3. Zdravljenje shizofrenije

Knjižica za bolnike in
skrbnike
1
Knjižica za bolnike in skrbnike
Vsebina
1. Uvod v shizofrenijo
3
Kaj je shizofrenija?
3
Kdo zboli za shizofrenijo in kaj jo povzroča?
3
Kakšni so simptomi?
4
Drugi viri informacij
4
2. Postavitev diagnoze shizofrenija
6
Ko izveste, da imate shizofrenijo – občutki, vprašanja, skrbi in bojazni
6
Kaj sledi?
6
Sodelovanje z zdravnikom
6
3. Zdravljenje shizofrenije
7
Cilji zdravljenja – vaši in zdravnikovi cilji
7
Načini zdravljenja
7
a. Zdravila
7
b. Psihosocialno zdravljenje
10
c. Skrb za telesno, spolno in duhovno zdravje kot del zdravljenja
12
d. Kako lahko svojci in prijatelji pomagajo in zagotovijo podporo med zdravljenjem 14
4. Odgovori na najpogostejša vprašanja
17
5. Slovar
19
Zahvaljujemo se članom mreže Network Arts Lewisham, projekta za podporo ljudem, ki okrevajo po kompleksnih duševnih
motnjah, tudi shizofreniji, ker so dovolili, da v tej knjižici uporabimo njihova dela.
Slovensko besedilo je pripravilo in uredilo podjetje Janssen, farmacevtski del Johnson & Johnson d.o.o., Ljubljana.
1. Uvod v shizofrenijo
Kaj je shizofrenija?
Shizofrenija je kompleksna bolezen, za katero so značilne motnje miselnih procesov, kar vodi
do razvoja halucinacij, blodenj, dezorganiziranega mišljenja in nenavadnega govorjenja ali
vedenja. Ti simptomi lahko zmanjšajo sposobnost prizadete osebe za sporazumevanje z
drugimi ljudmi, zato se bolniki s shizofrenijo pogosto umaknejo iz vsakdanjega življenja in
zunanjega sveta.
Ljudje s shizofrenijo, v nasprotju z razširjenim prepričanjem, nimajo razcepljene osebnosti,
res pa je, da resničnost zaznavajo zelo drugače od ljudi v svoji okolici. Slišijo lahko glasove,
ki v resnici ne obstajajo, ali pa so prepričani, da drugi ljudje berejo njihove misli, jih
nadzorujejo, preganjajo ali jim hočejo škodovati. Ker živijo v svetu, popačenem zaradi
halucinacij in zmotnih prepričanj, so pogosto prestrašeni, zmedeni in anksiozni. Njihov govor
in vedenje lahko postaneta tako dezorganizirana, da begata in prestrašita tudi ljudi okoli njih.
Shizofrenija močno zaznamuje življenje prizadete osebe. Prizadeti so tudi bolnikova družina,
svojci in prijatelji, ki so priča učinkom bolezni in pogosto ne vedo, kako pomagati.
Spoprijemanje s simptomi shizofrenije je še posebej težko za svojce, ki se spomnijo, kako
dejavna ali živahna je bila ljubljena oseba, preden je zbolela.
Zdravila in drugi načini zdravljenja, če jih bolnik uporablja redno in po navodilih zdravnika,
navadno pomagajo omiliti in obvladati simptome. Žal nekaterim bolnikom načini zdravljenja,
ki so na voljo, ne pomagajo, številni pa zdravljenje predčasno končajo zaradi neprijetnih
neželenih učinkov ali drugih razlogov. Tudi kadar je zdravljenje učinkovito, nekateri
posamezniki težko spet zaživijo po starem in potrebujejo druge oblike pomoči. Obstajajo pa
posamezniki, ki doživijo le epizodo ali dve, nato pa bolezenski znaki skoraj povsem izzvenijo.
Kdo zboli za shizofrenijo in kaj jo povzroča?
Prvi znaki shizofrenije se navadno pojavijo v adolescenci ali v zgodnji odrasli dobi. Za
shizofrenijo zboli približno odstotek ljudi. Pojavlja se po vsem svetu, stopnje obolevnosti so v
različnih državah zelo podobne. Tveganje za razvoj bolezni je pri moških in ženskah enako.
Moški najpogosteje zbolijo med 16. in 25. letom, pri ženskah pa se simptomi največkrat
razvijejo v starosti 25 do 30 let.
Za shizofrenijo menijo, da je posledica spleta različnih dejavnikov. Mednje sodijo genska
predispozicija, možganska poškodba ob rojstvu ter učinki družbene osame in/ali stresa.
Pomembni so lahko tudi drugi dejavniki, vendar za noben posamezni dejavnik ni mogoče
trditi, da povzroča shizofrenijo. Za vsakega od njih pa velja, da lahko pri posamezniku poveča
tveganje za razvoj bolezni.
1. Uvod v shizofrenijo
Strokovnjaki so si edini, da so simptomi shizofrenije povezani z motnjami v prenosu in obdelavi
podatkov v možganih. Možganske živčne celice med seboj komunicirajo s sproščanjem
kemičnih snovi, imenovanih živčni prenašalci. Številni simptomi shizofrenije so povezani z
motnjami v delovanju dveh živčnih prenašalcev, dopamina in serotonina. Shizofrenijo pri večini
ljudeh zdravijo z zdravili (imenovanih antipsihotiki), ki uravnavajo učinke živčnih prenašalcev v
možganih.
Kakšni so simptomi?
Ljudje s shizofrenijo navadno doživljajo dve glavni vrsti simptomov, pozitivne in negativne.
‘Pozitivni’ simptomi
Te simptome imenujemo ‘dodane’. So posledica bolezni in se pri zdravih ljudeh navadno ne
pojavljajo.
halucinacije (najpogostejše je slišanje glasov)
blodnje
dezorganizirano mišljenje
vznemirjenost
‘Negativni’ simptomi
Gre za sposobnosti, ki jih ima večina ljudi, pri osebah s shizofrenijo pa so okrnjene:
•
•
•
•
pomanjkanje energije in zavzetosti
pomanjkanje socialne interakcije
pomanjkanje zanimanja
pomanjkanje čustvene odzivnosti
Simptomi shizofrenije se s časom navadno spreminjajo, v obdobjih ponovitve bolezni se
poslabšajo, v obdobjih remisije pa izboljšajo. Le malo ljudi ima eno samo psihotično epizodo;
večina v življenju doživi več epizod. Osebe s shizofrenijo lahko med posameznimi epizodami
živijo razmeroma normalno, videti so čustveno zdrave in stabilne. Vendar pa lahko pri osebah s
‘kronično’ shizofrenijo, za katero je značilen trajen ali ponavljajoč se vzorec bolezni, nekateri
‘negativni simptomi’ ali primanjkljaji vztrajajo dlje časa. Večina bolnikov s shizofrenijo potrebuje
dolgotrajno zdravljenje, h kateremu sodi tudi uporaba zdravil.
