Svetuje, povezuje, navdihuje

ek
d e ze l a
November 2013
Svetuje, povezuje, navdihuje
Mladi priložnosti
iščejo izven meja
Dr. Marina Lukšič Hacin:
''Ustvariti moramo
pogoje za vračanje.''
4 zgodbe
življenja v tujini
Peka kruha s kislim testom – Okrepimo imunski sistem
O težavah s prostato – Posadimo vsaj eno sadno drevo
Pridni mačji gospodiči Jak, Pak in Žak
Živjo, kako ste?
Jaz sem Pak in bom govoril za vse
tri. Moja brata Jak in Žak sta sicer v
redu fanta, ampak besede jima pa ne
gredo. Najprej – zakaj trije tako veliki
in fajni muci iščejo dom? To se tudi mi
sprašujemo, če vam povem po resnici!
Ampak saj mislim, da ga ne bomo dolgo.
Kako pa se je začelo? Lani je šla naša
začasna teta skrbnica na morje in tam
nas je našla – bili smo brez mamice in
premajhni, da bi jedli sami. Rekla je,
da to res ne gre in da taki majhni mulci
nimajo kaj delat sami na plaži. Ker
smo bili še tako majhni – rekla nam je
dudlarčki ... no, dudarčki, nas je hranila
na vsakih nekaj ur, tudi ponoči, in nas
potem odpeljala domov. Tam je bilo šele
super! Saj nam je bila plaža všeč, ampak
s posteljo se pa sploh ne da primerjat!
No, še kot mladičke nas je vse skupaj
posvojila ena teta in življenje je bilo prav
fino. Potem pa smo se kar naenkrat vrnili
k začasni teti skrbnici (saj nam ni tako
hudo, ker jo imamo radi), ampak vseeno
se sprašujemo, kaj je narobe z nami.
Pravijo, da bo teta dobila enega drugega
mladiča, pa nas noče več imeti.
Teta začasna skrbnica je rekla, da naj
se nič ne sekiramo, ker se bo našel dober
kavč tudi za nas, pa ne vem, če ima prav
... Mi bi namreč res res radi šli skupaj v
nov dom, ampak je teta začasna skrbnica
tudi rekla, da ni veliko ljudi, ki bi hoteli
tri odrasle muce. Ampak samo poglejte
nas! Kdo ne bi hotel imeti doma treh
takih lepotcev?
Jak, Pak in Žak so stari dobro leto (ocenjen mesec kotitve
avgust 2012), so razglistani, razbolhani, cepljeni, negativni na
FIV/FelV, čipirani ter kastrirani. Oddajajo se pod posvojitvenimi
pogoji DZZŽ Kranj, k upoštevanju katerih se posvojitelj zaveže
s podpisom posvojitvene pogodbe. Muci morajo biti izključno
notranji, nuditi jim je treba kvalitetno prehrano ter veterinarsko
oskrbo po potrebi. Dom iščejo vsi trije skupaj ali pa v paru s
kakšnim drugim začasnikom DZZŽ Kranj oz. gredo lahko
v dom, kjer že biva zdrava muca pod enakimi pogoji, kot jih
zahtevamo zanje. Za več informacij pokličite Almo, 040-707-157
ali ji pišite na alma.lisec@gmail.com.
Bi želeli Eko deželo
prejemati na dom?
LETNA NAROČNINA
Redna cena: 26,40 € (11 številk)
način plačila (položnica, spletna banka)*
NAROČNIK - PLAČNIK
Berite EKO DEŽELO celo leto
ime in priimek / podjetje*
ZA SAMO 26,40 €.
Spremljajte nas na www.ekodezela.si ter na
ulica, hišna številka*
Vse informacije na: narocnine@ekodezela.si
in na 04 620 98 40.
Revija Eko dežela izhaja vsak mesec. Revijo
lahko med drugim dobite tudi v večini
zdravstvenih ustanov. Vse informacije v
povezavi z letno naročnino na revijo Eko
dežela dobite na naslovu:
urednistvo@ekodezela.si.
Eko
_de
zela
_okt
Pretekle izvode si lahko ogledate
na naši spletni strani www.ekodezela.si.
_13
.indd
1
e
d ekz
Sve
tuje
, po
davčni zavezanec (le za pravne osebe)*
davčna številka (le za pravne osebe)
ela
vez
uje,
nav
Okt
ober
2013
DA
dihu
PRE
razmMIŠLJE
kup išlja g NI POTR
uje
lo
loka balno OŠNIK
lno
,
M
NE
je
poštna številka, pošta*
AR
v re TINOV
cep
O
tih
Nam
JES ig za
E
IZLE NSKI
T
e- pošta*
Dr.
Ma
ja M
ako
“Po
ve
slov rabnik Brenč c
ič
ensk i ce
o p nimo :
ore
klo”
8.10
.201
3 22:2
6:10
gsm / telefon
Za več informacij o reviji pokličite na tel. št. 01/ 513 0821,
01/ 513 0992 ali nam pišite na urednistvo@ekodezela.si
podpis*
VSAK NOVI NAROČNIK PREJME DARILO
V VREDNOSTI 13 € ali
HLAČNIH NOGAVIC
5 ŽENSKIH PODJETJA
POLZELA!
*obvezni podatki
S podpisom pritrjujete, da so vsi navedeni podatki resnični. Strinjate
se, da vaše podatke, ki ste nam jih posredovali, obravnavamo za
interno obdelavo. Obravnavali jih bomo zaupno in jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
V ceno je že vključen DDV.
PREJEMNIK
Izbirajte med izdelki v vrednosti
13€ za male živali priznane
blagovne znamke Husse
ali med
izdelki za obrazno
nego
kozmetike Kahne.
(v kolikor to ni plačnik)
ime in priimek*
ulica, hišna številka*
poštna številka, pošta*
Izberite in obkljukajte darilo, ki ga želite prejeti:
Darilo bo dostavljeno po plačilu naročnine.
HUSSE
KOZMETIKA KAHNE
POLZELA
Uvodnik
priloznosti
V iskanju
Kar nekaj jih je znancev in prijateljev in od prijateljev
prijateljev, ki so odšli ali o tem intenzivno razmišljajo.
Kam? Nekateri v Avstralijo, veliko ''le'' do sosednje
Avstrije, vsi pa z istim ciljem. V iskanju priložnosti.
Da, prišli smo tako daleč, da niti ne iščemo boljših
priložnosti, temveč le to, da nam nekdo sploh ponudi
priložnost. Mladi diplomant, ki pri nas išče zaposlitev,
velikokrat naleti na vprašanje o izkušnjah. Kako pa naj
jih dobi, svež iz fakultete, poln teoretskega znanja, če
vsakdo hoče zaposliti nekoga z izkušnjami? In če že
je delo, to velikokrat ni cenjeno, kot bi moralo biti,
vedno bolj pogosto se zgodi, da plače so in niso. Mi
je rekla ena od omenjenih znank, ki je odšla za lepšim
življenjem v Skandinavijo, da je danes pogumno ostati
v Sloveniji in da je zanjo odhod edina logična rešitev.
In še, da ji niti malo ni všeč, da mora zapustiti družino
in prijatelje, da ji je težko zapustiti Ljubljano. Da rada
živi v našem okolju in svet spoznava skozi počitniške
avanture. A to je sodobni boj za preživetje. Kar je najbolj žalostno, pa je to, da veliko teh mladih gre in ostane. Med njimi veliko visoko izobraženega kadra, kar
je velika izguba. A kdo bi temu posvečal pozornost? Se
zdi, da si mislijo tisti, ki bi imeli moč kaj spremeniti.
Kot poudarja naša tokratna sogovornica, dr. LukšičHacinoma, ni nič narobe, če mladi odhajajo po znanje
in izkušnje v tujino. Zelo narobe je, da se ne vračajo.
Špela Dobnikar
Vsebina
Eko dežela - november 2013
Glavna urednica:
Špela Dobnikar
tel.:
01 513 08 27
e-pošta:
urednistvo@ekodezela.si
Oblikovanje:
Barbara Jazbec
gsm:
040 455 518
e-pošta:
oblikovanje@ekodezela.si
Oglasno trženje:
Natalija Stevanovič
tel.:
+386 1 513 08 35,
gsm:
031 668 626,
e-pošta:
natalija.stevanovic@ekodezela.si
Oglasno trženje:
Matjaž Vrhovnik
tel.: +386 1 513 08 24,
gsm: 040 705 349,
e-pošta:
matjaz.vrhovnik@ekodezela.si
Lektoriranje:
Maja Mandoska
AKTUALNO
V iskanju lepšega življenja
Pogovor: dr. Marina Lukšič Hacin
Zgodbe izseljencev 11
PREHRANA
Peka kruha s kislim testom 20
Test starih sort vrtnin 25
ZDRAVJE
Okrepimo imunski sistem 30
Za urejene noge, domača lekarna 36
Prostata, moška težava 38
VRTNARSTVO
Sadimo sadno drevo 42
SVETOVANJE
Nasveti strokovnjakov 57
Marketing
e-pošta:
marketing@ekodezela.si
Založnik:
Dašis d.o.o.
Gorenjesavska 13b
4000 Kranj
RAZVEDRILO
Pravljica za najmlajše 62
Nagradna križanka in horoskop 66
PRILOGE:
Lesena montažna gradnja 44
Voda - zlati (iz)vir Slovenije 48
Fotografija na naslovnici in v reviji,
če ni drugače navedeno: Shutterstock
ISSN 2335-3066
Oglasna sporočila ne odražajo
mnenja uredništva.
Izseljenstvo – nekoč s trebuhom
(boljšo) zaposlitev
Slovenci smo razširjeni po številnih državah, od
Združenih držav Amerike, prek Kanade in Argentine do Južne Afrike. Izseljujemo se iz različnih
razlogov, skozi zgodovino pa so bili največji vali
odhajanja vezani na gospodarske krize in na
politične pritiske. Tematika izseljenstva je v zadnjih
letih v Sloveniji zopet oživela, dogaja se še en val
selitev, na katerem boljše možnosti izven domačih
meja iščejo predvsem mladi. O vsem tem smo se
pogovarjali s strokovnjaki, svoje izkušnje pa so z
nami delili tudi izseljenci. Kot uvod naj služi nekaj
številk in dejstev.
Vrhovi ekonomskega izseljevanja
v našem prostoru:
- V zadnjih desetletjih pred prvo
svetovno vojno se je po ocenah
izselilo do 300.000 oseb, zlasti v
Združene države Amerike, tudi v
nemške dele Avstrije, Nemčijo in
Egipt, v manjši meri pa v Južno
Ameriko (Brazilijo, Argentino). V
tem obdobju so bile slovenske pokrajine podpovprečno razvite, kmete so
prizadeli visoki davki, naravne ujme,
nekonkurenčnost pridelovanja. Vse
to je spodbudilo preseljevanja v mesta in v tujino. Poleg kmetov so se v
tem obdobju selili še krojači, mizarji,
tesarji, kuharji in ostali, ki so znali
delati z rokami. Nekatere je gnala
ekonomska stiska, druge želja po
boljšem zaslužku. Amerika je tedaj
predstavljala ''zlata vrata''.
- Med obema svetovnima vojnama
se ocenjuje, da se je izselilo do 100.000
oseb predvsem v zahodnoevropske
države (Francijo, Belgijo, na Nizozemsko in v Nemčijo) in Južno Ameriko
(Argentino), nadaljevalo pa se je tudi
izseljevanje v Egipt. Amerika je zaprla ''zlata vrata'', val se je preselil proti
Franciji, Nizozemski, Belgiji … Povojna obnova je v teh deželah zahtevala
moško delovno silo, k izseljevanju
je pripomoglo še pomanjkanje dela
v domačih rudnikih in tovarnah.
6 Aktualno
Velika ekonomska kriza tridesetih
let je ustavila preseljevanje v zahodnoevropske države, izseljenci so
se v tujini srečevali z brezposelnostjo
in se pričeli vračati domov. Evropske
države so po ekonomski krizi pričele
voditi izseljensko politiko, Amerika
pa je v tem času že zaprla svoja vrata
in sprejemala samo še pod določenimi
pogoji, kot so svojci v Ameriki …
- V šestdesetih in sedemdesetih
letih se v razvite zahodnoevropske
države, pa tudi v Avstralijo, Kanado
in ZDA izseli do 100.000 oseb. Od
petdesetih let prejšnjega stoletja je
nagla gospodarska rast v razvitih
evropskih državah privabila številne
priseljence. Jugoslovanske meje so
se v začetku šestdesetih pričele
odpirati, kar je spodbudilo odhod
mlajših izseljencev v zahodno Evropo,
največ v Nemčijo. V tem času je zaznati največje preseljevanje s področij
Prekmurja, Posavja in Bele krajine,
kar raziskovalci pripisujejo nižjemu
življenjskemu standardu in iskanju
zaposlitve in boljšega zaslužka.
(vir: Povzeto po prispevku dr. Marjana
Drnovška, ki je dostopen na povezavi:
http://www2.arnes.si/~krsrd1/confer ence/
Speeches/Drnovsek_slo.htm)
… To je slika od fabrike, v kateri delam.
Zdrav sem in delam vsak dan …
Takole je napisal Janec Konc leta 1923 iz Ohia
svojemu sinu. Ni delal v rudniku, kot večina
priseljencev, temveč v tovarni, ki je izdelovala
najbolj sporne herbicide. (Fotografija je iz
strani stareslike.cerknica.org, na kateri je Miloš
Toni pričel z zbiranjem starih fotografij. Še več
utrinkov si lahko ogledate na tej povezavi).
za kruhom, danes z upanjem na
Beg možganov –
sodobna oblika migracij
Beg možganov se dogaja iz čistih ekonomskih vzgibov,
kot so boljša plača, delovne razmere, možnost napredovanja … Dogaja se v zadnjih letih vedno bolj močno,
saj mlade, izobražene, sposobne in ambiciozne v tujini
čakajo zaposlitve oz. toliko boljši pogoji za delo. Kot pravijo
nekateri, ki so se izselili prav iz tega razloga, se v tujini njihove
sposobnosti mnogo bolj ceni
in spoštuje (kar ne pomeni,
da se vsepovsod cedita med
Selitveni prirast - podatki za prvo
in mleko). Poleg tega pri nas
polovico leta 2013
večina delodajalcev zahteva
izkušnje, ki pa jih mladi diploPo podatkih Statističnega urada je selitveni
prirast državljanov Slovenije deveto četrtletje
mant v tem začaranem krogu
zapored negativen. Selitveni prirast tujih
nima kje dobiti.
državljanov je bil pozitiven (za 1.276), selitveni
prirast državljanov Slovenije pa negativen – iz
države se je namreč odselilo 1.091 državljanov
Slovenije več, kot se jih je vanjo priselilo.
Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5839
Združenje Slovenska izseljenska matica (krajše SIM).
Za vse, ki vas zanima izseljenska tematika, bo pravi naslov Združenje
Slovenska izseljenska matica. Ta skrbi za Slovence po svetu in krepi
njihove stike z domovino. Ustanovljena je bila že leta 1951 in tedaj
so si zadali štiri glavne naloge – vzpostavljati, ohranjati in krepiti
stike z organizacijami in posamezniki slovenske narodnosti v tujini;
pomagati organizacijam in posameznikom v tujini pri ohranjanju
narodnostnega razvoja s posredovanjem knjig, časopisov, filmov…;
javnost seznanjati z delom in življenjem slovenskih izseljencev; z
organiziranjem medsebojnih obiskov pomagati pri kulturnem,
umetniškem, gospodarskem in znanstvenem sodelovanju s slovenskimi
izseljenci. V ta namen so med drugim pričeli izdajati tudi mesečnik
Rodna gruda, ki se danes nadaljuje na spletu in se predstavlja kot
časopis za Slovence po svetu in v zamejstvu. Tu lahko vsi, ki
jih zanima izseljenska tematika, prebirajo zanimive pogovore z
izseljenci, izkušnje, pisma rojakov o dogajanju po svetu …
V nobenem letu po osamosvojitvi se iz Slovenije
ni izselilo toliko državljanov kot v letu 2012, ko se
jih je odselilo 8.191.
V zadnjih štirih letih se je iz Slovenije
izselilo več kot 20.000 prebivalcev. Pri
tem naj opozorimo, da je nemogoče
konkretno
oštevilčiti,
v
koliko
primerih gre za ''beg možganov'', a kot
trdijo strokovnjaki, je selitev visoko
izobraženega kadra vedno bolj pogosta.
Med vsemi odseljenimi
državljani Slovenije v
lanskem letu je vsak
četrti odšel v Nemčijo
in vsak sedmi v Avstrijo.
Kot so zapisali na Statističnem uradu,
se v nobenem letu po osamosvojitvi iz
Slovenije ni izselilo toliko prebivalcev
kot v letu 2012, ko se je iz Slovenije
odselilo 14.378 posameznikov. Ker
so sem všteti tako državljani kot
nedržavljani Slovenije, bo morda bolj
zgovoren podatek, da je bilo med njimi
kar 8.191 državljanov Slovenije. Med
njimi sta šli skoraj dve tretjini (62,4 %)
iskat nove priložnosti v druge države
članice Evropske unije.
Med vsemi odseljenimi državljani
Slovenije jih je največ odšlo v Nemčijo
(približno vsak četrti) in Avstrijo (vsak
sedmi).
7
Seliti se je »naravno«,
ustvariti pa moramo pogoje,
da se bodo ljudje vračali
S
lovenci se v zadnjem obdobju gospodarske krize ponovno pogosteje selijo iz Slovenije in
priložnosti iščejo malodane po celem svetu. Samo lani se je iz Slovenije izselilo več kot 8000
državljanov, letos v prvem četrtletju pa že skoraj 1700. Odhajanje sicer ni slabo, poudarja
izr. prof. dr. Marina Lukšič-Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri
Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vendar v Sloveniji
pozabljamo na ustvarjanje pogojev, da bi se ljudje s pridobljenimi znanji in izkušnjami vračali v
domovino in obogatili domače gospodarstvo in okolje. Z znanstvenico smo se pogovarjali o
migracijah Slovencev po svetu in razlikah med starimi in novo generacijo izseljencev.
Kakšna je razlika med izseljevanjem
in migracijami?
Izseljevanje je migracija sama po sebi,
vendar je v Sloveniji pojem migracije razumljen drugače kot pojem izseljevanje.
V slovenski mentaliteti je zasidrano, da
o slovenskih izseljencih razmišljamo bolj
prijazno kot o migracijah ali priseljencih
v Slovenijo. Gre torej za nekonsistentnost
slovenskega mišljenja na ravni principov
in uporabljenega diskurza. Izseljevanje
je torej eden od pojmov, ki se s pojmom
priseljevanje pomensko druži v pojem migracije ali selitve.
Katere so bistvene razlike pri
vključevanju Slovencev v različnih
okoljih?
Odvisno, o kateri državi govorimo.
Slovenci so danes poseljeni malodane
po celem svetu, najdemo jih po vseh
tipičnih okoljih priseljevanja, od Avstralije,
Kanade, ZDA, Latinske Amerike (Argentina,
Urugvaj, Brazilija), do Nove Zelandije
in Afrike, po Evropi pa smo največ
razseljeni po zahodnoevropskih državah,
kot so Nemčija, Avstrija, Švica, Francija,
Beneluks, Švedska, zadnje čase pa se
več govori tudi o Slovencih v prostoru
nekdanje Jugoslavije. Vse naštete države
so okolja, kjer so se Slovenci povezali v
društva in aktivno gojijo svojo pripadnost
slovenstvu. Prav tako njihovi potomci,
kjer govorimo o sestavljenih identitetah,
ohranjajo spomin na to, da so njihovi
starši, dedki, babice ali pradedki prišleki
iz slovenskega okolja.
8 Aktualno
V določenih okoljih, kjer so bili Slovenci
bolje sprejeti, so bili pogoji za „multikulti“
že ustvarjeni, kjer pa tega ni, smo Slovenci
v Vojnovićevem (Goran Vojnović, avtor
knjige Čefurji raus, op. p.) pomenu besede
čefurji. To je v okoljih, kjer smo versko,
etnično, jezikovno zelo drugačni ali kjer
okolje srednjo in vzhodno Evropo prepoznava kot čefursko okolje. Na to sem
se navezala, ker so pri nas priseljenci
večinoma iz Jugoslavije, njih in njihove
potomce pa nekateri poimenujejo s čefurji.
Otroci teh priseljencev so rojeni v Sloveniji in so Slovenci, a jim tega nekako
ne priznavamo. Nimamo pa teh težav
pri prišlekih iz Francije, Nemčije ali
ZDA. Njihovim potomcem dovolimo, da
so Slovenci. Različne kulture še vedno
dojemamo in razvrščamo kot bolj ali
manj razvite in vzpostavljamo princip,
na katerem je temeljil nacizem ali rasizem. Vsi ti „izmi“ so v osnovi povezani
z razvrščanjem kulturnih okolij v bolj in
manj razvita okolja, ne pa z razvrščanjem
v raznolika, a enakovredna okolja.
Kje so se torej slovenske skupnosti
najbolj prijele? Je to Kanada,
Avstralija, Argentina?
V vseh omenjenih državah. Najstarejša
slovenska skupnost je v ZDA, ker je na
prelomu iz 19. v 20. stoletje mit obljubljene dežele, kjer se cedita mleko in
med, za sabo potegnil številne Slovence
in v nekem času tistega obdobja je bilo v
Clevelandu več Slovencev kot v Ljubljani,
tako da se je govorilo tudi o ameriški Ljubljani. Ta skupnost je imela izrazito plodna
in uspešna leta med obema svetovnima vojnama. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je
bila tamkajšnja slovenska skupnost, tako
priseljenska kot njihovi potomci, izrazito
uspešna in še danes so po ZDA razseljeni
uspešni potomci teh generacij. Po 2. svetovni vojni so se v ZDA preselili še politični
izseljenci oziroma begunci, a številni
so tja prišli kot ekonomski priseljenci.
Pogosto se namreč zgodi, da človek odide
politično, v tranzitu pa se njegov status
lahko zamenja v ekonomskega priseljenca.
Najstarejša slovenska skupnost je v ZDA,
ker je na prelomu iz 19. v 20. stoletje mit
obljubljene dežele, kjer se cedita mleko in med,
za sabo potegnil številne Slovence in v nekem
času tistega obdobja je bilo v Clevelandu več
Slovencev kot v Ljubljani, tako da se je govorilo
tudi o ameriški Ljubljani.
Ali mladi, ki odhajajo, večinoma
razočarani nad državo, še čutijo
pripadnost do Slovenije, ali se preprosto prepustijo okolju, v katerega
pridejo?
Ko govorimo o pripadnosti Sloveniji, je
treba razmišljati na različnih ravneh. Pripadnost do Slovenije je lahko na ravni
države, lahko pa je na ravni lokalnega, intimnega. Največkrat se s slovenstvom identificiramo prek domačega kraja, okolja, kjer
smo preživljali otroštvo, staršev in sorodnikov, intimnega maternega jezika oziroma
narečij, okusov, vonjev, vzorcev, ki smo jih
dobili, kaj imamo radi. Tu gre za konflikt,
navzkrižje identifikacij, ko na eni strani
rečeš „hvala lepa za tako državo“, ampak če
to rečeš, govoriš o nezadovoljstvu s politično
skupnostjo na ravni države, medtem ko si z
lokalno skupnostjo lahko zadovoljen, pa si
morda poklicno usmerjen tako, da ti lokalna skupnost ni mogla zadovoljiti poklicne
potrebe in v tujini še vedno gojiš pozitivno
identifikacijo z njo. Poleg tega menim, da
so ljudje, ki odhajajo, tisti, ki si drznejo, ki
imajo delno avanturističnega duha, ki si upajo imeti večja pričakovanja, kot so jih učili
starši. Slovence so nas namreč vedno učili,
da moramo biti pridni.
Ampak če si priden, nisi inovativen.
Slovenska vzgoja, ki temelji na pridnosti,
najbolj ubija podjetniški in inovativni duh.
Biti priden pomeni upoštevati vse, kar ti
zaukažejo. In če to upoštevaš, ne iščeš
ničesar novega. Ljudi, ki ne sodijo v te
okvire, takšna mentaliteta sili v iskanje
okolij, ki so zanje bolj vzpodbudna, tudi v
smislu ustvarjanja.
Prof. dr. Marina Lukšič-Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije
pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Številni, ki so bili po drugi svetovni vojni
v avstrijskih begunskih taboriščih in so šli
potem v Avstralijo, so tja prišli kot delavci,
kot ekonomski priseljenci, ne glede na razloge, zakaj so Slovenijo zapustili.
Tudi v Avstraliji smo imeli močno skupnost,
pa po državah Evrope (v Franciji, Nemčiji
in na Švedskem). Danes prihaja do staranja
populacije teh izseljenskih skupnosti.
Zadnja leta se Slovenci spet številčneje
selimo po svetu. Predvsem mladi iščejo
okolja, ki jim nudijo boljše priložnosti kot
slovensko, a se ne vključujejo v izseljenska
društva, ki so jih postavili starejši. Med
njimi so, jasno, generacijske razlike, saj je
socializacijski proces pri mladih potekal
drugače in imajo svoje nove življenjske
stile in načine življenja. Poleg tega tudi
potomci slovenskih migrantov živijo na
druge načine kot njihovi starši, kar ne pomeni, da se je slovenska skupnost asimilirala, ampak da prihaja do tipične generacijske
razlike. Mladi živijo druge življenjske stile
in slovenstvo gojijo na svoje načine, npr.
z virtualnimi stiki, ki jih starejši ne želijo
prepoznati oziroma jih ne priznavajo kot
enakovreden mehanizem ohranjanja
slovenstva v primerjavi z dejavnostjo
izseljenskih društev, ki imajo prostore,
tipično knjižnico, narodnozabavno glasbo.
Ne glede na to mladi razvijajo svoje načine
in treba jim bo slediti.
Ali pri tem preverijo različna okolja
in se tako odločijo, kam bi šli, ali
odhajajo po istih principih kot
včasih, v „obljubljene dežele“?
Menim, da je to že ves čas različno od posameznika do posameznika. Kaj je večinski
vzorec mladine, bi morali povedati oni
sami. Nekateri stik z okoljem, kamor gredo,
že imajo, bodisi prek študentskih izmenjav ali kakšnih potovanj. Menim, da se
odločajo za okolja, kjer se počutijo doma.
Tisti, ki odhajajo brez neposrednega stika
z okoljem, kamor gredo, pa predpostavljam, da se odločajo na osnovi informacij
znancev ali medijev. Res pa je, da naši
mediji ustvarjajo napačno sliko. Pogosto se
govori, da večina Slovencev zdaj odhaja v
Avstralijo, pa to sploh ne drži. Po podatkih
iz konca lanskega leta je samo 3 odstotke
tistih, ki so se izselili, šlo v Avstralijo ali
Novo Zelandijo. Večina pa jih gre v Avstrijo
ali Nemčijo, kamor se Slovenci v največji
meri izseljujemo že od 60-ih let 20. stoletja.
9
Kakorkoli že govorimo o selitvah, menim, da je to dobro. Študentske izmenjave, spodbujanje mladine, da pogleda
v svet, vse to je dobro. Slabo pa je,
da se preveč ukvarjamo s problemom
izseljevanja. Vso to energijo, ki jo porabimo na temo izseljevanj, bi morali usmeriti v ustvarjanje pogojev za vračanje,
s čimer se nismo nikoli sistematično in
sistemsko ukvarjali. Ko gredo mladi po
svetu, bi jim morali dati možnosti in
pričakovanja, da nas z vrnitvijo v domovino obogatijo. Realnost pa je takšna,
da se mladi, ki pridejo nazaj, nimajo
kam vklopiti, ker denimo tudi tuje
izobraževalne sisteme razglašamo za
manjvredne od domačega. Če nekomu
uspe, da je njegova izobrazba priznana,
ima težave pri vključevanju in iskanju
zaposlitve. Ne dovolimo jim, da takoj
uporabijo znanje, ki so ga prinesli nazaj,
in to na nove drugačne načine, zato velikokrat spet odidejo.
Omenili ste, da odhajajo najbolj drzni.
Vse več pa je tudi tistih, ki so obupani
in nič nimajo, vendar ti ljudje praviloma niso drzni. Bodo kljub temu tudi ti
sčasoma začeli odhajati?
Večja kot je revščina, več je pogumnih.
Ko nimaš kaj izgubiti, tudi tisti, ki niso
pogumni, gredo in prevzamejo tveganje. Večja kot je kriza, več je ljudi, ki
jih razmere potisnejo k razmišljanju o
odhodu, sploh če se na drugi strani odpirajo možnosti, da bi lahko nekje na novo
začeli. Na drugi strani lahko poskušajo
kaj na novo zgraditi v slovenskem
okolju, ali pa se sami odločijo in se degradirajo, denimo diplomanti, ki se zaposlijo na nekvalificirana delovna mesta.
Tudi razumevanje izobrazbe je pri nas
zelo zakoličeno. Problem slovenskega
okolja je, da ne samo, da razmišljamo o
tem, da določena delovna mesta danes še
vedno potrebujejo nekvalificirano delovno silo, gre tudi za to, da gospodarstvo
ni naredilo potrebne reorganizacije in
prestrukturiranja načina proizvodnje ali
dela v smer večje zahtevnosti delovnih
mest, zato smo v številnih panogah dejansko ohranili način dela 20. stoletja.
Tam, kjer premiki so, je potreba po
nekvalificirani delovni sili usahnila, a
je ostal 'spomin', da je to delovno mesto
za nižjo kvalifikacijo, na drugi strani
pa so drugje načini proizvodnje ostali
zavezani preteklosti, zato delodajalci
res potrebujejo nekvalificirano delovno
silo in ljudje z višjo izobrazbo se za
takšna delovna mesta, če je le možno,
ne odločajo. Ta delovna mesta lahko
preživijo le ob pritoku migrantov, ki se
10 Aktualno
zaposlujejo kot nekvalificirana delovna
sila ne glede na dejansko izobrazbo, ki
so jo doma dosegli. Ta delovna mesta bi
brez priseljencev propadla.
Je prihodnost izseljevanja
Slovencev odvisna predvsem od
gospodarstva?
Razseljevanje Slovencev je odvisno tudi
od gospodarstva, a realno je pričakovati,
da se bomo razseljevali, ker je veliko
bolj »naravno«, da se človek seli, kot da
živi celo življenje v isti hiši. Od nekdaj
smo se ljudje selili. Predpostavka, da je
običajno in sprejemljivo, da kar naprej
živiš na enem mestu, kot da imaš korenine, je popačena, ne pa to, da se seliš.
Slovenci zaradi selitev ne bomo izumrli,
sploh pa ne, če bomo naredili preskok,
da bomo po vzoru Francozov, Skandinavcev, Kanadčanov in Američanov
ljudem, ki prihajajo v Slovenijo, dovolili, da se identificirajo s slovenstvom
in jim priznali, da so Slovenci. V tem
primeru za Slovenijo in slovenstvo ni
nobenega strahu.
