docREŠETO, 29. september 2011, letnik XV
download 
Report Transcription
REŠETO, 29. september 2011, letnik XV
GLASILO OBČINE RIBNICA 29. SEPTEMBER 2011 / XV September 2011 V igri nova ribniška zastava in grb Sejem ostaja glavna ribniška atrakcija Skriti likovni zakladi zasebnih zbirk Muzej kot središčna dediščinska institucija Slovensko oblačilno dediščino predstavljali Ribničani Mladina si je narisala nov dan Jeseni ponovno razpis za izvajalca gradnje vrtca Prireditev ob prazniku občine: 21. 10. 2011 ob 19. uri, Športni center Ribnica Igrivi harmonikarji Pustotnik foto Alenka Pahulje Kaka beseda o novem ribniškem grbu in zastavi … RIBA PO NOVEM PREDLOGU DOBI POVSEM NOVO PODOBO: JE BISTVENO VEČJA, LEŽI V DRUGI SMERI IN JE DRUGAČNEGA VIDEZA Prav presenečen sem bil, ko mi je urednica povedala, da na oglasni deski Občine visijo predlogi nove ribniške zastave in grba in sem odhitel na ogled. Občina res pripravlja spremembe statuta, ki zdaj v šestem členu o grbu in zastavi pravi takole: Občina Ribnica ima svoj grb, zastavo in praznik. Grb občine ima obliko ščita rdeče barve, čez katerega diagonalno od spodnje leve proti gornji desni poteka belo polje z modro ribo. Zastava je modro -zelene barve z grbom na sredini. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barvi zastave se vrstita vodoravno od zgoraj navzdol tako, da je najprej modra, njej pa sledi zelena. Povprašali smo zgodovinarko Muzeja Ribnica o sedanjem grbu in zastavi: Marina Gradišnik, Muzej Ribnica »Žal ni do danes najden noben dokument, ki bi pričal o morebitnem srednjeveškem trškem pečatu ali trškem grbu. Prvič najdemo ribniški grb upodobljen med drugimi kranjskimi trškimi grbi (v rdečem polju bela poševna prečka z modro ribo) v Slavi vojvodine Kranjske (1687 – 1688), kot ga je upodobil Janez Vajkard Valvasor. Ali gre za izvirni grb ali pa ga je Valvasor posnel po grbu viteza Friderika iz koroške Ribnice, si zgodovinarji niso povsem enotni, vendar je v minulih 330 letih zagotovo to postal simbol, s katerim se Ribnica identificira, simbol, ki združuje. V zastavi modra in zelena barva v simbolnem smislu predstavljata prostor, bogat z vodami (številne rečice, jezero iz Bajke o nastanku Ribnice, močvirja - mlake) in obsežne gozdove, ki so prebivalcem nudili les, osnovni pogoj za razvoj suhe robe, in v katerih so prebivale različne živali (medvedje, volkovi, jeleni, divji prašiči idr.) in mitološka bitja (volkodlak, podgorna mož in žena, rojenice idr.). O začetkih uporabe zastave je spregovoril Stane Kljun iz galerije Miklova hiša: Leta 1998 je občina Ribnica začela z urejanjem svojega grba in zastave, pri čemer je sodelovalo tudi priznano Heraldično, genealoško in veksikološko društvo Heraldica Slovenica. To je predlagalo predvsem popravek grba, v katerem je riba obrnjena v napačno smer in to pomeni po pravilih heraldične stroke predajo v boju. Leta 1998 se je oblika grba nekoliko shematizirala, lipan v grbu je dobil manj prepoznavno in bolj shematično podobo, oblika ščita pa je postala enostavnejša. Zastava in grb v tej obliki sta se začela uporabljati v začetku šestdesetih let, ko se je začel Ribniški festival. Uporabili so grb iz Valvazorjevega opisa, obliko in barve zastave pa je predlagal ribniški rojak in slikar France Mihelič prav z utemeljitvijo, da je Ribnica obdana z gozdom (zelena) in vodami (modra). Novi predlog je povsem drugačen in bo dan tudi v javno razpravo. Do takrat pa nekaj prvih vtisov in skic, da dobimo OSNOVNI VIDEZ NOVE ZASTAVE V DVEH prvo predstavo. VARIANTAH Novi predlog je izdelal Jaka Fürst za Atelje A2, ki je izvajal tudi oblikovanje obvestilne signalizacije v občini. Župan Jože Levstik pravi, da so se za spremembo odločil zaradi smernic restituirane heraldike, ki za manjše občine ne pred- videvajo grba. Kot primer je navedel mlajše občine v naši soseščini, ki naj bi imele samo zastavo in ne grba. Grb na zastavi naj bi bil po restituiranih pravilih pridržan samo za mestne občine. Tako naj bi bila v Ribnici možna uporaba grba na uradnih dokumentih in podobno, na zastavi pa naj grba ne bi bilo. Zastavo lahko po besedah Aleksandra Hribovška, ki je sodeloval z oblikovalcem kot heraldični strokovnjak, sestavljajo samo barve iz grba, torej bela, modra in rdeča. Barvi rumena in bela simbolizirata zlato in srebro, torej kovine, ostale barve v grbih in zastavah pa so v širši rabi še črna, rdeča, modra in zelena. Vendar pa naj na zastavi ne bi bilo samo barv, ampak tudi kovine, zato naj zdajšnja zastava ne bi ustrezala. Še nekaj drugih mnenj: • Oblikovno se mi predlog ne zdi najboljši, saj uvaja vrsto detajlov v grbu, ki zmanjšujejo enostavnost in kvaliteto dobrega, izčiščenega predloga. Poleg tega uvaja odtenke barv, ki jih v sedanjih verzijah ni. Obe poglavitni barvi novega predloga, tako modra kot rdeča sta neizraziti, neprepoznavni, ubiti. Zanimivo je tudi novo razmerje zastave, ki je sedaj daljša in ima razmerje 2,5 : 1 namesto prejšnje 2 : 1. Smiselno bi bilo obdržati zdajšnje razmerje, tako je zastava proporcionalno enako velika kot državna ali evropska. • Oblikovalske rešitve, ki zadevajo širšo javnost, je najbolje izvajati odprto, s široko javno razpravo in vsaj s povabilom več oblikovalcem, najbolje pa bi bilo izvesti javni natečaj, kot se je to izvedlo v primeru vrtca. Tako dobi naročnik, torej občina, več predlogov, več idej in ne nazadnje kvalitetnejše rešitve. O takšni spremembi je potreben večji izbor in predvsem boljša komunikacijo z javnostjo. • Spreminjati uveljavljeno in prepoznavno podobo, tako med Ribničani kot tujci, ima možnost občinski svet. Ta se mora zavedati, da je z močjo odločati povezana tudi odgovornost stati za svojimi odločitvami, saj ne spreminja zastave in grba samo za čas svojega mandata, ampak za nekaj desetletij ali celo stoletij. In po drugi strani lahko izbiramo svojo zastavo tako kot slogan in logotip za prepoznavnost Slovenije v svetu, ki se je v dvajsetih letih zamenjal štirikrat ali pa celo petkrat. Brez tradicije ni prepoznavnosti, na tej je treba graditi za desetletja dolgo. Razumem pravila stroke, pa vendar: ali smo v Ribnici res na tekočem z modo nekaj sto let nazaj ali pa je v današnjem svetu, ki komunicira z očmi in prepoznavnostjo tako rekoč blagovne znamke, res pripravljeni na tako spremembo? Se bomo lahko poistovetili z zastavo, ki nekoliko vleče na švicarsko ali pa morda avstrijsko? Ali pa bomo ohranili tradicijo zeleno- modre zastave z ribo na rdečem ščitu? Moramo res zadoščati normam preteklega sveta ali živimo v 21. stoletju, v katerem je prepoznavnost in ohranjanje tradicije, pa naj mi heraldiki ne zamerijo, nekaj najpomembnejšega? PRIMOŽ TANKO Foto arhiv Občina Ribnica SEPTEMBRA PREGLED DOGODKOV V OKTOBRU PIŠEMO: DOGODKI MESECA 4 Izbran novi direktor Miklove hiše V SREDIŠČU OBČNI ZBOR Društva katoliške mladine Ribnica ribniško župnišče 15. 10. ob 19. uri koncert ljudskih pevk VESELE RIBN’ČANKE »NAJ PESEM ZDRUŽI SRCA VSA« (praznovanje 10-letnice skupnega druženja) ŠC Ribnica 21. 10. 18.30-19.00 Promenadni nastop Ribniškega pihalnega orkestra pred ŠC Ribnica 21. 10. ob 19. uri PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU ŠC Ribnica 22. 10. ob 9. uri Z znanimi Ribničani na pot pred prostori PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica 27. 10. ob 18. uri »Z besedo in pesmijo med generacije« in predstavitev pesmarice skupine Večerni zvon Rokodelski center Ribnica 6 Zakladi zasebnih likovnih zbirk KULTURNE DROBTINICE Odkrit je nov talent Ribnica v Beli krajini 10 11 KULTURNA DEDIŠČINA Podoba ribniškega človeka 12 ROKODELSKI ZOBOTREBCI Kraljica suhe robe 13 DRAŽBE 30 RIBNIŠKE ZGODBE 36 Čebelarji z novim domom Atrakcija: Fižolov sladoled MLADINA SI RIŠE NOV DAN 37 SKRBIMO ZA ZDRAVO PREHRANO 42 RIBNIŠKI DAN MIRU 44 Predlog nove ribniške zastave Sejem postavil Ribnico v središče Slovenije R E Š E T O 14. 10. ob 19. uri Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov 2 43 V mesecu oktobru napovedujemo odprtje razstave in predstavitev kataloga o Janku Troštu, ki ga organizirata Muzej in Galerija Miklova hiša. V Maticovi etno hiši v Ravnem Dolu so na ogled slike , ki so jih ustvarili avtorji na junijski slikarski koloniji. Razstava bo na ogled do 1. 12. 2011. Pred nameravanim ogledom pokličite na št.: 031 625 194. Vabljeni! Muzejsko društvo Ribnica v ustanavljanju obvešča vse, ki jih zanima širše območje Ribnice, ki jih zanima njegova kulturna in naravna dediščina, da zbiramo predloge in ideje za delo in za potencialne člane društva. Za več informacij lahko pišete na enega od spodnjih e-naslovov: mdr@gmail.com, france.ivanec@gmail.com, muzej. ribnica@amis.net ali pokličete na telefon 040758165 (France Ivanec), 041764 022 (Marina Gradišnik – Muzej Ribnica). Ustanovni občni zbor bo predvidoma v novembru, več informacij v naslednji številki Rešeta. Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 28. oktober 2011 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. oktobra 2011 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 3 DOGODKI MESECA Izbran novi direktor Miklove hiše poznali. Poleg tega so očitki leteli tudi na nepravilnosti pri samem izboru. Miha Klun je odgovoril, da nepravilnosti ni bilo, šli so po odloku in zakonodaji, eni so, je dejal formalni pogoji, drugi so vsebinski. Formalnih niso kršili. Po njegovih Na šesti redni seji Občinskega sveta Občine nih situacij. Veliko pozornost bo Ribnica, ki je bila osmega septembra, so posvetil komunikaciji znotraj in svetniki poleg imenovanj članov v svete zunaj zavoda. Kandidat se zavejavnih zavodov Osnovne šole dr. Franceta da, da je knjižnica osrednje ali Prešerna Ribnica, Javnega zavoda Knjižnica eno od pomembnih kulturnih Miklova hiša in Javnega zavoda Vrtec vozlišč v lokalnem prostoru, Ribnica, imenovali tudi direktorja javnega zato mora biti dobro povezovalzavoda Knjižnica Miklova hiša. no vpeta med ostale ponudnike Svet zavoda je občinskemu svetu četrtega kulturnega dogajanja. Kandidat avgusta za direktorja zavoda predlagal posebnega programa dela Marka Zupanca. Na razpis se je prijavilo knjižnice sicer ni pripravil, čeprav devet kandidatov; kdo so ti kandidati, vodja je seznanjen, da je kulturno zelo svetniške skupine SDS Miha Klun, ni želel dejavna. Program bi pripravil povedati. Komisija za mandatna vprašanja, nekaj mesecev po prevzemu MIHA KLUN TRDI, DA PRI IMENOVANJU DIREKTORJA MIKLOVE volitve in imenovanja Občine Ribnica je funkcije, ko bi se natančneje HIŠE NI ŠLO ZA NEPRAVILNOSTI občinskemu svetu kandidaturo Marka seznanil z lokalnim okoljem in Zupanca argumentirala z obrazložitvijo: dogajanjem v njem. Kandidat ima opravljena in zaključena Potem ko sta Miha Klun in Jože Tanko (SDS) besedah so izbrali dobrega kandidata, ki raznovrstna visokošolska in podiplomska Zupanca zagovarjala kot edinega prim- bo velika dodana vrednost za to okolje. izobraževanja z različnih ernega kandi- »Bistvo je, da dobimo človeka, ki ima voljo področij doma in v tujini, data, sta Breda delati, ki zna sodelovati z ustanoviteljem, del tujih izobraževanj Oražem in Irma ki ima pozitivno energijo,« je še dodal. ima tudi nostrificiranih. Grbec (SD) Na očitke nekaterih svetnikov, da kandiPoleg tega je razvidno, spraševali, kako dat ni Ribničan, da je že preveč vodilnih v da je aktivno deloval v je lahko kandi- javnih zavodih v Ribnici od drugod, je Klun raznih institucijah doma dat primeren za povedal, da če bi bila dva enakovredna in v tujini, večinoma kot vodjo knjižnice, kandidata, bi dali prednost Ribničanu in vodja. V dosedanji karieri če nima pojma da v razpisnih pogojih ni zakonito zapisati, se je precej ukvarjal tudi o bibliotek- da mora biti kandidat iz lokalnega okolja. z mladimi. To kaže, da ima arstvu, nima Kandidat Marko Zupanc je bil na koncu GLASOVANJE ZA KANDIDATE izkušnje, s katerimi lahko izkušenj z delom izglasovan za novega direktorja javnega svoje izobrazbene kvalifikacije pomembno v knjižnici. V razpisu piše poznavanje dela zavoda Knjižnica Miklova hiša. nadgradi na konkretnih projektih ali pri knjižnice, ne pa poznavanje knjižnične vodenju ustanov. Komisija ocenjuje, da zakonodaje. Dela kandidat po Irminih Tekst in foto MARKO MODREJ ima kandidat organizacijske sposobnosti besedah ne pozna. Sploh je sporno, če so in potrebne izkušnje za reševanje konflikt- bili med ostalimi kandidati takšni, ki so to Sušje v novo šolsko leto z novim vhodom Podružnična osnovna šola Sušje, v kateri je bil prvi oddelek vpisan v šolskem letu 1945/46, je v novo šolsko leto stopila slovesno. V Sušju so namreč 2. septembra, slovesno, s krajšim kulturnim programom in prerezom traku, odprli prenovljeni vhod v šolo. Na podlagi Inšpektorata za šolstvo, ki je v novembru 2009 zaradi neprimerne in dotrajane ograje izdal negativno mnenje glede vhoda v šolo, je Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica v letošnjem letu poskrbela za prenovo vhoda. Kot je dejal ribniški župan Jože Levstek, ki je po kulturnem programu skupaj z ravnateljico ribniške OŠ Andrejo Modic in vodjo podružnične OŠ Majo Golež prerezal trak ter predal vhod svoji namembnosti, je to prvo gradbeno delo nove ravnateljice. V nagovoru pa je predvsem poudaril pomen podružničnih šol. Med drugim: 4 »Podružnične šole je potrebno ohranjati, tudi če morebiti več stanejo. Včasih smo rekli, da je pomemben regionalni razvoj, danes pa na to marsikdo kar pozablja. Vesel sem, da se je prenova tako hitro zaključila in da šolarji od danes naprej z novim šolskim letom že lahko uporabljajo varen dostop v šolo. Zadovoljen sem tudi glede upoštevanja arhitekturnih smernic za potrebe gibalno oviranih oseb. To je ena prvih šol v Ribnici, ki ima urejen dostop za invalide, želimo pa jih urediti tudi drugje, naslednja naj bi bila POŠ Dolenja vas.« Vrednost investicije je 15.600 EUR, je razložil župan Levstek, »denar zanjo je prispevala občina, načrt za vhod pa izdelal arhitekt Franc Trdan.« V OSPREDJU BLAŽ S HARMONIKO IN SLAVKO IVANČIČ V kulturnem programu so sodelovali šolski zborček, učenka Katja na citrah in nekdanji učenec Blaž s harmoniko. Spoštovane, spoštovani! »Kdo je gospodar tvojega srca?«, se sliši napev našega znanega zabavnega ansambla. Nikoli nisem bil prav pozoren na besedila, ki jih prepevajo pevci. Nekako mi je bila vedno blizu le glasba, oziroma ritem. Ta občutek je nekako prvobiten, v sozvočju narave in trenutnega razpoloženja, ki se zadnje čase spreminja tako rekoč že iz ure v uro, kot krvni tlak po ne več tako gladkih žilah kot nekoč – kaos na celi črti. No, zdaj naj pa še razmišljam, kdo se sprehaja po kakšnem srcu in gospodari v njem? Je lepa, postavna, samozavestna, polna energije in s prvinsko voljo do življenja kot igralska ikona Sharon Stone. V okolju, kjer hodi, enostavno blesti, postavlja visoke norme gracioznega vedenja, nanjo se lepijo moški pogledi, s kratkimi vdihi skozi nosnice, ker usta s težavo oblikujejo zamolkli »a«, ki izraža neskončno občudovanje. Nehote pritegne v soodvisnost ter pripadnost, kot jo zasledimo le pri človekovemu najboljšemu prijatelju, pa še ta pri njem ni vedno stoodstotno, da nas ne bo že naslednji trenutek ugriznil v nogo. »Previdnost je mati modrosti.« Pravzaprav me vseeno zanima, kdo je resnično gospodar njenega srca in njene zunanjosti. Verjetno tega ne bom nikoli izvedel. Je pa že sama misel tako prijetna in vznemirljiva kakor občutki, ki jo spremljajo v tem blagem jesenskem času. K temu se seveda poda izdajalska kurja polt in rdeče maroge po vratu in obrazu, ki izginejo šele dolgo po tem, ko je ni več. Ureditve dostopa sta bili veseli tako ravnateljica Modičeva kot vodja POŠ Maja Golež, ki je funkcijo vodje POŠ nastopila s tem šolskim letom. »V letošnjem letu učiteljski zbor sestavljamo 4 učiteljice v dopoldanskem in ena v popoldanskem času. Imamo pa 35 učencev, od katerih A glej ga, zlomka, vse zaman, ponovno se prikaže v vsem svojem sijaju v sanjah in tam sem končno jaz prvi gospodar njenega srca … Vsi smo lahko junaki, dokler smo v globokem spanju, a ko se oglasi jutranja radijska kukavica, je vsega konec – dobrodošel človek v realnosti novega jutra, z novicami včerajšnjega dne! In tako iz dneva v dan, iz leta v leto, dokler lahko še gre, do konca naše četrte dimenzije, ki jo imenujemo čas. Pa naj bo ta za nekoga pretekli, za drugega sedanji, za tretjega prihodnji in za mladega fanta pri štiridesetih, skrajni čas. zgodovina. Saj poznate tisto staro ljudsko: »Samemu ni dobro biti.« Vendar je vsak sebe vreden, vsakdo v našem vesolju enkraten in neponovljiv in vsakemu je odmerjena kratka epizoda glavne vloge v nizu dogodkov, ki jih oblikuje Tudi Ribnica živi svoje življenje. V vsem tem vrvežu, ki se nam dogaja, težko najdemo miren kotiček za počitek in razmislek, kako naprej. V katero smer naj zaplujemo, ali je kapitan na ladji - kajti valovi so visoki – smola za ladjo, ki je bila narejena v ponedeljek, ko je bila volja do dela še v nedeljski hitrosti. Ni več rešilnih jopičev, zato nam ostane samo še upanje, ki pa tako in tako umre zadnje. Ampak Ribničan je vedno našel zlato ribico, ki mu je pokazala pravo pot in iz hvaležnosti ji je so štirje prvošolčki. Nova pridobitev bo za učence pomenila predvsem varen dostop v šolo, saj sta bila prejšnja ograja in zid resnično dotrajana,« je ob koncu programa povedala vodja POŠ. Na odprtju je z jedrnatim sporočilom »vesel sem, da se stvari premikajo in uresničujejo« sodeloval tudi invalid na vozičku, Slavko Ivančič iz Ribnice, član društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki je, kot pravi župan, ribniški občini odprl oči glede omejenih dostopov za invalide, mamice z vozički itd. Besedilo in fotografije ZDENKA MIHELIČ Kako je pravzaprav živeti s temi neskončno lepimi, neskončno pametnimi osebami, ki imajo edini vedno prav? Posebej še, če vso svojo lepoto in pamet usmerjajo le v zadovoljevanje svoje in izključno svoje samozadostnosti, kajti celotni svet naj bi bil narejen le za to, da jih občuduje. Naše vsakdanje življenje pa je popolnoma drugačno od reklam. Borba za vsakdanji kruh, dajanje dobrih vzgledov otrokom, da se bodo znali spopadati z življenjem in nekoč trdno stati na svojih nogah in znali reševati na tisoče problemov današnjega časa. Zvesto srce in delavno ročico je priporočal že naš veliki pesnik dr. France Prešeren. In prav je imel. Le tako ne bomo potrebovali gospodarjev srca in vsiljivih podob s televizije ali ulice, ki so nezdružljive z resničnim življenjem. September zopet prinaša vsakdanji ritem službe in šole. Tkale se bodo nove vezi, nova prijateljstva in utrjevali stari odnosi. Jesen je tudi čas, ko lahko vidimo, kaj je zraslo iz naših posevkov. Če smo sejali plevel, ne more zrasti pšenica, zato moramo dobro premisliti, kako bomo zastavili našo prihodnost. Vse dobro vam želim in NARIŠITE SI NOV DAN! Župan JOŽE LEVSTEK JAVNI ZAVOD ROKODELSKI CENTER RIBNICA Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica organizira PLETARSKO IN LONČARSKO ŠOLO Trajanje NOVEMBER 2011 do MAJ 2012. Prijave potekajo do novembra 2011. NOV VHOD BO OLAJŠAL POT INVALIDOM Prijave potekajo na: 01/ 836 11 04, info@rokodelskicenter-ribnica.si. 5 IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Izpod županovega peresa namenil častno mesto v svojem grbu in imenu. Res smo lahko hvaležni vsem tistim, ki nam pomagajo, še posebej takrat, ko nam zmanjka energije in potrebujemo le dodatni zagon, da smo zopet na pravem tiru. Kdo je resnično gospodar naših src, duše in teles? Kako gledamo na sočloveka – kot na dušo, srce ali telo? Misel, beseda, dejanje? Pogled seveda najprej pritegne telo. S televizije, plakatov in reklam se nam na ogled postavlja neskončna vrsta teles. Obliko in vrsto telesa danes narekuje moda, ki včasih diktira že kar način življenja. K temu doda svoje tudi industrija, ki želi vse več prodajati in nam zato dopoveduje, kako moramo živeti. In človek je že tako narejen, da mora vzorec – način obnašanja ponoviti le dvakrat ali trikrat, da ga obvlada, ponotranji. V SREDIŠČU Likovno delo daje širino vsaki družini V Galeriji Miklova hiša so pripravili tretjo in zadnjo razstavo iz triletnega cikla. Odprtje razstave z naslovom Iz zasebne likovne zbirke je bilo tik pred Ribniškim semnjem 1. septembra. Razstave tega cikla so vedno v času Ribniškega semnja, da se umetniška dela predstavijo številnim Ribničanom, ki živijo drugod, poleg tega pa je v tem času v Ribnici in posledično v galeriji največ obiskovalcev. Razstavljenih je 55 likovnih del iz 15 likovnih zbirk, torej ta dela domujejo pri petnajstih imetnikih. Dela prihajajo iz celotnega prejšnjega stoletja. Nabralo se je sicer več del, a osnovno merilo je bila kvaliteta. »Naš namen ni bil, da dobimo nek prečiščen material, kajti razstava je družbeno pomembna.