KAPKA PO KAPKA

juli 2009 broj 45
cena: 50 den.
OSIGURUVAWETO E
NAJDOBRA ZA[TITA
SO MRE@A PROTIV
UV ZRACITE
KAPKA PO KAPKA
DOMAT
[TEDAT VREME, PARI I ENERGIJA
UREDNI^KI ZBOR
SODR@INA
Klima i sokoli
1. Zemjodelcite gi ~ustvuvaat posledicite od klimatskite promeni. Nekoi poliwa se preleani od voda.
Drugi, se u{te, o~ekuvaat kapka do`d. Mnogu zemjodelski kulturi se uni{teni i od drugi vremenski
nepogodi. Gradot predizvika ogromni {teti. Site
nau~ni i lai~ki analizi uka`uvaat deka promenite
vo klimata, doprava, }e go zemat svojot zemjodelski
ara~.
2. Od druga strana, goleminata na obrabotlivi povr{ini vo Makedonija (i vo svetot) ne se zgolemuva.
Naprotiv, se pove}e se namaluva, „blagodarenie” na
procesite na industrijalizacija i urbanizacija.
Vakvite koncepti se pove}e }e go prinuduvaat makedonskiot, a bogami i svetskiot zemjodelec, da se
profesionalizira vo nasoka na toa na ista povr{ina da dobie pogolem prinos. Se razbira, kako i vo
mnogu drugi segmenti, na pripomo{ }e pritr~a tehnologijata.
3. Taa ve}e e prisutna na makedonskite poliwa. Zemjodelcite, vo bitkata so su{ata, se pove}e koristat
„pametni” sistemi za navodnuvawe, koi preku kompjuterski sistem na kontrola, doziraat voda za sekoj
koren, vo daden moment i vo odredena koli~ina. Toa
zna~i deka so malku voda, pravilno i vistinski naso~ena kon korenoviot sistem, }e se dobijat ogromni
efekti.
4. Za polesno prifa}awe na tehnologijata i za poorganiziran pristap do pazarite i do potro{uva~ite,
zemjodelcite mora da se organiziraat vo zemjodelski
kooperativi. Samo taka }e dobivaat poevtini repromaterijali, }e imaat pogolema pregovara~ka mo}, }e
bidat kurentni na pazarite...
5. Makedonija, kombinirano i so site sili, }e se bori
protiv vremenskite nepogodi. Posebno protiv- gradot. Dr`avata ne se otka`uva od sistemot na gradobijni raketi, iako sme edna od retkite dr`avi
koja, se u{te,
koja,
u{t go koristi ovoj na~in na
za{
tita na zemjodelskite posevi. Od
za{tita
druga strana,
zemjodelcite }e mo`e
st
i}
e mora
}e
mor da go osiguruvaat imotot,
posevite,
posevite a podocna (se nadevame) i
stokata, od vlijanijata na klimatskipromeni.
te pro
Kone~no, na makedonsko tlo, se
6. Ko
rodija prvite tri sokoli. Toa
rodi
dava tro{ka nade` deka nadav
{iot zemjodelec u{te pove}e
}e se osokoli vo osvojuvawe
na evropskite i svetskite
n
potro{uva~i. No, kako i
malite sokol~iwa, taka i
zzemjodelecot, bara i treba
da dobie poddr{ka vo ovie
„osvojuva~ki pohodi”. Federa„os
cijata na farmeri ve}e gi podci
dr`uva...
d
Todor Stoj~evski
Moja zemja
Juli 2009
Spisanieto „Moja zemja” izleguva mese~no i e vo sopstvenost na Federacijata
na farmeri vo Republika
Makedonija. Prviot broj
izle ze kako organizaciski
bilten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se distribuira kako
mese~no specijalizirano
spisanie za zemjodelstvo i
ruralen razvoj.
Izdava~:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mihajlovski
Br. 3, 1000 Skopje
Tel/faks/ 02/3099042
e-mail: todor.stojcevski@ffrm.org.mk
Broj na `-smetka:
250-0050000485-38 Invest Banka
380-1-6453333 001-46 Prokredit
banka
Izvr{en direktor i glaven i
odgovoren urednik
Trajan Dimkovski
trajan.dimkovski@ffrm.org.mk
APRZ
SO PREVENTIVNI
MERKI PROTIV
[TETNICITE
Kratko
FARMERITE ]E GI
DOBIJAT PARITE ZA
OBE[TETUVAWE
11
12
Gradinarstvo
BROKOLA VO
“MALA KALIFORNIJA”
Jonatan Raz
VODATA E SKAP RESURS
15
25
Ovo{tarstvo
DIWATA BARA VISOKI
TEMPERATURI I MNOGU
SVETLINA
34
Spisanieto e finansiski poddr`ano od [vedskata
agencija za me|unaroden razvoj. Ovaa pomo{ se sostoi
i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewata od farmerite vo [vedska na farmerite vo Makedonija preku proektot Poddr{ka na zemjodelskite
zdru`enija vo Republika Makedonija - SFARM.
Urednik i novinar
Todor Stoj~evski
todor.stojcevski@media.ffrm.org.mk
Marketing i distribucija
Blagoj~e Najdovski, tel: 070 937132
blagojche.najdovski@media.ffrm.org.mk
Lektor
Verica Nedelkoska
Novinari
Mirjana ^akarova, Kenan
Mimidinovski, Maja Manevska,
Biljana Petrovska Mitrevska,
Berta Kitinska, Svetlana
Darudova, Antoanela Dimitrievska
Stru~ni sorabotnici
prof. d-r Dragi Tanevski, Dimitar
Stefkov, m-r Cvetan Jovanovski,
Aleksandar Drqa~i~, prof. d-r
Ordan ^ukaliev, m-r Vjekoslav
Tanaskovi}, Nikola Mileti},
Nikola Trampeski
Sorabotnici
Nakil Elezi, Marija \o{eva
Kova~evi}, Stojan Lazarov,
Stojan~e Anastasov, Martin
Traj~ev
Dizajn: Brigada dizajn - Skopje
Pe~ati: Propoint Skopje
Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So
toa }e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i }e dobiete informacii za va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na
sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.
POSETA
Slovene~kite farmeri sakaat sorabotka
Pomo{ za podobra iskoristenost
Grupacijata ERA }e osnova
na IPARD
kompetenten centar za regionalen
razvoj na zemjodelstvoto, industrijata
za hrana i ruralniot sektor
Pi{uva: Todor Stoj~evski
ogolema sorabotka vo
zemjodelstvoto, vo proizvodstvoto na hrana i
vo
ruralnoit
razvoj,
pogolema razmena na informacii
za slu~uvawata vo ovie sektori
i pogolema edukacija na makedonskite farmeri, e rezultat od tridnevnata poseta na pretstavnici
na Komorata za zemjodelstvo i {umarstvo na Republika Slovenija na
makedonskite institucii. Kako {to
objasni Ciril Smrkoq, pretsedatel
na Komorata i porane{en minister za zemjodelstvo, slovene~koto
iskustvo }e pomogne Makedonija
da realizira proekti za zabrzano
koristewe na sredstva od evropskite fondovi (IPARD programata). Vsu{nost, Komorata }e pomogne
vo edukacija na stru~ni lica i na
farmeri za pravilno aplicirawe
i koristewe pari od fondovite.
Zatoa, grupacijata ERA }e osnova
kompetenten centar za regionalen
razvoj na zemjodelstvoto, industrijata za hrana i ruralniot sek-
P
POSETA
Pretstavnicite na Komorata
i na Federacijata potpie{aa
Deklaracija za sorabotka za da
se vospostavat i neguvaat dolgotrajni i zaedni~ki odnosi, da se
promovira i razviva ekonomskata
sorabotka i da se razmenuvaat
iskustva i znaewa od zaedni~ko
zna~ewe. Ova e prva sredba me|u
ovie institucii
tor, preku koj }e se koordinira
rabotata na stru~nite lica. “Centarot }e se promovira vo septemvri. Ovoj regionalen kompetenten
centar }e nudi stru~na pomo{ pri
aplicirawe za IPARD parite. Os-
ven toa, }e povrzuva i kompanii koi
sakaat da investiraat vo zemjodelstvoto”, objasni Igor Nikoloski,
direktor na firmata ERA Agrina
pri Grupacijata ERA. Isto taka,
iskustvoto od Slovenija mo`e da
pomogne vo razvoj na makedonskoto
selo i na makedonskiot ruralen
turizam. Na sredbata so FFRM,
me|udrugoto, e dogovoreno farmeri
od Makedonija da go posetat zemjodelskiot saem vo Gorna Radgona vo
Slovenija, a slovene~kite farmeri
da go posetat me|unarodniot saem
za {iroka potro{uva~ka, so poseben akcent na agrosektorot, koj }e
se odr`i vo septemvri.
Farmeri od Kosovo ja posetija FFRM
Federacijata - urnek za
zemjodelska organizacija
Sosedite
u~at
me|usebno
4 | MOJA ZEMJA
Pi{uva:
Nakil Elezi,
RC Gostivar
Zemjodelci i mlekoproizvoditeli od Kosovo se zapoznaa so funkcioniraweto na Federacijata na farmerite
vo Republika Makedonija kako nevladina organizacija
koja uspe{no gi {titi i gi zastapuva interesite na
farmerite vo zemjava. Vo tridnevnata poseta tie steknaa iskustvo, koe }e im pomogne pri gradeweto sli~na
organizacija na zemjodelcite vo Kosovo. Pretstavnicite na Inicijativata za razvoj na zemjodelstvoto vo Kosovo gi posetija glavnata kancelarija na FFRM vo Skopje, so pretstavnici na Veterinarniot institut, kako i
so profesorite Mi{o Hristovski, dekan na Fakultetot
za veterinarna medicina, i negoviot asistent Aleksandar Cvetkovi}. Delegacijata se sretna i so Besir
Ja{ari, dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Zemjodelcite
imaa mo`nost da posetat i nekolku p~elarnici i kravarski farmi, direktno zapoznavaj}i se so iskustvoto
na na{ite farmeri.
Nakil Elezi, RC Gostivar
Poseta na op{tina Ilinden
KRATKO
Prezentacija na makedonski sorti
Pi{uva: Berta Kitinska
mno`enite F2, F3, F4, F5 generacija, kako i novi stabilizirani
linii semenski p~enici, bea pretstaveni na Denot na p~enicata
2009 godina vo op{tina Ilinden. Za Ognen Orov~anec, sopstvenik na kompanijata “Agrounija”, koja tradicionalno go organizira
ovoj den, ova e golema perspektiva za Makedonija i za drugi zemji.
Na nastanot bea prezentirani semeproizvodstvoto na p~enici i na
semenski materijal za Orov~anka, Pelisterka, Olga, Agrounija Prima, Osatka, Podobrena Orov~anka, Tritikale, ~ij osnovopolo`nik e d-r Ilija
Orov~anec. “Agrounija” gi pretstavi i trite novi, ve}e priznaeni, sorti
“Makedonska rana”, “Balkanija” i “Makedonska rodna”.
Ilija Karov, dekan na zemjodelskiot fakultet “Goce Del~ev” od [tip,
poso~i na potencijalnite problemi so merkantilnoto proizvodstvo na
p~enici. “Pokraj semeto, ispituvavme i zdravstvena sostobja na `itnite
kulturi, posebno ja~menot. Sprovedovme dve tretirawa na paraziti vo
kumanovskiot, skopskiot i svetinikolskiot region, iako naidovme na odbivawa na primena na odredeni pesticidi kaj `itnite kulturi od strana
na zemjodelcite”, objasni Karov.
U
Makedonija ima perspektiva
so selekciono umno`uvawe
na novi stabilizirani
semenski p~enici
Tradicija stara {eeset godini POLJODELSTVO
Cenata go vra}a afionot na poliwata
Pi{uva:
Stojan Lazarov, FFRM Ko~ani
Prinosot na seme od eden hektar se dvi`i okolu 1000
kilogrami, a koli~estvoto na ~u{ki e pribli`no 500
kilogrami na hektar. Proda`bata e regulirana so
prethoden dogovor, po cena od 25 denari po kilogram
fion vo razni boi cveta
na poliwata vo Isto~na
Makedonija.
Pri~ina,
spored zemjodelcite, e
Dimitriev. Afionot se za{tituva
dobrata cena za kilogram koja se
od plamenica so preparati na baza
nudi na pazarot i gi mami mladite
na bakar.
da po~nat da proizveduvaat
Edna va`na agrotehni~ka
Afionot
afion na zemjodelskite
merka e sklopot na raspoteknuva od
povr{ini.
tenija na kvadraten
Avganistan, kako
Sa{e Dimitriev e
metar. Toa se pravi so
najgolem proizvoditel
najgolem proizvodibrana, napreku i pona ovaa kultura, no za
tel na afion vo selopreku na celata niva.
`al, od nego se dobiva
to Argulica, op{tina
Po
ret~eweto,
alkaloid koj kaj
Karbinci. Ovoj mlad
slednata agrotehni~ka
narodot e poznat
~ovek ja prodol`uva
merka e berbata. Taa
kako katran.
tradicijata na svoeto
po~nuva okolu 20 juni.
semejstvo koe odgleduva
Se bere ra~no, taka {to
afion pribli`no {eeset go~u{kata se dr`i so celata
dini.
dlanka odozgora i se otkinuva od
Po oraweto na povr{inite, veli
dr{kata. Taa ne smee da se nastraSa{e, potrebno e nivno ramnewe
ni za da ne iste~e semeto. Dr{kata,
za da se dobie uedna~eno poniknuzaedno so ~u{kata, treba da bide
vawe. \ubreweto se vr{i so NPK
dolga okolu 15 santimetri. Berewe15:15:15, vo koli~estvo od 150 kiloto se vr{i od 10 do 17 ~asot.
grami po hektar. Seidbata se vr{i
Sobranite ~u{ki se stavaat vo
ra~no. “Se see od 10 do 15 septemarani i se nosat doma. So specivri, vo zavisnost od vremenskite
jalna ma{ina se vadi semeto, preku
priliki. Se frla 500 grama na
drobewe na ~u{kite. Semeto se
dekar. Prihranata se vr{i so KAN,
prosejuva za da ostane ~isto.
vo koli~estvo od 100 kilogrami na
^u{kata so izmelenite dr{ki se
hektar, vo tekot na mart”, sovetuva
stavaat vo vre}i i kako takvi se
A
prodavaat vo kompanija-otkupuva~.
Dimitriev, svojot rod go prodava
vo “Alkaloid Skopje”. Semeto ima
Ret~eweto, odnosno kopaweto
na afionot so motika, e
tradicija vo Argulica. Vo ovaa
operacija, objasnuva Dimitriev,
u~estvuvaat site rodnini i
prijateli. Povr{inata {to ja
kopa eden ~ovek dnevno e 0,03
hektari.
crna boja i se prodava na poznati
trgovci so cena od 120 denari za
kilogram.
Tradicijata prodol`uva
JULI 2009 | 5
NASTAN
Konferencija “Vlijanieto na klimatskite promeni vo zemjodelstvoto”
Klimatskite promeni
}e go pogodat zemjodelstvoto
Pi{uva:
Biljana Petrovska Mitrevska
Spored
istra`uvawata,
najpogoden od
klimatskite
promeni vo na{ata
zemja }e bide
tikve{kiot region.
Od zemjodelskite
proizvodi, prvi
na udar, spored
predviduvawata,
}e bidat domatite
i grozjeto poradi
toa {to baraat
golemi koli~estva
voda. Golemi
{teti }e pretrpi
i sto~arstvoto,
posebno kaj
mle~nite farmi.
Najizrazeno
namaluvawe
na prinosite
se o~ekuva kaj
zimskata p~enica
poradi vodniot i
toplotniot stres
6 | MOJA ZEMJA
inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo mora da vmetne merki
za za{tita na agrarot od klimatskite promeni vo svojata Nacionalna strategija za zemjodelstvo i ruralen
razvoj. Potrebno e da se napravat dopolnitelni istra`uvawa za zemjodelskite
vidovi i sorti, kako i za sto~arstvoto,
koi pozitivno }e vlijaat na klimata i }e
gi ubla`at klimatskite promeni. Treba
da se organiziraat obuki za farmerite so
cel tie da go prilagodat svoeto proizvodstvo na klimatskite uslovi i da se organiziraat i drugi konferencii za promenite vo klimata i zemjodelstvoto. Ova se
zaklu~ocite od konferencijata “Vlijanieto na klimatskite promeni vo zemjodelstvoto”, organizirana od Federacijata na
farmeri vo Republika Makedonija.
Farmerite i ekspertite na konferencijata se soglasija deka navremeno
treba da se reagira za ovoj problem.
Spored istra`uvawata, najpogoden od
klimatskite promeni vo na{ata zemja }e
bide tikve{kiot region. Od zemjodelskite
proizvodi, prvi na udar, spored predviduvawata, }e bidat domatite i grozjeto poradi toa {to baraat golemi koli~estva voda.
Golemi {teti }e pretrpi i sto~arstvoto,
posebno kaj mle~nite farmi. Najizrazeno
namaluvawe na prinosite se o~ekuva kaj
zimskata p~enica poradi vodniot i toplotniot stres. Spored istra`uvawata, najpogodeni regioni }e bidat jugoisto~niot
i centralniot del na Makedonija. Vo
{tipskiot region, kade {to najva`na kultura e zimskata p~enica, padot na prinosot, do 2050 godina, bi mo`el da dostigne
do 17 procenti. Vo ovoj period, lucerkata vo bitolskiot region bi mo`ela da
zabele`i pad na prinosot do 62 procenti.
M
Farmerite da se
adaptiraat na
novite uslovi
Ingrid Ridberg od [vedskata
federacija na farmerite i Johan Kieft, anga`iran ekspert
od proektot MAASP (Programa za
poddr{ka na sovetodavnite uslugi vo zemjodelstvoto), apeliraa
farmerite da se adaptiraat na
novonastanatite uslovi so odgleduvawe kulturi koi baraat pomalku navodnuvawe, a privatniot
sektor, so poddr{ka na Vladata,
da istra`uva vo domenot na iznao|awe novi vidovi prilagodeni na
klimatskite promeni. Toa mo`e da
se sprovede so planirawe i obezbeduvawe subvencii za privatnite istra`uva~i i farmerite.
Padot na prinosot na jabolkata
vo Resensko i na vinovata loza vo
kavadare~kiot region }e bide 50
procenti. Se o~ekuva prinosot na
domatot vo gevgeliskiot region da
opadne do 81 procent.
Od druga strana, se o~ekuva
zgolemuvawe na brojot na po`ari
i opo`arena povr{ina poradi
o~ekuvaniot porast na temperaturite, {to povtorno }e nanese
{teti na zemjodelstvoto. Vkupnite ekonomski {teti od namalenite prinosi od zimskata p~enica,
grozjeto i lucerkata se o~ekuva da
bidat 30 milioni evra vo 2025 godina i vo 2100 da dostignat do 40
milioni evra.
Me|unarodna konferencija za zemjodelski zadrugi
NASTAN
Re{enie za zemjodelskite problemi
Pi{uva:
Todor Stoj~evski
a`nosta na zemjodelskite
zadrugi i nivniot potencijal za ekonomski razvoj na nacionalno i na
me|unarodno nivo be{e tema na
me|unarodnata konferencija “Politiki za razvoj na zadrugite i nivnata uloga vo ekonomijata”. Spored
Martin Traj~ev, v.d. pretsedatel na
Alijansata na kooperativi vo Makedonija (organizator na konferencijata), zadrugite se potencijalno re{enie na socio-ekonomskite
problemi so koi se soo~uvaat zemjodelstvoto i ekonomijata.
Na konferencijata se razmenija
informacii, soznanija i iskustva
so pretstavnici na mnogu me|unarodni organizacii koi gi {titat
i gi zastapuvaat interesite na zadrugite.
Edna od pri~inite za organizirawe na konferencijata, objasnuva
konsultantot na AKOM, Dejan Lazarov, e faktot deka vo Makedonija
razvojot na zadrugite se odviva
mnogu bavno. Zatoa, AKOM bara poseopfatna dr`avna politika za
nivni razvoj. Vo Makedonija, spored
neoficijalnite podatoci so koi
V
raspolaga Alijansata, ima me|u 25
do 30 zemjodelski zadrugi.
Konferencijata e finansiski
poddr`ana od SFARM 3 i MASSP,
kako i od Federacijata na farmerite vo Republika Makedonija.
So svoi stru~ni predavawa
na konferencijata nastapija
Hagen Henri, rakovoditel na
Oddelot za kooperativi vo
Me|unarodnata organizacija
na trudot pri OON, Prodromos
Kalaicis, vi{ sovetnik za
politiki pri KOPA-KO@EKA
i Meri En Sorensen, zamenikdirektor na kancelarijata
na LRF vo Brisel. Osven
predava~ite, na konferencijata
u~estvuvaa i Petar Vrisk,
pretsedatel na slovene~kiot
zadru`en sojuz i potpretsedatel
na lobi-grupata za evropski
agrokooperativi KO@EKA,
Vedrana Steka, pretsedatel na
zadru`niot sojuz vo Hrvatska, i
Radislav Jovanov, pretsedatel
na Zadru`niot sojuz vo
Vojvodina, Srbija.
Strukturata na makedonskoto
zemjodelstvo ja nametnuva
potrebata od neminovno
formirawe kooperativi kako
biznis-strukturi, {to }e
ovozmo`i zemjodelcite da
vlijaat na proizvodnite tro{oci
i na re{avaweto problemi okolu
plasmanot, re~e pretsedatelot
na Federacijata na farmerite
vo Republika Makedonija, \oko
Danailov. Spored nego, vo
zemjava ima uspe{ni primeri
na kooperativno zdru`uvawe,
no tie se premalku i zatoa,
edna od glavnite aktivnosti
na Federacijata }e bide
sproveduvawe kampawa za
formirawe kooperativi na nivo
na cela dr`ava.
Alijansata na kooperativite
vo Makedonija e formirana
vo 2007 godina za da gi {titi
i zastapuva interesite na
zadrugite pred instituciite
na sistemot, da go pottiknuva
nivniot razvoj i me|unarodno da
se etablira kako pretstavnik na
makedonskite zadrugi.
