50% pogolem prinos 50% pogolem prinos

juli 2010 broj 57
www.ffrm.org.mk
cena: 50 den.
Podgotovka na
@itnite kombajni
„kle^ovce”:
50% pogolem prinos
[TETNICI KAJ
PRASKATA
Rasadot
star 60 dena
- najkvaliteten
Po^ituvawe na
princiPite kvalitet i
profit
Ri^ard Deminik
Zadrugite klu^ za uspehot
UREDNI^KI ZBOR
SODR@INA
FFRM
Izmeni na IPARD
programata
Po patot so oblacite
Do`dovite me nateraa da razmisluvam za
kli­matskite promeni i kako toa }e se odrazi
vrz zemjodelskite kulturi. Golem broj na
stru~­waci i eksperti istaknuvaat deka kli­
ma­­ta se menuva i mo`e dosta negativno da vli­
jae i vrz zemjodelstvoto.
Od druga strana do`dovite me nateraa da
raz­­mi­sluvam na izrekata „Po patot so oblaci­
te”. ^esto pati koga ja spomenuvame ovaa misla
sakame da istakneme deka ne znaeme kade se
dvi`ime i dozvoluvame samiot pat da ne dvi­`i.
Toa ~esto pati se slu~uva i vo zemjodelstvo­
to. Dezorganizacijata, obedinuvaweto i ko­mu­
ni­­ka­cijata so nadle`nite institucii ~esto
pa­ti do­veduvaat do razli~ni problemi vo zem­
jo­d­elstvoto.
Doa|a `etva, povtorno farmerite se so­o~u­­
va­at so problemite so cenata i nekontroli­
ra­niot uvoz na p~enica od sosedstvoto.
Doa|a berbata na grozjeto. Vinariite ne­
odam­­na istaknaa deka imaat golema zaliha,
ta­ka {to i toa mo`e da dovede do revolt kaj
far­­me­rite.
Pra{awe e dali site involvira­ni strani
(far­­meri, biznismeni, vladini i ne­vla­dini
in­stitucii) }e dovedat do re{avawe na prob­
le­mite ili povtorno problemite }e ostanat
sa­mo na debatni emisii i razgovori po mi­ni­
ster­­stva.
Federacijata i nejzinoto novo rakovodstvo
na­javi podsektorsko organizirawe i re{avawe
na problemite. Toa e dobar poteg i se nadevam
de­ka toa realno i }e se implementira.
No, sepak najva`na e dobra ko­­munikacija,
organizacija i real­no pr­
ezentirawe na prob­lemite
bez nikakvi ma­ni­pula­cii i
provokacii.
Samo na vakov na~in }‌e
go op­redelime na{iot pat
i nema da dozvolime da se
dvi`ime PO PATOT SO OB­
LA­CITE.
Gradinarstvo
Rovka zemja –
mazen kompir
Spisanieto „Moja zemja” iz­
le­guva mese~‌‌no i e vo sop­
st­venost na Federacijata
na farmeri vo Repub­lika
Ma­kedonija. Prviot broj
iz­le ­ze kako orga­ni­zaciski
bil­ten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se dis­t­ri­bu­ira kako
me­se~‌‌­no spe­cijalizirano
spi­sa­nie za zem­­­­­jodelstvo i
ru­ra­len raz­voj.
14
Ovo{tarstvostvo
Od gornici
do sortni kru[i
P~‌‌elarstvo
Rabotilnica za
dorabotka na vosok
za p^elni sandaci
16
25
Sto~arstvo
Na 10 juli
po [esti pat
„Denot na
odgleduva^ite
na ovci i kozi“
32
Spisanieto e finansiski poddr`‌ano od [‌vedskata
agencija za me|‌‌unaroden razvoj. Ovaa pomo{‌‌ se sostoi
i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewa­
ta od farmerite vo [‌vedska na farmerite vo Make­
donija preku proektot Poddr{‌‌ka na zemjodelskite
zdru`‌enija vo Republika Makedonija - SFARM.
So po~‌‌it,
Biljana Petrovska
- Mitrevska
Moja zemja
Juli 2010
Izdava~‌‌:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mihajlovski
Br. 3, 1000 Skopje
Tel/Faks: 02 3099042
e-mail: mojazemja@gmail.com
Broj na `‌‌iro smetka:
250-0050000485-38 Invest banka
380-1-645333 001-46 Prokredit
banka
Izvr{
‌‌en direktor i glaven i
odgovoren urednik
Trajan Dimkovski
trajan.dimkovski@ffrm.org.mk
6
Urednik
Biljana Petrovska Mitrevska
biljana.petrovska@ffrm.org.mk
Novinari
Antoanela Dimitrievska
Zamenik urednik
Makedonka Baldazarska
domenmk@gmail.com
Stru~‌‌ni sorabotnici
prof. d-r Dragi Tanevski, prof. d-r
Zlate Arsov, Biqana Mihailovska,
Savka Markudova, Agron Halimi
Marketing i distribucija
Blagoj~‌‌e Najdovski 070/937132
blagojche.najdovski
@media.ffrm.org.mk
Sorabotnici
Marija \o{eva Kova~evi}
Martin Traj~ev
Eleonora Veljanoska
Foto vest - naslovna
Blagoj~‌‌e Najdovski
Dizajn: Brigada dizajn - Skopje
Pe~‌‌ati: Propoint Skopje
Lektor
Verica Nedelkoska
Po~‌‌ituvani ~‌‌itateli, site sugestii, zabele{‌‌ki, pra{‌‌awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}‌‌‌‌‌‌ate na mail adresite navedeni vo impresumot.
So toa }‌‌‌‌‌‌‌e vlijaete na kvalitetot na sodr`‌‌inata i }‌‌‌‌‌‌e dobiete informacii za Va{‌‌e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili
razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{‌‌uvate.
RUBRIKA Novo rakovodstvo na FFRM
Nadnaslov
NASTANI
Andrija Sekulovski, nov
pretsedatel na
Pi{uva: Biljana Petrovska-Mitrevska
FFRM
S
Delegati na vondrednata sednica na Generalno sobranie
ektorsko re{avawe na problemite i
gradewe na zaedni~ki stavovi za zemjodelskite problemi. Ova e glavnata aktivnost
na ~ija realizacija }e raboti noviot Upraven odbor na Federacijata na farmerite vo RM
i noviot pretsedatel na FFRM, Andrija Sekulovski.
„Najva`no vo naredniot period e vistinski da
posvetime vnimanie na problemite i da napravime makedonskoto zemjodelsko proizvodstvo da
bide konkurentno na doma{niot i na stranskite
pazari. Jas istaknuvam deka }e gi zastapuvam interesite na site ~lenovi na FFRM i }e rabotam
na pravilno re{avawe na problemite vo zemjodelstvoto”, veli Andrija Sekulovski.
Imeno, noviot pretsedatel e farmer koj se
zanimava so proizvodstvo na jabolka vo prespanskiot region. Toj i negovoto semejstvo egzistiraat edinstveno od ovoj biznis.
Sekulovski e nazna~en za pretsedatel od noviot
Upraven odbor na FFRM koj zasedava{e na krajot od
ovoj mesec. \oko Danailov i prethodniot Upraven
odbor se razre{eni od nivnite funkcii na incijativa i barawe na 2/3 od ~lenstvoto na FFRM.
^lenovi na
Upravniot odbor
^lenovi na Upraven ODBOR
Andrija Sekulovski, Qubojno, Prespa
Stevan~e Jordanoski, Ma`u~i{te, Prilep
Goce Celeski, Ohrid
[erafedin Ahmedovski, Urni{te - Dolneni
Vasil Pinderov, Pirava- Valandovo
Aleksandar Ristovski, Negotino
Vasil Mitev, Borievo, Strumica
Na}o Kimov, Valandovo
Todor Mu{evski, [tip
4 | MOJA ZEMJA
Mitko Sara{ov, [tip
Suzana Dimitrievska,
Mustafino, Sveti Nikole
Aleksandar Stojanovski, Lopate, Kumanovo
Nedim Kasami, Gorna Bawica, Gostivar
Memet Sinani, Kamewane, Tetovo
Nuredin Abduli, Pr{avce, Tetovo
Vidoe Zafirovski, Gostivar
Ba{kim @aku, Struga
Nadnaslov
RUBRIKA
Godi{en sostanok na Mre`ata na mladi
farmeri NASTANI
Mladite -
dragocen
resurs za
razvoj na
zemjodelstvoto
Doma}ini – mladite farmeri od
strumi~kiot region
Pi{uva: Eleonora Veljanoska
D
ru`ewe, zabava, diskusija za toa kolku mladite se involvirani vo zemjodelstvoto. Ova
bea glavnite temi na Godi{niot sostanok
na Mre`ata na mladi farmeri koj se odr`a
na po~etokot na juni pod mototo „Denot na mladite farmeri”. Na sredbata be{e istaknato deka
formiraweto na Mre`ata na mladi farmeri pred tri
godini go opravdalo nejzinoto postoewe i pridonelo
za nivno organizirawe i vklu~uvawe vo zemjodelstvoto. Pritoa be{e potencirano deka mladite farmeri se
dragocen resurs za razvojot na ekonomijata i, voop{to,
na op{testvoto.
„Mladite
vo
zemjodelstvoto
direktno
se
involvirani vo mal procent, mo`e da se ka`e 10
procenti. Dodeka indirektno, 90 otsto od mladite
se vklu~eni vo zemjodelstvoto kako semeen biznis,
osobeno vo ruralnite sredini na koi osnovna dejnost
im e zemjodelstvoto. No, problem e {to mladite nemaat
golem interes da se zanimavaat so zemjodelstvo i gi
napu{taat ruralnite sredini.
Od druga strana, zemjodelski subvencii kako i EU
fondovite vo golema mera gi poddr`uvaat mladite
farmeri, me|utoa za da se dojde do niv e mnogu te{ko,
ne samo za mladite, tuku i za site zemjodelci”, veli
Sa{o Krcoski, pretstavnik od bitolskiot region vo
nacionalniot tim na Mre`ata na mladi farmeri.
Glavna cel na Mre`ata na mladi farmeri na
Makedonija e motivirawe na mladite za nivno aktivno
vklu~uvawe vo zemjodelstvoto, kako i razvivawe na
liderski ve{tini, timska rabota, komunikacija i
edukacija me|u mladite farmeri.
„So drugi zborovi, na{a namera e zemjodelstvoto kako
zna~aen stopanski segment {to pove}e da se dobli`i
do mladinata, {to zna~i mladite da gledaat na ovoj
sektor kako na svoja perspektiva i idnina, kako na
profitna granka, a ne kako na na~in za pre`ivuvawe”,
veli Krcoski.
Sledni aktivnosti na Mre`ata se razgleduvawe na
profilite od ~lenovite, nivnite ve{tini i potrebi
so {to pravilno }e se raspredelat ~lenovite vo
predvidenite aktivnosti, a i }e se sogledaat nivnite
potrebi so {to bi se napravile aktivnosti koi im se
potrebni na mladite vo Mre`ata za postignuvawe na
nivnite celi.
Olgica Burovska od Dobrejci kaj Strumica, Daniel Petkovski
od Probi{tip, Dejan Joleski od Kadino, Prilepsko, Pece
^avdarovski od Bitola i Sadik Havziu od gostivarskoto
selo Negotino se proglaseni najdobri farmeri
Dru`eweto prodol`i na Kole{inskite vodopadi
Strumica
STAVOVI So cel poefikasno da se iskoristat sredstvata, FFRM bara
Federacijata na farmerite
vo RM vo izminatiot period
rabote{e na razgleduvawe na
IPARD programata i od samite
razgovori so farmerite i
od analizite napraveni od
Oddelenieto za politika i
razvoj proizlegoa golem broj
zaklu~oci koi se dostaveni
do nadle`nite institucii
za izmenuvawe na IPARD
programata.
Izmeni na
IPARD programata
V
rz osnova na na{ite sogleduvawa od teren, Federacijata
smeta deka e potrebno da se
napravat odredeni izmeni
vo IPARD programata so cel taa poefikasno da se sprovede i podobro
da se iskoristat sredstvata.
Vo merkite koi se odnesuvaat na
investicii vo primarnoto zemjodelstvo i diverzifikacija vo zemjodelstvoto, Federacijata smeta deka
treba da se napravat pomestuvawa na
najmalata vrednost na prifatlivi
tro{oci za kofinansirawe na proektot koja momentno iznesuva 5.000
evra. Ako izgovorot na Ministerstvoto za zemjodelstvo e deka pogolem del od merkite se isklu~eni od
nacionalnata programa za ruralen
razvoj zatoa {to se predvideni vo
programata IPARD, toga{ i ovaa programa treba da se adaptira na uslovite i kapacitetite na farmerite
za da mo`e da se zamenat ovie merki i
da se investira na farmite.
Ako zememe predvid deka pogolemiot del od na{ite farmi se mali,
toga{ nie gi isklu~uvame ovie farmi od investiciska poddr{ka. Farmerite velat deka investicija i od
2.000 evra mo`e mnogu da pridonese
za modernizacija na na{ite farmi.
Isto taka, ovaa minimalna vrednost
e poprifatliva kaj farmerite za da
mo`at finansiski da ja obezbedat
celosno i za da mo`at da baraat povrat na polovina iznos.
Vo odnos na pribirawe na dokumentacijata, farmerite se sret6 | MOJA ZEMJA
Pi{uva: Marija \o{eva- Kova~evi}
naa so mnogu problemi osobeno
okolu grade`nite dozvoli za farmite i ekolo{kite dozvoli. Iako
ministerot za transport i vrski
najavi re{avawe na problemot so
grade`nite dozvoli preku izmeni
na zakonskata ramka, sepak dosega sè
u{te nema napraveno ni{to, a ve}e se
zboruva za vtor povik na ovaa programa.
Integriranite dozvoli vo sviwarstvoto i `ivinarstvoto se u{te eden
segment so koj farmerite treba da se
soo~at za da mo`at da apliciraat za
ovaa programa. Nekoi od farmerite
koi ve}e podnele aplikacija za dobivawe na integrirana ekolo{ka dozvola ~ekaat i pove}e od edna godina, a
za da stignat do nejzinata izrabotka
pla}aat i po 2.000-3.000 evra.
Vo realizacijata na prviot povik,
isto taka, be{e uvideno deka golem
broj dokumenti treba da se obezbedat direktno od ministerstvata, no
ne i od nivnite podra~ni edinici.
Spored Federacijata, toa dopolnitelno ja uslo`nuva procedurata i
poradi toa treba da se osposobat
i da se ovlastat i podra~nite edinici na mati~nite ministerstva da
gi izdavaat istite dokumenti. Ako
se ovozmo`i vakviot pristap, }e se
za{tedi vo vreme i patuvawe na farmerite.
Vo odnos na brojot na grlata, Federacijata smeta deka minimalnata
brojka kaj ovcite treba da se namali i
taa da iznesuva 150 soglasno na{ite
uslovi i kapaciteti na ov~arskite
farmi. Spored posledniot zemjodelski popis, so ov~arstvo se zanimavaat okolu 8.400 semejstva, a vkupniot
broj na ovci e pribli`no 800.000.
Toa podrazbira deka prosekot e pomal od na{ata barana suma ili 95
ovci/zemjodelsko stopanstvo. Isto
taka, i kriteriumot za brojot na kravite treba da se namali od deset na
sedum kaj individualnite zemjodelski stopanstva poradi slu~uvawata
vo govedarstvoto i potrebite od
negovo zakrepnuvawe. Vo ovoj sektor
imame namalen broj na grla, bidej}i
farmerite gi prodavaat ili kolat.
Vo nekoi delovi od Programata
imame propi{uvawe na kriteriumi
koi se pogolemi i od pravilnicite
kako {to e onoj za za{tita na farmskite `ivotni. Vo nego e regulirana
samo gustinata za teliwata, sviwite
i koko{kite, a vo IPARD programata
stoi da bide minimum 5 m2 povr{ina
za odgleduvawe na edna molzna krava,
1,4 m2 za molzni ovci i kozi, {to go
nema vo nitu eden zakon ili pravilnik. Ona {to treba da se po~ituva
spored Zakonot za blagosostojba na
`ivotnite e `ivotnoto da ima dovolno prostor da mo`e da gi pravi
osnovnite dvi`ewa.
