GLASILO SKUPINE CGP

1/2012
INFO
GLASILO SKUPINE CGP
1
aktualno
4
tema polletja
6
stebri
11
kadri
12
skrb za okolje
13
športni utrinki
14
ujeti v objektiv
16
križanka
Foto: Božo Vidmar
kazalo
3
CGP INFO
Glasilo skupine CGP,
letnik 6/številka 1/ junij 2012
Odgovorna urednica:
Vesna Mikolič
Uredniški odbor: Vesna Mikolič,
Slobodan Jovič
Fotografije: Božo Vidmar
Lektoriranje: Irena Potočar Papež
Oblikovanje:
Narobe studio Ljubljana
Prelom: Fotografika,
Boštjan Colarič, s. p.
Tisk: Tisk Šepic Novo mesto,
Žarko Šepic, s. p.
Po dežju vedno posije sonce …
Prvega junija se je pričelo meteorološko poletje, a glede na muhavost vremena v prvi polovici leta je težko
napovedati, kaj nas čaka v prihodnjih dveh mesecih,
ko se bo večina odpravila na zaslužen dopust. Vsekakor pa velja rek, da po dežju vedno posije sonce in kot
pišemo v rubriki Tema polletja, smo se v skupini CGP
že pred štirimi leti pravočasno odzvali na gospodarsko
krizo, ki je žal v največji meri prizadela prav gradbeno
dejavnost. Vsi udejanjeni ukrepi nas opogumljajo, da
bomo v drugi polovici leta pridobili dovolj projektov za
uspešen zaključek še enega kriznega leta. V temi pod
naslovom Okolju prijazna skupina CGP pa preberite,
zakaj še posebno pozornost namenjamo dejavnostim
s področja varstva okolja. Ustvarjalci časopisa v tej številki sprašujemo, kdaj so poslovni sestanki učinkoviti – koristno in poučno branje. V anketi pa je iz odgovorov naših
sodelavcev moč razbrati nedvoumno in jasno sporočilo – kolikor znaš, toliko veljaš!
Dragi sodelavci, časopis CGP INFO je v prvi vrsti namenjen vam, zato vas vabimo, da s
svojimi predlogi, pobudami, komentarji sooblikujete njegovo vsebino. Pišite nam na:
mikolic.vesna@cgp.si.
Pred nami je glavna poletna sezona, meseca julij in avgust, ko bodo številne možnosti
za preživljanje dopusta in polnjenja »baterij« za nove izzive, ki so pred vsemi nami.
Prijetne počitnice vam želimo!
Uredništvo časopisa CGP INFO
2
Ko pišem te vrstice, imam v glavi še sveže
misli nagovora k novoletni številki našega
glasila. Imam občutek, da je bilo včeraj.
V resnici pa je za nami že skoraj polovica
koledarskega in poslovnega leta. Nezave-
očmi in vabi Miklavža na otvoritev. V Novem mestu nastaja še en pomemben in referenčen projekt – Centralna čistilna naprava, kakršnih ni veliko naokrog. Podaljšanje
vzletno-pristajalne letališke steze Cerklje z
vso potrebno infrastrukturo nam predstavlja tehnološko izjemen izziv. Poslovno-proizvodni kompleks švicarske družbe Belimed v Grosuplju premaguje kratek enoletni rok. Osnovna šola Mirna Peč s celovito
okoliško infrastrukturo in igrišči vsak dan
bolj kaže na izjemen arhitekturni in v naravo umeščen projekt. V Ljubljani končujemo
enega večjih poslovnih objektov, zgrajenih
v zadnjih letih. Krka in Revoz nam izkazujeta zaupanje na svojih proizvodnih in servisnih projektih v Novem mestu. Bojujemo
se z nizkimi cenami in zahtevnimi tereni
pri izgradnjah čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v Kočevju, Novem mestu,
Podpis pogodbe za izgradnjo kanalizacije
in obnovo vodovoda Drašiči
Podpis pogodbe za gradnjo pločnikov za
pešce na odsekih regionalnih cest Tržišče–Mostec
Podpis pogodbe za zunanjo ureditev objekta nove osnovne šole in vrtca v Mirni Peči
Podpis pogodbe za izgradnjo novega Mercator centra v Novem mestu
danje toka časa (prepričan sem, da tudi pri
vas) kaže na velike obremenitve in osredotočenost k eni stvari.
Preživetje v izjemno viharnih in nestabilnih
razmerah na trgu je naš skupni cilj. Tej prioriteti so vse izraziteje podrejene tudi naše
osebne vsebine.
Kot vedno doslej smo tudi letos pravilno
ocenili razmere in razvoj dogodkov v ožjem ter širšem okolju. Vihar, ki se mu reče
nelikvidnost, z nezmanjšano močjo podira
in uničuje. Naša strategija obrambe je neomajna. Potrjuje se kot pravilna, čvrsta in
učinkovita. Razpršenost dejavnosti, povezanih v enovito upravljanje, močno zmanjšuje tveganja ter hkrati povečuje učinkovitost. Projekti, naš vir preživetja, so center,
v katerega so usmerjene energije vseh nas.
Te energije se zrcalijo v pridobivanju projektov, obvladovanju in funkcijski podpori
ter izvedbi projektov.
Kar nekaj jih je, na katerih se trudimo odrezati tenak košček kruha, pa čeprav suhega
in trde skorje. Največji, poslovno-trgovski
center Mercator v Novem mestu, raste pred
Vinici, Semiču, Drašičih, Šentjerneju in še
kje. V Trebnjem zaključujemo dela nasedlih gradbincev na avtocestnem programu.
Poskušamo izvajati pridobljene projekte
za državne ceste v okviru razpoložljivih
proračunskih sredstev.
Nizke cene, ki so posledica hudega boja za
pridobitev projektov, včasih že kar iz obupa, povzročajo povečevanje nelikvidnosti
v širšem poslovnem okolju. Rezultat so
zastoji na projektih ter ugašanje manjših
obrtniških izvajalcev. S tem negativna likvidnostna spirala dobiva še bolj na moči.
Prepričan sem, da bo naša skupna energija dovolj močna za boj z viharji tudi v drugi
polovici leta. Obenem želim in verjamem,
da bomo skupaj, drage sodelavke in sodelavci ter cenjeni poslovni partnerji, konec
leta le videli nekaj več svetlobe na obzorju.
Znanje, volja, želja, pridnost, zaupanje,
spoštovanje, ponos so le nekateri elementi, potrebni za uspehe. V skupini CGP jih
imamo!
Marjan Pezdirc, predsednik Uprave
3
Podpis pogodbe za izgradnjo novega mostu čez reko Krko, ki bo povezoval Draščo
vas in Breg.
Odprt nov avtomatiziran bencinski servis
v Ajdovščini
Odprta nova enota Vrtca Kočevje – Brlogec
aktualno
Spoštovane
sodelavke,
cenjeni
sodelavci
in poslovni
partnerji!
tema polletja
V skupini cgp smo se na krizo
pravočasno odzvali
V zadnjih letih, odkar se soočamo z gospodarsko krizo, je v Sloveniji prišlo do občutnega
krčenja investicij. Po nekaterih informacijah naj bi se obseg investicij v štirih letih skrčil na
polovico vrednosti, zadnje tedne pa se pojavlja podatek, da naj bi se letošnji predvideni
obseg investicij gibal v velikosti dobrih 40 % vrednosti investicij iz leta 2008.
