Marec 2013 - Domače Novice

Transcription

OTROŠKI IN MLADINSKI PEVSKI ZBORI
bodo nastopili 3. in 10. aprila 2013 v
Lenartu
na prvem terminu na Čričkovem gaju
2013 bodo nastopili otroški pevski zbori, v
drugem terminu na Slavčkovem gaju 2013
pa mladinski pevski zbori.
Nastopilo bo 16 pevskih zborov iz sedmih
osnovnih šol, ki delujejo na območju UE
Lenart. Strokovna spremljevalka bo Sonja
Kasesnik. Letos se bo predstavil tudi zborček
iz lenarškega vrtca in otroški zbor kulturnega
društva Sveti Frančišek iz Svete Trojice.
SLOVENSKE GORICE
LETO XXX. ŠT. 3 (417)
29. MAREC - SUŠEC
1,80 €
2013
ZIMSKA PRAVLJICA
S PLANINSKIM DRUŠTVOM LENART
STRAN 21
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
ODRASLI GLEDALIŠČNIKI
v letu 2013, bodo nastopili prvi vikend v
aprilu, sporoča JSKD Lenart.
To bo srečanje odraslih gledaliških skupin,
ki delujejo v občinah Cerkvenjak, Lenart,
Sveta Ana in v Sveti Trojici. Srečanje bo
strokovno spremljala Aleksandra Blagojević,
dramaturginja in režiserka.
MATERINSKI DAN PRI SV. ANI
Z
goraj zapisanih besed ni potrebno nadaljevati,
kajti mama je ena sama in nenadomestljiva.
Mamam moramo včasi povedati, da jih imamo
radi, da jih pogrešamo, da jih potrebujemo… Vse
to so skozi pesem, igro in besedo izrazili učenci
OŠ Sv. Ana, ki so skupaj z delavci šole pripravili
zabaven, v srce segajoč program. V dobri urici so
mamam in ostalim obiskovalcem odprli svoje srce
in jim podarili svoje najnežnejše misli in občutke.
Zapeli so pesmice, zaigrali na instrumente in se
pokazali kot dramski igralci. Otroški in mladinski
pevski zbor sta zapela pesmi, šolski ansambel pa
je zaigral nekaj skladb. Z lepimi verzi so program
povezovali učenci šole, rojeni kot dvojčki, kar šest
jih je na šoli.
Mamice, babice in druge obiskovalke so tudi
obdarili s skromnimi darilci in lepimi mislimi. Želijo
si, da bi si vedno vzele čas in prisluhnile njihovim
lepim željam.
AR
OBČNI ZBOR DV str. 6
(fotovir: sveta-ana.org)
NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZZIDE KONEC MESECA APRILA
REZ ČOLNIKOVE TRTE str. 9
NA DRUGI STRANI
ZAKAJ NIMAMO NOBENE ŽUPANJE
Tone ŠTEFANEC
N
aj ta zapis začnem malce nenavadno. V Sloveniji najbolj znani in
uveljavljeni etnolog dr. Janez Bogataj je v svoji knjigi Slovenija praznuje
o čedalje bolj uveljavljenem ženskem prazniku Valentinovo zapisal tudi
tole: »Zasluge za Valentinovega in njegovo papagajsko prevzemanje imajo
nekateri slovenski tiskani mediji iz konca 80. let 20. stoletja, ker so se v člankih
zaskrbljeno spraševali ali ne bi bil zares že čas za uvedbo tega praznika in
njegove »žlahtne« vsebine tudi pri nas. Dolgo smo na Slovenskem Valentinovo
praznovali le kot pogansko dediščino čaščenja pomladi, zdaj pa smo mu
nadeli tudi »sodobnejšo« obleko in se pohlepno pognali v čaščenje ljubezni.
V enem večjih pekarskih podjetij že več let razmišljajo, da bi za Valentinovo
ponudili »valentinove ptičke«.
To bi bilo bolj v skladu s slovensko tradicijo, ki govori o spomladi, ko se
ptički ženijo.
Seveda praznujemo tudi 8. marec – dan žensk in 25. marec kot materinski
dan.
Če ta dva praznika nista sporna, pa imata s praznovanjem Valentinovega
vendarle nekaj skupnega. Tudi ta dva praznika sta se izrodila v podarjanje
cvetja in materialnih dobrin ženskam, kar morebiti še najmanj velja za
materinski praznik, ki vendarle obuja nekatere verske vrednote, medtem, ko
smo osmega marca bolj ali manj pozabili na pravice žensk pri uveljavljanju
njihovega družbenega položaja, kar je bilo značilno za praznovanje v
prejšnjem družbenem sistemu.
Ženske bi naj bile v družbenem življenju enakopravne z moškimi, kar
seveda v praksi ne drži. Mnogi, tudi ženske same, zreducirajo skrb za ženske
na obdarovanje ob različnih praznikih in na delo v gospodinjstvu, čeprav se
v zadnjih letih stvari spreminjajo na bolje, saj moški pogosteje opravljajo
gospodinjska opravila in skrbijo za otroke.
Bistveno za današnji čas pa je, da imamo malo žensk na vodilnih mestih
v politiki, gospodarstvu in družbenih dejavnostih, pri čemer je morda izvzeto
osnovno šolstvo, kjer je tudi sicer zaposlenih največ žensk.
Tudi v slovenjegoriških občinah je malo žensk na vodilnih položajih v
politiki in na drugih področjih. V osrednjih Slovenskih goricah nimamo niti
ene županje, čeprav tod živi in dela veliko sposobnih in izobraženih žensk.
Bil bi že čas, da bi na prihodnjih lokalnih volitvah izvolili vsaj eno županjo,
ki so se tudi na tem območju v preteklosti uveljavile. Ta hip se spomnim
uspešne predsednice občinske skupščine Lenart Vide Šavli, ki je na srečo še
vedno zelo aktivna kot predsednica Društva za razvoj podeželja. Sicer pa je v
osrednjih Slovenskih goricah na pomembnih mestih zaposlenih še več, čeprav
premalo, žensk. Naj omenim uspešni Tanjo Hrastar, direktorico Razvojne
agencije Slovenske gorice in Marijo Šauperl, direktorico Knjižnice Lenart.
V drugih slovenjegoriških občinah je stanje glede žensk na vodilnih mestih
slabše, kar je deloma razumljivo, ker imajo premalo sposobnih in izobraženih
žensk, pa tudi javnih ustanov skorajda nimajo.
Ob vseh teh ženskih praznikih velja vedno znova opozarjati na to, da je treba
tudi v praksi hitreje uveljavljati enakopravnost žensk z moškimi, ki zmorejo
in znajo opravljati tudi najbolj zahtevne naloge v družbi, ne pa samo doma
med štirimi stenami, kjer so še vedno nepogrešljive.
Časopis vedno odprem na športnih straneh
– tam so opisani človekovi dosežki.
Na prvi strani ni nič drugega kot
človekovi spodrsljaji.
Earl Waren – (1891-1974) 14. vrhovni sodnik Združenih držav Amerike
(nominiral ga je Eisenhower) in 30. guverner Kalifornije
Cerkvenjak
15. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
L
ani na območju občine Cerkvenjak zabeležen upad obravnavanih
kaznivih dejanj. Prometnim nesrečam še vedno botruje alkohol.
Na marčevski 15. redni seji občinskega sveta občine Cerkvenjak so svetnice in
svetniki obravnavali trinajst točk dnevnega reda. Govorili in razpravljali so o pravilniku
o upravljanju in uporabi športno-rekreacijskega centra, Pravilniku za vrednotenje
programov športa v občini Cerkvenjak, o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne
občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2013,
o letnem programu športa 2013 in 2014, letnem programu za dodelitev pomoči
za programe razvoja podeželja v občini za letošnje leto, prisluhnili poročilu o delu
nadzornega odbora občine Cerkvenjak za leto 2012, seznanili se s poročilom
Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2012, obravnavali kodeks
ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, predstavljeni so jim bili rezultati in
aktivnosti Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije in se
seznanili z pregledom varnostne situacije na območju občine Cerkvenjak v letu 2012.
Manjkala pa ni tudi ustaljena točka dnevnega reda pobude in vprašanja svetnikov.
Glede na dnevni red seje je ta
gotovo bila pestra in zanimiva.
Mi smo prisostvovali le
dvema točkama dnevnega
reda in namreč poročilu
Medobčinskega inšpektorata
in redarstva Maribor za leto
2012 in pregledu varnostne
situacije na območju občine
Cerkvenjak. Pri teh točkah sta
sodelovala tudi predstavnika
omenjenih služb. Povedano
je bilo, da se je nadzor vršil
v skladu z letnim planom, kije bil sprejet na podlagi Odloka o ustanovitvi skupne
občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor. V preteklem letu je bil
inšpektor na območju občine prisoten 2 krat mesečno, pri čemer je v sklopu rednih
pregledov, pregledal celotno območje. V primerih podanih prijav ali drugih ugotovljenih
nepravilnosti, je inšpektor občino obiskal glede na trenutno problematiko tu večkrat
na mesec. Na posameznem območju se je nadzor vršil nad stanjem splošne čistoče
kraja, pregledu občinskih cest in javnih poti, odlaganju odpadkov, odvajanja in čiščenja
odpadnih in padavinskih voda ter vseh ostalih nepravilnosti, nad katerimi nadzor vrši
medobčinska inšpekcija. Občinski redarji pa so v letu 2012 obravnavali 14 prekrškov
vse s področja ustavljanja in parkiranja na avtobusnem postajališču. V okviru varstva
javnega reda in miru so izvajali nadzore, z namenom preprečevanja vandalizma.
Tovrstni nadzori so se izvajali predvsem v popoldanskem in večernem času, v okolici
šole, vrtca, igrišča v Cerkvenjaku in športnega parka v Kadrencih, kot tudi v okolici
gasilskega doma in bencinskega servisa ter okolici Arheološkega parka v Brengovi.
Pregled varnostne situacije na območju občine Cerkvenjak, podal jo je Beno Matjašič,
pomočnik policijske postaje Lenart, kaže za leto 2012 upad obravnavanih kaznivih
dejanj. Žal ni tako spodbuden podatek raziskanosti kaznivih dejanj, kjer je bila policija
leta 2011 uspešnejša. Večina kaznih dejanj, ki so bila obravnavana, sodijo v skupino
kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Med kaznivimi dejanji zoper življenje in telo
izstopajo kazniva dejanja lahkih telesnih poškodb in hudih telesnih poškodb. Raziskani
so bili vsi primeri. Manj je bilo lani nasilja v družini. Največ kaznivih dejanj se zgodi
ob vikendih na območju samega naselja Cerkvenjak, predvsem takrat, ko obratuje
diskoteka. Upadlo je število kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno
varnost ljudi in premoženja. Policisti so tudi obravnavali manj prometnih nesreč. Največ
se jih na območju Cerkvenjaka zgodi na avtocesti. Razveseljivo je, da se nobena od
njih ni končala s smrtnim izidom. Še vedno je pri nesrečah prisoten alkohol.
Spodbudna ocena varnostne situacije pa ne pomeni, da bodo policisti počivali.
Tudi v letošnjem letu bodo sledili prioritetnim ciljem, predvsem si bodo prizadevali
povečati število odkritih kaznivih dejanj in prekrškov ter njihovih storilcev s področja
prepovedanih drog, omejiti porast premoženjske kriminalitete in izboljšati njeno
preiskanost. Povečali bodo aktivnosti za umirjanje hitrosti v cestnem prometu, kjer
bodo glede na ugotovljeno problematiko, pristopili k še bolj aktivnemu izvajanju
ukrepov, povezanih s prekrški vožnje pod vplivom alkohola ter vožnje brez veljavnega
vozniškega dovoljenja.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o.  Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:
02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5.  Elektronski naslov: strakldoo@siol.net  Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal,
Miroslav Pravdič,  direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl.  Maloprodajna cena za izvod je 1,80 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina.  Transakcijski račun 04102-0000132489 
Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473.  Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%.  Naklada 900 izvodov n Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76  Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
2 I DOMAČE NOVICE I 29. marec 2013
AKTUALNO
OBČINSKI ODBOR
DRŽAVLJANSKE LISTE SLOVENSKE GORICE
V
Gostišču pri Antonu v Cerkvenjaku je
Državljanska lista dne 25. 2. 2013 ustanovila
že dvaintrideseti lokalni odbor. Občinski
odbor Državljanske liste Slovenske gorice (OO DL
Slovenske gorice) zajema vse občine iz upravne
enote Lenart oz. nekdanje skupne občine Lenart.
V občinski odbor so tako vključeni predstavniki
občin Lenart, Cerkvenjak, Sveti Jurij v Slovenskih
goricah, Sveta Ana, Benedikt in Sveta Trojica
v Slovenskih goricah. Ustanovitve občinskega
odbora sta se udeležila tudi dr. Janez Šušteršič,
zdaj že bivši finančni minister, ter poslanec
Branko Kurnjek. Pred ustanovnim zborom
sta si ogledala nove objekte v razvijajoči se
cerkvenjaški industrijski coni, vključno z moderno
avtomehanično delavnico in manj kot mesec dni
staro ročno avtopralnico.
Ustanovni zbor članic in članov Državljanske liste
z območja Slovenskih goric, nekdaj združenih v
skupni občini Lenart, je s pozdravnim nagovorom
odprl pobudnik zbora Mirko Kozar.
Po izvolitvi delovnega predsedstva zbora je zbor
članov potrdil statut občinskega odbora in izvolil
predsednika ter člane sveta. Občinski odbor
Slovenske gorice bo vodil Mirko Kozar.
V nadaljevanju je zbrane nagovoril dr. Janez
Šušteršič. Navzočim se je nato predstavil še
Branko Kurnjek, ki je konec januarja sprejel
poslanski mandat in se pridružil poslanski skupini
Državljanske liste. Sledil je še zahvalni govor
novoizvoljenega predsednika, ki je izpostavil
visoko število neopredeljenih volivcev in tistih,
ki sploh ne bi volili. Tem ljudem je potrebno dati
upanje in predvsem zgled, in to s pravičnostjo,
etiko in moralo, je prepričan. Poudaril je pomen
usmeritve v zagotovitev delovnih mest, ki bi ljudem
omogočala dostojno plačo in s tem dvig potrošnje,
kar bi koristilo gospodarstvu.
Državljanska lista je nastala oktobra 2011 na
podlagi ideje skupine posameznikov, ki so, tako kot
mnogi volivci, zaznali željo po novi poti v politiki.
Državljanska lista je stranka politične sredine
z močno poudarjenimi liberalnimi vrednotami.
DL zagovarja učinkovitejšo in hkrati socialno
ter ekološko pravičnejšo družbo, kot jo imamo
sedaj. Naša temeljna vrednostna občutja so želja
po pravičnosti, enakopravnosti, solidarnosti in
sočutju.
V Državljanski listi spoštujemo in se zavzemamo
za uveljavljanje vsesplošnih človeških in družbenih
vrednot, v našem delovanju pa še posebej
30 DNI
Po dnevih se je »sprehodil« Ivo Štrakl
13. marec Skoraj cel svet je zrli v najbolj gledani
dimnik na svetu. Kristjani in še kdo so čakali na bel dim
iznad Sikstinske kapele, ki naznanja izvolitev novega papeža.
Nekaj po 19. uri so ga dočakali. Ker je ceremonija izbire
papeža tokrat potekala dokaj hitro, to lepo kaže, kako se
stvari lahko hitro in drugače obrnejo od predvidevanj.
izpostavljamo naslednje vrednote: konstruktivnost
in sodelovanje, strokovnost, verodostojnost,
liberalnost, inovativnost, strpnost in predvsem
odgovornost. Zavzemamo se za učinkovito
državo, ki bo servis za državljane in podjetja.
Država mora zagotoviti učinkovit sodni, upravni,
zdravstveni, izobraževalni in socialni servis.
Država mora delovati odprto in pregledno, njeni
funkcionarji in uslužbenci, zlasti vodilni, morajo
delovati odgovorno. Država mora delovati v
korist državljanov in ne skritih omrežij, ki se
napajajo na račun napredka vseh ostalih njenih
prebivalcev. Vsi segmenti javnega sektorja morajo
delovati profesionalno, učinkovito in prijazno do
uporabnikov.
Na področju lokalne politike se DL zavzema
za javno in dostojanstveno razpravo o vseh
relevantnih političnih, gospodarskih in socialnih
temah. Tudi občinska oblast mora predstavljati
skupni servis za dobrobit vseh ljudi in se mora
vsestransko odzivati na predloge in zahteve
občanov. Javni denar je naše skupno dobro in
občani imamo pravico, da soodločamo in smo
obveščeni o tem, kako so ta sredstva porabljena.
Po tem ko je DL vstopila v vlado Alenke Bratušek,
se je za vse nas v DL začelo novo obdobje, v
katerem nas čaka veliko težkih preizkušenj in novih
izzivov. In kot je dejal naš predsednik dr. Gregor
Virant: »Ne slepimo se, da bodo že z imenovanjem
nove vlade izginili problemi, ki so se v naši skupnosti
kopičili in stopnjevali desetletja. Prepričan pa sem,
da smo naredili pravilen korak k zastavljenim
ciljem Državljanske liste in da premoremo dovolj
znanja, izkušenj in preudarnosti za gradnjo temeljev
boljše, uspešnejše in pravičnejše Slovenije«. To
prepričanje predsednika DL delimo tudi člani
Občinskega odbora Državljanske liste Slovenske
gorice.
Na balkon je prišel argentinski kardinal Jorge Mario
Bergoglio, ki si je nadel ime Frančišek I. To je bilo kar veliko
presenečenje. Kardinal z druge strani sveta, si je izbral ime
po svetem Frančišku Asiškem, zavetniku narave in ubožcev,
ponižanih in potlačenih. Novi papež je bil nekoč jezuit in
je sploh prvi jezuit na papeškem prestolu, sicer pa imajo
jezuiti v svojih konstitucijah zavezo, da se odpovedujejo
vsem pomembnim službam znotraj Cerkve (razen, če za to
obstajajo razlogi, kot v tem primeru). Poleg vsega se jeziti
in frančiškani med seboj precej razlikujejo.
Papež Frančišek je čakajoči množici zaželel dober večer.
Preprosto, prijazno in brez vzvišenosti in vznesenosti
ob zgodovinskem trenutku. Bilo je primerno sproščeno,
domače, ljudsko.
Novi papež se zaveda, da so pred njim trenutki, ko bo še
kako potreboval podporo vernikov.
Znano je, da je novi papež odličen evangelizator, odločen
zagovornik družine, da je skromen, živel je v majhnem
stanovanju in si je dolgo časa kuhal sam, najraje je potoval
peš ali z javnim prometom.
Ob prvem nagovoru ljudem je za novim papežem stal naš
kardinal Rode. Poznata se, saj je Rode del življenja preživel
v Argentini, na trgu sv. Petra pa smo ob tem dogodku videli
tudi slovenske zastave.
13. marec Prvaki strank PS, SD, DL in DeSUS so
v državnem zboru podpisali koalicijsko pogodbo oziroma
dogovor o sodelovanju v vladi Alenke Bratušek. Po podpisu
so vsi poudarili, da je konec politične krize. Mandatarka
kandidatov za ministre še ni razkrila. Izrazila pa je veselje,
da so se stranke uspele uskladiti pri pogajanjih in našle
skupni imenovalec za dobro ljudi in države.
OO DL Slovenske gorice (Mirko Kozar)
KORISTNO JE VEDETI
OSEBNO IZKAZNICO JE MOČ DOBITI TUDI V TUJINI
P
rav je, da spomnimo bralce Domačih novic o noveli slovenske zakonodaje, ki govori
o osebnih izkaznicah.
Po tej noveli je slovenskim državljanom s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini
omogočeno, da osebno izkaznico pridobijo v tujini. Tako zaradi zamenjave dokumenta ni
potrebno prihajati dom in s tem imeti nepotrebne stroške. Vlogo za izdajo nove osebne izkaznice
v tujini, je moč podati na diplomatskih predstavništvih ali konzulatih Slovenije v tujini. Doslej je
bilo v tujini mogoče pridobiti le potni list. Slovenski državljani, ki se zaradi zdravstvenih ali drugih
upravičenih razlogov ne morejo vrniti v domovino, bodo poleg tega na slovenskih predstavništvih
in konzulatih lahko tudi objavili morebitno pogrešitev, izgubo ali krajo osebne izkaznice v tujini.
To morajo storiti v 30 dneh od pogrešitve.
F. Klemenčič
Predsednik SD Igor Lukšič upa, da bo nova vlada uspela
Slovenijo obrniti na bolje in je prepričan, da jim bo uspelo.
Prvak DL Gregor Virant je poudaril, da je politična kriza
končana in je čas, da zavihajo rokave in začnejo delati tisto,