Konferencija vo Ukraina
POSETA
Ekonomskata kriza - mit ili realnost
Pi{uva: Marija \o{eva Kova~evi}, analiti~ar vo FFRM
a se obedinat privatniot sektor, vladinite i
nevladinite institucii vo borba za odr`uvawe i podobruvawe na biznis sredinata za razvivawe na site sektori vo uslovi na ekonomska kriza.Ova e eden od zaklu~ocite na konferencijata
za konkurentnost i ekonomski razvoj, organiziran od
USAID, vo Kiev, Ukraina, minatiot mesec.
U~esnicite na konferencijata, me|u koi i Federacijata na farmerite vo Republika Makedonija, se soglasija deka na Balkanot se prisutni mnogu mitovi, koi
treba da se nadminat dokolku sakame da ja podobrime
sostojbata so ekonomskata kriza. Me|univ, bea toa deka
nema kriza oti nie postojano sme vo ekonomska kriza;
deka krizata }e ja odbegne na{ata zemja; oti Vladata
treba da ja re{i lo{ata sostojba so krizata ili deka
krizata e izgovor za nekoi lo{i politi~ki merki.
Podobruvawe na produktivnosta vo zemjodelskiot
sektor, {to podrazbira podobro iskoristuvawe na
D
site raspolo`livi resuri, vnesuvawe inovativnost,
novi tehnologii, edukacija, makroekonomska stabilnost, dobar marketing, dijalog me|u vladiniot i
nevladiniot sektor za donesuvawe ekonomski reformi,
e prioritet za kreirawe zemjodelska politika preku
koja }e se nadmine ekonomskata kriza i }e se zgolemi
konkurentnosta.
JULI 2009 | 7
INTERVJU
Johan Kieft, konsultant za klimatski promeni pri MAASP
Makedonija ima poten
zemjodelski lider
Klimatskite promeni
najmnogu }e vlijaat vrz
gradinarskite kulturi,
bidej}i }e bidat najpogodeni.
Ova gi vklu~uva domatite,
blagata piperka, zelenata
salata. Trpeznoto i
vinskoto grozje vleguvaat
vo zagrozenite zemjodelski
proizvodi, a golemi zagubi }e
pretrpat i mle~nite farmi,
bidej}i mle~nite kravi
se mnogu ~uvstvitelni na
toplina
Kako }e vlijaat klimatskite promeni vrz makedonskoto zemjodelstvo?
- Temperaturite vo Makedonija }e rastat. Zna~itelno
}e se zgolemi verojatnosta za toplotni branovi, }e ima pomalku sneg v zima, a pove}e do`dovi. Vkupnite vrne`i vo
zimskiot period }e ostanat pove}e ili pomalku isti. Za
letoto se o~ekuva namaluvawe na vrne`ite, visoki temperaturi i, verojatno, toa }e dovede do golem nedostig na
voda. Svetskite predviduvawa se poka`aa to~ni. Me|utoa,
so globalnoto zatopluvawe, klimatskiot sistem mo`e da se
odnesuva poinaku (takanare~eniot nelinearen odgovor).
Za Evropa, edno od pra{awata e kako }e reagira morskata
struja vo Atlantikot i od toa }e zavisi {to }e se slu~uva
ponatamu so klimata i kako }e vlijae taa na rastitelniot
i `ivotinskiot svet.
Koi makedonski kulturi }e bidat najmnogu pogodeni
od klimatskite promeni? Zo{to?
]e bidat pogodeni mnogu kulturi. Me|utoa, vlijanieto
zavisi od vremenskiot period koga se odgleduvaat kulturite (vo odredeni slu~ai }e se zgolemi potencijalot za nekoi
kulturi vo tekot na docnata zima/ranata prolet). General-
Za{titete gi
zemjodelskite
proizvodi
8 | MOJA ZEMJA
ncijal da stane
Razgovara{e:
Biljana Petrovska Mitrevska
no, intenzivnite gradinarski kulturi }e bidat najpogodeni, bidej}i
nim im e potrebna voda i se mnogu
ranlivi na visoki temperaturi.
Ova gi vklu~uva domatite, blagata
piperka, zelenata salata. Trpeznoto i vinskoto grozje vleguvaat vo
zagrozenite zemjodelski proizvodi, bidej}i se ~uvstvitelni na
visokite temperaturi, koi negativno vlijaat vrz izlo`enosta na
ultravioletovite zraci. Ve}e, za
vreme na toplotnite branovi, prinosite se namaleni. Posebno vo
oblasti kade {to navodnuvaweto
e ograni~eno - ova }e predizvika
problemi vo idnina. Golemi zagubi
}e pretrpat i mle~nite farmi, bidej}i mle~nite kravi se mnogu ~uvstvitelni na toplina.
Koi zemjodelski kulturi mo`e
da gi ubla`at klimatskite promeni?
Prvo, ubla`uvaweto definirano
kako namaluvawe na stakleni~kite
gasovi i zarobuvawe na jaglerodniot dioksid vo biomasa, se slu~uva vo
pove}e zemjodelski sistemi. No, toa
mo`e da se zasili preku primena na
odredeni merki, kako {to se podobreno upravuvawe so zemji{teto, podobra upotreba na ostatocite od
kulturite, a arskoto |ubre mo`e da
pomogne za gradewe na organska materija, koja }e go zarobi jaglerodot vo
po~vata. Koristeweto na zeleni kulturi i nivnoto menuvawe so `itarki
ili drugi poljodelski kulturi nosi
organski materii vo po~vata; sadewe
drvja na zemji{teto {to vo momentov
se koristi ekstenzivno; koristewe
na obnovliva energija, kako izvori
na topla voda, biogas od arskoto
|ubre, biomasa i energija od veter;
koristewe na podobri energetski
efikasni oran`erii koi ja namaluvaat potrebata od greewe vo docna
zima.
Zo{to se namaleni emisiite
od zemjodelstvoto vo Makedonija od 1990 godina?
Emisiite se namaleni bidej}i
ov~arstvoto e vo opa|awe, t.e. pomalku zemjodelci odgleduvaat ovci. Makedonija ima{e 1,2 milioni
ovci, a sega nivniot broj e opadnat na 600.000. Opa|a proizvodstvoto i na oriz, koj emituva mnogu metan po hektar. Metanot e
mo}en stakleni~ki gas (okolu 21
pat pomo}en od CO2). Po raspadot
na Jugoslavija, zemjodelstvoto se
ekstenzivira i koristi pomalku
repromaterijali, osobeno azotni
|ubriva koi sozdavaat N2O, koj e
mnogu mo}en stakleni~ki gas (okolu
220 pati pomo}en od CO2).
[to treba da napravat makedonskite institucii za da go
za{titat zemjodelstvoto?
Dostapni se tehnolo{ki i politi~ki opcii. Me|utoa, rabotata
treba vedna{ da zapo~ne i da bide
povrzana so pristapuvaweto kon
Evropskata Unija. Klimatskite
promeni se zakana i treba seriozno da se sfatat. Na kratok rok,
toa zna~i zemjodelcite podobro
da se informiraat: izrabotka na
zemjodelski vremenski prognozi vo
kombinacija so soveti, promovirawe na koristewe na konzervacija na
po~vata i vodata za poljodelskoto
proizvodstvo, kako neobrabotka i
konturno orawe. Migracisko p~elarstvo za da se izbegnat {tetite
od toplotnite branovi i voveduvawe na podobri tehniki na zasenuvawe za trpeznoto grozje. Na dolg
rok toa zna~i vlo`uvawe vo istra`uvawa za da se razvijat novi sorti
i tehnologii za prisposobuvawe
kon klimatskite promeni, izgotvuvawe na politiki za prostorno
planirawe i prisposobuvawe na
koristewe na zemji{teto na idnite
klimatski uslovi, pomagawe na zemjodelcite da se pootporni na klimatskite promeni preku voveduvawe
alternativi na fura`nite kulturi (mo`ebi sorgo) pokraj alfaalfa. Kratkoro~no, sovetodavnite
slu`bi treba da rabotat zaedno so
hidro-meteorol{kite slu`bi za da
im pomognat na zemjodelcite da go
namalat rizikot od klimatskite
promeni, a dolgoro~no sovetodavnite slu`bi treba da rabotat so
istra`uva~ite na eksperimenti za
alternativni kulturi (na primer,
sorgo namesto fura`ni kulturi).
Koj e va{iot sovet za makedonskite zemjodelci i makedonskite institucii?
Makedonija ima zna~itelen zemjodelski potencijal. Klimatskite
promeni mo`e da pretstavuvaat
predizvik za zemjodelstvoto dokolku dobro im se posveti vnimanie,
Makedonija ima potencijal da stane vode~ka zemja, koga stanuva zbor
za zemjodelstvoto, prilagodeno na
klimata.
ИМПЛЕМЕНТАЦИЈА НА СТАНДАРДИ
ISO
HACCP
GLOBALGAP
HALAL
Органско производство
9001:2008
22000:2005
14001:2004
13485:2003
Прехранбена индустрија
Угостители
Мало и Големо продажба
Свежо
Овошје
Житни култури
Семенски материјал
Стандард за управување со безбедност на храна,
комплементарен со НАССР системот, наменет за
пазарите со население од исламска вероисповед.
Контролирано земјоделско производствто
засновано на пропишани операции и контролирана
ограничена употреба на ѓубрива и средсва за заштита
ОБУКИ
Обуки за оценувачи на стандардите : ISO, HACCP, GLOBALGAP
Водени од акредитирани преведувачи од земјата и странство.
Присутните се здобиваат со сертификати
Актредитирани од: IRCA, RABQSA, FAS.
JULI 2009 | 9
AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO
Programa za za{tita na kompirot so upotreba na hemiski sredstva so {irok spektar
Stru~na
za{tita na
kompirot
ompirot e va`na poljodelska kultura koja slu`i za ishrana na ~ovekot i po va`nost, vo svetski razmeri, go zazema ~etvrtoto mesto po p~enicata, p~enkata i orizot. Farmerite koi
odgleduvaat i proizveduvaat kompir, zaedno so agronomite, mora da se gri`at stru~no da proizveduvaat zdravo i
kvalitetno proizvodstvo. Kompirot e odli~en doma}in na
najraznovidni rastitelni bolesti i e ~uvstvitelen na
virozi koi pravat {teta na kvalitetot i na prinosite.
Povr{inite na koi se odgleduva kompirot vo Makedonija
variraat i sekoga{ se nad 10.000 ha, a se odgleduva na
ridsko-planinski i na ramni~arski tereni. Za da se ostvari dobar i kvaliteten visok prinos, kompirot mora
stru~no da se {titi od bolesti i {tetnici.
Od bolestite, kaj nas e zastapena e plamenicata (Phytopthora infestans) i lisnata damkavost (Alternaria solani).
Od {tetnicite, kompirot strada od: kompirovata zla-
K
10 | MOJA ZEMJA
Pi{uva
Dimitar Stefkov,
APRZ Skopje
tica (Leptinotarsa decemlineata), kako i od teleni crvi (Agriotes lineatus) ili narodno “`i~naci” i lisna
vo{ka. Za celosna za{tita na kompirot od plamenicata i od lisnata damkavost, na pazarot se nudi golem
spektar na fungicidi: kontaktni i sistemati~ni od
pove}e svetski hemiski ku}i. Kaj nas mo`e da se kupat slednite fungicidi: Ridomil gold, Kuprocin super,
Mangozeb 80 VP, Bravo 500 EC, Ditam M-45, Akrobat
MZ, Kvadris, Antrakol VP 70, Cineb S 65, Armetil, Redos,
Agrozep 80 VP i drugo.
Hemiski sredstva za borba protiv {tetnicite se:
1. Za kompirova zlatica: Mospilan, Volej, Tonus, Decis
100 EC, Fastak 10 SC, Talstart 10 EC i drugo.
2. Za sovica i teleni crvi se zemji{nite insekticidi: Volaton, Galation G-5, Geocid, Basudin, Turbo Fos i
Dijazol 600 EW.
3. Za lisna vo{ka: Sistemin 40, Karate 2,5 EC, Pirimor,
Metastoks, Konfidor, Aktara, Cess, Hromorel i drugo.
Skladirawe, za{tita i ~uvawe na `itata
So preventivni merki
protiv {tetnicite
Pi{uva: M-r Cvetan Jovanovski, APRZ
Za skladirawe na `itata postojat
tri tipa na skladi{ta:
- obi~ni (podni),
- mehanizirani skladi{ta i
- silosi.
Kaj nas, golem broj od individualnite zemjodelski proizvoditeli nemaat skladi{ta i ~esto skladiraat vo
nesoodvetni (neza{titeni) prostorii pri {to imaat golemi gubitoci
od {tetite {to gi pravat pticite i
glodarite. Mehanizirani skladi{ta
i silosi imaat pokrupnite farmeri,
kako i melni~kite firmi, a kaj individualnite zemjodelci naj~esti se
obi~nite (podni) skladi{ta.
Obi~nite (podni) skladi{ta mo`e
da bidat ednokatni ili pove}ekatni,
kade {to skladiraweto na zrnoto se
vr{i vo tenki sloevi, vo vre}i ili vo
kontejneri. Mo`at da bidat izgradeni od tuli, beton, drvo ili so nivna
kombinacija. Pri gradbata na ovie
skladi{ta treba da se obezbedat uslovi i toa: da se gradat na pristapni, suvi i provevni tereni; podot da
bide od tula, {tici, beton ili drug
izolacionen materijal zaradi probiv
na vlaga; da se obezbedat so dovolno
svetlina i mo`nosti za ventilacija.
`iten molec
Najgolemata grupa {tetnici vo
skladi{tata ja so~inuvaat vidovite
(insekti i glodari) koi gi napa|aat
site vidovi `ita, bra{no i nivnite
prerabotki.
Naj~esti {tetnici se:
- `itniot i orizoviot `i`ok
- pipici (Sitophilus granaria, Sitophilus oryzae), koi ~esto predizvikuvaat golemi {teti do potpolno
uni{tuvawe na p~enicata, ja~menot,
‘r`ta, ovesot, p~enkata, orizot i
drugo vo site tipovi skladi{ta. @itniot `i`ok ne mo`e da se razviva vo
`ito so pomalku od 12% vlaga, dodeka
orizoviot ne se razviva ako `itoto
ima pomalku od 14% vla`nost.
- `itniot molec (Sitotroga cerealella) gi napa|a site vidovi `ita. Napadnatoto `ito gubi vo te`ina, zrnata se
izdup~eni, dobivat neprijaten miris i
kako takvi ne se pogodni za upotreba.
- bra{nestiot crv (Plodia interpunctella) mnogu ~esto ja napa|a
p~enkata i p~enicata, a i mnogu drugi
kulturi, kako i razni vidovi bra{no
i gotovi proizvodi,
- surinamski bra{nar (Cryptolestes
spp) - vo skladi{tata gi napa|a site
vidovi `ita i melenite proizvodi,
a pri masovna pojava pravi golemi
o{tetuvawa,
- `itni bubi (Rhizopertha dominica) - gi napa|aat p~enicata, ja~menot,
p~enkata, orizot, a mo`e da se razvie
i vo bra{noto. Opasnosta od ovoj
{tetnik e mnogu golema zatoa {to
napa|a i suvi proizvodi, so niska
vla`nost.
Merkite za suzbivawe se prezemaat protiv naj{tetnite vidovi i
sekoja merka, pove}e ili pomalku, e
efikasna protiv site {tetnici koi
se nao|aat vo skladi{teto.
Edna od merkite koja mo`e da pridonese za namaluvawe na pojavata na
{tetnici e sproveduvawe preventivni
merki vo skladi{tata. Preventivnite
merki se najva`ni za za{tita na proizvodite vo skladi{tata, odnosno tie
najlesno se izvr{uvaat, najevtini se i
najefikasni. Pred skladiraweto, site
vnatre{ni povr{ini vo prostorot vo
koj }e se vnesat `itarkite treba da
bidat mazni i varosani. Ne smee da
ima o{tetuvawa (otvori niz koi mo`at
da vlezat glodari i ptici), pra{ina
i treba da se otstranat site nepotrebni raboti. Hemiskoto tretirawe
na praznite skladi{ta ima efekt
dokolku prethodno se sprovedeni navedenite merki. Kaj nas, za tretirawe
na prazni skladi{ta, dozvoleni se: Actellic 50, Radation E-50, Etiol te~en, Nuvan 7 i drugo. Pred da se primenat ovie
preparati, treba dobro da se prou~i
upatstvoto na proizvoditelot.
`iten molec
Pri tretirawe na skladirani zrnesti proizvodi najdobro e toa da se
sprovede kako preventivno tretirawe, bidej}i sredstvata koi se primenuvaat gi suzbivaat {tetnicite nadvor od zrnoto, a ne i tie vo zrnoto.
Za ovaa namena dozvoleni sredstva
se: Actellic-50 (za skladirano zrno od
p~enica i p~enka), K-Obiol EC-25, Etiol
specijal, Nuvan 7. Tretiraweto treba
da se izvr{i po sloevi, a potoa da se
izme{a. Pri koristewe na ovie sredstva, dozata se presmetuva na ton proizvod. Korisnikot treba da vnimava na
predupreduvaweto i da se pridr`uva
na karencata dadena vo upatstvoto.
Za suzbivawe na glodarite vo
skladi{tata se dozvoleni slednite
za{titni sredstva: Brodilon peleti,
Brodilon (za zrnesti proizvodi refus
ili vo vre}i), Brodilon mamec, Faciron
forte, (proizvodot e vo vre}i), Glodocid
plus (za za{tita vo prazni skladi{ta)
i drugi. Pri koristewe na ovie sredstva da se postapuva spored upatstvoto na proizvoditelot.
Pred da se smesti zrnoto od
`itarkite, osnoven uslov za pravilno
~uvawe e toa da bide dobro prosu{eno
i ~isto od primesi. Najgolemata vla`nost pri koja mo`e da se smeta deka
zrnoto e dobro za skladirawe e 13%.
Vo tekot na ~uvaweto na zrnestite proizvodi, temperaturata vo
skladi{tata treba povremeno da se
kontrolira - vo leto, najmalku edna{
na 15 dena, a vo zimata edna{ mese~no.
Dokolku se registrira poka~uvawe na
temperaturata, toa sekoga{ uka`uva
na prisustvo na insekti ili na zgolemena vlaga ili i ednoto i drugoto.
Zrnoto od `itarkite treba da se ~uva
na temperatura pod 20oS.
JULI 2009 | 11
VEST
Na sto~nite pazari vo Makedonija
Stojan~e Anastasov - FFRM RC Ko~ani
Visoka
P
cena za
prasiwata
Cenata od 200 do 250 denari po
kilogram `iva mera na prasiwata
e rezultat na neisplatlivosta na
proizvodstvoto od minatata godina,
pred s#, poradi visokata cena na
sto~nata hrana
VEST
rasiwata na sto~nite pazari vo na{ava
dr`ava, vo momentov, imaat mnogu visoka cena.
Proizvoditelite na sviwi, proda`nata cena
naj~esto ja povrzuvaat so cenata na sto~nata
hrana. “Koga hranata e skapa, prasiwata se evtini. Ako
hranata e evtina - tie poskapuvaat”. Ova go komentiraat
farmerite na sto~niot pazar vo Oble{evo. Vakvata pojava iako e nesfatliva, sepak e realna i se povtoruva vo
izminatite nekolku godini.
“Cenata od 200 do 250 denari po kilogram `iva mera
na prasiwata e rezultat na neisplatlivosta na proizvodstvoto od minatata godina, pred s#, poradi visokata
cena na sto~nata hrana. Toa prinudi golem del od proizvoditelite na sviwi da go namalat ili otka`at proizvodstvoto, so {to se namali i nivnata brojna sostojba.
Nedostigot od sviwi ja predizvika momentno visokata
cena”, objasnuva Pero Mihailov, ~len na Zdru`enieto na
odgleduva~i na sviwi “Eko-Pig” od Sveti Nikole i na
Upravniot odbor na Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija.
Ako porano pazarite bea prepolni so prasiwa koi
te{ko se prodavaa, sega tie retko se sre}avaat i brzo
se prodavaat. Sepak, vakvata sostojba e privremena i
brgu mo`e da se promeni na {teta na proizvoditelite,
posebno ako dojde do zgolemen uvoz na svinsko meso
od sosednite dr`avi. Druga rabota na koja treba da
vnimavaat farmerite e pojavata na hiperprodukcija
na odreden zemjodelski proizvod. Obi~no koga eden
proizvod }e dostigne visoka cena, se zgolemuva brojot
na proizvoditeli, so {to se javuva vi{ok na ponudata
na pazarot. Vakvata sostojba doveduva do blokada na
proda`bata na proizvodot i dopolnitelni problemi na
proizvoditelite.
Po uginuvawe na jagniwata i jariwata poradi gre{ka vo vakcinata
Farmerite }e gi dobijat
parite za obe{tetuvawe
Poradi
nepravilnoto
vakcinirawe,
vo [tip,
Radovi{ i
vo reonot
na Sveti
Nikole
uginale
2.900
jagniwa
i 490
jariwa
12 | MOJA ZEMJA
Todor Stoj~evski
armerite koi izgubija jagniwa ili
jariwa poradi nepravilnoto vakcinirawe protiv brucelozata }e bidat
obe{teteni so po 4.200 denari za uginato grlo, veli Dejan Runtevski, direktor na Upravata za veterinarstvo. Cenata za obe{tetuvawe,
objasnuva toj, e dobiena spored odredena formula, vo koja se opfateni prose~nata te`ina na
jagne (okolu 18 kilogrami), po prose~nata otkupna
cena vo toj moment (150 denari za kilogram `iva
mera) so {to se dobiva 2.700 denari. I na ovaa
cena se dodavaat 1.500 denari poradi zagubite so
mle~nosta kaj ovcite, odnosno prose~ni 50 litri
dnevno po grlo, so otkupna cena od 30 denari za
litar. Kaj kozite, ovaa suma e ne{to pomala.
Poradi nepravilnoto vakcinirawe, vo [tip,
Radovi{ i vo reonot na Sveti Nikole uginale
2.900 jagniwa i 490 jariwa. “Dr`avata, iako
F
direktno ne e odgovorna za nastanatata situacija, a za da go za~uva sto~niot fond, }e dade okolu
13 milioni denari za obe{tetuvawe na farmerite”, veli Runtevski.