PRODAJA STANOVANJ SE JE
PRAKTIČNO USTAVILA
V zadnjih letih, odkar se spopadamo z gospodarsko krizo, se je prodaja stanovanj
praktično ustavila. Zato je v tem obdobju
zašlo v težave in tudi propadlo precej
podjetij, ki so tovrstne projekte razvijala in gradila stanovanja za trg. Denar za
investiranje takšnih projektov so zagotavljale banke ali njihove lizing hiše ter
druga z njimi povezana podjetja. Zaradi
slabe prodaje stanovanj in zalog parcel je
pri investitorjih interes po gradnji stanovanj upadel, zato so banke takšen način
financiranja omejile na minimum. Področje gradnje za trg je gradbenim podjetjem
in podjetjem, ki opravljajo zaključna dela
v gradbeništvu in inštalacije, zagotavljal
precejšnje količine dela, s tem pa gradbe-
nikom omogočal tudi obstoj in poslovanje. Hkrati je ta trg polnil predvsem proračune občin, ki so z novimi investicijami
dobivale denar za plačilo komunalnih
prispevkov in soinvestitorje za razne komunalne in prostorske ureditve.
podjetij pri nas sta bila v zadnjem obdobju pomembna investitorja DARS in
Ministrstvo za promet RS. Izgradnja avtocestnega križa je praktično končana; to je
za nekatera gradbena podjetja pomenilo
velike težave, saj so ostala brez dela.
POMANJKANJE INVESTICIJ
NA VSEH RAVNEH
REBALANS PRORAČUNA
SKRČIL DRŽAVNE
INVESTICIJE
Z upadom te vrste investitorjev in zaradi učinka krize, ki je zarezala v vse pore
gospodarstva, je upadel tudi investicijski ciklus pri veliko podjetjih. Pozna se
velik upad srednje velikih investicij, kot
so bile manjše proizvodne in obrtniške
delavnice, bencinski servisi ipd. Izjemno
pomemben del investicij so bile naložbe, financirane iz državnega ali lokalnih
proračunov. Za večino večjih gradbenih
4
Zaradi težav z investiranjem proračunskih projektov je vlada 11. junija lani
ustavila izvrševanje državnega proračuna do sprejetja njenega rebalansa. Kot je
vsem znano, se je država v tistem obdobju znašla v politični krizi, ki je sprožila
predčasne volitve in sestavljanje nove
vlade. Ta je sicer takoj pričela z usklajevanjem rebalansa proračuna, vendar so
STEČAJI PODJETIJ VPLIVAJO
NA RAZMERE V PANOGI
Zadnje leto so se zaradi opisanih težav pričeli tudi stečaji večjih in manjših
gradbenih podjetij. Vsi sodelujoči na
gradbenem trgu se zaradi nastalih razmer soočamo z velikimi težavami. Tudi
investitorji, ki so se veselili znižanja cen
naših storitev, imajo precej težav s prevzemanjem nedokončanih objektov od
podjetij v stečaju in z njihovo predajo v
izvedbo (dokončanje) drugim, še delujočim podjetjem. V praksi je veliko težav
pri oceni vrednosti že izvedenih del, pri
oceni kakovosti opravljenih del, pri oceni postavitve vrednosti za dela, ki jih je
še treba dokončati. Pri projektih, ki so
financirani iz proračunov in je zanje treba upoštevati Zakon o javnih naročilih, je
postopek nadaljevanja še zahtevnejši.
V SKUPINI CGP SMO SE
NA KRIZO PRAVOČASNO
ODZVALI
V CGP, d. d., smo že v letu
2008 zaznali upad novih
investicij na trgu in občutili
hud pritisk na cene. Z raznimi
oblikami ukrepov smo se skušali
nastalim težavam čim bolj prilagoditi. Hkrati smo glede na upad
trga realno načrtovali obseg
del in vse do danes prilagajali poslovni načrt
nastalim okoliščinam.
Lahko se pohvalimo, da
smo zadnja leta načrtovali realno in začrtane
cilje tudi dosegli. Vsi
pokazatelji v prvih
mesecih letošnjega
leta izkazujejo realno načrtovanje in do-
seganje zastavljenih ciljev. Na trgu je
sicer nekaj manj konkurence, vendar je
tudi obseg investicij precej manjši. Investicij države bo tudi manj; rebalans
proračuna je bil sprejet šele maja. Na našem matičnem področju delovanja, to je
jugovzhodna Slovenija, je gospodarstvo
dobro razvito, saj imamo kar nekaj stabilnih podjetij, ki so po krajši recesiji znova
začela z investicijami. Glede na nekaj že
pridobljenih del upamo, da bomo znaten
del teh investicij izvajali tudi mi.
tema polletja
se razmere v državi še zaostrile in zahtevale zmanjšanje proračunskih postavk.
Proračun je vlada sicer potrdila, vendar
je letošnji obseg investicij precej skrčen.
Evropske direktive in sofinanciranje projektov so v zadnjih letih povečali obseg
del pri izgradnji kanalizacijskih sistemov,
čistilnih naprav in vodovodnih sistemov.
Na tem delu investicije vodijo predvsem
lokalne skupnosti. Ker pa se je obseg del
pri drugih vrstah gradnje zmanjšal, je
tudi na tem področju delo precej težko
dobiti. Hkrati imajo zaradi krčenja proračunov lokalne skupnosti veliko težav pri
zagotavljanju deleža lastnih sredstev za
naložbe.
OBETAMO SI POSLE TAKO
DOMA KOT V TUJINI
Naša družba tudi v preteklosti ni izvajala
veliko stanovanjskih projektov, tako da
upad teh investicij na naše poslovanje
ni imelo večjega neposrednega vpliva. Te
okoliščine se najbolj odražajo pri drugih
gradbenih podjetjih, kjer se v pomanjkanju investicij stanovanjske gradnje
lotevajo tudi ostalih gradbenih poslov,
ki jih pred začetkom krize niso opravljala. Vendar pa ti gradbinci pri nas ne kupujejo naših surovin, kot so npr. kamniti
agregati, betoni, in se ne poslužujejo naših storitev, kot je npr. asfaltiranje. Kljub
naštetemu pa v skupini CGP poskušamo
pridobiti dovolj projektov, da bomo lahko
tudi letošnje leto uspešno zaključili. Statistično gledano smo
do sedaj
potencialnim investitorjem
predali
približ n o
enako
število
p o nudb
kot
v istem
obdobju lani oziroma pred dvema letoma. Zadnje tedne so pogajanja tudi
uspešnejša. Poleti in v drugi polovici
leta so v lokalnih in državnem proračunu
z ravnokar sprejetim rebalansom kljub
vsemu predvidene investicije tako na področju infrastrukture kot stavb. Glede na
naša znanja in primernost podjetja bomo
nekatere od teh naložb izvajali tudi v naši
družbi. Tudi letos bomo sledili poslovni
praksi iz minulih letih in nekaj projektov
realizirali v državah na Balkanu. Trenutno
smo pred pričetkom del za rekonstrukcijo regionalne ceste v Srbiji. Pri prodoru
na tuje trge smo podjetja, ki še imamo
sposobnost in možnost pridobivanja
del v tujini, omejena z referencami, ki pa
jih sami za večje projekte žal nimamo.
Zaradi visokih stroškov morajo biti pridobljeni posli v tujini dovolj obsežni, da
omogočijo zaključni pozitiven rezultat na
projektu.
inženirske gradnje
Dokazali smo, da smo zaupanja
vreden partner
Letališče Cerklje je bilo ustanovljeno okoli leta 1938 kot vojaško letališče kraljeve vojske.
Med II. svetovno vojno ga je uporabljalo nemško letalstvo, po vojni ga je obnovilo in
uporabljalo vojno letalstvo JLA. Od leta 1991 pa ga uporablja Slovenska vojska.
