5. šPORTNE IGRE INSTALATERJEV

Uvodnik
Junij 2010
Drage kolegice
in kolegi obrtniki
in podjetniki
Sekcija instalaterjev-energetikov, ki
deluje že veliko časa pod okriljem Območne obrtno-podjetniške zbornice
Maribor, je bila ustanovljena z namenom da vzdržuje, svetuje ter pomaga
svojim in drugim članom. Skozi dobre in
zdajšnje slabe čase se prebija z vnetim,
podjetnim delom posameznikov, kateri
vlagajo svoje znanje in prosti čas za dobrobit stroke in dela.
Smo ena izmed zelo aktivnih sekcij,
katere čas delovanja sega daleč nazaj.
Naša stroka povezana tako z uslugami
fizičnim osebam, kakor tudi s podizvajalskim delom velikih in malih gradbenih podjetij. Krizni časi, stečaji, prisilne
poravnave, kateri so sedaj na vrhuncu,
nam zadajajo velike udarce, veliko je
neprespanih noči, nočne more so spremljevalci marsikaterega, do sedaj uspešnega obrtnika in podjetnika.
Prava modna muha je že postala ta
recesija in plačilna nedisciplina v slovenskem prostoru. Nemilo udarja po nas
obrtnikih in podjetnikih, kateri smo, gledano v globalu, gonilo slovenskega gospodarstva, saj je po podatkih obrtnega registra cca. 4000 članov, kateri imajo
registrirano izvajanje strojno instalacijskih del in od katerih jih cca. 1500 opravlja strojne instalacije kot glavno dejavnost. Nezdrava konkurenca nam vzame
marsikatero delo, zbijanje cen, izsiljevanje popustov so že stalnica pri pridobivanju del in sklepanju pogodb. Upamo,
da ti hudi časi izgubljajo na moči in da
bo neprespanih noči vedno manj.
V vsem tem boju za preživetje, težimo k razvoju naših obratovalnic, k izboljšanju naše dejavnosti z uporabo novih tehnologij in k izobraževanju naših
kadrov. Vse to pa vodi k večji kakovosti
našega dela, globji strokovnosti in s tem
boljši ponudbi naših uslug.
Naše vizije segajo še dlje, da bi lahko uresničevali te naše sanje v realnosti, potrebujemo tesnejše in plodnejše
sodelovanje tako na nivoju državne zakonodaje in gospodarske politike, kakor
tudi dostopnejše bančne usluge. Skupaj s pomočjo naše krovne organizacije
skušamo projekte, ideje in zahteve uresničevati tudi na nivoju države.
Skozi vsa leta naše dejavnosti prirejamo različne prireditve, skrbimo za
promocijo poklica, sodelujemo s šolskimi centri, izvajamo dobrodelne akcije,
sodelujemo z radijskimi in televizijskimi
mediji, zelo uspešni smo pri izdaji revije,
katera s ponosom nosi ime »Energetik«
in skozi katero obveščamo naše člane in
ostalo javnost o aktualnostih na področju energetike in proizvodov povezanih
z našim delom. Uspešno sodelujemo z
Republiško sekcijo instalaterjev-energetikov. Skupaj pripravljamo sejemske
aktivnosti, tako na sejmu Energetika,
kakor tudi na Mednarodnem obrtnem
sejmu- tukaj v Celju.
Veliko dela in truda bivših in sedanjih članov Izvršilnega odbora mariborske sekcije instalaterjev je bilo potrebno, da so se začele sejemske aktivnosti
v Mariboru. Kot soustanovitelji sejma
Energetika, kateri je z leti rastel in se razvil v mega projekt Maribora, je rasla tudi
naša dejavnost. V ponos so nam bili vsakoletni prireditveni dogodki naše sekcije in sejemskega podjetja Step.
Žal je čas in volja posameznikov prinesla, da se je sejem iz Maribora preselil
v Celje. Veliko smo izgubili, kar se je skozi
vsa ta leta zrcalilo na moralnem in delovnem doprinosu sekciji. Ob različnih
aktivnostih, razgovorih in naposled ob
spoznanju vodilnih na Celjskem sejmu,
je sodelovanje naše sekcije in Celjskega
sejma ponovno zaživelo. Ob tej priliki je
bilo danes podpisano pismo o poslovnem sodelovanju naše sekcije z Celjskim
sejmom in katero nas obvezuje na določene aktivnosti, ki jih bo sekcija izvajala
v času sejma Energetike, vsaki dve leti v
Celju. Kot predsednik sekcije, kakor tudi
vsi člani izvršilnega odbora sekcije, smo
zelo ponosni na ta dogodek. S skupnimi
močmi se bomo trudili, da bodo spremljevalni dogodki sejma Energetike,
postali vredni ogleda in obiska.
Spoštovani udeleženci
Dneva slovenskih
instalaterjev-energetikov!
Letošnji Dan slovenskih Istalaterjev
je že drugi po vrsti, prvega smo že uspešno izpeljali v organizaciji Republiške
sekcije, z izpeljavo drugega se trudimo
danes. Mislim, da je sedaj v času krutega boja za delo in plačila, še kako nujno
medsebojno povezovanje in sodelovanje med nami instalaterji, da bomo lahko takorekoč preživeli. Sedaj je čas za
takšna druženja, izmenjavo informacij,
koristnih nasvetov, čas, da bomo v zdravi konkurenci nastopali in si medsebojno pomagali. Žal, še vedno veliko naših
kolegov vidi v drugemu sokolegu prevelikega konkurenta, da bi lahko skupaj
nastopala, si pridobila delo in delila zaslužek. Čas povezovanja je tudi čas obstoja obratovalnic.
Ob tej priliki se želim zahvaliti za
veliko pomoč pri pripravi aktivnosti na
sejmu vsem našim članom Izvršilnega
odbora sekcije, članom Republiškega
Izvršilnega odbora, sekretarki naše sekcije gospe Leonidi Polajnar, kakor tudi
Tehničnemu šolskemu centru iz Maribora.
Še vedno velja rek: »V slogi je moč«.
Bojan Grušovnik
Junij 2010
K a z a l o
1
Uvodnik
3
Zahvala sponzorjem
4
MT merilna tehnika - vaš partner za energijo
6
SEJEM ENERGETIKA - MAJ 2010 in PISMO O NAMERI
O POSLOVNEM SODELOVANJU S CELJSKIM SEJMOM DAN SLOVENSKIH INSTALATERJEV - ENERGETIKOV
8
POSLOVNO SREČANJE OGLAŠEVALCEV REVIJE ENERGETIK NA SEJMU ENERGETIKA, Celje, 18. 5. 2010
9 Predstavitev obnovljene in preoblikovane spletne strani, WWW.REVIJA-ENERGETIK.SI
10 TEKMOVANJE DIJAKOV tehniških srednjih šol, izobraževalne smeri instalater strojnih instalacij, na sejmu energetika
11 DAN WEISHAUPTA, Celje, 19. maj 2010
14
5. ŠPORTNE IGRE INSTALATERJEV-ENERGETIKOv)
16
STROKOVNO SREČANJE V PODJETJU HERZ,
KOVINA, UNITAS
17 TOPLOTNE ČRPALKE VEČJIH KAPACITET
18 Hitra prenova kopalnice Geberit Monolith,
novi sanitarni element
20
ZA UČINKOVIT FOTOVOLTAIK JE POTREBNO IMETI TUDI DOBER SISTEM KONSTRUKCIJ Sikla
22 Graditi nizkoenergijsko! Toda, kako?
24 ODÖRFER JE ODPRL SVOJA VRATA V SLOVENIJI
26 Začela se je izvajati raziskava REUS 2010
27 ºCOOOL! Ohrani hladno glavo
28
NOVOSTI PRI TOPLOTNIH ČRPALKAH NOVE GENERACIJE
30Večplastne cevi UPONOR MLCP
33
Sistem prezračevanja z rekuperacijo
toplote LOSSNAY
34
KOTEL NA POLENA TR TEMELJITO PRENOVLJEN
36 KOLEKTOR LIV d.o.o. - ZAUPANJA VREDEN PARTNER
38 Novi prostori Vaillant Slovenija
40Razvoj toplotnih črpalk za segrevanje sanitarne vode v Sloveniji
42 VEČNAMENSKE NAPRAVE INTEGRA
za istočasno pripravo hladne in tople vode
44
PREDSTAVITEV PROGRAMA airCalc++
46 Energijska hiša »PLUS«
49KWB Akademija - v znanju je moč
50 PREDSTAVITEV ZADNJE GEBERITOVE INOVACIJE –
GEBERIT MONOLITH - Salon KRISMA, Ljubljana, 27. 5. 2010
52
Učinkovit sistem za brezskrbno prihodnost
55 Streha Trgovina d.o.o.
56
POSTAVITEV SONČNE ELEKTRARNE
58 NAČRTOVANJE POŠEVNE STREHEt
64 SODOBNE TEHNOLOGIJE V SOLARNIH SISTEMIH
67 KAJ JE DOBRO VEDETI O ZAVAROVANJU - ZAVAROVANJE SONČNIH ELEKTRARN
68
Uspešna 19. Mednarodna Energetska konferenca
tudi za OZS
69
Nova poslovna priložnost za Slovenijo - polimerni sončni sprejemniki
72 TALNO OGREVANJE
74
IZBIRA SISTEMA ZA HLAJENJE PROSTOROV
76
PROMOCIJA REVIJE ENERGETIK
80
Nagradna križanka št. 4
Stran
Seznam oglaševalcev
Naslovnica
mt MERILNA TE H NIKA
Ovitek 2
S IKLA
19
geberit
23
x e l l A POROBETON - Y to n g
25
odÖrfer
29
knut
31
t i ta n u p o n o r
33
v i ta n e s t
35
W V TERM
37
ko l e k to r LIV
39
b u ta n p l i n
41
TERMOTE H NIKA BRA S LOV Č E
43
t e r m o k l i m a ko p e r
45
Ko l e k to r ko l i n g
47
du lc - i s o m ax
49
KWB
53
harreither
55
streha trgovina
57
bisol
59
enersis
61
hidria
63
mariborski vodovod
67
a l wag i
69
štern
71
v o d ot e h n i k
75
Ream
Ovitek 3
w e i sh au p t
Ovitek 4
f r ag m at
Slovenska
strokovna r evija i nstal ate r j ev– e n e rg eti kov
Ustanovitelj in izdajatelj: OOZ Maribor,
Sekcija instalaterjev–energetikov.
Predsednik uredniškega odbora revije: Bojan Grušovnik,
Glavni in odgovorni urednik: Bojan Grobovšek
e-pošta: bojan.grobovsek1@siol.net
Marketing: mag. Olga Poslek s.p., GSM: 041 889 942
in 040 580 519, e-pošta: olga.poslek@gmail.com
Strokovni pregled in recenzija strokovnih člankov: Bojan Grobovšek
Koordinator revije: Leonida Polajnar,
tel.: 02/33 03 510, Gsm: 051 662 119, e-pošta: leonida.polajnar@ozs.si
Grafična priprava: Druga podoba, Andrej Požar s.p.
Tisk: Graf is d.o.o., naklada: 3.000 iz vodov.
Naslov uredništ va: Območna obr tno–podjetniška zbornica Maribor,
Titova cesta 63, 2000 Maribor,
telefon: (02) 330 35 10, 330 35 00 (h.c.); fax: (02) 30 00 491.
Par tner pri izdajanju revije je Sekcija instalaterjev–energetikov
pri Obr tno-podjetniški zbornici Slovenije.
Revija Energetik sodi med strokovne revije in je v celoti brezplačna.
Revija izide 6 krat letno.
3
Junij 2010
ZAHVALA SPONZORJEM
V mesecu maju je potekalo v organizaciji Sekcije
instalaterjev-energetikov Maribor in v sodelovanju republiške sekcije
na OZS več dogodkov. V sled temu smo povabili k sodelovanju tudi
sponzorje.
Za generalno sponzorstvo pri vseh dogodkih se zahvaljujemo
podjetjema:
Zahvaljujemo se še vsem ostalim sponzorjem, ki so sodelovali na različnih
aktivnostih, ki so se odvijale od 18.5.2010 – 29.5.2010
1. Razstavljanje na sejmu ENERGETIKA – sodelovanje s Tehniškim šolskim centrom Maribor.
Za sodelovanje se zahvaljujemo podjetju
GEBERIT
4. 5. ŠPORTNE IGRE INSTALATERJEV-ENERGETIKOV NA TOJZLOVEM VRHU
Za sodelovanje se zahvaljujemo sponzorjem, ki so
prispevali praktične nagrade za tekmovalce:
2. DAN SLOVENSKIH INSTALATERJEV-ENERGETIKOV (18.5.2010).
Za sodelovanje se zahvlajujemo
sekciji instalaterjev-energetikov na OZS IN
CELJSKEMU SEJMU D.D.
3. Tekmovanje dijakov srednjih poklicnih šol
Slovenije – poklic instalater strojnih instalacij
(19.5.2010).
Za sodelovanje se zahvaljujemo sponzorjem
praktičnih nagrad za tekmovalce:
VIESSMANN
GEBERIT
VIESSMANN
GEBERIT
VA I L L A N T
M AV I
4
Junij 2010
Podjetje MT merilna tehnika je bilo ustanovljeno leta
2001 v Mariboru kot družba z omejeno odgovornostjo.
Ukvarja se z vsemi vprašanji in rešitvami na področju meritev porabe toplotne energije in vode ter z obračunavanjem rabe toplotne energije in vode v večstanovanjskih
zgradbah. Naše podjetje je kompetenten partner vseh lastnikov nepremičnin, upravnikov stanovanjskih stavb, komunalnih podjetij, dobaviteljev energije in instalaterjev,
kadar gre za dobavo in montažo, ali samo nabavo ustreznih merilnih naprav za toploto in vodo v stanovanjskih
in poslovnih stavbah. Poleg tega nudi MT merilna tehnika
d.o.o. vsem profesionalnim in zasebnim upravnikom stavb
ter dobaviteljem energije široko paleto storitev pri spremljanju, odčitavanju in obračunavanju stroškov ogrevanja
ter tople in hladne vode po porabi. Te storitve se med seboj
dopolnjujejo in jih je mogoče združiti v modularen storitveni paket, ki ga lahko popolnoma prilagodimo individualni situaciji posamezne stranke. Tako dobi naša stranka
vse želene storitve med seboj povsem usklajene in iz enega mesta. Svetovalne, montažne, vzdrževalne, odčitalne in
obračunske storitve podjetja MT merilna tehnika d.o.o. so
na voljo na celotnem področju Slovenije.
Temeljito svetovanje
o izdelkih
Odčitavanje merilnih naprav
in delilnikov
Na podlagi vašega načrta
vam pripravimo ponudbo za
realizacijo vseh merilnih mest.
Poleg izbire ustreznih naprav in
njihove sestave vam pripravimo
tudi predloge za najugodnejšo
in najučinkovitejšo realizacijo
meritev.
Podjetje MT merilna tehnika d.o.o. nudi storitev odčitavanja merilnih naprav oz. delilnikov stroškov glede na želje
strank v naslednjih oblikah:
• letno odčitavanje merilnih naprav na daljavo,
• mesečno odčitavanje merilnih naprav na daljavo,
• letno ročno odčitavanje merilnih naprav.
Svetovanje, dobava
in montaža ustreznih
merilnih naprav
Široka ponudba kakovostnih merilnih naprav vodilnih
evropskih proizvajalcev za merjenje porabe toplotne energije
in vode. Vsa montažna in vzdrževalna dela na merilnih napravah izvajajo naši strokovno
usposobljeni sodelavci.
Obračunavanje stroškov posameznih stanovanj / poslovnih
prostorov v skladu s slovensko zakonodajo
Naše stranke imajo prednosti zaradi naših dolgoletnih izkušenj, kajti kot specializirano podjetje za obračunavanje stroškov ogrevanja in vode po porabi je MT merilna tehnika d.o.o. razvila sisteme, ki popolnoma ustrezajo zahtevam upravnikov hiš, posameznih
stanovalcev in zakonodaje. Pri tem sta v celotnem postopku obračunavanja za nas zelo
pomembna natančnost in točnost. Z internimi rutinskimi kontrolnimi postopki želimo
dodatno zagotoviti, da v svojih obračunih stroškov ogrevanja in porabe vode zajamemo
resnično le pravilne, preverjene in preverljive podatke. Tudi na vsebino naših obračunov
močno vpliva vidik transparentnosti. Vse postopke obračunavanja navajamo korak za korakom, hitro razumljivo in pregledno ter ustrezno oblikovano. Ker sami razvijamo programsko opremo za pripravo obračunov, lahko po potrebi hitro in z lahkoto prilagodimo
obračunske algoritme ali obliko obračuna željam strank, seveda vse v skladu z zakonodajo.
5
Junij 2010
Sistem AMR Mobile
V bodočnost usmerjen način letnih obračunov in odčitavanj za
merilnike oziroma delilnike porabe toplote in vode v stavbah z več
posameznimi deli.
Novi radijski sistem AMR Mobile predstavlja inovativni sistem
za mobilno letno radijsko odčitavanje merilnikov toplote in vode. S
svojo, v bodočnost usmerjeno 868 MHz tehnologijo predstavlja ta
radijski sistem nova merila v pogledu dosega, kvalitete prenosa in
vrednosti glede na ceno. Vse merilne oziroma delilne naprave, uporabljene v sistemu AMR Mobile pričnejo, kot časovno programirano, samodejno pošiljati podatkovne telegrame v časovno kratkih
intervalih. V tem časovnem obdobju obišče serviser podjetja MT
merilna tehnika stavbo in prevzame podatkovne telegrame posameznih delov stavbe s pomočjo svojega mobilnega zbiralnika podatkov. Ta sistem je posebej primeren za vse načine letnega odčitavanja oziroma letnega obračuna stroškov gretja in vode v stavbah
z več posameznimi deli
Delilniki toplotne energije na daljinsko odčitavanje
Elektronski delilniki toplotne energije, ki jih uporabljamo v sklopu sistema AMR
Mobile za daljinsko odčitavanje, služijo preprostemu in natančnemu merjenju porabe toplotne energije radiatorja. Delilniki delujejo po zanesljivem in visoko natančnem
merilnem postopku z dvoje tipali in integriranim radijskim modulom frekvence 868
MHz.
Stanovanjski merilniki toplotne energije
na daljinsko odčitavanje
Merilniki toplotne energije z navojnimi priključki so primerni za pretoke 0,6 (m³/h),
1,5 (m³/h) in 2,5 (m³/h). So kompaktni ali z merilnimi vložki. Na posebno zahtevo vam
lahko dobavimo tudi merilnike, ki pozimi merijo toplotno energijo, poleti pa porabljeno energijo hlajenja.
Nadometni vodni števci na daljinsko odčitavanje
Nudimo vodne števce, ki so pripravljeni za kasnejšo nadgradnjo z radijskimi moduli. S pomočjo sistema radijskih nasadnih modulov AMR Mobile je mogoče takšne
števce kasneje poljubno usposobiti za radijsko oddajanje in jih priključiti v sistem AMR
Mobile.
Serviser podjetja MT merilna tehnika z mobilnim
zbiralnikom podatkov
Serviser podjetja MT merilna tehnika obišče stavbo v programiranem časovnem
obdobju in prevzame podatkovne radijske telegrame s pomočjo svojega, z baterijo
napajanega mobilnega zbiralnika podatkov. Po uspešnem sprejemu vseh podatkovnih telegramov v stavbi, se serviser vrne v obračunski oddelek podjetja MT merilna
tehnika d.o.o. Tam se podatki porabe vnesejo v obračunski „software“, kjer se obdelajo
in rezultat so letni obračuni rabe toplote in vode, vključno z letnimi poročili.
Maistrova ulica 2,
2212 Šentilj v Slovenskih goricah
tel: 02 / 6510159, faks: 02 / 6510158
info@mt-merilnatehnika.net
www.mt-merilnatehnika.net
6
Junij 2010
SEJEM ENERGETIKA - MAJ
2010 in PISMO O NAMERI
O POSLOVNEM SODELOVANJU
S CELJSKIM SEJMOM
Sejemski četverček v Celju Energetika, Terotech-vzdrževanje, varjenje in
rezanje ter EKO je z letošnjim izrazitim
poudarkom na energetsko varčnejših
pristopih presenetil tako z velikim številom razstavljalcev, kot s prikazi dejanskih možnosti koriščenja obnovljivih virov energije. Kljub aktualizaciji
gospodarske krize, je bil sejem napolnjen s pozitivno energijo, kar so občutili tako razstavljalci, kot obiskovalci .
Sekcija SIEM je v predpripravah
na sejem ENERGETIKE, s Celjskim sejmom stopila v aktivno in tesno sodelovanje, ki se je pogrešalo že od časa
selitve sejma iz Maribora v Celje. Članom sekcije instalaterjev-energetikov
pri OOZ Maribor je ponovno uspelo
vzpostaviti stike s predstavniki Celjskega sejma ter tako potrditi svoje
napore pri sodelovanju in organizaciji sejemskih in obsejemskih prireditev,
kar se je dokazalo skozi podpis pisma
o nameri .
Sejem je odprl minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, ki je s svojim govorom ambiciozno zastavil cilje
energetike, v okviru koriščenja obnovljivih virov energije do leta 2020,
v višini 25 %. Kaj to pomeni za našo
obrtno dejavnost in za naše obrtnike? Veliko izobraževanja, seznanjanja z novimi tehnologijami, novejšimi
načini izvajanja ogrevalnih, hladilnih,
prezračevalnih naprav, kakor tudi več
odgovornosti do naročnikov, v smislu
optimalnega in pravilnega sistema
funkcioniranja izvedenih in instaliranih sistemov .
Na samem otvoritvenem delu sejma, ki se je nadaljevalo z razpravo o
obnovljivih virih energije, je žal novinarski del številčno skoraj presegal
število sodelujočih. Lepa zahvala za
tiste, kateri vložijo ogromno truda in
dela za izvedbo takšno prireditev.
Nadaljevanje je obsegalo svečano
podelitev priznanj vseh štirih sejmov,
za izdelke, ki so najbolj prepričali člane
komisij, v smeri razvoja in prizadevanj
posameznih strok.
Strokovna komisija za sejem Enegetika je v sestavi Dr. Jurija Čretnika
kot predsednika, ter članov, dr. Saša
Podpis pisma o nameri,
od leve: ga. Breda Obrez, g. Bojan Grušovnik, ga. Ksenija Korenjak – Kramar
Medveda in Jerneja Dolinarja, podelila priznanja naslednjim podjetjem:
� Podjetje DULC d.o.o. (zlato priznanje za sistem ogrevanja, hlajenja in
prezračevanja ISOMAX)
Predstavnik podjetja DULC d.o.o., g. Matej Dulc
7
Junij 2010
Predstavnica podjetja BISOL d.o.o, ga. Polona Peunik
� podjetje BISOL d.o.o. (zlato priznanje za fotonapetostni modul s črno
hrbtno folijo)
Predstavnik podjetja GIPO d.o.o.,
g. Anton Kavčič
� podjetje GIPO d.o.o. (srebrno priznanje za kotel na pelete, Biodom 27 )
Predstavnik podjetja INOVATEH d.o.o.
� podjetje INOVATEH d.o.o. (bronasto priznanje za gorilnik na pelete,
FENIX TM )
Po podelitvi priznanj in pred podpisom pisma o nameri med Celjskim
sejmom in Obrtno-podjetniško zbornico Maribor ter sekcijo INSTALATERJEV– ENERGETIKOV pri OOZ Maribor,
je spregovorila sekretarka OOZ Maribor ga. Ksenija Korenjak – Kramar.
Pozitivno je označila medsebojna
prizadevanja o sodelovanju, kakor
tudi delo članov sekcije Instalaterjev–
energetikov.
Svečano pismo o nameri, ki govori o poglobljenem sodelovanju so
podpisali: ga. Breda Obrez–Preskar,
direktorica Celjskega sejma, g. Bojan
G. Jernej Dolinar, predsednik sekcije
instalaterjev-energetikov pri OZS
Grušovnik, predsednik sekcije instalaterjev-energetikov pri OOZ Maribor, ter ga. Ksenija Korenjak-Kramar,
sekretarka OOZ Maribor, ki je nadomeščala predsednika OOZ Maribor g.
Aleša Pulka.
Gospe Bredi Obrez-Preskar gre velika
zahvala za dobro ter korektno sodelovanje, kar pa je za našo sekcijo tudi obveza,
da bomo na naslednjem sejmu Energetike še z večjim elanom pristopili k organizaciji obsejemskih dejavnosti.
Člani sekcije instalaterjev –energetikov smo nadaljevali z delom na
tako imenovanem DNEVU SLOVENSKIH INSTALATERJEV.
Udeležence je pozdravil predsednik SIEM, pri OOZ Maribor g. Bojan
Grušovnik, nato pa je navzočim še
spregovoril g. Jernej Dolinar, predsednik sekcije instalaterjev-energetikov
pri OZ Slovenije.
Na ta dan smo povabili vse stanovske kolege v Sloveniji, kakor tudi
vse predstavnike Sekcije instalaterjev-energetikov pri OOZ Slovenije.
Žal nam je v zadnjem trenutku nekaj
pomembnih sogovornikov odpovedalo svoj nastop, vendar kljub okrnjenemu številu predavateljev in izredno
malem številu slušateljev, smo predavanja za obrtnike v instalaterski dejavnosti, pripeljali do uspešnega konca .
Kljub zanimivim temam ugotavljamo, da naši stanovski kolegi na veliko jadikujejo nad gospodarsko krizo,
nad nerazumevanjem gospodarstva,
na preslabem sodelovanju v okviru
možnosti koriščenja kreditnih in drugih virov sredstev za poslovanje in razvoj obratovalnic . Kadar pa se pojavi
možnost za razgovor in za spoznavanje ljudi, ki so pripravljeni pristopiti in
prisluhniti ter tudi reševati težave ma-
G. Bojan Grušovnik, predsednik sekcije
instalaterjev-energetikov pri OOZ Maribor:
pozdravni govor
lih obrtnikov, pa vas, dragi stanovski
kolegi – NI !!!
Ob svojemu vsakdanjemu boju
za preživetje premalo izkoriščate možnosti, ki jih organiziramo na takšnih
ali drugačnih prireditvah. Morda je
čas, da se tu zamislite in pričnete aktivnejše sodelovati. Z udeležbo na prireditvah lahko dokažete, da vam vendar ni vseeno za tiste, ki se trudijo z
organizacijo, kakor tudi za vas same.
Samo tarnanje in grajanje pred trgovinskimi pulti, da Obrtna zbornica nič
ne naredi za nas, je premalo. Še to, kar
vam v dani situaciji lahko ponudimo,
nočete vzeti in koristiti za svoje delo.
Zamislite si obraze predavateljev, kateri bi zagledali polno dvorano instalaterjev in na koncu aktualne razprave
se razvijejo razgovori, sklenejo se individualni dogovori. Sigurno bi se naš
dober glas slišal tudi v deveto vas. Na
svoji poti bi se še ustavil na OZS, zaposlil z dodatnimi nalogami nekatere
zaposlene in še dvignil raven prepoznavnosti OZS in Sekcijo instalaterjevenergetikov.
Za nesebično pomoč pri organizaciji prireditev na sejmu, se iz srca
zahvaljujem članom Izvršilnega odbora mariborske in republiške sekcije
Instalaterjev-energetikov, sekretarki
mariborske sekcije, sekretarju republiške sekcije, sekretarki OOZ Maribor,
Tehničnemu šolskemu centru iz Maribora, predstavnikom Hypo banke in
Banke Koper, predstavnikom Celjske-
8
Junij 2010
ga sejma, članom ocenjevalne ekipe
in dijakom Srednjih šol, kateri so tekmovali na spretnostni in lepotni postavitvi ter vezavi radiatorjev, donatorjem praktičnih nagrad podjetjem:
Geberit, Viessmann, Vaillant, Seltron,
WVterm, Aklimat, THS, Mavi in seveda
tudi vsem ostalim, kateri ste nam stali
ob strani in se z nami trudili narediti
nekaj, kar ne bomo hitro pozabili.
V sklopu dneva Slovenskih instalaterjev-energetikov, je bilo tudi srečanje
oglaševalcev revije Energetik. Več o tem
dogodku si preberite zapis gospe Olge
Poslek. Moj dodatek k temu je en velik
HVALA za medsebojno sodelovanje.
Sekcija SIEM se je predstavila tudi
na svojem razstavnem prostoru, kjer
so naši člani promovirali tako svo-
je storitve, kakor tudi proizvodne
izdelke.
Tudi na promocijo poklica nismo
pozabili, zato smo del razstavnega
prostora namenili Tehniškem šolskem
centru Maribor, kjer so dijaki prikazovali dela in naloge instalaterja strojnih
instalacij .
Čas hitro beži, zato je naša naloga,
da že sedaj pričnemo z zamislimi, idejami za naslednji sejem Energetika v
Celju, kjer upam, da bo na DNEVU INSTALATERJEV SLOVENIJE prisotnih več
stanovskih kolegov in, da vam bomo
lahko ponudili še veliko več. Ne samo
stroka, poznavanje zakonodaje, zakonitosti trženja in ekonomije, tudi medsebojno druženje, izmenjava mnenj in
izkušenj, lahko pomaga pri delu v na-
ših obratovalnicah, kakor tudi pri naših storitvenih uslugah na gradbiščih
in pri delu z individualnimi naročniki .
