SEPTEMBER 2014 - OOZ Slovenske Konjice

poštnina plačana pri pošti
3210 Slovenske Konjice
GLASILO
SEPTEMBER 2014 * {t 9
Iz vsebine:
Naši člani:
Pekarna Bane ali
Martin Krpan z Gorenja
Brezplačne vstopnice za Mednarodni obrtni sejem
VOLITVE 2014 – 2018
Subvencija za zaposlitev brezposelnih
starejših oseb
Evropski register insolventnosti za
brezplačno preverjanje tujih poslovnih
partnerjev
Novosti Zakona o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno
Začetek uporabe nove ureditve glede
omejitev izvršbe
Sprejeta nova Uredba o dopolnilnih
dejavnostih na kmetiji
Izdajatelj:
Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenske Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slovenske Konjice
telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55
spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si
e-pošta: milena.brdnik@ozs.si, e-pošta: mateja.kosir@ozs.si
Uredniški odbor:
Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik
Oblikovanje, priprava in tisk
Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slov. Konjice,
Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 450 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo med
proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 9,5%.
OBVESTILA
KOPANJE V BAZENIH TERME PTUJ , TERME ZREČE IN TERME OLIMIA
V tajništvu zbornice lahko kupite karte za kopanje v bazenih v Termah Ptuj, cena karte je 11,50 € za
odrasle in 8 € za otroke, ter za Terme Zreče, cena celodnevne karte za odrasle je 9 €, za otroke pa 6
€ ter Terme Olimia Podčetrtek, cena 3 urne za odrasle 8,40 €, 3 urne za otroke 5,90 €, celodnevna za
odrasle 10,50 €, celodnevna za otroke 7 €, ter celodnevna kopanje in savna 17,50 €.
PROSTI TERMINI V APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE:
Obveščamo vas, da je v APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE prostih še nekaj terminov.
Za več informacij pokličite na tel. štev. 03 757 27 50
41. izmena
od
04.10.2014
do
11.10.2014
48. izmena
od
22.11.2014
do
29.11.2014
42. izmena
od
11.10.2014
do
18.10.2014
49. izmena
od
29.11.2014
do
06.12.2014
43. izmena
od
18.10.2014
do
25.10.2014
50. izmena
od
06.12.2014
do
13.12.2014
45. izmena
od
01.11.2014
do
18.11.2014
51. izmena
od
13.12.2014
do
20.12.2014
46. izmena
od
08.11.2014
do
15.11.2014
52. izmena
od
20.12.2014
do
27.12.2014
OGLAS
Na Stranicah, 50 m od glavne ceste dajemo v najem gostinski lokal v velikosti cca 130 m2 z kuhinjo, letno
teraso, pripadajočo opremo in drobnim inventarjem.
Za več informacij pokličite na GSM: 031 764 365 ali 041 764 365.
Sekcija za promet
Aplikacija o prometnih predpisih
Na voljo je nova aplikacija za pametne telefone z informacijami o prometnih predpisih v državah članicah EU.
Naložiti si jo je mogoče brezplačno. Kdor si jo bo naložil šele v tujini, bo moral plačati stroške za gostovanje v
omrežjih tujih operaterjev, zato si jo je priporočljivo naložiti doma, opozarja Evropska komisija.
Aplikacijo najdete na spodnji povezavi: http://ec.europa.eu/transport/road_safety/going_abroad/index_
en.htm (vir: www.ozs.si)
Prepoved kabotažnih prevozov odpadkov znotraj Italije
Obveščamo vse avtoprevoznike, da na podlagi vpisa v posebno sekcijo Registra Okoljskih upravljavcev –
Albo Gestori Ambientali za čezmejne prevoze odpadkov v Italiji in urejenega poslovnega naslova pri SDZG
v Trstu, ni dovoljeno opravljati kabotažnih prevozov odpadkov znotraj Italije, saj je namenjen prevoznikom,
ki opravljajo izključno čezmejne prevoze odpadkov: t.j. iz tujine v Italijo, iz Italije v tujino oz. iz tujine v tujino
preko italijanskega ozemlja. Prevoz odpadkov Italija-Italija z dovoljenjem, izdanim na podlagi Uredbe ES št.
1013/2006, zato ni dovoljen.
V izogib strogim kazni, ki so predvidene za kršitelje okoljske zakonodaje, vam odsvetujemo opravljanje
tovrstnih prevozov (ITA-ITA).
2 glasilo september 2014
Pekarna Bane ali
Martin Krpan z Gorenja
Kruh je verjetno najbolj sofiticirano živilo na svetu. Kristjani že več kot dva tisoč let molijo …..daj nam danes
naš vsakdanji kruh……Babice so nas učile, da če ti pade kruh na tla, ga moraš pobrati, poljubiti in z vsem
spoštovanjem pojesti. A časi se spreminjajo mi se spreminjamo z njimi. In odnos do kruha je danes precej
drugačen. V razvitem svetu ga leži na tone v kontejnerjih, v nerazvitem svetu pomeni košček kruha pravo
bogastvo.
Včasih so starši rekli otrokom: »Pojdi za peka, pa ne boš nikoli lačen!« Biti pek je res lep, a težak poklic.
Vemo, da peki delajo ponoči, da zjutraj po ulici zadiši po svežem kruhu. Tako smo tudi mi v teh vročih dneh
obiskali peka. A to ni navaden pek, to je čisto poseben pek. To je Bosanec, ki na Pohorju peče domači kruh iz
krušne peči.
SRAJCA SREČNEGA ČLOVEKA
Kako je mladi fant Iz Bosne priromal na Pohorje?
Izhajam iz Bosne, z bosanskih hribov, ki so visoki
okoli 860 m, a so za nas prave gore. Tam sem z
očetom pasel ovce in preživel svojo rano mladost. V
družini je bilo sedem otrok, jaz sem bil najstarejši.
Nekaj otrok je, zaradi težkih razmer v katerih smo
živeli, umrlo. Do nas ni vodila ne pot ne cesta.
Živeli smo nomadsko življenje, saj smo se skupaj z
ovcami selili za pašo.
Kljub težkim razmeram sem redno obiskoval šolo,
zaključil sem srednjo ekonomsko in nato odšel na
služenje vojaškega roka v Delnice. Med šolanjem
sem hodil kosit v Liko, da sem si prislužil denar
za šolske potrebščine. Včasih smo ta denar doma
porabili za druge nujne stvari in sem si knjige in
zvezke lahko kupil šele decembra, ko smo prodali
sir. A v šoli so poznali naše razmere in so to
razumeli. Kot mlad fant sem aktivno delal v ZPM
in bil kar na nekaj delovnih akcijah. Bil sem celo
dvakrat udarnik.