za kar so politiki plačani. Predsednik DeSUS Karl Erjavec
pa je poudaril, da Slovenija sicer s tem trenutkom ni več v
politični krizi, a da je še vedno v hudi finančni in gospodarski
29. marec 2013
I DOMAČE NOVICE I 3
GOSPODARSTVO
30 DNI
krizi. Prepričan pa je, da dobivamo dovolj močno vlado, ki
bo kos tem izzivom.
Bratuškova“Očitno je z današnjim dnem konec groženj,
izsiljevanja in žalitev v naši državi in obljubljam, da se
začenja obdobje sodelovanja, dogovarjanja in iskanja
pozitivnih rešitev za vse naše državljanke in državljane,“
je dodala Bratuškova. Poudarila je, da ima kandidate za
vsa ministrstva.
17. marca se je za Tino Maze, najboljšo smučarko
vseh časov končala sezona podiranja rekordov 20122013. Začela jo je z veleslalomsko zmago v Söldnu, v isti
disciplini sta ji sledili še dve in ena v superkombinaciji. V
veleslalomu v Courchevelu je zmagala še četrtič zapored.
Do novega leta je 11 krat stala na stopničkah (5x1, 2x2 in
4x3) in si s tem že privozila precejšnjo prednost v skupnem
seštevku Svetovnega pokala. Podrla je rekord v številu
osvojenih točk (2180) in stopničk (19) v koledarskem letu.
Njena prva zmaga v superveleslalomu, 13. januarja 2013
v St. Antonu, jo je uvrstila med majhno skupino smučark,
ki jim je uspelo zmagati v vseh disciplinah. 26. januarja
2013 je veleslalom v Mariboru končala na drugem mestu
ter že zagotovila svoj prvi mali kristalni globus. Dan kasneje
je na istem prizorišču zmagala v slalomu. Dodala je še nekaj
uvrstiev na stopničke in vseskozi povečevala prednost v
skupnem seštevku (osvojila je več točk kot drugo in tretje
uvrščeni skupaj). 24. februarja si je z drugo zmago v
superkombinaciji že devet tekem pred koncem zagotovila
Veliki kristalni globus. 1. marca 2013 je z 19 stopničkami
v sezoni, ki jih je osvojila v superkombinaciji v GarmischPartenkierchnu, podrla rekord v številu stopničk v eni
sezoni med ženskami. Z zmago v smuku se je pridružila
dvema smučarkama, ki sta v eni sezoni dosegli zmage v
vseh disciplinah. Na isti tekmi je padel rekord po številu
osvojenih točk na sezono (2000), ki ga je držal Herman
Maier. Po odpovedi smuka na finalu svetovnega pokala v
Lenzerheideju 13. marca, je za točko zaostala za malim
kristalnim globusom, ki ga je osvojila Lindsey Vonn. 14.
marca je odpadel še superveleslalom, kar je pomenilo, da
je osvojila še drugi mali kristalni globus v sezoni. Sezono
je sklenila z 11 zmago (šesto v veleslalomu) in postavila
rekord po številu osvojenih točk 2414.
20. marec »Prisegam, da bom spoštoval(a)
ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi
svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.« S temi
besedami je nekaj po 20. uri prisegla »najboljša?« vlada po
izboru Alenke Bratušek. Priseglo je enajst novih ministrov
in dve novi ministrici: Uroš Čufer, Karl Erjavec, Tomaž
Gantar, Uroš Grilc, Igor Maher, Roman Jakič, Tina Komel,
Anja Kopač Mrak, Jernej Pikalo, Senko Pličanič, Stanko
Stepišnik, Gregor Virant in Dejan Židan.
Peti dan, odkar je z najboljšimi nameni prišel do stolčka
pa Igor Maher z dvignjeno glavo in grenkim priokusom že
odhaja razmišljat v svojo črno gradnjo, iz katere bo opazoval
sončne zahode nad Sečoveljskimi solinami. Maherjev
mandat bo tako najkrajši ministrski mandat doslej. Kar
hitro se je začelo »najboljša« vlada!?
VINOGRADE OBNAVLJAJO Z LASTNIMI
TRSNIMI SADIKAM
»KAR JE DOMAČE JE
NAJBOLJŠE«
I
V Radgonskih goricah se zanašajo na svoje znanje in izkušnje.
D
a rek »kar je domače je najboljše« res drži, so
prepričani v delniški družbi Radgonskih goric. V teh
lepih, skoraj pomladanskih dneh so vrli proizvajalci
penine pričeli s cepljenjem vinske tr te. Po besedah
tehnologa iz Radgonskih goric mag. Gorazda Kovačiča,
ki meni, da kar se s svojim delom in iz izkušenj naučiš in
pridobiš je veliko vredno ter plodno.
Z lastno pridelavo trsnih sadik so pričeli že daljnega
leta 1938. Iz svojih nasadov matičnjaka (podlaga za trsne
cepljenke) so tako pričeli po svoji metodi pridelovati lasten
trs. Pokazalo se je, da je kvaliteta doma vzgojene trte
bistveno kakovostnejša, odpornejša na bolezni in da sta
rast in razvoj trte boljša. Trsničar Radgonskih goric Robert
Kreft je povedal, da so lansko leto zabeležili rekordno
letino v smislu prirastka trsni sadik, saj so iz 120.000
posajenih cepljenk pridobili kar 84.000 novih trsnih sadik.
Letos nameravajo s svojimi delavci »ceplarji« cepiti okrog
141.000 cepljenk, od tega največ sorte chardonnay
(120.000), ostale sorte, ki jih je 11 pa nekoliko manj.
Cepiče pridobijo iz svojih vinogradov, kjer se predhodno
naredi večletna selekcija tr te in se na takšen način
pridobijo najbolj kakovostni cepiči. Danes se to delo cepljenje opravi strojno, nekoč pa je to delo potekalo
ročno s cepilnimi noži. Cepljenke se zložijo v posebne
zaboje v katere se nasuje mokra žagovina in postavi za en
mesec v topel prostor. V tem prostoru se mora ohranjati
temperatura med 25 in 30 stopinjami Celzija z relativni
visoko zračno vlago, le pod takšnimi pogoji cepljenke
poženejo svoje poganjke. Po enem mesecu so cepljenke
primerne za saditev v tako imenovane zemeljske zasipke
»kame«, kjer do jeseni, ob primerni zaščiti in negi, zrastejo
in okrepijo svoj koreninski sistem. V poznih jesenskih
dneh se zdaj že kot trsne sadike izrujejo iz zemlje, očistijo
ter shranijo v primerno hlajen prostor, kjer počakajo na
spomladansko sajenje.
Foto in tekst: Marjan Slavič
Težko je odpadke odložiti v za
njih namenjene posode
V
se kaže, da nekateri še vedno nimajo doma posod
za odvoz gospodinjskih odpadkov in jih dostavljajo
na ekološke otoke.
Kar je sicer bolje kot bi jih vrgli v naravo. Toda ali je res
tako težko odpadke odložit v za njih namenjene posode?
Te so namreč ob nastanku posnetka bile prazne. Odložene
odpadke ob posodah pa je raznašal veter.
POZABILI NA UNIČENO CESTO IN DEPONIJO
O
d odprtja avtoceste Maribor - Lendava, katere dolžina je 79,50 km, je minilo že 5 let, a še
vedno ni saniran uničeni del cestišča na cesti Gornja Radgona - Spodnji Ivanjci - Lenart v
Cogetincih.
Del cestišča od kapele v Cogetincih, do odcepa ceste v Komarnico, je bil v času gradnje avtoceste
močno poškodovan. Takega so graditelji tudi zapustili. Še več. Ob tej cesti so imeli tudi deponijo
za razne materiale, ki so jih vgrajevali ob gradnji avtoceste. Tudi te deponije doslej ni nihče očistil.
Na njej so odloženi odpadni gradbeni elementi in še kaj. To nam pokaže tudi naš posnetek, ki smo
ga naredili v soboto 9. marca 2013. Kdo bo zadevo, cesto in odlagališče saniral, nam ni uspelo
izvedeti. Popolnoma jasno pa je, da gradbenih podjetij, ki so zapustile tako stanje, ni več.
Ludvik Kramberger
21.- 23. marec - Sezona svetovnega pokala
v smučarskih skokih se je v Planici končala na najlepši
možni način. Odličen slovenski športni praznik je v četrtek
21. marca z drugim mestom napovedal Prevc. 22. III. so
slovenski orli slavili moštveno zmago.
Na zadnji tekmi poletov je navdušil Jurij Tepeš, ki je prišel
do svoje prve zmage v svetovnem pokalu (425,5 točke).
Slovenski uspeh je s tretjim mestom dopolnil Peter Prevc
(422,5), Robert Kranjec je končal na šestem mestu
(406,5). Četrti slovenski predstavnik Andraž Pograjec je
zaključno tekmo končal na 24. mestu (350,8).
Glavni trener slovenske ekipe Goran Janus je že pred dnevi
napovedal dve slovenski zmagi v dolini pod Poncami,
njegove napovedi pa so se tudi uresničile.
Pogled na del ceste in zapuščeno deponijo iz časa gradnje avtoceste Maribor - Lendava v Cogetincih
DRUŠTVA
59. občni zbor LD Dobrava
V ŠTEVILKAH
LOVCEM IN OKOLJU PRIJAZNA
ZELENA BRATOVŠČINA
Statistične številke za vas išče Franci Klemenčič
79,7 let
N
a 59. Občnem zboru LD Dobrava iz Svete Trojice v Slovenskih goricah so sprejeli poročila
o delu v minulem letu in letošnji letni lovsko - gospodarski načrt. Posebno skrb so
namenjali upravljanju z loviščem, v katerem je gospodarsko pomembna vrsta divjadi
le srnjad. Uspelo jim je zaustaviti negativne trende pri mali - poljski divjadi, saj se številčnost
poljskih zajcev in fazanov že rahlo povečuje. Obdržali so tudi nekaj redkih jerebičjih kit v dolini
Drvanje in Pesnice, zadovoljni pa so s številčnostjo divjih rac - mlakaric. Staleži lisic in jazbecev
so stabilni, še vedno pa ugotavljajo močno povečane staleže nekaterih ujed in predvsem sivih
vran. Te marsikje že povzročajo škodo v kmetijstvu, najbolj na balah sena in silosa. Zato so se
zavzeli za intenzivnejši odstrel. Rezultati gospodarjenja s srnjadjo so dobri, načrte odstrela so v
celoti izpolnili. Tudi lani so zabeležili veliko povozov srnjadi na cestah in več primerov uničenja
zaradi klateških psov. Zelo dobri so bili lani rezultati lovnega turizma. Skupni odvzem srnjadi
je lani znašal 133 živali, zabeležili pa so tudi odvzem 24 lisic, 12 poljskih zajcev, 15 fazanov, 22
rac - mlakaric in 63 sivih vran.
Na občnem zboru, ki se ga je udeležil
tudi predsednik mariborske območne
Lovske zveze Marjan Gselman, so
govorili o skrbi za okolje in o izboljševanju
naravnih razmer za malo divjad in
posebej poudarili pomen znanja v
lovstvu. Ocenili so, da so v LD Dobrava
odprli prostor dialoga in zagotovili
popolno transparentnost delovanja
vseh organov LD. Informacijski pretek
je tekoč, nova spletna stran pa izjemno
dobro urejena in ažurirana. Tudi za
občni zbor so pripravili vsa gradiva v
pisni obliki, tako da so bili člani zelene
bratovščine podrobneje informirani
o vseh vidikih dejavnosti družine.
Medsebojne odnose so postavili na
visoko raven in poudarili, da bodo še
bolj utrjevali načelo do članov in okolja prijaznega kolektiva zelene bratovščine. Lani so sprejeli 4 nove
člane – pripravnike, ki že obiskujejo tečaj strokovnega usposabljanja pri LZ Maribor. Prizadevali si bodo,
da bi bili kot kolektiv še močnejši in z znanjem kos nalogam pri upravljanju z loviščem v skladu z veljavno
zakonodajo in koncesijsko pogodbo. Dobro sodelujejo s kmetovalci in drugimi lastniki zemljišč, škod
praktično ne beležijo, saj izvajajo preventive ukrepe. Zaradi tega tudi poudarjajo pomen strokovnega
znanja, ki ga bodo bodoče od vseh članov terjali še več. Nenehno se zavzemajo za uveljavljanje
visokih načel lovske etike in lovske kulture in za udejanjanje načel etičnega kodeksa slovenskih lovcev.
LD Dobrava dobro sodeluje z občinama Cerkvenjak in Sveta Trojica in z mnogimi društvi. Pobrateni so
z LD Vurmat z Duha na ostrem vrhu, s katero razvijajo prijateljske odnose in pripravijo skupna srečanja
in love. V uporabo daje Lovski dom Dobravi, ki postaja zbirališče tako članov zelene bratovščine kot
tudi prijateljev narave. Dejavni so na področju strelstva, kjer dosegajo vrhunske rezultate. Na občnem
zboru pa so poudarili, da bodo morali več storiti na področju kinologije. K temu naj bi pripomogel tudi
novi Pravilnik o lovski kinologiji, ki so ga sprejeli soglasno. Med letošnjimi prednostnimi nalogami bo
dokončanje nekaterih investicijsko - vzdrževalnih del na lovskem domu in priprave na praznovanje
60-letnice ustanovitve LD Dobrava. Ob tem visokem jubileju bodo prihodnje leto izdali foto monografijo
in razvili novi družinski prapor.
M.T.
Cerkvenjak
POHVALNA UDELEŽBA NA KRVODAJALSKI AKCIJI
V
petek, 15. marca je potekala prva od treh
krvodajalskih akcij, ki bodo v Cerkvenjaku
izvedene v letošnjem letu.
Kot je povedal Marjan Zorko, predsednik
cerkvenjaških krvodajalcev se je odvzema krvi
odzvalo kljub neprijetnim zimskim razmeram
119 krvodajalk in krvodajalcev, kar je vredno vse
pohvale.
Cerkvenjaški krvodajalci in vsi tisti, ki prihajajo
darovat kri v Cerkvenjak pa se bodo lahko
naslednje krvodajalske akcije udeležili znova 17.
julija in 15. novembra letos.
so bile povprečno stare ženske, ki so umrle v
slovenskem prostoru v letu 2011(takrat umrli moški
so bili stari povprečno 71,2 leta). V primerjavi z
letom 2010 je bila povprečna starost umrlih žensk
v Sloveniji višja za 0,4 leta.
V letu 2011 so bili najpogostejši vzroki smrti pri
ženskah, bolezni srca in ožilja (45,6 odstotka) in
rakava obolenja (27,7 odstotka).
36
sob s 106 ležišči
je po podatkih Statističnega urada RS na
»lenarškem« turistom in drugim na razpolago
za prenočevanje. Gre za kapacitete z nad 10
postelj. Na območju občine Benedikt je 14 sob
z 44 posteljami, na območju občine Cerkvenjak
je 10 sob s 36 posteljami in na območju občine
Lenart je prav tako 10 sob vendar le s 26.
posteljami. Na območju občin Sveta Ana, Sveta
Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, sodeč
po statističnih podatkih ni tovrstnih kapacitet.
Statistika prikazuje število nočitev v lanskem letu
le za območje občine Benedikt. Na tem območju
je lani prenočevalo vsega 336 gostov, od tega
je bilo 195 nočitev domačih gostov. V naštetih
zmogljivostih so vsi skupaj v lanskem letu opravili
1103 nočitve, od tega je bilo 416 nočitev domačih
gostov.
887 iskalcev dela
Ob koncu minulega februarja je bilo po podatkih
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na
območju Upravne enote Lenart 887 iskalcev dela.
Število nezaposlenih na »lenarškem« se je tako v
minulem februarju po nekaj mesecih znižalo, vendar
le za štiri. Po občinah je nezaposlenih sledeča: V
Benediktu išče delo 127 ljudi; v Cerkvenjaku je 96
iskalcev dela, na območju občine Lenart išče delo
376 ljudi, kar je 12 manj kot je bilo teh ob koncu
letošnjega januarja. Na območju občine Sveta Ana
ta čas delo iščeta 102, na območju občine Sveta
Trojica pa je 96 iskalcev in na območju občine Sveti
Jurij v Slovenskih goricah 90 iskalcev dela.
Ob koncu februarja lani je bilo na lenarškem
območju 828 iskalcev dela, ob koncu februarja leta
2011 jih je bilo 823 in ob koncu januarja leta 2010
827 iskalcev dela.
Sicer pa se je v minulem februarju število iskalcev
dela v vsem slovenskem prostoru znižalo v
primerjavi z letošnjim januarjem za vsega 786 ljudi.
Tako je ta čas na območju vse Slovenije 124.066
iskalcev dela.
663.000
mater je trenutno v Sloveniji.
Vsaka je v povprečju rodila 2 otroka. 80 % mater
v družinah z vsaj enim otrokom, mlajšim od 15 let,
je zaposlenih.
Slovenija je edina država, ki praznuje materinski
dan 25. marca. Praznovanje materinskega dne se
je pri nas uveljavilo po letu 1991. V nekaterih drugih
evropskih državah se dan mater praznuje že od
konca prve svetovne vojne. Navada praznovanja
materinskega dneva se je v Evropo razširila iz ZDA;
tam praznujejo ta dan že od leta 1910.
Mame v Sloveniji so bile v začetku leta 2011 v
povprečju stare 54,8 leta. Zelo mladih mam je
bilo razmeroma malo – samo 5 % je bilo mlajših
od 30 let.
Stanko Hozjan je na tokratni krvodajalski akciji kri daroval že osemdesetič
29. marec 2013
DRUŠTVA
VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO SKRBI
ZA IZOBRAŽEVANJE ČLANOV
D
ruštvo vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak je prvi dan marca, opravilo redni
letni občni zbor društva. Na zboru, ki je potekal v prostorih Turistične kmetije Breznik
v Komarnici, se je od 70 članov, toliko jih društvo šteje, zbralo 55. Prišli so tudi
gostje: župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, društvena vinska kraljica Polona Čeh,
predsednika Društva vinogradnikov Kapela in Društva vinogradnikov Sv. Trojica, Danilo
Rihtarič in Peter Leopold.
O delu dr uštva je poročal
predsednik Janez Ivan Pučko. Kot
je bilo razbrati iz poročila, je društvo
v preteklem letu opravilo veliko
aktivnosti. Posebno pozornost
so namenili izobraževanju svojih
članov. Pripravili so predavanja o
rezi trte, gnojenju trte, negi vina, in
o spomladanski zaščiti vinske trte
pred škodljivci in boleznimi.
Ob svojem delovanju pa so s
pomočjo občine, ki jim stoji ob
strani, izpeljali tudi družabne
Zbor je vodil Franc Kuri, o delu društva pa je
prireditve ob Johanezovi trti. Teh
poročal predsednik društva Janez Ivan Pučko
prireditev se v velikem številu
udeležujejo občani in gostje.
Množično obiskane prireditve so: rez Johanezeove trte, postavljanje klopotca ob
Johanezovi trti, trgatev Johanezove trte in tradicionalno martinovanje.
Društvo je pripravilo tudi društveno ocenjevanje vin, vina pa so člani pošiljali tudi na
druga ocenjevanja vin na KŽS Agra v Gornji Radgoni in na Ptuj. Lani so izvedli tudi izbor
društvene vinske kraljice. Izbrano Polone Čeh je na martinovanju, 17. novembra 2012,
okronal župan Marjan Žmavc.
Predsednik se je ob koncu predstavitve poročila zahvalil članom upravnega odbora in
drugim, ki so s svojim delovanje pomagali pri izvedbi programa. Posebno zahvalo je namenil
občini in županu Marjanu Žmavcu, ki materialno in moralno podpira delovanje društva.
Predstavljen letošnji plan dela je posvečen podobnim aktivnostim kot je bil lanski.
Udeležence zbora so pozdravili tudi zgoraj omenjeni gostje. Delo društva je posebej pohvalil
gospodar Johanezove trte, župan Marjan Žmavc. Naj omenimo, da so zbor obogatili s
predavanjem o sredstvih za zaščito vinske trte proti boleznim in škodljivcem.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA
VINOGRADNIKOV SVETA TROJICA
V
petek 22. 3. 2012 smo se člani Društva vinogradnikov Sveta Trojica zbrali na
enajstem občnem zboru. Občnega zbora se je udeležilo 71 od 96 članov kar
predstavlja 74 % vsega članstva. Pridružil se nam je župan Darko Fras, ki je v
pozdravnem nagovoru dejal, da naše društvo spada med najbolj aktivne in prepoznavne,
kar dokazujejo naši rezultati.
Občni zbor je potekal po predlaganem dnevnem redu, največja pozornost pa je bila dana
poročilu o delu društva v preteklem letu, ki sem ga podal kot predsednik društva.
Delo društva lahko razvrstimo v tri sklope. Največji poudarek je na usposabljanju članstva.
Skoraj vsi člani, ki imajo zakonske pogoje za trženje vin, so opravili tečaj vinarstva in si
pridobili dodatno znanje za stekleničenje vin.
Naslednje pomembno področje namenjamo turistični ponudbi. V društvu se povezujemo s
sorodnimi društvi kot je Turistično društvo, Društvo kmečkih žena in deklet, Kulturno društvo
Sveti Frančišek in Kulturno društvo Trojica. S skupnimi prireditvami popestrimo turistično
ponudbo kraja. Prizadevamo si, da bi v turistično ponudbo pritegnili tudi domače gostince.
Želimo si namreč, da bi v naših gostinskih lokalih ponujali tudi vina naših vinogradnikov,
predvsem trojiško penino pod imenom MARTIN in rose penino MARTINA, ZVRST Trojičan