Problem, o katerem se pri
selitvah malo govori, je
doživljanje kulturnih šokov
migrantov, čeprav se sami
pogosto tega ne zavedajo,
poudarja Lukšič-Hacinova.
To se dogaja tudi tam, kjer
so (bili) Slovenci zelo dobro
sprejeti. Kot pojasnjuje
sogovornica, so denimo
Slovenci na Švedskem v
60-ih, 70-ih letih takoj dobili
službe in stanovanja, a so
se jim kljub temu osebnosti
razsule. Razsule so se jim
vrednote in so se postopoma
sestavljali nazaj. Nekateri se
niso nikoli. Med migranti je
zelo veliko bolezni, o čemer
se ne govori. Dr. Jurij Zalokar
je denimo delal med Slovenci
v Avstraliji in pisal o begu
v alkoholizem, boleznih, o
drugih oblikah težav in jih je
prepoznaval kot posledice
migracij. Ni nujno, da se
težave pojavijo takoj, lahko
se z leti, ko migranti ostarijo.
Sabina Lokar
Vso to energijo, ki jo porabimo na temo izseljevanj,
bi morali usmeriti v ustvarjanje pogojev za
vračanje, s čimer se nismo nikoli sistematično in
sistemsko ukvarjali. Ko gredo mladi po svetu, bi
jim morali dati možnosti in pričakovanja, da nas z
vrnitvijo v domovino obogatijo.
Zgodba iz Stuttgarta, Nemčija – Gabrijela Žagar
“Povezovanje Slovencev izven domovine
je bistveno za ohranitev kulture in jezika”
Gabrijela Žagar v Stuttgartu živi od maja leta 2006, sprva jo je tja vodila ljubezen. Kot
pravi, so bili pričetki novega življenja precej težki, predvsem zaradi jezikovne bariere.
Danes, po sedmih letih življenja v Nemčiji, pa je Gabrijela Žagar aktivna na številnih
področjih, med drugim je bila v lanskem letu imenovana v Svet Vlade Republike
Slovenije za Slovence po svetu.
Zaradi ljubezni spakirati kovčke,
zapustiti družino in se preseliti zagotovo ni bilo enostavno?
Odločitev vsekakor ni bila enostavna. Za
seboj sem pustila domače, prijatelje, zaposlitev in se spustila v neznano. A sem
bila nekaj let v zvezi na daljavo in treba
je bilo narediti spremembo, razmisliti
kako naprej. S takratnim partnerjem sva
razmišljala v smeri, da se partner preseli
v Slovenijo, a sva se na koncu odločila, da
bo morda zame lažje v Nemčiji najti zaposlitev in se naučiti jezika, kot pa njemu
v Sloveniji.
Se vam zdi, da ste se odločili prav
– je bilo res laže?
Pred selitvijo sem bila nekaj let skorajda
vsak mesec v Stuttgartu, zato kakšnega
kulturnega šoka nisem doživela in s tega
vidika ni bilo težav. Na začetku mi je
največ preglavic delal nemški jezik. Sicer
sem se ga učila kot drugi jezik v srednji
šoli, a od znanja, ki že takrat ni bilo na
prav visokem nivoju, ni prav dosti ostalo.
Poleg tega sem bila v tem oziru velik perfekcionist in skoraj nisem želela odpreti
ust, dokler nisem bila prepričana, da bo
povedano slovnično pravilno. S partnerjem sva ves čas govorila angleško, enako
je bilo v službi, tako da se je moje učenje
nemščine kar precej zavleklo. Prav dobro
se spomnim situacij, ko sem na vratih
prisluškovala, ali se kdo nahaja na hodniku in šele, ko sem bila prepričana, da
ni nikogar, sem oddirjala po stopnicah, da
me le ne bi nihče ogovoril. Vem, smešno
početje, a človek ne more iz svoje kože.
Omenili ste službo. Po poklicu ste
diplomirana pravnica. Kako hitro
ste našli zaposlitev?
Diplomirala sem v Ljubljani, se za nekaj let zaposlila na pritožbenem oddelku
Gabrijela Žagar v Stuttgartu živi od maja 2006.
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, naredila
pravosodni izpit in se želela posvetiti
sodniški službi. Po odhodu v tujino se
mi je vse obrnilo na glavo, a zaposlitev
sem našla še pred selitvijo. Po naključju
sem izvedela, da bodo v eni izmed zalednih pisarn na deželni banki BadenWuerttemberg zaposlili praktikanta s
pravno izobrazbo. Predvidena plača bi
bila le dobrih 600 evrov, zaposlitev le za
6 mesecev, pa sem si vseeno mislila, da
nekje moram začeti. Na razgovoru so mi
povedali, da bodo namesto praktikanta
zaposlili začetnika za 70 odstotkov
polne plače, takoj s pogodbo o zaposlitvi
za nedoločen čas. Seveda me je novica
nadvse osrečila. Tudi pravne diplome mi
ni bilo treba prevajati in nostrificirati.
Enostavno sem jim prinesla originalno
diplomo na vpogled in jim izročila kopijo.
Kaj pa samo delovno okolje, v
primerjavi s slovenskim?
Seveda je mogoče zaznati določene razlike v delovnem okolju. Poleg bistveno
drugačnih zneskov na tekočem računu
sem izredno zadovoljna z odnosi, tako med
nami sodelavci, kot tudi z nadrejenimi. Poleg tega delodajalec zaposlenim omogoča
številne ugodnosti, popuste, nam plačuje
v tretji pokojninski steber in še bi lahko
naštevala. Nemci v deželi Baden-Wuerttemberg so sicer znani kot rahlo zadržani,
varčni, če ne že stiskaški, vendar na lastni
koži tega nisem občutila. Povsod sem bila
namreč dobro sprejeta.
11
Kako se v praksi povezujejo Slovenci
v Nemčiji, v regiji, kjer živite vi?
Povezovanje Slovencev na jugu
Nemčije je zadovoljivo. Osebno bi si
sicer želela, da bi bilo sodelovanje med
posameznimi društvi še bolj intenzivno
in pristno, saj se mi zdi, da pogosto
spominjamo na vrtičkarje, vendar pa
so procesi združevanja precej počasni
in dolgotrajni. Eden od razlogov za to
so ločevanja in zamere iz preteklosti,
drugi je trdovratnost nekaterih starejših
vodstvenih struktur v posameznih
društvih, ki k vodenju ne znajo ali ne
želijo pritegniti mladih, pa še kakšen
razlog bi se dalo najti.
Člani društva Triglav iz Stuttgarta in Slovenskih muzikantov iz Sindelfingna na
septembrski povorki v Bad Cannstattu.
Zelo ste aktivni pri povezovanju
Slovencev. Je morda povezovanje
s Slovenci na začetku prihoda v tujo
deželo lahko neke vrste ''tolažba''
za izseljence?
Stike s Slovenci sem pričela iskati šele
v tretjem letu bivanja v Stuttgartu. Pred
tem sem se družila z nemškimi kolegi in
bila vsak mesec vsaj nekaj dni doma v
Sloveniji. Na internetu sem našla stran
slovenskega društva Triglav v Stuttgartu
in se sprva priključila folklorni skupini,
prav kmalu pa so me vključili tudi v
druge aktivnosti društva. Že četrto leto
opravljam delo tajnice ter aktivno sodelujem pri organizaciji vseh aktivnosti
društva. Hkrati sem tretje leto predsednica koordinacijskega odbora za južno
Nemčijo, v katerega je vključenih vseh
petnajst še aktivnih slovenskih društev
na območju južne Nemčije in slovenska
katoliška misija iz Stuttgarta. Lansko
leto sem bila s strani takratnega predsednika vlade imenovana tudi v Svet Vlade
RS za Slovence po svetu, v katerega
smo vključeni predstavniki Slovencev s
celega sveta. Srečujemo se enkrat letno
z namenom izdelati neke enotne strategije delovanja in povezovanja Slovencev
po svetu. Na zadnji seji sveta, ki je potekala julija tega leta, pa smo poseben
poudarek namenili povezovanju in delovanju mladih, vključevanju mladih, ki
se v zadnjih letih izseljujejo iz domovine
in razmišljali, kako bi te mlade čez čas
pritegnili nazaj v Slovenijo.
12 Aktualno
Sicer pa je naše društvo Triglav iz
Stuttgarta najstarejše slovensko društvo
v Nemčiji, ustanovljeno leta 1970. V zadnjih
letih je doživelo velik preobrat, saj je
mlajša generacija zasedla vodstvena mesta,
kar je dodobra spremenilo tudi koncept
delovanja. Sicer nam še vedno veliko
Zakaj se vam zdi tako pomembno
povezovanje
Slovencev
izven
domovine?
Povezovanje Slovencev izven matične
domovine je bistvenega pomena za ohranitev jezika in kulture. Pripadniki narodov,
katerih kultura se ne razlikuje bistveno od
kulture države, v kateri živijo, se namreč
precej hitro asimilirajo v družbo. Asimilacija je do neke mere seveda zaželena,
vendar pa sem mnenja, da gre pri Slovencih asimilacija pogosto v take ekstreme,
da se posameznikom niti ne zdi več nujno
potrebno, da bi se njihovi otroci naučili
slovenskega jezika, še manj se jim zdi
potrebno, da bi se udeleževali slovenskih
prireditev ali na njih aktivno sodelovali.
Povezovanje Slovencev pa je pomembno
tudi zaradi sodelovanja v ekonomskem
smislu. Precej Slovencev, ki živi v tujini,
je namreč zelo uspešnih, kar bi lahko
država Slovenija bolje izkoristila. Sicer je
v zadnjih letih opaziti določene premike v
tej smeri, organizirane so bile gospodarske
zbornice slovenskih podjetnikov iz tujine,
sestavlja se tudi register podjetnikov, vendar
pa bi se dalo storiti še mnogo več.
“Povezovanje Slovencev pa je pomembno tudi
zaradi sodelovanja v ekonomskem smislu. Precej
Slovencev, ki živi v tujini, je namreč zelo uspešnih,
kar bi lahko država Slovenija bolje izkoristila.”
pomeni tradicija, vendar pa poskušamo
organizirati tudi dogodke, ki bi pritegnili
mladino.
Kdo so običajno člani društev –
dolgoletni izseljenci ali tudi mladi
iskalci ''boljšega življenja''?
Člani društev so pretežno Slovenci, ki
so se v Nemčijo preselili že pred desetletji, in njihovi otroci – torej druga ali
tretja generacija Slovencev. Pridružijo se
seveda tudi nekateri ''novinci'', vendar pa
se ti po večini le udeležujejo določenih
prireditev in ne sodelujejo aktivno pri
delu društev.
Slovenijo ste zapustili pred recesijo.
Ali opažate sedaj v primerjavi z
vašimi prvimi leti v Nemčiji večje
težnje Slovencev k preseljevanju, k
iskanju boljšega življenja?
Predvsem v zadnjih dveh letih je opaziti velik priliv mladih, ki v tujini iščejo
boljši zaslužek, nekateri pravijo, da enostavno bežijo iz države, v kateri ni nobenih perspektiv. Veliko se jih obrne na
nas z željo, da bi jim pomagali pri iskanju
službe ali stanovanja. Kolikor je v naši
moči, seveda pomagamo, vendar pa se
mora vsak znajti sam, jim pa ponudimo
možnost druženja.
“Predvsem v zadnjih dveh letih je opaziti velik
priliv mladih, ki v tujini iščejo boljši zaslužek,
nekateri pravijo, da enostavno bežijo iz države, v
kateri ni nobenih perspektiv.”
“Procesi povezovanja Slovencev
izven domovine so precej
počasni in dolgotrajni. Eden
izmed razlogov za to je zagotovo
trdovratnost nekaterih starejših
vodstvenih struktur v posameznih
društvih, ki k vodenju ne znajo ali
ne želijo pritegniti mladih.”
Na internetni strani koordinacijskega odbora
za južno Nemčijo so zbrane nekatere
uporabne povezave, seznami prireditev in
drugih dogodkov ter povezave do medijskega
poročanja, tako da poskušamo ljudem vsaj
malo olajšati prihod v tujino.
Trenutno ostajate v Stuttgartu, kje
pa se vidite čez deset let? Se nameravate vrniti v domovino ali je
vaše življenje sedaj v Nemčiji?
Folklorna skupina Triglav iz Stuttgarta na
septembrski folkloriadi v Augsburgu.
Veliko Slovencev, ki so prišli v zadnjih
letih, je vključenih v raznovrstna internetna omrežja, kot je na primer skupina
Slovenci v Nemčiji na Facebooku in tudi
na tak način se dogovarjajo za srečanja.
V Stuttgartu se dobro počutim, živim
razgibano življenje, nedavno sem vstopila
v novo partnersko zvezo, tako da zaenkrat
ne razmišljam o vrnitvi. Vendar pa sem po
načelu ''nikoli ne reci nikoli'' popolnoma
odprta in ne vem, kam me bo življenjska
pot še zanesla. Morda nekoč tudi nazaj v
Slovenijo.
Špela Dobnikar
EU pogled
- Podatki iz marca
letošnjega leta kažejo
na to, da se je leta 2011
okrog 3,2 milijona ljudi
priselilo v eno izmed
držav članic EU, hkrati
pa je vsaj 2,3 milijona
ljudi zapustilo eno
izmed držav članic EU.
- Združeno kraljestvo
poroča o največjem
številu priseljencev (566
044), sledijo Nemčija
(489 422), Španija (457
649) in Italija (385 793).
Skupaj so omenjene
države predstavljale
60,3 odstotkov vseh
priseljencev v države
članice EU.
- O največjem številu
izseljencev je v letu
2011 poročala Španija
(507 742), sledita
Združeno kraljestvo
s 350 703 izseljenci
in Nemčija z 249 045
izseljenci.
- Leta 2011 je imel
najvišje število
priseljencev
Luksemburg – 33
priseljencev na 1000
prebivalcev, sledita
Ciper in Malta. O
največjem številu
izseljencev pa
poročajo iz Irske in
Litve.
Vir: http://epp.eurostat.
ec.europa.eu/statistics_
explained/index.php/Migration_
and_migrant_population_
statistics/sl
13
Zgodba iz Santa Rose, Kalifornija – Ana Pirc
V Santa Rosi za praznike obvezn
Ana Gričar-Pirc je v Ameriko odšla pred sedemintridesetimi
leti, sprva na počitnice, ki so trajale in trajale in na koncu
postale življenje. Ustvarila si je družino, ima tri otroke in vodi
dom za starejše v kalifornijski Santa Rosi. Enkrat na leto
pride v Slovenijo, v rodno vasico Ravni pod Velikim Trnom,
kot pravi ''s čudovitim pogledom na Gorjance, od Novega
mesta do Brežic z Zagrebom v ozadju.'' Slovensko govori
tako dobro kot včasih. Prav nobena beseda ne izda, da
je že toliko let izseljena, na pogovor pa se je pripeljala s
svojim avtom, ki ji med obiski omogoča neodvisnost. Kot
pravi, ima dve domovini, eno tu in eno za oceanom.
Kako se dekle iz Krškega odloči
sama oditi v Ameriko? Ste bili namenjeni na počitnice ali ste bili
odločeni, da odhajate za vedno?
vedela, da bom ostala. Zame nikoli ni bilo
poti nazaj, vedno gledam naprej. Po treh letih
v Ameriki se je rodila hčerka, pozneje še dva
sinova in tako se je pričelo novo življenje.
Razlogov za odhod je bilo več. Osem let sem
si dopisovala s sosedom iz Krškega, ki je tedaj
v San Franciscu živel že petnajst let in bila
sem namenjena k njemu. Pa tudi doma ni bilo
najbolj veselo, močno sem potrebovala veliko
spremembo. Tako mi je sosed pomagal do
vize in sem šla. Najprej v San Francisco, leto
in pol kasneje pa v Santa Roso, kjer sem še
danes in tu je moj dom. Vedno sem govorila,
da je pri meni lahko samo eno – ali Slovenija
ali Santa Rosa. Kot kaže, bo ostala slednja.
Je bilo težko začeti znova, na drugem koncu sveta, stran od vsega
poznanega?
Bila sem v zvezi s Slovencem, tako da sem
ohranjala stik s slovenščino, na nek način z
domovino. Sem zelo prilagodljiva, tako da
kakšnega kulturnega šoka nisem doživljala.
Je bil pa na pričetku malce težaven
jezik, v Ameriko sem odšla s petletnim
osnovnošolskim znanjem angleščine.
Pet let je trajalo, da sem spregovorila čisto tekoče
in po ameriško. Veliko sem poslušala radio in brala
časopise, da mi je šel jezik v uho. Morda imam
zaradi načina učenja danes čisto ameriški naglas.
Kakšen kraj je Santa Rosa?
Ko sem prišla, je imela 76.000 prebivalcev, do danes se je številka podvojila. Je
zelena, na ravnini, z majhnimi hribčki, z
vročimi poletji in hladnimi zimami. No,
snega pa ni. Tega sem lani doživela, ko
sem prišla konec oktobra v Slovenijo. Po
tridesetih letih sem spet videla snežinke.
Ampak na začetku so bile to v Santa Rosi za vas počitnice?
Tako je. Dolgo sem bila, vsaj z mislimi, kot na
počitnicah, čeprav sem nekje globoko v sebi
14 Aktualno
Nekje pet let je trajalo, da sem spregovorila čisto tekoče in po ameriško. Veliko sem
poslušala radio in brala časopise, da mi je
šel jezik v uho. Morda imam zaradi načina
učenja danes čisto ameriški naglas.
Kako pa ste pričeli službeno pot?
Na začetku nisem delala, potem pa, ko so
se rodili otroci in pričeli hoditi v šolo, sem
dopoldneve pomagala v nekem skladišču
rož, tam spoznala Slovenca s podjetjem
v San Franciscu in pričela zanj izdelovati
dele – tako sem delala kar nekaj časa kot
kleparka, bila pa sem povsem samouka.
Danes ne delam več tega, ampak skrbim
Ana Gričar - Pirc v Santa Rosi živi že 37 let.
za šest starejših ljudi v domu za starejše v
Santa Rosi.
Iz poklica kleparke v oskrbnico
doma za starejše. Kako se je zgodil
tak preobrat?
Pred desetimi leti sem kupila hišo, v kateri
je bil prej dom za starejše. Agentka me
je peljala v to hišo in hiša me je sprejela,
kupila sem jo in pričela obnavljati. To je
trajalo eno leto, vmes pa sem naredila
no zadiši po potici
hči je bila dvakrat v slovenski šoli v Ljubljani in z malo truda bi zelo dobro govorila slovensko. A skozi generacije se jezik
malo izgubi, sploh če si rojen v Ameriki.
Sama pa ohranjam stike, se veliko družim
z Jožetom Udovčem (slovenski izseljenec,
zelo uspešen, med drugim je prvi Slovenec preletel Atlantik z ultralahkim letalom - op. av.) in pogovarjam s prijatelji,
znanci. Vsako leto se vrnem v Slovenijo
za tri do pet tednov in en teden traja, da
zopet popolnoma spregovorim slovensko. Če ohranjamo slovenske navade?
Seveda, sploh božič od nekdaj praznujemo
prav tako, kot smo ga praznovali včasih v
Krškem. Potica mora biti obvezno na mizi!
ker starejša, povojna generacija Slovencev
nikakor ni želela prepustiti vodstva mlajšim
generacijam, kljub temu, da so že precej
onemogli. A še vedno se vračam v društvo,
vsako leto za pusta, ko imamo klobase.
Ko sva ravno pri kulinariki. Ste se
klasične ameriške prehrane hitro
navadili?
To pa ne. Nikoli nisem pristala na stereotipno ''hitro'' hrano. Od nekdaj sem kuhala,
od nekdaj zagovarjam naravno hrano in od
nekdaj vrtnarim in pridelujem hrano. Vedno sem gledala, da je bila na mizi zdrava
hrana in tako gledam tudi sedaj v domu.
Če ohranjamo slovenske navade? Seveda, sploh
božič od nekdaj praznujemo prav tako, kot smo
ga praznovali včasih v Krškem. Potica mora biti
obvezno na mizi!
Razmišljate v slovenščini ali v
angleščini?
Mislim, da še vedno razmišljam v slovenščini.
Imate kaj stika s Slovenci v Santa
Rosi in okolici?
Mislim, da sem v Santa Rosi edina Slovenka, vsaj jaz drugega ne poznam. Deset let
sem bila zelo aktivna v slovenskem društvu,
vodila sem tečaje slovenske kulinarike,
delala klobase po svojih receptih … Sedaj
nisem več tako aktivna zaradi zaposlitve
v domu. Pa tudi zato sva se z Jožetom
Udovčem malce oddaljila od društva,
Pravite, da gledate vedno samo
naprej. Se nekje precej naprej vidite
morda, da se vrnete v Slovenijo?
Ne. Osem let nazaj sem še razmišljala
v to smer, sedaj pa ne več. Takrat sem
razmišljala o manjšem domu za starejše
v hiši v Krškem in med tem časom, ko
sem razpadajočo hišo popravljala, sem
malo računala in prišla do zaključka, da
finančno ideja ne bo preživela. Vse sem
opustila in ravno v tokratnem obisku urejam vse potrebno za prodajo hiše in zemlje.
A v Slovenijo se bom redno vračala.
Špela Dobnikar
tečaje, pridobila licence in dovoljenja, da
sem lahko naprej vodila dom starejših.
Gre za manjši dom s šestimi posteljami, za
starejše pa skrbim skupaj s tremi zaposlenimi. Tu tudi živim, imam pa še eno hišo,
kjer se dobivamo z družino.
Z otroki govorite slovensko in ohranjate kakšne navade, običaje?
Z otroki danes govorimo angleško, sem in
tja kakšen stavek v slovenščini. Starejša
Ana Gričar - Pirc je življenje čez lužo pričela v okolici San Francisca.
15
Zgodba iz Avstralije – Saša Kos
V Avstralijo
po spremembo
Sašo Kos smo ujeli, ko je bila ravno na obisku v Sloveniji, sicer pa slovenska Avstralka, ali
obratno – avstralska Slovenka, živi v ‘’deželi tam spodaj’’ že od leta 2007. V tem času je
med drugim pridobila državljanstvo, spoznala partnerja, zgradila hiško in rodila sina Marka.
Lahko zapišemo, da si je ustvarila življenje in se ustalila. Več pa skozi njene besede …
predvsem z željo po spremembi. V Sloveniji
sem imela odlično službo in plačo. Če bi se
selila predvsem iz ekonomskih razlogov, bi
raje ostala nekje bliže prijateljem in staršem,
v eni izmed bolj razvitih evropskih držav. V
Avstraliji so plače res višje, vendar so temu
primerno višji tudi stroški življenja –
elektrika, internet, voda, hrana, stanovanje.
V tem času se ogromno govori o
selitvah mladega, izobraženega
kadra. Nekateri pravijo, da je bolj
pogumno v tem času ostati v Sloveniji, kot pa iskati priložnosti v tujini. Pa vendar je za to, da pustiš
življenje in greš na pot v neznano,
potrebno ogromno poguma. Koliko časa je zorela pri vas odločitev
in koliko časa je vzelo vse potrebno za odhod?
Saša Kos, ki je v Avstralijo odšla leta 2007, si je v deželi tam spodaj ustvarila družino.
Leta 2007 sta s takratnim partnerjem
spakirala kovčke in odšla v neznano. Je bil to prvi odhod v Avstralijo
sploh, ali je bil povod za odhod v
deželo ''down under'' morda kakšno
potovanje, preživeto v Avstraliji?
Danes se veliko mladih odseljuje,
vsi večinoma iz istega razloga –
najti zaposlitev, lepšo ekonomsko
prihodnost. V času, ko ste se vi
odselili, recesije še ni bilo. Kaj je bil
glavni razlog za odhod?
Povod za odhod v Avstralijo je bil
občutek, da si želim nekaj novega in
drugačnega od življenja, ki sem ga
poznala in živela v Sloveniji. Avstralija
se mi je zdela urejena in zanimiva država,
in z bivšim partnerjem sva se leta 2004
podala na več kot 2000 kilometrov dolgo
potovanje po Avstraliji z nahrbtniki. Selila
pa sva se dve leti kasneje.
Vedno me je mikala tujina, še posebno
kraji izven Evrope. Že od majhnih nog
sem si želela potovati, videti svet in okusiti
življenje v tujini, predvsem tam, kjer govorijo angleško. Zelo rada imam spremembe
in selitve so zame nekaj pozitivnega. V Sloveniji sem se selila samo dvakrat v življenju,
v Avstraliji pa sem zamenjala že tri mesta in
deset lokacij. V Avstralijo sem se preselila
16 Aktualno
Pri meni je odločitev zorela od leta 2004,
preselila pa sem se leta 2007. S partnerjem
sva v Avstralijo prišla prek študentske
vize, vendar naju je študij v Avstraliji stal
približno 30.000 dolarjev, zato ta varianta ni za tiste brez prihrankov. Včasih
Slovenci pozabimo, kako privilegirani
smo, da lahko študiramo zastonj. Z dodatno izobrazbo sva s partnerjem izpolnila (takratne) pogoje za stalno (bivalno)
vizo, ki sva jo dobila leta 2009, leta 2011
pa sva dobila državljanstvo. Od ideje do
državljanstva je torej minilo sedem let.
Prvi dve leti v Avstraliji sta bili polni
novih doživetij in izzivov. S študentsko
vizo je bilo težko dobiti resno službo,
zato sva živela predvsem od prihrankov in
priložnostnega dela.
Pridobitev vize (za stalno bivanje in delo v
Avstraliji) je pogosto dolgotrajen postopek,
pogoji pa se iz leta v leto spreminjajo. Žal
vrata niso odprta za vsakogar, zanimajo jih
predvsem mladi višje izobraženi kadri.
Avstralija je zadnje čase izjemno
priljubljena
tema
pogovorov
med mladimi, ki bi radi poiskali
priložnost v tujini. Stopi kakšen
Slovenec v stik z vami?
Zelo pogosto se pogovarjam s Slovenci, ki
jih zanima selitev v Avstralijo. Mislim, da
je odvisno od vsakega posameznika, ali je
selitev v tujino prava odločitev zanje, ne
glede na trenutne ekonomske razmere v
Sloveniji. Nekateri pridejo v Avstralijo in
zaživijo boljše življenje, veliko pa se jih
tudi vrne z domotožjem. Recepta ni, treba
je slediti intuiciji. Vedno pa poudarim, da je
življenje v tujini veliko več kot višja plača.
Treba se je vprašati, če ste pripravljeni zapustiti svojo družino, prijatelje in življenje,
ki ga poznate, za povsem novo življenje.
Potrebno je veliko učenja, prilagajanja
in iznajdljivosti, predvsem pa samostojnosti. Ljudje, ki so zelo navezani na svojo
družino in določene prijatelje, bodo težko
našli srečo v tujini. K sreči pa je tujina
bližje kot si mislimo in veliko Slovencev
se uspešno seli v druge evropske države.
Avstralija, kot tudi mnoge druge države v
Evropi in po svetu, neprestano išče mlad,
izobražen kader. Slovenija se bo morala
zelo potruditi, da te kadre zadrži, saj ko enkrat odidejo, se zelo redko vrnejo.
Avstralija, kot tudi mnoge druge države v Evropi in
po svetu, neprestano išče mlad, izobražen kader.
Slovenija se bo morala zelo potruditi, da te kadre
zadrži, saj ko enkrat odidejo, se zelo redko vrnejo.
Avstralija je med tistimi, ki razmišljajo o selitvi, izjemno priljubljena destinacija.
Nekateri pridejo v Avstralijo in zaživijo boljše
življenje, veliko pa se jih tudi vrne z domotožjem.
Recepta ni, treba je slediti intuiciji. Vedno pa
poudarim, da je življenje v tujini veliko več kot
višja plača.
Kaj bi izpostavili, da je bil največji
kulturni šok ob prihodu, kje vidite
največje razlike v primerjavi s
Slovenijo, življenjem in našimi
navadami?
Slovenci smo zelo direktni, odkriti in
pošteni. V Sloveniji razmeroma hitro
skleneš novo prijateljstvo, ker hitro
pokažemo svoja prava čustva. Avstralci pa
so na splošno bolj prijazni in ti ne bodo
pokazali pravih čustev, dokler te dobro
ne spoznajo. Avstralci so izjemno prijetni
ljudje, ki radi pomagajo sosedu. Moji sosedje
so tudi moji najboljši prijatelji. Na žalost
pa je tu tudi zelo neizobražen del prebivalstva, ki v trgovino hodi brez obutev,
njihovi otroci pa so umazani in cel dan
v pižamah. Avstralci so na splošno zelo
sproščeni in pri njih je vse »po domače«,
medtem ko smo Slovenci bolj čisti in
urejeni. Avstralci niso preveč navezani
na določeno hišo ali mesto, in se radi
selijo. Slovenci pa smo bolj zapečkarji
in se običajno držimo tega, kar poznamo.
Meni osebno pa je bil največji kulturni šok
vožnja po levi strani ceste (smeh).
Danes z družinico živite v novozgrajeni hiši v zvezni državi
Queensland. S čim se ukvarjate v
Avstraliji?
V Sloveniji sem delala kot grafična oblikovalka, svoji izobrazbi pa sem ostala
zvesta tudi v Avstraliji. Trenutno sem
novopečena mamica malemu Marku in
sem doma z otrokom. Ko bo šel v vrtec,
pa bom (bolj resno) začela delati od
doma, in pozneje mogoče iskala službo
za polovični delovni čas. Dvomim, da
bom šla v službo za polni delovni čas, ker
so tu delovniki zelo dolgi in vrtci so zelo
dragi – jaz pa bi rada več časa preživela s
svojim otrokom. V Avstraliji se k sreči da
preživeti tudi z eno plačo.
Za nek intervju ste dejali, da boste
vedno Slovenka v Avstraliji in
Avstralka v Sloveniji. Je biti Slovenec
v Avstraliji kako drugače, kot biti
na primer Kanadčan ali Britanec?
Seveda je drugače, za Slovence je velik
izziv jezik. Sicer pa je Avstralija čudovita
multinacionalna država z veliko tolerance
do tujcev. Res pa je, da je manjšinam, kot
smo Slovenci, malo težje kot večjim narodom, ker si ne moremo pomagati (med seboj), kot to počnejo večji narodi.
Bo Mark govoril slovensko?
V Avstraliji je dvojezičnost nekaj popolnoma
normalnega in midva s Chrisom (Sašin
partner op. ur.) upava, da bo Mark z mano
govoril slovensko, z njim pa angleško.