« O razstavi in pomenu mi je več povedal vodja Galerije Miklova hiša Stane Kljun: »Ta razstava je tretja in zadnja v ciklu razstav, ki se bodo ponavljale vsake tri leta, in želijo predstavljati likovno področje naše širše regije. Prav iz tega cikla je bila razstava Profete Domestici, kjer so se predstavili umetniki, ki delujejo na tem območju. Na drugi razstavi Ex partrioti so se predstavili umetniki, ki izhajajo iz našega okolja, a ustvarjajo drugod. Tretja razstav pa predstavlja dela iz zasebnih zbirk in imetnike likovnih del tega okolja.« V našem prostoru kar nekaj družin hrani umetniška, likovna dela. Kakšen je namen te razstave? »Namen te razstave je povzdigniti zbiralce, jim dati težo. Da dobijo priznanje, da je dobro, kar počnejo. Naj za primer navedem Francija Gregoriča, ki bi si ob maturi lahko za zajeten kupček ponujenega denarja od staršev lahko zaželel in kupil fičota, pa je hotel raje likovno delo. 20 let je na primer delo pri njem viselo, ne da vi vedel, ali je delo sploh kaj vredno. Drugi namen je: s temi razstavami in raziskavami dobi Galerija informacijo o delih, ki so na tem območju. In to je zelo pomembno. Kajti če poznamo likovno dediščino, lahko pripravimo tudi kakšno posebno razstavo o osebnosti itd. Informacija, ki jo s temi razstavami dobimo, je izjemno dragocena. O tretjem namenu pa bi lahko rekli: s tem, ko zbiralcem oz. 6 imetnikom dajemo mesto v prostoru, ustvarjalce, imajo čisto drugačen in širši vzpodbujamo likovno publiko k nakupu odnos do stvari, ljudi in življenja. Pri tej likovnih del, bogatimo fond likovnih del in akciji se je odkrilo, da bi bilo zelo idealno, hkrati pomagamo likovnim ustvarjalcem, če bi v tej družbi veljalo pravilo, da vsaka da lažje preživijo.« generacija investira v svojem življenju v Gotovo so te razstave pomembne tudi vsaj eno kvalitetno likovno delo. S tem bi po predstavitvi likovne ‘pismenosti’ naše zelo oplemenitili svoje življenje in življenje Doline in širše regije. drugih. Pri zbiranju gradiva sem spoznal, »Ja, te tri razstave so praktično osnova za kako zelo močan vpliv imajo dela na posapredstavitev likovnosti naše širše regije, ki mezne družine, na posamezne ljudi. To je sega od Kolpe do Barja in od Cerknice do dokaj zanimiva ugotovitev akcije.« Dobrepolja. Ta razstava sicer še ne predstavlja celovitega pregleda, kaj obstaja na Razstavljavci so se izognili zbirki Riko ter tem območju. Po kakšnih petih takih raz- delom umetnikov Centa in Jarma, saj so stavah pa bo že moč dobiti bolj jasno sliko že imeli samostojne razstave. Vavpotiča pa in jo analitično predstaviti.« niso vključili, ker 55 likovnih del petpripravljajo njenajstih imetnikov prigovo samostojno haja iz Kočevja, Ribnice, razstavo. V Galeriji Sodražice, Velikih Lašč in pripravljajo tudi Cerknice, med njimi so razstavo likovnih imetniki tudi udeleženci del Janka Trošta. likovne šole LICE. Na odprtju razIzpostavljati se ne želijo stave se je izkazaradi prekupčevalcev zalo, kako zelo likovnih del; kljub temu, zadovoljni so da morda njihovo delo ni bili zbiralci, ki so kakšnih velikih vrednosti. dobili možnost Imetnike del ste povabipredstavitve del, li preko Rešeta. Ali je bilo ki so do sedaj kaj odziva? večinoma visela v »Ne, preko poziva v Rešetu VODJA GALERIJE STANE KLJUN njihovih domovih. se ni nihče javil. Vse lastnike, Z raziskovanjem družine smo dobili preko osebnih kontak- del iz zasebnih zbirk bo Galerija nadaljevala tov, prijateljstev, poizvedovanj.« tudi v prihodnje, seveda v ciklu treh let. Ali ste pri pripravi te razstave in sodelovanju z imetniki likovnih del ugotovili Razstava bo odprta do 2. oktobra 2011. kakšno zanimivost? »Lahko rečem, da smo videli, kako likovna ZDENKA MIHELIČ dela povežejo družine. Kako take družine Foto Alenka Pahulje drugače in bolj spoštujejo likovna dela in Ribniški muzej je v sodelovanju z znanim zgodovinarjem dr. Borisom Golcem pripravil zanimivo predavanje o Primožu Trubarju, ki je imelo za poseben dodatek njegove stike z Ribnico. Dr. Boris Golec je zgodovinar, zaposlen na ZRC SAZU kot znanstveni svetnik in na Filozofski fakulteti, kjer predava predmeta Arhivistika 3 in Arhivistika 4. Objavil je okoli 80 prispevkov, v zadnjem času pa se dejavneje ukvarja z Trubarjem in Valvasorjem. Predavanje, ki ga je predstavil 8. septembra v dvorani Rokodelskega centra, je zametke dobilo že leta 2008, ki je bilo razglašeno za Trubarjevo leto, dodatek pa je nastal pred kratkim. V urbarjih turjaškega gospostva, ki segajo v leto 1464 in omogočajo pregled zgodovine tega področja vse do zemljiške odveze 1848, je namreč moč slediti vsem lastnikom in zakupnikom vse treh mlinov na Rašici. Žal je bila večina urbarjev do nedavnega nedostopna, saj so bili že pred prvo svetovno vojno odneseni na Dunaj, nekateri so zgoreli ob požaru na turjaškem gradu leta 1943. Le nekatere od urbarjev so uspeli rešiti in so sedaj v Biblioteki SAZU ali v Arhivu Republike Slovenije. Nekatere od dunajskih urbarjev je pred prvo svetovno vojno pregledal zgodovinar Anton Kaspret, vendar je o njih napravil le zapiske; pozneje jih je uporabil literarni zgodovinar France Kidrič, ki je po Kaspretovi smrti objavil študijo o Primožu Trubarju. Že sam je opozoril, da njegov vir niso urbarji, pač pa zapiski pokojnega Kaspreta, kljub temu pa je študija postala glavni vir za Trubarjevo poreklo. Zaradi političnih razlogov Auerspergi vse do 80-tih let 20. stol. niso dovolili sloven- torej Temkov mlin. Primož je priimek zamenjal v času šolanja, saj je bil z nekoliko nenavadnim priimkom Trubar (Trobar, kakor so to izgovarjali na poročju Rašice) mnogo lažje prepoznaven, ko s povsem navadnim Malnar. Novosti je dr. Golec predstavil tudi glede skim raziskovalcem vpogleda v svoje arhive, Trubarjevih žen, ki so bile, kot kaže razistako da je šele v zadnjem času nastalo nekaj kava, tri, od katerih sta dve umrli mladi, tretja kakovostnih študij s prvovrstnim gradivom, pa ga je precej preživela. Predstavil je tudi če omenimo samo knjigo dr. Mihe Preinfalka popravke glede imen, saj so dosedanji raziskovalci Trubarjevega življenja pomešali ime Auerspergi. Za namen Trubarjevega leta je dr. Golec prve in priimek druge žene, tako da je bil po sistematično pregledal urbarje leta 2008, ob starejših mnenjih poročen dvakrat, sedaj pa katerem je odkril kar nekaj novosti. Na Rašici je jasno, da je bil poročen trikrat. so bili nekdaj trije mlini, Temkov, kjer je sedaj V zadnjem delu predavanja pa je predstavil Trubarjeva domačija, Šklopov mlin, od koder Trubarjeve stike z Ribnico. Prve, o katerih smemo le domnevati, da je morda Ribnico Trubar dejansko izvira, in še eden. Oče Primoža Trubarja se je pisal Mull(n)er, obiskal z očetom na kakšen semanji dan ali torej Malnar, in je izviral iz Šklopovega mlina ko je potoval proti Reki, kjer se je deloma pod Kukmako, približno 400 metrov od šolal. Dva obiska Ribnice pa sta gotova. Prvi sedanje Trubarjeve domačije, Trubar ali Trobar je bil leta 1562, ko je na gradu na Bregu pa se je pisala mati Primoža Trubarja. Da je to imel mašo zadušnico na trideseti dan smrti pravi priimek, na pa samo opis poklica, kot je gospe Lambergerjeve. Tedaj bi moral imeti mašo v ribniški cerkvi, pogost pojav vse do vendar ker je bil protJožefa II. dobrih tristo estant, ribniški župnik let pozneje, kažeta pa katolik, mu ta že brata Primoža tega ni dovolil. Drugi Trubarja, od katerih obisk v Ribnici, ki je bil je eden prevzel mlin, hkrati zadnji Trubarjev in bi njegov priimek obisk na Kranjskem, lahko bil v vsakem pa je bil leta 1567, primeru Malnar, drugi ko je v Ribnico prišel pa je bil kovač, pa je z namenom, da bi se kljub vsemu nosil prio možnosti prevoda imek Malnar. Torej je Svetega pisma posjasno, da bi se Primož vetoval z islamskim moral pisati Malnar, ZGODOVINAR DR. BORIS GOLEC duhovnikom, ki je bil kot njegova brata. Da zaprt na ribniškem se je Trubarjeva mati Jera pred poroko pisala Trobar, pa izvemo gradu. Ko je potoval iz Ribnice v Ljubljano in v urbarju iz leta 1499, kjer je Primožev oče, nato naprej proti Nemčiji, pa je najbrž zadnjič Mihelj, omenjen kot svak Lenarta Trobarja. videl rodni dom in slišal domačo govorico. Prva omemba priimka Trobar pa je povezana PRIMOŽ TANKO, foto Marko Burger s tem mlinom, ki je sedaj Trubarjeva domačija, Spomin (ali nekaj podobnega) V Ribnici v poletnem času vsako leto poteka razstava, ki predstavlja dosežke mlajše generacije ustvarjalcev, ki šele končajo svoje izobraževanje in se podajajo na pot ustvarjanja. Razstava nadomešča vpeljano razstavo M2, na kateri so se predstavljali študentje magistrskega programa na ALUO, sedaj pa je zaradi spremenjenega sistema študija (bolonjska reforma) ta razstava izpadla. Tako sta kuratorja razstave Petja Grafenauer in Miha Colner imela nekoliko težje delo. Za izbor je bil izveden natečaj, ki je iskal dela, povezana s slikarstvom in slikarsko prakso med študenti, ki so zaključili svoje izobraževanje. Prijavilo se je 22 avtorjev, od katerih jih tukaj razstavlja natanko polovica. Pri tem je zanimivo, da razpisu bolj sledijo dela avtorjev, ki izvirajo iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, s slikarskimi praksami pa so povezana dela študentov drugih smeri, predvsem Instituta A.V.A., Šole za risanje in slikanje in Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici. Na razstavi se predstavljajo sami mladi avtorji z letnico rojstva med 1982 in 1989. To so: Suzana Barborič, Tjaša Čuš, Maša Gala, Petra Petančič, Adrijan Praznik, Lucijan Prelog, Nina Pufič, Tjaša Rener, Pila Rusjan, Gregor Smukovič in Petra Vučko. Poleg razstave je izšel tudi priložnostni katalog, ki poleg strokovnega uvoda še na kratko predstavila avtorje. Posebna dodana vrednost pa je pogovor z Dubo Sambolec, ki je zadnji dve desetletji preživela kot predavateljica na področju umetniškega izražanja mnogih fakultet po svetu. Katalog sta sofinancirala Občina Ribnica in Ministrstvo za kulturo. Odprtja razstave se je udeležilo precejšnje število obiskovalcev, žal pa ni bilo prisotnih predstavnikov financerjev razen redkih predstavnikov občinskega sveta. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO 7 PO DOLINI Nova odkritja o Primožu Trubarju in njegovih stikih z Ribnico PO DOLINI Z besedo in pesmijo med generacije Medgeneracijsko društvo izdalo ročno izdelano pesmarico “Če so vse tri generacije med seboj tesno povezane, je mladost varno-lepa, so srednja leta starost mirno pa –rodovitna, spokojno-boga- ta.“ Skrb za dobre odnose in solidarnost med vsemi tremi generacijami in za njihovo povezovanje v smiselno celoto je eno izmed temeljnih ciljev Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Ribnica, ki je bilo ustanovljeno junija 2007. Povezuje 40 prostovoljcev, od tega 21 družabnikov in 19 voditeljev 10 medgeneracijskih skupin. Prostovoljci posvetijo po eno uro tedensko – to pomeni dobrega pol odstotka časa – druženju s starejšimi iz svoje okolice. Pevsko - pogovorna skupina Večerni zvon, ki združuje starejše pevke in pevce, se sestaja enkrat tedensko v spodnji učilnici ribniškega župnišča od januarja 2008. POVABILO NA PREDSTAVITEV KNJIGE Ljubezen do pesmi in medgeneracijska povezanost sta omogočili izdajo po knjigoveških postopkih ročno izdelane pesmarice Zabučale gore, ki bo javno predstavljena v četrtek, 27. oktobra letos ob 18. uri v ribniškem Rokodelskem centru v okviru prireditve Z besedo in pesmijo med generacije. Pesmarico je izdalo Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ribnica, pevsko-pogovorna skupina Večerni zvon. Njihova srečanja so navadno tematsko obarvana v skladu z letnimi časi, posebnimi dogodki, prazniki ter z obdobji cerkvenega leta. S pogovorno temo uskladimo tudi pesmi. Te poiščemo v raznih ljudskih pesmaricah, najpogosteje pa vzamemo v roke delo dr. Zmage Kumer Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini. V dobrih treh letih IZDELAVA PLATNICE Kronika občinske uprave september 2011. Končale so se počitnice, šolarji in dijaki ste že pričeli z obiskom šolskih klopi, študente čaka začetek v kratkem. Zaposleni smo se vrnili z dopustov. Končalo se je letošnje dolgo, vroče poletje. Ribniški semenj je tako, kot je že v navadi, vse stvari postavil na svoje mesto. Vroči september je zaznamoval tudi delo v občinski upravi. Ključne aktivnosti so bile: - Spodbujali smo soglasodajalce, da podajo soglasja na ribniški Občinski prostorski načrt. Roki se počasi iztekajo in zgledi kažejo, da bo OPN v obravnavi na občinskem svetu še v letošnjem letu. - Izvajalec za izgradnjo poti na komasaci- 8 druženja smo tako zajeli številne običaje, kot so koledovanje, izdelovanje butar, prehrana v postnem času, se pogovarjali o voščilnicah, pismih, ki so si jih nekoč pisali, pregledali kmečka in gospodinjska opravila, kot sta čiščenje hiše pred prazniki in mletev, posebne življenjske dogodke kot na primer odhod fantov v vojsko, ples po končanem postu, poroke, otroške igre in molitvice, spoznavali pomembnejše svetnike, praznovanja velike noči, božiča, obhajanja šmarničnih pobožnosti in drugih praznikov, se dotaknili pomena domovine in izseljenstva. Skupaj smo se veselili osebnih praznikov, miklavževali, se podali na krajše in daljše izlete ter počeli še marsikaj. Željo po prepevanju smo uresničevali na vsakem srečanju, vendar smo kmalu ugotovili, da je včasih lepo, če znamo zapeti tudi jskem področju Dolenja vas je izbran in dela so v polnem teku. - Na podlagi odobrenih sredstev sofinanciranja Agencije za kmetijske trge sta bila objavljena razpisa za komasacijso v Bukovici in Sajevcu. Za obe področji je izvajalec že izbran. Izvajalec je skupaj s komasacijskima odboroma že pričel s samoizvedbo obeh komasacij. - Izbran je izvajalec za projekt Šolsko športno igrišče pri ŠC Ribnica, dela bodo končana v jesenskem času. - Narejena je nova grafična podoba ribniškega grba in zastave, ki bo v kratkem tudi javno predstavljena. Tako bodo simboli ribniške občine končno izdelani v več kot le prvi dve kitici kake pesmi. Iz tega razloga smo voditeljice za vsako srečanje pripravile liste z natisnjenimi besedili. Po kakšnem letu je bil kup tega materiala že tako visok, da smo se začele šaliti, da je iz tega nastala kar debela pesmarica. A šala je prešla v resno razmišljanje, da bi material ponovno uporabile, reciklirale. Člani skupine Večerni zvon so vsakič imeli tudi kakšen komentar na zapisano pesem, češ »mi jo pojemo pa malo drugače«. Pesmarica, ki jo predstavljamo, je tako plod zbiranja slovenskih ljudskih pesmi, ki jih najdemo po mnogih pesmaricah z ljudskimi pesmimi, vendar zapisane v interpretaciji pevcev iz Ribniške doline. Zbrane pesmi so razdeljene v dva dela. skladu s heraldičnimi predpisi in v skladu z evropskimi smernicami. - Izvedena je bila seja občinskega sveta, na kateri so občinski svetniki obravnavali novi Statut Občine Ribnica, Poslovnik občinskega sveta, podali soglasje h kandidatu za direktorja Miklove hiše in imenovali člane v svete treh javnih zavodov. - Izbor izvajalca za postavitev novega ribniškega vrtca se je ustavil, ker je bila ponujena cena previsoka za predviden način financiranja, ko nam država za to ni namenila niti evra. V jesenskem času bomo projekt ponovno pregledali in objavili nov razpis za izvajalca gradnje vrtca. - Izdelane so analize in projekcije občinskega proračuna za leto 2011, v pripravi je prvi rebalans proračuna v letošnjem letu. četrtem razredu osnovne šole. Zapela nam jo je na enem od prvih srečanj, ko smo se spoznavali preko svoje najljubše pesmi. To nas je vse močno pritegnilo, zato smo se trudile poiskati izvirno obliko pesmi. Izkazalo se je, da gre verjetno za pesem Kaj ne bila bi vesela. Večkrat se najde dvoje ali tudi več besedil na isto melodijo. Največ različic smo našle pri pesmi Škrjanček poje, žvrgoli, več besedil pa imajo tudi Dekle na vrtecu rož’ce sadi ter Dekle je po vodo šla. Ideja o vsebini je tako med nami zorela kar kakšni dve leti, v letu 2010 pa smo se naključno srečali tudi z obliko te izdaje. Knjigoveške delavnice, ki jih vodi gospa Metka Starič iz Parnasa, zavoda za kulturo in turizem Velike Lašče, so nas spodbudile k razmišljanju, da bi našo pesmarico tudi izdelali sami. Sledilo je spoznavanje in učenje knjigoveških postopkov, ki obsegajo pripravo materialov, šivanje knjižnega bloka in izdelavo platnic. V okviru izobraževanja smo v oktobru 2010 obiskali tudi Trubarjevo domačijo, kjer so nam predstavili knjigoveške postopke, kakršne so uporabljali v 16. stoletju. V času izdelave prvih, med januarjem in marcem 2011, smo srečanja skupine preselili v Rokodelski center Ribnica, ki nam je nudil primerno vzdušje za urjenje v spretnosti knjigoveštva. V tem obdobju je vsak član skupine izdelal svojo pesmarico, ki je že kmalu prešla v aktivno uporabo. Izdelavo preostalih pesmaric pa smo z nekaterimi člani iz skupine Večerni zvon in s pomočjo drugih sodelavcev zaključili v poletnih mesecih. Ob delu smo ohranjali tisto, kar nas že ves čas povezuje – pesem. Pesem naj preganja slabe misli in ohranja spomin na lepa doživetja. Pesmarica Zabučale gore je temu spomenik. ANJA STARIČ, MARIJANA KOROŠEC, KLARA DEBELJAK, urednice pesmarice SKUPINA VEČERNI ZVON Z IZDELANIMI PESMARICAMI V Foto Klara Debeljak ROKAH Vabilo V letu praznovanja 370-letnice Nove Štifte vabim na predstavitev tretje pesniške zbirke z naslovom: Srce srcu govori. Prisrčno vabljeni na literarni večer, da se pridružite psalmu zahvale in govorici srca v petek, 7. okotobra 2011, ob 19. uri, pri Novi Štifti. Stanka Mihelič Brinova gora ni daleč do Tvojih nebes. Tvoje milo srce vabi nas k sebi, da bi ob Tebi, Kralju neba, prepevali slavo; za božjo modrost, večno zahvalo. (Iz pesmi: Blagoslavljaj naša srca, Mati Marija) Z lutko je svet drugačen V Vrtcu Ribnica se bomo v letošnjem šolskem posvetili lutkam. Prav zato bi radi obogatili in osvežili našo zbirko lutk. Ker je leto 2011 leto prostovoljstva, tokrat vabimo vse odrasle, da se nam pridružite in z nami ustvarite nove lutke, ki bodo kasneje zaživele tudi v lutkovni predstavi. Pridružite se nam v četrtek, 20. oktobra ob 17. uri, v skupnem prostoru vrtca Ribnica (ORANŽNI VHOD). Zaradi lažje organizacije se, prosim, prijavite na elektronski naslov eva.vrtec@gmail.com. Pohitite, število mest je omejeno. Vabljeni! - V sodelovanju z Vrtcem in osnovno šolo smo odprli dva nova oddelka vrtca v preurejenih prostorih v osnovni šoli. - Oddali smo tri projekte za financiranje občinskih investicij v letu 2011: dokončanje ceste Škrajnek-Bukovec, Komunalno opremljanje gradbene cone v Grčaricah in delno sofinanciranje izgradnje čistilne naprave v Ribnici. Letošnjo jesen so že zaznamovali tudi interventni ukrepi za javno upravo. Vse kaže, da nas čakajo tudi predčasne volitve. Zaradi razmer v državi je oteženo tudi delo v občinski upravi, saj ni ustreznih informaciji na področjih investicij, planiranja in ostalih. Kljub temu bomo že v začetku oktobra začeli pripravljati proračun za leto 2012. Župan JOŽE LEVSTEK s sodelavci Foto Marko Modrej ODPRTJE NOVIH UČILNIC VRTCA V OSNOVNI ŠOLI 9 PO DOLINI Prvi, Kdor poje, slabo ne misli, zajema posvetne ljudske pesmi, ki so razvrščene po abecednem redu. Drugi del, Kdor poje, dvakrat moli, pa zajema cerkvene pesmi, saj smo člani pevsko sodelovali tudi pri svetih mašah ali pri drugih pobožnostih, kot sta križev pot in rožni venec. Pri urejanju pesmi smo se soočile z različnimi izzivi, pri katerih smo si pomagale s posveti na srečanjih skupine in z lastnim strokovnim znanjem. Pogosto se na isto melodijo pojejo različna besedila. Nekatera so nastala za šolsko rabo v času otroštva starejših članov Večernega zvona. Ustvarjanje besedil, primernih za šolsko mladino, ki so si izposodila melodije ljudskih pesmi, je pomenilo začetke zvrsti otroške pesmi. Tako se je naša članica Jožefa Pucelj spominjala odlomka pesmi Ko so tkali naše trate, ki se jo je naučila v KULTURNE DROBTINICE (NE) KULTURA ODKRIT JE NOV TALENT Ribniški pihalni orkester ( RPO) je šele dobro pričel novo delovno sezono, pa so za godbeniki že trije nastopi in priprava koncerta gostujočemu orkestru iz Kočevja, ustanovljena pa je tudi veteranska sekcija RPO, imenovana Z Godba Ribnica. S