Upute za petu molitven cjelinu

Transcription

Upute za petu molitven cjelinu
1
Marica Čunčić
Na proti svobodi
Izključno za udeležence Programa Inigo
Vse pravice zadržane
© Marica Čunčić
2
Navodila
za ignacijanske
Duhovne vaje v
vsakdanjem življenju
Predavanja
Dr. sc. Marice Čunčić
Po knjigi
John Veltri S. J. Orientations (Smernice)
8. molitvena celota
Zagreb, 2008.
3
Tema: moja osebna skrita neurejena in/ali grešna nagnjenja, katera vplivajo na
moje življenje in odločitve, ki jih sprejemam.
Milost - prosim kar želim: globoke občutke razumevanja in spoznanja:
a) vplivov sveta (ki se jih sploh ne zavedamo) na splošno, na nas vse, kot tudi na
moje osebne odločitve v privatnem in javnem življenju. Kako svet vpliva na moje
odločitve?
b) Potem spoznanje skritih neurejenih in grešnih nagnjenj, ki so v ozadju mojih
odločitev in delovanja; in končno
c) spoznanje mojih grehov in napak.
Najprej imam Tretjo vajo s trojnim pogovorom, s podvprašanjem: Ali se mi res
gnusijo grehi mojega življenja? Potem to ponavljam, z naslednjim podvprašanjem: Kako
«svet» vpliva na moje življenje in na moje odločitve? Tretji dan zopet enako, s trojnim
pogovorom, le z dvema novima podvprašanja: Katera so moja grešna nagnjenja in katera
so moja skrita neurejena nagnjenja? Potem je četrtega dne ponovno Prva vaja, samo s
trojnim pogovorom. In petega dne je Druga vaja s trojnim pogovorom. Šesti dan pa je
Peta vaja s trojnim pogovorom.
Kaj je to trojni pogovor? V sedmi molitveni celoti smo imeli trojni pogovor,
sedaj bomo nekaj več povedali o tem. Sv. Ignacij pravi, da se trojni pogovor sestoji iz
pogovora z našo Gospo, z Jezusom in z Očetom. Nekateri ljudje, ki molijo k Bogu, sploh
ne razmišljajo, da je on oseba, pravzaprav jim ni niti jasno, s kom se pogovarjajo. Toda
mi vemo, da v Presveti Trojici obstaja Oče, Sin in Sveti Duh, to so tri osebe, a en Bog.
Ena Božanska narava, toda tri osebe. Potem se lahko pogovarjamo z našo drago nebeško
Materjo, pa z vsemi svetniki ter angeli. Koliko je teh oseb!
Sveti Ignacij pravi, da je prvi pogovor z našo Gospo, da mi izprosi pri svojem
Sinu in Gospodu trojno milost: prva je, da občutim notranje spoznanje svojih grehov in
gnus do njih; druga, da občutim neurejenost svojih dejanj, da mi to postane zoprno in se
poboljšam ter uredim; in pri tretji, bom prosil za spoznanje sveta, da z gnusom odstranim
iz sebe posvetne in nečimrne reči. Zaključil bom z molitvijo Zdrava Marija. Enak je drugi
pogovor, s Sinom Jezusom Kristusom, da mi prav tako, izprosi trojno milost od Očeta. In
na koncu izmolim Duša Kristusova. Tretji je tudi tak pogovor z Očetom, da mi sam večni
Gospod to milost podeli. Nato zopet molitev Očenaš. Tako je trojni pogovor opisan v
zabeležki [63].
Skrita neurejena nagnjenja vplivajo na izbire v mojem življenju. (skica v kMČ, str. 27)
To kar je novo v tem tednu, je razmišljanje o neurejenih nagnjenih. A kaj so to,
neurejena nagnjenja? Običajno, ko rečemo: greh, mislimo na nekaj vidljivega, kar smo
storili, kar se je videlo in kar smo mogli opaziti, ker je bilo v materialnem smislu; ali v
besedah, v dejanjih, ali nekomu v škodo. V glavnem, zgodilo se je nekaj neprijetnega.
Medtem, ko se veliko tega dogaja, kar mi ne vidimo, ali morda niti ne vemo, kaj je
predhodno vplivalo na nas, za naša dejanja in konkretne grehe. To je, kot ledena gora, ki
je skrita v morju. Videti je le eno sedmino, a šest sedmin je potopljenih.
