Rešeto, avgust 2007 / XI

AVGUST
2007
Program 32. sejma
Gradilo naj bi se novo
toplovodno omrežje
Urbanistični načrt
Ribnice
Pogovor:
BERNARDA KOGOVŠEK
Udarne akcije za igrišča
Tomšič, novi trener
rokometašev
32. RIBNIŠKI SEMENJ
in 8. ROKODELSKI
FESTIVAL
Petek, 31. avgust
19.00
na stadionu v Obrtni coni Ugar:
URBANOVA NOČ 2007
Nastopajo: Pero Lovšin & Španski borci,
Pop Design z Miranom Rudanom,
Sebastian, Rebeka Dremelj, Natalija
Verboten s spremljevalno skupino
Allegro, Vili Resnik s skupino, Eva Černe,
Eva Moškon & Črno Belo, Atomik
Harmonik, Duble Truble, Foxy Teens,
Tanja Žagar, Botri, Werner, Brigita Šuler,
Make Up 2, Stereotipi, Kristina, Teja,
Nina Virant, veličasten ognjemet
Sobota, 1. september
10.00
pred Miklovo hišo: Ribniška društva in
Turistično informacijski center Ribnica se
predstavijo
16.00
v športnem parku Dolenja vas:
VIP nogometna tekma med ekipama
medijskih zvezd, športnikov (Tone
Fornezzi Tof, Vili Resnik, Vasja Bajc,
Tomaž Tomšič... in Občino Ribnica
v Športnem centru Ribnica:
3. veteranski turnir v rokometu
Nedelja, 2. september
9.15
SPREVOD PO GLAVNI ULICI
krošnjarji, narodne noše, pihalni orkester,
pevci in ostale nastopajoče skupine
(kulturno-umetniške, gledališke, glasbene,
športne, mažorete, podeželske žene …)
pod geslom Ribniški kulturni utrip
10.00
ODPRTJE SEMNJA
slavnostni govornik evropski poslanec
Lojze Peterle
11.00
v Gradu: osrednji kulturni program
domačih ustvarjalcev kulturnega utripa
Ribniški kulturni utrip z gledališko
predstavo: Bajka o Ribnici
zabavni program na parkirišču pri
Zavarovalnici Triglav: zabava in animacije
z ribniškimi glasbeniki in igralci
v Gradu na zelenici: Prikaz šolanih psov in
nove discipline v Rally Obedience-u
v Gradu: koncert Vlado Kreslin z Beltinško
bando in Malimi bogovi
demonstracija plezanja na zvoniku ribniške
cerkve
POHVALNO:
BISTRICA NI VEČ
MOČVIRJE
O ničemer ne pišemo zato, da bi se potem trkali po prsih,
ko vidimo, da se kaj reši tudi na račun tega, ker smo kako
zadevo javno objavili, toda veselje nas vseeno navda.
Občina je odprla sicer precej izpraznjeno mošnjo in se
polotila čiščenja močvirja sredi Ribnice.
Bistrico so od 22. do 24. avgusta čistili komunalni delavci in
ribiči, ki so morali biček iz polmetrskega mulja vleči kar z
golimi rokami, potem se je vsa ta zelena nesnaga odvažala
s tovornjaki.
Ribniške ribe bodo lahko spet lovile zrak, Ribničani pa vsaj
nekaj časa ne bomo mogli stresati jeze na pristojne službe!
AP
12.00
13.00
16.00
8. ROKODELSKI FESTIVAL
v Gradu - 30 izdelovalcev
AVGUSTA
PIŠEMO:
Novice iz doline
Urbanistični načrt Ribnice
4
Avstrijsko podjetje bi gradilo toplovod
4
Grajski večeri
6
RIB'NČAN, A NE URBAN!
Kulturne drobtinice
Vabljeni na
Alternativa - drugič
8
Stane Jarm v ribniški Galeriji
9
Pogovor
Bernarda Kogovšek
10
Lahko rečem, da sem v opravljenem delu presegla svoja
pričakovanja. Vse, kar sem počela, sem opravljala z veseljem.
Nikdar si nisem postavljala previsokih ciljev in nisem doživela
bolečih razočaranj. Privzgojeno mi je bilo, da se znam veseliti drobnih stvari in za to sem svojim staršem zelo hvaležna.
Razpisi
22
25 in 30
FIŽOLOV DAN
BO V SOBOTO, 8. septembra,
ob 13. uri
PROGRAM
• VEČ KOT 40 različnih JEDI IZ FIŽOLA,
tudi fižolova torta
• RADIO MLAJKU
• SODRAŠKI TAMBURAŠI
Od vasi do vasi
Udarna akcija za igrišče Hrib
28
• ETNO GLASBENA SKUPINA VRUJA gostje iz slovenske Istre, ki znajo zabavati!
• VAŠKE PEVKE VETD Hrovača
Športni utrinki
Tomšič, novi trener rokometne ekipe
32
Cebin ostaja državni prvak
34
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor:
Alenka Pahulje - odgovorna urednica
Metka Tramte - članica
Zdenka Mihelič - članica
Programski svet: Jože Tanko, Darja But,
Vesna Horžen, Benjamin Henigman,
Majda Vrh, Pavel Hočevar
Lektorica: Tanja Debeljak
Trženje oglasnega prostora:
Marko Modrej, GSM: 041-536-889
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.200 izvodov
TRADICIONALNA ETNOLOŠKOKULINARIČNA PRIREDITEV
12 - 15
Zabavne strani
Po dolini
SOBOTNO KOSILO
v eno izmed najlepših slovenskih vasi, Hrovačo.
• OTROŠKA ANIMACIJA
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica
Tel.: 8369 765/8372 023
E-pošta: reseto.ribnica@siol.net
FAKS: 8361 091
Izid naslednje številke:
28. september 2007
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št.
89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se
obračunava DDV po stopnji 8,5%.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si
pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v
našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko
oddajte do
17. septembra 2007
Članki v časopisu niso uradno
mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici (Zdenka Mihelič):
Z mopedi po poteh bivše Juge
3
NOVICE IZ DOLINE
URBANISTIČNI
NAČRT MESTA
RIBNICA
Uvod
V nekaj zadnjih številkah Rešeta seznanjamo
občane s potekom dela na novih prostorskih aktih
Občine Ribnica, ki se je sedaj že prevesilo v
drugo polovico. In tudi ta zadnja številka ni izjema.
Tako se v sklopu sprejemanja Občinskega prostorskega načrta izdeluje Urbanistični načrt mesta
Ribnice. Z njim želimo občina in pripravljavec
aktov družba Struktura d.o.o., v sodelovanju z
občani zagotoviti kakovosten razvoj mesta kot
celote in njegovih posameznih delov. Strokovne
podlage za poselitev, ki so v zaključni fazi izdelave,
so pokazale kakovosti v prostoru, pomembne
razvojne probleme in tudi razvojne potenciale
poselitve v območju Ribniškega polja. Na podlagi
vseh opravljenih analiz in razvojnih pobud
Ribničanov je mogoče opredeliti razvoj poselitve v
prostoru Ribniškega polja, torej mesta Ribnice in
primestnih naseli, v naslednjih izhodiščih:
1. skladen razvoj mesta Ribnice in primestnih
naselij v kulturni krajini Ribniške doline,
2. razvoj osnovne strukturne mreže mesta
Ribnice ter izločitev tranzitnega prometa,
3. razvoj skladnosti mesta - razvoj "mestnosti" v
prostorskem in programskem smislu,
4. aktiviranje prostorskih potencialov za razvoj
gospodarstva,
5. revitalizacija izvornih jeder,
6. razvoj stanovanjske gradnje.
1. Skladen razvoj mesta Ribnice in
primestnih naselij v kulturni krajini
Ribniške doline
1.1 Naravne prvine prostora
V kulturni krajini Ribniškega polja so glavni nosilci
identitete in hkrati kakovosti prostora, poleg
kakovostne naselbinske dediščine, naslednji:
- gozdnata pobočja Male gore na SV in Velike
gore na JZ in J - potrebno jih je ohranjati po
geomorfologiji, pokrovu in krajinski strukturi,
- po dnu doline naj se ne širijo sklenjen gozd s
pobočij in gozdni otoki,
- ohranja naj se kmetijska kulturna krajina v kar
najbolj sklenjenih površinah,
- ohranja naj se dominanten status in glavne
vedute na glavne oblikovane dominante v
prostoru.
1.2 Poselitev
Poselitev naj se razvija kot kakovostno, v prostor
integrirana in upravljalsko učinkovita struktura. Pri
tem je pomembno, da se razvijajo naselja kot
zaključene, prepoznavne prostorske celote v kulturni krajini.
Mesto Ribnica z Gorenjo vasjo in Hrovačo naj se
razvija v (sub)regionalno središče kot osrednja,
najpomembnejša naselbinska struktura v kulturni
krajini Ribniškega polja in širše. V območju ostalih naselbinskih jeder pa naj se Dolenja vas,
4
AVSTRIJSKO PODJETJE
PONUDILO IZGRADNJO
TOPLOVODNEGA OMREŽJA
Center naj bi deloval na biomaso, ki bi jo zagotavljala
Grča d.o.o., možna pa bi bila tudi izraba zemeljskega
plina
kilovatne ure, ki bi jo uporabniki omrežja plačePrvi skupni nastop župana Jožeta Levstka in
vali. Občina bo največji odjemalec, saj bi takoj
podžupana Vinka Levstka na novinarski konferukinila manjša kurišča in na omrežje priključila
enci je postregel z informacijo, da naj bi se
osnovno šolo, dom za ostarele, zdravstveni
mestno naselje lotilo obnove toplovodnega
dom, to možnost pa bi v 1. fazi izgradnje imeli
omrežja. Ta je bila stvar pogovorov bivših
tudi stanovalci blokov na Prijateljevem in
županov in Inlesa že vsa leta, a rezultata ni bilo,
Knafljevem trgu. Individualne hiše bi prišle na
zdaj pa je za izgradnjo centra na biomaso zainvrsto šele v naslednji fazi, vse porabnike pa bo
teresirano avstrijsko podjetje, ki na ta način
oskrbuje že 50 mest po
sosednji državi.
Projekt, ki predvideva tudi
možnost proizvodnje električne energije v poletnem
času, naj bi bil javnosti
predstavljen sredi septembra, ker je konec
avgusta načrtovan sestanek s še enim potencialnim investitorjem, a ta
ponuja le oskrbo z
zemeljskim plinom. Vinko
Levstek, ki je aprila
nastopil podžupansko
funkcijo, je zadolžen za
gospodarsko in komunalno področje, in sodeluje
tudi pri pogovorih z ostalimi kooperanti. Dejal je, da
je Inles pripravljen ponudi- Prvi skupni nastop podžupana (levo) in župana
ti kotlovnico in skladišče
za shranjevanje biomase,
razveselilo dejstvo, da se bo potem stroške
Grča pa naj bi le-to dostavljala.
ogrevanja plačevalo po dejanski porabi in ne
Avstrijsko podjetje trenutno dela izračune
pavšala.
zmogljivosti in kapacitete ter izračunava ceno
Neplačnike občinskih stanarin
lahko doleti prisilna izselitev
Občina ima trenutno v lasti 70 stanovanj, od tega
jih je 62 socialnih, 5 službenih, 2 profitni in eno
neprofitno. Najemniki vseh omenjenih so do 31.
julija nabrali 50. 241 evrov dolga, v kar niso zajeti
stroški ogrevanja. Najvišja vsota, ki jo kdo dolguje Občini, znaša kar 8.000 evrov! Problem je ustvarila ravno Občina, ker od najemnikov leta ni terjala povračilo dolga, zdaj pa Levstka zagotavljata,
da bosta zadevo razčistila. Najemniki so že bili
pozvani k plačilu, podatkov o tem, koliko denarja
je prišlo na račun Občine, pa podžupan še ni
imel. Dodal je, da so se pripravljeni pogovarjati o
raznih načinih povračila dolga, ker se zavedajo,
da nekateri takih vsot ne bodo mogli zbrati kar
naenkrat. V primeru, da s strani najemnikov ne bo
ugodnega odziva, se bo Občina lotila deložacij
oz. prisilnih izselitev. Nadomestnih stanovanj
deložirancem ne bo iskala, je dejal Vinko Levstek,
ki ga najbolj boli nezainteresiranost najemnikov,
ne samo za plačilo dolga, ampak tudi za ponujen
odkup stanovanj. Nekateri stanovalci so pripravljeni večino življenja preživeti na račun občine, pa
čeprav bi morali na mesec za najemnino odšteti
le 20 evrov.
PLODNO RIBNIŠKO LETO
Če že jutra ne učakajo številni projekti, ki so bili napovedani, potem nam
bolj svetlo kaže pri reprodukciji novih članov družbe. Od januarja do avgusta smo bogatejši za najmanj 62 otrok; toliko jih je namreč prejelo enkratno
občinsko pomoč v višini nekdanjih 50.000 SIT. Primerjava s prejšnjimi leti
kaže, da se nam morda res obetajo plodnejša obdobja: v letu 2006 je bilo
razdeljenih 94 'nagrad', leto prej 78, leta 2004 pa le 68.
URBANISTIČNI NAČRT MESTA
S pol leta zamude se je
20. avgusta uradno
začela obnova cestnega
odseka, ki poteka od
trgovine Pri Žulju do
semaforiziranega
križišča. Neposredna in
vidna cestna dela se
bodo začela takoj po
sejmu, da ne bi motili
prometa ravno v najbolj
obleganem sejemskem Nov videz šole (z zadnje strani), ki jo je neurje letošnjega januarja
tako zelo poškodovalo, da smo morali na obnovo čakati pol leta.
obdobju.
Direkcija RS za ceste bo Na spodnji fotografiji pa je dvorana, ki se sicer šole fizično drži, a
vložila 1,3 mio evrov, obči- načrtovane obnove še ne bo dočakala. Ni ji odpihnilo strehe ...
na pa je dolžna namestiti
le pločnik, zvočno bariero
pri šoli ter najti mesto za
avtobusno postajališče.
Na omenjeni vpadnici ne
bo rondoja, pač pa novo
semaforizirano križišče,
ker se je direkcija menda
prilagodila velikosti prostora ter neurejenim lastniškim razmeram.
Župan je v kratkoročnem
planu napovedal še ureditev manjkajočih pločnikov od Hrovače do
trgovine Spar, od Spara
do MOL -a in od Struške ulice do MOL -a,
medtem ko pešpot od omenjene trgovine do
Knafljevega trga ostaja kot pogoj gradnje
morebitnih novih Gramizovih blokov poleg Spara.
Križišče z levim zavijalcem (pri makadamskem
parkirišču pred Ribnico), asfalt, javna razsvetljava
in kanalizacija pa bodo v dveh mesecih urejeni
tudi v obrtni coni Breg. 190.000 evrov bo dalo
ministrstvo za lokalno samoupravo, ostalih
38.000 pa občina, ki bo na ta način speljala
promet okrog Ribnice po načrtovani obrtni coni.
Upa namreč tudi, da bo sodišče končno razrešilo
vprašanje dedovanja po Josipu Klunu, saj je še
vedno vprašljiva ozka parcela, preko katere bi
cesta morala iti. Obravnava bo konec avgusta.
TAKOJ PO SEJMU VSELITEV V
DOLENJEVAŠKO ŠOLO
Podružnična šola namesto prvotnih
104.000 terjala 340.000 EUR
Tehnični prevzem šole je bil ravno na dan novinarske konference, 16. avgusta, medtem ko je
odprtje načrtovano okrog 20. septembra. Šola, ki
so ji najprej želeli nadeti le novo streho, ki jo je
pred meseci odpihnilo v neurju, je doživela
temeljito prenovo, pa še ta ni docela zaključena,
saj so zadnji hip ugotovili, da nihče še ni prenavljal starih sanitarij, ki bodo že tako drago obnovo
Upravna enota naj bi do leta 2008 dobila
fasado, uredila naj bi se še preostala
četrtina notranjih prostorov ter zunanja
okolica. Glede na to, da objekt stoji ravno
na vpadnici v mesto, je njen videz pomemben, za dela pa bo ministrstvo za javno
upravo odštelo 84 % od 647.000 evrov,
ostalo pa bo dala občina.
Dela na šoli še potekajo, slovesno odprtje pa
naj bi bilo okrog 20. septembra
podražila še za dodatne 3 mio SIT. Vsega skupaj
bo tako za protipožarno gradnjo, ostrešje, elektro
in računalniške inštalacije potrošenih ca. 80 mio
SIT oz. 340.000 evrov. Ministrstvo za šolstvo bo
dalo dobrih 128 tisoč, ostalo pa krije občina oz.
en del tudi zavarovalnica, je dejal župan Jože
Levstek. Zaradi naraslih stroškov ne bo obnovljena dvorana, ki ni bila toliko poškodovana, a je že
od prej tako dotrajana, da so ljudje pogosto
pripomnili, kaka škoda, da še njej ni odpihnilo
strehe. A bolje, da eno stvar napravimo tako, kot
je treba, ne pa dve na pol, pravi župan.
Tekst in foto Alenka Pahulje
Prigorica, Nemška vas, Goriča vas oblikujejo v
samostojna naselbinska telesa - z osrediščenjem,
oblikovanimi mejami ipd. Vzporedno s tem naj
potekajo sanacija razpršene pozidave in sanacije
drugih prostorskih konfliktov.
V prostoru kulturne krajine izven naselij naj se v
skladu z merili razvoja identitete poselitve in merili
ohranitve naravnih prvin prostora razvijajo urbani
programi in dejavnosti, ki navedene lastnosti
ohranjajo in hkrati razvijajo.
2. Razvoj osnovne mreže mesta
Razvoj mreže naselja pomeni predvsem iskanje
optimalnih možnosti pretoka v mestu in odpiranje
blokad v mreži mesta. To je pogoj za izpeljavo
potrebnih notranjih strukturnih preobrazb in
kakršenkoli razvoj Ribnice v učinkovito in skladno
mesto. Gre za ukrepe, ki bodo morali preseči
nekatere pomanjkljivosti v dosedanjem razvoju in
bodo zato lahko še posebej zahtevni. Strukturne
osi, nosilce pretoka v mreži mesta, je potrebno
razvijati v različnih značajih in predvsem v hierarhiji: hierarhiji javnega prostora - od najpomembnejših do lokalno pomembnih.
2.1 Glavne manjkajoče smeri v mreži mesta
Najpomembnejše smeri v notranjem območju
mesta Ribnice, kjer je potrebno vzpostaviti pretok,
so:
- primarna os vzdolž jugozahodnega dela
mesta,
- primarna os na jugozahodnem robu, ki bo
povezovala os vzdolž jugozahodnega dela
mesta, modernistično območje kvartarnih
programov in novo obvozno cesto,
- primarna os na zahodnem robu Ribnice, ki bo
povezovala jugovzhodni in osrednji del mesta,
- sekundarne notranje osi, predvsem v smeri
severovzhod - jugozahod,
- radialna os med jedrom in Hrovačo,
- dopolnitev manjkajočih, revitalizacija notranjih
povezav v območju industrijskega kompleksa
Lepovče kot pogoj za notranje prestrukturiranje.
2.2 Hierarhija, središčni prostori
V mestu je potrebno ponovno, na novo razviti hierarhijo njegovih delov in znotraj njih tudi središčnih
prostorov. V prvi vrsti je potrebno zagotoviti:
- ohranitev in razvoj središčnosti starega jedra
kot osrednje strukture v mestu,
- razvoj mreže središč znotraj mesta Ribnice,
- razvoj specifične ruralne strukture Hrovače in
Gorenje vasi iz izvornih nastavkov kot posebnih struktur mesta.
2.3 Izločitev tranzitnega prometa
Obvozna cesta za tranzitni promet izven urbane
strukture na Ribniškem polju je razvojna nujnost.
Ob tem, da zagotavlja izločanje negativnih vplivov
tranzitnega prometa, je pomembna tudi kot
možnost intenziviranja prometnih tokov.
Upoštevajoč celoten korpus odločujočih
dejavnikov v prostoru, kje naj obvozna cesta
preseže obstoječo regionalno cesto, je potrebno
regionalni promet izločiti med Žlebičem in
Prigorico, z možnostjo začasne rešitve - skrajšano
verzijo s priključevanjem med Hrovačo in Goričo
vasjo.
Nadaljevanje na straneh 6 in 7
5
NOVICE IZ DOLINE
Obnova Šolske
in Merharjeve
ulica v teku
NOVICE IZ DOLINE
URBANISTIČNI NAČRT MESTA
Lokacijo obvozne ceste, poleg stroškov, seveda, v prvi
vrsti določa razvojni interes mesta. Preliminarna prostorska preveritev izkazuje prioriteto variantne rešitve
po severovzhodnem robu dna Ribniške doline.
3. Razvoj mestnosti, skladnosti mestnega prostora
3.1 Razvoj javnega prostora mesta
Razvoj javnega mestnega prostora je v Ribnici zaradi
dejanskega stanja zelo pomemben. Cestni sistem je
potrebno v večini primerov redefinirati v ulični sistem,
središčne prostore - križišča v oblikovana vozlišča
mestnega življenja (npr. trge…).
3.2 Razvoj stikov med posameznimi naselbinskimi strukturami mesta
Mesto je danes bolj ali manj "sestavljeno" iz več
sklopov, ki so med seboj zelo slabo ali sploh niso
povezani. Najpomembnejši, danes nedefinirani,
neartikulirani stiki urbanih struktur so:
- stik jedra mesta in zaledja stanovanjskih enot na
severni strani, ki sta povsem neartikulirana,
- stik Gorenje vasi in novo nastajajočega sklopa
kvartarnih programov na severni strani,
- stik območja stanovanjskih enot in industrijskega
kompleksa v območju Merharjeve ulice,
- stik celotnega območja ožjega dela mesta
Ribnice in Hrovače kot pomembnega lokalnega
središča mesta,
- vsi stiki struktur jedra in južnega dela mestnega
prostora.
3.3 Razvoj južnega dela mesta
Ta del je zaradi specifičnega razvoja v celoti nedefiniran, neartikuliran in neizkoriščen. Zato je potrebno
postaviti dolgoročni koncept razvoja tega dela tako, da
bo vzpostavljal ravnotežje s severnim delom mesta
oziroma središčem mesta. Pomembne razvojne prednosti so: linearna razvitost vzdolž jedra mesta, načelno
zelo kakovostna lega v prostoru glede osvetlitve in
vedut v širši prostor. V tem smislu je ta prostor za
razvoj proizvodnje preveč dragocen.
3.4 Razvoj zelenih sistemov v mestu in
primestju
Osrednja kakovost naravnih prvin prostora v območju
mesta so vode ter obvodni ambienti z vegetacijo in pripadajočimi zelenimi površinami. Potok Ribnica, ki je
najpomembnejši povezovalni element v mestu, je že
bil kakovostno integriran v urbani prostor le v območju
Gradu. Pretežni del teh potencialov tako ostaja neizkoriščen (npr. tudi Bistrica v Goriči vasi). Zelene sisteme
je potrebno v mestu posebej, na novo razviti in uveljaviti kot posebej pomembno kakovost urbanega okolja.