tem dogodkom je Kulturno - umetniško društvo RPO pridobilo nove člane in tako se je na seznamu članstva prvič pojavila vodilna številka štiri. Za seboj smo pustili promenadni nastop pri Francetovi jami, udeležili smo se povorke na Ribniškem sejmu in otvoritve sejma ter promenadni nastop z gosti na letnem vrtu pri Cenetu. Gostje so bili ribniške mažorete iz DMPR in harmonikar Nik Janeš, ki so tako še dodatno popestrili promenadni nastop RPO. Z veseljem smo pripravili omenjeni kulturni dogodek, saj je bilo pred tem po njem kar veliko povpraševanja in dobrih želja. Pa vendarle je bil ta dogodek v moji 36 - letni godbeni zgodovini unikaten, saj se je prvič zgodilo, da so z javnih, občinskih panojev izginili plakati, prizaneseno pa jim ni bilo niti na zasebni lasti, na dvorišču Letnega vrta pri Cenetu. Vandalsko obnašanje z uničenjem tuje lastnine (mimogrede, plakati so bili last RPO) naj bi povzročil nekdo od nekulturnih sosedov, ki ga motijo kulturne prireditve RPO, še posebej omenjena, saj naj bi se na njej zbirali prostovoljni prispevki za nakup novih uniform. Sam se kot predsednik že vse leto trudim, da bi opremili RPO z novimi uniformami, pri vsem tem pa gospodarski položaj ni najbolj rožnat, zato smo v orkestru veseli vsake donacije. Po mnenju povzročitelja škode bi morali dobiti za izvedbo dnevne prireditve, ki je trajala od 18. do 19. ure, njegovo soglasje, česar pa seveda nismo storili, saj je kaj takega orkestrom po Sloveniji povsem nepoznano. Kaj pa prvomajska budnica s tisoči poslušalcev ... tisoče soglasij? Pravzaprav je tudi vprašljivo, čeprav nam je jasno, kakšno ‘šelesteče soglasje’ je sploh imel v mislih. Prireditev je bila pravočasno uradno prijavljena na občini (obvestilo lokalni skupnosti), prav tako na policijski postaji v Ribnici (prijava javne prireditve), plakati pa so bili opremljeni z žigom občine. Pa vendarle se je s pričetkom prireditve pojavil za nami tudi nepovabljeni tretji gost na enkratnem instrumentu- ročni kosilnici, z nitko uglašeno v za nas glasbenike nepoznanem duru. Po pogledu čez ograjo dvorišča smo opazili do tega trenutka zelo priznanega in velecenjenega umetnika, kulturnika Packa, ki je ob našem igranju pod neuko taktirko zasanjane dirigentke mučil svoj instrument med igranjem Ribniškega pihalnega orkestra skoraj do nezavesti. Glasbeniki mu pri vsem tem najbolj zamerimo, da ni upošteval nobene dinamike in je bilo njegovo igranje za nas res ena sama glasbena packarija z eno samo možnostjo. Forte fortissimo, četudi do pregretja šibkega motorčka v praznem teku. Kdo bi vedel, kaj vse je temu krivo? Glede na naše dosedanje izkušnje v orkestru smo ugotavljali vzrok in prišli do zaključka, da gre verjetno za pomanjkanje glasbene, predvsem pa splošne izobrazbe, posluh ali pa morda, kdo ve, kakšna in kolikšna prizadetost. Kot zadnja možnost se je izkazala napaka pri dirigiranju, vendar se o tem raje ne govori, ker so dirigenti „bog i batina“ oz. alfa in omega tako v orkestru kot pri solistih. To pa je seveda kot tabu tema, ki jo bosta morala solist in dirigentska taktirka razčistiti na štiri oči, da se blamaža nikoli več ne ponovi. Vsekakor je bil nastop v moji že prej omenjeni godbeni zgodovini res najbolj uspešen, saj se je na površje prikazal doslej nepoznan umetnik, ki so ga spoznali obiskovalci prireditve in za katerega bo prav gotovo segel Novice iz Knjižnice Miklova hiša Brezplačno do podatkovnih zbirk za člane knjižnice Z začetkom novega študijskega leta se tokrat v novicah izjemoma ne bomo posvečali knjigam, temveč zakladnicam znanja, do katerih dostopamo preko interneta. Na naši spletni strani www. knjiznica-ribnica.si med povezavami – elektronski viri - namreč najdete kar nekaj povezav do svetovnih baz podatkov, ki jih lahko kot člani naše knjižnice brezplačno in v celoti uporabljate Te bodo prišle še posebno prav študentom pri izdelavi seminarskih in diplomskih del, saj zajemajo članke uglednih svetovnih občil. Vse, kar potrebujete za dostop, je vaša članska številka ter osebno geslo, ki si ga določite v naši knjižnici. To geslo je enako tistemu, ki ga sicer uporabljate za rezervacije in podaljševanje svojega gradiva v naši knjižnici prek COBISS-a, in ga torej mnogi že imate. Do teh zbirk lahko brezplačno dostopajo tudi člani nekaterih drugih knjižnic na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. EBSCO host EBSCO host je obširna enciklopedična multidisciplinarna zbirka podatkov. Vsebuje strokovne članke iz dvanajstih internetnih podatkovnih baz; 10 te vključujejo področja zdravstva, trženja, ekologije, izobraževanja, knjižničarstva, kmetijstva ter časopisov iz vsega sveta. Vse te informacije so na voljo v obliki člankov, monografij, poročil, e-knjig uglednih avtorjev v različnih svetovnih jezikih. Iskalnik je skoraj v celoti preveden v slovenščino, poleg osnovnega in naprednega pa ponuja še inovativno grafično iskanje. Oxford Reference Online Premium Collection Oxford Reference Online Premium Collection je strokovna referenčna internetna zbirka, namenjena poglobljenemu spoznavanju in definiranju pojmov iz najrazličnejših vsebinskih področij. Vsebuje zbirko slovarjev angleškega jezika, dvojezičnih slovarjev, zemljevidov, enciklopedij in slovarjev posameznih panog. Te obsegajo širok spekter dejavnosti od umetnosti, zgodovine, literature, računalništva, mitologije, medicine itn. Oxford Art Online / Grove Art Online Oxford Art Online je trenutno najobširnejša internetna enciklopedična zbirka umetniških del; med drugim vsebuje več kot štirideset tisoč povezav do slik umetniških del, poleg tega pa še obilico člankov iz slikarstva, kiparstva, arhitekture, iščete pa lahko med biografijami, deli, smermi ipd. Zaradi partnerske povezanosti z najuglednejšimi svetovnimi kulturno - umetniškimi ustanovami portal zaobjema veliko slik iz muzejev po celem svetu, od Picassa do Warhola. Oxford Music Online / Grove Music Online Oxford Music Online je široka enciklopedična podatkovna zbirka s področja glasbe, ki zajema iskanje po biografijah, bibliografijah, člankih in glasbenih obdobjih. Kar nekaj člankov vsebuje tudi povezave do zvočne ponazoritve določenih slogov in melodij. Trenutno je ena največjih tovrstnih zbirk, zajema pa vse od Bacha do popularne glasbe, rocka in jazza. Vse tri Oxfordove zbirke imajo brskalnike v angleškem jeziku. V tokratnem članku smo pozornost posvetili tujim podatkovnim bazam; o slovenskih, ki jih tudi najdete na naših spletnih straneh, pa bo več govora v eni prihodnjih številk. NASTJA HAFNAR, Knjižnica Miklova hiša Verjemite, tudi v orkestru imamo svoje veselje, da se družimo in smo prijatelji, da zaigramo, da vzgajamo, da naredimo nekaj pozitivnega za našo skupnost, da vsi konec koncev, tako mi ‘glasbeniki’ kot poslušalci, uživamo v glasbi in sožitju. Če utihnemo, ne bo svet nič lepši in nič boljši. Nasprotno. V slušnem območju bo postal mračen, temen in tesnoben, poln praznine, strahu in nezadovoljstva. Tega pa nočemo, mar ne? Zato se uprimo takšnim zahtevam! STANISLAV GREBENC , predsednik KUD Ribniški pihalni orkester Mladi uimo starejše raunalništva. Mladi prostovoljci bodo na brezplanih delavnicah po vsej Sloveniji uili starejše generacije uporabe raunalnika. Postanite del projekta, ki bo povezal generacije po vsej Sloveniji: PROSTOVOLJCI, spremenite se za nekaj ur v uitelje; STAREJŠI, spoznajte are moderne tehnologije! Starejši boste spoznali osnove funkcije raunalnika, pisanja dokumentov v programu Microsoft Office Word, nauili se boste iskanja informacij po spletu in uporabe brezplanih komunikacijskih orodij, predvsem elektronske pošte. Delavnice bodo potekale med 17. in 21. oktobrom 2011 v Knjižnici Miklova hiša na Škrabevem trgu 21 v Ribnici. Vpis poteka: • v Knjižnici Miklova hiša, • na spletni strani www.simbioza.eu, • RIBNICA V BELI KRAJINI Štiri leta je zdaj že med nami Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica in v tem kratkem času je uspelo narediti tri pomembne stvari, ki jim jih lahko vsi, ki sodelujemo z njimi, štejemo v posebno dobro. Oblikovala se je homogena skupina likovnikov iz raznih koncev Slovenije, ki jim meje predstavljajo izziv, ne oviro. Ta skupina redno gostuje na likovnih srečanjih, kolonijah in drugih prireditvah tudi izven Ribniške doline ter k nam vabi umetnike od drugod. In zanimivo, ta geografsko tako mešana druščina, zelo poudarja vrednost Ribnice in ji daje posebno mesto. Tako smo se skupaj z njimi 22. septembra odpravili v Belo krajino, natančneje v galerijo Lanterna v Črnomlju. Člani KUD Lanterna so bili nedavno na poletni koloniji v Gradu, sodelovanje med društvoma pa je živo že dlje časa. Branko in ZDOMAR METOD JAKLIČ OB UMETNIŠKI PODOBI Monika Žunič, KROŠNJARJA, AVTORJA BRANETA ŽUNIČA Milica Koštrun, Majda Janša, Francka Dejak, Marija Mestek, Ivan Geder, Željko Vertelj, Marija Klančar Bonca, Peter Polončič Ruparčič in Milan Vlašič so postavili raznoliko razstavo, kjer se z likom Ribničana prepletajo podobe naših dedov, Nove Štifte in naše pokrajine. Ta motivika pa ni edina. V vseh ostalih delih zaznavamo tipičen slog omenjenih likovnikov, ki smo ga lahko spremljali tudi preko njihovih samostojnih razstav in povsod najdemo razlog, da se ob razstavljenih delih zaustavljamo … Naše društvo je nadelo razstavi naslov Ribnica v Beli krajini, zato so na obisk v Črnomelj odšli tudi ribniški župan Jože Levstek, vodja JSKD Ribnica in Metod Jaklič. Jaklič je upodobil lik duhovitega zdomarja in tako izpopolnil kulturni RAZSTAVNI PROSTOR GALERIJE LANTERNA program ob odprtju, ki sta se ga udeležila tudi oba črnomeljska podžupana. Ob pregovorni belokranjski gostoljubnosti je ribniški humor zadel žebljico na glavico … Tekst in foto ALENKA PAHULJE na brezplani telefonski številki 080 47 47. 11 KULTURNE DROBTINICE „dober“ glas tudi v deveto vas. Odkrit je nov talent. Mi godbeniki mu kar malo zavidamo, saj nas je spravil v senco, med pozabo, in je bil ves aplavz na prireditvi verjetno namenjen samo njemu. No, pa saj tako ali drugače so solisti več ali manj zasanjani egoistični in samoljubi individualisti. Zanimivo je, kako včasih ljudje sami pri sebi potegnemo kakšne vzporednice z določenimi dogodki. Sem zadnjič videl možakarja, ki je vodil konjsko vprego na povodcu. „Pa kar pri glavi?“...“Ne gre drugače.. je kazen,“ je potarnal in s palcem in kazalcem nakazal štetje denarja. In glej ga zlomka, ni še minilo deset minut, ko zleti mimo mene belogriva silhueta..., menda na kolesu..., po vsej verjetnosti menda s pasjo vprego... kot v risanki. Malo po cesti, malo po pločniku, povsod, kjer je naše. Tudi čez travnike, njive … čez drn in strn. Hecno, ne , pa vse je ‘naše’, ko mi rabimo. Kakšna soglasja neki? Naj bežijo ljudje s pločnikov, ker brzina je vrlina. Ja, tudi čez moje parcele in gozd ... naj no ... ah... ‘Fsako tele ma svoje vesele’, pravi narečni rek. Pustimo že enkrat teleta na miru. Ne bi vedel, kaj govorijo o tem prometni predpisi, ker imamo za to v državi posebne institucije, prav zagotovo pa so pločniki namenjeni pešcem in ne vpreženim kolesarjem. Takšna vprega je lahko močno rizična na cesti, saj imajo živali tudi svoj nagon in ne le poslušnost, zato so v nevarnosti tako „vlečenec“ kot tudi vsi ostali udeleženci v prometu. Torej vsi ZA zakon: Vodenje pasje vprege na povodcu. Toliko samo v razmislek prometnim institucijam glede pozornosti na takšno vrsto prometnih udeležencev. KULTURNA DEDIŠČINA Oblačenje od 19. stol. do 2. sv. vojne PODOBA RIBNIŠKEGA ČLOVEKA simbolizira spreminjanje slovenske oblačilne podobe 8. september se je zdel kar nekako naš, ribniški. V kamniški Galeriji Veronika so imeli razstavo razstav zadnjih nekaj let, bila pa je posvečena spremembam oblačenja v obdobju od zadnjih desetletij 19. stoletja do druge svetovne vojne. To vam že daje slutiti, zakaj se nam je dan zdel ribniški? Pakiževa posvečata zadnjih nekaj let svojega zavzetega in sila natančnega dela. Bojan Knific, kulturni antropolog in vodilni poznavalec slovenske folklorne oblačilne dediščine, poudarja pomen dela Alenke Pakiž, ki sila natančno dela replike oblačil po predlogi starih skic ali fotografij in od svoje preciznosti ne odstopa. Prav zato nastaja verodostojna arhivska zbirka slovenske oblačilne dediščine, ki ji moramo tudi v Ribnici najti prostor, saj bi Pakiževa ribniški del rade volje predala nam v uporabo – kot zgodovinski spomin naših prednikov. PAKIŽEVA PRI PETJU LJUDSKE PESMI Vprašanje razvijanja Razstavo sta pripravila Alenka in Filip Pakiž, oblačenja v času je bila zakonski par, ki je Ribnici zapustil zbirko tudi sicer tema letošnjih oblačilnih navad na Ribniškem in ki je zdaj 41. dnevov narodnih noš povečini te primere uporabil kot vzore na in oblačilne dediščine, kjer kamniški razstavi, ki je bila na ogled do se drugi vikend v septem30. septembra. Največ oblačil so posodili bru na povorki zbralo kar folklorna skupina Lončki, podeželske žene 2400 udeležencev; žal ni in oglarji, saj jih je pomagala obleči prav bilo naših predstavnikov, ki Pakiževa. Sprehajali smo se med oblekami bi lepo zaokrožili razstavni Poljancev, Dolenjevaščanov in ribniških opus Pakiževe, a naj bi se tržanov, pregledovali fotografije naših zna- tam pojavili prihodnje leto menitih ali le posamezniku dragih družin … Nepregledna množica … udeležencev je obiskovalce Razumljivo je, da je kamniška razstava skušala opozoriti na pestrost slonela na ribniških primerih, ki jim oblačilne dediščine, te pa ni mogoče u s t r e z n o NOV POSNETEK ZA ARHIV dojeti, če ne jim je bila razstava prvenstveno namenupoštevamo spreminjanja jena, nekoliko več težav s sprejemanjem oblačenja kot glavnega dejstva, da je oblačilna moda vplivala tudi gibala vsakega razvoja, je na oblačenje ljudi v prejšnjih stoletjih. To se dejal Bojan Knific. je pod vplivi oblačilne mode nenehno spr»Spreminjanje oblačenja eminjalo, zato nikakor ni mogoče govoriti o in z njim povezanih »tipičnih oblekah« ljudi z določenega prosravnanj v času občutimo tora, kajti večino tistega, kar so ljudje npr. ljudje kot opazovalci in nosili leta 1800, niso več nosili leta 1850, potrošniki; opažamo, da še manj leta 1880. Na oblačenje ljudi so se spreminja oblačenje vplivali številni dejavniki, zato so podobe drugih, hkrati pa način o »tipični« podobi nekdanjega oblačenja oblačenja spreminjamo Gorenjcev, Štajercev, Ziljanov idr. – torej o sami. Prilagajamo se spre- »gorenjski«, »štajerski«, »ziljski« idr. »noši«, membam in četudi nismo če upoštevam meni neustrezno rabo PAKIŽEVI SO NAJLJUBŠE RUTE. DA, NAGLAVNE RUTE, KI SO JIH pristaši tesnega sledenja »noše«, ki jo nekateri želijo enačiti z obleko NEKDAJ ŽENSKE NOSILE OB VSAKRŠNIH PRILOŽNOSTIH IN NITI ENA novostim oblačilne mode, oz. oblačilnim videzom – le predstave, ki z NI BILA ENAKA DRUGI. NESKONČNA PALETA BARV IN VZORCEV, njene produkte ali derivate nekdanjim resničnim oblačenjem nimajo TKANJ IN BLAGA … PRAV RUTE SO DELALA NAJVEČ PREGLAVIC sčasoma prevzamemo in jih veliko skupnega. Oblačilno podobo ljudi TUDI RIBNIŠKIM PODEŽELSKIM ŽENAM, KO JIH JE PAKIŽEVA ZAČELA vzamemo kot nekaj dom- so namreč bolj kot prostor določali drugi OBLAČITI PO STAREM VZORU. PRI ENI JE SILIL VEN FRUFRU, PRI ala samoumevnega. In če dejavniki – med njimi tudi oblačilna moda, DRUGI POBARVAN KODER, SPET TRETJA RUTE NAJRAJE NE BI RADA ljudje danes brez resnejših razvijajoča se v posameznem času, ki je v DALA GOR, SE JE MALIH SITNOSTI SPOMINJALA PREDSEDNICA zadržkov priznavamo, da predelanih različicah nedvomno odločilno MARINKA VESEL, KI JE SKUPAJ Z VESELIMI RIB’NČANKAMI OBOGA- na naše sodobno oblačenje zaznamovala tudi oblačenje kmetov.« TILA VEČER. SKOZI PODOBNE FAZE SPREJEMANJA IN DOJEMANJA vpliva oblačilna moda, imajo NAŠE NOŠE GREDO TUDI FOKLORNIKI, NA KATERE SE JE PAKIŽEVA ljubitelji oblačilne dediščine, Razstavo zabeležila in fotografirala ALENKA OBRNILA Z VPRAŠANJEM NA ENEM OD STENSKIH PANOJEV:»V ljubiteljski proučevalci in PAHULJE PREMISLEK LJUBITELJEM ‘NARODNIH NOŠ’: V KATERI ČAS SODIJO izdelovalci pripadnostnih POBARVANI LASJE, FRFRU, ZAPESTNA URA, SALONARJI Z VISOKO in folklornih kostumov, ki TANKO PETO?« NA FOTOGRAFIJI DR. BOJAN KNIFIC. 12 V Rokodelskem centru smo se odločili, da letošnji sejem popestrimo z zabavnim programom, v katerega bi vključili čim več domačih rokodelcev in ljudi, ki jim je suha roba blizu. V ta namen smo k sodelovanju povabili rokodelce s celega suhorobarskega območja. Svojo suhorobarsko dejavnost so prikazovali naslednji rokodelci: pletarka Danica Benčina, žličarja Milan Tekavec in Franc Modic ter zobotrebčarka Marija Zlobko. cem, ki se v trenutku, ko so šle s polnimi košarami mednje, niso porazgubili, ampak so velikodušno pokupili njihove izdelke. Kraljica suhe robe 2011 je z najvišjim številom zbranih točk postala gospa Breda Trdan iz Sušja. Ob tej priložnosti ji še enkrat iskreno čestitamo, ostalim kandidatkam pa se zahvaljujemo za sodelovanje. Ob zaključku tekmovanja smo razglasili še zmagovalca nagradne igre »Koliko lukenj ima »rajta«? Veliko cajno, napolnjeno s suho robo, si je z najbližjim rezultatom prislužila Mateja Drobnič, saj je namesto 833 naštela 826 lukenj. Ko sta voditeljici razglasili točno število lukenj v »rajti«, se je začela še licitacija »rajte«. Licitantov ni bilo ravno veliko, največ je ponudila ena od kandidatk za kraljico suhe robe, gospa Marinka Andoljšek. Prireditev so finančno in materialno podprli naslednji sponzorji, ki se jim iskreno zahvaljujemo: ATR TRANS Tadej Adamič s.p., TONDACH Slovenija, proizvodnja opečne kritine d.o.o., YASKAWA RISTRO podjetje za gradnjo strojev in naprav d.o.o., RIKO HIŠE, proizvodnja in trženje d.o.o., KUSS podjetje za mednarodno špedicijo, transport in trgovino d.o.o., TANKO podjetje za nizke gradnje, hidrogradnje in trgovina na debelo d.o.o., BITIS d.o.o. storitvena družba, DAFIN d.o.o. računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje, TERME KRKA , JANS kozmetika & masaže, MUDRA masaže in vadbe Sandra Pucelj s.p., ARTS d.o.o. računalniški inženiring, BLESK čistilni servis d.o.o., GRAFIKA ARKO KNAPIČ MARIJA s.p., penzion in gostišče MAKŠAR, Zgonc d.o.o., Jaklič Franc s.p. suha roba in domača obrt, Slavka Debeljak s.p. Zahvala gre tudi Javnemu komunalnemu podjetju Komunali Ribnica d.o.o., ki nam je s svojo požrtvovalnostjo priskočilo na pomoč pri pripravi prireditvenega prostora. Ribniški dnevi so za nami, vsi skupaj pa zopet stopamo v barvito jesen. Ob tej priložnosti vas vabimo, da se nam pridružite v Rokodelskem centru ob naslednjih delavnicah in dogodkih: - 4. in 6. oktober ob 17. uri: brezplačni delavnici za otroke v okviru projekta Z igro do dediščine v Tednu otroka: Jesen prihaja (ustvarjalna delavnica z glino). - 18. oktober ob 19. uri: Zaključek akcije »Ribniška dolina - čista in urejena 2011 s podelitvijo nagrad zmagovalcem ter predavanjem vrtnarke in plodovite pisateljice priročnikov o okrasnih rastlinah Ruth Podgornik Reš. - Pletarska in Lončarska šola se bosta predvidoma začeli v novembru. Prijave za obe šoli sprejemamo osebno, na telefon 8361 104 ali e-pošto info@rokodelskicenter-ribnica.si . Lepo vabljeni! Prizorišče dogajanja pred Rokodelskim vanje suhe robe in našega delovanja. Tudi centrom je krasil tudi mlaj, ki ga je post- prodajanje suhe robe jim je šlo izredno avil gospod Franc Žuk, na njem pa je visela dobro od rok, saj so v zelo kratkem času vse »rajta« podnarja Jožeta Belaja. štiri prodale vso robo. V njihovem imenu Prireditev smo začeli z nagradno igro, se zahvaljujemo vsem tistim obiskoval»Koliko lukenj ima »rajta«?