Naravovarstveni videonadzor Zaposlovanje
Transcription
Naravovarstveni videonadzor Zaposlovanje
VARNOSTNIK Številka 55 – September 2014 > Varnost varnostnikov Zaposlovanje invalidov Naravovarstveni videonadzor Požarna varnost v planinskih kocah Kako znižati stroške za energijo v stavbah Varnostnik - KAZALO > 4 ALI IMAJO CIGRE ZASEBNOST In vedeli bomo, kdaj bo izginila zadnja čigra. > 6 KAKO ZNIŽATI STROSKE ZA ENERGIJO V STAVBAH Zamenjati peč za ogrevanje? Narediti novo fasado s toplotno izolacijo?. 10 VARNOST VARNOSTNIKOV stran 6 Varnostniki so izpostavljeni velikim tveganjem za nastanek poškodb pri delu. 12 ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Invalidi so izpostavljeni neenakosti in zapostavljanju na trgu dela. Njihova zmanjšana sposobnost za delo zaradi telesnih ali duševnih omejitev jih postavlja na rob družbe. 14 NARAVOVARSTVENI VIDEONADZOR Zagotoviti je bilo treba sistem videonadzora na otoku brez elektrike in internetnih povezav. 18 DOLGOLETNO IN TRDNO PARTNERSTVO Naročnike naših storitev podpiramo z dodatnimi dejavnostmi. stran 10 20 VRATA NA RAZSTAVI Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja.« Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. stran 18 > 22 POZARNA VARNOST V PLANINSKIH KOCAH > stran 22 Slovenija ima med drugim tudi zelo lepo gorato pokrajino, kjer je močno razvit gorski turizem oziroma planinarjenje. 26 NOVICE KOLOFON stran 14 2 izdaja Poslovni sistem Varnost Maribor odgovorni urednik Boštjan Tancer uredniški odbor Romana Šalamun, Iztok Ledinek, Marko Vaupotič, Boštjan Strnad lektoriranje Darja Gabrovšek Homšak oblikovanje Boštjan Strnad tisk Tiskarna Florjančič d.o.o. naslovnica Varnost Maribor naslov uredništva Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ul. 5, 2000 Maribor, tel. 02 230 30 10, faks: 02 230 30 19, varnostnik@varnost.si naklada 4300 izvodov Varnostnik - UVODNIK Uvodnik Varnost Maribor – še enkrat prvi na trgu! Poletje je mimo, končali so se dopustniški meseci, baterije so se napolnile in sedaj smo pripravljeni na nove poslovne podvige. Poslovno leto si bomo zapomnili po negotovosti v gospodarstvu, še posebej v bančnih sistemih, po nelojalni konkurenci v naši panogi ter ostalih razmerah, ki so nas prisilile k preudarnemu sprejemanju odločitev. Zaradi nestabilne gospodarske situacije in razmer v panogi smo bili primorani sprejeti in izvajati proti-krizne ukrepe, s katerimi smo skrbeli za stabilno poslovanje naše družbe. Kljub dejstvu, da smo bili primorani nižati cene naših storitev in se soočati s številnimi odpovedmi poslovnih partnerjev, pa je bil čisti dobiček v letu 2013 dva krat višji kot v letu pred tem. Z različnimi ukrepi (optimizacija poslovnih procesov in racionalizacija stroškov) želimo tako kratkoročno kot tudi dolgoročno ohranjati stabilnost poslovanja, kar bo ohranjalo tudi pozitivno klimo v podjetju. V prihajajočih mesecih nas v naši panogi čaka nekaj preudarnih sprememb. Ena izmed njih je zagotovo vstop hrvaškega ponudnika varnostnih storitev – podjetje Sokol Marić Security - na slovenski trg. Podjetje je že dalj časa prisotno na Hrvaškem trgu in je tudi največje, svojo kakovost poudarja s certifikati. Predstavlja to za nas nov izziv ali nevarnost? Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja lahko ima pomembno vlogo pri regulaciji lojalnosti konkurence, še posebej ob vstopu novega, tujega konkurenta in še nadalje skrbi za dejavnost varovanja v kvalitativnem in kvantitativnem smislu. Dejstvo je, da bomo morali biti bolj inovativni in prodorni z različnimi prodajnimi aktivnostmi in izkoriščati prednost poznavanja slovenskega trga in naših strank. Glede na izzive, ki so pred nami, od zaposlenih še naprej pričakujemo vestnost, lojalnost, pripadnost in delavnost. Zaposleni so ključni temelj za uspeh podjetja, zato bomo tudi v prihodnje po naših najboljših močeh skrbeli za varnost in stabilnost delovnih mest, kot tudi za pozitivno vzdušje znotraj delovnih timov, saj je zadovoljstvo zaposlenih pomembna in naša prva vrednota. > Področje prevoza denarja je verjetno najbolj tvegana dejavnost med vsemi oblikami varovanja, ki jih glede na licence opredeljuje Zakon o zasebnem varovanju. Ker gre za regulirano dejavnost, v kateri tisti, ki pridobijo licenco, jamčijo za kvaliteto storitev, je zakonodajalec predpisal tudi zakonsko obvezno zavarovanje poklicne odgovornosti. Ta del je zelo primerljiv z zdravniki, odvetniki, notarji, kateri morajo prav tako sklepati podobna zavarovanja – namen le teh pa je, da so kupci, ki niso strokovnjaki zavarovani v primeru škode, če njihov izvajalec naredi strokovno napako in so zaradi tega oškodovani. Ker je slovenski zavarovalni trg zelo konzervativen in relativno majhen in ker se zakonodajalec nikoli ni posebej poglobil v ta del zavarovanj, so se zavarovalničarji odločili, da poklicna odgovornost ne velja za področje prevoza denarja. Po drugi strani so sprejeli usmeritev, da naj lastniki denarja sami zavarujejo denar. Ko smo v zadnjih letih na mednarodnem trgu zavarovanj in prevoza denarja preverjali, kako je to urejeno v »razvitem zahodnem svetu«, smo zelo hitro ugotovili, da smo na tem področju v Sloveniji še kar daleč od urejenih razmer. Kar nekajkrat smo imeli v preteklosti tudi težave, ko so zahodnoevropski partnerji želeli z nami sklepati pogodbe o varnem prevozu denarja in drugih vrednosti, pa jim žal nismo bili sposobni ponuditi ustreznega zavarovanja – izključno zaradi tega, ker slovenski zavarovalni trg tega ne ponuja. V preteklosti smo o tem nekajkrat komunicirali tudi s pristojnimi v državi, pa do danes žal nismo naleteli na »odprta ušesa«. Zadnja posebnost in nekaj, česar na razvitem mednarodnem trgu sploh ne poznajo, pa je to, da so naročniki zavarovanja začeli zahtevati bančno garancijo – v veliki večini so ključni slovenski bančniki zatrdili, da ta instrument ni namenjen zavarovanju premoženja med prevozom in prenosom. Da bi v kvaliteti naših storitev naredili korak naprej, smo se v zadnjega pol leta obrnili na mednarodni zavarovalniški trg. Zaključek dolgotrajnih, strokovno zelo izčrpnih in v končni fazi uspešnih pogajanj je sklenjena zavarovalna polica, ki zagotavlja zavarovanje pred fizično izgubo ali poškodbo na zavarovanem premoženju – tako v času prenosa in prevoza premoženja kot tudi v času, ko je v našem hranišču. V prihodnjih mesecih bomo osebno obiskali poslovne partnerje na področju prevoza denarja in predstavili nov instrument zavarovanja. Verjamemo, da vas bomo ponovno prepričali, da smo znova dokazali, da je Varnost Maribor nosilec pozitivnih sprememb na slovenskem trgu zasebnega varovanja. Prav tako se je kot pravilna pokazala odločitev, da postanemo del evropskega združenja podjetij za prevoz gotovine (ESTA) in smo s temi izkušnjami ponovno tisti, ki prvi ponujamo nadstandardno kvaliteto storitev. Pozitivno vstopamo v letošnjo jesen… Slavko Pernek / Clan upravnega odbora P. S. Pri vsem tem je zelo pomembno pravilno razumevanje pojma zavarovanje – in vsa strokovna javnost zagotavlja, da je najbolj kvalitetna oblika zavarovanja – kvalitetna zavarovalna polica, ki ima sklenjeno kvalitetno pozavarovanje! Nikakor pa kvalitetnega zavarovanja ne predstavlja računovodska postavka, izražena v bilanci stanja! Boštjan Tancer namestnik predsednika upravnega odbora 3 Varnostnik - KOLUMNA ALI IMAJO CIGRE ZASEBNOST? In vedeli bomo, kdaj bo izginila zadnja čigra. Iztok Ledinek Konec letošnjega marca se je med žrtve ledene ujme v Sloveniji vpisal tudi par risov iz ljubljanskega živalskega vrta. Samec se je po nekaj dneh svobode vrnil v ujetništvo sam, riso pa s(m)o tako dolgo reševali iz divjine Rožnika in tivolskega parka, da nam je, končno, umrla na rokah. Ustreljena! Z injekcijo za uspavanje. Dobra kombinacija reševalnih sredstev: strelno orožje in uspavalo. Ni čudno, da je riso zazibalo v sen – za večno. Pravice živali so človekove pravice. Svetlana Slapšak Kaj pa je s čigrami? Čigre so ptice, v Sloveniji redke gnezdilke, ki jih lahko najdemo med aprilom in septembrom na slovenski obali in na Dravi, na vodi in ob njej. Nikjer v Sloveniji menda ne gnezdijo več v naravnih gnezdiščih. Kot risi, ki smo jih iztrebili, menda, že leta 1908, ko naj bi bil ubit zadnji avtohtoni ris. Ta dva, ki sta letos zbežala iz varnega zavetišča v divjino Rožnika in Tivolija, sta bila iz Romunije. Verjetno sta ostala pri nas na poti v Italijo. Ker je domačih zmanjkalo prej, preden nam jih je uspelo rešiti in shraniti na varno, v živalski vrt, sta prav prišla tudi romunska. Zdaj imamo le novo letnico zadnjega risa, ki je bil ubit v Sloveniji – 2014. So zdaj na vrsti čigre? Rise smo pred desetletji v Sloveniji postrelili in – za nimivo – še danes počnemo prav to, streljamo jih, tudi takrat, ko jih rešujemo. Ali se moramo zamisliti nad tem? Čiger nismo postrelili, da so postale redke gnez dilke pri nas, le zasuli ali drugače uničili smo njihova gnezdišča in jedilnice. In zdaj jih rešujemo. Da se le ne ponovi zgodba z risi, da le ne bodo rezultati reševanja enaki kot rezultati uničevanja! Ne, čiger (še) ne zapirajo v živalski vrt, kjer lahko potem ljudje na varnem opazujejo duševno motene živali, po parih, kot na Arki, pred vesoljnim potopom rešene in na varno shranjene. Njihovega reševanja se niso lotili z internacijo, ampak z denaturacijo. Pripravili so jim prostor za gnezdenje, opazovanje pa zagotovili – z videonadzornim sistemom. Vesel in ponosen sem zaradi tega. Vendar … Vedno je kakšen vendar. Sne- 4 manje 24 ur na dan, prenos slike na daljavo, arhiviranje vsaj pol leta posnetkov … mokre sanje pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov in varnostnih tehnikov. Nikjer nobenega opozorila o vstopu v območje video nadzora, nobenega posvetovanja z reprezentativnim sindikatom čiger, še bolje – ta sindikat videonadzor celo organizira, nobenih omejitev snemanja v prostorih, kjer čigre upravičeno pričakujejo zasebnost … Ali imajo čigre zasebnost? Ne, ker imajo perje in skoraj nikoli niso gole? Ker si v dvigalu nikoli ne vrtajo po nosu in ker sicer kakajo kar vsepovsod? Čigre se, verjetno, ne zavedajo motenja svoje zasebnosti, zavedajo pa se degradacije svojega življenjskega okolja. Zanje neustreznih krajev se izogibajo in si iščejo druge, primernejše kraje. To je njihova pravica, pravica do svojega koščka sveta, v katerem imajo tudi pravico do miru in – zasebnosti. Če bi čigre imele pravno državo, bi svojo zasebnost varovale. Pa je nimajo! Če poznate koga, ki jo ima, mu povejte, da so pravice živali človekove pravice, te pa je že vredno zaščititi, kajne? Vesel sem, sem zapisal više, da vidim delovanje videonadzornega sistema s tako dobrimi nameni. In ponosen, da se je naš Podbrežnik nekaj časa posvečal pobrežnikom. Upam, da bomo zagotovili pticam take razmere za življenje, da kamere in posnetki ne bodo postali njihova kletka. Dobri nameni so tlakovali že mnogo poti v neprijazne kraje. Če pa vsi ukrepi, s katerimi skušajo ljudje rešiti čigre, le ne bodo pomagali, bomo imeli vsaj shranjene dobre, ostre, natančne videoposnetke. Lahko jih bomo kazali učencem osnovnih šol pri spoznavanju narave ali pri zgodovini, dijakom srednjih šol pa kot izbirne vsebine, če se le ne bodo odločili za osnove podjetništva ali ravnanje z odpadki. In vedeli bomo, kdaj bo izginila zadnja čigra. Da bomo to lahko povedali komu, ki ga bo zanimalo, ali pa bomo podatek poslali z vesoljsko sondo na kakšno dolgo potovanje na rob sveta. Varnostnik - Tujina Spodaj: Številni protestniki so bili jezni zaradi vrtoglavih stroškov mundiala. Brazilija 2014 Svetovno prvenstvo v nogometu 2014. Romana Šalamun Brazilija. Ena