Po vrnitvi iz vojske je oče želel, da se zaposlim
kot paznik v zaporu, a jaz tega nisem želel. Začel
sem iskati zaposlitev. Nič mi ni bilo težko, saj sem
bil navajen nomadskega življenja, življenja pod
šotorom, kurjenja ognja na prostem, kuhanja v
piskru nad ognjem. Če sem imel kos kruha, sem bil
zadovoljen.
Včasih, ko sva z očetom hodila z ovcami po planini,
sem odšel do kmetov, da bi kupil kruh. Ko so kmetje
videli majhnega drobnega dečka, ki pogumno hodi
sam skozi gozdove, niso hoteli vzeti denarja in so
mi kruh, včasih tudi kaj več, kar podarili. Tudi moj
oče je bil dober človek in tako je vzgajal tudi mene.
Če je ovca povrgla dva jagenčka, je oče enega vedno
podaril. Tako so vsi ljudje na planini poznali mojega
očeta kot pridnega, poštenega in dobrega človeka.
Ko sem se kdaj srečal s kakšnim vaščanom, je ta
rekel: »O, ti si mali od Borisa«, tako je bilo namreč
ime mojemu očetu. A nomadstvo so v tistem času
prepovedali in moral sem najti delo. Hodil sem od
vasi do vasi, od mesta do mesta, a dela ni bilo. Ostal
sem brez denarja, sedel sem na avtobus, da se
odpeljem proti Sloveniji. Tam sem imel sorodnike.
Ko je prišel kondukter na avtobusu do mene
in zahteval plačilo, sem mu povedal, da nimam
denarja in ga prosil, da bi me peljal zastonj. Na prvi
postaji me je vrgel iz avtobusa. Hodil sem do večera
in prišel do neke kmetije. Tam so živeli dobri ljudje.
Dali so mi večerjo in posteljo. Ko sem se zjutraj
zbudil, sem šel ven in videl pred hišo veliko drv.
Vzel sem sekiro in začel sekati drva. Kmeta sem
navdušil, ker sem bil tako priden. Njegova hčerka je
želele, da bi ostal pri njih in jim pomagal pri delu, a
mene je vleklo dalje.
Ko sem odhajal, mi je dekličin oče dal 350 mark, da
bom imel za prvo silo. Tako sem vzel svojo aktovko
v kateri sem imel le diplomo šole in rojstni list. Na
sebi sem imel karirasto srajco s kratkimi rokavi, na
nogah »ličke japonke«, ki sem jih dobil, ko sem kosil
travo in doma narejen suknjič iz ovčje volne. Srajco
hranim kot spomin na tiste čase še danes. Sedel
sem na vlak za Kranj, ker sem vedel, da tam živijo
moji sorodniki, a žal nisem vedel naslova.
SLOVENIJA MOJA DOMOVINA
Kako se je mlad fant, ki nikoli ni bil nikjer, znašel v
novi državi, v Sloveniji?
Decembra 1985 sem prišel v Slovenijo. Na železniški
postaji v Kranju sem stopil iz vlaka. Gledal sem ljudi
in vsi so se mi zdeli zelo čudni. Vsi so nekam hiteli,
bili so čudno oblečeni in njihove frizure so bile zelo
čudne. Odšel sem na policijsko postajo in policisti
so mi pomagali najti moje sorodnike, ki so živeli v
Savskem naselju in delali v največji tekstilni tovarni
v Tekstilindus-u, sprejeli so me in začel sem iskati
službo. Želel pa sem iti v Ljubljano, kjer je živel moj
stric. In res sem odšel do njega. Z mojim očetom
sta se sprla, ker je stric želel študirati v Ljubljani.
Oče mu je rekel naj ostane doma in tam študira za
učitelja in se zaposli doma.
glasilo september 2014 3
A stric je odšel v Ljubljano doštudiral in napisal
knjigo o življenju Balkanca v Sloveniji. Recenzijo
knjige sta naredila Ciril Zlobec in Peter Božič. Moj
stric je Petar Banović. Tako se pišem tudi jaz in od
tod moj vzdevek Bane. Celo moji otroci me kličejo
Banek in ne oče ali ata.
Preko študenta sem takrat delal in na »črno«
stanoval sem v študentskem domu. Prvo zaposlitev
sem dobil v tovarni Chemo. Ko sem živel pri stricu,
sem veliko bral, največ Dostojevskega. Tako sem se
naučil slovenščino in si širil obzorje. Pri stricu so se
zbirali številni umetniki, veliko se je pilo in kadilo.
To mi ni bilo všeč, saj sem bil drugače vzgojen. Še
danes niti ne kadim niti ne pijem Za zdravje popijem
deci črnega vina.
Takrat sem zasledil razpis železnic, ki so ponujale
prekvalifikacijo in stanovanje. Prijavil sem se, končal
prekvalifikacijo in dobil stanovanje. Za vsako plačo,
ki sem jo dobil, sem sam sebe počastil z burekom.
Na železnici sem pridno delal in bil aktiven član
sindikata. Tam sem spoznal tudi Semoliča, ki je
ravno začel z delom v sindikatu. Popoldne sem
delal še v gostišču »Pri Jovotu«, kjer sem skrbel za
žar.
V tem času sem spoznal tudi svojo bodočo
partnerko, ki je bila doma iz Zreč. Takrat sem začel
pogosteje zahajati na Štajersko in kmalu tudi
ostal tam. Oče moje partnerice nama je predal pol
posestva. V tistem času sem honorano delal vsako
leto na Celjskem sejmu. Tu se je dobro zaslužilo. V
tem času je prišlo do razpada Jugoslavije. Jaz sem
postal kmet, skrbel za živino in mleko.
BOSANEC PEČE KRUH NA POHORJU
Najprej ste torej kmetovali, kako pa ste se iz kmeta
in proizvajalca mleka, prelevili v peka?
V tem času sem spoznal Borisa Kanglerja
(Francoza). Rekel mi je, naj pridem delat k njemu
v pekarno. Ker nisem bil izučen pek, sem najprej le
pomagal pravim pekom. Vendar me je to delo čisto
prevzelo in navdušilo in kmalu sem lahko tudi sam
pekel kruh. Pekarni sem želel dati nekaj svojega,
nekaj več, začel sem se zanimati, kako pravi Pohorci
pečejo svoj kruh. Tako sem tudi sam začel peči prvi
pohorski domači kruh iz krušne peči.
V začetku smo imeli samo nekaj malih krušnih peči
in eno veliko industrijsko, ki pa me ni zanimala.