To pa je tudi razlog, da se bomo še
naprej trudili za vse naše obrtnike v instalaterski dejavnosti in morda se nam
boste uspeli pridružiti tudi VI !
Bojan Grušovnik
Foto: (AP)
POSLOVNO SREČANJE
OGLAŠEVALCEV
REVIJE ENERGETIK NA SEJMU
ENERGETIKA Celje, 18. 5. 2010
V sklopu Dneva slovenskih instalaterjev – energetikov smo na sejmu
Energetika v Celju, na dan 18. 5. 2010,
organizirali poslovno srečanje oglaševalcev revije ENERGETIK.
V uvodnem delu smo pozdravili
prav vse naše sedanje in potencialne
oglaševalce, tudi tudi tiste, ki se iz kakršnihkoli razlogov niso mogli udeležiti poslovnega srečanja.
Lahko smo ponosni na projekt, ki
se imenuje revija ENERGETIK, saj gre
za kvalitetno strokovno revijo, revijo s
17-letno tradicijo, koristno za različne
strokovnjake iz gradbenega področja,
elektro stroke in energetike. Nikakor
ne gre zanemariti dejstva, da je ENERGETIK prva revija s tovrstno vsebino
na slovenskem tržišču. Danes odlikuje revijo preoblikovana zunanja in notranja podoba, kar gre pripisati vrhunskemu oblikovanju in bogati vsebini.
9
Junij 2010
Predstavitev obnovljene in preoblikovane
spletne strani
WWW.REVIJA-ENERGETIK.SI
ga. Olga Poslek, vodja marketinga
revije Energetik
Revija „diha“ v pravem pomenu
besede, je lahko berljiva in zanimiva.
Na osnovi rezultatov tržnih raziskav
na sejmih in osebnih obiskov ugotavljamo, da si je revija z lepšo zunanjo
podobo in zanimivo vsebino utrla pot
med strokovno literaturo, na knjižne
police naših bralcev. Podobno kot
ostalo strokovno literaturo jo večkrat
prelistajo in nemalokrat najdejo odgovore na številna vprašanja, zlasti
strokovne narave.
Imidž kakovosti in tradicije je še
kako pomemben pri predstavitvi revije novim, potencialnim oglaševalcem,
saj se v zadnjem času v zvezi z oglaševanjem vedno bolj obračajo na nas
predstavniki tujih podjetij, bodisi direktno ali preko zastopstev v Sloveniji.
Čeprav nam kriza dobesedno
„diha za ovratnik“, se nikakor ne smemo prepustiti malodušju in pesimizmu. Zavedati se moramo dejstva, da
je kriza na drugi strani izziv in priložnost, da ustvarimo še boljšo revijo, v
kateri se plemenitijo sedanje vsebine
in odpirajo nova tematska področja.
Sicer pa pripravljamo še vrsto novosti, med katerimi bi vsekakor omenili novo, prenovljeno spletno stran
revije, katero v sklopu tega članka podrobneje predstavlja naš oblikovalec,
g. Andrej Požar.
Ob koncu uradnega dela je bila izrečena zahvala vsem našim zvestim
oglaševalcem, sekciji instalaterjev-
Spletna stran revije Energetik je
prenovljena in preoblikovana. Izdelana je na svetovno znani Wordpress
platformi, kar pomeni, da je dinamična in omogoča pretok različnih vsebin, ki se dotikajo energetike in instalaterstva.
Spletna stran podpira revijo in s
tem prav tako izbrane vsebine, ki se
pojavljajo v reviji Energetik. Vsebine
se menjajo ob vsakem tiskanem izvodu revije, prav tako pa tudi ob potrebi obveščanja javnosti o dogajanjih v okolju, ki ga zajema revija.
Prav tako se ob izvodu revije, na
spletišču pojavijo vsi oglaševalci, kateri oglašujejo v aktualni številki revije Energetik, v obliki povezave do
posamezne spletne strani oglaševalca.
Bralec spletne strani ima tako zbir
vseh ponudnikov storitev na tem področju na enem mestu!
Ob tiskanem izvodu revije je
prav tako mogoče prenesti revijo
Energetik v digitalni obliki (pdf). To
je mogoče preko povezave v stranskih vrsticah spletne strani. Za prenos starejših številk revije (arhiv), se
energetikov, ki pod okriljem in z roko
v roki z Območno obrtno – podjetniško zbornico Maribor bdi nad revijo in
tvorno sodeluje pri izdaji prav vsake
številke revije Energetik in vsem članom ožjega tima, ki skrbi, da je revija v lepi podobi pravočasno pri prejemnikih.
Predstavitev spletne strani je bila ob poslovnem
srečanju oglaševalcev na sejmu energetika
je potrebno registrirati, pri čemer
uporabnik pridobi svoje geslo, na
podlagi katerega lahko prenese arhivske številke revije Energetik. Z
geslom bodo v bodoče registriranim
uporabnikom omogočene še druge
ugodnosti.
Na spletni strani je prav tako mogoče oglaševati v obliki oglasne pasice (bannerja).
Ker je revija Energetik strokovnega in svojevrstnega značaja je ob
enem tudi spletna stran zastavljena
v smislu razvijajočega portala, katerega cilj je koristiti uporabnikom v
obliki informacij, katere takšna stroka lahko in mora ponuditi.
Podrobne napotke boste našli na
spletni strani revije Energetik.
Po zaključku poslovnega dela srečanja smo se zbrali na skupnem kosilu
v prostorih gostinskega lokala Restavracije Golovec na Celjskem sejmu in
ob odlično pripravljeni jedači in pijači
nadaljevali naše druženje.
Olga Poslek
(foto: AP )
10
Junij 2010
TEKMOVANJE DIJAKOV
tehniških srednjih šol,
izobraževalne smeri
instalater strojnih instalacij,
na sejmu energetika
Celje, 19. 5. 2010
Tekmovanje je potekalo 19. maja 2010 na sejmišču v Celju. V pripravljalnem delu je sodelovala sekcija instalaterjevenergetikov - SIEM pri OOZ Maribor, v sodelovanju s Tehniškim šolskim centrom Maribor (TŠC Maribor) in Celjskim
sejmom. Samega tekmovanja se je je udeležilo 5 šolskih centrov s svojimi dijaki, ki se šolajo za poklic instalater strojnih
instalacij.
Tekmovalna naloga: vezava radiatorjev s cevmi Alplast
in fitingi po press sistemu.
Sodelovalo je 5 ekip, vsaka ekipa je štela 2 tekmovalca in
mentorja. Kriterij za ocenjevanje izdelka je temeljil na estetskem izgledu in točnosti mer, kajti povsem samoumevno
je, da mora biti 100 % tesnjenje. V estetskem izgledu pa se
dokazuje ročna spretnost.
Potek tekmovanja: na pripravljenih stojalih so bili zmontirani radiatorji, katere je bilo potrebno zatesniti in povezati
z cevmi.
Rezultati tekmovanja:
1.mesto - Srednja strojna in poklicna šola Trbovlje
2.mesto - Tehniški šolski center Maribor
3.mesto - Srednja poklicna in tehniška šola
Murska Sobota
4.mesto - ŠC Škofja Loka, Srednja šola za strojništvo
5.mesto - Srednja strojna šola Koper
Vsi tekmovalci so prejeli praktične nagrade naših sponzorjev: Vaillant, Viessmann in Geberit, za prve tri ekipe je
Celjski sejem prispeval pokale, podjetje Vaillant pa še posebne praktične nagrade.
Potek tekmovanja je budno spremljala ocenjevala strokovna komisija v sestavi: Janez Šauperl, Jernej Dolinar, Franjo Pernek, Milan Minassi in Marjan Žugman. Organizacijo
tekmovanja in vodenje je prevzel g. Marjan Žugman - TŠC
Maribor.
V pripravi tekmovanja so sodelovali kot sponzorji in
donatorji:
����-
MLM-Aklimat Lenart,
Geberit Ruše,
M av i M a r i b o r,
T HS M ar ib o r.
Marjan Žugman
Vsem donatorjem in sponzorjem se v
imenu TŠC Maribor, Celjskega sejma in
SIEM lepo zahvaljujemo!
11
Junij 2010
DAN WEISHAUPTA
Celje, 19. maj 2010
Dne 19. 5. 2010 je podjetje Weishaupt organiziralo tradicionalni
„Dan Weishaupta“. Več kot 100 udeležencev – projektantov, instalaterjev,
upravljalcev kotlovnic, predstavnikov
poslovnih bank in javne uprave, predstavnikov medijev, se nas je zbralo ob
prigrizku in napitku pred malo kongresno dvorano Celjskega sejma, da
bi prisluhnili zanimivim predavanjem.
V uvodnem delu nas je pozdravil
direktor podjetja Weishaupt, g. Henrik
Dvoršak. Poseben pozdrav je namenil
kolegom iz Beograda in Sarajeva in izrazil osebno zadovoljstvo, da smo se
zbrali v tako velikem številu. Med drugim je dejal:“Za vse kar je dobro so zaslužni moji sodelavci in zunanji sodelavci. Zahvalo pa je izrekel tudi obema
zunanjima predavateljema, g. Francu
Zbiranje udeležencev
Pozdravni govor direktorja g. Henrika Dvoršaka
Beravsu, predstavniku Eko sklada in
dr. Vlasti Krmelj, direktorici agencije
ENERGAP.
Weishauptov program
G. Ivan Jurkošek, vodja prodaje v
podjetju Weishaupt d.o.o., je na posameznih praktičnih primerih prikazal,
koliko lahko prihranimo z zamenjavo
starega ogrevalnega sistema za novi,
sodobni ogrevalni sistem v individualnih hišah in večjih stanovanjskih,
poslovnih in industrijskih objektih. V
nadaljevanju si bomo pogledali dva
primera tovrstne zamenjave.
1. primer: Družinska hiša v Radovljici, kjer so stari oljni kotel zmogljivosti 35 kW zamenjali za oljni kotel Weishaupt WTU 20-S, obstoječi integrirani
bojler za zalogovnik Weishaupt WES
910 in gorilnik Ecoflam za gorilnik Weishaupt WL5/1. Poleg tega so dodali
še sprejemnike sončne energije – kolektorje, ki jih v prejšnjem sistemu ni
bilo. Z omenjeno zamenjavo so dosegli cca. 50 % letni prihranek pri porabi
kurilnega olja – 1.375 litrov, oziroma
cca. 3.700 kg manj emisij CO2.
2. primer: Stanovanjska soseska
Sattner (12 blokov), kjer je šlo poleg
zamenjave opreme tudi za prehod iz
ekstra lahkega kurilnega olja na zemeljski plin. Zamenjali so enega od
dveh kotlov, model TVT ZV 2300, za
kotel proizvajalca Viessmann, drugi
oljni kotel TVT TERMEX Z 2300 (1994)
pa je ostal isti kot v starem sistemu.
Prav tako so izvršili zamenjavo obeh
starih oljnih gorilnikov Weishaupt,
za sodobna, modulirana plinska gorilnika modela G 40 s frekvenčno regulacijo elektromotorja. S tem je bil
dosežen cca. 30 % prihranek goriva
v letu 2009, kar pomeni za ekvivalentno 119.320 litrov manjšo porabo ekstra lahkega kurilnega olja. Vsekakor
pa to predstavlja bistveni prispevek k
varovanju človekovega okolja, saj beležimo posledično kar cca. 322.100 kg
manj emisij CO2.
Nepovratna sredstva Eko
sklada za občane
G. Franc Beravs, direktor Eko sklada RS, je dejal, da se je v zadnjem času
izredno povečala zavest o manjši rabi
g. Ivan Jurkošek, vodja prodaje podjetja Weisshaupt d.o.o.
12
Junij 2010
g. Franc Beravs, direktor Eko sklada RS
energije, v primerjavi s preteklim obdobjem. V lanskem letu je bilo razdeljenih v obliki nepovratnih spodbud
cca. 11,565 mio EUR davkoplačevalskega denarja, od tega:
� 1,661 mio EUR za vgradno sprejemnikov sončne energije,
� 1,148 mio EUR za celovito obnovo
stanovanjskih stavb,
� 2,277 mio EUR za gradnjo novih
nizkoenergijskih in pasivnih hiš,
� 0,918 mio EUR za vgradnjo kurilne
naprave na lesno biomaso,
� 0,761 mio EUR za toplotno izolacijo
fasad,
� 1,800 mio EUR za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva.
V letošnjem letu bo v tovrstne namene razdeljenih bistveno več sredstev davkoplačevalcev – cca. 18 mio
EUR, vendar so se zaostrili pogoji pridobivanja teh spodbud. V Uradnem
listu je bil objavljen razpis za pridobivanje nepovratne finančne spod-
g. Aleš Stopar, zgodovinar
dr. Vlasta Krmelj, direktorica ENERGAP
bude za leto 2010, ki zajema precej
več ukrepov v primerjavi z razpisom v
preteklem letu. Vsekakor se bodo tudi
nadalje spodbujali solarni ogrevalni
sistemi, vgradnja kurilne naprave za
centralno ogrevanje na lesno biomaso v eno ali dvostanovanjski hiši. Nepovratne finančne spodbude pa bo
deležna tudi toplotna črpalka, pri kateri bodo zahtevali merilne protokole.
Ne nazadnje pa bodo namenjene nepovratne finančne spodbude tudi za
nizkoenergijsko in pasivno gradnjo
individualnih hiš in blokovskih naselij.
Gospodarjene z energijo v
Mestni občini Maribor
Dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje, je najprej
predstavila omenjeno agencijo. Javni
neprofitni zavod agencija ENERGAP je
bila ustanovljena junija 2006 in pokriva področje 18 občin oziroma 200.000
prebivalcev. Njeno delovanje sofinan-
Udeleženci srečanja
cira Mestna občina Maribor, Ministrstvo za gospodarstvo, Energetika Maribor in Evropska komisija. Agencija
ENERGAP sodeluje v številnih mednarodnih projektih. Vizija agencije je, da
skupaj s strokovnjaki pripravijo dobro
energetsko strategijo, v zadnjih letih
tudi na področju industrije. Nasploh
pa je vizija izobraževanje in informiranje.
Energetsko upravljanje v
javnem sektorju zajema:
� pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo,
� pregled ukrepov za izboljšanje
energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja,
� oblikovanje in primerjavo različnih
alternativ in scenarije možnega razvoja,
� izdelavo predloga kratkoročne in
dolgoročne energetske politike,
� spremljanje, ugotavljanje in doku-
13
Junij 2010
Utrinki s Celjskega gradu
mentiranje sprememb energetskega
in okoljskega stanja.
V agenciji ENERGAP uvajajo energetsko upravljanje v občinske stavbe,
šole, vrtce, zdravstvo, šport,.. Prav tako
izvajajo daljinsko energetsko upravljanje 120 objektov (prej 60 objektov),
pripravljajo podatke o energetskem
stanju objekta, spremljajo izvajanje
ukrepov in izvajajo ekonomsko energetske analize. Seveda pa pripravljajo
tudi akcijske načrte energetskih sanacij, energetske izkaznice, energetsko
knjigovodstvo. Sicer pa izvajajo tudi
energetsko svetovanje za občane.
Omenili bi le nekatere njihove uspešne projekte: uporaba solarne energije v industriji, uporaba zemeljskega
in bio plina, izraba energije odpadnih
voda, itd.
Pri pripravi projektov sodelujejo s
številnimi šolami, javnimi ustanovami
in podjetij, v sklopu katerih bi želeli
poudariti dobro sodelovanje s podje-
tjem Weishaupt – od ideje do produkta, v smeri ponuditi tržišču kvalitetno
opremo in storitve po konkurenčnih
cenah. Seveda pa vse to spremlja stalen monitoring izvedenih ukrepov,
glede na zmanjšano rabo energije,
nižje emisije CO2. in nižje stroške. Ne
nazadnje predstavljajo energetske sanacije tudi rešitev iz gospodarske krize in pomenijo reševanje podnebno
– okoljske problematike.
Po zaključku predavanj se je direktor, gospod Dvoršak zahvalil za dolgoletno sodelovanje trem poslovnim
partnerjem, ki so v letu 2009 končali svojo delovno življenjsko obdobje.
Zatem smo se z zgodovinarjem, g.
Alešem Stoparjem, sprehodili skozi
zgodovino Celja.
Uradni del dneva je neverjetno hitro minil in avtobus nas je popeljal na
pot „Celjskih Knezov“, v objem celjskega starega gradu. Pred vhodom v
grad sta nas pozdravila Herman II in
Barbara Celjska in seveda vsa ostala
gospoda, vsi v originalnih srednjeveških oblačilih. Program, ki so nam ga
pripravili, je bil prava paša za oči in
usta. Občudovali smo plesalke in plesalce, sabljače v viteških oklepih in lokostrelce. Mnogi smo se tudi sami bolj
ali manj uspešno preizkusili v omenjenih disciplinah. Seveda so nas vseskozi
razvajali z odlično pripravljeno jedačo
in pijačo in to po pristni stari recepturi. V zaključnem delu je grof Herman
Celjski II povitezil g. Slavkota Kuzmo,
dolgoletnega serviserja Weishauptovih proizvodov v viteza Črnomeljskega in kmalu zatem smo se poslovili.
Letošnji „Dan Weishaupta“ nam
bo ostal v neizbrisnem spominu. Dogodek v Celju, ki ga je podjetje Weishaupt organiziralo za svoje poslovne
partnerje je tem nudil koristne in aktualne informacije, vpogled v celjsko
zgodovino in pa nekaj ur srednjeveškega življenja takratne gospode.
Olga Poslek
(foto: Olga Poslek)
14
Junij 2010
5. ŠPORTNE IGRE
INSTALATERJEV-ENERGETIKOv
Zadnji sklop aktivnosti sekcije v
mesecu maju (sobota 29.5.2010) so
bile 5. športne igre instalaterjev-energetikov Slovenije. Do pričetka iger
je bilo prijavljenih 8 ekip: OOZ Murska Sobota, OOZ LJ-Bežigrad (Plinar
d.o.o.), OOZ Maribor (SIEM), podjetja
DA-BO d.o.o., UNIPRIM d.o.o., SIMTO
d.o.o. (Kopun Zlatko), SELTRON d.o.o.
in MAVI d.o.o., tekmovalo pa je le 6
ekip (zadnji dve ekipi nista tekmovali).
S startom ob 9:30 so pričeli kolesarji in
se podali na 11 km vzpon na Tojzlov
vrh. Tekmovali so: Igor Štabuc, Danica
Štabuc, Zlatko Kopun, Danilo Brdnik in
Ivan Breznik. Prvi in drugi čas vzpona
sta imela Igor in Danica Štabuc in sicer
35 …36 min, sledil pa jima je Zlatko
Kapun s časom 54 min, četrti uvrščeni je bil Danilo Brdnik (60 min) in Ivan
Breznik (1 ura in 10 min). Pri startu in v
CILJU jih je budno spremljala Slavica
Levačič (sodnica). Po končani kolesarski etapi so se vsi tekmovalci okrepčali z dobro domačo obaro, za kar je
poskrbel gostinec na Tojzlovem Vrhu,
kjer stoji dom obrtnikov. V nadaljevanju so potekale ekipne igre v 4 panogah. Pri vleki vrvi so tekmovali vsi člani ekipe. Sodnik je bil Bojan Dajčman,
pomagala pa mu je Vera Dajčman.
Tekmovanje je bilo na trenutke zelo
izenačeno pa tudi »dramatično«. Po
Tekmovalni ekipi 102 – OOZ Ljubljana-Bežigrad
(Plinar d.o.o.) in 104 - SIEM OOZ Maribor
(Foto LP)
izmenjavi vseh ekip (vsaka je tekmovala z vsako) smo dobili zmagovalca in
to podjetje DA-BO MONT. Sledila jim
je ekipa podjetja UNIPRIM, tretja pa je
bila ekipa SIMTO. Pri tekmovanju v podiranju kegljev (rusko kegljišče) so tekmovali trije člani ekipe. Tukaj je prišla
do izraza spretnost in ne moč tekmovalcev. Po izenačenih rezultatih so se
prvi trije pod budnim očesom sodnice
in pomočnika Aljaža Dakoviča pomerili še enkrat. V tej disciplini so zmagali tekmovalci ekipe SIMTO, drugo
uvrščena je bila ekipa DA-BO MONT,
tretja pa je bila ekipa SIEM (sekcija na
OOZ Maribor). Tekmovanje v spretnosti iz stroke pa je zahtevalo od tekmovalcev čisto druge veščine, katere je
najbolje sodniški dvojici Janezu Šauperlu in Janji Šauperl (zapisničarka)
prikazala ekipa DA-BO MONT. Zelo
tesno, le s točko razlike, jim je sledila
ekipa UNIPRIM, tretja pa je bila ekipa
iz OOZ Lj-Bežigrad (Plinar d.o.o.). Pri
streljanju z zračno puško, ki je potekalo na dobro zavarovanem prostoru in
pod budnim očesom sodnika Marka
Babšeka, pa so se najbolje izkazali trije
tekmovalci iz ekipe SIEM s 137 točkami, sledila jim je ekipa UNIPRIM, tretji
so bili strelci iz podjetja DA-BO MONT,
tesno četrti pa so bili OOZ Murska Sobota. Vse točke je natančno zapisala
V vleki vrvi so se pomerile tudi ženske na sliki.
Sodnik g. Bojan Dajčman je bil zadovoljen s
tekmo (foto LP)
ga. Cvetka Babšek. Po odlični igri v lepem vremenu in ob dobri živi glasbi
je po krepčilnem obroku z žara sledilo podeljevanje nagrad. Sodniki so
sešteli točke posameznih panog in
dobili skupnega zmagovalca : Ekipo
podjetja UNIPRIM d.o.o., drugo mesto je zasedla ekipa SIEM OOZ Maribor, tretje pa podjetje DA-BO MONT
d.o.o. Vsi tekmovalci pa so prejeli tudi
praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji: GEBERIT , VIESSMANN,
MAVI in VAILLANT.
Izven uradnega dela tekmovanja
pa so se v vleki vrvi pomerile tudi ženske. Strokovne delavke OOZ Maribor
in podpredsednica SIEM, ga. Cvetka
Grušovnik, so premagale ekipo žen
instalaterjev-energetikov. Tudi otroci tekmovalcev, ki so navijali so se
pomerili pri kegljanju. Rusko kegljišče jim ni delalo težav, saj so nekateri
keglje podirali kot za stavo. Podeljevanje praktičnih nagrad omenjenih
sponzorjev je razveselilo tako ženske
tekmovalke, kot otroke. Za »fer play«
pa so bili nagrajeni tudi člani ekipe
iz OOZ Murska Sobota. Pokale in nagrade so podeljevali: Bojan Grušovnik, predsednik SIEM, Jernej Dolinar,
predsednik instalaterjev-energetikov
na OZS, Danilo Brdnik, podpredsednik SIEM in Cvetka Grušovnik, pod-
Podeljeni pokali v kolesarjenju. Prva tri mesta
so osvojili Igor in Danica Štabuc, tretje pa Zlatko
Kopun. (Foto LP)
15
Junij 2010
predsednica SIEM. Pomagali pa so jim
še ostali člani izvršilnega odbora SIEM.
Da pa je vse potekalo tako kot mora,
je še posebej skrbel predsednik organizacijskega odbora g. Janez Šauperl.
Glasbenik Marko Mulec je na koncu
podelitve pokalov s svojo poskočno
glasbo dobro ogrel zbrano družbo,
nekatere pa so bolj kot ples premamile sladke dobrote. Tekmovalci iz OOZ
Murska Sobota so ob slovesu dejali,
da so se imeli odlično in da bi takšne
igre lahko izpeljali tudi pri njih. Držimo
jih za besedo! V prijetnem okolju Planinskega doma obrtnik na Tojzlovem
vrhu se je vesela družba veselila svojih
dosežkov še vse do večera.
Leonida Polajnar
Na sliki g. Janez Šauperl (predsednik organizacijskega odbora iger) in Jernej Dolinar predsednik
sekcije na OZS, ki je nagovoril vse prisotne
(foto LP)
Podeljeni pokali- tekmovanje v kegljanju. Od
leve proti desni: Danilo Brdnik, Franjo Pernek,
Bojan Grušovnik (3. Mesto), vodja ekipe DA-BO
MONT (2.mesto) in Zlatko Kopun vodja ekipe
SIMTO (1. Mesto)- (foto LP)
Na fotografiji prve tri ekipe: Skupno (seštevek panog) prvo mesto je osvojila Ekipa podjetja UNIPRIM
d.o.o., drugo mesto je zasedla ekipa SIEM OOZ Maribor, tretje pa podjetje DA-BO mont d.o.o. (foto LP)
Podeljeni pokali v preizkušnji v streljanju z
zračno puško (foto LP)
Izvršilni odbor SIEM in predsednik sekcije g.
Jernej Dolinar s podmladkom sekcije, otroci, ki
so tekmovali v kegljanju. (foto LP)
Podeljeni pokali v tekmovanju v spretnosti od
leve proti desni: OOZ Lj-Bežigrad (Plinar d.o.o.)
3.mesto, UNIPRIM d.o.o.-2.mesto in DA-BO
MONT -1.mesto (foto LP)
nagrajenci za „fer play“ (foto LP)
16
Junij 2010
STROKOVNO SREČANJE
V PODJETJU HERZ, KOVINA,
UNITAS
Sekcijainstalaterjev-energetikovna
OOZMariborjevsodelovanjusSkladom
zaizobraževanjeorganiziralastrokovno
srečanje v Podjetju Herz d.d., ki se ponaša z dolgoletno tradicijo na slovenskem
trgu. Ker se zavedajo pomembnosti pridobivanja novega znanja in medsebojnega sodelovanja, so v tem duhu pripravili strokovno-družabnosrečanjena
sedežu podjetja Herz d.d. (Šmartno pri
Litiji), v petek dne 18.06.2010, kjer so si
udeleženci lahko pobližje ogledali proizvodnjo podjetja in dobili informacije iz
prve roke. Ob prihodu na sedež podjetja, je vse udeležence pozdravil g. Borut
Švajger, vodja prodaje HERZ Slovenija.
Sledila je kratka predstavitev podjetja
in nato težko pričakovan ogled proizvodnje. Sprehod skozi proizvodnjo je bil za
vseizrednozanimiv.Instalaterji-energetiki so videli, kako nastajajo proizvodi,
ki jih sami vsakodnevno uporabljajo pri
svojemdelu.Največzanimanjapajebilo
prirobotnitehnologijiobdelave-poliranja polizdelkov. V končnem delu ogleda
pa so si lahko obiskovalci ogledali montažo, pakirnico in končne izdelke podjetja. Po ogledu proizvodnje je sledila
predstavitevprogramaKOVINA,UNITAS
in HERZ. G. Borut Švajger je predstavil
Ogled proizvodnje podjetja HERZ, KOVINA, UNITAS
program HERZ in KOVINA. V nadaljevanju pa je g. Miran Berčon, komercialist
za program UNITAS, predstavil še izdelke iz tega sklopa. V prijetno ohlajenem
prostoru so si lahko udeleženci ogledali
nekatere izdelke, ki so stalni in že poznani program podjetja. Predstavljene
pa so bile tudi nekatere novosti. V nadaljevanju je sledila predstavitev novega programa, ki ga podjetje šele uvaja
na Slovenskih tleh in sicer program peči
na lesno biomaso. S strani g. Petra Novoseloviča, tehničnega svetovalca za OVE,
jebilopredstavljenihkarnekajizdelkovpeči, ki jih izdelujejo v sosednji Avstriji.
Po predstavitvah so sledila še vprašanja
in seveda izčrpni odgovori glede različnih tehničnih zadev ali pa na splošno o
programu, ki ga ponujajo. Opremljeni z
novimi informacijami, gradivom o programih, ki so bili predstavljeni, so se vsi
odpravili na zasluženo kosilo, kjer so v
sproščenem ambientu domače gostilne še dolgo razpravljali s predstavnikoma podjetja o programu in nadaljnjem
sodelovanju.Vzaključnemdelustrokovnega srečanja pa je sledil še ogled gradu
Bogenšperk, ki je prav vse prijetno presenetil. Ogled je bil izredno zanimiv in
poučen, grad je bil tudi dalj časa dom
znanegapisateljaValvasorja,kijenapisal
vsem poznano knjigo: Slava vojvodine
Krajnske. Instalaterji-energetiki so tako
preživeli en lep strokoven in tudi poučen dan in glede na videno in slišano,
sebosodelovanjespodjetjemzagotovo
še nadaljevalo. V začetku prihajajočega
leta pa se že planira ogled proizvodnje
in podjetja v Avstriji.
Leonida Polajnar
(foto OP)
Udeleženci strokovnega srečanja pred gradom
Bogenšperk
Predstavitev programov podjetja.
Na sliki udeleženci strokovnega srečanja.
Podjetje HERZ, KOVINA, UNITAS v Šmartnem pri Litiji
17
Junij 2010
TOPLOTNE ČRPALKE VEČJIH
KAPACITET
Sejem ENERGETIKA, Celje, 19. 5. 2010
Naš dolgoletni oglaševalec, podjetje Viessmann, je organiziral na sejmu ENERGETIKA v Celju predavanje o
toplotnih črpalkah večjih kapacitet.
G. Max Joerg Mucke, produktni vodja v KWT, je izvajal predavanje v nemškem jeziku, g. Slavko Može, referent
šolanj in vodja tehnične službe podjetja VIESSMANN, pa je predavanje simultano prevajal.