Prethodno be{e doka`ano deka problemot nastana poradi vakciniraweto sprotivno na Programata za vakcinacija i vo sostojba na graviditet.
Komisijata za utvrduvawe {teti, sostavena od
pretstavnici na Ministerstvoto za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostapanstvo i od Fakultetot za
veterinarna medicina vo Skopje, posetila mnogu
farmi kade {to imalo uginuvawe.
Dosega, farmerite ne gi dobija parite za
obe{tetuvawe, veli Runtevski, poradi toa {to
se ~ekal rebalans na buxetot, odnosno izmena na
Programata za zdravstvena za{tita na `ivotnite
kade {to }e se vmetne stavka za isplata po ovoj
osnov.
Vo poseta na sviwarskata farma na Arsovi
STO^ARSTVO
Sviwite sakaat
kvalitetna hrana
Za rabota so sviwarska farma treba da se ima
golema qubov kon `ivotnite i da im se posveti
mnogu gri`a vo tekot na denot, velat Arsovi
Pi{uva:
Antoanela Dimitrievska
rikaznata za sviwarskata
farma na semejstvoto Arsovi po~nuva pred 12-13
godini. Sne`ana Arsova
(hemiski tehni~ar) i nejziniot
soprug Orce (nezavr{en hemiski
in`ener), egzistiraat od ~uvaweto
sviwi. Tie go po~nale biznisot so
zarobeni devizi vo banka. Re{ile
da gi vlo`at vo ovoj biznis za da
obezbedat egzistencija za sebe i
podobra i posigurna idnina za decata. Vo 1995 godina kupile zemja
i izgradile dve hali. Izgradile
i magacin za hrana, melnica i
kancelarija. Kupile 50 matorici
i {est nerezi od reprocentarot
“Zaes”. Sekoja godina kupuvale i go
zgolemuvale proizvodstvoto. Kapacitetot na farmata e od 1.000 do
1.200 sviwi, kolku {to prodavaat
vo tekot na godinata. Momentno,
na farmata imaat 120 matorici, 10
nerezi i 600 do 700 sviwi i prasiwa.
“Najva`no za sviwata e dobrata
hrana. Sviwite se hranat dva pati
dnevno, nautro i nave~er. Baraat
mnogu gri`a, dobro da jadat i pijat
za da dobivaat na te`ina. Treba da
dostignat do 110 kilogrami i toga{
se podgotveni za kolewe”, veli
Sne`ana. Tie gi kolat sviwite vo
P
Za da gi za{titat sviwite
od bolesti, Arsovi ne
dozvoluvaat nikoj da vleze
vo farmata. Spored niv,
sekoj ~ovek e potencijalen
nositel na bakterija. Isto
taka, veli Sne`ana, sviwite
gi prepoznavale lu|eto koi
se gri`at za niv i se mnogu
~uvstvitelni na nepoznati
lu|e. “Jas gi odgleduvam
sviwite od prasenca od 300400 grama. Mnogu emotivno se
vrzuvam za niv i na po~etokot
mi be{e te{ka pomislata deka
treba da se kolat za hrana. No,
toa e toa”, veli Sne`ana.
Arsovi razmisluvaat za u{te
pogolemo pro{iruvawe na
kapacitetot na farmata so
dogradba na novata hala i
nabavka na novi grla. Farmata
ja ostavaat vo nasledstvo na
sinovite Aleksandar i Viktor.
Sepak, objasnuva Sne`ana, tie
treba da re{at dali }e go
prodol`at ona vo {to vlo`ile
nivnite roditeli.
kompanijata “Agria”. Va`no e deka
ja~menot, p~enkata, sojata, ribinoto bra{no, premiksite i drugite
dodatoci se del od `itarkite koi
Arsovi gi nabavuvaat od lokalnite zemjodelci. Potoa, hranata ja
melat vo melnica, spored posebna
receptura. Sne`ana objasnuva deka
s# u{te u~i kako da ja podobri hranata za sviwite, koi recepti da
gi koristi, kako da gi podobri uslovite na farmata. Isto taka, ova
semejstvo voveduva novi metodi so
sledewe na stru~na literatura.
Na farmata, za da se proizvede
12 godini
odgleduva
sviwi
Cenata na svinskoto
meso, veli ovaa
zemjodelka, e mnogu
niska, a hranata {to ja
nabavile bila skapa.
Zatoa, kupile zemja
i razmisluvaat za
seewe `itarki. Toga{,
spored niv, cenata na
proizvodot, svinskoto
meso, }e bide ne{to
poniska i toa }e
dovede do pogolema
dobivka.
@ivotnite baraat qubov i gri`a
i plasira zdravo i sigurno svinsko
meso, redovno se vr{at vakcinacii,
drugi kontroli i preventivni
zdravstveni merki. Mesoto go plasiraat na na{ite pazari. Arsovi se
zadovolni i od poddr{kata {to ja
dobivaat od dr`avata. Isto taka, dobivaat poddr{ka i od Zdru`enieto
na farmerite na Makedonija. Ova
semejstvo prepora~uva site koi
nemaat rabota da se obidat i da egzistiraat od ovoj biznis.
JULI 2009 | 13
SOVET
Prifa}awe na prasiwata kaj praseweto
Dve minuti od prasewe
do cicawe
Pi{uva:
DVM Aleksandar Drqa~i~,
specijalist za za{tita na sviwi
red da se premestat matoricite vo prasili{teto, potrebno e da
se izvr{i perewe i dezinfekcija. Toa podrazbira, deka prethodno, matoricite dobile hrana vo koja ima mnogu celuloza i mikro
i makro materii, koi }e im pomognat da gi ispraznat organite
za varewe pred praseweto. Koga }e se zabele`i deka matoricata se podgotvuva za prasewe, potrebno e vulvata i boskite da se isperat so voda
i so blago sredstvo za dezinfekcija, a posle toa da se isu{i so ~ista
pamu~na krpa. Pri su{eweto se pravi masa`a na boskite i so toa se la~i
hormonot Oxitocin, koj }e pomogne za pobrzo i polesno prasewe. Prasiwata
se prifa}aat taka {to vo rakata se dr`i pamu~na krpa, se simnuvaat delovite od postelkata, po~nuvaj}i od glavata i rilkata za praseto da dobie
vozduh. So pukawe na papo~nata vrvca doa|a do aktivirawe na centarot
za di{ewe i dokolku postojat delovi od postelicata i vodata, mo`e da
dojde do gu{ewe. So pamu~nata krpa se bri{e praseto i voedno se vr{i
masa`a zaradi podobra cirkulacija. Za praseto treba da se ovozmo`i temperatura od najmalku 32 stepeni, zatoa {to sistemot za vospostavuvawe i
regulacija na telesnata temperatura se vospostavuva podocna. Papokot
se dezinfecira so rastvor od jod i se se~e na odredena dol`ina. Takvoto
prase se stava kaj majkata da po~ne da cica. Ovaa procedura treba da se
zavr{i za edna do dve minuti po praseweto. Treba da se znae deka boskite
imaat ista koli~ina mleko, dokolku se vo funkcija.
P
Bezbedno cicawe
INTERESNO Nad 60.000 lu|e sobiraat samoniknati vidovi
Mo`nost za
dopolnitelen prihod
nalizite napraveni od do- polo`ba i klimata samoniknatite vima{ni konsultantski ku}i i dovi se so isklu~itelen kvalitet i
AgBiz programata na USAID aroma”, objasnuva koordinatorot pri
poka`uvaat deka Makedonija, AgBiz. Dolgo vreme, objasnuva Goran,
godi{no, bi gubela priliv od 7 do 15 ovoj sektor bil zapostaven od dr`amilioni dolari dokolku samoniknati- vata, a ne dobival nikakva poddr{ka
te vidovi rastenija prestanat da se nitu od me|unarodnite institucii.
sobiraat i izvezuvaat. Ova e naj~esto „AgBiz e edinstvenata programa koja,
dejnost ili hobi za lu|eto koi `iveat seopfatno, se zanimava so poddr{ka
vo ruralnite sredini, veli Goran An- na ovoj sektor. Napravivme analiza na
gelovski, koordinator na sinxirot na celokupniot agro-sektor i se utvrdi
vrednosti - samoniknati vidovi pri ogromniot potencijal za razvoj i za
AgBiz programata. „Preku sobiraweto izvoz na kulturi od ovoj segment vo
samoniknatite vidovi, tie naj~esto zemjodelstvoto”, veli Angelovski.
ostvaruvaat va`en dopolnitelen priOkolu 60.000 lu|e vo zemjava, spohod. Isto taka, mnogumina biznismeni red statistikata na AgBiz, sobiraat
vo ovoj sektor i samite po~nale kako samoniknati vidovi. No, sepak, tendensobira~i na samonikcijata, velat od pronati vidovi. Makedo- Samoniknati vidovi e s# {to gramata, e od sobirasamo raste vo prirodata,
nija nema ekstra powe da se premine kon
odnosno ne se kultivira.
tencijal vo pogled na
kultivirano odgleToa mo`e da bidat razni
koli~inata koja mo`e
duvawe na aromati~da se ponudi, no po- aromati~ni i lekoviti bil- nite i lekovitite
radi
geografskata ki, {umski plodovi, pe~urki, rastenija.
{i{arki...
A
14 | MOJA ZEMJA
Pi{uva:
Todor
Stoj~evski
Ova e dejnost ili hobi
za lu|eto
koi `iveat
vo ruralnite sredini.
Preku sobiraweto na samoniknatite
vidovi, tie
naj~esto
ostvaruvaat
dopolnitelen
prihod
Goran Angelovski
GRADINARSTVO
„
Jov~o Kolevski, zemjodelec od selo P~iwa
Brokula vo
Mala Kalifornija
“
Pi{uva: Maja Manevska
„Zabele`uvam deka brokulata e barana na zelenite
pazari. Dosega rabotev
samo so eden ~ovek koj potoa gi snabduva pogolemite
marketi vo Skopje. Sekoga{
bara pove}e od proizvodot
otkolku {to imam za prodavawe”, objasnuva Jov~o
ov~o Kolevski od kumanovsko P~iwa, pokraj domati,
krastavici, tikvi i piperki, proizveduva brokula.
Toj e prviot zemjodelec vo kumanovskiot region koj go pro{iruva svoeto proizvodstvo so nestandardni
gradinarski proizvodi. Idejata za
brokula vo regionot na kumanovskite sela Studena Bara i P~iwa
(poznati kako Mala Kalifornija)
poteknala od sovetnicite vo Agencijata za pottiknuvawe na razvojot
vo zemjodelstvoto. Kolevski e prezadovolen od godina{nata berba na
brokula zatoa {to dobil pove}e od
o~ekuvanoto. “Ekonomski e isplat-
Potro{uva~ite
sakaat brokula
J
@ivko Kuzevski, selo P~iwa
Moderen plastenik za domati
Kuzevski
o~ekuva
20 toni
domati
Soselanecot na Jov~o Kolevski, @ivko Kuzevski, odgleduva domati i
krastavici pod plastenik. Negoviot moderen plastenik se nao|a vo atarot na seloto P~iwa. Go napravil pred {est godini na iljada kvadratni
metri. Vo nego sadi okolu 3.000 koreni domati.
“Iako staklenikot go nameniv za proizvodstvo na domati, naizmeni~no ja
menuvam kulturata sekoja godina. Edna godina sadam krastavici, a edna
domati. Spored brojot na korenite, o~ekuvam prinos od 15 do 20 toni
domati”, objasnuva Kuzevski. Spored nego, koj kolku }e vlo`i, tolku i }e
dobie. “S# zavisi od toa kolku sredstva }e vlo`ime vo proizvodstvoto,
dali dovolno |ubrime, pothranuvame, prskame za da mo`eme da ja dobieme
sakanata te`ina. Koli~inata ne doa|a sama”, veli Kuzevski.
Dokolku dobie pari od Programata za finansiska poddr{ka za ruralniot
razvoj, toj bi go pro{iril svojot biznis. Sepak, kako i za mnogu zemjodelci,
najte`ok del od procesot e plasmanot na proizvodite. “Domatite gi nudam me{ano - po prodavnici i na golemo. Nemam sklu~eno dogovor za otkup
i prodavam sam kako {to }e se snajdam. Nemam opredeleno nitu vreme, nitu
mesto za proda`ba”, objasnuva @ivko.
Najzastapena sorta domati vo ovoj reon e “optima”, iako Kuzevski ima i
nova ispitana sorta “kartier” koja bila mnogu vkusna i uspe{na.
livo da se odgleduva brokula. Proizvodite od trite oran`erii pod
zelka godinava gi prodavav za 6 do
7 denari po kilogram. Brokulata e
80 denari za kilogram. Go prodadov
celiot rod od brokulata, iako zasadiv okolu 700 koreni”, objasnuva
Jov~o. Dosega sobral okolu 500 kilogrami brokula, a o~ekuva u{te
200 do 300 kilogrami plod.
Spored Kolevski, karakteristi~no e i toa {to brokulata ra|a
vo tekot na celata sezona. “Zabele`uvam deka brokulata e barana
na zelenite pazari. Dosega rabotev samo so eden ~ovek koj potoa
gi snabduva pogolemite marketi
vo Skopje. Sekoga{ bara pove}e od
proizvodot otkolku {to imam za
prodavawe”, objasnuva Jov~o.
Kolevski po~nal so zemjodelstvoto otkako ostanal tehnolo{ki vi{ok od kumanovskiot “Jug Turist”.
Veli deka i pokraj trite baj-pasa
na srceto, uspe{no raboti vo zemjodelstvoto, a so koristewe na brokulata vo ishranata se ~uvstvuva i
pomlad. Zasega Kolevski brokulata
ja plasira samo na pazari, no slu{nal deka poradi lekovitite svojstva na ovaa bilka, za nea bile zainteresirani i farmacevtskite ku}i.
Brokulata sodr`i antioksidansi,
vitamini i rastitelni vlakna koi
{titat od mnogu bolesti, me|u
koi e i rakot. Najnovite otkritija
poka`ale deka ovoj zelen~uk e fantasti~en i za srceto.
JULI 2009 | 15
TOP TEMA Osiguruvawe
Osiguruvaweili
iligradobijni
gradobijniraketi
raketi
Osiguruvaweto e
NAJDOBRA ZA[
Pi{uvaat: Todor Stoj~evski i Berta Kitinska
Mladiot zemjodelec Ferat Sali
e eden od mnogute makedonski zemjodelci koj pretrpe ogromni {teti
od neodamne{nite vrne`i na grad.
Nevremeto, objasnuva toj, predizvikalo stoprocentni {teti vo mnogu
skopski sela. Uni{tilo lozja, `ita,
bostan na okolu 52 zemjodelci vo
op{tina Saraj. Kaj nego, {teta e
predizvikana na 3.85 hektari zemja,
odnosno nad milion denari. “Nevremeto o{teti hektar lozje, 230 stebla slivi, 40% `ito, 30% jagodi, 3
dekari bostan i 3 dekari diwa. Po
posetata na pretstavnici na resornoto Ministerstvo, na Plate`nata
agencija i na op{tinata Saraj,
o~ekuvam kolku sredstva }e ni bidat
isplateni za {tetite”, veli Sali.
1. Upravata za hidrometeorolo{ki raboti prepora~uva:
Osiguruvajte gi posevite
Najdobar na~in za odbrana na
zemjodelskite posevi od vremenski
nepogodi e osiguruvaweto, zatoa
{to sistemot na protivgradobijna odbrana ne e dovolno efikasen,
tvrdi \or|i Kotev, direktor na
Upravata za hidrometeorolo{ki
raboti vo Makedonija. Toj apelira
i prepora~uva zemjodelcite da gi
osiguraat svoite posevi, isto kako
POKRIVAWETO NA LOZOVITE
I OVO[NI NASADI SO MRE@A
E NOV SISTEM NA ZA[TITA
KOJ GO KRISTAT ZEMJODELCITE VO EVROPSKATA UNIJA
{to toa go pravat nivnite kolegi
od evropskite zemji. “Vo Unijata,
voop{to, ne se koristi protivgradobijna odbrana, tuku osiguruvawe
od vremenski nepogodi. Odbranata
so raketi se koristi vo nekolku
balkanski dr`avi”, veli Kotev.
Sepak, UHMR prodol`uva so
dejstvuvawe so protivgradobijni
raketi, zatoa {to toa e nejzina zakonska obvrska soglasno Zakonot
za hidrometeorolo{ka dejnost,
donesen minatata godina. So ova,
objasnuva direktorot, }e se napravi kombiniran sistem na za{tita,
preku protivgradobijni raketi i so
osiguruvawe na zemjodelskite posevi. “Vo ovoj moment, ne e mo`no da
se brani celokupnata teritorija
na zemjava, tuku se dejstvuva samo vo
odredeni regioni. Na vremeto imalo 300, a denes ima samo 100 rampi.
Toga{, isto taka, se kupuvale 3000
raketi, a ovaa godina, Upravata
kupi samo 200 par~iwa. Edna raketa, na pazarot, ~ini 300 evra”, obja-
MAKEDONIJA IMA 3 RADARSKI PROTIVGRADOBIJNI CENTRI:
\URI[TE (SVETI NIKOLE), TOPOL^ANI (PRILEP) I PO@AR (RADOVI[). PREKU NIV SE VR[I NABQUDUVAWE NA CELOKUNATA
TERITORIJA KOJA SE BRANI. POSTOI MRE@A NA PROTIVGRADOBIJNI STANICI, KOI ME\USEBNO KONTAKTIRAAT SO RADIOVRSKI, ZA DA SE ISPALAT PROTIVGRADOBIJNITE RAKETI, SOGLASNO INSTRUKCIITE OD UHMR. ISTO TAKA, VO OVAA AKCIJA,
U^ESTVUVA I KONTROLATA ZA LETAWE NA AERODROMITE ZA DA
NEMA VOZDUHOPLOVI KOGA TREBA DA SE ISPALAT RAKETITE.
ISPALUVAWETO GO VR[AT HONORARNI IZVR[ITELI - STRELCI
NA PROTIVGRADOBIJNI RAMPI. TIE SE OPREMENI SO LANSERI,
RAKETI, PALBENI KUTII, KABLI, RADIOSTANICI...
16 | MOJA ZEMJA
snuva direktorot. Spored Kotev, so
protivgradobijni raketi ne smee
da se dejstvuva vo naseleni mesta.
Od Upravata objasnuvaat deka dokolku na teritorija na Makedonija dojde ve}e formiran gradobien
oblak, toga{ e docna da se reagira.
Specijaliziranata kompanija koja }
e vr{i za{tita od grad mo`e da se
finansira i od samite osiguritelni kompanii, vo ~ij interes e da se
namalat potencijalnite {teti na
posevite na nivnite klienti
2. \oko Danailov, pretsedatel
na Federacijata na farmeri
vo Republika Makedonija
Zemjodelcite se pove}e
se osiguruvaat
Federacijata na farmerite vo
Republika Makedonija, celosno, go
poddr`uva procesot na osiguruvawe na zemjodelskite posevi zatoa
{to toa e vo interes na zemjodelcite, veli \oko Danailov, pretsedatel na FFRM. Iako se pove}e se
zgolemuva brojot na osigurenici,
objasnuva Danailov, mora da se
razmisluva za nekakov nov model na
privlekuvawe na zemjodelcite ili
nekakvo novo osve`uvawe na ve}e
predlo`enite modeli za osiguruvawe. Na primer, kako {to velite,
postoi ideja za zaedni~ki nastap
na site osiguritelni kompanii so
ista premija na osiguruvawe, no
i so zaedni~ki rizik za isplata.
Ova e prifatliv model za u{te
pove}e da se zgolemi procentot
na osigurenici. Od druga strana,
zemjodelcite ja sfatija potrebata za osiguruvawe zatoa {to so
klimatskite promeni, }e ima se
pogolemi {teti vo Makedonija. Vo
osiguruvaweto pomaga i dr`avata
so poddr{ka od 60 procenti od
pla}aweto za osiguruvawe.
[TITA
Site osiguritelni kompanii so edna
polisa za zemjodelcite, veli Damo
3. Saimir Damo, generalen di-
rektor na Uniqa Makedonija
“Pul” e re{enie
Da se formira “Pul” - grupacija
na osiguretelni kompanii. Polisata
za osiguruvawe }e bide izdadena vo
ime na site osiguritelni kompanii
i vo nivniot memorandum }e bidat
staveni logoata na site u~esnici
vo “Pul”-ot. Taa grupacija bi funkcionirala do odreden period, a
posle toa, sekoj od osiguruva~ite }e
odlu~i kako }e nastapuva na pazarot.
Prednosti: }e se podeli rizikot; }
e se podelat i tro{ocite, bidejki
specijalistite za prevzemawe rizik,
kako i za procena na {teti, }e bidat
zaedni~ki za site kompanii vo grupa-
cijata; polesno }e se obezbedi reosiguritelno pokritie i farmerite
}e pla}aat pomala premija za osiguruvawe. Nedostatok e toa {to osiguritelnite kompanii }e realiziraat
pomala premija.
4. Iskustva od regionot
Hrvatska
Celta na Programata za osiguruvawe posevi i pove}egodi{ni nasadi
e da se pottiknat zemjodelcite da go
osiguraat proizvodstvoto i sopstvenoto zemjodelsko zemji{te. So toa
se minimizira iznosot na {teti na
posevite i na mo`nite elementarni
nepogodi, posebno od grad i popla-
SOGLASNO PROGRAMATA ZA SUBVENCIONIRAWE, VLASTA POKRIVA 60% OD PARITE ZA OSIGURUVAWE NA ZEMJODELCITE. ZA OVAA
MERKA SE PREDVIDENI 25 MILIONI DENARI. NO, I POKRAJ OVA,
NE E ZABELE@AN PROAKTIVEN I FOKUSIRAN PRISTAP KON RAZVIVAWE I PROMOVIRAWE NA OSIGURITELNI USLUGI I PROIZVODI ZA ZEMJODELSKOTO PROIZVODSTVO.OD POSTOE^KITE OSIGURITELNI DRU[TVA SAMO EDNO AKTIVNO VR{I OSIGURUVAWE NA
PRIMARNOTO ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO.
vi. Ministerstvoto za zemjodelstvo
na Hrvatska, pred tri godini, po~na
ambicozen proekt za za{tita od
grad so avioni. Sepak, ovoj proekt e
neuspe{en, avionite se vo hangari, a
vo funkcija ostanuvaat samo raketite i prizemnite generatori.
