Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star

Transcription

Revija
za zdrav
življenjski
slog
številka 45, letnik 05, september 2010 | www.nasa-lekarna.si
Osebno: Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora / Aktualno:
Prvi jesenski prehladi / Kako deluje: Kako nas varuje imunski sistem / Kako zdraviti:
Zaprtje in upočasnjen metabolizem / Starostniki: Ni toliko pomembno, koliko si
star, temveč kako si star / Preudarno za zdravje: Težke kovine na naših krožnikih / V
gibanju: Lajšanje bolečin s hladnim ali toplim / Za mizo: »Bučkov zos« in bučke v olju
Da si lahko brezskrben otrok ...
Ko pomislim na svojo babico, se mi pred očmi izrišejo njeni buhtlji. Pri
njej je ob mojih obiskih vedno dišalo po buhtljih, še toplih in polnih marmelade. Seveda z razlogom: ker sem jih imela najrajši na svetu. Iz teh buhtljev se je cedila maščoba ... in obenem ljubezen. Z novimi, svežimi buhtlji
sem odhajala tudi od nje. »Da ne boš lačna. Moraš jesti, da boš velika,« četudi
sem že zdavnaj nehala rasti.
Ne vem, če so za mojih dandanašnjih 182 cm »krivi« buhtlji ali ne, a
vem, da je bila prav v teh buhtljih vtkana babičina neizmerna ljubezen. Da
si lahko brezskrben otrok, potrebuješ tudi take babice in tudi (ne pa samo)
tak način izkazovanja ljubezni. Na žalost pa je hrana pri nekaterih edini in
napačen način izkazovanja ljubezni. Slovenska tradicionalna kultura tu ni
izjema, prej pravilo. Francozi in Italijani, kot pripoveduje dr. Karin Sernec,
dr. med., skorajda ne poznajo motenj hranjenja. Hrana za njih namreč nikoli ni odraz ljubezni, temveč pripadnosti, druženja in hedonizma.
Hrana je lahko nekaj tako lepega, prijaznega in dobrega. Kaj hitro pa
lahko postane tudi obsedenost, sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora. Dandanes, v obdobju absurdnih telesnih idealov in standardov, podvrženih potrošništvu, vse prevečkrat osebnostno rast in uspeh soljudi ocenjujejo tudi z vitkim in lepim telesom. Tudi mene so ob mojem rastočem
nosečniškem trebuhu premnogi spraševali le, koliko sem se zredila in ne,
kako se počutim. Kot bi bila rastoča teža najpomembnejši in najbolj zoprn
del identitete nosečnosti, ne pa čudež spreminjajočega se telesa in duha.
Res smo smešni novodobniki: na eni strani poudarjamo posebnost, individualnost in originalnost osebnosti, telesa pa bi radi imeli vsi enaka. V 19.
stoletju so raje poudarjali ujemanje z moralno integriteto, delavnost in čast.
Mi pozabljamo, da te vrednote sploh obstajajo.
Svoje telo želimo novodobniki nadzirati, kot bi bilo izklesano telo odraz naše (pre)moči nad drugimi, ki jim to ne uspeva. Medijske podobe so
nezdrave in nestvarne in za njimi sploh ni vredno hrepeneti. Ne smejo nas
spravljati v negotovost glede lastnega videza. Verjamem, da je nekaj najlepšega uživati v svoji (nepopolni) koži, v svoji posebnosti in v čutnih užitkih,
ki nam jih ponuja telo. Živimo v obdobju, ko ni več tako pomembno, kaj
damo nase, ampak kaj damo vase. Zdrav način prehranjevanja, telesna aktivnost in možganski fitnes so ključni. Kdaj pa kdaj je vredno tudi grešiti s
kakšnimi buhtlji, s čisto vestjo in brez 20-kilometrskega teka. Pomembno
je, da s svojim telesom ravnamo zmerno, naklonjeno in spoštljivo. Enako
velja za hrano in telesno aktivnost.
S 45. številko revije Naša lekarna se za leto dni zaradi porodniškega dopusta poslavljam od vas. Verjamem, da je drugi stavek moje družinske himne – pesmi Da si lahko brezskrben otrok ... izpod peresa Neže Maurer – moja/
najina starševska odgovornost. Izjemno pomembna in neprecenljiva je,
tako kot je bilo prinašati vam, dragi zvesti bralci, dobre uredniške vsebine.
»Da si lahko brezskrben otrok, / moraš imeti skrbno mamo in ata. / Da si vesel otrok, /
moraš imeti še sestro in brata. / Dobro je še, če imaš / mačka, psa, drevo in reko. /
Ni pa tako pomembno, da imaš računalnik, motor in moderno obleko.«
3
N A ŠA LEKARNA
Uvodnik
Foto: Urban Štebljaj
se p t e mb e r 2 0 1 0
Katja Krasko,
glavna urednica
Naša lekarna je
poljudno strokovni vodič
za učinkovito in pravilno
jemanje zdravil.
Naša lekarna je revija
za izboljšanje kakovosti
zdravja in življenja.
Osebno
14
Aktualno
Dr. Karin Sernec, dr.
med., specialistka
psihiatrije: Hrana ne
sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in
nadzora
34
Prvi jesenski prehladi
Poletja je konec in pred vrati so
težave, ki nam vsako leto grenijo
jesenske dni. Veste, kako se
prehlad in gripa razlikujeta?
Kakšni so znaki njuni znaki, kako
ju čimlažje preboleti in kdaj k
zdravniku?
»Če želimo razumeti motnje
hranjenja tudi s sociološkega in
antropološkega vidika in jih opisati
kot etnične motnje današnje dobe,
vidimo, da bistvo teh motenj ni
posnemanje telesne bolezni. Gre za
manipuliranje s hrano, preokupacijo s svojim telesom in težo.«
Kako deluje
40
Kako nas varuje
imunski sistem
Naše telo je neprestano
izpostavljeno mnogim škodljivim
vplivom in mikroorganizmom.
Imunski sistem v telesu vzbuja
obrambne mehanizme na več
nivojih, ki vzdržujejo telesno
ravnotežje. Z izpostavljanjem
novim, neznanim »škodljivcem«
se imunski sistem »uči« in
»pomni«, kako se jih ubraniti ob
ponovnem stiku.
Starostniki
68
Za mizo
Psiholog in pisatelj dr.
Vid Pečjak: Ni toliko
pomembno koliko si star,
temveč kako si star
»Kapacitete v starosti seveda niso
več take, kot so bile v mladosti,
ampak tisti, ki ima zagon že v
mladosti, bo imel zagon tudi v
starosti. Prav zato moramo že v
mladosti sanjati, da bomo tudi na
stara leta imeli sanje, ki jih še lahko
odsanjamo.«
94
Mesečni
možnar
106
Hrana za razvoj in
povečano sposobnost
možganov
Jaz sem le navadna
molekula, rada pa bi bila
zdravilna učinkovina
V otroštvu so nam starši in
učitelji nenehno ponavljali, naj
jemo veliko orehov, lešnikov,
bučnih semen in fižola. Zdravnik
pa nas je po dvorišču »lovil« z
žlico ribjega olja. Rekli so, da je
vse to za naše mlade možgane
in da bomo zaradi tega bolj
pametni. Danes vemo veliko več
o možganih kot pred desetletji,
toda znanost je samo potrdila,
kako prav so imeli že takratni
zdravniki, učitelji in starši.
Zdravila so kompleksne zmesi
različnih sestavin, v katerih ima
vsaka sestavina svojo natančno
določeno vlogo. Bistvo zdravila
je, da zdravi (bolezni, motnje,
vnetja …). Skrivnost bistva pa se
skriva v zdravilni učinkovini. To
je molekula, ki zdravi, druge
sestavine zdravila (pomožne
snovi) pa so »podporne službe«,
ki omogočajo glavni zvezdi, da
zasije v polnem sijaju.
VSEBINA
Uvodnik
Za začetek
Po nasvet v lekarno
Osebno
3
6
13
14
Da si lahko brezskrben otrok ...
Makroskop
Kažipot svetovanj v naših lekarnah
dr. Karin Sernec, dr. med., spec. psihiatrije:
Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora
Jasno in glasno
24
Pri zdravilih mora veljati: toliko, kolikor je treba in
kolikor je varno
Aktualno
Kako deluje
Kako zdraviti
Zdravilne rastline
Znanje za zdravje
30
34
40
50
58
60
Starostniki
Etičnost farmacevtov ključna za varnost bolnikov
Prvi jesenski prehladi
Kako nas varuje imunski sistem
Zaprtje in upočasnjen metabolizem
Vprašajte strokovnjaka
Za lažje življenje s sladkorno boleznijo
62
68
Zdravila in starostniki
dr. Vid Pečjak:
Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star
74
80
Portret farmacevta 86
V gibanju 88
Za mizo 94
102
Mesečni možnar 106
Preudarno za zdravje
Cepljenje proti virusnim okužbam
Težke kovine na naših krožnikih
Nataša Pazlar, mag. farm.
Lajšanje bolečin s hladnim ali toplim
Hrana za razvoj in povečano sposobnost možganov
"Bučkov zos" in bučke v olju
Feljton: Jaz sem le navadna molekula,
rada pa bi bila zdravilna učinkovina
Nagradna igra
Naša lekarna svetuje
112
113
Sudoku
6
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
Knjiga Pravila, kako
»normalno« jesti
Makroskop
Karen R. Koenig
Na sliki: Dejan Zavec in Tone Strnad,
direktor družbe Medis
Avtor fotografije: Matevž Kosterov
Ne obremenjujte se z dietnimi načrti
in odrekanji, ustavite negativno
razmišljanje. Končno! Knjiga,
ki vam ne bo solila pameti glede
»zdravih« in »nezdravih« obrokov,
vas bo pa naučila zdravo razmišljati.
Adijo iracionalna prepričanja in
obremenjevanje s prehranjevanjem,
zdravo izpolnjujoče življenje!
18,60 €
«NORMALNO» JESTI
Družba Medis in Dejan Zavec sodelujeta že
več kot dve leti, tokrat pa so se pri Medisu
odločili, da najboljšega slovenskega
boksarja in aktualnega svetovnega IBF
prvaka podprejo s triletno pogodbo. Ob tej
priložnosti so Zavcu izročili tudi simbolično
darilo, majico z napisom Razturamo, ki
odraža duh podjetja. »To je to, Dejan, kar
ti ves čas počneš, razturaj še naprej!«,
je ob tem povedal Tone Strnad, direktor
družbe Medis. Zavec pa je ob podaljšanju
pogodbe z družbo Medis dejal: »Morda
na začetku boks in farmacija nista imela
nič skupnega, vendar smo dokazali, da
se dobro povezujeta. Ponosen sem, da mi
pri Medisu zaupajo in da smo podaljšali
partnerstvo še za tri leta.« Podaljšanje
partnerske pogodbe je sicer odraz
skupnih zdravih vrednot, ki jih v podjetju
Medis gojijo že več kot 20 let. Medisovo
partnersko sodelovanje z Dejanom Zavcem
je znak podpore uspešnim posameznikom,
ki so vztrajni, predani svojemu delu in
ciljem ter so aktivni v različnih sferah
družbenega življenja.
Karen R. Koenig je psihoterapevtka,
izobraževalka, pisateljica in predavateljica
z dvajsetletnimi izkušnjami na področju
prehranjevanja, teže in težav z dojemanjem
telesa. Z možem živi v Sarasoti na Floridi.
Pravila, kako
Dejan Zavec in družba Medis
podaljšala pogodbo o partnerskem
sodelovanju
Zavidate ljudem, ki brez pomislekov
sežejo po kolačku, ali tistim, ki ob
polnem krožniku dobrot le zamahnejo
z roko?
Se sprašujete, kako vzpostaviti tak
odnos s hrano, pri katerem ne boste
zavidali ne enim in drugim? Preberite
knjigo Pravila, kako »normalno« jesti!
Rešitev vaših težav še nikoli ni bila
enostavnejša.
Karen R. Koenig
«NORMALNO» JESTI
Zdravorazumski
pristop za vse,
ki so kar naprej
na dietah,
se prenajedajo,
si odrekajo hrano,
jedo iz čustvenih
vzgibov, in tudi
tiste, ki so nekje
vmes!
Bela štacunca je Tosamina samopostrežna trgovina na Viru pri Domžalah, v kateri že
od leta 1990 po ugodnih cenah ponujajo predvsem svoje izdelke. V poletnih dneh so
jo popolnoma prenovili, polepšali in razširili njeno ponudbo – tudi z izdelki, ki jih dobite
na zdravnikovo naročilnico. Tosama je namreč v začetku letošnjega leta v postopku
javnega razpisa pridobila koncesijo za izdajo medicinsko-tehničnih pripomočkov.
Trgovino so povečali skoraj za polovico in ponudbo razširili z najrazličnejšimi
pripomočki, ki so nujni pri različnih boleznih in rehabilitaciji. V njej lahko odslej tudi
z naročilnico dobite sanitetni in inkontinenčni program, blazine proti preležaninam,
kilne pasove, pripomočke pri zdravljenju sladkorne bolezni idr. Strokovnjakinje v
prodajalni vam bodo pri nakupu znale svetovati, vam izmerile krvni tlak, raven sladkorja
in holesterola v krvi ali vas naučile kompresijskega povijanja. Trgovina je odprta od
ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Na sliki: Prenovljeno Belo štacunco sta slovesno odprla župan Domžal Toni
Dragar in predsednik uprave Tosame Janko Velkavrh.
Prenova spletne strani
www.bolezni-ven.si
Nezdravo razmerje s hrano, teža in
dojemanje telesa lahko porodijo cel kup
iracionalnih prepričanj, ki nato vplivajo
na vse vidike našega življenja. Knjiga
Pravila, kako »normalno« jesti obravnava
ta prepričanja ter čustva in vedenja, hkrati
pa kaže pot proti resnični telesni in čustveni
izpolnitvi. S humorjem, sočutjem in zdravo
pametjo knjiga opisuje uravnovešene drže
in vzorce, ki bodo koristili vsakovrstnim
jedcem.
● Naučite se pravil, ki se jih »normalni«
jedci samodejno držijo.
● Spremenite negativno razmišljanje
in nezdrave navade.
● Naučite se ravnati s težavnimi čustvi,
ne pa da jih stradate ali bašete s hrano.
● Počutite se zdravo in »normalno« v bližini
hrane.
● Ustvarite resnično izpolnjujoče življenje.
ISBN 978-961-241-457-3
Tosamina Bela štacunca – specializirana prodajalna z medicinsko-tehničnimi pripomočki
N A ŠA LEKARNA
7
revija za zdrav življenjski slog
»Recite hrani da in ne
v ravno pravem ravnovesju.«
Pravila, kako
|
9 789612 414573
Pri založbi Modrijan je izšla knjiga
ameriške psihoterapevtke Karen R.
Koenig Pravila, kako »normalno« jesti.
Odgovarja na številna vprašanja, ki
zadevajo prehranjevanje in mučijo
tako ženske kot moške v vseh
življenjskih obdobjih. Knjiga predstavlja
zdravorazumski pristop za vse, ki so
kar naprej na dietah, se prenajedajo, si
odrekajo hrano, jedo iz čustvenih vzgibov,
in tudi tiste, ki so nekje vmes. Nezdravo
razmerje s hrano, teža in dojemanje
telesa lahko porodijo cel kup iracionalnih
prepričanj, ki nato vplivajo na vse vidike
našega življenja. Knjiga Pravila, kako
»normalno« jesti obravnava ta prepričanja
ter čustva in vedenja, hkrati pa kaže pot
proti resnični telesni in čustveni izpolnitvi.
S humorjem, sočutjem in zdravo pametjo
opisuje uravnovešene drže in vzorce, ki
bodo koristili vsakovrstnim jedcem.
Knjiga Pravila, kako »normalno« jesti,
vas bo naučila pravil, ki se jih »normalni«
jedci samodejno držijo, ravnati s težavnimi
čustvi, ne da bi se ob tem preobjedali ali
stradali, ter vas spodbudila, da spremenite
negativno razmišljanje in nezdrave navade.
Zaradi slednjega se boste počutili zdravo
in »normalno« v bližini hrane.
Spletna stran www.bolezni-ven.si
farmacevtskega podjetja Servier, ki je
že vrsto let predano razvoju zdravil in
izobraževanju na področju bolezni ven,
po vsebinski prenovi vsebuje še več
preglednih informacij o tej pogosti bolezni.
Na prenovljeni spletni strani boste dobili
osnovne informacije o bolezni, dejavnikih
tveganja, njenem odkrivanju, preventivnih
ukrepih in zdravljenju. Na spletni strani se
nahaja tudi hitri test, s pomočjo katerega
lahko ocenite, kakšno je vaše tveganje za
nastanek bolezni. Kronična bolezen ven
je tudi v Sloveniji zelo razširjena, saj je
prisotna pri polovici odraslega prebivalstva,
kar so pokazali tudi podatki slovenske
raziskave. Strokovnjaki zato opozarjajo, da
je pomembno, kako dobro smo seznanjeni
z boleznijo, saj jo tako lahko odkrijemo
in začnemo zdraviti dovolj zgodaj, da
preprečimo zaplete. Prvi simptomi, na
katere moramo biti pozorni, so: občutek
utrujenih, težkih nog, bolečine v nogah,
nočni krči v mečih, srbenje, kar vse zelo
vpliva na kakovost življenja.
September 2010, letnik 5, št. 45
Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.
Naklada: 41.000 izvodov
Vrednost izvoda: 3,67 €
Letna naročnina: 41,10 €
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana
E: urednistvo@nasa-lekarna.si
www.nasa-lekarna.si
Uredništvo
Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov.
Odgovorna urednica:
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.
Strokovna sodelavka uredništva:
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm.
Uredniški odbor
dr. Martina Brank, mag. farm.
dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.
Monika Sonc, mag. farm., spec.
Janez Špringer, mag. farm., spec.
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh.
prim. Peter Kapš, dr. med.
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.
Ervin Strbad, dr. med.
Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš
Zupančič, Inverso
Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo
Lektura: Darinka Verdonik
Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto
Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno
vsega uredništva.
Tisk:
Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana
Oglasno trženje:
Entrapharm, d.o.o.,
Jure Pučko, univ. dipl. ekon.
T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342
E: marketing@entrapharm.com
Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno
na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice
pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče
ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.
Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se
izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:
Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se
sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne
informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno
splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska
pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete
zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta,
ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede
vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.
8
NA ŠA LEKARNA
|
M a kro s ko p
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
9
Svetovni kongres študentov farmacije poleti gostila Ljubljana
S projektom ACCESS v boj proti kajenju med mladimi
Slovenska zveza za tobačno kontrolo je v letih 2009 in 2010 sodelovala v
mednarodnem projektu ACCESS – Dostopne strategije za opuščanje kajenja med
mladimi, ki ga je v okviru zdravstvenega programa financirala Evropska unija. Čeprav v
Evropi poskuša kajenje opustiti 60 % mladih kadilcev, je zelo malo uspešnih, še manj
pa jih iz različnih razlogov sprejme ponujeno pomoč. V projektu so si partnerji iz desetih
evropskih držav prizadevali zbrati podatke in primere dobrih praks. Na podlagi teh so
oblikovali skupna načela, ki bodo služila kot podpora izvajalcem in oblikovalcem politik
pri zagotavljanju večje učinkovitosti intervencij za opuščanje kajenja med mladimi.
Rezultati projektnega dela, usklajeni na zaključni konferenci konec junija 2010 na
Dunaju, so bili strnjeni v kratko poročilo, ki povzema vodilna načela, strategije in
dejavnosti na področju opuščanja kajenja med mladimi. Poročilo je dostopno na spletni
strani SZTK (www.tobak-zveza.si).
Zaščita podobna kot pri materinem mleku – mleka za dojenčke od
rojstva naprej s prebiotiki – IMMUNOFORTIS, LCP in nukleotidi.
IMMUNOFORTIS – patentirana, klinično
preizkušena mešanica prebiotikov
(galaktooligosaharidov GOS in fruktooligosaharidov
FOS), v podobnem razmerju kot v materinem
mleku, ki naravno pomaga krepiti dojenčkov
imunski sistem (zmanjša možnost
gastrointestinalnih in respiratornih infekcij,
alergij, zlasti atopičnega dermatitisa). LCP je
skupno ime za omega 3 in omega 6 dolgoverižne
večkrat nenasičene maščobne kisline
(dokozaheksaenojska kislina DHA in arahidonska
kislina AA) v podobni količini in razmerju kot v
materinem mleku, ki jih dojenček potrebuje za
optimalen razvoj možganov, živčevja in očesne retine. Nukleotidi so osnovni gradniki
nukleinskih kislin DNK in RNK, sestavljajo pa tudi koencime. Prisotni v materinem mleku in
mlečnih formulah, imajo pozitiven učinek na razvijajoč se imunski sistem.
Več na www.milupa.si.
Liberin – celovita skrb
za zdrave sklepe
Liberin klinično dokazano podpira
zdravje sklepov. S svojim mehanizmom
delovanja zaustavi napredovanje vnetnih
procesov v sklepih. S tem zmanjša
bolečino in predstavlja dolgoročno zaščito
za hrustanec ter druga tkiva sklepov.
Rezultati kliničnih študij so pokazali,
da uživanje Liberina izboljša gibljivost
sklepov. Vzpodbudno je dejstvo, da se
gibljivost s časom jemanja povečuje in
da se pozitivni učinki Liberina seštevajo –
tako klinične študije kažejo, da se bolniki
z osteoartrozo kolena po dveh tednih
uživanja Liberina prehodili za 19 % daljšo
razdaljo, v 4 tednih za 45 % in 8 tednih
za 130 % daljšo razdaljo. Liberin vsebuje
učinkovito kombinacijo maščobnih kislin,
ki jih s prehrano ne zaužijemo. Ker je
Liberin izdelan iz sestavin naravnega
izvora, je varen tudi ob dolgotrajnem
uživanju. Varen je za želodec in prebavila,
kombiniramo pa ga lahko tudi z zdravili.
Liberin priporočamo vsem s kroničnimi
vnetnimi boleznimi (npr. revma) in pri
poškodbah sklepov. Liberin je leta 2008 v
svoja priporočila vključila FIMS (Svetovna
zveza za športno medicino).
Moj čudežni malček – vodnik
skozi otrokov razvoj
Že 56. mednarodni kongres študentov farmacije je pod organizacijsko taktirko
Društva študentov farmacije Slovenije in okriljem Svetovne zveze študentov farmacije
(IPSF) v začetku avgusta 2010 potekal v Ljubljani. Namen kongresa je bil spodbujati
mednarodno razpravo, pregledati različne farmacevtske teme ter povezovati znanja
med državami, podjetji, študentskimi organizacijami in posamezniki. »IPSF, ki združuje
okoli 350.000 študentov farmacije iz 84 držav po svetu, vsako leto organizira
10-dnevni mednarodni kongres študentov na svetovni ravni. Letos je potekal že 56.
leto in prvič v Sloveniji. Pred nekaj leti smo v Sloveniji že gostili evropski kongres,
svetovnega pa letos prvič, kar je pomembno priznanje za naše društvo in državo,
saj smo gostili okoli 350 študentov z vsega sveta,« je povedalUrban Brumen,
organizacijski vodja iz Društva študentov farmacije Slovenije. Osrednji del kongresa
je predstavljal strokovni simpozij na temo genske terapije in bioloških zdravil, ki so ga
pripravili v sodelovanju z Lekom, članom skupine Sandoz.
Publikacija o prehrambenih navadah odraslih prebivalcev Slovenije
pokazala, da živimo dokaj nezdravo
Založba Mladinska knjiga je med svojimi
knjižnimi novostmi predstavila tudi popoln
vodnik skozi otrokov razvoj od rojstva do
5. leta z naslovom Moj čudežni malček.
Knjiga ponuja celovit prikaz glavnih
razvojnih področij od novorojenčka do
predšolskega otroka. Avtor dr. Martin
Ward Platt želi približati odraslim posebni
svet otrok, da bi z boljšim razumevanjem
in sprejemanjem prispevali k njihovemu
optimalnemu razvoju ter večjemu
zadovoljstvu in sproščenosti. V priročniku
je tudi veliko praktičnih nasvetov, ki
jih bodo starši lahko koristno uporabili
tako pri zdravem otroku kot v primeru
nekaterih najpogostejših razvojnih motenj.
Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je
izdal publikacijo z naslovom Prehrambene
navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika
varovanja zdravja. Kljub nekaterim pozitivnim
trendom novi podatki kažejo, da precejšen
del prebivalcev Slovenije živi dokaj nezdravo.
S tem se povečuje tudi tveganje za zdravje.
Podatki, zbrani v publikaciji, so bili pridobljeni
med letoma 2007 in 2008 s pomočjo
anketiranja naključno izbranih posameznikov,
starih med 18 in 65 let.
Raziskava je pokazala, da odrasli še vedno
najpogosteje opuščajo zajtrk, slaba petina
vprašanih pa uživa le en obrok dnevno.
»Zaskrbljujoče je, da le tretjina zaposlenih za polni delovni čas uživa vse tri glavne
dnevne obroke,« je izpostavil mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja.
Trend uživanja sadja in zelenjave se je v zadnjem desetletju nekoliko izboljšal, kar še
zlasti velja za sadje, medtem ko je uživanje zelenjave približno na enaki ravni. Najslabši
podatki so pri tem za mlajše odrasle. Delež maščob v prehrani se je sicer zmanjšal,
namesto neustreznih živalskih maščob prebivalci vse več uporabljajo rastlinske
maščobe, medtem ko se je na splošno povečal energijski vnos.
Podatki kažejo, da je preverjanje roka trajanja živil pred nakupom razširjena in ustaljena
potrošniška praksa, medtem ko anketiranci veliko manj pogosto preverjajo, kaj živilo
vsebuje. Na tovrstne informacije so pozornejše ženske, višje in visoko izobraženi odrasli
ter starejši, pogosto zaradi skrbi za zdravje in telesno težo. Daleč najpomembnejši
kriterij pri izbiri živil je okus, ki mu sledi vpliv na zdravje.
10
NA ŠA LEKARNA
|
M a kro s ko p
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
11
Drugi Festival avtizma z naslovom Genialnost potrebuje priložnost
Certifikat kakovosti ISO 9001:2008 za Lekarne Ptuj
Lekarne Ptuj so v letošnjem letu zaznamovali že štirje pomembni dogodki. Pridobili so
certifikat kakovosti ISO 9001:2008, odprli Lekarniško podružnico Destrnik, Lekarna
Breg in Lekarna Gorišnica pa praznujeta deset let obstoja. Z lekarniško podružnico
na Destrniku imajo v Lekarnah Ptuj tako že osem organizacijskih enot. Lekarniška
podružnica ima 37 kvadratnih metrov, vendar je za občane Destrnika to velika
pridobitev. Približevanje osnovnega zdravstva, kamor sodi tudi lekarniška dejavnost,
prispeva h kakovosti življenja ljudi v manjših krajih. Podružnico vodi magister farmacije
Bojan Potrč.
Posebnost Javnega zavoda Lekarne Ptuj je sorazmerno veliko število majhnih
lekarniških enot. To so ljudem prijazne lekarne, strokovni delavci v lekarni poznajo
ljudi, njihove navade in težave. »Praviloma je v takšnih manjših krajih zelo dobro tudi
sodelovanje z zdravnikom in drugimi zdravstvenimi delavci ter z lokalno skupnostjo.
Nerešeno pa ostaja financiranje, ne samo majhnih lekarn, ampak lekarniške dejavnosti
nasploh. Zaradi tega v lekarnah ne moremo omogočiti zadostnega števila strokovnega
kadra,« poudarja Darja Potočnik, direktorica Lekarn Ptuj.»Da bi zagotovili kakovost
storitev našim uporabnikom, da imamo vse procese ustrezno vodene in nadzorovane,
da bi čim bolj racionalizirali poslovanje, da zagotavljamo sistem delovanja s kar
najmanj napakami, smo se odločili, da pridobimo certifikat kakovosti ISO 9001:2008.
Lekarniška dejavnost je urejena in v Sloveniji jo izvajamo na visoki kakovostni ravni in
po etičnih načelih. Zato smo s certifikatom kakovosti združili vsa področja poslovanja
oz. vsa področja dela na skupni imenovalec ter dopolnili tista, kjer smo zaznali
kakršnokoli pomanjkljivost,« še dodaja Darja Potočnik.
Apneist Jure Daic´ ponovno z
državnim rekordom
Zadnji dan globinskega tekmovanja v
potapljanju na vdih v grški Kalamati
se je v poletnih dneh za Jureta Daicá,
najboljšega slovenskega potapljača na
vdih, končal zelo uspešno. V disciplini
konstantna obtežitev s plavutmi (CWT)
se je Daic´ potopil 91 m globoko in s tem
postavil še en, že 14. državni rekord.
Jure za zdravo kondicijo skrbi tudi z
uživanjem prehranskega dopolnila
Imunoglukan® P4H, ki s svojim
delovanjem podpira naravno obrambo
organizma in Juretu tako pomaga pri
vsakdanjem napornem treningu in
tekmovanjih. Prehransko dopolnilo
Imunoglukan® P4H vsebuje čisti
beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z
vitaminom C in cinkom, ki v črevesju
spodbuja delovanje naših imunskih
celic in nam tako pomaga k večji telesni
odpornosti. Imunoglukan® P4H je
naraven izdelek, v telesu se ne absorbira
in je na voljo v obliki sirupa in kapsul.
Ponosni sponzor Jureta Daicá je družba
Medis, d.o.o.
Na sliki: Apneist Jure Daic´
Na sliki: Borut Mlakar, Bureau Veritas, je slovesno predal certifikat kakovosti ISO
9001:2008 Darji Potočnik, direktorici Lekarn Ptuj.
Center za avtizem bo med 15. in 17.
septembrom 2010 v Mestnem muzeju v
Ljubljani organiziral že drugi Festival avtizma
z naslovom Genialnost potrebuje priložnost.
Na festivalu bodo svetovno priznani gostje
in mentorji razpravljali o kreativnosti oseb
z avtizmom, o izboljšanju dostopnosti do
izobraževanja in usposabljanja oseb z
avtizmom na kulturno-umetniškem področju
ter o možnostih za zaposlitev. Gostje festivala
bodo med drugimi Michael Fitzgerald, profesor s Trinity Collegea v Dublinu in avtor
knjige Autism and Creativity, angleški pianist z avtizmom Derek Paravicini in njegov
mentor Adam Ockelford ter Mark Ty Wharton, vsestranski umetnik, skladatelj, filozof in
predavatelj z avtizmom.
Ob zaključku festivala bo na pobudo Centra za avtizem organiziran dobrodelni koncert,
na katerem bo nastopil Derek Paravicini. Paravicini oz. »človeški iPod«, kot mu pravijo, je
slep glasbeni genij in virtuoz z motnjo avtističnega spektra. Ima izjemen talent, da le enkrat
prisluhne skladbi in jo že zna zaigrati, hkrati pa lahko na improvizatorski način katero koli
skladbo zaigra v različnih zvrsteh glasbe.
Letošnji Festival avtizma predstavlja zaključni dogodek projekta Razvoj mreže kulturno-umetniškega usposabljanja, ki se je pričel oktobra prejšnje leto. V mrežo so vključeni
posamezniki z motnjami avtističnega spektra (MAS), ki so se individualno usposabljali
na raznovrstnih področjih, kot je na primer slikarstvo, kiparstvo, grafično oblikovanje,
fotografija, striparstvo in drugo.
Specialni probiotični prašek WAYA® AB (Anti-Diareja ob Antibiotiku)
Sezona angin, vnetih ušes in bolečega grla se približuje. Pri teh okužbah je potrebno
zdravljenje z antibiotiki. Uporaba slednjih je seveda ključna pri zdravljenju številnih
okužb, vendar pa antibiotiki uničijo tako škodljive kot tudi dobre, koristne bakterije,
ki nas varujejo. To lahko povzroči, da se čezmerno razmnožijo škodljive bakterije in
kvasovke, ki porušijo občutljivo ravnovesje v črevesju, s tem pa se pojavijo driska ali
druge prebavne težave – bolečine v želodcu, napenjanje, občutek teže v želodcu ali tudi
splošno slabše počutje.
Specialni probiotični prašek WAYA® AB (Anti-Diareja ob Antibiotiku) predstavlja
naravno pomoč pri ohranjanju ravnovesja v črevesni mikroflori med zdravljenjem z
antibiotikom in po njem. Vsebuje žive probiotične kulture, kar deset izbranih sevov,
ki so v optimalni koncentraciji in se odlično medsebojno dopolnjujejo. Probiotične
kulture v izdelku WAYA® AB preprečujejo razmnoževanje škodljive bakterije
Clostridium difficile, ki je najpogostejši povzročitelj drisk zaradi jemanja antibiotikov.
Pomembno je vedeti, da so za preprečevanje drisk ob zdravljenju z antibiotiki
probiotiki bistveno učinkovitejši, če jih jemljemo preventivno, torej preden se
pojavijo prebavne težave oziroma driska. Priporoča se jemanje ves čas zdravljenja
z antibiotikom in še en teden po njem. Potreben je 2-urni razmik med jemanjem
probiotičnega praška WAYA® AB in antibiotika.
Nova rubrika
Združeni proti gripi in prehladu
S 46., oktobrsko številko začenjamo
Lekovo svetovalno rubriko, v kateri vam
bodo Lekovi strokovnjaki do konca zime
ponujali nasvete za lažje spopadanje z
zimskimi zdravstvenimi težavami.
