docZanimivost - Naša lekarna
download 
Report Transcription
Zanimivost - Naša lekarna
78 številka letnik 08 // december 2013 Revija za zdrav življenjski slog www.našalekarna.si Osebno >K ARINA HOLLEKIM − DEKLE, KI JE PADLO Z NEBA Aktualno >K ADILCI POZOR! Kako deluje > PROBIOTIKI IN KEFIR Moški kotiček > KAKŠNO PA JE KAJ VAŠE SPOLNO ŽIVLJENJE? Otroci in mladostniki > ZAVEDANJE ZA STIK Z NAJSTNIKI Zanimivost Približno 12 odstotkov zemeljske površine je prekrite s stalnim ledom in snegom. 1 12/3/13 velja do 12. 1. 2014 Oglas Nasa Lekarna Po darilo 140x226 mm 02.ai C M Y CM MY CY CMY K 10:31 AM UVODNIK / Naša lekarna Dušan Matičič »Če želiš garancijo, kupi toaster« – Clint Eastwood foto: Maja Osrajnik Naša lekarna je poljudno-strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja. Benjamin Franklin, eden od ustanoviteljev zda, je dejal, da sta v življenju gotovi le dve stvari: smrt in davki. Smrti se ne moremo izogniti, o davkih pa v tej reviji ne bomo pisali. Vendar pa je Ben pozabil na še eno zadevo, ki se ji ne moremo izogniti, to so spremembe. Spremembe so lahko neverjetno tečna zadeva in v naši biti nas je strah sprememb, saj prinašajo negotovost, medtem ko si želimo gotovosti, stabilnosti. Zato ljudje skušamo svoje življenje postaviti v določene okvire in najti nekakšno garancijo, kako bo videti v prihodnje. Življenje v osnovi je določeno, to je pot, ki se konča s smrtjo. Vendar pa se nam na tej poti dogajajo spremembe, pogosto takšne, ki jih ne moremo predvideti. Nič ni narobe s tem, da skušamo življenje uokviriti in vnaprej predvideti. A svet in življenje sta nepredvidljiva. Vendar pa se ljudje radi slepimo. Spremembe zavračamo, skušamo jim pobegniti ali pa jim ubežati s striktnim načrtovanjem in ustvarjanjem »življenjske strategije«. Pogosto zapademo v rutino, v kateri ni prostora za spremembe. In verjamemo, da je to edini pravi način, kako se spopadati z življenjem. Morda bi morali vsaj enkrat v življenju spremembe sprejeti kot nekaj dobrega. Nenačrtovane spremembe so tečne, prinašajo stres, nezadovoljstvo, včasih celo fizično in psihično bolečino (ste že kdaj poskusili spremeniti katero od škodljivih razvad v življenju?). A poglejmo na zadevo drugače: sprememba ni vedno slaba! Spremembe prinesejo nove priložnosti. Sprememba je tista, ki poskrbi, da v službi napredujemo. Ob spremembah lahko spoznamo nove in zanimive ljudi. Brez sprememb ne bi bilo napredka. Spremembe so prinesle televizijo, zdravila, pametne telefone. Sprememba je bila razlog, da lahko sedaj pišem ta uvodnik. Spremembe nam dajejo možnost, da nekaj izboljšamo (ali poslabšamo, tega ne pozabimo). Spremembe prinašajo raznolikost in naredijo življenje zanimivo. Spremembe nam omogočajo, da se rešimo starih bremen. Smo torej zmožni svoje življenje zgraditi na spremembah namesto na oklepanju rutine? Smo sposobni zgrabiti priložnosti, ki jih prinašajo spremembe? Ne razumite me narobe ... življenje je preveč kompleksno, da bi lahko izbrali zgolj eno ali drugo, stabilnost ali spremembo. Nenačrtovani dogodki, presenečenja in spremembe se bodo vedno dogajali, nič pa ne škodi, če v življenje vnesemo tudi nekaj »strateškega načrtovanja«. Načrtovanje ni slaba stvar. Vendar pa ne bodimo presenečeni, če naš veliki načrt ne deluje tako, kot smo si zamislili, ali celo ne deluje. Uspešno življenje je tisto, ki je stabilno, vendar odprto za spremembe in priložnosti, ki jih te prinašajo. Od nas pa je odvisno, ali bomo spremembe obrnili sebi v prid. Veliko pozitivnih sprememb vam želim v novem letu! 3 10 Osebno 26 Aktualno 36 Kako deluje 56 Moški kotiček 62 Otroci in mladostniki December 2013, letnik 8, št. 78 Mesečnik, izhaja prvi petek v mesecu. Naklada: 42.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: (01) 5611 892, F: (01) 5611 342 E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.našalekarna.si Uredništvo Glavna in odgovorna urednica: Mateja Kastelic, mag. farm. Strokovna sodelavka uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm. Uredniški odbor dr. Martina Brank, mag. farm., Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. tehn. 4 > KARINA HOLLEKIM − DEKLE, KI JE PADLO Z NEBA > KADILCI POZOR! > PROBIOTIKI IN KEFIR > KAKŠNO PA JE KAJ VAŠE SPOLNO ŽIVLJENJE? > ZAVEDANJE ZA STIK Z NAJSTNIKI prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med. Dušan Matičič Zasnova celostne podobe: Idejološka ordinacija Dušan Grobovšek Zasnova in oblikovanje: Aleksander Brezlan, univ. dipl. oblikovalec Oblikovalska realizacija: Vojko Plevel, Inscribo Jezikovni pregled: Alenka Mirkac Fotografije: Tina Ramujkic´ , Shutterstock Tisk: Radin print, d.o.o., Gospodarska 9, 10431 Sveta Nedelja, Hrvaška Oglasno trženje: E: oglasi@nasa-lekarna.si T: (01) 56 11 341 Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. / našalekarna december2013 Vir vsebin za zanimivosti je svetovni splet. Oglasne vsebine lektorirajo naročniki sami. Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah in knjižnicah po Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti ali razmnoževati le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. VSEBINA / Naša lekarna 3Uvodnik Če želiš garancijo, kupi toaster 6Za začetek Makroskop 10 Osebno Karina Hollekim Dekle, ki je padlo z neba 20Kako deluje Lahko noč V svet spanja vodijo različne poti 24Skriti zakladi narave Beljakovine oblikujejo naše življenje 26 Aktualno Kadilci pozor! Kronična obstruktivna pljučna bolezen in pridružene bolezni 32Kako zdraviti Obstipacija – kronično zaprtje Ne posegajmo takoj po odvajalih 36 ako deluje K Probiotiki in kefir Kefir je pomembna združba probiotičnih organizmov 44 troci in mladostniki O Atopijski dermatitis Uspešne preventive zaenkrat še ne poznamo 48 ortret farmacevta P Tina Kladnik, mag. farm. 56Moški kotiček Moški kotiček Kakšno pa je kaj vaše spolno življenje? 62 6810 dobrih novic 70 gibanju V Tek na smučeh Korak za korakom do zimske sprostitve in zdravja 76 a mizo Z Izginejo prehitro Ekstremno čokoladni piškoti brez moke 80 adež meseca S Pomarančna, okusna in sočna vitaminska bomba 84 ogled izza meje P Zdravnik v dnevni sobi V središču Evropske skupnosti 87 Križanka 88 Naša lekarna svetuje 50Koža razkriva Težave z nogami Bolezni ožilja in kronične bolečine v nogah Otroci in mladostniki Zavedanje za stik z najstniki 5 MAKROSKOP Zdravljenje napredovalega her2-pozitivnega raka dojk V novembru je Evropska agencija za zdravila (ema) odobrila uporabo novega zdravila trastuzumab emtanzin (Kadcyla®); zdravilo je konjugat monoklonskega protitelesa in citotoksične učinkovine in je namenjeno za zdravljenje bolnic s her2-pozitivnim, neoperabilnim, lokalno napredovalim ali metastatskim rakom dojk, ki so že bile predhodno zdravljene za napredovalo her2-pozitivno bolezen. Odobritev je temeljila na izsledkih mednarodne klinične raziskave faze III emilia, ki so pokazali, da zdravljenje z omenjenim zdravilom statistično pomembno podaljša celokupno preživetje bolnic z napredovalim her2-pozitivnim rakom dojk. Bolnice v skupini, ki so se zdravile z novo učinkovino, so v povprečju živele skoraj pol leta (5,8 meseca) dlje od bolnic, zdravljenih s standardno terapijo. Zdravilo trastuzumab emtanzin (Kadcyla®) je najnovejše na her2 usmerjeno zdravilo in prvi konjugat monoklonskega protitelesa ter citotoksične učinkovine, ki ga je Evropska agencija za zdravila (ema) odobrila za zdravljenje bolnic z napredovalim her2 -pozitivnim rakom dojk, ki so že prejemale predhodno zdravljenje za napredovalo bolezen. Zdravilo je kot monoterapija indicirano za zdravljenje odraslih bolnic s her2 -pozitivnim, neoperabilnim, lokalno napredovalim ali metastatskim rakom dojk, predhodno zdravljenih s trastuzumabom in taksanom, samostojno ali v kombinaciji. Bolnice so morale prejemati predhodno zdravljenje za napredovalo bolezen ali se jim je bolezen ponovila med adjuvantnim zdravljenjem ali v šestih mesecih po koncu adjuvatnega zdravljenja. Odobritev zdravila trastuzumab emtazin je temeljila na rezultatih ključne klinične raziskave faze III emilia, v kateri so bolnice, ki so že bile predhodno zdravljene za napredovali her2 -pozitivni rak dojk, randomizirali v dve skupini – skupino, ki je prejemala trastuzumab emtanzin, in skupino, ki je bila zdravljena s standardno kombinacijo lapatiniba in kapecitabina. Raziskava je pokazala, da so bolnice, ki so prejemale trastuzumab emtanzin, živele pomembno dlje kot bolnice, ki so prejemale kombinacijo lapatiniba in kapecitabina (30,9 meseca v primerjavi s 25,1 meseca). Podaljšal se je tudi čas do napredovanja bolezni, na skoraj 10 mesecev (9,6 meseca), kar pomeni, da je bila mediana preživetja 6 / našalekarna december2013 Her2-pozitivni rak dojk Rak dojk je najpogostejše maligno obolenje žensk v razvitem svetu in tudi pri nas. Približno 15 odstotkov bolnic z rakom dojk ima her2-pozitivni tumor. Zanj je značilna prekomerna izraženost receptorja her2 na celični površini tumorskih celic in/ali pomnoženost gena za protein her2, ki ima pomembno vlogo pri nadzoru rasti, razmnoževanja tumorskih celic, njihovi invaziji in tvorbi oddaljenih zasevkov. her2-pozitivni tumorji so zato ob odkritju ponavadi večji in slabše diferencirani, zaradi česar imajo bolnice s to diagnozo v splošnem tudi slabšo napoved izida bolezni. brez napredovanja bolezni v skupini bolnic, zdravljenih s trastuzumab emtanzinom, za 3,2 meseca daljša kot v skupini, ki je prejemala standardno zdravljenje. V skupini bolnic, zdravljenih s trastuzumab emtanzinom, je bilo manj resnih neželenih učinkov, ki jih ponavadi povezujejo s kemoterapijo, kar je posledica usmerjenega mehanizma delovanja omenjenega zdravila, ki dostavi zdravilo neposredno do rakave celice in s tem manj poškoduje zdrava tkiva. MAKROSKOP / Naša lekarna Za kakovostno zdravstveno oskrbo ključni etični in zaupanja vredni izvajalci V Ljubljani se je pod naslovom »Približajmo zdravstveno okolje pacientu« odvijal že 14. simpozij Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, ki združuje več kot 5100 članic in članov. Na osrednji prireditvi priznani strokovnjaki osvetljujejo aktualne izzive slovenskega zdravstva. Na simpoziju so bila podeljena tudi letošnja priznanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. »Slovenski zdravstveni sistem je sredi pomembnih izzivov, ki zahtevajo povezovanje in sodelovanje čim bolj raznovrstnih strok,« je povedala Đurđa Sima, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. »Zato smo dodatno pozornost namenili vsebinam s področij, kot so pravo, ekonomija, sociologija in podobno. Trdno smo prepričani, da je le tako mogoče delovanje zdravstvenega sistema približati pacientom in izvajalcem ter postaviti temelje za razvoj kakovostne in strokovne zdravstvene oskrbe.« V slovenskem zdravstvu so že nekaj časa zelo aktualna vprašanja pravne odgovornosti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. O tem je spregovoril red. prof. dr. Miro Cerar, univ. dipl. prav., ki je izpostavil, da je pravo nepopoln način za reševanje družbenih konfliktov ter odpravljanje strokovnih napak, zmot in drugih nepravilnosti, h kateremu se gre zateči šele takrat, ko odpovedo drugi načini reševanja sporov. »Žal smo v pravu, zdravstvu in na številnih drugih področjih, kljub naraščajoči (zunanji) interaktivnosti med ljudmi, priča vedno večji depersonalizaciji medčloveških odnosov ter prevladi formalizma nad vsebino. Tega pa ni mogoče preprečiti zgolj s pravom in (od zunaj) postavljenimi etičnimi kodeksi, čeprav se moramo seveda vedno zavedati tudi velikega pomena, ki ga imata pravo in etika za urejanje in usmerjanje delovanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ter za preprečevanje in reševanje konfliktov na področju zdravstva,« meni red. prof. dr. Miro Cerar. Odnose v zdravstvu z vidika zaupanja in empatije kot ključnih socialnih dejavnikov je osvetlila dr. Mirjana Ule, red. prof. za socialno psihologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki je poudarila pomen zdravstvene nege pri preprečevanju instrumentalizacije dela z bolniki. »Zdravniki so pogosto preveč zavzeti s fizičnimi in fiziološkimi simptomi ter z znaki bolezni in so lahko neobčutljivi za bolnikovo doživljanje teh procesov. Zato je pomembno, da medicinske sestre medtem skrbijo za počutje bolnikov, za lajšanje telesnih in duševnih bolečin,« ugotavlja dr. Mirjana Ule. »V tem smislu zdravstvena nega predstavlja alternativo nevarnosti instrumentalizacije dela z bolniki.« Slovensko zdravstvo pa je še pred eno pomembno spremembo, saj se bliža zaključek prenosa Direktive 2011/24/eu v slovenski pravni red, kar bo pacientom omogočilo dostop do zdravljenja v drugi članici eu ter širše možnosti izbire zdravnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev. Novosti in nekatere izzive, ki jih prinaša evropska direktiva, je predstavila zastopnica pacientovih pravic Jožica Trošt Krušec, dipl. prav., mag. prava. »Nedvomno bo nova, poenotena ureditev pacientovih pravic v območju eu omogočila slovenskim pacientom širše možnosti izbire zdravnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev. Zaradi povečane konkurence bo vplivala na dvig kakovosti zdravstvenih storitev in tistim, ki bodo uveljavljali pravice v drugih članicah, tudi skrajšala čakalne dobe,« ugotavlja Jožica Trošt Krušec. »Žal iz Direktive 2011/24/eu posredno izhaja tudi ugotovitev, da so njene določbe namenjene predvsem informiranim in mobilnim prebivalcem eu in da se ne bo mogel dosledno izvajati njen cilj, da se vsi bolniki obravnavajo enako, na podlagi njihovih zdravstvenih potreb. Prost pretok pacientov Unije pa lahko v Republiki Sloveniji v specialističnih ambulantah žal znatno poveča čakalne vrste in čakalne dobe, zlasti za tiste, ki iz objektivnih razlogov ne bodo mogli uveljavljati pravice do čezmejnega zdravstvenega varstva.« 7 MAKROSKOP Starševstvo – veselje brez strahu Rojstvo otroka je najlepši dogodek v vsaki družini, ki prinese v življenje veselje na eni in skrbi na drugi strani. Soočanje s starševstvom, s prijetnimi in manj prijetnimi občutki ter doživetji ob rojstvu in po njem, je različno. Kako jih prepoznati in se spoprijeti z njimi? Kako najti odgovore na vprašanja, ki se zastavljajo vsakemu novemu staršu? Kako biti dober starš? O tem je 12. novembra tekla beseda novinarske konference na temo starševstva. Prihod otroka poleg radostnega pričakovanja in radovednosti prinaša tudi zaskrbljenost in nova vprašanja, kakšno bo v prihodnje družinsko življenje, kaj vse se bo spremenilo, kako se bosta partnerja izkazala v vlogi staršev, kaj sploh pomeni biti dobra mama oziroma dober oče in še mnoga druga. Na prihod novega družinskega člana se je nemogoče popolnoma pripraviti. Biti starš pomeni nesebično vlagati energijo v življenje novega človeka in podpreti njegov razvoj, dokler to podporo potrebuje. Nato pa ga je treba prepustiti lastnemu življenju, v katerem bo, če bo želel, svojo energijo naprej vlagal v lastne otroke. V zameno za ves trud starši dobijo edinstveno priložnost spremljanja razvoja nove osebe, ki vedno znova preseneča, navdihuje in nudi staršem ogromno možnosti za njihov osebnostni razvoj. Kdor se na pot starševstva podaja s takšno predstavo, bo v vlogi starša zagotovo bolj uspešen in predvsem bolj zadovoljen. Na začetku je najtežje Nega, ritem spanja, hranjenja, vzpostavitev dojenja ... To so najpogostejše skrbi in težave novih staršev. Dojenje je prvo in najpomembnejše za uspešno napredovanje dojenčka. V želji, da bi vse normalno 'steklo', pa se pogosto pojavijo težave: mama ima premalo mleka, potrebno je dodajanje. Mama to pogosto doživlja kot osebni poraz. Žal s tem še poslabša situacijo. Če se na začetku vse vrti okoli dojenja, pa se starši kmalu začnejo soočati z uvajanjem goste hrane, prebavnimi težavami in podobno. Večinoma gre le za funkcionalne prebavne težave, ki so posledica razvoja in rasti dojenčka, zato tudi same minejo. Vendar pa v življenje staršev in dojenčka prinesejo 8 / našalekarna december2013 Literarni natečaj Novalac »Ko sva pomirjena oba « Novalacovo Facebook stran s številnimi komentarji, vprašanji in nasveti dnevno spremlja veliko mamic. Zato so se v farmacevtski družbi Medis, d. o. o., odločili za pripravo literarnega natečaja, s katerim so mamicam ponudili možnost in prostor, kjer lahko odprto in sproščeno spregovorijo o svojih izkušnjah materinstva. Rdeča nit zgodb je bil slogan »Ko sva pomirjena oba«, zanimal pa jih je čustveni vidik doživljanja starševstva. V literarnem natečaju v Sloveniji je sodelovalo 114 zgodbic, ki so skupno dobile 5.850 všečkov. Glavno nagrado je prejela Suzana Vencelj za zgodbo Moja posebna punčka. mnogo neprijetnosti in neutolažljivega joka. Prej ko se starši ob prihodu novega družinskega člana uspejo sprostiti, lažje prenesejo svojo ljubezen, optimizem in dobro voljo tudi na svoje otroke. V tako prijetnem in ljubečem vzdušju je tudi navajanje na novega družinskega člana lažje in manj boleče za vse. Popolnih odraslih in otrok ni, prav tako ni popolnih staršev Vsakdo lahko naredi napako. Dober starš je dovolj odprt, da napako spozna, jo prizna ter je pripravljen spremeniti svoje vedenje, da bi jo odpravil. Dober starš razume, da pri vzgoji ni izključnih receptov, po katerih bi vzgojili popolne otroke, zato je vzgojo vedno treba prilagoditi otrokovemu in svojemu temperamentu. Pri vzgoji so v veliko pomoč tudi izkušnje drugih staršev, zato je pogovor o starševstvu in medsebojno deljenje izkušenj zelo koristno. Zima je čas za zdravljenje nohtov V zimskem času obuvamo toplejše nogavice in obutev, kot so denimo škornji. Zadrževanje v toplejših prostorih in povečano znojenje nog lahko povzročita nastanek glivičnih okužb stopal. Če pa obutev ustvarja dodaten pritisk na nohte, se okužba stopala lahko prenese tudi na nohte. Zdravljenje okuženih nohtov je najenostavnejše ravno pozimi. Po odstranitvi okuženih delov nohta, potrebujejo nohti čas, da se ponovno zarastejo. Do spomladi lahko z ozdravljenim nohtom brezskrbno obujemo tudi odprto obutev. Ker se pri glivični okužbi okužita tako noht kot koža pod njim, je treba zdraviti oba, z odstranjevanjem okužene roževinaste plasti nohta pa napravimo prostor za zdravljenje glivic na koži. Mazilo Canes-Nail selektivno mehča okužene dele nohta, pri čemer ne poškoduje zdravih delov nohta. Okuženega nohta se s Pokrovitelj zanimivosti strgalom znebimo na neboleč način v dveh do treh tednih, na okuženi koži pa nadaljujemo zdravljenje s protiglivično kremo, kot je Canespor, še štiri tedne. Več na www.canesnail.si. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Rezultati žrebanja nagradne ankete V uredništvo je prispelo 632 anket. Izžrebanci nagradnega žrebanja so: Vikend paket za dve osebi v Wellness hotelu Sotelia prejme Brigita Kotnik iz Zreč. Celodnevno razvajanje v Wellness centru Orhidelia prejmejo: Slavica Soršak iz Radovljice Franc Kračun iz Lesičnega Beba Mlinar iz Brezovice pri Ljubljani Majda Malek s Ptuja Aleš Hočevar iz Radomelj. Darilni paket Akoma.Si, ki vsebuje karitejevo maslo in milo prejmejo: Milena Fijavž iz Velikih Lašč Smiljana Legradič iz Ljubljane Majda B. Povše iz Murske Sobote. Nagrajenci bodo nagrade, ki jih podarjajo Terme Olimia in Akoma.Si, prejeli po pošti. Čestitamo in se vam zahvaljujemo za sodelovanje! 9 Dušan Matičič Dekle, ki je padlo z neba Pred sedmimi leti se je ekstremna športnica Karina Hollekim pri ponesrečenem skoku s padalom skoraj srečala s smrtjo. Zdravniki so ji rekli, da bo umrla. Nato so ji rekli, da ne bo nikoli več hodila. Življenje, kot ga je poznala, med zasneženimi vršaci in svobodo visoko v zraku, se je zrušilo. Izgubila je vse. A morda je bilo to nekaj najboljšega, kar bi se ji v življenju lahko zgodilo. 