Drugi viri informacij
Slovenske organizacije:
V Sloveniji deluje več nevladnih organizacij, ki osebam z duševnimi motnjami in njihovim
svojcem ponujajo različne oblike strokovne pomoči in podpore, celodnevno namestitev, pomoč
na domu, programe izobraževanja, samopomočne in podporne skupine ter različne skupinske
aktivnosti za kakovostno preživljanje prostega časa.
Altra - Odbor za novosti v duševnem zdravju. Spletni naslov: http://www.altra.si
Novi paradoks- Slovensko društvo za kakovost življenja. Spletni naslov:
http://drustvoparadoks.wordpress.com/
1. Uvod v shizofrenijo
OZARA Slovenija - Nacionalno združenje za kakovost življenja. Spletni naslov:
http://www.ozara.org/
ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje. Spletni naslov: http://www.sent.si/
DAM – Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami. Spletna stran:
http://www.nebojse.si/portal/index.php
Humana - Društvo svojcev pri skrbi za mentalno zdravje. Spletni naslov: http://www.humanasvojci.si/
VEZI - Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa. Spletni naslov:
http://drustvovezi.org/
Poleg naštetih delujejo še nevladne organizacije, ustanovljene in vodene s strani oseb z
duševnimi motnjami ali njihovih svojcev, ki zagotavljajo laično ali vrstniško pomoč ter ponujajo
samopomočne in podporne skupine, programe izobraževanja in telefonsko ali internetno
svetovanje.
MOSTOVI – Društvo za zdravje v duševnem zdravju. Spletna stran:
https://www.facebook.com/pages/Dru%C5%A1tvo-MOSTOVI-Dru%C5%A1tvo-za-zdravje-vdu%C5%A1evnem-zdravju/105023016196856
SPOMINČICA - Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Spletna stran:
http://www.ljudmila.org/~zzppd/index.html
Evropske organizacije:
EUFAMI: Evropska zveza združenj svojcev oseb z duševnimi boleznimi je predstavniški organ
družinsko vodenih prostovoljnih organizacij iz Evrope, ki si prizadevajo za blaginjo ljudi s hudimi
duševnimi boleznimi in zastopajo njihove interese. Spletni naslov: http://www.eufami.org
World Fellowship for Schizophrenia and Allied Disorders: ta organizacija je bila
ustanovljena z namenom širiti znanje, razumevanje in sočutje ter zmanjšati bojazni, stigmo,
diskriminacijo in zlorabo, ki spremljajo shizofrenijo ter druge hude duševne bolezni, ter učinke,
ki jih imajo te bolezni na prizadete osebe in njihove skrbnike.
Spletni naslov: http://world-schizophrenia.org
Mental Health Europe: je nevladna organizacija, zavezana preprečevanju duševnih stisk,
spodbujanju duševnega zdravja, izboljševanju kakovosti obravnavanja duševne bolezni in
varovanju človekovih pravic (nekdanjih) uporabnikov storitev s področja duševnega zdravja,
bolnikov psihiatričnih bolnišnic, njihovih družin in skrbnikov.
Spletni naslov: http://www.mhe-sme.org
GAMIAN-Europe: poslanstvo te organizacije je izobraževanje, ozaveščanje, svetovanje in
pripravljanje kampanj proti stigmatizaciji z namenom izboljšati kakovost življenja duševno bolnih
in njihovih svojcev.
Spletni naslov: http://www.gamian.eu/
Evropska zveza za duševno zdravje (WFMH):
je mednarodna članska organizacija,
ustanovljena z namenom izboljšati preprečevanje
duševnih in čustvenih motenj, izboljšati ustrezno zdravljenje
in skrb za osebe s takšnimi motnjami
ter spodbujati zavedanje o pomenu duševnega zdravja.
Spletni naslov: http://www.wfmh.org/]
2. Postavitev diagnoze shizofrenija
Ko izveste, da imate shizofrenijo – občutki, vprašanja, skrbi in bojazni
Ko izveste, da imate shizofrenijo, je povsem normalno, da imate mešane občutke, vas je
strah in se vam postavljajo najrazličnejša vprašanja glede bolezni.
Morda boste občutili olajšanje, ko bodo simptomi poimenovani, še zlasti, če ste jih doživljali
že dlje pred postavitvijo diagnoze. Mogoče se boste razveselili pojasnila, da je za
zdravljenje shizofrenije na voljo veliko možnosti.
Nemara vas bo skrbelo, kaj lahko pomeni imeti shizofrenijo v smislu zdravljenja, ki bo
potrebno, ali kako bo bolezen vplivala na vaše vsakdanje življenje.
Morda boste začutili bojazen, da življenje nikoli več ne bo tako kot prej, ali da mogoče ne
boste zmogli opravljati vsakodnevnih dejavnosti.
Skrbelo vas bo mogoče tudi, kako se bodo na diagnozo odzvali prijatelji, svojci ali
sodelavci. Nemara boste imeli veliko vprašanj in se boste spraševali, kje bi lahko našli več
pojasnil.
Kaj sledi?
Zdravniki in drugi zdravstveni delavci, ki sodelujejo pri vašem zdravljenju, poznajo vaše
stanje, vaše bojazni in težave, zaradi katerih ste morda zaskrbljeni. Zdaj, ko je diagnoza
potrjena, boste sodelovali z zdravstveno skupino in skupaj boste:
• prepoznali cilje za zdravljenje in vaše življenje v prihodnosti ter preučili, kako jih bo
mogoče uresničiti,
• določili način zdravljenja, potrebnega za lajšanje simptomov, in obliko, ki bo za vas
najprimernejša,
• zagotovili, da bosta vaša bolezen in zdravljenje redno nadzorovana in da boste
imeli na razpolago podporo in pojasnila.
Sodelovanje z zdravnikom
Sodelovanje z zdravnikom vam bo omogočilo, da boste pridobili boljši uvid v bolezen in
razpoložljive načine zdravljenja. Zdravnik se bo z vami pogovoril o vseh pomembnih vidikih
zdravljenja, za najprimernejšega pa se bosta odločila skupaj. Zdravnik bo
poskrbel, da boste imeli na voljo vse podatke, ki jih potrebujete za odločanje glede
zdravljenja in glede svojih želja za prihodnost. Spodbujal vas bo k spraševanju in rednemu
opravljanju kontrolnih pregledov za presojo obvladovanje vašega stanja, da bi odpravil
morebitne pomisleke, ki se vam porajajo.
Tako sodelovanje z zdravstveno skupino bo omogočilo, da boste enakovreden partner v
skrbi za samega sebe in da boste imeli vse podatke, ki jih potrebujete za odločanje glede
zdravljenja.