LETALIŠČE DOBIVA NOVO
PODOBO
Na letališču že nekaj časa poteka celovita
tehnološka prenova in ko bo ta končana, bo
Letališče Cerklje ob Krki postalo osrednje
vojaško letališče v Sloveniji. Obnovljeno in
opremljeno bo predvsem za potrebe Slovenske vojske, pa tudi zavezništva Nato.
Nova podoba letališča bo v skladu z vojaškimi in civilnimi standardi, saj bo namenjeno tudi civilnemu zračnemu prometu. Po
podatkih Ministrstva za obrambo Republike
Slovenije je glavnina prenove povezana z
zmogljivostjo letališča. Podaljšana in obnovljena bo vzletno-pristajalna steza, vgrajen
bo sodobni navigacijski sistem, obnovljeni
ali na novo zgrajeni bodo ključni letališki
Za izvedbo elektrokanalizacije
bomo skupno porabili 233 km cevi,
za telekomunikacije pa nadaljnjih
130 km, vgrajenih bo 561 kabelskih
jaškov (izdelanih v družbi IGM Sava,
d.o.o.). Do konca gradnje bo asfaltiranih 95.000 m2 površin in izvedenih 10.000 m2 zahtevnih talnih
označb. Izvedenih je tudi že 100 temeljev za vertikalne oznake na letališču, v teku pa je rezanje in kitanje
17.300 m2 dilatacij.
objekti. Obnovljena bo seveda tudi prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura.
Julija 2011 sta bili med družbo CGP, d. d., in
Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije podpisani pogodbi za izvedbo del na
rekonstrukciji vzletno-pristajalne steze in
vgradnji sistema za vizualno navigacijo na
vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki. Projekt
predvideva podaljšanje obstoječe 2420-metrske vzletno-pristajalne steze ter ureditev
pripadajočih varnostnih površin. Ob rekonstrukciji voznih površin letalske steze je treba zgraditi svetlobne navigacijske sisteme,
ki bodo omogočali nočno letenje in natančno instrumentalno pristajanje zračnih plovil
ponoči, ter urediti robne varnostne pase na
obeh straneh steze. Razširitev »piste« je projektirana v betonski izvedbi, na asfaltni podlogi, na površini 38.000 m2.
ZAHTEVNO BETONIRANJE
Tako vodilni v družbi CGP, d. d., kot tudi
vodstvo projekta smo se dobro zavedali
zahtevnosti projektne naloge, zato smo nemudoma pristopili k reševanju tehnoloških
vprašanj izvedbe rekonstrukcije, ki s projektom ni bila določena. Po izdelanem predlogu, ki so ga pripravili sodelavci v naših
tehničnih službah, smo morali pridobiti še
soglasje projektantske organizacije in nadzornega inženirja, kar je bil kar velik zalogaj,
6
saj doslej nismo imeli izkušenj s tovrstnimi
projekti. Po potrditvi predlagane tehnologije smo lani v začetku novembra zabetonirali
testno polje in ga s posebno tehnologijo preizkusili na »zdrsnosti«. Testiranje je potrdilo
ustreznost izvedbe, nakar smo dobili zeleno luč za začetek zahtevnega betoniranja;
zaradi neprimernih vremenskih (zimskih)
pogojev smo začeli delati šele marca letos
in z deli končali aprila. V tem času smo izvedli 38.133 m2 betonskih površin in vgradili
11.500 m3 betona. Betoniranje je bilo zelo
zahtevno, saj je bilo ves čas treba zagotavljati enakomernost kakovosti proizvedenih
betonov, vgradnjo smo morali opraviti kakovostno in skladno s potrjeno vzorčno izvedbo. Skoraj dva meseca je naša betonarna v
Drnovem proizvajala beton izključno za potrebe gradbišča v Cerkljah, prav toliko časa
je bilo zasedenih kar 12 avtomešalcev. Tudi
laboranti si v tem času niso mogli privoščiti
odsotnosti, saj so vseskozi nadzorovali tako
proizvodnjo kot tudi vgradnjo betona. Ker so
testne meritve in preizkusi na pisti skladni
z zahtevami, smo z opravljenim delom zelo
zadovoljni, zadovoljen pa je tudi investitor.
DRUGI DEL PROJEKTA V
POLNEM TEKU
Ves ta čas smo izvajali tudi dela na elektroin telekomunikacijski kanalizaciji in v mrzli,
toda »suhi« zimi nam je uspelo vsa dela
opraviti v pogodbeno določenih rokih. Delo
izvajamo v dveh fazah, ki smo ju morali določiti s potrjenim elaboratom polovične zapore obstoječe vzletno-pristajalne steze in
soglasjem Agencije za civilno letalstvo RS.
Trenutno izvajamo elektro- in telekomunikacijsko kanalizacijo na delu praga 9, kjer
je popolna zapora letališča, 2. fazo del pa
nameravamo dokončati do 30. 7. 2012.
Odnosi z investitorjem in uporabnikom so
ves čas trajanja projekta zelo korektni, zato
v času gradnje ni bilo večjih težav zaradi
naše prisotnosti na specifičnem območju. S
skupnimi močmi si prizadevamo delo opraviti v obojestransko zadovoljstvo in pridobiti
nove izkušnje ter reference za družbo CGP,
d. d. Čeprav je delo na projektu zelo zahtevno, smo vnovič dokazali, da znamo in zmoremo. Na to smo seveda ponosni.
V Semiču bodo v začetku septembra namenu predali nov prizidek Vrtca Sonček. Tako
naj bi v tej najmanjši belokranjski občini v
šolskem letu 2012/2013 dokončno rešili
večletno prostorsko stisko, s katero so se
soočali v tamkajšnjem vrtcu.
V semiškem Vrtcu Sonček so v letošnje šolsko leto vstopili z devetimi oddelki, od teh
je en deloval v tamkajšnji osnovni šoli. Marca so v vrtcu odprli še deseti oddelek, tako
da vrtec trenutno obiskuje 160 otrok. Ves
čas so se trudili, da bi v vrtec sprejeli vse
malčke, čeprav sta jim primanjkovali dve
igralnici, večnamenski skupni prostor, dva
kabineta za strokovne delavce, dve garderobi ter dve pokriti terasi. Da bi rešili omenjene težave, so se na Občini Semič odločili
dograditi manjkajoče prostore.
Avgusta lani je bila tako med družbo CGP,
d. d., in Občino Semič podpisana pogodba
o izgradnji prizidka vrtca. Delati smo začeli septembra 2011, v skladu s pogodbo pa
smo z deli končali junija letos.
Pred začetkom gradnje prizidka smo prestavili glavni vodovod v skupni dolžini 70 m.
Sicer pa smo vsa dela izvedli v skladu s projektno dokumentacijo in pogodbenimi roki.
Prizidek ima dve nadstropji in se razprostira
na 323 m2 novih površin. V pritličju sta dve
igralnici s sanitarijami, v nadstropju je prostor za strokovne delavce vrtca. Ob obstoječem vrtcu smo zgradili tudi novo pokrito
teraso.
Večina gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del je zaključena, končali smo tudi z
zunanjo ureditvijo vrtca. Trenutno v vrtec
nameščajo notranjo opremo.
Konstrukcija prizidka je klasična
(AB temelji, opečni zid, betonska
plošča in streha dvokapnica). Fasada je iz kamene volne, debeline
15 cm, stavbno pohištvo je leseno.
Ogrevanje v pritličju je talno, v nadstropju so nameščeni radiatorji.
