krsto papić - Slovenska kinoteka

Transcription

poštnina plačana pri
pošti 1106 ljubljana
kinotečnik
brezplačni izvod
2014 2015
mesečnik Slovenske kinoteke, letnik XV, številka 1–2, avgust-september-oktober 2014
avgust-septemberoktober-
1
Bleščeča belina
Norman McLaren, 1955
krsto papić (kratki filmi): 27. in 28.8.
Krsto Papić (1943–2013), eno najbolj markantnih imen jugoslovanskega in hrvaškega
filma, se je v zgodovino vpisal kot bržkone vodilni akter generacije, ki je v drugi
polovici šestdesetih in v začetku sedemdesetih uveljavila t. i. hrvaški avtorski film. Kot
režiser in scenarist se je skozi štiri desetletja plodovitega ustvarjanja proslavil tako z
igranimi celovečerci, še bolj pa nemara s kultnimi kratkometražnimi dokumentarci, ki
so se venomer izogibali vplivu državne propagande in zavoljo svoje odprte kritičnosti
do življenja v nekdanjem sistemu avtorja redno izpostavljali političnim pritiskom.
Papićeve kratke metre namreč zaznamujejo slogovna surovost in ostrina, nevprašljiva
naklonjenost do malega človeka ter pronicljiva sposobnost razkrinkavanja ironičnih in
grotesknih aspektov družbene realnosti.
norman mclaren: 23.9.–4.10.
Ob stoletnici rojstva velikana filmske umetnosti Normana McLarna, enega
najpomembnejših pionirjev animiranega filma, se Slovenska kinoteka z organizacijo
filmske retrospektive poklanja njegovemu spominu. Retrospektivo v osmih kronoloških in
tematskih programih bo predstavil kurator iz quebeške kinoteke Marco de Blois, izšel pa
bo tudi katalog s filmografskimi podatki in ponatisom obsežnega intervjuja iz leta 1975,
ko je McLaren odgovarjal na vprašanja quebeške filmske revije Séquences. V sklopu
retrospektive pripravljamo tudi sobotne matineje za otroke ter delavnice animiranega
filma. McLaren se je rodil leta 1914 na Škotskem. Zanimanje za film so mu v mladih letih
vzbudila dela velikih ruskih mojstrov Eisensteina in Pudovkina ter nemškega animatorja
Oskarja Fischingerja. Med študijem na glasgowski akademiji za likovno umetnost ga je
fascinacija nad plesom navdahnila za ustvarjanje stiliziranih dokumentarcev o plesnem
gibu. Pozneje se je pridružil poštni filmski enoti (General Post Office Film Unit – GPOFU)
Kaj nam lahko kapitalistični film pove o prijateljstvu? V specifično ameriškem in
v Londonu, kjer je sodeloval z Johnom Griersonom. Leta 1939 je McLaren emigriral v
specifično moškem žanru buddy-buddy komedije doživi ideja plemenitega prijateljstva
ZDA, kjer je posnel številne abstraktne filme, dve leti pozneje pa je odpotoval v Kanado in
paradoksalen obrat. Namesto naivnega ideala nesebičnega prijateljstva nam ti
ponovno srečal Johna Griersona, ki je na željo kanadske vlade takrat ustanovil Kanadski
filmi ponudijo kvečjemu pragmatičen približek: poklicno, razredno, oportunistično in
filmski sklad – National Film Board of Canada (NFB). Skupaj sta sestavila NFB-jevo prvo
predvsem začasno solidarnost, ki pa je junakom vselej vsiljena od zunaj in ki se v logiki ekipo animatorjev. McLarnova osebnost in filozofija sta tesno povezani z usmeritvami NFBburžoaznega herojskega individualizma izkaže za dejanskega antagonista in obenem
jevega animacijskega studia. Kot neutruden inovator je McLaren na animatorje gledal kot
gibalo pripovedi. Ta etnični, razredni, spolni, kulturni ipd. drugi, s katerim je spajdašen
na rokodelce, ki tako kakor umetniki v svojih ateljejih nadzorujejo vsak korak v produkciji
junak, ter zavezništvo, ki je obema vsiljeno in ki naj transcendira dano razliko, pa
filma. Zato je bil vzor svojim sodelavcem ter jih je spodbujal k razvijanju lastnih orodij in
nista zgolj benigna vizija multikulturne tolerance, kot bi si jo predstavljala ideologija
eksperimentiranju z novimi tehnikami. Njegovo ime povezujejo z risanjem in praskanjem
Hollywooda. Buddy-buddy naveza je v resnici bolj subverzivna figura, saj pogosto razkrije neposredno na filmski trak, čeprav njegova impresivna filmografija vključuje raznolike
natanko to, kako se v kapitalizmu medčloveške povezave ne oblikujejo kar same od
tehnike: papirnata izrezljanka, animiranje s kredo, sistematična uporaba pretapljanja
sebe in spontano, temveč vedno zahtevajo določeno aktivno primerjanje, odštevanje ter slike, piksilacija in prekrivanje podob s pomočjo optičnega printerja. McLaren je bil
abstrahiranje družbenih položajev, pogojenosti, nasprotij in pritiskov.
kreativni in tehnični inovator, ki je bil dejaven več kot petdeset let; v tem času je ustvaril
izjemen repertoar del, ki mu v filmskem svetu ni para. Bil je umetnik, animator, filmar,
znanstvenik, izumitelj, glasbenik, tehnični izvedenec, in njegova dela bi laže uvrstili med
eksperimentalne kakor animirane filme. Njegovi filmi so rokodelske umetnine, namenjene
zbujanju estetskega odziva, hkrati pa tudi izobražujejo in kratkočasijo gledalce.
kinotečnik, avgust-september-oktober 2014
.
politizacija prijateljstva: 3.–16.9.
.
.
27.8.
sreda
19.00
Festival kratkega filma K3/Retrospektiva: Krsto Papić
Halo München
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1968, 35mm, 1.37, čb,
11', svp
kaže kot eden najresnejših slovenskih kandidatov za čisto
pravi filmski kult.
30.8.
sobota
18.00
In memoriam: Vlado Pintar
Divja horda (The Wild Bunch)
Sam Peckinpah, ZDA, 1969, 35mm, 2.35, barvni, 145', sp
Kultni dokumentarec se ukvarja z gastarbajterji povratniki
in njihovim odnosom do ljudi, ki so ostali doma, v rodni
Dalmaciji. Po vrnitvi domov gastarbajterji gradijo velike hiše,
se naokrog prevažajo v dragih avtomobilih in preprodajajo
zahodno tehnično robo.
Vozel (Čvor)
11', svp
Dve podobi železniške postaje v Vinkovcih. Prvo, mizerno,
sestavljajo izjave revnih potnikov, ki pripovedujejo o svojih
bednih življenjih in težkih socialnih okoliščinah. Drugo,
razkošno, sestavljajo olepšani opisi postaje, kot jo vidijo
uslužbenci železnice.
Ko te zabode moj nož (Kad te moja čakija ubode)
17', svp
V vasicah okrog Tuzle je med ljudstvom še vedno globoko
zakoreninjena navada razreševanja sporov na nasilen način,
s hladnim orožjem. Razlogi za umore so pogosto nadvse
bizarni.
Naj se sliši tudi naš glas (Nek se čuje i naš glas)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1971, 35mm, 1.37,
barvni, 16', svp
Zgodba o ilegalni vaški radio postaji, ki daje glas preslišanim
in prezrtim ruralnim predelom Hrvaške.
28.8.
četrtek
19.00
Festival kratkega filma K3/Retrospektiva: Krsto Papić
Mala vaška prireditev (Mala seoska priredba),
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1972, 35mm, 1.37,
barvni, 18', svp
Vaščani Orahovice priredijo zabavo. Različni lokalni
nastopači prepevajo priljubljene zabavne melodije, člani
folklornega društva zaplešejo, naposled pa strokovna žirija
izbere še vaško lepotico leta.
Posebni vlaki (Specialni vlakovi)
15', svp
Ostarela banda izobčenih revolverašev (William Holden,
Ernest Borgnine, Warren Oates, Ben Johnson), ki jih
preganja roka zakona (Robert Ryan), se odloči za zadnji
veliki podvig pred upokojitvijo. Slovita kavbojska epopeja o
koncu starih časov na Divjem zahodu in o zadnji neusmiljeni
revolveraški tolpi stare šole, ki se ne pusti času. Njihov
križarski pohod v zavestno samouničenje je velik, epski
poklon staremu svetu, ki so ga obvladovali, a tudi spoštovali.
21.00
Festival kratkega filma K3
Projekcija zmagovalnih filmov
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si.
31.8.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
1.9.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: V spomin na Žarka Petana
Srečanje s Pomurjem
Žarko Petan, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 17'
Mali omnibus
Žarko Petan, Jože Bevc, Jože Pogačnik, France Jamnik,
France Kosmač, Mirč Kragelj, Slovenija, 1965, 35mm, čb,
14'
Najdenček
Žarko Petan, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 11'
Na slikoviti obali
Žarko Petan, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 17'
Individualist
Zdravko Barišič (scenarist Žarko Petan), Slovenija, 1946,
16mm, barvni, 2'
20.00
Večer SFA: V spomin na Žarka Petana
Kavarna Astoria
Jože Pogačnik (scenarist Žarko Petan), Slovenija, 1989,
35mm, 1.66, barvni, 104'
V Zagrebu zaseda zdravniška komisija ZRN, ki temeljito
pregleda vse jugoslovanske kandidate za delo v tujini. Na
vsakem vlaku v Nemčijo dežura jugoslovanski socialni
delavec. Izseljenci na vlaku pripovedujejo svoje zgodbe in
predstavijo razloge za odhod v tujino.
Malo potovanje (Jedno malo putovanje)
Krsto Papić, Hrvaška (Jugoslavija), 1976, beta (posneto na
35mm), 1.37, barvni, 15', svp
Zagorski otroci se z vlakom peljejo na koncert klasične
glasbe v dvorano Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Film
spremlja potovanje nekega dečka, njegov užitek v glasbi in
naposled povratek domov.
Branko (Brane Šturbej) obišče nekdanjo kavarno svojega
očeta (Janez Hočevar) in ugotovi, da se je v današnjem
času povsem spremenila. Spomin mu uide v minule čase,
v leta pred drugo svetovno vojno in po osvoboditvi. Pred
vojno je bila kavarna Astoria središče družabnega življenja
v Mariboru, njen ugledni lastnik, gospod Zorko, pa je z
zaslužkom kupoval zlatnike in jih skrival v kleti. Med vojno je
bila družina izgnana, med drugim zato, ker so se v tridesetih
letih v kavarni zbirali protinemškutarski in antinacistični
krogi. Drama o usodi kavarnarske družine v prelomnih časih.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
29.8.
petek
17.00
Trije prispevki k slovenski blaznosti
Žarko Lužnik, Boris Jurjaševič, Mitja Milavec, Slovenija
(Jugoslavija), 1983, 35mm, 1.66, barvni, 100'
Omnibus s tremi nekonvencionalnimi prispevki. Kronika
zločina: Mali Ivan je priča divjemu prepiru in pretepu med
starši, ki so se sprli zaradi denarja. Ivan (Jožef Ropoša)
pristane v poboljševalnici, nato v zaporu. Kronika norosti:
Emil (Peter Boštjančič) pobegne iz umobolnice in se napoti
iskat svojo ženo, manekenko Olgo (Vladica Milosavljević).
Kronika upora: Tovarniška delavca Frenk (Radko Polič) in
Štefan (Miloš Battelino) gresta po končanem delu na pijačo.
S popivanjem nadaljujeta v hiši Štefanove matere, kjer se
kljub razburjanju sosedov vsi trije hrupno zapijejo.
2.9.
torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Belfast, Maine
Frederick Wiseman, ZDA, 1999, 16mm, 1.37, barvni, 248',
svp
19.00
Desperado Tonic
Boris Petkovič, Varja Močnik, Hanna A.W. Slak, Zoran
Živulović, Slovenija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Lepljenka štirih nenavadnih zgodb o Štrockem (odigra ga
Ivan Volarič - Feo), potujočem kinooperaterju v najboljših
letih, predstavniku generacije, ki je najprej skočila v vodo,
gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala
med vampirji. Ob nastanku tako s strani občinstva kot tudi
kritiške srenje precej spregledan omnibus, ki pa se danes
Največji še živeči filmski dokumentarist Frederick Wiseman
dobre štiri ure posveti mestecu s 6.000 prebivalci, Belfastu
v zvezni državi Maine, nedaleč od tam, kjer je v času
snemanja živel sam. S 16mm kamero potrpežljivo, nevsiljivo,
z značilne distance, sestavlja mozaik vsakdana navadnih
ljudi v majhni obmorski skupnosti, ki se povečini preživlja z
ribolovom in predelovanjem morske hrane. Ljudi snema na
domu, ob obisku zdravnikov, v restavracijah, na delovnem
mestu, v cerkvi, na družabnih srečanjih, na sodišču, v šoli
itd. Rezultat je monumentalen.
I
program kinoteke, avgust-september-oktober 2014
"Belfast, Maine je izjemen v dveh pogledih. Za začetek gre
za neizmerno bogato in neprecenljivo fresko mikrokozmosa
ameriškega življenja ob koncu dvajsetega stoletja. Nadalje
in povsem nepričakovano pa gre tudi za mikrokozmos
Wisemanove umetnosti." The Nation
3.9.
sreda
19.00
Politizacija prijateljstva
Nekateri so za vroče (Some Like It Hot)
Billy Wilder, ZDA, 1959, 35mm, 1.66, čb, 120', shr
Glasbenika (Tony Curtis in Jack Lemmon) na begu pred
razjarjeno čikaško mafijo se preoblečeta v ženski in
pridružita dekliškemu jazzovskemu orkestru na gostovanju
v Miamiju. Preobleki prijateljema povzročata raznovrstne
preglavice: eden se zaljubi v zapeljivo pevko ansambla
(Marilyn Monroe), drugega pa nadleguje slabovidni
bogataš. V strahu za svojo kožo se seveda ne smeta izdati
in tako ustvarita plodno podlago za nenehen niz smešnih
pripetljajev.
V sodelovanju z MSUM.
21.15
Večer Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici/
Festival MAP in MOTION
Nerazločen pogovor
Iva Musović, Srbija/Slovenija, 2012, video (super8mm), čb, 4'
Portret obiskovalcev festivala eksperimentalnega filma med
odmori.
Družinsko srečanje (Porodićno okupljanje)
Iva Musović, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 16'
Nenad je doživel možgansko kap. Na obisku v bolnišnici se
po daljšem času srečajo vsi družinski člani.
Poroka (Venčanje)
Iva Musović, Slovenija/Srbija, 2014, video, 16:9, barvni,
13'50''
Peđa in Ana sta srednješolca, ki že dalj časa načrtujeta
življenje v dvoje, česar pa njuni najbližji ne odobravajo.
Coffee
Urška Djukić, Slovenija, 2013, video, barvni, 2'
Reprodukcija in homage slavni sliki Kofetarica
najpomembnejše slovenske slikarke Ivane Kobilce.
Mulci
Urška Djukić, Slovenija, 2014, video, barvni, 11'25''