in druga sortna protokolarna vina.
Druženje in medsebojna pomoč pa naše člane povezuje in pritegne k medsebojnem
sodelovanju, kar se kaže na prireditvah: dan odprte kleti, postavitev klopotca, martinovanje
in na drugih prireditvah, kjer naše članice prostovoljno poskrbijo za bogato kulinarično
ponudbo. Tudi ubrano petje na druženjih je stalnica, katerim se pridružijo ljudski godci.
Maja lanskega leta smo posadili cepič potomke najstarejše trte, ki smo jo poimenovali po
našem patru Ildenfonzu. V prvem letu je dobro zrasla, saj je presegla dolžino dveh metrov.
V Društvu vinogradnikov Sveta Trojica smo zelo ponosni, da iz naše občine izhaja priznani
vinogradniški strokovnjak g. Franc KURI, ki je živel in deloval v Hercegovini in je v začetku
dvajsetega stoletja s svojim znanjem rešil vinogradništvo pred popolnim uničenjem trte,
ki jo je napadla trsna uš. Žal smo dokumentacijo prejeli precej pozno, vendar si bomo v
društvu prizadevali, da zberemo še več gradiva o tem strokovnjaku.
Ludvik Kramberger
KD »VRELEC« BENEDIKT
Prvi občni zbor
23. februarja so se članice in člani Kulturnega društva »Vrelec« iz Benedikta
zbrali na Turistično – izletniški kmetiji Breznik v Komarnici pri Cerkvenjaku in
tam opravili prvi občni zbor.
Pred enim letom so se zbrali ustanovni člani in oblikovali upravni odbor za novo
kulturno društvo, ki so ga poimenovali Kulturno društvo Vrelec. Društvo Vrelec si je
za svoje delovanje in kot cilj zadalo gojiti ljudsko kulturno izročilo, kot je ohranjanje
ljudskih šeg in navad naših prednikov, še zlasti na območju osrednjih Slovenskih
goric. Novemu društvu predseduje prizadevni predsednik Maks Potočnik.
22. decembra 2012 je Kulturno društvo Vrelec Benedikt v kulturnem domu v
Benediktu pripravilo zanimivo etnografsko in kulturno obarvano prireditev »Zimski
večer na kmetiji«. Prireditev sta dominantno vodila Saša Lovrenčič, kot gospodinja
in Maks Potočnik, kot gospodar.
Poleg opisanega v društvu uspešno deluje skupina ljudskih pevk, ki na pristen
način neguje to zvrst kulturne dediščine.
Na prvem občnem zboru so člani društva analizirali enoletno delovanje,
pregledali finančno stanje in se
ob tem zahvalili donatorjem, ki so
omogočili izvedbo zastavljenega
programa v minulem letu. Ob
koncu so sprejeli program dela za
leto 2013, ki je prav tako naravnan
na negovanje in gojitev ljudskega
kulturnega izročila, kar so si zadali
za cilj svojega poslanstva.
Rudi Tetičkovič
Na občnem zboru smo podeli srebrno priznanje Kristini Šalamun za izjemen prispevek
pri krepitvi društva in za osebno angažiranje k povečanju števila članov. Bronasto priznanje
je prejel Janez Breznik za pomoč pri izdelavi jaslic in stalni pripravljenosti pomagati pri
prireditvah. Zahvalo za pomoč pri promociji naših vin v Razstavno protokolarnem centru
Svetega Martina in s tem tudi za prepoznavnost našega društva je prejel Jože Žel. Gospod
Žel ima pomembne zasluge za promocijo naših vin v samostanski kleti, je pa tudi pevec
in ob kozarčku vina z obiskovalci tudi zapoje.
V letu 2013 nas zraven že tradicionalnih prireditev čaka izvedba proslave ob 10. obletnici
društva. Ob tej priložnosti bomo izdali brošuro s kronologijo dogodkov in uspehov doseženih
v desetih letih. Zbrati moramo dodatno dokumentacijo o vinogradniškem strokovnjaku
Francu Kurijo, ter njegove dosežke posredovali javnosti i strokovnim institucijam. Gospodar
in skrbnik cepiča potomke najstarejše trte pa bosta poskrbela za zdravo in primerno oskrbo
trte, ter samostanskih brajd.
Pozabiti ne smemo na društveno ocenjevanje vin, izbor protokolarnih vin in na predstavitev,
degustacijo naših vin kot turistično ponudbo v Razstavno protokolarnem centru.
Občni zbor je bil volilni, vendar se sestava organov skoraj ni spremenila, razen funkcije
predsednika nadzornega odbora in častnega razsodišča. Tako bo še naprej vodil društvo
Peter Leopold. Podpredsednik ostaja Milan Šalamun, tajnica Eva Horvat in blagajničarka
Kristina Šalamun.
Ob koncu občnega zbora sem se članom in simpatizerjem zahvalil za dosedanje delo
in pomoč pri razvoju društva, ob enem pa jih pozval, da tudi v bodoče ostanemo tako
povezani in enotni.
Peter Leopold
DRUŠTVA
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENSKE GORICE
23. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA
BENEDIŠKI UPOKOJENCI OPRAVILI 25. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
PRIZNANJE NAJSTAREJŠI OBČANKI
V
nedeljo 3. marca 2013 so se članice in člani Društva upokojencev Benedikt zbrali
na Turistični kmetiji Kaučič ter opravili svoj 25. redni letni občni zbor.
Vabilu na občni zbor so se odzvali pomembni gostje: župan občine Benedikt Milan
Gumzar, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Slavica Golob,
predsedniki drugih društev, ki delujejo na območju občine Benedikt ter predsedniki,
oziroma predstavniki društev upokojencev, ki delujejo v okviru Zveze društev upokojencev
Slovenskih goric.
Najprej je prisotne pozdravil in nagovoril predsednik DU Benedikt Stanko Kolar, potem
pa se je odvil kratek kulturni program, katerega so oblikovale ljudske pevke Kulturnega
društva Benedikt.
Delovno predsedstvo je izpeljalo občni zbor po zastavljenem dnevnem redu na koncu
katerega so bila podeljena priznanja oz. zahvale. Eno od teh je bilo podeljeno najstarejši
občanki Benedikta Zofiji Bernjak , katera bo v mesecu maju v tem letu stopila v 101. leto
svojega življenja. DU Benedikt je podelilo zahvalo tudi županu občine Benedikt Milanu
Gumzaru, kateri vseskozi moralno in tudi materialno podpira DU Benedikt. Ob prejemu
zahvale je benediški župan dejal: »Tudi jaz sem že stopil v dobo, ki se ji reče jesen življenja,
zato upam, da se bom med vami dobro počutil«.
Zahvala je bila podeljena tudi glasbeni skupini Klapovühi, katera že nekaj let na družabnih
srečanjih s svojo domiselno glasbo razveseljujejo udeležence, poskrbijo pa tudi za primerno
ozvočenje.
V nadaljevanju so sledile besede gostov. Najprej je podpredsednica ZDUS-a Slavica
Golob pohvalila prizadevno aktivnost DU Benedikt, kritično pa je ocenila krizno situacijo
v RS, ki je za upokojence še posebno zaskrbljujoča. S podobnimi mislimi je pogovor
nadaljeval tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenske gorice Tone Kolman a
je na koncu še dodal, da bomo s
skupno dobro in pošteno vizijo
tudi te težave premostili – saj
upokojenci to znamo.
Člani DU Benedikt so na tem zboru
sprejeli delovni program za leto
2013, ki upošteva želje članstva;
to so: izletništvo, dr užabna
srečanja, šport in rekreacija, ki
zajema kolesarjenje, streljanje z
zračno puško, igranje šaha, igranje
kart in balinanje. Upokojenci niso
pozabili na kulturo. V program dela
so vključili skrb za ljudsko izročilo,
kot je ljudsko petje , uvrstili so tudi
prednovoletni božični koncer t,
katerega že nekaj let domiselno
pripravijo v benediškem kulturnem
domu.
Foto in tekst: Rudi Tetičkovič
Delovanje Občinske organizacije
Rdeči križ Sv. Andraž v letu 2013
O VOLILNEM ZAKONU
P
redsedstvo in člani nadzornega odbora Zveze društev upokojencev Slovenske gorice
so se zbrali v gostišču Špindler v Jurovskem Dolu. Na dnevni red svoje 23. redne
seje so uvrstili devet točk. Vabilu na sejo se je odzval predstavnik Zveze društev
upokojencev Dušan Miščevič, kateremu je v svojem uvodnem, pozdravnem nagovoru
zaželel dobro počutje, upravnemu odboru pa uspešno 23. sejo predsednik Društva
upokojencev Sv. Jurij v Slovenskih goricah Jože Šinko.
Ker je bil župan Občine Sv. Jurij službeno odsoten se je seje UO Društva upokojencev
udeležil podžupan Gregor Nudl.
Na dnevni red so bile uvrščene pomembne točke, kot na primer projekt »STAREJŠI ZA
STAREJŠE« katerega nekatera Društva upokojencev, ki so povezana v Zvezo DU Slovenske
gorice intenzivno izvajajo. Stekla je razprava in podpora predlogu volilnega zakona, ki ga
je pripravila strokovna skupina ZDUS-a. nadaljevali pa so še z oblikovanjem in pobudami
za priznanja, ki jih podeljuje ZDU Slovenske gorice.
Tajnik ZDU Slovenske gorice Ivan Črnčec je prisotne seznanil z uresničevanjem sklepov
zadnje seje in s potrditvijo zapisnika, na katerega ni bilo pripomb.
Predsednik ZDU Slov. gorice Tone Kolman je pozval gosta oz. predstavnika ZDUS-a Dušana
Miščeviča, da upokojence seznani o njihovem stanju v državi. še zlasti z ozirom na krizni
čas, ki ga živimo. Miščevič je v nekaj stavkih podal zelo mračno oceno glede gmotnega
stanja upokojencev v naši državi, še zlasti za tiste z najnižjimi pokojninami. Ob tem je
poudaril pomen humano naravnanih institucij, ki pomagajo v dani situaciji; kot so Rdeči
križ, Karitas in ne nazadnje projekt »Starejši za starejše«. V zadnjem času smo pogosto
priča medijskemu obveščanju, da te institucije resnično opravljajo svoje poslanstvo tam,
kjer je najbolj potrebno.
V nadaljevanju je stekla razprava o kandidaturi v upravnem odboru ZDU Slovenske
gorice, saj bodo v tem letu volitve organov vodenja Zveze. Na seji so imenovali tričlansko
kandidacijsko komisijo in ji dali nalogo predlagati in izbrati kandidate za nov upravni odbor
Zveze društev upokojencev Slovenske gorice. Ob razpravi o tem so dosedanji predstavniki
Zveze menili, da ne bi več kandidirali za naslednji mandat, saj so funkcijo opravljali že nekaj
mandatov zapored. Prav bi bilo, da poslanstvo vodenja prepustijo mlajšim upokojencem
– menita dosedanji predsednik Anton Kolman in tajnik Ivan Črnčec.
Po končani seji so se udeleženci zadržali v prijetnem klepetu in pogostitvi.
Rudi Tetičkovič
Č
lani in članice OO RK Sv. Andraž smo se sestali na Občnem zboru v februarju, ko smo kot
po navadi obravnavali delo društva v predhodnem letu, finančno stanje organizacije
in poročilo Nadzornega odbora.
Kakor že vsa leta, smo se tudi tokrat spomnili na krvodajalce iz občine Sv. Andraž v Slov.
goricah, ki so svojo kri darovali v lanskem letu ter tistim krvodajalcem, ki so se odzvali našemu
povabilu na občni zbor, podarili manjšo pozornost. Zastavili smo si tudi plan aktivnosti, ki jih
želimo letos izvesti. Tako smo v začetku leta že izpeljali prvo krvodajalsko akcijo, katere se
je udeležilo kar lepo število krvodajalcev. Sledilo je predavanje o zdravilnih učinkih zelišč in
zeliščnih pripravkov ter hkrati izvajali merjenje holesterola, krvnega tlaka in sladkorja v krvi.
Ob velikonočnih praznikih bomo obiskali starejše, bolne in onemogle, ki so našega obiska
vedno zelo veseli in ga tudi pričakujejo. V septembru načrtujemo še drugo krvodajalsko akcijo
in zatem še organizacijo predavanja, katerega tema še ni določena, zagotovo pa se bo nanašala
na zdravje. Ob koncu leta bomo spet obiskali naše občane, ki živijo v zavodih in domovih.
Skozi vse leto bomo izvajali razdeljevanje paketov pomoči ter tudi druge storitve, ki jih
potrebujejo socialno šibki. Naše poslanstvo v tem letu je, kakor že od vsega začetka, prisluhniti
in pomagati po svojih najboljših močeh ljudem, ki se kakorkoli znajdejo v stiski in si ne znajo
ali ne morejo sami pomagati.
Alenka Vršič
29. marec 2013
PGD
79. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Jurij v Slov. goricah
V
soboto, 23. Februarja 2013 so se članice in člani PGD Sv. Jurij v
Slovenskih goricah zbrali na Turistični kmetiji Škrlec v Zg. Partinju ter
opravili 79. redni letni občni zbor.
Dnevni red zbora je vodil predsednik delovnega predsedstva Ivan Divjak. Najprej so se
zvrstila poročila predsednika PGD, poveljnika, blagajnika, nadzornega odbora in poročilo
društva »Mladi gasilec«. Iz teh poročil je bilo razvidno, da je opravljeno delo društva bilo
zelo dinamično in, da so gasilci z opravljenim bili zelo zadovoljni. Pohvalno je tudi, da
v PGD Sv. Jurij posvečajo veliko skrb izobraževanju, še posebno je ta skrb opazna pri
izobraževanju mlajših gasilcev. Ob tem velja omeniti, da v Sv. Juriju že nekaj let uspešno
deluje sekcija »Mladi gasilec« v katero je vključenih 44 mladincev, vsled česar PGD tesno
sodeluje z Osnovno šolo »Jožeta Hudalesa« Jurovski Dol.
Na vabilo na občni zbor so se odzvali in se ga udeležili predstavniki gasilskih društev
Gasilske zveze Lenart; poveljnik GZ Lenart Leopold Omerzu ter predstavniki PGD Benedikt,
PGD Cerkvenjak, PGD Gočova, PGD Osek, PGD Selce pri Voličini, PGD Sv. Trojica in PGD
Voličina. Zbora so se udeležili tudi predstavniki društev iz sosednjih in bližnjih občin: PGD
Zg. Velka – obč. Šentilj ter PGD Jakobski Dol in PGD Pernica – obč. Pesnica.
In ne samo to. Da cenijo delo in prizadevanja gasilcev so s svojo prisotnostjo na zboru
dokazali tudi predstavniki drugih domačih društev in organizacij: predsednik KD Ivan
Cankar Jurovski Dol Mirko Breznik, predstavniki Društva upokojencev, Krajevne organizacije
Rdečega križa, Športnega društva in Društva kmečkih gospodinj.
Gasilcem in gostom je spregovoril domači župan Peter Škrlec, ki je pohvalil humano in
prizadevno opravljeno poslanstvo gasilcev in izpostavil pomembno vlogo, ki so jo gasilske
vrste odigrale ob zadnjih poplavah v Dupleku in Malečniku.
V nadaljevanju poteka zbora je bil potrjen in sprejet program dela za leto 2013 kakor
D
SANJSKIH PET LET
RADGONSKIH GASILCEV
rugi petek v marcu je Prostovoljno gasilsko društvo Gornja
Radgona, v katerega je vključenih 265 članov, opravilo svoj 131.
redni letni občni zbor.
Šlo je za volilni zbor.
Dosedanji dejavni
predsednik Tomaž Munda,
funkcijo so mu zaupali še
za naslednjih pet let, je
poudaril, da je bilo zadnjih
pet let za radgonske gasilce
sanjskih. Višek vsega je bilo
lansko leto, ko je društvo
praznovalo 130 - letnico in
ko je dobilo gasilno vozilo,
vredno kar 450.000 evrov.
Gre za najsodobnejše gasilsko vozilo izdelano v Sloveniji, ki je namenjeno predvsem
pomagati v prometnih nesrečah na pomurskem kraku avtoceste, še posebno za reševanje v
nekaj čez 600 metrov dolgem predoru Cenkova v občini Cerkvenjak. Tudi ekipa za reševanje
iz vode in na vodi Gapora s svojimi 70. člani, ki ima koncesijo za širšo območje Pomurja
in Slovenskih goric je lani opravila 27 različnih intervencij. Poveljnik Vladimir Cvetkovič,
tudi temu je mandat zaupan za naslednjih pet let, je povedal, da so radgonski gasilci lani
opravili 64 intervencij. Nekaj teh je bilo tudi na širšem lenarškem območju. Poleg tega so
lani radgonski gasilci opravili 14 različnih gasilskih vaj in večje število varovanj.
Občnega zbora so se poleg članov društva, udeležili predstavniki pobratenih prostovoljnih
gasilskih društev izven meja Slovenije in predstavniki gasilskih društev domačega okolja
in iz lenarškega območja ter sosednje avstrijske Radgone. Med udeleženci zbora pa
so bili tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Gornja Radgona ter
predstavniki služb območja Pomurja, ki so povezani z gasilstvom. Zbora se je udeležil
tudi Anton Kampuš, radgonski župan.
Radgonski gasilci načrtujejo, da bodo imeli v letošnjem letu za svojo dejavnost
namenjenih nekaj manj kot 100.000 evrov. To je sicer precej manj sredstev kot jih je
društvo imelo v lanskem letu.
Ne glede na to pa bodo radgonski gasilci letos namenili veliko pozornost izobraževanju
in izpopolnjevanju svojih članov. Društvo tvorijo člani A in B ter ekipa članic A in pionirji.
Na občnem zboru so podelili številna priznanja in zahvale članom. Posebej velja omeniti
priznanja za 60-letno delo v društvu, ki so jih prejeli Janko Grajfoner, Karel Hojs in Jože
Kos in za 50 letno delo, ki so jih prejeli Ivan Hibler, Antonija Ferš in Radoslav Krajnc.
Besedilo in foto: Franci Klemenčič
tudi finančni načrt za to leto. Opravili so tudi volitve organov PGD Sv. Jurij v Slov. goricah
za obdobje 2013 – 2018. Sestava upravnega odbora se je le delno spremenila in to v
nadzornem odboru in v disciplinski komisiji. Predsednik PGD Sv. Jurij v Slov. goricah še
naprej ostaja Gregor Nudl, ki je tudi predsednik GZ Lenart.
Ob koncu velja omeniti, da bo PGD Sv. Jurij v letu 2014 praznovalo 80-letnico obstoja.
Ob tej priložnosti bodo izdali Kroniko – almanah v katerem bo zajeto delo jurovskih gasilcev
od leta 1934 do leta 2014.
Rudi Tetičkovič
VZORNA DEJAVNOST
RADGONSKIH PLANINCEV
P
laninsko društvo Gornja Radgona je 8. marca opravilo svoj 52. redni
letni občni zbor. Udeležili so se ga poleg članov društva (med temi je
bil tudi ustanovni član Ivan Bombek) tudi predstavniki Planinskega
društva Hakl iz Svete Trojice, Planinskega društva Lenart, Lendave, Mure in
Matice Murska Sobota ter iz Ljutomera. Drago Kuster, ki je sicer predsednik
združenja vseh sedmih planinskih društev območja Pomurja in Lenarta, pa je
na občnem zboru sodeloval kot delegat Planinske zveze Slovenije.
Radgonsko planinsko
društvo, eno med 267
p l a n i n s k i h d r u š t e v,
vključenih v Planinsko
zvezo Slovenije, letos
praznuje 120 letnico.
V svojih vrstah ima
nekaj čez 300 članov.
Prizadevni predsednik
radgonskih planincev
Tonček Mlinarič je v
svojem poročilu povedal,
da je v društvo vključenih
kar 105 osnovnošolcev in
28 srednješolcev. Največ
zaslug, da je podmladek tako številčen in dejaven ima Anita Mlinarič, tako
se v društvu ne bojijo za nasledstvo.
V letošnjem letu bo Planinsko društvo Gornja Radgona opravilo kar 36
različnih aktivnosti. Med temi velja posebej omeniti že 40. mladinski tabor,
ki bo med 20. in 27. julijem v Dovjah na Gorenjskem. Tega se bo, tako kot
lani, udeležila skupina otrok iz Planinskega društva Lenart.
Zbrani gostje so poudarjali, da so radgonski planinci vzorni pri vključevanju
podmladka. Presenečeni pa so bili tudi nad ustreznim sofinanciranjem Občine
Gornja Radgona, kar je v slovenskem prostoru prava redkost.
Na občnem zboru so 11. mladim članom, ki so opravili planinsko šolo in
štirim, ki so na letošnjem državnem tekmovanju Mladina in gore osvojili
tretje mesto, podelili posebna priznanja in zahvale. Naraščajnike so počastili
še s čokolado. Dejavni planinski vodnik, Predrag Grujič, pa je ob tem prejel
srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije.
Radgonski planinci imajo ustrezne prostore v bivši osnovni šoli dr. Janka
Šlebingerja ob radgonski cerkvi. Te so dobili pred dobrim letom in tam imajo
uradne ure vsak četrtek med 17. in 19. uro.
DRUŠTVA
OSMIČ SO OPRAVILI REZ
»ČOLNIKOVE TRTE«
DEDIŠČINA
Potomko stare »žametne črnine« so rezali kraljica, vitezi, župan, botri, viničar...
K
ljub mrazu je bilo minulo nedeljo okrog poldneva pri Svetih Treh kraljih