Ova se samo del od problemite so
koi se soo~ija farmerite vo prviot
povik i ako ne se napravat modifikacii na IPARD programata vo odnos
na kriteriumite, povtorno mo`eme
da o~ekuvame mala zainteresiranot
i iskoristenost na sredstvata i vo
sledniot povik.
Evropskite zemjodelski lideri pobaraa
EVROPSKA UNIJA
Formirawe na
Evropska agencija
za trgovija so hrana
Pi{uva: Martin Traj~ev, pretstavnik na FFRM vo EU
F
ormirawe na Evropska agencija za trgovija so
hrana koja }e gi sledi pazarnite tekovi, transparentnosta vo trgovskite praktiki i }e osigura podobra i poramnomerna raspredelenost na
sredstvata po dol`ina na celiot prehranben sinxir. Ova
e baraweto na evropskite zemjodelski lideri za vreme na
`estokata debata koja se vode{e vo najgolemata lobi-organizacija „Kopa-Ko`eka” za podobruvawe na lo{ata siutacija vo koja se nao|aat zemjodelcite od EU. Kako del od
strukturata na ovaa agencija bi bil i zemjodelski pravobranitel koj bi presuduval vo slu~aj na sporovi me|u site
igra~i vo sinxiri. Za vreme na debatata be{e pobarano
da se promenat pravilata za konkurencija vo delot za zemjodelstvoto za da mo`at zadrugite kolektivno da pregovaraat so supermarketite, a so toa da se podobri situacijata so niskite otkupni ceni.
Pretsedatelot na „Kopa-Ko`eka”,
Paolo Bruni, predupredi deka evropskite zemjodelci i potro{uva~i
se soo~uvaat so zgolemena cenovna nestabilnost za zemjodelski i
maloproda`ni proizvodi naveduvaj}­i
deka farmerite denes primaat 20%
od krajnata cena koja ja pla}‌‌‌‌aat
potro{uva~ite, za razlika od pred
10 godini koga taa cifra bila 30%.
Kako osnovna pri~ina za ovaa situacija toj ja navede maksimalnata kupovna mo} na grst otkupuva~i i supermarketi. Od strana na „Kopa-Ko`eka”
be{e pobarano od Evropskata komisija da vovede fer dogovorni praktiki na nivo na Unijata.
Vo me|uvreme, evrobirokratite vo Brisel budno ja sledea
sostojbata, seriozno gi sfatija preporakite na „KopaKo`eka” i vo sklop na rabotata na takanare~enata Visoka
grupa za mleko i mle~ni proizvodi vmetnaa del od barawata
na „Kopa-Ko`eka”.
Na Evropskata komisija, Visokata grupa i prepora~a da
napravi analiza za mo`nosta od voveduvawe na kolektivno
pregovarawe od strana na organizaciite na proizvoditeli i promena na pravilata za za{tita na konkurencijata,
zadol`itelni dogovori i zgolemuvawe na transparentnosta
na prehranbeniot sinxir. Vo izve{tajot na t.n. Visoka grupa
be{e navedeno i deka nivnite preporaki mo`at bidat primeneti vo site zemjodelski potsektori.
JULI 2010 | 7
MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
Kako do pokvalitetno mleko so povisoka cena?
E
den od na~inite za re{avawe na problemite
vo proizvodstvoto kaj zemjodelcite ~ii pos­
ledici se reflektiraat vrz postignuvawe na
ekonomski opravdani otkupni ceni e sledewe­
to na sovetite i preporakite dadeni od strana na
stru~nite lica.
Sovetodavnite uslugi na Agencijata za pottiknu­
vawe na razvojot na zemjodelstvoto (APRZ) se diza­
jniraat i se obezbeduvaat preku: prakti~na primena
na nau~nite i tehni~kite soznanija naso~eni spored
potrebite na pazarot; jaknewe i sorabotka na zem­
jodelskite zdru`enija; poddr{ka vo sproveduvaweto
na vladinite programi i merki nameneti za individu­
alniot zemjodelski sektor; vospostavuvawe i primena
na informativni sistemi vo funkcija na podobruvawe
na mo`nostite za sledewe na zemjodelskite aktivnos­
ti i razmena na informacii so ~initelite vo agrokom­
pleksot.
Eden od na~inite preku koj APRZ gi obezbeduva
sovetodavnite uslugi e preku t.n. „sovetodavni pak­
eti”. Sovetodaven paket pretstavuva zbir od srodni
ve{tini i znaewa naso~eni kon pomagawe na zem­
jodelcite pri nekoj poseben problem ili zaedno da
se postigne nekoja specifi~na cel so namera toa da
se spodeli so zemjodelcite. Sovetodavnite paketi se
dizajniraat spored prethodno utvrdeni problemi na
teren, kaj samite zemjodelci, odnosno ovoj princip
pretstavuva davawe na sovetodavni uslugi vodeni
spored potrebite na klientite, a toa vo slu~ajot se
zemjodelcite. APRZ vo momentov raspolaga so slednive
sovetodavni paketi:
• Govedarstvo - Higiena na mleko
• Proizvodstvo na kvalitetna sila`a
• Ov~arstvo - Podobreni tehnologii za proizvod­
stvo na mleko
8 | MOJA ZEMJA
• Ov~arstvo - Podobreni tehnologii za proizvod­
stvo na meso
• Kozarstvo - Podobreni tehnologii za proizvod­
stvo na mleko
• Reproduktivno iskoristuvawe na sviwite
• Integralna za{tita i optimalna ishrana vo
proizvodstvoto na domati pod plastenici
• Za{tita na kompir
• Odgleduvawe na jabolka
• Odgleduvawe na sliva
• Cve}‌arstvo - odgleduvawe na GERBERA SP. i CHRISANTHEMUM SP.
• Dobra p~elarska praktika
Sekoj sovetodaven paket ima vremetraewe vo zavis­
nost od proizvodstvenata sezona na odredena kultura
ili sto~arsko proizvodstvo kako i od brojot na is­
planiranite sesii potrebni za sproveduvawe. Za sekoj
od paketite postoi pi{an tehni~ki materijal namenet
za zemjodelcite vo vid na pamflet, bro{ura, kalendar
i sl.
So cel transferot na znaewa i ve{tini da stigne
do pogolem broj korisnici i kvalitetot na toj trans­
fer da bide na visoko nivo, eden sovetodaven paket
se sproveduva vrz t.n.
rabotna grupa na zem­
jodelci. Kako optimalen
broj za formirawe na
edna rabotna grupa mo`e
da se smeta od 5 do 15
~lena. Rabotna grupa
na zemjodelci pretsta­
vuva neformalna grupa
na proizvoditeli koi se
vklu~eni vo proizvodst­
voto na ista kultura ili
doma{ni `ivotni i koi gi
spodeluvaat, pove}‌e ili
pomalku, istite prob­
lemi. Sekoj ~len treba
da bide aktiven i pos­
veten kako i da prisust­
vuva na site prakti~ni
i teoretski sesii. Zatoa
se prepora~uva grupata
da bide sostavena od
~lenovi koi `iveat vo
isto selo ili vo sosedni
sela.
Grupata od svoite redovi izbira t.n. „fokus farma”
odnosno doma}‌in kaj kogo }‌e se izvr{uvaat sesiite od
sovetodavniot paket. Takviot ~len od grupata dava
soglasnost deka }‌e obezbedi pristap do potrebnite
kapaciteti na svojata farma kade {to }‌e se odvivaat
pokazno-demonstrativnite aktivnosti od sesiite na
sovetodavniot paket.
Za re{avawe na problemite od proizvodstveniot
proces zemjodelcite mo`at vo sekoe vreme da se obra­
tat do APRZ koja vo momentov ima 30 rabotni edinici
i 42 disperzirani kancelarii rasprostraneti niz ce­
lata dr`ava.
SOVETODAVEN PAKET
„Kvalitet i higiena na mlekoto”
Osnovni celi na ovoj sovetodaven paket se:
• Podobreni praktiki za higiena na mlekoto
• Namaluvawe na brojot na bakterii vo mlekoto
• Povisoka otkupna cena za surovoto mleko
Mlekarnicite baraat kvalitetno surovo mleko, a
farmerite sakaat da postignat povisoka otkupna cena.
Kvalitetot na mlekoto e tesno povrzan so higienata na
mlekoto. Vo Zakonot za bezbednost na hranata i nego­
voto dopolnuvawe sekoj proizvoditel na hrana se obvr­
zuva da posveti golemo vnimanie pri proizvodstvoto,
prerabotkata, transportot i distribucijata na hrana.
Za da se ispolnat celite na sovetodavniot paket,
preduslov e farmerite da bidat zapoznaeni so tri os­
novni raboti:
• kako se klasira mlekoto
• kako se formira otkupnata cena
• koi se standardite za kvalitet na surovo kravjo
mleko
KLASIRAWE NA MLEKOTO
Surovoto kravjo mleko se klasira vo odnos na vk­
upniot broj na bakterii i vkupniot broj na somatski
kletki.
STANDARDI ZA KVALITET NA SUROVOTO KRAVJO
MLEKO
• Vkupniot broj bakterii da ne bide pogolem od
3.000.000 na ml/mleko
• Somatski kletki ne pove}‌‌e od 400.000 na ml/
mleko
• Negativen test za prisustvo na antibiotik i
drugi inhibitori
• Kiselosta ne treba da bide povisoka od 7,6˚YN
• Da nema dodadeno voda, odnosno to~kata na
mrznewe da ne e povisoka od -0,530˚S
• Da ne sodr`i kolostralno mleko (da ne se koris­
ti mleko osum dena po oteluvaweto)
• Gustinata da se dvi`i vo granicite od 1,027 do
1,035 kg/m3
• Minimum 3,2% mle~na mast
• Minimum 2,8 % proteini
• Minimum suvi materii bez mast 8,5% i da se
doka`e deka nema dodadeno voda
• Mlekoto treba da ima karakteristi~na boja,
miris i vkus
• Mlekoto treba da e oladeno na 8˚S ili pomalku
ili da e primeno vo mlekarnicata vo rok od dva
~asa po molzeweto.
REALIZACIJA NA PAKETOT
Sovetodavniot paket zapo~nuva so formirawe na
rabotna grupa na zemjodelci. Site zainteresirani zem­
jodelci, zdru`enija, zadrugi, mesni zaednici ili koj bilo
drug vid na formalno ili neformalno zdru`uvawe mo`at
da formiraat rabotna grupa i da pobaraat prezentacija
na sovetodavniot paket vo najbliskata kancelarija na
Agencijata za poddr{ka na razvojot na zemjodelstvoto.
Sovetnicite na Agencijata na teoretski i prakti~en
na~in im go prenesuvaat znaeweto i ve{tinite za pravil­
no postapuvawe na farmata pri procesot na proizvod­
stvo na mleko. Isto taka, vr{at edukacija za sanitacija
i higiena vo farmata. Sesiite se odr`uvaat vo termin
koj{to e prethodno dogovoren pome|u sovetnikot i ~le­
novite vo rabotnata grupa. Vremetraeweto na sesiite e
vo zavisnost od vidot i namenata na sesijata i trae od 1
do najmnogu 3 ~asa. Po sekoja sesija farmerite-u~esnici
vo grupata dobivaat soodveten sovetodaven pe~aten
materijal so soveti i preporaki vo vid na letok ili
bro{ura.
Sovetodavniot paket e besplaten, a edinstveniot
tro{ok e za izvr{uvawe na analizite od zemenite probi,
dokolku toa go pobaraat farmerite od grupata.
Vo ~etirite dosega{ni sovetodavni sesii odr`ani
vo bitolskiot, kumanovskiot, gevgeliskiot i vo gosti­
varskiot region, rezultatite bile golemi. Za mnogu kus
period vo farmite koi gi primenuvale preporakite na
sovetnicite bil zabele`an drasti~no namalen broj na
bakterii vo mlekoto.
Srpskiot minister Dragin vo dvodnevna oficijalna
poseta na Makedonija
M
akedonskoto ministerst­vo za
zemjodelstvo }‌‌e gi pre­ne­­se
svoite iskustva na ko­le­gi­­te od srp­
skoto ministerstvo za zem­jodelstvo,
so cel pobrza imple­men­­tacija na
evropskite standardi vo zemjodel­
stvoto. Ova go izjavi mi­ni­sterot za
zemjodelstvo, Qup~o Di­movski, po
sredbata so svojot srp­ski kolega,
Sa{a Dragin, vo Agen­cijata za fin­
ansiska poddr{ka i ruralen razvoj.
„Nie mo`ebi sme eden ili dva
~ekora ponapred od Srpskata pla­
te`­na agencija i zatoa MZ[V na
Republika Makedonija sesrdno }‌e
izleze vo presret na koe bilo ba­
rawe na srpskoto ministerstvo vo
delot na prenesuvawe na iskustva­
ta od na{eto dosega{no rabotewe
i eventualnite gre{ki {to na{ata
strana gi ima napraveno za da ne
se povtorat i kaj niv”, re~e minis­
terot Dimovski, dodavaj}‌‌i deka so
srpskiot minister }‌‌e se razgovara
za regionalnata sorabotka. Dvete
ministerstva dosega imaat odli~na
sorabotka koja }‌‌e prodol`i i vo id­
nina.
Dvajcata ministri prisustvuvaa
i na poribuvaweto na Ohridskoto
Ezero so endemi~niot vid ohridska
pastrmka. Vo vodite na ezeroto bea
pu{teni 400 iljadi edinki ohrids­
ka pastrmka od godina{niot mrest,
podmladok odgledan po ve{ta~ki
pat vo novoizgradenite kapacite­
ti na Hidrobiolo{kiot institut
vo Ohrid.
Ministerot Dimovski pojasni
deka se raboti za treto po red por­
ibuvawe na Ohridskoto Ezero so
pastrmka ovaa godina, vo ramkite
na tekovnite aktivnosti predv­
ideni so programata na MZ[V.
„Ministerstvoto
posvetuva
mak­simalno vnimanie na ovie ak­
tiv­­nosti, bidej}‌‌i na{ata ocenka e
deka mora po sekoja cena da ja za{­
ti­time pastrmkata, kako endemski
tip vo vodite na Ohridskoto Eze­
ro. Vo celost }‌‌e se pridr`uvame i
kon zabranata za ribolov i stopa­
nisuvawe so vodite na ezeroto, so
cel da se za{titi pastrmkata”,
re~e ministerot Dimovski.
Toj istakna deka prisustvoto
na ministerot za zemjodelstvo na
Srbija na poribuvaweto mu dava
po{iroka dimenzija na nastanot,
bidej}‌‌i takvite aktivnosti se od
interes na po{irokata zaednica.
juli 2010 | 9
STO^ARSTVO
Ri~ard Deminik, pretsedatel na AFDI, Gorna Normandija, Francija
Zadrugite Interprofesija –
tipi~no za Francija.
Toa zna~i sednuvawe
i dogovarawe
na ista masa na
proizvoditelite, na
prerabotuva~ite i na
industrijalcite koi
vr{at prerabotka...
[to pretstavuva AFDI?
- AFDI e organizacija na francuskite zemjodelci
i za me|unaroden razvoj, formirana vo 1975 godina od
~etiri golemi profesionalni zemjodelski organi­za­
cii. Stanuva zbor za zemjodelski komori formirani od
zem­jodelci, sindikati, zadrugi, banki i osiguritelni
kom­panii, a koi postoele i prethodno. Denes nacional­
na­ta struktura na AFDI ja so~inuvaat 14 regionalni
or­ganizacii i pet organizacii na nivo na departman.
Na dr`avno nivo ima 6.000 ~lenovi, individualni zem­
jodelci, koi `iveat od zemjodelstvoto i pla}‌aat ~le­
na­rina od 30 evra godi{no, dodeka profesionalnite
zem­jodelski zdru`enija, zadrugi, banki, osiguritelni
kom­panii, pla}‌aat kotizacija od minimum 250 evra pa
na­gore.