3.5 Razvoj generativno programske skladnosti
mesta z organizacijo najpomembnejših javnih
funkcij
Danes so najpomembnejše kvartarne dejavnosti,
poleg tistih v jedru mesta, skoncentrirane na lokaciji, ki
je jedru sicer blizu, vendar pa z njim povsem
nepovezano. Pri umeščanju javnih vsebin, ki generirajo zbiranje prebivalcev, je pomembno, da se razvija
polivalentnost rabe in prostorskih oblik v širšem
področju in da se prostor odpira v različnih smereh.
Mesto še vedno nima vrste vsebin, ki so sociološko
mestotvorne in s katerimi je mogoče in potrebno
dogajanje v mestu uravnotežiti - tržnico, avtobusno
postajo, razne javne službe…
6
PONEKOD FESTIVALI, PRI NAS
GRAJSKI VEČERI
Čarobnost grajskih večerov,
sprehodov z mesečino obsijanega gradu in obujanje
spominov ter pogled v prihodnost, ki jo lepšajo topli,
prijetni večeri... Samo še
vprašanje časa je bilo, kdo
bo obudil spečega princa in
njegovo kraljično, da zaživi
Grad in privabi v svoje dvore
čimveč ljudi, željnih dogajanj
in vedrosti kraja. In občina je
končno prijela to 'čarobno'
paličico.
--------------------------------------------------------------------------Grajski večeri so bili vsakih štirinajst dni,
začenši s proslavo ob dnevu državnosti, 22.
junija, sledili pa so še štirje. Večina obiskovalcev naj bi z raznolikim izborom nastopajočih
vsaj približno prišla na svoj račun, saj so jim
prepevali ali igrali ansambli Svetlin, Roka Žlindre, Ribniški pušeljc, Zdomarji, Tamburaški
orkester Sodražica, vokalna skupina
d'Gamabis, etno skupina Katanija, v okviru projekta Imago Sloveniae pa Anže Palka in New
Flamenco Orchestra. Prvi večer so program
popestrili skupaj s študenti, ki so v Gradu organizirali kino predstavo Življenje v rožnatem.
O vsem dogajanju smo spregovorili z Markom
Modrejem, gonilno silo projekta.
Kako se je porodila ideja o grajskih večerih?
Ideja o poletnih večerih je bila sicer že pred
leti, vendar takrat o takšnih dogodkih s strani
občine ni bilo pravega posluha. Vsake toliko
časa je ideja vzklila na različnih koncih, vendar
do kakšne povezanosti, realizacije ni prišlo.
Letošnje leto je župan Jože Levstek idejo pod-
prl oz. jo dal on, in kaj hitro smo se projekta
lotili. Na samem začetku je marsikdo imel
pomisleke, ali bi te večere, ki smo jih glede na
ambient poimenovali Grajski, sploh delali ali
ne. Vendar, ko enkrat rečeš: Gremo, potem je
tudi treba iti, mencanja jaz osebno ne maram.
In kdor ne misli dejansko kaj narediti, naj bo
tiho. Tako smo šli v ta projekt, ni pa bilo lahko.
Kot glavna organizatorica se je tokrat
pojavila občina…
Da, izvajalec in soorganizator Radio Urban.
Naj povem, da smo šli v izvedbo teh večerov s
finančno ničlo. Za vse večere sva z županom
sama pridobila pokrovitelje (večji del župan), in
na koncu, po pregledu bilance, lahko z veseljem ugotovimo, da smo s plačili vseh faktur ustvarili celo dobiček za nekaj kav. Skratka, izšlo
se je, in naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem
pokroviteljem, ki so bili: Riko d.o.o., NLB d.d.,
podružnica Kočevje, Inotherm d.o.o., Grafit
d.o.o., R.M. International d.o.o., Gramiz d.d.,
GO-KO Kočevje, Zasnova - Tone Lovšin s.p.,
Arles - Janez Arko s.p., Elmon d.o.o., KGZ
z.o.o. Ribnica, DAFIN, Petek transport, Riko
Ribnica.
Zakaj ni bilo povabljenih k sodelovanju
več soorganizatorjev, ki ravno tako skrbijo
za kulturno dogajanje?
Projekt Grajski večeri se je pričel izvajati precej pozno in po nekaterih kontaktih, ki sem jih
opravil s potencialnimi soorganizatorji, smo se
odločili, da bomo ledino zaorali sami. Res je,
da bi 'morali' v tem projektu sodelovati številni
'poklicani' snovalci kulturnega dogajanja v
Ribnici in tudi bodo. V začetku oktobra bomo
imeli pri županu sestanek z vsemi, od Miklove
hiše, Glasbene šole, JSKD-ja, KUD-a,.... in mislim, da bi lahko vsak pripravil en večer.
To pomeni, da bi prihodnje leto lahko imeli
Grajski večer vsak petek.
Imago Sloveniae nas je umestil v svoj katalog izbranih lokacij za letošnje prireditve, sedaj se
moramo le še naučiti, da le-te tudi obiskujemo v večjem številu
'PREOBRAZBA'
OBČINSKE UPRAVE
URBANISTIČNI NAČRT MESTA
Ta vidik je pomemben tako pri razvoju v območju
središča mesta kot primestnih naselij. Še posebej pa
je pomembno, da bo v tem smislu v mestu odmerjena
prostorska politika do trgovskih centrov.
4. Aktiviranje prostorskih potencialov,
še posebej za razvoj gospodarstva
Darko Lavrič iz Loškega Potoka, novi
računovodja
Anže Palka in New Flamenco Orchestra
Ali imate podatke, koliko ljudi je obiskalo
Grajske večere?
Prvi večer je obiskalo nekaj ljudi, naslednjega
že več, potem spet manj, zadnjega zelo veliko.
Za Ribnico in ker so bili Večeri prvič, lahko
rečem, po pričakovanjih.
V Kočevju so se Četrtkovi večeri zelo dobro
prijeli, računate, da bo tako tudi v Ribnici?
Bo tudi Ribnica posegala po zvenečih
imenih, priljubljenih pri ljudeh...?
Definitivno se bodo prijeli tudi v Ribnici.
O vsebini zdaj ne bi govorili, bomo videli, kdo
bo zainteresiran, da bo izpeljal vsebinsko
posamezen večer. Glede na to, da so zveneča
imena precej oz. zelo draga, mislim, da jih ni
potrebno uvrščati v te večere, saj imamo doma
dovolj dobrih, kar vrhunskih izvajalcev, gledališčnikov itd., tako da lahko 'zvezde' prihranimo
za sejem in Urbanovo noč.
Bi pa na koncu izpostavil Grad, ki je izreden
ambient za takšne večere, a hkrati zelo rizična
lokacija. Letos smo se od štirih večerov dvakrat
preselili, enkrat v župnijsko cerkev, drugič v dvorano centra Ideal. Treba bi bilo narediti projekt
o pokritosti dogajalnega prostora v Gradu (v
stilu malih Križank) in prepričati 'spomeničarje',
da se da s smislom in predvsem posluhom
ugoditi tako kulturi kot okolju in potrebam ter se
izogniti v glavah zasidrani togosti. Z narejenim
projektom bi bilo treba stopiti pred ministra, pa
še kam.
Zdenka Mihelič
Foto Marko Burger
Občinska uprava se spreminja. Potem ko je
odšlo kar nekaj njenih uslužbencev, v tem
Rešetu objavljamo razpis za mesto direktorja
občinske uprave, ki ga je do sedaj zasedala
Nevenka Turk Kraljič. Mesto Darje But, ki je
odšla za direktorico sodraške občinske
uprave, je zasedla Tatjana Dečman Žagar,
Darko Lavrič (na fotografiji) pa je novi
računovodja.
Razvoj gospodarstva je nujnost občine. In na drugi
strani - prostorski razvoj je mogoč le skozi razvoj
gospodarstva, ki je usklajen s prostorom. Tako je med
drugim smiselno razvoj terciarnega sektorja gospodarstva usmerjati v razvoj središčnosti v prostoru, hierarhijo v prostoru in kot instrument revitalizacije mesta.
Kot razvojna možnost pa je na drugi strani, pod
določenimi pogoji obrt in druge, prostorsko manj
zahtevne oblike proizvodnih in drugih dejavnosti,
mogoče razvijati tudi v vaških okoljih primestnih
naselij.
Proizvodnja nasploh, še posebej industrijska, ima
specifične prostorske potrebe in tudi vplive v okolje.
Razlogi, kot so ekonomičnost rabe prostora,
ekonomičnost izgradnje infrastrukture, ekonomičnost
prometa, minimaliziranje negativnih okoljskih vplivov in
podobni, narekujejo koncentracijo tovrstnih aktivnosti
na eni lokaciji. Relativna majhnost mesta Ribnice,
občutljivost prostora, specifičnosti razvoja poselitve in
drugi pogoji v Ribnici narekujejo vzpostavitev le ene,
osrednje cone za obrt in industrijo. Najboljše prostorske možnosti za to se v tej fazi izkazujejo v
severovzhodnem delu mesta, če bo sprejeta varianta
obvozne ceste v tem območju. Glede drugih lokacij
proizvodnje so pogojno sprejemljive le izjeme iz obstoječih nastavkov iz preteklosti.
AP
POSEGI OB
OBČINSKIH
CESTAH NAJBOLJ
PROBLEMATIČNI
V prvi polovici leta je na novo uvedenih že 38
zadev, večinoma glede reda na občinskih
cestah ter neustreznega plakatiranja in
reklamiranja. Občinski inšpektor Cvetko
Staniša predvideva, da bo v celem letošnjem
letu za tretjino več novih zadev koz npr. lani,
ko je bilo zaključenih 42 postopkov, od tega
5 za prekrške. V slednjih je bilo izrečenih za
ca.3200 evrov glob oz. 6x več kot lani, a še
nobena ni bila plačana. V 60 % je bila
podana zahteva za sodno varstvo, v preostalih odstotkih pa je zadeva odstopljena v izterjavo. Občani so se na inšpekcijo najpogosteje obračali glede problemov z gradnjo objektov, posegov v prostor ob občinskih cestah,
zapuščenih hišnih živalih, vprašanj s področja lastninskih pravic in glede vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju.
Občinska inšpekcija v prihodnje predlaga
ustanovitev redarske službe, postavitev
ustrezne prometne signalizacije, ki označuje
dostop do obrtne cone Ugar ter sprejem
akta o prometu po nekategoriziranih občin-
5. Reaktiviranje starih jeder - jedra
Ribnice, Hrovače, Gorenje vasi,
Dolenje vasi, Prigorice in Goriče vasi
Jedra so po svoji zasnovi, ohranjenih urbanih prvinah
v splošnem zelo pomembna razvojna komponenta
razvoja mesta. So pomembna naselbinska dediščina,
vendar slabo prilagojena današnjim potrebam.
Manjkajo tako urbanistično prostorski pogoji (parkiranje…) kot tudi sistem vzpodbud revitalizacije.
Skladen razvoj mesta vključuje prenovo teh sicer
različno kakovostnih in različno pomembnih izvornih
naselbinskih jeder, na katerih pa sloni identiteta mesta
in primestja.
6. Razvoj kapacitet, okolij za
stanovanja
Ugotavljamo, da so pogoji za bivanje, stanovanja v
splošnem zaradi nizke gostote in kakovostnih mikro
geografskih pogojev, ugodni. Vendar so na kar nekaj
delih mesta neskladja med bivalnimi pogoji in potenciali. Posebno vprašanje je bodoči status zazidalne
soseske Hrastje, katere realizacija je iz več vidikov
vprašljiva. V Ribnici je relativno malo različnih oblik
stanovanj in je na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti.
Pripravil:
predstavnik Struktura d.o.o.
Jože Derganc
7
NOVICE IZ DOLINE
Treba pa je tudi vnesti to postavko v občinski
proračun za leto 2008, seveda pa je za vse
potreben en koordinator.
Kakšna zanimivost pri pripravi?
Adrenalin. Vsakič znova - se bo finančno izšlo,
se ne bo? Bo lepo vreme, ne bo? Glede na
dosedanje izkušnje predvsem drugod po
Sloveniji, me že skoraj ne more nič več presenetiti. Glede na to, da sem trmast in imam rad
adrenalin, nove izzive, je bilo vse v najlepšem
redu.
KULTURNE DROBTINICE
Alternativa - drugič
V soboto, 1. septembra,
bo od 10. do 12. ure
na prostoru pred Miklovo hišo prireditev
RIBNIŠKI TRG
VČERAJ IN DANES.
Pod okriljem Miklove hiše jo organizirajo
Turistično informacijski center in
Muzejska trgovina Ribnica ter Muzej
Miklova hiša.
Ribniška kulturna in turistična društva se
bodo na prireditvi z besedo, podobo in
dejanjem prelevila v društva iz začetka
20. stoletja.
Spremljala jih bo seveda nepogrešljiva
dejavnost Ribniške doline vseh časov:
izdelovanje suhe robe. Tokrat nam bodo
svoje spretnosti prikazali izdelovalci viter
in podnov. Vsi, ki kakorkoli obvladate te
spretnosti in ste na to ponosni, pridružite
se nam! S tem srečanjem želimo ohraniti
vaše dragoceno znanje.
"Alternativa se pokaže in se
spet skrije. Pokaže se, da dá
idejo za nekaj drugega. Ko je
ideja sprejeta, alternativa ni
več alternativa". S tem stavkom
so zaključili svoj vokalnoinstrumentalni nastop "Iskanje
alternative" MD Okameneli
svatje.
----------------------------------------------------------------------------------Tistega sončnega sobotnega popoldneva, 4. avgusta,
se v ribniškem Gradu ni
zbralo ravno krdelo ljudi, a
ozračje je vibriralo drugače,
kot je navada v Ribnici. Ni
se obetala še ena klasična
veselica, ampak za naše
mestece pravi enodnevni
festival trše godbe. Lepo je
bilo videti tistih tristo
mladenk in mladcev v
katarzičnem krču, ki niso
podlegli
zremiksanim
tonom zabavnih viž in
napevov.
Program je bil razdeljen na
dva dela in dve lokaciji.
Začelo se je torej v Gradu z
Okamenelimi svati, sledila
je tolkalska zasedba Skupina Breedlock
"Bobnars united", pod
odrom pa je potekala cirkuška pedagogika.
Otroci, matere, tete in strici so se poskušali v
žongliranju z različnimi rekviziti, medtem ko so
bobnarji vztrajno bobnali.
Veliki finale pa je sledil na Marofu. Nastopilo je
osem (8!) bendov. Osem dobro uigranih ekip so
ena za drugo spodžigale kruha in iger željno publiko. Zanimivo je, da kar v šestih vokalno-instrumentalnih sestavih (VIS) sodelujejo ribniški alternativci, druga dva VIS-a pa sta prišla iz Kočevja ter
iz Ajdovščine.
Tovrstna neprofitna dejavnost je torej v Ribnici
precej razvita, le premalokrat videna.
Člani Ribniškega študentskega kluba (RŠK) so
Alternativo uspešno izpeljali že drugič. "Alternativa je
trenutno edina stvar, ki
omogoča sproščanje ventilov ljudi z malo drugačnim
glasbenim okusom in mišljenjem. To se je tudi letos
izkazalo za pravilno, saj je
bilo vzdušje na prizorišču
noro," je povedal Žiga,
eden izmed organizatorjev
ter član VIS-a Breedlock.
Program na Marofu so
morali RŠK-jevci malo skrajšati, saj niso dobili dovoljenja dlje kot do dveh zjutraj, na kar so jih opozorili
policisti.
Zanimivo, da so lani, v strogem centru Ribnice, vse do
štirih zjutraj igrali Kingston,
čez dva tedna pa še
Mambo Kings - prav tako
do svitanja.
Drugo leto ob istem času,
na istem kraju - v živo!
Vabilo na
Regijsko revijo
malih pevskih
skupin in
oktetov Osrednje
slovenske regije,
ki bo v petek,
21. septembra ob 19. uri,
v cerkvi pri Novi Štifti.
V cirkuški delavnici je bilo potrebno pokazati veliko spretnosti
8
Sašo Hočevar
Foto Sašo Hočevar in
Helena Debeljak
Kočevski kipar Stane Jarm
je eden najbolj priznanih in
najbolje prodajanih slovenskih kiparjev, ki je v Ribnici
sicer že večkrat razstavljal,
toda prvo samostojno razstavo njegovih del je bila
odprta
10.
avgusta
v
Galeriji Miklova hiša.
Razstava je plod petletnega
dogovarjanja, največja dilema
sveta Galerije pa je bila, ali
bodo uspeli kakovostno zajeti
njegov široki opus ustvarjanja,
ker razstavo niso želeli
postaviti na retrospektiven
način. Vodja Galerije meni, da
jim je to uspelo, kar je potrdilo tudi občinstvo, ki je bilo
med najštevilčnejšimi obiskovalci odprtja razstave v zadnjih sezonah., saj je bilo prisotnih kar 150 ljudi. To naj bi
dokazovalo, da je Jarm v tem
okolju zelo priljubljen.
Na Jarmovi razstavi, ki bo
odprta do 9. septembra, se
lahko spoznavate z lesenimi
kipi, ki segajo v njegov najzgodnejši opus (leto 1965), pa
vse do letošnjih umetnin.
Postavitev je bila v rokah kustosinje Brede Ilich Klančnik in
Marka Glavača iz Kočevja, ki
je letos diplomiral na likovni
akademiji ravno iz smeri
kiparstva.
Z
umetnikom
Stanetom
Jarmom se lahko na razstavi
spoznavate tudi preko dokumentarnega filma, morda pa
bo Galeriji v dneh pred ribniškim sejmom uspelo uresničiti tudi željo, da zainteresirane popelje v Osilnico, v
kiparjevo galerijo.
Alenka Pahulje
Foto Marko Burger
Območno združenje
veteranov Vojne za
Slovenijo, Ribnica, želi
obvestiti javnost, da so
bili prisotni na prireditvi
ob dnevu državnosti
2007, čeprav v junijskem
tekstu niso bili izrecno
omenjeni.
Uredništvo
PRVI BOLŠJI
SEJEM V RIBNICI
OSNOVNOŠOLCI, DIJAKI IN
ŠTUDENTI, TU JE PRILOŽNOST,
DA PRODATE VSE, KAR VAM JE
NAENKRAT POSTALO ODVEČ!
Akademski kipar Stane Jarm je imel prvič v Ribnici samostojno razstavo
BOLJŠI SEJEM JE PO NAČELU:
PRIDEŠ, PRODAŠ, POKASIRAŠ,
GREŠ!
VABLJENI V ČETRTEK,
30. 8., ob 16h V CENTER RIBNICE.
ŠE POSEBEJ VSI TISTI, KI SE
VAM NA ŠOLSKIH KNJIGAH
NABIRA PRAH !
RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
Stane Jarm se je v Ribnici večkrat pojavljal,
štirikrat tudi kot udeleženec naših likovnih
srečanj. Teh že dolgo ni več, a Galerija razvija
novo idejo - likovno šolo. Prepad med sodobno
umetnostjo in javnostjo je največji ravno na
likovnem področju, zato Galerija želi izobraziti kvalitetno likovno publiko. Projekt bo
definiran že prihodnje leto, je povedal Stane
Kljun, in upa, da ga bo podprla tudi Občina.
Le-ta poudarja, da ne želi znižati nivoja ribniške Galerije, le ljudem bi jo rada bolj približala, in likovna šola se zdi za to naravnost
idealna poteza. V Sloveniji podobna šola ne
obstaja, le na fakultetnem nivoju, tako da bi
bila vrata lahko na stežaj odprta za vse, le
naš kraj ji mora dati potrebno podporo, da
lahko zaživi.
URADNE URE
KRAJEVNE
SKUPNOSTI
RIBNICA
Zaradi službenih
obveznosti uradne ure ob
ponedeljkih dopoldan do
nadaljnjega odpadejo.
Možnost dogovora za
sestanek po tel.:
01/8369763 - popoldan
(narejena je prevezava
na GSM).
Hvala za razumevanje.
Predsednik KS Ribnica Jože Zidar
9
KULTURNE DROBTINICE
STANE JARM PRITEGNIL
LIKOVNO OBČINSTVO
POGOVOR
ako orisati Bernardo
Kogovšek, ravnateljico
Glasbene šole Ribnica, ki
s prvim septembrom odhaja v
zasluženi pokoj? Da začnemo s
priznanji, ki jih je prejela, med
drugim tudi Urbanovo nagrado
in Gallusovo priznanje, ob 30letnici Noneta Vitra pa častno
jubilejno Gallusovo značko za
dolgoletno delo, ki jo je JSKD
izpostava Ribnica takrat sploh
prvič podelila? Ni možno strniti v nekaj stavkov vseh njenih
vrlin. Pomnili jo bomo tudi po
vedno nasmejanem obrazu,
trdnem stisku roke, jasnih
načelih, predanem delu,
potrpežljivosti in pripravljenosti pomagati. Ravnateljico,
ki prihaja iz idrijske vasice in
je pri nas preživela velik del
svojega življenja ter naše okolje pomembno zaznamovala,
bomo poskušali odkriti še na
malo bolj oseben način.
K
Pogovor:
BERNARDA KOGOVŠEK
Začniva s klasičnim vprašanjem, saj natančnega odgovora nanj marsikateri Ribničan morda
ne ve. Od kod prihajate?
Prihajam iz Zavratca, male vasice na tromeji
Primorske, Notranjske in Gorenjske. Leži v občini
Idrija. To je gorska vasica s čudovitimi razgledi na
vse naokoli, ob jasnem vremenu vidimo Alpe s
Triglavom in tudi Karavanke ter Kamniške Alpe.
Sicer pa prihajam iz družine z osmimi otroki, kjer
sem bila četrti po vrsti in prvi povojni otrok. Bilo nas
je pet punc in trije fantje. Spomnim se, da smo bili
od malega navajeni delati kmečka dela, velikokrat
pa smo šli pomagat tudi sosedovim. Treba je bilo
biti koristen. Vse poletne počitnice smo preživeli
delavno, le ob nedeljah smo se tudi kaj igrali, še raje
pa šli na kakšen sprehod. In delovne navade
človeku ostanejo. Težko si predstavljam, da bi bila
brez dela, da bi poležavala, zmeraj se je našlo kako
opravilo. Vedno sem iskala delo in poti, uresničiti
svoje ideje. Če ideje ne zagrabiš in o njej le sanjariš, se ne more nikoli uresničiti. Potrebno je delovati.
Ali je bila glasba pri vas doma tudi v družini?
Ja, res je. Vsi smo veliko prepevali, oče je bil tudi
organist. Vedno se je prepevalo: ali ob kuhanju, na
peči, ob pletenju in drugih delih. Prav hitro smo se
ujeli. Starejše sestre so nas mlajše naučile in ko
smo zapeli, smo hitro zapeli večglasno, poiskali
drugi, tretji glas, fantje pa so dodali še četrtega. Še
danes z veseljem zapojemo, ko se srečujemo. Lepo
je to in hvala bogu med nami ni bilo nikoli trenj!