Pilot za novo mladinsko TV-serijo, preplet igranega in
animiranega.
Zgodbe Ghetta (Stories of the Ghetto)
Urška Djukić, Peter Mišic, Gregor Mörth, Jasmina Lozar,
Jaka Čurlič, Francesco Cartigheddu, Denis Barbić, Alexia
Eberl, Dylan Mundy Clowry, Katja Munda Rakar, Jaka Čurlič,
Claudia Spinelli, Renata Fugošić, Sara Ghiani, Monika
Rusak, Cornelia Steiner, Dominik Grdić, Iva Musović, Gašper
Uršič, Slovenija/Hrvaška/Avstrija/Italija, 2014, video, barvni,
28'11'', ap
Elitni moskovski miličnik Ivan Danko (Arnold Schwarzenegger)
na lovu za okorelim gruzijskim kriminalcem odpotuje na gnili
Zahod, v Čikago, kjer se spajdaši s tamkajšnjim detektivom
Artom Ridzikom (James Belushi). Navzlic kulturnim razlikam
se med profesionalcema splete iskreno tovarištvo, ki
najavlja padec berlinskega zidu. Kultna akcijska komedija
osemdesetih.
21.00
Skrvač (The Hidden)
Jack Sholder, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Los Angeles ustrahuje krvoločni vesoljec, ki je zmožen
menjati oblike, kar policiji povzroča silne preglavice.
Lokalnemu detektivu Tomu (Michael Nouri), zadolženemu
za ta primer, FBI dodeli partnerja Lloyda (Kyle MacLachlan).
Za tega se kmalu izkaže, da je tudi sam vesoljec, skrit v
človeškem telesu, ki je pripotoval na Zemljo pomagat naši
policiji. Navzlic medplanetarnim razlikam se Tom in Lloyd
spoprijateljita in skupaj celo zapijeta. Kultna znanstvena
fantastika osemdesetih.
6.9.
sobota
19.00
Politizacija prijateljstva/In memoriam: Eli Wallach
Dober, grd, hudoben (Il buono, il brutto, il cattivo)
Sergio Leone, Italija/Španija/Zahodna Nemčija, 1966,
35mm, 2.35, barvni, 162', sp
Divji zahod, čas državljanske vojne med ameriškim Severom
in Jugom. Trije prosti radikali, Blondie (Clint Eastwood,
dober), Tuco (Eli Wallach, grd) in Angel Eyes (Lee Van Cleef,
hudoben), iščejo zlato, ki je zakopano na nekem južnjaškem
pokopališču. Tuco ve, za katero pokopališče gre, Blondie pa
ve, kateri grob kaže razkopati. Dirka za nevidnim, izmuzljivim
kapitalom, tlakovana s prevarami, izdajami in trupli, se izteče
v epskem pištolskem troboju in zaokroži v ultimativni špageti
vestern.
7.9.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
8.9.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Monstrum
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 9'
Happy?
Slikar
Portret Ladka Korošca
Srečno novo leto
Ora pro nobis
Omnibus zadnje edicije projekta HiLoVv – Skrita življenja
Benetk, mednarodne delavnice dokumentarnega filma pod
mentorskim vodstvom režiserja Rajka Grlića, se je posvetil
sodobnosti beneške soseske z imenom Ghetto, ki je s svojo
specifično zgodovino dala ime pojmu geto, kot ga poznamo
20.00
danes.
Projekcije bosta uvedla režiserja Rajko Grlić in Janez Burger, Večer SFA: Filmi Rajka Ranfla
Pomladni veter
mentorja filmov. Vstop prost.
Rajko Ranfl, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 92'
četrtek
Katja (Mira Nikolić), študentka glasbe, ki je doma s podeželja,
19.00
v prostem času pozira pri kiparju in profesorju na likovni
akademiji. Dekle sicer živi v študentskem naselju, kjer se
Goli v sedlu (Easy Rider)
odvija razgibano življenje. Nekega dne se Katja odloči, da bo
Dennis Hopper, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni/čb, 95', sp za denar pozirala pri urah študija akta na likovni akademiji.
"Kapitan Amerika" (Peter Fonda) in Billy (Dennis Hopper), ki S tem neprijetno preseneti profesorja, zato pa pritegne
s svojima Harleyjema divjata po avtocesti ob Steppenwolfovi pozornost študenta Petra (Marinko Šebez), ki je prepričan, da
Born to Be Wild in ob udarnih ritmih legendarnih bendov,
bo dekle s svojo očarljivostjo takoj osvojil. Lahkotna komedija
kot so The Byrds, The Jimi Hendrix Experience, The Electric
iz študentskega življenja.
Prunes in The Band, na novo začrtata pop kulturo – rojena
je subkulturna uspešnica. Eden najkultnejših filmov
torek
ceste. V Cannesu nagrajeni Hopperjev prvenec, barvit in
18.45
panteističen, raziskuje in prevprašuje družbeno pokrajino
Posvečeno: Richard Linklater
ZDA v šestdesetih ter s tem postane njen simbol.
Pred zoro (Before Sunrise)
Richard Linklater, ZDA/Avstrija/Švica, 1995, 35mm, 1.85,
barvni, 105', sp
21.00
Na vlaku se srečata mlad ameriški turist v Evropi (Ethan
Hawke) in francoska študentka (Julie Delpy). Fant prepriča
Polnočni kavboj (Midnight Cowboy)
John Schlesinger, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni, 113', sp dekle, da prekine svoje potovanje in skupaj z njim izstopi
na Dunaju. Na voljo imata natančno štirinajst ur časa, ki se
Podeželski žigolo (Jon Voight) se odpravi v New York,
zapolne z vnetim kresanjem ljubezenskih isker. Novodobna
kjer kot bedasto šarmantni prostitut zabava osamljene
romantična klasika.
ženske. Pri tem naleti na majhnega bolehnega sleparja
Ob priložnosti distribucije filma Fantovska leta (Boyhood).
(Dustin Hoffman), ki ga skuša kot agent voditi mimo
pasti pouličnega New Yorka. Počasi se med njima splete
21.00
nenavadno in toplo prijateljstvo. Povsem nepričakovano
velika uspešnica, tako pri kritikih kot pri občinstvu, kljub
Tango in Cash (Tango & Cash)
morbidnim in surovim portretom velemestnega zakulisja.
Andrej Končalovski, ZDA, 1989, 35mm, 2.35, barvni, 101, sp
Tango (Sylvester Stallone) in Cash (Kurt Russell) sta nadvse
petek
uspešna detektiva v boju proti preprodajalcem mamil, vendar
19.00
drug drugega ne prenašata. Ko ju po krivem obdolžijo umora
in vržejo za zapahe, sta naposled prisiljena v sodelovanje,
Rdeča vročica (Red Heat)
da bi oprala svoji imeni in se maščevala organiziranemu
Walter Hill, ZDA, 1988, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
kriminalu. Največja hollywoodska uspešnica migranta
4.9.
9.9.
5.9.
17.9.
Končalovskega, v domači Sovjetski zvezi bolj znanega kot
koscenarista Andreja Rubljova.
10.9.
sreda
18.45
Predmestje (SubUrbia)
Richard Linklater, ZDA, 1996, 35mm, 1.85, barvni, 121', sp
Po istoimenski in delno avtobiografski drami Erica
Bogosiana posneta črna komedija o petih mladih zgubah,
pripadnikih generacije X, ki se klatijo po parkiriščih
nakupovalnih središč in zaman skušajo odrasti. Neke noči
jih obišče nekdanji prijatelj, ki mu je uspelo pobegniti iz
brezperspektivnega predmestja in postati pop zvezda.
21.00
Thelma & Louise
Ridley Scott, ZDA/Francija, 1991, 35mm, 2.35, barvni, 129',
sp
Mladi gospodinji (Susan Sarandon in Geena Davis) skleneta
za nekaj porednih trenutkov prekiniti z vsakdanjikom in
izkusiti emancipacijo. Sedeta v avto in se odpeljeta na
deželo. Spodobne namere pa se kmalu izrodijo v žensko
cestno eskapado, ko Louise v afektu ustreli možakarja, ki
skuša izsiliti spolni odnos z rahlo opito Thelmo. Klasika
devetdesetih.
11.9.
četrtek
18.45
Šola rocka (The School of Rock)
Richard Linklater, ZDA/Nemčija, 2003, 35mm, 1.85, barvni,
110', sp
Besni kitarist in skakalec z odrov Dewey Finn (Jack Black)
je preveč rokenrol za lasten bend. Ko ga dajo na čevelj, se
znajde brez dela in denarja, dokler ne prestreže telefonskega
klica in zlate priložnosti. Kot nadomestni učitelj se vtihotapi
v elitno zasebno šolo in začne uriti učence za "bitko bendov".
Preden jih popelje do slave, pa mora s popom in hip hopom
okužene odličnjake posvetiti v skrivnosti in credo rokenrola.
21.00
Point Break – peklenski val (Point Break)
Kathryn Bigelow, ZDA/Japonska, 1991, 35mm, 2.35, barvni,
122', sp
Tolpa bančnih roparjev, zamaskiranih v bivše predsednike
ZDA (Reagan, Carter, Nixon, Johnson) uspešno prazni
trezorje Los Angelesa. Zvezni preiskovalni urad je prepričan,
da zločinci v prostem času surfajo, zato na plažo pošlje
agenta pod krinko (Keanu Reeves), ki se tam kmalu
spoprijatelji s karizmatičnim šefom lokalne surferske klike
(Patrick Swayze).
12.9.
petek
18.45
Zašpehani narod (Fast Food Nation)
Richard Linklater, ZDA/VB, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 114',
sp
"Trenutek resnice /.../, ki je tako katalog zločinov proti
človeštvu, ki jih je zagrešila industrija hitre prehrane, kot
katalog slastnih svinjarij, ki se znajdejo v hamburgerju –
najbolj slasten 'ingredient' je kakopak drek, zato lahko Greg
Kinnear, marketinški aparatčik big-mac korporacije, ugotovi
le: 'There's shit in the meat!'" Marcel Štefančič, jr.
21.00
Gerry
Gus Van Sant, ZDA, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
Dva mestna mladeniča (Matt Damon, Casey Affleck),
prijatelja, oba z imenom Gerry, odideta na izlet do roba
Doline smrti. Mimo redkih izletnikov se vzpenjata po
goli pokrajini in iščeta neko določeno mesto. Kaj naj bi
bilo na tem mestu ali zakaj ga iščeta, ni znano. Hoja do
domnevnega cilja je sprva zavzeta in tiha, negotovost glede
prave poti pa sproži sproščeno kramljanje, ob katerem ne
opazita, da sta se okrog njiju spustila megla in mrak. Po
kratkem oddihu jo mirno mahneta nazaj proti avtu, vendar
nikakor ne najdeta prave poti. Ko se zdani, se znajdeta sredi
čudovite puščavske pokrajine, in kamor seže njuno oko, ni
več nobene sledi civilizacije.
"Ne spite z nikomer, ki ne ljubi tega filma!" John Waters
13.9.
sobota
18.30
Glasniki vetra (Windtalkers)
John Woo, ZDA, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 135', sp
Da bi zaščitila svoja vojaška sporočila pred Japonci,
ameriška vojska med drugo svetovno vojno na Pacifiku za
šifriranje uporablja nenapisani jezik staroselcev iz plemena
Navajo. Epska vojna drama kultnega hongkonškega režiserja
na začasnem delu v tujini govori o prijateljstvu, ki se splete
med izjemno redkimi (in posledično dragocenimi) šifranti ter
njihovimi telesnimi stražarji, elitnimi belopoltimi marinci.
II
21.00
sreda
21.00
Miami Vice
Kino-integral/Kino-uho
Michael Mann, ZDA/Nemčija/Paragvaj/Urugvaj, 2006,
Razpoke vmesnika II: METAL
35mm, 2.35, barvni, 134', sp
Po znameniti istoimenski TV-seriji posneta kriminalka
o zgodah in nezgodah detektivskega para iz Miamija in
privlačni nevarnosti mešanja zasebne in profesionalne etike.
Specifično disko estetiko osemdesetih veliki Michael Mann
uspešno nadomesti z bizarno mešanico hladne stilizacije in
verizma v prikazovanju tako akcije kot erotike ter tako ustvari
enega ključnih akcijskih filmov novega tisočletja.
14.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
15.9.
ponedeljek
18.00
Ljubezen
Leta 1940, tik pred začetkom vojne, živi mladi Marjan
(Rok Bogataj) brezskrbno življenje s svojo druščino v
Zeleni jami v Ljubljani. Ker je njegova družina revna,
Marjan pomaga urejati pokopališče, da bi si zaslužil denar
za čevlje in plašč. Nedolžno je zagledan v Lenko (Vesna
Jevnikar), njegov brat Berti (Iztok Mlakar) in drugi starejši
vrstniki pa se bolj zanimajo za seks. Z italijansko okupacijo
se razmere spremenijo, druščina razpade, saj se eni
povežejo z odporniškim gibanjem, drugi pa z domačimi
kolaboracionisti. Marjan ostaja v teh delitvah neopredeljen.
Po literarni predlogi Marjana Rožanca posneta vojna drama
o dozorevajočem najstniku.
20.00
Ko zorijo jagode
Petnajstletna Jagoda (Irena Kranjc) je prijazna, kolegialna,
dobrosrčna, skratka simpatična najstnica. Ko obišče
bolnega sošolca Nejca (Roman Goršič), sliši njegov prepir
z materjo in izve, da Nejc ne pozna svojega očeta, ki ju je
z materjo že davno zapustil. Jagoda nato na predstavi v
operi spozna Dragija (Metod Pevec) in se vanj mladostniško
zaljubi, kar pa Nejcu, ki se medtem zaljubi v Jagodo, ni
niti malo po volji. Po istoimenskem romanu Branke Jurce
posneta nežna pripoved o težavah najstnikov.
Razpoke vmesnika II: METAL avtorja Luke Prinčiča
je v živo izvedena avdio-vizualna kompozicija, v kateri
se sinhronizirano zlivajo hitre gibljive slike z ritmičnim
prepletom hrupa, nizkih frekvenc in digitalnih klikov. V temi
kinodvorane in skozi medsebojno amplifikacijo vizualnega
in zvočnega je doživetje kompozicije izredno fizično in
potopitveno. Ritmično pulziranje nizkih in visokih frekvenc
se zliva z vizualnim gibanjem. Luka Prinčič je glasbenik,
zvočni oblikovalec in intermedijski umetnik. Od sredine
devetdesetih dalje piše glasbo, ustvarja zvočno umetnost,
nastopa in oblikuje intermedije na različne načine.
Specializiran je za računalniško glasbo, razvejane funk
ritme, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za live art in
video in eksperimente z digitalnimi mediji.
V produkciji zavoda Emanat.
18.9.
četrtek
19.00
Kurja polt: Urbano vs. ruralno
Dva tisoč manijakov! (Two Thousand Maniacs!)
Herschell Gordon Lewis, ZDA, 1964, 16mm, 1.85, barvni,
87', svp
smešni trashsploatacijski horror akcioner, je nastal v
produkciji michiganske DYI filmske kreative, odgovorne
za Raimijevo horror klasiko The Evil Dead (1981); zgodbo
sta podpisala igralec Bruce Campbell in producent Scott
Spiegel, interjerji so bili posneti v Cambellovi garaži v
predmestju Detroita, Raimi je odigral mesijanskega fanatika
ali kot sam pravi "bil sem tisti 'razen'".
"Film ne ostane prav nič dolžan hardcore ljubiteljem
mikroproračuncev, publiki, ki jo je v veliki meri ustvaril prav
Raimi." Shane M. Dallmann, Video Watchdog
"Kaj bi se zgodilo, če bi Charles Manson srečal Ramba?"
Variety
19.9.
petek
19.00
Krvava romanca (Haute tension)
Alexandre Aja, Francija, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 91', sp