4
Tisti prvi nivo je površina morja, tukaj se točno vidijo grehi. To so dejanja,
katerih se človek zaveda ali jih vsaj (polovično) sluti. To je področje greha,
pomanjkljivost in dejanje ki prodre iz neurejenih nagnjenj srca. Tukaj so vključena tudi
obnašanja in pristopi, ki direktno vplivajo na bližnje: maska na obrazu, mir za vsako
ceno, preobčutljivost, podtikanja, trmasto pričakovanje, da bo po moje, tiraniziranje
drugih, obsojanje, grabežljivost, varanje, zavajanje, zahtevanje s silo, pretiravanje z
delom, itd. veliko tega bi se dalo še našteti.
Medtem, ko to goro nad vodo imenujemo prvi nivo, je drugi nivo pod vodo bližje
površini. Ta nivo vključuje tisto, kar tradicionalno imenujemo sedem glavnih grehov. To
so temeljni odrivi ali odmiki in prisile, ki vsebujejo nevidna stališča in postopke, ki se
nahajajo na prvem nivoju. Ker so tik pod površino se običajno lahko odkrijejo samo s
premišljevanjem. Druge besede in izrazi bi lahko bili koristnejši za odpiranje, za globoko
občuteno razumevanje katero se išče. Npr. v tem drugem nivoju se nahaja duh
tekmovalnosti, individualizma, strah pred
tveganjem, zamere in ogorčenost,
zadrževanje pri žalitvah, nagon, da nas občudujejo, ali da se dokažemo, itd. Torej, to so
stališča, ki vplivajo na veliko tega, kar delamo mi na sami površini.
Toda nekaj je še globlje, tretji nivo. Ta je še globlje pod morjem, kot rečemo. To
je področje naših skritih neurejenih nagnjenj, katerih prisotnost in vplivov na naše
obnašanje in izbire, se premalo zavedamo. Niti takrat, ko jih že začnemo spoznavati, se
ne zavedamo dovolj kako nas prežemajo. Nekatere naše izbire, mislimo, da so usklajene z
Božjo voljo. Pravzaprav so nam pogojevane. Samo Bog nam lahko odkrije naša skrita
neurejena nagnjenja, ki lahko ogrožajo naš proces odločanja v življenju. Ta proces
odločitve, to za kar se vsak dan odločamo, je lahko osebna odločitev, nekaj našega, ali
javna, za javno dobro, kjer vstopamo v interni odnos z drugimi. Ta tretji nivo vpliva, a se
ga ne zavedamo toliko.
Pod vsem tem je še nekaj globljega, lahko bi rekli četrti nivo, ki je še globlje,
recimo na dnu morja. Na dnu morja biva greh, ki je v vsakem od nas. Krščanska teologija
ga imenuje izvirni greh. Tega imamo vsi.
Peti nivo je tisti, ki zajema vse te in v vsakem omenjenem nivoju deluje, in to je
vpliv sveta na našo psiho, na našo osebnost. Na sliki je prikazan levo. Neprestano vpliva
tudi, če se tega ne zavedamo, no nekoč se ga tudi.
Ko se sprašujemo, kaj smo zagrešili na zavestnem nivoju, česa se zavedamo, ne
moremo doseči takega uspeha, kakor če bi se odprli Bogu in njega prosili, da nam,
pokaže naša neurejena nagnjenja. Skrivnost pokvarjenosti ne moremo razumeti, če
gledamo samo s termini, npr. sedem glavnih grehov. Seveda, tudi te imamo: oholost,
zavist, nečistost, itd., toda nimamo samo teh. Poleg tega moramo biti konkretni. Ni dovolj
reči nečistost, to je zelo širok pojem. Veliko bolj točno je, če nekdo reče, da je sebe
spoznal kot zvodnika; toda veliko boljše je reči: jaz se moram vedno dokazovati pred
drugimi, kakor jaz sem ohol. Boljše je, če se prikažeš, ko vidiš in spoznaš, da si okupiran
z borbo za položaj, da ti je pomembna obleka in telesni videz, kot če samo rečeš: jaz sem
ljubosumen ali nevoščljiv.
Cilj tretje vaje je, da dojamemo, kako naša skrita neurejena nagnjenja, dodatno
vplivajo na odločitve in na naše izbire. Samo Bog nam jih lahko na nek način ozavesti,
če ga za to prosimo. Kot ljudje, imamo možnost le delnega vedenja, in nikoli ne moremo
doseči popolno spoznanje. Z učinki naših lastnih grehov in grehov drugih, smo slepi za
svoja skrita neurejena nagnjenja tudi, če naši prijatelji in sodelavci vidijo njihove
5
simptome. Največkrat se ne zavedamo teh neurejenosti, celo takrat, ko nam ljudje nanje
kažejo več let. Samo Bog nam jih lahko uspešno odkrije, zato ker dela z ljubeznijo.