12
NA ŠA LEKARNA
|
13
M a kro s ko p
Knjiga Poporodni izziv – novost pri Mladinski knjigi
Poporodni izziv avtorice Eve Hrovat Kuhar je novost v zbirki Za starše in vzgojitelje
založbe Mladinska knjiga. Avtorica je znana diplomirana psihologinja in družinska
terapevtka. V knjigi opozarja, da je obdobje ob dojenčku lepo in obenem utrudljivo. Malo
bitje je po eni strani ranljivo in brez staršev ne bi preživelo, po drugi strani pa drži v
rokah veliko niti našega življenja. S svojo nebogljenostjo nam kroji ritem življenja, odreja
nam obdobja spanja in nespečnosti, vpliva na naše razpoloženje. Poporodno otožnost
zazna od 50 do 80 % vseh porodnic. Tudi moški lahko trpijo za poporodno depresijo,
anksioznostjo in drugimi nihanji razpoloženja po rojstvu otroka. Knjiga Poporodni izziv
želi novopečene starše čim bolj varno popeljati okoli čeri, na katere lahko naletijo v
poporodnem obdobju. Ponuja rešitve, kako ohranjati in negovati partnerski odnos, ki ga
prihod novorojenčka lahko zamaje. Odstrinja tančico s tabuizirane teme – poporodne
depresije, ki mlade mamice pesti mnogo pogosteje, kot se nam zdi. Prinaša konkretne
napotke, kako do uspešnega dojenja. Pomaga poskrbeti tako za dojenčka kot tudi zase
in za svoje potrebe. Vsebina je popestrena s pričevanji mladih mamic in očkov.
Odprtje vrta čutil v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana
Tosamima dobrodelna akcija
prenove igrišča
Totko – maskota Tosaminega otroškega
programa – se je odločil, da bo skupaj s
pokrovitelji izvedel dobrodelno akcijo, v
kateri bo obnovil eno otroško igrišče in
tako otrokom omogočil prijetno igro na
novih igralih.
Obiščite spletno stran www.novo-igrisce.
si in na njej predlagajte in glasujte za
otroško igrišče, ki si po vašem mnenju
zasluži prenovo. Med predlaganimi igrišči
iz celotne Slovenije bo Totko na podlagi
prejetih glasov in izbora strokovne žirije
izbral igrišče, ki ga bodo prenovili.
Novo igrišče bo odprto ob tednu otroka v
mesecu oktobru.
Spremljajte akcijo na www.novo-igrisce.
si in novico o njej posredujte tudi vsem
svojim znancem.
V Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana so dobili prijetno pridobitev – vrt čutil,
namenjen vadbi orientacijskih sposobnosti otrok s senzornimi težavami. Ravnateljica
Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana Katarina Šimnic je ob otvoritvi poudarila,
da je takšen vrt edinstven primer krajinske arhitekture pri nas ter da bo poleg osnovnega
namena – razvijanja drugih čutil in možnosti vadbe orientacije – deloval tudi inkluzivno.
Videči si bodo lahko na enostaven način predstavljali rešitve, ki pomagajo slepim in
slabovidnim, prav tako pa bo vrt čutil omogočal, da se bomo lažje vživeli v svet teme,
mraka ali nejasnih obrisov slepih in slabovidnih oseb.
Gibalni razvoj je tisto področje, kjer imajo slepi in slabovidni otroci največ zaostankov, zato
jih je treba z njimi zelo zgodaj ravnati sistematično in usmerjeno. Vrt, ki omogoča vadbo
orientacijskih sposobnosti otrok s senzornimi težavami, poleg poligona za orientacijo
obsega tudi zvočni kotiček, katerega odlike so sodobna zvočna igrala, ter učilnico za tip.
V okviru slednje lahko preizkusite svoje sposobnosti prepoznavanja različnih materialov in
predmetov s tipom. Na vrtu je tudi učilnica z vodo, kjer slepi in slabovidni otroci s tipom
prepoznavajo gibanje vode, njeno reakcijo z različnimi materiali in podobno, učilnica za tip
in vonj, v kateri lahko preizkusijo svoje sposobnosti prepoznavanja različnih vrst rastlin s
tipom in/ali vonjem, ter otroško igrišče,
ki je sestavni del vsakega igrišča,
namenjenega otrokom.
Na sliki: Vrt čutil, namenjen vadbi
orientacijskih sposobnosti otrok s
senzornimi težavami
Svetovni dan limfoma s sloganom
Pravočasno prepoznajte simptome
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L,
s 15. septembrom ob svetovnem dnevu limfoma pričenja
kampanjo ozaveščanja o simptomih limfoma, levkemije,
diseminiranega plazmocitoma in mielodisplastičnega sindroma,
ki se vse prevečkrat zdijo preveč nedolžni, da bi bili vredni
obiska zdravnika. Rak prizadene tako starejše kot mlade,
najstnike in otroke. Limfom, levkemija, diseminirani plazmocitom
in mielodisplastični sindrom so zahrbtne bolezni, saj njihove
simptome lahko zelo hitro pripišemo prehladu, gripi ali pa celo
spomladanski utrujenosti.
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, ki že
tri leta med drugim aktivno deluje tudi na področju informiranja in
ozaveščanja o boleznih in njihovem zdravljenju, že tradicionalno v
septembru izvaja enomesečno kampanjo ozaveščanja ljudi in se
tudi letos problematike loteva z vidika prepoznavanja simptomov.
Ozaveščanje bo od 15. septembra 2010 potekalo v lekarnah in
zdravstvenih domovih, kjer bodo na voljo informativne knjižice,
prek socialnega omrežja Facebook, o tej temi pa boste lahko
spregovorili tudi na spletnem forumu Limfom in levkemija na
zdravstvenem portalu www.med.over.net. Združenje L&L želi na
pravočasno prepoznavanje simptomov opozoriti čim več ljudi.
Več na http://limfom-levkemija.org.
Kažipot
svetovanj
Holesterol – preventivne meritve
v Lekarni Ljubljana
Povišana raven holesterola v krvi predstavlja enega
vodilnih zdravstvenih problemov populacije zahodnega
sveta, saj je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja
za razvoj srčno-žilnih bolezni. Holesterol je v človeškem
telesu nepogrešljiv, težave pa nastanejo, kadar ga je
preveč in se začne kopičiti v žilni steni. Ta proces
imenujemo ateroskleroza.
Posledice so zelo nevarne:
- srčni infarkt − pri zamašeni koronarni arteriji,
- možganska kap − pri zamašeni možganski arteriji,
- gangrena − če se zamašijo žile, ki prehranjujejo roko,
nogo ali črevo.
Napredovanje ateroskleroze pospešujejo naslednji
dejavniki: neustrezne ravni krvnih maščob, zvišan krvni
tlak, dedna nagnjenost, kajenje, debelost, telesna
nedejavnost, sladkorna bolezen, stres ...
Kaj lahko sami storimo zase?
Skrbimo za uravnoteženo prehrano (manj nasičenih
maščobnih kislin in holesterola, več sestavljenih ogljikovih
hidratov in nenasičenih maščobnih kislin ter vlaknin),
zmanjšajmo telesno težo z redno telesno aktivnostjo in
zmanjšanim vnosom kalorij, opustimo kajenje in zmanjšajmo vnos alkohola. Vsak odrasel človek bi moral poznati
raven maščob v svoji krvi. Priporočena ciljna vrednost
skupnega holesterola v krvi je manj kot 5 mmol/l. Če je
bila ob zadnjem merjenju vrednost njegovih krvnih
maščob ustrezna, bi si moral raven krvnih maščob
kontrolirati vsakih pet let, če je bila zvišana, pa pogosteje.
Pogoste kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki že imajo
enega ali več dejavnikov tveganja za aterosklerozo.
V Lekarni Ljubljana organiziramo brezplačne
preventivne meritve holesterola in trigliceridov ter
sladkorja v krvi.
Informacije o lokacijah in terminih meritev najdete na
www.lekarnaljubljana.si ali izveste na telefonski številki
01 2306 100.
Izvajalec promocij in svetovanj v
lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o.,
Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.:
(01) 561 18 93,
info@entrapharm.com,
mojca.lah@entrapharm.com
14
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
Osebno
Z dr. Karin Sernec, dr. med., specialistko psihiatrije, vodjo Enote
za zdravljenje motnje hranjenja na
Psihiatrični kliniki
v Ljubljani, smo se
pogovarjali o motnjah hranjenja,
njihovih kompleksnih dejavnikih
tveganja in zdravljenju teh duševnih motenj, ki
dandanes predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem.
Pogovarjala se je:
Katja Krasko
Foto: Katja Krasko
Hrana ne sme biti
sredstvo nagrajevanja,
kaznovanja in
nadzora
»Če želimo razumeti motnje hranjenja tudi s sociološkega
in antropološkega vidika in jih opisati kot etnične motnje
današnje dobe, vidimo, da bistvo teh motenj ni posnemanje
telesne bolezni. Gre za manipuliranje s hrano, preokupacijo
s svojim telesnim videzom in težo. Ti bolniki torej
posnemajo, izkoriščajo in nadgradijo siceršnje preokupacije
ljudi v določenem okolju (skrb za telesni videz, diete,
vitkost, telesni trening) in jih uporabijo kot obrambe za
rešitev svojih intimnih stisk. Skupni imenovalec slednjih je
iskanje in oblikovanje svoje identitete,« razlaga dr. Karin
Sernec, dr. med., specialistka psihiatrije, o motnjah
hranjenja, tej bolezenski entiteti, ki jo obravnavamo
šele zadnjih 50 let.
15
16
O se b n o
|
H r ana ne s me bit i s re d s t vo na gra je va nja, kaznovanj a in nadzora
Zakaj motnje hranjenja, ki se kažejo v
spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja, uvrščamo med duševne motnje, motnje prehranjevanja, ko skrb za hrano
postane obsedenost, pa ne?
Motnje prehranjevanja imamo vsi sodobni ljudje, vendar občasno. Menedžerski tip
hranjenja, ko cel dan ne jemo, zvečer pa se
lačni prenajemo, je tipičen primer. Sem sodi
tudi neuravnoteženo prehranjevanje, recimo samo z eno vrsto hrane. »Klasika« pri
ženskah, vse bolj pa tudi pri moških, so tudi
stalne diete. Gre torej za manipuliranje s
hrano in preokupacijo s svojim telesom. Motnjam prehranjevanja rečemo tudi etnične
motnje sodobnega časa, ne uvrščamo pa jih
med duševne motnje.
Za motnje hranjenja, ki pa jih uvrščamo
med duševne motnje, je za razliko od motenj
prehranjevanja značilno čustveno, boleče notranje doživljanje. Gre za navidezen problem
s hrano, ki v globini skriva trpljenje, ki je nastalo zaradi cele vrste razlogov. Anoreksija se
kot ena od treh oblik motenj hranjenja in kot
čustvena motnja še posebej kaže navzven s telesnimi znaki, torej na ravni somatske telesne
bolezni. Jedrni problem vseh motenj hranjenja so izrazite osebnostne lastnosti, ki v veliki
meri sodijo v dedne dejavnike.
S katerimi izrazitejšimi osebnostnimi
lastnostmi pa smo bolj dovzetni za nastanek motenj hranjenja?
Slaba samopodoba, nizko samospoštovanje in nezadovoljstvo ne samo s svojim videzom, temveč tudi s tem, kdo sem, kaj sem,
kaj počnem, so izrazite osebnostne lastnosti
oseb z motnjami hranjenja. Osebe z motnjo
hranjenja nikoli niso zadovoljne s tistim,
kar počnejo, pa če je še tako dobro. Vedno
najdejo razlog, zakaj ni bilo dobro. Če pa že
priznajo, da je bilo dobro, jim je bilo, po nji-
hovih prepričanjih, to zagotovo podarjeno,
saj jim drugače nikakor ne bi moglo uspeti.
Za vsem se skriva izrazit perfekcionizem.
Ali so lahko motnje prehranjevanja, tako
izrazite za sodobno družbo, tudi odskočna
deska za motnje hranjenja?
Za nekoga, ki ima motnje prehranjevanja,
še ne pomeni, da bo razvil tudi motnje hranjenja. So pa lahko motnje prehranjevanja
eden od dejavnikov tveganja za nastanek
motenj hranjenja. Dokazano je, da ljudje, ki
imajo pogostejše in bolj izrazite motnje prehranjevanja, pogosteje razvijejo tudi motnje
hranjenja.
Pri nastanku motenj hranjenja naj bi šlo za
soigro večjega števila dejavnikov tveganja,
ki počasi, a vztrajno vodijo v eno izmed
treh oblik motenj hranjenja. Že naštete
osebnostne lastnosti sodijo v tako imenovano skupino biološko-genetskih dejavnikov tveganja. Kaj še uvrščamo v to prvo
skupino vzrokov?
Obstajajo tri velike skupine vzrokov za
nastanek motenj hranjenja: biološko-genetski dejavniki tveganja, socio-kulturni vzroki
in družinski dejavniki tveganja. Zelo redko
srečamo človeka, pri katerem bi pokazali
samo na en sam vzrok. Gre za seštevek vzrokov iz vseh treh skupin. V prvo skupino sodi
že delno opisana značilna paleta osebnostnih lastnosti. Izrazita rigidnost je ena izmed njih. Če taki osebi, ko si nekaj zada, to
ne uspe, to v njej povzroči hudo tesnobo in
napetost. Izrazite lastnosti, kot so strahoten
perfekcionizem, storilnost, pridnost, na nek
način izvirajo iz nizke samopodobe in slabega samospoštovanja. Tak človek nikoli ni zadovoljen sam s sabo, s svojim izgledom in s tistim, kar naredi. Ves čas neskončno veliko
truda vlaga v to, da bi bil čim boljši, še bolj
se p t e mb e r 2 0 1 0
uspešen, ker se vsaj tisti kratek čas, ko dobi
pohvalo od zunaj, počuti dobro. Slednji občutek seveda hitro mine, zato mora narediti
nov zagon storilnosti in pridnosti. Take osebe nenehno hlepijo po pohvalah od zunaj,
ker se šele takrat počutijo zares dobro.
Za osebe s tako imenovanim zunanjim
lokusom kontrole, ki je nefunkcionalen in
ga imajo osebe z motnjo hranjenja, je značilno, da nimajo izdelane identitete. To pa zato,
ker se ne cenijo in imajo nizko samospoštovanje. Posledično si take osebe o nobeni
stvari v življenju ne upajo odločiti se. Odvisne so od mnenj drugih, kar je zelo naporno.
Eden od biološko-genetskih dejavnikov je
tudi visoka porodna teža novorojenčka in
visoka oz. višja teža mlajšega otroka do 3.
leta starosti.
Velik pomen pri nastanku motenj hranjenja se pripisuje tudi socio-kulturnim
dejavnikom, drugi veliki skupini dejavnikov tveganja. Koliko smo torej dovzetni za
spremembe v družbi, predvsem v družini,
in postavke medijev o tem, kaj je lepo in
sprejemljivo v sodobni družbi?
Med socio-kulturne dejavnike uvrščamo
vse od vpliva medijev in njihovih postavk,
spremenjene vloge ženske in ne nazadnje
tudi moškega do neizmerne glorifikacije
vitkosti in stigmatizacije debelosti na vseh
ravneh družbe.
Vloga ženske se je zelo spremenila v procesu emancipacije, demokratizacije in vse
večjega zaposlovanja žensk. Celoten družinski sistem se je spremenil v kvazidemokratičnega, kar je posledično, v antropološkosociološkem smislu, izredno vplivalo na
moški ego potencial.
Seveda s tem ne mislim moškega egoizma, ampak tisto prvinsko moško moč in
zaupanje vase kot moškega. Poplava depresij
|
N A ŠA LEKARNA
17
Slaba samopodoba, nizko samospoštovanje in nezadovoljstvo ne
samo s svojim videzom, temveč tudi s tem, kdo
sem, kaj sem, kaj počnem, so izrazite osebnostne lastnosti oseb z motnjami hranjenja. Osebe z motnjo hranjenja nikoli niso zadovoljne s
tistim, kar počnejo, pa če je še tako dobro.
in spolnih motenj pri moških izhaja iz tega,
prav tako motnje hranjenja.
V to skupino sodi tudi strahotna glorifikacija vitkosti ne eni in stigmatizacija debelosti
na drugi strani. Zmotno je prepričanje »sodobnih standardov«, da bo suh človek, zato
ker zna nadzirati sebe, lahko natančen, uspešen in dober delavec. Prekomerno hranjen
človek, ki recimo po kriterijih, starih 20 let,
sploh ne bi bil prekomerno hranjen, pa naj ne
bi zmogel nadzirati sebe, zatorej tudi ne more
biti dober delavec. Gre za pravi konglomerat
socio-kulturnih dejavnikov, ki določajo, kaj je
lepo in zakaj je določeno lepo. Problem je v
tem, da standardi lepega, recimo ženskega telesa, v medijih niso postavljeni, ker bi bilo
lepo res lepo na oko, ampak ker je lepo dobro
zato, ker je posledica nadzora telesa.
Kaj pa družinski dejavniki tveganja, nad
katerimi se bo zagotovo zamislil marsikateri starš?
Včasih je pri seštevku dejavnikov že ena
sama kapljica čez rob preveč. Slednja navidezno povzroči klinično sliko motnje hranjenja, v resnici pa je bilo že prej veliko kapljic oz. dejavnikov, ki se jih navzven ni
videlo. Dober primer družinskih dejavnikov, ki je najbrž seštevek mnogih dejavnikov iz vseh treh skupin, je mama, ki je nenehno na dieti. Prekomerno hranjena mama
je celo življenje nezadovoljna sama s sabo,
ker v vseh revijah vidi samo lepe ženske, ki
se smehljajo s fotografij. S tem nasmehom
navidezno sporočajo, da so srečne. Tako sre-
18
O se b n o
|
Izrazite lastnosti, kot so strahoten perfekcionizem, storilnost, pridnost, na nek način izvirajo iz nizke
samopodobe in slabega samospoštovanja. Tak
človek nikoli ni zadovoljen sam s sabo, s svojim
izgledom in s tistim, kar naredi. Ves čas neskončno veliko truda vlaga v to, da bi bil čim
boljši, še bolj uspešen, ker se vsaj tisti kratek
čas, ko dobi pohvalo od zunaj, počuti dobro.
Slednji občutek seveda hitro mine, zato mora
narediti nov zagon storilnosti in pridnosti.
Take osebe nenehno hlepijo po pohvalah od
zunaj, ker se šele takrat počutijo zares dobro.
čo bi seveda rada dosegla tudi omenjena
mama, a se ji nenehno izmika, kljub dietam.
Ta mama nato zanosi. Želi si otroka, še
bolj pa otrokove sreče, zadovoljstva. Rodi se
ji hčerka, ki mora biti po njenem še posebej
lepa in mora ustrezati normam. O tej mami
nam je kaj kmalu jasno, da ne more imeti
prav dobre ženske samopodobe, identitete
in samospoštovanja.
Del razvoja otroka in mladostnika je tudi
to, da hčerka od mame prevzame žensko vlogo, sin pa od očeta očetovo vlogo. Že vnaprej
lahko vemo, da bo pri mami iz naše zgodbe
nekaj težav, saj bo svoji hčerki težko, seveda
brez slabih namenov, dala nekaj, česar nima.
Tej hčerki bo, zato da ne bi tako kot ona trpela zaradi kilogramov, že od malega dajala
mleko z 0,5 maščobe, v vrtcu ji bo omejila
hrano in podobno. S tem pa bo svoji hčeri
povzročila še drugo veliko težavo – to, da bo
na nek način socialno izolirana od drugih,
ker bo nekaj posebnega. V več točkah bo ta
mama nehote in samo z najboljšimi nameni
povzročila, da njena hčerka ne bo imela dobre samopodobe, razen če nima kje v bližini
kakšne babice, sosede, tete, ki bo ta del razvoja otroka nadoknadila. Na ta način se biološko-genetski predispoziciji – to, da je mama
bolj »polna« – pridružita še socio-kulturni in
družinski dejavnik, s čimer ima hčerka večji
potencial za razvoj motenj hranjenja.
Tudi spolne zlorabe, kakršno koli nasilje v
družini, za katero so včasih celo menili, da je
edini vzrok za anoreksijo, so pomembni družinski dejavniki. Pri slednjih moramo poiskati krivca, da zaščitimo otroka. Pri ostalih
družinskih dejavnikih pa ne iščemo krivca,
temveč vzroke, ki so zelo pomembni za nadaljnji razvoj terapije. Bolnik mora vzroke
prepoznati in do njih razviti nov odnos, da
ne bo več potreboval simptoma, torej bolezni.
Kako lahko straši poskrbimo ali vsaj
pripomoremo, da hrana nikakor ne bo
vzgojni pripomoček?
Eden pomembnejših družinskih dejavnikov je res hrana kot sredstvo nagrajevanja,
kaznovanja in nadzora. Velikokrat družine
to počnejo med edinim skupnim obrokom in
obenem edinim vsakodnevnim skupaj preživetim časom. Na žalost ta skupna ura ob hrani postaja nadzorno oko nad otrokom. Uro
časa izkoristimo, da svoje otroke dodobra izprašamo. Jasno ob tem otrok ne bo užival v
obrokih. In če ima še malo nižje samospoštovanje ter nizko samopodobo, se sam sebi zdi
debel, je lahko to kapljica čez rob, ki vodi v
motnje hranjenja. Hrana resnično ne sme
biti sredstvo nagrajevanja in kaznovanja – v
smislu, da starši peljejo otroka v McDonald's,
ker je dobil petko, ali pa mu zaradi slabe ocene prepovedo pico za teden dni.
Prvi dveh narodih, Francozih in Italijanih, je hrana izraz ljubezni – ampak kot
izraz pripadnosti, hedonizma in druženja.
In prav v teh dveh državah skorajda ni
motenj hranjenja.
Pri njih je med obroki prepovedano govoriti o kakršnih koli neprijetnih temah.
Obroki so čas, ki ga družina preživi skupaj,
se p t e mb e r 2 0 1 0
ko govorijo en čez drugega. Hrana je nekaj
lepega, prijaznega, izraz ljubezni, ampak ne
zato, ker nagrajuješ, temveč ker jo imaš rad.
Strokovnjaki opozarjajo, da današnje
generacije staršev »proizvajamo« otroke,
zavite v »vato« in obenem vsenavzočo
ljubezen in srečo, ki je le socialna utopija.
Kakšno popotnico za življenje dajemo
otrokom z razkorakom med nefunkcionalnim partnerstvom in nefunkcionalnim
starševstvom?
Nefunkcionalno partnerstvo in nefunkcionalno starševstvo sta dva izjemno pomembna družinska dejavnika. Pri nefunkcionalnem starševstvu starši otrokom nudijo
ali pretirano skrb in so preveč zaščitniški
ali pa drugo skrajnost. Obe skrajnosti sta seveda enako škodljivi. Glede na starševske izkušnje in strokovno prakso celo menim, da
je pretirano zaščitništvo bolj škodljivo.
Otrok, ki je nenehno »v vati« in ima navidezno super samopodobo, bo takoj, ko bo prišel med vrstnike, dobil po glavi. Ne bo se
znal postaviti zase, ker mu to še nikoli v življenju ni bilo treba, in zato bo takoj socialno izoliran. Vse, kar sta mu starša nenehno
govorila – da je svet zunaj nevaren, ogrožajoč –, se je tudi potrdilo. Otrok se bo posledično umaknil in bo socialno, vrstniško zanemarjen. Vsa tista dobra navidezna
samopodoba se bo v trenutku sesula v prah.
To je hujše kot otrok, ki ni nenehno pestovan, božan. Mogoče mu prvih 10 let ne bo
lahko, bo pa boljše opremljen za nadaljnje
življenje, zato mu bo lažje. Seveda noben od
teh dveh polov staršev ni za nič kriv in ni
imel bolj ali manj rad svojih otrok.
Pri nefunkcionalnem partnerstvu pa se
partnerja/starša nenehno kregata. Otroci
čutijo njuno medsebojno sovraštvo. V takih
situacijah otrok običajno prevzema funkci-
|
N A ŠA LEKARNA
19
jo razsodnika, »amortizerja«, celo pogajalca
med staršema, kar ni ustrezno. Funkcionalno partnerstvo je močnejši zaščitni dejavnik za zdrav psiho-socialni in fizični razvoj
otroka kot pa funkcionalno starševstvo, čeprav sta na piramidi zaščitnih faktorjev oba
zelo pomembna. Prav zato vztrajanje pri nefunkcionalnem partnerstvu zavoljo otroka
ne vzdrži.
Perfekcionizem je, kot ste že omenili, ena
od značilnih značajskih potez oseb z
motnjami hranjenja. Dostikrat se perfekcionizem razvije podzavestno kot posledica
nezavednih zahtev staršev. Nekateri starši
svojim otrokom celo pošiljajo dvojna
sporočila – na eni strani poudarjajo
individualnost, po drugi strani pa se
vedejo drugače in zahtevajo od njih samo
najboljše, sicer niso dovolj dobri in jih
temu primerno tudi ne cenijo. Tema se mi
zdi še posebno zanimiva ob začetku
novega šolskega leta.
Gre za tako imenovano nekompatibilnost
med starši in otroki. Funkcionalna starša in
partnerja sta praviloma zelo uspešna, zadovoljna, potem pa ima otrok kar naenkrat anoreksijo ali bulimijo. K nam na oddelek pridejo skupaj z otrokom na seanso in ne najdemo
niti enega vzroka za nastanek motenj hranjenja. Potem pa takega otroka psihološko pregledamo. Pokaže se, da je kognitivno in emocionalno veliko slabše opremljen kot njegovi
starši. Ta starša ne zahtevata od otroka, da bo
tako dober v poklicu kot onadva, in ne pošiljata dvojnih sporočil. Vendar pa ima otrok
na nezavedni ravni potrebo, da vsaj na enem
ali več področjih doseže ali celo preseže enega ali oba starša. Če mu uspeva, s tem utrjuje
svojo identiteto, samopodobo in samospoštovanje. Če pa v tem ni uspešen, se nezavedno
ves čas počuti slabo, nezadovoljen sam s sabo.
20
O se b n o
|
Včasih je pri seštevku dejavnikov
že ena sama kapljica čez
rob preveč. Slednja navidezno povzroči klinično sliko motnje hranjenja, v resnici pa je bilo že
prej veliko kapljic oz. dejavnikov, ki se jih navzven ni videlo. Dober primer družinskih dejavnikov, ki je najbrž seštevek mnogih dejavnikov
iz vseh treh skupin, je mama, ki je nenehno na
dieti. Prekomerno hranjena mama je celo življenje nezadovoljna sama s sabo, ker v vseh revijah vidi samo lepe ženske, ki se smehljajo s
fotografij. S tem nasmehom navidezno sporočajo, da so srečne. Tako srečo bi seveda rada
dosegla tudi omenjena mama, a se ji nenehno
izmika, kljub dietam.
Pri takih otrocih sledi dolgotrajna psihoterapija, saj gre za res kompleksne vzroke nastanka motenj hranjenja.
Zakaj velja med tremi motnjami hranjenja
anoreksija nervoza za najbolj zahtevno?
Eden od vzrokov je ta, da se začne najbolj
zgodaj, na prehodu iz otroštva v adolescenco, torej lahko že pri 7-8 letih. Pri anoreksiji
zgodnje oblike sta značilni izrazita notranja
bolečina kot ključen simptom in izrazito
motena telesna podoba. Indeks telesne mase
(itm) mora biti pri anoreksiji pod 17,5 kg/m2
ali vsaj 15 % manj kilogramov, kot bi bilo
pričakovano pri določeni starosti in višini.
Osebe z anoreksijo s 170 cm in 30 kg so resnično prepričane, da so debele, in to ne zaradi iskanja pohval, kar zelo zavira zdravljenje. Bolnik običajno naredi majhen
napredek, pridobi kakšen kilogram, potem
pa se tega ustraši in sledi korak nazaj. Bolnike pestijo grozni občutki, kot sta sram in
gnus. Navdaja jih panika, strah pred debelostjo. Dobivajo celo anksiozne napade ob
majhnem porastu telesne teže.
Pri anoreksiji ločimo dve obliki – restriktivno, za katero večina misli, da je edina, in
pri kateri osebe vzdržujejo nizko telesno
težo in itm pod 17,5 kg/m2 s stradanjem ali
telesno hiperaktivnostjo. Druga oblika je
purgativna, zanjo trpi kar 75 % oseb z anoreksijo, ki vzdržujejo nizko telesno težo z bruhanjem, odvajali ali diuretiki.
Zloraba odvajal, diuretikov je značilna
tudi za bulimijo nervozo, drugo obliko motenj hranjenja.
Bulimija nervoza se začne veliko kasneje
kot anoreksija nevroza, značilno med 17. in
25. letom starosti. Zanjo so značilna izmenjujoča se obdobja strahotnega prenajedanja, tako kvalitativnega kot kvantitativnega,
in posledično faze praznjenja. Glede na faze
delimo bulimijo na nepurgativno in purgativno. Pri slednji, v katero sodi kar 75 % oseb
z bulimijo, se izmenjujejo faze prenajedanja
in bruhanja, lahko se bolniki praznijo tudi z
odvajali ali diuretiki. Pri nepurgativni obliki pa prenajedanju ne sledi bruhanje, ampak
obdobje stradanja ali telesne hiperaktivnosti. Tako kot pri anoreksiji je tudi pri bulimiji zelo značilna motena telesna shema.
Na prvi pogled pri osebah z bulimijo niti ne
opazimo motnje hranjenja, saj imajo itm v
mejah normale, med 18 in 25 kg/m2.
Za tretjo obliko motenj hranjenja – kompulzivno prenajedanje – pa je značilno prav
prekomerno hranjenje.
Kompulzivno prenajedanje se praviloma
začne na prehodu iz zgodnjega v srednje odraslo obdobje. Značilno je, da je razmerje
moški – ženske med obolelimi kar 50 : 50.
Fazi strahotnega prenajedanja, ki ji tako kot
pri bulimiji rečemo volčja lakota, sledi faza
praznjenja. Oboleli so večinoma ljudje, ki so
prekomerno hranjeni, torej z itm nad 25 kg/
m2. Za njih je izrazito nezadovoljstvo in
strah pred debelostjo.
se p t e mb e r 2 0 1 0
Ali glede na širok sklop dejavnikov tveganja posledično tudi osebe z motnjo hranjenja prehajajo iz ene v drugo skupino
motenj hranjenja?
Skorajda ni bolnika, ki bi imel v času prisotnosti svoje bolezni motenj hranjenja
samo eno obliko motenj hranjenja. Zaradi
razvojnih zaostankov je pomembno, s katero obliko se je vse skupaj začelo in katero
obliko ima trenutno. Praviloma se motnje
hranjenja začnejo z anoreksijo. Starši imajo
v tem rosno mladem obdobju oseb z anoreksijo še avtoriteto, s katero lahko vplivajo na
otroka in ga prisilijo, seveda ne s »pitanjem«,
da začne jesti. Se pa na tak način otrok v resnici ne pozdravi. Ostaja nezadovoljen, nesrečen in ima nizko samopodobo. Na skrivaj
potem začne vedno več jesti, potem bruhati
ali je hiperaktiven in gre v obdobje bulimije
ene ali druge oblike. Pri 17-18 letih, ko se že
zmorejo upreti starševski avtoriteti, gredo
nazaj v fazo anoreksije. Sledijo lahko tudi
vmesna obdobja kompulzivnega prenajedanja. Res izjemoma, v manj kot 1 %, se pojavlja le ena oblika motenj hranjenja. Pri anoreksiji je razmerje obolelih 9-10 žensk : 1
moški, pri bulimiji 7-8 žensk : 1 moški, pri
kompulzivnem prenjedanju pa je razmerje
moški : ženske kar 50 : 50.
Dve novejši obliki motenj hranjenja – ortoreksija in bigoreksija – se pojavljata šele
zadnja leta. Kakšne so njune značilnosti?
Res sta obravnavani šele zadnjih 8 do 10
let, nista pa še v nobeni mednarodni klasifikaciji motenj hranjenja. Prepričana sem, da
bosta že pri naslednjem vpisu. Pri ortoreksiji nervozi gre za bolestno obsedenost z zdravo, biološko neoporečno prehrano. Edina
razlika med ortoreksijo in anoreksijo je ta,
da pri osebah z ortoreksijo ni motene telesne sheme. Vidijo se takšne, kot v resnici so.
|
N A ŠA LEKARNA
21
Po anonimen nasvet na forum Motnje hranjenja
Bulimija, anoreksija in prenajedanje. Grozni izrazi, ki skrivajo boleče občutke in izkušnje, ko so stiske prevelike in
se oseba počuti majhno, prešibko, morda ne dovolj dobro, ko pada samopodoba in občuti, da ne more nadzorovati dogajanja okoli sebe in je vse, kar lahko še naredi,
le nadzor nad svojim telesom. Meja nadzora je tanka in
kmalu se zgodi, da postane pretanka in tako osebo povleče v vrtinec, kjer nič ni več prepuščeno njeni moči. Ko
je posameznikova jeza usmerjena navzven in se mu zdi,
da se je znašel sredi nočne more, v začaranem krogu, iz
katerega ne vidi izhoda. Veliko mladostnikov je že spregovorilo, zaupalo svojo stisko in bolečino ter prekinilo
krog molka in sramu. Odločitev za rešitev je v rokah posameznika, v želji po iskanju pomoči za boljši, predvsem
pa lepši vsakdan. Zakaj bi trpeli v samoti, če lahko prekinete tok trpljenja in zaživite drugače? Zaupajte svojo stisko anonimno na forumu Motnje hranjenja in povprašajte za strokovni nasvet, mnenje ali preberite izpovedi
drugih. Vabljeni k obisku foruma tudi tisti, ki želite stati ob strani in pomagati bližnjim, ki so se znašli v vrtincu
različnih vrst motenj hranjenja.
Več preberite na www.med.over.net.
Za osebe z ortoreksijo je značilna slaba samopodoba in samozavest. Okolica bi za te
ljudi rekla, da so to najbolj uspešni, zadovoljni in srečni ljudje. V več kot 25 % gre za
mlade, uspešne ženske z močno rigidnostjo.