« Prireditev sta spretno povezovali Ribničanka Maruša Prelesnik in Vipavka Mateja Česen, ki se je med dogajanjem naučila kar precej ribniških narečnih besed. Osrednja prireditev, ki je privabila tudi največ gledalcev, je bil Izbor za kraljico suhe robe 2011. Iniciativo za ta izbor smo prevzeli v Rokodelskem centru, saj želimo z vsakoletnim izborom našo suhorobarsko dediščino še bolj popularizirati, hkrati pa bo lahko suho robo poleg ribniškega krošnjarja promovirala tudi kraljica, ki si bo vsako leto s svojim znanjem in šegavostjo prislužila ta naslov. Letos so se za ta laskavi naslov potegovale štiri kandidatke, in sicer gospe Marinka Andoljšek, Breda Trdan, Darja Delač Felda in Tina Trdan Lušin. Kandidatke so se pomerile v treh kategorijah: za začetek so se pomerile v teoriji, kjer so morale pokazati svoje znanje o suhi robi in delovanju Rokodelskega centra. Sledil je praktičen preizkus: v petnajstih minutah so morale izdelati čim več lepih zobotrebcev. S tretjo nalogo pa so morale pokazati, koliko prave »zdumarske« žilice je v njih, PRAKTIČNI PREIZKUS- IZDELOVANJE ZOBOTREBsaj so se vsaka s svojo holandarico spre- CEV hodile med ljudmi in prodajale suho robo. Vse naloge je budno spremljala komisija, ki so jo sestavljali župan Jože Levstek, obodar Metod Jaklič in zobotrebčarka Marija Zlobko. Med nalogami so se kandidatke tako zabavale, da so moški del komisije povabile kar na ples. Celotno dogajanje je z glasbo popestril Tamburaški orkester iz Sodražice, za hrano in pijačo pa so poskrbeli iz okrepčevalnice Urška. Dogajanje je bilo precej veselo, kandidatke so bile sproščene in moramo priznati, da zelo dobro prip- SODELUJOČI NA PRIREDITVI: KANDIDATKE ZA KRALJICO SUHE ROBE, KOMISIJA ravljene, kar zadeva pozna- IN VODITELJICI TINA ZAJC 13 ROKODELSKI ZOBOTREBCI Letošnji Ribniški semenj popestrili z Izborom kraljice suhe robe 2011 POGLED V PRETEKLOST Pot muzeja v Ribnici Zgodovinski oris ribniškega muzeja (IX. del) MARINA GRADIŠNIK, MUZEJ MIKLOVA HIŠA V novo tisočletje je ribniški muzej vstopil z stroke in menedžmenta. Trgovina ribniške novimi močmi, prvič sta za vsebino muzeja identitete je kot celostni produkt (prostor + skrbeli dve strokovno usposobljeni osebi. ponudba + informacija) predstavljala uniNa podlagi minulega dela se je pričela kum v slovenskem prostoru in postala vzor vzpostavljati institucija muzeja. Razstave v za tovrstne trgovine in ponos Ribničanov. ribniškem gradu so bile z rednim odpiralnim časom od leta 2000 naprej dostopne Snovalci vsebin muzeja, od njegovih tudi za posameznike. začetkov v petdesetih letih do danes, V tem obdobju je Muzej vzpostavil poglo- težijo k temu, da se vrača okolju znanje in bljena sodelovanja z društvi, šolo in posa- vedenje o lastni zavesti in o ljudeh, ki so jo mezniki iz domačega okolja, vedno bolj oblikovali. Pripadnost, zavedanje identitete, pa je postajal prepoznaven tudi izven svo- vzbuja pri ljudeh zdrav ponos in le ljudje, ki jega kraja. K temu so prispevali odmevne ga imajo, lahko oblikujejo skupnosti boljšo razstave, kvalitetni razlikovalni projekti, pa prihodnost. tudi aktivna udeležba kustosov na muze- V letih od 2000 do 2010 so nastale nasledjskih strokovnih srečanjih tako v Sloveniji nje razstave: kot tudi izven njenih meja. Ribnica v času Prešerna, v spomin dvestoMuzej je vsa leta član Pedagoške sekcije pri letnice Prešernovega rojstva; V Ameriko! Skupnosti muzejev Slovenije, saj je njegov Razstava o izseljeništvu v Ameriko s prepedagoški program ena glavnih vsebin, loma devetnajstega v dvajseto stoletje; Boj ki se kaže navzven, in se lahko izvaja tako krvavi zoper čarovniško zalego, razstava za šolsko mladino kot odrasle obiskov- o čarovniških procesih; Med kladivom in alce. Tudi ribniški muzej je v tem obdobju razvil samostojne pedagoške programe in jih ponudil javnosti. Z uvrstitvijo ribniškega muzeja med ostale muzeje v knjižici Pedagoški programi v slovenskih muzejih in s sodelovanjem pri drugih skupnih akcijah Skupnosti muzejev, udeležbo na Kulturnih bazarjih, pri promocijskih zgibankah slovenskih muzejev, Študentski areni idr. ter NOVA PODOBA MUZEJA RIBNICA,2011 s kvalitetnim rednim programom je Muzej Miklova hiša dediščino Ribnice in njene pokrajine nakovalom, obnovljena kovaška delavnica verodostojno ponesel v svet. na Gorenjski cesti; V fotografski objektiv Projekti, kot so snemanje suhorobar- ujeta Ribnica, s pomočjo fotografij Draga skih postopkov in digitalizacija razstave Moharja st. predstavljeno obdobje 60-ih, Iz hiše v svet, ali popis zasebnih zbiral- 70-ih in 80-ih let 20 stoletja; Ribnica, veličina cev na območju občin Loški Potok, Bloke, majhnosti, pregled ribniške zgodovine od Sodražica, Velike Lašče in Ribnica, so pro- prazgodovine do devetdesetih let dvajjekti, s katerimi je stopil všrtic najbolj napre- setega stoletja; Iz hiše v svet, življenje dnim muzejem v Sloveniji. zdomarskih in suhorobarskih družin (tudi S projektom Ribnica, veličina majhnosti je v digitalni obliki); Utrinki iz zgodovine Muzej Ribnico in njeno kulturno dediščino ribniškega gradu ter razstava, ki je nastala v predstavljal v Ljubljani, v prostorih sodelovanju Muzeja in Turističnega društva Mestnega muzeja Ljubljana. S tem projek- Ribnica, Ribniški semenj. tom se je prvič predstavil izven lokalnega Izšli so trije samostojni muzejski katalogi: okolja. Z razstavo in bogatim spremljeval- Ribnica, veličina majhnosti, ki predstavlja nim programom je pritegnil pozornost in zgodovino Ribnice skozi čas ter katalog Iz zanimanje splošne javnosti in stroke. hiše v svet, ki predstavi življenje suhorobarS projektom Muzejska trgovina Ribnica, skih in zdomarskih družin tudi z bogatim ki je trajal od začetkov leta 2003 do real- fotografskim gradivom ter Utrinki iz zgoizacije 2006, je prav ribniški muzej postavil dovine ribniškega gradu. smernice muzejskim trgovinam v Sloveniji. V obdobju zadnjih desetih let je Muzej O ribniškem primeru danes predavajo dobil tudi svoje prave depoje, izvedena je vodilni strokovnjaki na področju muzejske bila ureditev le-teh in prevzem obsežne 14 dediščine družine Arko – Miklovih, družine Cenetovih, kovaške zbirke na Gorenjski cesti in pridobitev bogatega fotografskega arhiva različnih družin iz Hrovače. Leta 2009 se je pričelo delo na posebni zbirki muzeja »Trg Ribnica« in se v naslednjih letih nadaljevalo. Ob raziskavi, ki je potekala v tem obdobju, je nastala cela vrsta pomembnih odkritij, dokumentov, fotografij in tudi materialnega gradiva za muzej. Ob urejanju depojev je potekala tudi ureditev muzejske dokumentacije. Organiziral se je prenos vsega hranjenega gradiva – inventarne knjige ter fototeke muzeja v elektronsko obliko- - dokumentacijski program Galis, ki omogoča hitrejši in kvalitetnejši pregled nad stanjem v muzeju. Imena zaposlenih v ribniškem muzeju za obdobje prvih desetih let tretjega tisočletja so: Viktorija Centa, Polona Rigler Grm in Marina Gradišnik. Pri razvoju Muzeja Miklova hiša pa je odigrala pomembno vlogo tudi direktorica Vesna Horžen. Brez njene formalne in neformalne podpore, razumevanja Ribnice in njenega odnosa do dediščine, takšen razvoj muzeja vsekakor ne bi bil mogoč. Danes muzej deluje pod okriljem Rokodelskega centra Ribnica kot samostojna enota Muzej Ribnica. Z novimi pisarniškimi prostori, kjer je prostor tudi za specialno knjižnico in dokumentacijo, so pogoji dela še boljši. Muzej svoj program in delo nadaljuje po smernicah, ki si jih je oblikoval v minulih letih. Glavna opora so mu pomembni dokumenti Vizija, Strategija in Poslanstvo muzeja, ki so nastali v letu 2008. Muzej je v triinpetdesetih letih prehodil dolgo pot, kljub vzponom in padcem, ponosno in odločno. Da je danes tu, je pripomoglo veliko ljudi, ki jim je bil mar njegov obstoj. Tako tisti, ki so v muzeju delali, kot oni, ki so ga podpirali - tako vsebinsko kot politično. Kakšna je njegova vizija za prihodnje obdobje? Strniti prizadevanja, da bi Muzej Ribnica končno dobil zasluženo mesto med Slovenskimi muzeji tudi na področju državnega financiranja, da bi se uradno definiral njegov delokrog javne služne in bi k njegovemu financiranju prispevale tudi tiste občine, ki jih muzej vsebinsko pokriva. Če bi se to uresničilo, bi bilo mogoče zagotoviti dodatne zaposlitve, ki bi lahko pokrivale tudi druga strokovna muzejska področja, ne le zgodovine in etnologije, pač pa tudi arheologijo, restavratorstvo in konzervatorstvo ter dokumentacijo. S tem bi muzej dejansko postal središčna dediščinska institucija širšega območja, tako kot si ga je zamislil tudi sam njegov snovatelj Janko Trošt. (KONEC) Sladkorna bolezen Glede na to, da je zadnje čase ogromno poraslo število diabetikov, žal tudi že otrok, bi bilo dobro spoznati trebušno slinavko, organ, ki je odgovoren za izločanje inzulina in s tem uravnavanjem sladkorja v krvi. Sodobna medicina bolnike s tem obolenjem »zdravi« z dieto in inzulinskimi pripravki. Strokovna literatura večinoma pripisuje vzroke dedni zasnovi. Če pa resnično želimo ponovno vrniti trebušno slinavko v ravnovesje ali vsaj izboljšati njeno stanje, se moramo poleg odpravljanja posledic – dodajanje inzulina, ko ga telo ne proizvaja več dovolj, spremembe diete … – vprašati, kaj je trebušno slinavko v takšno stanje sploh pripeljalo. Z uživanjem predelane industrijske hrane, s kopico poživil in umetnih dodatkov v hrani neprenehoma spravljamo iz ravnovesja nivo krvnega sladkorja, ki ga trebušna slinavka uravnava. Tako mora večkrat na dan posredovati, da zopet vse skupaj uravnovesi. Prav zato je v današnji družbi hitre in predelane hrane zelo pogost pojav povečanje trebušne slinavke, saj se mora ubogi organ nenehno truditi, da bi proizvedel zadostne količine encimov. Ena izmed nalog trebušne slinavke je namreč tudi izločanje encimov, ki omogočajo, da iz hrane, ki smo jo zaužili, dejansko dobimo hranila, ki jih potrebujemo. Če v telesu ne bi imeli encimov, ki ta proces pripeljejo do konca, bi umrli od lakote ob vseh kupih hrane, ki jo zaužijemo. Telo vam bo hvaležno, če boste tudi sami priskrbeli določen delež encimov, ki bodo slinavki olajšali delo. Najbolje jih je zaužiti v obliki sveže, polnovredne hrane, sveže stisnjenih sokov ali v obliki naravnega prehranskega dopolnila FloraZym, ki vsebuje aktivne encime. Inzulin sčasoma poškoduje črevesno sluznico, zato je še pomembnejše, da postane pri sladkornih bolnikih skrb za regeneracijo sluznic redno opravilo. Sluznice so odločilnega pomena tudi za naš imunski sistem. Neposredno pod sluznico tankega črevesa so celice, ki imajo pomembno vlogo pri imunski obrambi. Če je sluznica v organizmu poškodovana, peša imunski sistem, pojavijo se utrujenost in alergije, pripravila Andreja Pogorelc I. del občutek teže v kosteh, izpadanje las, krvavitve dlesni, parodontoza, pridobivamo prekomerno težo. Pri tem si lahko pomagate s probiotičnimi prehranskimi dopolnili, eden izmed njih je tudi NutriFlor. Ali ste vedeli, da mora trebušna slinavka vsak dan izločiti 2-2,5 litra bikarbonatne raztopine, s katero varuje vaša prebavila pred poškodbami, do katerih bi prišlo, če bi bile sluznice v stiku z močno kislino? Delo slinavke je močno oteženo, ker je veliko ljudi dehidriranih, nabiranje potrebne vode za to opravilo. Navadite se piti zadostne količine vode (2-2,5 litra na dan) in to počnite pred obrokom. Odvečna tekočina, zaužita skupaj s hrano ali kmalu po obroku, redči želodčne sokove in otežuje delo slinavki, ki bo dobila v obdelavo kislinsko pomanjkljivo obdelano hrano. Dehidracija izsušuje sluznice, enako pa počnejo tudi agresivne začimbe (preveč soli, popra, pekočih začimb …), mnoga zdravila, precejšnje število E-jev, pesticidi … Ponarejanje vonja in okusa z E-621 pa prinaša hude in »neponarejene« posledice. Za uvod naj povem, da MSG (mononatrijev glutamat) uporabljajo širom po svetu v laboratorijih za vzgojo predebelih miši in podgan, ki jih kasneje uporabljajo za proučevanje vpliva različnih diet na debelost in za raziskave diabetesa. Predebele poskusne živalce ustvarijo tako, da jim že od rojstva vbrizgavajo odmerke MSG. Ta namreč potroji količino inzulina, ki ga proizvaja trebušna slinavka, kar vodi s prekomerno telesno težo v hormonske motnje. Industrija nam torej v hrano zapakira kemikalijo, ki nas redi, debeli, skratka povzroča enega največjih zdravstvenih problemov sodobnega sveta, prekomerno telesno težo. MSG najdemo praktično v vsej industrijski hrani, od instant juh in testenin, preko raznih čipsov, solatnih prelivov, omak, v hrani z nizko vsebnostjo maščob, v taki, ki vsebuje hidrolizirane zelenjavne proteine, do perutninskih izdelkov, paštet in podobnih namazov, predvsem pa v vsej hitri hrani. Berite sestavo hrane in bodite pozorni na ta dodatek! JAKOBU HENIGMANU V SLOVO »Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata,« pove naš pesnik Prešeren v sonetu Spominjaj se smrti. Ob teh verzih se spominjamo veliko naših prijateljev, ki so že odšli, danes pa se pevci Moškega pevskega zbora Lončar z veliko žalostjo v srcu poslavljamo od našega pevskega tovariša Jakoba Henigmana. Razen skrbi za službo, dom in družino ter ljubezni do čebel mu je petje pomenilo izredno veliko. Bil je med ustanovnimi člani našega zbora, z nami je prepeval dolgih 57 let, do februarja 2009. 32 let, od začetka do leta 1984 je opravljal delo tajnika. V dolgoletno kroniko našega zbora je vestno zapisoval, kar se je dogajalo na vajah, po njih, na nastopih, izletih ipd … Večkrat nas je razveseljeval s šaljivimi zgodbami iz sedanjih in prejšnjih časov. Posebej s pokojnim Andrejcovim Francetom sta se lepo dopolnjevala. Velika je njegova zasluga pri pomlajevanju zbora sredi osemdesetih let ter za to, da se je takrat vrnil naš prvi zborovodja Tone Petek, s katerim sta ohranjala prijateljske vezi. Ko se je od petja poslavljal, nas je vzpodbujal, naj storimo vse, da zbor ohranimo. Pred slabim mesecem, ko sem ga obiskal, mi je dejal: ‘Veš, vem, da bom umrl in pripravljen sem na smrt.’ Nato mi je naročil, naj snamem s stene krožnik, ki mu ga je podaril Tone Petek. Na hrbtni strani so bile besede slovesa pokojnega Toneta, ki jih je napisal večer pred operacijo, ki je ni preživel. Uporabil je besede pesnika Tagoreja: ‘Prijatelji, odhajam na pot in pripravljen sem.’ To velja tudi za pokojnega prijatelja Jakoba, saj je verjel, da temu zemeljskemu življenju sledi še lepše. Mirno in spokojno je dogorel, še večer pred smrtjo je dejal domačim: ‘Pojdite k počitku, jaz pa bom umrl.’ Ob slovesu želimo, tako kot poje pesem, ki smo jo zapeli na začetku: ‘Dokler še naša misel iskrena veže v zvestobi tebe in nas, se bomo spominjali tebe, Jakob.’ Še enkrat hvala za vse, kar si storil za naš zbor. V upanju na ponovno snidenje pa ti bomo ob grobu zapeli,da enkrat pridemo za tabo vsi in se srečamo nad zvezdami. Mirno počivaj v domači zemlji. ZA MO PZ LONČAR F. T. 15 ZA ZDRAVJE GRE KOTIČEK ZA ZDRAVJE ZAHVALE OB SMRTI Pomlad bo na tvoj vrt prišla in sedla bo na rožna tla. Čakala bo, da prideš ti in se jokala ker te več ni. »Jaz sem vstajenje in življenje« (Jn 11, 25) ZAHVALA Po hudi bolezni se je v Gospodu poslovil dragi mož, oče, brat, dedi in stric JAKOB HENIGMAN ZAHVALA Ob izgubi dragega 7. 1. 1929–25. 8. 2011 CIRILA TISOVCA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Kolencu in osebju v ZD Ribnica za vso zdravstveno oskrbo in pomoč, gospodu župniku Branku Potočniku za občuteno opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Lončar in čebelarjem iz Ribnice. Hvala za ganljive poslovilne besede v imenu pevskega in čebelarskega društva Francu Trdanu in Jožetu Škulju ter vsem sodelujočim. Hvala za pisne izraze sožalja, za darovane maše in molitve, iskrena hvala za obiske prijateljev in vaščanov v zadnjih mesecih njegovega življenja. se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za podarjene sveče, cvetje in veliko nesebične pomoči v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi Jožetu Oberstarju s podjetja Komunala Ribnica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bukovica, Lovski družini Ribnica za zelo lepo opravljen pogreb. Zahvala tudi Blažu Kržetu za poslovilne besede ter kaplanu Eriku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala pa sosedovi družini PUŽELJ s Podgorske ceste v Ribnici za res zelo veliko pomoč in podporo v teh težkih trenutkih. (5. 9. 1937–15. 8. 2011) iz Ribnice ŽALUJOČI NJEGOVI NAJBLIŽJI: ŽENA ANGELA, HČI MARTA IN SINOVA BENJAMIN IN BOJAN Z DRUŽINAMI, SESTRE FRANČIŠKA, VIDA IN MIMA Tožno samuje staro zidovje časov nekdanjih lepo domovje … VSI NJEGOVI Vse življenje si delal, skromno živel, potem pa po tiho od nas si odšel. Dom je zdaj prazen, pogrešamo te, a enkrat gotovo spet snidemo se. ZAHVALA ZAHVALA V juniju je tiho zaspala skrbna mama, tašča in stara mama Ob izgubi našega očeta,dragega dedija,svaka, tasta in brata CVETKA GRUDEN, ROJ. OBLAK JOŽEFA ČAMPA Žalost in bolečino ste z nami delili številni prijatelji, sorodniki, sosedi, znanci. Ni pravih besed, ki bi mogle izreči zahvalo vsem, ki ste nas z lepimi mislimi in toplimi besedami tolažbe obogatili, darovali sveče in za svete maše. Iskrena hvala dr. Alenki Nadler Žagar za izjemno skrb in strokovnost za njeno zdravje, sestri Branki, patronažni sestri Alenki, negovalkam iz CSD Ribnica in Komunalnemu podjetju Ribnica. Zahvala je namenjena tudi dr. Lidiji Šmalc, ki je bila v zadnjih minutah njenega zemeljskega življenja ob njej. Zahvaljujemo se vam, da ste se v tako velikem številu udeležili ure slovesa ter se tako v žalnem sprevodu spominjali njenih plemenitih in dobrih dejanj, storjenih v življenju med nami in za nas. se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu Branku Potočniku, dolenjevaškim pevcem, podjetju Ave in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ob večerih molili z nami za njegovo dušo. (1931–2011) iz Zlatega Repa pri Ortneku. ŽALUJOČI: OTROCI Z DRUŽINAMI 16 iz Prigorice 46 (1927-2011) ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne. ZAHVALA ZAHVALA ob smrti Ob izgubi naše drage žene, mame, tašče, sestre, stare mame in prababice JOŽEFA KOVAČIČA MARIJE HOČEVAR (1922-2011) z Velikih Poljan (29. 3. 1929–11. 9. 2011) iz Rakitnice 62 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, PGD Velike Poljane za izrečeno sožalje in sveče, še posebno za ganljiv govor Jožeta Andoljška, in sosedi Mariji Šilc za nesebično pomoč. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter da ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred, ministrantom, pogrebcem, pevskemu zboru Lončar, Komunalnemu podjetju Ribnica. Posebna zahvala osebju ribniškega doma starejših občanov, osebju ZD Ribnica in sodelavcem podjetja Inles. ŽALUJOČI VSI NJENI Je čas, ki daje, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, le bolečina in samota sta pri nas. Ati, med nami ljubljen si bil iz vsega srca – bodi ljubljen tudi tam, kjer si zdaj doma! ZAHVALA ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, starega ata in tasta ZORE PETEK LUDVIKA LOVŠINA iz Slatnika (1951-2011) (26. 2. 1925–11. 8. 2011) se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in se poklonili njenemu spominu. VSI NJENI. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in vsakomur posebej za podporo in tolažbo, darovano cvetje in sveče ter darove za sv. maše. Ohranite ga v lepem spominu! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 17 ZAHVALE OB SMRTI Tisti, ki ga imajo radi, nikoli ne umre, le daleč je. (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ... pravilno rešitev, in sicer, kako se imenuje ribniško društvo ljubiteljev čebel? 1. Pozdravljeni! Kako simpatičen naslov, mar ne? Medeni kviz, sladek kviz, mjam. Res bo tokrat beseda tekla o medu in predvsem o Društvu ljubiteljev čebel … P Medenjak Sušje E Trot A APIS Ribnica ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------2. Bravo! Pravilno ste odgovorili. Omenjeno društvo je pred šestimi leti praznovalo zavidljivo obletnico čebelarstva v Ribniški dolini. Koliko let je bilo takrat? A 90 let P 100 let B 110 let ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. Kdo je sedanji predsednik društva? I Jože Škulj V Medard Pucelj P Franc Lesar ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------4. Katere občine obsega Društvo ljubiteljev čebel APIS Ribnica? D Ribnica, Sodražica, Dobrepolje S Ribnica, Sodražica, Loški Potok G Ribnica, Sodražica, Velike Lašče ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------5. Kateri slovenski med spada med najboljše svetovne proizvode, za katerega se na Čebelarski zvezi Slovenije trudijo, da bi ga uvrstili med medicinski med? E Sodraški cvetlični med Š Dolenjevaški gozdni med R Slovenski lipov med ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. septembra. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet DARILNIH PAKETOV, ki jih poklanja TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA, Gallusovo nabrežje 10, RIBNICA. Pravilna rešitev 8. številke Rešeta je: RIBNIŠKI SEMENJ Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: Darilne pakete, ki jih poklanja TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA, Gallusovo nabrežje 10, RIBNICA, prejmejo: MARJETKA MIHELIČ, Knafljev trg 3, 1310 RIBNICA ROMAN SKOK, Velike Poljane 40, 1316 ORTNEK NIKA TURK, Hosta 13, 1317 SODRAŽICA JOŽE MIHELIČ, Humec 33, 1331 DOLENJA VAS PETRA OBLAK, Podkraj 6, 1315 VELIKE LAŠČE Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prejemu nagrad boste prejeli po pošti. 