3. Zdravljenje shizofrenije
Cilji zdravljenja – vaši in zdravnikovi cilji
Z zdravnikom se bosta pogovorila o vseh kratkoročnih in dolgoročnih prednostih, za
katere pričakujete, da jih bo imelo zdravljenje.
Med možnimi cilji zdravljenja so:
• odpraviti ali zmanjšati simptome,
• preprečiti ali zmanjšati potrebo po bolnišničnem zdravljenju,
• preprečiti ponovitve,
• izogniti se neželenim učinkom ali jih zmanjšati,
• začeti vsakodnevne dejavnosti (kot so delovne obveznosti, šolanje, neodvisno
življenje, socialni odnosi itd.) ali se vrniti k njim,
• doseči in ohraniti odpravo simptomov, ki bi negativno vplivali na vaše življenje.
Še pred začetkom zdravljenja bosta skupaj določila ključne cilje. Zdravljenje bo
zasnovano tako, da vam bo pomagalo doseči cilje, ki so vam pomembni. Zdaj si bomo
podrobneje ogledali načine zdravljenja, ki lahko vključujejo zdravila in/ali psihosocialne
načine zdravljenja.
Načini zdravljenja
a. Zdravila
Starejša zdravila
Prva zdravila, ki so učinkovito zdravila shizofrenijo, so razvili sredi petdesetih let. Ta
zdravila delujejo predvsem tako, da zmanjšujejo učinke živčnega prenašalca dopamina v
možganih. Učinkovita so za zdravljenje pozitivnih simptomov shizofrenije in številnim
bolnikom omogočajo, da se zdravijo zunaj bolnišnice in bolje funkcionirajo v lokalni
skupnosti. Manj pa so, kot kaže, učinkovita za zdravljenje negativnih simptomov
shizofrenije ali razpoloženjskih (afektivnih) simptomov. Zdravila starejše generacije so na
voljo v obliki tablet, tekočin ter kratko- in dolgodelujočih injekcij.
Novejša zdravila
Zadnje desetletje je bolnikom na voljo tudi vrsta novejših učinkovitih zdravil za zdravljenje
shizofrenije. Novejši antipsihotiki, znani tudi kot atipični antipsihotiki, novi antipsihotiki ali
druga generacija antipsihotikov, učinkujejo na serotonin in dopamin, pa tudi na druge
živčne prenašalce v možganih in zaradi tega delujejo na širši razpon simptomov.
3. Zdravljenje shizofrenije
Učinkovito zdravijo psihotične simptome, tudi halucinacije in blodnje, prav tako pomagajo
odpravljati negativne simptome bolezni, kot je na primer zmanjšana motivacija ali
odsotnost čustev. Tudi nekatera od novejših zdravil so na voljo v obliki tablet in tekočin ter
kratko- in dolgodelujočih injekcij.
Neželeni učinki
Antipsihotiki imajo, tako kot vsa zdravila, poleg ugodnih lahko tudi neželene učinke.
Starejša zdravila so povezana predvsem z neprijetnimi motnjami gibanja, imenovanimi
ekstrapiramidni simptomi (EPS), kot so mišični krči in okorelost, tresenje in nemir v nogah.
Nekateri bolniki morajo jemati dodatna zdravila za obvladovanje teh motenj. Resnejša
težava so dolgotrajni neželeni učinki, predvsem tardivna diskinezija (TD). TD se izraža z
nenadzorovanimi gibi zlasti ustnic in obraza, ki pogosto ne izzvenijo.
Pri novejših antipsihotikih je tveganje za pojav teh neželenih učinkov bistveno manjše kot
pri starejših, vendar še vedno prisotno. Manjša je verjetnost, da se pojavijo motnje gibanja
in tardivna diskinezija. Vendar so nekatera od novih zdravil povezana z večjo verjetnostjo
za povečanje telesne teže in z motnjami spolne vzburjenosti. Neželeni učinki lahko
prispevajo k temu, da bolniki nehajo jemati zdravilo, to pa lahko vodi v ponovitev
simptomov shizofrenije. Prav zato je pomembno, da se bolnik o zdravljenju in morebitnih
skrb zbujajočih neželenih učinkih pogovori z zdravnikom.
Pogosta zmotna prepričanja o zdravilih
Bolniki in njihove družine so včasih zaskrbljeni glede uporabe antipsihotikov za zdravljenje
shizofrenije. Niso zaskrbljeni le zaradi neželenih učinkov, ampak jih lahko skrbi tudi, da bi
uporaba teh zdravil povzročila zasvojenost. Vendar antipsihotična zdravila pri uporabnikih
ne povzročijo občutkov vznesenosti (evforije) ali simptomov odvisnosti.
Drugo zmotno prepričanje o antipsihotičnih zdravilih je, da delujejo kot vrsta nadzora uma
ali ‘kemijski prisilni jopič’. Če so antipsihotiki uporabljeni v ustreznih odmerkih, človeka ne
‘onesposobijo’ oziroma mu ne vzamejo sposobnosti svobodne volje. Čeprav imajo
nekatera od teh zdravil pomirjevalni učinek, je lahko ta na začetku zdravljenja koristen
zlasti, kadar je prizadeta oseba zelo vznemirjena. Koristnost teh zdravil ne temelji na
pomirjanju, temveč na sposobnosti zmanjševanja halucinacij, vznemirjenosti in blodenj
psihotične epizode. Tako antipsihotiki posamezniku s shizofrenijo počasi pomagajo, da se
laže spoprime s svetom okoli sebe.
Posledice prekinitve zdravljenja
Antipsihotiki zmanjšajo tveganje za ponovitev bolezni pri bolnikih, ki so doživeli akutno
epizodo shizofrenije. Kljub neprekinjenemu zdravljenju pa lahko pri nekaterih osebah, pri
katerih se je stanje izboljšalo, simptomi vnovič izbruhnejo in se njihovo stanje spet
poslabša. Vendar je najpogostejši vzrok ponovnega izbruha simptomov prenehanje
jemanja antipsihotikov – stopnja ponovitev je bistveno višja, kadar bolniki nehajo jemati
zdravilo. Če se simptomi pri jemanju majhnega odmerka zdravila ponovijo, je morda treba
začasno povečati odmerek za preprečitev ponovitve.
3. Zdravljenje shizofrenije
Ponovitev bolezni
Ker je ponovitev simptomov verjetnejša, kadar bolnik neha jemati zdravila ali jih ne jemlje
redno, je zelo pomembno, da se osebe s shizofrenijo skupaj z zdravnikom in s svojci
dogovorijo o načinu zdravljenja in preprečevanja ponovitev simptomov, ki bo zanje
najprimernejši. Bistveno je, da posamezniku zagotovimo podporo pri uresničevanju
dogovorjenega načrta. To zajema prejemanje predpisanega zdravila v pravilnem odmerku
in vsak dan ob določenem času, obiske pri zdravniku v dogovorjenih terminih in skrbno
spremljanje drugih dogovorjenih postopkov zdravljenja.
