Tuhinjski glas, letnik 2011, številka 2

Tuhinjski glas
Avgust 2011
GLASILO
TURISTIČNEGA
D R U Š T VA
Letnik VI Številka 2
TUHINJSKA
18. do 21. avgust
Gozdarjenje nekoč
in danes v Tuhinjski dolini
DOLINA
Tuhinjski glas
Šmartno v Tuhinju
Športniki krstili obnovljeno igrišče
Učenci Osnovne šole Šmartno in krajani v
krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju so od
1. junija bogatejši za obnovljeno športno
igrišče. Pri šoli oziroma ob gasilnem domu
je sicer bilo bolj ali manj dotrajano igrišče,
na obnovljenem pa bodo sedaj lahko igrali
nogomet, košarko, se merili v skokih v daljino, tekih in drugih športnih aktivnostih.
»Za šolo in učence je igrišče pomembna
pridobitev v okviru programa športne vzgoje
in možnost, za širjenje športnih dejavnosti v
okviru projekta zdrav življenjski slog,« je
povedala ravnateljica Osnovne šole Šmartno
Skupinski posnetek športnikov Slovenije - Biatlonci: Andreja Mali, Kamničanka,
smučarska tekačica in biatlonka, večkratna olimpijka, 7. mesto šprint; Klemen Bauer,
olimpijec, 4. mesto v Vancouvru 2010, mladinski svetovni prvak; Peter Dokl, letošnji dvakratni državni prvak, olimpijec, večkratni dobitnik točk v SP; Jakov Fak, nosilec medalj iz
olimpijskih iger Vancuvru in iz svetovnega prvenstva v J. Koreji; Uroš Velepec, vsestranski
športnik, glavni trener A reprezentance, bivši smučarski tekač, olimpijec, biatlonec, 7.
mesto na SP, triatlonec, ultra triatlonec; Andrej Lanišek, bivši olimpijec iz Sarajeva 84, so
organizator današnjega srečanja; Znane osebnosti: Robi Smolnikar, harmonikar Štajerskih 7; Stane Kregar, vodja ansambla Nagelj; Jerič Franc, župan občine Mengeš;
Športni novinarji POP TV: Tomaž Klemenčič; Luka Lazar; Skakalci: Jani Grilc, pomočnik glavnega trenerja A; Matej Dobovšek, Kamničan, dvakratni svetovni mladinski
prvak; Rok Urbanc; Peter Prevc; Robert Kranjec; Reprezentanca v hitrih disciplinah:
Andrej Križaj, A reprezentant v hitrih disciplinah, tudi motokrosist; Gašper Markič, mladinski svetovni podprvak SVSL, 12. smuk za SP – Chamonixu.
S podajo košarkarske žoge je igrišče odprl
župan Marjan Šarec.
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI – POGOJI IN
V mesecu juliju je bil v Termah delovni
sestanek s predsednikom TD Tuhinjska
dolina in direktorjem Jožetom Benecom,
z vodjo oddelka za kmetijsko svetovanje
Tomažem Močnik, s svetovalko Marto
Kos in svetovalcem Petrom Brlecem iz
Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Na sestanku so govorili o dosedanjem sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom od začetkov CRPOV
pred desetimi leti in naprej. Ugotovili so,
da je bil v desetih letih narejen pomemben razvoj na turističnem področju v
Tuhinjski dolini in na kamniškem pri
dodatni ponudbi iz kmetijske dejavnosti,
da pa še vedno ni niti ene kmetije odprtih vrat in da je premalo kmetov vključenih v prodajo svojih tržnih viškov na
domu. Dogovor je bil, da Kmetijsko
gozdarski zavod Ljubljana s svetovalko
Marto Kos pripravi informativne podlage za hitrejši razvoj tovrstne ponudbe.
Tokrat objavljamo prvi informativni
dokument o pogojih za tovrstno prodajo
na domu.
Dopolnilna dejavnost je s kmetijstvom oz.
gozdarstvom povezana dejavnost, ki se
opravlja na kmetiji in omogoča boljšo izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter dela
družinskih članov in zaposlenih na kmetiji.
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so zakonsko opredeljene v Zakonu o kmetijstvu
(Ur.list RS št. 45/2008) in v Uredbi o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur.list RS
št.61/2005). Gre za različne storitve in za
predelavo predvsem lastnih surovin. Lasten izdelek pa je tudi izdelek iz lastne surovine predelane v nekem drugem registriranem predelovalnem obratu.
OMEJITVE
1. Velikost kmetije
Kmetija mora imeti v lasti najmanj 1ha
ali v zakupu najmanj 5 ha primerljivih
površin, razen v primeru predelave medu
in čebeljih izdelkov.
2. Fizični obseg
• Predelava živil rastlinskega izvora – 50%
lastne surovine, 50% lahko od drugih
kmetij.
• Predelava živil živalskega izvora – 100
% lastne surovine -neposredno končnemu potrošniku (turistična kmetija, prodaja na domu, tržnica, restavracija, vrtci,
šole…).
• Zakol kuncev in perutnine v registriranem obratu do 77 GVŽ (glav velike živi-
ne).
• Zakol parkljarjev in kopitarjev obvezno
v odobrenem obratu - dovoljen zakol do
1.000 GVŽ letno; izjema je turistična
kmetija - do 12 GVŽ (samo prašiči in
drobnica) v registriranem obratu, vendar
se sveže ali predelano meso lahko porabi
samo za ponudbo gostom na kmetiji.
• Predelava mesa parkljarjev, kopitarjev in
gojene divjadi do 52 GVŽ letno.
• Predelava mleka 600 l na dan.
• Turistična dejavnost na kmetiji – gostinska dejavnost: do 10 sob in skupno 30
ležišč in do 60 sedežev – 30 % vrednosti
lastne surovine, 40 % iz drugih kmetij,
30 % surovin v trgovini.
• Peka kruha do 13.500 kg kruha na leto.
• Peka potic, peciva ter izdelava testenin
do 2.000 kg letno.
• Pridobivanje energije iz obnovljenih virov do 1MW nazivne moči kotla oz. generatorja.
• Ribogojstvo in predelava sladkovodnih
rib do 3.000 kg letno.
• Strojne storitve do 1.500 ur / leto – preko
strojnega krožka.
• Varjenje piva - zagotovljena najmanj ena
lastna surovina, proizvodnja do 52.000 l
letno.
• Prodaja pridelkov in izdelkov na kmetiji
-vrednost prodaje lastnih kmetijskih pri-
TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar.
Odgovorni
urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik
2
brezplačno. Naklada: 2000 izvodov. Naslovnica: Gozdarjenje v Tuhinjski dolini nekoč in danes
Tuhinjski glas
Jožica Hribar na slovesnosti ob odprtju.
Pridobitev pa je še posebej pozdravila
predsednica krajevne skupnosti Šmartno v
Tuhinju Tatjana Cevec Drolc, saj bo igrišče izven šolskega programa namenjeno
tudi rekreaciji in aktivnostim krajanov.
S podajo košarkarske žoge učencem in
športnikom je igrišče odprl župan Občine
Kamnik Marjan Šarec, učenci in najmlajši pa so v kulturnem programu predstavili
različne aktivnosti in dejavnosti na obnovljenem igrišču v prihodnje.
V nadaljevanju pa so se na obnovljenem
igrišču že osmič zapored pomerili v nogometni tekmi športniki Slovenije; skakalci
proti biatloncem in tekmovalcem hitrih
disciplin. Pomagali pa so na obeh straneh
tudi gostje iz Kamnika in sosednjih občin.
