glasilo sindikata delavcev v zdravstveni negi slovenije

GLASILO SINDIKATA DELAVCEV
V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
LETNIK 18 • ŠTEVILKA 1 • FEBRUAR 2011
IZ VSEBINE
NASLOV POGLAVJA
UVODNIK
UVODNIK
2
BESEDA PREDSEDNICE
Spoštovane članice in člani
3
3
BESEDA GENERALNE SEKRETARKE
Konferenca sindikator Javnega sektorja Slovenije
(KSJS) in mi
6
6
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
7
Sistem ureditve delovnih mest za srednje medicinske
sestre in babice
7
Izgorevanje na delovnem mestu (SE UKC Maribor)
9
Seznam aktivnosti v letu 2010
10
PREDSTAVLJA SE
Mineva dobro leto
12
12
PRAVNO SVETOVANJE
13
Višina premij kolektivnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja za javne uslužbence
14
Višina osnovnih plač od 1. januarja 2011
16
ZANIMIVOSTI
17
SE UKC Maribor na skupščini pri kolegih v Kruševcu 17
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
Razpis za počitnice
Razpis za oddajo počitniškh enot
Prijavnica
21
21
22
24
OBVESTILA
Preberite, upoštevajte in poklepetajte
Ugodni krediti v Delavski hranilnici
Popusti
25
25
25
26
SREDINA: Protokol obravnave trpinčenja, spolnega in drugega
nadlegovanja na delovnem mestu ali v zvezi z delom nad
zaposlenimi v zdravstveni in babiški negi (ZBN)
MODRA SREDINA: Aneks št. 3 in Aneks št. 4 h Kolektivni po­
godbi za javni sektor
RUMENA SREDINA: Zapisnik 21. redne seje Odbora za razlago
kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi
Zapisnik 22. redne seje Odbora za razlago kolektivne
pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi
UVODNIK
Mineva pol leta od izdaje zadnjega glasila. Po sklepu
skupščine smo leta 2010 zapisali, da bomo glasilo
izdajali 1–2 x letno oz. bomo okrepili in objavljali
novice na naši spletni strani.
Veseli me, da je leto 2010 končno minilo. Bilo je razbur­
ljivo, težko, polno (ne)pričakovanih dogodkov. Skrb
zbujajoč pa je bil, vsaj zame, občasno občutek nemoči,
nepovezanosti medicinskih sester med seboj, izstopi
nekaterih članov, ki niso bili vedno upravičeni. Stanje se
počasi izboljšuje. Mogoče je zaznati rahlo apatijo med
nami, verjamem pa, da bomo z vztrajnostjo in bolj od­
ločnim zavzemanjem za ureditev razmer v zdravstveni
negi izboljšali stanje duha in verjeli v boljši jutri. Res pa
je, da moramo strniti svoje vrste in podpreti vse aktivno­
sti vodstva SDZNS pri doseganju nerešenih vprašanj.
Menim, da bo leto 2011 ključno v zaupanju, podpori,
včlanjevanju v SDZNS. Če bo potrebno, bomo tudi s
protestom skušali doseči rešitve na odprta vprašanja,
za katere se zavzemamo že od uvedbe novega plač­
nega sistema v avgustu 2008.
Članice in člani!
Pozivam vas oz. nas - postanimo vzor nečlanom in
ostalim zaposlenim v zdravstvu! Več ko nas bo v
SDZNS, močnejši bomo! Povejmo na glas, kdo smo in
kaj nas tare ter da želimo rešiti probleme na področju
zaposlenih v zdravstveni negi v tej državi. Razložimo
nečlanom in drugim, da sta le POVEZANOST (kot ve­
riga – s trdnimi členi) in ENOTNOST tista elementa, ki
nam dajeta moč, da premagamo ovire, ki nas breme­
nijo že lep čas. Ne prepustimo se toku nezadovoljstva
– naj nam bosta optimizem in upanje vodilo za moč in
enotnost misli pri reševanju nerešenih zadev, o katerih
si lahko preberete več v nadaljevanju glasila.
Saša Kotar
GLASILO
SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: Saša Kotar
UREDNIŠKI ODBOR: Flory Banovac, Darja Boh, Lidija Peršuh
LEKTORICA: Karmen Mlinarič, prof.
PRIPRAVA IN TISK: Birografika BORI d.o.o.,
Ljubljana, Linhartova 1
NAKLADA: 8.000 izvodov
2
NASLOV UREDNIŠTVA:
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Metelkova 15, Ljubljana
Telefon: Tajništvo: 01 439-40-30, 01 439-72-80
Pravno svetovanje: 01 439-40-34, Fax: 01 439-72-85
E-mail naslov: sdzns@siol.net
http://www.sdzns.si
BESEDA PREDSEDNICE
Spoštovane članice in člani sindikata!
Izteklo se je leto, ki nam bo ostalo v spominu kot leto
recesije, gospodarske krize in posledično nezmožno­
sti države, da bi javnim uslužbencem skozi plačno
reformo zagotovila pravice, ki nam gredo.
Zagotovo pa bo leto 2010 zapisano v zgodovinske
anale tudi kot obdobje najtršega boja za ohranitev pra­
vic delavcev in leto, ko smo se sindikati v javnem sek­
torju razdelili na dve skupini, kar je povzročilo veliko
slabe volje med nami in pomembno oslabilo socialni
dialog in vpliv sindikatov na odločitve vlade.
Verjetno bomo šele čez čas lahko ocenili pozitivne in
negativne vidike delitve sindikatov v dve pogajalski
skupini (Štrukljevo in Posedijevo), kot so nas največ­
krat poimenovali mediji.
Vedno znova se izkazuje, da je bil očitno potreben v
naših vrstah “potres”, ki je prebudil naše kolegice in
kolege na vseh ravneh zdravstvene nege in vzpod­
budil ključne akterje v slovenskem prostoru, da se
resneje lotijo reševanja problemov, ki jih že leta od­
rivamo in ne iščemo rešitev.
Pomanjkanje medicinskih sester, prekomerne obre­
menitve, ki pehajo medicinske sestre v izgorevanje, bi
lahko reševali s priznavanjem kadrovskih normativov,
ki jih je stroka sprejela že leta 2005 in dopolnjene ka­
drovske standarde ponovno potrdila na Razširjenem
strokovnem kolegiju za zdravstveno nego leta 2010.
Prehajanje kompetenc med srednjimi in diplomi­
ranimi medicinskimi sestrami bi morali reševati na
sistemski način, ki smo ga že pred
Vsi dosedanji učinki in reakcije ter
dvema letoma predlagali v našem
odločitve vlade dokazujejo, da smo
Vedno znova se izkazuje,
sindikatu. Če bi bilo s strani zdra­
se bolj prav odločili tisti sindikati,
da je bil očitno potreben
vstvene politike dovolj volje za
ki smo vztrajali na pogajanjih in
v naših vrstah “potres”,
reševanje tovrstne problematike
dosegli pod hudimi pritiski vlade
ki je prebudil naše
in če bi naša opozorila padla na
ohranitev vseh že doseženih pra­
kolegice in kolege na
plodna tla, se ne bi moglo zgoditi,
vic, predvsem pa ohranitev plač
vseh ravneh zdravstvene
da bi nekatere medicinske sestre
na ravni leta 2010. Samo primer: v
nege in vzpodbudil
sedaj vračale preveč izplačane pla­
dogovoru, sklenjenem z vlado, se
ključne akterje v
če, kot stoji v revizijskem poročilu
je le-ta zavezala, da bo v primeru
slovenskem prostoru,
in odločbi ministra za zdravje v eni
uskladitve pokojnin z dvigom ži­
da se resneje lotijo
od naših bolnišnic.
vljenjskih stroškov zagotovila uskla­
reševanja problemov, ki
ditev tudi javnim uslužbencem. To
Zgodba se je začela zapletati, ko
jih že leta odrivamo in
nam je v januarju 2011 prineslo več,
je skupina medicinskih sester iz
ne iščemo rešitev.
kot bi znašalo izplačilo 3/4 odprave
IT III v UKCLJ s podporo sindi­
nesorazmerja, ki ga je hotela izsiliti
kata Pergam začela opozarjati na
s stavko “Posedijeva” skupina. Mimogrede, v januarju neskladje med plačilom in delom, primerjaje SMS
smo s tem dobili toliko, kot znaša mesečna članarina in DMS. Sklenili smo »Dogovor o določitvi plačne­
v našem sindikatu.
ga razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje
medicinske sestre – babice v porodnem bloku ter
V našem sindikatu se zavedamo, da zgolj ohranitev
srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III«
socialnega dialoga pomeni tudi možnost odpravljanja
(Uradni list RS, št. 89/08), ki je stopil v veljavo 19. 9.
pomanjkljivosti, s katerimi se soočamo po uvedbi
2008 in prenehal veljati 31. 1. 2009 (na problem, ki
plačnega sistema. Večino pomanjkljivosti lahko opre­
bo nastal po tem datumu smo opozarjali že od 27.
delimo kot organizacijsko in strokovno problematiko,
11. 2008 – dokazila v arhivu sindikata).
ki se je kopičila na delovnih področjih zdravstvene
nege leta dolgo; izbruhnila pa je po prevedbi plač v Po preteku dogovora smo načine reševanja proble­
letu 2008.
matike SMS obravnavali na številnih sestankih na Mi­
3
BESEDA PREDSEDNICE
nistrstvu za zdravje. Sredi leta 2009 je bila s sklepom Konec septembra smo z Ministrstvom za zdravministra ustanovljena delovna skupina, ki je predla­ je sklenili Sporazum o zagotavljanju nemotenega
gala sistemske rešitve problema. Uradne informacije delovanja rednega programa zdravstvene dejavnosti
o predlogu rešitve problematike SMS nismo dobili. in dejavnosti v okviru 24-urnega zdravstvenega var­
Neuradne informacije “nam govorijo”, da se ministrica stva. Sporazum je po vsebini enak sporazumu, ki
za javno upravo ne strinja s predlogi. Po preverjanju ga je z Ministrstvom za zdravje sklenil sindikat
situacije v slovenskih bolnišnicah smo ugotovili, da FIDES. Ta dogovor zagotavlja medicinskim sevsaka rešuje problem po svoje. Ugotovitve kažejo stram popolnoma enake pravice, kot jih imajo
na to, da je način reševanja neskladen z zakonskimi zdravniki v zvezi z organizacijo in plačilom
podlagami, povzroča nepravične razlike v plačilu dežurne službe. Sedaj aktivno spremljamo, kaj
SMS, ki opravljajo primerljivo delo in povrhu je takšen se dogaja po zavodih; ugotovitve so kratkomalo
način reševanja bistveno dražji od
neverjetne; direktorji so ukinipredlaganih sistemskih rešitev.
li dežurna mesta zdravnikov,
Sindikat delavcev v
poslej jih bodo plačevali kot
Sindikat delavcev v zdravstveni
zdravstveni negi
delo preko polnega delovnega
negi Slovenije že vseskozi zahteva
Slovenije že vseskozi
časa, kar pomeni v nadurah.
sistemske rešitve problematike
zahteva sistemske
Medicinske sestre, babice in
SMS, s čimer so se ob vsakokra­
rešitve problematike
drugi pa bodo še naprej dežutnem dogovarjanju doslej strinjali
SMS, s čimer so se
rali, seveda za nižje plačilo. Za
tudi drugi predstavniki sindikatov,
ob vsakokratnem
nas je nesprejemljivo različno
podpisniki Aneksa h Kolektivni
dogovarjanju doslej
urejanje dežurne službe za
pogodbi za zaposlene v zdravstve­
strinjali tudi drugi
zdravnika in medicinsko seni negi.
predstavniki sindikatov,
stro. Ob tem, da vladi nismo
podpisniki Aneksa h
Stališče našega sindikata je, da
dali soglasja za tako urejanje
Kolektivni pogodbi za
postopki v nekaterih zavodih pri
plačila dežurstev, še manj za
zaposlene v zdravstveni
razporejanju medicinskih sester
kaotično urejanje dežurstev po
negi.
sicer niso bili v skladu z zakonom,
zavodih, terjamo na pogajanjih
zagotovo pa medicinske sestre niso
in če bo treba tudi preko mediodgovorne, če jim je delodajalec
jev pravično in enakovredno
ponudil v podpis pogodbo o zaposlitvi, ki posame­ obravnavo medicinskih sester, ki bo primerljiznika uvršča na bolje plačano delovno mesto, kot to va z ureditvijo dežurstva zdravnikov.
predvidevajo zakonske podlage. Za take odločitve bi
Vlada je na svoji septembrski seji sprejela sklep o od­
moral odgovarjati delodajalec in nikakor ne posame­
povedi Kolektivne pogodbe za javni sektor, kolektiv­
zna medicinska sestra.
nih pogodb dejavnosti in poklicev oziroma aneksov k
Tudi sicer je bila druga polovica leta 2010 izjemno tem pogodbam. Obenem se je obvezala, da bo repre­
pestra. Kot že rečeno, začelo se je v začetku poletja zentativnim sindikatom javnega sektorja predložila
(planirani dopust je splaval po vodi) in tudi sedaj v nove kolektivne pogodbe oz. nove anekse.
začetku leta 2011 ne moremo reči, da se lahko od­
Vlada ne bi odpovedala kolektivnih pogodb, če bi
dahnemo. Odprta so številna vprašanja; trenutno se
zadostno število sindikatov podpisalo Aneks št. 4
pogajamo o napredovanjih ter sodelujemo pri pripra­
h KPJS (v SDZNS smo podpis najavili), vendar se to
vi pravnih podlag v zvezi z 39. členom, ki zagotavlja
ni zgodilo. Vlada je tako odpovedala pogodbe in
zaposlenim dodatek za delo s prizadetimi v razvoju
pripravila nove. Predlog nove KPJS je spremenjen v
in dodatek za delo z dementnimi.
