Tuhinjski glas, letnik 2012, številka 2

Tuhinjski glas
Junij 2012
GLASILO
TURISTIČNEGA
D R U Š T VA
Letnik VII Številka 2
TUHINJSKA
DOLINA
Dobimo se na 7. MTB kolesarskem vzponu na
Veliko planino blizu Telovadnice v naravi.
Tuhinjski glas
Turizem, ki upošteva naravo
Vodilna družba pri tuhinjskem turizmu so gotovo Terme Snovik, ki pa morajo imeti podporo tudi pri
drugih subjektih v Tuhinjski dolini in na širšem območju občine.
Tuhinjska dolina je v zadnjem desetletju
postala
pomembna in
razvojno zanimiva turistična
destinacija
Marjan Šarec, župan
ne
le
občinskeobčine Kamnik
ga, ampak tudi
širšega prostora. Spoštovani župan
Marjan Šarec, katera razvojna izhodišča ocenjujete so v prihodnosti prednostna v okviru občinskega programa?
»Težko je enoznačno in na kratko odgovoriti na to vprašanje, a vseeno. Če se želimo iti turizem, moramo najprej imeti ureje-
no infrastrukturo in vedenje, kaj je naš cilj.
Naš cilj ni turizem, ki bi obremenjeval
okolje, ampak trajnostno sonaravno usmerjen turizem, ki upošteva naravo, saj je to
naša največja danost in potencial. Vodilna
družba pri tuhinjskem turizmu so gotovo
Terme Snovik, ki pa morajo imeti podporo
tudi pri drugih subjektih v Tuhinjski dolini
in na širšem območju občine. Tukaj mislim
na lokalno kulinariko na turističnih kmetijah, tudi lokalne gostilne. Turisti vedno radi
spoznavajo lokalno ponudbo, ki mora biti
kakovostna. Poleg hrane bo treba ljudem
ponuditi tudi športne in rekreacijske možnosti. V Termah Snovik že razmišljajo v
tej smeri, žal jih je trenutno nekoliko zavrla
neugodna gospodarska situacija, a prepri-
čan sem, da to ne bo večno trajalo. Na začetku sem omenil infrastrukturo in tukaj
moram izpostaviti neprimeren uvoz v Terme Snovik na državni cesti. Kot rečeno,
načrti so, a vsak bo moral prispevati svoj
delež. Tuhinjska dolina se bo morala povezati tudi z drugimi ponudniki npr. Veliko
planino, Arboretumom, mestom Kamnik.«
Kakšni so izgledi za uresničevanje
opredeljenega programa?
»Možnosti je veliko, potrebno jih bo izkoristiti, predvsem pa resno in tržno pristopiti k razumevanju turizma. Otresti se je
treba prepričanja, da bodo drugi naredili
nekaj namesto nas. Kar bomo sami naredili, s svojim znanjem in voljo, to bomo
imeli, kajti denar ne prileti z neba.«
A. Žalar
Na prvem mestu je turizem
O njem pa se moramo še naprej pogovarjati. - Precej truda je bilo vloženega v nakup zemljišč za uvoz v Snovik. - Pričel bo
voziti krožni avtobus. - Občinska politika predloge krajanov in krajevnih skupnosti večkrat spregleda.
Decembra lani, leto dni po izvolitvi v občinski svet, smo se na srečanju pogovarjali o možnostih razvoja Tuhinjske doline.
Takrat smo bili enotni, da se v treh mesecih pripravijo vsebinska izhodišča za razvojne možnosti doline in njene opredelitve v občinski razvojni program.
Je na tem področju že kaj znanega,
narejenega oziroma kako kaže? To vprašanje smo zastavili občinskim svetnikom
iz Tuhinjske doline. (Do zaključka redakcije žal nismo dobili odgovora svetnika in
poslanca mag. Mateja Tonina, Zgornji Tuhinj, in od občinske svetnice Marije Mošnik,
Golice, ki je sporočila, da je na potovanju).
Tuhinjska dolina ima največje možnosti v
prihodnjem razvoju v turizmu. Eden od
»glavnih motorjev« na tem področju so nedvomno Terme Snovik. Bi se pa jaz v razmišljanju o razvoju zapeljal še malo naprej po
cesti do odcepa za Menino planino. Mislim,
da Menina planina ponuja vse možnosti za
dober turizem. Predvsem ob vikendih, pa
tudi med tednom v vseh letnih časih, srečamo mnogo pohodnikov. Zadnje čase je tudi
kar precej tujcev, ki sprašujejo po prenočišču
in hrani. To dobijo samo na Bibi. Problem pa
so prenočišča, ki jih tako rekoč ni.
Sicer pa sem prepričan, da se moramo o
prihodnjem razvoju turizma še veliko pogovarjati in tudi dogovoriti, da bomo začrtali in se podali na prave poti. Mislim, da
je ena takšnih, ki se kar sama ponuja, tudi
pravi gorski turizem.
Jože Goltnik
Na žalost sem bil takrat odsoten in nisem
bil na vašem srečanju, zato tudi ne vem o
čem ste se takrat pogovarjali. Mislim, da je
2
bil takrat proračun za leto 2012 že sprejet in
zato se verjetno ni nekaj dosti spremenilo.
Precej truda je bilo vloženega okoli nakupa
zemljišč za uvoz v Snovik. Mislim, da so
predpogodbe z lastniki podpisane tako, da
bo ta zadeva šla v proračun za leto 2013;
kakor tudi nekateri ostali razvojni programi,
če bo seveda denar in če bo politika za to.
Jože Korošec, svetnik SLS
Za razvoj Tuhinjske doline bo ključen
sprejem OPN (občinskega prostorskega
načrta). OPN predvideva možnost razvoja
malega gospodarstva na področju načrtovanih treh malih industrijskih conah in sicer v Srednji vasi, Šmartnem in Motniku.
Za razvoj Tuhinjske doline je tudi pomembno, da smo za potrebe kanalizacije v
preteklih tednih pridobili praktično vse
služnosti vseh lastnikov zemljišč, po katerem bo potekala nova kanalizacija.