10 / našalekarna december2013 Foto: Samo Vidic/Red Bull Content Pool OSEBNO / Naša lekarna 11 foto: Rainer Eder/Red Bull Content Pool B.a.s.e. skok s 700-metrske navpične skalnate gore Kaga Tondo v Maliju A vgusta 2006 se je Karina nad Ženevskim jezerom pripravila na skok s padalom. Z nekaj prijatelji se je vkrcala v malo Cessno, s katero so se hitro dvignili na 3000 metrov višine. Vzdušje med padalci je bilo odlično. Karina, takrat stara 30 let, se je tega skoka s prijatelji izjemno veselila. Skoka, ki je bil precej bolj enostaven kot njeni drugi drzni skoki. Karina je skakala s pečin, z mostov, bila je prva ženska na svetu, ki je izvedla b.a.s.e. skok s smučmi. Bila je pripravljena na vse. skokom po jutranjem dežju skozi oblake prikazali prvi sončni žarki. Oblečena v wingsuit, posebno obleko, ki ji je omogočala letenje po zraku, in opremljena s kamero na glavi je skočila zadnja v skupini. Razprla je roke in noge, njena letalna obleka se je napolnila z zrakom in s hitrostjo prek sto kilometrov na uro je zaplavala po zraku. S kamero na čeladi je lovila druge padalce v zraku, mimo prijatelja je letela tako blizu, da je lahko videla nasmeh na njegovem obrazu. »Bil je idealen skok,« je dejala, ko sva se štiri leta kasneje pogovarjala ob njenem obisku Idealen skok, dokler ... Slovenije. Dokler ni odprla padala. Skok nad Ženevskim jezerom je bil zanjo V tistem trenutku je spoznala, da je nekaj rutina, skok, kakršnega je opravila že nič- narobe. Ker se je padalo odprlo pod kotom, kolikokrat. »Moje življenje je sanjsko,« je po- se je ena od mnogih vrvic zapletla. Desni mislila sama pri sebi, ko so se tik pred del padala se je zložil in Karina se je začela B.a.s.e. skoki je izraz, ki označuje skakanje s padalom z zgradb, nebotičnikov, anten, mostov, prepadnih sten. Angleška kratica B.a.s.e. pove, od kod skačejo »baserji«: Building (stavba), Antenna (antena – nenaseljen stolp), Span (most, obok, kupola) in Earth cliff (pečina ali katerakoli druga naravna formacija). Skačejo torej z vseh objektov, ki se dotikajo zemlje, oziroma s fiksnih objektov. 12 / našalekarna december2013 Foto: Endre Nielsen/Red Bull Content Pool »Vsakič, ko sem se približala robu prepada, me je nekaj vleklo naprej, kot da bi me nekaj vleklo z roba,« se spominja Karina. v zraku vrteti brez nadzora s hitrostjo skoraj sto kilometrov na uro. Čeprav izjemno izkušena, ji padala ni uspelo umiriti. Za rezervno padalo je bilo prepozno, zemlja pa je bila vedno bližje. »Umrla bom,« je bila misel, ki se je takrat zarezala v glavo. Vedno na robu Ko je bila Karina stara štiri leta, se je s starši z izleta v gore vračala domov v Oslo. Z nasprotnega pasu ceste je pred njih priletel avtomobil. V čelnem trčenju Karina ni bila poškodovana. Njena mati je ni odnesla tako poceni. Ko se je zbudila iz kome, se Karine Zanimivost Adrenalin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo. Ta proces se imenuje glikoneogeneza in poteka v jetrih in v manjši meri v ledvicah. 13 Foto: Thilo Brunner/Red Bull Content Pool »Wingsuit« oziroma letalna obleka je pripomoček padalcev, s katerim lahko svoj let močno podaljšajo. ni več spomnila. Poškodbe glave so bile prehude. To je bil hud udarec za že tako krhko zvezo njenih staršev, ki sta se kmalu zatem ločila. Karina se je preselila k očetu, ki je veljal za pravega »adrenalinca«, plezalca in padalca. Ko je bila Karina majhna deklica, jo je spakiral v nahrbtnik, ki mu je izrezal odprtine za noge, in ji prikazal čarobnost plezanja. »Ne glej navzdol, vedno navzgor,« ji je dejal, kadar jo je bilo strah. Takšna vzgoja je definirala Karino za vse življenje. Kot najstnica je bila že odlična smučarka, tudi drugi športi so ji bili blizu. Oče jo je želel s strogo vzgojo »prizemljiti«, vendar se mu je Karina vedno upirala. Kazen je bila običajno najstrožja: prepoved smučanja. Ko jo je že ničkolikokrat kaznoval s prepovedjo smučanja, se je za božične praznike brez njegovega dovoljenja odpravila na smučanje. Ko se je vrnila, jo je čakal njen nahrbtnik z napisom »Tu nisi več doma«. Stara je bila 14 let. Preselila se je k svojemu stricu in nadaljevala s smučanjem. Pri 16 letih je dobila prvega »Če bi me pred poškodbo vprašal, kaj bi storila, če bi pristala na vozičku, bi verjetno rekla, naj me ustrelijo. Vse, kar sem delala, vse, kar sem imela rada, je bilo fizično. Če bi mi bilo odvzeto moje telo, bi mi bilo odvzeto vse. To ni življenje, ki bi ga želela živeti.« 14 / našalekarna december2013 Foto: Garth Milan/Red Bull Content Pool Njena prva ljubezen je bil od nekdaj sneg. sponzorja, pri 21 letih je tekmovala po celi Evropi. Ko je eno od poletij preživela v »redni« službi (Karina je končala šolo in se je izučila za računalniško programerko), se je odločila, da to ni življenje, kakršnega bi si želela. V svojih športih je bila odlična, na račun svoje »nordijske« lepote – svetli lasje, zagorela polt in globoke modre oči – pa je bila ljubljenka sponzorjev. Bila je zvezda ekstremnih smučarskih filmov, pridružila pa se je praznina, ki sem jo zapolnila z b.a.s.e. skoki.« Kmalu je Karina postala prva ženska na svetu, ki je izvedla b.a.s.e. skok na smučeh, našla pa je tudi še eno ljubezen, letenje z wingsuitom, letalno obleko, s katero je skočila tudi s 700-metrskega Kaga Tondo, navpične skalnate gore v Maliju. Karina je, pred usodnim skokom v Švici, vsaj 300 dni na leto smučala, skakala ali snemala športne filme. Bila je zvezda. Padca na tla se ne spominja. Spominja pa se trenutka, ko je odprla oči in pred seboj zagledala svoje noge. Zmečkane, zvite, zdrobljene so ležale v popolnoma nenaravnem položaju, kot da ne bi bile del njenega telesa. tudi ekipi ekstremnih športnikov, s katero je iskala nove izzive po celem svetu. »Z njimi sem se počutila doma,« je dejala Karina, ki se je sicer pobotala z očetom, a je ni mogel zadržati doma. Leta 2000 je Karina spoznala Jeba Corlissa, ki jo je v zda vpeljal v svet b.a.s.e. skokov. »Vsakič, ko sem se približala robu prepada, me je nekaj vleklo naprej, kot da bi me nekaj vleklo z roba,« se spominja Karina. »Zdi se mi, da je v mojem življenju takrat zevala nekakšna Zanimivost V številni h državah so b.a.s.e. skoki prepovedani, zato se številni padalci s tem ukvarjajo ilegalno. 15 Zanimivost Ob padcu je Karina Hollekim priletela na skalo, kar je povzročilo 21 odprtih zlomov desne in štiri zlome leve noge. Hrbetnica pa je ostala nepoškodovana. Nazaj v realnost Padca na tla se ne spominja. Spominja pa se trenutka, ko je odprla oči in pred seboj zagledala svoje noge. Zmečkane, zvite, zdrobljene so ležale v popolnoma nenaravnem položaju, kot da ne bi bile del njenega telesa. »Je to smrt, o kateri so mi govorili?« se je vprašala. A bolečina v spodnjem delu njenega telesa jo je prepričala, da ni mrtva. Kajti kogar boli, ni mrtev. Nato je od bolečine omedlela. stegnenico prelomili in jo zasukali za 45 stopinj. Kosti so nato pritrdili na ploščice, ki so jih z vijaki pritrdili na kolk in koleno. Odprtih ran na njeni nogi niso mogli zapreti, saj se je noga borila z nenehnimi okužbami. Ko je že kazalo, da bo treba nogo amputirati, so med eno od operacij globoko v ranah našli travo in pesek, ki so se v njeno nogo zarili ob padcu. Po tem so infekcije izginile. Karina je obdržala nogo. Depresija Decembra 2006 je Karina iz bolnišnice prišla oslabela in shujšana. Dobrih 180 centimetrov visoka je takrat tehtala borih 45 kilogramov. Z očetom se je vrnila v Oslo, kjer je začela z rehabilitacijo. Skoraj nepokretna, obkrožena s paraplegiki, kvadriplegiki ter ljudmi z amputiranimi udi, se je soočila s svojo prihodnostjo. »Priznati moram, da je bil to izjemen šok. Bila sem ena od njih. Spoznala sem, da ne bom nikoli več hodila.« Karina se je začela spopadati z depresijo, njen oče je v enem od intervjujev priznal, da jo je vsak večer slišal, kako je v joku zaspala. Januarja leta 2010, tri leta in pol po tem, ko je Karina Hollekim padla z neba, je ob spremstvu očeta in prijateljev ponovno stopila na smuči. Zbudila se je dva dni kasneje v bolnišnici. Zdravnik je s smrtno resnim obrazom pristopil do nje in ji povedal resnico, ki je bolela bolj kot noge: »Nikoli več ne boste hodili.« 25 zlomov v obeh nogah. Leva noga je bila zlomljena na štirih delih, desna noga pa je utrpela 21 odprtih zlomov. »To je bila zame nepojmljiva novica, nisem je bila zmožna dojeti. Moje telo je bilo vse, kar sem imela. Izgubila sem vse,« se je spominjala. V naslednjih mesecih je bila operirana 14-krat Čudežno so bile poškodovane le njene noge, hrbtenica je ostala cela. V levo nogo so ji morali vstaviti palico, desna noga pa je bila poglavje zase. Odstranili so ji deset centimetrov stegnenice, nato so kostno tkivo dobili iz njenih kolkov in ji mukoma sestavili stegnenico. Tik ob kolku so ji 16 / našalekarna december2013 Kljub temu da jo je spodbujal in ji govoril, da je njena naloga postati vsak dan močnejša, besede niso zalegle. Svet se ji je podrl. Z boksarskimi rokavicami do novega zagona Njeno poglabljanje v depresijo je opazil eden od fizioterapevtov, ki ji je dal par boksarskih Zanimivost Po petih operacijah desne noge so zdravniki v njej še vedno našli travo in pesek. foto: Samo Vidic/Red Bull Content Pool Karina Hollekim leta 2008 na Kaninu. rokavic in ji dejal, naj začne boksati vanj. Takrat se je zgodil preobrat. Kot bi odprl pipo, se je z vsakim udarcem njena jeza prek rokavic izlila na plano. Fizioterapevta je pošteno mlatila, a ta ji je naročil, naj udari še močneje. Zatem je od napora zbolela za nekaj dni. A končno je spoznala, da njeno telo deluje. In to ji je dalo upanja. Boksarska epizoda ji je dala nov zagon in povsem se je posvetila rehabilitaciji. Ta je bila mučno počasna in izjemno boleča. Po letu dni je s pomočjo hodulje naredila prve korake. Kolena so ji otekla tako močno, da so bila širša kot njena stegna. A bili so koraki, prvi koraki, zdravniki, ki so jo prepričevali, da ne bo nikoli več hodila, pa so zgolj osuplo obstali. 17 foto: Johan Wildhagen Prvič spet na snegu, tri leta in pol po padcu z neba. Vedno z nasmehom Leta 2008 je Karina Hollekim obiskala Slovenijo. Na Kaninu je predstavila film 20 Seconds of Joy ter sodelovala na delavnici o varnosti pri smučanju izven urejenih prog. Ob smučišču je hodila brez bergel, a šepaje. Priznala je, da so bolečine še vedno hude, zaradi vseh zdravil proti bolečini je morala dvakrat celo na odvajanje, vendar jo je cel vikend, ki smo ga preživeli na snegu, spremljal nasmeh na obrazu. »Nekako mi je uspelo, da se tudi v najtežjih trenutkih nisem distancirala od sveta, nisem se ujela v obnavljanje dogodka v glavi,« je dejala Karina, ki jo je na srečo obšla tudi posttravmatska stresna motnja in čustvena otopelost, ki jo ta prinaša. Zgodilo se je pravzaprav nasprotno; v mesecih in letih po nesreči je Karina dobesedno vzcvetela. Seveda, v glavi je morala razčistiti marsikaj, predvsem, kakšna oseba je brez smučanja in skokov. »Na novo sem morala osmisliti svoje življenje in tega me je bilo najbolj strah,« je priznala. A prav svet negotovosti ji je odprl nove možnosti, ki jih je prej spregledala. Odnos z očetom je postavila na zdrave temelje. V mesecih po nesreči ji je stal ob strani njen fant, argentinski padalec Hernan Pitoco, ki ga ja spoznala le dan pred nesrečo. Prav med rehabilitacijo je Karina spoznala, da je kljub poškodbi lahko srečna: »Moje stanje je bilo slabo, a lahko bi bilo še slabše. Spoznala sem, da moje telo ni vse, kar imam. Prav prek moje poškodbe sem spoznala, kako zelo sem bila pred padcem usmerjena vase. Nikoli nisem razmišljala o tem, kako tveganje v mojih športih vpliva na ljudi, ki so mi blizu, pravzaprav mi je prav moj šport onemogočal tudi kakršnokoli resno zvezo.« Kot je dejala, je po nesreči postala boljša oseba, boljša prijateljica in hči, s svojimi predavanji o okrevanju in osebnostni rasti ter filmom 20 Seconds of Joy, ki orisuje njen padec in ponovni vzpon, pa je navdušila ljudi po celem svetu. »Mislim, da sem zrasla kot oseba. Danes so moje odločitve pametnejše in hvaležna sem za vse, kar imam,« je dejala že pred leti. »Moje stanje je bilo slabo, a lahko bi bilo še slabše. Spoznala sem, da moje telo ni vse, kar imam. Prav prek moje poškodbe sem spoznala, kako zelo sem bila pred padcem usmerjena vase. Nikoli nisem razmišljala o tem, kako tveganje v mojih športih vpliva na ljudi, ki so mi blizu, pravzaprav mi je prav moj šport onemogočal tudi kakršnokoli resno zvezo.« 18 / našalekarna december2013 njeno stanovanje v petem nadstropju, v stavbi brez dvigala, pa raje ne pomislim. Ker v rehabilitaciji ni več napredovala, kot bi si želela, se je vključila v program Red Bullovega diagnostičnega in trening centra blizu Salzburga. V enem letu je na novo usvojila mehaniko hoje. »Prav vsaka vaja, ki sem jo Zanimivost delala, je bila izjemno boleča,« je dejala. A se je splačalo. Bolečina je počasi izginjala, Smuči za vožnjo po pršiču so široke in prav tako šepanje. Smučanje, tisto pravo, dolge, s tem so v snegu bolj »plovne«. na dveh smučeh, kot v starih časih, je bilo vedno bližje. Seveda, noge še vedno držijo Smučala bom ... nekoč skupaj kovinske ploščice in vijaki, a želja po Prva želja, hoja, se ji je ob obisku Slovenije belih strminah je bila večja od strahu pred že izpolnila, a o smučanju še ni mogla raz- novo poškodbo. Januarja leta 2010, tri leta mišljati. Kljub temu se snežnim strminam ni in pol po tem, ko je Karina Hollekim padla z odpovedala. S seboj je pripeljala prav pose- neba, je ob spremstvu očeta in prijateljev ben smučarski sedež za invalide. Komple- ponovno stopila na smuči. ¶ ksna in draga naprava ji je omogočila doživeti vsaj približek smučanja. Po kaninskih strminah smo jo komaj lovili ... A pravo smučanje je bilo še daleč. Že vožnja z avtom je bila naporna, saj je nogo lahko le omejeno skrčila, kako naporna je bila hoja v BebiVal Mazilo z etericˇnimi olji Mazilo z etericˇnimi olji evkalipta, sivke in bora blagodejno vpliva na zgornje dihalne poti. Ker ne vsebuje kafre in metanola, je primerno tudi za najmlajše. V obdobju prehladnih obolenj mazilo vecˇkrat na dan nežno vtrite v kožo na prsih. 19 Branko Čeh, diplomirani zdravstvenik 20 Lahko noč V svet spanja vodijo različne poti / našalekarna december2013 KAKO DELUJE / Naša lekarna Vsako živo bitje potrebuje svoj časovni odmerek spanja. Med spanjem se telo odpočije, obnovijo se življenjsko pomembni procesi, okrepi se duševnost. Neprespana noč ali noč s premalo spanca vodi človeka v slabo počutje. Kaj naj naredim, da bom lahko zaspal? Na to preprosto vprašanje ni enostavnega odgovora. Ljudje smo si preveč različni, vsak zase je individuum, vsak pridobiva lastni spalno-budni vzorec skozi svoje življenje. A vendarle obstajajo pravila, morda vzorci, ki človeku olajšajo pot v svet spanja. 21 V eliko ljudi se poslužuje tako imenovanih spalnih obredov, ki jim pomagajo k sprostitvi in posledično k zaspanju. Branje, poslušanje radija, gledanje televizije, pogovor z družinskimi člani in molitev so samo nekateri od teh obredov. Otroci lahko imajo svojo priljubljeno igračo ali odejo, radi poslušajo pravljice in sprejmejo poljubček za lahko noč, bolj mirni so ob svetlobi nočne lučke. Odraslim dostikrat pomagajo obredi, s katerimi izvajajo osebno higieno: umivanje zob, rok, obraza in izpraznitev sečnega mehurja. Nekateri se pred spanjem tuširajo ali kopajo. Lahek prigrizek pred spanjem mnogim ljudem pomaga do lažjega spanja. Primerni so ogljikovi hidrati v manjših količinah (kos kruha, majhna žemlja, nekaj piškotov, kozarec sadnega soka ...). Uživanje večjih količin težko prebavljive hrane pred spanjem ne bo prineslo spanca. Če pa gremo v posteljo lačni, se lahko spanec večkrat prekine. Priporočljivo količino tekočin je potrebno popiti med dnevom, pozno popoldne in pred spanjem pa v manjši meri, da nas ne bo motilo nočno uriniranje. Alkoholne pijače pomagajo k spanju samo določenim ljudem. V večjih količinah niso učinkovite, saj motijo normalen spalni ciklus in ovirajo globok spanec. Za večino ljudi se ne priporoča uživanje pijač s kofeinom štiri do pet ur pred spanjem. spanje. Prav tako na spanje vpliva sprememba vremena pri vremensko občutljivih ljudeh ter polna luna. Postelja mora biti prezračena Takšna nam namreč daje občutek svežine. Kisik iz zraka onemogoča mikroorganizmom njihovo normalno delovanje. Postlana postelja nima gub na rjuhi. Vsaka guba povzroča neudobje, včasih tudi dodatno bolečino. Koža nad gubo je slabše prekrvavljena, postaja vdrta ter rdeča. Organizem se odzove tako, da spremeni lego telesa, s tem pa je naš spanec dodatno moten. Pred spanjem moramo biti sproščeni Prevelika telesna aktivnost pred spanjem lahko povzroči motnje spanja. Za sprostitev nekateri uporabljajo različne tehnike relaksacije. Stres in zaskrbljenost ovirata osebno sproščanje. Ukvarjati se s skrbmi pomeni ukvarjati se s problemi, ki med razmišljanjem pred spanjem še posebej narastejo. Zato je potrebno osvojiti zavedanje, da se problemi rešujejo takrat, ko je za to čas, in ne pred spanjem. Predvsem se je treba naučiti, da skrbi ne rešujejo problemov, ravno nasprotno, skrbi narastejo v nove skrbi. Zelo pomaga zaupanje svojih skrbi drugim družinskim članom, prijateljem, negovalcem ali Bogu. Najbolj zastrašujoča stvar pri počitku in spanju je bolečina. Ta običajno izvira iz boZa spanje je treba zagotoviti miren prostor lezni in povzroča neudobje, napetost in poHrup na spanje vpliva negativno. Spanje je sledično nesproščenost, ki ne vodi v spanje. manj kakovostno, če se sliši promet z ulice, Bolečino omilimo s pravilnim položajem zvok radia, televizije, pogovor drugih ljudi, glasni sosedje … V spalnici mora biti tema. Preprečiti je treba vstop svetlobe javne razsvetljave, reklamnih panojev, razsvetljevanja stavb, avtomobilskih žarometov in druge zunanje svetlobe. Spalnica je intimen prostor, ki se uporablja samo za spanje in spolno aktivnost. Ob Zanimivost vstopu vanjo se misli avtomatično aktivirajo na spanje. Idealna temperatura za spanje Odrasli in otroci, ki spijo manj od svojega je od 16 do 18 stopinj Celzija, vlažnost priporočenega časa, veliko hitreje 70-odstotna. Hladnejši ali toplejši prostor postanejo predebeli. ter prostor s suhim zrakom slabo vpliva na 22 / našalekarna december2013 telesa, nežno masažo, pomočjo negovalnega osebja ali jemanjem analgetikov. V težjih primerih se uporabljajo uspavala Uspavala so zdravila na zdravniški recept. Človek mora biti dobro seznanjen z njihovim delovanjem, uporabo in omejitvami, zato je treba ljudi o tem poučiti. Poznamo sedative (hipnotike) in anksiolitike. Prva zdravila proizvedejo spanje, druga zmanjšajo zaskrbljenost in napetost. Spanje s pomočjo sedativov je nenaravno spanje. Ta zdravila motijo rem ali nrem spanec v določenih stopnjah. Čeprav zagotavljajo nekaj noči dobrega spanja, izgubijo svoj učinek po tednu do dveh. Na tej točki je treba povečati odmerek, kar pa ni dobro, saj se s tem povečuje odvisnost. Kombinacija sedativov in večjih doz antihistaminikov (na primer difenhidramin) zelo poveča depresijo osrednjega živčevja. V tem primeru je potreben stalen nadzor nad dihanjem med spanjem. Prav tako so nevarne kombinacije sedativov in alkoholnih pijač. Pozorni moramo biti pri uživanju barbituratov, saj imajo psihoaktivni učinek. Tudi anksiolitiki, ki jih uporabljamo za spanje, hitro povzročijo fizično in psihično odvisnost. Simptomi, ki se lahko pojavijo in kjer je potrebno poklicati zdravniško pomoč, so tresenje telesa, Zanimivost Če ne moremo zaspati v 30 minutah, za nekaj časa odidimo iz spalnice v drugo sobo. nemir, nespečnost, povečan utrip srca, aritmija, strah, zaskrbljenost, krči, popačeno zaznavanje resničnosti in stopnjevanje vseh teh dogodkov. Vseh teh kemičnih kombinacij se je treba izogibati, saj ne prinašajo zdravega spanca. Sedativi so samo začasna pomoč, da v sebi odkrijemo pravi vzrok za nespečnost. Ko vzrok nespečnosti odstranimo ali ko najdemo svoj lastni vzorec umiritve in sprostitve (tu nam je na voljo široka izbira alternativnih možnosti), bomo lahko spali kakovostno in umirjeno celo življenje. Najbolje je, da vsak človek zase najde lastno strategijo, ki ga bo vodila v zdrav spanec in posledično v zdrav življenjski slog. ¶ Prihodnost je ponujena razprta dlan za dotik, dejanje, pričakovanje ali sanje. Srečno 2014 vam želi uredništvo revije Naša Lekarna 23 Dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano Beljakovine oblikujejo naše življenje Pri poslušanju vsakovrstnih mnenj o beljakovinah v hrani, in še posebej o njihovih prehranskih virih, je najprej potrebno pomisliti na osnovne kemične lastnosti beljakovin. Beljakovine so zapletene organske molekule, ki so sestavljene iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin. Krajše oblike iz nekaj aminokislin imenujemo peptidi. Aminokisline so ključne za biokemične procese presnove. V telo jih lahko vnesemo z različnimi prehranskimi viri beljakovin. Encimi, ki so zadolženi za prebavo beljakovin, te v prebavilih razgradijo na posamezne aminokisline, ki prek črevesne sluznice preidejo v kri in jih telo uporabi za sintezo sebi lastnih beljakovin. Aminokisline tako predstavljajo osnovni gradbeni vir za celične strukture, ki so bistvene za delovanje našega telesa. Hkrati nekatere aminokisline neposredno regulirajo presnovne procese in sodelujejo pri delovanju genov. Aminokisline sestavljajo tudi encime, ki katalizirajo razgradnjo in predelavo hranil, tako da jih celice lahko uporabijo. Iz aminokislin so zgrajena protitelesa, ki so neposredno orodje našega imunskega sistema. Beljakovine torej oskrbujejo telo z aminokislinami in omogočajo rast in razvoj telesa vse od našega nastanka, kasneje v življenju pa z ustrezno preskrbo telesa z beljakovinami omogočamo dobro delovanje telesnih funkcij. Beljakovinske strukture telesa se nenehno razgrajujejo in gradijo Ker je telo v nenehni razgradnji in gradnji (to imenujemo obrat ali »turn over« proteinov), je za vzdrževanje njegovega delovanja potrebno nenehno dovajanje aminokislin. Kadar stradamo, tega ni, in takrat si telo sposoja aminokisline za najnujnejše funkcije drugod, najpogosteje v največjem skladišču aminokislin v telesu, v skeletnih mišicah. Shujševalni učinki stradanja so tako 24 / našalekarna december2013 hitro vidni predvsem zato, ker izgubljamo mišičje, ki je težje od sala, in ker hkrati izgubimo še precej vode, ki se nahaja v skeletnih mišicah. Pri obolelih je ta izguba mišic pri stradanju še hujša, ker si telo (predvsem jetra) že zaradi bolezni pomaga v boju proti njej z aminokislinami iz mišic. Priporočen dnevni vnos beljakovin za različne skupine populacije populacija sedeča populacija: otroci mladostniki odrasli nosečnice doječe matere športna populacija: rekreativni športniki (rekreacija 4-5-krat na teden po 30 min) vztrajnostni športniki: - zmerni - ekstremni bodybuilderji: - začetniki - napredni športniki mladostniki (rast) priporočen dnevni vnos (pdv) beljakovin (g/kg telesne teže) 1,0 1,0–1,5 0,8–1,0 pdv odrasli + 6–10 g na dan pdv odrasli + 12–16 g na dan 0,8–1,2 1,2–1,6 1,2 1,6 1,5–1,7 1,5–1,7 1,2 1,5 Zato je stradanje pri bolnikih (praktično vseh, razen ledvičnih, ki še niso na dializi) zelo škodljivo. Velik problem za telo predstavlja tudi nezadosten vnos beljakovin v obdobju rasti in pri aktivnem življenjskem slogu. Za obnovo, rast in razvoj mišične mase ter vzdrževanje funkcionalnih struktur telesa je ob telesni vadbi potrebna tudi zadostna preskrba z SKRITI ZAKLADI NARAVE / Naša lekarna beljakovinami, ki morajo vsebovati vse za telo nujne aminokisline za izgradnjo lastnih beljakovin. Na splošno so potrebe telesa po aminokislinah oziroma beljakovinah, s katerimi te aminokisline vnašamo v telo, različne. V spodnji tabeli so naštete okvirne vrednosti. Kakšne in koliko beljakovin potrebujemo? Za vegetarijance je priporočljivo, da pojedo Količina in tip beljakovin, ki zadostita potre- vsaj 10 odstotkov več beljakovin, kot jih njibam posameznika, sta zelo različna. Dolo- hovo telo potrebuje. čajo ju presnovne potrebe posameznika in lastnosti prebavil, ki iz živilskih virov preba- Prva beljakovinska pomoč vljajo beljakovine. Tako kot sama količina Beljakovine, ki jih zaužijemo s hrano, so za beljakovin je pomemben tudi čas vnosa optimalno delovanje telesa nujne. Še zlasti tega hranilnega vira. pri tistih ljudeh, ki nimajo mišičnih rezerv, Nekatera živila vsebujejo kakovostnejše so zdravstveno ogroženi ali se ukvarjajo s beljakovine, druga pa manj kakovostne, kar telesno vadbo. Večini dnevnih potreb po pomeni, da moramo takih živil pojesti več, beljakovinah lahko zadostimo z običajnimi da dobi telo ustrezno količino potrebnih živilskimi viri, pri čemer strategije prehraaminokislin. njevanja prilagodimo zahtevam telesa, še Kakovostne beljakovine oz. proteini so v posebej stopnji telesne aktivnosti. Kadar je jajčnem beljaku, mleku, ribah in rdečem vnos beljakovin z normalno prehrano nemesu. Rastlinski viri proteinov, kot so nepo- mogoč ali otežen, si lahko pomagamo tudi liran riž, oves, soja, fižol in razni oreščki, ne s prehranskimi nadomestki in dopolnili, ki vsebujejo kompletnih esencialnih aminoki- vsebujejo kakovostne beljakovinske vire. To slin, zato moramo hrano iz teh virov kombi- so lahko beljakovinski prah (sirotka, kazein), nirati tako, da je vnos aminokislin v telo po- beljakovinske ploščice ali različni beljakopoln, torej takšen, da telo dobi vse nujne vinski napitki. ¶ aminokisline. 25 asist. mag. Jurij Regvat, dr. med., specialist pnevmolog 26 Kadilci, pozor! Kronična obstruktivna pljučna bolezen in pridružene bolezni / našalekarna december2013 AKTUALNO / Naša lekarna Kronična obstruktivna pljučna bolezen (kopb) je bolezen, pri kateri pride do zapore dihalnih poti, ki ni docela odpravljiva. Do tega pride zaradi bolezenskega – vnetnega odziva pljuč na vdihovanje škodljivih delcev ali plinov, največkrat zaradi vdihovanja cigaretnega dima. Zapora dihal je ovira pri pretoku zraka, kar bolniki občutijo kot dušenje, pomanjkanje sape. Z leti zapora večinoma pospešeno napreduje, težave pa se slabšajo. 27 Z a kopb je značilen kašelj, ob čemer bolniki pogosto tudi izkašljujejo. Dušenje se sprva pojavlja le ob naporih, kasneje pa tudi že pri vsakdanjih aktivnostih in celo že v mirovanju. Bolniki s kopb so ob napredovanju bolezni tudi telesno vedno manj zmogljivi. Kako odkrijemo kopb? V večini primerov je povzročitelj kopb kajenje, zboli približno 20 odstotkov kadilcev. Na bolezen moramo pomisliti pri kadilcu, starem več kot 40 let, ki ga duši, pogosto kašlja in izkašljuje. Kadilci sami tem težavam pogosto ne posvečajo pozornosti in jih imajo za »normalne«, češ, seveda kašljam in izkašljujem, to je zato, ker kadim. Zaradi tega ostaja bolezen sploh v začetnih fazah, ko je učinek prenehanja kajenja in zdravljenja najboljši, pogosto neprepoznana. Anksioznost in/ali depresivnost se pojavlja pri približno polovici bolnikov s kopb, kar je veliko pogosteje kot med zdravimi ljudmi. Večinoma teh stanj ne prepoznamo in tudi ne zdravimo. Kako postavimo diagnozo? Diagnozo bolezni lahko postavimo le s spirometrijo (meritvijo pljučne funkcije) pri pnevmologu, kjer potrdimo zmanjšano hitrost pretoka zraka iz pljuč zaradi zapore dihalnih poti. Glede na vrednosti v spirometriji, simptome in število poslabšanj bolnike tudi razvrstimo v eno izmed štirih skupin (a, b, c, d). Zanimivost Na svetu vsakih 13 sekund umre človek zaradi kajenja. 28 / našalekarna december2013 Astma je podobna bolezen, ki prav tako povzroča zaporo dihalnih poti in dušenje ter piskanje, vendar je ta zapora le občasna ob poslabšanjih. Ob primernem zdravljenju (kjer so na prvem mestu glukokortikoidi) so bolniki praktično brez težav, česar pri kopb ni. Tudi pljučna funkcija je za razliko od bolnikov s kopb v vmesnem času med poslabšanji normalna. Kakšen je potek bolezni? Kopb napreduje postopoma, pljučna funkcija (prostornina pljuč in hitrost, s katero lahko izdihnemo zrak iz pljuč) se slabša iz leta v leto. V kolikšni meri bo kopb vplivala na posameznika in kakovost njegovega življenja, je odvisno od simptomov (kašelj, izmeček, dispneja in zmanjšana telesna zmogljivost), sistemske prizadetosti in pridruženih bolezni, in ne samo od stopnje zapore dihal. Bolniki kašljajo, hitro se zadihajo, pogosto doživljajo poslabšanja (ki so pogosto posledica bakterijskih in/ali virusnih okužb) s še hujšim dušenjem in obilnejšim izkašljevanjem ter zmanjšanjem kisika v krvi, ko potrebujejo tudi zdravljenje v bolnišnici. Zaradi kopb v Sloveniji letno umre okoli 600 ljudi. Kako zdravimo kopb? Kopb zdravimo z bronhodilatatorji, zdravili, ki širijo (dilatirajo) dihalne poti (bronhije) in jih bolniki vdihavajo (inhalacijska zdravila). V kasnejših fazah bolezni, ko bolniki doživljajo več poslabšanj in so zaradi tega pogosto v bolnišnici, dodajamo tudi inhalacijske glukokortikoide. V napredovali fazi bolezni, ko so pljuča že tako okvarjena, da ne uspejo zagotoviti dovolj kisika za normalno delovanje organov, bolniki potrebujejo trajno zdravljenje s kisikom na domu, ki ga zagotavljajo kisikovi koncentratorji ali tanki s tekočim kisikom. Ali so pri kopb poleg pljuč prizadeti tudi drugi organi? Pri bolnikih s kopb ugotavljamo, da se pogosteje kot pri zdravih pojavljajo nekatere druge bolezni. Vnetje iz pljuč oziroma vnetni odgovor pljuč na cigaretni dim se namreč pogosto prenese na celotno telo. V napredova- Na bolezen moramo pomisliti pri kadilcu, starem več kot 40 let, ki ga duši, pogosto kašlja in izkašljuje, a temu pogosto ne posveča pozornosti. Zaradi tega ostaja bolezen sploh v začetnih fazah, ko je učinek prenehanja kajenja in zdravljenja najboljši, pogosto neprepoznana. lih fazah bolezni so bolniki pogosto kahektični, shujšani. Štirikrat pogostejši je pljučni rak, dvakrat večja je verjetnost srčne kapi, srce je obremenjeno in začne popuščati. Pogosta je osteoporoza, ki je deloma posledica starosti bolnikov in pričakovanega upada kostne gostote, a je pospešena zaradi same bolezni (slabša pokretnost, kajenje, nizka telesna masa, vnetje) in zdravljenja, kjer med poslabšanji pogosto uporabljamo glukokortikoide. Pojavi se lahko tudi slabokrvnost, kar bolnika dodatno oslabi, pogostejša je sladkorna bolezen. Sindrom apneje v spanju Pri bolnikih s kopb se pogosteje pojavlja tudi tako imenovani sindrom apneje v spanju, ki se kaže s smrčanjem, pogostim nočnim prenehanjem dihanja v spanju, pomanjkanjem kisika v krvi in povečano dnevno utrujenostjo. Poleg tega še dodatno poveča nevarnost srčno-žilnih težav (neredno bitje srca, visok krvni tlak, srčni infarkt, možganska kap), zato je zgodnja prepoznava in zdravljenje apneje v spanju zelo pomembna. Anksioznost in depresivnost pri kopb Anksioznost je normalna človeška reakcija na grozečo nevarnost. Podobno, kot kašelj odstranjuje tujke iz dihalnih poti in bolečina Zanimivost Nikotin sam po sebi ni glavni krivec mnogim škodljivim učinkom kajenja, je pa glavni dejavnik, ki prispeva k odvisnosti od tobaka. 29 100 1. Nekadilec ali nedovzeten za učinke kajenja 2 Pljučna funkcija v % 75 1 3. Prenehal s kajenjem pri 45 letih 50 2. Reden kadilec, dovzeten za učinke kajenja Invalidnost 3 4. Prenehal s kajenjem pri 65 letih 25 4 Smrt 10 25 50 Starost 75 Prikaz slabšanja pljučne funkcije pri nekadilcu (1. črta), pri bolniku s kopb, ki ni prenehal kaditi (2. črta), pri bolniku, ki je prenehal kaditi pri 45 letih (3. črta) oziroma 65 letih (4. črta). (Fletcher, C., et al., Br Med J 1977) omogoča takojšnji umik in preprečitev nadaljnje poškodbe tkiv, nam anksioznost pomaga ubežati trenutni nevarnosti. Kadar je odziv na nevarnost (na primer dušenje) pretiran, govorimo o motnji. Depresija spada med motnje razpoloženja. Bolniki so brezvoljni, imajo motnje apetita in spanja, počutijo se žalostne, depresivne, so brez energije. Anksioznost in/ali depresivnost se pojavlja pri približno polovici bolnikov s kopb, kar je veliko pogosteje kot med zdravimi ljudmi. Večinoma teh stanj ne prepoznamo in tudi ne zdravimo. Bolniki namreč pogosto namesto psihičnih izražajo telesne težave (bolečine, dušenje, utrujenost …), zdravstvenemu osebju primanjkuje znanja, časa ali zanimanja za te težave, pogosto pa se težave Opustitev kajenja je edini način, s katerim upočasnimo pospešeni upad pljučne funkcije in podaljšamo preživetje. Opustitev kajenja je smiselna v katerikoli stopnji kopb in v vsaki starosti bolnika s to boleznijo. 30 / našalekarna december2013 zaradi kopb prekrivajo s simptomi duševnih motenj, kot je na primer dušenje, pritisk v prsih, razbijanje srca, utrujenost, pomanjkanje energije, motnje spanja, motnje apetita, motnje koncentracije, upočasnjenost, opuščanje prostočasnih aktivnosti … Zaradi bolezni in njenih posledic se bolniki znajdejo v začaranem krogu (dušenje – slabša pokretnost – slabša telesna vzdržljivost – socialna izolacija – anksioznost/depresivnost), iz katerega pogosto ne najdejo izhoda. Zanimivost 75 odsotkov odraslih kadilcev si želi prenehati kaditi, vsaj 60 odstotkov jih je že poskusilo prenehati, uspe pa le 20 odstotkom. Kako preprečimo poslabšanja in napredovanje kopb Ω Skrbeti je treba za redno zmerno telesno aktivnost za ohranjanje kondicije in mišične mase. Poznano je tudi, da skrb za telesno kondicijo in druženje z ljudmi ugodno vplivata tudi na zmanjšanje depresivnosti. Ω Priporoča se, kolikor je mogoče, tudi izogibanje okužbam, ki se predvsem hi tro razširijo v zaprtih prostorih z veliko ljudmi. Pomemben preventivni ukrep pred poslabšanji je cepljenje (proti gripi in pnevmokoku). Ω S kakovostno prehrano je treba poskrbeti, da bolniki čim manj zgubljajo telesno in mišično maso in ohranjajo telesno vzdržljivost. Kaj povzroči anksioznost/depresivnost pri kopb? Ni enega samega razloga, ki bi pojasnil pojav teh motenj pri bolnikih s kopb. Dušenje je eden izmed najhujših simptomov, ki jih lahko doživimo, zato je v veliki meri povezano s pojavnostjo anksioznosti in depresivnosti. Pogosteje pa se motnji pojavljata pri ženskah, kadilcih, pri tistih z zelo nizko telesno težo, pogostimi poslabšanji bolezni in veliko pridruženimi boleznimi ter pri slabše telesno zmogljivih. Kakšne so posledice nezdravljene anksioznosti in/ali depresivnosti? Bolniki z anksioznostjo in/ali depresivnostjo slabše sodelujejo pri zdravljenju, večkrat obiskujejo družinskega zdravnika, večkrat so sprejeti v bolnišnico, kjer se zdravijo dalj časa. Zaradi vsega tega imajo slabšo kakovost življenja in hitreje umirajo. Kako obravnavamo bolnike z anksioznostjo in/ ali depresivnostjo? Te bolnike je v prvi vrsti potrebno prepoznati, pri čemer si zdravniki pomagamo s temeljitim pogovorom ali vprašalniki. Najprej je treba Ω Z dihalnimi vajami za krepitev dihalnih mišic in vajami za izkašljevanje, ki jih bolniku pokaže fizioterapevt, pa se zmanjša občutek težke sape in izboljša odstranjevanje sluzi. Ω Glede nastanka in napredovanja bolezni pa je stvar jasna. Treba je odstraniti vzrok, torej v prvi vrsti ne začeti kaditi ali vsaj ob težavah takoj prenehati, lečečega zdravnika pa opozoriti na težave s kašljem in dušenjem, da se lahko diagnoza čim prej postavi in se zdravljenje čim prej začne. Dovolj zgodnje odkritje kronične obstruktivne pljučne bolezni poveča možnost za zaustavitev napredovanja bolezni, izboljša učinkovitost zdravljenja ter podaljšuje življenje. preveriti, ali imajo vsa zdravila, ki jih potrebujejo za zdravljenje kopb, če vsa zdravila jemljejo in če jih jemljejo pravilno. Veliko bolnikov namreč ne zna pravilno uporabljati vdihovalnikov z zdravili, zato ob kontrolnih pregledih redno preverjamo pravilnost uporabe. Pomembno je vključiti redno telesno aktivnost, ki vedno ugodno vpliva na depresivnost, in bolnika napotiti na rehabilitacijo. Potreben je pogovor z bolnikom, seznanjanje z boleznijo, uvedemo lahko tudi zdravila (antidepresive). Če se težave ne izboljšujejo, je priporočljivo vključiti tudi specialista psihiatra. ¶ Zanimivost Mlajši, ko je organizem, ko se sreča z nikotinom, hitreje ga ta zasvoji. 31 prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., Medicinski center Iatros Obstipacija – kronično zaprtje Ne posegajmo takoj po odvajalih 32 / našalekarna december2013 KAKO ZDRAVITI / Naša lekarna Kronično zaprtje na splošno pomeni, da odvajamo blato s težavo in bolj poredkoma. Če se praznimo mehko in brez težav vsak drugi dan, še ne gre za zaprtje. Če se praznimo redno ali celo večkrat na dan, vendar se moramo pri tem napenjati in je blato v celoti ali samo na začetnem delu zapečeno, pa govorimo o zaprtju. 33 Z aprtje ni enovita težava, temveč se lahko kaže na različne načine: izločanje na nekaj dni, trdo blato ali izločanje v bobkih, napenjanje, občutek nepopolnega izpraznjevanja. Te težave se lahko pojavljajo posamezno ali po več skupaj, pojavijo pa se lahko že v otroški dobi ali zrelih letih, najpogostejše pa v starosti nad 65 let. Posebej nadležne so v domovih za starejše ali psihiatričnih ustanovah, kjer nekatera zdravila še poslabšajo stanje. Običajno pravimo, da gre za leno črevo. Stanje se z leti slabša V domačih razmerah morda težave še niso tako velike, pogosto pa so hujše ob spremembi okolja, zlasti na potovanju, pogosto tudi na dopustu. Predvsem odvajanje trdega blata vpliva na pojav zlate žile, nastanek črevesne razpoke, razvoj divertiklov na širokem črevesu, pri starejših pa je eden od vzrokov za oslabelost mišic in uhajanje blata. Večina ljudi s temi težavami ne obišče zdravnika in se zdravijo »po svoje«, pogosto kar uspešno. Vendar pa običajno prehitro sežejo po močnih odvajalih, zlasti po odvajalnih čajih. maso iztrebka. Vsebuje jih sveže ali kuhano sadje, zlasti jabolka, presna ali kuhana zelenjava, otrobi žitaric, semena. Zato priporočamo črn kruh, jogurt z dodatki otrobov, biootrobe. V jogurt lahko na primer zamešamo laneno seme. Pomagajo tudi namočene suhe slive in fige, nekaterim pomaga kislo zelje in zeljnica. Kot tekočino priporočamo mineralno vodo Donat, ki jo pijemo mlačno ali toplo do pol litra zjutraj na tešče, lahko tudi čez dan. Nekateri je popijejo liter na dan, pa še vedno ne pomaga. Takim svetujemo, naj občasno dodajo žličko ali dve grenke soli (magnezijev sulfat). Odvajala Od odvajal, na katera se ne navadimo in jih smemo uživati v neomejenih količinah, sta pri nas na razpolago samo dve: seme indijskega in afriškega trpotca in laktuloza. Prvega poznamo kot prašek Verolax. To je prvovrstna vlaknina, ki zelo poveča količino blata, s tem pa izzove iztrebljanje. Vendar deluje le, če ga jemljemo z veliko tekočine in redno. Laktuloza pa je polsintetični sladkor (prašek Importal, sirup Portalak ali Prorectal, Lactecon), osmotsko odvajalo, ki zadržuje vodo in ga črevo ne vsrka. Nekateri imajo po njem vetrove, Primerna prehrana jih napihuje, mučijo jih krči in imajo neprijeHrana je lahko še tako kakovostna, vendar ten občutek v trebuhu. V tem primeru je je nezdrava, če vsebuje premalo vlaknin, pri smiselno poskusiti s čim drugim. Potrebno je tem mislimo na rastlinska celulozna vlakna. opozoriti, da je treba osmotska odvajala jeNjihova prednost je v tem, da jih organizem mati stalno, da ostane blato mehko. Nekateni sposoben razkrojiti in jih zato ne vsrka. ri uporabniki začnejo osmotska odvajala jeVlaknine ostanejo v črevesu, zadržujejo mati šele po nekajdnevnem zaprtju, ko je vodo, nabreknejo in se oblikujejo v vlažno blato v celoti zasušeno. V tem primeru imajo uporabniki pogosto težave in ocenjujejo, da je izdelek slab. Podobno kot laktuloza delujejo nekateri starejši, že dolgo znani preparati, kot so grenka sol, Glauberjeva sol, Rochellska sol, magnezijevo mleko in drugi. Paziti je treba, da teh snovi jemljemo ravno pravo količino, kajti naš cilj je mehko blato, ki ga praznimo Zanimivost enkrat do trikrat na dan. Seveda so na razpolago tudi odvajala, ki deSamoklistiranje je postopek, pri katerem si lujejo tako, da dražijo sluznico ali spodbujaizpiramo črevo z mlačno vodo. jo hitrejše gibanje črevesa (odvajalni čaji, tablete ali svečke Dulcolax, natrijev 34 / našalekarna december2013 Samoklistiranje Samoklistiranje je postopek, pri katerem si izpiramo črevo z mlačno vodo. Kot tekočino, ki smo jo pripravili za klistiranje, vzamemo mlačno vodo, lahko tudi kamilice, še boljše pa je, da raztopimo žličko kuhinjske soli v litru navadne vode. Pomaga lahko druga oseba, a je boljše, če se tega privadimo sami. Uležemo se na hrbet in pokrčimo spodnje ude, toliko da se trebušne mišice sprostijo. Posoda s tekočino naj bo meter nad trebuhom. Nato počasi vlivamo v črevo 1000 do 1500 ml mlačne tekočine. Črevo se razširi, kar ga spodbudi h krčenju, obenem pa smo zmehčali blato, ki se je nabralo v danki. Raztezanje danke je močan dražljaj za iztrebljanje. Ker je tekočina, ki jo vlivamo, nevtralna, postopek ni škodljiv. Samoklistiranje izvajamo redno, lahko pa občasno deset do štirinajst dni ob istem času. pikosulfat). Zanje se odločimo, ko nič drugega ne pomaga. Ker je za zaprtje značilno, da se z leti slabša, so posebej za starejše močnejša odvajala kljub vsemu manjše zlo kot trdo in zapečeno blato, zaradi katerega se morajo pretirano napenjati. Velikih trdih kep zasušenega blata, ki so se nakopičile v danki, z odvajali ne bomo izpraznili, le včasih pomagajo maslene ali glicerinske svečke, ki zmehčajo začetni in najtrši del blatnega čepa. Boljše je klistiranje, ki ga ponavljamo toliko časa, dokler danka ni prazna. V skrajnem primeru morata pomagati zdravnik in medicinska sestra z ročnim izčiščenjem zadnjega črevesa. lastnega črevesa, kot bi izpadala podloga v rokavu. Bolnik ima takrat občutek, da se ni izpraznil do kraja, zato poseda na stranišču in pritiska, s tem pa se stanje samo še poslabšuje. Jemanje odvajal v tem primeru ne pomaga, morda je koristno le jemanje mehčal (osmotska odvajala), ki jih bolnik jemlje stalno, zato da se blato ne zasuši. V začetku je smiselno bolniku svetovati samoklistiranje. Tekočina v črevesu razpre črevo in ga namesti v normalno lego, na ta način črevo dobi moč in skupaj s klistirno tekočino izloči tudi črevesno vsebino. Takšno stanje mora ugotoviti zdravnik s pregledom. Za bolnika je vsekakor ugodno, če težave razume in jih zna reševati sam. Spuščeno medenično dno in zaprtje Če se stanje poslabšuje, pa so na razpolago Pri bolnikih, ki trpijo za popuščanjem me- tudi različni kirurški posegi, enako kot pri deničnega dna, je eden od znakov tudi not- spuščenih organih sprednjega dela mederanji prolaps črevesa. Gre za narivanje ničnega dna (maternica, mehur, nožnica). ¶ Zanimivost Od odvajal, na katera se ne navadimo in jih smemo uživati v neomejenih količinah, sta pri nas na razpolago samo dve: seme indijskega in afriškega trpotca in laktuloza. 