6. Koliko članov je v Društvu APIS Ribnica? P Ja, kdo bo pa to vedel, nisem čebelar(ka). A 100 članov B 102 člana ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7. Kdaj so ribniški čebelarji uradno odprli svoj dom? A Leta 2005 N Letos, 10. septembra. S Uradno? Niso ga še. ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------8. Še ‘strokovno’ vprašanje: Gasilski pozdrav je, denimo: Na pomoč! Čebelarski pa … I Na panj! C Naj medi! V Za zdravje! 8. Še ‘strokovno’ vprašanje: Gasilski pozdrav je, denimo: Na pomoč! Čebelarski pa … I Na panj! C Naj medi! V Za zdravje! MALI OGLASI ODDAM V stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na Vrvarski 3 oddamo v najem dva poslovna prostora – pisarni v II. nadstropju, velikost 18 m2 in 15 m2 , cena 9 EUR/m2 (v ceni vključeni: stroški elektrike, vode in smetarine ). Tel.: 01 8369 340. PRODAM Dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku v 3. gf. Objekta sta že povezana z vso komunalno infrastrukturo (elektrika, voda, telefon, plin, čistilna naprava, meteorna kanalizacija). Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije s stanovanjem. Tel. 041 751 266 V Kočevski Reki prodam enoinpolsobno stanovanje, 45 m2, s pohištvom, centralna kurjava na olje in drva; dvorišče, klet, kurilnica, garaža in drvarnica. Zemljiškoknjižno urejeno, takoj vseljivo. Cena: 35. 000,00 EUR. INFO: 031/422-125. Prodam gradbeno parcelo, v velikosti 920 kv.m., v naselju Humec (Dolenja vas) – ob glavni cesti. Možna tudi prodaja dveh gradbenih parcel v kvadraturi 1800 kv.m. po ceni 28 eur/kv.m. Tel.: 070/ 842 625 (Mija Češarek) 29 ZABAVNE STRANI MEDENI KVIZ DRAŽBE JAVNA DRAŽB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. 2. Predmet prodaje: a) parc. št. 1702/7, k.o. Grčarice, pašnik v izmeri 787 m2 (gradbena parcela z oznako 6), b) parc. št. 1702/6, k.o. Grčarice, pašnik v izmeri 804 m2 (gradbena parcela z oznako 7), c) parc. št. 1700/7, k.o. Grčarice, travnik v izmeri 432 m2; parc. št. 1701/3, k.o. Grčarice, travnik v izmeri 177 m2, in parc. št. 1702/5, k.o. Grčarice, pašnik v izmeri 190 m2 (gradbena parcela z oznako 8), d) parc. št. 1700/8, k.o. Grčarice, travnik v izmeri 420 m2, in parc. št. 1701/2, k.o. Grčarice, travnik v izmeri 375 m2 (gradbena parcela z oznako 9), e) parc. št. 1702/4, k.o. Grčarice pašnik v izmeri 895 m2 (gradbena parcela z oznako 12), f) parc. št. 1528/43, gozd v izmeri 9365 m2 in parc. št.*121 stavbišče v izmeri 343 m2, obe k.o. Grčarice (kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera 9.708 m2), g) parc. št. 1528/45, gozd v izmeri 6480 m2, parc. št. 1944/1, dvorišče v izmeri 798 m2, parc . št. 1945/1, dvorišče v izmeri 1063 m2 ter parc. št. 1520/372, neplodno, v izmeri 64 m2 , in neplodno, v izmeri 87 m2, vse k.o. Grčarice (kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera 8.492 m2), h) večstanovanjska stavba (preurejena iz gospodarskega poslopja) na naslovu Škrabčev trg 18, 1310 Ribnica, s pripadajočim zemljiščem, parc. št. 1772/6, gospodarsko poslopje v izmeri 156 m2 , in dvorišče v izmeri 290 m2 (skupaj: 446 m2 ), k.o. Ribnica. poteka tudi vodovodni cevovod do naselja 3. Vrsta pravnega posla za vse predmete prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba. Pogoj za nakup predmetov pod točko 2.a2.e): Kupec se v pogodbi za nakup gradbene parcele, za slednjo zaveže vložiti zahtevo za odmero komunalnega prispevka v roku 6 mesecev po končani izvedbi komunalnega opremljanja območja, na katerem leži nepremičnina, ki jo kupuje. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: - izklicna cena za gradbeno parcelo 6 pod točko 2.a) 17.860,07 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR, - izklicna cena za gradbeno parcelo 7 pod točko 2.b) 18.208,18 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR, - izklicna cena za gradbeno parcelo 8 pod točko 2.c) 18.106,11 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR, - izklicna cena za gradbeno parcelo 9 pod točko 2.d) 18.024,11 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR, - izklicna cena za gradbeno parcelo 12 pod točko 2.e) 20.074,53 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR, - izklicna cena za nepremičnine pod točko 2.f) 122.320,80 EUR, najnižji znesek višanja: 30 500 EUR, - izklicna cena za nepremičnine pod točko 2.g) 106,999,20 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, - izklicna cena za nepremičnine pod točko 2.h) 41.947,20 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR. Izklicna cene ne vključuje zakonsko določenega 20 – odstotnega davka na dodano vrednost oziroma 2 – odstotnega davka na promet nepremičnin, ki ga plača kupec. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino. 5. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 18. oktobra 2011, v sejni sobi Občine Ribnica (pritličje), Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer za predmete: - pod 2.a - 2.e) ob 11. uri 30, - pod 2.f - 2.g) ob 12. uri 30, - pod 2.h) ob 13. uri. 6. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10 % izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Varščino je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ – davčna številka dražitelja). 7. Ogled večstanovanjskega objekta na naslovu Škrabčev trg 18, Ribnica, bo možen po predhodnem dogovoru z Zalko Gorše, tel. 01 837 20 28. Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami o vseh predmetih prodaje na Občini Ribnica, kontaktna oseba Ana Lesar Oražem tel. 01 837 20 10. 8. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si JAVNA DRAŽBA ZA ODDAJO PROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. 2. Predmet oddaje v najem: Profitno enosobno stanovanje št. 9 v drugem nadstropju stanovanjskega bloka na Knafljevem trgu 8, Ribnica, kI stoji na parc. št. 119/44, k.o. Ribnica; neto tlorisna površina stanovanja je 42,41 m2. Stanovanju pripada tudi klet, vpisano JE v zemljiško knjigo. Je neopremljeno. 3. Vrsta pravnega posla za predmet najema pod 2. točko: najemna pogodba. V najemni pogodbi bo navedeno, da najemnik v stanovanju ne sme imeti domačih živali. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: - izklicna mesečna najemnina za stanovanje pod točko 2.: 137,64 EUR, najnižji znesek višanja: 5 EUR. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo najemnino. Najemninasebousklajevalazrastjoživljenjskih stroškov v Republiki Sloveniji (inflacije) in ne vključuje obratovalnih stroškov. 5. Način in rok plačila najemnine: Najemnik bo plačeval mesečno v rokih dospetja, določenih s strani upravljavca stanovanj v lasti Občine Ribnica. Položena varščina se všteje v plačilo prve najemnine. Najemnik bo poleg najemnine plačeval še obratovalne stroške, ki obsegajo predvsem stroške ogrevanja, vodarine in kanalščine, elektrike, odvoza smeti in morebitne druge stroške, ki jih z uporabo povzroča najemnik. Najemnik je pred vselitvijo v stanovanje dolžan plačati najemodajalcu znesek 3 mesečnih najemnin, kar je kavcija za morebitno povzročeno škodo v stanovanju ali morebitne neporavnane obveznosti. Ta znesek mu bo najemodajalec vrnil z obrestmi po obrestni meri 1,3 % v roku osmih dni po prevzemu stanovanja in ugotovitvi, da je najemnik stanovanje uporabljal v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter da so poravnane vse obveznosti do najemodajalca. 6. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 18. oktober 2011, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer: - ob 11.00 uri. 7. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini ene izklicne mesečne najemnine. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ – davčna številka dražitelja) z navedbo »plačilo varščine za najem stanovanja«. 8. Ogled predmetnega stanovanja bo možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 01 837 20 28 (Zalka Gorše). 9. Z najugodnejšim dražiteljem se sklene najemna pogodba za dobo 5 let najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše najemne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo. 10. Pravila javne dražbe: - javno dražbo bo izvajala dražbena komisija, imenovana s sklepom župana, v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, - ugovore proti dražbenemu postopku je možno podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe, - morebitne ugovore reši takoj predsednik komisije, - komisija lahko začeti postopek (s soglasjem predstojnika), ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 3 dni povrnejo plačana varščina in izkazani stroški. 11. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si. OBČINA RIBNICA Biti ekološko osveščen, pomeni skrbeti za prihodnost naših otrok in planeta. Če želimo živeti v čistem okolju, moramo preudarno in gospodarno ravnati z odpadki. To pa pomeni, da moramo zmanjševati količino odpadkov, ki gredo na odlagališča. Odloženi tekstilni izdelki se trenutno najhitreje rastoči odpadki v EU in se bodo po napovedi še povečali. Glede na dejstvo, da so odlagališča prepolna nepotrebnih odpadkov, smo začeli z ločenim zbiranje tekstilnih odpadkov v našem zbirnem centru v Goriči vasi. Ves tekstil, obutev in plišaste igrače, ki se bodo zbrale v našem zbirnem centru, bomo predali posredniku, ki te odpadke dostavlja evropskim prevzemnikom. Vse, kar morate narediti, je, da odvečna oblačila, obutev in plišaste igrače pripeljete v zbirni center komunalnega podjetja v Goriči vasi ali pa ga oddate poleg kosovnega odpada. Ves tekstil, obutev in plišaste igrače, ki so za oddajo, oddajte v vrečkah ali v kartonskih škatlah ločeno. Tekstil, obutev in plišaste igrače naj bodo suhe, saj zaradi mokrote pride do plesnenja in so stvari neuporabne. Njihova oddaja je brezplačna. Tako zbranih tekstilnih odpadkov se 60 % uporabi v prvotni obliki, 20 % tekstila se uporabi za izdelavo čistilnih krp, 15 % se jih reciklira in uporabi v tekstilni, papirni D R U Š T V O UPOKOJENCEV RIBNICA OBVEŠČA, DA BODO DO KONCA LETA 2011 POTEKALE NASLEDNJE AKTIVNOSTI: 1. oktober - DAN STAROSTNIKOV SREČANJE PRI SELJANU OB 10. uri. 14. oktober - izlet ORMOŽ RAZKRIŽJE, OGLEDI IN KOPANJE V TERMAH BANOVCI. V novembru MARTINOVANJE. 3. december MIKLAVŽEV SEJEM. 18. december SILVESTROVANJE. VABLJENI! TEL.: 836 12 77 ali 031 792 694 in avtomobilski industriji (oblaganje polic, predpražniki...). 5 % je odpadkov, ki končajo na odlagališčih oziroma jih sežgejo. Z ločeno zbranimi odpadki iz tekstila, obutvijo in plišastimi igračami pripomoremo k varovanju okolja, saj ti odpadki, ki so ločeno zbrani, ne končajo na deponiji. Zimski delovni čas Zbirnega centra od 1. 11. do 15. 3. Pon., sre., čet., pet.; 07:00 – 15:00 Torek 09:00 – 17:00 Sobota 08:00 – 12:00 Letni delovni čas Zbirnega centra od 16. 3. do 31. 10. Pon., sre., čet., pet.; 07:00 – 15:00 Torek 11:00 – 19:00 Sobota 08:00 – 12:00 Kdo nas svinja? Fotografije so nastale 3. junija med Dolenjo vasjo in Grčaricami. Člani Polharskega društva Grčarice smo se lotili pobiranja odpadkov iz narave. Iz fotografij se lepo vidi, da smo naleteli na zelo zanimivo najdbo dobrih 20 m od ceste. Kljub temu, da poteka ogromno čistilnih akcij, se še najde marsikaj. Žalostno je pa to, da se naleti na kup steklenic, ki bi lahko v primeru padca koga resno poškodovale. Predsednik Polharskega društva Grčarice BRANKO TOLAR Za vse podrobnejše informacije nas pokličete na tel. 01/ 83 61 138 ali pa nam pišete na komunala.ribnica@siol.net . JKP KOMUNALA RIBNICA D.O.O. TOKRAT V VLOGI POBIRALCEV SMETI KUP STEKLENIC PREDSTAVLJA VELIKO NEVARNOST ZA GOZDNE SPREHAJALCE IZLET DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA DI Ribnica bo organiziral kopalni dan v Rimskih Toplicah v soboto, 15. oktobra. Program bo vseboval kopanje v termah ter ogled znamenitosti okoliških krajev. Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer : ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69 Društvo invalidov Ribnica Na Komunali pa so nas opozorili na to, da so že dvakrat morali odpeljati odvržene cunje v Mali gori. Ležale so kar sredi gozda, toda celi kupi – odpeljali so jih z dvema tovornjakoma! Domnevajo, da so jih pripeljali od drugod. To bi bila morda že stvar za policijo, ker gre očitno za organizirano in okoljsko podlo zadevo. In če smo že pri tem, nas je občanka opozorila, da je skupaj z naključnimi mimoidočimi naletela na cele rezine kruha, ki so množično ležale v smetnjakih nasproti Spara. Lačnih torej tu ni. UREDNIŠTVO Odbor 31 EKOLOŠKA ZAVEST LOČENO ZBIRANJE TEKSTILA , OBUTVE IN PLIŠASTIH IGRAČ V POLITIČNIH KROGIH POSLANČEVA ZAPISNICA: Prvi korak do predčasnih volitev Piše: poslanec SDS Jože Tanko Včeraj se je zgodilo tisto, kar se je dolgo napovedovalo, da ta vlada namreč ne bo dokončala svojega mandata. Pahorjeva lista dopolnilnih ministrov, na katero je vezal tudi glasovanje o zaupnici svoji vladi, ni dobila podpore. Dobila je krepko zaušnico, saj jo je podprlo mnogo manj poslancev, kot se je napovedovalo. Le 36. Če bodo res držale napovedi, ki so jih večinsko izrekali predstavniki posameznih parlamentarnih strank, potem lahko kmalu pričakujemo naslednji korak - razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Neizglasovanjezaupnicejebilo glede na slabe gospodarske, finančne in socialne kazalce, ki so posledično povzročili tudi politično krizo, pričakovano. Borut Pahor nikakor ni uspel omejiti apetitov svojih koalicijskih partnerjev, predvsem LDS in Zares, ki sta že vse od začetka tega mandata iskala posebne rešitve za svoje politične in druge apetite. Koalicija je bila primorana sprejeti več odločitev, ki nikakor niso bile vzgled modrosti, preglednosti in zakonitosti. Že neprestani pritiski na Erjavca zaradi posla s Patrio, ki so se končali z njegovim izgonom iz koalicije, so napovedovali, kakšna bo končna rešitev za levi trojček, za SD, LDS in Zares. Obe manjši stranki levega trojčka, LDS in Zares, sta po svoje razumeli vstop v vlado in upravljanje države. Predlagali sta številne rešitve, ki so zadovoljevale pred- Lažno sodelovanje ruši konstruktivnost Biti konstruktiven pomeni sodelovati z nekom na način, ki prinaša najboljše rezultate skupnosti. Ko smo bili člani Zaresa izvoljeni v občinski svet, smo se v želji dobrega sodelovanja odločili, da bomo po najboljših močeh prispevali svoje znanje in izkušnje. Pomembno se nam zdi, da občinski svet deluje kar se da konstruktivno, predvsem pa v dobrobit občanov. Kvaliteta dobrega sodelovanja se kaže tudi v predstavitvah in sprejemanju različnih mnenj ter predlogov. Vendar smo neredko razočarani, saj ni pomembno, kako dober je predlog, ampak od koga prihaja. Nekateri občinski svetniki zelo redko sodelujejo v razpravah. Pomembna je očitno le njihova prisotnost pri glasovanju. To seveda ni nezakonito, ni pa smiselno. Svetniki smo izvoljeni, da izražamo mnenja, sodelujemo v razpravi in odločamo po svoji 32 vsem apetite njunih liderjev in lobijev, ki sta jih zastopali. V tem mandatu smo bili priča številnim aferam, v katere so bile vpletene ključne osebe teh dveh strank, in ki se nikakor nočejo razplesti, čeprav so se nekatere končale prav tragično, tudi s smrtjo. Preiskovalni in sodni organijo so delali izredno počasi in večkrat tudi površno, kot npr. pri aferi bullmastif, kjer minister Zalar ni želel odrediti niti strokovnega nadzora nad delom pravosodja. Morda zato, ker je bil vpleten tudi njegov brat, sodnik. Podobno neobičajno in počasi so se odvijali tudi postopki v zadevi NPU, kjer nikakor nismo mogli pričakati revizijskega poročila računskega sodišča, ali pa v zadevi Ultra, ko so vpleteni ves čas prepričevali, da naj bi bili krediti ustrezno zavarovani, čeprav z veliko težavo pridobljeni dokumenti in pričevanja pred preiskovalno komisijo kažejo drugače. Predsednik vlade Pahor je do skrajnih možnosti zaščitil svoje koalicijske partnerje. Celo v primerih, ko je Računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti, ali pa ko so na dan prišli dokazi o koruptivnih ravnanjih njegovih uradnikov ali političnih podpornikov. To je pokazalo na pravo nrav te koalicije - ne glede na to, kaj kdo stori iz tega kroga, se mu ne sme zgoditi nič - ne po politični ne po drugi plati. Celo na interpelacijah so “grešnico” branili do nezavesti. vesti, ne zgolj po strankarski pripadnosti. Ko bomo presegli to ozkost, bo občinski svet takšen, kot bi si ga želeli tudi občani. Konstruktivno sodelovanje je smiselno tudi pri usklajevanju med svetniškimi skupinami. Če predsednik največje svetniške skupine SDS, g. Jože Tanko, organizira usklajevanje, bi pričakovala, da se bomo pred tem dogovorili tudi za datum sestanka. In kaj se je zgodilo? V ponedeljek je po pošti prišlo obvestilo, da bo usklajevalni sestanek svetniških skupin naslednji dan, torej v torek. Nihče me ni prej poklical ali kako drugače obvestil, če je termin ustrezen. Usklajevalnega sestanka se kot vodja svetniške skupine nisem mogla udeležiti, ker sem bila takrat v tujini. Obvestiti kolega iz stranke o sestanku pa tudi nisem mogla, saj pisma (ki je prišlo zgolj dan prej!?) nisem prejela pravočasno. Podobno nekonstruktivno delovanje je opaziti tudi na občinskih komisijah in odborih. Na zadnji seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kjer Dokler ni zaradi bremen sama odstopila. Na predvečer referendumskega poraza pa je odstopil tudi Golobič. Vendar prav nič ne more zmanjšati dejstva, da je ta koalicija zelo sprostila klientelizem in korupcijo in da je storila vse, da pravna država ni za vse enaka. Da za privilegirane veljajo posebni režimi, za vse ostale, za plebs, pa je vse drugače. Ko za ene niso dovolj niti ugotovitve in dokumenti uradnih institucij, npr. Računskega sodišča in protikorupcijske komisije, za druge pa se organizira spektakularen sodni proces že na osnovi lažnega suma. Slednje je isto, kot če bi na osnovi lažnega alarma aktivirali gasilce in civilno zaščito in čeprav ne bi bilo nič, bi pompozno govorili o največjem požaru ali največji elementarni nesreči v zgodovini. Na tak način sta nastali obe “največji” aferi, afera orožje in v zadnjem obdobju afera Patria. Obe samo zato, da se odvrne pozornost od dejanskih težav ali packarij aktualnih oblasti in da se uniči tiste, ki so zaradi kredibilnosti in korektnega dela postali resni politični nasprotniki, predvsem pa zato, ker so posegli v razgradnjo klientelistično koruptivnih omrežij, zaradi katerih se je država razvijala precej počasneje, kot bi se lahko. V teh omrežjih se je zaredila kasta nedotakljivih, ki jih ščitijo tisti, ki so bili na ključne funkcije v pravosodju, policiji, gospodarskih družbah v državni lasti in drugod imenovani, ne samo zaradi znanja, ampak tudi zaradi miselnega okvirja, kakor je nedavno izjavil minister za pravosodje, Zalar. Temu se je nekdaj dejalo moralnopolitične kvalitete. Če se takim postopkom in ravnanjem ne bo čimprej naredilo konec, potem bomo državljani lahko še naprej spremljali pravno državo dveh hitrosti. Volitve so priložnost. smo imenovali predstavnike občine v svete javnih zavodov, se je dogajalo podobno kot na občinskem svetu. Za predstavnike v javnima zavodoma vrtca in osnovne šole so prišli trije predlogi. Ker se je ravno toliko predstavnikov imenovalo, smo vse tri potrdili. Za svet javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša so prav tako prišli trije predlogi, imenovati pa smo morali dva. Svoje predloge sta posredovali dve stranki, od tega stranka SDS dva kandidata in stranka Zares enega. Na občinskem svetu smo se že pred časom dogovorili, da se, v javne zavode oz. na mesta, kjer občina predlaga svoje kandidate, od kandidatov pričakuje kratko pisno predstavitev. Tudi tokrat te predstavitve niso bile posredovane članom komisije, pa tudi članom sveta ne, čeprav so jih svetniki na seji sveta potrjevali. Pisna predstavitev kandidata je namenjena ugotovitvi, kakšne sposobnosti in izobrazbo za predlagano mesto ima. V njem nas ne zanimajo podatki, ki zapadejo pod varovanje osebnih podatkov. Kandidat, ki kandidira na javno funkcijo, pač ne more biti anonimnež. Opravljal bo odgovorno delo v imenu občine, torej vseh nas, zato je edino prav, da smo z njegovimi dotedanjimi izkušnjami seznanjeni. Nemogoče se Mineva leto dni od ponovne izvolitve Jožeta Levstka za župana Občine Ribnica, zato je prav, da pogledamo nazaj in ocenimo, če so delo in rezultati izpolnili predvolilne obljube. Sam osebno stremim k temu, da dobre stvari pohvalim, a