Seveda pa bo največji problem to navado
ohraniti kasneje, ko bo najstnik.
http://newaussie.blogspot.com/, www.northbird.com
Špela Dobnikar
17
Zgodba iz Johannesburga, Južna Afrika – Manca Gros in Anže Marinčič
Življenje v sončnem “Joburgu”
Manca Gros in Anže Marinčič sta odšla v južnoafriški Johannesburg za tri
mesece, ki se danes prevešajo že v četrto leto. To ni bila turistična pot in ne
tista s trebuhom za kruhom, temveč sta odšla na jug Afrike v okviru službenih
obveznosti, oba sta zaposlena v istem podjetju. Z Manco smo se pogovarjali
o življenju, delu, navadah in nevarnosti, na katero večina najprej pomisli ob
omembi Johannesburga.
Živita v enem najbolj nevarnih
mest. Se počutita varno?
Manca Gros in Anže Marinčič živita v Johannesburgu že četrto leto.
Za začetek – kaj delata v Johannesburgu?
Oba sva zaposlena v podjetju NIL, ki se
udejstvuje na različnih področjih IKTja – Learning services, Professional
services in Managed Services. Sama
sem kot projektni vodja v oddelku Professional Services in vodim IT projekte
za NIL in Cisco. Anže pa opravlja delo
inženirja v oddelku Managed Services. To sva počela že v Sloveniji, pred
štirimi leti pa se je odprla priložnost za
pot v Južno Afriko.
Kako težko je bilo sprejeti to
odločitev?
Spomnim se, kako sva z Anžetom
avgusta 2009 preživljala dopust na
Pelješcu in se pogovarjala o možni
18 Aktualno
poti v Južno Afriko in kar nekako nisva
mogla verjeti, da se to lahko zgodi. Na
koncu se je izteklo tako, da je Anže letel
v Južno Afriko že oktobra, jaz pa sem
se mu pridružila v decembru. Glede na
to, da še nimava otrok in da je odhod
v Južno Afriko velika izkušnja, nisva
omahovala. Res pa je, da je bil odhod
na “drugo stran” Zemlje lažji, ker sva
odšla v tujino skupaj.
Živiva v NILovi hiši v Bryanstonu na obrobju Johannesburga (“Joburga“ – kot ga
imenujejo domačini). Na začetku je bil velik
šok električna ograja okoli vsake hiše in
rešetke na oknih, vendar tega po določenem
času ne vidiš več. Pred odhodom sva imela
ves čas v mislih nasilje, saj Južna Afrika na
lestvicah spada med bolj nevarne države.
Sama lahko rečem samo to, da nas mediji v
Evropi in svetu obmetavajo samo s slabimi
novicami o Južni Afriki, ko pa si enkrat tukaj, pa vidiš, da ni tako slabo. Seveda pa
nikoli ne izzivava in ne hodiva sama sredi
noči po ulicah Johannesburga. Sicer pa tudi
sama veliko tečem zunaj. Do sedaj midva
še nisva imela slabe izkušnje. Je pa revščina
tako kot v Evropi in drugod po svetu velik
problem tudi v Južni Afriki. Če človek več
dni ne dobi toplega (ali mrzlega) obroka,
nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi.
Življenje na drugem koncu sveta
zagotovo prinaša veliko spremembo.
Je bil kulturni šok velik?
Življenje v Južni Afriki je drugačno.
Kot prvo bi omenila vreme. Južna Afrika
ima okoli 340 sončnih dni na leto. To
je zagotovo eden od razlogov, zakaj so
Južno Afričani nori na kolesarjenje,
“Mediji v Evropi in svetu nas obmetavajo samo
s slabimi novicami o Južni Afriki, ko pa si enkrat
tukaj, pa vidiš, da ni tako slabo. Seveda pa nikoli
ne izzivava in ne hodiva sama sredi noči po ulicah
Johannesburga.”
“Svet je prelep in poln raznolikosti, ki te osupnejo”, pravita Manca in Anže. Na fotografiji na Table Mountain nad Cape Town-om.
motociklizem, kampiranje in splošno
preživijo veliko časa zunaj. Kar je naju
najbolj presenetilo, sta pomočnica na
domu in pa vrtnar. Tu ne gre za to, koliko
premoženja imaš, nekako je običajno, da
imaš doma pomoč.
Kaj pa delovno okolje – ostajata v
istem podjetju, pa vendar – kako
drugačne so delovne navade,
urniki, delovna kultura …?
NIL ima pisarne v Dimension Data Campusu,
v Bryanston-u. Pisarna je oddaljena pet
minut od najinega doma, kar nama je
zelo všeč, saj je jutranja prometna konica
grozna. Urnik se od evropskega ne razlikuje – načeloma delamo od 8 do 16h,
včasih pa tudi dlje, odvisno od količine
in zahtevnosti nalog. Kar pa je najbolj
zanimivo – če je podjetje čez teden
uspešno, zaposleni v petek zaključijo
prej in na balkonih pisarn organizirajo
braai (žar) in pivo. Na žalost naša pisarna
še nima balkona.
So vaju domačini hitro sprejeli, ali
potrebujejo čas?
V treh letih sva stkala dobre prijateljske
vezi s sodelavci. Južno Afričani se nama
na splošno zdijo veliko bolj odprti in veliko bolj prijazni kot Evropejci. Večkrat
vidiš ljudi z nasmeškom na obrazu kot v
Evropi, kljub temu da je v Južni Afriki več
revščine kot v Evropi.
Se sedaj tam počutita kot doma, ali
je dom še vedno Slovenija? Kje se
vidita čez deset let?
Midva imava kar dva doma. Začetni načrt
je bil, da prideva za tri mesece in zato dolgo
časa nisva nič urejala hiše. Če pa pogledam
vso kramo sedaj, ne vem, kako bova vse
to spravila domov. V Slovenijo še prideva,
vendar nikoli ne govoriva o točnih datumih,
ker naju potem družina drži za besedo. Kje
se vidiva čez deset let? Še vedno zaposlena
in z družino, kar pa se doma tiče, pa puščava
vse možnosti odprte …
Ostane izven službe še kaj časa za
raziskovanje Afrike? Kaj počneta v
prostem času?
Prosti čas poskušava porabiti čim bolj raznoliko. Včasih rečem Anžetu, da se ne spomnim,
da bi imela v srednji šoli toliko hobijev, kot
jih imava sedaj. Oba namreč jahava konje,
se potapljava, igrava squash, tečeva in potujeva, kot nama dopušča čas. Do danes sva
prevozila Garden Route (od Port Elizabeth
do Cape Towna), obiskala Durban, Sodwano,
Kruger Park, delček Mozambique-a in Zambijo (Viktorijini slapovi). Lansko leto smo z
Anžetovo mamo in prijatelji prevozili lep
del Botswane, Namibije in zahodnega dela
Južne Afrike. Svet je prelep in poln raznolikosti, ki te osupnejo. V naslednjem letu pa
planiramo popotovanje z začetkom v Južni
Afriki, obiskom Botswane (Central Kalahari
in Okowango delta), Victoria Falls v Zambiji
in vrnitev čez Zimbabwe in Mozambique v
Južno Afriko. Če se odločiva, da se vrneva
v Slovenijo, pa se za spremembo odpraviva
nazaj kar z avtom.
Špela Dobnikar
19
Peka kruha
z drožmi – kislim testom
D
ober kot kruh je rek, ki izvira iz časov, ko pri pripravi kruha še niso uporabljali niti
pekovskega kvasa niti vsemogočih aditivov. Kruh, ki so ga ljudje stoletja častili kot zdravilo
in ne samo hranilo, je dober pokazatelj zadnjih sedem tisoč let zgodovine človeštva.
Začetki uporabe žit v prehranske namene
segajo v čas perzijske civilizacije pet tisoč let
pred našim štetjem, v času antike pa je kruh
dobil še verski pomen, ki so ga izpričevali tudi
tako, da so v nedeljo, ki je bila posvečena bogovom, jedli naravno fermentiran kruh – tak,
kot si ga lahko tudi danes sami pripravimo
20 Prehrana
doma, če namesto pekovskega kvasa za vzhajanje uporabimo t. i. kislo testo oz. »droži«.
Tak kruh je namreč zdravilen, saj je lažje prebavljiv, ima višjo prehransko vrednost, telesa
pa ne obremenjuje s produkti alkoholne
fermentacije, ki povzročajo napenjanje,
utrujenost, težave z glivicami …
Kruh iz kislega testa je
zdravilen, lažje prebavljiv, ima
višjo prehransko vrednost, telesu
pa ne povzroča napenjanja,
utrujenosti, težav z glivicami …
koruzna, ajdova, prosena, ječmenova in
ovsena moka. Krušne moke namreč vsebujejo lepek oz. gluten, ki omogoči nastanek
elastičnega testa, ki zadržuje med vzhajanjem nastali ogljikov dioksid. Pravi rženi
kruh lahko pripravimo samo iz čiste ržene
moke, običajno pa zaradi boljše rahlosti testa dodamo še manjši delež pšenične moke.
Če polnovredno moko kombiniramo s presejano – črno moko, bo kruh bolj rahel,
elastičen. Za izboljšanje vlažnosti sredice
in za dolgotrajnejšo svežino lahko v testo
dodamo tudi spasiran kuhan krompir ali
žitne kosmiče. Kruh lahko pripravimo tudi
z dodatkom grobo mletih ali celo celih, nakaljenih ali fermentiranih zrn, kar pa je bolj
tipično za severne dežele. V naših krajih so
običajnejši dodatek različna semena, npr.
bučna, sončnična, lanena, v zadnjem času
pa tudi konopljina semena oz. razmaščena
konopljina moka. Največjo prehransko
vrednost ima sveže mleta moka, ki si jo
zmeljemo sami v žitnem mlinu s kamnitimi
valji. Moki lahko dodamo tudi različne
začimbe, kot so kumina, janež, mleti koriander, česen, čebula …
Z uravnavanjem temperature
vplivamo na kislost kruha
Naravno mlečnokislinsko fermentacijo,
kjer pri vzhajanju testa sodelujejo tako
naravno prisotne – divje kvasovke, kot
tudi mlečnokislinske in v manjši meri
ocetnokislinske bakterije, uporablja
človeštvo že od samih začetkov priprave kruha. Z uravnavanjem temperature vzhajanja lahko vplivamo na fermentacijo – kislost končnega izdelka
– kruha. Pri višjih temperaturah se bolj
razmnožujejo mlečnokislinske bakterije
Če polnovredno moko kombiniramo s presejano
– črno moko, bo kruh bolj rahel, elastičen. Za
izboljšanje vlažnosti sredice in za dolgotrajnejšo
svežino lahko v testo dodamo tudi spasiran kuhan
krompir ali žitne kosmiče.
Osnova za pripravo:
običajne krušne moke,
tudi z dodatkom nekrušnih
Osnova za pripravo kruha so običajno
krušne moke, med katero spadajo
pšenična, pirina, kamutova in ržena moka.
Kot dodatek tem mokam pa lahko pri peki
kruha uporabimo tudi nekrušne moke (do
polovico skupne količine moke), kot so
in kvasovke (bolj mili okus), pri nižjih
temperaturah pa ocetnokislinske bakterije, ki povzročajo bolj intenzivno
kislo aromo.
Danes se je način priprave kruha s kislim
testom najbolj ohranil v severnih deželah,
a ga ponekod še vedno (in vedno bolj)
uporabljajo tudi v naših krajih, celo že
v nekaterih pekarnah. Običajno se za
tovrstno pripravo kruha uporablja izraz
Kisli nastavek
Potrebujemo:
1 skodelico polnovredne moke
1 skodelico tople vode
(ali malo manj)
1 žlico medu ali
nerafiniranega eko sladkorja
lahko tudi:
suhe droži –
kislo testo v prahu ali kefir
Priprava:
V steklenem kozarcu z leseno
žlico ali kuhalnico premešamo
moko, toplo vodo in sladkor.
Uporabimo tako vrsto moke, kot
jo bomo uporabljali za pripravo
kruha. Kozarec zapremo s pokrovom in pustimo testo fermentirati dva do tri dni na zelo toplem
prostoru (optimalno je 30 do
40°C). Postopek fermentacije lahko pospešimo, če dodamo nekaj droži – nastavka od prejšnje
peke ali pa uporabimo že pripravljen, kupljen ekstrakt kislega
testa. Kisli nastavek je pripravljen, ko se pojavijo mehurčki in
prijetno diši po kislem. Ko nastavek premešamo, se lepo peni.
Če ga ne želimo uporabiti takoj, ga raje začasno shranimo
v hladilnik, sicer bo na toplem
izgubil vzhajalno moč. Če se to
zgodi, ga z dodajanjem moke,
sladkorja in vode ponovno obudimo in mu povrnemo moč.
Ker je lahko fermentacija s kislim
testom včasih zaradi neugodnih
pogojev (okolje, temperatura,
vpliv lune) nekoliko nepredvidljiva, bo uspeh bolj zagotovljen z
dodatkom mlečnokislinskih kultur v obliki suhega ali tekočega
kupljenega kislega testa. Lahko pa si pomagamo tudi z dodatkom kefirja, kislega mleka,
sirotke ali zelnice. Fermentacija
je zelo odvisna od vpliva lune,
testo najbolj vzhaja ob dnevih
za toploto – plod in cvet.
»peka s kislim testom«, čeprav nekateri
bolje poznajo stari slovenski izraz »peka
z drožmi«. Mlečnokislinska fermentacija
kruha je priporočljiva še posebej pri temnih, polnovrednih in zlasti rženih kruhih,
ki so bogati z vlakninami.
21
človekovemu organizmu mnogo manj
škodljivega predhodnika – kislo testo.
Kar danes imenujemo kruh, žal skorajda
ni več hrana. Še posebej zato, ker se kruh
običajno pripravlja iz bele, razvrednotene,
pogosto mesece in mesece stare moke in
pogosto vsebuje škodljive oz. nevarne aditive. Ravno zato si specimo domač kruh, uporabimo sveže mleto moko, dobre in sončne
misli ter lunino pomoč pri pripravi droži.
Zato, da bomo zdravi in dobri – kot kruh!
Recepti
SADNI KRUH
Potrebujemo:
1 kg rženega vzhajanega testa
0,6 kg domačega suhega sadja
0,3 kg različnih oreškov
začimbe: cimet, kardamom,
mleti klinčki,
eko limonine lupinice
sladkor ali zgoščen jabolčni sok
0,5 dl ruma
Mlečnokislinska fermentacija je priporočljiva še
posebej pri temnih, polnovrednih in zlasti rženih
kruhih, ki so bogati z vlakninami. Pozitivni učinki
naravno fermentiranih kruhov so daljša trajnost
izdelkov, boljši okus in aroma, manj kvarjenja in
boljša prehranska vrednost.
Pozitivni učinki naravno fermentiranih kruhov so daljša trajnost izdelkov,
boljši okus in aroma, manj kvarjenja
in boljša prehranska vrednost. Med
mlečnokislinsko fermentacijo pride do
razgradnje fitinske kisline, ki se nahaja
v žitnega ovoju in veže minerale (cink,
kalcij, magnezij, železo ...) v človeku
nedostopno obliko. Človeško telo zato iz
kruhov, pripravljenih s kislim testom laže
izkoristi v žitih prisotne minerale. Zaradi
poenostavitve postopka, boljše rahlosti
in manj intenzivnega kislega okusa kruha danes v pekarstvu uporabljamo kislo
testo večinoma v kombinaciji z manjšimi
količinami pekovskega kvasa.
Tako pripravljeno testo vzhaja hitreje,
kruh je bolj rahel in manj kisel, žal pa
(zlasti polnovredni kruh) tudi prehransko
manj kvaliteten.
22 Prehrana
Kar danes imenujemo kruh, nima
veliko skupnega s prvotnim kruhom
V starih časih je bil celoten proces peke
kruha prežet z ritualom, katerega zares
začenjamo razumeti šele danes. Testo
so z rokami mesili v leseni posodi, kjer
je testo naravno in počasi fermentiralo.
Znano je kot kvašeno testo, ki pa ni
enako kvašenemu testu iz industrijskega
pekovskega kvasa. Manjšo količino osnovnega testa v posušeni obliki (droži)
so kot neke vrste relikvijo shranjevali za
naslednjo peko. Skozi ves srednji vek se
je tako ohranil kruh narejen s kislim testom. Kvas, ki so ga izdelovali v pivovarnah iz žit, iz katerih so pridelovali pivo,
je bil odkrit šele v času francoske revolucije in od tedaj naprej je skoraj povsem
nadomestil svojega mnogo bolj zdravega,
Priprava:
Rozine, suhe slive, fige, jabolčne
in hruškove krhlje ter oreščke
operemo. Fige in slive razpolovimo,
dodamo začimbe in vodo. Po želji
osladimo in dodamo rum. Pustimo,
da se sadje, medtem ko vzhaja testo,
dobro prepoji.
Testo pripravimo iz tri četrtine
ržene in četrtino pšenične moke po
receptu za kruh pripravljen s kislim
testom. Za boljšo rahlost lahko
kislemu testu dodamo tudi nekaj
kvasa. Za sadni kruh pripravimo še
posebej rahlo testo (pripravljeno z
več vode), ki ga premešamo s pripravljeno mešanico suhega sadja.
Tako pripravljeno testo preložimo
v večji okrogli namaščen in pomokan glinen pekač. Ker je testo zelo
lepljivo, zgornjo površino pogladimo
z mokrimi dlanmi. Testo vzhajamo
še dobro uro, potem pa ga pečemo
približno 50 do 60 minut pri
temperaturi 180°C. Da se nam
skorja ne zažge, proti koncu kruh
pokrijemo s papirjem.
Recepti
KORENČKOV
KRUH
Potrebujemo:
0,5 kg pšenične
ali pirine polnovredne moke
0,5 kg naribanega korenja
2-3 dl mlačne vode
0,5 dl hladno stisnjenega olja
sol
kislo testo (droži)
lahko tudi malo pekovskega kvasa
Priprava:
Moki dodamo drobno naribano korenje, vodo, olje, sol ter kislo testo. Le
tega pripravimo po že omenjenem
receptu ali pa uporabimo kupljen
ekstrakt kislega testa.
Premešamo in zgnetemo rahlo testo.
Če dodamo več vode in zgnetemo
bolj rahlo testo, bo kruh boljši. Testo
preložimo v model, v katerem ga
bomo pekli. Vzhajamo na toplem,
nekaj ur, lahko tudi čez noč. Odvisno
od velikosti kruha, pečemo približno
50 min pri temperaturi 200°C.
NARAVNO FERMENTIRANI KRUH
Potrebujemo:
1 kg moke (npr. ržena in pšenična)
6 - 7 dl tople vode
1½ č. žlice soli
2 žlici olja
1 žlico sladkorja ali drugega sladila
začimbe po želji (npr. kumina)
1 skodelico kislega testa
do 5 g pekovskega kvasa (glej pripravo)
Priprava brez pekovskega kvasa:
Sestavine dobro premešamo in zgnetemo v prožno in mehko testo. Če testu
dodamo več vode, bo oblikovanje nekoliko težavneje, vendar bo kruh bolj
rahel. Pri ročni obdelavi testa običajno
uporabimo mlačno oz. toplo vodo.
Zgneteno testo pokrijemo ali zapremo
v posodo in pustimo vzhajati v toplem
in po možnosti vlažnem prostoru nekaj
ur, odvisno od temperature, lahko kar
čez noč. Po vzhajanju lahko utrgamo
kos testa, ki ga posušimo ali shranimo
pokritega v hladilniku. Tako si pripravimo
droži za naslednjo pripravo kislega
nastavka oz. testa.
Vzhajano testo nato ponovno pregnetemo,
po potrebi uporabimo še nekaj moke in
oblikujemo hlebec, štruco ali uporabimo
model (npr. glineno posodo) za peko kruha.
Tako pripravljeno testo ponovno vzhajamo.
Pri temperaturi 30-40°C bo vzhajanje trajalo 1-2 uri, pri nižji pa dlje. Z vzhajanjem ne
pretiravamo, saj se lahko testo sesede. Tik
pred peko lahko v močno vzhajano testo
z ostrim nožem zarežemo nekaj rezov, da
skorja med pečenjem ne razpoka.
Pečemo v ogreti pečici na 200°C približno
50 minut, odvisno od velikosti kruha.
Močno vzhajan kruh položimo v močno
ogreto pečico, slabo vzhajanega pa lahko
še v neogreto. Takoj po vstavitvi kruha
pečico navlažimo, tako da na dno pečice
vlijemo malo vode.
Priprava z uporabo pekovskega
kvasa:
Če želimo pripraviti bolj vzhajan, rahel
kruh, dodamo med mešanjem tudi malo
pekovskega kvasa. Postopek priprave kruha je enak kot brez kvasa, le čas vzhajanja
bo krajši, odvisno od količine dodanega
kvasa in temperature vzhajanja.
Matjaž Kološa, uni.dipl.inž.živ.tehnol.
23
K
… ste
uharski triki …
vedeli, da se lahko jokanju pri rezanju
čebule izognemo in da se preveč slano juho
lahko še reši?
Če pred sekljanjem svežih zelišč posujemo po deski nekaj soli, nam zelišča med
sekljanjem ne bodo ‘’frčala’’ naokrog.
Če je juha ali enolončnica presladka, ji
dodamo sol. Če pa je presladka glavna
jed, jo bo najbolje rešil jabolčni kis.
Pravilno shranjevanje začimb je zelo
pomembno, le tako bodo začimbe ohranile
svojo aromo. Začimbe zato hranimo
tesno pokrite, na temnem in hladnem.
Najboljše bomo pri peki potegnili od
masla in jajc, če jih čez noč pustimo
na sobni temperaturi.
Če ne želimo jokati pri rezanju čebule, jo
moramo olupiti pod hladno vodo. Lahko tudi
pred rezanjem čebulo za pol ure postavimo v
hladilnik, ali jo namočimo v ledeno mrzlo vodo.
Na zažgano ponev vsujemo
plast sode bikarbone, prelijemo
z vodo in pustimo učinkovati.
Če je juha ali enolončnica preslana, dodamo narezan surov krompir. Ko je krompir
skuhan, ga odstranimo in odvečne soli ni
več, saj jo je krompir absorbiral.
Vonja po česnu se bomo najbolje
znebili z drgnjenjem rok s kavno
usedlino.
Uporaba olja v vodi pri kuhanju testenin povzroči, da
se omaka ne prime testenin
in ostaja na dnu krožnika.
Ovenelo solato lahko rešimo tako, da jo
namočimo v skodelico hladne vode, ki
smo ji dodali limonin sok in za eno uro
postavimo v hladilnik.
(vir: prvi del namigov najdemo v Knjižici Semenarne Ljubljana – Sejemo slovensko, dostopno na http://www.semenarna.si/books/sejemo/sejemo.html#/46/)
Riba na soli
Riba na soli je ena bolj preprostih jedi, ki kuharju pusti veliko časa za
ustvarjanje prilog, medtem ko se riba počasi peče v pečici. Jed lahko pripravimo
popolnoma brez dodatnih maščob, zaradi soli se peče enakomerno in meso
ostane sveže. Kako torej gre? Večji ribi (lahko je zobatec, brancin ali orada)
odstranimo drobovino in škrge, luske pa pustimo. Očiščeno ribo speremo in
osušimo s papirnato brisačko. V trebušno votlino ribe lahko položimo vejico
rožmarina, po želji strok ali dva česna in pokapamo z olivnim oljem. Ribo
pokrijemo s soljo vsaj en centimeter debelo in eno uro pečemo v pečici, ogreti
na 180 stopinj. Ko je pečenje končano, sol narahlo udarimo s kuhinjskim
kladivom ali nožem, da poči. Zraven postrežemo kuhan krompir ali blitvo
s krompirjem in kozarček
belega. Pa še
en
namig. V
sol lahko zakopljemo
7001_210x75_ad_final.pdf
1
2013.11.04.
15:27
7001_210x75_ad_final.pdf
1
2013.11.04.
še nekaj
opranih
in
neolupljenih
krompirjev,
ki
smo
jih
predhodno že na pol
7001_210x75_ad_final.pdf
1
2013.11.04.
15:27
skuhali.
Ta priloga
se k ribi
na soli
čudovito
prileže.
7001_210x75_ad_final.pdf
1
2013.11.04.
15:27
7001_210x75_ad_final.pdf
1
2013.11.04.
15:27
7001_210x75_ad_final.pdf
1
2013.11.04.
7001_210x75_ad_final.pdf
7001_210x75_ad_final.pdf 1 1 2013.11.04.
2013.11.04.
C
C
C
M
C
M
C
CC
M
MM
C
Y
M
Y
M
Y
M
CM
Y
CM
Y
Y
YY
MY
CM
CM
CM
CM
CY
MY
MY
MY
MY
CMY
CY
CY
CY
CY
K
CM MY
MY CY
CY
CMY
CM
MY
CY
CMY
CMY
CMY
CMY
CMY
K
CMY
K
K
K
KK
24 Prehrana
K
15:27
15:27
15:27
15:27
Kuharski mojster Janez Bratovž testiral
slovenske sorte vrtnin
Vsako leto je vsak tretji petek v novembru Dan slovenske
hrane. Ta dan se še posebej opominjamo, kako pomembno je, da jemo lokalno hrano, v vrtcih in šolah pa se zgodi
Tradicionalni slovenski zajtrk. Prav je, da poznamo takšne
dneve, še bolj prav je, če je lokalno na mizi vsak dan. To
je lažje, če imamo svoj vrt in če ga imamo, sadimo stare
avtohtone sorte. Iz njih se da pripraviti še kako sodobne
jedi, to je dokazal v nedavnem projektu skupaj s Semenarno
Ljubljana kuharski mojster Janez Bratovž.
Semenarna Ljubljana, ki ima v svoji ponudbi vrsto avtohtonih in tradicionalnih
sort vrtnin in poljščin, se je skupaj s kuharskim mojstrom Janezom Bratovžem
lotila zanimivega projekta. Janez
Bratovž je v letošnjem letu najprej na
svojem vrtu in nato še v kuhinji testiral
šest avtohtonih sort in štiri udomačene
sorte vrtnin, med katerimi so bili ptu-
jski jesenski in ptujski spomladanski
česen, tri sorte čebul: ptujska rdeča,
tera in belokranjka, val in novosadski
jabučar med paradižniki, med paprikami pa botinska rumena, soroksari
in sivrija. Zanimivo je, da se je Janez
Bratovž vrtičkanja letošnjo pomlad lotil
prvič, a je setev rodila, tako vrtnine kot
zanimive recepte.
Komentar kuharskega mojstra:
Butinska rumena za vlaganje, tera za čebulno marmelado
Le kdo bi lahko bolje predlagal, kako stare avtohtone sorte vrtnin
najbolje vključiti v prehrano, kot eden najboljših kuharskih mojstrov
pri nas. Vsako vrtnino, ki jo je letos vzgojil, je dodobra preučil in
razkril nekaj zanimivosti:
Česen ptujski jesenski je lepe, bele barve,
z lepo oblikovanimi stroki. Vonj in okus sta
močnejša, je malo pekoč in okus je rahlo
zemeljski. Stroki so večji kot pri sorti ptujski spomladanski. Zaradi močnega okusa
je bolj primeren za termično obdelavo.
Vonj česna sorte ptujski spomladanski
rahlo spominja na cvetlični vonj. Stroki so
manjši, okus pa je blažji, vendar bolj primeren za kulinariko; lahko ga uporabljamo
tudi surovega.
Paprika sivrija ima zelo zanimivo obliko
in teksturo ter različne barvne odtenke.
Tekstura je zelo žilava in trda, koža je
debelejša. Meso je tanjše, vendar je okus
intenziven, rahlo pikanten. Paprika je zelo
primerna za pečenje, vendar v ponvi in na
hitro. Lahko jo serviramo hladno ali toplo. Ob termični obdelavi dobi še boljši in
intenzivnejši okus.
Paprika botinska rumena ima čvrsto teksturo, ima veliko semen, notranjost je polna.
Ima prijeten okus, ki najprej malo posladi,
na koncu pa malo pogreni. Paprika je najbolj
primerna za vlaganje.
Paprika soroksari ima zelo bogato
teksturo mesa, ima manj semen, vonj je
dokaj blag. Na začetku je okus sladkast.
Paprika ima veliko možnosti za uporabo;
lahko je nadevana ali kuhana za priloge.
Paradižnik val ima čvrsto teksturo,
prerez je zelo poln, ima izrazit okus po
paradižniku. Vonj spominja na sladko. Val
je primeren za solate, lahko ga pečemo ali
pa uporabimo za hladne in tople omake.
Zelo je primeren za bruskete.
Paradižnik novosadski jabučar ima
manj čvrsto teksturo kot val, ima debelejšo
kožico. Ima sladkast okus, z dolgim
pookusom. Paradižnik je primeren za
juhe, omake, lahko ga uporabimo kot
nadevanega. Ob polni zrelosti je primeren
tudi za paradižnikovo mezgo.
Čebula ptujska rdeča ima intenziven,
rahlo pekoč okus in spominja na okus
po zelenih jabolkih. Zelo je primerna za
praženje in je odlična izbira za različne
golaže, saj se ob kuhanju in dušenju
razpusti in dobi odličen okus.
Čebula tera je rdeča čebula, z intenzivnim
vonjem, okus pa spominja na hruške tepke.
Okus je močan, na koncu celo pekoč.
Sorta tera je zelo primerna za čebulno
marmelado.
Čebula belokranjka ima zelo čvrsto
teksturo, vonj in okus sta blažja, z malo
pekočim priokusom. Belokranjka je primerna
kot surova za solate in za praženje.
25
Avtohtoni
slovenski zajtrk
skozi recepte
Janeza Bratovža
Vzgajanje, zalivanje, opazovanje, raziskovanje
okusov in kar še pride zraven je vrhunec doživelo
– na krožniku. Konec oktobra so v Bratovževi
restavraciji JB priredili Slovenski zelenjavni
zajtrk s tremi hladnimi in tremi toplimi predjedmi.
So čudovit dokaz, da je ustvarjanje s starimi in
avtohtonimi sortami lahko še kako sodobno. Za
namig ali idejo jih objavljamo v nadaljevanju.
Zelje Varaždinsko, ki je nežnejše od navadnega in ima manj trdih delov, v solati s
trdo kuhanim jajcem in bučnim oljem.
Pečena rdeča pesa z omako iz kozjega
sira, hrenovo peno, pesinim sladoledom
in pesinim čipsom.
Japonska daši juha z repo Kranjska okrogla,
rumenim korenjem Ljubljanskim, rdečim
korenjem in črno redkvijo, ki jo navadno
postreže z brancinovim filejem.
Motovilec Žličar s fižolom sorte
Češnjevec, marinado iz paradižnika
Volovsko srce, jabolčnega kisa in
sončničnega olja.
Bohinjska polenta, mleta na kamen,
zabeljena s sirovo kremo, gladkim
zelenim pirejem skuhanega fižola
sorte Češnjevec in Jabelski pisanec
ter ocvirki.
Bruschetta s popečenim paradižnikom
sorte Volovsko srce, v stroku pečenim
česnom sorte Ptujski jesenski ter čebulno
marmelado iz v rdečem vinu skuhane
čebule sorte Ptujska rdeča.