največjih in gospodarsko najmočnejših držav na svetu, hkrati pa država ogromnih socialnih razlik. Ena največjih izvoznic hrane na svetu, obenem pa skoraj 50 odstotkov državljanov nima niti za kruh. Država velikega blišča in glamurja, po drugi strani pa država bede in revščine. Svetovno prvenstvo v nogometu je bilo za domačine doslej precej uspešno, za naše sosede pa žal manj. Po napovedih naj bi Brazilijo v času prvenstva obiskalo okoli 3,7 milijona turistov. Poleg ogromnih množic nogometnih navdušencev se je mundiala udeležila tudi vrsta svetovnih voditeljev in drugih znanih imen. Številni protestniki so bili jezni zaradi vrtoglavih stroškov za mundial, zato so se odločili, da gredo na ulice. Počutili so se namreč ogoljufane, saj bi sami sredstva, namenjena za svetovno prvenstvo, raje videli v šolstvu, infrastrukturi in zdravstvu. Zaradi nezadovoljstva in razočaranja ljudi so spremljale ta športni dogodek stavke, protesti in tudi nasilje. Ker so se v protestih nasilni izgredi zgodili že večkrat, je na mestu vprašanje, kako je bilo poskrbljeno za varnost obiskovalcev in nogometnih navdušencev. Brazilska predsednica Dilma Roussef je sicer zatrdila, da ne bo dopustila, da bi nasilne demonstracije metale senco na svetovno prvenstvo. V enem izmed govorov je zagovarjala priprave nanj in pozvala državljane, da »pokažejo gostoljubje, ki je del brazilske duše«. Oblasti sp zagotavljale, da bo za varnost pričakovanih 600 tisoč povabljenih obiskovalcev dobro poskrbljeno. Država je ogromno denarja namenila za civilne in vojaške varnostne ukrepe, vlada, zaskrbljena za javno varnost, pa je za čas trajanja prvenstva okrepila svoje varnostne načrte. Za varnost je skrbelo kar 157.000 policistov, pripravljenih po vsej državi, in vojaških častnikov ter 22.000 zasebnih varnostnikov. Niti na zračne sile niso pozabili, saj je bil med tekmami zračni prostor v radiju sedmih kilometrov od stadionov zaprt in letenje strogo prepovedano. Za sumljive predmete je poleg policistov, vojske in varnostnikov poskrbela tudi ekipa visoko tehnično in tehnološko usposobljenih inženirjev s 30 roboti, ki jih poznamo kot PackBots. Brazilija je letos sicer gostila prvo svetovno prvenstvo v nogometu od leta 1950. 5 Varnostnik -kako znižati stroške za energijo v stavbah? Kako znižati stroške za energijo v stavbah? DESNO: Investicijski ukrepi prinesejo bistvene prihranke pri rabi energije Zamenjati peč za ogrevanje? Narediti novo fasado s toplotno izolacijo? Danilo Fras Starejša okna nadomestiti z energijsko varčnejšimi? Kurilno olje zamenjati s plinom? Kako smiselna je uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje? Koliko lahko privarčujemo z zamenjavo luči? V kolikšnem času se nam investicija pri takšnih ukrepih povrne? bliža čas, ko se bodo njihove cene bistveno povečale oziroma jih bo praktično zmanjkalo. Ob tem seveda razmišljamo še o negativnih vplivih na okolje, ki so nujen spremljevalec rabe fosilnih goriv – predvsem izpustov ogljikovega dioksida v zrak – in z z njimi povezanimi vremenskimi spremembami, ki Takšna in podobna vprašanja si v zadnjem času prav gotovo vedno pogosteje postavljamo vsi tisti, ki smo bodisi lastniki bodisi najemniki ali uporabniki stavb. Temeljni razlog za to so prav gotovo stroški, ki jih je treba poravnati za uporabo različnih energijskih virov, potrebnih za to, da lahko v teh stavbah bivamo, delamo ali se kako drugače udejstvujemo. Poleg tega se tudi vse bolj zavedamo dejstva, da so fosilni energijski viri (nafta, premog, plin) na našem planetu omejeni in da se zelo hitro Fosilni energijski viri (nafta, premog, plin) so na našem planetu omejeni in zelo hitro se bliža čas, ko se bodo njihove cene bistveno povečale. jih čutimo tudi sami v domačem okolju (dvig temperature, ekstremne porazdelitve padavin, močni vetrovi itd.). Pri uporabi fosilnih goriv se v zrak sproščajo še mnoge druge okolju in zdravju škodljive snovi, od trdnih delcev mikroskopskih dimenzij do različnih kemijskih spojin. Ob tem razmisleku se kaj hitro vprašamo, ali lahko kaj spremenimo, je to potrebno ali smiselno, kaj bo čez čas, če ne bomo storili ničesar, itd. Odgovor, da je treba nekaj storiti, je po eni strani na dlani, po drugi strani pa je nekoliko bolj zapleten, ko hočemo preiti na konkretna dejanja. V nadaljevanju bomo poskušali nanizati nekaj dejstev, poznavanje katerih nas bo laže vodilo do želenih sprememb. PORABA ENERGIJE V STAVBAH V naših domovih, poslovnih in podobnih prostorih se največ energije potroši za ogrevanje stavbe. Ogrevalni sistemi se lahko razlikujejo na več načinov, predvsem po vrsti vira energije, tehničnih karakteristikah (peči, črpalk, regulacije), mediju za prenos toplote (voda, Odgovor, da je treba nekaj storiti, je po eni strani na dlani, po drugi strani pa je nekoliko bolj zapleten, ko hočemo preiti na konkretna dejanja. zrak) in različnih ogrevalih (radiatorji, cevi v tleh ali stenah, konvektorji itd.). Vsi ti dejavniki poleg ustreznega projektiranja, starosti, rednega vzdrževanja vplivajo na to, kako učinkovit sistem ogrevanja imamo oziroma kolikšni bodo stroški za ogrevanje. Podobno 6 Varnostnik -kako znižati stroške za energijo v stavbah? Peleti 4,9 kWh/kg Sekanci 750 kWh/nm (%) 0,23 €/kg 15,4 €/nm 3 3 Za potrošnika je ključna cena koristne energije, ki že zajema tudi izkoristek kurilne naprave, kar je prikazano v tabeli spodaj. Cena končne energije €/kWh Izkoristek kur. naprave % Cena koristne energije €/kWh Zemeljski plin 0,07 80 (95) 0,09 (0,07) UNP 0,13 80 0,16 Kurilno olje 0,1 80 0,12 Elektrika 0,12 95 Polena bukova 0,03 Peleti Sekanci Toplotna črpalka Kurilnost / (zgorev. Prodajna cena toplota) €/enoto kWh/enoto Zemeljski plin (10,5 kWh/Sm3) 0,74 €/Sm3 UNP (10,5 kWh/Sm ) 3,6 €/Sm3 Kurilno olje (10,7 kWh/l) 1,05 €/Sm3 Elektrika / 0,12 €/kWh Polena, bukova 2410 kWh/prm 70 €/prm 3 do 20 tla cca 10 okna 15 do 20 K temu je treba prišteti še prezračevalne izgube, ki znašajo približno 15 odstotkov vseh izgub. Možni prihranki energije zaradi toplotne izolacije (TI) takega objekta znašajo od 10 do 35 odstotkov. Deblina TI (cm) Prihranek energije (%) 0,13 izolacija fasade 15 do 35 65 (90) 0,04 (0,03) izolacija podstrešja 20 15 do 20 0,05 90 0,05 tla proti kleti 10 do 10 0,02 90 0,03 nova okna 10 do 15 / / 0,04 Povedano ilustrirajmo na primeru namišljene dvoetažne poslovne stavbe z uporabno površino približno 1000 m2. Objekt je bil zgrajen pred letom 1980, energetsko ni saniran, letna poraba energije je 150 kWh/m2. Stroški ogrevanja glede na vrsto energenta so lahko različni. Stroški energije za ogrevanje stavbe Za lažje razumevanje problematike se pri porabnikih energije v stavbah omejimo samo na ogrevanje stavbe. Za to lahko uporabljamo različne viri energije, ki imajo svoje značilnosti, ključna pa sta kurilnost (pri kondenzacijskih kotlih zgorevalna toplota) in cena. Za lažjo predstavo je v tabeli navedenih nekaj številk. do 40 podstrešje Ukrep Iz tabele je razvidno, da je najcenejše ogrevanje s sekanci, sledijo bukova polena, potem toplotna črpalka (s COP > 3,5), zemeljski plin itd. Našteto velja le za sodobne kurilne naprave. lahko opišemo še druge porabnike energije, kot so klimatske in prezračevalne naprave, razsvetljava, električna oprema (gospodinjska, pisarniška) itd. Bistveno bolj kompleksno je to področje v industrijskih objektih, kjer so primarni porabniki energije tehnološka oprema, stroji, naprave, ki poleg zgoraj navedenih tvorijo celotno porabo. fasada €/leto UNP 24.000 Kurilno olje 18.000 Zemeljski plin 12.000 Toplotna črpalka 6.000 Polena, bukova 5.250 Sekanci 4.500 V dosedanjem razmišljanju se nismo dotaknili ključnega dejavnika, in sicer toplotnih izgub. / Drugi najpogostejši ukrepi so vezani na razvod ogrevalnega sistema (hidravlično uravnoteženje, termostatski ventili, frekvenčno regulirane obtočne črpalke). Prihranki pri prezračevanju so vezani na vračanje odpadne toplote (rekuperacija) in vlage (regeneracija), novejše elektromotorne pogone idr. Kaj lahko zaključimo iz opisanega primera ogrevanja stavbe? Najprej lahko poudarimo predvsem to, da je za izbiro optimalnih ukrepov, s katerimi želimo zmanjšati stroške energije, treba upoštevati veliko dejavnikov, njihov vpliv, pomen in razumevanje pa zahtevajo ustrezna strokovna znanja, izkušnje in seveda čas. Z drugimi besedami, optimalne rešitve na tem področju zahtevajo kompleksen inženirski pristop. ENERGETSKI PREGLED STAVBE Celosten pristop na področju učinkovite rabe energije se začne z energetskim pregledom stavbe. Na njegovi osnovi dobi uporabnik strokovne in verodostojne podatke o stanju s predlogi ukrepov za znižanje stroškov porabe energije. Razširjeni energetski pregled zajema dva sklopa. Analiza energetskega stanja Začetno stanje analiziramo po sklopih: ovoj stavbe, ogrevalni sistem, sanitarna topla voda, Večina toplote se v okolico prenaša prek prezračevanje/klimatizacija, električni in ovoja stavbe: sten, oken, vrat, strehe, tal drugi porabniki energije. Pri tem izhajamo iz (del pa tudi s prezračevanjem). Vse topprejetih računov za energijske vire, izračunov lotne izgube se morajo seveda nadomestiti in potrebnih meritev na stavbi. Na osnovi z ogrevanjem stavbe. Koliko toplotne ener tega se izdela pregled stroškov za posamezni gije prehaja skozi ovoj stavbe, je odvisno sklop in vrsto energije. Sledi pregled naprav od njegovih fizikalnih lastnosti. za pretvorbo energije in pregled rabe končne energije. Na ta način evidentiramo in sledimo Če ostanemo pri primeru omenjene energijske tokove v stavbi. Temu sledi analiza poslovne stavbe, so tudi deleži izgub skozi možnosti za znižanje rabe energije in s tem ovoj stavbe različni. povezani ukrepi. 7 Varnostnik -kako znižati stroške za energijo v stavbah? Ukrepi za učinkovito rabo energije Organizacijski ukrepi se nanašajo na ozaveščanje oziroma izobraževanje upo rabnikov, vzpostavitev sistema energetskega učinkovitejše elektromotorne pogone itd. Na področju električne energije gre za zamenjavo obstoječih porabnikov z varčnejšimi (razsvetljava, električna oprema m2 (po 9. juliju 2015 nad 250 m2); te stavbe so po standardni klasifikaciji: • javna uprava – 11201 (prostori državnih organov, občin, krajevnih uradov, sodišč, policijskih postaj itd.), • izobraževanje – 12630 (vrtci, osnovne, srednje, višje in visoke šole, univerze itd.), • zdravstvo – 12640 (bolnišnice, zdrav stveni domovi, ambulante, dispanzerji, zdravilišča, veterina itd.), • kultura in razvedrilo – 12610 (kinodvorane, gledališča, dvorane za družabne prireditve, diskoteke, galerije itd.). EI je javna listina in mora biti vpisana v register EI pri Ministrstvu za energetiko, njena veljavnost pa je 10 let. Ločimo dve vrsti EI, merjeno in računsko Merjena EI je namenjena obstoječim nestanovanjskim stavbam in se izdela na podlagi porabe energentov (elektrika, plin ...). Določijo se letna dovedena energija, namenjena za pretvorbo v toploto na enoto površine, letna dovedena električna energija na enoto površine, letna primarna energija in letne emisije CO2. knjigovodstva (spremljanje porabe energije) in energetskega menedžmenta (celovitega upravljanja energije). Za te ukrepe je značilno predvsem to, da se nanašajo na zaposlene v stavbi, ki v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki dosegajo zastavljene cilje, in ne zahtevajo večjih denarnih sredstev. Investicijski ukrepi so običajno tisti, ki na eni strani prinesejo bistvene prihranke pri rabi energije, vendar so na drugi strani povezani z večjimi finančnimi vlaganji. Izvajajo se lahko na ovoju stavbe (izolacija fasade, podstrešja, zamenjava oken itd.), na ogrevalnem