Srbija
Poddr{kata za osiguruvawe e
nameneta za osnovni rizici (grad,
po`ar, grom) i dopolnitelni rizici (proleten mraz, poplava i nevreme). Tuka se osiguruvaat: `itarica,
industrisko, gradinarsko, lekoviti
i fura`ni kulturi; ovo{ni vinarski kulturi; ovo{ni-lozovi {umski
sadni materijali; ukrasno rastenie
i cve}iwa; mladi {umski kulturi;
kulturi vo stklenici i plastenici;
stebla na ovo{ki i ~okot kaj vinova loza so stapuvawe vo rod; stebla
na ovo{kite i ~okotite vinova loza
vo rod i plodovi na ovo{jeto i trpezno grozje od gubewe na koli~ina
i kvalitet. Edna srpska kompanija
osiguruva i `ivotni: kopitari, goveda, ovci, kozi, sviwi, ku~iwa, p~eli,
ribi (pastrmka), perduvi od koko{ki,
pauni, fazani, egzoti~ni `ivotni vo
zoolo{kite gradini i nadvor od niv.
JULI 2009 | 17
EU Utre }e bide docna
EU pregovori, DENES?!
Pi{uva: Martin Traj~ev Pretstavnik na FFRM vo Evropskata Unija
r`avata e podgotvena vedna{
da po~ne pregovori za pristapuvawe kon Evropskata
Unija, neodamna, izjava potpretsedatelot na Vladata, odgovoren
za evrointegracii, Ivica Bocevski.
Ovaa izjava, iako dadena od politi~ki
pri~ini i na deklarativna osnova,
pobudi hipoteti~ko razmisluvawe
za toa {to bi se slu~ilo dokolku vedna{ bi dobile datum za pregovori
(svesno zanemaruvaj}i go faktot deka
toa, vo momentov, politi~ki i pred
se, tehni~ki e neizvodlivo. Re{iv da
napravam op{t presek na procesot na
pregovori, zemaj}i gi primerite na
novi zemji-~lenki na EU, kako Slovenija
koja uspe{no go zavr{i pregovaraweto
vo 2002 po 4 godini od po~etokot i na
Hrvatska koja gi po~na pregovorite za
pristapuvawe kon Unijata. I seto toa
da go stavam vo kontekst na eventualnoto dobivawe datum za pregovori za
RM. ]e se zadr`am samo na poglavjeto za
zemjodelstvo, iako ima i drugi poglavja
(od vkupno 35) koi se od interes za zemjodelsko-prehrambeniot sektor. Imeno,
poglavjeto za zemjodelstvo se smeta za
edno od najte{kite poglavja za pregovarawe so Unijata - }e se obidam da gi
objasnam glavnite pri~ini. Procesot
na pregovori }e go objasnam od pozicija
na zemjodelec koj saka da dobie {to e
mo`no pove}e od pregovorite, bidej}i
ex post facto nema da mo`e ni{to da se
promeni.
Pred i po otvarawe na poglavjeto za
zemjodelstvo se gledaat 3 raboti: prezemawe i sproveduvawe na zakonite na
EU (acquis communautaire) ; izzemawa
od zakonite na EU i finansiski del.
Pregovara~kiot proces }e zapo~ne so
prezentirawe na na{ata legislativa
od strana na na{iot pregovara~ki tim
(do kade sme so toa pra{awe ne znam,
iako sakam da veruvam deka se podgotvuvame i deka }e imame natpartiski,
kompetenten tim, kako toj na Hrvatska
koja kako sovetnik go ima anga`irano
minatiot evrokomesar za zemjodelstvo
Franc Fi{ler). Potoa, od strana na
Komisijata }e sledi razgleduvawe na
makedonskite zakoni i uspe{nosta pri
prezemawe na odrebite na zakonite na
EU i nivnoto soodvetno sproveduvawe.
Po ova }e podnese izve{taj do Sovetot
na EU koj odlu~uva koi poglavja mo`at
da bidat otvoreni i dali mo`e da pregovarame za zemjodelstvoto.
D
18 | MOJA ZEMJA
Dokolku vedna{ ili denes, kako {to
potencira{e Bocevski, po~neme pregovori, Komisijata prvo }e gi pregleda
tkn. horizontalni pra{awa (re{eni
niz soodvetni zakonski re{enija) kako
{to se zemjodelskite garantni fondovi, trgovskite mehanizmi, politikite
za kvalitet, organskoto zemjodelstvo,
mre`ata na smetkovodstveni podatoci
na farmite i dr`avnata pomo{. Bez da
navleguvam vo detaqi za sekoe od ovie
pra{awa posebno (i ne osvrnuvaj}i se
vo ovoj tekst na drugi pra{awa kako
zaedni~kite pazarni organizacii, veterinarni i fitosanitarni merki kaj
statisti~ki pokazateli. Slovenskiot
tim, poddr`an od grupa eksperti, godini prethodno makotrpno podgotvuval analizi vo prilog na slovenskata
pregovara~ka pozicija. So nivnite analizi, ekspertite zaklu~ile deka ako
sakaat nivnite zemjodelci da opstanat
vo ekstremno konkurentnite uslovi
na zaedni~kiot EU pazar, tie mora da
imaat ednakvo visoka poddr{ka kako
zemjodelcite od EU-15te. Vo toa i uspeale, koristej}i gi svoite podatoci.
Vo procesot na pregovori, vo otustvo na silni argumentirani stavovi,
Evropskata Komisija }e gi koristi
svoite podatoci, a na{ata strana }e
igra po muzikata na briselskiot orkestar koj nema nu`no da bide na strana na
makedonskiot zemjodelec.
Koga }e se odreduva na~inot i
visinata na poddr{ka }e se gleda
momentalnata sostojba vo zemjodelstvoto kako na primer brojot na kravi,
povr{ina so lozovi nasadi, vkupni
obrabotlivi povr{ini itn. Vo toj pogled, nam, ako denes po~neme pregovori,
ne ni odi vo prilog slu~ajot Svedmilk
koj go namali dramati~no sto~niot
fond, nere{enite slu~ai so uzurpirawe na zemji{teto koe e pod lozovi
nasadi, i vpro~em, vkupnata neiskoristena zemjodelska povr{ina. Vrz osnova
na ovie brojki zemjodelcite od Republika Makedonija }e dobijat sredstva
za poddr{ka. Ottuka se nametnuva i
edinstvenoto logi~no re{enie: itno
da se re{at ovie gorlivi pra{awa za
da imame podobra pregovara~ka poziOli Ren cija - pove}e kravi, pove}e ovci i kozi,
pove}e lozja i ovo{tarnici, pove}
koi ima u{te rabota) tvrdam deka Komi- e domati i piperki, pove}e p~enka i
sijata vo svojot monitoring izve{taj }e p~enica, voop{to - poobemen i pokonkugi oceni kako delumno zavr{eni, bidej} renten zemjodelski-prehramben sektor.
i nemame golem napredok kaj mre`ata Kone~no, Evropskite pregovara~i }e nî
na smetkovodstveni podatoci i nemame pra{aat i kolku zemjodelci (fizi~ki i
zakon za dr`avna pomo{ (ne smetaj}i go pravni lica) ima vo Republika Makedokako relevanten ~lenot 31 od zakonot nija. Dokolku ne gi smetame pravnite
za zemjodelstvo i ruralen razvoj koj e lica kaj koi imame ~ista situacija,
op{t). Koga sme kaj zakonot za dr`avna mo`e da zaklu~ime deka Republika Mapomo{ vredno e da se napomene deka kedonija vo momentot ima 80,000 zemjoMakedonija ima postignato mnogu vo de- delci koi se zanimavaat isklu~ivo so
lot na direktnata finansiska pomo{ zemjodelska dejnost. Od niv, mnogu malku
i subvenciite koi mora da bidat na se registrirani i ottamu, }e mora da se
linija so tie na EU (so isklu~oci zara- iznajde na~in da se registriraat i osdi posebnite uslovi koi }e se utvrdat tatokot od zemjodelcite.
kaj sekoja zemja).
Sledej}i gi primerite na SloveKoga sme kaj finansiskata poddr{ka nija i Hrvatska, na{ata pozicija pred
vredno e da se naglasi faktot deka na- pregovorite (a {to ako bea denes?) }
jdobri uslovi se obezbeduvaat so jasni e mora da gi zeme predvid slednite
pra{awa: Konkurentniot kapacitet
na doma{nite proizvodi na lokalnite
i stranskite pazar, ruralniot razvoj i
za{titata na `ivotnata sredina i socijalnite aspekti na zemjodelstvoto.
Po prvoto pra{awe i polovi~no po
vtoroto, MZ[V i Vladata pravat napori
za zajaknuvawe koi se za pozdravuvawe i
treba da prodol`at i da gi zgolemat istite za da imame konkurentno zemjodelstvo i silni ruralni sredini.
Kaj tretoto pra{awe imame problem.
Po stapuvaweto vo EU, od 425.000 lu|e
koi se direktno ili indirektno povrzani so zemjodelstvoto i imaat prihodi
od nego po razli~ni osnovi (soglasno
posledniot zemjodelski popis), mnogu
malku }e mo`at da prodol`at so zemjodelstvo zaradi postoe~kite zakonski
normi koi nalagaat deka samo registrirani zemjodelci mo`at da vr{at zemjodelska dejnost (spored istoimeniot
zakon). Del od tie zemjodelci, soglasno
zakonot za zemjodelstvo i ruralen razoj
}e mo`at da imaat i dopolnitelna dejnost povrzana so zemjodelskiot imot,
ili, prosto ka`ano, cel den zemjodelec
a popladne elektri~ar, vodovodxija, ad-
Kaj Hrvatska, Evropskata Komisija, preku komesarkata Merien Fi{er Boel prenese najgolemi zabele{ki na faktot {to Hrvatska nema vospostaveno plate`na
agencija (tuka sme vo golema prednost kako dr`ava) i nevospostaveniot integriran administrativno kontrolen sistem (}e mora brzo da reagirame po ova
pra{awe ako sakame da napreduvame vo pregovorite). Dobro zavr{enti doma{ni
zada~i }e zna~at pove}e pari od EU za zemjodelcite od Makedonija. Slovenija, na
primer, vo edna isklu~itelno rigidna i nepopustliva, no i ekonomski izdr`ana
pozicija, uspea da dogovori zgolemuvawe na poddr{kata za da mo`e da dr`i
~ekor so toga{nite EU-15. Vrz osnova na ovoj fakt, taa vo 2007 godina be{e edinstvenata zemja od novite ~lenki ~ii zemjodelci ja primaa istata poddr{ka
kako zemjodelcite od starite EU-15.
vokat, profesor itn.
Evidentno e deka vo Makedonija,
pogolemiot del od lu|eto so zemjodelsto, samo popladne se zemjodelci i
spored postoe~kite zakoni nema da
mo`at da ja vr{at taa dejnost. Toa zna~i
deka mora da se promeni ~lenot 32 od
Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj (i da se preispita potrebata od
postoewe na Zakonot za vr{ewe zemjodelska dejnost) za da se ovozmo`i i
ovie lu|e da se obidat da se nosat so
pazarnite uslovi koi mu se nametnati
na zemjodelstvoto. Na zabele{kite
deka ovie lu|e imaat premali zemjodelski stopanstva za da opstanat, treba
da se odgovori so strukturni reformi
koi }e gi pottiknat da se zdru`uvaat
vo zemjodelski zadrugi za da postignat
ekonomii na obem (sledej}i go primerot
na Prvata lozarska kooperativa od Negotino i nejzinite ~lenovi i duri potoa da se ostavi pazarnata ekonomija
da go napravi svoeto.
Na krajot na krai{tata i so rascepkan i «nekonkurenten, kako {to e, zemjodelskiot e tret po golemina sektor
vo makedonskata ekonomija. Zatoa, ako
denes po~neme pregovori za pristapuvawe kon EU, denes mora da po~neme i
so zajaknuvawe na zemjodelstvoto. Utre
}e bide docna.
1 oktomvri - kraen rok za HACCP
KAMPAWA
ZDRAVA
HRANA i
Kampawa za site proizvoditeli na hrana od
`ivotinsko poteklo
HACCP informativna i edukativna kampawa, pod sloganot “Zdrava hrana i to~ka”, }e se sproveduva
vo Makedonija vo narednite {est
meseci. Taa e nameneta za site
proizvoditeli na hrana od `ivotinsko poteklo, posebno za onie koi
se u{te ne implementirale HACCP sistem vo svoite kompanii ili
se vo proces na implementacija.
“Predvideno e da se opfatat 120
do 150 kompanii, na koi }e im se pomogne edukativno i prakti~no da
gi vovedat ovie principi. Ne sme
naso~eni kon nivno sankcionirawe,
tuku sakame da im pomogneme da gi
TO^KA!
implementiraat ovie sistemi”,
veli Dejan Runtevski od Upravata
za veterinarstvo.
Preku kampawata, site kompanii
}e se educiraat i informiraat za
zakonskite obvrski i za potrebite
od voveduvawe HACCP. ]e se obu~at
proizvoditelite na hrana za toa
kakvi treba da bidat objektite i
kompletnata oprema za proizvodstvo. Taa }e sodr`i treninzi (seminari) so doma{ni i stranski eksperti, kako i poseti vo kompanii
so voveden HACCP sistem. Preku
negovoto voveduvawe, se sozdavaat
uslovi za proizvodstvo na bezbedna
hrana i }e se spre~at zdrastvenite
nepravilnosti.
Vo Makedonija, 40% od kompaniite rabotat spored HACCP sistemot, ostanatite 40% se vo faza na
voveduvawe, a 20% nemaat HACCP.
“Ovoj sistem e internacionalno
priznaen kako logi~na alatka za
adaptirawe na tradicionalnite
metodi na inspekcija vo sovremen
sistem za zdrava hrana. Toj e baziran na kontrola na rizikot”, velat od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
JULI 2009 | 19
Tehnologija i proizvodstvo GRADINARSTVO
SO STRU^NI SOVETI DO
USPE[NO PROIZVODSTVO
armerot Ebip Mustafa,
vo regionot na skopsko
Vizbegovo,
proizveduva
nad stotina toni domat, nad 200 toni zelka, okolu
30 toni piper i mnogu diwa. Ovoj
trieseti~etirigodi{en
zemjodelec, zaedno so svoite bra}a ortaci,
obrabotuva 6 hektari gradinarski
kulturi, pokrieni so desetmetarska
izraelska folija. Sekoj koren vo negovoto sredno kasno proizvodstvo dobiva voda po sistemot kapka po kapka,
a preku ovaa mre`a rastenijata dobivaat i kristalni |ubriva, odnosno
sredstva za za{tita. Rodot go prodava na kvanta{kite pazari ili pri otkup. “Kako gradinar koristam seme hibrid Nunhems, piper Kurtovska kapija
od semenskata ku}a Bursa sic, domat
Tundra F1. Blagodarenie na sovetite
od agronomite vo “Agrojunikom”, dobivam dobar kvalitet i mnogu kvantitet”, objasnuva Mustafa.
Zadovolstvo od koli~inite i
F
od kvalitetniot rod izrazuva i
Miroslav Grgi} od gorno Lisi~e,
skopsko. Toj proizveduva kompir,
domat, krastavici, piper, morkov.
“Celokupnata nova tehnologija ja
testiram vo mojot imot. Nekoga{ }
e zgre{am, no i uspevam vo namerite i planovite. Edinstven sum {to
proizveduva krastavici vo visoki
tuneli, so desetmetarski najloni
i so prozorci za provetruvawe na
plastenicite”, objasnuva Grgi}.
Voda crpi od bunar, dlabok 5 metri,
so kardanska pumpa i hidrociklonski filter. Osven toa, toj ima
rezerovar za rastvorawe |ubrivo
koe se aplicira preku sistemot za
navodnuvawe. “Kupiv siv refleksiven najlon koj se bori protiv insektite i gi reflektira son~evite
zraci. Imam ubav rod i sum blagodaren na novite tehnologii i na
prakti~nite soveti od agronomitesovetnici vo kompanijata “Agrojunikom”, veli ovoj zemjodelec.
Grgi} e zadovolen od rodot
i kvalitetot i od sistemot za navodnuvawe
Austin
NAVODNUVAWE
Podzemno
navodnuvawe
so sistemi
kapka po
kapka
ovr{inskoto postavuvawe
na sistemi za navodnuvawe
ne dava izedna~en priem
na voda zatoa {to sozdava xepovi od voda neposredno pod
rastenijata (toa e zaguba na vodata). Potoa, sozdava povr{insko
vla`newe na korata na zemjata koe
ja remeti samata zemjina struktura
i gi pridvi`uva korenite nagore, a
toa doveduva do legnuvawe na rastenijata. Zna~i, vodata i mikroelementite treba da se donesat vo
zonata na korenovite vlakna na periferniot korenov sistem, a ne do
glavnite korenovi `ili. Poradi ova,
sozdadena e najnova tehnologija za
navodnuvawe-podzemno navodnuvawe
kapka po kapka. Samiot na~in na vkopuvawe doveduva do eliminacija na
opasnosta od povreda na sistemiot
od korenovite `ili.
P
Prednosti:
Rastenieto ne do`ivuva voden stres;
Izedna~en priem na voda i
prehrana vo zona na osmotska absorbcija;
Mnogu poniska potro{uva~ka
na voda, prehrana i energija
(30-40% za{teda) i za{teda
vo rabotna sila (do 60%);
Ramnomerno {irewe na emitiranata voda vo site 4
pravci do sledniot emiter
(nema xepovi od voda);
So~uvana povr{inska struktura na zemjata (nema povr{insko isparuvawe i raspukuvawe);
Suvata povr{ina na zemjata
ja namaluva pojavata na ple-
vel i verojatnosta od bolesti na rastenijata poradi
vlaga;
Nema opasnost od visoki i
niski temperaturi;
Mo`e nepre~eno da se raboti
bez opasnost od fizi~ko
o{tetuvawe na sistemot;
Se namaluva opasnosta od
kra`ba.
Dopolnitelna vrednost i biten faktor za edinstvenost na
sistemite e sistemot za avtomatki
monitoring, analiza i presmetka
na vla`nosta i |ubrivoto vo zemjata, {to kombinirano so sistemot
za avtomatska prehrana i navodnuvawe dava high-tech sistem. Toj
menuva tim na eksperti, laboratorii i izvr{iteli, {to doveduva
so minimalen tro{ok da dobivate
maksimalni prinosi po najdobrite
svetski standardi.
Vkopuvawe
na sistemot
So vkopuvawe dobivame
dvi`ewe na vodata vo 4 pravci
Tipi~en sistem za navodnuvawe
kapka po kapka
Jonh Deere Water Tehnologies TTape® sistemot gi ima slednive
prednosti:
Mo`e da se postavi i na povr{ina i da se vkopa vo zemjata
Zgolemuvawe na kvalitetot
na po~vata i na produktite
Namaluvawe na potro{uva~kata na voda
Pomal tro{ok na energija
Za{teda pri ishrana na rastenijata
Mal pritisok na rabota
(0,56 bari)
Garancija 30 godini
1. Pumpa
2. Ventil za vozduh
3. Sigurnosen ventil
4. Mera~ na nivo na voda
5. Pumpa za fertigacija
6. Injekcija na hlorin
7. Rezervoari za filtrirawe
8. Ventil za regulacija i stabilnost
9. Glaven dovod
10. Zonski ventil
11. Vtorostepen dovod
12. Konektor na trakata
13. Traka
JULI 2009 | 23
Jonatan Raz, ekspert za navodnuvawe RAZGOVOR
Vodata e SKAP RESURS
Pi{uva:
Todor Stoj~evski
Jonatan Raz, agronom od Izrael, e regionalen pretstavnik na kompanijata “Netafim” vo Evropa. Kako
{to objasnuva toj, negova rabota e da dade celosna
tehni~ka poddr{ka na farmerite koi kupile tehnologija za navodnuvawe od ovaa kompanija
1. Kako se odnesuvate kon
farmerite - dali samo imate
biznis relacii ili im davate
celosna stru~na poddr{ka pri
nivnata rabota?
- Na{a rabota e da gi razmenuvame
iskustvata za navodnuvawe vo Evropa.
Jas sum odgovoren za agro-marketing
aktivnostite, odnosno ja pomagam
proda`bata na na{ite sistemi so
tehni~ka poddr{ka na proizvoditelite. Koristime agronomski alatki konsultacii, soveti za po~va, za voda,
za programi za navodnuvawe i fertigacija za da se zgolemi proda`bata.
Po proda`bata, stanuvame partneri
so zemjodelcite i gi sledime vo nivniot razvoj. Vsu{nost, mu davame kompletno re{enie na farmerot.
2. Vodata e i }e bide u{te pogolem problem za zemjode- lcite.
Kako da se re{i toj nedostig?
- Osven nedostig na voda, se pove}
e }e se soo~uvame so visoka cena na
istata koja u{te pove}e }e se zgolemuva. Zatoa, sistemite kapka po
kapka se idninata. Farmerite mora
da vnimavaat na potro{uva~kata
na voda. Treba da vodat smetka i
za okolinata, da ne gi zagaduvaat
podzemnite vodi. Isto taka, poradi
toa {to profitabilnosta na farmerite odi nadolu, a so toa i nivnite prinosi, mora da pomagame tie
da se snajdat vo ovaa situacija i da
gi dr`ime vo vistinska kondicija,
da gi nau~ime kako da se soo~at so
problemite koi nadoa|aat. Farmerite treba da kupat oprema so
visok kvalitet koja }e garantira
dolgotrajnost od 15 do 20 godini i
pove}e. Vsu{nost, edna investicija
da trae do krajot na eksploatacijata na ovo{tarnikot(nasadot). So
investicija vo vakov sistem kapka
po kapka se dobiva najvisokata
vrednost za parite {to farmerot
gi vlo`il. Potoa, nie proizveduvame kapalki koi sami go reguliraat
pritisokot, a so toa gi nadminuvaat
site visinski razliki na terenot.