V preteklem mesecu so bili tudi uspešno
končani dogovori o prodaji zemljišča na
področju novega uvoza za vas Snovik ter
Terme Snovik. Prav tako je v preteklem
tednu DRSC že potrdila projektno nalogo
za omenjeni uvoz.
V prihajajočih letih tako lahko resno računamo na pospešen razvoj komunalne ter
cestne infrastrukture v naši dolini.
Za razvoj doline ter našega bisera – Term
Snovik pa je tudi pomembno, da bo konec
avgusta na območju med Kamnikom in
Snovikom pričel voziti krožni avtobus, ki
bo našo dolino z dodatnimi linijami povezal s Kamnikom in z dolino Kamniške Bistrice. Cena bo zgolj simbolična oziroma
bistveno nižja kot je cena sedanjega primestnega avtobusnega prevoza.
Damjan Hribar, svetnik SDS
Na zadnjem sestanku me sicer ni bilo,
vendar poudarjam, da so smernice razvoja
Tuhinjske doline že bile podane v razvojnih programih krajevnih skupnosti in so
bile tudi posredovane na občino. Krajevne
skupnosti vsako leto oddajo na občino
Kamnik svoje predloge. Tako je bilo tudi
letos. Na žalost pa večkrat občinska politika te plane spregleda in tako se tudi
predlogi krajanov in KS spregledajo. Ne
bi omenjal vsako cesto, ki bi jo želeli asfaltirati oziroma urediti. Mislim pa, da bi
bilo potrebno v treh letih dokončno vendarle urediti vse ceste, ki so v upravljanju
občine Kamnik. Tako bi zmanjšali vzdrževalne stroške za ceste in tudi stroške
zimske službe. Oboje pa predstavlja kar
precejšen kos »pogače občinskega proračuna«.
Ob tem pa tudi mislim, da ima Tuhinjska
dolina velike možnosti predvsem na področju turizma in razvoju podeželja. To se
kaže predvsem v zadnjem času, ko se
predvsem v okolici Snovika pospešeno
gradijo apartmaji. Tovrstna dodatna dejavnost na kmetiji bo nedvomno še izboljšala
življenje na vasi in prispevala k razvoju
turizma. Tuhinjska dolina ima še veliko
možnosti predvsem v pohodništvu in kolesarstvu. Mislim predvsem na Menino in
Motniško kotlino, saj je na tem področju
urejeno že kar nekaj kolesarskih poti, ki pa
bodo morda z malo več promocije privabile še več turistov.
Mislim tudi, da društva na turističnem
področju v Tuhinjski dolini dobro sodelujemo. To tudi kaže, da se zavedamo, da z
dobrim sodelovanjem postajamo močnejši
in prepoznavni v celotni Sloveniji.
Marjan Semprimožnik
Tuhinjski glas
Telovadnica
na prostem
Telovadnica na prostem, ki je nastala v
skladu z razpisom LAS Srce Slovenije,
dobiva končno podobo in kmalu bodo
lahko turisti in tudi domačini ob obisku te
nove pridobitve spoznavali geografske
posebnosti Tuhinjske doline in bodo
hkrati športno aktivni. Telovadnica na
prostem z vadbenimi elementi za fitnes
se nahaja neposredno pod apartmaji Term
Snovik.
Člani turističnega društva Tuhinjske doline so k sodelovanju spodbudili tudi mlade, kar ni zanemarljivo, saj bo njihova zavest o pomembnosti telovadnice zagotovilo,
da bodo po svojih močeh poskrbeli za optimalno uporabnost le-te. Skupaj smo
opravili veliko ur prostovoljnega dela:
uredili vso potrebno dokumentacijo za
projekt, očistili teren, uredili podlogo za
postavitev vadbenih elementov, uredili
okolico in poskrbeli za zatravitev.
Projekt vključuje tudi ureditev trim steze. To je razgibana pot skozi prelepo naravo. Na stezi je več postaj, kjer so posebni
vadbeni elementi, na katerih bodo obiskovalci izvajali športne vaje.
Izdali bomo tudi zgibanko oziroma vodnik
po poti, v bližini term pa postavili table z
usmeritvami, da se bodo naključni obiskovali laže znašli.
Ob pristopu k projektu je bil cilj pridobiti travnato površino z vadbenimi elementi
za fitnes in trim stezo. Dobili pa smo še
mnogo več, saj je sodelovanje povezalo
ljudi, bili so pripravljeni prostovoljno pomagati, kar kaže, da je usmeritev projekta
takšna, da to pomembno pridobitev sprejemajo tudi prebivalci Snovika oziroma celotne Tuhinjske doline. Tako nedvomno
lahko ugotovimo in poudarimo, da je telovadnica na območju Tuhinjske doline pomembna pridobitev v ponudbi bogatega
naravnega okolja, saj omogoča aktiven
oddih in doživetja na starih pešpoteh zelene
Tuhinjske doline.
Jožica Hribar, članica projektne skupine
Hvala vsem, ki ste pri tem prostovoljno
pomagali in pripomogli k uspehu, saj se
zavedamo dragocenosti časa, energije, zamisli in dobre volje, ki ste jih prispevali k
uresničitvi projekta.
Seveda steze ne bi bilo, če lastniki zemljišč ne bi imeli toliko posluha za napredek svojega kraja in ne bi odstopili svojega
zemljišča za ureditev steze. Najlepša hvala
tudi njim.
Prizadevnost vseh prostovoljcev, ki v
izjemno slabih vremenskih pogojih, niso
odnehali, je omogočila, da bomo v zadnjih
dneh junija odprli telovadnico na prostem.
TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar.
Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada: 2000 izvodov. Naslovnica: Dobimo se v Telovadnici v naravi in na 7. MTB kolesarskem vzponu na Veliko planino.
3
Tuhinjski glas
Etnološka sekcija turističnega društva Tuhinjska dolina
Košnja in spravilo sena nekoč
Zanimivo in veselo bo od 16. do 18. avgusta v Snoviku.
