September 2010

časopis
skupine HSE
september
2010
Intervju,
Borut Meh:
Če bo HSE delal
tako dobro,
kot sedaj, bo
uspešnih tudi
naslednjih
deset let
Kako Slovenci
ravnamo z
energijo
Mobing
Fotoreportaža
s SLOKE
Fotoreportaža
iz Carigrada
Fotoreportaža
s Triglava
Fotoreportaža
z 22.
Raziskovalnega
tabora Velenje
2010
56
1
Počitniške kapacitete
Seznam in kontaktni podatki
DRAVSKE ELEKTRARNE
MARIBOR
Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2
ležišči); Barbariga (apartma, 2+2
ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča);
Novalja – Gajac (dva apartmaja, en
2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)
Gore: Kope – Partizanka
(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en
3+2 ležišči); Kope – Brusnica
(en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en
apartma, 2+2 ležišči)
Toplice: Moravci (en apartma, 2+2
ležišči)
Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.
Dodatne informacije in prijave:
Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73,
e-pošta: ksenija.irsic@dem.si
SOŠKE ELEKTRARNE
NOVA GORICA
Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči);
Log pod Mangartom (dva apartmaja
s 4-5 ležišči); Možnica (dva
apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske
Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči);
Lokve nad Novo Gorico (en apartma
s 4 ležišči)
Dodatne informacije in prijave:
Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41,
e-pošta: adrijana.merljak@seng.si
TERMOELEKTRARNA
BRESTANICA
Morje: Nerezine (tri hišice)
Gore: Kope (ena garsonjera za 4
osebe), Bohinj (en apartma za 4
osebe v hotelu Bohinj)
Dodatne informacije in prijave:
Martina Merlin, tel. 07 481 63 70,
e-pošta:martina.merlin@teb.si
PREMOGOVNIK VELENJE
Morje: Fiesa – hotel Barbara
Dodatne informacije in prijave
za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00,
e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.si
Gore: Golte (hotel in apartmaji)
Dodatne informacije in prijave
za Golte: tel. 03 839 11 04,
e-pošta:info@golte.si
2
› Uvodnik 3
› Zgodilo se je
4
› Intervju, Borut Meh:
Če bo HSE delal tako dobro,
kot sedaj, bo uspešnih tudi
naslednjih deset let
15
› Kako Slovenci ravnamo z energijo
19
› Mobing
21
› Fotoreportaža s SLOKE: Svetovno
prvenstvo v kajak-kanu slalomu
2010
23
› Fotoreportaža iz Carigrada:
Carigrad — kjer se srečata
Evropa in Azija
25
› Fotoreportaža s Triglava:
Oj, Triglav, moj dom
28
› Fotoreportaža z
22. Raziskovalnega tabora
Velenje 2010
30
› UVODNIK
ENERGIJA
je časopis skupine HSE
Drobni zločini
Izdajatelj:
Holding Slovenske elektrarne d.o.o.,
Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana
Nedavne poplave, ki so prizadele Slovenijo, mi dajo misliti o mogočnosti narave.
Kako majhni in nemočni smo pred vodo, ki dere, zemljo, ki se ugreza, ognjem, ki
bruha. Celo zrak, pred katerim tako ali tako ne moremo ubežati, nas ogroža bolj
kot si predstavljamo. No, pa vendar manj, kot nas zastrašujejo učenjaki, ki te dni
hodijo po lepi naši in tolčejo po mizi z novodobnimi skovankami, kot je denimo
»okoljski zločin«. Preprosto, mar ne? Združiš besedo, ki jo naravnost obožujemo,
torej »naravo«, ji dodaš kriminalno dejanje, torej »zločin«, in uspeh je zajamčen.
Nenadoma o okoljskem zločinu, tako rekoč nasilju nad vsem, kar nas obdaja,
vsevprek pišejo, rišejo in govorijo vsi, tisti znotraj Kokoši in tisti, ki vanjo priletijo
od drugod. In medtem kot govorijo – kaj govorijo, kričijo! - se v službo in nazaj
vozijo z dizlom, na počitnice z avtobusom, ogrevajo se na olje, hladijo s klimo,
električne aparate po stanovanju puščajo v stanju pripravljenosti, odpadke pa
ločujejo kot se jim pač zdi: včasih da, včasih ne, včasih pravilno, včasih malo na
pamet.
Glavna in odgovorna urednica:
mag. Petja Rijavec, HSE
Toliko o drobnih zločinih, ki se kopičijo, a se o njih ne govori. Kosti za obiranje
so namreč mnogo bolj oprijemljive, lažje je na njih najti nekaj mesa, ga prežvečiti
in namrgodeno izpljuniti. Da bi kar tako čez noč postali vegetarijanci? To pa ne.
Vsesplošno prilagajanje je pač pretežko – da o odrekanju sploh ne govorimo.
Zato bomo še naprej uživali v razkošju in se hkrati na pamet učili modrih misli
samooklicanih skrbnikov zdravja. Tistih, ki pred domačim pragom ne pometajo,
ker je drugod menda več prahu. Ampak veste kaj? Prah se bo polegel hitreje kot
navade. Te bodo vsaj še nekaj časa z nami. Na vsakem koraku. In za njimi se bo
kadilo bolj kot iz nekega dimnika, skozi katerega bo kmalu prilezel božiček in
nam za popotnico v novo leto prinesel škatlo presenečenj. Verjamemo, da to ne bo
Pandorina skrinjica. Ker smo optimisti. Ker znamo v pol leta narediti vse, kar si
zastavimo za celo leto. Ker se prilagajamo in odrekamo. Ker mislimo s svojo glavo.
Koliko malih zločinov ste pa vi zagrešili?
mag. Petja Rijavec
glavna in odgovorna urednica Energije
Uredniški odbor:
mag. Petja Rijavec in Majna Šilih
(HSE), Petra Lesjak (HSE Invest),
mag. Viljem Pozeb in Ivo Mihevc
(DEM), mag. Alida Rejec (SENG),
Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV),
Majda Pirš Kranjčec in Janja Štrigl
(TEŠ), mag. Janez Žlak (TET),
Bogdan Barbič (HESS)
Fotografija na naslovnici:
Majna Šilih - Jure Meglič med
finalno vožnjo v kajaku, s čimer je
osvojil bronasto medaljo
Fotografija na zadnji strani:
Nina Jelenc - Jure Meglič na
zmagovalnem odru
Oblikovanje, prelom in tisk:
HTZ Velenje, I. P., d. o. o.,
Partizanska cesta 78,
3320 Velenje
Naklada:
1.800 izvodov
E-pošta za vprašanja,
predloge in pripombe:
petja.rijavec@hse.si
E-Energija:
www.hse.si
3
› ZGODILO SE JE
Iz naših družb
Odziv družbe HSE na poročanja medijev
glede objave Revizijskega poročila
Računskega sodišča
V medijih so se 10. avgusta 2010 pojavile novice glede objave
Revizijskega poročila Računskega sodišča, ki se nanašajo na
plačevanje koncesijskih dajatev in vodnega povračila v zvezi
s hidroelektrarnami na spodnji Savi. Ker so bila nekatera
poročanja enostranska, je HSE 11. avgusta podal pojasnila.
Za začetek so poudarili, da sta bila revidiranca Ministrstvo
za okolje in prostor (MOP) in Holding Slovenske elektrarne
(HSE), ugotovitve Revizijskega poročila Računskega
sodišča pa se nanašajo na več koncesionarjev in drugih
zavezancev za dajatve v zvezi z izkoriščanjem energetskega
potenciala spodnje Save. V nadaljevanju so se omejili na
del, ki se nanaša na HSE. Poudarjajo tudi, da se ugotovitve
nanašajo na leto 2006, ko se je projekt izvajal v okviru
Skupnega podviga Dravskih elektrarn Maribor (DEM),
Soških elektrarn Nova Gorica (SENG), Savskih elektrarn
Ljubljana (SEL), Termoelektrarne Brestanica (TEB) in
Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).
Računsko sodišče v svojem poročilu ugotavlja, da HSE med
funkcionalnimi in zagonskimi preizkusi HE Boštanj (1. 1.
2006 do 5. 6. 2006) ni plačeval koncesnine za proizvedeno
električno energijo. Omenjeno obdobje se po Zakonu o
graditvi objektov (ZGO) ne šteje za obdobje poskusnega
obratovanja. Računsko sodišče namreč ne razlikuje med
proizvedeno električno energijo, ki je posledica funkcionalnih
in zagonskih preizkusov, in planirano (po voznih redih)
HE Boštanj, foto: Arhiv HSE
4
proizvedeno električno energijo.
Vsaka izdelana tehnična oprema, ki pride na trg, zahteva
množico testiranj, ki se za večino opreme izvajajo v tovarnah
ali na preizkuševališčih. Hidroelektrarna je sklop tehničnih
naprav, ki jih žal ni mogoče popolnoma sestaviti v tovarni,
tam izvesti vse funkcionalne ter zagonske preizkuse, nato
pa jo umestiti v prostor oziroma jo priključiti na električno
omrežje kot npr. štedilnik. Funkcionalni in zagonski preizkusi
potekajo fazno postopoma več mesecev, saj je treba vsak
segment elektrarne, od varnostnih, nadzornih do proizvodnih
sklopov, temeljito preizkusiti, preden lahko zagotovijo, da
je elektrarna varna in zanesljiva. Del teh testiranj so tudi
testiranja turbin, generatorjev, strojne in elektroopreme, ki se
lahko testirajo le tako, da se jih začasno priključi na omrežje
po vnaprej določenem tehničnem protokolu, kjer se pri
različnih pretokih in padcih vode preizkušajo najrazličnejši
parametri, npr. temperature ležajev, generatorjev, turbin,
tehnološke in elektrozaščite. Taka testiranja povzročajo
nezanesljivo obratovanje, ker prihaja do pogostih načrtovanih
kot tudi nenačrtovanih izpadov agregatov, spreminjanja
moči (od 0 do tehničnega maksimuma) ipd. Ker morajo biti
agregati priključeni na omrežje in ker mora biti proizvodnja
električne energije vsak trenutek uravnotežena s porabo, je
moral HSE z drugimi proizvodnimi enotami ves čas slediti
nepredvidljivim dogajanjem agregatov med funkcionalnimi
testiranji in izvajati popravke ter izravnavo načrtovanega
voznega reda. Takšne nepredvidljive energije se ne more
plasirati na trg niti ni načrtovana v voznih redih. V nekaterih
evropskih državah je treba za izvedbo funkcionalnih in
zagonskih preizkusov elektrarn celo plačati. Tudi npr. Danska
plačuje sosednjim državam za regulacijo iz vetrnih elektrarn
pridobljene električne energije.
HSE, ki je bil med funkcionalnimi in zagonskimi preizkusi
HE Boštanj nosilec koncesije in hkrati lastnik HE, izravnave
proizvodnje električne energije med funkcionalnimi preizkusi
HE Boštanj tako ni mogel zaračunati nikomur, saj jo je
kompenziral kar sam. Vrednost take električne energije, ki je
nenačrtovana in nezanesljiva, je zanemarljiva.
Brez ustreznega tehničnega znanja je težko razumeti delovanje
elektroenergetskega sistema, ki se uravnava s pomočjo
primarne, sekundarne in terciarne regulacije. Po njihovem
prepričanju je Računsko sodišče napačno enačilo obdobje
obratovanja elektrarne s funkcionalnimi in zagonskimi
preizkusi in obdobje poskusnega obratovanja elektrarne. Vsaka
elektrarna ima namreč pred rednim obratovanjem obdobje
poskusnega obratovanja, katerega predpogoj so izvedeni
funkcionalni in zagonski preizkusi. V HSE so za celotno
obdobje poskusnega obratovanja plačevali vse predpisane
dajatve (HE Boštanj je v poskusnem obratovanju od 5. 6.
2006, HE Blanca pa od 3. 12. 2009), revizijsko poročilo pa se
nanaša le na obdobje funkcionalnih in zagonskih preizkusov
(1. 1. 2006 do 5. 6. 2006).
HSE vodnega povračila za rabo vode na spodnji Savi v
letu 2006 v skladu z določbami Zakona o vodah (ZV-1) ni
bilo treba plačevati, saj zakon v tretjem odstavku 124. člena
določa, da obveznosti plačila vodnega povračila v primerih,
kadar je za izvajanje vodne pravice potreben poseg v prostor,
nastopijo šele z dnem izdaje uporabnega dovoljenja.
HSE bo skladno z zahtevami Računskega sodišča pripravil
ustrezno odzivno poročilo.
V zvezi z omenjeno problematiko je treba izpostaviti tudi
dejstvo, da so družbe skupine HSE (kot tudi vse ostale družbe,
ki proizvajajo električno energijo) obremenjene s precejšnjimi
dajatvami. Hidroproizvodne družbe skupine HSE so npr.
v letu 2009 plačale več kot 27 milijonov evrov koncesijskih
dajatev in vodnih povračil. Vse dajatve, s katerimi je
obremenjena proizvodnja električne energije iz obnovljivih
virov, zmanjšujejo konkurenčnost izrabe obnovljivih virov.
vrstam tveganj in z njimi upravljamo na načine, ki ustrezajo
teži vpliva posameznega tveganja na uspešnost poslovanja.
Zavedamo se, da se tveganjem pri poslovanju ne moremo
izogniti, zato jih jemljemo kot izziv in jih obvladujemo v skladu
z najboljšimi poslovnimi praksami. V razmerah povečanih
tveganj je običajno za prilagoditev novemu stanju v veliki meri
že prepozno, zato v največji mogoči meri delujemo proaktivno
in je obvladovanje tveganj za nas eno od kontinuiranih, učečih
se poslovnih procesov.
Naziv Rating tedna« je dobila
družba HSE d. o. o.
Poslovanje HSE v prvi polovici leta nad
pričakovanji
Bonitetna hiša I, d. o. o., vsak teden družbi, ki je med
tistimi, ki so jih ocenjevali v preteklem tednu, dobila
najvišjo bonitetno oceno, podeli naziv »Rating tedna«, kar je
objavljeno v časopisu Delo in na njihovi spletni strani www.
idoo.si. V tednu med 23. in 27. avgustom si je omenjeni naziv
pridobila družba Holding Slovenske elektrarne, d. o. o..
Vodja oddelka upravljanja s kreditnimi tveganji mag. Klemen
Potisek je z veseljem odgovoril na nekaj vprašanj. Njegove
odgovore preberite v nadaljevanju.
13. septembra je potekala seja nadzornega sveta Holdinga
Slovenske elektrarne, na kateri je bila osrednja točka dnevnega
reda obravnava šestmesečnih rezultatov poslovanja HSE.