Začne se z utečenim scenarijem: dve dekleti (Marie in Alex,
v avtu, v gozdu), ena hiša, ena noč, en morilec. Toda Ajajev
"emancipatorični" slasher se izteče v narativno-psihološki
"twist", ki je razdvajal kritiko in publiko, toda vsekakor
zapihal s svežo sapo. Če je bila "junakinja" zgodnje grozljivke
bodisi črna vdova ali pasivno žrtveno jagnje in če ji klasični
slasher podeli na videz progresivnejšo vlogo neustrašnega,
a nedolžnega zadnjega dekleta, je hiperaktivna, androgina
"final girl« Cécile De France edini možen odgovor v krizni
dobi metroseksualnosti. Remekdelo surovo realističnega,
transgresivnega, duhovito mizantropskega novega vala
francoske (in belgijske) grozljivke, tistega horror pola
"novega francoskega ekstremizma", ki je žanru prinesel
nekaj najboljših filmov in avtorjev novega tisočletja: Martyrs
(Pascal Laugier, 2008), À l'intérieur (Alexandre Bustillo in
Julien Maury, 2007), Frontière(s) (Xavier Gens, 2007), Ils
(David Moreau in Xavier Palud, 2006), Calvaire (Fabrice Du
Welz, 2004), Dans ma peau (Marina de Van, 2002).
"V času, ko Hollywood niza rimejke šokerjev iz
sedemdesetih, je lepo videti slasher, ki se sicer ozira
nazaj, v sedemdeseta, a tega ne jemlje le kot nostalgični,
cinefilski, dietni vic za multipleksno publiko, ki ljubi šoke,
ne pa tudi perverznosti in deviantnosti. Krvava romanca, ki
izgleda kot vrnitev v srce teme, je perverzna in deviantna –
in francoska in nepovratno hardcore." Marcel Štefančič, jr.
20.9.
sobota
16.45
Satanov klan (The Devil's Rejects)
Rob Zombie, ZDA/Nemčija, 2005, 35mm, 1.85, barvni,
Leta 1965 skupina nič hudega slutečih Jenkijev (med
109', sp
njimi Playboyeva zajčica Connie Mason) napravi usodni
torek
ovinek skozi južnjaško mestece Pleasant Valley, ki se ravno V otvoritvenem obračunu se nad kolibo morilske "redneške"
17.30
družine Firefly zgrne armada do zob oboroženih specialcev.
pripravlja na praznovanje posebnega jubileja. Ob koncu
Ex Ponto/Večer Kulturnega društva B-51
Toda Baby (Sheri Moon Zombie) in Ottis, ki sta videti
državljanske vojne je severna vojska uničila mesto in
Pravi človek za kapitalizem
kot Bonnie in Clyde, če bi odraščala na klavski farmi iz
zdesetkala njegovo prebivalstvo. Stoletnico pokola kanijo
Dušan Moravec, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 51'
meščani obeležiti, kot se spodobi: s krvavim sejmom nadvse Teksaškega pokola z motorko, uspeta pobegniti. Na begu
pred maščevalnim šerifom Wydellom se jima kmalu pridruži
domiselnih mučeniških smrti severnjaških turistov. Med
Krvavo pojedino (Blood Feast, 1963) in Pobarvaj me s krvjo družinski očak, kapitan Spaulding, in trojica se poda na
(Color Me Blood Red, 1965) ter daleč onkraj hollywoodskega krvav retribucijski "road trip", s katerim Rob Zombie v
nadaljevanju režijskega prvenca House of 1000 Corpses
mainstreama in meja dobrega okusa sta kultni producent
(2003) zamenja noč za dan in mračno drobovje domačije
David F. Friedman in pionirski "goremeister" in kralj driveFirefly za razbeljeni asfalt.
in kina, H. G. Lewis, posnela drugi del t. i. krvave trilogije,
"Ta film ni zgolj nagnusen, pač pa ima karakter, držo in
s katero sta zapustila milje nudističnega filma, da bi s
subverziven smisel za humor. Predstavljajte si, da gre za
trojico prvobitnih splatterjev iznašla novo izrazje filmske
degenerirano družino množičnih morilcev, ki se vsi po vrsti
groze, s krvavo parodijo južnjaškega gostoljubja Dva tisoč
imenujejo po likih Groucha Marxa (Otis P. Driftwood, Rufus
manijakov! pa narativno formulo ruralne gotike prvič
T. Firefly, Captain Spaulding), in da šerif angažira filmskega
vpeljala v eksploatacijski žanr.
Film o Damirju Avdiču, umetniku besede, ki govori o svetu,
kritika, da bi mu pomagal prodreti v njihovo psihopatologijo."
"Lewisova kri izgleda kot kečap, njegovi udi in drobovje
kot ga vidi in razume. Brez odvečnih komentarjev. Besede
Roger Ebert
so prav toliko realistični kot tisti, ki jih razmetavajo Monty
so ostre kot britev, neposredne kot strel v glavo, iskrene kot Pythonovci, kadar se šalijo na račun Sama Peckinpaha."
"Nič, Rob Zombie, katarzični antimoralist, vam pošilja
srce. Na odru stoji sam, s kitaro in z glasom. Poje o vojni
čudovito umazane pozdrave iz deželice, ki headbanga z
Kim Newman
in posledicah vojne. Vojna, ki je ostala v ljudeh. Vojna, ki
Bushem." Marcel Štefančič, jr.
še vedno in vedno bolj kaže svoje posledice. Vojna, ki je
21.00
povsod enaka, ne glede na geografske razlike. Travmatična, Kurja polt: Urbano vs. ruralno
19.00
grozeča in psihotična razpoloženja zato ostajajo. Film Pravi
Teksaški pokol z motorko (The Texas Chain Saw Massacre) Kurja polt: Urbano vs. ruralno
človek za kapitalizem je najprej zgodba o posledicah vojne Tobe Hooper, ZDA, 1974, 16mm, 1.78, barvni, 83', svp
Sestradani (Ravenous)
na Balkanu, skozi film pa se z Damirjevimi besedili vse bolj
Antonia Bird, Češka/VB/ZDA, 1999, 35mm, 2.35, barvni,
Ko se Sally (Marilyn Burns), njen brat in trije prijatelji
osredotočamo na težave, ki jih prinaša kapitalizem.
101', svp
odpravijo na podeželje, da bi obiskali nekdanjo družinsko
Vstop prost.
domačijo, padejo v zasedo pobesnelega morilca
Leatherfacea in njegove kanibalske družine ("My family's
18.30
always been in meat"). Kaj sledi, pove že naslov: mesarski
Ex Ponto/Večer Kulturnega društva B-51
kavlji, macola, motorka, masaker ... Le kdo bo preživel in kaj
Mobitel
bo od njih ostalo? Hooperjev kultni slasher/shocker, ki se je
Nedžad Begović, BiH, 2011, video, barvni, 62'
v zgodovino filma zapisal kot ena najbolj surovih, šokantnih,
Glede na to, da na svetu obstaja pet milijard aktivnih
pa tudi najboljših grozljivk vseh časov, pripada tisti
mobitelov, se je avtor s svojim očarljivim eksperimentalnim
sijajni generaciji poznih 60-ih in zgodnjih 70-ih (Noč živih
dokumentarcem odločil spustiti se v možnosti in omejitve, ki mrtvecev, Zadnja hiša na levi, Izganjalec hudiča), ki je s
jih prinaša video tehnologija mobilnih telefonov, da bi tako
subverzivnim nabojem, družbenopolitičnim komentarjem ter
ustvaril film o sodobni YouTube oziroma mobitel estetiki.
nazornim prikazom mučenja in mutilacije ustoličila povsem
Navdih za film je avtor našel kar v svoji srčni bolezni. V istem nov standard krvavega žanra.
Kriminalno podcenjena mešanica črne komedije, grozljivke
času, ko mu zdravniki sporočijo diagnozo, si kupi nov mobitel "Kolektivna nočna mora, ki jo preveva duh skrajnega
in vesterna (s klimaktičnim končnim obračunom vred)
z visokoresolucijsko kamero. Na pogostih sprehodih, ki
negativizma in sle po uničenju, ki ne izbira svojih žrtev in za režiserke Antonie Bird je svojevrsten unikum kanibalskega
mu jih priporočijo zdravniki, tri leta lovi podobe Sarajeva in
katero se zdi, da preži tik pod površjem sodobne kolektivne podžanra: redek je mainstream film (v smislu zvezdniške
njegovih prebivalcev v vseh letnih časih.
zasedbe, visokih produkcijskih vrednosti, vizualne in zvočne
zavesti. To je tisto, kar skupaj z neumorno in neizprosno
Vstop prost.
briljance), ki bi maksimo "si to, kar ješ" vzel in prikazal tako
napetostjo podeljuje Teksaškemu pokolu (bolj kot
kateremukoli drugemu filmu, če mene vprašate) avtentičen sočno dobesedno. Polkovnika Johna Boyda (Guy Pearce)
21.00
odpošljejo v odročno kalifornijsko postojanko Fort Spencer,
status nočne more." Robin Wood
kamor nedolgo za njim prispe razcapani tujec po imenu
Zadetki: Ananas ekspres (Pineapple Express)
Calquhoun (Robert Carlyle). Ta pripoveduje vojakom o
23.00
David Gordon Green, ZDA, 2008, 35mm, 2.35, barvni, 111', Kurja polt: Urbano vs. ruralno
potujoči karavani, ki je nedaleč proč obtičala v zasneženih
sp
gorah, in o grozljivih dejanjih kanibalizma med preživelimi.
Ne ubijaj, razen ... (Thou Shalt Not Kill... Except/Stryker's
Ena najboljših hollywoodskih komedij novega tisočletja v isti War)
Ker je kdo od popotnikov morda še živ, se Boyd s peščico
sapi povzame in pervertira vse ključne arhetipe in strukturo Josh Becker, ZDA, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 84', sp
mož nemudoma odpravi v divjino.
buddy-buddy žanra osemdesetih. Z drugimi besedami: Kaj
Ko Jack Stryker (Brian Schultz) v Vietnamu prestreže kroglo "Divje nepredvidljiva zgodba, ki sledi, uspe vbrizgati nekaj še
se zgodi, ko se pridelovalci marihuane spravijo na napačne in se častno odpuščen vrne domov, ugotovi, da so njegovo
kako potrebne krvi v žanr, ki se je v poznih 90-ih odmaknil
pridelovalce lubenic. Zadevajo se: Seth Rogen, James
od eksplicitnega gnusa in v polje sugestivne groze. Film,
dekle Sally ugrabili pripadniki ubijalskega kulta na čelu s
Franco in Kenny Powers. Dobrodošel ogled pod vplivom
ki ima besedi 'kultna klasika' izpisani na čelu … s krvjo,
fanatičnim voditeljem (Sam Raimi!). Z vojnimi tovariši, nič
substanc.
manj zblaznelimi marinci, se odpravi na maščevalno misijo. seveda. /…/ Zlovešče humoren, nemalokrat srhljiv in
čudovito gnusen. Tako subverzivnega filma nismo videli iz
Beckerjev prvenec, ultra-nizkoproračunski in nič manj
16.9.
produkcije kakšnega velikega studia že celo večnost." Brad
Abraham, Rue Morgue's 200 Alternative Horror Films
21.00
Hribi imajo oči (The Hills Have Eyes)
Wes Craven, ZDA, 1977, 35mm, 1.37, barvni, 89', svp
Družina Carter, utelešenje ameriške "suburbie", na poti v
Kalifornijo obtiči sredi nevadske puščave. Toda odrezani od
sveta so vse prej kot sami. Tu imajo hribi oči in iz njihovih
votlin preži na Carterjeve krvoločni klan degeneriranih
hribovcev. Večna klasika "survival horrorja" (o čemer ne
nazadnje priča poplava rimejkov) v režiji kontroverznega
Wesa Cravena, tiste čase še brezkompromisnega
ikonoklasta in drznega neodvisneža, nadaljuje s tematiko
razrednega boja, ki jo avtor načne v brutalnem prvencu
Zadnja hiša na levi (The Last House on the Left, 1972), le
da spopad generacij tu zamenja družinski dvoboj – na smrt,
kakopak, a še na kaj hujšega.
"Zadnjo hišo na levi je Craven nasledil z bolj veščim in
hitreje tempiranim Hribi imajo oči, ki že kaže vpliv mrzlične
gonje in sarkastičnega humorja Toba Hooperja. Njegov
pokriti voz je počitniška prikolica in njegovi Apači družina
puščavskih mutantov, toda Hribi imajo oči je vendarle
vestern. Za Teksaški pokol z motorko je to, kar je Hawksov
Rio Bravo za Visoko opoldne (High Noon). Hawksu se
ni zdelo primerno, da šerif Gary Cooper teka naokoli in
prosjači za pomoč, zato njegov John Wayne to pomoč zavrne
in se sam loti dela, za katero je plačan. Enako čuti Craven
do nemočnih, paničnih žrtev Teksaškega pokola, zato se
njegova normalna družina na napade pošasti odzove z
enako mero okrutnosti. Mestnim srajcam ubijanje sicer
ne gre tako lahko od rok, toda ko enkrat zavihajo rokave,
s pomočjo svoje izobrazbe in iznajdljivosti v surovosti
nadkrilijo še psihopate." Kim Newman
23.00
Ljudožerci Amazonke (Cannibal Ferox/Make Them Die
Slowly)
Umberto Lenzi, Italija, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 93', sp
Antropologinja Gloria Davis se z bratom Rudyjem in
prijateljico Pat poda v urugvajsko džunglo, da bi potrdila
svojo doktorsko tezo, ki pravi: kanibalizem je mit. Toda
trojica sredi pragozda naleti na newyorškega dilerja Mika,
ki je na begu prav pred ljudožerskimi domorodci. Vsaj tako
pravi …
Lenzijev ultraeksploatacijski splatter, kršilec tabujev
medkulturne, spolne in vsesplošne politične korektnosti,
meja dobrega (in dobrega slabega) okusa, da o živalih ne
govorimo, je v isti sapi eden "vrhuncev" in porok zatona
zloglasnega italijanskega kanibalskega cikla 70-ih in
zgodnjih 80-ih, ki ga s filmom Il paese del sesso selvaggio
(alias Deep River Savages) leta 1972 iniciira in popularizira
avtor sam, absolutni zenit pa doseže z notoričnim Cannibal
Holocaust Ruggera Deodata (1979). Speči žanr je lani
obudil ljubljenec horror publike, Eli Roth, s polnokrvno odo
kanibalskemu filmu The Green Inferno, opremljeno z vso
transgresijo in humornim duhom, ki pritiče temu žanru.
(Namig: spremljajte napovedi Kinodvorove prihajajoče "Noči
grozljivk"!)
"Moja skrivna formula in edini način, na katerega lahko
italijanska filmska industrija preživi, se glasi takole: snemati
moramo nizkoproračunske filme, ki bodo videti prefinjeni in
razkošni. Toda to ni lahko, veste?" Umberto Lenzi
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Klasike – otvoritev!
Otvoritveni govor (Discours de bienvenue/Opening Speech)
Norman McLaren, Kanada, 1961, DCP, čb, 6'52'', bd
Hen Hop
Norman McLaren, Kanada, 1942, DCP, barvni, 3'40'', bd
Preženite mračne skrbi (Begone Dull Care)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1949, DCP,
barvni, 7'48'', bd
Pravljica o stolu (Il était une chaise / A Chairy Tale)
Norman McLaren, Claude Jutra, Kanada, 1957, DCP, čb,
9'53'', bd
Horizontalne črte (Lignes horizontales)
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1962, DCP,
barvni, 5'55'', bd
Bleščeča belina (Blinkity Blank)
Kos (Le Merle/The Blackbird)
Norman McLaren, Kanada, 1958, DCP, barvni, 4'04'', bp
Sosedje (Neighbours/Voisins)
Zvezde in trakovi (Stars and Stripes/Étoiles et Bandes)
Sinkromija (Synchromy/Synchromie)
Pas de deux
Norman McLaren, Kanada, 1968, DCP, čb, 13'22'', bd