S 6 : 3 so zmagali skakalci.
Tudi tokrat sta bila prireditelja športnega
srečanja in kasnejšega druženja v termah,
kjer sta udeležence pozdravila, in povabila
tudi na 9. srečanje prihodnje leto, predsednik
TD Tuhinjska dolina in prokurist Term
Snovik ter direktor Zarje Kovis Ivan Hribar
in Matjaž Konda, direktor Term Snovik.
A. Žalar
Tradicionalni pohod na Menino planino
bo v nedeljo, 18. septembra. Zbrali se
bomo ob 7. uri v Termah v Snoviku.
Informacije po telefonu 041 633 779,
www.td-tuhinjskadolina.si
Regijska štipendijska shema
V okviru Regionalne razvojne agencije
Ljubljanske urbane regije so bile pri Termah Snovik-Kamnik, d.o.o. evidentirane
naslednje namere štipendiranja kadrov:
TERME SNOVIK-KAMNIK, d.o.o.,
Molkova pot 5, 1240 KAMNIK
Raven/
vrsta
izobrazbe
Število
štipendij
5.
2.
5.
2.
5.
1.
Kozmetični tehnik
5.
1.
Diplomirani
fizioterapevt
6.
1.
Poklic/smer
izobraževanja
Gostinski tehnik natakar
Gostinski tehnik
– kuhar
Turistični tehnik
Športno srečanje so sklenili v Termah v
Snoviku.
Pohod na Menino
planino
ZARJA KOVIS, d.o.o., Molkova pot 5,
1240 KAMNIK
Poklic/smer
izobraževanja
Elektroinstalater
Monter strojnih
instalacij
Oblikovalec kovin
Elektrotehnik
Diplomirani
ekonomist
Raven/vrsta Število
izobrazbe štipendij
4.
2
4.
2
4.
2
5.
1
6.2. ali 7.
1
Vse zainteresirane kandidat prosimo, da
oddajo vlogo na naslov Terme Snovik-Kamnik, d.o.o. Molkova pot 5, 1241 Kamnik
ali Zarja Kovis, d.o.o., Molkova pot 5,
1241 Kamnik.
POSTOPKI REGISTRACIJE
delkov in izdelkov vsaj 30% celotne
vrednosti proizvodnje na kmetiji.
• Predelava gozdnih sortimentov - lastne
surovine 20%
3. Dohodek
Dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v
RS v preteklem letu, na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo pa 3
povprečnih plač. Za dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji se štejejo vsi dohodki posameznih dopolnilnih dejavnosti
na kmetiji, ugotovljeni skladno s predpisi o
dohodnini. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se čeprav so povezane s kmetijsko
proizvodnjo, v okviru davčne zakonodaje
ne obravnavajo kot kmetijstvo, pač pa kot
katerakoli pridobitna dejavnost. Dohodki
so obdavčeni z davkom od dohodkov iz
dejavnosti in so ob koncu leta obdavčeni
tudi z dohodnino. Nosilec dopolnilne dejavnosti je lahko pokojninsko in invalidsko
zavarovan kot kmet.
REGISTRACIJA
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI –
postopek:
DOVOLJENJE za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji -vloga se odda
na pristojni Upravni enoti (UE) na predpisanem obrazcu -Vloga za opravljanje
dopolnilne dejavnosti (Uradni list RS št.
83/05).
REGISTRACIJA dejavnosti na kmetiji v smislu POSLOVANJA pa je priglasitev na DURS in
AJPES – poslovni register RS. Predčasna registracija na DURS je smiselna v
primeru uveljavljanja povračila vstopnega DDV za začete investicije v dopolnilno
dejavnost.
PRIGLASITEV DEJAVNOSTI NA
MKGP – vse oblike dopolnilnih dejavnosti
(UL RS št. 79/2005). V okviru MKGP – ja,
je za vse predelave živil živalskega izvora
pristojen VURS (veterinarska uprava), za
predelave rastlinskega izvora pa IRSKGH
(Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo
in hrano). Za obrate predelav živalskega
izvora se pošlje vloga na OU VURS priporočeno po pošti najmanj 15 dni pred pričetkom oddaje živil na trg. OU VURS nosilca
vpiše v evidenco in mu pošlje izpis iz evidence registriranih obratov – če gre za
Registriran obrat. Za Odobren obrat pa
je potrebna posebna vloga »Vloga za
odobritev obrata za proizvodnjo živil
živalskega izvora« (Uradni list RS
51/2006, 66/2007, 27/2009). Vlogi mora
biti priložen tloris obrata z vrisano opremo
in tehnološkimi potmi proizvodnje. Nato
sledi pregled obrata s stani uradnih veterinarjev VURS-a, ki izdajo odločbo o
odobritvi obrata in vpišejo obrat v evidenco odobrenih obratov.
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Celovška cesta 135, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 513 07 18, Faks: 01 513 07 41
E-pošta: barbara.lapuh@lj.kgzs.si
Dejavnost se lahko začne opravljati šele,
ko je priglašena na upravni enoti in so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to dejavnost
določajo področni predpisi. Če so za dejavnost potrebni prostori, morajo ti ustrezati predpisanim pogojem (npr. prostori za
predelavo kmetijskih pridelkov morajo
ustrezati veterinarskim in sanitarno – zdravstvenim predpisom ter predpisom o gradnji objektov).
Kmetijska svetovalka – koordinatorka
za kmečko družino in razvoj dopolnilnih
dejavnosti Barbara Lapuh, univ. dipl. inž. agr.,
Marta Kos, univ. dipl. inž. zoot.
V prihodnjem Tuhinjskem glasu bomo
objavili še dva dokumenta o pogojih za
predelavo in prodaji živil brez registra3
cije.
Tuhinjski glas
Praznovanje 20-letnice dneva državnosti
Turistično društvo Gora Sv. Miklavž je tudi
letos pripravilo praznovanje na predvečer
dneva državnosti. V tem deževnem petku
se je nebo proti večeru zjasnilo. Veseli smo
bili številne udeležbe pohodnikov iz Srednje vasi, ki so prišli peš iz doline. Posebno
pa smo bili veseli župana Marjana Šarca,
podžupana Roberta Kokotca, nekaterih občinskih svetnikov, direktorjev služb in
predsednikov sosednjih TD. Pritrkovalci v
zvoniku so se potrudili in z ubranim pritrkovanjem privabljali domačine in okoličane
k udeležbi slovesnosti Dneva državnosti.
Praznovanje se je pričelo s sveto mašo za
domovino, ki jo je daroval domači župnik
mag. Simon Lorber. V svoji pridigi je povedal, da je bil tudi Janez Krstnik dolgo pričakovan. Staršem se je rodil v poznih letih,
kar je bil zanju velik dogodek. Tudi rojstvo
naše domovine je bil velik dogodek za ves
narod, zato smo hvaležni vsem, ki so prispevali k temu, da imamo svojo domovino.
