ker je na obmo~ju krajinskega parka, ki ga v grobem delimo na tri prepoznavne enote (Tivoli, gozdni osrednji del in zahodni del), zaznaven mo~an konflikt interesov, krajinski park nujno rabi profesionalnega upravljavca, ki bo znal dinami~no, celostno, a hkrati {e vedno dovolj rahlo~utno poskrbeti za {tevilne vidike zavarovanega obmo~ja. Upravljavec mora nujno imeti dovolj {irine, da bo znal koordinirati akcije in proaktivno sodelovati s strokovnimi institucijami ter ostalimi dele`niki v prostoru. Iz izku{enj je namre~ razvidno, da so posamezne institucije zastareli odlok interpretirale na razli~ne na~ine. Tako je ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS za varstvo narave nasprotovala sanitarni se~nji, ki jo je odobril Zavod za gozdove Slovenije, in se pri tem sklicevala na prepoved uni~evanja drevja, zapisano v odloku (Verbi~ 2010). Zato je ljubljanska ob~ina sprejela Popravek Obvezne razlage Odloka o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost (2010), ki zemlji{kim lastnikom dopu{~a se~njo dreves. Po drugi strani pa odlok v 6. ~lenu na primer prepoveduje zapiranje zna~ilnih pogledov v Tivoliju, vendar so se ti v najve~ji meri zaprli prav zaradi ve~letnega pomanjkljivega upravljanja z gozdom in opu{~anjem rabe prostora. Nekateri intervjuvanci kot najprimernej{ega upravljavca vidijo Zavod za gozdove Slovenije (Pirnat 2010; Torelli 2010; Verbi~ 2010), drugi poseben oddelek 107 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ARHIV VIKTORJA TAN^I^A Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib BOJAN ERHARTI^ Slika 77: Nekdanji odprt pogled izpred [vicarije proti mestnemu sredi{~u. Slika 78: Zdaj pogled proti mestu povsem zastira na gosto rasto~e drevje. 108 GEORITEM 16 na Mestni ob~ini Ljubljana (Bavcon 2010; ^ad 2010; Juran 2010), tretji predlagajo, da ob~ina za upravljanje pridobi koncesionarja (Jaki~ 2010; Ko`elj 2010), ~etrti pa upravljavca vidijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (Ro`i~ 2010), ki se seli v Biolo{ko sredi{~e. Ve~ intervjuvancev si v parku `eli nadzorno slu`bo oziroma redarje, ki bi bili prisotni na terenu in bi ob redarskih opravilih izobra`evali obiskovalce (Ko`elj 2010; Torelli 2010; Verbi~ 2010). V zadnjem ~asu se v javnosti mo~no poudarjajo naravovarstveni vidiki obmo~ja, precej manj pa njegov kulturni pomen, kar bo v prihodnje treba uravnote`iti. Smiselno bi bilo, da se v parku vzpostavi informacijski center s sede`em upravljavca. Mo`ne lokacije zanj so na obrobju krajinskega parka z urejenim dostopom, torej v severnem ali ju`nem delu Tivolija ali pa v Biolo{kem sredi{~u. Informativno gradivo o krajinskem parku in njegovih vrednotah bi moralo biti na voljo tudi na drugih lokacijah (v gostilnah Ro`nik in Pod Ro`nikom (^ad), Cekinovem in Tivolskem gradu, @ivalskem vrtu Ljubljana, rekreacijskem centru Mostec). Poleg upravljanja z gozdom, za katerega skrbi ljubljanska obmo~na enota Zavoda za gozdove Slovenije, bo treba precej{njo pozornost usmeriti v delo z ljudmi (Anko 2010; Ko`elj 2010). Med tremi prepoznavnimi deli krajinskega parka sta zlasti gozdni del in zeleni pas ob poti poligon za {portne dejavnosti, celotno obmo~je pa omogo~a tudi {tevilne druge oblike do`ivljanja gozda in narave prek celega leta. Ljudem se lahko razne dele krajinskega parka predstavi na najrazli~nej{e na~ine. Najbolj uveljavljena pristopa z informacijskimi tablami in zgibankami bi bilo smiselno dopolniti (Anko 2010; Jaki~ 2010; Kos 2010; Ko`elj 2010; Kranjec Mena{e 2010; Kurin~i~ Miku` 2010; Ro`i~ 2010; Torelli 2010): • z rednimi vodenji po razli~nih enotah krajinskega parka, • dogodki, predavanji in javnimi debatami, kjer naj se ljudem predstavi razli~ne teme, povezane s krajinskim parkom, • organizacijo raziskovalnih delavnic in delavnic do`ivljanja narave za najmlaj{e, • vklju~itvijo krajinskega parka v u~ne vsebine ljubljanskih vrtcev in {ol ter • s pripravo razli~nih tematskih in u~nih poti, ki zajemajo tako naravno kot kulturno dedi{~ino in ljudi vzgajajo k primernemu odnosu do narave in kulture. Skratka, javnost je treba anga`irati in ozavestiti, za kar je pomemben pretok informacij na vseh podro~jih in nivojih (Ro`i~ 2010). Upravljavec bi lahko sestavil koledar kontinuiranih vzgojnih, raziskovalnih, rekreacijskih, umetni{kih in podobnih medsebojno usklajenih dogodkov, povezanih s krajinskim parkom, s katerimi bi posku{ali pritegniti pozornost naj{ir{e javnosti. Povezovanje obstoje~ih vsebin v krajinskem parku v mozaik zgodb je pomembnej{e kot ume{~anje novih grajenih struktur! Ker so delne evidence enot naravne in kulturne dedi{~ine na obravnavanem obmo~ju v veliki meri `e narejene, bosta eni izmed prvih nalog upravljavca parka zdru`evanje razli~nih evidenc v enotno bazo in jasno ovrednotenje posameznih enot dedi{~ine. Ni~ manj pomembni nalogi bosta povezava vseh dele`nikov in druge zainteresirane javnosti, ki vplivajo na krajinski park (^ad 2010; Miheli~ 2010; Verbi~ 2010), ter na podlagi 109 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ovrednotene dedi{~ine priprava razvojnih na~rtov s conacijo na obmo~ja za zadovoljevanje rekreacijskih, socialnih in estetskih vzgibov ter na stro`ja naravovarstvena obmo~ja. S coniranjem bo treba dolo~iti tudi obmo~ja, kjer lahko prevladujejo alohtone rastline, in obmo~ja s poudarjeno avtohtono vegetacijo. Pri tem bo, kot je izpostavil Oro`en Adami~ (2010), treba upo{tevati, da dolo~ila in omejitve tega krajinskega parka zaradi neposredne bli`ine mesta ne morejo biti enaka, kot na primer v Rakovem [kocjanu, ~eprav obe zavarovani obmo~ji spadata v isto kategorijo. Razvoj krajinskega parka je tesno povezan z obstoje~imi pravnimi akti in vizijo prihodnjega upravljavca parka. Celoten razvoj bi moral izhajati iz predpostavke, da je obmo~je zelena oaza sredi urbanega okolja, kjer naj imajo prebivalci mo`nost sprostitve in do`ivljanja narave (Pergovnik Coti~ 2010). Gre za veliko primerjalno prednost Ljubljane v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami, saj v drugih urbanih strukturah praviloma manjka stik z naravo. Zato je pomen tak{ne naravne enote, kot je Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, toliko ve~ji (Ro`i~ 2010). Krajinski park je razdeljen na gozdni in odprt prostor. Gozd zavzema kar 74 % zavarovanega obmo~ja. Pri sodobnem gozdarjenju se prepletajo ekonomski, ekolo{ki in socialni vidiki. Na obravnavanem obmo~ju mora biti poudarek na ekolo{kih in socialnih funkcijah, zlasti na iskanju ravnovesja med njimi. Naravovarstvena stroka si je do nedavne spremembe Odloka o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost (1984) njegov 6. ~len o prepovedi uni~evanja drevja in grmovja razlagala kot prepoved kakr{nekoli se~nje. Kljub spremembam {e vedno vztraja, da ne `eli urejenih parkov, saj ti z naravovarstvenega zornega kota naj ne bi imeli posebne vrednosti, zato si v naravnem okolju prizadeva ohraniti naraven videz in kakovosten gozd (Juran 2010). Drugi strokovnjaki (DOPPS 2005, citirano po Na~rtu upravljanja … 2008) pa ugotavljajo, da prav mozai~nost urbanega, parkovnega, gozdnega, travnatega in vodnega okolja prispeva k bogastvu vrstne pestrosti. Sanitarno se~njo dovoljuje {ele Popravek Obvezne razlage Odloka o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost (2010). Zato ne presene~a mnenje priznanega slovenskega gozdarja, naravovarstvenika in ekologa Bo{tjana Anka, da ne pozna »… bolj nemarnega gozda od Ro`nika, saj v tem gozdu izgled d`ungle