35 doc. dr. Sabina Fijan in Sonja Šostar Turk Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v Mariboru 36 Probiotiki in kefir Kefir je pomembna združba probiotičnih mikroorganizmov / našalekarna december2013 KAKO DELUJE / Naša lekarna Fermentirana hrana, ki je najpomembnejši način pridobivanja probiotičnih mikroorganizmov, ima dolgo zgodovino v mnogih kulturah, zato obstaja po svetu zelo veliko različnih probiotičnih izdelkov. Fermentirani mlečni izdelki, med katere spada tudi kefir, so prav gotovo pomembna vrsta probiotičnih živil. Ker lahko sodoben način življenja negativno vpliva na ravnotežje mikrobne populacije in imunski status v človeškem telesu, je pomembno uživanje probiotičnih izdelkov, ki ponovno vzpostavijo ravnovesje črevesne mikrobiote in okrepijo črevesni obrambni mehanizem. 37 Č revesna mikrobiota spada med najbolj celostne sisteme, na splošno je dobro prilagojena, izjemno stabilna in precej specifična za posameznika. Novorojenček prvič pride v stik z mikroorganizmi med porodom, saj je pred tem črevesje novorojenčka sterilno. Nadalje pride v stik z mikroorganizmi z dojenjem, rokovanjem, objemanjem in podobno. Med prvimi tedni življenja se v črevesju naselijo predvsem bakterije iz rodu Bacteroides, Bifidobacterium, Clostridium, Ruminococcus, Lactobacillus, Streptococcus in Escherichia coli. Porazdelitev mikrobiote v prebavilih je v posameznih predelih zelo raznolika, število mikroorganizmov narašča vzdolž prebavne poti. V črevesju je med 300 in 1000 različnih vrst bakterij, največkrat je okrog 500 vrst različnih črevesnih bakterij, pretežno striktnih anaerobov, v manjšem obsegu pa so prisotne tudi potencialno patogene bakterije. V normalnih pogojih stabilnega delovanja prebavil prevladujejo nevtralni in zdravju koristni mikroorganizmi. Navadno se črevesna mikrobiota stabilizira pri dveletnih otrocih. Strokovnjaki ocenjujejo, da se v prebavilih odraslega človeka nahaja do 100 bilijonov teh mikroorganizmov, kar za več kot desetkrat presega število človeku lastnih celic. S staranjem se začne obseg dobre flore zmanjševati, črevesna stena pa slabše vsrkavati hranila. Na ravnovesje črevesne mikrobiote negativno vpliva sodoben način življenja, ki lahko pripelje do prevlade patogenih mikroorganizmov, kar poruši Zanimivost V črevesju je med 300 in 1000 različnih vrst bakterij. 38 / našalekarna december2013 Zanimivost Nedavne raziskave so dokazale, da imajo mikroorganizmi v črevesni flori pomembno vlogo pri razvoju našega imunskega sistema. mikrobno ravnotežje in povzroči preobrat iz koristnega v škodljivo delovanje. V tovrstnih primerih je zelo dobrodošla zunanja podpora s probiotiki, kar je potrjeno s številnimi znanstvenimi prispevki. Nedavne raziskave so dokazale, da imajo mikroorganizmi v črevesni flori pomembno vlogo pri razvoju našega imunskega sistema. S produkcijo maščobnih kislin pospešijo zdravo rast celic prebavil. S sproščanjem nekaterih drugih snovi pa zavirajo rast in škodljivost patogenih mikroorganizmov. Z razgradnjo škodljivih snovi, ki jih zaužijemo, naj bi preprečile celo nastanek rakavih celic. Kako delujejo probiotični organizmi Probiotiki delujejo po različnih mehanizmih, med drugim so sposobni tvoriti kratkoverižne maščobne kisline, ustvarjati neugodne življenjske pogoje za patogene bakterije ter uravnavati homeostazo obrambnih mehanizmov. Probiotiki okrepijo epitelno pregrado črevesne stene ter pospešijo njeno obnovo posredno s fermentacijsko tvorbo kratkoverižnih maščobnih kislin, ki so prisotne v obliki soli (acetat, butirat in propionat). Našteti metaboliti so neposredni hranilni substrati za sluznične celice, zato pospešujejo njihovo rast. Prav tako probiotiki povečujejo absorpcijo vode in neposredno vplivajo na tvorbo proteinov ter vnetnih mediatorjev, kot so interlevkini il-6, il-10 in drugi. Sodelujejo tudi pri procesih programirane apoptoze. Probiotiočne bakterije so sposobne z mehanizmom kompetitivnega izločanja Kaj so probiotiki in prebiotiki Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki dokazano pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužijemo v zadostnih količinah. Definicijo o probiotikih sta sprejeli Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (Food and Agriculture Organization of the United Nations – fao) ter svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation – who). Etimološko je izraz probiotik sestavljen iz latinskega predloga pro (za) in grškega pridevnika biotik, ki izhaja iz samostalnika bios (življenje). Najpogostejše so mlečnokislinske bakterije iz rodu Lactobacillus in Bifidobacterium, uporabljajo pa se tudi druge bakterije in nekatere kvasovke. Probiotični mikroorganizmi so odporni proti želodčnemu soku in žolčnim kislinam, zato preživijo prehod skozi prebavila. Ko dospejo v spodnje predele črevesja, se tam namnožijo in blagodejno učinkujejo na zdravje. Načeloma se v črevesju ne naselijo za stalno in izkazujejo prehoden učinek. Prebiotiki so za človeka neprebavljivi ogljikovi hidrati, in tako ne predstavljajo neposrednega hranila, vendar pozitivno vplivajo na črevesno floro, saj v črevesju omogočajo ustrezno okolje za rast bakterij črevesne flore. Prebiotiki se naravno nahajajo zlasti v neobdelani rastlinski hrani, dandanes pa jih pogosto dodajajo prehrambenim izdelkom. Prebiotika, ki se najpogosteje dodajata živilom, sta inulin in oligofruktoza. Normalna črevesna flora, ki jo predstavljajo bakterije in drugi mikroorganizmi v debelem črevesu, ima pomembno nalogo pri zagotavljanju zdravja posameznika, zato so prebiotiki zaželena sestavina vsakodnevne prehrane. Mikroorganizmi črevesne flore namreč proizvajajo encime, ki omogočajo prebavo prebiotikov in jih zato lahko porabijo kot hranila. Sinbiotiki vsebujejo probiotike in prebiotike s sinergističnimi učinki. Primer je kefir. NAGRAJEN V BRUSLJU 39 Kefirjeva zrna Kefirjeva zrna so nepravilno oblikovani želatinasti belorumeni skupki z rahlo nagubano, hrapavo površino. Imajo sluzasto, vendar čvrsto strukturo, podobno cvetači. V premeru merijo med 0,3 in 3,5 cm. Sestavlja jih združba okrog 30 vrst bakterij in 25 vrst kvasovk ujetih v snov, sestavljeno iz bioaktivnega eksopolisaharida (kefiran), različnih bioaktivnih peptidov in lipidov. Kemijsko so zrna sestavljena iz 90 odstotkov vode, 6 odstotkov sladkorjev, 3 odstotkov proteinov, 0,7 odstotka ogljika in 0,3 odstotka lipidov. zasesti mesto na črevesni sluznici, kamor se sicer pripenjajo patogene bakterije, ki tako sproščajo črevesno okužbo. Probiotiki dosegajo odpornost proti naselitvi patogenih bakterij tudi z ustvarjanjem neugodnih življenjskih pogojev, kot je tvorba bakteriocinov, ter s tekmovanjem za hranilne snovi. Probiotiki uravnavajo tudi homeostazo obrambnih mehanizmov, saj so sposobni z aktivacijo imunskih celic inducirati imunske mehanizme proti kroničnim okužbam. Izredno močan vpliv na imunski sistem imajo tudi zato, ker je črevesje pomembna komponenta imunskega sistema (gut-associated lymphoid tissue – galt). fermentacijo mleka s startersko kulturo v obliki kefirjevih zrn. Kaj je kefir Kefir je probiotična fermentirana mlečna pijača, ki izvira s pobočja Kavkaza. Beseda kefir prihaja iz turške besede keif – dobro počutje. Kefir je mlečni napitek s penasto strukturo, rezkim okusom, žametno kislostjo in nizko vsebnostjo alkohola. Napitek nastane s Zanimivost Probiotiočne bakterije so sposobne z mehanizmom kompetitivnega izločanja zasesti mesto na črevesni sluznici, kamor se sicer pripenjajo patogene bakterije. 40 / našalekarna december2013 Izvor kefirjevih zrn Izvor kefirjevih zrn in dejanska starost kefirjeve kulture nista znana. Znano je le, da so ljudstva v področju Kavkaza kefirjeva zrna uporabljala že stoletja, preden so se nato pojavila v Rusiji. V Rusiji so v začetku 20. stoletja začeli z industrijsko proizvodnjo kefirja, pozneje pa so se kefirjeva zrna razširila drugod po svetu. Po izročilu legende so bila kefirjeva zrna darilo Mohameda njegovim vernikom pred približno 1400 leti. Prerok Mohamed je ljudstva severnih pobočij Kavkaza tudi naučil izdelovati kefir. Ker so verjeli, da bi kefirjeva zrna izgubila svojo moč, če bi prišel z njimi v stik kdo drug, so jih ta ljudstva skrbno varovala in jih prenašala iz generacije v generacijo kot del družinskega bogastva. Kefir kot napitek s čudežnimi lastnostmi je omenil tudi Marko Polo v svojih kronikah o potovanju na vzhod. Pojavljajo pa se tudi namigovanja, da bi kefirjeva zrna lahko ustrezala opisu nebeške mane, ki je padala z nebes, da bi nahranila lačne Izraelce, ko jih je Mojzes vodil v deželo mleka in medu. Znanstveniki še do danes nimajo razlage o nastanku kefirjevih zrn. Kako izdelamo kefirjev napitek Tradicionalno so kefirjev napitek delali iz kravjega, kozjega, ovčjega ali kameljega mleka v mehovih iz živalskih kož. V mleko so dodali kefirjeva zrna in pustili, da je fermentacija potekala en dan pri sobni temperaturi. Včasih so obesili mehove nad vhodna vrata, Sestavine kefirjevega napitka Kefirjev napitek vsebuje: Ω mikroorganizme (predvsem mlečnokislinske bakterije in kvasovke), Ω produkte, ki nastanejo pri fermentaciji beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob: ogljikov dioksid, etanol, aminokisline, mlečna kislina, maščobne kisline (mravljična, ocetna, propionska), sukcinat, diacetil, acetaldehid ..., Ω vitamine ali provitamine (vitamin a, vitamini b-kompleksa (b1, b2, b3, b6, b7, b9, b12), vitamin e), tako je vsak obiskovalec vrečo nežno zazibal in s tem premešal vsebino. Ob hladnejših dneh so meh čez dan postavili na sonce. Vsak dan so iz meha odlili fermentirano in dolili sveže mleko. Postopek so ponavljali iz generacije v generacijo. Danes za kefirjev napitek največkrat uporabljamo kravje mleko, ki ga damo v stekleno posodo s širokim grlom in dodamo starterska kefirna zrna. Po 24 do 36 urah fermentacije pri sobni temperaturi nato s plastičnim cedilom ločimo napitek od kefirjevih zrn, ki jih nato ponovno uporabimo za pripravo naslednjega napitka. Napitek lahko nato še en dan zorimo (sekundarna fermentacija) v hladilniku. Pri nizki temperaturi mlečnokislinske bakterije mirujejo, medtem ko kvasovke še naprej delujejo. Pri tem nastaja ogljikov dioksid, poveča pa se tudi vsebnost alkohola. Možno je pripravljati tudi vodni kefir, pri čemer na kefirna zrna namesto mleka nalijemo vodo. Pri vodnem kefirju se združba mikroorganizmov nekoliko spremeni. Prav tako se spremenijo zdravilne lastnosti napitka. Kako nastane kefirjevo zrno Znanstveniki doslej še niso uspeli ugotoviti, kako je tako kompleksna, svojevrstna združba bakterij in kvasovk sploh nastala. To, da ostaja v glavnem nespremenjena že mnoga stoletja, pa je sploh nekaj izjemnega. Doslej so neslavno propadli vsi poskusi, Ωm inerale (kalcij, železo, fosfor, magnezij) in Ω v odo. Z uživanjem kefirja dobijo otroci poleg probiotičnih mikroorganizmov tudi maščobne kisline in aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati, pa tudi minerale, kot so kalcij, fosfor in magnezij. Kefir je lažje prebavljiv kot mleko. Ker med nastajanjem kefirja laktoza (mlečni sladkor) razpade do mlečne kisline, je primeren celo za ljudi, ki imajo laktozno intoleranco. da bi kaj podobnega izdelali umetno, v laboratorijskih pogojih. Morda je to posledica neuspešne izolacije ključnih mikroorganizmov. Bakterije, ki v zrnih izločajo ekstrapolisaharidni matriks, to sposobnost izgubijo, če jih gojimo v čisti kulturi. Nova kefirjeva zrna nastajajo le tako, da se odlomi delec starega zrna in začne rasti. Tako kefirjeva kultura še naprej ostaja eden od znanstveno nerazložljivih čudežev narave. Sestava kefirjevih zrn Kefirjevo zrno vsebuje kompleksno združbo mlečnokislinskih bakterij, ocetnokislinskih bakterij in nekaterih gliv, med katerimi vlada simbioza. Največ je prisotnih mlečnokislinskih bakterij iz rodu laktobacilov (65 do 80 odstotkov): Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus brevis, Lactobacillus delbrueckii, Zanimivost Tradicionalno so kefirjev napitek delali iz kravjega, kozjega, ovčjega ali kameljega mleka v mehovih iz živalskih kož. 41 Mikroorganizmi v drugih probiotičnih izdelkih Jogurt, ki je najbolj znan in priljubljen produkt fermentiranih mlečnih proizvodov, izdelujejo s pomočjo izbranih bakterij (Streptococcus thermophilus, Lactobacillus delbrueckii supsp. Bulgaricus, Bifidobacterium bifidum) v procesu fermentacije mleka, kjer se del laktoze spremeni v mlečno kislino. Kislo mleko nastane pri fermentaciji mleka s pomočjo Streptococcus lactis in drugih mlečnokislinskih bakterij iz rodu Lactobacillis, Lactococcus in Leuconostoc. Kislo zelje nastane pri fermentaciji narezanega slanega zelja s pomočjo mlečnokislinskih bakterij iz rodu Leuconostoc, Lactobacillis in Pediococcus. Sojina omaka je prav tako vir probiotičnih bakterij, ki jo pridobivamo s fermentacijo soje z glivami Aspergillus oryzae ali Aspergillus sojae. Pomembna probiotična pijača je tudi kombuča čaj, ki nastane pri ocetnokislinski in alLactobacillus casei, Lactobacillus fermentum, Lactobacillus helveticus, Lactobacillus kefiri, Lactobacillus kefiranofaciens, Lactobacillus parakefiri itd. Druge mlečnokislinske bakterije vključujejo: Lactococcus lactis, Leuconostoc mesenteroides itd. Od ocetnokislinskih bakterij sta najpogosteje prisotni: Acetobacter Zanimivost Pojavljajo se namigovanja, da bi kefirjeva zrna lahko ustrezala opisu nebeške mane, ki je padala z nebes, da bi nahranila lačne Izraelce, ko jih je Mojzes vodil v deželo mleka in medu. 42 / našalekarna december2013 koholni fermentaciji sladkanega čaja s pomočjo simbiotske kulture, ki vsebuje primarno bakterijo Gluconacetobacter xylinus (prej Acetobacter xylinum). Kompozicija kvasovk v kombučini koloniji je variabilna in vsebuje glive iz rodu Saccharomyces, Brettanomyces, Zygosaccharomyces, Candida in druge. Probiotične mikroorganizme lahko zaužijemo tudi v obliki zdravil (kapsul, tablet, pastil, peroralnih praškov in peroralnih kapljic), ki vsebujejo različne vrste liofiliziranih probiotikov, najpogosteje so to Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus bulgaricus, Lactobacillus paracasei, Lactobacillus rhamnosus, Streptococcus thermophilus, Lactococcus lactis, Bifidobacterium bifidum, Bifidobacterium infantis, Bifidobacterium breve, Bifidobacterium longum, Enterococcus faecium, Bacillus coagulans, Kluyveromyces marxianus in drugi. aceti in Acetobacter rasens. Glive, ki so jih najpogosteje izolirali iz kefirjevih zrn, vključujejo: Kluyveromyces marxianus, Torula kefir, Saccharomyces cerevisiae, Candida lambica ... Populacija se nekoliko razlikuje v odvisnosti od izvora kefirnih zrn, metod gojenja, vrste substratov in pogojev skladiščenja. V kefirjevem zrnu so mikroorganizmi razporejeni nesimetrično. Na perifernem delu zrna prevladujejo bakterije, medtem ko kvasovke prevladujejo v središču zrna. V kefirnem zrnu je število bakterij med 104–108 ke/g, število kvasovk pa je med 105 in 108 ke/g. Kefiran Bioaktivni eksopolisaharid, imenovan kefiran, ki je sestavni del kefirnih zrn, je razvejani glukogalaktan, sestavljen iz približno enakih delov d-glukoze in d-galaktoze. Različni avtorji navajajo različne mikroorganizme, odgovorne za proizvodnjo kefirana. Največkrat se omenjajo Lactobacillus kefiranofaciens, Lactobacillus kefiri in Lactobacillus kefigranum. Kefirjev napitek vsebuje tudi majhen delež kefirana, ki zaradi prebiotičnega delovanja deluje protibakterijsko, protiglivično in protitumorno. Kefiran pomaga tudi uravnati krvni pritisk in nivo holesterola v krvi. Kako na človeka vpliva redno uživanje kefirja Številne raziskave potrjujejo pozitiven vpliv in ugodne učinke na počutje po uživanju kefirja, saj so znani številni ugodni vplivi na telo in počutje. Tako ima kefir pozitivne učinke na holesterol in na prebavni trakt, znani so antimikrobni efekti, ugodni učinki za imunski sistem, prav tako pa ima antioksidativne lastnosti. Olajšan je tudi vnos kalcija pri starejših ljudeh, izboljša se lahko prebavljivost beljakovin in maščob, zabeležene so tudi antitumorne substance in lastnosti. Pomaga urejati vse vrste črevesnih težav, ustvarja bolj zdrav prebavni sistem in je po terapiji z antibiotiki pomemben za vzpostavljanje ravnovesja v prebavnem traktu. ¶ Zanimivost Znanstveniki doslej še niso uspeli ugotoviti, kako je kefir, tako kompleksna, svojevrstna združba bakterij in kvasovk sploh nastala. Viri literature za tiste, ki bi želeli vedeti malo več Bogovič Matijašić, B., Zorič Peternel, M. & Rogelj, I. (2010). Ugotavljanje deklariranih bakterij v probiotičnih prehranskih dopolnilih in zdravilih na slovenskem trgu. Farmacevtski vestnik, 61, 263–9. Boštar, M. (2006). Vpliv Kefirja na črevesno mikrobno združbo in kancerogenezo eksperimentalno induciranih črevesnih tumorjev na podganah. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Interdisciplinarni podiplomski študij biotehnologije. Generoso, M., Wolf, M., Dondi, C. A., Vecchio, C. & De Rossa, M. (2005). Kefir: a border line probiotic between innovation and tradition. V Book of Proceedings, 3rd Probiotics & Prebiotics Conference. Società Italiana di Medicina del Benessere. 4th to 6th of September, Rome. Kefir Krepko. Prevzeto 16. julija 2013 iz http://www.mlekarna-krepko.si/userfiles/files/kefir_krepko_ katalog.pdf. Madjar, B. (2011). Probiotiki in normalna črevesna flora. Pomurske lekarne. Prevzeto 16. julija 2013 iz http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=2567. Powell, J. E. (2006). Bacteriocins and bactericoin producers present in Kefir and Kefir grains. Master thesis. South Africa: Stellenbosch University. Faculty of AgriSciences. Sernel, T. (2011). Ugotavljanje deklariranih bakterij v probiotičnih prehranskih dopolnilih na slovenskem trgu. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. Teskač, K., Hudournik, N., Marinšek-Logar, R. & Kristl, J. (2008). Pomen probiotikov kot prehranskih dopolnil in zdravil. Farmacevtski vestnik, 59, 287–92. Witthuhn, R. C., Schoeman, T. & Britz, T. J. (2005). Characterisation of the microbial population at different stages of Kefir production and Kefir grain mass cultivation. International Dairy Journal, 15, 383–9. Zajc, A., Zorko, J. & Zorman, Š. (2003). Biotehnološka proizvodnja kombuče. Seminarska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, živilska tehnologija. Zajšek, K. (2012). Optimiranje bioprocesnih parametrov proizvodnje etanola in kefirana z mikrobioto kefirnih zrn. Doktorska disertacija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. 