Kje ste se šolali?
Moji mladostni želji sta bili fizkultura ali glasba.
Fizkultura oziroma športna vzgoja, telovadba, mi je
bila zelo ljuba, imela sem rada atletiko in v njej tekmovala. Odločila pa sem se za glasbo. Najprej sem
se učila klavir na Glasbeni šoli Idrija, se nato vpisala
na Srednjo glasbeno šolo Ljubljana na teoretskopedagoški oddelek, na Akademiji za glasbo v
10
Ljubljani pa zaključila pedagoški oddelek.
Tekmovali ste v atletiki?
Ja, to je bilo čisto odkritje v osnovni šoli. Spomnim
se, da se mi je kar naenkrat odprlo pri atletiki in
orodni telovadbi (bradlja, gred itd.). Še brata
Erznožnik, ki sta bila fizkulturnika oz. športna pedagoga na OŠ Žiri, kamor sem hodila v višje razrede
OŠ, sta bila presenečena in sta me zelo vzpodbujala tudi za športno gimnazijo Škofja Loka. Najbolj
uspešna sem bila v skoku v višino, kjer sem v 7.
razredu na območnem tekmovanju Gorenjske na
Bledu postavila gorenjski rekord, in kot so mi kasneje povedali, ga ni nihče premagal še celih 15 let.
Rada sem imela tudi orodno telovadbo, pa tudi
košarko, a to že malo manj.
Kako in kdaj ste prišli v Ribnico?
V Ribnico sem prišla leta 1968 in ostala vse do
danes. Moja prva zaposlitev je bila namreč na OŠ
dr. Franceta Prešerna Ribnica, kjer sem poučevala
glasbeno vzgojo učence od 5. do 8. razreda. Moja
prva ravnateljica je bila Milena Borovac, ki mi bo za
vedno ostala v lepem spominu in mi je bila največji
vzor kot človek in ravnatelj. Vodila sem tudi mladinski in otroški pevski zbor, z njima nastopala na številnih proslavah na šoli in v kraju, na občinskih in
medobčinskih revijah, na republiški reviji v Zagorju,
na javnih radijskih in TV - oddajah, leta 1971 bila
organizatorka medobčinske pevske revije v TVD
Partizan Ribnica. Na šoli sem postavila dekliški
nonet, ki še vedno deluje kot nonet Vitra, imela
krožek orffovega instrumentarija. Ob uvedbi novih
učnih načrtov za glasbeno vzgojo na nižji stopnji OŠ
sem izvajala seminarje za razredne učitelje in imela
za njih hospitacijske nastope od 1. do 4. razreda.
Poleg rednega dela sem s poučevanjem umetnostne vzgoje priskočila na pomoč gimnaziji Kočevje,
kjer sem 5 let tudi vodila dekliški zbor ter glasbenima šolama Ribnica in Kočevje, ko niso imeli dovolj
kadra za poučevanje nauka o glasbi.
Mladi in zagnani ste prišli v Ribnico in že kmalu
zelo zaznamovali tisti čas, tako glasbeni kot
družbeni prostor. Menda je bil zelo odmeven
neki pevski nastop v Gradu, kjer ste suvereno
vodili zbore.
Ja, to je bila prireditev v Gradu, leta 1975, mislim, da
ob 30-letnici osvoboditve. Takrat se je tudi meni
zdelo zelo imenitno, da sva skupaj z Radom
Simonitijem vodila združene zbore. On je dirigiral
odraslim zborom in vojaški godbi, jaz pa združenim
mladinskim zborom ter tudi vojaški godbi. Vem pa,
da takrat ni nihče pričakoval, da bo neko dekle
pogumno dirigiralo združenim zborom. Nekateri so
bili res presenečeni. Toda čisti začetki so bili tudi
drugačni.
Kmalu pa ste se pridružili tudi amaterskemu
glasbenemu in kulturnemu dogajanju v
Ribnici.
Seveda, bila sem zagnana in polna energije. Videla
sem mnogo priložnosti in možnosti. Na področju
amaterske dejavnosti v Kulturnem društvu Gallus
Ribnica sem bila nekaj let vključena tudi v dramsko
sekcijo, 5 let sem vodila moški kvartet Vre, 15 let
Mešani pevski zbor KUD Gallus, nonet Vitro pa
vodim 33 let.
V teh letih je bilo kar precej projektov. Od
Božično-novoletnega koncerta, katerega
pobudnica ste ravno vi, do različnih drugih
prireditev.
Božično-novoletni koncert bo letos že 20. zapored.
Najprej se je imenoval samo Novoletni koncert in bil
prvič izveden leta 1988, 28. decembra, in to v TVD
Partizan. Na njem so sodelovali Nonet Vitra, Mešani
pevski zbor KUD Gallus in kvartet Inles. Potem se je
koncert širil, vključila se je dramska sekcija, pa
potem plesna, in tudi glasbena šola je začela sodelovati. Pretežno so bili tematski koncerti.
Lahko se res pohvalimo z veliko tekmovalnimi
nastopi. Tekmovalo je 96 udeležencev solistično in
v skupinah: na regijskem, državnem, mednarodnem
nivoju ter osvojilo 28 zlatih, 31 srebrnih, 27 bronastih priznanj in 10 pohval. Za največje uspehe se je
težko opredeliti, a morda so to naslednji trije: zlati
priznanji na državnem tekmovanju, leta 1998 Saša
Jamnik s flavto in leta 2005 Irena Nadler z altovskim
krilnim rogom. Irena je naslednje leto prejela še
zlato na mednarodnem tekmovanju v Novem Sadu.
Kar nekaj učencev se je odločilo tudi za glasbeni študij. Jih potem še spremljate? Se kdo
tudi vrne?
Za glasbeno pot se je v tem času odločilo 14
učencev, če primerjam, v prejšnjih 31 letih pa 4
učenci. Kot pedagogi so se na šolo vrnili trije.
Trenutno sta na šoli dva: Ksenija Abramović Grom,
ki je na naše veselje že nekaj časa z nami, in
Aleksander Oražem, katerega smo izredno veseli.
Oba sta dosledna, pridna in odgovorna. Najbolj nas
res razveseli, da se domači učenci vrnejo. Nina
Šenk je uspešna skladateljica, ki se podiplomsko
izobražuje v Nemčiji ter je s svojimi skladbami že
osvojila Nemčijo in uspešno prodira po Evropi.
Sedem se jih še izobražuje, ostali so pedagogi na
drugih glasbenih in osnovnih šolah, dva pa sta poklicna pevca v Slovenskem komornem zboru.
Ste imeli kak 'ključ', po katerem ste izbirali
strokovni kader?
Pedagoški kader se je pomnožil od 12 učiteljev
pred mojim ravnateljevanjem do sedanjih 27. Dobila
sem jih preko razpisov in osebnih poznanstev. Vsi
so slovenski državljani, med njimi je nekaj učiteljev
različnih slovanskih in madžarske narodnosti.
Njihova strokovna usposobljenost je ustrezna 74 %,
na kar je šola ponosna, saj jih je 30 % zaključilo
študij in si pridobilo ustrezno izobrazbo ob poučevanju na naši šoli. To pomeni, da jih ima od 27 kar
20 ustrezno izobrazbo, kar je zavidljiva številka in to
si štejemo v veliko zadovoljstvo, ker je po Sloveniji
več glasbenih šol s slabšo kadrovsko zasedbo.
Od kod vam vsa ta energija za vse delo, ki ste
ga in ga še opravljate?
Mislim, da jo dobim nazaj od ljudi, s katerimi delam,
od učencev, pevcev... in to me žene naprej. Če ne bi
bilo tega, bi že prej nehala. Tudi podpora doma in
pri partnerju Janku je vedno bila tista prava. On mi
je bil najboljši kritik in je znal oceniti: je bilo dobro,
slabo; pohvaliti, pokritizirati. In, seveda, podpora prijateljev je tudi tista, ki mi daje energijo. Pri prijateljih
začutiš njihovo iskrenost; tudi to te žene naprej. Pri
meni je tako: če si nekaj začrtam, zamislim, grem do
konca in izpeljem, izvedem idejo. Tudi to me žene in
me napaja z energijo. Vidim cilj, potem pa ob 'poti'
pot še dopolnjujem, izgrajujem in izboljšujem.
Katere instrumente vse igrate?
Igram klavir in kitaro. Klavir zdaj samo še za najnujnejše potrebe. Zelo mi je žal, da tega nisem gojila.
Najbolj všeč so mi bili romantiki, Chopin in
Schubert. Ta dva sem najraje igrala.
Kakšno glasbo poslušate v avtu?
Velikokrat prav nič. Zadnje čase madžarsko cigansko glasbo z orkestrom, pa tudi naša dva, Adija
Smolarja in Iztoka Mlakarja. Rada prisluhnem
opernim melodijam in arijam. Če vozim po znanih
cestah, se glasbi lahko posvetim, sicer se moram
cesti. Obojemu pa nikakor ne.
Kaj vas je najbolj prevzelo, kateri koncerti,
glasba?
Če me kaj prevzame, se prav 'naježim' ali pa mi gre
na jok. In koncerti zbora Carmina Slovenica z
odlično dirigentko Karmino Šilec me res vedno prevzamejo. Karmina ima v sebi toliko energije in inovativnih idej, da človek ne more verjeti.
Kakšni pa so vaši hobiji?
Prostega časa v zadnjih letih skorajda nisem imela,
sicer me pa sprošča ročno delo (klekljanje, pletenje), kolesarjenje, sprehodi, poslušanje glasbe ob
različnih razpoloženjih… Klekljati me je naučila teta
še v OŠ in kot otroci smo veliko klekljali, celo prodajali smo svoje izdelke in dobili na ta način kakšen
dinar za šolske potrebščine. Potem pa sem to čisto
opustila. Pred nekaj leti me je prijelo, da se
preizkusim, ali klekljati še znam. In, ja, ugotovila sem,
da ko človek enkrat zna klekljati, to zna za vedno.
Tako kot voziti se s kolesom. Ja, v prihodnosti se
nameravam temu kaj več posvetiti.
Se po upokojitvi umikate iz GŠ, glasbenega
življenja? Ali se boste še kako vključevali v
dogajanje?
Z upokojitvijo se iz GŠ popolnoma umikam, še
vedno pa bom z veseljem prihajala na njihove koncerte.
Si boste privoščili kaj počitnic?
Ja, nameravam malo na morje ali v toplice, nato pa
se že začne delo.
Kakšno delo? Na kulturnem področju v Ribnici
torej vendarle ostajate?
Ja, ostajam, z veseljem. V Kanalski dolini, v vasici
Lužice, imamo z Vitro 9. septembra koncert, nato
pride medobmočna revija, kjer nastopamo z Vitro, in
priprave na Božično-novoletni koncert; ta bo še prehitro tu.
Dolgoročni cilji?
Za zdaj nimam kakšnih dolgoročnih ciljev. Usmerila
se bom na trenutne izzive in se posvetila vsakemu
posebej, kot si bodo sledili. Dolgčas mi ne bo.
Mi pa zelo ustreza, da bom imela za vsako stvar več
časa, brez naglice in rokov. In če mi bo dolgčas po
ljudeh, prijateljih, jih bom obiskala.
Ste v vseh teh letih kdaj pomislili, da bi
zapustili Ribnico in šli za delom drugam?
Ne, niti enkrat. Ko sem prišla v Ribnico, sem začutila njene ljudi in si jih nisem želela zapustiti.
In še nekaj je. Pripadnost. Če hočeš kaj narediti v
kraju, lahko to narediš le, če z njim živiš in ga čutiš,
mu pripadaš. Če prihajaš in odhajaš, do tega ne
more priti, težko boš kaj naredil.
So se vaše ambicije in želje uresničile?
Lahko rečem, da sem v opravljenem delu presegla
svoja pričakovanja. Vse, kar sem počela, sem
opravljala z veseljem. Nikdar si nisem postavljala
previsokih ciljev in nisem doživela bolečih
razočaranj. Privzgojeno mi je bilo, da se znam veseliti drobnih stvari in za to sem svojim staršem zelo
hvaležna.
Pogovor vodila Zdenka Mihelič
11
POGOVOR
Osebno mi je bil najlepši koncert zimzelenih
melodij. Bilo je neopisljivo lepo in čisto vsi sodelujoči so me presenetili. Vse domače skupine so se
potrudile in čudovito zapele, zaigrale... Izkazalo se
je, da je bila tista glasba vsem zelo pri srcu. Ne
morem pozabiti čudovito zapetih Orglic v izvedbi
Moškega zbora Lončar! Zanimiv pa je bil tudi projekt Gallusovih skladb ob 400-letnici skladateljeve
smrti z njegovo Misso canonico, moteti in madrigali
v izvedbi pevcev Ribniške doline. Program je bil izveden sedemkrat- od Ribnice do Arcevije in Dunaja.
Leta 1988 ste iz OŠ odšli v Glasbeno šolo
Ribnica in v naslednjih letih postali njena ravnateljica. Prišlo je tudi veliko sprememb s
številnimi uspehi in razširitvijo programa.
Na Glasbeni šoli Ribnica sem bila zaposlena od
1988 kot učiteljica nauka o glasbi, 1994 pa sem
prevzela vodenje Glasbene šole Ribnica. Od prevzema do danes se je število učencev povečalo za
60 %. Z ustreznim kadrom raste kvaliteta, z ustreznim pristopom učiteljev raste zanimanje.
Odprli ste tudi številne oddelke, in to ne samo
v Ribnici, temveč tudi v Velikih Laščah.
V zadnjih trinajstih letih so se odprli: oddelek petja,
oddelek violončela, oddelek pripravnice in
predšolske glasbene vzgoje, povečalo se je število
učencev pri vseh predmetih, največ pri godalih in pri
flavti. Na željo staršev in Občine Velike Lašče se je
odprl nov oddelek v Velikih Laščah, ki danes šteje
80 učencev v lastnih prostorih glasbene šole. Od
prej sta še oddelka z 20 učenci v Sodražici in z 10
učenci v Loškem Potoku, kjer gostujemo v prostorih
osnovnih šol. Danes imamo v Ribnici vseh devet
predmetnih skupin, le nekaterih instrumentov znotraj skupin ne. Tako na primer ni harfe in orgel, pa
tube med trobili. Toda tudi za orgle se odpirajo
možnosti, česar sem zelo vesela.
Na glasbeni šoli v Ribnici so torej naslednje
skupine: klavir, harmonika, brenkala (kitara), godala
(vsa štiri - violina, viola, violončelo in kontrabas), pihala s saksofonom, kljunasto flavto, flavto in klarinetom
(ni oboe in fagota), trobila s trobento, pozavno,
rogom in koničnimi trobili, tolkala z bobni, pavkami,
vibrafonom, ksilofonom, metalofonom in zvončki,
oddelek petja, kjer se uči kar 23 pevcev, pa potem
predšolska glasbena vzgoja in pripravnica za najmlajše.
Glasbena šola pa se je preselila v nove in
lepše prostore. Za to je bilo potrebnega veliko
poguma in energije.
Velika pridobitev v tem času je res tudi nova glasbena šola v Ribnici, na katero sem zelo ponosna.
Obogatena je s številnimi novimi instrumenti. Ima
tudi vizualno prepoznavnost: svojo zastavo, svoje
mape, priznanja in dopisni material. Ob 40-letnici
smo izdali tudi svojo zgoščenko in drugi Zbornik
(prvega ob 35-letnici).
Tudi orkestri in skupine so zaživele in obogatile ne samo GŠ Ribnica, temveč celostno
kulturno dogajanje v Ribnici.
Postavili smo tri orkestre: godalnega, pihalnega in
simfoničnega, ter številne komorne skupine, v njih
učenci zelo radi igrajo; orkestri imajo najraje kaj temperamentnega, živahnega in njim ljubega.
Glasbene šola Ribnica ima s svojimi glasbeniki veliko uspehov. Kaj botruje temu in kateri so
bili največji uspehi?
Ves čas sem se zavedala, da doslednost, vzpodbuda, pohvala in nagrada ustvarjajo pozitivno ozračje v
kolektivu, ki je "glavni motor" za uspešno delo in
"srce" za prijetno počutje na delovnem mestu. Prav
gotovo vse to botruje veliki zagnanosti tako profesorjev, ki preko svojega dela, zadovoljstva, volje in
zagnanosti vzpodbujajo tudi svoje učence in jih
motivirajo delati vztrajno in stremeti po še boljšem in
zahtevnejšem igranju. S tem so prišli tudi uspehi.
OD TU IN TAM
KRAP, TEŽKOKATEGORNIK
Kočevsko jezero hrani kapitalne ribe in slišali smo že
zgodbe, kako naj bi som z nabrežja odvlekel malega
pudlja…Ribiči se seveda teh velikih rib ne bojijo, marsikdo pa jih ima na sumu, da namenoma dajejo v javnost
take zgodbe, da nepovabljeni gostje ne motijo ribolova.
Tjakaj redno hodijo tudi ribniški ribiči, ker naši potoki
ne premorejo globin, kjer bi se lahko skrivali taki kapitalci. Vztrajnost se izplača in Blaž Abrahamsberg s
Knafljevega trga je tudi ujel težkokategornika.
Krap, težak 16 kg, dolg 92 cm. Iz kočevskega jezera so
že izvlekli do 20 kg težkega krapa, a redko, pa tudi 16kilski so velika ribiška sreča! Zato čestitke Blažu, ki je
krapa živega vrnil v jezero, da bo morda dočakal daljšo
starost. Krapi živijo lahko podobno dolgo kot ljudje, jih
pa prekašajo v vonju: krap ima do 300.000 krat bolj
razvit vonj kot človek.
AP
Veličina krapa se meri po velikosti njegovega repa. Blažev ulov je z
lahkoto prekril njegovo glavo.
Krompirjev srček
Pravijo, da imaš “krompir”, če
te ujame sreča. Na vrtu
Miheličevih je nastal v obliki
srčka. Zgolj igra narave?
ZM
NAVIJAJMO
ZA 'OBLEKICO'
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo 9. septembra
festival Slovenska popevka 2007, tokrat tudi z avtorskim prispevkom
z našega konca.
Kot šesta po vrsti bo nastopila Nataša Mihelič s skladbo "Oblekica",
ki sta jo napisala Miha Gorše (avtor glasbe) iz Dolenje vasi in Roman
Zupančič (avtor besedila) iz Kočevja. Priredbo je prispeval znani
pianist, skladatelj in profesor Andrej Goričar iz Ljubljane.
Prenos festivala bo tudi na nacionalni televiziji.
MG
12
Podjetniške informacije
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje
investicijskih projektov podjetniškega značaja. Razpisnik: Javni sklad
RS a regionalni razvoj. Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil za
vzpostavitev novega ali širitev obstoječega obrata, diverzifikacijo z novimi
izdelki in spremembo proizvodnega procesa. Rok: prvi 11. 9. 2007.
Podrobnosti: http://www.rdf-sklad.si/gospodarstvo.html
Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik:
Slovenski podjetniški sklad. Predmet sofinanciranja so izključno nastanitveni
obrati, hoteli, moteli, penzioni, apartmajska naselja, ki bodo dosegali najmanj
3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj je 10. Naslednji rok za
oddajo prijav je 25. 11. 2007. Podrobnosti: http://www.podjetniskiportal.si/downloadfile.aspx?docid=5297
Javni razpis za sofinanciranje projektov izgradnje energetsko
varčnih večstanovanjskih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad
Republike Slovenije. Rok: do 31.12. 2008. Podrobnosti: www.podjetniskiportal.si/downloadfile.aspx?docid=5139.
Javni razpis za sofinanciranje projektov na področju enakih
možnosti žensk in moških za leto 2008. Razpisnik: Vlada RS, Urad za
enake možnosti. Rok: 14. 9. 2007.
Podrobnosti: www.uem.gov.si/si/javna_narocila/javni_razpisi.
• Javni razpis za odobritev garancij za finančni lizing nove opreme brez pologa v letu 2007 za mikro, mala in srednja podjetja, v sodelovanju z lizing
hišami. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve
razpisanih sredstev oz. 10. 11. 07. Vmesni roki: 10. 9., 10. 10.
Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4376.
• Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov z
garancijami v letu 2007, za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki jih
razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Rok: do
odobritve razpisanih sredstev oz. 10. 10. 07. Vmesni rok: 10. 9. 07.
Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4375 .
• Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v
letu 2007. Rok: 5. 10. 07. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4374.
• Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno
razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007.
Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10. 10. 07. Vmesni rok: 10. 9. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4622.
• Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj
- ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva -Turistična infrastruktura. Rok: 14. 11. 07, 6.2. 08, 4. 6. 08 in 19.11. 08 oz. do porabe
sredstev.
Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4738.
• Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2007 in
2008. Rok za oddajo vlog je 9. 9. 2008 do 12. ure oz. do porabe proračunskih sredstev. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=3948
• Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov
za nova podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do
vključno 25. 10. 2007. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=3711
• Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2007. Rok
za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti:
www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=3712
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni
Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski
naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih,
novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali
pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je
brezplačno.
Podjetniške informacije
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in
razvoj podeželja (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg
9 a, 1310 Ribnica, objavlja 4 javne razpise za financiranje
podjetniških in kmetijskih investicijskih projektov.
Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se
izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera
je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25% in
Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je
do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja je
namenjen začetnim investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata,
širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi
dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v
obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je
6.680.000,00 EUR. Prvi rok za oddajo prijav je 11. 9. 2007, zadnji
rok pa 10. 12. 2007, vendar bo v primeru predhodne porabe sredstev na spletnih straneh Regionalnega sklada objavljeno zaprtje
javnega razpisa.
Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava je namenjen
za financiranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva so namenjena za gradnjo, nakup ali
posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko
proizvodnjo in urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov.
Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.898.000,00 EUR.
Rok za oddajo prijav je 14. 9. 2007.
Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in
dopolnilne dejavnosti je namenjen za investicijske projekte na
področju dopolnilnih dejavnosti, trženja in predelave kmetijskih
pridelkov. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna
opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega
obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z
novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega
procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih
sredstev je 1.022.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 15. 9. 2007.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture,
je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju
vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in
prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega
varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina
razpisanih posojilnih sredstev je 6.259.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 3. 9. 2007.
Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko
sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje
posojila, se kot neutemeljene zavrnejo.
Zainteresirani lahko dodatne informacije o
razpisih dobijo na tel.: 01/8361-953 in tudi na
spletni strani Regionalnega sklada:
http://www.rdf-sklad.si.
Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06-UPB2 in
33/07) objavlja OBČINA RIBNICA javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega
delovnega mesta
DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE
Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje
pogoje:
• univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oz. magisterijem;
• šest let delovnih izkušenj;
• znanje uradnega jezika;
• državljanstvo Republike Slovenije;
• ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
• zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
• imeti morajo opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in državni izpit iz javne
uprave,
• usposobljeni morajo biti za delo z računalnikom.
Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva
ista stopnja izobrazbe, in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali
je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri
drugem delodajalcu. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe.
Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo za tretjino v primeru, da ima kandidat magisterij, doktorat ali zaključen specialistični študij oz. za eno leto, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljena oz. priznana strokovna izpita (državni izpit iz javne uprave in strokovni izpit iz upravnega postopka). V nasprotnem
primeru bo moral izbrani kandidat v skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o
javnih uslužbencih strokovna izpita opraviti najkasneje v enem letu od sklenitve
delovnega razmerja.
Delovno področje: organiziranje in vodenje občinske uprave ter opravljanje drugih
najzahtevnejših upravnih in strokovnih nalog.
Prijava mora vsebovati:
• izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
• fotokopijo potrdila o izobrazbi in strokovnih izpitih
• opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj,
• izjavo kandidata, da:
- je državljan Republike Slovenije,
- ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja
po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več
kot šest mesecev,
- zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
• izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Ribnica pridobitev podatkov iz predhodne alinee iz uradne evidence.
Pisna prijava naj vsebuje tudi kratek življenjepis in navedbo o tem, katera druga znanja in veščine je kandidat poleg formalne izobrazbe pridobil, vključno z navedenima
strokovnima izpitoma.
Izbrani kandidat bo delo na položajnem delovnem mestu "direktor občinske uprave"
opravljal v nazivu "podsekretar".
Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (5 let), s polnim delovnim časom in z možnostjo ponovnega imenovanja. Izbrani kandidat bo delo
opravljal v prostorih Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.
Formalno nepopolne prijave se v skladu s 24. členom Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih
(Uradni list RS, št. 22/2004, 57/2005 in 10/2006) ne bodo uvrstile v izbirni
postopek.
Kandidat naj vloži prijavo v pisni obliki, ki jo pošlje v zaprti ovojnici z
označbo: "prijava na javni natečaj - direktor občinske uprave", na naslov:
Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, in sicer do vključno srede,
5. 9. 2007. Za pisno obliko prijave se šteje tudi v obliki, poslani na elektronski naslov: občina@ribnica.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z
elektronskim podpisom.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Informacije o izvedbi javnega natečaja dobite vsak delovni dan na
tel. 01/837 20 30, kontaktna oseba Brigita Košmrlj.
Občina Ribnica
13
RAZPISI
UGODNA SREDSTVA
REGIONALNEGA
SKLADA ZA PODJETNIŠTVO,
KMETIJSTVO IN OBČINE
RAZPISI
SOFINANCIRANJE UKREPOV
ZA OHRANJANJE
PODEŽELJA V OBČINI
RIBNICA
Zakonodaja ES je zelo zaostrila pogoje za dodelitev
pomoči kmetijskim gospodarstvom. Občine tako lahko
namenjajo sredstva le za tiste naložbe oz. ukrepe, ki
izpolnjujejo predpisana merila Pogodbe ES. In to le za
Skupinske izjeme za kmetijstvo (na podlagi Uredbe (ES)
št. 1857/06 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov
87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in
srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo
kmetijskih proizvodov (UL L št. 358, z dne 16. 12. 2006,
str. 3 ) in Splošnih pravil za gospodarstvo (na podlagi
Uredbe komisije (ES) št. 1998/06, z dne 15. december
2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči
"de minimis" (UL L, št. 379, z dne 28. 12. 2006, str. 5).
Občinski svet Občine Ribnica je ob upoštevanju predpisov citiranih uredb ES sprejel Pravilnik o sofinanciranju ukrepov za
ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini
Ribnica, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/07 (v nadaljevanju Pravilnik) in je začel veljati 18. 8. 2007. Usklajevanje
določil Pravilnika in pridobitev pozitivnega mnenja Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo zamudno, zato sta bila
sprejem Pravilnika in v današnji izdaji Rešeta objavljen javni
razpis, prestavljena v drugo polovico leta 2007. Posledično
bodo tudi roki za oddajo vlog na javni razpis in oddajo končnih
obračunov kratki. Zato vse, ki ste se že zanimali za oddaje vlog,
prosimo za razumevanje.
Pravilnik, ki je objavljen tudi na spletni strani Občine Ribnica
(www.ribnica.si), omogoča sofinanciranje različnih ukrepov: od
priprav načrtov za novogradnje in adaptacije hlevov, nakupov
materiala za navedene investicije, urejanja pašnikov, nakupa
nove in rabljene kmetijske mehanizacije, prve postavitve intenzivnih in ekstenzivnih nasadov, varstva tradicionalnih krajin in
stavb, pomoči za plačilo zavarovalnih premij, spodbujanja
kakovosti kmetijskih proizvodov (npr. pridobitve geografskih
označb, označb porekla, uvajanja zagotavljanja kakovosti …),
zagotavljanja tehnične podpore primarnim kmetijskim proizvajalcem, do naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti in trženja
proizvodov ter storitev iz dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
V javnem razpisu za leto 2007 je zaradi kratkega roka za izvedbo ukrepov - zaradi višine predvidenih sredstev v odloku o proračunu Občine Ribnica za leto 2007- navedenih le nekaj ukrepov, ki jih sofinancira občina. V večini primerov so to ukrepi, ki
so bili sofinancirani že v preteklih letih. Predvidevamo, da bo v
naslednjem letu javni razpis objavljen prej (najkasneje v juniju).
Iz dokaj široke palete ukrepov, katerih sofinanciranje omogoča
Pravilnik, bo občina v naslednjem letu lahko v javnem razpisu
omogočila sofinanciranje tudi tistih ukrepov, ki jih do sedaj ni
finančno podprla. Zato prosimo vse, ki se v naslednjem letu
nameravajo lotiti projektov ali investicij, ki jih do sedaj občina še
ni sofinancirala, tako sofinanciranje pa je s Pravilnikom mogoče,
da o svoji nameri obvestijo Občino Ribnica, Oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo, pisno ali na telefon 837 20 25.
Tako bomo v razpis za leto 2008 lahko vključili sofinanciranje tistih ukrepov, za katere bodo kmetijska gospodarstva izkazala
interes. Na ta način bo lahko javni razpis oblikovan tudi po željah
in potrebah kmetijskih gospodarstev. Vsem, ki bodo na tak
način pomagali pri oblikovanju novega razpisa, se lepo zahvaljujemo.
Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo
Tatjana Dečman-Žagar
14
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE UKREPOV ZA OHRANJANJE IN
RAZVOJ KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V
OBČINI RIBNICA V LETU 2007
I. Sredstva se lahko razpisujejo za
naslednje ukrepe:
1. naložbe v kmetijska gospodarstva,
2. pomoč za zaokroževanje (arondacijo)
zemljišč,
3. zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu,
4. naložbe za opravljanje dopolnilne
dejavnosti na kmetijah.
II. Upravičenci do pomoči:
• so pri ukrepu pod tč. 1. in 2. pravne in fizične osebe (SME - podjetja), kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi Komisije (ES) št.
70/01, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v
občini, so vpisani v register kmetijskih
gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu
kmetijska in gozdna zemljišča oz. objekte, ki
ležijo na območju občine, kmetijsko gospodarstvo pa tudi ne sme biti podjetje v težavah;
• so pri ukrepu pod tč. 4 člani kmetijskega
gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na
naslovu nosilca dejavnosti - na kmetijskem
gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske
površine na območju občine;
• so pri ukrepu pod tč. 3 organizacije, ki so
registrirane za izvajanje tehnične pomoči na
področju kmetijstva in gozdarstva ter registrirana stanovska in interesna združenja in
zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali JV
regije.
III. Splošni pogoji za pridobitev sredstev:
1. Pomoči, dodeljene na podlagi skupinskih
izjem, predstavljajo sredstva iz javnih virov in
se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali subvencioniranih storitev.
2. Sredstva za izvajanje programov na
področju kmetijstva se zagotavljajo z
Odlokom o proračunu Občine Ribnica za
leto 2007 (Uradni list RS, št. 30/07). Višina
razpisanih sredstev za ukrepe, ki so opredeljeni v točkah od 1. do 4. poglavja I., je
40.895 EUR.
3. Sredstva bodo dodeljena upravičencem,
ki bodo za posamezen ukrep podali izjavo,
da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov. Upravičenec,
ki je za določen ukrep že prejel državno
pomoč v razpisani višini, ne more ponovno
kandidirati na tem javnem razpisu.
4. Sredstva sofinanciranja se lahko uveljavlja
le za ukrepe (investicije), začete in končane
v tekočem letu oz. do roka za oddajo
končnega zahtevka.
5. Sredstva pomoči se lahko dodelijo v
primeru, kadar ta predstavlja spodbudo za
izvedbo projekta oziroma je pomoč nujno
potrebna za ohranjanje stabilnosti in
doseženega nivoja kmetijske pridelave,
preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč
ter ohranjanja poseljenosti.
6. Podpore pri ukrepih pod tč. 1. in 4. pogl. I.
se ne dodelijo za davke, razne takse, režijske
stroške, stroške zavarovanj in druge stroške.
7. Sredstva pri ukrepih pod tč. 1.4., 1.5., 1.6.
pogl. IV. se odobrijo po zaključku ureditve
(investicije), na osnovi komisijskega ogleda
in prevzema.
8. Občina bo za posamezni namen izplačala
upravičencem sredstva samo do skupne
vrednosti, določene v citiranem odloku o proračunu.
9. Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči
na podlagi vloge in dokumentov, ki so navedeni v javnem razpisu. Vloga je v primerih, ko
upravičenec priloži vso zahtevano dokumentacijo s končnim obračunom (dokazili),
lahko tudi že zahtevek za izplačilo.
10. Kumulacija iz 17. člena Pravilnika o sofinanciranju ukrepov za ohranjanje in razvoj
kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini
Ribnica (Uradni list RS, št. 70/07) - v nadaljevanju Pravilnik o sofinanciranju, se uporablja za vse ukrepe, navedene v pogl I. Najvišji
zneski pomoči po posameznih ukrepih,
določeni v členu 11 do 16 Pravilnika o sofinanciranju, se uporabljajo ne glede na to, ali
se podpora za projekt ali dejavnost v celoti
financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali
pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z
Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1)
Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav
članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES)
št.1698/2005 ali s finančnimi sredstvi
Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi
stroški, če bi bila s tako kumulacijo
presežena največja dovoljena intenzivnost
pomoči, določene z Uredbo ES št.
1857/2006. Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES)
št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004, glede na iste upravičene
odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s
tako kumulacijo presežena intenzivnost
pomoči, določene v Uredbi ES št.
1857/2006 in v Pravilniku o sofinanciranju.
IV. Višina razpisanih sredstev, upravičeni stroški in pogoji za pridobitev
sredstev:
1. Naložbe v kmetijska gospodarstva
Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje,
dvig dodane vrednosti in kakovosti v
pridelavi, povečanje zaposlenosti v kmetijstvu in ohranjanje obdelanosti kmetijskih
površin.
Najvišji znesek dodeljene pomoči
posameznemu podjetju ne sme preseči
400.000 EUR v obdobju treh proračunskih
let ali 500.000 EUR, če je podjetje na
območju z omejenimi dejavniki.
1.1. Priprava načrtov za novogradnjo in
adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo
uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES
a. Predmet razpisa so sredstva za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije
(idejnega projekta, PGD, PZI) za novogradnjo ali adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja
novo uvedenim standardom, ki temeljijo na
zakonodaji ES. Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske
proizvodnje, katerega cilj je ohranjanje in
varovanje naravnega okolja ter izboljšanje
higienskih razmer ali standarda za dobro
počutje živali.
b. Sofinancira se 50 % vrednosti izdelave
projektne dokumentacije oz. največ do
1.500 EUR.
c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi
zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni
med Občino in upravičencem.
Zahtevku mora biti priloženo dokazilo o
plačilu (račun) ali pogodba z izvajalcem ter
en (1) izvod dokumentacije iz tč. a., ki se po
pregledu vrne upravičencu.
1.3. Adaptacija in rekonstrukcija gnojnih jam in gnojišč, ki jih zaradi izpolnjevanja standarda Nitratna
direktiva ni mogoče več uporabljati
a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja nakupa materiala za gradnjo ali obnovo gnojišča, gnojne
jame za gnojevko ali gnojnico. Namen ukrepa je
posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje, katerega cilj je ohranjanje in
varovanje naravnega okolja ter izboljšanje higienskih
razmer ali standarda za dobro počutje živali.
b. Sofinancira se 40 % vrednosti stroškov nakupa
materiala za gradnjo ali obnovo objekta.
c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in
upravičencem. Zahtevku mora biti priloženo predpisano dovoljenje za izvedbo investicije, dokazilo o
plačilu materiala (račun).
1.4. Nakup in postavitev rastlinjaka s pripadajočo
opremo
a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja,
namenjena nakupu in postavitvi novih rastlinjakov z
ustrezno tehnologijo pridelave zelenjave in zdravilnih
zelišč. Namen ukrepa je predvsem dvig dodane
vrednosti in kakovosti v pridelavi ter povečanje
zaposlenosti v kmetijstvu.
b. Osnova za sofinanciranje rastlinjakov je naslednja:
- 45 EUR za m2 rastlinjaka s trdo kritino in
- 25 EUR za m2 plastenjaka,
- sofinancira se 40 % osnove.
c. Minimalna površina rastlinjaka je 30 m2, maksimalna pa 320 m2.
d. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in
upravičencem. Zahtevku za sofinanciranje mora biti
priloženo predpisano dovoljenje za izvedbo investicije.
1.5. Urejanje pašnikov
a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja,
namenjena urejanju pašnih površin in podpori
pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše.
Sredstva se dodelijo za novogradnjo pašnika ali za
obnovo pašnika, starejšega od 10 let, če ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje na državne razpise.
b. Površina ureditvenega pašnika, katerega izgradnjo in ureditev sofinancira Občina, ne sme presegati
2 ha.
c. Upravičeni so stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev
pašnika na pašne črednike ter nakup opreme za ureditev napajališč za živino - sofinancira se 40 % vrednosti stroška nakupa navedene opreme oz. največ
do 500 EUR na hektar ureditvenega pašnika.
d. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in
upravičencem. Zahtevkom za sofinanciranje
stroškov morajo biti priložena predpisana dokumentacija za izvedbo investicije, dokazila o plačilu
(računi) ali kupoprodajne oz. druge pogodbe in
dokumentacija, iz katere so razvidni vrsta, namen in
tehnični podatki o opremi.
1.6. Urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov - izvedba malih melioracij.
a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja
namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne
pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja
rodovitnosti tal oziroma pogojev obdelave kmetijskih zemljišč.
b. Velikost predvidenega agromelioracijskega
območja ne sme biti večja od 4 ha oz. kmetijsko
zemljišče, katerega ureditev sofinancira občina, ne
izpolnjuje pogojev za kandidiranje na državne
razpise.
c. Upravičeni so stroški:
- strojnih storitev za odstranjevanje skal, zarasti, ravnanja zemljišča in nasipanja - sofinancirajo se dejanski stroški izvedbe oz. največ do 1.000 EUR na ha
ureditvenega zemljišča;
d. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med občino in
upravičencem. Zahtevkom za sofinanciranje
stroškov morajo biti priložena dokazila o plačilu
(računi) ali kupoprodajne pogodbe.
2. Pomoč za zaokroževanje (arondacijo) zemljišč
Zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel
in neugodne posestne strukture je namen ukrepa
spodbuditi izvajanje združevanj in menjav kmetijskih
zemljišč na območju občine.
2.1. Izvedba postopka medsebojne menjave kmetijskih zemljišč
a. Predmet razpisa je finančna pomoč v obliki
nepovratnih sredstev za kritje stroškov, nastalih z
zaokrožitvijo zemljišč. Ukrep velja le za tista področja, kjer postopek o uvedbi komasacije še ni bil uveden ali na področjih, kjer že tečejo postopki za uvedbo.
b. Upravičeni so stroški pravnih in upravnih postopkov - finančna pomoč se dodeli v višini 100 % nastalih upravičenih stroškov oz. največ do 1000 EUR na
leto na kmetijsko gospodarstvo.
c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med občino in
upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena
dokazila o plačilu (računi).
3. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu
a. Predmet razpisa je finančna pomoč v obliki
nepovratnih sredstev, ki je namenjena za izvedbo
tehnične pomoči primarnim kmetijskim proizvajalcem za pridobivanje novih znanj, ki zagotavljajo
ustrezno usposobljenost in možnost koriščenja
storitev svetovanja.
b. Upravičeni so stroški:
- programov izobraževanja in usposabljanja kmetov
in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, ki imajo
stalno bivališče v občini - sofinancira se 100 %
nastalih upravičenih stroškov honorarjev za storitve,
potnih stroškov, stroškov najemnin, publikacij;
- programov organizacij forumov za izmenjavo znanj
med kmetijskimi gospodarstvi, tekmovanj, razstav in
sejmov ter sodelovanja na njih - sofinancira se 100 %
nastalih upravičenih stroškov udeležbe, potnih
stroškov, stroškov publikacij, najemnin razstavnih
prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in
zmagovalca.
c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in
upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena
dokazila o plačilu (računi) ali pogodbe z izvajalci
storitev.
4. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetijah
Skupna pomoč "de minimis", dodeljena za navedeni
ukrep kateremu koli podjetju, ne sme presegati
200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
a. Predmet razpisa so sredstva za sofinanciranje projektne dokumentacije in investicij za izvedbo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s katerimi se ustvari
pogoje in možnosti za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali posodobi in modernizira že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
b. Upravičeni so stroški:
- projektne dokumentacije za izvedbo investicije (idejni projekt, PGD, PZI) - sofinancira se 40 % vrednosti
upravičenih stroškov dokumentacije oz. največ
1.500 EUR.
c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med občino in
upravičencem.
Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu
(računi), pogodbe z izvajalci storitev oz. del. Pri
dokazilih mora biti priložen še en (1) izvod dokumentacije iz tč. a., ki se po pregledu vrne upravičencu.
V. Nadzor in sankcije:
Namensko porabo sredstev spremlja in preverja
občinska uprava Občine Ribnica. V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan vrniti
odobrena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi
obrestmi.
VI. Vloge:
Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge v vložišču Občine
Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, obvezno na
predpisanem obrazcu "Vloga za dodelitev sredstev
za sofinanciranje ukrepov s področja kmetijstva".
Obrazci za vloge so na voljo v vložišču, na oddelku
za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica ali na
spletni strani www.ribnica.si., kjer lahko dobite tudi
informacije na tel. 837 20 25. Obrazci so na voljo
tudi na sedežu pristojne službe Kmetijsko gozdarske zbornice, Kmetijsko gozdarskega zavoda
Ljubljana, enota Ribnica, Škrabčev trg 19, Ribnica.
Telefon za informacije 836 19 27.
Vloge pri ukrepih morajo vsebovati:
• osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež),
KMGMID številko oz. matično številko, davčno
številko, številko računa za nakazilo sredstev,
• namen zahtevka,
• izjavo o točnosti navedenih podatkov,
• izjavo, da upravičenec za ta namen še ni v
tekočem letu prejel sredstev iz državnega,
občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če pa
jih je prejel, vlogi priloži fotokopijo subvencijske
vloge za leto 2007.
Pri ukrepih št. 1. in 4. je potrebno vlogi priložiti še:
• mnenje pristojne službe Kmetijsko gozdarske
zbornice, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana,
o upravičenosti izvedbe ukrepa,
• druge zahtevane priloge (predračuni, računi,
pogodbe),
• pri ukrepih št. 1.4, 1.5., 1.6, 2.:
- posestni list,
- zemljiškoknjižni izpisek, najemno pogodbo, če ima
vlagatelj zemljo v najemu,
- kopijo katastrskega načrta v merilu 1:2.880 z
označenimi mejami ureditvenega območja oz.
situacijo.
Pri ukrepu št. 3. je potrebno priložiti vlogi še:
• programe izobraževanja in usposabljanja z okvirnim terminskim potekom ukrepa.
Pri ukrepu št. 4. je potrebno priložiti vlogi še:
• fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne
dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno
dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le - ta še ni registrirana.
Vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene s sklepom župana in ne bodo obravnavane v nadaljevanju
postopka.
Vloge bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo s
sklepom imenoval župan. Vloge se bodo odpirale po
zaporednem vrstnem redu njihovega prispetja.
Odpiranje vlog ni javno. Po pregledu vlog na podlagi pogojev in kriterijev tega razpisa bo komisija
pripravila predlog prejemnikov sredstev.
Predlog komisije potrdi župan in prejemnikom sredstev se izda sklep o višini odobrenih sredstev za
posamezni ukrep. Medsebojne obveznosti med
občino in upravičencem se uredijo s pogodbo.
VII. Rok za oddajo vlog:
Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je
25. 9. 2007. Upoštevane bodo vloge, ki bodo oddane do postavljenega roka. Vlagatelje, ki bodo oddali formalno nepopolne vloge, bo občinska uprava
Občine Ribnica pozvala na dopolnitev.
Občina Ribnica
15
RAZPISI
1.2. Nakup in montaža nove tehnološke opreme za
krmljenje, molžo in izločke - nakup hladilnih bazenov
a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja nakupa stabilnih in prevoznih hladilnih bazenov za mleko
in mlekovodov zaradi investicijske in tehnološke
posodobitve mlečne proizvodnje.
b. Sofinancira se 40 % vrednosti hladilnega bazena
za mleko ali mlekovoda oz. največ do 1.500 EUR.
c. Sredstva se odobrijo po dejansko opravljenem
nakupu in plačilu. Upravičenci uveljavljajo sredstva
na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni
med Občino in upravičencem. Zahtevku mora biti
priloženo dokazilo o plačilu (račun) ali kupoprodajna
pogodba in dokumentacija, iz katere so razvidni
vrsta, namen in tehnični podatki o bazenu oz. opremi.
KAM GREMO ?
(6. DEL)
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH
OGLASOV
Besedilo: __________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
__________________________________________________________
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:___________________________________________________
__________________________________________________________
Ime in priimek: ______________________________________________
Ulica: _____________________________________________________
Pošta: _____________________________________________________
Tel.: _______________________________________________________
***
Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici
pošljite na naslov:
REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA,
najkasneje do 17. septembra 2007.
Pravilna rešitev iz 7. številke Rešeta je:
TRETJA URBANOVA NOČ
Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence:
Nagrade, majico in trak za ključe, ki jih tokrat poklanja RADIO URBAN,
prejmejo:
SIMONA RITLOP, Sušje 16, 1310 RIBNICA
GAŠPER ILC, Lončarska ulica 52, 1331 DOLENJA VAS
SUZANA PERKOVIČ, Prijateljev trg 4, 1310 RIBNICA
STANE LEVSTEK, Lipovec 13, 1331 DOLENJA VAS
KSENIJA TUMORAT, Knafljev trg 4, 1310 RIBNICA
ZABAVNE STRANI
KUPONI
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Obvestilo o prevzemu nagrade boste
prejeli po pošti.