Čeprav je to lahko težavno, obstajajo strategije in terapije, s katerimi je mogoče pomembno
izboljšati izid zdravljenja in kakovost življenja. Med ponovitvijo bolezni se lahko bolnik
umakne v osamo, ima izostrene čute in ugotavlja, da ljudje okrog njega ne razumejo, kaj se
dogaja z njim. Zmanjša se tudi sposobnost osebe, da razlikuje med svojo predstavo
resničnosti in predstavo drugih ljudi. Bolniki pogosto vedo, kdaj se bliža ponovitev bolezni –
vendar niso vedno zmožni ukrepati. Pri zgodnjem prepoznavanju opozorilnih znakov
ponovitve lahko pomagajo prijatelji in svojci. Takšni opozorilni znaki so lahko na primer
motnje spanja, zmanjšan tek, poležavanje v postelji ali slabša zbranost kot sicer. Če
začnemo te simptome zdraviti dovolj zgodaj, je zelo verjetno, da se bo bolniku stanje hitreje
izboljšalo in bo spet lahko normalno zaživel.
9
3. Zdravljenje shizofrenije
b. Psihosocialne oblike zdravljenja
Zdravljenje z antipsihotiki je ključnega pomena za lajšanje psihotičnih simptomov shizofrenije.
Vendar ima lahko bolezen še druge učinke na življenje in vedenje prizadetega posameznika.
Tudi v obdobjih brez psihotičnih simptomov se številne osebe s shizofrenijo pogosto s težavo
spoprijemajo z vsakdanjim življenjem; to se lahko kaže v oteženem komuniciranju z ljudmi,
oteženem odločanju, manjši motivaciji, skrbi za samega sebe in slabšem vzpostavljanju ali
vzdrževanju stikov z drugim. Ker se shizofrenija navadno pojavi v zgodnji odrasli dobi, to je v
obdobju, ko posamezniki razvijajo neodvisne socialne veščine in občutek, kako se vključujejo
v svet okoli sebe, so to pomembna področja, ki jih moramo upoštevati.
Psihosocialne oblike zdravljenja pomagajo bolnikom obvladovati bolezen tako, da jim nudijo
podporo pri iskanju novih načinov psihološkega in socialnega funkcioniranja. Takšne terapije
lahko ljudem pomagajo, da razmišljajo o sebi, drugih ljudeh in svojem okolju. To lahko
zmanjša vpliv, ki ga ima bolezen na njihovo sposobnost obvladovanja socialnih vidikov
vsakdanjega življenja. Obstaja več vrst psihoterapij in za nekatere izmed njih je značilno, da
se težav lotevajo na kognitivni (miselni) in/ali vedenjski način. To pomeni, da poskušajo
prizadeto osebo spodbuditi k razmišljanju in normalnejšemu vedenju ter izboljšanju
sposobnosti socialnega funkcioniranja v različnih okoljih, na primer v bolnišnici, skupnosti,
doma in na delovnem mestu. Psihosocialno terapijo lahko izvaja strokovnjak za duševno
zdravje individualno ali skupinsko, z vključitvijo celotne družine ali z izobraževanjem.
Strokovnjaki za duševno zdravje v svoji vsakodnevni praksi vse pogosteje uporabljajo
psihoterapijo in psihosocialne intervencije.
Rehabilitacija
Številni bolniki s shizofrenijo lahko premagajo težave s sodelovanjem v programih za pomoč
pri reševanju težav, učenju spretnosti za vsakdanje življenje, ravnanju z denarjem in podpori
pri vrnitvi v šolo ali na delovno mesto. Koristna so tudi srečanja z drugimi ljudmi s
shizofrenijo, ki se jim stanje prav tako izboljšuje.
Psihoterapija
Psihoterapija je zdravljenje čustvenih in duševnih motenj z verbalnimi namesto s fizičnimi
tehnikami ali z zdravili. Izmenjava izkušenj z usposobljeno in empatično osebo, torej pogovor
o bolnikovem svetu z nekom zunaj njega, lahko osebi s shizofrenijo pomaga, da začne
postopoma razumeti več stvari o sebi in odkrivati načine za obvladovanje svojega stanja.
Individualna psihoterapija
K individualni psihoterapiji sodijo redni bolnikovi pogovori s psihiatrom, psihologom,
psihiatričnim socialnim delavcem ali medicinsko sestro. Obstajajo različne vrste psihoterapije,
ki ustrezajo različnim tipom osebnosti in niso vse enako primerne za vse bolnike. Pomembno
je pridobiti nasvet glede najprimernejšega načina za posameznega bolnika in glede tega,
kako bo delovala v povezavi z drugimi načini zdravljenja, ki jih je bolnik deležen. Te terapije
se lahko osredotočajo na različne probleme, na primer na sedanje ali pretekle težave,
izkustva, misli, občutja ali odnose.
3. Zdravljenje shizofrenije
Kognitivna vedenjska terapija (KVT)
Kognitivna vedenjska terapija pomaga bolniku razmišljati o sebi in drugih, o svetu okoli
sebe ter ga uči, kako z dejanji vplivati na misli in občutke. Pomaga tudi spremeniti način
razmišljanja (‘kognitivna’) in vedenja (‘vedenjska’) ter pripomore k boljšemu počutju. KVT
se od drugih terapij, ki temeljijo na pogovoru o spremljajočih težavah, razlikuje v tem, da
se osredotoča na težave in ovire ‘tukaj in zdaj’. Išče načine, kako izboljšati trenutno stanje
duha posameznika.
Delo z družino
Bolnika s shizofrenijo pogosto odpustijo iz bolnišnice v domačo oskrbo. Pomembno je, da
se družinski člani ali skrbniki dobro poučijo o shizofreniji, da bi lahko razumeli in sprejeli
težave ali ovire, povezane s to boleznijo. Prav tako je pomembno, da se družinski člani
naučijo načinov, kako pri bolniku zmanjšati verjetnost ponovitve bolezni. Oglejmo si dva
primera.
• Vsi družinski člani razvijejo vedenjske vzorce, ki spodbujajo razumevanje bolnika in
zagotavljanje opore.
• Izobraževalni programi lahko bolnikom pomagajo naučiti se, kako se spoprijemati s
težavami, ter jih poučijo o vrstah podpore, ki so jim na voljo, na primer sistemu
zdravstvenega varstva, nastanitve in socialnega varstva.