26 Prehrana
Če hočemo kvalitetno hrano za nas, jo moramo dati tudi živalim
Če pričakujemo kvalitetno hrano
za nas, je treba tudi živalim dati
samo najboljše. Kvalitetno meso na
krožniku pristane le od zdrave živali.
Živali, prav tako kot ljudje, za normalno
rast in razvoj potrebujejo vsa hranila, ki
jih lahko dobijo s krmo. Ker pa domače
živali nimajo tako raznolike prehrane kot
ljudje, jim moramo vitamine in minerale
dodajati. Pri tem je, kot pravijo v podjetju
Lek Veterina, najbolj pomembno, da
rejci vedo, kaj njihove živali potrebujejo: ''Na deklaraciji izdelka je največkrat
veliko podatkov, ki se zdijo tudi odvečni,
ampak hitro dajo prvo oceno o samem
izdelku. Cena ne sme biti faktor, dokler
se ne primerja sestava in tudi doziranje,''
priporočajo v Lek Veterini. Pri tem poudarjajo, da je cena po (pre)pogosto odločilen
dejavnik, a z nakupom nizkokvalitetnih
izdelkov dolgoročno plačamo več.
Certifikat FAMI-QS
Kvaliteto na področju premiksov in krmnih
mešanic zagotavljajo tudi določeni certifikati.
Najvišji nadstandard v proizvodnji premiksov in
krmnih dodatkov je FAMI-QS. Pri tem glavni
poudarek ni le kakovost, ampak predvsem varnost proizvodov za živali. Kakovost namreč, kot
pravijo v Lek Veterini (kjer imajo edini pri nas
ta certifikat), večina proizvajalcev že zagotavlja,
pomembnejše vprašanje pa je, ali zagotavljajo tudi
varnost za živali in v končni fazi – za potrošnika?
NOV STANDARD V BIOLOŠKI VARNOSTI
www.stalosan.com
Skeniraj kodo
in poglej študije
prepreči driske pri teletih,
prepreči mastitis pri kravah,
● prepreči PRRS pri prašičih in
● izboljša kakovost nastilja pri perutnini
●
●
Članki
Poskusi
Brošure
Kontakti
Dokumentacija
part of
27
Sezona kakija je kratka in sladka –
privoščimo si ga!
Na koncu vedno pride najslajše in pri
kakiju bo to držalo. Jesenski sadež,
pravijo mu tudi sadež bogov ali zlato
jabolko, ki prav fascinantno okrasi
drevje z oranžnimi kroglicami, je
poln vitaminov. Njegova domovina
je vzhodna Azija, a tudi pri nas prav
lepo uspeva, predvsem v Istri in
Kakijeve rezine
Kakijev frape
Sestavine: 6 jajc, 120 g sladkorja, 140 g
moke, 20 g olja, 1 limonin sladkor, 4 do 5
mehkih kakijev. (Moko lahko zamenjamo
s polnozrnato, namesto belega sladkorja
lahko uporabimo sladilo po želji.)
Sestavine:
400 g očiščenega zrelega kakija, sladkor v
prahu, 2 limeti, 2,5 dcl jogurta, 2,5 dcl mleka,
1 vanilin sladkor, 2 kocki ledu.
Priprava: Beljake stepemo v trd sneg,
dodamo sladkor in limonin sladkor. Narahlo
vmešamo rumenjake, olje in moko. Zmes
damo v namazan pekač in nanj položimo
narezane kakije. Pečemo pri temperaturi 180
stopinj približno 35 minut.
Slovenskem Primorju, a nič čudnega
ne bo, če bomo tudi sredi Ljubljane
zagledali kakijevo drevo. Preden
sezona uide, nekaj namigov, kaj vse
lahko pripravimo iz kakijev, ki so jih
z nami delili v Solinarskem društvu
Strunjan, kjer vsako leto pripravljajo
tudi praznik, posvečen temu sadežu.
Kakijev sorbet –
Priprava:
Kaki po okusu sladkamo s sladkorjem v
prahu in zavremo. Pretlačimo skozi gosto
sito in ohladimo. Jogurt zmešamo z mlekom
in vanilin sladkorjem, iz limet stisnemo sok.
Vse skupaj zmešamo v mešalniku, prelijemo
v ohlajene kozarce in ponudimo.
Lastnik, rejec je pomemben
člen pri oskrbi živali
Ljudje določene živali že od nekdaj gojimo kot del
prehranske verige in na tem mestu so lastniki ali rejci
najpomembnejši člen pri oskrbi živali. Način življenja
ljudi in potrebe se spreminjajo, vendar njihove osnovne
potrebe ostajajo nespremenjene. Skrb za zdravje in
dobrobit živali se začne že z izbiro okolja, kjer bivajo,
nujna pa je tudi pravilna oskrba z vodo in krmo.
Krma mora ustrezati živalski vrsti in starostni kategoriji, saj živali
le tako dobijo vse hranilne sestavine, ki jih potrebujejo. Njihove
fiziološke potrebe so različne in odvisne predvsem od genetskega
potenciala, starosti in obdobja razvoja. Samo s krmo ne morejo
pokriti vseh potreb po hranilnih snoveh, zato je priporočljiva tudi
uporaba različnih mineralno-vitaminskih dodatkov.
Grovit – vitamini in materiali v pravilnem razmerju
Kakovostne mešanice vsebujejo zadostne količine vitaminov in
mineralov v pravilnem razmerju (npr. Krkin Grovit®). Pravilno izbran dodatek bo pomagal, da se bomo izognili škodi in
težavam, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja teh snovi. Z
rednim dodajanjem vitaminov in mineralov v krmo, na primer
z uporabo Grovita, lahko preprečimo vse razvojne, presnovne
in plodnostne motnje, ki jih pri mladih in odraslih živalih v času
brejosti in mlečnosti povzroča pomanjkanje teh snovi. Takšni
dodatki ugodno vplivajo na rast, razvoj in odpornost živali.
odličen za praznične dni!
Sestavine: 200 g zrelega
mehkega kakija, 320 g
limoninega sladoleda, 2 cl
vodke, 10 cl penečega vina.
Priprava: Vse sestavine dobro
premešamo v mešalniku in
postrežemo v kozarčkih za
peneče vino. Okrasimo z rezino
trdega vanilija kakija.
Pravo veselje
je imeti
zdrave živali
rudninska krmna me{anica
za govedo, ovce, koze,
konje, pra{i~e in
perutnino
Grovit dobite brez
recepta v lekarnah,
kmetijskih zadrugah
in drugih
specializiranih
prodajalnah.
Krka, d. d., Novo mesto
Šmarješka cesta 6
8000 Novo mesto
Slovenija
www.krka.si
28 Prehrana
2013-20351_GROVIT_Ad_87x118_SI.indd 1
11/6/2013 1:11:20 PM
Slovenci smo ponosni na svojo deželo.
Na njene lepote, jezik in bogastva, ki
nam jih ponuja. Čeprav vse bolj povezani
s svetom in odprti za sodobni čas, se še
vedno odlično počutimo ob domačem,
tradicionalnem, slovenskem.
Skozi ponudbo slovenskih izdelkov se lahko vedno sprehodite
tudi v trgovinah Tuš. Slovenska kakovost je ravno tako rdeča nit
izdelkov Tuševe blagovne znamke. Njihova želja je, da bi kupci
svojo košarico čim pogosteje napolnili s slovensko kakovostjo
in pri svojem izboru ne pozabili na spoštovanje, ki si ga zasluži
slovenski izdelek. S projektom Spoštujmo slovensko so v Tušu že
pred leti dokazali, da tvorno prispevajo h gospodarstvu ter da so
družbeno odgovorno podjetje. Najbolj so znani po zgodbi s prvim
slovenskim paradižnikom Lušt, ki so ga kot prvi trgovec ponudili na
slovenskem trgu. V letošnjem letu so na sejmu Agra predstavili
Slovenske dobrote iz podeželja – linijo izdelkov manjših lokalnih
pridelovalcev, ki so izdelani po tradicionalnih postopkih in iz
slovenskih surovin.
Slovenske dobrote s podeželja, ki se jim je težko upreti
Za vse kupce so v Tušu pripravili izbrano ponudbo odličnih domačih
izdelkov s podeželja, ki jih dnevno dobavljajo lokalni pridelovalci.
Prepričale vas bodo mlečne dobrote iz neposnetega polnomastnega mleka krav, ki se pasejo po goričkih travnikih, med
njimi ročno izdelani siri, obogateni s konopljo ali rdečo meliso
in domači jogurti v steklenih kozarcih z domačo marmelado.
Z omamnim vonjem prekajenih mesnih dobrot, narejenih po
tradicionalnem postopku, bo kulinarično potovanje dobilo nove
razsežnosti. Toplino domačnosti vam pričara odličen domač
kruh iz najboljšega ajdovega, pirinega ali koruznega zrnja s
slovenskih polj, spečen v domači krušni peči. Najboljše sezonsko
sadje domačih proizvajalcev pa vas bo navdušilo s sočnostjo in
polnim okusom. Še posebej so ponosni na tradicionalni postopek
prekajevanja slovenskih mesnih dobrot, ki s tovrstnim postopkom
ohranijo domačnost in tradicijo.
Slovenska
trgovina
V Tuπu poiπËite Slovenske dobrote
lokalnih pridelovalcev s podeæelja
Engrotuπ d.d., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje
Spoštujmo
SLOVENSKO
15. 11. dan slovenske hrane
• mleËnedobroteizneposnetegapolnomastnega
mlekakrav,kisepasejopogoriËkihtravnikih
• domaËikruhizkruπnepeËiiz100%slovenske
moke,peËenvkruπnipeËi
• tradicionalnemesnedobroteiz100%slovenskega
mesa,narejenepotradicionalnempostopku
Vabljeni slovenski
pridelovalci, da skupaj
ponudimo Ëim veË
slovenske hrane.
Poπljite ponudbo
za sodelovanje na:
info@tus.si
KUPON POPUST TAKOJ
Tradicionalni postopek prekajevanja mesa:
1. RO»NO SOLJENJE
domaËo kraËo roËno nasolijo celovito do kosti. Posujejo jo z
meπanico drobno mletega in lomljenega Ërnega popra, dodajo
nekaj brinovih jagod ter lovor in pustijo kraËe zoreti v Ëebrih.
2. ZORENJE
po tednu dni zorenja kraËe roËno preloæijo in jih prelijejo s
slanico. V treh tednih pridobijo dokonËno soËnost, aromo
in vrhunski kulinariËni okus.
3. DIMLJENJE
skrivnost okusne domaËe kraËe se skriva tudi v postopku
dimljenja. KraËe dimijo poËasi, s presledki. Uporabijo dim
suhe bukovine, ki ji dodajo πopek brinovih vejic.
Prav je, da se ob dnevu slovenske hrane
zavemo spoštovanja do narave, ljudi in
do slovenske zemlje, domačih delovnih mest, ki jih povezujemo in
ohranjamo s tem, da kupujemo slovensko hrano.
15. 11. in 16. 11.
V TRGOVINAH TU©
-15%
za nakup
Kupon je unovËljiv za enkratni nakup in velja 15. 11. in 16. 11. 2013 v trgovinah Tuπ (brez
franπiz). Popust velja za nakup, vendar ne velja na akcijske izdelke, izdelke iz akcijskih
katalogov, izdelke v Tuπ klub akcijah, izdelke iz akcije D*NAR, na plaËilo poloænic, na
tobaËne izdelke, vrednostne kartice, darilne bone ali kartice, Ëasopise in revije, povratno
embalaæo, plinske jeklenke, odloæeno plaËilo in za pravne osebe. Velja za koliËine, obiËajne
za gospodinjstva. IstoËasno se lahko izkoristi le en popust za nakup. Popusti se ne
seπtevajo. Ne velja v Ekstra Tuπ Ptuj. Hkratno pridobivanje D*NARja na nakup in koriπËenje
takojπnega popusta na nakup ni mogoËe.
Da bomo zimo pričakali zdravi in čili …
… okrepimo imunski sistem,
še preden ga napadejo virusi. Kako?
S prehrano!
Za najbolje delujoči imunski sistem je pomembno, da jemo zdravo. Telo za boj z virusi potrebuje vitamine
A, C, D in E ter minerala selen in cink, ob tem pa tudi omega 3 maščobne kisline. Torej, jejmo polnovredno
hrano, kot so polnozrnata živila, stročnice, veliko svežega sadja in zelenjave, za zadostno količino cinka pa
oreščke. Jedem dodajmo zelišča in začimbe, ki krepijo imunski sistem, kot so: čebula, česen, ingver, kajenski
poper, curry in kurkuma. Izogibajmo se (preveč) obdelanim živilom, predvsem mesnim izdelkom, ocvrti
hrani, sladkim pijačam, alkoholu, kofeinu, sladkim pekovskim izdelkom, umetnim sladilom in sladkarijam.
Dobro se naspimo
Če se le da, spimo od 7 do 8 ur na noč.
Kronična utrujenost namreč močno
poveča verjetnost, da bomo zboleli. Telo se regenerira in krepi med
počitkom, tako da nam bo zdravje
hvaležno tudi za popoldanski počitek.
Gibanje vsak dan in v vsakem vremenu
Vsak dan si vzemimo čas za vadbo, ne glede na
vreme in obveznosti, vsaj za dolg sprehod, saj
gibanje močno ojača imunski sistem, okrepi telo
in omogoča boljši spanec. Še bolje bo, če bomo
nekajkrat na teden vsaj pol ure namenili sprehodu
ali teku na soncu, saj bomo tako dobili tudi odmerek vitamina D, ki krepi imunski sistem.
Probiotiki za zdravje prebavnega trakta
80 % imunskega sistema je v sklopu prebavil, kar
pomeni, da je zdravje prebavnega trakta ključnega
pomena, za to pa potrebujemo pravo ravnovesje
dobrih bakterij. Probiotike lahko uživamo v obliki
dopolnil (priporočljivo ob jemanju antibiotikov)
ali s hrano – bogata z njimi so fermentirana živila,
na primer surovo kislo zelje, jogurti in kefir.
Stop za stres!
Težko je verjeti, kako močno k imunskemu sistemu pripomorejo sprostitev,
smeh in uživanje življenja. Stres, negativni pogled na življenje in depresija
zmanjšujejo odpornost organizma in
tako smo prvi na udaru, ko pride sezona
virusov in bolezni. Pomembno je, da si
znamo vzeti čas, se umiriti in da se znamo zabavati. Smeh je pol zdravja!
Zeliščni eliksir
Če ni naravnih sestavin v bližini, pa je včasih
dobrodošlo kakšno prehransko dopolnilo. Eno
takšnih je izdelek STRATH®, ki je 100 % naraven in
narejen na osnovi kvasa in zdravilnih rastlin. Gre
za zeliščni eliksir, ki nastane v dvomesečnem
naravnem procesu vrenja zeliščnega kvasa.
pretti oglas.pdf 1 5.11.2013 13:48:20
(povzeto po mindbodygreen)
50
Naravno prehransko dopolnilo
SIRUP
let
vit v slu
aln žb
os i
ti
Namenjen je mladostnikom, delovno aktivnim, starejšim,
rekonvalescentom, športnikom, nosečnicam.
Lahko ga jemljejo tudi vegeterijanci, diabetiki in pri
celiakiji (tablete).
TABLETE
Glavna sestavina:
plazmoliran kvas (ni pivski kvas).
Jemanje: 2 - 3 x dnevno po
1 žličko ali 2 tableti;
otroci polovico doze.
Kura traja 6 - 8 tednov.
Na voljo v lekarnah in
trgovinah z zdravo
prehrano ali po naročilu.
Za dodatne informacije pokličite uvoznika:
Pretti, d.o.o., Ilirska Bistrica, 041 846 594, 051 219 791
11 vitaminov
19 mineralov in
elementov v sledovih
20 aminokislin, od
tega 8 esencialnih
11 gradivnih
elementov
Švicarska formula za
vitalnost
Alfred Vogel je vedel,
kako deluje in kako zdravi narava
Alfred Vogel je že pred leti, v pričetku 20. stoletja, razmišljal bolj napredno kot marsikdo
razmišlja danes. Njegova zgodba in njegove teorije navdihujejo cel svet. Fitoterapevt,
prehranski strokovnjak, pisec, raziskovalec, popotnik, znanstvenik in še marsikaj je bil
Alfred Vogel, katerega znanje se dandanes prenaša tudi v njegovih izdelkih.
Alfred Vogel
in njegova življenjska filozofija
Zanimanje za zdravilne rastline
prevzel od prednikov
Rodil se je leta 1902 v švicarskem Aeschu pri
Baslu. Že kot otrok je od očeta in starih staršev
prevzel zanimanje za zdravilne rastline. Pri
enaindvajsetih se je preselil v Basel in odprl
trgovino z zelišči in zdravo prehrano. Tako je
pričel, sprva strankam v trgovini, razodevati
svojo življenjsko filozofijo. Sčasoma je pričel
izdajati mesečnik Das neue Leben (Novo
življenje), vseskozi pa je eksperimentiral z
zdravilnimi rastlinami in ugotavljal njihove
učinkovine. Veliko je potoval in spoznaval
primitivna ljudstva, ki so močno povezana
z naravo, od katerih je črpal marsikatero
znanje. Pri indijanskem plemenu Sujev v
Severni Ameriki je na primer odkril rastlino,
ki krepi odpornost telesa, škrlatno ehinacejo
(ameriški slamnik). Ta je postala zaščitni znak
proizvajalca A.Vogel.
Začetnik naravnega zdravljenja
Pogosto mu pravijo kar pionir naravnega
zdravljenja, saj je bil eden prvih, ki so tako
močno proučevali, kako deluje narava in
kakšen vpliv ima na zdravje. Vse do visoke starosti se je z veliko vnemo posvečal
zdravilnim rastlinam in kako z njimi pomagati ljudem do boljšega počutja. Pri
enainšestdesetih letih je ustanovil družbo
Bioforce AG, ki je danes pomemben
proizvajalec naravnih zdravil po vsem
svetu. Že zelo zgodaj je Alfred Vogel razvil prepričanje, da pomeni živeti v skladu z
naravo tudi prehranjevati se čimbolj naravno in zdravo. Med njegovimi večjimi odkritji je bilo to, da je učinek svežih zelišč v
primerjavi s posušenimi mnogo večji, zato
je pri pripravi svojih izdelkov stremel k
uporabi svežih zdravilnih rastlin.
Pri življenjskem poslanstvu
Alfreda Vogla pa ni šlo le
za zdravilne rastline, njihove
učinkovine in izdelke, ki so
prihajali od njegovih rok. Šlo je
za močno življenjsko filozofijo,
ki je danes še kako živa. Njegov
način življenja, odnos do narave
in do sočloveka so brezčasni in so
osnovno življenjsko vodilo številnih
posameznikov.
Najbolje njegovo filozofijo zajame
8 načel Alfreda Vogla:
1. Naravnost in kakovost življenja.
Živeti usklajeno s stvarnikom in z naravo,
zavedati se njune moči.
2. Skrb za zdravje.
Vir zdravja in življenjske radosti je v
preventivi. Človek se mora zavestno in
prostovoljno odločiti, da se bo naravno in
uravnoteženo prehranjeval in da bo pozoren
na opozorila svojega telesa. Zdravje in
bolezen sta močno odvisna od življenjskega
nazora, okoliščin in načina življenja.
3. Lastna odgovornost.
Potrebno je poznavanje povezanosti med
načinom prehranjevanja in zdravjem oz.
boleznijo. Kot je dejal Alfred Vogel:
‘’Izberi pretežno vegetarijansko, naravno,
bazično, polnovredno prehrano z velikim
deležem surove hrane in boš veliko
prispeval k dolgoročno trdnemu zdravju
in ravnovesju.’’
4. Ravnovesje kot življenjski princip.
Neravnovesje povzroča slabo počutje
in bolezen, zato je pomembno najti
ravnovesje med napetostjo in sprostitvijo,
med aktivnostjo in mirovanjem, med
duševno in telesno dejavnostjo.
5. Pozornost in sočutje.
Če hočemo kaj storiti proti nasilju, bodisi
nad človekom bodisi nad okoljem ali
živalmi, se moramo naučiti spoštovati
življenje kot nekaj svetega.
6. Stremenje k zdravju je
naravni zakon.
Bistvo naravne celostne medicine je
v tem, da ne obravnava le bolezenskih
simptomov, temveč poskuša priti do dna
vzrokom za njihov nastanek.
7. Celostni princip.
Vse učinkovine in spremljevalne snovi
zdravilne rastline imajo svoj pomen;
dopolnjujejo se med seboj in delujejo
kot celota. Pomembno je, da rastlina
zraste iz zdravega semena in v zdravih
tleh, brez uporabe pesticidov in da se
tudi v zdravilo predela na blag način,
brez uporabe strupenih ali okolju neprijaznih pomožnih substanc. Če je le
mogoče in smiselno, naj se zdravilo izdela iz svežih zelišč.
8. Moč ljubezni.
Pri vsem tvojem prizadevanju naj te
vodi ljubezen, ki je najmočnejša sila v
univerzumu.
Pri indijanskem plemenu Sujev v
Severni Ameriki je A. Vogel odkril
škrlatno ehinacejo (ameriški
slamnik).
Oglasna vsebina / 31
BZ
abičini
Kljub upoštevanju vsega priporočljivega
se nemalokrat zgodi, da prične kapljati iz
nosu. Tedaj pridejo na vrsto babičine
skrivnosti.
S česnom v napad ob vnetju ušes
Strok česna na dan, odžene zdravnika stran.
Nekateri trdijo, da ima v našem okolju
česen vlogo ameriškega slamnika. Česen
je eden najboljših uničevalcev bakterij in
posebej bo pripomogel k izboljšanju ob
vnetju ušes. Ko bolijo ušesa, lahko pred
obiskom zdravnika poskusimo s preprosto
česnovo vodo. V vodo stisnemo česnov
sok (nekaj strokov) v razmerju 5:1. Torej
petkrat toliko vode kot česnovega soka.
Izcedek medu iz črne redkve
Kar potrebujemo za ta čarobni napoj, ki najbolj
pomaga pri kašlju, sta črna redkev in trši med.
V redkev izdolbemo luknjo (kot bi odrezali
pokrovček), ki jo napolnimo z žlico ali dvema
medu, lahko pokrijemo s pokrovčkom. Redkev
postavimo v kozarec. Pustimo stati, najbolje
čez noč, in med bo počasi pričel razžirati redkev, v kozarec pa bo pričel kapljati ta čudežni
napoj, ki deluje kot odlična preventiva ali kurativa, predvsem pri trdovratnem kašlju.
Tekočino precedimo in s kapalko nakapamo v uho. Nekaj minut pustimo tekočini,
da učinkuje, najbolje bo, da držimo glavo
postrani, da voda ostane v bolečem ušesu.
Postopek je rahlo boleč, a pravi učinek se
pokaže zelo hitro. Je pa priporočljivo to
izvajati tedaj, ko bobnič ni poškodovan. V
uho namesto domače česnove vode lahko
kapnemo tudi nekaj kapljic česnovega olja.
Manj agresivna česnova različica pa je ta,
da za uho z obližem nalepimo strok česna,
pustimo delovati čez noč in že jutro bo pokazalo, ali je bilo zdravljenje uspešno.
32 Zdravje
varki
Ingverjevo-česnova limonada
Ko govorimo o prehladu, ingver spada k tistim
obveznim in čudežnim živilom poleg medu,
limone in česna. Nekateri, ko se pričenjajo
slabše počutiti, zmešajo ingver, česen, med
in limono ter to pojedo po žlički. Za daljše
uživanje pa si lahko pripravimo ingverjevočesnovo limonado. Naj vas ime ne zavede,
pravzaprav gre za precej okusno pijačo. Za
eno skodelico potrebujemo en strok česna, ki
ga sesekljamo ali iztisnemo sok, četrtino čajne
žličke ingverja, najbolje sveže nasekljanega,
pol majhne čajne žličke cimeta, malo limoninega soka, majhno čajno žličko medu in seveda
skodelico vrele vode. Vse skupaj zmešamo in
uživamo v napitku, preostanek pa lahko shranimo za kasneje.
Prežgan sladkor z mlekom
Tipičen vonj, ki ga daje prežgan sladkor z
mlekom številne v mislih odpelje v kuhinjo
svoje babice, ki je to pripravljala otrokom, ko
jih je mučil prehlad. V prazno posodo nasujemo sladkor in naredimo karamelo, preko nje
pa zlijemo za en lonček mleka in mešamo,
da zavre. Spijemo vroče, pa bo pomagalo pri
bolečem grlu in prehladu.
Nad zamašen nos z inhalacijo
Kaj je pri prehladu bolj zoprnega kot zamašen nos in vneti sinusi? Boja
s težavami z zgornjimi dihali se lahko lotimo tudi z domačo inhalacijo.
Inhalacija je lahko direktna – parna ali indirektna – z izparilniki. Doma
si lahko na preprost način pripravimo parno inhalacijo, pri kateri vdihavamo paro. Kako? S krpo čez glavo, nad lonec vrele vode! V vodo
lahko nakapamo eterična olja, ali pa že med postopkom vrenja v vodo
nasujemo sol in ko zavre petnajst minut vdihavamo solno paro. Ob
prehladu se priporoča tudi inhalacija kamilic. Te prelijemo z vrelo vodo
(v razmerju ena žlička kamilic in liter vode), pustimo stati pokrito petnajst minut in inhaliramo.
Smrekovi vršički – sirup, pa tudi čaj!
Za nabiranje svetlozelenih smrekovih poganjkov smo malce prepozni, a če
smo vršičke pravočasno nabrali in iz njih naredili sirup, ta še kako prav pride
ob oslabljenem imunskem sistemu. Priporočajo ga predvsem ob trdovratnem
kašlju. Priprava je zelo enostavna. Zelo preprosta različica vsebuje ogromen
kozarec, v katerega nalagamo sladkor in vršičke po plasteh, zaključimo s
plastjo sladkorja, dobro potlačimo, dobro zapremo in damo na sonce za 40
dni. V tem času se sladkor stopi, sirup le še precedimo in damo v kozarce.
V izogib belemu sladkorju lahko le-tega nadomesti med. Za medeni sirup iz
smrekovih vršičkov v kozarec pričnemo najprej nalagati plast vršičkov, nato
med in tako naprej, zaključimo pa z medom. Plasti ne ostanejo tako vidne
kot pri sladkorju, ker se vse hitreje prepoji. Ker pa med pri temperaturi nad
40 stopinj izgubi velik del koristnih snovi, kozarca ne postavimo neposredno
na sonce, zato ta sirup pustimo stati dlje časa. Iz smrekovih vršičkov lahko
naredimo tudi čaj ali liker. Čaj iz smrekovih vršičkov se kuha malce dlje kot
običajno čaji. Vršičke damo kar v hladno vodo, počakamo da zavre in potem
pustimo še slabe pol urice. Za liker pa vršičke namakamo v domačem žganju
dva tedna, po tem času to zmešamo z vodo in sladkorjem, ki smo ju zavreli
in ohladili. Pustimo stati še dva tedna, precedimo in smrekov liker je narejen.
Blagodejna kopel z dodatkom
Že Hipokrat je 400 let pred našim štetjem dejal, da sta pot k ozdravitvi
vsakodnevna masaža z dišečimi olji in aromatična kopel. Med prehladom so še posebej priporočljive nežne kopeli z dodatki timijana, majarona, kamilic, kopeli lahko dodamo cimetovo olje, evkaliptusovo olje,
olje čajevca, limone in rožmarina. Boleče sklepe in mišice, ki so pogost
spremljevalec prehlada, blažimo z ingverjevo kopeljo. Kopel z ingverjem pripravimo tako, da sveže rezine ingverja kuhamo v vodi nekaj
več kot deset minut. Vodo skupaj s koščki ingverja zlijemo v kopel in
uživamo. Kopeli se ne priporoča, če imamo povišano temperaturo, kopeli naj tudi sicer ne trajajo več kot dvajset minut.
Priporočljivo je, da si kopel naredimo zvečer in
se po njej odpravimo
takoj v posteljo.
Čebula za prehlad? Točno tako!
Ob gripi in prehladu naravna medicina že tisočletja uporablja med
drugim tudi – čebulo, ki naj bi imela pomirjujoč učinek na vneto
sluznico. Možnosti za uporabo je ogromno. Sesekljano čebulo
lahko prelijemo z medom in pustimo stati čez noč. Zjutraj napitek
precedimo in uživamo čez dan po žličkah. Ali pa v skodelico mleka
iztisnemo sok čebule. Dr. Alfred Vogel je dejal, da naj bi učinkovala
tudi že narezana čebula, ki jo bomo ponoči pustili stati ob postelji.
Poskusiti ni greh, kajne?
Babičini zvarki so zgolj namigi ob blažjih prehladih, ne pa nadomestilo za obisk pri zdravniku ob težjih prehladih.
33
40 Zdravje / oglasna vsebina
41
Za
urejene
P
roke noge
in
rihod jeseni ponuja priložnost, da se ob prostih
dnevih intenzivneje posvetimo svojemu telesu,
njegovi negi in zaščiti pred izsušitvijo. Poleg nege
kože obraza in telesa ter las lahko nekaj več
pozornosti posvetimo tudi stopalom
in negovanim rokam.
Nega stopal –
tudi vi pozimi pozabite nanjo?
Naša stopala si zaslužijo lep in
negovan videz skozi vse leto, v
zimskih škornjih in v zračnih
sandalih. Za lepoto »od glave do
pet« si enkrat tedensko vzemimo
pol ure časa za nego stopal – ta
bo sproščujoče vplivala tako na
stopala kot tudi na celotno telo,
rezultat nege pa bo pozitiven
tudi za naše počutje.
Največ preglavic na stopalih nam
običajno dela trda, suha in razpokana koža, ki je najbolj trdovratna na petah. Nepravilna obutev, preveč sedenja ali stanja na
mestu vplivajo na zdravje celih
nog, zato je ob pogosto bolečih
in težkih nogah priporočljiva kopel, ki si jo lahko pripravimo tudi
sami. Najbolj enostavne kopeli za
stopala si lahko pripravimo z morsko soljo, ki ji dodamo približno 5
kapljic eteričnega olja po želji (izbirajte tista, ki bodo po vonju pozitivno vplivala na vaše počutje). V
posodo, ki jo pripravimo za kopel
za stopala, nalijemo vodo s temperaturo približno 38 °C, najbolje
36 Zdravje
je, če noge namakamo od 10 do
20 minut. Priporočeno je, da še
pred kopeljo s stopal zdrgnemo
trdo kožo s krtačo, plovcem ali
kamnom in to ponovimo tudi
po kopeli, ko je koža zmehčana.
Tako opisano temeljito odstranjevanje trde kože priporočamo
najpogosteje na 14 dni, saj lahko
pretirano odstranjevanje odmrle
kože povzroči pretirano obnovo
in posledično še več trde kože, ker
se stopala želijo zaščititi pred pritiski in obremenitvami iz okolja.
