docVarnostnik intervent Boštjan Tancer o pomenu
download 
Report Transcription
Varnostnik intervent Boštjan Tancer o pomenu
VARNOSTNIK Številka 57 – April 2015 > > Varnostnik intervent Varnost otroskih igrisc Število vlomov narasca Videonadzor prihodnosti Boštjan Tancer o pomenu ZLATE LISICE > > Varnostnik - KAZALO 4 KRIZA VREDNOT Ko enakega dejanja ne jemljemo kot takega, ker ga je storila neka druga oseba. 10 BOŠTJAN TANCER O POMENU ZLATE LISICE Na pogovor smo povabili predsednika Smučarskega kluba Branik 10 VARNOSTNIK INTERVENT stran 6 Najbolj radikalni trdijo, da tradicionalnega dela interventa ni. 12 VIDEONADZOR PRIHODNOSTI Merit Lilin je podjetje z več kot 30-letno tradicijo in naš večletni poslovni partner. > > > 14 STEVILO VLOMOV NARASCA Pri svojem delu vsak dan ugotavljamo, da v Sloveniji še vedno premalo pozornosti posvečamo varovanju svojega doma. 16 UPORABNIK SE PREDSTAVI - ELAN Naš poslovni odnos z družbo Elan, d. o. o., temelji na zaupanju, medsebojni komunikaciji, odzivnosti in nagnjenosti k hitrim in učinkovitim tehničnim rešitvam. stran 10 > > > 20 VARNOST OTROSKIH IGRISC Dobro otroško igrišče je tisto igrišče, ki je tudi varno za uporabo. 22 ZAGOTAVLJANJE REDA NA KURENTOVANJU stran 12 stran 14 Na Ptuju, kjer je letos potekalo 55. kurentovanje, smo varovanje izvajali v karnevalski dvorani ter na vseh povorkah po programu organizatorja. 24 SODELAVCI LETA Rubrika je namenjena temu, da izpostavimo nadpovprečne posameznike oziroma dogodke, na katere so pri opravljanju svojega dela naleteli sodelavci. 26 NOVICE KOLOFON stran 20 2 izdaja Poslovni sistem Varnost Maribor odgovorni urednik Boštjan Tancer uredniški odbor Romana Šalamun, Iztok Ledinek, Marko Vaupotič, Boštjan Strnad lektoriranje Darja Gabrovšek Homšak oblikovanje Boštjan Strnad tisk Tiskarna Florjančič d.o.o. naslovnica Varnost Maribor naslov uredništva Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ul. 5, 2000 Maribor, tel. 02 230 30 10, faks: 02 230 30 19, varnostnik@varnost.si naklada 4300 izvodov Varnostnik - UVODNIK Uvodnik Ali toleriram(o) »delo na črno«?* S icer nisem še nikjer zasledil statističnih podatkov o razmerju med napisanimi pravili in dejanskim spoštovanjem teh pravil, ampak nekako sem prepričan, da smo Slovenci na tem področju zelo kreativni. Dejstvo je, da smo bili v 25 letih samostojne države zelo pridni, saj smo napisali in sprejeli nepopisno število zakonov, podzakonskih aktov in zelo veliko različnih predpisov, ki nam govorijo, kako se moramo obnašati. Žal pa vse prevečkrat deluje, da so meje postavljene samo zato, da jih lahko kršimo. Tokratna problematika je »delo na črno«. Veliko se je o tem govorilo, veliko pisalo, ogromno časa in denarja je bilo porabljenega in spomladi 2014 je ugledal svet Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Niti približno se ne želim opredeljevati do tega zakona, komentirati njegovih dobrih in slabih strani – ker s tem takoj zaidem na »politični parket«, ki pa v tej reviji nima prostora. Moje osnovna vprašanja so: Kaj je tisto, kar sprejemamo in odobravamo kot družba? Ali je »delo na črno« nekaj, kar na splošno odobravamo, ali pa nekaj, kar preziramo? Ali se nam zdi v redu, da je opravljenih nešteto storitev, ki niso nikjer zabeležene, od katerih davki niso plačani? Ali se zavedamo, kdaj kupimo »brez računa« in kdaj z računom? Ali v sebi čutimo razliko med enim in drugim nakupom? sprejemamo »delo na črno« ali ne? In ker je celotna zadeva med nami tako globoko zakoreninjena, je edino zdravilo, da vsak od nas do tega sprejme ničelno toleranco. Dokler bo posameznik vsak dan iskal izgovore, zakaj je to sprejemljivo, tako dolgo se družba ne bo spremenila. In tako dolgo bo izigraval samega sebe in celotno družbo. Vprašanj je ogromno, odgovorov verjetno še bistveno več. Dejstvo je, da se vsak dan srečujemo z vprašanjem: Ali poznaš koga, ki bi mi lahko …? Namenoma ne bom omenjal, kaj vse kupujemo »brez računa«, ker bom zelo verjetno kaj pozabil, predvsem pa za ta uvodnik ni namenjenega dovolj prostora, da bi naštel vse. A dejstvo je, da bomo morali predvsem razčistiti pri sebi: ali mi kot družba *Ta uvodnik je nastal, ker se v dejavnosti zasebnega varovanja – predvsem na področju montaže varnostnih sistemov – zelo veliko srečujemo z »delom na črno«. V Poslovnem sistemu Varnost Maribor imamo do tega ničelno toleranco, zato je in bo vsaka ugotovljena kršitev prijavljena ustreznim institucijam. Boštjan Tancer izvršni direktor 3 Varnostnik - KOLUMNA KRIZA VREDNOT To je prava kriza vrednot: ko enakega dejanja ne jemljemo kot takega, ker ga je storila neka druga oseba. Iztok Ledinek A li ste kdaj videli (zelo dober) videospot Piratstvo je kriminal? Videti ga je moč na legalnih nosilcih videozapisa s posnetki filmov, zato ga pirati nikoli ne vidijo in ne vedo tega, kar nam skuša povedati. Namreč, da je piratstvo kriminal. »Ne boste ukradli avtomobila! Ne boste ukradli torbice! Ne boste ukradli televizorja! Ne boste ukradli DVD-ja s filmom!« pravi glas v videospotu in nadaljuje ob posnetkih presnemavanja filma: »Piratstvo je kraja! Kraja je protizakonita! Piratstvo je kriminal!« »Kriza vrednot« je ime za prepričanje, da so »tisti zgoraj« »nam spodaj« vsilili svoj nemoralni način ravnanja. Jože Vogrinc, slovenski sociolog 4 Zakonodaja, ki ščiti avtorje pred piratstvom, je namenjena zaščiti intelektualne lastnine. Napadi na to lastnino se lahko izvajajo tudi na druge načine, ne gre samo za piratsko presnemavanje. Glasbeniki ne služijo svojega denarja le s prodajo svoje glasbe na elektronskih nosilcih, včasih jo izvajajo tudi v živo, na odrih, na prireditvah. Zastonjkarji, ki skušajo na prireditve priti brez plačila, so po analogiji z zgoraj zapisanim kršilci zakona, kriminalci. Če mogoče pretiravam pri tej oceni, pa pretiravanje ni, če kriminalce imenujemo tiste, ki ponarejajo vstopnice za prireditve, jih prodajajo obiskovalcem in s tem preusmerijo prihodek od prireditelja in nastopajočih v svoj lastni žep. To je že kriminal par excellence. Na eni največjih pustnih prireditev smo letos pri kontroli vstopa odkrili kar sedemnajst ponarejenih vstopnic v enem večeru, naslednji večer pa pomagali prijeti še vsaj enega prodajalca. Malo pozneje smo imeli priložnost slišati in prebrati izjavo Danila Kli neta, vodje protokola Zlate lisice: »Povabili smo predvsem mariborske politike ali nekdanje vrhunske športnike, a so za vstopnice na veliko prosili tudi številni drugi politiki. Alenka Bratušek se je začudila, zakaj sta lahko Peter Vilfan in Ivo Daneu dobila povabilo, ona pa ne. Šele kasneje je rekla, da je mogoče pripravljena tudi plačati.« Tudi tega smo varnostniki navajeni. Ena najtežjih nalog pri varovanju glasbenih in športnih prireditev je kontrola vstopa. Ne zaradi tega, ker je delo fizično zelo naporno, saj je treba na primer na stadionu Ljudski vrt včasih opraviti površinski pregled več kot 10.000 obiskovalcev prireditve in zaposlenih na prireditvenem prostoru, pač pa zaradi silnih pritiskov zastonjkarjev. Med njimi nas najbolj jezijo tisti, za katere vsi vemo, da bi si vstopnico zlahka kupili. Zadovoljijo se celo z akreditacijami, ki so dejansko prepustnice za osebje na prireditvi. Ko pa si enkrat opremljen z akreditacijo, je meja samo še nebo. O stopnjevanju pritiskov na bolj zaželenih prireditvah si sploh ne upam pisati. Zastonjkarstvo je na Slovenskem nacionalni šport. Pri tem, po mojem, sploh ne gre (toliko) za denar kot za moč in vpliv. Da se vidi, kdo mora kupiti in komu je dano! To so malenkosti, ki tudi kažejo na nagnjenost h koruptivnim dejanjem v naših krajih. Zastonjkarstvo pri nas ni niti nepričakovano niti tako zelo nezaželeno ravnanje, je bolj poslovna navada! Gojijo ga tisti, ki v svojem poslu, bog ne daj, nikoli in nikdar ne bi poklonili ničesar! Nikomur! Pričakujejo pa, da bo njim poklonjeno, ker njim to pripada. Gre za obliko strašansko sprevrženih vrednot, ko je neko dejanje neke osebe dobro in zaželeno, enako dejanje nekoga drugega pa kriminalno. To je prava kriza vrednot: ko enakega dejanja ne jemljemo kot takega, ker ga je storila neka druga oseba. V vrednotah se kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj. Če je socialna tranzicija pomenila prehod na druge vrednote, kot so ve ljale prej, potem temu kulturnemu in duhovnemu razvoju pač ne smemo reči napredek. Varnostnik - Tujina Spodaj: Roboti so že zakorakali v naša življenja, tudi na področju varovanja. V PRIHODNOST Z ROBOTI Znanstvena fantastika ali znanstvena dejstva? Romana Šalamun Danes že po vsem svetu razvijajo različne inteligentne robotske rešitve, bodisi zaradi zmanjševanja potreb ljudi za opravljanje vsakdanjih nalog bodisi zaradi izboljšanja življenja posameznikov sploh. V laičnem smislu ustvarjamo inteligentne robotske rešitve za doseganje trdnega in inteligentnega obnašanja robota, prilagojenega človeškemu okolju, ki bo znal izkoristiti dolgoletne izkušnje, ki bo človeku lahko pomagal in mu pomembno olajšal življenje. Vse dosedanje varnostne rešitve se nanašajo na združevanje ljudi, procesov in inovativnih tehnologij. Glede na razvoj in napredek v moderni tehnologiji ni več daleč dan, ko bosta robot in varnostno osebje vzajemno skrbela za naše kupce. Robot bo imel vlogo inteligentnega mobilnega senzorja s kamero in bo omogočal razširitev varnostnega sistema. Ena od prednostni razvoja inteligentnega robota je integriranje navodil in ukrepov za upravljanje in nadzor sistema za javljanje vloma in videonadzornega sistema.Tipični primer je inteligentni robot Asimo, ki ga je tovarna Honda Motors izdelala za pomoč ljudem, ki imajo težave z mobilnostjo. Poročajo tudi o robotih, ki se uporabljajo v restavracijah za dostavo hrane, drugi pa so bili razviti za spremstvo. Obstaja tudi inteligentni mobilni robot, ki ima vgrajeno repliko najpreprostejše znane oblike življenja – črva Caenorhabditis. Ta robotu omogoča, da med gibanjem misli sam. Žal pa obstajajo tudi slabe plati inteligentnih robotov. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da je razvoj umetne inteligence grožnja za človeštvo. Opozorilo prihaja od uglednega britanskega znanstvenika Stephena Hawkinga. Opozarja namreč, da če umetno inteligenco ustvarimo zato, da bi prekosila ali presegla navadnega človeka, to pomeni, »da bi se z leti vzpenjala in preoblikovala na vedno višji ravni učinkovitosti. Človek, ki je omejen s počasno biološko evolucijo, žal ne more tekmovati z inteligentnimi roboti in lahko postane nadomestljiv.« 5 Varnostnik -Intervju Boštjan Tancer O b eni največjih športnih prireditev v državi smo o njenem pomenu povprašali predsednika Smučarskega kluba Branik in člana gospodarskega odbora Zlate lisice 2015 ter hkrati izvršnega direktorja podjetja Varnost Maribor, d. d., Boštjana Tancerja. Kaj pomeni Zlata lisica za Slovenijo? Nedvomno je to, vsaj po mojem mnenju, eden od štirih ključnih dogodkov v okviru velikih mednarodnih športnih tekmovanj v Sloveniji. Planica, Pokljuka, Kranjska Gora in Maribor so štirje konstantni dogodki, ki so deležni zelo velike mednarodne pozornosti in so za prepoznavnost Slovenije, športa in športnega turizma naredili ogromno, največ. Pomembno je, da so ti dogodki konstantni, tradicionalni, vsako leto, nekateri so pri tem že dosegli abrahama in se zato razlikujejo od enkratnih evropskih prvenstev; ti dogodki so tradicionalni, imajo veliko tradicijo. Vemo tudi, kakšna je gledanost teh dogodkov Evropi. Samo ob koncu tedna so meritve gledanosti pokazale tudi do 20 milijonov gledalcev. To so torej za Slovenijo zelo pomembni dogodki … Kaj pomeni Zlata lisica za Maribor in za Mariborčane? Za Maribor pa še toliko bolj. To je edino mestno smučišče, ki organizira tekmo v svetovnem pokalu, kar je velika prednost. To se vidi pri številu gledalcev. Na javnih žrebanjih štartnih številk je v Mariboru okoli 6000 ljudi. Če to primerjamo z obiskom v Flachauu, ki je tekma z najvišjim denarnim skladom v ženskem smučanju in nočna tekma ... To kaže, da je bližina mesta zanimiva tudi za FIS, za popularizacijo športa, tudi za samo kuliso športnemu dogodku. Dogodek je v svetovnem pokalu nekaj posebnega, saj je večina tekem nekje na visokogorskih smučiščih, kjer se bolj ali manj naberejo naključni navijači, turisti. Velikokrat so tekme tudi bolj »prazne«, glavna vrednota je televizijski prenos. To se je letos dobro videlo tudi na svetovnem prvenstvu v Vailu, kjer je bila večina sponzorjev evropskih, prenos pa namenjen evropskemu trgu gledalcev z ogromno gledanostjo. To daje največjo moč – komercialno gledano – FIS, smučarski organizaciji. Mariborska tekma je posebnost, ker je pač mestna tekma, kjer je odzivnost gledalcev ob dobrih rezultatih domačih tekmovalk tudi veliko vredna. Boštjan Tancer Kaj pomeni Zlata lisica za SK Branik in za mariborski (zimski) šport? Zadeve so relativno jasne: SK Branik je predvsem zaradi tega, ker že 50 let organizira tekme svetovnega pokala in ker je eden največjih športnih klubov v Sloveniji, definitivno največji na področju alpskega smučanja v Sloveniji. Vemo, da je bilo to tekmovanje pomembno tudi v nekdanji državi, ko se je rojevala narodna zavest in je vojska »štanfala« progo z določenim namenom, in je zelo pomembno tudi danes – za klub in za šport, tudi finančno, materialno in vsebinsko. Prva naloga kluba je vzgoja mladih športnikov. Ko na domačem smučišču organiziramo tekmo najvišjega ranga, na kateri se srečajo najboljše smučarke na svetu, je to zanje ogromna o pomenu Zlate lisice Na pogovor smo povabili predsednika Smučarskega kluba Branik, člana gospodarskega odbora Zlate lisice 2015, istočasno pa tudi izvršnega direktorja podjetja Varnost Maribor, d. d., Boštjana Tancerja. 6 Varnostnik -Intervju Boštjan Tancer spodbuda, lahko jih v živo vidijo in to jih spodbuja, da se odločijo za šport. Posledično je to pomembno za celoten mariborski zimski šport, ne nazadnje tudi za mariborski turizem, saj je ključna prepoznavnost smučišč, hotelov … Boljših hotelov je v Evropi ogromno, glavni magnet za turiste pa je lahko dejstvo, da univerzitetno mesto s celotno infrastrukturo ponuja še smučanje na progi svetovnega ranga – enkratna kombinacija! Kot sem rekel, je ta dogodek spodbuda za bodoče mlade športnike, finančno pa je za klub tudi zelo pomembno, da lahko vlaga v razvoj smučarije. Še vedno ostaja odprta dilema o poligonih, telovadnicah na prostem, ker ima alpsko smučanje relativno velik problem zaradi konflikta s turističnim smučanjem. Če primerjamo smučanje z drugimi športi, za katere so na razpolago dvorane, poligoni, igrišča, kjer so športniki primarni uporabniki, obiskovalec pa lahko samo gleda, na primer nogometni stadion, morajo naši otroci trenirati ob pol sedmih zjutraj, da lahko ob devetih turisti smučajo. To je problem celotne smučarije. V prihodnje bo treba poiskati konsenz za postavitev poligona, da bodo otroci lahko trenirali. Dejstvo namreč je, da je domača tekma bistveno uspešnejša in bistveno zanimivejša, če imamo dobre domače tekmo valce, kar se je v zadnjih letih pokazalo zaradi fenomenalne Tine. Število gledalcev je bistveno večje, kot če domačih, slovenskih tekmovalk ne bi bilo oziroma ne bi bile tako dobre. Dejstvo namreč je, da je domača tekma bistveno uspešnejša in bistveno zanimivejša, če imamo dobre domače tekmovalce. Predsedovanje smučarskemu klubu: ali vodenje enega od večjih mariborskih podjetij ni dovolj velik izziv? Hmm eh … ja … hmm. Vprašanje na mestu :) in ni samo interno. Je že bilo postavljeno, a bolj v smislu: »Kaj ti je bilo tega treba?« Ozadje te zgodbe je povezano z mojo otroško ljubeznijo do smučarije. Z željo, da bi bil tudi sam smučar, kar pa se nikoli ni udejanjilo, sem pristal v drugem športu, ki mi je dal veliko dobrega. Ko se je pokazala možnost, povezana z otroško ljubeznijo do smučarije, sem se v situaciji, ki se je zgodila v mariborski smučariji in posledično v klubu, odločil ta izziv sprejeti. Lahko rečem, da si nisem predstavljal vseh razsežnosti te odločitve, kaj pomeni vodenje takega kluba. Zdaj je glede na rezultate, na prvo izpeljano sezono, glede na pozitivni duh, ki se gradi v klubu, dobra spodbuda za naprej, daje energijo. Jemlje pa to ogromno časa. Najbolj trpi družina, saj zanjo praktično ne ostaja nič časa, predvsem ne pozimi, ko je vse povezano s smučanjem. Tako, kot sem rekel: zaradi ljubezni do smučanja. Za kateri drug šport se morebiti ne bi odločil za tako odrekanje. Je pa res, da se je po dobrem letu dni pokazalo, kaj vse sodi sem zraven: da je treba finančno prestrukturirati klub, da je treba voditi nekatere postopke zaradi preteklih dogodkov in grehov, da je treba vzdrževati povezave v alpskem smučanju, biti vedno aktiven pri oblikovanju politike alpskega smučanja … Vse to jemlje čas in energijo in tukaj je tudi nogomet, v letošnjem letu spet postavljen pred izziv Lige prvakov, in ne bomo samo o športu, tukaj je tudi Festival Lent – je, strokovno gledano, velik zalogaj. Govorim o vseh javnih prireditvah, športnih in drugih, ki so predvsem zelo veliki strokovni izzivi, ker je ob veliki množici ljudi Po dobrem letu dni predsedovanja v SK Branik sem prepričan, da mi tudi v poslovnem smislu ta izkušnja zelo koristi. tega je kar dosti, več, kot sem pričakoval, to lahko priznam. Glede na to, da so rezultati dosedanjega dela solidni, da se predvsem v bazi, med otroki in njihovimi starši, kaže nov pozitivni duh, pa je to tisto, kar daje neko novo energijo za naprej. Dodal bi še nekaj. V svoji poslovni karieri sem pred prihodom v Varnost delal v treh sistemih. Vedno sem bil prepričan, da se ljudje razvijamo z menjavo okolja, z izkušnjami iz različnih sredin. Po dobrem letu dni predsedovanja v SK Branik sem prepričan, da mi tudi v poslovnem smislu ta izkušnja zelo koristi. Kaj pomeni Zlata lisica za Varnost Maribor? Tako kot vsi večji športni dogodki seveda pomeni najprej velik strokovni izziv. Biti partner na tako velikih dogodkih, kot jih imamo v Mariboru – pa ne bomo samo o Zlati lisici, treba skupaj z organizatorjem vse urediti tako, da stvari potekajo optimalno in da nas, varnostne službe, obiskovalci in navijači ne občutijo kot oviro, ampak kot pomoč. To je tudi osnovni namen: da dogodke izpeljemo tako, da vse gladko steče. Lahko rečemo, da zgodovina kaže, da s temi organizatorji delamo dobro. Naša želja je tudi za naprej, da se te stvari razvijajo, izboljšujejo, predvsem pa da zagotovimo varno in mirno izvedbo teh dogodkov. Kaj pomeni Varnost Maribor za Zlato lisico? Seveda, ta dvojnost se pojavlja. Z vidika kluba kot organizatorja gre za enega pomembnejših partnerjev. Če se postavim izključno v vlogo predsednika kluba, gre za dolgoročnega partnerja, s katerim se Z leve proti desni: Ervin Čurlič, novinar RTV, dr. Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije, in Boštjan Tancer, predsednik Smučarskega kluba Branik Maribor 7 Varnostnik -Intervju Boštjan Tancer ZGORAJ: Celovito varovanje je na tako velikem območju svojevrsten izziv. skupaj razvijamo, da lahko povabimo še druge partnerje, ki ta dogodek prepoznajo kot svojo možnost za promocijo, kot svoj promocijski dogodek, in da seveda prireditev speljemo v kombinaciji prijetnega s koristnim. Lahko rečem, da vsi pomembnejši poslovni partnerji Zlato lisico prepoznajo kot dogodek, ki ga izkoristijo v svoje dobro. Varnost Maribor je bila v letošnjem letu prvič sponzor kap organizatorja. Za Varnost Maribor in za organizatorja je to pozitiven element. Te kape so dobili vsi delavci, vsi udeleženci na progi. Kot spominek lahko veliko pomenijo vsem, ki so bili vključeni v projekt. Varnost Maribor je prepoznala to možnost in mislim, da je bil to dober promocijski korak. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje razvijali tako sodelovanje, če bodo stvari v redu napredovale. Varnost in šport: Zlata lisica ni martinovanje – beseda o aktualnih dilemah o točenju alkohola na športnih prireditvah Včasih smo v Sloveniji bolj papeški od papeža. Strinjam se, da Zlata lisica ni martinovanje, športne prireditve naj bodo športne. Na Zlati lisici načeloma ni problemov s pretiranim uživanjem alkoholnih pijač in tudi v preteklosti jih ni bilo. Uživanje alkohola je odvisno predvsem od kulture ljudi. Problem je, če je kultura ljudi takšna, da lahko zadeve uredimo samo s prepovedovanjem … Osebno sem bolj liberalen kot konservativen, popolnoma brez alkohola – da se niti pivo ne toči, če se že žgane pijače ne – se mi ne zdi potrebno. Obiskovalci se še vedno lahko napijejo prej, pred prireditvijo. V Sloveniji imamo dejanski problem s financiranjem športa in točenje alkohola na prireditvenem prostoru je seveda lahko tudi vir dohodkov organizatorjev, vendar nisem naj bolj prepričan o tem, da je alkohol tisti vir prihodkov, s katerim se šport financira; gre za neke vrste konflikt interesov. Po konceptu nisem za to, vendar pa preveč pišemo zakone in premalo znamo stvari urejati v okolju na tak ali drugačen način. Ko ne vemo, kaj bi, napišemo zakon, potem pa se ga 8 tako nihče ne drži. Tako situacijo imamo tudi v zasebnem varovanju, ko imamo napisane super zakone, vendar jih nihče popolnoma ne spoštuje. To vprašanje je bilo nekoliko hudobno, ste namreč oseba s štirimi pogledi na ta problem: kot gledalec, športnik, organizator in varnostnik Nikoli sicer nisem bil v Planici, vendar vsa ta fama o tem, kaj vse se tam dogaja … No, to ne spada na športne prireditve. Nič ni narobe, da lahko človek na športni prireditvi spije pivo, pretirano pitje alkohola pa na športne prireditve definitivno ne sodi. Alkohol potem iznakazi prireditev. Če pa kdo pride tja zato, je pa seveda popolnoma v nasprotju s temeljno usmeritvijo prireditve. V dilemi, ali je rešitev zakon ali pa je možno poiskati neke druge rešitve, pa je moje mnenje, da v Sloveniji stvari ne znamo reševati z normalnimi omejitvami, s kontrolami na terenu, zato po liniji najmanjšega odpora napišemo zakon in vse prepovemo. In s tem se ne strinjam, saj mislim, da so tudi vmesne poti, zgodba ni samo črnobela. Možnih rešitev je mnogo, vseh ne poznam, ampak ko posamezniki prekoračijo neka pravila, kar se zdi družbi nedopustno, mi kaznujemo vse. Vsem prepovemo! Ta rešitev se mi ne zdi prava. Kaznujmo tiste, ki prestopijo sprejemljiv prag, izločimo kršilce, druge pa pustimo uživati. Želja za konec? Želja? Hja, želja je seveda dosti. Če se pogovarjamo v kontekstu tega intervjuja, je seveda glavna želja, da SK Branik v naslednjih letih postavimo na trdne temelje, kot jih je nekoč imel. Pri tem bo treba obrisati ves prah s te »mariborske srebrnine«, ki se je v preteklosti nabral zaradi napačnih poslovnih odločitev. Pri tem pa se bo uspeh meril v številu mladih nadobudnih smučarjev, zadovoljnih staršev in v dobrih rezultatih tako po tekmovalni kot tudi po organizacijski plati. Varnostnik -Zagotavljanje reda na Zlati lisici Zagotavljanje reda na Zlati lisici DESNO: Utrinki z varovanja Zlate lisice Po dveh letih se je Zlata lisica spet vrnila v štajersko prestolnico. Milan Ekart P o dveh letih se je Zlata lisica spet vrnila tja, kamor spada, v Maribor, organizator pa je zaradi izjemnih rezultatov Tine Maze pričakoval velik obisk. Obetalo se je ogromno gledalcev in velika medijska odmevnost. Organizatorji so pričakovali od 15.000 do 20.000 gledalcev na dan. Velik del dogajanja se je izpod Pohorja prenesel tudi v mesto, saj je organizator v petek in soboto na Trgu Leona Štuklja pripravil javno žrebanje startnih številk, ki ga je spremljala tudi glasba. Obakrat se je na žrebanju in spremljajočih koncertih v podporo naši najboljši smučarki in vsem drugim tekmovalkam zbralo veliko število gledalcev. Tudi v podjetju Varnost Maribor, d. d., smo se trudili, da bi prispevali svoj delež k dobri organizaciji te športne prireditve, saj smo bili na 51. Zlati lisici soudeleženi pri zagotavljanju reda. Na izvedbo varovanja prireditve, ki je potekala v soboto, 21., in nedeljo, 22. februarja 2015, na snežnem stadionu, in vseh spremljajočih prireditev v mestu smo se temeljito pripravili. Varovanje se je za nas začelo že 10. februarja, ko so prireditelji pod Pohorjem začeli postavljati tribune in montažne šotore; takrat je namreč treba zavarovati opremo. Program 51. Zlate lisice se je začel v petek, 20. februarja 2015, z javnim žrebanjem štartnih številk in zabavnim programom. Organizator ga je pripravil za vse, ki so na polnem Trgu Leona Štuklja pričakali našo šampionko in vse najboljše smučarke na svetu. Varnostniki smo morali poskrbeti za varen prihod in odhod smučark in njihovega osebja ter za zagotavljanje reda na prireditvi. Večina smučark se je pripeljala z avtomobili organizatorja. V skladu z varnostnimi ukrepi smo morali poskrbeti, da je bil omogočen varen prevoz do zaodrja, kjer so tekmovalke izstopile iz vozil in počakale na začetek žrebanja štartnih številk. Ob prihodu in odhodu so si tekmovalke vzele nekaj časa tudi za oboževalce, predvsem za otroke, ter jim podarile kakšno fotografijo z avtogramom ali pa so se podpisale kar na majico, roko, beležko … Nekaterim je celo uspelo dobiti »selfi« z najboljšimi smučarkami sveta. Po velikem številu gledalcev na žrebanju štartnih številk in zaradi napovedanega lepega vremena v soboto je bilo tako že v petek jasno, da se bo v soboto na snežnem stadionu na veleslalomu zbralo veliko ljudi (od 15.000 do 20.000). Organizator je poskrbel za ustrezen prometni režim. Za zagotavljanje reda pri dostopu na prizorišče je skrbelo več kot 30 rediteljev, na parkiriščih za obiskovalce pa so jim pomagali tudi varnostniki. Prometna ureditev je bila pod Pohorjem zasnovana po sistemu krožnega prometa. Organiziran je bil tudi brezplačen avtobusni prevoz z večjega parkirišča pri vojašnici. Na Snežnem stadionu smo red zagotavljali z 80 oziroma 85 varnostniki. Varnostniki pri vhodih na prizorišče in v sektorje, kjer je bil dostop omejen, so skrbeli, da so ljudje prihajali na prizorišče glede na ustreznost vstopnic oziroma akreditacij in da na prireditev niso prinašali nevarnih in prepovedanih predmetov in snovi. Prireditve so obiskali tudi predsednik Vlade dr. Miro Cerar in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ter drugi pomembni gostje. Predsednik Vlade dr. Miro Cerar je gostil predsednika vlade Republike Srbije Aleksandra Vučića. Ker so to varovane osebe, sodelujemo pri tovrstnih prireditvah tudi s tistimi predstavniki policije, ki so zadolženi za varnost varovanih oseb. Predstavniki policije, zadolženi za varnost teh oseb, so se zahvalili za izjemno dobro sodelovanje ob načrtovanih ukrepih pri prihodu oziroma odhodu varovanih oseb, pri premikih teh oseb iz osrednjega prireditvenega prostora na tribuni ter pri gibanju med gledalci. Sodelovali smo tudi pri spremstvu tekmovalk od hotela Arena do hotela Habakuk, kjer je bilo novinarsko središče, ter poskrbeli za varen in pravočasen prihod najboljših tekmovalk na novinarsko konferenco. Pri zagotavljanju reda smo v soboto ukrepali zoper nekaj posameznih kršiteljev reda in javnega reda, ki smo jih predali v nadaljnji postopek policiji. Nekaj oseb so zaradi manjših poškodb in padcev na prireditvenem prostoru oskrbeli tudi reševalci. V nedeljo varnostnih dogodkov nismo beležili. Organizator je za organizacijo 51. Zlate lisice požel veliko pohval. Zadovoljen je bil tudi z našimi storitvami, tako da smo tudi mi prispevali svoj kamenček v mozaik dobre organizacije te prireditve. Naša Tina tokrat zaradi velike želje po uspehu pred domačimi navijači in huronskega navijanja ni imela sreče. Želimo si, da bi nadaljevala svojo športno pot in privabljala na Pohorje toliko gledalcev, kot smo jih zabeležili v soboto ob prečudovitem vremenu, izjemno dobro pripravljeni progi in celotni organizaciji 51. Zlate lisice. 9 Varnostnik -Varnostnik Intervent Varnostnik intervent DESNO: Delo varnostnika interventa je zahtevno in dinamično. Najbolj radikalni trdijo, da tradicionalnega dela interventa ni. Mitja Sušnik K ot varnostnika interventa si na splošno predstavljamo mišično gmoto, ki ji testosteron narekuje odločanje in ukrepanje, ko je poslana v »akcijo«. Intervencija v ožjem smislu je oblika dela v varovanju, pri kateri na kraju dogodka s svojo prisotnostjo in ukrepanjem vplivamo na dogajanje ob varnostnem dogodku. A v zadnjih nekaj letih smo priča dogajanju, ki ob novih tehnoloških in informacijskih možnostih podpore ter kot odsev razmer na trgu varovanja in dela v splošnem bistveno spreminja vsebino dela varnostnika interventa in mu določa nove dimenzije varovanja v najširšem smislu. Naj bolj radikalni trdijo, da tradicionalnega dela interventa ni. Najpomembnejši dejavnik, ki je omogočil razvoj, je izobraževanje kadra in dvig ravni temeljnih kompetenc do te mere, da je mogoče strokovno, zakonito in tržno uspešno opravljati več opravil varovanja s kadrom, ki je bil prej ozko profiliran. Tehnična podpora pa je tista, ki mora varnostniku na terenu nuditi potrebne informacije in pomoč pri ukrepanju, hkrati pa mu olajšati način in pot obveščanja in poročanja o opravljenem delu. S tem pridobimo pri razpoložljivosti in odzivnosti enot na terenu, kar se odraža v dvigu kakovosti storitve, kljub temu da se združujejo in prepletajo različna opravila. Kljub vsemu naštetemu pa ni pravega učinka brez motiviranega in zadovoljnega kadra. Zavedati se moramo, da smo storitvena dejavnost in naše »bogastvo« je v ljudeh. Učinkovito voditi procese in obenem slediti razvoju posameznikov, jim prisluhniti in organizirati delo optimalno, za organizacijo in posameznika, je večkrat prej umetnost kot znanost. Z intervencijskimi skupinami zagotavljamo celostno intervencijsko varovanje v ožjem smislu. Te skupine se odzivajo na varnostne dogodke, kot so alarmna stanja (vlom, požar, rop, klic v sili, drugi tehnični alarmi), klici varnostnega osebja ali klici naročnika in reševanje iz dvigal. Izvajamo tudi varnostne obhode objektov, in sicer: Jože Pleteršek Strip KONTROLA VSTOPNIC 10 Varnostnik -Varnostnik Intervent • • • • preventivne varnostne obhode (celoten varovani objekt, njegovi specifični deli, zahteve po preverjanju stanja, dogajanja), dodatne obhode objektov, ki so ukrep za zagotavljanje zadostne ravni varovanja, zaklepanje objektov in/ali vklopi alarmnih sistemov, odklepanje objektov in/ali izklopi alarmnih sistemov. Naša naloga je opravljanje odvodov dnevnih izkupičkov, ki jih nato predamo v dnevnonočne trezorje ali na bančno okence bančnih ustanov. Komitentom zagotavljamo tudi manipulacijo z menjalnim denarjem. Na majhnih prireditvah (do 50 obiskovalcev, nizka ocena tveganja) v gostinskih lokalih po Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah izvajamo interventno posredovanje in občasne kontrolne obhode v času trajanja prireditve. Po tem opisu del in opravil se je tudi v nas verjetno spremenila stereotipna podoba varnostnika interventa. To je varnostnik, ki uporablja in upravlja sofisticirane tehnične in informacijske sisteme ter izvaja redne in izredne naloge iz širokega spektra opravil v varovanju. Ker povrhu tega upravlja še prirejeno vozilo, ga lahko poimenujemo tudi mobilni varnostnik. Ta mobilni varnostnik je produkt sedanjosti in prihodnost varovanja, v katerem se kaže uspeh tehničnega in/ali fizičnega varovanja. Če želimo, da projekt mobilni varnostnik živi in se razvija, moramo še naprej veliko vlagati v izobraževanje kadra ter nenehno posodabljati in izboljševati tehnični del podpore varnostnikom na terenu, saj bomo le tako učinkoviti in uspešni. 