ne pride v po{tev …« (Anko 2010). V zadnjem ~asu je nekaj ve~jih lastnikov gozda na podlagi odredbe ljubljanske obmo~ne enote Zavoda za gozdove Slovenije opravilo sanitarno se~njo v svojih gozdovih. Lastniki manj{ih zaplat gozda, ki so se v tej vlogi zna{li ve~inoma z denacionalizacijskimi postopki, praviloma nimajo nikakr{nega odnosa do svoje zemlji{ke lastnine v krajinskem parku. Zato tudi ne opravljajo skoraj nikakr{nih vzdr`evalnih del in tudi ne sanitarne se~nje. Lastni{tvo gozdov na obmo~ju parka in do nedavnega nejasna razmerja med dele`niki sta dva od ve~jih problemov, ki naj bi ju razre{il nedavno sprejet Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (2010). Lastniki so namre~ s trenutnim stanjem zelo 110 GEORITEM 16 nezadovoljni, kar dokazujeta njihovi izjavi: »… Ljubljan~ani mislijo, da je to vse mestno in se ne zavedajo, da je to privatna lastnina; kot lastnik pla~ujem, zato da se drugi rekreirajo …« (Babnik 2010) ter »… lastniki {~itimo svoj interes, to pomeni, da omejujemo gibanje in rabo …« (^ad 2010). Mestna ob~ina Ljubljana je s sprejetjem tega odloka prvi~ uradno izrazila interes po odkupu gozdov. V njegovem 13. ~lenu se je namre~ zavezala, da je na zahtevo lastnika dol`na odkupiti gozd s posebnim namenom na podlagi cenitve sodnega izvedenca gozdarske stroke v okviru letnih finan~nih sredstev, za ta namen predvidenih v ob~inskem prora~unu. Upati je, da bo prav ta mo`nost nezainteresirane lastnike gozdov prepri~ala k njihovi prodaji. Po prepri~anju enega izmed lastnikov pa med lastniki gozdnih parcel obstaja sum, da bodo prodane parcele pridobile novo namembnost in postale zazidljive (Verbi~ 2010), s tem pa precej vrednej{e; s cenovno razliko bi mestni oblastniki polnili ob~insko blagajno. Lastniki, ki se ne bodo odlo~ili za prodajo gozda, so po novem upravi~eni do ob~inske od{kodnine zaradi omejenega u`ivanja lastnine kot posledice zmanj{anega mo`nega letnega poseka lesa, posebnih pogojev za pridobivanje lesa, dodatnih gojitvenih ter varstvenih del in/ali ureditve ter opreme gozda (Odlok o razglasitvi gozdov … 2010). Zemlji{~a v lasti Mestne ob~ine Ljubljana ali vsaj ustrezen dialog z zasebnimi lastniki bi namre~ omogo~ila la`ji in bolj premi{ljen razvoj celotnega obmo~ja krajinskega parka. Razvoj gozdnega obmo~ja mora stremeti k ve~namenskosti, ki bo poleg ekolo{ke funkcije omogo~ala tudi izobra`evalno in rekreacijsko. V krajinskem parku so nekateri deli {e posebej ob~utljivi, kar velja zlasti za naravna rezervata Mali Ro`nik in Mostec z ohranjenimi barjanskimi rastlinami. Zaradi velikega {tevila obiskovalcev v njuni neposredni okolici, bi bilo vredno enega prepustiti naravi, drugega pa pribli`ati ljudem z izobra`evalnega vidika, kar je skladno s 66. ~lenom Zakona o ohranjanju narave (2004). Opremiti bi ga morali s potmi (lahko tudi na kolih, kot na primer na Ko{~evi u~ni poti na Ljubljanskem barju), ki ne bi ogro`ale ekosistemov, namestiti informacijske table in po potrebi ograditi. Tako bi rezervata zavarovali in hkrati pribli`ali ljudem. Smiselno bi bilo razmisliti o manj{em obmo~ju, ki bi ga prepustili naravni sukcesiji, zlasti z izobra`evalnega zornega kota. Po njegovem robu bi lahko obiskovalci hodili po poteh (po mo`nosti bi izbrali `e obstoje~e), prebirali informacijske table, v ta »pragozd« pa nikakor ne bi smeli vstopiti. Tak{en usmerjan ogled naravnih zna~ilnosti vodi v zelo avtenti~no spoznavanje narave in razumevanje naravnih procesov. Ker najve~jo vrednoto krajinskega parka predstavlja njegov gozdni osrednji del, bi morali v njen premi{ljeno prostorsko in vsebinsko usmerjati obiskovalce. Na eni strani se potrebe obiskovalcev pove~ujejo, na drugi pa se pove~uje ob~utljivost okolja, zato so v ~edalje ve~ji meri pojavljajo konflikti med razli~nimi dele`niki. Razen tradicionalno obljudenih obmo~ij Cankarjevega vrha, Mosteca in `ivalskega vrta bi 111 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar morali zagotoviti premi{ljeno usmerjanje obiskovalcev v tem delu parka. Najbolj za`eleni obiskovalci so zagotovo sprehajalci, teka~i in »trim~karji« (na obstoje~ih trimskih stezah), morda {e vodniki s psi, ki pa bi morali biti dosledno na povodcih, da ne bi pla{ili divjadi in drugih gozdnih prebivalcev. Zelo pomembno bi bilo natan~no dolo~iti poti, namenjene obiskovalcem. Torelli (2010) to obmo~je primerja s Postojnsko jamo, ki je sicer zelo obse`na, vendar si jo lahko ogledujemo samo s to~no dolo~enih poti. Po njegovem prepri~anju bi se v jami ljudje brez usmerjanja kar »pasli« naokrog in trgali kapnike za domov. Ro`nik in [i{enski hrib sta preve~ dragocena, da bi dopustili ljudem »{ariti« vsevprek. Tudi Juranova (2010) meni, da se vsepovsod ne sme dopu{~ati »kaoti~nega gibanja«. V prostoru so razli~ne kategorije poti. Najbolj problemati~ne so neurejene, na {iroko prepredene steze, izpostavljene eroziji in razgaljanju korenin. Te steze velik del gozda odpirajo obiskovalcem, zato pa divjad le ste`ka najde svoj mir. Zaradi lahkega dostopa lahko ljudje nabirajo gozdne sade`e na zelo veliki povr{ini, kar pa opravljajo zunaj poti, s ~imer uni~ujejo podrast. Zaradi velikega {tevila nabiralcev bi bilo verjetno smiselno prepovedati nabiranje plodov in gob v celotnem krajinskem parku. Posledi~no bi tudi v praksi la`je zapirali steze, za katere ugotavljamo, da zaradi oblikovanosti povr{ja niso primerne oziroma vodijo v dele gozda, kjer naj bi bilo manj obiskovalcev. Gre za tako imenovana obmo~ja umirjanja. Nekateri predeli so `e zdaj manj obiskani, zlasti v gozdnem osrednjem delu vzhodno od naravnega rezervata Mali Ro`nik in v zahodnem delu med kolesarsko potjo in Potjo. Na teh dveh obmo~jih tudi ni, z nekaj izjemami, gostej{e mre`e poti vi{jega reda. Zlasti tam bi morali precej dosledno ukiniti obstoje~e steze, ~eprav lastnik gozdnih parcel (Verbi~ 2010) opozarjajo na nestrpne obiskovalce. Ti po pravilu odstranijo mehke ovire (vejevje, podrta drevesa), ki jih postavijo lastniki. V drugih delih parka bi se bilo treba odlo~iti za ukinjanje zlasti tistih poti, ki so bolj izpostavljene eroziji. Na drugi strani bi bilo treba nekatere neurejene obstoje~e steze preurediti v poti in tako nanje pritegniti obiskovalce, ki za zdaj hodijo vsepovsod. Zna~ilen primer je obmo~je med Matjanovo potjo in ulico Pod gozdom, saj s tega dela [i{ke ni v krajinski park niti enega urejenega dostopa. @e na vstopu v gozd je treba obiskovalce vabljivo speljati na poti, ki jih stroka prepozna kot za`elene. Premalo je izkori{~en tudi potencial z informacijskimi tablami opremljene Jesenkove poti, ob kateri lahko spoznavamo bogato gozdno vegetacijo. Smiselno bi bilo obnoviti Pot sedmih mosti~kov in na novo urediti mre`o atraktivnih poti (u~nih in {portnih), ki bi povezale Tivoli, Biolo{ko sredi{~e in Mostec na obrobju ter Cankarjev vrh v osrednjem delu parka. Anko (2010) predlaga, naj po tak{nih poteh zainteresirane obiskovalce podobno kot po kulturnih ustanovah vodijo strokovnjaki in jih ozave{~ajo o kulturi gozda. To bi lahko po~eli na primer ob nedeljah dopoldne. Nekaj tega poslanstva `e opravlja ljubljanska obmo~na enota Zavoda za gozdove Slovenije, ki organizirano, v obliki delavnic vodi {olsko mladino po Jesenkovi poti. 112 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 Slika 79: V osrednji del krajinskega parka bi morali obiskovalcem dosledno onemogo~iti dostop z motornimi vozili. Vpra{ljiva je tudi trimska steza v gozdnem osrednjem delu parka. Razmisliti bi bilo treba o njeni