Kulturni program se je pričel s Slovensko himno, ki jo je zapel MPZ Mavrica iz
Srednje vasi. Maja Korošec je povezovala
program. Predsednik TD Jože Korošec je v
govoru izrazil zaskrbljenost ob tako velikem številu brezposelnih ljudi in porastu
trgovskih centrov. Povedal je, da je letos že
osem let odkar, je bil ustanovljen TD. Vsa
leta zelo dobro sodelujemo z župnijo
Šmartno in Občino Kamnik. Skupno smo
obnovili vse stavbe, ki jih je tu na Gori kar
precej, seveda s sodelovanjem s spomeniškim varstvom Kranj. Letos pa smo zgradili čisto nov objekt – kaščo, za kar se je še
enkrat zahvalil Občini Kamnik, županu
Marjanu Šarcu, župniji Šmartno župniku
mag. Simonu Lorberju, krajevni skupnosti
Šmartno, predsednici Tatjani Cevec-Drolc,
donatorjem, posameznikom in vsem, ki so
karkoli prispevali h graditvi te stavbe.
Največji delež stroškov in prostovoljnih ur
je prispevalo društvo.
Župan Marjan Šarc je vse pozdravil in
čestital ob državnem prazniku. Obudil
svoje spomine na čas izpred dvajsetih let,
ko je naša domovina nastajala. Pred dvajsetimi leti so kljub različnosti, državljani
in politika pokazali veliko enotnost. Za
Slovenijo so se pričeli novi časi, novi pristopi in nov način dela.
Robi Žibert in Vita Trebušak, učenca OŠ
Šmartno sta zaigrala na harmoniko. Srednješolki, Jana Breznik in Urška Vrankar,
sta recitirali pesmi Domovina in Vse najboljše domovina Slovenija. MPZ Mavrica
je zapel več pesmi in sklenil nastop s pesmijo Slovenec sem.
Po kulturnem programu sta predsednik
TD Jože Korošec in župan Marjan Šarec
odprla objekt, župnik pa ga je blagoslovil.
Po slovesnostih se je začel družabni večer;
oferači so poskrbeli za glasbo, pevci za
pesmi, vsi pa smo bili postreženi z golažem, pijačo in domačimi flancati.
Štefka Legedič, foto: Franc Modrijan
Sto let PGD ZG. TUHINJ
Tuhinjski gasilci praznujejo visok jubilej
V soboto, 18. junija, so v PGD Zg. Tuhinj
obeležili 100-letnico delovanja in obstoja.
Gasilska slovesnost se je pričela s parado,
v kateri je sodelovalo preko 100 gasilcev iz
GZ Kamnik in GZ Komenda, tuhinjska
mladina in veterani s staro ročno brizgalno
iz leta 1912 ter Godba Lukovica.
4
Da je bil praznik še lepši so
gasilci polepšali
tudi
gasilski
dom. Pater Franci
je
blagoslovil
obnovljen gasilski dom ter kip
sv.
Florjana,
nakar je bila na
športnem igrišču
osrednja slovesnost. Udeležilo
so se je krajani in
ljubitelji gasilstva, od gostov
pa namestnik poveljnika GZS Jože Berlec, namestnica poveljnika CZ za ljubljansko regijo Elza Majcen, župan občine Kamnik Marjan Šarec, poveljnik
CZ Kamnik Matjaž Srša, predsednik
GZ Kamnik Marjan Semprimožnik, poveljnik GZ Kamnik Janez Repanšek ter
častni občan občine Kamnik in častni
poveljnik GZ Kamnik Jože Berlec, st.
Predsednik PGD Zg. Tuhinj Matjaž
Bajde je med v govoru med drugim rekel:
»Tako kot so pomembni trdni temelji
stavbe, so pomembni tudi trdni temelji
društva, ki so jih člani vseh 100 let dograjevali, negovali in skrbno čuvali. 100 let
delovanja je okrogel mejnik, ki pomembno
zaokrožuje obdobje in delo več generacij
gasilcev, ki so bili predani gasilstvu v Tuhinju. Radi in z veseljem danes nadaljujemo njihovo plemenito delo.
Po govoru domačega predsednika so čestitali in pohvalili gasilce in krajane gostje.
Predstavljena je bila zgodovina društva, v
kulturnem programu so nastopili mladi
gasilci in mešani pevski zbor iz Zg. Tuhinja. Za presenečenje večera so poskrbeli
veterani, ki so prikazali gasilsko vajo z 99
let staro ročno brizgalno. Sledila pa je
zabava na gasilski veselici.
Mateja Slapnik
Ob tej priložnosti je PGD Zg. Tuhinj
izdalo tudi društveno kroniko (avtorici
sta Ivanka Bajde in Mateja Slapnik).
Poleg knjige, so tuhinjski gasilci izdali
tudi videokroniko v obliki DVD zapisa. Vojko Tonin, je avtor videokronike.
Tuhinjski glas
Pohod na Sv. Križ
Že od nekdaj so romarji radi prihajali k Sv.
Križu nad Belimi vodami (1054m ). Na
Oslovsko goro, kot so prej pravili temu kraju,
ki leži med Štajersko in Koroško, so včasih
prihajali tudi romarji iz Tuhinjske doline.
Zgodba o nastanku romarske poti pravi,
da je ob koncu 18. stoletja kmet Sovinek
izgubil vola, ki so ga po večdnevnem iskanju našli na Oslovski gori. Vol je klečal
pod smreko, kjer je bil obešen križ. O ču-
dežnem križu se je pričelo govoriti v okoliških krajih. Sem so prihajali ljudje z različnimi boleznimi in matere z bolnimi
otroki. Širile so se govorice o čudežih.
Nastala je božja pot. Leta 1840 je bila
zgrajena cerkvica z lepim baročnim zvonikom. Oktobra 1848 je prvič prišel sem škof
Slomšek, ki se je lahko prepričal, da je tudi
nova cerkvica premajhna. Škofija je dovolila gradnjo večje cerkve. Večino materiala
Praznik na Bibi planini
je bilo treba pripeljati ali prinesti vrh gore,
leta 1857 je bila gradnja cerkve končana.
Leta 1873 so zgradili pred cerkvijo svete
stopnice.
V Zg. Tuhinju se je porodila ideja o ponovni oživitvi te peš poti. Franc Berlec iz
Zg. Tuhinja in Franc Drolc z Malega Hriba
sta poskrbela, da je prišlo od ideje do uresničitve. Pregledala sta poti na zemljevidu, del
poti sta predhodno prehodila, da se je skupina pohodnikov kasneje lahko varno odpravila na pot. Novica za pohod se je hitro širila
od ust do ust in v Češnjicah se je 16. julija ob
20. uri zbralo 27 pohodnikov iz Tuhinjske
doline. Od zbirnega mesta smo pot nadaljevali preko Nove Rebri na Slopi, kjer smo
naredili krajši postanek in se malo okrepčali.
Sveti Križ nas je pričakal s soncem obsijan
malo pred 7. uro zjutraj. Ves trud je bil poplačan s prečudovitim pogledom na cerkev,
za cerkvijo se je razprostiral prelep pogled
na Šoštanj z okolico in prehojeno dolino.
Prvo tovrstno druženje je lepo uspelo in
naj bo spodbuda še za nadaljnja podobna
srečanja. Ob povratku je bilo na avtobusu
čutiti prijetno razpoloženje in nepopisno
zadovoljstvo
Iva Bajde
Lepo vreme in veliko obiskovalcev je zaznamovalo 8. konjerejski praznik.
3. julija je bil na Bibi planini pri planinskem domu že 8. konjerejski praznik, ki ga
organizira Konjerejsko društvo Tuhinj. Že
peto leto se praznik prične s sveto mašo v
kapeli svetega Antona, ki jo je društvo leta
2007 postavilo, da se v primernem okolju,
v naročju prostranih gorskih pašnikov, zahvalimo Nebeškemu Očetu za vse dobro in
vso lepoto, ki nas obdaja visoko v gorah.