Nadzorni svet je ugotovil, da so rezultati dobri oziroma celo
nad pričakovanji.
Kako ste si v času, ko gre večini slabo, priborili naziv
“Rating tedna”?
Verjetno je razlog tudi v tem, da svoje konkurenčne prednosti
gradimo na lastnem znanju in motiviranih zaposlenih.
Delujemo podjetniško, saj nastopamo na rastočem
konkurenčnem in izjemno dinamičnem trgu, ki verjetno
doživlja eno najpomembnejših preobrazb v svojem času.
Zavedali smo se, da vse, kar raste, lahko tudi pade, ter v
tem smislu zadržali nadzor nad stroški, delali na povečanju
učinkovitosti procesov in rasti znanja. Navzven smo v skladu
s sistemskim pristopom k obvladovanju tveganj omejili njihov
vpliv glede na poslovne cilje in načrte podjetja.
Kako ste se izognili povečanim tveganjem?
V družbi sistematično spremljamo izpostavljenosti posameznim
Vas je povečana plačilna nedisciplina kaj prizadela?
Plačilna nedisciplina nas bistveno ni prizadela. Kot smo
že navedli, družba redno spremlja tudi finančna tveganja,
ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju, in sprejema
ukrepe, s katerimi jih obvladuje. Terjatve do posameznih
partnerjev spremljamo na dnevni ravni in stalno preverjamo
njihovo boniteto ter določamo individualne limite. Posli nad
opredeljenimi limiti so zavarovani s starševskimi garancijami
in brezpogojnimi nepreklicnimi bančnimi garancijami na prvi
poziv, izdanimi s strani prvovrstnih bank.
Kakšen nasvet za kolege poslovneže?
V splošnem verjetno velja, da mora podjetje ceniti tisto, v čemer
je dobro, ter se s še večjo mero posvetiti tistemu, v čemer ne
dosega pričakovanj glede na druge igralce na trgu. Vsekakor je
eno od pomembnejših dejanj tudi skrbna izbira partnerjev, s
katerimi se odloči poslovati. Papir namreč prenese vse, vendar
pa je dober partner najboljša garancija za plačilo terjatev kakor
tudi vir novih znanj in izzivov. Treba se je zavedati pomena
gradnje dolgoročnih poslovnih odnosov znotraj in zunaj
podjetja, ki bodo na osnovi strokovnih pristopov in poštenja
zagotovo obrodili sadove.
V obdobju januar – junij 2010 so družbe skupine HSE
proizvedle 3.984 GWh električne energije oziroma za 6
odstotkov več od načrtovane za to obdobje. Proizvodnja
hidroelektrarn je bila v tem obdobju zaradi ugodne
hidrologije višja od predvidene za 8 odstotkov, proizvodnja
termoelektrarn pa za 5 odstotkov. Skupina HSE je v obdobju
januar – junij prodala 7,6 TWh električne energije, kar je 23
odstotkov več kot je bilo načrtovano. Od prodane električne
energije je 52 odstotkov proizvedene v družbah skupine HSE.
Prodaja na tujih trgih je bila kar 54 odstotkov nad načrtovano.
Čisti prihodki iz prodaje skupine so zato višji od načrtovanih
za 9 odstotkov.
Vse družbe v skupini HSE, z izjemo TET, so v prvi polovici
leta 2010 poslovale z dobičkom in bistveno presegale
načrtovane. Družba TET je poslovala z izgubo zaradi še ne
realiziranih prihodkov iz naslova prispevka za pokrivanje
upravičenih stroškov proizvodnje električne iz domačih
primarnih virov. Obvladujoča družba HSE d.o.o. je v obdobju
januar – junij 2010 realizirala prihodke v višini 421 mio € in
dosegla 41 mio € čistega dobička, kar je več od načrtovanega
5
za vse leto 2010. Stroški vseh družb skupine HSE so se gibali v
okviru načrtovanih.
V prvi polovici leta 2010 je bilo v okviru skupine HSE
realiziranih 93 mio € investicij. Največ je bilo vloženo v
nadomestni blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, nadaljevale pa
so se tudi aktivnosti pri izgradnji HE na spodnji Savi, ČHE
Avče ter ostalih razvojnih projektih skupine, pri čemer je bila
glavnina investicij financirana iz lastnih virov. Na področju
investicij je prihajalo tudi do določenih zamud, ki so bile
posledica težav pri umeščanju energetskih objektov v prostor
(čHE Kozjak, HE na Muri, HE Brežice, HE Mokrice, srednja
Sava), vendar ocenjujejo, da je večina projektov še izvedljiva v
zastavljenih časovnih okvirih. Borut Meh, generalni direktor HSE, je ob zaključku seje
nadzornega sveta izrazil zadovoljstvo: «Skupina HSE z
dobrim poslovanjem ostaja osrednji akter na slovenskem
elektroenergetskem trgu in tudi načrti za prihodnje so
zastavljeni ambiciozno. Radi bi postali še uspešnejši igralec
v regiji, poleg tega si bomo v prihodnje prizadevali čim prej
vstopiti na področje maloprodaje, kjer imamo precej idej,
predvsem pa znanja in volje te ideje uresničiti.«
RTH, TET in HSE enotni glede tehnoloških
smernic razvoja zasavske energetike
Obstoječa infrastruktura in dolgoletne izkušnje s področja
energetike so odlična popotnica za prestrukturiranje zasavske
energetske lokacije in dolgoročno zagotovitev delovnih mest.
Predstavniki RTH, TET in HSE so na podlagi dogovora s
predsednikom vlade Borutom Pahorjem in ministrico za
gospodarstvo Darjo Radić 15. septembra na ministrstvo za
gospodarstvo posredovali stališča in smernice za umestitev
zasavske energetike v nov Nacionalnoenergetski program
(NEP).
Obstoječa energetska lokacija v Zasavju ima s svojim
geostrateškim položajem, obstoječo infrastrukturo in
dolgoletnimi izkušnjami strokovnjakov s področja energetike
odličen potencial za potrebno stroškovno učinkovito
prestrukturiranje in razvoj v prihodnje. Zasavje z vidika
energetike ni ključnega pomena le za regijo, ampak za
celotno Slovenijo, zato je pri umestitvi zasavske energetike
v NEP ključno, da se posamezne energetske enote v Zasavju
obravnava celovito v kontekstu celotne slovenske energetike.
Predstavniki RTH, TET in HSE so enotnega mnenja, da so za
razvoj in obnovitev zasavske energetike potrebni zamenjava
oziroma obnova kotla v obstoječi 125 MWe enoti TET,
postavitev plinske elektrarne za potrebe sistemske rezerve
za zagotovitev zanesljivosti oskrbe z električno energijo v
slovenskem elektroenergetskem sistemu, vpeljava daljinskega
ogrevanja Zasavja s koristno izrabo odpadne toplote
TET, širitev skladiščnih kapacitet za ekstra lahko kurilno
olje, ustanovitev podjetja za gradnjo in upravljanje verige
hidroelektrarn na srednji Savi ter razvoj nacionalnega centra
za biomaso.
RTH je že lani začel pripravljati strategijo za prestrukturiranje
dejavnosti skupine RTH po zaključku izkopavanja premoga
konec leta 2012. Pri tem je največ pozornosti posvetil
intenzivnejšim pristopom k učinkovitejši rabi energije in
obnovljivim virom energije, kar je tudi ključna smernica
predloga za umestitev v NEP. Za boljši izkoristek vseh
6
obstoječih zasavskih energetskih potencialov, obstoječe
infrastrukture za dovod energentov, odvod energije in
bližine hladilnega medija bi bila po mnenju RTH ključna
združitev preostalih vitalnih elementov RTH in TET v novem
gospodarskem subjektu. Zato RTH vladi predlaga, da združi
energetske potenciale Zasavja v primerno organizacijsko
obliko, saj bi imel skupni gospodarski subjekt konkurenčne
prednosti v optimalnem razmerju uporabljenih energentov,
nizkih izpustih CO2, fleksibilnosti proizvodnje električne
energije in v obstoječi infrastrukturni opremljenosti.
Krovna družba celotne zasavske energetike bi morala biti v
neposredni lasti države, hkrati pa bi morala omogočati tudi
vstop strateškega partnerja za dotok svežega kapitala.
Usklajeno in enotno prestrukturiranje ter razvoj obstoječe
zasavske energetske lokacije sta ključna tudi za dolgoročno
zanesljivo in neodvisno nacionalno oskrbo z električno
energijo ter ustvarjanje novih delovnih mest. Predlagana
energetska usmerjenost zasavske regije bi slonela predvsem
na nizkoogljični rešitvi s povečanim izkoristkom energentov
pri pretvorbi v električno energijo in toploto predvsem iz
biomase in vodnih virov ter v manjšem obsegu z uporabo
fosilnih goriv.
Predstavniki družb RTH, TET in HSE so prepričani, da
pripravljeni dokument omogoča vladi dobro podlago za
nadaljnje obravnave in relativno hitro odločitev o nadaljnjem
razvoju energetike v Zasavju.
Veliko zanimanje za brezplačno revijo za
otroke Modri Jan
Veliko naročil in pohvalne besede so navdušile družbo HSE,
ki je ob svetovnem dnevu okolja izdala prvo brezplačno revijo
za otroke o spoznavanju in ohranjanju narave MODRI JAN.
16. septembra 2010, ob svetovnem dnevu ohranjanja ozonske
plasti, je izšla druga številka, katere glavna tema je gozd.
Tiskan izvod revije lahko naročite na naslovu: HSE, d. o. o.,
Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Spletna revija pa je na ogled
na www.modri-jan.si.
Okoljevarstveni projekt MODRI JAN potuje
Skupina HSE si kot nosilec projekta Modra energija
neprestano prizadeva približati zavedanje o obnovljivih virih
energije širši družbi, še posebej otrokom. Otroci maskoto
Modri Jan že dobro poznajo, kar je posledica večletnega dela
na tem področju.
Za šolsko leto 2010/11 so
skupaj s strokovnjaki z
različnih področij pripravili
okoljevarstveni projekt
MODRI JAN POTUJE, ki
bo potekal po slovenskih
osnovnih šolah. Glavna cilja
projekta sta okoljevarstveno
ozaveščanje osnovnošolcev
in izobraževanje o
obnovljivih virih energije.
Projekt bo potekal tako,
da bo vsaka osnovna šola
prejela predstavitveno
brošuro, v kateri bo našla
prijavnico, s katero bo
lahko prijavila svoj projekt.
Po opravljenem projektu
bo treba poslati zaključno
poročilo, ki bo objavljeno
na spletni strani www.
modri-jan.si. Vsi sodelujoči
bodo ob koncu projekta
prejeli Modro diplomo, nekaj razredov, ki bodo oddali
najzanimivejše projekte, bo obiskal Modri Jan, zmagovalni
razred oziroma šola pa bo prejela brezplačen energetski
pregled objekta. Zagotovo se izplača prijaviti in potruditi z
nalogo – več informacij o projektu najdete na www.modrijan.si/ekoprojekt.
V lanskem letu smo izvedli uspešno dobrodelno akcijo
»Dobra vila« – pisma, ki so jih pisali otroci, je Dobra vila
spremenila v denar, s katerim smo k lepši prihodnosti
pomagali sedmim mamicam z otroki, ki so se znašle v
materinskem domu. Letos so se družbe skupine HSE
povezale in skupno pristopile k akciji zbiranja rabljenih
didaktičnih igrač in knjig za otroke, ki jih bodo pred
novoletnimi prazniki podarile socialno ogroženim
otrokom v krajih, kjer poslujejo. Zato naprošamo vse
zaposlene, da doma pobrskajo za starimi didaktičnimi
igračami in knjigami, ki jih otroci ne potrebujejo več
– nekim drugim otrokom pa bodo še kako polepšale
predpraznične dni.
Naj slogan »Otroci otrokom« pripomore, da se bo od
27. septembra do 19. novembra 2010 v tajništvu vsake
družbe skupine HSE zbralo čim več primernih izdelkov.
Več informacij o akciji dobite pri Majni Šilih (majna.silih@hse.si).
7
Uspešni preizkus novega drobilnika
premoga
Premogovnik Velenje že nekaj časa izvaja projekt
Avtomatizacija pripravskih delovišč. V sklop tega projekta
spada tudi vgraditev drobilnikov premoga v odvozni
sistem za nemoten transport in avtomatiziranje odvoza
premoga. Projektna skupina, sestavljena iz strokovnjakov iz
Premogovnika Velenje in HTZ Velenje, je izdelala prototip
drobilnika premoga in ga uspešno preizkusila na površini.
Cilj avtomatizacije transporta je zmanjšanje stroškov
proizvodnje, pogoj za avtomatizacijo pa je ustrezna velikost
posameznih kosov premoga, da se le-ti ne ustavljajo na
presipih in jih ne zamašijo. Projektna skupina, ki je izdelala
prototip drobilnika, je upoštevala osnovne tehnološke
zahteve, ki so velikost, mere, teža in funkcionalnost
drobilnika. S konstrukcijskimi rešitvami so bistveno zmanjšali
višino in težo drobilnika, konstrukcija pa zagotavlja preprost
transport, montažo in vzdrževanje.
Drobilnik premoga, foto: Arhiv PV
Zalog premoga v pridobivalnem območju
Premogovnika Velenje dovolj do konca
obratovalne dobe nadomestnega bloka 6
Zaradi nekaterih dezinformacij in zlonamernih interpretacij
je Premogovnik Velenje sredi julija v javnost posredoval
pojasnilo o zadostnosti količini premoga do konca
obratovanja nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj.
Interpretacija, ki se pojavlja v javnosti, da je premoga dovolj
le do leta 2028, je povsem napačna in iztrgana iz konteksta,
lahko bi se celo reklo, da je zlonamerna in želi ogroziti
nadaljnjo usodo treh tisoč delovnih mest v Šaleški dolini.
V samem poročilu je strokovna komisija EBRD ocenila, da
so strokovnjaki Premogovnika Velenje visoko strokovno
usposobljeni in da je na voljo dovolj podatkov za določitev
količin premoga v zalogah. Zaključno mnenje komisije
nikakor ne problematizira zadostnosti količin premoga do
konca obratovanja bloka 6.