Prostori se prezračujejo centralno,
vgrajena je tudi klimatska naprava.
V Drnovem gradimo nov »hostel«
za voznike tovornih vozil
V lanskem aprilu smo z investitorjem, družbo Daka, trgovina, transport in proizvodnja,
d. o. o., podpisali pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniških del na poslovno-garažnem
objektu Hotel Daka v Drnovem. Naložbenik
je kupil že delno zgrajen objekt s prvotnim
gradbenim dovoljenjem, ki pa je bilo kasneje spremenjeno. Če bo vse potekalo po
načrtih, bodo predvidoma septembra prvi
vozniki tovornih vozil že spali v novem sodobnem »hostlu«.
Na omenjenem projektu smo začeli delati junija 2011. Najprej smo zgradili pokrito
vkopano skladišče tlorisnih dimenzij 48
m x 16,5 m. Večino del so predstavljala zemeljska, betonska, zidarska in tesarska
dela. Objekt smo zaključili z izgradnjo plošče nad skladiščem, na katero je investitor
v lastni režiji postavil jekleno nadstrešnico.
Največje težave pri gradnji skladišča nam je
predstavljalo temeljenje objekta. Ob robu
gradbene jame je namreč potekal plinovod.
Če bi z izkopom nadaljevali, bi se lahko
plinovod utrgal zaradi nestabilne brežine.
Morali smo pridobiti soglasje upravljalca
plinovoda za odklop in prestavitev voda,
kar je gradnjo upočasnilo za dober mesec.
A kljub vsem zapletom smo delo končali
pravočasno.
Drugi del projekta je predvideval gradnjo
poslovnega dela objekta. Na obstoječi
stavbi smo tako odstranili streho in delno
porušili zidove pritličja. Skupna dimenzija
novozgrajenega nadzidanega in dozidane-
7
ga objekta je 30,25 m x 12,80 m. Temeljenje
prizidka bi morali izvesti na terenu, ki je bil
nasut z neprimernim materialom, zato smo
upoštevali strokovno rešitev geomehanika
in temeljenje naredili na pilotih. Po začetnih
težavah so dela pospešeno stekla, tako da
smo streho dokončali v začetku novembra
2011.
V aprilu 2012 je bil podpisan aneks k osnovni pogodbi, in sicer za dokončanje objekta
Hotel Daka v Drnovem. Poleg gradbeno-obrtniških del smo prevzeli tudi izvedbo strojnih napeljav. Glede na razmere na gradbišču in po predvideni dinamiki del bi morali
projekt zaključiti do konca septembra 2012.
Garažni del objekta bo služil predvsem kot
servisna delavnica, avtopralnica in garaža.
Pokrito vkopano skladišče je predvideno za
potrebe skladišča, nad njim pa je izvedena
nadstrešnica za parkirišče osebnih vozil.
Poslovni del objekta bo v kletnih prostorih
in medetaži namenjen pisarnam; pritličje,
nadstropje in mansarda pa za potrebe hostla – lično opremljene sobe bodo v prvi vrsti namnejene voznikom tovornih vozil.
gradnja stavb
Semiški Vrtec Sonček s prizidkom
rešil prostorske težave
investitorski inženiring
Še letos bomo
zgradili nov Mercator
v Novem mestu
Še ne tako daleč nazaj je na zahodnem vstopu v Novo mesto, v Bršljinu, takoj za krožiščem na desni strani, stala stara upravna stavba CGP, d. d. Danes temu ni več tako – vsi
objekti na Ljubljanski cesti 47 so bili v celoti porušeni. Februarja letos smo pridobili
gradbeno dovoljenje za izgradnjo Trgovskega centra Mercator na omenjeni lokaciji, ki
se bo razprostiral na kar 38.000 m2 velikem zemljišču.
V tem letu je to eden naših najpomembnejših projektov; poleg zahtevnosti, organizacije in dnevnega kakovostnega
usklajevanja procesa del na samem gradbišču nam poseben izziv predstavlja kratek izvedbeni rok, saj naj bi novi sodobni
Mercatorjev center prve kupce sprejel še v
druženja. Kupcem bo na voljo več kot 400
parkirnih mest, od teh jih bo 100 pokritih z nadstreškom. Glavna vhoda v nakupovalni center bosta dva; prvi iz smeri
Ljubljanske ceste pri krožišču ter drugi iz
smeri nadkritih parkirišč.
Z izgradnjo centra bo vzdolž celotnega
Z izgradnjo centra bo tudi Mercator v
Novem mestu dobil sodoben objekt,
trgovino na Cikavi pa naj bi preuredili
v prodajalno s tehničnim blagom.
zemljišča rekonstruirana tudi Ljubljanska
tem letu; to je v začetku decembra.
Z družbo Mercator, d. d., je družba CGP, cesta, in sicer z obojestranskim pločnid. d., podpisala pogodbo za izgradnjo in kom in kolesarsko stezo ter z dodatnim
nakup novega trgovskega centra MC Novo zavijalnim pasom iz smeri krožišča v trgovski center. Dostava
mesto v marcu 2012.
materiala bo potekala
Trgovski center, ki ga
prek ločene servisne
že gradimo, bo imel
Gradbeno dovoljenje je bilo priceste neposredno iz
skoraj 13.000 bruto
dobljeno v le dobrih 10 meseLjubljanske ceste.
m2 trgovskih površin,
cih po podpisu pogodbe z MerZ vsakim dnem smo
na katerih bo okrog
catorjem, če upoštevamo, da je
priča izjemno hitremu
40 prodajaln, ki so
bilo treba doseči tudi sprejetje
napredovanju del, saj
običajno v podobnih
novega prostorskega akta za to
mora biti center odprt
centrih. Poleg Mercaobmočje.
že prve dni letošnjega
torjevega Hipermardecembra. Postavljeketa bodo v centru
tudi športne in tekstilne trgovine, trgovina na je betonska konstrukcija, dokončana
z malimi živalmi, cvetličarna, drogerija, je streha in delno tudi fasada objekta,
parfumerija in otroško igrišče Lumpi. V izvajamo že instalacijska dela. Sodobna
nakupovalnem centru so predvideni tudi stavba z urejeno okolico bo predstavljala
restavracija in bari, ki bodo med nakupo- »nova« vrata v Novo mesto iz ljubljanske
vanjem obiskovalcem nudili tudi možnost smeri.
8
Med redna cestna vzdrževalna dela, ki jih opravljamo, sodi tudi obnavljanje horizontalne signalizacije – to so vsem nam bolj znane
talne označbe. Te so nepogrešljiv del cestne signalizacije; še bolj pomembno pa je, da so talne označbe z vidika prometne varnosti
zelo pomembne. Narisane so zaradi vidnosti in varnosti, uporabnikom namreč posredujejo potrebne informacije za pravilno vožnjo
in pravočasno spreminjanje smeri ter hitrosti vožnje.
šah ali na urejenih platojih pred objekti; s
tem se vzpostavi varen in tekoče prevozen
prometni režim. V manjšem obsegu se pri
delih na talnih označbah ukvarjamo tudi z
brisanjem oznak ter polaganjem plastike
kot uvajanjem nove tehnologije. V letošnjem letu smo uspešno opravili talno signalizacijo letališča in s tem pridobili novo
referenco kakovostno opravljenih del.