Tudi letos je mašo za vse zbrane daroval
Jože Tomšič, župnik v Zgornjem Tuhinju.
Po maši, katere se je udeležilo veliko ljudi
od vsepovsod, je bila veselica s plesom,
ugibanjem višine droga s pršutom, težo
prašiča in iskanjem novega lastnika čudoviti kobili z žrebičkom. Za spretno povezo-
Gnezdo
še čaka
vanje dogajanja je poskrbela Nina Cestnik
Pavlič iz Radia Veseljak, ki je skrbel tudi
za dobro glasbo. Tudi vreme je naklonjeno
in tako so bili zadovoljni številni obiskovalci kot tudi organizatorji konjerejskega
praznika.
Biba planina vabi pohodnike in ljubitelje
narave tudi v naslednjih mesecih, saj je
planinski dom s prijaznima oskrbnikoma
redno odprt do konca septembra. Naslednja sveta maša v kapeli svetega Antona
bo 14. avgusta ob 15. uri. Daroval jo bo
upokojeni ljubljanski nadškof mgs.
Alojz Uran.
Toplo vabljeni.
Manja
Najlepši
balkoni
Pokličite na telefon 031 638 699
Tudi letos nadaljujemo z akcijo Izbiramo najlepši balkon v Tuhinjski dolini.
Pokličite nas, da vas obiščemo oziroma, da obiščemo kraje in domačije, ki
jih predlagate. Obisk lahko predlaga
vsakdo sam, lahko pa tudi sosed, znanec, prijatelj, izletnik,… Dovolj je le
klic na telefonsko številko 031 638
699.
Pokličite.
Spremljali smo zgodbo o nesrečni družini
štorkelj v Srednji vasi. Brane Hribar, ki je
štiri jajca skupaj s kuharjem iz Term Snovik 26. maja oddal v Arji vasi predstavnikom mariborskega Azila, ti pa so jih odpeljali v valilnico, nam je pred dnevi povedal,
da se mladiči letos, kot kaže, ne bodo vrnili. Tako bo gnezdo na dimniku nekdanje
delavnice v Srednji vasi številka 5 Pr' Editu
samevalo do morebitne vrnitve in novega
obiska štorkelj.
5
Tuhinjski glas
Šesti vzpon na Veliko planino
Turistično društvo Tuhinjska dolina je 18. junija uspešno organiziralo že 6. vzpon z gorskimi kolesi na Veliko planino.
Letos že 6. na Veliko planino
Tradicionalna prireditev Turističnega društva Tuhinjska dolina pod naslovom Vzpon
z gorskimi kolesi je bila v soboto, 18. junija. Tudi letos je bil start tokratnega 6.
vzpona izpred Term Snovik na Veliko planino. Na 28 kilometrov dolgo progo s 1500
metri višinske razlike se je ob 10. uri podalo sedemnajst kolesarjev in ena kolesarka.
Prireditelji so ugotovili, da je bila ob
dobri kolektivni organizaciji proga dokaj
zahtevna, udeležba pa na tako imenovanem
velikem startu in vzponu primerna, saj je
bilo v času organizacije tega tradicionalnega tekmovanja še več drugih kolesarskih
prireditev. Očitno pa je bila zahtevnost
proge tudi pokazatelj določene utrujenosti
ali pa taktiziranja tako imenovanih rednih
rekreativnih, ali že kar napol poklicnih
kolesarjev, ki so bili na tekmah pred tem,
ali pa so se pripravljali na eno od večjih v
kasnejšem terminu. Vsekakor je bila odločna upravičena ugotovitev prireditelja,
da velja pri oblikovanju koledarja prihodnje leto upoštevati in spoštovati redne in
že ustaljene (večje) tekmovalne prireditve,
ker posamezni novinci z nenapovedanimi
terminu zadnji hip povzročajo, milo rečeno, najmanj zmedo, in nered.
Da je bil 6. vzpon z gorskimi kolesi
ustaljena in velika prireditev, so potrdili
kolesarji tudi v tako imenovanem malem
Dr. Andreja Eržen – odličja za mali vzpon
6
vzponu z blizu 900
metri višinske razlike na 10 kilometrih.
Na progo se jih je
podalo 25, med njimi
tri kolesarke. Še posebno zanimiva, tudi
za gledalce, ki so se
zbrali v Snoviku in
ob progi pa je bila
Otroška tekma okrog
Term Snovik v dolžini dveh in štirih
kilometrov.
Že kar »domovinsko pripadnost« k prireditvi pa si je pridobilo na tej kolesarski tekmi Športno društvo
Šmartno, ki se je tudi letos priključilo k
podelitvi pokalov oziroma odličij najboljšim iz društva. Čestital jim je predsednik
društva Matjaž Hribernik.
Zanimiva tradicija vzponov z gorskimi
kolesi pa je tudi vsakoletni začetek teh junijskih kolesarskih dogajanj in sicer Tekaški vzpon. Dan pred kolesarskimi tekmovanji je namreč progo velikega vzpona na
1500 metri višinske razlike in 28 kilometri
časovno premeril tudi gorski tekač. Letos
je bil to član KGT Papež Uroš Tomc, sicer
pa domače »gore list« iz doline. Startal je v
petek 17. junija, ob 16. uri izpred Term
Snovik, na Veliko planino, na cilj pa je
prispel z rekordnim časom 2.20,54 in s tem
izboljšal dosedanje rekorde vseh tekačev v
prejšnjih letih kar za 14 minut in 39 sekund.
Čestitamo še enkrat!
Čestital pa mu je ob razglasitvi najboljših
in podelitvi odličij (tudi v imenu organizacijskega teama pod vodstvom Dušana Božičnika) še posebej tudi predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina in
prokurist Term Snovik Ivan Hribar. Čestitkam se je pridružil tudi direktor Term
Snovik Matjaž Konda.
S Hribarjevo oceno letošnje 6. tovrstne
prireditve društva pa se je strinjal tudi
upravni odbor Turističnega društva Tuhinjska dolina na seji po prireditvi:
»Bila je zelo dobro organizirana prireditev s sodelovanjem Velike planine. Posebna
zahvala velja redarjem, gasilcem, krajanom
ob progi in še posebej za zelo uspešno dodatno ponudbo CYCLO z vodjo Gregorjem Steklačičem na poligonu v Snoviku.
S tem projektom moramo nadaljevati. Jeseni pa velja na sestanku vseh udeleženih
in odgovornih za tovrstne prireditve v
Sloveniji oceniti letošnje prireditveno leto
in z usklajenimi datumi spodbuditi udeležbo kolesarjev v prihodnje na prireditvah.«
»Čestitam organizatorju, Turističnemu
društvu Tuhinjska dolina, še posebej ekipi,
ki je izvedla to prireditev in vsem sodelujočim. Ne le ta prireditev, celoten program
Turističnega društva Tuhinjska dolina je
bogata, pohvale vredna nadgradnja turističnega dogajanja v dolini in s tem spodbudna tovrstna obogatitev v občini Kamnik,« pa je po podelitvi odličij najboljšim
na malem kolesarskem vzponu (25 kolesarjev) ob koncu povedala direktorica
Agencije za turizem in podjetništvo v občini Kamnik dr. Andreja Eržen.