Mene še danes privlači vonj gorečega lesa in vonj
sveže pečenega kruha. To mi je najlepši in najdražji
občutek, ko grem proti pekarni in me že od daleč
objame ta vonj, vem, da je to moje življenje. V dveh
letih in pol smo postali veliki in napekli 21.000
hlebcev na mesec.
Potem se je Boris odločil, da ne bo več imel pekarne,
4 glasilo september 2014
zato sva jo prevzela Lesjak in jaz. Jaz sem delal v
pekarni, a včasih še za plačo nisem zaslužil. Veliko
pa sam delal tudi doma na kmetiji. Tedaj me je
poslovni partner zapustil in nisem vedel, kaj naj
storim. Za kmetijo sem imel velik kredit.
Takrat so mi na Obrtni zbornici v Slov. Konjicah
zelo pomagali in mi stali ob strani. Svetovali so mi,
naj vztrajam, da sem priden, pošten in delaven in
bom sigurno uspel. Tako sem začel peči svoj kruh
»Pohorski kruh iz krušne peči« in ga prodajati od
hiše do hiše. Bilo je zelo naporno, saj tudi po več dni
nisem spal. Nekoč sem zaspal za volanom in zletel
s ceste. Zjutraj sem se prebudil v koruzi.
Potem sem začel zaposlovati peke iz moje vasi iz
Bosne. To so pridni in zvesti delavci in brez njih tudi
moje pekarne na Gorenju ne bi bilo. Sedaj imam
zaposlenih 13 pekov in pet prevoznikov kruha.
Peki kruha sem dodal še peko lepinj. Danes moji
izdelki pokrivajo celo Slovenijo od Pomurja do
Primorske. Kruh in lepinje vozim tudi v Italijo
in Avstrijo. Tako se je iz malega pastirčka razvil
veliki pek. Vso papirologijo za podjetje vodim
sam in to brez računalnika. Vse kar potrebujem,
si zapišem na listič. Imam pa delno računovodsko
pomoč.
Nikoli v življenju nisem razmišljal, da bom postal
tako velik. Preizkusil sem se tudi v peki potice, ki je
bila res dobra tako kot prava domača, a žal je bila
predraga. Slabše pa raje ne pečem. Tudi moji kruhi
so povsem naravni. Hladilnik potrebujem za kvas,
kupujem le najboljšo moko in sol. To so sestavine
mojega kruha. Danes žal dopeka v trgovinah jemlje
kruh pekom, a ta kruh nikoli ne doseže kvalitete
sveže narejenega in pečenega kruha pekov.
Ko sem svoje izdelke prvič peljal na Primorsko,
sem se ustavil pri solinah in pomislil: Kaj delaš
tukaj, misliš da boš uspel? Pa sem se spomnil na
Martina Krpana, ki je na svoji kobilici tovoril sol vse
do Dunaja in sklenil sam pri sebi, da bo to nekoč
uspelo tudi meni, da bom s svojim delom in svojimi
izdelki osvojil tudi Dunaj.
Danes imam razvejano mrežo prodaje, imam pet
glavnih linij, vsako novo linijo najprej vpeljem sam,
potem jo šele predam mojim šoferjem. Izdelke
dobavljam trgovinam Tuš in E'Leclerc. Pokrivam pa
tudi del Jadranske obale (Umag, Savudrijo). Tako
lahko tudi na počitnicah jeste pravi pohorski kruh.
Pekarna je počasi postala premajhna, saj daje kruh
kar dvajsetim družinam.
KAKO NAPREJ VSE DO DUNAJA?
In kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Seveda bi rad povečal sedanje prostore, kjer smo
res nagneteni skupaj kot sardine. Vendar je danes
zelo težko, saj banke ne dajejo posojil malim obrtnikom. Tudi plačilna nedisciplina je zelo velika. Če
pa greš v izterjavo, pa ti nekateri dolžniki celo grozijo, da bodo storili nekaj tebi in tvoji družini. Tudi
pri tem mi zelo pomaga OOZ Slov. Konjice. Mislim,
da je zbornica nam zelo potrebna, saj smo sami velikokrat premajhni in nemočni.
Sedaj sem si kupil hišo, ki jo želim urediti. Imam pa
tudi dve hčerki, ki jima želim stati ob strani. Prva je
Vanessa, ki študira v Mariboru, druga je devetošolka
Katarina. Zaenkrat ju delo v pekarni še ne zanima, a
mogoče bo nekoč drugače.
Včasih, kot otrok, sem ležal v travi ob cesti in opazoval avtomobile, ki so vozili mimo in si želel, da
bi nekoč tudi jaz vozil avto. Sedaj vozim avto in
imam še marsikaj drugega. Moj cilj je dosežen in
presežen. Pravijo, da se je včasih dobro ustaviti, pogledati okoli sebe, se zamisliti in počakati. Ustavil
se bom, se zamislil in potem bom prav gotovo vedel, kaj moram storiti.
Če bi kdaj v življenju želela napisati knjigo ali
scenarij za film, bi prav gotovo to storila po
pripovedovanju skromnega peka s Pohorja,
ki pa je v življenju doživel toliko zanimivih in
nenavadnih dogodivščin in je poln upanja in
velikega pričakovanja. Sam sebe včasih primerja
z Martinom Krpanom in prepričana sem, da če
bi se kdaj v življenju srečala, bi postala prava
prijatelja. Danes pa sta oba svojevrstni legendi.
Mednarodni obrtni sejem
47. Mednarodni obrtni sejem - MOS bo letos trajal od 10. do 15. 9. 2014 v Celju na več kot 60.000 m²
razstavnih površin. MOS je največji mednarodni poslovni sejem v Sloveniji, ki je namenjen predstavitvi
dosežkov na področju obrti in podjetništva, novih tehnologij, predstavitvi podjetij in gospodarstva v celoti.
Po sklepu upravnega odbora Območna obrtnopodjetniška zbornica Slov. Konjice na MOS-u ne
bo sodelovala, ampak je vsem obrtnikom (članom
zbornice), ki bodo na sejmu razstavljali lastne izdelke
ali storitve, pripravljena pod določenimi pogoji,
sofinancirati pri kritju dela stroškov. Vloge obrtnikov
sprejemamo na sedežu zbornice do začetka sejma,
to je do 09.09.2014. Vloge, ki bodo prispele po
tem roku UO OOZ Slov. Konjice ne bo upošteval.