»Običaji na podeželju, med njimi je zagotovo tudi košnja, se prenašajo iz roda v rod.
Tako tudi povezujejo ljudi na podeželju.
Tako smo se v etnološki sekciji Turističnega
društva Tuhinjska dolina letos odločili, da s
prikazom obudimo košnjo in spravilo sena,
kot je bilo v dolini včasih,« pojasnjuje letošnjo osrednjo prireditev med zanimivimi
dogajanji od 16. do 16. avgusta, predsednik sekcije Srečo Urankar.
V Tuhinjski dolini se je včasih prva košnja
začela kasneje kot sedaj. Kositi se je pričelo
okoli svetega Vida, ki goduje 15. junija.
4
Gospodar se je za košnjo odločil po tehtnem
premisleku. Včasih ni bilo radijskih in drugih vremenskih napovedi. Takrat so bile
pomembne osebne izkušnje, pregovori, reki
in Pratika. Ponavadi ob mlaju niso kosili, če
pa sta luna in veter obetala nekaj dni stanovitnega vremena, je bil to razlog za začetek
košnje.
Gospodar je sam, ali kdo drug od domačih,
šel do sosedov in ostalih in jih naprosil, ali
najel, za košnjo. Delovne sile je bilo namreč
včasih dovolj in kosit je vsakdo rad prišel; še
posebno, če je bila hiša na dobrem glasu in
gospodinja znana kot dobra kuharica, ki pri
jedi ne skopari.
Kosci so bili oblečeni v srajce in predpasnike, ponavadi pa so imeli tudi šopek
travniških rož za klobukom. Grabljice so se
postavljale z rožnatimi krili, predpasniki in
rutami zavezanimi nazaj– »na Micko«.
Kosit je bilo treba rosno travo, ker se v
suhi travi kosa zaustavlja. Tako tudi poje
pesem: Mrzla rosa, ostra kosa, rada travca
se kosi…
Koscem pa je bilo treba dobro streči.
Zato pravi pregovor: »Kak se koscu streže,
kak mu kosa reže«.
Ob jutranjem svitu so kosci odšli na
travnik skupaj z gospodarjem, ki je najprej
pregazil mejo. Nekdo je stopil na mejnik,
gospodar se je postavil k drugemu mejniku,
nato pa je nasprotniku gledal v oči in po
celi travi stopal proti njemu. Tako je bila
meja vidna in košnja se je lahko začela.
Kosci so se postavili v vrsto. Prvi je bil
gospodar ali pa najboljši kosec. Vsak kosec
je rezal svoj reduje. Prvi je stopal naprej,
drugi pa po vrsti dva do tri korake drug za
drugim. Kosit je bilo treba v »štih« s prvim.
Vsi so morali hkrati enako zamahniti s koso
in hkrati podreti travo. Sramota je bila za
kosca, če ga je njegov sosed »prekosil«.
Tuhinjski glas
Vsake toliko časa so se kosci ustavili in vsi
hkrati brusili kose. Ko je kosec pokosil reduje do kraja, je navadno zavriskal-zaukal.
Približno ob sedmi uri je gospodinja
pripravila jerbas z zajtrkom (fruštkom).
Ponavadi so bili to »žganci, zelje, črna kava – »proja« in šilček žganja.« Gospodinja
sama, njena hči ali pa dekla, vsaka čedno
oblečena, je prinesla zajtrk na travnik.
Kosci so že od daleč zagledali bleščeče
belo pregrinjalo na jerbasu, ustavili so se
in zapeli. Dekle je postavilo jerbas na tla,
razgrnila pregrinjalo ter skledo z žganci in
zeljem postavila na tla. Kosci so polegli
okoli sklede in si privoščili okusno hrano.
Proti deveti uri rosa izgine in kosa noče
več rezati. Takrat so prišle na travnik žene in
dekleta z grabljami. Reduje je bilo treba
raztrositi. Mlado in staro, moški in ženske,
so vihteli grablje ter se proti poldnevu odpravili proti domu na kosilo. Za gospodarjem
so molili očenaš in zdravomarijo, nato pa so
začeli pridno zajemati iz skupne sklede. Po
južini je bila urica odmora. Mladi so jo izkoristili za svoje zabave. Starejši so polegli in
kramljaje navadno hitro zadremali.
Potem je sledilo drugo obračanje sena.
Čeprav je bilo ponavadi grabljačev in grabljic zadosti, je obračanje v opoldanski
pripeki zahtevalo dosti truda.
Pri večerji so se ponovno zbrali tudi kosci, ki so dopoldne odšli domov. Ob večernem hladu in obilni rosi so nadaljevali
svoje delo. Če je bila mesečina, so kosili
tudi pozno v noč, čeprav je bilo treba naslednje jutro že ob svitu spet začeti s košnjo
ponavadi pri drugem kmetu.
Pripomočki pri košnji
Za klepanje kose so kosci potrebovali »
klepavn'k« in klepalno kladivo. Pri košnji
so poleg kose potrebovali še »vosovnk«, v
katerem so imeli brusni kamen in vodo z
malo kisa. Tako se je kosa lažje brusila.
Običajno je bil »vosovnk« iz rogov goveda. Kosec je »vosovnk« privezal okrog
pasu, da ga je imel vedno pri roki, ko je
bilo treba nabrusiti koso.
dobro ograbile, da se seno med potjo ni
izgubljalo. Ko je bil zadnji voz naložen in
travnik pospravljen, so zadaj morale biti v
voz zasajene vile. Če je bilo seno suho, so
ga z voli odpeljali domov in ga zmetali na
»cimper«, sicer pa so ga zložili v kozolec.