nad Benediktom v Slovenskih goricah, prijetno in veselo. Kako tudi ne,
ko pa je potekala nadvse zanimiva »vinogradniška« prireditev, katere
se je udeležilo veliko domačinov in gostov.
Na griču, tik nad Benediktom, kjer stoji tudi znamenita cerkev sv. Trije
kralji, je namreč v organizaciji Društva vinogradnikov Benedikt in občine
Benedikt, potekala 8. tradicionalna rez »Čolnikove trte«, potomke stare trte z
mariborskega Lenta. Cepljenko najstarejše vinske trte na svetu, ki že več kot
400 let raste na Lentu ob reki Dravi, so pri Svetih Treh krajih (v neposredni
bližini rojstne hiše domoljuba Dominika Čolnika) zasadili leta 2005, sedaj pa
so jo ob pestrem kulturnem in zabavnem programu, osmič obrezali. Vsekakor
so jo tudi »zalili« z vrhunsko kapljico – Benedičanom, ter vinom, ki ga je v
minulih letih dala tudi sama.
Zorkovi iz Cogetinec
NEGUJEJO LESENE BRAJDE
H
iše, domovi v Slovenskih goricah, so bili od nekdaj obdani s sadnim
drevjem in brajdami, na katerih je rastla samorodna trta. Sadno
drevje je hišo varovalo pred močnimi vetrovi, dajalo pa je tudi
dragoceno sadje. Brajde so dajale grozdje iz katerega so pridelovali vino.
Ker samorodne trte ni potrebno škropiti proti boleznim in škodljivcem, je
bila pridelava vina cenejša od tistega, ki so ga pridelovali v vinogradih,
zasajenih z žlahtno trto. Brajd okoli hiše je vse manj, pa tudi vse manj
hiš obkroža sadno drevje.
V Cogetincih,ob cesti Brengova - Cerkvenjak, smo na vrhu hriba pri vezanju
trte na brajdah, zabeležili zanimiv prizor. V oko so nam »padle« lepe lesene
brajde in vezanje trte, ki jo je družno opravljala cela družina. Povprašali smo
za dovoljenje, da naredimo posnetek in jih ovekovečimo v časopisu. Po
prijazni besedi smo dobili dovoljenje, da posnamemo dogodek, ob tem pa
izvedeli še veliko zanimivega o brajdah.
Rez Čolnikove trte (Foto: Igor Barton)
Družina Zorko iz Cogetinec pri vezanju trte na brajdah
Pri vezanju je sodelovala cela družina, gospodar Aloj Zorko, žena Danica
in sin Mitja. Prava družinska »udarna brigada«. Pogovor smo razvili z
gospodarjem Alojzom, ki je že nekaj let uspešen predsednik Turističnega
društva Cerkvenjak. Mimogrede naj omenimo, da je njihova domačija, ki stoji
tik ob cesti vzorna, poslopja imajo lepe fasade in okolje je urejeno.
Gospodar trte, benediški župan Milan Gumzar, občinski viničar Benedikta,
vinski vitez Zlatko Borak, ter botra trte Janez Erjavec in Franc Škrobar,
ki sta tudi viteza, predsednik Cerkvenjaških vinogradnikov Janez Pučko,
tamkajšnja vinska kraljica Polona Čeh, vinski vitez Milan Kolarič... so ob
tej priložnosti, poleg žametne črnine – modre kavčine iz Maribora, tokrat
sedmič obrezali tudi cepljenko avtohtone sorte Radgonsko – Kapelskih goric,
Radgonske ranine, katero so zasadili leta 2006 v tem času, ter domačega
klintona, ki desetletja raste na tem mestu. Zanimivega dogodka, katerega
se je ob desetinah domačinov udeležilo tudi kar nekaj gostov, katere sta ob
voditeljici Larisi Pseit, pozdravila viničar Borak in župan Gumzar. Za kulturni
program so poskrbele domače pevke ter harmonikar Janez Perko, prvi
benediški viničar Zlatko Borak pa je napovedal, da bodo do avgusta letos
generalno prenovili klet ob svojih trtah, kar bo nova turistična atrakcija za
občino in širše območje.
Sicer pa ne gre prezreti, da je prvo ledeno vino na svetu sploh bilo pridelalo
ravno pri Čolniku v Benediktu, in sicer davnega leta 1859. Istega leta se je to
zgodilo tudi nekje v Nemčiji o čem so takrat mediji veliko poročali o Benediktu
pa ni bilo govora..., mnogi pa tega, žal niti danes ne vedo!
Nas so predvsem zanimale brajde in njihova obdelava. »Kot vidite živimo na
podeželju, na zemlji, ki je včasih dajala vse kar je bilo potrebno za preživetje
družine. Imamo okrog dva in pol hektarja zemlje, katere del smo dali v najem.
Na tej domačiji, ki so ji rekli Kocmutova domačija, so že od nekdaj gojili vinsko
trto samorodnico. Največ te je na brajdah. Na teh brajdah, na katerih danes
vežemo trto jn so dolge 60 metrov, široke pa sedem, pridelamo 400 litrov
vina. Na vseh brajdah, ki obkrožajo hišo, pridelamo 1500 litrov vina, predvsem
iz grozdja jorka, kvinto in izabela. Kot vidite imamo celotno konstrukcijo brajd
iz lesa. Takšne so imeli v preteklosti, ko še ni bilo betonskih »soh«, takšne
»originalne« hočemo in imamo tudi mi. Za brajde imamo dovolj svojega lesa,
razen dela je vzdrževanje zastonj. Trdim, da so lesene brajde lepše za oko,
nemalo pa velja tradicija, ki jo moramo negovati in ohranjati.
Do letošnjega leta je za brajde skrbela »babica«, tako smo klicali mamo
žene Danice, po njeni smrti, pa smo prevzeli njeno delo vsi člani družine.
Kot vidite, veseli poprimemo za delo, ob tem pa tudi malo »poklepečemo«.«
Poklepetali smo tudi mi in ob tem izvedeli še veliko zanimivega. Ogledali
smo si tudi več kot sto let s kamnom zidano in »velbano« klet, v kateri hranijo
vina in kmetijske pridelke. Kot so nam povedali, imajo v kleti ob vinu tudi
tristo litrov jabolčnika, pridelujejo pa tudi domači jabolčni kis. V kleti, kjer
je primerna vlažnost in konstantna (stalna) temperatura, smo lahko videli
krompir, jabolka, korenček, solato in še kaj, vse svežo kot da bi bilo včeraj
nabrano. Kot nam je povedal gospodar Alojz, bodo pri kleti, ki se nahaja pod
staro hišo spremenili le vhod, ga uredili (prestavili) na severno stran, da bo
klet tudi poleti bolj ohranjala potrebno »hladnočo«.
Ludvik Kramberger
O.B.
29. marec 2013
LJUDJE
ZA VSAKO BOLEZEN ROŽICA RASTE BOŠTJAN TREFALT - DIMNIKAR
V
nedeljo, 24. februarja 2013, smo člani Občinske organizacije Rdeči križ
Sveti Andraž organizirali predavanje z naslovom Pomoč iz narave. Kljub
slabemu vremenu je bil obisk predavanja kar dober.
Slušatelji so prisluhnili Vesni Forštnerič, mag. farmacije, ki je prisotne seznanila o
zdravilnih lastnostih domačih zelišč in zeliščnih pripravkih. Predstavila je predvsem
rastline, kot so poprova meta, žajbelj, navadni pelin, ognjič, materina dušica, netresk,
majaron, navadni regrat, zlata rozga, ameriški slamnik, navadni rman, velika kopriva,
navadna melisa, oves, hmelj, ajda, črna detelja in še druge, ki jih lahko najdemo na
domačih travnikih in vrtovih in si z njimi lajšamo bolezenske tegobe. Vesna Forštnerič se
je na temo zdravilnih učinkov rastlin izobraževala v Avstriji, Švici in Nemčiji in se posebej
ukvarja s pripravo alkoholnih tinktur, kombiniranih izvlečkov, sirupov, čajev, balzamov za
ustnice, mazil za oči, dezodorantov, zeliščnih soli in zeliščnih mil, vse na naravni bazi.
Rastline nabira na domačiji svoje mame v Hvaletincih. Njene pripravke je mogoče naročiti
po e-pošti: vesna.forstneric@gmail.com ali pa po telefonu 040/811-675.
Po predavanju smo člani Občinske organizacije Rdeči križ Sveti Andraž izvajali še
brezplačne meritve sladkorja v krvi, holesterola ter krvnega tlaka.
Nekateri zdravilni učinki posameznih rastlin:
listi velike koprive čistijo kri, imajo ogromno železa;
oves je zelo dobra zdravilna rastlina, ki pomaga pri nestrpnosti,
nespečnosti;
regrat odvaja vodo, spodbuja izločanje žolča, izboljša prebavo;
ameriški slamnik spodbuja imunski sistem, je koristen za zdravljenje
in preprečevanje grip, prehladov, bakterijskih infekcij in vnetij sečil;
ognjič pomaga pri vnetjih želodca in črevesja, odvaja žolč in vodo,
lajša menstrualne težave, blaži tudi pike žuželk, pomaga pri aknah,
bradavicah, vnetjih kože, ustne votline in očesne veznice…
G
v občinah Cerkvenjak in Benedikt
otovo ni starejšega, ki bi ne poznal simbolike dimnikarja, ki po
ljudskem verovanju prinaša srečo.
To verovanje ima svojo
podlago. V preteklosti je bilo veliko
hiš, v katerih se je kurilo v pečeh
in odprtih kuhinjah, kuhinj kot jih
imamo danes takrat niso poznali.
To so bile »dimance«, lesene in s
slamo krite hiše. Prav zato je ob
kurjenju velikokrat prihajalo do
požarov. S slamo pokrite so bile
tudi nekatere mestne hiše. Takšen,
nam bližji primer, je bilo mesto Bad
Radkersburg, ki je bilo obdano z
obzidjem, okoli njega pa je tekla
Mura in njeni rokavi. To je še danes
vidno. Prav zaradi vžiga saj je mesto
v zgodovini popolnoma pogorelo,
saj so hiše stale tesno druga ob
drugi.
Še nekaj bi bilo vredno omeniti.
Ljudsko izročilo pravi, da se mora
tisti, ki sreča dimnikarja prijeti za
»knof« (gumb), kajti to prinaša Dimnikar Boštjan Trefalt na terenu v
srečo. Zakaj za gumb? Ob obisku Grabonoškem Vrhu pri Roškarjevih
dimnikarja so nekoč dimnikarju
podali roko. Ker so se mestne gospe bale, da bi si umazale roke, so si izmislile
prijem za gum, kar je veljalo kot pozdrav dimnikarju. Ne vemo, kako bi ravnale
danes, ko imajo namesto gumbov »vršluse«, kot pri nas pravimo zadrgam, tej
zanimivi iznajdba za zapenjanje. Zgoraj napisano je le uvod v naše srečanje
z dimnikarjem Boštjanom Trefaltom iz Slovenske Bistrice, katerega smo
srečali, ko je na pragu hiše pozdravljal stranko, Ido Roškar v Grabonoškem
Vrhu, ki sodi v občino Cerkvenjak. Radovedni kot smo, smo mu postavili
nekaj vprašanj. Da je prijazen, so nam potrdile njegove stranke in tak je rad
odgovarjal na naša radovedna vprašanja. »Sem rojen Mariborčan, pravzaprav
v Kamničan. Rodil sem se 1979. leta. Po osnovni šoli sem obiskoval Srednjo
tehnično šolo v Mariboru in jo uspešno končal. Ker nisem dobil službe, sem
se na srednji gradbeni šoli v Mariboru prekvalificiral v dimnikarja. Zaposlitev
sem našel pri Dimnikarstvu Klobasa v Lenartu, kjer imam dodeljen teren na
področju občin Cerkvenjak in Benedikt. V sedanjem poklicu sem zaposlen že
11 let in sem srečen. Srečen sem tudi zato, ker me ljudje spoštujejo in prijazno
sprejmejo. Kot vidim, si ljudje želijo lepe besede in naših uslug. S strankami
se veliko pogovarjam ter ustrežem njihovim željam. Glavna moja skrb je, da
so dimne naprave očiščene, po potrebi pa strankam tudi svetujem, če je na
dimnih napravah treba odpraviti kako pomanjkljivost.«
Ludvik Kramberger
Alenka Vršič
BELA OMELA UNIČUJE DREVESA
V
zimskem času, ko je zemlja pokrita s snegom, v sadovnjakih ne bi našli nič zelenega,
če bi ne bilo nadležne zajedavke - bele omele, ki ji v nekaterih krajih v Slovenskih
goricah pravijo tudi »lim«. Ime Lim je rastlina dobila po okroglih belkastih plodovih,
iz katerih so včasih pripravljali lepilo, kateremu so rekli »lim«. Beseda »lim« izhaja iz
spačenke, ljudske, besede »limanje« ali po slovensko lepljenje.
Belo omelo danes največkrat najdemo na starih jablanah, pa tudi na gozdnih drevesih,
zlasti na akaciji. Zanimivo je, da je ne najdemo na plantažnih jablanah. Verjetno je temu tako,
ker so ta drevesa škropljena s strupi, ki preprečujejo rast te zajedavske rastline. Po vsej
verjetnosti k razvoju te rastline na drevesih pripomorejo ptiči, ki v skorjo ali na njo odlagajo
seme rastline. Starejši se še spominjajo, kako je povojna oblast skrbela za preprečevanje
te, za drevesa škodljive, zajedavske rastline. Bela omela je bila ob ameriškem kaparju,
največji škodljivec na jablanah. Takrat je bilo čiščenje dreves od tega zajedavskega plevela
vsakoletna obveza. Vsak, ki ni omele odstranil z dreves, je bil kaznovan. Kmalu je bilo možno
komaj kje videti to rastlino. Danes je drugače. Naša slika, podobnih »motivov« lahko vidite
v vsakem opuščenem sadovnjaku, je nastala ob cesti Negova – Osek. Jablana je zaradi
tega zajedavca, ki se hrani s sokom drevesa že popolnoma izčrpana.
Zelena krošnja drevesa, obraščenega z omelo, je najbolj vidna, ko je pokrajina pokrita s
snegom, kot kaže naša slika.
Ludvik Kramberger
Jablana, katero je »okupirala« in uničila bela omela ali lim
LJUDJE
Spomini matere Franca Veberiča o steklem človeku v Spodnjem Gasteraju
PRIVEZAN NA POSTELJO
Od stekline okuženi bolnik je umiral v strašanskih mukah
S
teklina je huda bolezen, ki jo prenašajo z virusom stekline okužene živali, na druge
živali in na človeka se prenaša s slino. Največkrat pride do okužbe z ugrizom stekle
živali.
Če pride do okužbe, virus nekaj časa miruje, nato pa potuje po perifernihživcih v možgane,
kjer prizadene osrednji živčni sistem. V preteklosti je bila bolezen 100 odstotno smrtna.
Bolnik pa je umiral v strašanskih mukah. Kot je znano je francoski učenjak, biokemik in
zdravnik Louis Pasteur razvil cepivo proti steklini tako, da je sam na sebi preskušal njegovo
delovanje. Danes obstojajo cepiva za preventivno cepljenje proti steklini, katero priporočajo
zlasti tistim, ki delajo v gozdu, kjer se lahko potikajo stekle živali, predvsem lisice, ki so
najpogostejše prenašalke stekline. Proti bolezni v Sloveniji iz zraka izvajajo »cepljenje«
lisic z vabami, ki vsebujejo cepivo proti steklini,.
V preteklosti, ko še ni bilo toliko časopisov, radia in televizije, so se zgodbe o nenavadnih
dogodkih, pa tako tudi o boleznih, prenašale od ust do ust. Spominjam se zgod, ki sem jih
slišal od staršev, tako tudi zgodb o steklih ljudeh. Kot mi je pripovedovala mati, ki je bila
rojena 1899. leta, so bolniku s steklino, ki je bil zaklenjen v sobi ali kakem drugem prostoru,
dajali hrano in vodo skozi okno. Ker je takih pripovedi vedno manj, smo bili veseli srečanja
z 72 letnim lovcem Francem Veberičem, ki je bil doma v Spodnjih Ivanjcih, sedaj pa živi
na Cenkovi pri Cerkvenjaku. Je dolgoletni član LD Negova, kjer je bil včasih gospodar,
predsednik ali starešina, sedaj pa je revirni lovski čuvaj. Z njim smo se srečali, ko nam
je pokazal njegovo 114. lisico, ki jo je uplenil v lovišču Ivanjševska Dobrava pri Negovi.
Zadovoljen je, da še na srečo nobena njegova uplenjena lisica ni bila stekla. Vedno, ko
katero upleni pa se spomni zgodbe, ki mu jo je o steklem človeku povedala mati. Zato ni
nič čudnega, da se uplenjene lisice vedno loti z zaščitnimi rokavicami. Njegova zgodba je
zanimiva tudi za bralce teh vrstic.
»Rad bi najprej povedal, kašne so dobre in slabe strani lisice. Ko uplenim lisico in zbudim
radovednost otrok to rad pripovedujem vnukom in drugim otrokom.
Lisice v naravi so koristne, ker lovijo miši in druge škodljivce, so tudi nekak sanitarni
»inšpektor«, saj pospravijo tudi vso mrhovino, ki se pojavi v lovišču. Slabe lastnosti pa
so, da uničuje mlade živali: zajce, fazane, race, mladiče srn in drugo. V sili, zlasti ko ima
mladiče, lovi tudi podnevi.
Otrokom vedno povem, da je največja nevarnost lisic v tem, da prenašajo steklino. Če
stekle lisice pridejo na dvorišče lahko okužijo domačega psa ali mačko. Seveda so s
steklino okužene domače živali potem zelo nevarne ljudem« je povedal izkušeni lovec.
Omenili ste nam zgodbo o steklem človeku, ki vam jo je pripovedovala mati. Se še
spominjate česa iz njenega pripovedovanja?
»Živo se spominjam njenih srhljivih pripovedi. Moja mati se je rodila 1898. leta v Srednjem
Gasteraju. Pisala se je Julijana Podletnik in se je od tod, leta 1939, poročila na veliko
kmetijo v Spodnje Ivanjce k mojemu očetu Alojzu Veberiču. Tam sem se leta 1941 tudi
rodil. Pripovedovala mi je, da je pri nekem kmetu, bilo je med leti 1910 – 1915, v bližini
njenega doma, na kmečko dvorišče, ki je bilo polno perjadi, pritaval majhen psiček s
sklonjeno glavo, ki se je močno slinil. Tekal je med živalmi, ugriznil počasno raco ter jo ubil.
Psa so domačini pregnali z dvorišča, nihče pa ni vedel, da je žival stekla in kakšne bodo
posledice. Gospodar je pokončano raco pobral, gospodinji pa dejal, da naj tako debele race
ne zavrže. Gospodinja je, kot da bi slutila možne posledice, gospodarju dejala, da race ne
bo užila. Gospodar pa je raco pripravil za peko, pri tem pa se je okužil z virusom stekline.
Človek je po nekaj dneh zbolel. Tedaj se o tej bolezni ni govorilo. Ugibali so, kaj je človeku,
ki je strašansko trpel. Šele zdravnik je posumil na steklino. Bolnika so po zdravnikovem
nasvetu privezali na posteljo. Nemočen je od sile grizel »pate« postelje, dokler ni v
velikanskih mukah privezan umrl. Kot mi je pripovedovala mati, so si ga ljudje hodili
ogledovat. Tudi sama si ga je skozi okno večkrat ogledala. Videla je, kako se je slinil in
grizel posteljo. Pokopali so ga z veliko previdnostjo, po navodilih, ki jim jih je dal zdravnik.
Ko mi je mati to pripovedovala še nisem bil lovec, zato nisem poglobljeno razmišljal o
tej tragični zgodbi. Žal mi je tudi, da nisem našel več prič, ki bi potrdile pripoved moje
matere. Morda so kaj o tem zapisali tedanji časopisi. To bi bila tema za študenta medicine,
ki bi na ta način ugotavljal, kdo je bil tedaj žrtev te smrtonosne bolezni.«
Naj omenimo, da smo o
tem dogodku spraševali
Jožeta Zaletingerja, ki je
rojen 16. marca 1922. leta
in vseskozi živi v Spodnjem
Gasteraju. Povedal je, da se
ne spomni, da bi kdaj kdo
govoril o steklem človeku v
Spodnjem Gasteraju.
Ludvik Kramberger
Spomini matere lovca
Franca Veberiča o
steklem človeku v
Spodnjem Gasteraju
Zlatoporočenca iz Gočove
MARIJA IN ROMAN KRANVOGEL
Njun zakon so ohranjali in krepili ljubezen, zaupanje, delo in družina
T
ako sta nam povedala zlatoporočenca Marija in Roman Kranvogel, ob praznovanju
zlatoporočnega jubileja, ki sta ga v soboto, 23. februarja, praznovala v krogu domačih
in prijateljev pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Oba zaltoporočna obreda, civilni in
cerkveni, sta se odvijala v cerkvi Sv. Trojice. Civilni obred je, ob sodelovanju poslovne
sekretarke Barbare Cvetko, opravil župan Darko Fras. Opravljanje civilnega obreda je
zaznamovalo nekaj posebnega, zlatoporočenca sta županova sorodnika. Zlata nevesta
Marija je sestra županovega očeta, ženin pa je županov birmanski boter.
O življenjski zgodbi in o družinskem zakonskem življenju slavljencev je spregovorila
Barbara Cvetko. Ob obredu in predaji zlatoporočne listine ter čestitki pa je župan dejal:
»Posebna čast mi je, da vama lahko kot petemu zlatporočnemu paru, odkar obstoji sedanja
občina, čestitam ob vajinem zlatem zakonskem jubileju.« Po izročitvi zlatoporočne listine
in darila, je župan odprl trojiško penino, s katero je nazdravil z jubilantoma.
Po opravljenem civilnem obredu je sledil cerkveni, ki ga je ob daritvi sv. maše, ob asistenci
p. Mateja Papeža in p. Jureta, daroval župnik, pater Bernard Goličnik. Pater je zakoncema
namenil lepo pridigo, v kateri je spregovoril o pomenu zakonske zveze, ki tvori družino. Med
drugim je dejal: »Današnji dan se je začel temen in meglen a se je ob vajinem prihodu v
cerkev pokazalo sonce. Tako je bilo tudi v vajinem zakonskem življenju. Bili so temni pa tudi