Članom zbornice (s poravnano članarino) podarjamo vstopnico za obisk sejma, katero lahko
dvignete v tajništvu zbornice ali nas pokličite na tel. štev. 03 757 27 50 in vam jo pošljemo po
elektronski pošti.
glasilo september 2014 5
VOLITVE 2014 – 2018
Na podlagi Sklepa o razpisu volitev v organe Območne obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice za
mandatno obdobje od 2014 do 2018, lahko sodelujete kot kandidat za poslanca skupščine (izpolnite prvi del
kandidatnega lista), obenem pa predlagate obrtnika, člana OOZ Slov. Konjice, ki bi po vašem mnenju uspešno
zastopal interese obrti in podjetništva (izpolnite drugi del kandidatnega lista).
KANDIDATNI LIST POSLANCA ZA SKUPŠČINO OOZ SLOV. KONJICE
Kot kandidat za poslanca skupščine OOZ Slov. Konjice bom sodeloval, zato želim, da me evidentirate kot kandidata
za volitve:
Ime in priimek ___________________________________________________________________________________
Naziv gospodarske družbe (s.p., d.o.o….)______________________________________________________________
Sedež _______________________________Dejavnost: ________________________________________________
Telefon/faks/GSM/e-mail:__________________________________________________________________________
Soglasje h kandidaturi
poslanca za skupščino OOZ Slov. Konjice za mandatno obdobje 2014-2018
Podpisani:________________________Rojen:___________________________Kraj rojstva:_____________________
Stanujoč:________________________________Telefon:_______________________E-pošta:___________________
Status:___________________________Davčna štev.: __________
izjavljam, da sem pripravljen sprejeti kandidaturo za poslanca skupščine OOZ Slov. Konjice
Kraj in datum:_____________________
Podpis kandidata:___________________________
================================================================================================
Predlagam kandidata, člana Območne obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice, za katerega menim, da bo z vso
odgovornostjo zastopal interese obrti in podjetništva:
Ime in priimek:_________________________________ Naslov:_______________________________________
Dejavnost:____________________________________
Kraj in datum:
Ime in priimek predlagatelja ter podpis:
OPOMBA: Vse potrebne podatke predlaganega kandidata bo pridobila OOZ Slov. Konjice
================================================================================================
Prosimo, da izpolnjen kandidatni list dostavite na OOZ Slov. Konjice (po pošti ali osebno) na naslov: OOZ Slov. Konjice,
Celjska cesta 2, 3210 Slov. Konjice, v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ – VOLITVE OOZ SLOV. KONJICE,
najkasneje do 10. septembra 2014.
6 glasilo september 2014
Subvencija za zaposlitev brezposelnih starejših oseb
Subvencija za zaposlitev brezposelnih, starih 50 in več let, iz vzhodne Slovenije, ki so vsaj 12 mesecev
brezposelni ali so brez izobrazbe. Povabilo bo odprto do 30. 9. 2014. Javno povabilo je objavljeno na spletni
strani http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi.
Na voljo je 3,8 milijonov EUR za zaposlitev 760 oseb iz ciljne skupine. Delodajalci, izbrani na javnem povabilu,
ki boste osebe zaposlili za vsaj eno leto, boste prejeli subvencijo za zaposlitev višini 5.000 EUR na osebo oz.
sorazmerno manj, če boste zaposlili invalida, ki lahko dela le krajši delovni čas.
Ciljna skupina so brezposelne osebe, stare 50 in več let, s stalnim prebivališčem v občinah vzhodne Slovenije,
ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev:
• so vsaj 12 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb,
• nimajo dokončanega srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega
izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja.
Evropski register insolventnosti za brezplačno preverjanje tujih
poslovnih partnerjev
Evropska komisija je vzpostavila tako imenovani Evropski register insolventnosti, ki povezuje nacionalne
registre insolventnosti sedmih držav članic EU - Češko, Nemčijo, Estonijo, Nizozemsko, Avstrijo, Romunijo
in Slovenijo, s čimer omogoča enostaven in pregleden način preverjanja in spremljanja primerov plačilne
nesposobnosti v različnih evropskih državah.
Gre za pilotni projekt, ki omogoča enostavno in pregledno preverjanje in spremljanje primerov plačilne
nesposobnosti v različnih evropskih državah. Preostale države članice naj bi se po sprejetju uredbe predvidoma
do konca leta v elektronski sistem registra insolventnosti vključile v štirih letih - s čimer bo vzpostavljena
evropska mreža registrov insolventnosti. Posodobljen dostop do registrov plačilne nesposobnosti držav
članic naj bi izboljšal učinkovitost in uspešnost čezmejnih postopkov v primeru insolventnosti ter pripomogel k
izboljšanju gospodarske rasti in povečanju pravne varnosti. Podjetja, upniki in vlagatelji lahko tako brezplačno
in na enem mestu enostavno in pregledno preverjajo in spremljajo primere plačilne nesposobnosti v različnih
evropskih državah. Upniki lahko tako pravočasno prijavijo svoje terjatve, posledično pa so postopki zaradi
insolventnosti lahko krajši in učinkovitejši. Podatki so dostopni v vseh jezikih Evropske unije, na voljo pa so
tudi navodila za uporabnike.
Cilj evropske komisije je sprotno posodabljanje podatkov o insolvenčnih postopkih, brezplačen dostop v vseh
jezikih EU in jasna pojasnila insolvenčne terminologije.
Spletna stran portala: https://e-justice.europa.eu/content_interconnected_insolvency_registers_search246-en.do
Vir: Vrhovno sodišče RS
Novosti Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
V Uradnem listu RS, št. 32/14 je bil objavljen Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in se
je pričel uporabljati 18. 8. 2014 (razen določb, ki se nanašajo na osebno dopolnilno delo in se bodo začele
uporabljati 1.1.2015).
Med novostmi, ki so se pričele uporabljati sredi avgusta naj omenimo, da bo nadzor nad zaposlovanjem na
črno namesto Inšpektorata RS za delo Finančna uprava RS. Le-ta je na svojih spletnih straneh že objavila, da
bo pričela s poostrenim nadzorom na terenu.
Uzakonjena je obveznost, da mora v primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe
civilnega prava (podjemne pogodbe) ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev,
imeti delavec izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela.
Poenostavlja se postopek prijave kratkotrajnega dela (prek prijave za zdravstveno zavarovanje za primer
poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prijava na upravni enoti ni več potrebna, delodajalec vodi dnevno
evidenco, ki jo podpišeta tako delodajalec kot delavec).
Prav tako se širi krog oseb, ki lahko opravljajo dela prek instituta kratkotrajnega dela (npr. starši in otroci
zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika
glasilo september 2014 7
mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe).Zakon določa tudi nove, višje globe tako za delodajalce kot
osebe, ki delajo na črno (posamezniki, ki opravljajo delo ali dejavnost brez ustrezne registracije). Povečale so
se zgornje in spodnje meje glob. Najnižje globe, ki jih bodo plačale osebe, ki delajo na črno bodo po novem tudi
do 5-krat višje.