Kanadski National Film Board (NFB) je leta 2006 praznoval
65 let obstoja. Ob tej priložnosti so se lotili digitalne
restavracije nekaterih najznamenitejših filmov Normana
McLarna. Prvo predvajanje te serije se je zgodilo istega
leta na canskem festivalu v programskem sklopu Cannes
Classics. Program je ponudil splošen pregled zajetnega dela
Normana McLarna.
Iz spoštovanja do promocijskih prizadevanj NFB bomo v
Slovenski kinoteki izjemoma (!) predvajali digitalne verzije
filmov, izvirno posnetih na filmski trak.
25.9.
četrtek
19.00
Uvertura v Mesto žensk
Romanca (Romance)
Catherine Breillat, Francija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 95',
sp
Čeprav je v svojega moškega zaljubljena do ušes, mlada
šolska učiteljica (Caroline Ducey) ne more preboleti
njegovega zapiranja vase, ki preprečuje, da bi se med njima
razvila kakršnakoli intima. Nepotešena spolna sla učiteljico
žene v vse bolj nenavadne situacije, med drugim tudi v
srečanje z Roccom Siffredijem.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Druga svetovna vojna
Ljubezen na krilu (Love on the Wing)
Norman McLaren, VB, 1938, 16mm, barvni, 4'15'', bd
Scherzo
Norman McLaren, Kanada, 1939, 35mm, barvni, 1'25'', bd
Pokorni plamen (The Obedient Flame)
Norman McLaren, VB, 1939, 16mm, čb, 9'57'', svp
Zanke (Loops/Boucles)
NBC čestitka za Valentinovo (NBC Valentine Greeting)
Norman McLaren, Kanada, 1940, 35mm, čb, 1'43'', bd
Pike (Points/Dots)
Zvezde in trakovi (Stars and Stripes/Étoiles et Bandes)
Spook Sport
Mary Ellen Bute, ZDA, 1940, 16mm, barvni, 7'52'', bd
Boogie-Doodle
Mail Early
V za Zmago (V for Victory)
Pet za štiri (5 for 4)
sreda
19.00
Hen Hop
Sreča (Le bonheur)
Dolarjev ples (Dollar Dance)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
Škrjanec (Alouette)
Norman McLaren, René Jodoin, Kanada, 1944, 16mm, čb,
2'22'', bd
To je veslo (C'est l'aviron)
Zapri gobec (Keep Your Mouth Shut)
Norman McLaren, Kanada, 1944, 16mm, čb, 2'20'', svp
Tam, na vrhu gora (Là-haut sur ces montagnes)
Mail Early for Christmas
François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno
V General Post Office Film Unit je Norman McLaren posnel
poročen s Thérèse. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta
nedelja
svoj prvi film, v celoti narisan na filmski trak: Ljubezen na
dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote
Kinoteka je zaprta.
krilu. Ta reklamni film za britansko poštno službo je bil tudi
zaljubi v drugo žensko, Émilie, pri čemer še vedno ljubi svojo zadnji film, ki ga je posnel v Veliki Britaniji. V strahu pred
ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen
ponedeljek
izbruhom svetovne vojne je emigriral v ZDA, kjer je sodeloval
tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna,
18.00
z eno začetnic "vidne glasbe" Mary Ellen Bute. V tem času
da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi
je kanadska vlada pooblastila njegovega nekdanjega šefa
ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo.
24 ur Ljubljane
Johna Griersona, da ustanovi National Film Board. Na
Mojstrovina legendarne "babice francoskega novega vala".
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, video, barvni, 26'
Griersonovo povabilo je McLaren prevzel vodenje oddelka
Nočemo biti reveži
za animacijo in zaposlil mlade umetnike: Renéja Jodoina,
21.00
Evelyn Lambart, Granta Munra in druge. Snemal je barvne
Retrospektiva: Norman McLaren: Začetki
Praznik na vasi
animirane filme in spodbujal Kanadčane, naj podprejo
Od sedmih do petih (7 Till 5)
vojaška prizadevanja
Norman McLaren, VB, 1933, 16mm, čb, 12'30'', bd
Kruh
Kamera dela Whoopee (Camera Makes Whoopee)
petek
William J. MacLean, Violet Anderson, Norman McLaren, VB,
19.00
1934, 16mm, čb, 18'21'', nemi
20.00
Polikromna fantazija (Polychrome Phantasy)
Petek zvečer (Vendredi Soir)
Norman McLaren, VB, 1935, 16mm, čb, 2'51'', nemi
Živela svoboda
Claire Denis, Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 90', sp
Hell Unltd
Petkov večer. Laure vse svoje premoženje zapakira v škatle.
Norman McLaren, Helen Biggar, VB, 1936, 16mm, čb,
Ostarelega Repovža (Boris Juh) ob obletnici osvoboditve
Jutri bo odprla novo poglavje v življenju, preselila se bo k
19'12'', nemi
intervjuva televizijska novinarka. V nasprotju z njenimi
fantu. Nocoj zapusti svoje prazno stanovanje, v katerem
Razprodaja knjig (Book Bargain)
pričakovanji, da bo slišala zanosno pripoved pogumnega
se nikoli ni počutila doma, in se odpelje na večerjo k
revolucionarja, ji Repovž s šaljive plati pripoveduje o
prijateljem. Znajde se v orjaškem prometnem zamašku.
dogodkih ob koncu vojne in tik po njej. Burka o razprtijah na Dinar na dinar pogača (Mony a Pickle)
Pozabila je, da cestni delavci stavkajo. Vendar se Laure ne
Richard Massingham, Norman McLaren, Alberto Cavalcanti, zmeni za to, saj se ujeta v avtu počuti prijetno. Toplo je,
vasi ob koncu vojne.
VB, 1938, 16mm, čb, 10'32''
Program sta pripravila RTV Slovenija in Slovenski filmski
posluša glasbo, na varnem je. Zunaj je zima. Pešci hitijo
Pošta za mornarico (News for the Navy)
arhiv pri Arhivu RS.
domov, v vse smeri, promet je zaustavljen, oglašajo se
troblje, vsi so napeti in razburjeni. Vsi, razen moškega v
torek
Norman McLaren se je rodil leta 1914 v Stirlingu na
temnem plašču, ki stoji čisto pri miru, samo malo naprej. V
18.45
Škotskem. Študiral je na glasgowski School of Art, smer
soju neonskih luči se sprehodi med avtomobili.
notranja oprema. Tam je odkril za tisti čas relativno novo
Sveti dim (Holy Smoke)
umetnostno smer: film. Njegovi prvi filmi izpričujejo
21.00
Jane Campion, ZDA, 1999, 35mm, 1.85, barvni, 114', sp
vpliv ruskih avantgardistov, kot sta Vertov in Eisenstein.
Retrospektiva: Norman McLaren: Umetnost plesa
Mlada Avstralka (Kate Winslet) odpotuje v Indijo, tam pade
Zaznamujejo jih tudi ludizem in humor, ki bosta sicer redna
pod vpliv karizmatičnega verskega voditelja in se pridruži
spremljevalca njegovih filmov. Po študiju se je McLaren
Norman McLaren, Kanada, 1958, 35mm, barvni, 4'04'', bp
njegovi sekti. Družina jo pripelje nazaj domov in najame
preselil v London, kjer se je zaposlil pri Johnu Griersonu v
Pas de deux
ameriškega strokovnjaka (Harvey Keitel), da bi hčerko
General Post Film Unit in tam ustvarjal družbeno angažirane Norman McLaren, Kanada, 1968, 35mm, čb, 13'22'', bd
ozdravil pripadnosti kultu in ponovno programiral njene
dokumentarce.
Sfere (Sphères/Spheres)
sprane možgane. Samozavestni psiholog in trmoglavo
Živa glasbena spremljava k nemim filmom: Andrej Goričar
René Jodoin, Norman McLaren, Kanada, 1969, 35mm,
dekle se za tri dni zapreta v kočo v puščavi; na tej točki se
(klavir).
7'21''
film otrese igrivih tonov in prelevi v drzno in resno analizo
Balet Adagio (Ballet Adagio)
odnosov med spoloma, mimogrede pa uspešno razgradi
pojme, kot so dom, družina in religija.
24.9.
21.9.
22.9.
Narcis (Narcisse/Narcissus)
Pokalica (Caprice de Noël/Christmas Cracker)
Jeff Hale, Norman McLaren, Grant Munro, Gerald Potterton,
Kanada, 1963, 16mm, 8'59''
Norman McLaren je imel še posebno rad ples. Občudoval je
lepoto izzivalnih gibov plesalcev in prostorsko koordinacijo
klasičnih baletnikov. Svoje navdušenje nad plesom je
prelil v serijo filmov, ki jih lahko opredelimo kot animirane
koreografije.
27.9.
sobota
17.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Matineja za mlade in
najmlajše
Norman McLaren, Evelyn Lambart, Kanada, 1949, 16mm,
barvni, 7'48'', bd
Rythmetic
barvni, 8'40'', bd
Pravljica o stolu (Il était une chaise/A Chairy Tale)
Norman McLaren, Claude Jutra, Kanada, 1957, 35mm, čb,
9'53'', bp
Norman McLaren, Kanada, 1958, 35mm, barvni, 4'04'', bp
Mozaik (Mosaïque/Mosaic)
Evelyn Lambart, Norman McLaren, Kanada, 1965, 16mm,
barvni, 5'29'', bd
Izbor filmov Normana McLarna, ki bodo razveselili tudi
najmlajše. Po tej projekciji nihče ne bo mogel več trditi,
da eksperimentalna animacija ni primerna za otroke!
Projekciji sledi delavnica animiranega filma v izvedbi
Vzgojno-izobraževalnega programa Slon.
V sodelovanju z Društvom za oživljanje zgodbe 2 koluta.
19.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Eksperimenti z zvokom in
človeškim telesom
Otvoritveni govor (Discours de bienvenue/Opening Speech)
Dve bagateli (Two Bagatelles)
Norman McLaren, Grant Munro, Kanada, 1952, 16mm,
barvni, 2'22'', bd
S konico optičnega tolkala (Pen Point Percussion)
Norman McLaren, Kanada, 1951, 16mm, čb, 5'58'', svp
Sosedje (Neighbours/Voisins)
Rythmetic
barvni, 8'40'', bd
26.9.
23.9.
III
Sinkromija (Synchromy/Synchromie)
Pravljica o stolu (Il était une chaise/A Chairy Tale)
Norman McLaren, Claude Jutra, Kanada, 1957, 35mm, čb,
9'53'', bp
Kanon (Canon)
Norman McLaren, Grant Munro, Kanada, 1964, 35mm,
barvni, 9'13'', bd
McLaren se je izjemno bal, da bi dolgočasil gledalce. Ves čas
je izumljal in si prizadeval snemati filme, ki bi zabavali ali
presenečali. Raziskoval je zvok in tehniko piksilacije. Ustvaril
je sistem sintetičnega zvoka in razvil tehniko direktnega
risanja na filmski trak. V Bleščeči belini je sintetični zvok
združil z glasbeno kompozicijo Mauricea Blackburna.
McLaren je razvil tudi animacijsko tehniko, s katero je ljudi
premikal kot lutke. Imena tehnike – piksilacija – naj bi se
domislil njegov sodelavec Grant Munro, eden izmed igralcev
v McLarnovi mirovniški mojstrovini Sosedje.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Abstrakcije in nadrealizem
Vertikalne črte (Lignes verticales/Lines Vertical)
barvni, 5'49'', bd
Horizontalne črte (Lignes horizontales)
barvni, 5'55'', bd
Mozaik (Mosaïque/Mosaic)
Evelyn Lambart, Norman McLaren, Kanada, 1965, 16mm,
barvni, 5'29'', bd
Mala fantazija na temo slike iz 19. stoletja (A Little
Phantasy on a 19th-century Painting)
Newyorški elektronski reklamni pano (New York Lightboard)
Norman McLaren, Kanada, 1961, 16mm, čb, 9'00'', nemi
Domače pesmi: Siva kokoš (Chansons de Chez Nous: La
poulette grise)
Hoppity Pop
Norman McLaren, Kanada, 1946, 16mm, barvni, 1'48'',
nemi
Fiddle-de-dee
Fantazija (A Phantasy)
Serenal
Norman McLaren, Kanada, 1959, 35mm, čb in barvni,
3'04'', bd
Short and Suite
Normana McLarna je izjemno navdušil Privid Emila Cohla.
Všeč so mu bile številne metamorfoze in obilje podob. Z
Evelyn Lambart sta ustvarila na filmski trak narisan film
Preženite mračne skrbi na glasbo džezovskega tria Oscarja
Petersona. Ta abstraktni film prikaže kopico motivov, ki jih
je navdihnila glasba. McLaren je bil še posebej naklonjen
poetičnemu in meditativnemu nadrealizmu, kar se izrazi v
filmu Mala fantazija na temo slike iz 19. stoletja.
28.9.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
29.9.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: 600-letnica zadnjega ustoličenja na
Gosposvetskem polju/Ustoličenje koroškega vojvode Ernesta
Železnika
Koroška (Koerentnerland)
Max Zehendorfer, Avstrija, 1939-1940, 35mm, čb, 15', nemi
Koroški kulturni spomeniki
Jane Kavčič, Slovenija, 1951, 35mm, čb, 10'
Štehvanje
Ernest Adamič, Slovenija, 1959, 35mm, barvni, 11'
Leteča procesija
Naško Križnar, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 11'
Ta hiša je moja, pa vendar moja ni
Jože Pogačnik, Slovenija, 1976, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: 600-letnica zadnjega ustoličenja na
Gosposvetskem polju/Ustoličenje koroškega vojvode Ernesta
Železnika
Samorastniki
Igor Pretnar, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 89'
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne
na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma,
ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za
deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi,
toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo
in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu
ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam.
Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo.
Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in
rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama
o razrednem boju in prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.
vrednoti obenem edini veljavni družbeni vrednoti:
to sta produktivnost in trošenje. Vsakršna čustva,
zlasti naklonjenost in spolna privlačnost, so najstrože
prepovedana. Vsi državljani so oštevilčeni, pod strogim
nadzorom represivnih androidov in pod nenehnim vplivom
kemičnih substanc, ki brzdajo čustva. THX 1138 (Robert
Duvall) se upre sistemu, ki ga bolj kot karkoli drugega
simbolizira bela, hladna, klavstrofobična podzemna
arhitektura. Kultna distopija, režijski prvenec Georgea
Lucasa.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Vida Zabela. V sodelovanju
s projektom Odprte hiše Slovenije 2014.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren VII: McLarnovi sinovi in
hčere
McLarnovi negativi (Les négatifs de McLaren/McLaren's
Negatives)
Marie-Josée Saint-Pierre, Kanada, 2006, 35mm, barvni,
10'10", svp
Nezmontiran film Gordona Webbra (Un film inédit de
Gordon Webber)
Gordon Webber, Kanada, 35mm, 5'14", čb in barvni, nemi
John Cage – Halberstadt
Pierre Hébert, Kanada, 2013, video, barvni, 10'54", bd