premestitvi v obrobne dele parka. Popolnoma nesprejemljiva je uporaba cest za dostop osebnih vozil v osrednji del parka. Najbolj pere~i sta cesti na Cankarjev vrh in v Mostec, ki bi ju bilo po zgledu zapore mestnega sredi{~a treba zapreti za vsa vozila, razen za dostavo v jutranjem ~asu. Zato se zdi upravi~ena zaskrbljenost nekaterih, da bi tako imenovana nadomestna gradnja objektov na Drenikovem vrhu lahko imela za posledico dodatno odpiranje prometnic za vozila v osrednji del parka (Pergovnik Coti~ 2010). V gozdnem osrednjem delu prihaja do ve~jih zgostitev obiskovalcev in posledi~no ve~jih problemov na Cankarjevem vrhu, v Mostecu in `ivalskem vrtu. Cankarjev vrh je tradicionalna postojanka, kjer se ljudje `e ve~ kot stoletje zbirajo v cerkvi in gostilni. Glede na te`ave, ki nastajajo ob obratovanju tamkaj{nje gostilne, bi bilo smiselno zaostriti pogoje njenega delovanja. Gostilna ima neurejeno kanalizacijo, gostje kljub dnevni prepovedi prometa z motornimi vozili prihajajo z avtomobili in motorji. Nesprejemljivo je, da je sploh dovoljena vo`nja z motornimi vozili od 18. do 24. ure. V zvezi s cesto sta problemati~na tudi ob~asno soljenje cesti{~a in pove~an hrup. Tradicionalna prvomajska sre~anja na Ro`niku so postala tako trdno zakoreninjen del tradicije Ljubljane, da lahko govorimo celo o nesnovni kulturni dedi{~ini. Nesmiselno bi jih bilo prestavljati na drugo lokacijo, za kar si prizadeva ljubljanska 113 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar obmo~na enota Zavoda RS za varstvo narave (Juran 2010). ^eprav je z vidika varstva narave zagotovo dolo~eno breme, gre vendarle le za dvodnevno prireditev z minimalnimi za~asnimi posegi v prostor. Neprimerne pa so druge prireditve, ki jih ob~asno organizirajo na tej lokaciji. Rekreacijski center v Mostecu je najobse`nej{e nenaravno obmo~je, ki se je zelo globoko zarezalo v gozdni osrednji del parka. Med tamkaj{njimi ve~jimi problemi je nejasno lastni{tvo osrednjega objekta, to je okrep~evalnice s pripadajo~imi klopmi, mizami, otro{kim igri{~em, balini{~em, piknik prostori … Gre za dolgotrajni spor med [portno rekreacijskim centrom Tivoli Mestne ob~ine Ljubljana in Rekreacijskim dru{tvom Mostec, ki zavira ureditev tega prostora. [portno rekreacijsko center `eli okrep~evalnico, ki je trenutno bifejskega tipa, spremeniti v postojanko, ki bi nudila zdravo prehrano in {portne napitke. Ob njej bi potekale organizirane zabave, povezane s {portom in z rekreacijo. Za dosego teh ciljev bi morali nujno obnoviti zanemarjeno okoli{ko infrastrukturo, ki zdaj odbija zahtevnej{e obiskovalce. Razen tega `eli Zavod Tivoli v Mostecu namestiti zunanje naprave za fitnes (Jaki~ 2010). V Mostecu je sredi gozda eden najve~jih {portnih objektov v parku, ki ga sestavljajo tri skakalnice in vzpenja~a. Objekte upravlja Smu~arski skakalni klub Costella Ilirija (medmre`je 5). Ljubljanski ob~inski prostorski na~rt (medmre`je 19) predvideva izgradnjo novega skakalnega centra v Podutiku, a do realizacije ({e) ni pri{lo (medmre`je 12). V primeru izgradnje centra v Podutiku bi bilo skakalnice v Mostecu najbr` smiselno opustiti. Mostec je tudi med pomembnej{imi ljubljanskimi prireditvenimi prostori za razna sindikalna, politi~na in dru{tvena sre~anja. Veliko {tevilo obiskovalcev v osredju krajinskega parka je vsekakor mote~e, {e bolj problemati~en pa je hrup in dostop z avtomobili, zato bi morali omejiti glasnost prireditev, v neposredni bli`ini so namre~ dva naravna rezervata in tudi manj obljudeni deli parka, kamor se zatekajo `ivali. Razmisliti bi veljalo celo o sprejetju na~elnega stali{~a o neprimernosti te lokacije za mno`i~ne prireditve. Promet v Mostecu in dostopih vanj je popolnoma neurejen. Kljub prepovedi vo`nje te omejitve mnogi ne upo{tevajo. Ob vstopu v gozd so skoraj vselej parkirana {tevilna vozila, nekaj jih je parkiranih vse do skakalnic. Neurejeno parkiranje uni~uje rastje, razgalja korenine in pove~uje nevarnost erozije. Zato bi bilo skladno z ob~inskim prostorskim na~rtom (medmre`je 19) blizu vstopa v Mostec nujno treba urediti parkiri{~e. Pot poteka po zahodnem robu parka. Njen najbolj obremenjen odsek je med Kose{kim bajerjem in kri`i{~em s cesto, ki povezuje Ve~no pot s Potjo za Brdom. Problemi na Poti so povezani predvsem z velikim {tevilom kolesarjev, kar zlasti ob konicah v toplej{em delu leta povzro~a konflikte s pe{ci. Prostorski na~rt (medmre`je 19) na tej trasi sicer predvideva tako imenovani Zunanji kolesarski obro~, vendar bo vsaj na omenjenem odseku potrebna lo~ena trasa za kolesarje in pe{ce. Spodbudna se zdi 114 MILAN ORO@EN ADAMI^ GEORITEM 16 Slika 80: V Biolo{kem sredi{~u bodo s~asoma zrasli {tevilni novi objekti. ideja, da bi na Pot navezali otoke {porta in igri{~a (Ko`elj 2010). Hkrati bo treba ozave{~ati obiskovalce o primernosti poti za rekreacijo, saj `e prihaja do konfliktov z okoli{kimi kmeti; ljudje namre~ zaradi preobremenjenosti izbirajo lastne divje poti (Babnik 2010). Ob kri`i{~u, ki povezuje Ve~no pot s Potjo za Brdom sta dve manj{i neurejeni parkiri{~i, ki bi ju bilo treba bodisi urediti bodisi odstraniti (ozeleniti). Za~etki Biolo{kega sredi{~a sovpadajo z umestitvijo `ivalskega vrta pod Ro`nik pred pribli`no {estdesetimi leti, sledila je izgradnja Biotehni{ke fakultete, Nacionalnega in{tituta za biologijo in dela Botani~nega vrta Univerze v Ljubljani. Smiselna in logi~na nadgradnja bo izgradnja Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Ve~ previdnosti zahteva predvidena raz{iritev obstoje~ega botani~nega vrta z lokacije ob I`anski cesti na lokacijo v konico med cesto, ki povezuje Ve~no pot s Potjo za Brdom, in Ve~no potjo. Trenutno sta tam le nasad japonskih ~e{enj in rastlinjak (Bavcon 2010). Na novi lokaciji so naravne razmere zelo raznolike, kar bo ugodno vplivalo na razvoj vrta. Parkovnih, gozdnih in rekreacijskih nasadov bo v botani~nem vrtu okrog 22 ha, preostali razpolo`ljivi prostor pa bo namenjen razmno`evanju in vzgoji rastlin, rastlinjakom ter zgradbi z laboratoriji, delavnicami in drugimi prostori (Erhati~ 1988). Nekaj intervjuvancev je izrazilo strah pred morebitno pretirano se~njo gozda (^ad 2010; Torelli 2010; Tav~ar 2010b), medtem ko je stali{~e ljubljanske obmo~ne enote Zavoda RS za varstvo narave {e precej stro`je, saj si `eli obstoje~e habitatne tipe ohraniti brez sprememb konfiguracije terena (Juran 2010). Verjetno bi morali najti 115 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar kompromis, ki bi dovoljeval selektivno se~njo z ohranitvijo dela kakovostnej{ega avtohtonega gozda. Vsaj gozdni del bi morali pustiti odprt prostemu dostopu obiskovalcev, upo{tevaje seveda te`njo po umirjanju prometa in obiska nasploh. @ivalski vrt se zajeda globoko v osrednji, najkakovostnej{i del parka. Njegova morebitna {iritev oziroma »smiselna zaokro`itev« (Miheli~ 2010) naj bi segala v vse smeri, razen proti Ve~ni poti. Iz naravovarstvenih in kulturnovarstvenih razlogov je najbolj problemati~na {iritev navzgor, proti Cankarjevemu vrhu. Verjetno je najbolj povedno svoje mnenje izrazil Jaki~ (2010): »… Imamo dve mo`nosti – ali `ivalski vrt ali pa parkovne povr{ine, oboje je te`ko …«, saj je na voljo zelo malo prostora. ^e bo `e pri{lo do {iritve, je ta verjetno, pa {e to s {tevilnimi zadr`ki, sprejemljiva le ob Ve~ni poti proti Kosezam. @ivalski vrt bi lahko uredili na obstoje~i povr{ini in pove~ali njegovo privla~nost. Zanimiva je ideja, da bi na primer nasproti kletke s {impanzi postavili