Po odstranjevanju s pripomočkom
za trdo kožo celotna stopala nežno
zmasirajmo še s pilingom, ki bo z
dodatnim mehčanjem dodal piko
na i pri intenzivni negi stopal. Stopala posušimo z mehko brisačo in
takoj zatem nanesemo kremo, ki
vsebuje keratolitične sestavine, kot
so urea, mlečna kislina ali salicilna
kislina in kvalitetna rastlinska olja
ter masla. Če se krema ne vpije
takoj, si lahko pred spanjem obujemo udobne in ohlapne bombažne
nogavice, ki bodo čez noč pomagale
k boljši vpojnosti.
Iz domace lekarne
Kostanj za uživanje in za negovanje
Zdravilne lastnosti kostanja so bile na
evropskem področju odkrite relativno pozno, so
ga pa v ljudski medicini uporabljali pri težavah
z dihali in oslovskem kašlju. Kostanj je eno
izmed mogočnih dreves, ki krasi marsikateri
drevored in park.
Plodove pravega kostanja z veseljem uživamo
na jesenskih piknikih in ob hladnih večerih.
Kostanj spada med odlična in zdrava živila,
zato si ga v
jesenskem času z užitkom privoščimo v naši
prehrani. Poleg pomembnih hranljivih snovi,
mineralov in vitaminov skupine B, je kostanj
zelo bogat tudi z vitaminom C.
Obnohtna kožica je del
lepih rok
Tudi vas poleg izsušene kože na
rokah in nogah pogosto moti
razcefrana in trda obnohtna
kožica? Poškodovani nohti in
kožica okoli njih lahko bakterijam
in glivicam omogočajo razvoj
lokalne okužbe, zato je dobro
razmisliti o redni negi nohtov in
obnohtne kožice na rokah in tudi
na nogah.
hkrati nudili aromaterapijo. Dokler
se obnohtna kožica ne obnovi in
pravilno zaraste, jo je treba redno
negovati s kremami, olji ali mazili.
Najbolje se obnesejo izdelki, ki so
bogati z vitamini. Vtiranje bo poleg
nege obnohtne kožice pripomoglo
tudi k ohranjanju zdravih in
odpornih nohtov.
Najpomembnejše je, da obnohtne
kožice ne trgamo ali grizemo,
saj tako stanje običajno še
poslabšamo. Odrežemo lahko
posušene dele kožice, vendar je
pri tem potrebna previdnost, da ne
zarežemo pregloboko ali odrežemo
preveč. Obnohtno kožico najlaže
oblikujemo tako, da jo zmehčamo
in z leseno palčko ali drugim, ne
preveč ostrim predmetom, nežno
potisnemo nazaj proti korenu
nohta. To najlaže opravimo po
umivanju telesa in las, ko smo kožo
že malo zmehčali s šamponi in
balzami za lase. Če si za mehčanje
rok raje pripravite kopeli, ste lahko
pri tem zelo kreativni – v posodo za
kopel poleg vode natočite mleko,
raztopite žlico medu, odlično pa
se bodo obnesli tudi zdrobljeni
vrtnični ali sivkini cvetovi, ki bodo
Pozimi se priporoča uporaba
bogate naravne kreme za roke, ki
je primerna tudi za nego nohtov in
obnohtne kožice, dodatno hranljivo
in vlažilno nego pa si lahko
pripravimo tudi sami:
Mini mazilo za obnohtno kožico
V majhno posodico dodajte žlico
karitejevega masla, par kapljic
olivnega olja in propolis (polovico
čajne žličke raztopine ali v obliki
prahu). Mešanico postavite za
nekaj minut na radiator in dobro
premešajte. Dodajte še za noževo
konico zdrobljenega naravnega
prehranskega dopolnila z vitamini
skupine B. Vse skupaj ponovno
premešajte v homogeno zmes in
vlijte v majhno posodico, ki bo
lahko postala stalna spremljevalka
v vaši torbici.
Kostanjev čaj iz kostanjevih listov
Pravi kostanj nas s svojimi plodovi razveseljujejo
vsako jesen. Poleg plodov pa lahko za naše
zdravje izvrstno izkoristimo tudi liste pravega
kostanja. Te naberemo, posušimo in shranimo
v posodo zaščiteno pred vlago. Iz njih si v
jesensko-zimskem času pripravimo čaj, ki bo
dobrodošla pomoč pri obolenjih dihal, kašlju in
za splošno krepitev telesa pred izpostavljenosti
prehladom in sezonskim virusom. Čaj si
pripravimo iz čajne žlice posušenih listov, ki jih
prelijemo s približno 3 dl vode. Pustimo stati 5 do
10 minut. Okus čaja bo še posebej odličen, če ga
boste sladili z domačim oz. ekološko pridelanim
kostanjevim medom. Pri kašlju priporočamo
pitje čaja do trikrat dnevno, za splošno krepitev
pa eno skodelico čaja na dan.
Kostanjeva kopel za noge
Sestavine v divjem kostanju so med najbolj
poznanimi naravnimi učinkovinami za
zdravljenje krčnih žil in edemov. Doma si
lahko pripravimo raztopino iz plodov divjega
kostanja, ki jo dodamo v kopel za noge.
Približno 15 večjih svežih plodov divjega
kostanja olupimo, razrežemo na drobne koščke
in na kratko zmeljemo na še bolj drobne
delce v mešalniku. Zmes prenesemo v litrsko
steklenico in jo prelijemo z etanolom – za
prelivanje lahko uporabimo domače žganje ali
pa kupimo 50 – 70 % etanol. Steklenico pustimo
stati na temnem mestu 10 do 14 dni. Vsebino
nato prefiltriramo in prelijemo po pol litra
raztopine v dve litrski steklenici. To raztopino
v steklenicah dopolnimo z vodo in hranimo na
hladnem mestu. V kopel za noge vlijemo 1 do
2 dl kostanjeve raztopine in namakamo 10 do
20 minut. Opisane raztopine ni priporočljivo
uporabljati pri ranah na koži nog in stopal.
Kozmetično rubriko pripravlja Nina Špegel
37
Moški, ne odlašajte z obiskom pr
N
ovembra zaživi gibanje Movember, ki prinese vrsto
moških, ki si puščajo rasti brke. Pa ne kar tako, s
tem osveščajo, opominjajo in opozarjajo na raka na
prostati, ki je v izrazitem porastu. Tudi mi smo se tokrat
posvetili tej tematiki, pri kateri je, kot so nam povedali
strokovnjaki, velik problem, da moški, predvsem
starejši, (pre)dolgo odlašajo z obiskom pri urologu.
O težavah s prostato smo se pogovarjali z urologom,
dr. Ljubom Breskvarjem, ki deluje v Urološki ordinaciji
Tauro in dr. Vladimirjem Maganjo, strokovnim vodjem medicinskega centra v Termah Dobrna.
Kdaj ima bolnik težave s prostato?
Težave s prostato urologi opredeljujejo
glede na simptomatiko in patalogijo. ''Lahko
rečemo, da imajo bolniki težave s prostato,
če imajo raka na tem organu ali če imajo kronično vnetje tega organa. Težave z
uriniranjem, ki so z zviševanjem starosti
največkrat povezane s povečano prostato, pa so po drugi strani bolj kompleksne
narave. Razlog tiči v sestavi medeničnih
organov in njihovi povezanosti, kjer lahko
praktično vsak organ povzroči težave pri
uriniranju,'' pove dr. Breskvar. Kot najbolj
pogoste bolezni prostate dr. Maganja navaja vnetja, benigno hipertrofijo in raka obsečnice, ter pri tem poudari, da je rak
prostate v izrazitem porastu in se pojavlja
predvsem po petdesetem letu starosti.
Kronična obolenja prostate
Pri mlajših bolnikih, od 40 do 65 let, med
najbolj pogosta kronična obolenja prostate sodi kronični prostatitis. Ta, kot nam
razloži dr. Breskvar, povzroča nelagodje v
presredku, področju mošnje, okolici zadnjika in na notranji strani stegen. Včasih
to nelagodje preraste v bolečino. ''Starejši
bolniki imajo po drugi strani največ težav
z dražečimi in zapirajočimi simptomi in
znaki (iritativni in obstruktivni) pri uriniranju. Slab curek urina, občutki nepopolnega izpraznjenja sečnega mehurja in
prekinitve v curku urina so le nekateri od
opisanih simptomov, '' pravi dr. Breskvar.
Starost prinese povečanje prostate
V starosti se normalno pričnejo kazati
spremembe na nivoju hormonov – padec
38 Zdravje
koncentracije testosterona v krvi, spremembe v sestavi ostalih spolnih hormonov
– ki posledično vplivajo tudi na povečanje
prostate. Starost in povečana prostata (poleg povišane vrednosti PSA v krvi) sta
najpogostejša glavna dokazana dejavnika
za zaporo urina, zato dr. Breskvar poudarja, da je treba tovrstne težave največkrat
zdraviti. ''Oceno težav pri uriniranju lahko
vsak moški opravi pri splošnem zdravniku ali prek interneta, tako da izpolni
vprašalnik IPSS. Če je seštevek višji od
7 točk, potem je smiseln obisk pri urologu,'' pravi dr. Breskvar in doda, da mora
biti vsak moški iskren in odprt do svojih
težav, saj lahko zanikanje le-teh privede do
večjih tegob, kot so zapora urina, kirurško
zdravljenje in kateterizacija mehurja.
Pri tem dr. Maganja poudarja, da imata povečanje prostate
(benigna hipertrofija) in rak prostate v začetku podobne simptome, ki so pogosto uriniranje ob šibkejšem ali prekinjajočem se
curku, bolečine pri uriniranju ali ejakulaciji. “Vse te težave, še
posebej pa krvav urin ali kri v spermi, kličejo po pregledu pri
urologu,” še opozori dr. Maganja.
''V zadnjih letih opažam, da se je osveščenost
moških za bolezni spolnih organov in sečil
bistveno izboljšala, verjetno v kontekstu lažje
dosegljivih podatkov prek interneta. Še vedno pa
pri starejših opažamo, da se prepozno odločajo
za pregled pri zdravniku.'' (dr. Breskvar)
ri urologu
Dr. Breskvar opozori na zadnje
študije, ki so nekoliko spremenile
pogled na raka prostate. Odkrili
so namreč, da imajo starejši bolniki
relativno veliko zelo agresivnih
karcinomov in zato potrebujejo
bolj agresivni pristop do zdravljenja.
Do sedaj so namreč mislili, da je
prvenstveno treba zdraviti mlajše
bolnike, ker naj bi bili tam raki
prostate bolj agresivni. “Še vedno
pa je v uroloških smernicah ostalo
pravilo, da je kirurško zdravljenje
(operacija) primerno za bolnike,
ki imajo pričakovano življenjsko
dobo vsaj 10 let,” še zaključi dr.
Breskvar.
Rak prostate je v izrazitem porastu
Rak prostate je tretji najpogostejši rak,
šesti vzrok za smrtnost pri moških in trenutno najpogostejše rakasto obolenje pri
moških. Po zadnjih podatkih v Sloveniji
zboli za rakom prostate več kot 500 moških
letno. ''Smrtnost je relativno nizka (okoli
2 % odkritih karcinomov), kar je posledica
različnosti oblik raka. Le približno 3 %
bolnikov ima agresivno obliko karcinoma,
ki potrebuje takojšnjo zdravljenje,'' pravi dr.
Breskvar in poudarja, da bolezen praktično
ne povzroča nikakršnih težav, le občasno
bolniki opažajo občutke nelagodja v
področju spolovil in občasno občutke rahlega tiščanja na vodo. Krvavitev, bolečine in
drugi znaki pa so običajno znaki in simptomi napredovale bolezni. Zato je potrebna
posebna pozornost ob vsakršnih težavah.
Dr. Maganja še poudarja, da je uspešnost
zdravljenja raka prostate odvisna predvsem od stadija, v katerem je bolezen
odkrita. Uspešnejša je v začetnih stadijih,
z razširitvijo bolezni pa se uspešnost bistveno zmanjšuje. Zato je zelo pomemben
pravočasen pregled pri urologu.
Zdravljenje je relativno uspešno,
težava je slaba osveščenost
starejših
''Pri zdravljenju raka prostate smo relativno uspešni, saj večina bolnikov, ki jih
odkrijemo na novo, bolezni še nima v napredovali fazi z zasevki po telesu. Tudi če
odkrijemo napredovalo bolezen, imamo
urologi še vedno nekaj zdravil, s katerimi
bolezen ustavimo (vendar ne pozdravimo),''
pravi dr. Breskvar. Pri tem je težava še
vedno slaba osveščenost starejših, ki
hodijo na preglede k urologom prepozno.
Način življenja vpliva na raka
prostate
Način življenja ima poleg genetskega zapisa
pomembno vlogo pri raku na prostati,
to dokazujejo tudi številne študije. ''Od
dejavnikov, na katere lahko vplivamo,
je v ospredju prehrana. Preveč živalskih
maščob, predvsem goveje in svinjske, pomanjkanje presne hrane (sadja in zelenjave)
in debelost so dejavniki, ki vplivajo na
nastanek bolj agresivnih oblik tega raka,''
pravi dr. Breskvar.
“Pri zdravljenju raka prostate smo relativno
uspešni, saj večina bolnikov, ki jih odkrijemo na
novo, bolezni še nima v napredovali fazi z zasevki
po telesu. Tudi če odkrijemo napredovalo bolezen,
imamo urologi še vedno nekaj zdravil, s katerimi
bolezen ustavimo (vendar ne pozdravimo).”
Špela Dobnikar
Vedno bolj verjeten vzrok za porast raka na prostati, kot poudarja
dr. Maganja, je večja obremenjenost naravnega okolja in hrane
s kancerogenimi substancami (pesticidi, težkimi metali in drugimi
industrijskimi kemikalijami). Zato urologi vsem moški priporočajo
prehrano v skladu z zgoraj napisanim, med zelenjavo predvsem
paradižnik, logičen pa naj bo tudi pristop v smeri biološko pridelane hrane brez škodljivih kemikalij.
39
Movember,
mesec brkačev, ki osveščajo
o raku na prostati
Beseda Movember izhaja iz angleške moustache (brki)
in iz besede meseca novembra. Je letno in mesec dni
trajajoče gibanje, ko si moški pustijo rasti brke in s tem
osveščajo o moški bolezni – raku na prostati. Movembrski
cilj je ''spremeniti obraz moškega zdravja'', borijo se za
čimprejšnje odkrivanje raka na prostati, s tem je zdravljenje
bolj uspešno in s tem je smrtnost zaradi te bolezni manjša.
Movember hkrati spodbuja moške, da so pozorni na
spremembe, ki se dogajajo v telesu in da osvojijo bolj
zdrav način življenja.
Kako se je vse pričelo?
Ideja brkačev izhaja iz Avstralije. Že
leta 1999 je skupina mladih moških iz
Adelaida nekega dne v pubu skovala
besedo Movember in prišla na idejo
40 Zdravje
puščanja brkov za dobrodelen namen.
Bilo je osemdeset moških, ki so postali nacionalni fenomen, zbirali pa so
denar za organizacijo za živali Royal
Society for the Prevention of Cruelty
to Animals.
Leta 2004 se je prav tako v Avstraliji,
tokrat v Melbournu, povezala nova
skupina moških, nepovezanih s tistimi
iz Adelaida.
Načrti je bil preprost: trideset moških
si pušča rasti brke trideset dni in pri
Gibanje Movember
aktivno tudi v Sloveniji
Brki so našli pot tudi v Slovenijo,
kjer se v sklopu tega meseca dogaja
tudi nekaj zanimivih dogodkov. Med
drugim bodo izbirali in nagradili
najboljše brke, organiziran pa je tudi
movembrski tek. Brkati dobrodelni
tek po ljubljanskih ulicah bo potekal
v dveh težavnostnih skupinah, vmes
pa bodo udeleženci skupaj s trenerji
naredili kakšen šprint, kakšno
raztezno vajo in kakšno fotografijo.
Predvsem gre za zabaven dogodek,
tistemu, ki si ni uspel urediti svojih
brk, mu jih podarijo organizatorji.
tem osvešča o raku na prostati in
depresiji pri moških. Ta skupina je
kasneje postala Movember Foundation charity in se je razširila po vsem
svetu, od Južne Afrike, prek Evrope do
Severne Amerike.
TERME DOBRNA
BREZPLAČNI PREVOZ ZA
UPOKOJENCE
PROGRAM TERAPIJE PO
RAKU PROSTATE
Naši programi temeljijo na
sproščanju s pomočjo naravne
lokalne zdravilne termalne vode z
različnimi dodatki.
Program je primeren pri bivanju
najmanj 7 dni.
Program vsebuje:
1 x posvet pri zdravniku, 1 x
posvet v ambulanti urinske
inkontinencem, 1 x določitev PSA
(prostatični antigen), 3 x fango
kopeli, 2 x razstrupljevalna kopel
z oligominerali in maroško glino
(30 min), 3 x ročna limfna drenaža
trebuha (15 min), 5 x skupinske
vaje za trening mišic medeničnega
dna (25 min).
Cena programa: 190 EUR
Brezplačni prevoz od doma do Term Dobrna in
nazaj (ob koriščenju paketa Lepo je biti
upokojenec). Že od 198 € na osebo, 5 x
polpenzion, dvoposteljna soba, hotel Park.
FIRST MINUTE SILVESTROVANJE
Že za 186 € na osebo, 2 noči, hotel Park.
Vključen silvestrski ples z gala večerjo, novoletni
ples, 1x vstop v Deželo savn, neomejeno
kopanje. First minute velja pri vplačilu
50 % akontacije do 15. 11. 2013.
ČAROBNI BOŽIČ
Že za 96 € na osebo, 2 x polpenzion, hotel
Park. Brezplačno za enega otroka do 14. leta
starosti, v sobi z najmanj eno odraslo osebo.
NAGRADIMO NAKUP PREKO
SPLETNE TRGOVINE
Od 15.10. do 20.12.2013 ob nakupu
vrednostnega bona v spletni trgovini v višini
100 € podarimo 1 x 3-urni vstop v Deželo
savn za 1 osebo.
Informacije in rezervacije
t: 03 78 08 110
e: info@terme-dobrna.si
www.terme-dobrna.si
41
Posadimo vsaj eno sadno drevo
V
tem času so dnevi že zelo kratki, temperature nizke in vrtnarji smo z deli
v vrtu za letos v glavnem zaključili. Čaka nas premislek o pretekli sezoni,
iskanje izboljšav ter prijetno zimsko sanjarjenje in načrtovanje za naprej. Nekaj
pa še vseeno lahko postorimo v vrtu: posadimo vsaj eno sadno drevo.
Kam sadimo?
Sadno drevje ima dolgo življenjsko dobo,
lahko bi zapisali, da so nasadi trajni. Zato
sajenje načrtujemo še posebej vestno in
natančno. Drevesu najdemo primerno
lego, izberemo primerne in odporne
sorte in drevo pravilno posadimo. V še
tako majhnem vrtu se najde prostor vsaj
za eno sadno drevo. Za mejo s sosedom
namesto betonske ograje ali žive meje
iz cipres, posadimo jablane in hruške, ki
jih vzgajamo v ozki vzgojni obliki špalir.
Tudi za marelico, ki jo posadimo tik ob
steno na južni strani hiše, se bo verjetno
našel prostor. Jablane vzgojene na srednje
šibki podlagi ne vzamejo veliko prostora v
vrtu, sicer pa bo senca krošnje blagodejno
delovala tudi na nekatere vrtnine v
zelenjavnem vrtu.
Sorte, odporne proti škrlupu, plesni in
spomladanskim pozebam
Če imamo v vrtu na voljo več prostora
in lahko posadimo več različnih sort
določene vrste sadja, na primer več sort
jabolk, izberimo take sorte, ki si sledijo
v času dozorevanja. Pri izbiri sort
sadnega drevja naj poleg okusa, rodnosti
in časa zorenja igra pomembno vlogo
tudi odpornost na bolezni, škodljivce in
spomladanske pozebe. Poznamo namreč
sorte sadnega drevja, ki so sicer zelo
okusne in rodne, vendar tako občutljive,
da potrebujejo pogosto zaščito. Ekološki
vrtnar si takih sort v svojem vrtu ne želi.
V drevesnicah je ponudba bogata, tako da
lahko za naš vrt najdemo mnogo odpornih
sort vseh vrst sadja.
Pri jablanah je največja težava jablanov
škrlup. Že pred leti se je tudi pri nas pojavila
novejša sorta jablane Topaz, ki je odporna
na jablanov škrlup. Zelo hitro se je razširila
predvsem med ekološkimi pridelovalci
sadja. Zadnja leta mu sledijo še novejše
sorte, izbrane po priporočilu Sadnega izbora
2010: Collina, Rubinola, Dalinbel, Santana,
Sansa, Ecolette, Ariwa, Relinda, Sirius,
Piros, Elise, Sansa, Goldrush, Florina, Opal,
Luna, Pinova …
42 Vrtnarstvo
Poznamo pa kar nekaj že dolgo znanih in uveljavljenih sort, ki so odporne proti
škrlupu, plesni in spomladanskim pozebam. Na voljo so v večini slovenskih
drevesnic, tudi tistih, ki imajo ekološko ali biodinamično pridelavo sadik.
SORTA
ČAS ZORENJA
UPORABNOST
DISCOVERY
začetek avgusta
4 - 6 tednov
JAMES GRIEVE
sredina do konec avgusta
2 - 3 tedne
PRIMA
konec avgusta do začetek septembra
do začetka oktobra
ALKMENE
konec avgusta do začetek septembra
do novembra
GALA
konec avgusta do začetek septembra
do januarja
ELSTAR
začetek septembra
do decembra
PRIOLOV DELIŠES
začetek septembra
do decembra
JAKOB LEBEL
sredina septembra
od oktobra do decembra
KANADKA
konec septembra
od oktobra do februarja
BOSKOPSKI KOSMAČ
konec septembra
od novembra do februarja
TOPAZ
konec septembra
do pomladi
CARJEVIČ
začetek oktobra
od novembra do pomladi
KRIVOPECELJ
začetek oktobra
od novembra do pomladi
DOMAČI KOSMAČ
sredina oktobra
od decembra do januarja
BOBOVEC
sredina do konec oktobra
od januarja do junija
VOŠČENKA
sredina oktobra
od januarja do julija
POLETNE SORTE
JESENSKE SORTE
ZIMSKE SORTE
Pri jablanah je največja težava
jablanov škrlup. Že pred leti se
je tudi pri nas pojavila novejša
sorta jablane Topaz, ki je
odporna na jablanov škrlup.
Pogoj za sajenje so temperature
nad ničlo
Sadike z golimi koreninami, kakršne
so najpogosteje na voljo v drevesnicah,
sadimo v mesecu novembru, ko listje
že odpade, pa vse do pomladi, ko začne
drevje brsteti. Pogoj za sajenje so
temperature nad ničlo. Zemlja ne sme
zmrzovati, pa tudi premokro ne sme biti.
Sadno drevje štejemo k plodovkam, zato
sadimo po luninem koledarju na dan za
plod, v času za presajanje.
Kakšna mora biti sadika?
Ko kupujemo sadike sadnega drevja, jih
dobro preglejmo. Sadika mora biti zdrava in
močna, les dozorel, na poganjkih pa brsti, ki
so v mirovanju. Koreninski sistem naj ima
vsaj tri korenine, ki so daljše od 20 cm, naj
bo gosto raščen in poln drobnih koreninic.
Pazimo, da korenine niso okužene s
kaparjem ali rakom in da na njih ni uši.
Enoletne sadike naj bodo visoke 1,5 m,
dvoletne sadike naj imajo v višini krošnje
že razvitih 4 do 5 mladik.
Pri prevozu sadik korenine zaščitimo, da
se ne poškodujejo in izsušijo, pa tudi na
mraz so bolj občutljive kot nadzemni deli.
Najbolje je, če jih zavarujemo s slamo
in prevežemo z vrečevino. Če sadik ne
posadimo takoj na stalno mesto, jim v
vrtu najdemo primeren prostor, kjer ni
podtalne vode, miši, voluharja in zajca.
Tam izkopljemo jarek in jih zasujemo z
zemljo. Shranimo jih lahko tudi v kletni
zasipnici z vlažnim peskom. Vendar ne v
istem prostoru, kjer shranjujemo ozimnico.
Kako sadimo?
Sadilne jame za sadike sadnega drevja
izkopljemo v velikosti premera en meter.
Globina naj bo vsaj 60 cm. Najprej
izkopljemo 20 cm zgornjega sloja zemlje,
ki ga imenujemo živica. Živico zmečemo
na eno stran jame. Nato izkopljemo še 20
cm zemlje in jo zmečemo na drugo stran.
Zrahljamo tudi dno jame še dodatnih 20 cm
v globino. Dobro je, če si preskrbimo mreže
proti voluharju. V jamo najprej postavimo
mrežo in v dno jame zabijemo oporo. Sadike
v prvih letih nujno potrebujejo oporo. To naj
bodo dobro ošiljeni koli, katerih višina je
odvisna od višine sadike. Pomembno je, da
sega kol nekje 10 cm pod krošnjo drevesa.
Postavimo ga na južno stran sadike, da jo
zavaruje pred pomladanskimi pozebami.
Poškodovane in polomljene korenine
porežemo, preostale pustimo čim daljše.
Nekaj ur pred sajenjem jih osvežimo z
namakanjem v mešanico ilovice in vode,
lahko dodamo tudi kompost. Ob sajenju
se zemlja tako namočenih korenin bolje
oprime.
Sadika mora biti zdrava
in močna, les dozorel,
na poganjkih pa brsti,
ki so v mirovanju.
Koreninski sistem naj
ima vsaj tri korenine,
ki so daljše od 20 cm,
naj bo gosto raščen in
poln drobnih koreninic.
V sadilno jamo opremljeno z mrežo in
kolom nasujemo kup živice pomešane s
kompostom. Deset kilogramov komposta
na jamo bo več kot dovolj. Na ta kup
postavim sadiko. Korenine enakomerno
razporedimo na vse strani in zagrnemo s
preostalo mešanico zemlje in komposta.
Poteptamo. Sadimo do iste globine, kot
je bila sadika posajena v drevesnici, kar
lahko ugotovimo po barvi lubja. Sicer pa
pazimo, da je cepljeno mesto najmanj 20
cm nad površino zemlje. Na koncu dodamo
20 kg dobro uležanega hlevskega gnoja,
ki ga razporedimo po obodu jame. Ne
uporabljajte nerazpadlega – neuležanega
gnoja, saj to poveča verjetnost pojava
glivic in škodljivcev. Prekrijemo ga s
5-centimetrsko plastjo zemlje. Kolobar
okoli sadike uredimo tako, da rahlo visi
proti sadiki. Dobro zalijemo. Šele po
končanem sajenju sadiko privežemo h
kolu. Ker se bo čez nekaj časa posedla,
naj bo vezivo na deblu nekoliko višje kot
na kolu, da ne bi na njem obvisela. Vezivo
zavežemo okoli debla in kola v obliki
osmice. Sadiko obrežemo šele spomladi.
Jerneja Jošar, univ.dipl.ing. agronomije
Zaščita dreves
Mlada drevesa je po sajenju pametno, še posebej,
če vrt ni ograjen, zavarovati pred divjadjo. Posamezne sadike ogradimo z mrežo ali debla ovijemo
s koruznico ali kartonom. Premazovanje debel z
mešanico apna, ilovice in vode pomaga pri zaščiti
pred divjadjo, preprečuje dostop škodljivcem, ki
se premikajo iz tal po deblu v krošnje in spomladi
povzročajo škodo, prav tako pa je to dobra zaščita
pred pokanjem lubja ob zmrzalih.
Biodinamiki poznajo še en pripravek. Naredijo ga iz
enakih delov kravjeka in ilovice ali gline in zmešajo
s sirotko. Debla in debelejše veje najprej očistijo in
ostrgajo z žično ščetko. Nato s čopičem nanesejo
pripravljen namaz. Najbolje je, če se to delo opravi
v mesecu novembru, ko je po luninem koledarju
primeren čas za presajanje.
43
Trend lesenih montažnih hiš
se giblje v smeri ekološke gradnje
Če so bile pred časom lesene montažne hiše
primerne le za individualno gradnjo, se zadnja
leta tovrstna gradnja vedno pogosteje pojavlja tudi v javnih in poslovnih objektih, vse pa
gre v smeri ekološke gradnje. Zanimivo je, da
so se zametki montažne gradnje pri nas pričeli
pojavljati že med drugo svetovno vojno, eden
prvih ponudnikom montažnih hiš pri nas pa je
bilo podjetje Marles, ki ima več kot polstoletno
tradicijo. Pogovarjali smo se z njihovim direktorjem,
Bogdanom Božacem.
Bogdan Božac, direktor Marlesa
Kam gre trend lesenih montažnih hiš?
Trend se seli iz individualnih hiš tudi v poslovne in javne objekte. Samo v letošnjem
letu smo na primer v Marlesu podpisali pogodbo za gradnjo kar štirih vrtcev pri nas
in enega v tujini. Sicer pa se vse premika
v ekološko gradnjo, ki bo vedno bolj pridobivala na veljavi. Tudi pri nas smo v
zadnjih letih sistem gradnje približali
ekološki gradnji. V naše objekte vgrajujemo izključno preverjene in certificirane
materiale najvišje kakovosti, ki jih naši
inženirji razvijajo v objekte izjemnega bivalnega ugodja.
Pri tem uporabljate predvsem
naravne materiale?
V veliki meri uporabljamo materiale naravnega izvora, najpomembnejši je seveda
les, ki je tudi naš konstrukcijski material. Tega pa dopolnjujemo z izbranimi
izolacijski materiali, med katerimi velja
omeniti celulozna vlakna. Gre za naraven izolacijski material, ki se proizvaja s
pomočjo reciklaže, zato ne potrebujemo
novih surovin iz narave. Je najcenejša
toplotna izolacija glede na učinek, ki pri
predelavi, vgradnji in odstranitvi ne obremenjuje okolje, možno pa jo je tudi
ponovno uporabiti. Izjemen fazni zamik
pri tej izolaciji pa nam omogoča primerne
temperature v vročih poletnih dneh ter
manjše izgube pozimi, ko je toplina doma
še kako pomembna. Sicer pa kot izolacijo uporabljamo tudi kameno volno D5.
Tako to, kot celulozo obdamo z mavčno
vlaknenimi ploščami.
Kako pa poteka sam način gradnje?
Naša posebnost je, da celotni montažni
del objekta, vključno s fasado in vgradnjo
stavbnega pohištva, izdelamo v proizvodnji ob kontroliranih klimatskih pogojih.