Delodajalec, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, se za pet let od
pravnomočnosti odločbe, izloči iz postopkov javnega naročanja in izgubi ali se mu omeji pravica do javnih
sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila,
namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu
"de minimis". Vir: www.mddsz.gov.si
Začetek uporabe nove ureditve glede omejitev izvršbe
ZIZ-J med drugim spreminja določbe, ki urejajo izvzetje iz izvršbe in
omejitve izvršbe (101. in 102. člen ZIZ). Ker glede teh določb v ZIZ-J
ni določena prehodna ureditev, so začele veljati in se uporabljati od
30. julija 2014 dalje.
Ministrstvo za pravosodje daje glede na to, da so se ob pripravah
na uporabo novih določb pojavila določena vprašanja v zvezi s
spremenjeno ureditvijo omejitve izvršbe na denarne prejemke,
naslednje pojasnilo.
Minimalni znesek, ki mora ostati dolžniku ZIZ-J določa mejo
minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno
poseči in mora torej dolžniku ostati, na 70 % minimalne plače, kar za razliko od prejšnje ureditve (ta je določala,
da mora dolžniku ostati znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov
za socialno varnost) pomeni, da je sedaj osnova, določena za izračun, bruto plača po Zakonu o minimalni plači
(ZMinP).
V skladu s 5. členom ZMinP, ki določa način rednega usklajevanja minimalne plače, je minimalna bruto plača
za mesec avgust 2014 znašala 789,15 evrov. To pomeni, da je minimalni denarni znesek, ki mora trenutno
ostati dolžniku v primeru izvršbe in na katerega se z izvršbo ne sme poseči, 70% tega zneska, torej 552,41
evrov. To je torej ob trenutno določenem znesku minimalne bruto plače tisti znesek, ki mora dolžniku v vsakem
primeru ostati. Natančneje: v primeru izvršbe na plačo bo moral delodajalec delavcu (na njegov transakcijski
račun) izplačati 552,41 evrov; v primeru izvršbe na transakcijski račun bo (po opravljenem prenosu sredstev
na račun upnika) na računu dolžnika moral ostati enak znesek, torej 552,41 evrov.
S tem se je v Zakonu o izvršbi in zavarovanju določil
enak minimalni varovani znesek, kot je že dalj časa
uveljavljen v davčni izvršbi (160. člen Zakona o
davčnem postopku).
Samo v primeru izvršbe zaradi terjatve iz naslova
zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno
preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, je
po ZIZ-J minimalni varovani znesek, ki mora
dolžniku ostati, lahko manjši. V takšnem primeru
je minimalni varovani znesek določen v višini 50 %
minimalne plače, torej 394,58 evrov.
Navedena minimalna varovana zneska, na katera z
izvršbo ni moč poseči, veljata za vse dolžnike, ki ne
preživljajo nobenega družinskega člana. Če dolžnik
preživlja družinskega člana, se namreč ta znesek
zviša še za znesek v višini prejemka, določenega
za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo
določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke,
za dodelitev denarne socialne pomoči. Minimalni
varovani znesek, ki mora ostati dolžniku, se
8 glasilo september 2014
spremeni, ko pride do rednega usklajevanja oziroma
višanja ali nižanja zneska minimalne plače v skladu
z ZMinP.
Opisano omejitev izvršbe na denarne prejemke
dolžnika morajo upoštevati vsi izvrševalci sklepov
o izvršbi na denarne terjatve dolžnika (organizacije,
ki opravljajo plačilni promet, delodajalci, Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugi).
Delodajalci morajo upoštevati to omejitev ne le,
če izvršujejo sklep o izvršbi, temveč tudi v primeru
upravno izplačilne prepovedi. Z ZIZ-J je bilo namreč
to izrecno določeno (drugi odstavek 135. člena ZIZ).
Denarni prejemki, za katere velja opisana omejitev
Enako, kot že velja v davčni izvršbi, velja tako
določen minimalni varovani znesek po ZIZ-J za
vse dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek
iz delovnega razmerja, poleg tega pa za razliko
od davčne izvršbe, tudi za odškodnino iz naslova
izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti (prvi
odstavek 102. člena ZIZ).
Med dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2)
štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, spadajo:
1. plača, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,
2. regres za letni dopust, jubilejna nagrada, odpravnina, solidarnostna pomoč,
3. povračilo stroškov v zvezi z delom,
4. boniteta, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,
5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja
v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v
zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in
podobni prejemki,
6. prejemki, prejeti zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
7. nadomestila in drugi prejemki, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot
posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.
Za dohodek iz delovnega razmerja se po drugem odstavku 37. člena ZDoh-2 štejejo tudi:
1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi
poslovnega razmerja,
2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v
Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,
3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta,
4. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih
del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na
obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,
5. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na
črno,
6. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja
za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost,
kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju,
7. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem
razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih
fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je
primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,8. pokojnine, nadomestila in
drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega
in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju
pooblaščenih investicijskih družb.
Enak varovani znesek (70 % oziroma 50 % minimalne plače, odvisno od vrste terjatve, ki se izterjuje) je po ZIZ-J
določen še:
• v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, če dolžnik, ki je podjetnik
ali zasebnik, ne prejema nobenega od prejemkov iz prvega odstavka 102. člena ZIZ, za skupno vsoto
mesečnih prilivov (drugi odstavek 102. člena ZIZ) in
• za prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter za prejemke iz pogodbe o
življenjskem zavarovanju (četrti odstavek 102. člena ZIZ).
Vrstni red poplačila upnikov
Novi četrti odstavek 110. člena ZIZ določa, da imajo terjatve iz naslova zakonite preživnine pri izvršbi na
denarno terjatev dolžnika prednost pred ostalimi terjatvami drugih upnikov. ZIZ-J torej določa absolutni
prednostni vrstni red terjatev iz naslova zakonite preživnine.
Glede na to, da ZIZ-J glede 110. člena ne določa posebne prehodne ureditve se novi četrti odstavek začne
uporabljati z njegovo uveljavitvijo. To pomeni, da so izvrševalci sklepov dolžni upoštevati novo pravilo o
absolutno prednostnem vrstnem redu terjatev iz naslova zakonite preživnine tudi v postopkih izvršbe na
denarno terjatev dolžnika, ki so že v teku. Vir: Ministrstvo za pravosodje
glasilo september 2014 9
KP za obrt in podjetništvo
Veljavnost Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo se razširi na vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost
opravljajo skladno z zakonom obrtno dejavnost po veljavnih predpisih.