A. Žalar
Prireditev je tudi letos od začetka do konca
uspešno povezal Rajko Jeglič (levo), odličja
za mali vzpon pa je podelil direktor Term
Matjaž Konda (desno)
Čestitka Ivana Hribarja tekaču Urošu Tomcu; in celotni organizacijski ekipi z vsemi sodelujočimi na 6. prireditvi
Tuhinjski glas
Varna in spretnostna vožnja s kolesom
Letošnja ekipa za izvedbo šestega vzpona na Veliko planino
Prava poslastica pa je bil na sobotnem
dopoldnevu na parkirišču Term Snovik
Cyclo s predstavitvijo programa Varna
in spretnostna vožnja s kolesom, ki je financiran v okviru
projekta CYCLO, ki je bil odobren v okviru evropskega
transnacionalnega programa MED in je sofinanciran iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Pomerili so se najmlajši in tudi šolarji iz nižjih razredov.
Organizator tega dela prireditve sobotnih kolesarskih dogajanj v Termah Snovik in v Tuhinjski dolini v okviru Turističnega društva Tuhinjska dolina pa je bil Center za razvoj
Litija,d.o.o. S predstavitvijo projekta je bil nad zanimanjem
za atraktivne in varne nastope oziroma vožnje še posebno zadovoljen predstavnik organizatorja oziroma vodja projekta
Cyclo Gregor Steklačič.
Rezultati – otroško tekmovanje: Pastricija Krhin in Ambrož
Poljanšek (A), Klavdija Hribar in Nejc Kotnik (B); mali vzpon:
Sonja Sušnik in Matjaž Pirš (A), Helena Žibert in Tadej Nadvešnik (B), Zdravko Volkar (C), Igor Stražar (D), Tone Klemenc
(E), Franc Koželj (F); veliki vzpon: Denis Kemperl (B), Fredo
Rajter (C), Tomaž Žel (D), Milivoj Papič (E), Jože Gaber (F);
absolutna razvrstitev mali vzpon: Sonja Sušnik in Igor Stražar; absolutna razvrstitev veliki vzpon: Tanja Pepelnik in
Tomaž Žel. (Rezultati vseh uvrstitev na www.td-tuhinjskadolina.si)
Gregor Steklačič je tudi preizkusil ovire na poligonu
Gregor Steklačič (CYCLO) je čestital najmlajšim
CYCLO in organizatorji; tudi prihodnje leto
7
Tuhinjski glas
Podnajemnik v Letnem gledališču
Slovesno bo prihodnje leto ob 60-letnici
društva KUD Ivan Cankar.
Tudi letos je prvi julijski vikend oživelo
prizorišče v Letnem gledališču Šmartno.
In tudi letos je bil prvi večer »tradicionalno
moker«, saj so skoraj celo predstavo spremljali odprti dežniki, termometer pa je kazal bolj pozno jesen. Druga dva večera sta
bila malo bolj podobna poznemu poletju
pa tudi predstavi sta bili malo bolj obiskani.
Člani KUD Ivan Cankar Šmartno smo se
letos predstavili s komedijo Vinka Möderndorferja, Podnajemnik. V njej se preko
vedno žive in aktualne
zgodbe lastninjenja prepletata sedanjost in prihodnost
z vsemi zapleti, ki jih prinaša denacionalizacija, ki slej
ko prej pripelje do pohlepa.
Gospa Apolonija Novak
dobi z denacionalizacijskim
postopkom nazaj lastnino
svojih prednikov. Krasno,
vse dokler se ne izkaže, da v
vrnjeni hiši živi podnajemnik s stanovanjsko pravico. Katastrofa je za Gospo
seveda neizbežna... Duhovite odrske slike, živi
dialogi, smešni značaji;
smešni v simpatičnosti in
antipatičnosti so sol te
Möderndorferjeve komedije, ki med drugim s
prikazom treh generacij
dreza v vsaj tri življenjske usmeritve: socialno,
divje kapitalistično in pišmevritično. S pomočjo
fantastičnega prizora se
ti med seboj popolnoma
tuji si pogledi znajdejo v
razpletu, v novem mileniumu, v srečnem
koncu.
Prizorišče v Letnem gledališču je to sezono doživelo tudi nekaj sprememb. V začetku junija so tatovi in vandali »celovito«
opravili svoje delo. Povzročili so veliko
materialno škodo na objektih in odtujili
celoten inventar, ki je bil uskladiščen v
pomožnih objektih. V zadnjih junijskih
dneh je bila postavljena tudi nova brunarica, ki bo v prihodnje namenjena predvsem
gostinstvu med prireditvami v Letnem
gledališču. Uradna otvoritev le-te bo drugo
leto ob praznovanju 60-letnice društva.
Urška Vrankar, KUD Ivan Cankar
Kosec koso brusi...
Franc Šuštar iz Lok ohranja star običaj in ne pozabi na svoje prijatelje.
Počasi se je 25. junij začel prebujati v praznično jutro. Sonce je še počivalo za obzorjem, skupina koscev pa je že strumno,
drug za drugim rezala rosno travo v bregu
za hišo Franca Šuštarja na Lokah.
Gospodar France je pred leti prišel na
idejo, da bi bilo lepo spet videti skupino
mož, ki s kosami na ramah ob jutranjem
svitu odhajajo h košnji. K uresničitvi te misli
je povabil pet svojih prijateljev in tako so se
letos že petič zagrizeno spopadli z nabrušenimi kosami, ki so vrsto za vrsto ubrano rezale travo. Da bi bilo vse tako, po starem,
niso manjkale niti na hitro prebujene ose,
katerih jezo so občutili tudi naši kosci.
Tako, po starem, pa je bila tudi postrežba.
Gospodinja Helena je poskrbela za začetni
»šilček«, za žejo jim je v breg prinesla
»krhlovo vodo« (to je kompot iz suhih jabolčnih krhljev), po končanem delu pa je
sledil čisto pravi kmečki zajtrk, ali pa malica, kakorkoli že gledamo. Kuhano kislo
zelje zabeljeno z ocvirki, suho meso in
domač kruh, za konec pa še okusna metova
potica in kozarček rujnega se prav priležejo
po napornem delu.
Smo pa k delu povabljene tudi grabljice,
ki smo, kaj pa drugega, žene naših vrlih
koscev. »Zelo sem vesel, da je delo opra8
vljeno, saj bi sam kar nekaj časa »brenkal«
po bregu gor in dol,« pove gospodar France.
»Ampak glavni namen je čisto nekaj drugega: Pokazati in dokazati, da se tudi danes
da po starem, na roke, nekaj narediti. Predvsem pa je pomembno druženje, da prijatelji pridejo skupaj, da kakšno zapojejo, da se
poveselijo skupaj. Tega danes manjka.«
Vsako leto pa kosci in grabljice dobijo
tudi praktičen spomin. Letos sta bila to
slamnik in brisača, tako da vse skupaj izgleda kot zelo dobro pripravljena in organizirana etnološka prireditev.
Helena in Franc, želimo vama še veliko
volje, časa in dobrih idej, veselja pri uresničevanju le-teh; pa »Bog naj ohrani to
vajino lepo navado.«
Manja
Kosci (z leve) Jože Drolc, Ivan Podrzavnik, Tone Mali, Rajko Žebaljec, Franc Šuštar in
Nejc Štrajhar
Tuhinjski glas
Stalni gosti v Termah Snovik
Marija iz Nemčije
Gospa je po rodu
iz Slovenije, januarja 2012 pa
bo 50 let, odkar
je odšla s trebuhom za kruhom
v Nemčijo. Danes so njen bolj
Marija Weigelt iz Nemči- priljubljen kraj
je - že 5. oddih v Termah za preživljanje
Snovik
počitnic Terme
Snovik, kjer je
bila prvič leta 2005 ob odprtju prve hišice.