Inaku, korenite na vakvoto organizirawe se pot­tik­­
nati od gladot {to ja zafati Afrika vo 1973 g. Vsu{­
nost, so tie kontakti stanavme svesni deka za da im se
po­mogne na afrikanskite farmeri da ja nadminat taa
kri­za treba da sorabotuvame podolgoro~no, odnosno da
gi poddr`ime pri nivniot razvoj.
l
lKoi
Zemjodelecot mora da mo`e
pove}‌‌e da prodava blagodarej}‌‌‌i
na postoeweto na zadrugata,
otkolku {to bi mo`el da prodava
dokolku raboti individualno.
Toa ne zna~i deka sekoga{ }‌‌‌e
mo`e da se prodava po povisoka
cena, no sekoga{ }‌‌e ima garancija
deka proizvodot }‌‌e bide
prodaden.
Pi{‌uva:
Makedonka Baldazarska
10 | MOJA ZEMJA
se celite na va{ata organizacija?
- Imame dve celi. Prvata e da sorabotuvame so zem­jo­
del­cite-partneri od razli~ni zemji na nivnite proek­
ti, zaradi ostvaruvawe na celite koi se zacrtani vo
kon­kretniot proekt. Vtorata cel, odnosno misija, se
od­nesuva na toa da se podigne svesta kaj naselenieto
i odgovornite za toa koi se problemite na zemjodelci­
te vo sopstvenata zemja i da se ovozmo`i iznao|awe na
niv­no re{enie. Da pojasnam, na{ata cel i pri~inata
po­radi koja sme ovde ne e da se preslika primerot na
Fran­cija i ona {to nie go primenivme za nadminuvawe
na problemite na francuskite farmeri da se napravi
vo drugite zemji na ist na~in, tuku da ponudime mo`ni
na­~ini na iznao|awe na re{enie. Zna~i, celta e zaed­no
da razmisluvame so federaciite na farmeri i zemjo­
del­skite organizacii za toa kako mo`eme da se organi­
zi­rame i kako mo`e da pridoneseme za sozdavawe na ed­
na podobra sostojba.
l
So Makedonskata federacija potpi{avte Memoran­
dum za sorabotka. [to zna~i toa? Koi se pridobiv­
ki­te od vakvoto zdru`uvawe?
- Sre}‌ni sme {to imame mo`nost da sorabotuvame so
Ma­kedonija i tokmu poradi toa go potpi{avme memo­ran­
du­­mot za sorabotka so na{iot partner – FFRM. Ne sme
tu­ka da nametneme kakva bilo politika ili na~in na
ra­botewe. Glavnata cel na ovaa sorabotka e da dademe
pod­dr{ka na organizaciite na farmeri. Vo toj pogled
na­{ite aktivnosti se odnesuvaat na razli~ni domeni,
me­|utoa sekoga{ odgovaraat na potrebite na organi­za­
cii­te na farmeri ili na samite farmeri. ^lenovite
na AFDI se pred sè farmeri, taka {to koga sme na te­
ren se trudime da diskutirame so farmerite, da gi
slu{­neme i razbereme nivnite potrebi. Smetame deka
klu~ na uspehot
Mle~na kriza
Prodadi za da proizvede{
- Mislam deka sostojbata e ista re~isi sekade zatoa {to koga e pro­
let imame pogolem izbor na hrana i normalno deka }‌e imame i pogolemo
koli~estvo na mleko. I toa, vsu{nost, sozdava edna razlika pome|u proiz­
vodstvoto i po­tro­{uva~kata. Mlekoto e mnogu poevtino otkolku vo zimski­
ot period, zatoa {to mlekoproizvoditelite go prerabotuvaat vo mleko vo
prav i puter, koi{to po­malku se vrednuvaat otkolku sireweto ili jogur­
tot. Pazarot se otvori. Vsu{nost, toa e idejata na EU da ovozmo`i slobod­
no cirkulirawe na dobrata, taka {to ima proizvodi koi doa|aat odnadvor
i golema razmena me|u samite zem­ji koi gi proizveduvaat.
Za vreme na mle~nata kriza od edna strana imavme nametnati kvoti,
a od druga, mora{e da se adaptira ponudata na pobaruva~kata za cenata
da go za­dovoluva i proizvoditelot i potro{uva~ot. Toa be{e ona {to gi
naluti mle­koproizvoditelite koi smetaat deka se nao|aat vo paradok­
salna situa­ci­ja. I zatoa {to se trudevme taa cena da bide prifatliva
za dvete strani, se soo~ivme so golema konkurencija na me|unarodniot
pazar, zatoa {to i na svetskiot pazar ima{e zgolemeno proizvodstvo {to
dovede do pad na ceni­te.
Nie se rakovodime od oficijalnata Povelba za dobri sto~arski prak­
tiki, ko­ja e sozdadena od dr`avata i francuskite mlekoproizvoditeli i
sekoj od far­merite izraboti buxet spored prethodno utvrdeni standardi.
Povelbata se odnesuva na toa koi standardi se primenuvaat i vo nea vle­
guvaat site od­red­bi koi se odnesuvaat na kvalitetot na proizvodstvoto,
sanitarnite uslovi koi mora da bidat ispolneti i voedno na blagosostoj­
bata na samite `ivotni. Osnovnoto pravilo na Povelbata e: prodadi za da
proizvede{! Na{ite mlekari, ~lenki na zadrugata „Agril”, se trudat da
proizvedat kvalitetno, a nie da obezbedime plasman na toa proizvodstvo.
Patem davame sekakov tip na uslugi za zemjodelcite, surovini, soveti ili
nekoi potrebni materijali.
­ e bi mo`ele uspe{no da rabotime
n
dokolku ne znaeme to~no kakov e kon­
teks­­tot, kakva e realnata sostojba vo
zemjata vo koja rabotime, koi se niv­
nite problemi i vo kakva sostojba se
nao|aat. Prviot pristap na ovaa so­
rabotka e razmenata na idei i na is­
kust­va so farmerite i vospostavuva­
we vrska so koja{to }‌e mo`e da se
pri­bli`at kon nivnata problemati­
ka i }‌e mo`e da im pomognat so sove­
ti za da gi re{at svoite problemi.
Va`­no e farmerite da sfatat deka
tre­ba da se obedinat, bidej}‌i taka
}‌e imaat golema politi~ka va`nost
i }‌e mo`at samite da se izborat za
svoi­te prava.
l
Sega na Balkanot ste prisutni
sa­mo na Kosovo i vo Makedonija.
Ima­te li intencija za sorabotka
i so drugi zemji?
- Ne znam. Bi sakal ovaa sorabot­
ka da se odr`i. Inaku, organizaci­
jata AFDI sorabotuva prete`no so
afri­kanskite zemji, nedovolno raz­
vie­nite zemji i zemjite vo razvoj,
zna­~i zemji kako Kolumbija, Kosovo,
Ukraina, Makedonija, zemji koi sega
se vo razvoj i koi ne se tolku lo{i
vo taa nasoka. Da pojasnam, po~navme
so zemji vo razvoj i na po~etokot so­
rabotkata se sostoe{e vo objasnu­va­
we na osnovnata tehnika na obrabot­
ka na zemjata. Sega rabotime mnogu
na poleto na obuka na zemjodelcite
i farmerite i vo pogled na nivnoto
organizirawe. Vsu{nost, toa e glav­
nata cel i pri~inata poradi koja
sme vo Makedonija i vo Kosovo, od­no­
sno rabotime na olesnuvawe na pro­
cesot na kreirawe na zdru`enija na
zemjodelci i farmeri.
l
Spomenavte deka zemjodelcite
vo Francija si formirale svoja
ban­ka. Dali toa zna~i deka }‌e gi
so­vetuvate na{ite zemjodelci i
na toa pole?
- Toa bi bilo dobar sovet. Bankata
vo Francija funkcionira na baza na
zaemi, bidej}‌i ne mo`e da se razvie
zemjodelstvoto bez finansiska pod­
dr{­ka, taka {to bi bilo dobar sovet
da se oformi banka od toj tip.
l
Dali taa banka, vo sporedba so
drugite, raboti so poniski kamatni stapki za zemjodelcite?
- Vo osnova, da. Postojat takvi
po­evtini zaemi i poniski kamatni
stap­ki, no dr`avata pomaga tie da
se odr`at i da bidat vo interes na
zemjodelcite. Porano bankata po­
sta­vuva{e povisoki kamatni stapki,
no nie, zemjodelcite, se izborivme
za nivno namaluvawe. Sega, kamatni­
te stapki se dvi`at okolu 4% (iako
va­riraat so inflacijata).
lVo
Makedonija kooperativite ne
za­`iveaja poradi nedostig na
do­verba. Kako se spravuvate so
ovoj problem?
- ]e odgovoram na pra{aweto so
pri­mer od Kosovo, kade {to ra­bo­ti­
me od 2003 godina. Po ovoj od­re­den
period vo Kosovo ima zadrugi koi
dobro funkcioniraat. Zna~i, lu­|e­to
imaat doverba vo zadrugite. Za­dru­
gata sekoga{ zna~i eden ~ovek, eden
glas. I bi potenciral deka sozda­va­
weto na zadrugite e navistina klu~
na uspehot zatoa {to so ogled na
toa so kolkava povr{ina raspola­
ga­at zemjodelcite vo ovie zemji, mi­
slam deka nema drug izlez, osven da
se raboti vo ramki na zaedni~ka or­
ganizacija. I pokraj goleminata na
farmite, pove}‌e ne e mo`no sekoj da
raboti individualno. [to i da na­
pravi edna zadruga za da bide efi­
kasna, nema da ja ostvari filozo­
fi­jata poradi koja e sozdadena ili
ide­jata {to le`i vo zadnina, tuku
tre­ba da odgovori na odredeni eko­
nom­ski kriteriumi. Ova zna~i deka
zem­jodelecot mora da mo`e pove}‌e
da prodava blagodarej}‌i na postoe­
we­to na zadrugata, otkolku {to bi
mo­`el da prodava dokolku raboti
in­dividualno. Toa ne zna~i deka
se­koga{ }‌e mo`e da se prodava po
po­visoka cena, no sekoga{ }‌e ima
ga­rancija deka proizvodot }‌e bide
pro­daden.
juli 2010 | 11
GRADINARSTVO Podgotovki za rasad za kromid
Rasadot
star 60
dena –
najkvaliteten
Optimalen period za seidba
e od 25 avgust do 10 septemvri. Za najkvaliteten standarden rasad se smeta
onoj koj vo vremeto na rasaduvawe e so
starost od 50 do 60 dena, so dobro oformeni 3-4 lista, so visina na stebloto
10-15 sm, a debelina od 0,3 do 0,6 mm.
Pi{uva: dipl. in`. agr. Savka Markudova
E
dna od najzastapenite gradinarski kulturi vo
gevgeliskiot region e kromidot, koj se odgleduva kako zimska kultura, me|utoa podgotovkite za
rasad se u{te vo tekot na letnite meseci koga
temperaturata e mnogu visoka. Za da se namali rizikot
od uginuvawe na rasadot po rasaduvaweto, pojava koja
se slu~uva vo poslednite godini poradi lo{ite klimatski uslovi i slabiot korenov sistem na kromidot,
neophodno e da se primenat niza agrotehni~ki merki
i da se stimulira razvojot na korenoviot sistem, za
da se podobri ishranata na rastenijata, da se regenerira i aktivira po~venata mikroflora. So toa }e se
ovozmo`i rastenijata dobro da se vkorenat do pojavata
na niskite temperaturi i uspe{no da prezimat.
Za dobivawe na kvaliteten rasad za kromid (koj se
see u{te vo tekot na avgust) gi dostavuvame slednite
preporaki do farmerite:
•
•
•
•
Pravilen izbor na sorta – sorti koi se
prisposobeni na na{ite klimatsko-po~veni
uslovi i davaat dobri rezultati;
Da koristat kupen sertificiran semenski
materijal, a ne doma{no proizvedeno seme zatoa
{to nekoi od bolestite mo`at da opstanat i
da se prenesat poradi neprimeneta za{tita
vo tekot na proizvodniot proces na seme
i neizvr{ena dezinfekcija na doma{niot
semenski materijal.
Osven toa, poradi neprimenuvawe na prostorna
izolacija mo`e da dojde do pojava na vkrstuvawe
na razli~ni sorti.
Zapazuvawe na optimalen rok za seidba i
12 | MOJA ZEMJA
•
•
•
•
•
•
•
•
rasaduvawe e eden od va`nite preduslovi za
dobivawe visok kvalitet na standardnoto
proizvodstvo.
Seidba da se izvr{i vo optimalniot period za
seidba, od 25 avgust do 10 septemvri;
Da koristat pregoreno arsko |ubre ili
kvalitetna gradinarska po~va kako supstrat
vo leata, a ne pesokliv mil, koj ne ja zadr`uva
vlagata i |ubrivata i da ne se koristi isto
mesto sekoja godina za postavuvawe na lei;
Da postavat zasen~uvawe na rasadot za
ostvaruvawe na povolni klimatski uslovi
i za{tita od grad i silni do`dovi, kako i
strani~ni ogradi za za{tita od doma{ni
`ivotni;
Da ja zapazat normata na seewe na semeto vo
rasad so 2-3 gr/m2;
Da vospostavat pravilen vodno-vozdu{en re`im
vo rasadoproizvodstvoto so redovno i pravilno
navodnuvawe (vo ranite utrinski ili docnite
popladnevni ~asovi i vodata da navleze do
nivoto na korenot, a ne samo povr{inski);
Da se postavat visoki lei za podobar voden
re`im (za oceduvawe na vodata);
Da vr{at redovno plevewe na rasadot za da
se otstranat trevite koi mu se konkurenti na
rasadot;
Da vr{at redovna preventivna za{tita na
•
•
rasadot so najmalku 1-2 polivawa vo korenot
i dve prskawa (spored preporakite od
Sovetodavniot paket);
Da koristat biostimulatori i kristalni
|ubriva so zgolemeno koli~estvo na fosfor
za forsirawe na razvojot na podobar korenov
sistem, za podobro vkorenuvawe, za balansirana
i podobra ishrana;
Poslednoto navodnuvawe i |ubrewe da se
izvr{i 2-3 dena pred rasaduvaweto, so
Podgotovka za tretirawe na rasadot so biostimulator
specijalni „antistres” |ubriva, zaradi
podobro prifa}awe i namaluvawe na stresot
po rasaduvaweto.
Za najkvaliteten standarden rasad se smeta
onoj koj vo vremeto na rasaduvawe e so starost od 50
do 60 dena, so dobro oformeni 3-4 lista, so visina na
stebloto 10-15 sm, a debelina od 0,3 do 0,6 mm.
Postar i pogolem rasad za rasaduvawe vo
tekot na zimsko-proletniot period doveduva do
formirawe na predvremena pojava na cvetni stebla
namesto na lukovici. Znaej}i ja ovaa nepo`elna
pojava koja e pri~ina za namaluvawe na kvalitetot
na proizvodstvoto, proizvoditelite na kromid
upotrebuvaat mal rasad za rasaduvawe. Od druga
strana, pak, mnogu mal i nedovolno iskalen rasad, koj
ima slab korenov sistem i mala v{mukuva~ka mo}, mo`e
da ne bide prifaten po rasaduvaweto i da ugine vo
tekot na zimskiot period.
Rasaduvawe na kromidot
Lukovicite stasuvaat rano,
vo tekot na maj, pa poradi
toa se mnogu atraktivni ne
samo za doma{niot, tuku i za
stranskiot pazar.
Iskornat rasad
pred rasaduvawe
Kontrolna i tretirana varijanta so biostimulator
(Pogolemata dol`ina na celoto rastenie, na glavniot koren i
na korenoviot sistem e preduslov rastenijata da bidat dobro
vkoreneti i da prezimat vo tekot na zimskiot period)
JULI 2010 | 13
GRADINARSTVO Na nivite vo Ska~inci, Vele{ko
Rovka zemja –
mazen kompir
Mnogu e va`no zemjata da
bide rovka – od toa zavisi
dali kompirite }e bidat
mazni i dali }­e imaat
ubava forma i golemina.