11
3. Zdravljenje shizofrenije
c. Skrb za telesno, spolno in duhovno zdravje kot del zdravljenja
Shizofrenija lahko močno prizadene bolnikov način življenja. Psihotični simptomi
shizofrenije in negativni vpliv, ki ga imajo na vsakdanje življenje posameznika, so očitni,
pogosto pa je prizadeto tudi bolnikovo telesno zdravje. Osebe s shizofrenijo lahko občutijo
posledice spremenjenega načina življenja, na primer pogostejšega kajenja, kar neredko
povzroči resne zdravstvene težave, tudi srčno-žilne zaplete, bolezni dihal in pogostejše
okužbe. Te težave so lahko še izrazitejše, če prizadeti uživa velike količine alkohola,
uporablja prepovedane droge, se slabo prehranjuje, se premalo giblje, se zanemarja in
slabo skrbi za osebno higieno ali živi v neurejenih bivalnih razmerah.
Zaradi sprememb v načinu življenja in neželenih učinkov zdravil lahko začnejo osebe s
shizofrenijo pridobivati telesno maso, to pa vodi v težave, povezne z debelostjo. Sama
debelost lahko pomembno vpliva na telesno zdravje, na primer na povečano tveganje za
pojav srčnih ali sladkorne bolezni. Zato se priporoča, da oseba s shizofrenijo opravlja
redne letne telesne zdravniške preglede. Nekateri potrebujejo tudi pomoč dietetika, služb
za odvajanje od drog in alkohola, pedikerja, zobozdravnika in splošna pojasnila o skrbi za
zdravje. Ob pomoči dobrega zdravstvenega in socialnega varstva je mogoče tveganja za
telesno zdravje, povezana s shizofrenijo, pa tudi tveganja neželenih učinkov zdravljenja in
sprememb življenjskega sloga zmanjšati.
Ohranjanje telesne kondicije
Oseba s shizofrenijo, ki se spoprijema z duševnimi težavami, pogosto nima dovolj volje,
da bi skrbela zase. Pomanjkanje energije in izguba motivacije lahko vodita v
zanemarjanje telesnega zdravja. Raziskave so pokazale, da slaba prehrana, kajenje in
uživanje alkohola ter pomanjkanje telesne dejavnosti še poslabšajo zdravje prizadetega.
Tako kot to velja za zdrave ljudi nasploh, je treba tudi osebe s shizofrenijo spodbujati k
zdravemu življenjskemu slogu, h kateremu sodi med drugim redna telesna dejavnost.
Vadba ugodno vpliva na srce in pljuča ter krepi mišice in kosti. Čezmerna telesna masa je
dejavnik tveganja za zdravje in telesna vadba je dober način za izgubljanje odvečnih
kilogramov in/ali zmanjšanje ponovnega pridobivanja mase, ki je možen neželeni učinek
nekaterih antipsihotikov.
Vse več je dokazov, da telesna dejavnost ugodno vpliva na zdravljenje duševnih bolezni.
Čeprav ne more nadomestiti zdravil, lahko kljub temu pripomore k obvladovanju
shizofrenije. Raziskave so pokazale, da telesna vadba, poleg ugodnih učinkov na telesno
zdravje izboljša razpoloženje in zbranost, zmanjša občutke tesnobe in stres ter poveča
samozavest in motivacijo prizadete osebe. Vadba v skupini, na primer aerobika ali igranje
nogometa, posameznika spodbuja k navezovanju stikov z novimi ljudmi, zmanjšuje
njegovo osamo in izboljšuje socialne veščine. Vadba naj bo zabavna in ne prezahtevna,
začeti je treba počasi in postopoma. Pomembno je, da se oseba s shizofrenijo pred
vključitvijo v kakršenkoli program vadbe posvetuje z zdravnikom.
3. Zdravljenje shizofrenije
Spolno zdravje
Zdravo spolno življenje je pomemben del življenja posameznika in merilo kakovosti življenja.
Vendar pa ima posameznik, potem ko zboli za shizofrenijo, pogosto težave tudi v spolnosti.
Sama shizofrenija, z njo povezane motnje razpoloženja ali neželeni učinki nekaterih
antipsihotikov lahko povzročijo motnje v spolnosti in zmanjšanje spolne sle. Če se to zgodi, je
pomembno, da bolnik s shizofrenijo ne neha jemati predpisanega zdravila. Čeprav gre za
občutljivo temo, naj se o teh težavah pogovori z zdravnikom ali s psihiatrom, saj obstajajo
terapevtske metode, ki lahko pomagajo. Ženske s shizofrenijo, ki načrtujejo družino, morajo
vedeti, da nekaterih zdravil med nosečnostjo ne smejo jemati, nekatera pa lahko povzročijo
spremembe v nastajanju mleka. Zdravnik ali farmacevt lahko svetuje, katero zdravilo bi bilo v
takih okoliščinah primerno.
Med doživljanjem akutnih simptomov shizofrenije se lahko zgodi, da postanejo nekatere
osebe spolno zavrte, druge pa občutijo spolno poželenje, kakršno zanje sicer ni značilno. Pri
teh obstaja večja verjetnost za nagibanje k tveganemu spolnemu vedenju in pojavnost spolno
prenosljivih bolezni je vse večja. Pomembno je, da mlade spodbujamo k temu, da pridobijo
čim več podatkov in nasvetov o kontracepciji in spolno prenosljivih boleznih. Ko posameznik
stopa v novo partnersko razmerje, je vedno priporočljivo razmisliti, kako zaščititi sebe in
partnerja. Zaradi shizofrenije ima posameznik lahko občutek, da se je manj sposoben
spoprijeti z neželenim približevanjem, to pa poveča njegovo ranljivost. Vse primere spolnega
nadlegovanja je treba jemati resno in jih prijaviti. Spolno zdravje je pomembno področje, ki ga
je treba sicer podrobneje raziskati, vendar pa lahko večja odprtost bolnikom s shizofrenijo
pomaga na poti do zdravega in zadovoljnega spolnega življenja.
Duhovnost
Za prizadetega posameznika in njegovo družino sta občutek pripadnosti in občutek, da sta
del skupnosti, zelo pomembna. Duhovna in verska prepričanja številnim ljudem pomagajo
utrditi občutek tolažbe, identitete, kulturne ozaveščenosti in vključenosti v družbo. Verske
skupnosti lahko zagotavljajo pomoč in podporo, zlasti v kritičnih obdobjih; takšne skupnosti so
tudi razumevajoče, sočutne, kažejo ‘prijazen obraz’ in igrajo pomembno vlogo v življenju
nekoga, ki je zbolel za shizofrenijo. Cerkve in drugi bogoslužni objekti so primerno podporno
okolje za pogovor o bolnikovem položaju, saj pripomorejo k zmanjšanju občutkov
osamljenosti, strahu in stigmatizacije.