enaka plezala, kot jih imajo opice in bi obiskovalci lahko merili svoje fizi~ne sposobnosti v primerjavi z `ivalskimi (Miheli~ 2010). Tovrstni adrenalinski park v tak{nem okolju bi nedvomno popestril ponudbo `ivalskega vrta in verjetno ne bi naletel na ve~ji odpor ljudi. Lahko bi uredili tudi dodaten vhod oziroma izhod iz `ivalskega vrta proti Cankarjevemu vrhu. V Biolo{kem sredi{~u je ob konicah `e zdaj premalo parkirnih mest, kar se bo ob dodatni ponudbi samo {e zaostrilo, saj poleg ureditve obstoje~ih parkiri{~ ni predvideno pove~anje njihovega {tevila. Morda bi ob koncu tedna za obiskovalce @ivalskega vrta Ljubljana, Botani~nega vrta Univerze v Ljubljani in Prirodoslovnega muzeja Slovenije veljalo razmisliti o mo`nosti uporabe univerzitetnih parkiri{~. Ob robu Biolo{kega sredi{~a bi bilo pri kri`i{~u Poti s cesto, ki povezuje Ve~no pot s Potjo za Brdom, smiselno postaviti tako imenovano mestno kmetijo. Gre za `eljo lastnika tamkaj{njega zemlji{~a (Babnik 2010), katerega kmetija meri 48 ha. Za zdaj je sede` njegove kmetije ukle{~en v povsem urbanem okolju, kar ne omogo~a normalnega delovanja kme~kega gospodarstva. Ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS za varstvo naravne dedi{~ine temu nasprotuje, saj naj bi zemlji{~e ne bilo zazidljivo (Juran 2010). A ideja se zdi dobra, saj bi s selitvijo pridobili vsi: obiskovalci organiziran ogled kmetije, kmetovalec bolj{e mo`nosti za razvoj, sosedje na obstoje~i lokaciji sede`a kmetije ob Vodnikovi cesti pa izbolj{ano kakovost bivanja. Kmetovalec se je pripravljen zavezati, da bo na lokaciji svoje nove mestne kmetije sprejemal organizirane skupine (Babnik 2010), s ~imer bi lahko zaokro`ili ponudbo in pove~ali pomen Biolo{kega sredi{~a. V Tivoli so se zaradi bli`ine mestnega sredi{~a doslej `e precejkrat zajedli in postaja vse manj{i. V zadnjem obdobju so se vendarle okrepile te`nje po ureditvi parka. Znana je ideja o poglobitvi `elezni{ke proge, ki se je globoko zarezala v Tivoli in park »odrezala« od mestnega sredi{~a. Na mestu parkiri{~a Tivoli I bi bilo smiselno zgraditi poglobljeno gara`no hi{o in jo na vrhu zatraviti (Jaki~ 2010). Poti skozi betonski bazenski kompleks bi lahko nadeli prijaznej{o, bolj zeleno podobo po zgledu ozelenjene 116 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 MIHA PAV[EK Slika 81: Poglobitev `elezni{ke proge in Tivolske ceste bi znova okrepila vezi med parkom in mestom. Slika 82: Tivoli je tudi pozimi privla~en za obiskovalce. 117 Smrekar, Erharti~, [mid Hribar ARHIV VIKTORJA TAN^I^A Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib BOJAN ERHARTI^ Slika 83: Tivolski ribnik je bil neko~ posebno priljubljen med ljubitelji ~olnarjenja. Slika 84: V zadnjem ~asu je bil potencial tivolskega ribnika premalo izkori{~en. 118 BOJAN ERHARTI^ GEORITEM 16 Slika 85: Po temeljiti preureditvi morda ~aka ribnik in okolico `ivahnej{e dogajanje. Promenade Plantée v Parizu. Parkiri{~e Tivoli II pod Halo Tivoli bi lahko po izgradnji gara`ne hi{e ukinili in na tem mestu uredili {portna igri{~a (teni{ka, ko{arkarska, odbojkarska, malonogometna, drsali{~e, balini{~a, borilnice, trampolini in drugo) za obiskovalce. S tem posegom bi lahko odstranili obstoje~a igri{~a, ki se zajedajo globoko v tivolski park. Tivoli ali vsaj njegov osrednji del naj bi park angle{kega tipa z urejeno naravo, polno cvetja (Ovsec 2010), pri tem pa ne bi nikakor smeli dodatno asfaltirali poti po parku. Pasja ravan nad pokritim kopali{~em je ve~krat letno prireditveni prostor za razna dru`abna sre~anja, startno ciljni prostor {portnih prireditev in prizori{~e koncertov. Zaradi precej{nje po{kodovanosti ru{e mokrotnega travnika bi bilo prizori{~e smiselno preseliti na streho predlagane tivolske gara`ne hi{e. Pozimi je na tem travniku priljubljeno sankali{~e. Na pobudo slovenskih zimskih {portnikov pristojni v [portno rekreacijskem centru Tivoli razmi{ljajo o umetnem zasne`evanju. Tako bi lahko za nekaj zimskih mesecev uredili sankali{~e in po obstoje~ih poteh kro`no, nekaj sto metrov dolgo razgibano progo za smu~arski tek (Jaki~ 2010). Nekatere dejavnosti so bile zelo aktualne v preteklosti, a so s~asoma povsem zamrle, kot na primer knajpanje v poto~kih ob [vicariji in ~olnarjenje po ribniku. V Tivoliju je {e vrsta drugih, {ir{emu krogu obiskovalcev za zdaj skoraj neznanih zanimivosti. 119 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar V mislih imamo predvsem Ti~istan (pti~je krmilnice), Cankarjeve breze in Mednarodni fenolo{ki vrt, kjer sodelavci Agencije RS za okolje spremljajo razvoj 21 drevesnih vrst iglavcev, listavcev ter grmovnic (medmre`je 11). Po vsem parku bo treba namestiti strani{~a. Glede na to, da v osrednjem delu praviloma ni vodovodnega in kanalizacijskega omre`ja, bi bilo tam smiselno postaviti toaletne prostore s kemi~nimi strani{~i. Ker so ti objekti vizualno mote~i, bi jih morali zakriti. Prednostna naloga urejanja parka bi morala biti ureditev javnega in mirujo~ega prometa ter kro`ne kolesarske poti okrog Ro`nika in [i{enskega hriba. Kot predvideva ob~inski prostorski na~rt (medmre`je 19), bo po Ve~ni poti med sredi{~em mesta in [i{ko vozil mestni avtobus, ki pa bi moral biti stalen in dovolj pogost. S tem bi se zmanj{al pritisk na parkiri{~a. Kljub temu bo Biolo{ko sredi{~e s {iroko zastavljenim programom potrebovalo po mo`nosti skupno ve~je parkiri{~e ali celo gara`no hi{o, saj je to edino obmo~je v krajinskem parku, ki ga v veliki meri obiskujejo tudi Neljubljan~ani. Za`elena bi bila tudi manj{a urejena parkiri{~a na vstopih v park ali v njihovi bli`ini. Ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS za varstvo narave jim sicer vztrajno nasprotuje (Juran 2010), vendar bo najbr` morala sprevideti, da so parkirana vozila na tem obmo~ju realnost. Bolje je, da se ta problem razre{i nadzorovano, kot da je {e vnaprej prepu{~en stihiji. Kro`na kolesarska pot je deloma `e realizirana, treba pa bo razmisliti o mo`nem sobivanju kolesarjev in pe{cev v Tivoliju, kot to predvideva ob~inski prostorski na~rt (medmre`je 19). Ko bo kro`na kolesarska pot povsem urejena in bodo na razpolago parkirna mesta za kolesa, bo v park s kolesi zagotovo prihajalo ~edalje ve~ obiskovalcev. 12 Sklep Kakovostno bivalno okolje je izjemno pomembna vrednota `ivljenja sodobnega ~loveka. Zelene povr{ine so eden od klju~nih dejavnikov za prijetno bivanje. To je v mestih {e bolj poudarjeno, saj zelenja vedno primanjkuje, njegovega pomena pa se praviloma zavemo {ele takrat, ko je pomanjkanje `e kriti~no. [tudije ka`ejo, da je bli`ina zelenih povr{in celo ekonomska kategorija, saj se z ve~anjem oddaljenosti od njih in izgubljanjem zelene vedute vrednost nepremi~nin praviloma zmanj{uje (Tyrväinen in Miettinen 2000). Ljubljana je zaradi svoje zasnove bogata z zelenimi povr{inami. Zeleni klini, ki se zajedajo v prestolnico, predstavljajo kakovostno prednost v primerjavi s podobnimi evropskimi mesti. Vse zelene povr{ine sicer niso javno dostopne, {e vedno pa jih Slika 86: Razvoj krajinskega parka, kot ga predvideva prostorski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana (medmre`je 19). p 120 GEORITEM 16 Legenda predor podalj{ana proga mestnega avtobusa parkiri{~e pred vstopom v pomembnej{e rekreacijsko obmo~je cesta s kolesarskimi stezami obmo~je zelenih povr{in javna pot za kolesarje obmo~je lokalne kanalizacije javna pot za kolesarje in pe{ce zunanji kolesarski obro~ meja krajinskega parka Avtorji vsebine: Bojan Erharti~, Ale{ Smrekar, Mateja [mid Hribar Avtorica zemljevida: Manca Volk Vir: Digitalni ortofoto posnetek 1 : 1000 © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005; Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost 1984 Ob~inski prostorski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana 2010 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2010 0 0,25 0,5 1 km 121 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar je razmeroma veliko, tako odprtih kot gozdnih. Zelene povr{ine se v mestu niso ohranile zaradi skrbno na~rtovanega urejanja prostora, ampak zato, ker so bile zaradi naravnih razmer (strmine, zamo~virjeno povr{je) manj primerne za pozidavo. Ena najve~jih in najbolj obiskanih zelenih povr{in je 459 ha prostran Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib, ki je bil razgla{en leta 1984. V odloku o ustanovitvi je posebej izpostavljeno, da park predstavlja svojevrstno identiteto mesta Ljubljane, kjer naravne in kulturne prvine sestavljajo enotno pokrajinsko podobo. Prav ta povezanost oziroma prepletanje narave in kulture ter delovanje ~loveka v tem prostoru so klju~ni za dana{nje stanje in prava pot za nadaljnje usmeritve. O prepletanju ~loveka in narave na tem obmo~ju je `e pred ve~ kot 300 leti pisal Valvasor, ko je izpostavil, da je okolica gradu Podturn (zdaj{nji Tivolski grad) postala prijetno sprehajali{~e, saj so v naravnem amfiteatru za gradom {tudentje prirejali gledali{ke igre ([krjanec 1996). ^eprav raznovrstna nasprotja med dele`niki zavirajo ureditev razmer v parku in so zato cokla njegovega nadaljnjega razvoja, so se zadeve na nekaterih podro~jih vendarle za~elo premikati na bolje. Naj navedemo nekaj primerov pozitivne in negativne prakse. Ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS za varstvo narave je do pred kratkim nasprotovala sanitarni se~nji, odobreni od Zavoda za gozdove Slovenije in se pri tem sklicevala na prepoved uni~evanja drevja, zapisani v odloku o krajinskem parku (1984), zato je ljubljanska ob~ina sprejela Popravek Obvezne razlage Odloka o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost (2010), ki zdaj lastnikom gozdnih parcel dopu{~a sanitarno se~njo dreves. Mestna ob~ina Ljubljana je dolga leta pripravljala Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (2010), ki ga je kon~no sprejela in v njem prvi~ uradno izrazila interes za odkup gozdov, za kar je tudi predvidela dolo~ena finan~na sredstva v ob~inskem prora~unu. Lastniki, ki se ne bodo odlo~ili za prodajo gozda, bodo po novem upravi~eni do ob~inske od{kodnine zaradi omejitev, ki jih prina{a lega njihovih parcel znotraj krajinskega parka. Manj{i objekt na Drenikovem vrhu je denacionalizacijski upravi~enec prodal zasebniku, saj se je Mestna ob~ina Ljubljana odrekla predkupni pravici. Kljub {tevilnim nasprotovanjem, zlasti ljubljanske obmo~ne enote Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, je Ministrstvo za okolje in prostor leta 2010 lastniku izdalo odlo~bo za gradnjo dveh stanovanjskih vil s {estimi stanovanji (Pergovnik Coti~ 2010). V vsem parku sta samo dve urejeni javni parkiri{~i, v Tivoliju in Biolo{kem sredi{~u s skupno 570 parkirnimi mesti. Zelo oblegan je vstop v Mostec, kjer v neposredni bli`ini ni urejenih parkiri{~. Ob {tetju smo zabele`ili, da se je skozi glavni vhod zapeljala ~etrtina vseh obiskovalcev. Avtomobile so parkirali ob cesti, ki vodi v notranjost parka, pri ~emer so po{kodovali travno ru{o in podrast. Izgradnji parkiri{~ pa zagrizeno nasprotuje Ljubljanska obmo~na enota Zavoda RS za varstvo narave, saj po njenem 122 ARHIV VIKTORJA TAN~I~A GEORITEM 16 BOJAN ERHARTI^ Slika 87: K urejenemu mestu `e dolgo ~asa spadajo spro{~ujo~e zelene povr{ine. Slika 88: Ta `e v preteklosti pomembna vrednota je v sodobnosti {e precej bolj cenjena. 123 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar mnenju parkiri{~a ne spadajo v park (Juran 2010). Pa vendar so parkirana vozila na obmo~ju parka realnost in si pred tem ne gre zatiskati o~i. Bolje je, da se ta problem uredi nadzorovano, kot da je {e naprej prepu{~en stihiji. In kako ustrezno ravnati? Le z zavedanjem vseh dele`nikov, da je 459 ha med asfalt in beton ter onesna`en zrak ukle{~enih zelenih povr{in vrednota, ki ji je treba najti prostor v na{em vsakdanu. Ocenjujemo, da Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib letno obi{~e okrog 1.750.000 obiskovalcev, v tej {tevilki pa niso zajeti obiskovalci `ivalskega vrta, Hale Tivoli ter parkiri{~ v Tivoliju. Park je najbolj obiskan ob nedeljah, ko se v njem zadr`uje do 20.000 obiskovalcev. Obiskovalci v parku praviloma poi{~ejo hiter in kratkotrajen odmik od svojih vsakodnevnih urbanih skrbi. To potrjuje tudi opravljena anketna raziskava, ki je razkrila, da anketiranci obmo~je povezujejo zlasti z rekreacijo, naravo in sprostitvijo, kot glavne dejavnike ogro`anja parka pa vidijo ~loveka v naj{ir{em pomenu besede (vklju~no njegovo nelegalno odlaganje odpadkov), promet in gradbene posege. Tako velik obisk zavarovanega obmo~ja potrjuje, da je krajinski park v predstavah obiskovalcev pomembna vrednota. Ta zeleni klin, ki se zajeda globoko v mestno sredi{~e, se na nasprotno stran prek Ljubljanskega gradu nadaljuje na Golovec, pravokotno na to os pa so obse`ne zelene povr{ine, ki so v znatni meri zavarovane kot Krajinski park Ljubljansko barje. Vendar so ta obmo~ja bistveno manj obiskana, saj so bolj oddaljena od mestnega sredi{~a, morda {e pomembnej{i razlog pa je, da imajo povsem druga~en imid`. Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib je v o~eh obiskovalcev bolj mestni park, medtem ko so, z izjemo Ljubljanskega gradu, preostala obmo~ja bolj naravna in s tem sodobnemu mestnemu ~loveku bolj tuja. Trenutni status quo ne koristi nikomur. Poleg lastnikov so najbolj prizadeti obiskovalci, ki te edinstvene zelene oaze ne morejo u`ivati na na~in, kot bi jo lahko, ~e bi bile odprte dileme dore~ene in ustrezno urejene. Park je zanemarjen in marsikje po nepotrebnem preve~ degradiran. Nujna bi bila njegova conacija z optimalno razmestitvijo dejavnosti. Gozdni osrednji del, ki se vzpenja nad ravnino, je treba »o~istiti« kar najve~ dejavnosti, razen pe{a~enja in teka po urejenih poteh. V Tivoliju bi morali odstraniti nepotrebno »urbano nesnago«, kjer pa to ni izvedljivo, pa vsaj ozeleniti in obiskovalcu spet zagotoviti prijaznej{i »angle{ki park«. Zahodni del krajinskega parka je na obrobju in je od gozdnega osrednjega dela odrezan z mestnima cestama. Ob tem je v znatni meri pre`et s sodobnim ~lovekovim delovanjem. Smiselna bi bila popularizacija narave v Biolo{kem sredi{~u z `ivalskim in botani~nim vrtom, prirodoslovnim muzejem ter na novo ume{~eno mestno kmetijo. Prav neverjetno je, da obmo~je, ki je krajinski park `e ve~ kot ~etrt stoletja, {e vedno nima upravljavca. Ta bi moral imeti drzno in celovito vizijo razvoja. Imeti bi moral tudi ustrezno {irino ter znanja tako iz naravovarstva in ohranjanja kulturne pokrajine, kot tudi razumevanja ~loveka v parku, pa najsi bo to zemlji{ki posestnik ali obiskovalec. Ne sme pa mu manjkati niti sposobnost povezovanja dele`nikov z naj124 GEORITEM 16 razli~nej{imi interesi, kot so Mestna ob~ina Ljubljana, ljubljanske obmo~ne enote Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, ter @ivalski vrt Ljubljana, Botani~ni vrt Univerze v Ljubljani, lastniki zemlji{~, predstavniki civilne dru`be in ne nazadnje obiskovalci. Vsak od teh praviloma gleda na krajinski park preozko. Smiselna bi bila tudi novelacija odloka, s ~imer bi bilo mogo~e na novo opredeliti vsebine in dolo~iti mejo parka ter vzpostaviti formalne povezave z bli`njimi sorodnimi zavarovanimi obmo~ji, zlasti s krajinskima parkoma Ljubljansko barje in Polhograjski dolomiti. Trajnostni razvoj obmo~ja lahko zagotovi le ravnovesje med ekolo{kim in socialnim stebrom, ob primernem minimalnem doziranju ekonomskega. Razvoj morda niti ni najbolj ustrezen izraz, saj bi se najbr` bolj pribli`ali temu, za kar si v Krajinskem parku Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib prizadevamo, ~e bi zapisali celovita skrb in premi{ljeno urejanje. 