sistemu (zamenjava kotlov z učinkovitejšimi ali takimi na drug energent, vgradnja toplotnih črpalk, posegi na razvodu ogrevalnega sistema – hidravlično uravnoteženje, termostatski ventili, frekvenčno regulirane obtočne črpalke). Seveda se lahko obstoječi energenti tudi zamenjajo s cenejšimi (lesna biomasa, zemeljski plin itd.). Ukrepi pri prezračevanju so vezani na vračanje odpadne toplote iz zraka (rekuperacija) in vlage (regeneracija), 8 in naprave), optimizacijo odjema iz javnega omrežja, vgradnjo centralnih nadzornih sistemov itd. Z vsak ukrep se določijo naslednji parametri: • opis ukrepa, • letni prihranek energije (v kWh), • letni prihranek stroškov energije (v €), • vrednost investicije (v €), • vračilna doba investicije (v letih), • zmanjšanje emisij CO2 v okolje (v kg). ENERGETSKA IZKAZNICA (EI) Eden od začetnih korakov na področju učinkovite rabe energije je energetska izkaznica stavbe. Osnovi namen izkaznice je predvsem seznaniti uporabnike stavb o učinkovitosti posamezne stavbe pri porabi energije in s tem povezanimi stroški. Izdelava EI je obvezna v skladu z Energetskim zakonom EZ-1 (Ur. l. RS, št. 17/2014) za naslednje zavezance: a) lastnike stavb ali posameznega dela stavb, ki se prodajajo ali dajejo v najem za več kot eno leto; b) upravljavce ali lastnike stavb javnega sektorja z uporabno tlorisno površino nad 500 Računska EI je namenjena za stanovanjske in vse nove stavbe, izdela pa se na podlagi izračunanih energijskih kazalnikov rabe energije v stavbi. Določijo se letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe na enoto površine, letna dovedena energija za delovanje stavbe na enoto površine, letna primarna energija in letne emisije CO2. Glede na letno potrebno toploto za ogrevanje se stavbe razvrstijo v razrede energetske učinkovitosti (A1–G). V EI so podana tudi priporočila za ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti. Zoper kršitelje, ki nimajo izdelane EI, so zakonsko predpisane tudi denarne kazni: • za stavbe javnega sektorja se pravna oseba kaznuje s 1.000 do 10.000 evri, odgovorna oseba pa s 100 do 500 evri; • za stavbe, ki se prodajajo ali dajejo v najem, se kaznuje lastnik s 300 evri, pri oglaševanju teh stavb pa z 250 evri. SODELOVANJE NAŠIH STROKOVNJAKOV V Varstvenem inženiringu, ki deluje v našem podjetju, opravljamo energetske preglede, izdelujemo energetske izkaznice, svetujemo in nadzorujemo pri ukrepih za učinkovito rabo energije. Zaposleni so inženirji, ki imajo ustrezno znanje, izkušnje in licence, podjetje pa ima tudi pooblastilo pristojnega ministrstva za izdelavo energetskih izkaznic. Za podrobnejše informacije nam pišite na e-naslov vi@varnost.si ali nas pokličite na telefonsko številko 02/230-30-52. > Varnostnik -Moja nocna izmena Moja nocna izmena Delo ponoči ima svoje specifike in pasti. »Noč ima svojo moč« tako v dobrem kot slabem, tako v družbi kot v službi. Mitja Sušnik Že sama 24-urna budnost v povprečju zmanjša naše zaznavanje in psihomotorične sposobnosti na raven vsebnosti enega promila alkohola v krvi. Bioritem in naše vedenjske in fiziološke vzorce moramo, v nasprotju z ritmom narave (dan – dejavnost, noč – počitek), obrniti in se nenehno boriti, da ostanemo ponoči budni in zbrani ter da lahko podnevi počivamo. Po statistiki je zbranost in budnost najteže obdržati med tretjo in šesto uro zjutraj. Ta čas je najlaže prebroditi s čim večjo aktivnostjo in kakšnim dovoljenim poživilom, kot je kava, pravi čaj ali jabolko. Po opravljenem nočnem delu se skušajmo čim prej naspati in odpočiti, sploh če nas spet čaka nočno delo. Nam varnostnikom je zaupano varovanje premoženja v času, ko naročniki ne izvajajo svoje dejavnosti, ko se sproščajo, letujejo, se zabavajo … V tem času smo mi tisti, ki s svojo navzočnostjo delujemo preventivno in ukrepamo, ko je ogrožena varnost ljudi ali premoženja. Vsaka nočna izmena je drugačna in vsak trenutek je pomemben, da lahko ukrepamo, ko je to potrebno. Opisani model dela pa je z varnostnikovega vidika najtežji. V času, ko nas telo sili k počitku, moramo biti zbrani in čakati na trenutek, ko bo treba zbrano in smelo odreagirati in ukrepati. Časovni potek nočnega dela intervencijskih obhodnih služb je sestavljen iz rednega dela in intervencij ter preostalega izrednega dela. V času primopredaje službe se intervent informira o novostih, težavah in drugih za delo pomembnih novostih. Sledi izvajanje rednega dela: zaklepanje objektov in vklopi alarmnih sistemov. Ponoči se opravljajo redni obhodi varovanih objektov in v primeru odstopanj in škodnih dogodkov obveščamo naročnika in/ali policijo. Zjutraj odklepamo objekte in izklapljamo alarmne sisteme, da lahko naročniki začnejo svojo dejavnost. Kaj pa porečejo tisti, ki dan za dnem delajo ponoči? Po mnogih pogovorih in kljub vsem vprašanjem ne morem posplošiti … Morda le to, da so si vsi »nočni delavci« življenje prilagodili službeni obvezi. V povprečju starejši počivajo več (pred delom in po njem). Nekaterim mlajšim staršem ustreza, saj tako preživijo popoldneve s svojo družino. Najmlajšim varnostnikom je največje breme delo ponoči ob vikendih, ko prijatelji »žurirajo« … Najdejo se posamezniki, ki »prosti« dnevni čas izkoristijo za delo na kmetiji ali si v tem času z opravlja njem drugih dopolnilnih dejavnosti zaslužijo tisto nekaj več za boljši vsakdan. Kava. Kava je tista, brez katere si večina varnostnikov ne predstavlja dela ponoči. V skoraj vseh vratarnicah in na drugih delovnih mestih naletimo na majhne čajne kuhinje ali vsaj na Verjetno se je že vsakemu zgodilo, da je zaspal. Se je tudi tebi? Ni se zgodilo … Ja, pa res! Že pred časom sem se po vsem opravljenem delu pripeljal pred sedež podjetja, dokončal poročila in hotel v vozilu počakati na prihod sodelavca. Še zdaj ne vem, kako me je »zmanjkalo« … Zaradi tega sem po nepotrebnem »oddelal« pol ure več, kot bi sicer. Kako pa nadomestiš primanjkljaj spanca? Ponavadi se odpravim k počitku takoj po Že sama 24-urna budnost v povprečju zmanjša naše zaznavanje in psihomotorične sposobnosti. majhen električni kuhalnik z džezvo, polno vroče, opojne, rjavočrne tekočine, iz katere se vije meglica z močo aromo, ki napolni ves prostor. delu. Kljub temu da sorazmerno hitro zaspim, se nočnega spanca ne da nadoknaditi, sploh pri dveh kužkih. Ali je kava res tista, ki toliko pripomore k budnosti, ali je vse skupaj ritual, ki zaposli in zadovolji naš um? V bistvu niti ni toliko pomembno, pomembno je, da smo budni in da lahko vestno opravljamo svoje delo. V trenutkih, ko se vse bolj razhajata um in telo in postajamo vse bolj utrujeni, večini pomaga, da opravi kakšen obhod po svežem zraku. S tem povečamo telesno aktivnost in napolnimo telo s svežim kisikom. Za konec še mnenje interventa v Mariboru Boštjana Franka o nočnem delu. Ali je nočno delo naporno? Samo delo ni toliko fizično naporno, je pa odgovorno, saj kljub kakovostnem pregledu objekta nisi nikoli zagotovo prepričan, ali je res vse v redu, poleg tega večji del noči preživimo na cesti. Svoje dodajo tudi vremenski vplivi. Kako se upreš utrujenosti? S poslušanjem nočnega radijskega programa, glasbe. V najhujših primerih pa odprem šipe, da me veter in hladen zrak malo zdramita. Kaj pa kava? Pomaga. A kava iz avtomata ni tista »ta prava«. 9 Varnostnik -Varnost varnostnikov Varnost varnostnikov DESNO: Varovanje nogometne tekme v Ljudskem vrtu Varnostniki so izpostavljeni velikim tveganjem za nastanek poškodb pri delu. Milan Ekart Pri varovanju premoženja ter javnih prireditev in javnih shodov je temeljno poslanstvo varnostnikov, da za naročnika varovanja oziroma organizatorja javnih prireditev in javnih shodov skrbijo za red in javni red, da nista ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje. splošnega nereda in s tem do ogrožanja varnosti ljudi in premoženja oziroma ogrožanja javnega prometa. Ocena stopnje tveganja je podlaga za izdelavo načrta varovanja, to pa je temeljni dokument, ki določa način in obseg fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja ljudi in premoženja. Pri zagotavljanju reda in varovanju premoženja in ljudi so varnostniki izpostavljeni velikim tveganjem za nastanek poškodb pri delu, saj je varnostnik tisti, od katerega se pričakuje, da bo ukrepal, ko kršitelji reda ali javnega reda kršijo red ali ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Zaradi varnosti varnost nikov samih je zato zelo pomembno, kako načrtujemo varovanje ljudi in premoženja, prireditev, javnih shodov. Ključnega pomena je izdelava ocene stopnje tveganja. Ocena stopnje tveganja je ocena nevarnosti, da bi prišlo do hujšega ogrožanja varnosti ljudi in premoženja, do hujših kršitev reda, pri katerih je udeleženo večje število oseb, ali do ogrožanja javnega reda, nasilja oziroma Ocena stopnje tveganja se izdela ob upoštevanju narave in programa prireditve, prireditvenega prostora, števila in strukture udeležencev, trajanja prireditve ter drugih okoliščin, ki vplivajo na zagotavljanje varnosti. Zaradi varnosti varnostnikov samih je zato zelo pomembno, kako načrtujemo varovanje ljudi in premoženja, prireditev, javnih shodov. Stopnja tveganja je nizka, če glede na okoliščine in dosedanje izkušnje pri izvedbi prireditev ni pričakovati hujših kršitev reda. Stopnja tveganja je srednja, če je glede na okoliščine in dosedanje izkušnje mogoče Jože Pleteršek Strip NAJPOMEMBNEJŠE ... 10 Varnostnik -Varnost varnostnikov pričakovati hujše kršitve reda posameznikov. Stopnja tveganja je visoka, če je glede na okoliščine in dosedanje izkušnje mogoče pričakovati hujše kršitve reda, pri katerih je udeleženo večje število oseb, ali kršitev javnega reda ali ogrožanja varnosti ljudi ali premoženja ali varnosti javnega prometa. Po izdelani oceni stopnje tveganja nato v načrtu varovanja predvidimo ukrepe, da zmanjšamo nevarnosti za nastanek predvidenih kršitev reda ali javnega reda, ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ter nevarnosti za varnostnike. Eden temeljnih ukrepov je zadostno število varnostnikov, ki bodo glede na izdelano oceno stopnje tveganja s svojim strokovnim znanjem in ukrepanjem na varovanem območju sposobni vzpostaviti varnost ljudi in premoženja.Varnostnike je treba glede na nevarnosti opremiti z ustreznimi tehničnimi (svetilke, detektorji kovin, UKVpostaje, telefoni …) in zaščitnimi sredstvi (dežni plašči, zaščitne rokavice, varnostne čelade, varnostni čevlji, neprebojni jopiči …). Iz vsega napisanega je razvidno, da je za varnost varnostnikov poskrbljeno z varnost nimi ukrepi, ki temeljijo na strokovnem načrtovanju varnosti ljudi in premoženja Varnostnike je treba glede na nevarnosti opremiti z ustreznimi tehničnimi (svetilke, detektorji kovin, UKV-postaje, telefoni …) in zaščitnimi sredstvi. operativnih vodij in na strokovnem izvajanju varovanja varnostnikov v PS Varnost Maribor. Še naprej se bomo trudili za ustrezno strokovno usposobljenost vseh, ki so udeleženi pri varovanju v vseh procesih izvedbe varovanja. 