Iz izkušenj vidimo, da je to jamstvo za
kvaliteto, za vremensko neodvisen in
hiter potek dela na gradbišču, hkrati pa
to zagotavlja optimalno odpornost na
požar, veter in potres. Objekte pa izdelujemo
v t. i. »velikotabelnem sistemu z okvirno
konstrukcijo«. Gre za način gradnje,
ki je po zahodni in severni Evropi najbolj
razširjen in zagotavlja optimalne stroške
energijsko gradnjo oz. nizko energijsko
gradnjo.
Opažate v zadnjem času več
povpraševanja po pasivnih ali po
nizkoenergijskih hišah?
V našem okolju je vedno več kupcev, ki
si želijo pasivnih objektov. Zanimivo pa
je, da pasivna gradnja v nekaterih sosednjih
državah celo malo upada, stagnira. Po raziskavah Univerz in Institutov ljudje dajejo
Marlesova hiša Omega
za vzdrževanje in energetsko oskrbo
objekta. Znotraj omenjenega sistema
pa ponujamo dvanajst različnih variant
konstrukcijske sestave stene in vgrajenih
materialov, ki služijo kot izolacija. S
štirimi svojimi sistemi zagotavljamo
tudi pasivno gradnjo, ostali sistemi pa
zagotavljajo visoko učinkovito nizko
44 Oglasna priloga - lesena montažna gradnja - november 2013
prednost bivanju v nizko energijskih objektih. Ti so malenkost energetsko potratnejši
od pasivnih, a omogočajo več bivanjske
svobode. To še posebej velja za družine z
manjšimi otroki, kjer je težko preprečevati
pogosto odpiranje vhodnih vrat, oken in
nenadzorovano prehajanje zunanjega zraka
v objekt in obratno.
B.J.
ejo
j
u
j
tr
o
p
t ati!«
s
o
ičn rtifik
l
d
–o ni ce
s
rle blje
a
»M prido
VRHUNSKA IN PREVERJENA
KAKOVOST MARLES HIŠ!
Marles s pridobljenimi certifikati dokazuje, da je na
Slovenskem trgu vodilni v gradnji montažnih lesenih, visoko
učinkovitih nizkoenergijskih oziroma pasivnih objektov, ter
s pridobivanjem najuglednejših certifikatov narekuje trende
tako na domačem kot tudi na tujih trgih.
Hiše, grajene po pasivnem standardu Marles, dosegajo visoko
odličnost na področju izolativnosti hiše, ki omogoča zdravo,
energetsko varčno in hkrati udobno bivalno klimo, ki jo pri
Evropsko
tehnično
soglasje
www.marles.si
Certifikat Inštituta
Passivhaus
(Nemčija)
info@marles.com
Marlesu dosegajo z uporabo okolju in človeku prijaznih
materialov. S pridobljenimi certifikati Passivhaus Inštituta iz
Nemčije, švicarskim certifikatom MINERGIE ter že v letu
2008 pridobljenim Evropskim tehničnim soglasjem CE
podjetje Marles zmeraj bolj utrjuje vodilno vlogo na področju
gradnje montažnih objektov ter nenehno skrbi za
izpolnjevanje najzahtevnejših standardov na področju
pasivne gradnje.
Nadstandardni certifikat visoko
učinkovitih nizko-energijskih
objektov (Švica)
02/429 45 00
Znak kakovosti
avstrijske
gospodarske zbornice
MARLES SI
f
Aktivne, pasivne in nizkoenergijske hiše
– da bodo tudi zanamci spoznavali lepote
naše dežele!
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je letošnji Zeleni svinčnik 2013 za trajnostno
gradnjo podelila Aktivni hiši Lumar. Posebno pozornost je žirija namenila arhitektonskim parametrom objekta. Če so do sedaj pasivni objekti veljali za precej anemične
minimalistične objekte s praviloma ravno ali enokapno streho, estetske presežke pa so
iskali v neobičajnih fasadnih obdelavah, se nagrajena aktivna pasivna hiša temu stereotipu upira. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Lumar IG, Markom Lukićem.
Marko Lukić, direktor podjetja Lumar.
Na kakšen način Aktivna hiša
Lumar, ki stoji v Dragočajni pri
Medvodah, ruši v uvodu izpostavljen
stereotip?
Ta hiša upošteva zahteve pasivne gradnje
in reinterpretira dvokapnico, v katero
podrejeno, vendar zelo premišljeno,
vključi tehnološke elemente. Oblikovno izvirna in tehnično premišljena je poševno
vbočena fasada na južni strani, ki daje
svojevrsten oblikovni pečat, nekako
zadržano ekskluzivnost oziroma pravo
mero glamurja.
Kakšne pa so sicer njene
karakteristike?
Je tehnično in tehnološko dovršen montažni
objekt, saj ima vse tiste tehnične rešitve, ki
so danes komercialno na voljo, ponovljive in
preizkušene. Konstrukcija stavbe je lesena,
v toplotnem ovoju se sočasno uporabljajo
skoraj izključno materiali biološkega izvora,
npr. celulozna izolacija in lesnovlaknene
plošče. Sistem energijsko visoko učinkovite
gradnje tako ob nekoliko večji porabi
materialov biološkega izvora v stavbni masi
veže tudi dodatne količine CO2, kar že ob
začetku obratovanja novogradnje vpliva
na zmanjšani ogljični odtis stavbe v njeni
življenjski dobi. V hiši so vgrajeni solarni
sprejemniki sončne energije za ogrevanje
sanitarne vode, fotovoltaična elektrarna za
proizvodnjo električne energije in steklene
površine za neposredni zajem sončne
energije. Stavba proizvede več električne
energije, kot je letno potrebuje, zato se
imenuje aktivna hiša. Poleg toplotne črpalke
in sistema prezračevanja z visoko stopnjo
vračanja toplote ima vgrajen tudi centralni
nadzorni sistem, ki opravlja nekatere naloge
(senčenje, odpiranje oken za pasivno nočno
hlajenje, optimizacija ogrevanja in varčevanja
z energijo, daljinski varnostni nadzor …).
Vsi ti elementi zagotavljajo večje udobje
uporabnikom ter obenem optimizirajo
delovanje in zagotavljajo uspešno sinergijo
vgrajenih tehničnih rešitev. Projekt je
pomemben še iz dveh razlogov: predstavlja
tehnični standard, ki bo po letu 2020 obvezen
minimalni okoljski standard za novogradnje
v Evropski uniji in bo uporabljen kot demo
objekt, v katerem bodo zainteresirani lahko
poskusno bivali. Z vgrajenimi 64 senzorji
predstavlja hiša tudi laboratorij, ki bo s
pridobljenimi
informacijami
podjetju
služil za nadaljnji razvoj kakovostnih
nizkoenergisjkih in pasivnih rešitev.
Z vgrajenimi 64 senzorji predstavlja hiša tudi
laboratorij, ki bo s pridobljenimi informacijami
podjetju služil za nadaljnji razvoj kakovostnih
nizkoenergijskih in pasivnih rešitev.
46 Oglasna priloga - lesena montažna gradnja - november 2013
Aktivna hiša Lumar, ki stoji v Dragočajni pri Medvodah, je prejela Zeleni svinčnik 2013.
Kakšen tip ljudi se dandanes
odloča za montažne hiše?
Za gradnjo montažnih hiš se danes odloča
tako starejša kot mlajša generacija. Slednja
skorajda nima zadržkov do montažnih hiš.
Prav tako se za montažne hiše odločajo
ljudje z različno kupno močjo, temu
primerno pa so različne tudi hiše, ki jih izdelamo. Vsekakor pa so to kupci, ki niso pripravljeni svojega prostega časa žrtvovati
za usklajevanje neštetih izvajalcev in želijo
vselitev po vnaprej znani ceni kar najhitreje.
V ospredje prav tako stopa zavest o tem, da
je nakup hiše samo prvi korak pri investiciji in da je zelo pomembno tudi, kakšni
so pričakovani bodoči stroški hiše. Nizka
poraba energije je tako izjemno močan
argument za veliko kupcev. Največkrat pa
je še zmeraj največ vprašanj ali pomislekov
glede potresne varnosti, požarne odpornosti
ter zvočne izolacije montažnih objektov.
Pa so te skrbi upravičene?
Vedno znova poudarjamo, da je montažna
hiša potresno bistveno bolj varna od klasične
zidane. Les kot gradbeni material prenaša
vlečno in tlačno obremenitev ter upogibno
silo, ki nastane kot posledica gibanja tal ob
potresu. Teža lesene montažne hiše pa je
približno štirikrat manjša od teže klasične
zidane hiše. Dovolj zgovoren je podatek, da
med potresom v italijanski Aquili leta 2009
naše hiše praktično niso bile poškodovane.
Prav tako se da v montažni gradnji odlično
zagotoviti požarno odpornost. Pri nas
uporabljamo dvojno mavčno-vlakneno
ploščo, ki ob tem zagotavlja boljšo zvočno
zaščito (do 5 dB bolje kot referenčna stena).
Razvili pa smo tudi notranjo steno Lumar
Silent, ki še dodatno (za vsaj 5 dB) izboljšuje
zvočno izolativnost.
Kot ste dejali v enem izmed
pogovorov, ste edini slovenski
proizvajalec, ki je del koncepta
''Cradle to Cradle.'' Zakaj se vam
zdi ta filozofija tako pomembna?
Od Zibelke do zibelke (Cradle to Cradle) je
koncept, ki govori o celotnem okolju prijaznem ciklu gradnje objekta, od samega nastanka do tega, da je možno po koncu takšen
objekt smotrno in okolju prijazno reciklirati
ali celo uporabiti za nadaljnjo gradnjo. Smo
edini slovenski proizvajalec, ki je del tega
koncepta in natančno ve, kaj se v življenjskem
ciklu objekta dogaja. Zavedati se je treba, da
danes ekologija ni več zgolj nizka poraba
energije, ampak je treba spremljati in slediti
vse dejavnike, ki tako ali drugače vplivajo
na okolje in posameznika. Pri nas je že vrsto
let v ospredju filozofija trajnostne in okolju
prijazne gradnje. Zakaj? Ker želimo, da bodo
tudi naši zanamci spoznavali in videli zelene
lepote, ki jih naša dežela ponuja.
Na trgu je v kratkem času zraslo
ogromno tistih, ki promovirajo svoje
pasivne hiše. Na kaj mora biti pozoren
kupec, ko se odloča med ponudniki?
Drži, na trgu imamo danes veliko ponudnikov,
ki ponujajo »pasivne« hiše. Vsem kupcem
svetujemo, da preverijo, ali imajo proizvajalci ustrezne certifikate. Najpomembnejši
med njimi je certifikat Passivhaus instituta iz
nemškega Darmstadta, kjer so v mednarodnem okolju uveljavili koncept pasivne gradnje. Tega smo kot prvi za pasivno tehnologijo
in detajle prejeli v Lumarju. Ob tem je treba
poudariti, da je razlika imeti certifikat za eno
hišo ali celotno tehnologijo ter detajle. Prav
tako je pomembno preveriti, koliko pasivnih
hiš je posamezni ponudnik že postavil, saj je
tudi ta informacija pomembna in kaže, ali mu
ljudje zaupajo in so navsezadnje zadovoljni.
V Lumarju smo na področju pasivne gradnje
v Sloveniji orali ledino in smo danes z več
kot 50 postavljenimi pasivnimi montažnimi
objekti, znanjem in izkušnjami, vodilni
slovenski proizvajalec.
B.J.
47
Voda –
zlati (iz)vir
Slovenije
“N
ajdragocenejša je voda”. Tako
je naslovil znani misijonar Pedro Opeka svoj uvodni nagovor, ki
ga bo imel na dogodku VODA – zlati
(iz)vir Slovenije. Brez vode ni življenja,
zato moramo z njo ravnati odgovorno in jo ščititi. Se tega zavedamo?
Da bi se še bolj, je leto 2013 Evropska
unija razglasila za leto sodelovanja na
področju voda pod geslom: Vode nas
povezujejo. Nekaj dejstev, številk in
iztočnic s posveta v tokratni prilogi, več
pa si boste lahko prebrali v reportaži v
naslednji številki Eko dežele.
Dostop do pitne vode in njena kakovost
V Sloveniji ima dostop do pitne vode prek javnih vodovodov 89 odstotkov prebivalcev. Voda v Sloveniji velja
na splošno za zelo kvalitetno. To poudarjajo strokovnjaki
predvsem za področja, kjer preskrbo z vodo opravljajo
velika podjetja. Manjši vodovodni sistemi pa žal velikokrat
(zaradi finančnih, kadrovskih zmožnosti) ne dosegajo tako
visokih rezultatov, zato velja, da manjši kot je vodovodni
sistem, večje tveganje to predstavlja za kvaliteto vode.
Slabšanje kakovosti pitne vode se glede mikrobioloških
parametrov kaže predvsem pri manjših vodovodih, če pogledamo kemijske parametre (pesticidi, nitrati ...) pa je
najbolj občutljiv severovzhodni del Slovenije. Obremenitve
na posamezna vodna telesa podzemne vode predstavljajo
predvsem kmetijstvo, urbanizacija, industrija in promet.
Izzivov na področju upravljanja z vodo je ogromno – od
upravljanja voda v urbanem prostoru do upravljanja v
neurbanem, kmetijsko in gozdarsko usmerjenem prostoru.
Treba je nadzorovati kakovost pitne vode, preprečevati
onesnaženje, zmanjšati je treba uporabo pitne vode in minimizirati vodne izgube. Te (izgube v vodovodnih omrežjih)
predstavljajo velik tehnični, ekonomski in sanitarni
problem vsakega vodovoda. V nekaterih javnih vodovodnih sistemih izgube znašajo tudi 50 odstotkov. Ko
prihaja do izgub, to pomeni, da načrpana voda ne pride
do končnega odjemalca, hkrati pa slednji plača tudi tisto
''izgubljeno'' vodo. Po zadnjih podatkih Statističnega urada
se je v letu 2012 v omrežju izgubilo 49,5 milijona m3 vode
(30 %), kar je sicer 2,5 odstotkov manj kot v prejšnjem letu.
Voda je zlati (iz)vir, ki v vseh segmentih in fazah ponuja mnogo
priložnosti in izzivov. Eden izmed njih je tudi ta, da bi se padavinsko
vodo, ki pade na Slovenijo, v največji meri zadržalo v Sloveniji.
Imamo vodno omrežje z nekaj manj kot 27.000 kilometri potokov in
rek. Večina slovenskih voda odteče, 81 odstotkov odteka prek Hrvaške
proti Črnemu morju, preostanek pa v Jadransko morje. Strokovnjaki
vidijo rešitev v ponovni vzpostavitvi naravnih rečnih strug in obvodnih
prostorov ter da se na tistih območjih, kjer so nekoč že bila, ponovno
vzpostavijo mokrišča.
O vsem tem in še več na posvetu Voda je zlati (iz)vir.
“Obstajajo ocene, da če ne bomo
bistveno spremenili odnosa do vode
in ravnanja z njo, bomo globalno do
leta 2030 potrebovali 40 odstotkov več
vode, kot nam jo je na voljo. Dovolj
prepričljivo in zaskrbljujoče.”
48 Oglasna priloga - Voda zlati (iz)vir Slovenije - november 13
(dr. Janez Potočnik, Evropski komisar za okolje na posvetu ‘’Voda kot priložnost za trajnostni
razvoj in mednarodno sodelovanje Slovenije’’, ki je potekalo 22. marca)
Odpadna voda,
zbiranje in čiščenje
''Odpadne vode so ena temeljnih preizkušenj za
družbo – ali čistimo umazanijo, ki jo ustvarjamo, ali
onesnažujemo okolje, od katerega smo odvisni? Zadovoljen sem, da gre razvoj v pravo smer, vesel pa sem
tudi, da se ukrepi Komisije – kombinacija finančne podpore
in strožjih pravnih ukrepov – kadar so potrebni, za državljane
Evrope obrestujejo.'' Tako je dejal Janez Potočnik (vir: europa.
eu) ob podatkih Evropske komisije o tem, da najnovejši
podatki o čiščenju odpadne vode v Evropi kažejo izboljšanje
na področju zbiranja in čiščenja. Vodilne države na tem
področju, kot so Avstrija, Nemčija in Nizozemska večinoma
že izpolnjujejo minimalne standarde EU za čiščenje odpadne
vode, več drugih držav pa se je približalo temu cilju. Sistem
čiščenja odpadnih voda je sicer v državah članicah Evropske
unije različno razvit. Kot je zapisal Marjan Zajc v poročilu na
straneh Agencije Republike Slovenije za okolje, je približno 70
odstotkov prebivalstva Evropske unije priključenih na čistilne
naprave. Delež je največji na Nizozemskem – na čistilno
napravo je priključenih 99 odstotkov prebivalcev. V Španiji,
Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. Kakšno pa
je stanje v Sloveniji? ''V Sloveniji je po podatkih iz leta 2012
ta delež 55-odstoten, to pomeni, da spadamo med države, v
katerih je delež prebivalstva, priključenega na komunalne in
skupne čistilne naprave, majhen in da slaba polovica prebivalstva
v Sloveniji še vedno uporablja greznice. Od tega slab odstotek
predstavljajo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo
od 50 PE,'' so še zapisali na ARSO. Kot dodajajo, se v zadnjih letih s
postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja pri nas očisti čedalje
več odpadne vode, medtem ko je postopkov samo primarnega čiščenja
čedalje manj. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki
sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 211 odstotkov.
Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji
skoraj ni bilo, v letu 2012 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 37
odstotkov odpadne vode.
(vir: ARSO)
Približno 70 odstotkov prebivalstva
Evropske unije je priključenih na
čistilne naprave. Delež je največji na
Nizozemskem – na čistilno napravo je
priključenih 99 odstotkov prebivalcev.
V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je
ta delež 90-odstoten.
Kako dragocena nam je voda?
vabljeni na posvet
20. novembra 2013 v Hotelu Lev v Ljubljani.
slavnostni govornik Pedro Opeka poudarja:
»Najdragocenejša je voda«.
na posvetu bomo slišali kdo v sloveniji upravlja
z vodnimi viri, kakšna je preskrba z vodo, koliko
je imamo dejansko na voljo in kako lokalne
skupnosti povzdigujejo njeno vrednost.
pa tudi, na kakšen način vodne vire ohranjamo
za prihodnje rodove.
na posvetu še:
• dr. lučka kajfež Bogataj o učinkovitem in okoljsko odgovornem
upravljanju vodnih virov;
• dr. primož Banovec o pristojnostih lokalnih skupnosti na
področju urejanja voda;
• primeri dobrih praks lokalnih skupnosti;
• omizje o mitih in resnicah glede privatizacije vode z dr. Borisom
komparetom.
Naj nas voda povezuje!
Informacije in prijave: www.planetgv.si
Medijska pokrovitelja
organizator posveta
49
Čistine naprave WSB® clean
Čistine naprave WSB® clean odlikujejo mnoge prednosti.
Tehnika se vgrajuje v betonske zbiralnike, ki so povozni za
tovorna vozila in neobčutljivi na vzgon zaradi podtalnice,
narejeni pa so iz kakovostnega betona, ki je odporen na
komunalne odplake.
Tehnologija WSB clean uporablja lebdečo
posteljico z nosilci Kaldnes, gre za takoimenovani MBBR postopek čiščenja
odpadne vode. Velika površina delcev
Kaldnes (1 m3 ima površino prek 500
m2) omogoča zanesljivo in kakovostno
prečiščevanje komunalnih odplak tudi pri
pod- ali nadobremenitvah, ker je še posebej
pomembno za sezonske objekte, gostinske
lokale, šole. Čistilna naprava deluje tudi pri
samo 25-odstotni obremenitvi, zaradi velike biomase uspešno kljubuje tudi večjim
obremenitvam. Tehnologija je popolnoma
neobčutljiva na grobe delce, ki zaidejo v
kanalizacijo (zobne nitke, plastificirane
brisače, damski higienski pripomočki).
Ker v čistilni napravi ni prečrpavanja vod
v posameznih fazah, je posledično nižja
tudi poraba električne energije.
Ekskluzivni zastopnik za čistine naprave
WSB® clean za področje Slovenije in
Hrvaške je podjetje Ekokult d.o.o., kjer
poleg WSB clean čistilne naprave nudijo
tudi čistilne naprave, ki delujejo brez
elektrike in dodajanja prepratov. Na
voljo pa so tudi celovite rešitve za rabo
deževnice (betonski zbiralniki različnih
dimenzij, filtri, črpalke, črpalne postaje).
Zakonodaja
na področju
malih čistilnih naprav
V skladu z Evropsko zakonodajo je treba zagotoviti
ustrezno čiščenje odpadnih vod do leta 2017, oziroma
2015 na vodovarstvenih območjih. Do tega leta naj bi bili
vsi stanovanjski objekti opremljeni z javno kanalizacijo, v
primeru, da pa le to ni izvedljivo pa z lastnimi malimi čistilnimi
napravami (mKČN). Področje malih čistilnih naprav (čistilne
naprave do 50PE) v Sloveniji ureja Uredba o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo in pa evropski standard SIST EN1566.
Treba pa je poudariti, da mora biti vsaka mKČN
opremljena z dokumentacijo, ki vsebuje Izjavo o skladnosti
ter CE oznako, ki dokazujeta, da je mKČN testirana in
je skladna z EU standardom. Dokumentacijo je lastnik
mKČN dolžan predložiti pristojnim službam (ponavadi
gre za Komunalna podjetja), kjer tudi prijavi svojo mKČN.
Na podlagi te dokumentacije lastniku znižajo takso za
obremenjevanje okolja.
družba za uresničitev okolju in ljudem prijaznih projektov d.o.o.
Vaš specializirani partner za upravljanje z vodo:
BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE
ZBIRALNIKI DEŽEVNICE IN
SISTEME ZA RABO DEŽEVNICE
PONIKOVALNICE
LOVILCE OLJ IN MAŠČOB
KANALETE (linijski požiralniki)
tel.: 07 35 66 914, faks: 07 35 66 912, ekokult@ekokult.com, www.ekokult.com
50 Oglasna priloga - Voda zlati (iz)vir Slovenije - november 13
Nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik
Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale – Kamnik d.o.o.
(CČN) že 33 let uspešno izvaja storitev čiščenja odpadne vode za
Občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin.
V pripravi je investicija v nadgradnjo
CČN za doseganje terciarnega čiščenja za
čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi, ki
je vključen v skupni projekt odvajanja ter
čiščenja in je v pristojnosti občin, lastnic
infrastrukture ter vključuje dodatni priklop
Občine Cerklje na Gorenjskem. Predvidena vrednost projekta nadgradnje CČN je
ca. 15 mio evrov in skupaj z izgradnjo dela
kanalizacijskega omrežja občin v skupni
vrednosti ca. 38 mio evrov kandidira za
pridobitev evropskih sredstev, od katerih
je odvisna uspešnost projekta.
Projekt nadgradnje CČN predvideva gradnjo sekvenčnih reaktorjev za
149.000 PE in izgradnjo vstopnega
objekta in predstavlja trenutno stanje
tehnike v svetu. Z nadgradnjo bo rešeno
področje čiščenja odpadnih voda iz
sprejemnega področja za vsaj naslednjih
30 let z zmanjšanimi emisijami snovi v
zrak in vodo. Med samo gradnjo, ki bo
trajala dve leti, bo CČN morala obratovati skladno z zahtevami zakonodaje
in to dejstvo pred ekipo CČN postavlja
zahtevno nalogo, ki jo bo mogoče obvladovati samo z ustreznim strokovnim
znanjem in izkušnjami.
V letih delovanja je CČN uspela vzpostaviti ekipo z visokim strokovnim znanjem,
ki družbi omogoča poleg kakovostnega izvajanja storitev obveznih gospodarskih javnih služb čiščenja odpadne vode tudi izvajanje tržnih dejavnosti čiščenja tekočih
odpadkov in odpadnih vod, izvajanje
svetovalnih storitev na področju čiščenja
odpadnih voda za zunanje naročnike, analize razgradljivosti in strupenosti odpadnih
voda in matematično modeliranje čistilnih
naprav različnih tehnoloških postopkov.
CČN kot edina v Sloveniji izvaja tudi
izobraževanje operaterjev čistilnih naprav.
T: +386 1 724 65 00
F: +386 1 722 04 90
E: info@ccn-domzale.si
www.ccn-domzale.si
51
40 let izdelovanja industrijskih armatur za potrebe
vodovodnih in kanalizacijskih sistemov
S štiridesetletno tradicijo proizvodnje industrijskih armatur za potrebe sistemov pitne
in industrijske vode, tehnično predelovalne, prehrambene industrije, ogrevalne in
protipožarne tehnike je podjetje IMP Armature d.o.o., iz Ivančne Gorice na Dolenjskem,
eno najuspešnejših podjetij na tem področju v Sloveniji.
Šest skupin proizvodov
IMP Armature ponujajo šest skupin proizvodov in sicer različne tipe zapornih loput,
lovilcev nesnage, nepovratnih loput in
ventilov, mehko tesnečih klinastih zasunov,
navrtnih zasunov ter različne tipe nadzemnih
in podzemnih hidrantov.
Lasten razvojni oddelek
Podjetje IMP Armature s svojim lastnim
razvojnim oddelkom zagotavlja neprestane
izboljšave obstoječih armatur in razvoj
novih na podlagi specifičnih potreb trgov
in kupcev. Nadalje si sledijo izdelava livarskih orodij za livarne, ki so njihovi
dobavitelji, mehanska obdelava, izdelava
tesnilnih elementov v lastni gumarni,
peskanje, prašno ali mokro lakiranje,
montaža, 100 % testiranje armatur, ter na
koncu še pakiranje in odprema industrijskih
armatur. Podjetje zagotavlja tudi vse poprodajne aktivnosti, kot so servisiranje in
vzdrževanje.
Optimalna rešitev za specifične
potrebe
Glavni cilji podjetja IMP Armature so zagotoviti visoko EU kakovost izdelkov in
vedno v dialogu s kupcem najti optimalno
rešitev za njihove specifične potrebe. S
kupcem tako vedno skušajo graditi partnerski odnos. Ena od glavnih prednosti
podjetja je tudi prilagodljivost, saj s celo
vrsto proizvodov podjetje dokazuje, da
je sposobno prisluhniti, se pogovarjati in
ponuditi različne rešitve za potrebe zelo
različnih trgov.
Lakirnica, ki uporablja le barve na
vodni osnovi
V letu 2011 je bila postavljena nova
lakirnica, kjer se za zaščito izdelkov
uporabljajo samo barve na vodni osnovi.
S tem je podjetje IMP Armature odpravilo
zadnje ostanke škodljivih emisij v okolico
in potrdilo svojo zavezo in poslovno politiko
ekološke naravnanosti.
PROIZVODNI PROGRAM
Podjetje s svojo lastno proizvodnjo
industrijskih armatur in vseh tesnilnih
elementov, ki so srce vsake armature,
zagotavlja visoko EU kakovost svojih
proizvodov in tako kljub recesiji v zadnjih
letih beleži porast prometa na letni ravni.
Mi usmerjamo tokove
skupaj z vami.
Zaporne lopute
Nepovratne lopute in ventili
Lovilniki nesnage
Hidranti
IMP ARMATURE D.O.O.
Ovalno klinasti zasuni
Navrtni zasuni
Navojni zasuni
Ljubljanska cesta 43
Sl1295 Ivančna Gorica
52 Oglasna priloga - Voda zlati (iz)vir Slovenije - november 13
T 01 78 87 300
F 01 78 87 328
E info@imp-ta.si
www.imp-ta.si
Vodne izgube lahko uspešno zmanjšujemo le s sistematičnim
vzdrževanjem in aktivnim iskanjem okvar
Vodne izgube predstavljajo velik
problem, ljudje in podjetja pa se
jih največkrat zavedajo takrat,
kadar se jim na račun tega
povečajo stroški. Sicer se zaradi
vsesplošne kampanje v prid obnovljivim virom morda zavedanje
nekoliko spreminja na bolje, a
vodnim izgubam se še zdaleč ne
posveča dovolj pozornosti.
V Sloveniji se v povprečju izgubi vsaj 40
odstotkov načrpane vode. Z uvedbo davka
za vodno povračilo so se s tem povečali
stroški komunal oz. vodovodov, hkrati pa
se z draženjem energentov, predvsem elektrike, dražijo tudi stroški črpanja vode.
Za marsikatero komunalo je to precejšen
strošek. Največ vodnih izgub je na dotrajanih
in nevzdrževanih omrežjih ter na omrežjih,
ki so grajena iz nekakovostnih materialov.
Zmotno je mišljenje, da se največ okvar
dogaja na azbestnocementnih cevovodih – ti
so v povprečju solidni, večje probleme ugotavljamo na plastičnih PE in PVC cevovodih.
Tudi novejše cevi iz nodularne litine so lahko
problematične na spojih, ali pa so porozne.
Izvajanje analize se priporoča vsaj
enkrat na leto
Pogostost izvajanja analize je odvisna
od vzdrževanja vodovoda, nadzora nad
hidravličnimi in vodnimi razmerami,
priporočljivo pa je vsaj enkrat letno. Sicer
pa je najbolj pomembno, da se okvare iščejo
sistematično in aktivno. Treba je izmeriti
pretoke, pritiske, pregledati podatke iz
črpališč ter nato consko omejiti okvare in jih
na koncu še mikrolocirati.
smo razvili "andotest" metodo, ki je pomenila
velik napredek pri odpravljanju vodnih izgub.
Danes je monitoring vodovodnega sistema
bistveno olajšan s pomočjo sodobnih tehnologij.
Telemetrijski nadzor črpališč in zajetij ter
sektorski merilniki hidravličnih parametrov
izgub ne zmanjšujejo, zato pa nanje opozarjajo.
Če komunalna podjetja teh parametrov ne
nadzorujejo, te meritve opravimo mi. Za consko
lociranje puščanj uporabljamo merilno vozilo,
prenosne merilnike pretoka in tlaka. Temu sledi
mikrolociranje, kjer uporabljamo najsodobnejše
prenosne sonde, ki merijo, snemajo, prenašajo
šume in javljajo odsek puščanja vodovoda.
Vodne izgube lahko znižamo
Vodne izgube se lahko uspešno zmanjšujejo le s
sistematičnim vzdrževanjem in aktivnim iskanjem okvar. Vodne izgube se lahko znižajo na še
sprejemljivih 12 do 16 odstotkov ali celo manj.
V Andotehni smo v nedavnem primeru vodovoda
vodne izgube zmanjšali iz začetnih 44 % na 13 %.
Podjetje Andotehna – več kot 30 let
izkušenj pri analizi vodnih izgub
Podjetje Andotehna se z analizami vodnih
izgub ukvarja že več kot trideset let. Leta 1980
Anja Krautberger Andoljšek, mag. posl. ved
ANDOTEHNA d.o.o.