Vendar je v nekaterih obdobjih posameznik zaradi psihotičnih simptomov lahko prepričan o
globljem in včasih obremenjujočem duhovnem odnosu. Simptomi, kot so slišanje glasov in
verske blodnje, se lahko prepoznajo kot duhovna izkustva, posledica tega pa je, da postanejo
nekateri posamezniki dovzetnejši za vpliv kake verske skupine. Nekatere verske skupine
morda vidijo v takšnih izkustvih posledico posameznikovih ravnanj v življenju in nemara še
stopnjujejo stiske in osamo posameznika s tem, da ga zavračajo ali mu odsvetujejo
poseganje po storitvah s področja duševnega zdravja. A čeprav se lahko med boleznijo
pojavijo negative predstave o duhovnosti, pomena vere in verskih prepričanj za
marsikaterega posameznika ni mogoče prezreti. Zdravstvene in socialne službe ne morejo
zagotoviti vse potrebne podpore, ki jo nekateri posamezniki potrebujejo, zato je pomoč drugih
organizacij v skupnosti in prostovoljnih skupin neprecenljiva. Pozitivni učinki holistične
podporne mreže, skupaj z organiziranimi verskimi, duhovnimi ali drugimi skupinami, so za
številne ljudi pomembni ter posamezniku in njegovi družini/skrbniku zagotavljajo podporo na
poti do okrevanja.
3. Zdravljenje shizofrenije
d. Kako lahko svojci in prijatelji pomagajo in zagotavljajo podporo med zdravljenjem
Če so pri vašem svojcu potrdili diagnozo shizofrenije, lahko s svojo pomočjo in podporo
odločilno pripomorete k temu, da bo deležen primernega zdravljenja. Pomembno je, da se
dobro poučite o shizofreniji, da boste laže v oporo družinskemu članu, ki je zbolel. Lečeči
zdravnik naj vam odgovori na vsa vprašanja, ki jih ima družina v zvezi s shizofrenijo in
možnostmi zdravljenja. Bolniki s shizofrenijo med zdravniškim pregledom in presojo stanja
včasih niso sposobni komunicirati. V nekaterih primerih so le družinski člani tisti, ki opazijo
razliko v bolnikovem vedenju ali mišljenju. Zato so lahko v veliko pomoč pri zagotavljanju
podpore zdravniku med pregledom. Pomagalo bo tudi, če boste pojasnili družinsko
anamnezo in povedali, katera zdravila je vaš svojec že jemal. Morda boste imeli tudi
vprašanja glede jemanja zdravil, neželenih učinkov, dolgoročnih posledic za zdravje in
tveganja za hospitalizacijo. Priporočljivo je, da si na listu papirja vnaprej pripravite
vprašanja in imate pri pregledu pri roki svinčnik in papir, če bi si želeli kaj zapisati.
Skrbniki bolnikov s shizofrenijo lahko poiščejo pomoč prek podpornih skupin.
Kaj lahko pričakujete od zdravnika, ki zdravi vašega svojca?
V procesu postavljanja diagnoze in zdravljenja mora psihiater:
• vzeti natančno anamnezo,
• preveriti, ali niso bolnikove težave morda posledica drugih bolezni, telesnih in
duševnih,
• biti dobro seznanjen z antipsihotiki,
• zagotoviti redne kontrolne preglede,
• prilagajati zdravljenje, kadar je treba,
• redno preverjati učinek zdravil,
• spremljati bolnikovo splošno stanje in mu zagotoviti ustrezne napotke v zvezi z oskrbo
po odpustu iz bolnišnice, nastanitvijo, socialno in denarno pomočjo,
• jasno razložiti položaj in načrt zdravljenja,
• vključiti bolnika in skrbnike v proces zdravljenja.
14
3. Zdravljenje shizofrenije
Pomen neprekinjenega zdravljenja
Nekateri bolniki zaradi narave bolezni zanikajo, da potrebujejo zdravila. Lahko se zgodi,
da predpisana zdravila zavračajo oziroma se odločijo, da jih bodo nehali jemati zaradi
motečih neželenih učinkov. Zaradi narave bolezni se prav tako pogosto zgodi, da bolnik
pozabi vzeti zdravilo. Če so v proces zdravljenja vključeni svojci ali prijatelji, so lahko v
neprecenljivo oporo na različne načine. Tako na primer stalno preverjajo bolnikovo
sodelovanje pri zdravljenju in ga opomnijo, kadar pozabi vzeti zdravilo. Lahko ga tudi
spomnijo, kakšne težave je že doživljal, ko je prekinil zdravljenje.
Zelo pomembno je, da bolnik redno nadaljuje zdravljenje tudi po odpustu iz bolnišnice. Če
zdravljenje prekine ali se odloči, da ne bo sodeloval, psihotični simptomi pogosto vnovič
izbruhnejo. Spodbujanje bolnika, naj vztraja pri rednem jemanju predpisanih zdravil, in
zagotavljanje pomoči med zdravljenjem lahko bistveno prispevata k izboljšanju in
ugodnemu poteku bolezni. Brez zdravljenja postanejo bolniki večinoma tako psihotični in
dezorganizirani, da ne morejo več skrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe, na primer
hrano, oblačila in bivanje. Če se to zgodi, lahko pristanejo na ulici ali v zaporu.
Odziv na vedenje in simptome
Tisti, ki so bolniku s shizofrenijo najbliže, pogosto ne vedo, kako ravnati, kadar bolnik
izraža prepričanja ali zamisli, ki se zdijo nenavadne ali so očitno zmotne. Za osebo s
shizofrenijo so bizarna prepričanja ali halucinacije zelo resnične. Vendar naj svojci in
prijatelji ne pritrjujejo bolnikovim blodnjam, temveč naj mu pojasnijo, da stvari ne vidijo na
enak način ali da se ne strinjajo z njegovimi trditvami, hkrati pa mu priznajo, da sam vidi
stvari najbrž drugače. Skrbniki morajo paziti, da ne ugovarjajo osebi s shizofrenimi
prepričanji. To bi zlahka spodkopalo njeno samozavest in strategije obvladovanja bolezni,
kar lahko vodi v ponovitev bolezni.
Če bolnik privoli, je za osebo, ki bolnika s shizofrenijo dobro pozna, koristno vodenje
dnevnika, v katerega si zapisuje vrsto simptomov, ki so se pojavili, vrste zdravil (tudi
odmerke), ki jih je bolnik vzel, ter kako je posamezna terapija vplivala nanj. Zaradi
poznavanja prejšnjih simptomov so lahko svojci bolj pozorni na znake ponovitve bolezni.
Prepoznajo lahko nekatere zgodnje opozorilne znake mogoče ponovitve, kot so opaznejši
umik iz vsakdanjega življenja in spremembe v vzorcu spanja. Tako je mogoče ponovitev
psihoze zaznati dovolj zgodaj in začeti zdravljenje, ki prepreči ponovitev. Če svojci vedo,
katera zdravila so bolniku v preteklosti pomagala in katera so povzročila neprijetne
neželene učinke, zdravnik hitreje najde najprimernejšo terapijo.