VZDRŽUJEMO 1070 km
DRŽAVNIH CEST
Talne označbe zaradi vremenskih vplivov,
prometnih obremenitev in številnih drugih dejavnikov sčasoma postanejo manj
vidne, kar zmanjšuje prometno varnost na
cestah. Obnovo talnih označb na vozišču
in drugih prometnih površinah izvajamo
na področju, ki obsega 1070 kilometrov
državnih cest: na območju predstavništev
Kočevje, Črnomelj, Posavje in Trebnje ter
enote Novo mesto. Aktivno delujemo tudi
v Mestni občini Novo mesto ter v občinah
Metlika, Trebnje, Mokronog, Brežice, Črnomelj, Semič, Dolenjske Toplice, Straža
in Šmarješke Toplice. Dela izvajamo strojno in ročno, pri tem pa uporabljamo najkakovostnejšo barvo, ki je atestirana in
ustreza vsem zahtevam ter standardom.
Uporabljamo tudi steklene kroglice – »perle«; njihova funkcija je predvsem povečati
varnost, saj z njimi dosežemo večjo odsev-
nost vzdolžnih in prečnih označb v nočnem
času ter v slabših vremenskih razmerah.
OZNAČUJEMO TUDI GRADBIŠČA
Izvajamo tudi talne označbe na gradbiščih
nizkih gradenj, za potrebe vzpostavitve
primernega cestno prometnega režima v
času gradnje, ter tako poskrbimo za varnost v cestnem prometu. Pri projektih
visokih gradenj pa so talne označbe del
zaključka projekta, saj služijo za lažjo
orientacijo v prostoru. Pri tem gre npr. za
barvanje parkirnih prostorov v garažnih hi-
PRI DELU ČIM MANJ
OBREMENJUJEMO OKOLJE
V pleskarski delovni enoti, kjer izvajamo
talne označbe, skrbimo tudi za varstvo
okolja, saj se trudimo čim bolj racionalno
in ekološko neoporečno uporabljati materiale, s katerimi delamo. Posebno skrb
posvečamo ostankom barv; odpadno embalažo od barv in razredčil shranjujemo
na ekološkem otoku, kjer jo nato odvažajo družbe, ki so pooblaščene za odvoz in
deponiranje tovrstnih odpadkov.
Zavarovali desno brežino Sotle
Reka Sotla predstavlja tisočletno zgodovinsko mejo med Slovenijo in Hrvaško oziroma njunimi predhodnicami. Dolga je 90 km,
njeno porečje skupaj obsega 581 km2, od tega kar 451 km2 v Sloveniji. Družba VGP Novo mesto, d. d., je med drugim specializirana
za izvedbo sonaravnih ter klasičnih ureditev in regulacij vodotokov.
POŠKODOVANA DESNA BREŽINA
V sklopu rednega spremljanja stanja vodne
infrastrukture smo marca letos opravili terenski ogled struge reke Sotle na delu v bližini vasi Slogonsko.
Strokovne ugotovitve so bile, da so na tem
odseku visoke vode reke Sotle naplavile
večjo količino prevrnjenih dreves, vej in
drugega odpadnega materiala. Pri tem pa je
nastal ogromen zamašek, ki je močno oviral
pretok vode po strugi reke (na sliki). Zamašek je povzročil preusmeritev toka vode ob
desni brežini, posledica je bila večja poškodba desne brežine reke Sotle.
USPEŠNA SANACIJA MEJNE REKE
Da bi preprečili nastanek drugih poškodb
na desni brežini in preusmerjanje toka Sotle na slovensko stran, smo takoj začeli z
intervencijskimi deli. Preden smo začeli s
sanacijskimi deli, smo o nameravanih aktivnostih obvestili Policijsko postajo Brežice
(obmejna policija) in lokalno ribiško družino, da je poskrbela za ribji zarod. Odstranili
smo velik zamašek iz struge, zgradili zavarovanje v območju zajede z izdelavo vzdolžne kamnito-vegetativne zgradbe s priklopi
na obstoječo raščeno brežino (na sliki). Pri
priključku na obstoječo raščeno brežino
smo naredili manjši odbijač v obliki strnjene pilotne zgradbe, ki preusmerja tok vode
proti sredini struge reke Sotle. Opravili smo
tudi kamnito zavarovanje brežine, brežino
nad zavarovanjem pa prekrili s humusom
in zatravili. V neposredni okolici smo posekali grmovne in drevesne zarasti ter uredili
dostopne poti do desne brežine reke. Ob
zaključku del smo na vseh med gradnjo poškodovanih poljedelskih in travniških površinah ter obstoječih makadamskih poteh
vzpostavili prvotno stanje.
Pred sanacijo brežine
Vsa dela smo opravili v obliki sonaravne
ureditve vodotokov, v skladu z navodili naravovarstvenikov pa pri delu upoštevali življenjski cikel živali in rastlin.
P0 sanaciji
9
vzdrževanje cest in vodotokov
Dobra vidljivost = večja varnost!
proizvodnja
Lastne surovine, konkurenčna
prednost!
V skupini CGP deluje 6 kamnolomov in
ena gramoznica, kar nas postavlja med
večje predelovalce mineralnih surovin v
slovenskem prostoru. Za nemoteno izkoriščanje mineralnih surovin oziroma
kamnitih materialov je treba pravočasno
zagotoviti vso potrebno dokumentacijo
in dovoljenja, da kamnolom lahko obratuje. Postopki pridobivanja potrebnih
soglasij k rudarski dokumentaciji pa so
največkrat dolgotrajni in zapleteni.
(PRE)ZAPLETENA IN
NEŽIVLJENJSKA ZAKONODAJA
Z uvedbo novega Zakona o rudarstvu (ZRud1) leta 2010 se je podeljevanje koncesij za
rudarjenje ali rudarsko pravico zapletlo skoraj do nerešljivosti. Iz postopka, ki smo ga
uporabljali v praksi, je nastala birokratska
procedura, ki ji niso kos ne imetniki rudarske
pravice ne izvajalci zakona.
Podeljevanje koncesij je zakonsko dobro
predvideno, a v praksi zaradi zapletenosti
predpisanih postopkov praktično neizvedljivo. V naših največjih kamnolomih Cerov log
in Gunte imamo pridobljena dovoljenja, ki
nam predvidevajo delovanje za več desetletij
naprej. Tudi stanje zalog surovin je tolikšno,
da v prihodnjih letih omogočajo nemoteno
delovanje kamnolomov. Nasprotna slika pa
je v preostalih kamnolomih in gramoznici,
kjer potrebujemo za nadaljnje poslovanje
razširjen prostor, vendar se nam iztekajo
koncesijske pogodbe in dovoljenja za delo.
ZAGOTAVLJANJE LASTNIH
SUROVIN JE STRATEŠKEGA
POMENA
Zagotavljanje lastnih surovin je v poslovnem
interesu skupine CGP ena izmed prioritetnih
nalog za uspešno poslovanje, zato smo se
že pred leti odločili, da bomo začeli s postopki pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za nadaljnje delo. Tako smo v preteklih
letih skozi upravne postopke pri lokalnih
skupnostih in ostalih nosilcih urejanja prostora pridobili ustrezno podporo za širitve v
pridobivalnih prostorih. V tem trenutku čakamo na epilog pri dokončanju postopkov
za sklenitev koncesijskih pogodb, katerih
sopodpisnica je Vlada Republike Slovenije.
Upamo, da se bodo birokratski mlini v prid
gospodarstva končno začeli vrteti hitreje
ter da nam bo v najkrajšem možnem času
uspelo skleniti koncesijske pogodbe.