Garantirame deka na sekoja to~ka
vo nasadot bez ogled na terenot }e
se donese ista koli~ina voda. Kako
firma proizveduvame kapalki koi
rabotat so mal protok od 0,4 litri
na ~as. Toa garantira rastenijata
da dobivaat voda vo optimalen vremenski period. Od druga strana, se
tro{i pomala energija. Isto taka,
imame razvieno metod za navodnuvawe bez da se ispira vodata vo podolnite sloevi, tuku samo da se zadr`i
vo korenoviot sistem. Nie {tedime
voda, pari, |ubrivo, a go zgolemuvame kvalitetot i kvantitetot. Imame
kontrolni i monitoring sistemi za
navodnuvawe vo kontekst so programata {to ja planira zemjodelecot.
3. [to treba da napravi dr`avata da ja za{titi vodata i kako farmerite da se odnesuvaat
kon ovoj resurs?
nea. Vo Izrael, samo bunarot e va{,
dodeka vodata vnatre e na dr`avata
i Vie pla}ate za koristewe na vodata. Isto taka, ulogata na farmerite
e mnogu va`na oti i tie treba da razberat deka vodata e premnogu skapa
alatka i deka mora da ja koristat na
pameten na~in. Dokolku farmerot
koristi precizen sistem kapka po
kapka mo`e da go kontrolira vo sekoe vreme rasporeduvaweto na vodata i hranlivite materii. Toa se
pravi so precizno upravuvawe kako,
koga i kolku da se navodnuva i na koja
dlabo~ina da se targetira vodata.
Pri sporedbata na sistemot kapka
po kapka so navodnuvawe so poplavuvawe, mo`e da se vidat efektite od
negovata za{teda, koja {to mo`e da
se dvi`i od 50% do 90%.
Zemjodelstvoto e vid industrija
kade mo`e da se kontrolira procesot na proizvodstvo. Nasproti ova,
vo moeto dolgogodi{no iskustvo sum
videl i farmeri koi nekontrolirano, stihijno i bez nikakva programa,
navodnuvaat i na|ubruvaat.
4. Kako da se ubedat zemjodelcite vo potrebata od za{teda
i kontrolirana upotreba na
vodata?
- Najdobar na~in za ubeduvawe e da
se vidi kako rabotat najuspe{nite
farmeri. Moeto iskustvo veli deka
farmerite u~at od drugite uspe{ni
farmeri. Se nadevam deka }e najdete
vreme da vi gi poka`eme na{ite
uspe{ni proekti vo Makedonija.
- Kako dr`ava, treba da napravite analiza na toa so kolku voda
raspolagate i kakvi potrebi od voda
imate.
Potoa,
analiza kakva }e
Vodata vo Izrael e na
bide situacijata
dr`avata i korisnicso vodata i {to
ite pla}aat za nejzino
sakate da napravkoristewe, bez razlika
ite vo zemjodel{to taa se nao|a vo
stvoto. Vsu{nost,
nivnite bunari
toa e balans, a
vodata e resurs
koj mora dobro da
se menaxira. Mora
da se sfati deka
vodata e nacionalno bogatstvo
i dr`avata treba
da raspolaga so
JULI 2009 | 25
NAVODNUVAWE Metodi za utvrduvawe vreme i koli~estvo voda za zalevawe
Prakti~no, ednostavno,
brzo i to~no zalevawe
NAJVA@NI OSOBINI KOI TREBA
DA GI POSEDUVA EDEN METOD ZA
OPREDELUVAWE NA VREMETO I
POTREBNOTO KOLI^ESTVO VODA
ZA ZALEVAWE SE PRAKTI^NOSTA,
EDNOSTAVNOSTA, BRZINATA I
TO^NOTO OPREDELUVAWE
glavnata korenova
masa. Za gradinarDa se opredelat vremeto ski i poledelski
i koli~estvo voda kulturi do 60
santimetri, a za
ovo{ni nasadi i
Pi{uvaat:
loza od 80 do 100 santimetri. Vo prakProf. d-r Ordan ^ukaliev
tikata na navodnuvaweto, metodite za
Ass. d-r Vjekoslav Tanaskovi}
opredeluvawe na vremeto na zalevawe
so sledewe na vla`nosta na po~vata
Vo Makedonija mnogu retka e prak- se delat na:
tikata da se koristat metodi za ut• metodi koi se baziraat na zemawe
vrduvawe na vremeto i potrebnoto
po~vena proba (metod na dopir so
koli~estvo voda za zalevawe. Ili,
raka, metod na su{ewe na probite
dokolku se upotrebuvaat, naj~esto se
od po~va vo su{nica od 105 stepeni
ednostavni i delumno se primenuvacelziusovi, su{ewe so infracrveat. Najva`ni osobini koi treba da gi
ni zraci, so paraffin i drugo)
poseduva eden metod za opredeluvawe
• metodi za direktno merewe i o~itna vremeto i potrebnoto koli~estvo
uvawe na vla`nosta vo po~vata
voda za zalevawe se prakti~nosta,
(elektrometriski, neutronski, tenednostavnosta, brzinata i to~noto
ziometarski metodi..)
opredeluvawe. Toa mo`e da se izvr{i
so nekolku metodi:
• sledewe na vlagata vo po~vata
• spored kriti~nite fazi na razvoj na
kulturata
• spored nadvore{nite (morfolo{ki)
promeni na kulturata
• spored vnatre{nite (fiziolo{ki)
pokazateli na kulturata
• zaliven re`im spored turnusi
• spored dnevnata potro{uva~ka na
voda (dneven bilans) i drugi metodi...
1. Opredeluvawe na vremeto za zalevawe so sledewe na vla`nosta na
po~vata - postojat razli~ni na~ini za
opredeluvawe na vlagata vo po~vata,
po~nuvaj}i od najednostavni, no pomalku to~ni, koi ne barat nikakva aparatura ili oprema (metod na dopir so
raka), pa do najsovremeni metodi, koi
baraat skapi aparati i oprema. Sledeweto na vlagata treba da se odviva na dlabo~ina do kade {to se nao|a
26 | MOJA ZEMJA
2. Opredeluvawe na vremeto na
zalevawe spored kriti~nite fazi na
razvoj na kulturata - ovoj metod se bazira na faktot deka sekoja kultura i
pokraj toa {to ima potreba od lesnodostapna voda vo vegetacijata, sepak,
vo kriti~nite fazi na rast i razvoj
na kulturata, dokolku nema lesnodostapna voda, mo`e mnogu silno da se
odrazi na prinosot od kulturata. Kaj
gradinarskite kulturi, najkriti~ni
se po~etnite fazi na rast (period na
rasad) i se prepora~uva redovno zalevawe, no ne ~esto za da ne se izdol`i
rasadot. Podobro e toa da se pravi
poretko, no so dovolno koli~estvo
voda za da se navla`ni celiot sloj
vo koj se razviva korenoviot sistem.
Naj~esto se prepora~uva zalevawe so
koli~estvo od 5 do 20 litri na metar
kvadraten (na 2 do 7 dena, vo zavisnost
od starosta na rasadot, negovata gole-
mina i gustina, nadvore{ nite uslovi).
Po rasaduvaweto, kriti~ni periodi
se periodot vedna{ po rasaduvaweto.
Sledni se fazite na po~etno cvetawe,
masovno cvetawe, po~etno i masovno
zreewe. Kaj ovo{kite kriti~ni se fazite pred i posle cvetawe, intenizvno obrazuvawe listovi, obrazuvawe
letorasti, plodovi i intenziven rast
na plodovite. Sepak, potrebno e ovie
zalevawa da se prilagoduvat kon klimatskite uslovi i po~vata.
3. Vreme na zalevawe spored
nadvore{nite (morfolo{ki) promeni na kulturata - se vr{i na baza
na sledewe na promenata na bojata
na listovite i turgurot na listovite. Kaj ednogodi{nite kulturi, ovoj
metod e poprakti~en vo sporedba so
pove}egodi{nite kulturi. Poznato e
deka listovite od ovo{kite, pri nedostatok od vlaga vo po~vata, crpat
vlaga od plodovite i drugite delovi
na rastenieto, taka {to mnogu te{ko
i docna se voo~uvaat nadvore{nite
promeni na nedostatokot od vlaga.
Zatoa, ovie morfolo{ki promeni kaj
ovo{kite ne mo`at da bidat osnova
za pravilen i racionalen re`im na
zalevawe. Isto taka, pri mnogu visoki
temperaturi vo najtoplite ~asovi od
denot, listovite kaj mnogu zemjodelski
kulturi poka`uvaat znaci na venewe,
no ne poradi nemawe voda, tuku poradi
biolo{kata sposobnost na rastenieto da se {titi od pregolemo isparuvawe. Poradi ovie nedostatoci, ovoj
metod ne treba da se koristi kaj pove}
egodi{nite kulturi. No, dokolku se
koristi, potrebno e vo me|uredovoto
rastojanie da se postavat rastenija
indikatori (p~enka, piperka, krastavica, domat), koi vedna{ manifestiraat nedostatok na vlaga, preku silno
intenzivna zelena boja {to uka`uva
deka rastenijata gi crpat svoite posledni rezervi voda.
4. Metod na zalevawe spored vnatre{ni fiziolo{ki pokazateli - kaj
ovoj metod, rastenieto ili del od
nego e indikator za opredeluvawe
na vremeto za zalevawe. Vsu{nost,
se zema del od rastenieto (naj~esto,
listot) i se vr{i analiza na koncentracijata na kleto~en sok (procent
na voda i na suva materija) ili se sledi smukatelnata sila na listovite.
Koncentracijata na kleto~niot sok
se opredeluva direktno na pole so
pomo{ na refraktometar, kolku {to e
mo`no po~esto (na 5-6 dena). Za merewe so ovoj aparat se prepora~uva zemawe list od sredinata na rastenieto, a merewata da se vr{at vo ranite
utrinski ~asovi. Smukatelnata sila
na listot (vodeniot potencijal za
listot) i na drugite delovi od rastenieto mo`at da se sledat so instrumentot pre{rn bomba (komora pod pritisok). Za pravilno rabotewe so nego,
potrebno e da se opredeli pri koja
smukatelna sila na listot, kolku vlaga ima vo po~vata. Slabost i kaj dvete
metodi e {to dobienite rezultati ne
mo`e da se koristat kaj druga kultura i po~va, a pozitivno e toa {to tie
mo`e da se koristat pove}e godini na
isto mesto i kaj ista kultura.
5. Opredeluvawe na vremeto na
zalevawe spored turnusi - turnusot e
vremenski period me|u dve zalevawa i
zavisi od kulturata, po~venite i klimatskite uslovi. Ovoj metod e prifatliv za za{titeni prostori (staklenici, plastenici), za aridni (suvi)
kraevi so pomali vrne`i. Vo podra~ja
so promenlivi klimatski uslovi, vo
koi vleguva i Makedonija, ovoj na~in na
opredeluvawe na vremeto za zalevawe
ne e mnogu prakti~en. Najprakti~en za
primena e vo letnite periodi koga imame mnogu mali vrne`i, koi nemaat golemo vlijanie na odnapred napravrenata
programa na zalevawe.
6. Opredeluvawe na vremeto i
koli~estvoto voda spored sekojdnevnata potro{uva~ka na voda (biok-
limatski metod) - ovoj metod e eden
od poednostavnite, a se bazira na
odnosot na potro{uva~kata na voda
za daden period i sumata na srednodnevni temperaturi za istiot period,
pri {to se dobiva bioklimatski koeficient. Imeno, na po~etokot na vegetacijata, po~vata se obezbeduva so
lesno dostapna voda. Potoa, so sekojdnevno sledewe na temperaturata i
na bioklimatskiot koeficient, se
sledi potro{uva~kata na lesnodostapna voda vo po~vata. Koga taa }e se
potro{i blizu dolnata granica na lesnodostapna voda, povtorno se zaleva.
Vrne`ite, se razbira, go odlo`uvaat
zalevaweto.
Vo sledniot broj na Moja
zemja ~itajte pove}e za opredeluvawe na vremeto i to~noto
koli~estvo na voda na zalevawe
i pravilna fertirigacija preku
sistem kapka po kapka so pomo{
na tenziometriskiot metod.
Poradi nefunkcionirawe na sistemot za navodnuvawe vo Debarsko PROBLEM
Zemjodelcite trpat
Pi{uva:
Kenan Mimidinoski
OGROMNI [TETI
ebarskoto pole i ova
leto nema da se navodnuva. [tetite na sistemot za navodnuvawe,
napraveni pred ~etiri godini, koga
be{e ukradena del od tehnikata na
pumpite vo glavnata stanica kaj Debarskoto Ezero, s# u{te ne se sanirani. Pretsedatelot na Zaednicata
za vodi vo ovoj grad, Abdul Koleci,
objasnuva deka ne se najdeni pari
za sanacija na sistemot so koj se
navodnuvaat pove}e od 600 hektari povr{ina. Za toa bile potrebni
pove}e od 180 iljadi evra, koi nitu
Ministerstvoto za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo, nitu
lokalnite vlasti dosega gi nemaat
obezbedeno. “Treba da se naglasi
faktot deka sistemot ima {teti i
vo odnos na kanalite za navodnuva-
D
we, iako se napraveni sanacii vo delot od kanalot”, objasnuva Koleci.
Poslednite nekolku godini, poradi nefunkcionirawe na sistemot, zemjodelcite imaat seriozni
zagubi i drasti~no opa|awe na prinosite. Za ovoj problem, veli Koleci, nekolku pati se zboruvalo i na
Sovetot na Debar, no zasega nema
re{enie.
Zemjodelcite gubat poradi su{ata
JULI 2009 | 27
PROBLEM ]e gi dobijat li zemjodelcite parite od pridonesite {to gi pla}ale vo SFRJ?!
Da se definira
minimum osnovica
Pi{uva:
Mirjana ^akarova
Sporni presmetkite
ZA OSTVARUVAWE
PRAVO NA PENZIJA
zmenite na Zakonot za
penzisko i invalidsko osiguruvawe, {to
stapija vo sila minatata godina, predizvikaa ogromno
nezadovolstvo kaj zemjodelcite.
Posebno se revoltirani onie
{to redovno pla}ale pridonesi
do 1990 godina, vo porane{na
Jugoslavija, a sega toa ne im se
priznava i avtomatski se bri{e.
Proizvoditelite baraat da im
se priznae toj period, odnosno
da im se vkalkulira vo presmetkata ili dr`avata da im gi vrati
parite. “Na postarite zemjodelci
treba da im se priznaat pla}awata na pridonesite vo porane{na
SFRJ. Tie, posebno sega, mnogu
te{ko `iveat, se ma~at, a ostvaruvaat mal prihod, nedovolen
za pokrivawe na penziskoto, invalidskoto i socijalnoto osiguruvawe”, veli Mitra Zafirova od
selo Ilovica.
I
28 | MOJA ZEMJA
odzemeni”, objasnuva Zafirova. I na
Stojan Cvetkov od strumi~koto selo
[tuka mu se izbri{ani 10 godini pri
presmetkata za plateni pridonesi iako redovno pla}al danok celi
20 godini (od 1978-ma do 1998-ma).
“Onie {to se zanimavaa so tutun,
pla}aa na dr`avata na godi{no nivo.
Sumata se presmetuva{e vrz osnova
na katastarski prihod. Postoeja
dve kategorii zemjodelci, prvata
so i nad 15 dekari zemja, a vtorata,
proizvoditeli koi imaat pomalku od
15 dekari. Prvite deset godini, do
1988-ma, pla}avme danok preku tutunot, po okolu 600 toga{ni germanski
marki. Potoa, vrz osnova na katastar,
pla}avme od raka, nekoi 300, nekoi
500, a nekoi 600 marki. Taka deset
godini. Sega velat, od 78 do 88 godina sme pla}ale malku. Tokmu tie
godini ni se odzemeni”, veli Cvetkov. Toj istaknuva deka ako dr`avata
toga{ barala pove}e, zemjodelcite
toa }e go po~ituvale. “Sega me teraat da pla}am po 300 evra (600 marki)
u{te deset godini, odnosno do 2011
godina koga }e dobijam starosna penzija. Prakti~no, treba da gi platam
site pari od 1998 godina dodeka stanam penzioner”, poso~uva Cvetkov i
dodava deka zemjodelcite tretirani
kako vtora kategorija, godi{no treba
da pla}aat po 300 do 400 marki. Toj e
deciden deka ako dr`avata ne im gi
smeta ovie godini na zemjodelcite,
toga{ treba da im gi vrati parite.
Da se zemat predvid
starosta i zdravjeto
Da se definira minimum osnovica
Za ovaa kategorija gra|ani, sugerira Zafirova, treba da se odredi nekoja minimalna suma {to bi
mo`ele da ja platat za da go ostvarat pravoto na penzija. Treba da se
zemat predvid i nivnata starost,
kako i zdravstvenata sostojba vo
koja se nao|aat, odnosno rabotnata
sposobnost. “Ovie godini bea krizni
i te{ki. Se slu~uvaa razni promeni
vo zakonite, vo zemjodelstvoto. Imam
tatko zemjodelec koj 20 godini, do
1998-ma, redovno pla}a{e pridonesi.
Potoa, poradi maliot prihod, a golemite dava~ki, mu se slu~uva{e da
zaostane so podmiruvawe na dolgovite. Sega, so izmenite na Zakonot, deset godini, od periodot pred tranzicijata, pred devedestite, ne mu se
presmetani vo sta`ot. Pridonesite
{to va`ele toga{, vo porane{na Jugoslavija, mu se pla teni, toj e osiguren zemjodelec, no 10 godini mu se
Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija ne se soglasuva so
izmenite na Zakonot i bara ot~et za
parite {to Upravata za javni prihodi gi pribirala od zemjodelcite, a
sega ne se priznavaat kako sta` za
penzionirawe. “Barame vo Zakonot da
se definira minimum osnovica od dve
ili tri godini. UJP treba da napravi
analiza vrz osnova na koja }e podnese
izve{taj za brojot na zemjodelci koi
redovno pla}ale danok. Istoto treba da go stori i Fondot za zdravstvo
zatoa {to i tamu del pla}ale po tri
do ~etiri godini. Ima slu~ai koi podmiruvale pridonesi po pet, {est godini od oasmostojuvaweto, no sega ve}
e ispolnuvaat starosna penzija, a ne
mo`at da dobijat. Dr`avata navistina
treba da im pomogne”, veli Kole Paskov
od Federacijata na farmeri. Spored
nego, so ovoj problem vo Strumi~ko se
soo~uvaat okolu 2.000 zemjodelci.
Pridonesite mora
da bidat plateni
Spored izmenite vo Zakonot
za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe, za pravo na starosna
penzija, vo penziski sta` se smeta
periodot od 1989 godina do denot
na podneseno barawe, koj period
treba da bide pokrien so platen
pridones. Toa zna~i deka ne mo`e
da se pla}a pridones samo do 15
godini, tuku, bidej}i se raboti za
zadol`itelno osiguruvawe, treba da se pokrie celiot period
do denot na podnesenoto barawe.
“^lenot 203 od postojniot zakon,
so koj vo sta` na osiguruvawe se
priznava{e i sta`ot navr{en spored Zakonot za starosno osiguruvawe na zemjodelcite, e izbri{an so
izmenite i od 01.01.2008 godina ve}
e ne se priznava vo sta` na osiguruvawe”, objasnuvaat od Fondot za
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Uslovite za ostvaruvawe
pravo na starosna i invalidska
penzija se isti kako i site drugi
osigurenici od zadol`itelnoto
osiguruvawe.
So pravo na starosna penzija se
steknuva osigurenik koj na denot
na podneseno barawe ima navr{eno
najmalku 15 godini penziski sta`
i vozrast od 64 godini (ma`) , odnosno 62 godini `ivot (`ena). Pri
ostvaruvawe na pravo na invalidska penzija, individualnite zemjodelci treba da gi ispolnuvaat
istite uslovi kako i ostanatite
osigurenici, odnosno da imaat
navr{en penziski sta` koj pokriva
najmalku edna tretina na periodot
od napolneti najmnogu 20 godini `ivot do denot na nastanuvawe na invalidnosta. No, dokolku
pri~inata za nastapuvawe na invalidnosta e povreda na rabota,
}e ostvarat pravo na invalidska
penzija bez ogled na dol`inata na
penziskiot sta`. “So ogled deka
iznosot na uplatata za pridonesot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe za individualnite zamjodelci e relativno mal vo sporedba so
drugite osigurenici, ne treba da
se zanemari faktot deka site tie
ostvaruvaat zakonska penzija vo
iznos mnogu pomal od najniskiot
iznos na penzija. No, so ogled deka
penziskoto osiguruvawe se bazira
na osnova na generaciska soli-
darnost, vo site slu~ai kade {to
iznosot na zakonskata penzija e pod
najniskiot iznos na penzija, im se
ispla}a najnizok iznos na penzija”,
velat od Fondot.
Soglasno Zakonot, so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe, se opfa}aat onie individualni zemjodelci koi se obvrznici
od danok na prihod od zemjodelska
dejnost i na koi vr{eweto zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe. Ovie osigurenici so li~na
rabota kako edinstveno zanimawe
obezbeduvaat osnovni sredstva za
`ivot. Individualnite zemjodelci
gi ostvaruvaat i pravata na starosna i invalidska penzija vo slu~aj na
smrt i semejna penzija za ~lenovite
na semejstvoto.
I na individualnite zemjodelci po osnov na vr{ewe dejnost
ovo{tarstvo, p~elarstvo, sto~arstvo, koi poseduvaat li~en imot
ili zemji{te pod zakup, im se utvrduva svojstvoto na osigurenik vo
Fondot.
Kako se utvrduva svojstvo osigurenik invidividualen zemjodelec?
Svojsvoto na osigurenik individualen zemjodelec se utvrduva
vrz osnova na dokazi za sopstvenost na imotot i steknuvawe
status na dano~en obvrznik koj
proizleguva od sopstvenosta po
osnov vr{ewe na zemjodelska dejnost kako osnovno zanimawe, Uverenie za dr`avjanstvo, Kopija od
li~na karta, Potvrda od Centrite
za vrabotuvawe deka liceto e evidentirano kako nevraboteno, Potvrda od Centralniot registar deka
liceto nema registrirano firma
na svoe ime, Dogovor za zakup na
zemji{te, Dogovor za kredit dokolku
liceto e opfateno so Proektot za
samovrabotuvawe so kreditirawe,
Potvrda od MVR za lica povratnici od grad vo selo ili lica povratnici od stranstvo vo R.M, kako
i Potvrda od MVR za `iveali{te
ili privremeno prestojuvali{te...,
poso~uvaat od Fondot.