Sprejeta nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
V UL RS št. 58/2014 je bila objavljena nova Uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki določa
skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti in obseg, vsebino vloge za
pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vpis v register kmetijskih
gospodarstev, podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnostih. Na kmetiji se lahko
opravljajo naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti: predelava primarnih kmetijskih pridelkov,
gozdnih sadežev in zelišč; predelava gozdnih lesnih sortimentov; prodaja kmetijskih pridelkov in
izdelkov s kmetij; vzreja in predelava vodnih organizmov; turizem na kmetiji; dejavnost, povezana
s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki; predelava rastlinskih odpadkov ter
proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov; storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo
in opremo, zakol živali ter ročna dela; svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in
dopolnilno dejavnostjo.
Obstoječi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo opravljanje te dejavnosti uskladiti z
določbami te uredbe najpozneje do 1. januarja 2016. Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so
prejeli sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2016 ne bo iztekla
petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, morajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji uskladiti z določbami te uredbe v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici
do sredstev
Obveznosti s področja varstva pred požarom globe od 1.300 do 20.000 EUR, za odgovorno osebo
Za področje varstva pred požarom je osnoven
dokument požarni red s prilogami. Ta mora biti izdelan
v skladu z določili Pravilnika o požarnem redu (Uradni
list RS, št. 52/2007, 34/2011, 101/2011). Seveda je
obvezna tudi izdelava ocene požarne ogroženosti.
Glede na namembnost objekta ter maksimalno število
ljudi, ki se lahko sočasno zadržujejo v objektu je za
nekatere objekte potrebno izdelati tudi evakuacijski
in požarni načrt.
Zaposleni morajo biti tudi ustrezno usposobljeni za
izvajanje evakuacije in za gašenje začetnih požarov
ter za varstvo pred požarom. Pogoje za usposabljanje
natančneje določa Pravilnik o usposabljanju in
pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred
požarom (Ur. l. RS, št. 32/2011).
Zakon o varstvu pred požarom pa določa za delodajalca
delodajalca pa od 600 do 2.000 EUR.
V kolikor nimate izdelanega požarnega reda ali se
vam porajajo vprašanja prav iz tega področja, vas
vabimo na delavnico, ki bo v sredo, 24. septembra
2014 ob 16. uri v sejni sobi OOZ Slov. Konjice. Na
vaša vprašanja bo odgovarjal g. Bojan Petrič.
SEDAJ LAHKO NAREDITE VEČ ZA SVOJE ZDRAVJE
Območna obrtno-podjetniška zbornica Slov. Konjice organizira za člane
18. septembra 2014 od 8. ure dalje
»preventivni pregled z računalniško diagnostiko Amsat«
Nekaterim boleznim se ne moremo izogniti, toda večina bolezni je takih, da če jih odkrijemo pravočasno, jih lahko že
v kali zatremo. Ko smo bolni, nimamo druge izbire, kot da razmišljamo o svojem zdravju. Skrb za preventivo mora
biti načrtovana in izvedena pravočasno – že pred pojavom bolezni. Zato je ozaveščenost o preventivi ključnega
pomena.
Preventivni pregled z računalniško diagnostiko Amsat je edinstven način, da v kratkem času in brez nelagodnih
10 glasilo september 2014
občutkov dobite splošno informacijo o stanju delovanja
skoraj vseh organov v telesu.
Pregled je neinvazivna diagnostična metoda, ki lahko
vam in vašemu splošnem zdravniku omogoči pomoč
pri nadaljnji specialistični diagnostiki in zdravljenju.
Po opravljenem pregledu boste lahko izvedeli, ali
potrebujte dodatne specialistične preiskave, saj bo
bolezen lahko lokacijsko opredeljena - tako kot stanje
delovanja drugih sistemov organov v telesu:
• kardiovaskularni (srce in ožilje),
• dihala,
• gastrointestinalni
(požiralnik,
želodec,
dvanajsternik, tanko in debelo črevo),
• urogenitalni (ledvice, sečevodi, sečnik, prostata oz.
rodila)
• endokrini (ščitnica, nadledvični žlezi, hipofiza),
• ORL sistem (ušesa, nos, grlo in sinusi),
• osrednje in periferno živčevje (oz. hrbtenjača,
hrbtenica, vegetativni živčni sistem),
• hematopoetski sistem (krvotvorni organi)…
Cena preventivnega pregleda znaša 83 € (z DDV). Za
člane zbornice in njihove družinske člane, ki imajo
poravnano članarino pa znaša 53 €, ker razliko do
polne cene krije zbornica. Prijavite se lahko na e-mail
mateja.kosir@ozs.si ali po telefonu štev. (03) 757 27
50.
KAJ JE DOBRO VEDETI O »DAVČNEM NADZORU« - seminar
Kot podjetje (d.o.o., d.d. …) ali samostojni podjetnik se pogosto srečujete z nadzorom davčnih obračunov pri
davčnem organu. Pri svojem poslovanju pa ste se, oziroma se boste, prej ali slej lahko »srečali« z »obiskom
davčnega inšpektorja«, zato je prav, da ste seznanjeni z osnovami DAVČNEGA NADZORA, ki med ostalim obsega
tudi DAVČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR.
In ker vsi dobro poznamo star izrek o tem, »da se na napakah učimo, napake pa stanejo, zato se je bolje učiti na
napakah drugih«, vam bodo na seminarju, ki bo
v sredo 17. septembra 2014 ob 16.00 uri, v sejni sobi OOZ Slov. Konjice
s pomočjo primerov iz prakse predstavljene tudi najpogostejše nepravilnosti, ki jih ugotovi davčni inšpektor
pri inšpiciranju pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov pri davčnemu
zavezancu.
IZ VSEBINE:
• kaj obsega davčni nadzor?
• kaj obsega nadzor obračunov davka pri davčnem organu in kako lahko le ta privede do INŠPEKCIJSKEGA
PREGLEDA ?
• kakšne vrste davčnega inšpekcijskega nadzora poznamo?
• kdaj se začne davčni inšpekcijski nadzor ?
• oviranje davčnega inšpekcijskega nadzora
• kako se pripraviti na inšpektorjev obisk?
• kakšne so pravice in dolžnosti zavezancev (sodelovanje, dajanje podatkov…) pri davčnem inšpekcijskem
nadzoru ?
• pristojnosti davčnega inšpektorja,
• kakšen je postopek pregleda (pisna seznanitev, zapisnik,…)?