43 Anja Koren Jeverica, dr. med. 44 Atopijski dermatitis Uspešne preventive zaenkrat še ne poznamo / našalekarna december2013 OTROCI IN MLADOSTNIKI / Naša lekarna Atopijski dermatits (ad) je pogosta kronična vnetna bolezen kože. Bolezen se lahko pojavi kadarkoli v življenju, pogosto že v dobi dojenčka ali majhnega otroka. Ad ima približno 15 odstotkov otrok. Bolezen se pojavlja pogosteje pri atopikih – otrocih, ki so nagnjeni k razvoju različnih alergij. Slednji imajo večkrat pridružene razne alergije oziroma alergijske bolezni (seneni nahod, astma). Otroci z najtežjo obliko ad imajo pogosto prisotno mutacijo v genu za filagrin, kar povzroči okrnjeno delovanje kožne pregrade. 45 Ob poslabšanju atopijskega dermatitisa prihaja do pojava ekcematoidnih izpuščajev – suhih, rdečih in srbečih lezij. P otek bolezni je kroničen. Včasih postane ad z leti manj izrazit ali celo izzveni, lahko pa se nadaljuje v odraslo dobo. Bolezen tipično prihaja »v zagonih«, z obdobji umirjenega stanja in poslabšanj. Koža je suha in občutljiva na različne zunanje dražeče dejavnike. Ob poslabšanjih prihaja do pojava ekcematoidnih izpuščajev – suhih, rdečih in srbečih lezij. Izpuščaji se pojavljajo na tipičnih mestih – pri dojenčkih na obrazu, na zunanjih predelih okončin, po telesu, praktično nikoli pod plenico. Pri večjih otrocih se izpuščaji preselijo na notranje strani večjih sklepov (pod koleni, v komolčnih kotanjah), na kožo rok, na predel vratu, okoli oči. Najbolj moteča je izrazita srbečica kože Posledično praskanje le še poslabša stanje, pride lahko tudi do bakterijske (stafilokoki) ali virusne (herpes) okužbe kože. Srbečica lahko moti spanec in neugodno vpliva na kakovost življenja celotne družine. Do poslabšanj ad pride pogosto ob najrazličnejših sprožilnih dejavnikih, predvsem pozimi (suh zrak), ob okužbah (viroze) in različnih stresnih situacijah (pri starejših otrocih). Pogosta je tudi alergija Diagnozo ad postavi pediater oziroma dermatolog na podlagi značilne klinične slike, morebitne pridružene alergije potrdi alergo- Koža je ob pojavi atopijskega dermatitisa praviloma suha, v njej je porušeno ravnovesje maščob, zato ji moramo dodajati tako vlago kot maščobe. To naredimo s pogostim nanašanjem hidratantnih, mastnih negovalnih krem, ki naj imajo čim manj dražečih snovi. Zanimivost Koža dojenčkov je precej bolj občutljiva kot koža odraslih in jo lahko poškoduje že groba tkanina ali brisača. 46 / našalekarna december2013 log, ki na podlagi alergoloških preiskav svetuje dieto. Alergija na hrano je prisotna pri kaki tretjini otrok z zmerno do hudo obliko ad. Pri blagih oblikah alergološko testiranje ponavadi ni potrebno. Pri dojenčkih je največkrat pridružena alergija na beljakovine kravjega mleka, jajc oziroma arašidov. Dieto predpišemo le na podlagi skrbne interpretacije alergoloških testov, iz otrokove prehrane izločimo le tisto živilo, ki mu evidentno poslabša kožno simptomatiko. Nepotrebne diete lahko negativno vplivajo na otrokovo rast in razvoj (pomanjkanje hranil, mineralov, vitaminov), lahko se razvije celo osteoporoza. Pri atopikih večkrat ugotavljamo tudi alergijo na tako imenovane inhalacijske alergene, predvsem pršico hišnega prahu, živalsko dlako, cvetni prah. Izpostavitev slednjim alergenom lahko vpliva na poslabšanje bolezni. Kljub redni negi kože bo prihajalo do zagonov bolezni V tem primeru svetujemo čimprejšnje zdravljenje vnetja kože s tako imenovanimi protivnetnimi zdravilnimi kremami (kortiko steroidi, inhibitorji kalcinevrina). Ustrezno kremo in trajanje zdravljenja naj določi zdravnik. Kadar se koža okuži z bakterijami, je potrebAd zdravimo predvsem z lokalnimi kremami no zdravljenje z antibiotikom, ponavadi v obZelo pomembna je redna, vsakodnevna nega liki kreme, ob bolj razširjeni okužbi pa tudi v kože. Koža je praviloma suha, v njej je poru- obliki tablet. V primeru izrazite srbečice lahšeno ravnovesje maščob, zato ji moramo do- ko pomagajo tudi antihistaminiki. dajati tako vlago kot maščobe. To naredimo s pogostim nanašanjem hidratantnih, Žal uspešne preventive za razvoj ad mastnih negovalnih krem, ki naj imajo čim zaenkrat še ne poznamo manj dražečih snovi (parfumi, barvila, ra- Nosečnicam in rizičnim novorojenčkom ne stlinski izvlečki). Koži bodo zelo koristile oljne svetujemo preventivnih diet. Če je možno, kopeli (voda naj ne bo pretopla, kopanje naj naj izključno dojenje traja štiri do šest mesene traja predolgo, dobro sperite kožo in jo ne- cev, mešana gosta hrana (tudi kravje mleko, žno obrišite). Pri izbiri ustreznih izdelkov za jajca in drugi možni alergeni) naj se uvaja nego kože (kopeli, šamponi, negovalni losjo- med četrtim in šestim mesecem, v času, ko ni, mazila, kreme) za vašega otroka vam so še dojeni (ugodno za razvoj oralne tolebodo v pomoč dermatolog, pediater ter far- rance). Če dojenje ni mogoče, svetujemo v macevt v lekarni. Redna nega kože bo prep- prvih štirih mesecih življenja dohranjevanje z rečevala prehod alergenov in dražečih snovi ekstenzivnim hidrolizatom (na primer Allerskozi kožo in zmanjšala potrebo po uporabi nova, Aptamil adc). Nekatere raziskave so pokortikosteroidnih krem. Svetujemo izogiba- kazale ugoden učinek uživanja probiotikov nje dražečim snovem (kot so mila, mehčalci, pri rizičnih nosečnicah (predvsem zadnje obleke iz sintetike) in pretiranemu pokrivanju tromesečje) in dojenčkih. ¶ med spanjem, saj otrokom ustreza nekoliko hladnejše okolje. 47 Fotografija Tina Ramujkić PORTRET FARMACEVTA / Naša lekarna »Obogatimo svoje življenje. Ne s stvarmi, ki imajo vrednost, ampak s stvarmi, ki so vrednote.« — Rudi Kerševan 48 / našalekarna december2013 Maruša Bračič, mag. farm. Mestne lekarne, Lekarna Mengeš 49 Jani Muha, dr. med. Težave z nogami Bolezni ožilja in kronične bolečine v nogah 50 / našalekarna december2013 KOŽA RAZKRIVA / Naša lekarna Kronične bolečine v nogah so težava, ki pesti vedno večji del prebivalstva. Današnji življenjski slog z veliko stanja ali sedenja v službi in neprimerno prehrano nedvomno pripomore k temu. Ravno zato je pomembno ločevanje med bolečino zaradi nevroloških vzrokov (težave s hrbtenico) in bolečino zaradi težav z ožiljem nog. 51 B olečino zaradi težav z ožiljem nog največkrat povzročajo krčne žile in periferna arterijska bolezen. Zaradi različne obravnave in zdravljenja teh dveh bolezni je pomembno poznavanje znakov posamezne bolezni in načina ukrepanja. Krčne žile Za razliko od arterij, ki oskrbujejo vse dele naše telesa s svežo krvjo, polno kisika, so vene zadolžene za prenos osiromašene krvi nazaj do srca. Pri tem imajo najtežjo nalogo vene v nogah, saj poganjajo kri najdlje, od stopal proti srcu. Da ne bi kri zaradi težnosti odtekala nazaj v noge, so v venah enosmerne zaklopke. Problem se pojavi, ko pride zaradi oslabljenega vezivnega tkiva v stenah ven do popuščanja venskih sten in zaklopk. Kri začne zastajati v žilah in tlak, ki deluČe lahko bolnik s je na žilno steno, se poveča. Posledično se vene čezmerno razteguperiferno arterijjejo in vijugajo, dokler se ne izoblikujejo krčne žile (varice), ki se najsko boleznijo brez pogosteje pojavijo na goleni. bolečine prehodi Krčne žile ima vsaj petina prebivalcev v svoji zreli življenjski dobi kilometer ali več, je (med 30. in 65. letom starosti), bolezen je 1,5- do dvakrat pogostejša bolezen še v fazi, ko pri ženskem spolu. Najpomembnejši dejavnik za pojav krčnih žil je jo lahko zdravimo dednost, saj nastanejo zaradi prirojene slabosti venskih zaklopk in konzervativno venskih sten. Na nastanek pa vplivajo tudi prekomerna telesna teža, (neoperacijsko). Ko nezdrav življenjski slog (premalo gibanja) in neprimeren položaj pri se bolečina pojavi opravljanju vsakdanjega dela (nenehno stanje ali sedenje). Pogosto že po nekaj sto se pojavijo v nosečnosti, krive so hormonske spremembe, ki širijo metrih ali manj, pa stene venskih žil, ter pritisk ploda na vene v medeničnem obroču, je stanje bolezni že kar ovira pretok krvi proti srcu. zelo resno in zahteva tudi radiološke ali kirurške posege. Simptomi in znaki V začetnem obdobju bolezni krčne žile predstavljajo le estetsko motnjo, ki ščasoma postane tudi funkcionalna. Težave se najpogosteje pojavljajo kot občutek »težke noge« zaradi lokalne pekoče bolečine v razširjeni žili, ki je hujša ob daljšem stanju. Koža na goleni lahko sčasoma postane rjava, pojavijo pa se lahko tudi srbeče ali pekoče otekline, zlasti v področju gležnjev. Pri nekaterih bolnikih prihaja do ponavljajočih se vnetij povrhnjih ven, pojavi se lahko celo boleča razjeda (ulkus) na goleni. Poudariti je treba, da težave in znaki v večini primerov napredujejo počasi, vendar različno od bolnika do bolnika. Zanimivost V krvnem obtoku imajo najtežjo nalogo vene v nogah, saj poganjajo kri najdlje, od stopal proti srcu. 52 / našalekarna december2013 Odkrivanje in zdravljenje Ob pojavu prvih značilnih znakov krčnih žil je treba obiskati dermatologa ali vaskularnega kirurga, ki bo opravil ultrazvočni pregled venskega žilja v nogah. Preiskava je popolnoma neboleča in z veliko natančnostjo določi, na katerem mestu kri zastaja. Na podlagi izvida se nato začrta nadaljnje zdravljenje. Vsekakor je osnovni ukrep, ki ga bolnik lahko izvaja doma, uporaba kompresijskih povojev ali nogavic. Te zagotavljajo zunanji pritisk, s katerim pomagajo venam potiskati kri navzgor. Dodatno pomoč kompresiji nudijo zdravila, tako imenovani flavonoidi, ki izboljšujejo tonus stene ven. Če krvne žile povzročajo le estetsko motnjo na manjšem delu goZanimivost leni, se za zdravljenje lahko uporabi sklerozacija. Pri tem postopku zdravnik pod nadzoRusinja Svetlana Pankratova velja za rom ultrazvoka v krčno žilo vbrizga snov, ki žensko z najdaljšimi nogami na svetu. povzroči zaprtje in zabrazgotinjenje razširjeDolge so 132 centimetrov. ne vene. V primeru obsežnejših in hujših težav je indicirano kirurško zdravljenje, ki je dolgoročno najučinkovitejša metoda zdravljenja krčnih žil. Vidne razširjene vene lahko odstranimo s posegom, ki mu pravimo flebektomija. Pri tem posegu bolniku v lokalni anesteziji skozi majhne luknjice odstranimo del vene. Če gre za obsežnejšo okvaro sistema povrhnjih ven, ki ne opravljajo več svoje funkcije, je treba odstraniti oziroma zapreti eno (ali obe) izmed dveh Nastanka bolezni večjih povrhnjih ven, ki potekajo po celotni dolžini noge. V dana- ven ne moremo šnjem času se raje kot za klasično odstranitev žile (stripping) odlo- preprečiti, lahko čamo za lasersko ali radiofrekvenčno metodo. Prednost slednjih je v pa s spremenjenim tem, da žile ne odstranimo iz telesa, ampak jo z energijo samo načinom življenja zapremo (zlepimo). Žila se nato v letu ali dveh razkroji v nogi na na- učinkovito blažimo raven način. Poleg tega je takšna operacija manj invazivna, okreva- simptome in nje pa hitrejše z boljšim kozmetičnim učinkom. Omenjene kirurške preprečimo napreposege se lahko opravi v lokalni, regionalni ali splošni anesteziji. Po dovanje bolezni. posegu je treba operirano okončino redno povijati ali nositi elastič- Priporočljivo je čim ne nogavice nadaljnje dva do štiri tedne, odvisno od opravljenega več gibanja in posega. Popolno okrevanje je običajno pričakovati v četrtem tednu, izogibanje dolko je bolnik sposoben živeti enako kot pred posegom. Krčne žile se gotrajnemu stanju razvijejo zaradi slabosti vezivnega tkiva v venah, česar pa z operaci- ali sedenju. jo ne moremo popraviti. Ni izključeno, da se bodo krčne žile po operativnem posegu znova pojavile, zato so včasih potrebne ponovne preiskave in zdravljenje. Preventiva Učinkovite preventive pred krčnimi žilami ni, saj se pri ljudeh, ki imajo prirojeno slabost venskih zaklopk in sten, slej ko prej pojavijo. Nastanka bolezni ven torej ne moremo preprečiti, lahko pa s spremenjenim načinom življenja učinkovito blažimo simptome in preprečimo napredovanje bolezni. Priporočljivo je čim več gibanja (sprehodi, kolesarjenje, tek, plavanje) in izogibanje dolgotrajnemu stanju ali sedenju (še posebej sedenju s prekrižanimi nogami). Odsvetovana je tudi pretirana nošnja visokih pet, saj se v njih spremeni naravni položaj nog in poveča pritisk nanje. Ohranjati je treba idealno telesno težo. Blagodejen učinek imajo tudi hladno-tople kopeli oziroma polivi po nogah in pogosti kratki počitki z dvignjenimi nogami. 53 Periferna arterijska bolezen (pab) Zožitve arterij, ki oskrbujejo zgornje in spodnje telesne okončine, povzročijo kronične motnje prekrvitve udov, kar imenujemo periferna arterijska bolezen. Vzrok zanjo je napredujoča ateroskleroza. V večini primerov se bolezenski znaki razvijejo na spodnjih udih. V začetnem obdobju bolezni krčne žile predstavljajo le estetsko motnjo, ki ščasoma postane tudi funkcionalna. Težave se najpogosteje pojavljajo kot občutek »težke noge« zaradi lokalne pekoče bolečine v razširjeni žili, ki je hujša ob daljšem stanju. Simptomi in znaki Napredovanje ateroskleroze, ki počasi in postopoma zožuje arterije, sprva poteka brez znakov, ki bi opozorili na to dogajanje. Zato bolniki v začetni fazi (ki lahko traja zelo dolgo) bolezni ne občutijo nobenih težav. Te se pojavijo šele v napredovani fazi, ko se pri hoji pojavi stiskajoča bolečina v mečih (tako imenovana interminentna klavdikacija), ki ob počitku mine. Zaradi zožitve arterijskih žil je pretok krvi skozi ude zmanjšan; to pa lahko ob napredovanju bolezni povzroči tudi popolno zaporo žile. Če se bolečine pojavljajo že v mirovanju, je stanje alarmantno in zahteva hitro zdravstveno obravnavo. Pri tem se znaki bolezni pokažejo tudi na udih: poraščenost nog je okrnjena, mišice so oslabele, koža je stanjšana in rdečkastomodra, nohti so zadebeljeni. Ob napredovanju bolezni brez ustreznega zdravljenja lahko prsti pomodrijo, razvijejo se tudi razjede in gangrena prstov ali noge. Odkrivanje in zdravljenje Bolnik s simptomi in znaki periferne arterijske bolezni potrebuje obravnavo pri specialistu angiologu in/ali vaskularnem kirurgu. Kako napredovala je bolezen, pokaže že preprost test klavdikacijske razdalje, to je prehojene razdalje, preden bolnik začuti bolečine v nogah; obstajajo pa tudi različni vprašalniki, s katerimi lahko ocenimo sposobnost gibanja in kakovost življenja bolnikov. Zdravnik specialist nato najprej z neinvazivnimi metodami, kot sta merjenje gleženjskega indeksa in ultrazvok, oceni prizadetost arterij v nogah. Če so vrednosti pri teh metodah nižje od običajnih, se bolnika napoti še na invazivnejše preglede. Eden takih je rentgensko slikanje (ct-angiografija), pri katerem se v žile vbrizga kontrast, slika pa prikaže žilo in tkiva okrog nje. Takšno slikanje omogoča pregled vsakega centimetra žile in pokaže mesta zožitve. Če lahko bolnik brez bolečine prehodi kilometer ali več, je bolezen še v fazi, ko jo lahko zdravimo konzervativno (neoperacijsko). Ko se bolečina pojavi že po nekaj sto metrih ali manj, pa je stanje bolezni že zelo resno in zahteva tudi radiološke ali kirurške posege. V obeh primerih je pomembno konzervativZanimivost no zdravljenje, s katerim uravnavamo dejavnike tveganja, ki bistveno vplivajo na potek Učinkovite preventive pred krčnimi žilami bolezni (dovolj gibanja, zdravila za uravnani, saj se pri ljudeh, ki imajo prirojeno vanje krvnega tlaka in maščob v krvi). V zgoslabost venskih zaklopk in sten, slej ko dnji fazi bolezni lahko z vsakodnevno hojo prej pojavijo. bolniki vzpodbudijo razvijanje in rast kolateral – nadomestnih žil, ki poskrbijo za primer- 54 / našalekarna december2013 Preprečevanje periferne arterijske bolezni je podobno kot pri ostalih boleznih srca in ožilja. Čeprav se zavedamo, da ateroskleroze ni mogoče ozdraviti, je mogoče upočasniti njeno rast in napredek s primernim načinom življenja. Pomembna je uravnotežena prehrana, vzdrževanje idealne telesne teže in vsakodnevno gibanje. Vsi bolniki s pab bi morali tudi nujno opustiti kajenje. no prekrvavljenost uda, in nadaljnje zdravljenje niti ni potrebno. Pri zožitvah arterij, kjer z rednim gibanjem bolniki ne dosežejo izboljšanja, imamo možnosti zdravljenja z manj invazivnimi radiološkimi posegi, ki izboljšajo prekrvavitev. Prizadeta žila se razširi z balončkom in utrdi z žilno opornico (tako imenovana perkutana transluminalna angioplastika). Pri večjih žilah pa se lahko odločimo za kirurški poseg, pri katerem zoženo žilo po dolžini prerežemo in jo očistimo oblog, ki so se v njej nabrale. Z drugo kirurško metodo pa lahko naredimo žilni obvod (bypass) okrog zamašenega dela žile. Za obvod zamašene arterije uporabimo bolnikovo veno ali pa žilo iz umetnih materialov. Preventiva Preprečevanje periferne arterijske bolezni je podobno kot pri ostalih boleznih srca in ožilja. Čeprav se zavedamo, da ateroskleroze ni mogoče ozdraviti, je mogoče upočasniti njeno rast in napredek s primernim načinom življenja. Pomembna je uravnotežena prehrana, vzdrževanje idealne telesne teže in vsakodnevno gibanje. Vsi bolniki s pab bi morali tudi nujno opustiti kajenje. Nadvse pomembna je zgodnja prepoznava težav s strani bolnika in pravočasen obisk ustreznega zdravnika specialista.¶ 55 mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med., Zdravstveni dom Ljubljana – Vič-Rudnik 56 Kakšno pa je kaj vaše spolno življenje? / našalekarna december2013 MOŠKI KOTIČEK / Naša lekarna Med specialisti družinske medicine prevladujemo ženske. Načeloma spol zdravnika pacientom ni pomemben, da le pomaga razrešiti zdravstveno težavo, zaradi katere ga je obiskal. Sicer se to ne zgodi prav pogosto, a vendar imam včasih občutek, da bi pacient ali pacientka potreboval še »moški« pogled. Pri ženskah gre predvsem za življenjske stiske in partnerske težave, pri moških pa za motnjo erekcije, pogosto in nočno uriniranje, težave zaradi uhajanja seča ter druge urološke težave. Te so običajno povezane s povečano prostato, ki je fiziološke narave, saj se prostata s starostjo povečuje. 57 V idealnih razmerah bi imeli pacienti na voljo za posvet zdravnika obeh spolov in bi lahko izbirali. Ker te možnosti običajno ni, lahko le zatrdim, da smo tako zdravniki kot zdravnice dobro usposobljeni za zdravljenje in tudi za pogovor o bolečih in intimnih temah. Zadrega ali morda celo sramovanje sta odveč. Prepričani ste lahko, da se o podobnih temah – torej kar koli v povezavi z vašim zdravjem vas muči – zdravniki pogovarjamo tudi z drugimi pacienti. Tudi o spolnosti, saj je le-ta pomemben del kakovosti življenja. Šestkrat več ginekologov kot urologov Statistike kažejo, da moški redkeje obiskujejo zdravstvene ambulante kot ženske. Tudi ginekologov imamo v Sloveniji šestkrat več kot urologov. Zanimiv podatek je morda, da med urologi prevladujejo moški. V Sloveniji imamo le dve urologinji, še dve zdravnici opravljata specializacijo iz urologije, dve urologinji pa sta že upokojeni. ženske običajno pogovarjajo z ginekologi. Seveda se o teh temah lahko posvetujejo tudi s svojim izbranim osebnim zdravnikom. Z nami se partnerke kar pogosto posvetujejo tudi o motnji erekcije ali drugih uroloških težavah svojih partnerjev, saj so tudi same zainteresirane in pripravljene sodelovati pri zdravljenju. Zadovoljivo spolno življenje je namreč tema, ki zadeva oba partnerja, zato je tudi zdravljenje motnje erekcije običajno bolj uspešno ob sodelovanju obeh. Zato moške spodbujamo, da se o svojih težavah pogovorijo tudi s partnerko. Za razliko od žensk, ki imamo poleg izbranega specialista družinske medicine tudi izbranega ginekologa, moški urologa običajno obiščejo po napotilu svojega osebnega zdravnika. Torej mora moški o svojih težavah spodnjih sečil, med katere sodi tudi motnja erekcije, najprej spregovoriti s svojim izbranim zdravnikom. Zdravila za zdravljenje motnje erekcije sicer običajno predpiše specialist družinske medicine. Če Tudi v pozni starosti naj bi bili moški sposobni doseči določeno stopnjo erekcije, ki sicer z leti postane manj čvrsta. Motnja erekcije pa je običajno povezana z boleznimi. So ženske skrbnejše do svojega zdravja? Ženske so po mojem mnenju bolj pozorne do svojih zdravstvenih težav ter tudi do zdravstvenih težav svojih družinskih članov. Tradicionalno so ženske tiste, ki negujejo otroke in nege potrebne starejše družinske člane. O svojih »ženskih« zdravstvenih težavah, torej tudi takšnih, ki se nanašajo na spolnost, se Zanimivost Že več kot desetletje je minilo od odkritja tako imenovane modre tabletke, ki je za moške prinesla veliko olajšanje in je celo dobila oznako »čudežna«. 