Spored Fondot, od dokazite
proizleguva deka vr{eweto na ovaa
dejnost treba da se temeli na postojano vr{ewe zemjodelska dejnost
i ovaa kategorija na osigurenici
treba da ima postojano `iveali{te
ili prestojuvali{te vo mestoto
kade ja vr{i zemjodelskata dejnost,
vo neposredna blizina na gradot
kade i objektivno se obavuva. So Zakonot za penzisko invalidsko osiguruvawe svojstvoto na osigurenik se
vospostavuva vrz osnova na prijava
na osiguruvawe, {to vo soglasnost
so propisite od mati~na evidencija ja podnesuvaat individualnite
zemjodelci sami za sebe. Dokolku
ne podnesat prijava, svojstvoto na
osigurenik go utvrduva Fondot po
slu`bena dol`nost. Prakti~no,
ovaa kategorija osigurenici se
sami za sebe obvrznici za pla}awe
na pridonesot za penziskoto invalidskoto osiguruvawe.
JULI 2009 | 29
P^ELARSTVO Na p~elarnikot kaj debar~anecot Petrevski
Zdravjeto PRED SÉ!
Pi{uva: Kenan Mimidinovski
e}e vtora godina, debarskiot p~elar Bla`e Petrevski e vo konverzija za
organsko
proizvodstvo
na med. Vo petgodi{niot period,
kolku {to trae procesot na konverzija, veli toj, treba striktno
da se po~ituvaat napastvijata za
rabota so p~elarnikot, soglasno
dinami~niot plan za izvr{uvawe
na odredeni zada~i. Spored nego,
organskoto p~elarewe podrazbira celosno otfrlawe na site
sinteti~ki lekarstva, bez razlika
dali se proizvedeni na fluvolinatna ili amitrazna osnova, bidej}i se
{tetni za zdravjeto na lu|eto. Kako
alternativi na konvencionalnite
lekarstva mo`e da se upotrebuvaat mravjata kiselina, oksalnata
kiselina, mle~nata kiselina, pove}
e lekarski proizvodi kade {to osnoven recepiens e timolot (sam ili
vo kombinacija so drugi elementi).
Organskoto p~elarewe go prifatil od tri pri~ini:
a) da proizveduva zdrava hrana
koja }e odgovara na evropskite
standardi, a toa zna~i gri`a za
sebe, za mojata familija i za moite
potro{uva~i;
b) da sozdade povitalni i pozdravi p~eli, so pojak imunolo{ki
V
Ogromna nelojalna konkurencija
Eden od klu~nite problemi koi se javuva vo odnos na razvojot na proizvodstvoto na organskiot med e plasmanot. Spored Bla`e, ima ogromen pritisok
od nelojalnata konkurencija vo nasoka na plasmanot i ne dozvoluva organskiot med da ja postigne svojata realna cena na pazarot. Sepak, Petrevski svojot med go prodava po najniska cena od 300 denari po kilogram. “Niskata kupovna mo} go pravi svoeto, bidej}i lu|eto se opredeluvaat da kupat
poevtin med, bez da znaat detali za kvalitetot. Seto ovaa {to se slu~uva
na pazarot, negativno vlijae vo razvojot na proizvodstvoto na organskiot
med vo Makedonija”, objasnuva ovoj p~elar. Komentiraj}i go kvalitetot na
organski med. Petrevski objasnuva deka debarskiot med e polimorfen (livadski i kosten med). Toj e pobogat so polenovi zrnca koi davaat poseben
karakteristi~en miris. Zasega, proizvodstvoto na organskiot med po sandak e me|u 20 do 30 kilogrami.
sistem koi uspe{no }e se borat so
bolesti i napasnici
v) da dobie sertifikat, koj bi
bil kruna na seto dolgogodi{no
rabotewe so p~elite.
Petrevski so p~elarewe po~nal
u{te mnogu mlad, prodol`uvaj}i
ja semejnata tradicija. Negoviot
p~elarnik se nao|a vo mesnosta
[piqe, vo blizina na makedonsko-albanskata granica, po te~enieto na
rekata Crn Drim. “Na{eto semejstvo
postojano imalo p~elni sandaci vo
selo Elevci. Taka be{e i po na{eto
doa|awe vo Debar. P~elite gi zasakav od mojata mladost i so niv se
Eden od osnovnite parametri za uspe{no p~elarewe e proizvodstvoto
PETREVSKI
i zamenata na matici.
E EDEN OD
“Niv gi proizveduva
OSNOVA^ITE NA
vo period koga prP^ELARSKOTO
irodata e najbogata
ZDRU@ENIE
so polen i nektar, po
“MATICA”
sistemot “Jenter i Dulital”, kako i dvojno presaduvawe - isklu~ivo za svoi
potrebi. Ispituvawata {to
se napraveni na p~elite
poka`aa deka ~istotata na
rasata APIS MELIFERA MAKEDONIKA e 97.4%.
30 | MOJA ZEMJA
dru`am postojano”, podvlekuva Petrevski.
Denes ima nad 100 p~elni sandaci i nastojuva da gi zgolemi. Veli
deka ovoj region ima prekrasni
uslovi za proizvodstvo na organska
hrana, vklu~uvaj}i go i proizvodstvoto na organski med. Petrevski, so
svoeto iskustvo, e uspe{en predava~ na mnogu sovetuvawa vo zemjava
i stranstvo, pred se, vo Albanija
i Bugarija. Spored nego, mnogu e
va`no Vladata preku Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo da prodol`i da dava
subvencii vo p~elarstvoto.
Da se opredelat vremeto
i koli~estvo voda
Josip Lon~ar od Blejovar, Hrvatska NOVOST
SO MED PROTIV
SVINSKI GRIP
vinskiot grip (ili virusot
H1N1) e nov oblik na grip za
koj, se u{te, ne e proizvedena vakcina. Postoe~kite
antivirusni lekovi, koi se davaat
vo slu~aj na zaboluvawe, mo`e da pomognat vo smaluvawe na siptomite
na gripot. Ne se prepora~uva zemawe
na ovie lekovi dodeka opasnosta od
zaraza ne e vistinska i golema. No,
za da se za{titime treba da se konzumira med vo pogolemi koli~ini,
prepora~uva d-r Josip Lon~ar od
Bjelovar, Hrvatska, ~len na hrvatskiot p~elarski sojuz. Pokraj mnogu
brojnite svojstva, medot ima antivirusno dejstvo i zatoa se prepora~uva
kako preventivna merka i za svinskiot grip. Kaj pravilno i umereno
konzumirawe se podobruva kondicijata na organizmot i drasti~no se
S
namaluva rizikot od zaboluvawe. Ako
~ovek zabole od svinski grip, a prethodno konzumiral med, mnogu podobro }e gi prebrodi posledicite.
Spored Lon~ar, dnevnata koli~ina
med koj treba da se vnese e gram na
sekoj kilogram telesna te`ina.
“Dokolku edna supena la`ica e
ekvivalentna na 20 grama med, zna~i
deka ~ovek od 80 kilogrami, treba
dnevno da zema po 4 la`ici med”,
veli Lon~ar. Medot, spored nego, najpravilno e da se zema so jadewe i da
se dr`i 5 do 10 minuti v usta.
Dokolku se zabole od gripot, doktorot prepora~uva da se zeme provaren med. Na litar ladna voda da se zemat 3 -4 la`ici med. Koga rastvorot
}e zovrie okolu tri minuti, mo`e da
se stavi i zelen ~aj za podobruawe
na vkusot. So redovnata konzumacija
na med, vsu{nost, se razvivaat antialergiskite svojstva na organizmot
tokmu na bilkite koi ne opkru`uvaat
i zatoa, va`en e lokalniot med.
Zimber Bajraktari, Kosovo
Konzumirajte med
kako preventiva
P^ELARSTVO
P^ELAR na godinata
Pi{uva:
Nakil Elezi,
menaxer za ~lenstvo vo FFRM
Bajraktari sorabotuva so p~elari od Makedonija,preku
FFRM. Negovoto zdru`enie “Polen” se zbratimi so
zdru`enieto “Polen” od Tearce.
P~elarite se ofajdija od neaktiviranata industrija vo Kosovska Mitrovica zatoa {to vozduhot ne e kontaminiran kako {to
bil pred vojnata. Brjot na p~elari vo ovaa op{tina s# pove}e se
zgolemuva. Najdobriot p~elar na godinata za Kosovo (nagrada dodelena od Ministerstvoto za zemjodelstvo), Zimber Bajraktari,
svojot biznis go po~nal so 14 p~elni semejstva. Deneska ima 140
p~elni semejstva. “Imam mnogu p~elni semejstva na mojata farma
vo seloto Fra{er, Mitrovica, kade {to rabotam i s# u{te u~am za
p~elite. Dobiv i 7.200 evra subvencii od Ministerstvoto za da go
unapredam, zgolemam i kompletiram p~elarnikot “APIMEDICA”,
objasnuva Bajraktari. Toj e pretsedatel na zdru`enieto na p~elari
“Polen” i e ~len na Sojuzot na p~elari na Kosovo. Roden e vo Klina (Skenderaj), a raboti i
`ivee vo Kosovska MitroviRabotata se
ca. Toj e redoven pretstavnagraduva
nik na me|unarodnite saemi
za p~elarstvo vo Mitrovica
i vo Pri{tina. Dobil mnogu
nagradi i priznanija za svoeto uspe{no p~elarewe.
JULI 2009 | 31
OVO[TARSTVO
Investicija koja brzo se ispla}a
So mre`a protiv negativnite
UV son~evi zraci
MUL^IRAWETO VO OVO[TARNIKOT I MRE@ATA
NAD DRVCATA TREBA DA GI UBLA@AT [TETITE
OD UV ZRA^EWETO NA SONCETO VRZ RODNITE
SORTI VI[NI, KAPINI I MALINI
Sedum dekari kapina vo krivopalane~koto selo Psa~a, op{tina
Rankovce, se pokrieni so mre`a za
za{tita od negativnite UV son~evi
zraci. Prethodno, objasnuva Slavica
Spasovska, upravitel na Dru{tvoto
so ograni~ena odgovornost “Vilamet”, imalo ogromni zagubi vo rodot poradi negativnite zra~ewa.
“Neophodno be{e da se stavi mre`a
oti vo fazata na zreewe se su{ea
plodovite i rodnite lastari. Vo
avgust, koga }e se oformi plodot,
toj po~nuva da se su{i. So toa,
gubevme okolu 50 do 60% od rodot.
Od druga strana, ona {to prirodno
e zasen~eno od zelenata lisna masa,
ima dobri sortni odliki”, veli Spasovska. Na ovo{tarnikot se zasadeni malina od sortata “vilamet”,
kako i kapina od sortite “~a~anska
bestrna” i “tonfri”.
UV zra~eweto predizvikuvalo
ogromna {teta na ovoj ovo{tarnik
vo poslednite tri godini. Zatoa,
mre`ata e postavena vedna{ po
po~nuvaweto na rizikot od ovie
zra~ewe koi mu {tetat na rastenieto i na plodot vo site fenofazi:
cvetawe, porast, oformuvawe i zreewe. Investicijata e 13 denari za
kvadraten metar. Vo sledniot period treba da se pokrijat u{te ostanatite osum hektari so vi{na,
kapina i malina. Sepak, velat od ovoj
ovo{tarnik, vlo`enoto treba da se
Se bere malinata, a se
o~ekuva i kapinata
32 | MOJA ZEMJA
Za vreme na na{iot prestoj,
vo ovo{tarnikot se
mul~ira{e. Kako {to objasni
Dav~ev, profesor po mehanizacija od Fakultetot za
zemjodelski nauki i hrana,
mul~iraweto se pravi nonstop. So nego, veli toj, zemjata ne se ora nitu se prevrtuva, tuku se za{teduvaat
ma{inski ~asovi, nafta i
pari, bidej}i stanuva zbor za
ekonomi~na merka. “Trevata
dr`i vlaga. Taa se humificira, se zbogatuva so organski
materii i hranlivite materii ostanuvaat vo samiot
nasad”, veli profesorot.
Spored nego, mul~iraweto i
mre`ata treba da gi ubla`at
{tetite od UV zra~eweto.
vrati slednata godina, a potoa ostanuva zarabotkata.
Na ovo{tarnikot rabotat trojca
postojani i nekolku sezonski rabotnici za vreme na berba. Malinata se
bere mesec dena, do sredinata na ovoj
mesec, a kapinata po~nuva so berba
od avgust. Prinosot, spored Spasovska, bi trebalo da bide okolu dva
do tri tona po hektar. Plasmanot na
rodot ve}e e obezbeden i ovo{jeto
odi za prerabotka i za roluvawe
na doma{niot pazar. “Ovie ovo{ni
kulturi malku se zastapeni vo zemjava i zatoa se barani na pazarot i
lesno se nao|a kupuva~”, veli @ivko
Dav~ev, profesor na Fakultetot za
zemjodelski nauki i hrana.
Spasovska u~estvuva vo celokupnata rabota na ovo{tarnikot.
Pi{uva:
Todor Stoj~evski
I {e{irot {titi
od UV zraci
Ekspertite baraat aktivnostite za za{tita od elementarni nepogodi, kako
{to se grad i UV zra~ewe, da
bidat prioritetni merki vo
dr`avnata Programa za ruralen razvoj i vo Programata
za direktna poddr{ka
vo zemjodelstvoto.
Gi presaduva uni{tenite ovo{ki,
gi okopuva mladite drvca, ja vpikuva rodnata malina okolu `icata
i ja vrzuva. Ja otstranuva trevata
i go sobira plodot. “I rakata na
berba se opredeluva spored UV
zra~eweto. Koga vremeto e toplo
i sparno, so golemo UV zra~ewe,
toga{ doa|a do prisilno zreewe i
plodovite mora da se berat. No, za
`al, gi nemaat svoite vistinski
pomolo{ki svojstva, kako {to se
vkus, miris i odnos me|u {e}erot i
kiselinite”, objasnuva Dav~ev.
Vertikalen sistem na odgleduvawe jagodi spored promotorot Nikola Mileti} OVO[TARSTVO
Rodot zavisi od
kvalitetniot
saden materijal
Vo proizvodstvoto na jagodite va`i
edno ekonomsko pravilo: kolku pove}e
se vlo`uva, tolku pove}e se dobiva, veli
Nikola Mileti}.
Vlo`ete vo dobar materijal
Vreme na sadewe
Vo vertikalniot sistem na odgleduvawe jagodi, vo kontinentalniot
del, jagodite se sadat od 25 ovoj mesec
do 15 avgust. Ne{to podocna vo toplite ju`ni predeli, a po {est do sedum
sedmici go imame prviot esenski rod.
Berbata trae okolu 30 dena.
Izbor na saden materijal
Kvaliteten, sortno ~ist i zdravstveno ispraven saden materijal e osnovniot uslov za uspe{no proizvodstvo
na jagodi. Kaj sistemot na vertikalno
odgleduvawe, kade {to imame dve berbi godi{no, neophodno e da se sadat najkvalitetnite frigo-sadnici,
klasa + (plus), {to podrazbira vo
gajbi~kata da se nao|aat 200 do 400
frigo-sadnici. Vo bliska idnina, za
sadewe }e se koristat najkvalitetnite frigo “tray” sadnici za da se zgolemi prinosot.
Podgotovka za sadewe
Neposredno pred samoto sadewe,
treba da se izvr{at slednite podgotovki:
• 2/3 od sadovite za odgleduvawe jagodi da se napolnat so supstrat, bez nikakvo nabivawe i dobro da se poleat
so voda, vo nekolku navrati;
• po mo`nost, da se odbere mesto za sadewe vo zavetrina i nadvor od dofatot na sonceto;
• da se podgotvat dovolen broj masi,
no`ici, sadovi za rastvor na fungicidi za dezinfekcija, fin tu{ za zalevawe, higienski rakavici...;
• da se podgotvi pogolema prostirka
(folija) za stavawe na zasadenite
saksii;
• da se podgotvat dovolen broj rabotnici za sadewe, dobro da se obu~at
pred samoto sadewe i da im se dade
konkretna zada~a.
Tehnika na sadewe
Najdobar priem na sadnicite se
postignuva dokolku tie, vedna{ po
vadeweto od ladilnikot, a po odmrznuvaweto (24 ~asa) se zasadat vo saksija (vo rok od 48 ~asa od po~etokot
na sadeweto). Samata tehnika podrazbira stavawe na sadnicite na odredena dlabo~ina, pravilen raspored na
korenot vo supstratot (bez podvieni
`ili~ki) i nivno doveduvawe vo kontakt so supstratot, bez vozdu{ni xebovi. Korenot na frigo-sadnicata, so
ostri i dezinficirani sadnici, se
skratuva za 1/3 i potoa sadnicite kompletno se potopuvaat vo rastvorot so
fungicidi, po preporaka na stru~ni
lica.
Sadnicite koi se zasaduvaat plitko zaostanuvaat vo razvojot ili
doa|a do nivno propa|awe. Isto taka,
sadnicite koi slabo se zacvrsteni, odnosno se ostaveni so vozdu{en
prostor vo zonata na korenot, glavno,
propa|aat ili poslabo rastat. Mnogu
va`no e site `ili na korenot, vertikalno, da bidat ispraveni i naso~eni
kon dnoto na sadot, bez da se svitkuvaat i da nemaat nikakov kontakt so
yidot na sadot. Po sadeweto, saksiite se stavaat na prostirkata, koja se
nao|a na son~evo mesto. Potoa, naredeni edna do druga, vedna{ se zalevaat so voda.
Va`no: Da ne se tapka supstratot
premnogu, bidej}i so toa se smaluva
negoviot kapacitet za voda i vozduh.
Bilkite mora dobro da gi povrzeme so
supstratot. Prakti~no, toa zna~i da
se zbie supstratot okolu sekoja sadnica, a centralniot del vo saksijata,
samo blago da go potapkame.
~asa po zao|awe na sonceto). Nekolku
dena pred vnesuvaweto na saksiite vo
plastenicite, potrebno e preventivno tretirawe so bakaren preparat,
kako i prvata folijarna prihrana so
startni folijarni |ubriva (zgolemena koncentracija na fosfor) za podobro da se vkorenat.
Vnes i ni`ewe na saksiite
Pred da se vnesat saksiite vo plastenicite, neophodno e da se postavat
site stolbovi-nosa~i na edno mesto.
Prakti~no, najednostavnoto vnesuvawe na saksiite e na mini-platform,
koi se postaveni na ra~na koli~ka. Se
vnesuvaat po devet saksii, koi se stavaat do stolbovite. Neophodno e da se
obezbedi dovolen broj rabotnici za
da se vnesat i nani`at pove}e saksii
vo najkratok vremenski period. Dvajca
rabotnici se dovolnio za ni`ewe na
eden stolb. Pred vnesuvawe vo plastenikot, saksiite dobro da se nalijat so voda.
Va`no: Po spu{taweto na saksiite pokraj sekoj stolb, neophodno e
supstratot dobro da se zbie okolu
nego, za podocna vodata (prihranata)
da ne bega pokraj stolbot. Potrebno
e site nizi koi se nani`ani toj den,
sledniot da se potopat so voda preku
sistemot kapka po kapka. Dokolku e
son~ev i topol den, mora da se izbegnuva ni`eweto na saksii vo sredniot
del od denot za da ne dojde do temperaturen {ok.
Nega po sadewe (pred vnesuvawe
vo plastenik)
Po sadeweto, saksiite ostanuvaat
na otvoreno pole, sedum do deset dena
(maksimalno 15 dena) za poramnomeren
priem, porast, kako i da se izbegnat
visokite temperaturi vo plastenicite. Zasadenite jagodi sekojdnevno se
zalevaat vo ~ista voda, so fin mlaz,
vo ranite utrinski ~asovi (2-3 ~asa po
izgrevawe na sonceto) i, po potreba,
vo docnite popladnevni ~asovi (2-3
JULI 2009 | 33
OVO[TARSTVO
Nadnaslov
Diwata bara
visoki temperaturi
iwata e ednogodi{na
zelkasta bilka od semejstvoto tikvi. Ima dobro razvien i razgranet
koren, koj dostignuva dlabo~ina i
preku eden metar. Se pojavuva dvaesetina dena po niknuvaweto i se
vbrojuva vo granki od prv i vtor
stepen. Plodot na diwata mo`e
da bide te`ok od polovina do deset kilogrami. Po oblikot mo`at
da bidat mnogu razli~ni: dolgnavesti, mre`asti, ednobojni ili
pro{arani, so belo, `olto ili portokalovo meso, mirizlivi ili ne,
suvi ili vodeni, letni ili zimski...
Semeto e dolgnavesto, sli~no na
krastavicite, no e ne{to pokrupno, so zaoblen vrv i kraevi. Masata
na 1.000 semki e 30 do 35 grama, {to
zna~i deka vo kilogram semki ima od
30 do 35 iljadi. Vo povolni uslovi
niknuva od 5 do 8 denovi. So direktnata seidba, po hektar se tro{at
od 4 do 6 kilogrami seme. Koga bi
se proizveduvale od rasad, od 250
do 300 grama seme, bi bilo dovolno
za eden hektar. Vo eden plod diwata formira od 400 do 600 semki.
D
Uslovi za uspeh
Sekade kade {to uspeva lubenicata mo`e i diwata. Semeto niknuva od 14 do 16 stepeni celziusovi,
iako optimalna temperatura za
niknuvawe e od 25 do 30 stepeni.