Vo sprotivno,­­}­e bidat krivi
i neprivle~ni za kupuva~ite
Pi{uva: Antoanela Dimitrievska
K
on krajot na maj i vo tekot
na celiot juni pazarite se
preplaveni so ubavi, mazni, svetlokafeavo-`olti
kompiri. Me|u brojnite prodava~i
na vele{kiot pazar se zapoznavme
so 74-godi{niot ~i~ko Angel Burov i negovata sopruga Ru`a koi na
proda`ba nudat ubavi mazni kompiri so pravilna forma i golemina.
„Od dete se zanimavam so zemjo­
delstvo. Im pomagav na roditelite.
Se slu~uva{e ponekoga{ i da prespieme po bav~ite”, vaka ja zapo~na
svojata prikazna ~i~ko Angel. „Kompir odgleduvam na niva od ~etiri
dekari vo selo Ska~inci, na dvaesetina kilometri od Veles. Iako
mnogu godini `iveam
vo Veles, sè u{te ja
obrabotuvam svojata
niva vo rodnoto selo,
osobeno otkako ostanav bez rabotata vo
BRAKO”, raska`uva
~i~ko Angel. Toj so
zadovolstvo ja objasnuva celata postapka od podgotovka na zemjata do
dobivawe mlad kompir podgotven
za na pazar. „Zemjata se ora prvpat
naesen i povtorno naprolet. Potoa
se branuva, odnosno se sitni so t.n.
brana za zemja, dodaten element na
traktorot. Mnogu e va`no zemjata
da bide rovka – od toa zavisi dali
kompirite }e bidat mazni i dali
}­e imaat ubava forma i golemina.
Vo sprotivno, }e bidat iskriveni
i neprivle~ni za kupuva~ite. Se
pravat redovi i zadol`itelno mora
da se kopa nivata, odnosno da se
otstrani troskotot i trevata za
da niknat kompirite. Tie se sadat
na rastojanie od 50, 60 do 70 santimetri od red do red i 30 santimetri od edno do drugo leglo na
kompiri”, objasnuva Burov. Toj veli
deka obi~no sadat od 10 do 15 mart
i kompirite za berba stasuvaat po
tri meseci, nekade kon krajot na
maj, odnosno vo po~etokot na juni.
„Kompirot e mlad eden mesec, a potoa stanuva star. Gi sadime sortite
„agrija”, „minerva”, – site se holandski semiwa, a gi nabavuvame od zemjodelskite apteki. Burov ni pojasnuva deka obi~no na dekar stava od
100 do 150 kilogrami semenski kompir, a vo zavisnost od klimatskite
uslovi, mo`e da iskopa i sobere
od 1,5 do 2 tona kompiri. „Porano
na{ite roditeli sadele samo dve
sorti i toa crveni kompiri od sortite „dizire” i „kondor”, a i retko
gi prskale za{to nemalo nikakvi
{tetnici. Zatoa kompirite bile
mnogu zdravi. Nie sega sme prinudeni da gi prskame bidej}i {tetnikot
nare~en kompirova zlatica bukvalno go obrasnuva kompirot i zatoa
mora da go za{titime, kako i od
kompirovite mu{i~ki”, potencira
~i~ko Angel.
Inaku, patot do Ska~inci e
te{ko prooden, nema avtobuska
linija, a toj i tetka Ru`a na niva
odat so traktor. Seloto Ska~inci
e zapusteno i re~isi nema redovni
`iteli. Ostanaa samo nivite na koi
semejstvoto Burovi i u{te desetina semejstva od seloto, koi odamna
`iveat vo Veles, odat povremeno,
ne{to da zasadat i da dobijat
plodovi koi potoa }e gi ponudat na
gradskiot pazar.
[tetnici kaj praskata OVO[TARSTVO
Navremena za{tita
– zdravo ovo{je
(Sovetot e izvadok od bro{urata na „Hromos – pesticidi”)
Crna praskova vo{ka (Anuraphis
persicae) – Prezimuva vo jajca, a od
mart do april se izveduvaat larvite. Ima 4-5 generacii godi{no.
Praskova lisna vo{ka (Myzus
varians) – Po boja e svetlozelena. Prezimuva vo oblik na larva, osnova~ki
`enki se javuvaat od april do maj.
Larvite ostanuvaat na ovo{kata od
kade {to cicaat sokovi i pravat deformacija na listot. Kon krajot na
oktomvri vo{kite ra|aat vo{ki od
dvata pola i tie nosat jajca za prezimuvawe. Se prska zime ili rano
naprolet koga }e se najdat 3-5 jajca
po zemen primerok za analiza.
Zelena lisna vo{ka (Myzus persicae) – Mo`e da prezimi i vo letni
formi koga temperaturata ne e pod
-12 Celziusovi stepeni. Prvata generacija mo`e da se javi u{te vo fevruari. Napa|a preku 400 vidovi na
rastenija. Edinstven vektor na prenos na virusni zaboluvawa – preku
22 bolesti.
Praskov molec (Anarsia lineatella) – Ima dve generacii godi{no.
Prvata e vo tekot na maj i juni, a
prezimuva vo prv stadium na larva.
Vtorata generacija e vo avgust i tie
davaat generacija za prezimuvawe.
Napa|a letorasti i gi uni{tuva
(3-4 letorasti).
Molec na papkite (Recurvaria
nanella) – Ima edna generacija. Prezimuva vo nerazviena gasenica
vo bela kokona. Vo periodot pred
cutewe se budat i pravat {teti,
bu{ej}i gi papkite, a tie ne se razvivaat, no ostanuvaat celi.
Praskov svitkuva~ (Lasperesia molesta) – Prezimuva vo stadium na gasenica vo svilena kokona, a kon krajot na
proletta preminuva vo kukla i potoa
izleguvaat peperutki koi nesat po
100-200 jajca. [tetite se na letorastite i plodovite, a na izbu{enite
letorasti se javuva smola. Ima od 4 do
6 generacii godi{no i sekoja trae okolu eden mesec. Napadot na plodovite
e kon krajot na juni do avgust i toa e
periodot koga treba da se tretira.
JULI 2010 | 15
OVO[TARSTVO
Kalemeweto diva kru{a - gornica prerasnuva vo tradicija
Od gornici do
sortni kru{i
Zafatenosta na kalemeweto na divite kru{i so pove}­e
pitomi sorti kru{i, kantarka, klapovka, viljamovka i
drugi, vo prosek e od 80 do 90%, dokolku se vnimava kozite
i ovcite da ne go o{tetat drvceto po samoto prifa}awe
na kalem-grankata.
Divata kru{a ja ima vo
izobilstvo po na{ite livadi i
rit~iwa.
Kalem-grankite za kalemewe na divite
kru{i Agencijata gi obezbedila u{te od
januari koga bile vo miruvawe i koga sokot
nema dvi`ewe. Kalem-grankata potoa se
~uva na konstantna temperatrura za da ne
dojde do aktivirawe na zaspanite pupki.
Koga taa }e se nakalemi na divata kru{a,
toga{ doa|a do pottiknuvawe od sokot,
odnosno dvi`eweto, i toa zna~i deka ima
prifa}awe na kalem-grankite.
Najdobar na~in na kalemewe na divata
kru{a e kalemewe na procep, smeta Kuzmanovski, a najdobar period za kalemewe - od
po~etokot do krajot na april. „Jas apeliram
do kolegite”, veli Kuzmanovski, „po prifa}
aweto na kalem-grankata, so no`i~ki da gi
oslobodat kalemite za tie da mo`e da rodat
plodovi”.
16 | MOJA ZEMJA
O
Pi{uva: Antoanela Dimitrievska
kolu 2.500 divi kru{i - gornici godinava bea iskalemeni so pitomi kalemi vo mesnosta nare~ena Dolgi Rid pred naselbata ^a{ka,
Vele{ko, ~ii livadi i rit~iwa izobiluvaat so ovie drvca. Ovaa
akcija vo organizacija na Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na
zemjodelstvoto (APRZ) za prvpat be{e izvedena lani vo mariovskiot del na Bitolsko koga bea iskalemeni 2.000 divi kru{i - gornici. Pritoa zafatenosta na
drvcata so kalemite e 95-98%. Inicijativata za vakvata blagorodna ideja za
kalemewe na divi kru{i koja saka da stane tradicija i da se pro{iri vo site regioni e na Jordan Kuzmanovski, direktor na APRZ. Ovaa ideja toj ja zapo~nal u{te
pred desetina godini, koga bil profesor vo Srednoto zemjodelsko u~ili{te vo
Bitola i koga svoite u~enici gi nosel na kalemewe na divi kru{i.
Ovaa prolet (na 22 i 23 april) iskusnite zemjodelski stru~ni lica od cela
Makedonija dva dena kalemea, razmenuvaa iskustva i se dru`ea.
Kalemewe
Samiot proces na kalemewe stru~no go objasni iskusniot agronom Stefan
Stojkovski od Bitola, koordinator po lozarstvo i ovo{tarstvo vo APRZ, so
pomo{ na svojot kolega Qube Talevski.
- Najprvo se podgotvuva podlogata za kalemewe. So mala pila se otstranuvaat
site nepotrebni granki odnosno izrastoci na gornicata i ostanuva samo
stebloto so dva-tri ~atala od grankite koi }e bidat kalemeni.
- Se pravi popre~en presek i toj dobro se izramnuva, a potoa se pristapuva
kon kalemeweto.
- Se podgotvuva kalem-grankata i na podlogata se pravi eden vertikalen rez
na korata i se vmetnuva pitomata kalem-granka pod korata.
- Ako e podebela podlogata, se stavaat dve kalem-granki i potoa sleduva
vrzuvawe so vrzivo i prema~kuvawe so kalemarski vosok. Toa e celata operacija
na kalemewe, veli Stojkovski.
Toj pojasnuva deka nekolku meseci po prifa}aweto na kalem-grankata treba
da se izvr{i ~istewe na izrastocite od diviot del na podlogata. Osven
kalemewe so kalem-gran~e, mo`e da se kalemi i pod kora i na ise~ok, na procep,
na cel procep i na obi~en procep. Zafatenosta na kalemeweto na divite kru{i
- gornici so pove}e pitomi sorti kru{i, kantarka, klapovka, viljamovka i drugi,
dosega pri na{ite akcii vo prosek e od 80 do 90%, dokolku se vnimava kozite
i ovcite da ne go o{tetat drvceto po samoto prifa}awe na kalem-grankata. No,
kako {to pojasnuva agronomot Stojkovski, vo slednite tri godini potrebno e da
se pro~istuva diviot del. Za da se formira kro{nata, grankite treba stru~no
da se izre`at slednata godina i slednite tri godini i da se sledi sostojbata
so divite izrastoci koi treba da se otstranuvaat.
Negoviot kolega Qube Talevski pojasnuva deka na gotovoto kalem~e odozgora
se stava kalemarski vosok, a nekoi namesto kalemarski vosok stavaat izolirban.
Ako e vrzano so krpa, toga{ }e ima otvori na spojnoto mesto. Bidej}i kalemeweto
be{e izvr{eno so izolirban, ostana samo del otvoren na presekot na kalemgran~eto, na koj se stava kalemarski vosok i postapkata e zavr{ena.
POLEDELSTVO Dobra zemjodelska praktika za proizvodstvoto na tutun
Po~ituvaweto na principite –
osnova za
kvalitet i profit
Ne mo`e da se prepora~a eden edinstven {ablon na DZP za site farmi kade {to se proizveduva ovaa kultura, no vo sekoj slu~aj, treba
da se po~ituvaat odredeni principi od subjektite koi se direktno
involvirani vo procesot na proizvodstvo na tutun
Pi{uva: prof. d-r Zlatko Arsov i asistent m-r Romina Kabranova
K
onceptot na Dobra zemjodelska praktika (Good
Agricultural Practice – GAP) ima za cel da se obezbedi odr`livo i ekonomski opravdano proizvodstvo na koja bilo zemjodelska kultura.
Za proizvodstvoto na tutun konceptot na DZP mo`e da
se definira i kako „Zemjodelska praktika so koja se obezbeduva ekonomski isplatlivo proizvodstvo na kvaliteten
tutun so istovremena za{tita ili podobruvawe na
po~vata, vodata, vozduhot, `ivotinskiot i rastitelniot
svet”.
Proizvodstvoto na tutun se odviva vo mnogu razli~ni
regioni {irum svetot, vo razli~ni zemjodelski sistemi i
razli~ni stepeni na usovr{enost, kade {to ne mo`e da se
prepora~a eden edinstven {ablon na DZP za site farmi
kade {to se proizveduva ovaa kultura. No, vo sekoj slu~aj,
treba da se po~ituvaat odredeni principi od subjektite
koi se direktno involvirani vo procesot na proizvodstvo na tutun. Za taa cel se pravi Programa za DZP. Vo
po{irokoto zemjodelsko proizvodstvo postojat mnogu
varijacii na definicii na Programata za DZP, no sepak
ima odredena unificiranost, vo zavisnost od oblasta za
koja e nameneta.
Vo DZP programata za orientalski tutun treba da bidat
opfateni slednite klu~ni elementi:
1.
2.
3.
Menaxirawe so po~vata i vodata;
Pravilen izbor na tipovi i sorti;
Agrotehni~ki merki (vo rasadoproizvodstvo i
na niva);
4. Integralna za{tita od pleveli i {tetni
organizmi;
5. Menaxirawe so pesticidi;
6. Berba i su{ewe na tutunot;
7. Doma{na manipulacija i skladirawe na tutunot;
8. Obuki na zemjodelcite;
9. Socio-ekonomski efekti.
18 | MOJA ZEMJA
3. Agrotehni~ki merki
Vo grupata na agrotehni~ki merki koi se od osobena
va`nost se: obrabotkata na po~vata, |ubreweto i
berbata na tutunot.
3.1 Obrabotkata i podgotovkata na po~vata treba da
bide:
• So najmali mo`ni {teti vo odnos na
poremetuvaweto na `ivotnata sredina;
• Da se odr`uva plodnosta na po~vata i nejzinata
struktura;
• Da se vklu~i rotacija na kulturi, konzervacija
na po~vata, podobruvawe na po~venata plodnost
i da se minimizira erozijata;
• Kontrola na plevelite i podobruvawe na rastot
i prinosot na tutunot.
3.2 \ubreweto i prihranuvaweto na tutunot na niva
treba da bide:
• Bazirano na hranliviot status na po~vata,
potrebite na kulturata i od prethodnite
iskustva za dadeniot lokalitet;
• Aplikacijata treba da se vr{i vo to~no
opredeleno vreme i individualno za sekoja
povr{ina;
• Prihranuvaweto na tutunot treba da se vr{i so
to~no odobreni |ubriva.
3.3 Da se optimizira proizvodstvoto po edinica
povr{ina:
• Prifa}awe na najproduktivnite i odr`livi
praktiki soodvetni za odreden tip na tutun
i lokalitet, sè do postignuvawe na sakaniot
kvalitet;
• Dobivawe na uedna~en nasad;
•
Minimizirawe na zagubite vo prinos od fizi~ki
o{tetuvawa na listot, kako {to se prezrejuvawe
za vreme na berbata, kako i od menuvawe na
bojata vo procesot na su{ewe.
3.4 Berba i su{ewe:
• Berbata da se izveduva vo optimalnoto vreme za
konkretnata insercija/klasa na tutun;
• Su{eweto da se izveduva soodvetno za
postignuvawe optimalen kvalitet na tutunot;
• Da se vr{i to~na klasifikacija na lisjata;
• Da se vnimava na ~uvaweto na tutunot vo nizi so
cel da se zadr`i negoviot kvalitet.
3.5 Sproveduvawe na lokalni istra`uvawa za
ponatamo{en razvoj na konceptot i detalite na DZP
bazirani na novi razvojni re{enija na lokalno nivo i
po{iroko, so poseben osvrt na lokalnite prakti~ni
iskustva i inovacii
4. Integrirano upravuvawe so {tetni organizmi
(Integrated pest management – IPM).
Pretstavuva sistemski pristap vo za{titata na
rastenijata, koj koristi informacii za da se donesuvaat
re{enija za podobri na~ini za suzbivawe na {tetni
organizmi, so akcent na integrirawe na site dostapni
metodi. IPM ne zna~i celosno eliminirawe na
pesticidite, tuku nivna soodvetna upotreba kako odbrana
od {tetni organizmi ~ij napad ne mo`e da se odr`uva na
prifatlivo nivo so upotreba na drugi alternativi. Kade
i kolku pesticidite treba da se primenuvaat, }e zavisi i
od lokalnite zakoni i propisi.