58 / našalekarna december2013 motenj erekcije ni moč povezati z že znanimi boleznimi, pa osebni izbrani zdravnik bolnika napoti k urologu. Moški so vedno bolj pogumni Z veseljem opažam, da so se moški že precej opogumili in vedno bolj pogosto že sami začnejo pogovor o težavah z erekcijo. K temu so veliko pripomogli mediji in kampanje ozaveščanja, ki moškim sporočajo, da obstajajo rešitve za njihove težave. Zdi se mi, da moški z nami lažje spregovorijo, kadar je v čakalnicah na voljo izobraževalno gradivo, saj s tem tudi zdravnik nekako sporoča, da se z njim pacienti lahko pogovorijo tudi o tej temi. Večkrat pa bi morali zdravniki sami paciente povprašati o morebitnih težavah v spolnosti. Motnja erekcije je pogosta težava sladkornih bolnikov in bolnikov s srčno-žilnimi obolenji, še zlasti po 50. letu starosti. Poškodbe živcev in ožilja namreč vplivajo na zmožnost doseganja erekcije. Kadar pri teh bolnikih načnem vprašanje spolnosti, je pogosto čutiti olajšanje, da se lahko pogovorijo tudi o tej svoji težavi. Pomembno pa je, da zdravnik ustvari zaupno ozračje in da se bolnik počuti sproščeno. Več je zadržkov, kadar bolniku predlagam pregled prostate. Ta se opravlja rektalno, torej skozi črevo. Marsikdo je takšen pregled že odklonil. Kadar se o teh temah pogovarjamo s kolegi urologi, nad tem niti niso presenečeni. Ne gre toliko za to, da bi bilo moškemu neprijetno, da bi takšen pregled opravila ženska zdravnica. Pri urologih so moški že vnaprej pripravljeni in vedo, kaj jih čaka, zato takšnega pregleda ne odklonijo. V naših ambulantah pa tega ne pričakujejo, še zlasti takrat, kadar jih zdravniki sami povprašamo o morebitnih tovrstnih težavah. Zanimivost Motnja erekcije je pogosta težava sladkornih bolnikov in bolnikov s srčno-žilnimi obolenji, še zlasti po 50. letu starosti. motnja erekcije ni zanemarljiva zdravstvena težava, pa čeprav nič ne boli oziroma ne ogroža življenja. Spolnost je namreč pomemben del kakovosti življenja, zato vdanost v usodo ni na mestu. Spolnost v zrelem Moški z motnjo erekcije se lahko počutijo stigmatizirane in nemočne. Z zmožnostjo doseganja erekcije pogosto enačijo svojo moškost in s tem je povezana njihova samozavest. Lahko imajo tudi občutke krivde, ker je zaradi njihove težave v spolnosti prikrajšana tudi partnerka. Zakaj moški težko govorijo o težavah spodnjih sečil Moški so običajno precej zadovoljni z zdrav ljenjem oziroma učinki zdravil za zdravljenje motnje erekcije. Najbolj enostavno in opogumljajoče bi bilo, če bi o svoji dobri izkušnji povedali tudi prijateljem. Sama včasih spodbujam paciente, da bi o tem govorili s prijatelji, vendar nad mojim predlogom niso ravno navdušeni. Vendar če s prijatelji delijo izkušnje o marsičem, zakaj ne tudi o motnji erekcije? In ravno zato, ker je motnja erekcije le redko tema osebnih pogovorov, imajo mediji in razna informativna gradiva toliko pomembnejšo vlogo pri ozaveščanju ter informiranju ne le moških, ampak tudi njihovih partnerk. Moški z motnjo erekcije se lahko počutijo stigmatizirane in nemočne. Z zmožnostjo doseganja erekcije pogosto enačijo svojo moškost in s tem je povezana njihova samozavest. Lahko imajo tudi občutke krivde, ker je zaradi njihove težave v spolnosti prikrajšana tudi partnerka. Tudi zaradi takšnih občutkov, s katerimi se lahko soočajo moški, obdobju je lahko kvečjemu še bolj zadovoljujoča, saj sta partnerja bolj sproščena. Ni več strahu pred neželeno nosečnostjo in tudi otroci so verjetno že zapustili dom. Partnerja se zato lahko toliko bolj posvečata drug drugemu, njuna spolnost pa je bolj spontana, saj ni več treba skrbeti za otroke. Tudi v pozni starosti naj bi bili moški sposobni doseči določeno stopnjo erekcije, ki sicer z leti postane manj čvrsta. Motnja erekcije je običajno povezana z boleznimi. Približno v petini primerov je vzrok psihološke narave, torej ima moški težave z doseganjem erekcije zaradi stresa, težav v partnerskem odnosu, depresije ali podobno. V veliki večini primerov so težave posledica motenj delovanja živčevja in prekrvavitve v področju penisa. Torej motnja erekcije običajno kaže na splošno zdravstveno stanje in je lahko zgodnji pokazatelj sladkorne ali pa srčno-žilnih bolezni. Revolucija z modro tabletko Že več kot desetletje je minilo od odkritja tako imenovane modre tabletke, ki je za moške prinesla veliko olajšanje in je celo 59 Zanimivost Pazite pri naročanju za zdravljenje erekcije prek spleta, saj gre običajno za nekakovostne ponaredke, ki nimajo dokazanega učinka, njihova sestava pa je vprašljiva. dobila oznako »čudežna«. Tudi če se moški ne odloči za zdravljenje, pomeni olajšanje že zgolj zavedanje, da obstaja možnost in da spolnost zanj še ni zaprto poglavje v življenju. Seveda spolnost ne pomeni zgolj spolnega akta. Spolnost je tudi ljubkovanje, izmenjavanje nežnosti in občutek intimnosti, kar je za ženske včasih celo bolj pomembno kot sam spolni akt. V preteklem desetletju je tudi na tem področju farmacije prišlo do razvoja, tako da moški oziroma pari lahko izbirajo med tabletami, ki se jemljejo po potrebi, in tabletami, ki so namenjene dnevni terapiji. Tablete, ki so namenjene jemanju po potrebi, moški zaužije približno uro pred spolnim odnosom, učinkujejo pa od 5 do 36 ur. Pri tako imenovani dnevni terapiji pa se moški izogne časovni prisili, saj tablete učinkujejo na podoben način kot ženska hormonska kontracepcija. V obeh primerih tablete učinkujejo na podoben način, in sicer same po sebi ne povzročajo erekcije. Delujejo šele pod pogojem, da si moški želi spolnosti in je vzburjen, torej je potrebna spolna stimulacija. Pazljivo pri nakupu prek spleta Na tem mestu želim opozoriti še na nevarnosti, ki so povezane z naročanjem tablet preko spleta. V Sloveniji so zdravila na recept, med katerimi so tudi tablete za zdravljenje erekcije, na voljo le v lekarnah, in jih ni moč kupiti preko spleta. S tem, ko kupite zdravila na recept preko spleta, tvegate, da boste dobili ponaredke. Ponarejena zdravila so zelo donosen posel, zato so zelo razširjena. V poročilih carinske uprave lahko redno prebiramo o zaseženih količinah ponarejenih zdravil, med katerimi so najpogosteje zdravila za zdravljenje motnje erekcije. Glavna težava ponarejenih zdravil je vprašljiva sestava in način proizvodnje. Morda sploh ne bodo učinkovala, lahko pa so celo zdravju škodljiva. Nove težke teme v pogovoru z bolniki Upam, da podobno, kot moški postajajo bolj sproščeni pri pogovoru o motnji erekcije z zdravniki, to temo načenjajo tudi v partnerskem odnosu. Kadar se partnerja o teh temah ne pogovarjata, trpi njun odnos in hitro pride do napačnih interpretacij. Partner, ki ima težave z erekcijo, se izogiba intimnostim, ki bi lahko vodile v spolni odnos, saj na ta način prikriva svoje težave. Partnerka si to lahko razlaga, da ni več dovolj privlačna in da si je partner ne želi več. Kot so še pokazale raziskave, ženske partnerjevo izogibanje spolnosti pogosto (zmotno) pripišejo njegovi nezvestobi. Pogovor lahko pomaga tudi pri povsem drugem tipu težav, ki jih opažam danes. Gre za odpiranje socialnih tem, pri čemer vedno bolj v ospredje prihaja zdravje kot vrednota. Če si zdrav, lahko delaš, bolezen pa te lahko pahne v revščino in stisko. Kadar bolnik občuti bolezen kot lastno krivdo in osebni poraz, je težko za bolnika in zdravnika, saj zdravniki ne znamo vselej pomagati. Vsi, ki načenjajo pogovore o tem, so v zadregi. Pogosto je že pogovor olajšanje, saj je tudi beseda zdravilo. Na to ne kaže pozabiti. Pri konkretnem reševanju socialnih stisk pa se zdravniki pogosto počutimo nemočni. Želim in upam, da bo takšnih stisk, ki so povezane s socialnimi težavami ljudi, čim manj. Da je zdravje pomembna vrednota, pa se dandanes Slovenci že dobro zavedamo in smo vedno bolj skrbni do svojega zdravja. ¶ Zadovoljivo spolno življenje je tema, ki zadeva oba partnerja, zato je tudi zdravljenje motnje erekcije običajno bolj uspešno ob sodelovanju obeh. 60 / našalekarna december2013 50 let pravih odgovorov Življenje bolnikov je osrednje gibalo vseh naših aktivnosti. Življenje je naša spodbuda in motiv za ustvarjanje inovativnih zdravil in diagnostičnih rešitev, ki bodo tudi v prihodnje spreminjale zdravljenje bolnikov z rakavimi obolenji. Za nami je 50 let pravih odgovorov, pred nami še veliko izzivov. Naredili bomo vse, da najdemo odgovore tudi na te. Roche farmacevtska družba d.o.o., Vodovodna cesta 109, Ljubljana www.roche.si, www.onkologija.si dr. Albert Mrgole, psihoterapevt Zavedanje za stik z najstniki Puberteta naših otrok nas starše navadno preseneti. Spremembe, ki jih prinese otrokov vstop v puberteto, vplivajo na stabilnost v vlogi staršev, pa tudi na vse druge dejavnike, ki so do nedavnega zagotavljali funkcioniranje v odnosih, vplivajo tudi na notranjo osebnostno stabilnost in nenazadnje na partnerski odnos. Starši navadno svoj fokus usmerijo na otroka, pri tem pa pozabijo nase in na delovanje celotnega družinskega sistema. 62 / našalekarna december2013 OTROCI IN MLADOSTNIKI / Naša lekarna 63 O b poskusih, da bi starši ohranili ravnotežje v odnosih, ki so veljali pred obdobjem pubertete, se najstniki odzivajo na različne načine. Eni postanejo uporniški, prepirljivi, ugovarjajo, ignorirajo avtoriteto, se borijo za svoje pravice, ki so jih sami določili, ne poslušajo več ukazov in drugih priporočil staršev, delajo stvari po svoje in se ne ozirajo na nestrinjanje z druge strani. Drugi najstniki se zaprejo vase in se ne odzivajo več na način, kakor so bili starši doslej vajeni. Ne govorijo o sebi, ne delijo svojih stisk, ne pripovedujejo o svojem življenju. Spet nekateri uberejo pot med prvo in drugo možnostjo. V odnosu z otroki smo starši v položaju, ko moramo kot odrasli držati odnos in ga uravnavati. Pomen ohranjanja stika Ključno za ohranjanje vzgojnega vpliva v času pubertete je ohranjanje stika z odraščajočim najstnikom. Imeti stik z bližjimi pomeni ohranjati zavedanje, da imamo varno pristanišče, ki je vedno na voljo, na katerega lahko vedno računamo, kamor se lahko vedno naslonimo, kamor se lahko vedno vrnemo. Iz zavedanja stika se rodi smiselnost za odzivanje v vsakdanji komunikaciji. Zanimivost Kaj to konkretno pomeni? Če imamo stik, nas bodo otroci upoštevali. Upoštevali bodo naše meje in pravila, v katerih sicer sami ne vidijo smisla. Zavedanje stika pomeni zavedanje vrednote, iz katere črpamo motivacijo za vsakdanje ravnanje. Najstniki sami po sebi ne vidijo smisla v tem, da bi se držali omejitev, da bi spoštovali dogovorjeno uro, da bi spoštovali omejitve pri eksperimentiranju z vsemi možnimi življenjskimi izzivi, od opojnih substanc do tveganih vedenj, ne vidijo smisla, da v tem, da bi se izogibali reševanja svojih stisk na zdravju škodljive načine, ne vidijo smisla v tem, da se je modro odreči škodljivim razvadam, da se je vredno potruditi za pomembnejše cilje v življenju. »Zakaj že?« bodo rekli. V zgodbah, ki jih rešujemo v svetovalni praksi in govorijo o zapletih, so zapleti povezani z izgubo varnosti v stiku med starši in najstniki. V mislih imam težave v šoli, težave s samopodobo, težave na čustvenem področju, vedenjskem področju, težave z zlorabami opojnih substanc, motnje hranjenja, samopoškodbe in druge stiske, kjer starši ostanejo nemočni. Ko je pri najstnikih prišlo do poškodbe zaupanja v povezanost s starši, smo na spolzkem terenu tveganih vedenj in zgodb, zaradi katerih smo odrasli zaskrbljeni. Če imamo stik, nas bodo otroci upoštevali. Upoštevali bodo naše meje in pravila, v katerih sicer sami ne vidijo smisla. 64 / našalekarna december2013 Starši so opora, ne glede na vse Čeprav so prijatelji in vrstniki v tem obdobju prevzeli navidezno najpomembnejšo vlogo, smo starši najstnikom še vedno ključna N ekega poletnega dne sem s sinom sedel pred hišo, bil je star trinajst let, jaz v svojih štiridesetih. Rekel sem si, da je to popolnoma identična podoba, kot sem jo sam doživljal s svojim očetom, ko sem bil sam v sinovih letih. Kopija, ki je ne naredi noben fotokopirni stroj! Natančno vem, kako me doživlja, vem za njegove misli o tem, da se ne zanimam zanj, da nimam pojma, kaj se dogaja z njim, kaj se plete v njegovi glavi, kaj ima rad, kaj ga navdušuje in kaj skrbi. Čutim odtujenost med nama in ne vem, kaj naj naredim. Čeprav sem si v sebi obljubil, da bom drugačen oče, sedaj nisem premogel ne misli ne moči, da bi sina kaj vprašal, da bi karkoli spregovoril. Videl sem moč vzorca, ki je obvladoval razumsko namero. Razumel sem, da nimam vzorca komunikacije in vzorca stika med očetom in odraščajočim sinom. Lahko sem si zamislil vsa hrepenenja svojega sina, ki so bila enaka mojim hrepenenjem, ko sem bil njegovih let. In lahko sem si zamislil njegovo razočaranje nad mano. Iz knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo opora za bližino in navezanost. Nuditi varno navezanost otroku, ki ga premetavajo valovi razvojnih sprememb, pa ni preprosto. Kako torej ohraniti stik, kako ostati v vlogi odraslih, kako ohraniti notranje ravnotežje, da zmoremo izbirati ustrezne odzive? V odnosu z otroki smo starši v položaju, ko moramo kot odrasli držati odnos in ga uravnavati. Starši preprosto moramo biti pobudniki in odgovorni, da smo v vlogi odraslih in da se zavedamo določenih zakonitosti, ki vplivajo na dinamiko medsebojnih odnosov z našimi bližnjimi. To je prva in izhodiščna točka zavedanja. To sodi k naši odgovornosti, povezani z vlogo staršev. V vsakem razvojnem obdobju otroka imamo odgovornost, da se odzivamo na otrokove razvojne potrebe. Imeti stik z bližjimi pomeni ohranjati zavedanje, da imamo varno pristanišče, ki je vedno na voljo, na katerega lahko vedno računamo, kamor se lahko vedno naslonimo, kamor se lahko vedno vrnemo. Kaj pomeni »imeti v zavedanju«? V naših spontanih vedenjih uporabljamo vzorce, ki smo se jih naučili v primarnih družinah, s prepričanji, pričakovanji, vrednotami, komunikacijskimi načini in vsemi drugimi podpornimi sestavinami, uporabljamo impulzivne odzive in navade, ki velikokrat pripomorejo k prekinitvi stika. Kadar kot starši ravnamo spontano in s tem pripomoremo k nefunkcionalnim odnosom, Zanimivost je potrebna sprememba. Sprememba pomeni, da namesto spontanih vzorcev in preNajstništvo je obdobje, ki traja približno pričanj s pomočjo zavedanja uporabimo med 11. in 19. letom. drugačne sestavine. Prva sestavina zavedanja je povezana z našimi izkušnjami v času odraščanja. Kakšne 65 S edela sva v kuhinji in se pogovarjala. Jaz in moj trinajstletni sin. Bil je običajen pogovor. O šoli seveda. Zadnje čase je šola postala bistvo našega življenja. Noben vdih in izdih se skoraj ni več zgodil, da skozi telo ne bi šinil občutek, povezan s šolo. To mi je šlo na živce. Ves čas sem se spraševala, zakaj mulec letos ne dela tako, kot je delal do zdaj, zakaj ne razmišlja več na tak način kot lani, zakaj mi ne verjame niti besede več … Milijon zakajev pač in vsi so bili povezani z njim. Sama nisem zaznala, da bi odgovornost tičala kje drugje. Kuhala sem in on je sedel za mizo. Napetost v najinem pogovoru je naraščala. Začela sem malo bolj trdo zapirati predale, rada bi se umirila, vendar mi je jeza silila ven iz vsakega mojega giba, iz vsake besede. Kar naenkrat je močno zaropotalo. Sin je vstal, odrinil mizo, na kateri se je prevrnil kozarec, me srepo gledal in izjavil: »Bedna si, res bedna mama!!! Kako, da sem ravno tebe dobil za mamo?!« Potem je pokončno zapustil kuhinjo in prostor med nama jasno zakoličil z glasnim treskom vrat. Nemoč, ki sem jo občutila tisti hip, mi je bila popolnoma neznana. Solze so polivale moj obraz. Bile so solze obupa (Kje sem zgrešila pri vzgoji?), solze žalosti (Kje je moj zlati fantek?), solze besa (Tako se do mene že ne bo nihče obnašal, mi govoril, da sem bedna, ko pa celo življenje dajem vse od sebe za te mulce! Šla bom za njim in mu to jasno dala vedeti!). Bila sem sama in edino vprašanje, ki se mi je podilo po glavi, je bilo: »Kaj zdaj?« V meni se je začela prebujati želja po ignoranci. Razmišljala sem, da ne bom več govorila z njim, da mu bom pokazala, da mi je vseeno zanj, da bom res postala bedna mama. Ko sem se umirila, sem se vprašala, kako neki je v njegovi koži. Kaj se mu dogaja? Ali lahko ta izbruh na kakršen koli način razumem? Odšla sem za njim v njegovo sobo, odločena, da mu bom jasno postavila meje glede njegovega vedenja. V smislu, da se pri nas ne ponižujemo in ne razbijamo doma … Potrkala sem in ko sem zaslišala povabilo, vstopila. Podoba, ki sem jo zagledala, me je premaknila v popolnoma nov svet. Ležal je na postelji, ves objokan, njegov izraz je izžareval obup. Kar stala sem tam in besede, ki sem jih pripravila, so mi obtičale nekje med srcem in možgani. Počasi je dvignil pogled in vprašal: »Mami, a to dolgo traja?« »Kaj?« sem vrnila vprašanje. »Ne vem, to, čemur vi rečete puberteta …« Takrat sem se naučila, da je to obdobje, kjer nismo ubogi starši, ampak je našim najstnikom veliko teže. Naučila sem se, da najstnik potrebuje starše, ki so odrasli in stabilni. Starše, ki jih s točke zanesljivosti nikoli ne bo premaknilo še tako kruto dejanje. Sedla sem na posteljo zraven njega in ga objela. »Ne vem, kako dolgo bo trajalo, sine, ampak obljubim, da bomo šli skupaj čez to,« sem rekla. … in potovanje se je začelo, kljub temu, da nihče ni želel kupiti vstopnice … Iz knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo izkušnje smo sami dobili ob odzivu naših staršev in kako so te izkušnje vpisane v naše vedenjske vzorce? Ali smo imeli dovoljenje za pomembne razvojne potrebe? Ali so imela naša čustva dovoljenje? Ali smo bili s čustvi v puberteti varno v odnosu s starši? Ali so bila dovoljena vsa čustva ali samo nekatera? Ali so bila čustva prepovedana? Ali so starši ignorirali naša čustva? Ali so bili njihovi odzivi na naše čustveno dogajanje kaotični? Ob čustvenih potrebah so 66 / našalekarna december2013 seveda še vse ostale razvojne potrebe: varnost, bližina, dovoljenje za samostojnost, telesni in spolni razvoj, avtonomija, odgovornost, spoštovanje meja, upoštevanje pravil, odnos do avtoritete, obvladovanje moči, delovne navade, razvoj identitete … Glede vsake razvojne potrebe smo od svojih staršev prejeli določen odziv, ki je vpisan v naš vzorec spontanega vedenja. In to je naša opremljenost, ko se sami znajdemo v vlogi staršev. Odgovori na zgornja vprašanja določajo naš način odzivanja v vlogi staršev, ki je vpisan v naše spontane vedenjske odzive. Ko smo v vlogi staršev, naši otroci s svojimi provokacijami odpirajo naše nedokončane zgodbe in nas iztirjajo v situacijah, kjer nismo opremljeni z varnimi izkušnjami. Zavedanje vzorcev in zavedanje funkcionalnih in nefunkcionalnih odzivov v lastnih zgodbah je prvi korak v zavedanju. To je proces osebnostnega dela, ki zahteva nekaj več pozornosti in je natančno predstavljen v prvem delu knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Starši – tukaj in zdaj. Za odraslo in uravnoteženo ravnanje v vlogi staršev, ki imajo najstnike, obstajajo še drugi pomembni poudarki, ki so predstavljeni v knjigi prek konkretnih primerov uporabe in Zanimivost resničnih zgodb sedanjega časa v Sloveniji. ¶ Dr. Albert Mrgole je z ženo Leonido Mrgole soavtor knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, ki je pravkar izšla v založbi Zavoda Vezal. V odnosu z otroki smo starši v položaju, ko moramo kot odrasli držati odnos in ga uravnavati. Starši preprosto moramo biti pobudniki in odgovorni, da smo v vlogi odraslih in da se zavedamo določenih zakonitosti, ki vplivajo na dinamiko medsebojnih odnosov z našimi bližnjimi. Najstništvo je ključno obdobje v razvoju otroka, ne zgolj v telesnem izgledu. 