8
Komisiji predstavnikov EBRD so v Premogovniku
Velenje v avgustu 2009 predstavili stanje zalog iz poročila
»Revizija zalog premoga v Premogovniku Velenje na
osnovi konceptualnih rešitev do zaključka odkopavanja
velenjskega odkopnega polja«, Univerza v Ljubljani,
Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani, januar 2009. To
poročilo je temeljilo na upoštevanju stanja zalog, podanih
elaboratu »Elaborat o kategorizaciji, klasifikaciji in
izračunu rezerv premoga na območju Premogovnika
Velenje«, Premogovnik Velenje, junij 1999, ki je bil potrjen
s potrdilom »Potrdilo o zalogah premoga na območju
pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje s
stanjem 31. 12. 1998«, Republika Slovenija, Ministrstvo za
gospodarske dejavnosti, Ljubljana, 10. 12. 1999. Ta elaborat
ločeno obravnava velenjsko in šoštanjsko odkopno polje. Pri
izdelavi poročila »Revizija zalog premoga v Premogovniku
Velenje na osnovi konceptualnih rešitev do zaključka
odkopavanja velenjskega odkopnega polja«, Univerza v
Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani, januar
2009, pa je bilo upoštevano samo zmanjšano pridobivalno
območje velenjskega odkopnega polja.
V letu 2009 so v Premogovniku Velenje zaradi natančnejšega
izračuna zalog premoga znova pristopili k izdelavi elaborata
»Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog
in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem 31. 12.
2008«, št. el. E/09-IV, Velenje, 2009, ki je bil izdelan skladno
s pravilnikom »Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji
zalog in virov trdnih mineralnih surovin«, Ur. l. RS št.
36/2006. Ta elaborat obravnava zaloge za območje, za katero
ima Premogovnik Velenje koncesijo (pogodba »Koncesijska
pogodba številka 354-13-737/01«, Ljubljana, 21. 1. 2002).
Elaborat je narejen na osnovi strokovne obdelave rezultatov
izvedenih raziskovalnih rudarskih del (700 vrtin s površine
v skupni dolžini 215 km, 2450 jamskih vrtin v skupni dolžini
120 km in približno 8 km letno izdelanih jamskih prostorov).
Potrjene odkopne zaloge na dan 31. 12. 2008 znašajo
131.670.000 ton premoga, kar potrjuje »Potrdilo o stanju
zalog in virov mineralne surovine«, številka 3611-3/2010-2,
s stanjem 31. 12. 2008, Republika Slovenija, Ministrstvo za
gospodarstvo, Direktorat za energijo, Ljubljana, 31. 3. 2010. To
zadošča za potrebe bloka 6 do konca njegovega obratovanja.
Elaborat je bil izdelan v Premogovniku Velenje, komisija, ki ga
je preverila in potrdila, pa je bila sestavljena iz predstavnikov
rudarske inšpekcije, neodvisnih zunanjih strokovnjakov,
predstavnikov ministrstva za gospodarstvo in predstavnikov
geološkega zavoda.
Odkopavanje na območju jam Premogovnika Velenje je
konceptualno obdelano v rudarskem projektu »Koncept
odkopavanja jame Pesje«, RP-325/2007 TK, elaboratu
»Odkopavanje Severnega krila jame Preloge«, št. el. TK002/07 in konceptu »Koncept razvoja jam Premogovnika
Velenje«, št. konc. ŠK-001/10. Iz konceptualnih rešitev so
razvidne dinamika in lokacije odkopavanja znotraj območja,
za katerega ima Premogovnik Velenje koncesijo. Odkopavanje
premoga se generalno pomika od vzhoda proti zahodu
(odkopavanje v jami Škale je že zaključeno).
Doseganje načrtovane proizvodnje je predvideno z dvema
modernima, visoko produktivnima odkopoma. Do leta 2035
so odkopi z vsemi potrebnimi komunikacijami natančno
pozicionirani v premoški sloj. Po tem letu je umestitev
odkopov konceptualno znana, vendar pa je trenutno zaradi
časovne odmaknjenosti natančno umeščanje odkopov v sloj
nesmiselno. Poleg vsega ostalega se ne sme pozabiti dejstva,
da je v šoštanjskem odkopnem polju še približno 90 milijonov
ton premoga, od tega bi lahko z obstoječo tehnologijo
odkopavanja pridobili 60 milijonov ton, vendar je to odkopno
polje izločeno iz pridobivalnega prostora Premogovnika
Velenje in ni upoštevano v zgoraj omenjenih odkopnih
zalogah.
Nadomestni blok 6 bo v svoji življenjski dobi potreboval
približno 92 milijonov ton premoga, blok 5 bo hladna rezerva,
tako da je premoga za Termoelektrarno Šoštanj vsekakor
dovolj do leta 2054.
Skupna vstopnica za ogled
premogovniškega muzeja in kopanje v
Termah Topolšica
Minister za finance obiskal in pozitivno
ocenil delovanje Premogovnika Velenje
V petek, 20. avgusta, so Premogovnik Velenje obiskali
minister za finance dr. Franci Križanič s sodelavci in člani
Odbora za gospodarstvo. Goste je sprejel direktor družbe dr.
Milan Medved in jim predstavil delovanje Premogovnika
Velenje ter razvojne načrte.
Minister si je s sodelavci ogledal tudi jamska delovišča v
Premogovniku Velenje. Ogledali so si odkop –50 B v jami
Pesje, ki ga je dr. Medved označil za zgodovinskega, saj bo
med delovanjem do 20. oktobra 2010 na njem pridobljenega
2,2 milijona ton premoga, opremljen pa je z najsodobnejšo
opremo.
Premogovnik Velenje in Naravno zdravilišče Topolšica sta se
dogovorila o poslovnem sodelovanju pri trženju in prodaji
skupne vstopnice za ogled Muzeja premogovništva Slovenije
v Velenju in kopanje v Naravnem zdravilišču Topolšica. Oba
pogodbena partnerja bosta po dogovorjenem urniku vodila
svoje goste v muzej oziroma kopališče. Odrasli bodo za ogled
muzeja in triurno kopanje v bazenu plačali 15 evrov, otroci,
dijaki in študentje 11 evrov, upokojenci pa 14 evrov.
Pred odhodom v jamo je direktor gostom predstavil, kaj
Premogovnik Velenje pomeni za slovensko energetiko in
razmišljanja uprave družbe v zvezi z izvedbo projekta TEŠ
blok 6. »Zagotavljamo, da je na razpolago dovolj premoga za
obratovanje bloka 6 do leta 2054 oziroma do konca njegovega
obratovanja. Stanje zalog 1. 1. 2010 je 127 milijonov ton
premoga. V Premogovniku Velenje smo sposobni doseči naš del
naloge pri gradnji bloka 6, to je zagotoviti konkurenčno ceno
premoga tudi v prihodnjih desetletjih. Z letom 2015 bo ta cena
2,25 €/GJ,« je poudaril dr. Milan Medved.
Muzej premogovništva Slovenije v Velenju velja za najbolj
obiskan slovenski podzemni muzej in za eno izmed
najprepoznavnejših turističnih točk Šaleške doline. Na
strokovnem področju sodeluje z Muzejem Velenje in Tehniškim
muzejem Slovenije. Eden od ciljev muzeja sta njegovo močnejše
vključevanje v turistično ponudbo SAŠA regije in nenehno
dopolnjevanje ponudbe. V doseganje tega cilja spada tudi novo
poslovno sodelovanje s Termami Topolšica.
Poslanstvo muzeja je prenašati navdušenje do rudarskega
poklica na obiskovalce, hkrati pa negovanje starih rudarskih
vrednot: spoštovanja, tradicije, zaupanja, solidarnosti. Muzej
ohranja znanje iz premogovniške dejavnosti, pozitivno
promovira premogovništvo in Premogovnik Velenje, ob tem
pa s stalnimi zbirkami na površini, občasnimi razstavami in
različnimi dogodki ponuja tudi kulturne vsebine, kot so otroške
delavnice, predavanja, gledališke in glasbene predstave.
Dr. Franci Križanič je po ogledu jame poudaril, da si je
ogledal tehnološko izvrstno podjetje, ki zagotavlja svojim
zaposlenim in širšemu okolju ustrezen življenjski standard.
»Premogovnik je pomemben za slovensko samooskrbo z
električno energijo in posledično tudi za delovanje našega
finančnega sistema. Slovenska odvisnost od dobav različnih
energetskih surovin je povezana neposredno tudi s prilivom in
odlivom denarja ter posredno tudi kapitala.
Pred dobrim desetletjem sem že bil na obisku v Premogovniku
Velenje. V desetih letih se je že takrat moderna velenjska
odkopna metoda še dodatno dopolnila, precej več je elektronike
in vidim, da se Premogovnik ves čas razvija in je inovativno
podjetje.« Minister Križanič je v zvezi z odobritvijo kredita
EBRD za nadomestni blok 6 dejal, da je banka v zahtevnih
študijah pozitivno ocenila kreditno primernost in donosnost
projekta.
Minister za finance dr. Franci Križanič na obisku v Premogovniku Velenje, kjer ga je sprejel direktor dr. Milan Medved s sodelavci. foto: Arhiv PV
9
Zemeljsko gradbena dela
Blok 6 � Investicija, ki buri duhove
Povzroča memorandume, odprta pisma, pisma podpore,
odobritve, poročila, odgovore, pojasnila, grožnje, novinarske
konference.
V tem času pa so se začela dela na brežini nad platojem
hladilnega stolpa. Ker bo nov hladilni stolp umaknjen v
hribino, bo del brežine potrebno odstraniti, za objekt pa
pripraviti plato ter brežino stabilizirati. Odkopanih bo cca.
od 120.000 do 150.000 m3 zemlje. Brežine bodo stabilizirane
v kombinaciji z betonom, kamnitimi zložbami, z uporabo
sider in s posebnim, površinskim in globinskim sistemom
odvodnjavanja. V sklopu monitoringa, ki je predviden se
bo izvedlo 14 geodetskih točk s pomočjo katerih se bodo
spremljali premiki v fazi izgradnje in določen čas tudi po
zaključku gradnje.
Posnetek del na brežini, september 2010, foto: Oki Blatnik
Pogled na TEŠ, september 2010, foto: Oki Blatnik
Dela na upravni stavbi s telekomunikacijskim centrom se
zaključujejo. Preselitev je predvidena do konca septembra.
Aktivnosti na projektu pa potekajo po
načrtu
Rušenje hladilnih stolpov
Že dobre tri mesece poteka rušenje hladilnega stolpa 1-2 in
3. Ne glede na to, da je prišlo do nekajdnevne zamude zaradi
težav, ki jih je povzročil zgornji rob hladilnega stolpa, na
katerem je bila nameščena ograja, dela potekajo po načrtu.
Rušitvena dela bodo predvidoma zaključena do konca oktobra
2010, ko naj bi bila predvidoma porušena tudi stara upravna
zgradba.
Upravna stavba s TKC, september 2010, foto: Janja Štrigl
Proizvodnja nad planom
Rušenje hladilnih stolpov 1-2 in 3 je že skoraj v celoti končano, september 2010, foto: Oki Blatnik
10
Kot so omenili že v prejšnji številki Energije, je bila
proizvodnja v TEŠ v mesecu juniju nad planom za 8,99
odstotkov. Nadplanska proizvodnja se je nadaljevala tudi v
mesecu juliju, ko je bila za 2,67 in v mesecu avgustu ko je
bila za 0,83 odstotka nad planom. Tako so v obdobju januaravgust skupno proizvedli 2.600 GWh električne energije
in 252,8 GWh toplotne energije in zabeležili nad plansko
proizvodnjo za 4,29 odstotkov. Za proizvedeno električno in
toplotno energijo so porabili 2.633.723 ton velenjskega lignita
in 34.926.753 Sm3 zemeljskega plina.
Dela na objektu Pretovorne postaje za
premog se zaključujejo
Agregat 2 HE Zlatoličje ponovno v
obratovanju
Zatem ko se je skladno s terminskim planom gradnja
podzemnega dela vsipnika, ki predstavlja najzahtevnejšo
fazo gradbenih del zaključila konec meseca marca 2010,
se postopno zaključujejo tudi preostala obrtniška dela in
montaža tehnološke opreme, ter ostale gradbene elektro in
strojne instalacije.
Sočasno so se urejali tudi novi industrijski tiri, dodatno so se
elektrificirali obstoječi in novi tiri, na katerih bo omogočen
dovoz vagonskih kompozicij z električno vleko. V sklopu del
na napravah železniške infrastrukture so bile rekonstruirane
in dograjene tudi svetlobno varnostne in telekomunikacijske
naprave.
V letošnjem letu so v središču pozornosti delavcev Dravskih
elektrarn in predvsem sektorja za razvoja in izgradnje
dogodki okoli agregata 2 največje slovenske hidroelektrarne v
Zlatoličju. Slednji je po štiri mesečni sanaciji ponovno prešel
v “obratovanje” z namenom ugotavljanja uspešnosti začasnih
konstrukcijskih rešitev do dokončne sanacije turbine 2.
Agregat 2 je bil po izvedenih zagonskih preizkusih 20. maja
2010 uspešno sinhroniziran na elektroenergetsko omrežje z
namenom nadaljevanja funkcionalnih preizkusov na omrežju
in ugotavljanja ali agregat 2 dosega predvidene parametre
oziroma je sposoben za varno obratovanje. 26. maja 2010
je komisija na internem tehničnem pregledu sprejela sklep,
da lahko agregat 2 ostane priključen na elektroenergetsko
omrežje v smislu testnega obratovanja.
Mineva že dobre tri mesece od kar je agregat 2 ponovno
v obratovanju in v tem času žal ni bilo časa za pretirane
dopustniške oddihe, saj je bilo potrebno analizirati veliko
količino podatkov, ki so se nabrali v času izvedbe preizkusov
in dodatnih meritev na agregatu 2 in na osnovi tega izdelati
poročila, ki bodo pripomogla h končnim rešitvam na
imenovanem agregatu 2 in posledično tudi na agregatu 1.
»Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz navedenih analiz in
končnih poročil«, pojasnjuje vodja projekta Aleš Kirbiš, so
naslednje: »Obratovanje agregata 2 je varno v primerih, ko
gre za normalna obratovalna stanja (zagon, obratovanje in
zaustavitev). Ko pa govorimo o prehodnih pojavih oziroma
“nenormalnih obratovalnih stanjih” (hitra zaustavitev, pobeg
agregata) pa žal temu ni več tako, saj prihaja do prevelikih
vibracij celotne konstrukcije turbine.« Takšno obratovalno
stanje, ki močno vpliva na življenjsko dobo agregata za
naročnika ni sprejemljivo, zato so že v pripravi dodatne
konstrukcijske rešitve, ki bodo odpravile tudi te prekomerne
vibracije.
Da bo dokončna odločitev še “lažja” bo v pričetku meseca
novembra 2010 izveden podroben pregled turbinskega
podstavka in nosilnega ležaja z namenom ugotovitve
uspešnosti sanacije.