4.1 Vode~ki principi pri integrirano upravuvawe so
{tetni organizmi se:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Rotacija na tutunot so drugi kulturi, koi gi
potisnuvaat {tetnite tutunski organizmi.
Odr`uvawe na to~na evidencija za site
prethodno odgleduvani kulturi, koi vklu~uvaat
informacii za: po~vata (istorijat na
odgleduvawe na prethodnite kulturi, izvr{eni
po~veni analizi), {tetni organizmi, bolesti i
pleveli i pravewe na zapisi;
Sledewe i prou~uvawe na mo`nosti za pojava na
bolesti i pleveli vo idnina;
Koristewe na odobreni i otporni sorti;
[irewe na prirodni {tetni organizmi i
predatori i uni{tuvawe na alternativni
rastenija koi se doma}ini na {tetni
organizmite i na bolestite na tutunot;
Zaoruvawe na tutunskite lei i tutunskite
ostatoci po zavr{uvaweto na proizvodniot
ciklus;
Uni{tuvawe na otpadniot tutunski materijal
po zavr{uvaweto na proizvodniot ciklus;
Precizno se identifikuvaat {tetnite
organizmi;
Da se prou~uvaat i sledat site aspekti
na {tetnite organizmi, kako {to se
`ivotniot ciklus, navikite, {tetata {to ja
•
•
•
•
•
•
predizvikuvaat na tutunot, prisustvoto ili
otsustvoto na prirodnite predatori;
Vospostavuvawe na ekonomski prag na {teta
za sekoj pri~initel na {teti i da se odredi
soodvetno nivo na dejstvuvawe vrz osnova na
efektivni kontrolni merki;
Prezemawe na merki za kontrola na {tetni
organizmi samo koga tro{ocite na kontrolata
se pomali od {tetata pri~ineta vrz tutunot;
Prezemawe na merki protiv {tetnite organizmi,
koga tie se pojavuvaat vo del od poleto, za da se
izbegne {irewe na celiot nasad;
Otstranuvawe i uni{tuvawe na zarazenite
rastenija;
Koristewe samo na onie pesticidi i biolo{ki
agensi koi se registrirani i odobreni za tutun
i se vo soglasnost so site propisi i upatstva;
Vodewe to~na evidencija za koristeni
pesticidi, vklu~itelno i aktivnata materija,
proizvoditel, primenetoto koli~estvo (doza/
koncentracija), kako i datumot na nivnata
primena;
5. Menaxirawe so pesticidi.
5.1 Vode~ki principi pri menaxiraweto so
pesticidite se:
• Koristewe na pesticidi samo koga e apsolutno
neophodno;
• Koristewe samo na pesticidi koi se specijalno
odobreni za tutun;
• Sledewe na site aspekti nazna~eni na
etiketata, instrukciite i upatstvoto za nivno
koristewe;
• Koristewe na li~ni za{titni sredstva za
rakuvawe, me{awe i primena;
• Bezbedna primena za da se za{titat lu|eto,
`iviot svet i `ivotnata sredina;
• Pravilno skladirawe na pesticidite;
• Zabrana za jadewe, piewe i pu{ewe dodeka
se vr{i rakuvawe, me{awe ili primena na
sredstvata za za{tita;
• Zabrana za me{awe i primena na pesticidite vo
blizina na otvorena voda;
5.1.2 Pri izborot na sredstvata za za{tita va`no e:
• Da se izbere najmalku toksi~no i najmalku
rezistentno za{titno sredstvo koe{to e
bezbedno za lu|eto, `iviot svet i za `ivotnata
sredina, a istovremeno da obezbedi efikasna
kontrola na {tetnite organizmi, bolestite i
plevelite;
• Izbranite sredstvata za za{tita da se
prisposobat na situacijata i da ne se {tetni za
prirodnite predatori na {tetnite organizmi;
• Sredstvata za za{tita da se specifi~ni vo
na~inot na dejstvuvawe, a ne so {irok spektar.
Smetame deka so primena na navedenite principi i
praktiki od strana na na{ite tutunoproizvoditeli
}e se ostvari odr`livo i ekonomski opravdano
proizvodstvo na tutun.
JULI 2010 | 19
POLEDELSTVO TD DZP „Kle~ovce”, Kumanovsko
50 %
pogolem
prinos na
p~enica i ja~men
Pi{uva: Makedonka Baldazarska
A
ko po utroto denot se poznava, toga{ zemjodelskoto
pretprijatie „Kle~ovce”
od Kumanovo so pravo
mo`e da o~ekuva odli~en prinos od
ovogodi{nata `etva na p~enica i na
ja~men. Imeno, na startot na `etvata,
vo prvite dva dena, tie o`neale nad
12 toni ja~men od 18 dekari povr{ina
ili re~isi tri pati pove}­e od
dosega{niot prosek.
„O`neavme 6.760 kg po hektar. Vrz
baza na ona {to go imame za prvite denovi od `etvata i ona {to e na teren,
o~ekuvame prinosite da bidat nad
prose~nite vo Republika Makedonija.
Sekako, lo{ite vremenski uslovi, intenzivnite vrne`i vo sredinata na
juni (tokmu na po~etok na `etvenata
sezona), kako i toplotniot bran prethodno, }e ni go namalat prosekot
za minimum 20% ili skoro eden ton
prinos po hektar. Da ne bea toplotnite branovi sigurno }e `neevme po
5,5 do 6,5 toni po hektar”, veli Bube
Trajkovski, sopstvenik na zemjodelskoto pretprijatie „Kle~ovce”. Toj
pojasnuva deka ova zemjodelsko pretprijatie go zel od ste~aj so plan za
realizacija vo 2008 godina. Sega e
gord na zabele`itelnite rezultati
{to gi postignale za samo dve godini, osobeno vo odnos na prinosot.
„Spored podatocite so koi raspolagam, prinosite za periodot od 2003 do
Za nepolni dve godini
rodot e zgolemen za nad
50% i toa na zemjata rangirana vo 4. i 5. kategorija. Godinava, vrz osnova
na koli~inite dobieni
na prviot kontrolen den
na `etvata na ja~men,
od samo edna parcela
(povr{ina od 6,6 hektari) o`neale 5,6 tona po
hektar
2007 g. ne nadminale 2.746 kg p~enica
i ja~men po hektar od naseanite
povr{ini. Koga stanav sopstvenik,
vo januari 2008 godina, povr{inite
ve}­e bea naseani, taka {to ne mo`e{e
da se intervenira na agrotehni~kite
podgotovki, no zatoa pak so primena
na ve{ta~ki |ubriva i za{tita i preventiva od bolesti, uspeavme da go
zgolemime prinosot na 3.600 kg po
hektar. Ve}e vo 2009 g. zavr{ivme so
prose~en prinos od nad ~etiri toni
po hektar. Zna~i, za nepolni dve godini prihodot go zgolemivme za nad
50% i toa na zemjata rangirana vo 4. i
5. kategorija. Godinava, vrz osnova na
koli~inite {to gi dobivme na prviot
kontrolen den na `etvata na ja~men,
od samo edna parcela (povr{ina od
6,6 hektari) izleze 5,6 tona po hektar”, objasnuva Trajkovski i dodava
deka ekstra prinosot e od ja~menot od
sortata „barun”, koj{to e posaden na
ugar odnosno edna godina odle`ana
po~va.
„Vo Makedonija se see i sortata
„reks”, no „barunot” e edna od ponovite sorti, proizvod na Zemjodelskiot institut od Osijek. Taa e mnogu
rodna, no za na{i uslovi bara i dopolnitelni vlo`uvawa, pred sè vo
sredstva za za{tita od bolesti. Za
`al, kaj nas nikoj ne primenuva fungicidi za za{tita od fuzarium i pepelnica i toa e golema gre{ka”, izlo`uva
sopstvenikot.
Pove}ekratnoto
zgolemuvawe
­­­na prinosite {to se o~ekuvaat
vo „Kle~ovce”, iskusniot agronom
veli de­­ka se dol`i na kompletno
pro­fesionalno izvr{enata podgotovka, izborot na seme, pravilnoto
seewe, prihranuvawe i za{tita na
posevite. Toj veruva deka rezultatite od godina{nava, treta po red
`etva, }e go poka`at toa, no im sugerira na zemjodelcite da seat p~enica
na povr{ina koja mo`at temelno da
ja obrabotat. „Nie godinava gi reduciravme povr{inite. Poseavme
p~enica i ja~men samo na 700 hektari
od mo`ni 950 za taa namena, dodeka
na 250 hektari ja smenivme kultura-
Poslednive godini stimulaciite nè odr`aa vo `ivot. Za proizvodstvo na sertificirano seme godinava se dava 14.000 denari po hektar bez
ograni~uvawe.
20 | MOJA ZEMJA
ta, obrabotuvame dobito~en gra{ok i gradinarski kulturi, diwa, lubenica. Na toj
na~in seeme vo optimalen rok, a slednata
godina taa povr{ina pod drugite kulturi }e
ja iskoristime za seidba na p~enica. Zna~i,
pravime plodored. Edna godina na odredena
povr{ina sadime edna kultura, a narednata
na istata povr{ina seeme p~enica. Idejata
e zemjodelcite da naseat onolku kolku {to
mo`at finansiski da izdr`at sovremena
primena od podgotovka za seewe do celosna
za{tita na `itarkite.
„Na{a prednost e toa {to nie ne dozvoluvame bolesta da dojde
vo klasot. Godinava u{te vo maj izvr{ivme za{tita od fuzarium,
zrnoto go za{titivme vo klas, a prskaweto go napravivme avionski. Perspektivata e i vo toa {to na{eto seme ima mnogu pomalku
{ansi za razboluvawe od ona koe ne e tretirano. Najbitna rabota
e deka cel svet vleguva i po nekolku pati so za{tita od fungicidi, insekticidi, pa imaat dobri prinosi. Vo Makedonija nitu 0,1
% ne se primenuva i zatoa nemame rezultati. Bez upotreba na fungicidi nema dobri prinosi”, veli sopstvenikot na „Kle~ovce”.
10 denari za kilogram ?
„Okolu cenata na p~enicata mnogu
golema uloga igra i prinosot. Kako
sega stojat rabotite, daleku sme od
evropskite prinosi i ceni, no mora
da se pribli`ime. Svetskata cena
na p~enica e mnogu niska, od 100-120
evra po ton. Nie so taa cena ne mo`e
da se vklopime, zatoa {to nitu imame
tolku stimulacii, nitu pak tolku
golemi prinosi. Kaj nas, smetam deka
ako cenata bide 10 denari, }e gi pokrie tro{ocite na nekoj na~in. No, i
po taa cena p~enicata nema koj da ja
kupi. Lu|eto se ostaveni stihijno da
proizveduvaat. Inaku, so sovremeno i
modernizirano proizvodstvo, mislam
deka uvozot na p~enica }e se namali za
minimum 50%”.
„Kle~ovce” raspolaga so 1070 hektari obrabotliva povr{ina koja se nao|a me|u patot Kumanovo - Kriva Palanka i patot Kumanovo - Sveti Nikole ili na vozdu{na linija od atarot na selo Kle~ovce kon atarot na Novoseqane. Perspektivata na „Kle~ovce” e vo proizvodstvoto na semenska p~enica, ~ij kvalitet od lani go za{titile so brendirana vre}­a.
Vo momentov raspolagaat so poveke sorti na p~enica: „radika”, „milenka”, „orov~anka”,
„balkanija”, „makedonska rodna”, „pobeda”, „altana”, „mila”, „novosadska rana”.
Vo„Kle~ovce” za prvpat vo Makedonija se
primenuva se~kawe na slamata na nivite. Na
izdrobenata slama na eden hektar se dodava 30
kilogrami aktivna materija od azot za polesno
da se razgradi i so toa vo start se dobiva organska masa. No, ako vrz ise~kanata slama na nivata
ne se frli |ubrivo za razgraduvawe, toj proces
se odviva mnogu pobavno. „Spored kalkulacijata
{to ja napraviv za minatata godina, za{tedivme
|ubrivo vo iznos do 6.000 denari po hektar. No,
realno postoi rizik ako ise~kanata slama ne se
zaora dobro ili ako nema dovolno vrne`i, mo`e
da se pojavi problem. Lani ima{e mnogu vrne`i
{to potpomogna slamata dobro da se razgradi,
pa zatoa godinava povr{inite koi bea posadeni
so dobito~en gra{ok (koj kako azotofiksator ja
zbogatuva po~vata so azot) i povr{inite koi se
naseani p~enica na p~enica (kade {to po~vata
e izrabotena so tretirawe na slama) dadoa
natprose~ni rezultati. No, vo sekoj slu~aj, so
godini nanazad imalo lo{a navika slamata
da se potpaluvala, {to sega ve}e i zakonski e
zabraneto, pa se~kalkata za slamata e odli~en
izbor”, veli Trajkovski.
Uslovi za dobri prinosi se: optimalen rok na seidba (literaturata,
a i na{eto iskustvo poka`uva deka
optimalniot rok za seewe e od 5, 10
do 25 oktomvri. Sekoi 10 dena zadocnuvawe od optimalniot rok zna~at
10% zaguba na prinosot); koristewe
kvalitetno sortno seme; normalno,
tuka spa|aat i agrotehni~kite merki okolu podgotovkata za seidba
– idealno nanesuvawe na semeto na
12,5 sm pri lentasto seewe; slednata etapa e upotreba na ve{ta~ki
|ubriva, no na prethodno analizirana po~va; primena na fungicidi za
za{tita od fuzarium i pepelnica
nema golemi prinosi.
JULI 2010 | 21
POLJODELSTVO Opredeluvawe na vlagata vo po~vata spored metodot na Kridl (Criddle)
Polskiot voden
kapacitet se
opredeluva so dopir
Prakti~no opredeluvawe na vlagata vo po~vata so pomo{ na
dopir so raka (metod spored Kridl, citiraat ^ukaliev
i Tanaskovi}, 2006 g.)
PVK (polski voden kapacitet) e gorna granica na lesno dostapna voda i ne e po`elno sodr`inata na voda vo
po~vata da se ka~i nad ovaa vrednost poradi formirawe na slobodna voda koja se isceduva vo podlabokite
sloevi i so sebe gi nosi |ubrivata i pesticidite.