tudi opozorim na slabe, da se te v prihodnje ne bi več dogajale. Glede na predvolilno dogajanje pred letom dni, predvsem v 2. krogu volitev, smo se v Slovenski ljudski stranki odločili, da tokrat, za razliko od prejšnjih let, konstruktivno sodelujemo z županom in njegovo občinsko upravo ter poskušamo nadaljevati aktivno politiko in z ustvarjalno držo sodelovati pri razvoju naše občine. Ker na delo občine gledam z očmi podjetnika, lahko po letu dni »sodelovanja« zapišem, da se je župan odločil za »enotirno upravljanje«, torej, ravno za nasproten način, kar je obljubljal v predvolilnemu času. Občinski odbor SLS si je v tem času želel delati operativno in vsakodnevno sodelovati z županom, vendar smo največkrat »tavali v megli«. Volilni program, katerega SLS vseskozi zagovarja, temelji na novih idejah, znanju in priložnostih, kako iz občine, ki nima nezanemarljivega proračuna, narediti V RUBRIKI ‘V POLITIČNIH KROGIH’ ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK, TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV. je odločati o kandidatu, o katerem veš zgolj ime in priimek ter katera stranka ga je predlagala. Pomembno pri odločitvi je kandidatovo stališče do funkcije, ki jo bo v imenu občine opravljal in to bi moralo biti razvidno iz njegove predstavitve. Seveda sta bila potrjena oba predlagana kandidata vladajoče SDS, saj ima SDS v komisiji večino. Nikogar od SDS-ovih članov komisije ni zanimalo, zakaj kdo kandidira, kakšne so njihove vizije delovanja v svetu javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša ali njihove usposobljenosti. Važno je bilo le to, da so »njihovi«. Izgovor predsednika komisije g. Jožeta Tanka, da s tem varujejo osebne podatke, je tako zgolj farsa, s katero zavaja tako na komisiji kot na občinskem svetu. Glasovalni stroj pa mu zvesto sledi. mag. Andreja Škrabec, predsednica OO Zares Ribnica nekaj več. Želimo si občino, ki bo prijazna do svojih o b č a n ov, bo po meri vseh in v kateri se bomo vsi dobro počutili. Verjamem, da biti župan, ni lahko delo. Je odgovorno in težko. Vsi pa si želimo, da bi na vodenje občine bili iskreno ponosni. Žal pa ni vedno tako. Ne poznam Ribničana, ki bi lahko uspel ali pa vsaj predlagal podjetniško idejo, ki bi bila potem tudi sprejeta. Ali vsaj zaželena. Slika je žal zrcalna, ko gre za pripadnika eno oz. kot pravi podžupan, »devetumne organizacije«. Dejstvo je, da so korupcija, kliantelizem in privilegij posameznikov pripeljali to državo na rob gospodarske in politične krize. Oboje pa spremlja še kriza vizije. Nisem daleč od resnice, če zapišem, da te vizije v naši občine ne vidim. Naj se dotaknem še 36. Ribniškega sejma, ki se je ponovno pokazal v najlepši luči – ob tem izrekam vsem organizatorjem in udeležencem iskrene čestitke. A tudi odlična organizacija dogodka ni mogla skriti umazane struge naše Bistrice. Sam osebno sem se večkrat zavzel za njeno ureditev, vendar župan še do danes ni našel potrebne volje. Zato ponovno pozivam gospoda župana in ga sprašujem, ali ga v vseh 5 letih resnično ni nikoli zmotil pogled na Bistrico ter ali si bo še naprej zatiskal oči pred več kot potrebno sanacijo njene struge? Vsi si želimo sprememb, seveda na bolje. Sam si želim moderno in uspešno občino. A ponovno smo priča še eni neuspešni zgodbi, ki nas bo oddaljila od te poti. Mislim na neuspeli razpis, s katerim bi lahko pridobili državna sredstva za izgradnjo novega vrtca (naj spomnim še na neuspešen razpis za ureditev grajskega poslopja). Tako se je občina znašla v nezavidljivem položaju - ali bomo z gradnjo novega vrtca počakali do naslednjega razpisa ali pa se bo občina ponovno zadolžila za nekaj let, pri čemer pa bralci dobro poznate ozadje zadolževanja v primeru športnega centra. Sprašujem se, zakaj je bila občina neuspešna pri omenjenih razpisih in postavlja se mi vprašanje, ali se župan skupaj z upravo ne trudi dovolj, da bi z oplemenitenjem proračunskih sredstev omogočil hitrejši razvoj naše občine. Župan z občinsko upravo, ki ne zna pravilno presoditi in pripraviti razpisov? Poslanec v DZ RS, ki ribniškim projektom kljub dolgoletnim izkušnjam ne zna dati zadostne teže? Resnica se skriva nekje vmes. Kljub ostrim pogledom sem pri pisanju želel biti nepristranski. Zavedam se, da rezultatov dela župan in uprava ne smeta meriti le skozi številke. A tudi po številkah sodeč, žal, po letu od volitev v Ribnici, ne vidim presežkov uspešnega vodenja občine, pa bi si to močno želel. LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica Našemu Andreju Bajuku v spomin Izgubili smo državnika, premiera, najboljšega finančnega ministra, slovenskega domoljuba in poštenega človeka dr. Andreja Bajuka. Pokopan je bil z vojaškimi častmi na ljubljanskih Žalah v nedeljo, 21. avgusta 2011. Domovino je moral zapustiti kot dveletni otrok in prisilno živeti v tujini. Uveljavil se je kot velik finančni strokovnjak. Bil je profesor na univerzi v Mendozi, tehnični asistent v Svetovni banki v Washingtonu. Mednarodna banka ga je leta 1994 imenovala za svojega predstavnika v Evropi, s sedežem v Parizu. Bil je edini Slovenec, ki je v mednarodnih financah dosegel tako visok položaj. Leta 2000 se je vrnil v Slovenijo. V politiko ni vstopil, da bi se okoristil, ampak ker je želel pomagati svoji domovini Sloveniji. Njegov prispevek domovini je velik: - stabiliziral je javne finance, zmanjšal javni dolg in veliko pripomogel, da je Slovenija kot prva od novih članic Evropske unije sprejela evro. - vlada, ki ji je predsedoval, je hitro pripravila manjkajočo zakonodajo za vstop Slovenije v EU. Dosežena je bila najvišja gospodarska rast, povečal se je delež izvoza blaga in storitev, uveden je bil pravičnejši sistem finansiranja občin, ki je omogočil večjo avtonomijo. - prvič v zgodovini Slovenije so bili znižani davki, znižana je bila javna poraba, ukinjen je bil davek na izplačane plače, sprejete davčne olajšave za družine itd. Vsi ti in še drugi dosežki so vzpodbudili nasprotovanje v politični opoziciji. Mnogi mediji so tedaj kar tekmovali, kdo bo dr. Andreja Bajuka bolj očrnil. Žalostno je, da so državljani verjeli medijem in mu na zadnjih volitvah niso dali mandata . Kot pokončen mož se je po volitvah umaknil iz političnega življenja. NSi, ki jo je vodil gospod dr. Andrej Bajuk, je v zakonodajni in izvršilni oblasti odigrala pomembno vlogo. Obljubljena pričakovanja je tudi uresničila. Dr. Bajuk je bil na to ponosen. Prepričan je bil, da “samo spoštovanje ustvari tisto stanje duha, v katerem vsakdo lahko pričakuje, da bomo drug drugemu opora pri delu za skupno dobro.” ANICA BENČINA 33 V POLITIČNIH KROGIH ŽELIM SI MODERNO IN USPEŠNO OBČINO MED NAŠIMI LJUDMI KAPELICA sv. ANTONA PUŠČAVNIKA v JELENOVEM ŽLEBU (Za osvežitev spomina na preteklost) Jelenov Žleb kot zaselek s tamkajšnjimi deležna blagoslova, ki ga je poklonil sedanji gozdovi spada pod katastrsko območje dekan, mag. g. Anton Berčan. – Dane. tej kapelici sta leta 2000 sklenila zakonsko Na začetku 20. stoletja je bila v Jelenovem zvezo Jure in Maja Rudež ter naslednje leto Žlebu zgrajena kapelica sv. Antona pa je bila tu krščena še njuna hčerka Anja. Puščavnika. Zgraditi jo je dal takratni V letošnjih vročih julijskih dneh je bil graščak Anton Rudež. Na njezopet opravljen trikratni gov 35. rojstni dan, 21. 7. 1906, impregnacijski premaz jo je blagoslovil takratni dekan celotne strehe. S takšnim župnije Ribnica, Franc Dolinar. vzdrževanjem se bo Kapelica je prestala 1. in 2. sakralni objekt, osamljen, svetovno vojno in celih 5o sredi obširnih gozdov, let povojnega obdobja. Prvič ohranil za daljše obdobje. je bila le delno obnovljena To, dokaj zahtevno opravileta 1995/96. Tedaj je bil lo je letos izvedel v dveh nadomeščen tudi drugi zvon. dneh Anton Mihelič, st. Generalna obnova je bila iz Ribnice, Levstikova ul. izvršena meseca julija 2006, 8. Delo je opravil vestno, ob 100-letnici postavitve skrbno in odgovorno, saj kapelice. Zamenjano je bilo je freska v kapelici tudi vse ostrešje in premazano z njegov »patron«. Zato se impregnacijskimi sredstvi. je tudi odrekel plačilu. Streha je bila pokrita s skodlo Za takšno odločitev in (šindro), ki jo je v bližnjem OBNOVA STREHE NA KAPELICI izredno požrtvovalno in gozdnem oddelku, pripravil Metod Jaklič, iz naporno delo na strehi Antonu Miheliču v Andola, s sodelavcem . Ostrešje je obdelal, imenu lastnika kapelice, Jurija Rudeža, vse postavil ter strokovno s skodlo pokril streho priznanje in zahvala. Jože Vesel ( Čukov) iz Travnika, s svojo skupino. Ob 100-letnici je bila kapelica zopet Tekst in foto MIRKO ORAŽEM 52 veteranov zaokrožilo po Ribniški dolini na svojem 6. pohodu Veterani Območnega združenja vojne za stavkih opisal pomen Parka kulturnikov, Slovenijo Ribnica so 10. septembra izv- nato pa so pohodniki krenili v Sajevec. edli 6. veteranski pohod, to pot po zahod- Ustavili so se pri izdelovalcu suhe robe, nem delu Ribniške doline, po območju posodarju Francu Jakliču v Sajevcu, ki nam občin Ribnica in Sodražica. Povabili so je v delavnici prikazal delovne postopke naše znance – veterane in tudi domačine. izdelave škafcev, golid, viter in še česa. Bil je Prišli so veterani iz OZVVS Kočevja, Grosuplja, Domžal, Ruš in Sežane. V Parku kulturnikov v ribniškem gradu se je zbralo 52 pohodnikov. Med njimi je bil tudi predsednik Zveze veteranov Janez Pajer s soprogo. Zbrane pohodnike sta nagovorila predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ribnica Peter Levstek in France Lapajne, sekretar OZ borcev za vrednote NOB Ribnica. Član OZ borcev za vrednote NOB Ribnica Stanko Rus pa je opisal pomen obeležja spomenika borcem NOB v ribniškem gradu, kjer so izpisana imena padlih v bojih in umrlih v taboriščih med 2. svetovno vojno. Sekretar OZVVS Ribnica je v nekaj STARTNO MESTO JE BILO V PARKU KULTURNIKOV 34 ZAHVALA Člani Ribniškega pihalnega orkestra ( RPO) se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi Promenadnega nastopa pri Francetovi jami Okrepčevalnici Pri Francetovi jami- Slavka Mrhar s.p., in vsemu njenemu osebju. Za obdaritev godbenikov RPO gostujočega Pihalnega orkestra iz Kočevja z boni za hrano in pijačo se posebej zahvaljujemo TD Ribnica, pri organizaciji koncerta pa se zahvaljujemo Janezu Trdanu iz Sušja za brezplačno uporabo prostora na vrtu bivše gostilne Cene ter osebju gostišča Letni vrt Cene - Tomislavu Blaževiću s.p. za postrežbo godbenikov in obiskovalcev z odličnim divjačinskim golažem. Prav tako velja zahvala vsem obiskovalcem, ki ste s prostovoljnim prispevkom pomagali pri zbiranju denarja za nakup uniform. Pri vsem tem ne pozabimo tudi na naše goste, na Pihalni orkester Kočevje 1927, ribniške mažorete iz DMPR in harmonikarja Nika Janeša. Velja jim posebna zahvala za sodelovanje na naših prireditvah. Za vso podporo na vseh prireditvah izrekamo posebno zahvalo Občini Ribnica. Izvršilni odbor KUD Ribniški pihalni orkester zelo prepričljiv, ker je vnašal v razlago svoje domiselne in šaljive poglede, pohodniki pa so pozorno spremljali njegove ročne in jezikovne spretnosti. Karavana je nadaljevala proti vasi Kot in naprej v Ravni Dol. Tu nas je pričakal lastnik Muzeja Maticove Etnohiše Ivan Šega in povabil na ogled muzeja, njegova soproga pa je postregla z domačo medico, saj je Ivan znan čebelar. Domačini tudi vedo, da je Ivan Šega vsesplošno aktiven krajan v občini Sodražica. Pri Novi Štifti smo se pohodniki malo odpočili in okrepčali. Pijača je bila zelo zaželena, saj nas je sonce ves čas pohoda močno grelo. Tu nas je pozdravil brat frančiškan Marijan in povabil v cerkev Marije Vnebovzete. Sledil je pozdrav podžupana občine Sodražica Andreja Pogorelca (prisoten je bil tudi predsednik OZVVS Ribnica Peter Levstek ). Stopili smo tudi na romarske stopnice in zvedeli, kaj ‘svete štenge’ pomenijo za cerkev in romarje. Na poti do Brež smo opravili še zadnjo etapo do cilja, kjer sta nas čakala topel obrok in pijača ter si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. Tekst in foto BORUT KOZINA Pod taktirko Športnega društva Velike Dobrina. Poljane se je 6. avgusta odvil že sedmi Obiskovalce je na koncu dodobra ogrel Kmečki praznik. Tradicionalna prireditev Ansambel Mladi godci, saj je sledila veselije postala pomemben del poletnih pri- ca. Tudi vreme je bilo letos naklonjeno, saj reditev v občini. Prvo leto smo organizirali je dež počakal do samega konca prireditve, kmečke igre, kmalu pa smo se osredotočili takrat pa je spral ves morebitni prah, ki so na športe s konji, saj v teh krajih živi veliko ga konji v diru puščali za sabo. ljubiteljev konj. Tovrstnih prireditev tod ni Zahvaljujemo se občini Ribnica za sofiveliko, zato ni čudno, da je obiskovalcev nanciranje prireditve preko razpisa za turipa tudi jahačev iz leta v leto več. Zadnja zem in ostalim sponzorjem, brez katerih leta prireditev popestrimo tudi z vleko vrvi. take prireditve nikakor ne bi mogli izpelLetos je v sklopu naše prireditve potekalo jati. Naši sponzorji so bili: Okrepčevalnica državno prvenstvo. V lepem, ne prevročem poletnem dnevu, se je v spretnostnem jahanju pomerilo 22 jahačev, ki so bolj ali manj uspešno vodili svoje rezgetave prijatelje preko različnih ovir. Najbolje je to uspelo Nejcu Zakrajšku iz Cerkelj na konju Mišku. Za konjsko žimo sta najvišjo stopničko zgrešila Matej Rupar z Liso in Gašper Zgonc z Dakoto, oba iz okolice Roba. Konjske dirke so potekale v dveh kategorijah: štirje jahači so dirjali s športnimi konji, pet jih je tekmovalo z mešanimi športnimi konji. Da so ženske lahko enakovredne ali celo ATRAKTIVNO PRESKAKOVANJE OVIR boljše od moških tudi v tem športu, je dokazala Sara Mišmaš s Krke, ki si je na Vinija, Zavarovalnica Triglav, Telekom konju Dreamerju nič kaj zasanjano pridir- Slovenije, Krajevna skupnost Velike Poljane, jala najboljši rezultat v kategoriji športnih Abo Grafika, Tanko d.o.o., Radio Urban, konjev. Premoč sta ji morala priznati Janez Yaskawa Ristro d.o.o., Zeleni val, Slovenska Zajec z Maršičev z Damo in Simon Padovac iz demokratska stranka, Metal Andrej Češarek Kočevja z Athockom. V mešano športni kategoriji se je najbolj veselil Anže Levstek z Maršičev s kobilo Luno, malce manj, a vseeno židane volje sta bila drugo - in tretjeuvrščeni Angel Angelov iz Kočevske Reke s Kelly in Janez Zajec s kobilo Lady. Ko so konji in jahači zasluženo počivali, se je na igrišču začelo državno prvenstvo v vlečenju vrvi. Pomerilo se je pet ekip, najmočnejših med najmočnejšimi. TU JE ŠLO PA NA MOČ! Štiri domača dekleta so jih spodbudila z ubrano zapeto s.p., Tanja Zupanc s.p. Hvala tudi vsem lastZdravljico. Nepremagljivi so bili fantje ekipe nikom zemljišč, ki so dovolili uporabo svo‘Vodovodne instalacije Pesan’ iz Šentjurja. jih zemljišč za potrebe prireditve, in vsem, Štajerci so tokrat premagali ‘Prekmurske ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in štrke’, največ navijačev pa so zagotovo imeli izvedbi dogodka. domačini, ‘Veliki Grizli’, ki so tekmovanje zaključili na tretjem mestu, pred ekipo Izviri Tekst in foto ANITA ANDOLŠEK OKTOBER 2011 Datum: sobota in nedelja, 8. in 9. 10. Kam: na POHORJE. Izhodišče in načrt poti: Mariborska koča (1068 m) – Ruška koča (1246 m) – Klopni vrh (1280 m) – Koča na Pesku (1386 m) – Ribniška koča (1507 m) – Grmovškov dom (1272 m) – Kremžarjev dom - Legen. Zahtevnost: LAHKA pot. Okvirni čas hoje: 8 ur in 8 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, to je 4. oktobra, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Primerna planinska oprema, zložljive pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja: Marjan Intihar, vodnik PZS. Datum: sobota, 22. 10. Kam: z znanimi Ribničani na pot (ob ribniškem občinskem prazniku spoznavamo znane Ribničane in se z njimi odpravimo na pot) Okvirni čas hoje: 6 ur. Potrebna oprema: Primerna planinska oprema, osebni dokument in varen korak. Vodja: Janez Centa. Zdenka Mihelič Harmonija telesa, duha in duše Društvo Joga Ribnica vas vabi na vadbo QIGONG (či gonga) in TAIJIQUAN (tai čija) v RIBNICI ob petkih ob 19.00. Vabljeni tudi na začetno vadbo JOGE od septembra dalje: RIBNICA - vsak četrtek ob 20.00 v prostorih društva na Riku KOČEVJE - vsak četrtek ob 20.00 v Srednji šoli Kočevje KOČEVSKA REKA – vsak torek ob 20.00 v kulturnem domu SODRAŽICA - vsak ponedeljek ob 18.30 v gasilnem domu. Od oktobra dalje: VELIKE LAŠČE – vsako sredo ob 20.00 v Levstikovem domu LOŠKI POTOK – vsako sredo ob 19.30 v osnovni šoli KOMPOLJE – vsak četrtek ob 20.00 v gasilskem domu DOLENJA VAS- zbiramo prijave Ne premišljujte, storite zase nekaj dobrega, razgibajte in spoznajte svoje telo. Informacije na 041 316 989 ali 041 397 789. 35 MED NAŠIMI LJUDMI Sedmi kmečki praznik na Velikih Poljanah RIBNIŠKE ZGODBE Čebelarji z novim domom 10. septembra so dom tudi uradno odprli Društvo ljubiteljev čebel APIS Ribnica, ki pridružili še čebelarji, ki so v gradnjo doma je leta 2005 ob praznovanju 100-letnice vložili ogromno ur prostovoljnega dela, čebelarstva v Ribniški dolini postavilo večino so ga opravili sami. Posamezniki so temeljni kamen za novi čebelarski dom, v dom vložili 200, 300 in več ur. Izpostavil je je tega 10. septembra,tudi uradno odpr- tudi nekatera podjetja, med njimi Inles d.d., lo. V domu so tri leta sicer že potekali brez katerih doma ne bi mogli postaviti. izobraževanja in ostale aktivnosti društva, Častni gost odprtja je bil priznani čebelar na vso potrebno dokumentacijo, ureditev doma in v tujini Franc Šivic, sicer tudi član okolice doma, razstavnega prostora in ostalih podrobnosti pa so morali še nekaj časa počakati. Društvo ljubiteljev čebel APIS Ribnica spada v regijsko Čebelarsko zvezo Petra Pavla Glavarja in je eno največjih društev pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije. Želja vsakega društva je, da ima svoje prostore za druženje, in to željo so uresničili tudi ribniški čebelarji. Kot je povedal predsednik društva Jože Škulj, so imeli srečo, da so bili ob pravem času pravi ljudje na pravem mestu. Vsa dovoljenja, dokumentacijo ČEBELARSKI DOM ŽE PRIDNO IZKORIŠČAJO ZA RAZNE in ostale birokratske zadeve so PRILOŽNOSTI uredili Peter Levstek, tedanji tajnik Ivan Šega, imenovan je bil gradbeni Čebelarske zveze Slovenije in velik strokovnodbor, v katerem so bili: takratni predsednik jak s področja čebelarstva. Pohvalil je prizadruštva Franc Lesar, Janez Šilc, Ivan Šega, devanja ribniških čebelarjev za ohranjanje Ludvik Ambrožič in Dušan Jamnik, ki je pri- avtohtone slovenske čebele, t.i. kranjske dobival donatorska sredstva. Odboru so se sivke. Pri tem je sam tudi pomagal. Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozdarstva, je čebelar od leta 1957. Kot dijak bežigrajske gimnazije se je pri 17. letih vpisal v Čebelarsko društvo Ljubljana. V njem so bili takrat sami pomembni in priznani Ljubljančani, ki so si prizadevali zgraditi svoj dom, pa jim vse do danes tega še ni uspelo. Franca so takoj sprejeli tudi v upravni odbor. Na prireditvi je izpostavil vse večjo vlogo čebelarjev: » Pred leti smo slišali, da čebele povsod po svetu na veliko umirajo, v ZDA je umrlo okrog 30 - 40 odstotkov čebel. Ko so ljudje slišali, da bi lahko v štirih letih propadla civilizacija na Zemlji, če bi izumrle vse čebele, se je zanimanje za čebelarstvo precej povečalo. Na čebelarski zvezi se borimo, da bi slovenski lipov med postal svetovno priznan medicinski med. Sedaj je medicinsko priznan le Manuka med iz Nove Zelandije. Ko so opravljali primerjave med novozelandskim, katerega kilogram stane 150 evrov, in slovenskim medom, so prišli do ugotovitev, da je naš med boljši, a ni svetovno priznan,« je dejal Šivic. Po uradnem odprtju, v katerem so sodelovali Medard Pucelj, Fantje od fare, Tamburaški orkester Sodražica, in prerezu traku, ki so ga opravili predsednik društva Jože Škulj, župana Ribnice in Sodražice Jože Levstek in Blaž Milavec, smo si v zgornjih prostorih ogledali čebelarsko razstavo in se posladkali z medenimi dobrotami. Ribniškim, sodraškim in loškopotoškim čebelarjem kličemo tudi iz našega uredništva: Naj medi! Tekst in foto MARKO MODREJ Fižolov sladoled atrakcija 9. fižolovega dne Člani Vaško etnološkega kulturnega in turističnega društva Hrovača so na sončno soboto, 27. avgusta, pripravili že 9. fižolov dan. Tudi tokrat so prekosili sami sebe. Kot vedno so se spomnili nečesa novega. Tokrat so poskrbeli za sladkosnede. Da gredo sladice in fižol skupaj, vedno znova dokazuje slastna fižolova torta Andreje Škrabec, ki poide kot za stavo; tokrat pa so za vroče dni pripeljali domač Isenijev fižolov sladoled, poskusili pa so lahko tudi fižolov med in tudi druge fižolove sladice. Rib’nčan, a ne Urban, je tudi tokrat v Hrovačo in Ribniško dolino privabil številne ljudi. K temu je pripomoglo tudi toplo, sončno vreme, predvsem pa seveda preko 40 fižolovih jedi, vse po receptih hrovaških gospodinj, kot nekaj novega pa so se na krožnikih znašli polnjeni fižolovi kalamari. Premierno so pripravili fižolovo kuharsko delavnico s televizijsko zvezdo, kuharskim mojstrom Damjanom Babičem. Prvič pa se je predstavila tudi fižolova pekarska delavnica z mojstrico peke fižolovega kruha Polono, ki je obiskovalcem razkrila tudi skrivnost fižolovih polpet. Skrivnost slastne fižolove torte je razkrila tudi mojstrica Andreja Škrabec, ki je tokrat spekla kar 16 tort. Na edinstveni kulinarični prireditvi, posvečeni rib’nčanu, je sodelovala otroška folklorna skupina Lončki, frekvenco aktualnosti in smeha je oddajal tudi Radia Mlajku, podjetnejši so lahko stavili na stavnici, obiskovalci so se lahko pomudili v vaški trgovini domačih izdelkov in kaj kupili, se zapeljali z ribniškimi kočijaži, si ogledali Škrabčevo domačijo pa tudi mlatenje, ‘pajtlanje’ in prebiranje fižola po starem. Seveda niso pozabili tudi na najmlajše udeležence, zanje so z ustvarjalnimi delavnicami pripravili prave spodbujevalce otroške domišljije, posladkali pa so se lahko tudi s premierno predstavljenim fižolovim sladoledom, ki je zagotovo prvi tovrstni sladoled na svetu. Česa se bodo vrli Hrovačani spomnili naslednje leto, lahko le ugibamo, zagotovo pa je – ali bo slastno ali pa ‘špasno’. ZDENKA MIHELIČ Foto Maruša Prelesnik KUHARSKA ZVEZDA DAMJAN PRI PEKI PALAČINK 36 LE KATERA JED SE KUHA V LONCU? Nariši si nov dan… Kampanja NE-ODVISEN.SI ima svoje začetke že v letu 2007, ko je na primorskem pričela z ozaveščanjem otrok, mladostnikov in odraslih o različnih oblikah zasvojenosti. S podporo mnogih pomembnih Slovencev, med njimi tudi predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka je kampanja v letošnjem letu obšla že precejšen del naše države ter se na svoji poti zaradi podpore Občine Ribnica in župana Jožeta Levstka ustavila tudi v ribniški osnovni šoli. Učenci so bili 14. septembra v Športnem centru deležni treh enournih predstavitev, primernih starosti učencev, v popoldanskem času pa je bila podobna predstava namenjena tudi njihovim staršem. Bojan Kodelja, vodja primorske kampanje NEODVISEN.SI, in Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica, sta vsem učencem naše šole in obeh podružnic na prijeten in nazoren način predstavila različne oblike zasvojenosti in odvisnosti. Kadar omenjamo zasvojenost, pomislimo običajno le na nelegalno drogo, kamor spadajo marihuana, kokain, heroin, extasy… Toda ljudje smo lahko odvisni še od marsičesa drugega: denimo od hrane, pijače, alkohola, zdravil, televizije, računalniških igric, športa ... Vzroki za različne zasvojenosti se seveda med seboj razlikujejo, tudi vzroki za uporabo prepovedanih drog se spreminjajo glede na leta uporabnika ter trajanje zasvojenosti. Otroci in najstniki začnejo uživati prepovedane droge iz različnih razlogov, kot so užitek, tveganost, dogodivščina, dolgočasje, zmanjšanje zaskrbljenosti, vpliv vrstnikov, radovednost, sprostitev, slaba ozaveščenost o posledicah, lahka dostopnost drog … Kljub vsem razlikam pa obstaja tudi en skupen vzrok, ki posameznika porine v uživanje drog, in to je slaba samopodoba – občutek, da nisi dovolj dober, da si ne zaslužiš dobrega v tem življenju, da drugim nisi všeč, da moraš ugajati drugim. Zaradi vse večjih zahtev današnje družbe se vsakdo izmed nas lahko sreča s tem zmotnim prepričanjem. Mlajši in še posebno starejši mladostniki so zaradi izrazitih sprememb, s katerimi se srečujejo v svoji starosti, še močneje izpostavljeni tovrstnim tveganjem, želji ugajati drugim. Učenci so spoznali, kako pomembno je zavedanje, da je v življenju vse mogoče, le sam sebi moraš zaupati in samega sebe sprejeti. Med predstavo za učence druge triade sta s filmskega platna sodelovala tudi risana junaka Zarja in Svit, ki sta bila po starosti in s svojimi izkušnjami zelo blizu našim učencem. Pokazala sta jim, da imamo vsak svoje napake, vendar ima tudi vsak od nas svoj(e) talent(e). Pomembno je, da je vsakdo dovolj vztrajen in ne odneha pri raziskovanju samega sebe in iskanju svojih svetlih točk. VSAK od nas je pomemben, že samo zato, ker OBSTAJA. Trudimo se pomagati, da bo njihova pot do tega zavedanja vsaj nekoliko lažja! Kaj so si najbolj zapomnili učenci iz 3. C: Katja: Jaka je šel na vrh stolpnice in se počutil kot kralj … Aljaž: Pesmico: »Išči, Jaka, išči strokovnjaka,« da nam pomaga narisat novi dan. Nejc: Zapomnil sem si, kje je hodil pes Jaka: naprej je šel od doma k avtobusni postaji, potem je šel na stadion, nato je šel na igrala, pa v knjižnico, dalje na radio in nato k mesarju po kost za prijateljico Piko. Lina: Zapomnila sem si slikarko, ki je naslikala, po katerih poteh je tekel Jaka: ob reki, po mestu, mimo prijateljice Pike, po igrišču za otroke, ustavil se je pri mesnici, nato pa je stekel k Piki. KATJA RUS Anže nadaljuje: … potem pa je šel spet dol in bil vesel. V knjižnici je poiskal prijatelja Denisa, ki mu je pomagal najti knjigo. Monika: Če hočeš imeti dobre prijatelje, moraš biti prijazen do drugih prijateljev in ljudi. Utrinke zabeležila POLONA GOLOUH Najstarejši so prišli na vrsto zadnji, a so ostali več kot eno uro, pa ne zato, ker bi želeli zamuditi pouk, pač pa zato, ker so takoj padli noter. Poudarek predavanja za zadnjo triado je bil na osebnostni rasti, zaupanju vase, sposobnost spopadati se s težavami, pobrati se, če mi spodleti,postaviti si jasne cilje … Po končani prireditvi so napisali svoja razmišljanja, in sicer 8. (42 učencev), 9. (25), 7. (9) razredi. Skupno vsem učencem je bilo to, da jim je bilo predavanje zanimivo, da so spet naučili kaj novega o zasvojenosti, da je bil voditelj Bojan Kodelja zabaven kljub resni temi, da je bil Miha Kramli zanimiv, čeprav so ga nekateri že poslušali. (op. Bil je lani v šoli na delavnicah za 9. r.) Današnje predavanje mi je potrdilo, da se počutim popolnoma takšno, kakršna sem, da imam jasne cilje in vem, kakšni so moji najboljši prijatelji. Všeč mi je bilo, ker smo videli posnetke ljudi, ki so bili zasvojeni z drogo, in ljudi, ki se borijo proti zasvojenosti. Ko grem po ulici, moram biti vesela in pokončna, saj potem ne bom zanimiva za dilerje. Od zdaj bom še bolj previdna, kaj bom objavila na računalniku, kajti podatki, ki jih objaviš, se nikoli ne izbrišejo. Tovrstne podatke lahko kdo uporabi v slabe namene. Tudi navezovanje znanstev preko računalnike je nevarno, ker ne vemo, kdo je v resnici na drugi strani. Prijatelje je bolje spoznavati v živo. Vsak se v življenju sreča s problemi, vendar se moramo zavedati, da jih bomo s pomočjo staršev, učiteljev ali prijateljev rešili, in svet bo še vedno lep. Z zasvojenostjo (alkohol, droga …) problemov ne bomo rešili, kvečjemu jih bomo naredili. Ob pomoči učiteljic slovenščine zbrala vtise MAJDA VALČIĆ. »Nariši nov dan« pomeni ljubiti samega sebe. Če želiš pomagati drugim ljudem, je potrebno, da najprej pomagaš sebi in prevzameš 100 % odgovornosti za vse, kar se ti dogaja. PIA ZOBEC IN TEA JENKO, 4. c (podružnica Dolenja vas) 37 MLADINA SI RIŠE NOV DAN 3. TRIADA KRIŽ KRAŽ PRIŽGI SVOJ OGENJ Iz suženjstva v svobodo na 6. Oratoriju Plus V neznosni vročini se je prah lepil na kožo ribniških Izraelcev, ki so v težkih okovih iz betonskih blokov gradili piramido. Delo je bilo naposled opravljeno in kriki modro oblečenih priganjačev so jim rezali v utrujene možgane, ko so se v oranžnih uniformah egipčanskih sužnjev premikali proti osrednji palači. Tam jih je sprejel faraon Tutenkamen I. in iz gole zabave zahteval, da z njim zaplešejo nori fari-fari ples … Da, tako se je godilo udeležencem šestega Oratorija Plus in kot vidimo, so lahko na lastni koži spoznali, da suženjstvo očitno ni stvar daljne preteklosti. Vsak dan znova lahko občutimo, da smo sužnji lastnih strahov, neodločenosti, zamer in ostalega zla, ki nas biča po hrbtu in zabija v prašna tla. Zato je želja po osvoboditvi toliko večja in obljubljena dežela se vedno slajše nasmiha za obzorjem. telo v delavnici izražanja z gibom, se učili plesati »break dance«, izvajali zapletene ritme v delavnici »stompinga« (udarjanje z dlanmi in z drugimi predmeti), obnovili svoje znanje nudenja prve pomoči in reševanja ter se naučili posebnih prijemov za masažo nog in hrbta. dom. Sedemkrat so obkrožili mesto v čisti tišini in v polni bojni postavitvi. Po sedmem obhodu so se oglasile trombe in zaslišala sta se strašen bojni krik in ropot, ki sta ob svojem vrhuncu raztreščila obzidje mesta. Od tedaj se je Izraelcem godilo kot v raju – pričakale so jih polne mize dobrot in v zraku je plavala nežna melodija žive glasbe. Vriskanju, smehu in petju ni bilo konca do pozne noči, ko smo se poslovili – srečni, da smo se lahko drug ob drugem iskrili in prižigali ogenj v svojih dušah. Kot vodja projekta Oratorij Plus bi se rad zahvalil vsem animatorjem, ribniškemu kaplanu in župniku – bili ste duša, srce, možgani in roke Oratorija! Brez vas se ta edinstveni dogodek v Sloveniji gotovo ne bi zgodil. Hvala za vašo mlado energijo in pripravljenost razdati se za druge. Hvala vsem udeležencem – za nas ste zelo dragoceni in vir bogatih izkušenj. Hvala za vašo sproščenost in otroško razigranost. Sobota, 27. avgusta, je na travniku za ribniškim župniščem zbrala pisano druščino 30 odraslih iz ribniško-kočevskega območja, prvič pa sta se nam pridružila tudi zakonca iz Štepanje vasi – njuno zanimivo izkušnjo lahko preberete v okvirčku. Oratorij Plus je namreč dogodek, ki ga mladi pripravljamo za odrasle in tokrat se nas je pod okriljem Društva katoliške mladine Ribnica zbralo 31 animatorjev, ki smo sobotni dan pričeli skrbno načrtovati že dober mesec prej. Vzporedno z glavnim programom je potekal tudi program za otroke udeležencev. Ti so se izvrstno zabavali in tako popolnoma pozabili na crkljanje pri starših. Kot ste najbrž razbrali iz uvoda, nas je letošnja zgodba popeljala v starodavni Egipt, kjer so Izraelci živeli kot ničvredni sužnji. Preko gledališke igre, v kateri ni manjkalo posebnih učinkov in komičnih vložkov, smo spoznali Mojzesa, ki je v gorečem grmu srečal Gospoda. Čeprav nagovorjen od samega Šefa, je najprej omahoval pred sprejetjem odločitve, da bo svoje ljudstvo in samega sebe rešil bede suženjstva in odločno stopil v svobodo odgovornega življenja. Navsezadnje je to storil in prišel v zgodovino. V pogovornih skupinah smo nato sporočilo zgodbe prenesli nase in na svoje življenje – ugotovili smo, da smo vsi Mojzesi in da tako kot on omahujemo pred odgovornostjo, se bojimo izpostaviti in biti nadpovprečni. Zato tako zelo potrebujemo »goreči grm«, da nas nagovori, zato tako hrepenimo po tem, da se v nas prižge ogenj svobode in jasnih misli. Vse to smo strnili v geslo »Prižgi svoj ogenj« in ta ogenj se je veselo vžigal že med dopoldanskimi delavnicami, kjer so udeleženci spoznavali osnove digitalne fotografije, začutili svoje 38 ORATORIJSKA MODRO-ORANŽNA FORMACIJA Prav navdušujoče je bilo gledati 30 in več let stare otroke, kako v nekoliko velikih in že malce okornih telesih z žarom v očeh poplesavajo pod avgustovskim soncem in zavzeto izpolnjujejo navodila velike igre. Njihova naloga je bila, da se kot pripadniki šestih izraelskih rodov pod vodstvom svojega poglavarja rešijo pred Egipčani. V ročno izdelanih sandalih so se podali na pot preko Bistrice (prehodili so jo po suhem, kot se spodobi), pili so grenko puščavsko vodo, spekli kruh in s puhalniki streljali prepelice (vodne balone). V zahvalo za uspešen pobeg iz suženjstva so nato Bogu darovali svoje molitve in hvaležna srca v zavetju cerkve v Hrovači. Naposled so po dolgem pešačenju proti večeru v daljavi zagledali svoj cilj – obljubljeno deželo in v njej mesto Đeriha City (v izvirniku Jeriha), ki jim je bilo namenjeno za novi Posebna zahvala gre tudi g. Tonetu Ilcu, ki nam je priskrbel kosilo. In končno, hvala Bogu za nepozabno izkušnjo in čudovit dan, ki bo še dolgo odmeval v nas. NEJC ILC, DKM Ribnica Foto: Simona Rigler in Simon Grižonič Naslednja številka Rešeta izide 28. oktobra. Gradivo oddajte do 17. oktobra. OD VRTCA DO ŠOLE Zgodba dveh udeležencev Najini znanki, Nevenka in Metka iz Ribnice oziroma iz Dolenje vasi, sta naju na poletnem srečanju odraslih skavtov navdušeno nagovorili: »Naši mladi pripravljajo že vrsto let konec avgusta nekaj posebnega za odrasle – Oratorij Plus. Dogodek, ki je edinstven v Sloveniji, se nama zdi odličen in je vreden ogleda!« Reklama je bila dobra in ko je iz Ribnice prišlo še uradno vabilo mladih organizatorjev iz Društva katoliške mladine Ribnica, je bila stvar potrjena. Zadnjo avgustovsko soboto sva se torej odpravila v Ribnico. Treba je priznati – Katja (moje skavtsko ime je Navdušena medvedka), se itak hitro navdušim za vsako stvar, Milan pa – po moško – pred vsakim novim dogodkom izrazim pomisleke v smislu – le kaj mi je tega treba, saj je doma polno drugega dela. Vendar, od trenutka, ko sva pristopila na mesto Oratorija, nama je bilo jasno, da se, če le Bog da, drugo leto zagotovo vrneva. Naši ribniški prijatelji so nama opisovali, kako prima je, a besede niso nič, potrebno je to doživeti. Kaj naju je torej tako pritegnilo? Res je, da sva kot odrasla skavta z dolgoletnim stažem oba imela priložnost sodelovati z mladimi in da sva vedno čutila spoštovanje do njih. Tudi tu naju je navdušila mladostna razigranost animatorjev, iskrive ideje, ki so zapolnjevale sleherni del dneva, pripravljenost, delavnost, naravnanost k dobremu – skratka, usmeritev k temu, da se odrasli na Oratoriju Plus v vlogi varovancev kar najbolje počutimo, da se prepustimo in da, recimo, za en dan postanemo kot otroci – ali pa tudi ne. Kajti program, ki so ga postavili mladi, je bil tako odlično pripravljen, da je celotno dogajanje - preko igric, duhovne misli, katehez, delavnic, bansov, velike igre, svete maše, zaključnega praznovanja …, slehernega udeleženca nagovarjalo k temu, da premisli: »Kje je moje mesto na tem svetu; kako mene nagovarja Bog in kaj želi, da storim njemu v slavo in v dobrobit okolja, kjer živim? Sem pripravljen odgovoriti na njegov klic?« Občutili smo povezanost, odprtost in prijateljstvo teh mladih, lahko pa zapiševa, da smo se tudi odrasli, čeprav sva se z večino prvič srečala, preko njih na prav poseben način povezali med seboj. Bilo je zabavno, duhovito, sproščujoče, vredno posnemanja! Hvala, mladi iz Društva katoliške mladine Ribnica, in nasvidenje drugo leto! KATJA IN MILAN ANŽIČ, Štepanja vas GUSARSKA DRUŠČINA Osvežilno poletje v vrtcu Poletje je čas, ko se ritem in tempo življenja nekoliko upočasnita, ko se veselimo bližajočih se počitnic, dopusta, dni, ki jih preživimo skupaj z družino. Tudi šolska vrata se zaprejo. A vrata vrtca tudi v poletnih mesecih ostajajo odprta. Čeprav večini otrok starši omogočijo vsaj kakšen teden počitnic, ki jih preživijo skupaj in počnejo stvari, za katere med letom zmanjka časa, pa naši prostori poleti niso prazni. Tudi v vrtcu Ribnica smo pripravili več poletnih osvežitev in ugotovili, da je poletje pri nas lahko prav zabavno. Otroci iz skupine Račke s Katarino, Vesno in Petro smo del poletja z veseljem sprejeli medse otroke iz skupine Ptički in tako tudi v poletnem času nadaljevali celoletni projekt obeh skupin »Skupaj se imamo lepo«. Predvsem je poletje v skupini zaznamovalo bogato ustvarjanje iz naravnega materiala, pa teme o sadju, morju, vremenu … Piko na i pa je letošnjemu poletju dala tema »Postali smo gusarji«, ko so se otroci v svoji domišljiji in igri vživeli v vlogo gusarjev in z njimi odkrivali otoke, pripravili gusarski napitek, si izdelali zastavo in ladjo ter našli tudi zaklad zlatnikov … Ob koncu poletja skupaj ugotavljamo, da je tudi poletje v vrtcu lahko prav zabavno. KATARINA ZUPANČIČ, vzgojiteljica Vse otroke, ki ne obiskujejo dnevnega programa vrtca, stare od 4 do 6 let, vabimo, da se nam, vsak torek od 16. do 18. ure, pridružijo na VRTČEVIH USTVARJALNICAH Prvo srečanje bo v torek, 11. oktobra letos ob 16. uri v igralnici Želve (oranžni vhod). Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca Ribnica, Majnikova 3, 1310 Ribnica / uprava vrtca – oranžni vhod. Obrazec »Prijava na Vrtčeve ustvarjalnice« dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca www.vrtecribnica.si. Izpolnjene prijavnice vrnite v vrtec osebno ali po pošti najkasneje do 7. oktobra 2011. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu na številki 620 93 75 vsak dan od 8. do 13. ure. Veselimo se ustvarjanja z vami! 39 ŠPORTNI UTRINKI Na višini fantje utihnejo … DKM Ribnica ponovno poskrbel, da se je vrtelo od višine Drugo leto zapored je na Ribniškem semnju sodelovalo tudi Društvo katoliške mladine Ribnica, ki se je predstavilo z delavnico »Od višine se zvrti«. Zaradi lanskoletnega velikega zanimanja smo letos odprli oba zvonika, in tako omogočili preko 700 obiskovalcem, da si sejemski vrvež ogledajo še s ptičje perspektive. Vihrajoče zastave na vrhu zvonika in dve premikajoči se maskoti Plečnikovih vršacev sta že v jutranjem sprevodu vabili ljudi k vznožju cerkvenih zvonikov. Razdeljeni v manjše skupine so se počasi podali proti vrhu. Za vzpodbudo in lažje premagovanje stopnic so obiskovalce na poti spremljale bodrilne misli in prijetna duhovno-ritmična glasba. Prvi postanek na nivoju zvonov je že ponudil razgled nad polne ulice, za najpogumnejše pa se je pravi podvig šele začel. Nekaj klinov, ozka lina, zavite stopnice in že stojiš na vrhu VEDNO ZAZIGRANI ANIMATORJI tim razgledom in z nepozabno izkušnjo dobrih 50 metrov visokega se je bilo potrebno še previdno spustiti na zvonika, pod tabo pa dih jemajoč pogled. S tresočimi se nogami, v fotoobjektiv uje- trdna tla in se s ponosom še enkrat ozreti visoko navzgor. Za popestritev so udeleženci lahko sodelovali v nagradni igri, ponudili smo jim fotografiranje in razvijanje slik z unikatnimi okvirčki, na voljo so bile tudi društvene majice in slastno okrepčilo. Za pripravo in izvedbo delavnice je skrbelo 30 članov DKM Ribnica (s sodelavci), ki smo že dan prej počistili in uredili zvonika, nato pa pridno premagovali številne stopnice gor in dol. Odzivi obiskovalcev so bili zelo pozitivni, navdušeni so bili nad samo zamislijo in izvedbo delavnice, najbolj pa jim bo v spominu ostal fantastičen razgled, h kateremu je še pripomoglo lepo vreme. Kot pribito se je izkazalo tudi dejstvo, zapisano v naslovu, ki ga je v knjigo vtisov napisala ena od udeleženk: marsikateri od tistih glasnih fantov je na vrhu ostal brez besed – če si je do vrha sploh upal priti. Nekateri so ob vrnitvi na trdna tla priznali, da jih »ni bilo še nikoli tako strah«. Navdušenje obiskovalcev se je preneslo tudi na nas in upamo, da se nam bo tudi drugo leto vrtelo od višine. HELENA ILC, DKM Ribnica Otroški nogometni turnir ZARADI MNOŽIČNE UDELEŽBE ZMANJKALO POKALOV Konec poletnih počitnic pomeni tudi konec četrte sezone treningov šoloobveznih otrok na igrišču v Zalužju. ŠD Pristava je ob tej priložnosti pripravilo turnir za fante, ki so trenirali. Turnir je že prerasel svoje okvirje, saj je prišlo kar 60 otrok. Že v prejšnji številki smo pisali o pestrem dogajanju v Zalužju, 30. avgusta pa je bil vrhunec vsega. Trener Marko Žalec vodi treninge okoliških šoloobveznih otrok že četrto sezono celotne poletne počitnice, dvakrat tedensko. Letos je žogo preganjalo 27 otrok. Za take aktivnosti birokracija narekuje članarino, ki je bila simbolične 3 evre, starši so podpisali, da se strinjajo s treningi - in to je to. Včasih je prišlo le 12 otrok – zaradi dopustov – včasih pa vseh 27. Takrat sta Maretu pomagala še Mirko Kaplan in Sašo Henigman, delali pa so po programu NK Kočevje. To pomeni najprej individualno obvladovanje žoge, nato prehod na igranje v parih, trojkah in končno gibanje celotne ekipe ter uigravanje kombinacij. Markovih varovancev, do letnika 1996, je bilo za štiri ekipe, vedno pa so radi prišli tudi malce starejši fantje, tokrat so oblikovali kar štiri moštva, tudi iz Ribnice in Velikih Lašč. Ogromna udeležba je kar presenetila orga- 40 nizatorje, saj je bil en komplet pokalov premalo, zmanjkalo bi pa tudi hotdogov, a mojstri improvizacije so uredili tudi to. Na koncu so