11 Varnostnik -Videonadzor prihodnosti Videonadzor prihodnosti Merit Lilin je podjetje z več kot 30-letno tradicijo in naš večletni poslovni partner. Tesno sodelovanje v smislu razvoja produktov in aplikacij je preraslo običajen odnos med dobaviteljem in kupcem. Mitja Frangež ZGORAJ: Na prodročju videonadzora uvajamo izboljšave obstoječih in razvoj novih produktov. P raktično vsakodnevni stiki se kažejo v izboljšavah obstoječih produktov in aplikacij ali omogočajo nastanek novih. Zelo dobro razumejo naše potrebe in potrebe naročnikov naših storitev po nenehnem napre dku. Vse to spodbuja izboljšave obstoječih in razvoj novih produktov. V ta proces in proces testiranja smo aktivno vključeni. Vse to je kasneje zelo dobro sprejeto tudi na trgih, ki veljajo za razvitejše na področju videonadzora (npr. Anglija). Da je tako, lahko ob vsaki izdaji novejšega programskega paketa v »opombah ob izdaji« najdemo katero od realiziranih idej, ki so plod naših dolgoletnih izkušenj na ko bi dejansko potreboval posnetek točno določene kamere. V takšnih primerih je dobrodošla prav ta funkcionalnost, saj smo (po e-pošti) o nedelovanju kamere obveščeni v trenutku, ko napaka dejansko nastane. Tako jo je mogoče odpraviti v najkrajšem možnem času, s tem pa dejansko zagotavljamo razpoložljivost, funkcionalnost in predvsem učinkovitost videonadzornega sistema. Kaj je samostojni snemalnik Samostojni mrežni snemalniki ali tudi standalone NVR (angl. network video recorder). To so snemalniki, ki imajo za Varnostne rešitve so učinkovite le, če so smiselno načrtovane (projektirane) v celovit varnostni sistem, če jih vgradijo usposobljeni in zaupanja vredni strokovnjaki. področju videonadzora. V nadaljevanju omenjam le nekatere, ki sodijo med pomembnejše na področju samostojnih snemalnikov. S.M.A.R.T. (angl. self-monitoring, analysis and repor ting technology ali samodejno nadzorovanje, analiza in poročanje). To je sistem za spremljanje računalniških trdih diskov (angl. HDD) za odkrivanje in poročanje o različnih kazalcih zanesljivosti za predvidevanje napak. Ko S.M.A.R.T. predvidi napako, nas sistem lahko obvesti in uporabnik se lahko odloči za zamenjavo pogona. Tako lahko odreagiramo še pred nastalo napako in preprečimo nepričakovane izpade in izgubo posnetkov. Obveščanje o izpadu kamere. V praksi mnogi uporabniki videonadzornih sistemov delovanja ne preverjajo redno, čeprav to vsekakor priporočamo. V vsakdanjem življenju se zato pogosto dogaja, da naročnik ugotovi napako šele takrat, 12 delovanje svoj pomnilniški prostor, neodvisen od prostora za arhiviranje posnetkov, in delujejo na operacijskem sistemu Linux. Prednosti takšne arhitekture se kažejo predvsem v veliki stabilnosti delovanja in »neobčutljivosti« za tako imenovane varnostne luknje (predvsem v primerjavi s podobnimi napravami). Nova serija snemalnikov. V proizvodnji je že nova serija snemalnikov NVR-L za majhna in srednje velika podjetja (ta serija, med drugim, teče tudi na zmogljivejši stojni opremi). Za zahtevnejše uporabnike je tukaj že serija NVR2400 s podporo za RAID (angl. redundant array of independent disks; originally redundant array of inexpensive disks). To je standard za povezovanje in upravljanje dveh ali več trdih diskov. Nastal je zato, da bi lahko več manjših in počasnejših posameznih fizičnih diskov povezali v večjo, hitrejšo in/ali bolj zanesljivo logično enoto. Snemalnik ima dve mrežni kartici, ki delujeta tako, da v primeru odpovedi ene prevzame Varnostnik -Videonadzor prihodnosti nalogo druga; tako se izvede avtomatična zame njava, snemanje pa se neprekinjeno nadaljuje. HD Dekoder – HD IP direktno na vaš monitor. Iz preteklosti poznamo tako imenovane video encoderje, naprave, ki so slike z analogne kamere pretvarjali v digitalno obliko oziroma IP, da smo jih lahko gledali po internetu. Dekoder Lilin pa je inovativna, (nagrajena) samostojna naprava, rešitev za povezavo in prikaz žive slike s kamer Lilin direktno na monitor, brez vmesnih naprav (brez računalnika ali snemalnika). Uporabnost naprave je velika, od enostavnih aplikacij, kot je prikaz žive slike ene same kamere (npr. vhod) v manjših podjetjih, lokalih ali trgovinah, do zahtevnejših aplikacij, pri katerih lahko s to napravo izvedemo npr. tako imenovani videowall. Gre za mrežno napravo, ki jo vključimo v lokalno omrežje, na videoizhod HDMI priključimo monitor ter z ustreznimi nastavitvami določimo, kaj naj se prikazuje na monitorju. Dekoder lahko v živo prikazuje do 16 kamer Full HD. Javljanje vloma – tehnologija gre naprej … Imeti doma alarmni sistem, ki ustreza merilom bank, sedaj več ni iluzija, ampak realnost, dosegljiva tudi finančno. Da oprema, ki jo vgrajujemo, izpolnjuje največje zahteve, dokazujejo tudi mednarodni certifikati, ki jih oprema ima – grade 3. Prestiž in Paradox Insight ali – kot pravijo – »zasnovan za vaš življenjski slog« Spremljajoč aktiven življenjski slog vse več uporabnikov, je Paradox sedaj razvil napreden varnostni sistem, ki omogoča prenos HD videa in zvoka z detektorjem gibanja in samostojno mobilno aplikacijo, ki omogoča oddaljen nadzor doma ali pisarne, medtem ko smo na poti. Sistem, opremljen z napredno HD videokamero, omogoča, da vidimo, kaj se v varovanih prostorih dogaja v realnem času, kadar koli, podnevi ali ponoči. Neomejen pregled žive slike v HD kvaliteti video- in avdiotoka (stream) kadar koli in kjer koli – kar s pametnega telefona – napreden sistem omogoča, da z zadostnimi informacijami nemudoma sprejmete odločitev. Lahko pa tudi samo preverite, kaj zamujate, medtem ko ste na poti. Če želite, lahko določen dogodek tudi posnamete. Ko se na varovanem objektu sproži alarm, kamera na senzorju HD77 omogoča takojšen videoprenos končnemu uporabniku in operaterju v varnostno-nadzornem centru. Dogodek, ki poteka, preverite in se po potrebi takoj odločite, da pokličete policijo, gasilce ali koga drugega v imeniku mobilnega telefona. Nova Alarmna centrala EVO HD. Omogočena je priključitev klasične žične, adresabilne ali brezžične razširitve sistema, priključitev 4 HD77- detek- torjev s kamero, 8 neodvisnih podsistemov, 999 uporabniških šifer; grade 3. Novi senzor s kamero (HD77) - HD (angl. high-definition video) avdio-/videokamera z IR-senzorjem, 360p live stream, video na zahtevo/ snemanje na zahtevo, slike v formatu jpg in H.264 video, snemanje HD 720p, IR LED za sliko v temi, priključitev na vodilo centrale BUS. so smiselno načrtovane (projektirane) v celovit varnostni sistem, če jih vgradijo usposobljeni in zaupanja vredni strokovnjaki in če so redno preverjane in vzdrževane. Tehnologije torej že omogočajo rešitve, ki smo jih včasih videli le v filmih. Danes so realne in tudi finančno dosegljive. Kljub temu naj opomnimo, da so te napredne naprave le orodje za varovanje. Same po sebi sicer imajo določen preventivni učinek, kaj več od tega pa ne. Učinkovite so le, če 13 Varnostnik -Varovanje doma > > Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše še vedno narasca! Pri svojem delu vsak dan ugotavljamo, da v Sloveniji še vedno premalo pozornosti posvečamo varovanju svojega doma. Jože Pleteršek ZGORAJ: Vse se začne s strokovnim načrtovanjem varovanja. P ri svojem delu vsak dan ugotavljamo, da v Sloveniji še vedno premalo pozornosti posvečamo varovanju lastnega doma, pa tudi naše samozaščitno obnašanje še ni zadovoljivo. Oboje se izboljšuje, saj se ljudje vedno bolj zavedamo pomena varovanja in varnosti kot osnovne človekove potrebe. Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše, počitniške hišice, garaže, pomožne objekte po podatkih policije še vedno narašča. Storilci so vedno bolj predrzni in nasilni. Vlomilec za uspešen vlom pogosto ne porabi več kot nekaj sekund, pri tem pa mu pozornosti ni treba zbujati s pretiranim hrupom – v naš dom vstopi hitro in za okolico neopazno. Vlomilci še vedno najraje vlomijo skozi vhodna vrata, ki so že po svoji osnovni funkciji namenjena vhodu in izhodu. Pri drugih možnih načinih vstopa v naš dom (skozi okna, balkonska vrata, svetlobne jaške in podobno) pa je to že malo oteženo. Razen seveda tedaj, ko je vstop za vlomilca lažji oziroma je pri vlomu manj izpostavljen pogledom iz okolice in ima na voljo več časa. Zadrževanje pri vhodnih vratih tudi ni tako sumljivo. PROTIVLOMNA VRATA Ko si običajna vhodna vrata malo podrobneje ogledamo, hitro ugotovimo šibke točke. To so najpogosteje način pritrditve okovja (ključavnice, cilindra, zaklepne plošče), tečajev, materiali, iz katerih so narejena, njihova sestava in ne nazadnje tudi vgradnja. Podobno ocenijo vrata tudi vlomilci in izkoristijo njihove slabosti. Pri protivlomnih vratih so naštete pomanjkljivosti odpravljene, saj sicer ne 14 bi opravila protivlomnega preizkusa. Testiranje protivlomnosti vrat je standardizirano, na osnovi preizkusa pa se vrata uvrstijo v določen razred odpornosti. Pomembno je torej, da imajo protivlomni certifikat in da so tudi vgrajena na način, ki je vzdržal testiranje. Za vhodna vrata v bivalne prostore je priporočena 3. stopnja po SIST EN 1627. Protivlomna vrata proizvajalca Varnost Maribor, d. d., so plod lastnega razvoja. Vrata so izredno kakovostna, zanje je bil pridobljen proti vlomni certifikat po standardu SIST ENV 1627 III. varnostne stopnje, ki ga je izdal Holzforschung Institut z Dunaja. Vrata so primerna za zaščito stanovanj v večstanovanjskih objektih, hišah, poslovnih prostorih in povsod