Dokolku poradi niskite temperaturi vo zemjata ne nikne za 12 dena,
toga{ semkata se rasipuva. Mladite izniknati bilki stradaat na
temperatura od deset stepeni, a
so `ivotna aktivnost po~nuvaat
nad ovaa temperatura. Optimalna
temperatura za rast i razvoj na
diwata e do 25 do 30 stepeni. Taa
podnesuva ogromni toplini, kako
retko koja bilka i ne uginuva nitu
na 45 stepeni celziusovi. Smrtta
kaj bilkata nastapuva po koagulacijata na proteinite na 58 stepeni celziusovi. Vkupnata toplotna
suma vo tekot na vegetacijata, vo
zavisnost od sortata, treba da
bide od 2000 do 3500 stepeni celziusovi. Minimalna temperatura
34 | MOJA ZEMJA
za cvetawe e 18, a optimalna od 24
do 26 stepeni celziusovi. Diwata ne uspeva bez direktna son~eva
svetlina. Obla~no i proladno
vreme i pre~at, taka {to vo takvi
uslovi, dokolku se obezbedi toplina, a svetlosta ostane slaba, nema
da ima dobri rezultati. Za diwata,
neophodni se 1.200 ~asa direktno
son~evo osvetluvawe na bilkata
vo tekot na vegetaciskiot period.
Ranite sorti diwi i lubenici se
neutralni vo pogled na dnevnata
potreba od svetlina (fotoperiod), no sredno kasnite i kasnite
se po~ustvitelni. Diwata dobro
uspeva pri “suv” vozduh, na primer,
so relativna vla`nost od 60 do
70%. Zemjata treba da bide optimalno vla`na, iako diwata mo`e
da koristi i rezervi na vlaga od
zemji{teto koi ne se dostapni za
drugite bilki. Vo ovoj pogled, korenot na diwata ima isklu~itelno
jaka mo} za vpivawe. No, vo su{nite
sezoni, diwata dava niski prinosi, zatoa {to pri nedostig na
vlaga opa|aat cvetovite, se su{at
zapo~natite plodovi, a se slu~uva
i pri rasteweto, da dobijat nepravilen oblik i ne postignuvaat
dobra te`ina. Zna~i, drasti~no
namalen prinos i lo{ kvalitet.
Dali diwata treba da se
navodenuva?
Navodnuvaweto e neophodna merka
pri negata vo su{nite sezoni. No,
treba da se bide pretpazliv so izborot na sistemot za navodnuvawe,
bidej}i orosuvaweto so ve{ta~ki
do`d ovozmo`uva {irewe na
plamenica koja mo`e da go
uni{ti celiot posev.
Zaradi toa, navodnuvaweto so brazdi e
edinstveno prifatlivo re{enie. Ako
diwata se odgleduva na me|uredovo
rastojanie od 2
metri, toga{ pri
prvoto navodnuvawe, dodeka bilkite
se mali, brazdata
treba da bide odale~ena 0.7 metri
od redot. Pri vtoroto navodnuvawe brazdata da bide na eden metar,
odnosno vo sredinata me|u dvata reda. Za tretoto navodnuvawe,
avtori od Bugarija prepora~uvaat
da se navodenuva po sredina na sekoe drugo pole, bidej}i toga{ lastarkite porasnale i kopaweto na
kanalite e ote`nato. Dol`inata
na kanalite treba da bide do 30
metri, {to zna~i da treba da se
predvidat i kanali ili cevki,
popre~no od pravecot na redovite
.
Podgotovka na zemji{te
za sadewe
Diwata
najdobro
uspeva
na
zemji{te so pribli`no neutralni
reakcii, no isto taka, dobro raste i na blago kiseli po~vi, do pH
5. Optimalnata kiselost na zemjata za diwata e pH 6-6,7. Najdobro
uspeva na dlaboki, humusni i strukturirani zemji{ta. Se |ubri so
{talsko |ubre, naesen, pred orawe,
od 40 do 60 toni po hektar, kako
i so mineralni, fosforni i kaliumovi |ubriva. Bogatstvoto na
zemji{teto i |ubreweto treba da
obezbedat 200 do 250 kilograma
fosfor na hektar, 100 do 150 kilograma kalium i 60 do 80 kilograma
azot vo nitraten ili amonija~en
oblik, pokraj toa od {talskoto
|ubre. Se {to va`i za |ubreweto lubenici se primenuva i kaj diwata.
Prihranuvaweto ne e prepora~livo.
Diwata
bara mnogu
sonce
80% od praskite se vo rosomanskiot atar OVO[TARSTVO
Dali diwata se odgleduva od
rasad?
Za rano proizvodstvo se odgleduva
diwa od rasad. Pritoa, treba da se
odbere i rana sorta. [to se odnesuva do proizvodstvoto na rasad,
se rasaduva od 35 do 40 dena starost na rasadot. Kalemeweto tuka
nema tolku izrazeni efekti. Inaku,
diwata se kalemi na tikva. Rasaduvaweto e isto kako i kaj site ostanati bilki od familijata tikvi
- se presaduva so zemja i `ili, t.e.
so zemja od saksija (pre~nik 10-12
santimetri). Me|urednoto rastojanie e dva metra, no vo redot mo`e
da se gajat pogusto, na sekoi 50
santimetri po edna bilka. Zna~i,
10.000 bilki po hektar. Za diwite
so isklu~itelno bujni lastari se
prepora~uva kvadratno sadewe od
120-150 h120-150 santimetri, odnosno 4.000 do 7.000 bilki po hektar.
Kako se {titi od bolesti?
Mnogu sorti se ~ustvitelni na
bolesta plamenica, antraknoza,
pepelnica, trule`, propa|awe na
bilkite po niknuvawe i po napadot
od glivici. Pokraj ovie, diwite gi
napa|aat i virusni bolesti, posebno viruz na mozaik na krastavicata.
Protiv glivi~nite bolesti, od koi
najopasni se plamenicata i pepelnicata, diwata se {titi so plodored, zapra{uvawe na semeto, navodnuvawe so brazdi, prskawe protiv
plamenica so sistemati~ni fungicidi i protiv pepelnica so sredstva na baza na sulfur. Od {tetnicite diwite gi napa|aat i larvite,
lisnite vo{ki, pol`avite, no retko
se javuva potreba od za{tita poradi toa {to {tetite ne se ekonomski zna~ajni. Zatoa, ostanuva
za{tita od plamenica i drugite
glivi~ni bolesti. Dokolku ne se
tretira na vreme, diwata ostanuva bez list, a so toa i bez plodovi.
Od praski `ivee
celo Rosoman
Proizvoditelite na praski baraat pomo{ za izvoz na evropskite pazari. “Gr~kata praska slobodno se izvezuva vo
Evropskata Unija, srpskata ima dogovor so Rusija za bescarinski uvoz, a samo makedonskata ~eka po terminalite i
skapuva so godini nanazad”, se `alat proizvoditelite
Pi{uva:
Svetlana Darudova
oran Delov od Rosoman, namesto ma{inski
tehni~ar, stanal farmer. Ovoj 34-godi{en zemjodelec poseduva 40 dekari praski.
Veli deka }e se osigura kako zemjodelec i zemjodelstvoto }e bide
negova profesija vo idnina. “Vo
Rosoman raboti samo edna kompanija, a ima preku ~etiri iljadi
`iteli. Nema vrabotuvawe i zatoa
se posvetuvam na praskite”, veli
ovoj mlad ~ovek.
Se odlu~il za praski bidej}i investicijata bila pomala otkolku
koga bi investiral vo lozje. Delov
s# u{te ne mo`e da se pofali so
toa kolku zarabotuva od nasadite
so praski. Prvo, poradi toa {to nemal nitu eden sloboden den vo godinata, a vtoro, bidej}i plasmanot
sekoga{ bil nesiguren. Deciden e
deka zemjodelcite, vsu{nost, ne ja
~uvstvuvaat krizata, oti postojano
se vo kriza. “Rabotime cela godina,
a pari zemame samo dva meseca. So
niv mora da pre`ivee semejstvoto
do slednata berba”, veli Delov.
Toj objasnuva deka pesticidite se
mnogu skapi, a ne se dovolno efektivni. “Ili se somnitelni ili bolestite kaj drvcata se pomoderni.
Tro{oci kolku saka{. Eden argat
~ini 800 denari dnevnica i dva
obroka. Toa ne se argati, tuku ortaci vo biznisot. Ne znaeme dali
}e gi vratime vlo`enite pari”,
se `ali Delov. Sepak toj i negovite sogra|ani se nadevaat deka }e
dojdat podobri denovi za praskite i za nivnite proizvoditeli.
G
Cena nad 30 denari e
rentabilna
Re~isi nema semejstvo vo Rosoman koe ne proizveduva praski.
Ovde nema nitu peda slobodna
zemja. Vo op{tinata so okolu ~etiri iljadi `iteli se proizveduvaat
80 otsto od praskite vo Makedonija. Denovive, nasadite tamu bukvalno se poslani so ova ovo{je. Vo tek
e proredot pri {to od pedesetina
plodovi na edno gran~e se ostavaat pet do {est ploda. Tie }e bidat
golemi, zdravi, so~ni i vkusni. Na
samo nekolku dena od startot na
berbata na prvata sorta praski,
rosomanci baraat dr`avata da
sklu~i dogovori za bescarinski
uvoz so zemjite uvoznici na makedonskata praska. So ova, na{ite
praski nema da zaostanuvaat so
konkurentnosta vo odnos na praskite od sosedstvoto. “Gr~kata
praska slobodno se izvezuva vo
Evropskata Unija, srpskata ima dogovor so Rusija za bescarinski uvoz,
a samo makedonskata ~eka po terminalite i skapuva so godini nanazad”, se `alat proizvoditelite.
Ne se zadovolni i od toa kako vo
izminatiot period funkcioniral
otkupot na praski. Nemalo dogovorno proizvodstvo, a proizvoditelite gi berele praskite i potoa
razmisluvale kade da gi plasiraat.
“Plasmanot e eden od najgolemite
problemi. Neizvesnosta okolu toa
kade }e se plasira rodot n# ubiva.
Ako kilogram praska ovaa sezona
bide nad trieset denari }e mo`e
da se pre`ivee. Pod ovaa cena,
proizvodstvoto e nerentabilno. So
cena do 18 denari odvaj nekako da
gi pokrieme tro{ocite”, decidni
se zemjodelcite. Rosomanci velat
deka proizveduvaat najkvalitetna
praska na Balkanot. Velat deka treba da ja podobrat samo ambala`ata
za da mo`at da konkuriraat i na
evropskiot pazar i da ne se slu~uva
polovina od proizvedenoto da
zavr{i vo industrijata namesto
na trpezite. Nivniot proizvod poslednive nekolku godini najmnogu
se plasira na pazarite vo Rusija,
Belorusija i Hrvatska. Godinava rodot bil dobar. Se nadevaat
deka prekupuva~ite nema da nudat
sme{na cena od pet denari so koi ne
mo`e da se plati nituJULI
ambala`ata.
2009 | 35
SOKOLARSTVO Upotreba na sokolite vo zemjodelstvoto
Pticite-grablivki
gi {titat lozjata i
ovo{kite
Pi{uva:
Todor Stoj~evski
akedonija gi dobi svoite prvi sokoli
izvedeni vo odgleduva~nica na nejzina
teritorija. Mladiot sokolar Ognen Polenak e pioner vo sokolarstvoto. Dvata
ma{ki i edniot `enski sokol, stari okolu tri meseca,
im se pridru`ija na ostanatite sedum ptici-grablivki vo sokolarnikot na Polenak. "Imam deset sokoli.
Site tie se izvedeni i odgledani vo odgleduva~nica.
Roditelite na makedonskite tri sokoli se donacija
od avstriskata sokolarska asocijacija. Uvezeni se vo
2006 godina, so celokupnata potrebna dokumentacija. Tie vo ni{to ne se razlikuvaat od divite sokoli
vo prirodata, koi egzistiraat vo zemjava i se od avtohton vid", veli triesetitrigodi{niot Polenak.
Spored ovoj ogromen qubitel na pticite-grablivki,
vo Makedonija so sokolarstvo se zanimavaat samo ~etvorica, a dvajca od niv profesionalno. Za nego e nesfatliva nezainteresiranosta na dr`avata za za{tita
na pticite-grablivki. Zatoa, pred ~etiri godini, toj
go registriral Zdru`enieto za za{tita i odgleduvawe
ptici-grablivki "Jarak". Vo nego ~lenuvaat desetina
vqubenici vo ovie ptici, koi dostojno, na site mo`ni
na~ini i so svoi sredstva, ja pretstavuvaat Republika
Makedonija nadvor od nejzinite granici. Tie napravile
i svoja veb-stranicata www. sokolarstvo.com.mk kade
{to gi populariziraat informaciite za ovie ptici.
M
36 | MOJA ZEMJA
Sokolite im pomagaat na zemjodelcite
Sokolite, napa|aj}i gi skolovrancite,
vsu{nost, gi {titat lozovite nasadi ili
ovo{tarnicite. Skolovranicite, isto
taka, go jadat semeto {to e frleno pri
seidba, pri {to sokolite, povtorno, se
javuvaat kako prirodna za{tita
SOKOLOT KONTROLIRA OGROMNA
TERITORIJA
Interesen e podatokot deka eden par sokoli,
spored Ognen, kontrolira okolu 20 kilometri teritorija i ne dozvoluva konkurencija vo ishranata. Dnevno, dokolku aktivno letaat i lovat, poradi pobrziot metabolizam, jadat okolu 100 do 120
grama meso. @enkata, veli Polenak, kaj site ptici-grablivki e za 1/3 pogolema od ma`jakot i zatoa lovi pogolemi plenovi. Sokolot kako ptica
lovi isklu~ivo vo let i pritoa razviva ogromna
brzina od 320 kilometri na ~as. Otkako }e se sparat, dvojkite `iveat vo parovi. Po navr{uvawe
na trigodi{na vozrast stanuvaat polovo zreli.
Nadnaslov
RUBRIKA
Prvi makedonski sokoli
UPOTREBA NA GRABLIVKITE
VO ZEMJODELSTVOTO
Pticite-grablivki se upotrebuvaat vo zemjodelstvoto za za{tita na lozovite nasadi i
za ovo{tarnicite, veli Polenak. Tie, napa|aj}
i gi skolovrancite (ptici, koi za kratko vreme
pravat seriozni {teti na lozjeto ili ovo{kite
so koi{to se hranat), vsu{nost, gi {titat lozovite nasadi ili ovo{tarnicite. Skolovrancite, isto taka, go jadat semeto {to e frleno
pri seidba, pri {to sokolite, povtorno, se javuvaat kako prirodna za{tita. “Vo Francija,
vinariite vrabotuvaat sokolari, lu|e koi
namerno gi letaat svoite ptici-grablivki
nad lozjata ili ovo{tarnicite, tokmu vo period na sozrevawe na grozdovite ili ovo{kite.
Biolo{kiot na~in na za{tita po pat na predatori, definitivno, e najefikasen i e vo soglasnost so prirodnite zakoni. Koristeweto na
hemiski preparati postepeno se napu{ta, bidej}
i ve}e e doka`ana {tetnosta na nekoi od niv.
DOLGA ISTORIJA NA
SOKOLAREWE
Sokolarstvoto e lov so dresirana ptica-grablivka vo nejzinata prirodna sredina. Terminot ‘sokolarstvo’ se odnesuva za rabota so mnogu
ptici-grablivki (sokol, jastreb, orel i drugi
ptici). Postoi od 4.000 godina pred novata era,
koga lu|eto gi koristele ovie ptici za da dojdat
do hrana. Po izmisluvaweto na barutot, objasnuva Polenak, opa|a op{tiot interes za lov so
ptici-grablivki i so toa se zanimavaat edinstveno vistinskite vqubenici vo lovot so ptici
SEKOE PATUVAWE SO NOVI
KONTAKTI ZA SOKOLAREWE
Qubovta kon pticite-grablivki kaj Ognen Polenak
se pojavuva u{te od ranoto detstvo. Toj nemal mo`nost
da u~i od drugi sokolari ili da gi pra{a za nivnoto
iskustvo za da mo`e da go realizira ona {to go ~ital
ili gledal za sokolite. “Vo 1999 godina, so internetot, za mene se otvorija mnogu vrati i preku toa gi ostvariv prvite kontakti so sokolarite od svetot. Kade i
da odev na patuvawe nadvor od zemjava, prvo ostvaruvav
kontakti so sokolari, a potoa zaminuvav. Bev vo Dubai,
Obedinetite Arapski Emirati, kade {to na svojot
dvomese~en prestoj vo farmata na eden {eik nau~iv
kako se razmno`uvaat sokolite, kako se dresiraat, koja
hrana ja sakaat. Interesno e {to tamu ima specijalizirani bolnici za lekuvawe ptici-grablivki, kade {to
lekuvaweto go pla}a {eikot”, veli Polenak. Arapite
go imaat najgolemiot pazar za sokoli vo svetski ramki.
Ste^ajniot upravnik na “Svedmilk” povikuva INFORMACIJA
Farmerite da prijavat
dolg do 12 juli
Prijavite koi gi podgotvi FFRM mo`e da se zemat vo regionalnite centri na Federacijata vo Bitola, Gostivar, Ko~ani,
Strumica, kako i vo glavnata kancelarija vo Skopje
te~ajniot upravnik na {vedskata mlekarnica “Svedmilk”, Bogoqub Makrevski,
povikuva site sto~ari - kooperanti da go
prijavat dolgot za otkupenoto mleko. Na
sredbata vo Federacijata, minatiot mesec, Makrevski objasni deka farmerite treba da go prijavat svojot
dolg, li~no, do upravnikot makrevski, na ulica “Demir
Trajkov”, br. 32B vo Skopje. Bidej}i prijavuvaweto trae
30 dena po objavuvaweto na informacija vo Slu`ben
vesnik, kraen rok za prijavuvawe e 12 juli 2009 godina.
Federacijata apelira site kooperanti da go prijavat
svojot dolg do ste~ajniot upravnik. Za podetalni informacii i soveti, farmerite mo`e da se obratat do
S
Ro~i{teto
za ispituvawe
i utvrduvawe na
prijavenite pobaruvawa
i izve{tajnoto sobranie e
zaka`ano za 22 septemvri
vo Osnovniot sud
Skopje 2.
site regionalni kancelarii na Federacijata, kako i
vo glavnata kancelarija vo Skopje.
“Prijavata za dolgot, koja mo`e da se podigne
vo FFRM, sodr`i osnovni podatoci na fizi~koto
lice, transakciskata smetka i dolgot. Prijavata za
pravnite lice sodr`i podatoci za liceto, dano~en
broj, `iro smetka i dolg”, veli Nedim Kasami, zamenik
pretsedatel na FFRM.
Federacijata prodol`uva so aktivnosti i sredbi
so relevantni institucii za da se najde re{enie
za problemot so mlekarnicata i nao|awe soodvetno
re{enie za ispla}awe na dolgot na farmerite.
JULI 2009 | 37
PRETPLATA
Po~ituvani pretplatnici,
Ve molime, vo kuponot odgovorete na pra{aweto „{to
najmnogu, a {to najmalku Vi se dopa|a vo spisanieto” i
odgovorot, zaedno so potpolnetiot kupon i uplatnica
(obrazec PP 10), pratete gi na:
FFRM Medija
“Gigo Mihajlovski” br. 3
1000 Skopje
„Moja Zemja” i „Toka Ime” Vi ovozmo`uvaat
BESPLATNO oglasuvawe. Dokolku sakate da kupite, prodadete ili da najdete ne{to, Ve molime,
ise~ete go ovoj kupon i pratete go na slednava
po{tenska adresa:
Redakcija na spisanie „Moja zemja” ili „Toka Ime“
Ulica „Gigo Mihajlovski”, broj 3
1000 Skopje
So ovoj kupon, neotpoviklivo, se pretplatuvam na:
- 3 broja
- 6 broja
- 12 broja
Pretplatata ja uplativ na `iro smetka na FFRM Medija, broj
250005000048538, deponent Invest banka, so naznaka „Preplata za spisanie Moja Zemja” (Obrazec PP 10) od:
Ime i prezime
_____________________________________________________
Adresa:
_____________________________________________________
Telefon
______________________________________________________
Trimese~na pretplata za spisanieto „Moja Zemja” - 150 denari, so DDV
[estmese~na pretplata za spisanieto „Moja Zemja” - 250 denari, so DDV
Dvanaesetmese~na pretplata za spisanieto „Moja Zemja” (~lenovi na
FFRM) - 550 denari, so DDV
Dvanaesetmese~na pretplata za spisanieto „Moja Zemja” (ostanati
~itateli) - 850 denari, so DDV
(Za dopolnitelni informacii, kontaktirajte n#
na telefonskiot broj 02/ 30 99 042)
38 | MOJA ZEMJA
KUPUVAM - PRODAVAM - BARAM
_________________________________________________
_________________________________________________
_________________________________________________
_________________________________________________
_________________________________________________
_________________________________________________
_________________________________________________
Za oglasot da bide objaven vo naredniot broj na
spisanijata „Moja Zemja” i „Toka Ime”,
BESPLATNIOT kupon treba da pristigne do
redakcijata, najdocna do 15-ti vo tekovniot mesec.
Oglasot treba da sodr`i maksimum 15 zborovi, a
dokolku imate pogolem oglas, toga{ kontaktirajte
ja redakcijata na 02/3099042.
Osven preku po{ta, kuponot mo`e da go pratite i
na slednava mail adresa:
todor.stojcevski@ffrm.org.mk
JULI 2009 | 39
SINPEKS
John Deere 6930 (mo}nost 163 KS)
MEHANIZACIJA
Pi{uva:
Nikol~e Trampevski
Traktor za seriozni farmeri
Tri osnovni karakteristiki na ovoj traktor:
1. Sigurnost i doverlivost
Podobreni komponenti i elektri~ni spoevi, 99%
ispitani pred vgraduvawe.
2. Niski tro{oci pri rabota
Power Tech Plus motori koi koristat napredna
tehnologija na direktno vbrizguvawe (kontrolirano od kompjuterska edinica) so edinstvena
cel - za{teda na potro{uva~kata na gorivo i
pogolema mo}nost;
Mo`nost za vgraduvawe satelitska navigacija za
prood so to~nost od ± 2 cm;
Olesneto servisirawe i pomalku vreme potro{eno
za odr`uvawe, a pove}e vreme za v pole;
3. Pogolema udobnost
Prostrana vnatre{nost so panoramska vidlivost
i zvuk pod 72 db;
Kontrola i avtomatski menuva~ (ednostavni za upotreba). Samo so pritisok na kop~e ovozmo`uvaat
duri i neiskusnite rakuva~i brzo da stanat
produktivni.