13 Seznam virov in literature Anko, B. 1987: Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru [marne gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva 29. Ljubljana. Anko, B. 1990: Rekreacija, turizem, gozdarstvo. Rekreacijska vloga gozda 20. Ljubljana. Anko, B. 1993: Drevo, gozd in ~lovek v mestnem okolju. Mestni in primestni gozd – na{a skupna dobrina. Zbornik republi{kega posvetovanja v okviru tedna gozdov. Ljubljana. Anko, B. 2010: intervju. Ljubljana. Arhiv razglednic Viktorja Tan~i~a. Ljubljana, 2011. Babnik, V. 2010: intervju. Ljubljana. Bavcon, J. 2010a: Botani~ni vrt. Medmre`je: http://www.ukom.gov.si/si/projekti/ 200_let_ilirskih_provinc/ilirske_province_1809_1813/ljubljana_sredisce_napoleonovih_ilirskih_provinc/botanicni_vrt/ (8. 8. 2010). Bavcon, J. 2010b: intervju. Ljubljana. Bertok, M., Podgornik, S. 2004: Ribe in raki v krajinskem parku Ro`nik, [i{enski hrib in Tivoli. Ljubljana. Butina, V. 2009: @ivalski vrt Ljubljana: jubilejni pogled v zgodovino in prihodnost. Ljubljana. Chevallerie, H. de la 1994: Park Tivoli v evropski primerjavi. Tivoli – Ljubljanski mestni park. Ljubljana. ^ad, J. 2010: intervju. Ljubljana. ^ampa, L. 1993: Javni interes in problematika lastni{tva v gozdovih zelenega pasu mesta Ljubljane. Mestni in primestni gozd – na{a skupna dobrina. Zbornik republi{kega posvetovanja v okviru tedna gozdov. Ljubljana. 125 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Debelak, M. 1970: Primernost in zmogljivost prostora za rekreacijo v naravi. Rekreacija v naravi – primernost in zmogljivost prostora. Ljubljana. Dejanska raba tal. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2004. Digitalni katastrski na~rt. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2009. Erharti~, B. 2010: Conserving geoheritage in Slovenia through geomorphosite mapping. Géovisions 35. Lozana. Erhati~, D. 1988: Javna razprava o ureditvi Biolo{kega sredi{~a pod Ro`nikom. Na{a komuna, 28. 6. 1988. Medmre`je: http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN: NBN:SI:doc-VQ5F2N2M (24. 6. 2010). Evidenca hi{nih {tevilk 2010. Centralni register prebivalstva. Ljubljana. Generalni plan urbanisti~nega razvoja Ljubljane. Ljubljanski urbanisti~ni zavod. Ljubljana, 1966. Gozdnogospodarski na~rt Gozdnogospodarske enote Ljubljana 2005–2014. Zavod za gozdove Slovenije, Obmo~na enota Ljubljana. Ljubljana, 2006. Holc, E. 1997: Ljubljanski kongres: 1821. Ljubljana. Jaki~, R. 2010: intervju. Ljubljana. Jan~ar, M. 1972: Tivoli – program ureditve. Ljubljana. Jan~ar, M. 2001: Ljubljana, mesto v zelenju. Radovljica. Jerman, I. 2010: intervju. Ljubljana. Jer{i~, M. 2002: Prosto~asna funkcija Ljubljane in njene okolice. Geografija Ljubljane. Ljubljana. Jogan, N. 2003: Inventarizacija flore dveh zavarovanih obmo~ij na Ro`niku. Poro~ilo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Juran, V. 2010: intervju. Ljubljana. Kalton, G., Vehovar, V. 2001: Vzor~enje v anketah. Ljubljana. Kladnik, D. 2001: Geografija. Leksikon. Tr`i~. Ko~ar, T. 1993: Zgodovinski razvoj mestnih gozdov Ljubljane. Mestni in primestni gozd – na{a skupna dobrina. Zbornik republi{kega posvetovanja v okviru tedna gozdov. Ljubljana. Koro{ec, B. 1991: Ljubljana skozi stoletja: mesto na na~rtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana. Kor{i~ Zorn, V. 2000: Cerkev Marijinega obiskanja na Ro`niku. Ljubljana. Kos, D. 2010: intervju. Ljubljana. Kos, M. 1955: Srednjeve{ka Ljubljana – topografski opis mesta in okolice. Ljubljana. Ko`elj, J. 2010: intervju. Ljubljana. Krajevni leksikon Dravske banovine. Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev Dravske banovine. 1937. Medmre`je: http://www.zape.si/srd/ pdf/ldb.pdf (7. 7. 2010). Krajnc, A. 1982: Motivacija za izobra`evanje. Ljubljana. 126 GEORITEM 16 Kranjc, U., Simoneti, M., Vidic, L. 2006: POT, najve~ja na~rtovana javna zelena povr{ina v Ljubljani. Raziskovalni projekt. Trajekt. Ljubljana. Kranjec Mena{e, J. 2010: intervju. Ljubljana. Kurin~i~ Miku`, S. 2010: intervju. Ljubljana. Le{nik, A. 2003: Inventarizacija dvo`ivk (Amphibia) v Krajinskem parku Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib. Center za kartografijo favne in flore. Miklav` na Dravskem polju. Medmre`je: http://www.ckff.si/dokumenti/inventarizacija_dvozivk_tivoli.pdf (22. 7. 2010). Medmre`je 1: http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ (1. 9. 2010). Medmre`je 2: http://www2.arnes.si/~skunci1/motivacija.htm (1. 9. 2010). Medmre`je 3: http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=482 (4. 9. 2010). Medmre`je 4: http://www.ekorg.si/?p=2d&s=1&id=3&cat=3 (2. 9. 2010). Medmre`je 5: http://sskilirija.com/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=5&Itemid=3 (1. 9. 2010). Medmre`je 6: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pivovarna_Union (4. 8. 2010). Medmre`je 7: http://www.zoo-ljubljana.si/index.php?id=4 (5. 8. 2010). Medmre`je 8: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ro%C5%BEnik (5. 8. 2010). Medmre`je 9: http://sl.wikipedia.org/wiki/Park_Tivoli,_Ljubljana (5. 8. 2010). Medmre`je 10: http://www.arso.gov.si/cd/klima1/Zaslon/PDF%20Zaslon/41-Definicija%20fenologije.pdf (2. 9. 2010). Medmre`je 11: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/fenologija.pdf (2. 9. 2010). Medmre`je 12: http://sl.wikipedia.org/wiki/Hala_Tivoli (5. 8. 2010). Medmre`je 13: http://www.vrtnice.org/index.php?option=com_content&task= view&id= 29&Itemid=43 (5. 8. 2010). Medmre`je 14: http://ljubljanski.pro jekti.si/rozni-vrt-v-tivoli ju-900696.aspx (5. 8. 2010). Medmre`je 15: http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/varstvo-okolja/ projekti/9199/detail.html (18. 8. 2010). Medmre`je 16: http://www.timeanddate.com/worldclock/astronomy.html?n=736& month=5&year=2010&obj=sun&afl=-11&day=1 (16. 8. 2010). Medmre`je 17: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (16. 8. 2010). Medmre`je 18: http://www.lpt.si/par kirisca/par kirisca_osebna_vozila/tivoli_I (18. 8. 2010). Medmre`je 19: https://urbanizem.ljubljana.si/index3/ (19. 7. 2010). Miheli~, B. 2010: intervju. Ljubljana. Mik{a, P., Ajlec, K. 2011: Slovensko planinstvo. Ljubljana. V tisku. Miku{, T. 2006: Stanje in perspektive krajinskih parkov v Sloveniji. Magistrsko delo, Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 127 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Na~rt upravljanja 2010–2020 (osnutek). Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib. IZVO d. o. o. Ljubljana, 2008. Na{e okolje. Ministrstvo za okolje in prostor. 2010, 17-1 (januar 2010). Cegnar, T. Medmre`je: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%c5%benica/mese%c4%8dni%20bilten/NASE%20OKOLJE%202010_01.pdf (22. 8. 2010). Ob~inski prostorski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana. Medmre`je: https://urbanizem.ljubljana.si/index3/ (24. 