Marec 2009

»asopis
skupine HSE
marec
2009
› intervju:
direktorja HSE
dr. Joæe Zagoæen
in mag. Viljem Pozeb
› tema meseca:
kampanja Energija si
› fotoreportaæa:
zimske πportne igre
druæb za proizvodnjo
elektriËne energije
47
PoËitniške kapacitete
Seznam in kontaktni podatki
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR
Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2
ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči);
Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja −
Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en
4+2 ležišči)
Gore: Kope − Partizanka (trije apartmaji,
dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope −
Brusnica (en apartma, 5+2 ležišči); Rogla
(en apartma, 2+2 ležišči)
Toplice:Moravci (en apartma, 2+2
ležišči)
Število za + pomeni zasilno ležišče −
kavč.
Dodatne informacije in prijave:
Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73,
e-pošta: ksenija.irsic@dem.si
SO©KE ELEKTRARNE NOVA GORICA
Gore: Bovec (1 apartma s 5 ležišči); Log
pod Mangartom (2 apartmaja s 4−5
ležišči); Možnica (2 apartmaja s 4−5
ležišči); Tolminske Ravne: (2 apartmaja
s po 2 ležiščema in 2 pomožnima
ležiščema); Lokve nad Novo Gorico (1
apartma s 4 ležišči)
Dodatne informacije in prijave:
Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62,
e-pošta: jadranka.luznik@seng.si
TERMOELEKTRARNA BRESTANICA
Morje: Nerezine (3 hišice)
Gore: Kope (garsonjera za 4 osebe)
Gore: Bohinj (apartma za 4 osebe v
hotelu Bohinj).
Dodatne informacije in prijave:
Martina Merlin, tel. 07 481 63 70,
e-pošta: martina.merlin@teb.si
PREMOGOVNIK VELENJE
Morje: Fiesa, hotel Barbara
Gore: Golte (hotel in apartmaji)
Dodatne informacije in prijave za Hotel
Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:
hotel.barbarafiesa@rlv.si
Dodatne informacije in prijave za Golte:
03 839 11 04,
e-pošta: info@golte.si
2
› uvodnik
3
› zgodilo se je
4
› tema meseca: Energija si, bodi uËinkovit
7
› intervju: direktorja HSE
dr. Joæe Zagoæen in mag. Viljem Pozeb
10
› ljudje: Andrej Tumpej
14
› fotoreportaæa: πportne igre
16
› energiËni nasvet
18
› uvodnik
Med krizo in æeljami, sedanjostjo in prihodnostjo
Precej vode je preteklo, odkar smo zadnjič držali v rokah Energijo.
In precej energije se je v tem času proizvedlo, prodalo, tržilo in
porabilo. Za nami je še eno uspešno leto; leto, v katerem smo
zastavljen proizvodni in poslovni načrt presegli. Ponosni na
doseženo se zavedamo, da ne smemo spati na lovorikah, zato
stopamo naprej. Tokrat z malce večjo mero previdnosti, saj je pred
nami nemirno obdobje. Gospodarska in finančna kriza, zaradi
njiju pa tudi zaostreni pogoji gospodarjenja, nas silijo k ponovni
prevetritvi načrtovanih finančnih naložb po merilu donosnosti,
kar bo tudi eden od temeljev vseh prihodnjih razvojnih načrtov.
Treba je seveda poudariti, da v HSE ostajamo prepričani, da
je razpolaganje z lastnimi viri ključna konkurenčna prednost,
zato je treba vso električno energijo proizvesti predvsem doma
in zagotoviti ustrezno moč sistemu, hkrati pa ob predpostavki
kakovosti z varno in zanesljivo oskrbo ustreči kupcem. Ti so
namreč tisti, ki poskrbijo, da je rezultat pod črto tak, kakršen je:
odličen. Kot leto poprej. In še eno. In še eno.
ENERGIJA
je Ëasopis skupine HSE.
Izdajatelj:
Holding Slovenske elektrarne d.o.o.
Glavna in odgovorna urednica:
mag. Petja Rijavec, HSE.
Fotografija na naslovnici:
Damjan Æibert.
Oblikovanje in prelom:
Pristop d.o.o.
Tisk:
S-print, Trbovlje
Naklada:
2.100 izvodov.
E-mail za vpraπanja, predloge
in pripombe:
petja.rijavec@hse.si
E-Energija: www.hse.si
Krizi, ki je skupaj s svetovnimi trgi zajela tudi slovenskega, se
ne bomo uklonili. V razmerah skoraj darvinistične (ne)naravne
selekcije se nam za preživetje ni treba bojevati tako silno kot
nekaterim proizvodnim podjetjem, katerih dejavnosti je kriza
najbolj razburkala. V naši panogi ne preživijo le najmočnejši,
ampak tudi malce manj močni in manj drzni od nas. Vseeno
pa je pomembno biti prvi. Kdor nima ciljev, tudi nima poti in
kdor nima poti, nima želja. Želje pa so gonilo razvoja. V HSE jih
imamo za celo vrečo in jih postopno uresničujemo. Morda bo
letošnje leto malce manj velikodušno, ampak tiste najmanj nujne
želje lahko počakajo. Nam se nikamor ne mudi, saj moramo še
toliko doseči …
mag. Petja Rijavec
Vodja Službe komuniciranja HSE
3
› zgodilo se je
4
Iz naših druæb
Dravske elektrarne
Maribor
V DEM leto 2008 zakljuËili s
proizvodnimi rekordi
Ob koncu leta 2008 so iz Dravskih
elektrarn Maribor (DEM)
poročali o rekordnih proizvodnih
rezultatih. Načrtovano letno
proizvodnjo, tj. energijo, ki je v
celoti pridobljena iz obnovljivih
virov, so dosegli že na začetku
decembra. Rekorde v največji moči
na pragu že od lani dosega tudi
HE Zlatoličje, čeprav bo njena
prenova v celoti končana šele
leta 2010. V DEM so pozdravili
tudi realizacijo načrtov gradnje
šestega bloka v TEŠ, saj gre za
projekt, komplementaren gradnji
črpalne hidroelektrarne na Dravi
na območju Kozjaka, ki bo s
transformacijo pasovne nočne
energije v vršno energijo izboljšala
dobičkonosnost obeh investicij.
Z njuno izvedbo bo proizvodnja
družbe še bolj konkurenčna,
povečana proizvodnja in kontrola
stroškov pa sta po mnenju DEM
recept za blaženje gospodarske
krize, ki močno pritiska tudi na
ceno električne energije.
Letni plan proizvodnje so v DEM
v višini 2315 GWh električne
energije dosegli že 2. decembra
2008. V prvih enajstih mesecih
lani so z 272 zaposlenimi
proizvedli skupno 2295 GWh
električne energije, kar jih z
8,4 GWh na zaposlenega uvršča v
sam slovenski vrh po proizvodnji,
takoj za Nuklearno elektrarno
Krško (NEK).
»Rekordno proizvodnjo gre v veliki
meri pripisati visoki strokovnosti
naših zaposlenih, ki se kaže v
visoki, več kot 99,89-odstotni
pripravljenosti naprav in nikakor
ni le posledica hidrologije, kot bi
kazalo na prvi pogled. Ob rekordni
proizvodnji uspešno in dosledno
obvladujemo stroške poslovanja,
kar je toliko pomembneje za
čas, ko kriza močno pritiska
tudi na cene v energetiki. To je
naš odgovor na krizo in hkrati
prispevek k blaženju njenih
posledic,« je začrtano delovanje
kratko pojasnil direktor DEM
Damijan Koletnik.
Prvo leto delovanja
Pomurskega razvojnega
inštituta (PRI)
Dravske elektrarne Maribor
(DEM) so v letu 2008 na pobudo
Pomurcev v Murski Soboti
ustanovile Pomurski razvojni
inštitut (PRI), in sicer zato da bi v
okviru preučitve možnosti ekološki
sanaciji podrejene energetske
izrabe vodnega telesa reke Mure k
sodelovanju pritegnile strokovnjake
z različnih področij delovanja.
Glavna naloga inštituta je
predvsem obveščati zainteresirano
javnost o izvajanju strokovnih
podlag in te predstaviti javnosti.
V okviru delovanja inštituta je
bilo ustanovljeno tudi posebno
posvetovalno telo – strateški
svet, katerega naloga je usmerjati
delovanje inštituta ter dajati
mnenja in predloge za strokovne
podlage, ki bodo dali dokončni
odgovor o smiselnosti celotnega
projekta.
Prvih šest mesecev delovanja
Pomurskega razvojnega inštituta
sta direktor ustanovitelja Damijan
Koletnik in direktor inštituta dr.
Darko Anželj, sicer tudi župan
občine Apače, ocenila kot uspešne,
saj je ta upravičil pričakovano vlogo
informacijskega stičišča in ga tako
vsak mesec obišče približno sto
ljudi. V prihodnje jih pričakujejo
še več, saj bo s pripravo strokovnih
podlag na razpolago vedno več
konkretnih vsebin.
Termoelektrarna
©oπtanj
V TE© mnoæiËno obiskan dan
oprtih vrat
Da bi se še bolj povezali z okoljem,
se je vodstvo Termoelektrarne
Šoštanj odločilo, da bo januarja
odprlo vrata vsem, ki jih zanima
njihovo delo in priprave na
gradnjo šestega bloka. Posebno
pozornost so namenili krajanom,
ki živijo v neposredni bližini
termoelektrarne in jih s svojo
dejavnostjo najbolj motijo. Razbrati
je bilo mogoče, da si Šoštanjčani
želijo kakovostnejšega sobivanja,
pričakujejo tudi hitrejši razvoj
svojega mesta in individualne
odškodnine. Toda kljub vsemu
krajani v celoti podpirajo gradnjo
šestega bloka. TEŠ je vsem
gospodinjstvom še pred dnevom
odprtih vrat poslal na dom
zloženko, v kateri je podrobneje
predstavil nameravano gradnjo.
Lani druga najvišja
proizvodnja v zgodovini TE©
Pred vhodom v Pomurski razvojni inštitut.
(foto: Arhiv DEM)
V preteklem letu so v TEŠ dosegli
drugo najvišjo proizvodnjo v vsej
zgodovini. Višja bila le še leta
1983, in sicer 4077 GWh. Tako
je bil poslovni načrt presežen
za 1,53 %, kar znaša 58 GWh.
Še višjo proizvodnjo so TEŠ
preprečili dolgotrajna odprava
okvare na tretjem bloku ter obilne
padavine v mesecu novembru in
decembru. Tako so za potrebe HSE
hidroelektrarne proizvedle večjo
količino električne energije. So
pa v TEŠ za tolikšno proizvedeno
električno energijo lani porabili
4.037.714 t premoga, 86.091 t
lesne biomase in 26,1 milijona Sm3
zemeljskega plina.
Premogovnik Velenje
Proizvodnja v Premogovniku
Velenje v letu 2008 in naËrt
za leto 2009
V Premogovniku Velenje so v
letu 2008 dosegli proizvodnjo
44.000 TJ oziroma 4 milijone
8000 ton premoga in s tem
izpolnili vse potrebe po premogu
za proizvodnjo električne
energije v Termoelektrarni
Šoštanj. Pričakujejo pozitivni
poslovni rezultat kljub težavam
v proizvodnji, s katerimi so se
srečevali v drugi polovici preteklega
leta, ko so se močno trudili, da so
dosegli proizvodne količine, zaradi
vztrajnosti in požrtvovalnosti
rudarjev pa so težave tudi uspešno
premagali.