22
Spoštovane, spoštovani, pred nami je šesto nadaljevanje razmišljanja Kam gremo.
Za mladež bo dogovor kratek: V šolo oz. počasi že na faks. Za ekonomiste
in analitike je to kar velika kost za glodanje v smislu, kam divjajo cene hrane,
še zlasti zelenjave in sadja ter seveda tudi ostalih življenjsko nujnih potrebščin. S te perspektive že krepko prehitevamo vso Evropo. Cene so se od
uvedbe evra zvišale ponekod tudi do 50 in celo 100 %. Z druge strani, nekoliko bolj vzpodbuden rezultat je gospodarska rast, na katero pa pričnemo
ob še vedno istih plačah, kot smo jih imeli pred letom 2000, gledati z nasmeškom in celo razburjenostjo.
Skratka, letošnji trendi gospodarskega gibanja zastavljajo resna vprašanja,
kje in kako se bo to vse skupaj ustavilo in kakšne bodo posledice, ter nazadnje, kdo bo nosil breme vsega tega? Na prvo žogo lahko ugotovimo in ne
nazadnje pritrdimo, da kreatorji tega dogajanja pač ne, kvečjemu večina
davkoplačevalcev.
Pa pustimo to za kdaj drugič, ko bodo znane že prve posledice teh izsledkov, in se posvetimo drugi stvari. Verjetno se bo večina strinjala z ugotovitvijo, da bi bilo dobro, če bi Slovenija kandidirala za organizacijo olimpijskih iger, tako zimskih kot poletnih, da bi predsedovali EU vsaj vsak tretji,
če ne drugi mandat… s predpostavko, da bi se pomembni dogodki vsakič
odvijali v drugem kraju in da bi bila vsa Slovenija ena olimpijska vas (pa pustimo sedaj že obstoječe o. vasi, kar zadeva oblačenja).
Tako bi vsaj dobili nove ceste, obnovljene stavbne razvaline, Slovenija bi v
nekaj letih postala velika, zelena, urbana oaza sredi ponorelega sveta.
Glede na to bi lahko (sedaj smo sicer že prepozni) že v tem prvem predsedovanju EU v prvi polovici prihodnjega leta naš župan 'zlobiral' kakšen ministrski posvet evropskih glav v Ribnici. Recimo, konferenca bi bila v Idealu,
potem bi sledil ogled Ribnice po trenutni severni obvoznici, šli bi na stadion
v OC Ugar, kjer bi jim priredili folklorni festival, in znova bi se vrnili skozi center, mimo 'Cenetove gostilne', po glavnem, Škrabčevem trgu, naprej mimo
UE Ribnica do Ideala. Idelano bi to bilo, povem vam, da bi bil v tem primeru
v nekaj mesecih rešen celotni prostorski plan Ribnice.
Pa ne samo to! Vse omenjene lokacije in 'naravni' spomeniki bi dobili
Rib'nčana vredno podobo.
Tako pa se moramo žal v tem trenutku zadovoljiti s prihajajočim sejmom, na
katerem vsaka štiri leta in še kakšno vmes z lahkoto dobimo slavnostnega
govornika v osebi, ki kotira v sam vrh razpoznavnosti. Da pa bi se zaradi tega
kdo spustil v kakšno obnovo cest in stavb, je to vendarle premalo.
Pa zakaj bi, bodo rekli nekateri (jih je več, kot imamo prstov na vseh udih),
ki v času sejma odpotujejo drugam, z mislimi in besedami: "Saj je tako vsako
leto vse isto, en sam šunder, novega ni nič itd." Naj tako razmišljujoče osebke potolažim z besedami, da je suha roba še vedno lesena, lonci še vedno
iz gline in če bi bilo to kakorkoli drugače, bi bilo nekaj hudo narobe.
Da bi recimo to naravno bogastvo zamenjala plastika? Saj je plastika tudi
sestavni del sejma, vendar izključno zaradi tega, da lahko sejem sploh živi,
kar večina ne ve ali noče vedeti, da je tako. Izdelovalce suhe robe, demonstratorje je treba plačati, z organizacijo takšnega dogodka so nemajhni
stroški in nekje je treba ta denar dobiti. Dobi pa se trenutno lahko le z oddajo javnih površin, za katere da občina koncesijo Turističnemu društvu, s
čimer lahko društvo potem vse izpelje. In končna bilanca niti približno ni
takšna, kot vas večina misli. Ne nazadnje so vsi prihodki in odhodki tudi
veliko bolj transparentni kot pri večini ostalih društev v dolini.
Glede ostalih novosti v sklopu Ribniške jeseni zadnjih let, pa lahko le
največji ciniki ob pogledu na številne 'jumbo' plakate, zgibanke, spletne
strani…, skomignejo z rameni, po navadi takšni, ki so 'sposobni' le na jeziku,
eno nadstropje više od tega organa pa je zaprašen labirint.
Ob koncu te kolumne še vsa pohvala vsem društvom, podjetjem,
posameznikom v Leskovi deželi, ki so letošnje poletje in še prej pomlad, pa
prihajajočo jesen, skratka celotno leto 2007 obogatili s številnimi prireditvami, dogodki, kot jih doslej še nikoli ni bilo v takšnem številu, in vsak je
omembe vreden. Če ste jih namenoma ali kako drugače izpustili, pa ni problem organizatorjev niti župana niti papeža, temveč v predsodkih.
Pa prijetno na prihajajočih dogodkih!
Marko Modrej
Pripravil Marko Modrej
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekaj povezanega s pokroviteljem nagrad...
1. Tokrat se bomo ogrevali z matematično funkcijo. Izračunajte naslednjo enačbo in rezultat vpišite pod ustrezno številko:
100 x 3 : 5 x 2 - 100 x 2 - 8 =
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------2. Turistično društvo Ribnica je eno najstarejših društev v kraju, na
osebni izkaznici ima že trimestno število. V svojem grbu nosi tudi
starost Ribnice, ki bo leta 2082 praznovala…
B 900 let
L 980 let
R 1000 let
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. Prejšnji konec tedna so se znova podali na pot po bivši Jugoslaviji
legendarni dvokolesniki iz Kopra, ki so s svojimi lastniki iz Dolenjih
Lazov in bližnje okolice prekrižarili dobršen del Hrvaške ter Bosne in
Hercegovine. Kakšno ime so si legende nadele?
K Nostalgični jezdeci
I Apntour 2007
O Hlaparji
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------4. Poleg Oratorija na župnijskem vrtu je bilo letos v Ribnici za otroke
poskrbljeno tudi v bližnjem Gradu. Tam je letos že petnajstič
potekala…
D Ringaraja
R Grajska tržnica
B Lumpijada
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------5. Letos bo v okviru Ribniškega semnja tudi posebna linija potniškega
vlaka, ki so ga pripravile Slovenske železnice. Proga bo povezovala…
N Ljubljano, Novo mesto, Ribnico
H Bohinj, Kobarid, Postojno, Ribnico
I Maribor, Ljubljano, Ribnico
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------6. Novost v okviru letošnjega sejma je med drugimi tudi današnji…
O Koncert društva žvižgačev Ribnica
Š Knjižni - boljši sejem pred Miklovo hišo v Ribnici
J Turnir v metanju krompirja v Nemški vasi
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7. Ob omenjenih nadgradnjah sejemskega dogajanja v Ribnici bo v
nedeljo v Gradu še en velik koncert glasbenih 'bogov' in prekmurske
bande, v kateri kraljuje…
K Vlado Kreslin
V Feri Lainšček
B Joužek Kociper
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------8. Za sejmom bo v soboto, 8. septembra v Hrovači potekal zanimiv in
že znameniti fižolov dan, ki je posvečen avtohtoni vrsti fižola…
S rib'nčan
C gornik
M hrovaški medaljon
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------9. Konec meseca se nam obeta še en vrhunski dogodek, in sicer 11.
Evropsko prvenstvo…
Ž lončarjev
E mažoret
Š obrekovanja
10. Ozrimo se še malce na jutrišnjo Urbanovo noč, na kateri bo nastopila zmagovalka lanske bitke talentov na TVS in drugouvrščena z
letošnje EME…
I Eva Moškon
M Eva Černe
P Rebeka Dremelj
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------11. Na prireditvi bomo že tretjo leto zapored zbirali vaše prostovoljne
prispevke, ki bodo tokrat namenjeni…
B VDC Ribnica
C Društvu Sožitje
J RK Ribnica
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v
kuverti ali na dopisnici najkasneje
do 17. septembra 2007.
Med pravilnimi rešitvami bomo znova
izžrebali 5 lepih
nagrad (majice in
trake za ključe), ki jih
poklanja TURISTIČNO
DRUŠTVO Ribnica.
MALI OGLASI
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PRODAM
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Prodam otroški kombiniran voziček. Tel.: 031 / 566 052.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------V Otavicah prodam več njiv in travnikov. Cena: 0,8 evra/m2.
Tel.: 041/ 479 898.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ODDAM, NAJAMEM, MENJAM
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------V Ribnici oz. Kočevju najamem stanovanje. Tel.: 051 / 263 889.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------V Ljubljani, na Kodeljevem, menjam dvosobno stanovanje za manjšo, vseljivo in urejeno hišo v Ribniški dolini. Franc, tel.: 01 / 540 10 95.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------V hiši v Ribnici oddam mansardno stanovanje. Mesečno 230 evrov + stroški. Kličite po 3. septembru na tel. št. 0590 25 500 ali 051 371 178.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
RAZNO
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Odkupujemo smrekovo in hrastovo hlodovino. Gotovinsko plačilo ob prevzemu. Cena od 55 evrov naprej. Ergo les d.o.o. Tel.: 051 / 857 878.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil.
Nudim tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
MALI OGLASI
23
ZABAVNE STRANI
SEMANJI KVIZ
ZAHVALE
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
(M. Kačič)
Kako dojamemo naj, da te več ni,
ko pa še nedavno skupaj srečni smo bili?
Nasmešek tvoj v nas nikoli ne bo zbledel,
tvoj obraz v spominu nam bo večno živel.
ZAHVALA
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš predragi mož,
oče, stari ata, brat, svak, stric in tast
Ob hudi in boleči izgubi dragega moža, očija, sina in
strica
MARJANA VALIČA
iz Bukovice pri Ribnici
SIMON GORŠE
s Prijateljevega trga 9 v Ribnici
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za
izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Svojci se najlepše zahvaljujemo župnikoma, g. Antonu Berčanu in g.
Andreju Muleju, pevcem za lep obred in dr. Alenki Nadler Žagar za skrben odnos do pokojnika in njegovih bližnjih.
Žalujoči vsi njegovi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za izrečeno sožalje, prinešene sveče, cvetje in ostale darove;
župnikoma g. Berčanu in g. Levstku za lepo opravljen obred, pevcem
za zapete pesmi, našemu trobentaču Roku Nemaniču za lepo zaigrano
Tišino ter vsem, ki ste pokojnika imeli radi in ga pospremili na njegovi
zadnji poti.
Prav posebno zahvalo pa izrekamo celotnemu osebju ZD Ribnica za
hitro in nesebično pomoč, Slavki Drobnič, ki nam je v najhujših trenutkih trdno stala ob strani in nam bila v čustveno podporo, posebej pa dr.
Čampi in dr. Šmalčevi za vse spodbudne in tolažilne besede.
Vsem skupaj in vsakomur posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali
ob strani, še enkrat hvala.
Žena Francka, sinova Mitja in Rok s Tejo,
mama Neža in mama Francka
MED INVALIDI IN Z NJIMI
V tvojem svetu je tisoč imenitnih reči,
tisočkrat tisoč in še ena povrhu,
več kot v bajkah Tisoč in ene noči,
več kot v vseh bajkah in še eni povrhu.
DI Ribnica obvešča vse svoje člane, da bo v
začetku septembra organizirano LETOVANJE
NA MALEM LOŠINJU.
27.9. bo organiziran IZLET NA PRIMORSKO.
Ogledali si bomo več zanimivosti, kot so soline,
pražarna itd. Po kosilu pa bo organizirano
kopanje v hotelu Delfin.
V oktobru je organiziran KOPALNI DAN. Točen
datum boste lahko izvedeli oktobra v pisarni
društva, in sicer :
ob ponedeljkih in petkih od 9. do 11. ure
ali po telefonu 836 -11- 69
V tvojem svetu, v deželi otrok,
nosijo dnevi klobuke postrani,
a za klobuki so maki in glog,
a pod klobuki - čudeži nenadejani:
trata s sto sonci in v travi čoln,
ptica na krmi njegovi zeleni,
a čoln do vrha mandeljnov poln
in ptica ponuja: Pridi in vzemi!
V tvojem svetu zate vse dni
godejo godci izbrani,
in kadar med zvoki zaspiš, ti z dlani
rastejo zvončki in tulipani.
…
Predsednik društva
Marjan Zajc
Tone Pavček, Nevidni kot
Ob izgubi naše ljube
OBVESTILO ZA UPOKOJENCE
VITE ŠILC
Upokojenci, ki gredo na DOPUST V NEUM, morajo obvezno imeti s seboj potne liste.
Odhod je 31. 8.
iz Slatnika
bi se radi iskreno zahvali vsem, ki ste po njenem rojstvu upali z nami,
nam stali ob strani v urah preizkušnje in z nami premagujete bolečino.
Od srca hvala sestram in zdravnicam CZBO iz Šentvida pri Stični.
Vsi njeni
Za vedno boš ostala naš mali sonček!
24
JESENSKI IZLET bo predvidoma 29. 9.
Ogledali si bomo KRAS.
Odbor DU Ribnica
PO DOLINI
NOVO IGRISCE IN NOVO
VOZILO POZDRAVILA TUDI PREMIER
IN OBRAMBNI MINISTER
anes je dan, ki sem ga
čakal že od lani, saj sem
končno uzrl težko
pričakovano parado in rečem vam:
res me ni pustila ravnodušnega.
Lani sem kar drgetal, ko je bilo govora o vojaški paradi, saj smo 'spolirali' že vse Patrie, helikopter in ves
ostali vozni park, nato pa je šlo vse k
vragu. Ne morete si predstavljati,
kako sem bil razočaran. Soproga me
je napotila k psihiatru in svetoval
mi je čim več gasilskih parad.
Ampak vaša prekaša vse! Res sem
presrečen, kako je v Rakitnici organizirano gasilstvo in po enakem
principu bomo organizirali tudi
slovensko vojsko. Čestitam vam ob
vašem prazniku in dodajam: riba bo
zmeraj riba, rak bo zmeraj rak in
tudi, če jih sparimo, ne bo nastala
raca, pa tudi želva ne!" je vzneseno
zaključil svoj pozdravni govor 'minister Karel Erjavec'.
"D
Tako slovesno je bilo v Rakitnici na zadnji vikend
v letošnjem avgustu, 25. in 26., ko so v soboto
odprli novo športno igrišče, v nedeljo pa prevzeli
novo gasilsko vozilo. Pohvale je PGD Rakitnica in
vaščanom namenil tudi 'premier Janez Janša', ki je
Rakitnico proglasil kar za slovenski Monako, ker
se skozi njo dirka kot po stezi Formule 1. Seveda
pa minister in premier nista prišla osebno, vanju
se je preobrazil igralec Matija Bartol, član MD
Okameneli svatje. Slednji so po prevzemu vozila
zaigrali situacijsko komedijo Desetina, v njej pa so
v zgodbo povezali igrišče ter vozilo na način, da bi
lahko njuna pridobitev zadostila direktivam EU.
Pri režiji je sodeloval Drago Milinovič.
"PGD Rakitnica je bilo ustanovljeno leta 1919 in
do leta 1965 je zelo aktivno opravljalo svoje
naloge, nato pa je delovanje popolnoma zamrlo.
Leta 1982 so ga na pobudo nekaj članov obudili,
in sicer so pričeli z izgradnjo novega gasilnega
doma. Do odprtja leta 1990 so uspeli nabaviti
novo motorno brizgalno in novo vozilo, potem pa
je zopet sledila kriza. Leta 2002 je po delni
zamenjavi vodstva društva k sodelovanju pristopil
predsednik vaškega odbora Janez Levstek in
društvo je dobilo nov zagon," je na kratko orisal
zgodovino društva, ki danes šteje danes nekaj
čez 50 članov, predsednik PGD Rakitnica, Pavel
Henigman. Leta 2004 so dom temeljito obnovili,
na fasado pa je umetnik Jožef Jerome naslikal
fresko sv. Florjana s panoramo Rakitnice. Toda
zagnani vaščani in gasilci niso obstali z delom.
Odločili so se za nakup novega vozila in izgradnjo
športnega igrišča ob gasilnem domu. Vodja projekta je bil Danilo Hočevar, ki je povedal, da je bilo
v igrišče vloženih preko 200 ur prostovoljnega
dela in 40.000 EUR. PGD Rakitnica
so se kot prvo gasilsko društvo javili
tudi na javni razpis Fundacije za šport
in pridobili sredstva 16.000 EUR.
"Igrišče že služi svojemu namenu.
Vsak večer je tu polno mladih in
starejših. S prvimi tekmami v malem
nogometu, odbojki in košarki smo
želeli prikazati, katerim športom
igrišče služi, seveda pa se na njem
lahko igrajo tudi razne druge igre.
Igrišče v sklopu doma bo primerno
tudi za gasilske vaje in kot prireditveni
prostor," je dejal Danilo Henigman.
Igrišče je tudi razsvetljeno, pozimi pa
naj bi tam nastalo še drsališče.
Lastnik in upravljavec je PGD
Rakitnica.
“Minister” je obljubil, da se bo Slovenska vojska zgleNa začetku nedeljskega slavja so po dovala po Rakitniških gasilcih
gasilski paradi 130 gasilcev nagovorili predsednik domačega društva
Pavel Henigman, predsednik GZ
Ribnica Janez Henigman in predstavnik GZ Slovenije Bogomir
Samsa. Generalni pokrovitelj, župan
Občine Ribnica Jože Levstek, je
vsem zaželel tudi vso srečo pri uporabi igrišča in tudi vozila, "ki naj v prvi
vrsti služi izobraževanju in tekmovanjem, akcijam pa, upajmo, čim manjkrat". Po slovesni predaji ključev vozila poveljniku Bojanu Kersniču je
sledil prerez traku in za volan vozila je
že sedel njegov novi šofer, gasilec
Rok Lovšin. Zaigral je motor in zapela
sirena, tokrat le v vesel v pozdrav, ljudje pa so gromko zaploskali. Sledil je
govor poslanca Jožeta Tanka, nato pa Nostalgijo so rakitničani obujali z znanima harmonikašema
je novo športno igrišče in novo gasilsko vozilo blagoslovil dolenjevaški
njunih veselih prepevanj. Vsem prizadevnim pri
župnik Branko Potočnik. Na proslavi sta se na
izgradnji športnega igrišča in nakupu novega
dan 'preporoda' rakitniškega gasilstva, kot je dejal
gasilskega vozila so se na koncu prireditve zahpovezovalec Sašo Hočevar, vrnila tudi dva
valili s podelitvijo gasilskih odlikovanj GZ
'odpisana'. S petjem in igranjem na harmoniko sta
Slovenije, priznanj GZ Ribnica ter društvenih priznavdušila Stane Henigman, imenovan Martinov
nanj. Z voljo, pogumom in slogo se da marsikaj
lulček, ter Jože Henigman, Đorđ. Tako dobro sta
narediti in to so Rakitničani ponovno dokazali.
se vživela v svojo vlogo in njuno himno Naša teta
Nežika, ki je kot kavboj prišla iz Teksasa, da so se
Fotografirala in spremljala Zdenka Mihelič
vsem nostalgično obudili spomini na stare čase
ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA - PO VASEH
Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice
Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica
Blate, Grčarice, Lipovec, Zadolje
Breg, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Dolenje Podpoljane, Žlebič
Ortnek, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Gorenji Lazi, Žukovo, Vrh pri Poljanah, Bukovec
Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Sinovica
Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje
Črni Potok, Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, Črnec, Brinovščica
04. 9.
06. 9.
11. 9.
13. 9.
18. 9.
20. 9.
25. 9.
27. 9.
25
V POLITIČNIH KROGIH
Povezovalna koalicija
Pred začetkom jesenskih
zasedanj Državnega zbora
(DZ) je primeren čas, da se
ozremo v prvo polletje
dela te institucije in
poskušamo ugotoviti
značilnosti, ki so nas
spremljale v tem obdobju.
---------------------------------------------------------------------------Predvsem je izstopala želja koalicije, da se
večino zakonodaje sprejema s čim širšim
soglasjem. Prav zato je bilo veliko naporov
vloženih tako v pogovore in usklajevanja
znotraj koalicije kakor tudi z ostalimi parlamentarnimi strankami. Jasno nam je, da je
za uspešen razvoj Slovenije potrebno
doseči čim večje soglasje, če hočemo
oblikovati širše sprejemljive in kvalitetne
rešitve. Velika večina zakonodaje presega
okvire potreb te koalicije in tega mandata,
zato je tak, širši pristop nujen. Vsaka stranka pa se odloči, ali bo v posameznih projektih sodelovala ali ne in kako bo sodelovala. Seveda pa pristop strank k sodelovanju še ne pomeni njihovega vnaprejšnjega soglasja za posamezne rešitve, daje pa
precej več možnosti za ostrenje idej,
izboljševanje predlogov ali pojasnjevanja.
Takega načina dela se prejšnje koalicije
niso posluževale.
Prav zato smo se lahko lotili nekaterih
pomembnih projektov, ki se jih prejšnje
vlade niso lotevale ali so jih odrivale na
stran. Problemi se zaradi tega niso zmanjšali. Nasprotno. Ker se jih prejšnje koalicije niso lotevala sproti, so problemi postajali
vse večji in večinoma povsod so neurejene
razmere predstavljale že resne težave.
V ta "paket" zagotovo sodijo: železniška
zakonodaja, zakon o reviziji postopkov
javnega naročanja, tobačni - protikadilski
zakon, pa zakon, ki ureja razdelitev
sindikalnega premoženja, zakon, ki ureja
preoblikovanje Vzajemne zdravstvene
zavarovalnice, romski zakon, novela zakona
o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko
omrežje, s katerim je šele bilo omogočeno,
da bodo državljani sploh dobili povrnjena
preplačana sredstva za telefonijo (izplačila
že potekajo). Vsi ti zakoni so bili sprejeti s
precej večjo podporo, kot jo lahko zagotovi
sedanja koalicija. Takih primerov je bilo
sicer še precej več.
To je dokaz, da smo se trdih orehov in
zaostankov prejšnjih vlad lotili na pravi
način. Čeprav ste med razpravami, ki ste jih
lahko spremljali ob prenosu sej DZ,
zasledili tudi precej drugačne razprave in
stališča, ki so jih izrekali posamezni poslanci ali celo poslanske skupine, predvsem
zaradi preračunljivosti, medijskih učinkov in
načrtnega animiranja svojega volilnega
telesa, so glasovanja pokazala, da so se
večinsko strinjali s predlogi vlade in koalicije.