tam, kjer je potrebna povečana stopnja protivlomnosti. Notranja konstrukcija vrat je narejena iz jeklenih profilov (vzdolžnih in prečnih), polnjena z izolacijskim materialom in obdana z jekleno ploščo. Obdelana so z leseno masivno oblogo, furnirjem ali z oplemeniteno iverko za notranje ali zunanje prostore. Konstrukcija vrat je odlično prilagojena za vgradnjo na obstoječe kovinske podboje v večstanovanjskih objektih. Zaklepanje je omogočeno z večtočkovno ključavnico ter z aktivnimi in pasivnimi zatiči, to pa je možno kombinirati z mehanskim ali motornim cilindrom ali z motorno ključavnico. Vrata proizvajalca Varnost Maribor, d. d., omogočajo dobro zvočno izolacijo, pa tudi nadgradnjo na motorno zaklepanje. Varnostnik -Varovanje doma MEHANSKA ZAŠČITA V večstanovanjskih zgradbah lahko že pri skupnih vhodih omejimo vstop s pomočjo kontrole vstopa. Tako je vstop omogočen le tistim, ki imajo ključ, kartico ali obesek za odpiranje vrat s pomočjo električne ključavnice, domofona in podobno. Pomembno je tudi, da stanovalci v stolpnicah spoštujejo nekatera pravila bivanja v večstanovanjskih hišah in da prek domofona vrat ne odpirajo osebam, ki jih ne poznajo. V stanovanjih v bloku, še posebej v višjih nad stropjih, večino skrbi rešimo z ustreznimi vhodnimi vrati. Na zunanji strani vrat poskrbimo za varnostno okovje s ščitom za cilindrični vložek. Tudi cilindrični vložek naj bo varnostne izvedbe, na notranji strani vhodnih vrat pa lahko vgradimo prečno zaporo, dodatne podpore ali Vlomilec za uspešen vlom pogosto ne porabi več kot nekaj sekund, pri tem pa mu pozornosti ni treba zbujati s pretiranim hrupom. dodatno ključavnico, vendar so te rešitve manj zanesljive od protivlomnih vrat. Varovanje hiše je celostna in zahtevna naloga, saj se pri tem v primerjavi z varovanjem stanovanj srečujemo s popolnoma drugačnimi okoliščinami. Vlom v hišo je namreč mogoč na več mestih – skozi vhodna ali garažna vrata, skozi okna, balkonska vrata in na drugih podobno izpostavljenih mestih. Vlomilcu poskušamo delo otežiti z mehansko zaščito, katere osnovni namen je podaljšati čas vloma, s sistemi tehničnega varovanja pa ga pravočasno zaznati in o njem alarmirati. Mehanska zaščita se začne že pri dostopih do objekta – z ograjo, pri odvračanju in zaznavanju neželenih vstopov pa si pomagamo na primer z domofonom, senzorsko razsvetljavo, kamerami in podobnim. Prav tako mehansko in tehnično zavarujemo notranjost doma: priporočamo namestitev alarmne naprave, dragocenosti pa shranjujmo v sefih. Pomembno je tudi naše preventivno in samozaščitno obnašanje. Vlomilcu ne olajšujmo dela s priprtimi okni, pozabljenimi lestvami in polnim poštnim nabiralnikom. Premislite, kako ravnate s ključi in komu zaupate opravljanje raznih storitev. S sosedi izmenjajte opažanja v zvezi z varnostno problematiko. VARNOSTNI SISTEMI ZA INDIVIDUALNE OBJEKTE Tako kot narašča število vlomov, narašča tudi število vgrajenih sistemov za javljanje vloma. Na to seveda najbolj vpliva pogostost vlomov. Ni nam namreč vseeno, kaj se z našim domom dogaja takrat, ko nas ni doma. Pa tudi ko smo doma, se lahko z varnostnimi sistemi učinkovito zaščitimo ne samo pred neželenimi zunanjimi vdori, ampak zdravje in življenje sebe in svojih bližnjih varujemo s pomočjo tipk za klic v sili, požarnih senzorjev, senzorjev ogljikovega monoksida in podobno. Sprožene alarme lahko s pomočjo sistema za javljanja vloma prenašamo na varnostno-nadzorni center, ki ustrezno intervenira. Na porast vgrajenih var- nostnih pomagal vplivata tudi večja ponudba in cenovna dostopnost. Namenoma sem uporabil izraz »pomagal«, saj lahko o sistemu varovanja govorimo, ko na varovanje gledamo celovito. Le z uspešno kombinacijo različnih sistemov varovanja (in zavarovanja) bo rezultat ugoden v smislu zagotavljana učinkovitega varovanja, ki bo tudi ekonomsko upravičeno. Sodobne tehnologije omogočajo vedno več možnosti različne uporabe varnostnih sistemov. Največja prednost je torej možnost različnih nadgradenj, s katerimi lahko tak sistem prila- komunikacij. Tako lahko spremljamo trenutno sliko oziroma prebrskamo posnetke, tudi ko nas ni doma, z mobilnim telefonom 3 G ali pa prek internetne povezave z oddaljene lokacije. UČINKOVITA ZAŠČITA Enotnega pravila, koliko senzorjev in kakšen sistem uporabiti, da si bomo zagotovili pravo varnost, ni. Vsak objekt je poseben, zato mu je treba prilagoditi tudi varnostni sistem. Optimalna rešitev je vsekakor primerna kombinacija mehanskega in elektronskega varovanja. Kakšna Svetujemo, da za vašo varnost in varnost vašega premoženja skrbi varnostno podjetje, ki ima vsa potrebna dovoljenja in predpisane licence! godimo specifiki objekta in željam uporabnika. Omogočajo na primer prenos podatkov iz sistema za javljanje vloma na mobilne telefone in obratno. S pomočjo aplikacije na mobilnem telefonu lahko upravljamo alarmno napravo, videonadzorni sistem, se oglasimo na domofon in krmilimo druge elektronske naprave. V prvi vrsti svetujemo namestitev sistema za javljanje vloma, ki vsebuje prostorske javljalnike gibanja, magnetna stikala, kodirnik(e), naprave za alarmiranje (sirene), centralno enoto, rezer vno akumulatorsko napajanje, ponudimo pa lahko tudi nadgradnjo sistema z moduli za do stop uporabnika na daljavo, na primer glasovni modul, ki nudi dostop do sistema in upravljanje s klicem po telefonu, ali internetni modul za dostop in upravljanje po internetu s programi za pametni telefon. Različni moduli za nadgradnjo sistema istočasno nudijo tudi različne alternativne poti pošiljanja signala alarma na varnostno-nadzorni center, seveda ob sklenjeni pogodbi o sprejemu signala in intervenciji z varnostno službo. VIDEONADZOR Videonadzorni sistem uporabljamo, da bi lahko nadzirali in dokumentirali dogodke in zaznavali gibanje. Videonadzorni sistem je sestavljen iz ene ali več kamer, snemalne enote, monitorja in povezave med njimi. Danes se uporablja digitalna tehnologija, ki ima v primerjavi z analogno številne prednosti, predvsem višjo kakovost slike in povezljivosti s pomočjo sodobnih je ta kombinacija, je odvisno od vsakega objekta posebej in od stopnje ogroženosti v ožji in širši okolici. Svetujemo, da za vašo varnost in varnost vašega premoženja skrbi varnostno podjetje, ki ima za izvajanje svojih nalog tudi vsa potrebna dovoljenja in predpisane licence, ki jih določa Zakon o zasebnem varovanju. NA KAJ JE TREBA BITI POZOREN PRI IZBIRI VARNOSTNE SLUŽBE Poudarimo naj, da morajo biti naročniki pri izbiri varnostne službe še posebej pozorni na dinamičnost posameznega poslovnega sistema. To pomeni, da poslovni sistem nenehno stremi k razvoju in prilagajanju potrebam kupcev, hkrati pa omogoča celovite rešitve v obliki mehanskega, tehničnega in fizičnega varovanja ter ima lastni varnostno-nadzorni center, katerega funkcija je spremljanje dogajanja na objektu ter interveniranje ob morebitnih alarmih. Poslovni sistem Varnost Maribor z lastnim razvojem varnostnih storitev postavlja visoke varnostne standarde. V jugovzhodni Evropi je sinonim za kakovostno varovanje. KAJ NAREDITI, ČE VLOMILCA ZALOTIMO PRI DELU? Predvsem je pomembno, da v takih situacijah ohranimo »mirno kri«, da torej ne reagiramo agresivno in pod nobenim pogojem ne poskušamo ukrepati. Predlagamo, da se v miru umaknete na varen kraj in pokličete pristojno službo (policijo). 15 Varnostnik -Elan Uporabnik se predstavi - ELAN Z družbo Elan, d. o. o., smo začeli sodelovati konec leta 2011. Takrat smo začeli stalno fizično varovanje v vratarnici. ZGORAJ: Za varnost je v podjetju Elan odlično poskrbljeno. Z družbo Elan, d. o. o., smo začeli sodelovati konec leta 2011. Takrat smo začeli stalno fizično varovanje v vratarnici. Sodelovanje smo hitro nadgradili na področju prevoza denarja in drugih vrednostnih pošiljk, sprejema signala alarma, intervencijskega varovanja ter na področju tehničnega varovanja. V času poslovnega sodelovanja in pridobivanja naročnikovega zaupanja smo količino posla povečali še z obhodnim varovanjem. Naš poslovni odnos z družbo Elan temelji na izrednem zaupanju, stalni medsebojni komunikaciji, odzivnosti in nagnjenosti k hitrim in učinkovitim tehničnim rešitvam. Leta 2014 smo nadgradili in posodobili sistem videonadzora. Preventiva je vedno boljša od kurative, zato je v prvi polovici letošnjega leta planirana že tudi nadgradnja tega sistema. Pri vsem tem nam je v veliko oporo Petra Kogej, kontaktna oseba s področja varovanja pri naročniku. Pri doseganju poslovnih ciljev je izredno borbena. Tudi sama veliko svojega delovnega časa posveča varovanju, vendar to ni njeno edino delovno področje. O ELANU Elan letos praznuje svojo sedemdesetletnico. V tem času se je utrdil kot inovator in postavljavec trendov, ki so spremi njali smučarsko zgodovino. Poleg smuči nastajajo v Begunjah tudi vrhunska plovila, telovadna oprema in po novem tudi kompoziti za elegantne vetrnice, ki proizvajajo čisto električno energijo. Elan je slovenski ponos in globalni igralec. 