Načrt za leto 2009 predvideva
enako količinsko proizvodnjo
premoga, kot so jo dosegli v letu
2008, kar obsega nekaj več kot 4
milijone ton premoga. Pričakujejo,
da bodo poslovanje v letu 2008
pozitivno zaključile tudi vse
povezane družbe Premogovnika
Velenje: HTZ Velenje, PV Invest,
RGP in Gost.
Vpis na Fakulteto za
energetiko Univerze v
Mariboru
Fakulteta za energetiko (FE) je
članica Univerze v Mariboru in
mlada visokošolska institucija, ki
je začela svoje študijske programe
Izlged inštituta v Krškem. (foto: Arhiv PV)
Rekonstrukcija stare elektrarne v Velenju, kjer bodo prostori fakultete za energetiko. (foto: Arhiv PV)
izvajati v študijskem letu 2008/09.
V študijskem letu 2009/10 bodo
tako vpisali drugo generacijo
rednih in izrednih študentov
na visokošolski, univerzitetni
in magistrski bolonjski
stopnji študijskega programa
ENERGETIKA.
Razlog za razvoj študija energetike
izhaja iz javno izraženih potreb
po strokovnjakih s tega področja.
Takih kadrov, kot jih bo vzgojila
FE, v Sloveniji močno primanjkuje
oziroma jih ni, saj gre za
poudarjeno interdisciplinarni študij
energetike, ki je namenjen zlasti
obvladovanju celotne energetske
tehnologije. Analize kažejo
na izjemno visoko zaposljivost
diplomantov.
Diplomanti študijskih programov
ENERGETIKA bodo, odvisno
od izbrane stopnje izobraževanja,
pridobili potrebna znanja za
opravljanje zahtevnih tehnoloških
in vodstvenih nalog v energetiki.
Profil diplomanta je strokovnjak
na energetskem področju, ki bo
znal projektirati, voditi, vzdrževati
majhne in tudi največje energetske
sisteme. Ne bo se spuščal v
konstrukcijo energetskih strojev
in naprav, saj to še naprej ostaja
domena fakultet za strojništvo in
elektrotehniko, znal pa bo stroje
in naprave povezati v delujoč
energetski sistem. Sposoben bo
projektirati, pozneje tudi voditi
in optimizirati gradnjo največjih
sodobnih in alternativnih
energetskih sistemov. Diplomanti
bodo obvladali tudi alternativne
in obnovljive vire energije, ob
upoštevanju ekologije v energetiki.
Usposobljeni bodo za energetski
menedžment in tudi za delovanje
na energetskih trgih.
Vsi programi so pripravljeni
tako, da omogočajo specializacijo
na področju hidroenergetskih,
termoenergetskih, alternativnih
in jedrskih energetskih sistemih.
Dodiplomski visokošolski strokovni
študijski program ENERGETIKA,
1. bolonjske stopnje, traja 6
semestrov. Ovrednoten je s
180 kreditnimi točkami, naziv
diplomantov je dipl. inž. energetike
(VS). Univerzitetni študijski
program ENERGETIKA,
1. bolonjske stopnje, prav tako
traja 6 semestrov. Ovrednoten je
s 180 kreditnimi točkami, naziv
diplomantov je dipl. inž. energetike
(UN). Magistrski študijski
program, 2. bolonjske stopnje,
traja 4 semestre. Ovrednoten
je s 120 kreditnimi točkami,
naziv diplomantov je
mag. inž. energetike.
Posebnost vseh študijskih
5
programov je, da bodo študentje
vključeni v razvojno-znanstveno
delo, ki bo potekalo v laboratorijih
FE, ter bodo tako bolje pripravljeni
za konkretno delo v gospodarstvu
in tudi za delo v znanstvenoraziskovalnih institucijah.
V okviru Univerze v Mariboru in
Fakultete za energetiko razvijajo
tudi najsodobnejše inštitute, ne le v
Sloveniji, temveč tudi na območju
jugovzhodne Evrope. Trenutno se
pripravlja projektna dokumentacija
za pridobitev gradbenega
dovoljenja za rekonstrukcijo
stare elektrarne v Velenju, kjer
bodo pozneje tudi prostori FE.
Tam bo deloval tudi tehnološko
dovršen energetski inštitut s
poudarkom na termoenergetiki
in alternativnih virih energije.
Podoben projekt se pripravlja
tudi v Krškem, kjer bo poudarek
na nuklearni in hidroenergetiki.
Poslanstvo inštitutov ni le
izobraževanje, temveč tudi
znanstvenoraziskovalno delovanje,
katerega cilj je ponujati storitve,
ki bodo pomembno prispevale k
zanesljivi, kakovostni ter ekološko
in ekonomsko sprejemljivi oskrbi
prebivalstva z energijo.
Podrobnejše informacije o vpisu,
načinu študija in študijskih
programih je mogoče pridobiti
na spletni strani fakultete http://
www.fe.uni-mb.si, na sedežu
fakultete v Krškem, Hočevarjev trg
1, na enoti Velenje, Trg mladosti
2, in po telefonu 07 620 22 16,
03 898 64 20.
SENG
delovanja in podaljšala življenjsko
dobo obratovanja.
Obnova generatorja. (foto: Arhiv SENG)
Drugi najboljši projekt
HRM 2008 pripada Soškim
elektrarnam
Soške elektrarne Nova Gorica,
d. o. o., (SENG) so na slovesni
podelitvi na Bledu, v sklopu 11.
konference o ravnanju z ljudmi,
ki jo je organiziral Planet GV,
prejele nagrado za drugi najboljši
projekt HRM v letu 2008. Namen
nagrade, ki jo podeljuje Planet GV,
je predstaviti uspešne kadrovske
projekte in spodbuditi razvijanje
prakse novih projektov na področju
upravljanja zaposlenih. Merila,
po katerih je strokovna komisija
ocenjevala prijavljene projekte, so bila
uporabnost, izvirnost, aktualnost,
strokovnost in učinki za prakso.
Tekmovanja so se udeležila štiri
velika in dve srednje veliki podjetji.
Družba SENG je nominirala projekt
združevanja ekip hidroelektrarn na
Soči.
V družbi SENG so med letoma
1991 in 2000 postopno lokalno
avtomatizirali vse hidroelektrarne
na porečju Soče ter vzpostavili
njihovo daljinsko vodenje in nadzor
iz centra vodenja v Novi Gorici.
Presežke zaposlenih, ki so nastajali
zaradi avtomatizacije, so postopno
odpravljali tako, da so zmanjšali
zaposlovanje na minimum, razrešili
tehnološke presežke in izplačali
odpravnine, nekaj je bilo tudi
naravnega odliva v pokoj, opravili
so notranjo reorganizacijo in
spodbujali izobraževanje zaposlenih
ter zaposlene prerazporeili na
druge lokacije. V obdobju od leta
2004 do leta 2010 se v družbi
menjajo generacije, širijo pa se
tudi nove proizvodne kapacitete.
Projekt združevanja ekip HE na
Soči, ki obsega obdobje od leta
2004 naprej, prikazuje paleto
kadrovskih dejavnosti, ki jih je
družba uvedla ob avtomatizaciji
in vodenju proizvodnih procesov,
upokojevanju zaposlenih in
širitvi proizvodnih kapacitet.
Aktualnost pristopa se odmika od
do zdaj uveljavljenih trdih načinov
racionalizacije in kadrovskega
prestrukturiranja ter postavlja
v ospredje naloge, zasedbe in
organizacijo timov, ki delujejo na
operativnih ravneh. Ves proces
spremljajo zagotavljanje nasledstev
in usposabljanja, ki omogočajo
večopravilnost ter zagotavljajo višjo
raven sodelovanja in izmenjave
izkušenj. Opisan primer je bil
razumljen kot model uspešne
kadrovske preobrazbe v panogi.
Nagrada je priznanje za delo
projektne skupine, ki je v praksi
inovativno povezala organizacijo
in usposabljanje zaposlenih s
prehodom na nov način dela.
Po 80 letih obnova
generatorja mHE Hubelj
6
V mali hidroelektrarni Hubelj pri
Ajdovščini je v januarju potekal
obsežnejši remont generatorja
prvega agregata. Remont je obsegal
celovito obnovo statorja in rotorja
generatorja po 80 letih obratovanja.
Za izvedbo del je bilo treba opraviti
zahtevno demontažo, naložiti in
transportirati stator in rotor v
delavnice izvajalca del. Obnova
agregata je izboljšala zanesljivost
Drugi najboljši projekt HRM 2008 pripada Soškim elektrarnam. (foto: Arhiv SENG)
Tudi letos Holding Slovenske elektrarne s kampanjo ”Energija si, bodi uËinkovit“ spodbuja k
uËinkoviti rabi energije in premiπljenemu ravnanju z napravami, ki za svoje delovanje porabljajo
elektriËno energijo. Sredi januarja se je zaËela nova akcija ”Prihrani do 50 % pri raËunu za
elektriËno energijo“, v kateri lahko porabniki z nasveti, podprtimi z izraËuni o moænem prihranku,
› tema meseca
Energija si, bodi uËinkovit
ugotovijo, kako zmanjπati porabo elektriËne energije in s tem tudi stroπke.
Zakaj podraæitve?
Vse večja poraba električne energije
pomeni večje potrebe po njenem
pridobivanju, zaradi česar je treba
graditi nove elektrarne. Če sami ne
moremo proizvesti dovolj energije,
jo je treba uvažati, kar pa povečuje
energetsko odvisnost od drugih
držav. Zadnja zapora zemeljskega
plina iz Rusije je pokazala, da je
odvisnost od uvoza lahko zelo
problematična.
V zadnjih letih se je v Sloveniji
pojavilo neskladje med tržnimi
cenami električne energije
na mednarodnem trgu in
maloprodajnimi cenami za
gospodinjstva, kar je ob koncu
minulega leta povzročilo podražitve
električne energije. Tržnega gibanja
cen smo se že pred leti navadili
pri nafti, bencinu in kurilnem olju,
kjer cene nihajo glede na
vrednost sodčka nafte na svetovnih
trgih.
Podražitvam vseh vrst energije se
v prihodnje gotovo ne bomo mogli
izogniti, da pa nas te ne bi toliko
prizadele, si lahko pomagamo tako,
da upoštevamo nasvete učinkovite
rabe energije, ki jih bomo predstavili
v naslednjih vrsticah.
Koliko lahko prihranimo?
Pogosto so dovolj že manjši ukrepi,
pri katerih niso potrebna nikakršna
finančna vlaganja, kot je na primer
ugašanje luči, ki jih ne potrebujemo,
izklop naprav iz stanja pripravljenosti
po uporabi.
Nekateri ukrepi vključujejo
manjši vložek, na primer menjava
klasičnih žarnic z varčnimi sijalkami,
ali pa premišljen nakup, izbira
energetsko varčnih gospodinjskih
aparatov razreda A+ ali A++.
Več posameznih prihrankov
povečuje skupni prihranjeni znesek.