Do podobnega pristopa opozicije smo
naleteli tudi ob obravnavi "pokrajinske
26
zakonodaje". Vsi so imeli veliko idej, kaj bi
bilo potrebno vse spremeniti, kaj je slabo in
nedorečeno…, vendar so na koncu dali
zelo visoko podporo vsem trem obravnavanim pokrajinskim zakonom. Vem, da se
bomo v nadaljevanju obravnav celotnega
paketa pokrajinske zakonodaje dejansko
soočili tudi s konkretnimi pripombami in
predlogi, vendar upam, da bomo tudi te
detajle primerno obdelali, uskladili in
vgradili v zakone, ki bodo omogočili
vzpostavitev pokrajinskega sistema.
Pričakujem, da bodo zakoni sprejeti
pravočasno in z ustrezno podporo.
Veliko več pa je težav, kadar se lotevamo
problemov šolstva in sodstva, pa čeprav se
oba sistema srečujeta s težavami.
Sodstvo v veliki meri bremenijo zaostanki,
povezani z organizacijo dela sodišč, delno
tudi z učinkovitostjo dela sodnikov, šolstvo
pa glede na vložke daje premajhne rezultate. Tem ugotovitvam pritrjujejo tudi mednarodne primerjave, ki jih objavljajo tuje,
neodvisne institucije.
Spremembe
so na obeh
področjih
nujne, in čeprav se sprememb lotevamo postopno
in preudarno,
naletimo na
izredno velika
in težko razložljiva
Igralnice - ne,
hvala!
Vsakogar, ki je kdaj opazoval
obubožanega hazarderja, ko se s
praznimi žepi in dolgovi vrne k
družini, ki ga poskuša reševati z žrtvovanjem vseh svojih prihrankov, mora
razjeziti lažna podoba sanj, ki jo
kažejo igralnice. Da prodajajo zabavo
in rekreacijo, pravijo, v resnici pa svoje
goste omamijo s pozornostmi, lažnim
ugledom, seksualno nabito atmosfero
in z lažno obljubo, da je totalna sreča
na dosegu roke...
---------------------------------------------------------------------------Takšna mamljiva sporočila najdejo plodna tla pri marsikom, ki
želi priti do sreče. Žal se v tej storilnostni družbi vse bolj uveljavlja razmišljanje: dobro zaslužiti na lahek način. To je filozofija, ki je pljusknila k nam, zlasti med mlade ljudi. Big Brother,
šovi, nagradne igre, ki cvetijo na vsakem koraku, loterije so
novodobni produkti virtualnega sveta, ki vzbujajo
koprnenja mladih po hitrem
zaslužku brez velikega napora in vztrajnostjo. Če bomo
nadaljevali s to potjo, bomo
plačali visoko ceno, z
zapravljeno mlado generacijo in vsemi generacijami
dalje. Znano je, da celo
štipendije, žepnine in
zaslužki preko študentskih
Poslančeva zapisnica
nasprotovanja v nekaterih strankah.
Kot da učinkovito, prodorno šolstvo in hitrejše zaključevanje pravnih postopkov nista v
interesu vseh - državljanov, gospodarstva,
političnih strank... Morda res vsi predlogi in
popravki zakonodaje niso optimalni in bi se
dalo še kaj dodelati, vendar to ni zadosten
razlog, da ostaneta šolstvo in sodstvo
nedotakljiva. Opazovalec dobi občutek, kot
da sta ti dve področji tisti, ki ju znajo urediti samo določene vlade in izbrane koalicije.
Vendar predhodnice niso znale ali želele
izkoristile priložnosti, ki so jo imele.
Zato so spremembe, ki bi lahko prinesle
opaznejša izboljšanja na teh dveh
občutljivih področjih, za bivše upravljavce
države lahko tudi nezaželene.
Vendar je z izboljšavami potrebno nadaljevati, če se želimo približati evropskim kriterijem. Splačalo se bo vsem.
Jože Tanko
poslanec SDS v DZ
servisov končajo v igralnih avtomatih, ki jih poleg igralnic
postavljajo še gostilničarji in hotelirji za sprostitev ljudi. In med
igralci najdete tudi invalide, celo tiste na invalidskih vozičkih.
Je potrebno, da Slovenija postane igralniški torzo za Evropo s
vsemi posledicami?
Mislimo, da se igralništvo odvija nekje daleč stran, v velikih
mestih, in Ribnice ne doseže. Pa se motite. Ob zadnjem
srečanju z vaščani v Loškem Potoku so mi povedali, da je
mlade in stare, ženske in moške v teh krajih zajela igralniška
mrzlica, hazarderstvo, strast po hitrem zaslužku. Si predstavljate, kam nas vse to pelje, saj se z vsakim dnem proces
pospešuje!
Analize o posledicah igralništva resno opozarjajo na trajno
škodljive posledice uvajanja igralnic. Igralništvo ni dejavnost, ki
bi jo katerakoli država spodbujala ali si jo posebej želela. Je
blizu tistemu krogu kot prostitucija in ta je še kako povezana z
igralnicami. Pa ne samo to, igralnice so center, ki pritegne
tiste, ki nameravajo hitro zaslužiti s kriminalnimi dejavnostmi.
Analiza igralniške dejavnosti, ki jo je pripravil raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani, je pokazala, da igralništvo
vnaša v okolje veliko negativnosti: zasvojenost, samomore,
razveze, pa tudi kanibalizacijo drugih gospodarskih dejavnosti, kar povzroča visoke družbene stroške, ki jih potem krijejo
država oziroma davkoplačevalci.
Veliko uspeha in vztrajnosti vam želim.
.
Mag. Janez Drobnič
poslanec Državnega zbora
BRALCI PIŠEJO
Podobne so ugotovitve analiz v Ameriki, ki kažejo,
da se po izgradnji velikih igralniških kompleksov
skupno število kriminalnih dejanj (umori, posilstva, ropi, kraje, goljufije) potrojilo. Ta škodljiva
dejanja je možno ovrednotiti kot javnofinančni
strošek, ki se skrije v omenjenih delovnih mestih
in večjem prilivu davkov. Če bi izračunali, koliko
državo stane en odvisnik od droge, ki je po pravilu neozdravljiv, bi hitro ugotovili, da se tudi državi
ta račun ne izide že pri stroških zdravljenja odvisnikov oziroma izgube populacije, ki postane
vzdrževana, namesto da bi ustvarjala v svojem
najboljšem življenjskem obdobju.
Slišali boste trditve, da igralnice sproščajo ljudi,
da se v njih zabavajo - malo da ne naj bi bilo to
nekakšno "zdravilišče" za telo in dušo.
A povem vam, da so to prazne besede. Vsakomur
je jasno, da zadene eden od 20-ih ali pa še manj.
To pomeni, da je kar 95 % ljudi, ki pozno ponoči
ali proti jutri z izbuljenimi in rdečimi očmi zapusti
igralnico, utrujenih in nezadovoljnih, če ne celo
nesrečnih. Pa tudi pri tistih, ki so slučajno zadeli
kak znesek, se pojavi po prvem valu radosti skrb,
kako narediti, da država ne bo vzela skoraj
polovice priigranega denarja, da bodo
premoženje dobro naložili. Skratka, stres.
Ko so testirali psihično stanje ljudi, ki so izgubili v
igralnicah - teh je, kot vidimo, večina - so pri
mnogih ugotovili nekakšno "predinfarktno stanje"
v obliki visokega pritiska, utripa in visoke ravni
"nevarnega" holesterola. In kar je morda presenetljivo, tudi pri tistih z dobitki ni stanje kaj drugačno. Zatorej je neumestno govoriti o sprostitvi
v igralnicah. Prej nasprotno! Igralnice povzročajo
napetosti, če ne prave odvisnosti od igralništva,
kar je ena od najhujših sodobnih bolezni. Koliko
družinskih tragedij je bilo zaradi iger na srečo,
koliko travm in ubojev, zgubljenih domačij, kmetij
in še česa. V prejšnjem sistemu so prepovedali
igralništvo (dovoljenje za vstop so imeli le tujci),
ker so trdili, da kvarno vpliva na ljudi, zavest in
delovno moralo. Pa še prav so imeli.
Druge države že vedo, zakaj ne dovoliti vdora
največjih igralnic. Poglejte sosednjo Italijo, ki je
igralnice radikalno omejila. Nekatere države pa
igralnic sploh ne dopuščajo ali pa le-te delujejo
zelo omejeno, v državnih rokah. In tiste, ki si
prizadevajo zanje, ne vodi interes za javno korist;
za tem je želja po hitrem zaslužku na račun
lažnega upanja in njihove odvisnosti.
Zakaj nobena od evropskih držav ni dopustila
vdora novih mega igralnic? Če bi bile te koristne,
se ne bi odpovedovali takšnemu projektu.
Predlogu uveljavljanja mega zabavišča in razširitvi dejavnosti igralnic odločno nasprotujem in
tako bom storil tudi v državnem zboru, ne glede
na to, če bo predlog posredovala vlada.
Še vedno sem trdno prepričan, da sreče in zadovoljstva ne prinaša hazarderstvo in na lahko
zaslužen denar, pač pa pošteno delo, urejene
družine in otroci. Vem, preživeti jih je treba, pa ne
z denarjem iz igralniških avtomatov.
Pokažite mi srečno iz zadovoljno družino hazarderja.
Naj bo mlada generacija, ki v naslednjih dneh
spet stopa v šole, deležna pozitivnih spodbud,
kajti na dobri vzgoji in izobraževanju bodo
temeljile naslednje generacije!
PROTEST BREZ HASKA - KAR JE
OD VSEH, NI OD NIKOGAR
Anonimno pismo ali protest zaskrbljenih stanovalcev Prijateljevega trga je naletel na odprta ušesa
novinarjev, a na pričakovano zvezane roke uradnikov. V primeru, kot je ta, ne morejo skorajda nič.
Zgodba o pomanjkanju parkirišč v gosto naseljenih soseskah se vleče kot jara kača samo zato,
ker so parkirni prostori javna last in jih tako lahko
uporablja vsakdo. V konkretnem primeru nek
stanovalec parkira po več, trenutno kar 5 avtomobilov, menda namenjenih za prodajo, in se ne
zmeni za proteste stanovalcev. Bržkone mu je
znan zakon, po katerem mu nihče nič ne more. Ni
pravne podlage, pravijo na občini, le kak odlok o
urejanju parkirnih površin bi bil morda dovolj
dober, toda celo takrat je nemogoče komu
dokazati, da shranjuje avte za prodajo. Policija
tudi nima pooblastil za ukrepanje, je povedal
komandir Koprivšek, lahko le pošlje vodjo policijskega okoliša, da potrka na vratih lastnika in mu
malce prebudi vest. To je stvar skupnosti in gre
zgolj za etiko, ki naj bi jo stanovalci upoštevali.
Če je premalo parkirišč, naj bi upoštevali pravilo,
da jih ne zasedajo preveč. Policija in občina bi
lahko ukrepali v primeru, da bi bila vozila zapuščena, neregistrirana, tako pa se lahko vsak lastnik
izgovarja, da ima npr. obiske. Pa četudi vsak dan
po 5 hkrati…
Rešitev obstaja. Občina ponudi v odkup parkirna
mesta v blokovskih naseljih in lastniki sami poskrbijo za funkcionalna zemljišča. Ali bi se pobili (v
složnost dvomijo celo sami) ali pa bi čez čas
uspeli vzpostaviti nek dogovor ali celo strog red,
ki bi ga večina upoštevala. Z javno lastnino ljudje
že pregovorno ravnamo kot svinja z mehom,
zasebna pa nam je menda sveta. Bo držalo tudi v
ribniškem primeru, saj so občini najemniki socialnih stanovanj dolžni preko 50.000 evrov.
Alenka Pahulje
Javno opravičilo
Lovska družina Dolenja vas se opravičuje Ivanu Levstku iz Ribnice,
Trubarjeva 10, in Metodu Tomazinu iz Gornjih Ložin 5, za protipravno
izključitev iz Lovske družine Dolenja vas, ki je bila izglasovana na občnem
zboru 5. aprila 2000, in za vse nevšečnosti, ki so temu sledile.
Lovska družina Dolenja vas
27
OD VASI DO VASI
UDARNA
AKCIJA ZA
IGRIŠČE HRIB
Piše
Darinka Suljević
Z REDNO
VADBO NAD
OSTEOPOROZO
Odslej tudi v Ribnici!
Vsi vemo, da ima pri izgradnji
kosti nepogrešljivo vlogo
kalcij, ki ga največ vsebujejo
mleko in mlečni izdelki, soja,
lešniki, orehi, čokolada, ribe,
korenje, zelje, brokoli, druga
zelenjava in sadje.
Premalo pa se zavedamo dejstva, da je uživanje zadostne
količine kalcija le prvi korak za
zdrave kosti. Drugi korak je
zadostno gibanje oz. obremenitev kosti, ki omogoči
izkoristek užitega kalcija. Prav
temu so namenjene posebne
vaje, ki so jih pripravili naši
strokovnjaki, zdravniki, po priporočilih Mednarodnega
združenja zdravnikov medicine
športa (FIMS) v sodelovanju z
Ameriškim združenjem medicine športa (ACSM).
--------------------------------------------------------Osteoporoza je bolezen okostja. Njena glavna
značilnost je zmanjšana trdnost kosti, ki se kaže v
dveh najpomembnejših lastnostih: gostoti in
kakovosti kosti. Kosti postanejo tanjše, količina
kostnega tkiva v volumski enoti kosti je zmanjšana, zato postanejo šibkejše.
Albright je 1940 opisal prvi osteoporozo kot "premalo kosti v kosti". Rečejo ji tudi tiha bolezen, ker
prihaja počasi in neopazno, kar nekaj časa brez
bolečin. Potem se pojavljajo bolečine v hrbtu, a je
težko točno določiti njihovo mesto. Spremlja jih
občutek "polomljenosti", sploh ob večji obremenitvi. Izvidi ne pokažejo še nič posebnega v tej
smeri razen napetosti mišic iztegovalk. Rentgen
pokaže spremembe, ko se vsebnost rudnin
zmanjša za 30 %.
Župnik in šest družin poprijelo
za lopate in vložilo 2000 ur
prostovoljnega dela
Kljub temu, da so Pogorelčevi, Češarkovi, Škerlakovi, Rusovi, Miheličevi in Štamfljevi zadnja dva
meseca vsak dan prebili na igrišču za dolenjevaško cerkvijo, porabili 2000 ur in nasuli 600
kubikov zemlje na površino, veliko 40 x 20 metrov,
so se dela veselili. "Veličastno je bilo, ker smo se
družili, se kdaj sprli, se spet pobotali…A zdaj smo
šele na polovici. Čaka nas še, da igrišču damo
dušo in da bi se na njem igrali mladi, kajti zanje je
bilo tudi narejeno," je dejal Janez Pogorelec, idejni vodja. Nekdanji predsednik krajevne skupnosti je v stavku okrcal lokalno skupnost, da do sedaj
ni imela posluha, da bi se igrišče zgradilo ob šoli.
Kot rešitelj se je izkazal župnik Branko Potočnik,
ki je podaril cerkveno zemljišče tik pod cerkvijo.
Lokacija se je zdela imenitna tudi pomožnemu
Hribovci so arhivirali celoten potek izgradnje
igrišča
avgusta že udeležil.
Janez Pogorelec in Janez Češarek sta dvignila
hribovsko zastavo, številnim sponzorjem so bila
razdeljena darila, šestim zaslužnim družinam pa
je župnik Potočnik podelil kar priznanja. "Najbolj
sem ponosen na skupno delo, ki smo ga opravili,"
je dejal župnik, ki se zaveda, da je
prostovoljstvo sicer pogrešana
vrednota, a tista, ki drži svet
pokonci.
Hribovski podvig spremljala
Alenka Pahulje
ljubljanskemu škofu Antonu Jamniku, ki je na dan
zavetnika župnije, sv. Roka, igrišče blagoslovil.
"Na eni strani gledate cerkev, ki predstavlja duha,
na drugi imate igrišče, ki ga potrebuje telo”. Ker
je nogomet lahko lepa simbolika za medsebojne
odnose, saj predstavlja igro, kjer je potrebno
sodelovati, so se v prvi tekmi pomerili duhovniki in
vaščani Hriba. Pokal je šel v roke domačinov.
Igrišče je dejansko nastajalo sproti; ideje zanj so
se porajale iz minute v minuto, ker ekipa ni delala
po kakem projektu, saj bi zanj porabili preveč
evrov. Občina po navadi za igrišče tako velikega
tipa potroši tudi do 50.000 evrov, na Hribu pa so
jih 10x manj. Zdaj upajo, da bo zanj kmalu prišlo
tudi uradno dovoljenje, župan pa se je odprtja 16.
2 gola za vaščane, 1 zabili duhovniki. Igra brez milosti!
Med vaščani se je že vnaprej razvedelo, da ne škof ne župnik nista od muh
in da sta zagreta žogobrca, tako da duhovnikov niso nič 'šparali'. Igra, ki jo
je nadziral sodnik Peter Kočevar, je bila dolga 2 x po 7,5 minute, s tem da
so pri domačinih igrali mladi in veterani, duhovniki pa so se morali
izkazati v celi igri. Župnik Branko Potočnik se je boril kar na obeh
straneh, saj se ima tudi za Hribovca, čeprav je bil zato deležen ostrega
pogleda škofa. Zmago so duhovniki 'prepustili' domačinom, da ne bili le-ti
na dan veselja preveč žalostni, je z nasmehom pripomnil škof Jamnik, ki
jim je že pred začetkom tekme v šali zagrozil, da se bodo znašli v zaporu,
če v igri ne bodo poznali prave mere… Mladi pa so zabrusili nazaj: Brez
milosti!
28
Prvo avgustovsko nedeljo je
bilo na Grmadi v okviru
srečanja Prijateljev Grmade
zelo prijetno, saj smo prvič
gostili tekmovanje harmonikarjev na klavirski harmoniki.
-------------------------------------------------------------------------Pobudo za tako tekmovanje je že v začetku maja
dal Andrej Ambrožič. Sicer smo se vsi člani UO
TD Grmada zavedali, da je treba tradicionalnemu
srečanju dati svežine, ga prenoviti, a konkretnih
idej ni bilo do Andrejeve pobude, in člani smo jo
popolnoma podprli. Začele so se priprave. Levji
delež pri vsem tem sta nosila Andrej in Mara, vse
pa nas je malo stiskalo pri srcu, kaj pa, če ne bo
uspelo.
Končno je prišel "dan D", 5. avgust.
Vreme je bilo kot
naročeno, ne prevroče ne prehladno,
parkirišče pod Grmado polno, Ribniški
pušeljc se je uigraval,
nad vsem pa je kraljeval prijetni glas Marka
Modreja, ki je vodil
naše prvo tekmovanje. Prijavilo se je šest
tekmovalcev, vendar
sta dva v zadnjem
trenutku odpovedala,
tako so ostali le štirje:
Primož Ogrinec, Jan
Arko, Rok Pirnat in
Ciril Skebe. V zadnjem trenutku pa si je
harmoniko od enega
nastopajočih
izposodil še Tomaž
Levstek, sin ribniškega župana, in kljub svoji mladosti prav profesionalno raztegnil meh.
Ko so se zvrstili vsi tekmovalci, zaigrati so morali
po eno narodno in eno po izbiri, se je izkazalo, da
so vsi izbrali skladbe Slavka Avsenika. Marko
Modrej je poudaril, da klavirska harmonika velja
za zelo cenjeno glasbilo v vseh glasbenih zvrsteh,
da se je podobnega tekmovanja pred 60 leti
udeležil tudi Slavko Avsenik. Tekmovalca sta bila
le dva, kdo je zmagal, pa ni težko uganiti.
Strokovna komisija v sestavi Aleksandra Oražma,
profesorja glasbe, Alojza Vindiša, učitelja harmonike, in Igorja Kovačiča, nekdanjega kapelnika
ribniške pihalne godbe, ni imela lahkega dela, to
smo slutili prav vsi, saj so bili vsi tekmovalci
odlični. Ocenjevali so tehnično izvedbo, interpretacijo, muzikalnost in težavnost skladbe. Ko je
komisija opravljala svoje delo, pa so nas tekmovalci zabavali s skladbami posamič in tudi skupaj.
Končno se je komisija le prikazala in pritisk je
narasel. Marko Modrej je nekoliko ublažil
napetost s svojo iskrivo duhovitostjo in nastopajoče po začetnicah njihovih priimkov preimenoval
v kvartet OPSA.
Sledila je razglasitev rezultatov: 5. mesto je pripadlo Tomažu Levstku, 4. Primožu Ogrincu, 3.
Janu Arku. 2. Roku Pirnatu in 1. Cirilu Skebetu.
Prvi štirje tekmovalci so prejeli denarne nagrade,
vsi pa tudi spominske plakete. Nagrade je podeljeval župan Jože Levstek. Na koncu so povedali
svoje vtise in misli o tekmovanju še Jože Marolt,
predsednik KS Velike Poljane, župan Jože
Levstek, ki je na svojstven način povabil obiskovalce na Grmado, češ, Slovenija je najlepša, če jo
pogledaš z Grmade.
Andrej Ambrožič je v organizacijo tekmovanja
vložil veliko truda, zato je bil uspeha zelo vesel in
kar vidno ginjen. Izrazil je upanje, da prvo tekmovanje ni bilo tudi zadnje. Enako je menila tudi
predsednica Mara Okorn, ki se je za podporo in
sodelovanje zahvalila vsem, ki so kakorkoli
pomagali pri organizaciji tekmovanja.
In za tem je vzel vajeti v svoje roke ansambel
Ribniški pušeljc. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo do zgodnjih večernih ur in tudi plesalcev
se ni manjkalo.
Z REDNO VADBO NAD
OSTEOPOROZO
Odslej tudi v
Ribnici!
Ko bolezen doseže drugo stopnjo, so bolečine v
hrbtu že kronične, nenehne, neodvisne od obremenitev in počitka. Spremeni se drža: okrogel
hrbet, izbočen trebuh, zmanjšana telesna višina
za 2 - 3 cm. Tretja stopnja se kaže v izraziti spremembi drže, zmanjšanju telesne višine od 10 do
20 cm, nenehnih hudih bolečinah. Povrhu se
pojavi glavni zaplet te bolezni, poveča se namreč
nagnjenost k zlomom, še posebej stegnenice,
kolkov, zapestij, reber, vretenc.
Zmotno je mnenje, da je osteoporoza le bolezen
starejših žensk. Zadnje raziskave so pokazale, da
je za preprečevanje osteoporoze in z njo
povezanih težav v življenju izredno pomembna
redna telesna vadba od zgodnjih mladih let dalje
do pozne starosti. Ko je kost še v razvoju, ima
boljšo odzivnost na mehanično obremenjevanje
kot že razvita kost, zato že tedaj poskrbimo za
zdravo mineralno gostoto kosti z redno vadbo. Te
vaje imajo kar nekaj ključnih točk z jogo, saj so
nekatere identične, prav tako način izvajanja.