% od
PVK
0
50 ili <
od 50%
od PVK
50-70%
od PVK
70-90%
od PVK
Pri
PVK
>PVK
Sredni po~vi
Te{ki i mnogu te{ki
po~vi
Pra{kasto, suvo,
lesno se raspa|a vo
prav
Tvrdo, zbieno,
so mnogu
puknatini
Pomalku tro{kasto,
ne se
raspa|a pod
pritisok
Malku
plasti~no, pod
pritisok
formira grutka
Formira grutka, so
triewe pome|u palecot
i pokazalecot
ostava traga
Mnogu lesni
po~vi
Lesni po~vi
Suvo rastresito,
~esti~kite od
po~vata pominuvaat
pome|u prstite
Sè u{te suvo na
izgled, ne se
obrazuva top~e
pod pritisok
Sè u{te suvo na
izgled, ne se
obrazuva top~e
pod pritisok
Suvo rastresito,
~esti~kite od
po~vata pominuvaat
pome|u prstite
Sè u{te suvo na
izgled, ne se
obrazuva top~e
pod pritisok
Pod pritisok ima
tendencija da se
formira grutka, no
obi~no se raspa|a
Ima tendencija za
poslabo lepewe, a
ponekoga{ mo`e da
se napravi i top~e
Formira labavo
top~e, koe lesno
se dobiva i ne e
leplivo
Formira grutka koja
e mnogu plasti~na i
svivliva, pri visok
procent na glina
lesno se lepi
Lesno ostava tragi na
prstite i
lesno se razma~kuva
Pri cedewe na
primerok po~va nema
slobodna voda, no na
rakata se ~uvstvuva
vla`na obvivka okolu
top~eto
Isto kako levo
Isto kako levo
Isto kako levo
Pri protresuvawe na
primerok od po~va se
pojavuva
slobodna voda
So gme~ewe se
osloboduva
slobodna voda
Slobodna voda mo`e
da se iscedi samo so
stiskawe
Na povr{inata od
primerok po~va se
pojavuva
slobodna voda
Formira grutka pod
pritisok, grutkata e
plasti~na
Извадок од книгата: Opredeluvawe na vremeto i potrebnoto koli~estvo
voda za zalevawe kaj zemjodelskite kulturi
22 | MOJA ZEMJA
Pove}e informacii na www.ffrm.org.mk/reklami
RUBRIKA
Pod naslov
P^ELARSTVO Istra`uvawe
Ozonot gi
Testiraweto
poka`alo deka ozonot
vlijae na razgraduvawe na insekticidite coumaphos
i tau-fluvalinate,
koi denes imaat
{iroka primena vo
p~elarstvoto za kontrola na varozata i
drugite neprijateli
na p~elite
~isti ko{nicite
(Rodoqub @ivadinovi}, d-r med., specijalist po epidemiologija, pretsedatel na SPOS)
O
zonot ve}e se koristi namesto hlorot za dobivawe na zdravstveno bezbedna voda za
piewe i ozoniraweto na vodata vo bazenite
vo razvienite zemji e ve}e praktika. Najnovite
istra`uvawa poka`uvaat deka toj mo`e da se koristi i za
dezinfekcija na ko{nicite. So toa ko{nicite bi mo`ele
da bidat ne samo po~isti, tuku i zdravstveno pobezbedni
za `ivotot na p~elite. Do ovie zaklu~oci do{la entomologot Rozalind R. Xems(Rosalind R. James), koja ja vodi
Agencijata za prou~uvawe na biologija na opra{uva~i vo
Utah. Taa go testirala vlijanieto na ozonot na dva insekticida (coumaphos i tau-fluvalinate), koi denes imaat
{iroka primena vo p~elarstvoto za kontrola na varozata
i drugite neprijateli na p~elite. Studijata poka`uva
deka ovie insekticidi se akumuliraat vo ko{nicite,
vklu~uvaj}i go i sa}eto. A toa isto sa}e, po vadeweto na
medot, p~elarite pak go vra}aat vo ko{nicite i povtorno go koristat.
Vo tekot na eksperimentot, ovie
insekticidi bile izlo`uvani na
konstantno relativna vla`nost
na vozduhot od 50%, na razli~ni
temperaturi, so razli~ni koncentracii na ozonot i insekticidite
coumaphos i tau-fluvalinate. Koristej}i doza ozon od 500 delovi
na milion pri temperaturi od 33,9
Celziusovi stepeni, vo traewe od
10 do 15 ~asa, uspeale da se razgra-
24 | MOJA ZEMJA
dat dvata insekticida vo celost, no za razgraduvawe na
pogolemi dozi na tau-fluvalinate bile potrebni 20 ~asa.
Isto taka, bila prou~uvana i sposobnosta na ozonot da
vlijae na golemiot voso~en molec vo site negovi stadiumi, od jajcata do vozrasnite edinki. Mladite larvi
na voso~niot molec bile ubieni po samo nekolku ~asa
izlo`enost na ozonot. No, za jajcata koi{to pretstavuvaat najotporen stadium vo razvojot na voso~niot molec
bile potrebni nekolku dena.
Xems planira vo slednite testovi da gi utvrdi na~inite
na koi{to bi se razgraduvale i drugite pesticidi koi se
opasni za p~elite. Taa utvrdila i deka ozonot efikasno gi
ubiva mikroorganizmite, koi se predizvikuva~i na mnogu
bolesti kaj p~elite, kako {to se varovni~koto leglo i amerikanskata gnilost, no potrebni se mnogu pogolemi dozi na
ozon i mnogu podolgi izlo`uvawa na nego.
Praznoto sa}e ja zgolemuva agresivnosta kaj p~elite
Malku e poznato deka koga sa}eto vo ko{nicata
vo pogolema mera e prazno se zgolemuva agresivnosta na p~elite. P~elnite semejstva koi se nao|aat vo
ko{nicite kade {to sa}eto vo pogolemiot del e prazno
odgovaraat na napadot dva pati pobrzo i go uboduvaat
napa|a~ot dva pati pove}e otkolku semejstvata so mnogu
mali povr{ini na prazno sa}e (Kolins, Rinderer, 1985).
Od praznoto sa}e se osloboduva dosega neidentifikuvan feromon, koj go poja~uva izletuvaweto na p~elite
i aktivnosta na sobirawe i skladi{tewe na medot, no
i go podiga nivoto na odgovor na napadite. Vlijanieto
na praznoto sa}e, bez obyir dali vo nego se odgleduvalo leglo ili ne, pri zgolemuvaweto na aktivnostite
na p~elite pri sobirawe na medot e odamna poznato
(Rinderer, Bakster, 1980). Koga nektarot vo prirodata
go ima vo izobilstvo, semejstvata od popraznoto sa}e
donesuvaat okolu 30% pove}e med.
Kolins i Rinderer (1985) uka`uvaat deka ova e rezultat na toa {to semejstvata vo prirodata ~ie sa}e vo
golem del e prazno imaat osnovna potreba da go za{titat
i ona malo koli~estvo na med {to ve}e go sobrale, pa
prirodata napravila tie da bidat poagresivni koga ima
mnogu prazni }elii vo ko{nicata, bidej}i toga{ e osobeno bitno da gi za{titat sozdadenite zalihi.
Rabotilnica za dorabotka na vosok za p~elni sandaci
P^ELARSTVO
Od piti do
voso~ni
osnovi
Pi{uva: Makedonka Baldazarska
V
Procesot na prerabotka na 120 litri vosok vo
osnovi za p~elnite sandaci trae 14 ~asa
o rabotilnicata za dorabotka na vosok na Todor
Petkov, sopstvenik na „Agro `ito” od Probi{tip,
godi{no se prerabotuva od 10 do 12 tona vosok
vo osnovi za p~elnite sandaci za potrebite na
pogolemiot del od makedonskite p~elari (vo zemjava ima
okolu 80.000 p~elni semejstva). Vo negovata rabotilnica
se pro~istuva iskoristeniot vosok i povtorno se vra}a za
koristewe. Petkov objasnuva deka pravat sekakov tip na
voso~ni osnovi, zavisno od ramkite {to gi upotrebuvaat
p~elarite. Standardni dimenzii imaat voso~nite osnovi
za sandacite od tipot „Lanstrut” i „Dadan blat”, no poslednite godini se poaktuelni pomali ramki od tipot na
„Farar”. Spored nego, najdobro e voso~nite osnovi da se
menuvaat po trigodi{no koristewe, koga treba da se smenat ili prerabotat. Od eden kilogram vosok se vadat 14 lanstrutovi osnovi, a 11 od tipot „Dadan-blat”. Prerabotka na
1 kg vosok ~ini 70 denari i se dobiva 5% tehnolo{ki otpad.
Obemot na rabota e koncentriran naj~esto od po~etokot
na fevruari do krajot na juli. Toga{ e sezonata, a najintenzivna e rabotata vo april i maj, koga cvetaat drvjata.
P~elarite nosat vosok
za prerabotka vo forma na
poga~i vo rabotilnicata.
Procesot zapo~nuva so
stavawe na voso~nite poga~i
vo poseben kazan, t.n. sterilizator (vo ovaa faza postapkata trae od 5 do 6 ~asa). Tuka
se vr{i topewe na vosokot na
temperatura od 140°C, a za da
se postigne taa temperatura,
ima pritisok od 2,5 atmosferi.
Otkako }e se postigne temperaturata od 140°C, taa se odr`uva okolu
1,5 ~asa, a potoa se ispu{ta pritisokot so poseben ventil. Temperaturata se simnuva na 90°C i vosokot se
preto~uva vo vtoriot kazan. Ovde temperaturata se sveduva na 80 °C (taa e
rabotna temperatura na vosokot) i vosokot ostanuva od 5 do 6 ~asa za da se
stalo`i i site ne~istotii da padnat
na dnoto. Zna~i deka tuka vosokot se
pro~istuva, se reciklira i kako takov
se pu{ta vo slednata faza na ladewe.
Koga }e pomine toj period, vosokot e
spremen za dorabotka i se pu{ta vo
valjacite kade {to te~e po priroden
pat na temperatura od 75 °C.
Ventilot od kade {to
potekuva vosokot se zagreva za
da se otpu{ti. Za da zapo~ne da
se formira lenta, vosokot go
pre~ekuvame i povlekuvame na
hartija dodeka da dojde do valjacite koi se navla`nuvaat so
voda vo koja ima posebna masna
te~nost koja se koristi za organskoto proizvodstvo, a ulogata na
te~nosta e vosokot da se odlepi
od valjacite. Zad niv ima ventilator, koj{to ja simnuva
temperaturata na vosokot koj pa|a me|u valjacite od 75 na
30°C, a toa se postignuva tokmu so pu{tawe na voda na valjacite i so ladniot vozduh od ventilatorot.
Ma{inata
ima vgradeno i
poseben digitron koj ja meri
dol`inata
na voso~nite
osnovi,
koja
prete`no
e
420 mm. Taa se
podesuva elektronski, preku
elektri~en magnet. Koga }e dojde potrebnata dol`ina, toj
go aktivira zap~enikot po elektronski pat i magnetot
udira na no`ot. [irinata ili visinata na voso~nite osnovi se mesti so ovie no`evi (mehani~ki), koi se pomestuvaat levo-desno. Taka na primer, ako vadime „Lanstrut”, gi
namaluvame, ako sakame „Dadan-blat”, no`evite gi zgolemuvame.
Od pred dve godini Petkov se registriral i za dorabotka na
organski vosok, za {to ima i sertifikat od „Balkan bioset”. Za
dorabotka na organskiot vosok celokupno se vr{i dezinfekcija
na kazanite i ma{inata so 98% alkohol. Karakteristi~no e toa
{to organskiot vosok se zema isklu~itelno od kapa~iwata. Za da
pomine eden p~elar od konvencionalno vo organsko proizvodstvo
mu trebaat pet godini.
Ma{inata za prerabotka na vosok, Petkov ja kupil vo 1995 godina
od firmata „Zletovo eksport” od Probi{tip (uvezena od Germanija). Taa ima kapacitet da preraboti 40 litri vosok na ~as. Bidej}
i vo poslednite godini p~elite se sè popodlo`ni na razni bolesti, a vosokot e kako eden vid na sun|er za bolestite, Petkov pred
~etiri godini nabavil i sterilizator, preku koj se uni{tuvaat
site pri~initeli i zarazi {to gi zagrozuvaat p~elite. Najopasna
bolest kaj p~elarstvoto e varovni~koto leglo ili amerikanskiot
gnile`. Taa e opasna i ako se pojavi go uni{tuva celoto semejstvo,
pa i celiot p~elarnik.
JULI 2010 | 25
RUBRIKA
Pod naslov cvetovi na fuksijata
CVE]ARSTVO Rasko{nite
Obetkata –
Vo svetot postojat preku 800
hibridni sorti na fuksijata,
a vo Makedonija qubitelite
na ova cve}e sigurno mo`at
da najdat barem dvaesetina
vida
C
ve}eto obetka ili fuksija (fuchsia) be{e omileno
cve}e na na{ite prababi,
no ovaa ubavica i denes e
mnogu barana i odgleduvana vo celiot svet. Selekcionerite i obrnuvaat golemo vnimanie, pa taka
postojat preku 800 hibridni sorti
na fuksijata.
Vo Makedonija, sekako, ne
mo`at da se najdat site vidovi, no
qubitelite na ova cve}e sigurno
mo`at da najdat barem dvaesetina
vida vo na{ite rasadnici i cve}
ari.
Karakteristiki
Fuksijata e pove}egodi{no i
poluzimzeleno rastenie koe go dobilo svoeto ime po ~ovekot so dve
profesii, botani~ar i lekar, Leonard Fuksa. Fuksijata ja ima kako ispraveno i kako vise~ko cve}e. So
specijalna nega i potstri`uvawe
mo`e da se dobie celo steblence
prepolno so cvetovi koe pove}e godini }e ja krasi va{ata terasa ili
dvor.
Fuksijata
cuti
rasko{no
od april do krajot na esenta.
Vise~kite vidovi na fuksijata,
26 | MOJA ZEMJA
omilenoto
cve}e
na na{ite
prababi
Pi{uva: Biqana Mihajlovska
poradi svojata forma, se poznati
i pod imeto „balerina”. Cvetovite
se dvojni ili edine~ni i gi ima
kako dvobojni (belo-rozovi, crvenobeli, rozovo-violetovi i sl.) i kako
ednobojni od svetlorozova do temnovioletova.
Uslovi za odgleduvawe
Fuksijata poteknuva od vla`nite
i sve`i planinski predeli na Sredna i Ju`na Amerika. Imaj}i go predvid potekloto, vo zimskite meseci
treba da i se najde dobro osvetleno
mesto na terasata ili vo stanot,
no ne direktno na sonce. Koga ­­}­e
ja smestite na pogodno mesto, ne
e prepora~livo da i go menuvate
bidej}i }e gi otfrli site pupki i
cvetovi.
- Fuksijata se presaduva sekoja godina vo fevruari ili mart,
ponekoga{ i podocna, vo eden do
dva broja pogolema saksija. Dokolku
rastenieto e pogolemo, ne mora da
se presaduva sekoja godina.
- Smesata na zemjata vo koja
se odgleduva treba da bide {to
pohranliva i rastresita i zatoa
e najdobro da se kupuva tresetna
zemja, koja{to treba da se pome{a
so malku pesok. Dokolku imate dobro pregoreno {talsko |ubre, mo`e
da se izme{a vo ednakvi koli~ini
so tresetot i pesokot, a na dnoto
na saksijata se stava drena`en sloj
od pokrupen pesok ili iskr{eni delovi od stara terakotna saksija.
- Pred presaduvaweto rastenieto malku se potstri`uva (od pet
do deset santimetri, vo zavisnost
od goleminata na rastenieto).
Otse~enite delovi nemojte da gi
frlate bidej}i mo`e da poslu`at
za reznici.
- Vo tekot na celata vegetacija
fuksijata treba da se poliva dobro, osobeno vo letnite meseci i
toa sekojdnevno, a vo mnogu toplite
denovi treba i da se orosuva so
mlaka voda.
- Rastenieto treba redovno da
se prihranuva. Najdobro e da se
prihranuva so te~ni mineralni
|ubriva kako {to se „Cvetal” ili
„Wuhal” i toa edna{ nedelno po 2
gr. na litar voda.
- Za obetkata da bide gusta,
po`elno e nekolku pati vo godinata da se potskratuva. Obetkite
koi se na terasa ili vo dvorot pred
krajot na septemvri treba da se
vnesat vnatre, vo poladna svetla
prostorija (mo`e i vo podrum, no ne
pod 8°C .
- Za vreme na zimskiot period
rastenieto se poliva retko i malku, samo kolku da ne se isu{i.
Za{tita
Obetkite gi napa|aat brojni
{tetnici, kako razni lisni vo{ki,
{titest molec, stenici (Lygus), a
najopasni {tetnici se eriophyles
fuchsiae i eriophyles vitis, koi{to gi
uni{tuvame so preparati na baza
na sulfur
Dobro neguvajte ja va{ata obetka so golema qubov i vnimanie i
taa }e vi vozvrati so prekrasen
cut preku celata letna sezona.
Najpoznati sorti na obetki se Marinka, Deutsche Kaiserin, Lord Byron, Frau MarieKohler, Dollarprincessin itn.
Lesno se razmno`uvaat od reznik i toa vo pesok ili vo obi~na tegla so voda. [tom }e pu{ti `ili~ki, treba da
se presadi vo sad so pre~nik od 10 santimetri.
juli 2010 | 27
juli 2010 | 29
Sredstva za higiena vo sto~arskite farmi
^isti molzni sistemi
– kvalitetno mleko
Navreme
prezemenite
higienski
aktivnosti
}‌e ovozmo`at
pogolem
prinos od
sekoe grlo
na koe e
posveteno
vakvo
vnimanie.