To je kratek opis, kakšna je bila včasih
Spravilo sena
Posušeno seno so zgrabili
v zgrabke in ga naložili na
lojterni voz z lesenimi
kolesi. Voz sta ponavadi
nakladala dva moška z
obeh strani. Tisti, ki je
nakladal z leve strani je
bil ta vajetn (glavni). Za
voz, ki je stal v bregu, so
zgornja kolesa vkopali,
da so ga tako malo poravnali. Vsaka lega sena ima pri nakladanju
svoje ime. Nakladali so: spredaj na vogu,
pa zavrat, zadaj na vogu in zavrat, in na
sredino. Ponavadi je bil eden na vozu, ki je
seno posebej uravnaval in tlačil. Ko je bil
voz naložen, so ga povezali. Spredaj so žrd
zavezali z verigo, jo dobro zategnili in
zadaj zavezali z vrvjo. Grabljice so voz
košnja, kako so nekdaj v dolini spravljali
seno. Še veliko bolj zanimivo pa bo, kot
rečeno od 16. do 18. avgusta, ko bo košnja
med takratnimi dogajanji osrednja prireditev v Snoviku.
(Po zapisu in slikovnem gradivu Pavle Tomec
pred letošnjo etnološko prireditvijo, ki bo sredi
avgusta v Snoviku - pripravil Andrej Žalar)
5
Tuhinjski glas
Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina
Sprejeti program dosledno uresničujemo
Turistično društvo
Tuhinjska dolina
sprejeti program na
občnem zboru v
celoti uresničuje. V
letošnjem letu smo
najprej uspešno organizirali čistilno
Ivan Hribar
akcijo in se tako
pridružili projektu
očistimo Slovenijo. Nadaljevali smo s
hortikulturno ureditvijo potoka Snovišek
in očistili tematske pešpoti ter na novo
markirali pot do Črnivca.
Imeli smo predavanje o balkonskem
cvetju – trendi pri zasaditvi balkonskih korit
in razdelili nagrade za najboljša štiri mesta
v okviru akcije NAJ balkon. Nagrade so
prispevali vrtnarstvo Volčin, Terme Snovik
in Turistično društvo Tuhinjska dolina.
Nadaljevali smo z akcijo subvencioniranja
pri nabavi sadik balkonskega cvetja ter
razdelili 10.000 sadik sončnic za sončno
Tuhinjsko dolino. Pri Termah Snovik smo
zasadili drevored s sadnim drevjem.
Izdali smo nov prospekt Tuhinjska dolina–Oddih v naravi, v katerega smo vključili ponudnike iz doline.
Razpisali smo tudi natečaj za turistične
razglednice in turistične spominke Tuhinjske doline ter natečaj za razstavo maket in
razglednic kozolcev in toplarjev iz Tuhinjske doline.
Uspešno smo izvedli velikonočni sejem.
Letošnja posebnost je bila, da so na sejmu
sodelovali tudi ponudniki iz drugih krajev
Slovenije, kar je bila lepa obogatitev vsebine sejma.
S turističnimi društvi v občini smo se
skupaj z Zavodom za turizem in šport v
občini Kamnik prijavili na razpis Lider.
Naše društvo je kandidiralo za projekt sofinanciranja izdaje časopisa Tuhinjski glas
in za postavitev info panoja v Termah
Snovik, kjer bi se predstavljali vsi turistični
ponudniki občine Kamnik.
Že deveto srečanje športnikov
Terme Snovik skupaj s Turističnim društvo
Tuhinjska dolina in Športnim društvom
Šmartno v Tuhinju že kar nekaj let v začetku junija pripravijo športno srečanje z nogometno tekmo na igrišču pri šoli v Šmartnem v Tuhinju.
Letos, 6. junija, je bilo že deveto
srečanje po vrsti, ki so se ga med
drugim udeležili in si ogledali tekmo tudi kamniški župan Marjan
Šarec, nekateri vojni atašeji, ki so
bili takrat na obisku v s Sloveniji
in seveda športniki ter prireditelji.
Seveda brez glavnega organizatorja in pobudnika Jožeta Arka
tudi letos tega srečanja ne bi bilo.
Prišel pa je tudi Franc Pestotnik
Podokničar. Rezultat na tekmi je
bil tudi tokrat v korist medijskih
osebnosti, za vse pa so zvečer po6
skrbele Terme Snovik, kjer so jih nagovorili tudi direktor Matjaž Konda, župan Marjan
Šarec in predsednik TD Tuhinjska dolina
ter prokurist Term Snovik Ivan Hribar.
A. Žalar
V Termah Snovik smo skupaj z društvom
GEOS organizirali tridnevno usposabljanje
za nevladne organizacije, kjer smo lahko
pridobili veliko novih znanj, kako naj bi se
društva predstavljala v javnosti, kako naj
bi se prijavljala na različne razpise, kakšni
so načrti socialnega podjetništva, kako si
pridobiti sponzorje in donatorje in kako je
potrebno komunicirati z mediji.
Skupaj z zadrugo Jerina in Razvojnim
centrom Litija smo organizirali delavnico,
kako povečati samooskrbo in kako naj bi
tržili lokalne proizvode.
Največ operativnih aktivnosti pa je bilo
gotovo za realizacijo projekta Telovadnica
v naravi. Pri tem so nam veliko pomagali
vaščani Snovika in tudi drugi prebivalci
Tuhinjske doline.
Trenutno pa potekajo glavne priprave na
VII. MTB vzpon Terme Snovik –Velika
planina in na prireditev Košnja in spravilo
sena nekoč in danes v Tuhinjski dolini.
Ivan Hribar, predsednik TD Tuhinjska dolina
Spet bomo iskali
najlepše balkone
Z Matevžem Hribarjem, predsednikom
sekcije za lepši izgled doline, upava, da
nas boste tudi letos obveščali in nam predlagali, kje so lepi balkoni s cvetjem po
dolini. Prav uživali smo lani, ko smo se
morali odločiti za tri najlepše. Pa tudi zadreg pri odločanju o najlepših lani ni
manjkalo. To se je potrdilo tudi v petek,
23. marca, na predavanju o cvetju, balkonih in marjetic v Osnovni šoli Šmartno v
Tuhinju, ko je predsednik Turističnega
društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar moral
podeliti kar dve tretji priznanji in še posebno pohvalo.