Cattle Call
Mike Maryniuk, Matthew Rankin, Kanada, 2008, video,
barvni, 3'30'', bd
Playtime
Steven Woloshen, Kanada, 2009, 35mm, barvni, 2’44’’, bd
Strips
Félix-Dufour Laperrière, Kanada, 2009, 35mm, čb, 5'32'', bd
Mamori
Karl Lemieux, Kanada, 2010, 35mm, čb, 7'44'', bd
Rumeni duh (The Yellow Ghost)
Guillaume Vallée, Kanada, 2012, video, čb in barvni, 3', bd
Tigre
Alexandre Roy, Kanada, 2013, video, barvni, 2'56", bd
LoopLoop
Patrick Bergeron, Kanada, 2008, video, barvni, 5'00", bd
Postalolio
Marv Newland, Kanada, 2009, 35mm, barvni, 5'02'', bd
Nota c (cNote)
Chris Hinton, Kanada, 2004, 35mm, barvni, 6'55", bd
Slavci decembra (Rossignols en décembre)
Theodore Ushev, Kanada, 2011, video, barvni, 2'58'', bd
Dnevi cvetja (Jours en fleurs)
Louise Bourque, Kanada, 2003, 35mm, barvni, 4'30", bd
Norman McLaren je pomembno vplival na prihodnje rodove,
ki so nadaljevali uporabo animacijske tehnike direktnega
risanja na filmski trak. Steven Woloshen je dedič tega
znanja. McLaren pa je tudi simbol večnega tehničnega
eksperimentiranja kot tudi združitve eksperimentalnega in
animiranega filma. Program kanadskih kratkometražnih
filmov ponuja panoramo različnih tehničnih prijemov, prav
vsi pa nosijo pečat McLarnovega eksperimentalnega duha.
1.10.
sreda
19.00
Film in arhitektura
Batman
Tim Burton, ZDA/VB, 1989, 35mm, 1.85, barvni, 126', sp
Prva visokoproračunska ekranizacija zgodbe znamenitega
stripovskega in televizijskega junaka je predvsem avtorski
pridelek fantazije Tima Burtona, v katerem se groteskni
človeški (in malo manj človeški) protagonisti utapljajo v
impozantni gotski, povsem na roke izrezljani arhitekturi
fiktivnega Gotham Cityja.
21.30
Retrospektiva: Norman McLaren: Začetki – ponovitev
Glej sreda 24.9. ob 21.00.
2.10.
četrtek
19.00
Film in arhitektura
Peti element (The Fifth Element)
Luc Besson, Francija/ZDA, 1997, 35mm, 2.35, barvni, 126',
sp
Nekje v daljni prihodnosti človeštvu grozi apokalipsa, ki jo
lahko prepreči zgolj skrivnostni peti element. Eden najdražjih
evropskih filmov vseh časov, fascinanten predvsem zavoljo
svoje stripovske, neverjetno barvite in domišljene vizije
urbane arhitekture prihodnosti, ki jo nato uničujejo Bruce
Willis, Milla Jovovich in Gary Oldman.
21.30
Retrospektiva: Norman McLaren: Druga svetovna vojna –
ponovitev
Glej četrtek 25.9. ob 21.00.
30.9. torek
19.00
Film in arhitektura
THX 1138
George Lucas, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 88', svp
V oddaljeni, neopredeljeni prihodnosti sta ključni družbeni
IV
3.10.
petek
19.00
Film in arhitektura
Mesto teme (Dark City)
Alex Proyas, Avstralija/ZDA, 1998, 35mm, 2.35, 100', sp
Leto pred Matrico (1999) je bilo Mesto teme: distopična
vizija urbanega zapora, v katerem uspavane meščane
ženejo tuji spomini in tuje zavesti, vse skupaj pa nadzoruje
skrivnostna klika zunajzemeljskih stricev iz ozadja. Kultna
znanstvenofantastična alegorija je vešče zapakirana v
formo filma noir in velja za enega poslednjih filmov, kjer so
pri scenografskem kreiranju umetnih svetov uporabljali še
"realne" kulise in modele, ne pa računalniške grafike.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Umetnost plesa –
ponovitev
Glej petek 26.9. ob 21.00.
4.10.
sobota
17.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Matineja za mlade in
najmlajše – ponovitev
Glej sobota 27.9. ob 17.00.
19.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Eksperimenti z zvokom in
človeškim telesom – ponovitev
Mlad kmečki par živi srečno in zadovoljno, dokler moža
ne zapelje ženska iz mesta. Kmet se odloči utopiti svojo
ženo, vendar v usodnem trenutku ne zbere poguma in se
za nameček v ženo še na sveže zaljubi. Odpelje jo na izlet
v mesto in potem z ladjico čez jezero domov, vendar se v
družinsko idilo usodno vmešajo sile narave. Morda najboljši
nemi film vseh časov, preplet inovativnih formalnih prvin,
silovitih čustev, razburljive pripovedi in psihološke simbolike.
Hollywoodski prvenec nemškega režiserja Friedricha
Wilhelma Murnaua, ki se je že v domovini odlikoval s serijo
poetičnih, ekspresionističnih mojstrovin.
21.00
Uvertura v Jesensko filmsko šolo: Melodrama
Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
Joseph L. Mankiewicz, ZDA/Italija, 1954, 35mm, 1.75,
barvni, 130', svp
Nekoč uspešen filmski scenarist in režiser Harry Dawes
(Humphrey Bogart) sprejme službo pri nadutem, egoističnem
milijonarju. Zanj naj bi v neodvisni produkciji posnel film po
okusu bogataša. Skupaj se odpravita v Madrid, kjer iščeta
primeren, svež obraz za glavno žensko vlogo. Tam naletita
na vročekrvno, revno in ponosno bosonogo plesalko Mario
Vargas (Ava Gardner). Maria, novopečena zvezdnica, se
znajde v vrtincu vulgarne finančne smetane, kjer pleše
iz enega moškega naročja v drugo in lomi srca, dokler
se naposled ne zlomi še njeno. Razkošna ljubezenska
melodrama.
8.10.
sreda
18.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Abstrakcije in nadrealizem François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo
– ponovitev
vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in
navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz
otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo.
nedelja
Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim
18.00
očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika,
Mesto žensk: Zakaj je Afrika preklela Evropo?/Telo,
ker ima ljubimca, in med učitelji, ki so brez slehernega
identiteta, državljanske pravice
razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le
Čudovito telo (The Body Beautiful)
Ngozi Onwurah, VB, 1991, video (posneto na 16mm), barvni, beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center
za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju.
23'
Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem morda
Drzna, osupljiva pripoved o materi belki, ki prestane
tudi njegov najlepši film.
radikalno mastektomijo, in njeni temnopolti hčerki, ki
Projekciji bo sledilo predavanje Sonje Gorup Špenko.
zapluje v manekenske vode, razkriva globoke učinke
V sodelovanju s projektom Kako si?
podobe telesa in pritisk rasne in spolne identitete na njun
razburkan, intenzivno ljubeč odnos.
Nesliš(a)na razmišljanja: Državljanske pravice temnopoltih 21.00
žensk (Reflections Unheard: Black Women in Civil Rights)
Razkošje v travi (Splendor in the Grass)
Nevline Nnaji, ZDA, 2013, video, barvni, 81'
Elia Kazan, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 124', svp
Kansas, 1928. Mlada, lepa in občutljiva Deanie (Natalie
Wood) je zaljubljena v Buda (Warren Beaty), sina lokalnega
mogotca. Oba mlada človeka živita v globokem spoštovanju
do svojih staršev in prevladujočih moralnih nazorov
takratnega časa. Stvari se zapletejo, ko Bud od svojega
dekleta zahteva spolne odnose, ona pa bi rajši počakala na
poroko. Obupani Bud se zateče v objem druge.
5.10.
9.10.
četrtek
19.00
Celovečerni dokumentarni film razgalja politično
Veter (The Wind)
marginalizacijo temnopoltih žensk med gibanjem za
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 78' (22fps),
državljanske pravice Black Power Movement, v katerem so
imeli glavno besedo moški, in drugim valom feminizma, ki je nemi (s posneto glasbeno spremljavo), svp
bil v veliki meri v znamenju belk in srednjega razreda. Izkaže Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne,
rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne
se, da nobeno gibanje ni pripoznalo prekrivajočih se rasnih
civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen
in spolnih identitet temnopoltih žensk.
trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim,
Projekciji filmov bo uvedla Marina Gržinić, kustosinja
ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša
programa.
posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog
zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih
ponedeljek
nemih filmov.
18.00
6.10.
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Naredi si sam
Saša Dobrila, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Prva ljubezen
Toper Coctail
Ben Daut
Matija Milčinski, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 10'
Favorit
Tone Frelih, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 10'
20.00
Slovo v Ljubljani
Zid
Žarko Lužnik, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 12'
Kruh
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 12'
Od setve do mlačve
Sirjenje na Ovčji planini
Naško Križnar, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 12'
Pogled v računalnik
7.10.
torek
19.00
Zora (Sunrise)
F.W. Murnau, ZDA, 1927, 35mm, 1.37, čb, 94', nemi
(s posneto glasbeno spremljavo), svp
21.00
Večer Kulturnega društva B-51/Rajvosa
Se spominjaš Dolly Bell (Sjećaš li se Dolly Bell?),
Emir Kusturica, Jugoslavija, 1981, 35mm, 1.66, barvni,
106', bp
Sarajevo. Šestdeseta. Šestnajstletni Dino odrašča v družbi
prijateljev, ki se pripravljajo na prvi glasbeni nastop v
mladinskem centru. 24.000 poljubov Adriana Celentana
se meša s šahovskimi partijami, marksističnimi nauki
patriarhalnega očeta, ki v dnevni sobi prireja sestanke v
stilu centralnega komiteja, z učenjem hipnoze in prvimi
golotami na filmskem platnu. Lokalni gangster prepriča
Dina, da na podstrešju skrije prostitutko Dolly Bell. Z
ljubeznijo se rojevajo tudi prve bolečine. Dinu umre oče,
Dolly Bell zapusti podstrešno gnezdece in začne nastopati v
nočnem klubu, družina pa se na koncu preseli.
Vstop prost.
10.10.
petek
19.00
Večer Hrvaškega društva Ljubljana
Gangster te ljubi (Gangster te voli)
Nebojša Slijepčević, Hrvaška/Nemčija/Romunija, 2013,
video, barvni, 80', ap
Gangster te ljubi je tragikomedija o ljubezenskih razmerjih
v 21. stoletju. Nedjeljko Babić je ženitni posrednik. Pred
petindvajsetimi leti je opustil poklic parketarja in se posvetil
karieri, za katero se zdi rojen: spajanju osamljenih moških
in žensk. Po zaslugi dejanske uspešnosti in nenavadnega
vzdevka (Gangster) je Nedjeljko hitro zaslovel. Za razliko od
večine sodobnih ženitnih posrednikov Gangster verjame v
osebni stik. Z vsako stranko se osebno seznani, da bi lahko
nato zanjo našel kar najbolj ustreznega partnerja. Ko pa se
na Gangsterja nekega dne obrne mlada mati samohranilka
iz Bolgarije, ki se želi poročiti s Hrvatom, se stvari zapletejo.
Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem filma Nebojšo
Slijepčevićem, filmskim kritikom Ivanom Ramljakom
in profesorjem Nenadom Miščevićem, specialistom za
tematiko, ki jo obravnava film.
11.10.
sobota
19.00
Klasiki
Kaos (Ran)
Akira Kurosawa, Japonska/Francija, 1985, 35mm, 1.85,
barvni, 161', sp
Epska samurajska različica Shakespearove drame Kralj
Lear, svojčas najdražji japonski film.
"V 15. st. poglavar klana Hidetora Ichimonji zagreši napako,
tako čudno kot usodno. Namesto da bi vztrajal v tem, da je
poglavar klana (je namreč morilec), se odreče oblasti, fevd
in tri gradove pa prepusti svojim sinovom. Premalo je reči,
da bo plačal to zmoto. Da bo izgubil vse do zadnjega vlakna
oblasti, zadnje spoštovanje svojih najstarejših sinov, vse do
zadnje unče svoje pameti, zadnjo življenjsko sapo. Premalo
je, če povemo, da bo zaradi senilne, otroške kaprice potopil
ves klan Ichimonji: intrige, izdaje, umori, požgani gradovi,
bitke. Katastrofa je tako velika, da se ves svet pogrezne
v kaos. Hidetora je čarovnikov vajenec: v svetu, kjer nič
'ne postane', je hotel 'biti nekdo drug'. V svetu, v katerem
življenje ni nič, je hotel 'uživati življenje'. Tako ljudje kot
narava so potisnjeni v mrzlo besnilo vsesplošnega nereda.
Vse to je zelo shakespearovsko." Serge Daney
V sodelovanju s Festivalom Slowind 2014.
pamet". To bi lahko razumeli tudi kot strašno resnico
njune zgodbe: obstaja pamet, ki ni ameriška, poseben tip
racionalnosti, ki ni odvisen od vključevanja in izključevanja,
značilnega za kontinentalni duh (in filozofijo). Prav v tej
točki se s filozofijo sooči Stanley Cavell: še več, ne zanima
ga toliko resnica sama kakor pa njena strašnost. To je tudi
točka, kjer filozofija za Cavella zahteva vrnitev k psihoanalizi;
poleg tega Cavell natanko v tej poziciji mobilizira spol v
dispozitiv, kjer se strašnost, resnica in ustava združijo za
Ameriko v nastajanju. S tem v mislih predlagam razpravo
o Cavellovi ženski, ženski iz njegovih knjig o filmu, ženski,
ki dominira nad "zelenim svetom" hollywoodskih komedij
ponovne poroke in zagotavlja pravila zaroke, ki so izven
kontinentalne pameti. Osredotočila se bom na komediji
Adamovo rebro in Njegovo nezvesto dekle. Kljub temu, da
se zdi, da ne ustrezajo Cavellovi definiciji, ženski s sodnimi
dvoranami in njihovimi pripadajočimi prostori vendarle
ravnata tako, kot bi s tem sugerirali, da zeleni svet ni
odsoten, temveč je metonimija za tiste prostore, ki bi jih
pripisali (čistemu) umu. Nazadnje predlagam, da ta miselni
sestav predstavlja točko, v kateri Deleuzova filozofska
fascinacija z žensko, filmom in Ameriko terja kritično
preoblikovanje.
Tatjana Jukić je profesorica angleške književnosti na
Filozofski fakulteti v Zagrebu. Predavanje bo potekalo v
angleščini.
Kinoteka je zaprta.
13.10.
ponedeljek
18.00
Portret Janeza Vipotnika