In kadar bomo tako odprli svojo dušo, da nam Bog odkrije, kar je v nas slabega,
kar delamo slabo, katera slaba stališča imamo, potem bomo napravili nekaj podobno
mozaiku ali zloženki kjer so se vsi deli dobro sestavili. In tako boste pri pogovoru, po
malem odkrivali tri delni kolokvij. Prosili boste Gospo, prosili boste Sina, prosili boste
Očeta in oni vam bodo odkrivali. Tako se bo počasi sestavljal mozaik, zloženka vašega
življenja. Našli boste še en delček, ki ga boste lahko vložili v sliko. Enostavno čakajte in
prosite. Držite te delčke in prosite za dar razsvetljenja in globoko čutečega razumevanja,
z občutkom do gnusobe. Tedaj vam bo Bog, v nekem trenutku, sestavil vse delčke. Tedaj
boste dojeli, kako ste ujeti v mrežo zla, videli boste to mrežo, ki je bila spletena samo za
vas. In potem boste videli, kako vas je Bog reševal in ščitil pred tolikim zlom.
Torej, zelo pomembno je, da vsak odkrije lastne mreže zla, ki so spletene okoli
njega, globoko iz njegovih stališč. Najprej iz izvirnega greha, potem iz sedem glavnih
grehov – nagonov, ki jih imamo v sebi, ter do tistih samih simptomov, kjer se že vidi naše
slabo stališče, ko ga ustvarjamo z nekimi dejanji ali besedami, postopki. Tukaj nam
nekoliko pomaga, kdor koli od zunaj. Največ nam bo pomagala Božja milost in naša
odprtost s tridelnimi pogovori. Zato Ignacij vztraja na ponavljanjih, zato vztraja na
pogovoru, da se nas Bog usmili in da nam odkrije vzroke naših grehov, da nam odkrije
mehanizme, kako zagrešimo, na kateri način zagrešimo, katera grešna stališča imamo v
sebi, ki vedno proizvajajo določene neskladnosti, neenotnosti, razdore, greh. Tridelni
kolokvij je objokovanje. Skozi duhovne vaje so bo še ponavljal, v zelo pomembnih
trenutkih, pomembnih premišljevanjih, in sedaj, ga bomo dobro vadili in naučili se bomo
prav prositi, da mi Bog odkrije moja neurejena nagnjenja. Ponavljanja na katerih vztraja
sv. Ignacij so zelo pomembna, ker ne bo vsak ponavljal isto.
Ko se vračamo na Prvo in Drugo vajo, naj nam Bog razsvetljuje pamet in
osvetljuje področja našega življenja, ki smo ga pozabili, potisnili, tako da jih ozavesti, da
se lahko za njih dobro pokesamo, opravimo pokoro, zadoščenje, spoved, itd. Ni stvar v
razčlembi svoje osebnosti, da se analiziramo in seciramo, temveč kolikor dopustimo, da
nam Bog pove in nam pokaže, kaj mu ni všeč pri nas, da nam pokaže na naše opustitve,
na besede, dejanja, s katerimi ni zadovoljen. In zelo pomembno je, da naša odločitev ne
bo paničen strah pred Bogom, ker nas bo to blokiralo, da se ne bomo mogli koncentrirati
na tisto kar moramo delati; temveč bo to opustitev in prepustitev, da se naša pokvarjenost
razvija pred našimi očmi, taka kot je.
Če ne moremo najti milost, ki jo iščemo, je dobro napraviti neke vrste pokoro. V
beležki [87] sv. Ignacij pravi, da se pokora dela, predvsem v tri namene: prvi, v
zadoščenje za storjene grehe; drugi, za premagovanje samega sebe, da se občutenost
podredi pameti in da se to, kar je nižjega, bolj podredi višjemu; in tretji, da si človek
izprosi in prejme kako milost, ali kak dar, ki bi ga rad in si ga želi, na primer, da človek
želi doseči notranje kesanje nad svojimi grehi, ali točiti solze zaradi njih, ali zaradi
bridkosti in bolečin, ki jih je Kristus, naš Gospod, prestal v svojem trpljenju, ali za rešitev
kakega dvoma, ki ga človek ima. Tedaj pokora zelo dobro pride.
V tem osmem tednu bi nam prav prišla pokora, da bolj spoznamo svoje grehe.
Lahko se odločimo za neko vrsto posta. Recimo, da se postimo v petkih ob kruhu in vodi,
ali da ne gledamo televizije v času teh tednov, dokler se sprašujemo o svojih grehih,
6
oziroma neurejenih nagnjenih, ali da ne gledamo nikakršne zabavne stvari, temveč da se
zatečemo v tišino, kolikor je le mogoče v vsakdanjem življenju z drugimi.
In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in
se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Lk 15,20
7