Pretovorna postaja TET, foto: Arhiv TET
Na podlagi Zakona o železniškem prometu (Ur.l.št.36/10) je
bil za naprave železniške infrastrukture že uspešno opravljen
fazni tehnični pregled, na podlagi katerega je komisija
ugotovila, da ni zadržkov za uvedbo prometa na novih
industrijskih tirih in napravah.
Skladno s Pravilnikom o izvajanju strokovnih tehničnih
pregledov in pripravi dokumentacije (IND:HSE-SK/KPR003), je bila imenovana komisija, ki je opravila strokovni
tehnični pregled objekta novozgrajene naprave za pretovor
premoga. Ugotovljene pomanjkljivosti bodo izvajalci
del odpravili do tehničnega pregleda s strani upravnega
organa, datum pregleda bo določen naknadno. Prav tako
bo v vmesnem času izvedeno šolanje obratovalne posadke
in vzdrževalnega osebja ob sočasnem izvajanju zagonsko
funkcionalnih preiskusov.
Investicija v novo pretovorno postajo za premog bo
zaključena v okviru predvidene vrednosti v investicijskem
programu.
Turbinska gred agregata 2 HE Zlatoličje, Foto: Arhiv DEM
11
Izgradnja visoko varnega sistemskega
prostora
V preteklih letih so v DEM ugotavljali, da obstoječi sistemski
prostor na lokaciji Center vodenja – TK prostor ne zagotavlja
dovolj visoke stopnje varnosti in zanesljivosti sistemom
informacijske infrastrukture, centra vodenja, števčnih
sistemov ter drugih sistemov povezanih s proizvodnjo in
vodenjem proizvodnje električne energije. Zaradi teh dejstev
so sredi lanskega leta pričeli s projektom izgradnje visoko
varnega sistemskega prostora. Imenovali so projektno
skupino, kmalu za tem pa izbrali hčerinsko podjetje
HSE Invest d.o.o. za projektantski inženiring. Skupaj s
projektno skupino in ob prijazni pomoči zaposlenih na HE
Mariborski otok in vodstva srednje Drave so se odločili,
da bodo omenjene sisteme namestili v bivše skladišče na
Hidroelektrarni Mariborski otok. Kasneje se je izkazalo, da
samo skladišče ne bo zadostilo vsem zahtevam, zaradi česar so
uporabili še bivšo avtomehanično delavnico oziroma garažo.
Uspelo jim je, da so čudovit objekt, grajen med II. svetovno
vojno, na zunaj ohranili v prvotnem stanju, poskrbeli pa so za
ojačitve ostrešja in sten.
Ob odlični podpori vodstva DEM ter kasneje tudi podpori
nadzornega sveta DEM ter HSE so konec leta 2009 podpisali
pogodbo o izgradnji visoko varnega sistemskega prostora
s podjetjem NTR inženiring d.o.o. iz Fale, s katerim so v
naslednjih šestih mesecih izgradili varni podatkovni center
s sistemsko sobo Lampertz. Ta soba na področju sistemske
varnosti predstavlja najvišji standard fizičnega in tehničnega
varovanja informacijskih in komunikacijskih sistemov, kar
potrjuje tudi certifikat ECB-S. Sama varna soba nudi najvišjo
možno zaščito pred požarom z nameščeno stacionarno
gasilno napravo, prav tako nudi zaščito pred izlitjem vode,
prahom, plini, eksplozijami, elektromagnetnimi udari ter
Visoko varni sistemski prostor, Foto: Arhiv DEM
12
nepooblaščenimi vstopi ali vdori. Poskrbeli so za redundantno
hlajenje in napajanje, čemur so namenili brezprekinitveni
sistem napajanja z dvema rotirajočima UPSoma, dizel
agregatom in akumulatorskimi baterijami. Z zavedanjem o
energetski učinkovitosti delovanja samega sistema visoko
varnega sistemskega prostora so v varni sobi izvedli – drugi v
Sloveniji - konstrukcijsko rešitev tako imenovanega hladnega
koridorja ali prostora v prostoru, kjer so z nizozemskim
podjetjem Minkels nad sistemskimi omarami namestili
povišan strop ter prostor zaprli s pomičnimi vrati. Ohlajeni
zrak iz podvojenih klimatskih naprav na ta račun vpihujejo
skozi perforirane plošče dvojnega poda izključno v zaprt
prostor s sistemskimi omarami in ne po celi prostornini varne
sobe. Prihranek z energijo za hlajenje v njihovem primeru
bo ob polni obremenitvi znašal do 30 odstotkov. Vstop v
tako pomembne prostore so zaščitili z mnogimi rešitvami
tehničnega varovanja, hkrati pa so za sam vstop v varno
sobo namestili biometrijske čitalce, ki bodo vzdrževalcem
ob morebitnem ujemanju s shranjenim prstnim odtisom
omogočili vstop v prostor.
Projekt so uspešno zaključili z internim tehničnim pregledom
3. septembra 2010, nato je sledila več mesecev načrtovana
selitev IT sistemov na novo lokacijo. Z lastnim znanjem,
voljo in zaposlenimi ter brez dodatnih stroškov, so čez
vikend uspešno preselili vse informacijske sisteme, ki so
bili v ponedeljek (6. septembra 2010) zjutraj na voljo vsem
informacijsko podprtim sistemom.
S postavljeno infrastrukturo so v Dravskih elektrarnah
pridobili mnogo: njihovi različni informacijski in proizvodni
sistemi so zanesljivejši in varnejši, storitve kolokacije lahko
zagotovijo članicam HSE kot tudi drugim zainteresiranim
podjetjem v Sloveniji, hkrati pa imajo infrastrukturo, ki jo
lahko obvladujejo sami.
Obnova HE Doblar 1
Soške elektrarne Nova Gorica so v letu 2009 pričele z obnovo ene
izmed najstarejših hidroelektrarn na reki Soči, HE Doblar 1.
Na jezu Podselo se je v lanskem letu pričelo s temeljito obnovo
vseh jezovnih naprav, zapornic, pragov zapornic, dvižnih
naprav, rešetk, hidravlične opreme s pogonskimi mehanizmi
in posodobitev elektroopreme objekta, ki bo omogočala
upravljanje in kontrolo stanja vseh hidromehanskih naprav
iz enega komandnega mesta. Predviden zaključek obnove
hidromehanske opreme na jezu Podselo je konec leta 2012.
Predvidena prenova HE Doblar 1, zgrajene že leta 1939,
obsega postopno zamenjavo treh vertikalnih agregatov s
Francisovim gonilnikom in sinhronskim generatorjem,
pomožnih sistemov in naprav obstoječe hidroelektrarne
z novo opremo in zahteva le manjše gradbene posege v
obstoječo betonsko konstrukcijo. Obstoječe turbine bodo v
celoti demontirane. Vgrajene bodo nove Francisove, nazivne
moči vsaka cca. 10 MW, z nazivnim pretokom skozi vsako
turbino 25 m3/s. Z novo vgrajeno elektroopremo bo HE
Doblar 1 še vedno daljinsko voden brez stalne obratovalne
posadke, vendar z bistveno večjo stopnjo zanesljivosti
obratovanja. Obnova bo zaključena do sredine leta 2013.
Strojnica HE Doblar 1, foto: Arhiv SENG
Statorji ter prvi rotor za HE Krško že
končani
Izgradnja jezovne zgradbe za hidroelektrarno Krško poteka
skladno s pričakovanji.
Gradbišče HE Krško, foto: arhiv HSE Invest
V prvi polovici meseca julija je bil uspešno izveden visoko
napetostni test statorja generatorja 3 po vstavitvi zgornjih
palic. S tem je bil izveden še zadnji test za vse 3 statorje HE
Krško pred prevozom na gradbišče in vgradnjo.
V prvih dneh avgusta je bil izveden prevzem rotorja za
2. agregat HE Krško. Rotor čaka na prevoz ter montažo v
strojnici HE Blanca, dobavitelj opreme pa je pričel z montažo
rotorja za 1. agregat, montaža rotorja se vrši na HE Blanca.
Jez Podselo, foto: Arhiv SENG
Na projektu izgradnje spodnje Savske verige hidroelektrarn,
močno skrbi dejstvo, da se dela na izgradnji bazena za HE
Krško še niso začela, saj je na postopku za izbor izvajalca
sprožena revizija postopka.
13
Šolanje za uporabo programskega orodja
PDMS
Sodelavca oddelka za načrtovanje družbe HSE Invest Jurij
Skuber in Andrej Rajh sta se udeležila teden dni trajajočega
strokovnega usposabljanja za uporabo programskega
orodja PDMS pri podjetju Alstom v Franciji. Orodje PDMS
predstavlja najsodobnejši pristop k načrtovanju, vodenju in
upravljanju najzahtevnejših inženirskih projektov.
PDMS temelji na 3D-modeliranju in informacijskem
modelu zgradbe (BIM – Building Information Modeling)
ter omogoča prostorski vpogled v konstrukcijo in s tem
posledično učinkovito usklajevanje med projektanti
različnih strok. Prednosti programske opreme pridejo do
izraza pri načrtovanju objekta, kot je nadomestni blok 6 v
Termoelektrarni Šoštanj, saj je proizvajalec opreme Alstom
dopolnil podatkovno bazo z lastnimi 3D-modeli strojne
opreme. Kot pri vseh 3D-modelirnikih se prednosti uporabe
kažejo v:
• časovnem in stroškovnem obvladovanju projekta,
• napovedovanju odvijanja projekta s predpostavko različnih
scenarijev ter ekonomsko analizo v celotnem naložbenem
ciklusu (omogoča nadzorovanje časovnega in stroškovnega
napredovanja projekta),
• učinkovitem komuniciranju in usklajevanju med
udeleženci projekta,
• ločenosti pomembnih (kritičnih procesov) od manj
pomembnih (manj kritičnih),
• urejeni bazi projektnih podatkov, podprti in interpretirani
s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij.
Različni modelirniki so prilagojeni različnim potrebam, od
česar je odvisna zahtevnost uporabe PDMS (s posebnimi
podatkovnimi bazami). Posebej je prilagojen za načrtovanje
objektov, kot so termoelektrarne in jedrske elektrarne,
uporablja pa se tudi v ladjedelništvu in naftni industriji.
Primer prikaza cevnih razvodov in opreme v 3D PDMS-modelu,
foto: Arhiv HSE Invest
Rafting po Dravi
V avgustu so se sodelavci HSE Investa z rafti spustili po stari
strugi reke Drave od Malečnika pri Mariboru do Ptujskega
jezera. Spust je bil napornejši, kot so pričakovali, saj preveslati
dobrih 20 km ni kar tako. Vendar so se vsi napori poplačali,
saj je obrežje reke Drave zažarelo v vsej svoji naravni lepoti.
Stara struga Drave je v zadnjem desetletju močno oživela, kar
je svetla stran zaprtja mnogih industrijskih objektov, ki so v
reko izlivali svoje odpadne vode, in gradnje čistilnih naprav.
Prav tako je dobro vidno, kako se narava prilagodi, če je poseg
vanjo narejen s skrbnim načrtovanjem. Tako so na Dravi
po stotih letih znova opaženi bobri, ki jih raftarji sicer niso
videli, so pa opazovali sivo vodno čapljo, divje race in številne
graciozne labode, ki ne pritegnejo zgolj očesa domačinov,
ampak tudi mnogih turistov. Na bregovih struge so pozdravili
tudi številne ribiče, ki lovijo prek 30 ribjih vrst, od teh so
nekatere dravske avtohtone ribe. V reki spet živijo potočni
raki, ki so glasniki čistih in neokrnjenih voda. Idilična flora
in favna dravskega obrežja in dravske brzice so napolnile
zaposlene na HSE Investu z novo energijo za delo.
Udeleženci šolanja za uporabo programskega orodja PDMS,
foto: Arhiv HSE Invest
Zaposleni HSE Investa med spustom po Dravi, foto: Arhiv HSE Invest
14
15. septembra je minilo eno leto, odkar je vodenje Holdinga Slovenske elektrarne
(HSE) prevzel Borut Meh. Ponudila se je torej prava priložnost, da smo z njim
naredili intervju. Dotaknili smo se trenutnega stanja v družbi in skupini HSE, v
elektroenergetiki nasploh ter načrtov za prihodnost. Kje smo torej danes, kam
gremo in kako bomo tja prišli?
Borut Meh, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne
Minilo je eno leto, odkar ste postali
generalni direktor HSE. V kakšno
podjetje ste prišli, kakšno »zapuščino«
ste podedovali in kako je bilo priti v
panogo, ki ste jo morali pravzaprav na
novo usvojiti?
Najprej bom odgovoril na drugi del
vprašanja: ko sem prihajal na HSE, se je
res ves čas govorilo, da se na energetiko
ne spoznam. Vendar želim povedati,
da je eno poslovodna funkcija podjetja,
drugo pa je njena temeljna dejavnost –
energetika –, v kateri ima HSE izjemne
strokovnjake. Ne samo v obvladujoči,
temveč tudi v odvisnih družbah. Seveda
pa sem se moral z energetiko pobliže
seznaniti tudi sam, čeprav sem se z
dejavnostjo že srečal v Petrolu. V to sem
vložil – in še vedno vlagam – precej
truda in menim, da se lahko danes o
energetski politiki, strategiji razvoja
suvereno pogovarjam s strokovnjaki s
tega področja.
Sprašujete me, kakšno podjetje je
bilo in je HSE. To je veliko, močno in
ugledno podjetje z odličnimi poslovnimi
rezultati. Predvsem pa mislim, da je HSE
v letih, odkar obstaja, torej že skoraj
deset let, dokazal, da je bila odločitev
vlade o ustanovitvi holdinga smiselna
in šele ta odločitev je tudi omogočila, da
se sredstva, ki se ustvarjajo v energetiki,
vlagajo nazaj v investicijske projekte.
V HSE se torej dobro počutite?
Res se dobro počutim in to tudi po
zaslugi sodelavcev, s katerimi smo
se po začetnih težavicah dobro ujeli,
sinhronizirali in danes delujemo
kot dobro uglašen tim. Še vedno pa
poteka sinhronizacija v okviru skupine.
Potrebovali bomo še kar nekaj časa.
Kako bi primerjali zdajšnjo funkcijo z
vodenjem podjetij, od koder prihajate?
Vedno sem kot prednost jemal to, da
prihajam iz drugega okolja. Resnica je ta,
da je v okviru skupine, in tudi matične
družbe HSE, veliko sodelavcev, ki so ves
čas preživeli v energetiki ali pa v eni od
odvisnih družb. Zdi se mi, da je dobro,
15
› INTERVJU: BORUT MEH, generalni direkor HSE
Če bo HSE delal tako dobro, kot sedaj,
bo uspešnih tudi naslednjih deset let
da kdaj pride kdo, ki je delal drugje, z
drugačnimi pogledi, in s tem v družbo
prinese nekaj svežega. Mogoče je moja
prednost tudi ta, da doslej nisem delal
v majhnih družbah, temveč vseskozi
v velikih sistemih, v mnogih največjih
slovenskih poslovnih skupinah, s čimer
sem si pridobil bogate izkušnje. Nekateri
mi očitajo, da sem pogosto menjaval
službe, tem bi svetoval, da preberejo
tudi kaj o mobilnosti delovne sile.