16 Varnostnik -Elan Elan velja za tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega inovatorja. Za svoje udejstvovanje je prejel številne prestižne mednarodne nagrade. V zadnjem desetletju se jih je nabralo že skoraj štirideset. Med njimi velja omeniti nekaj oblikovalskih nagrad red dot. Dvakrat je bil razglašen za najbolj inovativno znamko, poleg tega pa so nekaj nagrad dobili tudi na münchenskem sejmu športne opreme ISPO. Pred kratkim je bila na tem sejmu njihova smučka Elan Amphibio 16 Ti2 Fusion nagrajena z zlato nagrado, dodatno pa še z nagrado show stopper ameriškega Ski Magazina, nagrado plus X award za kakovost, dizajn in funkcionalnost ter nagrado red dot 2015 za kakovostni dizajn. Elan ni dejaven samo v smučanju, pač pa tudi v številnih drugih svetovih. V svoji bogati zgodovini so izdelovali tudi loparje za tenis in badminton, kajake, kanuje, čolne, jadrnice, telovadno opremo in sodobne vetrnice, ki proizvajajo čisto električno energijo. Elan Marine se je razvil v vrhunskega proizvajalca sodobnih čolnov in Naš poslovni odnos temelji na zaupanju, medsebojni komunikaciji, odzivnosti in nagnjenosti k hitrim in učinkovitim tehničnim rešitvam. jadrnic, ki zadovoljujejo potrebe najzahtevnejših kupcev in plujejo po vseh morjih sveta. Elan Inventa je s svojimi izdelki opremil številne telovadnice in športne dvorane na vseh koncih sveta. Elan Vetrna energija je najmlajša enota skupine Elan, ustanovljena leta 2009. Proizvaja visoko kakovostne in kompleksne kompozite za industrijo vetrne energije. Bogato znanje in izkušnje iz več kot polstoletnega udejstvovanja v navtični industriji so uspešno prenesli, prilagodili in implementirali za potrebe industrije vetrne energije. ELAN O SODELOVANJU S PODJETJEM VARNOST MARIBOR »Poslovno pot z Varnost Maribor, d. d., smo začeli z željo po izboljšanju varnostne situacije v podjetju in varnostne kulture zaposlenih. Vsak dan so najbolj izpostavljeni varnostniki v vratarnici, ki se dnevno srečujejo z našimi delavci in zaposlenimi v administrativnih in upravnih službah. Svoje delo opravljajo skladno z načrtom varovanja. Njihove naloge so obsežne in zahtevajo dobro poznavanje varovanega območja. Tehnična podpora, ki nam jo nudi Varnost Maribor, d. d., je na visokem nivoju. Imajo strokovno podkovane sodelavce, dobre poznavalce področja varovanja, odzivne varnostne menedžerje in usposobljen kader. Odkar sodelujemo z njimi, se je stanje na področju varovanja zelo izboljšalo in upamo, da bomo v prihodnje sodelovali vsaj toliko dobro, če ne še bolje.« Petra Kogej, odgovorna oseba za varovanje in kontaktna oseba naročnika Elan, d. o. o. 17 Varnostnik -ISI Interna strokovna izpopolnjevanja varnostnega osebja Praktična znanja in veščine terjajo precej priprav, treningov, demonstracij in iger vlog, da se človek nanje privadi in da mu, kot pravimo, pridejo v kri. Viktor Lukač ZGORAJ: Izobraževanje varnostikov prevoznikov V Poslovnem sistemu Varnost Maribor smo v letu 2014 izvedli več kot 120 terminov internih strokovnih izpopolnjevanj (ISI), ki so neto trajala dobrih 500 ur, če seštejemo vse udeležence, ki so na njih sodelovali, pa lahko zapišemo, da smo opravili vsaj 7500 ur izpopolnjevanj. Vse kakor gre za številke, ki terjajo pozornost in je zato tudi prav, da tako vsebine kakor tudi organizacijo ISI-jev prilagajamo potrebam, ki nam jih narekuje po eni strani trg, po drugi strani pa naši zaposleni. V zasebnem varovanju se namreč pogosto dogaja, da v določenem kritičnem trenutku varnostnik ali kateri drug pripadnik varnostnega osebja, ki sicer odlično obvlada naučena znanja in veščine v teoriji, v praksi enostavno ne zna dovolj 18 učinkovito ali, še huje, pravilno odreagirati. V situacijah, kot so požari, kazniva dejanja, nezakrivljene nevarnosti in podobno, pa to lahko pomeni neizpolnjevanje poslanstva varnostnega osebja, to je varovanja ljudi in premoženja. Razlog za to ni toliko v neznanju ali nesposobnosti posameznika, kolikor v dejstvu, da praktična znanja in veščine terjajo precej priprav, treningov, demonstracij in iger vlog, da se človek nanje privadi in da mu, kot pravimo, pridejo v kri. V drugi polovici leta so še posebej začeli izstopati ISI-ji s področja nošenja in uporabe strelnega orožja, ki smo jih izvajali v povezavi s programom obdobnega izpopolnjevanja za nošenje in uporabo orožja. Izkazalo se je namreč, da situacije v praksi, celo tiste, ki veljajo za bolj adrenalin- Varnostnik -ISI ske in stresne, velikokrat bistveno poslabšajo učinkovitost dela varnostnika, njegovo zbranost in smisel za doslednost in natančnost. Zato smo tudi na tem primeru (ki ni edini) jasno potrdili tezo, da edino poudarki na praktičnih oblikah strokovnih izpopolnjevanj varnostnega osebja povečajo sposobnost za pravilno in prisebno ukrepanje varnostnika. Programi ISI-jev so zastavljeni tako, da poleg samega usposabljanja vključujejo tudi preverjanje znanja in preverjanje praktične usposobljenosti. Kriterije pri tem postopoma zaostrujemo, zato se je že zgodilo, da kdo, ki se je udeležil ISI-ja, teoretičnega in zlasti praktičnega dela preverja V drugi polovici leta so še posebej začeli izstopati ISI-ji s področja nošenja in uporabe strelnega orožja. pet let pa tudi obdobno preverjanje usposobljenosti; gre za enega najbolj neposrednih praktičnih programov, pri katerem kandidati dejansko pokažejo vse potrebne veščine pred uporabo strelnega orožja, med uporabo in po njej; • treningi varne vožnje s poudarki na upravljanju vozil z varnostnimi elementi – teme, ki so izrazito pomembne za prevoznike denarja, ki upravljajo potencialno najbolj ogrožena vozila in seveda tovor v njih. V ISI-je bodo tudi to leto Programi ISI-jev so zastavljeni tako, da poleg samega usposabljanja vključujejo tudi preverjanje znanja in praktične usposobljenosti. • ravnanje s sistemi tehničnega varovanja: razvoj in napredek tehničnega varovanja objektov je dosegel zelo visoko raven zahtevnosti, zato morajo biti varnostniki primerno usposobljeni tudi za ravnanje s temi sistemi, da se pri izvajanju varovanja po nepotrebnem ne pojavljajo zastoji in nesporazumi; vključeni prav vsi naši aktivni delavci. Razlog za to ni le v suhoparni zakonski obvezi, pač pa predvsem v zavedanju, da šele suvereno in pravilno izpeljan postopek varnostnika dejansko prepreči nastanek neželene situacije in škode ali vsaj zmanjša možnost, da bi se pojavili; to pa je poslanstvo, ki ga od nas pričakuje sleherni naročnik. nja prvič ni opravil. To se ponavadi izkaže za dobro priložnost, da se posameznik bolje pripravi, zbere in razmisli o rešitvi problema. V drugo so ponavadi rezultati celo boljši od povprečja. Izbira tematike ISI-ja je težka in odgovorna naloga, saj je pravilna izbira temelj za dobro pripravljenost naših zaposlenih na terenu in v čisto realnih situacijah. Tako med prioritetne tematike ISI-jev pri nas štejemo naslednje: • požarno varstvo in požarna preventiva: vsak udeleženec tega usposabljanja se seznani z gašenjem različnih tipov požara z različnimi gasilnimi aparati in sredstvi ter se preizkusi v neposredni vaji; • postopki evakuacije: udeleženci tega usposabljanja neposredno sodelujejo pri simuliranem postopku varnega in nadzorovanega umika oseb pred grozečo nevarnostjo iz izbrane stavbe oziroma objekta na prosto in ta postopek tudi izvedejo; v to so vključeni tudi postopki obveščanja, komunikacija in končno poročanje; • prepoznava kaznivih dejanj in postopki s storilci: hitra in učinkovita reakcija je pogoj za zadržanje storilca; varnostnike bomo tako v okviru praktičnih simuliranih situacij pripravili na soočenje z morebitnim storilcem kaznivega dejanja ter jih seznanili s pravili pristopa in ukrepanja, katerih cilj je storilca zadržati – vse to na osnovi praktičnih prikazov in iger vlog; • prva pomoč in temeljni postopki oživljanja (TPO): vse več objektov je zavezanih k zagotavljanju ustreznih ukrepov prve pomoči za osebe, ki se v njih zadržujejo; pri tem se največkrat ravno od varnostnikov pričakuje, da znajo v takih situacijah primerno ukrepati; v postopkih izpopolnjevanja se tako naučijo osnov TPO, ravnanja z defibrilatorjem, uporabe omaric in kovčkov s prvo pomočjo in podobno; • rokovanje z orožjem in vadbena streljanja; v letu 2014 je začel veljati program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja za nošene in uporabo orožja, ki nalaga redno izpopolnjevanje s tega področja, vsakih 19 arnostnik-V -Šarnost tudij varovanja na Finskem VVarnostnik otrok > > > Varnost otroskih igrisc DESNO: Igrišče naj bo varno! Dobro otroško igrišče je tisto igrišče, ki je tudi varno za uporabo. Tomaž Hojnik S krben lastnik bo poskrbel, da bo otroško igrišče varno za uporabo. Namen opravljanja pregledov otroških igrišč je zagotovitev varnosti na njih. Varnost razumemo kot skupek ukrepov in dejanj, ki pripomorejo k temu, da se na igrišču pojavljajo poškodbe ali drugi škodljivi vplivi na zdravje otrok in drugih uporabnikov. V šolah in vrtcih je za varnost otroškega igrišča dolžna poskrbeti odgovorna oseba šole oziroma vrtca, na javnih igriščih pa upravljavec, ki je prevzel pravice in dolžnosti za upravljanje. Po Obligacijskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 97/2007) je lahko podana tudi krivdna odgovornost lastnika oziroma upravljavca igrišča za nastalo nezgodo, če se ugotovi, da je bila povzročena ta nezgoda iz malomarnosti. Veljavna zakonodaja na področju varnosti otroških igrišč Pregledi otroških igrišč se izvajajo na osnovi naslednjih zakonskih aktov: • Zakona o splošni varnosti proizvodov (Ur. l. RS, št. 101/2003), • Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. l. RS, št. 73/2000, 75/2005, 33/2008, 126/2008, 47/2010, 47/2013), • standardov SIST EN 1176 in SIST EN 1177 za otroška igrala, • knjige Varno otroško igrišče, Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, 2008. Za varnost otroških igrišč v vrtcih je treba v celoti upoštevati določbe Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Ob opravljanju pregleda otroških igrišč je skladno z navedenim pravilnikom obvezno upoštevanje standardov Igralo ni skladno z zahtevami standardov SIST EN 1176 in SIST EN 1177 in omogoča zatikanje otrokovih delov telesa in oblačil. Drsna površina tobogana je vidno obrabljena, hkrati pa igralo nima varnostne podlage za ublažitev morebitnega padca otroka z njega. SIST EN 1176 in SIST EN 1177. Standard SIST EN 1176 vsebuje devet delov. Določa splošne in dodatne varnostne zahteve ter preizkusne metode za posamično vrsto otroškega igrala. Standard SIST EN 1177 obravnava varnostne podloge otroških igrišč za ublažitev padca s kritične višine igrala. Pregledi otroških igrišč v vrtcih V vrtcih je treba opravljati tri vrste pregledov igrišč: • rutinske preglede, • podrobnejše periodične preglede (na tri mesece), • glavne letne preglede. Rutinski pregled Preverja se splošno stanje igral, zlasti poškodbe, ki so posledica vandalizma. Priporočljivo je, da za te preglede dobavitelj opreme pripravi kontrolni seznam zahtev. Pregled se v vrtcih opravlja vsak dan pred začetkom uporabe igrišča. Pregledi se evidentirajo v knjigo o vzdrževanju otroškega igrišča. Podrobnejši periodični pregled Podrobneje se pregledajo igrala; posebna pozornost je namenjena obrabi in morebitnim poškodbam. Ugotovitve pregleda se vpišejo v dokumentacijo o vzdrževanju otroškega igrišča, pregled pa je treba opraviti najmanj na vsake tri mesece. Pregledi se evidentirajo