V uvodnem delu je g. Etbin Stropnik, direktor podjetja VIESSMANN,
s sedežem v Mariboru, pozdravil
predavatelja, g. Mucke in udeležence predavanja. Zatem je g. Max Joerg Mucke najprej predstavil podjetje
KWT, kasneje pa še toplotne črpalke
večjih kapacitet, s praktičnimi primeri uporabe.
Podjetje KWT – Kaelte – Waermetechnik AG, član Skupine VIESSMANN,
ima svoj sedež v mestu Bern v Švici. V
omenjenem podjetju izdelujejo toplotne črpalke od 15 do 1.500 kW, v
izvedbah: voda/voda, slana voda/
voda in zrak/voda, slednja je primerna za ogrevanje in hlajenje. V proizvodnji toplotnih črpalk moči nad 100 kW
držijo več kot 60 % tržni delež v Švici
in so tako vodilni proizvajalec v tem
segmentu. V Švici imajo na voljo več
kot 4.000 m2 proizvodnih in 1.200 m2
g. Max Joerg Mucke (levo),
g. Slavko Može (desno)
pisarniških površin. Prav tako se lahko pohvalijo s 4 napravami za vrtanje
zemeljskih sond tako, da sami zvrtajo
zemeljske sonde in priklopijo toplotno črpalko. Kapaciteta omenjenih
naprav je 80.000 do 85.000 metrov
vrtin letno. Njihova glavna tržišča so
Nemčija, Avstrija in Švica. V Sloveniji
imajo izredno majhen tržni potencial.
Odpadna voda in odpadna toplota, ki nastajata v industrijskih procesih, vsebujeta velik delež energije, ki
pa se zelo redko uporablja. Podjetje
KWT ima dejanske izkušnje pri izkoriščanju tovrstne energije. Odpadna
toplota predstavlja ogromne potenciale zlasti pri termalnih kopališčih.
Hoteli potrebujejo velike količine vroče vode in vedno nastaja odpadna toplota. Stanovanjska naselja so tudi
določen potencial za toplotne črpalke, vendar niso na prvem mestu. Kot
primer bi navedli daljinsko ogrevanje nadstandardnih stanovanj v Švici.
V Švici in Nemčiji se vgrajuje v glavnem talno ogrevanje. Vsled vse boljše
izolacije, se potreba po toploti objekta manjša, raste pa potreba po komfortu sanitarne vode. G. Mucke je na
praktičnem primeru hotela Carlton s
5 zvezdicami v St. Moritzu zelo nazorno prikazal problematiko racional-
Udeleženci predavanja
nega izkoriščanja odpadne toplote in
vode, s pomočjo vgradnje toplotne
črpalke KWT. Sicer pa ima podjetje
KWT številne stranke, ki zaupajo njihovim toplotnim črpalkam, kot so: živilska industrija ( Mibelle AG in Rivella AG), kemična industrija (ROCHE),
trgovska podjetja (MIGROS, LIDL,..),
bolnice, domovi starostnikov, hoteli in še mnoge druge javne ustanove.
Podjetje ima dobro organizirano servisno službo - kar 13 servisov v Švici, 8
servisov v Nemčiji, strankam pa je na
voljo tudi hitra 24-urna pomoč.
G. Mucke je poudaril, da je Slovenija vsekakor tržna niša za KWT, saj
ima termalna kopališča, hotele, večstanovanjske stavbe in vrsto objektov splošnega družbenega pomena,
kjer bi bilo smiselno vgraditi toplotne črpalke večjih kapacitet. Na drugi
strani pa bi s tem doprinesli velik delež k čistejšemu okolju, saj v primeru
omenjenih toplotnih črpalk ni škodljivih emisij CO2., ki nastajajo pri kurjenju z oljem. Ne nazadnje pa se investicija povrne že v 7 letih.
V zaključnem delu se je g. Stropnik zahvalil g. Mucke za zanimivo
predavanje.
Olga Poslek
(Foto OP)
g. Max Joerg Mucke, g. Slavko Može
in g. Etbin Stropnik, od leve proti desni
18
Junij 2010
Hitra prenova
kopalnice Geberit
Monolith, novi
sanitarni element
Vsi poznamo situacije, ko je potrebno zamenjati stari nadometni
splakovalnik. Ponujata se dve možnosti: nov nadometni splakovalnik ali pa
popolna prenova kopalnice z vgradnjo podometnega splakovalnika. Še
posebej v blokovskih stanovanjih je
prenova kopalnice prava nočna mora
– hrup, prah in dalj časa neuporabna
kopalnica so dejavniki, ki močno vplivajo na odlašanje s prenovo.
Geberit v letu 2010 predstavlja
novo rešitev: Geberit Monolith, eleganten sanitarni element, ki splakovalnik spremeni v okras kopalnice.
Geberit Monolith združuje prednosti
nadometnega in podometnega splakovalnika. Preprosta postavitev pred
steno, brez razbijanja in oblaganja s
stenskimi oblogami ter velika nosilnost, ki omogoča tudi uporabo stenske WC školjke.
Prednosti za stranko:
• WC je ponovno uporaben že v nekaj urah,
• sodoben izgled kopalnice brez
gradbenih posegov,
• investicija je primerljiva z investicijo v podometni splakovalnik
3.
cevi

montaža dotočne in odtočne
Montaža v 5 korakih:
1.  odstranitev starega splakovalnika in WC školjke
2.  pritrditev splakovalnika na steno s šestimi vijaki ter fina nastavitev
4.  pričvrstitev zunanjih delov
splakovalnika
5.  pričvrstitev WC školjke
Prednosti za inštalaterja:
• zamenjava splakovalnika je gotova v nekaj urah,
• element je primeren tako za stenski kot za talni odtok,
• brez usklajevanja z ostalimi obrtniki.
Celoten film o montaži si lahko ogledate na
w w w.geb erit. si
Estetska rešitev, ki se zlahka prilagodi
obstoječim odtokom.
Geberit je razvil nov sanitarni element za keramične WC školjke,
ki ga je mogoče namestiti na obstoječi odtok. Geberit Monolith ne
zahteva dodatnih gradbenih posegov, je hitro vgrajen in navdušuje
z enostavno, prostorsko varčno obliko.
www.geberit.si
Y&R GRoup
Stari WC je hitro odstranjen,
ostane pa vam stari odtok.
20
Junij 2010
Ignac Jantelj
direktor podjetja
SIKLA d.o.o.
ZA UČINKOVIT
FOTOVOLTAIK JE POTREBNO
IMETI TUDI DOBER
SISTEM KONSTRUKCIJ
Varčnost in učinkovitost pri vgradnji solarnih sistemov
Podjetje SIKLA d.o.o. nudi v svojem programu
med drugim tudi izvedbo kovinske konstrukcije
za solarne sisteme. Ta novost prodajnega programa SIKLA, ki je že osvojila celotni nemški trg, se
je odlično prijela tudi pri nas v Sloveniji. S prvovrstnim materialom in izvrstno montažno ekipo
je Siklin sistem konstrukcij za solarne sisteme na
poti, da tudi v Sloveniji postane prava uspešnica.
Ekonomičnost in učinkovitost pri montaži
solarnih naprav
Največja mogoča produktivnost
•
hiter potek vgradnje, malo sestavnih delov,
SIKLA SOLARNI VGRADNI SISTEM je inovativen modulni sistem iz dobro poznanih Siklinih montažnih profilov,
namenjen montaži fotonapetostnih modulov. Gre za učinkovit pritrdilni sistem, ki je primeren za vse površine.
Potrjena dolgoročna odpornost proti rjavenju, statičen
izračun konstrukcije, edinstvena možnost vzdrževanja, kot
tudi garancija podjetja SIKLA d.o.o., dajejo pomirjajoč občutek varnosti za dolgoročno uporabnost konstrukcije – tako
za montažno podjetje v vlogi izvajalca kot za investitorja.
Dokaz, da se omenjeni sistem izplača, so tudi 40-letne izkušnje Sikle kot specialista za raznorazne sisteme pritrditev
in konstrukcij.
•
zelo preprosta uporaba, brez nepritrjenih delov,
•
praktični pripomočki za vgradnjo,
•
izredno razmerje med ceno in kakovostjo,
•
sistemski sestavni deli z dolgo življenjsko dobo,
•
zajamčena varnost.
Prilagojeno vsem področjem uporabe
• prosto postavljeni sistemi,
• ravne strehe,
• poševne strehe,
• fasade.
Prilagodljivi pritrdilni sistem in trajna odpornost na
korozijo
• primerno za vse običajne enote,
• vmesna in končna spona sta primerni za vse običajne
debeline modulov,
• združljivo s sistemi za pritrditev Sikla,
• prilagodljivost za dodatne zahteve za vgradnjo ali obremenitve,
• preizkušena prevleka HCP,
• brez bimetalne korozije,
• statično usklajeni in preizkušeni deli.
21
Junij 2010
Obsežne servisne storitve
• individualni izračuni statike,
• priprava kosovnic,
• svetovanje na gradbišču.
Energija je od nekdaj bila, je in bo del strateškega razvoja
vsake družbe in bo v prihodnje postala vedno bolj cenjena
in nenadomestljiva človeška dobrina. Človeške potrebe po
energiji se nenehno povečujejo, hkrati z njimi pa se dviguje
cena le te.
Energija sonca je največji in najmanj izkoriščeni vir energije in je 15.000 krat večja kot jo letno porabi človek. Sončno sevanje je trajen vir energije, ki ga narava izkorišča od samega začetka.
Globalne klimatske spremembe, ki so v veliki meri posledica uporabe fosilnih goriv (nafta, plin, premog), so sprožile
razprave o oskrbi z energijo v prihodnosti. Če ob tem upoštevamo še nestabilne in nepredvidljive politične razmere v
svetu, ki močno vplivajo na oskrbo s fosilnimi gorivi in dejstvo, da Slovenija med fosilnimi gorivi premore v glavnem
le rjavi premog, ki pa je zaradi načina pridobivanja in rabe
tudi ekološko najbolj sporen, ugotovimo, da so vlaganja v
lastne vire obnovljive energije nujna.
Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir
obnovljive energije. Čist, tih in donosen vir, ki lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. To je energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Zato mora biti naš cilj že danes izkoriščati to energijo v
največjem možnem obsegu. Sončna energija je zagotovo
energija prihodnosti.
Izkoristite številne prednosti pri vgradnji Sikline konstrukcije za solarne sisteme
• Srednja in končna spona sta opremljeni s tehnologijo
Pressix CC in brez nepritrjenih delov, preprosto pritisnite,
zategnite in delo je končano!
• Srednja in končna spona sta primerni za vse običajne debeline modulov.
• Vgradni kavelj nadomešča pomočnika in drži modul do
končne pritrditve.
• Natančna izravnava modulov je zagotovljena že s položajem končnih spon.
• Hitre povezave z vodili na osnovnem ogrodju z natično
navojno ploščo CL.
• Prilagodljivo ogrodje je brezstopenjsko nastavljivo za
naklon od 20 do 45°. Vgrajena skala s stopinjami je hiter in
praktičen pripomoček za vgradnjo.
Sistem konstrukcij za solarne sisteme ponuja podjetje
SIKLA d.o.o. že od faze projektne dokumentacije, dobave
materiala, do same montaže.
Nudimo vam:
•
•
•
•
•
pripravo tehnične dokumentacije po vašem projektu,
izračun izometrije za vas in vaše projektante,
montažne mape,
montažo in nadzor montaže,
tehnično dokumentacijo za prevzem.
Stranke podjetja Sikla d.o.o. imajo zaradi sodobnih postopkov nanašanja prevlek prednost, zaradi bistveno učinkovitejših in udobnejših postopkov obdelave. Sikla ponuja
tudi izdelke z najnovejšo protikorozijsko zaščito, imenovano
HCP (z dolgotrajno cink-magnezijevo prevleko).
Prednosti cink-magnezijevih prevlek:
• Protikorozijska odpornost cinkove prevleke se bistveno
poveča, če v zlitino dodamo magnezi.
• Uporaba cinka se zmanjša za 80 % pri povečani protikorozijski odpornosti.
• Površina je bolj homogena, videz pa privlačnejši.
• Prevlečeni so vsi rezani robovi,
• Manjše debeline slojev zagotavljajo boljše rezultate pri
preoblikovanju.
Podjetje Sikla je že leta 1993, in to kot eno prvih na tem
področju, prejelo certifikat DIN ISO 9001. S tem je podjetje dobilo tudi potrditev svojega obsežnega in učinkovitega sistema vodenja kakovosti.
22
Junij 2010
Prvi dokumentirani prikaz pravilne gradnje nizkoenergijske oziroma pasivne hiše v Sloveniji
za vse bodoče in sedanje graditelje, projektante, arhitekte in druge zainteresirane.
Graditi nizkoenergijsko!
Toda, kako?
„To sem se spraševal tudi sam. Videl sem namreč, kaj
se je zgodilo sosedu. Imel je projekt zelo dobre nizkoenergijske hiše, s katerim naj bi privarčeval pri stroških
energije in si uredil udoben „ekološko naravnan“ dom.
Pa se je zapletlo pri izvedbi. Preveč izvajalskih napak
je povzročilo preveč toplotnih izgub. Njegova hiša ni
energijsko učinkovita.
Kako naj se tem napakam pri gradnji izognem jaz?“
Ne gre za osamljen primer bodočega zasebnega investitorja, ki se loteva gradnje ali prenove svojega doma, a mu
projekta ne uspe uresničiti zaradi pomanjkanja izvajalske
prakse. Prenekatere izvedbene napake namreč spremenijo
objekt v energijsko neučinkovit, ne da bi se investitorji tega
sploh zavedali. Zato smo vam pripravili odgovor. Od junija
letos vam je na voljo prvi celostni prikaz nizkoenergijske in
pasivne gradnje na DVD-ju.
DVD z naslovom Moja je gotova, kaj pa vaša? s poudarki
na izvedenih detajlih je izdala družba Xella porobeton Slovenija v sodelovanju s podjetjem stavbnega pohištva Stabil
in investitorjem Milanom Černjakom, ki je kot diplomirani
gradbeni inženir tudi odličen poznavalec energijsko učinkovite gradnje. Ta je gradnjo svoje nizkoenergijske hiše Moja
kronološko opisoval na internetnem blogu, celotno izvedbo
z vsemi izvedenimi detajli pa je profesionalna snemalna ekipa dokumentirala s kamero v visokoločljivem HD formatu.
Zakaj graditi nizkoenergijsko
ali pasivno stavbo:
• zaradi zakonodaje, ki se pri nas in v Evropi še zaostruje,
• zaradi optimalnih temperatur v bivalnih prostorih,
• zaradi okoljske zavesti: nizkoenergijske in pasivne stavbe niso priklopljene na ogrevalne sisteme s fosilnimi energetskimi viri, zato ne proizvajajo dodatnih količin ogljikovega dioksida,
• zaradi nižjih stroškov: tovrstne stavbe potrebujejo več
kot desetkrat manj energije za pridobivanje toplote....
Novi DVD vam odgovarja:
� zakaj graditi nizkoenergijsko ali pasivno hišo,
� kaj morate pri gradnji upoštevati,
� kako to storiti (na praktičnem primeru gradnje Ytong
hiše Moja)
Za brezplačen izvod DVD-ja
Moja je gotova, kaj pa vaša?
pokličite na
telefonsko številko 080 18 22
ali pišite na e-naslov: info.si@xella.si
24
Junij 2010
ODÖRFER
JE ODPRL SVOJA VRATA
V SLOVENIJI
Maribor, 6. 5. 2010
ga. Susanne Schneider – Assion, direktorica in
lastnica podjetja ODÖRFER
Dne 6. maja 2010 je podjetje
ODÖRFER Haustechnik GmbH, s sedežem v Avstriji, odprlo svojo prvo
poslovalnico v Sloveniji, v Železnikovi
ulici 8, na Pobrežju v Mariboru . Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo cca.
70 povabljenih, med njimi največ in-
stalaterjev in seveda predstavniki revije ENERGETIK, saj je omenjeno podjetje tudi naš oglaševalec.
Že po kratkem ogledu trgovine
pred uradno otvoritvijo, smo se prepričali, da tukaj najdete prav vse za
udobje vašega doma, od naprav za
Pozdravni govor ga. ga. Susanne Schneider – Assion, direktorice in lastnice podjetja ODÖRFER,
ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo, pa vse do sanitarne opreme
priznanih proizvajalcev.
V uvodnem delu otvoritve so nas
pozdravili sodelavci podjetja Odorfer
Hišna tehnika in izrazili veliko veselje,
da smo se zbrali v tako velikem številu
in, da je z nami tudi ga. Susanne Schneider – Assion, direktorica in lastnica
podjetja ODÖRFER. „Ponosni smo, da
lahko danes odpremo prvo trgovino
zunaj Avstrije,“ je med drugim dejala.
Zatem je ga. Susanne predstavila
g. Jochan Gründer, predstavnik podjetja ECRE
Gussing International AG
25
Junij 2010
podjetje ODÖRFER, ki je bilo ustanovljeno daljnega leta 1804 in je danes
eno od vodilnih veletrgovin na področju kopalniške opreme, ogrevanja in hišne tehnike. „Gre za družinsko
podjetje v 100 % lasti očeta in mene“,
je dejala.
Prodajni program in dejavnost
podjetja bi lahko strnili v naslednje tri
skupine:
1. Energija/ogrevanje: solarna
tehnika, fotovoltaika, toplotne črpalke,
biomasa, ogrevanje na olje ali plin, površinsko ogrevanje in sistemi hlajenja.
2. Okolje/klima: klimatizacija in
prezračevalna tehnika, vodna tehnika, izkoriščanje odpadnih voda in deževnice, zbiralni sistemi, regulacija,...
3. Kopalnice/wellness: celoten
kopalniški program, kopalnice za razvajanje, armature, sanitarna keramika
in pohištvo, kopalne kadi, tuš kabine,
whirpooli in tuši s savno, ....
V zadnjih letih beležijo nenehno
rast dohodka, ki je v lanskem letu presegel mejo 100 mio €. ODÖRFER ima v
Avstriji 333 zaposlenih, od tega samo
v Gradcu 170, na Dunaju 64, v Klagenfurtu 50 in v Linzu 49. Njihove stranke so predvsem instalaterji, kakor tudi
arhitekti, projektanti in hotelirji. Imajo
več kot 3.500 m2 razstavnih površin. V
svojem voznem parku imajo 42 tovornjakov, s katerimi oskrbujejo vse instalaterje in opravijo 2,5 mio kilometrov
letno.
V nadaljevanju je g. Jochan Gründer, predstavnik podjetja ECRE Gussing International AG, govoril o brezplamenski energiji v prihodnosti – je
to vizija ali resničnost?
Svet porabi 12,12 mio ton nafte,
8,46 mio ton premoga in 7,7 mrd m3
zemeljskega plina na DAN. Največja
potrošnika sta vsekakor Kitajska in Indija, ki imata skupaj 2,4 mrd prebivalcev. Gre za hitro rastočo gospodarstvo
z nenehno rastjo porabe energije, s težnjo „prehiteti ZDA in Evropo.« Trenutno porabimo toliko premoga, plina in
nafte na DAN, kot jih narava zbere v
500.000 dneh. Vsak otrok razume, da
mora takšno ravnanje pustiti v okolju
določene posledice.
Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da
po letu 1900 zaloge nafte v svetu
drastično upadajo in bi se naj v letu
2100 popolnoma izčrpale. Vzporedno
z upadanjem zalog nafte pa se seveda veča cena surove nafte. Vse manj
je najdb novih naftnih izvorov. Avstrija
je v letu 2007 porabila kar 12 mrd € za
uvoz nafte in plina. Treba bo temeljito
26
Junij 2010
spremeniti naše obnašanje in usmerjati vse sile v obnovljive vire energije
– OVE.
Sonce odda najkasneje v 3 urah
enako količino energije na zemljo, kot
je na leto porabi celotno prebivalstvo
na zemlji. Vsekakor je prihodnost v solarni tehniki, ki bi naj po predvidevanjih znanstvenikov v letu 2100 obsegala cca 60 % v globalni sestavi vseh
vrst energije.
Sledila je uradna otvoritev in
ogled trgovine, zatem so nas povabili na okusno pogostitev. Ob prijetnem
klepetu smo razrešili še marsikatero
vprašanje strokovne narave.
Olga Poslek
(foto: AP)
Obvestilo
Začela se je izvajati raziskava
REUS 2010
Po lanskoletnem pilotnem prvem
valu se je letos začel drugi val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2010. Pri revidiranju anketnega vprašalnika in dopolnitvah na
področju prevoza je sodeloval interdisciplinarni tim strokovnjakov s področja komuniciranja, raziskovanja in
energetike iz 8 podjetij in inštitucij.
Dodatno zagotovilo za kakovost in
kredibilnost raziskave pa predstavlja
novoustanovljeni strokovni svet raziskave REUS.
V raziskavi REUS 2010 poleg agencije Informa Echo, ki je pobudnik in
nosilec raziskave, sodeluje sedem
podjetij in inštitucij, ki so prispevala strokovno znanje, da bi raziskava
omogočila čim bolj kakovostne rezultate. V drugem valu sodelujejo Arhea,
Center za energetsko učinkovitost IJS,
Eco Consulting, SURS, Valicon, Vites
in Gradbeni inštitut ZRMK. Na osnovi izkušenj iz lanskega pilotnega vala
raziskave REUS, je bil narejen temeljit
pregled anketnega vprašalnika, ki je
razdeljen na 14 področij rabe energije v gospodinjstvih. Raziskava REUS
2010 vključuje ogrevanje in hlajenje,
rabo električne energije, stanje stavb
in soproizvodnjo, ki postaja aktualna
tudi v gospodinjstvih. Ob tem je letos
vključeno tudi področje rabe energije
za prevoz. Preko obiskov na domu bo
anketiranih najmanj 1000 gospodinjstev po vsej Sloveniji. Zbiranje podatkov na terenu bo potekalo do 28. junija. Rezultati raziskave REUS skupaj s
strokovno interpretacijo pa bodo pripravljeni v začetku septembra.
Učinkovita raba in obnovljivi viri
energije (URE in OVE) za individualne
porabnike energije postaja vse bolj
aktualna predvsem z vidika prihranka saj je energija, ki jo potrebujemo
za ogrevanje in hlajenje, za delovanje
številnih aparatov in za prevoz, velik
strošek v vsakem gospodinjstvu. Vse
večje zanimanje in pripravljenost na
investiranje v URE in OVE pa ustvarja
dodatno dinamiko, ki spodbuja konkurenčnost na trgu z energijo in številnimi trošili od sijalk, aparatov pa
do ogrevalnih sistemov in prevoznih
sredstev.
Kontinuirana raziskava REUS je
eden od treh neodvisnih programov,
ki so jih razvili v agenciji Informa Echo
z namenom spodbujanja URE in OVE.
Druga dva sta kampanja »Energija si,
bodi učinkovit« in Mreža poslovnodružbene koristnosti Sinergija. Namen raziskave REUS je omogočati
27
Junij 2010
vpogled v stanje trošil in stavb, spremljati trende ravnanja z energijo in
pripravljenost za investiranje v energijsko učinkovitost in obnovljive vire
energije. Rezultati raziskave ponudnikom energije, storitev in izdelkov, ki
so povezani z rabo energije, ter javni upravi, predstavljajo dragocen vir
spremljanja potreb trga in pripravljenosti za investiranje v URE in OVE. Več
o raziskavi REUS si lahko preberete na
spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si .
Dodatno kakovost in kredibilnost
raziskavi zagotavlja novoustanovljeni šest članski strokovni svet v sestavi:
� mag. Djordje Žebeljan, HSE
� dr. Marjana Zavrl Šijanec, Gradbeni
inštitut ZRMK
� Mojca Suvorov, SURS � Niko Martinec, Energetska zbornica
� prof. dr. Peter Novak, Visoka šola
za tehnologije in sisteme � mag. Stane Merše, Center za energetsko učinkovitost IJS
Več informacij o raziskavi
REUS 2010:
Rajko Dolinšek
Informa Echo
Rajko.dolinsek@informaecho.si
01 583 93 23, 031 688 423
www.pozitivnaenergija.si
ºCOOOL!
Ohrani hladno glavo
03.06.2010 se je pod okriljem kampanje »Energija si, bodi učinkovit«
pričela akcija ºCoool!, ki predstavlja
nadaljevanje Modre stopinje. Preko
letakov prodajne akcije klimatskih naprav v centrih Mercator Tehnika bodo
posredovani nasveti, kako v poletnem
času učinkovito hladiti svoj dom.
Bliža se poletje in svetovno prvenstvo v nogometu. Oboje bo dvigovalo temperaturo do zgornjih meja
vzdržljivosti. Uporabni nasveti kako
ohladiti dom bodo zelo dobrodošli.
Še posebej, ker nam bodo pomagali,
da pri tem ne porabimo več energije
in seveda denarja kot je dejansko potrebno, da v svojem domu zagotovimo ugodno temperaturo.
Priporočena nastavitev temperature pri klimatski napravi naj ne
bo nižja od 25 °C. Vsaka stopinja višje (26, 27 ali več) prihrani od 6 do 8
% pri letnih stroških. Nastavljanje na
manj kot 25 °C pa lahko povzroči znatno povečan strošek za energijo. Proizvodnja električne energije, letno
potrebne povprečnemu gospodinjstvu za delovanje klimatske naprave,
povzroči več kot 1000 kg emisij CO2,
toda če naročamo električno energijo iz obnovljivih virov, raba klime ni
obremenjena z emisijami. Klimatsko
napravo trenutno uporablja 16 %
slovenskih gospodinjstev (Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2009).
Akcijo ºCoool! nasvetov izvaja
agencija Informa Echo v sodelovanju
z prodajno akcijo klimatskih naprav in
televizijskih sprejemnikov, ki jo bo izvajal Mercator Tehnika do 07.07.2010.
S tem se nadaljuje poslanstvo letošnje akcije Modra stopinja, spodbujati učinkovito hlajenje in ogrevanje z
obnovljivimi viri, kot je Modra energija pridobljena iz slovenskih rek.
Akcija Modra stopinja se je začela
na svetovni dan Zemlje 22. aprila na
pobudo HSE. Prva faza se je zaključila 31. maja z oglaševalsko akcijo in nagradno igro Spoznaj obnovljive vire
energije. Modra stopinja bo v tem letu
na svoji poti spodbujanja učinkovitega ravnanja z energijo pri hlajenju in
ogrevanju povezovala različne teme,
člane mreže Sinergija, ki omogočajo
izvajanje posameznih akcij in številne
končne porabnike, ki bodo za stopinjo
bolj osveščeno ravnali z energijo. Več
o Modri stopinji in veliko uporabnih
nasvetov lahko najdete na spletnem
portalu www.pozitivnaenergija.si
Dodatne informacije:
Rajko Dolinšek,
rajko.dolinsek@Informa-echo.si ,
Tel. 01 583 93 23 , 031 688 423
28
Junij 2010
NOVOSTI PRI
TOPLOTNIH ČRPALKAH
NOVE GENERACIJE
Energija sonca
Le malokdo ve, da vsa energija, ki
je na zemlji, prihaja neposredno ali
posredno od sonca. Sonce ogreva zemljo, morja in zrak, ki tako postanejo
naravna skladišča sončne energije.
Tudi toplota notranjosti zemlje, kjer
poteka radioktivni razpad kamenin
že 4 milijarde let, prihaja posredno od
sonca. Sonce je praktično neizčrpen
vir obnovljive energije na zemlji. Energija, ki jo seva na zemljo, je cca 15.000
krat večja od energije, ki jo porabi človeštvo. To je energija, ki se obnavlja,
ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Danes izkoriščamo le delček te
neizmerne količine čiste, brezplačne
energije. Z druge strani pa za ogrevanje še vedno uporabljamo predvsem
energijo fosilnih goriv, z vsemi negativni učinki in katastrofalnimi posledicami za zemljo.
Energijo sonca, shranjeno v naši
okolici, izkoriščamo s toplotnimi črpalkami. To so naprave, ki lahko porabijo celo samo 20% energije, ki je
potrebna za ogrevanje hiše, večstanovanjskega objekta ali industrijskega procesa. Če so se še pred 10 leti
mnogi vprašali kaj je toplotna črpalka, je ta pojem sedaj že dobro poznan,
manj pa je poznano, da so lahko med
različnimi toplotnimi črpalkami velike
razlike. Razlike so predvsem v učinkovitosti, možnostmi, ki jih nudi regulacija in kakovostjo naprave ter pravilno
vgradnjo le-teh.
Psihološki odpor večine uporabnikov pred novostmi, ki jih ne razumejo,
je poznan. Ta učinek je še najbolj viden pri naprednejših regulacijah, kjer
naj bi bil uporabnik skoraj elektronik,
da bi lahko uporabil vse funkcije, ki jih
omogoča določena regulacija.
po potrebi spreminja nastavitve menijev. Preverja delovanje toplotne črpalke, čase delovanja, porabo energije, različne temperature ogrevalnega
sistema hiše ali sanitarne vode ter, če
je tak sistem vgrajen, pohlajevanja in
prezračevanja hiše. Uporabnik lahko
nastavi tudi lastni način prikaza podatkov, ki ga zanimajo.