Pozitiven odnos
Svojci, prijatelji in vrstniki lahko osebi s shizofrenijo zelo pomagajo, da se spet vključi v
vsakdanje življenje. Tako kot drugi ljudje tudi bolniki s shizofrenijo potrebujejo zagotovilo
in potrditev, da delajo dobro in prav. Pozitiven odnos je vedno učinkovitejši od kritike.
3. Zdravljenje shizofrenije
Skrb zase
Skrb za osebo z duševno boleznijo je lahko zahtevna in na vaše življenje pomembno vpliva
s praktičnega in čustvenega vidika. Zato je pomembno, da skrbniki poiščejo posebno
podporo in svetovanje.
Dodatni viri informacij za skrbnike: glej stran 5
Slovenske organizacije:
Altra
Novi paradoks
OZARA Slovenija
ŠENT
DAM
Humana
VEZI
MOSTOVI
Spominčica
Evropske organizacije:
EUFAMI
World Fellowship for Schizophrenia and Allied Disorders
Mental Health Europe
GAMIAN-Europe
World Federation for Mental Health
4. Odgovori na najpogostejša vprašanja
Bom shizofrenije kdaj ozdravljen?
Za zdaj shizofrenije ni mogoče pozdraviti. Vendar so na voljo različni načini zdravljenja, ki
pomagajo obvladovati simptome in doseči boljšo kakovost življenja. Zdravljenje bo lahko
trajalo zelo dolgo, morda celo vse življenje.
Kako mi pomaga zdravljenje z antipsihotiki?
Poleg tega, da antipsihotična zdravila lajšajo simptome shizofrenije, lahko tudi pomagajo
stabilizirati vaše stanje, če jih jemljete redno in po navodilih zdravnika. Osebe s
shizofrenijo imajo bistveno boljše možnosti, da ostane njihovo stanje dobro in se jim ni
treba zdraviti v bolnišnici, če jemljejo predpisani antipsihotik po navodilih. Zdravilo vam
lahko pomaga, da spet zaživite normalno.
Kako hitro začnejo zdravila učinkovati?
Posamezniki se na zdravila odzivajo različno hitro. Če jemljete peroralno zdravilo, naj bi
bile na splošno stabilne in učinkovite ravni dosežene v nekaj dneh. Če so vam ljubša
dolgodelujoča zdravila za injiciranje, prva injekcija ne bo začela delovati takoj. Traja lahko
nekaj časa, pogosto več tednov, da se dosežejo stabilne in učinkovite ravni zdravila. Pri
nekaterih dolgodelujočih zdravilih za injiciranje boste morali na začetku jemati tudi
peroralno zdravilo, dokler injekcije ne začnejo učinkovati.
Kako dolgo bom moral jemati zdravilo?
Zelo pomembno je, da jemljete zdravilo redno, brez prekinitev (kot vam predpiše
zdravnik), da ostanejo simptomi pod nadzorom in da se prepreči ponovitev bolezni
oziroma poslabšanje simptomov. Zdravilo morate prejemati celo oziroma še zlasti, ko se
počutite bolje, da to izboljšano stanje ohranite. V številnih primerih boste morali jemati
antipsihotik zelo dolgo, včasih celo vse življenje.
Bo imelo zdravljenje neželene učinke?
Vsa zdravila imajo lahko neželene učinke, vendar je te navadno mogoče obvladati. Morda
se pri vas sploh ne bodo pojavili. Če pa jih občutite, je pomembno, da se o njih pogovorite
z zdravnikom. Pomembno je, da ne nehate jemati zdravil in ne spreminjate odmerka brez
predhodnega posveta z zdravnikom.
Če zdravljenje opustite ali ga spremenite, ne da bi se posvetovali z zdravnikom, zdravilo
ne bo učinkovalo, kot bi moralo. Včasih trajajo neželeni učinki zgolj nekaj tednov, ko se
telo privaja na novo zdravilo. Neželene učinke je mogoče tudi omiliti z uporabo drugih
zdravil. Če zdravilo dobro deluje in so neželeni učinki blagi, se jemanje antipsihotika
splača nadaljevati.
4. Odgovori na najpogostejša vprašanja
Bom postal odvisen od zdravila?
Bolnike in njihove svojce včasih skrbi, da bi antipsihotiki za zdravljenje shizofrenije lahko
povzročili odvisnost. Vendar pa antipsihotična zdravila pri uporabnikih ne povzročijo
občutkov vznesenosti (evforije) ali simptomov odvisnosti. Drugo zmotno prepričanje o
antipsihotičnih zdravilih je, da delujejo kot vrsta nadzora uma oziroma ‘kemični prisilni
jopič’. Če so antipsihotiki uporabljeni v ustreznih odmerkih, človeka ne ‘onesposobijo’
oziroma zaradi njih ne izgubi sposobnosti samostojnega razmišljanja.
Naj neham jemati tablete, če ne učinkujejo?
Zelo pomembno je, da ne nehate jemati zdravila in ne spreminjate odmerka, ne da bi se
pred tem posvetovali z zdravnikom. Če nehate jemati zdravilo ali spremenite odmerek
brez predhodnega posveta z zdravnikom, zdravilo ne bo učinkovalo, kot bi moralo.
Kaj naj storim, če se simptomi povrnejo ali poslabšajo, čeprav jemljem predpisano zdravilo?
Pogovorite se z zdravnikom. Morda potrebujete drugačen odmerek, drugo zdravilo ali
drugačen način dajanja zdravila, s katerim bo mogoče bolje obvladati vaše simptome.
Antipsihotiki se med seboj razlikujejo in nemara boste morali preizkušati različne
možnosti, dokler ne najdete tiste, ki vam najbolj ustreza.
Kako lahko pridobim še več informacij?
Vaš zdravnik lahko odgovori na vaša vprašanja in vam dodatno pomaga pri iskanju
informacij.
Na zadnjih straneh te knjižice lahko najdete nekaj koristnih informacij.
18
5. Slovar
Socialni delavec v centru za duševno zdravje
Posebej usposobljen socialni delavec z izkušnjami in usposobljenostjo s področja duševnega zdravja.
Mobilna podpora
Oblika zagotavljanja storitev, v katero so zajeti bolniki, s katerimi bi bilo sicer težko sodelovati. Zajema
storitve v lokalni skupnosti, ki so na voljo 24 ur na dan, ter obiske bolnikov na domu.
Ocena stanja
Izraz se nanaša na nabor vseh potrebnih podatkov o duševnem zdravju osebe, na podlagi katerih lahko
službe za duševno zdravje ovrednotijo njeno stanje, preden izdelajo načrt najprimernejšega programa
zdravljenja in podpore.