11 Varnostnik -Naravovarstveni video nadzor Naravovarstveni video nadzor Zagotoviti je bilo treba sistem videonadzora na otoku brez elektrike in internetnih povezav. Jože Podbrežnik Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS, http://www.ptice. si/) je nevladna naravovarstvena organizacija, ki deluje v javnem interesu varstva narave, okolja in raziskovanja. V društvu je zaposlenih 24 strokovnjakov, ki delujejo za varstvo ptic in njihovih okolij in s tem prispevajo k dobrobiti celotne družbe, prav tako pa društvo združuje 1000 članov iz vse Slovenije, med katerimi je več kot 300 prostovoljcev različnih profilov. Društvo sodeluje s številnimi organizacijami v Sloveniji in po svetu. Med njimi so tudi pomembne gospodarske družbe, sodelovanje z njimi pa je vedno usmerjeno v prenos učinkovitih naravovarstvenih praks v njihovo delo. Ptice so namreč le pokazatelj kakovosti ekosistemov, od katerih ima koristi tudi človek. Delo društva je usmerjeno na štiri področja: (1) raziskovanje – sem sodijo vse populacijske in ekološke raziskave ptic in njihovih bivališč; (2) publiciranje – izdajamo edino strokovno ornitološko revijo v Sloveniji, Acrocephalus, in poljudnoznanstveno revijo, Svet ptic, priložnostno pa izdajamo tudi monografije; (3) izobraževanje – vsako leto organiziramo mladinske ornitološke raziskovalne tabore, izvajamo 12 ornitološko šolo za učitelje biologije in tudi sami izvedemo letno več kot 200 izobraževalnih dogodkov, ki se jih udeleži čez 7000 otrok in mladih, in (4) konkretno naravovarstveno delo, ki ga izvajamo z neposrednim varstvom na terenu, pravnim varstvom in z upravljanjem naravnih rezer vatov. Upravljamo tri naravne rezervate s skupno površino 246 ha; ti rezervati so Škocjanski zatok, Iški morost in Ormoške lagune. Društvo se financira pretežno s projekti. Smo najuspešnejša organizacija pri črpanju evropskih sredstev iz programa LIFE, ki je namenjen projektom varstva narave na območjih Natura 2000. Največji projekt iz tega programa, ki ga trenutno izvajamo, je petletni projekt »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji« (http://www.ptice.si/livedrava/). V okviru tega projekta vzpostavljamo nova gnezdišča – nov gnezditveni otok – za močno ogroženo navadno čigro na Ptujskem jezeru. Za potrebe monitoringa moramo gnezdenje kolonije čiger podrobno spremljati, zato smo v projekt vključili tudi vzpostavitev snemalnega sistema na otoku, kar smo zaupali podjetju Varnost Maribor. Za potrebe monitoringa moramo gnezdenje kolonije čiger podrobno spremljati. Varnostnik -Naravovarstveni video nadzor njih ne bodo sedele, da jih bodo občasno tudi snemalnikov, nameščenih v bližnjem lokalu »onečedile« – jih imele za »lokalni WC« in s Ranca, kjer si je možno dogajanje na otoku senčenjem onemogočale njeno delovanje (Bisol: ogledati tudi v živo – ptiči so tam postali prave vsak žarek šteje …), da jih bo treba verjetno filmske zvezde, gostilničar pa si že mane roke. občasno tudi počistiti … Ker nismo hoteli Resnici na ljubo, se mu lahko iskreno zahvalimo motiti minorne kolonije dravskih čiger, smo za »brodarsko službo«, saj nam je ob vsakem sončno elektrarno z zadostno nekajdnevno času, brez težav in slabe volje, s svojim čolnom kapaciteto akumulatorske baterije namestili na na otok prepeljal potrebno opremo in tehnike. drugo stran otoka in je zdaj dostopna z obale, Solarno napajani videonadzorni sistem smo komunikacijske in napajalne kable do nadzorne od projekta do končne postavitve opravili v kamere, nameščene na šestmetrskem jeklenem 30 dneh, do 1. aprila 2014 (zahvaljujoč tudi stebru, pa zakopali v zemljo. Zaradi omenjenih naši izvrstni nabavni službi!). Po tem datumu razlogov in rasti rastlinja mora biti sončna namreč ne smemo več na varovano območje elektrarna čim manj moteča in imeti mora kar – gnezdišče, da ne bi pregnali ptic ali po nerod- Ponosni smo, da smo tudi z našim delom in materiali prispevali k revitalizaciji naravnega okolja spodnjega porečja reke Drave. se da velik donos električne energije, zato smo se odločili za vgradnjo kvalitetnih Bisolovih solarnih modulov na sledilni sistem – ta sistem je izdelal slovenski proizvajalec SatControl –, avtomatski hibridni polnilnik in razsmernik ter akumulatorje dobavitelja, podjetja Velog, pa smo namestili v dve vremensko ustrezno zaščiteni elektroomarici proizvajalca Schrack. nosti poškodovali novega zaroda ptic. Tudi to je bil razlog, da smo pri gradnji tega sistema uporabili samo vrhunske materiale in opremo znanih proizvajalcev in dobaviteljev. Sistem deluje. V zadovoljstvo naročnika in seveda tudi našega podjetja opravlja svoje poslanstvo – naravovarstveni in ekološki videonadzor – in ponosni smo, da smo tudi z našim delom in materiali prispevali k revitalizaciji naravnega Na otoku veljajo enake razmere kot na morju okolja spodnjega porečja reke Drave. Želeli si bi (veter, vlaga), zato mora biti oprema pritrjena še več podobnih ali enakih projektov. Ta nam je tako, da je ne bo odplavila manjša povodenj bil v veselje in v dokaz, da s širokim strokovnim ali odpihnil močnejši veter. Odločili smo se znanjem, ki ga imamo, zmoremo rešiti še tako za pritrditev opreme na prodnata tla z več zemeljskimi vijaki Krinner dolžine 1,4 m, privi nepredvidljivo tehnično nalogo ali izziv. timi v tla otoka. Takšen način bo omogočil tudi Na DOPPS-u smo se zavedali zahtevnosti preselitev celotne opreme na novonastajajoči gnezditveni otok nekoliko južneje od sedanjega. vzpostavitve želenega sistema v naravi, ki ni konvencionalen in je pri izvedbi zahteval Nosilno kovinsko ogrodje vgrajene opreme je iz istih razlogov izdelano iz nerjavečega jekla in razvojni pristop. Podjetje Varnost Maribor smo izbrali glede na njihove bogate izkušnje in usbo svojemu namenu z lahkoto služilo vrsto let. Aktivna videonadzorna oprema (dnevno-nočna posobljene strokovnjake. Zdaj vemo, da smo se odločili pravilno. Sistem deluje brezhibno, delo hitrovrtljiva kamera z 2 MP, nočni reflektor IR LED in dva snemalnika) je proizvod priznanega je bilo opravljeno v dogovorjenem roku, odnos je bil profesionalen in korekten. S storitvijo smo proizvajalca Merit Lilin, prenos podatkov je izredno zadovoljni. brezžičen s pomočjo wi-fi anten MicroTic do Projektiranje takšnega sistema je bilo za nas kar precejšen izziv. Zagotoviti je bilo treba sistem videonadzora na otoku brez elektrike in internetnih povezav, prenos slike na daljavo, snemanje 24 ur na dan in sedem dni v tednu, arhiviranje za vsaj pol leta, način vgradnje, pritrditev opreme na otoku, na katerem so vremenske razmere enake kot na morju (veter, vlaga, teren, možne poplave …). Daljinsko upravljana hitro vrtljiva dnevno-nočna kamera mora biti takšne kvalitete, da omogoča ogled posameznih gnezd in po možnosti tudi štetje ptičjega prirastka – mladičev. Čakal nas je torej pravi brain storming. Perpetuum mobile ne obstaja, zato smo najprej izračunali potrošnjo električne energije za delovanje takšnega sistema na otoku. Prišli smo do osupljive ugotovitve, da je mrežna hitrovrtljiva kamera z 2 MP in z dodatno nočno osvetlitvijo ter drugo pripadajočo opremo pravi energetski nenasitnež. Pri projektiranju sončne elektrarne in njene nekajdnevne kapacitete smo morali upoštevati še parametre, kot so: solarni paneli morajo biti tako nameščeni, da ptice na 13 Varnostnik -Dolgoletno in trdno partnerstvo Dolgoletno in trdno partnerstvo Naročnike naših storitev podpiramo z dodatnimi dejavnostmi. Viktor Lukač ZGORAJ: Za varnost je poskrbljeno ... Začetki sodelovanja s hkrati največjim in najpomembnejšim naročnikom s področja turizma in hotelirstva segajo v že daljno leto 1994, ko smo pri Varnosti Maribor s takratnim naročnikom Zdraviliščem Moravske Toplice d.d. sklenili prve posle na področju varovanja s stalno prisotnostjo varnostnikov v poletnih mesecih, ko je pač bila kopalna sezona na vrhuncu. Na tem mestu se lahko pohvalimo, da sta profesionalnost, urejenost in pravilen pristop prepričala naročnika v pomembnost naše storitve, saj se je sodelovanje v vse večjem obsegu nadaljevalo tudi v letih, ki so sledila. Prelomno je bilo leto 1997, ko je bila sklenjena prva stalna pogodba o storitvah fizičnega varovanja hotelskega in turističnega kompleksa v Moravskih Toplicah s prisotnostjo varnostnika med 19. in 7. uro zjutraj, vsako noč, vse dni v tednu. Režim fizičnega varovanja na tem turističnem kompleksu je vse do danes ostal popolnoma nespremenjen. Ta pogodba je še istega leta bila nadgrajena tudi s storitvami pobiranja in odvoza dnevnih izkupičkov. V letu 1998 so se storitve varovanja dodatno razširile še na obhodno službo, nadaljevalo pa se je seveda tudi sezonsko varovanje ob vrhuncih sezone. Leta 1999 so bile k naboru obstoječih storitev dodane še storitve tehničnega varovanja s prvimi vezavami alarmnih sistemov za javljanje vloma, požara in 14 klica v sili Zdravilišča iz Moravskih Toplic na VNC Varnost Maribor. V tem času smo že bili priča tudi preobrazbi Zdravilišča Moravske Toplice v danes globalno prepoznavne Terme 3000 Moravske Toplice. V letih, ki so sledila smo dejansko postajali s Termami 3000 vse bolj partnersko Varnostnik -Dolgoletno in trdno partnerstvo povezani, saj smo poleg storitev varovanja naročniku nudili še nenehno svetovanje, pomoč pri razvoju zavesti o pomenu varnosti pri njihovih zaposlenih, hkrati pa nenehno širili sodelovanje z varovanjem številnih novih objektov, ki so se v tem času v Termah 3000 (z) gradili. Leta 2002 in 2003 so postale Terme 3000 z nakupom Term Lendava in Term Ptuj gonilna sila ideje o razvoju t.i. Panonskih term, katerim so leta 2004 priključili tudi še Zdravilišče v Radencih, to pa je bilo ravno obdobje, ko je poslovna skupina Sava tudi postala lastnik omenjenih družb. Proti koncu leta 2004 smo tako po več mesečnem usklajevanju poslov in pogojev podpisali do tedaj največjo pogodbo o varovanju turističnih in hotelskih objektov s takratnimi Panonskimi termami, ki so jih sestavljale družbe Naravni park Terme 3000 d.d., Terme Lendava d.d., Terme Ptuj d.o.o. in Zdravilišče Radenci d.o.o. S tem smo prevzeli varovanje praktično vseh pomembnih turističnih objektov od meje z Madžarsko pa vse do štajerske. Sodelovanje z vsemi naročniki traja še danes in se je uspešno razvijalo in dopolnjevalo z vedno novimi posli in storitvami, ki so Zdravilišču Radenci), projektiranja zahtevnih sistemov tehničnega varovanja in tudi sodelovanje na področju varstvenega inženiringa. Sava turizem d.d. je danes naš pomemben partner na področju varovanja turističnih objektov, kjer še posebej štejejo profesionalen pristop, urejenost in prijaznost slehernega predstavnika varnostnega osebja. vključevale tudi več uspešnih prevzemov naročnikovih delavcev (npr. leta 2009 v V letih, ki so sledila so omenjene družbe postopoma začele nastopati pod skupno in prepoznavno blagovno znamko, kasneje pa tudi pod enotno pravno subjektiviteto družbe Sava turizem d.d. Sava turizem d.d. je danes naš pomemben partner na področju varovanja turističnih objektov, kjer še posebej štejejo profesionalen pristop, urejenost in prijaznost slehernega predstavnika varnostnega osebja, ki na teh objektih opravlja svoja dela in naloge. Hkrati pa je naše sodelovanje s Savo turizem d.d. tudi vzorčni primer, kako pomembno je vzajemno sodelovanje, usposabljanje in vodenje varnostnega osebja, ki tudi s svojim delom pomembno pripomore k odlični skupni podobi turističnih storitev družbe Sava Turizem d.d. 15 Varnostnik -Dolgoletno in trdno partnerstvo Raznovrstnost doživetij in edinstvenih voda Sava Turizem je največja turistična družba v Sloveniji, ki pod blagovno znamko Sava Hotels & Resorts združuje šest privlačnih turističnih središč. V Sava Hotelih Bled, Termah 3000 – Moravskih Toplicah, Termah Ptuj, Zdravilišču Radenci, Termah Banovci in Terme Lendava vas pričakuje razkošje raznovrstnih doživetij: igrive vodne radosti v vodnih parkih in za- • • sprostitvenih programov. Aktivni počitnikarji se odpravijo na potep in raziskovanje okoliških krajev. Prav vsi se vedno znova navdušujejo nad odlično kulinariko in lokalnimi specialitetami! Kopanje – najbolj priljubljena aktivnost za vroče poletne dni Ob toboganskih vragolijah in zabavnih aktivnostih v bazenih in ob njih je v vodnih poskrbel za radoživost najmlajših