Proizvajalec NIBE pa je mislil tudi
na serviserje. Vsi za delovanje toplotne črpalke in ogrevalnega sistema
pomembni parametri, se ves čas preverjajo in v primeru motnje shranijo v
spominu. Na osnovi teh podatkov lahko serviser hitro ugotovi, kaj je narobe in kako motnjo odpraviti, kar posledično pomeni hitrejše in cenejše
servisiranje.
Drago Škantelj
KNUT d.o.o.
Druga skrajnost je močno enostavna regulacija, kjer večino procesov krmilijo termostati, zato niso izkoriščene
vse možnosti toplotne črpalke, zato je
ogrevanje dražje.
Nove inovativne regulacije
Toplotna črpalka medij / voda NIBE 1245
Največji evropski proizvajalec toplotnih črpalk NIBE iz Švedske, je razvil nov inovativen pristop h komunikaciji med uporabnikom in toplotno
črpalko.
Nove toplotne črpalke medij/voda
so tako opremljene z novo revolucionarno regulacijo. Vse potrebne informacije se posredujejo z barvami in
simboli, tako je potrebna najmanjša možna mera teksta. Uporabnik na
njemu prijazen način pregleduje in
Regulacija s prikazom podmenija
29
Junij 2010
ŠVEDSKI KAMINI
NAJVIŠJA KAKOVOST ŽE 18 LET
TOPLOTNE ČRPALKE
nova generacija
KNUT d.o.o.
Mali Osolnik 17, 1311 Turjak - 01 / 788 99 16
www.knut.si
SANACIJA BALKONA ALI TERASE
BREZ ODSTRANJEVANJA
OBSTOJEČE TALNE OBLOGE
Prikazana je sanacija balkona ali
terase, kjer ni nujno potrebno odstraniti stare keramične ploščice ali druge
obloge. Če imamo pod balkonom ali
teraso ogrevani prostor, lahko z vgradnjo vodo odpornih toplotno izolacijskih plošč iz polistirenske pene rešimo
še problem toplotne izolacije. Prednost suho montažne sanacije balkona
ali terase je v hitri izgradnji, prav tako
nosilne konstrukcije balkona ali terase ne bomo dodatno obremenili. Pri
izvedbi z uporabo estriha debeline 5
cm, bi namreč znašala dodatna obtežba konstrukcije balkona približno 100
kg/m2, medtem ko t.i suha izvedba,
obremenjuje nosilno konstrukcijo balkona ali terase z dodatno obtežbo le
približno 5 kg/m2.
Opisana izvedba pomeni tudi kvalitetno zaščito hidroizolacije balkona ali
terase, saj je sanacija le te, pri površinah, obloženih s keramiko, povezana z
mnogimi problemi in velikimi stroški.
Razen za sanacijo obstoječih balkonov
ali teras lahko uporabimo opisano izvedbo tudi pri novogradnjah.
Osnovni element suho montažne
sanacije balkona ali terase so vodo
odporne, toplotno izolacijske plošče
debeline 30 do 80 mm, dolžine 2500
mm in širine 600 mm s stikom na pero
in utor. Jedro plošč je iz polistirenske
pene, površina pa je lahko obojestransko obdelana z oplemeniteno malto in mrežico ter tako pripravljena za
oblaganje s ploščicami. Plošče so lahko izvedene s vzdolžnim in prečnim
naklonom. Za izvedbo hidroizolacije
uporabljamo različne dimenzije tesnilnih trakov in tesnilne mase, da zagotovimo vodo tesno podlago).
Za izvedbo detajlov (spajanje na
vogalih) uporabimo kotne elemente,
robne nosilce s PE robnim trakom, pokrivne profile za stik na fasadi in elemente za balkonski robni profil.
Plošče so izvedene z naklonom, zato
jih moramo polagati na ravno podlago
(uporabimo izravnalno maso). Izvedbo
sanacije balkona ali terase moramo izvesti natančno, da sčasoma ne bo prišlo do zamakanja. Pri tem moramo biti
predvsem pozorni na to, da nobenega
detajla ne prepustimo naključju. Sanacijo lahko zaključimo v nekaj dneh, saj
je takšna izvedba suha in hitra.
30
Junij 2010
Večplastne cevi
UPONOR MLCP
Za izdelavo cevovodnih instalacij se v današnjem času
uporabljajo predvsem večplastne cevi, ki so svoj prodor na
slovenskem trgu pričele l. 1990. Tega leta je TITAN d.d. kot
prvi predstavil novost na trgu instalacijskega materiala –
večplastno cev in jo poimenoval ALUMPLAST. Na samem
začetku je bilo težko prepričati izvajalce, projektante, trgovce in druge, da so večplastne cevi alternativa jeklenim, bakrenim in plastičnim cevem in da se bo čez dobro desetletje
razmerje uporabe teh materialov močno prevesilo na stran
večplastnih cevi. Z leti se je delež teh cevi dejansko povečeval. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je ime ALUMPLAST
»delovno« ime za kakršne koli večplastne cevi.
TITAN d.d. tudi po 20-ih letih ostaja vodilni ponudnik
večplastnih cevi in pribora na slovenskem trgu. Glavni razlog je ta, da zastopa in prodaja najbolj poznane in priznane
večplastne cevi v svetu, ki jih proizvaja nemška firma UPONOR. Do sedaj je bilo v Uponorju izdelanih preko 650 milijonom metrov cevi, od tega jih je samo v Sloveniji vgrajenih
preko 7 milijonov metrov.
Kaj nudijo večplastne cevi?
Večplastne cevi so cevi, ki združujejo prednosti plastičnih in kovinskih cevi.
Večplastna cev UPONOR MLCP je sestavljena iz prekriv-
Slika 1: Struktura UPONOR MLCP cevi
no varjene aluminijaste cevi z notranjo in zunanjo plastjo
polietilena. Ta edinstvena tehnologija prekrivnega varjenja,
omogoča konstantno in enakomerno kvaliteto cevi, saj varjenje poteka pri precej nižjih temperaturah, kot so npr. prisotne pri sočelnem varjenju. Poleg tega prekrivno varjenje
aluminija omogoča uporabo tanjšega sloja aluminija. Vse
plasti so trajno povezane med seboj s pomočjo vmesne vezne plasti. PE material je nezamrežen polietilen, obstojen
na povišane temperature, skladno s standardom DIN 16833.
Zaradi posebne oblike oktanskih stranskih verig v molekularni strukturi materiala je dosežen podoben učinek, kot če
bi bil material zamrežen.
Večplastne cevi UPONOR MLCP manjših dimenzij so konstruirane tako, da plast aluminija nevtralizira povratne sile
plastičnega materiala, omogoča lažjo montažo cevi z minimalnim naporom.
Večje cevi in cevi v palicah imajo debelejši sloj aluminija,
kar jih naredi trde in primerne za uporabo za dvižne vode.
Aluminijasta cev je pomembna za toplotni raztezek. Zaradi
trajnega stika plastike in aluminija je toplotni raztezek določen z razteznostnim koeficientom aluminija in približno
odgovarja kovinski cevi, kar predstavlja le 1/7 raztezka čisto
plastične cevi. To ponuja prednosti pri montaži cevi, ker je
uporaba kompenzacijskih točk na splošno nepotrebna.
31
Junij 2010
Prednosti večplastnih cevi
Slika 2: Toplotni raztezek različnih materialov cevi pri dolžini 50 m in Dt 50K
Večplastne cevi UPONOR odlikuje tudi izredna gladkost
notranjega plastičnega sloja, kar onemogoči nalaganje
oblog. Zaradi zunanjega in notranjega plastičnega sloja ne
more priti do korozije.
Prenos hrupa pretoka ali hrupa, npr. oddajanega od obtočnih črpalk, je znižan na minimum zaradi specifičnih lastnosti osnovnega materiala.
Najpomembnejše prednosti, ki jih ponujajo večplastne
cevi UPONOR MLCP so:
• absolutna difuzijska tesnost cevi, ki odgovarja zahtevam
standarda DIN 4726,
• živilsko-higienska neoporečnost,
• minimalna hrapavost k = 0,0004 mm zagotavlja manjše
trenje v cevi in nižje padce tlaka,
• oblikovna stabilnost, s kompenzacijo in zmanjšanjem
povratne sile pri krivljenju,
• visoka fleksibilnost, kar omogoča manjšim dimenzijam
(do 32x3 mm) enostavno krivljenje z roko,
• toplotna razteznost podobna kot tisti pri kovinah, kar
omogoča večji razmak med držali cevi,
• čista in enostavna montaža, brez varjenja, spajkanja, vrezovanja navoja ali kovičenja,
• korozijska odpornost, zahvaljujoč notranjemu in zunanjemu plastičnemu sloju,
• odlična časovno statična trdnost ponuja varnost v dnevni uporabi,
• maksimalna temperatura do 95 °C,
• maksimalen trajen obratovalni tlak do 10 barov (pri Tmax
= 70 °C),
32
Junij 2010
• majhna masa,
• koluti in palice v številnih dimenzijah: od 14 do 110 mm.
Način proizvodnje
Večplastne cevi UPONOR MLCP se izdelujejo v Nemčiji
v mestu Zella-Mehlis. V tem kraju stoji najsodobnejši proizvodni obrat za izdelavo večplastnih cevi. Trenutno imajo
postavljenih 14 linij za izdelavo cevi v kolutih s tedensko kapaciteto 1,8 mio metrov cevi.
Sam proces proizvodnje je računalniško krmiljen, glavni
poudarek pa je namenjen zagotavljanju kakovosti. Za zagotavljanje vrhunske kakovosti cevi je proizvodni proces podvržen kontroli kvalitete pred in med samo izdelavo in sicer:
• Stalno (online) spremljanje z uporabo posebnih kamer,
plinskih detektorjev, posebnih kroglic za kontrolo dimenzij,
spiralnih testov, meritvenih testov in porušitvenih testov.
Slika 4:
Porušitveni testi v laboratoriju
Slika 5:
Kontrola premerov in površine
• V lastnem laboratoriju: pregled vhodnega materiala, testi vzorcev cevi (luščilni test, preizkušanje debeline, …), tlačni in temperaturni testi in dolgotrajni visoko-temperaturni
testi.
• S testiranjem v nevtralnih nemških in mednarodnih preizkusnih inštitutih.
Na podlagi rezultatov stalnih testiranj imajo večplastne
cevi UPONOR MLCP, ob pravilni uporabi, pričakovano minimalno življenjsko dobo 50 let.
Univerzalna uporaba
Slika 3: Diagram obstojnosti cevi
Večplastne cevi UPONOR MLCP odlikuje tudi vsestranska
uporabnost, saj je možno iste cevi uporabljati tako za razvod radiatorskega ogrevanja, priklop konvektorjev, izdelavo
talnega/ploskovnega ogrevanja kot tudi za izdelavo vodovodnih instalacij.
DVGW certifikat dovoljuje uporabo UPONOR sistema
večplastnih cevi za dobavo pitne vode skladno s standardom DIN 1988 TRWI. Certifikat vključuje pozitivno ugotovitev za material, da je le ta skladen s higienskimi zahtevami opisanimi v priporočilu KTW (uporaba plastike pri pitni
vodi).
Poleg univerzalne uporabe pa UPONOR večplastni sistem zagotavlja hitro, enostavno in zanesljivo montažo. To
pa je v današnjem času velikega pomena, saj pripomore k
hitreje opravljenem delu in s tem hitreje zaključenem delu.
Naj na koncu še omenimo, da UPONOR daje, ob upoštevanju montažnih navodil, 10-letno garancijo za celoten sistem
cevi in fitingov.
Vili Zabret, TITAN d.d.
www.revija-energetik.si
33
Junij 2010
Sistem prezračevanja z rekuperacijo
toplote LOSSNAY
V zaprtih prostorih se zrak s časom slabša, zato je potrebno dovajati v prostore svež zrak. V tradicionalnih sistemih
prisilnega prezračevanja je potrebno zunanji zrak ogrevati
ali hladiti, da ne bi prišlo do spremembe toplotnega udobja
v prostoru, kar zahteva visoko rabo energije.
Proizvajalec MITSUBISHI ELECTRIC je z občutljivostjo do
varčevanja energije že pred 20 leti izumil in izdelal rekuperator toplote LOSSNAY, ki prenaša toplotno energijo izhodnega zraka na doveden svež zrak.
Sistem je lahko vgrajen avtonomno ali v kombinaciji s sistemom klimatizacije. MITSUBISHI ELECTRIC namreč ponuja
tudi široko paleto učinkovitih in energijsko varčnih klimatskih sistemov z invertersko tehnologijo, tako v enojni kot v
multi split izvedbi, kjer na eno zunanjo enoto lahko priključimo tudi do osem notranjih enot različnih tipov (stenski,
talni, stropni, kasetni, kanalski).
Lastnosti in prednosti
Sistem LOSSNAY omogoča prenos energije iz izhodnega
na vhodni zrak, z do 30 % prihranka energije na letni ravni,
v primerjavi s tradicionalnimi sistemi prisilnega prezračevanja. Ker so izgube majše, so manjše tudi potrebe po hlajenju
oz. gretju. To omogoča uporabo grelnega oz. klimatskega
sistema manjše moči, kot se uporablja pri tradicionalnih sistemih prisilnega prezračevanja, kar zmanjša tudi vrednost
investicije v sistem ogrevanja oz. hlajenja.
Toka odpadnega zraka na izhodu in čistega zraka na vhodu se v sistemu LOSSNAY križata, ne da bi se fizično mešala. Sistem LOSSNAY avtonomno obnavlja zrak s pravo mero
vlažnosti (funkcija razvlaževanja poleti in vlaženja pozimi).
Obnavljanje zraka poteka pri sobni temperaturi. Obodno (by-pass) omrežje v sistemu LOSSNAY omogoča hlajenje brez stroškov (free-cooling) v prehodnih sezonah. Sistem, razen ventilatorjev, nima premikajočih se mehanskih
delov, zato je življenjska doba delovanja zelo dolga.
Princip delovanja
Delovanje rekuperatorja toplote LOSSNAY razumemo,
če pihnemo topel zrak v tulec iz papirja; pri tem roke občutijo toploto, če pa pihnemo hladen zrak, občutimo hlad.
Sistem LOSSNAY deluje po tem principu, tako da izkorišča
lastnosti papirja pri izmenjavi temperature in vlage.
Osnovni element enote rekuperacije toplote LOSSNAY
je izmenjevalni paket, izdelan iz posebnega, dodatno obdelanega, izredno tankega papirja, ki omogoča izmenjavo
toplote in vlažnosti med vhodnim in izhodnim zrakom, istočasno pa preprečuje prehod plinov in nečistoč v zraku.
Učinkovitost izmenjave temperature je pri večini modelov
80 in več odstotna.
Avtorski tekst: Primož Kompara,
VI TA N E S T d.o.o., Nova Gorica
34
Junij 2010
KOTEL NA POLENA TR
TEMELJITO PRENOVLJEN
Podjetje WVterm je na sejmu Energetika 2010 v Celju
predstavilo prenovljen kotel na polena tip TR. Zaradi številnih sprememb na samem kotlu, do sedaj uporabljenI dizajn
ni več ustrezal. Zato so zunanjost kotla prenovili, da bi tako
lahko zaživele nove funkcije, konstrukcijske spremembe in
lastnosti kotla. Velik zagon za nove temeljite spremembe je
omogočila nova slovenska regulacija. Pristopili so k načrtovanju povsem nove regulacije z lambda sondo, ki omogoča
izboljšanje regulacije zgorevalnih procesov kotla in hkrati
daje možnost še za nadaljnji razvoj. Z novo regulacijo so nadomestili avstrijsko regulacijo, ki je bila zelo zanesljiva, a je
njen proizvajalec zaradi strahu pred prodajo kotlov TR na
trgih EU ni hotel nadalje razvijati oz. dobavljati regulacije
nove generacije. Ostala podjetja v EU, ki uporabljajo to regulacijo, so dobila novo generacijo regulacij, podjetju WVterm
ta regulacija ni bila dostopna.
Nova regulacija slovenske proizvodnje omogoča, zraven
regulacije zgorevalnega procesa, še dodatno regulacijo ob
kotelske opreme. Regulacija vodi zgorevalni proces zelo stabilno in zagotavlja izkoristek goriv preko 92%. Posebnost
regulacije je brezstopenjska regulacija vrtljajev motorja,
nadzor delovanja in nastavitve na številnih nivojih, kontrolo pomembnih parametrov preko GSM, programiran vžig
goriva in vžig goriva preko GSM. Regulacijo kotla ima na displeju priključek za izmenljivi disk, preko katerega se lahko
prenesejo datoteke na osebni računalnik. Prenos podatkov
omogoča obdelavo podatkov na različnih nivojih delovanja
in spremljanje delovanje posameznih faz. S to regulacijo se
kotel uvršča v sam vrh tehnološko najbolj dovršenih kotlov
na polena v Sloveniji in na trgu EU. Kotel je v celoti slovenski
Nadzorna plošča toplotne črpalke na polena TR?
proizvod tako z vidika razvoja, kot z vidika proizvodnje, kar
kaže na visoko raven razvojnega in tehnološkega znanja. Za
zanesljivost delovanja skrbijo komponente najbolj renomiranih proizvajalcev na trgu EU.
Nov je tudi sistem za čiščenje cevnega registra, ki zagotavlja boljše vrtinčenje dimnih plinov in s tem večjo oddajo
toplote na vodo. Nov sistem vrtinčenja dimnih plinov dodatno povečuje izkoristek naprave. Izboljšan in bolj pregleden
je sistem ožičenja kotla, tako da ni potrebno več poseganje
pod opaž pri priklopu kotla. Izboljšana je izolacija kotla in
zaščita kabelskega snopa.
Z novo regulacijo postaja podjetje neodvisno in
ne vezano na konkurenčne klavzule, kar omogoča
prodajo na vseh trgih brez omejitve. Podjetje je že
sedaj izvažalo te kotle na tuje trge, vendar se bodo
sedaj izvozne možnosti še povečane. Tehnološki nivo
kotla TR negira ljudsko krilatico: tuji izdelki so boljši.
Pri kotlu TR velja nov rek: domači slovenski
proizvod je boljši od tujih.
Kotel na polena TR
35
Junij 2010
IZOLIRANA IN
NEIZOLIRANA
ZGRADBA
Enostaven izračun toplotnih izgub pokaže, da
je pri izolirani zgradbi poraba goriva za več kot polovico manjša kot pri neizolirani zgradbi. Za opečne
zidove 29 cm se še vedno vgrajuje debelina toplotne izolacije 8 cm, debelina toplotne izolacije v strehah pa znaša 15 - 20 cm. Če bomo hoteli zadostiti
še strožjim novim predpisom, ki so v pripravi, bo
potrebno za opečne zidove 29 cm vgraditi debelino toplotne izolacije najmanj15 cm ter debelino
toplotne izolacije 25 cm za strehe rekonstrukcije
stavb. Pri projektiranju toplotne zaščite zgradbe je
potrebno upoštevati krajevno ugotovljene podatke o projektni zunanji temperaturi, temperaturnem primanjkljaju, o trajanju ogrevalne sezone in
globalnem sončnem obsevanju. Predvidena letna
potrebna toplota za ogrevanje stavbe se izračuna
skladno s standardom SIST EN 832. Upoštevajo se
transmisijske in prezračevalne toplotne izgube, dobitki notranjih virov in dobitki sončnega sevanja.
Časovna stiska pri izvajanju mokrih gradbenih
del pogosto sili izvajalce, da prehitevajo posamezne gradbene postopke, zaradi česar se prisotna
vlaga v novo vgrajenih elementih nima časa izsušiti. Težave najpogosteje nastanejo kasneje, to je že
med uporabo stavbe. Za rešitev teh problemov so
potrebna kasnejša dodatna sanacijska dela, ki pa
niso poceni.
S pravilnim načrtovanjem in izbiro gradbenih
materialov, se lahko že v fazi projektiranja izognemo problemov, ki so povezani s kondenzacijo vlage v gradbenih konstrukcijah. Na razpolago imamo
mnogo različnih vrst izolacijskega materiala, vendar se ti močno razlikuje glede oviranja prehoda
vodni pari. Od klasičnih izolacijskih materialov se
za izolacijo zunanjega ovoja največ uporablja mineralna volna in polistiren. Mineralna volna, ki ima
difuzijsko upornost vodni pari (μ= 1,1 - 2,5) omogoča dober prehod vodne pare, medtem ko polistiren (ekspandirani in ekstrudirani), ki ima difuzijsko
upornost vidni pari (μ = 35 - 60) prehod vodne pare
znatno ovira. Pri tem je izjema perforirani polistiren,
ki ima difuzijsko upornost vodni pari (μ= 10).
36
Junij 2010
KOLEKTOR LIV d.o.o. ZAUPANJA VREDEN
PARTNER
Blagovna znamka LIV je
prepoznavna v segmentu izdelkov Sanitarne tehnike, in se
s svojo ponudbo pridružuje vodilnim evropskim ponudnikom
tovrstnih izdelkov. Za doseganje visoko zastavljenih ciljev je
potrebno spremljati in razvijati
več področij delovanja.
Skrb za okolje se odraža
tudi skozi tehnične lastnosti
izdelkov. Vsi splakovalniki podometnega programa so opremljeni z armaturami za dvokoličinsko splakovanje. Nadometni
splakovalniki omogočajo dvokoličinsko ali start-stop splakovanje.
Skrb za okolje
Kakovost izdelkov
Uporabljeni materiali so izbrani tako, da je mogoče izdelek po končani življenjski dobi
v celoti reciklirati. Izdelki, polizdelki in posamezni deli so
označeni z nazivom materiala
in reciklažnim znakom. Izdelki
so konstruirani tako, da omogočajo preprosto in hitro ločevanje posameznih materialov.
Zavezanost k ohranitvi okolja
dokazujemo z pridobljenim
certifikatom ISO 14001.
Kvaliteta končnega proizvoda je v podjetju KOLEKTOR
LIV prvo vodilo, kar dokazujejo
tudi pridobljeni standardi kakovosti razvojnega in proizvodnega procesa: standardi kakovosti ISO 9001, VDA 6.1 in ISO/
TS 16949.
Kakovost izdelkov LIV se
stalno in načrtno spremlja in
preverja. Proces izdelave izključuje možnosti napak. Najnovejša pridobitev je nova pre-
izkusna naprava, ki omogoča
neprekinjeno preizkušanje večjega števila splakovalnikov istočasno.
Sodoben design
Znamo prisluhniti željam
in predlogom naših naročnikov, prav tako prepoznavamo
najsodobnejše trende v oblikovanju izdelkov. Poudarek je
predvsem na dizajnu aktivirnih
plošč – dokaz je nova linija aktivirnih plošč Ruby Eco in Zircon
Eco. Pri izdelavi sta uporabljena tudi žlahtna materiala les in
steklo.
Tehnično dovršeni
izdelki
Ob načrtovanju novih izdelkov pripisujemo velik pomen željam uporabnikov naših
izdelkov – od projektantov in
Izdelki družine LIV-FIX so vgrajeni tudi na novem stadionu in v športni dvorani v ljubljanskih Stožicah.
Fotografija prikazuje začetno in zaključno fazo vgradnje suhomontažnih elementov z WC splakovalniki,
v obeh omenjenih objektih pa so vgrajeni tudi naši suhovgradni elementi za umivalnike in pisoarje.
instalaterjev do končnih uporabnikov. Rezultat so sodobni,
zanesljivi in istočasno za montažo preprosti izdelki. Nedvomno so tudi to razlogi za vse
več kupcev, ki posegajo po naših izdelkih. Zadnja pomembna
dosežka sta vgradnja izdelkov v
pomembna slovenska objekta;
poslovno stanovanjski objekt
Celovški dvori in stadion ter
športna dvorana Stožice v Ljubljani.
Uporabniku prijazni
Blagovna znamka LIV nudi
sodobnost, tehnično dovršenost in dolgoročno zaupanje,
brezčasnost oblik, svežino in
prijazno uporabo široke palete izdelkov sanitarne tehnike,
kateri se celovito vključujejo v
ambiente kopalnic in uporabniku nudijo prijetno doživetje.
38
Junij 2010
Novi
prostori Vaillant
Slovenija
Izboljšani pogoji za še
uspešnejše delovanje in
poslovno sodelovanje
z našimi partnerji v novih
prostorih podjetja
Vaillant d.o.o. Slovenija
V veliko zadovoljstvo in ponos
nam je, da se lahko pohvalimo z našo
novo pridobitvijo – novimi prostori, ki
nam omogočajo kakovostnejše delo
in še boljšo podporo našim partnerjem.
Večji in moderno opremljeni prostori, ki se nahajajo na stari lokaciji na
Dolenjski cesti 242b, le eno nadstropje višje, so nam omogočili primeren
razstavni prostor, kjer je možen ogled
večine prodajnega programa in vse
novosti. Tu lahko vidite nov sistem
auroSTEP plus, MSS zalogovnik in ze-
olit toplotno črpalko zeoTHERM. Ena
od pridobitev je tudi večji prostor za
seminarje v okviru našega izobraževalnega centra VIC, kjer lahko gostimo do 30 oseb.
Najpomembnejši prostor Vaillant izobraževalnega centra je praktikum, kjer bomo organizirali praktična
usposabljanja naših serviserjev in instalaterjev.
Kot zanimivost naj omenimo še, da
so vse ogrevalne in hladilne naprave v
stavbi naše blagovne znamke Vaillant
in Saunier Duval (član Vaillant Group).
Ogreva nas ecoVIT serije 4, za prezra-
čevanje in rekuperacijo skrbi recoVAIR
350, hladimo pa se s klimatom SDCA
80 in konvektorji 3-020-AF.
Ob tej priložnosti vas vabimo, da
nas obiščete in si tudi v živo ogledate
naše nove prostore.
39
Junij 2010
PAROPREPUSTNOST
Paroprepustnost oziroma vrednost μ pove, za koliko je odpor prehodu vodne pare pri določenem materialu večji kot pri zraku, ki ima vrednost
μ = 1. Nižja kot je vrednost μ boljša je
paroprepustnost materiala. Skupno
računsko število dni navlaževanja in
skupno računsko število difuzijskega
sušenja sta za neklimatizirane stavbe
enaki in znašata 60 dni.
Osnovne zahteve za zasnovo gradbenih konstrukcij glede na difuzijo
vodne pare so zbrane v novem standardu SIST 1025. V standardu so predpisani osnovne zahteve za zasnovo
gradbeni konstrukcij glede na difuzijo vodne pare. Opredeljene so z naslednjimi zahtevami:
� gradbena konstrukcija mora biti
zasnovana tako, da pri računski temperaturi in vlagi vodna para, ki prodira
skozi gradbeno konstrukcijo, ne kondenzira,
� če vodna para kondenzira, ne sme
preseči dopustne vlažnosti materiala,
� da kondenzirana vlaga izpari v poletnem obdobju.
Da dosežemo dobro paroprepustnost (difuzijsko odprta gradbena
konstrukcija) in zagotovimo primerno bivalno ugodje, moramo pravilno
izbrati izolacijske materiale, kar je še
posebej pomembno pri zunanjih stenah, stropih proti podstrešju in poševnih strehah. Prehod vodni pari je pri
difuzijsko zaprti gradbeni konstrukciji
preprečen s parno zaporo, nameščeno
na notranji strani toplotne izolacije. V
tem primeru je zato prehajanje vodne
pare skozi element ovoja stavbe praktično nemogoče. V ogrevalni sezoni
lahko pride zaradi previsokega deleža
vodne pare v toplem notranjem zraku
in nizke temperature notranjih sten do
kondenzacije vodne pare na hladnih
površinah in s tem do pojava plesni
ter propadanja notranjega ometa. Površinsko kondenzacijo lahko preprečimo z vgradnjo toplotno izolacijskega
materiala, ki omogoča čim boljši prehod vodne pare skozi konstrukcijo in
istočasno zagotavlja tudi dovolj visoko površinsko temperaturo notranje
površine.
40
Junij 2010
Razvoj toplotnih črpalk
za segrevanje sanitarne
vode v Sloveniji
Toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode izjemno veliko pripomorejo pri zmanjševanju stroškov ogrevanja sanitarne vode. Še posebej, če
se le-ta ogreva s konvencionalnimi
ogrevalnimi sistemi, s katerimi je segrevanje vode najmanj ekonomično
izven glavne ogrevalne sezone. Poznano je, da se za segrevanje sanitarne vode poleti za 4-5 oseb porabi od
400-500 l kurilnega olja, medtem ko je
strošek ogrevanja enake količine sanitarne vode s toplotno črpalko med 80
in 100 EUR. Razlike so lahko še večje,
če imamo starejši kotel, kateri ima še
precej slabši izkoristek.
Poleg tega pa ima sanitarna toplotna črpalka še dobrodošel stranski
učinek, saj ohlaja prostor, v katerem
je nameščena oz. tistega, v katerem
se zajema toplota (ločene TČ ali TČ z
vodenim zrakom). Tako lahko imamo
preko celega leta ravno prav hladno
shrambo ali klet.
V zadnjih 15 letih je razvoj teh toplotnih črpalk šel bliskovito naprej
tako kar se tiče energijske učinkovitosti, kot tudi kar se tiče dizajna, možnosti uporabe in različnih funkcij.
Nadaljevanje razvoja je potekalo v
smeri novega dizajna TČ in pa v smeri
nove – uporabniku prijaznejše regulacije.