Ločijo pa se zaradi uporabe uteži, večje dinamike
in gibanja.
KRČENJE TREBUŠNIH MIŠIC sodi med
začetne vaje.
Letošnje prvo Tekmovanje harmonikarjev na
klavirski harmoniki je uspelo nad pričakovanji in z
leti se lahko razvije v odmevno vseslovensko tekmovanje.
Marija Oblak
Foto Mara Okorn
Zahvala
Turistično društvo Grmada Velike Poljane,
Ortnek se iskreno zahvaljuje prav vsem,
ki ste nam pomagali pri organizaciji in izvedbi 5.
rekreativnega kolesarskega vzpona na Grmado
in 1. tekmovanja v igranju na klavirsko harmoniko:
Zavarovalnici Triglav d.d. predstavništvo Ribnica,
Občini Ribnica, SDS Ribnica, ABO grafiki,
PGD Velike Poljane, Grafi d.o.o. Ljubljana,
Radiu Urban, Marku Modreju in vsem, ki nas
moralno podpirate.
NAMEN: S krčenjem trebušnih mišic želimo stabilizirati medenico in hrbtenico, kar je izhodišče
za izvajanje drugih vaj in položajev telesa.
Zagotoviti je treba srednji ali naravni nagib
medenice, s čimer se zmanjša možnost pojava
bolečin v križu.
OPIS VAJE: Roke položimo na boke in s prsti
tipamo trebušne mišice, ki jih skušamo napeti
tako, da jih stisnemo. Vajo lahko povežemo s
sočasnim stiskanjem mišic medeničnega dna.
Ob izmeničnem dvigu skrčenih nog skušamo
zadržati stisnjene trebušne mišice.
OPOZORILO: Križa dodatno ne potiskajmo ob
podlago, ne dvigujmo ga od podlage, ne bočimo
trebuha. Dihamo v ritmu in pri krčenju mišic izdihnemo.
Osteoporoza prihaja počasi in neopazno. Ko se pojavijo bolečine in zlomi,
je že prisotna: po 50. letu pri vsaki tretji ženski, pri moških dvakrat redkeje. Ohranite zdrave kosti in vzravnano telo brez bolečin. Naučite se
pravilnega gibanja, ki je nujna preventiva proti osteoporozi ali zdravljenje le-te. Preventiva se prične v mladih letih, ko telo gradi kostno maso.
Pridružite se redni vadbi v oktobru, pokličite na 041397789, 041316989
ali 8369900.
29
OD VASI DO VASI
Na Grmadi 1. tekmovanje v igranju na
klavirsko harmoniko
OD VASI DO VASI
Z MOPEDI DO SARAJEVA IN
MOSTARJA
Legende se vračajo, je bilo v teh dneh
še prav posebej slišati po Ribniški
dolini. Ekipa ljubiteljev mopedov APN
in bencinskih hlapov, dobre družbe in
narave, se je 22. avgusta ob pol tretji
uri popoldan podala že na tretjo turo
po bivši Jugoslaviji. Potem ko so lani
uspešno dospeli v Črno goro, a se
zaradi slabega vremena vrnili iz
Dubrovnika s trajektom, in tako žal
izpustili Mostar in Jajce, so si letos
zadali, da ti dve mesti obiščejo.
---------------------------------------------------------------------Kljub temu, da je bila kar zgodnja ura glede na
delovni čas služb, se je v Dolenjih Lazih na
križišču pri Šerifu zbralo veliko ljudi. Enajstim
mopedistom, kolikor jih je bilo lani, se je pridružilo
še pet novih navdušencev. Kraje bivše Jugoslavije
so tako spoznavali: Edi Ilc in Jože Dejak z Griča,
Rudi Ilc in Luka Pintar iz Žlebiča, Marko Kljun,
Tone Dejak, Janez Klun, Igor in Ivan Šega, Leon
Prijatelj, Matjaž Petek, Frenk Lovšin (vsi iz
Dolenjih Lazov), Uroš Andoljšek z Brega, Nino
Marolt iz Ribnice, Grosupeljčan Brane Gorc in
Milan Virant z Rašice. Kot že lansko leto je tudi
letos za krmilo poprijel Janez Arko. Ker pa je
sovoznik malega tovornjaka in potovalne kuhinje
letos iz tega vozila prestopil na jeklenega konjička
- moped, je za novega spremljevalca prišel Aleš
Radosavljevič. Ekipa, ki je vsa opremljena z novo
obnovljenimi apeni (najstarejši je celo letnik
1973, pa do 1983), si je letos začrtala traso do
Bosne, znamenitih in že lani zaželenih krajev ter
po hrvaški obalni cesti nazaj v Ribnico.
15. tekmovanje harmonikarjev Urška
12 let je bilo 9 tekmovalcev, zmagal je
Marko Drobnič z Velikih
Poljan.
V kategoriji od 13 do 18
let je bilo 9 tekmovalcev;
zmagal
je
Marko
Zakrajšek z Brega. V
starosti od 18 do 50 let
so bili 4 tekmovalci, zmagal je Igor Povrh iz
Brežic. Nad 50 let je
bilo starih 7 tekmovalcev, zmagal je Ivan
Srpčič iz Cerkelj ob
Krki.
Komisijo so sestavljali 4
člani: Jože Arko, Rob,
Drago Elikan, Ljubljana,
Toni Lovšin, Grič ter
Med najboljšimi je največji pokal za ‘naj harmonikarja urška 2007’ pre- Andrej Pečaver iz
jel marko zakrajšek (4. z desne)
ansambla Korenine.
Izbor 'naj' harmonikarja
Urška 2007 je potekal
4. avgusta so začeli prihajati prvi tekmovalci in
med zmagovalci skupin. Vsak tekmovalec je
obiskovalci od blizu in daleč, do 17. ure, ko se je
zaigral novo skladbo in za 'naj' harmonikarja je bil
začelo tekmovanje, pa je bil letni vrt kluba harna koncu izbran Marko Zakrajšek, ki je prejel tudi
monikarjev Urška v Zamostcu že poln obiskovalnajvečji pokal, delo našega člana, rezbarja Draga
cev in harmonikarjev. Letos nam je bilo naklonKoširja ml. Tekmovanju je sledilo družabno
jeno lepo vreme. Prijavljenih je bilo 29 harsrečanje z ansamblom Korenine.
monikarjev. Program je povezovala Mojca Štupica. Harmonikarji so tekmovali v 4 kategorijah: do
Klub harmonikarjev Urška
30
Pred začetkom starta je letake s traso ljudem
razdeljeval slavni poštar Jožko (Dušan Merhar) iz
oddaje Piramida. V krajšem kulturnem programu
pa je mopediste najprej pozdravila slovenska
himna, nato pa nagovorila lastnica cvetličarne
Špela, Matevž Klun jim je zaigral lepo domačo
Kjer lastovke gnezdijo. Župan Jože Levstek jim je
dal vse priznanje ter za popotnico kape občine
Ribnica. Še častni krog po Dolenjih Lazih in že je
kolona z ribniško zastavo ob zvokih Ansambla
Roka Žlindre odhitela dogodivščinam naproti.
Vrnili so se živi, zdravi in prezadovoljni. Spremljala
sta jih je sonce in sreča, saj so mopedi pridrveli
tja in nazaj - skoraj brezhibno.
Tekst in foto Zdenka Mihelič
Zahvala za ORATORIJ 2007
Letošnji Oratorij je v naši župniji letos potekal prvi
teden v juliju. Udeležilo se ga je 175 otrok in 40 animatorjev. Preživeli smo šest čudovitih dni, ki so se z
igro, veseljem in glasbo neizbrisno zapisali v naš
spomin. Izvedbo oratorija so s svojim darom
omogočili naslednji dobrotniki:
Finančni prispevek: Občina Ribnica, Fipis d.o.o,
Riko hiše, d.o.o., Lok Franc Lovšin, s.p., Marjan
Peteh, Janez Škrabec, Petek Transport, d.o.o.,
Frizerstvo Barbara, KUSS, d.o.o., Lekarna Ribnica,
Šilc, d.o.o., Alojzij Trdan, s.p., Ekop, d.o.o, Franc
Češarek, s.p., Rigler, d.o.o., Šolarček, d.o.o., Jože
Čampa, Prigorica, Jože Šilc, s.p., Optika Poznič,
Prodajalna Borovo. Medijski sponzor: Radio Urban
(Marko Modrej)
Prispevek v materialu: Jože Petek, Goriča vas,
Maboles Marjan Bolha, Tomaž Hren, Goriča vas,
Žaga Ilc, Goriča vas, Strojarstvo Grebenc, Foto
Fantasy, Tiskarna KVM, d.o.o., Mercator - Diskont in
Papirnica, PGD Ribnica, Žito, d.d., DE Kočevj,
Tomas sport, Sadje in zelenjava Klementina,
Slaščičarna Kava bar Isen, Ključavničarstvo
Andoljšek.
Hranili so nas: Menza Inles (ga. Češarek),
Gostinstvo Pugelj, Farma Ihan, Pekarna Đorđevska
Picerija Vrba, Picerija Harlekin, Mesarija Ambrožič.
Zahvaljujemo se Marku Kosu, Juriju Rudežu,
vaščanom Otavic in Andreju Lesarju za pomoč pri
pripravi prizorišča, Lojzu Lušinu, VDC-ju in Policijski
postaji Ribnica pa za izvedbo delavnic. Zahvala
vsem staršem, ki ste nas spremljali in prispevali
piškote, najbolj pa požrtvovalnim animatorkam in
animatorjem. Krasni ste! Pa nasvidenje prihodnje
leto!
Župnik A. Berčan
Začetki Prostovoljenega
gasilskega društva Goriča vas
segajo v leto 1927. Ustanovili
so ga na pobudo glavnega iniciatorja Franca Lovšina, po
domače Petrovca iz Goriče
vasi.
--------------------------------------------------------------------------Goriča vas je tako 80-letnico gasilskega društva
praznovala 21. julija, na sončen dan, ko so se tudi
po svečanosti ljudje radi zadržali na zaključku z
ansamblom Veseli svatje.
Zanesljivih virov o zgodovini društva in razvoju
sicer nimajo, kajti med vojno je bila večina virov
pobranih in uničenih, nekaj pa jih je le ostalo.
Tako nam je Cveto Marinšek, ki predsednikuje že
4. leto (pred tem je bil več kot 20 let poveljnik v
društvu), povedal, da je društvo kmalu po
ustanovitvi šlo v akcijo in postavilo gasilski dom
ter nabavilo črpalko in cevi. Med drugo svetovno
vojno so Dom Italijani prepovedali, večji del dokumentacije o društvu pa se je izgubil, po vojni pa
so ga spet odprli in leta 1964 šli v nabavo
Volkswagnove črpalke, okoli leta 1975 so Dom
razširili, leta 1984 razvili prapor, dve leti kasneje
pa kupili novo vozilo, lado nivo, ki je še zdaj tam.
"Ob 70-letnici društva, leta 1997, so nabavili novo
črpalko, ob 80-letnici pa smo razvili nov prapor.
Predvideno je, da bi v
nekaj letih, če bo vse
normalno, kupili novo
vozilo," je povedal
Marinšek.
Društvo
deluje po svojih
zmogljivostih, člani se
udeležujejo gasilskih
vaj in tekmovanj ter
akcij, ko je potreba.
V zadnjih letih so imeli
kar
nekaj
večjih
požarov, pri vseh so
nesebično šli v akcijo.
V društvo je približno
80 članov, imajo tudi
desetini pionirjev in
mladincev, želijo pa si
ponovno imeti tudi žensko desetino.
Na proslavi so po slavnostni paradi in pozdravnih
govorih predsednika Marinška, podpredsednika
GZ Ribnica Vinka Levstka, župana Ribnice Jožeta
Levstka, poslanca Jožeta Tanka ter pesmi kvarteta po protokolu razvili še nov prapor. Sledilo je še
pobratenje praporov, ko se prapor dotakne praporov gasilskih društev ribniške gasilske zveze, s
tem društva novi prapor sprejmejo v svojo sredino. Praporščak prapora, katerega glavni donator
je Riko Kor d.o.o., in ima kar 18 pokroviteljev, ki so
dali trakove, ter 136 takih, ki so prispevali za
žebljičke, pa je Tone Prelesnik. "Ob tej priložnosti
se vsem donatorjem, ki so pomagali pri pridobitvi
novega društvenega prapora in prispevali za
trakove, žebljičke iskreno zahvaljujem," je dejal
Marinšek. Na proslavi so bile 21 gasilskim vetera-
nom podeljene tudi plakete v zahvalo za dolgoletno delo v društvu, hkrati pa so podelili zaslužnim
članom občinska priznanja in državna odlikovanja
GZ Slovenije. V prihodnosti si želijo urediti tudi
okolico doma, ker bi radi imeli igrišče in prostor
za gasilske vaje ter prireditve. Še pred proslavo so
obnovili in prizidali še eno sejno sobo ter prekrili
streho, tako da verjamemo, da jim tudi nove želje
ne bo težko uresničiti.
Zdenka Mihelič, Foto arhiv PGD Goriča vas
Ribniški skavti na
delovnem taboru v Bosni
Ribniški skavti smo se 23. julija z vlakom odpravili na delovni tabor v Bosno, v Novo
selo pri Bosanskem Brodu. Sprejeli so nas tamkajšnji gostoljubni župnik Ante
Stjepič in prijazni domačini. Kot je za Bosno značilno, so nam gostitelji že prvi
večer spekli odojka. Najbolj nas je presenetila podoba vasi, kjer je velika večina
hiš zaradi vojne še vedno v ruševinah, okoli vasi so še vedno mine, veliko ljudi je
brezposelnih ali pa so njihove plače zelo nizke. Cel teden smo gradili hišo pomoči
potrebni revni družini s petimi otroki. Vsak naš dan se je začel z jutranjo molitvijo
in telovadbo. Sledil je zajtrk, nato pa smo odšli na delo. Zidali smo, kopali, prevažali
samokolnice, zbijali deske in mešali malto na vročem soncu vse do poldneva.
Sledilo je težko pričakovano kosilo. Ko smo napolnili svoje želodčke, smo si
privoščili malce popoldanskega počitka. Odšli smo se kopat v bližnjo reko ali smo
igrali tarok. Okoli štirih smo se polni novih moči vrnili k delu in ga zaključili ob
osmih. Po tuširanju pod milim nebom smo se okrepčali z večerjo, nato smo se pri
sveti maši zahvalili Bogu. Pred večerno molitvijo in sladkim spanjem na armafleksih in v spalkah smo ob ognju in kitari zapeli tudi kakšno pesem. Predzadnji julijski dan smo se poslovili od župnika in domačinov ter s hvaležnostjo Bogu za to
bogato izkušnjo odšli na vlak za Ljubljano.
Skavti in domačina po nedeljski maši pred cerkvijo v Novem selu.
Cerkev še ni dokončno obnovljena
Spodaj: stavbna hiša in nekdanje gospodarsko poslopje, ki smo ju
obnavljali.
Erika Bojc in Matej Remic
Foto Helena Ilc in Staša Ivanec
Podrobnejši opis dogodkov po posameznih dnevih lahko najdete na uradnem
slovenskem skavtskem spletnem servisu www.skavt.net, pod geslom Lopata je
prav prišla.
31
PO DOLINI
PGD GORIČA VAS PRAZNOVALO
80 LET IN RAZVILO NOV PRAPOR
ŠPORTNI UTRINKI
SLOVENIJA
BO MORDA
KOLESARILA
TUDI NA
GRMADO
V organizaciji TD Grmada in TŠD Trim Ribnica je
4. avgusta potekal že 5. rekreativni vzpon na
Grmado. Prireditev sodi v sklop že tradicionalne
prireditve Srečanje prijateljev Grmade. Vzpona,
ki se je pričel v Ribnici izpred Trim Športa na
Ugarju, in je bil dolg 42 kilometrov, se je v lepem
in ravno prav toplem vremenu udeležilo 51 kolesarjev. Bili so različnih starosti, različnih interesov,
od čistih rekreativcev do že zagrizenih kolesarjev,
ki se občasno udeležijo tudi kakšne kolesarske
tekme. Trasa je potekala iz Ribnice na Ugar, v
Dolenjo vas, Rakitnico, Lipovec, Otavice, nazaj v
Ribnico, pa do kmetije Seljan in od tam na
Grmado. Višinska razlika, ki so jo morali premagati, pa je znašala 390 metrov. Kot je povedala
predsednica TD Grmada, je vzpon še toliko bolj
zanimiv, ker ima start v dolini in cilj v višinah. Po
Kolesarka Janja, še preden je štartala na
zmago
navadi je obratno, cilj je skoraj vedno nekje v dolini. Tu pa se pripeljejo na višino k lepi koči in se
po napornem kolesarjenju napolnijo še s pogledom na vse strani. Na začetku kolesarke kolone
je bilo navigatorsko - gasilsko vozilo PGD Velike
Poljane. Kolesarjenje sicer ni bilo tekmovalnega
značaja, a so se dobro pripravljeni kolesarji kljub
temu pomerili v hitrostnem vzponu od Rika do
'Špičnika', malo naprej od Seljana. Pomerili so se
v različnih kategorijah. Pri ženskah je zanesljivo
zmagala Janja Ilc (33 minut 40 sekund), pri moških je v kategoriji do 25 let slavil Luka Košir
(22,39), v starosti do 45 let je bil prvi Alojz
Poglavc (22,39), v kategoriji nad 45 let pa Ludvik
Peterlin (28,09).
Turistično društvo Grmado se je s TŠD Trim
Ribnica še enkrat več izkazalo pri organizaciji te
priljubljene rekreativne prireditve. To nam je
potrdila tudi predsednica Mara Okorn. Med
drugim je povedala, da želijo vzpon še bolje
pripraviti in prireditev ponuditi vsem kolesarjem
Slovenije, saj je njihova velika želja za naslednje
leto: priti med vseslovensko akcijo "Slovenija
kolesari".
Zdenka Mihelič
32
TOMAŽ TOMŠIČ NOVI TRENER
ČLANSKE ROKOMETNE EKIPE
V začetku avgusta je s
pripravami na novo sezono v
1. B slovenski rokometni ligi
pričela pomlajena članska
ekipa RD Riko hiše Ribnica. "Po
ponesrečeni lanski sezoni v 1.
A slovenski rokometni ligi se
ribniška ekipa seli v ligo nižje.
Izpad iz 1. A - lige je sicer
boleč, po drugi strani pa je to
priložnost, da se v društvu na
novo organiziramo," je dejal
Peter Djekić, tiskovni predstavnik RD Ribnica.
-------------------------------------------------------------------V novo sezono 1. B - lige, ki se bo pričela konec
septembra, vstopajo pomlajeni in z večinoma ribniškimi igralci. Ribniške vrste so zapustili Boris
Bečirevič, Miloš Mitrovič, Andraž Podvršič in
Sašo Kersnič. Kar nekaj igralcev pa je Ribnica
posodila drugim klubom, in sicer so to mlajši
igralci, Jaka Ilc, Gorazd Josič, Matej Nosan, Blaž
Merhar, Jošt Perovšek, David Lesar in Matic
Andoljšek v Kočevje, Gregor Ilc v RK Pekarne
Grosuplje ter Jože Zeljko v Sviš Ivančna Gorica.
Nekateri izmed posojenih igralcev bodo v
drugih klubih igrali za
člansko ekipo, v ribniškem pa pomagali
mladincem. Veliko ribniških
perspektivnih
mladincev pa je svojo
veliko priložnost dobilo v
članski ekipi domačega
društva. Poleg mladih se
je ekipi pridružil Aleš
Smiljanič, ki bo igral na
mestu levega zunanjega
igralca. Prihaja iz Škofje
Loke, lani pa je igral v
španski drugi ligi, klub
Cangas, skupaj z
Maretom
Hojčem.
"Načrtujemo pa še okrepitev na mestu krožnega
napadalca," je o spremembah v članski ekipi
razložil Peter Djekić. Člansko ekipo v sezoni
2007/ 2008 tako sestavljajo: Matija Štimec,
Damjan Škaper, Tomaž Lesar, Aleš Smiljanič,
Boštjan Grm, Leon Mikulin, Mitja Ilc, Darjan Košir,
Urban Andoljšek, Ivo Ilc, Aleš Ilc, Črt
Abrahamsberg, Mitja Nosan, Nejc Oblak, Matic
Andoljšek, Mark Klarič, Andraž Grebenc.
Spremembe pa ni doživela le igralska vrsta,
temveč tudi trenerska. Po odhodu priznanega
trenerja Janka Ilca v Grosuplje se je odprlo prosto mesto. "Tudi pri trenerjih smo se odločili, da
kombiniramo nov pristop in dosedanje uspešne
metode treniranja, ter ponudili priložnost Tomažu
Tomšiču, da vodi člansko ekipo in prenese svoje
bogato rokometno znanje in izkušnje na druge
igralce. Kot pomočnik trenerja bo Vasilij
Dubonosov, ki bo bedel predvsem nad golmani,
športni direktor pa bo Natan Hojč." Izkušeni
Tomaž Tomšič ima za seboj bogato športno pot
igralca, ki se je kalil doma in v tujini, najprej doma
v ribniških vrstah, nato 13 let v Celju, 2 leti v
Franciji ter se vrnil domov in v sezoni 2005/ 2006
zopet zaigral za domačo Ribnico. Tudi druge
spremembe se obetajo v društvu. Po začetku
prvenstva bodo sklicali skupščino, na kateri naj bi
se ustanovila Uprava RD. Predsednik ostaja
Marko Obrstar. Djekić pa je razložil o trenerskih
mestih v društvu: "Trener mladincev bo Peter
Karpov, ki bo po pavzi spet lahko prenašal svoje
znanje. Kadete bo prevzel Ciril Andoljšek, ki bo v
klubu opravljal še funkcijo sekretarja. Za mlajše
dečke in mini rokomet pa bo skrbel Nikola Radič,
ki je v prejšnji sezoni pokazal, kako je potrebno
delati z mladimi, in to podkrepil z izvrstnimi rezultati. V pomoč mu bosta Gregor Ilc in Leon
Mikulin." Po besedah predsednika Marka
Obrstarja je glavni cilj društva kvalitetno delo z
mladimi igralci, ki naj bi prihajali tudi iz sosednjih
krajev (Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče,
Kočevje), tako da bi razširili bazo igralcev. In kako
razmišlja novi trener članov Tomaž Tomšič?