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 26'
Senca
Jure Pervanje, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Janez Menart, slovenski pesnik
Toni Tršar, Slovenija, 1982, 16mm, barvni, 14'
Matej Bor
Toni Tršar, Slovenija, 1983, 16mm, barvni, 14'
20.00
Poslikane panjske končnice
Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'
Mesto
Tugo Štiglic, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 11'
Start
Tone Frelih, Slovenija, 1984, 16mm, barvni, 8'
Balkanski revolveraši
Maja Weiss, Slovenija, 1991, 16mm, barvni, 14'
Bljuz
Žarko Lužnik, Slovenija, 1981, 16mm, barvni, 35'
17.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja
Cavella
Trpljenje device Orleanske (La passion de Jeanne d'Arc)
Carl Theodor Dreyer, Francija, 1928, 35mm, 1.33, čb, nemi,
78', svp
samega žanra. Za Cavella je posebni refleksivni presežek
dosegljiv skozi opredelitev subjekta, kakor se prikaže v
"hollywoodski melodrami neznane ženske".
Darko Štrajn je znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu
in redni profesor na fakulteti za podiplomski humanistični
študij ISH.
17.00
Cavella
Mladen Dolar: Kaj hoče ženska?
Stanley Cavell si v obeh svojih knjigah o hollywoodskih
komedijah in melodramah, Pursuits of Happiness in
Contesting Tears, zastavlja Freudovo vprašanje "kaj hoče
ženska?" in nanj odgovarja z dvema simetrično nasproti
postavljenima odgovoroma, ki se zgoščata okoli "vnovične
poroke" in "neznane ženske". Prispevek se bo osredotočil
predvsem na problem "neznane ženske", ženske, ki hoče
ostati neznana in ki nazadnje ostaja neznana tudi sebi, in
bo poskusil premeriti zastavek te enigme ženske želje (in
ženske vednosti) ob dveh velikih klasikah, Pismu neznanke
in Na razpotju. Ob tem nas bo zanimal tudi širši pogled na
Cavellovo recepcijo psihoanalize, s katero je v svojem delu v
stalnem dialogu.
Mladen Dolar je izredni profesor za filozofijo in teoretsko
psihoanalizo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
19.00
Cavella
Pismo neznanke (Letter From an Unknown Woman)
Max Ophüls, ZDA, 1948, 16mm, 1.37, čb, 89', svp
19.00
Cavella
Njegovo nezvesto dekle (His Girl Friday)
Howard Hawks, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 92', svp
Devico Orleansko (Falconetti) privedejo v veliko palačo
Rouen, kjer jo na inkvizicijskem sodišču po ure in ure
izprašuje zbor duhovnikov. Dekle ne odgovarja. Molči, zato
jo mučijo, dokler se ne onesvesti. Obsodijo jo na večno
trpljenje, ji v znak sramote obrijejo glavo in jo naposled
sežgejo na grmadi pred razjarjeno množico.
Urednik Walter Burns (Cary Grant) skuša nekdanji ženi
Hildy Johnson (Rosalind Russell) preprečiti, da bi opustila
novinarstvo in se poročila z Bruceom Baldwinom (Ralph
Bellamy). Premami jo s predlogom, naj za časopis razkrinka
nekaj pokvarjenih politikov, ki zahtevajo smrtno obsodbo za
duševno motenega morilca, da bi dobili glasove na volitvah.
"Premisa farse je, da poroka ubije romanco. Projekt žanra
ponovne poroke je zavrniti to premiso in poskrbeti za njen
obrat, spremeniti samo poroko v romanco, v pustolovščino,
kar za Walterja in Hildy pomeni, da znotraj poroke ohranita
nekaj prepovedanega, najdeta nekakšen moralni ekvivalent
nemoralnega. 'Odmik od sveta na osnovi norosti.' To se zdaj
sliši kot opredelitev komedije. … Pregovorna različica ideje
komedije kot odloga je obenem ideja o filmu, ki predpisuje
'pobeg', čeprav nisem še nikdar slišal, od česa se beži.
/.../ Razmislek (o žanru) bo odločil, v kakšen položaj se
postavimo glede na delo filma, recimo aktiven ali pasiven;
v tem primeru gre za to, kako bomo jemali njegovo idejo
odloga. Po eni strani ga lahko jemljemo kot pobeg (v tem
primeru moraš še naprej bežati); po drugi strani ga je
mogoče jemati kot osvežitev in razvedrilo (v tem primeru
imaš vso svobodo, da se ustaviš in misliš)." Stanley Cavell
12.10. nedelja
razmerja med filmom in dejanskostjo. André Bazin je
temelje filma kot oblike "vere v realnost" postavil v 50.
letih; Siegfried Kracauer je s svojo vizijo "odrešitve fizične
realnosti" zaznamoval 60. leta; Cavell pa je z razpravo
The World Viewed: Reflections on the Ontology of Film in
konceptom "inherentne refleksivnosti na platno projeciranih
objektov", ki "premišljujejo svoj fizični izvor", prodrl v 70.
letih "filmskega stoletja". Skupna poteza vseh treh avtorjev
je prepričanje o fotografski osnovi filmske podobe. V tej
perspektivi obravnavamo tudi Cavellove izpeljave, ki jih
zaznamuje prepričanje, da je film zavoljo realističnega bistva
izrazito kontemplativna umetnost, ki tako v intelektualni kot
spiritualni razsežnosti omogoča obnovo našega razmerja s
svetom. Cavellovo vizijo bomo osvetlili z analizo del Carla
Theodorja Dreyerja, Trpljenja Device Orleanske in Gertrud.
Andrej Šprah je vodja raziskovalno-založniškega oddelka
Slovenske kinoteke, docent za področje filmske teorije na
Akademiji za vizualne umetnosti A.V.A. v Ljubljani ter avtor
številnih knjig o dokumentarnem filmu in filmskem realizmu.
19.00
Klasiki
Vzhajajoče sonce (Rising Sun)
Philip Kaufman, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, barvni, 129', sp
Po istoimenski uspešnici Michaela Chrichtona posneta
kriminalka, ki velik del svoje napetosti gradi na civilizacijskih
razlikah med ZDA in Japonsko. Obenem tudi edini
hollywoodski film, za katerega je izvirno glasbo napisal
znameniti japonski skladatelj Toru Takemitsu.
V sodelovanju s Festivalom Slowind 2014.
21.15
Cavella
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112',
svp
21.00
Cavella
Adamovo rebro (Adam's Rib)
George Cukor, ZDA, 1949, 35mm, 1.37, čb, 101', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje
kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki
povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni
režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične
drame, in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd
Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko
že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony,
preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje
uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden
najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh
časov!
"Ko se spominjam Astairove izvedbe By Myself, se zraven
pripne občutek čustvenega lebdenja, ki ni toliko občutek
suspenza kakor pa biti v suspenzu, postavljanje duhovnega
oklepaja." Stanley Cavell
14.10. torek
15.00
Cavella
Tomaž Grušovnik: Cavell, skepticizem in film
Kljub svoji prodornosti je Stanley Cavell pri nas manj znan
avtor, zato skuša uvodno predavanje letošnje Jesenske
filmske šole predstaviti širše ozadje Cavellove misli, ki se
osredotoča na ontologijo filma in na dva hollywoodska
žanra: komedijo ponovne poroke in melodramo neznane
ženske. Film, ki za Cavella "eksistira na način filozofije",
nam omogoča, da gledamo svet, ne da bi bili v njem
prisotni, kar ga približa poziciji novoveškega skepticizma
in njegovega subjekta. Omenjena žanra, ki sta alternativni
nadaljevanji Ibsenove Hiše lutk, pa po drugi strani
raziskujeta rekonstitucijo (ženskega) subjekta, zastavljeno
na "pripoznanju", osrednjem pojmu Cavellove filozofije, ki
ga skuša uvodno predavanje pojasniti v navezavi na izbrane
komedije in melodrame.
Tomaž Grušovnik je docent na Pedagoški fakulteti in
znanstveni sodelavec na Inštitutu za filozofske študije
Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru Univerze na
Primorskem. V stik s Cavellovo filozofijo je prišel na Univerzi
Nove Mehike, kjer je raziskovalno bival v sklopu Fulbrightove
štipendije.
"Medtem ko bereš to pismo, sem morda že mrtva …"
Pianist Stefan Brand (Louis Jordan) se neke noči pripravlja
na dvoboj z možem ene svojih številnih ljubimk. Tik pred
odhodom začne prebirati anonimno pismo. Čeprav je sam
prepričan, da mu piše neznanka, pismo izpove večno
ljubezen in zvestobo. Med branjem se pred njegovimi očmi
odvije tragična zgodba o zaljubljeni Lise Berndle (Joan
Fontaine), ki je svoje življenje zastavila za pianista, medtem
ko se je on predajal razvratu, pokopal svojo kariero in
nevede zapravil priložnost za srečo. Ophülsova adaptacija
istoimenske novele Stefana Zweiga predstavlja vrh
hollywoodske melodrame.
"Ko mož konča pismo, vidimo, kako ga napade sekvenca
podob iz zgodnejših prizorov filma. Na vsiljivo ponovitev
se odzove tako, da s široko iztegnjenimi prsti zakrije oči
v melodramatični gesti groze in izčrpanosti. /…/ Očitno
prekomerni odziv na očitno banalne podobe – zdi se, da
to določa odziv na film nasploh, vsaj na neko vrsto filma,
morda zlasti na klasične hollywoodske filme." Stanley Cavell
21.00
Cavella
Vrtoglavica (Vertigo)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1958, 35mm, 1.66, barvni, 128', sp
Policista (James Stewart), upokojenega zaradi težav z
vrtoglavico, star prijatelj prosi za uslugo: na skrivaj naj
bi sledil njegovi ženi (Kim Novak), ki se v prostem času
posveča skrivnostnim opravilom. Detektiv se v lepo dekle
zaljubi, vendar to kmalu zatem umre. Med preiskavo smrti
se nepričakovano pojavi njena dvojnica (Kim Novak) in noro
zaljubljenega, s preteklostjo obsedenega detektiva omreži
in zaplete v vrtoglav labirint dogodkov. Klasika, ki jo nemara
lahko beremo tudi kot obrnjeno inačico Pisma neznanke.
17.10.
petek
15.00
Cavella
Jela Krečič: Zakaj prava ljubezen ni nikoli tragična
Poročena odvetnika Adam (Spencer Tracy) in Amanda
Stanley Cavell je zaslovel s konceptom komedije ponovne
Bonner (Katharine Hepburn), ki se v zasebnosti svojega
poroke. Z njim je opredelil specifični hollywoodski žanr, ki je
stanovanja kličeta z vzdevkoma Pinky in Pinkie, se po
cvetel med letoma 1934 in 1943. Cavellova konceptualna
spletu naključij znajdeta na nasprotnih straneh v sodni
gesta ima precej filozofskih nasledkov; v prvi vrsti namreč
dvorani. Adam toži žensko, ki je s puško prestrašila svojega
samemu filmu (v tem primeru komediji ponovne poroke)
prešuštnega moža in njegovo ljubico, Amanda pa taisto
četrtek
pripisuje moč lansiranja koncepta ali problema, ki je tipično
žensko zagovarja. Najrazličnejši triki, udarci pod pasom
15.00
filozofski in ki bi ga nemara lahko opredelili takole: zakaj
in napetosti se kmalu iz sodne dvorane preselijo tudi v
sta dva raje eno kot dvoje – Cavell govori o spektakularnosti
spalnico para. Delo screwball mojstra Georgea Cukorja
Cavella
samega obstoja ljubezni – in zakaj prav eno terja ponovitev.
velja za ključno komedijo, ki tematizira boj med spoloma –
Darko Štrajn: Melodrama skeptičnega filozofa
Od tod se odpira vrsta filozofskih navezav, od Hegla in
boj, ki se v tej komediji ne konča z vrnitvijo v prejšnje
Kako v ameriški kulturi razložiti koncept cogita, namreč
Kierkegaarda do Badiouja in Lacana. Problem ljubezni, ki je
stanje. "Tu je zadnja velikih komedij ponovne poroke
kartezijanskega subjekta? Če je to sploh kdaj komu uspelo, za Cavella ključen, bomo razvili ob filmu Lady Eve Prestona
Neupravičenost neenakega zakona ni več brzdana s strani
Sturgesa. Ta film se zdi še posebej primeren za Cavellovo
velikih struktur družine, ni predmet šale, kot je bila petnajst je uspelo Stanleyju Cavellu s sklicevanjem na filma Stella
analizo in našo nadaljnjo izpeljavo, saj aluzije na prvobitni
let prej v Zgodilo se je neke noči. Prosto je spuščena v svet. Dallas in Na razpotju (Now, Voyager). Za mnoge filozofe,
kot je zapisal William Rothman, je odnos Cavellovih pisanj
zemeljski par, na njegov izgon iz raja in vlogo ženske Eve
Družbi trka na vrata." Stanley Cavell
o filmu z njegovimi bolj izrecno filozofskimi spisi nejasen.
pri tem ponujajo dobro izhodišče za premislek tako o žanru
sreda
Vendar pa je, nasprotno, lahko ta odnos razjasnjujoč
komedije kot o tem, zakaj je komedija ključna za pravo
17.00
15.00
prav zaradi Cavellovega nenehnega in ne vedno razvidno
ljubezen ali zakaj prava ljubezen nikoli ni tragična.
metodičnega dvoma, oprtega na pojmovanje wittgensteinsko Jela Krečič je filozofinja in novinarka Dela.
Cavella
Cavella
zarisane meje filozofije. Sam Cavell daje glede tega več
Tatjana Jukić: Od "izgube kontinentalne pameti" do
Andrej Šprah: Filmozofija kot vizija obnove razmerja
avtobiografsko opredeljenih namigov, še posebej v izvirnem 17.00
ameriške sodne dvorane: o metonimični racionalnosti pri
človeka in sveta
povezovanju pojma kulture z mišljenjem v njej. Vzajemnost
Cavellu
Izbrane elemente filmske filozofije Stanleyja Cavella
delovanja mišljenja o filmu s tistim, ki poteka v filozofiji pa
Cavella
Ko se Caryju Grantu v Strašni resnici (The Awful Truth)
bomo preučili skozi primerjavo konceptov ontološkega
je, med drugim, nazorno vidna v njegovem razpravljanju o
Gregor Moder: Lady Eve in ponovitev izvirnega greha
ne uspe galantno odzvati na domnevno nezvestobo Irene
melodrami. Razpravljanje o melodrami presega opredelitev
V Pursuits of Happiness Stanley Cavell z nezmotljivim čutom
Dunne, mu slednja odvrne, da je "izgubil svojo kontinentalno realizma treh najvidnejših teoretikov, ki so raziskovali
16.10.
15.10.
V
zaznamuje dva bistvena momenta komedije Prestona
Sturgesa Lady Eve. Prvi moment je prizor, v katerem Charles
nikakor ne more verjeti, da je lepotica Eve ista ženska, ki jo