Koliko lahko prihrani posamezno
gospodinjstvo, je seveda odvisno
od mnogih dejavnikov. Treba
je upoštevati velikost gospodinjstva,
vrsto opreme, število in starost
gospodinjskih aparatov in
podobno.
Precej manjšo porabo električne
energije in s tem večji prihranek
denarja, ki bi ga sicer odšteli za njeno
porabo, pa lahko dosežemo predvsem
z večjimi vlaganji v energetsko
izboljšavo objektov in vgradnjo okolju
prijaznih tehnologij (sončne celice,
toplotne črpalke …).
Že brez večjih investicij je mogoče
doseči prihranek v višini do 10 ali
20 %, z dolgoročnim razmišljanjem
in načrtnim investiranjem pa tudi
do 50 % ali več, sploh pri energetsko
potratnejših gospodinjstvih.
Koliko je mogoče prihraniti s
posameznim ukrepom in za koliko
lahko zmanjšamo znesek na računu
za električno energijo, če skrbno
upoštevamo vrsto teh nasvetov, lahko
vidite v informativnih izračunih v
spodnjih tabelah.
Za simulacijo ukrepov, ki omogočajo
prihranek električne energije in s
tem zmanjšajo znesek na računu
za elektriko, smo izbrali dva tipa
običajnega gospodinjstva:
• povprečno gospodinjstvo z letno
porabo 4400 kWh (račun za
električno energijo na mesec je
okoli 40 EUR, letni strošek okrog
500 EUR, dnevna poraba pa znaša
dobrih 11 kWh);
• gospodinjstvo, ki tudi toplo vodo
ogreva z električno energijo in ima
zato letno porabo 7300 kWh (račun
za električno energijo na mesec je
med 65 in 70 EUR, letni strošek
okrog 800 EUR, dnevna poraba pa
znaša približno 20 kWh).
Obe gospodinjstvi imata, razen
ogrevanja tople vode, vse druge
elemente identične. Uporabljajo se
naslednji gospodinjski aparati:
• kombinirani hladilnik (energijski
razred: B, starost: 6 let, volumen
hladilnega dela: 210 l, volumen
zamrzovalnega dela: 70 l);
• zamrzovalnik (energijski razred C,
starost 10 let, volumen 190 l);
• pralni stroj (energijski razred C,
starost 10 let, število pranj na teden:
4,5);
• pomivalni stroj (energijski razred
B, starost 6 let, število pomivanj na
teden: 5);
• sušilni stroj (energijski razred C,
število polnjenj na teden: 2,7);
• steklokeramični električni
kuhalnik/plošča;
• pečica energijskega razreda C;
• osebni namizni računalnik z
monitorjem LCD (računalnik na
dan prižgan 3 ure);
• televizija (katodna televizija);
• razsvetljava (20 svetlobnih točk –
svetil, od tega 26 % varčnih žarnic,
8 % podolgovatih fluorescentnih
sijalk in 25 % halogenk);
• avdionaprava HI-FI;
• predvajalnik DVD-jev oziroma
kaset VHS;
• preostala poraba v višini 45 kWh
na mesec (mali gospodinjski aparati,
sesalniki, sušilniki za lase, digitalne
ure, brezžični telefoni, modemi, settop boksi itd.).
7
Prihranek dobrih 20 % brez večjih investicij in slabih 35 % z večjimi investicijami
Velja za povprečno gospodinjstvo z letno porabo pribl. 4400 kWh.
Ukrep
Prihranek
pri računu
za električno
energijo
Prihranek
električne
energije [kWh/
leto]
Prihranite dobrih 20 % brez večjih investicij
21 %
913
Velikokrat imamo vklopljene televizorje ali računalnike, ko nas sploh ni v istem
prostoru ali pa se ukvarjamo s čim drugim.
Če jih v času, ko počnemo nekaj drugega, izklopimo, poleg tega pa jih skupaj z drugimi
napravami (DVD, VHS, HI_FI …) izklopljenih ne puščamo v stanju »STAND BY« (gori
lučka, digitalna ura …), temveč jih popolnoma izklopimo iz omrežja, lahko prihranimo
dobrih 6 %.
Specifikacija prihranka pri izklapljanju posameznih elektronskih naprav:
Izklop računalnika, ko ga ne potrebujemo, ko ga uporabljamo, pa nastavitev, da se
monitor po petih minutah neuporabe prestavi v stanje pripravljenosti1 (kadar gremo na
malico, WC, po hitrih opravkih)
2,6 %
141
Izklop DVD-ja v stanju pripravljenosti
0,8 %
40
Izklop TV-ja, ko ga ne potrebujemo
1,0 %
53
Izklop HI-FI-ja v stanju pripravljenosti
1,0 %
54
Izklop monitorja v stanju pripravljenosti
0,6 %
35
0,3 %
14
5 %
250
5 %
247
3 %
0
0,5%
38
1 %
41
Prihranek
pri računu
za električno
energijo
Prihranek
električne
energije [kWh/
leto]
Prihranite 23 % z investicijami v energetsko učinkovitejše tehnologije
Zamenjajte hladilne naprave za najučinkovitejše naprave na trgu (hladilnik in
zamrzovalnik razreda A+)
Zamenjajte pralni in pomivalni stroj za najučinkovitejša na trgu (A+ in A) ter ju
uporabljajte samo v času manjše tarife
Manjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto,
nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.
23 %
1111
8%
441
5%
151
Zamenjajte steklokeramični kuhalnik z indukcijskim
Zamenjajte sušilni stroj z na trgu najučinkovitejšim aparatom (B)
Na trgu se pojavljajo tudi aparati razreda A, s katerimi lahko prihranimo še enkrat več –
100 kWh oz. 2 %
Zamenjajte pečico za najučinkovitejšo na trgu (A)
3%
168
1%
46
1%
40
Namesto namiznega računalnika kupite prenosni računalnik
5%
265
Izklop TV-ja v stanju pripravljenosti (CRT)
Televizije z LCD imajo v stanju pripravljenosti precej večjo porabo kot CRT (katodne
televizije) in temu primerno tudi večji prihranek (57 kWh oz. 1 %) Po potratnosti od
nižje do višje vrednosti si televizije sledijo v tem zaporedju: CRT-katodne (navadne)
TV, LCD TV, plazma TV.
Zamenjajte tri navadne žarnice z varčnimi v lučeh, ki gorijo dalj časa, ter redno ugašajte
luči tam, kjer jih ne potrebujete, ali namestite senzorje gibanja
Perilo sušite zunaj (8 mesecev)
Pralni in pomivalni stroj uporabljajte samo v času manjše tarife električne energije
Manjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako
soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.
Namesto na 40° C izberite pranje na 30° C (in perite le v času male tarife)
Ko kuhate, naj bo posoda pokrita s pokrovko in približno enako velika kot grelna
površina
Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo dobrih 20 %.
1
Ohranjevalnik zaslona ne privarčuje nič energije, saj takrat monitor normalno deluje.
Ukrep
Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo okoli 23 %.
Če upoštevamo vse ukrepe obeh tabel, lahko prihranimo slabih 35 %2 pri znesku na računu za električno energijo ali 1764 kWh.
Prihranki v odstotkih so za posamezen ukrep navedeni glede na izhodiščni strošek oziroma porabo električne energije.
2
8
rihranki se ne dajo preprosto seštevati, saj vplivajo drug na drugega. Če na primer perilo sušimo zunaj, potem je prihranek zaradi nakupa varčnega
P
sušilnega stroja manjši, saj je predpostavka, da v stroju posušimo le še tretjino perila (stroj se manj uporablja).
Prihranek okoli 26 % brez večjih investicij in do 52 % z večjimi investicijami
Velja za povprečno gospodinjstvo, ki tudi toplo vodo ogreva z električno energijo in ima zato letno porabo 7300 kWh. Pri
bolj razsipnih gospodinjstvih so tudi prihranki ob upoštevanju nasvetov lahko višji.
Prihranek
pri računu
za električno
energijo
Prihranek
električne
energije [kWh/
leto]
26 %
961
12 %
0
Specifikacija prihranka pri izklapljanju posameznih elektronskih naprav:
Izklop računalnika, ko ga ne potrebujemo, ko ga uporabljamo, pa nastavitev, da se
monitor po petih minutah neuporabe prestavi v stanje pripravljenosti3 (kadar gremo na
malico, WC, po hitrih opravkih)
1,6 %
141
Izklop DVD-ja v stanju pripravljenosti
0,5 %
40
Izklop TV-ja, ko ga ne potrebujemo
0,6 %
53
Izklop HI-FI-ja v stanju pripravljenosti
0,7 %
54
Izklop monitorja v stanju pripravljenosti
0,4
35
Izklop TV-ja v stanju pripravljenosti (CRT)
0,2
14
4%
298
3%
247
2%
0
0,4 %
38
0,5 %
41
Ukrep
Prihranek
pri računu
za električno
energijo
Prihranek
električne
energije [kWh/
leto]
Prihranite 43 % z investicijami v energetsko učinkovitejše tehnologije
43 %
3025
Namestitev solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode
Zamenjajte hladilne naprave za najučinkovitejše naprave na trgu (hladilnik razred in
zamrzovalnik razreda A+)
Zamenjajte pralni in pomivalni stroj za najučinkovitejšo na trgu (A+ in A) ter jih
uporabljajte samo v času manjše tarife
Zamenjajte steklokeramični kuhalnik z indukcijskim
29 %
1.914
5%
441
3%
151
2%
168
Zamenjajte pečico za najučinkovitejšo na trgu (A)
Zamenjajte sušilni stroj z na trgu najučinkovitejšim aparatom (B)
Na trgu se pojavljajo tudi aparati razreda A, s katerimi lahko prihranimo še enkrat več –
100 kWh oz. 2 %
Namesto namiznega računalnika kupite prenosni računalnik
0,5 %
40
0,5 %
46
3%
265
Ukrep
Prihranite okoli 26 % brez večjih investicij
Ogrevajte toplo vodo samo v času manjše tarife
Manjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto,
nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.
Velikokrat imamo vklopljene televizorje ali računalnike, ko nas sploh ni v istem prostoru z
njimi ali pa se ukvarjamo s čim drugim.
Če jih v času, ko počnemo nekaj drugega, izklopimo, poleg tega pa jih skupaj z drugimi
napravami (DVD, VHS, HI_FI …) ugasnjenih ne puščamo v stanju »STAND BY« (gori
lučka, digitalna ura …), temveč jih popolnoma izklopimo iz omrežja, lahko prihranimo 4 %
Televizije z LCD v stanju pripravljenosti imajo precej večjo porabo kot CRT (katodne
televizije) in temu primerno tudi večji prihranek (5 kWh oz. 1 %) Po potratnosti od
nižje do višje vrednosti si televizije sledijo v tem zaporedju: CRT-katodne (navadne) TV,
LCD TV, plazma TV.
Zamenjajte vse navadne žarnice z varčnimi in redno ugašajte luči tam, kjer jih ne
potrebujete, ali namestite senzorje gibanja
Perilo sušite na zraku (8 mesecev)
Pralni in pomivalni stroj uporabljajte samo v času manjše tarife električne energije
Manjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto,
nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.