Spomnimo, prvo mesto je pripadlo balkonu Mihaele Pirš iz Zgornjega Tuhinja,
drugo mesto Kati Šuštar iz Srednje vasi,
dve tretji mesti pa Fani Zore iz Laz in
Tončki Mali iz Šmartna. Pohvalo pa je
dobila Rozalija Pestotnik iz Kostanja za
balkon s prelepimi gorenjskimi nageljni.
Toliko še enkrat o balkonih, sicer pa ne
pozabite: Spet bomo dosegljivi za vaše
predloge na številki 031 638 699.
A. Žalar
Tuhinjski glas
Pospravljali smo po dolini
V okviru projekta Očistimo Slovenijo 2012 je bila tudi v Tuhinjski
dolini 24. marca letošnja čistilna akcija, ki se je tudi tokrat začela
pri Termah Snovik.
Šolarji so v akciji sodelovali že prej, na sam dan pa tudi člani
drugih društev. Obsežna je bila tudi letos dejavnost hortikulturnega urejanja brežin potokov, ki ob potoku v Snoviku poteka že nekaj
let s pletenjem košev iz vrbja. Vodi jo Matevž Hribar, ki je zaslužen tudi za veliko akcijo posaditve 10.000 sončnic v Tuhinjski
dolini in za prepoznavnost Tuhinjske doline po marjetici – ivanjščici.
Učenci osnovne šole Šmartno pa so letos skupaj z Matevžem
pred Termami poskrbeli za simboliko termalne ponudbe: Iz vrbja
so izdelali ribo, saj so terme poznane po ribjih specialitetah in po
vsakoletnem tekmovanju v pripravi ribjih jedi. Letošnje, jubilejno
deseto, tekmovanje bo v soboto, 7. julija, ob 14. uri na terasi zunanjega bazena v termah Snovik.
A. Ž.
REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA
V okviru Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije,
bomo tudi letos razpisali naslednje namere štipendiranja kadrov:
Molkova pot 5
KAMNIK
Molkova pot 5
1240 KAMNIK
Poklic/smer izobraževanja
Gostinski tehnik - natakar
Gostinski tehnik - kuhar
Diplomirani organizator
poslovanja v turizmu
Raven/vrsta izobrazbe
5.
5.
6.2 ali 7.
Število štipendij
2
2
1
Poklic/smer izobraževanja
Monter strojnih instalacij
Oblikovalec kovin
Diplomirani ekonomist
Raven/vrsta izobrazbe
4.
4.
6.2 ali 7.
Število štipendij
2
2
1
Vsi zainteresirani naj vloge oddajo na naslov: Terme SnovikKamnik, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK ali ZARJA
KOVIS, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK.
7
Tuhinjski glas
Velikonočni sejem
na materinski dan
Razstava
toplarjev
Etnološka sekcija TD Tuhinjska
dolina razpisuje
NATEČAJ
za razstavo maket in razglednic kozolcev – toplarjev
Predloge je potrebno oddati do konca
julija 2012. Razstava bo v okviru prireditve Košnja nekdaj in danes v Tuhinjski
dolini od 16. do 18. avgusta.
Informacije o natečaju Manja Žebaljec
telefon 041 917 045
Na materinsko nedeljo, 25. marca, je Turistično društvo Tuhinjska dolina pripravilo tradicionalni Velikonočni sejem v Snoviku.
Za velikonočno, že kar praznično
obarvano, prireditev so poskrbeli
tudi nekateri razstavljavci, še
posebno Rajko Žebaljec s prazničnimi »butarcami«, gojenci
Društva Sožitje in učenci Osnovne šole Šmartno. Velikonočni sejem z okrog 20 razstavljavci domačih pridelkov in izdelkov je
odprl podžupan občine Kamnik
Damjan Hribar, na kratko pa je
predstavil program turističnega
društva predsednik društva Ivan
Hribar. Sejem so s kulturnim
programom zgodaj popoldne
sklenili člani Kulturnega društva
Šmartno z dvema skečema, učenci osnovne šole Šmartno so zaplesali, s pesmijo pa so obeležili
tudi materinski dan.
A. Ž.
10. TEKMOVANJE V PRIPRAVI POSTRVI
Pozdrav
poletju v
Termah Snovik
Zabavna prireditev na bazenih Term
Snovik Harmonike na sto načinov
V soboto, 23. junija, od 13.
ure naprej.
Nastopili bodo
• Harmonikarji Pustotnik,
• Harmonikarski orkester Kulturnega
društva Mihaelov sejma iz Mengša,
• Harmonikarji Ferme,
• Mladi Trsteničani s Trstenika pri
Golniku,
• ansambel Goveja župca in
• animatorji
Na veselo popoldansko druženje, ko
bomo na plaži pozdravili Poletje 2012
vabijo
bo v soboto, 7. julija 2012, ob 14. Uri
v TERMAH SNOVIK na terasi zunanjega bazena.
8
Tuhinjski glas
Križnikov pripovedovalski festival
Križnikov pravljični festival z naslovom
Jenkret je biv, ki je bil v petek in soboto,
1. in 2. 6. 2012, v Motniku, je prvi pripovedovalski festival na Kamniškem in
prvi, na katerem so se pripovedovale
samo pravljice, ki jih je zapisal Gašper
Križnik iz Motnika. Skupaj s Kulturnim
društvom Motnik, Turističnim društvom
Motnik, Matično knjižnico Kamnik, Ireno
Cerar in Ivanko Učakar smo pripravili
bogat pripovedovalski in spremljevalni
program: osem različnih dogodkov, več
kot 10 pripovedovalcev, 25 udeležencev
pripovedovalske delavnice z Anjo Štefan,
več kot 150 prispelih likovnih del na likovni natečaj Podobe Križnikovih pravljic…
Gašper Križnik danes velja za enega najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore. V drugi polovici 19. stoletja je v Motniku in okolici zbral preko
200 zapisov ljudskih pravljic, povedk in
drugega, leta 1874 pa je izdal osem pravljic
Slovenske pripovedke iz Motnika. Njegovo gradivo je širši javnosti nedostopno,
vendar pa zelo dragoceno za slovensko
kulturno dediščino. Prav zato je s strani
KD Motnik prišla v knjižnico ideja, da bi
morali kaj narediti za Križnikovo prepoznavnost. Beseda je dala besedo in skupaj
smo že od novembra načrtovali obuditev
spomina in pomena Križnikovega poslanstva. Zato smo v okolje, kjer so pravljice
nastajale, pripeljali različne pripovedovalce iz cele Slovenije in z različnimi pripovedovalskimi praksami, vsi pa so pripovedovali Križnikove pravljice.