Velikokrat so potrebe, da toplotna
črpalka zajema toploto v sosednjem
prostoru in potem tega tudi ohlaja. V takem primeru pridejo v poštev
toplotne črpalke z ločenim uparjalnikom. Lahko pa izberemo tudi izvedbe
z vodenim zrakom, katere omogočajo pohlajevanje sosednjega prostora.
Slika 1: TČ s hranilnikom izpred 5-tih let
Če pa prostor ne želimo ohlajati, lahko
odvod zraka speljemo skozi steno na
prosto. Pri tem pa moramo seveda zagotoviti tudi dotok zraka v ta prostor.
Nadaljnji razvoj je šel in gre še naprej v smeri povečevanja energijske
Slika 2: TČ brez hranilnika izpred 5-tih let
Slika 3: Samostojna TČ vgrajena na hranilniku
volumna 200 ali 300 l.
učinkovitosti toplotnih črpalk. Te TČ
imajo izboljšano konstrukcijo in vgrajene dodatne komponente, katere
omogočajo še manjšo rabo energije. Vgrajen imajo tako za TČ prilagojen rotacijski kompresor, ekspanzijski
Slika 4: Samostojna TČ prigrajena na spodnjo
prirobnico hranilnika.
41
Junij 2010
Slika 5: TČ z ločenim uparjalnikom različnih oblik.
kožni kondenzator. Tako ECO verzije
TČ dosegajo grelno število že do 4,3
po EN 255/3.
Poleg navedenih izvedb pa so na
voljo tudi izvedbe sanitarnih TČ z odtaljevanjem, katere lahko delujejo do
-10°C temperature vstopnega zraka, kot tudi prezračevalne TČ, katere
omogočajo tudi prezračevanje, kot
tudi ogrevanje nizkoenergijskih in
pasivnih hiš.
Zaključimo lahko, da gre razvoj
naprej v smeri povečevanja energijske učinkovitosti, na drugi strani pa
v smeri manjših ogrevalnih sistemov,
kateri bodo lahko poleg sanitarne
vode pokrivali tudi potrebe po ogrevanju in prezračevanju nizkoenergijskih objektov.
mag. Franc Pesjak
Več informacij na:
www.termotehnika.com
Slika 6: TČ z vodenim zrakom
ventil, ECO verzije pa tudi EC motor
ventilatorja, hkrati s tem pa je povečan in optimiran uparjalnik in vgrajen
Slika 7: Trenutno najvarčnejše sanitarne TČ na trgu – tipa ECO
42
Junij 2010
VEČNAMENSKE
NAPRAVE INTEGRA
za istočasno pripravo hladne in tople vode
Da so toplotne črpalke ekološko najprijaznejši in energijsko najučinkovitejši način ogrevanja prostorov, je že dolgo
znano dejstvo. Naprave, ki delujejo na tej osnovi in, ki lahko v
celoti zadovoljijo potrebo modernih poslovnih stavb po hladni in topli vodi ob doseganju
maksimalne energijske učinkovitosti, pa so rezultat dolgoletnih izkušenj vodilnih proizvajalcev tovrstne opreme.
Dolgoletna prisotnost na
najzahtevnejših svetovnih tr-
gih in bogate izkušnje v razvoju in proizvodnji hladilne tehnike so Climaveneti omogočile
razvoj takih naprav pod skupnim imenom INTEGRA. To so
kompaktne toplotne črpalke za
4 cevni sistem, ki lahko istočasno proizvajajo kakršnokoli razmerje hladne (7/12 °C) in tople
(45/50 °C) vode ob visoki energijski učinkovitosti, merjeni s
koeficientom totalne učinkovitosti TER. Ta predstavlja seštevek učinkovitosti pri hlajenju in
gretju in je najvišji (tudi 8-9) pri
približno enakem istočasnem
hlajenju in gretju. V tem primeru se namreč vsa odpadna toplota, ki nastaja pri proizvodnji
hladne vode potrebne za hlajenje, v celoti uporabi za gretje in
seveda tudi obratno.
V modernih zgradbah prihaja vse pogosteje do potrebe
po istočasnem hlajenju in gretju določenih delov stavbe (različna lega prostorov, različni nameni uporabe) skozi celo leto.
Take potrebe rešujemo najučinkoviteje s 4-cevnim sistemom
in vgrajenimi večnamenskimi
napravami INTEGRA, ki lahko v
celoti nadomestijo klasičen sistem hladilni agregat + kotlarna.
Tak koncept hlajenja in gretja omogoča poleg bistveno
nižjih obratovalnih stroškov
sistema tudi nižje celotne stroške investicije, z bistveno krajšo
dobo vračanja finančnega vložka. Odprava kotlarne, ki z vgradnjo večnamenskih naprav INTEGRA ni več potrebna, doseže
poleg zmanjšanja investicijskih
stroškov tudi prihranek na potrebnem prostoru in poenostavi celotno instalacijo.
Zadnja novost v družini
večnamenskih naprav INTEGRA predstavljajo modeli i-FXQ, sistem zrak/voda z vijačnimi
inverter kompresorji, razpoložljive moči od 479 do 811 kW.
Zaradi inverterskega krmiljenja kompresorjev, naprave avtomatsko prilagajajo moč dejanskim toplotnim potrebam
objekta in s tem dosegajo maksimalne energijske učinke,
brez izgub, ki nastajajo pri napravah s stopenjsko regulacijo.
Naprave izberemo glede
na maksimalno potrebno moč,
ki je odvisno od potreb objekta hladilna ali grelna. V prehodnih obdobjih naprava deluje
z delnimi obremenitvami, vendar dosegajo tudi v teh pogo-
43
Junij 2010
jih naprave i-FX-Q maksimalno
energijsko učinkovitost s preko
40% manjšo porabo energije
kot klasične rešitve s hladilnim
agregatom in kotlarno.
Dodatna velika prednost teh
naprav je tiho delovanje. Podatki za zvočno moč (tlak) so podani za maksimalno moč naprave,
pri delnih obremenitvah naprave pa so dejansko bistveno nižji,
saj naprava avtomatsko prilagaja režim delovanja kompresorjev in ventilatorjev obremenitvi
in s tem znatno zniža hrup. Zaradi zveznega delovanja naprave (od 15% do 100% moči) se bistveno zmanjša število vklopov
kompresorjev in ventilatorjev in
s tem posledično tudi hrup. Pomembna prednost je tudi bistveno manjši zagonski tok naprave in s tem manjši stroški
investicije in obratovanja.
Večnamenske
naprave
INTEGRA i-FX-Q predstavljajo optimalno izbiro za znižanje
stroškov klimatizacije in zmanj-
šanje škodljivih vplivov na okolje. Na področju hlajenja in
ogrevanja je zelo malo rešitev,
ki jim je uspelo tako inovativne
perspektive v praksi potrditi s
toliko uspešno izvedenimi projekti vodilnih svetovnih projektantskih hiš.
44
Junij 2010
PREDSTAVITEV
PROGRAMA
airCalc++
Podjetje Kolektor Koling d.o.o.,
natančneje poslovni center Klimatizacija, ki se v okviru podjetja ukvarja z načrtovanjem in izdelavo klimat-
Naslovno okno
Spisek projektov
skih naprav, uporablja za izbor le teh
sodoben in v Evropi med proizvajalci
klimatskih naprav precej razširjen, izborni program imenovan airCalc++.
Ta izborni program za klimatske
naprave omogoča hiter izbor in termodinamični izračun klimatske naprave, ki ustreza zahtevam projekta
oz. naročnika. S programom izberemo, glede na izvedbo in zahteve iz
projekta, tip naprave, velikost naprave in sestavo klimatske naprave glede
na funkcije, ki so potrebne v sestavi
klimatske naprave. S tem pridobimo
vrsto koristnih podatkov o napravi,
od tehničnih karakteristik naprave
(moči elementov, izkoristki, hrup, dimenzije za vgradnjo, težo,..), do skice
naprave z vsemi dimenzijami v različnih pogledih.
Pred odločitvijo o izboru izbornega programa, smo pretehtali vse značilnosti različnih izbornih programov
in se odločili za program, ki ima že
več kot 20 letno tradicijo in ga uporablja mnogo proizvajalcev po celem
svetu.
Je zelo učinkovito orodje za projektante, ki lahko klimatske naprave
po kratkem usposabljanju izračunajo
sami, brez pomoči proizvajalca. Izračun lahko uporabijo za pripravo projektov, skice naprave pa lahko izvozijo v dwg obliko zapisa in jih lahko
vnašajo v različnih pogledih v projektno dokumentacijo. Izračune naprave pa se lahko na preprost način pošlje proizvajalcu, ki potem poda še
45
Junij 2010
ceno klimatske naprave zaradi ocene
investicije.
Prejšnji izračuni in projekti se shranjujejo v pregledni tabeli, ki omogoča filtriranje po času in iskanje po
vseh postavkah.
Podjetje Kolektor
Koling d.o.o. se tudi
po zaslugi izbornega
programa airCalc++
uvršča med sodobne
in vodilne proizvajalce
klimatskih naprav
v Evropi.
Sestava klimatske naprave
Razdelitev ekoloških gradiv
Med ekološka gradiva uvrščamo naslednje skupine:
• gradiva brez škodljivih emisij (naravna gradiva, kot so kamen, les in glina ter
nekatera gradiva živalskega ali rastlinskega izvora, ki ne sproščajo hlapov, pra-
hu, vlaken, strupov, radioaktivnih snovi),
• reciklirna gradiva (lahko se predelajo v nove surovine; sem prištevamo kamen, malte, steklo, kovine ipd),
• regenerativna gradiva (lahko se ponovno uporabijo; sem prištevamo bloke
iz masivnega kamna, polna opeka, steklo, nekateri leseni in kovinski elementi),
• nizkoenergijska gradiva (les, glina in
tista gradiva rastlinskega in živalskega izvora, ki jih pred uporabo ni potrebno dodatno obdelovati).
46
Junij 2010
Energijska hiša
»PLUS«
mag. Milan Šturm, prof.dr. Peter Novak, Matej Dulc, inž.str.
Evropska unija je v začetku leta
2007 določila cilj, ki je znan kot 20-2020. S tem ciljem se je zavezala, da bo
do leta 2020 za 20% izboljšala energetsko učinkovitost, za 20% povečala
izrabo obnovljivih virov energije - OVE
in za 20% zmanjšala emisije ogljikovega dioksida. Cilj Evrope je postal tudi
cilj Slovenije, s to razliko, da mora Slovenija do leta 2020 povečati izrabo obnovljivih virov energije za 25% v končni rabi energije. Vprašanje je, kako
doseči vse tri cilje. Vsekakor je najbolj
smiselno, da začnemo pri energetski
učinkovitosti stavbe in učinkovitejši
uporabi fosilnih goriv, kajti na ta način neposredno zmanjšujemo primarno rabo energije in emisije ogljikovega dioksida in posredno povečujemo
delež obnovljivih virov energije v skupni rabi končne energije. Pot za dosego zastavljenega cilja, glede izrabe
obnovljivih virov energije, pa je lahko
enostavna in preprosta - potrebno je
izkoristiti čim več sončne energije, ki
je ne-izčrpljivi trajnostni vir energije.
Sončna energija, ki pade na Zemljo,
je 8.000-krat večja od vse letne rabe
energije na zemlji, za vse namene.
Povprečno sončno obsevanje v Sloveniji znaša preko 1.200 kWh/m2.
Tehnologija ISOMAX uporablja
sončno energijo za ogrevanje stavbe in hlad zemlje za hlajenje. Sončna energija se v poletnem času preko
strešnih sprejemnikov sončne energije pretvarja v toploto, ki se skladišči v
toplem zemeljskem hranilniku. V fasadi zgradbe je vgrajena t.i. temperaturna pregrada oziroma aktivni ovoj
zgradbe, v kateri je medij s temperaturo med 16 °C in 18 °C. Ustrezna temperatura v temperaturni pregradi se v
zimskem času zagotavlja iz toplega
zemeljskega hranilnika. Naloga tem-
peraturne pregrade je, da prepreči
toplotne izgube iz notranjosti objekta proti okolju in da se v zgradbi zagotovijo primerni bivalni pogoji. V poletnem obdobju se isti sistem uporablja
za hlajenje objekta. Ustrezno temperaturo za hlajenje v poletnem času, ki
se v temperaturni pregradi giblje med
16 °C in 18 °C, se zagotovi iz zemlje,
ki ima v globini 2 metrov precej konstantno temperaturo (med 8 °C in 12
°C). Tehnologija ISOMAX ima poleg
temperaturne pregrade, oziroma aktivnega ovoja, še sistem vračanja odpadne toplote (cev-v-cevi; protitočni
sistem), ki doseže izkoristek 90 % in
več ter v zimskem času izkorišča tudi
toploto zemlje za dodatno ogrevanje
vstopnega zraka.
47
Junij 2010
Energijska hiša »Plus« je zasnovana na način, da je njena energijska
bilanca pozitivna, kar pomeni, da za
namene ogrevanja, priprave sanitarne tople vode, hlajenja in prezračevanja proizvaja dovolj lastne energije oziroma celo več, kot je potrebuje
sama za delovanje za te namene. Pri
zasnovi energijske hiše »plus« niso
pomembni samo energetsko učinkoviti sistemi in izraba obnovljivih virov
energije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, ampak je potrebno v prvi
vrsti poskrbeti tudi za ustrezno toplotno zaščito stavbe. To ne velja samo za
novogradnje, ampak tudi za prenove
obstoječih objektov, kjer pa na to največkrat pozabimo.
V začetku članka opisana tehnologija ISOMAX, je poleg ustrezne toplotne izolacije stavbe, eden od glavnih
členov za dosego energijske stavbe
»plus«. Tehnologija ISOMAX pri svojem delovanju ne potrebuje nobenih
neposrednih fosilnih goriv za ogrevanje ali druge namene, potrebuje samo
električno energijo za delovanje dveh
obtočnih črpalk za zagotovitev ogrevanja in hlajenja ter dveh ventilatorjev
za namene prezračevanja z vračanjem
odpadne toplote. Sanitarna topla
voda se pripravlja v kombinaciji s sprejemniki sončne energije, ki letno pokrivajo 60 % potrebe po topli sanitarni vodi, in s toplotno črpalko majhne
moči in z visokim izkoristkom, ki izkorišča topli zemeljski hranilnik. Predvidena letna poraba električne energije
za namen ogrevanja, hlajenja in pre-
Prejemnik zlate plakete na sejmu Energetika (Celje, 18.5. 2010)
Cena velja za model hiše
Pergola 144
48
Junij 2010
zračevanja z vračanjem odpadne toplote za 4-člansko družino in velikost
hiše 150 m2 je od 900 do 1.200 kWh,
kar znaša od 6 do 8 kWh na leto na
kvadratni meter ogrevane površine.
Če se pri tem upošteva še poraba električne energije za pripravo sanitarne
tople vode, se poraba električne energije poveča za približno 600 kWh na
leto. Torej skupna potreba po energiji
za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode, hlajenje in prezračevanje z
vračanjem odpadne toplote znaša na
leto od 1.500 do 1.800 kWh oziroma
od 10 do 12 kWh/m2 na leto. Če se na
streho stavbe namesti še sončna elektrarna moči do 2 do 2,5 kW, postane
stavba energijsko neodvisna oziroma
energijska stavba »plus« za namene
delovanja stavbe in 100% izrablja obnovljive vire energije.
Letni stroški vzdrževanja in obratovanja so pri taki kombinaciji sistemov minimalni in bodo v prihodnje
postali pomembnejši dejavnik pri odločitvah o sistemih za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode, hlajenje in
prezračevanje z vračanjem odpadne
toplote, saj se iz leta v leto cene fosilnih goriv in električne energije po-
večujejo. Medtem ko je sedaj začetna
investicija glavni razlog za odločitve o
sistemih, v prihodnje ne bo igrala več
tako pomembne vloge, ker je za pričakovati, da bodo v prihodnje letni stroški obratovanja vse večji.
Evropska direktiva o energetski
učinkovitosti stavb določa, da naj
bi vsaka stavba poskrbela zase, kar
je prava pot. Zaradi tega bi morali
razvoj bolj usmeriti v dosego cilja o
energetski neodvisnosti in ne reševati samo neposrednih problemov
povezanih s toplogrednimi plini.
ZAŠČITA PRED HRUPOM
V mestih in večjih naseljih, so
stanovalci, ki večinoma živijo v
zgradbah z veliki stanovanji, izpostavljeni hrupu, ki prihaja v stanovanjske bivalne prostore iz okolice
in tudi hrupu iz sosednjih prostorov. Največ hrupa iz zunanjega okolja prodira v stanovanje skozi okna.
Najpogostejši viri hrupa v stanovanjskih zgradbah pa so hišne naprave in inštalacije ter hrup, ki prihaja iz sosednjih stanovanj, zaradi
različnih dejavnosti stanovalcev. V
okolici stanovanjskih zgradb najhujši hrup povzroča cestni promet,
razni gostinski lokali in delavnice.
Za zaščito pred hrupom imamo
določene uredbe in predpise, s katerimi urejamo največjo dovoljeno
raven hrupa v bivalnem okolju in
stanovanjih, prav tako pa je s predpisi določena potrebna zvočna izo-
lacija ločilnih konstrukcij v zgradbi.
Vsekakor je potrebno v zgradbi zagotoviti minimalno zvočno
zaščito, ki jo predpisuje Pravilnik
o zvočni zaščiti stavb (Ur.list RS št.
14/99).
V skladu s Pravilnikom o zvočni
zaščiti stavb, mora biti doseganje
zvočne zaščite razvidno iz projektne dokumentacije in sicer iz projekta za gradbeno dovoljenje, katerega obvezen sestavni del je tudi
ocena zvočne zaščite po predpisani metodologiji (določeni po standardu DIN 4109 - 1989 - dodatek 1).
Vsekakor pa samo izdelava ocene zvočne zaščite ni dovolj, če se v
praksi ne bo izvajal ustrezni nadzor
gradnje, ki naj bi zagotavljal, da bo
v projektu predvidena zvočna zaščita stavbe v praksi tudi dosežena.
Po končani gradnji je vsaka sa-
nacija zvočne zaščite izredno težavna in draga, v večini primerov
je tudi ni možno izvesti.
V spornih primerih, ko se pojavi
utemeljen sum, da je zaradi neprimerne zasnove zvočne zaščite ali
same gradnje dosežena zvočna zaščita nižja od predpisane, pa lahko
samo z ustreznimi meritvami preverimo doseženo zvočno izolacijo.
Zasnovo zvočne zaščite moramo predvideti že pri projektiranju
zgradbe. Najprej je potrebno ustrezno razporediti prostore glede na
namembnost in izbrati takšne sestave gradbenih konstrukcij, ki zagotavljajo doseganje predpisane
minimalne zvočne zaščite. Hišne
inštalacije je potrebno vgraditi na
takšen način, da v bivalnih prostorih ne bodo povzročale ravni hrupa, višjih kot so dovoljene.
49
Junij 2010
KWB Akademija v znanju je moč
Šolanja in dodatna izobraževanja v okviru
KWB akademije so namenjena partnerjem, sodelavcem in ostalim interesnim skupinam.
Znotraj »Partner akademije« prihaja do izmenjave
mnenj in izkušenj med udeleženci, univerzami, šolami in
pristojnimi ministrstvi. Izobraževanja so prilagojena ključnim partnerjem: inštalaterjem, projektantom, arhitektom in
energetskim svetovalcem.
S partnerskim modelom želimo izobraziti partnerje in inštalaterje za kakovostno izvedbo širokega spektra storitev; od prodaje, montaže, zagona do kompletnega Top – servisa.
Prodaja sama po sebi že davno ni dovolj za pridobitev
zaupanja vedno bolj zahtevnih strank. Zadovoljstvo uporabnikov dosežemo predvsem z dolgoročno naravnano
strategijo, z miselnostjo za prihodnost.
Partner akademija vključuje številna šolanja, ki se izvajajo po stopnjah. Od osnovnega modula, kjer se udeležencem predstavi matično podjetje, proizvodnja in se podajo splošna znanja o obnovljivih virih energije. V nadaljnih
stopnjah pa partner-inštalaterje izobrazimo za samostojno
Praktično šolanje za montažo kotla na polena ekipa 1
Praktično šolanje za montažo kotla na polena ekipa 2
montažo in zagon posameznih tipov kotlov; od kotla na polena, pelete do kotlov na sekance. Letno organiziramo približno dvanajst tovrstnih šolanj. KWB skrbi za stalen prenos
znanj in novosti na stroko in ostale ključne javnosti.
Človeka postavljamo v središče pozornosti. S kompetentnim svetovanjem, z izkušenimi in motiviranimi sodelavci želimo vzpostaviti odprt in prijateljski odnos z vsemi,
ki z nami sodelujejo. Korekten odnos, kvaliteten izdelek
ter strokovnost sodelavcev in partnerjev so razlogi za
zadovoljstvo in dober občutek pri uporabnikih KWB
ogrevanja.
Pridružite se nam tudi vi! Več o ogrevanju v prihodnosti izveste na www.kwb.si ali osebno na sedežu podjetja, na
novi lokaciji v Žalcu.
KWB ogrevanje na biomaso
Mi dajemo energijo za življenje!
50
Junij 2010
PREDSTAVITEV ZADNJE
GEBERITOVE INOVACIJE –
GEBERIT MONOLITH
Salon KRISMA, Ljubljana, 27. 5. 2010
Podjetje Geberit je dne 27. 5. 2010
organiziralo za nekatere medije javnega obveščanja predstavitev svoje
zadnje inovacije Geberit Monolith, v
vrhunskem salonu kopalniške opreme Krisma v Ljubljani. Predstavitev je
potekala pod budnim očesom gospe
Alje Murovec, vodje komunikacij Geberit prodaja d.o.o. in seveda agencije
Luna TBWA, ki je poskrbela za promocijski material.
V uvodnem delu predstavitve nas
je pozdravila ga. Jana Pogačar, vodja
marketinga in se zahvalila direktorju salona Krisma, g. Branku Šubicu in
njegovim sodelavcem, da so omogočili to predstavitev. V nadaljevanju
nas je seznanila z nekaterimi številčnimi podatki koncerna Geberit, ki danes zaposluje cca. 5.600 ljudi in ima
15 specializiranih produkcijskih mest
v Švici (2 x), Nemčiji (4 x), Avstriji (2 x),
Italiji (1x), Sloveniji /(1x), ZDA (3x)in na
g. Branko Šubic (desno), direktor salona Krisma
Kitajskem (2 x). Prodajna podjetja ima
kar v 40 državah. Koncern Geberit je v
lanskem letu ustvaril prihodek v višini
2.181,2 mio CHF.
Zatem je g. Hubert Sabati, vodja
prodaje za Slovenijo, najprej predstavil razvoj splakovalnika Geberit.
Leta 1874 je bila ustanovljena firma Geberit v Raperswillu v Švici. V letu
1905 pa je stekla prva serijska proizvodnja lesenega nadometnega splakovalnika, katerega je leta 1912 patentiral Albert Emil Geberit. Leta 1952 so
izdelali prvi nadometni splakovalnik iz
plastike, 1965. leta pa prvi podometni
splakovalnik. Danes je, že splošno razširjen podometni splakovalnik, v celoti vgrajen v steno, ostane samo tipka,
tisto, kar potrošnik vidi, vse ostalo je
skrito očem.
G. Sabati je v nadaljevanju predstavil zadnjo Geberitovo inovacijo –
Geberit Monolith, ki je idealna rešitev
pri modernizaciji ali prenovi kopalnice, kot tudi v novogradnjah.
Beseda monolit označuje impresiven mogočen kamen, ki vztrajno kljubuje času. Iz monolita pa izvira tudi
ime Geberitovega najnovejšega proizvoda. Monolith je inovativen sanitarni element, splakovalni kotliček nove
generacije, ki bo v kopalniški opremi
postavil povsem nove trende. Je namreč tehnološko dovršena in prefinjena estetska rešitev, ki se zlahka prilagodi tudi obstoječim odtokom in ne
zahteva nobenih gradbenih posegov.
Kopalnica pa je ponovno na voljo za
uporabo že po parih urah. Monolith je
prvenstveno namenjen za moderne
talne školjke, ki zadaj segajo do stene,
z odtokom v tla ali steno. Z enostavnimi linijami in kakovostnimi materiali
pa se harmonično zlije v vsak ambient.
Kot vse Geberitove izdelke tudi Monolith odlikuje izredno hitra in enostav-
Geberit prodaja d.o.o., od leve proti desni: ga. Alja Murovec, g. Hubert Sabati,
ga. Jana Pogačar, g. Miran Medved in g. Dejan Androič
51
Junij 2010
ga. Jana Pogačar – uvodni pozdrav
na instalacija, vrhunski materiali in
okolju prijazna izdelava.
Geberit z Monolithom predstavlja sodoben nov dizajn in inovativno rešitev za toaletne prostore. Kot
elegantna alternativa nadometnim
splakovalnikom, prinaša v kopalniško
opremo enostavno, a harmonično rešitev, saj splakovalnik prekriva prefinjen element iz vrhunskega stekla.
Monolith je letos prejel tudi mednarodno priznanje, nagrado za industrijsko
oblikovanje iF product design Award,
ki je mednarodni pečat kakovosti za
izjemne dosežke v industrijskem oblikovanju. Prečiščen in sodoben dizajn
Geberitovega Monolitha bo zadovoljil
in navdušil še tako zahtevnega kupca.
Geberit Monolith je izdelan iz materialov najvišje kakovosti kot sta kaljeno steklo in aluminij. Elegantno
vitek dizajn in klasične barve stekla,
črna, bela in barva mete, pa so zagotovilo, da se harmonično zlije v vsak
prostor in mu doda pridih večne elegance.
Vzdrževanje Monolitha je eno-
Udeleženci predstavitve
stavno, saj so ventili neposredno dostopni. Vsi sestavni deli so v skladu z
Geberitovimi visokimi kakovostnimi
standardi, dolgoročna dobavljivost
rezervnih delov je zajamčena.
Zakaj se odločiti za Geberit
Monolith:
� Geberit Monolith je privlačna alternativa običajnim nadometnim
splakovalnikom.
� Odlikuje ga vrhunski dizajn, kakovostni materiali in funkcionalnost.
� Montaža je hitra in enostavna,
brez gradbenih posegov.
� Ustreza različnim postavitvam
stenskih in talnih odtokov.
V nadaljevanju nam je g. Dejan Androič, tehnični svetovalec, na razstavljenih izdelkih Geberit Monolith pojasnil predstensko montažo kotlička,
WC školjka pa je lahko v talni ali viseči
izvedbi.
V zaključnem delu smo se s predstavnikom salona Krisma, g. Boštjanom Šubicem, sprehodili skozi salon
in občudovali dizajn vrhunske kopal-
g. Hubert Sabati, vodja prodaje za Slovenijo Geberit prodaja d.o.o.
g. Dejan Androič – prikaz predstenske montaže kotlička
niške opreme priznanih proizvajalcev
kot so: Colombo, Branchetti, Gessi,
Jacuzzi, Samo, Verso,... in seveda tudi
Geberit. Zatem smo ob okusnem prigrizku in ledeno hladni pijači, ki se je
še kako prilegla glede na visoke temperature, še malce pokramljali.
Olga Poslek
foto: Olga Poslek
Utrinek iz salona Krisma
g. Boštjan Šubic, predstavitev salona Krisma
52
Junij 2010
Učinkovit
sistem za brezskrbno
prihodnost
Dejanski prihranek in dolgoročna
varnost nista odvisna samo od izbire toplotne črpalke, temveč od kvalitetne izvedbe celotnega sistema
ogrevanja, ki se začne pri vgradnji
optimalnega razvoda ogrevanja - hlajenja po hiši in konča pri učinkovitem
krmiljenju.
in načina polaganja, hitreje dosežemo
želeno temperaturo in njeno porazdelitev v prostoru (krajši odzivni čas),
kar nam zagotavlja željeno udobje .
Presek cevi nam omogoča nižje temperature predtoka, ki izboljša grelno število toplotne črpalke in s tem
ustvarimo dodaten do 25%-ni prihranek električne energije. Talno ogrevanje Euroval® je zaščiteno z evropskim
patentom in odlikovano kot evropska
blagovna znamka.
Tiho in blago hlajenje
Glede na globalno segrevanje
ozračja, je vse večji poudarek na hlajenju objektov. S stenskim in stropnim
ogrevanjem lahko objekt z enim sistemom hkrati ogrevamo in hladimo. V
Udobje in prihranek
Z velikopovršinskimi sistemi ogrevanja lahko dosežemo najnižje možne
temperature predtoka, ki pri skrbnem
načrtovanju bivalnih prostorov in
pod ustreznimi pogoji lahko znašajo
25 do 35 °C.
Pravilna odločitev pri izbiri razvoda ogrevanja nam zagotavlja učinkovito, ugodno in ekonomično delovanje sistema. Pri njegovi izbiri moramo
biti še posebej pozorni, saj je razvod
ogrevanja vgrajen podometno in ga
praktično ni možno naknadno zamenjati ali pa je ta zamenjava povezana
z zelo visokimi stroški.
S talnim ogrevanjem Euroval® lahko (v primerjavi s standardnimi sistemi), zaradi njegove edinstvene oblike
Stropni moduli Harreither (klimatski strop)
kombinaciji s toplotno črpalko voda voda pa so ob pasivnem hlajenju stroški ogrevanja in hlajenja na najnižji
možni ravni. Razvoj produktov gre v
smeri maksimiranja učinkovitosti sistema ogrevanja in hlajenja ob minimalni vloženi energiji.