Veliko ji pomeni termalna voda v bazenih,
saj pomaga pri lajšanju vsakodnevnih te-
gob. Navdušena pa je nad prijaznostjo in
toplino osebja.
»Veliko potujem po svetu (Sicilija,
Egipt…) in narava me zelo privlači. Dokler
pa mi bo zdravje služilo, se bom vračala v
to okolje in k ljudem v Terme Snovik«.
Družina Ouwehand iz
Nizozemske
Družina si je po prvi nepozabni izkušnji v
Termah Snovik pred dvema letoma (2009)
zaželela ponovno čudoviti dopust. Vrnili
so se zaradi čudovite narave in
številnih možnosti za skupne sprehode
ali jogging v neokrnjeni naravi. Navdušeni
so, da v Termah Snovik sprejmemo tudi
hišne ljubljenčke,
saj so tako na
počitnice s seboj
lahko pripeljali
svojega triletnega
nemškega ovčarja. Ob prijetnem
pogovoru pa sta
gospa Ester in
gospod Maarten
tudi rekla, da se
bodo v Terme še
vračali: »Dokler
fantje ne bodo
imeli želje po
bolj živahnih dogajanjih.«
Družina Ouwehand iz
Nizozemske - drugi
21-dnevni dopust v Termah Snovik
Že 9. tekmovanje v pripravi postrvi
V Termah Snovik je bilo v soboto, 2. julija,
že devetič tekmovanje v pripravi postrvi.
Tokrat je s stojnic, kjer so kuharji pripravljali jedi, omamno dišalo in komisija v
sestavi Matjaž Konda, Damjan Krašovec,
Srečo Urankar, Stane Omerzu in Ana Marija Strmljan je imela odgovorno in zelo
težko nalogo. Sicer pa, tako dobro, kot se
je jedlo postrvi letos v Snoviku, se jih na
dosedanjih tekmovanjih še ni. Za jedi je
direktor Term Snovik Matjaž Konda, ki je
vodil licitacijo, iztržil najvišjo vsoto doslej.
Zbrani denar od licitacije pa so namenili
Žigu Bajde iz Laz v Tuhinju, ki je zaradi
lanske prometne nesreče postal hrom,
starša, ki sta tudi člana TD Tuhinjska dolina, pa imata veliko stroškov zaradi preurejanja hiše.
Zadovoljen z letošnjim tekmovanjem je
bil tudi direktor Centra za promocijo in
pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon in urednik revije
Vode Stane Omerzu, prokurist Term Snovik in predsednik TD Tuhinjska dolina
Ivan Hribar pa je povabil na 10. tekmovanje v pripravi postrvi v Termah Snovik
prihodnje leto.
Med profesionalci sta zmagala Zdravko
Krnjajić in Dušan Veršec, HIT Alpinea
Kranjska Gora, med ljubitelji je bil prvi
Matic Omerzu, tretji pa Roman Klinar,
Terme Snovik.
Lions tabor mladih v Termah Snovik
V Termah Snovik je bil 22. julijem in 1. avgustom že 14. mednarodni Lions tabor mladih Catch the Rainbow,v katerem je bilo letos
kar 33 udeležencev s spremljevalci. Pooblaščenec Lions distrikta
za mednarodno izmenjavo mladih Primož Stošicki je povedal, da
so bili letos udeleženci iz Španije, Belgije, Nizozemske, Islandije,
Danske, Švedske, Finske, Norveške, Nemčije, Poljske, Estonije,
Bolgarije, Srbije, Makedonije, Turčije, Izraela, Velike Britanije in
tudi Hong Konga.
Tabor mladih je del mednarodnega programa izmenjave mladih,
Miss in Mister Term Snovik
V nedeljo, 17. julija, je bilo v Termah
Snovik tekmovanje
za izbor Miss in
Mistra Term Snovik za mesec julij.
Miss je postala
16-letna Žanet Rožič z Jesenic, Mister pa Tilen Leskovec iz Kamnika.
Za nagrado sta prejela vsak po 30 vstopov v Terme Snovik.
ki poteka na podlagi izmenjave v okviru Mednarodnega združenja
Lions Clubs International. Mladi iz Slovenije odpotujejo v tujino,
tisti iz tujine pa pridejo v Slovenijo. Udeleženci tabora mladih so
tako v 11 dneh spoznavali Slovenijo, njene lepote in znamenitosti,
hkrati pa so krepili medsebojno prijateljstvo ter se udeležili izobraževalnih delavnic in športnih aktivnosti. Del programa je bil
tako obisk adrenalinskega parka in pohod v Tamar, 28 mladih je
obiskalo tudi Ljubljano, kjer so se srečali z županom prestolnice
Zoranom Jankovičem, Maribor, Ptuj, Postojnsko jamo, Portorož
in Piran ter Bled. Na mostu med Gornjo Radgono ter Bad Ratkesburgom pa so se srečali še z udeleženci tabora Sound of Music, ki
je v tem času potekal v Avstriji.
9
Tuhinjski glas
Planinske urice na OŠ Šmartno v Tuhinju
Način življenja v sodobni družbi velikokrat
prinese tudi večjo odtujenost človeka od
narave in okolja. Podobno so tudi otroci
vedno bolj odtujeni od zunanjega okolja,
saj je njihovo preživljanje prostega časa
vedno bolj povezano z dejavnostmi v zaprtih prostorih, med katerimi so v zadnjih
desetletjih v ospredju dejavnosti, povezane
z uporabo računalnika ali televizije.
Zato na OŠ Šmartno v Tuhinju že osmo
leto delujejo v okviru razširjenega programa šole planinske urice. V letošnjem šolskem letu smo se srečevali ob sredah in se
udeleževali pohodov ob sobotah. Imeli
smo pohod na Kekca, obiskali planinski
muzej v Mojstrani in si ogledali slap Peričnik, organizirali Miklavžev pohod na goro,
nočni pohod okrog Gradiškega jezera,
plezali na umetni plezalni steni v Kamniku,
se udeležili pohoda po Jurčičevi poti ter
prehodili Bornovo pot in pot od Strunjana
do Portoroža. Slednji je bil zaključni izlet.
V soboto, 18. junija, smo se ob 8. uri zbrali pred šolo in se z avtobusom odpeljali do
Strunjana. Krenili smo po pešpoti čez soline in prišli do tunela (550m), v katerem
smo si ogledali razstavo slik. Ob tem smo
spoznali, da je bila nekdaj tu speljana oz-
kotirna
proga
Trst─Poreč. V Portorožu smo počakali
avtobus, se odpeljali
v Ankaran in tam
odšli na plažo. Sledile so igre v vodi, kopanje,
lovljenje
morskih klobukov in
druženje.
Tako smo to šolsko
leto sklenili s pla- Komaj čakamo, da se odpeljemo na kopanje.
ninskimi uricami.