67 10 dobrih novic S »čarobnim« kolesom do 700.000 dolarjev FlyKly, mlada slovenska ekipa, je svetu predstavila pametno električno kolo Smart Wheel, ki samodejno poganja cestno kolo. Na Kickstarterju so z revolucionarnim produktom zbrali več kot 700.000 dolarjev in s tem podrli rekord slovenskih crowdfunding kampanj. FlyKly Smart Wheel je posebna naprava za vaše kolo. Izdelek, zapakiran v robustno ohišje, je pravzaprav ultralahki motor s posebno pametno elektroniko, ki ga namestimo namesto zadnjega kolesa. Ko začnemo potiskati pedala, motor pomaga doseči želeno hitrost, ko se ustavimo, se ustavi tudi motor. S Smart Wheelom do želenega cilja pridemo hitreje, pri tem pa porabimo manj energije. Ω www.dobranovica.si Dovoljenje za umetno srce že leta 2015 Do konca prihodnjega leta v francoskem podjetju Carmat nameravajo končati teste na ljudeh, ki so jim ali jim še bodo vsadili umetno srce, za začetek leta 2015 pa upajo, da bodo dobili dovoljenje za njegovo uporabo v Evropski uniji. V Evropi bi srce stalo med 140.000 in 180.000 evrov. Bolj primerno je za moške. Že desetletja so v medicini uporabljeni tehnični pripomočki za pravilno delovanje srca (kot je srčni spodbujevalnik), a šlo je le za začasne rešitve, dokler bolnik ni prejel srca darovalca. Francosko podjetje je zdaj razvilo izdelek, ki bi človekovo srce zamenjal za pet let. V podjetju ocenjujejo, da bi z umetnim srcem pomagali okoli 100.000 bolnikom v zda in Evropi. Septembra so francoske oblasti podjetju 68 / našalekarna december2013 prižgale zeleno luč za testiranje na ljudeh. Še pred tem je podjetje dobilo dovoljenje na Poljskem, v Belgiji, Savdski Arabiji in Sloveniji. Umetno srce so vsadili štirim bolnikom v treh francoskih bolnišnicah. »Za zdaj testi potekajo po načrtih,« je dejal predsednik uprave Marcello Conviti. Med glavnimi tekmeci francoskega podjetja v razvoju umetnega srca sta ameriški zasebni podjetji SynCardia Systems in Abiomed. Ω www.24ur.com Žarnice, ki »omrežijo« Brezžična omrežja, kakršna poznamo danes, imajo veliko težavo: več ljudi, kot jih uporablja, počasnejša so. Raziskovalci na univerzi Fudan v Šanghaju (Kitajska) pa so nedavno predstavili novo tehnologijo, ki za prenos podatkov namesto radijskih valov uporablja svetlobo. Za ta namen je možno predelati led-žarnice, ki lahko služijo kot oddajniki. S tem se izognemo preobremenjenim omrežjem, nova tehnologija pa omogoča tudi desetkrat večjo hitrost prenosa podatkov kot Wi-Fi omrežja. Novi standard za prenos podatkov se imenuje Li-Fi. Ω www.qz.com Umetna kri iz dežele grofa Drakule Legenda o krvosesu grofu Drakuli izhaja iz romunske pokrajine Transilvanije, tako da je dejstvo, da tam potekajo prvi uspešni eksperimenti z umetno krvjo, kar malce ironično. A vseeno, po šestih letih eksperimentov na miših so dr. Radu Silaghi-Dumitrescu in njegova ekipa ugotovili, da njihova krvna formula nima stranskih učinkov, zato upajo, da bodo umetno kri lahko testirali v ljudeh. Njihova formula umetne krvi temelji na proteinu hemeritrinu, ki ga najdemo v morskih črvih, pomešan pa je z vodo in različnimi solmi. Hemeritrin je odgovoren za prenos kisika v morskih nevretenčarjih in je v primerjavi s hemoglobinom, ki prenaša kisik v skoraj vseh živih organizmih, bolj fizično in kemično 10 DOBRIH NOVIC / Naša lekarna odporen, tako da je tudi bolj primeren za transfuzijo. Ω www.mashable.com Prihaja elektronski simulator okusa Raziskovalci s singapurske univerze so prvi na svetu razvili elektronsko napravo za simulacijo različnih okusov na receptorjih, ki se nahajajo na človeškem jeziku. Z napravo Digital Taste Interface, ki naj bi po najbolj optimističnih napovedih trgovinske police ugledala že ob koncu prihodnjega leta, lahko človek preko električnih dražljajev čuti sladko, kislo, grenko in slano ter vse njihove kombinacije. Zanimivo je, da je novost v praksi dejansko sposobna pretentati čute tako, da se uporabniku zdi, da okuša »pravo« hrano. Po številnih uspešno prestanih poizkusih zdaj znanstveniki singapurske univerze že iščejo načine, kako bi simulator okusa vnesli v televizorje. Ω www.dobranovica.si Vesoljski smetarji Čeprav se zdi, da je vesolje neskončno, pa imamo že tam težave z onesnaženjem. V desetletjih vesoljskih odprav se je namreč v zemljini orbiti nabral cel kup smeti, kot so rezervoarji za gorivo, izgubljenega orodja in delov starih satelitov. Ker te smeti postajajo vedno bolj nevarne za bodoče vesoljske odprave, saj bi lahko prišlo do nevarnih trčenj, so v Švicarskem vesoljskem centru zasnovali prvo generacijo satelitov, ki naj bi zemljino orbito očistili nesnage. Ω www.inhabitat.com Prvi na Newyorškem maratonu Kljub temu da je legendarni maraton pretekel štiri ure kasneje kot ostali tekači, je bil Jimmy Jenson vseeno prvi. 48-letnik je namreč prvi človek z downovim sindromom, ki mu je uspelo preteči maraton, ki se vleče preko petih newyorških okrožij. 42 kilometrov je pretekel v malce več kot osmih urah, ob tem pa je spodbujal tudi druge tekače in jim govoril, da če sam lahko uspe, bodo tudi drugi. Ω www.goodnewsnetwork.org eRecept Osebni zdravniki svojim bolnikom ne bodo več izdajali papirnatih receptov za zdravila. Do konca leta bo namreč na primarni zdravstveni ravni vpeljan eRecept. Recepti bodo tako v lekarne prihajali po elektronski poti. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da se bo s tem zmanjšalo število napak, večja bo varnost bolnika. Ω www.delo.si Mikročipi za nosoroge Nevladna organizacija wwf (World Wide Fund for Nature) je organizaciji Kenya Wildlife Service (kws), ki skrbi za divje živali v Keniji, darovala tisoč mikročipov, ki bodo vstavljeni v rogove nosorogov, in pet čitalnikov. S pomočjo te sodobne tehnologije bodo lahko zaščitniki kenijskih nosorogov nadzorovali populacijo nosorogov, predvsem pa izsledili divje lovce, ki ubijajo nosoroge zgolj zaradi njihovih rogov. Ω www.wwf.org Glasba pomaga V prejšnji številki revije Naša lekarna ste lahko prebrali članek o glasbeni terapiji, kjer so bili opisani pozitivni učinki glasbe na različne paciente. Ena od londonskih lekarn pa glasbo, na podlagi študije, objavljene na to temo, že redno predpisuje svojim strankam. V študiji je namreč kar 41 odstotkov ljudi s kronično bolečino povedalo, da jim priljubljena pesem pomaga pri sproščanju in boljšem počutju. Ω www.telegraph.co.uk 69 Dušan Matičič Tek na smučeh Korak za korakom do zimske sprostitve in zdravja 70 / našalekarna december2013 V GIBANJU / Naša lekarna Se vam že cedijo sline po zimi, po zasneženih gorah, belih strminah, po katerih Slovenci že tradicionalno vijugamo kot za stavo? No, Slovenci nismo le alpski smučarji, temveč smo tudi pridni sprehajalci in tekači na smučeh. To ni presenečenje, saj je tek na smučeh za mnoge podaljšek klasičnega teka v toplem delu leta, zimski tek na smučeh pa si je pridobil privržence tudi med tistimi, ki poletnega teka ne marajo preveč. 71 Tek na smučeh ima celovit vplivna telo, saj med gibanjem aktiviramo večino naših mišic (ne le mišic nog, temveč tudi mišice trupa, ramenskega obroča in nog), obenem pa izboljšujemo koordinacijo in ravnotežje. R azlogov za vedno večjo priljubljenost teka (ali le sprehajanja) na smučeh je precej. Oprema za tek na smučeh ni predraga, še posebej v primerjavi z aplskim smučanjem, saj lahko že za nekaj stotakov opremimo sebe in partnerja, uporaba tekaških prog pa je večinoma brezplačna. Seveda pa je glavni razlog skrb za zdravje, saj je tek na smučeh aerobna oblika vadbe, ki krepi srce, pljuča in srčno-žilni sistem. Kot pravi Miha Jurečič iz podjetja Pulz šport, kjer organizirajo tečaje teka na smučeh, ima ta prelep šport celovit vpliv na telo, saj med gibanjem aktiviramo večino naših mišic (ne le mišic nog, temveč tudi mišice trupa, ramenskega obroča in nog), obenem pa izboljšujemo koordinacijo in ravnotežje. Šport je primeren za vse generacije, saj zaradi podrsavanja na smučeh ne obremenjujemo vezi in sklepov. Šport na rekreativni ravni ni zahteven, predvsem klasična Zanimivost tehnika namreč posnema hojo, ki je naraven način gibanja. Hitrost teka moramo seveda Zanimivo je, da imamo Slovenci svoj izraz vedno prilagoditi znanju, pripravljenosti in za smuči, medtem ko je večina narodov počutju. Za učenje osnov klasične tehnike prevzela kar skandinavsko besedo ski. ne potrebujemo veliko časa, poškodbe pri vadbi pa so izjemno redke. 72 / našalekarna december2013 Vadba za zdravje Tek na smučeh je vadba, ki jo mnogi zdravstveni strokovnjaki priporočajo predvsem zaradi ugodnega vpliva na srčno-žilni sistem, obenem pa je odlična vadba za ohranjanje kondicije in varovanja zdravja. Vadbo izvajamo na prostem, kar ugodno vpliva tudi na Zanimivost naše mentalno zdravje, saj so tekaške proge običajno postavljene v neokrnjenem naravTek na smučeh izvira iz skandinavskih nem okolju, razgledi na zasneženo pokrajino dežel, kjer so s smučmi na nogah lovili pa prelepi in sproščujoči. Tek na smučeh je lose in jelene. lahko odlična sobotna aktivnost za celotno družino, saj je vadba primerna tako za otroke kot tudi za njihove babice in dedke. O pozitivnih učinkih teka na smučeh govorijo tudi različne študije, pravi Jurečič. Švedski in ameriški raziskovalci so na primer primerjali skupino zdravih osemdesetletnikov, ki so se redno ukvarjali s tekom na smučeh, s skupino zdravih osemdesetletnikov, ki se športno niso udejstvovali. Rezultati so pokazali, da je skupina smučarjev bolje telesno pripravljena. »Osupljivo je predvsem to, da je bil srčnožilni in mišični sistem smučarjev dvakrat boljši tudi v primerjavi s skupino prostovoljcev enake starosti, ki so se vse življenje ukvarjali z vzdržljivostnimi športi. Razloge lahko med drugim najdemo tudi v načinu vadbe, ki aktivira celotno telo, ne le določene mišične skupine. Tek na smučeh je zato zelo primerna dopolnilna vadba treningom teka ali kolesarjenja,« doda Miha Jurečič. V Sloveniji je veliko urejenih tekaških poligonov, kjer lahko uživamo in tečemo po urejenih poteh. Ponekod je treba kupiti vstopnice, v večini primerov pa je dostop do tekaških prog brezplačen. Klasična ali drsalna tehnika? Brez »težav« pa tudi pri teku na smučeh ne gre, saj se moramo že na začetku odločiti, kako bomo tekli, tehniki sta namreč dve, klasična in drsalna. Miha Jurečič popolnim začetnikom priporoča, da se najprej naučijo klasične tehnike, saj je gibanje bolj naravno kot pri drsalni tehniki, kjer so smuči večinoma v škarjastem položaju: »Pomembno je, da se najprej naučimo najbolj pogostih elementov klasične tehnike (dvotaktni diagonalni korak, soročni odriv, zavoj s prestopanjem, pluženje), saj bomo na ta način kasneje tudi lažje osvojili drsalno tehniko.« Razlike so tudi v opremi Glede na izbiro tehnike moramo izbrati tudi pravo opremo. »Rekreativcem pri izbiri opreme ni treba delati znanstvene raziskave, pomembno je, da je oprema dobro vzdrževana, pa naj bo za klasično ali drsalno tehniko,« pomirja Miha Jurečič. Smuči za klasično tehniko so označene z oznako classic in so lahko gladke ali pa narebrene. Gladke je po drsni oblogi treba mazati. Imajo večjo krivino kot smuči za drsalno tehniko, trdoto pa izberemo 73 Brez »težav« pa tudi pri teku na smučeh ne gre, saj se moramo že na začetku odločiti, kako bomo tekli, tehniki sta namreč dve, klasična in drsalna. glede na telesno težo uporabnika. Smuči naj bodo 15 do 20 centimetrov daljše od telesne višine smučarja, palice pa naj segajo do ramen. Polvisoki čevelj sogovornik iz Pulz športa priporoča začetnikom, tekmovalci pa uporabljajo nizki čevelj. Podplat čevljev za klasično tehniko je mehkejši od podplata čevljev za drsalno tehniko. Smuči za drsalno tehniko so označene s črko S ali skating. Krivina smuči je nižja od krivine smuči za klasično tehniko, trdoto prav tako izberemo glede na težo uporabnika. Smuči naj bodo 5 do 10 centimetrov daljše od telesne višine smučarja, palice pa naj segajo do višine brade. Čevlji naj bodo visoki ali polvisoki. Poznamo tudi smuči, ki združujejo obe tehniki, tako imenovane kombinirane smuči, ki naj bodo 10 do 15 cm daljše od naše telesne višine. Kot pravi sogovornik, te lahko uporabljamo za obe tehniki teka, vendar pa za nobeno tehniko niso optimalne. Krivina smuči za klasično tehniko se namreč razlikuje od krivine smuči za drsalno tehniko, zaradi česar so kombinirane smuči počasnejše. S finančnega vidika so te smuči vsekakor dobra rešitev, niso pa tako praktične. Drsna ploskev smuči je namreč gladka, zato moramo smuči, če jih želimo uporabljati za klasično tehniko, namazaZanimivost ti z oprijemalnimi mažami. Če smo spretni, lahko smuči mažemo sami, če nismo prepriV Sloveniji ima tek na smučeh bogato čani, kaj počnemo, pa je smuči najbolje nesti tradicijo in je del kulturnega izročila. na servis, kjer nam jih bodo strokovno namaBloškega smučarja je Valvasor opisoval zali. Le s prvilno namazanimi smučmi bomo že v 17. stoletju. namreč lahko uživali. Do pravilne tehnike pod nadzorom strokovnjaka Čeprav je gibanje pri teku na smučeh zelo naravno, pa Jurečič začetnikom vseeno svetuje, naj vsaj prve ure na smučeh prebijejo pod strokovnim nadzorom inštruktorja, ki jih bo naučil pravilne tehnike, saj je avtomatizme izvajanja nepravilne tehnike kasneje težko odpraviti, zaradi česar so seveda lahko deli telesa nepravilno obremenjeni, kar lahko posledično vodi do poškodbe. Tek na smučeh Tek na smučeh je eden izmed najlepših športov, ki skrbi za celosten razvoj telesa in ga zato priporočamo vsem! Kot pravi Miha Jurečič iz Pulz športa, si je opremo mogoče izposoditi v vseh tekaških centrih po ugodni ceni, tako da ni razloga, da se ne bi enkrat 74 / našalekarna december2013 odpravili v naravo in se preiskusili v teku na smučeh. Pri Pulz športu pa vsako leto prirejajo tudi tečaj teka na smučeh za začetnike, kjer nam lahko opremo tudi posodijo. Za več informacij lahko obiščete njihovo spletno stran www.teknasmuceh.si. Primerno je že vsako polje, precej pa je tudi urejenih poliginov V Sloveniji je veliko urejenih tekaških poligonov, kjer lahko uživamo in tečemo po urejenih poteh. Ponekod je treba kupiti vstopnice (na primer na nočnem poligonu v Medvodah), v večini primerov pa je dostop do tekaških prog brezplačen. V Sloveniji imamo kar nekaj tekaških prog. Najbolj znane so proge na Pokljuki, v Ratečah, na Rogli, na Blokah, v Medvodah, seveda pa se ne omejimo le na urejene poligone. Za vsakodnevno rekreacijo si lahko tudi sami »urežemo« svojo smučino na bližnjem polju. Zelo verjetno pa je, da je to storil že nekdo pred nami. ¶ Učinkovita kombinacija magnezija in vitamina B6 Osnovna oprema za tek na smučeh je precej cenejša od opreme za alpsko smučanje, zato je tudi sport sam bolj dostopen. MAGNEX 375mg +B6 magnezij oz. vitamin B6 prispeva k: ZMANJŠEVANJU UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI DELOVANJU ŽIVČNEGA SISTEMA DELOVANJU MIŠIC 1 table D N E V N ta O Pakiranje 30 in 70 tablet. kot dopolnilo k prehrani je priporočljiv pri: fizični aktivnosti (šport) srčno-žilnih obolenjih stresnih obremenitvah Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah brez recepta. 75 Taja Herman, mag. farm. Izginejo prehitro Ekstremno čokoladni piškotki brez moke 76 / našalekarna december2013 ZA MIZO / Naša lekarna Čokolada že od nekdaj velja za precej zaželeno predvsem pri ženskah. Tako imenovani hormon sreče je verjetno za večino predstavnic ženskega spola že kar neka nuja na jedilniku. In tudi jaz si ne morem kaj, da ne bi spadala med njih. Ampak čokolada je lahko poleg tiste v tablici ravno tako dobra tudi v kakšni drugi obliki, kajne? 77 N o, pa smo tam ... sem si mislila, ko sem slišala vprašanje: »Ti pa rada kuhaš in pečeš, a ne?« Takoj sem vedela, da bom kmalu lahko svoje veselje do kuharskega ustvarjanja v prostem času delila tudi z drugimi. Od začetka je sicer v meni kar naprej odmevalo: »Hmm, kaj pa naj napišem?« Priznam, nikoli si nisem mislila, da bom kdaj pisala prispevke za kakšno revijo. Ampak življenje nas zna prav lepo presenetiti, in tokrat je pripravilo presenečenje ravno meni. Preskok v prehrani Že precej let nazaj se je v mojem življenju zgodil ogromen preobrat v načinu prehranjevanja. Iz zdravstvenih razlogov se je mama odločila, da bo s svojega jedilnika črtala moko in gluten. Za vsakogar, ki je prej nemoteno užival pekovske izdelke in sladice, je to kar velik zalogaj. Prva misel ob tem, da kar naenkrat ne smeš več pripravljati niti tort niti sladic z moko, je običajno: »Kaj bomo pa sploh lahko pekli?« Vendar je možnosti vseeno veliko. To počasi spoznavajo tudi v raznih restavracijah, saj je posameznikov, ki žal ne smejo uživati glutena, vedno več. Takrat se je nato začelo intenzivno brskanje za recepti brez moke in sedaj, ko naša družina že nekaj časa uživa predvsem v »brezglutenskih« jedeh, lahko rečem, da so po mojem mnenju najboljše jedi pripravljene prav brez glutena. Čoko, čoko, čokolada! In tako sem pred časom besno iskala kakšen super recept za ekstremno čokoladne piškotke brez moke, ki bi bili primerni za obeležitev maminega rojstnega dne. Tudi ona namreč rada uživa v koščku čokolade. Prebrskala sem vse možnosti v slovenskem jeziku, pa nekako nisem našla recepta, ki bi me res pritegnil. A vztrajnost in brskanje sta se izplačala. Končno sem odkrila angleški recept, pri katerem sem obstala. Te piškote sem enostavno morala poskusiti. Sicer sem bila malo skeptična, ker so na sliki bili videti res fantastično, v svoje sposobnosti pa še nisem ravno najbolj zaupala. 78 / našalekarna december2013 Ampak sem si mislila, da mi mogoče vseeno uspejo točno takšni, kot so na sliki. Sledila je priprava, najprej spisek sestavin za trgovino. Že takoj se mi je ustavilo pri čokoladi. Katero? Bi res samo temno ali bi morda kombinirala temno in mlečno? Bi je dodala še kaj več? Pa sem se prvič raje kar držala recepta, tako za vsak slučaj, da bi lahko bil kriv recept, če slučajno kaj spodleti. In kako naj bi bilo potem to videti? Poleg temne čokolade sestavljajo te piškotke še sesekljani orehi, sladkor v prahu, ščepec vanilije, pecilnega praška in jajčni beljaki. Kako jih pripraviti Vse se seveda začne s čokolado, ki jo raztopimo na vodni kopeli. Medtem ko se čokolada hladi, stepemo beljake s pecilnim praškom (ali vinskim kamnom). Dodamo eno tretjino sladkorja in spet stepamo približno eno minuto. Postopek ponovimo še z drugo tretjino sladkorja in stepamo beljake do trdega. Na koncu vmešamo še zadnjo tretjino sladkorja. Za bolj sladkosnede ga je lahko malenkost več, za tiste, ki se»držimo nazaj«, pa ga je lahko tudi manj. V beljake nato dodamo še oreščke, čokolado in vanilijo ter premešamo. Sedaj potrebujemo žličko, s katero zajemamo kepice testa in jih polagamo na pekač. Pekač porinemo v pečico, razgreto na 175 stopinj Celzija, in piškotki so kmalu nared Zanimivost Temna čokolada je bogata z antioksidanti, ki znižujejo krvni pritisk, njeno uživanje pa pripomore tudi k boljšemu krvnemu obtoku. Kaj potrebujem? Ω 150 g temne čokolade Ω 2 jajčna beljaka Ω ščepec pecilnega praška Ω 50 g sladkorja v prahu za topljenje v ustih. Moj prvi poskus je bil zelo uspešen. O obliki ne bom govorila, a imam izgovor, saj sem jih pekla prvič. Zmanjkalo pa jih je vseeno v enem dnevu. Čokoladna nadgradnja Naslednjič, ko sem pekla iste piškote, pa mi ni uspelo skočiti iz svoje kože. Začela sem z eksperimentiranjem. Namesto samo Zanimivost Ω 1 00 g sesekljanih orehov Ω ščepec vanilije temne čokolade sem uporabila polovico temne in polovico mlečne čokolade. Pa še malo več je je bilo. Saj veste, punce imamo rade čokolado. Kako so šele tokrat uživale brbončice v ustih! Že tako sem jih spekla iz dvojne količine mase, pa jih je še vedno takoj zmanjkalo. Sedaj jih vsakič, ko jih spečem, nekaj skrijem, da ne izginejo takoj. Res me zanima, če boste bralci imeli podobno izkušnjo z izginevanjem pravkar pečenih piškotov. Pa ne držite se strogo recepta, marsikdaj je tisti mali ščepec lastne zamisli pika na i. Prav tako so piškoti odlični z lešniki ali kombinacijo oreščkov, morda še s katero drugo začimbo. Pustite domišljiji prosto pot in uživajte tudi v pečenju, ne samo hrustanju! ¶ Vonj po čokoladi pospeši theta možganske valove, ki so odgovorni za sprostitev telesa 79 Dušan Matičič Pomaranča Okusna in sočna vitaminska bomba 80 / našalekarna december2013 SADEŽ MESECA / Naša lekarna Zaradi svojega svežega in omamnega vonja ter sladkega, osvežujočega okusa so pomaranče danes eden najbolj priljubljenih sadežev na svetu. A zanimivo je, da si je pomaranča svoj sloves pravzaprav pridobila kot zdravilo za eno najbolj pogubnih bolezni v zgodovini – skorbuta. 