Atipični antipsihotik
Katerikoli od novejših antipsihotikov, ki imajo manj neželenih učinkov, značilnih za starejše antipsihotike.
Koordinator za obravnavo oseb s težavami z duševnim zdravjem, ki deluje v skupnosti
Imenovani strokovnjak s področja duševnega zdravja, ki ima navadno največ stika z bolnikom in nosi
splošno odgovornost za usklajevanje in nadzorovanje programov za skrb in podporo bolnikom.
Načrt zdravljenja in oskrbe
Načrt, ki ga skupaj oblikujeta strokovnjak s področja duševnega zdravja in oseba z duševno boleznijo (ter
po možnosti njen skrbnik), v katerem sta opredeljena zdravljenje in podpora, ki jo bo ta oseba dobivala.
Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO)
Zagotavlja različne oblike storitev s področja duševnega zdravja za osebe s hudimi duševnimi motnjami, in
sicer v njihovi lokalni skupnosti oz. njihovem domačem okolju. Obravnava poteka v obliki
multidisciplinarnega timskega terenskega dela, skupine pa, upoštevajoč ugotovljene potrebe, ki jih ima v
obravnavo vključeni posameznik, sestavljajo psihiater, psiholog, delovni terapevt, višja medicinska sestra,
patronažna sestra in socialni delavec. Multidisciplinarni timi delujejo v okviru zdravstvenih domov,
povezujejo pa se z različnimi nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi, kot so npr. centri za socialno
delo, uradi za delo ipd.
Ocena skrbnika
Uradna ocena potrebe po podpori tistih, ki skrbijo za osebo s shizofrenijo.
Klinični psiholog
Psiholog s specializacijo iz klinične psihologije, ki dela z ljudmi v duševni stiski. Njegova naloga je
predvsem ugotavljanje psihološkega funkcioniranja in izvajanje terapevtskih postopkov pri ljudeh z
duševnimi težavami. Ker psihologi nimajo zdravniške izobrazbe, v nasprotju z zdravniki ne morejo
predpisovati zdravil.
Patronažna medicinska sestra, psihiatrična patronažna sestra
Medicinska sestra, posebej usposobljena za delo z osebami s težavami z duševnim zdravjem, ki deluje v
lokalni skupnosti. Navadno je vključena v multidisciplinarno skupino za obravnavo oseb v lokalni skupnosti
in ne v bolnišnici. Obe zagotavljata čustveno podporo posameznikom s težavami z duševnim zdravjem in
pogosto nadzorujeta uporabo zdravil.
Multidisciplinarna skupina za obravnavo oseb s težavami z duševnim zdravjem, ki deluje v
skupnosti
Skupina strokovnjakov s področja duševnega zdravja, ki deluje v lokalni skupnosti (ne bolnišnici) in
zagotavlja zdravstveno oskrbo na nekem zemljepisnem območju. Navadno jo sestavljajo psihiatrične
patronažne sestre, socialni delavci, podporno osebje z dostopom do psihiatra svetovalca, delovni terapevti
in psihologi.
5. Slovar
Zaupnost
Varovanje in uporaba podatkov o bolniku. Podatki, dani ali prejeti za določen namen, se na primer ne
smejo uporabljati za druge namene ali posredovati drugim brez privolitve bolnika. Podatki se lahko
posredujejo brez bolnikovega privoljenja ali na podlagi načela ‘treba je vedeti’, če obstaja upravičena
zaskrbljenosti glede bolnika ali zdravljenja in je njihovo uporabo mogoče upravičiti, na primer zaradi tveganja
za samomor.
Svetovanje
Zdravljenje v obliki pogovora in postopek terapije, pri katerem poskuša svetovalec osebi pomagati
obvladati težave, s katerimi se spoprijema.
Depojska/dolgodelujoča injekcija
Injekcija, ki več tednov počasi sprošča zdravilo v telo.
Diagnoza
Poimenovanje bolezni na podlagi presoje simptomov, ki jih občuti oseba – pravimo, da je bila diagnoza
postavljena.
Dvojna diagnoza
Motnja v duševnem zdravju, povezana z drugim stanjem, navadno zlorabo psihoaktivnih snovi,
najpogosteje alkohola ali drog.
Zgodnje ukrepanje
Postopek, s katerim zgodaj prepoznamo težave, povezane z duševnim zdravjem, kar omogoča
takojšnje nadaljevanje zdravljenja in podpore. Namen zgodnjega ukrepanja je zmanjšati neposreden in
dolgoročen vpliv bolezni.
Epizoda
Enkraten izbruh krize v zgodovini bolnikovih težav.
Splošni/osebni zdravnik
Splošni ali osebni zdravnik je navadno prva oseba, na katero se obrne bolnik ali svojci, ko se začnejo
kazati simptomi bolezni.
Uvid
Izraz se nanaša na zavedanje samega sebe, tudi zavedanje lastnega duševnega stanja.
Nevroleptiki
Zdravila, imenovana tudi antipsihotiki, ki se uporabljajo za lajšanje simptomov psihoz.
Delovna terapija
Namen te terapije je pomagati ljudem, da z učenjem in s pridobivanjem izkušenj razvijajo spretnosti,
potrebne za življenje: vsakodnevne aktivnosti, skupaj z osebno nego, socialne veščine, skrb za zdravje
in prehranjevanje. Delovna terapija lahko koristi osebam, ki okrevajo po hudi duševni bolezni, saj jim
pomaga ponovno pridobiti neodvisnost.
Psihiater
Strokovno usposobljen zdravnik s specializacijo s področja duševnega zdravja.
Psihoterapija
Terapija v obliki pogovora, ki obravnava težave na globlji ravni kot svetovanje. Osebi pomaga reševati
težave in poiskati boljše načine spoprijemanja z njimi.
Remisija
Pojem remisije pri shizofreniji opredeljuje raven bolnikovega stanja, na kateri simptomi nimajo več
negativnega učinka na njegovo sposobnost funkcioniranja.
Presoja tveganja
Presoja stanja v kateremkoli danem času z namenom določiti mogoč razpon izidov in verjetnosti zanje.
Uporabnik storitve
Izraz se pogosto uporablja v zvezi z osebo, ki ima težave z duševnim zdravjem in dostopa do storitev,
povezanih z duševnim zdravjem.
Zloraba/nepravilna uporaba snovi
Splošen izraz, s katerim opisujemo nepravilno uporabo različnih kemijskih snovi, predvsem zdravil,
alkohola ali topil. Pri uporabi teh snovi gre lahko za poskus samozdravljenja.
Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana,
Tel. 041 401 18 30, fax 01 401 18 03
jac_slo@its.jnj.com
PHSI/PSY/0113/0010b
21