50. členu, ki določa dinamiko odprave nesorazmerij
Za lažje sledenje dogajanjem povzemam ključne in­ v osnovnih plačah, in v 39. členu pogodbe, ki določa
formacije, ki ste jim lahko sledili tudi na naši spletni dodatke za nevarnost in posebne obremenitve. Uvrsti­
strani.
tve delovnih mest oz. nazivov v plačne razrede, tako v
4
BESEDA PREDSEDNICE
KPJS kot v predlaganih novih kolektivnih pogodbah
dejavnosti, pa ostajajo nespremenjene.
Na izredni skupščini Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki je bila 21. oktobra
2010, smo delegati soglasno sprejeli sklep o
pristopu k podpisu Aneksa št. 4 h KPJS in Dogovora o ukrepih na področju plač in prejemkov
v javnem sektorju za leti 2011 in 2012.
V Uradnem listu RS, št. 89/2010 z dne 8. 11. 2010 so
bili objavljeni Aneks št. 3 (ki dopolnjuje 39. člen
KPJS in ga večina Posedijevih sindikatov tudi ni
podpisala; to je dokaz, da niso pripravljeni podpisati
niti pomembnih pridobitev za delavce) in Aneks št.
4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor in Dogovor
o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v
javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (oba aneksa sta
objavljena v »modri sredini«).
neizplačilo redne delovne uspešnosti javnim usluž­
bencem, za leto 2011 zamrzuje izplačilo napredovanj,
uzakonja višino dogovorjenega regresa (692 evrov)
za prihodnji dve leti in omejuje sredstva za povečan
obseg dela. V zakon pa je prenesena tudi določba o
uskladitvi plač v letu 2011, ki smo jo sindikati v dogo­
vor vnesli nekaj dni pred podpisom Aneksa št. 4 in
zagotavlja četrtinsko uskladitev osnovnih plač javnih
uslužbencev z napovedano inflacijo s 1. januarjem
2011. Napovedana inflacija za leto 2011 je 2,2 odstotka,
kar pomeni, da so se plače v začetku prihajajočega
leta uskladile za 0,55 odstotka.
Za podpis oz. njegovo veljavnost je glede na novelo
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju zadoščal
pristanek manjšega števila sindikatov, ki skupaj za­
stopamo 40 % vseh zaposlenih v javnem sektorju iz
vsaj štirih dejavnosti. Sindikati konfederacije skupaj
zastopamo 77.410 članov. Vsi sindikati, ki smo pod­
Vlada Republike Slovenije je dne 4.
pisali aneks in dogovor, smo zato
11. 2010 preklicala sklepe o odpo­
predložil tudi izjavo o članstvu.
vedih Kolektivne pogodbe za javni
Sindikati konfederacije
Kot predvideva zakon, pa se mora
sektor, kolektivnih pogodb dejav­
skupaj zastopamo 77.410
sedaj članstvo še preveriti na pod­
nosti in poklicev oziroma aneksov
članov.
lagi pristopnih izjav članov. Ekipe
k tem pogodbam ter umaknila pre­
Ministrstva za javno upravo so v
dloge novih kolektivnih pogodb ter
sodelovanju s sindikati opravile
aneksov k tem pogodbam, ki jih je reprezentativnim štetje pristopnih izjav. Štetje je potrdilo predložene
sindikatom javnega sektorja ponudila istočasno z izjave sindikatov o številu članov in preseglo potrebni
odpovedmi kolektivnih pogodb oziroma aneksov k kvorum za verodostojnost podpisov.
tem pogodbam.
Vlada RS je dne 9. 11. 2010 sprejela sklep o umiku Spoštovane članice in člani!
predloga za razvezo 50. člena Kolektivne pogodbe
za javni sektor oziroma podredno celotne kolektivne
pogodbe ter pooblastila Državno pravobranilstvo,
da umakne predlog za razvezo, ki je bil vložen na
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
26. novembra 2010 je bil v Uradnem listu št. 94 obja­
vljen Zakon o interventnih ukrepih, ki že velja. Zakon
med drugim določa, da se bo s prihodnjim letom
znižala višina uskladitev transferjev posameznikom
in gospodinjstvom, zmanjšal se bo odstotek za sofi­
nanciranje investicij in prejemkov občinam, zakon pa
določa tudi uskladitev pokojnin. Interventni zakon
je povzel besedilo Dogovora o ukrepih na področju
plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti
2011 in 2012 med vlado in sindikati, ki podaljšuje
Dolgo in naporno leto 2010 je za nami; zahvaljujem se
vam za vaše zaupanje, da sem in smo smeli odločati o
včasih zelo rizičnih odločitvah, ko vnaprej ni bilo 100
% zagotovila, da smo se odločili prav in zgolj v prid
vam. Hvaležna sem, da se večina odločitev izkazuje
kot pravih, ki so v tem trenutku in v situaciji, v kakršni
se nahaja naša država, tudi edine razumne in ki na
dolgi rok prinašajo dobrobit članstvu.
Verjamem, da ste ob koncu tega leta vsi odložili vsak­
danja bremena in se posvetili sebi, svojim dragim ter
uživali ob prehodu v novo leto, v upanju, da bo nasle­
dnje leto v vseh ozirih boljše, kot je bilo preteklo.
Vaša predsednica
Jelka Mlakar
5
BESEDA GENERALNE SEKRETARKE
Konfederacija sindikatov javnega sektorja
Slovenije (KSJS) in mi
Ni pomembno biti samo član sindikata, pomemb­ Pokojninska reforma je ena izmed reform, ki se je
no je biti tudi član KSJS, saj smo s skupnimi močmi dotaknila prav vseh in prav zato tudi mi nismo ostali
sindikati uspeli z eno samo potezo doseči povišanje ravnodušni. KSJS je podprla ostale konfederacije v
plač za 0,55 % od januarja dalje, kar pomeni, da se je prizadevanjih za zaustavitev te reforme, ki za nas
vsakemu našemu članu praktično
ni sprejemljiva. Prav gotovo ne
povrnila članarina za sindikat na
moremo zagovarjati dejstva, da
Prav gotovo ne moremo
letni ravni.
bo medicinska sestra delala do 65.
zagovarjati dejstva, da bo
leta starosti. Že na protestu je naš
medicinska sestra delala
Zato je naše članstvo v KSJS ključne­
sindikat rekel odločen NE.
do
65.
leta
starosti.
Že
na
ga pomena, saj je nekatere interese
protestu
je
naš
sindikat
mogoče učinkovito uveljavljati le na
Čaka nas še težka preizkušnja ob
rekel
odločen
NE.
ravni konfederacije.
napovedanem Zakonu o zdravstve­
Še naprej bomo prispevali k utrjeva­
nju in krepitvi KSJS, saj smo kot enakovreden partner
dokazali, da smo sposobni; prav zato je kongres KSJS
v letu 2010 vodila naša predsednica Jelka Mlakar, na
katerem sem bila ponovno izvoljena za članico pred­
sedstva KSJS za mandatno obdobje 2010–2014.
ni dejavnosti. Tu bomo še kako
potrebovali pomoč in podporo ostali članic v konfe­
deraciji, ki nas bodo podprle, ko bomo branili naše
interese. Pripravlja pa se tudi sprememba Zakona o
delovnih razmerjih, ki nas bo še bolj razburil.
KSJS se je v času od ustanovitve uveljavila kot partner
v socialnem dialogu v pomembnih vprašanjih, ki
zadevajo zaposlene v Sloveniji.
Vlada je na predlog vseh sindikalnih central pred­
stavnika KSJS Slovenije imenovala tudi v odbor za
priznanja RS za poslovno odličnost.
V Skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo­
venije so bili izvoljeni kar 4 predstavniki sindikatov
KSJS in od teh je bil prav predstavnik KSJS izvoljen
za predsednika skupščine, prav tako je bil član KSJS
izvoljen v Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. Pravzaprav smo člani Konfederacije za­
sedli skoraj vse pomembne funkcije v pomembnih
organih na državni ravni.
Jelka Mlakar je vodila predsedstvo 3. kongresa KSJS
Čas je, da začnemo opozarjati članstvo na krčenje
pridobljenih pravic zadnjih dvajset let s strani vlade.
Vztrajno se bomo borili proti takim ukrepom.
Kot člani v KSJS smo bili večkrat povabljeni na raz­
govor k predsedniku vlade, g. Borutu Pahorju, kar se
nam sicer ne bi zgodilo, pa tudi sprejem pri predse­
dniku države, g. Danilu Türku, smo doživeli.
6
KSJS je sodelovala tudi v raziskavi Inštituta za druž­
bene vede, ki je med drugim pokazala, da sodi KSJS
med tri največje in najbolje organizirane sindikalne
centrale v Sloveniji.
KSJS ima tudi svojo spletno stran, kjer so objavljena
pomembna stališča konfederacije in temeljni doku­
menti, zato smo upravičeno ponosni, da smo člani tako
pomembne konfederacije.
Flory Banovac
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
SISTEMSKA UREDITEV DELOVNIH MEST ZA SREDNJE
MEDICINSKE SESTRE IN BABICE
Prizadevanja SDZNS za razrešitev sistemskih rešitev
za srednje medicinske sestre trajajo že izredno dolgo,
sedaj pa jih je podprla še Nacionalna koordinacija pri
Zbornici zdravstvene in babiške nege. Nacionalna ko­
ordinacija, v kateri sodeluje tudi predstavnica SDZNS
ga. Jelka Mlakar, je posvetovalni organ predsednice
Zdravstvene in babiške nege – Zveze. Stališče le-te
glede problematike srednjih medicinskih sester, ki
delno ali v celoti prehajajo v delokrog diplomiranih
medicinskih sester, objavljamo v nadaljevanju teksta
v celoti.
Na to temo (in drugo problematiko) je bila sklicana
tudi tiskovna konferenca 24. januarja 2011. Posnetek
cele tiskovne konference je objavljen na spletni strani
SDZNS: www.sdzns.si
Zahteva SDZNS pa ostaja: to je treba urediti in uve­
ljaviti na nek primeren način. Če ne bo šlo drugače,
bomo v skrajnem primeru tudi stavkali.
7
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
8
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU (SE UKC Maribor)
V želji, da našim članom ponudimo še kakšne druge
vsebine, smo 10. 11. 2010 v sindikalni enoti UKC Mari­
bor organizirali predavanje Izgorevanje na delovnem
mestu. Predaval nam je mag. Roman Vodeb, teoretski
psihoanalitik, freudovec in kritični mislec. S svojim
delom posega kar na nekaj področij vsakdanjega
življenja. Poleg reševanja osebnih in družinskih te­
žav je dodobra »pretresel« še sociologijo spolov in
psihologijo dela.
sti in izostajanje čustev do soljudi, je nekako tipični
znak sindroma izgorevanja. Ta egoobrambna reakcija
je nekakšen obrambni izhod v sili.
Podobni znaki izgorelosti se lahko pojavijo pri »pro­
stovoljnih« deloholikih oziroma v povečano delavnost
potisnjenih delavcih. Tudi pri njih se pojavi psihična
in fizična utrujenost oziroma izčrpanost. Izgubijo lah­
ko splošen življenjski navdih, veselje in zanimanje za
konjičke ter ostale življenjske radosti. Ravnodušnost
Popoldan, ki sem ga s kolegi preživela na tem preda­ do bolnikov in njihovih svojcev (oziroma drugih
vanju, je minil, kot bi trenil. Predavanje je bilo zanimi­ strank) se prenaša tudi v ravnodušnost do sodelavcev.
vo, nekoliko drugačno, kot smo vajeni in začinjeno Običajno sta zmanjšani tudi pozitivna samopodoba
po freudovsko. Ravno v pravi meri, da smo se malo in samozavest. Povečata se razdražljivost in neza­
nasmejali in malo zamislili. Vsekakor je bila vsebina dovoljstvo, ki se lahko manifestirata celo v občasni
agresivnosti ali v depresiji. Ob tem
pozitivna, saj je lahko posameznik
prihaja še do določenih somatskih
izluščil tudi kaj malega zase.
Najprej in najbolj so
težav, kot so nespečnost, bolečina,
Kljub temu da danes o izgorevanju
izgorevanje opazili pri
motnje hranjenja. Pogosto je mote­
vemo veliko, pa še vedno redno
ljudeh, ki so bili v stiku
no tudi spolno življenje.
prihaja do posameznih vrst izgo­
s trpečimi (zdravstveno
Ljudje smo si različni, zato tudi v
revanja. Različni tipi izgorevanja se
osebje, gasilci, policisti,
stresnih situacijah ne reagiramo
razlikujejo po vzročni plati.
socialni delavci, osebni
na enak način – obstajajo indivi­
svetovalci …).