čofotalcev ter za gibčnost na štrkastičnem poligonu. Gibalne sposobnosti lahko krepite tudi v novem Pustolovskem parku ob Bukovniškem jezeru. Zakaj v Termah Ptuj ni nikoli dolgčas? Zato, ker največji sistem toboganov v Sloveniji z 8 tobogani požene adrenalin po krvi; tobogani so zabavni in omogočajo spuste tudi petim osebam naenkrat. Zato, ker tukaj poteka najbolj odmevno prvenstvo v toboganskem spustu, v največjem zunanjem 50-metrskem olimpijskem bazenu pa se vsako leto pripravljajo najboljši plavalci z vsega sveta. Novost letošnjega poletja: v vodnem parku boste ob osvežitvi v številnih bazenih spoznavali posebnosti tukajšnjih krajev, poklepetali z gostoljubnimi domačini, ki bodo poskrbeli tudi za vaše brbončice, organizirani bodo tudi izleti. V Banovcih z gusarjem Edijem V Termah Banovci poznamo odličen recept za prave družinske počitnice. Ob skupnih podvigih z Gusarjem Edijem in njegovo druščino se mladi prijatelji odlično zabavajo in se hkrati tudi veliko koristnega naučijo. Posebno doživetje so gusarska noč v šotoru in številne dejavnosti, ki vključujejo zabavo, učenje in spodbujajo otroško samostojnost. Terme Banovci so pravo izhodišče tudi za družinske izlete, ki odkrijejo gostoljubje in zaklade Prlekije. bavnih aktivnosti za vso družino, romantične zaobljube na poročnih slavjih, dobrobiti celovitih zdravstvenih in wellness storitev, sobivanje z naravo v naših petih kampih, vrhunska kulinarika, igra golfa ter zelena srečanja in kongresi. Na vaše dobro počutje in zdravje pa bodo prav na vseh destinacijah blagodejno vplivale naše edinstvene termalne in mineralne vode. Najlepše počitnice blizu doma • Dobrobiti termalnih in mineralnih vrelcev tudi poleti privabljajo vse generacije. • Družine so navdušene nad vodnimi parki s spektakularnimi in zabavnimi tobogani. • Pari se sproščajo v objemu celovitih 16 parkih Sava Hotels & Resorts dovolj možnosti tudi za vse tiste, ki se v vodi radi samo malo osvežijo, sproščeno zaplavajo in se prepustijo bolj umirjenim vodnim atrakcijam. Aqualoop – četrti najhitrejši tobogan v Evropi najdete v Termah 3000! V vodnem parku Term 3000 je 11 zunanjih in notranjih bazenov različnih velikosti in oblik za nabiranje plavalnih kilometrov, skakalni bazen za piljenje dovršenosti skokov ter brzice, gejziri in slapovi za nepozabna vodna doživetja. Le najbolj pogumni se boste povzpeli na 22-metrski stolp, kjer je prvi tobogan na svetu s 360-stopinjskim obratom Aqualoop. Zabaven Štrk Viki bo s svojimi sodelavci Umirjen oddih ob termalnih in mineralnih vrelcih Zdravilišča Radenci in Term Lendava Kdo ne pozna slavnih mehurčkov iz Zdravilišča Radenci?! Zgodbo sedmih različnih vrelcev mineralne vode lahko ob kopanju podrobneje spoznate na 8 kilometrov dolgi pohodniški Poti med vrelci življenja. Med ljubitelji aktivnega življenja je priljubljeno tudi kolesarjenje ob reki Muri, ki je na električnih kolesih primerno za vse generacije! VTermah Lendava pa ob sprostitvi v edinstveni parafinski vodi in energijskem parku ponujamo obilo možnosti za rekreacijo – olimpijski bazen za plavanje, spoznavanje največjega strnjenega nasada vinogradov v Sloveniji pa je mogoče kar s kolesa. Okoli jezera in na kremno rezino! Bled že stoletja navdušuje iskalce naravnih lepot, izletniki pa kraj obiščejo tudi zaradi sproščujočega sprehoda ob jezeru, romantične vožnje s pletno ter originalne blejske kremne rezine, ki jo že 60 let pripravljajo v slaščičarski delavnici Hotela Park na Bledu. Vas zanima, kako nastaja najbolj priljubljena sladica z nacionalnim poreklom? Pridružite se nam na vodenem ogledu priprave originalnih blejskih “kremšnit” v slaščičarski delavnici hotela Park. Za več informacij o privlačni počitniški ponudbi obiščite www.sava-hotels-resorts.com. Varnostnik -Vrata na razstavi Vrata na razstavi »Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja.« Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Sonita Kahrimanovič Varnost Maribor, d. d., in Slovenski etnografski muzej (SEM) v Ljubljani sta poslovna partnerja od leta 2001. Za SEM izvajamo storitev varnostno-receptorske službe tako v upravni stavbi kot v razstavni hiši na Metelkovi 2 v Ljubljani. Poleg tega sta oba objekta tehnično varovana z videonadzornim, protivlomnim in protipožarnim sistemom. Ob sprejemu signala alarma intervenira ekipa strokovno usposobljenih interventov iz naše PE Ljubljana. V času uspešnega poslovnega sodelovanja smo si pridobili veliko mero zaupanja naročnika, kar se kaže v njihovem izjemnem zadovoljstvu. Seveda ob tem nikakor ne smemo zanemariti dobre izvedbe dela naših varnostnikov, ki skrbijo za ustrezno raven varnosti na objektih. Strokovni tim servisa) skuša naročniku ustrezno svetovati in ga informirati o novostih na področju zasebnovarnostne industrije. Poleg tega spodbujamo vzajemno sodelovanje. Zato smo se 21. maja 2014 z veseljem odzvali povabilu direktorice SEM-a na ogled razstave »Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja«, za katero je Poslovni sistem Varnost Maribor, d. d., doniral 500 evrov. in smrtjo, med znanim in neznanim, svetlobo in temo … Ker se tudi v našem podjetju ukvarjamo z izdelavo in trženjem mehanskega varovanja, smo na razstavi toliko bolj uživali in sledili kustosinji Sonji Kogej Rus. Predvsem smo o vratih začeli bolj široko razmišljati. Danes sta obstanek in napredek na trgu huda borba. Veselimo se vsakega na novo pridobljenega posla in cenimo naročnike, ki so nam zaupali skrb za svoje premoženje. Na razstavi vodi pot od najstarejših znanih vrat, ključev in ključavnic, ohra njenih v muzejskih in zasebnih zbirkah, do najsodobnejših primerkov. Vrata popeljejo obiskovalce v različne predele Slovenije, k različnim družinam, k različnim poklicem … Oblikovno raznolika vhodna vrata, leseni in kamniti portali, notranja hišna vrata, vrata gospodarskih poslopij, zaporniška vrata spre- Direktorica SEM-a Bojana Rogelj Škafar pa nam je po dogodku zapisala: »V SEM-u je naša prva skrb namenjena zbirkam etnološke dediščine in posredovanju znanja o njej čim širšim javnostim. Slednje izvajamo na zelo različne načine in v sodelovanju s široko paleto partnerjev, s katerimi skušamo doseči sinergijske učinke. Varnost Maribor d.d. je zagotovo eden najpomembnejših stalnih partnerjev muzeja, ki v okviru finančnih zmožnosti muzeja izpolnjuje optimalne varnostne pogoje tako s tehničnega kot fizičnega vidika varovanja. Hkrati je tema SEM-ove občasne aktualne razstave o vratih vsebinsko zelo zanimiva za družbo, kakršna je Varnost Maribor d.d., saj njenim zaposlenim razkriva nove vidike tematike, s katero se vsakodnevno srečujejo v okviru svoje dejavnosti. In veseli me, da so se vodilni in naši ‘stalni’ sodelavci podjetja odzvali povabilu za ogled razstave. Naj povabilo velja tudi za vse zaposlene v družbi!« V času uspešnega poslovnega sodelovanja smo si pridobili veliko mero zaupanja naročnika. (Uroš Dragar – tehnično varovanje, Sonita Kahrimanovič – pogodbena skrbnica in varnostna menedžerka, Stevan Tomič – vodja izvedbe varovanja in Andrej Bračič – vodja Utrinek iz otvoritve razstave govorijo o svoji varovalni, komunikacijski in simbolni vlogi. Vrata so na razstavi predstavljena tudi kot simbolni prehodi med prostoroma, svetovoma, stanjema, med življenjem Utrinek iz otvoritve razstave 17 Varnostnik -Zaposlovanje invalidov Zaposlovanje invalidov Invalidi so izpostavljeni neenakosti in zapostavljanju na trgu dela. Njihova zmanjšana sposobnost za delo zaradi telesnih ali duševnih omejitev jih postavlja na rob družbe. Simona Pišek Tancer ZGORAJ: Pomemben je občutek varnosti. Invalidi so kot teže zaposljiva skupina izpostavljeni neenakosti in zapostavljanju na trgu dela. Zmanjšana sposobnost za delo zaradi telesnih ali duševnih omejitev jih postavlja na rob družbe, zlasti če nimajo zaposlitve, saj je ravno zaposlitev eno najboljših varoval pred socialno izključenostjo. Da bi spodbudili zaposlovanje invalidov, je bilo v Sloveniji sprejetih veliko zakonov in predlogov, ki so bili v veliki meri neučinkoviti in niso prinašali rezultatov. Šele leta 2004 je bil s sprejetjem Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlova nju invalidov vzpostavljen tako imenovani kvotni sistem, ki pomeni obvezno zaposlovanje določenega števila invalidov, sklepanje poslovnih pogodb v predpisani višini ali plačevanje prispevkov za namene pospeševanja zaposlovanja invalidov. Takšen model zaposlovanja, ki ima v Evropi že večdesetletno tradicijo, je spremenil odnos in politiko zaposlovanja. INVALIDSKA PODJETJA – OD ZAČETKOV DO DANES Invalidska podjetja imajo v Republiki Sloveniji že skoraj šestdesetletno tradicijo. Prve organizacije, namenjene zaposlovanju in usposabljanju invalidov, so se pojavile že v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja. Tako je na primer leta 1963 delovalo 23 invalidskih delavnic. Te so se z uveljavitvijo Zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88) preoblikovale v invalidska podjetja. Leta 1993 je Zakon o podjetjih nadomestil Zakon o gospodarskih družbah, ki je določal, da imajo invalidska podjetja med svojimi zaposlenimi najmanj 40 odstotkov invalidnih oseb. Konec leta 1995 je tako delovalo že približno 100 invalidskih podjetij, ki so zaposlovala okoli 6100 delavcev, med njimi pa je bilo nekaj manj kot polovica invalidov. Leta 2004 je začel veljati Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki ureja posebnosti poslovanja gospodarskih družb s statusom invalidskega podjetja. Zakon določa pogoje, ki jih mora gospo darska družba izpolnjevati, da lahko posluje kot invalidsko podjetje, spodbude za zaposlovanje invalidov in ohranjanje 18 delovnih mest ter druge razvojne spodbude v obliki raznih subvencij. Iz tabele je razvidno, da v zadnjih letih padata tako število invalidskih podjetjih kot tudi število zaposlenih v njih, vendar pa narašča odstotek zaposlenih invalidov v teh podjetjih. To je posledica sprememb v zakonodaji, ki je z novelo v začetku leta 2012 bistveno posegla v dotedanje olajšave; omogočila je ohranitev teh olajšav, če podjetje dosega prag 50 odstotkov zaposlenih invalidov. Zmanjšanju števila invalidskih podjetij pa najbrž ni treba pripisovati drugih vplivov kot razmere v gospodarstvu v zadnjih letih. Leto Število IP Število zaposlenih v IP Zaposleni invalidi Zaposleni neinvalidi Odstotek invalidov 2008 165 14.599 6.358 8.241 45 2009 159 13.266 5.706 7.560 43 2010 153 12.343 5.634 6.979 43 2011 142 11.795 5.449 6.346 46 2012 144 11.320 5.672 5.648 50 2013 139 11.070 5.528 5.542 50 2014* 139 11.010 (* na dan 31. 3. 