Otroke smo spodbudili k risanju ilustracij Križnikovih pravljic, natečaju pa smo
dali naslov Podobe Križnikovih pravljic.
Na natečaju je sodelovalo 214 udeležencev,
ki so pripravili 162 prispevkov. Vse izdelke
je ocenila natečajna komisija: slikarka in
ilustratorka Andreja Peklar, slikarka Sava
Kralj in bibliotekarka Andreja Štorman
Vreg. Začetek festivala je bilo prav odprtje
razstave in nastop učencev POŠ Motnik
pod vodstvom učiteljice Vide Kovačič in z
moderiranjem Majde Zupančič. Nagrade
je prispevala Mladinska knjiga, podelil pa
jih je dr. Miha Kovač, glavni urednik pri
založbi. Prisotne v polni dvorani so pozdravili predsednik Kulturnega društva Rafko Goltnik in predsednik KS Motnik in
TD Motnik Marjan Semprimožnik ter direktorica knjižnice Breda Podbrežnik.
Želeli smo slišati Križnikove pravljice
na motniškem trgu pod starimi, košatimi
lipami, a je lilo kot iz škafa, zato se je dogodek odvil v dvorani. Uveljavljeni pripovedovalci so na večeru z naslovom Jenkret
je biv … en Križnik pripovedovali predvsem neobjavljene in skoraj neznane Križnikove pravljice za odrasle. S tem smo
oživili ljudsko ustno izročilo, ki na podeželju še ni izumrlo. Pripovedovali so
Zdenka Gajser iz mariborske knjižnice,
Špela Frlic iz Ljubljane, Liljana Klemenčič
iz ptujske knjižnice, Irena Cerar, s katero
smo hodili že po Kamniških pravljičnih
poteh, Ivanka Učakar, kamniška pravljičarka, Anja Štefan, pobudnica festivala
Pravljice danes, duo Vroča župa v sestavi
Goran Završnik in Rok Kosec. Vzdušje je
bile enkratno, saj je bilo pripovedovanje
vrhunsko, zgodbe zanimive in doživetje
nenavadno. Naslednji dan sta Turistično
društvo in Kulturno društvo pripravili
stojnice z domačo ponudbo, ob ponku in
starih orodjih smo se spomnili na nekdanje
obrtnike, pripravili smo tudi voden ogled
Motniške turistične poti, a je žal vreme
prekrižalo naše načrte. Motnik je bil včasih
trški, obrtniški kraj, zato smo želeli prikazati tradicijo in podeželske dejavnosti. Pod
lipami na motniškem trgu smo poslušali
pravljice za otroke z naslovom Jenkret je
bla steklena gora, nastopili pa so Anja
Štefan, Ivanka Učakar in duo Vroča župa.
Mimogrede: eden od Motničanov je rekel,
da že od šole ni poslušal pravljic in da je
pozabil, kako je to imenitno. Ker želimo,
da se pripovedovanje ohrani kot del naše
kulturne dediščine in kot del vzgoje, zato
smo pripravili tudi delavnico pripovedovanja, ki jo je vodila uveljavljena pravljičarka
in teoretičarka ter avtorica pravljic Anja
Štefan in ki je bila dobro obiskana. Udeleženke so prišle s cele Slovenije! Sledila je
Motniška pravljična pot z Ireno Cerar, avtorico uveljavljenih knjig o pravljičnih in
zgodovinskih poteh po Sloveniji. Sprehodili smo se od trga pod lipami in Križnikovega spomenika do muzeja pritlikavega
nosoroga, šli na grad, kjer smo poslušali o
treh kmetih, pogorelcih, od katerih je imel
srečo tisti, ki so ga imeli za neumnega. Na
koncu je sledila delavnica s polžki, pobarvanih polžjih hišic je bilo veliko in prav
tako tudi veselja.
Zvečer smo pripravili pripovedovanje z
naslovom Jenkret je biv en povžar s tistimi, od katerih so nekateri zbiralci folklornega blaga že posneli ali zapisali zgodbe
(na primer za knjigo Čuden prečudež). To
so bili Jože Semprimožnik, ki je povedal
zgodbo o motniškem polžu, ki je bil prav
požrešen, velik in hiter, Ivan Jagodic iz
Podgorja (Narobetov), ki nam je povedal,
od kje izvira nekdaj znamenita Ljubljanska
kmečka ohcet. Iz Podgorja, vendar! Nežka
Bajde iz Zgornjega Tuhinja nam je povedala nekaj šegavih živalskih zgodb, da je
bilo prav luštno. Naš dogodek je presegel
naša pričakovanja. Kljub vremenu je pomenil velik korak k spominu na Križnika,
na stare zgodbe, ki smo jih v hitenju in
pehanju pozabili in k utrjevanju identitete.
Križnikove pravljice vsebujejo tudi modrosti, ki je ni nikoli preveč, kvečjemu
kdaj premalo. Poleg tega smo na podeželje
pripeljali obiskovalce, ki nam v knjižnico
sporočajo svoje prijetne vtise in pozitivno
presenečenje nad dogodki, ki jih bomo še
ponovili.
Breda Podbrežnik in Ivanka Učakar
9
Tuhinjski glas
Osnovna šola Šmartno v Tuhinju
Projekt Varnost in mobilnost za vse
Skupina učencev 5. razredov OŠ Šmartno
v Tuhinju je v letošnjem šolskem letu sodelovala v projektu Varnost in mobilnost
za vse, ki ga je podprla Javna agencija RS
za varnost prometa, njegov organizator pa
je Revoz, d.d. Novo mesto.