Stensko ogrevanje - hlajenje Hitherm® nam zaradi izvedbe v obliki registrov omogoča izredno kratek
odzivni čas in visoko grelno-hladilno
moč že ob nizkih - visokih predtočnih
temperaturah.
Pri stropnem ogrevanju-hlajenju Modul Klimadecke se voda preko
plošč razliva po celotni ogrevani-hlajeni površini, kar omogoča najkrajši možen odzivni čas, hkrati pa je to
trenutno najzmogljivejši velikopovr-
www.harreither.si - info@harreither.si - tel.: 01 589 0830
Vaša sreča je v vaših rokah...
Izberite zanesljiv in topel objem za brezskrbno prihodnost!
Talno, stensko in stropno površinsko ogrevanje in hlajenje
www.harreither.si - info@harreither.si - tel.: 01 589 08 30
54
Junij 2010
šinski sistem ogrevanja-hlajenja na
tržišču. Predvsem mala temperaturna razlika med predtokom in povratkom (∆T ≤ 3 K) nam omogoča veliko
povprečno moč hlajenja po celotni
površini.
Izbira ustreznega nizkotemperaturnega sistema in njegova kvalitena
izvedba zahteva strokovni pristop in
pravilno načrtovanje glede na želje,
potrebe in način življenja posameznega investitorja.
Higienična priprava
sanitarne vode in
zalogovnik
V kolikor se odločimo samo za
ogrevanje oziroma pasivno hlajenje
objekta, imamo možnost vgraditi hranilnik z integriranim prenosnikom toplote za higienično pripravo sanitarne
vode. Pri tej izvedbi ni potrebna izvedba legionelnih šokov in s tem nepotrebno občasno segrevanje sanitarne
vode na 63 °C.
Combi Star® HL, s patentirano
razplastitvijo in preklapljanjem med
pripravo sanitarne vode in ogrevne
vode, optimira delovanje toplotne črpalke. Kot rešitev: “vse v enem”, s svojo 120 mm debelo toplotno izolacijo
minimizira izgube na ovoju in cevnih
povezavah ter prihrani prostor v kotlovnici. S svojim 720 oziroma 860 litrnim volumnom nam zagotavlja veliko zalogo tople sanitarne in ogrevne
vode, kar je še posebej zaželjeno pri
toplotnih črpalkah zrak-voda, ki tako
lahko obratujejo v času boljših zunanjih pogojev.
Krmiljenje v interesu
optimalnega delovanja
sistema kot celote
Razvoj strojnih instalacij je v zadnjih letih zaradi energetskih razmer
na tržišču doživel neverjeten razmah.
Ne samo toplotne črpalke, temveč
tudi izkoriščanje sončne energije, prezračevanje preko rekuperacije, senče-
PASIVNE HIŠE
Pasivne hiše, zgrajene
po nizkoenergijskih standardih, imajo ob uporabi
kontroliranega prezračevanja z rekuperacijo toplote majhne toplote izgube.
Te znašajo na kvadratni
meter ogrevane površine
manj kot 10 W/m2. Tako na
primer enodružinska hiša
stanovanjske površine 100
m2 potrebuje za ogrevanje vir toplote moči 1 kW.
Povprečna vrednost toplotne prehodnosti zunanjega ovoja pasivne hiše (zunanjih sten, oken, strehe in
tal) znaša pod 0,2 W/(m2K).
Majhne toplotne izgube zahtevajo ustrezen
ogrevalni sistem, katerega
nadaljnji razvoj je opredeljen s ciljem zmanjšanja
emisij ogljikovega dioksida. Evropska unija je sprejela vrsto direktiv, med
katerimi je tudi direktiva
o energijski učinkovitosti
stavb. Direktiva zahteva
podajanje celovitih energijskih lastnosti stavb, v
obliki končne ali primarne
energije, namesto v obliki
potrebne energije, kot velja sedaj. Izjema je Nemčija,.
Pri načrtovanju pasivnih hiš
upoštevamo določene nizkoenergijske standarde. Te
standarde dosežemo z različnimi izvedbami stavb, instalacij v njih, formami in
materiali.
nje objektov, ipd. postajajo stalnice
pri izvedbi objektov. Krmiljenje vseh
teh elementov je zagotovo najbolj
smotrno preko enega nadzornega
sistema.
Sistem za krmiljenje naprav v
objektih Universum® je sestavni del
toplotne črpalke Klima Star® in omogoča usklajeno delovanje vseh komponent, ki vplivajo na energetsko
bilanco objekta in na ta način maksimalen letni izkoristek celotnega sistema ogrevanja ob doseženem željenem udobju.
Več informacij in
svetovanje
na sedežu podjetja
Harreither d.o.o.,
Vodovodna 101,
Ljubljana ali na
www.harreither.si
PODZIDEK – COKL
Za izdelavo podzidka
uporabljamo
XPS izolacijske plošče
in lepila, ki so primerna za lepljenje na bitumenske podlage.
Plošče lepimo točkovno na vertikalno
hidroizolacijo, z gretjem hidroizolacije, z
nanosom vročega bitumna na hidroizolacijo ali uporabo lepila. Del plošče, ki sega
nad površino, pritrdimo s sidri in prevlečemo z armirnim slojem,
vgradimo vodno zaporo in pred zasutjem
namestimo zaščitno
folijo (membrano), ki
ščiti sistem pred mehanskimi poškodbami. Poskrbeti moramo
še za ustrezno drenažo za pravilno odvajanje meteornih vod.
Izvesti je potrebno še
dilatacije, ki preprečujejo napetosti na stikih
toplotno izolacijskih
materialov na ostale gradbene materiale. Na zunanjih površinah uporabljamo
ustrezne dilatacijske
profile in ne zarezovanja v omet. Vse konstrukcijske dilatacije
morajo biti prenesene
na toplotno izolacijski
omet.
55
Junij 2010
Streha Trgovina d.o.o.
Kaj je polimgass
Prednosti polimglass-a:
Današnje polimglass-polimsko steklo se na tržišču uporablja že od 1992 naprej kot eden najbolj kakovostnih in
okolju prijaznih materialov. V postopku iztiskanja profilov
se tako rekoč zvarijo tri različne posebne umetne mase v
eno neločljivo celoto. Ti trije različni sloji imajo posebne lastnosti, ki zagotavljajo kakovost plošče.
Barvni zgornji sloj iz matakrilata trajno varuje pred UVsevanjem in je obstojen na kemikalije ter okoljske in atmosferske vplive.
Srednji sloj z dodatnimi reakcijskimi nosilci zmanjšuje
termično raztezanje in zagotavlja mehanično obstojnost.
Razen tega dodatno služi kot zvočna izolacija, še posebej
pa pred kislim dežjem ali točo.
Spodnji sloj iz elastične mešanice skrbi za trajno elastičnost in varuje plošče pred morebitnimi strojnimi ali kemičnimi vplivi.
Stalna kontrola in nespremenjena zanesljivost lastnosti,
tako na eni strani materiala, kot na drugi strani proizvodnje
same, potrjena tudi s pomočjo ustreznega certifikata, zagotavlja izvrstno uporabo Tecno Imac lahkih strešnih plošč,
proizvedenih iz polimskega stekla, in sicer kot gradbeni material za vsa področja uporabe, tako v industriji, poljedelstvu
ali na ostalih privatnih področjih.
Streha trgovina d.o.o.
na sejmu MEGRA 2010
Strešna kritina
TECNO IMAC na stanovanjskem objektu
� ne zastara,
� barvna pristnost,
� odpornost na temperaturne razlike,
� izvrstna zvočna izolacija,
� vremenska odpornost,
� velika odpornost na udarce,
� visoka odpornost na vplive vetra,
� elastičnost – upogljivost,
� samogasljivost,
� velika izbira barv in pribora,
� enostavna obdelava,
� ponovna uporaba.
56
Junij 2010
POSTAVITEV SONČNE
ELEKTRARNE
1. Višina donosa, doba vračanja
Dne 19.5.2009 je pričela veljati Uredba o
podporah električni energiji. Tako država
jamči 15 letni odkup električne energije, ki jo
proizvedemo v sončni elektrarni, pri čemer
je cena odkupa 0,415 evra za proizvedeno
kilovatno uro in enaka za celotno obdobje
odkupa. Iz tega razloga lahko rečemo, da
je investicija v sončno elektrarno donosna
naložba. Vrednost investicije, ki vključuje
potrebno dokumentacijo do priključitve na
omrežje in pogodbo o prodaji električne
energije, znaša cena z DDV med 3.500 do
4.000 evrov na 1 KWp instalirane moč (investicija na ključ). Cena je odvisna od kvalitete
vgrajenih komponent in velikosti sistema,
pri čemer večina proizvajalcev solarnih
modulov zagotavlja, da bodo moduli po 25
letih še vedno delovali z 80% moči. Predvidena življenjska doba sončne elektrarne
znaša 30 in več let, zato lahko pričakujemo
stalen vir prihodkov od prodaje električne
energije tudi po 15 letih, ko ne prejemamo
več subvencij, temveč električno energijo
prodajamo po običajni ceni. Seveda pa je
tržno ceno v prihodnosti zelo težko napovedati, sigurno pa bo višja kot danes. Z vsakim
sončnim kilovatom električne energije
zmanjšamo obremenitev okolja za 0,7kg CO2.
Glede na trenutne cene sončnih elektrarn, znaša letni donos – interna stopnja donosa med 5 do 10%, pri čemer se
investicija povrne v 12 do 13 letih. Za izgradnjo sončnih elektrarn na kmetijah, če smo pridobili 50% nepovratnih sredstev,
dosežemo letni donos do 20%, vračilni rok investicije pa 6 do
8 let. V primeru pridobitve nepovratnih sredstev se cena odkupa električne energije zmanjša. Če cena investicije ne doseže trenutne povprečne tržne cene, je to zmanjšanje manjše
kot je delež nepovratnih sredstev.
Letna proizvodnja
10000 kWh
Odkupna cena elek. energije
0,4115EUR/kWh
Letni prihodki
4150 EUR/a
Letni obratovalni stroški
250 EUR/a
Letni donos
3900 EUE/a
Amortizacijska stopnja
15 a
Letna amortizacija
3000 EUR/a
Dobiček pred obdavčenjem
900 EUR/a
Davek na dobiček 21%
189 EUR/a
Neto dobiček
711 EUR/a
Dodatni tok denarja
3711EUR/a
Vračilni rok
12,12 let
Prihodki po 15 letih obratovanja
58.500 EUR
NSVD (pri 5% obrestni meri)
-6481 EUR/a
Prihodki sončne elektrarne v 15 letih obratovanja
2. Količina proizvedene električne
energije na leto
V Sloveniji je možno pri optimalnih pogojih na leto proizvesti približno 1.050 kWh/kW (1.050 kilovatnih ur na en kilovat inštalirane moči, pri čemer je mišljeno desetletno povprečje. Zgornja meja znaša 1.100 kWh/kW. Podatek velja
za razsmernike z učinkovitostjo 97%. V primeru, da imamo
razsmernik z učinkovitostjo 92%, bo proizvodnja električne
energije 5% manjša.
57
Junij 2010
3. Mesto in način postavitve
Koliko je število proizvedenih kilovatnih ur, je odvisno od
lokacij, to je mesta postavitve, naklona in orientacije strehe in tudi od ovir, ki povzročajo senco na elektrarno. Glede mesta postavitve je najugodnejše področje Primorska,
kjer lahko pričakujemo za 5% višjo proizvodnjo električne
energije, glede na preostala področja. Najbolj učinkovita je
postavitev na streho z naklonom 33 do 35°, obrnjeno proti
jugu. Na povprečne strehe stanovanjskih hiš je možno postaviti sončno elektrarno moči 10 kWp.
Razen postavitve solarnih modulov na strehe, je možno
module vgraditi na fasade, poslovne objekte,terase, garaže in tla. V primeru, da je sončna elektrarna sestavni del
ovoja stavbe in je skupaj s stavbo izdano gradbeno dovoljenje (novogradnja ali rekonstrukcija), je odkupna cena še
za 15% višja.
4. Način delovanja sončne elektrarne
Način delovanja sončne elektrarne je v osnovi preprost.
Sončno svetlobo moduli pretvorijo v enosmerni električni
tok. V razsmerniku se enosmerni tok pretvori v izmeničnega in sinhronizira z javnim elektro omrežjem. Pri modulih s
povprečno učinkovitostjo 13 do 14%, za 1 kW moči potrebujemo od 7 do 7,5 m2 modulov. Pri izbiri modulov je potrebno
preveriti koeficient zmanjšanja moči glede na temperaturo
modula, toleranco moči, certifikate in standarde. Učinkovitost razsmernikov se giblje med 91% in 97%.
5. Zaključek
Za uspešno delovanje sončne elektrarne, je potrebno
izdelati projektno dokumentacijo in izvesti montažo. Od
ponudnika je potrebno upoštevati reference in jih preveriti na terenu. Pri vračilni dobi in izračunu dobe vračanja, je
potrebno upoštevati tudi stroške obratovanja in zavarova-
nja, ki znašajo skupno približno 0,5% letno. Prav tako je potrebno upoštevati, da proizvodnja električne energije zaradi staranja modulov z leti pada, v povprečju za 0,5% letno.
Doba vračanja je odvisna od tega, kakšen diskontni faktor
smo upoštevali. V navedenih izračunih smo upoštevali, da je
diskontna stopnja znašala 5% letno, s katero smo izračunali dobo vračanja, v kolikšnem času se bodo povrnila lastna
vložena sredstva in ustvarili še 5% letnega zaslužka na ta
sredstva.
(bg)
IZBOLJŠANJE
TOPLOTNE ZAŠČITE OVOJA
ZGRADBE
V določenih primerih je vgradnja toplotne izolacije
na notranji strani zidu edini sprejemljiv način izboljšanja bivalnih razmer. Izvedba notranje toplotne izolacije
je tudi smiselna na površinah tistih notranjih zidov, ki
mejijo na prostore s slabim ogrevanjem, ali take, ki se
ne ogrevajo (hodniki, stopnišča, shrambe, garaže, itd).
Za dobro počutje v prostoru je pomembno, da imajo obodne površine prostora in tudi zunanji zidovi čim
višjo površinsko temperaturo. V prostoru, kjer temperature obodnih površin niso ustrezne, se ne počutimo dobro, čeprav je temperatura zraka v predpisanih mejah.
Če so površinske temperature na zidovih nižje od 13 °C,
se pri normalni vlagi in zunanji temperaturi zraka - 15°C
pojavi še plesen na stikih sten s stropom ali tlemi ter
tudi za pohištvom, ki se tesno prilega zunanjim stenam.
Ker zunanji zidovi predstavljajo pri običajnih stanovanjskih hišah, po obsegu največje izpostavljene površine,
jih moramo primerno toplotno zaščiti.
58
Junij 2010
NAČRTOVANJE
POŠEVNE STREHE
Pri načrtovanju nove strehe kot tudi pri predelavi podstrešij v mansardna stanovanja, prihaja pogosto do napak, ki povzročajo stanovalcem obilo nevšečnosti. Pri
tem mislimo predvsem na pojav kondenznih zamakanj,
pojav plesni na mestih toplotnih mostov, slab zrak in
previsoke bivalne temperature v poletnih mesecih. Potrebno je vedeti, da je poletno pregrevanje podstrešnih
prostorov velikokrat večji problem, kot zaščita pred
mrazom pozimi.
Streha je dejansko sestavljena iz več komponent, zato
mora biti konstrukcija takšna, da nudi bivalnemu prostoru primerno toplotno in zvočno ugodje. Pri izvedbi
strehe moramo predvsem paziti na zadostno debelino
toplotne izolacije ter pravilno namestitev parne ovire in
sekundarne kritine.
S prihodom novih gradbenih materialov na trg, se spreminjajo tudi sestave konstrukcij. Tako pri poševnih lesenih strehah zračni prostor med paroprepustno sekundarno folijo in toplotno izolacijo ni več potreben, prav
tako lahko odpade leseni opaž za folijo. Za graditelje
pomeni to zmanjšanje stroškov in ugodnejše bivalne
pogoje.
Za izračun toplotne stabilnosti sestavljene konstrukcije, so pomembne fizikalne lastnosti izolacijskih materialov. Zaradi tega razloga so zato izolacijski materiali
omenjeni s komercialnimi nazivi. Predpisi s področja
toplotne tehnike v gradbeništvu so opredeljeni z ustreznimi standardi.
OSNOVNE ZNAČILNOSTI
1. Sestava strešne konstrukcije
� Strešno konstrukcijo v projektno - izvedbeni praksi najpogosteje imenujemo streha - strop.
� Nosilni del konstrukcije je lesen, strešina pa je sestavljena iz naslednjih elementov:
� strešna kritina,
� prezračevani sloj zraka,
� toplotna izolacija,
� parna zapora (ovira),
� stropna obloga.
Iz sestave konstrukcije je razvidno, da konstrukcija ne
vsebuje lesenega opaža oziroma podlage za folijo. Podlaga
za folijo (lesen opaž debeline 2 cm) je bila potrebna pred leti,
ko se je kot sekundarna kritina uporabljala samo bitumenska strešna lepenka, ki je imela slabo odpornost na pretrg
in je potrebovala trdno podlago po celotni površini. S prihodom novejših sekundarnih folij, z zelo dobro odpornostjo
proti trganju, pa so deske nepotrebne.
2. Toplotna izolacija
Toplotna izolacija poševne strehe na eni strani pozimi
zmanjšuje toplotne izgube skozi streho, po drugi strani pa
preprečuje pregrevanje podstrešnih prostorov v poletnih
mesecih. Zadostno toplotno izolativnost strehe dosežemo
z uporabo toplotno - izolacijskih materialov s toplotno prevodnostjo l = 0,03 do 0,04 W/mK. Omenjeno toplotno prevodnost dosega mnogo izolacijskih materialov (mineralna
volna, polistiren, celulozna vlakna, itd), vendar ima le nekaj
od njih tiste lastnosti, ki so pomembne za optimalno izvedbo strešne konstrukcije nad bivalnimi prostori. Poleg toplotne izolativnosti je pomembna še tudi zvočna izolativnost,
paroprepustnost, požarna varnost in enostavnost vgradnje.
Če hočemo zadovoljiti vsem tem zahtevam, je zelo težko
opredeliti, kateri izolacijski material je najprimernejši. Najbolj uporabljani so materiali, izdelani na osnovi vlaken anorganskega izvora, to so proizvodi na osnovi kamene in steklene volne.
Nezadostna debelina toplotne izolacije vodi k velikim toplotnim izgubam v času ogrevalne sezone. V poletnem času
59
Junij 2010
pa nezadostna debelina toplotne izolacije povzroča prekomerno pregrevanje bivalnih prostorov.
Če se želimo izogniti prekomernemu pregrevanju bivalnih prostorov v letnem času, moramo debelino izolacije znatno povečati. Pri debelini toplotne 20 cm do 30 cm dosežemo toplotno prehodnost poševne strehe U= 0,13 do 0,15 W/
(m2K). Glede na način vgraditve toplotne izolacije imamo na
razpolago dve možnosti:
Izolacijo vgradimo na notranji strani konstrukcije med
in pod škarnike (do sedaj najbolj običajna varianta). Kot izolacijski material se najpogosteje uporablja negorljive in paroprepustne materiale: steklena in kamena volna, v manjši
meri pa ostali izolacijski materiali.
Izolacijo vgradimo med škarnike, kot v prejšnjem primeru, dodatno pa vgradimo toplotno izolacije še nad škarnike.
Izvedba z vgradnjo trdih izolacijskih plošč iz kamene volne
nad škarniki je poznana in patentirana pod imenom »Termotop sistem«.
3. Uravnavanje vlage v konstrukciji
a. Paroprepustnost sistema
Po fizikalnih zakonih teži vodna para iz prostorov z višjim
tlakom v prostore z nižjim tlakom. Pravilna izvedba izolacijskih slojev je glede na prepustnost pare bistvenega pomena
za učinkovito izolacijo, mikro klimo v prostoru in s tem pove-
zano dobro počutje. V podstrešnih prostorih se mnogokrat
v neupravičenem strahu pred morebitno kondenzacijo vodne pare, vgrajujejo visoko zaporne sintetične ali aluminijaste folije, namesto primernejših paroprepustnih folij. Iz tega
stališča je zelo pomembna izvedba parnih zapor oziroma
parnih ovir. Pri tem moramo biti pozorni na izraze. Parna zapora onemogoči napredovanje pare, parna ovira pa napredovanje pare samo ovira. Meja med parno oviro ni zaporo ni
točno določena. Materiali, ki jih uporabljamo kot parne zapore, imajo zaporno vrednost Sd > 6(10) do 160 m. Zaporna
vrednost, ki jo označujemo z črko Sd, je zmnožek vrednosti
upora difuzije vodne pare (m) in debeline materiala (d). Koeficient difuzijskega upora (m) pove, kolikokrat bolj od zraka
(m = 1) je material odporen proti prehodu pare. Nižja kot je
vrednost (m), toliko bolj material prepušča paro. Tako ima
na primer Al folija debeline 0,15 mm zaporno vrednost Sd =
120 m in PE folija enake debeline zaporno vrednost Sd = 12
m. Paroprepustna folija, kot je na primer TYVEK ali podobne,
ima vrednost Sd = 0,02 m.
V posebnih pogojih (DIN 86800 - 2) pa je celo dovoljeno
načrtovati strehe brez posebne parne zapore, če je stropna
obloga iz mavčno kartonske plošče izvedena dovolj zrakotesno. Seveda mora imeti takšna sestava konstrukcije vgrajeno primerno debelino toplotne izolacije, kar moramo potrditi z izračunom difuzije vodne pare.
60
Junij 2010
Uporaba parne zapore na notranji (topli) strani konstrukcije reši problem vlage v konstrukciji. Vendar pa je lahko po
zaključku gradnje ali obnove konstrukcije v zgradbi prisotna
še velika vsebnost vlage, kar lahko povzroči poškodbe lesenega dela konstrukcije. Če želimo zagotoviti hitro in učinkovito izsuševanje vse leto, je primernejše vgraditi parno
oviro namesto parne zapore. Parna ovira naj ima zaporno
vrednost sloja za vodno paro Sd vsaj 10 – krat večjo, kot je pri
foliji, ki je vgrajena na hladni strani. Če ima v našem primeru
folija, vgrajena na hladni strani in upravlja funkcijo rezervne
kritine, zaporno vrednost Sd = 0,02 m, naj ima parna ovira
zaporno vrednost za vodno par Sd = 0,2 m do 2 m. V primeru,
če se kot izolacijski material uporabi mineralna volna z nizko
difuzijsko upornostjo prehoda vodne pare (m = 1 do 1,25),
lahko namestimo na notranji strani parno oviro, ki ima zaporno vrednost Sd = 0,5 do 0,8 m. Pri tem mora biti pravilno
izveden prezračevani sloj nad paroprepustno folijo - rezervno kritino. Parna ovira mora biti na stikih pravilno položena
(s preklopi) in tesnjena, kar velja tudi za vse preboje.
Vgrajevanje parne zapore namesto parne ovire ali obratno, je odvisno od sestave konstrukcije, klimatskih razmer in
mikro klimatskih pogojev v prostoru. Zato je neko posplošeno določevanje, v katerem primeru zapora in v katerem
primeru ovira, praktično nemogoče. Natančen izbor materiala je možen le z izračunom parno difuzijskih karakteristik
glede na že omenjene pogoje.
Znano je, da se izolativnost večine toplotno – izolacijskih
materialov znatno zmanjša v primeru vlažnosti. To predvsem
velja za toplotno izolacijo iz mineralnih vlaken (steklena in
kamena volna), ki mora biti suha in primerno vgrajena. Za
zaščito toplotne izolacije in strešne konstrukcije uporabljamo paroprepustne, zrakotesne in vodonepropustne folije.
Novejše strešne konstrukcije sestavljajo poleg toplotne
izolacije tudi paroprepustna folija in parna ovira. Paroprepustna folija - rezervna kritina, je nameščena na hladni (zunanji) konstrukcije. Parna ovira pa je nameščena na topli (notranji) strani konstrukcije.
Toplotna izolacija bo učinkovito zmanjševala toplotne izgube, če bo vgrajena v zadostni debelini, ter zaščitena pred navlaževanjem in podhlajevanjem zaradi vetra in
prehoda zraka. Zelo male špranje v strešni konstrukciji lahko privedejo do znatnega gibanja zraka (konvekcije), zato
je priporočljiva vgradnja zrakotesnih folij na obeh straneh
konstrukcije.
b. Prezračevani sloj
Zračni sloj, kot vmesni sloj gradbenih konstrukcij, se izvaja iz dveh razlogov:
� služi kot toplotni izolator (npr. starejši leseni stropovi z
zračnim slojem),
� omogoča sušenje navlažene konstrukcije s krožečim zrakom (hladna streha).
Prezračevani sloj odvaja vodno paro, ki prehaja skozi
konstrukcijo in mora biti prezračevan z zunanjim zrakom,
kar je mogoče doseči z odprtinami ob napušču in slemenu.
Zračni sloj nad rezervno kritino dobimo z tako imenovanimi
kontra letvami, dimenzij minimalno 50 x 50 mm. Površina
dovodnih odprtin ob napuščih (presek zračenja) mora znašati 2 0/00 tlorisa strehe, vendar minimalno 200 cm2 na tekoči meter napušča. Skupna površina odvodnih površin mora
znašati po DIN 4108 najmanj 0,5 0/00 tlorisne površine strehe. V praksi je prisotno prepričanje, da toplotno stabilnost
v poletnem obdobju zagotavlja prezračevanje oziroma cirkulacija zraka med strešno kritino in toplotno - izolacijskim
slojem. Vendar je za doseganje ustrezne toplotne stabilnosti
pomembna tudi gostota (prostorninska masa) določenega
sloja v strešni konstrukciji. Ponavadi je ta sloj kar toplotna
izolacija, kar je tudi v izvedbenem smislu najracionalnejše.
Zračni sloj pod zunanjo vodotesno površino bi naj služil
predvsem izboljšanju toplotne stabilnosti strešne konstrukcije in prenosu vodne pare, ki v zimskem času prehaja skozi
strešno konstrukcijo. V praksi je ponavadi drugače. Naravno
kroženje zraka, ki se pojavi v prezračevanem sloju, je največkrat preslabotno, da bi bistveno zmanjšalo toplotni tok, ki
prehaja v notranjost strešne konstrukcije. Tudi v strokovni
literaturi je večkrat zaslediti (z izračuni potrjene ugotovitve),
da samo naravno prezračevanje ne more zagotavljati toplotne stabilnosti. Vzroki so v tem, ker vedno ni možno doseči intenzivne izmenjave zraka (premajhne višine ostrešij za
doseganje potrebnega vzgona). Problem je morda rešljiv z
močnejše dimenzioniranim zračnim slojem, vendar ta rešitev zahteva precejšne povečanje debeline konstrukcij strešin. Intenzivnejša prisotnost zraka bi lahko povzročala tudi
probleme, ki bi se kazali v prekomernem navlaževanju lesene konstrukcije oziroma pojava prekomerne kondenzacije
ob nenadnih temperaturno - vlažnostnih spremembah.
Učinkovito zmanjšanje toplotne obremenitve prostorov
s strešno konstrukcijo, bi bilo možno s prisilnim prezračevanjem, kar pa se pri običajnih manjših stanovanjskih zgradbah še ne uvaja.
Glede na intenzivnost prezračevanje konstrukcije
z zračnim slojem razvrščamo):
� malo prezračevane (s/A < 0,0003 m2/m2),
� srednje prezračevane (s /A < 0,003 m2/m2),
� dobro prezračevane (s/A > 0,003 m2/m2),
Pri tem pomeni:
s (m2) - površina preseka, skozi katerega vstopa in
izstopa zrak v prezračevani sloj
A (m2)- površina konstrukcije
4. Toplotna stabilnost
Čeprav temperaturno zakasnitev in dušenje temperature sedaj veljaven standard ne vrednoti več, nam je lahko v
61
Junij 2010
pomoč pri oceni toplotne stabilnosti konstrukcije v primeru, če primerjamo med seboj različne sestave konstrukcij z
vgrajenim različnim izolacijskimi materiali. Temperaturna
zakasnitev nam tako dejansko pove, kolika je stopnja udobja bivanja pod neko strešno konstrukcijo.
V poletnem času morajo gradbene konstrukcije zaščititi
bivalni prostor pred pregrevanjem zaradi visokih zunanjih
temperatur in absorbiranega sončnega sevanja na zunanjih
površinah konstrukcij. Novi predpisi ne zahtevajo več izračuna dušenja temperature in temperaturne zakasnitve.
Temperatura zunanjega zraka in zunanjih površin konstrukcije niha s periodo 24 ur. Amplituda temperaturnega
vala prodira skozi konstrukcijo in se pri tem zmanjšuje - duši.
Karakteristična vrednost, s katero opišemo toplotno stabilnost konstrukcije, je dušenje temperature. Faktor dušenja
predstavlja razmerje amplitude temperaturnega nihanja
zunanjega zraka in amplitude temperaturnega nihanja notranje površine. Če na primer v 24 urah temperatura ene površine konstrukcije z vrednostjo n = 40, niha s temperaturno
razliko (amplitudo) 36 °C, potem bo druga stran nihala z 40
krat manjšo amplitudo in sicer z 0,9 °C.