v knjigo o vzdrževanju otroškega igrišča. Glavni letni pregled Pregled otroškega igrišča se opravlja z namenskim orodjem za preglede otroških igrišč po standardih SIST EN 1176 in SIST EN 1177. Pri opravljanju pregleda se upoštevajo splošne in posebne varnostne zahteve in preizkusne metode za posamezna igrala na otroškem igrišču. Glede na veljavno zakonodajo lahko pregled opravlja ustanova, ki ima akreditacijo s področja varnosti otroških igrišč oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja in ima najmanj tri leta izkušenj z izvajanjem pregledovanja in preizkušanja igral na otroških igriščih. Varnostnik V-Šarnostnik tudij varovanja -Varnost na Fotrok inskem ljavec storiti vse, da so obiskovalci obveščeni o »hišnem redu« in varnostnih ukrepih. Na takšnih igriščih je treba namestiti obvestilno tablo, ki vsebuje vsaj naslednje informacije: • ime in naslov osebe (ustanove), ki skrbi za igrišče, • telefonsko številko kontaktne osebe, • telefonsko številko za klic v sili (112), • obratovalni čas (če se igrišče zaklepa). Za otroško igrišče je treba voditi dokumen tacijo, iz katere je razvidna sistematična skrb lastnika oziroma upravljavca za varno uporabo. Dokumentacija, ki bi jo moral hraniti in voditi skrben lastnik otroškega igrišča oziroma igrala, je: • projekt o izgradnji igrišča – postavitev igrala (dokumentacija projektanta), • navodila za montažo, rabo in vzdrževanje (dokumentacija dobavitelja opreme), • dokazila o skladnosti oziroma varnosti igral (dokumentacija dobavitelja opreme), • plan pregledov in vzdrževanja (lastnik oziroma upravljavec igrišča). Nevarna igrala na otroških igriščih Igrala na otroških igriščih so lahko tudi nevarna oziroma takšna, ki za uporabo niso primerna. Če se pri opravljanju pregleda otroškega igrišča ugotovi, da je posamezno igralo nevarno, ga je treba izločiti iz uporabe oziroma ga ustrezno zavarovati in uporabo onemogočiti. Nevarna pa niso samo igrala, nevarne so lahko tudi posamezne rastline, ki so zasajene na igrišču in so strupene, imajo strupene plodove ali povzročajo alergije. Nadzor na področju varnosti igral in igrišč Zakon o splošni varnosti proizvodov zavezuje inšpekcijske službe k nadzoru novih izdelkov in izdelkov v uporabi. Pri proizvajalcih, uvoznikih, dobaviteljih in tudi zavezancih, ki v okviru svoje poslovne dejavnosti dajejo v uporabo otroška igrala, opravlja nadzor Tržni inšpektorat RS, nadzor otroških igrišč in igral v vrtcih pa Zdravstveni inšpektorat RS. Pregled otroških igrišč na javnih površinah Veliko otroških igrišč je postavljenih v parkih ob športnih objektih in drugih površinah, name njenih javni rabi. Skupna lastnost teh igrišč je, da so praviloma v lasti občin ali pa so občinska vsaj zemljišča, na katerih stojijo. Za varnost takega otroškega igrišča je odgovoren lastnik oziroma upravljavec, ki je prevzel pravice in dolžnosti Pri vpetju droga na igralu si otrok lahko stisne prste. Horizontalni hod igrala je prevelik zaradi obrabljenosti pri vpetju. Sama gugalnica ob uporabi ne nalega na nameščeno gumo za blažitev udarcev. upravljanja tega igrišča. Glavna dolžnost lastnika oziroma upravljavca igrišča je, da ugotovi, v kakšnem stanju je. To stori z izvedbo strokovnega pregleda igrišča in njegove skladnosti z varnost nimi standardi. Poveri ga ustanovi, ki deluje na področju pregledov otroških igrišč. Če so igrišča dostopna zunanjim obiskovalcem ali so v celoti namenjena javni rabi, mora lastnik ali uprav Če uporabniki otroških igrišč ugotovijo, da so igrala nevarna, lahko obvestijo: • lastnika oziroma upravljavca otroškega igrišča, da nepravilnosti odpravi, • Tržni inšpektorat RS (če gre za igralo, ki ga družba ponuja v okviru opravljanja svoje poslovne dejavnosti), • Zdravstveni inšpektorat RS (če gre za igralo na otroškem igrišču vrtca). Varnostnik -Zagotavljanje reda na Kurentovanju Zagotavljanje reda na kurentovanju Na Ptuju, kjer je letos potekalo 55. kurentovanje, smo varovanje izvajali od 6. do 18. februarja v karnevalski dvorani ter na vseh povorkah po programu organizatorja. Milan Ekart ZGORAJ: Poskebeli smo za varnost kurentov(anja). V pustnem času smo zagotavljali red na več pustnih prireditvah. Letos so potekale od 6. do 17. februarja. Že tradicionalno so bile večje pustne prireditve na ptujskem območju. Na mariborskem območju smo varovali pustovanje na Trgu Leona Štuklja, v Hotinji vasi, Spodnjem Dupleku in Rušah. Red smo zagotavljali tudi na tradicionalni povorki v Postojni, na nekaj pustnih prireditvah v Murski Soboti in na Koroškem. Na Ptuju, kjer je letos potekalo 55. kurentovanje, smo varovanje izvajali od 6. do 18. februarja v karnevalski dvorani ter na vseh povorkah po programu organizatorja. zjutraj naslednjega dne odvijal zabavni program. Nastopali so priznani izvajalci zabavne glasbe: Severina, Modrijani, Rebeka Dremelj, Prljavo kazalište, Toni Cetinski, Giboni, Danijela, Neda Ukraden, Čuki in drugi. Varovanje v karnevalski dvorani se je začelo ob 19. uri in je trajalo vse do razhoda udeležencev ob 5. uri zjutraj. Na večernih prireditvah je red zagotavljalo do 25 varnostnikov, ki so svoje naloge opravljali strokovno, zakonito in profesionalno, kar so preverjali tudi inšpektorji MNZ in policija. Pri zagotavljanju reda so varnostniki v karnevalski dvorani na Ptuju zaradi kršitev javnega reda in pretepanja za zagotovitev varnosti do prihoda policije zadržali 18 oseb, devet so jih Na večernih prireditvah je red zagotavljalo do 25 varnostnikov, ki so svoje naloge opravljali strokovno, zakonito in profesionalno. Mednarodni KarnevalFest je v nedeljo, 15. februarja 2015, upravičil sloves največje pustno-karnevalske prireditve v Sloveniji in širši regiji. Nastopilo je 80 pustnih skupin in okrog 2700 mask (od tega 24 skupin kurentov ter 16 mednarodnih skupin iz devetih držav: Belgije, Bolgarije, Makedonije, Hrvaške, Srbije, Francije, Nemčije, Slovaške in Senegala). Pozornost več kot 55.000 obiskovalcev so med tujimi skupinami še posebej pritegnili »brugujski zvončari i mačkare« iz Hrvaške, »suvarkari« iz Bolgarije, Labodje jezero na Savi iz Srbije ter skupina tradicionalnih kostumov iz Senegala. Za zagotovitev varne izvedbe prireditve in zapore cest je skrbelo 25 varnostnikov. V karnevalski dvorani, v kateri se je lahko zbralo tudi 3500 udeležencev, se je ob večernih prireditvah od 20. ure zvečer do 5. ure 22 zadržali z uporabo fizične sile, zoper tri kršitelje pa so bila uporabljena sredstva za vklepanje. Varnostnika na vhodu Jože Porš in Tome Zafirov sta bila zelo uspešna pri kontroli vstopa, saj sta ugotovila več poskusov vstopa s ponarejeno vstopnico. Kršitelji so bili predani policiji. Organizatorjem se zahvaljujemo za zaupanje v naše podjetje in naše strokovno izvajanje nalog pri zagotavljanju reda na tovrstnih prireditvah ter za uspešno sodelovanje v času priprav na izvedbo varovanja, zato upamo na sodelovanje tudi na pustovanju prihodnje leto. Zahvala velja tudi vsem vodjem varnostnikov (Borisu Kalohu, Andreju Graceju, Alojzu Videčniku) in vsem varnostnikom, ki so na letošnjih pustnih prireditvah zagotavljali red. p je o onu me dba jen a! Najučinkovitejše varovanje stanovanskih hiš je kombinacija MEHANSKEGA IN ELEKTRONSKEGA VAROVANJA Tarča vlomilca lahko postanete že, če ste nekaj ur zdoma. Za stanovanja v blokih so varnostna vrata najučinkovitejša zaščita pred vlomilci. Za stanovanjske hiše je treba dodati tudi elektronsko zaščito, protivlomni alarmni sistem. Na območju Slovenije beležimo v zadnjem času porast vlomov, poškodb na objektih in odtujitev premoženja za kar +16,1% Vse cene so z DDV in veljajo za fizične osebe, ponudba velja do preklica. Fotografije so simbolične. Pridržujemo si pravico do sprememb. VIR: URADNA STATISTIKA POLICIJE Sistem brezžičnega/žičnega varovanja doma - Vključuje opremo v vrednosti do 750 €, - povezava na varnostno-nadzorni center, - 24-urna pripravljenost intervencijskih skupin, - takojšnja intervencija v primeru alarma, - certificiran in zanesljiv sistem, - hitra in enostavna montaža, - preprosta uporaba in možnost nadgradenj, - več na www.varnost.si samo 30,50 € na mesec 40 dB - certificirana protihrupna zaščita Protivlomna in zvočno izolativna varnostna vrata s certifikatom Protivlomnost in kompaktnost Odlična toplotna izolativnost Kakovost potrjena s certifikati Profesionalna vgradnja na mero Možnost digitalnega kukala cena z montažo že od redna cena: 1240,00 € 900,00 € Slovenski proizvodlasten razvoj Preženite vlomilce! SUBVENCIONIRAMO sistem za varovanje doma Cilindrični vložek EVVA EPS z varnostnim okovjem 79,00 € 138,00 € cena z montažo že od redna cena: 111,00 € Prečna zapora vhodnih vrat s cilindričnim vložkom cena z montažo že od redna cena: 231,00 € 041 736 504 Varovanje premoženja prepustite profesionalcem! 