• kaj je in kdaj je možna samoprijava,
• zavezujoča informacija (kdaj jo pridobiti, da bo »veljala« za »dokaz« v primeru davčnega inšpekcijskega
nadzora)
• Davčna inšpekcija in opravljanje nadzora dela na črno,
• najpogostejše ugotovljene nepravilnosti iz prakse:
1. SRS 21,
2. potni nalogi,
3.
obračun bonitet,
4.
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov,
5.
stroški reprezentance in reklame…
SEMINAR BO VODILA:
Jana Galič, dipl.ekon., davčna svetovalka, dolgoletni vodja finančno računovodske službe. Je članica državne izpitne
komisije za NPK kvalifikacije knjigovodja oz. računovodja in samostojna izvajalka številnih seminarjev, delavnic
in usposabljanj s področja računovodstva in davkov. Je avtorica mnogih člankov z davčno vsebino, kot avtorica in
soavtorica pa je izdala tudi štiri priročnike.
Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja
70,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na
e-mail mateja.kosir@ozs.si ali telefon (03) 757 27 50.
glasilo september 2014 11
AVGUST 2014
Podatki za obračun prispevkov in davkov
Pri obračunu prispevkov za mesec avgust 2014 upoštevajte 20 delovnih dni, 1
praznik oz. 168 ur (40 urni delovni teden). Pri obračunu prispevkov za mesec
julij 2014 upoštevajte 23 delovnih dni oz. 184 ur (40 urni delovni teden). V
skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov
za prehrano upravičen delavec v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v
skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja
povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan.
Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2014 izplača najmanj v višini
minimalne plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša
797,04 €. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS
se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
Mesečna dohodninska lestvica za leto 2014 je naslednja:
Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih
nad
do
668,44
668,44
1.580,02
1.580.02
5.908,93
5.908,93
Znaša dohodnina v eurih
106,95
353,08
2.127,93
+16%
+27%
+41%
+50%
nad 668,44
nad 1.580,02
nad 5.908,93
Davčne olajšave:
Splošna olajšava
Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2014:
Če znaša skupni dohodek v eurih
nad
do
10.866,37
10.866,37
12.570,89
12.570,89
Znaša splošna olajšava v eurih
6.519,82
4.418,64
3.302,70
Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:
Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih
nad
do
905,53
905,53
1.047,57
1.047,57
Znaša splošna olajšava v eurih
543,32
368,22
275,22
Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se
davčna osnova zmanjša za 275,22 eura.
12 glasilo september 2014
Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2014:
Olajšava
Mesečni znesek v €
Letni znesek v €
Za prvega vzdrževanega otroka
203,08
2.436,92
Za drugega vzdrževanega otroka
220,77
2.649,24
Za tretjega vzdrževanega otroka
368,21
4.418,54
Za četrtega vzdrževanega otroka
515,65
6.187,85
Za petega vzdrževanega otroka
663,09
7.957,14
Za vsakega drugega vzdrževanega člana
203,08
2.436,92
Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
735,83
8.830,00
Olajšava za študente
-
2.477,03
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
-
2.819,09
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - avgust 2014 (vključeni v zavarovanje po 1.1.2014 ter če
jim je že bila določena zavarovalna osnova na podlagi dobička 2013)
Dosežen dobiček za določitev zavarovalne osnove v letu 2013 (v EUR)****
Osnova za prispevke ZZ, če je BZO nižja od 60
% od 1.523,18 EUR*
Prehodni davčni
podračun
Referenca
Do vključno
9.403,92
MP**
3,5 PP***
783,66
5.331,13
913,91
Prisp. zavarovanca za PIZ
15,50%
121,47
826,33
Prisp. delodajalca za PIZ
8,85%
69,35
471,81
190,82
1.298,14
Prisp. zavarovanca za ZZ
Skupaj prispevki za PIZ
6,36%
SI56 011008882000003
58,12
339,06
Prisp. delodajalca za ZZ
6,56%
59,95
349,72
Prisp. za poškodbe pri delu
0,53%
Skupaj prispevki za ZZ
SI56 011008883000073
Prisp. zavarovanca za starš. var.
0,10%
Prisp. delodajalca za starš. var.
0,10%
Skupaj prispevki za starš. var.
SI56 011008881000030
SI19 DŠ-44008
SI19 DŠ-45004
SI19 DŠ-43001
4,84
28,25
122,91
717,03
0,78
5,33
0,78
5,33
1,56
10,66
Prisp. zavarovanca za zaposl.
0,14%
1,10
7,46
Prisp. delodajalca za zaposl.
0,06%
0,47
3,20
Skupaj prispevki za zaposl.
1,57
10,66
Skupaj drugi prisp.
SI56 011008881000030
SI19 DŠ-42005
3,13
21,32
PRISPEVKI SKUPAJ
316,86
2.036,49
***Najvišja možna zavarovalna osnova: zavezanec lahko prispevke plača največ od osnove, ki znaša 3,5 PP (v skladu s petim odstavkom 145. člena
ZPIZ-2)
Povprečna bruto plača za junij 2014 znaša 1.521,38 EUR
Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR
Minimalna plača za leto 2012 znaša 9.156,72 EUR
Minimalna plača za leto 2013 znaša 9.403,92 EUR
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012 znaša 18.305,64 EUR (končni podatki)
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2013 znaša 18.278,16 EUR
Zavezanec plača prispevke do 15.09.2014; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki
se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
glasilo september 2014 13
Dopolnilna dejavnost - popoldanska obrt
• prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2014 dalje 31,85 evrov, kateri se
plačuje na (prehodni davčni proračun - PDP)
01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008
-
mesečni znesek prisp.za poškodbe pri delu in poklicno bolezen (0,53% od PP) = 8,09 EUR,
-
mesečni znesek prisp. po 55. a členu ZZVZZ-M (6,36% od 0,25 PP) = 24,27 EUR
Ta dva prispevka (8, 09 EUR in 24,27 EUR, skupaj 32,36 EUR) pa nakažite na TRR: 01100-8883000073 Sklic:
19 davčna številka-45004
Cenejši preventivni zdravstveni pregledi za člane
OOZ Slov. Konjice
Vam predstavljajo preventivni zdravstveni pregledi velik strošek? Izkoristite popuste, ki jih je za
člane zagotovila OOZ Slov. Konjice. Pokličite na zbornico in si zagotovite napotnico, s katero lahko
uveljavljate popust na cene preventivnih zdravstvenih pregledov.
Na naši zbornici so vam na voljo
storitve točke
• priglasitev samostojnega podjetnika posameznika
• sprememba podatkov v poslovnem registru za samostojnega podjetnika posameznika
• izbris samostojnega podjetnika posameznika (vlogo je potrebno vložiti najmanj 3 dni pred
nameravanim prenehanjem!)