Izdelali do šest 20-tonskih jaškov
na dan
V družbi IGM Sava d. o. o., smo v letošnjih zimskih mesecih, ki med gradbinci
veljajo za t.i »mrtve mesece«, delali s
polno paro. Serijsko smo namreč za naročnika – družbo CGP, d. d., večji del pa
za družbo MENSEL, d. o. o., iz Ljubljane,
izdelovali armiranobetonske montažne
elektro-kabelske in telekomunikacijske
jaške. Naši jaški so narejeni za potrebe
letališča Cerklje ob Krki in projekt »Podaljšanje vzletno- pristajalne steze s pripadajočo infrastrukturo za VP Cerklje«.
Zgodbo o tem si lahko preberete tudi v tej
številki.
Skupno smo izdelali 278 jaškov velikih dimenzij, posamezni jašek lahko tehta tudi
do 20 ton. Ob natančni predpripravi in razdelanih delavniških načrtih za vsak jašek
posebej je delo potekalo tekoče in brez
10
večjih zastojev. Tako smo dnevno naredili
tudi do 6 jaškov.
PRILAGAJALI PROIZVODNJO
Zaradi zasedenosti odlagalnega prostora na
dvorišču smo se občasno soočali z logistični težavami; dnevno smo jih reševali tako,
da smo proizvodnjo prilagajali trenutnemu
stanju na gradbišču. Ponosni smo, da smo
delo opravili kakovostno in profesionalno,
saj nismo prejeli niti ene reklamacije.
Poslovni sestanek je zbor dveh ali več ljudi, ki imajo skupne cilje in kjer je govorno komuniciranje temeljni način za doseganje teh ciljev. Sestanek je torej
ciljno početje, kar ga razlikuje od drugih srečanj ljudi. Njegova učinkovitost in
uspešnost sta najbolj odvisni od profesionalnosti ter usposobljenosti vodje
oziroma nosilca sestanka.
Če ste eden izmed tistih, ki ponavadi organizirate sestanek, potem si preberite
nekaj uporabnih nasvetov, da bodo vaši sestanki odslej učinkoviti in da bodo
udeleženci od njih odnesli kar največ.
1. Kaj je namen sestanka?
Preden vodja skliče sestanek, mora določiti
jasen namen in cilj sestanka oziroma določiti, kateri problem točno rešujemo. Sestanki so vedno ciljno opredeljeni. Bolj kot je
cilj jasen, večja je možnost, da bo sestanek
prinesel rezultate. Seveda je pomembno,
da je cilj realen, atraktiven, odvisen od udeležencev sestanka, merljiv in pozitivno oblikovan. Gre za tako imenovane SMART cilje.
o tem razmišljali. Npr.: če se v proizvodnem
podjetju pojavi problem povečanja izmeta
in želijo to obravnavati na sestanku, je velika razlika med naslednjima primeroma
oblikovanja stavka.
a) Problematika povečanega izmeta v proizvodnji; b) Iskanje rešitev za zmanjšanje
izmeta v proizvodnji
Varianta pod točko b vzbuja zelo jasno asociacijo, o čem naj ljudje razmišljajo.
2. Dnevni red naj bo jasen
4. Povabite prave udeležence
Dnevni red je vsebinski okvir sestanka in
usmerja sodelujoče k doseganju ciljev. Obsega naj uvodni del, jedro s spodbujanjem,
usmerjanjem in obvladovanjem razprave in
sklepni del. Če ga udeleženci dobijo kakšen
dan pred sestankom, se lahko nanj tudi
Na sestanek povabite prave ljudi. Tiste, ki
so res odločilni za uresničitev namena in
dosego cilja. Povabljenim naj bo jasno, kakšno vlogo imajo na sestanku in kaj se od
njih pričakuje. S pravimi udeleženci, ki imajo
jasne vloge, postane sestanek konstruktivna izmenjava idej in informacij, s tem pa se
poveča možnost za učinkovito dosego cilja.
Večje kot je število ljudi na sestanku, manjša
je možnost, da bodo aktivno sodelovali vsi.
Mobilni telefoni in sestanki
Na začetku sestanka se udeležence
pozove, naj izklopijo mobilne telefone. Zvonjenje telefonov in morebitno
pogovarjanje udeležencev, medtem ko
poteka sestanek, je moteče in neprofesionalno.
pripravijo. Točk dnevnega reda naj bo zgolj
toliko, kot je nujno potrebno. Npr.: sedem
točk je zgornja meja. Skladno z jasnostjo in
razumljivostjo dnevnega reda poteka tudi
razprava. V obziru imejmo tudi to, da nepripravljeni udeleženci in tisti, ki so dnevni red
napačno razumeli, sestanke zavlačujejo,
razpravljajo o nepomembnih stvareh in prikrivajo slabo pripravljenost z uporništvom,
cinizmom ali vsevednostjo.
3. V dnevnem redu usmerite
pozornost v iskanje rešitev
Točke dnevnega reda oblikujte tako, da
vabljeni na sestanek takoj na jasen način
usmerijo pozornost tja, kamor je pomembno. Človeški možgani delujejo po principu
asociacij. Od tega, kako oblikujete stavke v
dnevnem redu, je odvisno, kako bodo ljudje
5. Ustrezen prostor in pripomočki
Prostor za sestanek naj omogoča dobro
počutje. Pomembno je, da je prostor ustrezno osvetljen in temperaturno uravnan.
Vsaj pet minut pred sestankom naj bo vse
pripravljeno (od vizualnih pripomočkov do
gradiva), da se lahko posvetite prihajajočim
udeležencem. V času, ko se vabljeni zbirajo
Kdaj lahko sestanek nadomesti
sporočilo po e-pošti?
• Kadar je informacija pozitivna, kratka in jasna. Ko usklajevanje ni potrebno.
• Če zagotovo ne bo nesporazumov.
• Kadar informacija ne bo povzročila
negodovanja.
v prostoru, se lahko v ozadju vrti umirjena
glasba. Poskrbite, da je ves čas na razpolago voda ali sok.
6. Ustrezen čas in trajanje sestanka
Sestanek skličite takrat, ko vabljeni nimajo
11
drugih obveznih opravkov, kajti lahko se
zgodi, da morda sploh ne bodo prišli ali
pa bodo zamujali. Sklicevanju sestankov v
času odmora za malico ali po koncu službe
se izogibajte. Lačni in utrujeni udeleženci
ne ustvarjajo kakovostnih idej. Zaželeno je,
da imajo sestanki predvidljiv čas trajanja.
Sestankom v trajanju več kot eno uro in pol
pada produktivnost. Sklicatelj sestanka naj
bo v prostoru prej kot ostali. Ko udeleženci
prihajajo, lahko z vsakim takoj ob prihodu
vzpostavi očesni stik in ga pozdravi. Glede
morebitnih izjem in opravičljivih razlogov za
zamude naj se skupina predhodno dogovori, kdaj je zamuda opravičljiva.
7. Dogovori in sklepi
Glede vsake točke dnevnega reda se na
koncu sestanka sprejme sklep. Četudi točka dnevnega reda ni doživela popolnega
epiloga, se jasno opredeli, kaj je potrebno
do naslednjič v zvezi s tem storiti. Opredeli
se, kaj točno, kdo točno in na kakšen način
bo to storil.
Želimo vam čim več koristnih sestankov, ki
bodo izpolnili pričakovanja vseh udeležencev in prispevali k izboljšanju medsebojnega sodelovanja.