Službo si moraš tudi upati zamenjati.
Je pa res, da bo izkušnja v okviru HSE
znova nekaj posebnega, ker se tudi samo
področje energetike v gospodarskem
ustroju Slovenije ves čas obravnava kot
posebnost. Vsaj za HSE kot skupino
lahko rečem, da se stvari, ki se v drugih
sistemih praviloma opravijo hitro,
tu delajo počasneje, saj je potrebnih
bistveno več usklajevanj.
Med drugim ste tudi predsednik
Združenja delodajalcev Slovenije. Vam
ta funkcija in znanja, ki jih prinaša,
pomagajo pri vodenju HSE?
Velikokrat sem se že vprašal, ali je še
smiselno biti predsednik Združenja
delodajalcev ob funkciji, ki jo opravljam
na HSE, še posebej ob specifični vlogi,
ki jo imajo sindikati in sveti delavcev
v okviru skupine HSE. Včasih imam
občutek, da je sindikatom to, da sem
predsednik Združenja delodajalcev, le še
spodbuda, da so v nekaterih besedah in
dejanjih doslednejši, včasih tudi ostrejši.
Če ne bi bil predsednik omenjenega
združenja, bi mi bilo verjetno lažje.
Vendar pa sem prek te funkcije pridobil
tudi veliko znanja o vlogi sindikatov in
svetov delavcev pri delavski participaciji.
Ne nazadnje pa vseskozi sodelujem
tudi v socialnem dialogu, z vodenjem
katerega imam, čeprav sindikat delavcev
energetike meni drugače, veliko
izkušenj. Na državni ravni, kjer sem
član ekonomsko-socialnega sveta, nikoli
nisem naletel na očitek, da se Združenje
delodajalcev ne zna pogajati, pa ga
vodim že dalj časa. V okviru skupine
HSE ti očitki žal niso redki.
Kaj je torej za vas uspešen socialni
dialog?
Takšen, v katerem znajo partnerji
poslušati argumente drug drugega,
spoštujejo vse sodelujoče partnerje, se
ne poslužujejo izsiljevanj ter razumejo
svojo vlogo in pravice, seveda pa tudi
dolžnosti.
Je takšen dialog, po vašem mnenju, v
skupini HSE dosežen?
16
Ena stran pravi, da ga ni, se pravi, da
v dialogu nekaj ne deluje. Seveda pa
se morata obe strani vprašati, kaj sta
naredili za to, da bi bil dialog dosežen.
Ravno zato sem dal pobudo za
ustanovitev t. i. ekonomsko-socialnega
odbora. V okviru tega se bomo
oziroma se srečujemo, posvetujemo
in dogovarjamo ključni deležniki,
odgovorni za socialni dialog v skupini
HSE. Socialni dialog bo torej uspešen,
kolikor bomo pri teh dogovorih uspešni
mi, ki si zanj prizadevamo. A dokler si
bodo nekateri dialog predstavljali kot
monolog, bomo ostali na mrtvi točki.
Jedro nedavnega spora s sindikati
in sveti delavcev je bil razvojni načrt
skupine HSE. Kaj je, po vašem mnenju,
bistvena točka tega sicer strateško
pomembnega dokumenta, na kateri se
krešejo mnenja?
Najprej: ne strinjam se, da je jedro
spora strateški razvojni načrt. Dejstvo je
namreč, da HSE že ima razvojni načrt
za obdobje od 2006 do 2015, ki je bil
sprejet pred mojim prihodom. Tudi v
tem letu dni, odkar sem na HSE, nihče
ni rekel, da je z načrtom kaj narobe; je
pa vlada zahtevala, da ga prenovimo.
To smo tudi storili in to tako, da smo v
primerjavi s prejšnjo verzijo razvojnega
načrta celo omilili dikcije, ki govorijo o
centralizacijah in združitvah funkcij na
ravni skupine HSE. Res pa je, da smo
vanj jasneje napisali, kako bi določene
sinergije izkoristili s ciljem večje
racionalizacije in boljšega poslovnega
rezultata. Ne razumem, zakaj bi to lahko
predstavljalo težavo.
Moja ocena je, da ni težava v razvojnem
načrtu, ampak jo je treba iskati v naložbi
v nadomestni blok 6 Termoelektrarne
Šoštanj. In to je slabo. Namesto da bi se
ukvarjali s projektom in z javnostjo, ki
jo zadeva in ki je zaradi njega izredno
občutljiva, smo se začeli ukvarjati sami s
sabo. Vsi očitki okoli razvojnega načrta
težko vzdržijo presojo, še posebej ker
je le prenova tistega, ki je že bil sprejet.
Upoštevali pa smo nove okoliščine: da
prodaja ne bo več tako rastla, da ne bo
več mogoče toliko vlagati na trge JV
Evrope itd. Vse razvojne ideje, ki so
bile predstavljene na sedmi strateški
konferenci skupine HSE, pa so v razvojni
načrt vključene.
Pa vendar, največjo težavo razvojnega
načrta naj bi predstavljalo poglavje o
korporativnem upravljanju skupine
HSE.
Ne razumem, v čem je težava, saj
želimo upravljanje skupine izboljšati!
Vedeti moramo tudi, da je OECD, ko
je ocenjevala Slovenijo ob vstopanju
v članstvo, imela največji pomislek
ravno pri upravljanju družb v državni
lasti. Torej to upravljanje ni takšno,
kot bi morali biti, ni skladno s tržnimi
zakonitostmi, z načeli konkurence,
kot vidijo to države, ki tvorijo OECD.
Prav zaradi njihove zahteve je bil tudi
sprejet zakon o oblikovanju agencije
za upravljanje kapitalskih naložb
Republike Slovenije, mi pa smo z
noveliranim razvojnim načrtom zgolj
želeli nakazati, kako bomo dosegli
to, kar je bilo zapisano že v izvornem
dokumentu. Predvsem pa nisem pristaš
pogodbe o obvladovanju, sprejetje
katere bi pomenilo grob poseg v pravno
samostojnost družb.
V razvojnem načrtu je veliko ciljev,
strategij in načrtov. Vsi so zelo
ambiciozni – eden med njimi denimo
navaja, da bomo do leta 2030 dosegli
lastno proizvodnje električne energije
9,7 TWh. So ti cilji realno zastavljeni?
So; popolnoma realno je že danes
napovedati, da bo leta 2030 naša
proizvodnja znašala dobrih devet
teravatnih ur. Že danes proizvedemo
med šest in sedem TWh električne
energije na leto, kar v naslednjih
dvajsetih letih pomeni povečanje kar
za 50 odstotkov. Zastavljeni cilj bomo
dosegli predvsem z vlaganji v obnovljive
vire energije. Na razpolago imamo
koncesijo za gradnjo hidroelektrarn
na srednji Savi, dokončati moramo
verigo hidroelektrarn na spodnji Savi,
pred nami je še neizkoriščen energetski
potencial Mure, seveda pa si bomo
prizadevali tudi za vključevanje ostalih
obnovljivih virov energije. Zato se bomo
dejavno vključevali tudi v fotovoltaiko
in geotermalno energijo. Vse našteto
nam bo omogočilo povečanje lastne
proizvodnje električne energije.
Ostaniva pri obnovljivih virih energije.
HSE ima na tem področju paradnega
konja, Modro energijo, pa vendar se
zdi, da povpraševanje po njej ni tako
veliko. Zakaj je po vašem mnenju tako?
Menim, da je to čisto normalna stvar, saj
se HSE pojavlja kot trgovec električne
energije na veliko. Če ostanemo pri tej
usmeritvi, se je treba zavedati, da bomo
tržni delež počasi izgubljali, zato se
bomo kmalu usmerili v maloprodajo.
Zelo pomemben mejnik, ki je pred
slovensko energetiko, je reorganizacija
distribucijskih podjetij. Naš predlog
lastniku, torej državi, je, da del tržne
dejavnosti najmanj treh distribucij
prenese na HSE. S tem se bomo hitreje
in dejavneje vključili na področje
maloprodaje, se pravi prišli do končnega
kupca in primernega tržnega deleža ter
si prek tega ustvarili večji potencial za
prodajo Modre energije. Takrat bo še
bolj do izraza prišel »podprojekt« Modre
energije, namenjen ozaveščanju otrok,
Modri Jan, ki ima že danes izjemen odziv
med slovenskimi osnovnošolci.
Če povzamem: ključno je priti do
končnega kupca – tudi z idejo iz
aktualnega predloga razvojnega načrta,
ki zajema ponujanje tudi drugih
energentov. To slednje se veže na lokacijo
Trbovlje, kjer računamo, da bomo šli v
skladiščne kapacitete za kurilno olje in
bi slednjega lahko začeli prodajati kot
energent za gospodinjstva. Postopoma
pa bomo prav gotovo posegli tudi na
področje utekočinjenega naftnega plina
ter poskušali pridobiti koncesijo za
zemeljski plin.
V prizadevanjih za varovanje okolja je
ob Modri energiji HSE tudi pobudnik
kampanje Energija si, torej tiste, ki
spodbuja varčno rabo energije. A po
logiki bi moral proizvajalec električne
energije bolj spodbujati njeno porabo
kot pa pozivati k varčevanju …
Ne strinjam se v celoti z vami –
spodbujati čim večjo potrošnjo v času, ko
so proizvodne kapacitete že tako ali tako
omejene, ni racionalno. Danes je namreč
od količine električne energije, ki jo
prodamo, le polovica lastne proizvodnje,
drugo polovico pa dokupimo. Pozivanje
k varčni rabi energije zato ne pomeni,
da bi morala pasti naša proizvodnja,
in vsi trendi kažejo, da bo zaradi
razvoja poraba električne energije rahlo
naraščala tudi v prihodnje. Po padcu,
ki ga je povzročila kriza, bomo beležili
porast porabe električne energije, vendar
pa to ne gre v nasprotje z našimi idejami.
Ne želimo namreč, da se obsoja nas
kot proizvajalca električne energije;
če resnično kdo želi kaj prispevati k
omilitvi podnebnih sprememb, naj to
stori sam z varčevanjem. Če varčevanje
zastavimo pravilno in se trudimo za
čim enakomernejšo porabo električne
energije brez prevelikih odstopanj, je
lahko tudi proizvodnja cenejša. S tega
vidika bomo tudi v prihodnje poudarjali
pomen varčne rabe električne energije,
saj vsak energetski objekt pomeni poseg
v prostor, in prepričan sem, da bo
energetske lokacije za kateri koli objekt,
Borut Meh: Vsi smo tukaj zato, da bo tudi naslednjih deset let uspešnih. Morajo biti uspešna!«
tudi za hidroelektrarne, vedno težje
dobiti. Tu so sicer še alternativni načini
pridobivanja električne energije, denimo
trenutno zelo moderna fotovoltaika. A
sprašujem se, kaj bo po obdobju, ko se
bodo obstoječi paneli izrabili. Kakšen
bo postopek reciklaže, kolikšna bo
cena tega in kolikšna bo energetska
izraba reciklaže? V energetiki oziroma
pri energetskih objektih nikoli ni le
ene resnice, da je neki objekt najboljši;
prav vsak vpliva na prostor, ima svoje
pozitivne in negativne lastnosti in
mislim, da je najboljša pluralnost
energentov. Prav zaradi vplivov na okolje
je bolje, da so proizvodnje razpršene,
poleg tega imajo različni tipi proizvodnje
različne režime obratovanja in samo tako
se lahko zagotovi stabilnost sistema.
Ste vi osebno varčni pri rabi električne
energije?
Poskušam biti. Doma nimam veliko
aparatov, ki rabijo električno energijo,
uporabljam varčne žarnice, nimam
klimatske naprave, saj menim, da je v
razmerah, ki vladajo v Sloveniji, za tistih
nekaj dni ali pa tednov na leto res ni
treba vgrajevati.
Ne glede na to, kako varčni smo z
električno energijo, pa ostaja dejstvo,
da Slovenija potrebuje nove proizvodne
zmogljivosti. Trenutno največja
naložba na področju energetike
je gradnja nadomestnega bloka 6
Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). V
kateri fazi je projekt?
Projekt TEŠ 6 poteka v skladu z
zastavljenim terminskim planom. Res
je, da je nekaj zastojev, vendar ti niso
usodni za projekt. Tudi financiranje do
zdaj še poteka normalno. Glede na to,
da je kredit Evropske investicijske banke
odobren, bo treba v parlamentu sprejeti
zakon o jamstvih za 440 milijonov evrov
od 550 milijonov, kolikor je znesek
kredita. Vlada je s pismom podpore (no
objection letter, op. av.) jasno pokazala,
da projekt podpira, podprl ga je tudi
odbor za gospodarstvo državnega zbora
na eni od svojih sej. Če bo v Sloveniji
prevladala treznost, če se bodo želeli
poslušati argumenti, ki jih imamo,
menim, da z nadaljnjim izvajanjem
projekta ne bi smelo biti težav. Sicer pa
sta v Šoštanju že porušena oba hladilna
stolpa, urejuje se brežina, kjer bo stal
nov hladilni stolp, prav tako se pripravlja
plato, kjer bo stal šesti blok in bo potem
zmontirana glavna tehnološka oprema.
Pa vendar se včasih zdi, da je pred
TEŠ 6 kopica ovir. Med drugim se
je organizirala civilna iniciativa, ki
napoveduje referendum.