Na zunaj so »poštirkane«, znotraj pa neskončno nezadovoljne. Občutek imajo, da
ne morejo z ničimer vplivati na svoje življenje. Zato si najdejo medij, torej hrano, s katero se nadzirajo. Vse se začne s tem, da je nekaj hrane zanič, potem z jedilnika izločajo
vse več hrane, cel proces izločanja pa se konča na ravni hude oblike anoreksije, torej z
nizkim itm in življenjsko ogroženostjo z
22
O se b n o
|
Eden pomembnejših družinskih dejavnikov je res hrana kot sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora. Velikokrat družine to počnejo med edinim
skupnim obrokom in obenem edinim vsakodnevnim skupaj preživetim časom. Na žalost
ta skupna ura ob hrani postaja nadzorno oko
nad otrokom. Uro časa izkoristimo, da svoje
otroke dodobra izprašamo. Jasno ob tem otrok
ne bo užival v obrokih. In če ima še malo nižje
samospoštovanje ter nizko samopodobo, se
sam sebi zdi debel, je lahko to kapljica čez rob,
ki vodi v motnje hranjenja.
vsemi telesnimi posledicami. V obdobju izločanja živil se zgodi tudi socialna izolacija,
ker take osebe seveda ne morejo jesti v restavracijah, saj nikoli ne vedo točno, kaj je na
njihovem krožniku in izgubijo nadzor.
Bigoreksija nervoza je značilnejša pri
adolescentnih in mlajših moških, ki preživijo ure in ure v fitnesih. Gre za obrnjeno anoreksijo ali adonisov kompleks. Zaradi prisotne izrazite motene telesne sheme mladi
moški, ki izgledajo kot »tridelne omare«, saj
je njihovo telo mišica pri mišici, sebe doživljajo kot brez mišic, suhe, grozne in nemoške. V ozadju motnje je nizka samopodoba
in slabo samospoštovanje. Problem je tudi v
tem, da taki moški zlorabljajo anabolne steroide. Pogosta spremljajoča duševna motnja,
tako kot pri vseh motnjah hranjenja (kar
60 % pri anoreksiji, 80 % pri bulimiji, 7080 % pri kompulzivnem prenajedanju in
celo 80 % pri bigoreksiji), pa je depresija. Za
osebe z bigoreksijo so izrazite tudi spolne
motnje, kot sta erektilna disfunkcija in ejakuacijska disfunkcija. Gre za zelo kompleksen in začaran krog pri mladih fantih, ki
so že tako in tako nezadovoljni sami s sabo.
Ali je glede na zahtevnost in kompleksnost
anoreksije tudi zdravljenje temu primerno?
Anoreksijo je resnično najtežje zdraviti,
a ne zaradi nizke telesne teže. Pri osebi, ki je
motivirana za zdravljenje, je vseeno, ali ima
izhodiščno težo 30 ali 60 kg. Skozi zdravljenje bo namreč napredovala, pridobivala
ustrezno težo in razreševala psihične faktorje v ozadju, ki so pripeljali do motenj hranjenja. Ključni razlog, da je zdravljenje anoreksije tako dolgotrajno, je to, da se lahko,
kot sem že omenila, začne že pri 7 letih ali
najkasneje pri 13-14 letih starosti. To pomeni, da so razvojni zaostanki toliko večji kot
pri tistih z bulimijo, ki se začne med 18.-25.
letom starosti. Osebe z anoreksijo niso razvile vseh pet komponent razvoja: izgradnje
lastne identitete, ustreznega odnosa do avtoritete, vrstnikov in dela in še nimajo izoblikovane ene ali druge spolne identitete, ki
sta obe ustrezni in funkcionalni, torej sta
enakovredni in nista bolezenski entiteti. V
terapiji anoreksije moramo nato vseh teh 5
razvojnih nalog izpeljati do konca.
Osebe z motnjami hranjenja največkrat
zanikajo svoje stanje, prav tako njihovi
bližnji. Ali moški, ki se redkeje od žensk
zatekajo po psihološko pomoč, še težje
priznavajo svoje motnje hranjenja in se
vključujejo v zdravljenje?
Zanikanje bolezni je v začetku pri samem bolniku, pogosto tudi pri svojcih, zelo
pogosto. Prva misel staršev je zagotovo, kaj
so sami naredili narobe, da ima njihov
otrok motnje hranjenja. Ko se nato oboleli
in svojci odločijo za terapijo, lahko zelo hitro postavimo diagnozo. Vse več žensk prihaja na zdravljenje, zagotovo pa za motnjami hranjenja oboleva veliko več moških,
kot si mislimo. Včasih so bile motnje hranjenja le ženska bolezen, kasneje je bila definicija motenj hranjenja, da so izrazito
ženska bolezen, danes pa vemo, da je žen-
se p t e mb e r 2 0 1 0
ska, a ne tako izrazito. Menimo, da je razmerje nižje v prid ženskam. Nizka samopodoba in slabo samospoštovanje, značilni za
motnje hranjenja, zagotovo še bolj prizadeneta moško moč, ki je za moškega nujna na
čisto drugi ravni kot za žensko, zato se moški težje odločajo za zdravljenje. Zadnja
leta jih, spodbudno, prihaja vedno več. Tako
imamo na našem odprtem oddelku 8 postelj za ženske in 4 za moške.
Kakšne so možnosti zdravljenja motenj
hranjenja v Sloveniji? Predvsem tisti, ki ne
živijo v Ljubljani, ne vedo dobro, kam se
obrniti po pomoč.
Možnosti zdravljenja so različne. Ambulantno je najpogostejše, zato je to večinoma
tudi prva oblika vključenosti v zdravljenje.
Če čez pol leta do leto ni ustreznega napredka, je potrebno hospitalno zdravljenje.
Do starosti 14-15 let osebe z motnjami hranjenja sodijo na Pedopsihiatrični oddelek Pediatrične klinike, kjer je terapija bolj usmerjena v družinsko terapijo. V starosti od 15-17
let večinoma pridejo na Oddelek za mladostnike z motnjami hranjenja, od 17 let navzgor
pa že k nam v Enoto za zdravljenje motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Za
mejo 17 let smo se odločili, ker je približno
pri tej starosti kognitivna in emocionalna
zrelost takšna, da so osebe sposobne ustrezne in zdravilne psihoterapije, torej vedenjsko-kognitivne in dinamsko razvojne. Ko
zaključijo hospitalno zdravljenje, hodijo še
1-3 leta v psihoterapevtsko zunajbolnišnično skupino, enkrat na teden k nam na oddelek, potem pa so 2-3 leti enkrat na mesec še
vključeni v ambulantno zdravljenje. V povprečju traja zdravljenje motenj hranjenja od
3, 4 do 6 let. 6 let je obenem tudi povprečen
čas, preden človek poišče strokovno pomoč.
|
N A ŠA LEKARNA
23
Na katere znake, ki kažejo na morebitne
motnje hranjenja, moramo biti pozorni kot
starši, prijatelji, sodelavci?
Napotki naj veljajo ne samo za sum na
motnje hranjenja, temveč tudi za nevrotične
motnje oz. depresije, anksioznosti, za kakršnakoli stanja, v katerih je človek prizadet,
žalosten, ali pa za duševne motnje, pri katerih so ljudje še v stiku z realnostjo. Enako velja za sum na kakršnokoli odvisnost. Pozorni
moramo biti na 3 najbolj pomembne stvari:
nenadne spremembe v socialnem funkcioniranju bližnjega (pretirana živahnost ali odmaknjenost, sprememba prijateljev…), v prehranjevalnih in spalnih navadah.
Kaj lahko oziroma celo moramo narediti,
če te nenadne spremembe zaznamo?
Najslabše je narediti nič. Če opazimo navedene spremembe, poiščemo primeren trenutek in človeku povemo, da ga imamo radi,
da nam ni vseeno zanj, vendar pa pri njem v
zadnjem času, zelo konkretno in pošteno povedano, opažamo te spremembe, zaradi česar
smo zanj zaskrbljeni. Povprašamo ga, kaj se z
njim dogaja. Večinoma bo ta človek, ker je na
začetku zelo izrazita faza negacije, rekel, da z
njim ni nič. To pa zato, ker ga je strah in sam
sebi še ne prizna. Če pa si že prizna, pa tega
noče priznati drugim. Pomembno je, da v tej
fazi vztrajamo in omenjeni pogovor ponavljamo po potrebi. Slej ko prej, ker so motnje
hranjenja tudi neke vrste klic na pomoč, bo
človek rekel, da je v težavah. Potem pa ni
naša naloga, da osebo takoj odpeljemo po
psihiatrično pomoč, ker gre za kronične duševne motnje. Na kratek rok ne bomo ničesar
rešili ali pozdravili, razen če je človek življenjsko ogrožen. Vzemimo si čas, pogovarjajmo se, ne obupajmo. Sčasoma, ko presodimo, da je že prišel čas za zdravljenje, mu
ponudimo strokovno pomoč. ¶
24
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
25
Jasno in
glasno
S prof. dr. Aleš
Krbavčičem, priznanim strokovnjakom na področju farmacevtske
kemije, smo se
pogovarjali o etiki
v farmaciji. Prof.
Krbavčič je predavatelj predmeta »materia
medica« na Fakulteti za farmacijo v
Ljubljani in dolgoletni urednik
Farmacevtskega vestnika. Njegovi prispevki na
področju znanosti so pomembni
doma in v tujini. V
zadnjih letih se je
prof. Krbavčič posvetil vprašanju
etike. Tako tudi
študentje farmacije poslušajo njegova predavanja o
farmacevtski etiki
in deontologiji.
Pogovarjala se je
Nada Tržan Herman
Pri zdravilih mora
veljati: toliko, kolikor je
treba in kolikor je varno
Lekarniška dejavnost, kot osvetli prof. dr. Aleš Krbavčič, je bila že od
nekdaj finančno nadzorovana. Lekarnar pa je bil tako v preteklosti kot
danes tisti, ki je strokovno odgovoren in neodvisen. Univerzalni temelji
farmacevtske etike in deontologije, ki se sicer spreminja z razvojem
zdravil in zdravljenja, tako po našem sogovorniku ostajajo: spoštovanje
avtonomije osebnosti, delati dobro, ne škoditi in ravnati pravično.
»Znanje pa je tisto, s katerim lahko obvarujemo bolnika ali zgolj ' kupca',«
dodaja. »Danes je pravilno ravnanje z zdravili (v dobro bolnika) na žalost
izpostavljeno tveganju predvsem takrat, ko zdravilu odrekajo položaj dobrine
posebnega pomena zaradi vsiljevanja sodobnih načinov trženja tudi za
promet z zdravili, zaradi zmanjševanja možnosti osebnega stika farmacevta z
bolnikom pri vročanju zdravil in zaradi ponarejanja zdravil. Eden od vzrokov
je tudi omejevanje pravic do dela in razpolaganja z rezultati dela vedno
večjemu številu ljudi.«
26
J a sn o i n g l a sn o
|
Pri zd ra vilih mo ra ve lja t i: t o liko, kolikor j e treba in kolikor j e varno
se p t e mb e r 2 0 1 0
Bolnikom je torej treba v lekarni bolj prisluhniti in v kratkem času, ki je na voljo za pogovor,
odločiti o primernosti samozdravljenja ali o
napotitvi k zdravniku.
Kaj menite o tem, da deluje farmacevtika
(od farmacevtske industrije do lekarne) vse
bolj po principu trženja oz. ustvarjanja
dobička?
Študije kažejo, da je v zda in tudi v Evropi že narejena škoda na račun bolnikov zaradi vdora tržnega principa v sistem zdravstvenega zavarovanja. Izdatki za zdravila
so v zda ogromni, a ne dosegajo pričakovane učinkovitosti pri zdravljenju. Pomembno
je imeti sistem, ki zagotavlja racionalno,
predvsem pa pravilno uporabo zdravil. Pri
zdravilih ne velja domneva, »več je bolje«,
temveč princip: toliko, kolikor je treba in
kolikor je varno. Medtem ko v zda že odkrivajo slabe posledice tržnega principa v
zdravstvu, se pri nas z veliko vnemo nekateri opredeljujemo prav za ta princip. Farmacevtska stroka se temu upira in tako je Javna
agencija za zdravila ukrepala v znanem primeru zlorabe določb o galenskih zdravilih,
Lekarniška zbornica pa je uvedla v nekaterih
primerih strokovni nadzor – tako v javnih
kot v zasebnih lekarnah.
Ali je mogoče delovati v lekarni drugače
kot po tržnem principu? Da. V Sloveniji imamo že od okoli leta
1970 sistem plačevanja izdaje zdravil po
storitvah. To je sistem, ki zagotavlja nepristransko strokovno vlogo farmacevta oz.
farmacevtke, saj so v lekarnah v glavnem
zaposlene farmacevtke. Plača se torej storitev, in ne marža na zdravilo. Zato farmacevt nima finančnega motiva za prodajo
dragih zdravil (višja marža!), ampak se
osredotoči na izdajo strokovno upraviče-
|
N A ŠA LEKARNA
27
Svetovanje nih zdravil. Pri tem je svetovanje farmacevta ključnega pomena. Opravljen farmacevtski pogovor oz. nasvet pa bi se lahko beležil
na nove elektronske zdravstvene kartice.
Izvirni greh pri storit venem sistemu je namreč ta, da storitve (svetovanje farmacevta) niso dovolj ovrednotene. Ker celovitega
strokovnega dela farmacevta zzzs ne plača
dovolj, so lekarne prisiljene dobiti dohodek
na drugačen način – to je: povečati prodajo
drugih izdelkov.
Mislite s tem na recepta prosta zdravila? Ne, s tem sem imel v mislih preparate, ki
jih lekarnar mora prodajati, čeprav jih zaradi
etičnih razlogov, ki temeljijo na strokovni odgovornosti, sploh ne bi hotel imeti na svojem
prodajnem seznamu. To so predvsem številna
prehranska dopolnila, katerih učinkovitost je
v oglaševalski domišljiji. Na lekarniških policah so torej izdelki, za katere se zagotavlja
samo to, da niso zdravju škodljivi. Zakaj ste izpostavili prav prehranska
dopolnila? Ne smete me razumeti napak. Nekatera
prehranska dopolnila so izjemne kakovosti,
a kaj, ko je na tem področju tak nered in ni
prave kontrole kakovosti, zato se kupec težko znajde. Lekarnar seveda ima znanje, da
ve, kaj je potrebno pri izdelku zahtevati (katere analitske izvide), da lahko zagotovi
kupcu poleg neškodljivosti tudi učinkovitost in celovito kakovost izdelka – tako kakor pri zdravilih. Pri prehranskih dopolnilih mu ti podatki niso vedno dostopni, saj je
skrb za kakovost prehranskih dopolnil prepuščena imetniku dovoljenja za promet.
Kaj pa mislite o vlogi farmacevta pri
izdajanju zdravil, ki jih dobimo brez
recepta in so namenjena samozdravljenju? Ta zdravila predstavljajo pri vročanju
prav posebej pomembno strokovno nalogo,
ki zahteva svetovanje farmacevta. Evropska
in z njo naša zakonodaja o zdravilih predvideva, da so zdravila praviloma dostopna
brez recepta, razen če je pri uporabi potrebno zdravniško svetovanje in nadzor (parenteralna zdravila, protimikrobna zdravila,
psihotropna zdravila in analgetiki skupine 1
ter zdravila, s katerimi še ni dovolj izkušenj).
Če se ugotovi, da so pri zdravilu, ki se dobi
brez recepta, nastopili novi neželeni učinki,
se status zdravila spremeni in se spet predpisuje na recept. V eu in pri nas se število recepta prostih zdravil povečuje. Bolnikom je
torej potrebno v lekarni bolj prisluhniti in v
kratkem času, ki je na voljo za pogovor, odločiti o primernosti samozdravljenja ali o
napotitvi k zdravniku. Farmacevt mora pri
vsaki vročitvi recepta prostega zdravila bolniku ponuditi pogovor, tudi če gre za dobro
poznana zdravila. Farmacevtova pomembna vloga in odgovornost v lekarni je, da izdajo recepta prostega zdravila tudi zavrne, če
presodi, da s tem varuje bolnikove koristi.
Kaj je glavni vzrok, da farmacevt ne more
svetovati toliko, kot bi bilo potrebno? Svetovanje zahteva čas. In spet smo pri
etični drži: če je lastnik lekarne anonimni kapital (na primer v lekarniški verigi) in prek
upravnika stremi za večjim dobičkom, se zgodi, da ne zaposluje dovolj farmacevtov in zato
ni dovolj časa za celovito svetovanje. Ministrstvo za zdravje in zzzs bi morala upoštevati
strokovno vlogo farmacevta, ki je najbolj dostopen zdravstveni delavec, ko gre za vprašanja o zdravilih. Dejstvo je, da se pri zdravilih,
zahteva čas. In
spet smo pri
etični drži: če je lastnik lekarne anonimni kapital (na primer v lekarniški verigi) in preko
upravnika stremi za večjim dobičkom, se zgodi, da ne zaposluje dovolj farmacevtov in zato
ni dovolj časa za celovito svetovanje.
prostih recepta, zniža strošek. Bolniku, ki je
kupil zdravilo sam, ni bilo treba obiskati
zdravnika. Pri tem bi se vsekakor morala upoštevati potrebna svetovalna in triažna vloga
farmacevta, saj le na tak način ne pride do napačnega samozdravljenja. Napačno samozdravljenje namreč lahko vodi v prikrivanje resnega obolenja. Na vse to mora biti farmacevt
pozoren in si mora vzeti čas za svetovanje.
Kaj pa menite o generičnem predpisovanju
zdravil? Generično predpisovanje zdravil, ki se
obeta letos jeseni, je strokovno utemeljeno,
saj mora proizvajalec generičnega zdravila
opraviti številna testiranja, ki zagotavljajo
enako učinkovitost, kot jo ima zdravilo originatorja (to je proizvajalec, ki je prvi odkril
to zdravilo). Razlike, ki bistveno ne vplivajo,
so dopustne (npr. sprememba v kakšni pomožni snovi, kot je npr. neki sladkor). Dilema pa nastopi, ko se v tem kaotičnem globaliziranem svetu pojavi kakšen proizvajalec,
ki misli samo na dobiček in proizvede učinkovino dvomljive kakovosti. Dejstvo je, da
končni proizvajalec, ki nosi tudi dovoljenje
za promet s tem zdravilom, opravi vse potrebne analize, a žal se lahko primeri, da s
predpisanimi analiznimi metodami ni možno ugotoviti neodgovorne spremembe v
molekuli vhodnih zdravilnih učinkovin in
pomožnih snovi; to se lahko zgodi ne samo
generičnemu proizvajalcu, ampak tudi proizvajalcu originatorskega zdravila, če uvaža
najcenejše substance. Razume se, da ima
28
|
Pri zd ra vilih mo ra ve lja t i: t o liko, kolikor j e treba in kolikor j e varno
se p t e mb e r 2 0 1 0
Vedeti je treba, da mora imeti lekarnar vso potrebno znanje, da zagotavlja kakovost zdravil (nabava kakovostnih zdravil, pogoji hranjenja itn.) in da
zna bolniku oz. kupcu pravilno svetovati o
zdravilih in o vseh drugih izdelkih v lekarni.
težnja kolektivnih kupcev (npr. zavarovalnic) po stalnem zniževanju cene zdravil svoje meje pri zagotavljanju učinkovitosti, kakovosti in varnosti. Tega pa ni mogoče
zagotoviti pod določeno realno ceno.
Pri naših proizvajalcih generičnih zdravil
najbrž ni bojazni glede kakovosti?
Seveda moram takoj dodati, da zagotavlja
blagovna znamka (npr. Lek, Krka) zaupanje v
kakovost generičnega izdelka in omenjena
proizvajalca izdelujeta vrhunska generična
zdravila, kakor tudi drugi proizvajalci zdravil z urejenim nadzorom kakovosti.
Nacionalne agencije za zdravila imajo torej
velik pomen pri natančnem preverjanju
kakovosti generičnih zdravil?
Da. Vsem kriterijem za varnost, učinkovitost ter kakovost zdravila mora proizvajalec generičnega zdravila zadostiti. Vseeno
pa potem, čisto na koncu, nastopi bolnik, ki
je individuum s specifičnimi fiziološkimi
lastnostmi in ne le eden v množici statističnih podatkov, ki so sicer nujno potrebni, da
se ugotovi razmerje med učinkovitostjo in
varnostjo zdravila. Zato se mora farmacevt v
lekarni posvetiti bolnikovim posebnostim
in mu pravilno svetovati. Med originatorjevim in generičnim zdravilom, ki morata biti
enako učinkoviti, pa obstajajo nekatere dovoljene razlike – npr. v pomožni snovi. Ta
snov je lahko za posameznika bistvenega
pomena. Primer: lahko naletimo na bolnika,
ki je alergičen na laktozo, in takemu človeku ne smemo vročiti generičnega zdravila s
|
N A ŠA LEKARNA
29
Vsem to pomožno snovjo, čeprav ima enako učinkovitost kot originatorjevo zdravilo, ki pa
morda laktoze ne vsebuje.
Ves čas pogovora poudarjate vlogo farmacevta oz. farmacevtke kot svetovalca pri
farmakoterapiji. Ali je to problem samo v
Sloveniji? Ne, seveda ne. Tudi drugod se javlja potreba po izčrpnem svetovanju o farmakoterapiji.
Tako se v Kanadi in zda že uveljavlja plačevanje za nasvet farmacevta v lekarni. To je
normalna posledica tega, ker so – predvsem v
zda – izjemno vzpodbujali porabo zdravil. V
zda je mogoče oglaševati vsa zdravila neposredno uporabnikom (tudi zdravila na recept) in samozdravljenje je velikokrat vodilo
do hudih stranskih učinkov in nevarnih obolenj. Skratka, spoznano je, da se je treba izčrpno posvetovati s farmacevtom o zdravilih –
ne samo o tistem, ki ga trenutno kupimo,
ampak o vseh zdravilih, ki jih jemljemo. Kaj pa menite o homeopatskih zdravilih?
Verjetno zastavljajo ljudje tudi o tem
vprašanja v lekarni?
Evropska homeopatska farmakopeja daje
s standardi istovetnosti in kakovosti podlago
za kakovostne homeopatske izdelke, pri tem
pa ne presoja o njihovi učinkovitosti in razmerju med tveganjem in koristnostjo. Ureditev prometa s temi izdelki je prepuščena presoji posameznih držav članic, ki imajo s
homeopatskimi zdravili različne izkušnje.
Zdi se mi, da nekateri ne razumejo strokovne vloge farmacevta in ga vidijo predvsem v vlogi prodajalca. Se tudi vam
dozdeva podobno? Res je, na lekarnarja se včasih gleda nekoliko zviška kot na prodajalca. Ampak vsi smo
na nek način prodajalci. Tudi ko bolnik obišče zdravnika, mu zdravnik »proda« svoje
znanje. V lekarni gre za podoben princip, le
da mnogi ljudje tega ne vedo. Zdi se, žal, da
velikokrat tega ne vedo odgovorni na ministrstvih. Torej vedeti je treba, da mora imeti
lekarnar vse potrebno znanje, da zagotavlja
kakovost zdravil (nabava kakovostnih zdravil, pogoji hranjenja itn.) in da zna bolniku
oz. kupcu pravilno svetovati o zdravilih in o
vseh drugih izdelkih v lekarni. Kaj pa menite o nekaterih zdravilih, ki so
izjemno poceni. Obstajajo zdravila, s
katerimi stane terapija za neko kronično
bolezen le okoli 3 eur na mesec. Kaj
menite vi o tem? Nekatere terapije kroničnih bolezni so
resnično poceni. Za to sta dva vzroka. Prvi je
ta, da zdravila, ki je staro in učinkovito, ne
smemo vzeti s tržišča, drugi pa ta, da se vrednost učinkovine z leti zelo poceni (patentna zaščita preneha...). Pri tem pa ne smemo
pozabiti na dejstvo, da sta cena in vrednost
zdravila dve različni kategoriji. Cinkova pasta kot primer ima svoj učinek, a je staro in
poceni zdravilo. Vsekakor pa je treba oblikovati ceno, ki vključuje ne samo ceno vhodnih
učinkovin ter izdelavo, ampak tudi pravilno
vročanje in svetovanje farmacevta. Cena
zdravila pa od samega začetka vključuje
ceno številnih študij, ki dokazujejo učinkovitost zdravila, ceno stalnega spremljanja kakovosti zdravila na trgu, ceno kakovostne
distribucije zdravila. Prav segmenti kontrole
in distribucije se sčasoma zvišujejo, in torej
ne smemo gledati samo na ceno učinkovine,
ki se običajno niža. Zdravilo moramo gledati
celovito in povsem normalno je, da se bodo
poceni zdravila umaknila z majhnega slovenskega tržišča, če ne bomo upoštevali vse-
kriterijem za varnost, učinkovitost ter kakovost zdravila mora
proizvajalec generičnega zdravila zadostiti. Vseeno pa potem, čisto na koncu, nastopi bolnik, ki je
individuum s specifičnimi fiziološkimi lastnostmi
in ne le eden v množici statističnih podatkov, ki
so sicer nujno potrebni, da se ugotovi razmerje
med učinkovitostjo in varnostjo zdravila.
ga, kar zdravilo vsebuje. Treba je torej pogledati vrednost zdravila! Sociološke študije v zda in Evropi kažejo
na to, da je poklic farmacevta vedno na
vrhu lestvice poklicev, ki jih ljudje cenijo
in jim zaupajo. Ali so tudi pri nas narejene
take študije? Študije so narejene tudi v Sloveniji in ljudje imajo pohvalen odnos do farmacevtskega poklica. Lani je bila v Farmacevtskem vestniku objavljena študija, ki jo je naredila
Fakulteta za farmacijo. Rezultati kažejo razmeroma visoko zadovoljstvo obiskovalcev
z lekarniškimi storitvami. Najslabše so bolniki ocenili prostorsko strukturo lekarne –
predvsem v smislu zagotavljanja zasebnosti.
Bolniki bi si želeli več svetovanja farmacevta o neželenih učinkih, interakcijah in kontraindikacijah. So pa dobro ocenili odnos
farmacevta do bolnika. ¶
Slovensko farmacevtsko društvo je Etična načela
farmacevtskih delavcev objavilo leta 1985 v sklopu besedila Etična načela znanstveno raziskovalnega dela v zdravstvu. Kodeks lekarniške deontologije, ki podrobneje opredeljuje dolžnosti
lekarniških farmacevtov, je izdala Lekarniška
zbornica leta 1994. Farmacevt mora delovati
tako po predpisanih dolžnostih v deontološkem kodeksu kakor tudi širše – po etičnih načelih, ki vključujejo osebno odgovornost.
30
NA ŠA LEKARNA
Jasno in
glasno
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
31
Etičnost farmacevtov
ključna za varnost bolnikov
Posvet Etika farmacevtskih delavcev v zdravstvu
Ljubljanska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva je junija v
hotelu Mons v Ljubljani organizirala posvet strokovne javnosti o etiki
farmacevtskih delavcev v zdravstvu. Farmacevtski delavci v zdravstvu pri
svojem delu upoštevajo etična načela svojega poslanstva, je pokazal posvet.
Predvsem si želijo podporo zdravstvene politike s ciljem pridobiti več časa
za kakovostno in strokovno svetovanje bolnikom ob izdaji zdravila.
P
redsednica ljubljanske podružnice
Slovenskega farmacevtskega društva
(sfd) mag. Tatjana Kogovšek Vidmar je izpostavila, da je po znani Luksemburški deklaraciji iz leta 2005 skoraj polovica vseh zapletov in težav pri zdravljenju
posledica napak pri ravnanju z zdravili. Akad.
prof. dr. Jože Trontelj, predsednik sazu in
predsednik državne komisije za medicinsko
etiko, je na posvetu poudaril, da »je bolnikovo
dobro najvišji zakon. Zdravnik in farmacevt morata postati poklicni in etični tim v korist bolnika.« V predavanju Etika v zdravstvu nekdaj in
sedaj je prof. dr. Aleš Krbavčič s Fakultete za
farmacijo Univerze v Ljubljani izpostavil, da »se
farmacevtska etika in deontologija z razvojem
zdravil spreminjata, vendar z ozirom na univerzalno priznano vrednoto zdravilo (lek), izdano na
recept ali brez recepta, vedno veljajo osnovna načela: spoštovati avtonomijo osebnosti, delati dobro,
ne škoditi, in ravnati pravično«.
Mojca Krušič, univ. dipl. iur., iz Lekarniške zbornice Slovenije je govorila o vsebini in
pomenu veljavnega Kodeksa lekarniške deontologije, Boštjan Debeljak mag. farm., iz
Moje lekarne na Dobrovi pa je bil v svojem
predavanju mnenja, »da bi se današnja potro-
šniška in pridobitniška družba morala zavedati
pomembne vloge lekarniškega farmacevta, ki mu
je glavno vodilo skrb za bolnikovo zdravje, in ne
nudenje trgovskih uslug. Zaupanje je velika vrednota, ki jo lekarniški farmacevti skupaj s pacienti/obiskovalci lekarne gradijo in dograjujejo,
najboljše vezivo pa je ravno etično obnašanje.«
V panelni razpravi so poleg predavateljev
sodelovali tudi pomembni predstavniki
stroke. V. d. predsednice Lekarniške zbornice
Slovenije Monika Sonc, mag. farm., spec., je
opozorila na enotnost lekarniških farmacevtov v strinjanju, da komercializacija dejavnosti, ki spodbuja rabo zdravil, ni prava
pot. »Na vodenje lekarn imajo vse večji vpliv nefarmacevtski in nezdravstveni dejavniki, ki uvajajo nove pristope, ki se navzven odražajo predvsem kot intenzivnejše oglaševanje in trženje
zdravil ter drugih izdelkov, ki so na voljo v lekarnah. Kljub formalni usklajenosti tovrstnega pristopa s predpisi pa je v številnih primerih potrebno presoditi skladnost in ustreznost tudi z
etičnega vidika. Prav tako na odločitve farmacevta v vse večji meri vpliva zdravstvena politika,« je svoje misli ob posvetu strnil predsednik Slovenskega farmacevtskega društva dr.
Gašper Marc.
32
|
E t ičnost farmacevtov ključna za varnost bolnikov
se p t e mb e r 2 0 1 0
Jasno in glasno o etiki farmacevtskih delavcev
Kaj menite o dejanskem stanju v lekarnah – v primežu med trgovsko in
strokovno dilemo? Ali bomo v slovenskem prostoru sposobni zadržati glavno načelo, da bodo vsi udeleženi farmacevti – od proizvajalca do lekarne
– delali po principu, da je prva skrb zdravje bolnika, ali pa bo potrebno
načela ravnanja farmacevtov prevetriti in v kakšni smeri? Za mnenje smo
vprašali štiri farmacevte.
Pogovarjala se je: Katja Krasko, foto: Katja Krasko, arhiv Medisa
— Gregor Makuc,
generalni sekretar
Mednarodnega foruma
znanstvenoraziskovalnih
farmacevtskih družb, giz:
»V Sloveniji smo v preteklih letih postavili in
vzdrževali pregleden in visoko strokoven sistem
predpisovanja in izdajanja zdravil. Če je na eni
strani ključen zdravnik, ki bolnika obravnava in
predpiše terapijo, je na drugi farmacevt tisti, ki
izda zdravilo in poda informacijo o njegovi pravilni in učinkoviti rabi. Ključen izziv v Forumu
vidimo v pravem razmerju med opravljanjem javne službe izdaje zdravil in tržno dejavnostjo, ki
pa je lahko zgolj dopolnilna. Po našem mnenju je
zdravje bolnika prva skrb vseh v zdravstveni verigi, od proizvajalca zdravil do veletrgovca,
zdravnika, farmacevta v lekarni kot tudi Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot plačnika storitve. Farmacevtska stroka, ki v javnosti še
vedno uživa velik ugled, je pravočasno opozorila
ne nepravilnosti in sprejela ukrepe, vključno s
prihajajočimi zakonodajnimi spremembami, ki
bodo še naprej omogočali visoko strokovno in
etično delo farmacevtov.«
— Tone Strnad,
direktor podjetja
Medis, d.o.o.:
Farmacevti imamo v svoji zavesti in stroki
vgrajeno skrb za bolnika, kar je seveda edino
prav, in vse, kar ni v skladu s tem etičnim načelom, povzroča farmacevtom travme. Mislim, da
ni farmacevta, ki bi predlagal bolniku zdravilo,
ki bi mu škodilo. Farmacevtska stroka izhaja iz
vračev, kjer je bilo zaupanje pravzaprav edina
stvar, ki je zdravila. Danes je to drugače, kljub
temu pa je zaupanje do farmacevta in njegovega
znanja tisto, ki daje bolniku varnost. Rekel bi, da
bo tisti trenutek, ko bolniki farmacevtu v lekarni
ne bodo več zaupali, lekarna postala navadna trgovina. To se je v veliki meri zgodilo v anglosaškem svetu, kar povzroča visoke stroške in zmanjšuje kakovost življenja ljudi. V celinski Evropi je
to na srečo drugače.
Pritisk na cene zdravil je hud (večina zdravil
stane manj kot 5 € za mesečno terapijo), dobra
in sorazmerno poceni zdravila izginjajo s trga
(približno eno na teden). Lekarne so plačane po
storitvi, ki je podcenjena, in še farmacevtov je
premalo. Ta pritisk na lekarne povzroča, da si
ne morejo vzeti časa za pogovor z bolnikom in
da si morajo same zaslužiti večji del dohodka z
dodatno prodajo izdelkov brez recepta in drugimi izdelki. To pa spet pomeni, da se bolniki hitreje znajdejo pri svojem zdravniku. Krog je za-
prt in je čedalje dražji. Podoben trend se že
izrazito kaže v nekaterih sosednjih državah
nekdanje Jugoslavije.
Mislim, da načel ravnanja farmacevtov ne bo
treba prevetriti, morda jih je le treba večkrat poudariti. Zaenkrat se mi zdi, da je situacija vzdržna, vendar je blizu meje brez povratka: v primeru, da se število lekarniških farmacevtov na
prebivalca ne bo povečalo in da se bo zaslužek lekarn iz redne dejavnosti zmanjševal, se bo to odražalo na zdravju prebivalstva in nekako nevidno poviševalo stroške zdravljenja.