Namesto na 40 °C izberite pranje na 30 °C in perite le v času male tarife
Ko kuhate naj bo posoda pokrita s pokrovko in približno enako velika kot grelna
površina
Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo okoli 26 %.
3
Ohranjevalnik zaslona ne privarčuje nič energije, saj takrat monitor normalno deluje.
Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo okoli 43 %.
Če upoštevamo vse ukrepe iz tabel 1 in 2, lahko prihranimo 52 % pri znesku na računu za električno energijo ali 3800 kWh.
Prihranki v odstotkih so za posamezen ukrep navedeni glede na izhodiščni strošek oziroma porabo električne energije.
Prihranki se ne dajo preprosto seštevati, saj vplivajo drug na drugega. Če na primer perilo sušimo zunaj, potem je prihranek zaradi nakupa varčnega sušilnega
stroja manjši, saj je predpostavka, da v stroju posušimo le še tretjino perila (stroj se manj uporablja).
9
› intervju: direktorja HSE dr. Joæe Zagoæen in mag. Viljem Pozeb
10
S strokovnimi pristopi obvladujemo prve
znake gospodarske krize
Lansko poslovno leto je skupina HSE zakljuËila veË kot uspeπno. Gospodarska kriza, se odraæa tudi
na naπem podroËju, predvsem pri manjπem odjemu elektriËne energije naπih domaËih kupcev zaradi
manjπega odjema industrijskih odjemalcev in teæjega pridobivanja banËnih kreditov. »lana poslovodstva
druæbe dr. Joæe Zagoæen in mag. Viljem Pozeb ostajata optimista in upata, da bo skupina s preverjeno
kakovostnim delom znala premostiti teæave. Tako bodo imele naloæbe, ki se izvajajo, vso podporo, ostale
pa bodo deleæne prevetritve in nove potrditve na aprilski strateπki konferenci skupini HSE.
Glede na to, da je za nami prvi mesec
letošnjega leta, imate že okvirne
podatke o zaključku lanskega leta, tako
po proizvodni kot finančni strani?
Mag. Viljem Pozeb: »Leto 2008
ocenjujemo kot uspešno leto za
skupino kot celoto. Presegli smo
zastavljen proizvodni in poslovni
načrt. Tako termoelektrarne kot
hidroelektrarne so presegle zadane
cilje. Za lani smo načrtovali, da bomo
proizvedli 7.316 GWh električne
energije, s 7.696 GWh smo načrt
presegli za 6,2 odstotka Od tega
so hidroelektrane proizvedle 3.196
GWh ali 12,9 odstotkov več kot so
načrtovale, termoelektrarne pa so s
4.500 GWh za 1,8 odstotkov presegle
lanskoletni načrt. Vse družbe so bile
disciplinirane tudi pri stroških, ki niso
presegli predvidenih. Pri tem velja
zlasti izpostaviti Soške elektrarne
Nova Gorica in Dravske elektrarne
Maribor, kjer so manj trošili kot so
načrtovali. Z nižjimi stroški kot je
načrtovala je minulo leto zaključila tudi
krovna družba HSE. Na dober poslovni
izid kažejo tudi ocene lanskoletnih
poslovnih rezultatov. Načrtovali smo
694 milijonov evrov čistega prihodka
od prodaje in 697 milijonov evrov
ostalih prihodkov ter štiri milijone
evrov čistega poslovnega izida. Po
sedanjih ocenah pa bomo dosegli 815
milijonov čistega prihodka od prodaje,
851 ostalih prihodkov in 48 milijonov
evrov čistega poslovnega izida.«
Ali se nad deset odstotkov večja
proizvodnja Dravskih elektrarn in več
kot dvajset odstotkov več proizvedenih
MWh Soških elektrarn pozna tudi pri
poslovnem izidu?
Mag. Viljem Pozeb: »Absolutno, prav
večja lanskoletna proizvodnja naših
hidroelektrarn od načrtovane je bistveno
prispevala k boljšemu poslovnemu
rezultatu od predvidenega. Zasluge za
to imajo tudi dobre hidrološke razmere
ob koncu leta.«
Termoelektrarna Šoštanj je v minulem
letu s proizvodnjo 3.850 GWh
električne energije za odstotek in pol
presegla letni proizvodni načrt. Kot
sami pravijo, bi bila proizvodnja lahko
še višja, doslej so imeli višjo leta 1983,
ko so proizvedli 4.077 GWh, če ne
bi bila odprava okvare bloka 3 tako
dolgotrajna in ne bi bile tako obilne
padavine novembra in decembra. Kaj
pa premog, je temu razlog tudi slabša
kakovost premoga iz Premogovnika
Velenje na katerega so rudarji naleteli v
drugi polovici leta?
Mag. Viljem Pozeb: »Logično je, da
kadar imamo dobre hidrološke razmere,
ne obremenjujemo preveč naših
termoelektrarn, ampak le toliko, kolikor
je ekonomsko sprejemljivo.«
Dr. Jože Zagožen: »Res je, da je da je
imel velenjski lignit v drugi polovici
leta nekoliko nižjo kalorično vrednost,
vendar pa ta zaradi stabilne deponije
ni toliko vplivala na proizvodnjo kot bi
sicer.«
Kakšen delež pri vašem poslovanju ima
trgovanje z lastno proizvodnjo in koliko
predstavlja mednarodno trgovanje?
Mag. Viljem Pozeb: »V lanskem letu
smo s trgovanjem na tujih trgih ustvarili
četrtino poslovnega izida.«
Dr. Jože Zagožen: »V minulih letih
smo na tujih trgih trgovali že s 16 do
17 TWh letno, lani se je naše trgovanje
znižalo na 13 do 14 TWh, predvsem
zaradi manj trgovanja z Balkana v
Italijo. Čeprav se je obseg trgovanja
zmanjšal, pa smo pridobili veliko
novih kvalitetnih poslov, tako da je
dobiček na tujih trgih padel manj kot
obseg poslovanja. Z napori sodelavcev,
znanjem, izkušenostjo ter notranjimi
rezervami smo skušali premostiti slabše
tržne pogoje na tujih trgih in smo tam
ustvarili desetkrat večji dobiček kot smo
prvotno načrtovali.«
Če je bilo lanskoletno poslovanje
skupine HSE odlično, se vam kaj
podobnega lahko ponovi tudi letos,
kako kažejo gospodarski načrti?
Mag. Viljem Pozeb: »Številke v
letošnjem načrtu niso tako visoke
kot lani. Eden od razlogov za to je
manjši obseg prodaje in s tem povezan
načrtovan nižji poslovni izid zaradi
prenehanja petletne pogodbe o nakupu
električne energije iz NE Krško. Za
letos načrtujemo 650 milijonov čistega
prihodka od prodaje, 652 milijonov
ostalih prihodkov in 9 milijonov evrov
čistega poslovnega izida.«
Ali razvojni načrti skupine ostajajo
enaki, oziroma ste jih kaj spreminjali,
glede na lani sprejete obveznosti glede
povečanja deleža električne energije iz
obnovljivih virov?
Dr. Jože Zagožen: »Nobeni naložbi
se ne odpovedujemo, je pa bila
gospodarska kriza povod, da jih sproti
preverjamo. Lahko se zgodi, da se bo
gradnja katerega nekoliko zamaknila.
Več o tem bo znanega do začetka
marca, ko bodo narejene ustrezne
analize tako za posamezne objekte kot
njihovo vlogo v skupini. Podrobneje
bomo o tem govorili na strateški
konferenci skupine HSE sredi aprila
letos.«
Kakšno naložbeno politiko boste
vodili v sedanjih zaostrenih pogojih
poslovanja?
Mag. Viljem Pozeb: »Ravno zaostreni
pogoji gospodarjenja nas silijo v
prevetritev načrtovanih naložb po
kriteriju donosnosti in možnih virov
za gradnjo. Na tej osnovi bomo
prestrukturirali razvojni načrt skupine
do leta 2015. Ob tem velja poudariti, da
se V HSE dobro zavedamo nekaterih
ključnih dejstev: razpolaganje z
lastnimi proizvodnimi viri predstavlja
ključno konkurenčno prednost, zato je
potrebno električno energijo proizvesti
predvsem doma in zagotoviti ustrezno
moč sistemu. Od kakovosti električne
energije so odvisni naši kupci; dobro
pomoči, ampak podporo možnim
virom financiranja, kot so garancije,
dokapitalizacija itd.«
Dokapitalizacija TE Šoštanj ali HSE kot
skupine?
Dr. Jože Zagožen: »Ker je HSE
večinski lastnik TEŠ, pride v poštev
dokapitalizacija HSE za namene TE
Šoštanj.«
mag. Viljem Pozeb in dr. Joæe Zagoæen, direktorja HSE. (foto: Arhiv HSE)
učinkovitost dosežemo le z dobro
izrabo primarnih virov, visoko stopnjo
zanesljivosti v dobavi pa le s primerno
diverzifikacijo virov in nenazadnje
potrebno je skrbeti za razvoj novih virov
in tudi vlagati v znanje. Tako so naše
nove naložbe namenjene posodabljanju
obstoječih termoenergetskih in
hidroenergetskih zmogljivosti, gradnji
novih energetskih objektov, s katerimi
bomo že danes dobro strukturo virov
za proizvodnjo električne energije
nadgradili in poskrbeli, da bodo na
dolgi rok konkurenčni vsi podsistemi
skupine HSE. Izvedena vlaganja na trgih
JV Evrope v naslednjih letih pa bodo
omogočila, da HSE postane vodilni akter
na teh trgih. Ta vlaganja so načrtovana
tako, da ne ogrožajo potrebnih vlaganj
v Sloveniji, ki ostajajo prednostna
naloga naše skupine. Tako je za HSE še
posebej pomembno nadaljevanje vlaganj
v prednostni projekt šestega bloka v
TE Šoštanj s 600 MW moči, katerega
investitor je TEŠ. Vzporedno pa vidimo
tudi možnost razvoja v izkoriščanju
obnovljivih virov energije ter uporabi
novih tehnologij pri posameznih
pilotskih projektih. Omenjene
naložbe so usklajene z naložbami
v nove proizvodne zmogljivosti za
proizvodnjo električne energije, sprejete
v Razvojnem načrtu skupine HSE 2006
do 2015 s pogledom do leta 2025. Poleg
proizvodno naravnanih projektov pa
naložbe predvidevajo tudi projekte,
katerih učinek bo viden pri znižanju
stroškov vzdrževanja in obratovanja ter
pri skrbi za okolje.«
So težji pogoji pridobivanja finančnih
sredstev za vaše naložbe edini razlog
za temeljito analizo obstoječega
naložbenega načrta, ali imate v mislih
tudi druge razloge?