Na udaru niso samo poklici, kjer
dualne razlike. Izhodi v tovrstnih
človek prihaja v stik s trpečimi, pač
osebnih krizah so mogoči, pravi
pa so aktualne absurdne življenjske
predavatelj, vendar nam omamljanje z alkoholom in
situacije, v katerih zaposleni ne vidi izhoda oziroma
drugimi psihotropnimi substancami odsvetuje.
smisla, da bi se spopadel z določeno življenjsko ali
delovno zagato. Ravno to izgorevanje postaja težava Konstantnemu doživljanju neugodja se je potrebno
sodobne družbe. Danes se ve, da je boljši tisti, ki več, izogniti. Dopusti, tudi bolniški staleži, so samo obliž
na rano. Mnogi se zatečejo v medikamentozno zdra­
bolj intenzivno in kakovostno dela.
vljenje, drugi si pomagajo z osebnimi svetovalci ali
Najprej in najbolj so izgorevanje opazili pri ljudeh, ki
psihoterapevti, ki predrugačijo določene kontekste
so bili v stiku s trpečimi (zdravstveno osebje, gasilci,
misli, zaradi katerih posameznik izgoreva. Pomaga­
policisti, socialni delavci, osebni svetovalci …). Da
mo si lahko z jogo, meditacijo, avtogenem trenin­
so se ti ljudje obranili neugodja ob sočustvovanju s
gom in stalnimi sprostitvenimi tehnikami. Vendar
trpečimi z določeno egoobrambno reakcijo, so po­
sta potrebna čas in vztrajnost. Morda tudi želja po
stali apatični, celo cinični in brezčutni. Sčasoma so
spremembi.
se nekako čustveno izčrpali, kar se je odrazilo tudi v
telesni izčrpanosti. Na zavestni ravni seveda sami niso Tovrstno predavanje je imelo pozitiven odziv, kar
vedeli za svojo spremembo. Prav ta apatičnost (oto­ nas je prepričalo, da si podobnih vsebin želimo tudi
pelost, ravnodušje, brezčutnost, brezstrastnost), celo v prihodnje.
Suzana Smovnik,
ciničnost (brezobzirnost, nesramnost, posmehljivost,
sindikalna enota UKC Maribor
prezirljivost), ki se kaže v izgubi občutka zaskrbljeno­
9
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
SEZNAM AKTIVNOSTI V LETU 2010
JANUAR
FEBRUAR
odbor
dejavn
ZD
21.1.
odbor
dejavn
SOC.Z..
21.1.
REG
MS
REG
MB
25.1.
28.1.
REG
LJ
POČIT.
KOM.
NO
SDZNS
REG
KP
REG
NG
3.2.
22.02.
23.02
24.02.
24.2.
MAREC
REG
KP
ponovitev
04.03.
odbor
dejavn
ZASEB
09.03
VOLIL.
KOMISIJA
12.03.
APRIL
.
MAJ
.
NO
SDZNS
PIKNIK
19.6.
JULIJ
PROTEST
9.7.
SEMINAR
13.7.
SEPTEMBER
OKTOBER
NO
SDZNS
3.11.
DECEMBER
odbor dej.
SOC.Z.AV
1.12.
10
Izred.
RO
24.08
.
DRŽAVNI
SVET
22.9.
odbor
dejavn
ZD
12.10.
NOVEMBER
RO
20.05
RO
24.06..
.
Posvet Mons
08.09.
RO
25. 2.
RO
23.3.
URED
ODBOR
20.5.
STAVKA
27.9.
II. izredna
skupšč.
21.10
.
PODPIS
ANEKS
št. 4
5.11.
popisna
komis.
16.12.
.
URED
ODBOR
10.11..
REG
NG
31.1.
XVIskupš
V.volilna
19.04.
JUNIJ
AVGUST
RO
20.1.
RO
10.11
RO
16.12
odbor
dejavn
SOC.Z.
25. 2
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
odbor
dejavn
BOL
25.2..
KSJS
MINIST
21.1.
MIN. ZA ZDR.
12.1.
11.2.,,24.2.
MIN.ZA DELO
11.2.,,
24.2.
8.3.
MIN. ZA FIN.
8.3.
3.kong.
KSJS
07.04..,
22.4.
4.5.
MIN. ZA ZDR
6.5.
10.6.
MJU
22.6.
1.7.,8.7.,
12.7.
ZBORNICA
POGAJANJA
ZSPJS, 39.čl. KPJS
OBISKI
SE
SE DSO TREBNJE
26.1.
3.2., 11.2., 25.2,
SE TRANSF.POST.
9.2.
SE SB BREŽICE
11.2.
18.3.,
skupščina
ZZNS
27.3.
11.3, 25.3.
3.3., 10.3., 12.3.,
24.3., 31.3.
SE UKC LJ. 1.3.
SE SB PTUJ 4.3.
SE ZD PIRAN 18.3.
22.4.
8.4., 15.4., 22.4.
KONGRES
12.5.
6.5., 13.5., 18.5.,
20.5., 25.5.
10.6., 17.6., 20.6.,
21.6., 22.6.
SE ZIMZELEN
TOPOLŠICA 9.6.
SVIZ in ZZNS 1.7., 12.7., 15.7.,
5.7.
19.7., 20.7., 22.7.
24.8., 26.8., 30.8.
ODBOR
ZA RAZL.
KP 15.9
ODB.ZA
RAZL.
KP 4.11.
14.9.,
21.9.
MIN. ZA ZDR
3.9. PODPIS
POGODBE,
17.9.
15.9., 21.9.
seminar
5- 6.10.
19- 20.10.
SI-PART
4.10., 18.10.
MIN. ZA ZDR
1.10.,
25.10.
4.10., 8.10., 11.10
13.10., 19.10., 22.10.,
28.10.
3.11.
KONGR.
SVIZ
25.11.
7.12
Zbornica
24.11.
10.12.
13.12.
SE SB NG 9.9.
SE UKC LJ 14.10.
SE PSIH.BOL. LJ.
14.10.
SE DSO KP 3.11.
SE ZD IL.BISTRICA
volilna..skup. 26.11.
SE UKC LJ
volilna..skup. 30.11.
15.12.
SE JESENICE
21.12.
11
PREDSTAVLJA SE
MINEVA DOBRO LETO
Mineva dobro leto, odkar je zazvonil telefon.
Oseba na drugi strani me je vprašala, če bi bila pripra­
vljena menjati službo. Dejala mi je, da gre za samostoj­
no delo v malem kolektivu in nadomeščanje gospe,
ki odhaja v pokoj. V grobih obrisih mi je predstavila
novo delovno mesto.
Po duši sem človek izzivov, zavedam pa se tudi dejstva,
da v življenju ni naključij in da se vse dogaja z določe­
nim razlogom in se navadno tega niti ne zavedamo.
Nisem dosti razmišljala, sprejela sem ponudbo in šla
na razgovor – brez obremenitev.
Na prvem razgovoru mi je bilo v prijetnem vzdušju
podrobno predstavljeno delo. Priznati moram, da
pri meni šteje prvi vtis in me delo kot tako sploh ni
toliko zanimalo kot to, kako se bom osebnostno in
energetsko ujela z mojo nadrejeno osebo, v tem pri­
meru generalno sekretarko, in delovnim okoljem, ker
bodo ti občutki odločilni. Verjetno sem tudi na glas
priznala, da če sva z generalno sekretarko energetsko
kompatibilni, je to zmaga za obe. V par sekundah sem
bila sama pri sebi odločena.
Sledil je še uradni razgovor ob prisotnosti članov
republiškega odbora … in sedaj sem tu.
Moja predhodnica, gospa Zvonka, je bila pri uvajanju
zame pravi leksikon. Vse podatke je imela v glavi. Bolj
kot mi je razlagala, večjo zmedo sem ji zakuhala, še po­
sebej s podatkovnimi bazami. Zagotovo je izgubljala
živce z mano. Upravičeno ni verjela vame, nisem bila
prilagodljiva, seveda zelo pametna, zaradi starosti je
bilo moje dojemanje počasno, nobene fleksibilnosti
…, skratka, za njo sem bila verjetno ponesrečen izbor
in brezupen primer.
Vseeno sem gospe Zvonki hvaležna za potrpljenje, ki
ga je imela z mano pri uvajanju, spoštujem in cenim
njen odnos in dobro opravljeno delo.
Naj omenim, da sem bila lepo sprejeta tudi pri pred­
sednici SDZNS in pri članih republiškega odbora.
Po enem letu dela lahko rečem, da sem se vživela v
naravo svojega dela, ki sem ga v tem času spoznala v
celoti. Blizu sta mi delovno okolje in delovna atmos­
12
fera, kjer vsak samostojno in odgovorno opravlja
svoje delo, spoštuje delo drugega ter v skupini goji
kolektivni duh.
Moja naloga je, da ažurno, korektno, odgovorno
nadaljujem delo vsaj tako dobro kot moja predho­
dnica, po možnosti kaj izboljšam, nadgradim, kar bi
koristilo vsem, tako nam kot tudi sindikalnim zaupni­
kom po sindikalnih enotah. Lahko rečem, da mi je
prijetno, saj z določenimi zaupniki lepo sodelujem,
pri določenih pa pogrešam malo več odzivnosti in
kooperativnosti.
Mogoče si ob branju mislite, zakaj toliko hvale do dela,
sodelavcev, ljudi, s katerimi sodelujem. Iz mojih dol­
goletnih izkušenj vem, da delo nima prave vrednosti
in ne nudi nobenega zadovoljstva, če za njim stojijo
ljudje brez odnosa in osnovnih človeških vrednot. Še
kako drži dejstvo, da smo posel ljudje. Meni v poslu
šteje samo odnos, ki pride še toliko bolj do izraza v
majhnem kolektivu, kajti moje prepričanje je, da se
vsakega dela lahko naučiš, če imaš voljo, spoštovanje
do dela, delovne navade in močan namen.
Hvaležna sem življenju, da me je imelo tako rado
in me je nagradilo s krasnimi sodelavci in prijetnim
delovnim mestom.
Življenje je res nepredvidljivo!
Nada Intihar
tajnica SDZNS
PRAVNO SVETOVANJE
PRAVNO SVETOVANJE
Vprašanje:
Koliko časa lahko traja neplačan dopust največ,
v enem kosu? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da ga delodajalec odobri oz. kdaj ga lahko
delodajalec zavrne?
Odgovor:
Pravica do odsotnosti z dela brez nadomestila plače
(neplačan dopust) je urejena v 50. členu Kolektivne
pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 60/98 in nasl.).
Skladno s kolektivno pogodbo ima zaposleni pravico
do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do 30 dni
v koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo
bistveno motila delovnega procesa (prvi odstavek 50.
člena). Neplačan dopust lahko traja tudi več kot 30 dni
v koledarskem letu, če to dopušča delovni proces (četr­
ti odstavek 50. člena). Kolektivna pogodba podrobneje
ne določa omejitve, koliko neplačanega dopusta je mo­
žno izrabiti v enem kosu. Po našem mnenju je mogoče
izrabiti neplačan dopust v celoti tudi v enem kosu (do
30 dni ali več), če to dopušča delovni proces.
Skladno s kolektivno pogodbo ima zaposleni pravico
do neplačanega dopusta v naslednjih primerih:
- neodložljiv osebni opravek,
- zasebno potovanje,
- nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
- zdravljenje na lastne stroške,
- strokovno izpopolnjevanje, kadar zaposleni nima
pravice do odsotnosti z nadomestilom plače,
- sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah
kot izvajalec,
- sodelovanje na kongresih, konferencah kot delegat
ali član vodstva.
O neplačani odsotnosti z dela odloča direktor na pod­
lagi zahteve zaposlenega in ustrezne dokumentacije.
Vprašanje:
V katerih primerih pripada zaposlenemu solidarnostna pomoč?
Janez Turuk
Odgovor:
Skladno s 116. členom Kolektivne pogodbe za za­
poslene v zdravstveni negi pripada zaposlenemu
oz. njegovi družini denarna solidarnostna pomoč v
naslednjih primerih:
- smrt zaposlenega,
- smrt ožjega družinskega člana ali staršev, če živijo
v skupnem gospodinjstvu,
- ob nastanku težje invalidnosti,
- daljša bolezen (bolniški stalež v nepretrganem tra­
janju najmanj 3 mesece),
- požari in elementarne nesreče, ki prizadenejo za­
poslenega.
Solidarnostno pomoč je dolžan zaposlenemu izpla­
čati delodajalec. Predlog za dodelitev solidarnostne
pomoči pripravi sindikat (predsednik sindikalne
enote v zavodu).
Vprašanje:
V zvezi s povračilom prevoznih stroškom me
zanima, kdaj govorimo o prevozu na delo in z
dela in kdaj o službeni poti?
Odgovor:
V zvezi z omenjenim vprašanjem je bila na 3. skupni
seji Odborov za razlago Kolektivne pogodbe za de­
javnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (KP
ZSV) in Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstve­
ni negi (KP ZN) dne 3. 3. 2006 sprejeta naslednja raz­
13
PRAVNO SVETOVANJE
Glede na to, ali gre za prevoz na delo in z dela ali gre
za službeno potovanje, je odvisen način povračila
stroškov. Če gre za prevoz na delo in z dela, zavod
delavcu povrne stroške na način in v višini, določeni
s 103. členom KP ZSV oz. 118. členom KP ZN. Če gre
za službeno potovanje, se delavcu povrnejo stroški
prevoza v višini in na način, določen s potnim nalo­
gom (108. člen KP ZSV oz. 123. člen KP ZN).
laga (objavljena tudi v glasilu Združenja zdravstvenih
zavodov Slovenije NOVIS št. 4 avgust 2006):
O prevozu na delo in z dela govorimo takrat, kadar
delavec opravlja delo na deloviščih oz. krajih, ki so
določeni s pogodbo o zaposlitvi.
O službenem potovanju govorimo takrat, ko zavod
delavca s potnim nalogom napoti na delo izven
delovišča oz. kraja, ki je določen s pogodbo o za­
poslitvi.
Janez Turuk, univ. dipl. prav.
VIŠINA PREMIJ KOLEKTIVNEGA DODATNEGA
POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA ZA JAVNE USLUŽBENCE
S 1. januarjem 2011 se za 3,9 % zviša znesek minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja za javne uslužbence. S tem se zviša tudi znesek skupne premije, ki je sestavljena iz minimalne in
dodatne premije (glej tabelo). Novi zneski se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za mesec
januar 2011.