— Monika Sonc,
v. d. predsednice
Lekarniške zbornice
Slovenije
Skrb za zdravje bolnikov mora biti na prvem
mestu vseh, ki smo zaposleni v zdravstvu. Naša načela ravnanja – etična in strokovna – nas zavezujejo, da je naša prva skrb zdravje in s tem povezana
kakovost življenja bolnikov. Zato je za nas ključno
vprašanje, kako magistrom farmacije v lekarnah
omogočiti, da bodo svoje delo lahko opravljali neodvisno in strokovno. Pomembno je, kakšne omejitve bodo veljale pri organiziranju lekarniške dejavnosti in lastništvu lekarn. Strokovna in etična
načela magistre farmacije v lekarnah zavezujejo k
zagotavljanju odgovornega zdravljenja z zdravili.
In to ne glede na to, ali se naše naloge nanašajo na
delo za lekarniškim pultom ali pa pri vodenju lekarne. Zato v Lekarniški zbornici Slovenije zagovarjamo rešitev, ki daje magistrom farmacije odgovornost za skrb za zdravje bolnikov in hkrati za
vodenje lekarn. Brez takšnega varovala bodo prej
ali slej tudi v lekarništvu prevladali komercialni
interesi nad strokovnimi in etičnimi standardi izvajanja našega poklica.
|
N A ŠA LEKARNA
33
— Bojan Bitenc,
vodja prodaje,
Salus, Ljubljana, d.d.
Dandanes imamo izjemno lepe lekarne s široko ponudbo. Žal pa se v zadnjem času vse večkrat
dogaja, da nekateri pozabljajo, da so zdravstveni
delavci in da se morajo obnašati v skladu z zahtevami lekarniške deontologije (vsak posameznik in
tudi ceh kot tak). Vsi skupaj se ne znajo dogovoriti
znotraj Lekarniške zbornice, kaj šele navzven, in
obenem organizirati, kako dobiti od države oziroma zzzs za svoje delo primerno plačilo. Kaj šele,
da bi lekarništvo organizacijsko in statusno prilagodili evropskim razmeram. Premalo je zavedanja,
da mora biti tudi tržni del njihove dejavnosti podrejen skrbi za zdravje bolnika. V nasprotnem lekarništvo nima prihodnosti, saj je prav to njihova
edina prednost pred trgovskimi verigami, kot sta
npr. dm in Müller.
Glede ravnanja drugih farmacevtov me ne skrbi za tiste v farmacevtskih podjetjih. Za njihovo
ravnanje naj bi poleg osebne morale in internih
predpisov skrbeli farmacevti v državnih organih.
Bolj nas lahko skrbi za slednje. Na njih poleg vseh
negativnih vplivov delujejo tudi politični pritiski,
ki jih spreminjajo v navadne administratorje, klasične birokrate.
Kar se spoštovanja načel farmacevtov tiče in
potrebe po njihovi prevetritvi, niso problem njihova načela ravnanja, temveč nespoštovanje načel.
Nujno bi potrebovali institucijo, ki bi združevala
farmacevte, ki ne bi bila le društvo, ampak bi imela tudi določena pooblastila.
34
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
35
Aktualno
Prvi jesenski
prehladi
Maja Vovk, mag. farm.
Prehlad je najpogostejše nalezljivo virusno obolenje zgornjih dihalnih poti.
Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, ki napadejo sluznice dihal. Običajno se
prične počasi, z znaki, kot so bolečine v grlu in žrelu, kašelj, zamašen nos, izcedek iz
nosu in hripavost. Redkeje se ob prehladu pojavita tudi povišana telesna
temperatura in glavobol, vse skupaj pa je dodatno »začinjeno« s slabim počutjem.
Pri otrocih moramo biti še posebej pozorni, da se prehlad ne razvije v okužbo
srednjega ušesa ali spodnjih dihal. Prav tako morajo prehladu posebno skrb
nameniti nosečnice s slabšim imunskim sistemom. Če samozdravljenje prehlada ne
odžene v tednu dni, je treba obiskati zdravnika.
36
A k t ua l n o
|
;Q\SYZY^fYdQ]Y^337
jQUfUÏjTbQfZQ
Prvi je s e ns ki pre hla d i
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
Vaša junaka, Kalcij in Vitamin C
K
adar zbolite za gripo, ostanite
doma in se izogibajete stikov z
drugimi. Če je le mogoče, naj v
lekarno namesto vas skoči kdo drug,
še posebej, če se morate do nje
voziti z avtom ali avtobusom. Doma
pijte veliko tekočine in pogosto
zračite stanovanje.
Gripa ali prehlad, to je zdaj vprašanje
Simptomi, ki jih občutimo pri teh dveh
virusnih okužbah zgornjih dihalnih poti,
značilnih za jesen in zimo ter prehodna obdobja med letnimi časi, so podobni, pa vendar nekoliko različni. Prehlad se pojavi od
dveh do treh dni po okužbi. Zanj so značilni simptomi, povezani predvsem z nosom:
vodeni izcedek, kihanje in zamašen nos. Bolezen običajno izzveni v 5 do 10 dneh, včasih pa se pojavi tudi kašelj, ki traja še kakšen
teden dlje. Gripo za razliko od prehlada
povzročajo virusi influence tipa a, b in c, ki
prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Prav zato
gripo, ki praviloma nastopi nenadoma ali
najkasneje en do dva dni po okužbi, spremljajo težji simptomi kot pri prehladu: zelo
povišana telesna temperatura (+39 ºC), ki
lahko vztraja tudi 3-4 dni, mrazenje, glavobol, vnetje oči, suh kašelj, hude bolečine v
mišicah in sklepih ter utrujenost. Po treh do
štirih dneh pri gripi nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje lahko
trajata tudi do 3 tedne. Najbolj nadležen
simptom gripe je zagotovo kašljanje, ki lahko traja tudi več kot 10 dni.
Virusni okužbi, ki se prenašata kapljično
Zaradi sprememb v temperaturi med letnimi časi ali v hladnih jesenskih in zimskih
dneh smo še posebej izpostavljeni gripi in
prehladu ter drugim virusnim okužbam dihal. Temperaturne spremembe vplivajo na
naš imunski sistem, zaradi česar smo bolj
dovzetni za virusne okužbe. Obenem se v
hladnejših dneh bolj zadržujemo v zaprtih
notranjih prostorih, kjer se virusne okužbe
lažje širijo. Ker se gripa in prehlad širita kapljično, torej s kašljanjem, kihanjem, lahko
tudi z neposrednim stikom z bolnikom in
okuženimi predmeti, se med okužbo izogibajte zaprtim prostorom in množicam ljudi.
Kako se lahko izognemo gripi in prehladu?
t Izogibajte se javnih zaprtih prostorov, v
katerih se zadržuje veliko ljudi. Ne
zadržujte se v bližini ljudi, ki kašljajo ali
kihajo.
t Redno zračite zaprte prostore.
t Krepite imunski sistem (uravnotežena
prehrana z veliko sadja in zelenjave,
gibanje na svežem zraku, pripravki za
krepitev imunskega sistema (npr. iz
kolostruma, ameriškega slamnika…).
Imunski sistem pa lahko na napad gripe
pripravimo tudi s cepljenjem (več v reviji
Naša lekarna na strani 74).
t Roke si pogosto in temeljito umivajte z
milom.
t Z rokami se ne dotikajte nosu ali oči.
Samozdravljenje pri prehladu
Svetuje: Vesna Štebej, mag. farm.
Za samozdravljenje bolezni, kot sta prehlad in gripa, svetujemo veliko počitka in
pitje večjih količin tekočine, najbolje toplih
napitkov (dodajte vitamin c). S slednjimi
navlažimo izsušeno sluznico nosu in ust,
pomagamo omehčati izločke, da jih lažje izkašljamo, ter nadomestimo izgubo vode v
telesu. Pri dojenčkih je materinemu mleku
priporočljivo dodajati še čaj ali vodo (dvigniti tudi spalno vzglavje). Potrebno je zniževanje povišane telesne temperature. V pomoč
nam bo tudi vdihavanje pare (lahko kar iz
doma pripravljenega kamiličnega čaja) z inhalatorjem, ki ovlaži dihalne poti, odpravlja
prekomerno izločanje sluzi in blaži simptome vnetja. Dojenčkom zagotovimo ne preveč suhe in vroče bivalne prostore (priporočamo uporabo vlažilcev z ionizatorjem
zraka). Za prehodne dihalne poti je izjemnega pomena tudi redno spiranje nosu s
fiziološko raztopino. Simptome gripe in
prehlada lajšamo tudi z zdravili za samozdravljenje, ki jih dobimo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Bolezni prebolevamo doma in ne na delovnem mestu, saj je
pomembno, da ne širimo okužbe.
JQ_XbQ^ZQ^ZUjTbQfZQZU`bY`_b_Ï\ZYfQ
!e]UÏQdQR\UdQ3Q3! CQ^T_jfcQ[TQ^
3Q3!
CQ^T_jZU`bQfYYjR_b*
`bY`bUX\QTeY^WbY`Y
`bY`_]Q^Z[Q^ZeUÛbWYZUYêdbeZU^_cdY
`bYfcQ[_TÛf^YYj`_cdQf\ZU^_cdYcdbUc^Y]
cYdeQSYZQ]
`bYÛebQf^_dUU^Y`bUXbQ^Y
jQcdQbUZU
jQ^_cUÏ^YSUY^T_ZUÏU]QdUbU
f_RT_RZebQcdY
jQ`_bd^_Q[dYfÛ
ba
druž
Zdrava
ladu
pri preh
in gripi
V lekarnah brez recepta!
hhh^VUZddZ
JQY^V_b]QSYZU_YjTU\[YX`_[\YčYdU ( ! &@bUTe`_bQR_^QdQ^Ï^_`bURUbYdU^Qf_TY\_
?dfUWQ^ZeY^ÛU\U^YXeÏY^[YXcU`_cfUdeZdUjjTbQf^Y[_]Q\YVQb]QSUfd_]
A k t ua l n o
|
Prvi je s e ns ki pre hla d i
simptomi
vročina
bolečina v žrelu
izcedek iz nosu/zamašen nos
kihanje
kašelj
glavobol
splošno slabo počutje
bolečine v mišicah in sklepih
izčrpanost
se p t e mb e r 2 0 1 0
prehlad
redko zvišana
pogosta
pogost
pogosto
blag do zmeren/pogost
blag do zmeren
blago
blage do zmerne
nikoli
gripa
visoka 3 do 4 dni
redka
redek
redko
lahko izrazit
izrazit
izrazito, traja 2 do 3 tedne
običajno izrazite
nenadna in izrazita
Preglednica: Razlike med prehladom in gripo
Lajšanje simptomov z zdravili
Visoka telesna temperatura, glavobol ter
bolečine v sklepih in mišicah:
priporočena je uporaba paracetamola ali
acetilsalicilne kisline (ni primerna za
otroke in nosečnice). Na pravilne odmerke vas bodo opozorili zdravniki ali farmacevti. Pri povišani temperaturi si pripravite tudi hladne in mokre obloge za telo.
Zamašen nos:
na voljo je fiziološka raztopina za izpiranje nosu ali nosni dekongestivi (kapljice,
pršilo). Uporabo omejimo na 3-5 dni,
nato se posvetujemo z zdravnikom, če se
stanje ne izboljša.
Kašelj:
priporočamo sirupe/zrnca za peroralno
raztopino za lažje izkašljevanje ter vdihavanje (inhalatorji ali doma pripravljene
parne kopeli), s čimer mehčate sluz v dihalih in posledično lažje dihate. Za suh,
dražeč kašelj so v pomoč sirupi/tablete za
pomiritev kašlja. Slednje običajno jemljemo zvečer pred spanjem. Pri dražečem,
suhem kašlju si lahko pomagamo tudi s
pastilami na osnovi lišajev, ki mehansko
obložijo sluznico in na ta način omilijo
draženje in siljenje h kašlju.
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Zdravnika moramo obiskati, kadar prehlad kljub jemanju zdravil traja več kot sedem dni, pri zelo visoki vročini (nad 39 ºc)
(ki pri odraslih traja več kot tri dni, pri otrocih nad šest let pa več kot dva dni), pri težavah z dihanjem in požiranjem, pri bolečinah v ušesih, v prsih in v predelu sinusov ter
če se pojavita kri ali gnoj v smrklju oz. izpljunku. Obvezno morajo zdravnika obiskati starejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč in srca, mlajši otroci, dojenčki,
nosečnice in doječe mamice. ¶
N A ŠA LEKARNA
Pripravljeni na
gripo in prehlad
39
Z Lekovimi specializiranimi zdravili proti zimskim obolenjem.
ODPORNOST
ORGANIZMA
ZAMAŠEN
NOS
Bolečine v grlu in žrelu/vneta sluznica:
za omilitev neprijetnih simptomov v
ustih in žrelu so na voljo tablete/pastile,
ki jih raztopimo v ustih. Ti izdelki vsebujejo različne kombinacije protivnetnih,
antiseptičnih in protibolečinskih učinkovin. Nekatere tudi spodbujajo obnovo
ustne sluznice. Previdnost pri izbiri velja
pri nosečnicah.
Priporočamo še:
vitamine in minerale ter pripravke za
krepitev imunskega sistema.
|
BOLEČE
GRLO
Ali ste pripravljeni za borbo z virusi?
Imate zamašen nos?
Vas boli grlo?
Imate bolečine ali vročino?
Vas muči kašelj?
ŽE OB PRVIH
ZNAKIH
KAŠELJ
Odpornost vašega organizma vam bo krepil
Immunal®, ki vsebuje sok škrlatne ehinaceje
ali ameriškega slamnika.
Operil® hitro in dolgotrajno odmaši nos ter
pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Hitra in močna rešitev je Angal® v obliki pastil
in pršila.
Ne pozabite na Lekadol® Plus C z dodanim
C vitaminom.
Odplaknite ga s šumečimi tabletami
Fluimukan®.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se
posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana
38
40
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
Kako deluje
Kako nas varuje
imunski sistem
Doc. dr. Tadej Malovrh, doktor veterinarske medicine, doktor medicinskih
znanosti s področja imunologije, predavatelj imunologije na Veterinarski fakulteti
predsednik Komisije za antidoping pri Atletski zvezi Slovenije
Imunski sistem je poseben, prilagodljiv obrambni sistem, razvit pri višjih
organizmih (vretenčarjih) za zaščito pred škodljivimi (patogenimi) mikrobi,
razvojem raka ter tujimi tkivi (v medicini pri transplantaciji tkiv). Sistem je
kompleksno sestavljen. »Skrit« je v organih imunskega sistema ter v različnih
tkivih in je zmožen delovati na ravni celic ali posebnih obrambnih efektorskih
molekul. Obrambne celice in efektorske molekule delujejo v sozvočju in le tako
lahko prepoznajo in nato uničijo različne telesu nepotrebne, škodljive ali tuje
snovi, imenovane tujki. Del sistema imamo razvitega že ob rojstvu, torej je
prirojen (nespecifičen). Del pa se ga razvije šele po rojstvu, ko se imunski sistem
glede na potrebe uči in si zapomni, torej je pridobljen (specifičen).
41
Kako deluje
|
K a ko na s va ru je imu ns ki s is t e m
se p t e mb e r 2 0 1 0
mično prepreko, saj s svojo kislostjo (pH
med 3 in 5) povzročajo neugodne pogoje za
razvoj mikrobov. Na določenih delih koža
prehaja v sluznice, ki so bolj občutljiva
struktura in kjer lahko mikroorganizmi
začnejo povzročati škodo telesu. Tudi sluznice so dobro zavarovane, saj so poseljene z
zaščitno mikrofloro, ki nas varuje pred tujki, tako da odvzame prostor in s tem prepreči, da bi se škodljivi mikroorganizmi začeli
razmnoževati in povzročati bolezen. Sluznice izločajo še sluz, ki preprečuje pripenjanje mikroorganizmov, jih pa tudi odplavlja
in s tem odstranjuje. Celice nekaterih sluznic imajo na svoji površini mikroskopsko
majhne migetalke, imenovane cilije, ki neprestano utripajo v smeri proti zunanjosti
(npr. v dihalnih poteh) in s tem odstranjujejo sluz in bakterije.
Ž
e ob rojstvu so nam dane
določene obrambne sposobnosti, ki delujejo nespecifično glede na
vrsto škodljivih vplivov, tako kot tudi
nekatere specializirane celice in efektorske molekule, ki nas ščitijo potem,
ko so mikroorganizmi (največkrat so
to bakterije, lahko pa tudi virusi) že
vstopili v telo.
Ustvarjanje »imunskega spomina«
Sposobnost za »akcijo«
Kot smo že omenili, obrambni sistem organizma deluje na ravni celic in efektorskih
molekul, ki delujejo v telesnih tekočinah,
lahko so del tkiv, ki že sama po sebi nudijo
zaščito telesu, ali pa ga le-ta omejujejo od
okolja. Del celic in obrambnih molekul imamo pripravljenih na »akcijo« že v materinem telesu in takoj po rojstvu, drugi del pa
se razvija praktično celo življenje. Imunski
sistem se namreč obnaša zelo racionalno in
se na določene škodljive dražljaje odzove
specifično, in to le takrat, ko ti dražljaji obstajajo. Pri tem se uči in ustvarja t. i. imunski spomin, ki pride prav pri ponovnem srečanju telesa z enakim škodljivim dražljajem,
ki je prvič aktiviral imunski sistem.
N A ŠA LEKARNA
43
K prvi obrambni črti telesa štejemo še
telesno temperaturo, ki povišana neugodno
deluje na razmnoževanje nekaterih patogenih bakterij in virusov, in želodčno kislino,
ki s svojo izredno kislostjo ubija večino škodljivih mikroorganizmov, ki bi utegnili povzročiti bolezen, ko so vstopili skozi prebavni trakt. Prav tako k prvi obrambni črti
prištevamo solze, slino in ušesno maslo. Ti
vsebujejo sestavine, ki delujejo podobno kot
antibiotiki in protivirusna zdravila. Elemente t. i. prve obrambne črte imamo torej
razvite že ob rojstvu in delujejo nespecifično glede na vrsto škodljivega agensa, tako
kot tudi nekatere specializirane celice in
efektorske molekule, ki nas ščitijo potem,
ko so mikroorganizmi (največkrat so to bakterije, lahko pa tudi virusi) že premagali
prvo obrambno črto.
Pripravimo se na jesen!
Za vas smo v septembru prpravili darilno akcijo.
edini
n
i
i
v
r
P
... vitaminsko‐mineralni probiotik
DARILO
Prva obrambna črta organizma
Imunski sistem, ob katerem se v ožjem
pomenu običajno misli na pridobljeni del
naše obrambe, v širšem pomenu predstavlja
obrambni sistem organizma. Prvo obrambno črto predstavlja koža, ki nepoškodovana
s svojo zgradbo nudi mehansko prepreko za
vstop škodljivih mikroorganizmov (bakterije, glivice, paraziti in virusi). Kožni izločki,
predvsem loj, predstavljajo še dodatno ke-
DARILO
Ob vsakem nakupu
BION®3 ali BION®3
Juniors dobite v lekarni
darilo ‐ vreèko okusnih
Cebion® bonbonov.
Cebion® bonbonov.
darilo ‐ vreèko okusnih
Juniors dobite v lekarni
BION®3 ali BION®3
Ob vsakem nakupu
PM‐CHC‐32/10 /01.09.2010
M
esta v telesu, kjer nastajajo, zorijo in delujejo celice imunskega sistema, razdelimo na primarne in sekundarne organe
imunskega sistema. Primarna (centralna) organa sta kostni mozeg, kjer nastajajo in zorijo levkociti, med njimi predvsem limfociti b,
ter timus (priželjc), kjer nastajajo in zorijo
limfociti t. V sekundarnih organih pa potekajo obrambni procesi z nastajanjem in delovanjem efektorskih mehanizmov za uničevanje tujka, ki je izzval odziv imunskega
sistema. Med sekundarne (periferne) organe
imunskega sistema uvrščamo vranico, bezgavke ter desiminirano (razsejano) limfatično tkivo po različnih organih, predvsem v
sluznicah in koži, ki pa ni organizirano v posebne tkivne enote, obdane z membrano.
|
Na voljo v vseh lekarnah in
specializiranih trgovinah.
42
Priporoèamo jemanje ene tablete na dan.
Merck d.o.o.,
Dunajska cesta 119,
1000 Ljubljana
44
Kako deluje
|
Celice kot stražarji telesa
Naše telo ima kar nekaj takšnih vrst specializiranih celic, ki požirajo vse telesu tuje
snovi ali telesne snovi, ki so tako ali drugače
spremenjene. To, prav tako prirojeno celično aktivnost imenujemo fagocitoza, celice
pa posplošeno fagociti. Ko takšne celice pridejo v stik npr. z bakterijo, jo s svojimi celičnimi podaljški objamejo in jo potegnejo
vase, nato pa uničijo z neke vrste znotrajceličnimi prebavnimi encimi. Celice s takšno
sposobnostjo, ki so razporejene po krvi in
tkivih, lahko poimenujemo kar stražarji telesa. Spadajo v skupino levkocitov, in jih
imenujemo granulociti in makrofagi, ob določenih dražljajih pa lahko tako požirajo
tudi nekatere celice iz kože in črevesja. Fagociti se za boljšo učinkovitost povezujejo
še z efektorskimi molekulami. Komplementni sistem, lizocim in interferoni namreč
prav tako na nespecifičen način uničujejo
neželene mikroorganizme in tudi lastne
spremenjene celice. Tudi te molekule telo
tvori že pred rojstvom in zelo učinkovito
uničujejo z virusi okužene celice, bakterije
in enocelične parazite ter vse, kar je za naše
telo na celicah tuje, neobičajno. S tema nespecifičnima sistemoma obrambe tako na
ravni celic kot z efektorskimi molekulami,
se telo torej precej učinkovito vsakodnevno,
brez našega zavedanja znebi nevarnih in
škodljivih snovi ali pa jih s temi mehanizmi
vsaj pomembno količinsko zmanjša.
Pridobljena, specifična imunost
V ožjem pomenu imunski sistem predstavlja del, ki je pridobljen in se razvije šele po rojstvu. Na celični ravni ta del predstavljajo limfociti b in t, na ravni molekul pa so to
protitelesa. Za uspešno delovanje limfocitov
je pomembno sodelovanje nespecifične
obrambe. Makrofagi namreč vse, kar so požrli
(to imenujemo antigen), predstavijo na svoji
se p t e mb e r 2 0 1 0
površini, tako da limfociti dobijo informacijo
za nadaljnje opravljanje obrambnih aktivnosti
(pridobljena, specifična imunost). Podvrsta
limfocitov t, ki jih imenujemo celice t pomagalke, se aktivira, ko s svojimi receptorji prepozna natančno določen antigen. Aktivacija
sproži razmnoževanje samo tistih celic, ki
imajo pravilen receptor za ta antigen in nato
pomnožene celice pomagalke pričnejo izločati signalne molekule, imenovane citokini, ki
uravnavajo obseg in jakost imunskega odziva.
Na podoben način se aktivira in razmnožuje
tudi druga podvrsta limfocitov t, ki jih imenujemo citotoksične celice t. Te celice so bolj
agresivne in direktno s fizičnim stikom napadejo telesne celice, ki so spremenjene (tarčne
celice), bodisi zaradi okužbe z virusi, z določenimi bakterijami ali zaradi poškodbe s škodljivimi kemikalijami, in pa celice, ki so se rakasto spremenile. Citotoksične celice t po
napadu ubijajo tako, da izločijo posebne snovi,
ki preluknjajo membrano tarčne celice. Takšno ubito tarčno celico nato »pospravijo« fagociti. Tudi limfociti b s svojimi receptorji prepoznajo predstavljeni antigen, se aktivirajo,
pomnožijo in diferencirajo (spremenijo) v celice plazmatke, ki izločajo protitelesa.
Vloga protiteles in ustvarjanje »imunskega
spomina«
Protitelesa so beljakovinske molekule, ki
se specifično vežejo na antigen (to je običajno povzročitelj bolezni, npr. virus ali bakterija). S tem ga inaktivirajo ter označijo, da ga
prepoznajo fagociti in ga požrejo ali pa se
zaradi tega aktivira komplementni sistem,
ki uniči antigen. Tudi v tem primeru je za
uspešno učinkovanje imunskega sistema
potrebno sodelovanje prirojene nespecifične obrambe. Po aktivaciji limfocitov, ki so
specifično prepoznali antigene povzročitelja bolezni, se le-ti razmnožujejo. Polovica
se razvije v prej opisane efektorske celice, ki
neposredno sodelujejo pri imunskem odzivu, približno polovica pa jih ostane v pripravljenosti kot spominske celice. Te celice se
pri ponovnem vdoru istega povzročitelja veliko hitreje in močneje aktivirajo in s tem
zajezijo okužbo in nastanek bolezni (imunski spomin). Vsi ti procesi delovanja obrambnega sistema potekajo brez vpliva naše volje,
velikokrat tudi brez naše vednosti in posebnih občutkov. Ko pa ti procesi nezadostno
opravljajo svojo funkcijo, nas premagajo
povzročitelji bolezni in zato zbolimo. Šele v
takšnih primerih se posredno zavedamo
imunskega sistema, njegovih mehanizmov
in sistemskih učinkov na telo, saj le-ti pri
večini bolezni, povzročenih z mikrobi, pomembno vplivajo na naše slabo (bolno) počutje in oblikujejo klinično sliko bolezni.
|
N A ŠA LEKARNA
45
Tina
Svetovalka za poslovni trg
C
M
Y
CM
Bolezni imunskega sistema
Zdrav in nepoškodovan obrambni sistem
organizma nas varuje pred različnimi obolenji, največkrat pred tistimi, ki jih povzročajo
mikroorganizmi. Obenem nas ščiti tudi pred
razraščanjem rakastih celic ter pred lastnimi
celicami, ki so odmrle in bi s svojimi razpadlimi produkti lahko škodovale telesu. Funkcionalen sistem obrambe igra pomembno varovalno vlogo tudi v črevesju, skozi katerega v
telo vnašamo s hrano ogromno sestavin, ki so
pogojno škodljive. Imunski sistem, v katerem
vsak element opravlja svojo fiziološko funkcijo, je učinkovit in telesu zagotavlja primerno
obrambo. Če elementi ne delujejo usklajeno
ali če je posamezen element imunskega sistema nefunkcionalen, se ravnovesje poruši in
imunski sistem postane delno ali popolnoma
neučinkovit. To se kaže z različnimi bolezenskimi stanji ali pa s povečano občutljivostjo
organizma za določene bolezni.
Osnovna klinična slika bolezni imunskega sistema so pogoste, kronične in hude
okužbe, ki jih povzročijo mikroorganizmi,
MY
CY
CMY
K
Zanjo, ki ceni estetiko in
rada ureja vec stvari hkrati …
2*(%1"#@#A3"&'3"#("#53"('
!"#$%&'()$#")*+,$"-)*./0('("'/1&"/-$2*%3&,&"4)/5%(3&+"
#$%&'()$67"8$'2(%/0('(")("4'$2&'(6"B*&%('#+"&C(9",&"$#$:$.*9"
1*"4'$2&'6(";*";*4(%3$"2*%$"-)*./0('("-$4(%(09"#(1'(#"
ko 4'2$<,("-$4)$63(:*",$#/3&=&2*30*",2&0("-$10('0(7">*"
4-)('/"3*01('("-)*.&)3*"#(4'*"-$"?)$6(3&0&9",&"4$"$;3*.(3*"
4"-2(-$;3*63&#";3*,$#"@$3('*7"8889,*(%1"96'
D,"#$"0#*1+*:#2*/'E
?"4'$2&'6&0$"A3"&".#;",%")*+,$",$'"3*2$.3&,"&;%(2('("1$"16*"
@$%&/-$2*%3&,*9",&"6*4")*+,$",)&.('*";*")("AB"=(3'$6"3*"
#&3/'$7"C4*,"@$%&/-$2*%3&,"&#*")*+,$"1$"16*"4-$3;$20*9",&
0/",)&.("3*"30/3("4'2$<,(7"?'2$<(,"-$:$6$2$6 v @$%&'()$6(#"
$#2(50/"-)*.*"3*#2(."3*2$.3&,,",&"4&"4'$2&'(6"6,)$-&7
F"#'(1%+(%1C#/+%;#("+*&('(%
D("&3'(23('"-$'2(%/0('(")("$%.*43$9"0( %2(;5&.3&"E34'*3'"
E3'(23('"F*3"3*"1*3"-2*6*"&;%&2*7"82(1-)*.3&<,&"-*,('"
64(%/0("?E@G,*2'&=$";";*.('3&#"5*/+*',%1.%,#;"#>#5"(#
C4*+"/%#'(1%+(%1"9")*+,$"-*"&;%(2('("'/1&"-*,('"4"
-2&)$5(3&#"H?IG#$1(#$#7
G%(%#;"#1C.'(*#4+%$%+'1%#:"+#4+%:#H2H@"
!*"=(3(",)&=(6"&3"4-$2$.&)"'/0&+"$-(2*'(20(6"-$<)0&'("H2H#;#
',%(*,#5+I"$%"3*">J>J7"E#("125*6("3*-&<&'("6"(3&"%(4(1&9"
%2(;"</#3&,$69"4"4)$6(34,&#"-$&#(3$6*30(#
J3-27K"LMCN?ON9"CPQEONIMERN>ESNT7"!*"=(3&,("-2(3$4*"
-$1*',$6"6"'/0&3&"-$<)0&'("3*"-2&#(2"U8M?>VMCP?ON9"
H@R??8N>ESN7"?@?")*+,$"-$<)0('("$1"1$#*"*)&"&;"'/0&3(,
;*2*./3*"4(")("-$4)*3&"?@?7"82(0('&"?@?G&"4$"%2(;-)*.3&.
!"#$%&#'()*+,"-'.#*/'0&'1%#2*/'1%3*$*#4+*5".(*#,%61*7#
8889,*/'1%396'#"3'#4*:3'&'1%#/+%;43"&(*#01%$'3:*#<=>#?<<#?<<9
46
Kako deluje
|
ki so običajno nizko patogeni ali pa so del
normalne mikroflore. Primarne bolezni
imunskega sistema so prirojene, ko zaradi
genetskih nepravilnosti manjka ali nezadostno deluje posamezen element imunskega
sistema. Obstajajo pa tudi huda bolezenska
stanja, ko manjka celoten imunski sistem.
Druga, sekundarna oblika imunskih pomanjkljivosti je pridobljena in se lahko v celoti ali do neke mere z odstranitvijo vzročnega dejavnika tudi popravi. Pridobljene
okvare imunskega sistema so posledica npr.
okužbe (virus hiv), podhranjenosti ali nepravilne prehrane, lahko tudi zdravljenja z
zdravili, ki učinkujejo imunosupresivno (zaviralno na imunski sistem).
Avtoimune bolezni – ko se lasten imunski
sistem obrne proti telesu
Posebna oblika bolezni imunskega sistema so avtoimune bolezni, ko se lasten imunski sistem obrne proti telesu in z normalnimi imunskimi efektorskimi mehanizmi
napada sestavine lastnega tkiva, npr. tkivo
ščitnice, trebušne slinavke, možgane, sklepe,
ledvice ali napada eritrocite, dnk ... Te bolezni so posledica genetskih napak, okolja in
nepravilne imunske regulacije, ki vplivajo
na obdobje, ko se v embrionalnem razvoju
imunski sistem uči prepoznavati, kaj je telesu lastno in kaj tuje. Posledica avtoimunih
bolezni so poškodbe organov in s tem njihovo omejeno delovanje ali pa vplivajo na celotno telo, kar se kaže v različnih boleznih,
ki močno zmanjšajo kakovost življenja in
zahtevajo celovito medicinsko oskrbo.
Posebna oblika nepravilnosti v delovanju
imunskega sistema so tudi preobčutljivostne
reakcije, kadar se imunski sistem na različne,
sicer naravne dražljaje odzove premočno ali
na nepravilen način. Preobčutljivostne reakcije so rezultat normalnih, v običajnih pogojih koristnih imunskih reakcij, ki potekajo
se p t e mb e r 2 0 1 0
neprimerno in povzročajo vnetne reakcije ali
celo poškodbe tkiva. Takšne nepravilnosti
delimo v štiri različne tipe. Med njimi je najbolj poznan tip I, za katerega se uporablja sinonim alergija. Preobčutljivostne reakcije
lahko izzovejo številni antigeni, ki jih iz tega
razloga imenujemo alergeni, kot so različni
proteini, imunski kompleksi, pelodni prah,
spore plesni, prhljaj živali, hrana, zdravila,
strupi insektov ...
Po vsem navedenem o boleznih imunskega sistema je treba poudariti, da pri občasnem pojavljanju različnih bolezenskih težav,
npr. okužb, ki so posledica »padca odpornosti«, še ne gre za pojav katere od bolezni
imunskega sistema. Najverjetneje gre le za
nihanje učinkovitosti posameznih delov
obrambnega sistema zaradi različnih vzrokov (stres, hormonsko stanje, nepravilna prehrana, različna fiziološka stanja, različni zunanji fizikalni in kemični vplivi na telo).
Lahko je bil vdor okužbe tako obilen ali pa je
bil način vstopa v telo takšen, da so bile premagane vse pregrade in se je razvila bolezen.