sončni in lepi dnevi. Takšno je življenje, temno in sončno. Kot zakonca sta se razumela in
spoštovala. Danes tukaj v cerkvi potrjujeta izrečene besede zvestobe, ki sta si jo obljubila
pri sklenitvi zakonske zveze pred 50 - leti. S svojim zgledom, ob praznovanju zlate poroke,
sta svetla lučka tistim, ki se obotavljajo skleniti zakonsko zvezo.«
Zlatoporočenca s pričami, županom Darkom Frasom in poslovno sekretarko
Barbaro Cvetko
Cerkveno slavje je s petjem na koru obogatil cerkveni pevski zbor.
Zakonca sta se vse življenje posvečala kmetijstvu. Marija se je rodila 1941. leta v Gočovi,
odkoder je obiskovala OŠ pri Sv. Trojici (tedaj Gradišče), nato pa 4 leta nižjo gimnazijo v
Lenartu. Njena želja je bila, postati gostinska delavka, saj se je vpisala v Gostinko - kuharsko
šolo v Naklo pri Kranju. A je na željo staršev misel na šolanje opustila.
Roman se je rodil 1940. leta v Gočovi, odkoder je obiskoval OŠ v Voličini. Oba sta se kot
sovaščana poznala od malih nog. Za skupno življenje sta se odločila po Romanovi vrnitvi
iz vojske. Poroka, civilna in cerkvena, se je tedaj odvijala v Voličini. Po poroki sta se na
ženinem domu v Gočovi ukvarjala s kmetijstvom in pozneje prevzela posest. Bili so družina
treh generacij. Roman se je ob kmetovanju ukvarjal s sadjarstvom in strojnimi uslugami.
V veliko zadovoljstvo jima je, da danes njuno delo na kmetiji nadaljuje sin Branko z ženo
Mileno. Sicer še vedno poprimeta za vsako delo, ki ga zmoreta.
V zakonu se jima je rodilo 5 otrok: Roman, Marinka, Branko, Anka in Sandi, ki pa je kot
dojenček umrl. V veliko zadovoljstvo jima je, da so ju otroci obdarovali z osmimi vnuki, in
da so delavni ter ju spoštujejo.
Kljub težkemu kmečkemu delu sta našla tudi čas za družbene dejavnosti. Delovala sta
v PGD Gočova katerega sta bila tudi ustanovna člana. Roman je bil veliko let član UO RK
Sv. Trojica in 25 let član župnijskega pastoralnega sveta v župniji Sv. Trojica. Marija je
vse od nastanka aktivna članica Aktiva kmečkih žena Sv. Trojica. Oba sodelujeta tudi pri
Frančiškovi družini in v Društvu upokojencev Sv. Trojica.
Še veliko zanimivega iz njunega življenja bi lahko napisali. Naj naše pisanje zaključimo z
željo, da naprej ostaneta zdrava in, da se vidimo na praznovanju biserne poroke.
Ludvik Kramberger
29. marec 2013
MED DRAVO IN MURO
CERKVENJAK
SVETA TROJICA
Turistično društvo Sv. Trojica sporoča,
da dela pri obnovi »Poličove« kapele na Cesti Maksa Kavčiča pri Sv.
Trojici lepo napredujejo. Kapelo, postavljeno v božjo čast Sv. križu je
leta 1886 postavil, opremil in poslikal pozlatar, kipar in podobar Leopold
Lavoslav Perko. Turistično društvo Sv. Trojica si je zadalo težko nalogo
– nezadržno propadanje nekoč lepotice med kapelami je potrebno
ustaviti in jo obnoviti – da so prizadevni člani TD in drugi uspešni, potrjuje
sedanji pogled na kapelo, ki bo posvečena papežu Janezu Pavlu II.
REZ TRTE JE ZAHTEVNO IN
ZAMUDNO OPRAVILO
je povedal vinogradnik Ivan Janez Pučko, ko smo se z njim srečali ob rezi trte v
vinogradu, ki se nahaja ob njegovi hiši v Stanetincih pri Cerkvenjaku.
V njegovem vinogradu raste 6.000 trt. Obdelava vinograda in kletarjenje sta njegova
zaposlitev. Janez je vinogradnik z dušo in telesom. O tem nam je povedal: »Že veliko
let se ukvarjam z vinogradništvom, ki je sedaj moj glavni poklic. Ker sem po poklicu
natakar, 26 let sem delal v tem poklicu, je moja želja bila, da bi doma točil svoja vina.
V ta namen sem ob hiši zgradil večji gostinsko - turistični objekt, v katerem je vinska
klet, zgornji prostori pa so namenjeni turizmu. V njih bomo v kratkem odprli vinotoč, kjer
bomo obiskovalcem nudili ustekleničena in odprta vina. Po naročilu bomo sprejemali
tudi skupne, ki bodo lahko štele do 45 oseb. Ob vinu bomo postregli tudi z dobrotami
s tünke, po želji pa kot toplo jed, tudi enolončnico.«
Vinotoč Pučko, Stanetinci, tako se bo imenoval, se nahaja na robu občinskega
središča, naselja Cerkvenjak, zato ga ne bo težko najti. Ker ima Janez bogate izkušnje iz
gostinstva, bodo storitve vrhunske. Z dodatnim izobraževanjem je dosegel tudi poklicno
kvalifikacijo someliera III. Kot predsednik pa že 11 let vodi Društvo vinogradnikov in
ljubiteljev vin Cerkvenjak. Je tudi član Evropskega reda vitezov vin.
Ludvik Kramberger
Blagoslovitev bo opravljena 12. maja 2013 popoldan. Po blagoslovitvi
vas Turistično društvo Sveta Trojica v Slovenskih goricah vabi na
prijetno druženje.
SŠ
Lepo pozdravljeni pri Sv Trojici
CANKOVA
11. JOŽEFOV POHOD
NA CANKOVI TUDI NAŠI BRALCI
V Cankovi stoji cerkev, katere zametki segajo v leto 1718. Posvečena je svetemu
Jožefu.
V občini, ki leži na skrajnem jugozahodu Goričkega ob avstrijski meji na površini
30,5 kvadratnih kilometrov, ob Jožefovem, ta goduje 19. marca, pripravljajo občinsko
praznovanje imenovano Jožefovi dnevi. Letošnje, že 16. Jožefove dneve so počastili v
soboto 16. marca z 11. Jožefovim pohodom. Šlo je za okrog 13 kilometrov dolgo pot po
neokrnjeni naravi. Okrog 150 ljubiteljev hoje v naravi iz širšega območja severovzhodne
Slovenije, med katerimi je bilo tudi nekaj bralcev Domačih novic, si je med pohodom
ogledalo številne znamenitosti.
Pot je vodila skozi učno gozdno pot Fuks graba. V Gerlincih so bili pohodniki v gosteh
pri družini Štesl, kjer ponujajo bučno olje, domačo viljamvko, suho sadje, razne likerje ter
med in medene izdelke. Sicer pa so pohodniki bili pred startom, dva krat med potjo in po
povratku na Cankovo, deležni napitkov in prigrizka. Pohoda se je med drugimi udeležil tudi
Drago Vogrinčič, župan Občine Cankova.
»Gasilski« posnetek pred cerkvijo svetega Jožefa na Cankovi pred začetkom pohoda«
Janez Ivan Pučko pri rezi trte v svojem vinogradu
»Sprehodi nama krepijo telesno in duševno zdravje...«
... sta nam povedala pohodnika Ljudmila Katan iz Cogetinc in Franc Žunko iz Stanetinc
pri Cerkvenjaku, ko smo ju srečali ob njunem sprehodu v Ivanjskem Vrhu, ki sodi v Občino
Gornja Radgona. Povedala sta, da sta vdovca, oba stara 71 let in živita vsak na svojem
domu. Sta vneta planinca, zato so jima sprehodi njuna nujna vsakdanja aktivnost.
Franc se z avtomobilom pripelje v Cogetince, nato pa »odrajžata« na sprehod. Ob našem
srečanju sta si zadala prehoditi kakih 10 km dolgo pot na relaciji Cogetinci, Cerkvenjak,
Negovsko jezero, Negova, Kunova in nazaj do Ljudmilinega doma v Cogetincih. Povedla
sta, da so jima sprehodi v veliko zadovoljstvo, saj se na poti pogovarjata, opazujeta naravo
in dihata sveži zrak.
Besede in slika: Ludvik Kramberger
Popotnika Milka Katan in
Franc Žunko na sprehodu
MED DRAVO IN MURO
OREHOVCI
OREHOVCI
JUROVČANI NAVDUŠILI PO IVANJŠEVSKO SLATINO
TUDI IZ CERKVENJAKA
OBČINSTVO V OREHOVCIH
Že drugič letos je bilo v Orehovcih veselo
V
organizaciji TD Majolka iz Orehovec, ki prireja letošnji abonmajski
sklop treh komedij z naslovom »Z Majolko do smeha« je bilo prvo
soboto marca v gasilskem domu v Orehovcih spet veselo. Drugo
komedijo po vrsti iz tega sklopa so uprizorili amaterski igralci Ljudskega
dramskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici z naslovom Žalujoči ostali.
»Žalujoči ostali« so se v režiji Romana Mariča (Pepeka z brega)
predstavili v domačem prleškem narečju, tako je bilo mogoče slišati veliko
starih prleških besed, ki so do danes že in še izginjajo iz rabe. Roman Marič
je tudi prevajalec tega dela , katerega je napisal pisatelj Branislav Nušić z
naslovom Užaloščena porodica.
Zgodba govori o tem, kako je človek lahko pokvarjen in pohlepen, posebej
ob situaciji ko je na vrsti delitev dediščine in denarja. »Žalujoči« privlečejo
na dan vse še tako daljne sorodstvene vezi, vsi so zelo žalostni, o pokojniku
vedo povedati samo dobro in vsi so upravičeni in upajo na delež pri dediščini.
Ko pa jim je dediščina spolzela med prsti, je izginilo tudi njihovo spoštovanje
do pokojnika.
I
vanjševska slatina, ki se nahaja tik ob struge reke Ščavnice ob cesti Ivanjševci ob
Ščavnici - Negova, je zelo obiskana. Po njo prihajajo bližnji domačini, najdejo pa jo
tudi taki, ki prihajajo iz oddaljenih krajev.
Dani Žižek pri nalivanju slatine iz naravnega slatinskega vrelca v Ivanjševcih ob Ščavnici
Tudi tokrat je bila dvorana polna obiskovalcev, ob spremljanju hudomušne
komedije je bilo polno smeha in dobre volje. Že naslednja in zadnja komedija
abonmaja bo na sporedu 6. aprila ob 19. uri v Orehovcih . Kulturno - umetniško
društvo Stane Sever iz Ribnice na Pohorju bo izvedlo bulvarno komedijo
Toneta Partljiča PARTNERSKA POROKA v režiji Toneta Partljiča in Jožeta
Zapečnika. Tudi tokrat vabljeni!
Ob njej smo v soboto, 16. marca, pri natakanju srečali 27 letnega Danija Žižka iz
Stanetinc pri Cerkvenjaku. Povprašali smo ga, kako to, da prihaja po slatino tako daleč:
»Sedaj, ko se pripeljemo z avtomobilom, ni več tako daleč. Že moj oče Štefan Žižek
je hodil ponjo, takrat še s kolesom. Po slatino so hodili zlasti poleti, da so si v vročini
z njo pripravljali »špiracarje« z jabolčnikom ter vinom. Sedaj prihajam po slatino celo
leto in to vsak mesec enkrat. Da ostane sveža jo »žegnam« s »citronko« v prahu. Ta
preprečuje, da bi se na steklenici ali plastenki prijemalo železo. Ponavadi je natočim po
40 do 50 litrov. Pri hiši jo pijemo vsi, največkrat jo mešamo z vinoma, se pravi, da si
naredimo »špricer«, brizganec.« Dani nam je zaupal, da imajo doma kmetijo, kjer redijo
živino, po 7 krav ter prašiče za svojo potrebo. Sam je zaposlen kot pleskar pri znanem
pleskarju Branku Lorenčiču v Čagoni, v prostem času pomaga staršem pri delu na kmetiji.
Ob nalivanju sva se pogovarjala o zgodovini te slatine. Ko smo mu povedali, da so jo nekoč,
že pred prvo svetovno vojno, polnili v steklenice in jo prodajali v Murski Soboti ter celo v
Gradcu, tega ni mogel verjeti. Ker so bila vrata na zgradbi v kateri je bila nalivalnica in ki
stoji ob vrelcu odprta, smo mu pokazali, kje so točili slatino za prodajo. Tam se še sedaj
nahaja napeljava od vrelca do mesta kjer so polnili slatino v steklenice. Zanimivo je, da
je tedanji lastnik slatinskega vrelca Kirbiš iz Murske Sobote, ob vrelcu nameraval zgraditi
manjši hotel, kar pa mu je preprečila prva svetovna vojna.
Za ureditev vrelca in okolice je sedaj poskrbela občina Gornja Radgona. Ob njem so
postavljene klopi za počitek ter urejeni manjši parkirni prostori.
Ludvik Kramberger
Foto: Ivan Simonič, tekst: Marjan Slavič
S
KLÜČAJA VREDNA POGLEDA
snegom pokrita pokrajina pokaže marsikatero znamenitost. V snegu, ki daje pokrajini barvni kontrast, je marsikateri
objekt bolj viden. Poleti hiše v Slovenskih goricah krasijo rože, pozimi pa se popotnik ozre na druge posebnosti v
pokrajini. Gotovo so zelo opazne stare zidane, še bolj pa »cimprane«, lesene hiše. Teh je na žalost vse manj, saj
smo Slovenci tudi pri tem varovanju kulturne oz. arhitektonske dediščine ravnali do skrajnosti nespametno. Danes se na
podeželju bohotijo »moderne« hiše, ofarbane z divjimi barvami.
V preteklosti so imeli večji kmetje svoje viničarje. Te so predstavljale hišico s kletjo, vinogradom in sadovnjakom. V hišici
so nastanili viničarja, ki je za to, da je imel bivanje, gospodarju opravljal dela v vinogradu, pa tudi na kmetiji, ki je bila
največkrat oddaljena od viničarije. Nekateri gospodarji so ob vinogradih postavili le manjše objekte, ki so jih imenovali
klüčaje. Verjetno zato, ker je bila klet in na njej postavljen objekt pod ključem. Rekli so, da je »zakljüčana«! A to je le
domneva. V taki mali zgradbi ponavadi ni bilo stanovalcev. Na to kažejo ohranjeni tovrstni objekti, ki nimajo dimnika.
Tak objekt, to je klüčaja, stoji v Grabonoškem Vrhu, v občini Cerkvenjak. (Foto) To je Golobova, Rožmanova, sedaj
Šubečova ali Zemljičeva klüčaja. Stroji na robu vinograda, ki ga imajo lastniki iz Lokavec pri Negovi. Sedanja lastnica
klüčaje je Ana Zemljič, njen sin Janko pa nam je o njej povedal: »Klüčaja je bilo nekoč pokrita s slamo. Gospodarjem je
služila, da so se v njej zadrževali ob slabem vremenu. Dimnika ni imela. So pa nekdanji lastniki v sobo postavili peč, od
katere so skozi »zimper« speljali odvodne cevi, da so lahko kurili, ko so pozimi opravljali dela v vinogradu ali pretakali
vino in jabolčnik, kar so hranili v kleti. V njej so tudi prespali, kar kaže v njej postavljena stara postelja. Klüčajo si sedaj
ogledujejo turisti in jo slikajo kot zanimivost. Tisti, ki se spoznajo na tovrstne stare objekte nam priporočajo, da bi jo
spet pokrili s slamo saj bi bila tako bolj izvirna in zanimiva.«
Ludvik Kramberger
Klüčaja v Grabonoškem Vrhu je vredna pogleda
29. marec 2013
POPULARNA KULTURA
Krudovi / The Croods
{
}
animirana komična pustolovščina
Ureja: R. Štrakl
Scenarij: Chris Sanders, Kirk De Micco
Režija: Kirk De Micco, Chris Sanders
Glasove so posodili: Nicolas Cage, Ryan Reynolds, Emma Stone, Catherine Keener,
Nelly Furtado
Ljubljana / Hala Tivoli
K
oncertnemu seznamu tujih izvajalcev, ki so prvič obiskali Slovenijo, se je v četrtek,
14. marca, pridružila svetovno znana pevka kanadskega rodu Nelly Furtado.
Ljubljansko publiko je razvajala v okviru svoje turneje The Spirit Indestructible,
s katero se mudi po Evropi. Pričakovanja od koncerta in nje same kot vokalistke so
bila velika. Ne le zato, ker se poigrava s toliko glasbenimi stili in smo se zato obetali
pravo mešanico različnih žanrov, temveč zato, ker je z zavidljivim številom nagrad
okronana glasbenica trenutno vroče ime na sceni.
Furtadova je, po pričakovanjih, svoj krstni slovenski nastop pričela z naslovno pesmijo
zadnjega albuma The Spirit Indestructible ter
nadaljevala z Waiting for the Night z aktualne
plošče. Ker so med njenimi zvestimi poslušalci
še bolj kot najnovejše stvaritve izpod njenih
prstov znani njeni hiti starejšega datuma, so
večjo evforijo povzročile Say it Right, Manos
al Aire (kjer roke obiskovalcev seveda niso
manjkale), Powerless (Say What You Want) in
Try. Zagotovo najbolj pričakovana pesem večera
I’m Like Bird, ki jo je z albumom Whoa, Nelly
daljnega leta 2000 tudi izstrelila med svetovne
zvezde, je med občinstvom požela slišno
odobravanje. Ko je hitela iz pesmi v pesem, jih
je kar nekaj zvenelo drugače od originala. Turn
off the Light je preoblekla v povsem rokerski
videz, High Life je začinila z raperskim vložkom, Big Hoops (Bigger The Better) je začinila
s seksi norenjem, rumenim perjem okrog vratu in plesnimi gibi. Res, pravi kameleon!
Simpatična pevka ves čas ni pozabila na koketiranje, pozdravljanje in seveda manjkala ni
niti (za)hvala v slovenskem jeziku, ki ji je dodala še nekaj dodatnih točk za trud. Glasbeno
poslastico je zaključila z uspešnico Maneater. Škoda, da njen hit »turn off the light« ni
učinkoval na luči, ki so se prižgale takoj po koncu in publiki niso dale možnosti Nelly
ponovno priklicati nazaj na oder. Simpatična gospodična, ki zagotovo zasluži naziv ene
boljših svetovnih pevk je v svojem uro in pol dolgem koncertu dokazala, da je profesionalka
in njen nastop zagotovo vreden ogleda. Kratko, a sladko!
Nina Jenko
U
stvarjalci animiranih pustolovščin Shrek, Madagaskar in Kung fu panda
se vračajo daleč v prazgodovino, kjer srečamo družino Krudovih.
Glavno pravilo glave družine Gruga je, da razen za iskanje hrane nikoli
ne zapustijo varnega zavetja domače votline, kar gre močno v nos njegovi
vedoželjni odraščajoči hčerki Ip. Toda tektonski premiki jih prisilijo, da si
poiščejo nov dom, preko nepoznanih dežel pa jih vodi Ipin novi prijatelj, kar
Grugu ni niti malo všeč. Ob spoznavanju številnih novih čudes in neprestanih
nevarnostih se počasi vendarle zbližajo, toda premagati morajo še številne
zabavne in boleče preizkušnje.
Zabavna pustolovščina o prvi sodobni družini na svetu, ki se poda na
potovanje svojega življenja. Ko ostanejo brez strehe – oziroma votline –
nad glavo in uničenje grozi tudi njihovemu celotnemu svetu, so se Krudovi
primorani podati na prvo družinsko pot… Sredi medgeneracijskih spopadov
in potresnih sunkov odkrijejo neverjeten nov svet, poln fantastičnih bitij, in
prihodnost, o kakršni niso niti sanjali.
Čeprav se družinska dinamika Krudovih odvija pred nekaj milijoni let, se
zdi, kot da se odvija pri nas doma. Kot večina očetov je Grug (glas Nicolasa
Cagea; v slovenski sinhronizaciji mu glas posoja Štefan Kušar) je do svoje žene
in treh otrok preveč zaščitniški. Resda se njegov trud obrestuje s tem, da je
družina varna – a tudi dolgočasna. Njegova lepša polovica Uga (Catherine
Keener oziroma Alenka Tetičkovič) je posvojila soprogovo miselnost, da je
strah dober in kakršna koli sprememba slaba. Tudi njun sinko Klump (Clark
Duke oz. Andrej Kušar) je zadovoljen s statusom quo. Vročekrvna tašča Oma
(Cloris Leachman oz. Maja Končar) se zeta nikoli ne naveliča zbadati – včasih
ga celo napade; kot kamen trpežna novorojenka Sonči pa je morda še najbolj
vročekrvna Krudovka doslej.
Workburger
M
izvenserijski izdelek z brezhibno napako
ednarodna stripovska antologija z naslovom "Workburger” predstavlja
nekatere izmed največjih mojstrovin svetovno priznanih rokodelcev/
rokodelk, mojstrov/mojstric stripovskega medija. Ta skrbno
sestavljena krpanka različnih stripovskih pripovedi, ki se vrtijo okoli tematike
sodobnega dela, je umetelno izdelana iz mnogih resnih in duhovitih pa tudi
izzivalnih in raziskovalnih umetniških pristopov k temi.
Sodelujoči umetniki, ki so črpali tako iz
teorije kot osebne izkušnje, so se spopadli
s tem izmuzljivim pojmom, obrzdali njegovo
ustvarjalno silo in vpregli njegov velikanski,
eksplozivni potencial: eno najbolj koristnih,
a hkrati tudi nevarnih značilnosti dela.
Knjiga, ki lucidno odkriva in velikodušno
razkazuje številne permutacije pomenov
samega pojma, je tako dokument svojega
časa, hkrati pa ostaja bodoča klasika, s
tem ko pokriva eno že od vekomaj najbolj
univerzalnih tem človeštva.
Stripburgerjeva manufaktura ponosno
predstavlja približno 50 herojev delavskega
razreda, ki so posvetili svoje misli, poglede,
stripe, kri, znoj in solze konceptu dela.
Naše delo je opravljeno. Zdaj ste na vrsti
vi, dragi bralci!
Opozorilo: Ko boste prebrali to knjigo, delo nikoli več
ne bo to, kar je bilo.
A seveda se starševski avtoriteti po robu postavi uporniška (je sploh
kakšna drugačna?) najstnica: Ip (Emma Stone oz. Ajda Smrekar) – edino, kar