Premijski razred
Minimalna
premija od
1. januarja 2011
zap. št.
v EUR
Leta delovne
dobe na dan
1. 8. 2003
v EUR
v EUR
1
26,10
0
0,00
26,10
2
26,10
1
0,69
26,79
3
26,10
2
1,38
27,48
4
26,10
3
2,07
28,17
5
26,10
4
2,76
28,86
6
26,10
5
3,44
29,54
7
26,10
6
4,12
30,22
8
26,10
7
4,81
30,91
9
26,10
8
5,51
31,61
10
26,10
9
6,19
32,29
14
Dodatna premija na dopolnjena leta
delovne dobe
Skupna
premija od
1. januarja 2011
PRAVNO SVETOVANJE
11
26,10
10
6,88
32,98
12
26,10
11
7,56
33,66
13
26,10
12
8,26
34,36
14
26,10
13
8,92
35,02
15
26,10
14
9,62
35,72
16
26,10
15
10,32
36,42
17
26,10
16
11,00
37,10
18
26,10
17
11,69
37,79
19
26,10
18
12,38
38,48
20
26,10
19
13,07
39,17
21
26,10
20
13,85
39,95
22
26,10
21
14,62
40,72
23
26,10
22
15,40
41,50
24
26,10
23
16,26
42,36
25
26,10
24
17,13
43,23
26
26,10
25
18,00
44,10
27
26,10
26
18,97
45,07
28
26,10
27
19,95
46,05
29
26,10
28
20,90
47,00
30
26,10
29
22,01
48,11
31
26,10
30
23,15
49,25
32
26,10
31
24,25
50,35
33
26,10
32
25,52
51,62
34
26,10
33
26,76
52,86
35
26,10
34
28,03
54,13
36
26,10
35 in več
29,44
55,54
Janez Turuk, univ. dipl. prav.
15
PRAVNO SVETOVANJE
VIŠINA OSNOVNIH PLAČ OD 1. JANUARJA 2011
V Uradnem listu RS, št. 107/2010 z dne 29. 12. 2010 je bila objavljena sprememba Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju (ZSPJS-P), s katero se osnovne plače plačnih razredov od 1. januarja 2011 povišajo za
0,55 odstotka.
Plačna lestvica, veljavna od 1. januarja 2011:
Plačni razred
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
16
Osnovna plača
(v EUR)
478,67
497,83
517,73
538,45
559,98
582,39
605,66
629,90
655,11
681,31
708,56
736,90
766,37
797,03
828,91
862,07
896,56
932,42
969,71
1.008,50
1.048,85
1.090,80
1.134,43
1.179,81
1.226,99
1.276,08
1.327,11
1.380,20
1.435,41
1.492,83
1.552,54
1.614,63
1.679,22
Plačni razred
(v EUR)
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
Osnovna plača
1.746,39
1.816,24
1.888,90
1.964,45
2.043,03
2.124,76
2.209,76
2.298,14
2.390,04
2.485,66
2.585,09
2.688,49
2.796,02
2.907,88
3.024,18
3.145,15
3.270,96
3.401,80
3.537,87
3.679,38
3.826,57
3.979,62
4.138,79
4.304,37
4.476,53
4.655,59
4.841,81
5.035,48
5.236,91
5.446,38
5.664,24
5.890,80
ZANIMIVOSTI
SE UKC MARIBOR NA SKUPŠČINI PRI KOLEGIH V
KRUŠEVCU
Splet okoliščin nam v življenje prinese najrazličnejše Dogovarjanja so stekla. Že lani smo bili povabljeni
situacije, iz katerih si lahko pridobimo takšne ali dru­ na njihovo ustanovno skupščino, ki je žal datumsko
gačne izkušnje. Ustvarjamo poznanstva, tkemo nove sovpadala z našo, takrat zelo napeto politično situa­
vezi in prijateljstva, ki so lahko osebna ali poklicna. cijo pri nas in smo povabilo iz objektivnih razlogov
Poslovna naveza lahko preraste tudi v intenzivnejša zavrnili. Želja po sodelovanju je ostala prisotna in v
mesecu maju smo povabili kolegi­
strokovna srečanja in prijateljska
ce iz Kruševca na našo 6. volilno
druženja.
Želja teh kolegov
skupščino sindikalne enote. V
Vsaka zgodba ima začetek in ni
in kolegic je, da
imenu sindikata sta nas obiskali
nujno, da ima konec. Lahko se
vzpostavimo stik in
medicinski sestri Sladjana in Iva­
nadaljuje. Da bi imel prispevek
izmenjujemo sindikalne
na. Veseli smo bili, da smo lahko
smiselen začetek in konec, se mo­
izkušnje na področju
bili njuni gostitelji. Verjamem, da
ram vrniti v leto 1975. Svoje prve
uveljavljanja pravic
sta odnesli s seboj dober vtis, saj
delovne izkušnje v UKC Maribor
iz delovnopravnega
smo že čez nekaj mesecev prejeli
(tedaj Splošna bolnišnica Maribor)
področja.
vabilo za udeležbo na njihovi letni
sem pričela pridobivati na oddelku
skupščini.
za pljučne bolezni. Maribor je bil v
času bivše skupne države »pobraten« z mestom Kra­ Na izvršnem odboru smo se dogovorili, da se skupšči­
ljevo v Srbiji, kjer imajo še danes srednjo medicinsko ne 1. oktobra 2010 v Kruševcu udeležimo podpredse­
šolo. V tistem času je v naši ustanovi primanjkovalo dnica Majda Karba, članica izvršnega odbora Suzana
medicinskih sester in tako je veliko njih našlo pri nas Smovnik in jaz. Potovale smo s Cico in njenim sinom.
zaposlitev in drugi dom. Moja takratna sodelavka in V domač kraj Jasiko smo prispeli v četrtek pozno
kolegica je bila tudi Stanica Onič. Obe sva v času do zvečer. Jasika je majhen kraj ob levem bregu zahodne
danes menjali zaposlitev in se pravzaprav le redko Morave, oddaljen od Kruševca štiri kilometre. Sledil je
topel sprejem njenih domačih. Gostoljubnost Srbov
kdaj srečali.
In na tej točki se moja pripoved lahko prične. Stanica,
za nas je bila vedno Cica, je v vsej tej zgodbi glavna
oseba. Je glavna povezava med našo SE in Sindika­
tom medicinskih sester in tehnikov Srbije (SMSTS) v
Kruševcu. Nekega lanskega dne me je obiskala v naši
sindikalni pisarni in povedala svojo zgodbo in priča­
kovanja. Opisala mi je razmere, v kakršnih delajo naše
poklicne kolegice v medicinskem centru Kruševac,
kakšno je njihovo sindikalno gibanje itd. Njena sestra
Sladjana je zaposlena na oddelku za nevrološke bole­
zni in aktivno sodeluje v sindikatu. Želja teh kolegov
in kolegic je, da vzpostavimo stik in izmenjujemo
sindikalne izkušnje na področju uveljavljanja pravic
iz delovnopravnega področja. Bila sem prijetno pre­
senečena in ji obljubila, da bom zadevo predstavila
izvršnemu odboru, nato pa se slišiva.
Skupinski posnetek s kolegi
17
ZANIMIVOSTI
ne pozna meja, ljudje so enostavno prijazni, dobro­ ki z vsemi obrambnimi mehanizmi želi ovirati in upo­
srčni, radodarni in ob vsej izkazani pozornosti nam časniti njihove zahteve. V sindikatu pa se soočajo tudi
s problemi pripadnosti članstva. V
je postalo kar malo nerodno. Majda
Srbiji šteje Sindikat medicinskih
in jaz sva bili gostji pri Sladjani,
sester in tehnikov okrog 35.000 čla­
Suzana si je prenočišče izbrala pri
Kot predstavnica
nov in spada brez poveličevanja v
kolegici Ivani.
Sindikata delavcev
najštevilčnejši sindikat v njihovem
v
zdravstveni
negi
Naslednji dan, v petek, smo se ude­
prostoru od skupno okrog 50.000
Slovenije, SE UKC
ležile skupščine. Prijazen sprejem
zaposlenih medicinskih sester na
Maribor, sem se odzvala
predsednika sindikata v Kruševcu,
nivoju Srbije. V Kruševcu imajo od
povabilu, se prisotnim
Branislava Cvetkovića, in ponosna
približno 800 medicinskih sester
zahvalila
za
povabilo
in
predstavitev gostov iz Slovenije sta
400 članov. Na žalost imajo tudi
spregovorila nekaj besed
na nas naredila ponovno prijeten
kolege, ki so še vedno v starih ko­
o delovanju našega
vtis. Skupščine se je udeležil tudi
munističnih sindikatih. Predsednik
sindikata.
predsednik Sindikata medicinskih
Branislav Cvetković je ob tem za­
sester in tehnikov Srbije iz Beogra­
vzel stališče, da ne razume kolegic,
da, Dragan Bisenić. Delegatom in
ki razmišljajo in dovolijo, da zdravnik ali nekdo drug
gostom (mi smo bili edini) je namenil uvodni govor.
skrbi in odloča o stroki medicinske sestre ter njenih
Sledil je govor Branislava Cvetkovića. Kot predstav­
pravicah. Kako slabo so v predhodnem obdobju po­
nica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije,
skrbeli za poklicno skupino zaposlenih v zdravstveni
SE UKC Maribor, sem se odzvala
negi, se odraža še danes. Delodaja­
povabilu, se prisotnim zahvalila
lec poskrbi, da je sestri odvzeto vse,
za povabilo in spregovorila nekaj
V Srbiji šteje Sindikat
kar je možno, zato da se na drugi
besed o delovanju našega sindi­
medicinskih sester
strani da zdravnikom vse in še več.
kata. Ob takšnih srečanjih si ljudje
in tehnikov okrog
Plača srednje medicinske sestre
v znak pozornosti in v spomin na
35.000 članov in spada
je okrog 300 EUR, standard pa je
nek dogodek navadno izmenjamo
brez poveličevanja v
zelo nizek.
simbolična darila. In glej kakšna
najštevilčnejši sindikat
Najpomembnejše jim je, da so re­
slučajnost – izmenjali smo si sten­
v njihovem prostoru od
prezentativni sindikat in da lahko
ski uri, ki simbolizirata čas. Čas,
skupno okrog 50.000
sodelujejo pri sprejemanju vseh
ki dela za vse nas, le izkoristiti ga
zaposlenih medicinskih
dokumentov, ki se nanašajo na stro­
moramo …
sester na nivoju Srbije.
ko medicinske sestre. Ponosni so
Delegati skupščine so sklepali o
na podpisano Kolektivno pogod­
tem, ali naj bolnišnica in zdravstve­
bo, ki jim omogoča spremembe na bolje. Seveda pa
ni dom delujeta kot sindikalna enota skupaj ali loče­
imajo bitko z direktorjem, ki ga bodo morali prisiliti,
no. Z glasovanjem so sprejeli odločitev, da se ne bodo
da bo spoštoval, kar mu nalaga zakonodaja. V boju za
razdvojili, saj takšna organiziranost pomeni večjo
pravice bodo vztrajni in se ne bodo predali. Upajo,
moč sindikalne enote v regiji. Po zaključku uradnega
da bodo zakoni Evropske unije prisilili delodajalce,
dela skupščine je sledilo skromno
da bodo pričeli spoštovati stroko
druženje v predverju. Ob prijetnem
medicinskih sester in upoštevati
klepetu s kolegicami in izmenjavi
V boju za pravice bodo
podpisane in veljavne zakonodaj­
informacij o reševanju problema­
vztrajni in se ne bodo
ne akte.
tike zaposlenih v zdravstveni negi,
predali.
Pogoji dela so zelo slabi, v kar smo
je bil moj zaključek jasen. Srečujejo
se lahko prepričale ob ogledu od­
se z enakimi problemi kakor mi.
Vlada in delodajalec sta trd oreh. Ob že izpogajanih delka za nevrološke bolezni ter na novo obnovljene
pravicah naletijo na ponovne težave pri delodajalcu, ginekologije. Nevrološki oddelek z dotrajano notra­
18
ZANIMIVOSTI
njostjo in skromno opremo daje dokaj klavrn vtis.
Ob izhodu iz stavbe je ob steni stal »ležeči« voziček.
Ob pogledu nanj mi je zastal dih in preplavili so me
čudni občutki. Ne verjamem, da obstaja v kateri od
naših bolnišnic še kje tak voziček. Baje je internistika
še v slabšem stanju. Za primerjavo smo si ogledale
tudi obnovljen oddelek za ginekologijo in porodni­
štvo. Obnovljen pomeni prepleskan (pleskale so tudi
sestre) in opremljen z novimi bolniškimi posteljami.
Pogled v porodno sobo nam je odkril staro gineko­
loško mizo, ki bi jo pri nas imeli že za antikviteto.
Zložence in tampončke iz gaze še vedno delajo sami –
ročno. Za sterilizacijo materiala še vedno uporabljajo
kovinske kasete.
Kolegice in kolegi delajo preko polnega delovnega
časa, delo v nedeljo ni plačano. Delovna oblačila si
morajo kupovati sami (torej je oblečen vsak po svojih
zmožnosti), kar pomeni, da so oblečeni neenotno in
oblačila perejo doma. Z veseljem bi sprejeli kakšno
delovno oblačilo, ki smo ga pri nas dali v odpis. Sicer
pa so v sindikatu zelo socialno naravnani in večji
del sredstev namenijo pomoči potrebnim članom.
Ob koncu leta tradicionalno priredijo proslavo in
obdarijo otroke.