Dr. Jože Zagožen: «Vidim kar nekaj
problemov, ki jih je potrebno pri tem
upoštevati. Eden od njih je, da rezultati
pogajanj Slovenije v preteklosti glede
CO2 kvot niso najbolj ugodni za naše
termoelektrarne. Tako nas bodo te
obveznosti, če bodo obveljale, v letih
2013 do 2030 stale preko milijardo
evrov, kar je več kot vsa akumulacija TE
Šoštanj in TE Trbovlje. To so razlogi,
da je potrebno kvote spremeniti, če ne
nam trda prede ali pa bodo ta bremena
prevaljena na potrošnike. Druga velika
težava so cene za MWh električne
energije, ki naj bi se v naslednjih letih
na tujih trgih stabilizirale na ravni 40
do 50 evrov. Naša TE Trbovlje pa ima
lastno ceno višjo. Ker ji Ministrstvo
za gospodarstvo ne prizna premije, bo
imela kar nekaj milijonov evrov manj
prihodka. Cene električne energije so
padle pod lastno ceno tega objekta, kar
TET doslej kompenzirala s premijo za
prednostno dispečiranje, sedaj pa obstaja
nevarnost, da bo poslovala z negativnim
rezultatom.«
Mag. Viljem Pozeb: »Poleg ostrejših
pogojev domačih poslovnih bank, ki že
danes kaže na to, da ni mogoče finančno
zapreti večjih naložb, je druga preteča
nevarnost zamik plačil pri naših ključnih
kupcih – distribucijskih podjetjih. Indice
o tem, da gospodarske družbe že prosijo
za odloge, že imamo.«
Vrednost naložbe v TE Šoštanj, ki jo
podpira tudi vlada, ostaja neznanka.
Najprej je njena vrednost naglo rasla,
sedaj naj bi po predvidevanjih direktorja
TEŠ, zaradi recesije ta morala pasti.
Kako načrtujete zapreti gradnjo šestega
bloka v TE Šoštanj?
Dr. Jože Zagožen: »Vsa podpora temu
objektu je bolj in manj deklarativna.
V razmerah, v katerih smo, v skupini
ostajamo realni optimisti, čeprav
nam padec cen električne energije
na tujih trgih in večji stroški za C02,
otežujejo prizadevanja. Prav zaradi tega
pričakujemo pri tej naložbi podporo
države. V mislih nimam finančne
Kako kaže podelitvi koncesije za srednjo
Savo, je že podpisana?
Mag. Viljem Pozeb: »Koncesija je bila
podeljena, pripombe k Koncesijski
pogodbi so bile usklajene in pogodba
je pripravljena za podpis. Razlog, da še
ni bila podpisana, je, da se za prenos
koncesije potegujejo družba GEN
energija oziroma Savske elektrarne,
družba HESS pa tudi TET vidi svoje
razvojne priložnosti v gradnji HE na
srednji Savi. Računamo, da nas bodo k
podpisu koncesijske pogodbe pozvali v
nekaj tednih.
Za izpolnitev obveznosti po povečanju
deleža obnovljive energije je za našo
skupino ta projekt ključnega pomena.
Predvideva gradnjo sklenjene verige
desetih hidroelektrarn in potencialno
ene črpalne hidroelektrarne, ki se
bo s svojo proizvodnjo maksimalno
prilagajala potrebam trga. Gradnja
predvidene verige HE je načrtovana
etapno, in sicer od leta 2009 do leta
2025. Načrtovana letna proizvodnja
verige HE na srednji Savi bo znašala
1030 GWh. Za to verigo je bila leta
2007 izdelana predinvesticijska zasnova
ter nekatere strokovne podlage, lani
pa opravljene geodetske izmere. Za
letos načrtujemo nadaljevati s pripravo
dokumentacije za potrebe koncesijske
pogodbe, tehnične dokumentacije
za razpis in pridobitev gradbenega
dovoljenja za prve tri elektrarne v
verigi. Poleg tega bomo nadaljevali z
raziskovalnimi študijami, meritvami in
raziskavami.«
Dravske elektrarne napovedujejo,
da bodo v naslednjih desetih letih
podvojile svojo proizvodno moč in sicer
z 577 MW na več kot 1000 MW. So te
napovedi realne predvsem glede HE na
Muri?
Mag. Viljem Pozeb: »Ta napoved
sloni predvsem na projektu črpalne
hidroelektrarne Kozjak s 400 MW in
gradnji vsaj dveh hidroelektrarn na Muri,
tistih dveh, ki jih je možno zgraditi brez
sodelovanja avstrijske strani.«
Dr. Jože Zagožen: »Poleg tehničnih
parametrov je potrebno za dobro
poslovanje skupine, upoštevati tudi
11
12
ekonomske. Cena električne energije,
proizvedene iz hidroelektrarn na Dravi
in iz premoga v termoelektrarni Šoštanj,
je najustreznejša za obe družbi, če je
sestavljena v skupen produkt, če lahko
te objekte optimiramo in vozimo z njimi
diagram. Kot je znano, je najdražja tista
energija, ki je ni. Vodo v akumulaciji pa
lahko skladiščimo, zato rabimo črpalne
elektrarne. Vsaka vrsta elektrarne v
sistemu HSE in tudi elektroenergetskem
sistemu Slovenije ima svojo vlogo in
primerjati samo cene proizvedene kWh
iz posameznih objektov ni dovolj.«
Muri načrtujejo gradnjo novih dveh
hidroelektrarn.«
V holdingu imate za slovenske razmere
svetle primere uspešnih prodorov
velikih energetskih projektov v prostor
brez večjih nasprotovanj in težav. Med
njimi sta zagotovo Soške elektrarne s
svojima obema doinštalacijama HE na
Soči in ČHE Avče ter projekt HE na
spodnji Savi. Kakšen je prenos tega
znanja med družbami v skupini, glede
na to, da načrtovanim HE na Muri ne
kaže najbolje?
Mag. Viljem Pozeb: »Mislim, da je ta
prenos znanja in izkušenj, kako priti
v prostor z našimi projekti, dober. Pri
hidroelektrarnah na spodnji Savi so
lokalne skupnosti celo zahtevale ta
projekt, ker so v njem videle razvojno
možnost za celo Posavje. V regiji so
župani in občinski sveti znali prepoznati
prednosti, ki jih spremenjeno življenje
reke Save prinaša tako glede delovnih
mest kot dela koncesije, ki se steka
v občinske proračune. Poleg tega se
sočasno ureja ostala infrastruktura krajev
in mest ob Savi. Na podoben način smo
pristopili v Prekmurju s projektom HE
na Muri, žal zaenkrat brez ustreznih
odzivov. Pričakujemo pa, da bodo študije
sprejemljivosti HE v prostoru sprejete
podobno kot v Posavju. Tudi pri gradnji
HE na Muri bi urejali tudi vodotok reke.
Struga reke Mure kot prodonosne reke
se je poglobila in to vpliva na podtalnico
Prekmurja, ki je posledično tudi nižja.
Za zajezitvijo reke bi se po mnenju
strokovnjov tudi omilile posledice
eventualne poletne suše v Prekmurju.
Dravske elektrarne so vključile v
konzorcij ugledne komunikacijske
strokovnjake, ustanovile v Murski Soboti
razvojni inštitut, vendar pa je napredek,
da bi prepričali lokalno prebivalstvo,
počasen. Tudi pozornost medijev je bolj
posvečena nasprotnikom tega projekta,
»zelenim« in naravovarstvenikom. Višek
licemerstva pri tem projektu pa je, da so
se avstrijski zeleni dvignili proti projektu
in pri nas na svojo stran pridobili nekaj
deset somišljenikov, medtem ko Avstrijci
ob že zgrajenih triintridesetih HE na
Kako je z širitvijo HSE v tujino? So še
možnosti za vlaganje v objekte s cenejšo
proizvodnjo električne energije kot je
pri nas?
Mag. Viljem Pozeb: »V tujini najbolj
širimo trgovsko mrežo. V kratkem
odpiramo družbo v Makedoniji in
Bosni ter poslovalnico v Grčiji. Lani
smo skupaj z nemškim RWE zmagali
na javnem razpisu za gradnjo HE v
Makedoniji, vendar do podpisa pogodbe
ni prišlo, ker je makedonska vlada brez
utemeljitve razpis razveljavila. Razpis
bo ponovljen in nanj se bomo skladno
z usmeritvami strateške konference
ponovno prijavili. Načrti za nadaljnja
vlaganja v tujino tudi sicer v skupini
ostajajo aktualni. Redno spremljamo
možnosti in priložnosti na tujih trgih, še
zlasti na JV Balkanu.«
Ali lahko za letos napovedana nižja rast
porabe električne energije za pet do
deset odstotkov glede na lansko leto,
upočasni napovedano gradnjo novih
objektov?
Mag. Viljem Pozeb: »V naši državi
uvažamo preveč električne energije, da
bi kljub zmanjšanju porabe upočasnili
gradnjo novih elektrarn. Izkušnje iz
tujine nas opominjajo, da moramo biti
energetsko neodvisni.«
Vaše, sicer ne po vaših željah,
priključene družbe TDR- Metarulgija,
ste se v lanskem letu otresli. Je postopek
zaključen, so delavci dobili odpravnine?
Mag. Viljem Pozeb: »TDR je šla lani
v stečaj. V HSE smo se na podlagi
unovčenih bančnih garancij za izvedbo
investicije in ohranitve delovnih mest
ter na osnovi prošnje sindikata in sveta
delavcev TDR odločili, da na osnovi
tripartitne pogodbe med TDR v stečaju,
delavci in nami HSE izplača odpravnine.
HSE bo tako ob prodaji premoženja
TDR prednostno upravičen do vračila že
plačanih odpravnin.«
V večnem iskanju svoje razvojne
perspektive ostaja ena od vaših
najmlajših hčera TE Trbovlje. Razen
tega, da je potrebno ohraniti njeno
energetsko lokacijo, je vse ostalo še
vedno v idejnih zasnovah. Kje vi vidite
rešitev za to dolino in ta objekt?
Dr. Jože Zagožen: »Termoelektrarna
Trbovlje je funkcionirala normalno,
dokler je redno obratoval Rudnik
Trbovlje-Hrastnik in je dobivala premije.
Sedaj je rudnik že nekaj časa v zapiranju
in cena proizvedene električne energije
iz TET se je povzpela dokaj visoko.
Kljub temu jih je potrebno pohvaliti, da
so lani presegli načrtovane proizvodne
količine in so dobro poslovali. Vendar
pa ima bodočnost TET še kar nekaj
vprašajev. Termoelektrarna ima
nameščeno poljsko tehnologijo iz
petdesetih let prejšnjega stoletja z nekaj
čez 30-odstotnimi izkoristki, kar še ni
tako slabo, če vemo, da so normalni
izkoristki med 35 in 45 odstotki. Če
želimo s to enoto poslovati ekonomsko
optimalno, je potrebno del premoga
uvoziti, kar pa je skupaj s prevoznimi
stroški dražje kot je premog za TEŠ.
Kot rečeno: zasavski premog je bil
cenovno še sprejemljiv, dokler je bil
subvencioniran, sedaj se subvencije
zmanjšujejo in njegova cena se dviga,
ker pa ta pomeni visok delež v ceni,
se ta ravno tako viša in je sedanja cena
padla pod proizvodne stroške. Sedaj je
naše dnevno vprašanje, kako priti na
pozitivno razliko v ceni v tej elektrarni.