Spreminjanje delovanja imunskega
sistema
Imunski sistem je kompleksen, v njem
sodelujejo različne efektorske molekule in
bolj ali manj specializirane celice. Razvoj,
zorenje ali nastajanje vsakega posameznega
elementa mora potekati po točno določeni
naravno začrtani poti, tako da na koncu sestavljajo funkcionalno celoto. Veliko znanstvenega truda se vlaga v prepoznavanje mehanizmov, kako bi lahko ojačali delovanje
imunskega sistema v dani situaciji ali kako
imunski sistem in njegovo učinkovitost
zmanjšati, kar je želeno pri točno določenih
medicinskih posegih (transplantacije, nekatere kronične vnetne bolezni). Takšno
»upravljanje« z imunskim sistemom imenujemo imunomodulacija, kar pomeni v bi-
|
N A ŠA LEKARNA
47
48
Kako deluje
|
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
49
Ameriški slamnik
za zvečanje splošne odpornosti
stvu uravnavanje delovanja imunskega sistema na potrebno raven, bodisi kot
imunosupresija ali imunopotenciranje. To
lahko počnemo tudi s sprožanjem imunske
tolerance, se pravi, da se imunski sistem na
določen dražljaj sploh ne odzove (pri zdravljenju alergij na čebelji strup ali cvetni
Kako čuvati svoj imunski sistem
Človek si že od nekdaj želi, da bi lahko
vplival na svoje zdravje in da bi preprečil nastajanje bolezni. Danes poznamo kar nekaj
pristopov, s katerimi lahko vplivamo (moduliramo) na obrambni (imunski) sistem. Kako
ojačiti delovanje imunskega sistema, da
bomo bolj zdravi, da se bomo lahko v stresnih situacijah uspešneje zoperstavili povzročiteljem bolezni, je vprašanje skoraj vsakega izmed nas. Določene pristope lahko
naredijo zdravniki, veliko pa lahko naredimo za ojačitev imunskega sistema tudi sami.
Pričnemo lahko že pri zmanjševanju stresnih
situacij, ki so danes vzrok za nastanek številnih obolenj, tudi takšnih, kjer je nepravilno
delovanje imunskega sistema zaradi vpliva
stresnih hormonov eden od bistvenih vzrokov bolezni. Nadaljujmo s skrbjo za kožo,
tako da ne pretiravamo z umivanjem naravne maščobe ter da uporabljamo mila s kislim
pH. Sluznice dihal lahko ohranjamo v boljšem stanju, če ne kadimo, sluznico želodca in
njegov pH pa ohranjamo, če ne pretiravamo s
pitjem alkohola in kave, še posebej, če te razvade izvajamo na prazen želodec.
Preveč sterilno okolje ni dobro za imunski
sistem
Zavedati se moramo, da se je naš obrambni sistem skozi evolucijo razvil za okolje, kjer
se neprestano vrši boj z mikroorganizmi,
tudi takimi, ki povzročajo bolezni. Takšen
ostaja tudi danes, vendar se je okolje, v katerem živimo, precej spremenilo tudi iz mikrobiološkega vidika. Količinsko se namreč na
vseh področjih našega življenja zmanjšuje
število mikroorganizmov. Hrana jih vsebuje
vse manj, mila delujejo protibakterijsko, pralna sredstva ubijajo mikrobe, povrhu vsega pa
je protimikrobno delovanje eden glavnih
adutov marketinga za te izdelke. To nam prinaša skoraj sterilno okolje, v katerem imunski sistem ni dovolj aktiven in zato v nekaterih primerih preveč redke dražljaje
nepravilno obravnava. Posledica je premalo
dejaven imunski sistem, kar vodi med drugim tudi do preobčutljivostnih reakcij.
Imunskemu sistemu moramo za normalno delovanje zagotoviti naravno mikrobiološko okolje z dovolj raznolikimi mikrobi.
Sami lahko moduliramo imunski sistem tudi
tako, da uživamo zdravo hrano v uravnoteženih obrokih. Dolgo je namreč poznano, da
vitamina c in e, selen in aminokislina glutamin ugodno vplivajo na naše zdravje. Pozitivno modulirajo delovanje imunskega sistema in tako ojačajo splošno telesno odpornost,
s katero premagamo blažje okužbe brez posebno opaznih bolezenskih znamenj. Ker
nam tempo življenja marsikdaj preprečuje,
da bi bolj pazili na naš obrambni sistem, si
lahko pomagamo tudi s takšnimi prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo imunomodulatorne sestavine. Primer so prehranska dopolnila na osnovi kolostruma, ki delujejo tudi na
zrel imunski sistem človeka. ¶
IMMUNAL
®
Za okrepljen imunski
sistem in hitrejše
okrevanje
t *[EFMBOPv4MPWFOJKJ
t ;ESBWJMOFVǏJOLPWJOFTPLBÝLSMBUOF
FIJOBDFKFBMJBNFSJÝLFHBTMBNOJLB
BLUJWJSBKPDFMJDFJNVOTLFHBTJTUFNB
LJVOJǏJKPJOPETUSBOJKPNJLSPPSHBOJ[NF
LJTPWESMJvOBÝFUFMP
Kmalu v novi embalaži
in večjem pakiranju
1SFEVQPSBCPOBUBOǏOPQSFCFSJUFOBWPEJMPOUWFHBOKVJO
OFäFMFOJIVǏJOLJITFQPTWFUVKUF[[ESBWOJLPNBMJsGBSNBDFWUPN
Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si
Škrlatna ehinaceja oziroma ameriški slamnik je avtohtona ameriška rastlina, ki so jo tradicionalno
za zdravljenje uporabljali že ameriški Indijanci.
Z rastlino so lajšali kašelj ter zdravili vneto žrelo
in razne okužbe. Zaradi izjemnih zdravilnih
učinkov smo tudi na stari celini kmalu spoznali
njeno vrednost, tako v preventivne namene kot
tudi za zdravljenje. Tako je že v 19. stoletju ehinaceja postala eno izmed osnovnih zelišč v boju
proti mikrobom, danes pa je po svetu najpogosteje uporabljana zdravilna rastlina za krepitev
obrambne sposobnosti organizma. Učinkovine
v njenem soku namreč krepijo delovanje imunskih celic in spodbujajo njihovo sposobnost uničevanja mikroorganizmov, ki so vdrli v telo. V
Sloveniji lahko izvlečke škrlatne ehinaceje najdemo v tudi v zdravilih brez recepta, kot je to
npr. Immunal®. Izvlečke je smiselno uporabljati
preventivno za zvečanje splošne odpornosti, pa
tudi med boleznijo za lažje in hitrejše okrevanje.
prah). Načeloma velja, da imunski sistem
lahko moduliramo supresivno veliko bolj
učinkovito in selektivno v primerjavi z modulacijo, kjer želimo delovanje imunskega
sistema ojačati. Imunomodulacija za ojačanje delovanja imunskega sistema je zelo zanimivo in uporabno področje za zdravnike
in farmacevtsko industrijo, močno pa se je
to področje približalo tudi vsesplošni populaciji. Ljudje si namreč želimo ostati zdravi
in pri individualnem raziskovanju zdravja je
marsikdo odkril tudi imunski sistem. Spoznali so, da učinkovit in zdrav imunski sistem, po možnosti z »ojačanim« delovanjem,
ščiti pred različnimi boleznimi (okužbami).
50
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
51
Kako
zdraviti
Zaprtje in
upočasnjen
metabolizem
Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. int., gastroenterolog
Zaprtje ima mnogo vzrokov, dejavnikov, ki medsebojno vplivajo. Preventivno se je
priporočljivo pravilno hraniti, piti veliko tekočine in dodajati vlaknine, tudi mlete.
Če nas surovo sadje in zelenjava preveč napenjata, lahko uživamo kuhano v
zadostni količini. Hrana mora biti dobro prežvečena, obroki redni, da se lahko nazaj
privzgoji gastrokolični refleks, odvisen od dnevnega ritma posameznika. Potrebno
je izključiti vsa zdravila, ki lahko vplivajo na peristaltiko, in vključiti pol ure
aktivnega gibanja na dan. Če spremenjeni način ne vpliva v taki meri, da začnemo
odvajati vsaj enkrat na tri dni, so potrebne preiskave.
52
K a k o z d r av i t i
|
Za prt je in u po časnjen metabolizem
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
53
Če vas muči zaprtje:
t7FMJLPTFHJCBKUFWTBKQPMVSFEOFWOP
t1JKUFWFMJLPUFLPýJOFOBKCPMKF%POBU.H0CISBOJKFEOFWOPQSJQPSPýMKJWP[BVJUJFPTFNLPzarcev tekočine.
t%OFWOP[BVJKUFHýJTUJIOFUPQOJIWMBLOJO
t1PTLVBKUFWTBLPEOFWOPPEWBKBUJPCEPMPýFOJVSJ/BKWFýKJSFGMFLT[BPEWBKBOKFKFQPMVSFQP[BKtrku in popoldan okrog 17. ure, tako da lahko izberete čas odvajanja pol ure po zajtrku ali pol
ure po popoldanskem obroku.
t+FKUFEOFWOPWFMJLPTBEKBJO[FMFOKBWFFQPTFCOPLJWJTVIFTMJWFJOEBUFMKOF
t;BVJKUFMJDPPMJWOFHBPMKB[WFýFSQSFETQBOKFN
t;B[BKUSLTJQSJWPýJUFQSPCJPUJýOJOBQJUFL[EWFNBMJDBNBPUSPCPWCSF[FQSFEFMBOJITBKTP
slednji za tiste, ki imajo težave s prebavili).
H
rana ima velik vpliv na sestavo
vsebine črevesja, zato je
pomembno, da zaužijemo dnevno
20 g čistih netopnih vlaknin, ki predstavljajo vsebino prebavne cevi. Ker
vlaknin ne absorbiramo, nam jih
pomagajo »prebaviti« črevesne
bakterije, ki razgradijo celulozo na
manjše delce.
Metabolizem
Metabolizem so vsi presnovni procesi v
telesu. V telesu moramo hrano, ki vstopa
vanj skozi usta, najprej razgraditi do osnovnih molekul, da se lahko skozi črevesno steno sestavine vsrkajo v žile in mezgovnice ter
skladiščijo v jetrih. Osnovne molekule se v
jetrih popolnoma razgradijo na elemente, da
se sprosti kemično vezana energija, ki jo telo
potrebuje za procese izgradnje svojih lastnih
molekul, hormonov, beljakovin, za vzdrževanje telesne temperature, cirkulacije in
ostalih fizioloških procesov ter za mišično
delo. Višek energije, ki se sprošča pri prevelikem vnosu hrane, se skladišči najprej v jetrih
kot glikogen za zaloge glukoze in nato kot
maščobno tkivo. Po potrebi se sprošča glukoza najprej iz zalog glikogena v jetrih in kasneje z razgradnjo maščobnega tkiva. Vse te
kompleksne procese, ki so pod povratno
kontrolo in kompleksno kontrolo nevrotransmitorjev in več hormonov, predvsem
hormonov nadledvične žleze, ščitnice in hipofize, imenujemo metabolizem. Ta izraz se
ne nanaša samo na procese, povezane s hrano. Metabolizem pomeni tudi, kako hitro se
odzivamo na stres, kako hitro jetra vse snovi
in toksine, ki pridejo v naše telo, metabolizirajo v telesu manj škodljive vmesne molekule, da jih telo lahko izloči. Tudi določeni
stranski učinki zdravil so zaradi tega odvisni od posameznikovega metabolizma.
Prebava
Hrana se mora najprej razgraditi, da se
lahko v telesu absorbirajo pomembne snovi,
ostale pa izločimo z blatom. V ta proces prebave je vključenih veliko dejavnikov. Prav
vsi vplivajo na končno izločanje telesu nepomembnih snovi, ki jih izločamo z blatom,
z urinom, skozi kožo in z dihanjem. Toksini
se lahko izločajo po vseh poteh, v večini pa
se v jetrih metabolizirajo v tako obliko, da
se lahko izločajo skozi žolč z blatom ali skozi ledvice.
Izraz prebava v strokovnem jeziku nima
prave razlage. Lahko pa pod prebavo pojmujemo vse procese, ki v telesu potekajo ob zaužitju hrane do njenega izločanja. V to je zajet ves prebavni sistem, jetra, žleza slinavka
in regulatorni nevrohormonski sistem. Za
prebavo je pomembno že zobovje v naših
ustih, naše prehranjevalne navade, kako
zmeljemo hrano, da nam ne obleži v želodcu
in da se ta hitreje prazni, saj imamo s tem
manj refluksa in kisline. Če hrana ni dovolj
zmleta, preveliki delci hrane obremenijo
tanko črevo in proces vsrkavanja ali absorpcije pomembnih snovi je onemogočen. Encimi v tankem črevesju ne morejo delovati
in izgubljamo vitamine in aminokisline.
Manj predelana hrana pride v široko črevo,
kjer jo razgradijo naše črevesne bakterije.
Če je teh ostankov nepredelane hrane več,
nastajajo večje količine plinov in nelagodja
z napenjanjem, krči ali celo težave z drisko.
Normalno odvajanje blata
Normalno iztrebljanje blata poteka trikrat na dan do enkrat na tri dni.
Pogostost odvajanja je odvisna od:
- našega osnovnega metabolizma,
- osnovne avtonomne motorike prebavne
cevi oz. peristaltike,
- načina hranjenja,
- vrste zaužite hrane,
- telesne aktivnosti,
- jemanja zdravil,
- reakcije na stres,
- stanja hrbtenice, medeničnega dna in
mišic medeničnega dna,
- starosti ter
- anatomskih značilnosti našega črevesja
in zadnjične mišice.
Pomen vnosa vlaknin in tekočine
Hrana ima velik vpliv na sestavo vsebine
črevesja, zato je pomembno, da zaužijemo
dnevno 20 g čistih netopnih vlaknin, ki predstavljajo vsebino prebavne cevi. Ker vlaknin
ne absorbiramo, nam jih pomagajo »prebaviti« črevesne bakterije, ki razgradijo celulozo
na manjše delce. Za vsebino črevesja je zato
izjemno pomemben zadosten vnos vlaknin
in tekočine. Obstajajo velike razlike v posameznikovem metabolizmu. Nekateri potrebujejo več tekočine, drugi manj, vse je odvisno od naše telesne aktivnosti in zunanjih
temperatur. Ob hrani je dnevno priporočljivo zaužiti še osem kozarcev tekočine. Pripo-
54
|
se p t e mb e r 2 0 1 0
P
ri občutljivih osebah lahko
nekatera prehranska dopolnila
povzročajo tudi krče ali driske.
Pomembno je, da posamezniki, ki
hkrati jemljejo več vrst zdravil,
preverijo navodila, v katerih so
opisani morebitni stranski učinki.
Pred jemanjem določenega zdravila
in po njem je priporočljivo tudi
spremljanje vseh pojavov v telesu, saj
so lahko reakcije zelo individualne.
Previdnost velja tudi pri prehranskih
dopolnilih.
ročam tudi vsakodnevno pitje naravne mineralne voda z magnezijem (Donat Mg), ki
deluje odvajalno, paziti pa moramo, da od
prevelike količine ne dobimo driske.
Vzroki za zaprtje
Kljub zadostnemu vnosu vlaknin in tekočine je frekvenca iztrebljanja odvisna
tudi od naše osnovne črevesne motorike. O
njej lahko sklepamo že po naših prednikih
in starših oz. kakšne so bile njihove prebavne navade in težave. Predvsem dolžina širokega črevesja je tista, ki nam določa, kako
pogosto bomo odvajali. Ob tem je pomembno poudariti, da je lahko dodaten dejavnik
za zaprtje tudi spuščeno široko prečno črevo pri ženskah po porodih, pri starejših, ko
elastično tkivo izgublja prožnost. Na motoriko črevesja vpliva tudi stres, zato imajo nekateri še posebno na potovanjih težave z odvajanjem blata. Nekatera zdravila, predvsem
psihofarmakološke substance, zmanjšujejo
peristaltiko, analgetiki, predvsem morfinski derivati, še dodatno zvišujejo tonus no-
Refleks odvajanja
Glede na našo vzgojo, ki je odraz družbenih norm in kulture, v kateri smo odraščali,
smo si s kasnejšim načinom življenja osnovni refleks odvajanja blata privzgojili po svoje. Dojenčki refleksno odvajajo blato po vsakem dojenju. Ta refleks se kasneje ustali na
dva večja gastrokolična refleksa, ki sta zjutraj in popoldan, ko se po zaužitju hrane impulz širjenja stene želodca in prebavne cevi
pretvori v naših možganih v poziv k odvajanju. Žal je naša zunanja mišica danke pod
vplivom naše zavestne volje in ta refleksa
zanemarimo. Takrat se poruši naša biološka
ura odvajanja. Ne glede na biološko uro odvajanja pa vedno obstaja najpogostejši poziv
tranje mišice zapiralke in s tem vplivajo na
samo iztrebljanje. V črevesju delujejo številni hormoni in hormonsko aktivne snovi, ki
jih izločajo enterokromafine celice in vplivajo na serotoninske, muskarinske, histaminske receptorje in določajo peristaltiko
črevesja. Vsa zdravila, ki delujejo na kak način na omenjene receptorje, delujejo tudi na
pogostnost odvajanja. Na te receptorje delujejo tudi različna prehranska dopolnila,
vendar redko v smislu zmanjševanja peristaltike, razen vse narkotične substance, ki
delujejo na morfinske receptorje. Pri občutljivih osebah lahko nekatera prehranska
dopolnila povzročajo tudi krče ali driske.
Pomembno je, da posamezniki, ki hkrati jemljejo več vrst zdravil, preverijo navodila, v
katerih so opisani morebitni stranski učinki. Pred jemanjem določenega zdravila in
po njem je priporočljivo tudi spremljanje
vseh pojavov v telesu, saj so lahko reakcije
zelo individualne. Previdnost velja tudi pri
prehranskih dopolnilih.
|
N A ŠA LEKARNA
55
k odvajanju takrat, ko pride blato v danko
pred notranjo mišico zapiralko in se stene
danke razširijo. Tudi tega lahko hotno zadržimo. Če se stena danke preveč razširi, postane neobčutljiva in ne dobimo več poziva
k odvajanju. To se pogosto zgodi pri starejši
populaciji, pri kateri je elastičnost tkiva
zmanjšana, mišice medeničnega dna oslabijo, pogoste pa so tudi okvare hrbtenice. Kadar občutljivost stene danke oslabi in ne dobimo več poziva, ne moremo več iztrebljati
ali pa celo nimamo moči iztrebljanja. Zaradi anatomskih sprememb v starosti, po poškodbah in porodih ter zaradi oslabelosti
mišic se poruši anatomska lega danke. Anorektalni kot, ki je pomemben za iztrebljanje,
TABLETE Z BRUSNICAMI IN
MLEČNOKISLINSKIMI BAKTERIJAMI
EKSTRAKT BRUSNIC IN 4 PROBIOTIČNI SEVI
(L.Acidophilus, L.casei, L.rhamnosus, B.longum)
UPORABA LACTOLADY NUDI DVOJNO
ZAŠČITO IN ZMANJŠA MOŽNOST
NASTANKA URINARNIH INFEKCIJ
PRI ŽENSKAH.
Preventivni mehanizem delovanja brusnic
na patogene, ki povzročajo urinarne
infekcije, je dobro poznan.
UPORABA:
Zmanjšanje možnosti nastanka urinarnih infekcij
pri ženskah in ponavljajočih urinarnih infekcij
pri starejših ženskah.
ODMEREK:
1 tableta 2 krat dnevno.
Dnevni odmerek vsebuje
1 bilijon MKB (probiotikov).
Ekstrakt brusnic 800 mg.
Pakiranja:
30 in 60 tablet
VSI IZDELKI VITABALANS SO VAM NA VOLJO V LEKARNAH IN SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH.
56
|
se izravna. Ženski hormoni še dodatno vplivajo na prebavila tako, da ženske glede na
ovarialni ciklus odvajajo zelo različno in v
večini nimajo vsakodnevnega jutranjega rednega odvajanja, ki je značilno za moške.
Od ovulacije dalje so ženske bolj nagnjene k
zaprtju zaradi vpliva progesterona, v času
menstrualnega ciklusa pa odvajajo normalno ali imajo celo driske.
Sama funkcija zapiralne mišice, ki je sestavljena iz notranje in zunanje mišice, je
odvisna od anatomske značilnosti, dolžine
mišice in oživčenosti. Zato poškodbe hrbtenice vodijo v oslabljeno funkcijo in nezmožnost zadrževanja blata ali izgubo poziva k
odvajanju. Zaradi starosti, po operativnih
posegih, porodnih ali drugih poškodbah zapiralna mišica lahko izgubi elastičnost, postane trda, sklerotična, ne more se prilagoditi in zadostno raztezati pri iztrebljanju.
Enako se dogodi pri kroničnem vnetju sluznice danke, ko se slednja lahko zoža in je
zaradi tega onemogočeno iztrebljanje.
Zaprtje
Zaprtje ima mnogo vzrokov, dejavnikov,
ki medsebojno vplivajo. Preventivno se je
priporočljivo pravilno hraniti, piti veliko tekočine in dodajati vlaknine, tudi mlete. Če
nas surovo sadje in zelenjava preveč napenjata, lahko uživamo kuhano v zadostni količini. Hrana mora biti dobro prežvečena,
obroki redni, da se lahko nazaj privzgoji gastrokolični refleks, odvisen od dnevnega ritma posameznika. Potrebno je izključiti vsa
zdravila, ki lahko vplivajo na peristaltiko,
in vključiti pol ure aktivnega gibanja na dan.
Če spremenjeni način ne vpliva v taki
meri, da začnemo odvajati vsaj enkrat na tri
dni, so potrebne preiskave. S koloskopijo pregledamo celotno črevo in izključimo vnetje
ter zožitve. Pri rentgenološki kontrastni pre-
iskavi prehoda kontrasta skozi črevo izmerimo čas prehoda kontrasta, dolžino in lego širokega črevesja. Pri sumu na motnje sfinktra
je potrebno ob pregledu opraviti še anorektalno manometrijo, izmeriti tlake v danki in
občutljivost na raztezanje stene. Z endoultrazvokom se lahko dokažejo poškodbe mišice medeničnega dna, zlasti pri ženskah po
porodih. Možna je tudi kirurška terapija, še
posebej pri podaljšanem črevesju in zožitvah.
V veliki meri pomaga »feedback šola odvajanja«, v kateri se s spremljanjem aktivnosti mišice medeničnega dna nauči pravilna raba
mišic za iztrebljanje.
Odvajalnih sredstev pri zaprtju ne priporočamo, ker povzročajo driske, posledično
pa se črevo refleksno odzove z zaprtjem.
Ustvari se začaran krog in vedno večje poseganje po odvajalih. Tudi klistiranje ima
enak učinek, zato ga odsvetujemo. Priporočamo ga samo pri skrajnih, trdovratnih in
dolgotrajnih zaprtjih, če oseba ne odvaja več
kot teden dni ali ima zaradi zaprtja bolečine.
Pri tem previdnost ni odveč, saj je lahko
vzrok za zaprtje v zožitvah ali zarastlinah
po predhodnih operacijah v trebuhu.
Priporočamo pitje enega litra Donata Mg.
Dva litra dnevno ga svetujemo le pri zelo zaprtih in tistih, ki imajo dolgo črevo. Vsakodnevno priporočamo pol ure gibanja, da se
organizem spoti. Vsakodnevno je dobro uživati sadje, predvsem zelo zrel kivi, sadež do
dva na dan, če je izključena alergija na sadež.
Če je prisotna alergija na kivi ali vam sadež
ni ljub, ob uživanju drugega sadja priporočamo suhe slive in dateljne. Lanena semena in
otrobi zjutraj naj bodo raje mleti, da ne pride
do popoldanskega napenjanja. Redko, če je
iztrebljanje res onemogočeno, priporočamo
glicerinsko svečko, s katero se zmehča zasušeno blato, ali po treh dneh neodvajanja odvajalno zeliščno svečko. Probiotiki v jogur-
se p t e mb e r 2 0 1 0
tih lahko pomagajo, če ni alergije na mleko.
Pri trdovratnem zaprtju, podaljšanem črevesju in motnjah sfinktra so neefektivni in
nimajo večjega pomena, razen da uravnavajo
črevesno floro in s tem naš imunski odziv ter
obrambni mehanizem.
Če dietna priporočila z rednimi obroki
in pitjem veliko tekočine ter vsakodnevnim
gibanjem niso uspešna, je potreben specialističen pregled pri zdravniku, ki opravi prej
opisane preiskave. Predvsem pregled pri gastroenterologu priporočamo po 50. letu starosti, saj v tem starostnem obdobju narašča
malignom črevesja, in v primeru, ko se način odvajanja spremeni brez jasnega vzroka
in se po treh tednih ne uredi. ¶
Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. int., gastroenterolog dela kot zasebna gastroentrologinja v Gastromedica d.o.o, Inštitut za bolezni
prebavil v Murski Soboti. Podiplomski študij gastroenterologije je opravila v Zagrebu,
trenutno pa je vpisana na študij na mariborski medicinski fakulteti. V Gastromedica
d.o.o. ob gastroskopijah, koloskopijah izvajajo tudi ultrazvok trebuha in ščitnice, novejše preiskave funkcionalnih motenj prebavil, ph-metrijo požiralnika in impedanco
požiralnika, s katerimi edini v Sloveniji merijo vrste refluksov pri odraslih. Vstavljajo
želodčne balone za hujšanje in vodijo hujšanje, najnovejše pa je izvajanje alergoloških
testov za alergijo in intoleranco na hrano ter
določanje ravni prostih radikalov v krvi.
|
N A ŠA LEKARNA
57
58
NA ŠA LEKARNA
Zdravilne
rastline
se p t e mb e r 2 0 1 0
?
Vprašajte
strokovnjaka
Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete
na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti
urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex,
bomo skušali poiskati odgovore.
V zadnjem času veliko prebiram, tudi v reviji
Naša lekarna, o pomembnosti esencialnih maščobnih kislin DHA za razvoj otrokovih možganov. Za kaj vse še priporočate jemanje Medexovega Omega-3 sirupa, ki vsebuje tudi
DHA? Ali bi jemanje tega sirupa pri mojih dveh
otrocih pomagalo tudi k boljšemu imunskemu
sistemu?
Anja iz Ljubljane
DHA ima pomembno vlogo pri razvoju živčevja, možganov in vida. Zaradi protivnetnih in drugih pomembnih lastnosti, ki jih imajo maščobne kisline omega 3, je še posebej za nosečnice, doječe matere in otroke pomembno,
da zaužijejo čim več omega 3 nenasičenih maščobnih kislin in manj omega 6 nenasičenih maščobnih kislin, ki jih
najdemo v rastlinskih oljih.
Esencialne maščobne kisline omega 6 same po sebi
niso slabe, problematična pa je njihova prekomerna vsebnost v prehrani. Analize kompozicije maščobnih kislin v
mleku doječih mater kažejo, da se je tekom let ob prekomernem uživanju nenasičenih maščobnih kislin omega 6
spremenilo tudi razmerje med omega 6 in omega 3 v mleku, in sicer v prid omega 6. Ti podatki so zaskrbljujoči ne
samo zaradi odzivnosti imunskega sistema dojenčkov,
temveč tudi zaradi pojava alergij. Raziskava leipziške univerze iz leta 2004 dokazuje, da je pri materah z visoko
vsebnostjo omega 6 v materinem mleku večja verjetnost,
da bo postal otrok alergičen na kravje mleko. Alergije so
danes ena največjih tegob razvitega sveta. Že vsak tretji
Evropejec ima kakšno od alergijskih stanj in kaže, da bo
čez 20 let imela alergijo že polovica prebivalstva. Poleg
drugih dejavnikov je tako porušeno razmerje omega maščobnih kislin v današnjem načinu prehrane logičen vzrok
za tako veliko pojavnost alergij.
Maščobne kisline omega 3 imajo pomemben vpliv tudi
na imunski sistem, ker proizvajajo več vrst hormonom podobnih snovi, ki ugodno vplivajo na razvoj kosti, hrustanca
in zdravje srca, povečajo sposobnost koncentracije, bralne in psihomotorične spretnosti in zmanjšujejo možnost
pojava hiperaktivnosti in agresije.
Spominjam se, da so mi starši na počitnicah na
rane dajali tudi propolis. Z ženo ga dostikrat
uporabljava za grgranje pri bolečem grlu/žrelu.
Zanima pa me, kako propolis deluje protivnetno? Ga lahko uporabljam tudi za druga vnetja
v ustih, na primer za vnete dlesni in afte?
Milan
Propolis lahko uporabljamo tudi pri vnetju dlesni in aftah. V Medexu imamo na voljo alkoholno raztopino propolisa Proapin in nealkoholno raztopino Apibaby. Apibaby je
še posebno primeren za vnete dlesni in afte, ker ne peče.
Farmakološko najpomembnejše sestavine propolisa
predstavljajo flavonoidi, ki so odgovorni za njegovo biološko aktivnost. Flavonoidi preprečujejo rast mikrobov, stimulirajo delovanje nekaterih encimov in obnavljajo tkivo.
Protivnetno delovanje propolisa je vidno tudi pri zdravljenju
akutnih in kroničnih vnetij, zanimivo pa je, da deluje tudi na
vnetja, ki jih ne povzročijo okužbe, npr. opekline, ki jih povzroči sonce. Propolis je zaradi protiglivičnega učinka izjemno učinkovit tudi pri zdravljenju bolezni kože in lasišča.
Ker propolis krepi imunski sistem, ga pogosto uporabljamo za blaženje vnetij sluznice ustne votline in dlesni.
Zaradi protibakterijskega učinka ga v kombinaciji z antibiotiki uporabljamo pri zdravljenju bakterijskih okužb, poleg
tega pa je delovanje propolisa blagodejno, saj ne povzroča
upada odpornosti in ne poškoduje črevesne flore.
Zaradi prevelike odgovornosti na delovnem mestu, kar doživljam zelo stresno, me pesti nespečnost. Kaj naravnega izmed vaših izdelkov bi
mi priporočili pri težavah s spanjem?
Martina
Priporočamo vam kapsule Stres kontrol, ki vsebujejo ekstrakt korenine rožnega korena (Rhodiola rosea). Rhodiola
rosea pomaga telesu, da se lažje prilagodi na stres. Glavni
učinkovini sta salidrozid in rosavin. Klinične študije so potrdile, da delujeta antistresno, tako da pomagata organizmu ohraniti notranje ravnovesje ob različnih stresnih situacijah (npr. naporu, pa tudi pri zunanjih stresnih situacijah
– vročini, mrazu…). Izboljšata fizično sposobnost in splošno počutje, povečata sposobnost zaznavanja, dojemanja
in pomnjenja, blažita kronično utrujenost in povečata delovno sposobnost. Priporočamo 1-2 kapsuli na dan z minimalno 2 dcl tekočine, pred zajtrkom. Jutranje uživanje
se priporoča zato, ker kapsule povečajo tudi koncentracijo
in energijo. Tako boste lažje delali podnevi in nemoteno
spali ponoči.
Kakšna je prednost za uživanje Multivitaminskega medenega sirupa Čebelica Maja napram vitaminskim bombonom ali multivitaminskim pijačam?
Metka
Medexov multivitaminski medeni sirup Čebelica Maja je
prilagojen otrokom od enega do 14 let. Vsebuje uravnoteženo količino 9 vitaminov: vitamin A, vitamine B kompleksa (B1, B2, B5, B6, B12), vitamin C in vitamin D, ki jih otroci potrebujejo za vitalnost in zdravje. Vitamine podpirajo
snovi iz narave kot so med, cvetni prah in sadni sokovi, ki
v naravni obliki vsebujejo vitamine, minerale, beljakovine,
esencialne aminokisline, ogljikove hidrate. Tako naredijo
dodane vitamine biološko aktivnejše.
Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu
Veliko zdravja vam želita Medex in
uredništvo revije Naša lekarna.
|
N A ŠA LEKARNA
59
60
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
ne se z dodatkom cimeta in organskega kroma
še poveča. Vse substance skupaj pomagajo
vzdrževati stabilno raven sladkorja v krvi brez
nezaželenega nihanja.
(reference: Alternative Medicine Review, volume
11, number 3, 2006, str. 232-237)
61
Cimet v majhnih količinah lahko izboljšuje
metabolizem sladkorja v krvi in istočasno ugodno vpliva na holesterol in maščobe v krvi. V priKrom pripomore k pravilnemu delovanju meru diabetesa tipa II tvori odpornost na inzulin.
inzulina v telesu. Inzulin je hormon, ki skrbi, da Izvleček cimeta precej izboljša uporabo glukoze
sladkor pride v celice in se tam pretvori v ener- oz. sladkorja v celicah. Je močan antioksidant.
gijo. Pomaga tudi znižati raven škodljivega ho- (reference: I. Agric Food Chem. 2004 Mar. 10;
lesterola v krvi in povišati raven koristnega ho- 52(5): 1385-9) ¶
lesterola, zaradi katerega je tveganje za srčne
Dejavniki, ki vplivajo na diabetes, so:
- stres,
- genetski vpliv,
- nezdrava prehrana,
- nezadostno gibanje,
- tolstost.
Kako pozitivno vplivajo na naše telo?
Alfa lipojska kislina ščiti živčno tkivo in
ima močan antioksidativni učinek na proste radikale v telesu. Obenem pomaga stabilizirati
raven sladkorja v krvi. Pozitivno vpliva na regeneracijo jetrnih celic. Učinek alfa lipojske kisli-
Dialevel
žil je pri sladkornih bolnikih dvakrat pogostejša kot pri ostalih ljudeh. Prav tako sta pogosti
slaba prekrvavitev in gangrena.
Kaj lahko storimo sami?
Kot preventiva oz. ko že imamo sladkorno
bolezen tipa I ali tipa II, lahko ogromno za svoje telo storimo prav sami. Potrebno se je posvetiti gibanju, zdravi prehrani ali jemati prehranska dopolnila, ki vsebujejo substance s
pozitivnim delovanjem na sladkor in holesterol
v krvi. Te substance so: alfa lipojska kislina,
krom in izvleček cimeta.
bolezni manjše.
(reference: Diabetes Care, volume 26, number
12, december 2003, str. 3215-3218)
Imejte sladkor pod kontrolo!
Dialevel vsebuje odlično kombinacijo
aktivnih in pozitivno delujočih substanc,
ki blagodejno vplivajo na organizem ter
so potrjene s študijami:
Prehransko dopolnilo
Za lažje življenje
s sladkorno boleznijo
Kdo je podvržen sladkorni bolezni?
Največje tveganje obstaja pri ljudeh s prekomerno telesno težo, ki se z leti povečuje. Na
to poleg genetskega faktorja vplivajo različne
slabe navade: stres, nezdrava prehrana, nezadostno gibanje, prevelik vnos hrane..., ki se le
še stopnjujejo in krvni tlak pogostokrat narašča. Prav te osebe s povečanim krvnim tlakom
so največkrat v nevarnosti, da zbolijo za sladkorno boleznijo, a se žal tega dejstva dolga leta
ne zavedajo. Zaradi ateroskleroze možganskih
N A ŠA LEKARNA
bitax
Znanje
za zdravje
Kaj označuje sladkorno bolezen? Kako si
lahko pomagamo in kaj storiti, da nam bo
lažje kot bolniku s sladkorno boleznijo?