"Zagotovo je to velik preskok - od igralca na trenersko mesto. Razlika je v tem, da moraš razmišljati za 20 igralcev in več, prej pa si razmišljal samo
o sebi. Strategija igre ekipe in tudi društva celega
je, da se bo igralo 5-1 in 6-0, za kar ni bilo prej
možnosti. To je triletni plan. Priprave potekajo v
Ribnici desetkrat na teden, odigrali pa smo tudi
že nekaj prijateljskih tekem. Igralci so me kot trenerja sprejeli dobro. Že takoj na začetku pa sem
jim povedal, da se vsak trudi zase, in uspel bo
samo tisti, ki ve, kaj hoče."
V 1. B - ligi štejejo Ribničane za favorite poleg
Krke-Novo mesto, Krškega in Maribora, zato bo
prvenstvo zelo zanimivo in RD Ribnica vabi vse
ljubitelje rokometa v Ribnici, da pridejo bodrit
naše rokometaše. Prvo tekmo bodo odigrali
doma, in sicer z Grosupljem. "Cilj članske ekipe
za letos ni za vsako ceno vrnitev v ligo više,
ampak je pomembno, da se mladi vklopijo v člansko ekipo in se kalijo, tako da bo nastala homogena ekipa, ki bo s pomočjo dveh ali treh tujih igralcev sposobna obstati v 1. A slovenski rokometni
ligi. Vanjo naj bi prišla v dveh letih ter postala standardni član, kar pomeni, da bi osvajali 8. mesta in
višje. In ambicije? Z Ribnico priti v 1. ligo in enkrat
postati tudi državni prvak," je razkril načrte novi
trener Tomšič.
Tekst in foto Zdenka Mihelič
letos 30. julija in potekajo v ŠCR Ribnica 3krat tedensko. Ekipa je zelo uspešno
nastopala tudi na poletnih turnirjih, ki so se
odvijali po vsej Sloveniji. Posebej je izpostaviti najmočnejši turnir v Sloveniji "2. praznik
SLOfutsala", ki se je odvijal v Selcah pri
Škofji Loki, in 18. avgusta. Nastopalo je 27
ekip, ki so jih sestavljali najboljši igralci v
Sloveniji. Sistem tekmovanja je bil na
izpadanje in ekipa Extrem je z odliko opravila
z vso konkurenco in osvojila prvo mesto (v
četrtfinalu, polfinalu in
finalu je premagala ekipe,
ki bodo v novi sezoni
neposredni tekmeci v elitni druščini). Ta uspeh je
lep pokazatelj dobre
pripravljenosti
ekipe,
čeprav bo potrebno še
veliko postoriti, saj je ligaško tekmovanje povsem
nekaj drugega in traja
celo sezono.
Tekmovanje v 1. ligi zahteva tudi ogromne stroške,
zato prosim, da se našim
prošnjam za sponzorje
Po podelitvi medalj in pokala ob uvrstitvi v 1. SFL
odzove čim več podjetij,
saj bo le tako možen
razvoj tega športa v
Ribniški dolini tudi v prihodnje. Vabljeni ste
ju mladih sta se v četrtfinale državnega
vsi navijači in ljubitelji malega nogometa, da s
prvenstva uvrstili ekipi Extrema v kategorijah
svojim navijanjem pomagate igralcem tudi v
U-17 in U-21).
novi sezoni.
Igralski kader članske ekipe se v novi sezoni
ne bo bistveno spremenil, saj ostajajo vsi
Jože Zidar
domači igralci, ki bodo tudi v novi sezoni
nosilci igre. Moštvo so okrepili tudi štirje novi
Razpored tekem v letošnjem septembru:
igralci. Iz ljubljanskega kluba Metropol sta se
1. krog: 08. v ŠCR Ribnica EXTREM v ekipo vključila njihova najboljša igralca
DOBOVEC
Boris Golob in povratnik Emdžad Sarkić, z
2. krog: 15. v ŠCR Ribnica EXTREM - TOMI
Iga se je ekipi Extrem priključil njihov najboljši
PRES BRONX
igralec Himzo Ibričić, vrnil pa se je tudi Rasim
3. krog: 21. v Sevnici EXTREM - SEVNICA
Silić, ki je za Extrem že nastopal pred dvema
4. krog: 28. EXTREM - SVEA LESNA LITIJA
letoma. Priprave za novo sezono so se začele
Začenja se nova sezona v dvoranskem
nogometu in v Ribnico bodo prihajale znova
najboljše ekipe v državi. V močni konkurenci
se je preteklo sezono "ekstremovcem" uspelo uvstiti v 1. slovensko futsal ligo. Kljub temu,
da je bil odziv sponzorjev (razen nekaterih
izjem) zelo slab, so vsi v klubu (tako igralci kot
tudi vsi drugi sodelavci) z veliko odrekanja,
trdega dela in želje uspeli dokazati, da se v
Ribnici dela kvalitetno, pa ne samo s člani,
ampak tudi z mladino in z otroki (v tekmovan-
DRUŠTVO LJUBITELJEV ROKOMETA
VABILO
NA III. VETERANSKI ROKOMETNI
TURNIR V ŠC RIBNICA
01. 09. 2007 - Rib’nški semenj
Program :
•
•
•
•
•
09:00 -18:00
20:50
21:00
21:30
22:00
Začetek turnirja in razigravanje
Nastop mažoretk
FINALE
Podelitev nagrad
Zabavni večer do poznih jutranjih ur
z glasbeno skupino
Alpinistična
zgodba skalnega
plezanja
Letošnje poletje je prineslo dovolj lepega vremena, ki se
ga je dalo dobro izkoristiti za alpinistične vzpone.
Čas v juniju, ki je primarno namenjen učenju in izpitom, je
bil vremensko slabši, vendar je bilo vseeno dovolj dni za
dobro vplezavanje. Sezona se navadno začne s toplejšimi
južnimi stenami, tako sem večkrat obiskal Kogel ter ga
enkrat podaljšal še z vzponom v Skuti. Zelo primerna je
tudi južna stena Rušice, desno od Frdamanih polic nad
bivakom pod Srcem. Stena je pokončna in z odlično skalo
ponuja možnost tudi za težje smeri. V Rušici sem plezal
Smer za prijateljce (VIII+/VII-,VI, 250 m). Ko se temprature
malo dvignejo, pride čas za severne stene. Večkrat sem se
podal v Triglavsko steno, predvsem njen zahodni del, ki
ponuja konstantne težave v dolžini 500 m.
V sredini julija smo se štirje alpinisti odpravili na plezalno
popotovanje po Evropi. Začeli smo v Dolomitih, kjer sva s
soplezalcem Gregom Mikličem (akademski AO) v Tofani
di Rozes preplezala smer Constantini Apollonio (VII+, VI,
600 m). Naslednji dan sva preplezala še eno smer, nato
smo se preselili Centralne Alpe, točneje v Chamonix.
Z Gregom sva se lotila legendarne stene Druja, kjer sva
plezala Ameriško direktno (VII/VI, 600+400m).
Gre za navpično plezanje v granitu. Steno Druja opisuje
tudi dolg dostop čez ledenik, izstop nad 4000 m in
zapleten sestop. Smer je na sredini zahtevala tudi mrzel
bivak.
Vreme nam je pokvarilo nadaljnje načrte, zato smo se
predčasno vrnili v Slovenijo. Tudi doma nisem miroval,
poleg mnogih drugih smeri sem plezal v Travniku, ki je z
alpinističnega vidika ena boljših sten, saj je dolga osemsto
metrov, brez izrazitih polic, s konstanto naklonino.
Podobno kvalitetna je tudi stena Vršaca, ki se dviga nad
Dolino Zadnjice. Spodnjih šeststo metrov je lažjih, s
težavami do četrte stopnje, zato plezaš večinoma
nenavezan. Zgornjih štiristo metrov pa je monolitnih s konstantnimi težavami okoli sedme stopnje; viseče varovališče
ni nič neobičajnega.
Obdobje skalnega plezanja seveda še ni končano, alpinistične smeri v skali je navadno možno plezati vse do pozne
jeseni, nato pa plezalnike in prste na rokah počasi zamenjajo dereze ter cepini in stvar se nadaljuje. Alpinizem te
lahko popolnoma zasvoji in zaposli za celo leto.
David Debeljak, PK Ribnica in AO Rašica
V ZAČETKU OKTOBRA BO V RIBNICI
POTEKAL TEČAJ ŠPORTNEGA PLEZANJA.
Informacije bodo na voljo na spletni strani
www.plezalniklubribnica.com.
33
ŠPORTNI UTRINKI
FUTSAL KLUB EXTREM EDINI
PRVOLIGAŠ V RIBNICI
ŠPORTNI UTRINKI
Za plavalci je še zadnje dejanje v sezoni 2006/2007
DOMOV SMO PRINESLI TRI
SREBRNE MEDALJE
SEPTEMBER 2007
Datum: SOBOTA - NEDELJA, 8. - 9. 9.
Kam: na TRIGLAV (2864 m)
Izhodišče: Vrata
Trajanje: 9 ur in 7 ur
Zahtevnost: Kondicijsko in tehnično ZELO
ZAHTEVNA tura
Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to
je 4. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica.
Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema za zelo zahtevne poti, planinska izkaznica s
plačano članarino za tekoče leto in varen korak.
Vodja pohoda: Zdenka Mihelič
Datum: SOBOTA, 15. 9.
Kam: na MIŠELJ VRH (2350 m)
Izhodišče: Planina Blato
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: ZAHTEVNA (označeva pot,
brezpotje)
Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to
je 11. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica.
Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, planinska izkaznica s plačano članarino za
tekoče leto in varen korak.
Vodja pohoda: Zdenka Mihelič
Datum: SOBOTA - NEDELJA, 22. - 23. 9.
Kam: na DRUŽINSKI POHOD NA VOGAR IN
PLANINO JEZERO
Izhodišče: Stara Fužina
Trajanje: 5 ur in 4 ure
Zahtevnost: LAHKA pot
Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to
je 18. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica.
Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, planinska izkaznica s plačano članarino za
tekoče leto in varen korak.
Vodja pohoda: MARJAN INTIHAR
Za plavalci in plavalkami je še zadnje dejanje v
plavalni sezoni 2006/2007. V zadnjem delu meseca julija so prvi na letno državno prvenstvo na
Ravne na Koroškem odšli naši najmlajši plavalci in
plavalke. Tja je odšlo 11 plavalcev in plavalk. Med
posamezniki sta na prvenstvu izstopala Maja
Guduraš in Chad Andoljšek,
ki sta kljub mlajšemu letniku
pobirala priznanja PZS. V
mlajših letnikih pa se po
besedah
trenerja
D.
Petkoviča, vidi velik napredek
v kakovosti tudi pri Blažu
Ficku v prosti tehniki in Joštu
Pavlinu v prsni tehniki.
Splošna ocena je zelo dobra,
končna skupna uvrstitev ml.
dečkov in deklic med 23
slovenskimi klubi pa je
odlično 10. mesto.
Zadnji vikend v juliju pa so se
v Trbovlje odpravili dečki in
deklice. Tekmovanje je
potekalo tri dni. V tej kategoriji plavalcev so bile oči uprte najbolj v Anžeta
Pavlina, saj je na lestvicah uvrščen najvišje. V
petek je zasedel v dveh finalnih serijah peto in nesrečno četrto mesto, v soboto je bil v obeh finalnih
serijah četrti in ko smo že mislili, da bo osmoljenec
tega prvenstva, saj je bil tudi v nedeljo v prvem
finalu na 50 m hrbtno četrti, je v zadnji odločilni
finalni seriji na 50 m prosto zbral še toliko moči, da
je odplaval osebni rekord in zasedel odlično
drugo mesto. Med vso to 'dramo', ki se je odvijala
v Trbovljah, pa nas je prva zelo razveselila Lucija
Kous, saj je prav ona prebila led in v plavanju na
200 m hrbtno po dramatičnem finišu v zadnjih 50
metrih priplavala sebi in klubu težko pričakovano
žensko uvrstitev na stopničke, osvojila je drugo
mesto in srebrno medaljo. V mlajšem letniku nas
je, kot je že v navadi, razveseljeval Jan Mate, ki je
posegal po priznanjih PZS - tako v krajših kot tudi
v daljših disciplinah - in s tem napovedal boj za
medalje v naslednji sezoni.
Zadnji, ki so nastopili na
Odprtem državnem prvenstvu
Slovenija Open 2007, pa so
bili naši kadeti in mladinci. V
finalne serije sta se uvrščala
pred vsem Toni Valčič in Samo
Jeranko, dobro sta odplavala
tudi Katarina Rajh in Nejc
Lovšin, v svojem letniku 8.
mesto. Vsi, ki plavanje spremljamo bolj od blizu, smo se
spraševali, komu bo prvemu
uspelo - Toniju ali Samu, kajti
oba sta trdo delala in samo
vprašanje dneva je bilo, kako
se bo vse izteklo. Odlično se
je izteklo Toniju, Samu žal ne.
Na prestižni paradni disciplini
v plavanju, na 50 m v prosti tehniki, je Toniju uspel
želeni in trdo prigarani veliki met. V predtekmovanju se je z odličnim časom uvrstil v veliki
finale. Že z uvrstitvijo v finale odprtega prvenstva,
kjer je plaval z največjimi slovenskimi asi, kot je
Peter Mankoč, je dosegel svoj cilj. V finalni seriji,
katero je v lepem sončnem vremenu na bazenu
Kodeljevo spremljalo veliko ljudi, tudi iz Ribnice, je
Toni sestavil vse, kar se za uspeh sestaviti mora,
in se na koncu povzpel na stopničke, okoli vratu pa
si je obesil srebrno medaljo.
Dobitnikom medalj in priznanj čestitamo.
RP, Foto Luka Valčič
Cebin na DP Triatlon Kočevje 2007 ubranil številko 1
PLANINSKE NOVIČKE:
Ribniški planinci so se v okviru PD Ribnica od
naše zadnje številke Rešeta podali na visoke,
lepe in zelo zanimive ture: na Veliko Raduho
(2062 m), Jalovec (2645 m) in ogled izvira Soče
ter korit Mlinarice, na našo drugo najvišjo goro,
nevesto očaka Triglava - Škrlatico (2740 m),
Sleme nad Mojstrano (2076 m), ter na Skuto
(2532 m) in Kalško goro (2058 m), Triglav pa
smo zaradi slabega vremena prestavili na september. Vse izvedene pohode je zaznamovalo
lepo vreme, čudoviti razgledi, luštna in vesela
družba ter varen korak.
Zdenka Mihelič
34
Na zdaj že tradicionalnem kočevskem triatlonu, ki
je bil tokrat tudi državno prvenstvo v sprint triatlonu, je Bojan Cebin spet poskrbel za edinstveno
vzdušje in nekaj napetih živcev do samega cilja.
Bojan je še enkrat več pokazal, kako se s trdim
delom in voljo uspe iz nemogočega narediti
mogoče.
Prvi so jezersko vodo razpenili otroci; po cici
aquatlonu je bil na sporedu še aquatlon, kjer se
je tekmovanja udeležilo nekaj manj kot 50 otrok,
vsem pa je skupna vedno večja udeležba in zagnanost, kadar gre "zares".
Nastopu najmlajših je sledil super sprint triatlon,
kjer je zmagal Ribničan Vid Pucelj, ki pa se od
super sprinta poslavlja in prepušča mesto celi
četici malčkov. Ti počasi, a zanesljivo prihajajo na
sceno. Pri dekletih je bil razplet takšen, kakor je v
navadi zadnje čase; zmagala je Monika Oražem,
suverena in s stilom, prav tako pripadnica Triatlon
kluba Inles Riko Ribnica.
In ko so si kadeti malo oddahnili, je bil na vrsti že
sprint triatlon, kjer sta se poleg ostalih ob rob jezera postavila tudi branilca naslova državnega
prvaka v sprint triatlonu, v moški konkurenci
Bojan Cebin (Triatlon klub Inles Riko Ribnica), v
ženski pa Mateja Šimic (Trisport Kamnik).
Iz vode sta po pričakovanjih prva prišla Uroš
Seme in Jaroslav Kovačič, TK Krško, vendar pa
nobeden ni pričakoval, da si bosta priplavala
toliko prednosti pred ostalimi, tudi pred
Cebinom, ki je sedel na kolo z več kot minuto
zaostanka.
Vodilna sta v enakem slogu kakor v prvo, prišla
tudi v drugo menjavo in boj za naslov se je v
napetem ozračju pričel zares, ko so ure pokazale,
da bo moral Cebin potegniti iz sebe vse in še več.
Še na polovici tekaške 5-kilometrske proge so
sporočili, da je v ospredju še vedno Uroš Seme in
da se nam v cilju obeta presenečenje …
Toda Bojanu je ob nekaj krepkih spodbudah njegovega trenerja "poletajlu" prav v zadnjih sto
metrih, kjer je v sprintu ujel in prehitel sicer
odličnega Semeta in prireditvi, ki jo pripravlja njegov matični klub, postaviti pikico na i in ubranil
naslov državnega prvaka.
BK
EVROPSKO PRVENSTVO MAŽORET
ČAKA NA ODPRTJE
Potek tekmovanja
Petek, 28. september
Še mesec dni nas loči do Evropskega prvenstva mažoret v ribniškem športnem
centru, in čeprav bo tu od 28. do 30. septembra kar 1000 prišlekov (700 tekmovalk in ostalo spremstvo), je bilo vse dorečeno in pripravljeno že konec julija.
Gre za dobro namazan stroj, ki največjo težavo - namestitev - reši in plača kar sam.
Tako so si ekipe iz Hrvaške, Bolgarije, Italije, Poljske, Švice, Belgije, Norveške,
Anglije in Holandije prenočišča že našle, od hotelov Mons do Leva itd., edini
problem so ostali Čehi, ki jim je Slovenija še vedno predraga. A ravno Čehov namerava priti največ, kar 180.
Holandija in Anglija, ki bosta tekmovalno menda najtrši oreh, prihajata z močnimi
zasedbami, za Slovenijo pa bodo nastopali Društvo mažoret in plesalcev Ribnica,
Društvo mažoret Sodražica, KUD Godba Kočevje in Ansambel ljubljanskih
mažoret. Ribniško društvo mažoret ter NBTA Slovenija menita, da bosta finančno
zmogli izvesti prvenstvo, čeprav jih država za zdaj pušča ob strani in vprašanje, če
ga bo sploh podprla. So se pa zato toliko bolj izkazali Občina in sponzorji, je dejal
predsednik slovenske NBTA Dominik Knavs, tako da si organizacijski odbor
glede tega lahko že oddahne. Zdaj pa počasi prihaja ključni del: izvedba.
Program je pripravljen, VIP- gosti še niso znani, občinstvu pa bo na voljo 1300
sedežev, ki si jih je bolje zagotoviti vnaprej. Nekatere ekipe bodo imele močne
navijače; Nizozemska jih bo pripeljala vsaj 100. Leta 1998, ko je evropsko prvenstvo pripravila Ljubljana, si ga je ogledalo 4000 ljudi. Ribničani bodo lahko v predprodaji kupovali cenejše vstopnice po 8 evrov, na dan prvenstva pa bodo le-te
stale 10 evrov. Morda jih bo čakalo tudi kako presenečenje, saj se organizatorji
dogovarjajo z dvema tekmovalcema, ki sta vešča twirling tehnike. Obiskovalcem
je malo znana, mažorete pa bi lahko spodbudila, da stopijo korak dlje v plesu, saj
je omenjena tehnika najzahtevnejša stopnja, ki jo lahko dosežejo.
Glavni akterji: Dominik
Knavs, Tina Jurkovič in
Alenka Pahulje Janez Pajnič
od 8. ure dalje: registracija
udeleženk
od 10. do 17. ure: trening skupin
po določenem vrstnem redu
ob 16. uri: sestanek vodij
skupin in sodnic
okrog 18. ure: uradno odprtje
okrog 19. ure: spoznavni večer
Sobota, 29. september
od 9. ure dalje: nastop
udeleženk
okrog 19. ure: zaključek
nastopov tega dne
Nedelja, 30. september
od 9. ure dalje: nastop
udeleženk okrog 16. ure: predviden konec nastopov
od 16. do 17. ure: zabavni program
okrog 17. ure: zaključni ceremonial, razglasitev rezultatov in
podelitev nagrad
VSTOPNICE SO NA VOLJO V TURISTIČNO INFORMACIJSKEM CENTRU. ZAGOTOVITE SI JIH VNAPREJ PO ZNIŽANI CENI, 8 EVROV!
Pogled v babičino skrinjo
XXIII. del
Piše: Alenka Pakiž
Glavni namen ženske naglavne rute je bil varovati lase in obraz pred vremenskimi neprilikami in raznimi pogledi. Spreminjala se je velikost, material
in barva rut. V času med obema vojnama so bile poleti v rabi tovarniško izdelane vsakdanje delovne bombažne rute z drobnimi vzorčki. V hladnih dneh
se je rabilo volnene, flanelaste, kašmirske in žametne. Boljše nedeljske so
bile debelejše svilnate, pogosto delane iz umetne svile, tkane dvojno na
žakard statvah z drobnimi rožastimi vzorci.
Marija Ilc, rojena Mihelič v
Sajevcu, je ohranila materine
šerpe iz umetne svile. Tkane so v
različnih žakardnih vzorcih.
Birma v Ribnici leta 1934; botri
Gornikova in Matičkova iz Dan Šerpo so zavezovale pod brado v
mašno ali z vozlom. Konci šerpe z
resicami so padali spredaj na
obleko.
V istem času so žene v Ribniški dolini poleg kvadratnih rut rabile ožjo, podolgovato ruto, šerpo. Nosile so jo za svečane prilike, kot praznično pokrivalo.
Prodajali so jih v manufakturnih trgovinah v mestih. V Ribnici se je rute kupovalo pri Divjaku, kasneje pri Pokovcu. Domov so jih prinašali krošnjarji s svojih poti. Na sejmih so jih prodajali kramarji. Vse ohranjene šerpe merijo v
dolžino od 130 do 150, v širino 40 cm. Za okras imajo na obeh krajnih
straneh po 10 in več centimetrov dolge rese.
Angela in Ana Bolha ob slovesnosti novomašniškega posvečenja, leta 1936. Hčerka
Ana pove: "Mati je imela goste,
močne dolge črne lase. Vsako
jutro si jih je spletla v kito, ki jo
je zadaj zvila v štulo in pripela s
kovinskimi lasnicami, harnodelni. Ves dan je bila pokrila z
navadno ruto. V letih pred
vojno se ni več nosilo dolgih
kril. Materi so krila segala
samo do srede meč. Ob
prazničnih dneh se je lepo
oblekla. Pokrila se je s šerpo, ki
je bila ob glavi tesno pripognjena v gubo, zadaj ob vratu pa
spodvita pod štulo. Vsi lasje so
bili spravljeni spodaj in glava
zavarovana pred vetrom. Ker je
mati kito spletla bolj zgoraj, je štula prišla na teme. Pri materinih
gostih laseh je bila kita oblikovana široko, da je šerpa zadaj lepo stala.
Ženske, ki so imele slabe lase, so si spodaj k svoji kiti dodale kepico klopek svojih las, ki so ga nabrale ob česanju.
REKLAMA UGAR
iz PDF-ja