Za rešitev iz danih razmer proučujemo
več možnosti: uplinjanje premoga,
kurjenje biomase in premoga, plinsko
enoto, vendar pa ta hip trajne rešitve še
ni, ker so se v zadnjem času spremenile
cene energije in kvot za CO2. Osebno
se bojim, da smo pri iskanju dolgoročne
rešitve za TET precej na tankem
ledu. Dvigniti bi morali izkoristek z
novo tehnologijo ob tem, da bi imeli
ustrezen energent- premog in da bi
bila lastna cena stabilna, da bi ne šla
čez 60 evrov za MWh. Tudi denar nam
v tem primeru ne pomaga, saj lahko
naredimo nerentabilno naložbo. Svetla
točka za ta objekt je, da je Fakulteta
za rudarstvo odkrila precejšne zaloge
premoga v Hrastniku. Želimo si, da bi
prišli do energenta po konkurenčni ceni
in potem bi še z notranjo reorganizacijo
termoelektrarne nekako prišli do
sprejemljive cene za MWh. V tem
trenutku imam torej na zastavljeno
vprašanje tudi sam več vprašanj kot
odgovorov. Vsekakor pa bomo morali TE
Trbovlje reševati znotraj skupine HSE
skupaj z državo. Mi kot lastniki kapitala
in država, ki naj bi reševala socialni
problem revirjev.«
Kaj pa ideja o družbi za gradnjo
hidroelektrarn na srednji Savi, ki jim jo
je ponudil nekdanji minister Vizjak lani
ob proslavljanju 40-letnice 125 MW
bloka, bi bila ena od rešitev za te kraje,
za zaposlene v TET?
Dr. Jože Zagožen: »Normalno je, da
preteče pet do deset let, preden družba
zaživi, kaj pa v tem času?«
Mag. Viljem Pozeb: »Ko bomo pričeli
z gradnjo HE na srednji Savi, bomo
zagotovo v gradnjo in nato v vzdrževanje
in obratovanje vključili vse njihove
kadrovske potenciale, ki bodo potrebni.«
Ali se finančna kriza že pozna pri vašem
poslovanju in kako menite, da se bo
odražala v bodoče?
Mag. Viljem Pozeb: »Januarja je prišlo
do nekajdnevnih zamikov plačil pri
nekaterih distribucijskih podjetjih.
Računamo na to, da se bo situacija še
zaostrila, zato naše strokovne službe
nenehno spremljajo situacijo prilivov in
odlivov skupine.«
Kakšno strategijo ste zavzeli, da bi krizo
čim bolj omilili?
Mag. Viljem Pozeb: »Skupina HSE je
že doslej skrbela, da naše družbe niso
prihajale v likvidnostne težave. Prav tako
smo poskrbeli za predčasno poplačilo
njihovih terjatev ali dokapitalizacijo.
Likvidnost družb spremljamo dnevno in
sodelujemo tam, kjer je potrebno. Temu
delu dajemo zelo velik poudarek, saj
zamujanje s plačili zniža bonitetno ceno
družbe, kar je še kako pomembno, ko
družba potrebuje kredit. Slabše bonitete
ga znatno podražijo.«
Z začetkom letošnjega leta je HSE
startala s kampanijo Energija si. S
kakšnim namenom ste se odločili
zanjo?
Mag. Viljem Pozeb: »Osnovni namen
akcije je zmanjšanje porabe električne
energije. Slovenska gospodinjstva imajo
v primerjavi s tujimi večjo porabo
električne energije, kar je v veliki meri
posledica nerealno nizkih cen električne
energije za gospodinjstva v minulih
letih. Čeprav je eno od naših poslanstev
trženje električne energije in ustvarjanje
večjega prihodka z večjo prodajo, pa
je drugi del našega poslanstva, da smo
družbeno odgovorna družba in ta akcija
spada v del naše družbene odgovornosti.
Doseči želimo, da bi Slovenci in
Slovenke z električno energijo ravnali
racionalno in ne kot da gre za dobrino,
ki je samoumevna.«
V minulih letih ste v sklopu družbene
odgovornosti družbe promovirali
porabo električne energije iz obnovljivih
virov z blagovno znamko Modra
energija. Ali število ozaveščenih
porabnikov še narašča?
Mag. Viljem Pozeb: »Akcija je uspela in
število porabnikov električne energije iz
obnovljivih virov še narašča. Trenutno jih
je več kot dva tisoč.«
Kot del družbene odgovornosti,
predvsem cenejših stroškov poslovanja,
vidi država napovedano združitev obeh
stebrov GEN energije in HSE, ki sta bila
ustanovljena zaradi vzpostavitve elektro
trga. Kakšno je vaše stališče do teh
napovedi ?
Mag. Viljem Pozeb: »Sam ocenjujem, da
v kolikor je v obeh stebrih iskren namen
oziroma zavedanje glede potrebnosti
novih objektov, ni nujno združevanje.
Dovolj je čvrsto poslovno povezovanje,
tako da lahko naš steber proste vire vlaga
v naložbe drugega stebra in obratno.
Drugi steber načrtuje investicijo v drugi
blok NEK in mi imamo željo, da bi
sodelovali pri tem kot vlagatelji. Enako
ponujamo GEN energiji, da sodeluje
kot finančni vlagatelj pri naših projektih.
Odličen primer tovrstnega sodelovanja
in doseganja nacionalnih ciljev je
projekt HE na spodnji Savi oziroma lani
ustanovljena družba Hidroelektrarne
na spodnji Savi, kjer zelo dobro
sodelujeta oba stebra brez formalnega
združevanja.«
Nabor domačih elektrarn, ki so v HSE,
proizvajajo dražjo električno energijo
kot je ta iz drugega stebra, predvsem
je tu mišljena električne energija iz
termoelektarn. Dražja proizvodna cena
pa pomeni ponujeno višjo ceno v odkup
petim distribucijskim družbam. Je bil
tudi to razlog letošnjih trših pogajanj
z distributerji in poznejše sklepanje
pogodb z njimi?
Mag. Viljem Pozeb: »Dejansko smo se
s posameznimi distribucijskimi podjetji
pričeli pogajali o sklenitvi prodajnih
pogodb že poleti 2008. K temu so nas
vodile tudi izkušnje iz predhodnega
leta, ko smo pogodbe sklepali šele
marca 2008 in smo prav zaradi tega
naše poslovne partnerje pozivali k
hitrejšemu sklepanju. Hkrati pa smo
jih opozarjali na padanje cen na trgih
EU v drugem delu lanskega leta in s
tem povezano predvideno nižjo ceno
za MWh, kar pa bo zanje bolj ugodno.
V skupini se zavedamo realnosti, da je
električna energija za gospodinjstva tudi
socialna kategorija. Zato ocenjujemo, da
smo se pogajali izredno odgovorno in
posameznim distribucijskim podjetjem
ponudili najnižjo možno ceno glede
na specifiko odjema posameznega
distribucijskega podjetja, ki nam in
našim družbam ne povzroča ekonomske
škode.«
Ob koncu se dotaknimo še ta hip zelo
aktualnega priporočila vlade glede
zniževanja plač direktorjev. Kakšno je
vaše stališče do tega?
Dr. Jože Zagožen: »Vladna priporočila
postavljajo energetiko v podrejen položaj
z ostalim gospodarstvom. Strinjam
se, da tudi vodilni delavci nosimo del
bremena gospodarske krize, vendar pa bi
morala biti predhodno narejena celovita
analiza, ki bi upoštevala primerjave s
sorodnimi podjetji doma in v tujini in
bi tudi strokovno diagnosticirala trg
menedžerske delovne sile. Na tej osnovi
bi morali postaviti standarde, koliko
lahko v strukturi stroškov predstavljajo
stroški vodstvenih kadrov. Pri tem bi
morali upoštevati finančni položaj
panoge in posamezne družbe in jasno
razločiti, zakaj in koliko znižujemo plače
zaradi solidarnosti z drugimi v obdobju
krize, koliko pa so plače in dodatki res
previsoki.
Sam sem takoj pripravljen znižati
svojo plačo na raven izpred štirih let,
a bi jo po sedanjem sistemu moral
tudi sodelavcem v krovni in hčerinskih
družbah. Plača je določena v pogodbi
in gre za civilnopravni odnos, zato
se morata z znižanjem strinjati obe
strani. Če je poteza enostranska, je
razlika v plači iztožljiva. Če bi danes
s kolegom mag. Pozebom ponudila
našim direktorjem v podpis pogodbe z
bistveno nižjimi zneski, bi dobila nazaj
kaj malo podpisanih. Nenazadnje bi s
takim zniževanjem najvišje plače po
kolektivnih pogodbah presegle nekatere
najnižje po individualnih pogodbah in
tudi najnižje plače nekaterih direktorjev
hčerinskih družb. Sistem plač v podjetju
bi se tako porušil oziroma bi morali
doseči nove dogovore pri kolektivnih
pogodbah, da bi vzpostavili ustrezna
razmerja. V to pa sindikati gotovo ne bi
privolili. Sam bom svojo plačo uskladil
z vladnimi priporočili, pri sodelavcih
pa bomo bolj pazljivi in jim bomo
plače znižali do mere, s katero se bodo
strinjali, da ne bodo z odporom hodili v
službo, da bodo ostali v HSE motivirani
in ne dajali odpovedi.«
Dr. Zagožen junija vam poteče mandat
člana poslovodstva. Interesentov za to
mesto je kar nekaj, kaj pa vi, se boste
prijavili?
»Končne odločitve še nisem sprejel.
K razmisleku me med drugim silijo
nekateri pozivi posameznikov iz
vladajočih vrst, naj nadaljujem mandat,
pa tudi rezultati poslovanja skupine so
odlični. Nenazadnje pa nam ostaja še
veliko nedokončanih projektov. Po drugi
strani pa se je vedno treba spopadati
z novimi izzivi. Stvar posameznika je,
koliko si drzne podreti mostove za sabo.
Sam sem to vselej počenjal in doslej se je
izplačalo.«
Alma Bevk
13
› Ljudje
”»e se podjetje neprenehoma ne razvija, zaostaja“
V rubriki Ljudje predstavljamo izvrπnega direktorja za tehniËno podroËje Dravskih elektrarn Maribor (DEM)
Andreja Tumpeja. Na tem delovnem mestu je od septembra lani, sicer pa je z DEM povezan æe od zaËetka
svoje kariere, saj je bil tri leta πtipendist tega podjetja, kot pripravnik pa se je zaËel kaliti leta 1991 v HE
Formin. Da ga je zaneslo v takπne vode pa niti ni presenetljivo, saj ga je - kot pravi sam - æe kot osnovnoπolca
privlaËilo vse, kar je bilo povezano z elektriko in æe tedaj je zaËel sestavljati enostavne elektronske naprave.
Prvi zaËetki na HE Formin
14
Toda Andrejeva odločitev, da
nadaljuje šolanje na srednji elektro
šoli v Mariboru (SERŠ) ni bila tako
enostavna, kot je videti: »V tem času,
ko se je bilo potrebno odločiti za
nadaljnje šolanje, sem imel še drugo
»ljubezen«, ki je bila čisto na drugem
področju in sicer na družboslovnem
– zgodovina. Ampak sam pri sebi sem
se odločil, da učitelj oz. profesor pač
ne bom in da je večja perspektiva v
elektrotehniki.« Po končani srednji
elektro šoli je nadaljeval študij na
tedaj še tehniški fakulteti Univerze v
Mariboru na programu elektrotehnika
smer močnostna elektrotehnika, kjer je
leta 1991 diplomiral in si pridobil naziv
diplomirani inženir elektrotehnike.