Sladkorna bolezen je motnja presnove, ki
nastane zaradi pomanjkanja inzulina ali odpora
tkiv na njegovo delovanje. Inzulin je hormon,
ki ga kot odgovor na dvig glukoze (sladkorja)
po zaužiti hrani ali pijači izloča trebušna slinavka in je nujno potreben za prehod glukoze iz
krvi v celice. Osnovna motnja sladkorne bolezni je torej nesposobnost prehajanja sladkorja
oz. glukoze iz krvi v celice. To označuje stalno
zvišan nivo krvnega sladkorja (hiperglikemija),
ki jo lahko spremljajo znaki nenehne žeje in
pogostega uriniranja, hujšanja, splošne oslabelosti in motenj zavesti. Dolgoročno pa povzroča poškodbo žil, ledvic in vida.
|
alfa-lipojska kislina
izvleček cimeta
krom
Alfa-lipojska kislina pomaga zaščititi živčni sistem.
Cimet pomaga vzdrževati pravi nivo sladkorja v krvi.
Krom je pomemben za metabolizem sladkorja.
Na voljo v lekarnah
in specializiranih
prodajalnah!
Info: 01/544-38-33, www.bitax.si
62
NA ŠA LEKARNA
Starostniki
Zdravila in starostniki
Dan slovenskih lekarn – 26. september 2010
Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne
Že šesto leto zapored Sekcija farmacevtov
javnih lekarn 26. september posveča
ozaveščanju ljudi o možnostih, ki jih
uporabnikom nudijo lekarne s svojimi
zaposlenimi. Obenem, vezano na izbrano temo, v
lekarnah prav na ta dan posredujemo mnogo koristnih
informacij o pravilni in varni uporabi zdravil. Zagotavljanje
odgovornega zdravljenja z zdravili je namreč eno od temeljnih
poslanstev opravljanja farmacevtskega poklica. Zato dan
slovenskih lekarn ni le praznik farmacevtov v slovenskih javnih
lekarnah, pač pa je tudi praznik uporabnikov – torej vseh ljudi. Tema
letošnjega dneva slovenskih lekarn je posvečena zdravilom in starostnikom.
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
63
64
S ta r o s t n i k i
|
Zd ra vila in s t a ro s t niki - D a n s love nskih lekarn - 26. septem ber 2010
Z
dravnika in farmacevta, ki sta utrla
pot poklicu današnjega farmacevta,
sta bila brata dvojčka Damijan in
Kozma. Godujeta 26. septembra,
zato smo farmacevti ta dan izbrali za svoj
praznik. Dan, ko želimo javnosti naš poklic
predstaviti tudi kot ponujeno pomoč ob vašem klicu. Kajti vsak, ki vstopi v lekarno, bodisi po zdravilo bodisi po nasvet, ob svoji težavi in stiski kliče po pomoči. Verjamemo in
smo trdno prepričani, da farmacevti kot strokovnjaki za zdravila znamo pomagati in ponuditi nasvet. Obenem želimo in upamo, da
smo kot taki tudi prepoznani.
Lekarniški farmacevti se vsak dan srečujemo z osebami, starejšimi od 65 let. In čeprav staranje ni bolezen, ampak življenjski
proces, nosi s seboj veliko kroničnih bolezni in povečano potrebo po zdravstvenih
storitvah ter zdravljenju z zdravili. Vsekakor
je zdravljenje z zdravili pomemben dejavnik
v kakovosti življenja. Ne smemo pa zanemariti, da ob sočasnem jemanju več zdravil, kar
je v starosti pogosto, ob nepravilnem jemanju in slabšem sodelovanju bolnika lahko
nastajajo tudi neželeni učinki. Zato smo farmacevti kot strokovnjaki za zdravila tisti, ki
lahko pomembno vplivamo ne samo na izide zdravljenja in na podaljševanje življenja,
ampak tudi in predvsem na izboljšanje kakovosti življenja. Prav tako lahko s svojim
znanjem in nasveti pomagamo svojcem,
zdravstvenemu in negovalnemu osebju pri
izbiri zdravil, prehranskih dopolnil in drugih izdelkov za nego in varovanje zdravja.
Staranje in spremembe, ki vplivajo na
zdravljenje z zdravili
Starost je neizogibno dejstvo življenja. Je
obdobje, ko človek dozori do popolne človeške uresničitve. Starejše osebe so po danes najpogosteje uporabljenih definicijah tiste osebe,
ki so stare 65 let in več. Po predlogu Svetovne
zdravstvene organizacije jih delimo v skupino
starejših v starosti od 65 do 74 let, skupino starih v starosti od 75 do 84 let in skupino zelo
starih v obdobju od 85. leta naprej.
Staranje povzroča številne spremembe,
ki pomembno vplivajo tudi na razvoj bolezni, na zdravljenje z zdravili in povečujejo
tveganje za nastanek problemov, povezanih
z uporabo zdravil pri starostniku. Če želimo doseči varno, učinkovito in kakovostno
zdravljenje, moramo zdravljenje z zdravili
prilagoditi nastalim spremembam telesa.
Prav tako je zelo pomembno, da se zdravila
uporabljajo pravilno, kajti le na ta način bo
zagotovljena učinkovitost in varnost.
Farmacija in lekarniški farmacevti lahko
veliko pripomoremo h kakovosti poznejših
let: z aktivnostmi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, s svetovanjem za pravilno,
varno in učinkovito zdravljenje ter s svetovanjem za zdrav življenjski slog.
Kaj mora starostnik vedeti o zdravilih
Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija
snovi, ki je namenjena za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh in živalih. Na
voljo so v različnih farmacevtskih oblikah:
tabletah, kapsulah, sirupih, praških, šumečih tabletah, mazilih, svečkah ipd. Velikokrat ljudje, predvsem starejši, v želji po izboljšanju in ohranjanju zdravja nasedejo
obljubam o zdravilnih učinkih izdelkov, ki
jih prodajajo »od vrat do vrat« in na spletu.
Ker so izdelki v enakih oblikah kot zdravila
(tablete, kapljice, kapsule…), prodajalci zavajajo z njihovimi zdravilnimi učinki. Zato je
pomembno, da vemo, da ni vsak izdelek v
obliki kapsul, tablet, sirupov zdravilo! Previdnost torej ni in ne sme biti odveč, kakovosten pripravek pa zato raje poiščite v lekarni, kjer dodamo tudi nasvet. Prav lekarna
s svojimi zaposlenimi je verodostojen vir informacij, ki mu gre zaupati.
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
65
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
67
'MFYJNB'MFYJNB,FZ
'MFYJNB'MFYJNB,FZ
Zdravljenje z zdravili prispeva k boljšemu
zdravstvenemu stanju, vendar nosi s seboj
tudi tveganja
Zdravljenje z zdravili, opirajoč se na varno in pravilno uporabo zdravil, je zagotovo
prednost. Prispeva k boljšemu zdravstvenemu stanju, k izboljšanju kakovosti in podaljševanju življenja, prinaša pa tudi tveganja.
Tveganja lahko izhajajo iz zdravila samega (neželeni učinki, medsebojno delovanje
zdravil…) ali zaradi nepravilnega jemanja
zdravila (prevelik oziroma premajhen odmerek, neredno jemanje zdravila, zapletenost odmerjanja…). Farmacevtova odgovornost je zagotoviti, da je zdravljenje z zdravili
pravilno ter v skladu z veljavno zakonodajo,
ustrezno glede na namen, najučinkovitejše,
kot je mogoče, najprimernejše za izvedbo
ter najvarnejše, kot je na voljo. To pa je mogoče doseči le z medsebojnim sodelovanjem
in dogovarjanjem ter s spoštovanjem med
starostnikom (družino, svojci in skrbniki),
zdravnikom in farmacevtom. S farmacevtsko skrbjo tako dosežemo rezultate, ki izboljšajo kakovost življenja v poznejših letih.
In le tako prednosti zdravljenja z zdravili
pretehtajo tveganja.
Kako lahko dosežemo pravilnejšo uporabo
zdravil pri starostnikih
Zelo pomembno je, da starostnik dobro
pozna svoje bolezni in zdravila, ki jih uporablja. Zavedati se mora, da lahko dvome, ki se
porajajo v zvezi z zdravljenjem in boleznijo,
razjasni v pogovoru z zdravnikom in farmacevtom. Tudi zato je priporočljivo, da ima
izbrano lekarno in farmacevta. Seveda je
starejšim lahko v veliko pomoč tudi priloženo navodilo za uporabo zdravila, zato naj ga
nikar ne zavržejo. K varni, pravilni in učinkoviti uporabi zdravil pa lahko veliko pripomorejo tudi svojci in starostniku pomagajo
pripraviti seznam zdravil (osebna kartica
zdravil), ki je velikokrat nepogrešljiv. Še bolje je, če na pomoč pri izdelavi seznama
zdravil priskoči tudi farmacevt, ki bo tudi
svetoval o pravilni in varni uporabi zdravil
in opazil morebitno medsebojno delovanje
med zdravili in prehranskimi dopolnili.
Zato je pomembno, da na seznamu poleg
zdravil navedemo tudi zdravila brez recepta
in prehranska dopolnila, ki jih starostnik
uporablja za ohranitev zdravja.
Raziskave med slovenskimi starostniki
Z anonimno raziskavo med starostniki,
opravljeno pomladi 2010, je Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem
društvu s pomočjo lekarniških farmacevtov
pridobila veliko informacij o navadah slovenskih starostnikov pri uporabi zdravil. V
anketiranje je bilo vključenih 395 oseb, ki
so uporabljale skupaj kar 2107 zdravil. Med
anketiranimi je bilo 50,6 odstotka mlajših
od 74 let, 39,2 odstotka starih od 75 do 84 let
ter 10,1 odstotka starejših od 85 let. Povprečna starost je bila 74,7 leta.
V javnih lekarnah smo z raziskavo ob izdaji zdravil osebam, starejšim od 65 let, želeli
ugotoviti: kako dobro starostniki poznajo
svoja zdravila; kaj želijo, da jim v javnih lekarnah še posebej svetujemo glede uporabe njihovih zdravil; ali imajo navado obiskovati vedno isto lekarno; ali poleg zdravil uporabljajo
še druga zdravila brez recepta in prehranska
dopolnila ter kako pogosto; ali imajo izdelan
seznam svojih zdravil in drugih izdelkov, ki
jih uporabljajo za ohranjanje in varovanje
zdravja, ter kdo je ta seznam izdelal.
Razveseljiva je ugotovitev, da imajo slovenski starostniki navado, da obiskujejo vedno isto lekarno (86,7 odstotka) in imajo
razmeroma pogosto izdelan seznam zdravil
(40,2 odstotka), in to ne glede na starost ali
=UTYcT__2b^ÏYÏUfQ!<ZeR\ZQ^Q
Pripomoc
kiza
za
Pripomoc
ˇˇki
oskrbostome
stome
oskrbo
Zd ra vila in s t a ro s t niki - D a n s love nskih lekarn - 26. septem ber 2010
|
66
Knjižica Zdravila in starostniki
Ob dnevu slovenskih lekarn bo izšla tudi knjižica Zdravila in starostniki. Ponudila bo kopico
informacij o zdravilih, prehranskih dopolnilih,
spol. V večji meri imajo izdelan seznamOBKOPWFK\JI[BOFTMKJWJI
OBKOPWFK\JI[BOFTMKJWJI
medsebojnem delovanju zdravil
in rešitve, ki
samo z zdravili, izdanimi na recept, redkeje EJTLSFUOJIJOVEPCOJI
EJTLSFUOJIJOVEPCOJI
na seznam vključijo tudi zdravila brez re- lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti žiFOPEFMOJI'MFYJNB
JO
FOPEFMOJI'MFYJNB
JO
vljenja. Knjižica bo ob dnevu slovenskih lekarn
cepta in prehranska dopolnila, ki jih uporaEWPEFMOJINBUFSJBMPW
brezplačno, kot majhno darilo našim starejšim,
bljajo. Več rezultatov je vključenih v knjižiciEWPEFMOJINBUFSJBMPW
'MFYJNB,FZ
[BPTLSCP
na voljo v vseh slovenskih lekarnah, ob tej priZdravila in starostniki.
'MFYJNB,FZ
[BPTLSCP
ložnosti pa bodo potekale tudi aktivnosti, naLPMPTUPNFJMFPTUPNFJO
LPMPTUPNFJMFPTUPNFJO
menjene ozaveščanju javnosti o pravilni in varZa doseganje aktivne in zadovoljne staVSPTUPNFQPEKFUKB##SBVO
VSPTUPNFQPEKFUKB##SBVO
rosti je potrebno uravnotežiti več področij, ni uporabi zdravil.
[BTOPWBOJIWTPEFMPWBOKVTTUPNJTUJ
[BTOPWBOJIWTPEFMPWBOKVTTUPNJTUJ
od telesnega in duševnega zdravja do ugodnih socialnih, ekonomskih in družbenih
;BEPEBUOFJOGPSNBDJKFBMJQSFJ[LVTNBUFSJBMPW
razmer. In gotovo je, da ima na staranje in;BEPEBUOFJOGPSNBDJKFBMJQSFJ[LVTNBUFSJBMPW
ljemo vse generacije in vse stroke. Tako
QPLMJ_JUFCSF[QMB_OP\UFWJMLP
QPLMJ_JUFCSF[QMB_OP\UFWJMLP
na poteh
počutje starejših vpliv celotna družba – tobodo stopinje ostale neizbrisljive
BMJPCJ\_JUF
XXXTUPNBTJ
rej sleherni izmed nas!
naših XXXTUPNBTJ
življenj
in bodo
BMJPCJ\_JUF
vodile v zadovoljno
Tudi zato je pomembno, da na stezice, po starost, letošnji dan slovenskih lekarn pa bo
katerih bomo stopali skozi knjižico, pope- tako dosegel svoj namen. ¶
Celovitapaleta
paleta
Celovita
Ustvarjenoza
za
Ustvarjeno
brezskrbendan
dan
brezskrben
hhh^VUZddZ
hhh^VUZddZ
@_\^_fbUT^Y
@_\^_fbUT^Y
_Rb_[
_Rb_[
KK
R\`g`de_àcZacRg][V_RYcR_RgeV
R\`g`de_àcZacRg][V_RYcR_RgeV
\`ÎZ`S]Z\Z?fecZT`âdVfa`cRS][R
\`ÎZ`S]Z\Z?fecZT`âdVfa`cRS][R
\èdR^`de`[V_`Sc`\R]ZUÙReV\
\èdR^`de`[V_`Sc`\R]ZUÙReV\
\acVYcR_ZdR[kRU`deZgdVâcVYcR_d\Z^
\acVYcR_ZdR[kRU`deZgdVâcVYcR_d\Z^
aècVSR^
aècVSR^
@SdVXRUZVeVkR_`c^R]_RZ_cRk]ZÎ_R
@SdVXRUZVeVkR_`c^R]_RZ_cRk]ZÎ_R
S`]VkV_d\RdeR_[RacVSRgVZ_acVd_`gV
S`]VkV_d\RdeR_[RacVSRgVZ_acVd_`gV
\Zd`_R^V_[V_Vk]RdeZ+
\Zd`_R^V_[V_Vk]RdeZ+
DeR_URcU_VUZVeV
DeR_URcU_VUZVeV
DeR_URcU
?fecZT`â
?fecZT`â
DeR_URcU
deRcV[Z^Z_`d]RSV]Z^][fUV^kRcRUZ
DeR_URcU
?fecZT`â
deRcV[Z^Z_`d]RSV]Z^][fUV^kRcRUZ
DeR_URcU
?fecZT`â
ZkXfSVR]Za`^R_[\R_[RRaVeZeR
ZkXfSVR]Za`^R_[\R_[RRaVeZeR
kg]R\_Z_R^Z
kg]R\_Z_R^Z
][fUV^\ZZ^R[à`gVÎR_VV_VcXZ[d\V
][fUV^\ZZ^R[à`gVÎR_VV_VcXZ[d\V
aècVSV
aècVSV
5ZRSVeVd
?fecZT`â
?fecZT`â
5ZRSVeVd
][fUV^\ZeV\à`ZcR[ècU`YcR_`

][fUV^\ZeV\`a`ZcR[`ecU`YcR_`

9VaR
?fecZT`â
?fecZT`â9VaR
Z_eZdeZ^\Z`\cVgR[à`àVcRTZ[RY
Z_eZdeZ^\Z`\cVgR[à`àVcRTZ[RY
:_eV_dZg
?fecZT`â
:_eV_dZg
?fecZT`â
S`]_Z\`^ddecVd_àcVd_`g`
S`]_Z\`^ddecVd_àcVd_`g`
:^^f_
?fecZT`â
:^^f_
\c`_ZÎ_Z^ZÎcVgVd_Z^ZR]Z[Vec_Z^Z`S`]V_[Z ?fecZT`â
\c`_ZÎ_Z^ZÎcVgVd_Z^ZR]Z[Vec_Z^Z`S`]V_[Z

AVaeZU
?fecZT`â
S`]_Z\`^kk^R_[R_`Z^f_d\`Wf_\TZ[` ?fecZT`âAVaeZU
S`]_Z\`^kk^R_[R_`Z^f_d\`Wf_\TZ[`
6_VcXj
?fecZT`â
6_VcXj
?fecZT`â
`_\`]`\RZ_Z_WV\TZ[d\R`S`]V_[R
`_\`]`\RZ_Z_WV\TZ[d\R`S`]V_[R
6_VcXj7ZScV
?fecZT`â
a`\V^èVcRaZ[ZZ_`SdVgR_[f
6_VcXj7ZScV
?fecZT`â
a`\V^èVcRaZ[ZZ_`SdVgR_[f
hhh^VUZddZ
hhh^VUZddZ
68
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
Starostniki
S psihologom, pisateljem in ambasadorjem rs v
znanosti dr. Vidom Pečjakom
smo se pogovarjali o aktivnem staranju in spoznanjih, s katerimi se
soočajo starostniki. Psihologija tretjega življenjskega
obdobja in Psihologija staranja sta
le dve izmed njegovih 90 izdanih
knjig, predvsem s
področja psihologije.
Pogovarjala se je
Katja Krasko
Foto: osebni arhiv
Vida Pečjaka
Ni toliko pomembno,
koliko si star, temveč
kako si star
»Kapacitete v starosti seveda niso več take, kot so bile v mladosti,
ampak tisti, ki ima zagon že v mladosti, bo imel zagon tudi v starosti.
Prav zato moramo že v mladosti sanjati, da bomo tudi na stara leta
imeli sanje, ki jih še lahko odsanjamo,« dr. Vid Pečjak poudarja
pomen aktivnega življenja in smisla v vseh življenjskih obdobjih.
Obenem opozarja na načrtno prezrtost starostnikov, ki naj bi v
sodobni družbi, po prepričanju premnogih, le odžirali kruh
mladim. »To negacijo naše generacije starostniki težko doživljamo,
predvsem zaradi tega, ker nas želijo osamiti. Iz tega pri starostnikih
izhaja vse prepogost občutek osamljenosti. Samomori pri
starostnikih niso redki,« opozarja sogovornik.
69
70
|
Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star.
Svojo knjigo Psihologija staranja začenjate s
stavkom: »Ni toliko pomembno, koliko si star,
temveč kako si star.« Kako ste pa vi stari?
Koledarsko, torej kvantitativno, bom
kmalu dopolnil 82 let. Nikoli si ne bi mislil,
da bom sploh toliko dočakal. Moji prijatelji
so večinoma že na onem svetu. To mi je pač
dano od genov ali od boga, kot verjamete.
Pomembnih je kar nekaj vidikov staranja.
Medicinski je tisti, ki mu, žal, ne moremo
uiti. Šele bolezni so na primer velike ume
na stara leta nenadoma ustavile v ustvarjalnih procesih (npr. J. P. Sartra). Obstaja tudi
psihološki, subjektivni vidik staranja v smislu: star si toliko, kot se počutiš. Vedenjski
vidik staranja pa je povezan s tem, kako se
vedeš kot starostnik, koliko si še aktiven.
Vsi ti vidiki so medsebojno povezani, zato
ni mogoče izhajati samo iz enega.
Kako ljudje doživljamo, sprejemamo
starost?
Največkrat se starostniki sprašujejo, kaj
jim sploh še ostane. Ena od dveh najpogostejših reakcij je umik, v smislu, da v starosti nič več ne ostane. Taki ljudje samo ždijo
za zapečkom. Drugi vidik je bolj pozitivističen. Zazrejo se v vse tisto, kar jih še čaka
in je še mogoče doseči, doživeti. Tizian je
najlepše slike slikal v 90-tih letih, Edison
je v svojih 80-ih prijavil malone 100 patentov... V drugo skupino seveda spadajo ljudje,
ki so bili tudi do starosti zelo aktivni in
njihov motor samo še dela naprej s polno
paro. Ne glede na splošno nižanje samopodobe sicer v stroki razlikujemo tri reakcije
na starost. Pretirano dobra samopodoba,
pretirano slaba samopodoba in resnična samopodoba, zaradi česar pride bodisi do
precenjevanja ali podcenjevanja sebe. V
tretjem življenjskem obdobju se korenito
spremeni tudi človekovo pojmovanje sveta
in življenja, kar vpliva na mišljenje in drugo razumsko funkcioniranje.
Zakaj se ljudem s starostjo praviloma
znižuje samopodoba, zlasti fizična in
socialna? Kaj vse vpliva na starostnikovo
(samo)podobo?
Na eni strani je samozavest odvisna od
zadovoljstva, ki ga dobimo s svojo aktivnostjo, dosežki, na drugi strani pa je samozavest refleksija okolja do nas samih. Če nas
okolje podcenjuje, ne upošteva, samopodoba hitro pade. Na žalost pa so starostniki
vse prevečkrat podcenjeni, prezrti, mladi
celo pravijo, da jemo njihov kruh in podobno. Ampak tako pač je v življenju: v nekem
življenjskem obdobju drugi plačujejo za
tebe, v drugem obdobju se slika obrne.
Vsi vemo, da se moramo tako imenovano
aktivno starati. Kaj pa v resnici pojmujemo
pod aktivno staranje?
Aktivno staranje je staranje, pri katerem
je človek še vedno aktiven, tudi fizično.
Leon Štukelj je dočakal skoraj 100 let še zelo
fizično aktiven, John Glenn je pri svojih 78
letih poletel v vesolje... Nekateri so v svoji
aktivni starosti bolj mentalno aktivni, na
primer astrofizik Hawking, ki izdaja v svojih 60-ih letih kot po tekočem traku, čeprav
je »komaj živ«. Najboljši pa so seveda tisti, ki
v starosti uspejo združiti fizično in mentalno aktivnost. Samo fizična aktivnost te,
tudi v starosti, naredi krepkega, ne vem pa,
koliko te duhovno osvobaja. Samo duhovna,
psihična aktivnost pa po drugi strani zanemari telo in te vrže v bolezen. Kapacitete v
starosti seveda niso več take, kot so bile v
mladosti, ampak tisti, ki ima zagon že v
mladosti, bo imel zagon tudi v starosti.
se p t e mb e r 2 0 1 0
Torej je naša naloga, da že v mladosti
poskrbimo za zagon, kot neke vrste perpetuum mobile?
Prispodoba ni povsem ustrezna. Žene
nas vztrajnost. Prav zato moramo že v mladosti sanjati, da bomo tudi na stara leta imeli sanje, ki jih še lahko odsanjamo.
Koliko se vam zdi v Sloveniji prisoten
ageizem, diskriminacija po starostnih
skupinah, ki je nekaj podobnega kot
rasizem in seksizem?
Ageizem je neke vrste lustracija, ker izloča starejše osebe iz družbenega življenja,
npr. pri prisilnem upokojevanju profesorjev,
kar je v prejšnjem desetletju poskušal naš
državni zbor. Iz moralnih, političnih ali
ideoloških predsodkov, sklicujoč se na koledarsko starost. Starejši ljudje so kljub velikim medsebojnim razlikam nasilno strpani
v eno skupino, ki ji je predpisana enaka
družbena vloga. Prisilna upokojitev univerzitetnih profesorjev pri določeni koledarski
starosti je eno od takih krivičnih dejanj, ki
sem jih tudi sam doživel. Kar pa se predsodkov proti starim ljudem tiče, so v Sloveniji
zelo razširjeni.
V starosti so ljudje izločeni iz skupin. Te
ločitve niso neizogibne. Kako starostniki
doživljajo paradoks, da družba na eni
strani odklanja starostnike, zaradi česar se
tudi starostniki izmikajo družbi? In
obenem: ker se ji izmikajo, jih družba
odklanja.
Starost je prezrta generacija, kot da
sploh ne obstaja. Paradoksalno: dejansko
obstajamo, ampak socialno ne obstajamo.
Stare manire, da je potrebno recimo starostniku odstopiti sedež na avtobusu, izginjajo. Novih norm pa še nismo vzpostavili.
Bolj »dobri« smo v zaničevalnem odnosu do
|
N A ŠA LEKARNA
71
Starejši lahko poiščejo pomoč tudi na internetu
V jeseni življenja se marsikaj spremeni. Različni življenjski dogodki marsikoga pripeljejo v stanje, ko sam zase
ne (z)more več (po)skrbeti, ko je čas, da skrb za svoje
potrebe zaupa svojim najbližjim ali morda popolnim tujcem. Kljub vsemu znanju, spoznanjem in bogatim življenjskim izkušnjam se mora opreti na druge in zaupati v
tuje spretnosti. Tako osebo pogosto preplavljajo občutki strahu, nemoči, jeze, obupa, čedalje močnejša pa sta
tudi občutka nemoči in osamljenosti. Ko človek ostane
sam s seboj in ko se zdi, da čas ne mine, je topla beseda,
spodbudna misel ali izkušnja tistih, ki so se znašli v podobni situaciji, pravi balzam za dušo. Pozabite na samoto in poglejte, kaj sovrstniki pišejo o svojih občutkih in
ali kdo doživlja podobno.
Izbrani forumi Starejši so modrejši, Pomoč starejšim
in bolnim ter Nega na domu so mesta, kjer je zbranih
veliko nasvetov, misli, mnenj in izkušenj, kako vzpostaviti komunikacijo v občutljivejših trenutkih. Kako
pomagati pri negi, vzdrževanju higiene in pomoči starejšim, bolnim in osebam s posebnimi potrebami v trenutkih, ko se zatakne in ko sami tega ne morejo več z
lahkoto opraviti.
Več preberite na www.med.over.net.
starejših, saj se je dovoljeno grdo vesti do
starejšega, ga nahruliti, in to meni nič, tebi
nič. V telefonskih anketah me vedno vprašajo, koliko sem star. In ko jim odgovorim,
da sem v starostni skupini 70+, se mi zahvalijo za sodelovanje. To je narobe iz dveh vidikov. Starejši smo namreč tudi potrošniki
in odločevalci, pa če nas še tako negirajo.
Vsi statistični podatki, dobljeni s tovrstnimi anketami, so torej napačni, saj v njih starostniki ne obstajamo. Prav industrija igrač,
ki nas izloča, bi nas morala še posebej vključevati, saj smo kot stari starši največji kupci
72
|
Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star.
igrač. Ker imamo radi svoje vnuke in ker
vemo, da se počasi poslavljamo s tega sveta,
bi jim dali vse na svetu.
To negacijo naše generacije starostniki
težko doživljamo, predvsem zaradi tega, ker
nas želijo osamiti. Iz tega pri starostnikih
izhaja vse prepogost občutek osamljenosti.
Samomori pri starostnikih so pogosti. Starostno depresivnost lahko preprečimo tudi s
pravilno vključenostjo v družbo. A ne s tako,
ko so ljudje prijazni, ponavadi le za trenutek,
in še to le zaradi usmiljenja. Če sva kdaj z
ženo povabljena na kakšno zabavo, sva čisto
ločena od drugih in poklepetajo z nama točno iz tega razloga. Moram poudariti, da so
nekatere naše organizacije, npr. Zveza upokojencev, naredile veliko za to, da se starejši ljudje angažirano vključujejo v okolje. Na Bledu imamo tako upokojenci svoje izlete,
piknike, plese, razgovore…
Raziskave kažejo, da starostniki z vključenostjo v družbo doživijo daljšo starost.
Vključenost v družbo torej pomlajuje v
vseh pogledih?
Vključenost v družbo res v vseh pogledih
pomlajuje. V primitivnih plemenskih družbah, kjer prevladujejo velike družine, ima
vsak pripadnik svojo funkcijo. Nihče ni odveč. Starejši so zaradi svojih bogatih izkušenj spoštovani, temu spodobno zasedajo
tudi vloge in delajo do smrti. Tudi v bolj ruralnem okolju je človek prisiljen delati tudi
v starosti, tam ni pokoja in socialne izključenosti. Dokazano na ta način ljudje doživijo višje starosti. V nekaterih kulturah, na
primer Eskimi ali v vaseh na severu Japonske, so nekoč tako izločali starostnike, da so
jih nesli stran od oči drugih in pustili umreti. Na krut način so jih odstranjevali tudi v
nekaterih srbskih vaseh.
Starost naj bi veljala za najbolj stresno
življenjsko obdobje, saj prinaša mnoge
boleče izkušnje. Kateri so najbolj stresni
dogodki starostnikov?
Najbolj pogost psihološki dejavnik, ki
povzročaj stres v starosti, je smrt zakonca.
Upokojitev, ta »izum« moderne dobe, je zelo
stresen socialni dejavnik. Bolezen, v kateremkoli starostnem obdobju, tako in tako
velja za enega najhujših stresov, ki prizadene
človeka. Pogosto se v starosti pridružijo še
finančne težave. Ohranitev odnosov z družino in vnuki na drugi strani dokazano
zmanjšuje občutke osamljenosti in zapuščenosti. Po klasifikaciji stresnih dogodkov,
kjer je opredeljena povprečna ocena stresa,
je za vsaj 12 od 21 dogodkov značilnih za
tretje življenjsko obdobje. Starostniki osamitev v domovih za starejše občane prav
tako doživljajo zelo travmatično. Po navedbah gerontologa Ramovša največ ljudi v domovih za starejše občane umre v prvih dveh
letih. Tisti, ki preživijo to obdobje, se navadijo na razmere in potem živijo dalje.
S čim pa so povezane pozitivne emocije v
starosti?
Največ z vnuki, manj s svojimi otroki. Za
otroke je dostikrat breme, da obiščejo nas »ta
stare«. Tudi ko je bila moja mama v bolnici,
sem jo sicer obiskoval, ampak mi je bilo to v
breme. Tisti, ki so še vedno aktivni v starosti,
najdejo zadovoljstvo tudi v svoji aktivnosti.
Veliko umetnikov je postalo umetnik šele v
svoji starosti. Kot da se vrnejo k svojemu talentu, za katerega v mladosti ni bilo časa, je
bil mogoče (politično) izločen, preobremenjen z delom ali družino ali pa ga niso mogli
izraziti zaradi mnogih drugih razlogov. ¶
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
73
74
NA ŠA LEKARNA
Preudarno
za zdravje
Cepljenje proti
virusnim okužbam
Veronika Učakar, dr. med., spec., Inštitut za varovanje zdravja
V jesenskem in zimskem času naraste število bolnikov z akutnimi
okužbami dihal, ki jih povzročajo različni virusi, kot so adenovirusi,
enterovirusi, respiratorni sincicijski virus in virus gripe. V tem času
lahko krožijo tudi različni virusni povzročitelji črevesnih okužb,
kot so rotavirusi ali norovirusi. Pred gripo se lahko zaščitimo s
cepljenjem, prav tako pa lahko pred okužbo z rotavirusi s
cepljenjem zaščitimo dojenčke.
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
75
76
P r e u d a r n o z a zdravje
|
Ce plje nje prot i viru s nim okužbam
se p t e mb e r 2 0 1 0
C
epljenje proti gripi je priporočljivo za vse, ki se želijo zaščititi
pred gripo, še posebej za ljudi s
kroničnimi boleznimi obtočil, dihal,
sečil, jeter, z metabolnimi boleznimi
in boleznimi ki slabijo imunski odziv.
Prav tako je cepljenje proti gripi
priporočljivo za starejše od 65 let in
za zdrave otroke od 6. do 23.
meseca starosti, pri katerih so
zapleti zaradi gripe pogostejši.
Cepljenje ni primerno za otroke,
mlajše od šestih mesecev. Neželeni
stranski učinki so redki in kratkotrajni, običajno trajajo največ dva dneva
- po cepljenju se lahko pojavijo
kratkotrajna povišana temperatura,
slabost, oteklina, rdečina ali bolečina
na mestu cepljenja.
Cepljenje proti gripi
Gripa je akutna okužba dihal, ki se zelo
hitro širi, v kratkem času lahko prizadene
precejšen del prebivalstva in povzroča epidemije ali celo pandemije. Povzročajo jo virusi influence. Na severni polobli vsako leto
virusi med ljudmi krožijo v glavnem od novembra do maja in se hitro spreminjajo. Virusi influence se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo okužene osebe in
bolniki s kihanjem, kašljanjem in glasnim
govorjenjem, pa tudi z neposrednim stikom
in posredno (prek predmetov, onesnaženih
z izločki dihal).
Po ocenah v Sloveniji vsako leto za gripo
v povprečju zboli več kot 60.000 ljudi, so pa
epidemije gripe v preteklosti zajele tudi že
več kot 200.000 ljudi. Smrtni primeri zaradi
gripe so sicer redki, gripa pa lahko povzroča
zaplete oziroma poslabšanje zdravstvenega
stanja predvsem pri starejših, bolnikih s
kroničnimi boleznimi in pri zelo majhnih
otrocih. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča.
Ponavadi zbolimo približno tri dni po
okužbi z virusom influence. Nenadoma se
pojavijo povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč
občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenske težave običajno trajajo od dva do sedem dni.