2014) 5.499 5.511 50 DEFINICIJA INVALIDNOSTI PO ZPIZ-2 Definicija invalidnosti je utemeljena v Konvenciji med narodne organizacije dela (MOD), v kateri je določeno, da je »invalid« oseba, katere možnosti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in da napreduje v njej, so bistveno zmanjšane zaradi telesne ali duševne okvare. Definicija invalidnosti upošteva celoto splošnih in poklicnih delovnih zmožnosti zavarovanca. Absolutna definicija invalidnosti pomeni, da se invalidnost ugotavlja kot izguba pridobitne Varnostnik -Zaposlovanje invalidov zmožnosti (za katero koli organizirano delo) in zmanjšanje ali izguba poklicne delovne zmožnosti za delo v svojem poklicu; pri tem imajo poseben pomen stopnja strokovne izobrazbe, dodatna usposobljenost, delovne izkušnje in možnost poklicne rehabilitacije. Invalidnost je posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oziroma medicinsko rehabilitacijo. INVALIDSKI POSTOPEK IN UREDITEV DELOVNEGA RAZMERJA INVALIDA Invalidski postopek se začne na predlog lečečega zdravnika. Vzroki za nastanek invalidnosti so lahko poškodba pri delu, poklicna bolezen, bolezen ali poškodba izven dela. Komisija, ki jo imenuje ZPIZ, na osnovi predložene zdravniške dokumentacije ter izjav delavca in delodajalca (delovna dokumentacija) določi kategorijo invalidnosti. Invalidnost po ZPIZ-2 razvrščamo v tri kategorije: • I. kategorija: zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti; v tem primeru se delavec invalidsko upokoji; • II. kategorija: zavarovančeva delovna zmožnost za opravljanje njegovega poklica je zmanjšana za 50 odstotkov ali več; • III. kategorija: zavarovanec ni več zmožen opravljati dela s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj štiri ure dnevno, oziroma je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 odstotkov ali pa zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. Na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ-a delavec pridobi pravico do razporeditve na ustrezno delovno mesto in omejitve pri opravlja nju dela, ki jih je delodajalec dolžan upoštevati. Skupaj z delavcem, zdravnikom medicine dela in strokovnim delavcem za varstvo pri delu Invalidska podjetja imajo v Republiki Sloveniji že skoraj šestdesetletno tradicijo. skuša delodajalec v podjetju poiskati ustrezno delovno mesto. Če je delo oziroma delovno mesto po mnenju komisije ustrezno, delodajalec in delavec prejmeta pisno mnenje o ustreznosti delovnega mesta, na osnovi katere skleneta novo pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto. Drugo delovno mesto po ZPIZ-2 je opredeljeno Če so omejitve na podlagi odločbe o invalidnosti takšne, da delavcu ni mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela v okviru razpoložljivih delovnih mest oziroma dejavnosti podjetja, mora delodajalec izpeljati postopek odpovedi delovnega razmerja invalidu (nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o Invalidska podjetja so integralni in nepogrešljivi del celovite aktivne politike zaposlovanja. kot delovno mesto, na katerem zavarovanec lahko dela glede na svojo preostalo delovno zmožnost. Ustrezati mora zavarovančevemu zdravstvenemu stanju oziroma naravi spremembe v njegovem zdravstvenem stanju, saj invalidnosti ne sme poslabšati. Izbira drugega delovnega mesta je odvisna zlasti od: • • • ocene preostale delovne zmožnosti, zavarovančeve splošne in strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj, osebnih lastnosti, pripravljenosti za določeno delo, delovnih razmer pri delodajalcu, opremljenosti delovnega mesta in ustreznosti delovnega okolja. zaposlitvi zaradi invalidnosti) na osnovi Mnenja o podlagi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga poda Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (RS Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). INVALIDI V POSLOVNEM SISTEMU VARNOST MARIBOR Kot je bilo rečeno že v uvodu, ostajajo invalidi težko zaposljiva družbena skupina, zato so na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja invalidov invalidska podjetja pomemben dejavnik, saj uresničujejo načelo skupnega dela invalidov in neinvalidov. Invalidska podjetja so tako integralni in nepogrešljivi del celovite aktivne politike zaposlovanja in tudi sestavni del usklajene politike invalidskega varstva. Poslovni sistem Varnost Maribor trenutno zaposluje 97 invalidov. Naša naloga je zagotoviti invalidu primerno delo v skladu z omejitvami, podanimi na podlagi odločbe ZPIZ-a in v skladu s potrebami delovnega procesa. To ni vedno lahko, res pa je, da so uspehi pri iskanju rešitev največji takrat, ko se obe strani trudita najti skupni imenovalec in problem invalidnosti ni samo problem ene strani. Če na invalidnost ne gledamo kot na nekaj slabega, ampak jo vidimo kot priložnost za sodelovanje, kot izziv za prilagajanje in trud za zagotavljanje nadaljnje socialne varnosti delavca in njegove družine, imata lahko od nje koristi tako delavec kot delodajalec. Vzrok za zmanjšanje števila invalidskih podjetij so tudi razmere v gospodarstvu v zadnjih letih. 19 Varnostnik -Pištola STI Targetmaster 6.0 DESNO: V naših trgovinah lahko dobite vse za lov in strelstvo. Pištola STI Targetmaster 6.0 Kot pooblaščeni prodajalec za pištole STI International v Sloveniji bi vam radi predstavili pištolo STI Targetmaster 6.0 Tomaž Žnidarko Kot pooblaščeni prodajalec za pištole STI International v Sloveniji bi vam radi predstavili pištolo STI Targetmaster 6.0. Pištola je prodajna uspešnica med polavtomatskimi pištolami ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetovnem merilu. Še posebej je priljub ljena v Ameriki, kjer je sedež proizvajalca STI International (v mestu Georgetown v Teksasu). Pri distribuciji za slovenski trg sodelujemo s poslovnim partnerjem Karlom Prommersbergerjem iz Nemčije, ki je tudi največji distributer orožja znamke STI International v Evropi. Podjetje STI International se je specializiralo za nadgradnjo pištol Browning-Colt M1911. Njihovi primarni kupci so športniki, ki želijo za svoj denar dobiti le najboljše. Njihove pištole so v osnovi razdeljene v dva razreda, 1911 in 2011; v razredu 1911 so pištole z enorednim nabojnikom, v razredu 2011 pa pištole z dvorednim nabojnikom. Pištola Targetmaster 6.0 spada v razred 1911. Značilnost vseh pištol STI je, da so izdelane iz izredno odpornega orodnega jekla, nekatere – mednje sodi tudi Targetmaster – po postopku hladnega kovanja. Pri tem postopku se zaradi manjšega dovoda toplote v material (jeklo) manj spremeni osnovna struktura jekla, kar prispeva k daljši življenjski dobi pištole. Tako kot drugo orožje znamke STI International ima tudi ta pištola tovarniško doživljenjsko garancijo za zaklep, ohišje in cev (garancija je vezana na proizvod in ne na lastnika, zato je prenosljiva, pomeni pa, da je tako dolgo, dokler se ta tip pištole proizvaja, zagotovljen tudi brezplačen servis ali zame njava z novim delom). Če vemo, da so športni strelci največji porabniki streliva, je to še en pokazatelj, kako zaposleni pri STI International zaupajo orožju, ki ga izdelujejo. Pištolo izdelujejo v kalibrih .45 ACP in 9 x 19 (9 mm Luger, 9 mm Para). Na zaklepu ima spredaj in zadaj narebričeno strukturo, ki pomaga pri repetiranju orožja. Cev, ki je tipa Bull, je dolga 6 col, kar prispeva k večji natančnosti pri streljanju na tarče (kar je tudi sicer njen osnovni namen – pištola je torej namenjena za precizno streljanje). Premer cevi je enak po celi dolžini. Odlikujejo jo debele stene, ki prispevajo k počasnejšemu ohlajanju in večji odpornosti na deformacije – te so posledica segrevanja cevi pri streljanju –, in k daljši življenjski dobi. Cev je izdelana iz nerjavnega jekla tipa 416 za cevi različnih vrst orožja, korak navoja je 1 : 16 in ima šest spiral. Pištola ima obojestransko varovalko (iz nerjavnega jekla), kar pride prav tudi levičarjem. Posebnost 20 Varnostnik -Pištola STI Targetmaster 6.0 pištole je merek Aristocrat, ki omogoča streljanje na na primer tovarniško nastavljene oddaljenosti 7, 25 ali 50 jardov (približno 7, 25 in 50 metrov). Orožje se nastreli na določeno oddaljenost, nato se shrani pod ustrezno številko (1,2 ali 3), kar je primerno zlasti za tiste, ki streljajo na različno oddaljene tarče, ali če z eno pištolo strelja več strelcev. Vse pištole STI International imajo tovarniško športno nastavljeno proženje, ki ga lahko strokovno usposobljen puškar še dodatno nastavi na manjšo silo proženja (tovarniško približno 1400–1500 g). Pištola je težka približno 1,3 kg, v nabojnik kalibra 9 x 19 gre 8 nabojev. Pištola je površinsko obdelana z bruniranjem, za doplačilo pa se lahko trdo kromira (dobi značilno srebrno mat barvo). Platnice ročaja so iz lesa kokobolo. Podjetje STI International slovi po tem, da je eno redkih ameriških podjetij, ki je v 100-odstotni lasti zaposlenih. Več o podjetju in izdelovanju pištol je možno videti v prispevku na naslovu https://www.youtube.com/watch?v=fPWt1G2VYk&feature=youtu.be. Zaposleni so kot lastniki podjetja zainteresirani, da ponudijo trgu najboljše, kar znajo narediti. Njihovo zaupanje se izraža tudi z garancijo (omenjeno zgoraj), delimo pa ga tudi pri našem podjetju, kar potrjujejo naši zadovoljni kupci. Obisk sejma IWA 2014 v Nürnbergu Tudi letos sva se s sodelavcem Mitjo Sušnikom podala na obisk sejma IWA 2014 v Nürnberg v Nemčiji. Letošnji je bil od 7. do 10. marca. To novosti v orožju in opremi. Letos je na sejmu razstavljalo 1.343 razstavljavcev, obiskalo pa ga je 39.244 obiskovalcev iz 122 držav. Dva dneva, kolikor sva imela z Mitjo časa za obisk, sta minila hitro, saj so površine hal velike, gneča nepopisna, zato ne ostane dosti časa za obisk vsake stojnice posebej. Srečal sem se z našimi največjimi dobavitelji, da smo izme njali mnenja o perečih problemih; te je včasih najlažje reševati v neposrednem dialogu. Pogovarjal sem se tudi z novimi potencialnimi Pri distribuciji za slovenski trg sodelujemo s poslovnim partnerjem iz Nemčije, ki je tudi največji distributer orožja znamke STI International v Evropi. je dejansko največji sejem orožja in opreme za lovce in strelce v Evropi. Na njem se vsako leto predstavijo razstavljavci iz celega sveta, ki v tem poslu nekaj pomenijo ali želijo pomeniti. Sami ta sejem redno obiskujemo, saj predstavlja najlažjo in najhitrejšo možnost za spoznavanje dobavitelji. Nekaj dogovorov z njimi smo že uresničili, druge pa bomo skušali operaciona lizirati v naslednjih tednih. Ob koncu sejma nam ostane samo še: »Se vidimo naslednje leto!« 21 Varnostnik -Požarna varnost Požarna varnost v planinskih kocah Slovenija ima med drugim tudi zelo lepo gorato pokrajino, kjer je močno razvit gorski turizem oziroma planinarjenje. Zdenko Zupan ZGORAJ: Najpogostejši so dimniški požari Planinstvo, ki vključuje pohodništvo, alpinizem, smučanje, turno smučanje, športno plezanje, gorsko kolesarjenje …, je opredeljeno kot splet rekreacijskih, športnih, kulturnih, znanstvenih in gospodarskih dejavnosti, povezanih s spoznavanjem, raziskovanjem in doživljanjem gorske narave. Strasten planinec sem tudi sam, saj mi je ta dejavnost v tem hitrem tempu življenja eden glavnih načinov sproščanja in nabiranja fizične kondicije. Leta 2013 sem združil koristno s prijetnim in obiskal 200 planinskih koč. Raziskoval sem, kako je urejena požarna varnost v planinskih kočah v Sloveniji. Po podatkih Planinske zveze Slovenije obišče slovenski gorski svet več kot milijon in pol planincev na leto. V slovenskih gorah je trenutno preko 170 planinskih koč, zavetišč in bivakov. V raziskavo sem vključil tudi planinske koče, v katerih je možno prenočiti oziroma se odpočiti in ki so sicer v zasebni lasti, v lasti agrarnih ali pašnih skupnosti, občin, ministrstva za obrambo ali drugih pravnih subjektov. V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom so lastniki ali uporabniki objektov odgovorni tudi za varstvo pred požarom. Jelovica 3 1,5 Trnovski gozd 3 1,5 Polhograjsko hribovje 4 2 Cerkljansko hribovje 5 2,5 Škofjeloško hribovje 8 4 Pohorje 13 6,5 drugo 20 10 Posavsko hribovje 20 10 Karavanke 28 14 Kamniške in Savinjske Alpe 42 21 Julijske Alpe 44 22 skupaj 200 100 SPODAJ: Lastništvo koč Tabela 1: Lokacija obiskanih koč Območje Število obiskanih koč Število koč v % Goriška brda 2 1 Gorjanci 2 1 Kozjak 2 1 Kras 2 1 Nanos 2 1 Varnostnik -Požarna varnost Požarni red Vse planinske koče morajo imeti podobno kot nastanitveni ali gostinski objekti v dolini sprejet požarni red, ki vsebuje: 1. organizacijo varstva pred požarom; 2. ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, kot so prepoved kajenja, uporabe odprtega ognja ali orodja, ki se iskri, tam, kjer je to prepovedano, odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela, iz požarno ogroženih prostorov in druge ukrepe ter način in kontrolo izvajanja teh ukrepov; 3. navodila za ravnanje v primeru požara; 4. način usposabljanja ter 5. priloge: • izvleček požarnega reda, • navodila za posameznike, • evidenčne liste: • o rednih pregledih, vzdrževanju in servisiranju opreme, • usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom, seznanitev s požarnim redom, • o požarih, eksplozijah, gasilskih intervencijah ter škodi, • kontrolne liste. Požarni red in izvlečki požarnega reda so izdelani v 137 kočah (68,5 odstotka), vendar so ustrezni le v 66 primerih (33 odstokov). Še V slovenskih gorah je trenutno preko 170 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Vse planinske koče morajo imeti požarni red. slabše je stanje v zvezi z navodili za goste v primeru požara; ta navodila je treba izdelati in jih izobesiti v vsaki nastanitveni sobi. Le v 42 primerih so ustrezna (21 odstotkov), v 25 primerih niso potrebna (12,5 odstotka), v 133 primerih pa jih v objektu ni (66,5 odstotka). V skladu s Pravilnikom o požarnem redu2 je treba izdelati načrt evakuacije in požarni načrt za vse objekte, ki so namenjeni nastanitvi gostov, ter za objekte, v katerih se lahko začasno zbere več kot 100 ljudi ali je ocena požarne ogroženosti srednja in več. Načrti evakuacije so izdelani in nameščeni na vidnih mestih v 78 kočah (39 odstotkov), v 20 primerih niso potrebni (10 odstotkov), v 102 primerih (51 odstotkov) pa jih v objektu ni. Neustrezna varnostna razsvetljava Drugi najpogostejši vzrok požarov so požari pri kurjenju peči. Na kočah je veliko zastarelih peči na drva. Usposabljanje iz varstva pred požarom Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je zaposlen pri njem, poučen o varstvu pred požarom ob: • nastopu dela, • premestitvi na drugo delovno mesto, • razporeditvi na drugo delo, Delodajalec je dolžan poskrbeti za praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije zaposlenih enkrat letno – to je izvedeno le v 4 primerih. Statistika požarov v planinskih kočah Koče so stare, zgrajene iz gorljivih materialov (veliko lesa, več kot 50 odstotkov koč je vsaj Koče so stare, zgrajene iz gorljivih materialov, zato sta organizacija varstva pred požarom (požarni red) in usposabljanje zaposlenih poglavitna pri preprečevanju nastanka požara. • • • spremembi ali uvajanju nove delovne opreme, spremembi in uvajanju nove tehnologije, periodično v skladu s požarnim redom. Usposabljanje za varstvo pred požarom v skladu s Pravilnikom o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom obsega: • usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom (v 62 odstotkih se izvaja, v 38 odstotkih pa ne); • usposabljanje in preizkus usposobljenosti za gašenje usposobljenih oseb (na 3 leta); • usposabljanje oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije (na 3 leta; izvedeno le v 16 primerih); • usposabljanje varnostnikov in operaterjev VNC; • druga usposabljanja, če je tako določeno s posebnimi predpisi. delno lesenih), zato sta organizacija varstva pred požarom (požarni red) in usposabljanje zaposlenih poglavitna pri preprečevanju nastanka požara. Požar so imeli že v kar 45 kočah od 200 (22,5 odstotka). Tabela 2: Vzrok požara Vzrok požara Št. koč % dimniški požar 11 24,44 kurjenje peči 8 17,78 udar strele 6 13,33 napaka na električni napeljavi 3 6,67 napaka na električni napravi 1 2,22 požar v naravi 3 6,67 podtaknjen požar – človeški faktor 5 11,11 neznani vzrok 8 17,78 Varnostnik -Požarna varnost skupaj 45 100 Najpogostejši so dimniški požari; takih je bilo 11. Kar 75 odstotkov koč uporablja za ogrevanje in kuhanje trda goriva, zato je nevarnost samovžiga katranskih oblog v dimnikih zelo velika. Kurilne naprave in dimovodi se čistijo le občasno ali pomanjkljivo. 18 odstotkov koč je takih, v katerih dimnike čistijo sami, 1,5 odstotka takih, v katerih tega ne delajo, 58 odstotkov takih, v katerih dimnike čistijo le enkrat letno, 22,5 odstotka pa takih, v katerih dimnike čistijo večkrat letno. Drugi najpogostejši so požari pri kurjenju peči; takih požarov je bilo 8. Ti požari so nastali zlasti zaradi ne ustrezne kurilne naprave (stare peči na drva) ali zaradi odletavanja isker iz odprtih ognjišč, potem zato, ker je lesena obloga preblizu peči in ker kurilnice niso požarno ločene od skladišč goriva, pa tudi zaradi nestrokovnega kurjenja peči, predvsem obiskovalcev, ki v peč velikokrat Najpogostejši so dimniški požari. Kar 75 odstotkov koč uporablja za ogrevanje in kuhanje trda goriva. naložijo preveč drv. Tretji najpogostejši so požari ob udaru strele; takih požarov je bilo 6. Kar 37 koč se je že srečalo z udarom strele, zato bi morale imeti vse urejene strelovode in jih tudi redno kontrolirati. Tudi napake na električnih vodih in električnih napravah so pogost vzrok požarov. V veliko primerih so električne napeljave dotrajane, meritev na njih ne izvajajo, električnih del ne opravljajo strokovno usposobljene osebe, prostori z baterijami niso požarno ločeni. 139 koč (69,5 odstotka) je priklopljenih na javno električno omrežje, 61 koč pa pridobiva električni tok s pomočjo fotovoltaike, dizelskega agregata (59 koč) in/ali s pomočjo vetrnega generatorja (9 koč). 24 V Sloveniji je preko 170 planinskih koč in zavetišč. Požar v zavetišču GRS na Okrešlju leta 2012. Varnostnik -Požarna varnost Nadtalni hidrant pod Donačko goro. Plinovodi in plinska trošila Eden od zelo pomembnih energentov, ki se uporabljajo v kočah za kuhanje in ogrevanje, je utekočinjeni naftni plin (UNP), ki se uporablja v kar 94,5 odstotka. Za rezervoarje UNP (47 koč) redno skrbi dobavitelj plina, večji Drugi najpogostejši so požari pri kurjenju peči zaradi neustrezne kurilne naprave. problem predstavljajo gospodinjske plinske jeklenke, ki so neustrezno skladiščene po hodnikih, v kleteh, pod nivojem tal, v kuril nicah, ne opravljajo se letni strokovni pregledi trošil ... UNP je zelo lahko vnetljiv, v pravem razmerju tudi eksploziven, zato so varnostna določila in usposabljanje zaposlenih tako bolj pomembna. Naprave za gašenje požarov Najpogosteje uporabljena gasilna naprava, ki se uporablja za gašenje začetnih požarov, je gasilni aparat na prah oziroma na plin CO2. Zadostno število jih imajo v 175 kočah, premalo jih je v 21 kočah, v 4 kočah pa gasilnih aparatov sploh ni. Gasilni aparati morajo biti nameščeni na vidnih in dostopnih mestih (ustrezno le v 51 odstotkih) v skladu s pravilnikom. Mesta, kjer so gasilniki nameščeni, morajo biti označena v skladu s standardom (ustrezno le v 48 odstotkih). Zidni hidranti so na razpolago le v 8 kočah, zunanji hidranti pa so urejeni pri 30 kočah, saj v visokogorju (požarne) vode ni ali pa je je zelo malo. Gasilska vozila imajo dostop do koče (vsaj poleti) v 147 primerih (73,5 odstotka), v 53 primerih (26,5 odstotka), predvsem v visokogorju, pa ne. Zaradi velike oddaljenosti gasilcev od koč je intervencija v veliko primerih že prepozna. Kar 40 odstotkov koč je od gasilcev oddaljenih od 5 do 10 km, skoraj 20 odstotkov od 10 do 15 km in 11 odstotkov več kot 15 km. Aktivna požarna zaščita (APZ) Sistemi za javljanje požara so izvedeni le v 4 primerih, varnostna razsvetljava pa je na razpolago v 77 kočah. APZ-sistemi se v veliko primerih žal ne vzdržujejo in ne pregledujejo v skladu s predpisi (varnostna razsvetljava se redno pregleduje le v 9 odstotkih vseh koč). Evakuacijske poti in izhodi Poleg varnostne razsvetljave je za evakuacijo ljudi iz objektov pomembna ustrezna označenost evakuacijskih poti in izhodov. V 46,5 odstotka primerih so te poti ustrezno označene, v 7,5 odstotka pomanjkljivo, v 46 odstotkih pa označb sploh ni. Zbirno mesto pred objektom je označeno le v 4 primerih. Zaključek V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom je vsaka oseba, ki je v objektu, kazensko in odškodninsko odgovorna za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi tega nastanejo. Prav zato je pomembno, kako se obnašamo v kočah, posebno Pomembno je, kako se obnašamo v kočah, posebno na višku planinske sezone! na višku planinske sezone, in upoštevati moramo navodila zaposlenih. Poleg tega je treba upoštevati prepoved kurjenja v naravi, predvsem v času, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju. Upam, da bom s to raziskovalno nalogo spodbudil lastnike koč in vas, uporabnike koč, da se bo požarna varnost v planinskih kočah povečala. Se vidimo v hribih! Viri 1. Zakon o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 3/2007-UPB1, št. 9/2011, št. 83/2012). 2. Pravilnik o požarnem redu (Ur. l. RS, št. 52/2007, št. 34/2011, št. 101/2011). 3. Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur. l. RS, št. 70/96, št. 5/97 – popr.). 4. Pravilnik o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur. l. RS, št. 32/2011, št. 61/2011 – popr.). 5. Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur. l. RS, št. 67/2005). 6. SIST 1013. 7. Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (Ur. l. RS, št. 45/2007, št. 102/2009). 25 Varnostnik -SODELAVCI MESECA Sodelavci meseca Rubrika je namenjena temu, da izpostavimo nadpovprečne posameznike oziroma dogodke, na katere so pri opravljanju svojega dela naleteli sodelavci. Marec 2014: Danica Žuran Včasih je tisto očitno res najbolj skrito. Nevsiljiva prisotnost receptorke in varnostnice Danice Žuran na katerem koli njenem delovnem mestu do danes, je z vso silovitostjo svoje enostavnosti pričala o njeni visoki profesionalnosti. Danica ni kot enota lahke konjenice, ki v zadnjem hipu prihiti na kraj dogodka, da bi z bridkim potezanjem sablje presekovala gordijske vozle, ki so jih zavezovali drugi, in ni v doneči oklep spakujoče se nedotakljivosti odeta junakinja, katere vsaka najmanjša gesta doni še tri dni. Ne, ravno obratno, tiha in zanesljiva, a strokovna in odločna, pa kljub temu prijazna in pri tem popolnoma nevsiljiva, organizirana in dosledna, pa vendar tudi dovolj razumevajoča, je popolnoma zaupanja vredna oseba in var nostnica, ki bi lahko s temi svojimi lastnostmi in s svojo srčnostjo lahko postala prototip varnostnice receptorke. Pretiravamo? Da res je, vendar namerno, saj smo s tem hoteli le poudariti kontrast z njeno najbolj imanentno lastnostjo: skromnostjo. Danica ni ena od tistih, ki se ves čas trka po prsih in se treplja ob rameni ob vsakem dovolj impozantno dvignjenem kosu papirja. Zato jo tokrat trepljamo mi. Vse te svoje lastnosti je nedavno dejansko manifestirala na zahtevnem delovnem mestu, ki je bilo še posebej obremenjeno zaradi navala strank ob sprejemu zakona o obdavčenju nepremičnin. April 2014: Mladen Majer in Branko Šijanec Vodenje in organiziranje skupin za prevoz denarja pomeni specifično obliko operativnega nivoja v organizacijski strukturi izvedbe varovanja. Mladen Majer obvladuje področje prevoza denarja kot vodja največje, mariborske skupine do potankosti ( kakor pravijo naročniki, v »nulo« ) ter pomeni največjo stalnico od jutra do večera. Kontinuiteta je v tem poslu največja vrednota, dan ni enak dnevu, pa vendar je vsak dan treba izpeljati celoten proces. Gre za enega ključnih ljudi v procesu prevoza denarja. Pa Branko Šijanec, večni prevoznik za »posebne naloge«. Vse bankomate v Sloveniji pozna do obisti, operativno je postavljal na noge enoto v Novi Gorici, v bližnji preteklosti vso energijo vložil v delni prenos storitev odvodov dnevnih izkupičkov v nastajajočo novo skupino, vskoči, ko je potrebno, menjuje povsod, pomaga, skratka »krt«. Joj, koliko delovne dokumentacije, načrtov, zbirnikov, podatkov in analiz je že pripravil! In v mesecu, ko