Čas, ki preteče med pojavom najvišje temperature zunanjega zraka in pojavom najvišje temperature na notranji
površini konstrukcije imenujemo fazni zamik oziroma temperaturna zakasnitev (h). Merimo ga v urah in nam pove, čez
koliko časa se bo najvišja nihajoča temperatura z ene strani
konstrukcije pojavila na drugi strani.
Vzroki za opustitev preverjanja toplotne stabilnosti so
verjetno v tem, da nekdaj zahtevano minimalno dovoljeno
vrednost (8), ki jo je v sodobni lahki suho - montažni gradnji
težko doseči, veliko objektov nima. Večjo temperaturno zakasnitev dosežemo z zadostno maso in njihovo razporeditev vgrajenih materialov, računano na m2 bodisi izolacijske
plasti ali oblog. Da se v poletnem času strešna konstrukcija
čim manj pregreva, je potrebno vgraditi toplotno izolacijo
v primerni debelini in z čim večjo gostoto.
Iz tega razloga je v primeru, če se odločimo za toplotno
izolacijo iz mineralnih vlaken, boljša kamena volna gostote
50 - 80 kg/m3 med in nad škarniki, steklena volna, gostote
16 kg/m3 pa nad stropno oblogo.
5. Dušenje zvoka
Dušenju zvoka je ponavadi posvečena premajhna pozornost, predvsem, ko gre za podstrešne bivalne prostore.
Sposobnost zvočne izolacije mejnih gradbenih konstrukcij
ima pomemben vpliv na bivalno ugodje. Zvočno izolativnost - dušenja zvoka, označujemo z R¢w in pomeni številčno
izražen padec nivoja hrupa v decibelih (dB). To je brez dimenzijska enota in pomeni razmerje med dano močjo zvoka in najnižje še slišnim zvokom. Enota ni proporcionalna,
tako na primer spremembo 6 dB navzgor ali navzdol slišimo kot podvojitev ali prepolovitev jakosti zvoka. V primeru
vgradnje stropne obloge iz mavčno – kartonskih plošč je
potrebno posvetiti pozornost načinu pritrjevanja in v ta namen uporabiti posebej za to predvidene pritrdilne elemente. Vrednost R¢w se giblje med 39 in 49 dB, kar zavisi od vrste
vgrajenega materiala.
6. Požarna varnost
V primeru, da uporabimo za stropno oblogo požarno
varne mavčne - kartonske plošče, znaša za ploščo debeline
15 mm 30 – minutna požarna zaščita (F 30). Za dvojno ploščo
debeline 2 x 15 mm znaša požarna zaščita 60 minut (F 60 ).
Oznaka F 30 in F 60 pomeni razred požarne zaščite po
DIN 4102. Za neko pregradno steno (konstrukcijo) to pomeni, da se požar, pri katerem temperatura v prostoru časovno
narašča po standardni požarni krivulji, ne bo prenesel na
drugo stran v času 60 oziroma 30 minut. V našem primeru
62
Junij 2010
stropno – strešne konstrukcije, pomeni požar v prostoru, ki
se ne bo prenesel na nosilno strešno konstrukcijo in bo streha v predvidenem času ostala nepoškodovana. V obratni
smeri to ne velja, ker je požarna odpornost v tem primeru
odvisna od strešne kritine. Pomembno je, da pri gradnji upoštevamo pravila stroke in navodila proizvajalcev materialov.
RAZLIČNE IZVEDBE STREŠNIH
KONSTRUKCIJ
Vpliv izolacijskega materiala na toplotno
stabilnost strešne konstrukcije
Doseganje potrebne toplotne izolativnosti ne predstavlja večjega problema, saj skoraj vsi poznani toplotno – izolacijski materiali dosegajo toplotno izolativnost med vrednostnima l = 0,03 do 0,04 W/(mK). Toplotno prehodnost
slabo prezračevanih konstrukcij določimo podobno kot toplotno prehodnost homogenih konstrukcij. Dodatno moramo upoštevati le toplotni upor Ra mirujočega zraka, ki je
odvisen od debeline sloja in emisivnosti obeh površin, ki
omejujeta zračni sloj. Vrednosti upora prehodu toplote zaprtega zračnega sloja dobimo iz ustreznih tabel.
V odvisnosti od debeline toplotne izolacije, se tako dokaj
enostavno zagotovi toplotna prehodnost strešne konstrukcije do U –- vrednosti 0,2 W/(m2K). Toplotna prehodnost konstrukcije je najpomembnejša v zimskem obdobju, ko želimo
doseči čim večji prihranek energije pri ogrevanju prostorov
pod strešno konstrukcije.
V poletnem obdobju pa samo z ugodno toplotno prehodnostjo konstrukcije ni možno zagotoviti tako imenovane
toplotne stabilnosti konstrukcije. Faktor dušenja amplitude
nihanja temperatur bi moral za poševno streho znašati najmanj n = 15 za ravne strehe in najmanj 25 za vse zunanje
konstrukcije, kar je odločno prenizka vrednost. Kljub temu,
da za prezračevano strešno konstrukcijo po sedaj veljavnih
standardih ni potrebno zagotavljati omenjenega faktorja
dušenja nihanja temperature, je upravičeno, da ga upoštevamo.
Če imamo npr. običajno toplotno izolacijo, ki dobro preprečuje vdor hladnega zunanjega zraka pozimi, to še zdaleč ni dovolj, da bi nas prav tako dobro varovala poleti pred
vročino.
Čemu je tako, sledi iz tega :
� toplotna prevodnost izolacijskega materiala (W/mK) je
odločilna ob zimskem mrazu,
� prevajanje toplote skozi obodne konstrukcije je v poletnem obdobju nestacionarno, porazdelitev temperatur v
konstrukciji se spreminja zaradi periodičnih sprememb na
zunanji površini in je pomembno t.i. število temperaturne
prevodnosti ( enota je 10 -4x m2/h), ki mora biti čim manjše.
Za različne materiale se število temperaturne prevodnosti izračuna zelo enostavno, poznati moramo prevodnost
materiala, gostoto in specifično toploto. S temperaturno
prevodnostjo lahko opišemo hitrost razširjenja temperaturne spremembe po materialu v konstrukciji.
V tabeli št.2 so prikazane snovne lastnosti nekaterih
materialov, ki se v današnjem gradbeništvu običajno uporabljajo kot izolacijski materiali, zraven pa še les, opeka in
beton.
Če pogledamo tabelo, imata npr. opeka in celulo za dejansko enako vrednost števila temperaturne prevodnosti
(podatek v zadnji koloni). To pomeni, da je njun doprinos
k izolaciji v poletni vročini dejansko enak, seveda pa je bistvena razlika pozimi, ko celuloza spet deluje kot odličen
izolator, opeka pa potrebuje dodatno izolacijo. Če pogledamo še ostale podatke v tabeli (za zimo je boljša čim manjša
vrednost v prvi koloni, za poletje pa čim manjša vrednost v
zadnji koloni) vidimo, da lesne vlaknenke in celulozna izolacija jamčijo za dobro izolacijo v obeh primerih, ostali materiali pa poleti nimajo tako dobre izolacijske sposobnosti kot
v zimskem obdobju.
TABELA št.2
Štev.
Toplotna
Spec. temperaturne
prevodnost Gostota toplota prevodnosti
»r«
»a«
»c«
»l«
(kg/m3)
(Wh/kgK)
a = l/ r x c
(W/mK)
(10–4 x m2/h )
Poliuretan
0,035
30
0,38
30,7
Steklena in kamena volna
0,040
35
0,23
49,7
Ekstrudirani polistiren
0,032
32
0,39
25,6
Ekspandirani polistiren
0,040
20
0,39
51,3
Celuloza
0,040
50
0,54
14,8
Lesne vlaknenke
0,060
270
0,54
4,1
Heraklit
0,14
400
0,46
7,6
Les iglavcev
0,14
500
0,70
4,0
Polna opeka
0,50
1200
0,28
14,9
Porozna opeka
0,21
800
0,28
9,4
Armiran beton
1,40
2400
0,29
20,1
Gradbeno - fizikalno napačno zaporedje gradbenih plasti lahko povzroči poškodbe, odpravljene težav pa je zelo
drago. Strešna konstrukcija mora biti sestavljena tako, da izpolnjuje dve zahtevi:
� preprečuje vdor vlage v konstrukcijo od zunaj in znotraj,
� zagotavlja, da se morebitna vlaga, ki vseeno prodre v
konstrukciji, najhitreje posuši (difuzijsko sušenje), ne da bi
pri tem prišlo do poškodb.
� Če streha ni pravilno izdelana, se lahko pojavijo napake,
63
Junij 2010
ki se kažejo v slabih bivalnih razmerah ter propadanju posameznih elementov strehe. Vzroki za napake so sledeči:
� izbira neprimernega izolacijskega materiala ( možnost
pojava toplotnih mostov, kondenzacije vodne pare),
� nepravilno položena toplotna izolacija lahko povzroči toplotne mostove in posledično pojav plesni na hladnih
delih, povečajo se tudi toplotne izgube,
� nepravilno nameščena in izbrana in vgrajena parna zapora oziroma ovira (na stikih in prebojih ni pravilno izvedena oziroma tesnjena),
� nepravilno izbrana in nameščena sekundarna kritina
(neustrezna paroprepustnost in vodotesnost),
� sekundarna kritina ni vgrajena, kar povzroča zamakanje
toplotne izolacije,
� neprimerno nameščena oziroma pritrjena strešna kritina
(lahko pride do pronicanja meteorne vode),
� slabo in nestrokovno izvedeni detajli v odkapu in slemenu.
raturni zakasnitvi. Iz rezultatov izračuna toplotne vztrajnosti za različne sestave strešnih konstrukcij izhaja, da imajo
glede na vrsto izolacijskega materiala, različne sestave tudi
različne fizikalno gradbene karakteristike.).
Izvedba toplotne izolacije strehe oziroma vgradnja najprimernejšega izolacijskega materiala, ki mora biti pravilno
dimenzioniran, je pomemben faktor udobnega počutja v
objektu in tudi pomemben faktor kasnejše energijske bilance objekta. Pri izbiri najprimernejšega načina izvedbe toplotne izolacije poševne strehe nad bivalnimi prostori, moramo
biti natančni in strokovni, če želimo zadostiti vsem zahtevanim pogojem v zimskem in letnem obdobju (primerna toplotna in zvočna izolativnost, toplotna stabilnost, prehod
vodne pare, požarna varnost).
(bg).
ZAKLJUČEK
Za udobno bivanje je poleg toplotno - izolacijskih karakteristik pomembna tudi toplotna vztrajnost strešnih sistemov. Ocenjujemo jo predvsem po dveh fizikalnih lastnostih
in sicer po dušenju temperaturnega nihanja in po tempe-
www.revija-energetik.si
64
Junij 2010
SODOBNE TEHNOLOGIJE
V SOLARNIH SISTEMIH
Sončna energija je na razpolaga dejansko v neomejenih
količinah. Razvoj solarne tehnologije nam nudi vedno nove
tehnične rešitve na področju ogrevanja in hlajenja zgradb
ter priprave tople sanitarne vode.
Klasične klimatske naprave porabijo precej električne
energije. Hladiva, ki so se do nedavnega uporabljala, so tudi
do okolja neprijazna. Za klimatizacijo prostorov je možno
uporabiti tudi sončno energijo na temperaturnem nivoju
od 40 do 60 ° C.
V sodobnih solarnih toplotnih sistemih so vgrajeni hranilniki toplote, ki se odlikujejo po boljši izmenjavi toplote in
lahko obratujejo brez črpalke (»termosifonski« način cirkulacije vode).
Pomanjkljivost sodobnih vakuumskih sprejemnikov
sončne energije je lahko nevarnost pregretja v primeru,
da se zbrana energija ne more kontinuirano koristiti. Pri
najsodobnejših vakuumskih sprejemnikih je obratovalna
temperatura omejena s posebno »spominsko” vzmetjo, ki
je vgrajena v ventilu kondenzatorja.
Največja prednost uporabe sončne energije v sistemih
klimatizacije je možnost istočasne uporabe solarnih sistemov za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje, pri pa
čemer nismo omejeni le na eno zgradbo. V mnogih evropskih državah (Švedski, Danski, Nemčiji) se že dolgo koristi-
jo solarni sistemi tudi za ogrevanje in pripravo tople vode
manjših in večjih naselij.
1. Solarna DEC klimatska naprava
Na klimo v zgradbi, posebej v letnem času, največ vpliva povečana toplotna obremenitev. Postopek, ki omogoča
energijsko varčno in okolju prijazno klimatizacijo prostorov
je znan pod imenom DEC (Dessicative and Evaporative Cooling -hlajenje s sušenjem in izparevanjem). Na sliki 1 je prikazana solarna DEC naprava, kjer kot pogonska energija v
procesu hlajenja služi sončna energija, ki jo zbirajo sprejemniki sončne energije.
Osnovni elementi klimatske naprave na sliki 1 so DEC klimatski blok, sprejemniki sončne energije, solarna toplotna
centrala s hranilnikom toplote. V SSE zbrano sončno toploto prenašamo preko sekundarnega toplovodnega sistema
na grelnike zraka. Višek toplote se porabi za kritje trenutnih
potreb po toplotni energiji, shrani v hranilnik toplote ali nameni za segrevanje procesne tehnološke vode.
Za klimatski blok DEC s, pretokom zraka 1500 m3/h, potrebujemo površino SSE 10 m2 in hranilnik toplote 500 litrov.
Takšen sistem, ki služi v raziskovalne namene, je vgrajen na
inštitutu z prezračevanje in klimatizacijo v Dresden - u. Pri izmenjavi toplote se koristi rotirajoči regenerativni prenosnik
65
Junij 2010
toplote, kjer je novost ta, da se razen že poznanih sorpcijskih
materialov preizkušajo materiali na osnovi celuloze.
Skozi rotirajoče kolo (satovje, kjer se nahaja sorpcijska
snov) izmenoma teče v eni smeri odtočni - odpadni zrak in
v drugi smeri sveži - zunanji zrak. Postopek hlajenja zraka
poteka kontinuirano, v celotnem delovnem ciklusu se vrši
izmenjava toplote in vlažnosti. Suhi topli zrak ohladimo z
rekuperacijo hladu, kjer se za izmenjavo toplote koristi odtočni zrak, ki ga ohladimo z vlaženjem.
Na sliki 2 je prikazan potek hlajenja na napravi s sorpcijskim sušenjem zraka v h - x diagramu.
2. Hranilniki toplote
Že nekaj let so prisotni na tržišči nove izvedbe solarnih
hranilnikov toplote pod komercialnim imenom Conus 500,
ki so izdelani iz plastične mase in posebne konične oblike.
Prostornina hranilnika znaša 500 litrov (slika 3a).
Na sliki 3 je prikazan manjši blok DEC, v povezavi z zemeljskim kolektorjem za hlajenje zraka. Kot vir toplote lahko
uporabimo kotel na zemeljski plin (klimatizacija brez hladilnega kompresorskega agregata).
SLIKA 3a
Zaradi takšne razporeditve toplotnih prenosnikov, dodatna črpalka ni potrebna. Kroga sanitarne vode in ogrevne
vode sta ločena, sanitarna voda se ogreva pretočno, kar je
preprečuje razvoj legionel.
SLIKA 2
SLIKA 3b - Prerez hranilnika toplote Conus 500
SLIKA 3
Zaradi segrevanja vode v slojih, se ustvari velika temperaturna razlika med spodnjim delom hranilnika toplote in
sprejemniki sončne energije, kar ima za posledico dobro
naravno cirkulacijo sanitarne vode (povečan vzgon) tudi
pri slabšem sončnem sevanju.
Zaradi ločitve obeh vodnih krogov, lahko hranilnik toplote koristimo tudi za pokrivanje potreb po ogrevalni toploti. Vsled razmeroma velike pretočne hitrosti vode, je zna-
66
Junij 2010
tno zmanjšana običajna tvorba vodnega kamna. V primeru,
da je prenosnik potrebno izprati, je to možno brez odpiranja
in praznjenja celotnega hranilnika. Toplotna izolacija hranilnika toplote je izdelana iz ekspandiranega polipropilena, ki
je okolju prijazen. Toplotni prenosniki v hranilniku so izdelani iz narebričenih bakrenih cevi. Celotna masa hranilnika
znaša le 70 kg, maksimalni premer brez izolacije pa znaša
700 mm. Vsi priključki so dostopni in na primerni višini, kar
zelo olajša delo pri montaži.
3. Zaščita pred pregrevanjem v
vakuumskih SSE
Pomanjkljivost vakuumskih sprejemnikov sončne energije (slika 4a) je lahko nevarnost pregretja v primeru, da se
zbrana energija ne more kontinuirano koristiti. Zaradi pregretja, kjer lahko temperature narastejo preko 200 °C, lahko
pride do poškodb na SSE, hranilniku toplote in instalaciji.
Vzrok za prekinitev odvoda toplote je lahko izpad električne
energije, okvara črpalke, regulacije ali nezadostna poraba
tople sanitarne vode. V takšnih primerih se lahko SSE segrejejo preko maksimalno dovoljene temperature, ki je odvisna
od vrste sprejemnika. Ta pomanjkljivost je odpravljena pri
vakuumskih SSE, ki obratujejo po Heat - pipe principu. Sončno sevanje vpija črna površina absorberja, narejena iz več
plasti bakra ter vgrajena v evakuirano stekleno cev, v kateri
se nahaja voda. Ta se zaradi sončnega sevanja uparja in teče
v cevni prenosnik, kjer se toplota s kondenzacijo prenaša na
vodo v sekundarnem krogu. Za zašito pred pregrevanjem
služi vzmet ventila v kondenzatorju. Vzmet ventila je narejena iz legure titana in niklja in se pri določeni temperaturi
raztegne (zaradi sprememb v kristalni strukturi materiala)
ter posledično deluje na ventil z veliko silo (slika 4 b).
Vzmet ventila v kondenzatorju vakuumske cevi je nastavljena ne temperaturo 95 °C. Ventil je odprt, dokler je temperatura manjša od 95 °C, izmenjava toplote med absorberjem in kondenzatorjem nemoteno poteka. Če temperatura
preseže mejno vrednost pride do raztezanja vzmeti in se
ventil zapre, kar prepreči pregrevanje. Ventil se ponovno
odpre (vzmet se skrči) ko se doseže temperatura pod 70 °C.
Razen steklenih cevi, se za SSE uporabljajo še posebni
neželezni AR materiali, s katerimi dosežemo 30 % večjo odpornost na mehanske poškodbe in padavine (točo).
4. Zaključek
Največja poraba toplotne energije ne nastopa pozimi,
temveč poleti, ko je ta energija cenejša, ker koristimo solarno energijo. Za hlajenje zraka potrebujemo tako le toplotno
energijo in vodo, ne pa električne energije. S tem odpadejo
dodatni stroški, ki pri klasičnih hladilnih sistemih nastanejo
zaradi koničnih električnih obremenitev. Pri hlajenje s sorpcijskim sušenjem ne uporabljamo ozonu škodljivih halogenih hladilnih sredstev in tudi sredstev, ki povečujejo učinek
tople grede. Raba primarne energije je manjša, na ta način
zmanjšamo tudi obremenitev okolja s CO2.
(bg)
EKOLOŠKI
GRADBENI
MATERIALI
Z oznako ekološki material označujemo izdelek,
ki se odlikuje po tem, da v svojem življenjskem ciklusu, od proizvodnje do uporabe in odstranitve, v čim
manjši meri obremenjuje okolje.
Pri toplotno izolacijskih materialih se je z uporabniškega vidika, v praksi uveljavila delitev na tradicionalne materiale in ekološke ali alternativne materiale.
Takšni delitvi lahko deloma oporekamo. Vzrok je v
temu, da moramo pri izbiri katerega koli izolacijskega
materiala, upoštevati njegove dobre lastnosti, istočasno pa moramo vzeti v zakup tudi njegove slabosti.
SLIKA 4 b Vakumski SSE - detajl
67
Junij 2010
KAJ JE DOBRO VEDETI
O ZAVAROVANJU ZAVAROVANJE SONČNIH
ELEKTRARN
Ekološka naravnanost je v današnjem svetu izrednega pomena, zato
jo spodbujajo tudi razne državne direktive. Za vse, ki se odločijo za pridobivanje energije s pomočjo sončnih
elektrarn, smo na Zavarovalnici Tilia,
d. d., pripravili novost na področju zavarovanja sončnih elektrarn.
Paketno zavarovanje sončnih
elektrarn je novost na slovenskem
zavarovalnem trgu in produkt ‘Čista energije – SE’ edini, ki nudi popolno varnost domače sončne elektrarne. Ne glede na to, ali je sončna
elektrarna nameščena na zgradbo ali
pa je zgrajena kot samostojni objekt,
je vsekakor priporočljivo skleniti posebno zavarovanje. Zavarovanje ‘Čista energija – SE’ namreč nudi dodatna kritja, ki jih ni mogoče priključiti
k že obstoječim zavarovanjem in je
hkrati najenostavnejša pot za ureditev ustreznega zavarovanja, ki ga pogojuje morebitni kreditodajalec.
Paket ‘Čista energija – SE’ z enimi
zavarovalnimi pogoji in eno zavarovalno polico vključuje:
yy zavarovanje zaradi materialne
škode na sončni elektrarni,
yy zavarovanje obratovalnega zastoja,
yy zavarovanje odgovornosti zaradi
posesti in uporabe sončne elektrarne.
Sončne elektrarne ne postavimo
zgolj zaradi naše osveščenosti do varovanja okolja, temveč tudi iz ekonomskega vidika. Zato je treba misliti
tudi na to, kaj bomo storili, če bo naša
sončna elektrarna poškodovana in ne
bo mogla proizvajati energije ter prinašati načrtovanih donosov. Pravi odgovor je zavarovanje ‘Čista energije
– SE’.
Lucija Škerlj,
Zavarovalnica Tilia, d. d.
Solarni sistemi
Za več informacij
vas vabimo, da
kliknete na
w w w. zav-tilia.si ali
pokličete na brezplačno
številko 080 22 45.
Z veseljem vam bomo
svetovali.
TRGOVINA IN ZASTOPANJE d.o.o.
Pot za Bistrico 67, 1230 Domžale
Tel.: 00386- (0)1/7225-630, 7225-634
Fax: 00386- (0)1/7216-188
E-mail: alwagi@siol.net
www.alwagi.si
POSVETILO SE MI JE:
ČAS JE ZA SONČNO ENERGIJO
68
Junij 2010
Uspešna 19. Mednarodna
Energetska konferenca
tudi za OZS
Od 11. do 13. maja 2010 je potekala
mednarodna konferenca o energetiki, imenovana 19. Posvet o komunalni
energetiki, na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
Univerze Maribor. Slavnostna govornika sta bila rektor Univerze Maribor,
prof. dr. Ivan Rozman in dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze Maribor,
prof. dr. Igor Tičar. Organizatorji so
bili: Univerza Maribor, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Univerza v Ljubljani, in Energetska
agencija za Podravje. Predsednik
organizacijskega odbora je bil, prof.
dr. Jože Voršič, podpredsednik organizacijskega odbora, Janez Škrlec
(OZS) in tajnik organizacijskega odbora Jurček Voh FERI, Univerza Maribor.
Obrtno podjetniška zbornica Slovenije je v dogodku sodelovala tudi preko
projekta Innovation 2010, ki ga vodi
mag. Andrej Poglajen (OZS). Na stro-
Nagovor: prof. dr. Jože Voršič
kovnem dogodku je bila organizirana
tudi okrogla miza na temo stanja na
področju energetike v Sloveniji. Okrogle mize se je zraven drugih uglednih
gostov udeležil tudi direktor direktorata za energijo, mag. Janez Kopač. Na dogodku so bili predstavljeni številni tematski sklopi, na temo
obnovljivih virov energije, okoljske
zahteve in oskrba z energijo, ter tehnologije v energetiki. Na konferenci
so sodelovali domači in tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s različnimi področji energije. V uvodnem delu sta
bili dve nadvse zanimivi predstavitvi,
ki jih je organiziral za ta dogodek Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS.
Prvo temo je predstavila ugledna
mednarodno priznana znanstvenica
prof. dr. Marija Kosec iz Instituta Jožef Stefan. Soavtorji strokovne teme
so bili, dr. Danjela Kuščer, dr. Janez
Holc prav tako iz Instituta Jožef Stefan
in Janez Škrlec iz OZS, sicer predse-
dnik odbora za znanost in tehnologijo
pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. Strokovna vsebina je bila namenjena novim materialom v energetiki
in novim virom električne energije in
je zajemala napredne in prihajajoče
tehnologije, ki so javnosti zelo malo
poznane, vendar bodo v prihodnosti
nadvse pomembne, še zlasti ob večji in intenzivnejši uporabi nanotehnologij. Predstavitev prof. Koščeve je
bila usmerjena predvsem na vire električne energije manjših moči, za avtonomno napajanje različnih senzorskih sistemov in naprav ki delujejo na
oddaljenih lokacijah, kjer je preskrba
z električno energijo iz omrežja praktično nemogoča. Drugo zanimivo
uvodno predavanje sta predstavila
strokovnjaka Tomaž Mavec in mag.
Edvard Košnjek iz Elektro Gorenjske,
na temo informacijsko komunikacijske tehnologije in aktivna omrežja za
distribucijo električne energije danes
in jutri. Z aktivno udeležbo in z vlogo
soorganizatorja na tako pomembni
mednarodni konferenci o energetiki,
je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije le še potrdila svojo vlogo pri
vključevanju v pomembne energetsko tehnološke procese.
Janez Škrlec, inženir mehatronike
Predsednik Odbora za znanost in
tehnologijo pri OZS
69
Junij 2010
Nova poslovna
priložnost za
Slovenijo - polimerni
sončni sprejemniki
Da bi lažje razumeli, kakšne poslovne priložnosti zamujamo v Sloveniji, vam bom kot predsednik Odbora
za znanost in tehnologijo pri Obrtno
podjetniški zbornici Slovenije, ki nadvse podpiram razvoj in razvojne možnosti pri nas, v tem prispevku predstavil, ugotovitve in razvojne trende,
ki jih zelo nazorno opisujeta strokovnjaka, prof. dr. Boris Orel, vodja laboratorija za spektroskopijo materialov in dr. Ivan Jerman raziskovalec
tega laboratorija na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Kemijski inštitut v Ljubljani ima primerne materiale, ki bi jih
podjetja lahko uporabila pri proizvodnji svojih izdelkov. Slovenskim podjetjem se v solarni energetiki ponuja
namreč velika priložnost – izdelava
polimernih sončnih sprejemnikov.
Potrebno je ukrepati hitro in prehiteti tekmece. Večina sončnih sprejemnikov toplote je iz kovin in stekla.
So težki, njihova proizvodnja je zah-
Razvoj novih tehnologij
tevna, obliko je težko prilagajati različnim potrebam in niso poceni. Za običajni sončni sprejemnik potrebujemo
od dva do šest kilogramov bakra. Če
bi hoteli le odstotek vse energije, ki jo
danes porabi svet, pridobiti iz sončnih
sprejemnikov, bi za to potrebovali kar
22 milijonov ton bakra, torej več kot
50 odstotkov letne proizvodnje. Seveda obstajajo alternative, kot sta na primer pocinkana pločevina in aluminij,
vendar z njihovo uporabo še vedno
ostajamo v zaprtem krogu težav, vezanih na uporabo kovin in stekla. Zamenjava kovin je nujna in polimerni
materiali (plastične mase) predstavljajo eno od možnih rešitev. V primerjavi
s kovinami, je število znanih polimerov ogromno in narašča. Če je bila še
v letu 1950 proizvodnja železa (30 milijard litrov) dvakrat večja od proizvodnje polimerov, sta se ti že leta 1990
izenačili (okrog 100 milijard litrov).
Leta 2004 je proizvodnja polimernih
70
Junij 2010
materialov dosegla 224 milijard litrov,
proizvodnja železa pa 133 milijard litrov. Največ sprejemnikov iz plastičnih
mas je za enkrat v ZDA.
Polimerni materiali v solarni energetiki niso novost. Če upoštevamo že
nameščene zmogljivosti, je v svetu kar
24 odstotkov sončnih sprejemnikov z
absorberji, ki so narejeni iz plastičnih
mas. Ploščatih kovinskih sprejemnikov je 41 odstotkov, vakuumskih 34
odstotkov, sončnih sprejemnikov za
topel zrak pa le odstotek. Med polimernimi sprejemniki prevladujejo sprejemniki za ogrevanje vode za
plavalne bazene. Največ jih je v ZDA
(podjetje FAFCO naredi letno kar pet
milijonov kvadratnih metrov sprejemnikov iz črno obarvanih polimernih
cevi) in v Avstraliji ter Novi Zelandiji.
Zanimivo, sosednja Avstrija s 73 kvadratnimi metri prekaša ZDA, ki ima 52
kvadratnih metrov na tisoč prebivalcev. Sledijo Švica (31 kvadratnih metrov), Nizozemska, Nemčija in Kanada
s šest do 16 kvadratnih metrov sprejemnikov, kar kaže na njihovo razširjenost predvsem v državah z ostro
klimo. Ker je temperatura vode nizka
(do 30 stopinj Celzija), so sprejemniki narejeni iz nizko cenovnih plastik
(commodity plastics) in pokrivna stekla niso nujna. Izdelava z iztiskanjem
(ekstruzija) omogoča masovno in poceni proizvodnjo in to ne le absorberja z večino potrebnih priključkov,
temveč tudi celotnega ohišja z izolacijo. Predvsem so lažji od kovinskih in
celo bolj primerni za izdelavo aktivnih
fasadnih elementov za stavbe. Prese-
»Organske solarne celice«
netljivo pa je dejstvo, da Slovenskih
podjetij polimerni sprejemniki ne zanimajo. V Sloveniji ni posebnega zanimanja za polimerne sončne sprejemnike, kar je seveda težko razumeti.