Andraževa in Nikina starša pravita: gledanost, skrbijo za kondicijo in pri tem
»Vključevanje otrok v dejavnosti, kot so preizkušajo svoje sposobnosti in prenašaplaninske urice in planinski tabori, je zelo nje naporov. Otroci postanejo bolj samokoristno, saj se otroci veliko naučijo o na- stojni, krepi se jim občutek samozavesti in
ravi in življenju v njej, ob tem pa spozna- odgovornosti. Oblikujejo si pozitivne vevajo sebe in svoje sposobnosti. Imamo zelo denjske vzorce, predvsem timsko delo in
pozitivne izkušnje, saj otroka, sin Andraž, strpnost, saj si morajo v različnih razmerah
star 13 let, in hči Nika, stara 11 let, že šesto otroci med seboj tudi zaupati, sodelovati,
leto obiskujeta planinske urice in se z vese- se naučiti sprejemati drugačnost… V odraljem udeležita raznih pohodov in planin- ščanju takšne dejavnosti delujejo prevenskih taborov. Tudi v krogu družine se radi tivno, ker otroci veliko prej postanejo saskupaj odpravimo v naravo, pri tem pa ak- mostojni in bolj odgovorni za svoja
tivno sodelujeta pri pripravi in izbiri poti. dejanja.«
Vidimo se na planinskih poteh. Srečno
S takimi dejavnostmi otroci kakovostno
preživijo prosti čas, širijo si splošno raz- pot v gore!
Lučka Drganc, mentor PS
Kopalni dan v Portorožu
Vsi veseli in zadovoljni se vračamo domov.
Letos sta Edita in Brane
Vrankar ponovno organizirala kopalni dan za
otroke kamniške občine,
ki imajo manj možnosti
kopanja v morju. Dobre
volje se je vseh 36 potnikov z voznico Edito odpeljalo proti naši lepi
obali. Ustavili so se na
mestni plaži v Portorožu
in tu preživeli čudovit,
nepozaben in razigran plavalni dan. Za
lačne želodčke so poskrbeli v bližnji restavraciji in za to se zahvaljujejo sponzorju Dušanu Papežu. Edita pa je poskrbela za sladko osvežitev. Na povratku
so se otroci razvedrili s kvizom, ki ga je
pripravila Iva. Razveselila jih je tudi
Vzajemna, ki jim je podarila torbice.
Polni prijetnih vtisov so se proti večeru
vrnili domov in sklenili, da želijo na kopanje tudi naslednje leto.
Vida in Lučka
Doživljajsko-planinski tabor v Tolminu
Tudi letos smo organizirali petdnevni
doživljajsko – planinski tabor. 4. julija
smo se mladi planinci, vodnik Franc Obreza in mentorji pripeljali v Tolmin in se namestili v CŠOD Soča. Že prvi dan smo se
odpravili na raziskovanje Tolmina in na
učno pot na Kozlov rob, kjer smo si ogledali grajsko obzidje in občudovali čudovit
razgled.
Naslednji dan smo si ogledali Tolminska korita, ki so najnižja in najbolj južna
točka v Triglavskem narodnem parku.
Očaral nas je Hudičev most, pod katerim je
termalni izvir.
Tretji dan smo se po zajtrku odpravili
na planino Razor. Pot nas je vodila mimo
10
Tolminskih korit, čez Hudičev most, vse ter Edita in Brane Vrankar.
do Tolminskih Raven. Z Raven smo kreniLučka Drganc, mentor PS in vodja tabora
li po zahtevnejši poti na planino Razor.
Zadnji dan smo si na
poti domov ogledali
bolnišnico Franjo in
bili presenečeni nad
tem
zgodovinskim
spomenikom. V popoldanskih urah smo prispeli v Šmartno. Letošnji tabor smo ocenili s
petimi zvezdicami.
Nadstandard na taboru so sponzorirali družina Lomovšek Kokalj Na planini Razor je bilo lepo, sedaj pa še v dolino skočimo.
Tuhinjski glas
Uspehi v preteklem šolskem letu in naši načrti
Vsak osnovnošolec, ko prestopi šolski
prag, začne risati svojo šolsko pot, ki je
povsem njegova. Zaznamujejo jo različni
dogodki in za tiste uspešne posameznike,
ki so se zbrali na prireditvi ob podelitvi
priznanj učencem v šolskem letu 2010/11,
bo tudi to srečanje pustilo sled. Veliko je
uspešnih in prav težko je včasih izpostaviti
najboljšega učenca posameznega oddelka,
a razredniki se zavedajo, da poleg šolskega
uspeha, priznanj, ki so jih učenci osvojili,
štejejo tudi osebnostne značilnosti posameznika, kot so strpnost, pripravljenost
pomagati, vztrajnost, smisel za humor,
kritičnost in doslednost, saj so prav te lastnosti zagotovilo, da bo učenec šel po
pravi poti in bo v življenju dosegel svoj cilj
ter hkrati v neodločnih korakih pomagal
tudi mimoidočim na njihovi poti do cilja.
Morda bodo kakšno vodilno misel, ki jih
bo spremljala v prihodnosti, našli tudi v
knjižnih nagradah, ki so jih ob tej priložnosti prejeli. Učenci lahko izgubijo marsikaj,
nihče pa jim ne more vzeti znanja.
Najboljši učenci OŠ Šmartno v Tuhinju od 1. do 8. razreda: Nik Kancilja,
Samo Bajde – 1.razred; Matej Traven,
Timotej Baloh, Tilen Trebušak, Barbara
Piskar – 2. razred; Katja Urankar, Špela
Pirš – 3. razred; Maruša Florjančič,
Laura Voljkar, Eva Urankar, Anamari
Hribar – 4. razred; Maša Kotnik, Anja
Poljanšek – 5. razred; Špela Jeglič,
Maruša Hribar – 6. razred; Nika Pestotnik, Mojca Pavlič – 7. razred; Maja
Drolc, Katjuša Lanišek – 8. razred
Seveda ni v vsakem oddelku uspešen
zgolj en posameznik, temveč se je na prireditvi zbralo veliko učencev, ki so dosegli
srebrno ali zlato priznanje na različnih področjih, kar dokazuje kakovost dela na šoli,
je poudarila podžupanja Občine Kamnik,
mag. Julijana Bizjak Mlakar.
Nagrajeni učenci
Na prireditvi smo podelili 1 zlato in 25
srebrnih priznanj. Učenci so osvojili tudi
190 bronastih priznanj, ki so jih učenci
prejeli iz rok razrednikov zadnji
dan pouka. Poleg tega so bili učenci uspešni na številnih natečajih,
festivalih in na reviji otroških in
mladinskih pevskih zborov. Na regijskem tekmovanju je otroški
pevski zbor prejel srebrno priznanje.
Vsako leto trije najboljši učenci
naše šole prejmejo priznanja občine Kamnik. Župan Marjan Šarec
je posebna priznanja najboljšim
učencem podelil 7. junija Galeriji Zlate učenke z ravnateljico
Veronika v Kamniku. Priznanja
kakovosti, ki so na naši šoli pomembni in
so prejele učenke devetega razreda: Vesna se odločili, kako jih bomo spremljali in
Drolc, Nina Vajde in Neža Zagožen.
evalvirali. Samoevalvacija predstavlja ‘saV uvodnem nagovoru je župan čestital mo-analizo’ in je pot k izboljševanju šole.
najboljšim učencem iz osnovnih in sreHkrati pa se zavedamo, kako pomemben
dnjih šol v kamniški občini ter poudaril je zdrav način življenja, zato bo šola v tem
pomen izobrazbe v današnjem času in jim šolskem letu pristopila tudi v evropsko
zaželel čim več učnih uspehov in prido- mrežo Zdravih šol. Pomembno je, da žibljenega znanja na njihovih poteh.
vljenje na šoli podpira, omogoča in spodV torek, 14. junija, je bil za devetošolce buja zdravje na vseh področjih.
poseben večer. V avli šole so z razrednikoShema šolskega sadja pomeni sistem
ma pripravili tradicionalno valeto, ki se je razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah ob
pričela s plesnim venčkom.