• ustanovitev d.o.o., kjer se ustanovni kapital (7.500 EUR) v celoti vplača v denarju
• posredovanje davčnih podatkov DURS ob ustanovitvi podjetja s.p. ali d.o.o.
• prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ob
pričetku opravljanja dejavnosti
• prijava in odjava delavcev v obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS
• prijava potreb po delavcih za Zavod za zaposlovanje (obrazec PD1)
• redni izpis podatkov posameznega gospodarskega subjekta iz poslovnega registra Slovenije
14 glasilo september 2014
Člane OOZ Slov. Konjice
vabimo 17. in 18. oktobra 2014 na
MADŽARSKO VESELO TRGATEV S CIGANSKO POROKO
80 km dolga obala Panonskega morja nudi
številne kulturne in zabavne možnosti. Ko
temu dodamo hrano in vino s cigansko glasbo
v čardi, nas povsem prevzameta madžarski
melos in temperament. Program je zanimiv in
obogaten s številnimi doživetji.
Kratek program:
1.dan: Slovenija-Panonsko morje-Balatonfüred
Odhod avtobusa iz Slovenskih Konjic v jutranjih
urah. Vožnja mimo Maribora in Prekmurja
na Madžarsko in po severni obali Blatnega
jezera do letoviškega mesta Balatonfüreda,
ki je eno izmed najstarejših letoviških mest.
Njegov sloves se v glavnem nanaša na enajst
zdravilnih vrelcev z ogljikovo kislino. Voda
se uporablja predvsem za zdravljenje srčnih
bolezni. Po aperitivu in dobrem bograču se
boste odpravili v vinograd, na veselo trgatev z
igrami, stiskanjem, pokušnjo mošta in starega
vina. Za vse, ki doma nimajo vinograda, bo
to doživetje posebne vrste. Nastanitev in
osvežitev v hotelu. Večerja v čardi, glasba,
ciganska ohcet, pijača.
s poravnano članarino pa znaša cena izleta
100€)
CENA VKLJUČUJE: prevoz z lastnim turističnim
avtobusom, 1x nočitev s samopostrežnim
zajtrkom v dvoposteljnih sobah v hotelu 3***,
trgatev s pokušino mošta in starega vina,
aperitiv, bograč, večerja v Čardi s folklornim
programom in pijačo, zaključno kosilo v
Čardi, vse oglede po programu in vstopnine,
organizacija, priprava in vodenje izleta.
2. dan: Balatonfüred-Tihany-Kesthely-HevizSlovenija
Pozni zajtrk in ogled Tihanyskega polotoka z
lepim pogledom na jezero in okolico. Je hkrati
tudi najprivlačnejši kraj ob Blatnem jezeru in
kljub svoji majhnosti nudi mnogo znamenitosti.
Cerkev ima iz 11. stoletja ohranjeno romarsko
kripto in baročne rezbarije. V nekdanjem
samostanu si lahko ogledate zgodovino
Blatnega jezera in okolice (doplačilo). Pot bomo
nadaljevali do Trdnjave Szigliget, nato se bomo
odpravili do bližnje Čarde, kjer bomo imeli kosilo.
Po kosilu nadaljujemo pot do Kezsthelyja.
Kratek ogled mesta. Nadaljevanje poti do mesta
Heviza, največjega naravnega zdraviliškega
jezera v Evropi, v katerega dotekajo topli izviri.
Prosto za nakupe. Pozno popoldne odhod proti
domovini. Prihod v domovino v večernih urah.
CENA IZLETA: 147 € po osebi (za člana zbornice
glasilo september 2014 15
KAJ MORAMO VEDETI O E-RAČUNIH - seminar?
V primeru, da poslujete z javnim sektorjem, med njimi so to ministrstva, občine, sodišča, vladni
uradi, šole, vrtci, zdravstveni domovi, bolnišnice, kulturni zavodi, krajevne skupnosti, razne agencije
in drugi, mu boste morali po 1. januarju 2015 izstaviti e-račun na predpisan način.
Odgovor na vprašanje »kaj moramo vedeti o e-računih« dobite na seminarju, ki bo
v sredo 1. oktobra 2014 ob 16.00 uri,
v sejni sobi OOZ Slov. Konjice
Kratka vsebina:
I. del – Vsebinske in zakonske zahteve izdajanja
(e-)Računov (Aleksandra Heinzer)
• splošno o računih (vsebina, rok, izdajatelj,
upoštevanje zakonskih norm)
• poslovanje s tujino in računi (kaj paziti)
• oblika računov v luči DDV (elektronski ali
papirnati)
• kaj je eRačun
• razlika med elektronskim računom po DDV
zakonodaji in e-Računom
• za koga bo izdajanje eRačunov obvezno in
za koga ne?
• kakšna bo vloga Uprave RS za javna plačila
II. del – Tehnične zahteve, pogoji in postopki
(mag. Grega Podgoršek)
• Priprave za izdajo in prejem e-Računa
• Skupno
• Odločitev izdajatelj/prejemnik/oboje
• Komunikacija – elektronska pot (ZZI, Panteon, …), Bankart
• Stroški
• posebnosti PU
• UJPNET
• posebnosti GS
• Izdaja e-Računa
• Skupno
• Posebnosti PU
• Posebnosti GS
• Izdajatelji brez informacijske podpore
• Prejem e-Računa
• Skupno
• Posebnosti PU
• Posebnosti GS
• Hramba e-Računa
• Skupno
• Posebnosti PU
• Posebnosti GS
Seminar bosta vodila:
Aleksandra Heinzer, univ.dipl.upr.org., davčna svetovalka v družbi Pakta svetovanje d.o.o. Je odlično
ocenjena predavateljica in avtorica številnih člankov vestnika “DDV v poslovni praksi”, prispevkov na
portalu DDV asistenca , tečajev na področju DDV ter drugih strokovnih gradiv, ki jih izdaja založba
Verlag Dashöfer in
mag. Grega Podgoršek je univ. dipl. ing. strojništva, magister ekonomije (informacijski sistemi). Ima
dolgoletne izkušnje iz dela v gospodarstvu in pri vodenju IT področja. Ukvarjal se je z implementacijami
novih IT rešitev, elektronsko izmenjavo podatkov (EDI/RIP) in organizacijo delovnih procesov. Od
oktobra 2013 je zaposlen kot svetovalec za informacijske rešitve v podjetju OPAL, ki je eden večjih
ponudnikov informacijskih sistemov (ERP) v Sloveniji.
Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša
cena seminarja 70,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486
720. Prijavite se lahko na e-mail mateja.kosir@ozs.si ali telefon (03) 757 27 50.