81 S korbut je bil v preteklosti pogost med mornarji, ki so dlje časa preživeli na ladjah in medtem niso uživali sadja in zelenjave, ki sta glavni vir vitamina c. V zgodovini so bolezen zdravili na različne načine, škotski kapitan v Britanski kraljevi mornarici, James Lind, ki je živel med letoma 1716 in 1794, pa je prvi ugotovil, da pri bolezni pomaga uživanje citrusov. Tako se je pomarančevec po svetu širil skupaj s trgovskimi potmi, saj so ga mornarji, ko so se zavedli pomena uživanja citrusov, zasadili povsod, kjer so razmere to dovoljevale. Imenujemo jo tudi kitajsko jabolko Pomaranče predvidoma izvirajo z Malajskega otočja, od koder so se, najprej grenka vrsta, razširile po južni Aziji, na Kitajsko, v Vietnam in na severni del Indijskega polotoka. Na to kažejo že indijski vedski spisi, kjer so divje pomaranče uporabljene v opisanih receptih. Uporaba pomaranč v indijski kulinariki in medicini ima tako že več kot sedemtisočletno tradicijo. Tisoč let pred našim štetjem pa so kmetje na Kitajskem že gojili pomaranče v sadovnjakih, med seboj pa so tekmovali, kdo bo vzgojil boljšo vrsto pomaranč. Še danes Kitajska velja za deželo, kjer gojijo največ različnih vrst pomaranč. Mornarji so kmalu odkrili, da so pomaranče in drugi citrusi zdravilo za skorbut, bolezen, ki je bila pogosta med mornarji, ki so na dolgih potovanjih jedli večinoma nasoljeno meso in trdo ladijsko pecivo. Španci so citruse posadili povsod, kjer je bila klima primerna. Tako so imeli na svojih popotovanjih povsod zadostno zalogo vitamina c. Pomaranče v Evropi V Evropo so pomaranče prvič prišle okoli leta 100 pred našim štetjem, ko je pri rimski eliti sadež postal izjemno priljubljen. V antičnem Rimu so verjeli, da je prve citruse v Italijo prinesla Hesperida, hči Atlasa, ki naj bi iz Afrike prek Sedozemskega morja priplula v ogromni školjki. Malce bolj verjetna različica pa pravi, da so semena citrusov pripeljali mornarji pa dveh poteh: s Kitajske proti vzhodu, prek Japonske in južnega Pacifika, ter proti zahodu, prek Indije in Afrike, do Italije. V času največjega razcveta rimskega imperija so se nasadi pomaranč raztezali med Libijo in Marokom. A kljub naporom jim nikoli ni uspelo vzgojiti tistih slastnih, sladkih pomaranč, kakršne so rasle v južni Indiji. Skupaj s propadom rimskega imperija se je sesula tudi antična evropska »pomarančna industrija«. Zanimivost Pomarančevec danes velja za najbolj pogosto sadno drevo na svetu. 82 / našalekarna december2013 Ponovno odkritje Okoli leta 1100 so islamske civilizacije v severni Afriki ponovno začele izvažati pomaranče v Evropo. Pridelovalci pomaranč so semena perzijskih pomaranč prinesli v Evropo, predvsem Španija se je izkazala z odlično klimo za pridelovanje, prav tako južnejši Maroko. Napredoval pa je tudi razvoj vrste. Nova vrsta pomaranč, seviljska pomaranča, je bila precej bolj napredna vrsta v primerjavi s starejšimi, bolj divjimi vrstami. Pomaranče so tako začeli množično uporabljati za proizvodnjo marmelad, alkohola in celo kot sestavino parfumov. Sladke pomaranče Do približno leta 1500 so bile pomaranče, ki so jih gojili v Evropi, bolj grenke kot današnje »sladke« pomaranče, ki so jih v Evropo pripeljali mornarji iz Indije po odkritju nove trgovske poti okoli Rta dobre nade na jugu Afrike. Sladke vrste pomaranč so se nato izjemno hitro razširile v Sredozemlju, z odkritjem Amerike pa so se pomaranče preselile tudi prek Atlantika. Danes sta prav zda in Brazilija največji svetovni proizvajalki pomaranč, pomaračne pa rastejo v praktično vseh subtropskih in tropskih območjih na svetu in veljajo za najbolj pogost sadež na svetu. Čudežni sadež Priljubljenost pomaranč ni naključna. Na eni strani prepriča njihov omamni vonj ter sočnost in svež, sladek okus. Poleg tega pa je pomaranča prava vitaminska bomba, po kateri najpogosteje posegamo v zimskem času. Pomaranče so bogate z vitaminom c, vitaminom b, biotinom in folno kislino, rdeče pomaranče pa vsebujejo še precej vitamina a. Pomaranče delujejo protialergijsko in protivirusno, ščitijo pred srčno-žilnimi boleznimi ter tudi nekaterimi vrstami raka. So močan antoioksidant, znane pa so tudi po protivnetnem delovanju. Znižujejo krvni tlak in raven holesterola v krvi. Pomaranče veljajo tudi za sadež mladosti, saj upočasnjujejo staranje, krepijo delovanje pljuč in jeter, v sodobnih dietah pa so pomaranče pomemben sadež za razstrupljanje telesa. Ker so pomaranče bogate z vlakninami (še posebej beli del lupine), so pomaranče zelo primerne za spodbujanje prebave, pomagajo na primer tudi pri lenem črevesju. Zaužitje pomaranče na dan pa naj bi močno zmanjšalo tveganje za možgansko kap. V hladnih dneh si torej privoščite ta čudežni sadež, vendar pa je potrebna tudi pazljivost, saj je lupina pomaranč pogosto »okužena« s pesticidi, pogosto pa v njej najdemo tudi snovi, ki poskrbijo, da pomaračne ostanejo sveže dlje časa. Zato, če le imate možnost, posezite po pomarančah iz ekološke pridelave, ki so sicer dražje, a bolj okusne in sladke, brez skrbi pa lahko v kuhinji uporabimo tudi njihovo lupino. ¶ Zanimivost Krištof Kolumb je bil prvi, ki je posejal pomarančevec na zahodni polobli, leta 1493 na Haitiju. 83 Dušan Matičič Zdravnik v dnevni sobi V središču Evropske skupnosti 84 / našalekarna december2013 POGLED IZZA MEJE / Naša lekarna Žiga Drobnič je eden od mnogih Slovencev, ki svojo poklicno kariero gradijo v »centru« Evropske skupnosti – Bruslju. Kot diplomiranega geografa in zgodovinarja ga je od nekdaj privlačilo mendarodno poslovno okolje, tako da je leta 2010 ponudba za delo v Bruslju prišla kot naročena, saj v Sloveniji dela zanj ni bilo. Slovenci se radi primerjamo z ostalim svetom. V rubriki Pogled izza meje predstavljamo zgodbe naših rojakov, ki živijo v tujini, obenem pa predstavimo njihov zdravstveni sistem. Zavedamo se, da nima vsakdo celotnega pogleda in podatkov za primerjavo, vseeno pa bo zanimivo pokukati v zdravniške čakalnice in lekarne po svetu. Prinašamo vam torej zgodbo Slovenca v svetu in njegov pogled na zdravstveni sistem, ki ga je deležen. Poudarjamo, da je rubrika Pogled izza meje omejena izključno na avtorjevo osebno izkušnjo z zdravstvenim osebjem in ustanovami ter nabavo zdravil. 85 »Odločil sem se, da grem preverit stranišče, nato pa se bom odločil, ali bom v ambulanti vztrajal ali si poiskal novega zdravnika. Dejstvo, da je poleg straniščne školjke shranjeval vzorce urina svojih pacientov, mi je odločitev zelo olajšalo.« S vojo bruseljsko avanturo je začel v informacijskem središču Europe Direct, na katerega se evropski državljani obrnejo, če imajo vprašanja o Evropski skupnosti. Pred letom dni pa je službo zamenjal. Sedaj dela v svetovalnici, ki opravlja monitoring evropske zakonodaje za večja podjetja ter jih oskrbuje z informacijami o dogajanju v Evropski uniji. Strankam svetujejo tudi, komu v Evropski komisiji oziroma parlamentu naj predstavijo svoje stališče na določeno temo, kar spada v okvir običajnega dialoga med industrijo in zakonodajalcem. Takšnih svetovalnic je v Bruslju veliko, pravi Žiga. ob precej normalni uri, tako da je doma že ob sedmih zvečer. A kljub temu za kaj drugega kot delo med tednom časa ne ostane veliko. »Trgovine z oblekami se na primer zaprejo ob 18. uri, tako da za nakup česarkoli porabiš svoj prosti čas v soboto. Za obisk banke ali upravne enote pa je skoraj treba vzeti dopust, saj vrata zaprejo najkasneje ob 17. uri, ob sobotah pa ne obratujejo,« razloži Žiga. Slovenia – Slovakia Kljub temu da je tempo življenja drugačen kot v Sloveniji, pa se Žiga v Bruslju počuti dobro: »Kot večino tujcev me sicer moti nestabilnost vremena in neizrazito poletje. PogreMed tednom vlada služba šam tudi domačo hrano in dišeč paradižnik.« V Belgiji se delovni dan za Žigo začne malo Čeprav mnogi ljudje v Belgiji poznajo Slovekasneje kot v Sloveniji in se tudi kasneje nijo – morda so jo že obiskali ali pa so si jo konča. Njegov delovnik se običajno začne zapomnili, ko so prek nje potovali proti Hrokoli devete ure zjutraj in uradno konča ob vaški –, pa Žiga doda, da se vseeno zgodijo 18. uri, medtem ko mnogi, ki delajo v Bruslju, situacije, ko ga zamenjajo s Slovakom. Vendelovni dan zaključijo še precej kasneje. dar pa v Bruslju živi presenetljivo veliko SloKot pravi Žiga, največkrat zaključi z delom vencev pa tudi jeziki iz nekdanje skupne države niso redkost. »Zato je treba biti sila previden, če se jeziš na nekoga v trgovini ali na cesti,« se še pošali. Zanimivost Dež je pogost obiskovalec Bruslja, zato je pametno vedno imeti pri sebi dežnik ali vsaj dobro vodotesno jakno. 86 / našalekarna december2013 Zdravstvo v Belgiji je zelo dobro razvito »Težko bi rekel, da je boljše od slovenskega, ker je to odvisno od tega, kakšne storitve posameznik potrebuje,« razloži Žiga, ki opaža, da so čakalne vrste za nezahtevne storitve krajše kot v Sloveniji, so pa odvisne tudi od posameznega zdravnika ali bolnice. Zdravnikov je veliko, sistem osebnega zdravnika pa ne obstaja, tako da pacienti niso vezani zgolj na enega zdravnika. Belgijci imajo na M Y CM splošno dober odnos do svojih zdravnikov in se zavedajo kakovosti svojega zdravstve nega sistema. Vendar pa so zdravstvene storitve dražje kot v Sloveniji, kljub temu da so plače v Belgiji med najbolj obdavčenimi na svetu, kar bi moralo biti v prid socialnemu sistemu. Vendar osnovno zavarovanje krije zgolj minimalni delež, tako da je zdravstvo nekje med samoplačništvom in »socialnim«, seveda pa obstajajo tudi zdravniki, ki sprejemajo izključno samoplačniške paciente. »Skoraj neizbežno je zato nekakšno dodatno zdravstveno zavarovanje, ki povrne del stroškov obiska zdravnika, bolnišnice ali nakupa zdravil. Ponudniki zavarovanj se med seboj razlikujejo predvsem v dodatni ponudbi, na primer dodatku ob nakupu očal ali pa ob sklenitvi letne karte za obisk fitnesa. V Bruslju stane običajen obisk domačega zdravnika 35 evrov, polovico tega krije zavarovalnica. Krvni pregled na obstoječe alergije stane zavarovanca na koncu 70 evrov, kolonoskopija, ki je veliko bolj zahteven poseg, pa je znanca na MY CY CMY K PAKET 2014 ZA STORITVE MOBITEL PAKET 2014 ZA STORITVE MOBITEL Izbrala sem nov Paket 2014, ki za samo 20,99 EUR na mesec vsebuje 2.014 enot storitev Mobitel, ki jih lahko porabim po svoje. Ena enota je enaka eni minuti pogovora v vsa slovenska omrežja ali enemu SMS-/MMS-u ali 1MB prenosa podatkov. Paket vključuje tudi novo storitev TViN Shrambo S s katero lahko enostavno in varno shranjujem svoje slike in posnetke. ENOSTAVNO S SIM 2 Z isto telefonsko številko imam dve SIM-kartici, eno za moj mobitel, drugo za moj novi tablični računalnik. Storitev SIM 2 mi omogoča uporabo zakupljenih enot storitev iz mojega osnovnega naročniškega razmerja. Ob nakupu podatkovne naprave in podaljšanju naročniškega razmerja sem izkoristila 50 % popusta na mesečno naročnino SIM 2. Za le 2,5 EUR na mesec imam kar 1 GB prenosa podatkov, ki jih lahko porabim na obeh karticah SIM. Več na www.telekom.si. Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana C Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana »Moj prvi zdravnik je bil Nizozemec, šolan v Angliji. Svojo ambulanto je imel v tipični stari bruseljski vrstni hiši, bil je nadvse prijazen, ampak izredno počasen. Njegov karirast pulover me je neprestano bodel v oči, medtem ko je v računalnik vnašal podatke za mojo kartoteko. V tisti situaciji sem si v mislih priklical svojo zdravnico v Sloveniji in sterilen vonj po razkužilu, ki je spremljal vsak moj obisk zdravstvenega doma. Odločil sem se, da grem preverit stranišče, nato pa se bom odločil, ali bom v ambulanti vztrajal ali si poiskal novega zdravnika. Dejstvo, da je poleg straniščne školjke shranjeval vzorce urina svojih pacientov, mi je odločitev zelo olajšalo. Podobno, sicer manj motečo izkušnjo sem imel s svojim drugim zdravnikom, tokrat Belgijcem. Lahko rečem, da mi je v tretje uspelo najti zdravika, ki mu zaupam.« Tako je iskanje pravega zdravnika v Belgiji opisal Žiga Drobnič. Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana V tretje gre rado HITRO IN ENOSTAVNO V E-TRGOVINI Rada preverim ponudbo E-trgovine na www.telekom.si. Večkrat izberem kakšno uporabno darilo, npr. iz ponudbe Mobi, dodatne opreme za mobitele ali drugo. Všeč mi je, da po novem lahko v E-trgovini kupim tudi darilni bon, ki je unovčljiv v Telekomovih centrih. Nakup opravim hitro in v nekaj dneh imam artikel že doma, včasih celo z brezplačno poštnino. Za več informacij o storitvah Mobitel obiščite Telekomov center, www.telekom.si ali pokličite brezplačni številki 041 700 700 (za uporabnike storitev Mobitel) ali 080 8000. 87 V Bruslju živi presenetljivo veliko Slovencev pa tudi jeziki iz nekdanje skupne države niso redkost, zato je treba biti sila pre- viden, če se jeziš na nekoga v trgovini ali na cesti. primer stala 30 evrov, ker je večino stroškov prevzela zavarovalnica.« Zdravniki si vzamejo več časa za paciente Velika razlika med slovenskimi in belgijskimi zdravniki je v tem, da slednji nimajo medicinskih sester v ordinacijah, saj sami vodijo svojo pisarno. Tako nekatere ambulante delujejo kot dnevna soba in si zdravniki halje oblečejo bolj zaradi imidža. Zaradi velikega števila tujcev v Bruslju je tudi tujih Zanimivost V Belgiji imajo trije jeziki priznan status uradnega jezika: nizozemščina oziroma flamščina (narečje nizozemskega jezika), francoščina in nemščina. 88 / našalekarna december2013 zdravnikov veliko, razloži Žiga: »Sam sem po nekajkratnem menjanju našel nemško zdravnico, ki me po učinkovitosti in delu še nekako najbolje spominja na slovenske zdravnike. Tako pri njej še nisem dobil predpisanih antibiotikov, medtem ko jih drugi zdravniki predpišejo precej bolj pogosto. Si pa zdravniki vzamejo precej časa za svoje paciente in zgodilo se mi je, da sem namesto predvidenih 30 minut z zdravnikom debatiral uro in pol, ker mi je na vsako vprašanje izčrpno odgovoril.« Tudi v lekarnah Žiga še ni imel slabe izkušnje, saj so farmacevti strokovni. Lekarn je v Belgiji precej, niso pa vezane zgolj na zdravila, temveč se v njih najde tudi kozmetika, vendar Žiga poudarja, da še ni dobil občutka, da bi mu farmacevti skušali dodati še kak dodaten izdelek poleg zdravil ali da bi ga prepričevali v nakup določenega izdelka, šampona na primer. »Se mi je pa že nekajkrat zgodilo, da je bila lekarna zaprta deset minut prej, ker je farmacevt 'moral' ujeti vlak, to pa se mu je zdelo povsem običajno,« je še dodal. ¶ KRIŽANKA / Naša lekarna NAŠA LEKARNA IME AM. IGRALCA SCHWARZENEGGERJA NEMŠKI PISATELJ (WILHELM) PEVKA Z ZELENORTSKIH OTOKOV (CESARIA) UPRAVLJALEC KAMERE JUŽNOAM. KUKAVICA PALMA V JUGOVZHODNI AZIJI RAVNINA, VIŠINA, STOPNJA MANEKENKA CAMPBELL TOVARNA PIJAČ V MIRNI DESNI PRITOK LJUBLJANICE Avtor: SLOVENSKI PISAVA, Vladimir DOLOČENOST PUBLICIST IN Milovanović, SESTAVLJENA Z MEJAMI UREDNIK IZ PODOB NAJETO PERO (ANDREJ) KRILO ZGRADBE OTOČJE V SREDOZEMLJU ODPRTINA V ZIDU NAJVEČJE MESTO AM. ZVEZNE DRŽAVE OREGON RASTLINSKA BODICA VISOKO IGLASTO DREVO S TOPIMI IGLICAMI RAZPOZNAVNO GESLO KRALJEVO POKRIVALO ORGANI, KI IZLOČAJO SEČ MESTO V SEVERNI KOREJI OBLIKA IMENA SLAVKO PREBIVAL. NEMČIJE IME DANSKEGA ŠAHISTA LARSENA NEIMENOVANA OSEBA ZNAK PODJETJA PRITISK POPUŠČANJE NAPETOSTI MED VELESILAMA OTON JUGOVEC MIHA ŠALEHAR TOP PRIPADNIK OSKOV UREJENOST REKA V GR. PODZEMLJU IT. REŽISER (DINO) LANTAN BARVAR AVTOV ESTONSKI OPERNI PEVEC (GEORG) DVOJICA V IZBRUHU OGNJENIKA UNIČENO MESTO V ITALIJI IME VALEŽAN. IGRALCA GRUFFUDDA JAKA LAKOVIČ PRIZADEVANJE NAJTI KAJ SLOVENSKI TV ŠPORTNI REPORTER (ANDREJ) Rešitev nagradne križanke iz 77. številke je: ZA LAHKOTNOST GIBANJA V uredništvo je prispelo 307 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Marjetka Bratuša iz Ormoža, Irena Opolk iz Novega mesta ter Zdravko Stopar iz Sevnice. Nagrajenki in nagrajenec bodo prejeli izdelek Kolagenflex podjetja Medex. Čestitamo! IME ANG. POPEVKARICE MOYET Geslo križanke pošljite na dopisnici ali po elektronski pošti do 23. decembra na naslov: Entrapharm d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali na naslov elektronske pošte urednistvo@nasa-lekarna.si. Žrebanje nagrad bo 23. decembra 2013 v prostorih podjetja Entrapharm. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Vitabalans in sicer hladilni gel Ice Gel, Magnex (magnezij + vit.B6) ter antiseptično pršilo za rane Asept. 89 NAŠA LEKARNA SVETUJE Z Urgom učinkovito nad suho kožo V mrzlih zimskih dneh so na udaru naše roke. Suha in razdražena koža ter drobne krvaveče kožne razpoke so v tem času na dlaneh še pogostejše. Priporočamo Urgo paket za suho kožo - zdaj ob nakupu Urgo filmogela za kožne razpoke brezplačno prejmete Urgo kremo za suho kožo. Urgo filmogel za kožne razpoke je tekoči zaščitni gel, ki prek rane na koži ustvari vodoodporno in tanko filmsko plast, obstojno več ur. Urgo krema za suho kožo s karitejevim maslom je namenjena preventivni negi suhe in poškodovane kože na rokah in stopalih. Promocijsko pakiranje je že na voljo v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah. Darilo za lepe ustnice Vse zveste in nove uporabnike Urgo filmogela za zaščito herpesa na ustnicah bo v naslednjih mesecih razveselilo darilo. Ob vsakem nakupu namreč brezplačno prejmete tudi stik za suhe in razdražene ustnice Blistex. Urgo filmogel proti herpesu dokazano deluje v vseh fazah razvoja herpesa, učinkovito omeji izbruh herpesa, hitro izolira herpes in preprečuje njegovo širjenje ter zmanjšuje pekoč občutek in skelenje. Promocijsko pakiranje je že na voljo v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah. Mlečnokislinske bakterije so koristne za vaše črevo Lactoseven vsebuje sedem sevov živih mlečnokislinskih bakterij ter inulin. Odlikuje ga edinstvena zaščita bakterij z dvojno oblogo, zato bakterije preživijo do črevesja, kjer lahko učinkujejo. LactoSeven vsebuje tudi inulin, ki v črevesju spodbuja razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij. Jemanje Lactosevna je priporočljivo na primer med zdravljenjem z antibiotiki, med potovanji, spremenjeni prehrani idr. Primeren je za vso družino. Poleg pakiranja 20 tablet, je na voljo tudi družinsko pakiranje po 50 tablet. dodatnih 6 vrečk Vzajemna moč patentirane oblike kolagena Fortigel® in vitamina C Za lahkotnost gibanja Izkoristite omejeno ponudbo Kolagenflex 40 % gratis v vaši lekarni do 31. 12. 2013 oziroma do razprodaje zalog. 90 / našalekarna december2013 e jš ol jb Na de na Ka Jamieson kvaliteta – Y@TO@MID*@M@Cě@MNU ţDNCKDS@ iz Niso vsi vitamini narejeni enako. Jamieson Laboratories, kanadski najstarejši HMM@IUDěIHOQNHYU@I@KDBONONKMNL@M@Q@UMHG UHS@LHMNULHMDQ@KNUYDKHŎěHMANS@MHěMHGYCQ@UHK OQ@YMTIDKDSMHBNUONYHBHIHDMDF@HYLDCUNCHKMHG OQNHYU@I@KBDUOQDGQ@MRJHGCNONKMHKM@RUDSTM@YHU JHRHF@IDY@RKTţHKYCNRKDCMHLY@FNS@UKI@MIDL HMNU@SHUMHGM@Q@UMHGHYCDKJNUM@IUHŎIDJ@JNUNRSH ěHRSNRSHHMU@QMNRSH *KITASDLTC@IDSQţHŎěDC@MDRLMNFNANKI LDCM@QNCMNJNSKDS@JNID)@LHDRNMTRS@MNUHK svoj prvi laboratorij, podjetje še danes privablja ŎSDUHKMDMNUDJTOBDLDCSDLJNYONMTCAN ONONKMNL@M@Q@UMHGJ@JNUNRSMHGHMTěHMJNUHSHG OQDGQ@MRJHGCNONKMHKNGQ@MI@LNěMNY@TO@MID NARSNIDěHGJTOBDUHYCMDU@UC@M 5RQDCHŎěTSDF@LNěMDF@Y@TO@MI@IDM@ILNCDQMDIŎH HMSDGMNKNŎJNCNUQŎDME@QL@BDUSRJHOQNHYUNCMH laboratorij v kraju Windsor, Ontario (Kanada), JIDQONSDJ@ENQLTKHQ@MIDHMOQNHYUNCMI@HYCDKJNUY DJRJKTYHUMHL/TQDOQNSNJNKNLJ@SDQDF@QDYTKS@S RN@M@KHYMHBDQSHEHJ@SHUR@JDRDQHIDOQNHYUNCMID 9@RMNU@SDF@OQNBDR@UJKITěTIDM@IL@MI YM@MRSUDMHGJNMSQNKTLDQIDMHGAHNSDRSNUHMJKHMHěMHG postopkov, ki so vsi del višje dobre proizvodne OQ@JRD&,/Y@E@QL@BDUSRJ@ONCIDSI@)@LHDRNM IDS@JNJNSOQUHOQNHYU@I@KDBOQDGQ@MRJHGCNONKMHK RSDLOQNBDRNLOQHCNAHKUHŎIHBDQSHEHJ@S&,/JNS E@QL@BDUSRJ@CQTţA@HMRDS@JNSTCHQDCMNQDUHCHQ@R RSQ@MH*@M@CRJDF@LHMHRSQRSU@Y@YCQ@UID /NONKMNL@DM@JNJNSNCKDS@RDAN)@LHDRNM ŎDUM@OQDICQţ@KNRMNUMHGUQDCMNSJHY@YM@LTIDIN MIDFNUNY@TO@MI@UQDCMNAK@FNUMNYM@LJNl M@Q@UM@J@JNUNRSHěHRSNRSHMU@QMNRS 5CDBDLAQTANCHSDONYNQMHM@K@MRHQ@MID MNUHGHMNU@SHUMHGHYCDKJNU)@LHDRNMONRDADI OQHK@FNIDMHGY@5@RHMRKNUDMRJNSQţHŎěD-@UNKIN ANCNUUR@JHANKIDY@KNţDMHKDJ@QMH 5HB-DTEDKC /QDCRDCMHJTOQ@UDHM(YUQŎMHCHQDJSNQ Jamieson Laboratories 91