Petošolci so si v okviru projektne naloge
postavili cilj, da bodo s svojim delom poskušali vplivati na to, da bi se eno izmed
postajališč, to je postajališče pri Koširju, ki
ga uporablja njihov sošolec, začelo urejati.
Izdelali so film, ki predstavlja šolo Šmartno
v Tuhinju glede prometne varnosti, v filmu
pa so predstavili tudi računalniško simulacijo varne poti do postajališča pri Koširju.
Svoje zamisli so predstavili tudi vplivnim
posameznikov v občini. S svojo nalogo so
se uvrstili med prvih 6 od 53 prijavljenih
skupin v državi in se zato udeležili sklepne
prireditve v Novem mestu v tovarni Revoz,
ki je vsakemu finalistu podelila donacijo v
višini 500 €.
Uvrstitev v finale in biti opažen pri svojem delu je za nas velik uspeh. Še vedno pa
naša naloga ostaja nedokončana; zaključek
v njej pa morajo »napisati« drugi.
Marjana Jeras, mentorica projekta
Prostovoljski
projekt
Mladinski svet Slovenije organizira natečaj Prostovoljec leta 2011, na katerega
se je prijavila tudi OŠ Šmartno v Tuhinju, saj smo se v letošnjem šolskem letu
aktivno ukvarjali s prostovoljstvom v
okviru mednarodnega projekta Aces. V
juniju smo vabljeni na zaključno prireditev natečaja, ki ga gosti predsednik
RS dr. Danilo Türk s soprogo Barbaro
Miklič Türk.
Petra Potočnik, članica mednarodnega
projekta ACES
Napovednik dogajanj v Tuhinjski dolini
TD Tuhinjska dolina
* VII. Kolesarski maraton Snovik – Velika planina v soboto, 24. junija.
* Etnološki dnevi: Košnja nekdaj in danes
v Tuhinjski dolini od 16. do 18. avgusta
pri termah v Snoviku.
* Romanje k cerkvi Marije Zvezde pri
Novi Štifti 14. avgusta.
V Termah Snovik
* 10. tekmovanje v pripravi postrvi v soboto, 7. julija 2012, ob 14. uri v Termah
Snovik na terasi zunanjega bazena.
10
* Pozdrav poletju - Uradno odprtje zunanjega bazena bo 23. junija od 13. do18.
ure. Priredili bomo narodno-zabavni žur!
Vabljeni vsi, pridružite se nam!
Kud Ivan Cankar Šmartno
* Predstava Županova Micka v letnem
gledališču v peskokopu 6., 7. in 8. julija s
proslavitvijo 60-letnice Kuda.
TD Gora sv. Miklavž
* Praznovanje na predvečer Dneva državnosti 24. junija na Gori.
Konjerejsko društvo Zgornji
Tuhinj
* Konjerejski praznik na Bibi planini v
nedeljo, 1. julija, ob 11. uri; ob 13. uri
maša v kapeli.
13. pastirski praznik v
nedeljo, 26. avgusta, na
planini Lipovec
Tuhinjski glas
Kulturna šola
Turizmu pomaga lastna glava
Dežela Vav
Turizmu pomaga lastna glava je projekt, ki
ga izvajajo učenci osnovnih šol, da se preizkusijo v inovativnih in »odpičenih« idejah. Izvedli smo ga tudi na OŠ Šmartno v
Tuhinju.
Sprva je bilo idej zelo malo in se nam je
zdelo, da projekt ne bo napredoval. A kasneje se je učencem in učiteljicama utrnila
ideja o čudežni Deželi Vav, kjer živijo
Vavčki. Živijo v gozdu, na drevesih, v
majhnih želodovih hiškah,
pokritih z lubjem, se vozijo z
deževniki…
Idejo smo dopolnjevali in
dograjevali, dokler se naposled nismo lotili dela. Za
sceno smo trdo garali. Sprva
smo zelo »zabušavali«, a
smo kasneje ujeli ritem. Veliko je k odličnosti pomagal
tudi sam nastop. Učenci smo
bili psihično zelo motivirani
in pripravljeni, da osupnemo
publiko.
Naposled je bilo vse nared za predstavitev. V Mercatorju, v Celju, smo postavili
stojnico in dali vse od sebe ter kar se da
dobro predstavili šolo in projekt. Tudi
ocenjevalna komisija je bila z nami zadovoljna.
OSVOJILI SMO ZLATO PRIZNANJE.
Nika Pestotnik in Petra Resnik, 8. razred
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v
sodelovanju z Zvezo kulturnih društev
Slovenije ter društvom Geoss je oktobra
2011 objavil Javni poziv k oddaji vlog za
dodelitev naziva Kulturna šola 2012.
Javni poziv je bil namenjen osnovnim
šolam, ki glede številčnosti kot kakovosti
izkazujejo nadpovprečno aktivno kulturno
udejstvovanje učencev in mentorjev. Na
podlagi analize prijav in posredovanih podatkov je strokovna komisija v skladu z
merili in izbirnim postopkom izbrala šole,
ki ustrezajo kriterijem za pridobitev naziva
in jim dodelila naziv Kulturna šola 2012.
Tudi OŠ Šmartno v Tuhinju se je prijavila
na javni poziv.
Aprila 2012 je zasedala pristojna komisija za vrednotenje prijavnih vlog in ugotovila, da skladno z razpisnimi kriteriji šola
Šmartno v Tuhinju izpolnjuje vse kvantitativne in kvalitativne pogoje. Zato je šoli za
obdobje 2012-2015 podelila naziv Kulturna šola.
Po uspešnem šolskem letu skok v počitnice
To šolsko leto se počasi izteka in prav vsi že nestrpno pričakujemo počitnice, v katerih bomo skušali kar se da uživati in biti brezskrbni.