je spoznal kot prevarantko na ladji, ko je odplul z "rajskega
otoka". Zakaj ne? Zato, ker ji je na las podobna! Drugi
moment je okvir, na katerega se film ves čas sklicuje: mit o
Adamu in Evi, o izvirnem grehu in o izgonu iz raja. Vodilno
vprašanje predavanja je, kako se momenta vključujeta v
osrednji koncept Cavellove knjige, v zamisel o komediji
ponovne poroke.
Gregor Moder je filozof in sodelavec na Filozofski fakulteti v
Ljubljani, deluje pa tudi v polju umetnosti.
19.10.
nedelja
20.00
Kino-uho: EarZoom
Timothy O'Dwire, Alex Hofmann & Roman Rofalski,
Michael Grierson, Yoshihito Nakanishi
19.00
Cavella
Lady Eve (The Lady Eve)
Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Letošnji festival EarZoom predstavlja izbor projektov s
področja glasbene tehnologije. Gre za umetniška dela,
ki so nastala na osnovi razvoja komercialne tehnologije
oz. produktov. V Kinoteki se bodo predstavili: Timothy
O'Dwire, ki razvija "Metasax", hibridni, elektro-akustični
saksofon; Michael Grierson, ki se ukvarja z avtomatsko
analizo glasbe, ki v realnem času generira podobe oz.
izrisuje okolja v računalniških igrah; Yoshihito Nakanishi,
ki razvija napravo "Powder Box", ki na osnovi algoritmičnih
kompozicij omogoča intuitivno interakcijo več glasbenikov
brez posebnega glasbenega znanja; ter duo Alex Hofmann
in Roman Rofalski (klavir, saksofon, elektronika), ki razvijata
nove tehnike skeniranja oz. digitalizacije mehanskih vibracij
Bogat in naiven dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s saksofona in klavirja, te pa nato omogočajo akustično
katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prebrisano reprodukcijo ekstremno ojačanega zvoka brez povzročanja
nezaželenih povratnih zank med zvočnikom in mikrofonom.
kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava
Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti,
ponedeljek
vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije
18.00
njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa
se skleni maščevati. Tretji celovečerni film hollywoodskega
Cirkus Kansky
čudežnega dečka Prestona Sturgesa je ključno delo
screwballa, edinstvena komedija maščevanja. Kako bo Lady Igor Vrtačnik, Slovenija, 1992, 16mm, barvni, 21'
Good Rockin' Tonight
Eve uspelo?
"Mešanica nežnosti in čutnosti je natanko tisto, kar je doktor Brane Bitenc, Slovenija, 1992, 16 mm, barvni, 18'
Tik
predpisal za zrelo ljubezen v svojih Treh razpravah o teoriji
Igor Vrtačnik, Slovenija, 1994, 16mm, barvni, 26'
seksualnosti." Stanley Cavell
20.10.
21.00
Cavella
Philadelphijska zgodba (The Philadelphia Story)
Krepostna in dominantna Tracy Lord (Katharine Hepburn)
je tik pred poroko z bogatim in dolgočasnim industrialcem
prepričana, da se je iz preteklih napak naučila, kako
obvladati ljubezen in ostati popolna. Nenadoma se sooči z
vrsto nepričakovanih ovir, ki visoko samopodobo postavijo
pod vprašaj. Na obisk prispe njen bivši mož C.K. Dexter
Haven (Cary Grant), ki v Tracy vzbudi konfliktne občutke,
spremlja pa ga novinar (James Stewart), ki pride o poroki
poročat za opravljiv časopis. Tracy se zagleda v slednjega
in obenem rešuje nerazčiščene spore z Dexterjem in starši,
predvsem pa s samo seboj. Na usodni predvečer poroke
naposled kloni pod pritiski in ogrozi svojo srečno prihodnost.
Cukor je s pomočjo Katharine Hepburn, ki jo je v poznejši
priredbi (Visoka družba) nadomestila Grace Kelly, ustvaril
pretresljiv prototip ženske, ki mora sestopiti s piedestala
"hladne boginje".
"Očitna preobremenjenost Philadelphijske zgodbe z
deviškostjo ali čistostjo kot krepostjo je edinstvena med
komedijami ponovne poroke … Tracy Lord je izgubljena, ko
odkriva, kako opustiti svojo nedolžnost." Stanley Cavell
18.10.
sobota
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Komedija
Ninočka (Ninotchka)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1939, 16mm, 1.37, čb, 100', svp
Trojica sovjetskih delegatov odpotuje v Pariz prodat
podržavljene dragulje, da bi z izkupičkom pregnali lakoto
iz domovine, ki se šibi pod nesmiselnimi petletkami.
Za dragulji se peha tudi grof (Melvyn Douglas), ljubček
nekdanje lastnice nakita. Grofu v kratkem času uspe trojko
revolucionarjev preobraziti v krvoločne kapitaliste, ki mislijo
le še na lastni dobiček. Iz Moskve zato pripotuje še posebna
odposlanka, smrtno resna in ledeno hladna politkomisarka
Ninočka (Greta Garbo), ki na grofovo zapeljevanje odgovarja
z zadrtim prepričanjem, da ni ljubezen nič drugega kot
kemična reakcija. Film je v času nastanka oglaševan s
hudomušnim vabilom: "Garbo se smeji!"
"Kakšen smeh je smeh, v katerega pade Ninočka? /.../
Ko bruhne v smeh, pade natanko v tisto situacijo, do
katere je ohranjala distanco. Tu padec nakazuje ljubezen
kot dogodek. Oba subjekta morata pasti na ta način, da
hkrati izpadeta iz svoje ustaljene simbolno definirane
subjektivnosti. Ni ljubezni brez vzajemnega padca, brez
komedije." Iz knjige Zadeva Lubitsch
21.00
Odmev Jesenske filmske šole: Komedija
Dvolična ženska (Two-Faced Woman)
"Veselite se z Garbovo! Njen prvi film po Ninočki." Globalni
uspeh Ninočke je napeljal studio Metro-Goldwyn-Mayer
k ponovitvi preverjene formule, le da je dve leti pozneje
melanholično zvezdnico v komediji (ponovne poroke) režiral
George Cukor. "Vesela Garbova" in Melvyn Douglas ponovno
nastopita kot zaljubljeni par, ki se tokrat na zasneženi poti
do srečnega konca spopada z vrsto tipskih zmešnjav, od
ljubosumja do podvojene identitete in prevare. Zadnji film
velike Grete Garbo pred prostovoljno upokojitvijo.
VI
20.00
Leta odločitve
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Peter (Boris Ostan) se vrne iz vojske in doma pri očetu naleti
na številne spremembe. Oče (Boris Cavazza) zdaj živi sam,
brez služkinje Leni, ki je odšla, ded (Slavko Jan) pa je vse
bolj senilen in omenja stvari, ki Petra vznemirjajo in begajo.
Oče piše spomine na partizanščino, in ker Peter ne dobi
zaposlitve, sprejme očetovo ponudbo, naj mu pomaga pri
pisanju. Družinska drama s političnim ozadjem.
21.10.
torek
17.00
Podelitev nagrad društva slovenskih filmskih in
televizijskih prevajalcev
Slavnostna podelitev stanovskih nagrad Društva slovenskih
filmskih in televizijskih prevajalcev – nagrade Brede
Lipovšek za življenjsko delo in društvenih žanrskih nagrad.
Vljudno vabljeni!
20.00
Odmev Jesenske filmske šole: Film po izboru Stanleyja
Cavella
Izlet (Partie de campagne)
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp
"[Film,] ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv,
izjemen film! Tako mislim še danes! Grenkoba nostalgije
me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg
neizrekljive otožnosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je
grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno
razočaranje, ki čaka vsakogar. To ni, tako sem slutil,
nikomur prizaneseno ..." Matjaž Klopčič
21.00
Odmev Jesenske filmske šole: Film po izboru Stanleyja
Cavella
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega
aristokrata. Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi
lovsko zabavo, ki se je poleg njega in žene udeležijo še
njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta,
tragikomična, zato nič manj poetična in svoj čas hudo
kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na
pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden
najbolj vplivnih filmov vseh časov, predvsem po zaslugi
sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen
sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini
polja.
22.10.
sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana.
Njegov meteorski vzpon na položaj kralja medijev in pionirja
senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja
ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo
najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže
se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega
dečka Orsona Wellesa, dolgo časa hvaljen kot najboljši film
vseh časov.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop
prost.
21.00
Odmev Jesenske filmske šole: Melodrama
Govori z njo (Hable con ella) Pedro Almodóvar, Španija, 2002, 35mm, 2.35, barvni/čb,
112', sp
Plesna predstava Pine Bausch. Med gledalci skupaj sedita
dva moška, tujca: prvi joče, drugi je skoraj bolj kot nad
predstavo ganjen nad reakcijo svojega soseda. Njuni zgodbi
se kmalu prepleteta. Mladi medicinski asistent Benigno
(Javier Cámara) že več mesecev skrbi za plesalko Alicio, ki je
po hudi nesreči padla v komo. Mladenič se zaljubi v negibno
dekle in ji pripoveduje svoje dnevne doživljaje. Potem sreča
svojega soseda iz gledališča, Marca (Darío Grandinetti),
čigar dekle Lydia je po nesreči na bikoborbi prav tako
padla v komo. Zgodba o prijateljstvu med dvema moškima,
o osamljenosti in okrevanju od ran, ki jih zada strast; o
pomanjkanju komunikacije med pari, o kinu kot predmetu
pogovora, o tišini kot jeziku telesa, o radosti pripovedovanja
in o besedah kot orožju proti samoti,
bolezni, smrti in norosti.
Ljubljano ustrahuje morilec žensk, ki se ga je oprijelo ime
Jack Razparač. Damjan Petrič (Marko Mlačnik), biljeter v
kinematografu, zagleda na železniški postaji sumljivega
moškega, ki je že prej v kinu pritegnil njegovo pozornost.
Ko opazi, da domnevni morilec zasleduje neko žensko, se
odpravi za njima. V temi parka moški izgine, Damjan, ki
skuša opozoriti žensko, pa jo po nerodnosti preplaši in pri
prerivanju stakne rano na glavi. Isto noč se v parku zgodi
nov umor. Kriminalna drama o domnevnem množičnem
morilcu.
20.00
Poletje v školjki
Tugo Štiglic, Slovenija, 1986, 35mm,1.66, barvni, 94'
23.10.
četrtek
19.00
Vse o moji materi (Todo sobre mi madre)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1999, 35mm, 2.35,
barvni, 101', sp
Zgodba o neuklonljivi ženski (Cecilia Roth) in njenih
nenavadnih prijateljicah, ki se prebijajo skozi dramatične
čustvene situacije: izguba ljubljenega sina, generacijski
nesporazumi, sprememba spola, narkomanija, iskanje
davno izginulih partnerjev … Močan občutek za kompleksne
ženske karakterje mestoma naivno melodramo zanesljivo
pripelje do konca, Almodóvar pa je pri nanašanju zanj
značilnih baročnih odtenkov bolj zadržan kot sicer.
21.00
Kino-integral: Nove pridobitve kinotečnega arhiva
Blow-up
Siegfried A. Fruhauf, Avstrija, 2000, 35mm, 1.37, čb, 1', bd
Trees of Syntax, Leaves of Axis
Daïchi Saïto, Kanada, 2009, 35mm, 1,37, barvni, 10', bd
Paura in citta (1191 dni pozneje ali Vonj po podganah) –
premiera nove, restavrirane 35mm kopije!
Davorin Marc, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 35mm (posneto
na super8mm), 1.37, barvni, 23', bd
24.10.
petek
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Komedija/melodrama
Luči velemesta (City Lights)
Charles Chaplin, ZDA, 1931, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) se zaljubi v prelepo slepo prodajalko
rož, katere družina je v silnih finančnih težavah. Še isti
večer reši življenje milijonarju, ki nato potepuhu pomaga pri
snubljenju revne prodajalke cvetja. Najtežji film Chaplinove
kariere, ki je nastajal skoraj tri leta in bil zaključen šele
po 190 snemalnih dneh (med drugim zato, ker je Chaplin
trmoglavo zavračal vpeljavo zvočnega filma), vendar je
naposled ob premieri spet obveljal za najboljši, obenem
najbolj duhovit in najbolj ganljiv avtorjev film doslej; med še
posebej goreče občudovalce sta se vpisala Albert Einstein in
Bernard Shaw.
"Prvi Chaplinov film po dobrih dveh letih dokazuje, da je
tišina – če je Chaplin tisti, ki molči – še vedno zlata vredna!"
Rose Pelswick, New York Evening Journal, 1931
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si.
25.10.
sobota
19.00
V vrtincu (Gone With the Wind)
Victor Fleming, ZDA, 1939, 35mm, 1.37, barvni, 222', sp
Na viharnem ozadju ameriške državljanske vojne se krešejo
iskre še bolj viharne ljubezni med razvajeno južnjaško
deklino (Vivian Leigh) in robatim, ciničnim gospodom
(Clark Gable), ki za konec štiriurne kalvarije na dekletova
moledovanja in žgoče ljubezenske izpovedi odvrne z enim
najbolj znamenitih stavkov v zgodovini filma: "Frankly my
dear, I don't give a damn." Avtorski projekt producenta
Davida O. Selznicka se je takoj po premieri prelevil v enega
najbolj donosnih in priljubljenih filmov.
26.10.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
27.10.
ponedeljek
18.00
Nekdo drug
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1989, 35mm, 1.37, barvni, 76'
Dvanajstletni Tomaž (David Sluga) preživlja z mamo v
Piranu zadnje dni poletja. V igrah ob morju in še posebno
v sporih med tolpami iz Portoroža in Pirana pozablja na
nesporazume med starši, ki živijo ločeno. Oče (Dare Valič)
se je namreč zaradi ambicij v službi preselil v Ljubljano.
Tako postane Tomažev najboljši prijatelj računalnik Vedi, tu
pa je tudi vrstnica Milena (Kaja Štiglic), v katero se Tomaž
zagleda. Mladinska komedija o poletnih dogodivščinah.
28.10.
torek
19.00
En, dva (Yi yi)
Edward Yang, Tajvan/Japonska, 2000, 35mm, 1.85, barvni,
173', sp
Prezgodaj umrli tajvanski cineast Edward Yang (1947–2007)
v žal poslednjem in obenem najbolj kompleksnem filmu