23 Varnostnik -SODELAVCI MESECA Sodelavci meseca Rubrika je namenjena temu, da izpostavimo nadpovprečne posameznike oziroma dogodke, na katere so pri opravljanju svojega dela naleteli sodelavci. Januar 2015: Samo Jaunig, Boštjan Gril in Mija Aleksić Dogodek, ki ga bomo tokrat opisali, se redko zgodi, tokrat pa se je dvakrat, dvakrat v isti noči in celo v istem kraju: zadržanje storilca, zalotenega pri kaznivem dejanju vloma. Prvega je zalotil in do prihoda policije zadržal varnostnik Mija Aleksić na objektu Mladinskega kulturnega centra, ko je storilec hotel vlomiti v pisarno hostla Pekarna. Mija je storilca, ki ga je kasneje zadržal, opazil najprej na monitorju videonadzornega sistema. Ko je oseba na silo vstopila v varovane prostore, tako da si je razprla drsna vrata, je varnostnik takoj reagiral in interveniral na kraju dogodka. Tam je naletel na neznano osebo, ki je izstopila iz pisarne, na vratih katere so bili znaki nasilnega odpiranja, s črno torbo v rokah. Z uporabo fizične sile, ker ni šlo drugače, je osebo zadržal, poklical policijo, obvestil VNC in storilca po dobrih petnajstih minutah predal policistom. Drugega sta zadržala varnostnika Boštjan Gril in Samo Jaunig, ko sta ga zalotila pri vlamljanju v vozila na parkirišču pred Študentskim domom v Mariboru. Na obhodu po kampusu sta varnostnika opazila sumljivo vedenje v temna oblačila odete in v kapuco skrite neznane osebe. Opazovala sta jo pri poskusih odpiranja vrat parkiranih vozil in jo v primernem trenutku, zasačeno pri dejanju, zadržala do prihoda policije brez uporabe fizične sile, saj sta bila dva in se storilec ni upiral. Tudi onadva na policijsko patruljo nista čakala več kot četrt ure. Zaradi velike podobnosti med obema dogodkoma in skoraj sočasnega dogajanja smo se odločili, da za sodelavce meseca razglasimo vse tri varnostnike, saj so dokazali, da so vredni svojega poklicnega naziva – varnostnik. Kaznivo dejanje so sami zaznali, sami primerno ukrepali in primerno zaključili akcijo. Februar 2015: Srečko Breznik Varnostnik Srečko Breznik večino svojega delovnega časa opravlja naloge varnostnika nadzornika blaga na varovanem objektu Merkur Ptuj. Kot konstrukcijski ključavničar po osnovnem poklicu je pravi človek za delovno mesto varnostnika v trgovskem centru s tehničnim blagom. V tej novi poklicni vlogi se je znašel pred približno tremi leti, ne po svoji krivdi, ne na svojo željo. V novih razmerah in s starim znanjem mu je uspelo po več kot tridesetih letih delovne dobe polno delovno zaživeti na novo. Naročnik in naše operativno vodstvo sta z njegovim prispevkom k varovanju premoženja na objektu, kjer dela, zelo zadovoljna. Njegovi uspehi so sad pametnega in načrtnega dela, ne le naključne epizode pri zalotitvah majhnih tatičev. V lanskem letu je bil njegov prispevek k varovanju premoženja naročnika kronan s šestinpetdesetimi prijavami kaznivih dejanj, predvsem tatvin v varovani prodajalni. Nedavno tega je zalotil storilca pri tatvini tehničnega blaga v skupnem znesku preko 100 EUR. V nizu njegovih profesionalnih uspehov je tovrstnih zgodb še mnogo. Ker ga poznamo, vemo, da bo nadgrajeval znanje in uspehe nizal tudi v prihodnje. Srečko je eden bolj doslednih, delovnih, dobro organiziranih in poštenih varnostnikov, povrhu pa še izjemno skrben in morda kar pretirano skromen. Skratka, nadvse primeren vzgled mlajšim kolegom. Marec 2015: Jožef Porš Jožef Porš, tokratni sodelavec meseca, opravlja delovne naloge varovanja na varovanem območju Štajerski avtodom v Mariboru in je nepogrešljiv član ekipe na manjših in večjih varovanjih javnih zbiranj. Redno varuje prireditve v dvorani Tabor, koncerte, košarkarske in rokometne tekme, večinoma kot vodja varovanja. Ne manjka tudi pri največjih projektih, kot so kurentovanje na Ptuju, Zlata lisica, Festival Lent, Gremo na prvi rok, nogometne tekme v Ljudskem vrtu. Jožef je komunikativen človek ter požrtvovalen in vesten sodelavec, ki je vedno pripravljen pomagati in mu dodatne naloge nikoli niso 24 poseben problem. Tokratno imenovanje za sodelavca meseca je zaslužil pri varovanju prireditev v karnevalski dvorani na Ptuju v okviru Kurentovanja 2015, kjer se je še posebej izkazal predvsem pri temeljiti kontroli vstopa. Že v prvih dveh dneh je odkril večje število ponarejenih vstopnic, pomagal pa je tudi pri odkrivanju razpečevalcev teh vstopnic. Joško, tako ga kličejo sodelavci, je s svojim strokovnim in profesionalnim delom veliko prispeval h kvalitetni izvedbi mnogih varovanj in k zadovoljstvu naročnikov storitev in je tako precej zaslužen za dobro ime našega podjetja. Varnostnik - KRONIKA Kronika tromesecja KOLIKO KAPLJIC? 7. 12. 2014, LJUBLJANA Varnostnik je med obhodom varovanega objekta opazil, da s stropa v pritličju kaplja voda. Po pregledu zgornjega nadstropja je ugotovil, da voda teče iz kavnega avtomata. Obveščena je bila odgovorna oseba naročnika. Po njenih navodilih je varnostnik zaprl dovod vode in tisto noč opravil še dodatni obhod. EN AVTO, EN VLOMILEC 23. 12. 2014, MARIBOR Varnostniki so zadržali osebo, ki je poskušala vlomiti v osebni avto na parkirišču varovanega objekta. Poklicali so policijo in ji predali zaloteno osebo. 20 ARTIKLOV 7. 1. 2015, MARIBOR Več kot dvajset artiklov v skupni vrednosti 86,90 evra je iz prodajalne v velikem nakupovalnem centru mimo varnostne službe skušala odnesti mlajša ženska. Ni ji uspelo, zadržana je bila do prihoda policije. 15 MINUT NA TOPLEM 10. 1. 2015, MORAVSKE TOPLICE Varnostnik je na obhodu varovanega območja ugotovil, da je bilo vlomljeno v počitniško hišico. Storilca je zadrževal 15 minut, do prihoda policije, ki je poskrbela za vlomilca, za njegov avto pa vlečna služba. ZA 25,30 EVRA GOLJUFIJE 24.1.2015, MARIBOR Oseba je bila zalotena pri goljufija s tehtanjem blaga. S pridrževanjem tehtnice si je natehtala za četrt stotaka popusta. O zadevi je bila obveščena policija, blago je bilo vrnjeno oškodovancu. Predlog za pregon pa ni bil podan. 17 GOLJUFOV 6. 2. 2015, PTUJ Na varovanju prireditve v okviru pustovanja je varnostnik pri vhodu v prireditveni prostor z glasbenim programom zadržal več oseb zaradi ponarejenih vstopnic. Vsaka oseba je bila zadržana do prihoda policije, vse pa so bile predane policiji. NIČ NI ZMANJKALO 8. 2. 2015, KANAL Sprožen je bil alarm v delikatesi. Intervent je ugotovil, da gre za vlom, saj je bilo razbito okensko steklo. Obveščeni sta bili policija in odgovorna oseba naročnika. Po ogledu kraja kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da je storilec razbil steklo pri delikatesi, vstopil, potem pa ga je pregnal zvok alarma, saj iz varovanega objekta ni nič zmanjkalo. Fizično varovanje je bilo vzpostavljeno do prihoda zaposlenih zaradi možnega vstopa v objekt. 2014 GRE H KONCU VSE SAM 20 SUMLJIVIH ENA BLAGAJNA 20. 12. 2014, POSTOJNA Na prireditvi v okviru veselega decembra so se na prireditvenem prostoru stepli. Varnostnik je posredoval in uporabil strokovni met zoper neznano osebo, da je do prihoda policije storilca zadržal. 24. 12. 2014, MARIBOR Zaradi suma, da je oseba poskusila plačati s ponarejenim bankovcem za 20 evrov, je blagajničarka prosila varnostnika, da osebo zadrži. Obveščena je bila policija, ki je bankovec zasegla. TRIJE KORAKI NA SODIŠČE 8. 1. 2015, LJUBLJANA Čistilka se je pomotoma zaklenila iz objekta, zato je čistilni servis prosil za pomoč intervencijsko službo. Interventu je uspelo odpreti vrata. Za naročnika varovanja je napisal poročilo. SEDEM KORAKOV ZA VARNOST 18. 1. 2015, MARIBOR Varnostno-nadzorni center je zaznal izpad sistema za prenos podatkov z varovanega objekta. Tja je bila takoj poslana intervencijska skupina. Varnostniki so ugotovili, da bankomat na varovanem objektu ne deluje, da je objekt je v temi in da je poškodovana tudi telefonska omarica, v kateri so bili prerezani kabli. Takoj je bila obveščena še policija in na objekt poklican naročnik varovanja. Pri pregledu notranjosti objekta so našli še vlomljeno električno omaro. Dežurni električar je ponovno zagotovil električno napajanje na objektu, Telekomu je bila prijavljena napaka na zvezah, mi pa smo zagotovili fizično varovanje objekta do vzpostavitve delovanja vseh varnostnih sistemov. ZA 210 EVROV REKORDA 25. 1. 2015, MARIBOR Zadržana oseba je bila zalotena pri rekordni tatvini v prodajalni. Odtujila je blago v rednosti 210,80 evra. Postopek je prevzela policija. 100 POTI DO GOTOVINE 13. 2. 2015, LJUBLJANA Ob prihodu na delo so delavci naleteli na vlomljena vrata in močno poškodovane avtomate za napitke in prigrizke. Obvestili so policijo, fotografirali škodo in na objekt poslali varnostnega tehnika. 51. ZLATA LISICA 21. 2. 2015, MARIBOR Varnostnik je zaradi kršenja reda na prireditvi neznano osebo odstranil s prizorišča. Pri tem je bila uporabljena fizična sila, ker pa se je oseba še naprej obnašala nasilno, je bila zadržana in predana policiji. 23. 12. 2014, MARIBOR Varnostnik je z videonadzorom zaznal sumljivo vedenje v bližini objekta, pri pregledu objekta pa zaznal vlom v pisarno. Storilca je prijel pri dejanju in ga zadržal. Na objekt smo napotili še interventa in obvestili policijo. 3. 1. 2015, NOVA GORICA Pri jutranjem pregledu posnetkov z videonadzornega sistema je varnostnik opazil, da so tri osebe zjutraj okoli 04:20 po varovanem območju prenašale blagajno. Zaradi sumljivega početja je varnostnik o tem takoj obvestil naročnika in policijo. Ugotovljeno je bilo, da so neznani storilci razstavili blagajno pri dostavni rampi na varovanem območju. Blagajna je bila ukradena iz lokala na drugem koncu Nove Gorice. DVA KORAKA DO ZADRŽANJA 9. 1. 2015, LJUBLJANA Varnostnik je pri rentgenskem pregledu ob vstopu na varovano območje pri osebi našel strelno orožje, za ka tero ni imela dovoljenja. Obvestil je policijo, ki je osebo prevzela v postopek. ZA 109 EVROV VARNOSTI 20. 1. 2015, PTUJ Oseba si je v prodajalni tehničnega blaga nabrala mehanskih varoval za 109,00 evrov in jih pozabila plačati. Zadržana je bila do prihoda policije, tri cilindrične ključavnice, tri kljuke, cilindrični vložek in varnostna verižica pa so ostali v prodajalni. 627 JE DEL REGISTRSKE ŠTEVILKE 21. 2. 2015, LJUBLJANA Po informaciji, da so v skladiščnih prostorih neznane osebe, je bila na objekt napotena intervencijska skupina. Ob prihodu na objekt so varnostniki opazili bel kombi, ki je zapuščal varovano območje. Poskus ustavljanja, da bi pregledali vozilo, ki zapušča varovano območje, ni uspel, vendar je voznik, ki ni upošteval zahtev varnostne službe, vozilo kasneje zapustil in pobegnil. Obvestili smo policijo, ki je postopek prevzela, in poklicali odgovorne osebe naročnika varovanja, ki so prišle na kraj dogodka. Po končanem ogledu smo ponoči izvajali dodatne varnostne ukrepe. 380 – SABOTAŽA 25. 1. 2015, LJUBLJANA Na sprožen sabotažni alarm na liniji 03 je bila izvedena intervencija. Intervent je ugotovil, da je nekdo odnesel senzor. Obveščene so bile odgovorne osebe naročnika, policija in dežurni serviser, ki je zmontiral nadomestni senzor. 99 POTI DO GOTOVINE 16. 2. 2015, LJUBLJANA Ob sproženem alarmu je bila izvedena intervencija. Intervent je sporočil, da so bila odprta vrata in poškodovani trije kavni avtomati. Vlom je bil sicer res izveden, škoda na avtomatih pa je bila še od prejšnjega dogodka. Varnostni sistem je upravičil svojo naložbo. Obveščena je bila policija, po postopku pa smo zaklenili objekt in ponovno vključili alarmi sistem. 25 Varnostnik -Novice Novoleta zabava Ponovoletno srečanje za poslovne partnerje 26 Smučanje na Krvavcu Dan žena Srečanje upokojencev 2015 27 Ste poskrbeli za Varnost doma? Varovanje premoženja prepustite profesionalcem!