Vseh podrobnosti seveda ne gre naštevati. Kljub sla­
bim delovnim pogojem nas je fasciniralo dejstvo, da
kolegice svoje delo ne opravljajo nič manj strokovno
od nas, s profesionalno komunikacijo in prijaznostjo
pa potrjujejo videno.
Po končanem ogledu je bil čas za kosilo in poslovno
druženje v enem od priznanih lokalov v Kruševcu.
Intenzivna nega
Naslednji dan, v soboto, smo bile deležne pravega
izleta. Vreme nam je namenilo lep sončen dan. Ko­
legice so naredile načrt in nas popeljale v Kraljevo,
kjer so obiskovale medicinsko šolo, v Mataruško ba­
njo, kjer so lani izvedli skupščino. Mataruška banja
se razprostira ob reki Ibar. Krasi jo zelo velik urejen
park. Zaradi klimatsko ugodne lege je znana po uspe­
šnem zdravljenju ginekoloških obolenj – predvsem
sterilnosti, revmatoloških obolenj ter rehabilitaciji po
Porodna postelja
Voziček s sterilnim materialom
19
ZANIMIVOSTI
poškodbah. Od tu smo se napotile v Žićo na ogled
manastirja. Bile smo priče posebnemu dogodku. V
istem času sta pripeljala dva avtobusa pravoslavnih
patriarhov, ki so bili namenjeni na Kosovo, na ina­
vguracijo novega srbskega patriarha Irineja. Njihov
postanek je bil namenjen počitku in molitvi. Biti
prisoten ob takšnem zgodovinskem dogodku za nek
narod je posebno doživetje. Srečati ljudi in spoznati
kulturo druge vere ti daje nova obzorja, ti odpre vrata
za drugačna razmišljanja, ob katerih poskrbiš za svojo
duhovno rast.
Na poti pred Kruševcem so ob glavni cesti nanizane
njihove znane »pečenjare«. Hitri postanek ob eni, kjer
je Sladjana poskrbela za večerjo, in nato pot proti Ja­
Pred samostanom v Žići
ZAHVALA ob poplavi
Težko je najti najprimernejše besede v trenut­
kih, ki niso lahki za nas.
Zahvaljujem se vsakomur med vami, za vašo
naklonjenost in pomoč.
Še enkrat prisrčna hvala.
Zagorje, 21. 10.2010
N. K. z družino
20
siki. Sončen jesenski dan smo zaključile ob prepolni
mizi srbskih specialitet v prijetnem klepetu naših
čudovitih gostiteljev.
Prijazno nedeljsko jutro sva s kolegico Majdo izkori­
stili tako, da sva se tiho odkradli iz hiše in si privoščili
kratek sprehod in ogled cerkve. Ob vrnitvi so naju
ob kavi in zajtrku na terasi že čakale gostiteljice in
Suzana. Obisk se je začel iztekati. Nam pa kar ni
zmanjkalo tem za sproščen klepet in smeh. Koliko
jim je pomenilo naše druženje, smo lahko videle, ko
se je od nas prišel poslovit predsednik Branislav, za
prijatelje Bane. Izmenjali smo naslove in si obljubili
nadaljnje sodelovanje. Pristnost in topel objem teh
preprostih ljudi, ki stremijo za spremembami na
boljše, kljub slabim pogojem za delo in življenje
ohranjajo svojo veličino v skromnosti in pozitivnem
razmišljanju.
Načrt prejšnjega večera, da se bomo poslovili ob de­
seti uri, se je verjetno sesul že v trenutku dogovora.
Slovo je trajalo vse do druge ure popoldne. Čeprav
je bilo druženje nepozabno, je slovo bilo vse prej kot
prijetno. Težje kot za nas tri, je bilo slovo za Cico, ki
svojo častitljive starosti bolno mamo in sestre lahko
vidi bolj poredko. Pot do doma se je zdela dolga.
Dogodki zadnji treh dni so mi begali misli. Premišlje­
vala sem. Bila mi je dana možnost videti, v kakšnih
skromnih in slabih pogojih delajo naše kolegice, pa
kljub vsemu profesionalno in s predanostjo opravljajo
delo medicinske sestre. Urejanje vtisov se je ustavilo
na hrvaško-slovenski meji, kjer smo čakali na prehod
čez mejo več kot dve uri zaradi stavke slovenskih
carinikov.
Izkušnjo, ki sem si jo pridobila, bi podelila z marsika­
tero naduto kolegico, ki nenehno izraža nezadovolj­
stvo, da imamo vsak mesec nižje plače, da nimamo
pogojev za izvajanje standardov, da nimamo tega ali
onega, da sindikat ne naredi nič in pri tem kar naprej
izpostavlja »moč« nekega drugega sindikata. Skratka,
vsaki od njih bi povedala in dala v razmislek, da se
resnično ne zavedamo, da kljub težkim časom, vsem
reformam in vse večjemu kapitalizmu ne vemo, kaj
imamo in kaj je naš sindikat dosegel za medicinske
sestre v slovenskem prostoru.
Lidija Peršuh,
predsednica SE UKC Maribor
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
RAZPIS ZA POČITNICE
Počitniške destinacije v letu 2011 ostanejo enake kot lansko leto:
- ANKARAN
2 mobilni hišici
- IZOLA
2 apartmaja
- IČIĆI PRI OPATIJI
2 apartmaja
- MALINSKA – KRK
2 apartmaja
Naj vam na kratko opišemo, kaj zajema najem:
Ankaran:
Hišica je klimatizirana, z opremljeno kuhinjo, wc in
tušem, televizijo, vrtno sedežno garnituro, z zunanjim
prostorom za shranjevanje. V ceno je všteta brezplač­
na uporaba uporaba posteljnine, brisač in končnega
čiščenja, zunanjega bazena oziroma znižana vstopni­
na v pokriti bazen in parkiranje enega avtomobila.
Za morebitne poškodbe hišice je ob vsakem prihodu
obvezna akontacija na recepciji kampa v višini 100 €,
ki jih gost dobi vrnjene ob odhodu. Živali ne smejo
bivati v hišici, lahko pa se jih namesti v zabojnik ob
njej.
Ob odhodu se obračuna tudi turistična taksa 0,51 €
po osebi za dan bivanja.
Prihod v hišico je možen ob 14. uri, na dan odhoda
je potrebno hišico zapustiti do 10. ure.
Izola:
na hotelsko plažo, parkiranje v hotelskem naselju,
menjavo brisač in posteljnine ter končno čiščenje
stanovanja.
Vselitev je možna po 16. uri, na dan odhoda pa je
potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure.
Ičiči pri Opatiji:
Opremljeno stanovanje z dvoposteljno sobo in dnev­
no sobo z dvema pomožnima ležiščema, z opremlje­
no kuhinjo, wc in kopalnico, televizijo, vrtno sedežno
garnituro in zunanjim balkonom ter enim parkirnim
mestom. Na voljo je tudi uporaba klime, in sicer 5 EUR
na dan, ki pa jo mora gost sam plačati neposredno
na agenciji. Posteljnina, brisače in končno čiščenje je
vključeno v ceno najema.
Apartma se nahaja v neposredni bližini morja (samo
čez nadvoz glavne ceste).
Vselitev je možna po 13. uri, na dan odhoda pa je
potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure.
Malinska na otoku Krku:
Apartma za 4 do 6 oseb, s kuhinjo, wc in kopalnico,
z dvema sobama in dnevno sobo, kompletno opre­
mljen, s posteljnino in brisačami, končnim čiščenjem,
v bližini morja, s parkirnim prostorom in možnostjo
uporabe žara.
Vselitev je možna po 13. uri, na dan odhoda pa je
potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure.
Vsi, ki boste dobili odobreno letovanje v dvosob­
nem stanovanju, imate v ceno vključeno vstopnino
21
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
Na podlagi Pravilnika za oddajanje počitniških enot Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, spreje­
tega dne 16. 3. 2004, počitniška komisija objavlja:
RAZPIS
ZA ODDAJO POČITNIŠKIH ENOT
Najem apartmajev ali hišic je možen za 7 dni. V kolikor počitniška enota ni zasedena, jo je mogoče najeti
tudi za daljše časovno obdobje. Prav tako pa jo v primeru nezasedenosti lahko najamejo tudi nečlani in v
tem primeru je cena najema 30 % višja.
1. Oddajo se naslednje enote:
Destinacija
Št. enot
Termin
Št. oseb
ANKARAN
2 mobilni hišici
od 28. 05. do 10. 09. 2011
4
IZOLA
2 apartmaja
od 28 .05. do 27. 08. 2011
max. 5
IČIĆI PRI OPATIJI
2 apartmaja
od 28. 05. do 03. 09. 2011
4
MALINSKA - KRK
2 apartmaja
od 18. 06. do 17. 09. 2011
4 do 6
Menjava v vseh apartmajih in hišicah poteka ob sobotah.
2. Termini
PREDSEZONA
SEZONA
POSEZONA
22
ANKARAN
IZOLA
IČIĆI
MALINSKA
28.05. do 04.06.
28.05. do 04.06.
28.05. do 04.06.
-
04.06. do 11.06.
04.06. do 11.06.
04.06. do 11.06.
-
11.06. do 18.06.
11.06. do 18.06.
11.06. do 18.06.
-
18.06. do 25.06.
18.06. do 25.06.
18.06. do 25.06.
18.06. do 25.06.
25.06. do 02.07.
25.06. do 02.07.
25.06. do 02.07.
25.06. do 02.07.
02.07. do 09.07.
02.07. do 09.07.
02.07. do 09.07.
02.07. do 09.07.
09.07. do 16.07.
09.07. do 16.07.
09.07. do 16.07.
09.07. do 16.07.
16.07. do 23.07.
16.07. do 23.07.
16.07. do 23.07.
16.07. do 23.07.
23.07. do 30.07.
23.07. do 30.07.
23.07. do 30.07.
23.07. do 30.07.
30.07. do 06.08.
30.07. do 06.08.
30.07. do 06.08.
30.07. do 06.08.
06.08. do 13.08.
06.08. do 13.08.
06.08. do 13.08.
06.08. do 13.08.
13.08. do 20.08.
13.08. do 20.08.
13.08. do 20.08.
13.08. do 20.08.
20.08. do 27.08.
20.08. do 27.08.
20.08. do 27.08.
20.08. do 27.08.
27.08. do 03.09.
-
27.08. do 03.09
27.08. do 03.09.
03.09. do 10.09.
-
-
03.09. do 10.09.
-
-
-
10.09. do 17.09.
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
3. CENA NAJEMA ZA ENO ENOTO:
V sezoni 2011 znaša cena za najem počitniškega
apartmaja in hišice v pred- in posezoni 35 EUR na
dan, v sezoni pa 45 EUR na dan.
4. PRIJAVA LETOVANJA
Prijava je možna s prijavnico, ki je objavljena v na­
daljevanju in na naši spletni strani, dobite jo lahko
tudi pri sindikalnih zaupnikih oz. na sedežu republi­
škega odbora Sindikata delavcev v zdravstveni negi
Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana.
Prijava je možna po pošti ali osebno na sedežu repu­
bliškega odbora.
Ne pozabite potrditi prijavnice pri vašem delo­
dajalcu, da plačujete članarino ali priložiti ustrezno potrdilo o plačevanju članarine (fotokopija
položnice ali plačilne liste). V nasprotnem primeru komisija prijavnice ne bo obravnavala.
ROK ZA PRIJAVE JE 15. marec 2011.
Vsi zavrnjeni prosilci bodo dobili odgovore do 31.
marca 2011, ugodno rešeni pa najkasneje do 10.
aprila 2011. V nujnih primerih pa lahko pokličete za
informacijo na sedež sindikata.
5. POGOJI PLAČILA
Prvi obrok plačate po položnici na naš transakcijski
račun pri SKB Banki št.
03100-1000002782
sklic za Ankaran 00-7309,
sklic za Izolo
00-7310,
sklic za Ičiče
00-7311,
sklic za Malinsko 00-7312.
ostala dva z administrativno prepovedjo na plačo.
Prvi obrok mora biti plačan v 30 dneh po prejemu obvestila o odobrenem terminu. Fotokopijo
potrdila o vplačilu pošljete skupaj z izpolnjeno in
potrjeno administrativno prepovedjo na sedež sindi­
kata. Na podlagi teh dokumentov dobite napotnico
za letovanje.
V kolikor plačila in dokumentov ne prejmemo
v tem terminu, bomo to razumeli kot odpoved
letovanja in apartma brez predhodnega obvestila oddali drugemu interesentu.
Letovanje je možno plačati tudi po položnicah, vendar
morajo biti v tem primeru vse tri položnice poravnane
pred odhodom na letovanje.
6. ODPOVED
Odpoved koriščenja je možna do 30 dni pred odhodom. V tem primeru se vrne že vplačani obrok.
V primeru odpovedi v času, krajšem od 30 dni pred
odhodom, se vplačani obrok ne vrne, razen v prime­
ru višje sile (bolezen, smrt), kar uporabnik uveljavi s
pisno vlogo in priloženimi dokumenti.
Če prosilec dobi odobreno letovanje, pa ne
želi letovati, prosimo, da nam to nemudoma
sporoči, da apartma lahko ponudimo drugemu
prosilcu.
7. NAČIN KORIŠČENJA
Gosti se ob prihodu z napotnico prijavijo in prevza­
mejo ključe, ki jih ob zaključku vrnejo, kot sledi:
- Ankaran: na recepciji kampa, Jadranska 25,
Ankaran;
- Izola:
na glavni recepciji Hotela Halietum,
Morova 6 a, Izola;
- Ičići:
v Turistični agenciji »Marea«, Poljanska
cesta 21, Ičići – Opatija;
- Malinska: v Putnički agenciji »Olivari«,
Dubašljanska 111, Malinska.