Po opravljenem pripravništvu na HE
Formin je svojo poklicno pot nadaljeval
na tej HE na delovnem mestu inženir
za elektro naprave. Leta 1993 je bil
premeščen na HE Zlatoličje, kjer je
tedaj potekala prenova agregatov
(zamenjava vzbujalnih sistemov,
avtomatike agregatov in prenova 110
kV stikališča). Jeseni leta 1994 je
napredoval na novo delovno mesto
samostojni inženir za elektro naprave in
dve leti kasneje postal vodja obratovanja
HE Zlatoličje. Na omenjenem delovnem
mestu je bil do jeseni leta 2001, ko je bil
imenovan za vodjo proizvodne enote –
spodnja Drava, ki je obsegala elektrarni
Formin in Zlatoličje. V vseh teh letih si
je Andrej na elektrarnah nabral precej
izkušenj »tako na tehničnem – elektro,
strojnem, gradbenem – področju,
kakor tudi v delu z ljudmi, ki je bilo
tudi najbolj zahtevno. Posadke na
elektrarnah so bile sestavljene iz
zelo različnih področij kakor tudi
izobrazbene ravni, toda vsi zaposleni so
čutili veliko pripadnost svoji elektrarni
in so jo čutili kot svoj drugi dom,«
pojasnjuje.
Po reorganizaciji DEM leta 2004
je Andrej nastopil delo na novem
delovnem mestu, in sicer kot vodja
službe za obratovanje in vzdrževanje
elektrarn DEM. Nova služba je
pomenila tudi krajevno selitev iz
hidroelektrarne Zlatoličje v Maribor
na sedež družbe DEM. »Omenjeno
delovno mesto je bilo precej zahtevno,
saj je bilo potrebno uskladiti delovne
procese na vseh osmih elektrarnah na
reki Dravi, ki so bile pred tem v okviru
proizvodnih enot dokaj samostojne in
so se postopki vzdrževanja in ostalih
dejavnosti med sabo precej razlikovali.
Hkrati s pričetkom dela v novi
službi je začel z delom nov projektni
tim, katerega naloga je bila izvedba
rekonstrukcije HE Zlatoličje, jezu
Melje in MHE Melje. S pridobitvijo
gradbenega dovoljenja za omenjeno
rekonstrukcijo sem prevzel tudi dela
in naloge odgovornega nadzornika ter
nato še prevzel vodenje tega projekta.
Med tem sem zamenjal delovno
mesto, in sicer kot vodja projekta I v
strateškem področju DEM.«
Glavne naloge na mestu
izvršenega direktorja za
tehniËno podroËje
Septembra lani je bil Andrej Tumpej
s sklepom direktorja DEM Damijana
Koletnika imenovan za izvršnega
direktorja za tehnično področje. Časa
za uvajanje na novem delovnem
mestu ni bilo na pretek, pojasnjuje.
Toda, ker je že dlje časa zaposlen
na Dravskih elektrarnah, je dobro
seznanjen z vso problematiko tako, da
je lahko takoj poprijel za delo. Glavne
naloge deli na tiste na krajši in tiste
na daljši rok: »Gre za optimizacijo in
nadaljnji kvalitetni razvoj obstoječih
proizvodnih zmogljivosti in kadrovskih
resursov. Glede na to, da smo v
povprečju star kolektiv, je potrebno
zagotoviti, da se bo to kvalitetno
strokovno znanje preneslo na mlajše
zaposlene, ki šele prihajajo v podjetje.
Že pred časom smo uvedli računalniško
podprto vzdrževanje naših naprav, ki
ga je potrebno še nadgraditi ter hkrati
doseči, da ga bodo kot osnovno orodje
prevzeli vsi zaposleni na tehničnem
področju. V podjetju se pripravljamo
na prenovo procesov in uvedbo
dokumentnega sistema, zato si bom
prizadeval, da bila oba čim uspešneje
vpeljana v naše vsakdanje delo, saj
nam bosta olajšala naše delo in mu
še dodala dodano vrednost. Drugi
del nalog pa je povezan z nadaljnjim
razvojem podjetja: če se podjetje
neprenehoma ne razvija, že zaostaja.
Okolje, v katerem delujemo, želimo
odgovorno in tvorno sooblikovati,
zato je naša pozornost namenjena
številnim projektom na celotnem
območju delovanja družbe in njeni
okolici, kot so rekonstrukcija HE
Zlatoličje, izgradnja črpalne elektrarne
Kozjak, ekološka sanacija reke Mure
z njej podrejeno energetsko izrabo,
iskanje novih možnosti proizvodnje el.
energije iz OVE (MHE, fotovoltaika,
biomasa…), partnersko sodelovanje
pri vseh energetskih projektih v regiji.
Vsekakor želimo in hočemo ostati
tudi v prihodnje vodilni na področju
proizvodnje električne energije iz
obnovljivih virov.«
Vsako delovno mesto je svojevrsten
izziv, in kot pravi Andrej, si je na
svojih delovnih mestih poskusil
postaviti takšne cilje, ki so se ujemali
s potrebami družbe in njenim
nadaljnjim razvojem ter jim dodati še
neko osebno noto. »Pomembno je to,
da nam cilj, ki si ga postavimo, ni bil
vsiljen, ampak ga lahko vzamemo za
svojega. Za dosego takšnega dojemanja
vsebine ciljev moramo biti odprti za
pogovor za poslušanje in razumevanje
argumentov »za« in »proti«. Pomembno
je doseči tudi to, da je večina ciljev
posameznikov usmerjena proti
enemu glavnemu cilju. To je posebej
pomembno v družbi, kot je naša, kjer
je zastopanih zelo veliko strokovnih
področij. Vsi podsistemi nekega sistema
lahko odlično delujejo vsak zase, toda
če temu ni odraz tudi odlično delovanje
celotnega sistema, potem tudi dobro
delovanje podsistema kot takega nima
pravega učinka,« pojasnjuje. Eden
izmed glavnih Andrejevih ciljev na
delovnem mestu izvršnega direktorja
za tehnično področje je, da bi čez
čas večina strokovnjakov, ki odlično
delajo na posameznih področjih, znala
dvigniti glavo iz svojega »vrtička«,
pogledati okoli, kaj delajo drugi in
prilagoditi svoje delo tako, da bo njiva
videti obdelana kot celota.
Vsak dan je svoj izziv
Jutro se za Andreja že navadno začne
pol ure pred uradnim začetkom
delovnega časa, saj teh nekaj mirnih
minut izkoristi za dokončanje dela
še iz prejšnjega dneva oz. pregleda in
se pripravi na vse dejavnosti, ki bodo
sledile čez dan. Okrog 7.30 se na
krajšem sestanku oz. jutranji kavi dobi
z najbližjimi sodelavci, kjer na kratko
pregledajo obratovanje elektrarn za
preteklih 24 ur, ugotavljajo, ali so bile
kakšne posebnosti, se pogovorijo tudi
o dejavnosti za tekoči dan: »Običajno
je vsak dan precej razgiban in vsak dan
zase je izziv, ki se ga je potrebno lotiti
na ustrezen način, niti dva dneva si nista
enaka. Visoka obratovalna pripravljenost
naših naprav je odvisna od ustreznega
vzdrževanje in visoke strokovne
usposobljenosti zaposlenih, da je temu
tako, je potrebno pripraviti ustrezne
pogoje za nemoten potek. Posebej
moram izpostaviti precejšnjo navezanost
nas zaposlenih na naše objekte in
naprave, kar se posebej izraža v našemi
izrazoslovju, saj so besede kot so »moja,
naša, moj,…« zelo pogosto izražene v
naših pogovorih, ko je govora o naših
elektrarnah, o naših napravah …«
V prostem Ëasu v naravo
Kljub številnim delovnim obveznostim
43-letni Andrej, ki sedaj z družino
živi v Hajdini, najde še nekaj časa za
prosti čas. Ker že vse svoje življenje živi
na podeželju, so mu najbolj všeč vse
dejavnosti, povezane z naravo. Rad hodi,
in ko je še delal na elektrarni Zlatoličje
sta s kolegom obredla precej slovenskih
vrhov: »Tudi sedaj se rad podam še na
kakšnega – posebej na hribe, ki so v naši
neposredni bližini in jih lahko opazujem
iz dnevne sobe, kot sta Donačka gora
in Boč. Glede nato, da so mi vsi letni
časi lepi, saj ima vsak svoje posebnosti,
je prav, da uživamo v vseh podobah,
ki nam jih pripravi narava. Tudi, ko je
zunaj mokro, vetrovno, hladno …, je
lepo biti na toplem in si vzeti čas za
družino ali za dobro knjigo.«
Rojen Ptujčan, ki je otroška in
mladostna leta preživel v Lovrencu
na Dravskem polju, igra tudi tenis,
pozimi smuča. »V našem naselju smo
pred leti ustanovili športno društvo, ki
je s pomočjo prostovoljnih prispevkov
članov in prispevkov donatorjev
odkupilo zemljišče in na njem zgradilo
igrišče za mali nogomet in košarko,
tenis igrišče, rusko kegljišče, postavilo
otroška igrala in zgradilo brunarico za
društvene potrebe. Gradnja in sedaj tudi
vzdrževanje takšnega igrišča zahteva
precej prostovoljnega dela članov
društva tako, da z izrabo prostega časa,
ki ga je sicer zadnje čase vse manj,
nimam problemov,« pravi Andrej.
Poletni dopust je za očeta treh
otrok – sina in dveh hčera – že vrsto
let rezerviran na otoku Pagu v Stari
Novalji: »Kraj nam je tako prirasel
k srcu, da za zdaj ne razmišljamo
o spremembi lokacije. Dopust kot
družina preživimo zelo aktivno, saj
kolesarimo, smučamo na vodi, po
vrnitvi domov pa smo vsi potrebni
fizičnega počitka, toda možgani se kljub
temu otresejo vseh nepotrebnih stvari
in lažje sprejmemo nove izzive, ki jih
pred nas postavlja življenje.«
Knjiga - najËudovitejši izum
Ëloveštva
Ljubitelj raznovrstne glasbe – njegov
najljubši kotiček za poslušanje glasbe je
avtomobil, saj v njem preživi najmanj
uro in pol na dan in zmeraj ima pri
roki kakšen CD s klasično glasbo –
ima še prav posebno ljubezen. Ime
ji je Knjiga, in ko govori o njej se kar
razneži: »Knjiga je zame eden izmed
najčudovitejših izumov človeštva,
če lahko temu tako rečem. Še sedaj
se spomnim trenutka, ko sem se
dobesedno zaljubil v knjigo in ta
zaljubljenost traja še sedaj. V četrtem
razredu osnovne šole sem moral v
bolnišnici preživeti mesec dni zaradi
bolezni. Na otroškem oddelku so imeli
tudi priročno knjižnico za nas male
bolnike in od tedaj je knjiga stalno
prisotna v mojem življenju. Mislim, da
sem v osnovni šoli prebral skoraj vse iz
šolske knjižnice, med počitnicami sem
šel z avtobusom po knjige v knjižnico
na Ptuj, od koder sem prišel domov
tudi s po 10 knjigami v vrečki, toda
zaloga ni trajala dolgo, saj sem zanimive
zgodba bral tudi do druge ure zjutraj.