Gre za povsem legitimno orodje
civilne iniciative, ki tudi ni
nepričakovano. Seveda pa je zadevo
treba tudi formalizirati. Eno je pisati
memorandume, organizirati okrogle
mize in razprave, ki, mimogrede, niso
bile najbolje obiskane (smo pa na
njih izvajalci projekta vedno dejavno
sodelovali in dokazali ekonomsko,
tehnološko in okoljsko upravičenost TEŠ
6), drugo pa je priti do referenduma. Se
njegovi organizatorji sploh zavedajo, da
se odločajo o projektu, za katerega so
bila vsa soglasja za izgradnjo že davno
17
pridobljena? Zelo nenavadno je, da se
je leta 2004 začel postopek za naložbo
nadomestnega bloka 6, danes oziroma že
lani, torej pet let po začetih dejavnostih
in v tem času pridobljenih soglasjih, pa
se nekdo začne spraševati o njegovih
vplivih. Še enkrat pa poudarjam, da je na
blok 6 treba gledati kot na nadomestni
objekt, ki dejansko prispeva k temu, kar
si v Sloveniji želimo glede podnebnih
sprememb. Ob tem se je treba tudi
zavedati, da je vedno boljša postopnost
kot radikalni poseg, s katerim bi
se odpovedali premogovništvu in
proizvodnji električne energije iz
fosilnih goriv v Sloveniji. Res ne vem,
zakaj bi bili Slovenci bolj papeški od
papeža. Včeraj (9. septembra 2010, op.
av.) sem bil na predavanju gospoda
Georgea Monbiota, okoljskega misleca,
ki je zaprisežen nasprotnik gradnje
termoobjektov, vendar pravi, da mora
to vsaka država reševati zase. Zato bi
ga tudi sam poprosil, naj te reči ureja
v Veliki Britaniji, od koder je, kolikor
vem, eden največjih onesnaževalcev
v zadnjem času, British Petroleum, s
črpalnimi platformami nafte. Sprašujem
pa tudi tiste, ki se spotikajo ob projekt:
zakaj pa niso zastavili svojega vpliva, da
bi se EBRD, ki ima tudi sedež v Veliki
Britaniji, postavila proti projektu? EBRD
je projekt podprla, ker ga je razumela
kot prispevek k ekološki sanaciji na dolgi
rok.
Zdi se, da je ekološka vprašljivost
projekta v javnosti pravzaprav
največja, na druge, morda še večje
onesnaževalce, pa kot da se pozablja …
Res je; področje, kjer smo vsi skupaj
zelo malomarni, je denimo področje
prometa. Menim, da je to ena ključnih
stvari, ki pa je zagotovo povezana tudi
s tem, kako je v Sloveniji organiziran
javni prevoz. Na to pozabljamo vedno,
kadar govorimo o emisijah in o
energetski rabi. Pa je to eden najhujših
emitentov tako glede trdih delcev kot
CO2. A tega nekako ne želimo slišati, saj
je promet, prevoz, del našega udobja.
Raje s prstom pokažemo na primer na
termoelektrarno.
Moti me tudi, da pozabljamo na
individualna kurišča, saj je množica
le-teh neobvladljiva z vidika vplivov
na okolje. Nikoli ne vemo, kaj se tam
kuri, ne moremo čistiti plinov, ker je
predrago. Zato sem zagovornik velikih
enot, ki jih imamo pod nadzorom in
lahko vse emisije nadziramo. Najlepši
primer se je pokazal, ko so merili trdne
18
delce. Največje preseganje teh je v
Ljubljani, Celju, Trbovljah. V Velenju in
njegovi okolici tega ni, čeprav je eden
največji »onesnaževalcev« postavljen
v neposredni bližini. To pomeni, da
se bodo morali vsi »dušebrižniki«
okolja usmeriti še na kaj drugega, ne
pa da se napajajo na termoelektrarni
oziroma na nadomestnem bloku 6,
ki pomeni le prispevek k zmanjšanju
vplivov na okolje. S TEŠ 6 zaključujemo
premogovništvo v Sloveniji, to se pravi
kurjenje premoga, na drugi strani pa s
sodobno tehnologijo znižujemo tudi vse
emisije, tako toplogrednih plinov kot
CO2, kjer je treba enkrat tudi povedati,
da to ni strupen plin, saj ga potrebujemo
v življenjskem ciklusu. Ostali plini so
prečiščeni, drugih strupenih izpustov pa
v Šoštanju tako rekoč ni.
Gospodarska kriza postopno, a zelo
počasi izzveneva. Kako je vplivala na
poslovanje skupine HSE?
Predvsem s padcem cen električne
energije na trgu, ki se vedno bolj oblikuje
na borzah, posledično z znižanjem
marže ter z zmanjšanjem porabe
električne energije. Ključni izziv je torej,
kako se tem negativnim trendom upreti.
Ocenjujem, da smo bili pri tem, tako v
lanskem kot v letošnjem letu, uspešni,
kar dokazujejo tudi podatki. Padec
zaslužka zaradi padca cen smo uspeli
kompenzirati z več prodane električne
energije, kar v razmerah, ko poraba
električne energije pada, ni preprosto.
Tudi v Sloveniji je bil letos nekoliko
manjši obseg prodaje, smo pa uspeli
toliko več prodati v tujini. V končni
fazi imamo tako kar lep prirast obsega
prodaje.
Kako se razumeta z novo gospodarsko
ministrico Darjo Radić?
Z ministrico sva se že srečala; povedala
je, da se doslej ni ukvarjala z energetiko
in da mora stvari preučiti, preden se
bo lahko opredeljevala. To se mi zdi
korektno.
Ste ji že predlagali idejo o združitvi
dveh stebrov?
Oblikovanje oziroma »premetavanje«
naložb družb v državni lasti je vedno
stvar lastnika. Res pa je, da lahko
predlagamo in povemo, kaj bi bilo
smiselno. Tega sicer še nisem storil,
čeprav je moje stališče znano: smiselno
bi bilo združiti slovensko energetsko
proizvodnjo, preden nas pokoplje
sindrom majhnosti. To se nam namreč
dogaja že danes: kadar se želimo prijaviti
na tender v tujini in je kot izločilno
merilo postavljena milijarda evrov
dohodka, to pomeni, da smo vnaprej
izločeni iz takšnih natečajev. Pa ne le
mi, tudi naša slovenska konkurenca.
Že zato bi bilo smiselno, da nas lastnik
združi, kar bi omogočilo marsikatero
racionalizacijo.
Morda pa se bo to zgodilo v
prihodnjem desetletju. In ko sva
ravno pri desetici: HSE naslednje leto
praznuje deseto obletnico obstoja.
Kakšnih bo po vašem mnenju
naslednjih deset let?
Vsi smo tukaj zato, da bo tudi naslednjih
deset let uspešnih. Morajo biti uspešna!
Pod kakšnimi pogoji?
Če bomo delali tako, kot delamo zdaj, ob
sočasni izvedbi zastavljenega predloga
razvojnega načrta. Če bomo pri tem
uspešni, sem prepričan, da bomo tudi
v prihodnje pri vrhu lestvic največjih in
najuspešnejših.
Seveda pa to ni naša edina ambicija. Radi
bi postali še uspešnejši igralec v regiji. Tu
pa smo spet pri »stebričenju« in nujnosti
združitve obeh obstoječih energetskih
stebrov v enega. Z združeno proizvodnjo
in izkoriščanjem sinergij bi vsi pridobili.
V to sem trdno prepričan.
V službo v Ljubljani se vsak dan vozite
iz Velenja. Vam sploh ostane kaj
prostega časa?
Zelo malo. Tisto, kar ga je, je navadno
za konec tedna. Takrat poskušam biti
doma, z družino. Tudi za konjičke mi ne
ostane kaj dosti časa; le berem še precej,
pa internet pogosto pregledam, tudi ko
pridem iz službe. A to že ni več konjiček,
temveč obveza.
Imate odprt profil na Facebooku?
Ne, tega pa nimam. Pri delu, ki ga
opravljam, je ohranjanje zasebnosti že
tako ali tako težava, zato se vzdržim
vseh dodatnih komunikacijskih orodij,
s katerimi bi se izpostavljal, če to res ni
potrebno.
Bi se znova prijavili na delovno mesto
generalnega direktorja HSE, če bi imeli
to priložnost?
Težko odgovorim na hipotetično
vprašanje. Sem pa zdaj tu in naredil bom
vse, da uresničimo, kar smo zapisali v
razvojni načrt.
Intervju: mag. Petja Rijavec
in Majna Šilih
Fotografije: Majna Šilih
› PREDSTAVLJAMO
Kako Slovenci ravnamo z energijo
Terenska Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) 2010 omogoča
podroben vpogled v ravnanje z energijo v slovenskih gospodinjstvih. Glede
na ozaveščenost smo Slovenci na dobri poti, vendar bo potrebnih še precej
prizadevanj, da bomo zares postali energetsko učinkoviti.
Učinkovita raba energije je vse aktualnejša tema, še posebej
zanimiva pred začetkom nove kurilne sezone. Izdatek za
energijo, ki vključuje ogrevanje, gorivo za osebni prevoz in
elektriko, predstavlja v gospodinjstvu pomemben delež rednih
mesečnih stroškov.
Ker pa proizvodnja energije, pridobljene iz fosilnih goriv,
in naraščajoča poraba negativno vplivata na okolje, lahko
učinkovito ravnanje z energijo obravnavamo kot družbeno
odgovorno ravnanje.
Raziskava je namenjena javni upravi, ponudnikom in
dobaviteljem energije, proizvajalcem in trgovcem trošil –
naprav, aparatov, prevoznih sredstev, ki za svoje delovanje
potrebujejo energijo, ter vsem, ki so neposredno ali posredno
povezani z rabo energije v gospodinjstvih.
Kazalniki učinkovite rabe energije v gospodinjstvih
V letošnjem, drugem valu raziskave REUS, katere pobudnik,
nosilec in vlagatelj je agencija Informa Echo, je sodelovalo
osem podjetij in institucij.
Poleg rezultatov so pripravili tudi kazalnike učinkovite rabe
energije v gospodinjstvih, ki so vzpostavljeni z namenom
spremljanja trendov na posameznih področjih. V kazalnike
so vključeni predvsem tisti dejavniki, ki močno vplivajo na
porabo energije v gospodinjstvih. Raziskava REUS 2010 in
predvsem kazalniki odgovarjajo na ključna vprašanja o tem,
kako Slovenci ravnamo z energijo.
Segmentacija gospodinjstev
Raziskava REUS 2010 je pokazala dokaj velik razkorak
med tem, kaj Slovenci mislimo, in kako dejansko ravnamo
z energijo. Določeno stopnjo ozaveščenosti je pokazalo 83
odstotkov anketiranih.
Na podlagi trditev, ki se nanašajo na vsakdanje vedenje pri
rabi energije in odnosa do okolja, ter na podlagi dejanskega
učinkovitega ravnanja pa se je v razred ozaveščenih uvrstilo le
28 odstotkov gospodinjstev med anketiranimi.
Na podlagi trditev in rezultatov dejanskega ravnanja z
energijo je narejena segmentacija gospodinjstev v Sloveniji.
Gospodinjstva so razvrščena v pet skupin: neozaveščeni,
pasivni, skeptiki, realisti in entuziasti.
Energetska učinkovitost ‒ da ali ne? To ni več vprašanje.
Aktualna vprašanja so: Kaj lahko še naredim, da prihranim
denar in energijo? Kdaj je pravi čas? Koliko je treba vložiti in
v kolikšnem času se mi bo naložba povrnila?
IZBOR KAZALNIKOV
Kako energijsko učinkovite so enodružinske in
večstanovanjske stavbe?
V Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite
stavbe.
Ali smo pri ogrevanju stanovanja učinkoviti?
Ogrevamo se predvsem s kurilnim oljem in drvmi. Pri
centralnem ogrevanju prevladujejo manj učinkoviti
kotli.
Ali smo pri hlajenju stanovanja učinkoviti?
Klimatska naprava je zelo velik porabnik električne
energije, česar se mnogi ne zavedajo.
Ali smo učinkoviti pri razsvetljavi?
V slovenskih gospodinjstvih že prevladujejo sijalke
nad navadnimi žarnicami. Dobra petina po navadi ne
ugasne luči, ko zapusti prostor.
V kolikšni meri smo učinkoviti pri uporabi
gospodinjskih aparatov?
Približno četrtina gospodinjstev ne ravna učinkovito z
gospodinjskimi aparati. Majhen odstotek je energijsko
učinkovitih štedilnikov. Energijsko učinkovitih
hladilnikov pa je skoraj dve tretjini.
V kolikšni meri smo učinkoviti pri uporabi
avdiovizualnih aparatov in računalnikov?
Ob računalnikih in televizorjih presedimo v povprečju
skoraj 9 ur. 13 odstotkov gospodinjstev ne ugaša
računalnika ali televizije, ko ju ne potrebuje.
Ali smo učinkoviti pri prevozu?
Avtomobil je najpogostejša izbira prevoza, čeprav
je energijsko najpotratnejši. Le 12 odstotkov bi
kupilo električni avto, pripravljenosti za vgradnjo
avtoplinskega sistema pa skoraj ni.
19
POZNAVANJE OBNOVLJIVIH VIROV ELEKTRIČNE ENERGIJE
Ste že slišali za električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije kot so ... (n=1009)
da
ne
96%
sonce
90%
veter
voda
10%
78%
22%
75%
biomasa
25%
52%
geotermalna energija
0%
20%
Segmenti gospodinjstev glede na ravnanje
z energijo
Neozaveščenih gospodinjstev je 17 odstotkov. Ta skupina
z energijo ne ravna učinkovito in ne deluje ekološko.
Prav tako ne mislijo, da bi lahko kaj prispevali k varčevanju
z energijo. Nadpovprečno so zastopana gospodinjstva z
dohodkom med 2071 in 2760 evri. Največ jih je v osrednji
Sloveniji.
Pasivnih je 26 odstotkov. V tej skupini so zastopana
gospodinjstva, ki na deklarativni ravni delujejo dokaj
ozaveščeno, a so dejansko pasivni ali celo neučinkoviti
pri dnevni rabi energije. Prevladujejo tri- in štiričlanska
gospodinjstva, ki imajo dohodek med 1381 in 2070 evri ter
nad 2761 evri. Največ jih je v Podravski, Savinjski in Goriški
regiji.
Skeptikov je 29 odstotkov. Največji odstotek anketiranih v tej
skupini kaže na to, da je skepsa močno prisotna slovenska
značilnost, ki se verjetno ne odraža samo pri rabi energije.
Zmanjšanju rabe energije sicer dajejo velik pomen, vendar pa
menijo, da sami ne morejo veliko prispevati k učinkoviti rabi
energije in da je lahko biti ekološki, če imaš denar. Značilen za
to skupino je dohodek, nižji od 690 evrov.
Največ jih je iz Spodnje posavske regije in jugovzhodne
Slovenije.
Realistov je 9 odstotkov. Delujejo po svojih najboljših
močeh, a se zelo strinjajo tudi s tem, da je ekologija le
tržni trik in modni trend. Odstopajo po nadpovprečno
20
4%
48%
40%
60%
80%
100%
visokem deležu tistih, ki uporabljajo električno energijo,
pridobljeno iz obnovljivih virov energije.
Največ jih je med eno- in dvočlanskimi ter pet- ali
veččlanskimi gospodinjstvi, živijo pa v naseljih z nad 10 tisoč
prebivalci. Glede na regijo nadpovprečno izstopajo Koroška,
jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kraška in Obalno-kraška
regija.