V skupini CGP imamo z namenom obvladovanja informacij, ki zagotavljajo
podporo pri nadzorovanju in analiziranju delovnih procesov, sprejeto Navodilo o koordinaciji in komunikaciji, ki
predpisuje naslednje vrste koordinacij
dela:
SEJA UPRAVE – poteka štirinajstdnevno, sodelujejo predsednik, člana Uprave in direktor PKS področja;
SEJA DIREKTORJEV – poteka enkrat
mesečno, sodelujoči: Uprava in direktorji področij in hčerinskih družb;
PROJEKTNI SVET – poteka enkrat mesečno, sodelujoči: član Uprave za tehnično področje, direktorji področij in
vodje projektov;
KOLEGIJ PODROČJA – poteka po presoji direktorja področja, sodelujoči:
direktor področja, vodje služb oziroma
enot in strokovni sodelavci;
TEMATSKE KOORDINACIJE:
so investicijska, kadrovska, komercialna, ekonomska, informacijska in jih po
potrebi sklicuje in vodi nosilec posamezne koordinacije.
kadri
Kdaj so poslovni
sestanki učinkoviti?
skrb za okolje
Okolju prijazna
skupina cgp
V skupini CGP smo 23. in 24. aprila 2012 uspešno opravili redno letno zunanjo presojo
sistema ravnanja z okoljem po sistemu ISO 14001:2004, ki smo ga uvedli v letu 2010.
Zastavili smo si strateški cilj, da bomo postali okolju prijazna skupina, zato bomo tudi
v prihodnosti posebno pozornost namenjali dejavnostim s področja varstva okolja.
DVIG OKOLJEVARSTVENE
ZAVESTI
Za dosego okoljskih ciljev in z namenom
odgovornega ravnanja z okoljem smo na
področju varstva okolja v naši skupini naredili nekaj novih korakov. S stalnimi izboljšavami na infrastrukturi in ostali opremi
prispevamo k nadgradnji pozitivnih rezultatov iz preteklih let. Z rednimi izobraževanji
dvigujemo raven okoljske zavesti pri vseh
zaposlenih. V skupini CGP imamo vzpostavljen sistem nadzorovanega spremljanja in
merjenja okoljskih vplivov, ki zajema spremljanje in merjenje:
1. izpustov v zrak,
2. izpustov v vode,
3. emisij in imisij prahu,
4. hrupa ter
5. odpadkov.
Za prva štiri področja redne monitoringe izvajajo zunanji pooblaščeni izvajalci, za področje odpadkov pa skrbi področje tehničnih
služb. Količina odpadkov se je v letu 2011
nekoliko povečala predvsem zaradi doslednejšega zbiranja in evidentiranja odpadkov.
ŠTEVILNE IZBOLJŠAVE
Z namenom zmanjšanja emisij v zrak smo
na območju asfaltne baze Drnovo pričeli izvajati aktivnosti za spremembo prostorskega
načrta, in sicer za potrebe postavitve pokritih
skladiščnih prostorov za kamniti agregat. Izgradnja nadstrešnic za kamnite agregate bo
pomenila zmanjšanje vlažnosti agregatov
ob vstopu v sušilni boben asfaltne baze, kar
v praksi pomeni manjšo porabo energije in
posledično zniževanje izpustov emisij CO2.
12
Da bi zmanjšali količino emisij v tla, smo
opravili nadzor in čiščenje lovilcev olj na
posameznih obratih. Uvedli smo tudi dodatne interne kontrole odpadnih voda na
območjih obratov proizvodnje betonskih
mešanic. Trenutno smo v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja za izvedeno
kanalizacijo z usedalnikom in ponikovalnico v Betonarni Črnomelj.
Na področju ravnanja z inertnimi gradbenimi odpadki smo pridobili »okoljevarstveno
dovoljenje za predelavo odpadkov na premični napravi za območje gradbišč«. Na
območju nekdanje upravne stavbe CGP, d.
d., na Ljubljanski cesti 47, smo obstoječe
objekte porušili, 95 % rušitvenega materiala pa reciklirali. Reciklirani material smo v
celoti vnovič uporabili za izvedbo nasipov.
Na območju Kočevske regije smo izpeljali
aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte, namenjene za zbiranje in
predelavo gradbenih odpadkov, vodimo pa
tudi postopek za pridobitev dovoljenja za
zbiranje odpadkov. V zbirno-predelovalnem
centru za gradbene odpadke Cerov Log nadaljujemo z urejanjem deponijskih mest; v
letu 2011 je bil vzpostavljen tudi centralni
računalniški izpis evidenčnih listov za potrebe evidentiranja odpadkov.
Za potrebe deponiranja zemljin iz izkopov
trenutno poteka postopek za pridobitev
»okoljevarstvenega dovoljenja za vnos zemljine v tla«, in sicer za deponijo na območju Loškega Potoka ter deponijo na območju
Novega mesta v skupni kapaciteti 120.000
m3. V začetku leta smo na obstoječih deponijah zaključili z ureditvenimi in zaključnimi
deli ter jih v skladu z veljavnimi dovoljenji
zaprli in vzpostavili za agromelioracijo.
Letošnje jubilejne 40. zimske športne igre
cestarjev Slovenije je organizirala naša
družba CGP, d. d. Tretjega februarja se je v
Kranjski Gori v različnih panogah pomerilo
247 udeležencev iz vse Slovenije. Za organizacijo iger smo prejeli številne čestitke in
pohvale.
Organizacija tokratnih zimskih športnih
iger je za našo družbo CGP, d. d., predstavljala prav poseben izziv in odgovorno
nalogo, saj smo morali izvedbo prilagoditi
trenutnim gospodarsko zahtevnim časom.
Zaradi vse večje racionalizacije stroškov
smo glede na prakso iz preteklih let pripravili nekoliko okrnjen program iger, kar pa ni
vplivalo na kakovost. Prejeli smo številne
pohvale tako glede izvedbe kot tudi glede
pogumnega spreminjanja ustaljenih norm
na igrah. Priprave so zahtevale veliko truda, angažiranosti in iznajdljivosti vseh, ki
so sestavljali organizacijski odbor.
Naše smučarke in smučarji so se tudi letos
borili z močno konkurenco iz vse Slovenije;
naši predstavniki so med posamezniki dosegli lepe rezultate:
•Matjaž Zupančič, 3. mesto – deskanje
na snegu,
•Mirko Špendal, 3. mesto – veleslalom,
•Matjaž Zupančič, 4. mesto – smučarski
tek,
•Igor Grahek, 6. mesto – veleslalom,
•Boštjan Matko, 6. mesto – deskanje na
snegu,
•Nenad Rožanc, 7. mesto – veleslalom,
•Tatjana Miklič, 8. mesto – veleslalom,
•Maja Kodrič, 8. mesto – veleslalom,
•Milana Hribar, 9. mesto – veleslalom,
•Mirko Špendal, 9. mesto – smučarski
tek,
•Andrej Gričar, 10. mesto – veleslalom.
V ekipnih razvrstitvah smo osvojili:
•veleslalom ženske 5. mesto,
•veleslalom moški 5. mesto,
•smučarski teki moški 6. mesto in
•ekipno skupaj 5. mesto.
Vsem, ki so tudi letos na belih strminah
hrabro branili naše barve, čestitamo za
srčno borbo in pogum. Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji, pa se zahvaljujemo
za pomoč in kakovostno opravljeno delo.
Smo ponosni partner
hokejskih državnih prvakov
Hokejisti Tilie Olimpije so na Jesenicah 2. aprila na četrti finalni
tekmi končnice v boju za naslov
državnega prvaka prepričljivo
s 5:2 premagali večnega rivala
– hokejiste Acroni z Jesenic in
s skupnim izidom v zmagah 3:1
osvojili naslov državnih prvakov
v sezoni 2011/2012. Hokejisti Tilie Olimpije so lovoriko državnih
prvakov v Ljubljano vrnili po petih letih; to je njihov 12. naslov v
samostojni državi Sloveniji.