Posebej me je pritegnila zgodovinska
tematika in še sedaj me pritegne vse,
kar je v zvezi z zgodovino. Zgodovina je
tako čudovita učiteljica, toda učenci –
ljudje – so zelo slabi učenci.«
V povezavi s tem, ga je pritegnilo še eno
področje, ki ima tudi nekaj povezave
z zgodovino, to je rodoslovje. »Pred
približno 15 leti me je začelo zanimati,
kdo in kakšni so bili ter kako so živeli
moji predniki. Najprej sem začel
brskati na domačem podstrešju, nato
sem preživel tudi precej dolgih dni v
arhivih v Mariboru in v Ljubljani tako,
da mi je na koncu mojega raziskovanja
uspelo sestaviti precej obširno družinsko
drevo, ki se začne s predniki, ki so bili
rojeni okoli leta 1700. Pri tem me niso
zanimala samo imena in datumi rojstev
in smrti, ampak tudi vsi ostali podatki
iz njihovega življenja ter obdobja, v
katerem so živeli. Na koncu sem vse
te podatke zbral v brošuri, ki sem jo
razdelil med bližnje sorodnike, ker je
pa od tedaj že preteklo nekaj let, se
mi je medtem nabralo že precej novih
podatkov tako, da moram ob prvi priliki
pripraviti novo izdajo.«
In kaj je Andrejev življenjski moti?
»Reku, da so po bitki vsi generali, se
skušam čimbolj izogniti. Zato poskušam
tako v zasebnem in poklicnem življenju
za svoje odločitve zbrati čim več dejstev
in se odločiti v skladu z njimi. Kasneje
se jokati nad svojim odločitvami,
nima smisla, saj s tem posledic svojih
odločitev ne spremenimo. Če pa živimo
v zavesti, da smo se odločili na podlagi
nam dostopnih vseh dejstev, se tudi
lažje sprijaznimo z rezultati naših
odločitev, če ne drugače so dobra lekcija
za nadaljnje odločitve. Življenje je pač
takšno, da smo vsak trenutek nekje na
kakšnem razpotju, ki je bolj ali manj
poznano oz. označeno, odločimo pa se
lahko samo za eno pot.«
P. B.
Foto: Damjan Žibert
15
›fotoreportaæa: Zimske športne igre druæb za proizvodnjo elektriËne energije
Zimske športne igre
Letoπnjega πportnega sreËanja druæb proizvodnje elektriËne energije se je na Rogli udeleæilo veË kot 200
tekmovalcev. V veleslalomski preizkuπnji so se ekipno najbolje odrezali v Savskih elektrarnah. Na drugem
mestu so bili zaposleni iz NEK, ki so tudi organizirali sreËanje, tretje pa so bile Soπke elektrarne.
Najbolj so bili æivci napeti pred startno hišico.
Eni so takole izkazovali pogum …
16
… drugi so raje še zadnjiË podmazali smuËi.
Najprej so se na progo pognale æenske.
Nekatere so precej uspešno vijugale med
veleslalomskimi vratci.
Druge niso imele tako velike sreËe.
Po æenskah so se na progi preizkusili še moški.
Tudi pri moških brez padcev ni šlo.
Zmage se je skupaj s sodelavci veselil tudi direktor SEL Drago Polak.
Najbolje so se odrezali v savskih elektrarnah, sledili so jim iz NEK in SENG.
Končna
razvrstitev
Ekipa
Skupaj
točk
1. mesto
2. mesto
3. mesto
4. mesto
5. mesto
6. mesto
7. mesto
8. mesto
9. mesto
10. mesto
11. mesto
12. mesto
SEL
NEK
SENG
DEM
PV
HSE
TEŠ
TET
TE-TOL
GEN
TEB
HSE INVEST
237
215
208
206
200
196
157
117
105
91
81
50
Foto: Damjan Žibert
17
› energiËni nasvet
FinanËna kriza kot priloænost!
Letos najpogosteje izreËena beseda je zagotovo kriza. Da boste nanjo pripravljeni, smo za vas
zbrali nekaj praktiËnih nasvetov, kako se spopasti z globalno gospodarsko in finanËno krizo. »e se
boste nanjo pripravili, boste prav gotovo laæje prebrodili njene posledice. Krizo pa lahko izkoristite
tudi v svoj prid.
Æivite bolj skromno!
Pomislite, na kaj vse lahko vplivate,
da bi živeli bolj skromno. Praviloma
se ob krizi stvari najprej poslabšajo,
preden gredo na bolje. Stroške
lahko znižate tako, da se odpoveste
luksuzu. Privarčujete lahko že pri
počitnicah in potovanjih. Vprašajte
se, ali bi bila kakovost vašega
življenja preveč okrnjena, če to zimo
ne bi šli na smučanje in bi rajši šli le
na izlet.
Kosila v restavracijah vašo denarnico
samo tanjšajo, zato prej razmislite, ali
si lahko malico pripravite kar doma.
Ker je vlada napovedala zvišanje
trošarin na tobačne izdelke, je morda
zdaj tudi pravi čas, da premislite in
opustite kadilsko razvado. Ker se bodo
povišale še cene alkoholnih pijač,
morda ne bi bilo slabo, če bi omejili
pitje piva v lokalu po končani službi.
Z zdravim duhom v zdravem telesu
boste lažje premagali tegobe krize,
zato si obujte copate. Sprehod ali pol
ure teka človeka razvedri tudi v teh
težkih časih. Mimogrede prihranite
še pri karti za fitnes.
PoËakajte z nakupi
18
Zapravljanje za reči, ki jih nujno
ne potrebujete, so v času krize
popolnoma odveč. Razmislite,
ali ravno zdaj potrebujete drag nov
mobilni telefon, ki vas bo stal
300 evrov. Elektronsko pošto
in kratka sporočila verjetno
lahko prebirate in pišete tudi z
zdajšnjim. Podobno je s prenosnim
računalnikom, preživeti se da tudi
brez domačega kina. Še veliko bolj
kot v preteklosti se zdaj splača
počakati na razprodaje. Če se
nekaterim nakupom ne morete
izogniti, poskušajte nakupe opraviti z
gotovino in dobiti še kakšen popust.
Sedaj še bolj kot kdajkoli prej velja,
da je kupec kralj.
Previdno tudi pri prodaji
avtomobilov ali stanovanj, saj v
tem trenutku ni najbolj primeren
trenutek za prodajo. Če nameravate
stanovanje kupiti, pa le pozorno
spremljajte cene nepremičnin,
saj strokovnjaki ugotavljajo, da se
utegnejo poceniti.
Sedaj, ko je v Sloveniji že veliko
diskontov, je morda čas, da jih
obiščete. Ni namreč nujno, da si za
zajtrk privoščite čokoladni namaz
najdražje blagovne znamke.
Ne æivite na kredit
Poplačajte dolgove, pokrijte limit.
Obresti, zamudne ali presežne, so
lahko zelo nadležne. Spravite svoje
finance vsaj na pozitivno nulo in
odrežite obresti, preden vam one
“prerežejo vrat”. Najbolje je biti
nikomur nič dolžen. Nalagajte evro
na evro in upajte, da vam ne bo kak
finančni “čudež” izničil vaš trud.
Če si denar izposodite, storite to
ugodno. Za študente imajo nekatere
banke še posebej ugodne kredite, z
ugodnejšimi obrestnimi merami in z
daljšo dobo odplačevanja.
Nizke cene za priËetek
dolgoroËnega varËevanja
Če razmišljate, da bi pričeli varčevati
za lepšo prihodnost svojih otrok,
katerim bo čez leta potrebno
zagotoviti ustrezno šolanje na
fakulteti, nakup avtomobila ali
nepremičnine, je sedaj pravi čas
za začetek. Sedanji resnično nizki
tečaji na finančnih, predvsem pa
delniških trgih vam ponujajo odlično
izhodišče. Mnogi analitiki namreč
ocenjujejo, da naj bi se rast delniških
trgov vrnila do konca leta 2009. Kar
pomeni, da je čas za vstop na trg in
pričetek dolgoročnega varčevanja
sedaj! Prvo izmed desetih večnih
investicijskih zapovedi namreč pravi:
Kupujte poceni, prodajajte drago.
Ustvarite rezervni sklad
Največji zmagovalec sedanje finančne
krize je gotovina, katere vrednost
Ste vedeli?
• V času finančne krize
imajo nekateri politiki
zanimive ideje, kako
napolniti državne
proračune. Kalifornijski
poslanec Tom Ammiano
se je domislil, da bi s
popolno dekriminalizacijo
marihuane lahko z
davkom na travo zakrpali
proračun, ki ga je finančna
kriza temeljito načela.
Predvideva, da bi na
takšen način Kalifornija
uspela zbrati tudi do
milijarde dolarjev.
• Svetovna gospodarska
kriza ne prizanaša niti
kubanskim cigaram.
Ekskluzivni prodajalec
kubanskih cigar,
kubansko-angleška
družba Habanos, je lani
narašča. Pri mnogih nakupih si z
gotovino zagotovite večje popuste.
Ustvarite denarno rezervo v višini
treh do šestih družinskih mesečnih
prihodkov, denar položite na bančni
račun, do katerega lahko hitro
dostopate, zato vezavo sredstev
strokovnjaki odsvetujejo. Zaradi
velikih težav nekaterih največjih
poslovnih bank je zdajšnja kriza
označena kot kriza zaupanja, mnogi
imajo tako pomisleke glede varnosti
sredstev na bankah. V Sloveniji je
takšna skrb odveč, saj so jamstva za
bančne depozite neomejena.
Prihranite veË
Spet nasvet, ki gre zlahka z jezika.
Ampak, če nimate vsaj majhne
zaloge, za prvo silo, za sproti, začnite
varčevati še danes. Presenečeni boste
ugotovili, da ob pravilni razporeditvi
vedno ostane nekaj denarja, ki ga
v primerjavi z letom prej
prodajo zmanjšal za tri
odstotke na približno 300
milijonov evrov.
• Direktor nekega španskega
gradbenega podjetja se je
zaradi svetovne gospodarske
krize, ki je njegovo podjetje
privedla na rob bankrota,
zatekel h kriminalu. Načrte
pri že petem bančnem ropu
pa mu je preprečila policija.
lahko prihranite. In naj vam bo
prihranek nagrada, ko si boste, ko bo
kriza mimo, iz tega kupčka kupili kaj
lepega.
Strah pred izgubo sluæbe
Čeprav so mediji vsak dan polni
novic o odpuščanju zaposlenih, je
morda to tudi priložnost, da se v teh
težkih časih v službi izkažete. Da
se znajdete v kriznih razmerah, bo
zagotovo cenil vsak nadrejeni. Je pa
čas krize tudi izjemna priložnost,
da obnovite stara znanstva, poiščite
stike, pojdite s kom na kavo.
Mogoče se vam bo preprosta “kava”
čez mesece bogato obrestovala, saj
vam zagotovila, da boste obdržali
službo ne more dati nihče. Če boste
ostali brez službe, zagotovo tudi ne
boste obžalovali potrošenih evrov za
kavo.
P. B.
19
20
Zmagovalna ekipa zimskih športnih iger - predstavniki Savskih elektrarn Ljubljana