30 | MOJA ZEMJA
S
ovremenite trendovi vo proizvodstvoto na mleko
beskompromisno navleguvaat vo na{ite proizvodst­
veni sistemi i baraat mlekoproizvoditelite da bi­
dat posoodvetno opremeni za da mo`e da gi sledat.
Vo taa nasoka od farmerite se bara podobruvawe na kvalite­
tot na mlekoto, a namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo.
So cel da se za{titi sopstveniot prihod i da se zgolemi
prinosot, sega, koga se trudime da gi dostigneme evropskite
standardi, neophodno e da pristapime kon koristewe na na­
jkvalitetni sredstva za ~istewe na molznite sistemi. Sves­
ni sme deka nepravilnoto ~istewe na sistemite doveduva
do proizvodstvo na neispravno mleko, razvoj na bakterii i
razni bolesti vo samoto stado. Toa se posledici koi mnogu
lesno go zagrozuvaat raboteweto. Specifi~nite i jaki kon­
centracii na ovie sredstva, isto taka, go zagrozuvaat i
zdravjeto na korisnicite dokolku se koristat nepravilno i
vo nedozvoleni koli~estva.
Vo ovoj del spa|a i higienata na vimeto na krav­
ite pred i po molzeweto. Pravilnoto ~istewe na
vimeto i negovata dezinfekcija go namaluvaat
brojot na mastitisi vo va{ata farma, vlijaat an­
tibakteriski i spre~uvaat {irewe na bolesti.
Navreme prezemenite higienski aktivnosti }e
ovozmo`at pogolem prinos od sekoe grlo na koe e
posveteno vakvo vnimanie.
Spre~uvaweto na infekciite mastitis vo
golem del }e gi namali va{ite tro{oci, }e ve do­
vede do maksimirawe na prinosot, }e go namali
obemot na rabota, a voedno }e imate zadovolno i
zdravo stado. [irok spektar na proizvodi mo`at
da vi pomognat za rano utvrduvawe i le~ewe na ovaa naj~esta bolest kaj molznite kravi.
Na na{iot pazar mo`at da se najdat razni proizvodi za ~istewe, dezinfekcija i higie­
na za farmite. Sepak, pri nivniot izbor treba da se bide mnogu vnimatelen, bidej}i toa
se sredstva koi direktno doa|aat vo kontakt so mlekoto i mo`at da go naru{at negoviot
kvalitet i, {to e u{te polo{o, da go zagrozat zdravjeto na onie koi go konsumiraat. Prepo­
rakata e da se koristat sertificirani sredstva spored strogo dadeni upatstva.
Godinava na na{iot pazar
mo`e da se najde i celata
paleta na proizvodi na re­
nomiraniot proizvoditel
„DeLaval”, koi{to vo Make­
donija gi distribuira kom­
panijata „Simpeks”. So cel
da gi promovira i podobro
da gi zapoznae korisnicite
so nivniot kvalitet, ovaa
kompanija ponudi i obu~en
kadar, koj{to sovetuva ka­
ko bezbedno i sigurno da
gi namalite tro{ocite za
~istewe, a voedno da do­
biete zdravo stado i bes­
pre­korna higiena vo va{ite
ob­jekti.
Podgotovka na `itnite kombajni za vreme na
`etva MEHANIZACIJA
Nadnaslov
RUBRIKA
So ispraven kombajn,
pomali zagubi vo zrno
Zgolemenite zagubi ~esto se predizvikani od nepravilnata
regulacija na rabotnite delovi na kombajnot, poradi {to vo
tekot na `etvata posebno vnimanie treba da se posveti na
negovoto odr`uvawe
(@iten kombajn John Deere vo `etva)
Pi{uva: prof. d-r Dragi Tanevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Z
a podolg vek i kvalitetna
rabota na kombajnot va`no
e sekojdnevno odr`uvawe,
podma~kuvawe i prisposobuvawe na oddelni spojki i rabotni
elementi. I pokraj toa {to vo prethodnite podgotovki, pred `etvata, se zamenuvaat site dotrajani
delovi i oddelni spojki (sklopovi),
va`no e da se kontrolira prisposobenosta na kombajnot i vo tekot
na `etvata.
Najgolemite zastoi se javuvaat
tokmu vo po~etokot na `etvata,
odnosno vo prvite nekolku dena, a
pri~ina za toa naj~esto e nedovolno kvalitetnata podgotovka na kombajnot. Pojavata na defektite na
kombajnite vo tekot na `etvata go
prodol`uva traeweto na `etvata,
a posledica na toa e neminovnoto
zgolemuvawe na zagubite. Zgolemenite zagubi ~esto se predizvikani od nepravilnata regulacija
na rabotnite delovi na kombajnot,
poradi {to vo tekot na `etvata
posebno vnimanie treba da se posveti na negovoto odr`uvawe.
Za dobra rabota i podolg vek
na traewe na kosa~kiot sistem
potrebno e sekojdnevno da se kontrolira sostojbata na prstite na
kosata i otvorot na vodilkata.
Site prsti na kosata mora da bidat
ispraveni. Skr{enite prsti treba
da se zamenat so novi, a ako postojat svieni, tie treba da se ispravat
i niveliraat. Svienite prsti predizvikuvaat zadu{uvawe na kosata
i zgolemuvawe na trieweto, pa po-
radi zamor na materijalot mo`e da
dojde i do pukawe na no`evite. Na
sekoi pet ~asa rabota treba da se
podma~kuva ekscentri~niot zglob
do pogonot na kosata i {kolkata.
Krilestiot mehanizam e naj~est
pri~initel za golemiot procent na
zagubi na zrno na hederot na kombajnot. Zatoa, krilestiot mehanizam
treba pravilno da bide reguliran i
prisposoben za razli~ni uslovi na
rabota. Kaj krilestiot mehanizam
potrebno e sekojdnevno da se proveruva dali prstite se izvitkani,
dali ima nekoi deformacii na letvite, odnosno da ne se iskriveni.
Naj~esti pri~ini za izvitkuvawe
na letvite se mnogu zategnatiot
klinest remen ili, pak, permanentnoto podma~kuvawe na zglobnite
vrski me|u nosa~ot na letvite na
podvi`nite i nepodvi`nite rozeti. Poradi toa, vo tekot na denot
treba povremeno da se kapnuva po
nekolku kapki motorno maslo SAE-30.
Pri `etvata naj~esto doa|a do
zadu{uvawe na otvorot na kontrabarabanot, a toa naj~esto se slu~uva
pri `etva na polegnat posev, koga
kosa~kiot sistem odi nisko, pa ~esto
pati so kosata se zafa}a i po~va.
Do zadu{uvawe mo`e da dojde i pri
minuvawe od vla`en na suv posev
pri {to pra{inata i sitnite primesi se lepat za metalnite re{etki
na kontrabarabanot ili, pak, koga
vo posevot ima mnogu zelen plevel.
Zadu{uvaweto go spre~uva pominuvaweto na zrnoto niz otvorite na
kontrabarabanot, pa pogolem pro-
cent na zrno odi zaedno so slamata
vo slamotresite, so {to se zgolemuvaat zagubite vo zrno zatoa {to slamotresite mo`at da oddelat 15% od
vkupno ovr{enite zrna.
Zatoa e potrebno po~esto da se
kontrolira ~istotata na kontrabarabanot preku strani~nite otvori,
a osobeno koga }e se pojavi pogolem
procent na zagubi na ovr{eni zrna
vo slamata preku slamotresite.
Vo tekot na `etvata treba da se
kontrolira paralelnosta na {inite
na barabanot i kontrabarabanot so
merewe na otvorot pome|u niv na
vlezot i na desettata {ina. Za da
se izvr{i vr{idba bez neovr{eni
klasovi i bez zgolemen procent na
skr{eni zrna, u{te vo podgotvitelniot period potrebno e da se proveri dali barabanot e pravilno balansiran.
Za dobro oddeluvawe na zrnoto
od slamata potrebno e da se kontrolira i ~istotata na re{etkastata
povr{ina na slamotresite, koi{to
~esto se zadu{uvaat pri rabotata vo polegnat posev. Potrebno e
edna{ dnevno da se podma~kuvaat
le`i{tata so mast KLM-3.
Vo tekot na denot pove}e pati
treba da se kontrolira sobirnata
povr{ina, bidej}i vo me|uprostorot
me|u kaskadite ~esto se sobira
po~va ili se nalepuva sitna masa,
pra{ina i sl. Vo takvi slu~ai ne
mo`e kontinuirano da se transportira zrnoto i sitnite primesi na sitata, pri {to doa|a do
zadu{uvawe na sitoto.
JULI 2010 | 31
STO^ARSTVO
RUBRIKA
Manifestacija
Nadnaslov
Na 10 juli po
{esti pat
„Denot na
odgleduva~ite na
ovci i kozi”
N
a 9 i 10 juli na padinite na
Bistra, blizu Gali~nik,
po {esti pat tradicionalno }e se odr`i manifestacijata „Den na odgleduva~ite na
ovci i kozi”.
Za po{irokata javnost, naj­atrak­
tiven e nastanot koj }e se odr`i na
otvoreno, na 10 juli, na farmata na
„Vardar 03”, na lokalitetot „Smrdlivi virovi” koj se nao|a na patot Mavrovo-Gali~nik. Glavniot organizator na
nastanot Postojanata rabotna grupa za
regionalen ruralen razvoj na zemjite
od Jugoisto~na Evropa (SWG) najavuva
golem broj atrakcii: natprevari vo
molzewe i stri`ewe na ovci; natprevar za najkvalitetno sirewe i ka{kaval
proizvedeni vo mandra; izlo`bi na
kolekcii na ovci i kozi, kako i izlo`ba
na ov~arski ku~iwa; borba na ov~aripelivani i trka so kowi.
„Denot pred glavniot nastan, tradicionalno, go predvidovme za odr`uvawe
na trkalezna masa. Godinava diskusiite }e se odvivaat na temata „Ocenka
na jagne{koto meso na linija na kolewe
– SEUROP standard”. Se odlu~ivme da
i dademe prostor na ovaa tema bidej}i
e mo{ne aktuelna vo zemjodelsko-prehranbeniot sek­tor vo celiot region, a
obedinuva nekolku klu~ni pra{awa:
kvalitet i bezbednost na hranata,
konkurentnost na jagne{koto meso i
mo`nosti za izvoz na evropskite pazari.
Od Evropskata komisija e obezbeden i
TAEX ekspert, a u~estvo }e zemat i eksperti od Makedonija i regionot. Faktot {to }e gi imame site ovie u~esnici
32 | MOJA ZEMJA
Organizatorite na nastanot Postojanata rabotna grupa za
regionalen ruralen razvoj na zemjite od Jugoisto~na Evropa ( SWG) najavuva golem broj na atrakcii: natprevari
vo molzewe i stri`ewe na ovci; natprevar za najkvalitetno sirewe i ka{kaval proizvedeni vo mandra; izlo`bi
na kolekcii na ovci i kozi, kako i izlo`ba na ov~arski
ku~iwa; borba na ov~ari-pelivani i trka so kowi.
na edno mesto i toa u~esnici od celiot
region, nè pottikna da go iskoristime
denot i za organizirawe na delovni
sredbi pome|u niv. O~ekuvame golem interes na farmerite, no i na trgovcite
ne samo od Makedonija, tuku i od sosednite zemji: Bugarija, Srbija, Albanija,
Kosovo, Crna Gora, Hrvatska i drugi”,
veli Boban Ili}, Generalen Sekretar
na SWG.
Niz izminative godini manifestacijata „Den na odgleduva~ite na ovci i
kozi” se zdobi so golem rejting, ne samo
kaj nas, vo Makedonija, tuku so gordost
mo`e da se ka`e deka taa stana prepoznatliv praznik na odgleduva~ite na
ovci i kozi od celiot region. Za SWG,
manifestacijata pretstavuva potvrda
za uspe{no ostvarena uloga na fasilitator vo procesot na jaknewe na regionalnata sorabotka fokusirana na aktuelni temi/pra{awa koi se od interes
na zemjite od Jugoisto~na Evropa.
Nekolku godini nanazad doma}in na manifestacijata „Denovi na
odgleduva~ite na ovci i kozi” e „Vardar 03” - Gradsko, eden od najdobrite
kombinati vo makedonskoto zemjodelstvo, koj gi sledi novite moderni trendovi vo zemjodelstvoto. Spored niv, ovoj nastan pretstavuva odli~na mo`nost
za razmenuvawe na iskustva i dru`ewe pome|u odgleduva~ite na ovci i kozi.
Kapacitetot na ba~iloto na koe se odr`uva manifestacijata e okolu 3.000
grla ovci i se nao|a blisku do patot koj go povrzuva Mavrovo so Gali~nik, {to
pretstavuva golema prednost pri transportot na mlekoto i materijalite od
ba~iloto do mandrata. Ona {to e specifi~no za nego e toa {to izobiluva so
mnogu voda i zatoa pa{ata ja ima vo podolg period.
Spored „Vardar 03” - Gradsko, ov~arstvoto vo Makedonija e sè u{te na nisko nivo.
„Na~inot na odgleduvawe na ovcite e prete`no nomadski. So vakviot na~in
na odgleduvawe ima golemi tro{oci pri selidba na ovcite, no so doma}insko rabotewe i so voveduvawe posovremeni rasi ovci i modernizirawe na
proizvodstvoto, ov~arstvoto mo`e da bide profitabilen biznis”, veli Vane
Cvetkov, rakovoditel na sektor Sto~arstvo vo VARDAR 03 Gradsko.
30 | MOJA ZEMJA
Regionalen pazaren informator
Ungarija – nov pazar za
makedonskite jabolka?
V
o januari, vo sorabotka so programata Agbiz
na USAID, {est ~lena od Obedinetite proizvoditeli na jabolka od Resen gi posetija ungarskite kompanii za da nau~at kako da gi
odr`uvaat sve`ite jabolka po berbata. Za vreme na
~etiridnevnata studiska poseta, na makedonskite
odgleduva~i na jabolka od prespanskiot region im bea
prika`ani praktikite, tehnikite i tehnologijata {to
ja primenuvaat nivnite ungarski kolegi vo odgleduvaweto na jabolka i vo biznis-trgovijata.
U~esnicite se sretnaa so pretstavnici od site
nivoa na sinxirot na vrednosti na sve`i jabolka. Tie
posetija proizvoditel koj im poka`a kako da se bide
uspe{en vo zbieniot ungarski pazar za sve`i jabolka;
go posetija i skladi{teto za ~uvawe na jabolka (so
tehnologija na kontrolirana upotreba na kislorod);
gi vidoa prostoriite za proizvodstvo na jabolkov sok
i ja nabquduvaa operacijata na integrirano proizvodstvo na jabolka. Od menaxerot na Sovetot za jabolka,
u~esnicite ja osoznaa legislativata na EU povrzana
so jabolkata, kako se podobruva proizvodstvoto na
jabolka i kako se primenuvaat merkite za za{tita na
rastenijata. Tie, isto taka, bea zapoznaeni so tehnikite za pakuvawe i kalibrirawe koi gi ispolnuvaat barawata na pazarot na EU. Vo ramkite na ovoj studiski
prestoj makedonskite jabolkoproizvoditeli go posetija i Pazarot na golemo vo Budimpe{ta i Zdru`enieto
za odgleduvawe, prerabotka i marketing na bozel.
Grupite se sretnaa i so zamenik-pretsedatelot
na Nacionalniot sovet na proizvoditeli na ovo{je i
zelen~uk, distributeri i prerabotuva~i vo Ungarija i
nau~ija kako Sovetot gi za{tituva interesite na sekoj
~len od sinxirot na vrednosti i pomaga da najdat potencijalni pazari.
Klu~nite trendovi koi bea identifikuvani vo
tekot na ovaa studiska poseta se slednive:
- Spored statistikite na FAO, ungarskite
odgleduva~i na jabolka vo 2008 g. proizvele 568.000
toni jabolka, {to ja rangira Ungarija na 21. mesto vo
svetot kako proizveduva~ na jabolka. Ova koli~estvo e
nabrano od 43.100 hektari.