svoje kariere naniza prepoznavni repertoar: številčno
družino in dogodek, ki jo korenito zaznamuje, nakar nastopi
prevrednotenje življenja vseh tistih, ki se jih dogodek dotika.
Vrhunska melodrama, mojstrovina novega tisočletja.
"En, dva je največji film zadnjih let in Yangov dokončni
zrelostni izpit. Bojim se zanj in za njegov opus, saj dvomim,
da lahko preseže kompleksnost in čustveno zrelost
pričujočega bisera." Simon Popek, 2002
29.10.
sreda
19.00
In memoriam: Harun Farocki
Osem in pol (8 1/2 )
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb,
138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo
Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji
filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo
nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je
obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v
njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini,
fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski
film velikega italijanskega režiserja je nemudoma ob
premieri v Cannesu obveljal za mojstrovino, ki petdeset let
po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega
šarma in vplivnosti.
30.10.
četrtek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – ponovitev
Belfast, Maine
Frederick Wiseman, ZDA, 1999, 16mm, 1.37, barvni, 248',
svp
Glej torek 2.9. ob 19.00.
31.10.
petek
Dan reformacije. Kinoteka je zaprta.
legenda
sp slovenski podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
svp slovenski video podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kolofon
jesenska filmska šola – mednarodni simpozij filmske teorije: 14.–17.10.
filozofov greh: komedija in
melodrama stanleyja cavella
gledalca" kakor v tem, da nam svet
predmetov dopusti gledati, ne da bi bili
v njem sami vidni. Na tej točki se Cavell
obrne k zgodovini filozofije. Gledalčevo
nevidnost je mogoče dojeti kot izraz
moderne ideje zasebnosti in anonimnosti,
ki sega vsaj do Descartesovega
skepticizma. Slednji zaznamuje subjektovo
dislociranost, izmaknjenost iz sveta, ki ga
subjekt sam ustvarja. Film eksistira na
način filozofije. Samorefleksija je njegova
notranja lastnost, ki, dalje, zahteva prikaz
filozofskega pogovora, prikaz enega od
vzrokov za filozofski spor. Takšen spor
zasledimo v dveh hollywoodskih žanrih, ki
jih je v teoriji ovekovečil Cavell.
zares srečna. Zgoditi bi se moral "čudež
vseh čudežev": da bi se zbližala in da
mož ženi ne bi bil več tujec. Klasične
romance združijo prvotna neznanca
v ljubezenski par. Specifika filmskih
komedij, ki jih Cavell združi v en žanr, pa
je v nasprotju s klasičnimi deli ta, da je
par vzpostavljen že na začetku zgodbe,
a mora šele skozi spor in razdrtje zveze
utemeljiti ljubezen. Philadelphijska
zgodba, Adamovo rebro, Lady Eve in
Njegovo nezvesto dekle realizirajo
Ibsenov "čudež", resnično ljubezen
utemeljijo skozi ločitev in vnovično poroko
istih partnerjev. Junakinje uspejo odkriti
emersonsko intimnost sebstva s svetom,
"čudež spremembe" in s tem novo
Njegovo nezvesto dekle
komedija ponovne poroke in melodrama življenje s svojim moškim. Duhovit dialog,
Howard Hawks, 1940
neznane ženske
ki je značilen za komedije, v melodramah
Ključna prispevka k razmahu študij o
umanjka. Junakinji melodrame ne
Stanley Cavell velja za enega največjih
se spušča v filozofijo filma. Na začetek
filmu sta vsaj dve knjigi, Pursuits of
uspe najti lastne zgodbe, jezika,
sodobnih ameriških filozofov, ki teoretsko simpozija umeščamo šolski uvod v to
Happiness: The Hollywood Comedy
glasu. Neznana ženska je alternativno
slavo črpa iz grešne in nezaslišane poteze področje, predstavitev misli Stanleyja
of Remarriage (1981) in Contesting
nadaljevanje Ibsenove Nore; v njeni
– napisal je namreč prva filozofska
Cavella. Šolski usmeritvi botruje dejstvo, Tears: The Hollywood Melodrama of the
zgodbi se čudež ne zgodi. Konstitucija
dela, ki se posvečajo izključno filmu in
da Cavell v slovenski filozofiji oziroma
Unknown Woman (1996). Cavell tam
novega subjekta ni povezana z zakonsko
utemeljijo specifično področje, filozofijo
filmski teoriji še ni pustil globljega
definira dva žanra, komedijo ponovne
zvezo, s ponovno prisvojitvijo vzajemnega
filma. Cavell je premislil film kot "veliko
pečata. "Šola"dalje prinaša nove izpeljave poroke in melodramo neznane ženske.
humorja in izključujoče naklonjenosti, ki
delo duha", primerljivo s filozofskimi
Cavellovih nastavkov: razmisleke o
Oba žanra odpirata vprašanje subjekta v so značilnost srečnega para. Ženska, ki
tradicijami, zato v teh delih najdemo
komediji, melodrami, filmskem realizmu. kontekstu ljubezni, poroke; to je obenem se v melodrami znotraj zakonske zveze
nenavadno sopostavitev z velikopotezno
izhodišče za razmislek o konstituciji
ne prepozna več, po Cavellu naznanja
namero – vzpostaviti razpravo o
film in filozofijo druži sorodni spor
novega subjekta, nove, srečne družbe.
problematiko feminizma po obdobju boja
Hollywoodu kot skupni kulturni dediščini
Cavell se v konceptualizaciji filma sklicuje Cavellova osrednja referenca je literarna
za volilno pravico. Vprašanje "stvaritve
Amerike in Evrope. Cavell je prebil
na Baudelairov izraz "slikar vsakdanjega zgodovina. Formulo romantičnih komedij ženske", ki jo Cavell imenuje tudi "novi
led, ki je ločeval filozofijo in pogrošne
življenja". Ena glavnih lastnosti filma je
najdemo v Shakespearjevih komedijah
človek", se prične seliti v zasebnost, v
ameriške izdelke (komedije!, melodrame!, izpostavljanje razmerja do običajnega,
in romancah, denimo v Zimski pravljici.
"notranjo agendo kulture".
romance!), med drugim je ob bok postavil navadnega, profanega. To mu uspeva
Ključen za razumevanje filmskih komedij Dogodek in uvodni tekst sta pripravila
Franka Capro in Immanuela Kanta, Caryja tako, da "nam vrača in razširja našo prvo in melodram je Henrik Ibsen. Nora v
Tomaž Grušovnik in Ivana Novak.
Granta in Friedricha Nietzscheja, Howarda fascinacijo nad predmeti". Pregovorne
Ibsenovi Hiši lutk ugotovi, da v večletnem
Hawksa in Ludwiga Wittgensteina.
"magičnosti" filma ne gre iskati toliko
zakonu s Torvaldom nikoli nista zares
Letošnja edicija Jesenske filmske šole
v ideji "ustvarjanja novega sveta za
spregovorila in da z njim nikoli ni bila
.
festival: kurja polt: 18.–20.9.
kinopolis
izdajatelj: Slovenska kinoteka,
Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana
tel. 01.43.42.510, faks 01.43.42.516
tajnistvo@kinoteka.si; www.kinoteka.si
sofinancira: Ministrstvo za kulturo
dvorana silvana furlana
pisarna programskega oddelka
uradne ure: 9.00–15.00
tel. 01.43.42.520, faks 01.43.42.521
Jurij Meden
jurij.meden@kinoteka.si|01.43.42.522
Kaja Bohorč, vodja pisarne
kaja.bohorc@kinoteka.si|01.43.42.520
Marta Matičič, blagajničarka
(eno uro pred prvo predstavo)
blagajna@kinoteka.si|01.43.42.524
cena vstopnice: 4 eur (8 eur za Kino-uho)
kinotečna kavarna
Kinotečna kavarna se odpre eno uro pred
prvo projekcijo.
slovenska kinoteka
direktor: Ivan Nedoh
ivan.nedoh@kinoteka.si|01.43.42.500
muzejski oddelek
Metka Dariš
metka.daris@kinoteka.si|01.43.42.505
arhivski oddelek
Darko Štrukelj
darko.strukelj@kinoteka.si|01.43.42.510
raziskovalno-založniški oddelek
Andrej Šprah
andrej.sprah@kinoteka.si|01.43.42.529
knjižnica in mediateka
Viktor Bertoncelj
viktor.bertoncelj@kinoteka.si|01.43.42.530
ponedeljek, torek, četrtek 9–15h
sreda
10–18h
petek
9–14h
kinotečnik
ISSN: C503-7182
urednik: Jurij Meden
oblikovna zasnova: Metka Dariš, Tomaž Perme
oblikovanje: Tomaž Perme
tisk: Delo
naklada: 7.000
distribucija: DPG
urbano vs. ruralno
Ljudožerci Amazonke
Umberto Lenzi, 1981
Društvo Kurja polt v sodelovanju s
Slovensko kinoteko in Kinodvorom,
mestnim kinom, predstavlja vikend-festival
filmske groze Kurja polt, posvečen kultom,
klasikam in žanrskim odpadnikom,
praznovanju, predvsem pa kakovostni
projekciji, ogledu in razmisleku o pomenu
in definicijah filmske grozljivke. Čeprav
so žanrski avtorji pogosto stopali na
čelu rušenja filmskih in družbenih,
estetskih in ideoloških tabujev, potiskali
meje dovoljenega in razpirali možnosti
tematskega in formalnega izrazja filmske
umetnosti; čeprav žanr grozljivke zahteva
izdaten narativni talent in tehnično
inovativnost, medtem ko pogosto nastaja
v težkih produkcijskih pogojih, je grozljivka
bila in ostaja vse prepogosto izvzeta
iz "obče veljavnih" filmskih kanonov,
odrinjena na obrobje filmske misli in
publicistike. In navkljub pravcati renesansi,
retrospektivno. Njegova rdeča nit je
"ruralna groza", trčenje urbanega in
ruralnega. Toda priljubljenega podžanra
ne odkriva le v paradigmatičnih
"backwoodsih" ameriškega Juga, pač
pa tudi v odročnih škotskih vaseh,
paragvajskem pragozdu in avstralski
puščavi; ne le v čistokrvnih klasikah
(Teksaški pokol z motorko, Hribi imajo
oči), kultih (Dva tisoč manijakov!) in
kuriozitetah (Ne ubijaj, razen …) krvavega
žanra, pač pa v brezčasnih (Odrešitev) in
dolgo izgubljenih mojstrovinah (Prebudi
se v grozi), ki presegajo žanrski okvir, a
so njegove trope in topike vzele za svoje.
In čeravno je namera festivala v prihodnje
podkrepiti stare mojstre s svežo krvjo,
zgodovinski pregled z vrhunci sodobne
produkcije, se ob častitljivih jubilejih
Kinodvora in Slovenske kinoteke, v Letu
ki jo žanr doživlja v novem tisočletju,
kina, oziramo nazaj. Kurja polt št. 1 naj
ostaja v naši redni kinematografski
pripravi ustrezno zgodovinsko podlago in
distribuciji šibko zastopan. Kurja polt se
v skladu z modusom operandi izvoljenega
zato pridružuje obstoječim iniciativam,
žanra nastopi kot "prequel": predzgodba
Grossmannovemu festivalu fantastičnega in predigra. Zatorej, nazaj! V puščavo in
filma in Kinodvorovi maratonski Noči
goščavo. Naj bendžo zagode, naj zapoje
grozljivk, ter vabi klene privržence žanra
žaga ...
in resne, zvedave ljubitelje filma, naj nikar Maša Peče
ne mislijo, da so videli dovolj. V želji, da
Več informacij na spletni strani
bi presegli prevladujoči predsodek, ki
www.kurjapolt.org.
grozljivko odpravi kot stvar partikularnega
okusa nišne publike, bo prva festivalska
Kurja polt tudi v Kinodvoru:
izdaja postregla z naslovi in avtorji, ki jih
Mož iz protja: končna verzija (The Wicker
prvi gotovo ne želite in drugi preprosto ne Man: The Final Cut), petek 19.9. ob
morete spregledati. Naš cilj ni apologija,
21.00
pač pa rehabilitacija grozljivega žanra,
Prebudi se v grozi (Wake in Fright), petek
njegova umestitev na legitimno mesto
19.9. ob 23.00
znotraj filmske umetnosti in na redni
Odrešitev (Deliverance), nedelja 21.9. ob
repertoar domačih kinodvoran.
19.00
Butični filmski dogodek je v svoji
pilotski ediciji zastavljen tematsko in
.
10
kinotečnik, avgust-september-oktober 2014
kinopoličanka,
kinopoličan
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis
prinaša petdeset odstotkov popusta
pri nakupu vstopnic rednega programa
Kinoteke, trideset odstotkov popusta
pri nakupu vseh kinotečnih publikacij
in deset odstotkov popusta pri
nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici.
Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik
po pošti. Članarina velja leto dni od
vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke.
Cena: 25 eur za delovne občane,
20 eur za študente, dijake, upokojence
in brezposelne.
zahvale
Pri organizaciji programa so nam pomagali
naslednji posamezniki in organizacije:
Yves Beauregard, (Séquences), Marco de
Blois, Lorraine LeBlanc, Marie-Pierre Lessard
(Cinematheque Quebecoise), Vinko Brešan
(Zagreb film), Fleur Buckley, George Watson
(BFI), Mladen Burić (Hrvatski filmski arhiv),
Doris Kuhn, Bernd Brehmer (Werkstattkino,
München) Anders Lundgren (Klubb Super
8, Stockholm), Maša Peče (Kurja polt), Boris
Petkovič, (Društvo slovenskih režiserjev), Éric
Séguin (National Film Board of Canada), Lojz
Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski
arhiv), Denis Vaillancourt (Videographe), Tomaž
Grušovnik, Ivana Novak.
.
poziv
zbiramo
filmske spomine!
Filmska tehnika, amaterski filmski
posnetki, tiskovine (vstopnice, letaki,
plakati, filmske revije), spominki,
fotografije, filmske igračke, dokumenti,
pogodbe, filmski izrezki ... zbiramo vse,
kar je pomembnega za zgodovino filma,
tudi zgodbe in pričevanja, zato vas
prosimo, da nas pokličete in predstavite
svoj košček filmske zgodovine.
muzejski@kinoteka.si
.
kinotečni red
Vstopnice so naprodaj pri blagajni
Kinoteke uro pred začetkom prve
predstave.
Obiskovalce prosimo, naj prihajajo na
predstave pravočasno.
V dvorano Slovenske kinoteke ni
dovoljeno vnašati hrane ali pijače.
Prenosni telefoni morajo biti izključeni.

krsto papić - Slovenska kinoteka

Transcription

Similar documents

pogoji (in) možnosti

etika filma - Slovenska kinoteka

kinoatelje.it

druga petdesetletka - Slovenska kinoteka

maj-junij-julij-avgust

Kinotečnik - Bojan Adamič

SUPER JAMSTVO - Harvey Norman

barve, barvna metrika in barvno upravljanje medijski tehnik

Interakcija človek - računalnik

3. februar 1972 (št. 1140)

katalog - Ljudmila

LES - ALUMINIJ VHODNA VRATA

Tukaj - Harvey Norman

Mednarodni festival animiranega filma Animateka 2007 International

Bosanski stećakza

katalog v PDF formatu