finančni pomoči Evropske skupnosti in
Ravnateljica šole je z razrednikoma po- Republike Slovenije pri spodbujanju poradelila priznanja za prizadevnost in uspe- be svežega sadja in zelenjave v prehrani
šnost, priznanja za odličnost in priznanja učencev v osnovnih šolah.
za devetletno zvestobo knjigi ter jim zažeZdrav življenjski slog je program, s
lela uspešen začetek v izbrani srednji šoli.
katerim zagotavljamo dodatne ure športne
Učenci, ki vsa leta šolanja dosegajo odli- vadbe učencem, ki to želijo, s čimer naj bi
čen uspeh oziroma povprečje zaključnih odpravljali posledice negativnih vplivov
ocen nad 4,5, se ob zaključku na valeti vpi- sodobnega načina življenja ter razvijali
šejo v zlato knjigo šole. Letos je ta čast gibalne zmožnosti. S strokovno vodeno
pripadla sledečim učenkam: Katji Podbev- vadbo in pestrim izborom športnih vsebin
šek, Nini Vajde, Mojci Hribar, Neži Za- (gimnastika, atletika, igre z loparji, ekipni
gožen, Klari Homar, Tini Slapnik, Neži športi…) želimo čim bolje razviti gibalni
Majcen, Vesni Drolc in Klari Resnik.
potencial učencev in jih spodbuditi k obli-
Načrti in projekti za novo
šolsko leto
Za vsakega učenca novo šolsko leto pomeni manjšo ali večjo prelomnico na šolski
in tudi življenjski poti.
Z motiviranimi strokovnimi sodelavci se bomo v prihodnjem šolskem
letu lotili številnih projektov oziroma
jih nadaljevali, saj nam pomenijo tako
strokovni kot osebni izziv.
Prizadevali si bomo, da bodo učenci
vključeni v pouk, ki bo zagotavljal visoko raven osvojenega znanja, hkrati
pa bodo ob različnih dodatnih dejavnostih razvijali svoja močna področja.
Naš skupni cilj je, da naši učenci šolo
zapustijo funkcionalno pismeni in
kompetentni za uporabo informacijsko
komunikacijske tehnologije.
V zadnjih treh letih smo se strokovni
delavci usposobili za samoevalvacijo.
Opredelili smo področja oziroma vidike
kovanju zdravega življenjskega sloga.
Z vključitvijo v mednarodno sodelovanje učencem omogočamo, da spoznavajo
nove kulture, preizkušajo svoje zmožnosti
sporazumevanja v tujih jezikih in širijo
svoja obzorja. Sodelovali bomo s skupino
šol iz Nemčije, Litve, Francije, Nizozemske in Norveške (projekt Comenius) ter
Makedonijo in Romunijo (projekt ACES).
V šolskem letu 2011/12 bomo nadaljevali z izvajanjem šolske mediacije in usposabljanjem novih vrstniških mediatorjev.
Nadaljevali bomo s programom Eko šole, ki uvaja načrtno in celostno okoljsko
vzgojo v osnovne in srednje šole.
Učenje učenja je nov triletni projekt šole. Strokovni delavci šole se bomo ob sodobnih metodah usposabljali za spodbujanje
aktivnega samostojnega učenja učencev.
Želim vam, da prijetno izkoristite preostale počitniške dni, v novem šolskem letu
pa polno uspehov in prijetnih doživetij
vsakemu med nami.
Ravnateljica Jožica Hribar
11
Etnološka prireditev ob mednarodnem letu gozdov
GOZDARJENJE NEKOČ IN DANES
V TUHINJSKI DOLINI
od 18. do 21. avgusta pri Termah Snovik
Dobrote Tuhinjske doline
- pokušina in prodaja na stojnicah ob 10.
do 16. ure
- prodaja oglja
- ob 11. uri nastop folklorne skupine KUD
Milke Zorec
Četrtek, 18. 8. 2011 ob 18. uri
Predstavitev OGLARSTVA v neposredni
bližini Term Snovik
- Zakurjanje »OGENCE« ob 18. uri - župan Marjan Šarec; gorela bo 4 dni
- Oglarski večer – vodi predsednik Kluba
oglarjev Slovenije Jože Prah
Razstava oglarskega orodja ob
»OGENCI« ob 18. uri
Pripovedovanje zgodb, legend Oglarska malica
Petek, 19. 8. 2011 ob 20. uri
GOZDARJEVA HČI ljudska igra iz
kmečkega življenja v izvedbi KUD Srednja vas
GOSTJE
Folklorna skupina KUD Milke Zorec
iz Hotinje vasi
Sobota, 20. 8. 2011
od 10. do 16. ure
nim vozom
- prikaz »vitla«
- spravilo »po lojti«
- zbiranje lesa in
prevoz z gozdarskim traktorjem
Ustvarjalne delavnice
- gozdarska orodja na terasi pred Termami
Snovik
Predstavitev starih opravil
- izdelovanje košev, metel...
Uporaba lesa
- priprava DRV
- cepljenje »KLAFTER« (ročno in strojno)
- izdelava »ŠINKELNOV«
- tesanje TRAMOV
Ogled ogrevanja na obnovljive vire - izdelava BRUN
- izdelava BUTAR
energije
- drobljenje SMREČJA
- Terme Snovik ob 11. in 14. uri
- izdelava LESNIH SEKANCEV
Zavod za gozdove Slovenije
- Skrb za gozd: pogozdovanje, grabljenje Razstava
gozdarskega orodja, strojev in drugih
listja, čiščenje gozda...
pripomočkov ter izdelkov učencev
Ogled »OGENCE«
SREČELOV
Nedelja, 21. 8. 2011 ob 15. uri
Etnološka prireditev s prikazom delovnih pravil gozdarjenja v Tuhinjski dolini
na prireditvenem prostoru
Odkazilo lesa
- označevanje dreves za posek z gozdarjem
v gozdu ob prireditvenem prostoru
ZABAVNI
PROGRAM
z ansamblom
GALOP
Sečnja
- prikaz, kako se drevo podre,
oklesti in razreže hlode v lesne
sortimente
- ročna sečnja
- motorna sečnja
Spravilo lesa
- vleka lesa po gozdni vlaki s
konji
- vleka lesa iz gozda s poseb-
Nov urnik Potujoče knjižnice za Tuhinjsko dolino
(september 2011 – junij 2012)
PONEDELJEK
SELA: pri gasilskem domu
SREDNJA VAS: pri gasilskem domu
HRUŠEVKA: pri Korošcu
BUČ: parkirišče pri Vrankarju
LAZE: pred trgovino
15.00 do 16.30
16.45 do 17.15
17.30 do 18.15
18.30 do 19.00
19.15 do 20.00
5. in 19. september, 3. in 17. oktober, 14. in 28. november,
12. december, 9. in 23. januar, 6. in 20. februar, 5. in 19.
marec, 2.,16 in 30. april, 14. in 28. maj
TOREK
ČEŠNJICE: na igrišču
ŠPITALIČ: pri gasilskem domu
MOTNIK: pri gasilskem domu
ZG. TUHINJ: pri Kavsarju
15.00 do 16.00
16.30 do 17.00
17.15 do 18.30
18.45 do 19.30
6. in 20. september, 4. in 18. oktober, 15. in 29. november, 13.
in 27. december, 10. in 24. januar, 7. in 21. februar, 6. in 20.
marec, 3. in 17. april, 15. in 29. maj
OBOGATITE SI ŽIVLJENJE Z BRANJEM!