Spomnimo: Jeseničani so se na
začetku četrte tekme sicer dobro
upirali, po drugi tretjini so vodili z 2:1, a so nato Ljubljančani v
zadnjem delu s štirimi zadetki
uprizorili preobrat ter zasluženo
zmagali in osvojili prvenstvo.
13
športni utrinki
40. zimske športne
igre cestarjev Slovenije
ujeti v objektiv
»Tega, kar znaš, ti ne more vzeti nihče«
Kakovostno izobraževanje in usposabljanje sta pomembni področji za oblikovanje družbe, temelječe na znanju. Le tako lahko
namreč gospodarska družba uspešno tekmuje v zaostrenih razmerah na trgu. V prvi polovici tega leta smo v skupini CGP
namenili veliko pozornosti usposabljanju zaposlenih in to označili kot vseživljenjski proces, ki zaposlencem zagotavlja stalen
dvig ravni strokovnih in splošnih znanj, da lahko v okviru skupine CGP čim uspešnejše opravljajo svoje delo. Nekatere naše
zaposlene, ki so opravili različna usposabljanja, smo v tokratni anketi vprašali, kaj menijo o pridobivanju dodatnih znanj.
IVAN JANKOVIĆ
»Pridobivanje dodatnih znanj
je koristno in menim, da bom
odslej lahko še bolj učinkovito
opravljal svoje delo. Na usposabljanjih sem izvedel veliko
novosti, ki mi bodo pri delu prišle še kako prav.«
ANTON ŽAGAR
»Izvedel sem mnogo novih
stvari, ki jih bom pri delu koristno uporabil. Dodatna usposabljanja so koristna, saj ko
slišiš temo v »živo«, si stvari
veliko bolj zapomniš, kot če bi
to samo prebral.«
ANDREJ NAMLIH
»Bilo je zelo zanimivo, dobra
je bila izbira učnega programa.
Zakonodaja se nenehno spreminja, zato je koristno, da je
človek seznanjen z novostmi.
Ocenjujem, da bi bilo dobro
usposabljanja te vrste še kdaj
pripraviti.«
JOŽE KEBELJ
»Naučil sem se veliko; predvsem bi izpostavil nova znanja,
na kaj moram paziti pri delu na
cesti, ko postavljamo znake,
opozorilne table, ograje … Pridobljeno znanje mi bo pri delu
v veliko pomoč, da se bom lažje izognil napakam.«
GORAZD VIDMAR
»Usposabljanja so bila zanimiva, poučna, predvsem pa
koristna. Mislim, da bi bilo v
prihodnje dobro tovrstne načine izobraževanja še ponoviti.«
ALOJZ LEVIČAR
»Zanimivo in uporabno bo, izvedel sem precej novega. Dobro in koristno je, če v našem
»poslu« veš kakšno stvar več!«
FRANCI POTOČAR
»Izobraževanje in pridobivanje
dodatnih znanj je vsekakor potrebno in takšna prizadevanja v
podjetju podpiram.«
DRAGO SLAK
»Letošnji program usposabljanja je izpolnil moja pričakovanja. Stvari, ki sem jih izvedel,
mi bodo v pomoč pri delu.«
ANDREJ ŠTRICELJ
»Usposabljanje je bilo zame
zelo koristno, pomagalo mi bo
pri nadaljnjem delu. Želim si še
takšnih izobraževanj, saj znanja ni nikoli dovolj.«
TOMAŽ SREBRNJAK
»Nedvomno zelo koristno.
Tako sem npr. veliko izvedel
o cestnih predpisih in sami
varnosti na cesti. Pridobljena
znanja bom pri delu z veseljem
upošteval.«
ROMAN UNETIČ
»Na usposabljanju sem se seznanil s številnimi novostmi in
se tudi veliko naučil. Menim,
da bi takšna izobraževanja morala biti vsako leto, ker so zelo
koristna.«
PETER BEVC
»Program usposabljanja je bil
kakovosten in zame zelo koristen; izvedel sem številne
novosti, ki jih bom odslej udejanjal v praksi pri svojem delu
na cesti.«
14
DEJAN ZAGORC
»Na usposabljanju sem pridobil nova znanja, ki jih pred tem
nisem poznal. Tehnologija se
nenehno izpopolnjuje, novostim lahko slediš le, če imaš
dovolj strokovnega znanja. In
prav temu so namenjena dodatna izobraževanja. Menim,
da je znanje potrebno ves čas
obnavljati.«
ZDRAVKO BELE
»Tema tokratnega usposabljanja je bila precej široko zastavljena, nekatere teme, ki smo
jih slišali, tudi ne sodijo v naš
delokrog. Ampak nič ne de,
vsako znanje je uporabno, zato
takšna dodatna izobraževanja
ocenjujem kot dobra in koristna.«
MATIJA KOMLJEN
»Pridružujem se tistim, ki pravijo, da je znanje potrebno
obnavljati in ga nadgrajevati
z novimi spoznanji. Letošnje
usposabljanje je bilo zame zelo
koristno; novopridobljena znanja bom s pridom uporabljal pri
svojem delu.«
MIROSLAV BREZNIKAR
»Usposabljanje je izpolnilo
moja pričakovanja! Bilo je dobro organizirano, seznanili
smo se s precej novostmi, ki mi
bodo pri mojem delu prišle še
kako prav. Glede na to, da se
cestna zakonodaja kar pogosto
spreminja, bi morali takšna izobraževanja večkrat ponoviti.«
MIRAN ŠKUFCA
»Vedno je smiselno obnavljati
že pridobljeno znanje in dodati
kaj novega. Prav to je namen
usposabljanj in z letošnjim programom sem bil zadovoljen.«
MILAN ČAVLOVIĆ
»Del učnega programa, ki sem
ga slišal na predavanjih, mi bo
pri delu vsekakor koristil. Za v
prihodnje pa predlagam, da bi
bile teme bolj prilagojene delovnim procesom, ki jih dnevno
opravljamo.«
MATEJ GORENC
»Tudi letošnja tema, tako kot v
prejšnjih letih, je bila aktualna
– nova cestna zakonodaja prinaša številne spremembe, ki
jih moram kot voznik poznati.
Zelo koristno!«
JOŽE RETELJ
»Letošnja tema je bila koristna
in mi bo pri delu prišla še kako
prav. Prepričan pa sem, da bi
za izboljšanje prometne varnosti to tematiko morali slišati
vsi vozniki, ne samo poklicni
šoferji.«
NAGRAJENCI
12. NAGRADNE
KRIŽANKE
1. nagrada
MIRKO ŠTRASBERGER, Zloganje 12,
8275 ŠKOCJAN
MIRKO ZDRAVIČ
»Koristno, poučno, pri delu mi
bo novo pridobljeno znanje v
pomoč.«
2. nagrada
VERICA HROVATIČ,
Pod Vinogradi 37,
8351 STRAŽA PRI
NOVEM MESTU
POVABILO K SODELOVANJU
3, nagrada
VLADIMIR ROT,
Tržna ulica 6,
1000 LJUBLJANA
Vse bralce glasila vabimo,
da sooblikujete rubriko
UJETI V OBJEKTIV. Fotografije POŠLJITE na el. naslov:
vesna.mikolic@cgp.si.
15
GESLO:
križanka
Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Rešitve križanke pošljite po pošti na naslov: CGP, d.d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto ali oddajte osebno v tajništvih na sedežu družbe. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrajence. Rešitve križanke sprejemamo do vključno 18. novembra 2012.
16