- Jabolkoto od vidot „ajdared” pretstavuva re~isi
50% od vkupnoto proizvodstvo ili 250.000 toni. Ungarskite odgleduva~i proizveduvaat prete`no crveni
sorti, kako {to e „crveniot deli{es”, koj se prodava
za dobra cena i ima zna~itelna pobaruva~ka na regionalnite pazari. Del od celoto koli~estvo e nameneto
za sve`a potro{uva~ka, a ostatokot e za obrabotka.
Ungarskata pobaruva~ka za jabolka ne e zadovolena
od strana na doma{noto proizvodstvo, a ova pretstavuva dobra mo`nost za makedonskite proizvoditeli i
trgovci na jabolka.
„Ova e dobra mo`nost da se vleze na ungarskiot
pazar so „ajdared” proizveden od mnozinstvoto na
makedonskite proizveduva~i na jabolka. Konkurentskata prednost na makedonskite odgleduva~i e odli~nata
crvena boja i specifi~niot vkus na crvenoto „ajdared”
jabolko, proizvedeno vo Makedonija. So cel makedonskoto jabolko da bide konkurentno pozicionirano na
pazarite na EU, makedonskite kompanii moraat da investiraat vo podobruvaweto na rakovodeweto po berbata, sortiraweto, pakuvaweto, soodvetnoto ladewe i
skladirawe”, re~e Lovre Ristevski, menaxer na sinxirot na vrednosti za sve`o ovo{je i zelen~uk.
JULI 2010 | 35
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Pi{uva: Agron Halimi
Izvoz na krastavici od Makedonija
Izvozot na krastavicite vo minatite pet godini
se dvi`i vo nagorna linija osven lanskata,
2009 godina, koga izvozot e namalen za 20 otsto.
Najgolemite izvozni partneri na Makedonija za
krastavici se Srbija, vklu~uvaj}i go i Kosovo, koi
voedno se tradicionalni uvoznici za pove}eto
od zemjodelskite proizvodi, so duri 62 otsto od
vkupniot izvoz na krastavici, potoa sleduvaat
zemjite od EU so 17 otsto, Bosna i Hercegovina so 7,5
otsto i sosednite zemji, Albanija, Hrvatska i Crna
Gora.
Srbija
jagodite po 70 - 250 dinari
Cenite na pove}eto zemjodelski proizvodi vo Srbija
vo vtorata polovina na maj se razlikuvaa duri i za
pove}e od 100 otsto zavisno od gradot. Na primer,
jagodite vo Vaqevo se prodavaa za 70 dinari, dodeka
vo Vrawe za 250 dinari, spored podatocite na
dr`avnata kancelarija za statistika na Srbija. @
itelite na Subotica i Vaqevo za kilogram zelka
pla}aa 28,90 dinari, dodeka vo Pan~evo 73,70 dinari.
Cenata za kilogram krastavici iznesuva{e 60 dinari
vo Leskovac i Smederevo, dodeka vo Belgrad, Vaqevo,
U`ice, Novi Sad i Pan~evo be{e 100 dinari. Cenata
na domatite iznesuva{e 100 dinari vo Subotica,
dodeka 160 dinari vo Vrawe i Kraguevac. Cenata
na jabolkata iznesuva{e 20 dinari vo Vrawe, Nov
Pazar i vo Smederevo, dodeka vo Sremska Mitrovica
e zabele`ana nivnata najniska i najvisoka cena od
20 do 90,90 dinari.
www.poljopartner.rs
Malinite sè u{te nemaat cena
Podatocite se prezemeni od statisti~kata
oddel na ON.
Polska
Cenata na zelkata opa|a
Cenite na ranata zelka se vo opa|awe vo Polska.
Pobaruva~kata na zelka e sè u{te golema, no isto
taka i ponudata. Vo sredinata na juni cenata na
ranata zelka iznesuva{e 0,12 evra za kg, dodeka vo
centralnoto podra~je na Polska cenata iznesuva{e
od 0,24 do 0,31 evra po kg.
Otkako cenata na jabolkata opadna vo minatiot
mesec, potoa ostana stabilna. Cenata na „ajdaretot”
kako i na drugite sorti kako {to se „jonagold”,
„gloster”, „{ampion” i „elise” se na istoto nivo.
Cenata na jabolkata se dvi`i od 0,14 evra za kg za
70+ golemina i 0,16 za 80+. Pogolemite jabolka se
prodavaat samo so posebni nara~ki od isto~niot
pazar.
www.fresh-market.pl
Izvozot na {panskite domati vo Rusija e
namalen za 28 otsto
Spored „Fepeks”, {panskata federacija na
proizvoditeli i izvoznici na ovo{je i zelen~uk,
izvozot na {panski domati vo Rusija za 2009 godina
iznesuva 11.149 toni, {to pretstavuva namaluvawe od
28 otsto vo sporedba so 15.584 toni domati koi{to
se izvezeni vo 2008 godina vo Rusija.
www.tomatoestoday.com
Berbata na malini zapo~na vo vaqevskiot kraj dodeka
po~etokot na berbata na ovoj proizvod vo arilskiot
kraj treba da zapo~ne po edna nedela. Operatorite
na ladilnicite sè u{te ne se oglasuvaat so cenite
za otkup, pa taka proizvoditelite na malina od
Vaqevo prognoziraat deka otkupnata cena na
po~etokot na sezonata }e bide od 130 do 150 dinari.
Vo Ariqe farmerite istaknuvaat deka nivnata
malina e najkvalitetna i se nadevaat na cena od 200
dinari. Kako {to predviduvaat proizvoditelite,
proizvodstvoto na malina ovaa godina }e bide
pomalo za 30% do 40% vo sporedba so minatata
godina.
www.poljopartner.rs
l
Moskva
Cenata na grozjeto vo porast
Cenata na domatite vo Moska vo sredinata na
minatiot mesec opadna. Poradi zgolemenata ponuda
na domati od Holandija i Belgija cenite se sni`ija
od 1,85 na 1,72 evra za domati od Holandija i od 1,59
na 1,32 za domatite od Belgija i Turcija.
Cenata na krastavicite vo sredinata na juni e
opadnata kako rezultat na zgolemenata ponuda.
Cenata za kilogram krastavici od 0,93 se namali na
0,55 evra.
Spored ekspertite, cenata na grozjeto na pazarot vo
Moskva raste poradi namalenata ponuda na grozjeto
so poteklo od Latinska Amerika. Trpeznoto grozje
ve}e se uvezuva od Izrael. Cenata za kilogram roze
grozje bez semka iznesuva od 2,11 do 2,25 evra, beloto
Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi
izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|‌unaroden
Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.
36 | MOJA ZEMJA
RUBRIKA
grozje od 2,38 do 2,51 evra, dodeka crvenite sorti sè
u{te se uvezuvaat od ^ile i nivnata cena e poka~ena
od 1,98 na 2,11 evra za kg.
www.freshmarket.ru Turskite piperki ostanuvaat doma
Turskoto proizvodstvo na piperki e sè u{te
orientirano kon lokalniot pazar. Turcija e edna
od najva`nite zemji-proizveduva~i na ovo{je i
zelen~uk vo svetot. Vo 2008 godina berbata vo
Turcija iznesuva{e okolu 40 milioni toni ovo{je
i zelen~uk od koi 27 milioni toni zelen~uk i 13
toni ovo{je. Turcija e treta zemja vo svetot po
proizvodstvo na piperka. No, sepak taa izvezuva samo
3,5 % od celoto proizvodstvo na ovo{je i samo 1,3 %
od proizvodstvoto na zelen~uk, vklu~uvaj}i go tuka i
sve`iot i preraboteniot zelen~uk.
www.pepperstoday.com
Evropejcite potro{ile 14% pomalku za
zelen~uk vo 2008 g.
„Fre{fel Evropa” go izdade izve{tajot za 2009
godina za potro{uva~kata na zelen~uk, spored koj e
zabele`an pad na potro{uva~kata na sve` zelen~uk.
Vkupnata potro{uva~ka na zelen~uk po `itel vo
2008 godina iznesuva 103,54 kilogrami, koja spored
izve{tajot na „Fre{fel”, e namalena vo sporedba so
120,68 kilogrami kolku {to vo minatite pet godini e
potro{eno po `itel. Ova pretstavuva namaluvawe od
14,2 otsto, sporedeno so prose~nata potro{uva~ka na
zelen~uk vo minatite pet godini.
www.tommatoestoday.com
Italijanskiot izvoz se oporavuva
Brojkite za izvozot na Italija vo prvite dva meseci
od 2010 godina gi poka`uvaat prvite znaci na
oporavuvawe. Imeno, zgolemuvawe vo vrednost od 47%
e registrirano, od 231 milioni evra. Vrednosta na
izvozot e zgolemena kaj site sektori. Zabele`itelno
zgolemuvawe e postignato vo izvozot na citroni
koj{to e zgolemen za 113%, kako i izvozot na suvo
ovo{je i zelen~uk koi, isto taka, imaat postignato
dobri rezultati od 26% odnosno 16,4% zgolemuvawe.
Izvozot na sve`o ovo{je, isto taka, e podobren, iako
so pomali brojki (6,7%). Od druga strana, uvozot e
namalen i vo koli~estvo i vo vrednost od - 5,8% vo
koli~estvo i - 6,1% vo vrednost.
www.greenmed.eu Bugarija }e gi promovira vinata vo Srbija
Bugarija vo prvoto trimese~je od ovaa godina, vo
sporedba so istiot period minatata godina, go ima
zgolemeno izvozot na vino za 46 otsto. Izvr{nata
kancelarija za lozarstvo i vinarstvo na Bugarija
soop{tuva deka planira da otvori izlo`ben prostor
za zemjodelski proizvodi vo Moskva, no isto taka
planira i promovirawe na bugarskite vina vo
Italija, Velika Britanija, Kina, Vietnam, Turcija, no
i vo Srbija. Spored podatocite od istata agencija,
Bugarija ima izvezeno 6,1 milioni litri, vo vrednost
od 5,4 milioni evra, {to pretstavuva zgolemuvawe
za 161 otsto vo sporedba so istiot period minatata
godina. Glaven pazar na bugarskoto vino e Rusija
vo koja{to za vreme na gorespomenatiot period se
plasirani 4,3 milioni litri so vrednost od dva
milioni evra. Istovremeno uvozot na vino vo Bugarija
e namalen za 28 otsto.
www.poljopartner.com
Ceni na nekoi od regionalnite pazari
Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo juni 2010
(vo levovi)
Proizvod
Domat
Piperka (zelena)
Piperka (babura)
Krastavici
Zelka
„Zlaten deli{es”
„Crven deli{es”
Poteklo
Doma{ni/Turcija
Turcija
[panija
Doma{no
Doma{na/Makedonija
Italija
^ile/Italija
Cena
0,99/0,93
1,49
3,41
0,74
0,37/0,31
1,43
1,55/1,49
1 evro – 1,95 leva
Izvor: www.ams.usda.gov
Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo juni 2010 (vo kuni)
Proizvodi
Osijek
Split
Zagreb
Domat
10,58
14,33
10,25
Piperka
13,75
20,00
16,00
Piperka (babura)
16,67
21,67
18,00
Krastavici
5,95
5,83
6,75
Zelka
4,25
2,70
3,50
Pe~urki
21,33
22,50
17,25
Jabolko „ajdaret”
3,50
5,17
4,00
Jabolko „jonagold”
5,60
5,17
4,00
Jabolko „zlaten
5,30
5,33
4,00
deli{es”
Grozje
21,33
19,33
22,00
1 evro – 7,2 kuni
Izvor: www.tisup.mps.hr
Proda`ni ceni vo Albanija vo juni 2010
(vo leki)
Proizvod
Tirana
Fier
Kor~a
Jabolko
60
40
„ajdaret”
„Zlaten
92
105
deli{es”
Domat
59
50
37
Piperka
74
82
97
(zelena)
Zelka
54
41
47
Krastavici
22
23
23
1 evro - 137 leki
Izvor: www.kash.org.al
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo
juni 2010 (vo evra)
Proizvod
Min
Maks Prosek
Jabolko
0,60
0,63
0,62
„ajdaret”
Jabolko
„zlaten
0,75
0,75
0,75
deli{es”
Jabolko
„crven
0,95
0,95
0,95
deli{es”
Trpezno grozje
2,50
2,50
2,50
Domat
0,90
1,10
1,00
Piperka
1,68
1,73
1,71
Piperka
1,75
1,85
1,80
(babura)
Zelka
0,15
0,20
0,18
Krastavici
0,40
0,60
0,50
Izvor: www.amiscg.org
Proda`ni ceni vo Kosovo vo juni 2010
(vo evra)
Proizvod
Pri{tina
Uro{evac
Pe}
Jabolko
0,27
0,70
1,05
Grozje
2,20
2,40
1,95
Domat
0,40
0,50
0,52
Piperka
0,72
0,90
1,05
Zelka
0,21
0,12
0,15
Krastavici
0,18
0,35
0,32
Izvor: www.food-ks.org
Maloproda`ni ceni za juni vo R.M
Proizvod
Domat
Klasa
Min.
Maks.
Najzastap.
Prva
31
52
40
Vtora
20
35
30
23
60
34
74
29
65
Krastavici
Bel piper
Kompir
15
30
25
Zelka
Kromid
15,5
26
25
35,5
19,4
33
Grav
100
122
109
Kru{i
95
110
102
Cre{i
43
63
51
Jagodi
43
55
45
Praski
30
47
40
Limon
54
63
59
Banana
47
52
50
Ceni od sto~nite pazari vo R.M za juni
Sto~ni pazari
Kategorija
Skopje
min.
Tele 1-6 meseci
June 6-18 meseci
Molzni kravi
Jagniwa do 18 kg
Jagniwa nad 18 kg
Ovci
Prasiwa 20-35 kg
Ko~ani
Zabel.
Tetovo
115
Merka
166
140
kg/`.m
maks.
178
160
135
kg/`.m
najzastap.
166
150
130
kg/`.m
min.
130
100
120
kg/`.m
maks.
140
120
130
kg/`.m
najzastap.
140
110
125
kg/`.m
Grlo
Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo juni
2010 (vo dinari)
Proizvod
Beograd
Novi Sad
Domat
150
120
Piperka
250
200
Piperka
250
250
(babura)
Krastavici
100
120
Zelka
60
50
Jabolko
60
60
„ajdaret”
Jabolko „crven
120
150
deli{es”
Jabolko
„zlaten
120
150
deli{es”
1 evro – 103,4 dinari
Izvor: www.stips.minpolj.rs.gov.yu
Golemoproda`ni ceni za juni vo R.M
min.
46.100
40.000
17.000
maks.
80.000
55.000
24.000
Grlo
najzastap.
61000
50000
21000
Grlo
min.
140
120
150
kg/`.m
Domat
maks.
160
130
180
kg/`.m
najzastap.
160
120
160
kg/`.m
min.
110
110
120
kg/`.m
maks.
130
120
140
kg/`.m
najzastap.
130
120
140
kg/`.m
min.
6700
4000
4500
Grlo
maks.
8500
5000
6500
Grlo
najzastap.
7000
4500
6200
Grlo
min.
140
140
140
kg/`.m
maks.
160
160
160
kg/`.m
Jagodi
20
35
25
20
25
20
Proizvod
Klasa
Min.
Maks.
Prva
20
35
Najzast
25
Vtora
20
25
20
Krastavici
15
20
16,5
Bel piper
50
60
50
Kompir
15
18
15
Zelka
10
15
10
Kromid
8
10
8
Grav
80
100
80
Kru{i
30
40
40
Jabolka
najzastap.
150
150
150
kg/`.m
Praski
min.
90
90
90
kg/`.m
Limon
30
40
33
maks.
120
100
110
kg/`.m
Banana
20
40
28
najzastap.
120
100
110
kg/`.m
min.
130
90
120
kg/`.m
maks.
140
100
160
kg/`.m
najzastap.
140
90
140
kg/`.m
Seno (bala)
najzastap.
70
kg 6
kg 6
13-18 kg
Lucerka (bala)
najzastap.
50
kg 8
kg 8
10-15 kg
najzastap.
40
kg 2
kg 2
4-6 kg
Goenica 90-110 kg
Jariwa
38 Slama
| MOJA(bala)
ZEMJA
* Cenite se izrazeni vo denari
Izvor: www.mzsv.gov.mk
ZPIS-Pazarni informacii