Besedilo: Rajko Dolinšek,
direktor Informe Echo
Pri raziskavi REUS 2010 so sodelovali:
•
•
•
•
•
•
•
•
Informa Echo (pobudnik, nosilec in vlagatelj)
Arhea
Center za energetsko učinkovitost IJS
Eco Consulting
Gradbeni inštitut ZRMK
I-Vites
SURS
Valicon
V zadnjem času se o diskriminaciji, nadlegovanju in trpinčenju na delovnem
mestu, z eno besedo mobingu, veliko govori, kar je po svoje dobro. Lahko pa
lahkoten pristop naredi veliko škode, predvsem resničnim žrtvam mobinga, saj je
za žrtev to zelo resna stvar in je treba tudi pojav obravnavati zelo resno. Žrtvam
mobinga je treba pomagati in jim svetovati v interesu njih samih, v interesu
delodajalca in družbe nasploh. Zaradi posledic mobinga so oškodovani vsi.
Kaj je mobing?
Beseda MOBBING izhaja iz glagola TO MOB, ki v
slovenskem prevodu pomenu planiti na, napasti, lotiti se koga,
pa tudi sodrga, drhal. Izraz je skoval etnolog Konrad Lorenz,
ki je pri opazovanju živali prišel do zanimivih izsledkov,
na kakšne načine skupina živali prežene ali izloči vsiljivca,
konkurenta in kako pri tem posamezne živali sodelujejo.
Švedski psiholog Heinz Leyman pa je več let opazoval enako
obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo
mobinga. Ugotovil je, da je mobing motena komunikacija
na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti
med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi,
pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju
in izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim
napadom (najmanj enkrat na teden, najmanj šest mesecev)
ene ali več oseb z namenom, da se jo izrine iz delovne
sredine. Če gre za tako obnašanje med sodelavci, gre torej za
mobing, če pa gre za načrtno šikaniranje podrejenih s strani
vodilnih, to imenujemo bossing. Stafing pa je posebna oblika
mobinga, kjer se združi skupina podrejenih, da bi se znebili
nadrejenega.
Leyman je opredelil 45 pojavnih oblik mobinga, ki jih je
razvrstil v pet skupin:
• Napadi zoper izražanje oziroma komuniciranje
(omejevanje možnosti komuniciranja, prekinjanje govora,
jemanje besede, kričanje, zmerjanje, kritiziranje dela,
nadlegovanje po telefonu, verbalne in pisne grožnje ...).
• Ogrožanje osebnih socialnih stikov (npr. ignoriranje).
• Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled (obrekovanje,
širjenje neresničnih govoric, smešenje, norčevanje ...).
• Napadi in onemogočanje kakovostnega dela (odvzem
nalog, dodeljevanje neprimernih nalog ...).
Urejeni odnosi so prvi korak k uspehu podjetja. Foto: Arhiv HSE
21
› Predstavljamo
Mobing
• Napadi zoper zdravje (dodeljevanje zdravju škodljivih
nalog, fizično zlorabljanje, spolni napadi ...).
Razširjenost mobinga
Mobing je vedno bolj prisoten v vsakdanjem življenju,
saj konzumni način življenja, globalizacija in vse večja
konkurenčnost ustvarjajo razmere zanj. Z ozaveščenostjo
zaposlenih postaja v delovnem okolju vse prepoznavnejši,
vendar konkretnih podatkov o njegovi razširjenosti v Sloveniji
še ni. Raziskave kažejo, da je v Evropi od 1 do 4 odstotkov
zaposlenih žrtev resnih dejanj duševnega nasilja.
Mobing se lahko dogaja kjer koli in komur koli, vendar, tako
kažejo raziskave, je pogostejši v podjetjih, kjer dopuščajo
agresivno vedenje in spodbujajo avtoritativno vodenje.
Posledice za žrtve in delodajalca
Mobing lahko povzroči žrtvam hude zdravstvene težave, tako
duševne in vedenjske kot tudi telesne ter ekonomske. Žrtve
vse težje opravljajo svoje delo, se zapirajo vase, postajajo
nesamozavestne, sramujejo se svojega položaja in jih je strah,
vse to pa negativno vpliva na odnose v službi, doma in v
krogu prijateljev.
Negativne posledice mobinga nosi tudi delodajalec, ki ima
stroške zaradi slabše učinkovitosti pri delu, slabih odnosov,
negativnega ugleda v javnosti, bolniških odsotnosti, povečane
fluktuacije zaposlenih itd.
Kako ukrepati?
Za preprečevanje in obvladovanje duševnega nasilja mora
organizacija sprejeti politiko, ki se mora začeti z izjavo o
zavezi k reševanju problematike, opredelitvijo glavnih načel,
ki nasprotujejo duševnemu nasilju, opredelitvijo pojma
Za pogovor s sodelavci si je potrebno vzeti čas. Foto: Arhiv HSE
22
»duševno nasilje« in listo dejanj, ki jih štejemo pod duševno
nasilje. Sledi opredelitev dolžnosti menedžerjev, hkrati pa je
treba usposobiti ljudi, na katere se lahko obrnejo žrtve, če ne
želijo težave deliti z vodjem.
Ukrepi preprečevanja mobinga vključujejo tudi seznanjanje
zaposlenih s pravicami in dolžnostmi, pravočasno reševanje
konfliktov, oblikovanje jasnih zahtev in pričakovanj glede
delovnih mest, redno obveščanje zaposlenih, ustvarjanje
kulture sodelovanja in zaupanja, prijavljanje in reševanje
primerov mobinga.
Kaj lahko storijo žrtve?
Čeprav bi žrtve najraje čim prej ubežale duševnemu nasilju,
je treba ravnati premišljeno, da ne bi pod težo čustev sprejele
kakšne prehitre odločitve (npr. dale odpoved), prej je namreč
mogoče storiti še marsikaj: poiskati pomoč pri nadrejenih
ali pooblaščenem zdravniku, prositi za premestitev, zbirati
dokaze o mobingu, poiskati zaveznike, svojo izkušnjo deliti z
ljudmi itd. Bistveno pa je, da žrtev ohrani samozavest, utrjuje
socialne stike in išče pomoč.
V duhu preventive in na podlagi Zakona o delovnih
razmerjih je generalni direktor HSE, Borut Meh, 1.
septembra 2010 izdal Pravilnik o varstvu delavcev
pred diskriminacijo, nadlegovanjem in trpinčenjem na
delovnem mestu (mobing), ki določa postopke in ukrepe
za varovanje dostojanstva delavcev pri delu. Pravilnik je
objavljen na internem portalu HSE – Baza znanja – Interni
pravilniki in je vsakemu na razpolago, da ga prebere.
Dodatne informacije o mobingu pa najdete tudi na
spletnih straneh www.mobing.si, www.cilizadelo.si in
www.vodja.net.
Besedilo: Majna Šilih
› fotoreportaža s sloke
Svetovno prvenstvo v kajak-kanu
slalomu 2010
Tacen je bil letos (med 7. in 12. septembrom) tretjič v zgodovini gostitelj
svetovnega prvenstva v kajak-kanu slalomu. Prvič ga je gostil leta 1954,
drugič pa leta 1991 — obakrat so (danes) slovenski tekmovalci nastopali še pod
jugoslovansko zastavo.
Start proge v Tacnu
Ob mnogih svetovnih prvenstvih, ki so se odvijala letos, se
je na zemljevid organizatorjev vpisala tudi Slovenija oziroma
Kajakaška zveza Slovenije, ki ji je bila zaupana organizacija
dogodka. Da gre za pomemben športni dogodek, kaže
tudi dejstvo, da je pokroviteljstvo nad prvenstvom prevzel
predsednik države dr. Danilo Türk.
Najboljšim svetovnim kajakašem in kanuistom sta se v Tacnu
pridružila tudi Holding Slovenske elektrarne, ki že vrsto let
podpira slovenske tekmovalce, in maskota Modri Jan, ki je
v svojem kotičku z ustvarjalnimi delavnicami razveseljeval
otroke.
Čeprav sta deževno vreme in s tem povezan visok vodostaj
reke Save v prvih dneh onemogočila izvedbo tekmovanj, se
je konec tedna le pokazalo sonce in poskrbelo, da se je na
bregovih reke zbralo veliko obiskovalcev, ki so navijali za
slovenske tekmovalce. In ti jim niso ostali dolžni. V petek (10.
avgusta) so si kajakašice (Urša Kragelj, Nina Mozetič in Eva
Terčelj) na savskih brzicah priveslale bron, enako žlahtno
medaljo je v nedeljo (12. septembra) dosegel tudi kajakaš Jure
Meglič.
Prijetno vzdušje je pod krošnjami dreves ustvaril tudi Modri
Jan. Številni otroci, ki so obiskali njegov kotiček, so bili
navdušeni nad ustvarjalnimi delavnicami in igrami, ki jih
je pripravil: poslikava obraza, slikarska delavnica, poslikava
majic z ekološkimi slogani, izdelava vetrnic in pisanih
zmajčkov, lesena igra. Najmlajši pa so z veseljem segli po
barvicah in ustvarjali zanimive pobarvanke.
Besedilo in fotografije: Majna Šilih
Sodniki so budno spremljali veslanje vseh tekmovalcev.
Polfinalna vožnja Petra Kauzerja, ki pa v finalu ni uspel poseči po
medalji.
23
Polna tribuna. Gledalci so se najbolj razživeli, ko so se po savskih
brzicah spustili slovenski tekmovalci.
Razveseljevali pa niso le tekmovalci in lepo vreme, ampak tudi
Modri Jan…
…ki je v svojem kotičku pripravil ustvarjalne delavnice in igre za
otroke.
Nekateri so risali sami…
Najmlajši pa so izdelovali pisane vetrnice.
Drugi so se pustili porisati…
24
Razstavo umetnin so si obiskovalci z veseljem ogledali.
Carigrad (zgodovinsko Bizanc in Konstantinopel, danes turško istanbul) je
največje mesto v Turčiji in verjetno tudi najpomembnejše. Razteza se na
severozahodu države ob Bosporski ožini, ki ločuje Evropo od Azije. Leži na obeh
straneh ožine in je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah, vendar ga
imamo kljub temu po navadi za evropsko mesto. Obkroža ga naravno pristanišče,
znano kot Zlati rog (turško Haliç). Število njegovega prebivalstva se giblje med 17
in 18 milijoni, s čimer je četrto največje mesto na svetu.
Ker je Istanbul letos gostil 16. svetovno prvenstvo v košarki,
sva s partnerjem združila prijetno s prijetnim – ogled mesta
in ogled prvih petih (predtekmovalnih) tekem slovenske
reprezentance.
Kot se za obisk Istanbula spodobi, sva ga začela z ogledom
največjih znamenitosti: palače Topkapi, bizantinske cerkve
Hagia Sofia in veličastne Modre mošeje. Mošeje so prisotne
na vsakem koraku, po podatkih mestne uprave jih je 2691,
poleg tega pa v Istanbulu stoji še 123 krščanskih cerkva in
26 sinagog. Ogled sva nadaljevala z »vsiljenim« obiskom
trgovine s preprogami, saj sva v začetni sproščenosti nasedla
prijaznemu turškemu »vodiču«. V nakup preproge naju ni
prepričal (čeprav je bila vsaka pokazana po svoje lepa), mu je
pa uspelo, da sem na koncu »pogajanj« kupila dve zapestnici,
predvsem zato, da sva končno lahko odšla. Na pivo … Ker je
bil med našim obiskom ravno ramazan (začel se je 10. avgusta
in trajal do 9. septembra in takrat se med sončnim vzhodom
in zahodom ne je, pije alkohola, kadi … ko pa sonce zaide,
se v lokalih in pred njimi tre lačnih ljudi), to ni bilo vedno
preprosto. Le v redkih lokalih so namreč stregli alkohol čez
dan in zunaj. Obisk sva končala z ogledom prve slovenske
tekme (proti Tuniziji) v dvorani Abdi Ipekci, poimenovani
po turškem novinarju, ki je bil umorjen leta 1979 zaradi
svobodomiselnih nazorov. Dvorana je bila odprta leta 1986,
podobno kot ljubljanske Stožice pa sprejme približno 12.500
gledalcev (trenutno v njej domujeta košarkarska kluba
Fenerbahče in Efes Pilsen).
Visoka temperatura in vlaga v prvih dneh ter velika gneča na
sicer odlično organiziranih tramvajih, avtobusih in nekakšnih
kombijih (imenovanih durmuš) so nekoliko zmanjšali željo
po ogledih oziroma sva zaradi njih povsod iskala senco in
hladno vodo, ki jo, kot večino drugega, prodajajo na vsakem
koraku. Pogled na od glave do pet oblečene turške ženske pa
nama je vseeno dal dodaten polet za nove oglede in občutek
posebne svobode, da lahko oblečem, tako rekoč kar želim.
Veličastna Modra mošeja
Bolj ali manj zakrite turške ženske.
Tako sva si v naslednjih dneh ogledala mnoge druge
znamenitosti: sprehodila sva se po novem evropskem delu
mesta, Taksimu, mimo številnih vabljivih trgovin do Galata
stolpa – edinega pomnika nekdanje mogočne genovske
trdnjave – ter se spustila do zaliva Zlati rog, od koder je
predvsem zvečer čudovit pogled na mesto in osvetljene
25
› fotoreportaža IZ CARIGRADA
Carigrad — kjer se srečata
Evropa in Azija
minarete. Z ladjico sva se zapeljala po Bosporski ožini in s
pogledom švigala iz evropske na azijsko stran. Predvsem
pa sva opazovala dušo mesta, ljudi. Revščina v Istanbulu je
velika. Vsak se znajde po svoje, da nekaj zasluži – otroci igrajo
na različna glasbila, moški lovijo ribe oziroma bolje rečeno
ribice, ki se še znajdejo v onesnaženem pristanišču, spet drugi
prodajajo vodo, koruzo, preste, banane … in kar na ulici,
položene na rjuho, številne druge izdelke – same »originale«
priznanih modnih oblikovalcev.
Vsak se znajde po svoje, da zasluži. Eni s prodajo banan …
Pogled na nov evropski del Istanbula in Galata stolp.
Eden izmed mostov, ki povezujejo Evropo in Azijo.
… drugi z ulovljenimi ribicami in rakci …
… tretji s prodajo »originalnih« torbic modnih oblikovalcev …
Turški deček z igranjem flavte zasluži nekaj lir.