Izkušnje slovenske industrije s črno
obarvanim tekočim toplotnim izmenjevalcem, kljub inovativnosti zasnove in dobrim izkoristkom, niso najboljše. Prednost solarnega strešnika je v
tem, da z vso površino zajema sončno
sevanje in se tako izogne eni od glavnih pomanjkljivosti polimerov, to je
njihovi nizki toplotni prevodnosti. Ta
je namreč vsaj stokrat manjša od toplotne prevodnosti kovin. Sončni strešnik ni prodrl na trg, saj po trajnosti ni
dosegal standardov, ki so v veljavi za
solarne sisteme (uporabna doba nad
25 let). Zaradi prevelikih dilatacij, do
katerih je prihajalo pri stagnacijskih
pogojih in velikih osončenjih, je bila
tesnost stikov med strešniki pomanjkljiva. Strešnik bi potreboval učinkovito zaščito pred pregrevanjem, vendar
primernih termokromnih materialov
(nad določeno temperaturo njihova
absorpcija pade), še vedno ni na trgu.
Tudi obstojnost polimera, iz katerega
je bil narejen strešnik, na tekočino toplotnega izmenjevalca, ni bila zadostna. Sprejemniki sončne toplote, pa
čeprav so to na videz še tako enostavne naprave, zahtevajo high-tech materiale, katerih razvoj intenzivno še
poteka.
Skoraj pet let po uspešni promociji solarnega strešnika, se je v Sloveniji pojavil nov sončni sprejemnik, ki ga
tudi lahko uvrstimo med polimerne,
pa čeprav namesto vode kot toplotnega izmenjevalca uporablja zrak. Podjetje Solarni termični sistemi (STS) iz Štor
pri Celju, je za ohišje uporabilo dvoplastne plošče iz polikarbonata (PC),
ki imajo v prekatih nameščene lamele
iz aluminija. Na zgornji strani so osončene, spodnjo stran pa obliva zrak, ki
vstopa v sistem od zunaj. Absorpcijo
sončne svetlobe zagotavlja premaz
suncolor (proizvaja ga domžalski Helios TBLUS). Ta je spektralno selektiven
in je lahko v različnih barvnih odten-
kih, kar je pomembno v primeru montaže panelov na fasade stavb. Sistem
je montiran na stavbo Tehnopolis v
Celju in deluje že dve leti. Ni razlogov,
da se ne bi ti sistemi kmalu pojavili v
večjem številu. Tudi pri zračnih sončnih sprejemnikih se lahko zgledujemo po naših severnih sosedih, saj sta
tovarni Grammar iz Nemčije in CONA
v Avstriji med najbolj prepoznavnimi
svetovnimi proizvajalci sončnih zračnih sprejemnikov. Dejstvo je, da bi Slovenci na tem področju morali z Avstrijci, saj bi nam to vsekakor zelo koristilo.
Sicer pa inovativnost avstrijskih proizvajalcev sončne opreme ne preseneča, saj ima solarna termična industrija v avstrijski znanosti precej večjo
oporo kot v Sloveniji. V Leobnu so na
primer že leta 2006 ustanovili kompetenčni center, namenjen izključno
raziskavam polimerov. Ta trend se nadaljuje v okviru programa Neue Energien 2020, z nekaj milijonov evrov
vrednima nacionalnima projektoma.
Oba podpira 12 avstrijskih podjetij, ki
razvijajo polimerne materiale (na primer Borealis). Ne glede na to, da je polimerna industrija v Avstriji številnejša
kot v Sloveniji, je razlog za sodelovanje morebiti tudi v tem, da industrija
za izvedbo projekta da na razpolago
le svoje kadre in opremo, sicer pa s
sodelovanjem v teh projektih nima
nobenih stroškov. Takšna ureditev bi
olajšala iskanje industrijskih partnerjev pri projektih v Sloveniji, kjer se zaradi stroškov industrija nerada odloča
za so-financiranja raziskovalnih projektov. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko tovarn, ki se ukvarjajo s predelavo plastik in zagotovo polimerni
sončni sprejemniki predstavljajo zanimivo tržno nišo za našo industrijo.
Na Kemijskem inštitutu potekata dva
projekta s ciljem poiskati materiale,
ki bi omogočili izdelavo novih polimernih sončnih sprejemnikov. Že oktobra 2006 smo se vključili v projekt
»Polymeric Materials for Solar Thermal Applications« v okviru Solar Heating and Cooling programa Internacionalne agencije za energijo (IEA Solar
71
Junij 2010
Heating and Cooling program http://
www.iea-shc.org/task39/ ). Naša naloga je razviti premaze, ki imajo istočasno več lastnosti: so spektralno selektivni, odbijajo vodo in umazanijo
ter imajo povišano odpornost na razenje (trde prevleke, hard coatings).
Pri razvoju trdih premazov je sodeloval Akripol iz Trebnjega, ki je eden
glavnih proizvajalcev akrilnih (PMMA)
plošč v Sloveniji. Njihova prepustnost
za sončno sevanje je večja od običajnih silikatnih stekel (zaradi manjšega
lomnega količnika imajo manjše refleksijske izgube), vendar jih po odpornosti proti razenju stekla daleč prekašajo. Komercialni premazi z dodanimi
nanodelci silike ali aluminijevega oksida niso najboljša rešitev, saj se sipanju
svetlobe ne moremo v celoti izogniti.
Boljša rešitev so tanke prevleke, kjer
pri pripravi same prevleke tvorimo v
nano kompozitni prevleki nanodelce
silike, ki jih vežejo med seboj atomi titana, ki dajo prevleki bistveno večjo
trdoto. Trde nano prevleke lahko kot
premaze nanesemo na že narejene
plošče iz polikarbonata. Trde nanokomopozitne prevleke so neizogibne
za pokrivna stekla pri sprejemnikih
na strehah stavb, v primeru fasadnih
sprejemnikov pa zadošča da na plošče
nanesemo le premaze, ki preprečuje-
jo nabiranje umazanije. Tovrstne premaze, ki smo jih razvili na Kemijskem
inštitutu v Ljubljani, uporablja tudi
slovenski proizvajalec sončnih sprejemnikov STS. Vsekakor pa moramo
eksplicitno poudariti, da so spektralno selektivni premazi kot velika priložnost dodane vrednosti, o kateri
sicer tako zelo radi govorimo v Sloveniji. Drugi projekt izvajamo v okviru
evropskega programa MATERA NET
skupaj s HELIOS TBLUS in Norveškim
proizvajalcem polimernih sprejemnikov Aventa. Sprejemniki so narejeni
iz obstojne plastike (polifenilensulfid,
PPS), ki zdrži temperature tudi do 220
stopinj Celzija. Pri njih pregrevanje, ki
ga sicer srečujemo pri absorberjih iz
polimerov z manjšo obstojnostjo (PP,
PE) ni težava. Za primere absorberjev,
ki imajo težave s pregrevanjem, so
avstrijski raziskovalci razvili termotropne polimere. Njihova odlika je v tem,
da preidejo iz svetlobno prepustnega
v neprepustno stanje. Nad določeno
temperaturo (okrog 80 stopinj Celzija) se zameglijo, razpršijo svetlobo in
tako zmanjšajo absorpcijo sevanja v
absorberju. Za polimerne sprejemnike podjetja Aventa predstavljajo naši
spektralno selektivni premazi bistveno dodano vrednost, saj omogočajo
doseganje stagnacijskih temperatur
do 170 stopinj Celzija, namesto 120
stopinj Celzija, ki jih sicer dosega s sajami napolnjen polimer.
S tem prispevkom sem želel na
kratko opozoriti na številne poslovne
priložnosti, ki v Sloveniji so prisotne,
pa jih premalo poznamo, ter se niti ne
zavedamo, kaj zamujamo, še zlasti v
času poglabljanja gospodarske krize
in negotove energetske prihodnosti,
katere del bo tudi Slovenija.
Članek pripravil za naše člane obrtnike in podjetnike,
Janez Škrlec, inženir mehatronike
Predsednik Odbora za znanost in
tehnologijo pri OZS
Prof. dr. Boris Orel, vodja laboratorija za spektroskopijo materialov na
Kemijskem inštitutu v Ljubljani pravi:
Slovenija zamuja številne poslovne
prislovne priložnosti, kar nas mora
zelo skrbeti.
72
Junij 2010
TALNO
OGREVANJE
Talno ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem prevzamejo vlogo ogrevala tla. Nosilec toplote je voda, ki kroži skozi cevi, zalite z betonom. Toplota se prenaša na talno
konstrukcijo in ta ogreva zrak v prostoru. Talno gretje se največkrat uporablja za samostojno ogrevanje stanovanjskih
hiš, industrijskih objektov, površin okoli bazenov, vhodov v
hiše in toplih gred.
Slabosti talnega ogrevanja:
� mesto obremenitve okvare težko odkrijemo, ker so cevi
zalite z betonom (popravila so draga),
� slaba odzivnost na hitre spremembe temperature v prostoru,
� talne obloge zmanjšujejo učinek ogrevanja,
� horizontalna lega klasičnih cevi otežuje odzračevanje.
Prednosti talnega
ogrevanja:
�
�
�
�
�
�
enakomerna razporeditev toplote od tal do stropa,
v prostoru ni vidnih grelnih naprav,
enostavna in hitra montaža,
nižji stroški ogrevanja,
manjše dvigovanje in kroženje prahu po prostoru,
večja relativna vlaga zraka oz. manjša izsušenost zraka.
Temperatura talnega ogrevanja:
yy Zagotavlja nam višjo temperaturo tal, ki ne sme biti previsoka:
yy Temperatura tal je v povprečju od 20 do 29 °C - pri radiatorskem ogrevanju je temperatura bistveno manjša, nekje
od 15 °C do 18 °C.
yy V prostorih kjer se zadržujemo daljši čas, je priporočena
najvišja temperatura 25 °C
73
Junij 2010
Električno talno ogrevanje
Poznamo tudi električno talno ogrevanje ki se lahko
uporablja kot osnovno ali dodatno talno ogrevanje.
Izvedbe električnih talnih ogrevanj:
� -Sistem z bakrenimi žicami.
� -Sistem grelnega kabla, ki je pritrjen na mrežo
iz steklenih vlaken.
Primer polaganja cevi – estrih:
� -Sistem grelne kovinske folije.
� -Sistem aluminijastega grelnega traku.
Izvedba suhega načina vgradnje:
� Najbolj primerne talne obloge za talno ogrevanje:
� Laminati
� Parketi (bukev, javor, akacija -nepriporočljivi )
�Kamen
�Keramika
�Kvalitetne tekstilne talne obloge
� Linolej
Prednost električnega talnega ogrevanja je, da ga lahko
vgradimo pod vse talne obloge, nižji stroški naložbe, preprosta montaža in dolga življenjska doba.
Erik Polanc, inž str.
Šolski center Škofja Loka
74
Junij 2010
IZBIRA SISTEMA
ZA HLAJENJE PROSTOROV
V bivalnih prostorih naj bi ostala
temperatura tudi v vročih poletjih v
mejah ugodja za človeka, zato hlajenje prostorov postaja čedalje bolj
nujnost in ne razkošje. Je pa res, da
samo hlajenje zraka v bivalnih prostorih še ne pomeni popolne klimatizacije, če v bivalnem prostoru ne
zagotovimo poleg primerne temperature, še primerno čisti zrak, njegovo izmenjavo in primerno vlago. Popolno klimatizacijo, to je izmenjavo
zraka, vzdrževanje temperature in
vlage zraka v zaprtem prostoru v
mejah zaželenih vrednosti, lahko zagotovimo samo z ustreznimi, popolnimi klimatskimi napravami.
Popolne in tudi delne klimatske
naprave so relativno drage, zato pri
individualnih zgradbah in stanovanjih ponavadi vgrajujemo samo naprave za hlajenje zraka.
1. Hlajenje z lokalnimi
napravami
V primeru, da imamo že vgrajen
sistem za prisilno prezračevanje, lahko prigradimo še napravo za hlajenje
zraka in s tem tudi v poletnem obdobju zagotovimo boljše bivalne pogoje. V primeru, da nimamo vgrajenega
prisilnega prezračevanja, za vgradnjo
centralne klimatske naprave pa ni finančne možnosti, si lahko pomagamo z lokalnimi napravami. Vsi se še
spominjamo okenskih “klimatov”, ki
so bistveno vplivali na estetski izgled
fasad. Poleg tega so bili še zelo hrupni,
moteče pa je tudi bilo kapljanje kondenčne vode po oknih.
Okenski klimati počasi izginjajo
iz naših zgradb. V zadnjih letih se je
zelo razširil način hlajenja z deljivimi
(“split”) sistemi, ki se največkrat upo-
rabljajo za hlajenje enega prostora. Izraz “split” označuje naprave, ki so sestavljene iz notranje in zunanje enote.
Za hlajenje večjih bivalnih prostorov
pa se je uveljavil multi - split sistem,
kjer je možen priklop do 5 notranjih
enot na eno zunanjo enoto. Proizvajalci so napravo za hlajenje ločili na
dva dela in sicer zunanjo in notranjo
enoto. Enoti sta med seboj povezani
z dobro izoliranimi cevmi, po katerih
se pretaka hladilno sredstvo (freon).
Tako je kompresor, ki je izvor hrupnosti in zračno hlajeni kondenzator
nameščen v zunanji enoti. V notranji
enoti, je nameščen uparjalnik, ventilator in filter. Od notranje enote je
potrebno odvesti vodo, ki se v obliki
kondenzata izloča na napravi.. Ker je
uparjalnik na mestu, ki ga ohlajamo,
govorimo torej o neposrednem hlajenju. Kaj torej pomeni neposredno
hlajenje?
Po načinu odvoda toplote ločimo
neposredno in posredno hlajenje zraka. Če je uparjalnik na mestu, to je v
toku zraka, ki hladi prostor, govorimo
o neposrednem hlajenju.
O posrednem hlajenju govorimo
takrat, če v uparjalniku ohlajamo drugo sredstvo, ki je nosilec toplote, npr.
vodo.
Naprav, ki zrak samo hladijo, kjer
zraka v celoti termodinamično ne
obdelamo, ne moremo uvrščati med
popolne klimatske naprave. Popolno
klimatizacijo (izmenjavo zraka, vzdrževanje temperature in vlage zraka v
zaprtem prostoru v mejah zaželenih
vrednosti) lahko zagotovimo samo z
ustreznimi, popolnimi klimatskimi napravami. Z njimi lahko zrak v zaprtem
prostoru ogrevamo, hladimo, sušimo,
filtriramo, mešamo obtočni zrak s sve-
žim in reguliramo vlažnost. To pomeni, da v letnem in zimskem času lahko zagotovimo v prostoru določeno
temperaturo zraka, primerno čisti zrak
in tudi primerno vlažnost.
Split sistemi omogočajo glavnem
funkcije hlajenja in filtriranja zraka.
Obstajajo tudi sistemi, ki omogočajo delno vlaženje zraka (v soparnih
dneh).
Zaradi nizke cene (veliko serijska
proizvodnja), visokega hladilnega števila, ti sistemi dejansko nimajo konkurence, kadar potrebujemo le hlajenje.
Seveda to velja le za manjše enote od
2 do 20 kW hladilne moči. Izvedba ima
tudi pomanjkljivost, ker je omejena
glede na višino med notranjo in zunanjo enoto (15 m). Multi split sistemi
so tudi precej občutljivi na razne spremembe temperature in moči, zato ti
sistemi vključujejo veliko elektronike.
Popravila in tudi vzdrževanje je bolj
zahtevno in dražje.
Možna je tudi izvedba s toplotno
črpalko, ki razen omenjenih funkcij
omogoča tudi ogrevanje. Normalno
lahko ogrevamo samo do zunanje
temperature + 5 °C. Kakovostne naprave, po zagotovilih proizvajalcev,
omogočajo ogrevanje tudi pri zunanji temperaturi - 10°C, vendar je potrebno ta zagotovila jemati z določeno rezervo.
Hladilne moči in grelne moči 2 do
20 kW. Pretok zraka znaša od 10 do
2500 m3/h. Obstajajo tudi izvedbe
hladilne moči od 0, 7 do 6,5 kW, ki so
namenjene za posamična stanovanja
in individualne zgradbe.
Obstajajo različne izvedbe notranjih enot in sicer:
yy stenske v enojni in multi izvedbi,
yy stropne kasetne,
75
Junij 2010
yy stropne kanalne.
Notranje enote je zaradi različnih
izvedb možno montirati na zid (najbolj razširjena izvedba), na tla, pod,
strop, spuščen strop ipd.
2. Izbor in montaža
Nakup klimatske naprave ni tako
enostavna zadeva. Zato naj velja zlato pravilo, da se za nakup, če je le mogoče, odločimo izven poletne sezone.
Najpomembnejše je, da nabavimo
klimatsko napravo, ki ustreza glede na
hladilno moč. Zato moramo pred izbiro vedeti, ali želimo hladiti le en prostor ali pa hladiti več prostorov, ker
imamo na voljo tudi različne sisteme
hlajenja. Ko izbiramo vrsto naprave in
njeno postavitev je pomembno, da
upoštevamo tudi dejstvo, da je lahko
stalno neposredno pihanje hladnega
zraka zelo moteče. Prijetno počutje
je zato odvisno od pravilnega izbora - mesta notranje enote. Motečemu
THERMOSCREENS zračne zavese
pihanju hladnega zraka (temperatura približno 12 °C) se lahko izognemo
s pravilnim izborom montaže. Tudi
razlika med zunanjo temperaturo in
temperaturo hlajenega prostora ne
bi smela biti večja od 5 °C. Ne smemo
pozabiti tudi hrupnost zunanjih in notranjih enot, ker nekateri proizvajalci
podajajo hrupnost na razdalji 1m, nekateri na razdalji 10 m. Prav tako je
pomembna hrupnost črpalke za kondenzat. Nekatere izvedbe črpalk povzročajo dodaten hrup, ki je lahko višji oda same naprave za hlajenje. Že v
sami fazi gradnje je možno montirati
povezovalne instalacije in instalacije
za odtok kondenzata
Najbolje je izbrati napravo z vgrajenim mikroprocesorskim krmilnikom
za regulacijo temperature v prostoru.
Vse novejše naprave je možno daljinsko upravljati. Prav tako mora biti
vgrajena zaščita proti zmrzovanju
uparjalnika, zaščita proti ponovnem
zagonu kompresorja, termična zaščita, kompresorja in vgrajen sistem za
odmrznitev uparjalnika.
Pri izbiri naprave ne upoštevamo
ocene ali izračuna hladilne moči, ki
jo naredi prodajalec. Primernejše je,
da to zaupamo ustreznemu strokovnjaku oziroma projektantu. Potrebna hladilna moč se izračuna tako, da
pri tem upoštevamo vdore toplote v
prostor od zunaj in tudi njene izvore
v prostoru. Pomembno, je da so na
steklenih površinah nameščena senčila, da sonce neposredno ne sije skozi nezasenčena okna. Boljša so zunanja senčila (rolete, polkne, žaluzije) kot
notranje zavese ali žaluzije. Ponavadi
je dovolj, da v stanovanjski hiši hladimo tisti prostor, ki je soncu najbolj izpostavljen. Izračun toplotnih izvorov
je kar zahteven, zato pavšalna ocena
30 W na kubični meter prostora, ki ga
želimo hladiti, ne velja vedno. Ta kriterij velja le za prostore, ki ne odstopa-
76
Junij 2010
jo od povprečja (npr. dva okna proti
soncu, vendar zasenčena, dobra izolacija mansarde, v sobi dve osebi in računalnika). Za vse, kar je zgoraj našteto, je potrebno hladilno moč prišteti k
pavšalni oceni 30 W/m3. Za prostore,
ki so obrnjeni na sever, pa je kriterij
previsok. Poglejmo še notranje izvore toplote:
yy osebe z 100 do 150 W,
yy hladilniki, hladilne skrinje,
yy računalniki,
yy halogenske luči (reflektorji),
yy pomivalni stroji,
yy ostale električne naprave.
3. Centralni sistemi
Večje hiše lahko hladimo s centralnimi hladilnimi sistemi, ki jih sestavlja
hladilnik vode (lahko zunaj ali v
kleti) in ventilatorski konvektorji v
posameznih prostorih. Ventilatorski
konvektor tako nadomesti radiator
in deluje povsem samostojno
(samostojna regulacija temperature
v prostoru). Vodni sistemi so zelo
razširjeni, vendar se pred nakupom
posvetujmo z ustreznim strokovnjakom in ne samo prodajalcem
opreme. Konvektorje lahko
priključimo na toplovodni kotel ali
toplotni prenosnik, da lahko pozimi
tudi grejejo. Prednosti vodnega sistema:
yy sistem dopušča postopno dograjevanje oziroma širjenje,
yy zmanjšanja možnost izgube hladilnega sredstva v primerjavi z freonskimi sistemi,
yy možnost uporabe dvocevnega sistema za gretje in hlajenje in s tem znižanje stroškov,
yy posegi na fasadi niso potrebni.
Sistem ima tudi pomanjkljivosti: izkoristek sistema je slabši zaradi posrednega hlajenja, izvedba je zaradi obsega opreme tudi dražja.
4. Zaključek
Ker naprave za hlajenje zraka ali
popolne klimatske naprave ne kupujemo za eno ali dve sezoni, je bolje
da damo zanjo nekoliko več denarja,
ter nabavimo res kakovostno klimatsko napravo ki bo obratovala varčno,
tiho, omogočala primerno hlajenje in
gretje v prehodnih letnih obdobjih.
Pri tem ne smemo zanemariti izvedbo montaže, ki mora biti narejena kvalitetno. Pomembno je tudi, da imamo
zagotovljen kvaliteten servis in rezervne dele.
(bg) PROMOCIJA REVIJE
ENERGETIK
15. mednarodni sejem ENERGETIKA, Celje (18. - 21. 5. 2010)
Na letošnjem 15. mednarodnem
sejmu ENERGETIKA je razstavljalo 217
razstavljalcev, med njimi je imela svoj
razstavni prostor tudi Območna obrtno – podjetniška zbornica Maribor,
kjer je bila na posebnem stojalu obiskovalcem sejma na voljo tudi revija
Energetik.
Podobno kot na letošnjem sejmu
DOM v Ljubljani in sejmu MEGRA v
Gornji Radgoni, smo tudi na sejmu
ENERGETIKA v Celju izvedli promocijo revije ENERGETIK, ki je tokrat izšla
kar na 128 straneh. Marsikdo nas je
vprašal, kako nam je to uspelo. A kjer
je volja, je tudi pot. Čeprav nam kriza
dobesedno „diha za ovratnik“, se nikakor ne smemo prepustiti maloduš-
ju. Zavedati se moramo dejstva, da je
kriza na drugi strani izziv in priložnost,
da ustvarimo še boljšo revijo, v kateri
se plemenitijo sedanje vsebine in odpirajo nova tematska področja.
Da delamo dobro, govori tudi dejstvo, da prav nobeden naših oglaševalcev oziroma potencialnih oglaševalcev, katere smo na sejmu obiskali
in jim predstavili revijo, ni izrekel niti
najmanjše pripombe na račun revije
ENERGETIK, nasprotno pa je bila deležna številnih pohval. Poleg prenovljene spletne strani pripravljamo še
nekatere novosti, ki naj zaenkrat ostanejo še skrivnost.
Veseli smo, da so kar trije naši oglaševalci prejeli visoka sejemska prizna-
nja in sicer:
DULC d.o.o. - zlato priznanje za sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ISOMAX
BISOL d.o.o. - zlato priznanje za
fotonapetostni modul s črno hrbtno
folijo
GIPO d.o.o. - srebrno priznanje za
izdelek kotel na pelete BIODOM 27
Čestitamo!
Ne nazadnje bi se želeli zahvaliti
vsem našim oglaševalcem za zaupanje in sodelovanje z željo, da se jim v
kratkem pridružijo še nekateri novi.
Naj bo revija naš skupni projekt!
V nadaljevanju so nanizane fotografije razstavnih prostorov naših
oglaševalcev.
Olga Poslek
77
Junij 2010
Viessmann
SIKLA
Weishaupt
Wv term
titan
vaillant
biomasa
Termotehnika braslovče
fragmat TIM
ŠTERN
velux SLOVENIJA
sonnenkraft
ARMACELL
ream
knut
AL WAGI
GORENJE
HIDRIA
FIRŠT Rototehnika
ACTINIA SOLAR
WENZEL INŽENIRING - WGO
DANFOSS
HERZ
JADRAN
AGREGAT
KWB
WILO ADRIATIC
DULC - ISOMAX
GIPO
SELTRON
DINES
KOLEKTOR KOLING
SIEMENS
PLAN-NET
MECUM
BISOL
FRIGOR
ARMEX
LENTHERMINVEST
TERMOCENTER
ENERSIS
KLIMA NAPRAVE DOLINAR
VETO
HORIZONT SKUPINA
VAN-DEN
BIOPLANET
GUNTAMATIC
GENERA
rems
pichler
eurotherm
grundfos
esot
k&M seibert
omega air
rehau
aquafair
menerga
istrabenz plini
jordan
elektro klima stagoj
etiks
enerkon
purlen
sol navitas
vip tehnika
martin
vogel & noot
klima petek
henkel
ELEKTRO MARIBOR
HOVAL
kovintrade
petrol
www.revija-energetik.si
instalacije
MESSER
80
Junij 2010
Nagradna križanka št. 4
SESTAVIL
EDI
KLASINC
VILICE ZA
RIBOLOV,
OSTI
NAŠ
SLIKAR
(DAMIR)
ALPINIMOŠKA
STIČNO MOLITVENA
PLEZANJE POSTAVA
ČEBELJA
TVORBA
V PANJU
VLADO
NOVAK
5
MORSKA
ROPARSKA
RIBA
NEMEHKA
NIT
POTISKANO
BLAGO
16
TRDITEV,
POSTAVKA
13
NAŠ
SLIKAR
(DANILO)
LOVSKO
OBMOČJE
GRŠKA
MUZA LJUBEZENSKE
LIRIKE
21
PTUJSKA
MESTNA
ČETRT
ZDRAVILNA OKAMNELA
SMOLA
RASTLINA,
IGLAVCEV
BRDNJA
BLESK
TOVORNI
ZABOJ
KAMIONA
OKUS
14
JAPONSKI
TELOVADEC
PRIPADNIK
BASKOV
EDVARD 15
KOCBEK
VPREŽNA
ŽIVAL
8
1
MILNI
MEHURČKI
18
KLUB
LETALCEV
TORIJEC
4
INDIJSKI
HRAST
NATAŠA
NAKRST
DOLINA
9
7
KOVANJE
MORSKI
SESALEC
MITO
TREFALT
20
OKRUTEN
MUČITELJ
KRAMP
CELJE
SKLADBA
ZA ENEGA
IZVAJALCA
NAŠ
PEVEC
(MARKO)
11
PRIPRAVA
ZA
BOJEVANJE
1
2
3
4
5
6
7
9
10
10
ZMLETO
ŽITO
6
GENETSKO
ENOTNO
POTOMSTVO
8
11
KRADLJIVEC
19
NAKUP
(ZASTAR.)
ANA
DEŽMAN
GOLA
GORA
17
ANČKA
12
2
USMERJENA
ANTENA
NAŠ
GLASBENI
KRITIK
(MATJAŽ)
AFRIŠKA
DRŽAVA
KARTING PRENOSNIK
STAREC
MENICE,
MESTO
DIRKALNIK
ŽIRAT (ZANIČLJIVO) (GL.
NAIROBI)
3
12
13
14
MATERIJA,
SNOV
15
16
17
18
19
20
21
Vpiši nagradno geslo
1. nagrada: torbica za prenosni računalnik
2. nagrada: vetrovka
3. nagrada: majica (T-shirt)
Nagrajenci nagradne
križanke št. 3,
80. št. revija Energetik
1.nagrada
FERJANČIČ TILJANA
POBREŠKA CESTA 23
6000 KOPER
Spoštovani bralci revije Energetik!
V reviji ENERGETIK uvajamo novost.
Strokovnjaki bodo odgovarjali na
vprašanja iz področja ogrevanja,
klimatizacije, prezračevanja, solarne tehnike in gradbene fizike (toplotne in zvočne izolacije, pasivne
in nizkoenergijske hiše itd).
Rešitev nagradne križanke z geslom pošljite najkasneje
do 15. 7. 2010 na spodnji naslov.
OBMOČNA OBRTNO - PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR, TITOVA CESTA 63, 2000 Maribor
2.nagrada
GORAZD RAZPOTNIK
PODLIPOVICA 1
1411 IZLAKE
3. nagrada
NEŽA ŠTIFTAR
LEŠE 30
2391 PREVALJ
Vprašanja pošljite
na naslov
revije Energetik ali elektronski naslov:
bojan.grobovsek1@siol.net.
V VSAKI REVIJI
BOMO ODGOVORILI NA
TRI VPRAŠANJA.