bili vsi siti. Pri MARKOVI VAROVANCI mlajših so si največji pokal priborili fantje iz Nemške vasi, pri starejših pa ribniški Suhorobar United. V ŠD Pristavi tudi za drugo leto obljubljajo treninge, tudi če bo še več otrok, saj, kot pravijo, imajo ‘na zalogi’ za pomoč še dva nogometaša, ki sta trenirala v Kočevju. Igrišče v Zalužju je tisto torkovo popoldne kar puhtelo od življenja in smeha, le pogled na tribune je bil bolj žalosten. Glede na to, da je prišlo 60 otrok, je bilo staršev le za vzorec. Kdo ve, morda so se pa malce obrnile vloge in so starši tisti čas viseli na »Facebooku«, namesto mularije. Tekst in foto SAŠO HOČEVAR ZAKAJ OTROKA VKLJUČITI V NAŠ PLAVALNI VRTEC ? V našem plavalnem vrtcu se otroci postopoma učijo vseh potrebnih korakov do popolnega plavanja. Ker poteka učenje v glavnem v skupini, je vse veliko zabavnejše, enostavnejše, ker ves čas poteka igra z vrstniki. Poleg tega pa se lahko učitelji tudi individualno posvetijo posamezniku, če opazijo kakšno težavo. Učitelji z zvijačami spretno očarajo otroke, zato ti hitro pozabijo na vse težave. Pri plavanju je zagotovo ena večjih težav VPIS SE ZAČNE PRI STAROSTI ŠTIRIH LET strah pred vodo. In samo predKako poteka plavalni vrtec? stavljajte si, kako čudovito se počutijo otroci Ura je razdeljena na dva dela. Preden se ob polnem bazenu pisanih igrač, ki plavajo začne glavni del ure v bazenu, se otroci skozi na vodi. Ne pozabimo omeniti, da plavanje igro ogrejejo na suhem. Šele nato se zabava v poučujejo učitelji z licenco, ki z vsakoletnim vodi lahko začne. Tam se igrajo različne igrice izobraževanjem dopolnjujejo svoje znanje. in tako večina premaga največjo težavo – PLAVALNI VRTEC - PLAVANJE ZA ZAČETNIKE strah pred vodo. V glavnem delu ure se otroci Prvi plavalni zavesljaji razdelijo na dve manjši skupini, kar omogoča Ko otroci dopolnijo štiri leta, imajo možnost vaditeljema tudi individualnejši pristop in s vključitve v naš plavalni vrtec. Moramo se tem boljši in hitrejši napredek. zavedati, da se veliko otrok pri teh letih boji Prilagajanje na vodo vode in da njihova koordinacija še ni dobro Veliko otrok s težavo zmoči oz. potopi obraz razvita, zato je krivično pričakovati, da bo v vodo. Z različnimi pripomočki in igricami popoln neplavalec po nekajmesečnem je to veliko lažje. Otroci pihajo v klobučke tečaju plavanja znal pravilno odplavati v različnih barv, s tem povzročajo valove in prsni tehniki dolžino bazena. Ker je učenje klobučki se obračajo. Škropljenje učiteljev v plavanja, predvsem pravilnih tehnik, večletni vodi je zagotovo eden najzabavnejših delov »projekt« za vsakega otroka, je prav, da se ure, pri tem pa se otroci sploh ne zavedajo, da izvaja postopoma. sami sebe veliko bolj zmočijo. Iskanje pisanih živalc in raznobarvnih kamenčkov pod vodo je tudi ena izmed »zvijač«. In še cela paleta iger, ki omogočajo enostavno prilagajanje in kakovostno premagovanje strahu. Ko govorimo o učenju plavalne tehnike, je pomembno opozoriti, da prsno morda ne bo prva plavalna tehnika, ki jo bo otrok osvojil. Štiriletniki zelo težko uskladijo gibanje rok in nog že v prvem letu učenja. Zato je pri nekaterih učinkovitejše učenje hrbtne tehnike, kjer je pomembnejše gibanje rok, noge pa tako ali tako »samo« brcajo. Učenje posamezne plavalne tehnike je ravno tako treba izpeljati postopoma. Tako se otroci zaveslajev in udarcev najprej učijo na suhem, kjer jim učitelji posamezno skušajo čim bolje predstaviti gibanje. Nato vse te vaje ponovijo ob robu bazena, kar pomeni, da so samo s polovico telesa v vodi. Sledi vaja posameznega gibanja rok in nog v bazenu. Šele nato se posvetimo vadbi usklajenega gibanje rok in nog. Plavalnemu vrtcu v našem klubu sledi plavalna šola, ki otroku poda osnovna plavalna znanja treh plavalnih tehnik, hrbtno, prsno in kravl. Iz plavalne šole pa so najboljši plavalci vabljeni v tekmovalne selekcije kluba, kjer so se kalili in se še bodo najboljši plavalci in plavalke v Sloveniji. Ne razmišljajte preveč in vključite svojega otroka v naš plavalno vrtec. Več kot zabavno bo, predvsem pa koristno! Plavalni pozdrav pošiljamo iz PK Inles Ribnica! MIHA KOREN Mali nogomet Začetek drugega dela prvenstva Prvi vikend v septembru se je pričel drugi, jesenski del tekmovanj v Medobčinski ligi v malem nogometu -MLMN Ribnica 2011. Vroče jesensko vreme moštvom ne jemlje energije, saj so na sporedu odločilni boji za letošnji naslov prvaka. Prvenstvo je letos še bolj izenačeno kot lani. Možnost osvojitve naslova iz naše občine imata še Pristava De-Graz in KMN Kot, največja konkurenta pa sta jima Bar Majolka Ponikve in Kok pit bar Sodražica. Med zanimivostmi uvoda drugega dela tekmovanja naj omenim slab start jesenskih prvakov Ponikev in lokalni derbi v Dolenji vasi, kjer je Pristava z zmago verjetno dokončno izločila iz boja za prva tri mesta Grafit, ter sama povedla na lestvici. V omenjeni četverici Pristava edina lovi svoj prvi naslov, se pa v naslednjih krogih še skoraj vsi pomerijo med seboj. Tako bo, kot kaže lestvica, zanimivo in izenačeno do zadnjega kroga. Na listi strelcev z 19 zadetki vodi Sašo Henigman iz Pristave, njegovo moštvo pa vodi tudi na lestvici ferpleja. Odločilne tekme si lahko ogledate ob pet- kih zvečer, podatke o terminih in krajih igranja pa dobite na spletni strani: www. sportno-drustvo-loncar.si. PETER KOČEVAR, vodja tekmovanja 41 ŠPORTNI UTRINKI VPISUJEMO V PLAVALNI VRTEC ZA ZDRAVJE IN TELO Skrbimo za zdravo prehrano Sedaj je čas, ko je dozorela večina poletne zelenjave, zato je to tudi čas, ko lahko to zelenjavo na preprost način shranimo, da jo potem uporabljamo še skozi vse leto za začimbo jedi. Sestavine za domačo vegeto (za približno 10 x 2 dl kozarčkov za vlaganje) • 1 kg peteršilja (korenina in listi) • 1 kg korenja • 0.5 kg kg čebule • 0.5 kg kolerabe • 1 strok česna • 2 gomolja zelene ali 1gomolj z listi • 60 dag soli (priporočam himalajsko sol ) *lahko uporabite tudi paradižnik, če vam ustreza. Priprava domače vegete Vso zelenjavo opereš in očistiš ter narežeš na koščke. Vsako zelenjavo posebej zmelješ v multipraktiku, a pozor, ne smeš je zmleti čisto na drobno, ampak na fine koščke. Potem vso zmleto zelenjavo v velikem loncu zmešaš skupaj in dodaš sol ter dobro premešaš. Pripravljeno domačo vegeto pustiš stati v loncu nekaj ur, vmes pa jo večkrat dobro premešaš. Vegeto preložiš v manjše (2 dl ) kozarčke za vlaganje in dobro zapreš. Po želji lahko pokapaš z olivnim oljem. Vegeta je lahko uporabljana v vseh jedeh - juhe, prikuhe, golaži, vendar morate biti pazljivi pri soljenju. Zdrava sol je HIMALAJSKA SOL. Sol iz Himalaje je več kot le posebno živilo. Izvira iz časa, ko človek še ni onesnaževal okolja. V njej so shranjene informacije iz pramorja, iz katerega izvira vse življenje. Z njeno pomočjo se naše celice počutijo v zdravem, energijsko polnem prvotnem stanju. Himalajska kristalna sol je 250 milijonov let stara dediščina. V tej soli najdemo množico mineralov in mikroelementov ter zdravilno energijo. Še vedno jo kopljejo ročno, nato pa jo prečistijo, operejo in posušijo na soncu. V današnjem hitrem tempu življenja je ena izmed težav tudi ta, da uživamo preslano hrano. Zakaj uporabljati himalajsko sol? Dobra stran himalajske soli je, da se ne nalaga v organizmu in s tem manj obremenjuje urološki trakt (sečila in ledvice). Normalna jedilna ali kuhinjska sol vsebuje OGLASNO SPOROČILO Maščobe - kontroverzno hranilo Piše Natan Hojč, ISSA Specialist in Performance Nutrition Inštruktor fitnesa FZS Še pred nekaj desetletji strokovnjaki za športno prehrano maščobam niso pripisovali posebnega pomena. Veljalo je enostavno pravilo: športnik naj uživa čim manj maščob in čim več ogljikovih hidratov. Z novimi spoznanji se vloga maščob v prehrani bistveno spreminja in postaja izjemno pomembna. Glavni problem različnih pogledov na maščobo izvira iz posploševanja in neločevanja različnih vrst maščobnih kislin. Koliko maščob naj torej športnik zaužije in kakšne naj bodo? »Dobre« in »slabe« maščobe V grobem maščobne kisline delimo na nasičene in nenasičene, s pojavom industrijsko pridelane hrane pa so se pojavile tudi t.i. »trans« maščobne kisline, ki so predvsem v slaščicah kot hidrogenirana maščoba. Trans maščob se morajo izogibati vsi, ki skrbijo za zdravo prehrano, medtem ko so tako nasičene kot nenasičene pomembne za optimalno delovanje organizma: predstavljajo vir energije, skrbijo za optimalno delovanje hormonov, pomagajo pri absorbciji nekaterih vitaminov, služijo kot gradniki celičnih membran in drugih celičnih struktur, omogočajo zaščito telesnih struktur in organov. 42 Kaj so esencialne maščobne kisline? čisti natrijev klorid in samo 0,01 % – 0,05 % primesi. Nasprotno pa himalajska sol vsebuje vse snovi, ki so bile pred 250 milijoni let raztopljene v pramorju, in tako vsebuje (odvisno od najdišča) od 2-3 % drugih naravnih snovi (kalij, natrij, kalcij, magnezij, flour, cink, železo, jod, baker …), kar je 50300 - krat več kot rafinirana kuhinjska sol. Himalajska sol vsebuje do 0,1 mg joda / kg in ni dodatno jodirana, kar je koristno za nekatere ljudi s težavami v delovanju žleze ščitnice. Himalajsko sol lahko kot prehransko dopolnilo uporabljamo za različne namene: • Za soljenje jedi namesto običajne soli. • Himalajske začimbne mešanice so odlične za pripravo glavnih jedi, prikuh, solat, zeliščnega masla … • Slanica iz himalajske soli preprečuje tvorbo zobnih oblog, razkužuje ustno votlino, odpravlja slab zadah … in jo lahko uporabljamo tudi za nego zob in ust. • Slanico lahko uporabljamo za pitje in lajšanje aknaste kože. • Odlične pa so tudi kopeli iz himalajske soli, ki razstrupljajo naše eterično in fizično telo, lajšajo težave s kožo (npr. nevrodermitis, luskavica) in lajšajo težave s sklepi in pri revmi, kadar gre za akutne pojave. MIJA ČEŠAREK DHA. Poleg ostalih koristi imata tudi proti vnetni učinek. To je zelo pomemben predvsem za športnike, ki so ves čas izpostavljeni različnim vnetjem, posledici vadbe. Študije, v katerih so uporabljali 2-4 grame EPA in DHA dnevno, pridobljenih iz hrane in prehranskih dodatkov, so pokazale vpliv na povečano aerobno in anaerobno sposobnost športnika. Koliko maščobe za različne športe? Ker se posamezni športi po enegetskih zahtevah med seboj zelo razlkujejo, se razlikuje tudi priporočilo o deležu maščob v športni prehrani. Osnovno vodilo je, da se morajo vsi (posebej športniki) izogibati transmaščobnim kislinam in da delež nasičenih maščobnih kislin ne presega 10 % dnevnih kalorij. Paziti moramo, da iz prehrane povsem ne izločimo nasičenih maščob, saj holesterol regulira proizvodnjo najpomembnejšega hormona za športnike – testosterona. Delež maščob v prehrani narašča s količino vzdržljivostnega tipa aktivnosti. Najmanj maščob v njej morajo imeti dvigovalci uteži in težko atleti (15-20 %), največ pa vzdržljivostni športniki (na primer maratonci), kjer je ta delež 25-30 %. Esencialna hranila so tista, ki jih naše telo ne more samo sintetizirati in jih moramo nujno vnašati s hrano. Med vsemi maščobnimi kislinami sta taki samo linolna (omega 6) in alfalinolejska kislina (omega 3). Raziskave kažejo, da je naša prehrana preveč bogata z omega 6, in da imamo v splošnem pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin. Vendar pa vse omega 3 maščobne kisline niso pomembne. V 80-ih letih so ugotovili, da sta dve ključni maščobni kislini iz družine omega 3 www.the-nutrition.com predvsem EPA in Naročilo na THE Nutrition revijo: Če vas zanima tematika fitnesa in prehrane, pošljite svoj naslov na: info@the-nutrition.com in se naročite na BREZPLAČNO REVIJO. NA SEMANJI DAN JE RIBNICA GLAVNO MESTO SLOVENIJE Urbanova noč glasbenih zvezd Urbanova noč se vsako leto precej nestrpno čaka, da pride, in z njo množica, ki se zbere na stadionu Ugar. To je edini dan v letu, ko k nam v paketku pridejo znani glasbeniki, pripelje pa jih ekipa nekdanjega radia Urban, zdaj Radio 1. Ne glede na to, kako težko je v tem času finančno izpeljati tako velik projekt, se ga lotijo, vstop pa je še vedno brezplačen. Letos nas je s pesmimi južnjaškega melosa zagrel Alen Vogrinec Vesel, zvezda oddaje Slovenija ima talent, ki prihaja sicer iz bližnje Kočevske Reke. Prav zato tod okoli kar pogosto nastopa, je dejal. Rebeka Dremelj je ušla nevihti s točo, ki je divjala po Brežicah, in dvignila na noge starostno zelo raznoliko občinstvo. Atomik Harmonik je zadel v polno z ribniško pesmijo, da je vrela ribniška kri, hrvaška Karma pa je bila vrhunec in epilog večera. Prišli so s koncerta v Poreču, sicer pa so glasbeniki vajeni napornih vikendov in noči – to je njihov čas za zabavanje ljudi, promocijo in služenje denarja. Okoliški prebivalci so se sicer bali, da bo zvok prebijal daleč naokrog, saj so zdaj okrog stadiona posekana vsa drevesa. Študentsko Alternativo so namreč letos lahko na terasi poslušali 4 kilometre daleč, medtem ko so se na prizorišču lahko obiskovalci normalno pogovarjali. Tokrat je bilo menda bolje. Organizatorji dogodkov na stadionu se bojijo, kako bo vnaprej. Tudi Upravna enota naj bi v prihodnje pogojevala, kje lahko stoji oder in kam naj bodo obrnjeni zvočniki, to pa zahteva več denarja, saj stadion za take velike dogodke tehnično ni primerno opremljen. So pa letos mir zagotavljali številni policisti, v civilu, uniformah in s psi, tako da ni bilo izgredov, razen ponoči, ko so vandali zakurili kemična stranišča. Zvezda leta In potem je prišel semanji dan. Specialno vroče, ekstra težko vreme. In tudi to je bilo VELIKE POLJANE SO BILE ŽE DRUGIČ ZAPORED VELIKI ZMAGOVALEC SUHOROBARSKIH IGER foto A. Pahulje krivo, da je bilo malo manj gneče, kot smo je vajeni, kajti v promocijo sejma je bilo vloženega precej. Jumbo plakati so nas pozdravljali ob vseh vpadnicah v Ljubljano, bili smo v elitnih turističnih oddajah in k nam je dejansko spet prišla množica od vsepovsod. RTV Slovenija je dala približno oceno 50.000 obiskovalcev, kar nas veseli posebej zato, ker jih je našemu večnemu rivalu, Šuštarskemu sejmu, prisodila 10.000 manj. Številke so relativne in se z njimi že dolgo več nihče ne ubada, dejstvo pa je, da je bilo razprodanih vseh 500 stojnic in da so mnogi želeli dvakrat večje kot leto poprej. Naš semenj slovi kot tisti, kjer se proda največ robe, predvsem uporabne. Kriza je najprej zaprla mošnjičke za kake dražje, čeprav ročno oblikovane izdelke, drugače pa so obiskovalci spet na veliko zapravljali in se zabavali. Prvikrat smo izbirali kraljico suhe robe, mažorete vedno privzdignejo z udarnim programom, na harmoniki so se preigravali harmonikarji Pustotnik in v sprevodu je sodelovalo največ skupin, 20. Načakali smo se edino DENIS AVDIĆ, RADIJSKA ZVEZDA NA odprtja sejma, ki je zamujalo za dobro uro. V URBANOVI NOČI (foto Nadja Zobec) bližini Ortneka se je namreč zgodila nesreča, prav ko je mimo prihajal slavnostni govornik dr. Valentin Inzko. V vseh državah rabimo tako družbo kot je ribniška – dežele morajo biti prepoznavne po kvalitetah kot so domoljubje, pridnost, iznajdljivost in trdo delo, le tako lahko v globalni tekmi proti Aziji preživimo, je poudaril Inzko, ki mu je sicer najbližji Sodražan kipar France Gorše. VRAGOLIJE HARMONIKARJEV PUSTOTNIK SO BILE VRHUNEC SEJEMInzkova mati je SKEGA POPOLDNEVA, foto Borut Šenk namreč pokojnemu Goršetu predlagala, da si poslednje bivališče Čas zase … izbere v Svečah na avstrijskem Koroškem. S 3. september, sobotni del Ribniških Koroške je prišel kar cel avtobus obiskovalcev, dnevov, je bil bolj umirjen, v duhu ki jih je vodil pater Niko, saj se motoristi družijo joge – Društvo Joga Ribnica je drugič in obiskujejo že 15 let, na čelu motoristične pripravilo festival glasbe in gibanja, delegacije pa je bil župan Žitare vasi, sicer tudi v goste pa pripeljalo izvrstno skupideželni svetnik Jakob Strauss. Obiskali so nas no Fletno iz Cerknice, ki na domiseln župani sosednjih občin, prisoten je bil poslanec način prireja ljudske pesmi. Ponovno Jože Tanko ter delegacije iz Arcevie, Zrenjanina so se v nebo odpeljali lampijoni z lepin avstrijske Koroške, po novem pa tudi župan imi željami o ljubezni, o tem, da bi Malinske, kjer koncertira naša glasbena šola. bilo dobro, da ostane vsaj tako, kot Po spletu nekih naključij se Ribnica tako zdaj je, da ne bi bilo na svetu še slabše povezuje že kar z nekaj mednarodnimi kraji, … Prireditve, kjer člani joge prikažejo le da bi bilo treba konkretno udejaniti še kako tudi vaje in preko dramske enodebolj konkretno, predvsem gospodarsko sodejanke spodbudijo ljudi k vključitvi v lovanje in kulturno izmenjavo, ki si jo vsi ti kraji to zvrst sproščanja in poglobljenega tudi želijo. dela s seboj, so se udeležili tudi gostje iz Arcevie in Zrenjanina. Navzoče pa je ALENKA PAHULJE prav ganil Matevž Jekler, stanovalec Doma starejših občanov, ko je deklamiral lastno pesem Urban in spregovoril o minljivosti in kratkosti življenja. Ribniški dan miru RADI VAS IMAMO. Misel, da bi po 30 letih, kolikor ga praznuje cel svet, dan miru obeležili tudi v Ribnici, se je Šeletu porodila preko noči. Dobesedno. Skupaj smo na hitro skočili predstavniki nekaterih institucij in nastala je zgodba, ki jo je na koncu posnel celo Svet na Kanalu A. Splet naključij, veliko dobre volje in odprtosti in tako se je 21. septembra pel Dan ljubezni, kopica 300 otrok nižje triade OŠ in tistih malo večjih, pa je v kamero zagreto kričala: Ribnica je zakon! Ravnateljica osnovne šole in njeni pomočnici, direktor Doma starejših občanov, župan, JSKD Ribnica in Društvo Joga Ribnica so bili na koncu soglasni: Drugo leto se gremo to spet! Otroci so risali barvito sceno za dogodek, ki se je moral tako kot povsod po svetu, zgoditi natanko ob 12. uri, ko se je v New Yorku oglasil zvon miru. S kredo so svojo domišljijo izživljali po betonski podlagi okrog Doma in razveseljevali stanovalce, ki so rade volje hodili mimo njihovih podob. Napis na tleh ‘Radi vas imamo’ je zaustavil korak vsakemu odraslemu obiskovalcu. Prav ganil jih je. K sreči napisa zaradi obdobja lepega vremena še dolgo ni izbrisal dež … Pred Domom starejših, ki zgledno ponazarja sožitje več generacij, je bila zasajena češnja kot simbolno drevo miru, za dobro rast pa jo je prvi zalil aktivni stanovalec DSO Matevž Jekler. ČEŠNJO SO POSADILI PREDSEDNIK DRUŠTVA JOGE IN VRHOVNI PREDSTAVNIKI OBČINE, ŠOLE IN DOMA STAREJŠIH OBČANOV Češnjo je bilo pravzaprav težje dobiti kot vse sodelujoče, saj je morala biti brez listov, da se ti ne bi posušili. Morda bo treba drugo leto zasaditi poleg nje še eno, ker bojda obrodi lažje in bolje, če ima ob sebi še kako … Dom starejših se je z zaposlenimi še posebej izkazal in kuharica je za kopico otrok spekla kar več vrst peciva. Tako je bilo dobro, so s polnimi usti komentirali nagajivi otroci, ki so pripravili tudi sceno za zvečer, ko je sledil epilog dneva miru. S svečkami so oblikovali napis Dan miru, ki je ponoči žarel v nebo, kamor sta se z najlepšimi željami z vetrom odpeljala tudi goreča lampijona. Ne, tisti večer nad Ribnico ni letel NLP kot marsikje zadnje dni po Sloveniji. V Ribnici smo se 21. septembra šli mir. Posadili smo eno izmed 100 milijonov dreves, kolikor naj bi jih bilo po sveti vsajenih do leta 2017, naša šola je bila ena izmed 4000, kolikor jih v tem projektu sodeluje in morda se je kdo od ljudi tisti dan tudi spravil, kajti vsaj takrat naj bi ljudje prekinili spore med seboj … Dan miru spremljala in fotografirala ALENKA PAHULJE VESELJE NAD SLADICAMI, KI SO JIH PRIPRAVILI V DOMU STAREJŠIH OBČANOV OTROCI SO RISALI BARVITO SCENO ZA DAN MIRU
Similar documents
Rešeto, marec 2009
Danica Fegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik,
Miha Klun, Janez Mate.
Lektura: Tanja Debeljak
Trženje oglasnega prostora:
Marko Modrej, GSM: 041-536-889
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika...
Rešeto, december 2010
Danica Fegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik,
Miha Klun, Janez Mate.
Lektura: Tanja Debeljak
Trženje oglasnega prostora:
Marko Modrej, GSM: 041-536-889
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika...
Rešeto, avgust 2007 / XI
Lektorica: Tanja Debeljak
Trženje oglasnega prostora:
Marko Modrej, GSM: 041-536-889
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.200 izvodov
19. april 1973 (št. 1203)
tiste, ki se čudijo, kaj bi bilo v
tem čudnega, je treba pojasniti,
da pač ta vzdhono afriška drža
va namreč - nima morja. Ima
le jezero (bolje rečeno del je
— Tole bo njegovo edino službeno poto...