26
Posebno doživetje, vsaj zame, je bil obisk bazarja (Kapalı
Çarşı) in tržnice začimb. Prepredene ulice bazarja, pestrost
ponudbe (predvsem turških izdelkov) in trud prodajalcev, da
jim uspe zaustaviti korak in pritegniti pozornost s kakšnim
izvirnim stavkom, na primer: »How can I help you to spend
your money?«, te kar nekako začarajo, da znova in znova
prehodiš labirint. Tržnica začimb pa te objame s kombinacijo
barv in vonjev in pogled na sladice te ne pusti ravnodušnega,
da ne bi kakšne poskusil. In ko to narediš, ti nikakor ni žal.
Posebno doživetje so bili vsekakor obiski tekem. Zagotovo
je imela slovenska reprezentanca, poleg turške, na vseh
petih tekmah največ navijačev. Rekordno število (verjetno
blizu šest tisoč) si nas je ogledalo tekmo s Hrvaško, ki so
jo Slovenci dobili z 91 proti 84 in je bila nekakšen finale za
slovenske navijače. Posebna energija je vladala tudi na tekmi
z Brazilijo, kjer zmage nismo pričakovali in je bila zato na
koncu toliko slajša. Tekmi z ZDA in Iranom sta bili zanimivi
in vsekakor vredni ogleda, vendar se je nekako vnaprej vedelo,
kdo bo tisti, ki bo na koncu srečnejši zapustil igrišče. Večina
obiskovalcev, ki smo si ogledali le slovenske tekme (ne pa
tudi ostalih iz skupine B), je po odhodu iz dvorane razveselila
turške mladostnike tako, da smo jim podarili vstopnice in jim
omogočili ogled tekem, česar si sami ne bi mogli privoščiti.
Pestrost barv in okusov na tržnici začimb.
Polne tribune slovenskih navijačev v dvorani Abdi Ipekci.
Bazar ...
Veselje slovenskih košarkarjev po zmagi s Hrvaško.
In za konec. Slovenska reprezentanca se je z odličnimi
nastopi uvrstila v osmino finala, kjer je premagala Avstralijo,
in nato v četrtino finala, kjer pa jo je (močno) premagala
Turčija, v nadaljnjih bojih za nižja mesta pa še Španija in
Rusija. Dvorano Sinan Erdem (poimenovano po umrlem
predsedniku turškega olimpijskega komiteja) so zapustili kot
osmi na svetu. Svetovni prvaki so postali Američani.
Preden sem odšla v Istanbul, mi je veliko ljudi, ki so ga že
obiskali, reklo, da bi se z veseljem spet vrnili. Pridružujem
se njihovemu mnenju. Zagotovo ga bom še obiskala. Da
vidim še nevideno, da spet malo barantam, da se prepustim
drugačnosti in v njej uživam.
Ponudnikov kebapa je verjetno še več kot mošej.
Besedilo in fotografije: Majna Šilih
27
› FOTOREPORTAŽA S TRIGLAVA
Oj, Triglav, moj dom
Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Ime je dobil po Triglavu,
ki se v osrčju parka dviguje najvišje (2864 m) in je hkrati tudi najvišji slovenski
vrh. Ime Triglav ni povsem pojasnjeno. Nastalo je bodisi zaradi značilne podobe
gore z jugovzhodne strani bodisi kot spomin na najvišje božanstvo iz časa
poganstva, ki je imelo sedež na njegovem vrhu. Velja za simbol slovenstva, ki je
tudi na slovenskem grbu in zastavi.
Triglav z Vogla
Prvi, ki je Triglav opazil kot simbol slovenstva, je bil Jakob
Aljaž. Prvič je prišel v Vrata leta 1883. Leta 1889 je prišel
na Dovje za duhovnika in v tem času se je tudi povzpel na
Triglav ter se odločil, da bo ta vrh ostal slovenski. Za nekaj
goldinarjev je vrh Triglava odkupil od dovške občine in se
odločil, da bo na njem postavil majhen kovinski stolp, ki
so ga odprli 7. avgusta 1895. Stolp in njegovo postavitev je
sicer v celoti financiral sam Aljaž, kasneje pa ga je podaril
Slovenskemu planinskemu društvu.
Takole stolp opisuje Aljaž: "V tej najvišji zgradbi v naši državi
se hrani spominska knjiga, štampiljke, trije okrogli stolčki za
počitek, posebno ob mrzlem vetru, in na steni je naslikana
panorama z imeni daljnih in bližnjih gora.
Ob mrzlem vetru je v stolpiču dobro zavetišče, seveda le za
trojico, četvorico ljudi. Prvotno sem imel v njem tudi samovar
in steklenico špirita; to je bilo v tistih časih, ko so na planine
zahajali le idealisti – poštenjaki."
Zanimiva je tudi zgodba o tem, kako je opravil z Nemci.
"Zanimivo je tudi, kako sem potegnil načelnika nemške Sektion
Krain, ko je tekla preiskava zaradi Triglavskega stolpa, in smo
pri Šmercu skupaj pili."
28
Rekel mi je: "Mi stolpa tukaj ne bomo trpeli. Tukaj mi delujemo
in stolp se mora podreti!"
Prosil sem ga navidezno prav ponižno, naj stolp vendar pusti,
kajti – "Saj veste, kaj je pleh. V 5-ih letih ga rja sne in vsega je
konec!" Načelnik prikima zadovoljno: "To je pa res!"
"Z veseljem sem potem Slovencem pripovedoval, kako sem mu
mustače potegnil. Triglavskega stolpa pa še do današnjega dne
ni rja snedla."
Uradna zgodovina okrog Triglava se sicer začne že dobrih
100 let prej. Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na
pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja:
Luki Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu
Willomitzerju. Prvi ženski vzpon pa je leta 1870 opravila
dvajsetletna Rozalija Škantar. Eden od težjih plezalnih
pristopov na vrh je Triglavska severna stena, ki jo je leta 1890
prvi preplezal trentarski lovec Janez Berginc. Najbolj znana
smer je Čopov steber, ki sta ga leta 1945 preplezala Joža Čop
in Pavla Jesih.
Običajni pristopi, kar pomeni tudi najbolj obljudeni, na
Triglav so:
Triglav pozimi
Mali Triglav pozimi
Triglavski dom na Kredarici
Aljažev stolp pozimi
Neznosna poletna gneča
Pot čez Plemenice
• Pot od Savice čez Komarčo, mimo Črnega jezera, Sedmerih
jezer do Prehodavcev in od tam do Doliča in na Triglav.
čudoviti izkušnji vzame precej njenega čara.
• Pot iz Vrat je najbolj poznana. Od koče sta dve glavni
poti: Tominškova pot in pot čez Prag. Tik nad Luknjo se
navpično navzgor vzpne zelo zahtevna plezalna pot čez
Plemenice, imenovana tudi Bambergova pot, ki je ena
najlepših in najbolj »zračnih« markiranih poti na Triglav.
• Pot iz Krme, ki se običajno uporablja za zimske vzpone na
Triglav.
• Pot z Rudnega polja, ki je ena izmed najlažjih. Pot nas vodi
s Pokljuke do Vodnikovega doma, potem pa ali na Planiko
ali na Kredarico.
Z vrha Triglava se odpre fantastičen razgled, ki v lepem
vremenu seže vse od Jadranskega morja prek Dolomitov in
Visokih Tur do Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja,
prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp.
Če želite uživati v razgledu, vsekakor velja priporočilo, da se
poskušajte izogniti nepopisni gneči v juliju in avgustu, ki sicer
Glede na veliko nesreč, ki se dogajajo v slovenskih gorah,
velja znova izpostaviti, da je v gore treba hoditi pripravljen.
Potrebni so kondicija ter znanje in izkušnje. Tudi opremo je
treba imeti pravo: skoraj povsod je priporočljiva čelada, nujni
so ustrezni, dobri čevlji, kakovostne nogavice, nahrbtnik,
pa oblačila, ki dihajo in se ne namočijo tako hitro, pijača
in hrana. Seveda v nahrbtnik spada še marsikaj, na koncu
pa moramo najti ustrezen kompromis med previdnostjo in
mobilnostjo, saj moramo biti z nahrbtnikom sposobni hoditi
več ur.
Še glede naslova članka. Čeprav večina misli, da gre za
slovensko narodno pesem, jo je leta 1894 napisal duhovnik
in pesnik Matija Zemljič iz Gornje Radgone. Besedilo je
hitro prišlo v roke župniku Jakobu Aljažu,ki jo je leto kasneje
uglasbil. Pesem pa je bila prvič zapeta in izvedena 10. avgusta
1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.
Besedilo in fotografije: mag. Janez Keržan
29
› FOTOREPORTAŽA
22. mednarodni raziskovalni tabor
Velenje 2010
ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, d. o. o., je od 17. do 26. avgusta pod
glavnim pokroviteljstvom Zavoda RS za zaposlovanje organiziral 22. mednarodni
raziskovalni tabor za štipendiste Zoisovega sklada in nadarjene dijake iz tujine.
Udeleženci 22. mednarodnega raziskovalnega tabora Velenje 2010, foto: Jaka Šuligoj
Raziskovalni tabori imajo v
Šaleški dolini dolgo tradicijo in so
postali eni najbolj množičnih in
interdisciplinarnih v Sloveniji.Tabor se
vsaki dve leti seli na drugo lokacijo, saj
so izkušnje pokazale, da je to primerno
zaradi zastavljenih raziskovalnih ciljev
in narave dela.
Letošnjega tabora se je udeležilo 30
mladih iz Slovenije, Češke, Srbije in
Avstrije. Nastanjeni so bili v Osnovni
šoli Vinska Gora, raziskovalno delo pa
je potekalo na širšem območju Šaleške
doline pod vodstvom strokovno
usposobljenih mentorjev v šestih
skupinah: novinarstvo, turizem,
geografija – modra energija, kemija,
flora in favna. Mladi raziskovalci so
razdeljeni v maloštevilne skupine, tako
30
da lahko vsi aktivno sodelujejo pri delu
in se mentor lahko posveča vsakemu
posamezniku. Skupine delujejo
na različnih področjih, da lahko
udeleženci najdejo tisto, kar jih zanima
in kjer bi se radi izpopolnili. Prav tako
se lahko ob spremljanju dela skupin
seznanijo z vsebinami in metodami
različnih ved in tako laže odkrijejo
svoje študijske in poklicne interese.
Glavni namen tabora je bil raziskati
območje ob šaleških jezerih. Tako je
kemijska skupina ugotavljala kakovost
vode v Velenjskem jezeru s poudarkom
na gostoti vode od površine do dna.
Biološki skupini (favna in flora) sta
popisovali poraščenost jezerskih
bregov z drevesnimi, grmovnimi in
zelnatimi rastlinskimi vrstami.
Del raziskovanja je bil posvečen
vodnim rastlinam. Opredelili so
prevladujoče rastlinske vrste ter
poraslost brežin. Pozornost so posvetili
še živalskim skupinam (ptice, kačji
pastirji, ribe in dvoživke).
Turistična skupina je preučevala
možnosti za razvoj učnega turizma.
Ob Velenjskem jezeru je anketirala
mimoidoče in na podlagi rezultatov
oblikovala učno pot. V geografski
skupini, ki jo podpira tudi Modri
sklad, so raziskovali mline, žage
in male hidroelektrarne na širšem
območju Šaleške doline. Z analizo
rabe vodnih virov v preteklosti ob
upoštevanju hidroloških značilnosti
vodotokov in naravovarstvenih
omejitev so iskali potencialno
zanimive lokacije za gradnjo malih
hidroelektrarn. Novinarji so skrbeli
tako za informiranje udeležencev kot
za promocijo tabora.
Poleg raziskovalnega dela pomemben
del tabora predstavlja tudi družabno
življenje, ki je s športnimi, glasbenimi
in drugimi dejavnostmi pomemben
razlog, da se dijaki in študentje radi
vračajo v Šaleško dolino. Organizatorji
so pripravili dve ekskurziji. Na prvi so
se po uvodnem predavanju podali na
Velenjski grad, od tam v Gorenje, d. d.,
kjer so spoznali razvoj in pomen tega
velikana za slovensko gospodarstvo.
Sledil je ogled Termoelektrarne
Šoštanj, največjega slovenskega
termoenergetskega objekta. Ekskurzijo
so zaključili na Kavčnikovi domačiji
v Zavodnjah. Druga ekskurzija je
udeležence vodila na Notranjsko, na
Cerkniško jezero, v Križno jamo in na
grad Snežnik.
Ob večerih so obravnavali različne
teme. Zdravnik Ranko Rajović je
predstavil problematiko tvorjenja
možganskih sinaps pri otrocih in
pomen dela z mladimi do 12. leta
starosti.
O Termoelektrarni Šoštanj in gradnji
bloka 6 so se pogovarjali z njenim
predstavnikom, Francem Poličnikom.
Zgodovino premogovnika Velenje,
njegovo vlogo, predvsem pa obsežno
okoljsko rekultivacijo je skozi pogovor
podrobneje predstavil Boris Potrč.
Emil Šterbenk je opisal letošnje
potovanje v Rusijo s starodobniki.
Seveda ni šlo brez tradicionalnih
družabnih prireditev.
Orientacijski pohod je bil namenjen
podrobnejšemu spoznavanju
neposredne okolice in se je zaključil s
tradicionalnim piknikom. Za športni
dan so se letos udeležili etnološko
zabavne prireditve na Tuševem.
Osrednji družabni dogodek ostaja krst,
ki je bil še posebno izviren, saj je bil
vinogradniško obarvan.
Organizirali so karaoke, mentorica
češke skupine je poučevala
latinskoameriške plese, pekli so koruzo
in prepevali ob ognju, pomemben
družabni dogodek pa so bili tudi štirje
taborski dnevniki. Na taboru je bilo
torej poleg raziskovalnega dela dovolj
časa tudi za medsebojno druženje in
sklepanje novih prijateljstev.
Besedilo: Emil Šterbenk
in Zoran Pavšek
Na ekskurziji po Šaleški dolini so si mladi z zanimanjem ogledali tudi Termoelektrarno Šoštanj,
foto: Lana Semečnik
Vsi kupci Modre energije s svojim nakupom prispevajo
sredstva v Modri sklad, s tem pa pripomorejo tudi k
varovanju okolja, zdravja in večji zanesljivosti dobave
električne energije.
Vsako leto se sredstva iz Modrega sklada namenijo
tudi različnim raziskovalnim projektom. Letos so bila
med drugim namenjena izvedbi 22. mednarodnega
raziskovalnega tabora Velenje 2010.
31
Holding Slovenske elektrarne,
ponosni sponzor Slovenske kajakaške zveze,
iskreno čestita Juretu Megliču za posamezno
ter Urši Kragelj, Nini Mozetič in Evi Terčelj za skupinsko
bronasto medaljo na Svetovnem prvenstvu v kajak kanu slalomu v Tacnu.
32