Uporabnik oz. najemnik počitniškega apartmaja lahko s seboj pripelje le tiste osebe (ne glede
na starost), ki jih je prijavil na prijavnici za
koriščenje počitniških kapacitet. V nasprotnem
primeru bo najemodajalec počitnikovanje neprijavljene osebe odklonil.
Psov in mačk ni dovoljeno voditi v enoto.
Uporabnik je dolžan skrbeti za red in čistočo in se
obnašati kot dober gospodar.
V primeru nastale škode je uporabnik dolžan takoj
nadomestiti poškodovani inventar in o tem obvestiti
pooblaščeno osebo – najemodajalca.
Ob vsakem odhodu iz apartmaja mora uporabnik po­
skrbeti za požarno varnost (izključitev grelnih plošč,
plina), zapreti okna in zakleniti enoto.
23
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
PRIJAVNICA
ZA KORIŠČENJE POČITNIŠKIH KAPACITET
Član:
IME IN PRIIMEK
DATUM ROJSTVA
NASLOV
POTRJUJEM PLAČ. ČLAN.
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA
ZAPOSLEN(A)
TELEFON, NA KATEREM STE DOSEGLJIVI
SE PRIJAVLJAM ZA KORIŠČENJE POČITNIŠKE ENOTE (ustrezno obkroži):
❖ MOBILNE HIŠICE V ANKARANU
❖ APARTMAJA V IZOLI (HOTELI SIMONOV ZALIV)
❖ APARTMAJA V IČIČIH - OPATIJA
❖ APARTMAJA V MALINSKI NA OTOKU KRKU
ZA TERMIN:
OD
DO
NADOMESTNI TERMIN:
OD
DO
Z MENOJ LETUJEJO:
IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA, SORODSTVO
IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA, SORODSTVO
IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA, SORODSTVO
IME IN PRIIMEK, DATUM ROJSTVA, SORODSTVO
IZJAVA
Podpisani
izjavljam, da sem seznanjen/a s Pravili o oddajanju počitniških enot sindikata,
ter da bom koristil počitniško enoto v skladu z njihovimi določili. Redno plačujem članarino (potrdi delodajalec oz. prilagam dokazilo o
plačevanju članarine), sicer se prijavnica ne upošteva.
24
Podpis:
✁
Datum:
obvestila
PREBERITE, UPOŠTEVAJTE IN POKLEPETAJTE
Prihodnja številka glasila »Človek in pol« izide predvi­
doma v drugi polovici 2011. Prispevke zanj lahko po­
šljete na naslov uredništva: Metelkova 15, Ljubljana.
Ob spremembi zaposlitve ste vsi člani dolžni nemudo­
ma sporočiti na sedež Sindikata delavcev v zdravstve­
ni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana, (telefon
01/439 40 30) ime in naslov novega delo­dajalca in
urediti plačevanje članarine.
S tem boste nemoteno koristili svoje sindikalne pravi­
ce in ugodnosti, saj sicer delodajalec, brez posebnega
obvestila sindikata ni dolžan odvajati sindikalne čla­
narine. Brezplačne pravne nasvete in zastopanje na
sodišču, koriščenje počitniških kapacitet in drugih
ugodnosti, ki jih nudi sindikat lahko koristijo le člani
sindikata, ki redno plačujejo članarino.
Ob prenehanju članstva vas prosimo, da vrnete član­
sko izkaznico.
V času prodniškega dopusta članstvo ne preneha in ste dolžni sporočiti svojo obveznost
za plačilo sindikalne članarine pristojnemu
Centru za so­cialno delo, ki vam izplačuje nadomestilo plače.
Medicinske sestre, ki se upokojite lahko ostanejo
čla­nice našega sindikata, le način plačevanja člana­
rine morate urediti na že prej navedeni telefonski
številki.
UGODNI KREDITI V DELAVSKI HRANILNICI
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije in
Delavska hranilnica d. d. Ljubljana sta dogovorila
najugodnejše kredite za članice in člane našega
sindikata.
Pogoji:
kreditna sposobnost: po aktih hranilnice,
višina kredita: po kreditni sposobnosti kredito­
jemalca,
rok vračila: od 3 do 24 mesecev,
nominalna obrestna mera: 3,00%,
strošek priprave kredita: 1%,
strošek zavarovanja: 1,5%,
strošek vodenja: 0,83 EUR (200,00 SIT)
strošek izplačila kredita: 1,67 EUR (400,00 SIT).
Kredit bodo lahko koristili le naši člani in članice, ki
se bodo v banki izkazovali z našo člansko izkaz­nico
in fotokopijami zadnjih treh plačilnih list, iz katerih je
razvidno plačevanje članarine za Sindikat delavcev v
zdravstveni negi Slovenije.
Podrobnejše informacije boste prejeli v poslovnih
enotah hranilnice: v Kopru, Gortanov trg 1, tel.: 05
626 27 16; v Kranju, Gregorčičeva 8, tel.: 04 236 20
48; v Ljubljani, Miklošičeva 5, tel.: 01 300 02 41 (211,
217) in Dalmatinova 4, tel.: 01 430 56 98; v Mariboru,
Partizanska 3-5, tel.: 02 234 30 30 in Gosposka ul. 24,
tel.: 02 234 30 50; v Novem mestu, Glavni trg 22, tel.:
07 337 67 65; v Novi Gorici, Kidričeva 9, tel.: 05 333
36 80; na Ptuju, Čučkova ulica 1, tel.: 02 787 70 06; v
Slovenski Bistrici, Trg svobode 22, tel:. 02 818 51 62;
v Trbovljah, Trg revolucije 6a, tel.: 03 563 21 04 in v
Velenju, Šaleška 20, tel.: 03 897 30 07, 897 30 08.
Pričakujejo vas vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure.
Kredit lahko koristite do višine razpoložljivih
sredstev.
V SPOMIN
Sredi poletja 2010 smo na zadnjo pot pospremili našo članico, višjo medicinsko sestro, go. Silvo
JENKO, roj. Selan. Spominjale se je bomo sodelavke iz Patronažne službe in ostali zaposleni v
zdravstvenem domu Kranj.
25
OBVESTILA
POPUSTI
LOKACIJA
HOTELSKE IN ZDRAVSTVENE STORITVE
ZDRAVILIŠČE LAŠKO ,
WELLNESS Park Laško
- 20 % popusta pri koriščenju : bazena, savne in kombinacija teh
storitev ob izpolnitvi prijavnice o včlanitvi v Thermana club ob
prvem prihodu v Thermano
- 10 % popusta za wellness in zdravstvene storitve s prijavnico o
včlanitvi v Thermano club
ROGLA, TERME ZREČE
- 10 % popusta na redne cene hotelskih storitev na Rogli in v Termah
Zreče in tudi na celodnevne vstopnice za bazen in savno
TERME PTUJ
- 10 % popusta na redne cene za celodnevno, večerno vstopnico za
Termalni park
- 10 % popusta na 4-urno vstopnico za odrasle v Grand hotelu Primus
REKREACIJSKI CENTER MRC
FONTANA MARIBOR
- 10 % popust na ceno vstopnice za odrasle, do 4 ure, znižana cena
10,80 €, za otroke je cena, ob spremstvu odrasle osebe, 7,00 €,
možnost brezplačne uporabe savn
- 10 % popust na ceno dopoldanske vstopnice, vstop do 12:00 ure,
znižana cena 9,00 €
- 10 % popusta na redne cene masaž
TERME ROGAŠKA SLATINA
- 10 % popusta na bivanje po aktualnih paketih
- dnevna karta odrasli: 7,00 €
- 3-urna karta odrasli: 6,00 €
- karta s savno: 9,5 €
ATLANTIS BTC d.d. Ljubljana
- 20 % popust ob nakupu posameznih vstopnic v vseh 3 tematskih
sklopih: Svetu doživetij z otroškim delom, Termalnem templju in
Deželi savn
DOBRNA
- 5 % popusta na vse program nastanitve po rednem hotelskem ceniku
- 15 % popusta na cene kopanja (brez kombinacij s kosilom ali
večerjo) in redne cene Dežele savn od torka do četrtka od 12:00
do 15:00 ure in v nedeljo od 13:00 ure dalje
- 15 % popusta na redne cene kopeli v Zdraviliškem domu od
ponedeljka do četrtka od 12:00 do 15:00 ure in v nedeljo od
13:00 ure dalje
- 10 % popusta na redne cene storitev Medicinskega centra in 5 %
na redne cene programov MC, razen specialističnih pregledov in
zdravstvene nege
- 5 % popusta na redne cene programov in storitev Hiše na travniku
Vse zgoraj navedene popuste lahko izkoristite samo ob predložitvi članske izkaznice
Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije.
26
ANEKS št. 3
in
ANEKS št. 4
H KOLEKTIVNI POGODBI
ZA JAVNI SEKTOR
1
4773. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, Stran
13623.
Na podlagi določil 4. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor
(Uradni list RS, št. 57/08, 23/09 in 91/09, v nadaljnjem besedilu:
KPJS)
Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca
in
reprezentativni sindikati javnega sektorja kot stranka na strani
javnih uslužbencev
sklenejo
– oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega
izobraževanja, ki štejejo do 25 dijakov oziroma vajencev.
7. Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega
uslužbenca v:
– oddelkih osnovne šole, ki štejejo 23 in več učencev;
– oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo 20 in več
dijakov;
– oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega
izobraževanja, ki štejejo 26 in več dijakov oziroma vajencev.
1. člen
8. Dodatek za poučevanje v kombiniranih oddelkih v šolah oziroma zavodih za:
– poučevanje v oddelkih kombiniranih iz dveh razredov v višini
7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– poučevanje v oddelkih kombiniranih iz treh oziroma več
razredov v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega
uslužbenca.
39. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni liste RS, št. št.
57/08, 23/09 in 91/09, v nadaljnjem besedilu: KPJS) se spremeni
tako, da se glasi:
9. Dodatek za delo učiteljev, vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev
v bolnišničnih oddelkih vrtcev in šol v višini 7% urne postavke
osnovne plače javnega uslužbenca.
ANEKS št. 3
h Kolektivni pogodbi za javni sektor
»39. člen
(dodatki za nevarnost in posebne obremenitve)
Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so:
1. Dodatek za čas neposrednega usposabljanja za delo v posebni policijski enoti v višini 30% urne postavke osnovne plače
javnega uslužbenca.
2. Dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega
uslužbenca.
3. Dodatek za čas potapljanja potapljača v okviru usposabljanja
v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
4. Dodatek za čas potapljanja potapljača v primeru intervencije
v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
5. Dodatek za usposobljenost in poučevanje treh ali več po
vsebini različnih predmetov v višini 3% urne postavke javnega
uslužbenca.
6. Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega
uslužbenca v:
– oddelkih osnovne šole, ki štejejo do 22 učencev;
– oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo do19
dijakov;
2
10.Dodatek za izvajanje prilagojenega programa in za drugo
neposredno delo v vrtcu in izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa in za drugo neposredno delo v
šoli oziroma zavodu za:
– delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami
vida, sluha, govora ter motnjami v telesnem in gibalnem razvoju,
v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami z motnjami vedenja in osebnosti (s čustveno
vedenjskimi težavami) v višini 10% urne postavke osnovne plače
javnega uslužbenca;
– delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem
razvoju v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega
uslužbenca;
– delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v
višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo z osebami s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju v
višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Delovna mesta v vrtcih, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje
otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, na katerih javnemu
uslužbencu pripada dodatek iz prve do pete alineje, s sklepom
določi minister, pristojen za šolstvo, v soglasju z reprezentativnimi
sindikati.
11. Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno, telesno ali
senzorno motnjo v zdravstvenih zavodih, v posebnih in splošnih
socialnih zavodih, varstveno-delovnih centrih in zavodih za
usposabljanje za:
– delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju in telesno
ali senzorno motnjo v višini 8% urne postavke osnovne plače
javnega uslužbenca;
– delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem razvoju ali zmerno telesno motnjo v višini 12% urne postavke osnovne plače
javnega uslužbenca;
– delo z osebami s težjo motnjo v duševnem razvoju ali težjo telesno motnjo v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega
uslužbenca;
– delo z osebami s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko telesno motnjo v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega
uslužbenca;
– delo z osebami z demenco, za katere je potreben povečan
nadzor, v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega
uslužbenca.
Dodatek po peti alinei se izključuje z dodatki po alineah od ena
do štiri prejšnjega odstavka. Dodatki iz prve, druge, tretje in četrte
alinee se ne seštevajo.
Pri določitvi višine dodatka po prvi, drugi, tretji in četrti alinei iz
prvega odstavka te točke se upošteva strukturo uporabnikov oziroma pacientov po vrstah prizadetosti, kar se lahko natančneje
določi s sklepom ministra iz petega odstavka te točke.
Dodatek po peti alinei iz prvega odstavka te točke pripada javnemu uslužbencu, če povprečni mesečni obseg neposrednega
dela javnega uslužbenca z osebami z demenco presega 23%
delovnega časa javnega uslužbenca.
Zavodi in delovna mesta, na katerih javnemu uslužbencu pripada
dodatek, če izpolnjuje pogoje iz 11. točke, se določi s sklepom
ministrov, pristojnih za zdravstvo in socialno varstvo, s soglasjem
reprezentativnih sindikatov za te dejavnosti.