Gruga sploh žene v boj za preživetje – bi rada življenje resnično zadihala, a
njeni radovednosti glede sveta zunaj njihove votline na poti stojijo očetova
primitivna pravila.
Potem pa dogodek kataklizmičnih razsežnosti Krudove požene v neznano,
in prilagoditi morajo svoj način življenja. Na poti srečajo Fanta (Ryan Reynolds;
v slovenski inačici Aljaž Jovanović), čigar osupljiva odkritja novih reči – na
primer ognja… čevljev! – Krudove pretrese na nepričakovane načine. Večina
družine – predvsem seveda Ip – odprto sprejme Fantovo vizijo novega
sveta, ki se imenuje »jutri«, a Grug v njem vidi zgolj najhujšo nadlogo doslej:
očarljivega najstnika, pred katerim mora zaščititi Ip.
In Krudovi kmalu dojamejo, da bodo, če se ne razvijejo, (p)ostali del
zgodovine.
KULTURNIKI KD PETER DAJNKO IZ ČREŠNJEVEC
S SRCEM IN OBČINI V PONOS
N
a Občnem zboru KD Peter Dajnko iz Črešnjevec so
pregledali delo v preteklem letu in si določili nove
naloge in cilje za letošnjo leto.
Na zadnji dan v mesecu februarju se je zbralo v dvorani
vile Hold v Črešnjevcih večina članic in članov Kulturnega
društva Peter Dajnko ter vabljeni gostje. Pregledali so
delo v preteklem letu, ki je bilo zelo pestro predvsem
pa delavno. Društvo deluje že skoraj 50 let, v njo pa sta
vključeni dve skupini, tamburaška, ki se ponaša z več
kot stoletno tradicijo igranja na tamburice in otroško
folklorno skupino, ki deluje
četrto leto.
Po besedah predsednice
društva Eve Banfi, je društvo
v preteklem letu delovalo
zelo uspešno, predvsem v
okviru finančne zmožnosti,
ki so je deležni iz donacije
s strani občine . V ponos
ji je uvrstitev na državna
srečanja, predstavitev
društva na različnih
prireditvah v občini kakor
tudi širom naše domovine
ter izven njenih meja.
Danilo Banfi, ki je vodja 13
članske tamburaške skupine,
je pohvalil vse člane za vestno in marljivo delo . V preteklem
letu so nastopili kar 27 krat. Med pomembnejšimi nastopi
je izpostavil srečanje ljudskih godcev in pevcev, ki je bilo v
Negovi in Svečini, srečanje tamburaških skupin v Radencih,
snemanja za radio Ognjišče ter nastop v Mariboru v projektu
Evropske prestolnice kulture EPK Maribor 2012.
Simona Roškar, vodja otroške folklorne skupine je
predstavila pomen in vizijo druženja otrok v plesu, igri, petju
in ustvarjanju ter ohranjanju ljudskih plesov. Z osemnajstimi
mladimi plesalci, ki so stari od 4 do 12 let so imeli kar 6
nastopov. Predstavljajo se predvsem s prekmurskimi in
štajerskimi plesi, ki so prirejeni otrokom te starosti ter z
otroškimi igrami in izštevankami.
Med govorniki je spregovoril občinski svetnik in
pooblaščenec župana Milan Nekrep, predsednik Sveta OI
JSKD Gornja Radgona. »To kulturno društvo je najaktivnejšo
amatersko društvo v občini, ki dela s srcem, vsem ste lahko
Pozdrav
Avtorica: Lucia Žitnik
Vsak dan se srečuješ
z ljudmi, ki jih poznaš.
A se ne ustaviš,
tjavendan pozdraviš,
pa vendar ti je včasih,
da bi komurkoli
od srca in iskreno
želel dober dan.
A vse prepogosto ljudje
mimo gredo.
In ko so že mimo,
se ne ozrejo,
pa vendar ti je včasih,
da bi ti kdorkoli,
od srca in iskreno
želel dober dan…
Mi vsi bi lahko si
vsak dan podarili
pozdrav, ki ne bil bi
samo tjavendan.
Ker vsak izmed nas je mogoče
Včasih sam
Voščimokdaj prav zares si
dober dan!
In vsi, ki jih žalost
molče obiskuje,
in vsi, ki samota
pri njih domuje,
Naj bi vsak dan vsaj za hip
iz srca občutili
od ljudi res prijazen pozdrav:
»Dober dan!«
vzor, občini pa v ponos«.
Beseda je tudi tekla tudi o tem, da se na nivoju občine
pripravlja nov pravilnik o delovanju in financiranju
amaterskih kulturnih društev . V njem je zajet večji kriterij
ter pravila za izboljšanje in pravično razdeljevanje občinskih
sredstev po načelu bolj si aktiven več sredstev bo društvu
namenjeno.
V svojem nagovoru je društvo in vse prisotne pozdravil tudi
predsednik KS Črešnjevci - Zbigovci Janko Kralj , pohvalil
in izpostavil je, da sta obe skupini, tamburaška in folklorna
zelo uspešni v svojem delovanju predvsem pa sta izvrstni
promociji krajevne skupnosti in občine. Kralj pa je opozoril
na problematiko prostorov v Vili Hold, ki jih uporablja
KD za vaje, razna srečanja ter nastope, predvsem na
nevzdrževanje nekaterih prostorov in objekta od pristojnih
inštitucij v občini.
Predsednica Eva Banfi je na koncu predstavila program
ter vizijo za letošnjo leto. Želeli bi nabaviti ozvočenje za
lastne potrebe in nastope, snemanje pesmi za dopolnitev
zgoščenke, tako bi naj bila predstavitev zgoščenke že
v sredini meseca junija v Negovskem gradu, nabaviti
želijo nove inštrumente, pripravljajo strokovno ekskurzijo
ter izobraževanje, predvsem pa nastope tamburašev in
folkloristov na raznih srečanjih in kulturnih prireditvah. 16.
marca so pripravili nastop v dvorani vile Hold v Črešnjevcih
ob prireditvi praznika dnevu žena in materinskega dneva.
Omeniti pa je vsekakor treba vsakoletni zaključni Miklavžev
koncert, ki ga prirejajo vrli kulturniki in bo letos sedmega
decembra že osmič.
Foto in tekst: Marjan Slavič
V ČREŠNJEVCIH SE JE PELO, PLESALO IN IGRALO
Vrnitev
štorklje
Drugi dan pomladi se je na dimnik OŠ pri Sv.
Ani vrnila štroklja. Tukaj domuje že četrto leto.
A.R.
K
ulturno društvo Peter Dajnko iz Črešnjevec
je pripravilo prireditev za minuli praznik Dan
žena in prihajajočemu Materinskem dnevu.
Vrli kulturniki iz Črešnjevec tudi letos niso
pozabili na praznika, ki sta namenjen vsem
materam, dekletom in ženam, predvsem pa
družini in spoštovanju žensk. Tako so v soboto
16. marca v vili Hold v Črešnjevcih pripravili, kot
nekaj let do sedaj, prireditev z naslovom Ta šopek
je zate. Na sami prireditvi so nastopili otroci iz
vrtca Manko Golar PE Črešnjevci, učenci Osnovne
šole Gornja Radgona, v glasbeni točki so zaigrali
učenci Glasbene šole Gornja Radgona in učenci
Zasebne glasbene šole Maestro, z plesom pa so
popestrili večer otroci Otroške folklorne skupine
KD Peter Dajnko iz Črešnjevec in z poskočnima
polkama tamburaši Tamburaške skupine KD Peter
Dajnko iz Črešnjevec. S svojim lepim glasom pa je
vse prisotne v zares nabito polni dvorani prevzela
pevka Simona Fekonja.
Foto in tekst Marjan Slavič
29. marec 2013
KULTURA
ODLIČNI MLADI GLASBENIKI
N
iko Peserl, doma iz Nasove pri Apačah, Bine Ploj iz Sv. Trojice v
Slovenskih goricah in Nejc Kuri iz Cerkvenjaka, so še zelo mladi in
navihani fantje, ki veliko obetajo.
Večino prostega časa preživljajo zelo aktivno, saj obiskujejo Konservatorij
za glasbo in balet Maribor - podružnično šolo Lenart v Slovenskih goricah.
Niko obiskuje sedmi razred, Bine šesti in Nejc peti razred inštrumenta –
TROBENTE, pod vodstvom profesorja Simona Štelcerja. Najmanj trikrat na
teden imajo popoldne po osnovni šoli, še glasbeno šolo. Če se seveda ne
bliža kakšno tekmovanje, kot jih je čakalo zadnja dva meseca. Takrat pa so
vaje še večkrat in se začnejo pripravljati veliko prej, preden se tekmovanje
začne. Skoraj vsak teden imajo nastop in vsak dan veliko vaje ali v glasbeni
šoli ali pa doma, vključno s soboto, nedeljo in v počitnicah.
Ker pa se je treba tudi učiti, da bodo uspešno končali osnovno šolo je vso
to delo velikokrat zelo naporno, saj prihajajo domov šele zvečer. A ker so
vztrajni jim vse to uspeva nekako uskladiti.
Letos so spet dokazali, da njihov trud ni bil zaman. Najprej so se udeležili
16. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov iz Štajerske in Pomurja, ki je
potekalo v Mariboru na Konservatoriju za glasbo in balet. Prejeli so 95 od 100
možnih točk in ZLATO PRIZNANJE v Komorni skupini s trobili I. kategorije
- TRIO TROBENT. Tako so si priigrali vstopnico na državno tekmovanje.
V kulturnem centru Semič nad Črnomljem so se 14. marca udeležili 42.
državnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije, kjer so tudi
dosegli izjemen rezultat in uspeh. Prejeli so ZLATO PLAKETO za izvedbo
treh skladb in prvo nagrado. Dosegli so 97,20 točk od 100 možnih.
Po doseženih uspehih se bodo še enkrat predstavili na zaključnem koncertu
prvonagrajencev, ki bo v Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, 28. 3.
2013 ob 18.00 uri.
Za domače po domače
– glasbena prireditev pri Sv. Ani
V
nedeljo, 17. 3. 2013, je že četrtič po vrsti,
v športni dvorani pri Sv. Ani, potekala
prireditev Za domače po domače. Domače
kulturno društvo je povabilo številne glasbenike,
humoriste, pevce in druge goste na zabavno
glasbeno popoldne, ki je letos privabilo veliko
število ljudi iz domače in sosednjih občin. Na
povabilo društva so se tako odzvali domači
ansambli, pevci, plesalci folklornih skupin in
mažoretk, domači humoristi in ljudski godci. Med
nastopajočimi je bilo veliko mladih in obetavnih
glasbenikov, kar je dobra popotnica za glasbeno
udejstvovanje v naših krajih. Številne nastopajoče
sta z besedami pospremila na oder in z njega
domačina Sandra Šnajder in Gregor Lasecky.
Za poslastico popoldneva pa so poskrbeli člani
ansambla Spev, ki so bili tokrat posebni gostje
prireditve. Ob glasnem ploskanju je skoraj tisoč
glava množica skupaj z ansamblom Spev zapela
kar nekaj skladb. Po triurni zabavi in druženju so
se obiskovalci razšli zadovoljni in nasmejani.
AR.
Trud, vaje in ure, ki so bile vložene v njihov uspeh so se obrestovale. V ta
dosežek je še posebej veliko vložil njihov prof. Simon Štelcer . Vedno jih je
budno spremljal na vseh vajah in tekmovanjih ter jih spodbujal in žrtvoval
za njihov uspeh zelo veliko svojega časa. Predvsem njemu gre posebna
zahvala in pohvala za dosežke, ki so jih fantje dosegli. Med njimi se je ustvarila
velika vez prijateljstva. Tudi starši smo jih spremljali na nastopih, vajah in na
tekmovanjih. Znajo se nasmejati in stopiti skupaj ko gre zares. Vse to je
pomembno za toliko večji uspeh.
Zato Niku, Binetu in Nejcu iskreno čestitamo in jim želimo še veliko lepo
in dobro zaigranih melodij. Da bi bili še naprej tako dobri prijatelji in bi bila
njihova pot uspešna.
Starši
Šolski plesni festival
na OŠ Sv. Ana
V
četrtek, 21. marca, so na šoli izpeljali tekmovalno
plesno prireditev ŠPF (šolski plesni festival).
Plesalci – učenci OŠ se vsako leto pomerijo v več
plesnih kategorijah in posameznih plesih. Tako posamezno
zaplešejo HIP HOP, POP in Latino, v parih pa: standardne
in latinskoameriške plese (dunajski valček, angleški valček,
foxtrot, ča-ča-ča, rumba,…).
Učenci so razdeljeni v dve kategoriji glede na starost. V
kategoriji A, do 3. razreda ni bilo tekmovalcev, v kategoriji
B sodelujejo učenci od 4. do 6. razreda, v kategoriji C
pa učenci od 7. do 9. razreda. Tekmovanje je spremljala
komisija v sestavi: Nataša Petek, Mateja Kop in Boris
Mlakar. Vsi finalisti se bodo pomerili še na področnem
ŠPF tekmovanju.
Izbrali so naj plesalko oz. plesalca šole in naj plesni par
v vsaki kategoriji. V posameznih plesih kategorije C je bila
najuspešnejša Mojca Šauperl iz 8. razreda, v kategoriji B pa
Julija Letnik iz 5. razreda. Pri plesnih parih sta slavili Mojca
Šauperl in Rebeka Šnofl pri starejših učencih, pri mlajših pa
so uspešno odplesali: Ben Šnajder in Lara Trojner, Domen
Šnajder in Sara Pavlas ter Katja Ornik in Julija Letnik.
Vsi finalisti so prejeli tudi praktične nagrade, ki jih je
prispevalo podjetje Saubermacher Lenart in kolajne, ki jih
je izdelal učitelj Aleš Milošič.
Mentorica Ana Šnofl pa je ob zaključku vsem čestitala in
zaželela uspešno nadaljnje tekmovanje.
AR.
DIČI DIČI DIČA
V
Organizatorji so povedali, da gre posebna
zahvala vsem prostovoljcem in članom kulturnega
društva pri Sv. Ani, ki so pomagali prireditev
izpeljati in pripraviti.
Od leve: Nejc Kuri, Niko Peserl, prof Simon Štelcer in Bine Ploj
revija otroških folklornih skupin
četrtek, 14. 3. 2013, je v kulturnem domu v Cerkvenjaku, potekala že tradicionalno srečanje
otroških folklornih skupin pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne
izpostave Lenart.
Na odru za nastopajoče so se zvrstile štiri folklorne skupine: OFS »Šleka pac« OŠ Jožeta
Hudalesa Jurovski dol, FS »Postrüžjeki KD in OŠ Sv. Trojica, FS OŠ Cerkvenjak in OFS OŠ Sv.
Ana. Nastopajoči so prikazali zanimive splete in plese iz preteklosti, ki so jih dopolnili s petjem
in igro. Strokovno je njihove nastope spremljala gospa Mojca Kmetec. S primernimi vsebinami je
prireditev povezovala gospa Darinka Čobec.
Vse zbrane pa so pozdravili tudi župan občine Cerkvenjak, gospod Marjan Žmavc, ravnatelj
tamkajšnje OŠ, gospod Mirko Žmavc in gospa Breda Slavinec, vodja JSKD Lenart.
Mladi plesalci ohranjajo našo plesno dediščino in jo tako prenašajo na bodoče rodove. Naj jim
to postane lepa navada tudi za v bodoče.
AR.
KULTURA
Velikonočna stojnica na OŠ Sv. Ana
V
Kadar storiš dobro delo, te preplavi čudovit občutek.
Kakor, da bi se nekaj v tvojem telesu odzvalo in reklo:
»da, tako bi se moral počutiti«. (Rabin Harold Kushner)
času velikonočnih praznikov in že mnogo pred njimi nas vabijo izložbe in polne police
k nakupu raznih izdelkov. Tudi učenci na OŠ Sv. Ana so pripravili številne izdelke
ob pomoči učiteljev in staršev. V prostorih šole so od 18. do 22. 3. 2013 postavili
velikonočno stojnico, na kateri so ponujali številne čudovite izdelke. Učenci in njihovi starši
so lahko tako kar na šoli poiskali ustrezne okraske ali dodatke za polepšanje in dopolnitev
praznične mize ali prostora v hiši. Že pogled na same izdelke nas prepriča o spretnosti in
iznajdljivosti ustvarjalcev. Same ideje za izdelke pa naj bodo kar skrivnost.
Učenci, njihovi starši in delavci na OŠ Sv. Ana že vrsto let pripravljajo pestro ponudbo
izdelkov za stojnice tudi pred novim letom. Že nekaj tednov pred prazniki marljivo izdelujejo
številne uporabne izdelke za gospodinjstvo ter razne okraske, nakit in ostale modne dodatke.
Nekaj dni pred prazniki svoje umetnine ponudijo občanom, učencem in drugim naključnim
obiskovalcem. Starši, učenci in delavci šole, ki prispevajo svoje izdelke, pa ves izkupiček
namenijo šolskemu skladu. Poleg velikonočnih organizirajo še prednovoletne stojnice.
Letos so bili tudi v Europarku, kjer je prostor priskrbela gospa Mojca Letnik, ki je skupaj s
hčerko Julijo prispevala tudi številne izdelke. Pri prodaji na stojnici je učenkam na pomoč
priskočila gospa Marina Ferlinc, za organiziranost pa je poskrbela predsednica šolskega
sklada, gospa Julijana Merklin. Zbrani denar bodo uporabili za potrebe učencev, dokupili
bodo kakšna igrala, smučarsko opremo, pa tudi za pomoč učencem v stiski.
Lepo slovensko TRGOVINA URICA
K
o smo se neki dan potepali po Lenartu, da bi našli kaj zanimivega za
objavo v priljubljenih Domačih novicah, smo obiskali Lenarško tržnico.
Kot je znano, na tržnici ne prodajo samo izdelkov, pač pa si prodajalci
in kupci izmenjujejo tudi novice. Ker se nam je tisti dan ustavila ročna ura, ki
nam odmerja čas življenja, smo iskali urarja, ki bi nam zamenjal »pogonski
agregat«, to je majčkeno baterijico. In prav ob tržnici smo naleteli na trgovino,
ki nosi naslov Trgovina Urica. Ob vsemogoči poplavi nenavadnih imen
trgovin, največkrat imenovanimi s tujkami, smo bili prijetno presenečeni nad
tako lepim slovenskim imenom.
Vincenc Kolbl v svoji prodajalni z imenom Urica v Lenartu
Obiščite kdaj njihove stojnice in si izberite kak zanimiv izdelek. Hvaležni vam bodo
slehernega prispevka. Vsem, ki ste kupili izdelke se zahvaljujejo za prispevek, prav vsem
pa želijo lepe in mirne velikonočne praznike.
Ob menjavi baterijice, smo z lastnikom trgovine Vincencem Kolblom,
izmenjali nekaj besed. Ugotovila sva, da sva oba nekoč delala v Tovarni
železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru. Jaz kot kotlar, nato lanser
proizvodnje, on pa kot električar-vzdrževalec. Seveda sva veliko besed
namenila »pogoreli«, beri propadli tovarni, ki je zaposlovala 4000 delavcev.
Zanimalo nas je, kako je prišel med prodajalce. Kar veliko te zgodbe bomo
izpustili. »Ko človek izgubi službo, je hudo. Kljub poklicu, ki je iskan, tedaj ni
bilo nobene možnosti zaposlitve. Prav zato sem se odločil za prekvalifikacijo
za trgovskega poslovodjo in odprl trgovsko obrt. Tukaj v Lenartu imam
prodajalno ur, galanterije in bižuterije. Ker je prodaja pičla, tak je tudi zaslužek,
sem dodal prodajo tekstila, ki ga prodajam na stojnici na tržnici v Lenartu. Ob
odprtju sem računal, da se bo na tej lokaciji, kakor na tržnici je, vrtelo veliko
ljudi, pa tako tudi kupcev. Toda ni tako. Glejte na tržnici sem edini prodajalec.
Ljudi, kupcev, pa tudi ni. Po mojem je to nastalo z odprtjem trgovskih centrov,
kjer ponujajo veliko tega, kar so v preteklosti kupovali na tržnici.«
Ludvik Kramberger
AR
Velika noč
Tako so ljudje pred desetletji v naših krajih v »krpačah« prinašali jedi
velikonočnemu blagoslovu.
Fotografija je nastala pred petdesetimi leti na območju Cerkvenjaka.
Franc Bratkovič
Zasnežena cvetna nedelja
Letošnja cvetna nedelja bo gotovo ostala dolgo v spominu, saj nas je
vreme presenetilo s snežno odejo. Zapomnili si jo bomo lahko tudi po
velikem uspehu naših smučarskih skakalcev v Planici.
Franc Bratkovič
29. marec 2013
ŠPORT
R
ROKOBORBA
ŠD SVETA TROJICA
PRVA DRŽAVNA LIGA
OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA
K Lenart po dolgem času zopet tekmuje v prvi državni ligi. V Mariboru
je bil 9. marca prvi krog tekmovanja in naši tekmovalci so odlično začeli.
Zasedli smo tretje mesto.
Prvi je bil ŽŠD Maribor in drugi RK Ljubljana. Drugi krog bo 4. maja v Murski
Soboti. V jeseni, po šestih krogih bo znan ekipni državni prvak. Naš klub
si je zadal za cilj osvojit tretje mesto, kar bi za nas v tem težkem finančnem
stanju bil velik uspeh.
Tomo Jagarinec
V
prostorih gasilskega društva v Sveti Trojici je bil v soboto, 23. marca,
redni letni občni zbor Športnega društva Sveta Trojica, ki ga od lanskega
leta uspešno vodi Valerij Zorko.
Udeležili so se ga mlajši in starejši člani društva, ki so zbor začeli z
enominutnim molkom, v spomin na in poklon na preminule športnike, ki so
preminuli v zadnjih štiridesetih letih.
Na zboru je predsednik društva poročal in ocenil uspešno delo v minulem
obdobju. Najzaslužnejšim članom je podelil spominska darila. Sprejeli so
tudi novi program dela, v katerem navajajo uspešno sodelovanje z drugimi
društvi v občini in s svojim tradicionalnim delom (nogometni turnir veteranov,
organiziranje izleta, sodelovanje pri tradicionalnem teku okrog trojiškega