Pri izrabotka na kabinata i upravuvaweto so komandite se koristeni iskustva od avionskata i avtomobilskata industrija. Zajaknati se site komponenti vrz osnova na proces na pribirawe podatoci od prethodnite
serii na traktori i na toj na~in e namalena potrebata
za odr`uvawe i servisirawe. Sigurnosta i doverlivosta
se osigurani so pre-proverka vo fabri~ka laboratorija
na site elektri~ni vodovi i upravuva~ki edinici.
Rezultat? Traktor na koj mo`e da mu veruvate. Traktor koj {tedi vreme i pari.
Kabina kako
pilotska
Istorijata i iskustvoto vo
proizvodstvoto nikoga{ ne smeat da se
zanemarat. Dokaz za toa e 166-godi{noto
iskustvo vo izrabotka na zemjodelski
ma{ini i noviot model na traktor, John
Deere 6930, namenet za stopanstva so
povr{ini pogolemi od 100 ha ili za
uspe{ni farmeri koi znaat da go cenat
svoeto vreme i pari
Traktorot mo`e da se koristi
za orawe so pettobrazden
plug prevrtuva~, 4-metarska te{ka tawira~a, 4-metarska vakuumska sealka ili
pri transport, so
te{ka
prikolka
ili cisterna do
18 toni nosivost.
Traktorot ima zajaknat
kapacitet
na podignuvawe na
zadnite polugi do
{est toni i zgolemen
rezervoar od 325 litri
za rabota vo dve smeni, 12-15
~asa v pole.
Alternativa za ovoj traktor bi bile dva ili tri traktori so pomala mo}nost do 90-100 KS, zatoa {to bi gi
zavr{ile istite operacii za isto vreme, no so povisoki
tro{oci za rabotna raka, pogolemi zastoi i pogolemi
tro{oci za odr`uvawe. I samo pod eden uslov - dokolku
dozvoluvaat vremenskite uslovi. Vo na{i uslovi, so dolgi periodi bez do`d i so suva zemja, agrotehni~kite operacii pri osnovna obrabotka na zemjata se nevozmo`ni
so traktor so pomala mo}nost. Tokmu poradi toa, edinstvena alternativa za pogolemite stopanstva ostanuva
traktor so pogolema mo}nost (nad 150 KS). Vo sprotivno,
zemjata mo`e da ostane neobrabotena zatoa {to ne dozvoluvale vremenskite uslovi.
Cenata na ovoj traktor, so vklu~en 5% DDV, e okolu
70.000,00 evra.
JULI 2009 | 41
MEHANIZACIJA Ma{ini za obrabotka na lozja i ovo{tarnici
[tedat vreme,
pari i energija
Organizator na prezentacijata na italijanskite ma{ini vo makedonskite ovo{tarnici i
lozovi nasadi e kompanijata “ERA Agrina”, firma
na grupacijata ERA.
Multifunkcionalna mehanizacija
Pi{uva: Todor Stoj£evski
Makedonskite zemjodelci, sopstvenici na nasadi so
vi{na, pretstavnici na nekolku doma{ni kompanii za
prerabotka, kako i mediumite, prisustvuvaa na prezentacija na italijanskite ma{ini za obrabotka na lozja,
ovo{tarnici i maslinovi nasadi vo {tipskoto selo Argulica. Pod stru~en nadzor na sopstvenikot na fabrikata “Agrofer”, Simone Yengali, ovie ma{ini rabotea vo
nivite na zemjodelskata zadruga “Ovo{tar”. Spored Yengali, nabavkata na vakvite ma{ini ja namaluva potrebata od rabotna sila, tro{ocite za rabota vo vi{novite
nasadi, kako i vremeto i energijata za rabotewe. I za Upravitelot vo Zadrugata, Bojan Stefanovski, koristeweto na ovie ma{ini }e gi zgolemi prinosite, a vo isto
vreme }e gi namali i tro{ocite za odr`uvawe na nasadite. Sepak, glavna pri~ina za nabavuvawe na ma{inata
e nedostigot na rabotna sila vo zemjava.
1. Agrofer Universal Piccolo - ma{ina koja se koristi
za redova obrabotka na lozja, ovo{tarnici i maslinovi nasadi, koristej}i sovremena tehnologija za brza i
kvalitetna obrabotka na po~vata. Taa e sostavena od sopstvena hidrauli~na pumpa so kardanski
priklu~ok i komandi preku xojstik. Go otstranuva
plevelot bez da se koristat herbicidi i hemikalii. Ova e ma{ina so visoka efikasnost vo raboteweto za site vidovi nasadi i po~vi.
2. Agrofer TE 80 - mehani~ki priklu~ok za okopuvawe lozja i ovo{tarnici. Raboti preku sopstvena
hidrauli~na pumpa, so visoka efikasnost vo raboteweto. Idealen e za sekoj vid po~va. Ima mo`nost
da se priklu~i na ve}e postoe~ka ma{ina.
3. Agrofer TE 80 DX - ma{ina koja ja obrabotuva
po~vata vo redovite i pome|u steblata od lozjata i
ovo{tarnicite. Izrabotena e od visokokvalitetni
materijali so unikatna transmisija, koja ovozmo`uva
lesna monta`a napred ili nazad na traktorot. Edinstveniot dizajn ja zgolemuva efikasnosta pri
obrabotka na zemjata i go namaluva vremeto na
rabota. Upravuvaweto e lesno i ednostavno, preku
hidrauli~en xojstik.
MEHANIZACIJA Prezentacija na nova generacija turboatomizeri
Sigurna aplikacija i
borba so {tetnicite
Pi{uva: m-r Ile Canev, FZNH
Ma{inite za za{tita na rastenijata garantiraat sigurna aplikacija na sredstvata za za{tita,
bez razlika dali stanuva zbor za
fungicidi ili za pesticidi. Ovie
turboatomizeri, koi gi nosat evropskite oznaki soglasno evropskite va`e~ki standardi i propisi, garantiraat uspe{na borba so
{tetnicite i za{tita na `ivotnata sredina.
Istovremeno navodnuvawe i za{tita
42 | MOJA ZEMJA
Turboatomizerite od ovaa serija ovozmo`uvaat pravilna, ramnomerna aplikacija na sredstvoto. So
toa se {tedi aktivna materija po
hektar povr{ina, no vo nitu eden
moment ne se naru{uva kvalitetot
na aplikacijata. Se karakteriziraat so trodelen rezervoar, koj
ovozmo`uva vo edniot da se stavi
sredstvoto za za{tita, vo sledniot rastvoruva~ot (vodata) i vo
tretiot rezervoar, tehni~ki ispravna voda za odr`uvawe higiena
na rakuva~ite vo tekot na aplikacijata za da ne dojde do toksi~ni dejstva nad samite rakuva~i. Polneweto mo`e da se izvr{i od koj
bilo izvor na voda, bidej}i na samata ma{ina e vgraden injektor i
rezerovarot se polni sam.
Na prezentacijata bea prika`ani razli~nite mo`nosti za regu-
lacija na pritisok, visina na aplikacija, kako i brojot na breneri
koi }e se otvorat za aplikacija.
Seto toa se ovozmo`uva so uredite
za regulacija, koja zavisi od bujnosta, visinata i fenofazata na
ovo{nite ili lozovite nasadi.
Posebno vnimanie se posveti
na rakuvaweto i odr`uvaweto na
pumpata na turboatomizerot. So
negova pravilna regulacija i odr`uvawe bi se prodol`il vekot na
eksploatacija na samiot turboatomizer.
Na krajot na prezentacijata se
posveti vnimanie i na za{titata
na `ivotnata sredina, odnosno se uka`a na postapkite po
zavr{uvawe na rabotniot proces
- izmivawe, plaknewe na glavniot
rezervoar i na celata ma{ina, a
pritoa otpadnata voda nikako ne
smee da se izlee vo potocite, rekite ili ostanatite iste~ni vodi
i odvodni kanalizacii za da se
spre~i uginuvawe na postoe~kata
flora i fauna.
RUBRIKA
JULI 2009 | 43
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
SRBIJA
Izvozot na makedonski domati
zgolemen za 100%
Izvozot na domati vo Srbija i Kosovo, vo minatite dve godini, spored statisti~kite podatoci, e
zabele`itelno zgolemen, od 9 milioni amerikanski
dolari vo 2006 godina, na 18,2 milioni dolari lani ili
pove}e od stoprocentno zgolemuvawe. Srbija i Kosovo se
najgolemite uvoznici na makedonski zemjodelski proizvodi, a trgovijata so domati u~estvuva so re~isi polovina od vkupniot izvoz. Drugi pozna~ajni uvoznici na
makedonski domati se Grcija (4 milioni USD), Hrvatska,
Bugarija i BiH (od 1 do 2 milioni USD sekoja dr`ava), kako
i nekolku drugi zemji so uvoz pomal od milion amerikanski dolari. Najmaliot iznos na izvoz na domati, kako i na
drugi zemjodelski proizvodi, e ostvaren vo Albanija.
Statisti~ki podatoci od UNCOMTRADE
*(zabele{ka: podatocite od UNCOMTRADE ne se
podeleni za ovie dve zemji)
Izvor: AgBiz
POLSKA
Raste cenata na domatite
Lo{oto vreme vlijae vrz cenata na domatite. Na po~etokot na juni, cenite bea za okolu 0,22 evra povisoki otkolku na krajot na prethodniot mesec. Cenata
za domati od vtora kategorija iznesuva{e okolu 0,68
evra za kilogram, a za domati od prva kategorija 0,71
evra za kilogrami.
Doma{na piperka na pazarot
piperka. Vo po~etokot na minatiot mesec, cenata na `oltata piperka se dvi`e{e okolu 1,21 evra za kilogram,
vklu~uvaj}i ja i kartonskata ambala`a, dodeka cenata
na zelenata piperka (isto taka so kartonska ambala`a)
iznesuva{e evro za kilogram.
Izvor: www.fresh-market.pl
Rastat cenite na ruskite pazari
Krastavicite ja gubat svojata cenovna vrednost na pazarite vo Moskva, izvestuvaat od Rusija. Pri~ina za ova e
zgolemenata ponuda. Cenata na krastavici uvezeni od
Belorusija se dvi`i okolu 0,68 evra za kilogram, dodeka
krastavicite od doma{no proizvodstvo se prodavaat
za 0,92 do 1,03 evra po kilogram. Nasproti ova, poradi
nedostig na kromid na moskovskiot pazar, negovata cena
vrtoglavo raste. Vo juni, cenata na uvezeniot kromid se
dvi`e{e okolu 0,46 evra za kilogram. Vsu{nost, problemot e vo nedostigot na kromid koj se uvezuva{e od Holandija. Isto taka, raste i cenata na piperkata, poradi
lo{ite klimatski uslovi vo Evropa. Piperkite koi se
uvezuvaat od Holandija (`oltata i crvenata piperka)
se prodavaat so malku povisoki ceni od 1,83 do 1,96 evra
za kilogram. Spored prognozite, cenite na uvezenata
piperka }e prodol`at da rastat.
Vode~ki eksperti za ovo{je i zelen~uk izvestuvaat
za poka~uvawe na cenite na nektarinite i praskite
na ovoj pazar. Kako pri~ina se naveduva zgolemenata
pobaruva~ka za ovie proizvodi. Vo tekot na prvata nedela od juni, cenite se dvi`ea okolu 1,84 za kg, a vo vtorata nedela od minatiot mesec tie se poka~ija na 2,06
evra za kilogram.
Vo globala, cenite na pazarite vo Rusija se
poka~uvaat pobrzo otkolku vo Evropskata Unija. Spored
statisti~kite podatoci na Federalniot centar za
statistika, od januari do april, cenite se zgolemeni za
desetina pati vo odnos na Unijata. Ako vo EU, cenite se
zgolemija za 0,6%, vo Rusija tie se zgolemeni za 5,8%.
Ili vo april, proizvodite vo Rusija poskapea za 0,5%, a
vo Unijata cenite se simnaa za 0,1%.
Vo maj, najgolem rast na cenite e zabele`an kaj
zelen~ukot (2,4 otsto), dodeka vo EU, cenite na zelen~ukot
se sni`eni vo prosek za 0,1%. Vo istiot period vo Rusija, cenite za ovo{je se sni`ija za 2,1%, dodeka vo EU se
poka~ija za 0,8%. Vo sporedba so po~etokot na godinata,
cenite vo Rusija najmnogu se poka~ija za ovo{jeto i toa
za 17%, dodeka vo EU zemjite, poka~uvaweto se zadr`a
na 1,9%. Generalno, stapkata na inflacija vo Rusija od
januari do april e 6,2%, odnosno za 10 pati pove}e otkolku vo EU.
Izvor: www.lol.org.ua; www.fructidor.com;
www.times.spb.ru
Na pazarot s# pove}e se nao|a doma{na piperka. Vo
momentot, mo`e da se najdat samo `oltata i zelenata
Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi
izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden
Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.
44 | MOJA ZEMJA
EVROPA
Zgolemeno proizvodstvoto
na jabolka i kru{i
Proizvodstvoto na jabolka i kru{i vo SAD i Evropa e zgolemeno vo odnos na prognozite, konstatiraa pretstavnicite na
proizvoditelite i izvoznicite od klu~nite zemji od svetot
na saemot “Fruitlogistika” vo Berlin. Na godi{aniot generalen sostanok na Svetskoto zdru`enie za jabolko i kru{i,
pretstavnicite diskutiraa za globalniot razvoj na sektorot
na jabolko i kru{i. Evropskite zalihi na jabolko i na kru{i
vo 2009 godina, vo sporedba so 2008, se zgolemeni za 12% za
jabolkoto i 24% za kruite. Zalihite na jabolko vo SAD, isto
taka, se pogolemi za 22%, dodeka za kru{i 2%.
hektar }e se zgolemi, iako vo pomali razmeri vo sporedba so
konkurentskite zemji. Proizvodstvoto na piperka se o~ekuva
da se zgolemi za 12%, dodeka zemji{teto vo koe se kultivira
da se namali za 10%. Brojot na farmi se o~ekuva da se namali
od okolu 75.000 (vo momentov) na pomalku od 50.000 do 2020
godina. Spored ova scenario, izve{tajot pretpostavuva deka
cenata na naftata }e se dvi`i okolu 100 amerikanski dolari po barel. No, izve{tajot predviduva deka dokolku cenite na drugite izvori na energija, vklu~uvaj}i go i gasot,
se zgolemat na isto nivo kako i na naftata, proizvodstvoto
vo plastenici }e se namali namesto da se zgolemi. Krastavicite se najranlivi vo ovaa nasoka, no bi se namalilo i
proizvodstvoto na domati i piperki.
Izvor: www.peperstoday.com
POLSKA
Zemja so golem potencijal za vino
Pregled po zemji
Izvor: www.wapa-association.org
ITALIJA
Namalen prinos
Italija proizvela 338.097 toni piper minatata godina
i, spored Centarot za uslugi vo zemjodelstvoto, ova e namaluvawe za 4,5% vo sporedba so lanskoto proizvodstvo.
Povr{inata na koja{to se odgleduva piperkata, isto taka,
e namalena za 9% vo istiot period, od 15.220 hektari vo
2007 na 13.885 hektari vo 2008 godina. I pokraj ova namaluvawe, nivoto na proizvodstvo, kako i zemji{teto vo koe se
kultivira piperkata, vo 2008 godina ostanuvaat stabilni
Prose~nata cena za {i{e vino vo polskite supermarketi se dvi`i od 5 do 7 evra, iako istite vina vo zapadnite evropski dr`avi se prodavaat za ceni od 2 do 4 evra
po {i{e. Nekoi supermarketi sami go uvezvuvaat vinoto
(Carrefour) i gi prodavaat dobropoznatite me|unarodni
brendovi od golemi uvoznici, kako {to se kaliforniskoto
Gallo (od koe Carlo Rosso e eden od najuspe{nite brendovi
vo Polska), Sutterhome, francuskiot Castel Frères Group i
Bongeronde isto taka se barani, no vo pomali koli~ini,
kako i me|unarodnite brendovi kako {to se Trivento, San Pedro i Jakob’s Creek. Polska e s# u{te raste~ki pazar i imaj}i
predvid deka vinoto nikoga{ ne bilo nacionalen pijalak,
nitu bilo prisutno na nivnite trpezi, ne e zemja vo koja
mo`e lesno da se probie pazarot. No, od druga strana, so
naselenie od 38 milioni i ekonomski rast od 7%, sigurno
deka pretstavuva zemja so golem potencijal.
Izvor: www.wine-business-international.com
CENI NA ZEMJODELSKI PROIZVODI
VO NEKOI SOSEDNI ZEMJI
Promet na berzata vo Novi Sad
od 15 do 19 juni2009 godina
proizvod
dokolku se sporedat so brojkite od 2005 godina, koga na
13.787 hektari se proizvedeni 362.994 toni.
p~enka JUS
kvalitet, rod
2008, rinfuz
p~enica,
merkantilna,
JUS kvalitet,
rod 2009, rinfuz
isporaka juli
ponudena prodadena
Finalni ceni vo
koli~ina koli~ina
din/kg so DDV
vo toni
1 271 toni 1 023 toni 11,88 - 12,42 din/kg
350 toni
250 toni
9,72 din/kg
1 Evro - 93,16 dinari
Proizvodstvo na piperki vo Italija: 2005 - 2008
Ceni na berzata vo Budimpe{ta
23 juni 2009 godina
HOLANDIJA
]e se zgolemi proizvodstvoto na piperki
P~enica
Neodamne{niot izve{taj na Ministerstvoto za zemjodelstvo, priroda i kvalitet na hrana na Holandija, ~ija
cel e da gi zaokru`i mo`nostite na holandskiot zemjodelski sektor do 2020 godina, predviduva zgolemuvawe na
proizvodstvoto na piperka i domati vo slednite 11 godini. Studijata otkriva deka proizvodstvoto na zelen~uk po
P~enka
119,94 EUR/t (futures avgust 2009)
135,60 EUR/t (futures juli 2009)
Ceni na berzata vo Euronext vo Pariz
19 juni 2009 godina
P~enica
140 EUR/t (futures avgust 2009)
P~enka
146 EUR/t (futures avgust
2009)
JULI
2009 | 45
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Golemoproda`ni ceni vo Bugarija vo juni
2009 (vo amerikanski dolari)
Grad
Proizvod
Domati
Sofija
Poteklo
Bugarija
Grcija
Turcija
Cena
0.97
0.79
0.86
Varna
Poteklo
Cena
Bugarija
1.32
Grcija
1.11
Turcija
1.04
Piperki
Turcija
1.4 Turcija
(zeleni)
Piperki
Turcija
1.72 Turcija
(crvena)
Krastavici Bugarija
0.64 Bugarija
Bugarija
0.29 Bugarija
Zelka
Makedonija
0.18 Makedonija
Jabolko
Italija
1.93 Italija
(zlaten
Grcija
0.86 Grcija
deli{es)
Jabolko
(crven
Italija
1.93 Italija
Deli{es)
Grozje
Kalifornija 2.68 Kalifornija
1.61
1.96
0.75
0.33
0.23
1.93
0.93
Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska
vo juni 2009 (vo kuni)
Proizvodi
Domati
Piperki
Piperki (babura)
Krastavici
Zelka
Pe~urki
Jabolko Ajdaret
Jabolko Jonagold
Jabolko Zlaten
deli{es
Grozje
Osijek
10.00
17.67
17.67
5.00
2.75
21.33
5.43
6.50
Split
8.33
10.75
0.00
5.33
3.17
21.50
4.92
6.17
Zagreb
7.25
9.00
9.00
5.00
2.50
18.00
5.25
6.25
7.25
6.50
7.00
17.67
21.00
19.00
1 Evro - 7,25 kuni
Izvor: www.tisup.mps.hr
1.93
3.14
Izvor: www.ams.usda.gov
Golemoproda`ni ceni vo Podgorica
maj 2009 (evra)
Golemoproda`ni ceni vo Belgrad
vo juni 2009 (vo dinari)
Proizvod
Domati
Piperki
Piperki
(babura)
Luti piperki
Krastavici
Zelka
Jabolko
Ajdaret
Jabolko Zlaten
deli{es
Jabolko Crven
Deli{es
Grozje
Poteklo
Doma{na
Doma{na
Cena
90
130
Doma{na
120
Grcija
Doma{na
Doma{na
200
55
15
Doma{na
65
Avstrija
110
Avstrija
110
J. Afrika
Proizvod
270
1 Evro - 93 dinari
Min
Maks
Prosek
Jabolko Ajdaret
Jabolko Greni
smit
Jabolko Zlaten
deli{es
Jabolko Crven
deli{es
Trpezno belo
grozje
Trpezno crno
grozje
Domati
0.93
1.12
1.03
1.09
1.21
1.15
1.07
2.39
1.73
1.18
1.26
1.22
2.93
3.29
3.11
3.14
3.33
3.24
1.09
1.38
1.24
Piperka
1.48
1.80
1.64
Piperka (babura)
1.48
1.76
1.62
Krastavici
0.69
0.91
0.80
Izvor: www.amiscg.org
Proda`ni ceni vo Albanija
vo juni 2009 (vo leki)
Proizvod
Jabolko Ajdaret
Jabolko Zlaten
deli{es
Jabolko Starking
Domati
Piperki (zelena)
Piperki (babura)
Zelka
Krastavici
Proda`ni ceni vo Kosovo
vo juni 2009 (vo evra)
Tirana
Fier
85
Kor~a
26
98
100
104
97
78
66
66
40
30
68
65
60
35
68
78
78
77
48
34
1 Evro - 129 leki
Izvor: www.mbumk.gov.al
Proizvod
Pri{tina
Uro{evac
Pe}
0.62
0.90
0.65
Praski
0.62
0.65
1.15
Domati
0.65
0.57
0.70
Piperki
(zelena)
0.62
0.65
0.95
Zelka
0.22
0.15
0.23
Krastavici
0.31
0.22
0.45
Jabolko
Ajdaret
Izvor: www.food-ks.org
JULI 2009 | 47
48 | MOJA ZEMJA