Ob začetku šolskega leta 2011/12 smo si postavili veliko
nalog in izzivov, ki smo jih opredelili v letnem delovnem
načrtu in prizadevanje vseh vključenih v šolsko delo je omogočilo, da smo jih tudi izvedli. Vsem, ki ste nam pomagali pri
uspešni izvedbi programa, se zahvaljujem za sodelovanje in se
veselim ponovnih stikov. Vsi se trudimo po svojih najboljših
močeh, nekateri pa s svojim trudom, nadarjenostjo in ustvarjalnostjo dosežejo izjemne uspehe v šoli in izven nje in jih
prepoznamo kot najboljše učence posameznega razreda. Prav
vsakemu med njimi čestitam in želim, da svoje danosti tudi v
prihodnje razvijajo in jih nadgrajujejo.
Zdaj imamo priložnost, da se prepustimo radostim počitnikovanja. Ne pozabimo na raziskovanje zanimivosti, športno
dejavnost, enkratna potovanja s knjigo, spoznavanje novih
ljudi in krajev, posvetimo se tistim, ki jih imamo radi, predvsem pa si naberimo moči za jesenske izzive.
Jožica Hribar, ravnateljica Odličnjaki vseh devet let.
11
VII. vzpon z gorskimi kolesi
Terme Snovik – Velika planina 2012
V nedeljo, 24. junija 2012, s pričetkom ob 10. uri.
Organizator:
Turistično društvo Tuhinjska dolina,
Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju
Vrsta dirke:
Gorski tekmovalni maraton - vzpon z
gorskimi kolesi
VELIKI VZPON:
Trasa: Terme Snovik 440m nmv – Osredkar – Poljana 990m nmv– Črnivec 902m
nmv– Kašna planina 1290m nmv– Kranjski Rak 1029m nmv– Ravni – Marjanine
njive – Ušivec – Mačkin kot -Velika planina – Zeleni rob 1617m nmv;
Višinska razlika proge: 1.526 m, dolžina:
28 km
Okvirni čas vožnje: od 1.30 h do 2.30 h
Štart: ob 10.00 uri
MALI VZPON:
Trasa: Terme Snovik 440m nmv– Osredkar
– Poljana 990m nmv – Črnivec 902m nmv
Višinska razlika proge: 550 m, dolžina
10 km
Okvirni čas vožnje: 0,40 h do 1,30 h
Štart: ob 11.00 uri
OTROŠKA TEKMA:
Trasa: Okolica Term Snovik
Štart: ob 11.30 uri
Dolžina: en krog - 2 km
Deklice in dečki A kolesarijo en krog – 2
km, deklice in dečki B dva kroga – 4 km.
Pravica nastopa: Dirka je odprtega tipa
za vse rekreativne kolesarje.
Kategorije:
Kategorija letnik
Deklice A do 10 let
2002 in mlajše
Deklice B od 11-14 let
2001-1998
Dečki A do 10 let
2002 in mlajši
Dečki B od 11-14 let
2001-1998
Ženske A do 30 let
1982 in mlajše
Ženske B nad 31 let
1981 in starejše
starost
Moški A do 20 let
1992 in mlajši
Moški B od 21 do 30
let 1982 do 1991
Moški C od 31 do 40
let 1972 do 1981
Moški D od 41 do 50
let 1962 do 1971
Moški E od 51 do 60
let 1952 do 1961
Moški F nad 61 let
1951 in starejši
Prijave: Na dan prireditve pri štartnem
prostoru, najkasneje 45 minut do štarta.
Predprijave in predplačilo do četrtka
21.6.2012: na naslov:
Turistično društvo Tuhinjska dolina,
Snovik 7, 1219 LAZE V TUHINJU
TRR: 03103-1000473861, sklic: 06-2012
Štartnina: Veliki vzpon 25,00 EUR, v
pred prijavi 20,00 EUR
Mali vzpon 15,00 EUR, v pred prijavi
12,00 EUR
Otroška tekma 8,00 EUR, v pred prijavi
5,00 EUR
Vračanje nazaj: neorganizirano
Rezultati in pritožbe: rezultati
bodo znani eno uro po skupnem
prihodu v Terme Snovik. Rok pritožb je možen 15 minut po objavi
rezultatov.
Razglasitev in podelitev: razglasitev bo v Termah Snovik.
Prvi trije v vsaki kategoriji
prejmejo medalje.
Najhitrejši tekmovalec in najhitrejša tekmovalka na vseh treh
progah prejmejo pokala.
Nagrade: vsak tekmovalec ob vrnitvi štartne
številke prejme spominsko majico, bon za
topel obrok in napitek ter darilno vstopnico
za kopanje v Termah Snovik in povratno
vozovnico za Veliko planino.
Splošne določbe in pravila kolesarske
dirke: vsak tekmovalec s prijavo in štartom
potrdi, da tekmuje na lastno odgovornost in
se strinja z določili tega razpisa. Organizator ne odgovarja za morebitne posledice in
škodo, ki jo tekmovalec povzroči pred, med
in po tekmovanju sebi, sotekmovalcu ali
tretji osebi. Zaščitna čelada je obvezna.
Zdravstvena služba bo zagotovljena. V času
tekmovanja bo organizirana redarska služba in delna zapora križišč. V primeru intervencijske vožnje ( policijsko, reševalno ali
gasilsko vozilo) bo dirka prekinjena. Tekmuje se v vsakem vremenu.
Dostop do prireditve in parkirišča:
glavna cesta Vransko – Kamnik z odcepom
za Terme Snovik v vasi Potok.
Objava rezultatov: na spletni strani Turističnega društva TD - www.td-tuhinjskadolina.si
Term Snovik - www.terme-snovik.si in
Velike planine - www.velikaplanina.si
Kontaktne osebe organizatorja dirke:
Dušan Božičnik, gsm: 041 675 027; Ivan
Hribar, gsm: 041 633 779
Organizator si pridržuje pravico spremembe razpisa o čemer bodo tekmovalci
pravočasno obveščeni.
V soboto, 23. junija, se bo na progo
oziroma na ogled proge podal tekač
Klemen Janša.
Organizacijski odbor