12.Dodatek za delo na višini oziroma v globini za:
– delo na višini od 2 m do 4 m, v višini 20% urne postavke osnovne
plače javnega uslužbenca;
– delo na višini nad 4 m do 20 m, v višini 30% urne postavke
osnovne plače javnega uslužbenca;
– delo na višini nad 20 m, v višini 50% urne postavke osnovne
plače javnega uslužbenca;
– delo v alpinistični opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi, v
višini 100% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
13.Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi,
demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini
65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
14.Dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno
sredstvo uporablja helikopter v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v
nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.
Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so nevarnost in
posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne
obremenitve že upoštevane, če je bil pri prevedbi osnovne plače
delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za nevarnost in
posebne obremenitve.«
2. člen
Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 0100-704/2010/68
Ljubljana, dne 5. novembra 2010
EVA 2010-3111-0037
Vlada Republike Slovenije
Irma Pavlinič Krebs l.r.
Ministrica za javno upravo
dr. Franc Križanič l.r.
Minister
za finance
Reprezentativni sindikati javnega sektorja
SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE
SLOVENIJE
Branimir Štrukelj l.r.
SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE – PERGAM
Milan Štimec
NI PODPISAL
SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN
RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE
Bojan Hribar
NI PODPISAL
GLOSA – SINDIKAT KULTURE SLOVENIJE
Doro Hvalica
NI PODPISAL
SINDIKAT DRŽAVNIH ORGANOV SLOVENIJE
Drago Ščernjavič
NI PODPISAL
POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE
Branko Prah l.r.
3
SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE
Dušan Pečnik
NI PODPISAL
SINDIKAT DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE
Tom Zalaznik
NI PODPISAL
SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
Zvonko Vukadinovič l.r.
SINDIKAT SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE
Stanislav Košir
NI PODPISAL
FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE
Konrad Kuštrin
NI PODPISAL
SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
Jelka Mlakar l.r.
KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE
Boris Mazalin
NI PODPISAL
SINDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE
Zoran Kejžar
NI PODPISAL
NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE
dr. Tomaž Sajovic l.r.
SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV
Peter Kosmač
NI PODPISAL
SIFARM – SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE
Dragana Žitnik
NI PODPISAL
SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE
Darinka Avguštiner
NI PODPISAL
SIDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM
Matija Cevc
NI PODPISAL
SVAS – SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE
Jurij Por
NI PODPISAL
SINDIKAT SLOVENSKIH DIPLOMATOV
Matjaž Kovačič
NI PODPISAL
4
SILMES – SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE SLOVENIJE
Stane Tomšič
NI PODPISAL
SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Darko Milenkovič
NI PODPISAL
SINDIKAT NOVINARJEV SLOVENIJE
Iztok Jurančič
NI PODPISAL
SINDIKAT DELAVCEV PRAVOSODJA SLOVENIJE
Tomaž Virnik l.r.
SINDIKAT CENTROV ZA SOCIALNO DELO – SINCE 07 – KSS
PERGAM
Perica Radonjič
NI PODPISAL
SINDIKAT SEVALCEV SLOVENIJE PERGAM
Robert Kokovnik
NI PODPISAL
SINDIKAT KAPITANIJE SLOVENIJE
Loredano Cetin
NI PODPISAL
SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE
Zoran Petrovič
NI PODPISAL
DENS – SINDIKAT ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE
Alenka Krabonja
NI PODPISAL
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 8. 11. 2010
izdalo potrdilo št. 10101-2/2008-15 o tem, da je Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za javni sektor vpisan v evidenco kolektivnih pogodb
na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list
RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 30/3.
4774. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, Stran
13626.
plač, doseženih v skladu s prvim odstavkom tega člena, določi
osnovna plača na način, kot bi se jim v enakih primerih določila
za mesec september 2010.«
Na podlagi določil 4. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor
(Uradni list RS, št. 57/08, 23/09 in 91/09; v nadaljnjem besedilu:
KPJS)
Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca
in
reprezentativni sindikati javnega sektorja kot stranka na strani
javnih uslužbencev
sklenejo
Črta se dosedanji peti odstavek.
ANEKS št. 4
h Kolektivni pogodbi za javni sektor
1. člen
V Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09 in
91/09) se v tretjem odstavku 50. člena za besedilom »se odpravijo«
črta besedilo »v obdobju od leta 2008 do leta 2010«.
Četrti odstavek se nadomesti z novim četrtim, petim in šestim
odstavkom tako, da se glasi:
»Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu
plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij s 1. oktobrom
2010.
Ne glede na prejšnji odstavek se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja, začne
izplačevati za mesec oktober v dveh zaporednih letih, ki sledita
letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 2,5% tako, da se v prvem letu do tedaj dosežena osnovna
plača javnega uslužbenca poviša za vrednost tretje četrtine
odprave nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca,
in v drugem letu pa še za vrednost četrte četrtine odprave
nesorazmerja.
V obdobju iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbencem, ki imajo
sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju pred 1. oktobrom
2010, obračuna in določi osnovna plača na način, kot se jim je
določila za mesec september 2010. Javnim uslužbencem, ki se
zaposlijo po 1. oktobru 2010 ali so po tem datumu premeščeni na
drugo delovno mesto oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za
drugo delovno mesto, so imenovani v naziv oziroma višji naziv ali
napredujejo v višji plačni razred, se v obdobju ne izplačevanja
2. člen
V Aneksu št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS,
št. 91/09) se črta drugi odstavek 3. člena.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Splošna uskladitev osnovnih plač se v letu 2011 ne izvede. Če
dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od
decembra 2010 do decembra 2011 preseže 2%, se osnovne plače
v januarju 2012 uskladijo za nastalo razliko nad 2%.«.
Doda se novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2012 se določi v roku
iz 5. člena ZSPJS.«.
3. člen
Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 0100-704/2010/67
Ljubljana,
dne 5. novembra 2010
EVA 2010-3111-0039
Vlada Republike Slovenije
Irma Pavlinič Krebs l.r.
Ministrica za javno upravo
dr. Franc Križanič l.r.
Minister za finance
Reprezentativni sindikati
javnega sektorja
SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE
SLOVENIJE
Branimir Štrukelj l.r.
5
SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE – PERGAM
Milan Štimec
NI PODPISAL
SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV
Peter Kosmač
NI PODPISAL
SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN
RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE
Bojan Hribar l.r.
SIFARM – SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE
Dragana Žitnik
NI PODPISAL
GLOSA – SINDIKAT KULTURE SLOVENIJE
Doro Hvalica
NI PODPISAL
SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE
Darinka Avguštiner
NI PODPISAL
SINDIKAT DRŽAVNIH ORGANOV SLOVENIJE
Drago Ščernjavič
NI PODPISAL
SIDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM
Matija Cevc
NI PODPISAL
POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE
Branko Prah l.r.
SVAS – SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE
Jurij Por
NI PODPISAL
SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE
Dušan Pečnik
NI PODPISAL
SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
Zvonko Vukadinovič l.r.
FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE
Konrad Kuštrin
NI PODPISAL
SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
Jelka Mlakar l.r.
6
SINDIKAT SLOVENSKIH DIPLOMATOV
Matjaž Kovačič
NI PODPISAL
SINDIKAT DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE
Tom Zalaznik
NI PODPISAL
SINDIKAT SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE
Stanislav Košir
NI PODPISAL
KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE
Boris Mazalin
NI PODPISAL
SILMES – SINDIKAT LABORATORIJSKE
MEDICINE SLOVENIJE
Stane Tomšič
NI PODPISAL
SINDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE
Zoran Kejžar
NI PODPISAL
SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Darko Milenkovič
NI PODPISAL
NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV
LJUBLJANSKE UNIVERZE
dr. Tomaž Sajovic l.r.
SINDIKAT NOVINARJEV SLOVENIJE
Iztok Jurančič
NI PODPISAL
SINDIKAT DELAVCEV PRAVOSODJA SLOVENIJE
Tomaž Virnik l.r.
SINDIKAT CENTROV ZA SOCIALNO DELO – SINCE 07 – KSS
PERGAM
Perica Radonjič
NI PODPISAL
SINDIKAT SEVALCEV SLOVENIJE PERGAM
Robert Kokovnik
NI PODPISAL
SINDIKAT KAPITANIJE SLOVENIJE
Loredano Cetin
NI PODPISAL
SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE
Zoran Petrovič
NI PODPISAL
DENS – SINDIKAT ZOBOZDRAVNIKOV
SLOVENIJE
Alenka Krabonja
NI PODPISAL
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 8. 11. 2010
izdalo potrdilo št. 10101-2/2008-16 o tem, da je Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor vpisan v evidenco kolektivnih pogodb
na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list
RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 30/4.
7
8
ZAPISNIK
21. redne seje Odbora za RAZLAGO Kolektivne
pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi
04. 11. 2010
ZAPISNIK
22. redne seje Odbora za RAZLAGO Kolektivne
pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi
23. 12. 2010
1
ZAPISNIK
21. redne seje Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki je bila v četrtek,
04. 11. 2010, ob 13. uri v prostorih Sindikata delavcev v
zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana.
Prisotni:
Darja Vižintin-Zupančič – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
Mirjana Ranzinger – Ministrstvo za zdravje
Flory Banovac – Sindikat delavcev v zdravstveni negi
Slovenije
Drugi prisotni:
Janez Turuk – Sindikat delavcev v zdravstveni negi
Slovenije
Dnevni red:
1. Razlaga v zvezi z določanjem letnega dopusta.
Republiki Sloveniji dne 15. 09. 2010 je bilo obravnavano
vprašanje, kako se določa letni dopust zaposlenim
v dejavnosti zdravstva glede na različne ureditve v
posameznih kolektivnih pogodbah.
Skladno z dogovorom, sprejetim na navedeni seji, je
Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene
v zdravstveni negi sprejel naslednje stališče:
V primeru, ko se zaposlenemu lahko določi letni dopust
po različnih kolektivnih pogodbah, se zaposlenemu
določi letni dopust po vseh določilih tiste kolektivne
pogodbe, ki je zanj ugodnejša. Pri tem se za posa­
meznega zaposlenega uporabljajo določbe le ene
kolektivne pogodbe.
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi
velja in se uporablja za vse delodajalce, ki opravljajo
zdravstveno dejavnost in zaposlujejo delavce v
zdravstveni negi. Če je določitev letnega dopusta
po določilih Kolektivne pogodbe za zaposlene v
zdravstveni negi za zaposlenega najugodnejša, se
mu letni dopust določi po določilih te kolektivne
pogodbe.
2. Razno.
Sejo je vodila predsednica odbora Darja VižintinZupančič.
Ad 2.)
Pod točko »Razno« ni bilo obravnavanih vsebin.
Ad 1.)
Na 1. skupni seji Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva
Slovenije, Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za
zaposlene v zdravstveni negi in Odbora za razlago
Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v
2
Zapisal:
Janez Turuk, univ. dipl. prav., l.r.
Predsednica odbora:
Darja Vižintin Zupančič, univ. dipl. ekon., l.r.
ZAPISNIK
22. redne seje Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki je bila v četrtek,
23. 12. 2010, ob 12. uri v prostorih Sindikata delavcev v
zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 11, Ljubljana.
Prisotni:
Darja Vižintin-Zupančič – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
Mirjana Ranzinger – Ministrstvo za zdravje
Flory Banovac – Sindikat delavcev v zdravstveni negi
Slovenije
Zvone Vukadinovič – Sindikat zdravstva in socialnega
varstva Slovenije
Drugi prisotni:
Janez Turuk – Sindikat delavcev v zdravstveni negi
Slovenije
Dnevni red:
1. Zaprosilo za razlago v zvezi z delovnim mestom
ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT E035027.
2. Razno.
Sejo je vodila predsednica odbora Darja VižintinZupančič.
Ad 1.)
Pod točko 1. je Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (v nadaljevanju:
Odbor) obravnaval zaprosilo Zdravstvenega doma
Celje za razlago v zvezi z delovnim mestom ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT E035027 in v zvezi s tem sprejel
naslednje stališče:
Primerno je, da zavodi, ki opravljajo dejavnost na
področju zobozdravstva, vključijo v sistemizacijo tudi
delovno mesto zobozdravstveni asistent. V sistemizaciji
je potrebno opredeliti zahtevnost, pogoje za zasedbo
delovnega mesta ter opis del in nalog, kar je v pristojnosti posameznega zavoda.
Odbor je glede na določila Kolektivne pogodbe za
zaposlene v zdravstveni negi sprejel tudi naslednjo
razlago:
1. Za zaposlene v zobozdravstveni dejavnosti, ki so do
leta 1985 pridobili izobrazbo zobozdravstvenega
asistenta, se šteje, da izpolnjujejo pogoje in se jih
razvrsti na delovno mesto ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT E035027. Na delovno mesto ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT E035027 se razvrstijo tudi zaposleni v
zobozdravstveni dejavnosti, ki pridobijo nacionalno
poklicno kvalifikacijo.
2. Zaposlene v zobozdravstveni dejavnosti, ki so
pridobili izobrazbo zdravstvene smeri po letu 1985
in imajo dokazila o specialnih znanjih ali potrdila
pristojne zbornice za delo v tej dejavnosti, se razvrsti
na delovno mesto SREDNJA MEDICINSKA SESTRA S
SPECIALNIMI ZNANJI E035008.
Ad 2.)
Pod točko »Razno« ni bilo obravnavanih vsebin.
Zapisal:
Janez Turuk, univ. dipl. prav., l.r.
Predsednica odbora:
Darja Vižintin Zupančič, univ. dipl. ekon., l.r.