Najpogostejša zapleta gripe sta bronhitis in
bakterijska pljučnica, pri otrocih pa se kot
zaplet gripe lahko pojavljajo vnetja srednjega ušesa.
Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst zdravil, ki so različno učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in
omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni, ne
morejo pa nadomestiti pravočasnega cepljenja s cepivom, s katerim se zaščitimo pred
okužbo z virusom influence.
|
N A ŠA LEKARNA
77
Varovanje pred okužbo gripe
Najbolj učinkovito se pred gripo zavarujemo s cepljenjem. Varovanje pred okužbo je
možno tudi z izogibanjem zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. Prav je, da vzdržujemo dobro kondicijo s kakovostno prehrano
in redno telesno dejavnostjo, saj smo tako
manj dovzetni za okužbo. Zboleli naj ostanejo v postelji. Pri kihanju in kašljanju naj
uporabljajo robčke za enkratno uporabo in
se izogibajo tesnim telesnim stikom, da ne
bodo okužbe prenesli na druge.
Cepivo proti gripi je pri nas na voljo že
dolgo vrsto let. Cepivo ne vsebuje živega virusa gripe, ampak le površinske beljakovine
treh različnih tipov virusa influence. Sestava
cepiva se vsako leto spreminja v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, zato
da zavaruje pred virusi gripe, katerih kroženje se v posamezni sezoni gripe predvideva.
cepi s cepivom za otroke, starejše od treh let
pa se cepi s cepivom za odrasle. Cepivo ni
primerno za cepljenje otrok, mlajših od 6
mesecev. Otroci do 9. leta starosti, ki so prvič cepljeni proti gripi, morajo prejeti dva
odmerka cepiva v razmaku enega meseca.
Otroci, ki so bili že cepljeni proti gripi oziroma so stari devet let in več, pa prejmejo en
odmerek cepiva. Približno dva tedna po cepljenju se razvije zadostna količina protiteles za zaščito pred gripo.
Cepivo je zelo učinkovito pri preprečevanju okužb, povzročenih s tistimi tipi virusa
influence, za katere se predvideva, da bodo
krožili v določeni sezoni. Raziskave so pokazale, da se po cepljenju znatno zmanjšajo
obolevanje za gripo in zapleti, kot so vnetje
srednjega ušesa, pljučnica, poslabšanje astme.
Poleg tega se po cepljenju tudi znatno zmanjša število hospitalizacij zaradi gripe.
Za koga je priporočljivo cepivo?
Cepijo se lahko vsi, ki se želijo zaščititi
pred gripo. Posebej je cepljenje priporočljivo
za osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil,
dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (tudi
sladkorno bolezen), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov,
bolezni, ki slabijo imunski odziv, ter za osebe, stare 65 let in več. Poleg tega je cepljenje
priporočljivo tudi za zdrave otroke od 6. do
23. meseca starosti, pri katerih so pogostejši
zapleti zaradi gripe.
Redki neželeni učinki
Cepivo proti gripi ne more povzročiti
bolezni, saj ne vsebuje živega virusa gripe.
Redko pa se po cepljenju pojavijo neželeni
učinki, ki običajno trajajo največ dva dneva.
Nekaj ur po cepljenju se lahko pojavi kratkotrajna povišana telesna temperatura, slabo počutje, včasih tudi oteklina, rdečina in
bolečina na mestu cepljenja.
S cepivom proti gripi se ne smejo cepiti
osebe, ki so imele hudo alergijsko reakcijo
po predhodnem cepljenju s tem cepivom ali
imajo hudo alergijo na katerokoli sestavino
tega cepiva. Ne smejo se cepiti osebe, ki imajo hudo alergijo na jajca. Cepljenje je potrebno odložiti pri osebah, ki so akutno bolne in
imajo povišano telesno temperaturo.
Cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih
v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Kroničnim bolnikom in
Kdaj se cepiti?
Proti gripi se cepi vsako leto pred začetkom sezone gripe. Ker se pri nas gripa pojavlja ponavadi proti koncu novembra ali v decembru in v januarju, je najprimernejši čas
za cepljenje konec oktobra in v novembru.
Otroke, stare od 6 mesecev do treh let, se
78
|
Ce plje nje prot i viru s nim okužbam
Znaki okužbe z rotavirusi
Okužba z rotavirusi povzroča drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino,
lahko se pojavijo tudi prehladni znaki. Zlasti
pri odraslih lahko okužba poteka brez znakov. Obolenje povprečno traja od 5 do 7 dni.
Najbolj dovzetni in ogroženi so zelo majhni
otroci, predvsem mlajši od treh let. Pri slednjih lahko izguba tekočine zaradi bruhanja
in driske zelo hitro povzroči izsušitev, ki
otroka življenjsko ogroža. Obolenje se lahko
pojavi večkrat, ker obstaja več različnih tipov
rotavirusov. Možne so ponovne okužbe, ki
pa niso tako resne kot prva.
Pri okužbah z rotavirusi je zelo pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine. Priporoča se uživanje kakršne koli tekočine,
|
N A ŠA LEKARNA
79
Cepljenje proti gripi poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih zavodih za zdravstveno
varstvo. Kroničnim bolnikom in osebam, starejšim od 65 let, sredstva za cepivo prispeva Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
osebam, starejšim od 65 let, sredstva za cepivo prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije.
Cepljenje proti rotavirusom
Rotavirusi so okrogli virusi, ki povzročajo obolenja pri ljudeh in živalih. So zelo kužni in se hitro širijo ter povzročajo izbruhe
in epidemije v vrtcih, domovih za ostarele,
med medicinskim osebjem … Najpogosteje
obolevajo otroci v starosti od 6 do 24 mesecev. Velike količine rotavirusov se izločajo z
iztrebki okuženih oseb, z rokami pa se prenesejo na različne predmete. Virusi se lahko
prenesejo tudi prek zraka, npr. pri vdihavanju aerosola, ki nastane pri bruhanju.
V Sloveniji so okužbe z rotavirusi zelo
pogoste. Po zadnjih podatkih je bilo v letu
2008 prijavljenih 2070 obolelih (103/100.000
prebivalcev), kar je nekaj več od petletnega
povprečja (91/100.000 prebivalcev). Večina
prijavljenih bolnikov je bila mlajših od pet
let. Okužbe se najpogosteje pojavljajo pozimi in zgodaj spomladi.
se p t e mb e r 2 0 1 0
C
epivo proti okužbi z rotavirusi se vkapa v usta, in se
ne daje z injekcijo. Potrebna sta dva oziroma trije
odmerki, med katerimi morajo miniti vsaj štirje tedni.
Otrok lahko prejme prvi odmerek cepiva, ko je star 6
tednov ali več, s cepljenjem pa je treba zaključiti do 6.
meseca starosti.
odsvetuje se le pitje močno gaziranih pijač.
V lekarnah so na voljo tudi različne raztopine, namenjene nadomeščanju izgubljene tekočine in elektrolitov. Obolenje se ne zdravi
z antibiotiki.
Kako preprečiti okužbo?
Prenos okužbe se preprečuje s pogostim
in pravilnim umivanjem rok. Pomembno je
pravilno in higiensko odstranjevanje rabljenih pleničk. Če oboleli bruha, izbruhanino
čim prej odstranimo s krpami, te odvržemo
v vrečke za smeti in jih zavežemo. Prostor,
kjer se nahaja bolnik, je treba večkrat dnevno prezračiti in površine temeljito očistiti z
vročo vodo in detergentom.
Dve cepivi proti rotavirusom
Proti okužbi z rotavirusi sta na voljo dve
cepivi. Po cepljenju imunski sistem (obrambni mehanizem telesa) ustvari protitelesa
proti številnim tipom rotavirusov, ki najpogosteje povzročajo drisko. Protitelesa ščitijo
le pred boleznijo, ki jo povzročajo ti tipi virusov, in ne ščitijo pred drugimi povzročitelji bruhanja in driske.
Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi z
Cepljenje proti rotavirusom poteka pri izbranih
zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih
ambulantah ter je v celoti samoplačniško.
rotavirusi traja vsaj dve leti. Cepivo je zelo
učinkovito pri preprečevanju okužb, povzročenih z najpogostejšimi tipi rotavirusov,
ki povzročajo bruhanje in drisko. Raziskave so pokazale, da cepljenje prepreči več kot
80 % vseh okužb z rotavirusi in več kot 90 %
resnih okužb, povzročenih z rotavirusi. To
pomeni, da se zaradi cepljenja znatno zniža
hospitalizacija zaradi okužbe z rotavirusi.
Možni neželeni učinki
Raziskave kažejo, da je cepivo varno. Kot
vsa cepiva pa ima lahko tudi to neželene
učinke. Najpogosteje so se pojavljali: izguba
apetita, razdražljivost, povišana telesna
temperatura, utrujenost, blaga prehodna
driska oziroma bruhanje, vendar pri zelo
majhnem številu otrok.
S cepivom proti okužbi z rotavirusi se ne
smejo cepiti otroci, ki so imeli hudo alergijsko reakcijo po predhodnem cepljenju s tem
cepivom ali imajo hudo alergijo na katero
koli sestavino tega cepiva. Ne smejo se cepiti
otroci, ki so imeli črevesno zaporo, pri kateri
se en del črevesja uviha v drugega, ali so se rodili z nepravilnostjo prebavil, ter otroci z resnimi motnjami oziroma obolenji imunskega
sistema. Cepljenje je treba odložiti pri otrocih z visoko telesno temperaturo in pri otrocih, ki imajo drisko oziroma bruhajo. ¶
DZ_VTÙfÎZ_\`gZe`S]RZdfY
UcRVÎ\RV][Z_eR\`kRXèRg][R
_V^èV_`R\eZg_`deacV\Ù_VgR
Z_^ZcV_daR_VTa`_`ÎZ
DZ_VTÙ[VacZ^VcV_kRgdÙcfZ_`
U`SZeVg`S]Z\ZeRS]VeR]ZdZcfaR
DZcfa[VacZ[Ve_VXR`\fdRZ__V
gdVSf[Vd]RU\`c[R
DZ_VTÙU`SZeVg]V\Rc_RY
ScVkcVTVaeR
hhh^VUZddZ
JQY^V_b]QSYZU_YjTU\[YX`_[\YčYdU ( ! &@bUTe`_bQR_^QdQ^Ï^_`bURUbYdU^Qf_TY\_
?dfUWQ^ZeY^ÛU\U^YXeÏY^[YXcU`_cfUdeZdUjjTbQf^Y[_]Q\YVQb]QSUfd_]
80
NA ŠA LEKARNA
Preudarno
za zdravje
Težke kovine
na naših krožnikih
dr. Sebastjan Filip, univ. dipl. inž. živil. tehnol.
asist. Rok Fink, dipl. san. inž.
Težke kovine, med katere sodijo svinec, kadmij, živo srebro,
baker, nikelj, cink, kositer idr., povzročajo številne poškodbe
celic. Delujejo na čustva, mišljenje in na obnašanje človeka.
Njihovo škodljivo delovanje se kaže predvsem v spremenjenem
duševnem obnašanju človeka. Vse težke kovine imajo veliko
gostoto (nad 7 kg/dm³), dolgo biološko razpolovno dobo, se
lahko akumulirajo v organizmu in imajo negativne vplive na
zdravje ljudi ter okolje. Ne zaužijemo jih namerno in vede, so
pa »skrite« v različnih živilih rastlinskega in živalskega izvora
(meso, mleko in mlečni izdelki ter užitna drobovina – jetra).
Zato je še kako pomembno, da vemo, kaj jemo.
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
81
82
|
se p t e mb e r 2 0 1 0
drugih elementih okolja ter kot takšne prehajajo v rastline prek koreninskega sistema.
Vendar pa se težke kovine ne nalagajo enako v vse vrste rastlin. Nekatere so bolj dovzetne, druge manj. Če se rastlinojede živali
prehranjujejo s takšnimi rastlinami, se težke kovine posledično nalagajo tudi v živalih.
To pomeni, da smo lahko izpostavljeni težkim kovinam tako z rastlinsko kot hrano živalskega izvora (meso, mleko in mlečni izdelki ter užitna drobovina – jetra). Torej
lahko govorimo o prehranjevalni verigi, kjer
se na eni ali več stopnjah posamezniki prehranjujejo s hrano, ki je onesnažena s težkimi kovinami. Človek lahko kot potrošnik
Svinec
Svinec je težka, strupena kovina, ki je izjemno odporna na korozijo. V naravi najdemo le malo čistega svinca, v glavnem v obliki
rud. Svinec se nahaja na površju tal, z globino pa se njegova koncentracija zmanjšuje.
Kadmij
Kadmij je modrikasto bela mehka kovina, zelo odporna proti koroziji in je relativno redek element. Je reden spremljevalec
cinkove rude. V nekontaminirani zemlji je
njegova koncentracija 1 ppm. Slednja vrednost vedno bolj narašča in že marsikje presega naravno mejo 1 ppm. Vzrok povečanja
koncentracije kadmija v zemlji so fosfatna
gnojila, ki vsebujejo kadmij.
Živo srebro
Živo srebro je srebrno bela kovina, ki je
pri sobni temperaturi v tekočem agregatnem
stanju, v vodi pa je netopna. Najpomembnejši
naravni viri živega srebra so izparevanje tega
elementa iz zemeljske skorje ter delujoči vulkani. Glavni vir onesnaženosti z živim srebrom je dandanes onesnaževanje s fosilnimi
gorivi in z medicinskimi odpadki.
Kako težke kovine pridejo v našo hrano?
Težke kovine so navzoče povsod v okolju
kot posledica naravnih in človeških aktivnosti, kot so odlaganje odpadkov, uporaba
gnojil, svinčenih cevi za pitno vodo, pesticidov ter taljenje rude. Tako jih lahko najdemo v zraku, prašni usedlini, zemlji, vodi in v
|
N A ŠA LEKARNA
83
vstopa v to prehranjevalno verigo na katerikoli stopnji, bodisi da zaužije zelenjavo, sadje, meso, mleko ali drobovino.
Kako nam škodujejo?
Najpomembnejše med težkimi kovinami
z vidika slabega vpliva na zdravje so svinec,
kadmij in živo srebro. Zaužijemo jih predvsem s hrano, in sicer več kot 90 odstotkov.
Z drugimi vrstami vnosa, kot je dihanje onesnaženega zraka ter kožni stik, jih v telo
vnesemo bistveno manj kot s hrano.
Dokazano težke kovine povzročajo številne poškodbe celic. Človeški organizem
ima na voljo mnoge obrambne mehanizme
84
|
za popravilo nastalih poškodb, vendar pa
težke kovine delujejo negativno prav na te
mehanizme in blokirajo njihovo delovanje
ter tako povečajo škodljivo delovanje.
Delovanje težkih kovin – arzena, aluminija, železa, niklja, svinca, živega srebra, bakra, mangana in organsko vezanega cinka –
povzroča poškodbe živčnega sistema. Te
poškodbe se kažejo s simptomi različnih nevroloških in psihiatričnih obolenj, poškodb
celične presnove, genetske okvare, kot poškodbe imunskega sistema, živčnih celic,
pretoka krvi in spolnih organov. Znani so
učinki in mehanizmi škodljivega delovanja
težkih kovin, zaradi česar so natančno določene mejne vrednosti v živilih. Žal ne poznamo natančnih učinkov kombinacije več težkih kovin in posledic v živem organizmu.
Škodljivo delovanje težkih kovin se kaže
predvsem v spremenjenem duševnem obnašanju človeka. Težke kovine delujejo na čustva, mišljenje in na obnašanje človeka.
Od vseh starostnih skupin so najbolj ogroženi otroci, mlajši od 6 let. Ogroženost je večja zaradi higienskih navad in fizioloških
značilnosti organizma, pri katerem je absorpcija svinca iz prebavil v primerjavi z odraslim
kar za 50% večja. Pri pomanjkanja železa in
vitamina d je absorpcija svinca še večja. ¶
Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti
težkim kovinam
Čeprav je težko ali celo nemogoče odstraniti
težke kovine iz onesnaženih živil, lahko s
preprostimi ukrepi zmanjšamo svojo
izpostavljenost le-tem:
Ne uživamo živil rastlinskega izvora, ki so
gojena na onesnaženih območjih, kot so
bližina topilnic, prometnih cest in
odlagališč odpadkov.
Živila rastlinskega izvora dobro speremo s
pitno vodo, saj bomo tako odstranili velik
del težkih kovin, ki se nahajajo na površini
sadja in zelenjave.
Ne uživamo živil živalskega izvora z območja
onesnaženja.
Posebej smo previdni pri uporabi mleka ali
drobovine živali.
Pri izbiri rib in drugih morskih sadežev se
odločimo za manjše, saj imajo dokazano
nižje vrednosti svinca kot večje.
Izbira pravilne prehrane: pomanjkanje
vitamina c, železa, kalcija, beljakovin in
maščob pripomore k večji absorpciji
svinca iz črevesja.
Če imamo svinčeno vodovodno omrežje, je
potrebna takojšnja prenova.
Poostrimo higieno pri otrocih, ki se igrajo na
prostem; ob prihodu v stanovanje naj si
umijejo roke z vodo in milom.
Živilo je hrana, in ne zdravilo! Zato je
potrebno slediti smernicam uravnotežene
prehrane in vsak dan uživati sadje in
zelenjavo, ki pa naj bosta kakovostna in
pravilno pripravljena.
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
85
86
NA ŠA LEKARNA
Portret
farmacevta
Fotografija
Žiga Koritnik
Ko verjameš v ljudi,
lahko naredijo nemogoče.
Nataša Pazlar, mag. farm.
Lekarna Tržič
88
Z
NA
A ŠA
MILEKARNA
ZO |
V gibanju
Lajšanje bolečin s
hladnim ali toplim
Žiga Snoj in Andrejc Hribernik, študenta medicine
Iz zgodovinskih zapisov je
razvidno, da so se že stari
Rimljani sproščali ob toplih
kopelih, kar v modernem času
poznamo kot toplice. Prav tako
so nas naše babice naučile, da
moramo opečeno mesto takoj
dati pod hladno vodo. Vse to ima
logiko, ki jo dandanes s pridom
uporabljamo v medicini za
lajšanje bolečin. Metode, ki jih
danes uporabljamo za blaženje
vnetja, so različne, osnovni sta
topli obkladki in mrzli obkladki.
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
89
90
V g i b a n ju
|
L a jšanje bolečin s hladnim ali toplim
Kaj imajo opekline, zvini, zobobol, artritis
in astma skupnega?
Odgovor je vnetje, ki je zapleten vnetni
odziv ožiljenega tkiva na poškodbo ali draženje zaradi delovanja škodljivih dejavnikov. To so lahko mikroorganizmi (bakterije,
virusi, glive, paraziti), fizikalni (vročina,
mraz, poškodba) in kemični dejavniki (strupene snovi). Namen vnetja je odstraniti ali
uničiti škodljiv dejavnik oziroma vsaj preprečiti njegovo širjenje. Vnetna reakcija ni
bolezen, ampak je del naravne telesne
obrambe z zdravilnim učinkom, ki pa je lahko dvorezen: ob odstranjevanju oziroma
uničenju povzročitelja se velikokrat poškoduje tkivo. Ob tem se pojavijo bolečina, rdečina, oteklina, delovanje prizadetega dela je
moteno. Slednje se zgodi zaradi posredovanja raznovrstnih kemijskih posrednikov
vnetja, ki se sprožijo iz krvi, poškodovanega
tkiva in vnetnih celic. Posredniki vnetja
vplivajo na širjenje krvnih žil in na njihovo
prepustnost, posledica pa je rdečina in oteklost. Vnetje omogoča, da se poleg škodljivega dejavnika odstrani tudi poškodovano
tkivo, ki se nato obnovi z istovrstnim tkivom ali zabrazgotini. Kljub temu da vnetje
preprečuje nenadzorovano širjenje okužbe,
je nujno tudi za naše preživetje, saj se brez
vnetja rane ne bi celile.
Terapija z obkladki
Obkladki so zelo preprosta vrsta terapije,
s katero lahko vplivamo na potek vnetja.
Kot obkladek lahko uporabljamo zložen povoj ali majhno brisačo, ki jo namočimo in
položimo na obolelo mesto. Z obkladkom
lahko vplivamo na temperaturo obolelega
tkiva. Tradicionalno se je za hlajenje uporabljal led, čeprav ga zadnje čase nadomeščajo
posebne vrečke, napolnjene z gelom, ki jih
kupimo v lekarnah. So zelo uporabne, saj jih
lahko uporabljamo tako za hlajenje kot tudi
se p t e mb e r 2 0 1 0
za gretje. Njihova prednost je v tem, da se za
razliko od ledu dobro prilagajajo različnim
oblikam našega telesa. Lahko uporabljamo
tople in hladne obkladke. Ne glede na to,
katere uporabljamo, mora biti presledek
med njihovo uporabo od 30 do 60 minut, da
se koža vrne v prvotno stanje (po barvi in
temperaturi). Obe terapiji imata svoje mesto
v zdravljenju bolečine mišic, zvinov, lajšanju zastoja limfe in izboljšanju obtoka.
Hlajenje – prvih 72 ur
Hladni obkladki oziroma hladilna terapija je učinkovita metoda pri zaviranju vnetja. Uporabljamo jo pri zvinih, podplutbah,
oteklinah, vročini in glavobolih. Nižanje
temperature obolelega predela bo imelo za
posledico oženje žil, kar bo vplivalo na
zmanjšanje krvnega obtoka v tem predelu. S
tem bomo neposredno vplivali na vnetje in
zmanjšali otekanje. Poleg tega pa ima tudi
pomemben vpliv na drugo komponento
vnetja – bolečino. Hlajenje pomaga pri lajšanju bolečine, saj zmanjša občutljivost živčnih končičev.
Pri uporabi ledu moramo biti pazljivi, da
ga ne položimo neposredno na kožo in ne
pustimo predolgo, saj bi s tem lahko nastale
ozebline. Te preprečimo tako, da led zavijemo v tanko brisačo ali kuhinjsko krpo in
hladimo poškodovan predel po 20 minut
večkrat na dan. Pri poškodbi se hladna terapija uporablja prvih 72 ur po poškodbi. Poškodovani predel obvežemo s povojem, saj s
tem zmanjšamo oteklino in v kombinaciji s
hladno terapijo pospešimo okrevanje po poškodbi. Če je le mogoče, dvignemo poškodovani predel nad višino srca, saj s tem preprečimo zastajanje krvi v njem, zaradi česar se
zmanjša oteklina. Tako si na primer pri poškodbah gležnja, ko ležimo, podpremo nogo
z blazino, in tako je noga višje od višine srca.
|
N A ŠA LEKARNA
91
92
V g i b a n ju
|
L a jšanje bolečin s hladnim ali toplim
se p t e mb e r 2 0 1 0
N
ategnjene ali natrgane mišice,
vneti sklepi in druge poškodbe
so sicer sorazmerno pogost, zato pa
nič manj nevaren pojav. Pomembno
je, da pravilno presodimo, kdaj je
poškodba prehuda, da bi si lahko
učinkovito pomagali sami in moramo
poiskati zdravniško pomoč.
Masaža s športnimi kremami
Za hitrejše in boljše okrevanje lahko poškodovane predele tudi masiramo s športnimi kremami, saj vsebujejo snovi, ki zmanjšajo bolečino. Masaža pomaga zmanjšati
oteklino, saj pripomore k vračanju tekočine,
ki zastaja v predelu poškodbe, v krvni obtok.
Hladna terapija pa ni uporabna le pri poškodbah, temveč tudi v ostalih primerih,
kot so zabuhle oči, opekline in glavobol.
Toplota iz vroče prhe ali toplota, ki jo
daje mazilo, bo morda prijetnejša kot led,
toda ne smemo pozabiti, da toplota še povečuje oteklino, kar dodatno poveča bolečine
in običajno upočasni okrevanje. Sicer je hladilna terapija zelo preprosta, vendar moramo biti v nekaterih primerih pri njeni uporabi previdni. Poleg nevarnosti ozeblin se
moramo zavedati, da je posledica hlajenja
oženje žil in zato lahko v primerih, kot je
Raynaudov sindrom, stanje še poslabšamo.
Gretje – kronične poškodbe
Topla terapija širi krvne žile, kar povečuje pretok krvi, lajša bolečine in sprošča mišice. Zato je tople obkladke najbolje uporabiti
za lajšanje bolečin v mišicah, ki so pogosto
posledica napačne oziroma nerodne drže telesa, kot so bolečine v spodnjem in srednjem
delu hrbta in v vratu. Blažilno deluje na otrdelost telesa in stalno bolečino. Poleg tega
da z vročimi obkladki zdravimo razbolele
mišice in krče, pomagajo tudi bolnikom z
osteoartritisom. Toplota jim namreč poveča
sposobnost gibljivosti sklepov in zmanjša
bolečino. Tako kot ledenih tudi vročih obkladkov ne smemo uporabljati dlje kot pol
ure naenkrat. Toplota se lahko dovaja v obliki električnih grelnih blazin, vročih steklenic vode, vročih gelnih oblog, pogretih v
vodi ali mikrovalovni pečici, ali pa z vročimi kopelmi. Pri izbiri oblike gretja moramo
imeti v mislih, da vlažna toplota prodre globlje od suhe.
Kot pri hladilni terapiji je tudi pri topli
nekaj stvari, na katere moramo biti pozorni.
Ko topel obkladek položimo na poškodovano mesto, se lahko vnetje ali otekanje še poslabša, saj toplota povzroči, da se žile razširijo. Z vročimi obkladki ne bomo zmanjšali
otekline, ampak bomo olajšali bolečine v
mišicah, zato jo uporabljamo, ko se je oteklina zmanjšala. Nevarno pa je tudi uporabljati
vrele obkladke, saj lahko na področju pregrevanja nastanejo celo opekline. Med pregrevanjem je vredno upoštevati, da prizadetega mesta ne pregrevamo dlje kot 30 minut
in med grelno površino in kožo vedno položimo kos tkanine, med pregrevanjem pa
večkrat preverimo površino kože (vsaj vsakih pet minut preverimo barvo in temperaturo kože). Bolniki, ki imajo nevrološke
probleme in težave z obtokom (napredujoči
diabetes), naj bi uporabljali toplotno terapijo le po posvetu z zdravnikom.
Hladno-topla terapija – kontrastna
terapija
Kontrastne kopeli, kjer izmenjavamo
vroče in mrzle obkladke, so zelo priljubljene
med športniki, ki morajo čim hitreje zmanjšati oteklino. Namesto obkladkov pogosto
uporabljamo kopeli, tako da v vedro natočimo vodo in poškodovani del telesa namakamo vanj. Oboleli ud namočimo v mrzlo
vodo in takoj nato v toplo. Ta metoda povzroča naglo oženje in širjenje krvnih žil, zaradi česar se oteklina zelo hitro zmanjša in s
tem pospešimo celjenje. Pri tem je pomembno poudariti, da obkladki ne smejo biti izjemno vroči ali izjemno mrzli, temveč mlačni
in hladni. Obkladke je treba menjavati na
pet do deset minut, priporočljivo pa je, da
terapija traja dlje kot 45 minut. Ta tehnika
sicer zmanjša oteklino, ne pomaga pa pri lajšanju bolečin.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Nategnjene ali natrgane mišice, vneti
sklepi in druge poškodbe so sicer sorazmerno pogost, zato pa nič manj nevaren pojav.
Pomembno je, da pravilno presodimo, kdaj
je poškodba prehuda, da bi si lahko učinkovito pomagali sami in moramo poiskati
zdravniško pomoč.
Na poškodbo ali na preobremenitev dela
našega telesa se telo odzove z vrsto različnih naravnih reakcij, tj. z vnetjem, s številnimi posledicami, med katere sodi tudi bolečina. Kot smo uvodoma omenili, je vnetje
zdravilno in nas s svojimi znaki opozarja,
da nekaj ni v redu. Zato ga ne smemo prezreti in njegovih znakov prekriti z zdravili.
Zdravila in obkladki so pomemben dodatek
pri zdravljenju, a se moramo zavedati, da
moramo, če po dveh ali treh dneh počitka v
postelji naše bolečine in vnetje ne pojenjajo,
vsekakor poiskati zdravniško pomoč. ¶
|
N A ŠA LEKARNA
!"#$%&'("'%")$*'+',)"-./0'12.-"3.&4'
-"5.&-'*2,.6/-&'%"'%"7.28'9&:/7;':<2<2<;'
*<*<'=>?>;'@AA@'B6$5.6"%";'7'*C/*/72D'
12.-"3.&4<'1",2'(8&7-252'52D2'
%"EC":/./'('%")$*28".%/D'82(/#)2DF
93
lex
Voltaf uje
a
nagr jobo
zvest
G"'82.62'8'.&)"C%"H<'I"'%"C2#/.2'/(:&.)28'/%':2:"-%&'/%32CD"0/6&'
*2)./#/-&'080 1006<'J5'%"C2#/.$'/(:&.)28'6&'*2,-%/%"'5C&(*."#%"<
94
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
Za mizo
Marija Merljak,
univ. dipl. ing.
živ. teh.
Hrana za razvoj in
povečano sposobnost
možganov
V otroštvu so nam starši in učitelji nenehno ponavljali, naj jemo veliko orehov,
lešnikov, bučnih semen in fižola. Zdravnik pa nas je po dvorišču »lovil« z žlico
ribjega olja. Rekli so, da je vse to za naše mlade možgane in da bomo zaradi tega
bolj pametni. Danes vemo veliko več o možganih kot pred desetletji, toda znanost
je samo potrdila, kako prav so imeli že takratni zdravniki, učitelji in starši.
95
96
Za mizo
|
H ra na za ra zvoj in po ve čano sposobnost možganov
T
se p t e mb e r 2 0 1 0
akratna hrana je bila vsebinsko bogatejša z vidika
hranilnih in zaščitnih snovi, življenje samo pa bolj
preprosto in manj stresno kot danes. Zato bi morali
danes, ko so življenjske razmere bolj zapletene, za
možgane še bolj poskrbeti z različnimi in pestrimi živili.
Možgani nenehno potrebujejo več kot 80 različnih snovi:
aminokislin, vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih
kislin, vodo, glukozo, encime in drugo. Če pride do primanjkljaja naštetih snovi, razpoloženje niha, koncentracija pada,
spomin peša, povečujejo se razdražljivost in nemir, nespečnost, tesnoba in hiperaktivnost.
prekrvavljenost so prav zato prvi pogoji za zdrave možgane.
Gorivo za možgane je glukoza, a z njo velja biti previden. Ob
uživanju sladkarij iz enostavnih sladkorjev in sladkih šumečih osvežilnih pijač se hitro in čezmerno zviša stopnja glukoze v krvi, zaradi česar nastane hiperglikemija. Tedaj možgani sprožijo obrambni mehanizem: trebušna slinavka
pošlje velike količine insulina. Posledica je močno znižanje
glukoze v krvi in možganih že v kratkem člasovnem zamiku. Nastopi hipoglikemija, kar se kaže kot nagel padec sposobnosti, utrujenost, izčrpanost, brezvoljnost, odklonilnost,
nasilnost in depresivnost.
Zapletena sestava možganov
Možgani so najbolj zapleten organ človekovega telesa. So
središče za mišljenje, govor, čustva in nadzor premikanja. Sposobni so opravljati več nalog skupaj, četudi zelo zapletenih.
Navzven so podobni trdemu želeju in vsebujejo 100 milijard
živčnih celic ali nevronov. Vsak nevron je sestavljen iz več razvejanih izrastkov, dendritov, in nitastega živčnega vlakna,
imenovanega akson, po katerem se prenašajo impulzi. Na koncu aksona so številni živčni sklopi, imenovani sinapse, odebelitve, ki spominjajo na čebulice. V njih so nevrotransmiterji, to
je okrog 60 različnih biokemičnih snovi, ki prenašajo impulze.
Vsako sekundo se iz enega nevrona v drugega prenese na milijone sporočil. Prenašalci živčnih sporočil od enega nevrona
do drugega potujejo z veliko hitrostjo, tudi do 450 km na uro.
To so zlasti serotonin, endorfin, noradrenalin, dopamin in
acetilholin. Svojo nalogo lahko hitro in učinkovito opravijo le,
če imajo vsak trenutek na voljo še vitamine in minerale iz hrane. Pred poškodbami jih varujejo lobanja in membrana pod
njo ter sistem, imenovan krvno-možganska pregrada, ki kot
filter varuje možgane pred vdorom strupov, vendar ni povsem
zanesljiv. Prepušča nekatere nekoristne in škodljive snovi,
med njimi alkohol, narkotike, nikotin in kofein.
Nezdrava hrana vodi v hiperaktivnost
Z raziskavami pri mladih so ugotovili, da daljše uživanje
hitre prehrane z veliko enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarij) in »modernih« sladkih šumečih pijač poleg navedenega
vodi tudi v hiperaktivnost. In nasprotno, pozitivni rezultati
so se pri ukinitvi tovrstne hrane – če so mladi uživali komple-
Razvoj otroških možganov
Od rojstva do tretjega leta se v otroških možganih sinapse in dendriti najhitreje razvijejo. Takrat v možganih nastane do 3000 trilijonov povezav. Razvoj je dvakrat hitrejši kot
pri odraslem človeku. Toda povezav ne bo, če možgani ne
bodo dobili vseh hranilnih in zaščitnih snovi!
Možgani hrano dobijo s krvjo, v kateri so aminokisline,
vitamini in minerali, kisik in glukoza. Zdrave žile in dobra
|
N A ŠA LEKARNA
97
98
Za mizo
|
se p t e mb e r 2 0 1 0
ksne ogljikove hidrate, kot so polnovreden kruh, neoluščen
riž, müsliji, stročnice in druge jedi, ki se dalj časa razgrajujejo
in poskrbijo za daljšo enakomerno stopnjo glukoze v krvi in
možganih, ter pili ustrezne količine vode – pokazali že v tednu ali dveh. Bili so vitalni, sproščeni in polni energije.