jezera ob občinskem prazniku, družabno srečanje z vleko vrvi, športnim
piknikom,...) ter napovedali več sodelovanja tudi z mlajšimi na osnovni šoli
v Sveti Trojici.
DRUŠTVA
NEGOVA – OBČINA GORNJA RADGONA
SKUPAJ ZA LEPŠO PRIHODNOST
P
ri Negovi v KS Ivanjci (občina Gornja Radgona) se obetajo boljši časi za preživljanje
prostega časa. Tamkajšnje medgeneracijsko Športno društvo dr. Antona Trstenjaka v
mesecu aprilu odpira vrata primernih prostorov za športne aktivnosti in za ozaveščanje
ter vspodbujanje različnih generacij k dejavnemu in zdravemu načinu preživljanja svojega
prostega časa.
Društvo bo imelo na razpolago 500 kvadratnih metrov pokritih in ogrevanih površin, v
katerih se nahajajo igralni prostori za namizni tenis, družabne igre, šah na podu, pikado,
ameriški in ruski biljard, ročni nogomet za odrasle, avtomatsko strelišče za zračno puško,
kegljišče na vrvico in balinanje.
Športniki in rekreativci bodo imeli možnost igranja tudi na zunanjih površinah, kjer bodo
igrišča za mali nogomet, odbojko, badminton ter strelišče za lokostrelce.
Predsednik medgeneracijskega društva Ludvik Fekonja je povedal, da bodo prostori na
razpolago vsako nedeljo v aprilu in mesecu maju med 14. in 18. uro v prostorih njegove
domačije v Negovi.
Poleg vsega že omenjenega se obetajo še nekatere druge dejavnosti in aktivnosti kot so
npr. solidarno sožitje različnih generacij, implementacija gerontoloških spoznanj v praksi,
socialna vključitev starejših in zmanjševanje osamljenosti ter veliko druženje mlajših s
starejšimi generacijami kar bo tudi največji pomen te nove pridobitve v Negovi.
Tekst in foto: Janez Lorber
Poslanec DZ RS Franci Breznik se je v nagovoru zahvalil za povabilo in zaželel
veliko uspehov društvu, tudi v prihodnje
Ob koncu velja omeniti, da sta se občnega zbora udeležila tudi poslanec DZ
RS Franci Breznik iz Lenarta in podžupan Svete Trojice, Peter Leopold. Oba
sta pozdravila vestno delo društva in izrazila željo po uspešnem nadaljevanju,
v športnem duhu - pozitivno, na dobrih objektih in s čim manj poškodbami.
Za zaključek je društvo poskrbelo za prigrizek.
Janez Lorber
NAMIZNI TENIS
V
I. MRNTL 2012/2013
skupina za prvaka, Mariborske rekreativne namiznoteniške lige, v
sezoni 2012/13 se je ekipa iz Lenarta, Pizzerije Nona prebila tik pod
vrh lestvice. Eno kolo pred koncem, si je ekipa, v postavi Bratkovič
Drago, Tomažič Stojan in Štrakl Romeo že priborila drugo mesto in s tem
najvišjo uvrstitev v tem tekmovanju. To bo najvišja uvrstitev, od kar ekipa
nastopa v tej močni, rekreativni namizno teniški ligi za Maribor in okolico.
1. TELEKOM
2. PIZZERIJA NONA 3. ATILA
4. LOOP
5. CAFFE INN
6. KMETING
7. ZAVAROVALNICA MB
8. DRAVSKI VETERANI
20
16
14
12
10
10
10
4
12
6
14
6
6
6
2
4
P R V I S T O L P E C = S KU P N O Š T E V I LO
DOSEŽENIH TOČK / DRUGI STOLPEC =
ŠTEVILO PRENESENIH TOČK IZ PRVEGA DELA
Pri Negovi želijo več medgeneracijskega druženja s pozivom
SKUPAJ ZA LEPŠO PRIHODNOST
NASVETI
KAKO BOMO LETOS
PEČENI MLAD KROMPIRČEK
S ŠUNKO, MLADO ČEBULO,
DROBNJAKOM IN LIMONO
Za 4 osebe potrebujete:
4 pesti mladega krompirja, 4 rezine kuhane šunke,
pol skodelice sesekljane mlade čebule, 2 žlici
limoninega soka, pol žličke rjavega sladkorja, 1
dcl olivnega olja, 2 žlici sesekljanega drobnjaka,
sol, poper.
Postopek:
Krompir dobro umijemo in ga v slani vodi
pokuhamo, vendar ne do mehkega; kuhamo ga
približno 15 minut. Medtem zrežemo šunko na
majhne trakove in jih prepražimo v ponvi na zelo
malo olja, približno 5 minut.
V posodo stresemo sesekljano mlado čebulo,
sladkor, pol žličke soli in olivno olje.
DROBNJAK KOT
SPOMLADANSKA
PRVA POMOČ
D
robnjak je na zeliščnem vrtu znanilec pomladi.
Razlog, da o drobnjaku dandanes večina povprečnih
ljudi ve tako malo, je ravno v tem, da je vedno veljal
za zelišče preprostih ljudi, kar pomeni, da lahko v njem
uživamo, če nam raste na vrtu. Ni zahtevna začimbnica,
raste vsepovsod. Je trajna čebulnica, ki se na vrtu hitro
razraste. Drobnjak dobro uspeva na sončnih in pol senčnih
rastiščih. Ne mara vlage, zato ga posadimo na odcedna tla.
Ni občutljiv na mraz. Če ga redno režemo (vsakič odrežemo
le polovico listov – ne vseh hkrati), bo vso sezono odganjal
sveže in sočne liste. Praviloma nam je na voljo že od konca
marca pa vse tja do oktobra. Za zimsko uporabo lahko del
šopka presadimo v cvetlični lonček in ga, ko se začne prava
zima, prestavimo v notranje prostore. Bodimo le previdni
pri zalivanju. Če bomo drobnjak redno rezali, ne bo cvetel,
čeprav so cvetovi drobnjaka ne samo okusni in zdravi,
so tudi dekorativni. Ko šop rastline postane prevelik, ga z
lopato enostavno razdelimo na
več majhnih šopov in ponovno
posadimo. Uporabljamo ga
vedno svežega. Odličen je kot
posip na juhi, okusen kot dodatek
v skuti, maslu, majonezah, pa
tudi na krompirju…
Ima pa drobnjak tudi zdravilni
in čistilni učinek. Je odličen
vir vitamina C in A. Čistilno
učinkuje na kri, znižuje povišan
tlak, spodbuja apetit, deluje kot
blago odvajalo, odganja vetrove
in razkužuje prebavila. Ker bi naj
drobnjak preganjal utrujenost in
brezvoljnost, lahko rečemo, da
nam ga narava daje na pomoč
ravno ob pravem čas.
LM
Krompir odcedimo, če je večji, ga narežemo na
kose v velikosti oreha in stresemo v ponev k čebuli.
Premešamo in to še malo popečemo.
Dodamo popečeno šunko, limonin sok, pol
drobnjaka ter po potrebi še sol in poper. posujemo
s preostalim sesekljanim drobnjakom in še toplo
postrežemo.
LM
BARVALI PIRHE?
Mali triki za barvaste pirhe:
Za pirhe je najbolje uporabiti domača jajca.
• Če želimo dodati cvetlične vzorce, jih pred
kuho oblečemo v najlonske nogavice z
rastlinjem s travnika,
• če želimo vzorčaste pirhe, jih pred kuho
porišemo z navadno belo svečo,
• da bodo zelenkasti z narezanim regratom,
• da bodo modri z suhimi borovnicami,
• če dodamo kurkumo, bodo lepo rumenkasti,
• če jih skuhamo z zamrznjenimi višnjami, bodo
lepo rdečkasti,
• in v čebulnih olupkih bodo tradicionalno kuhani
pirhi rjave ali rdeče barve – za mnoge najlepši
Z rastlinjem, ki ga že prej pokuhamo v vodi, jih
kuhamo deset minut, nato pa nekaj časa pustimo
stati v barvi, da se močneje obarvajo.
LM
KAJ PA ČE JE KRIVA
ŠČITNICA?
S
te morda nerazpoloženi, počasni? Se redite, čeprav
se izogibate sladkarijam? Morda pa je za vaše slabo
počutje kriva žleza ščitnica, ki vpliva na delo prav
vsakega organa v vašem telesu.
Poskusite najprej s strokovno preverjenimi nasveti za njeno
normalno delovanje:
Ne kuhajte v teflonski posodi
Teflonskim posodam dodajo veliko škodljivih kemikalij.
Ugotovili so, da z rednim uživanjem hrane iz takšne posode
ogrožamo žlezo ščitnico, pa tudi ostale organe, kar trikrat
bolj kot nekdo, ki kuha v običajni posodi.
"Življenjski smisel ni večnost. Je
ljubezen in spoštovanje. Kdor ju
zmore, je večen."
(Rudi Kerševan)
Opustite kajenje
Že pasivno kajenje prizadene ščitnico. Kemikalije iz
cigaretnega dima namreč zaprejo receptorje žleze za jod,
brez joda pa se delo ščitnice zelo upočasni.
Uživajte beljakovine
Nekaj pustih beljakovin prepreči največjemu sovražniku
ščitnice, insulinu, da bi v prevelikih odmerkih zaokrožil
po telesu.
Ali zaužijete dovolj soli?
Kar tretjini ljudi primanjkuje joda, ki je
ključnega pomena za tvorbo hormonov
ščitnice. Problem postaja, kljub veliki porabi
soli, vse večji, saj je v našem okolju vse več
klora in fluorida, ki zavirata absorpcijo joda.
Vsak dan si eno jed dosolite s pol čajne žličke
z jodom obogatene soli.
Počivajte!
Kronični stres požene po telesu veliko
stresnega hormona, kortizola, ki prizadene
tudi žlezo ščitnico, organom pa prepreči
absorpcijo hormonov, ki jih žleza izloča..
Vsak dan si vzemite pol ure zase: poslušajte
glasbo, pogovarjajte se s partnerjem, pojdite
na sprehod ali zadremajte.
LM
29. marec 2013
DNEVI
APRILSKI DNEVI
01. april • dan za norčije 02. april • mednarodni dan otroških knjig / svetovni dan
zavedanja o avtizmu 04. april • mednarodni dan zavedanja nevarnosti min in podpori
ukrepom odstranjevanja min 07. april • svetovni dan zdravja / dan slovenske zastave
08. april • svetovni dan Romov / Velika noč 09. april • velikonočni ponedeljek 12.
april • svetovni dan lionizma 15. april • svetovni dan mladih prostovoljcev 17. april
• svetovni dan hemofilije 19. april • dan spomina na žrtve holokavstva 22. april
• dan Zemlje / svetovni dan brez avtomobila / dan slovenskih tabornikov 23. april •
svetovni dan knjige in avtorskih pravic / svetovni dan veterinarjev 26. april • svetovni
dan intelektualne lastnine 27. april • dan upora proti okupatorju 28. april •svetovni dan
varnosti in zdravja pri delu / svetovni dan zaščite žab 29. april • mednarodni dan plesa
o podčrtanih dnevih smo v DN že pisali
April ali mali traven
je 4. mesec v letu po gregorijanskem koledarju in ima 30 dni. Ime meseca izhaja iz
latinske besede aperire, ki pomeni »odpreti« in se nanaša na pomladno prebujanje in rast
rastlin. Po drugi teoriji ime izhaja iz imena Apro (za Afrodito) oz. iz indoevropske besede
apero, ki pomeni naslednji.
Boginja Afrodita je ljubila tudi smrtnika - lepega mladeniča Adonisa. Venomer ga je v
skrbi zanj prigovarjala naj ne hodi na lov, vendar je ni ubogal. Ljubosumni Ares je nad
Adonisa na lovu poslal merjasca, ki ga je nato raztrgal.
Žalostna Afrodita se je odpravila iskat truplo in ko je tavala med bodičastim grmičevjem,
se je zbodla in iz kapelj krvi, ki so padle na zemljo, so zrasle čudovite rože. Afrodita je
prosila Zevsa, naj oživi Adonisa. V tem času pa si je Adonisa zaželela tudi Persefona. Zevs
je oživil mladeniča in določil, da naj pol leta prebije pri Persefoni in pol leta pri Afroditi.
To pripovedko so si razlagali kot simbol prebujanja in odmiranja v naravi (letni časi).
Zanimivo. April se vsako leto začne na isti dan v tednu kot julij, v prestopnih letih pa
tudi na isti dan kot januar.
Izvirno slovensko ime za april je mali traven, hrvaško travanj, češko duben in poljsko
kwiecien. Druga stara imena so: traven, veliki traven zelenar, deževni mesec, velikotravnik,
mali travnik, travnjek, travnik, jurjevščak, štrtnik,ovčjider. V prekmurščini velki traven ali
völki traven in tudi apriliš.
Rudolf Maister
nadaljevanje iz prejšnje številke:
Leta 1894 je Rudolf Maister na Dunaju končal domobransko kadetnico in bil imenovan
za kadeta ter naslovnega vodjo čete. Po opravljeni kadetnici so ga vključili v domobranski
bataljon v Ljubljani, 1. oktobra 1894 pa v pehotni polk v Celovcu. 1. novembra 1895 je bil
imenovan za poročnika. Medtem je v Ljubljani obiskoval jahalno šolo za pehotne častnike
in jo uspešno končal.
Kot častnik je služboval in spoznaval različne kraje ter dežele habsburške monarhije,
kar mu je koristilo pri bojih za severno mejo ter pri določitvi meje z Avstrijo in Italijo. Leta
1903 se je šolal v armadni strelski šoli v Brucku na Leithi in se usposobil za orožarskega
častnika. Šolanje je leta 1907 nadaljeval na častniški šoli v Gradcu in napredoval v stotnika.
1. novembra 1908 so Maistra kazensko premestili v Przemysl v Galiciji in ga vključili v
18. domobranski polk. Leta 1910 je zaradi odločno izpeljanih vojaških vaj postal poveljnik
7. bojne čete, nato pa poveljnik podčastniške šole. Na napornih vojaških vajah je zbolel za
močno pljučnico, zato so ga poslali na zdravljenje v Dalmacijo in v zdravilišče blizu Kaira
v Egiptu. Po okrevanju so Maistra leta 1913 premestili v črno vojsko, postal je poveljnik
izpostave v Celju.
Med vojaškim službovanjem se je poročil z Marico Stergarjevo, hčerko znanega
ljubljanskega zdravnika. Z znanjem francoščine je pomagala možu pri pogovorih s častniki
antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Hrvoj (1905) in Borut (1908).
Sin Hrvoj je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru, pozneje pa je končal ekonomsko
univerzo na Dunaju. Sin Borut je končal realko in postal gradbeni inženir.
Obramba Štajerske
7. decembra 1914 so premestili Maistra v Maribor in mu določili mesto referenta pri
okrožnem poveljstvu črne vojske v Mariboru. 21. junija 1916 je postal začasni poveljnik
okrožnega poveljstva v Mariboru. Zaradi ovadbe nemških nacionalistov so ga 8. marca
1917 premestili v Gradec; tam je bil povišan v majorja. Vrnil se je v Maribor, kjer so ga 1.
julija 1917 imenovali za stalnega poveljnika številka 26. Tu je ostal do razpada monarhije.
30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del
nemške Avstrije. 1. novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka
v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki
odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev,
Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso
Spodnjo Štajersko.« Po sestanku je zbranim slovenskim vojakom in častnikom razložil, da
je prevzel vrhovno poveljstvo v mestu, in jih prosil, naj ostanejo z njim, ker jih nova država
potrebuje. Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor
pod Maistrovo vojaško oblastjo.
Upravo na slovenskem Štajerskem je prevzel Narodni svet, majorju Rudolfu Maistru pa je
podelil naziv general. Presenečeni Nemci so si kmalu opomogli in so od Narodnega sveta
ter generala Maistra izsilili ustanovitev varnostne straže. 3. novembra 1918 je nastala zelena
garda ali t. i. Schutzwehr. General Maister se je odločil za vojaški ukrep. 9. novembra 1918
je razglasil mobilizacijo. Temu so nasprotovali Nemci, pa tudi narodna vlada v Ljubljani.
Slovenski fantje so se odzvali klicu generala Maistra, zelo veliko jih je prišlo iz Slovenskih
goric. V nekaj tednih je Maister zbral vojsko približno 4000 mož.
20. novembra 1918 so ustanovili mariborski pešpolk. Z njim je nastala prva redna
slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. 23. novembra
1918 je ob 4. uri zjutraj Maister prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo. 27. novembra
1918 so Maistrove enote zasedle Špilje, nato pa še Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje
(Marenberg) in Muto. Malgajeva skupina iz Celja je zasedla Mežiško dolino, nato pa Pliberk
in Velikovec. Enota iz Ljubljane je zasedla Dravograd, Labot in Šentpavel. Vojaška akcija
je potekala skladno s pogodbo, ki sta jo 27. novembra 1918 podpisala polkovnik Rudolf
Passy in general Rudolf Maister. Ta je določala, da lahko slovenske čete zasedejo kraje
ob narodnostni meji, od Radgone do Šmohorja v Ziljski dolini na Koroškem. Te pogodbe
nista priznali deželni vladi Štajerske in Koroške, pa tudi Narodna vlada v Ljubljani ne. 14.
januarja 1919 je prišlo do bojev štajerskega obmejnega poveljstva pri Lučanah, 4. februarja
1919 pa v Radgoni. 13. februarja je bilo podpisano premirje.
Določitev meje z Avstrijo in Italijo
27. januarja 1919 je prišla v Maribor ameriška vojaška delegacija pod vodstvom
podpolkovnika Shermana Milesa. Z generalom Maistrom so se pogovarjali o določitvi meja.
Po nemških virih naj bi bil Maister odgovoren za smrt 13 civilistov, ker je istega dne pred
prihodom ameriške delegacije ukazal odpreti ogenj na množico 10.000 Spodnještajercev,
ki so z nemškimi in avstrijskimi zastavami izražali svojo voljo, da bi Maribor ostal nemško
mesto pod avstrijsko oblastjo (t. i. Mariborska krvava nedelja).
O novih mejah je odločal Vrhovni svet (ZDA, Anglija, Francija, Italija, Japonska) prvič
februarja 1919. Določil je obstoječo mejo na Štajerskem, priključitev Mežiške doline k
jugoslovanski državi ter plebiscitni coni na Koroškem. Konec maja 1919 se je začela
jugoslovanska ofenziva na Koroškem. General Maister je skupaj s srbskimi častniki uspešno
vodil labotski odred in po zmagi prevzel poveljstvo koroškega obmejnega poveljstva v coni
A plebiscitnega ozemlja.
18. septembra 1919 se je moral Maister skupaj s svojimi policijskimi silami umakniti
iz cone, ker bi lahko vplival na rezultat plebiscita 10. oktobra 1920. Uspešni poveljnik in
osvoboditelj severne meje in Maribora se je razočaran vrnil v Maribor in se vključil v delo
oblastnega odbora Narodne odbrane. Postal je tudi poveljnik Maribora.
Od leta 1921 do leta 1923 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo. Leta 1923
so ga prisilno upokojili kot divizijskega generala in ga odlikovali z redom belega orla z
mečem III. stopnje.
Na Uncu pri Rakeku je generala Maistra zadela kap, za njenimi posledicami je 26. julija
1934 umrl. Ob prevozu njegovih posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se je v Ljubljani in
Celju poklonila velika množica ljudi. V Mariboru so pripravili mrtvaški oder v veži mestnega
magistrata, kjer so se od njega poslovili tisoči Mariborčanov in okoliških prebivalcev. 28.
julija 1934 so generala Maistra z velikimi častmi pokopali na pobreškem pokopališču v
Mariboru, kjer je še danes njegov grob.
Cerkev Sv. Petra v Rimu
18. april 1506. V aprilu mineva 512 let, odkar so v Rimu začeli graditi baziliko svetega
Petra, največjo krščansko cerkev na svetu. Papež Julij II., eden najbolj energičnih in
najbojevitejših papežev v zgodovini, je temeljni kamen zanjo položil 18. aprila 1506. Cerkev
so začeli graditi po Bramantejevih načrtih, dela so v začetku hitro napredovala, ko pa je
leta 1514 Bramante umrl se je gradnja upočasnila predvsem zaradi težav s statiko in s tem
v zvezi tudi z denarjem. Že 1513. Leta je papež Julij II. vernike pozval naj s kupovanjem
odpustkov podprejo projekt gradnje. Po Bramantejevi smrti se je v naslednjih 120 letih pri
gradnji cerkve zamenjalo več arhitektov (Rafael, Baldassare Peruzzi, Antonio da Sangallo)
prav tako so se večkrat spremenili načrti, dokler ni leta 1546 delo prevzel Michelangelo, po
njegovi smrti pa še Giacomo della Porta IN Domenico Fontana. Cerkev je 18. novembra
1626 posvetil papež Urban VIII.
PODATKI O BAZILIKI NA KRATKO:
Dolžina notranjosti: 183m
Celotna dolžina z zunanjim stebriščem: 213m
Širina prečnih ladij: 137m
Višina kupole z lanterno: 138m
Premer kupole: 42m
Širina glavne ladje: 25m
Širina zunanjega stebrišča: 71m
Širina Trga svetega Petra: 198m
Število stebrov v kolonadi: 284
Pripravil: Ivo Štrakl
RAZNO
ZIMSKA PRAVLJICA
S PLANINSKIM DRUŠTVOM LENART
V
nedeljo, 3. marca, se nas je nekaj ljubiteljev zime in
zimskih pohodov ob 5. uri zjutraj, ko so na nebu še
sijale zvezde in je pokrajina počasi že dobivala jutranjo
podobo in barve, iz Lenarta odpravilo v smeri Gorenjske,
do vasi Srednji Vrh blizu Gozda Martuljka v občini Kranjska