3
4
Protokol obravnave trpinčenja,
spolnega in drugega nadlegovanja
na delovnem mestu ali v zvezi z delom
nad zaposlenimi v zdravstveni
in babiški negi (ZBN)
1
Protokol obravnave trpinčenja,
spolnega in drugega nadlegovanja
na delovnem mestu ali v zvezi
z delom nad zaposlenimi1 v
zdravstveni in babiški negi (ZBN2)
KAKO PREPOZNAM NASILJE …
Trpinčenje
»Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali
sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje
ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem
mestu ali v zvezi z delom.« (6.a člen Zakona o delovnih razmerjih)
Nekaj prepoznavnih znakov za slabe odnose v kolektivu in za
verjetno izpostavljenost sistematični zlorabi:
– Krivda za vse napake je pripisana zgolj eni osebi.
– Nekoč zgledna delavka je zdaj obtožena podpovprečnega
dela in/ali je izpostavljena nenehnim kritikam njenega dela.
– Oseba je v delovnem okolju socialno in/ali fizično izolirana.
– Napake osebe niso nikoli pozabljene, dosežki pa so namerno
prezrti ali omalovaževani.
– Osebi se poslabša zdravstveno stanje, vidna je duševna stiska,
stres.
– Spremeni se vedenje: oseba ne zaupa več kolektivu, vse manj
komunicira, težko se koncentrira, dela napake pri delu, kakovost
njenega dela upada, postaja agresivna …
Spolno nadlegovanje
»Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega
verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja
spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo
osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega,
ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.« (6.a člen Zakona
o delovnih razmerjih)
Nekaj primerov ravnanj in vedenj, ki lahko pomenijo spolno nadlegovanje ali nadlegovanje zaradi spola:
– fizične oblike (spolno sugestivne geste, neželeno objemanje ali
poljubljanje, nepotrebno dotikanje, trepljanje, ščipanje, spolni
napad, vsiljen spolni odnos …);
– verbalne oblike (nedobrodošlo osvajanje, spreminjanje službenih tem v spolne, opolzki komentarji, zgodbe, šale, opazke
s spolno vsebino, neželeno naslavljanje s srček, punči, miška,
sestrica, mačo, lepotec, bratec …);
Izrazi, uporabljeni v ženski spolni slovnični obliki, so mišljeni kot nevtralni za moške
in za ženske ter obratno.
2
ZBN – vključuje vse profile, zaposlene v zdravstveni in babiški negi)
1
2
– neverbalne oblike (tesno približevanje osebe, pohotni in žaljivi
pogledi ali geste, elektronska ali SMS sporočila s spolno vsebino
…);
– druge na spolu temelječe oblike (seksistične šale, zastraševanje, obrekovanje, žaljenje, posmehovanje, poniževanje, pripovedovanje laži ali razširjanje neresničnih govoric – vse zaradi
spola osebe);
– karierne oblike (obljubljena višja plača, napredovanje, druge ugodnosti, če oseba pristane na katero od naštetih ravnanj, grožnje z
negativnimi posledicami, če jih odkloni ali se jim zoperstavi).
Nadlegovanje
»Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli
osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo
osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno
ali žaljivo okolje.« (6.a člen Zakona o delovnih razmerjih)
Osebne okoliščine so: narodnost, rasa ali etnično poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barva kože, zdravstveno stanje,
invalidnost, vera ali prepričanje, starost, spolna usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje in druge.
Oseba z določeno osebno okoliščino je lahko izpostavljena šalam, obrekovanju, seksizmu, obrekovanju, žaljenju, napadalnosti,
zastraševanju, posmehovanju, poniževanju, razširjanju neresničnih
govoric …
-----------------------------------------------------------------------Protokol pripravila
– Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici
zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
nenasilje@zbornica-zveza.si
– Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
KAJ LAHKO STORIM?
Vodim dnevnik
– kraj, čas in opis nasilnih dejanj
– vpletene osebe, priče
– komunikacijsko sredstvo
– lastno počutje po dogodku
Dokazi
– običajna in/ali e-pošta, pisna navodila za delo
– zapisniki sestankov
– pisne izjave prič
– evidence obiskov pri zdravniku
– zapisi z grožnjami, zasmehovanji, žalitvami
– ocene mojega dela, morebitne pisne kritike
– drugi znaki sovražnega delovnega okolja
Pogovor z zaupno osebo
– prosim za pogovor in pomoč nekoga iz kolektiva, ki mu zaupam
Drugo mnenje (zlasti pri trpinčenju)
– obrnem se na koga, ki mu zaupam in v dogajanje ni vpleten
– pomaga mi ustvariti bolj realno sliko dogajanja in mojega
dela
Podpora v kolektivu
– preverim, kako posamezne osebe v kolektivu dojemajo, kar se
mi dogaja
– poskušam ugotoviti, ali je (bilo) več žrtev istega povzročitelja
– poskušam ugotoviti, ali bi bil kdo skupaj z mano pripravljen
ukrepati
nenasilje@zbornica-zveza.si
KAKO LAHKO UKREPAM?
Neformalno ukrepanje
– pozanimam se, ali je delodajalec sprejel ukrepe za zaščito
zaposlenih in kako jih izvaja
– če se počutim dovolj psihološko močno, se pogovorim s povzročiteljem in zahtevam, da s trpinčenjem, spolnim ali drugim
nadlegovanjem takoj preneha
– priporočljivo je, da pogovoru prisostvuje še kdo (zaupna oseba,
kolegica, sindikalni zaupnik, vodja …)
Formalno ukrepanje
– sprožim postopek v skladu z internim aktom, če ga delodajalec
ima
– pri delodajalcu podam pritožbo oziroma zahtevo zaradi kršenja
Zakona o delovnih razmerjih
– podam prijavo na Inšpektorat za delo, če delodajalec ni sprejel
ustreznih ukrepov
– podam prijavo suma kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu policiji ali tožilstvu
– poiščem zunanjo pravno pomoč (sindikat, Zbornica – Zveza,
odvetniška pisarna …)
– obrnem se na zagovornika načela enakih možnosti
– podam izredno odpoved delovnega razmerja
Druge oblike (samo)pomoči
– obisk pri zdravniku:
• poudarim posledice nasilja in slabšanje zdravstvenega sta
nja
• prepričam se, da je zdravnik zabeležil nasilje kot vzrok mojih
zdravstvenih težav
– strokovna psihosocialna podpora (individualno svetovanje,
skupina za samopomoč, telefonsko svetovanje …)
– svetovanje po e-pošti (Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici – Zvezi: nenasilje@zbornica-zveza.si)
– pravna pomoč (sindikat, brezplačna pravna pomoč na sodišču,
odvetnik …)
– samopomoč:
• zapisujem razmišljanja, čustva, počutje
• vzdržujem socialno mrežo
• ukvarjam se z ljubiteljskimi, humanitarnimi dejavnostmi
• skrbim za dobro psihofizično kondicijo (sprehodi, šport, hišni
ljubljenčki, joga …)
• o nasilju si pridobim več znanja
– sprememba delovnega mesta:
• pozanimam se o stanju na trgu dela
• pripravim si delovni življenjepis in osnutek spremnega pi
sma
• socialno mrežo obvestim o iskanju druge službe
• dejavno iskanje druge zaposlitve
nenasilje@zbornica-zveza.si
KAKO LAHKO POMAGAM ŽRTVI?
Sem priča nasilnemu dejanju
– povzročitelja opozorim na neprimerno komunikacijo (pazim, da
ne ogrožam svoje in žrtvine varnosti; ocenim, ali to lahko storim
javno ali s povzročiteljem na samem)
– kolektiv opomnim, da v sovražnih delovnih okolij ne trpijo samo
žrtve, ampak to škoduje vsem, ki delajo ali vstopajo v takšno
okolje
– če sodelavci ustvarjajo sovražno delovno okolje za sodelavke
(ali obratno), jih opozorim, da je takšno ravnanje neetično in
nepravično
– pri nadlegovanju povzročitelja opozorim, da ljudi sodimo po
njihovih dejanjih, ne na podlagi njihovega videza, spola, vere,
spolne usmerjenosti, starosti, invalidnosti itd.
– udeležene opozorim na zakonsko prepoved nasilja na delovnem mestu
– žrtvi nasilnega dejanja diskretno predlagam pogovor
– o zaznavi nasilja v kolektivu obvestim nadrejeno osebo v soglasju z žrtvijo oziroma ravnam v skladu z internim aktom
Sem zaupna oseba
– žrtev mi pove o trpinčenju, spolnem ali drugem nadlegovanju
na delovnem mestu
• povem in pokažem ji, da mi ni vseeno zanjo
• povabim jo na zaupni pogovor, poskrbim za ustrezen pro
stor
• za pogovor si vzamem dovolj časa
• ponudim pomoč
• delujem pomirjujoče, empatično in podporno
• nasilja ne minimaliziram, ne sodim po svojih izkušnjah, ne
odrejam ukrepanja, ne odločam namesto nje
• žrtvi dam sporočilo, da ni kriva za nasilje, da je spoštovanja
vredna osebnost, da ima pravico do dostojanstva na de
lovnem mestu
• povem ji, da je za nasilje odgovoren povzročitelj
• dam ji sporočilo, da ni šibka, saj je potrebovala veliko moči
za preživljanje sistematičnega nasilja, ki jo je treba zdaj
usmeriti v izhod iz nasilja
• zavedam se individualnosti njene situacije in je ne posplo
šujem
• svetujem ji vodenje dnevnika in zbiranje dokazov
3
• seznanim jo z možnostmi neformalnega in formalnega
ukrepanja
• seznanim jo z mogočimi pravnimi potmi ukrepanja
• seznanim jo s psihosocialnimi oblikami pomoči (npr. Zborni
ca – Zveza; Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi)
• skupaj narediva načrt nadaljnjih možnih korakov oziroma
ukrepanja
• zavedam se, da ima žrtev pravico, da odkloni ponujeno
pomoč in da zoper povzročitelja na ukrepa
– Svetuje ji, da si zabeleži izkušnje z nasiljem ter da o dogajanju
vodi dnevnik in zbira dokaze.
– Svetuje ji obisk pri zdravniku.
– Ponudi ji pomoč in posredovanje pri neformalnem reševanju.
– Če se žrtev ne strinja z neformalnim ukrepanjem, mora njeno
odločitev spoštovati (žrtev nasilja ima pravico odkloniti neformalno reševanje primera).
– Lahko jo seznani z mogočimi oblikami zunanje psihosocialne
in pravne pomoči.
– Svetuje ji, da skrbi za svoje psihofizično počutje.
nenasilje@zbornica-zveza.si
nenasilje@zbornica-zveza.si
PREPREČEVANJE IN UKREPANJE PRI NASILJU –
DOLŽNOST VODSTVA
»(1) Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v
katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu
nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih
ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne
ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem
ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.
(2) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo
domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prejšnjim
odstavkom, je dokazno breme na strani delodajalca.«(45. člen
Zakona o delovnih razmerjih)
Splošna načela
– Vsaka nadrejena oseba je dolžna s svojim zgledom in ničelno
strpnostjo do katere koli oblike nasilja zaposlenim zagotavljati
prijazno, varno, zdravo in človeka vredno delovno okolje.
– Vodstveno in vodilno osebje mora dosledno, pravično in učinkovito izvajati vse ukrepe za zaščito zaposlenih pred spolnim in
drugim nadlegovanjem in trpinčenjem.
– Vodstvo mora tistim zaposlenim, ki žrtvam nudijo pomoč ali
informacije v zvezi s spolnim oz. drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, zagotoviti primerne pogoje za delo in jim omogočiti
strokovno usposabljanje.
– Vodstvo mora zaposlenim omogočiti informiranost o pojavih nasilja na delovnem mestu in o njihovih pravicah ter dolžnostih.
– Nadrejena oseba mora v vsakem primeru (če se žrtev s tem
strinja ali ne) izvesti potrebne ukrepe za ustavitev nasilja oziroma
ravnati v skladu z internim aktom in zakonodajo.
– Žrtev mora biti ves čas postopka obveščena o načrtovanih in
izvedenih ukrepih.
Pogovor z žrtvijo nasilja
– Nadrejena oseba žrtvi trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja ponudi pogovor.
• V pogovoru poskuša razjasniti: dogajanje, počutje žrtve,
posledice nasilja, vpletene, možne rešitve.
• Seznani jo z možnostmi prijave nasilja na delovnem mestu in
internimi postopki.
• O pogovoru nadrejena oseba naredi zapisnik, ki ga podpišeta
obe: nadrejena oseba in žrtev nasilja.
4
DRUGE OBLIKE POMOČI
Policija
Tel: 113 (24ur/dan)
Anonimna številka policije
Tel: 080 12 00 (24ur/dan)
Inšpektorat za delo
Parmova ulica 33, Ljubljana
Tel: 01/280 36 76, 01/280 36 60, 01/280 36 70
Zagovornik načela enakosti
Urad za enake možnosti
Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana
Tel: 01/ 478 14 83; 080 12 13 (brezplačna anonimna številka)
UKC Ljubljana
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
Poljanski nasip 58, Ljubljana, Tel: 01/522 43 34
Društvo SOS telefon
P.P. 2726, 1001 Ljubljana
Tel: 01/544 35 13, 01/544 24 14 (pisarna)
SOS telefon: 080 11 55 (brezplačna anonimna številka)
- delavniki: 12.00–22.00; sob, ned, prazniki: 18.00–22.00
Društvo za nenasilno komunikacijo
Miklošičeva 38, Ljubljana
Tel: 01/434 48 22 - pon, tor, čet: 10.00–15.00
Klic v duševni stiski
Njegoševa cesta 4, Ljubljana
Tel: 01/ 520 99 00 - vsako noč 19.00–7.00
Zaupni telefon Samarijan
080 11 13 (brezplačna anonimna številka) - 24 ur/dan
Varuh človekovih pravic
Dunajska cesta 56, Ljubljana
Tel: 01/ 475 00 50; 080 15 30 (brezplačna številka)