Fospolipidi – posebna vrsta maščob
Posebna vrsta maščob so še fosfolipidi, ki sestavljajo membrane prav vseh celic, tudi možganskih. Prav v slednjih je tudi
največja shramba fosfolipidov. In samo dobro prepustne selektivne membrane bodo zagotavljale hiter prenos dražljajev,
posledica tega pa je bistrost mišljenja, hitrost odločanja in podobno. Fosfolipidi so široko zastopani v rastlinski in živalski
hrani, sestavljeni pa so lahko iz nasičenih ali nenasičenih maščobnih kislin. Vrsta fosfolipidov v membranah je odvisna od
vrste hrane, ki jo zaužijemo. Če uživamo nasičene živalske
maščobe, transmaščobne kisline ali preveč nenasičenih maščob omega 6, na primer koruznega olja, bodo celične membrane zgrajene predvsem iz teh maščob in bodo razmeroma
nepropustne. Povsem drugačno strukturo celičnih membran
N A ŠA LEKARNA
99
pa bomo imeli, če bomo uživali nenasičene omega 3 maščobne kisline. Te bi morale sestavljati približno 80 odstotkov celičnih membran, da bi organizem deloval dobro. Pravilno delovanje možganov je torej odvisno od pravilne sestave celične
membrane. Nepopolna ali slaba prepustnost celičnih membran v možganih vodi v nizko inteligenco, depresijo, nasilje,
izgubo spomina, demenco in motnje obnašanja, med katere
sodi tudi hiperaktivnost.
Hrana za povečanje sposobnosti možganov
Če možgani dobijo vse od beljakovin, glukoze, esencialnih maščobnih kislin do vitaminov, mineralov in zadostne
količine vode, so v vrhunski formi. Beljakovine, razgrajene
do aminokislin, so osnova za izdelavo prenašalcev živčnih
dražljajev: serotonina, acetilholina, dopamina in noradrenalina. Za izdelavo teh so nujne aminokisline – triptofan,
tirozin, levcin, izolevcin in fenilalanin; vitamini skupine b
– zlasti vitamini b3, b6, b9, b12; vitamin c ter minerali – magnezij, cink, železo, bor in kalcij. Jedi, ki našteto vsebujejo,
so: perutnina, govedina in ribe, mleko in mlečni izdelki,
oreščki, banane, čokolada, avokado, jabolka in drugo močno
obarvano sadje, med in bučna semena.
Pomen nenasičenih maščobnih kislin omega 3 in omega 6
Maščobe resda povečujejo inteligentnost, a ne vse. Odločilne za delovanje možganov so nenasičene maščobne kisline omega 3 in omega 6. Če bomo nasprotno imeli preveč nasičenih in hidrogeniranih maščob, bo dotok kisika v
možgane manjši. Skoraj polovico vsega kisika, ki ga nadihamo, porabijo možgani. Največ ga vanje »pripelje« naravni vitamin e iz olja pšeničnih kalčkov, mandljev, pinjol...
|
Omega 3 za duševno zdravje in umsko sposobnost
Tam, kjer se stikajo živčne celice v možganih, mora biti
plast esencialnih maščobnih kislin omega 3. Če je naša prehrana bogata z njimi, bo prenos sporočil med celicami zelo dober in hiter. Omega 3 maščobne kisline so lahko rastlinskega
ali živalskega izvora, razvrščene v osem frakcij. Za možgane je
najbolj odločilna frakcija omega 3 živalskega izvora iz rib z
oznako dhk, kar pomeni, da je sestavljena iz dokozaheksaenojske kisline. Takoj za njo je po pomenu omega 3 iz frakcije
Zvezdomani, pametni prijatelji vašega otroka!
Prehransko dopolnilo, ki nudi:
visok dnevni odmerek omega-3 DHA
maščobnih kislin
l vsebuje vitamin A, C in D
l vzeti samo1 kapsulo na dan
l kapsule imajo pomarančni okus
l
Omega-3 nenasičene maščobne
kisline DHA imajo pomembno
vlogo za dobro počutje.
Telo je samo ne proizvaja, zato jo moramo vnesti v naš organizem s prehrano.!
Izdelek je na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah
DOBITE „Zvezdne igre“ GRATIS
Pošljite 2 čtrni kodi iz škatlice Zvezdomani skupaj z vašimi podatki na naslov:
Bitax d.o.o., Zvezna ulica 2A, 1000 Ljubljana in dobite gratis
„Zvezdomani Spomin“. Natečaj traja od 01.09.2010 do 30.04.2011.
info: 01/544-3833, www.bitax.si
100
Za mizo
|
epk ali eikozapentaenojska kislina. Dhk je gradnik možganskega tkiva, največ je je v možganskih sivih celicah in očesni
mrežnici. Omega 3 maščobne kisline so zato neposredno povezane z duševnim zdravjem in umsko sposobnostjo. V Veliki
Britaniji so pred leti ugotovili povezavo med pomanjkanjem
omega 3 maščobnih kislin v telesu in nasilnostjo prestopnikov
in kriminalcev. Britansko združenje za pomoč hiperaktivnim
otrokom je tudi ugotovilo, da hiperaktivni ne morejo v zadostni meri počrpati maščobnih kislin iz črevesja. Zato jih pogosto pestijo alergije, astma, kožne bolezni, glavoboli, bolečine v
ušesih, želodcu ter kosteh, vse kot posledica pomanjkanja protivnetnih prostaglandinov. Z dodajanjem omega 3 so izboljšali
ali odpravili te težave, rezultat je bil viden po pol leta. Esencialne maščobne kisline omega 3 so namreč potrebovale kar nekaj časa, da so se vgradile v celične membrane. »Ribje olje« se
je izkazalo tudi pri disleksiji oziroma težavah z zamenjavo črk
pri branju ter pri motorično slabo razvitih otrocih.
Možgani potrebujejo tudi vitamine in minerale
Tudi vloga vitaminov in mineralov ni zanemarljiva za razvoj možganov. Od vitaminov skupine b potrebujemo zlasti
vitamine b1, b2, b3 , b5, b6, b12 in folno kislino. Vse to dobimo
v rdečem mesu, pivskem kvasu, polnovrednem žitu ... Folna
kislina, ki preprečuje paničnost, se nahaja predvsem v križnicah, temnozeleni listnati zelenjavi, korenju, marelicah, melonah, bučah, avokadu in fižolu. Vitamini a, c in e pa so kot
antioksidanti pomembni za ohranjevanje spomina. Raziskave kažejo, da so bili otroci zaradi pomanjkanja cinka počasnejši v razmišljanju. Tisti, ki so imeli premalo magnezija, pa
so se hitro utrudili. Magnezij namreč spodbuja pretvorbo
ogljikovih hidratov v glukozo, v hrano za možgane. Železo je
odločilno za dolgoročni spomin, bor pa spodbuja kratkoročni spomin. Za možgane so pomembni še: mangan, natrij, kalij, kalcij in tudi fosfor.
Možganske celice ščitimo enako kot druge celice. Karotenoidne snovi (paprika, paradižnik, rdeča čebula, korenje ...) varujejo maščobni del celic in prenos sporočil prek
živcev, flavonoidne snovi (rdeča pesa, jagodičje ...) pa varujejo membrane možganskih celic pred toksini v vodnem in
maščobnem delu celice. Razlikujejo se od vitamina c, ki varuje samo vodni del celice, ter od vitaminov a in e, ki varujeta samo maščobni del celice. S flavonoidi upočasnimo staranje in izboljšamo pešajoči spomin ter preprečimo
se p t e mb e r 2 0 1 0
razgradnjo kolagena v žilah in arterijah, da bodo hranilne
snovi lažje prišle v možgane. Za boljši inteligenčni količnik
(iq) so pomembne tudi čebulnice, saj vsebujejo žveplo, ki pomaga odstraniti toksine. Čebulnice, zlasti česen, zavirajo
propadanje celic, spodbujajo rast novih celic ter pospešijo
spreminjanje aminokislin v nevrotransmiterje.
Brez vode ni življenja
In za konec ne pozabimo, da je voda nujna za življenje. V
možganih je kar do 85 odstotkov vode, deset več kot drugod
v telesu. Voda zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo, polni
nas z mladostno energijo in pomaga premagovati utrujenost,
povrne normalen ritem spanja, redči kri ter poveča učinkovitost rdečih krvnih teles in imunskega sistema. Prav tako
voda pospešuje obnovo dnk in druge obnovitvene procese v
celicah. In kar je zelo pomembno: preprečuje ali zavira vse
bolezni, tudi degenerativne, ter spodbuja nastajanje spolnih
hormonov in nevrotransmiterjev v možganih. ¶
|
N A ŠA LEKARNA
101
102
NA ŠA LEKARNA
Za mizo
»Bučkov zos« in
bučke v olju
Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.,
velik gurman in ljubitelj kuhanja
Končno ste se, upam vsaj, po napornih počitnicah
že utirili v svoje vsakdanjike in ugotovili, da so
vaše vrtove preplavile zrele, domače vrtnine.
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
103
104
Za mizo
|
» B u čkov zos« in bučke v olju
se p t e mb e r 2 0 1 0
dveh ali treh krompirjev, ki jih kuhamo v
zosu od začetka. Gostoto zosa reguliramo z
daljšim kuhanjem, da voda izpari in se krompir razkuha, lažje pa je doliti manj vode in s
tem ohraniti svežino. Poleg postrežemo v
toasterju opečene kose kruha in dober tek.
Drugega načina se ne ustrašiti zaradi
olja, je pa sicer kopiran star balkansko papriški recept. Olupljeno in očiščeno meso
bučk narežemo na dva do tri milimetre debele trakove. Na rebrastem teflonu ali pa v
pečici na žar programu z malo ali skoraj nič
olja bučke spečemo, kot bi spekli podolgovate rdeče makedonske paprike.
Pečene bučke odložimo v plitvo posodo
(najraje stekleno s pokrovom) in še v tople
S
eveda ni nič lepšega od tega, da s
svojega vrta odtrgate zrel paradižnik z okusom, izkopljete čebulo s
še močnejšim okusom ali pa nagrebete nekaj gomoljev za krompirjevo solato.
V poplavi zelenjave, ki jo lahko z veseljem delite še med sosede, sorodnike in prijatelje, pa vendarle nekoliko izstopajo buče
in bučke.
Ni ga kompostnika ali neurejenega vrta,
kjer ta zelenjava ne bi uspevala, brez posebnega truda. Greste na morje in se vrnete v
bučkolandijo. Zdi se celo, da se bučke kar
same posadijo, zato da bi nam parale živce s
skrbmi, kako in kje jih porabiti.
Predvidevam, da jih vseeno ne pridelate
toliko, da bi iz semen stiskali olje ali da bi
semena sušili za grickanje pred teve ekrani,
zato vam bom posredoval dva načina, da se
jih ne naveličate prehitro.
Prvi je bučkov zos. Moja žena ga pripravi
tako, da najprej polovico sesekljane čebule
opraži na olivnem olju. Polovico velike podolgovate jedilne buče olupi, po dolgem
prereže in jo očisti vseh semen. Meso nariba na krožnik in ga doda čebuli, potem ko
ta že nekoliko postekli. Oboje na srednjem
ognju praži še nekaj minut in nato zalije s
kozarcem vode. Soli, popra in kuha na malem ognju.
Za boljši okus olupi in očisti semen še
kumarico in jo nariba v zos. Doda na drobno sesekljan strok ali dva česna in še nekoliko zalije z vodo.
Zos nato na srednjem ognju kuha vsaj pol
ure. Tako pripravljena omaka je odlična priloga k pečenemu piščančjemu ali puranjemu
zrezku, zraven pa pripravimo še pire krompir.
Bučkov zos lahko serviramo tudi kot samostojno jed in ji nekaj teže dodamo s koščki
|
N A ŠA LEKARNA
105
vmešamo na drobno sesekljan strok česna.
Ko se bučke ohladijo, jih prelijemo z dobrim
olivnim oljem, po možnosti domačim ali pa
ekstra deviškim. Še enkrat dobro premešamo, pokrijemo in odložimo v hladilnik.
Naslednji dan jih poleg zrezka namesto
solate priložimo kar na krožnik, jedci naj si
jih dosolijo po okusu. Lahko tudi poprajo.
Tako pripravljene bučke sicer gredo najraje
kar same k narezkom namesto dolgočasnih,
kislih vložencev.
Pridno pobirajte in koristite, kar ste sadili in sejali, še prehitro bo zima tu in z njo
tone mesa, zelja in repe, ocvirkov …
… mmmmmnjam. ¶
106
se p t e mb e r 2 0 0 9
|
N A ŠA LEKARNA
Mesečni
možnar
Jaz sem le navadna
molekula, rada pa bi bila
zdravilna učinkovina
Feljton o nastanku zdravil, 1. del – razvoj zdravilne učinkovine
Gregor Skvarča, absolvent farmacije
Zdravila so kompleksne zmesi različnih sestavin, v
katerih ima vsaka sestavina svojo natančno določeno
vlogo. Bistvo zdravila je, da zdravi (bolezni, motnje,
vnetja …). Skrivnost bistva pa se skriva v zdravilni
učinkovini. To je molekula, ki zdravi, druge sestavine
zdravila (pomožne snovi) pa so »podporne službe«,
ki omogočajo glavni zvezdi, da zasije v polnem sijaju.
Deli feljtona:
1) razvoj zdravilne učinkovine
2) razvojne faze zdravil
3) priprave na trženje zdravila
4) spremljanje zdravila na trgu
Za boljše razumevanje razvoja
zdravil prebirajte revijo tudi v
prihodnje.
107
108
Me se čni možnar
|
Feljton o nastanku zdravil, 1. del - Razvoj zdravilne učinkovine
Š
tevilo učinkovitih in varnih zdravil danes resda štejemo v tisočih, nikakor pa ne smemo pozabiti, da je
razvoj vsakega zdravila zelo zahteven, dolgotrajen in
tudi drag postopek. Vanj je vloženega mnogo znanja,
truda in sredstev. Z učinkovitimi zdravili, ki so plod napredka mnogih znanosti, kar omogoča vse večje poznavanje
zdravilnega delovanja učinkovin, dandanes zdravimo, lajšamo in preprečujemo bolezni. Zdravila so nam izredno podaljšala življenjsko dobo in izboljšala kakovost življenja.
Na vsakih milijon ustvarjenih molekul je zares zdravilna le
ena, postopek pa skupno lahko traja tudi 15 let in več. Začetna
spojina, ki obeta, se v kasnejših fazah kot zdravilna učinkovina vgradi v farmacevtsko obliko (najbolj poznane so tablete,
obstaja pa še ogromno drugih oblik, npr. kapsule, injekcije,
transdermalni obliži itd.) in tako dobimo zdravilo. A pred prihodom na trg mora prestati še vrsto laboratorijskih in kliničnih preizkušanj. Poleg same učinkovine so tudi farmacevtska
oblika, pomožne snovi in odmerek ključni za kakovostno, varno in učinkovito zdravilo, kar preverjajo tudi nacionalne ali
nadnacionalne agencije, ki po podrobni presoji izdajajo dovoljenja za promet z zdravilom. Več o tem si lahko preberete v nadaljnjih delih tega feljtona, ki bodo predstavljeni v naslednjih
številkah te revije.
Zdravilna učinkovina je spojina ali zmes spojin, ki ima na naše
telo že v majhnih količinah znanstveno dokazan zdravilni učinek in zdravilno uporabnost. Lahko jo uporabljamo samostojno, običajno pa kot del zdravila.
Zdravilna učinkovina
Iskanje snovi, ki imajo zdravilni učinek, bi lahko primerjali z metanjem puščice v tarčo pri pikadu. Pri tem je puščica mišljena kot naše zdravilo, tarča pa je encim, receptor,
gen …, ki ga želimo aktivirati ali zavreti.
Obstaja več načinov, kako se lahko lotimo problema:
1. Najenostavnejši način je seveda, da puščico »na pamet« vržemo proti tarči in upamo na ugoden razplet. Primerljivo
lahko vzamemo naključno snov in ugotavljamo, kako
učinkuje in ali ima učinek, ki si ga želimo. Seveda niti pri
pikadu niti pri iskanju zdravilne učinkovine tak način ni
posebej uspešen, sploh če se iz poskušanja nič ne naučimo.
2. Prvi primer lahko nadgradimo tako, da izvedemo veliko
se p t e mb e r 2 0 1 0
|
N A ŠA LEKARNA
109
število metov. Vsak met izvedemo rahlo drugače, nato pa
ugotavljamo, s katerim metom smo najbolje zadeli tarčo.
Pri zdravilih to pomeni, da ustvarimo veliko število molekul in nato z enostavnimi testi ugotavljamo, katere od
teh predstavljajo možne kandidate za novo zdravilo.
3. Včasih imamo možnost, da izkoristimo slog našega vzornika ali igralca pred nami in prilagodimo svoj met, da kar najbolj ustreza na- Kako vemo, katera zdravilna učinkovina se
šim potrebam. Pri iskanju zdravilne skriva v naši tableti?
učinkovine na ta način sledimo spojini Zdravila običajno ločimo med seboj in si jih
vodnici. To je molekula, ki že izkazuje zapomnimo po t. i. zaščitenih imenih (priželeni učinek, vendar nima lastnosti, ki mer: Lamisil ). Pod zaščitenim imenom ali v
bi omogočale njeno uporabo v zdravlje- sklopu le-tega najdemo še farmacevtsko
nju (lahko je škodljiva, ima prešibko de- obliko zdravila (primer: krema). Zdravilna
lovanje, nima ustreznih fizikalno-kemij- učinkovina, ki jo to zdravilo vsebuje, je veskih lastnosti, da bi prodrla ne mesto dno navedena pod zaščitenim imenom in
delovanja …). S spreminjanjem posame- tudi na navodilu za uporabo zdravila (primer:
znih strukturnih elementov poskušamo terbinafin).
izboljšati njene lastnosti ob hkratni
ohranitvi ali ojačitvi učinkovitosti.
4. Lahko izberemo zelo teoretični pristop in natančno preračunamo potreben kot in hitrost meta ter tako poskušamo
zadeti želeni odsek na tarči. Da smo bolj uspešni, potrebujemo tudi podatke o sami tarči. V primeru zdravilne učinkovine je situacija še nekoliko bolj zapletena, saj je treba izračunati, s kakšno Kaj je placebo?
energijo se mora učinkovina vezati na me- S to latinsko besedo označujemo zdravilno desto delovanja. Problem seveda nastopi, ker lovanje pripravka, ki ne vsebuje nobene učinnikoli nimamo dovolj podatkov za natan- kovine. Takšnemu pripravku pravimo »navidečen izračun. Pri pripravi zdravilne učinko- zno zdravilo«, »prazno zdravilo« ali preprosto
vine na ta način imamo tako kar nekaj »placebo«. Placebo je lahko učinkovit le, če je
možnih izidov. Lahko dosežemo učinek, oseba prepričana, da je dobila pravo zdravilo.
ki je seveda lahko manjši ali pa tudi večji Če bi proizvedli enako belo tabletko, kot je dood pričakovanega. Včasih se zgodi, da je ločeno zdravilo, z enakim videzom in trdnoučinek povsem drugačen od pričakovane- stjo, vendar vanjo zdravilne učinkovine ne bi
ga. Dosežemo lahko tudi nasprotni uči- vgradili, bi dobili placebo tabletko.
nek od želenega ali pa učinka sploh ni. S
splošnim znanstvenim napredkom imamo na voljo vedno
več parametrov in računske moči in vedno boljše simulacije, vendar možnosti teh napak vseeno ne moremo povsem
odpraviti.
Me se čni možnar
|
Feljton o nastanku zdravil, 1. del - Razvoj zdravilne učinkovine
V vsakem slabem je nekaj dobrega
V dvajsetih letih dvajsetega stoletja so v živinski krmi uporabljali veliko medene detelje. Po nekaj
vlažnih poletjih so začeli opažati epidemijo krvavitev pri kravah. Raziskovalec Link s sodelavci je
povezal obe dejstvi in ugotovil, da so vzrok temu v detelji prisotni kumarini, ki vplivajo na strjevanje krvi. Posledica tega odkritja je bil razvoj celotne skupine zdravil, ki jih danes uporabljamo za
preprečevanje neželenega strjevanja krvi, npr. pri srčnem popuščanju, umetni srčni zaklopki idr.
Najbolj poznan predstavnik skupine je varfarin.
Ko je nepričakovano tudi
dobro
Zdravilno učinkovino sildenafil so razvili za zdravljenje
angine pektoris in povišanega
krvnega pritiska. Pri kliničnem preizkušanju so ugotovili, da ugodno vpliva na
erektilno funkcijo. Tako so
povsem po naključju dobili
prvo zdravilo za zdravljenje
erektilne disfunkcije. Po nekaj
letih dodatnih raziskav smo
začeli z uporabo učinkovine
tudi pri zdravljenju povišanega krvnega tlaka v pljučnem
krvnem obtoku.
V praksi gre običajno za mešanico vseh prej naštetih načinov, kar daje optimalen rezultat v raziskavah in razvoju
ter zagotavlja razvoj kompleksnih zdravil. Običajno najprej
poiščemo ustrezno spojino vodnico, bodisi z izluščenjem
ustreznih spojin iz velike količine sintetiziranih, iz primerov v naravi (glivnega, rastlinskega, živalskega ali človeškega izvora) ali s pomočjo teoretično določene optimalne
strukture spojine, določene v simulaciji. V spojini vodnici
nato zamenjamo znane toksične elemente z netoksičnimi in
poskušamo prilagoditi strukturo za čim večji učinek. Obenem že razmišljamo, katere fizikalno-kemijske lastnosti
bodo pomembne pri vgradnji učinkovine v izbrano obliko
zdravila. Pomembno je tudi, kako bodo le-te podpirale čim
večjo uporabnost zdravila in dostavnega sistema v njem.
5. Posebna možnost pa bi bila razvoj puščice, ki bi imela v
spominu radarski zapis tarče in bi se po metu sama usmerila proti njej. Na področju zdravil podoben princip uporabljajo t. i. tarčna zdravila, ki so usmerjena v eno samo
tarčo in imajo zato močnejši učinek (molekula se ne zadržuje na »napačnih« tarčah). Večinoma sodijo med t. i.
biološka zdravila in se uporabljajo pri zdravljenju številnih hudih obolenj.
Ko govorimo o tarči, govorimo o mestu v telesu ali o molekuli v presnovnem procesu, ki zaradi nekega vzroka povzroča bolezen. To je lahko le ena molekula, ki pa je seveda
pomembna za celotno verigo tega presnovnega procesa (ki
je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen). Zdravilna učinkovina to mesto zasede in ga zavre ali dopolni in s
tem prepreči razvoj bolezni. Pri večini bolezni imamo možnost vpliva na celo vrsto zaporednih ali vzporednih dejavnikov, kar pomeni veliko tarč. Vsaka lahko na svoj način zaustavi določen bolezenski proces. Ko se lotimo npr. razvoja
zdravila za znižanje povišanega krvnega tlaka, lahko iščemo načine za sprostitev mišic žilne stene, povečanje odtoka
vode iz telesa ali pa zmanjšanje črpalne moči srca. Odločitev, katero bolezen hočemo zdraviti, torej ni dovolj. Treba si
se p t e mb e r 2 0 1 0
je izbrati določeno tarčo, na katero bomo vplivali z našo
zdravilno učinkovino. Seveda nikoli ne moremo biti prepričani, kakšen učinek bomo dobili, dokler učinkovine ne preizkusimo (glej še okvirček »Ko je nepričakovano tudi dobro«).
Kot smo dejali že na začetku, se kot potencialno zdravilna izkaže komaj ena od milijona obetavnih molekul, kot
zdravilo pa pride v prakso zgolj ena od 10.000 takšnih obetavnih molekul. Od kandidata do prave zdravilne učinkovine je v razvoju zdravila potrebna še dolga pot, običajno najmanj 7 let razvojnega dela in kliničnih preizkušanj. Razvoj
novega zdravila je tudi zato zelo drag, saj stane okrog 1 milijardo evrov. Ta sredstva pa omogočijo prihod novega zdravila s popolnoma novo zdravilno učinkovino in predvsem
možnost ozdravitve številnim bolnikom.
A več o tem prihodnjič: o fazah nastanka zdravil, oziroma
kaj se zgodi z zdravilno učinkovino, da postane del zdravila. ¶
|
N A ŠA LEKARNA
111
Strup je zlato in zlato
je strup
Včasih navdih za zdravilno
učinkovino pride iz manj
pričakovanega. Strup brazilskega gada vsebuje peptide, ki
močno znižajo krvni tlak. Po
preučevanju so ugotovili, da gre
za izredno učinkovit zaviralec
angiotenzinske konvertaze
(ace inhibitor). Po mnogo
opravljenih raziskavah in s
kančkom sreče (za osnovo so
uporabili strukturno podoben
inhibitor karbopeptidaze a) so
razvili kaptopril, prvi komercialni predstavnik iz te skupine,
ki je v uporabi še danes.
!"#$%&'()'*+!,'-'
110
C#)0'&)+41*%+1"#!6,#*%"0&+D)+41<
E<*F#410-'&*'-10$G'H*8I<*J*8K<*4#%1#G!#"*EL8LH*3#41)0*G6$#,H*M,6!&,')'*
.+/&,01#*232*4*5&,6()+*!#4#7+*-./0123*)'*4545*0)*7+)0"',1#*8*9:;<*
=#(*+*%+>+,0?*4+7#&+-'),'*)'@*
!!!"#$%&'()"*+,
."+,#51*7#&)+*A0)')B0"'*9-"+%45'*6)0,'*0$*9-"+%45#>'*4+B0'&)#>'*45&'7'<
NA ŠA LEKARNA
se p t e mb e r 2 0 1 0
A
Z
Sudoku
R
Navodila:
Vstavite črke Z A V I R A L E C
v prazna polja tako, da bodo v vsakem
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem
stolpcu vse naštete črke. Črke iz
oštevilčenih polj prepišite, da dobite
geslo. Geslo pošljite na dopisnici
ali po e-pošti do 25. septembra
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,
ali: urednistvo@nasa-lekarna.si
Žrebanje nagrad bo 27. septembra v
prostorih podjetja Entrapharm.
Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja
Medis, d.o.o. iz Ljubljane.
Rešitev sudoku uganke iz 44. številke
je RABIM TOČNO TO! V uredništvo je
prispelo 741 pravilnih rešitev.
Izžrebanci nagradne igre so:
Jadranka Kavčič iz Komna, Marija
Kljajič iz Postojne in Marija Korošec iz
Gornje Radgone. Nagrajenci bodo
prejeli praktične nagrade podjetja
Vivalis d.o.o. Čestitamo!
9
L
C
V
E
A
V
L
A
A
E
C
6
Z
A
R
Z
V
I
3
A
C
L
I
R
A
A
1
C
C
2
R
8
A
L
E
V
C
C
E
A
Oenobiol® Destressant
Z
A
5
Geslo:
U
3
R
4
G
G
O
5
6
1
2
7
8
K
9
10
Urgo filmogel
Glivice na nohtih so kronična okužba, ki se ne pozdravi sama in se rada ponavlja.
Zato je takojšnje ukrepanje ključnega pomena.
Urgo filmogel proti glivičnim okužbam
nohtov deluje antimikotično in je
posledično učinkovita pomoč pri
odpravljanju glivic na nohtih. Izdelek je
v obliki laka za nohte, kar omogoča
preprosto nanašanje in hitro delovanje.
N A ŠA LEKARNA
113
Naša
lekarna
svetuje
V
A
A
|
E
Z
L
10
I
I
7
Z
V
4
E
L
Pripravil Jure Pučko
112
Urgo filmogel proti glivičnim okužbam
nohtov:
tdeluje globoko v strukturi nohta,
tzavira glivične okužbe nohtov,
tomogoča rast zdravega nohta,
tučinkuje zanesljivo in hitro,
tobnavlja in ščiti noht,
tje brez barve in vonja.
Na voljo v lekarnah in specializiranih
trgovinah.
Povečana količina kortizola je glavni razlog
za pojav škodljivih učinkov stresa. Prehransko dopolnilo Oenobiol® Destressant
zato uravnava količino kortizola in tako
povečuje odpornost na stres. Njegovo
delovanje se že po prvem odmerku odraža
kot: manjša fizična in mentalna utrujenost,
manjša živčnost in razdražljivost, povečana
koncentracija in izboljšan spomin, izboljšan spanec, večja odpornost na stres ter
izboljšanje fizične pripravljenosti in men
talnih sposobnosti. ® Destressant vsebuje
izvleček korenineRhodiola rosea (alpski
rožni koren), ki je standardiziran na 3 %
rosavinov in 1 % salidrozida. Glede na potrebe telesa uravnava biološke mediatorje
fizičnega in mentalnega stresa (kortizol).
Oči so v poletnih in zgodnjih jesenskih
mesecih zaradi vlage, soli in vročine
lahko bolj občutljive. Mnogi izdelki za
odstranjevanje ličil vsebujejo alkohol,
dišave ali tenzide, ki niso najbolj prijazni do predela okrog oči. Eucerinov
nežen odstranjevalec ličil za oči ohranja
naravno pH-vrednost solzne tekočine
(približno 7,2–7,4), je posebej blag in ga
koža dobro prenaša. Učinkovito in nežno
odstranjuje senčila za veke in običajno
maskaro ter pri tem ne draži občutljive
kože okrog oči. Formula brez vonja, ki
vsebuje pomirjajoč dekspantenol in vlažilni glicerin, je primerna tudi za uporabnice kontaktnih leč. Priporočamo, da za
nežno in učinkovito čiščenje celotnega
obraza izdelek uporabljate v kombinaciji
z Eucerinovo blago čistilno emulzijo in
Eucerinovim blagim tonikom za obraz.
ha herpesa na ustnicah. Čez obliže se
lahko nanesete tudi ličilo za ustnice ali
sončno kremo. Nevidni topljivi obliži za
herpes na ustnicah Herpatch vsebujejo
posebno topljivo tehnologijo, ki omogoča, da se obliž preprosto raztopi na vašem herpesu in ga ni treba odstraniti. Izdelek lahko kupite v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Več informacij:
www.herpatch.si.
After – topljivi obliži za afte
Nevidni topljivi obliži za herpes na
ustnicah Herpatch
Eucerinov odstranjevalec ličil za oči
Vročina, UV-žarki, vetrovnost, izsušitev
ustnic ali padec imunskega sistema so
dejavniki, ki lahko povzročijo izbruh herpesa na ustnicah in vse nelagodnosti,
povezane z njim. Herpatch – nevidni topljivi obliži za herpes na ustnicah – prekrijejo herpes in ga v trenutku zaščitijo,
aktivne lastnosti pa učinkujejo nanj.
Uporabljajo se lahko v vseh fazah izbru-
Topljivi obliži za afte After predstavljajo
novo, edinstveno rešitev za takojšnje lajšanje bolečine in pomoč pri zdravljenju aft ter
ustnih razjed, ugrizov v ličnico, odrgnin in
draženja v ustih. Ultra tanki topljivi obliži se
nanesejo na prizadeto mesto in v trenutku
tvorijo zaščitno plast čez afto (ustno razje
do), formula s trojnim delovanjem pa še
pospeši celjenje. Obliži After so preprosti in
higienični za uporabo, ostanejo trdno na
mestu in se v ustih počasi raztopijo. Svetujemo jih tudi pri poškodbah ustne sluznice,
ki jih lahko povzročijo zobni aparati, zobne
proteze ali mostički. Obliži so na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Več
informacij: www.after.si.
114
NA ŠA LEKARNA
Naša
lekarna
svetuje
Ščitniki perila Carefree
Razumevajoč ženske želje, Carefree® ponuja novo, edinstveno zaokroženo obliko
ščitnikov perila, ki pomagajo vzdrževati jutranjo svežino, udobje in samozavest ves
dan. Ščitniki perila Carefree® so nove
udobne oblike. S svojimi zaobljenimi robovi
se popolnoma prilagajajo ženskemu telesu,
zagotavljajo manj gubanja in zvijanja. Med
nošenjem ostanejo na mestu, se ne zvijajo,
ne motijo in ne dražijo ter tako zagotavljajo
vsakodnevno žensko higieno. Nova je tudi
embalaža v prepoznavni roza barvi.
Lipikair Lait za vsakodnevno nego
suhe kože
Kot odgovor na potrebe vseh tipov suhe in
zelo suhe kože telesa so v La Roche-Posay
razvili celovito linijo za umivanje in nego
telesa za otroke in odrasle – Lipikar Lait.
Zaradi svoje edinstvene formule, obogatene z lipidi iz karitejevega masla, linija
izdelkov Lipikar Lait za nego suhe kože v
trenutku globinsko obnovi suho kožo ter ji
povrne elastičnost brez puščanja mastnih
sledi. Klinično dokazana visoka toleranca
ne poškoduje občutljive suhe kože in po
novno vzpostavlja normalno vlažnost kože.
Več informacij: www.lipikar.si.
Motnje hranjenja
Naročilnica
Nepreklicno naročam ______ izvod/ov priročnika Motnje hranjenja
po ceni 19,92 €/izvod (kar je 20 % popusta na redno ceno 24,90 € za
bralce revije Naša lekarna).
Naročnik: _____________________________________________
Ime in priimek: _________________________________________
Ulica, hišna številka: _____________________________________ Pošta: ___________________________
Tel. ali GSM:____________________________________________ E-naslov: _________________________
Datum: _______________________________________________ Podpis:____________________________
Račun bom plačal/a po povzetju. Poštnino plača založba IN OBS MEDICUS, d. o. o.
Knjigo lahko naročite z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljete na naslov:
IN OBS MEDICUS, d. o. o., Ptujska Gora 15, 2323 Ptujska Gora
t: 02 794 86 20 | f: 02 794 86 25 | gsm: 041 613 605,
e-naslov: info@inobsmedicus.si | www.inobsmedicus.si
CONTROLOC Control
®
Končno brez zgage
t Prvo zdravilo na voljo brez
recepta, ki deluje točno tam,
kjer kislina nastaja –
v protonski črpalki.
t 1 tableta na dan
t Pakiranje: 20 mg x 7 tablet
20 mg x 14 tablet