se je celotno vodstvo oddelka za prevoz denarja ukvarjalo s pridobivanjem novih poslov, iskanjem možnosti širitve (izzivov, hotenja, želja nam nikoli ne zmanjka), sta ostala sama, opravila zgledno vse zadane naloge, mi nadrejeni bi rekli, da to tudi pričakujemo, vendar tudi tudi onadva ob delovnih obveznostih svoje zasebno življenje, ki je vsem postlano z različnimi rožicami, pa se s svojim trudom vedno znova dokazujeta, organizirata, vodita, usmerjata skupine za prevoz denarja. Maj 2014: Marko Modrijan Varnostnik Marko Modrijan se je pridružil našemu kolektivu pred slabim letom in pol in opravlja delo varnostnika v nakupovalnem centru Supernova Ljubljana Rudnik. Z izostrenim čutom za varnost ljudi in premoženja pa se je še posebej izkazal ob nedavnem dogodku, ki se je pripetil že po zaključku njegovega dela in zaprtju nakupovalnega centra. Varnostnik Marko Modrijan končal svoje delo, vklopil alarm in se napotil k osebnemu vozilu. Z njim je nato, že po zaključku dela, opravil še en preventivni zunanji ogled objekta. Ko se je približal parkiriščem, ki so na strani glavnega vhoda, je opazil na tleh osebo – mlajšo žensko, poleg nje pa prevrnjeno kolo. Nemudoma je zapustil vozilo in stekel k osebi, ki je bila v hudem šoku, s poškodbo glave, stokajoč, da umira. Varnostnik jo je brez oklevanja položil v položaj, ki je primeren za tovrstne nesreče, in poklical 112. Po telefonu mu je dežurna zdravnica dala nadaljnje napotke. Marko je tako ženski po vsej verjetnosti rešil življenje ali pa vsaj ne bo imela trajnih poškodb. Policisti so potem ugotovili, da je ženska s kolesom zapeljala čez pločnik (visok rob), ob tem pa je padla vznak s kolesa in udarila ob tla z zadnjim predelom glave. To dejanje varnostnika Marka Modrijana nam je lahko v ponos in veselje, da je še vedno nekje nekdo, ki nam bo nesebično priskočil na pomoč, ko jo bomo potrebovali. Junij 2014: Sedmin Osmanović Sedmin Osmanović dela na področju varovanja premoženja od julija leta 2008. Kot je uporaben na vseh območjih je tudi na vseh področjih našega dela: usposobil se je še za varnostnika prevoznika gotovine in interventa; to delo opravlja še danes. Prav tako se je usposobil še za varnostnega tehnika in opravljal tudi ta dela v Koroški regiji. S svojim vestnim in natančnim delom je reden gost na marsikateri prireditvi. Mnoga dobra dela in dogodki opisujejo Sedminovo predanost delu in podjetju. Od vseh najbolj izstopa njegov odziv ob poskusu ropa v Slovenj Gradcu, ko je pokazal prisebnost in preprečil poskus ropa. Povod za tokratno pohvalo je njegova zelo prisebna reakcija na objektu hranilnice v Velenju, kjer je s poznavanjem delovanja tehnike in obvladovanjem osnov psihologije rešil za naročnika neprijetno situacijo z razburjeno stranko, istočasno pa je še popravil senzor, ki je bil prav zaradi njega tudi edina žrtev incidenta. Tako je rešil problem, ko je vse kazalo na znake kaznivega dejanja! Sedminu so te sposobnosti dale njegove življenjske izkušnje, iz katerih se je marsikaj naučil. Omenili smo le nekaj drobcev iz raznovrstne zgodovine dela našega sodelavca. Ker njegova predanost delu, pripravljenost za vsakršne izzive in sposobnost dobre in premišljene reakcije v kriznih trenutkih izstopajo od povprečja, si Sedmin nedvomno zasluži naziv sodelavec meseca! Julij 2014: Andrej Markovič Andrej Markovič je v PS Varnost Maribor zaposlen od leta 1996. Svoje delo je odlično opravljal na več različnih objektih in javnih prireditvah. Svoje znanje je redno nadgrajeval in dopolnjeval, zato je med drugim postal tudi rentgenolog in bombni operater. Aktivno opravlja delo na Delovnem sodišču v Mariboru, kjer s pomočjo detektorskih vrat in ročnim detektorjem kovin pregleda vsakega obiskovalca, stranko, odvetnike in tudi sodnike. Še posebej moramo poudariti, da je v Mariboru veliko brezposelnih ljudi in se zadnje čase znajdejo tudi na delovnem sodišču z različnimi težavami in sodbami, zato napetosti in slabe volje pri ljudeh ne primanjkuje, kar pa našemu Andreju ne povzroča težav. 26 Andrej že nekaj let zapored aktivno sodeluje pri varovanju Festivala Lent. Vsa leta je odlično opravljal delo in varoval na prizorišču Jazzlenta, kjer so se Jazz večeri in »afterji« zavlekli do zgodnjih jutranjih ur. Letos je zrasel nov avditorij na prostem in Andreja je čakal nov izziv pri varovanju, ki ga je skupaj z reditelji in pomočjo ostalih varnostnikov opravil brez težav. Oder Minoriti je bil letos eno od najbolj obiskanih prizorišč festivala, ki je živelo do jutranjih ur, saj so bili po koncertih na sporedu še DJ-večeri, imenovani After, na katerih se je vsak večer zbralo od 500 do 800 obiskovalcev. Andrej je postal simbol Jazzlenta. S sodelavci si želimo, da bi še naslednja leta delal skupaj z nami. Varnostnik - KRONIKA Kronika tromesecja VEČERNA SERIJA INTEREUROPA MARIBOR Ob 20:17 je varnostnik javil, da je na obhodu po poslovnih prostorih ugotovil več vlomov v pisarne. Obveščena policija. Vlomljeno je bilo v pet pisarn različnih najemnikov, ki so bili obveščeni in poklicani na objekt. NOČNO PARKIRANJE SPARKASSE LJUBLJANA Varnostnik je ob 01:15 opazil, da sta dva neznanca zlomila zapornico, ki omejuje dostop do parkirišča. Varnostnik je obvestil odgovorno osebo in policijo, na objekt je bila poslana tudi intervencijska služba. Dogovorili so se, da se problem rešuje podnevi. ČE NI ENO – JE PA DRUGO MERCATOR CENTER TABOR, MARIBOR Ob 16:29 bila oseba povabljena na pregled osebne prtljage, pri pregledu pa ni bilo ugotovljeno, da bi bilo kaj odtujeno. Ker se je oseba neprimerno vedla, pa je bila uporabljena fizična sila. Ob 16:55 je postopek prevzela policija. BESEDA NE ZALEŽE VEDNO NAKUPOVALNO SREDIŠČE EUROPARK, MARIBOR Ob 18:15 je bila uporabljena fizična sila. Obiskovalec kljub opozorilu ni prenehal kršiti javnega reda in miru na varovanem območju. Ker je bila oseba agresivna, je bila potrebna uporaba fizične sile. Pri tem ni bil nihče poškodovan. Ob 18:40 je postopek prevzela policija, oseba je bila odpeljana. TATINSKI REKORD MERCATOR CENTER TABOR, MARIBOR Ob 13:00 je bila oseba zalotena pri odtujitvi artikla v vrednosti 129,99 evra. Obveščena je bila policija, blago je bilo vrnjeno oškodovancu. Predlog za pregon je bil podan. GRETJE Sprožen je bil požarni alarm v proizvodnih prostorih za sestavo avtodomov. Intervent je sporočil: na objektu se je zaradi pregretja vnelo ohišje na grelnikih in začelo je tleti. Zadevo sta skupaj z vzdrževalcem pogasila. Grelnike sta izklopila ter prostore prezračila. Na objektu smo opravili dodatne obhode. NAPUMPANI JUNAKI PETKOVA PUMPA, ŠKET BAR, SVETI ŠTEFAN Ob 03:35 je varnostnik uporabil strokovni prijem in razdvajanje zaradi kršenja javnega reda na varovanem območju zoper neznano osebo. Pri tem so ostali obiskovalci lokala zanetili vsesplošni pretep. Prihod policije ob 03:55 je storilce pognal v beg. Pri ukrepu je en varnostnik tudi sam prejel udarec v zatilje, drugi pa brce v roke, s katerimi si je ščitil glavo, ko so ga storilci podrli na tla. Zdravniške pomoči ni potreboval nihče. ODPIRALNI ČAS MAISTROV DVOR, MARIBOR Pri odklepanju objekta je intervent opazil, da so na lokalu v soseščini razbita vhodna steklena vrata. Obveščena sta bila policija in lastnik lokala. KRALJ ALKOHOL MERCATOR CENTER AJDOVŠČINA Ob 20:45 uri je varnostnik pri odhodu z delovnega mesta naletel na močno vinjeno osebo, ki ki je bila na parkirišču. O zadevi je obvestil VNC, VNC pa OKC Nova Gorica. Ti patrulje v bližini niso imeli, tako da so zadevo predali reševalcem. NI VRNITVE EXTRAMAX, MURSKA SOBOTA Varovanje prireditve Maximus Murska Sobota. Varnostnik je s prireditvenega prostora odstranil osebo, ki je povzročala nemir in nered. Ker se je neznanec upiral upiral, je varnostnik uporabil strokovni prejem. Poklical je tudi policijo. TRDOŽIVKA AKVARIJ TERARIJ, MARIBOR Ob 22:15 je bil sprožen alarm na liniji 05 – vhod za stranke. Intervent je bil pred objektom ob 22:19 in sporočil, da gre za vlom. Policijo je že obvestil občan, ki je bil priča vlomu. Policija je na kraj dogodka prišla ob 22:21, o vlomu pa je bila obveščena tudi odgovorna oseba. Vlomljena so bila vrata, intervent je skupaj z naročnikom odprtino zaprl, dodatni ukrepi pa niso bili naročeni. PO POŠTO PONOČI POŠTA 2251 PTUJ Ob 21:09 je bil na objektu sprožen alarm. Na objekt je bil napoten intervent in poklicana policija zaradi ponavljajočih se alarmov. Ob 21:18 je na objekt prispel intervent in sporočil, da gre za vlom, ob 21:20 je prispela še policija. Obveščene so bile odgovorne osebe. Intervencija je bila zaključena ob 22:55. Po naročilu se je ob 23:00 začelo fizično varovanje, ki je trajalo do prihoda zaposlenih. NASILJE NI REŠITEV CENTER ZA SOCIALNO DELO MARIBOR Varnostnik je izvedel zadržanje osebe s fizično silo zaradi napada stranke na uslužbenko (stranka je uslužbenko udarila). Varnostnik je zadržal osebo do prihoda policije, ki je storilko odpeljala. BREZ KOLES VEČER, MARIBOR Ob 21:27 je varnostnik na rednem obhodu ugotovil, da so bila ukradena službena kolesa. Obveščeni sta bila policija in odgovorna oseba. Policija je na objekt prispela ob 22:05, postopek pa je bil zaključen ob 22:16. Naročnik varovanja je prijavo podal naslednji dan. SMETI GORIJO CIMOS LIVARNA, MARIBOR Varnostnik je sporočil, da je ob 14:15 zagorelo v enem izmed kesonov. Skupaj z delavcem na objektu sta požar pogasila ob 14:50, pri tem pa sta uporabila dva gasilna aparata in hidrantno omrežje. ODPIRALNI ČAS LOKALA GOSTILNA TABORKA, MARIBOR Ob 3:21 je bil sprožen alarm na liniji 03 – lokal šank. Na objekt je bila takoj napotena intervencijska skupina. Ob 3:34 je intervent sporočil, da je bilo v objekt vlomljeno – vlomljena je bila ključavnica na ograji, vlomljena so bila tudi vrata v objekt ter odprto okno. Ob 3:35 je bila obveščena policija, patrulja je prišla ob 3:45. Ob 3:36 je bila obveščena tudi odgovorna oseba, prišla je ob 3:40. Storilca na objektu ni bilo več. Interventa sta objekt zapustila ob 4:00. Na objektu sta ostali policija in odgovorna oseba. SMETI GORIJO 2 TRGOVSKO-POSLOVNI CENTER CITY, MARIBOR Ob 12:16 je bil sprožen požarni alarm. Obveščena je bila receptorka na objektu, ki je obvestila varnostnika. Ob 12:25 je sporočila, da so zagorele posode za smeti, varnostnik pa je sam pogasil požar. Receptorka je obvestila tudi odgovorno osebo. Ob 12:48 je sporočila, da je posoda za smeti ponovno zagorela, zato je obvestila gasilce. Ob 13:00 je sporočila, da so gasilci na objektu in da je požar pod kontrolo. ZDAJ BOLJE VIDI MERCATOR CENTER TABOR, MARIBOR Varnostnika je uslužbenka optike v centru obvestila, da je neznana oseba poskusila odtujiti očala. Varnostnik je zadržal osebo do prihoda policije. POŠTNI ROP POŠTA 5102 KROMBERK Ob 21:10 je bil sprožen alarm na službenem vhodu. Na intervencijo je bil poslan intervent. Operater VNC Pošte je sporočil, da se je na objektu zgodil oborožen rop, prejeli so tudi klic v sili iz vozila pred pošto. Obvestili smo policijo in odgovorne osebe. Neznani storilci so z večjim kladivom napadli objekt, oboroženi pa so bili z avtomatskim orožjem. Poškodovan ni bil nihče. Po ropu je bilo izvedeno fizično varovanje. PARANOJA HRANILNICA LON, PE VELENJE Ob 17:00 je bila sprožena sabotaža na liniji stranišče. Neznana oseba, stranka banke, je poklicala policijo, ker je bila prepričana, da je senzor na stranišču kamera, ki snema. Varnostnik, ki je tudi varnostni tehnik, je osebi razložil delovanje senzorja in ji pokazal napravo, oseba pa je potem pomirjena odšla s policisti. Intervencija je bila zaključena ob 18:35. 27 Ste poskrbeli za Varnost doma? Varovanje premoženja prepustite profesionalcem!