Podgorska cesta 2, 1310 Ribnica, Slovenija
tel: 0038618369710, fax: 0038618362222,
mail: info@andotehna.si, www.andotehna.si
Izdelki, ki varčujejo z vodo
in energijo
Norveško podjetje
Showergreen si že
od začetkov v letu
2006 prizadeva,
da bi okolju
prijazni izdelki, ki
varčujejo z vodo
in energijo, postali
ne le alternativa,
temveč nujnost.
Tako se je Showergreen specializiral za
načrtovanje, proizvodnjo
in prodajo izdelkov, ki
pomagajo varčevati z
vodo in energijo. Razvili
in patentirali so sistem
prhe, ki presega tradicionalne in ustaljene
prhe za varčno porabo
vode in energije. Gre za
novost, ki pa na račun
varčnosti vode in energije
ne zmanjšuje pritiska
vode, higiene in niti
udobnosti prhanja.
Ustvarjamo razliko
5 let garancije na izdelek
5 let garancije proti zamašitvi z vodnim kamnom
Ustvarjamo razliko
Ali ste vedeli, da povprečna
tuš ročka porabi okoli 13 lit/min
in nastavek za pipo – perlator
10 lit/min? Showergreen tuš
prhe imajo max porabo 9 lit/
min, povprečna izmerjena poraba znaša 6 l/min, naši varčni
nastavki pa 4,7 lit/min.
Korist naših izdelkov so prepoznali
tudi mnogi hoteli, zdravstveni
domovi, domovi za upokojence,
šole, vrtci in gospodinjstva po
Sloveniji, … Pridružite se nam tudi
vi, pri ustvarjanju razlike in ohranjanju
našega bogastva – pitne vode!
Preprečujemo nastanek bakterije Legionele
DO 60%
PRIHRANKA VODE
IN ENERGIJE
JURE MADUNIČ s.p., Triglavska ulica 21, 1000 Ljubljana
Tel.št.: 00386 64/158-457, jure.madunic@showergreen.eu
53
Donat Mg v novi podobi
Voda s tradicijo v sodobni preobleki
Edinstven proizvod narave, Donat Mg, že več
kot 100 let razdaja svojo blagodejnost, saj velja za
z magnezijem najbogatejšo mineralno vodo.
Gre za enega najpomembnejših mineralov, ki
pripomorejo k zdravju in dobremu počutju,
saj sodeluje pri več kot 300 različnih življenjsko
pomembnih presnovnih procesih v telesu.
Ker ga telo ne more proizvajati samo, ga je
vanj potrebno vsakodnevno vnesti s hrano in
pijačo. Naravna mineralna voda Donat Mg
je zato pravi biser narave s tradicijo, odslej
pa svoje poslanstvo opravlja v novi podobi in
plastenki, ki poudarjata moč narave.
Donat Mg velja za z magnezijem najbogatejšo naravno
mineralno vodo. Magnezij je v vodi v najbolj primerni
obliki, ki omogoča njegovo hitro vključitev v presnovne
procese telesa. Dnevnim potrebam odraslega človeka po
magneziju zadosti povprečno 375 mg ali vsakodnevno
pitje 3-4 dcl naravne mineralne vode Donat Mg, ki v 1 litru
vsebuje več kot 1000 mg magnezija. Vsebuje pa tudi kalcij
in mnoge druge zdravju koristne elemente in spojine.
Voda s tradicijo: biser narave
Donat Mg nastaja v globinah 280-600 m,
kjer se plemeniti z raztapljanjem kamenin,
bogatih z magnezijem, kalcijem, sulfati,
hidrogenkarbonati in drugimi elementi,
potrebnimi za pravilno delovanje presnovnih
procesov v telesu.
Svojo blagodejnost razdaja že več
kot 100 let
V Zdravilišču Rogaška Slatina se Donat
Mg že stoletje uporablja v terapevtske in
preventivne namene, uporaba rogaških
slatin pa ima še daljšo zgodovino saj sega
v antiko. Že v 17. stoletju so Donat Mg
zdravniki na Dunaju in drugod po cesarstvu
pacientom predpisovali v obliki zdravilnih
kur. Tudi danes Donat Mg dokazuje, da
narava zdravi: telo bogati z minerali ter
je odlično odvajalo in pomoč pri zgagi,
telesni presnovi in prebavi.
Tudi vam
kdaj nagaja
prebava.
Odslej v
NOVI
PODOBI
Odpira
Naravna mineralna voda Donat Mg ugodno
deluje na prebavo in pomaga ob zaprtju.
Ob Donatu Mg seveda ne pozabite na pomen raznolike
in uravnotežene prehrane ter zdravega načina življenja.
Narava zdravi
donatmg.eu
54 Oglasna
priloga -zenska_179x118.indd
Voda zlati (iz)vir
SLO_DONAT_oglas
1 Slovenije - november 13
11/11/2013 11:52
Mariborski vodovod
kot primer odgovorne prakse
Leta 2011 je minilo 110 let, odkar je v mestnem jedru
Maribora pritekla po mestnem cevovodu prva
voda. Od tedaj se je spremenilo veliko, a poslanstvo
Mariborskega vodovoda ostaja enako – zagotoviti
zdravo in kakovostno pitno vodo, kateri uporabnik
lahko zaupa.
Danes Mariborski vodovod s pitno
vodo oskrbuje približno 220.000 prebivalcev iz sedemnajstih občin in je
tako največji enotni vodovodni sistem
v Sloveniji. O uspešnosti njihovega
delovanja pričajo številne nagrade, v
lanskem in predlanskem letu so prejeli
Slovensko nagrado za družbeno odgovornost, tudi letos so nominirani,
vse to pa podjetje dojema kot veliko
obveznost. Njihova družbena odgovornost se kaže v odnosu do okolja,
odnosu do vseh družbenih deležnikov
in odnosu do zaposlenih.
Promocija pitja vode iz pipe
V podjetju promovirajo pitje vode iz
pipe, za to so poskrbeli tudi s pitniki
v mestu Maribor. Na javnih igriščih,
športnih objektih in v izobraževalnih
ustanovah skupaj z občinami
nameščajo notranje in zunanje pitnike
tekoče pitne vode. V letošnjem letu pa
so postavili prvi pitnik, ki je prilagojen hišnim ljubljenčkom, da se tudi
oni lahko odžejajo v poletni vročini.
Dobrodelnost, izobraževanje,
skrb za družbo in okolje
Mariborski vodovod poleg stalnega
osveščanja na področju pitne vode
aktivno deluje tudi na dobrodelnih in
izobraževalnih projektih. Vsako leto
ob Dnevu voda odprejo svoja vrata
in tako omogočijo ogled glavnega
črpališča na Vrbanskem platoju, sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami
na vseh nivojih. V načrtu imajo informacijsko-predstavitveni vodni center
''Kapljica'', ki bo edinstven v širšem
delu Evrope, kjer se bodo vrstile
razstave, predavanja, predstavitve in
druge dejavnosti s področja oskrbe
z vodo. Za projekt je že pridobljeno
gradbeno dovoljenje in čakajo na primeren evropski razpis.
Veliko skrb namenjajo družbi
in okolju.
Vsako leto organizirajo čistilno akcijo,
na strehi imajo vgrajeno sončno
elektrarno, za slepe in slabovidne
so razvili internetno stran. Delujejo
v skladu s smernico ISO 2600 in
sodelujejo v projektu za ločevanje odpadkov Ekoprofit International. Tudi
za kakovostno poslovanje in vodenje
so pridobili tudi veliko certifikatov in
priznanj.
Osnovno poslanstvo je najbolj
pomembno
Poleg vseh aktivnosti pa se podjetje
Mariborski vodovod še kako dobro
zaveda svojega osnovnega poslanstva,
to je zagotavljanje varne oskrbe z
zdravstveno ustrezno pitno vodo v
zadostnih količinah za vse obstoječe
uporabnike in v zagotavljanju dostopa
do dobre in varne ter zanesljive oskrbe s pitno vodo vsem prebivalcem.
Končni cilj je približanje uporabnikom
do te mere, da bodo oskrbi s pitno
vodo v celoti zaupali.
Družini in zaposlenim prijazno
podjetje
Poseben odnos pa podjetje goji
do svojih zaposlenih. So družini
prijazno podjetje, aktivna in
družini prijazna politika pa podjetju prinaša številne prednosti.
Velika pozornost je namenjena rekreaciji in preživljanju
prostega časa zaposlenih, njihovih otrok in upokojencev. S
tovrstno politiko se je povečala
motivacija zaposlenih, pripadnost podjetju, produktivnost.
Nenazadnje pa, kot pravijo v
podjetju, je zadovoljen delavec
tudi bolj zdrav, ne doživlja stresa na delovnem mestu, kar se
kaže v zmanjševanju bolniških
izostankov.
55
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v
nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Nove alternativne
možnosti pridelave hrane!
Eden od perečih problemov današnjega
časa je vprašanje zagotavljanja prehranske varnosti. Kljub nizki samooskrbi
majhne kmetije opuščajo svojo dejavnost,
površine se zaraščajo, namembnost
zemljišč pa se iz kmetijskih spreminja v
zazidljiva. Rešitev pa je moč najti v novih,
alternativnih metodah pridelave hrane.
Ena takih metod je tudi akvaponika, uporabljajo pa jo lahko tako veliki kmetje kot tudi
ljudje brez koščka zemlje. V Sloveniji sicer že
deluje nekaj manjših enot akvaponike, vendar
pa nimamo ustreznih učnih pripomočkov in
izobraženih učiteljev, ki bi to znanje prenašali
v poklicno izobraževanje. Zato smo se v
Biotehniškemu centru Naklo odločili, da
bomo v okviru projekta AQUA-VET skupaj s
partnerji iz Slovenije, Švice in Italije oblikovali izobraževalni program, s katerim želimo na
strokovno preverjen način širiti znanje tudi s
tega področja. V ta namen smo skupaj z našimi
študenti in dijaki postavili akvaponično enoto,
ki bo služila kot učni pripomoček, na ogled pa
bo odprta tudi širši javnosti.
Akvaponika je ena od okolju
najprijaznejših metod pridelovanja
Kaj pravzaprav je akvaponika?
hrane. Uporabljati se jo lahko naučite
S pomočjo akvaponike gojimo ribe
v Biotehniškem centru Naklo
ter ekološko pridelujemo zelenjavo
v dinamičnem ekosistemu. Na ta način
pridelamo velike količine zelenjave brez
uporabe antibiotikov, pesticidov ali
umetnih gnojil.
Skrivnost se skriva v kroženju dušika – ribe
po uživanju krme izločajo amoniak, ki ga
naravno prisotne bakterije v biofiltru spremenijo v nitrite in nitrate, slednje pa rastlina
izkoristi za rast in tako prečisti vodo, ki se
vrne nazaj v ribnik. Zaradi takšnega sistema
kroženja je tudi poraba vode zelo majhna.
Ana Ambrožič, koordinatorka projekta
Biotehniški center Naklo
Vse, ki vas zanima še kaj več,
vljudno vabljeni na dan odprtih vrat 24. aprila 2014.
Odločite se za ekološke in lokalne izdelke.
Obiščite našo trgovino »Pod Kozolcem« v
Strahinju od ponedeljka do petka med 9:00 in 17:00.
sledenje_oglas_print.pdf 1 7.11.2013 13:38:21
Načrt upravljanja voda
2009 - 2015
Načrt upravljanja voda je nacionalni dokument, s
katerim je Slovenija opredelila svoja ravnanja, da
bo do leta 2015 dosegla dobro stanje voda.
Po letu 2000 so vse članice Evropske unije začele celovito
upravljati s svojimi vodnimi viri. S tem namenom so pripravile
nacionalne načrte upravljanja voda, ki sledijo skupni evropski
vodni politiki, zagotavljajo varstvo in trajnostno rabo voda ter
se posodabljajo vsakih šest let.
C
M
Y
CM
Načrt upravljanja voda zajema celotno povodje
opiše njegove značilnosti, obravnava prisotne
analizira obremenitve, podaja ugotovitve rednega
stanja voda, opredeli cilje in potrebne ukrepe
doseganje ter potrebna finančna sredstva.
ali porečje,
dejavnosti,
spremljanja
za njihovo
MY
CY
CMY
K
Ključne teme Načrta upravljanja voda so kakovost voda, varnost
pred vodami in raba voda. Dokument zavezuje, da bodo (bomo) v
Sloveniji poskrbeli za zagotavljanje čiste pitne vode, obnovitev
kakovosti voda, določitev stvarne cene za rabo voda, čiščenje
komunalne odpadne vode, zmanjšanje onesnaženja z nitrati iz
kmetijstva in zmanjšanje izpustov iz industrije, varstvo kopalnih voda.
(Vir: zgibanka Načrt upravljanja voda 2009-2015: Skrbimo za vode,
ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor)
56 Oglasna priloga - Voda zlati (iz)vir Slovenije - november 13
Strokovnjaki svetujejo
strokovno svetovanje - november 2013
Če imate PROBLEM in vprašanje
za našega STROKOVNJAKA nam pišite na urednistvo@ekodezela.si.
Strokovnjakinja za prehrano
Karla Klander je certificirana nutricistka, svetovalka za zdravo prehrano, hujšanje
in zdrav življenjski slog, avtorica in kolumnistka. Ukvarja se z individualnim
svetovanjem glede prehranjevanja in spremembe življenjskega sloga,
prireja srečanja ter praktične delavnice priprave zdravih jedi. Ukvarja pa se
tudi z testiranjem intolerance na hrano in testiranjem hormonov.
www.karlaklander.com/sl
info@karlaklander.com, 040 471 522
Moje prehranjevalne navade so
precej ekstremne. V splošnem
jem zdravo, se prehranjujem
petkrat na dan. Dokler mi uspeva, se počutim odlično. Potem
pa pridejo dnevi, ko samo jem
in to predvsem nezdravo hrano.
V takih dneh me nič ne more
ustaviti. Bi mi znali kaj svetovati?
Vse več ljudi trpi za podobnimi
težavami, kot jih opisujete vi. Razlogi
so različni, zelo pogosto pa je temu
krivo to, da pojemo preveč predelane
hrane in živil, ki na nas delujejo
zasvojevalno. V tem primeru kar hitro
pademo v luknjo. Nisem še srečala
človeka, ki bi bil odvisen od stročjega
fižola, neredko pa srečaš tiste, ki so
odvisni od sladkarij, kruha, sira ... Vse
to deluje zasvojevalno. In predvsem pri
ženskah, ki smo čustvene jedke, je to
lahko kar hitro problem.
Kaj storiti? Ne začeti! To je lahko
enako kot pri zasvojenosti z alkoholom.
Ne moreš ostati pri enem kozarčku,
zato sploh ne smeš poskusiti. Vsaj
kar se tiče industrijsko predelanih
sladkarij, ki vsebujejo navaden sladkor.
Sem in tja kakšna presna sladica bi
morda še šla, a po tistih iz trgovine
ne posegajte. Na žalost velja enako za
marsikatero zadevo – npr. kruh. Če vas
to neustavljivo hrepenenje grabi bolj
popoldne in zvečer, poskušajte v tem
času uživati raje čim manj ogljikovih
hidratov in več beljakovin ter zelenjave.
Mnogim to pomaga.
Razmišljam o nakupu sušilnika,
saj so posušene hruške in jabolčni
čips odlični prigrizki. Vi ga uporabljate? Kaj vse še lahko posušim v
tej napravi?
Sušilnik je odličen pripomoček tako v kuhinji
tistih, ki se prehranjujejo z visokim deležem
presne hrane, kot tistih, ki se prehranjujejo
običajno in si želijo malce popestriti svoje
jedilnike. Pri uporabi sušilnika je omejitev
bolj ko ne samo vaša domišljija. Poleg
sušenja sadja, zelenjave in zelišč, si lahko v
njem pripravite krekerje, kruhke, čips, testo
za pico in različne pite, palačinke, piškote,
energijske ploščice, bombone, itd. V njem
lahko tudi grejete presne jedi. Skratka,
sušilnik je vsestranski in res zelo uporaben.
Seveda ga tudi sama uporabljam tako zase
kot na delavnicah priprave presnih jedi in
na seminarjih. Ljudje so vedno navdušeni.
Bi vam pa priporočila, da ob nakupu pazite,
da kupite res kakovostnega. Torej, takšnega
z horizontalnim načinom sušenja in ne z
vertikalnim. Zaradi takšnega načina sušenja
je prvi precej bolj kakovosten, primeren je za
več jedi, poleg tega pa ima še večje površine.
Pozdravljeni ga. Klander. Imam
eno vprašanje in sicer sem pred
nedavnim kupil melaso (imela
naj bi veliko železa), a mi okus
sploh ne ustreza. Zanima me,
ali bi mi morda znali priporočiti,
kako in s čim naj jo kombiniram,
da izgubi svoj prepoznavni okus?
Melasa bo težko kar izgubila svoj
okus, zato vam v kolikor vam okus ni
najbolj pri srcu, težko kaj pametnega
svetujem. Bi pa vendarle povedala to,
da se vam ni treba truditi z melaso,
v kolikor jo želite uživati zaradi
vsebnosti železa. Živila, ki so najbolj
bogata z železom so: suhe marelice,
rozine, posušeni kokos, suhe hruške,
suhe fige, sezam in sezamova pasta
(tahini), sončnična in bučna semena,
posušeni paradižniki, olive, leča,
limski fižol, špinača, blitva, rdeča pesa,
sojina zrnja, tofu, kakav v prahu in
čokolada, posušena zelišča (limonina
trava, timijan, peteršilj, majaron,
kumina, origano…), polnozrnat kruh,
jetra, teletina, itd.
Ali obstajajo kombinacije sadja in zelenjave, ki ne gredo skupaj in se
jih ne priporoča? Po določenih kombinacijah ali sadežih imam namreč
velike težave s prebavo.
Po pravilih o kombinacijah živil naj bi se sadje jedlo samo, oziroma se kombiniralo
z zelenolistnato zelenjavo. V mislih imam zelenja, katerega lahko ovijete okoli prsta
(npr. špinača, blitva, peteršilj, ohrovt, solate, ipd.). Kombinacije sadja in gomoljaste
zelenjave bi vam lahko naredile težave in se zato odsvetujejo. Pri sadju pa je mogoče
smiselno upoštevati še to, da ni dobro kombinirati sladkega in kislega sadja.
57
Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - nov. 2013 - vrtnarski nasveti
Strokovnjakinja za vrtnarstvo
Na vprašanja bralcev z vrtnarskega področja odgovarja naša
strokovnjakinja Jerneja Jošar. Jerneja je po poklicu univerzitetna
diplomirana inženirka kmetijstva. Od samega začetka deluje na
ekoloških projektih, ukvarja se z urejanjem in načrtovanjem vrtov po
načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin.
www.cvetlicna.si
V novozgrajeni hiši bi rada
najela strokovnjaka za pomoč
pri urejanju okolice vrta.
Zanima me, kateri čas v letu
bo najbolj primeren, da se
prične načrtovati cvetlični vrt in
okoliške nasaditve?
Ne glede na to, ali gre za novo ureditev
celotne okolice hiše, za preureditev
obstoječega vrta, s katerim niste
zadovoljni, ali samo za spremembo dela
vrta, je potrebno dobro načrtovanje.
Vrt je trajna stvar in ne želimo, da bi ga
zaradi napak spreminjali vsako leto. Zato
si je za dober načrt pametno vzeti več časa
in dobro premisliti. Na zimo je idealen čas,
da pokličete strokovnjaka. Ta si bo ogledal
okolico, ocenil značilnosti lokacije, se z
vami pogovoril o vaših željah in potrebah
ter oblikoval idejni načrt. Ideje, zamisli
in rešitve se prek zime lahko kalijo in
dozorevajo tako z vaše kot s strokovnjakove
strani. Na koncu bo rezultat dober načrt
vrta, ki bo trajnosten, lep v vseh letnih časih
in nezahteven za vzdrževanje. Spomladi bo
vse nared za urejanje.
Zanima me, kakšno je vaše
mnenje o rožah in rastlinah v
spalnih prostorih?
Mnenje, da rastline ne smejo biti v
istem prostoru, kjer spimo, je zastarelo.
Raziskave znanstvenikov NASA so
potrdile, da rastline delujejo tudi kot filtri.
Absorbirajo strupene hlapne organske
spojine, v prostoru zmanjšujejo količino
prahu in mikrobov v zraku. Delujejo kot
filtri, vlažilci in ionizatorji. Zato tudi v
spalnico namestimo čim več rastlin.
Celoten odgovor je dostopen na www.ekodezela.si
58 Svetovanje
Zunanji vrt gre počasi h koncu in
že skoraj pogrešam vse začimbe.
Odločena sem, da jih prenesem
tudi v kuhinjo, pa me zanima,
kaj je najboljša varianta za mini
notranji zeliščni vrt. Da kupim že
vzgojene sadike in jih imam v
lončkih, ali jih presadim na večje
skupaj različne vrste zelišč, ali
morda celo vzgoja iz semen?
Grmičke trajnih zelišč, ki jih gojite
v vrtu, lahko v tem času razdelite in
razsadite po vrtu in tudi v lončke. Z
vilami privzdignemo rastlino s koreninsko grudo in jo previdno razdelimo,
če gre težko, si lahko pomagamo z
motiko ali nožem in korenine prisekamo. Drobnjak, vrtni timijan, origano,
žajbelj, melisa in koriander bodo dobro prenesli presajanje.
Tudi korenine peteršilja lahko presadite iz vrta v lončke. Enoletne
dišavnice, kot so vrtna kreša, bazilika
in rukola, posejte v korita. Poskusite
lahko posejati tudi peteršilj, majaron in
šetraj. Seveda, če bi želeli te dišavnice
uporabljati čim prej, kupite sadike.
Pomembno je, da zeliščem v prostoru
namenite čim bolj svetel prostor s
temperaturo okoli 21°C. Najbolje bo,
če je to kar okenska polica obrnjena na
J, JV ali JZ, kjer bodo imele rastline
vsaj 5 ur dnevne svetlobe. Dišavnice
na marajo suhega zraka, ki pa je v
naših stanovanjih pozimi stalnica.
Zato rastline redno pršimo, še bolje
pa bo, če lončke postavite na pladenj
z vlažnim prodom.
V skupne lončke posadite rastline
z enakimi potrebami. Če niste
prepričani, kakšne so njihove potrebe,
jih za začetek raje posadite vsako v
svoj lonček. Na dnu lončka naredite
drenažo iz kamenčkov, glinastih črepinj ali
glinopora. Zemlja je lahko vrtna, nekatere
dišavnice pa imajo raje peščeno in revno
zemljo. Taka sta na primer vrtni timijan
in rožmarin. Vsak dan lončke obrnite za
30 stopinj, da bo rast pokončna. Zalivajte
previdno. Vrhnja plast zemlje se sicer hitro
izsuši, zaradi zalivanja se naredi skorja,
pod njo pa je pravzaprav zemlja vlažna.
Skorjico zato večkrat zrahljamo, tudi zato,
da pride zrak do korenin.
Do kdaj lahko pustim v vrtu rdečo
peso, por in kodrolistni ohrovt?
Rdečo peso pobiramo z gred pred prvim
večjim mrazom, saj ga ne bo preživela.
V kleti si uredimo zasipnico s peskom,
kamor rdečo peso shranimo prek zime,
skupaj z drugimi korenovkami, kot so
korenček, peteršilj, gomoljna zelena,
pastinak, repa, podzemna koleraba,
črna redkev. Pred vlaganjem v pesek
zelenjave ne umivamo, saj bi lahko
začela gniti.
Por bo preživel zimo na prostem. Sicer bo
nehal rasti, vendar če ste ga sadili dovolj
zgodaj, bo ob lepi jeseni goden za bero
že v začetku zime. Ob toplejših dnevih
zgodaj spomladi bo rasel naprej. Če se
obetajo res nizke temperature, ga lahko
zaščitimo z zemljo, listjem, slamo in
prekrijemo z zimsko vrtnarsko kopreno.
Kodrolistni ohrovt, poleg svojih
sorodnikov brstičnega ohrovta in
glavnatega ohrovta, preživi zimo na
gredah. Pobiramo ga prek cele zime.
Zmrzali mu ne škodujejo, nasprotnolistje bo postalo celo okusnejše, saj
se del škroba pod vplivom nizkih
temperatur pretvori v sladkor.
Vprašanja nam pošljite na urednistvo@ekodezela.si
Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - nov. 2013 - pediatrični nasveti
Strokovnjakinja za pediatrijo
Špela Gorenc Jazbec je fizioterapevtka razvojno nevrološke obravnave,
ki se pri svojem delu ukvarja z razvojno nevrološkimi motnjami otrok in v
zadnjem času vedno več tudi z baby handlingom – pravilnim ravnanjem
z dojenčkom. Je mama dveh otrok, stalno v pogonu in na terenu, kjer se
v domačem okolju srečuje z dojenčki in njihovimi starši.
www.baby-handling.com
Kaj priporočate, da kupimo za
otroka, ki so mu ravno pričeli
rasti zobke in vse, kar mu
pride pod roke, vzame v usta?
Razmišljam o pripomočku, ki bi
ga lahko grizel, da bi si malo
omilil napetost pri rasti prvih zob.
Iz kakšnega materiala je lahko
oz. ne sme biti tak pripomoček?
Običajno dojenčki pri izraščanju zob v
usta dajejo vse, kar jim pride pod roke.
Morda ji lahko priskrbite prav igračke,
namenjene grizenju in lajšanju tegob pri
izraščanju zob (razna grizala), čeprav
običajno potem ravno tiste niso zanimive
in so jim bolj všeč druge, ki sploh nimajo
tega namena. Pri izbiri bodite pozorni, da
material, iz katerega je narejeno grizalo,
ne vsebuje kakšnih neprimernih snovi
(npr.: bpa, phalati, barve, ki se luščijo…).
Morda poiščete kaj iz bolj naravnih
materialov, kot so lateks (kavčuk) in les.
Moja hči vozi komaj tri
tedne starega dojenčka na
“telovadbo”, baby handling.
Vse se dogaja v dvorani z
več kot deset mamicami
in dojenčki. Kakšno je vaše
mnenje o tem?
Pri vsakem dojenčku se bolj kot
vadba v velikih skupinah priporoča
bolj individualen pristop. Nekaj, kar
je priporočljivo za enega, ni nujno
uporabno tudi za ostale dojenčke in
obratno. Pri večjem številu dojenčkov
in mamic, se tisti, ki vse skupaj vodi,
težko posveti vsakemu otroku in mami
posebej. Še posebej je bolj priporočljiv
individualen pristop pri novorojenčkih
in malih dojenčkih, ker so še bolj
občutljivi na spremembe, hrup, motnje
iz okolice … Tako se lahko zgodi, da
jok enega dojenčka sproži jok še pri
ostalih. V skupini je tudi možnost okužb
in prenos bolezni večja. Še posebej v
jesenskem in zimskem času. Na splošno
pa iz strokovnega vidika bolj svetujem
individualen pristop, en terapevt (ali
vaditelj) za enega dojenčka.
Imam osem mesecev staro
punčko, ki pri ‘’puzanju’’ po
vseh štirih eno nogo uporablja
veliko bolj aktivno, druga pa
ostaja nekje zadaj. Pediatrinja
pravi, da počakamo, kako
se bo zadeva sproti razvijala,
glede na to, da je ravno dobro
pričela z aktivnostmi na vseh
štirih. Mene pa malo skrbi, zato
me zanima še vaše mnenje.
Predlagam vam, da vašo punčko
opazujete med njenim spontanim
gibanjem, igro, raziskovanjem, med
hranjenjem in v vozičku. Bodite pozorni
na to, če uporablja obe strani telesa
enako. Kar pomeni, da se leže na trebuh
in s trebuha na hrbet obrne čez levi in
čez desni bok, da se na trebuščku vrti na
obe strani (pivotira), da enako aktivno
uporablja tako desno kot levo nogo in
roko, da vam v naročju in v vozičku ne
visi vedno na isto stran … Spomnite
se, če so bile na začetku kakšne težave
pri dojenju, ali je šlo na obeh straneh
dojenje dobro ali pa se na eni strani ni
želela dojiti. Skratka, čim bolj opazujte
uporabo ene in druge strani telesa. Če
boste tudi drugje opazili ta odstopanja
in neenakomerno uporabo, potem
vam svetujem, da na to opozorite
izbrano pediatrinjo. Če pa se bo zadeva
izboljšala, potem je bilo to mogoče le
začetno usklajevanje gibanja. Vsekakor
pa bodite pozorni na omenjene znake.
Januarja pričakujem dojenčka
in ker gre za zimski mesec,
me zanima, kakšne morajo
biti razmere, da grem z
novorojenčkom lahko ven?
Poslušam namreč tisoč različnih
mnenj, nekateri bi še v poletni
vročini nosili kapice in celo zimo
ne bi zapustili stanovanja.
Nekako je priporočljivo, da tudi v
zimskih mesecih otrok preživi dovolj
časa na svežem zraku. Vendar, ker
je pozimi velikokrat zelo mrzlo,
se nekako svetuje, da kadar so
temperature pod ničlo, dojenčkov
ne izpostavljamo tako nizkim
temperaturam. Prav tako, kadar je
vreme megleno in je posledično
zrak bolj onesnažen, ni priporočljivo
dojenčkov preveč izpostavljati megli
oziroma vlagi, ki je takrat v zraku.
Predlagam, da se predvsem zanesete
na svoj občutek, saj se velikokrat
zgodi, da so temperature malo pod
ničlo (v senci), na sončku pa je lahko
tudi za par stopinj topleje, tako da v
takem primeru ne vidim razloga, da
dojenček ne bi smel biti na svežem
zraku. Je pa vsekakor pomembno, da
dojenčka primerno toplo oblečete.
Kljub temu se mi prej ogrejemo,
ko hodimo in pred sabo potiskamo
voziček, otrok pa v vozičku miruje in
velikokrat spi. Torej je manj aktiven
in ga lahko hitreje zebe kot nas.
Vprašanja nam pošljite na urednistvo@ekodezela.si
59
Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - okt. 2013 - veterinarski nasveti
Strokovnjakinja za domače živali
Veterinarka dr. Zlata Čop, ki deluje na Veterinarski kliniki za male
živali v Lescah, odgovarja našim bralcem za vsa vprašanja s
področja malih živali. Dr. Čopova je specializirana za težave z očmi,
je pa tudi ena redkih, ki pri malih živalih opravljajo akupunkturo.
vet-lesce.si
Moja psička je pred nedavnim
doživela prvi napad epilepsije.
Kot pravi veterinar, zaenkrat ni
potrebno zdravljenje. Sama sem
precej prestrašena, s strahom
čakam, kdaj se bo ponovilo.
Kako lahko pomagam psički ob
ponovnem napadu?
Epilepsija se pri psih pojavlja pretežno
pogosto. K sreči obstajajo zdravila, ki
napade ublažijo in podaljšujejo razmake
med njimi, včasih pa jih tudi popolnoma
preprečijo. Vedno je priporočljivo
izključiti kakšno organsko obolenje
s kliničnim pregledom in pregledom
krvi. Če se napadi začnejo ponavljati
in posamičen napad traja dlje časa, je
priporočljivo začeti z antiepileptiki.