8. 2010). Odlok o obmo~ju, v katerem se razgla{ajo gozdovi s posebnim namenom in o njihovi za{~iti. Medob~inski uradni vestnik 6/1983. Maribor. Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom. Uradni list Republike Slovenije 60/2010. Ljubljana. Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni ob~ini Celje. Uradni list Republike Slovenije 37/1997. Ljubljana. Odlok o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost. Uradna lista Socialisti~ne Republike Slovenije 21/1984 in 47/1987. Ljubljana. Oro`en Adami~, M. 2010: intervju. Ljubljana. Osnovna geolo{ka karta SFRJ, list Kranj. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd, 1974. Ovsec, D. 1994: Iz `ivljenja Tivolija skozi ~as. Tivoli – Ljubljanski mestni park. Ljubljana. Ovsec, D. 2010: intervju. Ljubljana. Pergovnik Coti~, D. 2010: intervju. Ljubljana. Pergovnik, D. 1995: Tivoli – ljubljanski mestni park. Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji. Ljubljana. Pirnat, J. 1997: Razpored gozdov v Ljubljanski krajini. Zbornik gozdarstva in lesarstva 53. Ljubljana. Pirnat, J. 2010: intervju. Ljubljana. Plut, D. 2000: Okoljevarstvene razse`nosti (ne)sonaravnega prostorskega razvoja Ljubljane. Ljubljana – geografija mesta. Ljubljana. Plut, D. 2008: Trajnostni razvoj varovanih obmo~ij – celostni pristop in aktivna vloga dr`ave: Trajnostno gospodarjenje v varovanih obmo~jih z vidika doseganja skladnej{ega regionalnega razvoja. Medmre`je: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/ geo/Publikacije/priloznostno/CRP_zavarovana_Plut_08.pdf (22. 4. 2011). Popravek Obvezne razlage Odloka o razglasitvi Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba za naravno znamenitost. Uradni list Republike Slovenije 3/2010. Ljubljana. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~rtih. Uradni listi Republike Slovenije 5/1998, 70/2006 in 12/2008. Ljubljana. Register nepremi~ne kulturne dedi{~ine. Ministrstvo za kulturo. Direktorat za kulturno dedi{~ino. Ljubljana, 2010. Medmre`je: http://rkd.situla.org/ (18. 8. 2010). Rejec Brancelj, I., Smrekar, A., Kladnik, D. 2005: Podtalnica Ljubljanskega polja. Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Ro`i~, J. 2010: intervju. Ljubljana. 128 GEORITEM 16 Senega~nik, J. 1996: Ljubljana. Priro~ni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Skoberne, P. 2004: Varstvo naravne dedi{~ine. Zapisi predavanj. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Slovar slovenskega knji`nega jezika. Ljubljana, 1994. Steinar, K. 1996: InterViews: an introduction to qualitative research inter viewing. Thousand Oaks. Stupan, M. 2003: Problematika urejanja mariborskih mestnih gozdov. Diplomsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. [krjanec, B. 1996: Kratka zgodovina Tivolskega gradu. Mednarodni grafi~ni likovni center. Ljubljana. [mid Hribar, M. 2008: Drevo kot dvopomenska dedi{~ina. Magistrsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. [pes, M., Smrekar, A., Lampi~, B. 2000: Kvaliteta bivalnega okolja v Ljubljani. Ljubljana – geografija mesta. Ljubljana. Tav~ar, M. 2006: Jesenkova pot. Ljubljana. Tav~ar, M. 2010a: Gospodarjenje z gozdovi v Mestni ob~ini Ljubljana. Gozdarski vestnik 68, 5–6. Ljubljana. Tav~ar, M. 2010b: intervju. Ljubljana. Tav~ar, M., Vidmar, A. 1997: Ljubljanski mestni gozd: pobuda za razglasitev Ljubljanskih mestnih gozdov s posebnim namenom. Zavod za gozdove Slovenije, Obmo~na enota Ljubljana. Ljubljana. Torelli, N. 2010: intervju. Ljubljana. To{, N. 1988: Metode dru`boslovnega raziskovanja. Ljubljana. Tyrväinen, L., Miettinen, A. 2000: Property Prices and Urban Forest Amenities. Journal of Environment Economics and Management 39. Washington. Vardjan, F. 1994: Tivolski park od nastanka do danes. Tivoli – Ljubljanski mestni park. Ljubljana. Veber, A. 2010: Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib. Medmre`je: http://www.kam.si/ parki/krajinski_park_tivoli_roznik_in_sisenski_hrib.html (4. 8. 2010). Verbi~, D. 2010: intervju. Ljubljana. Verli~, A. 2006: Rekreacijska vloga gozda v katastrski ob~ini Zgornja [i{ka. Diplomsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Vilhar, U. 2010: Uvodnik. Gozdarski vestnik 68, 5–6. Ljubljana. Vrhovec, I. 1898: Ro`nik in cerkev na Ro`niku. Izvestja Muzejskega dru{tva za Kranjsko VIII, 29. Ljubljana. Zadravec, T. 2004: Odnos lastnikov do svoje gozdne posesti na Ro`niku. Diplomsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Zakon o gozdovih. Uradni listi Republike Slovenije 30/1993, 13/1998, 24/1999, 56/1999, 31/2000, 67/2002, 110/2002, 112/2006, 115/2006, 110/2007 in 61/2010. Ljubljana. 129 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Zakon o ohranjanju narave. Uradni listi Republike Slovenije 96/2004, 61/2006, 63/2007, 117/2007, 32/2008 in 8/2010. Ljubljana. Zakon o varstvu kulturne dedi{~ine. Uradna lista Republike Slovenije 16/2008 in 123/2008. Ljubljana. @i`ek, L. 2010: Odnos javnosti do gozdov v mestih na primerih Ro`nika in Golovca v Ljubljani. Diplomsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 14 Seznam slik Slika 1: Prepletanje pozidanih delov mesta in zelenih povr{in. Slika 2: V raz{irjeno spomladansko {tetje vstopov v park smo vklju~ili tudi neznatne stezice … Slika 3: Lokacije {tetja obiskovalcev in parkiranih vozil. Slika 4: V mestnih gozdovih so v ospredju njihove socialne in ekolo{ke funkcije. Slika 5: »… V Ljubljani se je mo`no v pi~lih 15 minutah skozi sam center mesta sprehoditi iz enega gozda (Ro`nik in [i{enski hrib) v drugega (Golovec) …« (Ro`i~ 2010). Slika 6: Zelena klina Ljubljane (Generalni plan … 1965). Slika 7: Dostopnost do zelenih povr{in znotraj avtocestnega obro~a. Slika 8: V krajinskem parku se prepletata narava … Slika 9: … in ~lovek. Slika 10: Zavarovana obmo~ja, naravne vrednote in kulturna dedi{~ina v krajinskem parku. Slika 11: Na Florjan~i~evem Na~rtu Ljubljane iz leta 1744 so na obmo~ju zdaj{njega parka Tivoli njive in travniki. Slika 12: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka do leta 1800. Slika13: Zasnova parka Tivoli sega na za~etek 19. stoletja; posneto pred 2. svetovno vojno iz letala. Slika 14: Sodobni posnetek obmo~ja parka Tivoli. Slika 15: Zemljevid Ljubljane iz leta 1829, na katerem so dobro prepoznavni Lattermannovi drevoredi. Slika 16: Tivolski drevoredi na stari razglednici. Slika 17: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med letoma 1801 in 1850. Slika 18: Na stari razglednici so pod Cerkvijo Marijinega obiskanja obdelovalna zemlji{~a. Slika 19: Na sodobni fotografiji je zemlji{~e pod cerkvijo zatravljeno. Slika 20: Podobica Ro`ni{ke Marije iz leta 1840 z njivami v ospredju (Kor{i~ Zorn 2000). 