Gora. Ta vas je bila naše izhodišče za vzpon na Trupejevo
poldne. Za Trupejevo poldne, ki leži na nadmorski višini 1931
m v Karavankah, na meji Slovenija - Avstrija, večina od nas
še nikoli ni slišala. S tem se seveda nismo obremenjevali,
saj vemo, da naš vodnik vedno izbere prave kraje, ki nas
prevzamejo. Vsi izleti, ki jih pripravi, so zanimivi in ponujajo
nekaj izzivov, kjer človek malo preizkuša tudi samega sebe.
Iz vasi smo se ob 8. uri odpravili proti »našemu« vrhu.
Sonce je že sijalo, bil je jasen dan, brez oblačka. Po nekaj
sto metrih pridemo do kažipota, ki nas usmeri na »Trupeja«,
kot mu pravijo domačini. Na tabli piše: 2 uri. Spogledamo se
in jo mahnemo naprej. Po dobrih tridesetih minutah hoje smo
se že prvič ustavili, saj se je naša telesna temperatura, kar je
ustrezalo našemu gibanju, dvignila na delovno temperaturo
nekoga, ki hodi v hrib, in sicer po snegu. Nekaj požirkov
pijače in v gosjem redu naprej. Na tej poti ni planinske
koče, prav tako pot ni markirana, saj je tu brezpotje, zato
smo si morali priskrbeti hrano in pijačo »iz nahrbtnika« za
ves dan. Po dveh urah prispemo do lovske koče, ki se nam
D
prikaže sredi lesketajoče se
beline. Tukaj se ustavimo
in si privoščimo okrepčilo.
Nekateri sede, drugi stoje.
Po dvajsetminutnem odmoru
se odpravimo naprej, v sneg,
kjer si moramo utirati pot.
Izmenjujemo se na čelu
kolone, tako da vsak malo
gazi, največ pa, kavalirsko
seveda, prispeva moški del ekipe. Vsi smo tiho, vsak sam
s svojimi mislimi, in varčujemo z energijo.
Pobočje se lesketa od sončnih žarkov, ki se odbijajo
od snežne skorje, tu in tam je slišati rahel zdrs snežnih
kristalov po pobočju, ki ga je sprožil prvi v naši vrsti.
Opazujem naravo in občudujem skrivenčene macesne.
Lahko si predstavljam, kako se zoperstavljajo severnemu
vetru in snegu, ki je nedvomno tudi tukaj občasno prisoten.
Počasi, a vztrajno se vzpenjamo proti vrhu. Ko premagamo
vzpon in prispemo na vrh vzpetine ter se malo ogledamo
okrog sebe, ostanemo brez besed. Samo aaa… Prikažejo
se veličastni vrhovi Julijskih Alp, obsijani v opoldanskem
soncu (ura je namreč poldne). Počutim se prav privilegirano,
da sem lahko tu in zdaj prisotna. Seveda bi vsak rad ujel
veličastni trenutek v objektiv, ampak sonce nas jezi tako, da
zelo blešči, zato si vsak skuša čim bolj vtisnili to lepoto v
svoj spomin. Ostalo nam je še kakih 1000 m do »našega«
Trupejevega poldneva. Zgrešili smo ga za 20 minut. Počasi
in previdno, saj se premikamo po grebenu, prispemo na
vrh in si čestitamo. Na vrhu ni veliko prostora, za našo
skupinico še, nekaj jih lahko sedi, ostali stojimo. (Gora je
dobila ime po domačiji, ki leži severno pod goro v senci,
nižje na Koroškem, na katero samo opoldne posije sonce).
Po slabi uri razvajanja v soncu in občudovanja julijskih
vrhov ter koroške pokrajine na drugi strani in okrepčila se
odpravimo po isti poti nazaj, vendar samo 1000 m po isti
poti. Tu nas naš vodnik preusmeri v nasprotno smer našega
prihoda, v krožno turo, kar je seveda njegova specialnost.
Zagazimo v sneg, dol gre lažje kot gor, pa kljub temu sem
sčasoma utrujena. Dolžina ture in visok sneg zahtevajo od
pohodnika tudi nekaj moči, vztrajnosti, volje..…in tukaj
smo na preizkušnji. Spuščamo se po zasneženem pobočju,
strmo navzdol, ob deročem potoku, z občasnimi vdori v
sneg do pasu. Temu sledi vsesplošen smeh.
Naš pohod se zaključuje in tudi dan se počasi poslavlja.
Ko je ura 16.24, smo na našem izhodišču.
Zadovoljni in nasmejani smo vsi. Besede so nekako
odveč… Ko dojamem, da sem se morala za doživetje lepote
narave pošteno potruditi, začutim, da je svet lep. Pa še tak
dan nam je bil namenjen! Lahko bi ga vikali.
Naš pohod na Trupejevo poldne si bo vsak pohodnik
skoraj gotovo zapomnil do konca življenja.
Kratka predstavitev pohoda:
bruto čas: 8 ur in 24 min,
neto čas: 6 ur 20 min,
prehojena razdalja: okrog 13 km,
celoten čas potovanja: slabih 15 ur,
število udeležencev: 12 članov, od tega dve tretjini
žensk.
Predvidevamo, da bi v poletnem času za enak pohod
potrebovali pol manj časa.
Vabljeni na spletno stran Planinskega društva Lenart,
kjer si lahko ogledate tudi fotoreportažo z našega pohoda.
Svetlana Bogojevič, članica UO PD Lenart
MDI Medobčinsko društvo
invalidov Lenart
vajsetega marca je veliko članov MDI Lenart zagotovilo sklepčnost
zbora, katerega se je udeležil tudi član Zveze – predstavnik naše
koordinacije Anton Kolar. Naš zbor je prišel pozdravit tudi župan
Občine Lenart, mag. Janez Kramberger.
Franc Bratkovič, ki je podpredsednik MDI Lenart je v vlogi delovnega
predsednika dal besedo aktivni predsednici društva Emiliji Šuman, ki je
podala obširno poročilo o delu in realizaciji programa za leto 2012. Sledilo
je blagajniško poročilo Dušana Derganca, poročilo komisije za nadzorni
odbor ter komisije za popis osnovnih sredstev. Zborovalci so nato sprejeli
program in finančni načrt za leto 2013.
MDI Lenart sedaj šteje 320 članov, saj se je lansko leto število nekoliko
znižalo zaradi zaostrenih pogojev ob vpisu v društvo, člani pa delajo v
duhu skrbnega gospodarja in so se ob tem zahvalili občini Lenart in občini
Cerkvenjak za veliko razumevanje ter za dotacijska sredstva. K podobnemu
razumevanju bi društvo rado vspodbudilo tudi ostale občine na području
UE Lenart.
MDI uspešno izvaja pet socialnih programov; deluje mešani pevski zbor,
moška strelska skupina, pikado, športni ribiči… pohodniki pa se vključujejo
v drugih društvih. Izvedli so izlete v Beograd, Višarje, Brezje, udeležili pa
so se tudi enotedenskega bivanja v Poreču. Nekaj naših članov se je trikrat
prostovoljno udeležilo trgatve.
Za Veliko noč društvo poskrbi za obdaritev okrog 56 socialno ogroženih.
Z vrtnicami se ob 8. marcu spomnijo na svoje žensko članstvo. Na pravi dan
pa so deležni čestitk vse Jožice in vsi Jožeti.
Na koncu uspešnega zborovanja MDI sta se je delovni predsednik in
podpredsednik društva zahvalila za sodelovanje in udeležence povabila
na druženje v Petovarovo gostilno. Oglasila se je harmonika, katere meh je
potegnil g. Maguša.
Ta zapis pa želim zaključiti z besedami predsednice Emilije Šuman: Najbolj
srečen je tisti, ki z mirno dušo nekomu pomaga in se mu v nekakšni obliki
dobro vrača.
Foto: Franc Bratkovič, Besedilo: Slavko Štefanec
29. marec 2013
MALI OGLASI
brezrokavnika in klasično hobi čelado, tel.:
041/716028
UGODNO prodam 3 kom KOLEKTORJEV 2000
x 1000 z raztezno posodo in tipali ter Grudfos
pumpo, tel.: 041/716028
LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem.
Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014
ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno
masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014,
051/211675
VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino,
prodam zelo ugodno, tel 041/228644
Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE korpe, tel 7207014, 051/211-675
DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, ter CELE
OREHE, tel: 5421-171
Prodam stropni nosilec za LCD/LED/Plazma
TV, za velikosti ekrana 81-155 cm, nastavljiv
naklon in vrtljiv, nosilnost 75kg. Cena: 35 EUR,
tel: 041 704 395
Prodam par HiFi zvočnikov JBL, 2x500 Watov,
črne barve za 600 EUR/par, tel: 041 704 395
PRODAM OGLASNO TABLO v Lackovi,
Lenart (z dovoljenjem za oglaševanje) tel.:
041/674234
PRODAM STREŠNI KOVČEK za osebno vozilo,
ter SPOJLER strešni za tovorno vozilotel
041-812754
PLINSKI ŽAR, velik, primeren za gostince, tel:
041/812754
EURO PRIKLOP za Renault 5 in za Lado Niva,
kakor tudi mnogo rezervnih delov za Renault
5, tel: 041/812754
LESENE POLKNE, enokrilne z okvirji, dimenzije
96x136 cm (5 kos) in 44x208 cm (1 kos),
ugodno prodam, Lenart, tel.: 031/783312
BUKOVA DRVA prodam, cena 40,00 EUR,
ter SVINJE težke okrog 30 kg, informacije:
02/7208156 ali 041/526982
GROZDJE z obrajd, jurko in šmarnico prodam,
tel: 051/203126
Skoraj novo masivno USNJENO SEDEŽNO
GARNITURO (3+2+1), Italijanskega
proizvajalca, cena po dogovor u, tel.:
02/7201075
UGODNO prodam komplet USNJENO OPREMO
moš. št. 52 in ž. št. 38, voznikom čoperjev z
Nolan čeladami tip 102, rokavice, 2 usnjena
Prodam PREVIJALNO MIZO s 4 predalniki,
z naslonjalom za kopalno kad. STOLČEK
za hranjenje otroka, dobro ohranjeno, malo
rabljeno, cena skupaj 150,00 EUR, tel.:
070999323
Prodam več kosov okroglih ALUMINIJ
ODLITKOV različnih fijev za strugarska
dela (jermenice itd) po ugodni ceni. Tel.:
041/716028
TRI LESENE SODE (2 x 120 in 1 x 60 l) kot
novi, ugodno prodam, tel.: 7201075
Prodam BELO DOMAČE VINO, po sortah ali
mešano, če kupite več kot 100 l je dostava
brezplačna, tel.: 031/508856
Prodam eno sezono rabljene LETNE GUME
NOKIAN dim. 185/ 60 R14 82H na platiščih
5,1/2J x 14 razmak vijakov 4 x 98 ET 37
od Fiata Bravo. Ustrezajo tudi fiatu Brava,
Doblo, Marea, Punto in Panda. Cena 120
evrov. Tel. 031 240 599
Prodam tudi eno sezono rabljene letne
gume Hankook dim. 195/ 60 R 15 88T
za 80 evrov. Tel. 031 240 599.
Prodam LES, orehov, lipšov, hrastov, češnjev,
jesen in drugo, cena po dogovoru, tel.: 031
390 042
2 OMARI za garderobo, mizo, 2 šivalna stroja,
tel: 031/390042
Prodam PUJSKE od 100 kg in 250 kg, za zakol,
možnost klanja pri nas. prodam tudi DOMAČE
VINO (muškat) in SLIVOVKO - šnops, po
ugodni ceni, tel: 02/7031139
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem
in 4300 m2 zemljišča na lepi sončni in
razgledni legi v Vinički vasi, primerno za
vinograd, tel.: 7207214
Iščem za najem STAREJŠO HIŠKO za dalj
časa, na relaciji MB - lenart z okolico, reden
in pošten plačnik, tel.: 070/385970
Oddam v najem stanovanje-garsonjera 58
NAROČILNICA ZA BREZPLAČEN MALI OGLAS
m2 + 28 m2 terase, stanovanje je novo,je
opremljeno ter je v Lenartu. Cena po
dogovoru. 031 329 979
NJIVO ali TRAVNIK vzamem v najem, tel.:
041/672120
IŠČEM Enosobno ali dvosobno STANOVANJE
v Gornji Radgoni, možnost kasnejšega odkupa
ali menjave za vikend, tel: 031/390042
(Dimenzije D 167 x Š 67 x G41 cm), tel.: 040
909705
Zbiram in menjam SLIČICE KRALJESTVO
ŽIVALI, manjkata mi št. 241 in 246, tel.:
040/271941
Nudim OSKRBO na domu, za starejše osebe, ki
potrebujejo pomoč pri življenskih aktivnostih.
Imam veliko izkušenj, tel.: 040/899987
Zamenjam Občinsko neprofitno STANOVANJE,
dvosobno z balkonom z CTK, v Gornji Radgoni,
blizu centra, tel.: 031/635296
1 SOBNO STANOVANJE prodam v MB, za 55
T Evrov, 28 m2, kličite samo ob torkih, tel:
031 390042
V okolici Cerkvenjaka oddam trisobno
STANOVANJE, Cena po dogovoru. Tel.:
031/764879
Kupim GOZD, do 1 ha, tel.: 7205575
Prodam 50% delež manjše kmetije (2,5
ha) v Cogetincih, št. 11 pri Cerkvenjaku, tel.:
7205575
V najem oddam dve dvosobni STANOVANJI
v Lenar tu na Jurovski cesti 14e, obe sta
opremljeni s kompl. kuhinjo, kopalnico in
hodniki, tel.: 041/716028
Ugodno prodamo KMETIJSKO ZEMLJIŠČE
v občini Sv. Ana, v izmeri 90 arov, možnost
gradbene parcele, tel.: 041/277760
IZVAJAM RAZNE IZKOPE z gradbenimi
stroji, košnjo ali mulčenje trave ter prevoze s
kombijem, GSM: 041/900 050
Če se zaprete ali izgubite ključe stanovanja,
sem vam na voljo, tel 040/774090
Lenar tčan, malo čez 50 išče ISKRENO
PRIJATELJICO. Delam en teden dopoldne,
en popoldne, pokliči med 8-10 uro ali 16-18
uro. lahko prideš živet k meni, tel: 041/947193
IZDELUJEM aluminij jermenice vseh vrst po
naročilu, tel.: 041/716028 (Danilo)
Če potrebujete pomoč pri izgubi KLJUČEV,
vam pridem pomagat rešit problem in naredit
ključe, tel 031/390042
Delam NAPISE NA VRATA, da jih ne boste
zgrešili, tel: 040/774090
POTREBUJEM PREVOZ Lenar t - Gornja
Radgona ob jutranjih urah, tel.: 031/390042
IŠČEM kopalno BANO, če jo želi kdo podariti.
Prodam CLIO dizel, star 8 let, 1,5 motor za
2.000 Evrov, tel.: 031/390 042
KUPIM samico kunca Belgijski orjak, po
možnosti brejo, tel: 070/715 058
KUPIM TRAKTOR Tomo Vinkovič, lahko v
okvari ali slabše ohranjen. Tel.: 051376775
PREBLISKI
V soboto je ata zmagal na
razstavi psov.
Jaz nisem krščen, sem pa
cepljen.
Stric je odpeljal svinjo za hišo
in jo zaklal skupaj z dedkom.
Moja teta je šla na aerobiko.
Drugi dan so jo roke tako
bolele, da jih ni mogla dvigniti
nad glavo. Prav tako noge.
Pri nas imajo moški lahko
samo eno ženo. To se imenuje
monotonija.
Pri nas doma ima vsak svojo
sobo. Samo ata ne, on mora
spati pri mami.
Ne vem, koliko let imam. To se
stalno spreminja.
Naročilnica za "Domače novice"
PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI
NAROČAM OGLAS Z NASLEDNJO VSEBINO
PRIIMEK IN IME
NASLOV
POŠTA
DATUM:
PODPIS
ALI FAX: 02/7292977
NAGRADNA KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
OVEN (21. 3. – 21. 4.) Veliko več
časa boste morali nameniti družinskim
članom. V tem boste uživali, še posebno v
igri, in učenju z otroki, včasih pa si boste
želeli tudi malo časa samo zase. Ustrezala
vam bosta mir in tišina.
BIK (22. 4. – 21. 5.) Čeprav boste v
teh dneh ustvarjalni, komunikativni, nenehno
v gibanju, boste imeli občutek, da bi lahko
naredili še več. S to energijo boste ljudi
potegnili za seboj in jih spodbujali, da dajo
od sebe kar največ.
DVOJČKA (22. 5. – 21. 6.)
Vse česar se boste lotili, vam bo uspelo.
Zavestno boste sprejemali odločitve, kreirali
dogajanje ter iskali nove izzive, priložnosti
in izkoristili dneve, ko boste blesteli na
področju komuniciranja.
RAK (22. 6. – 22. 7.) Vse boste
počeli v dvoje: delovali, razmišljali, se
odločali. Mnenje drugih ljudi bo za vas
zelo pomembno, še posebno partnerjevo.
Odnosi vam bodo dajali občutek, da ima
življenje smisel.
LEV (23. 7. – 22. 8.) Intenzivnost
dogajanja bo velika, ves čas boste v akciji,
saj ne boste dovolili, da bi vam kaj ušlo.
Življenje bo polno presenečenj in vas bo
gnalo, da sprostite avanturističnega duha
in se podate v neznano.
DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Glede
službe se bodo zadeve končno začele
odvijati v pravo smer. Motivacija za akcijo
bo velika, prav tako želja po uspešnem
sodelovanju in poslovni komunikaciji. V
svetu informacij boste dinamični, iznajdljivi.
TEHTNICA (23. 9. – 22. 10.)
Dogajanje bo zelo pestro in vznemirljivo,
vi pa mu boste zlahka sledili. Umsko
boste izjemno dejavni in imeli nenavadne
prebliske. Veliko se boste družili. Ves čas
boste v pogonu.
ŠKORPIJON (23. 10. – 21. 11.)
Čeprav vam bo pomembno, kaj si o vas
mislijo drugi, boste z veseljem in s svojim
obnašanjem spodbujali ljudi okrog sebe, da
bi se odzvali. Raje kot s svojimi problemi se
boste ukvarjali s problemi drugih.
STRELEC (22. 11. – 21. 12.)
Sedaj je čas, da se posvetiti karieri,
službenim dolžnostim in da se dokažite na
vseh področjih. Potreba po uveljavljanju
bo ogromna, zato pazite, da se na vrhu ne
znajdete čisto sami.
KOZOROG (22. 12. – 20. 1.)
Energijo boste enakomerno porazdelili na
različna področja življenja. Komunikacija
v domu bo pestra, uživali boste v druženju
z otroki. Veselili se boste življenja, uživali v
malenkostih.
VODNAR (21. 1. – 19. 2.) Imeli
boste veliko idej, kako zaslužiti dodaten
denar. Bodite potrpežljivi in ne silite z glavo
skozi zid, predvsem pa ne tvegajte. Privlačile
vas bodo lepe stvari, sedaj je čas za ugodne
nakupe.
RIBI (20. 2. – 20. 3.) Zaposleni
boste vse dneve, in to od jutra do večera.
Naredili boste dvakrat več kot po navadi.
Tudi rutinske in dolgočasne zadeve vam ne
bodo šle na živce. Celo uživali boste, ker
bodo vidni konkretni rezultati.
Slovar: Ann Blyth, ameriška igralka; Krakov, mesto ob reki Visli na Poljskem, Sklepnik, vez ki veže oba dela cepca
Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz označenih polj, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 15.
4. 2013 na naslov: Domače novice, p. p. 5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili
naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri nagrade, ki jih tokrat podarja PIZZERIJA NONA, Zamarkova 20,
Lenart. 1. nagrada: 2 x Školjke iz krušne peči, 2. nagrada: Piščančji zrezek "Signora", 3. nagrada: Gurmanski krožnik
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 2/13
GOSTILNA DEVETINDVAJSET
IZŽREBANI REŠEVALCI
KRIŽANKE 2/2013
Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori
smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade
Gostilne 29 (Simon Fekonja s.p.) iz Lenarta
1. nagrada: Olga VRABEL, Zg. Porčič 70, Sveta Trojica,
družinska pica
2. nagrada: Klaudija BRUMEN, Trg osvoboditve 9,
Lenart, mehiške perutničke
3. nagrada: Ljiljana Uroševič, Kremberk 31, Sv. Ana,
srednja pica po izbiri
KRIŽANKA DOMAČE NOVICE
KUPON 3/2013
Ime in priimek
Naslov
Rešitev
Nagrado lahko izkoristite v Gostilni 29, z osebnim dokumentom!
29. marec 2013
Radgonska cesta 5, Sv. Trojica v Sl. gor.
Tel.: 02/729 02 70 - GSM: 040/728 023
UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA
IN TRAKTORJEV - VRTNIH IN KMETIJSKIH
UGODNA PONUDBA REZERVNIH DELOV IN ORIGINALNIH OLJ.
Prodaja, svetovanje, servis in oskrbovanje z nadomestnimi deli
SERVIS FRAMA
POPRAVILO VSEH VRST VRTNIH
KOSILNIC, VRTNIH TRAKTORJEV,
MOTORNIH ŽAG, MOTORNIH KOS,
SNEŽNIH FREZ …
Tel.: 02-7200488
servisne delavnice
) 729 22 22
ali 040 610 212
V prijetnem ambientu
Vas bomo razvajali ob italijanski hrani.
Novo pri Noni:
ŠKOLJKE iz krušne peči!
S TEM KUPONOM VAM
OB NAROČILU 4. JEDI,
NAJCENEJŠO JED
PODARIMO MI.
MOŽEN NAKUP NA
36 OBROKOV
KREDITIRANJE Nudimo kredit z
odplačilno dobo od 3 do 36 mesecev, najnižji
znesek kredita 75 EUR, najvišji znesek 4.000 EUR.
Velja do 31. 8. 2013

Marec 2013 - Domače Novice

Transcription

Similar documents

Arhitektura, raziskave Architecture, Research

Domace novice.indd

Šolski časopis Koraki 1 - Osnovna šola Cerkvenjak

Ovtarjeve movice št. 61 - maj 2015

Ovtarjeve novice - Portal Občine Sveta Ana

Ovtarjeve novice - Občina Sveta Ana

TABORI - Sveta Trojica v Halozah

Solarcek st. 135 (april 2012)

Solarcek st. 150 (november 2013)

Ovtarjeve novice - Portal Občine Sveta Ana

Prenos pdf različice dokumenta

Številka 31/September 2012 - Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Prevzemi kot PDF - BASF Slovenija varstvo rastlin

Vinogradniška brošura

Solarcek st. 158 (september 2014)

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE CERKVENJAK

Gorenjski glas

Koraki št. 2 - Osnovna šola Cerkvenjak

Zaupanje v smisel poštenega življenja

19. april 1973 (št. 1203)

Razlastitve v Planici na ustavno sodišče

30 letnica pobratenja med PGD Komen in PGD Zgornja Kungota