Svetujem vam, da se o vsem tem
posvetujete s svojim veterinarjem.
Zanima vas, kako lahko psički pomagate
ob samem napadu? Psi so ob napadu
preobčutljivi, zato prostor zatemnite
in poskrbite za tišino. Odstranite ostre
predmete iz okolice, ki bi lahko živalico
poškodovali. Bolje je, da leži na tleh,
po možnosti na mehkem, da ne pride
še dodatno do kakšnih poškodb. Po
samem napadu je lahko pes še nekaj časa
zbegan, lahko ga zanaša, lahko celo za
krajši čas izgubi vid. Poskrbeti moramo,
da se tudi v tem času ne poškoduje.
Pes ob napadu izgubi zavest in lahko
nehote popraska ali ugrizne lastnika,
zato moramo poskrbeti tudi za lastno
varnost. In na vsak način – ohranite
mirno kri. Nekateri lastniki pa opažajo,
da je napad krajši in blažji, če živalico
stisnejo k sebi – seveda previdno, da
nas ne poškoduje – jo gladijo po glavi
in prigovarjajo. Napadi ponavadi ne
trajajo več kot pet minut. Če traja
več kot pol ure, poiščite veterinarsko
60 Svetovanje
pomoč. Priporočljivo je imeti pri roki
telefonsko številko vašega veterinarja in
dežurne službe, da po nepotrebnem ne
izgubljate časa z iskanjem le-teh.
Obvezno pa začnite skupaj s svojim
veterinarjem voditi dnevnik napadov.
Naši muci (15 let je stara) se takoj,
ko se zunaj ohladi, pričnejo očke
solziti. Kaj sami lahko naredimo oz.
kako ji lahko pomagamo? Muca
je sicer pozimi v hiši.
Če se muci oči samo solzijo, izcedek pa je le
bistro voden, ne povzroča vnetje pod očesi,
muca ne mežika, se ne drgne po očeh, same
oči pa so bistre, če veznica ni zažarjena, če
so šarenice nespremenjene barve in zenice
enakomerne, naj vas ne skrbi preveč. Lahko
ji težavo povzročajo nihanja temperature,
suh zrak in prašni delci v stanovanju.
Mogoče lahko poskusite samo površino
očesa zaščititi z očesnim mazilom z A
vitaminom ali umetnimi solzami. Zaspančke
pa odstranjujte s kakšnim kosom vate. Če ne
bi bilo bolje, pa se morda le odpravite do
svojega veterinarja, da jo pregleda.
Moj muc je pri hrani res zelo
izbirčen, njegova ''izbirčnost''
pa je za nas že malce
problematična. Kaj lahko naredimo, kako ga privaditi na
raznovrstnost pri prehrani?
V glavnem smo za izbirčnost svojih
muc krivi sami. Najprej obožuje
eno vrsto hrane, čez čas pa se je niti
dotakniti noče več. Ponudimo mu
drugo, čez čas tretjo in tako naprej ...
Na koncu imamo razvajenega mačka
in obupanega lastnika. Vztrajati
moramo pri določenem obroku in
če ga ne zaužije, mu ponudimo pri
naslednjem obroku enakega in če ga
ne poje, še pri naslednjem enakega.
Vztrajati moramo in upati, da bo muc
popustil, da ga bo vendarle premagala
lakota in bo hrano le pojedel. Seveda
naj bo obrok kakovosten, primeren
starosti, konstituciji in zdravstvenem
stanju mačka.
Lahko pa zavrača hrano zaradi
zdravstvenih težav, kot so vnetja v
ustni votlini, težave z ledvicami, jetri …
Če muc res dolgo časa zavrača hrano
in pri tem tudi shujša, ne odlašajte z
obiskom veterinarja.
Muci v tem obdobju močno izpada dlaka, sicer je z njeno kožo vse v
redu. S čim lahko poskrbimo za ta problem?
Muce stalno menjavajo dlako, stara izpade in nova izraste. Obdobje menjave pa je
intenzivnejše spomladi in jeseni. Menjava dlake nas predvsem moti, če muca živi z nami
v stanovanju in je vsepovsod polno dlak.
Najbolje je, da muco redno češemo, krtačimo in tako odstranjujemo odmrlo dlako.
Pomembno je, kakšno krtačo ali glavnik uporabljamo, niso vsi enako učinkoviti. Muce
sicer negujejo svoj kožuh tudi same, veliko dlake med tem same zaužijejo in jo pogosto
tudi izbruhajo. Priporočljivo je, da imajo na voljo mačjo travo, ali pa jim dajemo sredstva
proti kepicam dlak, ki jim povzročajo prebavne težave.
Vprašanja nam pošljite na urednistvo@ekodezela.si
Husse Slovenija
Gorenjesavska 13b, 4000 Kranj / Gsm: 040 - 455 - 518 /
E- mail: info@husse.si
Poiščite nas na facebook
strani in na spletni strani
www.husse.si.
Blazinice so zelo
pomemben del za
lahkotno gibanje psa
ali mačka. Zato je
treba blazinice
redno negovati. Če je
pes ali maček redno na
sprehodu in se giblje na
površinah, ki so lahko
problematične za tačke,
je treba še posebej paziti.
Največ težav se pojavi v
obdobju zime. Zaradi
samega mrazu blazinice
popokajo, s tem pa se lahko
ranijo. Predvsem so preparati
za nego tačk primerni, če psa
redno vozimo na sprehode
na površinah, kot so
makedam, asfalt ipd.
Težave lahko rešimo z
raznimi kremami, olji ipd.
Preventivno blazinice
namažemo s preparatom
po sprehodu. S tem blazinice
navlažimo in preprečimo
nastajanje ran oziroma rane,
ki so že nastale, zacelimo.
Ste za nov izziv?
Tass plus
40 g krema na osnovi čebeljega
voska za varovanje blazinic, ki
je primerna za mačke in pse, še
posebej v zimskem času.
Za več informacij o izdelku pokličite na 040 455 518
ali si oglejte na spletni strani www.husse.si .
Vse informacije na:
gsm: +386 51 412 792,
e- pošta: info@husse.si
Husse Slovenija vabi
k sodelovanju nove
franšizorje
Rast blagovne znamke Husse je
z vsakim letom večja, z njo pa se
povečuje tudi Husse ekipa. Husse
Slovenija išče nove franšizorje.
Področja za delo franšizorja ali
distributerja so po vsej Sloveniji.
EKO PRAVLJICA
MUREN JOŽE
IN OGNJENI
PLAMEN
N
Zgodbica o ognjenem plamenu.
Tokrat objavljamo zgodbico o ognju, avtorice Alenke Klopčič.
Knjižne strani v Eko deželi pripravljamo v sodelovanju z Eko knjigo.
2.
Ko je naslednji dan
človek spet pripeljal svoj
tovornjak in začel nalagati
preostanek lesenih drv,
Jože ni spal. Čeprav je komajda držal
odprte veke, si ni dovolil zaspati. To
je bila namreč edina priložnost, da
gre s človekom in odkrije, kaj se
dogaja z njegovimi debli.
Ko je človek začel z nalaganjem drv,
je Jože smuknil med debla, ki so
bila že naložena, in počakal, da je
človek odpeljal. Celo pot ga je treslo
in občasno vrglo v zrak. Ko je vozilo
zapeljalo na velik kamen ob neki
blatni mlakuži, je muren celo padel
s prikolice. Imel pa je srečo, da je
pristal prav na neki sitni žabi, ki ga
k
MUREN JO@E IN
OGNJENI PLAMEN
1.
ekoč je živel muren Jože. Bil je
zelo mirno bitjece, ki je neizmerno
rado prepevalo – najraje pozno
zvečer in ponoči. Živel je v luknjici
na polju, dokler mu je nekega dne niso
prekrila debla, ki jih je tja naložil človek.
Tako se je muren Jože naselil v nov dom –
kar med les nad svojo luknjo. A tudi to ni bil
njegov dom prav za dolgo ...
O
EKnjiga
“Hej! Kaj se dogaja? Kaj
počneš, človek?” je skoraj
že tulil zbegani muren Jože.
Navadno je podnevi trdno
spal, zdaj pa ga je prebudilo grobo
zbijanje in premikanje debel, med
katerimi si je pred kratkim ustvaril
prijeten domek. “Slišiš, ti divjak? Pusti
moja debla!” je jezno kričal Jože. Prav
v tem trenutku pa ga je zadela veja, da
je padel z debla in pristal na tleh.
Ko se je zbudil, je bila že temna noč
in njegovi kolegi murni so že pridno
peli; slišalo se je celo zborsko petje
murnov iz daljave. A Jožetu tokrat
ni bilo do petja. Ko je pogledal proti
N
mestu, kjer bi morala stati debla, med
katerimi je živel, je bilo tam le še
nekaj manjših drv. Očitno je večje
že odpeljal človek.
“Kako si drzne? Enkrat pripelje velika
debla in mi zasuje mojo poljsko
luknjo, potem jih pa spet – meni nič
tebi nič – odpelje!” se je razburjal
Jože in živčno hodil gor in dol v gosti
travi. “Že vem!” mu je blisknila
ideja. “Jutri grem z njim!”
je sklenil Jože. Naenkrat
se mu je ves svet zdel
lepši. “Če je odnesel
moj dom, se preselim
še sam!”
E
eko~ je `ivel muren Jo`e. Bil j
mirno bitjece, ki je neizmerno
prepevalo – najraje pozno zve
pono~i. @ivel je v luknjici na polju, dokl
je nekega dne niso prekrila debla, ki jih
nalo`il ~lovek. Tako se je muren Jo`e na
je tako divje otresla s svojega hrbta,
da je spet priletel nazaj na drva. nov dom – kar med les nad svojo luknjo.
“U, kakšna sreča!” je rekel sam pri sebi
in se glasno zahvalil žabi. “Nekoč ti
to ni bil njegov dom prav za dolgo ...
povrnem uslugo!” je še zaklical za njo.
Žabica Vanja mu je le pokazala jezik
in se potopila nazaj v svojo mlakužo.
“Čakaj, saj to je bila vendar tista žabica,
ki se je navdušila nad toplicami in me
je spraševala za pot! Ko se je vrnila s
tistih počitnic, je bila čisto prerojena!”
Ko je Jože takole razmišljal, se je
tovornjak ustavil, muren pa se je
umaknil med debla, ki so zadnja čakala,
da jih preložijo. Ko je človek vendarle
postavil k svoji hiši tudi drva, med
katerimi je ždel muren Jože, je ta brš
smuknil ven in stekel skozi vrata hiše.
"Hej! Kaj se dogaja? Kaj po~ne{, ~love
skoraj `e tulil zbegani muren Jo`e. Navad
podnevi trdno spal, zdaj pa ga je prebudil
bo zbijanje in premikanje debel, med ka
si je pred kratkim ustvaril prijeten domek
"Sli{i{, ti divjak? Pusti moja debla!" je
kri~al Jo`e. Prav v tem trenutku pa ga je z
veja, da je padel z debla in pristal na tleh
Ko se je zbudil, je bila `e temna no~ in n
Človek ga sploh opazil ni, tako je bil
še ni odprl, zato ni videl, da ob njem ni nikogar.
zaposlen s prenašanjem drv. Takolegi
so sedaj čakala
ob
Ko je
le počasi
odprl veki, je bila
že noč.sli{alo
Če bi bil
murni
so
`e pridno
peli;
se j
kaminu, iz katerega se je nevarno smejal ogenj. Jože zdrav, bi jo gotovo izkoristil za petje. Morda bi se
se je skril in sploh ni dojel, da je človek zgrabil kar priključil murnovskemu pevskemu zboru, tako
zborsko
petje
prav manjše poleno, za katerega
se je držal. Položil
lepa,murnov
zvezdnata noč jeiz
bila!daljave. A Jo`etu
ga je v kamin in ko je ubogemu murnu postalo A Jože je doumel, da ne leži na prostem. Pristal je v
neverjetno vroče, je uvidel, da
je znašeldo
prav petja.
nekakšnem
ležišču,
so bili koščki mehke
trave mestu
nise bilo
Ko
je kjer
pogledal
proti
med ognjenimi zublji.
in ob robu tudi nekaj tople slame. Obkrožale so ga
3.
štiri stene, ena pa je imela na sredini tudi luknjico,
bi morala stati
debla,
med“Kako
katerimi
skozi katero
bi lahko odkorakal.
lep dom!” je je `i
bil v hipu navdušen Jože in moči so se mu čudežno
bilo tam lepovrnile.
{e nekaj manj{ih drv. O~it
Ko je človek zaprl vitrinico, skozi katero bi Jože še
lahko ubežal, je ta planil k njej. Začel je udrihati
in vreščati kot nor. Ogenj je bil močan in skoraj
ni več imel zraka, zato so mu moči hipoma pošle.
A še preden je povsem opešal, je začutil, da se je
vitrinica zopet odprla, on pa je pristal v mehki
človeški roki.
Jože je čutil vse, kar se je dogajalo: mož ga je
odnesel nazaj ven, poravnal mu je njegove dolge
tipalke in mu nežno kanil dve kapljici hladne vode.
Kako dobro mu je vse to delo! “Hvala,” je zamomljal
Jože, ko je po nekaj dneh vendarle prišel k sebi. Oči
Ko je splezal skozi luknjico, je videl, da je škatlica,
v kateri je očitno preležal zadnje dni, postavljena
ve~je `e odpeljal
~lovek.
na leseno mizo ob leseni hiši, v katero je nedolgo
21
62 Otroci
nazaj sledil človeku. Zdaj se je spomnil, kaj se mu
je zgodilo … Skoraj bi umrl v ognjenih zubljih v
kaminu, toda mož ga je rešil! Jože se je natanko
spomnil mehke roke, ki ga je držala in mu rešila
življenje. Bil je tako srečen, da je glasno zapel.
O
EKnjiga
k
O
EKnjiga
k
4.
Niti še ni odpel do konca, ko so se vrata
lesene hiške odprla in k njemu je pritekla
mala deklica. “Oči, oči, muren je!” je
veselo zaklicala.
“Kaj pa ti počneš pokonci, mala moja?
Brš v posteljo,” ji je prijazno odvrnil globok glas
moža, ki ga je Jože spoznal že na polju.
“Ampak oči, muren je! Rešili smo ga!” je deklica
še kar veselo razlagala.
“Ja, vidim in slišim,” se je zdaj nasmehnil tudi oče
in jo pobožal po svetlih laseh.
Muren ju je plaho gledal in že je hotel skočiti
nazaj v svojo novo škatlico, ko je bil dekličin
obrazek čisto ob njem.
“Hej, ti, kako si?” ga je vprašala deklica in ga
nežno pobožala z malim prstkom.
Murnu Jožetu je ta pozornost godila in tudi božanje
je bilo tako prijazno, da je kar stopil bližje. Strah
je hipoma poniknil.
"Vidim, da si zdrav, moj murenček," je bila
zadovoljna deklica. "Kar poj nam, velja?"
"Saj bo pel, le pusti ga. Ko boš v postelji, ti bo
zagotovo kakšno lepo zapel, da boš lažje zaspala,"
ji je rekel oče.
"Dobro, se vidimo jutri, murenček!" je rekla
deklica in stekla nazaj v hišo.
Ko je gledal za njo, ga je ogovoril tudi mož: "Lepo,
da si spet med nami, muren. Pa lepo noč ti želim!"
Jože sploh ni mogel verjeti svojim očem in ušesom.
Saj je dobil nov dom! In to prav pri človeku, za
katerega je mislil, da je slab.
Muren Jože je tako še dolgo živel in pogosto je
našel zavetje v škatlici za vžigalice. Svetlolasa
deklica mu je vestno menjala travo, on pa ji je v
zahvalo prepeval najlepše pesmi pod zvezdami.
Tudi glas o srečnem murnu se je razlegel daleč
naokoli. Jože je bil tako poznan kot tisti muren, ki
je premagal in osvojil človeka. Obenem je spoznal,
da tudi človek potrebuje les.
Les uporabljamo kot material
za hiše in pohištvo, odpadni
les pa za kurjenje in ogrevanje
svojega doma. Slovenija spada
med dežele, ki so z lesom
izjemno bogate, saj je kar 60
odstotkov površin pogozdenih.
www.ekoknjiga.si
63
N
a kratko
''Svet nam pošilja smeti.
Mi pošiljamo nazaj glasbo.''
healthyseas.org
Paragvajska Cateura je majhno mesto, ki je nastalo na velikanskem
smetišču. Velja za eno bolj revnih v tem delu Amerike in prebivalci, ki živijo ob ogromnem morju smeti, so smeti pričeli reciklirati,
uporabljati in prodajati. Nekega dne je Nicolás Gómez, eden od
iskalcev, na smetišču našel del, ki je nekoč v drugem času in drugem kraju pripadal violini. Tega je odnesel glasbeniku in skupaj sta
delu violine dodala elemente (vse s smetišča), da je nastala čisto
prava reciklirana violina. Počasi so se violini pridružili čelo, bobni,
flavta in ostali inštrumenti, vsi reciklirani in v celoti ustvarjeni iz
smeti. Ideja, ki je sledila, ali bolj vprašanje, ki sta se ga umetnika
vprašala: se lahko v enem najbolj revnih področij, kjer je violina
vredna več kot hiša, rodi otroški orkester? Lahko se! In se je. O
otroškem ''recikliranem'' orkestru je bil posnet dokumentarec Landfill Harmonic. Odziv ljudi na orkester tako pisanih inštrumentov
je neverjeten in reciklirani orkester potuje s svetlobno hitrostjo
po družabnih omrežjih po vsem svetu. Otrokom, ki so imeli pred
dvema letoma minimalne možnosti za to, da si ustvarijo dostojno
življenje, pa se je odprla nova pot. S preprosto idejo s smetišča, ki
jo je takole ubesedil Favio Chavez, dirigent orkestra: ''Svet nam
pošilja smeti. Mi pošiljamo nazaj glasbo.''
Kako se znebiti miši in podgan, ki ponovno
iščejo hrano?
Miši in podgane povzročajo veliko materialno škodo, njihova glavna nevarnost pa je, da so med pomembnejšimi
prenašalci mnogih zdravju škodljivih organizmov. Zato se
jih želimo v svojem okolju znebiti, a večina rotendicidov
(sredstev za zatiranje miši in podgan) za domačo uporabo je na bazi antikoagulantov – zelo nevarnih strupov.
Ti povzročajo pri ljudeh in živalih, če jih zaužijejo, notranje krvavitve. Zato se pojavlja vedno več alternativnih
izdelkov brez agrokemikalij, ki bazirajo na naravni osnovi, zato ne škodujejo živalim, ljudem in okolju. Način
delovanja nove generacije naravnih vab za zatiranje glodavcev je popolnoma drugačen od trenutnih za isti namen, saj je narejen na osnovi 100 % naravnih zdrobljenih
koruznih storžev in melase. Uporabljamo ga lahko brez
bojazni, da bi se domača žival ob zaužitju zastrupila, saj
se vabe iz koruznih storžev izločijo iz prebavnega trakta
vseh živali. Naravne vabe lahko uporabljamo v shrambah,
garažah, lopah, v hlevih, na
ekoloških kmetijah in
kjerkoli se srečamo s
težavo, a ne želimo
zastrupljati okolja.
Marko Hočevar,
univ.dipl.inž.agr. iz
podjetja HomeOgarden
d.o.o.
Ko iz ribiške mreže nastanejo nogavice
Projekt Healthy Seas je potovanje od odpadkov do oblek. Mednarodni projekt si je za cilj zadal odstranjevanje mrež
in ostalih morskih odpadkov. Z morja so potegnili že preko dvajset ton ribiških mrež, iz katerih nastajajo nogavice. V
projektu HSI (Healthy Seas Initiative) so se združili ECNC Group, podjetje Aquafil in podjetje Star Sock. ECNC Group
je evropski center za biodiverziteto in trajnostni razvoj, ki je prevzel vlogo pobiranja in zbiranja mrež iz morja. Podjetje
Aquafil mreže nato predela v econyl nit, podjetje Star Sock pa iz tega izdela nogavice. Projekt ima tri faze, trenutno pa
je v prvi fazi, ki zajema tri pilotne regije: Severno morje (Nizozemska in Belgija), Jadransko morje (Hrvaška, Slovenija,
Italija) in Sredozemlje (Španija). V tej fazi bodo poskušali najti čimbolj učinkovito metodo delovanja, ki jim bo pomagala na preostalih, širših območjih.
64 Razvedrilo
Vedno več nas gre na pot z vlakom
V mesecu oktobru sta direktor Slovenskih železnic – Potniški promet mag. Boštjan Koren in
predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj podpisala sporazum o sodelovanju, katerega cilj bo širitev turistične ponudbe in promocije javnega potniškega prometa.
Ob priložnosti so predstavili tudi rezultate vlakovnega potniškega prometa, ki kažejo, da je
bilo od januarja do avgusta letos prepeljanih za 7,6 odstotkov več potnikov, pozitivne trende
pa opažajo tako v notranjem kot v mednarodnem prometu. Poleg rasti potniškega prometa
so predstavili tudi nove vlakovne povezave Slovenije s tujino, prihodnje leto bo med drugim
vozil direktni vlak na relaciji Moskva-Maribor-Celje-Ljubljana-Koper in nazaj. Že letos pa
bomo potniki lahko uporabljali posebno mobilno aplikacijo, ki bo ponujala enostavnejši dostop do voznega reda, podatkov o zamudah in ovirah v prometu. Prihodnje leto se pričakuje
še ena novost in sicer naj bi bila udejanjena prva faza spletne prodaje.
Hitrost imamo
v genih!
iNFo & Nar
oČiLa
080 14 00
Celje • Koper
• Kranj • Ljublja
na
Murska Sobot
a • Nova Gorica • Maribor •
• Novo mesto
HITRA POŠTA
Najhitrejša dostava po sLoveNiji!
V vsakodnevni bitki s časom postaja hitrost tista dimenzija, ki je poleg
zanesljivosti, cene in sledljivosti najbolj pomembna. Zagotavljamo vam dostavo
vaših pošiljk znotraj večjih mest najkasneje v 2 urah po naročilu, po ostalih krajih
v Sloveniji pa v istem dnevu.
Info & naročila: 080 14 00
65
EKO
DEŽELA
AM. PEVKA
(DIANA)
KRALJESTVO
NEPREMOČLJIVA
ŠPORTNA
VETROVKA
NAJDENI
PREDMET
TRAVNIŠKA
ZDRAVILNA
RASTLINA
CHAPLINOVA
ŽENA
SLOVEN.
PISATELJ
(JOŽE)
RDEČKAST
KALCEDON,
MINERAL
KRČEVINA
V GOZDU
Avtor:
Vladimir
Milovanović,
NAJETO
PERO
DRŽAVA
V AZIJI,
PERZIJA
SLIKAR
PILON
JADRANSKI
OTOK
POLOŽAJ
V JOGI
MESTO V
V. ROMUNIJI
HRIBOVITA
GRŠKA
POKRAJINA
PEVEC
HRIBAR
AMER.
IGRALEC
(JAMES)
SLO. KIPAR,
AVTOR
PREŠERN.
SPOMENIKA
MEHKO
USNJE
NEM.
ATLETINJA
(SILKE)
HR. IGRAL.
BAŠIĆ
OSLOV
GLAS
DRŽAVA V
PIRENEJIH
DEJAN
STEINBUCH
TRATA,
RUŠA
GERMAN.
BOGINJE
USODE
EKO
DEŽELA
REKA SKOZI
BERN
ZAČETEK
ŽIVLJENJA
GOROVJE V
S. AFRIKI
NEGOVALEC
NOHTOV
POPOLNO
UJEMANJE
MONIKA
SELEŠ
VODENJE
SNEMANJA
FILMA
ORODJE ZA
VRTANJE
KIT
ENOROŽEC
OSEBNI
ZAIMEK
SKLADAT.
SAVIN
PESNICA
MUSER
JAGENČEK
(NAREČNO)
KAJENJE
TROPSKI
KUŠČAR
MOŠTVO,
EKIPA
PUCCINIJEVA
OPERA
REŠEVALNE
SANI
SREBRO
CEVKA
ZA PITJE
Horoskop -
OVEN
Pred vami je prijeten mesec,
ko boste imeli veliko fizične
energije, zato boste delovni,
pojavljale pa se vam bodo tudi
nove ideje. Zapisujte si jih in
ne dovolite, da vam uidejo iz
spomina. Zdaj je čas za nove
začetke in nove zmage. Umirite
se in videli boste, da se vam bo
vse speljalo.
TEHTNICA
Nič ni nemogoče, vse je v
vaših rokah in to, kar imate v
mislih sedaj, se bo uresničilo v
prihodnjem času. Veliko vaših
sanj bo povezanih z denarjem in
ravno tu boste morali spremeniti
stereotipe. Ko boste sprejeli
dejstvo, da je denar energija,
boste uspeli preusmeriti te
energije v svoje dobro.
BIK
Velikokrat imamo ljudje pred
za nas odločilnimi trenutki
ali dnevi globok občutek ali
videnje, kako iz začaranega
kroga. To boste vi občutili
ves mesec. V vašem življenju
se bo tokrat odvijala zgodba
na partnerskem področju.
Preplavljala vas bodo močna
čustva, a ta ne bodo škodljiva.
ŠKORPIJON
V vašem znamenju se že dobro
leto dogajajo velike stvari in
tudi sedaj se te transformacije
nadaljujejo. K sreči so se
sedaj planeti postavili tako,
da vam pomagajo in se
temačne energije spreminjajo
v čiste, nove in sveže. Bodite
močni in meditirajte za svetlo
spremembo vas in sveta.
DVOJČKA
Spraševali se boste, kaj
občutite, saj vas bodo nenehno
preplavljale globoke misli.
Vedeli boste, da je prišel čas
za spremembe. Prečistite se
in prenovite tako duha kot
tudi telo. Na neke stvari boste
prisiljeni trezneje gledati,
vlagajte več energije tudi v
delo in odgovornost.
STRELEC
Ne obremenjujte se s sabo,
čeprav bodo energije v vas
povzročale
zaskrbljenost,
depresijo
in
nespečnost.
Poglejte na življenje z dobre
plati in se samo spomnite, da
na svetu mine prav vse, tako
dobro kot slabo. Naj vam Sonce
prinese novo energijo in naj vas
Luna ponoči nežno regenerira.
RAK
Odločitve, ki jih boste želeli
sprejeti v sredini novembra,
ne bodo imele učinka rasti in
razvoja, zato tiste misli zadržite
v sebi, da se preoblikujejo.
Energije
planetov
bodo
delovale predvsem na vaše
ljubezensko področje. Bodite
tudi več z otroki in jih učite s
svojim zgledom.
KOZOROG
Nepričakovane stvari lahko
v teh tednih kar naprej
pričakujete. To so lahko
prebliski v glavi, nove ideje,
katerih boste izjemno veseli,
lahko pa so tudi nepričakovani
obiski ali grobi odzivi ljudi
v vaši bližini. Tega ste že
navajeni in lahko rečete le, da
vas borbe okrepijo.
LEV
V duhu boste nemirni in željni
dogodivščin ter vznemirjenja.
Želeli si boste svobode, sonca
in brezskrbnosti. Želja po
ugajanju bo vse bolj prisotna
v vas in zato si boste tudi
dali precej opraviti s svojo
zunanjostjo. Zdaj je čas za
razvajanje v lepotnem centru.
VODNAR
Tedni, ki so pred vami, bodo
pretirano čustveni, vsaj glede
vašega okusa. Opazovali boste
ljudi v vaši okolici in se jim kar
ne boste mogli načuditi, kako
jih lahko spravijo malenkosti iz
tira. To bo občutiti predvsem v
službi in zato ves mesec bodite
diplomatski in umirjeni.
DEVICA
Rojeni ste v znamenju, ki vse
natančno analizira in preuči.
So stvari, ki jih boste prisiljeni
pogledati z novega vidika,
spoznali boste, da ni treba biti
vsepovsod tako zelo natančen
in strog do sebe in do drugih.
Poglabljanje vase vam bo
prineslo bogate sadove.
RIBI
Prihajajoči tedni bodo za vas
potekali v iskanju višje resnice.
Ta želja po svetlobi bo spirala
vaše skrbi in osvetljevala vaše
strahove, da bodo le-ti izginjali
kot sence, ko nanje posije sonce.
Iskali boste odgovore, toda
vedite, da boste morali iti najprej
vase in se tam zadržati.
KDOR
VSTAJA
TRG V
STAROGR.
MESTIH
PEVEC
PESTNER
nov. 2013
Romana Pogorelčnik je numerologinja in astrologinja, ki uči, kako premeniti stare vzorce
navad. Je učiteljica meditacije in terapevtka, ki
z nasveti pomaga ljudem v stiski. Za stik z Romano kliknite na www.sangrila.si ali jo pokličite
na 059 95 73 19 ali 041 463 908.
Rešitev križanke: COPATI KOPITARNA ali COPATA KOPITARNA.
Rešitev križanke pošljite do srede, 11. decembra na naslov: Dašis d.o.o, Gorenjesavska 13b, 4000 Kranj, s pripisom EKO DEŽELA - KRIŽANKA.
Ne pozabite pripisati svojih osebnih podatkov (ime, priimek, naslov in tel.). Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli lepe nagrade.
Podjetje Dašis d.o.o zagotavlja varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter po zakonu, ki ureja elektronske komunikacije.
66 Razvedrilo
Nagrajenci oktobrske križanke prejmejo izdelek podjetja Kopitarna Sevnica: Drago Titan Demitrij Gospodarič Stane Babnik
K
A
S
V
I
N
R
E
K
T
A
R
D
KVA
KOT RJEV
LUMA AT!
R
D
A
V
K
www.lumar.si/KVADRAT
SKE
SUPER JESEN
UGODNOSTI
Č CENA
SUPER KLJU 120:
S
TU
RA
ST
ZA
123.900,00 ¤
(z DDV)*
Ob nakupu hiše Lumar dObite največ
NA m2 - ORIGINALNO LUMAR KAKOVOST
LUMAR
KAKOVOST
Primerjajte našo ponudbo in odločitev bo
preprosta. Kakovost zagotavlja Lumar s
svojimi partnerji.
Živeti najbolje!
T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si
Lesene stopnice
Strešna kritina
Okna
*Akcija traja do 30. novembra 2013. Več na www.lumar.si.
Senčila
Toplotna črpalka
Toplotna črpalka
Parket
Fasadni sistem
Celulozna izolacija
V
“Najdragocenejša je
oda”
(Pedro Opeka)
Vode nas povezujejo. Eko dežela je medijski partner dogodka VODA, zlati (iz)vir Slovenije.
Voda ni samoumevna dobrina. Čas je, da se prebudimo in ozavestimo njeno pravo vrednost.
Voda je zlati (iz)vir slovenske prihodnosti!