130 14 16 17 22 26 27 28 30 30 33 34 35 37 37 38 38 38 40 40 41 GEORITEM 16 Slika 21: Tivolski grad na stari razglednici. Slika 22: V zadnjih 150 letih sta se rastlinje in namembnost gradu temeljito spremenila. Slika 23: Zbirali{~e upokojencev Monte Carlo na stari razglednici. Slika 24: Priljubljeno zbirali{~e upokojencev je po sto letih ostalo skoraj nespremenjeno. Slika 25: Neko~ je ob izteku Cankarjeve ceste stal Jakopi~ev paviljon. Slika 26: Pozneje se je Jakopi~ev paviljon moral umakniti prometnicam. Slika 27: Na~rt Ljubljane pred letom 1932. Slika 28: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med letoma 1850 in 1941. Slika 29: Hala Tivoli je pomembno tori{~e ljubljanskega {porta. Slika 30: Pokrito kopali{~e se globoko zajeda v park Tivoli. Slika 31: Obmo~je dela zdaj{njega krajinskega parka med za~etkom druge svetovne vojne in letom 1984, ko je bil razgla{en krajinski park. Slika 32: Zahodni del krajinskega parka pre~ka urejena Pot. Slika 33: V zahodnem delu parka je tudi na novo urejen Kose{ki bajer. Slika 34: Glavni deli krajinskega parka, druga zavarovana obmo~ja v njem in pozidana obmo~ja. Slika 35: Razprostranjenost gozda v krajinskem parku. Slika 36: @ivalski vrt je tudi pomembno izobra`evalno sredi{~e. Slika 37: Neko~ je bila v hi{i na Drenikovem vrhu tudi gostilna. Slika 38: Dandanes Drenikov vrh kli~e po ureditvi, skladni s smernicami varstva narave in kulturne dedi{~ine. Slika 39: Zemljevid poti in druge prometne infrastrukture v gozdnem osrednjem delu krajinskega parka. Slika 40: Prvotna gostilna [vicarija je prerasla v imeniten hotel Tivoli. Slika 41: Za zdaj nekdaj privla~en objekt nezadr`no propada. Slika 42: Prvotno je bilo Jakopi~evo sprehajali{~e tesno povezano z mestnim sredi{~em, kjer se je neposredno navezovalo na Cankarjevo cesto. Slika 43: Kljub poznej{i odrezanosti zaradi izgradnje `elezni{ke proge in obvozne Tivolske ceste je Jakopi~evo sprehajali{~epostalo priljubljeno fotografsko razstavi{~eJakopi~evo sprehajali{~e. Slika 44: Ena od informacijskih tabel v krajinskem parku. Slika 45: Velikost zasebne gozdne posesti (Zadravec 2004). Slika 46: Lastni{tvo zemlji{~ v krajinskem parku. Slika 47: Gibanje {tevila obiskovalcev ~ez dan v izbranih dnevih. Slika 48: Ob lepih nedeljah je Tivoli natrpan z obiskovalci. Slika 49: Obremenjenost vhodnih mest v krajinski park. Slika 50: V gozdnem osrednjem delu krajinskega parka sta med najbolj obiskanimi to~kami Mostec … 44 44 46 46 47 47 48 49 51 51 52 55 55 57 59 60 61 61 63 65 65 66 67 68 69 71 74 75 76 79 131 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Slika 51: … in Cankarjev vrh. Slika 52: Gibanje {tevila obiskovalcev @ivalskega vrta Ljubljana v zadnjih 20 letih (Miheli~ 2010). Slika 53: Mese~ni obisk @ivalskega vrta Ljubljana v letih 2007, 2008 in 2009 (Miheli~ 2010). Slika 54: Na Poti je najpogostej{a oblika rekreacije kolesarjenje. Slika 55: Povpre~ni ~as zadr`evanja obiskovalcev v krajinskem parku (N = 300). Slika 56: Med ve~jimi problemi krajinskega parka je neurejeno parkiranje, zaradi katerega se uni~uje gozdna podrast. Slika 57: Parkirna zmeda pred vhodom v `ivalski vrt. Slika 58: Prometna ureditev v krajinskem parku. Slika 59: Gibanje obiskovalcev krajinskega parka 23. maja 2010 na izbranih kri`i{~ih. Slika 60: Dele` parkiranih vozil po popisnih lokacijah (N = 2745). Slika 61: Na~in potovanja od doma do krajinskega parka (N = 300). Slika 62: V krajinskem parku lahko sledimo `ivljenjskemu ciklu narave. Slika 63: Miselne asociacije anketirancev na dele krajinskega parka, ki jih najpogosteje obiskujejo (N = 300). Slika 64: Pomen parka Tivoli, gozdnega osrednjega dela Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba ter zelenega pasu med Kosezami in Brdom za anketirance glede na kraj anketiranja (N = 300). Slika 65: Pomembna vrednota obiskovalcev je tradicija obiskovanja gostiln – na Ro`niku neko~. Slika 66: Pomembna vrednota obiskovalcev je tradicija obiskovanja gostiln – na Ro`niku dandanes. Slika 67: V gostilni Pod Ro`nikom (^ad) so pred 2. svetovno vojno pripravljali slovenske jedi … Slika 68: … danes pa privablja goste s kakovostno srbsko hrano. Slika 69: @ivali in rastline, ki se anketirancem v parku Tivoli, v gozdnem osrednjem delu Tivolija, Ro`nika in [i{enskega hriba ter v zelenem pasu med Kosezami in Brdom najbolj vtisnejo v spomin (N = 300). Slika 70: Asociacije na besedno zvezo »Ro`nik in [i{enski hrib«, kot so jih izpostavili intervjuvanci; ve~ja pisava nakazuje ve~krat navedeno asociacijo. Slika 71: Poznavanje statusa zavarovanja obmo~ja Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib med anketiranimi na Pre{ernovem trgu, Cankarjevem vrhu in v Mostecu (N = 300). Slika 72: Poglavitni dejavniki, ki po mnenju anketiranih oseb na Pre{ernovem trgu, Cankarjevem vrhu in v Mostecu ogro`ajo obmo~je krajinskega parka (N = 300). 132 79 80 80 81 82 83 83 86 87 89 89 91 91 92 94 94 95 95 96 97 98 99 GEORITEM 16 Slika 73: Dejavniki, ki so po mnenju anketiranih oseb na Pre{ernovem trgu, Cankarjevem vrhu in v Mostecu v krajinskem parku najbolj mote~i (N = 300). 100 Slika 74: Najmanj je obremenjen najkakovostnej{i gozdni osrednji del parka. 103 Slika 75: V Tivoliju je zaznaven izrazit konflikt med pe{ci in kolesarji. 103 Slika 76: Predlagani obmo~ji umirjanja obiska v krajinskem parku. 105 Slika 77: Nekdanji odprt pogled izpred [vicarije proti mestnemu sredi{~u. 108 Slika 78: Zdaj pogled proti mestu povsem zastira na gosto rasto~e drevje. 108 Slika 79: V osrednji del krajinskega parka bi morali obiskovalcem dosledno onemogo~iti dostop z motornimi vozili. 113 Slika 80: V Biolo{kem sredi{~u bodo s~asoma zrasli {tevilni novi objekti. 115 Slika 81: Poglobitev `elezni{ke proge in Tivolske ceste bi znova okrepila vezi med parkom in mestom. 117 Slika 82: Tivoli je tudi pozimi privla~en za obiskovalce. 117 Slika 83: Tivolski ribnik je bil neko~ posebno priljubljen med ljubitelji ~olnarjenja. 118 Slika 84: V zadnjem ~asu je bil potencial tivolskega ribnika premalo izkori{~en. 118 Slika 85: Po temeljiti preureditvi morda ~aka ribnik in okolico `ivahnej{e dogajanje. 119 Slika 86: Razvoj krajinskega parka, kot ga predvideva prostorski na~rt Mestne ob~ine Ljubljana (medmre`je 19). 121 Slika 87: K urejenemu mestu `e dolgo ~asa spadajo spro{~ujo~e zelene povr{ine. 123 Slika 88: Ta `e v preteklosti pomembna vrednota je v sodobnosti {e precej bolj cenjena. 123 15 Seznam preglednic Preglednica 1: Lokacije {tevnih mest in termini {tetja. Preglednica 2: Pregled zavarovanih obmo~ij v Sloveniji (Erharti~ 2010). Preglednica 3: Obisk krajinskega parka na posameznih {tevnih mestih po letnih ~asih. Preglednica 4: Pogostnost obiskovanja posameznih delov krajinskega parka (v odstotkih; N=300). Preglednica 5: [tevilo popisanih vozil 23. maja 2010 po popisnih lokacijah. Preglednica 6: Primerjava normativov (obiskovalcev na hektar) za rekreacijo v zelenju pri razli~nih avtorjih (Debelak 1970). 18 31 72−73 76 84–85 102 133 Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib Smrekar, Erharti~, [mid Hribar Seznam knjig iz zbirke Georitem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 134 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih Marjan Ravbar, David Bole: Geografski vidiki ustvarjalnosti Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Matija Zorn, Bla` Komac: Zemeljski plazovi v Sloveniji Marjan Ravbar: Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalo`be Janez Nared, Damjan Kava{: Spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vpra{anja Alp Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba pode`elske kulturne pokrajine v Sloveniji Jani Kozina: Prometna dostopnost v Sloveniji Mimi Urbanc: Pokrajinske predstave o slovenski Istri Ale{ Smrekar, Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar: Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib 135 136 Georitem 16 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 12.7.2011 11:03 Page 1 http://zalozba.zrc-sazu.si 9 789612 542917 GEORITEM 15,00 € ISBN 978-961-254-291-7 16 SMREKAR, ERHARTI^, [MID HRIBAR: KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB 16 ALE[ SMREKAR BOJAN ERHARTI^ MATEJA [MID HRIBAR KRAJINSKI PARK TIVOLI, RO@NIK IN [I[ENSKI HRIB GEORITEM 16